slovenski apostelj.

S a učencem svojim v sjomin p etinJvaJsetletnice

priprosto zložil po stari pripovedki

JANEZ VOLČIČ,

duhoven Ljubljanske škofije.

NOVOMEST0.

N at s ni 1 Vincenci Boben,

m p}

103967

Gospodje mašniti,

ki so svojo 251etnico imeli 4. vel. šerp. 1874 pri Stari fari v Loki na
Gorenskem, kjer 'se je obhajala tudi 9001etnica Matere fare.

LiltCjouuilu illo jrj,i :

Bernik Lorenec, župnik y Kamnigorici,

Germ Janez,  župnik v Dragatušu,

Gestrin Leopold,  župnik v Sent-Jurju pod Kumom,
Hočevar Matija,  župnik pri sv. Petru v Ljubljani,
Kmetič Miha,  podžupnik v Stranjah ,

Kožuh Matevž,  župnik in dekan, pri Materi fari,
Lavtar Anton,  župnik pri sv. Križu pri Kostanjevici,
Levičnik France,  župnik na Prežganj,

Milar Janez,  župnik na Mirni,

Pogačar Martin,  škofijski kancelar in svetovalec v
Ljubljani,

Stritar Andrej,  duh. pastir v pokoju v Komendi,
Štruc, el j Matija,  župnik in dekan v Ternovem,

Y

Šlibar Martin,  župnik in dekan na Verhniki,

Tavčar Matevž,  župnik v Komendi,

Volčič Janez,  podžupnik Podgradom,

Dr. Vončina Leon,  škof. svetovalec in bogosl. profesor
v Ljubljani,

Zorec Janez,  župnik v Mengšu.

* Matek Juri,  duh. pomočnik v Kranjski gori, umeri 29.
vel. travna 1873.

i*

Selak Anton, župnik v Novakih.

kp l {5ctfix,ifu dllofl 11:

Klemenec France, duh. pomočnik v Hrušici,

Možina Luka,  duh. pomočnik v Kastovi,

Tod ir Martin,  škof. kaplan in preglede valeč cerk. računov
v Trstu.

Zorman Jože,  kurat v Katinari.

Perme -Janez,  častni korar, dekan itd. v Alboni,
Pelhan France,  župnik v Kastelieru.

O. Friderik Hoenigman,  red. provincijal, lektor mo-
drosl. itd. v Kastanjevici.

O. Salvator Pintar,  župnik in gvardjan v Ljubljani,

O. Bernard  Tov  k,  gvardjan in profesor na višji gim¬
naziji v Novomestu,

O. Felicijan Matavš,  gvardjan v Jaški,

O. Ata na z i Krajnik,  magister no vicev in vikar v
Nazaretu..

^P tedovuem  Atami ut .M cez ;

o) Reda Jezuitov:

O. Jože Kos,  v Pečuhu,

O- Janez Stare,  na Dunaji.

b)  Reda sv. Frančiška Seraf.:

PREDGOVOR.

Maj ta priprosta pesem ponovi in ohrani starodavno in domače
pripovedke o našem pervem aposteljnu, sv. Hermagoru, ktera
pravi, da je sv. Hermagora šel na Osolnik pri Loki, kjer se je z
Bogom pogovarjal in mu je Bog kazal tek časa, ter mu domovino
v varstvo izročil. Se sedaj se kažejo stopinje po senožeti tega hriba,
ktere ljudstvo temu aposteljnu pripisuje in se zagerniti ne dajo.

Naša dežela ga od nekdaj časti svojega aposteljna.

Tudi ime Hermagora poterduje to govorico. Druge stare
imena so polatinčili; Hermagora je pa čisto ime ostalo. Menda to
ime Lahom ni bilo lahko izgovorljivo; tudi ne prav umevno. Hri¬
bovci v tem kraju pa še dan današnji izrekujejo „g“ bolj šumeee,
blizo podobno za „h. tt  Oni pravijo nekako: „Hrem na horo“ na¬
mesto „Grem na goro.“ Od tod tudi nekako : „Hermahora" na¬
mesto „Germagora“, popačeno „Mohor“, .kakor se mnogi Ločani
pišejo.

I.

V VOD.

lira oprasena, zbudi se! oteri svoj prah!
i Napni in pri vij si umetno vse strune nove!
Odpahni nekdanjim glasovom zastarani pah !

S prijetnišim brenkom naj pesmi se nove glase! —
Odgerni serce vse željč svoje, radosti polne:

„V spomin četertine stoletja posvetbe duhovne."

7 Še drugi slovesnosti poj in povzdigni svoj glas!
,,Mat’ fara obhaja devet’ga stoletja pretek." —

Se v njenem okrožju rodilo devet  je zmed nas,
Ki smo posvetili se v službo presveto na vek. —
Tej dvojni svečanosti pesmica moja prepeva,

Da mojega serca čut po domovini odmeva.

13 Združite se častni sobratje duhovni z menoj;
Povzdignimo hvalo, zahvalo iz cel’ga serca.

In družba vsa, nam izročenih duš, z nami zapoj ;
Da vredno častimo mogočnega svoj’ga Boga.

Ker mašniki, razun edinega, vsi še živimo.

V zahvalo — nekdanjo zavezo mu dan’s ponovimo.
19 Preglejmo vsa čuda, o kterih domovje slovi;

Na novo občudujmo bogate doline, gore;

8

Pogumnost rojakov postavimo si pred očf.

Zaslišimo, kaj starodavna povedka nam de,

Ki od roda do roda med ljudstvom ustmeno se hrani.
Ter kakor svetinja; domača pogube se brani.

25 Da svet’ Hermagora nas pervi apostelj je bil;

Svet’ Peter je njega učenika in škofa poslal,

Da svoje rojake skrivnosti nebeške je učil.

Kak Bog je v sredini doinovja na hrib ga pozval —
Na Osolnik — kjer z njim govoril v prečudni prikazni
Sedmeri tek časa mu kazal v besedi prijazni..

31 Kjer hodil- svetnik naš je nekdaj, še zdaj se pozna.
Luč vere presvete že od takrat Slovencem gori.
Slovenec je zvest in on moli le prav’ga Boga;

Če satan tud’ seje razpor in zavidnost goji;

Zavetnik naš, svet’ Hermagora, gotova nam nada,

On s svojo mogočno priprošnjo nas var’je prepada.

—-««»■—

*

II.

POSVETBA.

Pol stoletja bo skoraj preteklo, kar Bog je
udihnil duha nam življenja;

Kar poklical iz nič nas, izpeljal prečudno
namen svoje večne modrosti;

Nas odbral in odločil v izvoljence svoje —
v pervino je vsega vstvarjenja;

Da bi kakor njegovi namestniki druge
vodili po potu kreposti.

9

5 Da bi sveti ta poklic zveršili,

Smo dolga leta urili si um,

Z vedo, vajo, voljo si blažili;
Vterdili ko junaki si pogum.

0 Serce naše v blagor domovine
Gorelo vse in bilo je močno,

Kot spodobno je za Slave sine. —
Se službi Božji posvetili smo.

13 Po aposteljsko se razkropili,

Na razne kraje bili se razšli.

Njivo smo Gospodovo sadili,

Sejali seme božje milosti.

17 Mars’kaj težkega smo doživeli

V preteku celih pet in dvajset let;
Da lasje so nam že osiveli,

Telo pa britko čuti težo let.

21 Tudi radost rajsko smo vživali,

Ki svet pogreznjevi je ne pozna;
Milost božjo smo občudovali

V skrivnostnem oživljenju grešnika.
25 Spona zlata, ki je nas vezala,

Ljubezen sveta njeno je ime,

Tez ta nas je danes skupaj zbrala;
Spolnila davne naše je želje. —

29 Svete te vezi spominek mali
Naj ta bo moja revna pesmica;

Kot ljubezen našo pečat zali
Terdneje sklepa- neprenehoma!

33 Bog nas v svoji milosti ohrani!
Marija! bodi nam besednica!

Sveti Hermagora! ti nas brani!
Pomozi družba nam nebeška vsa!

10

37 Da vse duše sebi izročene,

Pripeljemo v presvitlo blaženstvo,
Sreča, če ne zgubimo nobene! -—
Bogu v njih družbi slavo spevamo

lil.

DOMOVINA,

prekrasna domovina moja!
Lepo bodi mi pozdravljena!

Naj čutila ti odkrijem svoja!
Slavo pojem naj ti z dna serca!

5 Kje enaka tebi je dežela,

Ktera čudov toliko ima!

Tebi ktera v versto bi se štela?
Ti v stvarjenji biser si sveta!

0 Godne so obljudene poljane,

Žitu vsakemu dajejo rast.

Rupe dragocenih rud so dane
Hribom tvojim v veleznano čast.
13 Okamneli, neizmerni krovi

Y nedrih tvojih čarovno blišče,
Krasni so podzemeljski svetovi,

Ki modrosti Božje me uče.

17 Kje na svetu taka je dolina,
Ktera mnogobrojno rib redi,

In tam.—pase divja se zverina,—
Po jezeru kosec kje kosi?

21 Zaljša, ceni te prežlahtna terta.
Do oserčja tvoj’ga globočin

Pa marljivo po premogu verta
Čversti in junaški Slave sin.

25 Bistra premogočna vije Sava
Se po sredi tvoji v s vitli pas ;
Svojega ponosna je Triglava—

Ki med hribi je vse zemlje kras.—

Domovina moja ljubljena!

Zmed krajin vesolnih si odbrana,
Ljubljena od svojega Boga!

33 Lepot-ije so velike tvoje;

Ena pa preseže sama vse:

Bog posebno vzel te v varstvo svoje,
Zgodaj rešil je poganstva te,

37 Sprednost, ktera tebe povzdiguje,
Sprednost, ki od nekdaj te slavi,
„Vera“ je, ki tebe osrečuje,

„Sveta vera“ je, ki te časti.

41 Oj, predraga moja domovina!

Med pervine Bog si te je zbral;
Tebi sveti uk je §  voj 'ga Sina,
Učenika prej, neg’ drugim, dal.

To mi starodavna veli zgodovina.

3 Slovenec od nekdaj prav bistre je glave,
Ves vnet je za blagor preljube očetnjave.

29 Čuda res so tebi bila dana,

IV.

SLOVENEC.

Slovencev je res domovina,

5 Se z Rimcem pogosto že nekdaj pogaja;

Lesnino mu zdelano umetno prodaja.

7 Pa težko, ojstro mu nabrusi kosovje,

[n hrastovo teše mu morsko brodovje. —

9 V zapadu za mejo močno si postavi
Oglejsko terdnjavo, ki ves svet jo slavi.

1 1 Sozida mogočno Emono v sredino,

Metulum na jutrovo krasno ravnino.

13 Ra lepem Gorenskem uterdi si Loko,

Ki gleda tje v rodno planjavo široko.

15 Cez-hribe, goščave preprečena cesta
Pa veže očetnjave starinska ta mesta.

1 i' Iz Ogleja blagor naj veči prisije,

Se gojila vednost, tam cvetle umetnije.

19 Slovenija, takrat velika in zala.

\ r  mogočno to mesto se rada ozirala.

21 Saj sreča vseh sreč, ki od tam je rosila
Resnična je vera v Vsesvetega bila.

— m ®-—

V.

OGLEJ - LOKA,

Iz Ogleja, vsemu svetu staje dobro znane,

Pot tovorna tje na gornje je peljala kraje,
Kjer od nekdaj bival je Slovanski čversti sin.
Vila čez visoko se hribovje in poljane,

Je vezala starodavne tu pa tam postaje,

Kjer se kupci so shajali s hribov in dolin. —
Ena terdnih teh postaj je Loka stara bila ;
Sevšica Poljanšico tu v bistro Sovro strinja.

13

Obertnija v davnih davnih časov tukaj je cvetki.

Tu Slovenka že od nekdaj platno je belila,

Z rude je domače se kovala železnina,

Strojci in kerznarji v Loki bili so doma. —

13 Bival tamkej mož poštenega značaja,

Oee' bistroumnega, edinega je sina;

Kupec imeniten, v dalnje okroge znan,

Bil premožen, vele-umen sodec tega kraja;

Desni breg dereče Sovre bila mu lastnina,

„ Germa gora“ — Osolnik obraščen mu je stan.

19 On tovoril je po cesti dolgi do Ogleja
Vsakoverstno domovine svoje zbrano robo.

Blagi sinje njemu večkrat spremljevavec bil —
Taje  slava naša, slavne lipe krasna veja.
Sveti Marko bil v Ogleju je takratno dobo;

Tam edino-zveličansko vero je učil.

25 Duše pa, ki jim značajno serce blago bije,

Ki za bitje višje — čeznatorno vse so vnete,

Njega iskajoče — hitro se spoznavajo;

Zbira, strinja, veže vez nebeške harmonije,

Za namene neprenehoma unema svete
Jih in združi v ljubo, blaženo prijatelstvo.

31 Sin slovitega tergovca kmalo se soznani

S svetim Markom, učenikom Kristove modrosti;
Zvesto ga posluša, ves za Jezusa gori,

Vsaki biser rajski verno v serci si ohrani,

Dan na dan se uri v vsej nebeški učenosti,

Raj očeta kot poslanca večnih ved pusti.

37 S serčnostjo enako ljubi vero vest mladenča,

S kerstnim ga studencem v službo Večnega pripravi,
Od domovja „Germa g ora“  imenuje ga.

V slavni Rim pripelje saboj vnetega učenca,

Pred pervaka aposteljnov zaupno ga postavi.—
Peter sam oblast škofovsko Hermagori da.—
43 V veri sveti vterjen, okrepčan, poln Božje gnade,
Urno tj e nazaj v Oglejsko mesto se napoti,
Kjer ga ukaželjna čaka množica težko;

Yes goreč za vero sveto, poln nebeške nade.
Dobro pa vede, da je poganstvo mu nasproti,
Da proti mu vojska huda, vender gre serčno.
49 Neutrudeno uči resnice Jezusove;

Mnogo učencev v mašnike Gospodove posveti;
Brez števila čedi jih keršanski pridobi,

Ki poprej molili narejene, mertve so bogove;
Zdaj pa vsi pripravljeni za pravo vero umreti,
Enega serca in terdne stanovitnosti.

53 Ceda ta keršanska vsemu svetu znana bila:
Rastla, razcvetela se v nebeški je kreposti;
Pase zvesto in marljivo sveti jo pastir,

Da na vse Strani je hitro hitro se množila. —
Sercu Hermagore to še bilo ni zadosti;

. Ysem Slovencem, rad odperl bi tega blagra vir.
61 Zelja, viditi domovje, v sercu se mu vname,
Da bi še njegovi  sreče te deležni bili.

Zelja tako sveta več pokoja mu ne da.

Poslovi se za-čas, palico škofovsko vzame,

In po stari znani poti v Loko jo odrine;

Ne več kupec, temuč oznan’vavec Jezusa.

—-««»•

35

PREBLAŽEN MOŽ.

Mož preblažene postave
Svete bukve nese v roki,.

Sin je stare majke Slave;

Pride in se vstavi v Loki.

Je ogernjen z dolgo balo.

Kdo je p tuj e c ? ni se znalo.

7 Ljudstvo ptujca koj obsuje.

Kdo je? vse se popraševa,

Pazno njega ogleduje ;

Znan se ptujec vsim dozdeva. —
Po domače jih pozdravi:

„Hvaljen bodi Jezus!‘‘ pravi.

13 To neznano pozdravilo
Jih osupne. Yse se čudi.

1  To še novo oznanilo
Želje serčne jim obudi,

Vedeti kaj več pomena
Od pohvaljen’ga imena.

19 „Cujte! jaz sem vaš sorodec,

Sin sem vaše Germe gore.

. Z očem, ki bil vaš je sodec,
Vodil v ptuje sem tovore;

Potov mojih pa izid je,

Da znam Božje pravo bitje.

25 Srečo svojo vam deliti,

Serčne moje bile želje;

Pravega Boga učiti,

Vam v zveličansko veselje

Pot kazati nezmotljivo,

To me k vam je napotilo.

31 Sivo vsim molikom dajte,
Enega Boga molite;

Njega samega spoznajte,

Njemu vsi se posvetite,

Vstvaril ki je vse svetove,
Hrani zemlje vse rodove.

37 On svet toliko je ljubil,

Dal da Sina je za spravo,

Da se človek ne bi zgubil,

Da v nebeško očetnjavo
Vsak, ki ver’je v njega, srečno
Vživat pojde slavo večno.

43 Njemu slava naj se poje;

„Jezus Kristus, hvaljen bodi!"
On, ki dal življenje svoje,

Moli on naj se povsod!;

Njega tudi vi spoznajte,

Njemu serca svoja dajte.

49 Duh, ki iz obeh izhaja,

Tretja oseba je v ljubavi.

Vse tri eno bitje obdaja.

Bog je trojedini pravi.

Njega samega častite,

Njega samega ljubite."

55 Tak de sveti Hermagora.
Spolnjena je'serčna želja.

Kakor rana zlata zora
Napoveda dan veselja,

Duše zdajci bile vnete
Za nauke te presvete.

t?

61 Dan za dnevom podučuje,
Kaže, kaj je prava vera.
Kristusu jih preroduje,

Jim v nebesa pot odpera;
Da se čedica vesela
Vsa za Jezusa je vnela.
67 Kvas tako nebeški vedi
Hermagora bil postavil;

V domovine svoje sredi
Pravega Boga je slavil.—
Po pravici, domovina!
Svoj’ga si ponosna sina.

Meje staviš delom  Božjega modrostva! —

Praviš: V sedmih časih Bog ves svet je vstvaril;
V sedem delov ločil staro je zavezo;

Kažeš sedem stavkov novega kraljestva;

Da sedmerim cerkvam  slal Bog sedem duhov;
Sedem dob odločil našemu d o m o v j u.

toslušaj, posdušaj Slovenec, kaj čem ti zapeti!
Si morda že slišal, ali pa še znano ti ni.

Kar pravi povedka mi narodna, to čem posneti,
Da se ponovi, in da časa tek je ne zgubi.

VII.

PRIKAZEN.

prečudna si številka!

V vod.

2

18

Y pervem času druge dobe Božjega stvarjenja

Y e č n i z duhom svojim H e r m a g o r o je obdal;
Da oznani domovini svoji vir življenja—

Je zavetnika Sloveniji ga bil odbral.

Ljubav do svoje domovine
Na stermi Osolnik  ga žene. —

Tam gleda hribe in doline,

Mu v vedno varstvo izročene. —

Se vidijo se zdaj stopine,

Po Hermagori posvečene. —

Čudno odgernil se vid je uzora. —

Stalne menjike Bog večni je pisal,

Sedem  oddelkov vsem časom je risal. —

Yidi prikazen to naš Hermagora.

Čas setve  je pervega imenoval;

Rodilnosti  druzega Yečni je odločil;

Za tretjega je učeništvo  odbral;

In miru  četertega je posvedočil;

Britkost  je oddeleku petemu dana;

Tolažba  je šestemu času vravnana;

Poslednja pa doba obupnost  je zvana.

Perva doba.

Gas setve.

1 .

ff začetku mogočni Bog stvari nebif in zemljd;
Pa nerazločeno je sem ter tje vse še ležalo.

Ni zemlja imela podobe; vsa pusta je bila.

Y neznani temoti vse bitstvo terdo je še spalo.

19

Duh Božji sprosti ra nad breznom moč svojega krila.
Kar Tsegamogočni odloči tvarino svetlo
Od teme; ko reče besedo le: „ B o d i svetloba!  “
To delo stvarjenja vesoljnega perva je doba.

o

Koe menjik pervi v stari je zavezi.

Kajn nesrečno ubije v strašni svoji jezi
Abelna in zemljo perva kri pomoči,

Ter otroke Božje otrok teme loči.

3 .

Cerna tema zemljo krije,

Greha teža v zlo jo bije,

Pustota terda jo tisi. —

Kar zvezda mila zabliši.—

Y tej vesoljni strašni sili
Se oblačeno nebo zjasni,

Se človeštva Tečni vsmili

In v sredi teme  luč  gor  i.

Kristus seje seme sveto,

Z gnado Božjo vse ogreto,

Ki radostno kali iz tla.

Kjer zemlja je pripravljena.

Lazi, njive ograjene,

Se tu in tam zapazijo.

Ljudstvo nada sveta žene,

Da zvesto ga poslušajo.

Hudi duh pa svoje moti,

V svoji jih derži temo ti
Premnogo, ki se vstavljajo;

Svetlobe luči nočejd.

2 *

Tavajo po černi noči;

* Od Jezusa se vernejo,

Kakor luč se teme loči.—

Ko verni Bogu služijo.

4 .

Perva cerkev je v Efezu;  to je: volja moja,

Al moj svet, al velik padec hudega duha. —

Tere svete luč je pokazala čuda svoja:

Vrag je padel — sveti slučaj o Zveličarja.
Ki zvezde sedmere v desnici derži,

Ki časov kolesa premodro verti,

On Efezu pravi: Vem trud in terpljenje.

Ki zavoljo mene ga nosiš voljno,

Ter vem, da ostudnih. sovražiš življenje.

Še Božji Duh Efezu pravi zato:

Bom premagovavcu dal jesti z drevesa,

Z drevesa življenja, ki raste tam v raji —

Boga zavživanje — presvete nebesa  —

In lucifer v peklu  je s svojimi zmaji.

5 .

Pervi Duh je Duh modrosti.  Z njim mladica
Jesetove korenine je obdana.

Pas njegovih ledij večna je pravica,

In zvestoba je v pasivnico mu djana;

On razjasni, razsvetli temoto  če  mo.
Leopard s kozličem mirno skup leži;

Lev in tele, ovca imajo enako kermo;

Mlado jagnje volka nič se ne boji.

Majhen deček pase ovo čedo razno.

Vsi narodi zemlje v eno klicani;

Kreg, prepir, zavid, sovražtvo, jeza mine,
Ysa nesloga, razpertija kvarna zgine.

Sveta je ljubav med spreobernjenci.

Luč modrosti sije  milo in prijazno.

6 .

Gosta megla tlači ljubo domovino ;

Ljudstvo moli v skale vsekane bogove,

Po berlogih temnih pali jim darove. —:
Mrak odjenja, svetlo žari se v dolino.
Zdrami svet se in začudeno ozira;

Yidi, da nespametno poganstvo zginja,

Se v češenje pravega Boga spreminja;
Kakor zarja mile žarke razprostira.

Duh modrosti  zdajci svojo moč razvije.
A r sem rodovom se resnica oznanuje;
MolikVanju se podlaga podkupuje.

Srečna zora  tud’ Sloveniji zasije.

Opuščeni mertvih so bogov berlogi,

Luč zveličanske resnice je prižgana,
Nejeverstva tema černa bo pregnana.

Svit prežali blišči milo po okrogi.

7 .

Duh modrosti,  pridi, pridi!

. In razsvetli očetnjavo;

Da na tanko se razvidi,

Kaj je hudo, kaj je pravo.

22

Druga doba.

Cas rodilnosti.

1.

Ifa drugi dan vsegamogočni Bog s svojo močjo
Napravi svet; s svojo nam nerazumljivo modrostjo
Prečudno razpne zdaj nebo v nezmerno planjavo;
Stebrovje nevidno postavi z mogočno terdnostjo ;
Pripenja pervine vodene nad zračno višavo,

Bog zapove: „ V vode sredini ter din a naj bo!“
In kakor izreče, so v sredi vod silne terdine. —

Je nebes, in v zvodu preširne in svetle tvarine.

2 .

Barka čudno reši hišo Noetovo,

Ki je rodovitni plod  za družbo novo.

Dar njegov je zernje, nema je živina.

Abram že pripravljen je zaklati sina.

3 .

S hudo muko desetero
Tarejo presveto vero.

Pa mučenikov moč in kri
Ta seme je rodilnosti.

V curkih kri presveta teče;

Strup, klešče, nož in meč mori;

Truma nežnih dev se peče,

Kot žertva strašnih sil gori.

V sredi morja te britkosti
Pa imajo dar serčnosti;

Da vsa trinoška mučenja,

23

In ljuta vsa preganjanja
Njih ljubezni pogasiti
In vere v živega Boga
Jim ne more pristuditi;

Serčnost jim le še veči da.

Vsi ti sveti mučeniki

50 v veljavnosti veliki,

Terdina plodna sred voda,

Ki pljuska vanje šiloma.

Te pa pesmi prepevaje
Veselo v grozno smert gredo.

Z radostjo se darovaje,

51 venec mire pletejo.

4 .

Druga'cerkev Smirna  je. Pomeni slavno petje,
Ki razlega se od zemlje proti nebu gor;

Ali  mir o, ki dišeče ima svoje cvetje,

Ki z grenkostjo svojo je trohljivosti upor.

Ki bil je od nekdaj in vekomaj bo,

Ki vstvaril je zemljo in svetlo nebo,

On Alfa in Omega tak beseduje:

A r em dobro vse hudo, ki tebe teži;

Britkost mi je znana, ki te ubožuje;

Pa vendar bogat in priljubljen si mi.

Bo satanov zbor ti nabiral terpljenja,

Te v ječah pestil. Pa ni treba se bati.

Zato boš zaslužil si krono življenja
In smert ne bo mogla ti nič škodovati.

5 .

Drugi Duh je Duh moči,  ki tako pravi:

Kdor premaga srečno,. varje se pogube,

Z veličastno krono njega Večni slavi,
Šteje med otroke svoje,  ilrage ljube.
Vsi boječi in neverni, ubijavci,

Vsi prekleti, gerdi vsi nečistniki.

Vražarji, lažniki in malikovavci,

V peči černi, strahovito kurjeni

V groze polni delež imajo plačilo.

C’lo pekel in smert sta ljuto veržena

V jezero ognjeno, nikdar ne končano;

Kjer je hudo brez nehanja — večno zbrano.
Tam trinogom večna smert odmenjena —

Je žvepleno jezero jim v pokorilo.

6 .

Nevošljivec, černi satan, svetu vriva
Šiloma temoto — piha luč nauka,

Verv sužnosti prekanjeno mu suka,

Kuje terde spone mu — pa brez upliva.
Tema zginja, pada rosa pr e rodilna.  —
Sveti Stefan pervi svoje da življenje.

V domovini ljuto se prične mučenje.

Moč hudobe se razbije če tud’ silna.

Duh moči  navdihne vsacega rojaka;

Da zastonj razsaja muka strahovita.

Priča nežnih dev je kri prelita.

Kakor jagnje, dušo zdihne vsaka.

Kolikor besneja sila je morivna,

Kolikor strastneje luči se opera,

Toliko krasneje sveti sveta vera;

Je pelita kri nedolžnih moč rodilna.

25

7 .

Duh moči, glej muko silno!

Da ne omagamo v britkosti,

Daj moči nam zadostilno;

Da se vterdimo v kreposti.

Tretja doba.

Gas učeništva.

1 .

Ilog zemlji podlage postavi, nareja meje,

Ji vogelni kamen vloži, ino morje ogradi;

Postavi mu vrata; oblake mu da v oblačilo.

Menjike mu terdne in nepremakljive zasadi,

Na kterih bo svoje napete valove razbilo.

Ter zdaj veli: „Zemlja rodi naj, gore zelenč!“
In kakor izusti, že raste vse v svojem sterženu,

Se zeljše in drevje razvija po svojem plemenu.

2 .

Sodoma v žveplenem morju vsa pogine,

Faraonova terdoba v rdečem zgine.

Izraelu je obljuba podeljena,

Na Sinajski gori čudno ponovljena.

3 .

Se britkost je omaknila,

Zemlja sveti sad rodila;

Cvetlice zale poženo
Ter dozorijo za nebo.

26

Na široko širi sveta vera
Se po vsi zemlji krog in krog;

Ni sovražnega opera,

Časti se, moli pravi Bog.

So razvite učenosti,

Svetle v svoji visokosti.
v  So vednosti pojasnjene,

Skrivnosti so odgernjene.

Krivoverci sprebernili;

Navdani z Božjo milostjo
, Svoje zmote zapustili,

Nazaj se k cedi vernejd.

Preganjavcev sila mine.

Cerkev pride iz globine,

Očitno stavi tempeljne,

V vesoljni zdaj veljavi je.

Na podlago vere svete
Postave svetne zidaj d,

Ki so radostno sprejete,

Na tanko se spolnujejo.

4 .

Tretja cerkev Pergamo.  Kaj to ime pomeni?
Rog zveličanja v sveti hiši Davida —

Je velika moč cerkvena,  ki jo ves svet ceni,
Ki za časno - večno uri in modri duha.

Na obe strani ojster meč v desni ima,

Razsodi vse misli, namene serca,

Ki loči duha in pa dušo, on pravi:

Vem, tam da prebivaš, kjer satan sedi,

Ne rečem, da vere nikar ne zataji,

Je nisi zatajil; saj'glasno slovi,

Zato boš skrivnosti znal vse razsoditi,

Boš sodil vse vede različnega znanja,

Boš vedel narode vse zemlje užiti,

Da rod ves človeški se tebi uklanja.

5 .

Kaj Duh tretji pravi, človek naj posljuša:
Premagavcu dal bom svete skrite mane —
Kruha da skrivnostnega življenja kuša;

Večno jaz da v njemu, on pa v meni ostane.
Dal mu bom bel kamen — pisano pravico.
Mu zastava večnega plačila bo,

Ki doseže s samo čisto se resnico,

Po vsi znani zemlji že razširjeno.

Kamen nosi ime zapisano svetosti.

Njega vrednosti nobeden ne pozna,

Kdor prejel ga ni nikoli — kdor ga nima.
Toraj zvesto dete Božje le ga ima.

Dragi ljubljenec je živega Boga.

To je pravil, tak učil Duh učneosti.

■ 6 .

Še se vlačijo nekteri suhi oblaki;

Sem ter tje se klatijo to tretjo dobo,

Da kalili bi Sloveniji svetlobo.

Suhi — morajo svetlobi se udati.

Se odgerne,' kar je skritega v temoti.

Zdajci mine mrak otožni, pogubivni;

Noč preide in nastopi dan blaživni;

Da dežela tak razkrije se v lepoti.

Hrami krasni, pravhnu Bogu posvečeni,

Se vzdigujejo po dolih in planinah,

Slava Božja se razlega po ravninah.

Z učenosti Duhom  vsi so napojeni.
Ta Duh Božji serca vnema', razsvetljuje,
Da v ljubavj sveti združeno častijo
Trojedinega Boga in mu služijo. —

To češenje se po vsi deželi čuje.

7 .

Učenosti  Duh  razlivaj
Na nas žar svetlobe svoje!

Um in pamet nam razvijaj,

Da' spoznamo vede tvoje!

Četerta doba.

O as mini.

1 .

log zdaj veli: „Bodo naj luči  v terdini neba!
Na tanko naj merijo, čase, in dneve in leta,

In naj razsvetljujejo zemljo in neba terdino,

Po cesti naj krožijo, ki za nje tam je razpeta,

Da ločijo dnevno svetlobo in nočno temninoU
In kakor je rekel, nebrojno preč zvezd zamiglja;
Se čredijo v redu, ki Božja modrost odkazuje,

Da zemlja ogreva se blaženo, in razsvetljuje.

2 .

Izrael posede obljubljeno deželo.

David v r e d i službo Božjo.  Slavno delo,
Veličasten tempelj Salomon postavi, .

Da s spodobnim darovanjem Bog se slavi.

3 .

v

Časa tek četerte dobe
Ta je blagi čas svetlobe.

Ker diha zdaj vesoljni svet
Nebeškega nauka cvet.

Cerkev ima zbore svoje
In v koru psalmov združena

V miru  Bogu slavo poje.

.Te služba Božja vredena.

Zdaj možje premodri, javni,

Škofje, knezi, kralji slavni,

Učeni, sveti, zurjeni,

V častenji Božjem združeni,

Z bistro učenostjo pravo,

Ko lepe zvezde presvetle,

Cerkvi so v kine in slavo. —

Spodijo krivili zmot megle.

Se razvija vsa lepota,

Službe ‘Božje vsa krasota;

Po vsemu svetu širi se,

Vesoljnim ljustvom mir daje.

Kakor v svojo sdnco milo
Krilatom hlad drevo daje,

Tak zagerne v svoje krilo
Rodove cerkev Božja vse.

4 .

Je četerta pomenljiva cerkev Tiatira.

Ona mi pomeni preblišeči, živi dar,

Ki z ljubezni polnih, zvestih, blagih sere izvira,
Ki preseže vse darove — vsih je svetli žar.

Ki ima kot plamen ognjene oči,
Obličje njegovo kot solne  e svetli;

So bronu podobne, so nepremakljive
In nepreganljive' njegove noge ;

On pravi: Jaz dela vem poterpežljive,
Yem vero, ljubezen, vem tvoje sljužbe ;
Da si prizadevaš za dobro obilno,

Da delaš, se trudiš v ljubavi prečisti,
Da službo presveto razširjaš pravilno;
To vem, ki ogledujem serce in obisti.

5 .

Kdor ima ušesa, tudi naj posluša,

Kaj duh pravi: Ne bom šiljal druge teže,
Da drugačno vas terpljenje nič ne skuša.

To pa ohranite, kar vas vera veže.

Kdor premaga in ohrani moja dela,

Kdor do konca zvest in stanoviten bo,

Njega bode čast razširjena slovela.

Dal mu čez narode oblast in palico
Bom kraljevo, da taiste gospodari,

Y svoji moči, kot lončar jih bo imel,

Ki lončeno v svoji lasti ima posodo.

Bom v roko mu dal narodov vseh osodo.

Y miru  nekaljenem živel bo vesel.

Božji Duh pobožnosti  le tako pravi.

6 .

Solnce sije, tema mora se umakniti;
Ymirilo  viharjev divje se tepenje.

In uneslo moklo groma je vršenje. —

Da se nebo če za zmerej razjasniti!

Sedež vladike se vterdi v domovini,

Po domače samotarcev kor prepeva,
Službi Božji se posveti nežna deva.

Zlega petje tak po neba visočini.
Vmaknlla neprijetna nočna tmina,

Moli k'vanje zgine, krivoverstvo skrije;
Sveta vera cvetje svoje zdaj razvije.

Y IjubeiU miru  diha draga domovina.
Kakor pomladansko solnce milo greje,
Kakor suho zemljo rahli dež napaja,
Kakor kaže jasno nebo slavo raja;

Tako duh pobožnosti  preblažno veje.

7 .

Duh pobožnosti,  ogrevaj
Kaša serca z lučjo svojo!

S krilom svetim nas odevaj,

Čutimo da ljubav tvojo!

Peta doba.

Cas britkosti.

1 .

S daj vsegamogočni Bog pravi: „Vode naj rode
Stvari, ki žive in se gibljejo, to je, laznino,

Ki proste po svojih plemenih v vodah se rodijo.
Nad zemljo, pod neba terdino, pa vso perutnin
Da v morji, pod nebom, se vsaka po svoje množijo.
Podoba prostosti.  — Se ribe po morju pode,
In tičice letajo, kakor se jim le poljubi.

Pa tudi so proste postavljene vsaki pogubi.

2 .

Izrael otresa dano mu ustavo;

Prost če biti.—Vrag konča mu vso veljavo.
Bibilon ga v silno terdo sužnjost vjame.
Vbogi Jzrael!—Le  up mu še ostane.

3 .

Verni, pa nezvesti knezi,

S krivoverci v skrivni zvezi,

Katoliško cerkev čemijo;

Veliko vejo odkerhnejo.

Kralji mnogi pomorjeni,

Narodi k steni stiskani.

Vsi mogočni razdeljeni,

Vse križem strastno zburjeni.

Kuga, vojska grozovita,

Pogoriša strahovita,

Upori, huda lakota; —

Nesreča prišla zdaj je vsa.

Vse neumne krive vere,

Z lažnjivo prostomišlostjo,

Spačenosti mnogotere
Ubogo zemljo tlačijo.

Vse trebuhu, gerlu služi,

Valja še v nagnjusni luži.

Raztergane vezi vesti;

Vse vdano poželjivosti.

Vse vpije po prostosti,

Pa tava v sužnjosti pregreh;

Vse, vse iše visokosti,

In vendar rije le po tleh.

4 .

33

S ar d is, to se pravi: Ti začetek si lepote.
Ko preide hudega očiščevanja čas,

In ko enkrat konec bode žalostne praznote,
Takrat zopet se prikazal bo tvoj novi kras.

Ki ima sedmere duhove, zvezde,

On pravi: Ti imaš samo še ime;

Da kakor bi živel, pa nimaš življenja;

Pri meni ves trud tvoj le malo velja.

Zato pa poprimi čas speobernjenja;

Kar imaš, ohrani, da kaj ti izda;

Da te ne zagernejo grešni valovi.

Bom tihoma prišel, da nič ne boš vedel,
Nenadoma, kakor ponočni tatovi,

In bliskoma, urno bom vse prenaredil.

5 .

Čas britkosti je Duha potreben sveta.

Svet’je, kako hudo bi se odvernilo,

Kako tuga zemlji bila bi odvzeta.

Svet’je, kako dobro bi se pridobilo,

Kako ljulika pšenice se ločila,

Da cerkvena Skala bolj še se vterdi,

Da ob njo se vera novih šeg bi zbila.

In „D ani c a vse lepote 5 * * * * * 11  pribliši.

Toraj pravi ta Duh sveta: Oblačilo
Čisto belo,  kdor premaga, zadobi;

In njegovega imena ne bom zbrisal,

V svete bukve bom življenja ga zapisal;

Njega ^nezmotljivost 11  vekomaj slovi,

Kakor sklenjeno je nekdaj tako bilo.

8

34

6 .

Sever pripodi oblake černo-sive,

Nov in hud vihar po dolih strašno tuli,
Bliža se nevihta, — grom se z gromom puli.
Te prikazni so le grozo  pomenljive.

Yrag, ki kakor lev okrogi vedno hodi,

On, ki nosi do človeštva piko večno,

Med pšenico seje ljulike nesrečno.

Grozoviti kvar med brate tak zaplodi.

Gosta megla po očetnjavi je razpeta.

Cerni duh — duha prostosti se imenuje —
Yso pravico in resnico spodkopuje.

Domovino tlači.  Treba ji je sveta.

Cerni duh ta cerkvi dela hudo silo;

Kakor vbogo tico prosto—jo zatera;

Kakor ve in zna ji strastno opovera. —

Bo li v tej nevihti vse se potopilo?

7 .

O Duh svčta!  v tej nadlogi —
Steze tvoje so nam skrite —

K tebi kličemo ubogi:

Res’ nas tuge silovite!

Šesta doba.

Čas tolažbe.

1 .

Poslednjič je vstvaril Bog večni zverino zemlje;
Laznino, živino živečo po svojem plemenu.

Yeli: Naredimo človeka po svoji podobi,

Stvari da podložne njegovemu bodo namenu!“

35

Čez vse mu je dana moč, kakor se kralju spodobi.

Moža in ženo ji ustvari, in tak jima de:

„ Narašajta, množita, zemljo vesoljno polnita ;

Prosto gospodujta čez njo, ter si jo p o d v e r žita!“

2 .

Judje stergajo si sužnjosti okove;

Zopet stavijo si tempelj — zide nove;

Pa kraljestva so mogočnemu vladarju
Vse podložne, vdane — rimskemu cesarju.

3 .

Hude vojske razsajale,

Pravoverne preganjale;

Pobožnost je zatirana;

Kot sužnja cerkev vklenjena.—

Zdajci vstane kralj mogočni,

Hudobnih silo vniči vso;

Popad&li sveta močni,

Podverže celo si zemljo.

In kraljuje od izhoda
Čez vse ljudstva do zahoda.

Je krivoverec zapekan,

Je polomesec — Turk razdjan.

Vsi neverniki spoznajo,

Častijo pravega Boga
In resnici se udajo.

Tolažba  mila je prišld.

Satana je zapodila
Božja moč, ga je vklenila;

Je v peklu na veliko let
Z verigo zbeljeno pripčt.

Tako dolgo več ne ’zide
Iz grozovitih globočin.

Dokler antikrist ne pride,

Ki bode pogubljenja sin.

4 .

Filadelfija!  predraga dana ti osoda,

Ti pozdravljajoča si ljubezen bratovska
Terdno si navezana na svojega Gospoda;

Toraj tebi v delež sreča je zveličanska.

To reče Desnični in Sveti, ki odpre,

Kar nikdar nikoli nobeden ne zapre:
Odpertega nihče ne more zapreti;

Veliko se verglo pred tvoje noge;

Narodi na zemlji vsi bodo zavzeti
Spoznali, da ljubi te moje sercč.

Obranil si zvesto vse moje postave,

In mojega nisi zatajil imena;

Te bodem obvaroval ure skušnjave,

Te terla ne bodo nobena bremena.

5 .

Božjega je straha  polna zemlja cela,

Strinja, veže vse rodove vera ena;

Milost Božja krila svoja je razpela,

Da narodom v škodo sila ni nobena.

Se ustava Božja radostno spolnuje,

Čednost Božja m natorna zaljšata
Vse ljudi, in vednostim se slava snuje.

Vsa narava je okletja rešena.

Kajti ta Duh cerkvam pravi: Kdor premaga,

Njega bom postavil steber v tempeljnu,

Ime svoje bom zapisal mu na čelo,

Da veljavo delo njega bo imelo;

Terdno da bo stal v nebeškem kraljestvu,
Da se v veri in v ljubezni ne omaja.

6 .

Po britkosti se veselje  vselej verne.
Zopet vtihnejo razburjeni vetrovi,

Zopet vležejo duhovni se valovi.

Hudobija zvita — očitno se razgerne —-
Naglo se zasuče — znani so sleparji.

Ki skovali pogubivne so postave
In razdvojili pozemeljske deržave.—

V slogi združeni vesoljni so glavarji.

Je pšenica ljulike se odločila;

Je drevo miru, tolažbe  ozelenelo,

Cvetje gnalo, sad presladki je imelo.

Doba zares trikrat srečna se razvila.
Božji strah  po hišah blagodarno vlada.
Duh ljubezni objema milo vse rodove,

Ter razljiva nad nje svoje blagoslove.

Vse navdaja večniga plačila nada.

7 .

Božji strah!  oj ti nas brani,

Zanjk da vražjih smo oteti;

S terdnim upanjem nas hrani,

Druži nas v ljubezni sveti!

38

Sedma doba.

Čas obupnosti.

1 .

V

Sest danov že stvari Bog zemljo in svitlo nebo,
In kedar postavi človeka vsi zemlji gospoda,

Da naj gospodari njo, vživa vse njene dobrote,
Da naj je začetek rodiven človeškega roda;

Ozre se še enkrat na zemlje in neba lepote,

In vidi,' da vse je prav dobro in vse je lepo;
Počiva  zdaj sedmi dan svojih del, ga blagoslovi;
Posveti ga sebi, saboto — zavezo ga zovi.

2 .

Vzame Božji sin natoro si človeško,

Da človeku odpre kraljestvo spet nebeško.
Slednjič v veličastvu svojem se prikaže,

Da plačilo vredno vsacemu odkaže.

3 .

•Je nastopil čas nehanja,

Vsi natori čas razdjanja,

Cas reve, zapušenosti,

v

Cas groze in obupnosti.

Vse je vero zapustilo,

V nesrečo stermoglavilb;

Vse se križem je motilo,

Bazpadu je nasproti šlo.

Konec Božjega je dela,

Ki spolniti ga imela

39

Beseda Božja tukaj je.

Castivce antikristove,

Zemlji ki jemlo svobodo,

Budita spričevavca dva;

Naznanujeta osodo,

Ki čaka jih na dnu pekla.

Polčeterto leto sila'

Grozna ta je svet tlačila.

Tn po preteku tistih dni
Se Božja milost zabliši.

Zadnji angel zdaj zatrobi,

K pokori kliče vse ljudi,

V tej prečudni, zadnji, dobi.

Na mah pa — časa nič več ni.

4 .

Je dozorel čas; in antikrist dobiva leta;

Prazne megle — vese revne ljudstva zmešale.

Prava vera in ljubezen svetu je odvzeta.

Ima zemlja kneze brez duha — najemnike.

In satan odklenjen vse dobro končd.

Pogube sin — antikrist kralj je sveta.

On moti, pobija s slepoto strašansko,

Da kdor je zadet, je ubog ino nag.

Začerta vse svoje z močjo nekeršansko.

„Ker nisi ne merzel, pa tud’ ne gorak,

Tak pravi beseda al večna resnica,

Te ’z svojih  u s t p 1 j u n i 1 b o m — L a o d i c e j a!  “
In lucifer pade — zmagala pravica —

Peklenski mu ogenj je večna odeja.

40

5 .

Ko premagan antikrist je, sin pogube,

Duh spoznanja  čas poslednji še nastopi;

Se spolnile že so dane vse obljube,

Vse neznanosti do kraja on razkropi.

Zadnji Judje zapustijo nezvestobo,

Vsi spoznajo, da je Jezus Božji Sin. —

Se prikaže Sin človekov z vso blišobo
V veličastvu na oblakov visočin’.

Kar zatrobi zadnji angel — mertve zbuja.

Pravi ta.Duh: „Kdor premaga, naj sedi
Tam na mojem sedeži in naj počiva!“ —

So krivični v pekel večni verženi;

Zapoj6 pravični: Sveto ! Aleluja!

6 .

Oj prememba! oj je sreče opoteče!

Kak’ se vender kolo brez nehanja obrača,

Kakor na verhuncu sukana vertača;

Danes zbera, jutre zdera — vse razmeče.
Svetla luč naenkrat ugasne — noč nastane.
Straha vse potihne; groza vse prešine.—

Stok se sliši z visočine in z globine;

Vse moči posvetne kar na mah so ugnane.
Vsaka se zažene kakor v smertnem boju.

Zbere zadnjo moč in — zlega se rjovenje,
Grozovito vpitje, pokanje, tulenje.—

Križem vse na šibre gre, v tem zadnjem roju.
Tak nevihta zburna urno je priderla.

Blisk se z bliskom kreše; piš se z vrišem snuje
Zemlja — vsa narava v nič se po g rezu  j e.—
Zadnji blisk in tresk, je — večnost se odperla.

7.

Duh spoznanja! ti razgerni
Božjih sklepov vse skrivnosti;
In ti vsacemu poverili
Po zaslugi delavnosti!

Sklep.

IFak vidi v duhu Hermagora časov tek
V sedmico čudno razdeljene zgodovine
Vesoljnega sveta in svoje domovine.

Pa vidi stiske, sliki tud’ rojakov vek.
Prestraši zdajci se in groza ga prešine,

Da pade na tla, zdihne s serca globočine:
„0 večni Bog, poglej predale te sedmere?
Mar ne bo tako pogreznjen dragi biser tvoj
O kje je hramba, vsega bitja ti začetnik?
Oh domovina moja! mar ne bo zgubljena?“
„„Ne  boj, ne plaši se nobene opovere,
Mogočna roka moja vedno je s teboj,

Tn ti Sloveniji na veke boš zavetnik,

Naj tebi v vedno varstvo bodi izročena!““

• > ♦

VIII.

RAZO VOJ.

Slej! Žena častita počas prikorači
Na goro; se vsede na ravni planince;
Obličje nje kaže, da tuga jo tlači,
in čelo podpera si z dlanom desnice.
Težava ji terga serce. Kdo ji pomore?

42

6 Vsa spehana klaverno okrog se ozera;

Serce ji upada in lica so bleda.—•

Prelepa planjava se daleč sprostera.—

Pred njo je mož Božji. Prijazno jo gleda.

In žena serčnost zadobi — milo zaprosi:

11 »Poslanec preblaženi višjega bitja.

Ki vlada premodro vesoljne svetove,

Edini ki uzrok je najinega snitja!

Raztergaj mi tužnega serca okove;

Prenašati več mi ni moč! Kdo mi pomore?
16 Serce mi bo poč’lo! Oh žalosti umiram!

Me stiska in tare nadloga prestrašna.

Pomoči iskaje se sem ter tje ozeram;

Nikjer je ne najdem, da vsa sem preplašna!
Oj, meč mi prebada serce! Kaj čem početi?“
21 Se sveti mož vljudno oberne k ženici,

Ki svoje roke proti njemu moleča,

Ga prosi. Solze ji tečejo po lici.

In v serce ga gine tak reva proseča,
„„Kakovo nesrečo imaš? Kak ti pomorem?““
26 „Oj Božji mož! kaj ti povem, me poslušaj!
Drobovje se žalosti v meni vzdiguje
Pregrozni ta bol mi odstraniti skušaj,

Da serce poterto, ki tak omahuje,

Se krat ohladilo se bo — dihati more. '

31 Res čudna resnica,je, kar ti povedam,

Za materno serce kervavo boleča.

Se huja je, ako v prihodnost pogledam.

Se širi in širi mi rana skeleča.

Zasliši, prigodbo to povedati moram:

36 Bog ljubil je Slavo kot zerldo očesa,

Je serca njegovega zvezdica bila;

Gospod blagoslovil jo sad nje telesa,

In v času je dvojčike zdrave rodila.
Veselje popisati to, kdo ga zamore?

41 Priserčno je mati sinova ljubila,

Skerbno zavijala ju v drago je krilo,

Da ne bi nesreča se kaka zgodila,

Da ne bi kaj žalega se pripetilo;

Je noč in dan čula pri zibeliki njuni.

46. Zibelika z belega javora teče.

Popevke domače popeva budocim ;

Si butarco lipovih vejic naseče,

Hladivno da senco napravi spi j oči rti.

Veselje popisati nje — kdo ga zamore?

51 Je deteci rada in srečno redila,

In kedar v naročje ju svoje je vzela,

Je z materno hrano ljubezen gojila —
Ljubezen do doma — o tej jima pela.

Da vživa nebeško radost se ji dozdeva.

56 Poslanec naj višjega bitja prerodil
Oba je ju s sveto vodo oblivaj e ;

Je srečo nadzemeljsko jima prisodil.

In Janez in Pavel ju imenovaje.

Veselje skali da se kdaj ; kdo bi to mislil?
61 Sta dečka odrastla, pod lipo igrala.

Si urila um si in voljo blažila,

Je mati veselje nebeško vživala.

Kar le je mogoče, tako ju ljubila,

Tak, kakor ljubiti le zna — mati'zamore.

66 Čas pride, da zvolita svoje stanove,

Da bolje koristila bi očetnjavi,

Da šteta bi bila med zveste sinove,

Da ponos postala bi celi deržavi.

44

Serce nju ljubezni gori. Kdo bi zameril ?

71 Mogočnost neskončnega bitja slaviti.

Čast stvarniku vsega stvarjenja zapeti,
Slovane, sobrate želeč pridobiti,

Se Janez popolnoma vsega posveti;

Častili da vsi bi Boga. Lepa naloga !

76 Brat Pavel si zvoli za časno skerbeti,

Da bi se Slovanom pravica versila.

On tlačenju ptujemu hoče se vpreti.

In tak domovina res srečna bi bila
Res, združeno delata oba. Blagor deželi!

81 Y ljubezni bratinsld tak’ skupaj živita,

Sta v slogi drug drugemu pomagajoča,

Za blagor sobratov premodro skerbita.

Da sreča Slovanom je bila cvetoča.

Oj, lepo je bilo takrat! Mati vesela!

86 Čas teče le vedno naprej, se spreminja ;

In človek se s časom le rad predrugači.

Me tuga na istino to opominja.

Če človek tud’ noče; pa vrag ga popači,
Zaviden človeku ki je; prej ne odjenja.

91 Res srečno sta vl&dala vso očetnjavo;
Povsodi zvijala sta slogo bratinskc.

Al vrag je zavidal tak blaženo slavo;

Je pihal, je kuril, je dražil tatinsko;

M mogel prenašati več. Kar ne miruje.

96 In mili Bog! kaj se je moglo zgoditi?

To sUgo mej brati ko sklene zatreti
Sam burjevi satan; in ju razdvojiti,

Neslogo zaseje med brata — prekleti. —

O satan, ti černa pošast! — Žalostna majka
101 Nemirno, nesložno se gledata brata —

Le samo sovražnik se tega raduje —

In si opoverata, kakor le znata.

Dežela nesrečna in tužna žaluje,

Ko sloga je zginila vsa — zginila sreča.

106 Prijazno še Janez desnico podaja,

Da spravil bi s Pavlom se v slogi presrečni. —
Da zmerznila setev peklenskega zmaja,

Al da bi v žerjavci se spalila večni!

Oh, Pavel ne zmeni se več! Savel postane!
111 In to je, o Božji poslanec premili!

Kar serce mi rani, ga terga pregrozno;

To plakati, ihtiti tužno me sili,

Da v jutro za rano in v černo noč pozno
Pretakam prebritke solze. Kdaj jih bo konec?
116 Oj sloga, oj sloga, oj kam si bežala?

Kam srečica tvoja šla? oj domovina!

Kak dolgo po tebi bom reva plakala?

Mar zbratila nikdar ne bota se sina?

Oh, tužna in žalostna jaz — reva nesrečna!
121 Povej mi, o Božji mož! kaj čem početi?
Povej mi, al kje je pomoči dobiti?

Povej mi, al da še zlo to se zatreti?

v

Se sloga zamore se kdaj poverniti?

Oh prosim, povej mi le to — da ne poginem.
126 Oj da bi jaz vender še to doživela,

Bi videla slogo mej brati tak rada!

Al bodem veselje to kdaj še imela ?

Al mar bom na veke plakala -— brez nada ?
Premilo te prosim, povej, kaj čem početi ?“
131 „„Umiri se, jenjaj plakati, preljuba!

Bo konec nesloge te bratovske — kvara.
Zares presunljiva, pravična je tuga,

Ki serce ti terga in persa ti para;

Al vender si umiri serce! Yse se spreminja
136 Poprosil bom bitje  ves svet vladajoče,

Da smili se tebe, da jenjaš plakati.

Ne bodo solze tak obilno tekoče,

Ne bodo zastonj, le zapomni si mati!

Bo zarija nova prišla — brata združila.

141 Se doba srečneja ti bo nastopila,

Velike radosti še boš doživela,

Se tuga bo tvoja v veselje spremenila;

Ko svoje sinove boš združene imela.

Le terdno zaupaj, in Bog — on ti pomore !““
146 Tolaži tak Božji mož skerbno ženico,

In lagleje — mirno je dihati jela,

Ki tužna je prišla na stermo planico.

Prot njemu hvaležno ozre se vesela
In zdihne:„ O prosi za nas, svet’ Hermagora! “

IX.

NASPROTNIK.

Mog vsemogočni djal je: „ Bodi!“
In zemlja kar je v cvetji b’la.
Drevesa, vsako v svojem plodi
Slavijo svoj’ga stvarnika.

Po svoje vsako se razraša;
Zavideno nobeno ni.

Obilna v zemlji dana paša
Je brez razločka vse redi.

9 Po zemlji korenine širi,

Vterduje vsako, kakor če;
Napajajo studence^ viri
Na rahlo in enako vse.

Široko vsako svoje veje
Raztega; proti nebu zre.
Dobrotno solnce vse obgreje;

Po njih skakljajo tičice.

17 Tak na vesoljnem zemlje krogi
Rasto, se vedno množijo,

V preblaženi, prelepi slogi,

Kot persni bratje med sebo. —
Al satan se zavidno peni,

Ko vidi lepo slogo to.

Zaberska s krempeljni zeleni —
Ni sloge lepe več bild.

25 Ošabno in gerdo košato,
Nezmerno se šopiri hrast;
Rastresa želod prebogato,

Le svojo pospešuje rast.
Zaničevaje se ozira;

On sam, edini je gospod.

Plod druzih šiloma zatira;
Mogočni rad bil kralj povsod.

33 Gez vse drevesa pa zavida
Prekrasno lipo ; jo čerti
Več stotin let; skor brez zamida
S poginom večnim ji proti.
Nevtrudeno pletenjke snuje —

Ta bode ga, kot v peti tern —
Železne ji okove kuje,

Sovraži jo, kot satan čern.

41 In lipa se tik cerkve vsadi;
Tu raste, zvija se lepo ;

Tu, misli v terdni svoji nadi,
Jo pustil hrast pri miru bo. —
Od serda svojega ne neha;
Tud’ tu pokoja ji ne da.

Ji veje, cele verhe kreha
Ter silovito jo tapta.

49 In kaj si hrastar še izmisli,
Zaterl da bi lipo vso?—

Začepi ji še cep svoj kisli,

Da bi tako pohrastil jo.

Pa kaj iz tega cepca zraste,

Ko spaček ta oplodi se ?
Kakove to rodilo plaste ? —
Zagrizene nemškutarje. —

57 Hrast! kaj ti lipa je storila?
Zakaj ji večni kuješ kvar? —
Zastonj je strašna tvoja sila.
Zaterl je ne boš nikdar. —
Zakaj Slovana obsodila
Nesrečna osoda v sužnjost je?
Zakaj na kosce razkrojila?
Zakaj na steno še pritiska se ?
65 Kak dolgo bomo zdihovali?
Kdaj v bratovski edinosti
Slovani vsi se bomo zbrali?
Kdaj rešeni te sužnjosti?

Kdaj ena vera bo vezala,
Slovanski rod zedinila?

Kdaj bo Sloven’ja obhajala

Veseli praznik združenja?

73 Al konec kdaj bo zatiranja?
Odperl kdaj bo blagra vir?
Al up je blaženejga stanja?
Zasul se bo nesloge tir?
Prisveti skoraj svitla zora!

In tužnost naša naj neha! —
Apostelj sveti Hermagora,

To prosi milega Boga!

X.

MOLITEV.

Maš apostelj, sveti Hermagora!
Prosi, prosi za Slovenski rod!
Zgine urno naj nesloge mora;
Mila sloga vlada naj povsod’!
Sprosi nam pri Bogu blagoslova;
Bazpertije naj zasahne vir,

Da Slovencem sije doba nova,

Da je ena čeda — en pastir.

To se zgodi, zgodi!

To Slovencem bodi!

-■=-SSg.#’gsS-=-


n-'