120848 GLASKOVALNI, PISALNO-BBALNI IN C KRKO VAL XI PODUK Z NAPELJEVANJEM, KAKO SE RABIJO TABLICE IN OMARICA S ČERKAMI. Po nemški spisal VINCENC PRAUSEK, c. k deželni šolski nadzornik na Dunaji. Poslovenil ANDREJ PRAPROTNIK, šolski ravnatelj v Ljubljani. V PRAGI. Založil F. T e m p s k y. 120848 flč Natisnil Henrik Mercj v Pragi. Se pred nekoliko leti se je v več ljudskih šolali v Avstriji, posebno pri učencih v pervem razredu posamnem podučevalo, t. j. učitelj je vsa¬ kega učenca ali samo nekaj učencev vkup posebej podučeval. Vzrok temu bilo je naj več to, ker učitelji in šolski predniki niso bili toliko serčni, da bi bili pri šolski srenji mogli dognati, da bi bili otroci, ki so bili šest let stari in za šolo ugodni, vsi ob enem času v šolo prišli. Drugi vzrok temu bila je tudi po deželi že zel6 ukoreninjena navada, da so starši zahtevali, da mora učitelj njihovega otroka vsako učno uro vprašati. Ako učitelj ni enkrat ali drugo tega storil, reklo se je precej, da otroke zanemarja, in starši imeli so svojega ljubčeka raji doma, in večkrat mčgli so se siliti, da so svojega otroka pošiljali v šolo. Pri marsikterem učitelju pa je bila tudi zložnost kriva, da je namestu vkupno pa posamesno pod¬ učeval in tako staršem stregel. Pri takih okolnostih ni čuda, da so bili tudi učitelji, kteri so to že toliko splošno pa zelč slabo navado posamesnega podučevanja v šoli imeli kot učilno pravilo, po kterem so menili, da se morajo ravnati, in da drugače ne morejo shajati. 4 Slaba navada, da starši svojih otrok niso o pravem Sasu v šolo pošiljali, ni bila samo vzrok, temuš mnogokrat tudi nasledek posamesnega poduševanja. Mislilo se je, da se niS ali le malo zamudi, Se otrok ene tedne ali mesece pozneje v šolo pride. Ko je tak otrok prišel v šolo, je kot dodatek k posamesnemu poduSevanju veljalo še zlato pra¬ vilo, da se morajo učenci pred vsem v šoli sedeti učiti. Da je bila ta nespamet še bolj popolnoma, je uSitelj take otroke pogosto posadil še v zadnje klopi; in da bi kaj veS prislužil ali komu ustregel, se tudi ni branil v šolo sprejeti takih otrok, kteri za šolo še niso bili godni in so staršem dom& nagajali, da so se namreS v šoli sedeti vadili. Namestu, da bi bil otrok, kakor bi moralo biti, od pervega trenotka v šoli, vadil se duševno delati in za uSenje vnemati, je prostega gibanja navajeni kmetski deSek po veš ur moral sedeti v šoli brez vsega dela in mišljenja in zraven še naj veškrat v prav nepripravnih klopeh, — in bolj ko je bil tak otrok lesen in mertev, bolj ga je uSitelj hvalil. Zatega voljo videlo se je med takimi ušenci tudi dovolj takih, ki so potem, ko so se praznih šolskih sten nagledali, svojega duha zazibali v sladko spanje. Po dolgem Sasu prišla je versta na takega ušenca, da je bil vprašan. USitelj ga je poklical, in uSenec šel je z abecednikom (brateljtofom) k uši- teljevi mizi. USitelj ga je vprašal: „Kje si že?“ USenec odgovoril je s perstom v abecednik kazaje: „Tukaj !“ USitelj mu je potem ukazal: „Tedaj zašni!“ In uSenec je enoglasno šerkal: „b-a ba, b-e be, 5 b-i bi, b-o bo, b-u bu, d-a da, d-i di, d-o do, d-u du "; potem, ko je to trajalo komaj dve minuti, šel je zopet na odkazano mesto, da je učitelj mogel še kakib 40 drugib enako podučevati. Kdo bi dvomil, da je tako podučevanje otrokom šolo pristudilo, in da jim je bila namestu učilnica prava mučilnica! In kdo bi se potem čudil temu, da je začetni poduk naj večkrat veljal kot prav mala reč, za ktero bil je že popolnoma sposoben kak doslužen vojak ali kak novinec v šolski službi? Pri takem ravnanji so se učitelji in mali otroci navadili, da v šoli niso skoro kar nič mislili. Na taki podlagi gojila se je šola, kjer so se učenci le mechanično brati, pisati in številiti učili, in kjer je bil kerščanski nauk kakor zelenica v puščavi, po kteri koperne popotniki v vročili afriških deželah. To mehanično branje, pisanje in številjenje so učenci eno leto potem, ko so iz šole ostali, ali vse ali naj več pozabili, in možje, ki so prirastli iz takih učencev, so zaradi tega šolo naj večkrat imeli kot drago navado, ktero ^gospodje vzderžujejo na ljudske stroške, zato da učitelji morejo živeti." Podobo to sem resnično in obširno th pokazal zato, ker je, žalibog, še vedno kje kaka šola, ktera bode v tej popisani podobi videla svoje podobo. Pa tudi ti, ki so na drugi boljši [poti, mislim, te podobe ne bodo zastonj in brež koristi ogledovali. Ko se je pri nastopu našega ljubega vladarja in ce¬ sarja lepa Avstrija jela mladiti, si je tudi po šolah boljše učilo pot naredilo. Duhamorno posamesno podučevanje in mehanična stara šara se je kot nerabljiva zavergla, in namestu te prišlo je v šolo 6 duhoživno vkupno podučevanje, ktero izobražuje serce in um s potrebnimi, pravimi rečnimi vedno- stimi za vsakdanje djanjsko življenje. Da bi se v ljudski šoli pospeševalo vkupno podučevanje, so se po ukazu slavnega ministerstva za uk natisnile stenske table (2Bartbfibel), ktere so se v c. k. zalogi šolskih knjig dobivale za 89 kr., in se tudi še v mnogih šolah rabijo. Namestu prejšnjih navadnih abecednih tablic in abecednikov izdal se je po ravno tej poti priročni abecednik, v kterem se duševni razvitek pri otroku od stopnje do stopnje izveršuje, in mu tako v dobro pre¬ mišljeni versti kaže vse, česar mu je za omiko treba. Se bolj pa se je vkupno podučevanje in sploh po¬ dučevanje v pervem razredu povzdignilo s tem, da je slavno ministerstvo za uk učiteljem priporočilo knjigo o začetnem nauku pod imenom „Unterflafje", ki jo je izdal Franc Hermann, in je na svetlo prišla v c. k. zalogi šolskih knjig (s ceno 41 kr. av. v.) Ta izverstna knjižica je po mojih mislih prelaz avstrijskega ljudskega šolstva, in njenemu, žalibog, prezgodaj umerlemu spretnemu pisatelju zagotovljena je hvaležnost vseh šolskih prijateljev in pripoznanje omikanih prihodnikov. Zaradi tega, ker je ta knjiga (Unterllaffe) v Avstriji po pravici toliko pomenljiva postala, menim, da je sploh znana in je tedaj tukaj dalje ne omenjam. Nam je tedaj pred vsem drugim sedaj za to, da bi bil nauk v začetnici*) in kar je še posebej *) O pervem poduku v številjenji glej V. Prausekovo obravnavo o naj boljših učilih pri pervem poduku v številjenji (Ucber bie »cr= toenbbarflen geljrntittel jum erjltn Untcrricttc im 9{e(|nen.) Cena 20 kr. v Olomucu pri Holzelnu- 7 namen teh verstic, da bi bil pervi abecedni nauk skupen in duševno spodbuden. Pot k temu naj bi kazale naslednje verstice! Potem ko učitelj svoje vnovič prišle učence sebi pridobi, da se ne sramujejo govoriti, in potem, ko jim dopove, kaj je navpično, ravnomerno, kaj pošev, kaj ravno, kaj krivo i. t. d. in potem, ko jih je učil reči ogledovati in je njihovo obzorje že nekoliko razširil, — začčnja z začetnim naukom v branji, oziroma o poznavanji čerk. Oziram se th naj pred na glaskovanje. Dabiglaskovanjebolj poudarjal, kakor čerkovanje, zdi se mi sedaj že nepotrebno. Kogar razvada in presodba ni oslepila, mora priznati, da otroci z glasko- vanjem veliko hitreje pridejo do branja, kakor po čerkovanji. Vsak drugi, če tudi ni učitelj, lahko sprevidi da je ložeje in tudi bolj naravno, če se otrok uči glaskovati, postavim: k (brez zadnjega glasa a) o-s, (brez predglasa e), tedaj kos, kakor pa če otrok po čerkah zlaga: ka-o-es, in potem namestu kaoes izgovarja: kos. Kavno tako je tudi, če se otrok uči izgovarjati ha-i-še-a, in potem mora reči: hiša namestu haišea i. t. d. Stvar je sama jasna. Se bolj pa se kaže ta prednost pri izverševanji. Poznam učitelje, kteri so pri posebnem poduku otroka o 6 tednih z glasko- vanjem naučili precej urno brati. V javnih šolah, kjer je treba 60 in še več otrok raznih dušnih zmožnosti ob enem podučevati, se ta namen doseže po ravno tej poti naj več z vsemi učenci o 3—5 mesecih. 8 Pri čerkovanji pa učitelji niso po več let z učenci prišli do branja. Zagovorjevalci čerkovanja se večkrat sklicu¬ jejo na to, da otroci, ki se po glaskovanji uč6 brati, res veliko hitreje bero, pa da potem ne znajo pra¬ vilno pisati. To se mi ne zdi opravičeno. Akoravno čer- kovanje nima skrivnega sredstva za pravopis, mora se tudi pri glaskovanji vsaka beseda po zlogih izgovarjati, in otroci morajo se časomo vaditi pravil o razdelitvi zlogov. Zraven tega pa naj več glas- kovalcev ne zameta popolnoma čerkovanja, temuč veljd jim th pravilo: naj prsd naj se glasuje, potem naj se čerka. Pri pervem glaskovalnem poduku ravnajo se učitelj ali po analitični ali po sintetični metodi. Po analitični metodi učitelj kaže kratek stavek, ga deli v besede, besede v zloge in zloge v glase, kterih glasnike ali znamenja (čerlce) potem kaže. Po sintetični metodi pa učitelj uči poznavati in izgovarjati posamesne glasnike, sestavlja iz njih zloge, iz kterih potem učencem kaže besede in stavke. V pričujočem napeljevanji ravnam se po sinte¬ tičnem učilu, zato, ker se naša abecednica pred vsem drugim ozira na poduk z glaskovanjem, in je tudi po tem učilu vravnana. Za pervi začetek v glaskovanji po mojem in po mnenju mnogih šolskih mož zgoraj omenjene in od slavnega ministerstva za uk izdane stenske table niso kaj pripravne, zato, ker je na vsaki tabli preveč čerk vkup, in otrok, če hoče brati, pa za- 9 radi samih, Serk Serke ne vidi. Herrmann omenja tedaj v svojej začetnici (Utttcrftaffe, str. 34) omarice s Serkami (©ejjfaften), in želi, da hi šola imela Serke na tablicah tako, da bi se otrokom mogle posamesno kazati. Ako se otrokom kažejo posamesni glasniki (Serke), je prav koristno, rekel bi: cel6 neogibno, da se učenčeva pozornost obrača le na posamesna znamenja t. j., da se jim vsaka Serka posebej kaže. Več učiteljev, spoznavši korist, da se otrokom vse¬ lej le ena Serka pokaže, piše posamesne glasnike z injčlom na šolsko tablo. To poočitovalno sredstvo pa ima zraven zamude časa tudi to napako, da učitelj ne more vselej vsake Serke na tanko nare¬ diti, in da tako otroci po slabo napisanih Serkah ne dobč ali si ne vtisnejo prave podobe od tega ali unega glasnika; moti pa otroke tudi to, da Serke na tabli vidijo bele, v knjižici pa Černe. Zaradi tega so nekteri posamni, pridni učitelji razne glasnike v primerni velikosti na papir zrisali in na posamesne tablice prilepili. To je bilo sicer lepo, toda za-nje tudi prav trudapolno delo. Ker še do sedaj ni bilo na svetlem primernih velikih tiskanih Serk, kakoršnih bi bilo treba za tako vkupno podučevanje (jaz poznam le natis Winikerjev v Bernu, tako imenovani igralno-bralni stroj (Sefefpiel) in bralne table Fr. Kiiknove v Vrati- slavi v zalogi Lenlcartovi), nagovoril sem tedaj založnika gospoda Friderika Tempskyta v Pragi, da bi preskerbel natis takih Serk. Gospod založnik je radovaljno prevzel vse stroške tega natisa, in je s tem naši nežni mladini zopet ponudil lepo učilo. 10 Ne morem drugače, da se za to skerb gospodu založniku v imenu šolskih prijateljev lepo zahva¬ ljujem. Ako ima učitelj te čerke, naredi si zan-je pri¬ pravno omarico (©e^faften), v kteri so čerke po svoji širokosti razpoložene, kakor kaže naslednji načert. Za velike čerke kaže se th le 8 predalčkov, zato, ker bi bila omara s predalčeki za vsako čerko posebej prevelika, in ker se pri velikih čerkah, kakor se v6 iz skušnje, ne obotavlja dolgo. Ta omarica mora imeti pokrov, da je pokrita, kedar se ne rabi, zato da ne pride va-njo prah in mokrota. Postavi pa se pošev, in sicer tako, da je stran, kjer sta čerki i in u višji kakor una, kjer so velike čerke vložene. Tudi se omarica lahko tako napravi, da ima vsaki predalček za polovico krajši. V takih predalčkih čerke na pol lez6, in so na zgornji rob naslonjene. Vselej pa se mora omarica postaviti tako, da učenci vsako posamesno čerko morejo doseči. Pojmo tedaj k glaskovalnemu nauku! Tu je naj pred na versti čerka i. Učitelj vzame iz orna- 11 rice tablico s Serko i, ktero učencem pokaže, da jo popisujejo, ali pa naj jim sam kaže, kakošna je ta Serka. Opomni naj jih, da je verh Serte ali ravnega steberca pika, ter naj to podobo pri¬ merja z ravno stojeSim dečkom, ki se je ravno odkril. Pri tej priliki naj otroke opominja, kdaj in kako naj se odkrivajo in ljudi uljudno pozdrav¬ ljajo. Med tem Sasom otroci to znamenje dovolj ogledajo in si njegovo podobo dobro zapomnijo. Sedaj jim učitelj pove glas, ki ga pomenja to znamenje. Kaže naj jim, da je ta Serka znamenje za glas i, kterega naj močno naglasuje, in naj otrokom tudi pokaže, kako z ustmi naredi, da se glas i pri njem sliši. Ni ga skoro otroka, da bi tega glasa ne mogel posnemati. Težje je pri drugih glasih, recimo pri: d, g, k, r, Š i- t. d. Pri teh in enakih glasih je koristno, Se se otrokom kaže, kako naj se za ta pa uni glas usta rabijo.*) Ko učenci glas i v zboru (vkup) izgovarjajo, naj ga potem posamesni ponavljajo, in kedar se učitelj prepriča, da vsi učence znajo ta glas izre- kovati, naj jim kaže zopet podobo za ta glas ali Serko. Mala tablica s Serko i postavi se na šolsko tablo, da je ni treba učitelju v roki imeti, in da jo imajo vendar učenci pred očmi. Za ta namen priporoča se: ©artner’1? Stnfeitung, ba§ Pi'[cn nacf) bem gaute ju leljren, 3. k 42 fr. @af(tnai)er & (£ontp. SSJicn. 12 Šolska tabla se lahko pripravi tako, da se na¬ njo postavljajo tablice s Serkami. Na obeh konč¬ nicah table napravijo se kljukce, v ktere se po tabli čez polože letvice. Šolska tabla je potem taka, kakor kaže nasled¬ nja podoba: Kedar se šolska tabla rabi za druge nauke, odvzamejo se kljukce in letvice. Potem ko učenci čerko i na tablici še enkrat ogledajo, kaže jim učitelj isto znamenje tudi na stenski tabli*), ktera naj se s stene sname in na šolsko tablo obesi. *) V nekterih šolali učitelj precej pri začetku šolskega uka vse stenske table obesi po stenah. Tega jaz ne odobrujem. Stenske table se na prahu in mokroti kmalu pokvarijo, in za-nje skriva se razni merčes. Kar je pa pri tem naj bolj škodljivega, je to, da se. otroci s tem zelo motijo pri pervem glaskovalnem nauku. 13 Pri pervi Serki učitelj učencem pomaga Serko iskati, pozneje pa sami s palčico poiščejo na stenski tabli vsaki i, u, o, a. . . in pri vsaki Serki tudi ponavljajo glas za znamenje. Po versti za versto išče se i, in kedar se nanj pokaže, ga posamesni učenci ali vsa šola izgo¬ varja. Potem pravi učitelj: „ Glejte, tudi v svojih buk- vicah imate i! Odprite, in poglejte pervo stran, ali ga boste dobili?“ Td se na pervi abecednikovi strani tako ravn&, kakor pri stenski tabli, če šola nima stenskih tabel (brez kterih bi vendar nobena šola ne smela biti), gre se od tablice s Serko precej k abecedniku. Ko se vse to zgodi, išče učitelj z učenci glas i v besedah, ki jih izgovarja. Jmenuje se, postavim: igra, izba, igla ... in se vpraša, ali se v teh besedah sliši glas i. Učitelj imenuje še več besed z i, pa tudi takih brez i, in zopet takih, pri kterih je i v sredi in na koncu. Ni treba dolgo časa, in otroci dobe glas i v vsaki besedi, ki jim jo učitelj izgovori in v kteri se ta glas nahaja. Ako učitelj vsi mali družbici z očmi gospo¬ duje in sedaj tega, sedaj unega učenca spredi, zadej in v sredi po klopčh kliče; ako učenci dobre odgovore ali to, kar jim učitelj glasno nare¬ kuje , najpred po samem, potem pa vsi vkup v zboru enakomerno in potem zopet po samem ponavljajo: nauče se učenci čerke i vsi vkup, po¬ doba in glas se jim dobro vtisne v spomin, ter 14 jim pri pridnem ponavljanji ne pride več iz spo¬ mina. Pri drugi učni uri prestopi se učitelj k drugi Serki v abecedniku, k u. Pri podučevanji mora se učitelj vedno ozirati in naslanjati se na to, kar je že popred učil; tedaj govori nekako tako-le: „Danes se bodemo učili zopet nove čerke, ki je če ne poznate. Potem boste kmalu mogli v abe¬ cedniku brati vse lepe reči, ktere pridni učenci toliko radi slišijo, in se jib vesele. Predno pa vam pokažem novo čerko, moram vedeti, ali še poznate čerko, ki sem jo vam zadnjič kazal in smo jo izgovarjali." Učitelj vzame iz omarice tablico s čerko i in vpraša: „Kako je ime tej čerki?" Vsi učenci ali večina naj imenujejo čerko i. Potem učitelj nada¬ ljuje: „Ker že čerko i dobro poznate, ne bodemo je imeli dalje med tujci v omarici; postavili jo bodemo kot dobro znano reč ti! na lepši kraj, kjer jo boste vsi videli." Med tem učitelj tablico s čerko i postavi na zgornjo letvico pri šolski tabli. Naprej ravna se z u ravno tako, kakor se je to kazalo pri čerki i. Pri pervi obravnavi se čerka U še ne postavi na častno mesto zraven i, temuč dene se na drugo ali tretjo letvico. Se le potem, ko učenci tudi to čerko dobro poznajo in izgovar¬ jajo, da jim je že dobro znana reč, pride tudi u na častni sedež zraven dobrega znanca i. Tako se dan za dnevom množi število znan¬ cev v pervi versti, tako dolgo, da ti znanci pose¬ dejo tudi že prostore v drugi versti. 15 S tem, da imajo učenci vse že poznane čerke pri podučevanji vedno pred očmi, si jik vedno bolj in bolj v spomin vtisnejo, pa tudi učitelj labho vsaki čas to pa uno čerko otrokom pokaže, in jih spominja, kako se izgovarja. Versta, po kteri se učenci uče čerk, ne vjema se, se v6 da iz dobrih vzrokov, z abecedno versto ali z alfabetom. Vendar opominjam učitelje , da naj tudi abecedno versto učencem kažejo. Učenci morajo tudi abecedno versto t. j. alfabet dobro iz glave znati zato, da pozneje morejo pomogati si pri besednikih, slovarjih i. t. d. Ako se tablice s čerkami dobro rabijo že pri pervem poduku, toliko bolj pa še koristijo takrat, ko učitelj iz posamesnih glasov zloge sestavlja, Tu učitelj postavi dve čer ki, iz kterih hoče zlog narediti, na eno in ravno isto letvico, vendar precej daleč vsak-sebi. Učenci neprenehoma izgo¬ varjajo vsi ali posamesni pervo čerko tako dolgo, da učitelj drugo čerko k pervi približa, in tu izgovarjajo zopet drugo čerko, ter na učiteljevo znamenje utihnejo. Tako ponavlja učitelj z vedno krajšimi prenehljeji tako dolgo, da otroci zlog urno izgovarjajo in ber6. Potem učitelj, da si prihrani sestavljanje po¬ samesnih zlogov, glaskuje po stenskih tablah. To daje dovolj dela učitelju, ako hoče vse table dobro preglaskovati. Kar se tiče sestavljanja čerk s tablicami, kaže šolski abecednik prav dobro pot, in akoravno se učitelj strogo ne ravna po versti in po obilosti tvarine v abecedniku, mora vendar učence v abe- 16 cedniku brati vaditi, ker njegova poglavitna na¬ loga pri tem branji je, da učenci znajo abecednik brati. To omenjam zato, ker bodem sedaj kazal, kako se tablice s čerkami še dalje rabijo, da po navadi otrokom in učiteljem veselje delajo, in ker se ravno zaradi tega rado til dalje pomuduje / ka¬ kor je treba. Tablice s čerkami se namreč tudi rabijo pri sestavljanji besed iz čerlc in zlogov. Učitelj oma¬ rico s čerkami tako postavi, da poklicani učenec vsako čerko v svojem predalčku naravnost dobi, in ko jo spozna, da jo lahko iz predalČeka vzame; ali pa naj učenci na šolski tabli postavljene znane čerke s palčico kažejo, in sicer tiste, kterih potrebu¬ jejo pri sestavljenji kake besede, in učitelj jim jih d&je s table. S temi tablicami učenci na spodnjo letvico na šolski tabli sestavljajo besede. Pri tej priliki učitelj učence uči, ktero ime ima vsaka čerka ali kako jo mora zaznamnjati, kedar se od nje govori. Glas in ime samoglasnikov je enak. Drugače je to pri soglasnikih. Recimo: i se ravno tako glasi, kakor se imenuje; b pa se glasi b’ (t. j. samo ustnični glas brez dostavljenega e), in se imenuje ali mu je ime b (e) (t. j. ustnični glas z dostavkom e). Tako se znamenje h glasi h’ (kakor bi hukal brez dostavljenega glasa a), in se imenuje h (a) (t. j. z dostavkom a), čerka š glasi se samo s šumečim glasom š’ brez e, imenuje pa se š (e) z dostavkom e. 17 Ko učenci vse Serke tako imenujejo, morajo potem vselej, kedar jih jemljejo iz omarice in jih v besede sestavljajo, imenovati jih po pravem imenu; pri sestavljanji pa jih glaskujejo. Tako delajo vsi učenci, ki jih učitelj k omarici pokliče, pa tudi drugi v klopeh, ter sedaj posamesno, se¬ daj . vkup čerke imenujejo po pravem imenu, in jih potem glaskujejo. Imenovanje čerk je berv, kjer si glaskovalna in čerkovalna metoda roki podajeti. To omenjam le mimo grede in kažem na ob¬ širne spise o glaskovanji in čerkovanji na Avstrij¬ skem, posebno še na dotične spise v šolskem časo¬ pisu „Defterr. ©cEjulbote". Kedar učenci pri branji že tako daleč pri¬ dejo, da s tablicami sestavljajo besede, dela jim to mnogo veselja. Vsaki iz med učencev hoče sestavljati, glaskovati in čerkovati kako besedo, ki mu je znana ali ljuba. Pri tem sestavljanji besed se ve da od lože- jega do težjega, naj si učitelj privadeva, da pri učencih zbuja tiste podobe in zaumene, ktere ima vsaka beseda v sebi. Pri takem ravnanji učitelj oživlja veselje do podob, ki jih besede pomenjajo. Da se mora o takih prilikah ozirati na to, da se stvar v resnici ogleduje, ali če to ni mogoče, da se za stvar preskerbč dobre podobe, se samo po sebi rozumeva. Koliko veselja ima n. pr, otrok, ko sestavi zlog in besedo „kos“, in če mu učitelj kaj o tej besedi pripoveduje, n. pr., da „kos“ pomenja dve stvari, „kos kruha", „kos sira", pa tudi „kos 3 18 zemlje" i. t. d., potem pa tudi še lepega ptiča „kosa“, ki s pomladi po logik žvižga in poje, A k o učitelj učencem pokaže živega ptiča kosa, ali vsaj njegovo podoka, veseli to učence toliko, kakor "bi še nikdar ne bili videli in slišali kosa. Kaj vse naj učitelj pri takem kazalnem po¬ duku poudarja, ni enakomerno. Abecednik ima toliko lepega blaga v sebi, da se učitelju nikoli ne manjka prilike, učencem o tej ali uni vednosti govoriti. Til je nakupičene tolike lepe tvarine, da je zares srečna tista šola, v kteri se učencem ves abecednik dobro in vestno razlaga. S tem pa se ne reče, kakor da bi učitelj ne smel nobene druge besede učencem razlagati, ka¬ kor samo te, ki so v abecedniku. Til se sme učitelj poljubno obotavljati in pri sestavljanji be¬ sed z učenci mnogo mičnega šolskega blagh obde¬ lovati, in sicer več, kakor bi bilo treba samo za mehanično obdelovanje glaskovalnih vaj. Sčasoma se vedno manj rabijo tablice s čer- kami. Učitelj se z vsem ogledovanjem preseli v abecednik, in mali učenci komaj vedo, kedaj je iz šole zginila omarica s čerkami. Pisanje in branje ob enem. Zadnjih deset let se je na Nemškem in deloma tudi v Avstriji udomačilo pisanje in branje ob enem ali pisalno-bralno učilo. 19 To učilo je tako, da učitelj učencev ne uči brati na podlagi tisnih čerk, temuč naj pred po pisanji, kterega se mali začetniki vadijo. Pisanje in branje ob enem ima to prednost, da učence napeljuje k vednemu delu, in da se s tem pri učencih zbuja veselje do učenja. To učilo se posebno spešno rabi tam, kjer so pisne čerke zel6 podobne tisnim, kakor je to n. pr. pri Slovanih, Francozih, Lahih, Angležih, Ogrih, kteri pri pisanji rabijo latinico, ktera ima pisne čerke zel6 podobne tisnim čerkam. Tezeje se pisanje in branje ob enem uči v nemških šolah , ker se tti nemške pisne čerke od tisnih zelč razločujejo, in ker morajo učenci po takem potu zapominjati si dvojnih čerk, in zraven vaditi se še urno pisati. Pisanje in branje ob enem se tudi težavno uči ali se še cel6 ne more učiti tam, kjer se preveč učencev v eni šolski sobi podučuje, zato, ker pri takem nauku mora učitelj pri pisanji in risanji na tablice ali v knjižice večkrat pogledati, kako učenci pišejo, in kako sploh napredujejo in se po njegovem navodu ravnajo. Pri pisanji in branji ob enem je pisanje perva podlaga. Treba je tedaj, da imajo učenci , ko pridejo v šolo, dovolj potrebnega pisalnega orodja. Ktero naj bode to pisalno orodje, o tem še učitelji niso edini. Nekteri učitelji hočejo tablice t. j. ploščice in čertalnike, ktere si učenci sami napravijo, ali pa jim jih srenja preskerbuje, in jih imajo učenci že v šoli pripravljene, ter se tudi v šoli shranujejo, da se ne umažejo in ne 2 * 20 pokvarijo. Drugi učitelji pravijo, da je za to pi¬ sanje papir in svinčnik bolji kakor pa so tablice in čertalnik, in drugi zopet terdijo, da naj se učenci precej vadijo s peresom pisati, zato, ker pri pisanji s čertalnikom in s svinčnikom otrokom roka omaga in postaja pretežka. Nočem pretebtovati, kdo ima tu bolj prav in kaj je boljše ali slabše, vendar mislim, da se tisti učitelji, ki pisanje precej s peresom začčnjajo, pre¬ malo ozirajo na perve vaje v pisanji (th menim le začetno risanje), ali vsaj učencev ne morejo tako zdatno v pisanji vaditi, kakor uni, ki rabijo čer- talnike ali svinčnike. Ko pridejo učenci v šolo in so tudi že pre- skerbljenii s potrebnim pisalnim orodjem, in ko jib je učitelj že nekaj časa vadil misliti in govoriti, da že vedo, kaj je zgoraj, spodaj, kje je leva in desna stran, kje je sreda, — vadi naj jib pred vsem drugim, da znajo delati ravnostne, navpične, poševne, ravne, krive, debele in tanke čerte. Učitelj naj tu vse te čerte naj pred sam na tablo narisa. Potem naj jih učenci pokažejo s prosto roko (v zraku), in za tem naj jih načertajo na tablice ali knjižice. Vse to pa naj se dela ob enem po enakomernem ukazu, tako, kakor pri pisanji po meri (SEaftfdjrabett). Nekteri učitelji te perve vaje rabijo v to, da se učenci nekoliko vadije risati, se ve da le z naj ložejemi čertami, kar učence zel6 zanimiva. Omenjena zala knjižica „Unterltaffe" v prilo¬ ženih dveh listih kaže take lahke risarije. 21 V nekterih šolah se tako risanje kot samostalni nauk nadaljuje; drugod pa risajo le zato, da se k pisanju pripravljajo.*) Potem začenja se pravo pisanje in branje ob enem. Tudi tu učitelji razno podučujejo. Nekteri ravnajo se po analitičnem, drugi po sintetičnem učilu. Nekteri učitelji kažejo učencem zraven pisnih čerk precej tudi tisne čerke; drugi pa s tisnimi čerkami začn6 še le takrat, ko učenci pisne dobro poznajo in pišejo. Tudi tu se kažejo podobarji in rečniki. Nekteri menijo, da je samo mehanično pisanje in branje perva stvar; drugi pa ozirajo se na zapopadek besed, ter zraven besedne podobe tudi rečno po¬ dobo učencem kažejo in v spomin vtiskajo, ter po tej poti pri mladosti tudi razširjajo rečne vednosti. Vsi ti učitelji pa se ravnajo po glaskovalnem učilu. Poglej me učitelja, ki se ravna po analitičnem učilu in ki poudarja rečni nauk! Pokaže učencem n. pr. „nož“. Učenci ga popisujejo, kakošen je, kdo ga je naredil, čemu je i. t. d., ter si s tem dobro zapomnijo, kakošpn je nož. Potem učitelj nož se ve da z naj poglavitnejšimi čertami na tablo narisa, in učenci ga ravno tako *) Tu omenjam nektera napeljevanja k prostemu risanju, in sicer: „ft)jletttattfdje Slnleitung fiir ben elementaren llnterridjt im freicn :]eidmen an ber šBolfSjdjuIe bon gof. Koder 1 ', „Dr. §iltarbtš ftigmogvafifdfjer 3eidjnimg§unterridjt", „$r. finape! elementareš gcic&mn", „@teinS geidtenportefeuitte mit jdjieferfteinartigen ijSapiertafctn." 22 narisajo na svoje tablice ali knjižice. Učitelj dalje kaže, da je še drugo znamenje, s kterim se „nož“ na tabli pokaže, da vsak kdor to znamenje vidi in pozna, lahko reče (bere), da je to „nož“. Potem zapiše besedo „no£ u in učenci jo ogle¬ dujejo po vseh delih. Kaže jim n. pr., da ima ta beseda tri dele: n-o-z , in kaže, kako se vsako teh znamenj glasi. Kedar učenci to besedo dobro poznajo, pa čerke menja in jih razno sestavlja, n. pr. no — on — ož — žno i. t. d. Učenci pišejo te čerke, kakor jim jih učitelj še enkrat pokaže in zapiše. Pri tej vaji pa se mu ni treba ravnati po versti, kakor so čerke v besedi, temuč tako, kakor se lože delajo. Ko učenci vse posamesne čerke kake besede dobro znajo pisati, pišejo še le celo besedo. Kakor smo že omenili, nekteri učitelj tedaj s pisnimi čerkami kažejo učencem tudi precej tisne čerke. Taki, ki tako delajo, kažejo pisano besedo tudi s tisnimi čerkami, in tu jim zopet omarica s čerkami prav dobro služi. S tisnimi čerkami (s tablicami) lahko razno in hitro spreminjajo in sestavljajo zloge in besede. • Tako učitelj napreduje od stopinje do stopinje in učencem kaže vedno nove reči, nove podobe (tudi podobe za risanje), nove čerke, s kterimi se vadijo glaskovati in pisati. Po tem, kako učenci napredujejo, kaže jim učitelj prej ali pozneje imena čerk, jih uči abe¬ cedo (alfabet), in se zadnjič preseli k berilni knjižici. 23 Tisti učitelji, kteri se ravnajo po sintetičnem učilu, naj več začčnjajo z naj ložjimi čerkami z: i , v, o, a itd., kažejo učencem, kako se pišejo, kako se glase in imenujejo, ter jili pišejo po vorsti, ki jo razvija lepopisje ali pa po versti, kakor nastajajo posamesni glasi *). Tako napredujejo z učenci do zlogov in besed. Tudi pri tem podučevanji so učitelji, kteri učencem s pomočjo omarice s čerkami tisne čerke precej kažejo, in taki, ki s tem naukom odlašajo tako dolgo , da so otroci že pisnih čerk dobro vajeni. Vsi ti pa tudi naj več začenjajo s glasko- vanjem, in še le pozneje čerkajo. Akoravno, se ti učitelji bolj derže podobe, vendar tudi ne zanemarjajo rečnega nauka; vendar z rečnim naukom začenjajo še le takrat, ko učenci že cele besede znajo pisati in brati, ali pa ga obravnavajo kot posamesni nauk. Tistih učiteljev, kteri pri glaskovanji ali pri pisanji in branji ob enem ne ozirajo se tudi na to, kar imajo besede v sebi in kterim ni drugega mar, kakor to, da učenci čerke, zloge in besede ročno izgovarjajo, je sedaj že vedno manj pri šolstvu. Učitelji že sploh spoznavajo, da pri šolskem poduku ne zadostuje samo suha stvar, temuč da se mora z besedno podobo vselej tudi združevati rečna po¬ doba in da morajo učenci dobro in vsestransko razumeti vse, kir slišijo in berejo. *) Glej „©