MAREC 1953

Nabožni slovenski mesečnik

VSEBINA: Duh posta /P.Cdilo/ stran
65 - Nadpastirju ob sedemdesetletnici,pe¬
sem (K.S.) stran 66 - Pozdrav (Rev.Franc
KoretiČ) stran 67 - Na križu postelje,
(P.K.) stran 71 - Spoved, pesem (P.Bazi-
lij), stran 72 - Si tudi ti med njimi? (P.M.)
stran 73 - Sedem poti do svetništva, stran

75 - Skozi viharje gre moja pot...(P.Ru¬
dolf) stran 75 - Po kraljestvu križa, stran

76 - Okornov Jaka piše domov... stran 80
- Baraga uči, Slomšek govori (Priredil
p.Odilo) stran 82 - Začetek našega vese¬
lja (P.Miršek) stran 84 - Vitez naše ljube
Gospe (Prev.P.Cdilo) stran 87 - Nove od¬
redbe o evharističnem postu (P.Robert),
stran 89 - Naš škof, stran 91 - Lemontski
odmevi, stran 92 - Kramljanje na zapečku.

Urejajo in izdajajo
SLOVENSKI FRANČIŠKANI
v Združenih državah ameriških

St. Mary’s Seminarji, Lemont, Illinois - Tel: 494
Editor : Fr. Basil Valentin OFM

Business Manager : Fr. Cyril Shircel OFM
Naslov-Address: A VE MARIA,'Bar 608,
Lemont, 111. - Telephone: Lemont 873

Naročnina - Subscription rate: Za U.S.A.
in Kanado $ 2.50 - Za inozemstvo j 3.00

Tvoja naročnina je dar fantom, ki se v našem
semenišču pripravljajo na duhovniški poklic.
Naročnikov in dotrotnikov se lemontska franči¬
škanska družina dnevno spominja pri molitvah.

PubUshed once monthly - twlce In October- by
the Slovenc Franclscan Fathers, Lemont, Illinois,
in the interests of the Commlssariat of the Holy
Cross. - Entered as second class matter at the
post office of Lemont, Illinois, under the act of
March 3, 1879. Acceptance of mailing at special
rate of postage provlded for in section 1103, act
of October 3, 1917. - Authorized July 14, 1945.

Printed by AVE MARIA PRESS, Lemont, 111.

DRAGI ROJAKU O čem pa bi se
naj pomenili danes? Marec je mesec
duhovniških in redovniških poklicev,kaj
ko bi to vzeli za predmet razgovora!

Takole je: Svet ve toliko povedati o
duhovnikih in redovnikih. Največ laži.
Ko sem odhajal v samostan,mi je sošolec
dejal:"Zdaj si pa terno zadel! Delati ti
ne bo treba in dobro boš jedel!" Hm!
Povabil sem ga s seboj, saj sem ga po¬
znal, da ni ravno med pridnimi za de¬
lo in vselej rad cedi sline po izbranih
jedeh. Ko bi ga slišali, kako se je bra¬
nil! 5e njegovi somišljeniki so se mu
smejali...

Mislim, da je več takih patronov po
svetu, tudi očetov in mater. Ko pa se
njihov sin ali hčerka odloči za ta po¬
klic, je pa ogenj v hiši: jeza in jok in
očitanje nehvaležnosti... dokler fantu
ali dekletu ne uničijo semena poklica,
ki ga je sam Gospod žetve zasejal v
mlado dušo. Kje pa je zdaj "bingo živ¬
ljenja"? Zdaj naenkrat vidijo samo
trnje in ostro kamenje na poti, ki si jo
je izbral sin ali hči .-Največ je seveda
samoljubja. Kaj res misliš, da se te bo
otrok vedno držal za krilo? Braniš se
darovati ga Bogu,po Tvoji krivdi bo za¬
pravil vzvišeni poklic.Morda se bo za -
to obrnil na drugo stran in bo staršem
vse življenje v žalost. Ali pa bodo še
po dolgih letih slišali njegove očitke,da
so mu oni zapravili srečo...

Resnica je tale: same rožice ne cve-
to nikjer, tudi v našem poklicu ne.Toda
prav v trnju najde sleherni človek lahko
največjo srečo, ki je na pokvečenem
svetu ni mogoče najti, Gospod pa je z
njo na moč radodaren. Kdor to razume,
bo svojim otrokom z molitvijo pomagal
preko prvih težav in svojega sina sam
pospremil v semenišče ali samostan .čast
hiši, iz katere se je kdo posvetil Bogu!

Morda imaš sina ali poznaš koga,ki
hodi v  High School ali pa bo začel letos
hoditi. Če ima veselje do duhovniškega
poklica, zakaj bi ne pisal v Lemont,da
mu sami omogočimo študije? Če bo čez
nekaj let še teh misli, bo sprejel Fran¬
čiškovo obleko. In povem Ti: srečen bo!

Urednik

Marec 1953 - Leto XLV

duhu pokore vzemimo to drobtino posta, ki
nam ga sveta Cerkev nalaga in priporoča. Kar le mogo¬
če natančno razločujmo pritrgovanje pri jedi in pa zdržek
od mesa. Nekateri tega še zdaj ne razločujejo in misli¬
jo, da je post samo to, če mesa ne ješ. Celo glede tega
so mnogi v zmoti in pravijo: “Ker sem star, lahko vedno
jem meso!” Ni res! Ko boš dopolnil devetinpetdeseto
leto in boš stopil v šestdesetega, se ti ni treba več pri-
trgovati v jedi. Lahko se na postni dan večkrat do sitega
naješ, toda ne mesa. Pa četudi si star že tri sto let -
mesa na postne dni ne smeš jesti. Do devetinpetdesetega
dopolnjenega leta pa si moramo v dneh pritrgovanja tudi
v jedi pritrgati, če nimamo za to olajšanja, ki ga daje
svojim vernikom iz tehtnih razlogov cerkvena oblast.

Sicer pa post ni samo to, da si pritrgujemd pri hrani
in se zdržimo mesnih jedi. Post je premagovanje sebe in tak post nam na¬
laga - hočemo ali nočemo - vse naše življenje. Vse naše pridno, pošteno
in naporno delo zahteva od nas mnogo premagovanja. Kdor pa svojemu
poklicnemu delu še kaj doda, da “ne dela samo, kar veleva mu stan: kar
more, to mož je storiti dolžan": za svojo družino, za bolnike, za one¬
mogle, za brezdomce, za človeka, ki je v stiski. . . - tak še zlasti živi v
duhu posta. Zna si marsičemu odreči iz ljubezni do bližnjega.

Duh posta je nujno potreben v družinskem ter sploh v vsakem skupnem
delu in življenju. “Drug drugega bremena nosite!" veleva sveti Pavel. Za
sleherno skupno življenje je treba mnogo mnogo premagovanja, potrplje¬
nja in žrtev v resnični medsebojni ljubezni. Brez tega posta vlada v člo¬
veški družbi zavist, samogoltnost, sovraštvo in škodoželjnost.

Duh posta mora biti v naših srcih, če hočemo premagati meseno po¬
želenje, ki je naša človeška dediščina. Ta poganja že v otroku v naj¬
različnejših oblikah: v lenobi, trmi, upornosti, tatvini, laži. Ker pravi
pregovor, da iz malega raste veliko, je tudi otroku in vsem mladim ljudem
treba mnogo duha posta. Le tako zaduše takoj v začetku v sebi ves plevel
strasti, sicer bodo sebi in bližnjemu v veliko nesrečo.

V tem duhu preživimo štiridesetdanski post, da nam bo v dušni in tudi
telesni blagor.

Kdor pa noče razumeti duha posta, naj se prestraši Judeževe poti!
Učenik ga je povabil in sprejel med svoje. Celo odlikoval ga je s tem, da
ga je postavil za oskrbnika skromne miloščine, ki so jo dajali dobri ljudje
Gospodu in Njegovim učencem. V Judežu pa je tlela strast po denarju .

66

A VE MARIA

“Bil je tat, ” pravi o njem sveto pismo. Izmikal je revne cente revnih da¬
rovalcev. Strast, ki je ni krotil, ni ostala le pri centih. Zahotelo se mu
je srebrnikov in zlatnikov. Tako je dozorel v njem sklep prave kapitali¬
stične duše: “Za denar vse! Tudi svojega Učenika in Gospoda prodam!.. . ”
Ne Kristusova ljubezen in ne spoznanje, da Gospod dobro ve za njegovo
ostudno namero, nič ga ni ustavilo. Postal je plen neukročene strasti -
izdal je božjega Sina. Prodal Ga je za sramotno ceno, ki je bila določena
za sužnja. Tako strašna hudobija je to, da je človek kar ne more razu¬
meti ; skrivnost vse hudobije.

In vendar je dandanes toliko Judežev tudi med nami. . .

Zato pa: umejmo duha posta!
skozi življenje nemogoča.

Brez njega je iskreno krščanska pot

P.Odilo OFM

Gorje,če bi ga ne imeli!
V najbolj temno pogubo
bi blazno drveli...

Tako pa imamo pastirja.
Sredi med nami stoji
in moli in molči in govori.

V polnosti življenjske sile
dviga v blagoslov roke
in zaskrbljeno mu oči drhte.

Nadpastirju

škofu Gregoriju ROŽMANU
ob sedemdesetletnici

Zdaj ko se črni valovi pode
prek krvavega neba,
zdaj ko narod namaka kruh v solze
in so razpaljene vse sile pekla:

Kako nam je treba vodnika
moža, ki nas kakor Mojzes
popelje skozi valove morja
v svobodo božjih otrok,
v resnično ljubezen,
tja, kjer biva Bog
in Njegova pravica.

Imamo Arona - duhovnika,
ki dviga h Gospodu roke
in kliče blagoslov
na zbegane ovce.

Molimo!

Ti , Gospod, nam ga ohrani
skozi težke, bridke dni,
da nam naše duše dviga,
da nas svari in prav uči,
da nam duše brani
pred zlobo krvave noči. Amen.

K. S.

Marec 1953

67

spuščati skozi otroške prstke jagode
molka, obenem pa počasi izgovarjati
preproste a vzvišene besede očenaša
in zdravamarije. Je pa angelov po¬
zdrav prav tako vpleten tudi v spo¬
mine na domače kraje, kjer smo ob
večernem zvonjenju molili angelovo
češčenje in pri prelepih šmarnicah
z navdušenjem peli:“Ave Marija.-..
Tako te pozdravljajo naše planine,

Rt. Rev. Franc

K O R E T I C

tako te pozdravljajo naše doline. ..
Marija, kako si nam draga. . . ” Pa
tudi v tujini prav gotovo več kot en¬
krat na dan izgovorimo:“Zdrava Ma-

N

J  ra praznik Marijinega ozna-

rija... ”

Pa ne samo Marijo, tudi med se¬
boj se pozdravljamo. Se kot fantičku

njenja beremo:“V šestem mesecu pa
je bil angel Gabrijel od Boga po¬
slan v galilejsko mesto, ki se imenuje

mi je mati naročala:“Ko greš mimo
orača ali žanjic na njivi, moraš ve¬
dno reči: Bog daj srečo! - 'In sosedo-

Nazaret, k devici, zaročeni možu, ki
mu je bilo ime Jožef, in devici je bi¬
lo ime Marija. Ko je prišel angel k
njej, je rekel:“Zdrava, milosti polna,
Gospod je s teboj, blagoslovljena ti
med ženami. ” Pri teh besedah se je
prestrašila in je razmišljala, kaj naj
pomeni ta pozdrav”(Lk 1, 26-29).

Ko je Marija sprejela čast in žr¬
tev Matere božje, je angel odšel.
Njegov pozdrav pa je ostal na zemlji.
Kot kristalnočist studenček je začel
izvirati v Nazaretu, ki pa postaja ve¬
dno glasnejši in močnejši, čim dalje
teče skozi stoletja, in se bo kot va¬
lujoče morje nenehno ponavljal vso
večnost. Resnično, Marija ni brez
vzroka razmišljala, kaj naj ta po¬
zdrav pomeni.

Tudi v vse naše spomine je vple¬
ten ta angelov pozdrav. Že v spomine
prvih otroških let. Takrat so nas ne¬
izkušene - kot je rekel Pij XII.- naše
matere s potrpežljivostjo učile počasi

vim, če so pri jedi: Bog blagoslovi! ”
Srečaš znanca ali prijatelja iz doma¬
če dežele, pa ga “po naše” pozdraviš:
“Dober dan! Kako je kaj? Kam pa
greš?” Ob slovesu si sežemo v roke:
“Z Bogom! Pa še domače prav lepo
pozdravi! ” Napišemo pismo in ga le
redkokdaj končamo drugače, kot s
prijaznim:“Prav lepo Te pozdravlja
vdani.. . ”

Tako in podobno si izmenjavamo
pozdrave iz dneva v dan. Vprašanje
pa je, ali smo že tudi mi kdaj raz¬
mišljali, kot je razmišljala Marija:
kaj naj ta pozdrav pomeni.

Iskren pozdrav ima lep pomen in
globoko vsebino. Je znamenje vda¬
nosti in ljubezni, je izraz naklonjeno¬
sti, prijateljstva in spoštovanja. S
tem, da nekoga prijazno pozdravimo,
mu pokažemo svoje veselje, da smo
se sešli z njim; želimo mu srečo,
mir in vse dobro. Pozdravljeni začu¬
ti naš pozdrav kot prijetni vonj na-

68

geljna, ki mu zadehti prav iz srca.
Zlasti v tujini mu kar polajša domo¬
tožje. Ni pretirano, če rečem;

Če si kot berač brez vsega
in žalost ti na dušo lega -
kaj hitro boš bogat, ozdravljen,
ko slišal sladko boš besedo:
“Dobrodošel mi, pozdravljen!”

Angelov pozdrav Mariji pa ima še
lepši pomen in še globlji smisel. Ka¬
ko ne, saj ga je izrekel po naročilu
in v imenu Boga samega. Nikjer ne
beremo, da bi bil Bog poslal k člove¬
ku angela z naročilom, naj ga pozdra¬
vi. Edino pri Mariji je to storil. Od
kod to izredno počeščenje Marije? Od
tod, ker je Marija edinstvena Žena,
med vsemi Adamovimi otroci edina
od prvega trenutka vsa lepa in čista
ter se njenega brezmadežnega Srca ni
nikdar dotaknila niti senca greha. Ona
sama pa pri vseh teh odlikah ni hote¬
la biti nič drugega, kot le ponižna
dekla Gospodova. In Gospod se je ozrl
na nizkost svoje dekle in jo videl vre¬
dno božjega pozdrava. Pozdrav, ki
ga je Bog naročil za Marijo, ni nič
drugega, kot zunanji izraz božje lju¬
bezni do tega najlepšega dela Njegove
stvaritvene roke.

Zdi se, kot bi Bog z angelovim
pozdravom hotel tudi nas učiti po¬
zdravljati Marijo. In Cerkev je ta
migljaj razumela in sestavila ter o-
dobrila kar celo vrsto lepih pozdrav¬
nih molitev k Mariji. Ni človeka na
zemlji in svetnika v nebesih, ki bi bil
tolikokrat pozdravljen, kot je iz dne¬
va v dan pozdravljena Marija. Tudi
mi ji pošiljamo kar naprej pozdrave
iz tega na oni svet, kamor je bila na
angelskih perotih vzeta z dušo in te¬
lesom.

Angelski pozdrav je bil torej izraz
božje ljubezni do Marije; zato naj bo
zdravamarija izraz naše ljubezni do
božje in naše Matere. Kdor torej ho¬
če Marijo prav častiti, se mora pred¬
vsem naučiti pozdravljati jo s pre-

AVE' MARIA
mislekom in pobožno. “Zdrava Ma¬
rija. .. ” ne sme biti le žebranje naših
ustnic, temveč resnični pozdrav v
najlepšem pomenu besede. Vsa naša
vdanost in ljubezen, vse naše zaupa¬
nje do Marije naj izzveni iz njega!
Prijatelja pozdravimo posebno
ljubeznivo takrat, ko se z njim sre¬
čamo, ko ga gledamo iz oči v oči in
skozi oči v dušo. Če hočemo torej
res iskreno in ljubeznivo pozdraviti
Marijo, se moramo srečati tudi z
njo, ji gledati v njen mili obraz, v
njene milostljive oči. Kakor so jo
nekateri izbrani svetniki in trije fa-
timski otroci gledali telesno, jo gle¬
damo mi z veseljem v duhu, kako se
smehljaje sklanja k nam in gleda sko¬
zi naše oči kakor skozi okenca v našo
dušo, v naše skrbi in naš mir, v naše
radosti in bridkosti. Kdor se navadi
tako pozdravljati Marijo, da položi v
vsako zdravamarijo svoje srce, svojo
dušo in z njo svojo vdanost, ljubezen
in zaupanje, prav gotovo duhovno ra¬
ste. Kako bi tudi ne, ko pa žarki nje¬
nega brezmadežnega Srca vedno bolj
objemajo in ogrevajo njegovo ubogo
človeško srce. Pod blagodejnim vpli¬
vom teh žarkov se pa ublažijo naše
bolečine, se razcveto naše radosti,
uspevajo krščanske čednosti, strupe¬
na zel grešnih strasti pa se počasi
suši. - Res, kdor Marijo pogosto in
iskreno pozdravlja, postane kmalu
drug, boljši človek.

S pozdravom “Zdrava, milosti
polna! ” se je pričela za človeštvo no¬
va doba. Odrešenje se je približalo,
božje zakladnice milosti in blagoslova
in sreče so se začele odpirati, Po
Mariji se je Bog milostno ozrl na vse
ljudi in jih prijazno nagovoril, to se
pravi: pozdravil. Po Mariji smo tudi
ljudje postali pozdrava vredni. Ne bo
več dolgo, ko bodo smeli z veseljem
reči:“Poglejte, kakšno ljubezen nam
je skazal Oče, da se imenujemo in
smo otroci božji”( 1 Jan 3,1). Svojim
otrokom pa naroča Oče, naj se kot

Marec 1953

69

bratje in sestre ljubijo med seboj.
Vidni znak te bratske ljubezni in spo¬
štovanja pa je iskreno medsebojno
pozdravljanje. Kako lepo se preple¬
tata med seboj naravni in nadnaravni
red! Iskren, prijazen pozdrav je to¬
rej nekak odsvit angelovega pozdrava
Mariji.

O sveti in lepi časi prve krščan¬
ske vzajemnosti! To so bili časi, ko
ko so se kristjani na cesti, v stano¬
vanjih, v dvoranah odličnih družin, po
dolgih in mračnih hodnikih katakomb
šepetaje pozdravljali:“Mir s teboj,
brat!... Mir s teboj, sestra!...”
Bila je to zlata doba krščanstva, ko

In res se kmalu potem, ko je an¬
gel odšel, prične sveto in pomembno
pozdravljanje božjih otrok med seboj.
Kar je Bog po angelu storil Mariji,
to je takoj nato Marija storila ljudem.
Vstala je in šla v gore, v mesto na
Judovem. Vstopila je v hišo Zahari-
jevo in pozdravila Elizabeto. Ta njen
pozdrav je imel čudovito moč. Ko ga
je  Elizabeta slišala, je dete poskočilo
v njenem telesu; in napolnjena s sve¬
tim Duhom je z močnim glasom na¬
daljevala angelov pozdrav: “Blago¬
slovljena ti med ženami in blagoslov¬
ljen sad tvojega telesa !”(Lk 1,43)
Kdaj sta se dva človeka pozdravila
bolj prisrčno, kot je pozdravila Ma¬
rija priletno Elizabeto in ta svojo
veliko mlajšo sorodnico? Lepše Bog
res ni mogel pokazati, da je
pozdrav nekaj lepega in sve¬
tega, kot je pokazal na ta
način, da je pričel svoje bi¬
vanje med človeškimi otroci
v znamenju pozdrava.

Kakor je pozdravil Jezus
svoje apostole prvi večer po
vstajenju:“Mir vam bodi!..’.’
(Jan 20, 20), podobno so po¬
tem apostoli pozdravljali
vernike.Pisma svetega apo¬
stola Pavla nam pričajo, s
kakim svetim spoštovanjem
in ljubeznijo, kako veselo,
nežno in res iskreno so se
pozdravljali prvi kristjani.
Iz vsakega pozdrava jim zve¬
ni želja po najvišjem dob¬
rem. “Milost Gospoda Jezu¬
sa Kristusa in ljube zen božja
in družba svetega Duha z
vami vsemi, ” je pisal Pa¬
vel Korinčanom (2Kor 13,13).

je bila ljubezen tako živa in zdrava,
da je bila množica vernikov enega
srca in duha, da jim je bilo vse skup¬
no in ni bilo ubogega med njimi, da
so pogani strme obstali in jih občudo-
vaje hvalili:“Glejte, kako se ljubijo
med seboj!” In vsi so bili zelo pri¬
ljubljeni. (Prim Apd 4, 32-34 )

Kako pa je v naših dneh? Slep je,
kdor ne vidi, kako krščanska vza¬
jemnost in družabnost gine. Celo naj-
bližji sosedje si postajajo tujci. Saj
pravijo, da boš prej našel soseda v
kakem pet milj oddaljenem mestu,
kakor pa doma poleg hiše. Ljudje se
skoraj ne srečavajo več in tudi po¬
zdravljajo ne, temveč dirjajo v avtu
eden mimo drugega. Kvečjemu z ro-

Marija obišče Elizabeto / Slikal Dom. Grillandajo/

70

gom si zatrobijo, beseda ne najde
mesta. In to naj bo krščanski po¬
zdrav? Ob nedeljah pridrvi iz ene
strani do cerkve eden, iz druge dru¬
gi: morda si zamahneta z roko, ali
pa še to ne. In tako se podirajo mo¬
stovi celo med onimi, ki naj bi bili
eno srce in ena duša...

Kaj radi sanjamo o lepših in bolj¬
ših časih. Pa se motimo, če mislimo,
da nam jih bo prinesla moderna “kul¬
tura” in “civilizacija”. Le dobro dre¬
vo rodi dober sad. Boljše čase bodo
prinesla edinole boljša, plemenitejša
srca. Saj je sreča obljubljena le ti¬
stim, ki se boje Boga in polagajo vse
svoje veselje v njegove večne zapo¬
vedi (Ps 111, 1). Obljubljena je kro¬
tkim, miroljubnim in tistim, ki so
čistega srca. . . (Prim. Mt 5,4-9)

Zdi se mi, da bi k rešitvi social¬
nega vprašanja veliko pripomoglo
iskreno medsebojno pozdravljanje,
ki je zunanji izraz prave krščanske
vzajemnosti in ljubezni. Iskren po¬
zdrav dela zdravo domačo družbo, ki
nam je za ohranitev vere v tujini po¬
trebna. Iskren pozdrav dela ozračje,
v katerem se gibljemo in smo, toplo
in osvežujoče: pri delu, pri zabavi,
na cesti, v restavraciji, na potova-

AVE MARIA
nju na železnici. . . In če se po mo¬
rebitnem nesoglasju vsaj s prijaznim
pozdravom razidemo, kako že samo
to zrahlja napetost in razdraženost
živcev ter pripravi tla za obnovitev
sloge. In če bi oni, ki ima srečo in
se mu dobro godi, ki ima čast in
oblast, da ukazuje, iskreno pozdravil
nižjega in sebi podložnega! Kako lepo
bi s tem pokazal, da ga smatra za
sebi enakovrednega. Oni pa bi z res
iskrenim pozdravom od svoje strani
pokazal, da se odkrito veseli sreče,
ki jo uživa njegov bližnji. Kako bi se
že samo s tem zabrisale socialne
razlike med ljudmi. Srca bi postala
boljša in plemenitejša - po njih pa bi
prišli boljši in lepši časi.

Skoraj bi si upal trditi, da nam
je to hotela povedati Marija, ko nas je
v Fatimi tako rekoč prosila, naj vza¬
memo pogostokrat molek v roke in
ji petdesetkrat zaporedoma ponovi¬
mo pobožno “Zdrava, Marija!... ” Iz
teh pozdravov naj ji dnevno spletamo
šopek rož - rožni venec. “V moje
roke je Bog položil usodo sveta, ” je
rekla. “...Končno bo zmagalo moje
Srce...”

Da, zmagalo bo! In sicer najprej
v srcih in potem - v svetu.

Marec 1953

71

P. K.

jgotovejše,za mnoge najpogo¬
stejše in tudi najtežje trpljenje v življenju

neozdravljiva in je škoda vsakega denar ja
za zdravnika in zdravila.. .

so razne bolezni. Da je to res, pričajo naše
bolnišnice, ki so vedno prenapolnjene in jih
nikdar ni dovolj. To pričajo premnoge hiše,
ki imajo bolnika. To priča visoko število
zdravnikov in zdravnic, ki so zaposleni dan
in noč ter jih je vedno premalo.

Toda ravno bolezni, ki se jih tako boji¬
mo in se jih, zlasti hude bolezni, tako pre¬
strašimo ter neradi sprejmemo in prenašamo,
so nam lahko v neizmerni božji blagoslov in
korist naši duši.

Naj zato ta mesec predstavimo našim
trpinom-bolnikom pomožno učiteljico Kri¬
stusove šole trpljenja - sv.Lidvino. Njen
zgled naj nas uči, kako nositi bolezen, saj
je njo zadela že kot petnajstletno dekle in
prenašala jo je dolgih 34 let.

Lidvina je bila rojena v mestu Schie-
damu na Holandskem. Kot dekle se je rada
hodila drsat in na ledu se ji je zgodila ne¬
sreča, ki je imela zanjo tako dalekosežne
posledice. Tovarišica se je po nesreči zale¬
tela vanjo in jo podrla. Pri padcu si je zlo¬
mila rebro - sicer malenkostna stvar, a ne v
našem slučaju. Zlomljeno rebro je ranilo
notranje dele telesa in razvile so se gnojne
notranje bule. Dekle je dobilo hudo vročino
in ponavljalo se je bruhanje, ki jo je vselej
silno izmučilo. Bolezen se je razširila v gla¬
vo ter povzročala hud glavobol in trganje po
zobovju, da ni mogla Lidvina ne ležati in ne
sedeti. Pri vsakem najmanjšem premiku je po
vsem telesu čutila neznosne bolečine. Ko so
se notranje bule odprle in je začelo teči iz
njih, se je trpljenje še povečalo. Starši so
klicali zdravnika za zdravnikom, dokler niso
slišali od poslednjega: hčerina bolezen je

Domači so Lidvini z ljubeznijo'Stregli
in ji skušali po najboljših močeh lajšati silno
trpljenje. A bolnica je bila skrajnonepo-
trpežljiva. Z veliko nevoljo je prenašala ta
svoj križ, godrnjala, jokala in vzdihovala.
Kar ni mogla razumeti, zakaj je ravno njo
obiskalo trpljenje. "Moje tovarišice so vse
zdrave in se vesele mladosti, le jaz sem ta¬
ko nesrečna!" so morali domači poslušati
sleherni dan. Vsak obisk prijateljic ji je
trpljenje le še povečal, da ni trpela le na
telesu, temveč tudi duševnp.

Tako je preživela tri trpljenja polna ne¬
znosna leta. Duhovnik, ki jo je obiskoval
in ji prinašal večkrat sveto obhajilo, je ni
znal prav potolažiti in pomiriti. Slednjič pa
ji je Gospod poslal pobožnega duhovnika.
Janez Pot jo je začel pogosto obiskovati in
ji govoriti o Kristusovem trpljenju. Vsak dan
jo je s svojimi tolažilnimi besedami pope¬
ljal v Kristusovo šolo trpljenja. "Sleherni
dan misli v svojem trpljenju na kak del Nje¬
govega trpljenja! Pomisli, da si je On svoj
križ sam izvolil iz pokorščine do Očeta in
da bi nas učil vdano trpeti. Sprejemaj bo¬
lečine vdano v božjo voljo, kajti Bog ve,
zakaj ti jih je naloži I..." ji je govoril.

Dolgo časa je ni mogel pridobiti, da bi
tako sprejemala trpljenje v mislih na Jezu¬
sovo. Polagoma pa se je Lidvina vedno bolj
vživljala v njegov nauk. Začela je pogosto
misliti na križanega Zveličarja in se pri
Njem učila trpeti. Pri tem je bila iz dneva
v danbolj potrpežljiva. Pri svojih hudih bo¬
lečinah jih je primerjala z Gospodovimi in
je vselej čutila polajšanje. Končno je od
jutra do večera preživljala svoj čas zdru-

72

žena z Jezusom. Po nekaj letih je svojo ne-
potrpežl jivost tako premagala, da je postala
celo vesela in se je Bogu za bolečine vsak
dan iz srca zahvaljevala. Godrnjala ni več
in vsakdo ji je rad stregel. Celo sama si je
želela povečevati bolečine s tem, da je ho¬
tela ležati na golih deskah in ne na poste¬
lji.

Njen slučaj je z leti postal znan daleč
okoli. Celo zdravniki iz drugih dežel sojo
hodili obiskovat in proučevat njeno stanje.
Seveda zdravila zanjo ni imel nihče in bo¬
lezen je šla svojo pot. Slednjič je tudi osle¬
pela in odpovedale so ji roke in noge, da
se ni mogla sama niti ganiti. Skrivnostna
sreča pa ni nikdar več izginila z njenega
obraza, četudi zadnjih sedem let ni niti za
trenutek zatisnila oči in je devetnajst let
živela le od vsakdanjega sv. obhajila.

Zgled njenega junaškega prenašanja
trpljenja je bil tako velik, da so se začeli
ob njeni postelji zgrinjati tudi drugi bolni¬
ki . Lidvina je spoznala svoje poslanstvo, ki
ji ga je Bog dal z boleznijo: učiti tudi dru¬
ge, kako trpeti, svoje trpljenje pa prenašati
iz ljubezni do Boga prav tako za druge.Več
bolnikov, ki so se ji priporočili v molitev,
je ob njeni postelji čudežno ozdravelo.

Pred svojo smrtjo je morala še skozi

A VE MARIA
novo in težko preizkušnjo. Župnija je do¬
bila župnika, ki je bil posvetnega duha in
ni hotel verjeti njeni pobožnosti. Imenoval
jo je "hudičevko" in ji ni hotel prinašati
svetega obhajila. Šel je tako daleč, da je
v cerkvi pozval vernike, naj molijo zanjo,
ker je obsedena od hudega duha. Boj proti
ubogi trpinki je končno ustavila Cerkev,ki
je celo stvar preiskala in spoznala dekleto¬
vo nedolžnost.

Slednjič se je po 34 letih približal ko¬
nec Lidvininega trpljenja. Umrla je na ve -
liki teden 1433. Takoj po blaženi smrti io
je ljudstvo začelo častiti kot svetnico. Sveta
Cerkev je njeno življenje temeljito preiskala,
potrdila njeno češčenje in jo proglasila za
svetnico. Lidvinino življenje je lepo opisal
znani Tomaž Kempčan, ki je spisal tako
priljubljeno knjigo "Hoja za Kristusom".

Sv. trpinka Lidvina je gotovo dobra po¬
možna učiteljica Kristusove šole trpljenja.
Njen nauk bolnikom je tale: Združuj svoje
trpljenje v bolezni z Jezusovim trpljenjemI
Če drugikrat ne, se vsaj v hudih bolečinah
živo zamisli v trpečega križanega Gospoda
in primerjaj svoje trpljenje z Njegovim. To
ti bo bolečine olajšalo in te napravilo po¬
trpežljivega in Bogu vdanega.

Spoved

Nevidna roka list obrača moj
v življenja knjigi. Prsti drgetajo
in dolge sence njihove nocoj
po preperelih listih se igrajo.

Srebrna solza se zalesketa
med vrstami skrivnosti rokopisa.
Po listu zdrkne na umita tla
kjer še pozna se - čuj ! - krvava lisa. . .

In roka posvečena strga list
iz knjige večne mojega življenja:
zmečka ga, vrže proč - in jaz sem čist.
Na novo stran napiše: D a n vstajenja.

P. Bazi lij OFM

Marec 1953

73

jZ-vezda ni zvezdi enaka. No¬
ben človek ni drugemu enak. So mirni
ljudje, so kričavi ljudje. Ljudje, ki
svetijo, ljudje, ki se zavijajo v temo.
Imamo dobre ljudi, ki bi vsakega radi
razveselili in osrečili. Pa tudi surove
ljudi, ki bi radi zadušili vsak plamen¬
ček veselja pri drugih. Srečujemo
ljudi, ki vedno vidijo le lepo pri bliž¬
njem in bi radi vse, kar je nelepega,
spregledali. Srečaš pa druge, ki vse,
kar je dobrega in hvalevrednega na
bližnjem, enostavno ne vidijo ali pa
zmanjšujejo; kar pa je manj hvale¬
vredno in napačno, nosijo na dan in
povečujejo. Vse hočejo najbolje ve¬
deti, vse hočejo bolje napraviti. Vse
bi radi postavili pred strogi sodni stol
svoje vseprekašajoče vednosti in pa
zmožnosti. In nihče ne ve, koliko taki
vseznalci lahko grešijo v enem samem
dnevu proti ljubezni. Vsepovsod sitna¬
rijo, prav vse kritizirajo in obgodr-
njajo, vse bi radi reformirali in po¬
pravljali. .

Znani dominikanski pater Albert
Weiss piše;“Ena najbolj gnusnih besed
je besedica TODA. Ce nam Bog pošlje
križ, pa naj bo še tako zaslužen in la¬
hek, na njem ne moremo sicer nič
spremeniti. Vendar si enega ne pu¬
stimo odvzeti, da namreč rečemo:

Zdaj pa
menda že vem
imena vseh
sosedov...”
si misli mala.
Je tudi pri
vas tako?

P. M.

TODA. Ko čujemo o kom dobro go¬
vorjenje, smo lahko prepričani, da se
bo kmalu glasilo: Lepo je to - TODA...
Če kdo pove svojo sodbo, izrazi svoje
prepričanje, proti kateremu nimamo
niti najmanjšega ugovora, se vendar
ne moremo zadržati, da ne bi pri¬
pomnili: Da, je že res, TODA. . . Do¬
bimo ukaz, ki bi ga v danih okoliščinah
tudi sami dali; vse nič ne pomaga, zo¬
pet moramo odgovoriti: Je že prav,
TODA... - Vedno in povsod ta ostudna
beseda bolestnega dlakocepstva, bo¬
lestnega mrmranja in bolestne upor¬
nosti. Prav nič utemeljenega ne mo¬
remo reči proti, tudi nič resnega si
ne upamo delati proti, sami ne vemo
nič boljšega postaviti na mesto, toda
ne moremo si kaj, da ne bi s tem iz¬
razom pokazali svoje nezadovoljno¬
sti. ”

Vseznalstvo je posebno veliko pri
ljudeh, ki jim manjka velikih idealov
in širšega obzorja; ki niso nikdar kaj
velikega izvršili; ki vsakega in vse
bolje poznajo kot sami sebe, svoj ne¬
izmerni napuh, majhne zmožnosti in
pičlo znanje. Modrihe često izhajajo
iz majhnih in malenkostnih razmer, v
katerih se premnogi brigajo za vse,
kar jih nič ne briga. Na nobenem člo¬
veku ne puste niti enega lasu pri miru;
na nobenem delu, pa naj je še tako ve¬
liko, ne najdejo prav nič dobrega. S
strupenimi besedami in puščicami

74

A VE MARIA

merijo na najlepše sadove bližnjega.
Vseznali so sitne in črnoglede narave.
Ljudje noči in teme. Grobarji res¬
ničnega veselja in mirnega sožitja.
V njih družbi zamre vsaka veselost
in dobrodušnost, vsaka dobrohotnost
in ljubeznivost- kakor veselo in mirno
plamteči plamenčki oltarnih sveč v
hipu zamrejo in se zadušijo pod cer¬
kovnikovim kajfežem.

Ne da se povedati, koliko dobrega
in lepega ovirajo in celo uničijo ne-
Ijubeznivosti godrnjačev in ‘modrija¬
nov’. Bogve, koliko plašnim in pre¬
prostim ljudem ugrabijo neodpustljivi
grehi jezika hudobnih kritikastov vso
dobro voljo, ves pogum, ves ideali¬
zem! Kritizirati, strogo presojati in
sovražno obsojati ni prav nič težkega.
To zna skoraj vsakdo. Da pa kdo stori
bolje, se zahteva nemalo razuma, vo¬
lje in spretnosti. Kako neizrečeno ža¬
lostno je, če najdemo take vseznale
na vseh potih in krajih, celo na cer¬
kvenem pragu!

Ce smo odkritosrčni do sebe, mo¬
ramo priznati, da tudi sami nismo
popolnoma brez te napake brez ne¬
ljubeznivega mrmranja. Ce hočemo
ta plevel čisto uničiti, ga ne smemo
samo posekati, ampak ga  moramo
poskusiti izrvati s koreninami vred
z vrta naše duše. Zelo različne so
korenine sovražnega, pretiranega in
krivičnega kriticizma. Mnogoteri so
izviri, iz katerih teče njegova kalna
voda: samozadovoljstvo, napuh, do¬
mišljavost, ošabnost, častihlepnost,
samoljubje, obvratnost, jeza, mržnja,
muhavost. Pa tudi strah, da bi bili
drugi priljubljeni, da bi prišli naprej.
Se posebej hudobni in ostudni pa so
starši mrmranja; ljubosumje se ime¬
nuje oče, materi pa je ime nevoščlji¬
vost. In njegova sestra tudi nima le¬
pega imena; imenuje se škodoželj¬
nost.

Kalni in nečisti izviri bruhajo
kalno in nečisto vodo. Kakršni so
starši, takšni so otroci. Iti moramo
za čistimi in jasnimi viri in voda bo

kristalna ter dobra.

Iz čistih virov dobrote in nese¬
bične ljubezni morajo prihajati naše
sodbe o bližnjem, o njegovem delo¬
vanju in nehanju. Ne iz zastrupljenih
virov nevoščljivosti in ljubosumnosti.
Strasti meglijo pogled in kalijo sodbo,
delajo našo govorico osorno, trdo in
brezsrčno. So kakor zoprn in divji
plevel, ki preraste in zaduši prav vse
žlahtne rastline okoli sebe. Nevoščlji¬
vost, ljubosumnost, častihlepnost in
domišljavost hočejo škodovati, podi¬
rati, vzeti pogum in uničevati. Dobro¬
hotna in ponižna ljubezen pa dela sodbo
plemenito in pravično, resnično in
usmiljeno. Napravlja naše govorjenje
krotko in milo. Ljubezen hoče kori¬
stiti, graditi, opogumljati in razvese¬
ljevati. Neusmiljena kritika ovira,
mori in duši. Ljubezni polno grajanje
pa spodbuja k novemu in boljšemu de¬
lovanju. Dobrohotna in brezsrčna kri¬
tika si stojita v nasprotju kot mili,
poživljajoči sončni žarki in huda sla¬
na, ki zamori življenje vseh nežnih
in mladih rastlin; kot dobrodejen dež
in vse uničujoča toča.

Razjarjeni roj podivjanih čebel
lahko usmrti najmočnejšega človeka
in najbolj divjo žival. Iz nevoščljivosti
in ljubosumja porojeno čustvo, da kdo
vse najbolje ve in zna, lahko uniči
najsijajnejša in najbolj cvetoča dela
in podvige. Brezsrčna kritika pre¬
more do smrti izmučiti najplemeni¬
tejše in najsposobnejše ljudi, da polni
žalosti, čemernosti in obupanosti po¬
stanejo nedelavni in zapuščeni, da
obupajo nad seboj in svojimi ideali
ter odrečejo vsako tako dragoceno so¬
delovanje.

Brez miru in počitka hočemo zato
stremeti za ponižnostjo, resnico,
krotkostjo in ljubeznijo v mišljenju,
govorjenju in delovanju. Le tako bomo
počasi ukrotili mike zavisti in ljubo¬
sumnosti ter se polagoma naučili tudi
umetnosti: mirno, zmerno, nepri¬
stransko, pravično, dobrohotno in lju¬
beznivo soditi o ljudeh in njih delih.

fcarec 19 53

Dajmo zadnjo besedo že omenje¬
nemu patru Weissu. V znani knjigi
“Življenja umetnost” piše:“Zelo malo
ljudi ima samoljubje tako v svoji obla¬
sti, da slutijo, kako se dajo v svojih
prepričanjih - tudi v takozvanih znan¬
stvenih - in v svojih sodbah glede oseb
ter njih delovanju vplivati od naklo¬
njenosti in odvratnosti, od svojih želja
in bojazni, kratko: od lastnega jaz-a.

Edino en človek je zmožen, da nepri¬
stransko sodi, in ta je oni, ki je v sebi
premagal egoizem ali se vsaj trudi, da
bi ga zatrl. Kolikor samoljubja, toliko
pristranosti !In tudi nasprotno: toliko
stvarnosti, kolikor osvobojcnja od
predsodkov, kolikor napredka v za¬
tiranju samoljubja. Človeka, ki zna
popolnoma nepristransko soditi, sko¬
raj smemo častiti kot pol- svetnika. ”

Beri duhovne knjige!

Daj svojemu bližnjemu kos kruha, pa tudi kos potice!

Zaupaj božji previdnosti kot dete zaupa svoji materi!

Vedno misli, da je vsak človek boljši od tebe!

Ljubi Boga tako, da vsak dan poželiš Njegovo navzočnost
v sebi - v svetem obhajilu!

Bodi brat, bodi sestra vsakemu človeku na svetu!

Vsak dan zmoli sveti rožni venec po namenu svetovnega misijona!

Skozi viharje gre moja pot

Oli smo; pred menoj eden, za menoj dva. Zu¬
naj sem v medli luči leščerbe opazil tri premika¬
joče se postave somisijonarjev, ki so tudi odhajali
v spremstvu “tovarišev”. Vsaj ne bom sam, sem
si dejal in korak je postal lažji. Kam neki gremo
in kaj nameravajo z nami ?

Zavili smo v hrib. Vse je bilo tiho, le naši
koraki so odmevali in žvenket orožja straž si sli¬
šal po vseh vrtnih poteh. Koliko jih je prišlo nad
nas ! Pot nas je vodila mimo dispanzerja in misi¬
jonskega nekdanjega šolskega poslopja. Peljali so
nas k sestrski hiši. “V kapelo!” se je glasilo
povelje in odvlekli so nas skozi vrata.

V kapelici je bila zbrana vsa naša misijonska
družina. Predstojnik misijona je klečal spredaj
na desni, redovni predstojnik na levi. Sam sem
se postavil pri obhajilni mizi. V ozadju so bile
sestre z gručo prestrašenih deklet, katere so

Nada I jujemo strani iz
dnevnika izgnanega kitaj¬
skega misijonarja p. Rudolfa
Pifka OFM.Opisuje noč dne
7.marca 1951 ., ko so ga ko¬
munisti zbudili sredi noči in
je moral z njimi.

76

A VE MARIA

^nano amerikansko
žurnalistko Elzo

Maxwell je nekoč vpra¬
šala ena izmed prijate¬
ljic, kaj je njena skriv¬
nost, da ima hišo vedno
polno obiskovalcev. Njen
odgovor je bil preprost
stavek, ki pa nam pove
zlato resnico. Tole je
odgovorila: “Zadostuje,
da vsakega gosta sprej¬
mem s prijaznim ‘Ven¬
dar enkrat!’, ko pa gost
vstane za odhod, mu
porečem:‘Že ?. . . ’ To je
vsa moja umetnost. ”

Topla beseda odpira
vrata do slehernega sr¬
ca. Če dodamo temu še
božjo zapoved ljubezni
do bližnjega ter smo do
bližnjega ljubeznivi za¬
radi nje, si pri tem tu¬
di lahko marsikaj pri¬
dobimo za nebesa.

USA imamo več kot
350 mest, ki se i-
menujejo po različnih
svetnikih. Njih vrsta se
začenja z velemesti kot
San Francisco (po sve¬
tem Frančišku Asiškem)
St. Louis, San Antonio,
St. Paul. . . pa do mestec

že sinoči takole zbudili iz spanja.

“Naikuan! ” je poklical šef policije redovne¬
ga predstojnika, p. Celestina Nardona. Izročil
mu je uradno listino z velikimi pečati. Roke so
se mu tresle, ko jo je bral. Nato je morala se¬
stra domačinka še glasno prebrati nalog vlade:
Okrajna narodna vlada zahteva takojšnjo areta¬
cijo tujezemca Naikuana zaradi veleizdaje in pro¬
tivladnega delovanja... Tako nekako se je glasil
nalog “ljudske” vlade. Nato sta pristopila dva
vojaka s strojnima puškama in p. Celestina od¬
vedla v tiho noč: v ječo, mučenje in zasramova¬
nje - v zahvalo za dolgoletno nesebično delo med
kitajskim ljudstvom. . .

Onemeli smo. Kakor izgleda, je prišla ura,
ko bo treba izpričati naše poslanstvo. “Večje
ljubezni nima nihče, kakor je ta, da kdo da svoje
življenje za svoje prijatelje... ” mi je zvenelo v
ušesih. Zdaj bomo na vrsti drugi. O, Bog, od¬
pusti mi, če sem se včasih premalo žrtvoval za
svojo čredo in Tvoje kraljestvo! Marija, pomagaj
nam do zadnjega diha!...

V teh mislih sem skoraj preslišal nalog, ki
so ga prebrali. Mudil sem se pri množici postre¬
ljenih, ki so bili v zadnjih dneh postavljeni pred
puške za mestnim obzidjem. Poslednji so še vče¬
raj ležali tam in psi so trgali mučeniška telesa.
Morda bodo jutri dragi kristjani našli tam tudi
nas. . . Naj bi moja žrtev ne bila zastonj, naj bi
bila v blagoslov in uresničenje naših načrtov -
samostojne slovenske frančiškanske misijonske
pokrajine!

Tu so ono noč
zbrali vse
miši jonarje
in odvedli
p. Celestina

Sestrska hiša
/zunanjost in
notranji hodnik/
postaje Yungchow

Marec 1953

77

“Lu-ton-fu!” so poklicali tudi moje ime. V
spremstvu šefa policije in dveh vojakov sem od¬
šel iz kapele. Pripravljen sem bil na vse - toda
ni bila volja božja. Vodili so me nazaj v misi¬
jonsko hišo. Moral sem jim pokazati prav vse
kote, odpirati vrata, razdirati stene... Tako te¬
meljito še niso preiskali naših sob, kuhinje, za¬
kristije, podtrešja... Vsako omaro, vsak predal,
vsak zaboj so odprli. Sleherni najmanjši papirček
je pritegnil nase njihovo pozornost. Vsak košček
kovine je vzbudil zanimanje: mogel bi predstavljati
vsaj kakšen del radijske oddajne postaje. Na vsak
način bi radi našli kak dokaz naše zarote proti
vladi, a zaman. Plena, ki so ga pričakovali, ni
bilo.

Šele okrog četrte ure zjutraj so jezni odšli,
jaz pa sem truden zaspal v mislih na sobrata -
predstojnika v verigah. ..

Dne 11. decembra 1951,- “Šen-fu, koze so
zopet na vrtu! ” sta nas klicala dekle Ljuhua in
fantiček Heihei, ki sta nam vedno rada priskočila
na pomoč s svojimi poročili. Nesrečne koze! Bog
nam jih je menda pri vseh težavah poslal prav za
preizkušanje naše potrpežljivosti.

Somisijonar Jožef se je že zapodil po hribu
proti vrtu, kot bi mu gorelo za petami. Bradati
vodnik kozje družine pa je že dobro poznal patro¬
ve korake in je z glasnim "Meeeeee !.. . ” dajal
znak za beg. P. Jožef pa za njimi. Podil jih je po
hribu med drevjem, da bi se moral vsak smejati
prizoru.

Rdeči stotnik je prišel naproti, obstal je in
gledal. Misijonar pa ni hranil besed. “Tovariš,
takole na tujem vrtu se pa izplača rediti koze,
kajne? Saj tujci vrtnarijo.in proizvajajo! Kar po¬
glej, kakšno škodo so že naredile ter nam požrle
že skoraj vso zelenjavo. Poglej moje žulje, le
oglej se jih! Za koga? Za tvoje koze?... ” mu je
kazal pod nos svoje trde dlani.

Tovariš je povesil oči. V vidni zadregi je bil.
Kaj pa naj odgovori? Naj brani svojo kozjo čredo,
ali naj stopi v obrambo zaščite poljedelstva in
vrtnarstva, ki je stalna fraza njegove vlade? Vsa
produkcija je strogo zaščitena od oblasti in misi¬
jonarji že lep čas dokazujemo z umnim gospodar¬
stvom, da nismo izžemalci, ki bi živeli na račun
ljudstva. Koze pa nam sproti uničujejo naše delo.
A stopiti na stran preganjanih tujcev bi bila za
stotnika kočljiva zadeva. Bog ne daj, da bi ga kdo
slišal!

z imeni po bližnjih sa¬
mostanih. V poštnem i-
meniku Združenih držav
zasledimo 22 mest z
imenom po sv. Janezu,
15 po sv. Jožefu, 14 po
Devici Mariji, 14 po sv.
Karlu, 12 po sv. Pavlu.
Druga popularna svetni¬
ška imena so: sv. Fran¬
čišek, Jurij, Alojzij,
Anton, Klara, Mihael in
Jakob. Po sv. Patriku se
imenuje eno mesto. Po¬
leg tega imamo 4 mesta
z imenom Sacramento,
11 Sv. Trojic, 2 mesti
sv. Križa in 2 mesti Sr¬
ca Jezusovega. Verski
izvor imajo tudi sredi¬
šča Los Angeles, Santa
Fe (Sveta vera) in Cor-
pus Christi.

Ameriški vladi še na
misel ne pride, da bi
skušala dati tem me¬
stom druga imena. Kaj
takega so zmožne le oz¬
kosrčne duše, ki bi ra¬
de uničile vse, kar jim
budi vest.

Koliko krajev po Slo¬
veniji je lani dobilo no¬
vo ime. In zakaj ? Ker
so se stara pričela zbe-
sedico “Sveti. . . ”

Misijonski
mesečni
namen

Za odstranitev
komunistične
nevarnosti
v jugovzhodni Aziji

78

AVE MARIA

Qržava Pakistan v In¬
diji ima po zadnjem
štetju 880. 000 kristja¬
nov, od katerih je nekaj
nad 250. 000 katoličanov.
Je muslimanska dežela
in misijoni zadevajo na
mnogo težav. Tudi ko¬
munizem ogroža mlado
misijonsko setev.

laponska se tudi ve¬
dno bolj nagiba h
Kristusovemu odrešilne¬
mu križu. Po poročilih
uradnih cerkvenih kro¬
gov se je število japon¬
skih katoličanov v zadnjih
petih letih dvignilo zanič
manj kot 57 odstotkov.

^edavno je novinar¬
ska služba “Veri-
tas” objavila poročilo, da
se nahaja v čeho slo va¬
ških komunističnih zapo¬
rih nad 600 slovaških in
čeških svetnih duhovni¬
kov, 2900 redovnikov in
6000 redovnih sester.
Neznana pa je usoda 120
duhovnikov in 35 sester.

Povsod iste grozote,
kjer sveti krvava zvezda
“svobode” in “enakosti".

Dreteklega meseca je

1  v Hollywoodu in vsej
Ameriki zopet zašumelo
kot v panju. Zelo znana
26-letna filmska igralka
June Haver, ki je s svo¬
jim talentom služila po
3. 500 dolarjev na teden,
je sklenila prekiniti svo¬
jo filmsko kariero in po¬
stati redovna sestra.

“Sklenila sem postati
sestra po milosti božji in
dovoljenju Njegove Cer¬
kve, da bom posvetila

Trije misijonarji
so na poti v miši jon
(Febr.1948.) obiskali
Lemont. C'd stopnic
proti levi stoje:
P.Rudolf, takratni
p.komisar Benedikt
in p.gvardijan Andrej
ter misijonar p.EccIi.
Naš “kozji priganjač”
p.Jožef je spredaj ob
p.Alojzi ju.

P. Jožef pa jo je že cvrl dalje za kozami, do¬
kler jih ni s šibo nagnal v ogrado za svinje. Mož
je redko spregovoril, a kadar je, je zadel v živo.
Tako je tudi stotniku zamašil usta.. Le ob pogledu
ba vračajočega se upehanega misijonarja je ko¬
munist najbrže dejal sam pri sebi;“Neverjetno,
kako delavni, pogumni in vztrajni so ti evropski
hudiči!” Take pogovore smo večkrat ujeli iz ust
rdečih. Občudovali so nas, a na mitingih so se¬
jali proti nam vedno nova preganjanja. Mi pa le
kljub temu kar korajžno nadaljujemo svoj boj za
obstanek.

Takle dogodek s kozami pa nam je poleg slabe
volje velikokrat prinesel tudi smeh v naš čas tr -
pljenja. Saj smo pri delu “za doprinos k zaščiti
poljedelstva” doživeli doslej že toliko grenkih.

No, koze so bile za enkrat na varnem in p . Jo¬
žef se je vrnil s krampom in lopato. Danes je že
ob štirih zjutraj prekopaval zemljo. Za njim je
prihajal p. Aleš z dvema vedroma gnojnice na ra¬
mah. Mimoidoči rdeči tovariši so se kar odmikali
in si mašili nosove, tako prijetno je dišalo “ki¬
tajsko zlato”. Tudi otroci so pravkar prihajali v
šolo, ki je stala na hribu; prej je bila naša misi¬
jonska, a po mnogih obrekovanjih in spletkah so
le našli vzrok, da so nam jo vzeli ter preosnovali
v narodno komunistično šolo. Temeljito so jo upo¬
rabljali v protiverske namene. Uboga mladina!

Ob prilikah srečanja s šolarji se je redno
začela pesem žvižgajočih kamnov. Saj bi jo bilo
kar lepo poslušati, če bi sami ne bili tarča.

‘Prekletihudič, ameriški pes, kapitalisti ... ”
je bruhalo iz naščuvane mladine, ki so jo v šoli
učitelji dan za dnem učili te rdeče srčne kulture.
“Dol z izdajalci, pobijte jih! Pobijte nasprotnike
revolucije in nasprotnike vlade! Prekleti pristaši
imperialistov, kapitalistični cucki!... ” Vse te

Marec 1953

litanije znamo že na pamet. In to iz ust mladine,
ki nas je sicer v večini ljubila in nas marsikdo
izmed njih celo pozdravlja in ogovarja, če ga le
srečaš na samem. Toda ukaz je ukaz in izključe-
nje iz šole ali zapor staršev ni malenkost... Naj-
hujši so bili fantje tretjega in četrtega razreda,
starejši so že bolj samostojno mislili in spozna¬
vali krivico.

Eden izmed fantov je zadel v vedro, da je
gnojnica pljusknila misijonarju v obraz. Solarji

50 se burno zasmejali, p. Aleš pa se je mimo
obrnil k storilcu in se še sam nasmehnil:“Dobro

51 ga pogodil, mojster!” A treba je imeti mnogo
vaje za sabo, da z veselim srcem spraviš preko
ustnic zahvalo za tako dobroto. Sobrat Aleš jo je
imel. Nato se je obrnil še do gruče rdečih voja¬
kov, ki so stali nekaj korakov proč in med sme¬
hom navduševali mladino. “Lepa hvala!” jim je
zaklical in mirno nadaljeval pot proti vrtu.

To je “zaščita poljedelstva”, kaj? In kako je
prijetno delati v takih uricah ter se pri vsem še
potiti v strašni vročini, si lahko vsak sam pred¬
stavlja. Pregnali bi nas radi, to je cilj vsega nji¬
hovega početja. Tako bi laže in hitreje dosegli
ustanovitev kitajske narodne cerkve. A komuni¬
stično postopanje nas iz dneva v dan le še bolj
utrjuje. Pogumni moramo biti v prenašanju kri¬
vic. Prav te ure so lahko v blagoslov našim kri¬
stjanom. To je zdaj naše oranje trde ledine: žr¬
tev, ki jo bogatijo krivice, naši žulji in pot na¬
šega obraza. Odpuščati je treba, saj ne vedo, kaj
delajo. Mi pa dobro vemo, zakaj trpimo. Kame¬
nje, s katerim nas obmetavajo, se mora spre¬
meniti v plodno zemljo, v kateri bo seme našega
poslanstva obrodilo stoteren sad. To ponižanje
Cerkve mora doživeti svoje poveličanje I

Toda, ali bo dovolj misijonarjev? Bo dovolj
fantov, ki bodo pripravljeni za Kristusovo kra¬
ljestvo na misijonsko fronto? Žetev bo velika, to
izpričuje vsak dan naše dobe. Gospod, daj nam
vztrajnosti, mladim srcem fantov pa vžigaj pla¬
men poklica in žive vere, da bodo nekoč priprav¬
ljeni nadaljevati naše delo in obnavljati krščan¬
ske občine med preizkušanim kitajskim narodom !
Ura žetve bo prišla, o tem sem prepričan. Dalje.

MESEČNI NAMEN MOLITVE:

Za vse namene svetega očeta

79
svoje življenje službi
Bogu v delu za bolnike in
otroke. . . Vem, kaj ho¬
čem. A kar hočem jaz,
mora hoteti tudi Bog. Naj
se zgodi Njegova volja!”
je povedala svojim pri¬
jateljem.

June Haver je bila
vzgojena v prezbiteri-
janski cerkvi in je v ka¬
toliško prestopila leta
1945. Zdaj pa sprejema
naše žrtev redovne se¬
stre. Gospod izbira, ko¬
gar hoče, včasih tudi ta¬
ke, za katere še pred
nekaj dnevi nihče ni mi¬
slil.

|Zatoliško mater dva¬
najstih otrok je so¬
cialni delavec, ki se ni
nikdar strinjal z velikim
številom otrok v družini,
s posmehom na ustnicah
vprašal: “Kako na ljubem
svetu morete dobiti čas
za vseh dvanajst paglav¬
cev?" Mati pa mu je od¬
govorila: “Ko sem imela
enega otroka, mi je vzel
prav ves čas. Kaj več
mi more vzeti dvanajst
otrok?"

|-|itler je pred in med
vojno vzel cerkvam
zvonove, da so jih preli¬
vali v topove in druge
kovinaste vojaške pred¬
mete. Številka odvzetih
zvonov preš ega 80. 000, a
16. 000 jih niso več imeli
časa pretopiti: počakali
so konca vojne v skladi¬
ščih in oropane cerkve
so jih zdaj dobile nazaj.

Nacizem je zaman ra¬
čunal na zmago. Tudi
zvonovi mu je niso dali.

St.Joseph's Šemi
gfe Westmont, II lino

Draga mama in ata!

Že dolgo je, kar Vam nisem nič pisal. Č
- je vsaka minuta dneva določena za delo in š
odpočitek. Se Je spomnite, kako ste me doma
stelje, da bi ne zamudil maše pri Sv.Cirilu in
koliko časa me je vzelo, da sem se umil in napravil!

tl j  vi v petnajstih minutah. Prav po vojaško. Nato imamo
? jutranjo molitev in sveto mašo, po zajtrku pa začnemo
sorji in jih imamo prav radi. Učimo se vse mogoče pre
sem moral že tudi jaz nastopiti. Fishingerjev Peter, s I
lil, da sem se odrezal kot “strgan trofajski doktor". (S
v Avstriji.) - Pri kosilu ne morem nič izbirati, kakor s

I | , boljši kos. Dobra šola! Med odmorom po kosilu raj

J«/'' od Vas pa le rad dobim. - Odmoru sledi zopet poul<
** sanje pisem. Tako Vam danes pišem. Sem že kar lači

Prej pa imamo Je rožni venec in blagoslov. Ob 9:30 z’
Po kratki večerni molitvi je kar prijetno skočiti v poste
o svojem cilju - postati frančiškan, če je božja volja.

Prostor je tu krasen . Igramo žogo, lovimo ribe v jezercih
Ijeno in ne morem biti bolj srečen kot sem. Le škoda, da ni
skih staršev tukaj. Ko bi nas bilo drugo leto deset lemontskih k
to bi bilo življenje! - Zdaj pa prisrčen pozdrav

vsem 1 Vaš i »


St .Joseph 's Seminar/,
Westmont, Illinois

n nisem nič pisal. Čas mine zelo hitro,saj
»ločena za delo in študij ter seveda tudi za
, kako ste me doma klicali in vlekli iz po-
□še pri Sv.Cirilu in Metodu na Osmi cesti?
; umil in napravili Tukaj pa moramo biti vsi

goto- f

ijaško. Nato imamo v krasni in veliki kapeli skupno ŠS&' *

zajtrku pa začnemo solo. Frančiškanski patri so profe- w
o se vse mogoče predmete, celo govorništvo, pri katerem "
.hingerjev Peter, s katerim sva skupaj v razredu, me je pohva-
rofajski doktor". (Saj veste, da smo bili z njimi skupaj v taborišču »
tič izbirati, kakor sem včasih doma vihal nos ali pa Francitu pobasal
Imorom po kosilu razdele pisma. Sicer mi ni prav nič dolgčas, kako vest
oru sledi zopet pouk, nekaj časa pospravljanja in ob sobotah tudi čas za pi-
em. Sem že kar lačen, a dobra večerja ob šestih bo vse 'pofiksala'.
agoslov. Ob 9:30 zvečer bo glas zvonca končal naš delovni dan.
jetno skočiti v posteljo. Morda bom sanjal o Vas, ali pa
če je božja volja.

imo ribe v jezercih itd. . . Za vse je preskrb-
n. Le škoda, da ni več sinov sloven- *

2 deset lemontskih kandidatov,

82

AVE MARIA

Obiskuj pobožnost sv.
križevega pota in misli
z žalostnim srcem na
svojega trpečega Zveli¬
čarja ! Pri tem vedi, da
je Gospod zaradi tvojih
grehov moral toliko tr¬
peti. Le po potu križa
pridemo do svojega pra¬
vega cilja.

V postnem času bodi
vsak dan pri sveti maši!
Lepše postne pobožnosti
ni, kot je sveta maša.
Bolj primerno ne more-

Pri redil

<*^_ztirides etdanski post
je naša Mati katoliška Cerkev zapo¬
vedala po zgledu Jezusovega posta v
puščavi. Kakor se je namreč Jezus
v puščavi postil štirideset dni in no¬
či, preden je nastopil javno učeniško
službo, ravno tako priporoča sveta
Cerkev, naj se vsi njeni člani postijo
štirideset dni pred veliko nočjo in iz¬
vršujejo še druga dobra dela. Ljubi
kristjan! Če hočeš sveti postni čas
preživeti pravilno in po duhu Cerkve,
stori sledeče:

Posti se natančno kot zapoveduje
sveta Mati Cerkev, kolikor ti seveda
pripušča tvoje zdravje in tvoje delo!

Varuj, zdržuj se posvetnega šuma,
zabav in veselic! Premagaj se plesa!
Kristus trpi, kristjan ne bo rajal.

Spodobno in ponižno se obnašaj v
tem svetem postnem času, ko se je
Jezus toliko ponižal za tebe! V sra¬
motilni plašč so ogrnili Jezusa za¬
radi tvoje nespametne noše in gizda-
vosti v obleki.

Postni čas je čas goreče molitve.
Poživi v teh dneh, ko vidiš Zveličarja
tako vztrajno moliti, gorečnost v svoji
molitvi. Moli žalostni del rožnega
venca!

V postnem času prejemaj pogoste¬
je - morda vsak dan - sveto obhajilo!

p.Odilo mo v svojem srcu ob¬
navljati trpljenje Jezu¬
sovo, kot pri sveti ma¬
ši, ki je obnovljena daritev velikega
petka.

V postnem času stori kakšno do¬
broto in uslugo tudi svojemu bližnje¬
mu, saj karkoli storimo dobrega ene¬
mu izmed najmanjših bratov, to sto¬
rimo Kristusu samemu.

Tako sveto preživi postni čas in
z dobro ter veselo vestjo boš o veliki
noči obhajal Kristusovo vstajenje. Če
boš do konca ostal v dobrem stano¬
viten, boš tudi ti od mrtvih vstal k
večnemu življenju.

Slomšek nam je za postni
čas zložil ono znano in priljubljeno
pesem o svetem križu. Imel pa je tudi
slavno pridigo o križu ob sklepu sve¬
tega misijona. Na križ je naredil tale
napis:

Bruno počez: O sveti križ, življe¬
nja luč!

Bruno navzdol: O sveti križ, nebe¬
ški ključ!

Nad Jezusovo glavo je dal napisati:
Čujte!

Pri desni prebodeni roki; Molite!

Pri levi roki: Bežite!

Pri nogah Jezusovih pa: Pridite!

O sveti križ, življenja luč!
V mladosti, ko si vesel in Židane vo¬
lje, se oziraj na križ in ne prevzemi

Marec 1953

83

se! Pomisli, da pridejo leta, o kate¬
rih porečeš, da ti ne ugajajo. Sveta
Katarina je bila šele osem let stara,
pa je vedno pogledala na križ, kadar
koli je stopila v hišo. In vedno je pri
tem izgovorila besede;“O križani Je¬
zus, samo nobenega greha več!”

V trpljenju, v križih pribeži h
križanemu Jezusu in poslušaj, kaj te
uči;“Moral sem trpeti in tako iti v
svoje poveličanje ! ” Ne išči si drugega
pota, kakor kraljevi pot križa! Ako
križ voljno nosiš, bo tudi križ tebe
nosil. Križ je bogati zaklad. Če si ža¬
losten in truden, križ te razveseli in
okrepča. Če si v dvomu in zmoti, križ
te razsvetli. Če si boječega srca, križ
te osrči. Če jokaš od bridkosti, križ
ti solze obriše in te potolaži. V temi
ti je luč, v strahu in bojazni je križ
tvoje upanje in opora.

Na potu naj bo križ tvoja palica !
V tem znamenju križa boš zmagal. Si
v hudih skušnjavah in v nevarnostih -
beži v senco križa! Si na krivični poti
greha - ustavi se pri križu in poslušaj:
Oj vi vsi, ki mimo greste, pridite in
poglejte! Pijanec, ki se mimo križa
opotekaš, ali slišiš, kako Jezus s kri¬
ža govori in vpije;“Žeja me!” Igralec,
vidiš Jezusa na križu, kako na njem
visi in trpi, njegovi trinogi pa pod
njim za njegovo suknjo
srečkajo ! Kaj hočeš biti
tudi ti med njimi, ki svo¬
ji ubogi ženi in otrokom
stavljaš premoženje na
karte? Človek, živiš v
sovraštvu in si ravno na
potu, da se nad sovraž¬
nikom zneseš - ustavi se
pri križu ob poti in po¬
slušaj besede Jezusove;

“Oče, odpusti jim!... ”
Sveti križ naj ti bo živ¬
ljenja luč!

O sveti križ, nebe¬
ški ključ! Zakrknje¬
nemu velikemu grešni¬
ku, ki je na smrtni po¬

stelji naznanijo obisk;“Tvoj stari pri¬
jatelj je zunaj in bi te rad videl, ali
sme vstopiti?” Bolnik odgovori, naj
le pride. “Tukaj je!” pravi strežnik
in mu pokaže sveto razpelo. Bolnik
ostrmi, srce se ogreje, oči se za¬
solzijo. Spravljen z Bogom in poln
zaupanja umrje. Križ mu je bil ne¬
beški ključ.

Križ je na grobu naš varuh in
kažipot v nebesa. Pod križem naši
dragi počivajo in v senci križa zorijo
za novo, večno življenje. S križa se
preko grobov razlega Kristusova ob¬
ljuba; “Jaz sem vstajenje in življenje!
Kdor v mene veruje, bo živel, četudi
umrje. ” O res, sveti križ - nebeški
ključ!

Sveti križ bo na s o d n i dan na
oblakih veličastno oznanilo večnega in
pravičnega Sodnika. Zabučala bo tro¬
benta in vsi bomo od mrtvih vstali in
videli bomo svetlo znamenje križa,
bandero večnega Sodnika. Takrat bomo
šele videli, kaj nam je križ - nebeški
ključ.

Zato pa; Čujte! je napisano nad
glavo Jezusovo. Vsak naj čuje sam
nad seboj! Imejmo vedno urejene svoje
račune, ker ne vemo ne ure ne dneva,
kdaj pride Gospod. Čujte! Ko so ljudje
spali, je sovražnik prisejal plevela

84

med pšenico. Blagor služabnikom, ki
jih Gospod najde čuječe !

Molite ! je beseda nad rano de¬
sne roke Gospodove. Pokrižaj se in
moli, ko pride skušnjava, poklekni in
se svetega križa okleni! Pokliči Je¬
zusa na pomoč:“Jezus, Tebi živim,
Jezus, Tebi umrjem. .. ” Molite zju¬
traj, zvečer, pred jedjo, po jedi!
Cujte in molite, da v skušnjavo ne
padete!

Bežite! je napisano nad rano
leve roke na križu. Bežite pred grešno
priložnostjo, bežite pred nevarnostjo !
Kdor nevarnost ljubi, bo v njej pogi¬
nil. Bežite tudi pred lenobo, ki je pe-

AVE MARIA
klenska vratarica, ki z eno roko do¬
bremu vrata zapira, z drugo pa jih
hudemu odpira.

Pridite ! stoji napisano pri kr¬
vavih nogah Jezusovih na križu. Pri¬
dite k meni vsi, ki ste obteženi! Hitro
pridite k spovedi, če ste nesrečno
padli v greh! Pridite k sveti maši, na
Kalvarijo naših dni! Pridite k obha¬
jilni mizi, da se pokrepčate in boste
imeli življenje v sebi!

Čujte, molite, bežite, pridite!

O sveti križ, življenja luč,
o sveti križ, nebeški ključ!
Ponižno te častimo,
zvestobo obljubimo!


P.Miršek

V latinskem jeziku pravi ta
naziv o Mariji, da je “Vzrok našega
veselja” - “Causa nostrae laetitiae”.
Res je vzrok lahko tudi začetek kake
stvari in začetek njen vzrok. Vendar
Marija ni samo začetek našega vese¬
lja, temveč tudi resnični vzrok pre¬
mnogega, trajnega veselja. Zato je
razumljivo, da moremo ta naziv le
po latinskem izvirniku prav razložiti.
Marija je “Vzrok našega veselja”.
Mlado mater neso na pokopališče,
v grob. Njeni mali, nepreskrbljeni
otroci gredo jokaje za njeno krsto.
Ko se začne krsta pogrezati v zem¬
ljo, prikipi njih žalost do vrhunca.
“Mama, mama!” se izvija obupan
klic iz otroških prs. Si bil že kdaj pri
takem pogrebu? Saj se nisi mogel

premagati, da bi ne zajokal še sam in
sočutno vzduhnil:“Uboge sirote!” Da,
otrok brez matere je sirota z vsem
težkim, kar je tako ozko zvezano s
to besedo.

Pa vzemimo, da bi bil tam ob
grobu navzoč tudi božji Zveličar, kot
je bil pri pogrebu sina edinca mate¬
re vdove. Stopil bi k pogrebcem in
bi jim ukazal:“Odprite krsto!” Nato
bi stopil k njej in bi zaklical:“Mati,
rečem ti: vstani!” In mati bi oživela
in Jezus bi jo vrnil otrokom. Otroci
bi znova in še bolj zakričali:“Mama,
mama!”, zdaj v nepopisnem veselju
in sreči. Mati pa bi jih pritiskala na
svoje srce ter jih blažena poljublja¬
la. Nič več niso sirote, mater so do¬
bili nazaj. Oživljena mati bi jim bila

Marec 1953

85

vzrok nepopisnega veselja in sreče.

Kar je za otroka njegova telesna
mati, to je za nas Marija, naša du¬
hovna Mati. Po grehu v raju smo po¬
stali duhovne sirote. Pa nam je že
takrat Stvarnik obljubil “Ženo, ki bo
kači glavo strla”. S to obljubo je Ma¬
rija že v raju postala “Vzrok” vese¬
lja človeškega rodu, njegovo upanje
na rešitev je ostala vso dolgo dobo
čakanja Odrešenika, katerega Mati
bo. Božji možje preroki so jo v duhu
videli in jo napovedovali v prerokbah
in predpodobah.

Slednjič se je dopolnil čas obljube
in na svet je prišel Odrešenik, Bog
Sin, ki nas je zopet storil za božje
otroke. Vedel je, kako zelo bomo v
svojem duhovnem in telesnem življe¬
nju potrebovali Mater. Zato nam je
že med svojim učenjem obljubil, da
nas ne bo zapustil kot sirote. In ko
je s svojimi ugašajočimi telesnimi
očmi s križa gledal na nas, svoje ubo¬
ge otroke, je spolnil božjo napoved v
raju in svojo obljubo. Dal nam je svo¬
jo za našo Mater. “Žena, glej tvoj
sin! Sin, glej tvoja mati!” je govoril
svojo oporoko z izsušenim jezikom
od strašnega trpljenja. O veliki, pre¬
srečni trenutek za nas! Dobili smo
v Mariji mogočno Mater - nič več ni -
smo duhovne sirote.

O, kako velik “Vzrok našega ve¬
selja” je bila Marija na Kalvariji pod
križem, četudi so bili za Sina in njo
strašni trenutki. In Marija nas je
sprejela za svoje otroke in nas ima za
take še danes. Zato nam daje sveta
Cerkev na več njenih praznikov pre-
čitati besede svetega pisma, s kate¬
rimi ji polaga na usta tole njeno za¬
gotovilo: “In zdaj, otroci, poslušajte
me! Kdor mene najde, najde življenje
in prejme zveličanje od Gospoda!"

Cel naš tretji del litanij opeva
Marijo kot našo Mater. V teh prvih
treh nazivih jo prikaže kot tvojo in
mojo Mater, kot Mater slehernega
posameznega kristjana. “Ogledalo
pravičnosti” je, “Sedež modrosti”,

pa tudi “Vzrok veselja” za vsakega
izmed nas. Marija je vse naše živ¬
ljenje naša sreča in naš blagoslov,
če le hočemo biti njeni otroci.

Kaj ne govori vsa dolga doba dveh
tisočletij, da je bila in da je Marija
res “Vzrok veselja” vsej Cerkvi, vse¬
mu človeškemu rodu? Kaj nimamo
sami v svojem življenju veliko doka¬
zov, da je Marija to tudi za nas ? Ko¬
liko stiskanih, žalostnih človeških
src je že potolažila, koliko objokanih
oči se je zaupno dvignilo k njej po to¬
lažbo in jo tudi prejelo. Neštete mno¬
žice njenih otrok se zgrinjajo krog
njenih oltarjev in si tam iščejo “Vzrok
veselja”, pomoč in uslišanje.

Poglejmo v neštete vrste bolniških
postelj! Enako. Tisoči dobivajo pri
Mariji tolažbo in moč vdanosti v božjo
voljo, mnogi pa tudi zdravje, veliko¬
krat celo čudežno.

86

A VE MARIA

Ali je bila kaka solza v človeških
očeh, ki bi je Marija ne znala obrisa¬
ti? Je kaka grenka in težka ura, ki je
mora preživljati kako človeško srce,
da bi je ona ne znala olajšati?

Kdo naj vse to našteje! Prav vse
krščanstvo ve to in govori o tem ter
proslavlja Marijo kot mogočen “Vzrok
našega veselja. ” Množica Marijinih
romarskih cerkva po vsem svetu do¬
volj zgovorno opeva njeno slavo in
čast.

In če bi mogli pogledati v nebesa
dolge vrste zveličanih v njih veselju,

bi nam mnogi izpričali, da so dosegli
svojo večno blaženost prav po njej -
“Vzroku našega veselja”. . .

Zato pa se pri tem nazivu Mari¬
jinih litanij vselej hvaležno zahvali¬
mo Gospodu Jezusu, da nam je dal
Mater. Pri tem pa se z otroško za¬
upnostjo zatecimo k njej in dvignimo
svoj glasni “Prosi za nas ! ” Naj nam
izprosi predvsem ljubezni in zaupanja
do sebe, da bomo vedno njeni ljubeči
otroci. Tako nam bo Marija “Vzrok
našega veselja” v življenju, zlasti pa
v srečni večnosti.

Duhovnik je pripovedoval zgodbo o dveh cerkvenih pajkih,ki
sta se po dolgih zimskih dneh sešla in se takole pomenkovala:

"Ali te je kdo motil in preganjal tam v zakristiji?" je vprašal prvi
pajek drugega.

"Bilo je kar dobro. Toda pred nekaj dnevi smo dobili novega go¬
spoda župnika, zdaj pa še novega cerkvonika - in vsak od njiju si je
kupil novo metlo. Nove metle pa navadno dobro pometajo. Zdaj je
res hudo biti cerkveni pajek. - Kako pa ti?" je vprašal drugi.

"O, jaz imam pa že leta in leta popolen mir. Prav nihče me ne
nadleguje," se je glasil odgovor.

"Saj ni mogočeI Kje pa je tvoj dom?" se je čudil drugi.

"Tako pameten sem bil, da sem se spravil v nabiralnik za uboge.
Že več let ni vanj nič zaškrobotalo... "

"Veš, kadar gre ljudem dobro, ne mislijo na uboštvo!"

Tako se je pogovor končal.

Starejši in izkušeni duhovnik pa je pripovedoval sledečo res¬
nično zgodbo:"Pogostokrat sem opominjal starega in zakrknjenega mo¬
ža, naj vendar opravi sveto spoved in se spravi z Bogom, sicer bo lahko
prepozno. Toda mož se ni dal omehčati. Neko jutro pa ga je nenado¬
ma zagrabila slabost srca. Hoteli so poklicati duhovnika po telefonu,a
ravno tisto jutro je bil telefon pokvarjen. Poslali so v župnišče bolni¬
kovega vnuka. Fantek je hitel kar je mogel, zvonil in zvonil pri glav¬
nih vratih župnišča, toda nihče ni prišel odpret. Z zvoncem je bilo
nekaj narobe. Zakristan je končno fanta peljal okrog hiše trdeč, da so
zadnja vrata vedno odprta. Toda tisto jutro so bila zaklenjena. Minu¬
te so tekle in končno je bilo prepozno. Mož je umrl brez duhovnika."

Marec 1953

87

1




minja, da se borim zanjo. Saj veš,
mama, da so vitezi včasih nosili po¬
seben znak, da se bore za “svojo kra¬
ljico”. In kaj bi bil lepši znak, da se
borim za Mater Marijo, kot da nosim
vedno pri sebi njeno podobo? Njena
svetinjica me bo spremljala vselej - do
smrti. Vedno molim in prosim, da bi
bil vendar vreden vitez naše ljube Go¬
spe. In da bi znak, ki ga nosim na le-

Leo E.
Lovasik

* 1921.

t 1943.

Prevedel
p. Odilo
O.F.M.

|yokler nisem odlikovan s Tvojim
viteštvom, ljuba Gospa, toliko časa ne

morem biti uvrščen med prave borce
za domovino. Samo Tvoji vitezi so
zmagovalci. O, ko bi sleherni vojak
naših oboroženih sil nosil ta pleme-

vem rokavu, pomagal pridobiti čim
več fantov za vstop v vrsto Marijinih
vitezov.

Sinjina neba me spominja sinji-

niti naslov, potem bi s sovražnikom
dobro opravili in svetu zlahka vrnili
mir. Kraljica neba, Zaščitnica naših
ljubljenih Ameriških združenih držav,
prosim, rotim Te za zmago!

Zdaj pa mi daj meč in ščit, o Ma¬
rija! Pripravljen sem vzeti nase vse
dolžnosti in tudi čast Marijinega vite¬
za. Blagoslovi me, Kraljica neba! Naj
bom Tvoj vredni vitez! - - -

Verižica takihle molitev spremlja
sleherni oblaček od mojega letala tja
v višine do Marijinega Srca. V teh
mislih prečujem marsikatero noč.

no Marijinega plašča. Zame pomeni
to veliko več zlasti zdaj, ko se bližam
svojemu cilju. Skozi Marijin plašč
krogla ne gre. Saj sem se njej izročil
kot vitez. Gotovo si kdaj brala o vite¬
ških činih starih časov, kako so ju¬
naki branili slabotne, kako so poprav¬
ljali krivice in se borili za pravico.
Natančno isto delam jaz, za to se bo¬
rim. Zato bo Marija vedno na moji
strani, ona me bo vodila. Sleherno
noč, ko moje letalo brni skozi obla¬
ke, mislim na svojo Gospo, za ka¬
tero se borim. Ona je patrona Zdru¬
ženih držav in vem, da čuje nad me-

Naslednje Leonove besede
izzvene kot prerobka in njegova po¬
slovilna molitev:

“Prisrčna hvala za prelepo sveti¬
njico naše ljube Gospe. Naj me spo¬

noj.

Nikomur še nisem povedal, toda
slišala si že, da mnogi izmed naših
letalcev nikdar niso bili v boju. Bili
so ubiti med vajami. Na to mislim
vedno, kadar se dvigne v zr».k moje

88

A VE MARIA

letalo in hiti proti oblakom; Moja Go¬
spa me Čaka tam gori. Mi bo dovo¬
ljeno, da jo srečam? Ali pa me bo
primorala za še drznejše dolžno -
sti. . .

Kadar bom zopet zapustil varno
zemljo in bom na smejočih se srebr¬
nih perotih plaval skozi oblake bliže
svoji Gospe, takrat se Vas bom vseh
spomnil pri njej in njenem Sinu. Naj
Vam podelita vedno večjo meč, da
boste živeli življenje dobrih katoliča¬
nov! Naj Vas preoblikujeta v ponosne
Amerikance, ki naj si v tej vojni ne
pridobe le pravega patriotizma, am¬
pak predvsem duha stanovitne moli¬
tve. Nikoli ne popustimo, četudi bi
izginil poslednji žarek upanja, kajti
Bog in božja Mati Marija sta z nami!
V vsaki potrebi pomagata našim le¬
talcem. Naj nam Devica mogočna da
moči v boju in tiste božje sile, za
katero vsi molimo! Naj Kraljica neba
vrne svetu tisto rešilno letalo, ki
ga imenujemo - Zveličarja človeškega
rodu!

Zdaj se bom povzpel soncu naproti
in se bom veselo kakor otrok preko-
picaval med oblaki visoko gori v ble¬
stečem se molku božjega gospostva.

Ves Tvoj Leon,
vitez naše ljube Gospe.

VISOKI POLET
Sledečo pesem s tem naslovom je
sestavil devetnajstletni ameriški pi¬
lot, ki je našel smrt v zračni akciji
dne 11. decembra 1941.

Oprostil sem se tesnih spon zemlje
in na srebrnih krilih sem po nebu plesal,
se dvigal k soncu v radosti drhte,
oblakov sivih gmote silne česal.

Še sanjaš ne, kako je to lepo:

se dvigaš, padaš, delaš hitre kolobarje,
boriš se z vetrom, kot bilo vse to
bi le igračkanje na loku zarje.

Le kvišku, brat, sinjina vabi te
in ptič srebrni tvoj se dviga kot brez truda
tja, kjer škrjančki več ne žvrgole,
postaja svet pod tabo - drobna gruda...

Odpirajo se vrata v večnost zdaj,
nebes dvoranam sreče moj polet se bliža.
Stegujem roke: brž objel bi naj
Boga, ki čaka v znamenju me križa!

To je bila Leonova najljubša pe¬
sem. Tudi on je hitel skozi zračne
sinjine v višave - proti Bogu in svoji
nebeški Kraljici. Tako bo lahko na
dan, ko se bo vez življenja pretrgala,
poletel tja preko meje prostora in
časa - v nebesa, kjer bo s svojimi
očmi obstal na božjem obličju v bla¬
ženem, večnem gledanju.. .

Leo je res prisrčno ljubil svojo
nebeško Gospo. Ves vesel se je po -
govarjal z njo, ko je z letalom rezal
zrak proti visokemu nebu, kajti zdelo
se mu je, da je tam gori bliže njej.
Njene ljubeznive sledove je gledal v
srebrni mesečini na snežnobelih obla¬
kih, v migljajočih zvezdah, v bogatem
sinjem nebu... Hrepenel je, da bi jo
videl kaj kmalu v vsej resničnosti in
najbrže je imel slutnjo, da oni dan res
ni več daleč. Prišel je 30.avgusta 43.

Marec 1953

Iz vojnih oporišč nekje v Angliji
je dospelo v Washington žalostno po¬
ročilo, ki se je glasilo takole:“V le¬
talski nesreči dne 30. avgusta 1943.
je umrl tehnični narednik Leo E.Lo-
vasik. V službi domovine je padel na
evropskem bojnem polju. ”

Leo se je torej resnično srečal
z nebeško Kraljico. Šele večnost nam
bo razodela, kakšni čudoviti občutki
so prevzeli mlado dušo Marijinega
viteza, ko se je spustila v odprto na¬
ročje svoje ljube Matere. Kraljica
neba je prišla naproti svojemu vitezu .
Bilo je na prvi dan devetdnevnice v
čast Marijinemu rojstvu. Za praznik
svojega rojstnega dne je hotela imeti
svojega dragega viteza pri sebi. . .

89

"PRIHAJAM NA KRILU IN MO¬
LITVI! - Leon. ”

Te besede je napisal Leon na no¬
tranjo stran kuverte, v kateri je po¬
slal materi svoje zadnje pismo, ki
je nosilo datum dneva njegove smrti.
“Prišel je” v nebesa na “krilu” - le¬
talu, s katerim se je poslednjikrat
dvignil v zrak. Kar pa mu je odprlo
nebeška vrata, je bila gotovo “mo¬
litev” njegove sladke Matere, Kra¬
ljice neba.

* Stavek “Prihajam na krilu in
molitvi!” je vzel Leon iz pesmi, ki
pripoveduje o zadetem letalu, ki se
trudi prileteti na oporišče le z enim
krilom in molitvijo posadke, - Op.

Konec prihodnjič

NOVE ODREDBE

o evharističnem postu

Dne 6. januarja t.l. je sveti
oče izdal nove določbe za post pred
svetim obhajilom v apostolski kon¬
stituciji “Naš Gospod Jezus Kristus”.
Te nove odredbe dosedanji zakon o
evharističnem postu precej olajšuje¬
jo. Ker nova pravila gotovo zanimajo
tudi naše bralce, jih na tem mestu na
kratko objavljamo.

1) Vsak vernik lahko kateri¬
koli čas pred svetim obhajilom pije
vodo. Voda namreč odslej evhari¬
stičnega posta ne prelomi.

2) Bolniki, ki bi se zaradi svo¬
je bolezni ne mogli postiti do prejema
svetega obhajila, lahko zaužijejo pred
prejemom nekaj pijače, ki pa nikoli

ne sme biti alkoholna. Isto velja za
zdravila. Zdravila pa morajo biti res
zdravila. Izključeno je torej vse, kar
ima značaj hrane in vsaka alkoholna
pijača.

Bolnik, ki bi se hotel poslužiti teh
ugodnosti, mora vprašati za svet in
dovoljenje spovednika (t.j. katerega
koli duhovnika, ki je od krajevnega
škofa potrjen za spovedovanje), pri
spovedi ali izven nje. Spovednik da
lahko bolniku dovoljenje za enkratni
prejem, ali pa za ves čas, dokler
traja ista bolezen.

3) V e r n i k i , ki bi se ne mogli
postiti pred svetim obhajilom zaradi
težke neprilike, lahko z dovo-

90

Ijenjem spovednika (kot pod točko 2.)
do ene ure pred prejemom obha¬
jila vzamejo nekaj nealkoholne pijače.

Tega dovoljenja se morejo poslu¬
ževati sledeči verniki: a) Tisti, ki
težko delajo, n. pr. tovarniški delav¬
ci, delavci zaposleni pri javnem pro¬
metu (železničarji, poklicni šoferji,
vozniki cestnih železnic itd.), če so
nenehoma zaposleni v nočnem in dnev¬
nem roku; tisti, ki ponoči strežejo
bolnikom; osobje bolnišnic; nočni ču¬
vaji itd.; noseče matere; gospodinje,
ki morajo pred odhodom v cerkev delj
časa opravljati gospodinjska dela,
b) Tisti, ki morejo šele ob pozni uri
prejeti sveto obhajilo. N.pr. ker gre¬
do lahko šele ob pozni uri k sveti ma¬
ši; šolski otroci, ki bi se morali za
zajtrk vrniti domov iz cerkve in hiteti
nato v šolo itd. c) Tisti, ki imajo dol¬
go pot v cerkev, t. j. ki imajo peš
približno eno miljo in četrt. Ce se
peljejo (z avtom, avtobusom, vlakom,
cestno železnico itd.), mora biti raz¬
dalja sorazmerno večja. V tem slu¬
čaju je treba upoštevati, kakšna je
pot (težka ali lahka), zdravje vernika
in večjo ali manjšo udobnost vozila.
Tu lahko rečemo: zdrav človek, ki se
pelje z avtomobilom po dobri cesti k
sveti maši, se lahko poslužuje tega
privilegija, ako je pot dolga približno
13 do 15 milj.

4) Kadar bodo krajevni škofje do¬
volili “večerne maše” (po četrti uri
popoldne), verniki lahko med to mašo
(ali tudi neposredno pred njo ali po
njej) prejmejo sveto obhajilo, če ga
niso isti dan prejeli že zjutraj. V tem
slučaju se morajo tri ure pred pre¬
jemom vzdržati hrane. Med glavnimi
obedi (kosilom ali večerjo) smejo piti
navadne alkoholne pijače (vino, pivo)
v zmerni količini. Prepovedano pa je
za ta dan žganje in razni likerji (“hard
drinks”), dočim so jim ves dan do ene
ure pred obhajilom dovoljene brezal¬
koholne pijače.

AVE MAMA
posta so jasna. Edina težava bi bila
v tem, če kdo ne bi znal ločiti med
hrano in pijačo. Pravilo, ki so ga za
ta slučaj postavili bogoslovci in se ga
v praksi poslužuje Cerkev, je slede¬
če: Kar ljudska pamet smatra za pi¬
jačo, je pijača, četudi bi strokovnjaki
(n. pr. kemiki) sodili, da je hrana. In
obratno: kar je po mnenju strokovnja¬
kov pijača - dasi ljudska pamet sodi,
da je hrana - je z ozirom na evhari¬
stični post pijača.

Ce bi naštevali posamezne brez¬
alkoholne pijače, ne bi našli nobene
težave glede kave, mleka, kakava,
Čaja, sadnih sokov (“juices”) itd.

Za dvomljive slučaje pa velja tole
pravilo: Vse, kar použijemo kot pi¬
jačo, je smatrati za pijačo. Po tem
pravilu je dovoljena redka juha; dalje
kava ali mleko, v katerega primeša¬
mo malo drobtinic, sladkorja itd. Jaj¬
ce, če ga posrkamo surovega iz lupi¬
ne, je smatrati za pijačo. Značaj pi¬
jače imajo tudi bonboni (“hard candy”),
če jih ne grizemo, ampak pustimo, da
se popolnoma raztope v ustih.

Kdor koli torej misli, da se zaradi
bolezni (točka 2.) ali zaradi težke ne-
prilike (točka 3.) ne more pred obha¬
jilom postiti, se sme le z dovoljenjem
za spovedovanje potrjenega duhovnika
posluževati ustrezajočih olajšav ev¬
harističnega posta. Za obhajilo pri
“večernih mašah” in za pitje vode
(kateri koli čas pred svetim obhaji¬
lom) spovednikovo privoljenje ni po¬
trebno. Če imamo torej spovedniko¬
vo dovoljenje (za 2. in 3. točko) ali če
smo zadostili pogojem za prejem
obhajila pri “večerni maši”, potem
lahko brez vsakih skrupljev pristo¬
pimo k angelski mizi.

Namen, ki ga je sveti oče imel
pri objavi olajšav za evharistični
post, je ta: da bi se verniki večkrat
udeleževali daritve svete maše in
tudi pogosteje prejemali duhovno
hrano - sveto obhajilo.

Navodila glede evharističnega

P. Robert OFM

Marec 1953

91

ne 9.marcaobhaja sedemdeset- k nebu in bo prodrla oblake, kadar bo Go-

letnico svojega bogatega življenja prevzvi-
šeni škof ljubljanski dr.Gregorij Rožman .
Kako slovesno bi ob lepem jubileju pristopil
k glavnemu oltarju ponosne stolnice sredi
bele Ljubljane, če bi se uresničile naše sa¬
nje o srečnih mirnih časih po končani vojni.
Toda komunizem, ki je razlil svojo satansko
moč nad slovensko domovino, desettisoče

spod hotel. Potrebujemo njegovega zgleda
potrpežljivosti in prenašanja žrtev, ki je na¬
rodu v največji blagoslov. Potrebujemo pa
tudi njegove tople, očetovske besede, ki nas
uči in svari, tolaži in dviga, kakor je pred
leti delala v slovenski prestolnici in širni
ljubi janski škofiji.

Zato smo ameriški Slovenci veseli, da

pomoril, ves narod pa usužnjil, je hotel
njega podreti najprej. Dobro je vedel, kaj
nam pomeni. Saj je naš škof kot prvi spre¬
govoril odločno besedo vodnika in vzel ko¬
munizmu krinko z obraza, da ga je lahko
videl vsakdo, ki je imel dobro voljo.

V upanju, da čas pravice ni daleč, se
je naš nadpastir podal naproti zavezniškim
silam, da posreduje za narod in se s tisoči
begunci skupno z zavezniki vrne v resnično
osvobojeno domovino. Doživel je razoča¬
ranje, ki bi strlo slehernega moža, kdor bi
ne videl v vsakem križu božje pripuščenje.
Njega tudi ta križ ni strl. Zmaga pravice
še ni nastopila - Vsemogočni ve, zakaj je
odmaknil slovenskemu narodu konec trplje¬
nja. Naš nadpastir pa je po čudnem in ne -
predvidenem božjem ukazu moral ostati na
tujem. Gospod mu je prizanesel z dolgo¬
letno ječo ali celo mučeniško smrtjo, a s
tem njegovega trpljenja ni zmanjšal, morda
celo povečal.

Tako imamo našega škofa za njegovo se¬
demdesetletnico med seboj Slovenci svo¬
bodnega sveta, ko bi drugače visokega jubi¬
leja verjetno ne dočakal. Sveta previdnost
nam je s tem dokazala,da človeška pota niso
božja pota. Ohranila nam ga je, ker ga po¬
trebujemo, potrebujemo tudi ameriški Slo¬
venci. Potrebujemo njegovega zgleda zau¬
panja v Boga, ki bo imel tudi pri usodi na¬
šega bičanega naroda zadnjo besedo. Potre¬
bujemo njegovega zgleda molitve, kise dviga

moremo ljubljanskemu vladiki za visoki ju¬
bilej stisniti desnico in mu iskreno čestitati
k dolgoletnemu delu za narod in ohranitev
vere očetov. Podprimo z molitvijo njegove
neizmerne žrtve, saj se prvi del nadpastir-
jevega škofovskega gesla - Križa teža in
plačilo!- tako bridko uresničuje v nje¬
govem življenju. Prosimo Gospoda, naj tudi
drugi del gesla uresniči in podeli visokemu
jubilantu tem bolj bogato nebeško plačilo!

Prevzvišeni! Ne pritrkavajo ta dan šen-
klavški zvonovi svojemu škofu v pozdrav.
Pritrkava pa v tisočih naših src: Vsemogočne¬
mu v zahvalo, da nam Vas je poslal in ohra¬
nil. Naj Vas ohranja slovenskemu narodu še
dolgo vrsto let!

Naš jubilant se rad mudi na ameriških Brezjah

92

A VE MARIA

LF\\CNTfKI

omf vf

/«^og nam je letos
podaril kaj milo zimo.
Saj imamo že skoraj po¬
mlad. Seveda s tem ni
rečeno, da smo sneg za
to zimo pokopali. Upa¬
mo pa, da nam več ne
bo delal prevelikih ne-
prilik.

• Sem že omenil, da
smo imeli generalno vi-
zitacijo in pričakujemo
pismo iz Rima z ime¬
novanjem novih pred¬
stojnikov. Na dan svete¬
ga Blaža dne 3. februar¬
ja je pismo dospelo.

Za p.komisarja je še
za nadaljna tri leta ime¬
novan sedanji komisar
p. Aleksander Urankar.
Njegovi svetovalci pa so
p. Edvard Gabrenya z
naše newyorške župnij e,
p. Avguštin Svete, ki je
župnik na Willardu, Wis. ,
od lemontskih patrov pa
p. Kalist Langerholz in
p. Martin Stepanich.

Vsem naše čestitke,
naročniki Ave Marije pa
naj se jih kaj spomnijo
v molitvi, da bodo vodili
naš komisariat po božji
volji.

• Dne 12. februarja je
bil p. vizitator Paschal
Kinsel zopet med nami.
Sestal se je s p. komi¬
sarjem in svetovalci na
seji, kjer so odločali o

ostalih redovnih službah
in morebitnih preme¬
stitvah.

Lemont je dobil za
tri leta novega gvardi-
jana v osebi dobro zna¬
nega p. Benedikta Hoge,
dolgoletnega komisarja
in sedanjega župnika v
Johnstownu, Pa. Na nje¬
govo mesto pa odide do¬
sedanji lemontski gvar-
dijan p. Alojzij Madic. A
se kljub odhodu iz Le-
monta ne bo rešil pred-
stojniške službe. Na seji
so namreč našo rezi¬
denco sv. Male Terezije
v Johnstownu povzdigni¬
li v samostan in p. Aloj¬
zij je postal njegov prvi
gvardijan. Čestitamo o-
bema!

• Naš komisariat ima
torej zdaj dva samosta¬
na. Število naših farnih
rezidenc pa je še vedno
šest, saj smo nedavno
prevzeli slovensko faro
sv. Janeza Evangelista
v Milwaukeeju, Wis.

• P. Alojzij bo vodil
proti koncu februarja
štirideseturno pobožnost
v cerkvi sv.Petra, Steel-
ton, Pa. Verjetno bi mo¬
ral še na več krajev, pa
je njegova premestitev
v Johnstown preprečila
načrte.

• Cerkvene zbirke, ki
jih je organizirala Ba¬

ragova zveza po sloven¬
skih župnijah na januar¬
sko Baragovo nedeljo, so
znesle čedno vsoto. Do¬
slej so poslale kolekto
sledeče župnije:

Sv. Jožef (Joliet, 111. )
$ 449.00

Cerkev Rojstva Go¬
spodovega, ( San Fran¬
cisco, Calif. ) $ 100. 00

Sv. Jožef ( Calumet,
Mich. ) $ 20. 50

Cerkev Srca Jezuso¬
vega (Barberton, Ohio)
$ 88. 50

Marijina cerkev v
Pueblo, Colo. $ 166. 15

Sv. Jožef (Chisholm,
Minn. ) $ 10. 00

Sv. Štefan ( Chicago,
111. ) $ 340. 57

Sv. Lovrenc ( Cleve¬
land, Ohio) $ 185. 00

Od nekaterih ostalih
cerkva, ki so imele Ba¬
ragovo zbirko, pa po¬
šiljko še pričakujemo.

Vsem čč. gg. župni¬
kom, ki so omogočili
kolekto, in vsem ple¬
menitim darovalcem v
imenu Baragove zveze
iskrena zahvala!

• P. Alojzij, ki je do¬
slej poučeval na Akade¬
miji slovenskih šolskih
sester na Mt. Assisi, je
dne 29. januarja sprejel
devet gojenk v tretji red
sv. Frančiška. Naj bi
tretji red tudi po naših

Marec 1953

farah zajel mladino, ki
duha sv. Frančiška dan¬
danes tako potrebuje!
Napačno je mnenje, da
je tretji red le za stare
ljudi.

• Pismo na srednjih
dveh straneh je svojim
staršem v Brooklyn pi¬
sal Okornov Jaka, ki s
FischingerjevimP etrom
iz Chicaga študira High
School v frančiškanski
študijski hiši nekaj milj
od Lemonta. Če Bog da,
bomo tako čez nekaj let
dobili dva nova sloven¬
ska frančiškana.

Ali nima tudi Vaš sin
morda veselje postati
duhovnik ? Kaj ko bi pi¬
sali p. komisarju na naš
lemontski naslov in bi
ga v novem šolskem le¬
tu kot našega kandidata
šolal komisariat v St.
JosephSeminary? Mor¬
da poznaš fanta, ki ni¬
ma sredstev za študij?
Svetuj mu, naj piše v

Lemont p. komisarju!

In pa molite za naše
poklice! Da bi jih dobi¬
li čim več in da bi fantje
vztrajali na dolgi poti
do oltarja !

• P. Odila spet srbijo
podplati. Velika noč se
bliža, torej tudi razni
misijoni. Na pepelnico
bo začel misijon za o-
skrbovance sestrskega
Doma za onemogle tu v

93

Lemontu ( St. Joseph’s
Home ). Nato bo vodil
tedenski misijon v Wind-
soru, Ont. (Kanada), imel
velikonočno spovedova¬
nje v Canonsburgu, Pa. ,
misijon pri Sv. Juriju v
So. Chicagu, za veliko
noč pa bo napravil misi¬
jonski obisk k Sloven¬
cem v Port Arthur, Ont.
(Kanada).

Po veliki noči pa ga
spet dolgo ne bo doma.

Ha tisoče izvodov svoje propagandne knjige so po¬
slali iz starega kraja komunisti svojim ameriškim pristalem
in knjig je zmanjkalo. Tako znajo delati rdeči. Kako pa
znamo mi? Izkažimo se! Vsak naročnik Ave Marije naj
bo tudi naročnik Mohorjevih knjig, saj stane letna na-'
ročnina komaj dva dolarja. Nič ne odlašaj: sedi in pošlji
svojo naročnino in svoj naslov na: MOHORJEVA DRUŽBA
238 E.19St.New York, N. Y. Ko bo izšla marčeva šte¬
vilka Ave Marije, bo tako še isti teden imela Mohorjeva
družba vsaj pet tisoč naročnikov, če bi bili mi komunisti
in bi bila Mohorjeva družba komunistična, bi se to čisto
gotovo zgodilo. Tako pa ne. Ne? Lahko bi se.

Kaj pa življenjepis nadškofa Jegliča že imaš? Naša
zaspanost je zmaga komunistov, ki se nam lahko upravi¬
čeno smejejo. Knjigo naročiš na istem naslovu.

Slovenija
je tudi
pozimi
polna
lepote...

94

AVE MARIA

KKAML T\JA lAH^KU

•DENVER Colo. - Piše Rt. Rev. Msgr.
J. Judnich; Koledar kakor mesečnik
Ave Maria sta polna lepih slik in za¬
nimivo pisanih člankov. Kar Slovenca
pri tem najbolj razveseli, je posebno
to, da pišete pravilno slovenščino.

Naj Bog blagoslovi Vaše delo za
duhovno blagostanje našega naroda!

• WINNIPEG, Man. Kanada - Pošilja
Jožef Čadež: V Ave Mariji sem bral
o rabljenih znamkah, ki služijo lahko
v misijonske namene, namesto da bi
jih vrgli proč. Nabral sem jih nekoli¬
ko in Vam jih bom tudi v prihodnje še
pošiljal. “Zrno do zrna - pogača!”
pravi slovenski pregovor. Ena znam¬
ka nima vrednosti, ko pa jih je že na
funte, misijoni z izkupičkom le nekaj
dobijo.

Jaz sem tukaj s svojo družino in
smo kar zadovoljni. Komunistom smo
ubežali v Italijo, po šestnajstih me¬
secih taboriščnega življenja pa smo
srečno zaplavali čez lužo v svobodo.
Ave Marija redno prihaja v mojo hišo
in mi prinaša mnogo veselih uric.

• CLEVELAND, Ohio - Piše Helen
Somrak: Dragi p. urednik! Tudi jaz
imam lepo molitev v čast sv. Judi Ta¬
deju. Če imate morda kaj prostora v
Zapečku zanjo, Vam jo pošiljam. Ta¬
kole se glasi:

Sveti Juda, častitljivi apostol ter
služabnik in prijatelj Jezusov! Ime
izdajalca je povzročilo, da te je mno¬
žica pozabila. A Cerkev Te časti in
Te priporoča vsemu svetu kot patrona
v obupnih slučajih in v stvareh, ki se
zde nemogoče.

Prosi zame, ki sem tako potrt!
Posluži se svoje posebne pravice, ki
Ti je dana, da namreč prineseš hitro
pomoč; kajti v pomoč skoraj obupu¬

jem. Hiti mi pomagat v vseh potre¬
bah in trpljenju, posebno v tej za¬
devi ... in izprosi mi, da bom smel
Boga slaviti s Teboj in vsemi izvolje¬
nimi zdaj in na veke.

Obljubljam Ti, o blaženi Juda, da
Te bom imel vedno v spominu, če boš
uslišal mojo prošnjo. Vselej boš moj
posebni in mogočni zavetnik in storil
bom vse, kar je v moji moči, da bom
širil Tvoje češčenje. Amen.

Sv. Juda Tadej, prosi zame in za
vse tiste, ki Te časte in se zatekajo
k Tebi po pomoč !

(Dodaj tri očenaše, tri zdravama¬
rij e in tri častbodi !)

To molitev mi je iz angleščine v
slovenski jezik prevedel pokojni mla¬
denič Frank Suhadolnik iz Clevelanda
in od tistega časa jo vedno molim.
Bog mu daj večni mir!

Prejmite vsi moje pozdrave!

• HOLLYWOOD, Calif. - Piše Fran -
ces Levstik: Gotovo še niste pozabili
moje ime in tudi bralci se bodo še
spominjali, ko sem lani objavljala
imena darovalcev za faro Loški potok.
S skupnimi močmi smo omogočili po¬
slati lep mašni plašč in plašč za ve¬
černice, dva paketa pa sta bila naro¬
čena pri Ligi z obleko za g. župnika.

G. župnik Janko Preželj so mi pred
kratkim pisali tole: “Prosim Vas, za¬
hvalite se v mojem imenu in v imenu
vseh faranov za velikodušno darilo z
bogoslužno opremo in za stvari v mojo
uporabo. V zahvalo se Vas bomo spo¬
minjali v molitvi pred daritvenim ol¬
tarjem. Rad bi se zahvalil vsakemu
posebej, pa bi bilo predrago. Hvaležni
župni upravitelj v Loškem potoku. ”

Tako naša zbirka le ni bila zaman.
Dostavila bi le še to, da so bili gospod
od junija do novembra v zdravilišču in

Marec 1953

so tudi zdaj še precej slabotni. Potre¬
bovali bi počitka in zdravil (Strepto -
mycin), kar pa mu je nemogoče dobi¬
ti, saj ima še tako 15. 000 dinarjev
dolga. Mogoče se ga bomo Loškopoto-
čani mogli še kdaj spomniti.

Pozdrav od dolgoletne naročnice!

• KANSAS CITY, Kans. - Piše Agnes
Klepač: Dolžna sem javno zahvalo na¬
ši ljubi Mariji Pomagaj, ki mi je vr¬
nila zdravje. Ona je naš najboljši
zdravnik, o tem sem se že stokrat
prepričala in vem, da so se tudi dru¬
gi. Le k njej se zatekajmo radi, saj
pozna naše težave in rada pomaga.

• EVELETH, Minn.-Piše N. N. : Po¬
šiljam Vam za svečo pri oltarju Ma¬
rije Pomagaj v zahvalo za naravnost
čudežno ozdravljenje mojega vnuka.
Saj se spominjate, da sem tam okrog
božiča tudi poslala saprošnjoza nje -
govo zdravje. Bogu in Materi božji
bodi zahvala: fantje danes popolnoma
zdrav. Od zadnjega septembra je bil
na bolniški postelji. Pred božičem ga
je zdravnik zopet pregledal in pove¬
dal, da nima upanja na ozdravljenje.
Dva tedna po novem letu pa je moral
po temeljiti preiskavi izjaviti: otrok
je popolnoma zdrav. To je bilo pre¬
senečenje zanj in za otrokove starše.

Je le res, da goreča molitev pre¬
dere oblake. Za vnuka so molile se¬
stre učiteljice in ves njegov razred,
ki je zbral tudi za svete maše. Jaz
pa sem se obrnila zaupno k lemontski
Mariji Pomagaj in vse se je srečno
izteklo. Kdor v božje usmiljenje za¬
upa, ni nikdar zapuščen, o tem sem
se že stokrat prepričala. Ko bi ve¬
deli, koliko smo morali že prestati:
bolezni, operacije in druge revščine.
Pa se je v zaupanju na pomoč od zgo¬
raj vse dobro obrnilo in danes sem
srečna mati s šestimi otroki, ki vsi
lepo živijo in so preskrbljeni.

• KANSAS CITY, Kans, - Piše M. An-
ziček: Sporočam Vam žalostno vest,

95
da so dne 3. februarja mirno v Go¬
spodu zaspali naš blagi oče Mr. Peter
Majerle, prevideni z zakramenti za
umirajoče. Dosegli so visoko starost
87 let in so bili dolga leta zvest na¬
ročnik Ave Marije in tudi njen za¬
stopnik. Pogreb je bil dne 6. febru¬
arja iz cerkve sv. Družine na poko¬
pališče Mt. Calvary. Tu so našli svoj
počitek poleg soproge Katarine.

Pokojnik zapušča mene hčerko
Marijo por. Anziček in sina Petra
Majerle ml. , deset vnukov in tri pra¬
vnuke. Vsem našim znancem in pri -
jateljem ter bralcem Ave Marije ga
priporočamo v molitev in blag spo¬
min. Vsem moj iskren pozdrav!

• MAWLAI, Indija -Pi¬
še Ignacij Kustec, sa¬
lezijanec: Dragi! S tem
pisemcem naj se Vam
v imenu vseh sloven¬
skih salezijanskih mi -
sijonarjev v Indiji iz
srca zahvalim za po¬
šiljanje Vašega lista
Ave Maria. Vedno smo
ga zelo veseli, kajti
Vaš mesečnik nas ne
le resnično združuje z

brati Slovenci po svetu, temveč nas
tudi krepi pri delu v tej žalostni de¬
želi Indiji. Vsakovrstne težave, proti
katerim se moramo vsak dan boriti,
bi tudi najbolj hrabra srca zdelovala
počasi brez duhovne pomoči tega do¬
mače prijetnega mesečnika. Tako pa
z injekcijami Ave Marije optimistično
in prav po slovensko orjemo, obre¬
zujemo in cepimo mlada drevesa, na
katerih sloni bodočnost Indije. Zdaj
je šele pomlad našega delovanja, po
nekaterih krajih že poletje. A jesen,
doba misijonske žetve in trgatve, je
še precej daleč. . .

Tu na severu moji sobratje žanje¬
jo precej dobro, seveda v potu svo -
jega obraza. Ko so pred 26 leti v
Assam prišli prvi salezijanski misi¬
jonarji, ni bilo med prebivalstvom

96

A VE MARIA

NAŠI

POKOJNI

Agnes ZEMAN, Chicago,lil.
Mary KOSTELEC, Rockdale,lll.
Josephine SENICA, Chicago,III.
Barbara BAJUK, W.Mifflin,Pa.
Peter MAJERLE, Kansas City,Kans
Anton OSTANEK, Cleveland,Ohio
Anton SKODA, Cleveland,Ohio
Jos.GLOBOKAR, Cleveland,Onio
Rose RUSS, Cleveland,Ohio
Anton ŠTEPEC, Ely,Minn.
John PINTAR, Chicago,III.
Anna SIMONICH, JolietJIl.
Mathevv KREMESEC, Chicago,III
Jennie PETROVČIČ, Waukegan,lll.
M.ZUGEL, Ontonagon,Mich.

več kot 300 katoličanov. Danes jih je
okrog 100. 000. V Južni Indiji pa so
težave večje. Hindujci so zakoreni¬
njeni v svojo tisočletno pogansko tra¬
dicijo in take stare orehe je težko
streti. Vsekakor upamo na uspehe.

Prejmite moje prisrčne pozdrave!
Prilagam nekaj fotografij in pa malo
zbirko znamk, da napravim malo ve¬
selja vašemu misijonskemu znam-

karju

Narodna
noša
plemena
"Garo

• FUERSTENFELD, Avstrija- Piše
Sr. Dafroza Rezek: Sem slovenska
sestra usmiljenka, doma iz Treb¬
njega na Dolenjskem, torej blizu
Baragovega doma in veliko molim
za njegovo proglasitev. Zdaj pa sem
že deset let v Avstriji in nimam več
dosti prilike za materino govorico.
Pa sem dobila nekajkrat v roke Vaš
mesečnik Ave Maria od nekega slo¬
venskega študenta v Gradcu in ne
morem Vam povedati, kakšno vese¬
lje mi je napravila. Končno sem se
ojunačila in Vam sklenila pisati, če
bi mi mesečnik morda mogli poši¬
ljati. Povedati pa moram, da nimam
denarja. A zadovoljna bom tudi s
starimi številkami, ki jih je že kdo
bral. In da bi bila pošta cenejša, bi
mi jih lahko pošiljali le trikrat na
leto po več skupaj. Kajne, da ne
boste odrekli moji prošnji? S kak¬
šnim veseljem bi darovala za vsako
številko Ave Marije 50 rožnih ven¬
cev, 20 križevih potov in 10 obhajil
za tistega, ki bi mi pripomogel do
prejemanja lista. Z veliko hvale¬
žnostjo se bom spominjala ameri¬
ških slovenskih oo. frančiškanov, ki
izdajajo tako lep list. Bog in Marija
z Vami vsemi!

Op. urednika: Č. s. Dafroza, list
Vam bomo z veseljem pošiljali, toda
toliko molitve za vsako številko go¬
tovo niste dolžni opraviti. Na platni¬
cah boste našli ime svojih dobrotni¬
kov, ki so za Vas krili naročnino, in
njih se kaj spomnite v molitvi!

Tako se vedno oglasi kaka doslej
neznana oseba, ki se po tujini in zla¬
sti misijonih žrtvuje za duše.. Vsaki
bomo z veseljem pošiljali naš list.

ZAHVALE Srcu Jezusovemu, Mariji Pomagaj,
sv. Antonu, Mali Cvetki in Baragu za uslišane
prošnje: Mary Kosmach, Mary Madic, Mary Er-
chul, Jennie Grdina, Gertrude Intihar, Peter Ca-
mer, N.N., Mary Cekada, Mrs.P.Tauchar, Fran-
ces Pogačnik, Katti Bartol in Mrs.Dana Oštir.

DOBROTNIKOM BOG POVRNI

ZA SV.MAŠE: Po  $50: Druz.Petrovčič; po $40:
M.Mekina; po $20: N.N.; po $18: J.Habjan; po
$15: C.Madic, M.Zager, M.Mihelich; po $12:
Drus. sv. Aloj. Indianapolis; po $10: L.Dugar, T.
Migvar, J.Cicigon, A.Šchwab, C.Gregorij, M.
Bajuk, F,Lowe, M.Cekada; po $9.50: E.Grilc;
po $6: F.Vende, M.Sterlekar, L.Knafelc, F.Novak,
Ei Lončarič; po $5: R.Krall, J.Cernovsek, H.
Koenig, Mrs. Retelj, A.Bajt, L.Novak, Rev.J.
Celesnik, M.^elak, M.Špehar, A.Udovich, L.
Cemazar, M.Retelj; po $4.50: H.Pernush; po $4:
M.Pucel, A.Hozjan, A.Skala, G.Celesnik, J.
Peterka, M.Kucic, K.Bartol; po $3: A.Urbancic,
M.Tomsic, M.Perusek, F.Kamin, L.Mladic, L.

Zupan, J.Skorjanec, M.Mihelic, J.Simec; po $2.50:

F. Cerar, M.Terchek; po $2: J.Smrekar, A.Terlep,

G. Laurich, F.Anzicek, J.Ciesla, A.Gostich, J.
Petrovič, F.Pogacnik, M.Juran, A.Skala, F.Kumar,
K.Kromar, M.Pangre, J.Erjavec, A.Skala, M.
Sterlekar, J.Kovač, A.Kovach, F.Kuman, M.
Tomšič, T.Centa, M.^avcar, M.Ivancic, P.Lau-
rich, F. v oncar, J.Skorjanec, Mr. Janežič, M.
Knap, M.Struna, F.Tomažič, M. Gorše, M. Prah,

' J.Strauss, K.Bartol, A. TT ozjan, M.Spreitzer, A.
A.Burdick, Mrs.Retelj, A.Arko, E.Bottari; po
$1.50: J.Perše, M.Stariha, U.Peterneli, M.Jerman,
A.Gornik, F.Petrič; po $1: G.Rickwalder, J.
Janezich, T.Okoren, K.Zajec, F.Prosen, /Mrs.
Drobnich, D.Hudolin, M.Zore, F.Mavri, A.Perko,
J.Hochevar, J.Hočevar, T.Schumann, J.Russ,

E. Končar, F.Struma, M.Laurich, J.Sintich, A.
Petrič, F.Reed, K. Avsec, F.Mernik, T.Urbiha,

F. Gasperich, V.Mavric, A.Rogel, M.Zore, Mrs.
Medved, M.Stukel.

ZA APOSTOLAT SV.FRANČIŠKA: Po $20: M.
Anzicek; po $10: M.Spehar, T.Migvar; po $2: M.
Ivančič; po $1: J.Hochevar, A.Rozman.

Tomšič, K.Kastelic, R.Murslack; po $1: G.Intihar,
P.Tauchar, U.Budic, J.Kovač, A.Kodrich, J.
Horvath, A.Rozman, J.Peterka, J.Ancel, F.Mernik,
1  .Sapuder, T.Urbiha, M.Juran, F.Skubic, M.
Eržen; po .50^: A.Rodman, J.Traven, M.Pangre,
J.Hochevar, J.Sintich, K. Avsec, F.Stergar, M.
Spreitzer, E.Grilc, F.Pogacnik, J.Sustarsich, E.
Lončarič, H.Pernush; po .25<f: P.Vrh.

ZA ROMARSKI DOM: Po $5: A.Bukovetz, L.
Glavač; po $2: M.Ivancic.

ZA BARAGOVO ZVEZO: Po $449: St.Joseph's
Parish,Joliet,Ill.; po $340.57: St.Stephen's Parish,
Chicago,111.; po $100: Church of the Nativity
Parish, San Francisco,Calif.: po $88.50: Sacred
Heart Parish, Barberton,Ohio; po $25: Holy Rosary
Parish,Denver,Colo.: po $20.50: St.Joseph's
Parish,Calumet,Mich.; po $10: Rt.Rev.J.Schifrer;
po $7.50: J.Ponikvar; po $5: M.Kndus, J.Horvath,
F.Ivančič, J.Seliskar; po $4: L.Stanich; po $2.50:
M.Levar; po $2: J.Kostelic, A.Krulc, J.Pogačnik,
S.Pogacnik, A.Bukovetz, R.Sadar; po $1.50: M.
Frankovich, M.Unetic, M.Levar; po $1: K.Kambic,
M.Mencinger, F.Lončar, J.Golob, F.Smrdel, J.
Ferlan, M.Gorse, M.Grivec, M.Kvas, Rev.A.
Breznik, M.Levar, F.Pogacnik, C.Shircel, J.
Težak, E.Morgan.

ZA SEMENIŠČE IN DRUGO: Po $10: G.Laurich;
po $5.50: F.Glavic; po $5.25: L.Glavic; po $5:
A.Bukovec, N.N. . A.Bajt; po $2: M.Ivancic, .L.
Mladic, M.Levar, A.Deichman; po $1.50: J.Somrak;
po $1: A.Rozman; po .50<£: M.Koklic; po .25<£:
F.Ajster.

ZA LUČKE: Po $10: J.Strohen; po $5: D.Ostir;
po $4: K.Bartol; po $3.50: A.Bukovetz; po $3:
K.Zajec, R.Kolenc; po $2: M.Perusek, M.Ivancic,
J.Martinčič, F.Anzicek; po $1.50: M.Hvalica, A.

Dobrotniki, ki so darovali po

Rev.A.Cuk, Rev.P.Simko,
M.Ivancic; po $1.50: A.
M.Zunic, D.Kozina, J.Simec;

DAR LISTU: Po $2.50:
Rev.A.Breznik; po $2:
Strmšek; po $1: ' 'T*
po .75<f:  M.Jugovitz; po .50^: F.Ahlin,G. Vodišek;
po .20^: M.Rojc.

eno leto naročnine: Za Sr. Marijo
(klarisa v Jeruzalemu): Družina N. N. (kupila je zanjo tudi romarske
gramofonske plošče), Joseph Stampfel, Peter Stimac in Mrs. Mladic.
- Za Sr. Dafrozo (Avstrija): Jennie Barbes in Mary Kranjc. - Za Sr.
Vincencijo Kaplja (Čile): Mrs. Ana Simončič. - Za Sr. Avrelijo (Ar¬
gentina); Mrs. Agnes Stepanich in Cecilia Remc. Vsem Bog povrni in
če se bo še kdo oglasil, bomo dar naklonili kaki drugi zapuščeni slo¬
venski sestri ali misijonarju. Dobroto bodo vračali z molitvijo.

Gramofonske plošče "ROMANJE K MARIJI POMAGAJ"
so pošle. Toda še vsak dan sprašujejo po njih. Ali bi dali narediti
novo izdajo? Da! Toda imeti moramo vsaj 200 prednaročil, da si stvar
upamo začeti. Kmalu bo Materinski dan, Očetovski dan, po veliki
noči bodo na vrsti zopet poroke. .. Najprimernejši dar za take prilike
bi bil album romarskih gramofonskih plošč. Naročite jih vsaj do veli¬
ke noči. Ako do velike noči ne bo dosti naročil, plošč ne moremo
izdati več. Denarja ne pošiljajte naprej, temveč samo naročilo in na¬
slov, da Vam plošče takoj pošljemo, čim izidejo. Naročesepri:
Rev. Odilo  Hajnšek OFM, Box  608,  Lemont,  Illinois, USA

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

DS

II 48 132,953

COBISS Q

moli

“Ljubi Ježušček! Tudi
jaz bi rad enkrat delal
tako kot gospod kaplan,
ko bere mašo. . . Toda
mamica je rekla, da je
zame pretežko in naj ne
mislim več na to. Očka
pa me je tako grdo po¬
gledal. . . ”

Morda j e to tudi resni¬
ca in obtožba iz ust Tvo¬
jega otroka, ki mu hočeš
v kali zamoriti plodno
seme najsvetejšega po¬
klica . . .