/avavX Vodopisna služba v Predpisi navodilom za opazovanje zračne topline. V Ljubljani, Natisnil A. Klein & Oonrp. 1 S»«. v sporazumu s c. kr. osrednjim zavodom za meteorologijo in zemeljski magnetizem na Dunaju. Z odobrenjem c. kr. ministerstva za notranje stvari izdal c. kr. vodopisni osrednji zavod Vodopisna služba v Avstriji. Predpisi 0 z** dežj emerskih opazovanjih navodilom za opazovanje zračne topline^- Z odobrenjem c. kr. ministerstva za notranje stvari izdal c. kr. vodopisni osrednji zavod v sporazumu s c. kr. osrednjim zavodom za meteorologijo in zemeljski magnetizem na Dnnaju. V Ljubljani. Natisnil A. Klein & Comp. 1896. M cneoz^diZ. A. Predpisi o dežgemerskih opazovanjih v postajah HI. in IV. reda. § 1- Namen dežjemerskih opazovanj. Dežjemerska opazovanja imajo namen pozvedeti množino in porazdelitev v vsakem letnem času in vsakem vremenu v različnih oblikah nastopajoče izpodnebne moče ali padavine (dežja, rose, toče, snega, sodre, slane) ter so zategadelj jedna najvažnejših podstav za raziskavanje vodopisnih razmer po¬ sameznih porečij. § 2. , Merilo za množino in porazdelitev izpodnebne padavine. Množina izpodnebne padavine se izraža z višino, povedano v milimetrih, tiste vodne plasti, ki se nabere vsled te padavine brez nje izhlapenja in iz- kapanja v zemljo v posodi z ravnim horizontalnim dnom in z vertikalnimi stenami; v netekočem stanju nabrane padavine (sneg, toča, sodra, slana) se morajo zatorej, predno se zmerijo, premeniti v tekoče stanje, pri čemer je paziti, da jih kar najmenj izhlapi. Pri porazdelitvi padavine je — raz stališča posamezne opazovalne po¬ staje — paziti samo na čas začetka in na trajnost padavine. § 3. Dežjemer (ombrometer ali priprava za mero padavine) navadne sestave (za opazovalne postaje, ki se na novo ustanove). Ta dežjemer ali ombrometer (pod. 1) je sestavljen iz stojala, prestre- zila in merske cevi. Razen tega spada k njegovi popolni opravi še druga posoda (B), ki se uporablja kot reservna posoda ali pa za prigledno merilo snega; dalje pločevinast pokrov z ročajem. 1* 4 Podoba 1. 252 3 Stojalo je — navadno 185 centimetrov dolg, v četverje 10 centimetrov debel — v zemljo do 1 metra globoko navpično zabit kol s klopieo, da se nanjo postavi prestrezilo, ki je nataknjeno na kol s pripono (o), pritrjeno na posodo. 5 Prestrezilo obstoji iz lija (prave prestrezne posode) T, iz posode 1? in iz ročke K. Postavljajo dežjemer je skrbeti za to, da stoji trdno in da je zavaro¬ vana vodoravna leža prestrezilne ploskve (prestrezilne odprtine). Da prestrezilna ploskev leži vodoravno, o tem se je možno najlože pre¬ pričati s tem, da se aparat napolni z vodo. Zgornji konec stojala mora ležati okolo 5 centimetrov pod zgornjim robom posode, da se prestrezanje padavine (snega) tudi tedaj ne ukrati, kadar se uporablja za to sama posoda ali sama reservna posoda. Vertikalni razstoj prestrezilne ploskve lijeve od tal znaša praviloma 1 meter, toda na krajih, kjer bi ga lehko sneg zametel, ga je postaviti pri¬ meroma više. V ta namen je narediti ali višje stojalo, ali pa. je normalno stojalo pri¬ trditi na kol, ki je v zemljo zabit. Dasiravno so vsi navedeni deli prestrezilnega aparata Podoba 2. narejeni iz trdne cinkove pločevine in imajo trde robove, vendar je ž njim ravnati oprezno, da ne izgubi svoje okrogle oblike, ker bi potem nič več ne ustrezal svojemu namenu. Premer prestrezilne ploskve meri v znotranji odprtini 252'3 milimetrov, zatorej znaša nje vsebina kvadratnih metrov. Merilna cev (pod. 2) je z užganimi črticami v jed- nake volumske dele razdeljeno steklo. § 4. Kam je postaviti dežjemer. Kadar se izbira prostor, da bi se nanj postavil dežje¬ mer, gledati je pred vsem na to, da ima padavina od vseh strani prost dohod do prestrezilne ploskve, da pa ni raz¬ postavljena motečemu vplivu vetra; to bi bilo zlasti tedaj, kadar 1 bi se aparat — zoper vsa dotična pravila — postavil na kakšnem močno vetrovnem kraju, zlasti morebiti na kakšni hišni strehi. Najugodnejši kraj, da se nanj postavi dežjemer, je ne strmovit, zmerno razsežen ograjen prostor (vrt za zelenjavo ali veliko dvorišče); toda dežjemer moi*a biti od poslopij, zidovja ali drevja najmenj toliko oddaljen, kolikor so ti pred- metje visoki Kadar stoje na tisti strani, od koder prihaja dež, postaviti je dežjemer blizu za polovico dalje od njih. Samoumevno se mora aparat zoper slučajno ali nagajivo poškodovanje primerno zavarovati. 6 § 5. Kako je postopati, kadar se meri padavina. I. Kako je meriti dež. V ročki K (pod. 1) nabrana dežnica se previdno zlije v merilno cev, ta se postavi navpično ter na to bere višina vode raz lestvice (skale) na me¬ rilni cevi. Ker pa se voda prime steklene stene in ob robu stoji nekaj više, meriti je vodno površino ravno v sredi. Kadar prestrezena in v merilno cev vlita padavina seže do daljše s številko zaznamenovane črte, tedaj meri ta padavina toliko celih milimetrov, kolikor naznanja tej črti pridejana številka. Ko bi n. pr. vodna gladina (t. j. nje srednji del) v merilni cevi sezal ravno do one delne črte, ki je za- znamenovana s številko 5, tedaj bi se morala raz merilne cevi brana pada¬ vina zabeležiti s 5 milimetri (5'0 mm). Ker je dalje razstoj med vsakima dvema daljšima, s številkami zazna- menovanima črtama, ki ustreza z aparatom prestrezeni 1 mm visoki padavini, razdeljen v 10 jednakih delov, tedaj kaže razstoj med vsakima dvema ne¬ posredno drug drugi sledečima črtama padavinsko visočino jedne desetinke metra, kar se piše tako: 0'1 mm. Podoba 3. Stoji li n. pr. v merilni cevi višina vode, kakor v pod. 3 za dve kratki črti nad dolgo s številko 5 zaznamenovano črto, tedaj znaša padavina 5 celih in 2 desetinki milimetra, kar se piše tako: 5'2 mm. Ker merilna cev pri jednokratni napolnitvi do najvišje navadno s številko 12 zaznamenovane črte drži največ 12 mm padavine, tedaj se mora ista, kadar se je v ročki K na¬ bralo več padavine, večkrat napolniti in izprazniti, da se zmeri vsa padavina. Zatorej se merilna cev tolikokrat, kolikorkrat je do¬ volj vode, napolni do 12. delne črte in potem izprazni, in število teh polnitev se zabeleži; potem se preostali prebitek vode zmeri na poprej povedani način ter došteje k poprej dobljeni padavinski množini. Se je li n. pr. merilna cev trikrat napolnila do 12. dolge delne črte ter se je našlo ostalega prebitka 5'3 mm, tedaj znaša zmerjena množina dežja 3 X 12 + 5'3 = 41'3 mm. Samoumevno je zmeriti tudi tisto množino dežja, ki se razlije čez ročko in se nabere v posodi. Da se dalje pri meritvi večjih množin dežja preprečijo pomote, zato je svetovati, naj se zmerjena voda ne razlije takoj strani, ampak naj se dene v kakšno posodo ter se potem še jedenkrat zmeri (za prigled prve meritve). 7 Kadar med tem, ko se meri prestrezeni dež, še dalje dežuje, tedaj se dene v aparat reservna posoda, da prestreza dež; prestrezena množina padavine se zmeri ter dotični posledek v prihodnjo meritev privzame. Opazka. Kadar se merilna cev pokvari ali izgubi, more se prestrezena množina dežja tudi s tehtanjem določiti, pri čemer velja nastopno pravilo: S prestrezilom (lijem, posodo ali re- servno posodo) prestrezena množina dežja 1 mm visoka tehta 50 g. Ako se tedaj s tehtanjem prestrezenega dežja (po odšteti teži sotehtane posode) dobljeno število gramov deli s 50, dobi se v milimetrih izraženi dež, zatorej da, n. pr.*) 1 leg prestrezenega dežja 20 mm vi¬ soki dež; 1 dkg prestrezenega dežja da 0 2 mm visoki dež in 1 g prestrezenega dežja da 0-02 mm visoki dež. Ako se je n. pr. določila teža prestrezenega dežja z 2065 g, t. j. 2 kg, 6 dkg in v 2065 5 g, tedaj da ta teza — 41'3 mm višine dežja, ali kar je isto: (2 kg X 20) (6 dkg X 0'2) -j- (5 g X 0 02) = 41'3 mm t. j. tedaj ista padavina, katera se je po prejšnjem vzgledu dobila po meritvi z merilno cevjo. II. Kako je meriti dež, točo ali sodro. Za prestrezanje dežja, toče ali sodre se uporablja na stojalo pritrjena posoda B sama (pod. 1) ali pa ravno tako pritrjena reservna posoda sama, t. j. brez prestrezilnega lija. Da se zmeri prestrezena trdna padavina, prenese se ista v posodi (ali v reservni posodi) na gorak prostor, a posoda mora biti s pločastim pokro¬ vom dobro pokrita, da padavina ne more izhlapevati. Posoda pa se ne sme držati nad gorečim ognjem, ker bi se sicer cinkova pločevina raztopila. Kadar se prestrezena padavina raztaja, tedaj jo je zmeriti ravno na isti način, kakor je bilo to v odstavku I. glede dežja določeno. Med meritvijo padeni sneg je prestreči v reservno posodo — eventualno v posodo B — ter je njega mero prišteti prvi prihodnji meritvi. Ker v posodo ali reservno posodo prestrezeni sneg zlasti pri močnem vetru ne da popolnoma zanesljivega merila za dozvedbo prave padavine, zlasti ker veter sneg zanaša v stran, da ne pada v prestrezilo, tedaj je v onih slučajih, kadar se posledek navadne meritve ne sme imeti za dovolj zanesljiv, treba še prigledne meritve. V ta namen se položi ne daleč od dežjemera na kraju, varnem zoper zamete, na tla okoli 30 centimetrov v kvadratu mereča deska; sneg, ki pade na to desko, se z reservno posodo ali s posodo B skrbno izreže; da ne pade sneg iz posode, se pod nje odprtino pomakne pločasti pokrov, nato se posoda s svojo vsebino vzdigne ter ta pa¬ davina zmeri na navadni način. Kadar je pričakovati, da bode še dalje snežilo, mora se kraj, kamor je položena deska, oziroma kjer se je sneg izrezal, v večjem okrožju skrbno pomesti, da ga bližnji sneg ne zamete. *) Pomeni pa: kg = kilogram; dkg — dekagram; g = gram; mm = milimeter. 8 Ker je iz že omenjenih razlogov posebno težko sneg natanko meriti, zato se priporoča, naj se v omenjenih slučajih sneg večkrat čez dan zmeri ter skupna svota vseh meritev zabeleži. Te prigledne meritve je v opazki k dotični tabeli natanko zabeležiti, da se more presoditi, koliko so te meritve zanesljive. V kolikor pod L in II. omenjene padavine v obče ne dosegajo mere polovice desetinke milimetra (0 05 mm), jih ni jemati v poštev. Padavine znašajoče 0 05 mm in čez do 0T mm, je šteti za 0'1 mm. Kadar se n. pr. v merilni cevi najde višina vode 6 45 mm ali čez, pa ta višina vode ne seza do 6’55 mm, tedaj je vse te številke šteti za 6'5 mm; kadar pa seza do 6'44, 6’43 in niže do 6'35, šteti jo je za 6’4 mm. Opazka. Ker je v posebne namene vodopisne službe treba tudi vedeti, kako visok je vselej ležeči sneg, zatorej se dotiene postaje oskrbe tudi s snegomeri, ki so namenjeni za to, da se ž njimi meri ta snežena odeja. Opazovanje na snegomeri uravnava poseben predpis. Ko bi se uvedli novi in drugačni opazovalni aparati, izdado se posebni predpisi, kako je ravnati ž njimi. § 6. Kedaj je meriti padavino. Po času, kedaj je meriti padavino, spadajo te meritve v: redne (pravilne), izredne (za vsak slučaj posebej). L Bedne meritve, glede katerih se mora kazaje na § 7. teh predpisov posebno povdarjati, da je njih posledek vselej zabeležiti v ru¬ briko prejšnjega dne, se izvršujejo vsak dan zjutraj za preteklih 24 ur. Padavino je meriti ob 7. uri zjutraj. Kadar bi bil ta čas za meritev zlasti v zimskih mesecih nepriležen, sme se meritev preložiti tudi na 8. uro zjutraj, kar pa je dopustno še les 1. dnevom vsacega meseca in to premembo jev dnevniku, kakor v mesečnem poročilu zabeležiti s tem, da se dotični čas meritve zapiše v rubriko, spadajočo k temu času. Opazovanja se morajo izvršiti celo tedaj, kadar pod milim nebom ni ničesar opaziti, kar bi dalo sklepati na to, da je bilo po noči kaj padavine, ker je možno, da je bilo vendar kaj padavine, pa so se tla, rastline itd. do jutranje ure posušile, v dežjemeru je pa vendar najti kaj padavine. II. Izredne meritve. Ker je natančna določitev nenavadno močno nastopajočih padavin — kadar nastane naliv, nevihta, ali se, kakor pravijo ljudje, vtrga oblak — dalje toče za raziskavanje hidrologičnih razmer po¬ sameznih porečij posebno važna, zato je v takih slučajih — poleg rednih opazovanj ob določenih dnevnih urah — izvrševati tudi še izredne meritve ter zajedno opazovati prikazni, ki jih spremljajo. Z dotičnimi natančnimi zapiski si opazovalci pridobe posebne zasluge za nabiranje vodopisnih podatkov. 9 V omenjenih izrednih slučajih je zatorej kar najnatančneje opazovati in zabeleževati: a) Način padavine. b) Cas, kedaj je prikazen nastopila, kakor tudi nje trajnost — v urah in minutah.*) c) Množino padavine med omenjenim časom. Kadar je ta padavina toča, tedaj je navesti: Mer, od katere je toča prišla in kamor je šla; širino od toče pobitega ozemlja v kilometrih; največjo debelost toče, kolikor je moči v milimetrih, eventualno z oznamenilom: toča je bila tolika, kakor grah, lešniki, laški orehi ali kaj tacega; mero, v kateri je toča pokrivala tla, t. j. če je bila zemlja samo deloma pokrita s točo ali pa popolnoma, in kako visoko je bila pokrita: naposled je tudi navesti škodo, katero je toča napravila zlasti poljskim pridelkom. d) Druge važne momente, kolikor je to moči, kakor: mer in moč vetra in tudi zračne topline in sicer zadnjo tedaj, kadar v postaji ni nobe¬ nega termometra, vsaj z oznamenilom: gorko, hladno, mrzlo itd.; raz¬ sežnost padavine, narast potokov, usade in zasipe. Preide li močna padavina v zmerno, tedaj je tačas padavino zmeriti in posledek vpisati v rubriko izredne prikazni. Kadar pa močna padavina traja dolgo (n. pr. izredno močan pokra¬ jinski dež), tedaj je meritev po okolnostih vsako uro ali celo vsake pol ure izvršiti in posledek zabeležiti. Kadar je nabiralna ročka že pred začetkom izredne padavine, ki se posebej zmeri, že deloma napolnjena, tedaj jo je takrat, kadar bi ne bilo časa za to, da bi se po izvršeni meritvi nje vsebine spet rabila, nadomestiti z drugo prazno posodo, ali kadar bi te ne bilo pri rokah, more se padavina kar naravnost v posodo B prestrezati. § r Kako se zabeležujejo opazovalni posledki. I. Glede rednih opazovanj. Posledek vsake meritve mora opazovalec z dotičnimi opazkami nemu¬ doma s črno tinto zapisati v dnevnik. Na koncu vsakega meseca mora opazovalec spisati redno mesečno poročilo ter je razločno podpisati s svojim imenom. Dnevnik, kakor tudi mesečna poročila se pišejo na predpisano golico formularja B, kadar je dotična postaja IV. reda, a na golico formularja B', *) Ura (hora) se zabeležuje s „h“, minuta z. „m“. 10 kadar je postaja III. reda. V rednem mesečnem poročilu je dnevna opazo¬ vanja pisati s črno tinto, mesečne svote (katerih zračunjavanje pa se ne zahteva brezpogojno) pa s svinčnikom. V pojasnilo posameznih rubrik teh formularjev je glede zabeleževanja padavin nastopno pripomniti: Ker se meri padavina vselej z ozirom na preteklih 24 ur, zato se mora tudi nje posledek postaviti vselej na rubriko prejšnjega dne, in to celo tedaj, kadar bi bilo opazovalcu znano, da je padavina na¬ stopila vsa ah deloma šele po polnoči ali neposredno pred meritvijo, kar pa je potem v opazki navesti. Tako n. pr. se prvi dan v mesecu izvršena meritev vpiše še v poročilo za pretekli mesec in sicer v rubriko njegovega zadnjega dneva. Posledek meritve, ki se izvrši v prigled normalne meritve snega s tem, da se sneg izreže, je pa vpisati v rubriko „opazka“. Kadar meritve ni bilo možno izvršiti ob predpisanem času, tedaj je to razločno navesti v »opazki 11 ; nikdar pa se ne sme številka, ki se ne opira na natančno pozvedbo, vpisati v dnevnik ali v mesečno poročilo, ker nena¬ tančna številka več škoduje nego koristi. V rubriko 3 formularjev B in B 1 se zabeležuje način in trajnost opazovane in zmerjene padavine; pri tem se je zaradi okrajšanja dotičnega opisovanja posluževati nastopnih mednarodnih znamenj: 1. • za dež; kot dež se vpisujejo tudi samo deloma tekoče padavine ali, padavine, ki se nemudoma raztajajo — dež mešan s snegom; ali sodra, ki pada v toplejšem letnem času; 2. * za sneg (v pisanji x); 3. a za točo; 4. A za sodro; 5. R za nevihto; temu znamenju je eventualno pridejati tudi kratko pojasnilo n. pr. z besedami »brez dežja 11 i. t. d. Trajnost teh prikazni se vpisuje z urami in minutami; ura (hora) se zaznamenjuje s „h u , minuta z „m u . Dalje se zaznamenjujejo: Dopolne z dp. Poldne s p. Popoldne s pp. Noč z n. Kadar je n. pr. nastopila izredna padavina popoldne ob 3 uri 45 minut ter je trajala do 4 ure 10 minut, tedaj je dotični čas vpisati: 3’ 1 45’" — 4 h 10" 1 pp. Vrhu tega je zlasti želeti, da bi se v rubriko »opazka 11 dotičnih dni vpisovale prikazni, kakor zmrzla, nepokrita, suha, vlažna tla, megla, slana, pomanjkanje vode, tla so pokrita s . . . . cm (cm pomeri cen- 11 timeter) debelim snegom, pri čemer se snežena odeja zaznamenjuje s i»! ; odjuga, potoki so narastli; rastline so začele rasti, pri čemer je navesti katere rastline itd. Zračna toplina v postajah III. reda se meri in vpisuje po navodilu, natisnjenem v delu B teh predpisov. Za one postaje, v katerih se visočina snežene odeje redno meri s snego- meri, ter se to vpisuje v rubriko 4., veljajo v tem oziru posebni predpisi. Z a p a m k i o meri in moči vetrov. Mer posameznih vetrov je vpisovati z nastopnimi črkami: Sever s s Vzhodnik z vh Jug z j Zahodnik z zli in tedaj n. pr. severovzhodni veter z svh jugozahodni veter z jzh itd. Glede moči posameznih vetrov je razločevati nastopne stopnje ter jih zaznamenovati s polno besedo: brez vetra, lehak veter, zmeren veter, močan veter, vihar. II. Glede izrednih opazovanj. Razen rednih mesečnih poročil, omenjenih pod točko L, bode o po- sledkih v § 6., odstavek II, razloženih izrednih meritev, katere se morajo sicer tudi v dnevniku in v dotičnih rednih mesečnih poročilih na kratko omenjati, tudi še izredna poročila — eventualno njih prepise — sestavljati ter jih dotičnim vodopisnim deželnim oddelkom po pošti ali po brzojavnem poti pošiljati. Za poročila, ki se pošiljajo po pošti, bode uporabljati po formularju C tiskane poštarine proste dopisnice, tako kakor je razvidno iz tega formularja. Za brzojavna naznanila določene tiskovine se določijo ob svojem času. § 8. Inventar dežjemerskih opazovalnih postaj. Vsak opazovalec prejme brezplačno „Predpise za dežjemerska opazo¬ vanja«, kakor tudi vse v izvrševanje opazovanj potrebne aparate, o katerih mora izdati po formularju A sestavljeno prejemno potrdilo; dalje potrebne tiskovine za vpisovanje opazovalnih posledkov in za njih poštarine prosto pošiljanje na dotična mesta, oziroma za poštarine prosto dopisovanje ž njimi. 12 § 9. Poslovanje opazovalcev dežjemerskih postaj, njih službeno občevanje s pristojnimi vodopisnimi deželnimi oddelki in rokovi za pošiljanje opazo¬ valnih posledkov na deželne odseke. a) Redna (pravilna) mesečna poročila za pretekli mesec je prve dni neposredno prihodnjega meseca, najpozneje pa do njega tretjega dneva, poslati na nabiralni kraj, ki je določen za dotično porečje, even¬ tualno na vodopisni oddelek, ki spada k e. kr. političnemu oblastvu kake druge dežele. Dnevnike pa hranijo opazovalci in poslati jih je na dotični deželni oddelek samo, kadar se to posebej ukaže (ovoj za poštarine proste poštne pošiljatve formular D). 1>) Izredna (z uporabo dopisnic, po formularju C sestavljena) poročila in eventualno tudi njih prepise je odpraviti takoj po njih izgotovljenju na dotične vodopisne deželne oddelke, t. j. izvirnik na pod a) omenjeni nabiralni kraj, eventualni prepis na pristojni deželni oddelek, ki ni nabiralni kraj. c) Za dopisne paketne pošiljatve, ki se odpravljajo po c. kr. pošti, je uporabljati ovoj — formular 1) — pri čemer se sme tisti del ovoja, na katerem je popis, tudi na paket prilepiti. d) Drugi paketi, ki niso dopisni, n. pr. za vodopisne deželne oddelke do¬ ločene poštne pošiljatve s poškodovani sestavinami merskega aparata, ki se pošiljajo v popravo, so podvrženi navadni poštarini. e) Brzojavno občevanje med postavljenimi opazovalci in med dotičnim vodopisnim deželnim oddelkom se uravna posebnim potem. f) Kadar mora opazovalec za kako v korist svoje opazovalne službe izvršeno nepričakovano delo, tako n. pr. za malo na licu mesta izvršeno popra¬ vilo dežjemera, za poštarino in d. t. st. kaj plačati in želi povračila, mora dotični, s primerno uporabo formularja E sestavljeni račun do- tičnega upnika poslati na pristojni vodopisni deželni oddelek ter v spremnem pisanju izrecno povedati, je li ugotovljeni znesek poslati njemu, t. j. opazovalcu samemu, ali pa upniku, in v zadnjem slučaju je navesti natančni napis upnikov. Pri večjih popravah je izprositi odobrenja pristojnega vodopisnega deželnega oddelka. Predstoječe določilo pa samoumevno ne velja za one v vodo- pisno službo privzete opazovalne postaje, katere so ustanovili in jih vzdržujejo na svoj račun dežele ali drugi samoupravni zastopi, zavodi, društva ali zasebniki. § io. Kakšne dolžnosti imajo opazovalci dežjemerskih postaj v obče. Opazovalci dežjemerskih postaj imajo častno dolžnost, njim izročeno, vodopisnim naukom podstavno, zatorej neizmerno važno službo v zmislu 13 predstoječih določil, kakor tudi v zmislu ukazil, ki jih morebiti prejmo od pristojnih vodopisnih deželnih oddelkov ali njih nadzorovalnih organov, vestno izpolnovati ter po svojih močeh delati na to, da se dežjemerska opazovanja izvršujejo brez presledka. Kadar je mimogrede opazovalec zadržan, da padavine ne more zmeriti, sme ta opravek — toda samo za kratek čas — izročiti kaki drugi popol¬ noma zanesljivi osebi, ki bistvo te stvari dobro pozna; to pa se mora pri¬ pomniti v dnevniku in v mesečnem poročilu. Kadar padavine sploh ni bilo možno zmeriti, tedaj je to v rubriki „opazka“ zabeležiti in utemeljiti. Ker je pravota merskih posledkov zlasti pri neznatnih padavinah odvisna od tega, da se čisti ohranijo merski aparati, zlasti pa za prestrezanje pa¬ davine določena notranja ploščina lijeva, skrbeti je za to, da je lij vedno čist; treba ga je zatorej semintja s suhim peskom otreti. Merilna cev se najbolje pomije s kisom in izplakne z vodo. Merilno cev je v obče, zlasti pa, kadar zmrzuje, po vsaki uporabi imeti suho. Mala popravila, ki bi bila morebiti potrebna pri opazovalnih aparatih, je, kjer je moči, izvršiti na licu mesta; kjer to ni možno, tedaj je poslati aparat ali njegov popravila potrebni del na pristojni vodopisni deželni od¬ delek, da provzroči, česar treba. Kadar bi se opazovalna postaja opustila ali stalno izročila drugi osebi, mora opazovalec ves glasom prejemnega potrdila njemu izročeni inventar, dnevnike in druge s postajno službo združene pri¬ pomočke praviloma izročiti osebi, katero mu zaznamcnujejo pristojni vodo¬ pisni deželni oddelek ali njegovi nadzorovalni organi. § H- Kako naj pošiljajo dežjemerske podatke tisti opazovalci, kateri jih pošiljajo tudi c. kr. osrednjemu zavodu za metereologijo in zemeljski magnetizem na Dunaju, ali drugim zavodom s sličnimi nameni. V namene vodopisne službe je neizogibno potrebno, da zgoraj ome¬ njeni opazovalci pošiljajo svoje opazovalne posledke neposredno dotičnemu vodopisnemu oddelku, a dotična natančnejša določila so pridržana posebnemu dogovoru. Dasiravno je z ozirom na jednotno izvršitev vodopisne službe želeti, da tudi postaje •■imenovanega osrednjega zavoda zapisujejo in pošiljajo opazovalne posledke v zmislu predstoječih določil, vendar je dotičnim opa¬ zovalcem zaradi polajšanja njih naloge prepuščeno, da se v tem oziru tudi nadalje ravnajo po dotičnih predpisih tega osrednjega zavoda. Na vsak način pa morajo te postaje redna mesečna poročila in izredna poročila v rokovih, določenih v § 9. (nefrankirana) pošiljati dotičnemu vo¬ dopisnemu deželnemu oddelku. Imajo li morebiti te postaje pošiljati tudi izredna poročila telegrafičnim potem, to ostaje pridržano posebnemu dogo¬ voru in dotičnim posebnim pogojem. 14 B. Navodilo za opazovanje zračne topline. (Za postaje III. reda). § 1- Kako je postaviti toplomer. Ker ima termometer kazati toplino prostega zraka v senci, zatorej ga je postaviti tako, da ga ne zadevajo solnčni žarki niti neposredno, niti po¬ sredno (odsevaje od nasproti ležeče stene, n. pr. v ozkih ulicah ali od tal), pri čemer tudi ne sme biti naravnost izpostavljen dežju ali snegu. , Te pogoje izpolnuje vsaj deloma, zlasti glede odvračanja padavine od toplomera, ob isto¬ časnem pospeševanju zračnega krogotoka okoli toplomera, za njegov sprejem določena hišica (okrilje [pod. 1 a, bj), katero je pa kolikor moči postaviti v stalno senco, da se odvračajo solnčni žarki od nje. Zategadelj, kakor tudi za to, da je lože brati raz toplomera, je najpri¬ merneje, da se hišica (z vijaki) pritrdi na oknu obrnjenem proti severu tako, da more opazovalec iz svojega stanovanja brati raz toplomera. Toplomer se v pločnato skobo, ki je za njegovo držanje določena, v hišici pritrjena in s primernimi odprtinami previdena, dene od zgoraj doli, v ta namen se sname streha pri hišici. § 2. Branje in zabelezevanje zračne topline. Branje zračne topline se vedno nanaša na ničevno točko na lestvici (ki je z rdečo barvo zaznamenovana), t. j. na ledišče zmrzle vode. 15 Od te ničevne točke gori in doli sezajoča Celsijeva lestvica tistih to¬ plomerov, na katere se nanaša to navodilo, ima nad lediščem 55 stopinj za toplino in pod njim 35 stopinj za mraz, ki so od 5 do 5 stopinj zazname- novane s številkami. Vsaka posamezna stopinja je razdeljena v 5 delov, tako da najmanjši presledek na lestvici, t. j. vsak med vsakima dvema neposredno zaporednima delnima črtama padajoči del na lestvici kaže toplinsko razliko 2 desetinskih stopinj (0*2°). Na to je posebno paziti, ker se večkrat ta naj¬ manjši presledek prezre in za jedno dešetinsko stopinjo (01°) bere, dasi je po zgoraj podani obrazložbi jednak jedni petinski stopinji, t. j. 2 desetin- skima stopinjama. Samoumevno je pri branju toplotnih stopinj gledati na tisti del toplo- merove cevi, ki je nad lediščem z živim srebrom napolnjen, a pri branju mrazovnih stopinj na tisti del toplomerove cevi, ki je pod lediščem prazna (z živim srebrom nenapolnjena). Pri zaznamenovanju topline se zabeležujejo toplotne stopinje, t. j. tako zvane pozitivne topline s križem +, ki se postavi pred dotično šte¬ vilo, a mrazovne stopinje, t. j. tako zvane negativne topline z vodo¬ ravno črto — ki se postavi pred dotično število. Za izraz „stopinja“ služi znamenje °, katero pa odpade pri vpisovanju topline v rubriko 6 dnevnika in mesečnega poročila, ker ima že glava te rubrike potrebni nadpis. Kadar se je n. pr. na toplomeru, razdeljenem po Celsijevi lestvici, brala toplina 2 celi in 3 desetinski stopinji mraza, t. j. pod ničlo, tedaj se zapiše posledek tega branja v obče: — 2’3 C; v dnevnik in mesečno poročilo pa je, kadar se zgodi vpis v dotično rubriko, glede na okolnost, da so v rabi samo Celsijevi toplomeri, vpisati samo: — 23. Ker znaša vrednost najmanjše, t. j. med dvema neposredno druga za drugo sledečima delnima črtama na lestvici stoječe razdalje 0'2, zato se so- doštevilna branja, t. j. 0-2°, 04°, 0 6°, 0'8°, 1-0°, 1’2°, 14° itd. vselej uje¬ majo z dotičnimi delnimi črtami, in v tem slučaju se pozve toplina neposredno s tem, da se preštejejo cele in petinske (po 2 desetinski) stopinje. Lihošte- vilna branja, t.j. 0'1°, 0-3°, 0'5°, 0'7°, 0'9°, 11°, 1-3°, 1'5° itd. pa padajo v sredo med razdalje med vsakima dvema neposredno druga za drugo sle¬ dečima delnima črtama, in se ne morejo zatorej naravnost samo z branjem do¬ ločiti, ampak se morajo glede zadnje z živim srebrom samo delovito napol¬ njene razdalje presoditi. Ker pa se ulomki, ki znašajo menj nego desetinsko stopinjo (0'1°) pri vpisovanju nič več ne jemljo v poštev, zato se zadnja z živim srebrom samo deloma napolnjena (najmanjša) lestvična razdalja, in sicer od ledišča pri pozitivnih toplinah naj višja, pri negativnih toplinah naj nižja, šteje za 0’1° ter prišteje posledku, ki se najde z branjeni celih in petinskih stopinj. 16 Podoba 2. Podoba 3. Podoba 4. Kadar n. pr. seza živo srebro, kakor v pod. 2, do višine, zazname- novane s pikčasto črto a b, tedaj od¬ govarja to toplini + 15’6°. V pod. 3 kazano stanje živega srebra odgovarja toplini 2’5° in v pod. 4 kazano stanje toplini — 1'3°. Posebno važno je, da opazovalec drži pri branju topline oči v isti višini z zgornjem koncem živo- srebrnega stebriča, ker se pri poševnem gledanju dobe napačni po¬ datki. Da se določi toplina, ki se naj¬ bolje ujema z resnično srednjo dnevno toplino, treba se je držati v rubriki 6 formularja i’ 1 navedenih opazovalnih ur, t. j. 7. ura zjutraj, 2. ura popoldne in 9. ura zvečer. Kadar pa se opa¬ zovalec ne more teh ur natanko držati sme se opazovanje tudi ob rokih: 7 h , l h , 9 h , ali 7 11 , 2 h , 10 11 ali končno 6 h , 2 h 10' 1 izvršiti, kar pa je v nadpisu rubrike 6 poročila (formular B 1 ) povedati s tem, da se številke dotičnih ur primerno prenarede. § 3. Preračunjanje srednje ali poprečne topline. Potem, ko so se v tri prve pododdelke rubrike 6 v dnevniku, oziroma v mesečnem poročilu, vpisale topline, najdene v dotičnih dnevnih urah, je iz teh treh števil zračuniti srednjo ali poprečno toplino ter jo vpisati v četrti pododdelek iste rubrike. Srednja ali poprečna toplina se zračuni tako: a) Kadar so vse tri vrednosti, katerih poprečnost se išče, pozitivne, t. j. kadar imajo vse tri znamenje +, ali kadar so vse tri negativne, t. j. kadar imajo vse tri znamenje — , tedaj se seštejejo, vsota se deli s 3, in posledek se postavi z istim znamenjem -j- ali — , s katerim so zaznamenovane dotične tri vrednosti, v pododdelek rubrike v dnevniku ali poročilu, ki ima nadpis »srednja ali poprečna toplina". Tako n. pr. so se po tem predpisom pridejanera formularju B' dne 15. aprila opa¬ zovale topline: — 6’3, — 43 in — 68; vsota teh treh števil da število — 17 4 in če se zadnje število deli s 3, dobi se srednja toplina z —5’8, 17 ki se najde tudi v pododdelku »srednja ali poprečna toplina." Kadar se posledek ne izide s prvo decimalko, ampak ostane prebitek, tedaj ga ni jemati v poštev, če ne doseže 0’05; kadar pa znaša 0'05 ali več do 0'1, tedaj se vzame za 01. Kadar da delitev vsot n. pr. vrednosti — 5'74, — 6'35, — 2'46, +3’17, +7’24, 4-10'19, tedaj se dotične srednje topline vpišejo s številkami: - 5'7, — 6'4, — 2'5, 4- 3-2, 4- 7'2, 4- 10'2. b) Kadar imata med tremi vrednostim! dve pozitivno (4-), jedna pa ne¬ gativno znamenje (—-) ali naopako dve negativno in jedna pozitivno znamenje, tedaj se seštejeta obe vrednosti z istim znamenjem in iz njiju vsote in iz tretje vrednosti z različnim znamenjem se naredi razlika in ta deli s 3, pri čemer se znamenje posledka ravna po zna¬ menju večje izmed obeh primerjenih vrednosti. Tako so se n. pr. po navedenem formularju dne 28. aprila opa¬ zovale topline —T8, — 0'8 in 4-0'2. Seštejemo li obe vrednosti z znamenjem —, tedaj dobimo —2'6, in razlika med to vrednostjo in med vrednostjo 0'2 z znamenjem 4- da posledek ■ — 2 4; ta posledek deljen s 3 da iskano srednjo toplino. Dne 30. aprila so se opazovale topline — T5 4-2'2 in 4-1; vsota -j- vrednosti znaša +3'2; od tega se odšteje vrednost — 1'5, kar da +1 7 in to število deljeno s 3 da iskano srednjo toplino z 0'57 t. j. 0'6. § 4- Presoja toplomera. Daši je lestvica skrbno pritrjena, vendar se more sčasoma premekniti, tako da toplomer nič več ne kaže pravilno. Isto se more tudi pri daljši rabi toplomera zgoditi vsled skrčenja toplomerove posode, tako da potem lestvica kaže previsoke topline. Zatorej je treba toplomer vsako leto pregledati. V ta namen se napolni primerna posoda s popolnoma čistim, t. j. vsake primesi, kakor soli itd. prostim snegom, in vanj se pogrezne toplomer blizu do ledišča, ko se začne sneg tajati in vodeneti. Ta presoja se mora izvršiti v prostoru, katerega zračna toplina znaša samo nekoliko stopinj nad ničlo. Kadar pri tej presoji — po nekoliko minutah — zgornji konec živo- srebrnega stebriča ne pade natanko na ledišče, tedaj je odstop v dnev¬ niku, kakor tudi v mesečnih poročilih zabeležiti po desetinskih stopinjah, n. pr. ledišče in za +04 (t. j. na zgoraj) premaknjeno. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000511485 Predpis za dežjemerska opazovanja. 'S a o Dežjemerska opazovalna postaja št..v Prejmi c. kr. vodopisni urad v Na uradni poziv v stvareh vodopisne službe. Dežjemerska postaja v št. Prejemno potrdilo. Podpisanec potrjuje, da je prejel nastopne metereologične instrumente od c. kr. vodo- pisnega osrednjega urada za izvrševanje predpisanih opazovanj: in se zavezuje, da navedene instrumente ohrani v dobrem stanji ter jih, ko bi sc opazovanja ustavila, da na razpolaganje zgoraj navedenemu uradu. V . dnd 18 (Podpis opazovalčev.) Predpis za dežjemerska opazovanja. Ki 3 s o Pa Dežjemerska opazovalna postaja št _pri Sv. Jakobu. c. kr. vodopisni urad v Na uradni poziv v stvareh vodopisne službe. Gradci. Porečje: Raba. Dežela: Štajerska. Postaja (IV. vrsta): Št. Jakob, pošta Vorau. Št. 15. Poročilo o rednih dežjemerskih opazovanjih. Mesec: Marcij 1894. Opazovalna ura: 7 h zj. Revidiral: Podpis opazovalčev: J. J. Predpis za dežjemerska opazovanja. c« ”5 g o Dežjemerska opazovalna postaja št na Ostren (Velikem Obirju). c. kr. vodopisni urad v Na uradni poziv v stvareh vodopisne službe. Celovci. Porečje: Drava. Dežela: Korošica. Postaja (III. vrsta): Ostre (Veliki Obir.) Št. Poročilo Mesec: April 1891. Opazovalna ura padavine: ob 7 h gj. o rednih dežjemerskih in toplinskih opazovanjih. Revidiral: Podpis opazovalčev: Na uradni poziv v stvareh vodopisne službe. (I-t Hoi) CngttSSC 11-) Formular C. Predpis za dežjemerska opazovanja. Izredno opazovanje. Porečje: Dunav. Dežela: Spodnj. Avstrija. Postaja: Mauerbach. Leto: 1896. Mesec: Majnik. Dan: 13. Izredno poročilo. Opazke. (Glej stran 10 in 12 predpisov.) Med nevihto je bil močan vzhodni vihar. Toča je prišla iz Vzh. ter je šla proti Zh, pobila je blizu 4 !> km na široko. Najdebelejša je bila debela kakor lešniki. Setve je toča skoraj popolnoma uničila. Podpis opazovalčev: Predpis za dežjemerska opazovanja. Formular D. (Ovoj ) Dežjemerska opazovalna postaja v Št. c. kr. vodopisni urad v Na uradni poziv v stvareh vodopisne službe. Vodopisna opazovana postaja v Št Račun. O gld. kr. za V . , dne 18 Podpis in stanovišee tistega, ki Je delo izvršil: Da je delo res in vredno izvršeno, to potrjuje opazovalec dežjemerske postaje. (v besedah) Potrjujem, da sem —~ gld. SMBMB kr. za zgoraj navedeno izvršeno delo prejel od c. kr. vodopisnega urada v . V ., dne 18. Podpis likvidantov: Predpis za dežjemerska opazovanja. C3 "S S o Dežjemerska opazovalna postaja št.v c. kr. vodopisni urad v Na uradni poziv v stvareh vodopisne službe.