■*» vV >W •aa .... -Wv M IV t I > Povest iz PETNAJSTIGA STOLETJA. Poleg verjetnih pisem spisal F. Malavašič. Tretji natis. Z eno podobšino. V Ljubljani 1869. Na prodaj in v založbi pri Janezu Giontiili-ju, bukvarju. Uvod. Izreden življenje nesrečniga junaka Erazma popisovati začnem, se mi treba zdi, od tistiga kraja kaj povedati, v kterim je svoje življenje tako žalostno skleni!, in v kterim so sijegovi spredniki po šegi tistih osornih časov si svoje prebivališča zvolili. Za Postojno proti Terstu je Kras, živa po¬ doba razdertije in pušave. Zkoraj tri milje de¬ leč okoli ni druziga ugledati, kakor skalovje. Skale imajo razne podobe: ene so kakor kam¬ niti možnarji, druge so podobne velikim kore¬ ninam dreves, še druge so razvotljeue, kakor ostanki pohištev, v kterih so nekdaj velikani svoja stanovanja imeli. Kamorkoli se oko ozre, ne vidi druziga, kakor podertijo; le malo je krajev, kjer je kme¬ tič z velikim trudom si zemljo ogradil, de pest pšenice useje, ktero si zopet s kamnjem zagra¬ di, ki ga je s svoje skalnate njive zmetal. 6 Burja je na Krasu tako silna in močna, de včasi velike naložene vozove preklicuje. Ako ravno je polovica tega kraja še vsa pusta, ima vender tudi svoje dobre lastnosti. Trava, ki tu in tam izmed skalovja požene, je konjem tečen živež, veči del jo pa ovce in koze mulijo. Kraški konji so terdne postave in so zelo v ceni. Za delo v gorah jih ni boljših. Cesarski dvor ima v Lipici in v Prestraniku kobilariji, iz kterih veliko konj na Dunaj dobiva. Kraški koštruni in ovce so žlahtniga mesa; jagnjeta večidel v Benedke, Terst, Ljubljano in v druge mesta prodajajo, kjer jih prav drago plačujejo. Tudi mervica žita, kar ga Kras obrodi, je žlahtno; tanjši luske ima, pa več moke da, kakor žito druzih kranjskih krajev. Torej se tudi dražje plačuje. Žalosten je sicer popis k raških krajev, ka- koršni so v današnjih časih, pa koliko straš- nejši so mogli ti kraji v pretečenih stoletjih biti, ko je bila cela dežela z močirjt, pušavami in tamnimi gojzdi pokrita, ko je bilo obnebje bolj osorno in merzlo, in ko je bilo nebo vedno k dežju in snegu pripravljeno. Prijazniga združenja in pravice takrat dru¬ gje niso poznali, kakor na cesarskim dvoru. 7 ' Plemeniči ali žlahtni gospodje so po svoji volji vladali, in zgodovina veliko tacih imenuje, ki so ceste oblegovali, po ropu prežali, in mirniga gradjana iu kmeta v njegovi koči oropali. Pa šege so bile v tistih časih take, in ojstre sodbe čez-nje sklepati, se človeku ne spodobi; božja previdnost ima svoje pote, in mnogokrat veliko prenaša pri človeškim’ rodu. Ali smemo reči, de smo v današnjih časih kaj boljši ? Ljubezen do svojiga življenja, samopašnost, pobojnost in druge strasti so takrat mogočneže spodbadale, de so ljudi ropali, iz svojih skal¬ natih gnjezd kakor orli na popotnike udarjali in pravico sploh zasmehovali. Zdaj drugačne strasti premagujejo nespainetnike. Spominja vreden pa je mož iz kraške strani za našo domačijo, kteriga so njegove okoljšine v sovražnika vsega človeštva prenaredile, ki je pa, ako ravno so ga razbojnika imenovali, ven- _ der vsega pomilovanja vreden, in od tega hočem v teh bukvicah kaj več povedati •— imenuje se Erazem Luegar, ali Erazem predjamski. I. Grad predjamski. / . ■’ Eno miljo od Postojne v strani proti Nanosu, v notranji Krajni je grad pred¬ jamski, ponemško Lueg. Vstrašno pu¬ stim kraji le/n, ki je bolj pušavi po¬ doben, kakor človeški mu prebivališu. Natura ga je brez vse lepote pustila, kakor de bi bila ves svoj serd nad-nj zlila. Kamor koli se oko ozre, ne vidi druziga, kakor skale nad ska¬ lami, ki so merzle in mertve. Iz srede tega skalovja kipi pečina v nebo, ka¬ kor velikan izmed pritlikovcev. Ster- mo kakor zid v oblake moli siva stena. Nezmerjeno brezdno zija pod tem pe¬ čevjem, v ktero se potok Lokva z 9 glasnim šumenjem v žoltno vali, več ur pod zemljo teče, in se potem pri vi¬ pavskim tergu z imenam reka Vipava na zemljo prikaže. Visoko nad tem brezdnom pelje vo¬ ska steza v kamnje vsekana k veliki peči ali jami, v kteri natura dela člo¬ veških rok kakor z zasmehovanjem oponaša. Peč ima tri predale in vot- Ijine s krasnimi belimi stebri podperte. Nad to pečjo na sredi stermiga skalo¬ vja je druga ne zelo dolga in globoka jama, od ktere človek druziga misliti ne more, kakor de jo je natura name¬ nila v stanovanje kakimu sovražniku vsega človeštva; zakaj tak je mogel biti mož, ki je sklenil v tej strašni pušavi svoje stanovanje zvoliti in svoj grad zidati. Grad, ki še dandanašnji stoji, je v resnici znamenje spomina vredno iz nekdanjih silovitih časov. Vjanii leži tako globoko, de bi mu strehe treba ne bilo, ako bi ne bilo zavoljo mokrotno- sti, ki od skalo\ja nad gradom kaplja. 10 Pot do tega gradu je vozek ob sterini steni, čez grapo pred gradom je pa most. Pred časom sta bila dva mosta na vretenih; če sta se tista na¬ zaj potegnila, ni mogla živa duša do grada priti. Bolj terden še, ko ta, je bil stari grad. Njegovi ostanki se vidijo zadaj nad novim, ki je bolj nizko pri vhodu peči. V skalo vsekan oski pot in lest¬ vica je kdaj peljala do stariga gra¬ du, zdaj se po gredih stopa do nje¬ gove razvaline. Pečina grada ima več predalov; nekaj poglavitniga zida z oskimi in niškimi vratini, in sledom nekdanjiga mosta ha vretenih je še viditi; nekoliko višje na desni je osta¬ nek posebne sobe, in še višje je znati druga stanica. Ondi je tudi stari vod¬ njak, ki daje še zmiram nekaj vode: po več stopnicah se pride do njega. To je bil predjamski grad. 11 II. Pervi gospodarji tega gradu. - Erazmov rod. Pred več ko tavžent letini je mo¬ gočni cesar Karel veliki svojo oblast do naših krajev razširil, in tndi naše spred- nike v vojski premagal, ter pod svojo oblast spravil. V tistim času je neki Nemec si mesto z volil, kjer današnji dan naš grad stoji, in si ga je v svoje prebivališč pripravil. Imenoval je svoj grad v nemškim jeziku Lueg po stari nemški besedi lugen, kar po slovensko kukati pomeni, in njegovi mlajši so se po njem Luegarji imenovali. Slovenci so stari grad klicali predjamski grad, sedanji se zove ravno tako. Stari grad je bil dolgo v oblasti voglejskih patriarhov; 1. 1274 se gaje hotel goriški knez Albert polastiti, ven- der patriarh Rajmund mu ga je zopet vzel; krog 1.1400 je ta grajšina pri¬ šla cesarju v oblast. Iz tega gradu se je rod potem tudi v druge dežele razširil. Na Koroškim, 12 v Tiroljskiiii in na Štajerskim so imeli Luegarji svoje grajšine in posestva. Eden iz med njih je na Štajerskim po zgledu svojiga sprednika grad imel, ki je bil v strašni pušavi pod goro So¬ koljem. L neg ins Land gaje imenoval, to je po slovensko: ,,Kukaj v deželo . 44 Srovi pa serčni in pogumni so bili vsi, kar jih je bilo tega rodu. Enako krokarjem in orlom so se v tamnim ska- lovji rodili in redili. Od goliga pečevja obdani in od divjih viharjev uterjeni so vsi nekakšno divjoto prihranili, ktero so vsi poznejši mlajši od njih imeli. V orožji so odrastli in uterjeni so bili za vse težave telesa. Po samosvoj- nosti so hrepeneli, zato so sovražili vse dolžnosti in melikužnosti pokojniga življenja. Strahu niso poznali —nevar¬ nosti so klubovali in jo iskali. Ce moč, serčnost in pogumnost še v današnjih časih nar bolj gotovo imenitnost da, če še zdaj prederznim vojakom čast ska- sujemo in se jim čudimo, ki tavžente ljudi pomorijo in cele dežele prekuc- 13 liejo — imena mirnih dobrodelcev pa po njih smerti omolknejo: koliko bolj so mogli plemenici tistih časov se v orožji vaditi, ker so le s pušico in z meceni svoje premoženje zamogli varo¬ vati ter množiti, in srečo, slavo in častne službe si pridobiti. Torej je bila tudi le vojska njih namen. Kjer je bilo za kaj ravsniti se, se brez Luegarjev nič ni zgodilo, in sloveli so zavoljo svoje sercnosti več stoletij. Marsikter njih si je zaslužil svojo slavo s ker- vjo, marsikter je končal svoje živlenje v slavnim boji za dom in cesarja; le malokter njih je mirno umeri. Vec njih so pri svojih verstnikih zavolj sercnosti veliko slavo dosegli. Tako se imenuje 1. 1300 Bertold, 1. 1327 spet Bertold njegov sin; Konrad 1. 1405, Pankrac 1. 1415, in Nikolaj 1. 1468 so bili celo glavarji teržaškiga mesta. Pa s posled¬ njim tega rodu je sovražna sreča pose¬ bno ravnala, kakor de bi si ga bila zvo- lila v maševanje za pregrehe njegovih sprednikov. Ime niu je bilo Erazem. 14 III. Erazem Luegar. Erazem, kije iz svojiga gradu, to je, iz Predjame na Notranjskim večkrat po jelenih in medvedih kukal, kakor po ljudeh, je imel dva strica. Brez otrok sta bila, in oba sta v turški vojski živ¬ ljenje končala. Erazem, ki je bil po¬ slednji svojiga rodu, je po nju smerti vse njuno premoženje v svojo last dobil. Sercen in pogumen vojak je bil, in zavoljo tega so ga vsi pleminiči ali žlahtni gospodje kranjske, štajerske in koroške dežele zelo obrajtali, in med perve junake tistiga stoletja šteli. Pa temoten je bil njegov duh, jn njegovo življenje je bilo osorno. Nikoli ga ni ljubezen z mehkejšimi okcutki navdala, in okusil ni nikoli ocetovskiga veselja. Žlahtna gospa Katarina Ungnadova po imenu, mu je bila od žlahte s silo v zakon dana, zato je pa ni ljubil, in brez otrok je ostal nju zakon. Cez malo let mu jo je smert vzela. 15 f/ Eniga samiga človeka je Erajnim imel na celim svetu, kteriga je nje¬ govo serce resnično ljubilo, kteriga se je njegova duša z vso gorečostjo oklenila, ravno zato, ker je njega samiga imel. Njegov prijat el, oče, učenik v voja¬ ških vednostih, njegov zgled praviga junaka je bil Andrej Baumkirher, od kteriga je svoje bitje, svojo serčnost in vse svoje mišljenje prevzel. Cesar Friderik III. je bil dvakrat v nevarnosti svojim sovražnikom v roke pasti, in obakrat ga je pomagal Erazem s Baumkirherjem oteti. Baumkirher je pozneje mogel v Gradcu svojo glavo da¬ ti, in gotovo bi bila tudi Erazma taka zadela, pa k njegovi sreči je bil tisti čas od cesarja v opravkili nekam poslan. Pri svojim prihodu nazaj zve pogub¬ ljenje in smert nar večiga junaka tistiga časa, svojiga ediniga prijatla. Bolečina in strah mu oparita serce, ktero se do- sihnial še nobeni nesreči ni uklonilo. Kar je bil iz zibelke vzet, še ni nobena 16 solza močila njegoviga obličja; zdaj pa so se uderle pervikrat britke solze po licih moža, ki je sicer tako merzel ostal pri vsaki prigodbi, in ki sicer bolečine poznal ni. Njegovo serce je bilo pre¬ več nevoljno, de bi bilo moglo mirno v jjersih ostati. Naglas je nehvalo in ne- pravico očital, terdil je nedolžnost svo- jiga umorjeniga prijatla, in iz cesarske službe je sklenil stopiti. Cesar Fride¬ rik III. je pa preveč njegovo službo cenil, kakor de bi bil hotel taeiga ko¬ renjaka od sebe spustiti. $ dvojim pri¬ jaznim nagovarjanjem ga je vender cesar še premogel, de je ostal, in cesarjev naslednik —junaški Maksimiljan sam je še zamogel Erazmovo serce upokojiti. Erazem je ostal in molčal. 8 svojo junaško roko je še dalje domovini in cesarju služil, pa nikoli več ga ni bilo videti, de bi se bil smejal. Brez pri¬ jatla je bil, njegovo serce je bilo pra¬ zno in svet je pred njim ležal, kakor neznierjena pušava. Vse kar je še ob- raj(al, je bil njegov žebec, živ kakor 17 ogenj, kteriga še ni nihče drug jezda- ril, kakor Erazem, in dva velika pesa, Sultana, dobro izučena volkove ih medvede loviti. Povsod sta ga sprem- Ijevala in še spala sta pri njem. Nikoli več ni besedice govoril od svojiga rajnciga prijatla, pa njegov spo¬ min mu je zmiram v žalostnim sercu živel. Njegovo podobo je imel zmiram pred očmi, v divjim boji kakor doma na samotni, več del pa brezmirni po¬ stelji. Notranji glas mu je vedno rekel, de bo tudi enako smert storil. IV. Erazem grof Papenhajma umori. Kadar je Erazem na cesarskim dvoru bil, so se vsi varovali, ki so ga poznali, pričo njega Baumkirherjevo ime imenovati. Vedili so, de je silno nagle jeze, in de ga to na vso moč razkači. 18 Enkrat se je primerilo,de je mogel Erazem svojiga cesarja v mestoFranko- brod spremiti, kjer se je veliko nem¬ ških knezov in grofov zbralo, cesarju svojo podložnost in čast skazati. Erazem je bil takrat stotnik cesarske straže. Veliko veselje in pojednje so sleherni dan obhajali in niso že vedili, si kaj noviga za kratek čas izmisliti. Po šegi tistih časov so tudi kozarce jako praz¬ nili in se veselili, de je bilo večkrat skorej joj! Posebno po noči. so svoje serca veselju odperli, kadar cesarja med njimi ni bilo. Imeli so eniga dne veliko pojedinj: tudi Erazem je bil zraven. Govorili so od vojske in pogumnosti, in z imenain so tiste imenovali, ki so s poboj no sercnostjo in z junaškimi deli posebno sloveli. Star vitez iz rodu Zavravskih gospodov začne govoriti ter reče: ,,Med vsilili junaki našiga časa mi je Andrej Baumkirher pervi; nihče iz med nas ga ne bo dosegel . 44 Skoraj vsi so nje¬ govo govorjenje poterdili, in pomilovali 19 so Andrejevo žalostno smert. Erazem jih je molče poslušal in si skrivaj solze brisal 1 , ki so mu zoper njegovo voljo oči zalivale. Samo ošabni grof Papen- hajm se oglasi, kije bil star sovražnik in zavidovalec Baumkirherjev. Pun¬ tarja ga je imenoval, ki je zaslužil v rabeljnovih rokah umreti; rekel je, de je bil v vsili svojih delih prederzen, in de mu je slepa sreča pomagala jih do- pernašati. Kakor blisek slamnato streho uname, tako so te besede Erazmovo serce unele. Njegovo lice je zdaj ru- deče zdaj bledo, ko stena, prihajalo, usta so se mu tresle, roke so po meču segale in iskre so mu iz oči pulitele. „Reei de ni res, kar si govoril 44 , za- gromi nad grofam, „če ne te umorim ! 44 in potegne svoj meč iz nožnic. „Nika- kor in nikdar tega ne rečem ! 44 odgo¬ vori grof zaničevaje, in tudi svoj meč potegne. Boj se uname. Preden se pri- čijoči zamogii ju umiriti, je že Erazmov meč grofu glavo preklal, de je v svojo kri na tla padel in krnalo svojo dušo 20 zdihnil. Strah in strahota je vse pre¬ segla. „Beži! reši se!“ so Erazma p rij ati i opominjali. Pa jun;ik, ki ni nikoli strahu poznal, ni bežal. V. Erazem v ječi in k smerti obsojen. Nesrečni kraj zapustivši je Erazem na svoj dom hitel in se je brez skerbi k pokoju ulegel. Ležal je že eno dolgo uro na svoji postelji; pa strašne misli so po njegovih možganih rojile. Zaspal bi bil rad, pa mogoče ni bilo. Z notra¬ njim glasam seje bojeval, ki gaje opo¬ minjal : „Reši se! u Nanagloma, ko bi bilo trešilo, se vrata njegoviga staniša odprejo, in truma oboroženih vojakov notri pridere. Era¬ zem kviško plane in po svojim meču seže; pa ko bil trenil, ga ritniško na tla pahnejo. „Povežite in peljite ga v nar globokejši ječo ! u S svojo kervjo 21 naj opere kri mojiga nmorjeniga brata ! 44 zagromi mož od verha do tal ves v jeklu. Kar jim je zapovedano, urno store. Nesrečni Erazem je kmalo vidil, de je s težkim železjem okovan v tamni ječi. Molče je ogledoval ves divji Černe stene svojiga žalostniga prebivališa. Ne zdihljeja, ne tožbe ni bilo iz njegovih ust; pa jeza in serd do ljudi ste njegovo serce objedali, kakor strupena gada. Osem dni — kakor osem žalostnih let — mu je v tamni ječi preteklo, v ktero se je samo skozi majhno luknjico slaba svitloba blišcala. Kruh in voda sta bila njegov živež, kteriga je skozi okujice v steni od nevidljive roke pre¬ jemal. Deveti dan zjutrej zasliši hropot pri železnih vratali svoje ječe. Odprejo se in oboroženi možje pridejo, mu železje od nog in rok vzamejo in mu rečejo z njimi iti. Po 'širokih stopnicah ga peljejo v veliko sobo ali čimer, kjer je veliko ljudi zbranih. Dvanajst mož černo ob- 22 leceuih je tukaj za mizo sedelo, ki je bila tudi s čemim suknam pregernjena. Po navadi so ga hotli prašati po ime¬ nu, stanu in rodu; pa reče jim: ,,Vsa nemška in slovenska dežela ve moje ime! Vsi me poznate! — Torej storite, kar vam je storiti ! 44 Zdaj pride grofPapenhajmova žlahta v černih oblekah in Erazma toži, de je grofa umoril, in de je miru dežele ne¬ varen. Kakor se junaku spodobi, jim mirno reče: Mojiga priserčniga prijatla je zaničeval po njegovi smerti, in ker svojiga govorjenja ni hotel preklicati, mi je prijatelstvo in poštenje velevalo, si z mečem zadostenja iskati, kakor pravimu vojaku in vitezu gre . 44 — ,,Pavender spoznate, de ste ga umo¬ rili? ga sodnikov starašina vpraša — „Sposnam ! pa vender ne po zvijačini temuč v poštenim boji . 44 — „Ali so vam znane kile deželske postave ? 44 „Poštenje je vojaku in vitezu nar svetejši postava. Nobene postave ne 23 poznam, ki bi mi zapovedala, svoje ali svojiga prijatla razžaljenje brez maše¬ val lja terpeti . 44 — „Ali ni sodnišnic na Nemškim, kjer naj vsak svojo pravico išce? u — „Kaj? vojak z ranami pokrit naj še le pri vas zadostenja išče, vi pe¬ resni junaki, in naj pusti, de se bo¬ dete z njegovim poštenjem in z nje¬ govo pravico v svoji slepoti igrali? — Gorje naši domovini, ce bi naši ju¬ naki take babe bili! Obsodite me k smerti, taciga časa nečem doživeti . 44 Sodnikov starašina ga ojstro pogleda in mu zapove, v obraze tistih pogledati, ki ga bodo zdaj sodili. Le malo njih pozna, pa ti so — njegovi sovražniki. V drugo slanico so ga zdaj peljali, sodniki pa so sodbo sklepali. Vsak je vzel eno kroglico (kuglico), in jo je v pokrit lonec vergel. Ko lonec od- gernejo, je bilo med dvanajstimi kro¬ glicami pet belili, sedem pa černih. Ko ga nazaj pripeljejo, mu povejo, de bo cez tri dni ob glavo djan. 24 „Pred cesarjem hočem obsojen biti ! 6C jim reče, „tode ne mislite, de hočem s tem si milost sprositi; umreti hočem, pa ne v rabelj nov i h rokah. u Odgovori mu starašina: „Cesar je že odšel^ zaneseno vam ne bo! u To izgovorivši mu prelomljeno šibico pred noge verze. „Naj se mi tako zgodi! Preveč¬ krat sim v bojih za domovino smerti v obličje gledal, de bi se je zdaj bati mogel. Rabeljnov meč nobeniga več ne omadežava, kar ga je Baumkirher- jeva kri oprala ! u Tako govori vsi se Erazem oberne in gre. Mirno se je po ljudstvu ozerl, ki je bilo v sodnici zbrano, in marsikomu so stale solze poiniljevanja v očeh. Njegovo moško zaderžanje je marsikomu pričujočih serce poprijelo; vsim seje smilil: 25 VI. Erazem iz ječe rešen. V drugo ječo so zdaj obsojeniga Erazma zaperli. Bolj prostorna in svitla je bila, kakor perva, pa zato ni bila nič menj strašna. Vsi, ki so bili va-njo zaperti, so mogli umreti. Sta¬ noviten, kakor možu gre, je pričako¬ val Erazem strašne ure, ki bi ga iz tega življenja peljala. Ljudje, ki so ga obiskat in gledat hodili, so ga zlo nadlegovali, pa vse je voljno sprejel. Pogovarjal in celo norčeval se je z njimi, pa ves poln pobožnosti je bil. Nar bolj ga je neki s(ar častitljiv du¬ hoven razveselil, kadar je prišel. Rad je govoril z njim od prihodnjiga živ¬ ljenja in od neumerjočosti duše. Tako sta mu pretekla dva dneva — in tako se je bližal že tudi konec tret- jiga. Erazem je bil pripavljen umreti. Zaničeval e svet, njegovo nehvalež- 2 26 nost in njegove sleparije. — Njegova duša je bila že nad zemljo, ložje je že dihal. Marsikakiga svojih prijatlov je že v duhu vidil, ki je v boji za do¬ movino svoje življenje zgubil. Kram¬ ljal je že v duhu s svojim učenikom in tovaršem v bojih — z Baumkirher- jem, ki mu je vesel naproti hitel — v domačiji ljubezni. Brez otrok, braz žene, od svojih tovaršev locen in zapušeu je bil, — kaj bi ga bilo še moglo na zemlji veseliti ? Tako zamišljen je v mraku tretjiga dneva v samoti sedel, zvunaj pred ječo so se njegovi čuvaji zidane volje z jedjo in pijačo gostili, ktero jim je jetnik kupil. Na njegovo zdravje so ga pili. j Brez de bi se bil nadjal, se ječa odpre in va-njo stopi velik menih. Era¬ zem je mislil, de ga pride duhoven obiskat; zato ustane, mu gre na proti ter reče mu z milim glasom: „Zah- valim se vam, častitljivi duhovni oče, 27 de tako ljube z njivo za-me skerbitel Moja rajtenga z Bogom je sklenjena: rad bi poslednje ure svojiga življenja sam s seboj preživel . 44 — Menih molče svojo kuto nazaj odgerne in Erazem spozna v meniškim oblačilu cesarskiga dvornika Viljelma Bereneka. To je bil žlahten, hraber Štajerc, iz stariga rodu štajerskih grofov, od kterih je štajerska dežela svoje ime dobila. Ka¬ kor dober duh je pred sedežem cesarja Friderika III. stal. Mislil je, de dru- gač svoje zvestobe cesarju ne more skazati, kakor če brez vse samoprid- nosti pomaga samo to vse dopernesti, kar je dobriga, in cesarja zapeljivih svetovavcov varje. Viljelm si je zastonj prizadeval, za Baumkirherja milost sprositi; sp ro¬ sil jo je pa za svojiga zeta Janeza Štubenberka, ki je bil pozneje de¬ želski poglavar na Štajerskim in zvest služabnik cesarjev. Viljelma je zlo to v sercu žalilo, de bo mogel zopet velik junak v 2 * 28 i*abelj novih rokah umreti. Sklenil je Erazmu pomagati. Vedel je, de bi se to Papenhajmovi žlahti zamalo zdelo, če bi cesar Erazmu življenje pustil. Sklenil je, ga z zvijačo rešiti. Rekel je, de ima velik opravek, kteriga mora sam opraviti, in prosil je cesarja mu to dovoljiti. Brez de bi ga bil kdo spoznal, se verne na¬ zaj v mesto Frankobrod in svojiga vjetiga prijatla po menihovskim oblečen obiše. Cesarjeviga ijubčika tako viditi se Erazem zlo zavzame, pa Viljelmu je bila vsaka minuta predraga, de bi se bil z nepotrebnimi pogovori mudil. Pilo in meč skerbno iz svoje obleke vzame, da oboja Erazmu in reče mu tako : „Nate, s tem se bodete rešili. O polnoči bodo vaši čuvaji terdno spali; skerbel sim za to. Unstran reke Majna vas čaka vaš slažabnik s konji. Pre¬ plavati pa morate reko, zakaj na mostu so straže. Skrivajte se dobro, morde je mogoče vam milost sprositi . 44 29 Erazem je hotel svojiga prijatla ob¬ jeti; pa Viljelm potegne zopet svojo kuto čez glavo in zgine. VII. Erazem iz ječe pobegne. Vse to viditi in slišati se Erazem zavzame. Vedel ni, kako se mu je zgodilo, in mislil je, de je bil v sanjah. Samo pogled pile in meča ga je res¬ nice prepričal in mu je serce zopet z upanjem življenja oživil. Mislil je, kako bi bolj varno po¬ begnil, in gledal je že v duhu drage kraje svoje domačije; temčasi je pa noč svoje černo krilo čez zemljo zmiram temneje razgrinjala. Kolikor temnejši je noč prihajala, toliko bolj je njegova duša po rešenji in svobodi kopernela. Večernica je prijazno skozi vosko ok¬ nice na-nj svetila, in zdelo se mu je, de mir in tolažbo v njegovo bolno 30 serce uliva. Vidil je že v duhu ne- zmerjeno obnebje z neštetimi lučicami nad svojo glavo razpeto, dihal je zo¬ pet novi zrak svobode, in bilo mu je pri sercu tako lahko — tako dobro! Dalječ ni več bila polnočna ura. Tiho se splazi k vratani svoje ječe in posluša. Vesel zasliši smerčanje čuvajev, kterim je Viljelm med vino dal maka, ki jih je s terdnim spanjem zvezal. Urno začne piliti in kmalo ima železje od nog. Komaj svoje noge proste čuti, svoj meč potegne, ga kušne tako serčno in iskreno, kakor kušne prijatel svojiga prijatla po dolgi ločitvi. „Pojdi z menoj, drago orodje rešitve in serčnosti! Ti, ljubi meč me boš rešil ali pa mi dal junaško um¬ reti . 1,4 Te besede s seboj govorivši ječne vrata serčno odpre. Brez de bi ga bil kdo čutil, se med čuvaji splazi in skozi več praznih stanic ali cimrov pride v dvoriše. Dvorišne vrata so bile odperte, pa pred njimi sliši stražo bodite. Skrivaj se hoče do vrat spla- 31 žiti in priložnosti čakati, de bi v ta- moto ven smukniti mogel. Komaj še tri stopine — in prost bi bil! kar se nanagloma strašno velik pes z glasnim lajanjem va-nj zapraši; Erazem ga je hotel z mečem prebosti, pa glej; nje¬ gova dva zvesta Sultana planeta skozi vrata na psa in ga raztergata. — Kar je bil Erazem zapert, se izpred nje¬ gove ječe nista premaknila. — Erazem je hotel s priložnostjo skozi vrata skočiti, kar ga nekdo z debelim glasom nagovori: „Kdo je! “ Zdaj je serce in glavo veljalo. Preden je za- inogla straža svojo nerodno puško z žvepljenko vžgati, ji jo je že Erazem iz rok potegnil in strahljivi vojak je brez orožja pobegnil. Brez odloga jo zdaj Erazem proti Majnu pomeri, se v šumeče valove zakadi in plava s svo¬ jima zvestima psama na uno stran reke, kjer je kmalo svojiga) jslužabnika našel, ki ga je tam s konji čakal. 32 VIII. Kako Erazem v svoj grad pride in kako tam živi. Urno sojo zdaj proti domačiji ma¬ hali, Viljelm je za denarje, živež in obleko dobro skerbel. Po dnevi so se v gojzdih skrivali in veselilo je Erazma viditi, kako so njegovi sovražniki po cesti dirjali, brez de bi ga bili za ger- inovjem vidili. Preoblekla sta se zdaj on in njegov služabnik, obraze sta si neznane storila in še le po noči sta zopet dalje odri¬ nila. Srečno sta se svojim preganja¬ lcem odtegnila, in v marsikterim mestu sta slišala govoriti, kako je Erazem iz ječe pobegnil, in de ga vsakdo sme ujeti, ali pa ubiti. Tako prideta čez dolgo na mejo avstrijanskiIt« deržav. Erazmu se je v sercu milo storilo, ko je domače gore zagledal. Veselilo ga je kraje viditi, ki so se mu tako prijazni zdeli; pa težko se mu je sto- rilo, de se zdaj preganjan nazaj verne, in de se mora enako tatovom in ubija^- vcem skrivati v deželah, kjer je po¬ prej njegovo junaštvo tudi v kočah ul>o- zih kmetov slovelo. Rad bi. si bil svoje stanovanje na Štajerskim pod Sokol¬ jem zvolil, pa vender! tam ni bilo var¬ nosti za-nj in sklenil je, Predjamo, v stari grad svojih očetov popotovati, ako ravno ga je neki notranji glas tega svariti hotel. Kraj, v kterim ta grad stoji, je bil Erazmu v njegovim sedanjim stanu ves pripraven; terden je bil, de se ni bilo ničesar bati, in vedel je, de je ta kot vsiin, in še večdel domačim ljudem ves neznan. Po svoji pameti je prevdaril in si je ta kraj izvolil, ako ravno ga je serce svarilo. Takrat še na Kranj¬ skim ni bilo toliko ljudstva, in kamor seje človek ozerl, ni bilo druziga vid iti, ko gojzd in pušave. Posebno pak je bilo ravno v kraji Erazmoviga grada tako. Še skoraj sto let pozueje je bilo v tej deželi toliko divjih zverin, de je 34 bila neka žlahtna gospa — če se ne mo¬ tim, iz rodu turjaških gospodov — tako nesrečna, de jo je v njenim gradu na dvorišu medved raztergal. Kako straš¬ no je moglo takrat v naši domačiji biti! De je pa Erazmov grad tako nez¬ nan ostal, je tudi to pripomoglo, deje v deželi še drug grad tega imena, ki so ga tudi gospodje tega rodu v bolj prijetnim kraji zidali in v njem prebi¬ vali. Perviga so po tem čedalje bolj pozabili. — Strašna, strašna noč je bila! Grom je bučal, bliski so sem ter tje švigali, bučeči viharji so razgrajali, de so sto¬ letne drevesa« koreninami ruvali, dež in toča sta padala iz černih oblakov, ko sta Erazem in njegov služabnik pod grad prišla po dolgim popotvanji skozi temne gojzdove — vedno v nevarnosti, de bi ju blisk ne umoril ali kako drevo ne pobilo. K drevesu konje privežeta in po vsih štirih po voski stezi proti gradu plezata, zmiram v nevarnosti v kako brezno pasti. 35 Vsa trudna, mokra in zdelana pri¬ deta na konec svojiga popotovanja. Male vrata gradu so bile odperte; po stopnicah gresta ter v pervo, drugo in tretjo stanico prideta. Nikjer ni bilo žive duše [čutiti. Sklenila sta že na tla se k pokoju vleči, kar se jima zdi, de ljudi slišita govoriti. Kolikor sta mogla v temoti, urno proti kraju tapljata, od kodar sta šum zaslišala, in kmalo p oslednji stanici luč skozi špranjo pri vratih zagledata. Erazem jih urno odpre; pa kako se zavzame dvanajst oboroženih kore- njako okrog mize zagledati. Erazma viditi vsi s svojih stolov planejo, po svojih mečih sežejo in na Erazma vda- riti hočejo. „Stojte , 44 jim Erazem za- groini in pištolo med nje nameri. Ne¬ koliko nazaj stopijo, in Erazem jih praša; „Kdo ste? Kaj imate takaj ? 44 — „Kje imaš pravico, nas prašati ? 44 mu reče eden izmed njih. Odgovori jim: „ Gospodar tega gradu sim in ved iti moram, kdo de v mojim gradu prebiva . 44 Zavzamejo se možje nad takim go¬ vorjenjem, dobro ga pogledajo, in vsi z enim glasom zavpijejo: Je že! Je že! Erazem je, naš gospod in zapo- vednik . 44 Zdaj je tudi Erazem spoznal, de so ti možje njegovi hlapci, kte- riin je že pred več leti svoj grad v varstvo izročil, kteriga pa že več let obiskal ni. Poprašavšimu, kakošno življenje so doslej imeli, mu odkritoserčno odgo¬ vore, de so slišali, de je bil v Franko- brodu ob glavo djan. Sklenili so po¬ tem s tem živeti, kar si s silo prido¬ bijo. „Morde mene ravno taka čaka , 44 si misli Erazem, in odpusti jim. V svoji službi vse obderži. Erazmu in Francu, njegovimu po- potnimu tovaršu, se je večerja dobro prilegla, s ktero so jima hlapci po¬ stregli. Po večerji se k pokoju na tla vležeta; kjer se jima je spanje bolj prileglo, kakor če bi na melikih per¬ nicah ležala. Drugi dan je začel Erazem po do- mačim oskerbljenji gledati. Vsakimu je dal svoje opravila. Ves grad je skerbno pregledal in vidil je, de je s hišnim orodjem tako slabo preskerbljen, de je komaj par polomljenih miz in kosove stare postlje za svojo potrebo skup spraviti mogel. To je bila sreča, de še takrat tacih mehkužnost niso poz¬ nali kakoršne v današnih časih v vsih stanovih imajo. Vojšaki v vsili nadlo¬ gah uterjeni so bili kmalo dovoljni. Kako zdaj sebi in svojim ljudem potrebniga živeža oskerbeti, je bila zdaj perva Erazmova skerb. Sklenil je vse svoje posestva v deželi skrivaj obiskati. Oskerbnike je imel zveste, de se je smel na-nje zanesti; nerodo- vitnost tistih krajev sama ga je silila, živež iz družili krajev dobivati. Tretji dan po prihodu v svoj grad se Erazem v obleko slovenskiga kmeta obleče, in tovarša si zbere samo eniga služabnika. Tako se na pot poda. Nar pervo je spodnji grad obiskal, kjer je bil oskerbnik nek častitljiv starček, ki je 38 bil nar lepši zgled zvesti ga' podložnika. Vidila sta že grajske turne, ko jima star možiček na proti pride, ki se je že od starosti v dve gubi deržal. Vse sive lase je imel, počasi šetal, kakor senca. Ko bližeje njega prideta, ga Erazem dobro pogleda in kar zavpije: „Konrad! ljubi moj stari Konrad ! 44 in ga prime za roko. Starček ga milo pogleda, si par solz obriše in svoje oči v Erazma vpre; tresti se začne, kolena mu omagujejo, in na tla bi bil jiadel, če bi ga ne bila oba podperla. Cez nekaj časa se zopet zbrihta, Erazma objame in joka od veselja, de ga zopet tako nenadoma vidi, kteriga učenik je bil v mladosti. Ko starček zopet k sebi pride, mu reče Erazem, de naj ga v grad sprejmi. Konrad mu reče z milim glasom: „Ne morem, ne smem vas tje peljati. Segnali, spodili so me — pustili mi niso druziga kakor to beraško palico . 44 — To izgovorivši vzame list iz ne- dnja, in ga da Erazmu. Ta bere: 39 „Nesrečni prijatel! Vse moje pri¬ zadevanje tebi pomagati ni nič poma¬ galo. Veči nesrečo, kakor Papanhaj- movo umorjenje so čez-te prinesle lažnjive tožbe tvojih sovražnikov, ka¬ kor de bi ti bil izdajavec in prijatel strašniga kralja Matjaža. Tvoje pre¬ moženje je zapadlo, in za tvojo glavo je veliko plačilo obljubljeno tistim«, ki te dobi živiga ali pa mertviga. — Beži! beži v daljne kraje ! 44 Ime ni bilo podpisano, pa Erazem je vender kmalo uganil, de mu je nje¬ gov rešenik pisal, ter pisanje po zve¬ stim služabniku, starim Konradu poslal. Kaj je Erazem v svojim sercu čutil, ko je to pismo prebral, z besedami povedati ni mogoče. Molče in kakor v tla vrašen je dolgo stal; v sercu pak mu je vse vrelo. Britki serd do vsih ljudi je poslednjo vez v njem stergal, ki ga je dozdaj še na svet vezal, od kteriga je bil zaveržen. — „V domačiji svojiga rodu hočem umreti. Nehvaležni svet, za kteriga sim se tolikrat bojeval in kri prelival! Ali je to zasluženo plačilo? Iz svojiga naročja me suneš, vzameš mi vse pre¬ moženje, vse upanje; celo po moji kervi koperniš! Naj bo! tudi jez ne poznam nikakoršnih dolžnost do tebe, neusmi¬ ljen, brezsercen svet . 44 — „Pojdi, stari! pojdi z menoj v moje skalovje! Krokarji in sove naj nam jutranjo in večerno pesem pojo; vol¬ kovi in medvedi naj nama bodo tovarši! Do smerti te hočem pitati, in če bi imel vsak grizljej, ki ti ga dam, v človeško kri pomočiti . 44 — Erazem in njegov tovarš vzameta starčka v sredo in počasi ga pripeljeta v grad. Komaj pridejo v svojo staniše, Erazem svoje hlapce pokliče; razo¬ dene jim svoje naključje in jim povej, de je prisiljen, zdaj s silo za svoj živež skerbeti. — Srovi hlapci so bili tega življenja vajeni, in prisegli so mu z njim živeti in umreti. Novo življenje je začel Erazem s svojimi ljudmi živeti, življenje, s kterim 41 je v tistih pobojnih časih toliko žlaht¬ nili nemških rodov strah in šiba doma-r čije bilo. Erazem je začel namreč ropati. Pervi, nad kterim je Erazem svoj serd spustil, je bil Anže Štegberg. Star sovražnik je bil Erazma in njegoviga rodu. Kolikor je mogel, inu je pri ce¬ sarji škodovati želel. S silo je vzel Era¬ zem Štegbergov grad. Gospodar gradu se je na izbo skril, pa oder je bil troh- ljen, vderl seje, in Štegberg je za glavo obvisel med o dram, kjer je žalostno poginil. Poslednji je bil tistiga rodu. V kratkim času je Erazem s svo¬ jimi vojaki dalječ okrog strah in stra¬ hoto razširil. En rop je sledil za dru¬ gim, eden bolj pred er z en ko drug. Brez miru in pokoja je razgrajal. Bo¬ gate kloštre, samogoltae jerobe, neus¬ miljene grajšake in denarjev - željne deželjake je najrajši stiskal. Takim ljudem je bilo Erazmovo ime strašno, sladko pak je bilo ubozim, stiskanim in preganjanim, ktere je kakor dober prijatel v varstvo in brambo jemal. 42 Posebne misli je imel v glavi; ne- pravičnifee in stiskavce ubozih je iz celiga serca sovražil, in se je tako sodnika cloveškiga rodu postavil. Po¬ stave so ga ojstro sodile, pa vender se ne more reci', de je bil, kakor so drugi roparji in tolovaji. Nikoli ni bil neusmiljen in nečlovešk. Kervi ni pre¬ lival, razun kadar mu je za lastno živ¬ ljenje šlo. IX. Erazem v svojim gradu obležen. Tako je bil Erazem že skoraj dve leti strah in šiba tistih, ktere je so¬ vražil, in prijatel tistih, kterim ni bil sovražnik. Povsod je bil pričijoe, \ pa povsod drugače oblečen, vse mu je bilo znano in povsod je ušel^ zanj- kam, ki so mu jih nastavljali. Še nje- goviga stanovanja njegovi [sovražniki v niso mogli zveditij, zato ker ni nikoli blizo svojiga doma kaj taciga počel. 43 Vse ima svoj konec, in tudi njegov ni bil dalječ. • Od njegoviga ropanja je bilo tako pogostama slišati, de so tožbe do ce¬ sarja prišle. Cesar je ojstro zapove¬ dal, si prizadjati, kolikor je mogoče Erazma končati* Teržaškimu pogla¬ varju baronu Gašperju Ravbarju je cesar posebno povelje dal, Erazma živiga ali pa mertviga v roko pripe¬ ljati. To je Erazem po svojih ogleduhih kmalo zvedil. Z lastnimi oči je vse vidil, kar so k njegovimu končanju pripravljali, in prederzno je sklenil, Ravbarju, koli¬ kor mu je bilo mogoče, nagajati. Ravbar je imel veliko vojakov; pa prizadjal si je na vso moč cesarjevo pevelje natanko spolniti. Povsod je Erazma zalezoval, pa nič mu ni po¬ magalo. Kamorkoli seje ganil, je bil prekanjen; zvita lesica je povsod lovcu fige kazala. — Sreča je nestanovitna baba in več- del mati nesreče. Svoje ljubčke oslepi, 44 jih napihnjene stori, in tako od prave poti v brezno pogubljenja zapelje. Taka se je že marsikterimu prigodila — in tudi Erazmu ni zanesla. Eniga dne je imel Ravbar s svo¬ jimi prijatli gosti na svojim gradu, Mali grad po imenu. Zgol sam prijezdi Erazem pred grad in se začne z baronovim hlap- cam pogovarjati. Reče mu: „Pojdi k svojimu gospodu, pozdravi ga ter reci mu, de sim pripraljen mu sam do svo- jiga grada pot pokazati. Obljubim mu, de ga bom doma bolj gostil, kakor bi morde on mene tukaj . 44 „Kako vam je pa ime ? 44 ga praša hlapec in beda¬ sto va-nj preži. „Serčen prijatel si in tvojiga gospoda, in se Erazem Luegar imenujem 44 odgovori Erazem, vstreli dvakrat proti nebu in spodbode konja v dir. To slišati Ravbar in njegovi prijatli ustanejo, urno konje obsedlajo, in jo za njim pocedijo. Vidili so ga dalječ pred seboj, kakor ptiča niško nad zemljo letečiga, in knialo jim spred 45 oči zgine, kakor (le bi jim ga bila peklenska hudoba skrila. Serditiga barona je to še bolj razkačilo. Na vse kraje je ogleduhe poslal. Eden izmed njih je konjske kopita zasledil, ki ga je v gojzdih in po stranskih potih iskal. Skalo je zagledal, na kteri Erazmov grad stoji. Ravbar to zvediti se z vso svojo trumo vzdigne. Pa kako se je zavzel in kakošna nevolja ga je obšla, ko mu pervi pogled pokaže, de je terdnjava tega gredii nepremagljiva, in de je samo z izstradanjem jo dobiti mogoče. Nerad se je lega lotil; ker pa druziga storiti ni vedil, se je mogel v to udati. Erazem in njegovi tovarši so svoje sovražnike zasmehovali. Smejaje so vse njih prizadevanja vidili in se zastran tega prav dobro imeli. Dva mesca so bili že obleženi; ob- legovavci so mogli pri pičlim živežu vse težave ojstre zime terpeti. Veliko njih je zbolelo in pomerlo. Predpust je bil ravno. Pustni torek 46 se Erazem v svojim gradu pokaže in jim reče, de jih k sebi h gorki peči na pust povabi. Viditi pa, de mn ter- dovratni sovražniki na to odgovora ne dajo, priveže četert vjola na verv in jim jo v globočino spusti. Ravbar je mislil, de je to le zvi¬ jača obleženih, do bi s tem svoje po¬ manjkanje skrili. Novo upanje mu je zasijalo. Tode zastonj! Velika noč pride; Erazem se jim zopet pokaže in jim zdaj celo živih debelih jagnjič- kov pošlje. Zima je minila in spomlad je vso naturo v novo življenje zbudila. Era¬ zem se je večkrat svojim prijatiom po¬ kazal in se z njimi pogovarjal. Borona je prijazno k sebi povabil in mu pri svojim postenji obljubil, de se mu nima nič žaliga zgoditi, in de se prepriča, de je prazno vse njegovo prizadevanje, ga izstradati. Ravbar ni zaupal Erazmovim be¬ sedam; zato ga Erazem prosi, njego- vimu hlapcu nič žaliga storiti, ki mu 47 bo večkrat kaj mastniga in dobriga prinesel, ker je prenarodno, mu po vervi iz grada streči. Ravbar v to dovolji. Kako se zavzame, ko vidi, kako obilno ga Erazem z jagodami, češnjami in z drugačnim sadjem v let¬ nim času obdaruje, ko je tako sadje v deželi še komaj cvetelo. Kmalo po¬ tem dobi žlahtnih rib, in tako ni noben dan prešel, de bi ne bil Erazmov slu¬ žabnik z novimi darmi h baronu prišel. X. Erazem izdan: njegova smert. Baron Ravbar je dobro previdil, de svojiga namena ne bo dosegel, in nevoljen še dalje čakati sklene proš¬ njam in mermranju svojih vojskov pri- jenjati in se nazaj v Terst verniti. Namenil je že v svojim pisanju na Dunaj cesarja prositi Erazmu milost skazati. Pa eden njegovih vojakov — 48 friuljska kača — mu gerd svet da, z zvijačo končati, kar z orožjem doseči ne more. Reče mu: „Erazmoviga slu¬ žabnika Franca pregovoriti, de svo- jiga gospoda izda; denar in oblube ga bodo prevarile. u V svoji nevolji, de ga je upanje tako goljfalo, je Ravbar bolj na mase- vanje mislil, kakor na to porajtal, kar mu je serce svetovalo. Storil je, kar mu je bilo svetovano. Franc zopet z novimi darovi pride, in Ravbar ga prav prijazno sprejanie. K jedi ga povabi in obilno ga obda¬ ruje. Ponižnost zapovedajocih serca tistih močno omeči, ki imajo povelja spolnovati. To se je nar bolj pri pre¬ slepljenim Francu pokazalo, kteriga je Ravbarjeva dobrotljivost vsiga omamila. Kadar je prišel, je bil Ravbar bolj prijazen z njim, in kmalo si ga je tako prikupil, de mu je smel svoje misli razodeti. Mnogotere obljube, prostost in odpušenje so bile vese, ki so ubo- ziga Franca v svoje mreže ujele, in 49 njegovo zbujeno vest premamile. Serce se mu je treslo, kadar je strašno ne¬ zvestobo premislil; pa pregovorjeu od zapeljivosti se mu je hudobija manjši vidila, mislil je, de ho s tem domo¬ vini ustregel in srečno živel v pri¬ hodnje. Glas njegoviga serca, ki gaje opominjal, je vsak dan slabši prihajal, in kmalo je vest v njegovih persih zaspala. Žalostne slabosti cloveškiga rodu, ki nas triko lahko na pot hudobije zapeljejo in nam nikoli več ali pa težko nazaj k čednosti se verniti ne dajo! Zlato in ljubezen sta mogočna gospodarja sveta; mogočne in berače imata v svoji oblasti in le malokadaj se dasta premagati. — Zlato je Fran¬ covo serce oslepilo, ljubezen ga e celo v pogubljenje peljala. V Vipavi je imel Franc devico, ktero je serčno ljubil; nič druziga ni želel, kakor jo v zakon dobiti. Hudo¬ bija mu je odperla pot do nje in mu je vso srečo pri nji kazala; — čednost 3 50 pa mu je v zvestobi do svojiga go¬ spoda žalostno podobo večne ločitve od svoje ljubice izobrazila — in po¬ slednjič ga zaničljivi smerti izročila.— Padel je! Povedal je baronu, de gre Erazem vsak večer nekam, de svojo naturno potrebo opravi. Kekel je: „Skala tam ni debela in če parkrat va-njo ustre- slite in jo dobro zadenete, se mora razkrušiti . 44 — Imeli so ravno nektere topove ali sinke iz Ljubljane pri sebi, kterih se pa doslej poslužili niso, ker so mis¬ lili , de terdi skali nič nezamorejo. Pogovorili so se tadaj, de Franc belo cunjo tam ven obesi, kamor bo oble- govavcem streljati treba. Pristavil je še: „Kadaj se bo Erazem zvečer na imenovani kraj podal, jim bo luč na oknu pokazala . 44 — Hudobni izdajavec gre nazaj v grad in le preveč natanko svojo obljubo do¬ polni. KmaJo zagledajo oblegovavci obešeno znaminje in brez odloga vse 51 svoje topove v tisto mesto namerijo. Komaj so noči čakali in z nočjo daniga znaminja. Erazem je bil tisti dan otožen in žalosten. Neznana boječost mu je persi napol novala. V pretečeni noči se mu je v sanjah Baumkirherjev duh prika¬ zal, ki mu je roko podal, in ga s perstom žugaje kače svaril, ktera mu je zvita in žvižgajoča na persih ležala. Zbudil se je. Ves zamišljen je celi dan po svojim gradu lazil. Govoril, jedel in pil je malo. Ko noč pride, gre, kamor sta ga natura in naklučje peljala, — v svojo smert. Mertvaška luč mu je na oknu gorela. Štirje topovi so strašno zagromeli, vsi enpot zažgani, in ne¬ srečni izdani Erazem je padel merev na tla, v glavo in stegna od dveh skal zadet. Vsi prebivavci gradu, prestra¬ šeni in zmešani hite nesrečnimu gospo¬ darju na pomoč. To je oblegovavcem priložnost dalo, se gradu s pomočjo izdajavca polastiti. Z golimi meči va-nj 3 * 52 priderejo. Dvanajst Erazmovih ko¬ renjakov se jim zdajci v bran postavi. Bijejo se z njimi junaško kakor levi, de vsi mertvi okrog Erazma počepajo. Baronovi vojaki, viditi de so jih pre¬ magali, od veselja strašno vpitje zaže¬ nejo, Francu pa hvalo in obljube delajo. Vse stanice ali cimre gradu jim je mo¬ gel skazati, zlasti pa tisto pot pod zemljo, ktero je natura sama v ska¬ lovje naredila in ki je štiri milje da- Ijec v Vipavo peljala, od kodar so obleženi obilno živeža za svoje po¬ trebe dobivali. Ko so baron Ravberjevi ljudje nazaj na boriše prišli, so stariga Konrada nad Erazmovim truplom našli vsiga v obupu utopljeniga. Dolgo so ga molče gledali; smilil se je starček tudi njih terdim sercem. Cez dolgo Konrad svojo glavo sklone in nar pervo svoje oči v Franca žugaje vpre, ki je svoje oci s sramoto v tla obernil. Počasi se sklone starček in kakor duh iz uniga sveta gre proti Francu. S terdnim 53 ojstrim glasom mu reče: „Mladeneč! svojiga gospoda si izdal; tresi se Judež Skarjot. Jez ga bom maševal!“ Inko bi trenil, potegne Konrad ojster nož iz zapasa, in ga zadere z močno roko v izdajavčevo serce. Pet minut po¬ zneje je tudi starček mertev čez truplo zvojiga gospoda padel in razmesarjen in preboden svojo dušo izdihnil. Baron in njegovi ljudje so drugi dan z obilni¬ mi zakladi obloženi listi kraj zapusti|f. V gradu pa ni žive di\še, ostalo,’ razuo Erazmovih dveh JSullanOv, ki svojiga gospoda tu-di po smerti nista zapu¬ stila. Ubogi kmetje in soseske so čez nekaj časa mertve pokopali in svojimu nekdanji mu dobrodelcu na pokopališu bližnje cerkve Marije device žegnano mestice za počivališe dali. Nobeniga žlahtnika, nobeniga prijatla ni bilo pri- Erazmovim pogrebu; samo njegova dva pesa sta žalostno za njim sledila, na njegov grob se ulegla in — na grobu kmalo poginila. 'V.,, . 54 To se je godilo v letu 1485. Z Erazmom je rod Predjamskih gospodov ugasnil. V gradu pak je se več zna- minj ostalo, posebno se še zdaj mesto vidi, na kterim je Erazem svoje živ¬ ljenje sklenil. Stari grad je po tem razpadel, in pozneji grajšinski posest¬ nik Janez grof Kobencel je I. 1570 sozidal novi sedanji grad. trn ittt r rff im tjjir- Natis J. Feichtinger-jevih naslednikov y Linču.