r -

;

j/j/ž.



• '

,' \ n*


, m  /7v.- ^"77/7-77

- -■■- . ’ ' '

iM-


■ y' -


7 7" f'-',. ■

7,57

/ 77

-


>/77


' V v R.''':i7 :


Y ^Vr%

m


I Wm

X-'

- ■

a

sflltt
</ s

■ mt

, '■

< ■> " ' :

i-... ' • -fe■X . : *'• *'■'  v v ■':"\Zr^P(' i  •%.'

/7-7> ■ .’• ■ ■. ’ ^-t ;

:. '. 7

. 7 : 77777-,

■ .V-3*

7. '^, x  .- V

' 5 ‘y '"V’ '7%

-'5-7

/7 ;

, 75:’- .- ' i


- '

v ■' / ■ , ■ '‘77 77i
-7/./'7

.

sr *.5 , £- y  : . 5,

slovenski janičar

Povest

iz

! stoletja domatie zgodovine.

mri

.... iv

’•• V'

'

* • •' V.T>

: •; :

c Spisal

J, Jurčič.

■

*5

slovenski janičar.

Povest

iz

petnajstega stoletja domaSe zgodovine.

Z dovoljenjem vis. čast.. Kerškega knezoškofijstva.

as jp®5t jMavpit x  5ua® ji
V  lufenaOTiCatr aneno^o

Tisk Jan. in Frid. Leona.

jf. ?7. f' ‘

*



• Mil " - *)!>■,






-H





Gorje, kdor nima doma,

Kdor ni nikjer sam svoj gospod.

S. Jenko.

Ulili so pri nas na Slovenskem nekdaj drugi in dru¬
gačni časi. Ko bi bilo mogoče, da pride kdo naših
prededov z unega sveta, težko bi spoznal spremenje¬
nih vnukov in lastne svoje domovine. Ne mislimo
pa samo tiste premembe, ki je še dan danešnji stari
očetje z zapečka pripovedujejo in tožijo, da se je
nas napuh poprijel, da se mi oblačimo v tanka,
mehka oblačila, naši očetje pak in naše matere
so nosili in nosili sirovo pertenino domače preje in
domačega kroja: — temveč menimo le spremembo
splošnega življenja vsega ljudstva.

Gospoda po gradovih, zidanih visoko po gorah
in gričih in terdno na skalo postavljenih, imela je
največo oblast. Kmet jej je bil bolj hlapec ko prost
človek. Nevednost je bila doma pri gospodu in tla¬
čanu, pri bogatinu in beraču. Kjer je pa nevednost,
tam je mnogo neumnosti, prazne vere in vraž. Zat6
se bere v starih listinah, da so v prej snih časih mar-
siktero gerše babše, ker so menili da je čaravnica,
posadili na gorečo germado in jo živo sežgali.

In koliko so zvlasti naše slovenske dežele pre¬
bile po Turkih! Skoraj čuditi se moramo, da so še
take ostale. Svoje predede pa moramo spoštovati,
da so nam ohranili deželo in rod.

1 *

4

In kje so danešnji dan gradovi, nekdaj sovražnikom
trepet in strah? Le razvaline še vidimo na gorak, le
mali ostanki nam pričajo, da so nekdaj bili, in živo
pripovedujejo, da človek malo malo časa potuje tod;
posamezni človek mine, rod ostane. Le še v pravlji¬
cah in pripovedkah živč med nami vitezi, ki so delali
nekdaj za dom s krepko desnico.

Izmed mnogih razvalin po dolenjem Kranjskem
je znamenit grad Kozjak, kolikor se ga še ni sesulo.

V petnajstem stoletji je stal grad še terden, kakor
bi bil zidan za večnost. Ponosno so moleli okrogli
stolpi na hribu proti nebu, naznanjevaje od daleč ;
vsakemu, da tu noter ne pride nihče, kogar gospodar
noče sam rad sprejeti. Obzidje, zidano po umetni
rocj, stalo je nepredertno kakor stara skala.

' Kakor grad bili so tudi njegovi stanovavci silni «,
mogočni gospodje. Ohranili so bili svoje prosto slo¬
vensko ime — Kozjak,  ki je v rodovini segalo
daleč nazaj v nepomljive čase slovenske zgodovine
tudi potem, ko so večidel vsi prosti domačini morali
umakniti se tujim plemenitašem iz Nemške in Laške.
Kozjaki so bili tedaj plemenita rodovina slovenska,
kakoršnik je zdaj, žalibog, čisto malo pri nas, ker
so še tiste pomerle, kar smo jih imeli nekdaj, kakor
postavim ravno le-ta.

Na drugem hribu, ne daleč od Kozjaka, je stal
drugi grad — Šumbreg.  Neka pravljica pripoveduje,
da sta bila zidarja, ki sta zidala ta dva gradova,
brata, in da sta zidala ob enem. Ker pa sta imela
oba samo eno kladvo, moral je tedaj pervi kamenje
vtikati, kedar ga je drugi tolkel.

Pred kacimi štiri sto leti sta živela dva brata
Kozjaka, Marko in Peter.

Marko, starejši brat, mož blizo štiridesetih let,
bil je gospodar rodovinskega gradu in nekaj družili

5

lastnij, ki so bile Kozjaškega imena in lasti. Bil je
mož zastaven na telesu, krepke roke, pa tudi blagega
serca, — dobra duša. Ubogim kmetom ni bil noben
grajščak boljši oče, ko Marko Kozjak. Ko je bil
komaj otročja leta prerastel, poslal ga je oče na
Nemško, da bi se izuril v tedanji vedi, edino imenitni
in veljavni, — v orožji. Mladenič se je bil večkrat
skazal hrabrega junaka; v marsikterem boju na tujem
se je razvila gibčnost njegovega duha in telesa. In
ko mu doma oče umerje nanagloma in ga pokličejo
na dom, da bi prevzel lastnijo po očetu, odpustili so
ga s pohvalo iz cesarske vojske.

Doma so mladega viteza častili in ljubili vsi
pošteni sosedje. Seznanil se je bil kmalo potem, ko
je prišel na dom, s sosedovo devico, hčerjo Sumbre-
govo, in jo je tudi v zakon vzel. Toda Bog mu ni
dal dolge zakonske sreče; žena mu umerje že pri
pervem porodu, zapustivši mu edinega sina-—Jurja.
Da bi se bil Marko Kozjak vdrugič ženil, tega ni bilo
misliti; ljubil je ranjko svojo ženo preveč, morda
toliko bolj, ker jo je imel le malo časa. Torej Si
nameni vso skerb in ljubezen le temu posvetiti, da
bi svojega sinčeka Jurja, kteri ga je živč spominjal
na ranjko ženo, zredil za dobrega kristjana in do¬
brega dferžavljana.

Za meč ni prijel druge krati, samo kedar so Turki
prestopili v razbojnih četah meje slovenske dežele,
kar se je tačas skoro leto za letom zgodilo. Kedar
pa je pritiskal Turek, tačas je Marko Kozjak rado-
voljno zbral in orožil svoje hlapce in kmete in po-
mogel deželi, kar je bilo njemu moči. Ko so pa
Turki ali s pobitimi črepinjami ali pa siti ropanja,
požiganja in kervi, vernili se spet na Turško, umak¬
nil se je tudi on v svoje ozidje nazaj; ljudstvu pa je
pomagal, da je zapaljena in razderta domovja zopet

6

postavilo, in na vse moči celil rane, ki so jih v ne¬
prestanem boji Turki bili Kranjcem.

Ves drugačen mož je bil njegov brat Peter
Kozjak. — Ker je bil drugi sin, mlajši od Marka,
odmenil ga je oče za duhovski stan. Bil je tudi slabe
postave, za orožje tedaj čisto nesposoben. Že v mla¬
dih letih je bil potuhnjen, zvit in poreden; in ko mu
je še mati odmerla, starejši brat pa odšel na Nemško
v vojno: spridilo se je še tisto dobro na njem, kar
ga je imel po naravi. Ker ga je oče odstavljal in
malo pečal se za-nj, odstavljali so ga tudi drugi; celo
posli so ga zametali. Zato pa se mladi gospodič ni
bližal nobenemu človeku; vsakega je sovražil, ker je 1'
menil — nekoliko res po pravici — da ga vse so¬
vraži. Pečal se že otrok ni z ljudmi, le gost je pre¬
ganjal po očetovem dvoru in s palico živali pobijal. •
Tako se je mlado, zanemarjeno serce navzelo tudi
neusmiljenosti. Kar pa se mlademu človeku vsadi,
to pri starem obrodi.

Ne glede na nagnjenje in poklic, ne na svetost
duhovskega stanii, pošlje oče Petra v klošter v bližnjo
Zatičino, češ, da bode le preskerbljen za lahek kruh,
drugo se bode že samo naredilo, kar je menihu treba.

Pa samo se le kaj slabega naredi. Mladenič je bil
sicer dobre glave, bistrega razuma, pa bil je tudi y
kloštru sam svoj in termoglav; ni se hotel tega učiti,
kar so mu velevali. Tudi molitev mu je bila malo
po všeči, odtegoval se je menihom in vsacemu povelju.
Precej so vidili, da iz njega ne bode dobrega duhov¬
nika. Pa opat je za pervega zavoljo očeta poterpeval
ž njim, misleč, da se še popravi; kopa je ostal zmirom
tisti potuhnjeni Peter, pošljejo ga iz kloštra očetu
domu.

Kaj je hotel oče ž njim? Do meča ni kazal Peter
nobenega veselja in tudi ni bil za tč, ker mu je bil

7

Bog že od mladih kolen noge malo na vnanjo stran
skrivil, veliko glavo pa na kratek vrat in široka
pleča z vzvišeno gerbo postavil. Meniška kuta bi
bila morda te pohabe pokrila, tako je mislil oče Pe¬
trov, ali železni oklep bi se ga ne bil dobro oklenil
in prijel. Odloči mu torej oče izbo v zadnjem kotu
gradu, kjer so bile hranjene stare pisane bukve. In
ker Peter ni imel druzega dela, jel je stare bukve
premišljevati in brati, delo, ki nekdaj ni bilo tako
lahko, kakor zdaj, ko imamo na popir tiskane knjige.

Kmalo potem umerje stari Kozjak. V poslednji
oporoci zapiše večidel svojih lastnij starejšemu sinu
Marku, ki je bil z doma, nekoliko po mlademu so¬
rodniku Ljudoviku Kozjaku. Peter ni dobil nič dru¬
zega, kakor dober k6t, to je stanovanje in vse pre-
skerbljevanje do smerti, pri bratu Marku.

Ko bi bil oče prepustil sinu Petru kako lastnijo,
ne bi se bil leta veliko zmenil za-njo; prodal bi jo
bil morda, kakor Ezav Jakobu pervenstvo za torilo leče.
Zdaj pa ga je grizlo to, ker je vidi], da mora povsod
zadnji biti in le še bolj mu je serce zatemnelo. V
resnici mu ni bilo nobene sile. Skerbt ni imel nobene;
varno po tujih rokah hranjeno stanovanje mu je dajal
brat Marko, poklican iz Nemškega. Ali gospod Peter
si je bil v glavo vtisnil, da mora biti sam svoj go¬
spod; in s svojo učenostjo je menil, da bere v raz¬
stavi in razverstitvi nebeških zvezd, da kedaj še
obogati in sam svoj postane.

Serca, ki ima že druge pregreške na sebi, prime
se kaj rada lakomnost posvetnega blaga. Vse te misli
in želje pa so se rodile v sredi Petrovega serca; ni¬
komur jih ni povedal, le stenam svoje izbe. Bile
bi zakopane in svet ne bi bil nikdar znal za-nje, ko
bi jih ne bil Peter pozneje očitno pokazal.

8

Drugo poglavje.

Ti štibalarski tatje,

Hujši so kakor volej6.

Nar. pesem.

Kakih petdeset let popred, predno se je pričela
naša povest, prišli so cigani  v naše kraje. Popred
niso bili znani tod po Evropi in še danešnji dan ne
vemo za gotovo, od kod so za pervega prišli. Zgo-
dopisci tedanjih časov pripovedujejo, da je tuj narod
v Evropo priromal — rujave kože, neznane noše in tu¬
jega jezika. Ti čudni ljudjč so se izdajali za kristjane,
rekši da pridejo iz Egipta. Imeli so morda iz perva
tudi lastne kralje. Kmalo pa so se razšli v derhalih
po vseh evropejskih deželah, kjer so si skoraj povsod
prebivavce razdražili zavoljo svojega lenega pohajko¬
vanja in pa še bolj zavoljo tega, ker so preradi tega
ali unega ogoljufali in le slabo ločili, kaj je moje,
kaj tvoje.

^  Bilo je poletnega večera. Solnce je bilo komaj
še za dve pedi visoko. Pod gradom Kozjakom v ger-
mičji si je bila postavila ciganska derbal šotore.
Umazane rjuhe so bile pretegnjene po zakajenih sle¬
menih, iz palic napravljenih. Pred šotorom so kurili
ogenj. Velik kotel je visel nad plamenom in mlad
kuštrav cigan je mešal po njem z leseno kuhavnico.
Na ražnji je obračala na pol osmojeno četert ukra¬
denega kozla mala ciganica černih velicili oči. Veči
del so bili Šli ciganje po bernjavi in goljufiji v bližnje
vasi; le malo jih je bilo v šotoru. Vračali pa so se
zmirom bolj z nabranim brešnom: s Špehom, maslom in
drugo ropotijo.

9

Glavar tega kerdela, velik suh cigan, s svitlimi
očmi, dvigne se naposled, pokliče mladega kuštravega
fantina, ki je kuhal, in oba koračita mimo koščatih
konj in oslov, ki so po navadi ciganom tovore pre¬
našali iz kraja v kraj, od vasi do vasi.

„Slušaj! dečko", pravi cigan mlajšemu, „doboš
si danes lahko dobrega konja, tu gori v gradu.
Uren bodi, jaz ti pomagam. Hlapce bo tvoja mati
premotila, ti odvežeš konja, pervega pri vratih, vrane
barve in ga odpelješ do velicih vrat, tam te čakam
jaz, vse drugo bom storil potlej sam."

„Bodem, oče! In konj bo moj, si rekel?" odgo¬
vori mladi.

„Ti ga boš jezdil. Jutri gremo čez mejo, nihče
ga ne bo vidil v naših rokah. Kedar pridemo čez
mejo, lahko ga prodamo.''

Na poslednjo misel je hotel mladi ciganič nekaj
ugovarjati, vendar osorni pogled staršega utiši ga
na mah. ,

Oba gresta tiho navzgor po grajskem potu. Ko
pa storita ovinek, da bi ju bil mogel grajski vratar
s svojega Stražišča viditi, ogneta se v stran. Dospeta
do ozidja. Dolgin, mlajšemu oče, se pripogne, sin
skobaca mu na herbet, od tod na ramena. Potem se
dolgin počasi spnč s svojim živim tovorom po konci
ob zidu.

„Dosežeš?" praša stari.

„Manjka za pol komolca", odgovori fantč in
spenja roke, da bi se verh zida poprijel in gori sple¬
zal. Ciganski oče se postavi še bolj tik zida, stopa
na perste in daljša rame, kolikor more. Zmirom pa
so bile sinu roke za pedenj prekratke. Stari cigan
kolne med zobmi in strese nevoljen sina raz sebe. Iz
kamnov, ki so odkerhnjeni od zida ali strehe ležali

10

krog ozidja, napravita si podlogo. Oče stopi na-njo
in kmalo je klečal mladi cigan na zidu.

„Vidiš konjski hlev?'' praša oče od zdolej.

„Vidim, in mater vidim na dvorišču", odgovori
maček ciganski na zidu.

„Hoj! glej da mi izvedeš tiho konja iz hleva in
ga priženeš oh zidu do vrat; ako ne, varuj se me!
Jaz te počakam pri vratih". Tako je gpvoril šepetaj e
dolgin svojemu sinu na zid. Ta pa ni poslušal do
kraja očetovih besed. Naglo ga je zmanjkalo z zida
v dvorišče.

Med tem so se zbrali grajski hlapci konec konj¬
skega hleva okoli stare ciganke. Drug druzega so
sklicali in našlo se jih je bilo veliko okrog babure,
stare ciganke, ki je vedela mnogo povedati.

„Od kod ste pa, vi ciganje?" praša jo pervi
hlapec.

„Daleč semkaj smo prišli iz egiptovske dežele",
govori ciganka, po strani se pa skrivaj proti hlevu
ozira, „iz egiptovske dežele; veste, kje je to?"

„Nu, slišal sem od nje v pridigi", pravi stari
vojni hlapec Ožbe. „Na Nemškem sem bil marsikje;
tudi zdolej na Hrovaško in na Češko smo šli z me¬
čem — še z ranjcim gospodom, v Egiptu pa še
nisem bil".

„To mora biti za devetim morjem", dostavi tretji
hlapec.

„Res je", pravi zopet ciganka. „Sv. Jožef in
Marija sta potovala z otrokom Jezusom v Egipet. To
ste slišali. Mi ciganje, — ne mi — naši očetje niso
hoteli sprejeti Jezusa in Marije in zato moramo sedem
let romati po vsem svetu, vse križem, ljubi prijatli,
za kazen romati!"

11

„ Sedem let pravite", oglasi se hlapec, „tedaj
treba vas zapoditi s palico, zakaj pa že romate, kar
imam jaz zobe v čeljustih."

Na to vstane krohot in smeh na dvorišču.

„Stoj, ljubi moj prijatel! Meniš, da hi mi ne
šli radi domu, ko bi mogli; pa zavirajo nas zaderžki
mnogoverstni; kaj ti pravim, prijatel, ti bi me ne
mogel razumeti."

,,Lej, lej f“ odgovori peti hlapec, „ali meniš, da
bi tudi ti znala kaj, kar mi ne bi ? Morda celo, ka¬
kor naš gospod Peter", pri tej besedi se ozre ali ga
ni kdo čul, „naš gospod Peter, ki zna brati in se
na zvezde ume?"

„Daj mi dlan, prijatel moj! in povem ti, kaj se
ti je zgodilo in kaj se ti bo še."

„Prijatel nisem tvoj, starka! Nekaj bi ti pa dal,
ko bi mi povedala, kaj bo z menoj. Kje pa poznaš,
kje?" Rekši jej pomoli dlan.

„Poterpi, poterpi! Ti si bil dvakrat v smertni
nevarnosti, še v tretje boš; to se pa ne bere, ali jo
prestojiš. Pač, ne mara da jo boš. Enkrat si se
mislil ženiti, pa ti niso pripustili. Ženil se pa boš
čez leto in dan in mlado vdovo vzel", prerokuje
ciganka.

„Ti gotovo po metli hodiš na Klek. Vse ti ugane
baba." Tako vsklikne hlapec in vsi na enkrat hote
zvedeti prihodnje svoje osode.

Ciganka se izmišlja, laže in prerokuje jim za
verstjo. Dobro pazi, da bi ne zinila nobene, ki bi
vsacemu ne bila za silo prav obernjena. Kozjaški
hlapci so stermč menili, da imajo zlodejko s Kleka
pri sebi, zakaj vsak je mislil in terdil, da mu je
skoraj vse po pravici in resnici razodela.

12

Ko so se hlapci razmišljeni s ciganko pogo¬
varjali, pride grajščak gospod Marko Kozjak na drugi
konec dvorišča. Vide, da so se hlapci v derhal zbrali,
hoče zvedeti, kaj imajo. V ta hip pa mu naproti pri¬
teče sinček, šestletni Juri in govori: „Oče! pojte
gledat, pojte; tuj hlapec je našega yranca odpel in
ga žene venkaj. Jaz sem mu rekel, naj ga pusti, pa
me je hudo pogledal in hotel me je prijeti. Pojdite!“

Rekši vleče deček gospoda k vratom. Tu zagleda
Marko ciganskega fantina, kako si prizadeva splezati
na njegovega naj lepšega konja.

Jeza zgrabi grajščaka, ko vidi, da se mu člo¬
vek prederzne na belem dnevu njegovo najljubšo
blago iz zapertega hleva ukrasti. Na skok je bil
pri tatovi.

„Kaj boš“, zagermi mlademu ciganu na uho, da
mu pretrese strah vse ude od pete do glave in se
z mesta ne gane. „Kaj imaš tu? Od kod si se pri-
tepel?“ in gospod Marko ga z vso močjo z debelo
palico mahne, da cigana kri zalije in zgerne se na
tla. Konj zdirja na dvor. Hlapci priteko na krik
malega cigana; skozi velika vrata pa stopi dolgin,
stari cigan. Grozovito pogleda vse pričujoče, [pobere
kervavega, omedlelega ciganiča in ga odnese. Na
vratih se oberne in glasno spregovori: „Le ogledi me
grad in ti gospod njegov! ako se mojemu sinu ne
zaceli rana, ki si mu jo naredil, pomnil me bodeš!“

■— Za tem naglo odide. Tudi ciganke je zmanjkalo.
Hlapcev se ni nobeden upal ganiti. To ni bil človek
— so menili — ki je tako prišel, ko bi ga bil iz
klobuka stresel. To je moral biti tisti, ki križe de¬
lamo pred njim. Gospod pa se je hudoboval nad
hlapci: „Zakaj puščate take ljudi v grad!“

IB

Drugi dan že ni bilo več ciganskih šotorov pod
Kozjakom. Grajski so bili pozabili na-nje, nikomur
ni bilo mar, zakaj v tedanjem času je bil svet vsega
vajen; nič posebnega se jim ni zdelo, ako je kak
tepež tudi kervavo plačilo prejel.

Tretje poglavje.

Mi čversti Slovenci smo, gremo na boj
Za pravdo, za dom, za cesarja;
Zakonu domačemu viteški roj,
Protivnemu — groza viharja.

Koseski.

Mladi Jurček Kozjak je stal z očetom pod košato
lipo na malem vertiču za gradom. Solnce je zahajalo.
Otožno je gledal bogati gospodar tje v daljne kraje,
čez modre gorice in zelene ravnice, ki so mu ležale
pred očmi. Morda je mislil na svoje mlade vojne
tovarše, ki so padli v bridkem boji ali pa še pre¬
bivajo v daljni deželi; morda mu je bila prišla na
misel ranjca žena, kajti obračal se je k sosedu, gradu
Šumbregu; ali pa je premišljal, kaj bode v prihod-
njosti z deželo, ki ga je rodila in zgojila.

Iz te zamišljenosti ga prebudi modrooki sinek
prašaje: „Oče! kedaj greva v Zatičino po očeta Ber¬
narda, ki me bo brati učil, kakor ste rekli?"

„Jutri!“ odgovori oče.

„Kaj ne? Jaz pojezdim z vami."

„Ako boš priden", odgovori oče.

Pride pa v tem hipu stara hišina naznanjat gospo¬
darju, da je vratar odperl tujemu gospodu. Precej
odide gospodar gosta sprejemat in po stari navadi
pogostit. Stara služabnica pa se vsede k gospodiču

14

in jame z urnim ženskim jezikom razkladati stare
pravljice in pripovedi mlademu dečku, ki ga je pe¬
stovala nekdaj in ljubila bolj, kakor da bi bil njen.

Med tem najde gospodar Marko v svojem gradu
starega znanca iz mladih let, ko je bil še na vojni
v nemških deželah. Nič navadnega ni bilo, da je pri¬
šel iz daljnih krajev prijatel prijatla obiskat. Zatč
se je tudi Marko Kozjak začudil, vidivši viteza na
svojem domu. Precej ko se pozdravita in k vinu
vsedeta, vname se med njima govorica.

„Nikdar ne bi bil pričakoval te sreče", sprego¬
vori domačin tujemu vitezu, „nikdar ne bi bil mislil,
da te bom pod svojo streho gostil s svojim vinom;
kaj posebnega te je moralo pripeljati v našo deželo,
da si obiskal starega prijatla. Govori tedaj in ne
boš zinil želje, da bi ti je jaz ne izpolnil, ako je
v moji moči."

„Prav sodiš, prijatel Marko Kozjak! Nekaj po¬
sebnega me je pripeljalo v deželo. In ker sem tu,
vem, da ne smem mimo prijatla, kakor si ti, zvlasti
ker potreba mi je ravno tebi enačili. Toda motiš se,
ako meniš, da iščem pomoči za-se; iščem pa krepkih
rok za cesarja 1 ', rekel je vitez.

„Za cesarja? In kako da nabiraš tl? Sicer sam
res težko grem v teh časih z doma; saj veš, Turki
nas napadajo pogosto; imam mladega sina in nobe¬
nega človeka, da bi mu ga brezi skerbi izročil; ako
pa je cesarju treba vojakov, pridenem rad nekoliko
hlapcev, postavim kerdelu mojega sorodnika Ljudo-
vika, ali komu drugemu •—", odgovori Marko.

„Stoj! Ako pa cesarju samemu gre za prostost;
ako je cesar z lastno glavo v nevarnosti, menim, da
mu ne odrečeš svojega meča in desnice."

„Kaj praviš, oseba cesarjeva? Govori, kaj se je
zgodilo?" praša Marka Kozjak resnobnega lica.

15

„Tedaj ne veš še ničesa; vedel sem, da ne.
.Poslušaj me. Gotovo si slišal, da je grof celjski ne¬
srečno smert storil. “

„To sem bil izvedel .“

„Deželo štajersko ima po njegovi smerti po vsej
pravici dobiti naš cesar Friderik III., že zavoljo tega,
ker je cesar, ko že ne bi imel druge pravice. Želita
pa jo dobiti tudi Janez goriški in ogerski kralj La¬
dislav. Da bi te prehitel, šel je Friderik, prenagel in
prezaupljiv, naravnost v Celje, da bi se ondukaj dal
stanovom štajerskim izvoliti in priznati. Dve sto
konjikov ga je spremljalo, med njimi sem bil tudi jaz.
Samo Jana Vitovca, oskerbnika vdove ranjkega grofa
celjskega, bilo se je cesarju bati, in tudi jaz sem
vedel, da je to zvit človek, kakor mu ni veliko mar¬
ža prav in neprav. Cesar ga torej pridobi za-se, in
zvita kača je obetal vse, dokler je stal pred svojim
vladarjem in dokler mu je kazalo dobička. Ko pa
mu ogerski kralj Ladislav več obljubi in mu žuga,
da izgubi svoja imetja na Ogerskem, ako njemu
po volji ne dela: omahne Vitovec, popusti cesarja in
sklene celo šiloma polastiti se cesarjeve osebe. Jaz in
drugi smo sicer svarili vladarja, naj ne zaupa Vitovcu,
ali pomagalo ni nič, on je predober, imel je potuhneža
za poštenega človeka. Na enkrat pa smo culi, da
vodi Vitovec oroženo kerdelo v mesto. V naglici smo
rešili cesarja v grad in zdaj ga oblega Vitovec. Mene
pak je sreča doletela, da sem prišel vas kranjskih
vitezov klicat v orožje za brambo svojega vladarja.
To je, prijatel, na kratko vse, kar ti imam povedati,
zakaj sem poiskal starega prijatla vvisocem njegovem
gnjezdu. Menim, da boš opasal ledja, ako bi bilo
zadnjokrat v življenji .“

„Ako je pa tako, ne bom se branil“, odgovori
domačin.

16

„Povej, kedaj je čas, kdo pa še pojde?"

„Šli so poslanci v vse avstrijanske dežele iskat
pomoči; iz Kranjskega menda greste precej jutri.
Ljubljansko mesto da 40 vojnikov in mnogo vitezov
je obljubilo zdatne pomoči. Kozjak, pervak svoje stare
rodovine, menda ne bo zadnji med njimi ?“

„Ali kako si Vitovčevemu lesičjemu očesu ušel iz
Celja ?“ praša gospodar.

„Le težko, noč mi je pomogla. In ko bi ne bilo
šlo za cesarja, mojega gospoda, Bog vč, bi li bil jaz
kedaj lazil skrivaj skozi vrata celjska. Le malo je
manjkalo in vjeli bi me bili čuvaji. Sam meč in noč
sta me rešila in z menoj, kakor upam, tudi svitlega
Friderika", pripoveduje vitez.

„No, mi bomo že Vitovcu, prevzetnemu hlapcu,
povedali, kaj je dolžen svojemu cesarju", pravi Marko,
„kaj meniš, bode li se ubranil cesar ta čas, da pri¬
spemo mi do tje?"

„ Gotovo, ako se ne mudite; ima dve sto mož,
in je za zdaj za zidom. A sestrada ga Vitovec lahko,
ako mu ne pomorete berž ko berž.“

„Domovine in svojega cesarja ni nikdar nobeden
Kozjak zapustil ne v boji, ne v drugačni nevarnosti;
jaz ga tudi ne mislim, da-si se težko ločim od doma",
rekel je naposled Marko.

Kmalo potem je odjahal tuji vitez na berzem
konju po stermem klancu z grada v dol in zginil
med drevjem, ko je ravno solnce zahajalo za goro.
V gradu pak se je ko blisk raznesla novica med
hlapci, da gredo na vojsko. Nekteri so se veselili,
nekterim pa je prišla nenadna novica prav nevšečna.
Veliki hlapec dobi od gospoda povelje, da se pripelje
nekoliko konj s pristave, da se ogledajo sedla in
'nabrusi orožje, in preskerbe druge vojne reči. Ves
Yečer so letali po gradu sem ter tje, iskali zdaj te,

zdaj te reči, vriskali in vpili in vganjevali med seboj,
koga bode jutri gospod odločil za na vojno,- koga za
doma. Eni so se veselili, kako bodo šli zopet daleč
po božjem svetu, kjer se veliko napleni in kjer je
že nekteri obogatel, enim pak je .serce poskakovalo,
da bodo zopet imeli priliko, svojo hrabrost očitno
pokazati; le malokteremu mlajšemu je to serce poti-
ralo, da bode moral zapustiti staro mater, ki stanuje
doli v dolini, in da bo morda umeri na tujem, na
širocem polji nepoznan in nepokopan. Toda zadnji te
skerbi niso pokazali očitno, drug drugega se je sra¬
moval.

Še največ pa je imel premišljevati grajščak
Marko sam. Časi so bili malo varni, imel ni nikogar,
da bi mu bil dobro varoval domovje in otroka,
edino njegovo veselje in upanje. Bil mu je brat
Peter tu v gradu, najbližnji v rodu, za na vojsko
pa ne. Kdo bi bil boljši za sinovo varnost od strica?
Ali kak je bil ta Peter Kozjak? Kak varil bode ta,
ki se ne zmeni za nobeno vnanjo reč, ki ves dan,
vse leto v gradu tiči in misli svoje reči? Kako bode
ta brat osebno varoval grad, ako med tem časom
prihrumi divji Turek? Imel je sicer Marko bratranca
v soseski, grajščaka Ljudovika Kozjaka, moža spo¬
sobnega za vsako nevarnost in delo, ali ta plemenit-
nik je imel tudi cesarju na pomoč iti kakor on.
Na zadnje pa mu vendar druzega ni -bilo storiti,
kakor bratu Petru izročiti sina in grad. f  „Brat je le
brat 1 ', mislil si je, »predrugačil se bode/ ko bo vidil,
da mu zaupam. Zapretim mu, da bode oprezen, z
otrokom naj lepo ravna in povabim še iz zatiškega
kloštra očeta Bernarda, da bode učil in izrejal mi
sina; nazaduje pa še poslom in hlapcem ostro zapovem,
da bodo ravnali, kakor do zdaj. In poslednjič — kaj
bi se plašil — saj pridem čez mesec dni ali dva že

Juri Kozjaka 2

18

nazaj; nekteri boj sem preživel, Bog me je otel,
gotovo me ne bode pahnil v nesrečo zdaj, ko me ie
sinu treba . 11

Tako je mislil tisti večer Marko Kozjak.

Četerto poglavje.

Glas gospodov hlapce klice:
Zor je, zdramši se dvigajte ]

Jih sedlajte, oberzdajte,

Koj na vojsko napravljajte..

Narodna pesem.

Peter Kozjak, Markov brat, je sedel v svoji izbici
blizo starega stolpa, ki je bil sezidan še v starodav¬
nih časih, ko so Slovenci, posnemaje Avare in Franke,
na gričih terdna stanišča jeli staviti, da bi branili tu
svojo prostost. V tistih starih časih so bili tudi
Kozjaki sezidali okrogle stolpe na holmu, in ohranili
sebe in svoje slovensko ime čez vse čase nevarnost,
celo tedaj, ko se je naselilo po slovenskih gorah
mnogo nemške in laške gospode, ki je zemljo za-se
vzela v posest in potem med kmete, pervotne posest¬
nike, kakor dobroto razdelila, to se ve za odmerjene
tlako in desetino. Peter sam še ni vedel novice, ki je
napolnila ves grad, hleve in dvorišče, kuhinjo ii
orožnice, ki se je bila celo v dolino med kmete nagli
raznesla.

Sedel je med zaprašenimi starimi listinami, mei
knjigami in pergamenastimi starimi pismi, s čerkaiii
v latinskem jeziku napolnjenimi. Kopica tacih knjij
je ležala poravnana pred njim, toda noter ni gledal
Naslonjen na stolu je gledal v kot, kjer je bil pajel
. veliko mrežo od knjige do knjige prepel. Pa ko b
kdo menil, da je živalco opazoval, zmotil bi se bil.

19

„Tema je že, kako da mi nihče večerje ne pri¬
nese !“ Tako je godernjal pred-sč in obervi se mu
zlečejo še gerše na čelu.

„To je, ako človek živi od tuje milosti; kakor
drugi hočejo, kedar drugi hočejo, in ako drugi ho¬
čejo! Tega je moj oče kriv, lahko bi mi bil dal, da
bi živel po svoji volji in želji, ali tega ni storil, ti

— ti nisi bil moj oče 11 , in oči se mu posvetijo, ko to
zagodernja. „Kaj je brat, kaj sorodstvo? Kdor mora
živeti pri svojih sorodnih, revež je veči od unega, ki
prosi vsak dan pri kmetu, kajti vsaj torbo, ki jo

^ftosi okoli rame opertano, lahko imenuje svojo last¬
nino. Jaz pa moram vse od bratove milosti prejemati,
' vse kar mi je treba. Kaj mi je brat? To kar mi je
oče bil ■—- moj sovražnik. Pa ako se ne motim, ako
vsa učenost ni goljufija, imel bodem in moram imeti
tudi jaz svojo lastnijo, moram imeti, kamor bom po¬
gledal in lahko rekel: to je moje.“

Zdaj je začul Peter glasne stopinje po mostovžu.
Menil je, da mu po navadi prineso večerjo, kajti ni
hotel hoditi k bratovi mizi. Ker se je ogibal ljudi,
ogibal se je tudi brata; ker je on svet sovražil, menil
je, da tudi svet njega tako sovraži. Vrata se odpro,
glava strežajeva — starega vojnega hlapca Ožbeta,
ki služi že tretjega gospodarja iz Kozjaške rodovine

— pokaže se in boječe pokuka v luknjo, obzidano
s pisano skladavnico, rekoč: „ Gospod žele, da pridete
nocoj doli k njim večerjat 11 .

Peter ne odgovori ničesa, pogleda ga pa tako
temno izpod čela, da hlapec naglo izmakne glavo
in duri za seboj zaloputne.

„To ti je čuden človek 11 , godemja Ožbe po poti,
verte svetilnico v roči, „kako hudo me je pogledal,
kakor sam Bog nas varuj in sveti Til! Poznal sem
nekaj tega rodu, pa tacega še ne, ko je ta gospodov

2 *

20

brat, — jaz ne vem, ali je brat. Raca na vodi! Preč
ko je lupino odvergel in ko je dete še po štirih ko¬
bacalo, vedel sem, da se zverže po Bog ve kom".
Tako bi bil Ožbe še dalje Petra premišljeval, ko ne
bi bil prišel do velike gospodarjeve sobe.

Malo časa potem so sedeli pri mizi: Marko, nje¬
gov sinek Jurček in temnolični stric Peter. Oče je
sedel resen za mizo; tudi navadno veselo berbljanje
nedolžnega dečka je ponehalo; stric je bil pa že tako
malo zgovoren, ali bolj prav, nikoli ni govoril, ako
ga ni nihče prašal.

„Morda nisi še slišal, brat Peter! da je naš vlal
dar cesar Friderik v veliki nevarnosti, da ga Vitovec
zajetega derži. Otudi je bil cesarski jezdec, stari moj
prijatel pri meni, ki mi je to sporočil 1 '.

Peter povzdigne oči in naredi se, kakor da bi
hotel reči: „Kaj meni mar? Bodi cesar tu ali tam,
ali nikjer, jaz ga ne iščem." Vendar odgovori napo¬
sled, po dolgem molku: „Nisem še slišal. Kdo bo
meni povedal?" Zadnje besede zaničljivo zategne.

„Povem ti torej, da gredo kranjski vitezi Fride¬
riku na pomoč in, to se ve, jaz moram iti ž njimi.
Sramota bi bila za-me, da ne bi šel."

„Ti greš?" čude se praša Peter.

„Za ta čas, da pridem zopet nazaj, prosim te,
brat Peter! bodeš popustil svojo izbo in oskerboval
grad, mojo, mojega sina in svojo domačijo. Bodi
kakor človek, z ljudmi se pečaj. Zvlasti pa ti naro¬
čam : pazi mi na dečka, da se mu kaj ne primeri. V
zadnji reči ti bom pomagača poklical, očeta Bernarda
iz Zatičine, da bode učil in izrejal mi sina. Ako bi
se mi na vojni kaj primerilo nepričakovanega — saj
menda me razumeš — pustil bom oporoko v kloštru
zatiškem: oskerbuj ti mojemu sinu reči, dokler ne
doraste/ 1

Bodi si da se je Petru res iskrica dobrega na¬
mena v sercu zbudila, bodi si da ga je ganilo in
presunilo, ko je vidil, da ga vendar še nekaj čislajo,
ali pa, da se je nalašč potuhnil: razvedrilo se mu je
lice, kakor še nikdar popred, segel je bratu v roke
in obljubil, da mu bode zvesto skerbel za blago in
sina.

„Prosim te torej, pusti svoje učenosti, skerbi za
moje in svoje imetje; saj dokler bom jaz kaj imel,
tudi ti pomanjkanja ne boš terpel. Zraven tega pa ti
izročam najdraže, kar imam, svoje dete. Saj vidiš,
ako mi njega Bog vzame, da tudi za-me ni nobenega
veselja več na tem svetu in da ž njim umerje staro
naše ime, slavno iz davnih časov. Komu ga morem
lože izročiti ko tebi, svojemu bratu?" Tako je go¬
voril gospod Marko.

„ Zakaj bi ga izročal drugim, jaz ti bom obranil
in ubranil po svoji moči vse", odgovori Peter.

Deček celega pogovora ni poslušal. Sredi sobe
je malega psička dražil ne pazč, kaj stric govori, ki
je imel navado ga le izpod obervi pogledati.

„ Juri!“ pokliče ga oče. In ko pride deček bliže,
mu pravi: „Juri! tukaj strica moraš slušati, dokler
ne pridem domu. Glej, da te bodo hvalili in radi
imeli. Pa oče Bernard pride jutri. On te bo učil, tudi
njemu bodi pokoren in, kar ti poreče, vse voljno stori.
Tako mi boš delal veselje."

„Kam pa vi greste, oče!"

„Jaz grem na vojsko, ti pa ostaneš domd s
stricem."

„Ne oče, jaz grem z vami, jaz ne ostanem pri
stricu, stric so budi", pravi deček in solze ga oblijč.

„Kdo ti je pravil, da je stric bud —", oglasi se
Peter, in na obraz se mu vleže megla, kakor popred,

22

toda premisli se in nekaj bolj tolažljivo reče: „Nič
ne verjemi, deček, stric ni hud, saj ne grize. “

Oče je tolažil dečka, kakor je vedel in znal in
obetal mu lepih reči iz vojne. Peter pak je na zadnje
še enkrat obljubil, da si bode prizadjal, sina in druge
ljudi privaditi si, in da bode zvesto oskerboval vse
opravila.

Potem pa se je zaklenil v svojo stanico in hlapec
Ožbe, ki je imel mnogo dela to noč v hlevih in
na dvoru, pravil je, da je tisto noč posebno dolgo
vidil luč v njegovih oknih. Kaj je Peter premišljeval
tisto noč, ali si je namenil že tačas, kako bo ravnal
pozneje, tega ne vemo ne iz pisem, ne iz drugih
poročil.

Drugi dan popoldne je zasedlo kerdelce hlapcev
na dvoru grada Kozjaka iskre konjiče, kerdelce mla¬
dih berhkih mladenčev iz doline. Stari Ožbejederžal
osedlanega vranca za berzdo. Tam pod kamnitim
podstreškom je stal Marko Kozjak v bliščeči vojni
opravi, prepasan z velikim viteškim mečem. Zadnjo-
krat je še opomnil domačo družino, naj bodo pazljivi
in pokorni kakor doslej, zadnjokrat je poljubil mla¬
dega sina, zavihtel se na konja in — jezdici so zdir¬
jali skozi grajska vrata.

Od vseh strani, iz gradov na holmih, so hiteli
kranjski plemenitaši s svojimi hlapci in kmeti proti
beli Ljubljani. Precej velika vojska se je vzdignila
od tu proti Celju, da bi odpodila Vitovčeve čete in
otela cesarja.

28

Peto poglavje.

Jaz čem, da pasti mora,

Če glavo mi veljA.

Umek.

Preteklo je več tednov po Markovem odhodu.
V gospodarstvu na Kozjaku ni bilo posebne premembe,
le da je gospodoval namesto ljubeznjivega, povsod
spoštovanega prejšnega gospodarja njegov gerbavi
brat Peter. Družina je hodila po starih kolo vožnjah.
Hlapci so se ravnali po starem Ožbetu, ki se tudi ni
veliko zmenil za novega, začasnega gospoda, ampak
delal največ po svoji pameti.

Peter Kozjak sam pa se je bil nekako ves pre¬
drugačil. Več se ni zapiral v samoto, jel se je boljše
oblačiti, hodil je v soseščini okoli plemenitašev; tudi
v Zatičini je dobil dobro ime, in sploh so ljudje jeli
rekati: „ Glejte! saj še ne bi bil prenapečen ta Peter
Kozjak; vidi se, da je dober človek." Vsemu svetu
se je jel dobrikati, samo očeta Bernarda, ki je bil
preč po Markovem odhodu prišel v grad za učenika,
le tega in malega dečka Jurja ni mogel. Peter
je namreč vedno mislil, kako bi nasitil svojo lakomnost,
da bi si pridobil lastno premoženjem prisvojil premoženje
svojega brata Marka. Juri je bil edini sin. Po očetovi
smerti bi po pravici on nastopil gospodarstvo, in —
potem bi moral Peter celo mlademu bratovemu
sinu po volji in milosti živeti. Ta misel je Petra
bodla tako, da mu je prešel zadnji ostanek dobre
vesti in človeške pravice. Ko bi brat ne imel sina,
prišlo bi premoženje mlajšemu Petru v last. Upal je
sicer brezvestni stric, da bode mali deček umeri tako
ali tako, Jurček pa je prihajal od dne do dne briht-

24

nejši, zdrav ko riba, vsacemu človeku veselje, samemu
stricu bridka serd in jeza. Ne bi bilo težko Petru
dečka spraviti s sveta, tudi greha se morda ne bi
tako strašil, kajti Boga in zapovedi njegove mu je
bila že davno zloba v najskrivnejši kotiček v sercu
porinila. Ali ni se upal tega storiti zavoljo sveta,
dobro vedoč, da po takem djanji bi se mu bilo bati
brata in vse poštene soseščine, ki ne bi terpela mo¬
livca med seboj. Skrivaj bi ga tudi ne bil mogel, da
bi živa duša ne bila ničesa izvedila, kajti menih oče
Bernard je hil skoraj ven in ven pri dečku. Tudi
družina in sosedni plemenitaši so malega Kozjaka
ljubili, in pričakovati je bilo, da bi se vzdignili zoper
tega, ki bi dediču Kozjaškemu le žugnil s hudim
namenom.

Bilo je poletnega dneva. Peter Kozjak je od¬
jezdil z dvema hlapcema v klošter. Solnce je že za¬
hajalo in mesec je pokazoval sred neba blede svoje
rožičke, kakor bi nesterpljiv hotel počasno solnce
priganjati, naj se skrije, da bode on mogel zopet
svojo lepoto razkazovati širokemu svetu. Petra še ni
bilo domu.

Kako uro daleč od grada Kozjaka, pri malem
potoku, na zeleni trati, kjer ste dve stari verbi ža¬
lostni pripogibali svoje ramena k tlam, sedela je
druščina v lice zagorelih in zaraščenih mhž okrog ognja.
Cerni lasje, rajava koža in v raztergani obleki za-
galjena telesa, vse to nam kaže, da so cigan  j e.
Bilo jih je kacili ednajst; vsi so imeli dolge nože za
pasom. Kavno toliko konj, majhnih, grivastih mušic
s privezanim sedlom in razterganimi culami na herbtu
se je paslo okrog. Žensk in otrok nimajo seboj in to
je znamenje, da to ni navadni trop ciganov, kakor se
privlečejo radi po letu in po zimi, temveč da namer-
jajo kaj posebnega.

S6

Poveljnik tej druščini, groznej in strahovitej vsa-
eemn posameznemu človeku, bil je velik, suh cigan
svitlih oči, ki smo se že prej nekoliko seznanili ž
njim, in ki smo ga S a mol a imenovali.

„Ali si pa prav vidil“, praša starikavi dolgi gla¬
var, „ali dobro veš, da je šel gospodar Kozjak danes
v klošter, in da ga ni še nazaj. — Ne bode ti dobro,
ako si me prekanil, to ti povem; če zastonj prežimo
tu nocoj, zatilnik tebi potipljem; saj veste, da nas
začnb iskati, ako tukaj kaj dalje oprezujemo, in ka¬
kor smo mi konopno zavratnico spletli za viteza Koz¬
jaka, tako utegnejo vitezi izmed nas ene za želod
obesiti na hraste “.

„Ne“, odgovori mlad razmeršen cigan poglavarju
Samolu, Jaz sem dobro vidil; nož sem skril v ne-
drije, in prosil v kloštru daru. Pater, ki mi je dajal
jedil — trap, me je res imel za romarja iz Laškega
— pravil mi je, da je mnogo vitezov v kloštru in
dobro sem čul ime: Kozjak. Ako bode nocoj hodil
domu, in ne bode šel nikoder drugod, mora priti
mimo. 14

„Ne more drugod, to je edina pot. 14

„Ako pa ne pride nocoj, Samoi! jaz ti ne morem
zato, konopna verv naj počaka do jutri. Rosa jej ne
bode škodovala, terdno je spletena.' 41

Rekši odveže cigan vervico od pasa, ter jo v dve
gubi zaderhne okrog verbove veje, ki je molela ciga¬
nom ravno nad glavami. „Terdna je, dva viteza derži 14 ,
reče naposled divjinec.

„Ako prideta dva Kozjaka tod, obesimo oba 4i ,
pristavi dolgin Samoi.

„Povej nam, Samoi! kaj in zakaj čakamo tega
človeka, ki si ga imenoval že večkrat 14 , praša star
škiljast mož izmed poštene druščine", šli smo
s teboj iz daljine do le-sem, utrudili in zbosili so se

se

nam konji, ti pak nam še nisi povedal, čemi\ smo
prijezdili v to deželo. Kaj ti je storil tisti, za kterega
smo verv priderhnili, da mn sapo ustavimo in mu
izvinemo kosti ?“

„Veliko mi je storil, prijatel!“ reče dolgin
Samoi na to, „veliko žalega mi je napravil.
Povem vam, da veste, zakaj smo oberzdali konjem
gobce in zakaj smo se vsedli na-nje in iz daljne
ogerske pridirjali v kranjsko deželo. Ni še od
tačas mnogokrat skopnel sneg, kar sem bil jaz
tukaj, v tej dolini šotore zasadil. Izmed vas ni bil
tedaj še nobeden z menoj, '%  Sina sem imel, krepkega
mladenča, močnega in pogumnega, kakor med ker-
delom nobenega ni bilo njegove starosti. On mi je
bil vse, ž njim in za-nj sem brundal po svetu. In
kdo je bil, ki mi je bil zrušil mojo srečo? Tega
človeka čakamo danes tukaj; t a je gospodar grada
Kozjaka, le-unega kupa, ki ga vidite v megli. Šel
je bil moj Mekin tje po konja v hlev; zvit mladič je
bil. In pred mojimi očmi ga je pobil na tla. Na rami
sem ga odnesel iz grajskega dvora. Zastonj sem
upal, da se mu noga zravna ; vse zdravila so bila
zastonj, bolečine so se množile, kosti so mu šle iz
udov in umeri je. Zdaj veste, tovarši! koga čakamo,
in da mu ni upati, ničesa več pod solncem, kedar
pride meni v pest."

„Čuj“, pravi zdaj mlajših eden, „to so konji ! 11
In res se je slišalo peketanje konjskih kopit iz ve¬
černe megle. Ko bi mignil, polove cigani svoje konje
in zdajci sedč vsi v sedlu. Ostre dolge nože v rokah
derže obstopijo, za germovjem skriti, ozko pot.

Trije jezdeci pridirjajo po poti. Pervi je bil
Peter Kozjak, za njim sta bila dva hlapca, ki sta
ga bolj zavoljo navadne časti, ko zavoljo varstva
spremljevala. Kar jih obstopijo ciganje na malih

2 1

mušicah, svitle nože visoko vihte, in predno se gospod
in hlapca predramijo iz straha, bili so že vsi s konj
in povezani. Zvlasti se je bil gospod Peter prestrašil,
da mu je s konca sapo zapiralo.

„Kaj hočete? Pustite me, ljudje, prosim vas lepo,
jaz sem Peter s Kozjaka, nikomur nič ne storim.
Pustite me, jaz vam dam denarja, vse, vse vam dam,
grad — samo mene pustite. — Hlapcev imam mnogo,
hudo vas bodo kaznovali, ako se me dotaknete!“

Tako in enako je blodil v strahu in trepetu za
svojo kožo Peter, ko mu je migala smert pred očmi.
Sam ni vedel, kaj govori. Ciganje so se smejali in
suvali ga brez usmiljenja. „Slabo se izgovarjaš, boter!“
reče pervi: „Pozdravi vse znance po peklu!" pravi
drugi.

„Ta bo neroden za obešanje, gerča mu je zrastla
na herbtu!“ pristavi tretji. „Y klado ga denemo,
da se mu zravna!" doda četerti.

„Hlapce pustite, tistega pa peljite k ognju, naj
me počaka tam, da se zopet spoznava, ako me je že
pozabil in zgrešil. Tudi mu smete povedati, kaj po¬
meni priderhnjena verv, da ne bode na nagloma
stopil iz sveta!" rekel je dolgin Samoi, in gospoda
Petra odvedo k ognju in ga poredno z gerčo na
herbtu dražijo, da-si mu je bilo smerti v oči gledati.

Že je Peter menil, da je večnosti na pragu, že
se mu je vertelo po glavi, ko je vidil nad seboj
vislice, že je mislil zopet enkrat na Boga, in lej
prosil je milosti pri Bogu, kterega ni imenoval ne
mislil na-nj že od mladih kolen, od davnaj. In Bog
mu je še prizanesel. Dolgin Samoi pristopi in ko
Petru pri ognju v obraz vidi, začudi se ter pravi:
„Kaj? To ni pravi človek. Tega ne iščem. Pustite ga!"
— Petru pa se je odvalil kamen od serca, in bil je
precej tisti, ko pred. „Kdo si ti?" praša ga cigan.

Š8

„Zakaj si rekel, da si Kozjak, in jaz vem, da je
Kozjak veči, bolj zastaven človek. Taka šleva ne bi
bila mojega sina na pervi mah pobila na tla. Ha!
zakaj si rekel, da si Kozjak ?“

„A, vi ste se zmotiti, ljubi moj prijatel, vi iščete
mojega brata. Ta je na vojni, pred Celjem, jaz sem
le njegov brat, ni mi nič do mojega brata in njego¬
vih reči; zato vas prosim, pustite me in moje hlapce,
jaz z bratom nimam nič", blebeče v naglici Peter.

To vse pa ciganom ni bilo nič kaj po všeči.
Tako daljo so bili nalašč sem prišli in zdaj bi bili
morali brez vspeha nazaj — zastonj, brez končanega
namena.

„ Gospod se mora odkupiti, ako hoče, da ne bode
visel", menili so nekteri ciganje in drugi so to misel
poterdili. Petru se je bilo sicer zopet malo ogrelo
okrog serca, ko so ga opominjali na verbovo vejo in
priderhnjeno vervico, pogodili so se pa naposled za
sto zlatov odkupnine, ktero je Peter obljubil dati
ciganom za-se in za hlapca. Dolgin poveljnik sam
zasede konja, in odjezdi s Petrom po denar. Hlapca
pak sta morala za poroka ostati pri ognju. Toda
zapovedal je bil Samoi tovaršem, naj ne ravnajo
gerdo s hlapcema, le ako bi njega nazaj ne bilo.
„Ako me jutri ne bode, ko zagledate perve solnčne
žarke, vedite, da sem zapert pri tem gospodu, česar
se bode pa varoval, menil bi;—potem že veste kaj",
reče ciganom dolgin, odšedši s Petrom proti gradu.

Večerna megla se je bila razlilp, po dolih. Mesec
se jc skril za oblake; bila je pusta noč, ko je jezdil
Peter z dolgim ciganom skozi gozdič proti gradu.
Ko je jel cigan govoriti druge navadne reči, kakor
kak pošten človek in pameten mož, otajalo se je po
Petru do dobrega vse in prejšnja narava se mu je

povernila. Jame cigana izpeljevati, zakaj da je bratu

29

torku smert sklenil. Cigan mu vse pove in tudi
lamen, da ne' bode miroval pred, dokler mu ne do¬
mini svoje prisege in se maščuje kervavo nad na-
nišljenim morivcem svojega sina.

Tu se Petru zbudi misel strašna, kakoršne se
e najbudobniše serce ne ustraši. „Ivaj, ko bi porabil
o na svoj lastni prid?“ misli Peter. „Kaj ko bi mi
,e-td cigan pripomogel, da mi pride v roke vse bra¬
kovo imetje in postanem sam svoj gospod? Nihče ne
rode misliti mogel, ni mogoče, da bi komu v glavo
prišlo, da sem jaz vzrok temu. Cigan pojde v tuje
iraje, kdo ga bode kedaj vidil več? Da me pa ne
zda, to bom pa že skerbel.“ Tako je razbral v na¬
glici ljubeznjivi striček.

„Počakaj, prijatel! meni smeš brez skerbi pove-
lati vse, tudi jaz sovražim svojega brata", pravi
J eter ciganu, „in kdor se maščuje nad njim, tudi
neni po všeči stori. “

Zasmebljivo ga pogleda cigan. Pač je moral
uisliti: „To ti je brat,  ne bi bilo škoda zares, ko
li ga bil presunil moj nož, ali pa, da bi ti verv
lebel vrat zadergnila in zemljo izpodmaknila pod
;vojimi nogami!"

„Jaz ti povem, kako se lahko maščuješ nad
mojim bratom, ki ti je sina ubil", pravi Peter dalje,
„kako ga še veliko bolj udariš, kot bi mu nož v
serce zabodel ali ko bi ga obesil za vrat. Samo
prisezi mi, da nikdar ne izgovoriš mojega imena,
da te ne bo potlej nikoli več v deželo in v te kraje.
Pridjal bom pa še sto zlatov k unim sto za plačilo."

,,Kako ti naj prisežem?" praša cigan in zapazil
bi bil človek, da mu ni mnogo do take ali take
prisege.

30

Peter mu narekuje prisego in cigan govori vse
za njim: naj se mu jezik odvali, ako ne bode molčal,
naj se nož oberne njemu v persi itd.

„Poslušaj!“ pravi Peter natihoma ciganu. „Moj
brat Marko Kozjak, ki ti je sina do smerti pretepel,
ima tudi sina, ki ga bolj ljubi, kakor si ti svojega rad
imel.“

„Haha! in ti bi se ga rad iznebil“, zakrohoče
dolgin, „in babje serce imaš, ne upaš se ga spraviti.
To ti storim, tem bolj, ako mi plačaš. Le pokaži mi,
kje spi in jutri se ti ne bode več zbudil.“

„Ne!“ šepeta Peter, „tega nočem. Ti moraš tako
delati, da se bode vidilo, da sem jaz tebi nasproti in
da nimam nič s teboj v tej reči.“

„Saj sem vidil, da si zajčje natore“, odgovori
cigan, „na-se ne vzameš nič, na tuje ramena bi rad
breme naložil. No, naj ti bo, jaz ga vzamem, dal
boš več ko sto zlatov. Kaj pa vendar češ, kaj naj
storim z dečkom, tvojim ternom vpeti?“

„Z menihom hodi v vas pod lipo sest proti ve¬
čeru. Ako prideš s svojimi pajdaši“, groza malo pre¬
šine gospoda, ko se na to tovaršijo domisli, „lahko
fanta pograbiš in odpelješ, ustavljal se ne bo nihče.
Meniha mi živega pusti, da bode pričal. Otroka mi
odpravi kamor hočeš, ne rečem, da ga umori ali
daleč mi ga odpravi, daleč, da ga ne bo nikdar več
nazaj. Plačal ti bom dyesto zlatov in mojemu bratu,
svojemu sovražniku, boš hujše storil, kakor bi ga
umoril; ogrenil mu boš vse življenje.“

Prijezdita do grada. Vratar, ki je v svoji straž¬
nici še svetil, pričakovaje gospoda, spusti naglo viseči
mostič, in Peter gre s ciganom v dvor. Vse je spalo,
le dva hlapca čuvaja sta zaspano hodila po ozidji in
gledala v megleno dolino.

31

Peter stopi v svojo stanico, odšteje divjemu
spremljevavcu odkupnino za se in za hlapca, ter doda
tolovico kervavega plačila, polovico pa mu obljubi,
jedar bode delo doveršeno.

Cigan odjezdi z grada. Vratar ga je sicer po
strani gledal, rad bi ga bil nekaj ne prav prijazno
rnašal, toda prišel je bil z gospodom, in tako je bil
ezik zavezan skerbnemu možu.

Kmalo potem dospeta hlapca, še vsa v strahu;
iredramita vse tovarše s svojimi grozovitimi pripo¬
vedmi, da so je hoteli černi ljudje obesiti, ljudje še
prožnejši od Turkov; da jih je sam Bog rešil, sami
le vedo kako in kaj. Nihče bi jima ne bil veroval,
eo bi ne bila mogla kazati, kako so jima vervi na
•oci do kervi v kožo zajedle.

■ —L-"-'"''

Šesto poglavje.

Al prijezdi inož neznanski,
Časa dečku ni bežati,

Že ga ropar privezuje,

Žene ga na prodaj v robstvo.

A. Umek.

Storjena je bila pregreha, černa kakor serce
Petrovo. Prodal je bil sina svojega lastnega brata, iz
lakomnosti — nedolžnega dečka. Tiščalo je morda
nečloveškega strica pri sercu in vest ga H  je morda
pekla, kakor peče vsacega grešnika, ali kesal se ni!
Dobiček mu pride na misel, hudir mu šepeče na uho,
ila mu pride v last vse, kar bi imel sinovec podedo¬
vati: in v veselji si Peter mane roke. Kalil mu je
:o veselje samo še, strah, da ne bi cigan srečno od-

32

peljal otroka in da bi vtegnil izdati ga. Pa tudi zato
si je vedel poiskati tolažbe.

Naglo se je bilo razširilo po okolici, da je ker-
delo ciganov hotelo gospoda Marka obesiti, ter da so
naleteli na Petra in hlapca, ki so se morali odkupiti.
Ko pa ciganov ni bilo potem nikjer v okolici viditi
— kajti pomeknili so se bili v gozd — menili so
vsi, da so odjezdili.

Peter, na videz ves v skerbi za svojega strička, je
bil prepovedal perve dni po svoji nevarnosti očetu
Bernardu z grada voditi dečka. Malo dni pozneje pa
je dovolil zopet, eelč velel je, da sme iti v vas, med
kmečke ljudi.

Tam je stala sredi vasi pod Kozjakom lepa ko¬
šata hruška. Le-sem je zahajal oče Bernard s svojim
učencem, mladim Jurjem; kajti dober gospod mora
poznati svoje podložne in jih mora ljubiti, rekal je
oče Bernard, in zato je hotel, da se tudi Juri že v
mladih letih privadi svojim kmetom. Zat6 je minulo
le malo dni, da ne bi bil ž njim na klopi pod vaško
hruško. Ljudje so radi vidili mladega ukretnega go¬
spodiča in sivega prijaznega meniha v beli klošterski
hali. Oče Bernard je bil od nekod iz tujega prišel v
zatiški samostan. Ko so ga ljudje v pervič spoznali,
niso se še jnogli pogovarjati ž njim, kajti govoril je
tuj jezik. Se le poznejše se je bil naučil po govoriti
jezik slovenski, kakor ga je goyoril narod, kloštm
podložni. Potem je bil ljudčm najljubši duhovnik k-
med vseh menihov. Bes se mu je znalo na jeziku,
da je tujec, vendar ljudje so ga še rajši poslušali,
ko je zavijal njihov govor drugače kakor domači.

Govorilo se je, da je bil ta gospod nekdaj vojšal,
da je pa obljubo storil in se pomenišil. Ljudem res
ni šlo v glavo, kako bi bil mogel kedaj tako ponižm
gospod oduren vojnik biti. Že marsikomu je bilo ijt

33

jeziku, da bi ga bil poprašal sam, ali nihče si ni
upal, vsakemu je ostalo vprašanje na jeziku. Oče
Bernard sam pa je rajši pravil o drugem in_o drugih,
kakor o samem sebi.

Sedela sta tudi tisto popoldne duhovni učenik in
plemeniti njegov učenec pod hruško. Vaščanje so
mimo hodili. Vsak je že od daleč grede snel pokri¬
valo z glave in spoštljivo ogovoril očeta. Eni so šli
po opravkih dalje, eni pa so se ustavili tam ter po-
praševali in poslušali vljudnega starca, ki je veliko
vedel. Zbrala se je bila okrog njega precej velika
družba starih ljudi, žensk in otrok. Pri tacih prilikah
je oče Bernard rad pravil razne zgodbe iz svetih bu¬
kev. Kakor še dan danes, bili so tudi nekdaj slo¬
venski kmetje radovedni; nič vaščanom ni bilo bolj
po godu kot to, da jim je oče Bernard kaj lepega
povedal.

Kaj čuda, ako ga tačas tudi prosijo, naj pove
povest od močnega Samsona dalje.

„Ali se vam lepa zdi?“ pravi starček.

„To se ve da je! Včeraj ste povedali, kako so
Filistranje Samsonovo uganko uganili in trideset su¬
kenj v stavi pridobili", odgovori eden kmetov, na¬
slonjen na motiko.

„ Tačas", pravil je menih zvedavi druščini, „bilo
je žito v klasji in že zrelo, le šerpa in ženjiee še
ni bilo. Samson si izmisli, kako bi se maščeval
nad Filistrani. Bilo je pa v jutrovem veliko lesic in
lesjakov. Samson jih nalovi tri sto, ter jih zveže po
dve in dve za repe. Med repe priveže goreče plame¬
nice in tako spusti lesice po polji Filistranov, svojih
sovražnikov. Ostrašene lesice lete vse vprek po žitu
in požgo do bilke vso sternino. Filistranje niso imeli
kaj jesti po zimi. —- Potem gre Samson v neko jamo
v okraji rodu Judovega. Filistrani zvedo, kam da

Juri Konjak,  3

zahaja tisti, ki jim je toliko nesrečo naklonil. Cela
vojska se zbere in oblega Samsona v jami, cehi 3000
mož iz rodu Judovega se jim pridruži. Le-ti pridejo
k Samsonu in mu vele, naj se uda. On reče: „Ako
prisežete, da me ne umorite, pa se vam udam. “ Pri¬
sežejo in zvežejo Samsona ter ga odvedo v tabor
Filistranom. Sovražniki ga hočejo berž prijeti. Zdajci
pride (Gospodova moč čez-nj in naglo preterga vervi,
kakor da bi bilo končevje; zgrabi neko oslovsko če¬
ljust, ki je ležala na tleli, plane nad Filistrane in jih
potolče blizo tri tisoč. Drugi pobegnejo. 11

To mirno veselje pa jim je prestrigel deček, "ki¬
je zavpil: „Lejte, lejte, Turki I 11

Kes so dirjali čudni možje proti vasi. Na pol
oblečeni, umazani in rujavi, sedeli so na iskrih ko¬
njičih, ki so je urno nosili, ko lastovke po zraku.

Strah je bil prevzel vso družbo, ko so začuli
krik: „ Turki! 11

„To niso Turki, ciganje so! 11  pravi star mož,
vpert o palico. „Ti nam ne store nič žalega na vasi,
posamezne bi morda že prijeli. 11

„Hudobni ljudje so to brez vere in Boga 11 , reče
kmet, ki je deržal motiko — ; „sam Bog nas varuj in
mati božja, ko bi le kaj mož več bilo tukaj, vse je
na polji!“

„Le-sem jezdijo! 11  pravi neka ženska, „bežimo
v hiše! 11

„Ne bojte se 11 , pravi oče Bernard, „če imajo tudi
slabe namene, Bog varuje nedolžnega. 11  Keksi pa se
je starcu roka tresla; nevede prime dečka Jurja.
roko s svojo blagoslovljeno desnico, ki bi ga bila
morda branila pred tridesetimi leti, ali zdaj je delala
križe, za bran je bila pretežka.

Ciganje so bili že tukaj. Bilo jih je res strašno
gledati, kako so malim konjem viseli naprej čez

Š5

grivo, ter jo naravnost proti hruški dervili. Zdajci
razbežč otroci in žene, le menili z grajskim dečkom
in z nekterimi moškimi ostane na mestu.

„Vi imate tukaj lepega dečka“, pravi dolgi cigan
Samoi, ter stopi s konja, in ž njim tudi eni njegovih
tovaršev, „ali bi ga ne hoteli nam izročiti? Sicer mu
dobro ravno ne bode pri nas, pa vendar radi bi ga,
in staremu očetu tukaj nima kaj pridovati. “ Rekši
pristopi cigan zasmehljivo in zagrabi malega dečka,
ki se je zastonj jokaje skušal skriti za očeta Ber¬
narda.

„Kaj bi radi? Proč!“ reče menih Bernard in brez
strahii stopi ciganu nasproti, „poberite se, kajoni, da
vas božja roka ne zadene. Kaj hočete s tem dečkom?
Nihče se ga ne bode dotaknil brez kazni, nedolžna
kri v nebo vpije.“

„Ha, ha!“ zasmeje se divjak, „slabo ste naleteli
na poslušavce, ako ste menih, kakor se mi vidi; nas
se take pridige ne primejo.“ Drugi cigani, ki so
sedeli še na konjih, priganjali so glavarja, naj naglo
opravi, zato zgrabi stari hudodelnik slabega starca in
ga odrine, da bi prijel dečka.

„Stoj, pritepuh! ne bodeš ga ne“, pravi zdaj
kmečki mož, ki se je podpiral na motiko, A r zdigne
svoje orodje in gotovo bi bil ciganu črepinjo razklal,
ko bi ne bil ta naglo ko maček odskočil. Starec, ki
je slonel o palici, jel je na pomagaj e klicati; vendar
ciganje naglo poskačejo s konj in oba kmeta sta
ležala pri tej priči prebodena in kervava na tleh.
-Prikazal se je tam pa tam kak možiček izza ogla,
toda vidivši, da je on sam, sovražnika mnogo —
skril se je tudi on.

Samoi zagrabi fantiča za roko in ga posadi na
konja, vsede se za-nj in predno je človek vedel, od-

3 *

36

jahali so bili cigani, naglo ko strela. Oče Bernard
omedli.

Vaščanje so se zdaj še le zbirali: eni so prileteli
s polja na veliko kričanje in vpitje, eni iz hiš, eni ■
so stermeli, eni molili, nobeden ni vedel, kam bi se
djal; in predno so se zmenili, da bi bilo dobro v grad
to grozovito noyico naznaniti, bili so ciganje lahko
že za deveto dolino. Na zadnje vendar tekč kakovi
trije na grad Kozjak in vpijejo, da so ciganje dva
kmeta ubili, očeta Bernarda na tla potepli in gospo¬
diča Jurja na konja posadili in odpeljali.

Peter se je delal osupnjenega. Nič ni zapovedal, >
ne tako ne tako. Hlapec Ožbe pa berž zdrami hlapce i

na konje, da bi jo vderli za cigani. Zdaj še le se
Peter domisli, da bode tudi on šel; zapove torej, naj
še njega počakajo, da se opravi in meč opaše. Da se j
mu pri tem opravku ni nič kaj posebno mudilo, to si
lahko vsak sam misli. Tudi stari hlapec Ožbe je ob
tla bil s peto na dvoru in zadosti razločno godernjal: j

„Ta pokveka ni za drugo, kakor za zamudo in na-
gajivost.“ Malo je manjkalo in bil bi nepokoren od¬
jahal. Morda bi bilo boljše.

►Solnce je že zahajalo, ko je z grada Kozjaka
dirjalo kerdelo hlapcev v svitlem orožji, na čelu ger-
bavi in gerčavi Peter, ciganom po sledu. Pa kmetje,
ki so gledali za njimi, vidili so precej, da so že pri
gozdu po napečnem poti zavili. „Na levo! na levo!“ J
kričali so sicer, ali kdo bi jih bil slišal tako daleč!

Terna nastane. Kmetje se razidejo žalostni in
zapro in zapahnejo tisto noč posebno terdno vežna "
vrata. Gori v gradu prečujejo vso noč in čakajo,
kedaj se bodo vernili hlapci in seboj pripeljali lju¬
bega dečka, ljubljenca vsacega posebej. Zvlasti očeta
Bernarda je bila vergla skerb na posteljo, tembolj

s?

ker je menil, da je te nesreče — grozovite nesreče
le on kriv.

Kmetje doli v vasi so dobro zaperti ugibali, kaj
bodo cigani z mladim gospodičem. Eni so menili:
„Kri mu bodo izpili, da bodo večno živeli. “ Eni so
rekli: „Xe, ampak živemu bodo iztergali gorko serce,
da bodo čarobni )e (copernije) ž njim uganjali, ciganke
so vse čaravnice“. Eni pa so si okovan kij postavili
v kot za vrata, da bi se ciganom branili, ako pridejo
še po njihove sinove.

Drugi dan je solnce vzhajalo lepo, rudeče, da
nikdar tako, ali Petra in hlapcev le ni bilo z dečkom.
Še le proti večeru pridejo ■— pa brez njega, ki so
ga iskali. To se ve, da ga je Peter le navidez iskal,
zapovedoval je nalašč jezditi po potih, ki so bili naj¬
bolj vhojeni, koder ne bi bil nihče roparjev sledil.
Vendar delal se je grozno skerbnega, in ker ga ljudje
niso poznali, bili so res toliko neumni, da so ga imeli
za neutolažljivega.

Po vsej 'okolici so milovali ubozega otroka in
njegovega očeta verlcga Marka Kozjaka, ki pač ni
zaslužil take hude nesreče.

Sedmo poglavje.

Potihnil ti vihar ni v persih boja;

Le hujši se je zbudil červ nekdanji,
Ak prav uči me v revah skušnja moja,
Bolj grize, bolj po novi kervi vpije.
Fr. Prešern.

Preteče zopet mesec dni. Hrup zavoljo ciganskih
roparjev potihne. Kmalo se je le še malokdo menil
o tem, kajti časi so bili hudi, nemirni; vsak dan so

se godile čudne reči. Plemenitniki, mogočni gospodje,
so se bezali med seboj, drezali in tlačili so kmete
podložne, najhujše pa so pritiskali Turci. Tako je
v splošnem vretji izgubil se, rekel bi, posamezni
človek.

Nekega dne se oglasi na gradu Kozjaku krošnjar,
ki je vsakoverstno drobno robo prodajal od grada do
grada, od hiše do hiše, pri tem pa prenašal novice,
kakor vsi kramarji.

„No!“ začel je grajski hišini, starej Mari, in
drugim ženskim služabnicam na Kozjaku; „ali bomo
kupčevali kaj, dekliči? Jaz nosim v tovoru na herbtu
lepe nogovice, bele, pisane, na Laškem delane; imam
lepe čepice, zavijače, s srebernimi nitmi prevezane;
gladke šivanke in ostre iglice; tanko končevje, zdra¬
vila za trebuh, za zobe, za rane; potlej nosim tudi
igrače otrokom; hajdi! moji dekliči, barantajmo, vse
dam na pol zastonj, le polovico boste mi plačale."

^ Igrač e in vse lepe stvari bi vam bili pri nas
pokupili", odgovori stara hišina Mara, ko krošnjar
razklada svoje lepe reči stermečim dekličem po mizi,
„pa morali bi bili priti pred kakimi tedni, zdaj smo
žalostni, grozno žalostni, ne moremo kupovati kratko¬
časnih reči", in starka si briše s predpertom solze
z oči; „imeli smo gospodiča, lepega dečka, ko angelja
z neba, pa cigani so ga vzeli, in duhovnega očeta
so pobili, da gotovo urnerjo, predno gospod pridejo
iz vojne."

„Tako morate pa že žalostni biti", govori pro-
dajavce, gredoč pa je pripovedoval kupčevavkam :
toliko velja to, toliko to: „ali tudi v žalosti je treba
veselja, zato barantajmo, kupčevajmo! Kako, ali bova
midva kaj poiskala, stari?" praša starega Ožbeta,
ki je z vratarjem in hlapci zraven prišel. „Jaz imam
lepe nožiče, oglavnice za sokole —“

39

„Rar je rajni stari gospod umeri, ne lovimo več
tičev; sokolov nimamo, čemvi nam bodo oglavnice",
odgovori Ožbe. „Kaj imate še?"

„Vse imam, kaj bi pa radi, moj stari ?“ praša
krošnjar.

„Ali imate tudi sedla'?“ pravi Ožbe in namežika
hlapcu, ki je ogledoval drobninarsko blago.

„Ne, tega pa že nimam", odgovori prodajavec,
malo bolj tiho.

Družina izbira in izbira, kupuje in plačuje. Gredoč
pa jim krošnjar razklada, kaj je tukaj pa tukaj no¬
vega vidil ali slišal. Najznamenitejše, kar jim je po¬
vedal, bilo je pač to, da je vojska pred Celjem, v
kteri je bil tudi grajski gospod Marko, pregnala so¬
vražne čete Vitovčeve, in da se vojska kmalo poverne
nazaj. Ta novica je veliko veselje zbudila med graj¬
skimi: ko so se pa domislili, da bode gospod našel
vse prazno in ljubljenega sina ne bode, utihnilo
je vse.

Krošnjar pobere svojo zbrav v visoki svoj tovor¬
nik, prime za gerjačo, opaljeno in z železom okovano,
ter se poslovi. „Stojte, nekaj bi bil pozabil, le za las
je manjkalo!“ oberne se s temi besedami krošnjar
že na vratih. — ,,Kaj, ko bi poklical, eden vašega
gospoda, naročeno mi je nekaj, da mu povem.“

„Gospod ne pridejo doli, morate k njim, ali pa
meni povejte, da jim naznanim 1 ', odgovori Ožbe.

„1 no, povejte mu, ako če, naj pride; jaz sem
se opertal, krošnje ne odložim. Mož mi je pa velel,
da moram besede njemu samemu povedati."

Peter pride in škiljavo pogleda krošnjarja. Mar¬
sikoga je skerbelo, kaj-li bode povedal tujec gospodu
na skrivaj, ali že na pogled Petrov se odmaknejo vsi.

„Kuj hočete?" praša Peter krošnjarja osorno.

40

„Doli v dolu v hosti geni srečal Človeka, ruja-
vega in hudogledega, da bi se ga bil kmalo ustrašil;
gerjačo sem bil že stisnil. Ta mi je naročil, naj vam
povem, da pridete drevi doli pod skalo — morate že
vedeti kje je — pa da prinesete seboj tisto, kar ste
mu potlej obljubili. Ko bi se ne domislili, rekel je,
naj vam imenujem, — jaz sem že pozabil koga.“

To je Petra pretreslo in omeščalo. Namesto
prejšnje osornosti bila ga je sama vljudnost; kajti
posnel je iz prodajavčevega govora, da nihče drugi
ni, ki ga kliče, kakor sam cigan Samoi, ki mu je
bil bratovega sinova prodal. Naglo poseže v žep in
stisne možu dva zlata v roko, rote ga, naj ne spre¬
govori nikomur nič o tem.

„0 Bog varuj !“ reče krošnjar, ko vidi rumenjake
v roči. — Jaz znam jezik za zobmi deržati, ne bojte
se gospod!“ Keksi vesel odide kupec.

Strahoma je Peter vidil, da cigan prisege že ni
popolnoma deržal, da je že tretjemu človeku nekoliko
izdal. Kaj ko bi se vse izvedelo? Ta misel mu#ni
dala mini. Koliko bi bil dal, ko bi hotel cigan umreti,
da bi tako nihče ne vedel za njegovo hudobijo! Na
vse zadnje sklene, da gre po noči na omenjen kraj,
kajti bal se je, da bi cigan sicer ne prišel sam v
grad, kjer bi ga bili precej spoznali, ali pa, da ne
bi celo kar razglasil hudodelstvo.

Med Sumbregom in Kozjakom je kako uro dolga
ravnina, gosto zaraščena še dan danes. Tačas, ko
se je godila naša povest, stala so ondukaj velika
drevesa; zdaj pa je romalo že nektero drevo iz te
hoste v ogenj in iz ognja v zemljo, v kteri se je
porodilo in izredilo; marsiktera deska iz te boste
gnjije v zemlji ali pa se kadi pod visokim podstreš-
kom v kmečki hiši.

41

Bila je merzla noč. Mesec je bil že blizo zahoda.
Pod kosmato smreko čepi dolgin cigan Samoi. Zebe
ga, kajti zobje mu klepečejo v ustih in roke pomalja
v mali ognjiček, tolik da bi ga bil lahko v per-
gišči odnesel. Ki se upal večega zakuriti, bal se je,
da bi ga zapazil kdo, ali da bi bil svit kakega
človeka privabil. Zraven cigana pa je tičal oster
nož, vedni spremljevavec in edini ciganov prijatel.
Okoli se je čul tuleči glas lačnega volka (popred
bolj domačega v naši domovini), plahi zajec si je
upal izpod germa na pašo, sova je ukala verli dupla.
Kedar se je kaj genilo, vselej je cigan pogledal
okrog sebe.

„Ne bode ga!" godernjd sam s seboj ter gladi
si razkezman čemi podbradek. „Gorjč mu, ako mi
ne pride. Jaz menim, da mu je kramarski pricverk-
njenec naročil, menda mu je bil vendar moj nož na
mislih, ki sem ga mu nastavljal na goltanec. Mašče-
> val sem te, moj sin; celo plačilo prejmem zato. Drugo
muho sem vjel na limanice; tepec potlačeni, ki mi je
fanta izročil, meni, da je pridobil grajščino! Ha!
meni si jo pridobil. Jaz bom vidil, ali ne dobodem
denarja pri njem, kedar hočem, — jaz, ki ga imam
na vajetih." Tako in enako je govoril cigan sam
seboj in dokladal po malem suhe bersti na ogenj.

Zdajci se zasliši stopinja človeška po stezi, ki
je dcržala mimo smreke. Samoi potepta ogenj, izdere
nož iz zemlje ter se spne ob smrekovem deblu.

Strahotno prileze druga podoba po [stezi, pervi
neenaka, majhna, gerčava — namreč Peter, gospod
s Kozjaka.

„Le bliže, gospod strahopetec z grada!" pravi
cigan, čegar mačje oči so precej spoznale, kdo da je.

42

Peter z mesom in telesom — zgerne se, ker ci¬
gana ni vidil za pervega. Cigan upi še iz še živili
iskric ogenj,

„Si 3i prinesel obljubljeni denar, moj skerček?"
praša cigan gospoda s Kozjaka. '

„Moj prijatel iz jutrovega! ali se boš pa skazal,
da si izpolnil pogodbo? Kam si djal otroka? Ali je
varno spravljen za vse življenje, za večno?" praša
Peter.

„Prodal sem ga na Turško, janičar (turški vojak)
bode postal, in nikdar ga ne, boš vidil, samo le ako
greš na vojsko zoper Turke; tedaj utegne ti ne-
vedoč tvojo zveženo glavo razbiti, prijatel moj
z grada! S svojimi prijati! sem se speri, svojega
konjiča sem razjezdil, da je legel tik ceste za veko¬
maj, in potlej še prašaj, ali sem zaslužil. Dal mi boš
torej toliko, kolikor si obljubil in še' toliko, kolikor
je na tebi ali pri tebi, ljubi moj sosed!"

Peter mu da denar, cigan ga spravi.

„Veseliti tc mora, ti človeček plemenite kervi in
gerbave postave!" pravi cigan, zasmehovaje gospoda
Petra, „ veseliti te mora, da boš imel tako daleč, noter
na Turškem ljudi, ki ti bodo v rodu, celo vojaki ja¬
ničarji , izrejeni in podučeni v veri Mohamedovi.
Lahko se boš hvalil in bahal: tebi enacega ni v
deželi."

„Ne pozabi, gerdin! kdo si ti in kdo sem jaz!"
pravi Peter ves nevoljen, da ga tak človek zasme-
huje. ‘

„Kdo si ti?" smeje se Samoi. „Cakaj povem ti.
Ti si peresce na veji: jaz pihnem, pa odletiš; jaz
zinem eno, pa te ni. drugej, ko pod vislicami. Ali
zastopiš ? pozorel si, kakor jaz. Ali pa te jaz primem
za vrat in ti ohernem oči, da ne bodeš vedel, ali so
zadej ali spredej; konec tega, daj mi vse, kar

43

imaš tukaj, če rad ne, i nu — boš pa nerad. Drugo
pot se utegnem glasiti sam v tvojem gradu, ko me
bodo ljudje malo izgrešili.“

Zdaj je Peter popolnoma razvidil, kaj je storil.
Hotel se je odtegniti gospostvu svojega brata in bo¬
doči oblasti njegovega sina, hotel je postati sam svoj
gospod, nobene zavere se ni ustrašil in glej -— prišel
je še v hujšo, še bolj v poniževavno oblast —
pod oblast sirovemu divjemu ciganu.

Prostosti je iskal, in zdaj ga imenuje izrodek,
izverženec hlapca. Zdaj je vidil, da ga cigan lahko
pesti j)o volji, in da ga res misli pestiti, on, ki sam
vč njegovo skrivno hudobijo. Odstopiti Petru se ve
da ni bilo lahko, hudodelstvo je že v nebo vpilo:
i „Prcdal si ne samo telo svojega sinovca, temveč
tudi dušo njegovo, kajti Turki mu bodo tudi vero
izruvali iz serca. “ V zadnjih ciganovih besedah mn
je vse zvonilo na tanko. Naprej je hotel torej Peter.
Vse zadrege mora odstraniti, tudi cigana. Pa kako
bi mu prišel do živega,— dolginu, močnemu ko biku?
Cigan bi bil devet tacih pozobal, kakoršen je bil
Peter, suh ko goba in slaboten.

Vse so je vertelo Petru v glavi. Vpro se mu
oči na ciganov nož, ki je tičal za stežaj od njega.
Ko bi trenil, izdere ga Peter Kozjak in sune cigana.
Ali še z večo urnostjo prime cigan Petra za roko ter
ga podere znak in mu izvije nož. Zdajci je bil v ro¬
kah grozovitega človeka, življenje mu je viselo na
lasu, nihče mu ne bi bil mogel pomagati, ko bi mu
bil hotel sovražnik povračevati.

„Kaj meniš, prismuknjenec, da cigan Samoi nož
brusi za svoje drobovje ?“ pravi cigan, kakor da se
ne bi bilo nič posebnega zgodilo. Peter jame.prositi
in se izgovarja, da je hotel cigana le ostrašiti, in
druge abotne reči.

44

„Za šalo si me hotel? 1 ' zasmehljivo govori cigan,
tiščč gospoda za vrat. „Kaj, ko bi ti jaz porinil nož
le za šalo pod rebra? Morda bi bilo boljše za-te, ki
napadaš po mačje, od strani . 11

Smert in božja kazen stopita hudobnežu pred
oči, merzel pot ga oblije; zdaj ledeno, zdaj vročemu
prihaja. Naposlednjič odjenja ciganova pest, nož skrije
za pas in Peter je bil prost. Hotel jo je naglo po-
brusiti, da se ne bi vrag njegov spremislil. „Daj mi
pred mošnjo", reče cigan, „drugopot pridem in te
pridem pogledat na grad, kako kaj gospodariš. Po¬
ročim ti morda tudi, kako ti kaj bratov sin, ali se
mu toži po tako dobrem stricu, ali kaj-li; zakaj iz¬
vedel bom vse. Kedar bode turški paša, utegne ti
četo Turkov pred grad pripeljati, toda sive Lašč boš
že imel tačas in dobi - o si rove zagradi, zakaj vojak
bo iž njega, da ne bo vsak janičar njemu prilika.
Pe glej, da veliko denarja pridobiš, brata pa odpodiš,
kedar ti pride na dom . 11

Rekši se krohoče cigan ter odide. Peter, največa
reva v človeški koži, odide domu. Gotovo je bil ob¬
ljubil sam sebi, da ne gre nikdar in nikoli več po noči
nikogar čakat, ne prijatla ne sovražnika, ker je že
dvakrat po noči težko ušel smertni nevarnosti. Na
mestu pa je bilo zopet samošno. V vzhodu se je ru-
delo obnebje in kmalo nastane lepa jutranja zarija.
Pač res, dan hudodelce preganja, noč je prikriva!

45

Osmo poglavje.

V neverslce roke padel mu mili je otrok,
Med otcem in otrokom zija prepad globok!
Zdihuje sivi starec, zdihuje celo noč,

In kliče vse svetnike in Boga na pomoč.

Fr. Cegnar.

Pater Bernard ni mogel preboleti nesreče, šel je
bil tjekaj, kamor nam vsem kaže pot, od koder se
nihče ne verne več: truplo v kertovo deželo, duša
v lepše življenje. Peter je gospodoval na Kozjaku,
na videz srečen. Ali pa je mirovala vest, tista tiča,
ki večno kljuje in vpije in obsoja? Ali se je lahko
vlegel in sladko brez skerbi spal? Menda ne.

Novice, ki so došle na Kozjak, poročale so, da
pride Marko kmalo domii. Ubogi mož! Nič še ni
mislil, kaka izguba ga je zadela. Najmanj pa je
slutil, da mu je vse to napravil lastni brat.

Vojska, ki je bila prišla iz Kranjskega v Celje,
da otme cesarja Friderika, prežene kmalo Vitovčeve
čete. Osvobodeni cesar jo krene z vitezi in oborože¬
nim slovenskim ljudstvom v Ljubljano. Ko bi bil tu
vojsko razpustil, kakor so res nekteri hoteli, bil bi
prišel Marko Kozjak o pravem času domu in morda
bi se bila osoda vse drugače obernila. Ali cesar jo
hotel zbrano vojsko porabiti,- da bi svojega nasprot¬
nika, celjskega Vitovca, popolnoma ukrotil. Zapove
torej v Ljubljani, naj se vojska ne razide in napravi
velik razgled svoje armade. Grofi celjski so imeli
mnogo lastnij po Kranjskem, ktere je Vitovec, kakor
oskerbnik celjske vdove, z mečem v roči branil. Cesar
je torej hotel nektere teh lastnij sebi pridobiti, zato
pošlje oddelek vojske proti Radoljci na Gorensko,

46

kjer so Vitovčevci gospodovali, da bi jo spravil v ;
svojo oblast. Tako je potekel čas, in predno je Marko
Kozjak dobil privoljenje, da sme s svojimi hlapci
zopet domu, predrugačilo se mu je doma marsikaj,
kakor smo že vidili.

Bilo je jesenskega večera, ko je jezdil po slabo
nadelanem potu proti domu, za njim kerdelce veselih
hlapcev, izmed kterih je manjkalo dveh, ki sta ostala
zakopana na tuji zemlji. Hlapci so se glasno pomen¬
kovali in ogovarjali mimo gredoče kmečke ljudi; go¬
spodu bi bil bral veselje na obrazu, ko je zagledal
hribec, kjer mu je stalo domovje na skalo sezidano,
in kjer je menil sina objeti, ne vedoč, da je daleč—
ah daleč — pri nejevernih Turkih.

Veselo zatrobi vratar, stari hišni služabnik, v rog,
ko zagleda ljubega gospodarja pred gradom; viseče
mostnice padejo čez visoke rove in grad sprejme ker¬
delce. Družina vre vkup, tudi Peter prišepeče. „Aj
Bogu se usmili in mamki božji 44 , javka stara Mara
med pervimi, „da bi bili gospod vendar popred prišli,
predno so hudobni ljudje tej hiši steber izpodmaknili,
predno so hudi ciganje milega sinova daleč odgnali, ,
da ga ne bo nikoli več vidil pošten človek!“

Gotovo se je Marku moralo čudno zdeti, da sina
ni vidil precej med svojimi ljudmi. Se bolj pa je
moral ostermeti, ko je Peter kislo in žalostno pristopil
rekši, naj gre ž njim in naj ne' stoji med družin- 1
četi, da mu ima posebnega kaj razodeti. Ko blisk iz
jasnega zadene ga žalostna novica; barve so ga spre-
letale, molčal je; bolečine, ki jih je čutil, niso mu
dale ni govoriti ni svoje tuge očitno pokazati.

„In ni ga bilo človeka, ki bi mi bil rešil sina? 11
reče po dolgem molku z žalostnim glasom. „Nobenega
človeka nima Marko Kozjak, ki bi bil šel za roparji?
Nobenega človeka? 4 '

47

„Krivo me sodiš, brat Marko!" odgovori Peter,
„ koliko sem si prizadel, koliko sem prehodil, da bi
bil zasledil roparje, to ti pove vsak sosed, vsak hla¬
pec. Jaz sem delal, kar je bilo v moji moči; ali de¬
ček je izginil, kakor bi ga bila zemlja požerla, in
ravno zato imam jaz upanje, da — da bode še kdaj
prišel na dan. Utolaži se torej, brat Marko, saj vidiš,
moralo je tako biti, Bog je menda hotel."

Vendar vse te tolažbe so se Marka slabo prijele,
morda timbolj, ker so vzhajale iz hinavskega serca.
Sam je bil na tem svetu, nobenega otroka ni več
imel, in vse tolažbe mu ga niso mogle nadomestiti.
Kdor bi bil vidil tega moža, ki je serčno šel med
gole meče in špičastim sulicam naproti, kteremu je
solnce na bojišči lice zarujavilo, kteremu je sovražnik
nektero rano vsekal; kdor bi ga bil vidil, kako so
mu debele solze tekle po gosti bradi na junaške
persi, ta bi se bil moral ž njim jokati. Pa je tudi
vse drugo: vedeti, da je otrok umeri in v nebo nesel
nedolžno dušico, ali pa da so ga neverni in divji
ciganje odpeljali, Bog ve kam, in Bog ve čemu!

Kakor vsi ljudje tačas, tudi Marko ni bil popol¬
noma prost vraž in praznih ver, in le-to mu je še
toliko več prizadelo bolečin, ker si je vsakoverstne
strašne reči slikal pred očmi, ktere so vse bile v do-
tičji ž njegovim sinom.

S hudobnim veseljem je gledal potuhnjeni Peter,
kako Marko od večera do jutra otožnejši postaja.

Pervi namen, ki si ga je bil Marko postavil, bil
je ta, da hoče sina iskat križem sveta, dokler ga ne
najde. Ali znanci, zvlasti menihi zatiški ga pregovore,
da je vse iskanje zastonj, ker se ni dalo ni pičice
izvedeti, proti kteremu kraju so jo hudodelci z dečkom
krenili, ali so šli daleč ali so ostali blizo. Sprevidil
je na zadnje, ko se je bil v svoji žalosti sam sebi

48

nekoliko privadil, da bi bilo res vse brez vspeha,
kar bi koli storil.

Marku ni bil svet več po godu. „Kaj mi pomaga
ime, kaj bogastvo?“ rekel je sam pri sebi. „Srečaje
šla po vodi, ne bodem je imel več na tem svetu! Ženo
mi je Bog vzel prezgodaj, ostalo mi je dete, in zdaj
sem izgubil še le-to. Srečen na svetu ne morem več
biti; le tamkaj jih upam še viditi, torej moram sker-
beti, da pridem tj e. “

Stopi torej pred gerbastega brata Petra in muj
reče: „Ljubi moj brat! Umekniti se ti hočem, dam ti
vse svoje premoženje, obračaj ga, kakor te je volja.
Oženi se, ako ti je po všeči, mlajši si od mene. j
Samo to si izgovorim, ko bi kdaj zasvetil srečni
dan, da bi se izvedelo za mojega sina, da ima on ]
pravico nastopiti za teboj. Jaz pa grem v klošter
v Zatičino; skerbeti hočem za svojo dušo, svet in
svetno imetje tebi prepuščam. V kloštru naj pokop¬
ljejo moje kosti, Bog ne daj! morda ene zadnjih naše
stare rodovine/'

Krnalo potem se Marko preseli v klošter, obleče
namesti svitle jeklene vojne oprave belo obleko me¬
niško iz sirovega sukna, in je bil eden najpobožnejših
menihov v Zatičini.

Petru se je bilo torej vse po volji izteklo, kakor
si je želel in pričakoval.

49

Deveto poglavje.

Odkersti se in bo Turom,

In ko doi-aste, da takrat
Morit bo hodil si svoj&t.

Valjavec.

Vernimo se zopet k mlademu Jurjn Kozjaku,
kterega je bil cigan odpeljal. Sicer smo že zašli v
povedovanji malo dalje, povzamemo torej na kratko
tukaj reči, ki bi jih imeli že popred razložiti.

Ciganje so bili bliskoma oddirjali, ko so
imeli dečka med seboj. Imeli so iskre lahke
konjiče, kteri so, da-si manjši od vojnih grajskih
konj, ki so jih jezdili Kozjaški hlapci, vendar ve¬
liko laglje posegali, tak6 da so ciganje bili kmalo
svojim gonjačem iz moči in očf. Tudi noč jim je
ustregla. Da-si tudi so se nekoliko ogibali navadnih potov
in po stranskih stezah hodili, dospeli so drugi dan
na mejo in tu so bili toliko, kakor brez skerbi.
Torej se loči spoštovavna druščina, ker so hoteli
skoraj vsi Samolovi pajdaši na Ogersko, Samoi pak
na Turško.

Ni manjkalo veliko, da ne bi bil moral nož raz¬
sodbo storiti. Le s tem so se pobogali, da jim je
prepustil Samoi veči del kervavega denarja za dečka.
Dolgin se potem oberne proti Turčiji, kajti hotel je
menda naloženo zlodejstvo do zadnjega izpolniti, ka¬
kor je bil že ves v hudobiji, ali pa je upal še kak
denar izkupiti za lepega dečka. Fante je sicer od
kraja vpil, jokal in prosil, ali cigan mu je vselej
usta zatisnil in tako ne prav vljudno utišil pred njim
na sedlu sedečega ubogega otroka. Derhal razmer-

Juri Kozjak,  £

50

šenih ciganovih bratov, ktere je dolgin na poti zalotil,
stergala je bila poslednjo dobro obleko dečku s telesa;
ciganske matere so mu bile zavdale, da ni vpil, in
da je dobil bolj zagorelo in rujavkasto lice.

Na turški meji proda cigan dečka Turku, ki je
kristjanske otroke nabiral za janičarske izrejališča.

Turki, za pervega doma v Aziji, bili so prema¬
gani konci 8. stoletja po Arabljanih in so ravno po
le-teh sprejeli vero Mohamedovo. Kmalo pa so Turki
svojim zmagavcem nekoliko oblasti iz rok izvili in
naposled so si znali popolno prostost osvojiti. Osman,
pervak in preded zdajnih sultanov turških, vzame
keršanskemu cesarju v Carigradu nekaj maloazijskih
zemljišč in postane samostojen vladar. Sin njegov
Orhan,  pridobi z orožjem vso malo Azijo in pervi
vstanovi tisto turško vojsko, ktera je najbolj pripo¬
mogla, da je dolgo časa turško ime strah in trepet
razprostiralo po vsej Evropi, posebno pa še pri nas
južnih Slovanih •*— namreč janieare.  Pod vladar¬
jem Orhanom je namreč svetoval veliki vezir Alredin.
naj se vjeti kristjanski otroci izrejajo in odgojujejo
za turške vojake, in take vojake so imenovali jani-
čare.

Iz pervega je bilo komaj tisoč janičarjev. Ali
že za sultana Murada I. (leta 1360), kteremu nekteri
pripisujejo pervo vstanovljenje te nove vojske, po¬
množilo se je število janičarjev na dvanajst tisoč.
Ko so Turki čezdalje bolj vterdili svoje gospodstvo
po Evropi v jugu, osvojivši si Carigrad 1. 1453, ko
so čezdalje bolj podjarmovali kristjane, nalovili so
tudi zmirom več keršanskih dečkov, in janičarska
vojska se je narastla do 40.000 mož, tistih strahovitih
vojščakov, ki so, sami iz keršanskih rodovin, nevede
zoper lastne roditelje in brate in zoper njihovo vero
neusmiljeno divjali.

51

Med janičarje torej je prišel tudi mali Juri Koz¬
jak. Iz malega dečka zraste čez leta krepek mlade-
neč, na telesu junak, kakor mu je bil v mladih letih
oče v daljni domovini. Ali kaka sprememba! To ni
bil več tisti otročje-pobožni Kozjakov sin, ampak po-
turčen sanjarski vojak.

Privadil se je bil novim pajdašem, novim nava¬
dam, novim podukom. Rahlo seme keršanske omika¬
nosti, kolikor so je bili dobri ljudje vcepili njegovemu
sercu, izruvali so neverni Mohamedanci, ko je komaj
korenine vsajalo. Namesto vere, ki nas uči bližnjega
ljubiti, naučil se je mladenič mohamedanstva, čegar
uk je: sovraštvo in poboj kristjanu in njegovi veri.
Vojni duh, ki je navdajal očeta, tudi se ni zatajil
pri sinu. Ali kristjanski oče je vojeval za pravico in
hrambo nezmožne nedolžnosti; poturčenemu, ubogemu
sinu so bile vsajene brez reda želje po boji in kervi.
Leta leteča izbrišejo mladenču spomin na otročje
čase. Divji mladi janičar se ni več spominjal, da
je bil pri dobrih ljudeh, ki so ga ljubili in ljubiti
učili. Popolnoma vendar ni bil pozabil očeta in le¬
pega domačega gradu, svojega hudega strica in da
so ga enkrat ljudjč radi imeli; pa mu je bilo
vse to le kakor lepe sanje, na ktere se le počasi in
zdaj nekoliko, zdaj zopet nekoliko domišlja. Dobro
ni vedel nobene reči. Tudi imena svojega očeta se
ni domišljal, niti kraja in dežele. Med tujci se je
bil navadil tujega jezika; svojega pervega, sloven¬
skega, se ni več spomnil.

Ako pomislimo, da celo mi pozabimo let otročjih
in zgodeb, ki smo jih v njih doživeli, čeravno smo
in ostanemo vedno v enih istih razmerah, ki nam
spomin oživljajo in ponavljajo: verjamemo toliko
lože, da je človek, ki je v pervi nježni mladosti
med tujce prišel, pozabil na jezik in očeta.

52

Hrabri janičar, Marko Kozjakov sin, postal je
v kratkem polkovnik v svoji orti (kakor se je ime¬
novala veča ali manjša četa janičarska), in ni ga bilo
mimo njega hrabrejšega in strašnejšega v boji. Ločil
pa se je od svojih tovaršev, da ni hlepel po ropanji in
moritvi slabih, neoroženih ljudi; in tako je nekako
njegovo pošteno serce tudi pod tujim odelom v tuji
divji druščini ostalo neomadeževano. Sicer ni prašal,
zakaj se vojuje; šel je vsikam, kamor so ljuti Turki
nesli zastave svojega preroka Mohameda, ali bojeval
se je z vojaki, ne z otroci in ženami.

Grozovita telesna moč, ki jo je ta janičar raz¬
kazal v boji, storila je, da so se celo Turki nekako
bali zamišljenega svojega vojaka. Ker so vedeli,
koliko jim tak glavar v boji koristi, ki, sam hraber
kot lev, svojim pajdašem pot nareja v vojne verste,
zatč je janičar Juri Kozjak — ki se ve tega imena
ni poznal — dosegel čast, da je vodil sam svoje
precej veliko kerdelo, da-si to sicer pri tako mladih
ni bila navada.

Deseto poglavje.

Opat in menihi, modri možjž,
Nobeden sercž ozdravit’ ne v(5.

Fr. Prešern.

Bilo je leta 1475. Peter Kozjak se je bil svoje
prostote že skoro naveličal, kajti sreče ni imel. Hotel
se je ženiti, ali spodletelo mu je: nevesta, ki si jo
je izbral, ni ga marala. Peter pa ni mogel še v drugo
poskušati, ostal je torej sam za-se na gradu Kozjaku.


53

Zvesti stari služabniki bili so popustili grad, ko
je nastopil Peter gospodarstvo. Stari Ožbe, ki je
služil v gradu šestdeset let, šel je osebenkovat na stare
dni, toda le za malo časa, kajti kmalo se je preselil s
tega sveta za Maro, staro hišino, ktera je bila umerla
precej za očetom Bernardom še v gradu.

Marku so bili tudi že lasje osiveli; postava,
nekdaj moška in močna, sključila se je bila in zger-
bančila. Največ je pripomogla žalost in skerb za sina,
da mu je starost prezgodaj jela lomiti kosti. Zastonj
so upali in pravili menihi, da se mu bode rana za¬
celila, kedar nekoliko pozabi svoje izgube. Menih
Marko je živel sam za-se v svoji bolečini.

V prijaznem kotiču, v zatišji med dvema versta-
ma lepih gričev je stal slavni klošter z ati š ki. Že leta
1135 je kupil patrijarh Percgrin iz Aglarja tukaj
nekaj zemlje, postavil klošter in poklical iz Rima
brate cistercienze. Vstanovitelj pa bratom ni samo
preskerbel streho in stanovanje, temveč prikupil jim
je za živež tudi primerne lastnije v okolici. Precej od
kraja so imeli menihi tri vasi podložne za raboto in
desetino. Pomnožili so to pervo lastnijo sosedni in
daljni plemenitaši; med poslednjimi nahajamo v za¬
pisnikih najviše osebe iz vseh stanov; papeže, ce¬
sarje, kralje, vojvode, grofe in druge imenitnike ime¬
nujejo med darovavci. Tako je bil klošter zatiški
v nekdanjih časih eden izmed najbogatejših v sloven¬
skih deželah.

Poslopje je bilo zavarovano z visocim obzidjem
in šterlečimi stolpi, zakaj tačas je bilo le varno, kar
je bilo sovražnikovi roki nedosegljivo, kar je branil
zid in ostri meč. Ne samo da so Turki bili hudi
sosedje, bilo je tudi v deželi nemirnežev mnogo.
Gospodar je imel dolžnost varovati svoje podložne.
Zat6 je moral imeti tudi klošter zmirom oboroženo

54

kerdelo hlapcev na nogah, ako se je hotel varovati
domačim in vnanjim sovražnikom.

Bilo je nekega jutra. Opat Ulrik je sedel v svoji
izbi in v roči imel veliko odperto knjigo z zlatim
zaklepom, v kteri je bral. Bil je opat že prileten;
v okolici med ljudstvom in med gospodo je veljala
njegova beseda veliko. Njemu nasproti pri durih je
stal velik mož širocih pleč, na pervi pogled bi bil
uganil, da je vojak.

„Kaj boš povedal, .Til?“ spregovori opat in zapre
svoje bukve, „kako ste opravili? Ali si dobil une, ki
so pisarja ubili? 1 '

„Nismo jih dobili, častitljivi gospod opat 11 ! od¬
govori Til. „Zasačili smo jih bili nekoliko v razvalini
in obstopili, ali imeli so cepce okovane, eni celo
meče; ušli so nam, trije naših so močno ranjeni . u

„Doklej bodo še nadlegovali ubogo ljudstvo so¬
vražniki od zunaj, roparji med narodom! Zdaj bodo
še prederzniši, na zadnje nam pridejo na dom, in
človek si ne bo upal več izpod strehe. Ali si že sli¬
šal, da nam se je Turkov bati, predno mine poletje?
Potem bomo imeli zopet nesrečo, da nam Bog po¬
magaj ! 11

Opat pomigne Tilu, naj odide. Til pa se je le
počasi pomikal nazaj; vidilo se je, da bi še nekaj
rad povedal.

„Kaj bi še rad ? 11  praša ga naposled opat.

„Sinoči smo dobili neznanega človeka 11 , pripove¬
duje hlapec, „in ker se nas je ogibal, prijeli smo ga.
Zdaj pa terdi hlapec Andrej, ki je bil prej v gradu
na Kozjaku, da ga je že vidil poprej in da je ravno
tisti, kakor so djali, da je bil odpeljal tistega dečka,
sina gospoda- 11

„Kozjaka !? 11  pravi opat čude se, vstane s stola
in sprašuje hlapca zvesto in na drobno, kako jim je

55

cigan v roke prišel. „Kaj ko bi se dalo kaj izvedeti
o Kozjakovem sinu!“ mislil je opat Ulrik, in berž
reče pripeljati cigana in sklicati priorja, očeta Martina
in druge starejše menihe.

Kmalo se zbero očetje in začno cigana izpraše¬
vati in izpeljevati. Obetajo mu, da se mu bode veliko
prizaneslo, ako povč po resnici in se spokori; nasproti
pa žugajo, da ga nevtegoma dajo obesiti, ako ne
govori vse po pravici. Cigan pa je zaničljivo po¬
gledoval okrog sebe; vse se mu je zdelo za smeh,
ne za smert.

„Ali si ti tisti človek, ki je roparsko odpeljal
dečka, Kozjakovega sina?“ praša opat. — „Govori!
ljudje te poznajo, ne boš utajil ne.“

„Prav dobro me poznate; jaz sem službo pre-
skerbel dečku“, reče cigan in gleda okrog po svojih
sodnikih, menihih in hlapcih, ki so ga deržali.

„Kje je menih Kozjak ?“ praša dalje cigan. „Ako
ga hočete poklicati, jaz bi mu nekaj povedal na uho,
in on bo za-me prosil, da me ne obesite; vam panič
ne zaupam, gospodje v dolžili halah! Vi bi ne mara
radi, da bi jaz pod vislice stopil ali pa da bi se mi
prelomil vrat. Ali Kozjak, ta je moj stari prijatel,
naj bo že tisti gerbavi ali pa njegov brat, ki je med
vami menih.“

Marko Kozjak, že osivel, pride iz svoje izbice,
ki je bila na zadnjem oglu proti severju. Ko zasliši,
da je ravno tisti, ki mu je odpeljal sina, zapre to
ubozenm starcu besedo, up navdihne očeta, upanje,
da je še mogoče sina dobiti nazaj. „Povej mi povej,
da moj sin živi; izgovori, da mi ga pripelješ nazaj,
in nič se ti ne bode zgodilo, jaz prevzamem tvojo
kazen, jaz ti dam pol premoženja, ves Kozjak,
pa mi govori, kje je moj sin?“ Vse to je hotel stari
Marko na enkrat izvedeti iz cigana.

66

Ali temu se zasvetijo male sive oči, in staro
maščevanje se mu zbudt. Nekaj časa gleda osivelega,
onemoglega očeta, in pravi: „Ne poznaš me, Marko
Kozjak? Jaz sem imel tudi nekdaj sina, mladega,
lepo rastočega, ki sem ga ljubil. Ali ti si mi poderl
moje veselje, ti si pobil mojega sina, da mi je umeri,
in zatč sem te kaznoval, kakor vidim dovolj. Ali ne
sam jaz, tudi drugi človek je bil, ki me je nagnal
do tega dela; ime tega človeka ti povem na uho, in
ako ne boš prosil za moje življenje, tudi za njegovo
ne boš; ako mene obesijo, tudi njemu ne prizaneso.
Poslušaj!" in cigan pristopi k staremu Marku ter
mu pove na uho: „Tvoj brat Peter mi je sina prodal
in izdal! 1 '

Komaj je Marko te besede čul, prešine ga kakor
blisk in zgerne se v omedlevico na tla. Menihi so
vsi ob enem planili, da bi pomogli staremu možu.

„Kaj sem vam pravil, gospodje v belih halah,
da ne bom obešen! Ko se Kozjak zbrihta, prosil bo
za-me in za mojo staro kožo."

^Pridemo ti že do zoba", pravi eden hlapcev.

„In ako bi imel samega peklenščeka v mavhi",
pristavi drugi.

Hlapci so ugibali med seboj, da to mora biti več
kakor pošten človek, in menili so, da je Marku za-
copral, da je omedlel.

Opat prestrašen veli, naj cigana zvezanega od¬
peljejo in zapro. Tudi Marka odneso. Nič se ni za¬
vedel. Skoraj vsi so menili, da ne bode preživel te
omedlevice. Skerbi za izgubljenim sinom, žalost in
bolečine so mu bile obelile glavo in ga rinile do roba
večnosti. Zdaj je našel pravi sled za sinom, ki ga
je mislil mertvega, in kako bode prenesel tak oslab¬
ljen človek toliko težo, ki dušo teži? Drugi pa so
rekali med seboj: „To, kar je cigan Kozjaku na

tihem povedal, moralo je biti strašno, grozoyito; za¬
kaj Kozjak, da-si je zdaj že res oslabel, bil je ven¬
dar le popred vojak, ne bila bi ga vsaka stvar pre¬
tresla tako, da bi se bil kar berž zgrudil in precej
nič zavedel/'

Marka Kozjaka spravijo v posteljo ter pokličejo
očeta Benedikta, ki je bil na glasu, da ume zdravila
napravljati, rano obezati in zaceliti, in rože kuhati,
da so dobre za bolno telo. Pater Benedikt tudi znese
vso svojo umetnost, da bi bolnika spravil zopet k
svesti. Vse je bilo v ldoštru po konci.

Opat pošlje tudi posla v grad Kozjak gospodu
Petru poročit, naj nemudoma pride v klošter, ker mu
je brat morda blizo smerti.

Peter se zavzame, ni še pričakoval bratove smerti.
Prav za prav, kakor se nam zdi, ni mu bilo veliko
do brata, kterega ljubil ni; vendar spodobilo se je,
da ga je šel pogledat še pred smertjo in zato je bil
pripravljen precej. Veli torej osedlati svojega konja
ter pogosti klošterskega posla.

„Kaj pa se je zgodilo ?“ praša Peter klošterskega
hlapca medpotoma. „Ali je moj brat na nagloma
zbolel?"

„Povedali mi niso opat sami", odgovori hlapec,
„pa slišal sem vendar tako drugod, da je neki cigan,
kterega smo predsinočnjim vjeli, nekaj gospodu skri¬
vaj povedal, in precej tačas jim je prihajalo slabo in
se niso potem več zavedeli. Kaj je cigan povedal,
tega ne vedo, najberže kako čarobnijo, kakor jih
imajo ti ljudjč."

Ko bi bil hlapec pazil na gospod Petra Kozjaka,
vidil bi bil, kako je lice njegovo zdaj bledo, zdaj
zeleno prihajalo; noge so se mu oklenile konja in
roke so spustile nevede konjsko berzdo. „Ko bi bil
pa to tisti cigan? Ko bi bil bratu njegovo hudodel-

58

stvo povedal? 1 ' Ta misel je bledla in vrela plemeni¬
tašu po glavi.

„Kakošen je cigan?" praša čez dolgo, ko se ne- l
koliko vpokoji.

„Dolg, že precej star, pa močen, ko vol; dva sta .
ga morala deržati in še bi jih bil kmalo ustrahoval, I
da-si naš Til ni kar bodi —“ odgovori hlapec.

„On je", pravi Peter, in obide ga smertni strah. 1
Vest, že davno utišena in pomirjena, zbudi se na 1
novo.

Plaho je gledal klošterski hlapec gospoda Koz- j
jaka, ki je bil čuden, da še nikoli tako. „Kaj vam
je gospod", praša kake dvakrat, ko vidi Petra vsega
prepadenega. Toda Peter ne govori besedice do klo- ,
šterskih vrat. Sam ni vedel, kedaj je prišel do tje.

Opat mu pride na dvorišče naproti. Peter, ki je
hotel prašati, kako je bratu, praša kako je ciganu, j
Opat je spoznal precej, da je grozno razmišljen; me¬
nil je pa, da ga je nenadna nesreča tako z  uma :
spravila. Pelje ga torej k bratu. Ta je ležal še zmi-
rom brez zavesti. Mešalo in bledlo se mu je v glavi.
Govoril je besede nerazumljive.

Ko je Peter vidil, da menihi ne vedč še njegove s
pregrehe, kajti bili so vsi jako prijazni ž njim, in ko
so vsi zmajevali, da bi Marko še kedaj vstal, umiri
sc serce tudi Petru nekoliko.

Prosi opata, naj ga pusti k ciganu, češ, da bode
kaj bolj na tanko izvedel o svojem bratrancu, kje je
in kako bi ga dobil nazaj. Kad mu dovoli opat, ter
mu celo ponudi, da mu hoče dati spremljevavca. Ali -
Peter si da le ječo pokazati, potem pa izpusti hlapca,
rekši da se bo sam najbolj pogovoril s ciganom.

„Če te poprime", mermral' je hlapec odhajaje,
„premel ti bode krive kosti, da boš pomnil ho-


diti blizo pes j ega hleva. Pa če te, naj te, ne manjka
boljših ljudi.“

Peter stopi k ciganu v ječo.

! „Aha, moj stari prijatel me je prišel gledat“,
1  pravi cigan poredno, „nu, prav storiš. Ali že veš, da
naju oba obesijo — tebe in mene, spodobi se to po
vsej pravici; zakaj skupaj orala, skupaj pojedala;
oba vkup vozila, oba vkup zvernila. Kaj ti praviš,
' moj gerčavi prijatel ?“

Kako je Petru moralo biti, to si lahko vsak sam
! misli. Vendar sila je bila.

„Kako se prederzneš, moje ime s svojim ob enem
imenovati?“ grozi se Peter.

„Molči, molči! mačka stara, polomljena; saj vem,
da nisi pozabil na tisti večer — pred kacimi dva¬
najstimi leti — in ko bi ga bil, opomnil bi te jaz
f kmalu na-nj. Da pa sem tvoje ime imenoval bratu,
i staremu menihu, to mi je velevala pamet. Spoznal
me je hlapec, ki je bil pred na tvoji kertini, in kte-
remu bi bil imel ti črepinjo streti — pa bi vsega tega
ne bilo — in kaj mi je ostalo druzega, da si rešim
svojo staro polt, za ktero mi je še zmirom več, ko
s  za tvojo gerčo, ktero ti je Bog opertal, namesto tovora
na ram o V,

Ko "bi bil Peter mogel to hudobo s pogledom na
steno nabosti, bil bi jo; ali za zdaj je moral molčati
in cigana z lepo za-se pridobiti.

„Komii si še bleknil o tej reči, kakor mojemu
bratu ?“ praša Peter.

„Nikomur!“ odgovori cigan. „Menil sem, da ga
bom s tem pripravil za svojo reč in za svojo glavo,
i da mu obljubim, sina nazaj prignati. V tem trenotji
pa sem se tvoje lepote domislil, in glej! stara šlcva
je bil toliko neumen, da je omedlel.“

k

60

»Svetujem ti, da mojega imena ne imenuješ vež
brat bode morda umeri in tako te bom jaz spravil i; za
ječe", pravi Peter. c j a

»Kaj, ko bi jaz namerjal tvoj del pri tem djanj zerr
razodeti ?“ te g,

»Nihče ti ne bo verjel, človeče! in potem ne upa, v ji
nič, to bo tvoja smert; jaz si hočem prizadeti, da n( j z  j
boš živel, dva dni potem, ako imenuješ mene očitno/ no jj
»Kaj, ko bi jaz dokazal, kar bom govoril? Kc tuje
bi jaz pripravil tvojega bratovega sinova zopet nazaj za ]$
in priče dobil zoper tebe. Da jih doboin — ne skerii g k a
tega. Bratranec tvoj pak je lep janičar; ni temu pelini
tednov, kar sem ga vidil, morda te obišče in svoj
rojstni kraj, to je da, po janičarsko, zakaj ne pozna
dežele, kjer ima tako ljubega strica, kakor si ti, moj
ljubeznjivi tovarš! Kaj bi ti rekel potlej? 1 ' Bekši za-
krohoče cigan.

»Tega ne storiš", spregovarja Peter, »bilo bi tebi
škodljivo."

»Kaj je meni  škodljivo, sodim le jaz; tebi pa
le ena pomaga iz klešč in ta je, da me spraviš iz te
luknje na beli dan ali v černo noč. Ako me ti ne,
oprostil se bom sam, potlej pa ti glej, kod boš hodil
in kam boš stopil. Vzemi nož in prereži mi vervi na
herbtu, ki mi vežejo roke, prišel bom že sam pod p 0
solnce." M;

Petra vendar ni bilo volja tega storiti. Izgovar- tet
jal se je, da ga osvobodi kako drugače, bolj skrivaj;! ros
to bi bilo preočito. pj]

»Ako nisem v štiri in dvajsetih urah prost s tvojo' j e
močjo, bodem brez-tvoje pozneje. Potlej pa bom raz- ne
obesil tvoje možgane po plotu zatiškega verta", vpil ki¬
je serditi cigan za plemenitašem, da sta ga lahko s e
slišala hlapca, ki sta stala pred durmi na straži, t«

ca

6i

1 ve( ; Peter je ostal čez noč v kloštru. Mar mu je bilo
,v ^ 'j za brata! V svoji černi duši bi bil veliko rajši, da
da bi brat umeri in skrivnost seboj nesel pod
U ari j zemljo. Ali s ciganom? Prav za prav mu tudi za
tega ni bilo nič. Koliko bi bil dal, da bi se bil spra-
u Pjjvil s sveta?! Belil si je glavo, kako bi mu pomagal
a  iz ječe in tako sebi iz neznanske zadrege. Vendar
tno ;' nobenega upanja ni imel; ni vidil, da bi se dalo brez
K' tuje pomoči kaj storiti. Tuje pomoči pa se je bal,
iaza | zakaj že perva in edina, ki jo je rabil, namreč cigan-
c er B ska, mu je presedala ter mu napravila grozno veliko
P e !-britkih dni.

Ednajsto poglavje.

Gosta megla po polji leži —
No kaj je to V kako je to?
„Tam ni nobene megle znat’
Le turški konji tako sop6.“

. Narodna pesem.

’ 1113  Tako je bilo v kloštru v Zatičini, ko pride drugo
P 0( i poročilo v deželo, ki je storilo, da so vsi pozabili na
Markovo bolezen in na cigana pod kloštrom zaper-
' a pj tega. Slovenske dežele (Kranjsko, Štajersko in Ko-
ra ji! roško) si še niso bile dobro opomogle in se okre-
’ pile od strašnih ran sovražnih in poprejšnih let, ko
°J°' je Turek na novo prihrumel v deželo, kervav bič v
az ' nečloveški roči prinesel in se pripravljal, da bi od
pi J  kraja počenši zopet teptal slovensko stern in podiral
‘k° Belišča mirnemu narodu slovenskemu. Zdaj je zopet
IZ1 - treba bilo bran postaviti žugajoči reki, dežela je kli¬
cala vsacega junaka na boj. Veljalo je tačas še bolj

SVOJ

ozna

moj

za¬

teči

pa
z te
ne,
odil

ko danešnji dan: „Pomagaj si‘sam in pomore ti Bog": ze
zakaj tedaj ni bilo redne vojske, ki bi bila postavila N
se vragu pred oči ter mu mejo zasadila, doklej mi; ul
je stopiti. Gorele so germade po gorah in naznanje-
vale, da se bliža vrag. Zdaj so še le vreli vkup, vsa 2(
dežela je bila velik tabor. Dostikrat pa je nesreča, v<
da so se premalo zedinili posamezni brambovci, ali se
da se niso mogli ali utegnili zbrati, ker je bil Turek tu. di
kakor bi ga bila ponoči zemlja izpuhnila. v<

Leta 1475 udarijo v najlepšem poletji Turki na m
južne pokrajine štajerske. Vodil jih je Ahmet-paša. k;
Vseh je bilo kacih 12.000 mož, največ konjikov, z;
kerdelo tudi janičarjev. Juri Šenk, glavar koroške p'
dežele, zbere v naglici nekaj pripravljene vojske po p<
vseh treh deželah, da bi toliko časa ustavljal sovraž- m
nika v južnem Štajerskem, dokler se ne snide velika
vojska vseh dežel slovenskih, ktera bi se mogla veliki pi
turški sili iz oči v oči postaviti nasproti. pi

Peter Kozjak bi bil tudi s svojimi hlapci imel vi
Šenku pomagat, ker je bil eden velikih plemenitašev,, st
ki so imeli zmirom vojne hlapce na nogah in v orožji.j tc
Ali že misel na boj in mogočo smert mu je bila ne-| o
ljuba; slave si ni upal pridobiti, domovine pa ne more sl
tak človek tolikanj ljubiti, da bi meč opasal za njo,
ki ne ljubi svojega bližnjega, ni tistega ne, ki je ž d
njim ene kervi. p

Ljudovik Kozjak, sorodnik Petrov prevzame torej .ji
namesto njega povelje čez hlapce kozjaške inzatiške. 'b
V kloštru so popravljali poškodovano ozidje, d
znašali živež s pristave in vse pripravljali, da bi‘ n
se branili Turkom do zime, kajti privreli so le kakor d
ploha in se umeknili nazaj, ko so naropali dovolj in s
se do sita nadivjali v kervi keršanski. V tem sploš- s
nem vretji ni nihče mislil na zapertega cigana: hlapci, v
ki niso odšli z Ljudoyikom nad Turka, imeli so dru- • ž

63


og-| zega posla obilo, ne da bi bili varovali hudodelca,
tvilsj Nekega jutra torej tiča ni bilo v gnjezdu. Kako je
muj ušel, tega ni nihče vedel,

nje- Juri Šenk je bil s svojo malo vojsko — kacih
vsa. 2000 mož je imel — zalčtil sprednjo kerdelo turške
eea, vojske. Misleči, da je to vsa vojska turška, veržejo
ali se Slovenci hrabro na Turka in, predno je tistega
: tu, dne solnce zašlo za goro, ležalo je okoli dve sto ne¬
vernih sovražnikov pobitih na bojišči; drugi se umak-
na nejo. Veliko je bilo veselje med Šenkovo malo vojsko,
iša.) kajti menili so, da so tako z lahkim trudom zopet
:ov, za zdaj odbili vr&ga in deželo rešili. Še tisto noč
ške pošlje torej Šenk posla, da bi oznanil po deželi veselo
po poročilo. Drugi dan je hotel Šenk sovražnika čez
až- mejo zagnati.

ika Veselo poročilo, da so Slovenci Turka premagali,
iki pride tudi v klošter zatiški. Opat Udalrik berž na¬
pove procesijo k cerkvi matere Božje na Muljavi,
(iel vasi dobro uro oddaljeni od kloštra. Povabi vse ljud-
3V. +  stvo in gospodo z gradov, da bi bili deležni pri
sji.l tej procesiji ter zahvalili Boga, da je odvernil
ie-f od dežele veliko nesrečo in zmago podelil kristjan¬
ke skemu pravičnemu orožju.

jo, Med tem, ko so se pripravljali za procesijo, zgo-
! ž dila se je slovenski vojski velika nesreča. Ahmet-
paša, turški poveljnik, je komaj zvedel, da so krist-
rej jani njegovo pervo kerdelo razmetali in večidel po-
ce. ' bili, kar razkačen zapove svoji petkrat veči vojski,
e, da še tisto noč zajame keršanske junake. Ko jutro
bi’ napoči, vidili so Slovenci na enkrat, da jih je zajel
or desetkrat veči sovražnik; — in nepripravljeni, pre-
in strašeni so morali zopet zgrabiti za orožje in braniti
>š- sebe in deželo. Kervavo so se zdaj bili, vsak

ei, vojak je bil junak, nobeden ni zastonj dal svojega
u-- življenja; ali na zadnje mala, že prejšni dan utrujena

in zdelana slovenska vojska vendar le obnemore.
Koroški glavar Šenk, kranjski plemenitaš Ljudovik
Kozjak in mnogo druzih imenitnih vitezov je bilo
vjetih, ker jih Turki niso hoteli umoriti, češ, da do-
bodo veliko odkupnine za-nje. — Ostanld kristjanske
vojske se naglo umaknejo v gozde. Po deželi ni še
nihče vedel za to strašno pobitje. Turki so vedeli,
da jim zdaj nikjer ne more enaka vojska pot zapreti,
zato so hrumeli v Kranjsko naprej proti sredi.

Veselo je vstajalo solnce in obsevalo polja in
velike travnike kloštra zatiškega. Par za parom je
šel v procesiji za svetim križem iz kloštra. Naprej
menihi, za njimi gospodje plemeniti: Peter Kozjak s
svojo gerbavo postavo, Janez Mačerol z Mačerolca,
vitez Ravbar s Kravjaka in veliko druzih; za temi
pa so stopali pobožni kmečki ljudje, moški in ženske,
nezmerno število. Počasi se je pobožna množica gibala
naprej.

Pravljica pripoveduje, da so na „Velikem trav-
niku“, konci kterega stoji nekdanja podružnica za
tiškega kloštra, cerkvica Matere božje — da so se
tu ljudje iz sedmih far sešli s svojimi duhovni in
banderami ter neki star naroden ples plesali, kteri je
bil dovoljen po cerkvenih poglavarjih. Zdi se mi, da
ga imenujejo stari očetje overtenico in da se neki
ostanek tega plesa nahaja še po slovenskih božjih
potih.

Bilo je torej na travniku veliko množje ljudstva.
Vse je bilo brezskerbno veselo ali pa vtopljeno v po-
božnosti.

Menihi in gospodje, med njimi Peter Kozjak, so
bili že blizo cerkvice.

Kar se zasliši od vzhoda in Severja znani gro¬
zoviti krik: Alah, Alah! in ko blisk se naglo začuje
strašna beseda: „Turki!“ In od vzhoda čez Bojanji

h

P-

I

65

verli so dirjali turški konjiki naravnost po travniku
proti množici; od severja, od kloštra, so pa vrele
druge čete Turkov. Strah obide ubogo ljudstvo. Ka¬
kor jastreb iz viška plane med piščeta, da jih nekaj
, podavi, nekaj razkropi, tako so priderli Turki nad
nje. Zdajci se dviga vpitje do neba; vse beži." Veči
del ljudi je pobegnilo v cerkev in na obzidano po¬
kopališče, nekoliko v bližnjo liosto, nekoliko brez
namena in brez glave tje, kamor jih je nogg, nesla.
Veliko pak so jih Turki posekali in pojezdili na trav¬
niku, tako da stari ljudje pravijo, da je tekla tačas
L kri po trati kakor v žlebu potok, da so jo turški
konji do členkov gazili. Cerkev in pokopališče, s
precej visocim zidom obdano, je bilo natlačeno be¬
guncev, ki so tu iskali zavetja.

Menihi, ženske, otroci in starci so šli v cerkev,
možje pak so se zbrali za zidom in sklenili braniti se
do zadnjega diha. Tu je pograbil vsaki, kar mu je
bilo pri rokah za orožje, bodi si da je iz železa ali
, iz lesa delano orodje ali sirovi kolec. Drugi so na¬
birali kupe kamenja, odkerhovali ga od cerkvenega
zida in metali na sovražnika, ki se je bil približal
in podil počasnejše begune.

Med tistimi, ki so rajši v hosto zbežali, kakor
za zid cerkveni pod varstvo božje, bil je tudi Peter.
Kakor hudobni ljudje, ki nimajo dobre vesti, bil je
tudi Peter grozovito plašljive in boječe duše. Ko mu
je vdaril krik: „Turki so tu“ na uho, popusti kar
menihe in tovarše, pomeša se med ljudi, ki so bežali
kar naprej, koder je bilo prazno, in dirja v hosto.

Molitve so donele iz cerkve, da bi mati božja
1  izprosila od Boga srečno brambo in rešitev pred stra¬
hovitim sovražnikom. Pred oltarjem so kleče molili
menihi, sivolasi možje, glasno so jih spremljala gerla
vse včrne množice v cerkvi.

Juri Konjak.

5

66

Okoli in okoli po planjavi so dirjali divji
Turki. Eni so vlačili zvezane vjetnike seboj, eni so
se zbirali v čete, da bi navalili na kristjane. Pač je
moralo britko zajedati ubogemu ljudstvu v serce, ko j
je vidilo, kako so hiše in poslopja, v kterih so se
rodili otroci, zdaj naglo zgorele, zažgane po vragovi
roki. Pač je nektera slovenska pest tesneje v pra¬
vični jezi stisnila svoje orožje, žele, da bi jej moči
bilo maščevati se nad vragom za toliko hudo!

V malih kerdelih pritiskajo zdaj Turki na tabor.
Ali kmetje niso branili le sebe in svoje do¬
movine, branili so tudi svojo vero, svoje žene in
otroke. Vedeli so, da jim milosti ni pričakovati, am¬
pak da so sužnji, berž ko se udajo. Zato so se bra¬
nili za slabim zidom in s slabim orožjem proti ne-
številnemu dobro oboroženemu sovražniku s tako
hrabrostjo, kakoršne bi morda danešnji dan zastonj
iskal med nami, njihovimi vnuki.

Nekteri Turek se je zvernil, ko ga je zadel terd,
težek kamen od zida odkerhnjen; ali tudi marsikteri
Slovenec je padel, zadet s pušico iz turškega loka.
Zmirom bliže in bliže se pomikajo Turki; kamenje, '
ki je usipalo na-nje kakor toča, ni jih moglo zavreti.

In ko je solnce nagnilo se že blizo gor, bili so
strahoviti sovragi pred zidom. Zmirom več in več jih
je prihajalo. Že so najpogumnejši plezali po zidu in
prislanjali tramove. Iz oči v oči, pest proti pesti se
spopadejo. Zunaj so se bliskale krive sablje, izza
zida pak so prosti možaki vihteli različno orožje.
Eni so z drogi merili Turkom črepinje, eni so s cer-
kveno, za silo odtergano desko suvali vraga raz
zida; tam je zopet velik močen mladenič sukal težek
kovan svečnik z oltarja, da je nekterega never¬
nika za vselej minilo poželenje v naše dežele
ropat hoditi. En sam mož je bil, ki je imel vojno

67

orožje, ki je bil izurjen v boji. Bil je Janez z Ma-
čerolca, edini plemenitaš, ki je bil ostal pri menihih
in kmetih. Ta je učil, kaj in kako naj se bijejo,
ter krepko pomagal okoli in okoli, kjer je bila naj-
veča sila. On je bil, ki je prigovarjal oslabelim, naj
ne odjenjajo. „Kmalo bode noč tu, potem se oddeh-
nemo!“ tako jih je tolažil.

Na severni strani tik obzidja je stala lipa. Na deblu
je visela že od nekdaj podoba matere božje; zadej za
podobo so se pa bili v votlem deblu Seršeni zaredili.
Prederznemu janičarju je bilo v glavo padlo, da bi
se dalo z drevesa veliko škode storiti stiskanim krist :
janom. Spleza tedaj med veje in res je njegova
strela zadela nekterega borivca za zidom. Janičarju je
še veliko druzih pajdašev plezalo na pomoč. Kmetje
se jamejo razmikati, že so Turki viseli na zidu, že
je še samo Janez Mačerol z malim kerdelom nevstrah-
ljivih mož težko težko branil to stran — ko Bog
pošlje za zdaj druzega—sicer malega, vendar hudega
pomočnika. Turek je bil podobo matere božje bercnil
z drevesa in tako razdražil žival v drevesu. Naglo
prihrumč Seršeni iz dupla, vse rumeno jih je bilo
okrog, in jeli so pikati Turke pod drevesom. To
viditi raste kmetom serce in Turki, ki so se imeli
braniti zoper orožje kmečko in razdražene Seršene,
morali so se umekniti in otepati zabuhle obraze pred
sitno, jezno živaljo.

Solnce se zakrije. Mrak nastopi. Turki se uta-
borč na griči pred cerkvijo, vidilo se je, da ne mislijo
pustiti ubogih ljudi. Ti pa so bili za zdaj oteti,
ali imeli so živeža komaj za to noč, vode celo nič,
kajti največ jih je bil pripodil Turek s travnika, da
niso mogli ničesa vzeti seboj. Kaj bode jutri? Kaj
to noč, ako Turki napadejo obzidje?

5 *

68

Černa noč se je raztegnila nad ubogo poterto
kranjsko deželo. Ne ene zvezdice ni bilo na nebu,
vse so bili zakrili gosti oblači, kakor ne bi htele
gledati obupa in žalostnega stanu slovenskih prebi-
vavcev.

Vendar noč ni bila temna. Turki so bili ?
zažgali mnogo kresov. Okoli in okoli, kamor se je
človek ozerl, ni vidil druzega ko ogenj, gost, svitel
dim, ki se je počasno valil proti nebu. Tam so s
plamenom gorele lesene, s slamo krite kmečke koče;
cele vasi v ognji in nobene roke, ki bi bila gasila,
kajti pobegnil je vsak ali v gosto kosto ali v kamnat
gospodov grad, ali v cerkev, da bi otel svoje lastno
življenje.

Turki so bili po planicah razpeli svoje šotore,
da bi o zori zopet ropali, klali in vezali vjetnike.
Dvojno vpitje se je razlegalo po zemlji in donelo
proti nebeškim oblakom. Pervi je bil divji krik lju-
tega Turka, ki je čedil svojo krivo sabljo keršanske
kervi in komaj jutra čakal, da bi jo na novo preli¬
val. Drugi krik je bila žalostna, mila molitev tlače¬
nega, zapuščenega Slovenca, ki morda ni tolikanj
sam za-se Boga prosil, kakor za svoje otroke, da
bi jim Bog ohranil staro domovino, staro zveličavno
vero.

i

69

Dvanajsto poglavje.

Tepejo ga nadloge:

Glej na lojtri je visel*

Narodna pesem*

Peter Kozjak je bil, kakor smo že omenili, po¬
begnil v hosto. Kmalo je bil čisto sam. Najrajši
bi bil prišel domu, na svoj terdni grad, kjer je imel
visoko ozidje iz rezanega kamna zidano, in stolpe,
kterih še nikoli ni bil sovražnik v pest dobil, kar je
pomnil človeški rod v gradu in okrog grada. Ali
slabo je poznal svojo deželo; pravega pota do svojega
grada ni vedel po gozdu, po planem pa ni bilo mo¬
goče, zavoljo Turkov. Mogoče je tudi, da od golega
strahu ni vedel, kod hodi in kam gre; to je gotovo,
da je bil Peter, ko se je zmračilo, spehan in shojen,
ne daleč od tam, kjer je zavil proti svojemu domu.

V sredi hoste, kake pol ure od poprej imenova¬
nega kraja, kjer so se bojevali kmetje, je stalo staro
selišče pri malem potoku. Bila je to lesena hiša in
mlin. Mlinarja so imenovali, kakor ga še dan da-
nešnji imenujejo, Breznika, ker je njegov dom stal
v sredi brezja. Hiša je bila zaperta, kolesa pri mlinu
zaverta, vse je bilo zapuščeno, vse tiho, samo voda
je vrela čez jez in šumela po ozki strugi naprej.
Pod podstreškom je bil kup listja zraven nevkretno
iztesanega voza, kakor ga je bil pustil lastnik Brez-
^ nik, ko je nastilo zvračal.

Tu sem pride Peter ves zdelan. Mrak se je
delal, zatč se vleže v listje pod podstreškom. Zares
slabo prenočišče gospodu z grada, ali nevarnost in
nesreča zravnate vsak razloček med kmetom in ple¬
menitašem.

"

70

Komaj se zakoplje v svoje suho ležišče, ko se 1
prikaže drug mož iz gošče. Rokave je imel kervave’
in nosil je dolg nož v desnici. Pogleda skozi oknice I
v hišo, ali ker je vidil, da je vse pusto in samošno,
zavije jo proti skednju. Peter spozna — cigana. .
Hotel je od kraja vstati iz svoje postelje in oglasit' 4
se staremu znancu; ali divji pogled izpod ciganoveg! M
čela ga ostraši. „Ko bi se maščeval nad menoj, da
mu nisem v štiri in dvajsetih urah pomagal iz klo- '

šterske ječe?" mislil je Peter. — „Bog vedi, ali je 1

kri, ki mu orožje in roko rudi, tekla od serca tur-
škega ali slovenskega? 1 ' In Peter diha na tihoma, . 1
in se ne gane v listji. Cigan pa se malo ozira okrog, 1

govori med zobe nekaj sam sebi, potem odrine vrata 1

pri skednju in gre noter. Lestvica je bila prišlo- '

njena na oder, kjer je bilo shranjeno sen6. Tam si 1

pripravi med dišečimi suhimi cvetlicami ležišče, za l

cigana še predobro.

Zdajci prijezdi še kacih pet možakov po stezi s
proti samotni hiši od vasi sem. Kri je Petru zasta¬
jala, ko spozna, da so to Turki z glavd in petč. ‘

Poskačejo s konj, privežejo je k plotu in gredo proti 1
skednju. Tudi velik kosorep pes je hodil ž njimi.
Eden je stal tako blizo Petra, da bi ga bil ta lahko '

prijel za široke rudeče hlače. Sreča, da je pes iskal ‘

in vohal povsod okoli hiše, sicer bi bil njegov nos :

precej zasledil skritega Petra. Oh Bog! in kaj bode
potlej, djal je Peter in jel je — kar že dolgo dolgo
ni storil — jel je moliti.

Turki so iskali suhega sena za svoje konje. i

Zat6 precej gredd gledat na skedenj, in ko zagledajo .
lestvico prislonjeno in veliko merve na odru, zlezeta
precej dva gori po lestvi, da bi nametala ,sena za
konje. Zbudi se cigan v mervi in zagleda Turke na
lestvi. Vendar ni ga pretresel strah, kakor skritega

n

Petra odzdolej, ampak vstane po konci in nagel ko
»strela, odpalme prislonjeno lestvo, da loputne s treskom
Jpo lesenih, terdih tleh.

V tem trenutku prileti pes bliže, zavoha ubogega
Petra v listji in začne nemiljeno natepati in lajati
,. in zaganjati se v njegovo nogo. Preč je bilo s Petrom,
le ni od straha vedel, ali živi še na tem svetu, ali
je že konec. Turki na skednji, ko zaslišijo lajanje
zunaj, popuste cigana na mervi, mervo in svoja dva
ranjena tovarša, ležeča z razbito glavo pod dolgo
težko lestvo, mislč, da so jih zasačili deželani. Ko
pa vidijo, da se pes le v listje zaganja in da človeško
nogo cuka, izvlečejo preplašenega moškega ježa. Pre-
pustivši ga psu, ki je postal še prederzneji, ko je vidil,
da so gospodarji njegove volje, pomagajo Turki naj-
pervo svojima ranjenima tovaršema na skednji na
- noge. Ali cigan je tergal deske iz stene v svislih
in jih je metal na nje. Morali so torej pobegniti s
skednja brez merve. Eden naloži na pol živega Petra
ter ga vleče h konjem, drugi pa zapalijo poslopje,
da bi tako ukrotili in vničili svojega drugega sovraž¬
nika, cigana, kteri jim je glave razbil, samemu pa
niso mogli priti do kože. Pa preden je plamen švigal
okrog strehe, raztergal je na drugem oglu cigan steno,
skočil na zemljo in Turki ga zagledajo, ko se jim je
že daleč iz mraka krohotal, žugaje s pestjč.

Žareče poslopje je čudovito obsevalo to družbo.
Vidili so tudi Turki, da se temni, bilo jim je torej
v tabor iti, tembolj ker so se morali bati, da jih ne
sreča kako kerdelce beguncev domačinov. Dva sta
bila kakor smo povedali zelo obtolčena, da sta se
' komaj na sedlu deržala. Uni trije pa se posvetujejo,
kaj bi li s Petrom storili. Zdelo se je, da ga hoče
eden zad za konja privezati in za vjetnika odpeljati
v tabor; druga dva pa sta s smehom kazala na

72


veliko gerbo na Petrovih plečih, češ, kaj bo nam
taka kamela, ni za nobeno delo, tega ne bode
nihče kupil za sužnja, ni vreden da bi ga gonili na
Turško seboj. Pogovarjaje se nekaj časa, spodneso
naposled Petru noge, da terdo butne na zemljo
ravno na zobe, zvežejo ga z jermenom za pete in
kakor izurjeni rabeljni obesijo ga na pervo drevo,
tako da je za pete privezan prosto visel med travo
in oblaki. Nič ni izdalo, da je ubogi plemeniti gospod
kričal na vse gerlo in prosil svoje terpinčevavce, ki
ga niso razumeli, samb zasmehovali so človeka, ki se
tako grozno boji smerti.

Po stezi odidejo naglo Turki na berzih konjih.
Peter Kozjak je visel, kri mu je vrela v glavo, le še
slabotno je ječal; čudno se je razlegal njegov glas v
mraku. Za las je manjkalo in njegova grešna, hudo¬
bije polna duša bi bila stopila na prag večnosti, na
peklenski prag, brez pravega spokorjenja.

Ali za zdaj mu Bog še prizanese.

Cigan stopi iz gošče in na mah odreže z nožem
jermen, ki je Petra pripenjal na brezovo vejo in ga
pristreže v roke. Kakor hlod pade Peter po tleh,
ko ga cigan spusti. Kri mu je bila preveč stopila
v glavo.

„Sicer nisi vreden, da sem te odrezal z zasluže¬
nih vislic; tudi nisi zaslužil, da bi se veliko pečal s
teboj in za tč, pa naj ti bo“, godernja cigan, ter po¬
stavi Petra po koncu in ga na smreko prisloni. Kmalo
se zbrihta, tudi mu ni bilo druzega storiti, kajti cigan
ga je tresel ko snop. „IIalo, gerbavi prijatel! hodi,
greva izpod tvojih vislic' 1 , vpil je cigan in peljal ple¬
menitaša k potoku. Voda ga popolnoma bkrepča.

„Kaj se klatiš tod?“ šali se po svoji navadi cigan.
— „Zakaj nisi ostal pri cerkvi pri menihih, zakaj ne
braniš svojih podložnikov, kakor bi imel. Kaj ne,

73

še sebe nisi mogel, pa boš druge! Ali da se tl daš
na brezo pripeti, to ni prav po viteški šegi; gotovo
imaš ti pervi tako čast, kar je bilo mož tvojega imena,
da so te tako visoko in na tak po vsem nov način
povzdignili s te uboge zemlje proti nebu. Pa to mi
ni nič kaj všeč, da se tako nerad ločiš od zelene
trave, in z glavo naprej siliš in riješ proti tlam. Ha,
ha, kaj ti je moje gerčavo herbtišče!"

„PeIji me do mojega gradu", pravi Peter, „in
dal ti bom, kolikor boš hotel. “

„Le tiho bodi, poznam te", odgovori cigan. —•
„Se veš, kaj si mi hotel dati, zato da sem ti bratranca
za janičarja prodal. Res, zdaj se domislim, vidil
sem ga, tvojega brata sinova; lep močen janičar je, da
ti ga ni enacega med vsemi Turki, kar jih je zdaj
na Kranjskem.

„Kaj praviš, je-li res, da je mojega brata sin
med Turki tu v deželi?" praša strahoma Peter.

„Bavno tisti, ki si ga prodal, dobro ga poznam,
vidil sem ga v tabru. Kaj meniš, jaz sem danes že
marsikaj storil. Ko bi bil mesec na nebu,'hotel bi ti
pokazati svoj nož, kervav in skerhan. Ali praviš ti,
da bi te peljal domu! No, prijatel gerbavi, tvoj dom
je daleč, tebi pa tudi ne zaupam veliko. / Ti si me
pustil v ječi, in ko se ne bi bil sam izkopal na beli
dan, kdo vč, kje bi bil že zdaj. In ti zvita buča si
štel: brat bode*.umeri, cigana bodo za njim poslali in
za-me vse dobro! Kakor pa slišim, ti je brat okreval
in cigan ti je ušel. To noč pa morava biti pod streho,
zmenila se bova, kaj nama v križ hodi, potem ko
Turki odidejo, ako te že pred bratov sin ne obišče.
Ko bi vedel, da ima tako dobrega strica blizo, prišel
bi te gotovo pozdravljat."

Petru je bila zopet prišla enkrat dobra misel, da
bi poravnal svojo krivico. Lahko bi bilo, da bi

74

cigan poturčenega slovenskega mladenča, ki je zoper
svojo domovino in rodovino bojeval, kakor je Peter
ravno slišal, zopet na očetov dom pripeljal, kajti go¬
tovo je moral imeti še kaj spominov na mlada leta,
ktere bi bil lahko oživil. „In kdo bi kedaj kaj vedel,
da sem bil perste poteknil v to mešanico ?“ mislil je
Peter. Cigan ne bode imel nobenega vzroka, da bi
to razkladal. Ali kaj bi pa bilo, ko bi se vendar
izvedelo vse? Kaka sramota bi mene zadela pri vseh
ljudčh? Kam naj se skrijem potlej? Celo ko bi šel
v klošter za bratom, sovražilo bi me vse, še bolj
ko zdaj! Ne, nikdar! kar sem storil, storjeno
je; kar sem začel, to bom končal, le šleva se
na poli pota verne. Vojna je po deželi, moj brat je
v kloštru, klošter je zapuščen in Turki ga imajo za¬
jetega; gotovo ga zažgo in brata se mi ne bo več
bati.“ Pri tej misli se Petru oči živeje zasvetijo.
„Menihe imajo tudi Turki v pestčh, gotovo bodo
uklonili sive glave pod turško sabljo; tudi teh se mi
ne bo bati. In cigan, — ki me najbolj nadleguje,
ki je prederzen postal ko solnčna muha, ki me še '
toliko ne časti, ko kacega svoje prilike in primere,
ta bo menda konec našel v tem boji, če ni iz železa.
Ako ni drugače, morda bi še jaz kaj pomagal. In
potem — potem nihče na božjem svetu ne vč za to,
da je moj bratranec janičar. Potem naj hodi ropat
mojega brata sin, če hoče po vsem «vetu, jaz bom
že za-se skerbel, da mi ne pride do živega.“

Tako je premišljal in premislil Peter Kozjak, ko
je stopal po stranski temotni stezi za ciganom, dol¬
ginom.

„Kam pa me vedeš?“ praša dolgega pajdaša.
„Domii?“

„Kaj, ti mar nisem pravil, da ti je tvoj dom daleč.
Dam ti na zbiranje: ali hočeš, da greva k menihom

vs

v cerkvico na Muljavo, ali hočeš da greva v skalnato
podzemeljsko jamo nad Kerko ?“ odgovori cigan.

„Pelji me v jamo nad Kerko, ako so ljudje tam“,
pravi Peter.

„In zakaj ne greš v cerkev ?“ praša ga dolgin.
„Ti si slab žlahtnik res, pa še slabejši sorodnik, ker
se bojiš, da se ne bi sešla z janičarjem, ki bi gotovo
rad vidil strica. “

„Le stoj!“ mermral je Peter sam seboj, „ne boš
dolgo uganjal norčije, vzlasti z menoj ne; jaz se te
hočem iznebiti, če tako ne, pa tako.“

Med tacim pogovorom se zgubita le-ta dva člo¬
veka med drevjem, drugi malopridnejši od druzega,
vsak po svoje. In zopet se ni slišalo drugega po
brezji in smrečji, ko ljubo šepetanje tekočega
potoka, v kterem je kapljica kapljico rinila pred
seboj, kakor bi se jim mudilo daleč v nezmerno
morje.

Trinajsto poglavje.

Zbrali so se ljudje kmečki
Pod veliko skalo v les;

Vsak v orožje ima cep
Prot sovražnikom.

Kraljedv. rokopis.

Kako poldrugo uro od Zatičine izvira pod skal¬
natim hribom na dolenskem Kranjskem reka Kerka.
Prihaja na dan v dveh izvirkih, ki sta pa sila blizo
drug druzega. Pervi rokav stopi na svitlo v kotu,
ravno pod gradom, kterega je bil ravno neka leta
popred Vitovec iz Celja razdel; drugi rokav pa izvira

78

bolj proti vzhodu. Oba vira sta komaj za kake stre¬
ljaj e na dvoje, in se zlivata tudi ravno tako kmalo j
V eno isto trugo.

. V tem kraju se posebno zopet pokaže značaj
kraških tla. Ves hrib je sestavljen iz kamna, in ves
veliki hrib, ki se potlej raztega ob Kerki in proti i
Severju, je votel.

Ako se gre od vzhodnega rokava kacih dvajset
stopinj iz dola navzgor, pride se do velike viseče
skale, ki ima malo, komaj vatel široko in visoko
žrelo, votel vhod v zemljo.

Človek, ki hodi v le-to jamo, mora se vkloniti
pri vhodu. Potem se nekaj časa, komaj sedem sto¬
pinj, gre navzdol v zemljo. Precej potlej pa se pride
v veličastno poslopje, kterega je zidala in skladala
sama roka vsegamogočnega stvarnika. Vse je tukaj
zidano iz celega kamna, visoko, široko, da ni še do
danešnjega dne nihče do konca prišel! Le-tu pa tam
leži v tej visoki naravni dvorani kaka debela in po-
dolgata skala, ki se je v kači veliki naravni prekuciji, j*
pri kacem hudem potresu utergala od kamenitega ,
stropa; take skale zapirajo daljno pot v strani. Na¬
prej pak je v neizmerni temni daljavi prederznežu
pot odperta še daleč, tembolj ako bi hotel hoditi še
po vodi naprej, po Kerki, ki teče tu pod zemljo, Bog
vedi od kod! Vendar mi ne bomo natanko popisovali
jame, kakova je v daljavi, le pri kraji ostanemo.

Bila je ta jama v nekdanjih časih okoli bivajo¬
čim stanovavcem pribežališče in zavetje pred Turki. L
Tako je bila tudi leta 1475, ko se je godila naša
povest, privrela velika množica v jamo zavetja iskat.
Pred jamo sta stala dva mlada kmeta, z orožjem v
roči, eden zgorej, eden zdolej na straži. V jami pa,
v obokani sredini pod zemljo po raztreseni slami je
ležalo in sedelo za tri vasi ljudi. Veliko ognjev je

77

gorelo in obsevalo čudovito černo tčmo, ki se je raz¬
penjala po široki duplini ter čarobno slikala kameniti
strop, ki je groze visel ljudčm nad glavami.

Med mnogimi ognji, pri kterih so kuhali ali
samo greli se posamezni ljudjč, bil je posebno velik
ogenj najbliži pri vbodnji luknji, koder se je debel
dim venkaj valil, in koder so ven in ven prihajali in
odhajali, nosili derva ali hrano, ali hodili milo po-
gledavat svoje domačije, kterih zadnji ostanki so po
dolu, zažgani po turški roki, žalostno tle sijali po temi.

Okoli tega velicega ognja se je bilo zbralo mo-
[. žakov veliko kerdelo razne starosti: ta mladenee,
ta mož srednje starosti, ta starec kraj groba; imeli
so skoraj vsi cepove, kovane z železom ali pa dolge
butičaste černo opaljene gerčavke, ali kakovo drugo
stvar pri rokah. Med glasnim ravsom in govorjenjem,
ki se je razlegalo po jami in kterega so čudno od¬
bijale in oponašale kamenite stene nakopičenih skal,
bilo je še najbolj slišati, kar so ti možjč, prostaki iz
|i naroda, ugibali.

„Kaj pravite, možje!“ pravi čokat možek, „ali bo
še kedaj dobro na tej naši zemlji. Bog nas varuj !
Že od nekdaj, kar je menda naša narodovina na svetu,
ni je bilo sreče še toliko časa, kar človek potrebuje,
da iz zibeli v grob zleze, še toliko ni bilo veselega.
Moj ranjki oče so pravili, da tačas ko so bili Turki
v pervo prišli in ko smo bili ravno tu-le, da je bilo
njega dni le še hujše, ko so bili še tisti Pesoglavci.
Za tistimi so bili pa gospoda prišli, ki tudi niso ve-
1* liko boljši, kar je, to je, samo da na kolec ne na¬
badajo nas kakor Turki, ki so zdaj v deželi, Bog jih
pogubi ?“

„Res je to! !<  odgovori drugi zaraščen, hud mož.
„ Terlep govori resnico. Gospoda se zdaj zapre v gra¬
dove, nas pa pusti, naj nam psi požro otroke, naj

78

nam mlade ljudi v Turško odpeljejo, da se Boga
usmili; nam pa ne pomaga nihče, ako se črevci
vlečejo za nami, ne zmeni se nihče za nas. Kedar
je cesarju potreba vojakov za na Nemško, tačas ti
berž priletč in hajdi! moramo iti gori. A za sedem
naglavnih grehov, ne pomaga ti živa duša, kedar nas
davi sam hudir iz Turškega, ali pes vedi od kod.
Meni le to ne gre v glavo."

„Potolaži se prijatel", nastavi drugi, „jaz pa.
menim, pustimo na miru gospodo in cesarja, le-uni
imajo tudi že svoje križe; jaz pa pravim: pomagajmo
si sami, možje, sami si pomagajmo!"

„Lakko ti je govoriti", seže mu prejšnji v besedo,
„ti si sam pod solncem, očeta nimaš, ni matere ne; j
žene in otrok še poznal nisi, če ti gre za kaj, gre ti
za lastno glavo. Kaj bi maral, ko bi bil sam na
svetu. Ali ko bi ti bili Turki sina ubili, ženo pod
zemljo spravili, hiše že ne štejem, les še raste, to
bom že postavil!"

„Postavil jo boš, da ti zopet pride Turek in jo
zapali; ako boš ravno prezaspan, da se še sam spe-:
češ v tem pepelnjaku", dostavi četerti.

„Vse je res, kar pravite, možje!" reče šestdeset¬
letni mož rudečih las, „pa bom vendar jaz še eno (
rekel. Nič ne pomaga, če se hudujemo nad gospodo
in cesarjem. Bog nam jih je dal, ne bilo bi prav,
ko bi jih zametavali; bodo že sami od sebe odgovor
dajali. Mi ne bomo sodili; saj vidite, da se vsacemu
izmed nas lahko primeri, da umerje od davi db drevi,
od nocoj do jutro zjutraj, zvlasti ker se je smert v !
naši deželi vdomačila; Turki jo trosijo. Zat6 jaz i
pravim, ne dajmo se! Ne ležimo tukaj brez dela, če |
tudi Turka sami ne moremo odgnati, nujmo, ogreni-
nimo mu to, kar si bo pridobil. Jaz pravim, da naši
cepci še komu črepino razkoljejo, turške pa tudi niso

79

* terše od naših. Jaz sem že prileten, pa grem še
}i  zmirom z vami, in vidili boste, da sem včasi še za
r kam potekniti."

' „Jaz tudi tako menim, pomagajmo si sami; jaz

i sem zraven."

* „To sem tudi jaz pred rekel!“ pravi tretji.

„Jaz tudi“, slišalo se je od vseh strani, in zmi¬
rom veče je bilo kerdelo pri velikem ognji.

„E kaj, mi vsi gremo", reko naposled eni, „kdor
si ne upa, ni vreden, da je pri nas."

„Prav tako, jutri na vse zgodaj se vzdignemo;
nekaj bo, kar bo!“

„Pol nas bo na polji počepalo in kdpeti stegnilo
za vselej, pol jih bo razbite buče prineslo v to luknjo, to
bo, da vam jaz povem‘ £ , pravi tisti, ki se je popred
na gospodo hudoval. “

„Glej ga no, od kedaj si neki vedež?“ praša ga
mlad človek, ter ga po strani zaničljivo pogleda.

„Še tega ne veš, da me je tvoja stara babica,
čarobnica, prerokovati naučila", odgovori mu uni.

„0 vem, da te je naučila strahopezljivost; serca
nimaš za pol moža, to te uči vedeževati."

„In ti, sraka, ti mi boječost očitaš, stoj! pokazal
ti bom, kdo je med nama strahopetec!" Rekši dvigne
svoj gerčav cepec nad mladenča, ki se mu je bil tudi
v bran postavil."

„Čakajte!“ vele možje in odpahnejo vsacega na
eno stran.

„Lejte taki smo", reče star mož, „kako si bomo
pomagali proti drugim, ko se med seboj skavsamo
za vsak nič. Jutri pokažita svojo serčnost, ne zdaj.
Turki stoje v deželi, zdaj moramo med seboj poter-
peti. Kako bomo kaj storili, če se med seboj ne po-
bogamo. Lejte, že tako smo preveč razkosani: eni
so pobegnili v gozd, eni so bili tako nespametni, da

80

so se zaperli v cerkev na Muljavi, kjer jih bodo, —
Bog daj, da bi se to obernilo drugače — Turki ven¬
dar le premagali in usmili se jih potlej Bog sam, saj
vemo, kaj jih čaka potem. Lejte, ko bi se bili zbrali
vsi v eno, potlej bi se bilo dalo že kaj storiti proti
Turku, ki se je zdaj že nekoliko razlil po deželi. 1 '

Zdaj prideta v jamo Peter Kozjak in ž njim
cigan. Vsedeta se k ognju na stran, kjer je bilo
veliko drugih ljudi. Nihče jih ni ničesa prašal, zakaj
marsikteri je bil med njimi, ki mu je bil ta in ta |
neznan; Petrova gosposka obleka je storila vendar, I
da so se jeli spraševati, kdo je to, in zmenili se na¬
posled, daje  gospod s Kozjaka. „ Kako ta sem pride ?“
djali so eni in ugibali tako in tako. „Kdo je pa uni,
ki je prišel ž njim ? Domačin ni; ta nima naše oprave
niti obraza poštenega." Tako so sodili od strani cigana.
„To se lahko pozve, kdo je?" reče eden; „tu smo
mi gospodarji, kaj ni res ? Vsak kdor pride, mora
povedati: kdo si in kaj si?"

„Stoj! najpervo pokličimo tisto švedro semkaj,
ki pravite, da je gospod Kozjak. Naj bo Kozjak ali
Kravjak, gospod ali kmet, tu smo vsi ene mere; go¬
voriti mora, kdo je le-uni rujavi dolgin, če ne- “

rekši vzdigne govornik svojo palico.

In pošlje zbornica enega poslanca do gospoda
Petra, naj se zglasi kar precej pri velicem ognju.
Kmetje, moško naslonjeni na svoje cepove, batine in
opaljene kolce in krepelce, prašajo plemenitega go¬
spoda, kdo je le-uni človek, ki je prišel ž njim.

„ Gospod je lahko med nami", reko mu, „ako ga ne
more varovati grad, ali pozvedeti moramo, kdo je
med nami."

In nesramni Peter, ki je precej priliko izvohal,
da bi cigana lahko vničil, reče: „Jaz ga ne poznam,
tega človeka, prišel je za menoj; vidil sem ga malo

81

;n-

saj

ali

oti

im

ilo

:aj

ta

«»

ia-

?“

ni,

ve

ia.

no

ra

\h

ili

o-

K

3a

u.

in

o-

n.
ie

je

d,

o,

lo

popred, predno so bili Turki prišli, in zdaj ga vidim
zopet, ne mara da bi bil Turkom — tako — malo
— znan."

„Ogleduh je!“ reko berž eni in ogenj je švigal
vsacemu iz oči.

„ Turški ogleduh med nami!" vpili so vsi in
dvignili batine.

„Xa kol ga nataknemo, kakor Turki delajo z
našimi brati" vpije eden.

„Nos in ušesa mu porežemo!“ kriči drugi.

„Ne, možje, kdo ste?“ pravi stari mož, ki jih
je bil že pred utolažil. — „Ali se boste vi po Turkih
ravnali? Tega ne, mi smo kristjanje, in kakor sem
že rekel, smert nas lahko zaleze ali zdaj ali pozneje,
zato moramo tudi tega človeka, ako je tudi turški ogle¬
duh, kaznovati kakor možem pristova, ne kakor nevernim
psom. Zat6 jaz to le svetujem: Primimo moža, in
verzimo ga v kernico v Kerko zunaj pred jamo.
l^erka veliko dežele preteče, naj si jo ogleda ta člo¬
vek, in naj Turkom pove, da ima še kje kakov ce¬
pec, ki je terd dovolj, da razbije glavo, in ako je še
tako koščena!“

„Res v kernico ga verzimo!“ pritegnejo drugi,
„saj Turki ne pridejo do nas, zatč je že Bog stvar¬
nik skerbel in nam berlog izvotlil, do kterega tudi
turški konji ne prisopo, da-si ravno so urni ko strela."

Cigan je bil kmalo spoznal, kako je. Iz obra¬
zov je posnel, da se na-nj zbira oblačica, vidil tudi
precej, da ga je Peter, kteremu je bil ravno kar
dobro storil, ko mu je življenje otel — da ga je isti
Peter z lažjč izdal. Pervo, kar je zviti cigan posku¬
šal, bilo je, da se hoče izmuzati, toda berž mu pot
zaprč, ter ga obstopijo z vzdignjenimi cepci in drogi.

Zdajci se spne cigan po koncu, v roči se mu
zasveti nož in strašen glas zadoni po podzemeljski

Juri Kozjak,  6

jami: „Nihee naj se mi ne bliža; za tri je moj nož
nabrušen. To pa ni res, kar je vam povedal tisti
gerbavi človek. “ — Na enkrat potihne ves hrup po
jami, vse se ozre na cigana. Ali na mah padejo trije
cepci in v tisti hip zazveni ciganov nož, njemu iz rok
izbit, po temi na tla; mnogo krepkih rok se stegne;
in podere silnega cigana na tla. Vendar vsi, kolikor
jih je moglo okoli njega, imeli so dosti posla, da so
ga iztirali skozi ozko luknjo ven. Na jarku ga potem
zavihte, in visoko je pljusknila voda, ko je cigan
cepnil v sredo kernice.

Krohotaje se pomaknejo kmetje v luknjo, potem
ko je potihnilo zadnje čopljanje po vodi v černi temi.
„Ako zna plavati, prišel bo na suho“, pravijo med
seboj, „in poročil Turkom, kaj je vidil; naj le! Ako
pa ne zna, naj utone, škode ne bode velike. “

Ko bi bil kdo stopil doli h Kerki raz jarka na
travnik, vidil bi bil, kako je dolgin splaval na suho,
otresel in ovil svojo mokro obleko, zleknil se v svoji
dolgosti po koncu ter proti jami obernjen jezen go¬
voril sam s seboj: „Dobro vem, da sem to dobil poj
tvoji pripomoči, krivenčasti gospod Kozjak. Ti žaba,
ki bi jo bil imel že stlačiti zdavnaj. Ali zdaj se ti
bom zahvalil; vse drugod se boš lovil, kakor po vodi,J
in vtonil boš v mlaki, ki si jo sam izkopal.”

Rekši se oberne prek travnika proti vzhodno-se-
verni strani, kjer je bil veliki turški tabor pred cer¬
kvijo na Muljavi.

sc

vt

je

v

ti

ki

s\

ki

nc

b«

ui

m

m

P

83

Štirnajsto poglavje.

Bilo klaffje, bilo je mahanje,
Žalovanje ino radovanje!

Kerv vali se, ko deževnik bistri,
Mertvih leži, kakor v lesu drevja.

Kralj edv. rok.

Zafija jutranja je jela rudeti in napovedovala
solnce, da bi obsevalo žalostno deželo naših očetov.

V turškem taborji so ognji pojemali, krik je
vtihoval, ki je donel vso noč; zakaj proti koncu noči
je marsikaka težka glava zadremala, da-si je bila
v tuji deželi sredi sovražnikov. Ali vedeli so, da so
ti sovražniki le slabo oboroženi, preplašeni in raz¬
kropljeni na drobne kosce; lahko so torej zaupali se
svojim čuvajem.

Drugače je bilo to nasproti v taborji, kjer so
kmetje slovenski iskali zavetja okrog cerkvice. Vso
noč ni nihče zatisnil očesa, vso noč so ognji goreli,
berleli otožno, kakor gori otožno poslednja lučica pri
umirajočem človeku.

Glasovi, ki so vso noč vpili v cerkvi in glasno
molili, bili so že ohripeli; zamolklo ječanje je bila
molitev. .

„Dan bo napočil, sosed! Ze se svčti za verhom“,
govori mož na straži za zidom na pokopališču svoje¬
mu sosedu, zamišljeno sedečemu.

„Res“, odgovori le-ta^ „prijatel! jaz pravim zadnji
dan; zakaj drevi se vidiva že na unem svetu. Ta
dan nam prinese smert, Bog mi grehe odpusti! Smert!

„1! sosed tako gotovo še ni, jaz pa še zmirom
upam, da je bomo še ta dan odbili z božjo pomočjč;
klošterski- hlapci, Mačerolovi hlapci, Ravbar, Kerčanje

( 5 *

-in morda še kdo, nam pridejo pomagat. Zato

nikar ne obupajmo, sosed! nikomur mi nimaš tako
govoriti; do zadnjega se bijmo; dokler bom gibal
z mezincem na levi roki, tako dolgo sem namenjen
braniti se, zastopi me sosed“, pravi pervi.

„0 ne boj se; jaz le s teboj govorim, tebi povem,
kakor mislim. Jaz se tudi ne dam povezati, to ti pa
povem, da večera ne bomo dočakali živi in zdravi, to
mi tukaj-le notri nekaj govori, in vidil bodeš, da se
bova drevi že drugej srečala 1 ', odgovori tovarš.

„Nu, prijatel! 11  pravi uni, „saj smo pri cerkvi na
pokopališču, ne bo treba nas pokopavat nositi, kar
pademo, pa je. Zato pa se bočemo še gerdo pogle¬
dati, predno nas prešel č turški psi na uni svet. Po¬
polnoma upanja ne popusti. 11

„Upanja!—Ali nisi slišal: vso noč je vrelo gori
na griču in po travniku. Kolikor je te pošasti v deželi,!
vse se je to noč zbralo okrog našega ozidja. Saj si
vidil, kako smo že včeraj stokali/ in komaj komaj
smo ga odbili. Jutri bo rudečih ko listja in trave,
mi smo spehani, naspal se ni nihče, zid je odkerhan,
razkopan, v rokah nimamo skoraj ničesa. In pomoči?
Kaj bi govoril! koliko jih je teh, ki si jih imenoval?
Kaj stori muha proti celemu panju bučel? Kič. Ali,j
kaj meniš, klošterski hlapci še ne morejo iz kloštra/
gotovo so Turki obstopili tudi klošter; in tudi ko hi
mogli, niso tako neumni, da bi šli iz zatišja, ko do¬
bro razvidijo, da jih zunaj čaka gotova smert, in da
nič ne opravijo. In potem, prijatel! še sinoči je šel
eden na grad Kozjak, naMačerolec je šel sam gospod,
v klošter so poslali enega hlapca, pa nikoga ni nazaj.
Kaj meniš, nič druzega ni, kakor Turkom v roke so
prišli vsi, in zdaj že gnijo pod nebom ali pa ležč
zvezani v šotorih. Nihče, sosed, nam ne more poma¬
gati; predno bo drevi, tudi naju ne bode. 11

Zat6
tako
>-i bal
njen,

zem,

i pa

i; to

i se

i”na

kar

gle-

gori
želi,
j si
maj
ive,
ian,
)či?i

al?
Ali,
tra,
i bi
do-i
da
šel
iod,
zaj.
so
ežš
na-

83

„Bog bo pomagal, ako je volja njegova u , odgo¬
vori drugi, seže sosedu v roko ter odide med druga
kerdela, kjer so imeli enake pogovore.

„Kakor je že volja njegova; samo da nam bo
milostljiv. Hudo je na svetu danešnje dni; gori mora
biti boljše. Kakor bo že Bog naredil.“ Bekši se
zavije mož ter se vsede zopet zamišljen na tla k ma¬
lemu ognju.

Že se je jelo svetiti v jutru. Noč je bežala
zmirom bolj. Vse se je gibalo po taborji keršanskem.
Še živeje pak je bilo v šotorih turških, kajti raztre¬
sene moči so se bile zbrale čez noč. Ker so menili,
da, ako dobodo menihe v pest, dobodo tudi drago¬
cenosti in bogastva zatiškega kloštra, hoteli so po
vsej sili polastiti se tega kraja in njegovih brambov¬
cev. Tudi morda niso hoteli iti naprej, da bi za seboj
pustili zbrane terdne roke, ktere bi jim utegnile za¬
preti pot nazaj: in ker so prišli vzlasti zato v deželo
ropat, da so nalovili mladih, terdnih ljudi, ktere so
prodali potem na Turškem za sužnje, zatč so upali
precej tu veliko množje obojega spola v svojo oblast
dobiti, kar povsod ni bilo lahko, ker so se bili ljudjč,
posvarjeni po strašnih poročevavcih: germadah in go¬
rečih požarih, drugod bolje zavarovali ali po gozdih
poskrili.

Ko se je torej jutro bližalo, obsuje turška vojska
na novo cerkvčni tabor. Zadnje moči napenjajo kmetje,
odbijajo Turke kakor ljudjč, ki jih ne čaka druzega
ko smert, kterim pa obupanje daje poslednjo čudovito
moč, ki dela iz navadnega vojaka pogumnega junaka.
Še bi se bili morda hrabri kmetje ubranili, ko bi bili
imeli moža, da bi bil znal pomagati, velevati in za¬
povedovati. A gospoda z Mačerolca ni bilo, po noči
je bil prišel nevernikom v roke.

86

Turki so se bili ko divji. Ne samo lakomnost
po blagu, in želja, da bi si pridobili vjetnikov: tudi
turška vera sama je priganjala Turka, da je divjal
zoper kristjane, kajti veroval je, da mu je dolžnost i
bojevati se z vsacim, ki ni mohamedanec. Sicer je
mislil, da sam svoje smerti pospešiti ne more, da le
tačas pride, kedar mu jo Alah (Bog) pošlje, in da
bode veliko veče zasluge imel na drugem svetu, ako
umerje v boji s sovražniki svoje vere.

Vzlasti velik mlad janičar je tolkel, kakor groza.
Kamor je on prišel s svojimi pajdaši, razmaknile so
se strahoma goste verste za zidom. Mnogi, ki so se j
mu postavili, padli so zaliti s kervjo znak, in nikdar
več se niso pobrali. Bil je za glavo veči od svojih 1
pajdašev, strašen, pa lepega obraza.

To je bil Juri Kozjak, Markov sin, slovenski ja- '
ničar. Revež ni vedel, da divja zoper lastno domo- j
vino, zoper lastne brate. Kdo bi bil mogel to pove¬
dati mu? Kdo bi ga bil podučil, da je tod bojeval
tisti, kteri ga je pervi ljubil, da je zmota, za ktero j
se bojuje? Res, ko bi bil janičar za to vedel, ne bi
bil bojeval zoper svoje sorodnike, obernil hi bil meč
proti svojim kervolokim pajdašem, saj serca je bil
dobrega.

Ni švigal tisti ogenj iz njegovih oči, ki je za¬
znamoval njegove pajdaše, niti ni hlepel po ropanji
in vjetnikili, le bojeval se je, čelo nasproti čelu; tu
je bil strašen. To se ve, da se je bojeval za stvar
napečno.

Ali je morda seme, ki so ga dobri ljudje v mla¬
dosti zasejali v njegovo serce, vendar le še z zadnjo
korenino ostalo v njem? Ali mu niso mogli Turki
izrovati popolnoma človeške čuti? Ali tudi pozabljenost ^
ni pokrila vsega, kar si je bil nekdaj, zdavnej pridobil?
Bog vč!

87

s t Kmalo jamejo kmetje omagovati. Mnogo jih je

f jj bilo popadalo, nič več se niso dale verzeli zamašiti.
a l Pervi, ki je zid preskočil, bil je velikanski janičar,

st * Ko je enkrat ta bil na zidu in čez zid, napravil je
j e  ' s svojo težko roko pot pajdašem in zdajci — se je
[ e  krik grozovito razlegnil — Turki so bili v sredi med
a  kristjani; nastane klanje in mahanje, da skoro bi
0  rekel, da solnce ni enacega vidilo.

Vsakteri je zdaj branil sebe in svoje življenje,
t  zakaj človek rabi vse tudi največe in najteže pripo-

0  močke, da bi življenje podaljšal, če ne več vsaj za
e  1 kake trenutke. Vsaki je napel poslednje žile, da bi
,. vraga odpodil od sebe. Mož za možem je padal, ali

1  smertno ranjen ali zvezan. Kakor volkovi davijo
ovce sredi čede, tako so klali, bodli, sekali Turki
v cerkvi. Kopice mertvih so ležale po tleh. Tu je
moral oče gledati, kako so sina grozovito terpinčili,
tam je zopet krepek mladeneč očeta vidil v strašnih
bolečinah, vendar vezi na rokah in nogah—te mu niso

j dale, da bi se bil znosil, da bi se bil zmaščeval nad
sovražnikom, neusmiljenim bolj od divje zveri. Kdo
popiše grozo in trepet plahe matere, ki je, sama sla¬
botna in brez moči, skušala skriti in braniti svojega
otroka, kako je naposled z zobmi celč bojevala se;
predno so jej iztergali dete iz rok.

Prepuščamo domišljiji častitih bravcev, da si na¬
slikajo strahapolni obraz, dodamo le to, da Turki
niso prizanašali nikomur. Kdor je bil slab, star, ta-
cega so brez milosti nabodli ali kako drugače okrutno
umorili. Tudi menihom je bila ta osoda. Mlajše so
povezali, starejše pobili.

Velikanski janičar se je bil pomaknil nazaj, precej
ko je minul boj z oboroženimi možmi. Z neoboroženimi
starci in ženami bojevati se, to ni bilo po njegovem.

Dolgo je terpelo mesarjenje.

88

Počasi se je izpraznila cerkev nasičenih volkov.
Naposled ostanejo še same kopice mertvih v lužah
kervi, ki se je nabirala in cedila po cerkvi. Bili so
žalostni dnevi za slovenske naše očake! Poslednji
Turki, ki so zapustili oskrunjeno svetišče, hoteli so
ga še zažgati. Zažigali so dolgo leseno lopo, pred-
vežje hiše božje; vendar ogenj se ni hotel prijeti *).
Turki so torej popustili ta kraj ter odšli za svojimi
kerdeli, ki so se obernila proti kloštru, kajti ako so
hoteli s pridom pobrati vse, mimo zapertega kloštra
niso smeli naprej, vzlasti ker je bilo povsod znano,
da hrani velike bogatije.

Zvečer tistega dne je bila vas prazna. Prebivav-
cev ni bilo, bili so jih Turki ali pobili ali odpeljali,
Turkov tudi ne, kajti zapustili so bili mesto, kjer
niso mogli več opravljati svojega kervavega rokodel¬
stva. Tistega žalostnega večera tedaj, ko je rumeno
solnce zakrilo se za hribe, korakal je naš stari zna¬
nec, cigan, dolgin skozi vas, edini človek, kteri se ni
zmenil niti za domačine, niti za Turke: s svojo
zvijačo je prekanil vse. Krenil je naravnost proti
cerkvi. Po pokopališču grede razgleda vse mertvece,
kakor da bi nekoga iskal med njimi; ali ne najde
ga menda zunaj, zatb gre v cerkev. Ne gleda, kam
bi stopil, ali v mlako sesedene kervi ali na človeka.
Išče v svojo pot naprej. „Ni ga tukaj starega 4 ', pravi
na zadnje in se napravlja ven. — »Torej ga ni bilo
tu, zakaj tacemu staremu in terhlemu možu ne da
Turek druzega kakor nož v persi; vervi ni vreden,
ker je za sužnja, kakor jaz za meniha. Tedaj je
moral drugej biti, ostal je v kloštru in ti Samoi boš
imel dela. Dobro, dobro, da ga le tukaj ni med
m ertvim i in daje janičar, njegov sin, še pred kloštrom,

*) Še dan danes kažejo v cerkvici na Muljavi opaljena bruna
za streho, ki jih je Turek zažigal.

89

vse drugo bom izpeljal že jaz. u  Tako med zobmi
godernjaje hoče cigan zopet zapustiti kraj, kjer je
ravno popred smert bogato košnjo imela. Zdajci se
začuje izmed mertvih glas, kakor bi kdo zastokal.
Cigan postoji. Še le ko se v drugoč začuje jek, pri¬
stopi bliže. „A! opat je tukaj!" reče cigan, ko vidi
meniha pod mertvo kopico. „Nu, Turki niso imeli
pameti, da so tega potolkli, da-si ga niso do zadnjega.
Ta se bo izbrihtal. Rekši hoče oditi, pa pomisli si :
„Morda bi mi on povedal." Precej se pripogne, vzdigne
opata, operta ga čez ramo in ga odnese ven iz cer¬
kve, s pokopališča na zeleni grič. „Še ranjen ni",
mermra cigan, ko ga otiplje in ogleda od vseh strani.
— Samo prek glave je eno dobil, vse drugo je prišlo
od strahu. Ha, ha! koliko je tega, da bi me bil ta
gospod lahko obesil, in bimcbil!  Svet se preobrača. 1 '

Čista večerna sapa kmalo zdrami v opata. Cigan
mu od nekod prinese vode in jesti. Cerna noč spet
nastopi. Opat prosi cigana, da bi ga peljal v kak
zaveten grad v okolici. „Kam?“ vpraša cigan. „Na
Mačerolcu sem bil, tam ni gospoda; kakor jih Turki
stisnejo, tako jih ožino: ako bi radi prišli še enkrat
Turkom v roke, pojdite tjekaj ali pa na Kravjak."

„Kaj pa na Kozjak ?“ praša opat, spoznavši, da
ga samo ta človek more oteti. '

„Na Kozjak?" pravi zategnjeno cigan, „tam sem
se namenil novega gospodarja postaviti, ako bo šlo.
Stari, tisti gerbavi mi ni po volji, izvedel sem pa za
novega, boljšega; in vi mi bote morali pomagati, da
ga postavimo." ►

Stermč je opat gledal cigana; ni vedel, ali se mu
meša ali v pameti govori. Precej zapazi to osupnje-
nost dolgin.

„Taka je le. Našel se je Kozjakov sin, ali bolj
prav, jaz bodem povedal, kje je in kaj. Peter —

90

le-ta gerčavi, zdaj je v jami pri Kerčanih — Peter
ga je_ prodal meni, da sem ga odpeljal na Turško in
zdaj je janičar pred kloštrom."

„ Ali govoriš resnico, človek ?“ praša osupnjen opat,
pozabi v tem hipu na svojo nevarnost in na vse
nadloge, ki so ga bile zadele in na svojo lastno sla-
boto. „Peter bi bil to storil in sin Kozjakov je janičar!? 1 '

„ Resnico govorim", odgovori cigan ter pripove¬
duje na kratko reči, kakor jih mi že vemo. „Vem,
da se bode janičar še domišljal, ako ga opomnim na
tačas; potreba je pa, da otmem starega Marka iz
kloštra, kjer je kakor menite še zdaj."

Opat je stermč poslušal cigana. Za tacega malo¬
pridneža Petra ni imel; ni vedel, ali bi veroval ali ne. Ko
pa se je počasi domislil marsičesa, česar si popred ni
mogel razjasniti, in kar mu je poterjevalo to neznano
hudodelstvo, privoli ciganu, da mu hoče pomagati. Raz¬
loži mu torej, kod bode prišel do Marka v klošter,
da ga Turki ne opazijo, in da bi mu tam verovali,
izroči mu svoj perstan. To se ve, da mu je bilo hudo
verlemu možu, ko je vidil, da cigan hoče vse to sto¬
riti ne iz spokornosti, ampak iz soyraštva in mašče¬
vanja, ker ga je Peter — izdal kmetom za turškega
ogleduha, misleč da se ga bode tako iznebil.

Ko sta se cigan in opat razgovorila dovolj, pelje
ga uni v skrivališče h Kereanom, kteri so častitega du¬
hovnega gospoda spoštljivo sprejeli. Cigan pa je bil
premoder, kakor da bi bil ostal tam, kjer so ga iz-
pehali prejšnji večer tako nemilo.

91

Petnajsto poglavje.

Tamkaj lomi on roke;

Trepetaje k nebu gleda,

Žalost terga mu serc&,

M. Vilhar.

'■  H;{${

Vsa turška sila, ki še ni bila razlila se proti
severju naprej, obstopila je od vseh strani mogočno
terdno kloštersko poslopje. Ne bilo bi težko braniti
dobro sezidanega obzidja, ko bi bilo brambovcev.
Al le malo je bilo ljudi, ki so bili za zidom, zakaj
precej veliko hlapcev so bili poslali Turku naproti,
ki so potem konec storili na Štajerskem; velik od¬
delek se je bil pri procesiji razkropil in bodi si v
turške roke prišel ali pa umeri pod turškimi sabljami;
le malo jih je bilo ostalo v kloštru.

Izmed menihov ni bilo v kloštru nikogar, razun
dveh sivostarih ' očetov in Marka Kozjaka, ki se
ni popolnoma okreval od tedanje omedlevice, ko
mu je cigan razodel osodo njegovega sina. Svo¬
jega brata Petra od tistih dob še ni vidil;
vselej pa ga je pretreslo, kedar se je domislil, da bi
utegnilo vendar le res biti, da mu je brat otroka
prodal. Da je bil cigan ušel iz zapora, to mu je po-
derlo zadnji up, da bi mogoče bilo še kedaj viditi
sina.

Zdajna nevarnost prisili starega Marka, da po¬
zabi sam na-se in na svoje bolečine; premaga stare
bolne kosti, in kakor nekdanji vojak, zapoveduje in
!  razstavlja male ostanke klošterskih hlapcev. Dobro
pa je razvidil, da to malo ostrašeno kerdelce ne more
braniti široko razprostranega obzidja proti taki mno-
f • . ; JS

i

$a

žici Turkov. Milosti ni bilo nobene pričakovati, torej
se je moralo storiti vse — zadnje, kar je človeku
mogoče. Stari Marko je bil pripravljen za vse, naj¬
bolj pa za smert. „Za eno sem te prosil, o Bog, da
bi ga še enkrat vidil na tem svetu“, molil je Kozjak.
„ Tvoj a volja je bila. Zdaj pa te prosim, ako je res,
da si me tako kaznoval, da je moj sin med divjimi
Turki, od lastnega strica prodan, o groza! daj, da
zopet spozna vero in dom svojih očetov, potlej naj
umerje.“

Turki so se pripravljali, da bi še tisto noč na¬
valili na klošter. Janičarji so bili razpeli v sredi
vojske svoje šotore in pripravljali si večerjo. Veli¬
kanski glavar janičarske čete je zamišljen sedel sam
v svojem nekoliko lepšem šotoru. Vidil je danes, ko¬
liko kristjanskih otrok so njegovi pajdaši nalovili in
naropali, in vsi ti so bili namenjeni, da postanejo
janičarji — divji Turki: kakor je on sam in morda
še hujši, kakor so njegovi tovarši. Marko je stal v
kloštru na visokem obzidji in gledal doli na ravnino.
Tčma je razgernila svoja krila po polji in po hribih.
Ognji v turškem taborji so čudovito plameneli, vsa¬
kemu smert oznanjevaje, ki jih je gledal z obzidja.
Tujci so kričali po deželi, in ah, nikogar ni bilo, da
bi jih bil mogel odpoditi ali braniti jim dežele.

„Kako dolgo bi se mogli braniti jim?“ praša
Marka star, vendar še terden menih, ki je stal tik
nekdanjega vojaka.

„A, ne dolgo, ne dolgo", kimlje Kozjak. „Stej
naše brambovce za zidom, potlej pa se ozri pod
klošter in preglej šotore turške, in vidil bodeš, da se
nam bliža zadnja ura. Imamo pa še najhujšega
sovražnika pred seboj, zakaj vsa vojska se je spustila
naprej, tu so ostali janičarji, najbolj divji vojaki. Ko
bi bil jaz v svoji mladosti — potlej, brat, naj bi

93

prišli — in pri tej misli se starec oživi — ko bi ja$
imel tisto desnico in tiste hlapce, ko pred tridesetimi
leti — ali kaj hočem, starost se ne da stresti; tudi
nimam na svetu česa pričakovati; kedar je Njegova
volja, naj me le vzame. Tukaj me je hudo zadelo,
ah hudo, da nikdar nobenega očeta ne tako: moj sin,
moj Juri je med temi sovražniki, med neverci, morda
sam sovražnik svojega doma!“

In pri teh mislih omrači se lice potertemu žalost¬
nemu očetu, zdajnemu zapovedovavcu v kloštru. Menih,
ki ga je spremljal, spregovori o druzik rečeh, da
bi ga na druge, za-nj manj žalostne misli napeljal.
„Kje je neki oče opat in drugi naši bratje zdaj?“
„Niso jim prizanesli", odgovori Kozjak, „prebili
so na tem svetu vse težave, ali pa jih čakajo še naj-
huje, če so vjetniki. Ali ubogo ljudstvo! O konec ga
mora biti, dežela mora pogubiti se z narodom vred!
Pa ne, Bog bo skerbel za njo, on jej bo zopet roko
podal, da bo vstala in oddehnila si!“

Ne daleč od mesta, kjer sta stala meniha, na¬
stane zdaj velik hrup med hlapci stražniki. In ko
Kozjak pozve, kaj da je, reko mu, da je tuj
človek prišel v klošter — namreč tisti cigan, ki je
bil pred nekaj časom zapert. Nihče pa ni vedel ne
vidil, k o d je prišel. Hlapci so med seboj menili, da
je ta čarobnik berž ko ne prilezel skozi luknjo na
ključavnici velicih vrat, kakor — Bog nas varuj —•
zlodej iz pekla.

Marko Kozjak se zgane, ko pripeljejo pred-enj
tistega človeka, ki mu je pred nekaj časom povedal
najgrozovitejšo novico, ki more očeta zadeti, da mu
je namreč Peter, njegov brat, sina med Turke prodal,
„Kako si ti prišel med to ozidje in kaj imaš
tukaj opravka ?“ praša cigana.

94

„1 jaz imam svojo pot u , odgovori cigan. „Zat6
vam rečem: ne morite me ne, ako imate take nakane,
zakaj Turki vas podavijo potem za verstjč."

Med hlapci se sliši jezno godernjanje in nekteri
bi bil rad vzdignil orožje in razčesnil ciganu čre¬
pinjo.

„Da pa ne mislite, da so me Turki semkaj po¬
slali, imate tukaj-le perstan in povelje svojega opata,
da smete in morate klošter zapustiti po tisti poti,
koder sem jaz prišel. Ako pa hočete glave pod turške
sablje vtekniti, meni malo do tega: le Marku Kozjaku
bi še eno povedal na samem. “

To se ve, da ciganu ni nihče zaupal. „To je
stava turška 1 ', menili so hlapci, hočejo nas izpeljati,
da bi se zaderhnili; ali takega razuma še nismo, da
bi nas prekanil vsak pritepenec. “

Kozjak migne, naj se odmaknejo, zakaj precej
je mislil, da bode ta človek na samem le od njego¬
vega sina kaj povedal.

„Vaš brat je neumna zver 1 ', jame cigan. „Naj-
pervo mi proda vašega sina, da ga odpeljem na
Turško, potem me pa zatd izda za turškega ogleduha,
da me veržejo v vodo. Ali jaz nisem tako neumen,
da bi utonil. Zdaj vam moram povedati za vašega
sina, in menim, da vas ne bo volja utopiti me zato,
ker sem mu službo preskerbel. 1 '

Lahko si mislimo, kako je bilo Marku, ko je
cigan tako govoril. „ Govori človek, jaz te bom obda¬
roval; vse, vse ti hočem dati, ako mi poveš, da ga
bom še vidil! 1 '

„Vidili ga bote gotovo, če popred ne, tačas go¬
tovo, ko bo stopil čez razvaline tega zidovja, zakaj
vaš sin je poglavar janičarjev pred kloštrom. 11

Stermč je zaslišal Kozjak nenadno veselo, in
vendar grozovito novico.

95

„Ker mi je bil vaš brat toliko nehvaležen 1 ', pri¬
poveduje cigan dalje, kakor bi bilo to kaj navadnega,
„da me je dal v vodo vreči, zato ga bom jaz tudi
v vodo vergel, ter vam sina pripravil nazaj . 11

„Ako mi to storiš, človek božji ! 11  reče Marko,
ki je komaj mogel govoriti, „potlej, potlej ti dam
vse, kar hočeš, samo njega mi pridobi, po kterem že
zdihujem toliko let. — Pa kaj, jaz sam grem tj e
v tabor turški, Bog je mojemu sinu serce ustvaril,
gotovo mu bodo čutila povedala in pokazala očeta.
Res, jaz grem tjekaj, in če si ti govoril resnico,
našel ga bom tam, in potlej naj umerjeni . 11

„To se zgodi precej, da vas umore ali uklenejo,
morda še predno hote sina izbrali iz janičarjev. Toda
jaz pravim: pojdite zdaj ven z menoj še to noč na
Kozjak, kjer dobote morda že tudi krivega brata in
jaz vam pripeljem janičarja, krotkega ko jagnje.
Sicer moram pozabiti, da ste mi sina pobili — pri
tem spominu se ciganu čelo nabere v gube, da se
Marko skoro jame bati svojega novega tovarša —
ali maščeval sem se in vašega brata moram po¬
tlačiti . 11

„Prijatel!“ reče menih otožno, „nikdar ti nisem
menil kaj hudega storiti; ako sem ti — pa ne po volji
svoji, pokoril sem se zato in povernil ti bom, kar se
da poverniti, in stori ti, kar obetaš ! 11

Razun velicih vrat, deržala so v klošter še
majhna podzemeljska iz velicega verta, pa v skriven
kotič v kloštru. Toda nihče ni vedel za ta vhod
kakor opat in nekteri menihi. Zdaj opata ni bilo,
menihov večidel tudi ne, zato je bila ta rešilna lina
neznana vsemu kloštru. Ali cigan je bil izvedel od
opata, kako bi se prišlo v klošter po tem dolgem
hodniku, zidanem globoko pod zemljo iz verta. Ker
je bilo opatu veliko do tega, da se rešijo ljudjč in

96

bogastvo kloštersko, zatč je bil Daročil po ciganu,
naj se umaknejo vsi, ako ne bi bilo mogoče braniti
zidov. Da pa je poročal ravno po takem človeku,
bilo je vzrok, da bi si ne bil nihče drugi upal posla
prevzeti, skozi sredo Turkov ukrasti se v klošter;
samo zviti in nevstrakljivi cigan je bil za to reč.

Za to pot iz zapertije je torej povedal cigan Kozjaku
in drugim klošterskim bratom. Dvomiti niso mogli
več, da jim misli dobro in tako, kakor jim govori,
zakaj lahko bi bil po podzemeljski poti pripeljal celo
kerdelo Turkov v ozidje, ko bi bil namenjal izdati
klošter sovražniku.

Kozjak, spoznavši da se dolgo braniti ne more,
sklene zapustiti še to noč zidovje, tembolj ker se je
bil mesec k sreči skril za goste oblake in ker se ni
moglo vedeti, da bi bila še kdaj taka lepa prilika
odnesti sebe in zlatino kloštersko, in pa ker je bilo
pričakovati, da bodo Turki planili na obzidje, berž
ko se pokaže mesec.

Predno je torej minulo pol ure, bilo je vse po
koncu. Vsak posamezni je imel svojo butaro. Po vsem
zapuščenem poslopji so bile luči razstavljene, da bi
prevarile sovražnika, kakor da bi vse čulo in budilo
v kloštru.

Ravno so kteli odpreti težka železna vratiča,
v kamnu nasajena in umetno zakrita, ko se pre-
terga oblak na nebu in luna posije jasno in svetlo.
Žalostno so pogledali eni proti nebu bledo luno, ka¬
kor bi jej hteli očitati: „Glej, kako si na hudobiji,
luna! le še pol ure bi bila skrita in rešeni bi bili
mi.“ Eni pa so godernjali: „Bog hoče, da bomo po¬
gubljeni, rešitve ni nobene / 1

Zdajci se skaže, da jih je ravno luna smerti
rešila.

97_

Nekdo zagleda v tem hipu, da je veliko kerdelo
Turkov na vertu. Bili so tako blizo, da bi jih bili
lahko s pušicami dosegli. Ko bi ne bil vsak za-se
l zamišljen, gotovo bi bili zdaj menili za terdno, da jih
je hotel izdati, kajti Turki so se plazili tik okoli
i luknje, po kteri je on v klošter prišel.

Cigan pa, vajen zvijače in naglosti v premišlje¬
vanji in djanji, hitro razume, kaj to pomenja. Gotovo
ga je moral kdo izmed turških stražnikov zapaziti, ko
je lezel skozi turški tabor in potem odperl skrita
vratiča pod zidom na vertu. In zdaj menijo Turki
ravno po tej poti v klošter na skrivnem priti. „Lisjak
gre pervi v past“, pravi cigan, „gotovo pojde glavar
naprej, kaj ko bi — —“  in berž pomigne nazočim,
naj se tiho razmaknejo in razstavijo po obzidji, zakaj •
vedel je, da, ako Turki pridejo po jami, napadejo je
gotovo tudi od družili strani. Drugokrat ne bi bil
nihče poslušal ciganovih povelj, ali zdaj se je že
slišalo hrumenje od zunaj tudi z druge strani, in
preplašen je vsak letel na odmenjeno mesto. Veči
trop je ostal na mestu s ciganom in Kozjakom.
Kmalo se odrinejo železna vratiča in v kloštru
stoji velikanski glavar janičarski. Za njim so se
tlačili njegovi vojaki, glava pri glavi nagnjetene, po
ozki kameniti podzemeljski cevi s svitlimi bakljami.
*Vli komaj je stal janičar velikan s tremi pajdaši
znotraj, ko cigan in nekteri hlapci skriti v temi s silo
zaloputnejo železna vrata, da se dvema ravno v ho-
dišči stoječima Turkoma glave razbijejo. Vname se
■ boj med hlapci in štirimi Turki, vjetimi na dvorišči.

;  Da-si je bilo hlapcev veliko, vendar niso mogli blizo
strahovitemu janičarju, ki je bil toliko bolj divji, ko
je vidil, .da je od svojih odločen med sovražniki.
Strašen krik se je razlegal po kloštru. Turki so raz¬
bijali mala vratiča, ktera so hlapci tiščali zaslonjena,

Juri Kozjak.  7

98

glavar pa je zopet vpil s svojimi tremi pajdaši, da
oserči vojake od zunaj, naznanjaje jim, da je še
živ. Cigan je še le končal boj od znotrej, priplazivši
se od strani janičarju pod noge, da ga je spodnesel.
Veliko telo pade po tleh in zdajci je bilo mnogo
krepkih rok, ki mu niso dale vstati. Ne dolgo in
tudi uni trije so ležali. Da-si je že stari cigan imel
moči, kakor medved, potreba je bilo veliko truda,
predno so vklenili silovitega janičarja, ki je bil, kakor
je cigan vedel — Juri Kozjak.

Ni bilo težko braniti Turkom vhod pri podzemelj¬
skem žlebu. Tukaj bi bili mogli le na skrivnem
noter priti; težko pa je bilo braniti se Turkom dru¬
god s zida. Ko so namreč Turki zaslišali, da jim je
siloviti glavar v sovražnikovih rokah, zaletovali so se
še z večina uporom proti terdnjavi. Vendar hlapci, da-si
jih je bilo malo, branili so sc to noč hrabro, in ko
se je žarila danica v jutru, bili so Turki za to noč
srečno odbiti. Potok, ki teče pod klostrom proti jugu,
bil je ta dan ves rudeče pobarvan s turško kervjo.

Šestnajsto poglavje.

Oh postaj te, govorite,

„A1 še živ je ljubi oee?“

L. Bilec.

Pot, po kteri so upali zajeti v kloštru z obzidja
rešiti se pred silo, zasuli so zdaj sami, ker je bila
sovražniku znana, torej brez prida, lahko pa v škodo.
S tem je bilo skoraj vsako upanje poderto, da bi
mogli kedaj na skrivnem zapustiti svoj zapor. Da se

9 »

pa ne bodo mogli dolgo braniti, spoznali so do do¬
brega to noč, kajti ubranili so se že zdaj z največo
silo. Imeli so pa vjetega glavarja turškega, to je
bilo nekaj, kar je cigan, najboljši izmed vseh bram¬
bovcev, tudi berž porabil. Poslal je namreč enega
vjetili Turkov v tabor nazaj, veleč mu, naj naznani
Turkom: kedar se pervi Turek prederzne sovražno
bližati se ozidju, da se tačas glava glavarjeva nad
klošterskimi vrati na drog natakne. To strašilo je
storilo, da so Turki mirno čakali nekaj dni, kaj bo
zapovedal včliki poveljnik turški, ki je bil z vojsko
blizo Ljubljane.

Gori v najviši sobi v kloštru je hodil z zveza¬
nima rokama janičar Juri Kozjak gori in doli. Oče
njegov, stari Marko, moral je pač s težkim sercem
privoliti in viditi, kako so mu podložni zvezovali sina
(kajti cigan mu je bil razodel, da je le-ta njegov
edinorojenec); kako so njegovega ljubega otroka, po
kterem je zdihoval in jokal leto za letom, zdaj v
železne spone uklepali! Ali spoznal je, da ni drugače.
Debele solze so padale starcu na lice, ko je vidil
dolgo zaželenega pred seboj, ravno tacega, kakor je
bil on sam v mladosti, vidil ga pred seboj, pa ni ga
mogel objeti, ni mu mogel razodeti očetovskih čutil!
In vendar je bil ta njegov sin, sin njegove ranjce
žene! Kako bi mu povedal, da je on oče njegov?
Bode mu li verjel? Bode ga li razumel?

Cigan mu je obetal, da bode on dognal to reč;
tudi je bilo samo njemu mogoče, zakaj ni bilo člo¬
veka med obzidjem, ki bi se bil mogel sporazumeti
z janičarjem razun cigana. Bilo je nekaj dni, kar je
bil zapert janičar v kloštru. Zamišljen koraka z zve¬
zanima rokama po sobi. Misli in misli in se domisli
tudi svojega doma. ' „Kje je pač moj dom ?“ misli
sam pri sebi in domišljal se je zmirom bolj in bolj

100

na mlada leta otročja. Kakor sanje mu je veršelo
pred očmi: ljubi mož, ki ga je zibal malega dečka
na kolenih, hudi stric, potem zli mož, ki ga je po¬
sadil na konja itd. Vselej, kedar se je domislil
nazaj, prišel mu je stari prijazni menili pred oči, ki
je skerbno stregel vsaki želji njegovi, ki je vselej
solze točil, kedar ga je vidik Nehote ga je janičar
spoštoval starega moža, smilil se mu je in vendar ni
vedel, kaj mu je, in da je on vzrok tej starčevi
žalosti in skerbi.

Počasi, vsak dan nekoliko, pravil mu je cigan nje¬
govo lastno zgodbo; kako je imel bogat oče sineka,
kako je odšel na vojno, kako ga je potem stric
možu prodal, in ta ga je odpeljal na Turško in za
janičarja prodal. Cigan se ni motil.

Janičarju je ta povest zbudila veliko premišlje¬
vanje, in naposled, ko se je posameznih reči zmirom
bolj spomnil in ko so se popolnoma strinjale s pripo¬
vedjo ciganovo, prišla mu je misel, da je morda on
tisti sin. „Kje je pač moj oče?“ mislil je. „Mordaje
star in zdihuje po meni! In jaz? Jaz služim tujcem.
Za vero Mohamedovo? — Ali nisem nekdaj veroval
nekaj druzega, lepšega, kar so me učili dobri ljudjč
—- ah tisti je moral moj oče biti, ki me je učil.
Nekdaj sem bil kristjan, posilili so me v to vero in
v janičarja, to je gotovo, to sem vidil vsak dan na
drugih izgledih. Zapustiti hočem to družbo, poiskati
očeta, da, jaz moram vendar le tudi imeti človeka,
ki me je ljubil.“ In janičar pokrije obraz in sede
zamišljen.

Ko pogleda zopet k višku, vidi pred seboj cigana in
poveljnika klošterskega starega Marka, svojega nepo¬
znanega očeta. V pogledu, kakor je janičar pogledal
starčka, bilo je nekaj tako milega, da je Marka čudno
ganilo, in privabilo globok zdihljej iz njegovih persi.

101

Pervo, kar je janičar cigana prašal (kajti z me¬
nihom ni mogel govoriti, ker jezika deželnega ni
razumel), bilo je to: ali ve za tistega očeta, o kterem
mu je pravil že večkrat.

„To se ve da, poznam ga, ni daleč od tukaj",
odgovori mu cigan, proti Marku pa reče: „prijemljo
se prijemlje".

„In kako si ti vse to izvedel?" popraša janičar.

„Prijatel! jaz sem bil zraven, jaz sem vzel dečka
na konja in sem ga spremil noter v Turško; pozneje
sem ga večkrat vidil, poznam ga tudi še dan danes
prav dobro."

„Ti ga poznaš!?" reče janičar, vstane pa se
vsede zopet kakor človek, ki se je zmotil sam s
seboj.

„Poznam ga", odgovori cigan mirno, kakor bi
izrekel kaj vsakdanjega, „dobro vem, da si ti tisti,
ki sem ga jaz v Turško odpeljal."

Janičar — strahovit v boji — vstane, na licu se
mu je bralo, kako mu vre po glavi. „Govori človek,
ako pripoveduješ resnico, kje je moj oče?"

Smeje zavije cigan na čuden način usta, seže po
svoj nož, prereže janičarju vezi na rokah in kazaje
na starega Marka govori: „Tu stoji, v lice mu po¬
glej, in vidil bodeš očeta svojega lice." In oberne se
k očetu rekoč: „Gotovo je tukaj Juri Kozjak, še lepši
od tedajnega, ki je jezdil z menoj na Turško." —-

„Moj sin!" zavpil je stari Kozjak in v tem tre-
nutji je padla stena med dvema sercema, oče in sin
sta si ležala na persih. Beseda, sin,  sercu in ušesu
nekdaj ni bila neznana, že dolga pa je ni čulo uho
pod turbanom turškim.

Pač marsikaj bi bil rad poprašal starec novo-
dobljenega sina, ali za zdaj je moral zadovoljen biti,
da je mogel govoriti s sercem tistega, ki ga je toliko

108

časa pričakoval zastonj. Sicer pa je cigan tolmačil
med njima, kar je bilo potreba.

Ni bilo težko priti zdaj iz kloštra. Juri Kozjak
— prejšnji janičarski glavar — ta je lahko prevaril
svoje dozdanje pajdaše rekši, da so se mu udali vsi
v kloštru, s to pogodbo, da oprostijo njega in tri
vjete tovarše, ako se jim dovoli prostim oditi,
pa da Turkom prepustč kloštersko poslopje. Janičar¬
jem ji bilo vse po všeči, da bi bili le nazaj dobili
%  svojega hrabrega poveljnika. Sicer so menili, da
kristjanom ni treba mož beseda biti, ali ko so vidili,
da je njihovega glavarja v resnici volja, pripeljati
sovražnike, ki so se mu udali, v varstvo, niso si
upali malemu kerdelu ničesa storiti, ki je skozi sredo
turškega taborja jezdilo z vsemi znamenitejšimi dra¬
gocenostmi in bogatijami klošterskimi. Cehi ko je
glavar namenil se, da hoče kristjane spremiti do
grada, da bi tako do zadnjega besedo spolnil, ni mu
se upal nihče upirati, da-si ravno se je to vsem več
ko čudno zdelo. Veliko kerdelo je hotelo iti ž njim,'
da ne bi kristjanje ugovoru vkljub zopet zaperli
poveljnika. To se vč, da se je ta temu ustavljal
rekši, da ni potreba, in nazadnje vzel le čisto malo
število seboj.

Vendar kmalo pride to kerdelce v turški tabor
nazaj in naznani preplašenim janičarjem, da jih je
glavar popustil in šel s kristjani v grad Kozjak.
Jeza, ki se je zavoljo tega vnela med Turki, skazala
se je v tem, da so berž zapalili velikansko kloštersko -
poslopje in razvalili ga s cerkvijo vred. Kaj radi bi
se bili maščevali nad izdajavcem samim, kakor so ga
imenovali; vendar vedeli so, kako nevaren bi jim bil
njih prejšnji glavar, ako se zedini z domačini proti
njim; zato se podvizajo, da gredč za veliko vojsko.

108

Že medpotoma so bili poslali cigana z dvema
dapcema naprej v grad Kozjak, da bi tam oznanili
'eselo novico, da pride pravi mladi gospodar Juri.
Se posebej je rekel Marko poročiti bratu Petru, ako
>i bil že v gradu, da se mu ni ničesa bati, vse je
»ozabljeno, kar mu je bil hudega prizadjal.

V gradu veselja ni bilo ne konca ne kraja, ko
e je razširila ta novica, zvlasti med starejšimi hlapci.

Ko bi bil Bog s svojo mogočno strelo Petra z
edrega neba udaril, ne bi se bil bolj prestrašil, ka¬
mr ga je prestrašilo naznanilo, da se vrača njegov
- po njem v Turško prodani bratanec in brat Marko
ia grad, da je vsa njegova hudobija prišla na dan,
ia mu ni več živeti med ljudmi. Kar sta hlapca
'Oročila, da je nekaj veleval stari gospod Marko, da
e pozabljeno, tega Peter že ni slišal, kakor hlapca
Ista vedela, kaj govorita.

„Proč je proč!“ vpil je Peter z glasom, ki je vse
restrašil, kteri so ga culi. „Pogubljen sem na večno!“
tekši je bežal ven in nihče ni šel gledat za njim.

Ko se je vse veselilo in kričalo v gradu vide
ovega gospoda v turški obleki, manjkalo je Petra,
iastonj je stari Marko, ves solzen od samega veselja,
a njim popraševal, zastonj so družina ves grad pre-
teknili. Petra ni bilo. Tudi cigana ni bilo viditi.

Še le drugo jutro na vse zgodaj je prišel mlad
lapec strahoma staremu Marku grozovito novico po-
edat, da gospod Peter doli pod gradom v gozdu—na
eji visi mertev. Daje bilo to naznanilo grenka grenka
rapljica v pijači novega veselja, to si lahko mislimo.
)pat Udalrik, ki je bil že popred s Petrom v grad
rišel, rekel je z žalostnim glasom: „Kakoršno živ-
ienje, taka smert“.

Ljudjč, kterim je bilo zaukazano, da so na tihem
neli Petrovo truplo z drevesa in ga pokopali, pravili

so pozneje, da je cigan iz gošče pristopil in smeje
se mertvecu rekel: „Zakaj si me dal v vodo vreči,
trap! Ne bi se ti bilo treba sicer obešati." To so
bile zadnje besede, ki jih je kdo cul iz ciganovih
ust, kajti od tistega dne ga ni nihče več vidil v slo¬
venskih krajih. Ne dolgo potem je bila dežela rešena
nemilega gosta: Turki, siti prelite kervt in morije,
pomaknili so se spet nazaj.

Zopet se prikažejo slovenski kmetje, ki niso bili
padli v boji z ljutim vragom pod krivo sabljo, ali ki
niso morali v sužnost med nečloveške Turke. Pela
je sekira v starem hrastovem gozdu; razkopavali go
vpepeljene kupe, ostanke svojih poprejšnjih stanovanj,
in k Bogu zdihovaje so si stavili nove pohištva.

Opat Udalrik je dal s pomočjo okoli stanujočih
plemenitašev, sosebno mladega Kozjaka, sezidati nov
klošter v Zatičini. Sploh pa so si prizadevali po
vsej deželi, da bi zacelili rane, ki so je vsekali Turki.

Marko Kozjak vendar ni dolgo vžival veselja :
živeti pri svojem sinu, ki je bil, vsem sosedom čudež.,,
najboljši mož med kranjskimi plemenitaši. Ime jani-
ničar mu je bilo sicer ostalo, vendar nobena tistih
grozovitih lastnosti, ktere so so vezale navadno s tem
imenom. Kmalo je Juri pokopal svojega očeta, ki je
umeri rad in udan v previdnost božjo, ktera mu je bila
zadnji del življenja tolikanj oslajšala. Tudi opat
Udalrik je šel kmalo za njim počivat v Bogu, ki vse
dobro plačuje, vse hudo kaznuje. Bodi torej češčen
in hvaljen!

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA