'>;C' ■bkV, t?c.& xs * It koristi delav- I'i’’,, ljudstva. Delav- ,l1 —ravloenl do ,»0 o P 1 $ • ({j s kar produciralo. Is devoted fhi» P aper . .. , ,he interests of the l r kln< dass. Work lil „ are entitled to a '„h«t tK«y produce. Entered as seoond-class matter, D«c. 6, 1907, at the post Office t Chicago Ul. unaer the Act of Congress of Marah 3rd, 1879. Office: 4008 W. 31. Str., Chicago, ‘Delavci vseh dežela, združite se!” PAZITE * ’ na številko v oklepaju, ki se nahaja poleg va¬ šega naslova, prileplje¬ nega spodaj ali na ovitku, Ako (414) Je številka . , tedaj vam s prihodnjo številko našega lista po¬ teče naročnina, Prosi¬ mo ponovite Jo takoj. ;oo,oo (N0,)413, : do 8j " - . Chicago, 111., 10. avgusta (August) 1915. Leto (Vol.) X. 3 m cinŽ vrne, ’ Apel ameriške socialistične stranke. • Rusi 1.J0, na >, n,. ikern, Ceste m jeziku, fa ILNICAB® si prihranit) Vastala je največja kriza- v zgodovini človeštva. } „ s ka civilizacija je na robu prepada. Mir , je uničen, bodočnost ljudstva je ugrožena. Neposredni vzroki vojne so očitni. Prejšnje .. jn pogoji pri sklepanju miru, ki so spiodili ;o zavist in sovraštvo ter izzvali željo po mašče- u, imperializem in trgovsko tekmovanje, trojna d in trojna ententa, ki sta razcepili Evropo j sovražna tabora, tajne intrige diplomatov in jijkanje demokracije, velika, mogočna vojna jerija in razvoj bojnega mornarstva, strah in •upljivost, ki jo je spl od il o in širilo brezvestno Uisje vseh narodov, silni interesi oboroževalne farije in smrti — vsi ti faktorji so doprinesli ije deleže, da je izbruhnila vojna. Iliizza teh'faktorjev leže globokejši in temelj- proki, tičeči v kapitalističnem proizvajalnem Vsaka kapitalistična dežela izkorišča svoje po. Mezda, ki jo dobiva delavstvo, ne zado- j, da bi si moglo nabavljati vsa sredstva za k življenje. Vslecl tega se kupici jo predmeti, njeni za porabo. Kapitalisti ne morejo sami liti vsega, ljudstvo ne more pokupiti vsega, O se mora izvažati v tuje dežele. IV vsaki kapitalistični deželi postaja za kapi- le vedno težavneje, investirati nagrmadene pte v lastni deželi, ker je njeno ljudstvo ne- obno za konzum, viri dežele so pa do skrajnosti Ijani in izčrpavani. Zato so prisiljeni, da se -neboma ozirajo po novih in tujih trgih za tanje svojega denarja. V mnogih evropskih deželah, teritorialno ome¬ lo pa radiw ,. ° . ,. % ’ . . , , v „ li “manami £ osto obljudenih ne zadostuje izkoriščanje ™ rodnih virov, da bi zadovoljilo veliki množini imostojaa vi* tetrmlnili potreb. Kapitalisti se morajo ozirati ec, tropinmu M 1 surovin, iskati jih morajo po manj io onepija&a litih deželah. Tako nastajajo trgovski boji med 0RTE])>j,Hj] udi, tekmovanje v osvojevanju prekomorskih io in Kiaajsk;) feuj. stremljenje po ohranitvi in razširjenju olj zdravilne, ajfonij, imperialistična politika, sp-ori za trgovsko ido, ki so v enaki meri trajnejši in močnejši, kreni širijo narodi sfero svoje moči, in v ka- krči polje, ki ga je še mogoče osvojiti. Iz izvira zopet politika svetovnega oboroževanja, do leta obširnejšega in strašne j šega, iz tega ijajo tajne poteze in intrige v smrtnem boju osvojitev in nadvladanje svetovnega trga. Tako goni kapitalizem, neizogibno vodeč v moranje in imperijalizem, s pomočjo moderne hve, z njenim obsežnim oboroženjem, s tajno lomacijo in nedemokratično upravo, dosledno vojno. Nazadnjaške vlade potrebujejo vojno, ubile delavsko gibanje. Že dlje kakor pol stoletja je svarilo socialisti- gibanje sveta pred to grozečo nevarnostjo. Na moč so delali socialisti vseh dežel, da bi jo od¬ lili. Ali njih svareči glas je zamrl neslišan, in •m^^^jGistično propagando proti imperializmu, mili¬ ni in vojni so prezirali vladajoči razredi in ljudstva v vseh deželah. b Xaše prerokovanje se je prehitro in tragično ubilo. Vojna z vsemi svojimi grozami je sedaj I aj kakor logična in neizogibna posledica kapi- stimega sistema. Prišla je kljub svarilom in j Kesiom socialistov in delavskega gibanja, da, _ , ^ tenia celo proto osebni želji mnogih kapitalistov. ;ka in (balistični sistem je moderna pošast, ki uničuje jam samo 11 , st, jo: Istva trpi i* jih ljudi oslužuje _ ne da ^ * edstva srid dabost i» vživaaj® i U It: bo udi r stvo j e UŠHO I VIN 0, 1 in zdr jlž no v r bje lastne stvarnike. Če pripomore ta neizrecna tragedija, da razo- i" in razloži svetu, zlasti pa delavstvu vseh na- ov prave, temeljne vzroke vojne, da odstranijo vzroke in žive potem v miru drug poleg drugega, ‘lij bo morda vredna svojih strašnih žrtev. Če narodi kljub vsemu ne spoznajo naukov vojne Popuste zgodovino sveta še nadalje rokam brez- :nih vladarjev, tedaj bo ta vojna najstrašnejše ne s3 „ nklctstvo, kajti če se dovolj, da bodo vzroki, ki so ličili to vojno, tudi nadalje učinkovali, tedaj vojna ne bo zadnja. Tedaj bo to le prva v vrsti in tragičnih vojn, dokler ne napolni mo- eni in pošastni imperializem vsega sveta s krvjo ne pahne narodov v brezupno suženjstvo. Edini socializem reši naposled ljudstvo trajne nevarnosti samouničenja. Zato je za nas najvišja dolžnost sedanjega tre- notka, da zakličemo socialistom vseh dežel, da zdru¬ žimo vse delavce za neizprosen boj proti militariz¬ mu in vojni, da poglobimo struje mednarodne raz¬ redne zavesti, da oznanimo svetu stvarjajoči pro¬ gram, ki povede do trajnega miru. Socialisti Amer rike podajajo svojim nesrečnim bratom v vseh de-, želah, ki so kaznovane z vojno, vsem žrtvam, trpe¬ čim pod groznim sistemom, ki jih je potegnil v bra¬ tomorno vojno, bratsko roko. Zagotavljamo jim svojo nerazrušljivo vero v svetovni razredni boj, v mednarodni socializem in v bratstvo ljudstva. Kazglašamo svojo odločnost, da stojimo ob strani svojim sodrugom v deželah, doslej še obvarovanih vojne, v delu za obnovitev socialistične Internacio¬ nale na taki podlagi, da je ne bodo mogli v bodoče niti najsilnejši konflikti omajati. Apeliramo na socialistične in delavske orga¬ nizacije sveta in na vse, ki so si ohranili ideal pra¬ vičnosti v veri, da vstane iz pepela svetovnega po¬ žara globokejša mednarodnost, večja demokracija in trajen mir. Kot sredstva, primerna za dosego takega uspe¬ ha, predlagamo sledeči program: „ I. Pogoji miru po sedanji vojni morajo biti utemeljeni v sledečih predpostavkah: 1. Nobenih vojnih odškodnin. 2. Nobenih izprememb ozemlja brez sogla- šanja ljudstva, ki živi na njem. 3. Vsaka dežela, živeča pod tujim gospod- stvom, naj ima pravico glasovati, kam hoče pri¬ padati. II. Mednarodna zveza Zedinjenih držav sve¬ ta.—■ 1. Sodišče oziroma sodišča za poravnavanje spornih vprašanj med narodi z zadostnimi sredstvi za izvedbo svojih odlokov. 2. Mednaroden kongres z zakonodajno in u- pravno oblastjo v mednarodnih zadevah in s stal¬ nimi odbori namesto sedanje tajne diplomacije. 3. Mednaroden sporazum in kontrolo strate- gičnili vodnih cest kakor Dardanel, gibraltarske ožine, sueškega, panamskega in kielskega prekopa. III. Razoroženje. 1. Splošno razoroževanje čim hitreje mogoče, do popolnega razoroženja. 2. Odstranitev izdelovanja orožja in streliva za privaten profit in prepoved izvoza iz ene dežele v drugo. 3. Nobenega dovoljevanja denai’ja za vojne in vojno mornarske namene. IV. Razširjena demokracija. a) Odstranitev diplomacije in demokratična kontrola zunanjih zadev. b) Splošna volilna pravica za moške in žen¬ ske. 2. Gospodarska demokracija. Radikalne socialne izpremembe v vseh deželah, da se odpravijo gospodarski vzroki vojne, in sicer take, ki morejo vzeti industrialne in trgovinske za¬ deve iz rok neodgovornega kapitalističnega razreda in jih izročiti ljudstvu za kolektivno obratovanje, ne za poseben dobiček, ampak za zadoščenje potreb, ne v konkurenci in vojni, ampak v harmoniji in miru. V. Neposredna akcija. Organizacije socialističnih strank vseh naro¬ dov naj nemudoma store energične korake, da se zagotovi sodelovanje vseh socialističnih in delav¬ skih organizacij in vseh pravili prijateljev miru za uresničenje tega programa. * Nov list v zgodovini človeštva je razgrnjen pred nami. Na njem mora biti napisana poslanica s popolnim pomenom socializma — demokracije, mednarodnosti in miru. Nikdar ni klicala ljudstva večja in plemenitejša naloga. S trdno, nerazrušlji¬ vo vero v bodočnost naše stvari in v končno zmago teli načel se obračamo do vseh, ki ljubijo pravič¬ nost, mir in ljudski napredek, da se združijo z na¬ mi v stremljenju po zgradbi boljše in višje cizili- zacije. 500 milj ono v za militarizem. Izmed nevarnih posledic, ki groze izza evrop¬ ske vojne, je — ne edina, toda ena. največjih — ta, da se bo na vseh koncih in krajih razvil mili¬ tarizem v takem obsegu, kakor se o njem še nik¬ dar ni moglo sanjati človeku. Skoraj bi se svet le tedaj rešil te groze, ako bi vojna še toliko časa ti'ajala, da bi bile vanjo zapletene države res po¬ polnoma izčrpane in nesposobne, da bi se še na¬ dalje oboroževale. Seveda tudi to ni cilj, ki bi ga mogel človek želeti, kajti če se požene vojna do takega uničenja, tedaj ostane Evropa desetletja opustošena, in preden vstane zopet življenje iz. razvalin, bodo cele generacije preživele barbar¬ stvo najtemnejše bede. Dosedanji razvoj na bojiščih daje navidezno najmočnejše argumente za absolutni militarizem. Številno, zaostajajo Nemčija, Avstrija in Turčija claleč za svojimi nasprotniki. Vendar se ne da tajiti, da so nemško-avstrijski vojni uspehi do¬ slej popolnoma paralizirali vse napore zavezni¬ kov. Armada ogromne Rusije, ki sama daleč nadkriljuje velikost Nemčije in Avstrije, se je morala izza začetnih uspehov proti Avstriji tako daleč, umakniti, da so zasedli njeni sovražniki to¬ liko njenega ozemlja, kolikor znaša tretjina Nem¬ čije. In ves ta čas, ko je Nemčija z vso svojo silo bila in pritiskala na rusko armado, niso mogli Francozi in Angleži na zapadu doseči nobenega znatnega uspeha. i Pravijo, da je tako, ker sta bili Nemčija in Avstrija pripravljeni za vojno. Z drugimi bese¬ dami: Nemčija in Avstrija sta militaristični dr¬ žavi- tam stoje vojaški interesi v prvi vrsti, vse drago prihaja za njimi, vse drugo jim je pod¬ rejeno. Torej — države, ki hočejo biti v bodočnosti varne, se morajo militarizirati. Vojna sicer še ni končana, ali ta manija se že razširja po svetu in je pograbila tudi Zedinje¬ ne države. Džingovsko časopisje rabi za vojaška vprašanja več črnila, kakor za vse drugo. Roose¬ velt hujska. Lige se ustanavljajo. Rezervne ar¬ mad ' in privatne armade se priporočajo in pred¬ lagajo. Milice hočejo nacionalizirati. In vojno mornarico hočejo zgraditi, kakršne nima ves svet. Predsednik AVilson, ki je še na lanskem za¬ sedanju kongresa nasprotoval militarističnim idejam, je medtem, kakor se zdi, podlegel Molo- hovi agitaciji in izpremenil svoje nazore. Lani je še naglašal, da služi oboroževalna propaganda po¬ vsem določenim privatnim, interesom; letos je pri¬ pravljen sklicati kongres na izredno zasedanje, da se bavi z vprašanji deželne varnosti. V. AVilsonove načrte ni mogoče pogledati. Soditi se more le po tem, kar pride slučajno v javnost. Tega pa je dovolj, da bi zdramilo po¬ zornost ljudstva in ga pripravilo za energični odpor. Od nekaterih strani je slišati, da bo kon¬ gresu predložen načrt, po katerem naj bi se usta¬ novila pol milj ona močna stalna armada, ki bi bila opremljena z vsemi modernimi artileristič- nimi sredstvi, letali in vsakovrstnimi tehničnimi pripomočki, na morju pa naj bi se več kakor po¬ dvojilo br-odovje z veliki in malimi ladjami, pod¬ morskimi čolni, hidroplani i. t. d. Bolj skromni glasovi se zadovoljujejo s tem, da se porabi v pro¬ računu letnih petsto miljonov dolarjev za vojaške namene. To je za 240 miljonov več, kakor sedaj. Militaristični pritisk je zadnje leto v Zedi¬ njenih državah na vsak način zelo velik. Tudi v kongresu je — v obeh zbornicah — nekoliko zastopnikov, ki se vnemajo za najpretiranejše vo¬ jaške zahteve in so že doslej neprenehoma vrteli militaristično lajno. Ako jim pokaže vlada me¬ zinec, je gotovo, da bodo hoteli pograbiti vso roko. Vprašanje pa je, če izhaja iz sedanje Amjne res tisti nauk, ki ga pridigajo militaristi. Zma¬ guje li Nemčija res zato, ker je militaristična država ? Zelo žalostno bi bilo za človeštvo, ako bi mo¬ ralo priti do tega sklepa in podvreči vso svojo kulturo militarizmu. Toda džingi vseh držav se ne b: ozirali na to; z njimi se sploh ne more govoriti o kulturnih problemih. Ostane torej vprašanje: Je li militarizem res tisti faktor, ki daje državam največjo varnost? Poglejmo v Evropo. Italija ima tudi svoj militarizem, če bi se moglo reči o Angliji, da ni bila vojaško pripravljena, se to gotovo ne more reči o Italiji. Bila je članica trozveze, ter se je vedno z Nemčijo in Avstrijo vred oboroževala. Imela je pa poleg tega iredentistične namene in je že zaraditega žrtvovala ogromne svote za vo¬ jaščino in mornarico. Za sedanji boj se je pa še posebej pripravljala od tistega dneva, ko je Avstrija napovedovala vojno Srbiji. Ze davno je mobilizirala, vežbala je vojake, izdelovala in kupovala je orožje in strelivo, na vojno pa je šla še tedaj, ko se je čutila popolnoma priprav¬ ljeno. Italiji sc ne more odreči militarizem. Kljub temu nima skoraj nobenih uspehov. Vrgla je svežo veliko armado proti izčrpani in na drugih krajih vezani Avstriji, in vendar ne pride nikamor, dasi stoje ravno proti njej veči¬ noma nemilitaristični prostovoljni zbori — na Primorskem ravno tako, kakor na Tirolskem. Dva vzroka je treba tu najbolj vpoštevati. Prvi je ta, da se bojujejo Tirolci, 'Slovenci in Hrvatje proti Italiji z nekim prepričanjem. Dru¬ gi je ta, da je vojna dandanes predvsem tehnika in administracija. Nemčija je militaristična država. Ali velik del svojih uspehov ima zahvaliti dejstvu, da se je ravno njen militarizem od začetka vojne znat¬ no omilil. Častniki so pod pritiskom razmer opustili svojo ošabnost, med njimi in vojaki pa se je vdomačilo nekako civilistovsko občevanje. In možje, ki bijejo bitke, so rezervisti, domobran¬ ci in ernovojniki, preoblečeni civilisti, brez kate¬ rih ne bi bila stalna vojska dobila niti ene bitke. Prepričani so, da se bojujejo za velik cilj — če¬ tudi so v zmoti — in to prepričanje stori več ka¬ kor ves militaristični duh. Tudi Avstrija je militaristična država. A r vseh vojaških rečeh je kopirala Nemčijo. Tudi njen preračun je služil v prvi vrsti vojaškim za¬ htevam. Triletno vojaško aktivno službo je imela. Njeni oficirji so bili polbogovi. Celo v obleganem Przemyslu so bili taki. In vendar j"e bila Avstrija povsod tepena, dokler niso Nemci vzeli vajeti v roke. Njeni nemilitaristični strel¬ ci, ki si celo svoje oficirje volijo, se pa drže proti Italijanom. Srbski armadi se ne more odreči, da se je sijajno držala. Srbija je danes opustošena deže¬ la. Tifus in kolera sta ji storila več škode, kakor sovražnik. Ali na bojišču so se Srbi imenitno držali, in Avstrijci so jim to sami priznali. Pa vendar ni Srbija militaristična dežela; njena vojska je milica, med njenimi rezervnimi oficirji se nahajajo uradniki delavskih organizacij in sploh inteligentni delavci. Podobno je na Bolfarskem. In v balkanski vojni so .Srbi in Bolgari podili Turke pred sabo, da je bil strah. Isti Turki se sedaj branijo proti Angležem in Francozom, da velja vsaka ped zemlje tisoče mrtvili. Sklep, da je militarizem pravi varnostni si¬ stem za države, je napačen. Posebno napačen bi bil za Zedinjene države. Namesto da bi Amerika . izdajala stotine miljonov za militarizem, naj jih izda za resnično demokracijo, za kulturo, za bla¬ gostanje ljudstva, pa :se ji ne bo treba bati no¬ benega sovražnika in imela bo najboljšo obrambo. Ameriški militaristi so posebneh. S samo na¬ čelno protivojno agitacijo, z egslom “mir za vsa¬ ko ceno”, ne bodo premagani. Dokazati je treba javnosti, da militarizem tudi tedaj, če postane vojna res neizogibna, ni pravi sistem. Zlasti Ame¬ rika s svojo velikostjo in s svojo tehniko najde za svojo varnost lahko metode, ki ne bi tako ugroža- vali državljanske svobode, kakor jo ugrožava mi¬ litarizem. Iz sape se ne morejo graditi liise. suh D V, San Francisco je letos znamenito mesto, četu- je evropska vojna pokvarila dober del njegove •tnenitosti. Prireditelji razstave so pričakovali, bo kalifornijska metropola letos shajališče |e?a og Mars je naredil debel križ čez 'program. Amerika si pa sama pomaga kakor zna in mo- Zato se vrste v Friseo kongresi in konference taadan. Med najzanimivejše spada ta, ki zbo- ; so rp e prav sedaj. To je nekakšna “konferenca j tak°b h”, kateri predseduje delovni tajnik naše vlade jlson, udeležuje se pa razun drugih znamenitih tb cela vrsta unijskih uradnikov. Namen te konference je velik. Nov pa ni. Pol¬ ili so naznanili, da se išče pot za nadomesti- ijzjkr industrijalnih bojev z industrijalno mirovno odbo, ki naj bi bila osnovana na industrijski levičnosti. Naš delavski minister AVilson je na glasu, da napreden mož in da ljubi pravičnost. Med uni¬ onisti pa uživa ugled, ker je bil nekoč sam rudar. Selfmadman je v Ameriki večji naslov kakor v drugih deželah, in kariera od premogarja do taj¬ nika v AVashingtonu res ni majhna. Vendar bi človek dejal, da ta sijajna pot ni mogla AVilsonu izbiti iz glave nekih temeljnih zmot. Po domače povedano iščejo v San Francisco kamen modrijanov, s katerim bi se spravile stav¬ ke s sveta. Evropska vojna s svojimi strahotami je na vseh koncih in krajih okrepčala želje po miru ;ali če govore kapitalisti o odstranitvi in- dustrijalne vojne, je bilo to vedno sumljivo. Ker pač tudi največji 'optimist ne more pričakovati, da se bodo odstranili sploh vsi industrijalni spori, ne more biti v namenu “trajnega industrijalnega miru” nič druzega kakor stara ideja, da naj vse spore uravnavajo razsodišča. Če bi bil AVilson res tako modern mož, kakor pravijo, da je, bi moral vedeti, da je ta ideja že davno bankrotirala. Res je, da se je nekoliko štrajkov končalo s pomočjo razsodišča, ali mal^ je bilo takih razsodb, da bi bili mogli delavci biti z njimi zadovoljni. In tisto malo število ugodnih rešitev ne dokazuje ničesar. • Kako naj bo razsodišče sestavljeno, da bodo imeli delavci in delodajalci enako zaupanje do njega? Če bi bila to tako lahka reč, tedaj sploh ne bi bilo skoraj nobenih stavk, ampak bi se zastop¬ niki obeh strank lahko sami med sabo pobotali. Toda nasprotje v nazorih je navadno tako veliko, da je zaradi tega mirna poravnava izključena. Ako bi mogli delavci dobiti jamstvo, da bo vsak spor predložen takemu razsodišču, ki razume industrijalna vprašanja in ki ga ne vodi nič dru¬ zega pod solncem kakor pravičnost, bi bila raz¬ sodišča pač priporočljiva, ker bi si organizacije lahko prihranile mnogo boja in mnogo denarja. Ali takega jamstva ni na vsej zemlji. Razsodišče je vedno igra, v kateri se ne ve, kdo dobi in kdo izgubi. Zato so se tudi vsi poizkusi obligatoričnih razsodišč doslej izjalovili. Industrij alna pravičnost, ki naj bi bila pod¬ laga take pogodbe, je pa že sama po sebi taka reč, da- je ne bodo kapitalisti nikoli sprejeli. Kajti ta pravičnost ne zahteva nič več in nič manj, kakor da naj delavetj uživa ves sad svojega dela. Kje pa ostane potem kapitalistu profit? In kje so tisti kapitalisti, ki bi se hoteli odreči profitu? V San Franciscu bi radi uresničili utopijo. Lotili so se nemogočega dela in bolje bi bilo, da ne bi tako po nepotrebnem zapravljali časa. Za industrijalno pravičnost je treba delavcem močne organizacije, s katero si jo morejo priboriti. In če je kakšna pot, da bi se skrčilo število stavk, je to le politična moč delavstva. Kadar bodo delavci sedeli in 'odločevali v različnih zakonodajah, bodo s poštenimi zakoni lahko uredili razmere tako, da ne bo treba za vsak cent in za vsako minuto skraj¬ šanega delovnega časa štrajkati. sa PROLETAREC GOSPO DI N FRANJO. ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKI. “Brnjavčič in Drljače so katoliki. Šli so k fratru v Tuzlo, pa ta ;je rekel, da stvari on ne more razsoditi, a pisal ko svojemu metropolitu v Sarajevo, in dokler ne pride odgovor, naj poea- ' kajn. Toda Brnjavčiča s tem nista bila zadovolj¬ na in sta šla k fratru v Moravčane. Dva dneva sta že pretekla, pa nič odgovora še ni prišlo od Buke. Gotovo ni fratra doma”. Dalje je deček pravil, da bo pilav, kako prijetno je na pilavu, da dva dni pijejo vino in šečerli-šerbet, igrajo na tambure in gusle, pritrkavajo boben, prepevajo, brijejo norce in igrajo kolo, da pojde vse na konjih v Moravčane v cerkev, ženske okrašene s stotinami dukatov, na čelu vojvoda s praporom, ob strani pa bo skakal našemljeni čajo, vikajoe: Mašala! Mašala! Vilar ni do pričice verjel, ker je slišal, zlasti glede dukatov je dvomil. Vedel je, da rabi Boš¬ njak v svojem pestrem pripovedovanju pretirana števila; iz narodne pesmi črpa svoje mišljenje ka¬ kor verni kristjan iz evangelijev; narodna pesem pa je prisodila dosti pretiranosti pestremu življe¬ nju davnih časov. Iz dečkovega oživljenega pri¬ povedovanja je sklepal, da mu hoče radi Danice namenoma naslikati sladkosti in radosti stanova¬ nja, da bi ga čim prej ujel v mrežo svojega pre¬ metenega zvodništva. Vazko je s svojim vedenjem kazal prepriča¬ nje, da je popolnoma dosegel svoj namen. Po vsem licu se mu je razlil izraz veselja, ker v duhu se je že videl med ' ! kičenimi svatovi”, ker se smeje razposajenemu norcu. Tudi Danica je vsa oživela: dvignula je glavo ter položila desnico na jabolko v nedrjih; liki zarja so zasijale njene oči, smejali sta se njeni rdeči ustnici, kakor da so pravkar okusili iz čaše šečerli-šerbeta. “Kje si doma, gospodine Franjo?” je vprašal deček. Rad bi bil zvedel, odkod pride takšna sreča njegovi prijateljici. “Onkraj Save pod visokimi planinami”, je suho odgovoril inženir, hoteč opozoriti dečka, da človeku, ki je onkraj Save doma, ni lahko napra¬ viti svatovanja s hercegovsko deklico. A neka ra¬ dost je polnila njegovo dušo. “Rad vaju imam oba”, si je mislil, “ker več zabave imam z vama nego s celim krdelom puste in ošabne tuzlanske družbe. Naj se valja ona družba v obilnosti, raz¬ košju in prešestnosti, jaz ne silim vanjo: moje misli ostanejo tukaj pri tej krasni in nedolžni de¬ klici. Bog ve, morda se kdaj uresničijo Vazk-ove sanje. Vse je mogoče na svetu! Mašala! Mašala!” In tuzlanska družba je bila že na pohodu. Vazko je čepel na tleh ter spiral in otiral findjane in žličice, no zdajci je šinil kvišku, kakor bi ga bil pičil gad, ter pazno vlekel na uho. “Slišiš, gospo- dinc Franjo!” je viknil. “Vozovi drdrajo po poti in konjska kopita peketajo”. Tudi deklica se je vznemirila. Vilar je nastavil uho, toda ničesar ni slišal. Deček je stekel na pot, postal hip, potem se je vrnil. “Dva voza gospode se pelje in za njima jaha druga gospoda.”, je rekel ter hitel prilagati dračja na ogenj, čez dve minuti sta se pred ha- nom ustavila dva preprosta voziča, zaprežena z majhnimi bosenskimi konjiči. Na prvem vozu je Vilar zagledal vojaškega avditor j a majorja Lisin- skega, z mastjo zalitega, rdečeličnega gospoda, in načelnika pl. Pesterja, na drugem je sedela Baji- čeva mati in poleg nje stotnik Hvalibogovski. Za- di so se ustavili Bajič in njegova soproga, Katica ter častniki pl. Merks, Buzduga in Mik; vsi ti so bili na konjih. “O, ga že imamo, ki ga iščemo”, je zavpil avditor Lisinski ter že z voza mahal Vilarju v poz¬ drav. Inženir je pozdravljajoč dvignil čepico in tekel pomagat Bajičevi materi z voza. “Glejte me, gospod inženir, ker sami nočete k nam, pridem pa jaz k vam. če gora noče k pro- roku, mora pa prorolc k gori. Nisem se bala dolge poti — ” je izpregovorila stara dama, živahno udarila v podstavljeno Vilarjevo desnico in jo iskreno po¬ tresla. Pritisnil je poljub na njeno velo roko. “Me zelo veseli, milostiva, zelo veseli —” je zatrjeval Vilar, ves presenočen po tolikem in tako nenadnem posetu. “Kaj ne, koliko nas je”, je rekel Hvalibo¬ govski ter molel čež starkini koleni desnico inže¬ nirju. Ta še je priklonil, potem je zavihtel s če¬ pico in kliknil na vsezadnje: “Dobro došli, go¬ spoda! Srčno pozdravljeni pod Kon j-planino!” Odzvali so se mu prijazni pozdravi od vseh strani. “Gospoda!” je kliknil Lisinski, še stoječ na vozu. “Tu je prvi akt mojega delovanja. Stopimo na vulkanska tla zloglasne Konj-planine! ” “Aha — preiskava zaradi orožja!” je pomi¬ slil Vilar. “Ali smo že na planini?” je vprašala stara gospa, ki je, opiraje se ob inženirjevo ramo in podprta z njegovo roko, lezla z voza. “Pod planino ste že, milostiva. Do drvarske kolonije imamo dobre pol ure vožnje. Peš je urica. Gotovo vas je utrudila vožnja —”. “Vsa sem razbita in ratresena”. “I jaz sem ves iztrkan in otrpel, psiakrev!” je tožil Hvalibogovski, ki se je skobalil na drugi strani z voza. “Daleč je do vaše puščave. Torej še ni končana vožnja?” “Dovolita, da pozdravim i ostalo gospodo”, je poprosil inženir. Hitel je k načelniku in Lisin- skemu, ki sta zabavljala, da sta vsa zlomljena in izmozgana. Potem je tekel k jahalcem in se po- - klonil vsem po vrsti. “Kakor glumač na odru ali tisti našemljeni čajo moram skakati od enega do drugega” — mu je šinilo v glavo, preden je izre¬ kel pomasljcne besede: “Jako ste me razveselili, gospoda!” “Oh, kako sem trudna!” mu je rekla gospa Ljubica s sladkim vzdihom, kakor bi ga prosila, naj ji dovoli, da počije v njegovem naročju. Kako krasna se je kazala v svoji utrujenosti! Lahne temne proge, ležeče pod njenimi očmi in prehaja¬ joče pri notranjih očesnih kotih v višnjevkasto, so poviševale njeno lepoto. Neka tajna skrb je mra- čila njen izrazit pogled. Vilar se je odvrnil, ko se je ta pogled uprl v ono smer, kjer je poleg pr¬ vega voza stal pl. Pester. “Zdravstvujte, gospod inženir!” je zaklicala Katica, ki je sedela še na konju; želela je, da si jo ogleda Vilar, ker večkrat je že slišala pohvalo in prepričana je bila, da učinkujejo njene telesne forme baš na konju zmagovalno. Vilar je skočil k njej, stisnivši mimogrede Bajieevo desnico. “Ali nisem izpolnila obljube, da vas posetim pod Konj-planino? Glejte, da znam biti mož- beseda. Kar sem kdaj obljubila, vse sem še izvr¬ šila”. Zavrnila je konja v stran, mamljivo zroč na inženirja. “Prekrasno, preljubeznivo! Me neskončno veseli!” je kliknil, pri čemer bi se bil malone vgriznil v jezik. Pozdravil je vse tri častnike, ki so bili že privezali svoje konje k drevju. “Gospica Katica je izborna jahalka, Amazon¬ ka”, se je oglasil pl. Merks, ki je z desnico prijel Katičinega konja za uzdo, levico pa ji je podal, na kar je lahno skočila na tla. “Gospica, vi ste vsa razgreta. Pot je dolga in vročina neznosna. Ali bi ne ugajal kakšen jopič, da se ne prehladite!” je svetoval Buzduga. Šejk je iztegnjenega jezika legel poleg svojega gospo¬ darja na pot ter mežikajoč kimal z glavo. “Lepa hvala, ni treba, nisem preveč vroča in prav nič trudna”, je odvrnila Katica, popravlja¬ joč si kostanjeve lase, ki so podobni svitkom raz- česane volne frleli izpod jahalskega klobuka. Pri¬ jela je za pahljačo, visečo ob boku, ter si pahljala hlad v razžarjeno lice. Kazalo se je, da se zanima samo za inženirja, le vanj je upirala poglede, po¬ kazalo pa se je tudi, da se ji Vilar namenoma umika. Po kratkih pozdravnih besedah, naslovlje¬ nih na poročnika Mika, je stopil k Bajiču, ki je stal s starejšo gospodo pri vozeh. Tedaj je tudi Katica s častniki šla za njim. Mika je poskrbelo, kaj bodo jedli in pili v tej puščavi. “Skozi steklo boš lizal med, §-e,” je v slad¬ kobnem smehu rekel pl. Merks. “Še tega ne dobi. Čakajte gospod poročnik, danes boste stradali, izvzemši slučaj, da si sami nalovite postrvi in si jih napravite,” je zažgolela Katica ter stopila na Mikovo stran, videč, da se je ogiblje Vilar. “Držal se bom tu-le gospoda inženirja in ni vraga, da bi ne izhajal dobro. On ima v zTtlogi živeža za dve bateriji. Kaj ni res, gospod vojni tovariš?” “Za živež ni treba skrbeti, le z ležiščem b-o slaba,” je rekel Vilar in lahno zakašljal. Želel si je daleč proč od te puhle družbe. “Z živežem lahko postreževa z gospodom Bierkopfom, kate¬ remu sem oddal precejšnjo zalogo. Od danes na¬ prej gospodari zopet gozdar. Strada in glada ne bo pod Konj-planino.” “Na zalogo se naročim jaz. Živio čumurpa- ša! Jaz sem preskrbljen, a vi glejte!” je rekel Mik in poknil s prsti Katici pred nosom, za kar je dobil s pahljačo po roki. “Da ne pozabim, gospod inženir, general mi je naročil, naj vas opozorim na jalski most. Gra¬ divo je napeljano,” je skozi nos izpustil pl. Merks. “Vi morate precej jutri z nami!” je z izred- ‘ no ljubeznivo mimiko ukazala Katica. General ho¬ če imeti svoj most in vi morate nanj z dletom vre¬ zati njegovo ime in letnico zgradbe”. Inženirja ta ukaz ni omamil; izrazil je na li¬ cu skrajno vdanost, toda nalašč ni hotel že ju¬ tri v Tuzlo, čeprav je bil že vse tako uredil, da odpotuje jutri. “Pojutršnjem se odpeljem,” je re¬ kel ter se zgovoril s posli, ki jih mora opraviti še jutri. Rajši se popelje pojutršnjem sam, itak se zadosti naje teh pustih in praznih ljudi, s kateri¬ mi se mora ukvarjati danes in jutri. “Prosil vas bom, gospod inženir, da greste jutri dopoldne z menoj na Konj-planino in mi po¬ kažete tisto jamo, kjer se je nahajalo skrivališče orožja. Jaz sem namreč uradno tukaj in vi, go¬ spod inženir, ste takorekoč važna oseba, oziroma priča v mojih protokolih,” je govoril avditor Li¬ sinski, obrnjen k Vilarju in priljudno se klanja¬ joč. “Dobro, dobro,” je odgovoril inženir ter se priklonil. Danico je zanimalo, kdo je prišel. Nekaj ne¬ prijetnega ji je leglo na dušo, ko je v družbi spo¬ znala Katico. Dokler so gostje stali pred hanom, je večkrat dvignila glavo in skrivaj pogledala nanje, posebno ni mogla odoleti želji, da bi spo¬ znala odnošaje med gospodinom Franjom in Ka¬ tico. Ko jo je bil njen brat privedel s Cetinja v Tuzlo, jo je nastanil pri Bajičevih, ker stara go¬ spa je sama želela, naj ostane Danica pri njej in izpopolni svojo izomiko. Joviča je bil tega pred¬ loga vesel. Prvikrat, ko je Danica zagledala Ka¬ tico, je ostrmela ob njeni lepoti. Kakor izpre- menjena v stolb, je takrat obstala pred njo in ni mogla odvrniti pogleda od tolike luči. Nadarje¬ na v obilni meri s čutom za harmonično lepoto, jo je občudovala, kjerkoli jo je našla: na človeku, na obleki, na cvetlicah, na živali, sploh na vsem stvarstvu. In vprašala se je takrat: 'Moj Bog’ ali imajo Švabi takšne krasotice?’ Podobna misel pa je vstala tedaj tudi Katici: ‘Kako krasna dekli¬ ca, ko bi nosila našo obleko in bi bila po naše izobražena! Je li mogoče, da so Hercegovke tako lepe?’ In zavist se je pojavila v njeni duši. So- 1 dila je vse po vnanjosti: ženske po plemenitih oblikah stasa in obleke, moške po prikupljivih be¬ sedah, manirah in uniformah. Prvi dan sta živeli v polni harmoniji. Ko pa je Katica spoznala nje- no preprosto nedolžnost in skromnost, se je že drugi dan odvrnila od nje in jo začela sovražiti zaradi čednosti, ki jih sama ni imela. Tudi gospa Ljubica je stala svoji sestri ob strani in jo pod¬ pirala, ko sta sklenili, vcepiti nedolžni deklici svoje nazore, jo po svoje izobraziti. Molčljivi Da¬ nici je nastalo pravo peklo v Bajičevi hiši in čez pet dni je zbežala k svojemu bratu v Pilič. Te¬ ga se je sedaj spomnila in užalilo jo je, ko je vi¬ dela, da se gospodin Franjo priklanja Katici. Ka¬ men ji je legel na srce, po hrbtu so ji zamrgoleli mravljinci. Povesila je glavo, šivanje ji je zasta¬ lo, položila je roko na jabolko v nedrih. Izobilje sreče se jo mahoma izpremenilo v nesrečo. Iztež- lca jc zadržavala jok v grlu. Razen Bajičeve matere so se napotili vsi iz¬ letniki z Vilarjem vred k Oskovi, da ogledajo skalovito strugo in malenkostni mlin, ki je dol¬ gočasno ragljal v gl-obini. Stara majka je stopila pod pristrešje. Spoznavši deklico, je zakrilila z rokama in vzkliknila: “O Danica, duša moja dra¬ ga, udobno bi ti bilo pri meni, a tako moraš ži¬ veti v takšnem odljudnem kraju, ki nikakor ni primeren zate.” Govorila je iskreno in z milo pri¬ zanesljivostjo. Sklonila se je k njej, jo pritegnila na svoje prsi in jo začela objemati. Danico so po¬ lile solze, stara, gospa jih je smatrala za posledi¬ co ginjenosti ob nenadnem svidenju in rahlih o- čitkih. ‘Kesa se revica, ker je zapustila naš dom,’ si je mislila in precej je tolažilno rekla: “Nič ne maraj, Danica, gotovo se najde priložnost, da te spravim v kakšno primerno službo, če ne v Tuzli, pa onkraj Drine ali Save. Vedno premišljujem o tem. Sedaj si osamela in je skrajni čas, da greš odtod.” Danica je iznova zaihtela. “Ne plakaj, dragica! Joviča se gotovo povr¬ ne, toda ti vendar ne moreš za večno -ostati tu¬ kaj. Spravim te kani na ugodno mesto in sčaso¬ ma, ako Bog da, pride tudi možitev na vrsto. Ni¬ sem mislila, da si tako vzrastla. ” Stiskala jo je k sebi in poljubljala na oči in usta. Saj je bila Danica hči njene sestrične in močno podobna nje¬ ni srčni prijateljici izza mladih let! Med stiska¬ njem je nanesel slučaj, da je padlo Danici ja¬ bolko iz nedrij in se zatrkljalo proti Vazku, ki je čepel ob ognju, pričakujoč ukazov gospode. Deček je pobral jabolko in ga podal deklici, rekoč: “Pazi na ta sad! Nikdar več ne položi sobice take zalogo sreče pred tvoj prag. Kaj bi rekel gospodin Franjo, ko bi vedel?” Deklica je hlastno segla po jabolku in ga vtaknila globlje v nedrja. Na gospejno vpraša¬ nje, kdo ji je dal jabolko, je položila zasolzelo li¬ ce na njeno ramo in ničesar ni odgovorila. Od¬ zval pa se je .Vazko: “Gospodin Franjo ji ga je 'prinesel in'podaril. ” “To je oni gospodin, ki je prišel pred krat¬ kim sem, oni mladi in lepi gospodin,” je važno razložil deček. “Car častiti sam ga je poslal,'da postriže poroti vsem nasilnikom. Birkov je pod njegovo oblastjo in Atif Sarajlija in vsi drvarji In on deli carsko milost po pravu. ’ ’ “T-o je tisti gospodin, ki je sedel pravkar na tem stolcu in pil kavo — gospodin inženir?” je čudeč se vprašala gospa, “Delavci mu pravijo »tudi želir. Tisti je dal Danici jabolko.” Gospe se je zasvetilo v glavi. “Sedi, moja dragica, in poslušaj me!” je rekla ter nežno od¬ vrnila deklico, da je zopet sedla, in sama se je spustila na stolček, na katerem je pred kratkim počival Vilar. V roke ie vzela Daničino levic-o in nadaljevala: “V moji misli je vse jasno, dete mi¬ lo. Ta gospodin Franjo je sama dobrota in lju- beznjivost. Poznam ga osebno in dosti sem že sli¬ šala o njem, po čemer sodim o njegovem pošte¬ nju. Toda to se mi zdi brezpomembno, da ti je podaril jabolko. Sad ti je dal, ker ni vedel, kaj to pomeni. Prišel je z onkraj Save, ni Srb in ne pozna še naših običajev. Prav tako ti lahko podari pest lešnikov, kadar bodo dozoreli, ne da bi mi¬ slil o čem važnem. On ni kriv, če ti je zmešal glavo. Ne smatraj vsake ljube, prilizljive besede za pristno zlato! Ne imej za zalog svoje sreče te¬ ga, kar stori kdo nepremišljeno, v zmoti in ne¬ vednosti, da se ti ne bo treba kesati in obupavati, ko bo prepozno. Ti si neizkušeno dete —” Deklica je položila težko glavo na gospejno ramo, a Vazko se je od ognja divje ozrl na sitno starko ter srdito pljunil v stran. Njemu je bi¬ lo veliko do tega, da bi se vršila svatba, pri ka¬ teri bo našemljeni čajo vikal: Mašala! Mašala! “Potolaži se, ubogo dete, saj se ni zgodilo nič, kar bi se ne dalo popraviti. Odbaci dar in vse je pri kraju!” Danica je segla z desnico na prsi, kakor bi hotela braniti jabolko. Krčevito se je tresla njena glava. Nedošiti gunjič ji je zdrknil s kolen. Go¬ spa je položila svojo desnico na njen beli vrat. Nekaj hipov je premišljevala o Vilarju. ‘Mlada, vroča kri mu kipi po žilah in ni mu zameriti, če mu ugaja deklica, ki je dobra liki med in krasna liki zarja. Gotovo ji je govoril besede, ki so jo zmešale. Morda jo res ljubi. Lahkomišljen ni, za ljubezensko igračkanje, za flirt ni, o čemer sc je pritožila naša Katica, morda tudi te zmožnlosti nima, dasi bi bilo takšno vedenje odpustljivo v tej pustinji. So drugi čuti, ki mu poljejo v du¬ ševnosti : narodnost, globokočutnost za moderne¬ ga sužnja, veselje do dela. Treba priti z njim na jasno! ’ Dvignila je dekličino glavo in z neznansko mehkobo v pogledu se je zazrla v njene oči, ki so so svetlikale v vlagi. “Pomiri se, Daničica! Ne mine te, kar ti je usojeno. Solze ne izpremene tvojega položaja. Ne kaži jih tujcem, ki jih ne m-orejo razumeti in te bodo zasmehovali.” Zaslišalo se je grohotanje tuzlanske gospode, vračajoče s od Oskove. Danica je pobrala gunjič in ga položila na stolček. In urno kakor plašena srna je skočila po konvico ter se $y za lian; od tam je skozi redke veje obsekan gabra oprezovala, kako jc kolovratila hrur-i gospoda po strmem bregu Oskove navzgor, c spodin Franjo je stal na robu obrežja in m jal desnico onim, ki so prilezli iz struge k več ali manj potrebovali njegovo pomoč w najvišjega praga stopnic, držečih na pot. Zaz, strešje, je stekla k Oskovi, da si s svežo vodo j plakne sledove solz z obraza. 28 . J w 0 , “To je torej tisti liram, kjer se prične n** uradno delovanje”, je rekel major Lisinski, a pivši pod pristrešje. Z veščim -očesom je preqi trii ves prostor s hanom vred. Izvadil je robe? žepa ter si obrisal prah in znoj s čela ter piej ste glave. Resne in važne črte so se pojavile njegovem licu, razgrnil je neke listine, osli svinčnik in pokimal. “Tu je prva etapa moj« ogleda.” Okrenil sc je k Vazku ter kliknil: “]jj dečko, kako se imenuje ta lian?” “Mušičev han ali lian ob Oskovi. Znaj. gospodin Franjo,” je bodro odgovoril Vazko, PONOR UJIIN K( Kon ko ioglPSVA" janksti (ATIJA še fllLlAM 1 j_\tON KO jjrijomna { Vsi ^ - L _ :aj( -1 fitdenarne RUSKd i vlada v stiski :va agei *ji sled- ivelje n ičelo zas 'bili vsi matov i rekel v s\ da je s< farjih j' isija sves »zdravil lsije, je Bi vrhunca. ZcL Zlil m in ^mdo z vse bojeval ivražnik je pi tflkdnik Gore taja, v a avtom dno še čepeč ob ognju. “ Ti ■—- nšivec — lahko bi vstal, kadar gr, ri gospod s teboj!” se je zadrl Buzduga ter da nil dečka z bikovko v nos. Vazko se je kakor razdražena zver vzpel nogo. “Tu je torej kuhal, ali kakor pravijo v Bi ni, pekel kavo Peter Mušič?” je vprašal: ski, nataknivši si zlat ščipalnik na nos. “Pekel je kavo Bero Mušič. Znade i spodin Franjo,” je rezko odvrnil Vazko, z nos-obrca ves rdeč v obrazr. Kri mu je prile; nosa. Obrisal jo je z rokavom. Lisinski je nekaj zapisal. “Nu, kje je ta iBodziank-o. nesrečni prostor, kjer s-o našli orožniki al: je orožje?” ‘Tu gori na hanu so ga našli, pa krh Pero ne Joviča.” “Smrkovec, odgovarjaj na to, o čemer te j spod vpraša!” je strogo velel Buzduga t žugal z bikovko, tak-o da je zažvižgala v: Obrnjen k načelniku, je rekel: “Glejte, kak ren narod je to! Neverjetno! Ta nezreli de že zdaj za vislice. Docela lopov! A jaz mi jem trmo. ■— Stopi bliže k gospodu!” je v de nem jeziku ukazal dečku, ki je bil v strahu p bikovko stopil na Vilarjevo stran. Vazko se ni ganil. “Orožje je podtaknil volkodlak Atif Sarajlija. Pero in Joviča sta dolžna. Znade to gospodin Franjo.” “Molči!” je zagrmel orožnik. “Nič večji ne ma.nji od zajčjega repa, a| da srepo kakor hajduk v gori,” se je oglasil| libogovski. ‘Kje se pride pod streho? Je li tu le: So li stopnice?” je vprašal major, mimo ši pred vazka. “Lestvica je — za hanom.” “Alo, prinesi, prinesi, prinesi ~~ in t stavi!” je milo velel sodnik in se posmejal di fantove nerodnosti. Zopet je nekaj zapis Takrat je zagledal Daničin gunjič, ki ga jeli Bajičeva mati pobrala s stolca in zadovolji majoe pregledavala. Skočil je k njej in klil ‘ ‘ Glejte čudo čudovito! Ni li to krasno, mil va? Takšni so bosenski ženski obrtni izdelki, zeti z iztočnih vzorcev. To je nekaj lepega.! tudi v Bosni je neka kultura doma.” “češplje in ovce,” je pritaknil načelnik. “O, tudi to spada h kulturi. Vsak narc( svoje. Tu sem pridi Dunajčanka in se uči' rekel Lisinski, držeč gunjič z ene strani, doS ga je Bajičeva mati držala z druge. Vsa družba ju je obkolila. . “Herrlich!” je vzkliknil pl. Pester, čigar#.-., snica je otipavala gunjičev rob. “Magnifique!” je pristavila gospa I.jub ki je tudi prijela za rob, dotaknivši se nače kove roke. “Del-o bi že bilo, a barve so prežive. Ki neukusna je ta razvrstitev barv,” je ra: Katica ter našobila črešnjevi ustnici. “Jaz pa stavim ne vem kaj, da bodo šni razvrstitvi barv še slikarji mazali m no. Čakati treba, da pride v modo,” je mei čelnik. “E-e-e!” je v občudovanju zameketal f Merks. j \ “Kdo je že videl ptiča z zlatim kljun «© 1 zlatimi krempeljci?” je nasmešljivo vprašali t :)1 ! »mi mmis oi ni za isija, ne z; je dejal: Ij časa žel. ste izpod t liji sledile mjna lahke se vedno j lžijo balka »e takoj, o ... Ne i tem najl morili 01 i in zastru arod, ki s ev, sc ne i fmo kult« ti ministei : ki je pušeč stal za Katico, zrl bolj na njen h ji vrat nego na gunjič in puhal oblake dima daj stoječemu malomarnemu Buzdugi v obraz vse pa orožnik ni bil ravnodušen. Z bikovko mimo Mika dregal Katico v zakroženi bok, d* ler ni gospica prijela za konec bikovke, kar napravilo med njima električno zvezo. Bajičeva mati se je nasmehnila Katici in ku, ker sta izkušala zgrajati delo. “Kdor rar kaj o vezenju, mora reči, da je delo lepo. le{ nosameznostih in v celotnem vtisku. Morda s tu in tam ponesrečilo par vbodljajev, toda glejte, kako slabo blago je vzeto za podlag - 1 takšno treba oprezneje vtikati iglo.” “Jaz občudujem to fantazijo, pristno iz ; - no fantazijo,” je poudaril Lisinski. “Ta ure posameznili figur, aranžma, tehnika! O, tudi nas na Moravskem imamo še lepe kroje z m nim vezenjem.” “Res nam ugaja lep odevek, t-oda na ke, mlade ljudi se ozremo tudi takrat, k. zaviti v cunje. Ogrski cigan je lahko tudi v trgani obleki krasen,” je sodila Ljubica, suh ca tesno ob pl. Pesterju. —(Nadaljevanje. )— Nnik je ' ? o silno ai Svzeti gla r in prodi ^vražni] Naknili j t0 - Ce bo fSt - Naj' d8l2. Tal S seda. 1(1 najnia a " a gali. k ‘'ohkokra * No tu C 1 im: ;>i« \ ,j te r *h n °bv rezu Ro s 'lil’ s me- S: • „ 1 je v,, n a , li '. $98? ■ CM; i *K c. V, V H ?°la . proletarec s H J 2 s v >of ijela . Rit a «e„ ,a Pot? 1 se 01 ' Lis PriČi, { ; SiM:' ies °m Je . ^ ie r , 5 ce >a t tr ’ Se Pojav listine, 3- Gtflni. kovl Zm :a L kadar f zdu^terj i zver pravijo T | vprašal fl a nos. Znade (o u je pnlgj ui, kje jej ižniki ali za , pa kriv j o čemer tej uzduga ter ižgala v zn ejte, kako« lezreli det* 11 A ml u!” jevdT 1 v strahu i* jiodtaknJ Joviča m Bol. Pod. Društvo Inkorporirano 24. februva 1908 v državi Kansas* Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: ^edsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kani. podpreds.: JOHN GORŠEK,Box 179, Radley, Kans. Iijnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberrj, Kans glifgjnik: FRANK STARČIč,Box 245., Mulberry, Kans. jepisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kan* NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kan*. giRTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana. i,VTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: !OSIP SV ATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK ŠTUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. TATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans. Pomožni odbor: ffILLIAM IIROMEK, Box 65, Frontenac, Kans. jNTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kans. jprejomna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi-se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika. ,ie denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. RUSKA DUMA. isto vlada je sklicala dumo, je v stiski in jo potrebuje, lerjeva agentura ima o otvo- :ni seji sledeče poročilo: i povelje ruskega carja se je s začelo zasedanje dume. Na- i so bili vsi ministri ter veli- liplomatov in uradnikov. Mi- Rodzianko, predsednik du- je rekel v svojem pozdravnem ra, da je sedanja vojna naj- i, kar jih je videl svet in da Rusija svesta končne zmage, e pozdravil Italijo kot zavoz- . Rusije, je dospelo navduše- lio vrhunca. Naša armada nam »rok za zmago. Naša naloga iati noč in dan, samo da bo- Jirmado z vsem potrebnim pre¬ idi; bojevali so bomo, dokler A" sovražnik popolnoma uni¬ je prečital ministrski ik Goremjkin izjavo car- [Rikolaja, v kateri obijubuje “Aom avtonomijo. ‘ga repa, apnnanji minister Sazanov je iz¬ je oglasilB. da ni za vojno odgovorna [Rusija, ne zavezniki. Glede I- jjjeje dejal: Ta narod je imel dalj časa željo osvoboditi svo- rtate izpod tujega jarma, če " iji sledile druge države, bi si — in J k vojna lahko že davno konča- l Se vedno je čas, da se nam dražijo balkanske države. To (store takoj, brez vsakega od¬ haja.. . Nemški vojaki so si 6 s tem najboljše izpričevalo, morili otroke, posiljevali Bke in zastrupljali vojne jetni- Narod, ki se poslužuje takih histev, se ne more sklicevati na okršno kulturo. Vojni minister Polinvaov je de¬ li tu les mimo i posmejal nekaj a , ki ga j zadovolji jej in B rasno, n i izdelki,! I načelnik ,’sak nar! n se uči' strani, i ster, ciga 1 ospa tj® ši se na* prežive, k 1 je ra^ zali 1 je' aniekei^ n kij f vpraša* a njen 1 lake Al* 5 bik° vt ' eni h* -ovkCi °' Kat* fi J Kdor n > leP V aVi t p ristD< !tr* Ta A ! O, ‘“J -roje 1 ovražnik je začel zbirati pred šaro silno armado, ki ima na- i zavzeti glavno mesto Ruske iške in prodirati dalje v Ruši¬ li'': ne bo drugače, bomo pre¬ lili sovražniku nekaj ozemlja e umaknili za močno obramb¬ no. Če bo konec dober, bo »vse. Najboljši dokaz za to do 1812. Takrat smo izprazni- fokvo, sedaj bomo pa Varša- Mti najmanj ne dvomin, da i» zmagali. Ker so se ruski vo¬ do tolikokrat izkazali, je upa¬ li se bodo tudi sedaj. PROSTOVOLJNI STRELCI. P' Avstriji imajo stalno vojsko, tiranstvo in črno vojsko. Ker vendar tupatam še nekateri *ški, katerih ni bilo mogoče po- I 5 :; za obvezno službo, so jim Ntorodni gospodje na Dunaju hr )!ili, da smejo ustanoviti pro- Njne strelske zbore, ki so se¬ fe ees. kr. in stoje pod vrhov- 1 vojaško komando. Zlasti Italije v vojno je dal ime- povod za patriotične apele, je bil na Kranjskem izdan si oklic: od orožje, mladeniči in mož- Kranjskega! Pristopite vsi . prostovoljnim strelcem za obo svoje domovine. Ne sme- 1 dobiti, svobodne, močne vriske. Ne sme in ne bo po- j* a italijanska provinca, naš je- , 1 r| aša šola, naša tla ne smejo * a ti italijanska. Postanite a kr. strelci. Ilirija, vstani! *'"■ proti Napoleonu, naj tu- vv di sedaj vzplamti kranjska omla- dina proti tujemu tiranstvu ter se spominja hrabrih bojev in ju¬ naštev svojih očetov pri ‘Vipavi, Logatcu, pri Razdrtem, pri Po¬ stojni in pri Kočevju. Naši očet¬ je so se bojevali in so zmagali, tudi mi moramo zmagati!” Razumljivo je že, da kliče Av¬ strija pod orožje vse, kar je le sposobno, da prime za puško. Razumljivo je tudi, da gredo Slo¬ venci pod zastavo proti Italiji. Ali če se v te oklice mečejo klici kakor “Ilirija vstan,” tedaj je že treba priznati, da je hinavšči¬ na ces. kr. Avstrije neizčrpna. Slovenci si ne morejo želeti ita¬ lijanske zmage, ker je danes nad vse jasno, da je italijanska voj¬ na osvojevalna in da bi morali njeno zmago poplačati Slovenci in Hrvatje. Ali da bi se Avstrija bojevala za rešitev Slovencev. in Hrvatov, to pripoveduje lahko Šušteršiču in Tavčarju, ne pa lju¬ dem, ki znajo še kaj misliti s svo¬ jo glavo. “Ilirija vstan” je pel Vodnik, ko je prihajal Napole¬ on, in sicer mu je to pel v po¬ zdrav. To je bil klic za Napoleo¬ na, ne pa proti njemu. Vodnik je pozneje pač drugače pel; ali Avstrija ni nikdar ustanavljala “Ilirije,” pa ima najmanje pra¬ vice, da bi sedaj klicala “Ilirija vstani!” Interesi ‘Slovencev in Avstrije so lahko nekaj časa i- dentični; da ne zmaga Italija ob Adriji, je v interesu obeh. če se pa posreči odbiti italijanski naskok, se pa interesi obeh takoj zopet razidejo. Kajti tedaj je v interesu Slovencev svoboda, v in¬ teresu Avstrije pa nadvlada. li¬ genj in voda, ki sta si bila še vedno nasprotna. OSKRBA VOJNIH OŠKODO¬ VANCEV V AVSTRIJI. Dne 15. junija je objavila du¬ najska uradna AViener Zeitung’ cesarsko naredbo in naredbo brambnega ministrstva, ki ureju¬ je oskrbo vojnih oškodovancev za čas .dokler se ne uredi potom red¬ ne zakonodaje. Prvi korak v tem pogledu je napravilo že brambno ministrstvo z odlokom z dne 8. marca tega leta, ki odreja, da se plačuje svojcem umrlih vojakov preskrbnina še dalje ne pa samo prvih šest mesecev, kakor je bilo prvotno določeno, dalje, da dobi¬ vajo preskrbnino tudi svojci zara¬ di bolezni ali ran na dopustu se nahajajočih vojakov toliko časa, da postane vojak, če je že tudi v civilu, popolnoma sposoben za njih preskrbo. Na Ogrskem so uvedli v računskem provizoriju že penzi- je, ki pa so histveno neugodnejše, nego so bile postavke v naredbi z dne 8. marca. Omenjeni naredbi pa uvajata v ogrskem proračunu določene podpore tudi za avstrij¬ sko polovico. Cesarska naredba z dne 12. ju¬ nija 1915, ki je bila objavljena dne 15. junija 1915, določa v splošnem nadaljevanje invalidnih podpor in preskrbo svojcev, mi¬ nistrska naredba z istega dne pa ustanavlja višino podpor in na¬ čin dobivanja. 'Naredba brambnega ministr¬ stva določa torej naslednje pod¬ pore in preskrbnine: A. Za invalide: 1. 60 K, če se je zmanjšala de lozmožnost za prejšnji poklic naj¬ manj za 20, vendar pa manj ne¬ go 50 odstotkov; 2. 120 K, če se je zmanjšala delozmožnost za prejšnji poklic za 50 do 100 odstotkov; 3. 180 K, če je nastopila popol¬ na delonezmožnost. B. Za svojce invalidov. 1. 60 K, za soprogo invalida, ki dobiva po A: 1, 2 ali 3 sam podporo; 2. 30 K za vsakega zakonske¬ ga ali nezakonskega otroka in¬ valida, ki dobiva po A: 1 ali 2, in 60 K za vsakega takega otroka invalida, ki dobiva sam podporo po A: 3; 3. po 60 K za zakonskega oče¬ ta ali starega očeta, zakonsko ali nezakonsko mater in staro ma¬ ter, dalje zakonskega očeta neza¬ konske matere invalida, ki dobi¬ va sam po A: 1, 2 ali 3 podporo, vendar z omejitvijo, da vsota podpor teh svojcev ne sme pre¬ segati 1200 K. « C. Za svojce padlih ali umrlih. 1. 120 K za vdovo; 2. 12 K za vsako zakonsko ali legitimirano siroto brez očeta; 3. po 36 K za zakonsko ali le¬ gitimirano siroto brez staršev, če je ena sama sirota; po 30 K, če sta dve, po 24 K, če so tri, po. 18 K, če so štiri ali več sirot; 4. 60 K za vsako nezakonsko siroto, če živi vdova, ki je upravi¬ čena do vdovske penzije in pod¬ pore po C : 1; 5. 108 - K za nezakonsko siroto, ki jo. je vzdrževal doslej padli a- li umrli vojak, pa ne spada pod C: 4, če je samo ena, po 102 K, če sta dve, po 95 K, če so tri in po 90 K, če so štiri take sirote ali več; 6. po 60 K za zakonskega očeta in starega očeta, zakonsko ali ne¬ zakonsko mater z omejitvijo, da vsota podpor teh svojcev ne sme presegati zneska 120 K. V po¬ štev prihajajo pri tem najprej starši, potem staršev starši, in si- 'cer po rodu. S Dečkom se navadno izplačuje podpora do dovršenega 16. leta, deklicam pa do dovršenega 14. leta. | Isto. kar velja za svojce padlih ali umrlih, velja tudi za svojce pogrešanih. Invalidom, ki so popolnoma ne¬ zmožni za delo, se smejo pod A in B določene podpore izjemoma zvišati, če je to potrebno za nji¬ hovo preživljenje. Letne podpore pa ne smejo znašati z invalidno penzijo vred nad 600 K. Podpore se dovoljujejo le na prošnjo in če kdo res potrebuje podporo. Svojcem in zaostalim se pa pri¬ znajo podpore le tedaj, če je pa¬ dla umrla, pogrešana ali invalid¬ na oseba res skrbela zanje, pre¬ den je bila vpoklicana v vojsko ali vojno službovanje. Prošnje za podporo se vlagajo pri občinskem predstojništvn bi¬ vališča prošnjikovega, in sicer pi¬ smeno ali ustno. .Podporo more prejemati inva¬ lid tudi za svojo soprogo in svo¬ je zakonske ali nezakonske otro¬ ke kakor tudi za svoje starše itd., vdova tudi za zakonske in v nje¬ nem gospodinstvu živeče neza¬ konske sirote invalida, oče ali stari 'oče invalida za svojo sopro¬ go. V naredbi navedene penzije so letni zneski. Če hočemo vedeti, koliko znaša ta podpora na me¬ sec, delimo zneske z 12, to je, ee dobi kdo na leto 60 K podpore, je to na mesec 5 K, 120 K 10 K, 180 K 15 K, 36 K 3 K, 12 K 1K i. t. d. Temu dodaja “Delavec:” Priznavamo radi, da je bilo to vprašanje silno pereče in da je ie v blagor prizadetih, če se je ta stvar uredila za sedaj po §14. u- stavnega zakona. Obenem pa tu di poudarjamo, da te podporne postavke večinoma ne bodo za¬ doščale za odpravo bede, ki ji bodo izročeni svojci ali pa inva¬ lidi. Jasno je tudi, da je prav često že način poškodbe sam ja¬ ko važen moment. Izkušnja nas uči, da na primer poškodovanci po nezgodah z ozirom na njih po škodbe dobe lažje ali pa težje primeren posel, in marsikdo je prav zaradi kakovosti svoje po¬ škodbe mnogo bolj izpostavljen brezposelnosti, dasi je še precej delozmožen. Enake primere Do mo imeli tudi pid vojnih invali¬ dih. V Nemčiji je preskrba ne¬ koliko boljša; tam dobi vdova pa¬ dlega vojaka na primer 400 mark (480 K) in vsaka sirota vsaj 168 mark (201 K) na leto. Preskrba vojnih oškodovancev je naloga države. Če sedaj še Hi izvedeno vse tako kakor bi žele¬ li, bo. to naloga bodočnosti, vsaj ko nastane mir, če ne prej. Gle¬ de preskrbe vojnih poškodovan¬ cev je zlasti važno vprašanje gle¬ de preskrbe dela za delozmožne invalide in pa preskrba invali¬ dov, ki so postali popolnoma de- lonezmožni. "a posredovanje de¬ la je torej potrebna ustanovitev državne posredovalnice za delo, za popolne invalide pa primerna preskrba ali primerni zavodi, v katerih jih bo preskrbovala dr¬ žava, kateri so žrtvovali svoje zdravje. To, je naša dolžnost, ki se ji država in družba ne bosta mogli odreči. VOJNI PROFITI. Iz Budimpešte poročajo: Neki ogrski politik je označil sedanji vojni čas kot “zlato dobo” za a- grarce in kdor ve, kake cene se plačujejo na Ogrskem za žito in živino, mora priznati, da so se uresničile, pač najsmelejše želje agrarcev. Pred enim letom je stal lep konj kakih 800 kron, p$r konj 1600 K in kmetje so bili zelo za¬ dovoljni, ko se je v pričetku voj¬ ne konje rekviriralo za to ceno. Danes stane par navadnih delav¬ skih konj že nad 3000 kron, konj pa, ki se lahko rabi za ježo, stane najmanj tudi 3000 K.. Za par volov za vprego se plačuje po 2500 kron, za eno kravo pa 2000 kron. Taka krava slabše kvali¬ tete, ki se plača sedaj po 2000 kron, je stala pred kakšnimi tre¬ mi leti kvečjem kakih ,sto kron. Bodi omenjeno še, da stane pra¬ šič bolje vrste dandanes okrog 1000 kron. To so cene, ki si jih ni; nihče izmislil, marveč ki se plačujejo v resnici. Če se še po¬ misli, kako so velikansko narasle cene žitu,, cene za drugo sadje in za krmo ter velikanski narastek cen živino, potem se pač mora pri¬ znati, da je za agrarce sedaj “zlata doba,” ki nikakor no spa¬ da v to “železno dobo,” v kateri dandanes žive v Avstro-Ogrski. Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svoje časopisje. Agiti¬ rajte za “Proletarca”. Pridobit« mn nov* naročnike. EKSEKUTIV A: Pero Belamarich, Pilip Godina, V. Suša, P. Kokotovieh, Fr. Aleš, M. Polovina, J. Krpan, ž. Bajskič, Alex Dubravac, Frank Hren, B. žikič in Fr. šaus. Frank Petrich, gl. tajnik, 803 W. Madison Street, 4th Floor, Chicago, 111. Seje eksekutive so vsako prvo soboto v mesecu ob 8. zvečer na 1944 So. Racine Ave. NADZORNI ODBOR: Mike Mavrieh, Chicago, 111., And. Trstenjak, Chicago, 111., Nick Hinicli, Milwankee, Wis, Demeter Ekonomoff, Gary, Ind., I. Celich, West Allis, Wis. ODBOR ZA TISKARNO. Frank Zajc predsednik, Alex Dubravac blagajnik, Pet. Kokotovieh tajnik, Frank Mrgole in Jos. Steiner odborniki. ARKANSAS: — Klubi, ki žele govornike, naj se obrnejo do gl. tajnika. 83. Fort Smith, Ark.—Jugosl. soc. klub, taj. Ant. Pečar, R. F. D. 3, box 149. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu, v Jenmy Lind, Ark. 107. Hutington, Ark.—Jugosl. soc. klub, taj. Jno. Jarnovich, R. F. D. Box 167. 140. Hartford, Ark. — Tajnik Louis Slamnik, box 36, Hartford Ark. CALIFORNIA: 68. Oakland—San Francisco, Cal.—Jugosl. Soc. Udruž., tajnik Leo Volenilt, 1050 Hyde St. 138. San Francisco, Cal. — Tajnik Adolf R- Božich, 530 Vermont St., San Francisco, Cal. COLORADO:— 132. Pue-blo, Colo. — Jugosl. soc. klub, tajnik Chas. Pogorelec, 508 Moffat ave. ILLINOIS: — 1. Chicago, Ul.—Jugosl. soc. klub, tajnik Filip Godina, 2814 So. Karlov ave. 4. La Salle, 111.—Jugoslovanski socialistični klub, tajnik John Rogel, 427 Ster- ling Street. 6. Chicago, 111,—Jugosl. Soc. Udruženje, tajnik Frank Rebac, 1944 So. Racine Avenue. 20. Chicago, 111.—Jugoslavensko soc. udruženje, tajnik Jovan Berich, 2306 Cly- bourn Avenue. 46. Panama, 111. — Jugosl. soe. klub, tajnik Andr- Ileršič, Box 831. 50. Virden, 111. —- Jugosl. soe. klub, tajnik Sim. Kaučič, Box 195. - Sej« s« vsak« 2. in 4. nedelje v mesecu «b »srni uri zjutraj v Uni«n Hali. 56. East St. Louis, 111.—Jugosl. socialistično udruženje, tajnik F. Franjich, 1328 Nektar Ave. 60. Chicago, 111. — Jugosl. socialistično udruženje, tajnik M. Smo je, 330 W. 25. Pl. 64. Livingsten, 111. — Jugosl. secialističen klub, tajnik Frank Krek, P. O. 87. Springfield, 111.—Jugosl. soe. klub, tajnik Frank Bregar, R. R. 8, c. o. Kaytna. 84. Witt, 111. —- Jugosl. soc. klub, tajnik John Milosich, Box 102. 92. Ziegler, 111. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Geo. Karlovich, Box 6. 109. Granite City, 111.—Jugosl. soc. klub, tajnik S. Gjurishieh, b. 665, Madison, III 110. Staunton, 111,-—Jugosl. soc. klub, tajnik Ant. Ausec, L. Box 158, organi¬ zator Frank Pervinšek. 128. Nokomis, 111. -—- Jugosl. soc. klub, tajnik John Mekinda, box 607. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu. 154. Sesser, 111.—Jugosl. soe. udruženje, tajnik Tomo Grdieh, Box 348. INDIANA: — 41. Clinton, Ind. —- Jugosl. soc. klub, tajnik Ign. Mušar, L. Bx 449; organiza¬ tor Ant. Ladiha, 824 N. 9th St. Seje so vsako prvo in tretjo soboto v me¬ secu ob 7. uri zvečer. 53 Gary, Ind.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik D. Jelavich, 1613 Washington St. IO WA: — 153. IVoodivard, Io\va—Jugosl. soc. klub, tajnik Jak Bergant, R. 4, Box 87. 158. Centerville, Iowa. — Jugosl. soc. udruž. • Tajnik Dan. Mance, Star Route Box 19. KANSAS: — 31. West Mineral, Kans.—Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Speiser, box 293, Seje so vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v E. Mineral, dvorani št. 6. 34. Frontenac, Kans. — Jugosi. soc. skupina, tajnik Jos. Umek, box 7. 80. Franklin, Kans. — Jugosl. soc. klub, tajnik Louis Karlinger, R. F. D. 4, Box 86, Girard, Kans. 81. Skiclmore, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank čemažar, R. F. D. 3, box 261, Columbus, Kans. 82. Carena, Kans.—-Jugosl. soc. klub, tajnik Blaž Mez«ri, B«x 162. 91. Stone City, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Jak Rutar, Box 506. 133. Dunkirk, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Jos. Snoj, R. R. 1, Box 167. Pittsburg, Kans. 150. Ringo, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnica Mary Skubic, E. 4, Girard, Kans. 157. Gross, Kansas.—jugosl. soc. klub, tajnik Chas. Janc, Box 118, Croweburg. MICHIGAN: — 61. Detroit, Mich.—Jugosl. soe. udruž., tajnik M. Kirin, 387 Ferry Ave. 114. Detroit, Midi.-—Jugosl. soc. klub, tajnik Ernst Bajc, 338 Ferry ave. MINNESOTA: — 54. Aurora, Minn.—Jugosl. soc. klub, tajnik Fred Shilt, Box 291. 148. Ely Minn. — Jugosl. soe. udruženje, tajnik Branko Markovieh, box 1025. 152. Virginia, Minn.—Jugosl. soc. udruženje, organizator Mike Biandiek, 104 S. Mesaba Avenue. MISSOURI: — 14. St. Louis, Mo.—Jugosl. soc. udruž., taj. M. Vojnoviek, 4145a Manchester Av. 129. St. Louis, Mo.—Jugosl. soe. klub, tajnik Vinc. Cajnkar, 2213 Graveis Ave. MONTANA:— 73. Red Lodge, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Gerkman, box 44. 96. Bear Creek, Mont.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Daniček, Bear Creek, Mont. 101. E. Helena, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik J. B. Mihalich, box 200. Seje so vsako prvo nedeljo v mescu v Jos. Lazarja dvorani. 134. 'Klein, Mont.—M. Meznarich, box 127. NEBRASKA:— 149. So. Omaha, Nebr.—Jugosl. soc. udruž., tajnik M. Mrmosh, 357 So. 32. St. OHIO: — 2. Glencoe, O.—Jugosl. soc. skupina, tajnik I. Žlembergar, L. Box 12. — Redne mesečne seje so vsako 2. nedeljo popi. pri sodr. N. žlembergerju. 18. E. Youngto\vn, O. — Jugosl. soe. udruženje, taj. živan Ivanovicli, 1757 Logan Ave. 26. Neffs, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Karl Dernač, box 26. 27. Cleveland, O.—Jugosl. soc. skupina, tanjik Andr. Bogataj, 6906 St. Clair Av. Al. Stegovec, organizator. — Seje vsak 2. četrtek in četrto soboto ob 8. uri zvečer v mesecu na 1107 E. 61. St. 38. E. Palestine, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Jos. Istenieh. 49. Collinrvood, O.—Jugosl. soc. klub, tajnik Gus. Kabaj, 446 E. 156th St. Clevsland. O. 62. Youngstown. O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Math Urbas, 12% Oak Park Youngstown, O., organizator Alois Zupanc. 71. Cleveland, O.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik M. Fučec, 1126 E. 61 St. 76. Euclid, Ohio — Jugosl. soe. klub, tajnik John Ulaga, Cul Rd. 56. Akron, O.—Jugosl. soc. udruž. taj. B. Bošnjakovich, 124 E. Chestnut Alley. 89. Lorain, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Geo. Petkovšek, 1794 E. 29th St. 113. Bridgeport, O. —- Jugosl. soe. klub. 141. Steu-benville, O. —• Jugosl. soc. udruženje, tajnica Jelena Radovich, 222 So. 5th St. 147. Barberton, O.—Jugoslov. soc. udruženje, taj. M. Bobalich, box 384. PENNSYLVANIA: — 3. N. S. Pittsburg, Pa.—Jugosl. soc. skupina, tajnik M. Friedman, 849 Ohio St. 5. Conemaugh, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Podboj, box 862, So. Fork, Pa. 10. Forest City, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Ratais, box 685. 12. E. Pittsburg, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik M. Stupljanee, box 266. John Gračanin, organizator. 15. Sygan, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Andr. Dermota, Box 427.M«rgan, Pa. 16. Clairton, Pa.—Jugosl. soe. udr., taj. John Apfelthaler, Box 128 Elizabeth, Pa. 19. Farrell, Pa.—Jugosl. soe. udruž., tajnik Geo. Popovieh, 1016 Hamilton Ave. 32. West Nevrton, Pa.—Jugosl. soe. skupina, tajnik Jos. Zorko, R. F. D. 3, bx 50 57. So. Side Pittsburg, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Geo. Puškarich, 2832 Sarah St. 59. Ne\v Brighton, Pa.—Jugosl. soc. udr., tajnik John Matan, 904 — 9th Ave. 63. Herminie, Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Louis Bric, R F D 3, Box 101-C, lrwin, Pa. 70. Large, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Milan Stakič, box 24. 77. MeKees Rocks, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Jak. Markovieh, 339 Phoenix St. 78. Ambridge, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Vid Habitov, Bex 552. Seje vsake tretje nedelje v mes. ob 9. dopoldne u prostorih Soc. Ed. Bureau. 87. Fayette City, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Gartnar, b. 378. — Organizator John Baraga. Seje s« vsako zadnjo nedeljo v mesecu. 90. Primrose, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Nikola Vilenica, Box 746. 93. Browndale, Pa. —• Jugosl. soc. klub, tajnik F. Verbajs, RFD. 2. Forest City. 97. Homer City, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Štev« Janič, B«x 421. 98. Garrett, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Aug. Orel, R. F. D. 52. 99. MeKees Port, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik J. Bošnjak, 606 Maning ave. 100. Ellsworth, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik J. Ujevieh, box 591, Bentley- ville, Pa. 104. Woodlawn. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Pet. Skrtich, box 533. 105. Marianna, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Joe Milanich, Box 251. 117. Lloydell, Pa. — Anton Zalar, Box 127, Beaversdale. 118. Canonsburg, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Paul Posega, box 365, Canons- burg, Pa. 127. Dunlo, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Louis Gomizel, Box 252. 131. Pittsburg, Pa.—Jugosl. soc. club, tajnik B. Novak, 6568 Rowan Ave. 144. Fitz Henry, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Indof, box 113. 155. Reading, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Peter Kočevar, 143 River St. 156. Beadling, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Mart. Cetinski, box 93. WASJtINGTON: — 28. Roslyn, \Vash,— - Jugosl. soc. udruženje, tajnik Vinko Solič, Box 93. 102. Buckley, Wash. — Jugosl. soe. udruž., tajnik Nik. Perkovich, P. O. Spike- ton, Wash. WTSCONSIN: — 9. Mihvaukee, Wis.—Jugosl. soc. udruž., tajnik Thos. Stepich, 500 So. Pierce st. 11. Kenosha, Wis.—Jugosl. soe. udruženje, tajnik Mato Mladjan, Box 55. Orga¬ nizator Paul Jurca. — Seje so vsako zadnjo nedeljo v mesecu v na Socia¬ list gl. stanu. 35. Vest Allis, Wis.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik S. Dardich, 461 — 54.th Ave 122. Racine, Wis.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Duš. Pongačev, 947 Geneva St. 137. Kenosha, Wis. — Tajnik John Kastelic, 18 Howland Ave. WYOMDTG: — 8. Cumberland, Wyo.—Jugosl. soc. klub, tajnik Ant. Šifrar, Box 64. 44. Superior, Wyo. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Lukas Groser, box 341. An¬ drej Kržišnik, box 103, organizator. S«j« s« vsako drugo nedeljo ▼ mesecu popoldn« ob 2. uri v Hali K. Peruška, 108. Cambria, Wyo. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Nik Pražetina, Box 25. 136. Rock Springs, Wyo. — Jugosl. soc. klub, tajnik M. Miklaučicli, Box 243. KONFERENČNI ODBORI. St. 1. Zapadna Pennsylvanija. Tajnik Paul šafar, 622 Panama Avenue, Pittsburgh, Pa. Št. 2. Ohio. Tajnik Sp. Markovieh, 356 Emerson Pl., Youngstown, O. St. 3. Chicago. Tajnik Pet. Kokotovieh, 2306 Clybourn ave., Chicago, 111. št. 4. Wisconsin. Tajnik M. Pavlov, 1531 Oak St. št. 5. Misouri in južni HI. Tajnik Jos. Mostar, Box 351, Stanton, 111. št. 6. Kansas. Tajnik John Goršek, Box 195 Radley, Kans. Vse pritožbe tičoče se J. S. Z., je nasloviti na sodr. Mauricha, člana nad¬ zornega odbora, 1944 So. Racine Ave., Chicago, IU. 4 PROLETAREC PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSA KI TOREK. -Lastnik in izdajatelj: - Jugoslovanska delan ka tiskovna diužba «y Chicago, Illinois. Naročnina: Za Am iriko $2.00 za celo leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.26 za pol leta. Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivališča je poleg novega naznaniti tudi stari naslov. polna. Ime človek je skoraj iro¬ nično. Na zemlji žive kristjani, izraeliti, mohamedanci, budisti, pogani, kapitalisti, učenjaki, de¬ lavci, kmetje, Slovani, Germani, Romani, Japonci, Indi, Culukafri, Botokudi; ali človeštva ni opazi¬ ti. Vsakdo je pač prepričan, da je človek, v temeljnih potezah svoje telesne in duševne organizacije so si enaki, njihovi interesi so enaki, ali njihovo skupnost bi iskal zaman. Glasilo slovenske organizacije Jugosl. — socialistične zveze v Ameriki. — Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednosti, je pošiljati predsedniku družbe Fr. Podlipcu, 5039 W. 25. Pl, Cicero, 111. PROLETARIAN Owned and published every Tuesday by South Slavic Worhmen’s Pubishing Company Chicago, Illinois. Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for. half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half year. -:- -:- -:- Advertising rates on a gr cement. NASLOV (ADDRESS): “PROLETAREC” • 4008 W. 31. STREET, CHICAGO, ILLINOIS ČLOVEK IN ELEMENTI. * Abnormalno vreme, ki vlada letos v Zedinjenih državah, je povzročilo mnogo nesreč in ško¬ de. Meteorološki bogovi izkušajo vse mogoče nerednosti, in vse po¬ letje je tako, kakor da gospodu¬ je s temperaturo in z atmosfero blaznež. Medtem ko je v New Yorku taka vročina m soparica, da je mnogo ljudi umrlo od soln- čarice in kapi, drugi pa so prišli ob pamet in se sami pokončali, je po centralnem zapadu hladno, tupatam pa -naravnost mraz. Iz mnogih" krajev^ se poročajo po¬ vodnji; sicer povsem mirni poto¬ ki se izpreminjajo v hudournike, razpenjene reke in zbesneli valo¬ vi jezer trgajo nasipe in poplav¬ ljajo polja, farme, cele naselbine, tako da morajo ljudje bežati iz pritličij in se po ulicah voziti s čolni. > » To so elementarne nesreče in človeštvo je brezmočno proti njim. Toda vpraša se, če mora biti in če mora ostati brezmočno. Nihče ne more dvomiti, da je pri¬ roda močnejša od človeka. Nihče pa tudi ne more tajiti, da je pre¬ magal človek že marsikatero so¬ vražnost prirode in da bi jih lah¬ ko premagal še več, ako hi posve¬ til več moči temu namenu. Da hi se mnogo poplav lahko prepreči¬ lo, če hi se uravnale vode, zgra¬ dila trdna obrežja, napravili pri¬ merni jezovi, učvrstili nasipi i. t. d., je samo oh sebi umevno. Nedvomno pa bi se lahko stori¬ lo še mnogo več. Nekdaj hi se bili vsi smejali človeku, ki bi bil dejal, da se bo mogla prevrtati gora ali pa da bo mogoče govoriti iz New Yorka v San Pracisco. Danes se zdi ljudem smešno, da bi se moglo vreme vsaj do gotove meje uravnavati. Ali če je bilo mogoče . prirodi izvabiti neštete tajnosti elektricitete, je smešno misliti, da se ne bi mogli tudi nje¬ ni meteorološki zakoni tako pre¬ učiti, da bi jih človek vsaj pone¬ kod dobil v svojo oblast. Prena¬ šanje volje potom sugestije tudi ni malenkost; v ideji je mogoče regulirati toploto in deževje, to¬ rej tudi nikakor ni izključeno, da bi se mogla najti praktična pot do tega cilja. Priroda ima neštete šibe, s ka¬ terimi tepe človeka. V njem pa živi hrepenenje po sreči in rad hi se ubranil vseh šib. Toda toli¬ ko jih je in tako močne so, da je posameznik v boju z njimi pra¬ vi pritlikavec. Le organizirana sila more opraviti kaj izdatnega proti njim. Toda kaj dela človek? Organi¬ zira se za to, da se bojuje s člo¬ vekom. Nič ni zgovornejšega, ka¬ kor pogled na Evropo. Narodi ži¬ ve tam, ki imajo enake interese. Vsi hrepene po sreči in svobodi. In navaden matematičen prevda- rek pove, da bi eno in drugo naj¬ prej dosegli, če hi se združili za boj proti vsemu, kar ovira srečo in svobodo. Namesto tega se vza¬ jemno koljejo in uničujejo, pa ugonabljajo- še tisti košček sreče, ki so ga mogli uživati brez vojne. Človek je ponosen. Imenuje se najpopolnejše bitje na tem svetu in gospodarja zemlje. Toda nje¬ gov ponos je silno pretiran in Prvotni interesi vseh ljudi so v tem, da si napravijo življenje kolikor mogoče ugodno in lepo. To se pravi, da si osvoje od pri¬ rode vse, kar jim more olepšati in oplemeniti življenje, pa da še zavarujejo proti vsemu, kar jim škoduje. Razumno hi torej bilo, da si ustanove organizacijo, ki bi bila. čim sposobnejša za ta namen. To bi morala biti organizacija, ki bi obsegala vse ljudi; moralo bi biti organizirano človeštvo. Vse svoje intelektualne in fizične mo¬ či bi moralo združiti, če je na¬ predovalo kljub temu, da je bilo razcepljeno, se mora izvajati iz tega, da bi še veliko bolj napre¬ dovalo, ako bi bilo zedinjeno in bi bil sistem v vsem njegovem delu. Močne sile poslujejo venomer, da bi ohranile razcepljenost člo¬ veštva in še bolj poglobile na¬ sprotja. Kajti sovraštvo med po¬ sameznimi deli, med razredi, na¬ rodi, cerkvami, državami nosi do¬ biček posameznikom. Interesi skupnosti pa stoje vendar visoko nad profiti majhne manjšine, ki si je znala zagotoviti gospodstvo s pomočjo razdvojitve večine. Največje zlo pa je v tem, da se je večina dala zavesti, da se je dala razcepiti, da se je dal en del naščuvati proti drugemu; tako dela večina v službi manjšine proti svojim lastnim interesom. Priroda sama je dala človeku ogromne armade sovražnikov — v elementih, v boleznih, na su¬ hem, v zraku, v vodi, poet zem¬ ljo. človek se s tem ni zadovoljil; napravil je še sam med seboj so¬ vraštva. Tisti, ki vladajo, so jih izumili, tisti, ki služijo, so se jim vdali. Napredni, razumni, kultur¬ ni človek je s tem degradiral sa¬ mega sebe. Razum pravi^ človeku: Varuj se nevarnosti, če jih ne poznaš, jih poišči, da se boš mogel zava¬ rovati. človek pa ubija svoj ra¬ zum in sluša tiste, ki ga uče, da si ustvarja še sam nove evarnosti. Če prav ima v sebi sposobnosti, da postane velik in da si napravi svet lep, se dela majhnega in sili v suženjstvo. Nikjer ni zapisano, da mora bi¬ ti tako. Če bi človek spoznal svoj .pravi poklic, bi si na zemlji lah¬ ko ustvaril krasen dom. Ako bi združil vse svoje moči, bi lahko uredil svoje delo po najboljši me¬ todi. Obrnil bi svoje orožje zoper sovražnike, ki ugrožavajo njego¬ vo življenje in zdravje, njegov napredek in razvoj. In postal bi res gospodar na zemlji. Ali najprej mora človek sam pri sebi, v svoji družbi napraviti red. Organizirati mora družbo, da ne bo človeštvo služilo posa¬ meznim ljudem, ampak človeštvu. Odpraviti mora gospodstvo in su¬ ženjstvo. pa uveljaviti enake pra¬ vice med ljudmi. Ako to izvrši, bo lahko dejal, da ni dela, ki se ga človeštvo ne bi moglo lotiti, da ni cilja, ki ga človeštvo ne bi moglo doseči. Harry Thavv je šel med prihi- bicioniste. Harry Thaw je zname¬ nita oseba. Pred devetimi leti je usrelil arhitekta Whitmana. To že nekaj pomeni, posebno v Ame¬ riki; tak človek mora biti intere¬ santen. Justične smrti ga je tedaj rešila blaznost. Milj oni njegove matere so namreč pomagali doka¬ zati, da je blazen. Ali zato je mo¬ ral v blaznico. Potem je zopet denar pomagal, da je ušel iz blaz¬ nice^ Vsled tega je bil procesiran zaradi zarote. Denar mu je poma¬ gal do dobrih advokatov, in bil je oproščen. Toda sedaj bi se bil moral vrniti v blaznico, kjer mu pa ni ugajalo. Začel je proces za svojo zdravo pamet, in dobil ga je. Sedaj je svoboden. In glejte! Postal je pristaš Billy Sundaye- vega prijatelja Bryana in pr-ohi- bicionist. Zdaj je šole njegova zanimivost na vrhuncu. Porotni- Zborovanje hrvaškega sabora. čudež se je zgodil. ‘V Zagrebu je bil sklican hrvaški sgbor na zasedanje. Da zboruje francoski ali pa angleški parla¬ ment med vojno, ni nič nenavadnega. Daši sta tudi to kapitalistični državi, je vendar v obeh demokracija tako močna, da bi sc ljudstvo kljub vsem zunanjim zapletljajem uprlo, če bi se vlada drznila storiti kakšen važen korak brez dovo¬ ljenja narodnega zastopstva. Tudi nemški rajhstag in ruska duma se skli¬ cujeta, kajti kapitalistom, ki posojajo ljudski denar za vojno, je treba dati garancije, da ne bo izgubljen in v kritičnem času je treba pokazati ljudstvu, da se računa z njim. V Avstriji je bil parlament lani kmalu po novem letu odgoden, ko je izbruhnila vojna, pa zaključen. Enako ‘so bili zaključeni vsi deželni zbori. Od tega časa ni bil sklican ne državni zbor, ne kateri izmed deželnih zborov. Name¬ sto zakonov sc izdajajo “cesarske naredbe”, de¬ nar se dovoljuje s paragrafom 14., s tem paragra¬ fom se razpisujejo nabori, določa število rekru¬ tov, razširja črnovojniški zakon; s paragrafom 14. se vrši sploh vse. In naenkrat je hrvaški sabor sredi vojne sklican na zasedanje! Treba je pomisliti, kaj to pomeni. Hrvaška je veljala v Budimpešti in na Dunaju za najbolj puntarsko državo. Skoraj dve leti je bila brez ustavnega življenja. Njen sabor je bil razpuščen, namesto bana je imela kraljevskega komisarja z absolutistično oblastjo; svoboda tiska, govora, zborovanja in društvena pravica, vse je bilo ustavljeno in .odpravljeno. Namesto županov so gospodarili policijski komisarji, namesto zako¬ nov so. veljali ukazi kraljevskega komisarja. Za¬ pori in ječe so bile prenapolnjene. Hrvaška je bila dežela veleizdajniških proce¬ sov. Več kakor pol stotine “veleizdajalcev” je obenem ječalo v temnici. Osumljen pa je bil vsak Hrvat in Srb, izvzemši par prodanih kreatur Frankove barve. In v tej deželi je sedaj, sredi vojne, sklican sabor. Na Dunaju in v Budimpešti so to do¬ volili. .. Priznati se mera: Na Dunaju in v Budim¬ pešti niso sami osli. Politika, ki jo tam delajo, je nepoštena, toda glupa ni. Hrvaški sabor je šel na limanice, ki so bile spretno nastavljene. V Budimpešti in na Dunaju so razumeli, da je sedaj zelo primeren čas, da se namaže .avstrij¬ skim Jugoslovanom nekoliko rneRu okrog ust. Dovoliti Hrvatom, da se snide njih sabor, to se pravi pokazati jim naklonjenost, i zreči jim zaupanje. Ta naklonjenost je seveda zelo po ceni. V Budimpešti in na. Dunaju so bili prepričani, da se ne zgodi v hrvaškem saboru nič, kar bi moglo biti monarhiji neprijetno. Res je, da ima po zakonu vsak poslanec svobodno besedo in da ne more biti • — po zakonu — klican na odgovornost za to, kar govori v saboru. Ali. . . kdo se bo upal zanašati na zakon v takem času, kakršen je sedanji, ko se zakon vsak hip lahko suspendira, in ko imajo krvniki tako prakso, da spravijo miži človeka s tega na drugi svet? Grdo je Avstrija ravnala z Jugoslovani, dok¬ ler je bil mir; strašno je z njimi ravnala, odkar je vojna. Neštete nove jetnišnice so morali odpi¬ rati, da so vanje spravili vse. ki so. bili krvavim mogotcem sumljivi. Streljali in obešali so lju¬ di po Hrvaškem, po Bosni, po Dalmaciji, kakor da ni človek več vreden od mačka. Iz Srijema in iz vzhodne Slavonije so pregnali domače ljudi in naselili tuje. Švicarski poročevalci so pisali, da je Potiorek tako postopal, kakor da je hotel ugonobiti jugoslovansko pleme. Izza. vsega tega sklicujejo hrvaški sabor. Če bi bilo v deželi količkaj možatosti in svo¬ bode, bi še morala v tem saboru dvigniti obtožba, da bi pretresla svet. Vso sliko avstrijskih grozo¬ dejstev bi moral razgrniti ta parlament pred vsemi kulturnimi narodi in ožigosati avstro-ogrski barbarizem, da bi odmevalo od ameriških in od azijskih gora. Vsa jugoslovanska kri, ki je tekla v potokih na bojiščih in na moriščih, kliče za csv-eto, in sabor bi moral pokazati, kako je bila po nedolžnem prelita. Ali vlada seveda ne sklicuje sabora za to, in vedela je, da se ne zgodi nič takega. Vedela je, da ne rij? ki ra nič, prav nič, ako dovoli Hrva¬ tom iluzijo, da uživajo posebne privilegije v mo¬ narhiji, ker smejo zborovati v vojnem času. In sabor, ta razvpiti opozicionalni, revolucio¬ narni sabor, je storil natančno to, kar je avstro- ogrska vlada želela. Slavil je Francjožefa, “hr¬ vaškega kralja”, hvalil je Avstrijo, prisegal je zvestobo vseh Hrvatov, naglašal je svojo vda¬ nost, in naposled je z visokim dovoljenjem lopo¬ va Tisze in tepca Buriana nekoliko posanjaril. V saboru “ni bilo strank”. Vse hrvaško časopisje je polno slavospevov, kako je bilo vse složno in edinstveno ,in kako je vse pripravljeno na največje žrtve za “mili dom i prejasnoga kralja ”. Tudi Srbi so med poslanci, tudi Srbi. In tudi oni ■— “veleizdajniki” •— so bili složni, tudi njim je “vladar presvijetli” več od njihove rod¬ ne krvi. Ej — ja. Hrvati upajo, da dobe od Avstrije nagrado za svojo lojalnost, vdanost in požrtvo¬ valnost. Nadajo se, da bo Avstrija plačala, da zedini jugoslovanske dežele v monarhiji in jim prizna take pravice, kakršne je doslej imela Ogr¬ ska. Ilrvatska, Slavonija, Dalmacija, Bosna in Hercegovina. Istra in slovenske dežele so zdru¬ žijo v eno enoto, v eno državo v zvezi monar¬ hije, pod habsburškim žezlom seveda. Ban, zastopnik ogrske in zaupnik skupne avstro-ogrske vlade je dovolil, da se je tako go r vorilo. Zakaj ne bi dovolil? Saj nič ne stane — in nikogar ne veže. Sedaj je vojna; sedaj se ne more v notranji organizaciji države nič iz- preminjati; kadar mine vojna, se bo že dalje govorilo. Ah, zgodovina se je pogostoma trudila za¬ man, da bi vtepla narodom nekoliko naukov v glavo. Niso li tudi leta 1848. Hrvati pod Jela¬ čičevim poveljništvom reševali Avstrije? Niso li se tepli zanjo v Italiji? Niso li marširali proti Madjarom? Niso li oblegali puntarskega Dunaja? To vendar ni tako davno, da bi moglo biti že popolnoma pozabljeno. To še ni tako davno, kakor leta 1712. in 1527.. ko so. Hrvati vstopili v zvezo, iz katere se je polagoma porodila seda¬ nja Avstrija. In če se na bi bili Hrvati 1. 1848. postavili proti Madjarom in za Avstrijo, je veli¬ ko vprašanje, kakšna bi bila usoda habsburške monarhije. Oj, Avstrija in habsburška f amili j a je bila že takrat hvaležna. Plačala je Hrvatom njih po¬ žrtvovalnost — z Bachovim absolutizmom. In ko se je pobotala z Ogrsko, je izročila Hrvaško ti¬ stim madjarskim gospodarjem, proti katerim so bili obvarovali Avstrijo. Zopet pomagajo Hrvatje reševati Avstrijo in zopet upajo . . . Hrvaško edinstvo, hrvaška avto¬ nomija, hrvaško morje. .. Sklonimo glavo, žalujmo. Je li to kratko¬ vidnost? Je li zavedna samoprevara ? Je li hlap¬ čevski duh? Možatost ni, niti razumevanje zgodovine ni. Ali žalostno je, tako žalostim, da ne bi bilo zame- I riti človeku, če bi se zjokal. Osvoboditeljica Rusija. ki so lahko prepričani, da so mu njegova popolnost je zelo nepo-lpo pravici priznali zdravo pamet. Ruska duma zboruje. Sklicana je za to, da dovoli sredstva za nadaljevanje vojne. Ruska vlada sicer ni tako rahločutna, da se ne bi upala izdajati denar tudi brez dovoljenja poslancev. Ali ker bo najbrže treba zopet najemati po¬ sojila, si vlada ne more pomagati. Kajti kapitalisti ljubijo velike upčije, toda le tedaj, če so var¬ ne. In vladam, ki so od danes do jutri, ne zaupajo miljard, ako ni garancije za denar. Zlasti odkar je vojna sreča Rusiji radikalno nasprotna, ne uživa absolutizem nobenega zaupanja, in vlada mo¬ ra biti, hočeš, nočeš, konstitucio- nalna, Zdi se pa, da je to tudi iz no¬ tranjih razlogov zelo potrebno. Cenzura nima na Ruskem nič več obzirov, kakor drugod — prej še nekoliko manje; zato ni mogoče izvedeti, kaj se godi v deželi. Do¬ volj je pa znamenj, da se vrše reči, ki niso carjevi vladi nič pre¬ več prijetne in ki diše močno po letu 1905. Tisti časi niso carizmu nič kaj v prijetnem spominu, in gotovo ne želi, da bi se ponovili- Zato je treba tolažiti ljudstvo, in zato je bila duma sklicana. Ne vemo, če poroča brzojav bivstveno vse, kar se je vršilo> pri otvoritvi in na dosedanjih sejah. Poročilo, ki ni všeč vladi, ne mo¬ re čez mejo. Ali značilno je na vsak način, da kaže vlada pone¬ kod liberalno lice. To bi bila lah¬ ko posledica zadnjih porazov na bojiščih, lahko pa bi bila tudi posledica notranjih dogodkov. In navsezadnje res še lahko doživi¬ mo, da postane nesreča Rusije na bojišču uspeh ruskega naroda v deželi. Na otvoritveni seji so se vsi govorniki bavili z vojno. To je bilo zelo umljivo. S stališča vla¬ de je bilo tudi zelo potrebno- Kaj- da poplavi s svojimi armadami Ogrsko. Sedaj pa so prišli za ru¬ sko vojsko kritični časi. Četudi govore vladni zastopniki v dumi, da se vojna ne sme končati, dok¬ ler ne bo sovražnik uničen, se vendar v Petrogradu zavedajo, da je ruska armada sama v nevar nosti, da jo zadene odločilna ka¬ tastrofa. Umikanje od Varšave se si rusko poveljništvo lahko dehnilo in bi dobilp časa. ] d ^ k A ' a zav ez t ]ji i) ’Vanom s !|li “ in Pa ^i I vse. Bod le tisti iS . iclobuk je odel z rdečim plaščem in si poveznil na s peresom, pa vprašuje v svojih j! v mefistovskem tonu : a kaj naj vlada opusti le eno besedo ali 1 , dej an i e za varnost Američanov — v Me- dahel. rotniško Jj 110 igr °. Pal ajo uštvarjj: J ji'Mie }) 0 J tudi pot jAjj privesti j 0 . nje osvobJ 1 me č se p NJE NI, delavsko iW. •aginjo, ki ^ iei lih država]. strani, od kj isja odgovor J n humbng, l — to se spij zvezni im 0 svoje porogi tani je ko^J ,.,,-stu ni nič za varnost Američanov v A- Zaradi njega se lahko zaduši na tisoče _„ fV v ameriških jamah, ponesreči na tiso- K>zničarjev in potnikov na ameriških pro- a ne bo mignil j; mezincem. Njega tudi ji varnost Američanov v Mehiki. Ampak i0 ga ogromna zemljišča, ki jih ima sam v ieli in ki bi lahko izginila iz njegovega ako bi n. pr. zmagal Villa in bi njegov Ijnik izvedel zemljiško reformo v prid ijearst in njemu podobni hujskači dobivajo Smerne pretveze. Da je nekoliko Američa- . .Mehiki izgubilo življenje, se ne da tajiti, jjko banditov je te dni prišlo čez mejo v ; in je tudi tam umorilo tri osebe. Sploh ježeli Inkov tupatam precej neprijetno živ¬ eto hočejo džingi, da naj vojaki strica Sa¬ nirajo v Mehiko, baje da napravijo red. pobro. Ampak eno ponižno vprašanje : Kdo Ameriki napove vojno in pri nas napravi V Mehiki ni človeško življenje varno. V njenih državah ni nobene revolucije. Toda i tukaj človeško življenje varno? Poglejte !>r statistiko delavskih nezgod. V radni- plavžih, tovarnah, topilnicah, klavnicah, na picah, na ladjah se ponesreči vsako leto to- ijndi kakor na kakšnem bojišču. Med njimi i tisoče tujcev. Večji del teli nesreč ni ne¬ bu. temveč je posledica kapitalističnega gtva, malomarnosti, brezvestnega priganj«- in nezadostnih varnostnih naprav ker bi It denarja. t morajo Zedinjene države Mehiki napove- cene življgJ 4 tako visok,, J >''ej v zgodi e omenipie -Sšvcmo, da je bila v Avstriji 1 ''dna beseda vedno težka reč, Inižine mI ? 3 da je sploh dati vojno zaradi pomanjklive varnosti ameri¬ škega življenja, tedaj skoraj ni države na svetu, ki ne bi morala Ameriki napovedati vojne. V Mehiki se res godi marsikaj nelepega. Toda rekli bi, da se imajo zaradi tega največ pri¬ toževati Mehikanci. ‘Vendar nismo še nikoli sli¬ šali, da bi bil mehikanski narod klical predsed¬ nika NVilsona na pomoč. Pač pa so se hoteli vsi sovražniki združiti proti Ameriki, ko je vlada Zedinjenih držav pretila z oboroženo interven¬ cijo. AVilson misli pač sedaj posredovati na širši podlagi. Ne le Zedinjene- države, ampak tudi južnoameriške in srednjeameriške republike se hočejo združiti za to akcijo. Da namreč napra¬ vijo red v Mehiki. Pravzaprav ne bi temu delu nič ugovarjali. Ako ima Lansing toliko sugestivne moči, da se upa voditeljem raznih strank in armad v Mehi¬ ki dopovedati, da je blazno, kar počenjajo, naj le poizkusi. Pametne besede ne zametavamo nikdar. Bojimo- se pa, da slušajo mehiški gene- li rajši svoje kakor Lansingove nazore. Pa to nič ne- de. Mirno posredovanje ne more nikdar škodovati, in če hpče vseameriška zveza na ta način vplivati v Mehiki, je stvar hva¬ levredna. Toda naši domači hujskači, ki imajo v Mehiki gospodarske interese, ne bodo s tem zadovoljni; kajti če se ondotne stranke pobota¬ jo, je pričakovati, da se zgodi to na taki podlagi, da bo domače in tuje ropanje precej omejeno. To pa ni cilj, za katerim gredo Hearst in njegovi so¬ mišljeniki. Oni žele. da bi Amerika diktirala pogoje Mehiki, Ameriki pa bi jih diktirali sami. Skratka — oni žele vojno. Za tako posredovanje se pa ne more ameri¬ ško ljudstvo prav nič ogrevati; zakaj ono bi plačevalo- stroške, ne da bi imelo najmanjšo tro¬ hico -koristi. Ako je Hearst interesiran v Me¬ hiki in mu ondotne razmere ne ugajajo, gre lah¬ ko tja in se bojuje. Naj se pridruži tisti stran¬ ki. o kateri misli, da je najbližja njegovim “na¬ zorom,” pa naj se tepe za svoje posesti. Za' a- meriške proletarce pa ni niti najmanjšega raz¬ loga, da bi nosili za interese svojih izkoriščeval¬ cev svoje kosti na semenj. Jaz nisem hotel tega”. bili izdal _ nemogoča. H in i- ifiM 1 razun ® us ii e na cenzura , isamolastna in tako brezob , ’ a kakor v Avstriji. Ce torej 11,1 K 3 , »o članek iz Avstrije, mora posebno paziti, da najdemo i, ki živi pod izrečenimi be- i. In dobremu pisatelju se posreči, da pove čitatelju tisto, kar je z ozirom na cen- moral pridržati v peresu, je članek, ki ga nahajamo * Grajski Arbeiter Zeitung -o ■ a minem klicu nemškega ka.j- jl ki je pred grmado pobitih asov baje padel na kolena in ■rotil; “Moj Bog, m-oj Bog, ANNOVA AS :Si m hotel tega” Krasen čla- ^je, sodeč po slogu iz peresa ega Frica Austerlitza, in sre- je, da ima Avstrija neumne A »rje, ki navadno ne razume- sareitajo. Kajti če bi ga bil fekator razumel, ga gotovo ji bil pustil na beli dan. Vek se glasi: "Ko je nemški kajzer pred Kširo — tako smo čitali — u- sele hribe mrličev na nekem en, je baje bolestno vzklik¬ ih nisem hotel tega! Podob- Apazka se pripoveduje tudi o l *ta Berehtoldu. V neko zbir- impa zn 1 j e } )a j e za pisal sle- lu ’ j.' 1 * j p vrstice: “Na meni ni bilo anai liže j z a pj sano j e bilo v knjigi 1P s ) F” pnbema možema, ki sta bila v ^ vrsti onih ,v katerih rokah “3a odločitev, se prav lahko ■ to zavarovanje. Kajti kdo ®ogel neginjen gledati na 'kašno prelivanje krvi, na neizmerno gorje, ki se 1907. Te štej ita ž h družinah h takih žii znašala $33 ihodnje let je isto blag 185.15. M la je ;je kakor reiskava, na tistika, je o ! državah. NN NA. e., poročajo: ična agitatffl va in njen ^ r. Ben Eeitsj in od ninfl isojena vsaki r sta .prestop iterature o ki o mestno •adi so izj&l bo dovolf du. erika je Kako se i se tepta ? mi, to naj d ga je pa i važno, linanco sp rS ! 10 pamett 0 ija o nje® z vsestraD* ;o razjasni' 1 ' SPANJ® avniškem j u je P r f jaka, ki z j, a nepra iošnjak; ;a pr>P c I 3 olcan, * Mož f \ najbrže ’ i težke Pl ajo u< l elekt';: ki sp'®' 1 ;. kadar” 1 ;, pregib« •' V, Ali fisno zapisuje v -obraz člo- a! in kdo ne bi čutil dolžno- k se očisti krivde in odgovor¬ il in pravi, da je bila njegova 5 na milje oddaljena od te be- 0 se nikdar ni zvezala z njo? [ ' lf| izmed umrjočih bi h-otel ‘11 in pričati ,da je hotel ta ®mi požar in s hladnim prcu- delal, da ga uresniči? To s ‘io tožbo cesarja in oprašča- oesedo ministrovo razumemo m jo čutimo z njima. ' v. nje - hej ’ iztif" 1 ’ vendar! Svetovna vojna ni iz neba, in “knjiga usode” J na od ljudi. Pač vemo rav- . da ima zgodovinsko deja- _ nožič svoje pogoje kakor de- ^Posameznega človeka, in ka- to učinek m-otivov, ki na- človeka in ga oblikuj e- p f ' je zgodovinski razvoj uči- . _' z Ejospodarskih dejstev izha- <)f M'a boja razredov; procese i žlc povzročajo sile množic. A- '•V) seveda ni z gospodarskimi bod° •gal 1 dejstvi, na katera se mora v zad¬ nji vrsti vračati vsak zgodovinski postanek in dogodek, da izhaja že iz njih tok zgodovine, da je od njih tako neposredno -odvisen ka¬ kor fizijenem svetu padec od šunka. Ampak gospodarska dej¬ stva morajo iti, da postanejo po¬ litične gonilne sile, skozi medij človeka; dasi določajo gospodar¬ ska dejstva delovanje ljudi, so vendar ljudje tisti, ki delajo poli¬ tiko. Nič ni torej bolj krivo in nevarno kakor sklep, ki ga je se¬ daj p-ogostoma slišati in ki hoče celo veljati za posebno zvest izraz materialističnega nazora na zgo¬ dovino, da ne more biti v sociali¬ stičnem nazoru o rečeh prostora za delež, ki so ga imeli ljudje pri razvnetju svetovne vojne, češ da so prvotni viri vseobčnega klanja v g-ospodarski-h dejstvih in iz njih izvirajočih družabnih silah. Slepa usoda, kateri se moramo fatalisti¬ čno podA r reči, pač gospodarska dejstva niso; in naloga ljudi, ki so nositelji zgodovinskega toka, nikakor ni ta, da puste, naj gre, kakor gre, in da se brezmoč¬ no pokoravajo rečem kakor neodvratni usodi; njih nalo¬ ga je ta, da ravnajo zgodovin¬ ski pohod, in da se z nravno silo upirajo temu, kar zametuje nrav¬ no spoznanje. Zato se od svetov¬ ne vojne omajana moralna zavest ne more umiriti ob dejstvu sve¬ tovne vojne, ki velja površnemu opazovanju za najostrejši izraz njene nujnosti. In vse grozovito grmenje topov, ki trga svet iz nje¬ govih tečajev, prodira vnovič in vnovič plašno vprašanje, ki poči¬ va globoko- v vsakem srcu: So li ljudje, ki so hoteli t-o vojno? In kdo so tisti, ki so želeli in s tem že privajali to, čemur se cesar tre¬ petaje umika? Tukaj ne bomo govorili o diplo- matičnih zapletljajih, ki so se vr¬ šili pred vojno, in tudi ne o tem, kako se je boj za moč držav in narodov, ki v kapitalističnem družabnem redu nikdar ne poči¬ va, izlil v strahovito svetovno bor¬ bo. Kako je iz sovraštva med Ru¬ sijo in Avstrijo, iz nasprotij Franci.je-Anglijc in Nemčije iz¬ bruhnil plamen ,ki je zdaj vžgal ves svet, to vemo. Sicer pa bo že tudi nekaj resničnega v besedah Bernharda Shawa, da je bil vzrok svetovne vojne strah enega pred drugim”. “A^sakdo se b-oji, če ne ubije soseda, da ubije sosed nje¬ ga. Ugotovitev ne išče neposred¬ nih krivcev; svet jih pozna in so¬ dišče sveta jih sodi. Toda niso li bili v vsakem narodu tudi ljudje, ki so hoteli vojno ,ki so imeli po¬ želenje po njej in ki so zatrjevali nje neizogibno potrebo? Katerim je prišla kot izpolnitev resnične¬ ga hrepenenja? Ki se niso zadovo¬ ljevali z besedami o pravici do vojne, ki so formulirali dolžnost do vojne, ki s-o jo povzdigovali na stopnjo moralnega zakona držav¬ ne skupnosti ?Da, bili so taki lju¬ dje, ki so iz kapitalističnih inte¬ resov moči med državami nastalo nasprotje zavedn-o brusili in za¬ strupljevalk ki so ta gospodarska nasprotja smotreno pretiravali in iz njih z opajajočo sofistiko ne¬ prenehoma dokazovali usodno po¬ trebo vojne. Bili so taki, iz kate¬ rih zločinskih besed je zrastel ti¬ sti nagon za vojno, ki je neizogi¬ ben pogoj za možnost vojne. Huj¬ skaška literatura v časopisih in brošurah priča, da so vendar bili ljudje, ki so hoteli vojno. Kajzerju, ki ugleda ranjence in mrliče, se vsili pretresljiva bese¬ da na ustnice: “Jaz nisem hotel tega!” Toda vprašajte vendar ti¬ stega famoznega generala von Bernhardija, čigar knjiga je po¬ stala visoka pesem vseh vojnih entuziastov, če more tudi on reči, da “ni hotel tega”? Njega, ki go¬ vori o “potrebi vojne kot neizo¬ gibnem sredstvu politike in kul¬ ture,” ki venomer svari, naj se “ne zamudi milost pravega treno- tka,” ki nahaja svojo tolažbo v tem, da se z vojno “nikakor ne sme čakati,” da daje “svetovni položaj dovolj točk, kjer se lahko nastavi dvigalo,” vprašajte ga, če more s čistim srcem stopiti pred žrtve in zatrjevati, da “ni hotel tega?” In vprašajte za vojno navdušene, katerim ni vojna tež¬ ka izkušnja usode, ampak ki jo slave kot osvoboditev in po¬ zdravljajo kot odrešenje, ki so izsmehavali “medlo mirov¬ no idejo,” in se rogali že¬ lji po ohranitvi miru, češ da je strahopetna in nemoška! Vpra¬ šajte jih vse, če morejo ponoviti kajzerjevo besedo. Vprašajte tu¬ di hladnokrvne realne politike, ki so venomer lovili dokaze, da mora priti vojna, da so oborožuje so¬ vražnik zanjo, in da ga je zato priporočljivo prehiteti. Vprašajte vse, ki izpovedujejo, da je preven¬ tivna vojna dopustna, če morej-o odkloniti odgovornost za svetov¬ no vojno. Kar se more reči o teh nazorih, ki nahajajo sedaj toliko prizna¬ nja, je dejal že Bismarck, da je tudi za zmagovite vojne le tedaj mogoča odgovornost, če so bile vsiljene in da ni mogoče previd¬ nosti tako pogledati v karte, da bi se mogel zgodovinski razvoj pre¬ hiteti po lastnem preračunu.” To¬ da žurnalističnega vojnega huj¬ skača lle veže nobena moralna od¬ govornost; saj stoji nad milim Bogom in sc smatra za organ, ki ga je previdnost božja postavila nad narode. In če se mu je posre¬ čilo naščuvati narod proti narodu, z večnim podpihovanjem in za¬ strupljevanjem zbuditi čuvstvo nesigurnosti, iz katerega potem nastajajo vojni zapletljaji, tedaj se ponosno vzravna in bahaje na¬ znanja, da je to vedno pravil in že davno vedel! Ob italijanskem zgledu smo vi¬ deli, kako more brezvestno huj¬ skaško časopisje omamiti zdrav instinkt, preobrniti pravično miš¬ ljenje; videli smo to tako jasno, da se ne sme pri velikem obraču¬ nu s krivci svetovne vojne nika¬ kor pozabiti na žurnalistično ro- kovnjaštvo, ki si je izbralo za živ- 1 jensko nalogo, da razvnema stra¬ sti, da podpihuje sovraštvo, da draži bes; tisto hujskaško časo¬ pisje, katero je že Bismarck spo¬ znal, ko je dejal, da plača nazad¬ nje vsak narod okna, ki so jih razbili njegovi časopisi; tisto ča¬ sopisje, ki se je pa v dobi zadnje generacije v ra !iniranosti tehnike in v neizbirčnosti sredstev tako izpopolnilo, da je postalo za vza¬ jemne razmere kulturnih narodov morda najhujša nevarnost. Seve¬ da, ti junaki ne vztrepetajo vpri¬ čo nobenih hekatomb; kvečjemu mislijo na to- za kakšne nove za- plctjaje daje svetovna vojna pri¬ liko. Beseda, katero vsiljuje grenko gorje kajzerju na ustnice, jih nahaja brez razumevanja in ginjen j a. Kajzer, ki izreka vpričo nepoj¬ mljive groze bitke zavarovalno besedo, izreka s tem tudi sodbo vsem onim, ki so hoteli vojno. In kolikorkoli je močna naša volja, da prinese vžgana vojna naši de¬ želi zmago in ustvari našemu do¬ mu jamstva plodovitejšega razvo¬ ja, tako močna je tudi naša volja, da se pripravijo vsi tisti, ki so ho¬ teli vojno, ki niso hoteli človeštvu privoščiti blagoslova miru, za vse čase -ob moč, da bi nadaljevali svoje človeštvo razdirajoče počet¬ je. Ozdravitev ljudskega duha, ki se otrese rušilcev miru mora bi-' ti blagoslovljeni plod svetovne vojne. ’ ’ jP 8 m m gl£S Na želodcu bolni - Gotovo, da že dolgo iščete olajšbe. Ne dajte prevarati. Ne poskušajte. Rabite $ * % se Severa ? s. Balsam of Life (Severov Življenski Balzam) ter bote kmalu opazili njegove krepilne in tonične kakavosti. Posebno se priporoča pri zdravljenju nepreba- ve, težke prebave, zapeke, ponavljajoče mrzlice in otrplih jeter. Okrevanci, stari in slabotni ljudje bodo tudi našii njegovo rabo zelo koristno. Kožno zdravje je odvisno večinoma od mila, katerega rabite. Mi vam priporočamo SEVERA’S Modšcated Skin Soap (Severovo Zdravilno Milo) za vsakdanjo rabo za kopelj, toaleto, britev in izmivanje las. Cena 25 centov. Cena 75 centov. Čitajte, kaj nam je pred krat¬ kim pisala ga. Mart. Pagač, iz Moquah, Wis.: “Zahvaljujem se Vara za Se\ T erov Življenski Balzam. Trpela sem na želod¬ cu, ter sem bila zelo slabotna ter nisem imela nobene slasti. Porabila sem eno steklenico Severovega Živi jenskega Bal¬ zama ter so vse to nepriliko izginile. Prosim objavite mojo pismo v časopisih v korist vsih tistih, ki enako trpijo.” Vsi lekarnarji prodajajo Severovo Pripravke. Zahtevajte Severove. Ako jih no morete dobiti v vaSi okoliščini, naročite jih od nas. W. F. SEVERA GO., €@dar Kapšds, Iowa m DWa. lij USEitfiš POVSEM SIGURNO SE POŠILJA DENAR V STARI KRAJ POTOM NAŠE BANKE, KER SE NIKEDAR NE PRIPETI, DA BI DENAR NE BIL IZPLA¬ ČAN ALI POVRNJEN, TEMVEČ SE VEDNO V REDU IN PRAVI ČAS PLAČA V PRISTOJNE ROKE. Cene v katerih so zaračunani že vsi stroški so sledeče: Glavnica in prebitek $600.000.00 — Hranilne uloge $4,614,984.66 KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILLINOIS. Ako nam pišite, pišite slovensko. — Ako pridete osebno, govorite slovensko. NESLOŽNA AMERIKA. Zedinjene države so sklicale konferenco takorekoe cele Ame¬ rike. Vlada je povabila na po¬ svetovanje Argentino, Bolivijo, Brazilijo, Chile, Guatemalo in Uruguay, da bi se sporazumele zaradi ureditve razmer v Mehiki. V IVashingtonu so mislili, da se doseže brez posebnih težav spo¬ razum z Villo, in da tudi težave za sporazum s Carranzo ne bodo nepremagljive. Ali dobrim na¬ menom strica Sama so baje južno in srednjeameriške države napra- vie mogočne zapreke. Poročilo sicer ni uradno, ali ba¬ je popolnoma zanesljivo. Razpra¬ ve -z južnimi in srednjimi ameri¬ škimi državami so prišle, kakor pravijo, na mrtvo točko, in vlada obžaluje, da je sploh sklicala konferenco ter jo misli razpustiti in postopati sama zase. Washingtonska vlada je sklica¬ la konferenco iz dveh razlogov. Hotela je razdeliti odgovornost za to, kar je mislila storiti v Me¬ hiki, vrhutega pa je hotela do¬ kazati, da so njeni nameni nese¬ bični. Stališče, na katero se je posta¬ vila vlada, je bilo to, da je bila vlada takozvanih “cientificos” odpravljena, ko je bil Diaz pre¬ magan. Zato se nima njin stran¬ ka po nazorih ameriške vlade nič vmešavati v ureditev novih raz¬ mer v Mehiki. Revolucionarji, ki so premagali Diazovo administra¬ cijo, so poklicani, da reorganizi¬ rajo deželo. Ker so se pa med sabo sprli, je treba med njimi do¬ seči sporazum! To predlaga Washington Carranzi, Villi in Za¬ pati. Nobena izmed teh strank pa ne sme diktirati, ker so dose¬ danji boji pokazali, da nima no¬ bena izmed njih absolutne veči¬ ne za sabo, in zato je po mnenju ameriške vlade mir le tedaj mo¬ goč, ako se sklene med njimi kom¬ promis. če bi se pa Carranza postavil na stališče, da se. Villa ali pa kateri drugi izmed revolu- lucionarnih voditeljev ne bi smel udeležiti pogajanj, bi Zedinjene države zažugale, da nastopijo z oboroženo silo. To pa bi se zgo¬ dilo samo z namenom, da bi Car¬ ranza odnehal. če bi prišli po reorganizaciji uprave cientificos na površje, se ameriška vlada ne bi več brigala za to, ker bi bila to notranja za¬ deva Mehika. Ali v reorganiza.- cijo se nimajo vmešavati. Na drugem stališču pa stoje o- stale- republike. Načeloma žele, da nastane mir v Mehiki. Toda oboroženi intervenciji Zedinjenih držav nasprotujejo v vsakem slu¬ čaju, kar se tiče posvetovanja, pogajanja in reorganizacije, pa hočejo, da bi bili tudi cientificos zastopani. (Republike centralne in južne Amerike se boje, da bi bilo obo¬ roženo posredovanje Zedinjenih držav lahko prvi korak za kak¬ šno okupacijo ali aneksijo, česar si pa latinska Amerika iz zelo razumljivih razlogov ne želi. Stvar se je zamotala, in treba bo paziti, da ne postane iz za- pletljajev nevarna kriza. • Zadnjo uro poročajo, da se je na konvenci vendar še dosegel sporazum, najbrže zato, ker noče¬ jo latinske države ostati osamlje¬ ne. KATOLIŠKI VITEZI. V Seattle, Wash., so imeli Ko- lumbusovi vitezi svojo letno kon¬ vencijo. Kakor je znano, je to katoliška klerikalna organizacija v Ameriki, ustanovljena baje za obrambo katoliške vere, v resnici pa kot ofenzivna armada katoli¬ ške cerkve. Njihovo konvencijo je počastil tudi nadškof John Bonzan kot papežev delegat in njegov pozdravni govor je bil največji “dogodek” na tem zbo¬ ru. Nadškof je govonnil o kosmo- politizmu in o lojalnosti. Odo¬ braval je boj “knezov” proti so¬ cializmu, s čimer pač nismo niti najmanj presenečeni. Njegova milost je dejal: “No-’ beni posvetni interesi ne smejo braniti Kolumbusovemu vitezu, da se ne bi javno priznaval za katoličana in da bi bil ponosen na to, da je član velike cerkve sedanjega veka. V načelih vaše katoliške vere tiči prava moč in toplota vaše lojalnosti in vdanosti do vaše zemlje; ameriška ustava vam je sveta in prihaja takoj za božjo ustavo, kakor je označena v evangeliju. Kolumbusovi vitezi, bojujte se zoper rasno nezaupanje in zoper narodne ločitve! Gojite duha so¬ lidarnosti, duha bratstva! Tako se slabi ojačajo, močni se pa hra¬ bre za večje napore. Trudite se, da se uniči zlo, ki hoče zru»m družbo. Plemenito in door-> ste se bojevali za pravično stvar pro¬ ti socializmu. Pojdite proti nje¬ mu in z njim združenim zlom na¬ prej, delajte in umirajte!” Katoliška cerkev ima vsako¬ vrstne note in zna zapeti, kakor zahtevajo razmere. V Ameriki priporoča papežev delegat kato¬ ličanom lojalnost in jim hvali a- meriško ustavo. Ali zgodovina dokazuje, da zna katoliška cerkev danes preklinjati, kar je včeraj blagoslavljala. In tudi v Seattle so bile nadškofove besede neod- kritosrčne. Najdemokrati-enejša institucija Zedinjenih držav in najbolj iz duha njene ustave iz¬ virajoče je javno šolstvo. Prav. to pa nima večjega sovražnika od katoliške cerkve, ki hoče zavlada¬ ti v šolah, dobro vedoča, da dobi vso oblast v svoje roke, ako se ji posreči zastrupiti mladino s svo¬ jimi dogmami in s svojo intole- ranco. Nadškof govori o solidarnosti in bratstvu. Toda ko ne ve, da smatra katoliška cerkev vse ne- katoličane za krivoverce, s kate¬ rimi je vsako bratstvo nemogoče? Da poziva papežev delegat Ko- lumbusove viteze na boj proti so¬ cializmu, pa ni nič novega, in ni¬ komur ne bo padlo zaradi tega srce v hlače. Bolje je, da prizna¬ vajo svoje sovraštvo, nego da bi tudi tukaj uganjali hinavstvo. PANIKA NA PARNIKU. Okrog 2000 potnikov na parni¬ ku “Grand Republic” je prežive¬ lo zadnjega julija v bližini Coney Islanda pred Nev Yorkom dvaj¬ set strašnih minut. Parnik je pri¬ šel iz Rockaway ter hotel pristati, da izkrca potnike ter vzame dra¬ ge na krov. Naenkrat je nekdo na spodnjem krovu zakričal: Otrok je padel čez krov! -—- dragi pa: Ogenj! — Nastala je strašna pa¬ nika. Vpričo svežega spomina na katastrofo v Chicagu je vse prije¬ lo za rešilne pasove, dočim so žen¬ ske in otroci vpili ter pripomogli, da se je razširila panika po vseh treh krovih. Zmešnjava je posta¬ jala vedno večja in le hladnokrv¬ nosti posadke in častnikov je za¬ hvaliti, da ni prišlo do večje kata¬ strofe, Kapitan je moral z revol¬ verjem v roki krotiti razburjeno množico._ Ko je pristal zvečer parnik v Nev Yorku, je bilo opaziti sledo¬ ve panike. Kapitan je izjavil, da ni bil nihče ranjen in da ni nihče padel čez krov. ADVERTTSEMENT SLOV. DELAVSKA Ustanovljena dne 16. avgusta 1908. PODPORNA ZVEZA Inkorpordrana 22- aprila 1909 v državi Penn. Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: PRAN PAVLOVČIČ, box 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZORKO, K. P. D. 3, box 50, West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, 46 Main St. Conemaugh, Pa. Pomoini tajnik: IVAN PROSTOR, box 120, Export, Pa Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohi*. Pomožni blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O. ZAUPNIK: ANDREJ VIDRIH, box 523, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lock box 57, Conemaugh, Pa. PRAN TOMAŽIČ, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., box 73. NIKOLAJ POVSE, 3. nadz., 1 Craib St., Nunnry Hill N. S. Pittsburg, Pa. POROTNIKI: IVAN GORŠEK, 1. porotnik, Box 195, Radley, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 6121 St. Clair ave., Cleveland, O. ALJOZIJ KARLINGER, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. P. D. 4. box 88 VRHOVNI ZDRAVNIK. P. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. GLAVNI URAD v hiši št. 46 Main Street, Conemaugh, Pa. POMOŽNI ODBOR. špendal Ivan, Conemaugh, Pa., box 781. Gačnik Ivan, 425 Coleman Ave., Jobnstown, Pa. Gabrenaja Jakob, box 422, Conemaugh, Pa. Bove Frank, R. F. D. 5, bot’ 111, Johnstown, Pa. Suhodolnik Ivan, box 273, South Fork, Pa. Zoler Alojzij, box 514, Conemaugh, Pa. ŠTIRIMESEČNI RAČUN S. D. P. Z. OD 1. SEPTEMBRA 1914 DO 31. DECEMBRA 1914. Dohodki. Obresti od čekovnega računa pri Lake Shore Banking Trust Co. v Cleveland, Ohio .$ 21.95 Adams Expres Co. plačala odškodnino zaradi o ne pravem času do¬ stavljenih tiskovin, naročenih od Glas Svobode, Co. 2.00 Obresti od obrestne vlogi; pri Prvi narodni banki v Conemaugh, Pa. 101.70 Obresti od obrestne vloge pri Potter Title Trust Co. v Pittsburgh Pa.. . 100.00 Obresti od obrestne vloge pri Continental Trust Co. v Pittsburgh, Pa... 66.66 Obresti od obrestne vloge pri Conemaugh Deposit Bank v Conemaugh.. 101.32 Skupaj .$ 393.63 Vsa društva vplačala od 1. septembra 1914 do 31. dee. 1914 . 18,067.97 Vseh dohodkov skupaj od 1. septembra do 31. dee. 1914.$18,461.60 čisti preostanek dne 31. avgusta 1914 . 21,210.99 Vsota .$39,672.59 Izdatki. Plače uradnikov, dnevnice in vozni stroški .$ PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUŠTEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, 46 Main St. Conemaugh, Pa., član S. D. P. Z. Aavertnik Jožef, 2821 Cravvford Ave., Chicago, 111., član S. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, 111., član S. S. P. Z. Hrast Anion, P. O. New Duluth, Minn., član S. N. P. J. Stefančič Martin, box 78, Franklin, Kans., član dr. sv. Barbare. Frank J. Aleš, 4008 W. 3Ist St., Chicago, lih, član S. D. P. & P. D. Goršek Ivan, box 211, West Mineral, Kans., član A. S. B. P. D. Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st St., Chicago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni, pošiljati vse lepiš e in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj M pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Eipresnih; ali Bančnih denarnih »akasnic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V nlučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake jKMaanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri¬ hodnje popravi. Štirimesečni račun S. D. P. Z., od sept. 1914 do 31. decembra 1914. DRUŠTVA VPLAČALA. Štev. Ime Društva. M o 'P d d - 4-5 e- A d o P d t$kii •>8l, s "‘ten * in % S sobratskim pozdravom kW<* V vsem NAPREJ ZA ZDRUŽENJE!!' Louis Bavdek, gl. tajnik S. D. P. Z- PROLETAREC tal «i "st, icseeni račun Slov. Del. Podp. Zveze, od 1. jan. do 30. aprila 1915. P>'i ” 9 -5n te lefo n "-..'' f »*S va . ■’ llalož ea 8 , • ma ja w Pa. "3.18 9 3.ij 93.J9 274.19 274.1J pRUŠTVA vplačala. Ime društva. m . D očnik . eznik . »jni Slovenec trija . ; ti bratje ... inost . jinski raj ... edni Štajerec laja poljana vobode ica . ■ jrnica jjj dom . ivan ... itstvo . ruženi Slovenec h, Pa. 296.14 103.35 103.35 155.04 155.04 86.35 šol . • boja do zmage 'venski bratje .. irija . eiavec . -arnica . Jroljub . Sibsburški sinovi ;nja zarja ... joga . leieni vrt. nska zastava .. [SSOSt . leninski raj. nžitelj . Mjana . iri bratje . ana. 244.50 244.50 1 , 222.00 Kroa i. aupnik S, D. J Nick Povše, r osip Žele, bi. konvencije, 1 konvencijo ii j, priporočenih )ve delegatov, v» :>ilo mogoče, da sj legat prejel psi vencijo. Ato K, bila naša pi itak v Pii m še sedaj i, ko si ri v več orgai nepremagljive i , je zelo kratki mio imeti toliko» i v resnici za j j zaradi tega »| ;eh par mesecev mio vztrajni, je^ no, da se konvea r pričetku ob . J. svoje red«*' itembra, apelira*^ je v resnici za <1 dbor in žlanst"! o, to Pd __1 g O r £ -rV b » ik 1 P » 'ki se vleče že ne- >snid ^ . mesecev - Jama je na za- oV ensP e ' S K^ n ' 1 Podlagi v upravi rudarjev. , 0 zdr a ''?!?vh L'" stra P ina premogarjev pa na- 2DS l,ž! te i * n n °če delati v (jmk S ' ,r "žni jami. Ali ne glede na te špekulante in ne glede na one druge špeku¬ lante, ki vodijo kupčijsko politi¬ ko na drugo stran, pričakujoči profitov od familije Holstein-Got- torp Romanov ali pa i&d familije Karagjorgjevič, je v debatah o jugoslovanstvu najti vse polno nasprotnih mnenj in nazorov. Te¬ mu se seveda ne more nihče čudi¬ ti, kdor se spomni, koliko različ¬ nih faz in metamorfoz je doživel jugoslovanski problem izza Gaje- vili in Karadžieevih časov na Balkanu, na Hrvaškem in na Slo¬ venskem, in kdor ve, da se tudi tam do današnjega dne ni dosegla nobena formula, o kateri bi se moglo reči, da jo je sprejela ve- zgodovinske čina prizadetega ljudstva in da je primerna za realen program. Na to so. pozabili v Ameriki vsi tisti, ki so začeli odtod graditi Jugoslavijo in ki so pričakovali nje realiziranje od ruskega carja in sir Greya^kot posledico seda¬ nje vojne, če bi angleški mini¬ ster eital ameriško jugoslovansko časopisje in se hotel iz njega po¬ učiti, kaj je Jugoslavija, bi se mu moralo zmešati v glavi. Kaj¬ ti v vsaki fantaziji ima Jugosla¬ vija drugačne fundamente in drugačno obliko. Največja napaka, ki je bila storjena v Ameriki, je bila ta, da so se najprej meni nič tebi nič sklepale “izjave,” in dolgo po¬ tem se je šele pričela diskusija, namesto da bi se bilo ravnalo lo¬ gično : Najprej vsestranska, te¬ meljita razprava, potem pa sklep kot sad debate. Ako bi se bilo tako postopalo, je mogoče, da bi se bil dobil zaključek, ki bi res¬ nično izražal mnenje vsaj večine v Ameriki živečih Jugoslovanov; tako bi se bila nemara tudi us¬ tvarila podlaga za delo, od kate¬ rega bi se mogel pričakovati u- speh. Tako p.a smo dobili izsilje¬ ne izjave na papirju, v resnici pa imamo konfuzijo, da si večje ini-j koncentracije učinkujejo v teli razumeti. Niti problem srb¬ skega naroda se ni tam reševal, ampak reševal se je edino pro- i dinastije Karagjorgjevič z tvom dinastije Petrovič-Nje- guš. Če' se abstrahira od jugoslovan- oa, se mora vendar priznati, da problem srbskega naroda nje¬ gova združitev. Te pa preroki v hotelu La Salle niso hoteli! Mo¬ rali so vedeti, kar ve vsak šolski otrok: Da so Črnogorci prav tako Srbi kakor Srbijanci. Toda či- tajte lasallsko resolucijo! Iz nje je popolnoma razvidno, da veli¬ ki besedniki nočejo združitve Čr¬ nogorcev in Srbijancev. Zakaj krona cetinjskega veličanstva je apostolom zlaganega jugoslovan¬ stva več kakor interesi srbskega naroda. Povečati moč kralja Pe¬ tra in njegovih sinov, to je bil na¬ men lasallskih propagatorjev; ju¬ goslovanski narodi jim pa niso. bili nič druzega kakor sredstvo za namen. To so bili razlogi naše opozicije. Jugoslovanska misel je tudi na¬ ša misel. Če mislijo, da je Ame¬ rika Melting Pot, v katerem se narodi iz vseh krajev sveta stope v en narod, vendar svet še ni tak Melting Pot, da bi iz vseh plemen našega planeta lahko nastal en sam narod. Eksistenca različnih narodov je dejstvo; zato so tudi vprašanja teh eksistenc upraviče Zedinjenje želimo. Hočemo ga, ker 'hočemo, da bodo tudi Jugo¬ slovani faktor v kulturi vsega člo¬ veštva, ker nočemo, da bi se naše moči po nemarnem tratila, ker hočemo zdravo, ekonomijo svojih sil. Ali da dosežemo zedinjenje, moramo natančno poznati razme¬ re, iz katerih more izhajati, pogo¬ je, ob katerih je mogoče, in pota, ki jih je treba izkrčiti do cilja. Za to je treba dela, katerega ne morejo nadomestiti nobeni Po¬ točnjakov] dekreti. In narodne moči je treba za to, katere tudi ne nadomestijo nade v zaveznike, bojujoče se za svoje, ne pa za na¬ še interese. če pa želimo zedinjenje, se sa¬ mo ob sebi razume, da moramo odklanjati vsako hegemonijo. Nič nezaupanja nimamo do srbskega naroda, niti trohice zaupanja ni¬ mamo do srbske dinastije. Sploh do nobene dinastije na svetu n®, Za Jugoslavijo smo, nikakor pa nismo za to, da bi se v tej Jugo¬ slaviji etablirala kakšna balkan¬ ska Prusija, če se zedinimo, je treba, da žrtvuje vsak del nekaj svojega zaradi koristi, ki jih pri¬ naša skupnost vsem; nikakor pa ne gre, da bi en del vse vzel, drugi deli pa vse dali. Zato smo, da se združimo, ne pa za to, da pogolt¬ ne eden vse druge. Za združitev je treba medseboj¬ nega sporazuma. Ne sporazuma Ena najboljših socialističnih revij v angleškem jeziku v Ameri¬ ki je: “INTERNATIONAL SO¬ CIALIST REVIE W. ’ ’ — Izhaja mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 E Ohio St., Chicago, 111. Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno železni¬ ške postaje, Lyons, 111. Telefonska štev.: 224 m. “Ako si nameravate naročiti grafofon, ali importirane sloven¬ ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsako¬ vrstne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbovec, P. O. Frontenac, Kans. Dr. Pain Expeller za revmatične bo¬ lečine, za bolečine otrpnelosti skle¬ pov in mišic. Pravi se dobi le v zavitku, kot vam kaže ta slika. Ne vzemite ga, ako nima na zavitku naše tržne znam¬ ke s Sidro. 25 in 50 centov v vseh lekarnah, ali pa naročite si na¬ ravnost od F, Ad. Richter & Co. 74-80 Washington Street, New York, N. Y. ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče. Tel. Canal 418* 2348 Bine Islnad Ave. Chicago, HI. CARL STROVER Attorney at Law Zastopa sa vseh sodiščih. specialist za tožbe v odškodnins¬ kih zadevah. Št. sobe 1009 133 W. WASHIN€TON STREE1, CHICAGO, ILL. Telefon: Main SDSS na. Za jugoslovanska plemena I dinastij, ampak sporazuma naro- sliti ne moremo. Kajpada, tiste izjave so bile potrebne. Posamezni politikanti so jih nujno potrebovali, da so mogli igrati vlogo velikih in važ¬ nih mož. Zato so se uprizarjale komedije, imenovane “narodni sabori.” Zato je moral vsakdo prisegati na to, kar so predpisa- vali glumači. Zato ni smel nihče imeti svojega mnenja, če pa ga je le imel, je moral biti proglašen za izdajalca, renegata, človeka brez narodnosti. Izjave so se sprejemale, tiskale, smatrale za dokumente. Zdaj pa imamo konfuzijo. Ljudje, ki so drveli za Potočnjaki in enakimi preroki, postajajo, od¬ pirajo oči in — majejo z glavo. In pišejo danes to, kar smo mi pi¬ sali pred meseci, in pišejo še bolj pesimistično. Dozdeva se jim, da agitacija za Jugoslavijo pravza¬ prav ni bila nič druzega kakor a- gitacija za Veliko Srbijo; dozde¬ va se jim. da ni šlo za osvobodi¬ tev, temveč za aneksijo Slovencev in Hrvatov; dozdeva se jim, da ni nikjer garancije za enakopravnost ' vseh jugoslovanskih plemen! pa je vprašanje to: Ali daje se¬ danja ločitev Jugoslovanov v raz¬ lične narode vsakemu posamezne¬ mu izmed njih in vsem skupaj po¬ goje za tak razvoj, da morejo na¬ predovati in korakati v eni vrsti z ostalimi narodi? Pravijo, da so tudi doslej eksi¬ stirali, četudi so bili ločeni. Ali to ni nikakršen dokaz. Ma¬ li obrtniki so, eksistirali, dokler se ni velekapitalistična produkcija tako razvila, da jih je pogoltnila. Kar je moglo obstajati v razmerah preteklosti, nima nikakršnega jamstva, da bo moglo obstajati v razmerah bodočnosti. Zakoni kul¬ turnem življenju prav tako kakor v gospodarskem. In — kako so eksistirali razcep¬ ljeni jugoslovanski narodi? Saj niti ni res, da so živeli narodno življenje. Kajti ne eden si ni mogel pridobivati potrebne kul¬ ture izključno s sredstvom svoje¬ ga jezika. Če hoče Slovenec ali Hrvat doseči količkaj izobrazbe, dov. Kje je ta sporazum? Kaj je doslej storjeno, da se doseže? Bodimo iskreni pa priznajmo Skoraj nič ... V New Yorku je bilo 60,000 krojačev na tem, da vstopijo v stavko. Zupan je ustanovil od bor, da posreduje, in zadnjo uro, preden je imel pričeti boj, so pod¬ jetniki priznali vse važnejše za¬ hteve delavcev. To se ne bi bilo zgodilo, če bi dvajset županov posredovalo, ko se ne bi bili gospodarji prepri¬ čali, da imajo krojači premočno organizacijo. Lastna moč je ved¬ no najboljša garancija za delavca Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik za notranje bolesni In ranocelnik. i»dravni*ka preiskava brezplačne—pla¬ čati j« le zdravila. 1924 Blue Isl&nd Ave., Chicago. Ureduje od 1 do S pel.; od 7 de 9 zvečer. Izven Chieage Živeči bolniki naj piieje iloveneke. «J. A. FISCHER Buffet Ima na razpolago vsakovrstno piva, vino, smodke, i. t. d. Izvrstni prostor za okrepčilo. 8708 W. 26th St., Clilcag«, m. Tel. Lavrndale 1761 Socialistične slike in knrtn. IV soboto je odplul parnik “St Louis” ameriške črte iz New Yor ka v Liverpool. Potnikov je bilo 670, to je mnogo več nego že dav¬ no pred tem. Preden je ladja za¬ pustila luko, so strogo preiskali vso prtljago, če ni kje -skrita kak¬ šna bomba ali pa drug eksploziven materijah “Piramida kapitalizma”, n slo¬ venskim, hrvatskim in angleški® napisom. “Drevo vsega hudega” s slo¬ venskim napisom. 1 ‘‘Zadnji štrajk” s hrvatskim napisom. “Prohibition Dope” z angleš¬ kim napisom. Cene slikam so 1 komad 15« 1 tucat $1; 100 komadov $7.00 . Cene kartam: 1 komad 2cS 1 tucat 15c, 100 komadov 70e, Poštnino plačamo mi za vss kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB. OO. 1311 E. 6th St., Cleveland, Ohio. i VABILO NA VELIKI PIKNIK katerega priredi Slov e nsk o Soc i al. Pevsko Društvo “Napr e j ” dne 15 (petnajstega) avgusta v livingston, HI. Piknik se priče ob 1 uri popol. v livingstonskem vrtu. Tem potom vabimo vsa sosedna društva, sosebno iz Staunton, Penna., Witt in Nokomis, da nas v mnogobrojnem številu posetijo. Na programu je vsestransko zanimiva zabava. Pele se bodo lepe slovenske pesni in poleg Vega sodeluje tudi nemško pevsko društvo “Vorvvarts”. Sodruge in sobrate opozarjamo, naj ne zamude te lepe zabave. Točilo se bode sveže pivo in dobil se bode dober prigrizek. Za najboljšo postrežbo in red bode skrbel. Veselični odbor. MODERNA KNIGOVEZNICA. Okusno, hitro in trpežno delo za privatnike in društva. Spreje¬ mamo naročila tudi izven mesta. Imamo modeme stroje. Nizke cene in poštena postrežba. BRATJE HOLAN, 1633 Blue Island Ave., (Adver.) Chicago, Eh I s mi opravi najbolje in najceneje Konzularne : st aro k raj S sodtiijske vojaške a07 m. zaicva ^^/^j] WaU | {ee 'fl/jg.J v.m 8 PROLETAREC C A tran K. a ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE J. S. Z. dne 10. julija 1915. Navzoči so Polovina, Godina, Dubra- vac, Krpan, žikič, Suša, Kokotovich, Šavs in Hren. Od nadzornega odbora so navzoči Trstenjak, Mavrich, Hinieh in Celieh. Od urednikov sodr. Kristan od Proletarca in E. Cvetkov od Kad- ničke Straže. — Predseduje Godina. Zapisnik zadnje seje se prečita in sprejme, bita se dopis od kluba št. 35, iz West Allis, Wis., v katerem se prito¬ žujejo čez uredništvo E. S., ker ni pri¬ občilo dopisa tičoeega se agitacije za gradnjo tamošnjega doma. Po daljši razpravi in pretresanju, kakor tudi iz Straže se dožene, da je uredništvo po mogočnosti klubu ustreglo. Končno gl. odbor obsoja ton, v katerem se glasi klubova pritožba. ■ Klub št. 53, Gary, Ind., naznanja in utemeljuje isključitev Lj. Bogdanoviča, kar se. vzame na znanje. Prečita se list kluba št. 61, Detroit, Mich., v katerem priporočajo, naj bi Eadnička Straža izdala za 1. 1916 svoj koledar. Zadeva se izroči hrvatskemu upravnemu odboru. Prečita in na znanje se vzame list Pennsylvanslcega konf. odbora, ki upra- šuje, kaj je z zvezno tiskarno. Ob enem se zaključi, da se o tiskarni razpravlj; na posebni—izredni seji, ki se ima vrši¬ ti 24. julija, na kateri se bo razpravljalo tudi o načrtu za večjo propagando naobrazbi in agitaciji za naše časopisje, Sodr. Petrich prečita list od sodrugi nje Malkiel iz N«w Yorka, ki je svoje časno naročila nekaj letakov za žensko propagando, pa se ji zdi, da je račun za tisk previsok in prosi, če bi se račun znižal, o kratki debati se dovoli iz zvezne blagajne $5.00, vendar mora gl, tajnik preje poskušati, da plača račun dotična ženska socialistična liga, ki je letake naročila. Sodr. Petrich poroča, da je bilo v me seču juniju razpečanih 1620 rednih in 65 izjemnih znamk; dobrostoječili čla nov v juniju je bilo 1800. Dalje poroča da so hondi za blagajnika tiskarskega odbora kakor tudi njegov v redu. O pregledovanju zveznih računov po roča sodr. Hinieh, da je bilo skozi april maj in junij dohodkov $1,457.54, izdat¬ kov pa $1,034.86; preostanek v blagajni dne 30. junija $422.68. Denarja za tis karno je na banki $3724.56. To se vza¬ me na znanje, Z ozirom na apel organizacije št. 92 v Ziegler, 111., da se ji prizna primerna svota v agitatorične namene, se sklene, da se jim da $10.00, kakor bo treba. Zaključek seje. M. Polovina, zapisnikar. POZOR. Opozarjamo vse zastopnike in somišljenike, kateri nabirajo o- giase za naš “Ameriški družinski koledar”, da naj jih pošljejo naj¬ kasneje do 20. avgusta, da potem lahko upravnik Koledarja vse stvari pravočasno uredi. Upravništvo Koledarja. POZOR naročniki v Conemaugh, Pa.! Obveščeni smo, da je pričela tamošnja pošta s 1. avgustom do¬ stavljati vse poštne pošiljatve naslovnikom na dom. Prosimo to¬ rej cenjene naročnike, da nam NEMUDOMA NAZNANIJO NA¬ TANČNE NASLOVE . SVOJIH STANOVANJ, da moremo iste v imeniku popraviti in tako pošti omogočiti, da bode list našim na¬ ročnikom redno dostavljala na dom. Upravništvo Proletarca. LISTU V PODPORO. SKUPKA KONFERENCA ZA CRAWFORD COUNTY. Radley, Kans. Po- zaključku zadnjega skup nega zborovanja oziroma skupne konference jugoslovanskih socia lističnih klubov v Cravvford Co. država, Kansas^ se vrši prihodnja skupna konferenca J. S. klubov dne 15. avgusta t. 1. ob 2. popol¬ dan v naselbini Radley, Kans v Markovičevi Hali. Torej so vab ljeni vsi sodrugi in sodruginje ter sploh vsi rojaki, da se udele že skupnega zborovanja. Kdor želi boljšo bodočnost sebi in svo¬ ji družini, naj sodeluje z nami, da se odpravi sedanji krivični si¬ stem in doseže družba na boljši, pravičnejši podlagi. Vsem sotrpinom kličemo: Na svidenje v Radley dne 15. av¬ gusta. John Goršak, konferenčni tajnik POROČILO o fondu za Delavski Dom v West Allis, Wis.,_do 31. julija. Jugoslov. soc. udruženje št. 35 v West Allis, Wis., je dne 15. ma¬ ja na redni seji sklenilo zgraditi Delavski Dom. Kupilo je v ta namen zemljišče in ustanovilo fond za stavbo. Dohodki tega fonda so doslej sledeči: Od picnica 6. junija.$199.62 Od picnica 25 julija. 70.00 Klub št. 131 “ “ 92 “ “ 59. “ “ 96. “ “ 61. “ “ 108 . “ “ 18. “ “ 117 . “ “ 134 . “ “ 71. “ “ 6 . “ “ 104 . 19 W’d Branch Mihvaukee 25 W’d Branch Mihvaukee 22 W’d Branch Mihvaukee 'West Side Woinen Branch Aust. Hung. Branch Mihv. S. S. AVornen Br’ch Mihv. Darila sodrugov. 47.20 Skupni dohodki do 31 jul. 365.07 Izdatki za poštnino i. t. d. 3.15 V blagajni koncem julija 361.92 Udruženje je kupilo zem¬ ljišče v vrednosti .^.. . 910.00 Vplačalo iz dr. blagajne 30.00 Dolg znaša še . 880.00 E. Hrnjak, blagajnik. 1.00 5.00 3.25 1.00 5.00 2.00 5.00 2.00 5.00 5.00 5.00 2.00 1.00 1.00 1.00 1.00 2.00 1.00 Jugoslo- Nabrano na pikniku vanslah -socialistov v Kenosha, Wis., $2.10. — Jakob Rutar 50c. And. Belak 25c. Joe Cukjati 25c. Frank Garbolšek 25e. Frank Cej 25c. Mike Fine 25c. Ant Fine lOc. . Vsi v Stone City, Kans. —■ John Blaschitz, Aurora, 111-., 50c. — Jugoslov. soc. klub štv. 1, Chi¬ cago, Illinois, 95c. — Jugoslov. soc. klub štv. 133, Dunkirk — Pittsburg, Kans., $3.00. — Jugo¬ slov soc klub štv. 136, $2.00. Matt Miklavčič $1.00, Joseph Jereb $1.00, Matt Batich $1.00, Rudolf St.raws 50c, John Luznar 50c, Blaž Eržen 50c, John Golob 25u, John Jelovcan 25c. Vsi v Rock Springs, Wyo. — Jugoslov. soc. klub štv. 10, Forest City, Pa. Preostanek od gozdne veselice $5.00. — Skupaj 20.40. Zadnji iz¬ kaz $462.85. Vsega do danes $483.25. LISTNICA UREDNIŠTVA. C. H. R., Adamson, Okla.: Na Vaše vprašanje Vam ne morem odgovoriti iz enostavnega razlo¬ ga, ker ne morem spravljati dopisov, kadar so že enkrat priobčeni ali pa odloženi. Če je res, da ni dela., pa je človek spo¬ ročal, da ga je dovolj, je to seve¬ da grda podlost, in jaz sam ob¬ žalujem, da ne vem sedaj, kdo je to pisal. Naravno pa je, da ne morem jaz iz Chicaga kontrolira¬ ti, kakšen je položaj v kakšni 1 naselbini. Vem pa nekaj druze- ga: Na prihodnjem kongresu stranke bom predlagal, da ne pri¬ obči Proletarec nobenega dopisa več, ako ni poslan od kluba in potrjen od klubo-vih uradnikov. To je edini način, -da se morejo preprečiti take reči. Ako ima kdo kaj važnega, gre lahko v svoj klub, pa ve uredništvo po¬ tem vsaj, da se lahko zanaša na resničnost. Nevažnih reči, čisto osebnih zadev in takih, ki se zde edinemu dopisniku važne, pa sploh ni treba poročati. Moje mnenje je bilo itak vedno to, da ima biti Proletarec list za socia¬ lizem, ne pa za vsakovrstne do pisniške vaje. In mislim, kdor želi, -da bo Proletarec res stranki¬ no glasilo, bo na kongresu podpi ral moj predlog. nosti. Omrzetu pa svetujemo, naj pazi, kaj da piše, da se mu ne bo treba zagovarjati pred mirovnim sodnikom. V javnosti se pa ne bomo na dolgo in široko prepirali z njim. Ignac Žlemberger. ŠE ENA IZNAJDBA. Iz Brazil, Ind., poročajo: Kurjač Arthur Butts na želez¬ nici Chicago and Eastern Illinois je naredil zanimivo in važno iz¬ najdbo, s katero so se že razni teh¬ niki brez pravega uspeha trudi¬ li. Iznašel je fotografijo na da¬ ljavo, in sicer brez žice. Tajnosti svoje- iznajdbe noče izdati, da ne bi prišla v roke, v katerih je on ne bi hotel videti. Pravi, da sto¬ ji s svojim sedanjim- aparatom lahko na dnu globokega studenca, ali pa v rovu, pa lahko fotografi¬ ra pol milje oddaljen predmet. Njegov aparat se operira s šest¬ kratno suho baterijo. Z večjo e- lektrično močjo se baje lahko do¬ bi slika štiri in pol milje oddalje¬ nega predmeta. Za dokaz resničnosti je Butts v temni noči fotografiral poldrugo miljo oddaljeno tovarno Brazil Glay Company. Trdi, da registri¬ ra aparat celo daljavo do fotogra¬ firanega predmeta. Butts, ki je šele 28, let star, je že prej storil dve iznajdbi. Ena se tiče varnostne naprave za ele- vatorje in jamska dvigala. Tudi za uničevanje hesenskih muh, ki delajo farmarjem veliko škodo, je baje- iznašel nekaj učinkovite¬ ga. Njegova fotografija na dalja¬ vo je vsekakor zelo zanimivo Ali nič manj zanimivo ni to, da je pi-vo vprašanje: Kako bi se mo¬ gla iznajdba porabiti za vojno? Če izpolni aparat vsa pričakova¬ nja, bi bilo z njim v najtemnejši noči mogoče fotografirati sovraž- kove čete in utrdbe, kar bi bilo vsekakor zelo važno. Dandanes ne more človeški duh izumiti skoraj ničesar, kar ne bi bilo v prvi vrsti v pri-d Molohu. Če je Buttsova iznajdba res tako popolna, kakor misli sam, je go¬ tovo, da mu prinese več denarja in slave, kakor vse iznajdbe, ki so namenjene varstvu človeškega življenja. utopij, ampak da hoče stati z o- bema nogama na realni zemlji. Omenjena liga se noče potego¬ vati za mir z resolucijami in s pe¬ ticijami, kar delajo razne organi¬ zacije filantropov in pacifistov, ampak hoče med delavci širiti spoznanje o škodi, ki jo povzro¬ ča vojna ravno delavskemu razre¬ du. V tem zmislu je to agitacijo vsekakor pozdraviti. Zatajiti pa ne moremo, da sma¬ tramo vendar agitacijo za socia¬ lizem za stokrat važnejšo. Kajti mnenje delavstva o vojni kakor o vsakem drugem vprašanju bo še¬ le takrat kaj veljalo, kadar bo imelo delavstvo dovolj moči, da podpre z njo svoje mnenje. Do¬ kler vlada kapitalizem, jc v tem dokaz, da, delavstvo še nima do¬ volj moči, in dokler je nima, sl tudi ne more domišljati, da lahko prepreči vojno. Kadar bo imelo dovolj moči, pa ne bo treba več agitirati za mir, ker bo takrat de¬ lavstvo lahko odpravilo ne le voj¬ no, ampak kapitalizem sploh, in vsako zlo, ki ima svoje korenine v kapitalizmu. Moč zdraviteljica narave. Zdravniki vseh narodov in sto¬ letij so se vedno zanašali, da je “vis medicatrix natura e” ali zdravilna moč naravne. ‘Vsi vemo, da ozdravi narava marsikatere bolezni, vendar je pa nevarno, se povse na njo zanašati. Naša dolž¬ nost je pomagati naravi kolikor mogoče. Najboljša moč je, kot navadno, izčistiti telo ter ga o- jaciti. Najbolj se more to storiti z Trinerjevim ameriškim zdra¬ vilnim grenkim vinom, ki obvla¬ da zapeko, ne da bi oslabilo drob. To je velika prednost. Trinerje- vo ameriško zdravilno grenko vi¬ no zelo dobro učinkuje na želodec in čreva, kot spodbujevalec in o- krepčevalec. V lekarnah. Cena $1.00 Jos- Triner, izdelovalec, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. # # # James F. Stepina, predsednik. Christian R. VVaHeck, I. podpreds. Emanuel Beranek, II. podpreds. Adolf J. Krasa, blagajnik. Ravnateljski odbo Michael Zimmer, načelnik Emanuel Beranek flpr Dr. Anton Biankini $ Abel Davis JohnFucik A. V. Geringer / ,„||tle Frank J. Sbi Jame« F. C.R.W AMERICAN STATE BAN 1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice, CHICAGO, ILL. Glavnica in prebitek . . . $500,000.0( fSOPRTO" P° n deljek i n V četrtek do 8izveč^ tc " UUrSl 1 U« vse druge dneve pa do 51 popoldjf : ‘‘ liape n ‘Prejem cim o hranilne QQL 'Vloge in dajemo • . .*J /O obredli letno. Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da pošteno izplača ali pa Vam vrne. r ;^ pr ' ;#0 go* vsled m 'ujemi 0 1 i žlove Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico grobu in njenimi podružnicami. Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo, An« in Francosko. Govorimo vse slovanske jezike. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je Narodna Tiskarna 2146-50 Blue Island Avenue, Chicago, H«. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:- - “PROLETAREC” se tiska v naši tiskarni HAITI. Glencoe, Ohio. Cenjeno uredništvo! Naznanjam, da delamo sedaj v Glencoe vsak dan ob unijski pla¬ či in po osem ur. kar smo si pri¬ borili s 14 mesečnim štrajkom. Omeniti moram, da je lopovšči¬ na, kar piše neki Franc Omerzu iz Bellaire, O., v 58 štev. Glasa Svobode, da skebamo v Glencoe Ce je bil mož sploh tukaj, je mo¬ ral biti kot ogleduh, zakaj tukaj se ni pokazal Slovencem. Kateri koli rojak je doslej prišel v Glencoe, je še vprašal za Sloven¬ ce, le Omerzu ni storil tega. Pač pa je šel k bosu in se tako neum no vedel kakor v West Virginia, da je začel segat v žep, kakor da h da i M, ee 1 V® želj, la sv 'plenil i .;•% in Ka : > Se r je p > je Nb- Si , ■ ako V : Je. Ako vas muči revmatizem ali neuralgične bolečine, po¬ skusite Trinerjev liniment. To sredstvo takoj pomaga. Cena 25 in 50 centov. Po pošti 35 in 60 centov. 8oei[ 11 bil ,r Ali I ^Ho - tNh t( tf' ] \ , *| e ei) i X 5adr ' a so H,