0S6f | AVE MARIA g o S »s Nabožni mesečnik za verno slovensko ljudstvo Izdajajo Slovenski frančiškani v Združenih državah Amerike Naslov — Address: AVE MARIA Box 608 Lemont, Illinois Telefon: Lemont 494 Naročnina—Subscripiion rate: U.S.A., $2.50 letno Izven U.S.A., $3.00 Naročnina Tvoja je dar v podporo ubožnejšim sloven¬ skim fantom, ki se izobražuje¬ jo za slovenske duhovnike v lemontskem semenišču. Naročnikov in dobrotnikov se spominjamo v lemontskem samostanu v svojih molitvah, pri sv. mašah, in pri drugih duhovnih opravilih. Opravimo pa zanje tudi sv. mašo in sicer vsako prvo sredo v mesecu. Urednik — Editor: FR. MARTIN STEPANICH. o.tm. Upravnik — Business Manager: FR. CYRIL SHIRCEL, o.tm. Pomožni upravnik—Ass’t manager BRO. ROBERT HOCHEVAR. o.tm. Printed by AVE MARIA PRESS Lemont, Illinois Lemont, Illinois LETNIK, 42 JANUAR, 1950 VSEBINA Evangeljski prizori, •>••••••■•«•••••••••• 1 Sv. Frančišek šaleški — P. Alojzij, o,f.m. ••••••• 3 Da bi bili vsi eno... — P. Fortunat, o.f.m • •••••••••••••••••••• 6 •Vzor krščanske družine — P. Robert, o.f.m. ••••••••>••••> 7 Za pravo pot — Dr. J. Česnik 10 Molitev svetega očeta za sveto leto >•••*• 11 V objem misijonov — P. Rudolf, o.f.m. ,.12 Križem kraljestva križa — P. Martin, o.f.m. •.>■••••>•••••*••••••• 18 Terezija Neumann 20 Misli ob Baragovi nedelji 24 Lemontski odmevi — Samostanski firbec ••••••••••••• 26 Kramljanje na zapečku .. 29 Published monthly — except October, when publishea semi-monthly — by the Slovene Franciscan Fathers of Lemont, Illinois, in the interests of the Slovene Fran¬ ciscan Commissariat of the Holy Cross. Entered as a second class matter at the post office of Lemont, Illinois, under the act of March 3, 1879. Ac- ceptance of mailing at special rate of postage provided for in section 1103, act of October 3, 1917. Authorized July 14, 1945. JANUAR, 1950 AVE MARIA LETNIK 42 prizori Sv« Joahim in sv« Ana obiščeta sv« družino £ KROMNO STANOVANJE svete družine v Nazaretu nam kaže red in zadovoljnost, pridnost pri delu in pobožnost pri molitvi. Tri svete osebe prebivajo pod isto streho. Jožef, rednik Sina božjega, dela v delavnici kot tesar, s potnim čelom in žuljavimi rokami služi kruh zase in za vso družino. Ve, da s tem preprostim delom izpolnjuje božjo voljo. Marija je zaposlena pri prav navadnih opravilih kot druge matere in gospodinje, zdaj v hiši, zdaj pri šivanju, zdaj v kuhinji. Vedno je zadovoljna, z rokami pri delu, s srcem pa pri Bogu. Jezus, božji Sin, ki dan za dnem raste, pomaga zdaj temu, zdaj onemu, kar mu dopuščajo moči. Vsako željo bere že z obraza Marije in Jožefa in je vesel, da more biti njima pokoren, ker je to tudi Očetova volja. Lenobe ni na tem svetem kraju. Vse tri dobimo vedno pripetil ali pri molitvi ali pri potrebnem razvedrilu. Saj mora biti pri vsaki družini vse troje, ker tako je božja volja. Ne razpoloženje, ampak božja volja je bila odločilna pri vsakem opravilu svete družine. Jezusa vidimo v trudih in naporih prav od mladih let in to pri resnem delu, ki ni bilo šala. Tako je s tem nam posvetil vsako, še tako preprosto delo, samo da je pošteno delo. Zato lahko v vsakem človeku, ki s pridnimi rokami skrbi za vsakdanji kruh, gledamo Kristusa, ga spoštujemo in ljubimo. Vemo, kako je bilo z govorjenjem v sveti družini. Ni ga bilo preveč. Vse ob svojem času. Kolikor je bilo potrebno in pametno, ker je bilo koristno, toliko in o tem so se razgovarjaii Jezus, Marija in Jožef. Surove besede nisi slišal nikoli, še manj take, ki bi žalila ljubezen do bližnjega. Ljubezen do Boga je bilo lahko spoznati iz pogovorov. In kar je posebno za nas dandanes važno, je glasna skupna družinska molitev družila srca vseh. Hodili so sicer po zemlji, a njih bivanje je bilo v nebesih. a- -. ' '' — ' ' — o "že druge ovce injain, ki niso iz tega l?leva;tudi tiste njoranj pripeljati: in poslušale bodo njo j glas in bo ENA SREDA, EN PAŽTIR (Jn 10:16).” *Ttančliak ialaiki 29. januarja /1/1 A SAVOJSKEM, v prav lepem " I/ f kraju v Franciji, leži mestece f f Aneci. Tri ure od mesta je grad Šale z. Sredi šestnajstega stoletja je bil Frančišek grof šal¬ eški. Imel je ženo, pobožno Fran¬ čiško Sionaško. Skušnja uči: Kakoršni so starši, taki so večinoma otroci. Zlasti mati vpliva na svoje otroke. Ni čuda, da je sv. Avguštin pravil: “Dajte mi dobrih mater in bom prenovil svet. ” Imela sta pobožna zakonca več otrok. Prva skrb dobre matere je bila, da bi bili zares dobri kristjani. Molila je še pred porodom in pri¬ srčno prosila Boga, naj raje ne postane mati, ako bi kateri njenih otrok Boga le kdaj z velikim grehom razžalil. Vsi njeni otroci so sveto živeli. Usmiljeni Bog rad usliši, če ga kaj res koristnega prosimo. Eden najlepših svetnikov je Frančišek Šaleški. Neizrečeno lepo se sveti njegova krotkost, velika je njegova srčna gorečnost v spreo¬ bračanju krivoverskih luteranov. Ravno tako posebna je njegova ljubezen do Matere Marije. Rodil se je dne 21 avgusta, leta 1567. Njegov oče je mislil svojega prvorojenega sina vzgojiti za vrlega državljana; pobožna mati ga je pa napeljevala k pravemu spoznanju Boga in mu je vcepila strah božji. V prvih šestih letih, ko je bil zaradi slabega zdravja popolnoma njeni skrbi izročen, mu je znala z materino ljubeznijo pri¬ povedovati o Bogu, o božjem Zveli¬ čarju, o nebeških angelih, o ljubi Materi božji; pa tudi svarila ga je pred vsakim grehom, ki ga Bog kaz¬ nuje po svoji pravici. Večkrat je priporočevala malemu Frančišku, naj ima vedno Boga pred očmi, naj se skrbno varuje greha, naj se nik¬ dar ne zlaže, ker Bog vidi v njegovo srce. Ko dopolni dvanajsto leto, pošlje ga oče v Pariz, da bi se mladenič na visokih šolah izučil v vseh potrebnih vedah. Priložnosti in zapeljevanja v greh je bilo precej; zlasti med lahkomiselnimi učenci je čistost pogostoma v nevarnosti. Z mogočnim orožjem presv. Rešnjega Telesa, katero je vsaki teden prejemal, krepi svojo dušo. Zvesto se obrača do Marije, da bi ga varovala kot iz¬ voljena mati njegova. Kakor dete se izroči poln zaupanja njenim mater¬ inim rokam. V prehudi stiski srca gre neki dan v cerkev Matere božje, kamor je večkrat zahajal. Tam se skoro v obupni otožnosti vrže na tla pred podobo Device Marije in ker se ima za nevrednega, da bi se 4 AVE MARIA naravnost obrnil do Boga samega, kliče na pomoč preljubeznivo Mater Zveličarjev©, da bi ona zanj prosila in mu pridobila to milost, da bi mogel Boga vsaj tukaj na zemlji ljubiti, ker je zavržen in ga na vekomaj tam gledal ne bo. Vihar se potolaži; ozdravljeno mu je telo in srce. Sv. Frančišek šaleški sedi in piše o duhovnem Življenju, ko se mu prika* teta sv. Frančišek asiški in sv. Av¬ guštin. Ko je svoje učenje dokončal,je romal v Rim, da obišče grobove sv. apostolov in drugih svetnikov. Nazaj grede pa je opravil božjo pot v Loreto. Ko je bil dospel v domači grad nazaj, ga je nagovarjal oče, da bi stopil v zakon in prevzel kako svetno službo. Ali Frančišek se je odločil za duhovski stan; kmalu potem je bil izvoljen za prošta pri škofijski Cerkvi. Tu je vpeljal brat¬ ovščino “spokornikov svetega križa” bratovščino “brezmadežnega spo¬ četja Marije Device” in pa bratovš¬ čino “svetega Petra in Pavla.” Posebno si je prizadeval, da bi pravoverni kristjani častili brez¬ madežno spočetje Matere božje in da bi se za angelsko češčenje od¬ krili in kleče molili. Frančiškovo ime zaslovi močno po vseh krajih. Njegov škof si ga želi za pomočnika in naslednika. V tej visoki časti ostane sam v svojih očeh vedno nizek in majhen, ves ljubeznivo priprost, srčno ponižen in otroško pohleven. Kako prisrčno je častil Mater božjo in kako naj vsak kristjan preblaženo Devico časti, to je zapisal v prelepi knjigi ki se imenuje “Filoteja. ” Ko je ustanovil novo družbo pobožnih devic, jo je postavil v posebno varstvo Matere božje ter jo imenoval “hčere obisk¬ ovanja Marije Device. ” Naročil je redovnicam, da so vsak dan združeno opravljale male dnevnice Matere božje in da so se postile na delopust Marijinih praznikov. Spisal je knjigo o ljubezni božji in jo posvetil Mariji. -x JANUAR MISIJONSKI NAMENI ZA LETO 1950 Molimo za misijone, ki so v nevarnosti pred brezbožnistvom. AVE MARIA 5 V tej knjigi večkrat kaže svoje visoko spoštovanje do Marije. Naravnost je učil, da je bila naša ljuba Gospa in Mati z dušo in telesom v nebo vzeta. Kakor je sv. Frančišek Marijo prisrčno ljubil in posebno častil, tako je preblažena Devica njemu izprosila zares velike in imenitne milosti božje. Zgodovina priča, da je še več kot 72, 000 krivovercev pri¬ vedel k pravi veri. V opravkih svojega deželnega poglavarja se napoti, čeravno bol¬ ehen, na Francosko, ali v Lionu do trdega zboli in mrtvoud ga tako opahne,dase z nobenim udom, razen z jezikom ganiti ne more. Ko je iz¬ javil: “Gospod, čemu sem še tukaj?” so ga pričujoči opomnili, naj raje moli s sv. Martinom: “Rad umrjem, o Gospod, pa tudi živeti se ne bojim, ako me je ljudstvu Tvojemu še treba. ” Ali Frančišek mu odgovori: “O, jaz nisem sv. Martin; jaz sem le nevreden hlapec, katerega ne po¬ trebujeta ne Bog ne ljudstvo. " Zvečer dne 28. decembra izdihne svojo pre¬ lepo dušo, star 56 let. Truplo so prav slovesno prenesli v mesto Aneci. Obleko, in orodje njegovo so pobrali verniki kot drage spominke in ostanke. Tudi nas še dandanes opominja Frančišek šaleški: “Imej v časti, spoštuj in ljubi s posebno ljubeznijo prečisto in visoko hvaljeno Devico Marijo, katera je Mati našega najvišjega brata, kakor tudi naša Mati. K njej pribežimb, k njej se zatekajmo ob vsaki prilož¬ nosti z otroškim zaupanjem; saj smo njeni otročiči. Pogosto vzdihujmo k tej presladki Materi in kličimo njeno materino ljubezen na pomoč. Priza¬ devajmo si, da posnemamo njene visoke čednosti in skazujmo ji zares otroško srce. ” Posvetilne besede njegove knjige kar pojo slavo Mariji: “Presveta Mati božja, posoda neprimerljive iz¬ volitve, Kraljica najvišje ljubezni, Ti si najljubeznivejša, najbolj ljubeča in najbolj ljubljena stvar božja. Ljubezen nebeškega Očeta je imela od vekomaj sem svoje dopadajenje nad Teboj, ko je Tvoje čisto srce odmenil v popolnost svete ljubezni, da bi v času ljubila njegovega edinega Sina z edino in materino ljubeznijo, kakor ga je sam od vekomaj ljubil z edino in očetovsko ljubeznijo. O Jezus, moj Zveličar, komu bi za- mogel besede Tvoje ljubezni bolje posvetiti, kakor preljube znivemu Srcu izvoljenke Tvoje. ” Obrazuje se sv. Frančišek Šal¬ eški v škofovi obleki, s knjigo ali s srcem z rožami opletenim v roki, pa tudi z golobom - podobo pohlevnosti - na rami. P. ALOJZIJ, o. f. m. Hoja za Kristusom človek slabotnega duha, In telesnin? ter posvetninj rečeni Se nekako nagnjen, se težko popolno odtrga od posvetnih Želja. Zato je večkrat žalosten, kadar se skuša odtrgati, in hitro ga prinie ne- volja, če se nju kdo ustavlja. 6 AVE MARIA && bi bili vii eno... P. FORTUNAT, o.f.m. Jezus v čolnu st. Petra. DINSTVO JE EDEN izmed bistvenih j znakov prave Kristusove Cerkve. Kako je v Cerkvi edinstvo važno in potrebno, nam najlepše pokažejo Kris¬ tusove besede, ki jih je molil naš Gos¬ pod v svoji velikoduhovniški molitvi v dvorani zadnje večerje vpričo svojih apo¬ stolov: “A ne prosim samo zanje, ampak tudi za tiste, ki bodo po njih besedi v me verovali, da bodo vsi eno, kakor Ti, Oče, v meni in jaz v Tebi, da bodo tudi oni v nama eno, da bo svet veroval, da si me Ti poslal (Jn 17:20-21).” Kakor je molil Jezus za edinost apos¬ tolov in vseh, ki bodo po njih besedi vanj verovali, tako moli tudi njegova Cerkev. Ker so se v vseh stoletjih po¬ javljale verske zmote, ki so prinašale razdore in pustošile Cerkev, zato tudi Cerkev v vseh stoletjih ponavlja v litur¬ gičnih molitvah prošnje za spreobrnenje krivovercev in razkolnikov. Verske zmote so razdelile krščansko Evropo in od¬ trgale velik del prebivalstva od Kristus¬ ovega namestnika, rimskega papeža; iz Evrope so se te zmote prenesle tudi dru¬ gam. Zato je tako potrebna molitev za cerkveno edinost. V današnjem Času je nastalo po vsem svetu, ■ v pravi Kristusovi Cerkvi in v ločenih cerkvah, precej močno gibanje, ki izraža Željo po združenju vseh, ki verujejo v Kristusa. Molitvena osmina, ki traja od praznika Stola sv. Petra v Ri¬ mu (18. januarja) do praznika Spreobrnen- ja sv. Pavla (25. januarja) združuje ver¬ nike vseh krščanskih ver v skupni proš¬ nji za edinost. Namen naše molitve za edinost je, da bi se združili vsi z na¬ mestnikom Kristusovim, ki je Glava prave Cerkve, Gibanje za cerkveno edinost je že mno¬ ge privedlo v pravo Kristusovo Cerkev. Srce Jezusovo bije v želji za edinost. Dobri Pastir želi videti združene svoje ovce v enem hlevu. Jezus ve, da ovce izven njegovega hleva ne morejo slišati glasu resnice; one, ki so izven hleva, ne more voditi s pastirsko palico; ločeni od njegove Črede so daleč od resnice in božje milosti. Zato Gospod vspodbuja svoje misijon¬ arje, da gredo po svetu in uče vse na¬ rode. Žrtvujejo se in prelivajo kri, da bi se svet spreobrnil. Dobri Pastir nav¬ dihuje svoje namestnike, da z ljubeznijo pozivajo k edinosti. S krivoverci in raz¬ kolniki ima posebno sočutje. Ko bodo ti znali ločiti najemnike od pravih pastir¬ jev, se bodo vrnili v njegov hlev, ki je samo eden. Dan tolažbe in slave za Jezusa in dan ganotja za njegovo Srce bo oni dan, ko več ne bo ne poganov ne judov ne kri¬ vovercev ne odpadnikov ne nevernikov. Tškrat bo samo eno božje ljudstvo pod očetovsko oblastjo enega Pastirja. Res¬ nična Glava odrešenega človeštva — Kristus — bo zavzela svoje mesto, toda AVE MARIA 7 ne Se za sodbo, temveč da pripravi sod¬ bo popolnega usmiljenja za vse, ki se bodo, Čeprav v zadnjem trenutku, udarili skesano in iskreno na svoja prša in pri¬ znali svoje grehe. Združimo se v dneh molitvene osmine za edinost s sveto Cerkvijo in z njo molimo: “Gospod Jezus Kristus, ki si rekel svojim apostolom: Mir vam zapustim,'svoj mir vam dam, ne glej na moje grehe, am¬ pak na vero svoje Cerkve in utrdi jo po svoji volji v miru in edinosti. Ki živiš in kraljuješ Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.” Father Paul James Francis, ustanovitelj družbe za¬ doščenja v Ameriki in začetnik osmine za cerkveno edinost leta 1910. A PRVIH STRANEH svetega pisma je zapisano: “Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po božji podobi ga je ustvaril, moža in ženo ju je ustvaril. Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: plodita se in množita ter na¬ polnjujta zemljo; podvržita si jo in go.spodujta ribam morja in pticam neba in vsem živim bitjem, ki se gibljejo na zemlji. ” S temi besedami je Bog takoj na početkih stvarstva ustanovil družino in jo postavil za temelj človeške družbe. Družini, ki je pogodba med možem in ženo, katera obvezuje oba za rodnjo in vzgojo otrok ter za medsebojno po¬ moč, je Bog še pred krščanstvom utisnil pečat svetosti: človek, mož in žena, je podoba božja. Njima je Bog dal vso oblast čez živo in mrtvo naravo: “Podvržita si jo in gospodujta ribam morja in pticam neba in vsem živim bitjem, ki se gibljejo na zemlji!* Družina je tako postala vogelni kamen vsaki človeški družbi: narod¬ om in tudi Cerkvi. Propadu držav moramo iskati vzroke v propadu družin. In če hočejo mnoge od modernih držav - prav tako se je 8 AVE MARIA zgodilo s staro grško državo in z rimskim imperijem - iskati vzroke svojega propada, jih bodo prav gotovo našle v svojih temeljih: v propadu družinske ljubezni, v družinskih ognjiščih, ki so začeli ugašati. In tudi Cerkvi je temelj družina; druž¬ ine sestavljajo župnije, župnije pa škofije in škofije vesoljno Cerkev. Iz pomena, ki ga ima družina za obstoj Cerkve in države, nujno izvira velika odgovornost, ki jo ima vsaka družina. Ce bo vsaka družina taka, kakršna po božji volji mora biti, bosta tudi Cerkev in država trdni in življenja polni. Vsaka družina bo zato storila vse, da bo čim bolj od¬ govarjala vzorom in nalogam, ki jih Bog zahteva od krščanske družine. Najlepši zgled, kakšna mora biti krščanska družina vseh časov in vseh kontinentov, pa je sveta nazar- eška družina. O sveti družini je v svetem pismu malo napisanega; kar pa je o njej zapisanega, nam veliko pove. Ustavimo se zato nekoliko pri krepostih svete družine, nato pa pri krepostih njenih posameznih članov. Nazareška družina je bila sveta. Nad betlehemskim hlevčkom so se ustavili angeli in peli vsemu svetu himno miru: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje. Sveto družino je preganjal Herod, radi njega je morala bežati v Egipt . In koliko drugega trpljenja, ki tepe ljudi, ki živijo skupno življenje, ni bilo prihranjenega sveti družini: sv. Jožef je celo podvomil o svoji ženi Mariji; kaj vse sta prestala Jožef in Marija takrat, ko sta izgubila dva- najst-letnega Jezusa v templju; koliko hudih ur je bilo prizadejanih sveti družini s preganjanjem od strani farizejev? Toda v vsem tem trpljenju niso obupali. Prepričani so bili, da jih čuva roka vsemogočnega Boga. Vedeli so dobro, da Bog do¬ pušča trpljenje, a da ob svojem času tudi podeljuje svojo pomoč. To se je tudi uresničilo sveti družini: v tre- notku največje nevarnosti pošlje svojega angela, ki jih iztrga iz rok Herodovih; v Betlehem popelje pas¬ tirje in modrece, ki rešijo sveto družino gladu. Jokala sta se Jožef in Marija, ko sta izgubila Jezusa v templju, toda kmalu sta ga tudi našla. Kdor trpi za Boga, ne trpi brez upa na plačilo. Bogu vdano trpljenje prinaša mir in zadovolj¬ stvo. O da bi vsaka krščanska družina znala tako prenašati trpljen¬ je, kot ga je prenašala sveta družina. In s kakšnim veseljem so hodili Jezus, Marija in Jožef v tempelj k molitvi! Molili pa niso samo v templju; tudi doma in na potovanju so vse, dobro in hudo, darovali Bogu. Kako lepo je zato, če vsaka krščans¬ ka družina večkrat tudi skupno moli, posebno sveti rožni venec, ki je, lahko rečemo, že postal družinska molitev slovenskih družin; kako prav je, če gospodar in gospodinja s pobožnostjo prejemata svete zakra¬ mente in tako tudi z zgledom navaj¬ ata otroke k bogaboječnosti. Sveta družina se je preživljala z delom in z molitvijo je sklepala JANUAR [ MESEČNI | MOLITVENI I NAMENI Molimo, da bi po pokori in molitvi V. rastla svetost med ljudmi« AVE MARIA 9 konec delovnega dne. Moli in delaj je bilo geslo svete družine. Delali so pa vsi, Jožef, Marija in Jezus, eden za vse, vsi za enega; to jim je lajšalo trud in trpljenje, ki ga težavno delo prinaša. - Če bi se vse krščanske družine ravnale po zgledu svete družine, koliko manj neza¬ dovoljnosti bi bilo po svetu, koliko manj prepirov po družinah! Ko se je Jezus izgubil, se Jožef in Marija nista prepirala, kdo je kriv. In ko sta ga našla, kako lepo očita božja mati svojemu sinu Jezusu: Sin, zakaj si nama to storil? Glej, Tvoj oče in jaz sva Te z žalostjo iskala. In s kakšnim spoštovanjem jima je od¬ govoril Jezus: Kaj sta me iskala? Ali nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega očeta? Vsak posamezni član svete dru¬ žine je pa zgled, kakšni naj bodo 10 posamezni člani krščanske družine. Sveti Jožef, bogaboječi oče, je s svojim delom preživljal Jezusa in Marijo. On je najlepši vzor krščans¬ kim očetom! Marija naj bo podoba vsake matere! Ljubezniva in vdana je svojemu možu Jožefu. Družinsko življenje prinaša posebno materam največ bridkih ur. Naj bi zato vsem materam svetila v preizkušnjah kot svetla zvezda nedolžnost Marijina; v bridkostih naj se ravnajo po njeni vdanosti v voljo božjo; in ko se jih loteva jeza, naj se spomnijo na ponižnost Matere božje. Jezus, Bog, pa je bil pokoren svojim zemskim staršem! Kakšna šola za otroke! Pokorščina šele pokaže, koliko je otrok v resnici vreden. Krepost pokorščine pa je pot, ki privede otroka do modrosti in sreče. Vsak otrok naj bi, kot mali Jezus, napredoval v modrosti, svet¬ osti in milosti pri Bogu in pri ljudeh. V kakšni meri so naše krščanske družine podobne svojemu vzoru, sv. družini? Naj se za čim večjo podob¬ nost, posebno na praznik sv. družine, skupaj s Cerkvijo priporočijo Bogu: Gospod Jezus Kristus, ki si bil Mariji in Jožefu podložen in si po¬ svetil domače življenje z neizrek¬ ljiv'mi čednostmi, daj da se bomo z njuno pomočjo učili po zgledih Tvoje svete Družine ter dospeli v nje družbo na veke. ZA PRAVO POT Dr. J. Česnik 0 SEM BIL majhen nebogljenec, me je mati učila preproste res¬ nice o Bogu in življenju. In ko mi je vse lepo umljivo in natančno raz¬ ložila, me je vprašala: “Zakaj te je Bog ustvaril?” In odgovoril sem: “Da bi ga AVE MARIA Častil, molil, ljubil in prišel v nebesa.” Pozneje sem spoznal,-v čem obstoji ljubezen do Boga. “Izpolnjuj zapovedi in imel boš večno življenje.” To je bilo materina modrost, morda največja mod¬ rost, kar sem jih kdaj slišal, bral in Štu¬ diral. Ta mi je vedno kazala pravo pot. Tudi danes v jeseni mojega Življenja ne vem za drugo boljše. Zato prosim Boga, naj jo prav in natančno spoznam. To pot hoče Gospod, to pot naj hodim! Vem, da Človek greši in dela napake do smrti. Vem, da se pogosto izpodtakne in pade. A Ti,-Gospod, mu daš moč, da zopet vstane. Daj mi, Gospod, da se borim in Živim kot pravi borec za božjo stvar in ne hod¬ im za praznimi utvarami! Mnogoteri so zapravili Življenje v borbi za senco, -celo pričevalci, krvavi pričevalci so bili za napačne in krive bogove in žrtvovali so se za zmote. Gospod, naj hodim po poti, katero Ti kažeš in želiš. Naj ne bodo jesenski dne¬ vi mojega Življenja brezplačni. Naj hod¬ im za lučjo, katero si mi Ti pokazal po rodni materi in po drugi materi, sveti Cerkvi. Vem, Gospod, da Tvoje kraljestvo silo trpi in da ga le silni, trpeči borci dose¬ žejo. Vem, da je velika zmota, da je kr¬ ščanstvo le okrasek za lagodno in zado¬ voljno življenje. Kdor tako misli, se vara. Krščanstvo zahteva borbo s samim seboj in s svetom okrog nas in z demon¬ skimi silami, ki nas obdajajo in napada¬ jo. Morda moramo priti zopet do spoznan- j a, da moramo slediti dobremu pastirju Jezusu in hoditi za njim in njegovim kri¬ žem v delu in trpljenju. Usliši, Gospod, mojo prošnjo, ki jo po¬ šiljam vsako jutro k Tebi, kakor me jo je učila dobra mati: Tebe ljubim, Stvarnik moj, ki si varoval me nocoj! Tebi delo posvetim, - dušo in telo izročim. 0 Marija, -vodi me po nedolžni poti in mi pridi ob smrtni uri z Jezusom naproti! AVE MARIA 11 V SEMOGOČNI VEČNI BOG, iz vse duše se Ti zahvaljujemo za veliki dar svetega leta. Nebeški Oče, ki vse vidiš, ki preiskuješ in vladaš člo¬ veška srca, daj da bodo v tem času milosti in zveličanja poslušali glas Tvojega Sina. Naj bo sveto leto za vse res leto očiščevanja in posvečevanja, poglobitve notranjega življenja in zadoščevanja, leto pravega spreobrnjenja in velikega odpuščanja. Daj tistim, ki trpe preganjanje zaradi vere, svojega duha moči, da ostanejo neločljivo združeni s Kristusom in z njegovo Cerkvijo. Varuj, Gospod, namestnika svojega Sina, škofe, duhovnike, redovnike in vernike. Daj, da bodo vsi, duhovniki in laiki, mladi, odrasli in stari, enih misli in enega srca, da bodo kakor trdna skala, ob kateri naj se razbije divjanje Tvojih sovražnikov. Tvoja milost naj vžge v vseh ljudeh ljubezen do toliko nesrečnih, ki žive v taki revščini in bedi, da njihovo stanje ni dostojno za Človeška bitja. Vzbudi v dušah tistih, ki Te imenujejo Očeta, lakoto in žejo po dejanski in resnični družabni pravičnosti in bratski ljubezni. “Podeli, Gospod, mir v naših dneh,” mir dušam, mir druži¬ nam, mir domovini, mir med narodi. Naj bi mavrica pomiritve in sprave s svojo jasno lučjo spet zasijala nad zemljo, ki jo je posvetilo življenje in trpljenje Tvojega božjega Sina. Bog vse tolažbe! Globoka je naša beda, veliki so naši grehi, neštevilne naše potrebe; a še večje je naše zaupanje v Tebe. Ker se zavedamo svoje nevrednosti, otroško zaupno polagamo svojo usodo v Tvoje roke, in združujemo svoje slabotne molitve s pri¬ prošnjo in zaslugami preslavne Device Marije in vseh svetnikov. Podeli bolnikom vdanost in zdravje, mladeničem močno vero, mladenkam čistost, očetom prospeh in svetost družine, materam uspeh pri vzgoji otrok, sirotam ljubeznivo varstvo, beguncem in ujetnikom, domovino, vsem pa svojo milost kot pri¬ pravo in poroštvo večne blaženosti v nebesih. Amen. Na Božič 1 94 8. PAPEŽ PIJ XII -u 12 AVE MARIA (Nadaljevanje) HANKOV IL SEM v misijonu naših dveh velikih slovenskih misijon- ar je v, sobratov p.Engelharda Avblja in p. Petra Baptista Turka, ki že oba pri Bogu uživata plačilo. Tako pa se bom sešel z zadnjim, še živečim frančiškanskim misijonarjem, p. Aleksijem Beni- garjem. Komaj sem že čakal. Na bregu ni bilo nikogar. Kam naj gremo? - Spremljevalec nas je rešil iz zadrega: s prsti je pokazal, naj gre eden z njim v škofijsko rezidenco, ostali trije pa naj počak¬ ajo na bregu. P. Valentin se je odpravil z njim. V prvem misijon¬ arju, na katerega je v rezidenci naletel, je spoznal - superiorja jungčovske prefekture, p. Celestina Nardona. Že delj časa se je mudil v Hankovu zaradi popravila zob, obenem pa je čakal na nas. Slovo je bilo tem prisrčnejše, ker nas danes še ni pričakoval. Brzojavka, ki smo jo poslali iz Šanghaja, se je nekaj zakasnila in prispela šele en dan po našem prihodu. Nato so prišli še po nas, ki smo sami čakali ob reki. Smo mislili, da so nas že pozabili. V škofijski rezidenci smo bili zelo lepo sprejeti. Vsi okrog nas, vsi veseli, da je Rim zopet poslal čredico novih. Nadškof P. Mavricij Rosa, o.f.m., nam je postregel z očetovsko ljubeznijo. Nato so nas porazdelili, ker v rezidenci ni bilo prostora za vse. Saj je tudi tu precej beguncev s severa. Tako sem ostal tu samo jaz, ostali trije pa so se za čas bivanja v Hankovu preselili na prokuro. Trikrat sem jih obiskal. Saj bi rad videl, kje je bilo službeno mesto našega svetniškega patra Engelharda, ki je bil dolgo vrsto let hankovski generalni prokurator. Zadnji čas pred smrtjo je ves mis¬ ijon upravljal sam in bi prav gotovo postal nadpastir. Pa o tem pozneje! Škofijska “palača” je zares mis¬ ijonska. Med vojno je toliko trpela, da na vseh koncih še danes kriči po popravilu. Misijon je bil nešteto¬ krat bombardiran in zidarska dela porušene katedrale še danes niso končana. V decembru 1944. je bom¬ bardiranje med drugimi terjalo dragoceno smrtno žrtev: v rezidenci AVE MARIA 13 je izdihnil, od izstrelka v srce zadet, blagi nadpastir P. Evgenij Massi, o. f.m., ki je nekoč dejal o našem p. Baptistu: “Če bi imel deset Bap¬ tistov Turkov, bi bilo dovolj za moj vikariat! ” NAŠI FRANČIŠKANSKI MISIJONARJI Da, o naših frančiškanskih mis¬ ijonarjih sem mnogo slišal. Pa naj bo o obeh umrlih, p. Baptistu in Eng- elhardu, ali pa o še živečem p. Aleksiju. Tujci jih znajo ceniti, mis¬ ijoni se čudijo njihovemu delu, slovenski narod pa jih žal ne pozna. Že v Šanghaju na generalni prokuri, tu v Hankovu in dalje prav do Jung- čova, povsod sem slišal o njih samo hvalo. In v resnici mi je bilo hudo, da je dobri Bog tudi mene, slabiča, poslal na to rodovito zemljo svetni¬ kov Kdorkoli je zvedel, da sem Slo¬ venec, se me je razveselil. In vsak mi je pripovedoval iz svojih prelepih spominov na naše pionirje. “Bili so sveti možje. Takih misijonarjev ne dobite zlepa, če jih sploh. . . "sem slišal neštetokrat od misijonarjev brez razlike narodnosti. In isto je z našim še živečim p. Aleksijem. “Vi r pius et vere sanctus, nimius sanctus,” mi je o njem rekel nadškof Msgr. Rosa, ki je bil prej njegov redovni predstojnik. Da, kar neverjetno se mi je zdelo, da sem zares v misijonu, kjer je toliko let slovenska roka orala trdo pogansko ledino. Vesel sem bil, da sem smel vsaj nekaj dni ostati tu in se napiti moči iz zgledov svojih s obratov-prednikov. Koliko je delal svetniški p. Engel¬ hard ! Že prej kot navaden misijonar na odprtem bojnem polju Svete Cerkve. Saj je prodrl celo v pogansko trdnjavo Lo tien, ki se je desetletja branila svete vere in sklenila pobiti slehernega oznanjevalca evangelija. Njegova - po mučeniški kroni hrepen- eča-požrtvovalnost je bila v pravem pomenu besede heroična. In kako je osvajal srca seminaristov pozneje kot ravnatelj semenišča: bil jim je oče in mati, bil jim je vse. . . Končno pa je moral naš Engelhard kazati svojo skrb sobratom misijonarjem ki so ga po pravici nazivali “Egipt¬ ovski Jožef” - postal je hankovski generalni prokurator. “Nisem še srečal v življenju tako dobrega in ljubeznivega človeka, kakor je bil p. Avbelj, ” mi je pozneje v prefekturi zagotovil p.Gilbert. Misijonarji han- kovskega vikariata kakor tudi moje prefekture Jungčov so ga hoteli imeti za svojega nadpastirja, pa mu je vsemogočni Bog namesto mitre po¬ delil neminljivo krono. Skrb za ves misNon mu je izčrpala moči. Umrl je v Šanghaju v sluhu svetosti dne 24. septembra 1928. O njem sem bral v tukajšnjem nekrologiju ( seznamu vseh umrlih misijonarjev pokrajine): . . .mož velike čednosti, ki se je po smrti prikazal somisijonarju in rekel, da je v nebesih. . . In naš p. Baptista, ki bi ga gotovo kap zadela, če bi dočakal moj prihod ! Kako je želel, da pride kdo za njim ! Pa je leta 1940. p. Marijana Valen- čaka zaman čakal: vojska mu je zaprla pot, dasi je imel v rokah že potno dovoljenje, zdaj pa dela šest¬ letne “duhovne vaje” v ljubljanskih zaporih. . .P. Baptist je podaril mis¬ ijonom 44 let brez počitka. Dasi vedno bolehen, je bil vedno na delu. Ko je škof Msgr. Massi izdal misij¬ onarjem navodila glede zdravja in ukazal, da mora vsak ostati v boln¬ išnici vselej do popolnega ozdrav¬ ljenja, je napravil izjemo-pri našem starosti. Saj je vedel, da ne vzdrži v postelji. Čim je toli u okreval, da je mogel hoditi, “ o našle sestre bolniško po e ^jo prazno, gorečega patra pa nikjer. . . In sedanji nadškof Msgr. Rosa mi je pripovedoval o njem: “Nisem še videl misijonarja, 14 AVE MARIA ki bi po toliko letih trpljenja vse do smrti ohranil tako vedri optimizem, kot ga je imel in ohranil on. ” Zares lepo spričevalo našemu rojaku! P. Baptist je v oktobru 1944. še obhajal svojo sedemdesetletnico, v decembru pa je njegova od starosti in naporov oslabela narava terjala svoje. Gospodu žetve je bilo misijon¬ arjevega žrtvovanja dovolj. Toda o našem starosti pozneje več J Težko sem čakal, da se snidem s p. Aleksijem. Po dveh dneh pa sem šele mogel odpraviti v hankovsko predmestje. . . KIAKOW, kjer naš misijonar deluje. Dne 14. marca ob dveh popoldne sem se po¬ slovil od hankovskega nadškofa in p. generalnega delegata Schnussenberga V decemberski številki ste videli sliko mo¬ dernega kitajskega apostola, Lo-pa-honga, ki so ga komunisti leta 1937« umorili« Spodaj ga vidite v sredi svoje družine« S križcem je zaznamovan« katerega smo dobili v Hankovu in nas je tudi sprejel na razgovor. Z rikšo sem se odpeljal v pred¬ mestje. Ob tri četrt na tri sem bil že pred samostanom. Vozniku sem plačal nič manj kot 80.000 kitajskih dolarjev; saj je ves čas deževalo in pot je bila tako grda, da sem bil skoraj prepričan, da bo rikša kje obstala. Kot bi vozil po njivah. Poleg tega sem imel s seboj tudi težak kovčeg. Saj sem nameraval nekaj dni ostati pri rojaku. Vstopil sem v frančiškanski samostan. Mlad Kitajec mi je pom¬ agal nesti kovčeg k p. gvardijanu. Ob takih prilikah zares ne veš, v katerem jeziku bi začel pogovor. Pozdravil sem v latinščini, nato sva s p. gvardijanom začela v italijan¬ ščini, ko pa je zvedel, da sem Slo¬ venec, je načel svoj materinski jezik. Saj je doslej še vsak Slovenec govoril nemško, on pa je Bavarec. Pred letom je z več sobrati prišel iz komunističnih zaporov s Severne Kitajske. Cvetoči misijon so morali prepustiti rdečim. Nekaj časa sva govorila o razmerah in doživljajih v njegovem prejšnjem misijonu ter o kitajskem vprašanju na splošno. Nato mi je odkazal najboljšo sobo, kar jih je imel, škofovo. Z nekim patrom sva šla iskat p. Aleksija. Spotoma sva se oglasila v samostanski kapeli in pozdravila Velikega Misijonarja. Popolnoma je podobna oni v peggeškem begunskem taborišču, da se mi je takoj pri¬ ljubila. Nato sva zavila v poslopje kleri- kata in noviciata ter potrkala na p. Aleksijeva vrata. Ni ga bilo doma in eden kitajskih klerikov nama je povedal, da je odšel v mesto spove¬ dovat sestre. A ga nisva dolgo čakala. Postala sva malo na hodniku pred vhoddm na vrt, kar mi pravi sprem¬ ljevalec: “Poglejte, p. Aleksij pri¬ haja ! ” O, kako nestrpno sem želel videti AVE MARIA 15 in govoriti z njim! Radoveden sem bil, če ga bom spoznal. Pa ga ne bi, če bi ne vedel, da prihaja prav on. Kar cez travnik jo je mahal dolgi in suhi pater. S kitajskim dežnikom v roki in v gumijastih škornjih ter z dvignjenim habitom. Saj je tu blata in luž, da se jih zares naužiješ. Še en pogled in skočil sem mu naproti, pater pa mu je zaklical, če pozna prišleca iz Jugoslavije. “Hvaljen Jezus! Me poznate?” sem spregovoril tudi jaz in ga prosil blagoslova. Krepko sva si segla v roke. Ves je bil ginjen od veselja, dasi je vedel, da pridem. Saj skoraj ni mogel do besede. “Skoda, da ni več p. Baptista! Tako sem ga želel pozdraviti. . . ” sem dodal. Nato me je p.Aleksij očetovsko prijel za roke in me popeljal v po¬ slopje. ” Že štiri leta - od smrti p. E ptista - nisem govoril slovensko. Saj ne znam več... Pa tudi hrvaško mi ne teče. . . ” se je opravičeval spotoma. Izročil sem mu pozdrave vseh slovenskih misijonskih prijateljev, od vseh sobratov in zlasti p. Hugona Brena. Ob njegovem imenu je p. Aleksiju zažarelo lice: “Kaj se še zanima za misijone?” “Seveda, seveda, kolikor more ! Še danes bi šel v misijone, če bi bil malo mlajši, ” sem povedal med smehom. Saj ne boste hudi, kajne p. Hugo? Dobro poznam Vaše misijon¬ sko srce. Nato mi je neki pater odpeljal v obednico na malico, p.Aleksij pa je odšel v svojo sobo odložit mokro obleko, dežnik in škornje. Kopica misijonarjev me je ob¬ dala. Pozdravili smo se. Vsak je hotel vedeti: kdo, odkod, kako je doma in kje bo moje delovno polje... Cez nekaj trenutkov pa je vstopil v obednico tudi p. Aleksij.Sam smeh mu je poigraval na obrazu. Ni se me mogel nagledati. Pa tudi jaz sem ga opazoval med molitvijo in pogovor¬ om. Že prvi pogled na tega moža ti odkriva njegovo blago srce. Ni čudno, da ga imajo vsi radi in da so mu predstojniki naložili tako važno službo, kot je vzgoja kitajskega frančiškanskega naraščaja. P.Alek¬ sij je namreč magister kitajskih novincev in klerikov in to ni malen¬ kost. Saj sta zdaj v vseh kitajskih misijonih le dva noviciata. Takoj po južini mi je rojak raz¬ kazal poslopje, ki je zrastlo po zaslugi takratnega prokuratorja p. Engelharda. Velika in prostorna zgradba, dasi že stara in vse kriči po prebelitvi. Toda kje dobiti denar? Tako ko prideš po stopnicah v poslopje klerikov, ima sobo pater magister. Kako lepo je gledati, ko se mladi kitajski frančiškani zberejo okrog njega. Kakor sem videl, ga imajo vsi zelo radi. (Dalje prihodnjič) PROTESTANTSKI ŠKOF (metod¬ ist) v Koreji (v Aziji) je s svojo ženo v katoliško Cerkev vstopil« NOTRE DAME football igralci (na desni) in njih slavni vodja, Frank Leahy (na sredi), pri sv« maji v Maryknoll semenišču blizu New Yorka, preden so tisto popoldne v New Yorku igrali zoper North Caro- lina univerzi« Navado imajo, da se vselej skupno udeležijo sv« mase na dan, ko igrajo« MARIJA IN JOŽEF prideta v tempel zc ju je naslikal Walter Kreuter, Milwauk njegovem mnenju je bil sv« Jožef mlac vzel Marijo za svojo ženo, ne star dedec SEDEM LET je, odkar je pa¬ pež Pij XII« posvetil svet brezmadežnemu Srcu Mariji¬ nemu« V spomin na to je bila postavljena gornja podoba v cerkvi brezmadežnega Srca v mestu Panama City v repub¬ liki Panama« DRUŽINSKE DUHOVNE VAJE so vp terih krajih« Tu vidite skupino zakol takih vajah v Arlingtonu, Va« Kot so < pred mesecem izjavi lil Noben naro< večji od svojih družin« • GOBAVSKO BOLEZEN imajo te deklice na otoku Jamaika (jugovzhodno od U.S.A.)« Vesele so, ker jih fotografirajo. Dve izmed njih sta že skoraj ozdraveli in bosta kmalu oproščeni« Hvala novi medecini, ki ji pravijo “sulphone drug”, ker se z njo lahko ustavi gobavska bolezen, vsaj če Še ni preveč napredovala« JOŽEF prideta v tempel za poroko, kot :al Walter Kreuter, Milwaukee, Wis. Po nenju je bil sv« Jožef mlad mož, ko je za svojo ženo, ne star dedec« KE DUHOVNE VAJE ih. Tu h v Arlingtonu, Va« Kot so ameri scem izjavil voj ih družin« vpeljali na neka- dite skupino zakonskih parov pri ški škofje Noben narod ne more biti MARIJINO KAPELICO so sezidali v sredini mesta Los Angeles, Calif« Sluzila bo pred vsem onim, ki delajo po uradih v "downtown" kraju mesta« MATI CABRINI (zgoraj) stoji ob glavni ulici v mestu New Orleans v južni državi Louisiana. To je prvi kip verskega značaja, ki je bil tam po¬ stavljen na javnem kraju« BAZILIKA Božjega Groba v Jeruzalemu je trpela nekaj škode od ognja, pa k sreči je bil ogenj samo na zunaj na strehi« Na sliki vidite, kako se kadi« APOSTOL DRUŽINSKEGA ROŽNEGA VENCA, Rev. Patrick Peyton, C.S.C. (na levi), se je dal fotogra¬ firati s slovečim katoliškim pevcem, Bing Crosby, ki se tudi zelo zanima za gibanje za družinski rožni venec in za skupno družinsko molitev sploh. ”'W .NTSKI 5KOF (metod- S 1 i (v Aziji) je s svojo 1 liško Cerkev vstopil« 18 AVE MARIA ©APEŽA blagoslovila — “ Judovski poročevalec za Časopis “New York Times” poroča sledečo zgodbo: “Bil sem v avdijenci pri papežu Piju XII« Po avdi¬ jenci sem ga prosil za 23 rožnih vencev za katoliška dekleta, ki so vposlene kot telefonske operatorice v New Yorku. “Ko je papež blagoslovil rožne vence, je potem še mene zraven blagoslovil rekoč: Bog te blagoslovi, sin moj! V zadregi nisem vedel, kaj bi rekel« Poklek¬ nil sem, ga prijel za roko in rekel: Tudi Tebe naj blagoslovi Izraelov Bog! Papež se nasmehne in pra¬ vi: Amen! “Sele ko sem šel iz spre¬ jemne dvorane, sem se za¬ vedel, da sem jaz prvi Jud, ki je blagoslovil papeža, — in ponosen sem na to.’'* Marijini obiskovalci. - V Šestih mesecih je obiska¬ lo 2 milijona romarjev slo¬ vito božjo pot v Lurdu od 1. junija do 30. novembra lanskega leta. Tako poroča tamošnji škof Rt. Rev. Pi- erre Marie Theas. Med temi je bilo nič manj kot 21 ti¬ soč Amerikancev. Nepretrgan rožni venec. - Na dan obletnice prikazo¬ vanja Fatimske Matere bož¬ je, 13. oktobra, so se za¬ vzela cerkvena in svetna društva v glavnem mestu Avstralije — Melbourne —, da proslavijo obletnico z molitvijo sv. rožnega ven¬ ca. Izvoljenih je bilo 24 društev in molil se je rožni venec neprestano — noč in P. Mariin. o.f.m. dan skozi 24 ur — v ondot- ni cerkvi sv. Frančiška. Pomenljivo je to, da so bila to moška društva! Misijonarjevo junaštvo. — Katoliški misijonarji naj¬ dejo pot v vse pokrajine sveta, tudi v daljnje sever¬ ne pokrajine, kjer je sam led in sneg. Tako je pred kratkim ka¬ toliški svet izvedel za ne¬ verjetno junaštvo nekega francosko-kanadskega du¬ hovnika, Fathra Henri Paul Dionne, o.m.r., ki je lani v januarju sam dva tedna po¬ toval skozi snežne samote Arktide, da pride od ene misijonske postojanke do druge. Razume se, da so tam gori razdalje med po¬ stojankami ogromne. Father Dionne, star samo 35 let, se je nekega lepega dne podal na dolgo pot pro¬ ti postojanki, kjer bi vodil duhovne vaje za neke red¬ ovnice in ob koncu teh du¬ hovnih vaj je imela eskim¬ ska mladenka prefeti redov¬ no obleko - prva svojega rodu. Misijonar se je peljal na saneh, ki so jih vlekli es¬ kimski psi, saj tako se na¬ vadno vozi tam gori. Pot je bila 200 milj dolga in bi morala vzeti približno en teden. Za prvi del pota je šlo vse dobro, ker je Father Dionne poznal pot, a za ostalo pot bi potreboval vodnika, ki bi mu kazal pot. Toda vodnika ni mogel do¬ biti in zato je sam pri sebi debatiral, če naj gre naprej kar sam. Se sto petdeset milj je ostalo in za takega, ki poti ni poznal, je čakala skoraj gotova smrt. Father Dionne se je kar kratkomalo priporočil Ma¬ riji v varstvo in jo poprosil, naj bo ona njegova vodnica po nevarni in neznani poti. Nekaj dni je bilo vreme ugodno, dasi je bilo straš¬ no mrzlo, kar je seveda ra¬ zumljivo v onih krajih. In tema je bila skoraj ves čas, saj tam gor sploh ne vidijo sonca pozimi, četudi j e nebo j asno. Ko je bil misijonar Še 50 milj od cilja, ga je ujel hud snežen vihar, ki je skril vse znake, po katerih bi on mogel spoznati pravo pot. Zdaj ni vedel, kje je, ali če še zmerom gre v pra¬ vo smer. Vendar ni obupal. Njegovo zaupanje v Mater božjo je bilo bogato popla¬ čano. Kljub hudemu vreme¬ nu se je vedno bližal za- željenemu cilju. In ko so eskimski psi začutili, da je blizu naselbina, so kar zdirjali proti njej. Na misijonski postojanki so bili Že vsi obupali, da bi Father Dionne kdaj pri¬ šel. In, ko je prišel, ga ni¬ so poznali, ker je imel tak- AVE MARIA 19 Sno brado in je bil skoraj ves od snega in leda pokrit. Sestre pa so imele svoje duhovne vaje in ono eskim¬ sko dekle je prejelo redov¬ no obleko. Zveličavna veriga. - Na velikem shodu društev naj- sv» Imena je Škof Kearney v mestu Rochester, N.Y., izrekel pomenljive, zgodo¬ vinske besede v svojem govoru: Molitev sv. rožnega venca je veriga, ki drži zemsko oblo skupaj, da se ne razleti na kosce radi svojih pregreh. “Otrok jih bo vodil...’ - ’ - V neki bolnici v mestu Frankfurt v Nemčiji je le¬ žal mož na smrtni postelji. Bil je begunec, ki je bil prišel izza železnega za¬ stora. Zdravnik mu ni mo¬ gel več pomagati, tudi bol¬ ničarke niso vefc vedele, kaj bi storile zanj. Smrt se je bližala. Se ne¬ kaj ur bo mož Živel, ne več. Naenkrat pa pristopi šest¬ letna deklica k bolnikovi postelji. “Hočem Vam po¬ magati,” je rekla. Bolnik ni slišal. “OČe nas, 'kateri si v ne¬ besih«.” je deklica začela moliti. Umirajoči je odprl svoje oči, pogledal na otro¬ ka in na lahno se nasmeh¬ nil. “OČe nas.,.’’ so se začele gibati njegove ust¬ nice. Z deklico je nadaljeval z oČenaŠem. Kmalu so se drugi pridružili tej molitvi. Se rožni venec so začeli. Otrok je odraslim pokazal pot. Mati svetnice. - Priča¬ kuje se, da bo v tem sve¬ tem letu k svetnicam prišteta blažena Marija Go- retti, ki je bila kot dva¬ najstletna deklica pred leti umorjena, ker se ni hotela vdati v nečisti greh. Njena mati, stara 82 let, bo baje prva, ki bo navzoča pri kanonizaciji svojega otroka — to se pravi, Če bo živela. Po križu resen. - Neki japonski protestantski za¬ vetnik je med vojno šel na otok Okinawa, kjer je bil skoraj ubit, pa mu je živ¬ ljenje rešil križ, ki ga je vedno na prsih nosil. Iz¬ strelek je namreč zadel križ, njega pa še ranil ni. Radi tega dogodka je ta mož vstopil v katoliško Cerkev. Zdaj pa je ustan¬ ovil mestece za sirotne fante po podobi svetovno znanega “Boys Town” tu v Ameriki. On imenuje svo¬ jo ustanovo “Angelski dvor.” ti. V cerkvi sami je pros¬ tora za več tisoč ljudi, 'ker je v njej tudi balkon Napad na Marijo. - Lan¬ ske pomladi je neka štu- dentinja na Vassar kolegi¬ ju v mestu Poughkeepsie, N.Y., napadla katoliško ve¬ ro v Mater božjo v študent¬ ovskem listu. Ta kolegij je samo za dekleta. Katoličani so bili seveda zelo ogorčeni radi tega in so zahtevali, da kolegijske oblasti javno prekličejo misli, ki so bile izražene v dotiČnem članku. Bivši poslanec na zbor¬ nico Združenih držav, Ham¬ ilton Fish, je izjavil, da je to doslej najpodlejši na¬ pad v verskih stvareh, ki je v teh Časih prišel v am- riško javnost. Pasijonska igra. — Letos bodo maja meseca začeli zopet predstavljati pasijon¬ sko igro v svetovno znan¬ em mestecu Oberammer- gau v Nemčiji. Kraj prikazovanj. - Kon¬ cem novembra je bila na Filipinskih otokih posve¬ čena velika nova cerkev na čast Mariji srečnici vseh milosti. Cerkev stoji na kraju, kjer se je baje pri¬ kazala Mati božja kot Sred- nica vseh milosti v mesecu septembru leta 1948. Videla jo je neka mlada karmeli¬ čanka, Teresita Castillo. Nova cerkev ima sedem oltarjev, toda dva izmed njih sta zunaj ob straneh cerkve in bosta vedno lju¬ dem na razpolago za pri¬ vatne molitve in pobožnos¬ 20 AVE MARIA §§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§ 1. POGLAVJE Terezija Neumann in GI’ s §§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§ (Nadal jevan je) DEN OD MNOGIH kaplanov, ki so spremljali skupine ameriških vojakov, je bil Rev. R. W. Schenk, S. J., iz St. Louis, Missouri. Ta piše, da so bili on in njegovi vojaki iz 79. diviziona lepo sprejeti pri Rev. Joseph Naber, ki je Terezijin župriijski duhovnik in njen duhovni vodja. Mož, ki je bil poslan na njen domblizu župnišča, je sporočil:" Ona bo takoj tukaj in je vedno vesela, da more srečati Amerikance. " Medtem, ko so obiskovalci čakali, je župnik Naber v nemščini pripove¬ doval o svojem ljubem duhovnem otroku. Začel je tekoče govoriti la¬ tinsko in kaplan je prestavljal njegove besede vojakom, ki so se čudili vsemu, kar so slišali, in so bili polni pričakovanja. Imeli so vse polno vprašanj: “Ali naj pokleknemo, ko vstopi? Ne. Ali smemo vzeti njeno sliko? Seveda smete, vse kar hočete, toda šele pozneje, ko ste govorili z njo. Pojdite po kamere in dajte notri nove filme. ” Tako piše sam dalje: “Ko smo prišli nazaj, je Terezija že sedela v sprejemnici. Razume se, da nismo mogli stisniti roke osebi, ki nosi rane. Vstala je in so nas pred¬ stavili. Napravili smo nekam čuden poklon. Takoj je hitela, da nam ponudi stole (pomislite!) in v hitri nemščini pripovedovala, da je zelo srečna, ko jo obiščejo duhovniki. Kolikor moremo, sledimo njenim razgovorom in pri tem nam še župnik pomaga z latinščino. Samo po sebi je umevno, da ni primerno prositi stigmatizir- anko, naj govori bolj počasi. ” Father Schenk poroča, da gospod¬ ična Neumann izgleda in dela kot vse druge bavarske žene njenih let. Nosi dolgo, preprosto pisano obleko. Njeni čevlji so črni in ponošeni. Glavo pokriva bela ruta, ki jo ima zavezano pod brado. Vsak vojak v sobi se prizadeva, da ne bi gledal na njene roke, vendar neprestano pot¬ ujejo pogledi vseh nazaj k rokam, k malim, krastam podobnim kvatratom na zgornji strani rok. Terezija ni prav nič zbegana. Tako govori s teboj kot tvoja mati ali sestra, samo hitreje. Pripoveduje-, kako je srečna, da vojaki obiskujejo Konnersreuth, da jih je že čez 4000 prišlo gledat njo, odkar so prišli Amerikanci. Pripoveduje, kako so bili vsi pres¬ trašeni, ko so padale bombe in so mislili, da bodo vsi pobiti. Del Schenkovega poročila ima še poseben pomen. Pripoveduje namreč oTerezijini sreči in zadovoljstvu, ko sojo prišli obiskat tudi vojaki-črnci. To pa zato, ker si je kot mlado dekle želela iti v afriške misijone. Toda AVE MARIA 21 Bog ji je poslal bolezen in s tem preprečil uresničitev njene želje. Tako se je ta želja delno izpolnila, ko so prišli k njej vojaki-črnci. Vojaški kaplan bi rad vprašal, če sme videti dlani Terezijinih rok, toda ne morete prositi kaj takega stig- matiziranko. Nato je rekla, da gre v drugo sobo po svete podobice kot dar vsakemu izmed njih. Z veseljem se je podpisala na podobicah. Vrnila se je in razdelila podobice vsem vojakom brez razlike, tako belim kakor črnim. Imela je kratko naročilo za vojake. Prosila jih je, naj se ji pridružijo v češčenju trpljenja Gospodovega. Obenem pa je rekla, da bo molila za vsakega izmed njih. Pred hišo župnika Naberja so stali vojaki 79. divizije s Terezijo, da jo fotografirajo. Na tisoč takih slikbo poslanih v Ameriko s povestjo bavarske kmečke žene. Neki vojak je vprašal: “Kako g. župnik zlogujete besedo stigmata?” Drugi so pripo¬ vedovali o dvomljivcih v svojih edinicah, ki so rekli, da to ne more biti res (namreč rane) in da ne mar¬ ajo težav s potovanjem v Konners- reuth, da bi si vse sami ogledali, Toda nobenega dvoma ni pri tistih, ki so srečali Terezijo to nedeljsko popoldne. Neki častnik iz čete je vprašal, kako mora neka oseba do¬ kazati, da ni ničesar zaužila od leta 1927. Nihče nebi mogel tega dokazati, ali isti častnik noče imeti težav s potovanjem, da bi videl rane na Terezijinih rokah. Drugi želijo iti in si vse sami ogledati. Vsi bodo dobro¬ došli v Konnersreuthu. Vojak, ki je pripeljal Fathra Schenka in vojake, je moral stražiti avto in ni videl stigmatiziranke. Zato ga je kaplan vzel pozneje s seboj v hišo, kjer ga je pozdravila Terezija in mu pokazala roke. Raz- govarjala še je z njim in mu tudi dala sveto podobico. Ko odhajate vam Terezija poda roko. Roke se dotaknete z vsem spoštovanjem; lahko opazite rano, ki jo nosi. “Ko gledam na tisti čas sedaj, ” pravi ameriški jezuit, “nimam vtisa, da sem govoril s svetnico, ker to ni v moji moči določati, kdo je svetnik in kdo ni. Vem samo to, da sem govoril z nekom, ki ga je Bog še posebej odlikoval, z nekom, ki je prav sveto¬ pisemsko preprost, in da sem srečal v sredi tolikega trpljenja, uničenja, bolečine in nezadovoljstva oseba, ki je zares srečna, mogoče najbolj srečna oseba na svetu. ” Francoski časopis “La Croix” poroča, da je 800 Amerikancev pri¬ sostvovalo zamaknenju Terezije Neumann na veliki petek 1946 in da je župnik Naber dobil pismo nekega Gotovo ste bili mnogi rado¬ vedni, kakšen zgleda “Janez PušCavnik”, o katerem ste le parkrat brali v tem listu« No, tu ga imate« Sliko je nam iz Clevelanda poslal Anton Grdina« Dobil jo je od sorod¬ nikov Janeza PušSavnika« 22 AVE MARIA Juda, amerikanskega oficirja, v ka¬ terem piše, da se je odločil, odkar je videl Terezijo v zamaknenju, proučevati katoliško vero in postati konvertit. Poročilo navaja besede dr. Mayerja, “ki se je osebno raz- govarjal s Terezijo Neumann in z župnikom Naberjem več ur na veli¬ ki pondel jek tega leta 1946” in pravi, da je Terezija pri odhodu dala dr. Mayerju in še dvema francoskima oficirjema, ki sta ga spremljala, slike z njenim podpisom in pa izvod “Združena molitev. ” Neki duhovnik iz nadškofije Los Angeles, California, zaključuje svoje poročilo takole: “Pri nekem obisku ameriških vojakov v Konnersreuthu, ki so hodili s svojimi kamerami okrog, da bi dobili njeno sliko, je rekla Terezija smehljaje: “Vi fantje s svojimi kamerami ste pravtako nadležni, kakor SS čete s svojimi puškami, ki so vtikale svoj nos v vsako stvar tukaj okrog. ” Število “fantov, ” ki so po vojni obiskali Konnersreuth, cenijo okrog 12.000. Dr. Max Jordan iz Terezijine vasi poroča, da mu je župnik Joseph Zdrži se zasmehovanja in zbadanja. Kaj pomaga, Cfe se drugi smejejo, tl Boga žališ v svojem bratu, o kateraj se norčuješ. ZdrŽuj se glasnega smejanja in sveta spodobnost naj se ti bere na obrazu. Žlabe boš boljšal bolj s svojim mod¬ rim obnašanjem kakor z besedami. Kadar govoriš, obračaj svoje besede tako, da pridobiš druge za pobožnost. Naber pripovedoval, da je Terezija zelo vesela obiskov iz Združenih držav. Hiša Neumannovih, ki je proti koncu vojne precej trpela zaradi krajevnih bitk, je že popolnoma po¬ pravljena. Letos (1947) je prišlo okoli 3.000 ljudi v Konnersreuth na veliki petek, da bi vsaj bežno videli ženo, ki trpi v neke vrste zamak¬ nenju. Med temi obiskovalci je bilo veliko Amerikancev, civilistov kakor tudi vojakov. Do aprila meseca leta 1947. je Terezija Neumann izdala več kot 10.000 svetih podobic vsem tem mnogim ameriškim obiskovalcem, “ker je vsak hotel imeti nek spomin od nje. ” Neko drugo poročilo pravi, da je bilo število ameriških obisko¬ valcev v zadnjih 20 mesecih večje in pripisuje to pomanjkljivim poročilom konnersreuthskih dogodkov v amer¬ iškem časopisju. Če Terezija Neumann tako toplo pozdravlja ameriške vojake in kaže posebno zanimanje za Združene države, je deloma mogoče ozir na mnoge obiske ameriških škofov, duhovnikov kakor tudi lajikov, ki so jo obiskali pred vojno; deloma pri¬ sotnost članov tiste rase, kateri je upala, da bo služila v Afriki; mogoče tudi dejstvo, da je pri nekem zamak¬ nenju slišala tudi o ameriški mistiki (poseben način duhovnega življenja). Duhovni vodja tega načina duhovnega življenja pri nas je bil znani Father Theophilus Riesinger, o. f. m. cap., član kapucinske provincije svetega Jožefa s sedežem v Detroitu. Treba je omeniti, da izgovarjajo ljudje krstno ime gospodične Neu¬ mann na različne načine. “Therese” je oblika, ki jo uporablja Friedrich von Lama in dr. Fritz Gerlich, ki sta dva izmed najbolj znanih pisat¬ eljev konnersreuthskih dogodkov. “Therese” in “Theres” uporablja stigmatiziranka sama (oseba, ki nosi rane našega Gospoda) pri podpiso¬ vanju svojega imena. Doma in v vasi, AVE MARIA kjer živi, kakor tudi v tistem delu Nemčije. Terezijo imenujejo “Resi? ki je pomanjševalna oblika njenega krstnega imena v bavarskem narečju. Slovenci imamo podobno več imen za Terezijo in sicer: Rezika, Rezka, Reza. (Dalje prihodnjič) Vera Med zadnjo svetovno vojno je bilo o- krog 3,000 poljskih duhovnikov interni¬ ranih v raznih nemških taboriščih, največ v Dachau. Tu so zložili in molili v trp¬ ljenju tole vero: Verujem, čeprav sem ponižan in zati¬ 23 ran. Verujem v Te, Živi, troedini Bog; verujem v Te, Aba, moj OČe. Verujem, Čeprav sem tu le številka in izobčen iz življenja. Verujem v Te, moj Bog. Utrdi mojo vero. Lačen in zaničevan sem, izgubil sem domovino, beden sem, ločen od doma in dragih, negotova bodočnost me čaka, ne¬ gotov je jutranji dan. Moj Bog, verujem v Te. Moj Bog in OČe, ki vladaš vesoljni svet z močno roko, reši me jetništva, In če je Tvoja volja, umrem, a reši mojo domovino,'osvobodi vse narode su¬ ženjstva. Daj vsem mir, ki ga svet ne more izbojevati. Verujem v Te, živi Bog. Verujem! Upam! Ljubim! Amen. Sveta maša se daruje za begunce na nekem taborišču v Italiji. 24 AVE MARIA cu^out ADNJO NEDELJO v januarju, priporoča Baragova Zveza (to je zveza duhovnikov in lajikov, Baragovih častilcev), naj bi naš naseljenec in vsak, komur je svet Baragov spomin, povzdignil svojega duha k zvišenemu vzoru krščanskega apostolstva, k Baragu, ji je pred stoletjem po istem konti¬ nentu, ki ga hodimo mi, hodil pot največjega misijonarja. Že spomin na enega naših naj- večjih slovenskih naseljencev v Ameriki naj nas k temu bodri. Saj nam je vse, kar je v zvezi z našim narodom, danes toliko bolj drago in pri srcu, ko tam preko morja skušajo iztrebiti slovensko življenje do zadnjega diha. Komur je le še kaj ljubezni v srcu do slovenskih svetinj, slovenskih ljudi in slovenskega dela, mora ob spominskem Baragovem dnevu postati in reči: glej, kaj zmore naš trud, kaj zmore naša slovenska volja. Baraga je eden mnogih in naj¬ večji naših Slovencev, ki je s svojim neumornim delom povdarjal, kar mi sedaj tako radi povdar jamo: dali smo Slovenci tej ameriški zemlji mnogo svojih žuljev, mnogo svojih misli, želja in življenskih utripov, dasi smo potomci najmanjšega rodu na svetu. Ob misli na Barago bomo dejali: ni nas treba biti sram večjih narodov, ki so na videz veliko dali Ameriki, dali smo ji trdih delavcev po tovarn¬ ah, dali korenjakov za rudnike, dali težake za vse mogoče plavže, dali piscev in kulturnih delavcev, med pijonirji-pijonirsko delo je najtežje- pa enega, ki je svoje telo in dušo zaril v ozare ameriških ledin in desetletja oral, oral, oral, dokler ni smrt vzela misijonarski plug iz njegovih rok. Baragova nedelja naj torej v nas zbudi ponos, da smo rojaki tega velikega apostola. Ponos in zavest, da, ko prosimo in moledujemo Zed¬ injene Države pomoči za svojo tep¬ tano prvo mater, ne prosimo kot berači ampak kot upniki, ki jim je Amerika nekaj dolžna za vse težko delo, ki so ga Slovenci doprinesli k civilizaciji te naše nove domovine. Baraga je bil apostol evangelija, ki je našim dnem najboljši “čarter” po katerem mora uravnati svet svoje življenje, če hoče zmage za novi mir med narodi, če hoče boljše bodoč¬ nosti, če hoče zadati zadnji udarec sebičnosti novega reda, ki ga z krvjo, bombami in ognjem usilujejo moderni trinogi vsemu svetu. Brez ljubezni in pravičnosti, pravijo in pravimo, ne bo pravega miru, bo čez dvajset let nova vojska, bolj krvava in strašna od zadnje.Baraga je sicer svetniški zgled, kako živeti po evan¬ geliju, kako ljubiti Boga in bližnjega, kako dati Bogu, kar mu gre in dati bližnjemu, kar njemu gre. Ob besedi “svetnik" se vedno zgrozimo ljudje, kot da bi hoteli reči in kakor vedno pravimo: “Svetnika lahko občuduješ, pa ga ne moreš posnemati. ”Pa je bil le tudi Baraga človek, iz kosti in mesa, kot smo mi, in nam je prav po človeško pokazal, da lahko tudi človeško živimo in smo Bogu všeč ter ljudem ljubi. Ni treba, da bi moral svet gledati nato, da mu zrasejo angelske perutnic e, AVE MARIA 25 kerteganikoli dosegel ne bo. Ljudje smo in moramo ljudje ostati. Toda bodimo bolj spodobni ljudje, bolj pošteni ljudje, bolj pravični ljudje. Ne švigašvagajmo vedno med peklom in nebom, med hudobcem in angelom. Ne pristojajo nam ne krila angelov, pa tudi ne rogovi in rep zlomška. Kakor hitro bomo začeli pri¬ znavati Bogu mesto v vsakem našem početju, bomo že tudi lažje gledali v svojem sosedu, svojem sorojaku, svojem tovarišu božji obraz in človeški odblesk pravičnosti božje. Dali bomo Bogu čast, dali bomo čast in priznanje dobremu imenu bliž¬ njega, privoščili bomo bližnjemu njegovo mesto v stvarstvu, spoštevali v njem namen, ki ga vsak človek ima na zemlji, da postane božji posinov- Ijenec. Privoščili mu bomo nebesa in srečno večnost, privoščili pa tudi zemljo in srečno časnost. Bolj po domače: dali mu bomo kruha vere, od katerega zavisi duša, pa tudi črnega in belega kruha, od katerega zavisi telo. Brez Boga ne bo nove pravič¬ nosti, brez Kristusa ne nove ljubezni, brez vere v dušo bo vera v telo in srečnejše življenje tega telesa na zemlji le prazno sanjarenje. Baraga nam je pokazal, da se da po krščans¬ ko in po evangeljsko živeti, pa doseči visoko starost, biti zdrav in zado¬ voljen s križi in težavami življenja in še utirati drugim pot do lepših dni s svojim zgledom, s svojim naukom in s svojim živim posnem¬ anjem Kristusovih čednosti. Baraga nam je s svojim prenaš¬ anjem težkega poklica zgled in pobuda ljudem današnjih dni. Na vseh straneh nam gromadijo polena pod noge, polena odpovedi, zata¬ jevanja in ponižanja. Baraga nam pravi s svojo močno voljo, da je velika neumnost taka polena pred se brcavati, godernjati in preklinjati, ker sebi pot le še bolj otežkočimo. Baraga je bil pameten in je ta polena prekoračil, pa čim več mu jih je Bog, mu jih je so-človek nametal na pot, s tem večjo vztrajnostjo jih je prehodil. Ob Baragovem zgledu se bomo povzdignili do zadovoljnejšega izvr¬ ševanja svojega poklica. Naj bo ta poklic učiteljski, delavski, materni poklic, ali poklic vojaka, duhovniški poklic ali težaški poklic, vsi ga bomo za naprej bolj pametno vršili. Vršili tako, da bo nam samim v dobro, da bo dobro vsemu človeštvu. Vse to žrtvovanje, vsa ta odpoved, ki nam jo je prinesla vojska pri kruhu in hrani, obleki in obuvalu, pri prevaž¬ anju in drugih užitkih, ki so nam sedaj prikrajšani in utrgani, nam bo prineslo lepšo bodočnost, če bomo pravi ljudje, manj sebični, bolj lju¬ beznivi, manj sovražni, bolj prizanes¬ ljivi, manj versko brezbrižni, pa bolj duhovni. Na to Baragovo nedeljo naj se spominjamo Baraga. Posnemajmo ga. Pospešujmo vsepovsod njegovo ime. Priporočajmo se mu v vseh svojih potrebah. Kakor postane eno, Se denemo vosek k vosku in oboje z ognjem raztopimo, tako postanemo, Se prejmemo Kristusovo telo in Kristusovo kri, eno: on v nas in mi v njem. - Sv. Ciril aleksandrijski. 26 AVE MARIA xK)AM JE ŽAL, da nis- L mo imeli dovolj iz¬ vodov molitvenika “Marija Pomagaj’’ na razpolago. Smo dobili veliko prošenj za ta molitvenik, ko so lju¬ dje brali v zadnji številki, da jih ni več mnogo v za¬ logi. Toda zaloga je pošla, Že preden so vsi naročniki dobili zadnjo Številko. Kot stvar zdaj stoji, bos¬ te morali čakati, da izide nov molitvenik, o katerem je bilo oznanilo v decem- berski Številki. Kdaj ravno bo izšel, za zdaj še ne mo¬ remo reči. *** Tudi slovenskih božičnih kart je nam zmanjkalo, da- siravno smo jih imeli več kot po navadi, Jasno je, da bo treba še večjo zalogo imeti za pri¬ hodnji božič, da si jih bo lahko dobil vsak, ki jih želi. Zelo hvalevredno pa je, da se naši ljudje tako za¬ nimajo za prave božične karte, namreč za take, ki predstavljajo Kristusovo rojstvo ali pa kaj takega, ki ima zvezo z njim. Ža¬ lostno je, da se po ameriš¬ kih trgovinah prodajajo ta¬ ke neumnosti, ki predstav¬ ljajo kakšnega psička ali mačko ali konja, pa si dobi kaj pravega božičnega du¬ ha iz tega! Se bolj Žalostno pa je, da “dobri’’ katoliča¬ ni kupujejo take božične karte, tako da te je kar sram, Če tebi kakšno tako pošljejo. *** Zadnja leta opazujemo, da naši ljudje kupujejo čim veČ religioznih predmetov kot rožne vence, molitven¬ ike, križe, svete podobe in kipe itd«, v ta namen da jih komu dajo kot božično darilo. V tem se vidi, da mnogi prav upoštevajo in Čislajo verske stvari. Za¬ kaj bi človek dober denar potratil za ničvredne in brezpomembne posvetne stvari, ko pa lahko dobi za sorodnika ali prij atelj a nekaj, kar ima resnično vrednost in je duši v ko¬ rist? Za prihodnji božič upamo pripraviti seznam verski! predmetov, «ki jih imamo n . razpolago za one, ki bi AVE MARIA 27 hoteli kakšno tako stvar komu podariti za božič. Pa saj so druge prilike v letu, ko lahko podarite te stvari svojim, kot n. pr, ob kaki poroki itd. Ko ravno o tem govorimo, lahko omenimo, da je v mnogih tako zvanih katol¬ iških hišah zelo revno v verskem oziru, V hišo pri¬ deš, ipa nikjer ne vidiš ne križa ne nobene svete po¬ dobe, tudi svetega pisma ali drugih verskih knjig ni pri hiši. Pozabljena je ve¬ ra, pozabljen je Bog. Neki duhovnik, dober pri¬ jatelj naŠ, pripoveduje, da je našel ravno take razmere v hiŠi svojega brata, Pro¬ sil je brata in njegovo Že¬ no večkrat, naj vsaj malo pokažeta, da je njih hiša katoliška hiša, ne pa hiša kakih poganov. Bratova že¬ na se je konifno tako raz¬ jezila, da je duhovnika kar iz hiše spodila! Ni Čuda, da je svet tako pokvarjen, če se ljudje za vero in Boga ne brigajo. In ni čuda, da so otroci tako rekoč brezverski, če pa v starših ni nobene žive vere. *** Zelo hvaležni bomo vsem, ki nam pošljejo imena in naslove novodošlih sloven¬ skih beguncev, ker bi jim radi pošiljali list Ave Ma¬ ria in to ZASTONJ. Poz¬ neje bodo že lahko začeli plačevati naročnino, ko bodo imeli denar. Do tistega Časa pa dobijo naš list zastonj in tudi ne bo treba pozneje poravnati nobenega dolga pri nas in ne bo treba plačati za nazaj. Mnogi begunci so in bodo tu v Ameriki precej revni v verskem oziru, ker živijo ali bodo živeli v takih oko¬ liščinah, kjer ni slovenske besede, ne v pridigah ne pri spovedi, angleško pa ne znajo. List Ave Maria jim lahko vsaj nekaj da, kar jim je potrebno za ver¬ sko Življenje. *** Mrs. Mary Kocman, 'Pueb- lo, Colo., je nam poslala oltarne prte iz naj finejšega platna z umetno vezanimi Poglejte, kakšne dobre stvari ima nam brat PaSkal za na mizo pripravljene! Prašiča je zaklal in bo torej dost klobas, pa še precej porkČapsov zra¬ ven« Tudi Šunke ne bodo napak prišle« Čipkami. Za tri oltarje jih je. Vse to krasno delo je sama izvršila. Tile prti bo¬ do naše oltarje krasili ob večjih slovesnostih. Nasa najlepša hvala dob¬ ri Mrs« Kocman. Naj ji bo preobilna plačnica Marija Pomagaj, katere oltar bodo prti krasili. * ** Lemontska redovna dru¬ žina se je zopet nekoliko povečala. Dne 22. novem¬ bra so namreč v Lemont iz Evrope prišli trije sloven¬ ski frančiškani: p. Vende- lin Spendov, fr, Inocenc Ferjan in fr. Danilo Sed- 1 ar. Father Vendelin je menda čitateljem tega lista že ne¬ koliko znan. Ce se spomin¬ jate, je bila v majniški Šte¬ vilki leta 1948. pridiga, ki jo je Father Hugo Bren v Rimu pridigal ob novi maši Fathra Vendelina in Fathra Rafaela Sesek. Zraven je bila tudi slika od obeh, pa Če če imate ono številko, lahko pogledate in vidite, kakšen lep gospodek je F ather Vendelin. Fr« Inocenc in Danilo pa sta Že bogoslovca. Prvi je v četrtem letu bogoslovja, drugi pa v tretjem« Torej imamo zdaj pet Študentov, ko se to piše. Ko pa dobite to Številko,'jih bo mogoče Še več, ♦ ** Dne 19. novembra, 1949, sta bila tukaj v naši ka¬ pelici poročena Alexander Stragisher, brat našega Fa¬ thra Rafaela, in Mary M. Balturshot, oba iz Cleve- 28 AVE MARIA landa iz fare sv. Vida. Po¬ ročil ju je Father Rafael. Za priče šta bila Mr. in Mrs. Ivan Fraus, maša bliž¬ nja soseda. **♦ Preč. Father Benedict Ho ge je v cerkvi sv. Šte¬ fana, Chicago, pridigal med tridnevnico, ki se je vršila za dekleta Marijine družbe na Čast Brezmadežni, dni 6.-8. decembra. Dne 9, decembra je v cer¬ kvi Žalostne Matere božje, Chicago, pridigal Father Ciril za noveno Žalostne Matere, ki se v oni cerkvi vrši vsaki petek in se na radiju sliši. Mi smo torej tu doma na radiju poslušali njegov govor. Tisto noč so bile pobožnosti Slovencem in Hrvatom v spomin. Zal, da nismo mogli to že za december omeniti, ven¬ dar, kdor si želi poslušati lepe slovenske božične pesmi, naj si oskrbi nove gramofonske plošče, ki jih je izdelal profesor dr. Pu¬ gelj, begunec, ki je bil operni pevec. Lahko dobite: “Sveta noČ” in “Poslu¬ šajte vsi ljudje.” Dr. Pugelj ima v zalogi tudi nekaj narodnih: 1) “Po¬ trkan ples” in “Goreči ogenj”; 2) “Ena tička pri¬ letela” in "Na planincah”. Ti rekordi se dobe v trgo¬ vinah, kjer se po navadi prodajajo slovenske gramo¬ fonske ploŠČe. Najbolje pa je, da jih naročite kar di¬ rektno pri avktorju: Dr. Milan Pugelj, 320 Mamaroneck Ave. White Plains, >N.Y Na strani 11 te Številke najdete molitev svetega očeta za sveto leto. Spra¬ vite jo in jo večkrat molite. To j e želja sv. očeta. Na 21. strani te Številke pa je slika Janeza PuŠčav- nika, o katerem ste že brali v tem listu. *** NaŠ pater Leo, ki je bil dolgo Časa Župnik pri sv. Juriju, So. Chicago, potem še gvardijan tu v Lemontu, se je meseca oktobra pre¬ selil na Willard, Wisconsin, kjer pomaga v dušnem pas¬ tirstvu p. Odilu. Toda on nikakor ni zado¬ voljen s tem, kot je rekel Zveličar: “Odslej boš ljudi lovil.” On hoče loviti tudi sme! V zadnji lovski sezo- Tu imate enega človeka, ki je dobesedno v lovskih ne¬ besih. Glejte, kakšno lopo srno si je dobil. NaŠ Father Leo je, ki zdaj ljudi in srne lovi gor na Willardu, Wis. ni je bil med prvimi in naj¬ bolj srečnimi lovci. V ne¬ deljo se je priporočil dob¬ rim fantom in možem — in lovci so najbolj usmiljeni ljudje, četudi samo morijo in streljajo - priporočil se jim je, naj bodo tako dobri, da mu vsaj eno srno prive¬ žejo k smreki, da jo bo lah¬ ko ustrelil. In res, poglejte na sliki spodaj Fathra Leo¬ na, kako se ponosno in za¬ dovoljno smeje ob svojem plenu. Pravijo, da ni na svetu lepšega užitka, kot je lovska sreča. Trden do¬ kaz za to je p. Leonov smeh, ki razodeva eno sa¬ mo veliko srečo! *** Če mislite, ■ da je delo v romarskem domu prenehalo s prihodom zime, se zelo motite* Delo gre naprej! F ather Benedikt Še vedno opeko polaga in Father Carli mu pa na vse viže po¬ maga. Vse stene med sob¬ ami bodo iz opeke, da ves¬ te,'koliko dela Še ostane, preden bo dom zgotovljen. — Samostanski firbec AVE MARIA 29 CALUMET, MICH. - Piše Ana Sterk: Častiti očetje! Dam Vam znati, da tu smo več dobili snega, ali je presneto hitro prošel. Saj je znal, da ga ne maramo. Tu se zberemo in molimo vsaki dan tega meseca (oktobra) rožni venec in litanije Matere božje v cerkvi sv. Ane. Ta prelepa cerkev je na sredini, da se bas zberejo ljudje ob eni popoldne in zmolimo za mir in pravo pamet. Kako je to hudo na svetu, da je vse polno Spi- talov in bolnikov do smrti pohabljenih, pa se še pripravljajo na vojsko. NaŠ en sin je tudi večina v Špitalih. Komaj 20 let je bil, ko je prišel v vojsko in je prišel nazaj bolan. Molite, prosim, da mu Bog da in Marija preČista zdravje. Je bolan na vratnih žilah« LORAIN, O. - Piše Mary Pogachar Častiti oo. frančiškani! Jaz sem dobila Koledar. Pošiljam en dolar. No, saj je to preveč čip, saj je vendar več vreden. No, saj delate, le Bog plati. Prosim, vključite §e mojega pokojnega moža Andreja med Vaše molitve meseca novembra. Se priporočam tudi jaz Vašim molitvam* NEW Y0RK, N.Y. - Piše Ivana Ulčar: Častiti gospod! Ce imate prostor za to krasno deklamacijo, • zdi se mi zelo pri¬ merna za sedanje čase, ko vse vpije in žuga k uničenju božjega kraljestva na zemlji. Ce je veljala ta krasna deklama¬ cija 40 let nazaj, je gotovo danes še večjega pomena, ko rdeča kača pika in zadaja smrtonosne rane vsemu človeš¬ tvu. To krasno deklamacijo so deklamirali mladeniči Marijine družbe v Škofovih za¬ vodih v Sent Vidu pri Ljubljani na praz¬ nik Brezmadežne. Kdo jo je zložil, ne vem. Je že predolga doba za zapomniti. Pridi k nam Tvoje kraljestvo po Mariji! Glej, Žezlo novo, prestol nov, doklej obstanek bo njegov? Zdaj zlata zarja ga obseva, povsod ga spremlja blago dar. Zdaj sonce sreče ga ogreva, doklej mu sije Njega žar? Nad žezlom pa pode se dnevi, stoletja prestol že stoji, a večen ni« Že dolgo, dolgo Čas ga gl oj e, mu jamo kople dan na dan. Mogotec tu bo zakopan, ki njega žezlo je blestelo, pa tudi to prelomi cas. Kraljestvo večno to ni bilo, še manj vladarji, ki trohne. Cuj! Njih grobovi govore: “Kraljestvo zemsko je minljivo!’’ Kraljestvo božje pa ne mine, viharjev moč ga ne zdrobi. Stoletja dolgo že stoji in njega slava ne preide. Trdno stoji, kar On drži, in Njega Čast nikdar ne zgine. Iznad mogočne trdne skale bo Cerkev kraljev grobe zrla, a ona nikdar ne bo umrla. In tudi vseh sovragov sile ne bodo groba ji kopale, 30 AVE MARIA nikdar Žezla prelomile« Do konca dni bo Cerkev stala, saj nepremična ji je skala. In kadar s tirov božj a roka bo kroglo zemeljsko zagnala, kraljestvo Cerkve ne zdrobi. Le venec zmage ji bo dala, da v vek živi. In tebe, Cerkev večno krasna, rodovi mnogi ne poznajo. Kdaj se odpro jim pota jasna, ki v tvoje naročje jih peljajo? Zatoraj, kraljestvo sveto, pridi — po Mariji! Marija naj zastavo tvojo ponese tja med divji rod, da sveto Cerkev vse povsod pozdravljajo kot mater svojo. In nam, ki smo otroci Cerkve, kraljestvo sveto vzidi po Devici sveti, brez madeža spočeti. Kakor rosa na polje lega, da velo bilje okrepča, tako nam milost v srca sega, da nas krepi, nam da moči. Da, za kraljestvo se borimo, dotlej ne zadnji dih storimo. O, takrat sprejmite nas v višave, kjer prebiva Cerkev večne slave. O, takrat pridi kraljestvo svito, ko dni Število bo odšteto. * fr—»1» *fr * PET DOLARSKI KLUB za one, ki darujejo pet dolarjev, ali več za Baragov Romarski Dom Pretekli mesec so se pridružili temu klubu sledeči: JOHN CHACATA, Enumclaw, Wash. JOHN DOBRAVEC, Franklin, Kansas Mr. Mrs. JOHN CRNAC, Pueblo, Colo. CAROLINA GULICH, Cleveland, O. STANLEY URŠIČ, Milwaukee, Wis. METHOD SHIRCEL, Sheboygan, Wis. LOUISE PIKS, Cleveland, O. O, takrat — takrat naj nam prisije kraljestvo — po rokah Marije! SOUDAN, MINN. - PiSe Štefan Ahčin: Predragi frančiškani! Se Vam lepo zahva¬ lim za Koledar, ker rad berem. Ne morem niČ delati, ker sem Že pri letih. Berem pa rad, ker imam za kratek Čas« ST, CLOUD, MINN. — Piše Anna Ber- nick: Cenjeni! Pri nas na Sartellu de¬ lamo novo cerkev na čast Father Pircu, ki je bil prvi misijonar v Minnesoti in je tukaj okoli maševal. Tukaj smo večina navadni delavci in še z veliko družino. Želimo, da se bo glorija, slava v novi cerkvi zapela. Jaz vem, da bom od ve¬ selja jokala, ki sem to dočakala, da bomo imeli svojo cerkev na Sartellu« Fr. Ra- mekar so naš gospod. Vse hvale in časti! Bomo imeli 1. decembra prvič mašo v bejzmentu. Zdaj imamo mašo v Village Hallu in Čez teden v farovžu na porču. Zdaj bo pa premrzlo za na porČu maše¬ vati. MENDOZA, ARGENTINA. - Piše Ba¬ juk Božidar: V dneh 29. do 31. oktobra smo bili tudi slovenski priseljenci v pro¬ vinci} i Mendozi tako srečni, da smo spre¬ jeli medse našega ljubljanskega vladiko in kneza Škofa dr. Gregorija Rožmana, ki se sedaj mudi v Argentiniji in obiskuje Slovence, ki so tod naseljeni. V soboto popoldne smo PrevzviŠenega slovesno pozdravili na patiju pri ss. frančiškan- kah, ki nam nudijo za naše versko Živ¬ ljenje svojo cerkev na razpolago. Kako smo bili srečni, da, kar do solz ganjeni, ko je PrevzviSeni ves nasmejan stopil med nas! Po nagovoru v cerkvi in litani¬ jah nam je podelil svoj blagoslov. Zve¬ čer je do pozne ure obiskoval na domo¬ vih naše družine in jim blagoslavljal nove slike brezijanske Marije. V nedeljo je med njegovo mašo pristo¬ pih) k prvemu sv. obhajilu 14 naših otrok, 17 jih je pa po maši birmoval. Po¬ poldne smo Prevzvišenemu priredili slo¬ vesno akademijo s pozdravnimi deklama- AVE MARIA 31 cijami in govori ter domorodnimi pesmi¬ mi« Prevzvišeni se je našim pevcem še prav posebej zahvalil ter poudaril, da tudi v Združenih državah opaža, kako molitev in pesem ohranjata Slovencem njihovo govorico. Z bolestjo v srcu smo se poslovili v pondeljek od PrevzviŠenega, ko je zopet odhajal od nas z avionom proti Buenos Airesu, da nadaljuje z obiski naših ljudi Še v drugih krajih Argentinije. ELY, MINN. - Piše Mre. ZbaŠnik: Cenjeni oo. frančiškani! Hvala za tisto sliko, ki ste jo deli v Koledar (str. 70) o škofa Baraga spomeniku, samo ste se malo pomotili. Tisto sliko sem Vam po¬ slala iz Ely-a, pa ste zapisali, da je iz Eveletha. Tista slika je od našega sina Žana iz Ely. Le poglejte, da ste se po¬ motili. Oni na Evelethu imajo že vse od¬ rasle otroke. Je brat od mojega moža. (Urednik Koledarja ima rdeč obraz! Po¬ nižno prosi Vas odpuščanja za to po- m oto.) MILWAUKEE, WIS. - Piše Jennie Za¬ lar Dragi očetje frančiškani! Vam dam vedeti, da sem prejela Koledar Ave Ma¬ ria. Vam se prav lepo zahvalim za njega. Je jako lepo branje. Bog Vam daj ljubo zdravje in velik uspeh pri Vašem delu ko se toliko žrtvujete vse za naš katol¬ iški narod. Hvala Vam. PUEBLO, COLO. - Piše Mrs. Martin Fear Častiti Franciscan Father! Tudi jaz sem želela se pridružiti 5-dolarskemu klubu za Baragov romarski dom in se mi je volja spolnila. Tule pošljem 5 dolar¬ jev za romarski dom. Želim spet enkrat priti na božjo pot k Mariji Pomagaj, Se bo božja volja. Se moram zahvaliti Mariji Pomagaj za ve¬ like dobrote, ki sem jih dobila — ljubega zdravja in drugih dobrot, ki jih prejemam vsaki dan od naše ljube Matere Marije. Se tudi zahvalim škofu Baragu. Bog daj, da bi skoraj prištet k svetnikom. Jaz molim vsaki dan za to, da bi ga skoraj dobili na naš oltar. SPOKANE, WASH.Piše Rev. Victor Breznikar Dragi gospod! Ko ste mi pred kratkim poslali Vaš list Ave Maria,'Ste me prijetno presenetili. Hvala Vam za Vašo pozornost. Koncem aprila sva z Rev. Vitalom Vo¬ duškom obiskala Vaš samostan na poti v Spokane, ki je prekrasno mesto v ze¬ leni državi Washington, T. Sekuta; po .50«: A. Stiglitz, J. Patrick, C. Toma¬ šič, M. Hafiier, J, Ponikvar, J. Vidmar, Mrs. Andrea- jsic, F. Winkler, M. Rebek, M. Sajovic, F. Kral, J. jVolovlek, F. Ramovsek, A.Coff, M. Oblak, C. Bokal, :M. Seitz, U. Legan, A. Miklavčič, M. Sterbenz, M. kFurar, F. Arh, U. Turšič, M. Ciber; po .25B: J. Kem. ! ZA NOVEMBERSKE MAŠE IN MOLITVE— »Po $20: J. Kosmrl; po $7: M. pomath; po $5: K. Go- 'linar; po $3: J. Kaplan, F. Kunič; po $2: I. Zuzek, J. Kokal, j. Gregorich; po $1.50: J. Dedek; po $1: >J. Bučar, S.Zabcic, F. Gerchman, T. Centa, K. Kral, >M. Ambrož, M. Palčič, F. Drobnič, M. Drobnik, G. Urbas. ZA SVETE MAŠE-Po $100: L. Rakun; po $81: Rev. M. Čepon; po $60: T. Cvitkovič, Keiznar Fam.; po $45: M. Komidar; po $40: M. Zak; po $25: F. Tomsha, A. Braeger; po $18: L. Piks; po $11: M. Humar, F. Jenko; po $10: L. Kos, A. Terdan, J. Eisenhardt, C.Jaksic; po $9: M. Krainz, F. Bianisel; po $8: A. Bo goli n, M. Drobnik, M. Rebek; po $7: M. Koncilla: po $5: M. Slak, A. Kaplan, Koščak Fam., A. Androjna, M. Planinšek, Mrs. Barich, P. Laurich, A. Rovan, M. Strumble, M. Vrečko, M. Jene, K. Vers- caj, P. Cemazar, M. Malovrh, M. Kalister, A. Zager, S. Lesza, M. T. Versiz, Mrs. Klobuchar, M. Hochev- ar; po $4: J.Skufca, M. Milavec, Mrs. K. Nasenbenny, M. Habjan, M. Smole, J. Peterka, F. Lupsina, P. Chuchnik, J. Kervin, J. Kral, M. Marolt; po $3.50: M. Jaklich; po $3: M. Udovich, J. Vldetich, K. Erchul, A. Modrich, A. Urbančič, M. Renko, A. Svigel, Mrs. J. Plese, F. Gregorich, A. Zakrajšek, R. Gabrielcic, E. Zabukovec, Mrs. J. Odiolt, M. Ivanetich, M. Madic, F. Škulj, F. Pauli, F. Strumbly, J. Leskovec, M. Hochevar, M. Kraher, J. Hočevar, M. Mrkun, V. Kolar, I. Prišel, R. Stimec, M.Bogo- vich, A. Kastelic, F.Slapnicar, L. Meshnig, F. Sega, M. Poljak, F. Ulčar, Mrs. F. Sadar; po $2: M. Pirc, M. Furar, M. Pristavec, J. Ponikvar, G. Ivančič, C. Fisher, J. Slobodnik, F. Pogačnik, J. Lipoglavsek, A. Dolenc, A. Molek, F. Kastigar, Mrs. A. Bokal, M. Marino, U. Lovko, T. Krkoč, A. Perše, N. N., M. Ivanetič, T. Mlketich, Mrs. Miakos, Mrs. L. Repar, J. Traven, M. C. Kress, M. Ciuha, J. Krzic, J. Burgstaler, F. Karsnik, M. Sajovic, J. Semel, Mrs. J. Cimperman, M. Nemanič, A. Možina, F. Winkler, M. Matekel, F. Selak, J. Volarič, J. Cos, C. Grmov¬ šek, J. Cesar, B. Strahan, M. Erchul, F. Gartner, Mrs. M. Po vse, U. Barker, F. Sever, L. Arko, H. Kremžar, M. Haklln Jr., M. Klobuchar, F. Kobal; po $1.50: K. Pristov, M. Samsa, U. Legan, F. Bricel; po $1: A. Terlep, A. Kozjek, A. Stiglitz, F. Avsec, C. Tomažič, U. Strubel, K. Kral, F. Blatnik, M. Ambrož, J. Vidmar, J. Žagar, A. Mihevc, M. Perusek, A. Polis, M. Mihelich, J. Mandel, M. Dreshar, M. Bizjak, M. Stimetz, J. Brodnik, J. Tomac, M. Stam- pfel, A. Pelko, A. Susman, U. stupnik, G. Strajner, M. Planinšek, F. Kral, A. Kako vic h, M. Krznarich, L. Poje, L. Berce, M. Pajk, F. Hodnik, N. Janchan, K. Grmovšek, F. Gartner, M. Klaus, N. N., Mrs. Luznar, C. Bokal, M. Kočevar, J. Glivar, B. Zankar, L. Mortl, Mrs. Prah, P. Ožbolt, M. Leber, M. Tanko, M. R. Tomec, M. Furar, A. Turk, J. Šušteršič, A. Stuber, K. Kolar, J. Zupan, T. Sulzer, T. Sekuta, M. Stimatz, S. Pinamonti, R. Banich, A. Peterlin, M. Krznarich, M. Bezek, J. Cvar. Zahvaljujejo se Bogu, presv. Srcu Jezusovemu,'Materi božji, Mariji Poma¬ gaj, sv. Antonu, sv, Tereziji in Škofu Baragu za pridobi?" , milosti: Bose & Anton Chuchnik, Dragica Hu¬ dolin. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA DS m&Utu&euJz&u. ut - II 48 132 1950 5. SLOVENSKI STARŠI! YOUNG MEN&BOYS i! i! i! i! i! i! i! i! i! $ i! $ i! «1 v $ 2. Imamo v zalogi tudi rožne vence različne vrste in barve. Cena od 50$ (za otroke) do $3.50. of Slovene nationality, who feel the call to serve God as PRIESTS or LAY BROTHERS in the Fran- ciscan Order, founded by St. Francis of Assisi, are invited to make their de- sires knovvn to the Slovene Franciscans in Lemont. For full particulars, write Very Rev. Commissary- Provincial St. Mary’s Seminary Lemont, Illinois Ako želi Vaš sin služiti Bogu kot DUHOVNIK ali SAMOSTANSKI BRAT v redu sv. Frančiška asiške¬ ga, povejte mu, da lahko izpolni svojo željo pri slo¬ venskih frančiškanih v Le- montu. Pokažite mu to oznanilo, ki je tudi v ang¬ leškem jeziku napisano, da ga bo lahko sam bral. Najlepša Vam hvala. 1. Slovenske molitvenike imamo dvojne vrste: 996530224,1 cobiss MARIJA POMAGAJ, tiskan z debelimi črkami in zato zelo priporoč¬ ljiv za starejše ljudi, z zlato obrezo in usnjatimi platnicami....$1.75 DRUŽINSKI MOLITVENIK, z manjšimi črkami, mehkimi platnicami in navadno obrezo - za take, ki imajo dobre oči......$1.00 3. Pri nas lahko dobite tudi pripravo za duhovnika, ko pride bolnika pre- videt. Ta priprava je v obliki križa, ki se lahko na steno obesi, ko ni v rabi. Znotraj tega križa so spravljene svečke, steklenica za blagoslovljeno vodo in bombaž. Dvojna cena: $2.50 in $5.00. 4. Nadalje imamo druge raznovrstne devocijonalije, kot na pr. kipe, svetinj- ce, verižice, posodice za blagoslovljeno vodo, itd. Če slučajno nimamo, kar želite, lahko naročimo za vas, kakor na pr. angleške molitvenike, itd. . AVE MARIA, Box 608, Lemont, Illinois