Z.V SLOVO o polku Igorjeve. Iz staroruskega poslovenil in razložil Na svitlo dalo vredništvo ^slovenskega Glasnika.' 1866 . Natisnil Jože Blaznik v Ljubljani. \ PREDGOVOR. „jalovo ki je za rusko slovstvo blizo enake vrednosti, kakor kraljedvorski rokopis za češko, je našel leta 1795 grof Musin-Puškin v nekem starem zborniku poleg drugih spisov in gaje z dvema drugima učenjakoma 1.1860 s pre¬ stavo in potrebno razlago na svitlo dal. Izvirni spis pa je bil pokončan, ko je 1. 1812 Moskva pogorela. Ker je marsikaj nejasnega v tej pesmi, poskusilo je že več učenih mož, da bi jo do do¬ bra razjasnili. Veliko je v ta namen storil M. Hattala s svojo knjižico: Slovo o polkuIgoreve v Praze 1858, v kteri je staroruskim besedam pridana češka prestava in bistroumno razlaganje. Po tej izdavi se tudi ravna malo da ne vsa sle¬ deča prestava. Porabilo se je še Boltzovo izda- nje (Berlin 1854) in Hankovo (v Praze 1821). Iz teh knjižic so vzete večidel tudi opazke, ki so pridjane prestavi. Ta „junaška pesem v nevezani besedi“ pri¬ poveduje ' dogodbo, ktera spada v 12. stoletje. Tedaj je bila namreč ruska zemlja razdeljena v mnoge knezovine, Ivi so svoje kneze imele, več takih knezov je pa enega za svojega višega gospoda spoznavalo, in takega so imenovali „ve- likega kneza. “ Tedaj sta bila velika kneza v Kijevu in Vladimiru. Za Donom pa so stano¬ vali Plavci (po rusko Po lovci), divji narod, ki je vedno nadlegoval rusko zemljo s svojimi na¬ padi. Veliki knez kijevski se je bil 1.1184 proti njim vzdignil in je z malo ljudmi premagal. Ta tako po ceni dobljena slava je tudi kneza severskega Novograda napotila, da se je 1. 1185 s svojim bratom Vsevladom proti Plavcem vzdig¬ nil. Pričakoval je pomoči tudi od drugih knezov; ker jih pa dolgo ni bilo, in so Plavci že nad rusko zemljo šli, zato se je sam z bratom v vojsko podal. V prvi bitvi so bili Plavci premagani, le malo jih je nazaj prišlo k veliki plavski vojski, ki je za Donom stala. Ta pa se je še pomnožila in čakala, dokler bi se Igor približal. Pri reki Kajali ste se zgrabili vojski. Igorjeva vojska je bila utrujena in upehana, zato so lehko Plavci zmagali; skoro vse Kuse so pobili, voj¬ vode pa vjeli. Hudo so razsajali Plavci po tej zmagi po ruski deželi, dokler niso dosti pople- nili in se v domačijo vrnili. Igorju pa se je po sreči primerilo, da je s pomočjo nekega Plavca, Ovlura, ubežal in srečno domu prišel. Kdo je to pesem sestavil, to se ne ve. Le toliko se da iz pesmi posneti, da je bil pesnik brž ko ne vrstnik Igorjev, in sicer kristjan posvetnega stanu. Pesem o vojski Igorjevi L Ne bi se li nam spodobilo, bratje, da bi po starodavni šegi si zaceli važne povesti pripovedovati o vojski Igoijevi, Igorja, sina Svetoslavovega ? *) Lotiti se pa moramo te pesmi po resničnih prigodkih tega časa, ne pa po domišljiji Bojanovi. * 2 ) Zakaj če je izvrstni pevec Bojan komu hotel pesem zložiti, po- letoval je z mislijo, kakor slavec po drevesu, kakor seri volk po zemlji, kakor temnosivi orel pod oblaki. Spominjal se je navade prvih časov l-azpora: tedaj so spuščali 10 sokolov na trop labudov, in čigar so¬ kol jih je doletel, ta je prej pesem pel staremu Ja¬ roslavu, 3 ) hrabremu Mstislavu, 4 ) kije ubil Rededija ') Svetoslav je bil knez črnigovski. s ) Bojan je bil slaven pesnik, ki je živel brž ko ne v drugi polovici 11. stoletja. 3 ) Jaroslav, od 1. 1016 veliki knez kijevski, po smrti brata Mstislava 1. 1036 pa „samodržec“ vse Rusije, je bil junaški in izobražen vladar. Mstislav, brat Jaroslavov, knez tmutorokanski, je Kasoge s tem premagal, da je ubil njihovega kneza Rededija, ko se mu je bil v dvoboj ponudil. 6 vpričo kasoških polkov, in krasnemu Romanu 5 ) Sve- toslaviču. Bojan pa, bratje, ni puščal 10 sokolov na trop lab udov, ampak svoje izurjene prste je polagal na žive strune in peli so knezom slavo. Začnimo tedaj, bratje, to povest, od starega Vladimirja 6 ) do zda- njega Igorja, ki je s svojo krepostjo povzdignil um in ga poostril s hrabrostjo svojega srca, ter je na- vzemši se bojnega duha, peljal svoje hrabre trume proti zemlji plavski za zemljo rusko. n. Tedaj je pogledal Igor na svetlo solnce in je videl, kako je vso njegovo vojsko o svojem mrk- njenji s temo prekrilo. In reče Igor svoji družini: 7 ) Bratje in družina, bolje je, da nas pobijejo, kakor da bi nas vjeli. Sedimo torej, bratje , na svoje brze konje, da si pogledamo sinji Don.“ Strast je knezu pamet izpodrinila, in hrepenenje, pokusiti veliki Don, vstopilo se mu je pred znamenje. 8 ) „Kopje, reče, ^ Roman, vnuk velikega Jaroslava, je bil tudi knez tmutorokanski, nekoliko časa je bil zaveznik Plavcev; potem se je pa tako ž njimi sprl, da so ga ubili 1.1079. *) Vladimir, oče Jaroslavov, je bil prvi, ki se je dal s svojimi podložniki krstiti; njegovo vladanje je bilo prav srečno za Rusijo. Pesnik sicer ne začne od Vla¬ dimirja pripovedovati, pa se pogostoma ozira v te pre¬ tekle čase. Bila je pri ruskih knezih navada, da so na svojih dvorih po 400 najhrabrejših junakov imeli, ktere so svojo „družino“ imenovali. s ) n. solnčno mrknjenje. hočem prelomiti konec polja plavskega z vami, sinovi ruski, glavo hočem izgubiti, če se Dona ne napijem iz čelade.“ O Bojan, slavec starega časa! da bi ti te pol- kove slavil, skakaje kakor slavec po drevesu do¬ mišljije, letaje z umom pod oblake, zedinjaje oba dela slave tega časa, 9 ) sledovaje Trojana I0 ) črez polja na gore. Pesem bi se morala peti Igorju, 01- govemu vnuku: „Burja je sokole zanesla črez široka polja, trume kavk beže k Donu velikemu.“ Ali bi se ne imelo tako peti, pesnik Bojan, vnuk Velesov ? 1 *) Konji rezgečejo za Sulo; doni slava v Kijevu; trobente pojo v Novogradu, stoje zastave v Putivlju. Igor čaka milega svojega brata Vsevlada. In reče mu silni tur Vsevlad: „Edini brat, edina luč, svitli ti Igor, oba sva sina Svetoslavova. Sedlaj svoje brze konje, moji so gotovi; bili so prej pri Kurskem osed¬ lani. In moji Ivurjani so ti skušeni borci: bili so pod trobentami poviti, pod čeladami zibani, s koncem kopja izkrmljeni; oni vedo za pote, jarki so jim znani; njihovi loki so napeti, tulice odkrite, sablje nabru- šene; sami pa skačejo, kakor sivi volkovi po polji, iskaje sebi časti, knezu pa slave. 11 9 ) t. j. preteklo Vladimirjevo in sedanjo Igorjevo slavo. ,0 ) Vladimirja imenuje pesnik Trojana, primerjaje ga mo¬ rebiti rimskemu slavnemu cesarju Trajanu, ker je ravno tako srečno in slavno vladal. ") Ni celo po besedah izvirnika, ki niso jasne, prestav¬ ljeno. , '8 Na to stopi knez Igor v zlati stremen, in zdirja po čistem polji. Solnce mu je pot v temo zagrinjalo; noč in stokanje je zbudilo ptice njemu v grozo, in po stezah se je culo tuljenje divjih zveri. Div ,2 ) kliče zvrh drevesa in veleva poslušati zemlji neznani, Volgi in Pomorju in Posulju in Surožju in Korsunju in tebi, tmutorokauski malik. 13 ) Plavci pa po ne¬ ugodnih potih hite k velikemu Donu; škripljejo vo¬ zovi o polnoči kakor labudi razpuščeni. Igor k Donu vojsko pelje; pa že preže ptice na njegovo nesrečo; ravno tako volkovi grozo razširjajo po jarkih, orel kleketaje zveri na kosti zove, lisice lajajo na poru- dečene ščite. — O ruska zemlja, že' si v nevarnosti! —• Dolgo se že mrači; zaija je zagrnila dneva svit in megla je polja pokrila; pevanje slavčevo je zaspalo in kavčji krohot se je zbudil. Kuski sinovi pa so ve¬ lika polja z rudečimi ščiti pregradili, iskaje sebi časti knezu pa slave. III. V petek rano so poteptali poganske trume Flav- eev in se razsuli kakor strele po polji in zaplenili krasna dekleta plavska, in ž njimi zlato in dragoceno svilnato in žametovo robo; z zavoji pa in plašči in kožuhi in z vsakojakimi opravami plavskimi so začeli moste delati po blatnih in greznih krajih. Eudeče bandero , belo zastavo z rudečim trakom in sreberno l2 ) Ptica nesrečnica v slovanskem basnoslovji. Tmutorokan je bil tedaj v oblasti poganskih Plavcav. 9 sulico ima hrabri sin Svetoslavov. — Na polji dremlje hrabro gnjezdo Olgovo, — daleč je poletelo. Pa ni bilo rojeno za sramoto, ne sokolu ne jastrebu ne tebi, črni gavran, poganski Plavčin! — Gzak 14 ) pa hiti kakor sivi volk, in Koneak mu pot dela k Donu velikemu. Drugi dan zelo rano krvava zarja dneva svit napoveduje; črne megle od morja se vlečejo ter pre¬ kriti hočejo štiri solnca; 15 ) v njih pa sivi bliski švi¬ gajo. To bo hudo grmenje in strel bo deževalo od Dona velikega. Tu se bodo lomila kopja, tu se bodo sablje trle ob Čeladah plavskih za reko Kajalo blizo Dona velikega. O ruska zemlja! že ti nevarnost proti. Glej! vetrovi, Stribogovi vnuki, strele vejejo z moija na hrabre trume Igorjeve. Zemlja bobni, reke kalno teko, prah polja pokriva; zastave frfotajo, Plavci gredo od Dona in od morja in od vseh krajev. Ob¬ stopili so ruske trume. Vragovi sinovi so napolnili polja s svojim krikom, hrabri ruski sinovi pa so je pregradili z rudečimi ščiti. — Silni tur Vsevlad, stojiš v sprednji vojski, brizgaš s puščicami na vojsko, grmiš z jekle¬ nimi meči ob čeladah. — Kamor je tur poskakoval, in. svetil s svojo zlato čelado, tam leži poganskih glav plavskih. S kaljenimi sabljami so razklane če- I4 ) Gzak in Končak, dva plavska vodja. ' 5 ) n. to kar je prej imenovano bilo „01govo gnjezdo 11 1. j. Olgova vnuka Igor in Vsevlad, in pa njun sinovee Svetoslav in Igorjev sin Vladimir, ki sta bila tudi pri vojski. 10 lade oberske 16 ) od tvoje roke silni tur Vsevlad! — Kaka je to cesta ran, bratje, ki jo on hodi, po¬ zabi vsi na čast, življenje, grad Crnigov, zlati prestol očetov in na besede in običaje svoje mile žene, krasne Glebovne. IV. Bili so časi Trojanovi, minula so leta Jarosla- vova; bile so vojske Olgove, Olga Svetoslaviča! Ta O leg namreč je z mečem razprtije delal in puščice sejal po zemlji. —• Stopa v zlati stremen v gradu tmutorokanskem. Zvon 18 ) je posluknil davni veliki Ja¬ roslav, sin Vsevladov; Vladimir pa si je vsako jutro ušesa zatikal v Crnigovu; Borisa pa, sina Večesla- vovega je slavohlepje spravilo pred sodbo 19 ) in mu postlalo na zelenotkanem mrtvaškem prtu, zavoljo kri¬ vice Olgove, hrabrega in mladega kneza. Od iste lc ) Plavske. ,7 ) Oleg je bil knez tmutorokanski do 1. 1114, v kterem je umrl; 1. 107S je z bratrancem Borisom in s pomočjo Plavcev vojsko začel proti svojemu stricu Vsevladu, knezu črnigovskemn. V prvi bitvi so zmagali; v drugi pa je padel Boris in na nasprotni strani Izeslav, veliki knez kijevski, kot pomočnik Vsevladov. Svetopolk je dal potem slovesno v Kijev prenesti truplo svojega očeta Izeslava. 1S ) Zvonjenje je vabilo na boj; poslušati zvon je tedaj toliko, kakor iti na vojsko s tistim, kteri vabi; ušesa si zatikati pa — ne iti; sicer pa ni jasno, zakaj se tu davni Jaroslav omenja. ls ) n. božjo. 11 Kajale je dal Svetopolk očeta svojega v sredi med ogerskimi jezdeci spraviti k sv. Zofiji v Kijev. Tedaj, za Olga Gorislaviča, 20 ) sejale so se in vzraščale so razprtije; zginjalo je življenjeDaždbogovega 2 ') vnuka in v kneževskih razprtijah krajšal se je ljudem čas življenja. Tedaj so po ruski zemlji le redko kdaj vriskali oratarji; pa pogosto so gavrani krohotali raz- deljevaje si mrliče, in kavke so svoj pogovor imele, kedar so htele odleteti na pojedino. Tako se je godilo ob času teh bojev in vojsk — ali o taki vojski se še ni slišalo. V. Od jutra do večera, od večera do svita letajo kaljene strele, grme sablje ob čeljadah, treskajo jeklena kopja po neznanem polji v sredi zemlje plavske, črna zemlja je bila pod kopiti s kostmi posejana in s krvjo polita; kosti pa so žalost pognale po ruski zemlji. — Kaj mi šumi, kaj mi zvoni tako rano še pred zoro? — Igor svoje trume vrača; 22 ) zakaj žal mu je svojega milega brata Vsevlada. 23 ) Bili so se en dan, bili so se drugi dan; tretjega dne opoldne pa so padla bandera Igorjeva. 24 ) Tu sta se ločila ,0 ) Zakaj se Oleg tudi Gorislavič imenuje, to ni jasno. 51 ) Daždbog, kterega so posebno v Kijevu častili, je bil Bog sreče in blagoslova, in srečni ljudje so se njegovi vnuki imenovali; tukaj moramo sploh na Ruse misliti. 22 ) n. v boj. J3 ) kterega so Plavci ževjeli, kar pa vpesmi ni očitno izrečeno. 24 ) f- j- Igor j e bil premagan in vjet. 12 brata na bregu bistre Kajale, tu je krvavega vina zmanjkalo, tu so dokončali gostijo hrabri sinovi ruski; svate so bili ponapojili, pa tudi sami polegli za zemljo rusko. VI. Nagnjena je trava žalosti, in drevje se je otož¬ nosti k zemlji uklonilo; zakaj, bratje, že je nastala nevesela doba, že je puščoba vojske cvet prekrila. Sramota je prišla nad silo Daždbogovega vnuka. Stopila je kakor devica na zemljo Trojanovo, zafrfo- tala z labudskimi perotami za sinjim morjem, za Do¬ nom frfotaje zbudila je razuzdane čase. Vojska proti poganom je ponehala; zakaj rekel je brat bratu „to je moje in ono je moje,“ in začeli so knezi za male reči velik hrup delati in sami proti sebi vojsko ko¬ vati; pogani pa so od vseh strani zmagovaje prihajali na rusko zemljo. O, daleč je sicer zašel sokol, ptice goneč k morju; ali Igorjeve hrabre vojske ni moč več zbuditi. — Za njim zakričita Karna in Žlja, 25 ) poskočita po ruski zemlji, požar razširjaje z ognjenim rogom. 26 ) Zaplakale so ruske žene rekoč: Že nam ni moč več svojih milih mož ne z mislijo si zmisliti, ne s spo¬ minom jih pomniti, ne z očmi jih gledati, še manj pa z njihovim zlatom in srebrom pobrenketati. Za- ' JS ) Dva plavska vojvoda. ,6 ) Neko orožje, iz kterega so z živim (grškim?) ognjem streljali. 13 stokal je, bratje, tudi Kijev žalosti in Črnigov nadlog. Strah se razliva po ruski zemlji, žalost obilno teče sred zemlje ruske, in knezi sami med seboj razprtije de¬ lajo. Pogani pa, ki so zmagovaje rusko zemljo na¬ padali , pobirali so davek po veverici od hiše. Ta dva hrabra sina Svetoslavova, Igor in Vse- vlad, zbudila sta zopet krivico, ktero je bil ukrotil njun oče 27 ) Svetoslav grozni, veliki knez kijevski ; grozno se je obnašal: prilomastivši s svojimi silnimi trumami in jeklenimi meči je stopil na zemljo plavsko, preteptal griče in jarke, skalil reke in jezera, posušil potoke in močvire in poganskega Kobjaka je iztrgal iz Lukomorja od železnih velikih trum plavskih kakor vihar, in padel je ta Kobjak v gradu kijevskem, v sobi Svetoslavovi. Tu Nemci in Benečani, tu Grki in Moravci slavo pojo Svetoslavu in grajajo Igorja, ki je pogreznil jedro vojske na dno Kajale, reke plavske, in ruskega zlata v njo nasipal. Zdaj je knez Igor raz zlato sedlo se vsedel na sedlo sužnosti. VII. Užalostili so se po mestih zidovi in veselje je pozginilo. Svetoslav pa je imel žalostne sanje. „V Kijevu, je pravil, ste me od večera skozi noč ode¬ vali, s črnim mrtvaškim prtom na tisovi postelji. Za¬ jemali so mi sinje vino, pomešano s strupom, sipali • 7 ) Ta Svetoslav je bil le njih bratranec; morebiti ga po patriarhalni šegi tako imenuje. 14 so mi iz tulic, ki so prazne bile poganskih puščic, velike bisere v nedrije, in me dražili, da že nimajo več glav rovaši 2S ) v mojej zlatostrešnatej sobani; da so od večera celo noč krokotali Besovi gavrani, 29 ) v Plesenskem pa je že dolina mestne okolice v oblasti Kisana, 30 ) in vendar ga nisem še pognal k sinjemu morju!“ In rekli so bojarji knezu: „Že se je otožnost tvojega uma polastila! Glej! dva sokola sta zletela z očetovskega prestola, pridobit si tmutorokansko mesto, ali napit se Dona iz čelado. Že so sokoloma upešale perute po sabljah poganskih; nju pa so uklenili v železne okove. Zakaj temno je bilo tretji dan, dve solnci 31 ) ste mrknili, oba bagrena stebra sta ugas¬ nila, in ž njima vred sta bila mlada meseca, Oleg in Svetoslav, v temo zavita. Ob reki Kajali je tema svitlobo pokrila ; po ruski zemlji pa so se razprostrli Plavci, kakor pardovsko gnjezdo; v morje so pogrez¬ nili silno vojsko in drznost Hanovo 32 ) jako pomnožili. Že se je graja vzdignila nad hvalo, že je robstvo 28 ) Rovaši ali deščice, na kterih se je z vrezovanjem dolg zaznamoval, nadomestovale so dolžna pisma. Na njihovih glavah so bile brž ko ne imena dolžnikov vrezana. Ce so tedaj Plavci rovašem glave odbili, niso imeli no¬ bene vrednosti več. 39 ) t. j. Plavci. 3 “) neki plavski vojvoda. 31 ) Igor in Vsevlad. 3S ) t. j. svojega vladarja; po bitvi ob Kajali namreč so se Plavci jako prevzetno obnašali po ruski deželi. 15 tresnilo na svobodo in Div se je vrgel na zemljo. Glej! gotske 33 ) krasne device so zapele na bregu sinjega morja; brenkajo z ruskim zlatom, prepevajo Busove čase, 34 ) slavijo maščevanje Sarokanovo. 35 ) — Mi pa, tovarši, hrepenimo po veselji.“ Tedaj spregovori veliki Svetoslav zlate besede s solzami pomešane in reče: „0 sinova moja, Igor in Vsevlad! zgodaj sta začela plavsko zemljo nadlego¬ vati in sebi slave iskati; ali nista častno zmagala; brez časti sta prelila pagansko kri. Hrabri vajini srci ste v trdem jeklu skovani in v razposajenosti kaljeni. To sta storila moji srebrosivi glavi! Oj! že ne vidim več brata svojega, silnega in bogatega Ja¬ roslava 36 ) z mnogimi vojskami vladati črnigovske ju¬ nake, Mogute, Tatrane, Šelbire, Topčake, Revuge in Olbere. Toti namreč brez ščitov s svojimi noži kriče vojske premagujejo, ponašaje se s slavo preddedov. Vi pa ste rekli: „Ohrabrimo se sami, sami sezimo po prejšnji slavi, sami si zadnjo razdelimo. 1 ' Bi li čudež bil, bratje, da bi se starec pomladil? Dokler se sokol peri, visoko ptice goni, ne da oskru- njati svojega gnezda. Ali to knežje zlo 37 ) krati vza 33 ) Na krimskem polotoku je še tedaj nekaj Gotov bi¬ valo, ki so bili Plavcem podvrženi. 3r ) Bus je bil slaven ^vojvoda Plavcev. 35 ) Plavskega kneza Sarokana je bil 1107 Svetopolk pre¬ magal; za njega so se zdaj Plavci nad Rusi maščevali. 36 ) Jaroslav Vsevladič je gospodoval v Crnigovu od 1. 1174 do 1200. 3T ) n. razprtije med knezi. 16 jemno pomoč; na nič so se časi obrnili: Glej! pri rimskem gradu ječe pod sabljami plavskimi 3S ) in Vladimir pod ranami. Žalost in otožnost obhaja sina Glebovega. Veliki knez Vse vlad! ne misliš li prileteti iz da¬ ljine, ohranit očetovski zlati prestol? Ti zamoreš Volgo z vesli razkropiti in Don s čeladami razliti. Da si ti tu bil, bila bi sužnica po nogati in sužnik po rezani; 39 ) tebi je moč z živimi šereširi 4U ) po suhem streljati z drznimi sinovi Glebovimi. Ti silni Rurik in David! 4l ) niso li vajine po¬ zlačene čelade po krvi plavale? Ne rujove li vajina hrabra družina, kakor turi, ranjeni s kaljenimi sab- 3S ) Po bitvi ob reki Kajali so se vrgli na mesto Pereja- slavlj, v kterem je Glebov sin Vladimir gospodoval. Pri tej priliki je bil Vladimir trikrat ranjen. Ko so pa Plavci slišali, da pride Svetoslav mestu na pomoč, so obleganje tega mesta pustili in se vrgli na Rimski grad ter ga zrušili, predno je pomoč prišla. 39 ) Misel teh besed je: Vsevlad bi toliko Plavcev pouplenil, da bi se potem kot sužnji po ceni prodajali. Rezana in nogata, mali ruski denarji. 10 ) Orodja, iz kterih so z živim ognjem streljali. *') Tu začne pesnik imenitnejše ruske kneze tistega časa vabiti na boj proti Plavcem. Vsevlad je bil veliki knez vladimirski, stric pri Perejaslavlji ranjenega Vladimirja. Sinovi Gleba Rostislaviča rezanskega so se ž njim srečno proti Bulgarom ob Volgi vojskovali. — Rurik in David sta bila sinova velikega kneza Rostislava Mstislaviča. Rurik je bil do 1. 1181 veliki knez ki¬ jevski, potem pa vladar posameznih mest. David je bil 17 ljami, na polji neznanem. Stopita, gospoda, v zlate stremene zavoljo sramote sedanjega časa, za zemljo rusko, za rane Igoijeve, pogumnega sina Svetoslavovega. Gališki Osmomisl Jaroslav! visoko sediš na svo¬ jem zlatokovanem stolu, ki si branil ogerske gore s svojimi železnimi polki, zastopil kralju ogerskemu pot, zaprl vrata do Dunaja; ki mečeš bremena' čez oblake in sodbo ravnaš tje do Dunaja. Groza tvoja se raz¬ širja po deželah; kijevska vrata odpiraš, streljaš z očetovskega zlatega prestola Saltane daleč za deže¬ lami. Streljaj, gospod, po Končaku, paganskem pan- kertu, zavoljo ruske zemlje, zavoljo ran Igorjevih, pogumnega sina Svetoslavovega. In ti silni Koman in Mstislav! hrabra misel nosi vajin um k delu; visoko plavaš na delo v svoji drz¬ nosti, kakor se sokol v višinah širi, kedar hoče ptico v drznem letu prekositi. Imata železne oklepe pod latinskimi 42 ) čeladami. Pred njimi se je stresla zemlja in mnoge krajine Ka¬ nove. Litvani, Jatvegi, Deremelci in Plavci so po¬ metali svoje sulice in svoje glave uklonili pod onimi knez smolenski. — Jaroslav, knez gališki, sin Volo- dariea, bil je imeniten vladar, kterega oblast je segala brž ko ne do Donave. — Koman knez vladimirski v Volhiniji je postal pozneje 1. 1197 knez gališki. Mstislav je bil bratranec Komanov, in brat Ingvara inVsevlada. Te tri brate imenuje pesnik Mstislavioe po preddedu njihovem, Mstislavu velikem, najstaršem sinu Vladi¬ mirja Monomaha. 42 ) t.j. kakoršne imajo kristjani zapadni latinskega obreda. 2 18 jeklenimi meči. Pa nad Igorjem, knez, je že solnčna svitloba oslabela; žalosti se drevje obleta. Za Rsjo in za Sulo so gradove porazdelili; junaške vojske Igor¬ jeve pa ni moč več od mrtvih zbuditi. Don te kliče, knez, in zove kneze na zmago. Hrabri knezi Olgovi so dospeli na vojsko. Ingvar in Vsevlad in vsi trije Mstislaviči! nesla- bega gnezda sokoli! po nepremagljivi sreči pridobili ste si svoje dežele. Zakaj so vam čelade vaše in le- hovski ščiti? Ubranite Plavcem polje s svojimi ostDmi strelami, za zemljo rusko, za rane Igorjeve, pogum¬ nega sina Svetoslavovega. IX. Že ne vali več Sula srebernih valov k gradu Perejaslavlju; pa tudi Dvina blatno teče k onim straš¬ nim Poločanom med krikom paganskim. 43 ) Edini Izeslav namreč, sin Vasilkov, zazvonil je s svojimi ostrimi meči ob čeladah litevskih, prekosil je slavo deda svojega Vseslava, on sam pa je bil pod rude- čimi ščiti na krvavi travi premagan z litevskimi meči. In vzdignivši ga na postelj, reko mu: 44 ) „Knez, tvoje tovarše so ptice s svojimi perotami prekrile in zveri so jim kri polizale. 1 ' Ni bilo tu Bretislava, ne 43 ) Zdaj se obrne pesnik k severni strani, kjer so se Rusi morali z Ditvani bojevati. Izmed potomcev Vseslavovih pohvali la Izeslava, potem pa se spominjaVseslavovih slavnih del. *') Kar tu v izvirniku stoji, ni jasno. 19 drugega Vsevlada, sam je izdihnil biserno dušo iz hrabrega telesa skoz zlati ovratnik. Potihnili so glasovi, zginilo je veselje. Goro- denske trobente pojo. 4r> ) Jaroslav in vsi vnuki Vse- slavovi! ponižali bi naj svoja bandera in vtaknili oskvrnjene meče; zakaj zašli ste z dedovske slave. Vi ste začeli s svojimi razprtijami vabiti pagane nad rusko zemljo, nad življenje Vseslavovo. Kakošno silo so morali pretrpeti od zemlje plavske! V sedmem veku po Trojanu vrže Vseslav sreč¬ ko 46 ) za devico, ktera mu je bila mila. On se je vprl s svojimi kljukami v konja in poskočil k gradu kijevskemu in se doteknil s kopjem zlatega prestola kijevskega. Odskaka potem kakor ljuta zver o pol¬ noči iz Belega grada, zavije se v sivo meglo; v jutro 45 ) t. j. na boj vabijo. ,e ) V tistih časih so dostikrat knezi pri gostijah srečkali, kdo da bo najprvi vojsko začel in proti komu. Pod devico si moramo tu mesto Kijev misliti. Sicer pa ni vse po pravem redu tukaj povedano, kar je vse Vse¬ slav storil. Ko je bil Novgrad porušil, zedinijo se proti njemu trije sinovi Jaroslavov!, Izeslav, Svetoslav, Vse- vladin ga ob reki Nemigi premorejo. Vseslav je zbežal; pa po zvijači ga dobi Izeslav v svojo oblast, ter ga v Kijevu v ječo vrže. Ko so se pa pozneje Kijevčanje spuntali, oprostili so ga in za kneza kijevskega po¬ stavili. Izeslav poprosi poljskega vojvodo za pomoč in jo tudi dobi. Do Belega grada jim Vseslav z Ki- jevčani nasproti gre; potem pa ponoči pobegne v svojo pološko knezovino. 2 20 pa zabobni s zidolomi, odpre vrata novograjska, vniči slavo Jaroslavovo in zbeži kakor volk od Dudutek k Nemigi. Ob Nemigi pa glave steljejo mesto snopov, mlatijo z jeklenimi cepci, življenje na gumno pola¬ gajo, dušo vejajo od telesa. Nemige krvavi bregi bili so z nesrečo posejani, posejani s kostmi ruskih sinov. Knez Vseslav je ljudem sodbe ravnal, knezom je gradove vrejeval, po noči pa je bežal, kakor volk; iz Kijeva je pribežal pred petelinovim petjem do Tmutorokana, prebežal je kakor volk velikega Hrsa. Temu v Polotsku pri sveti Zofiji k svitnici pozvone in on zvonjenje še zopet v Kijevu zasliši. Akoravuo pa je bila modra duša v telesu, dušinem drugu, ven¬ dar mu je morala dostikrat nadloge trpeti. Zato mu je modri Bojan že nekdaj zapel te pametne besede: Ne zvitemu, ne ročnemu, in če bi ročen bil kakor ptica, ni mogoče uiti temu, kar mu je Bog odločil. O jokati se mora ruska zemlja, kedar se spomni prvih časov in prvih knezov. Starega Vladimirja ni bilo moč na kijevske gore prikleniti; njegova bandera so postala zdaj Rurikova in pa Davidova; pa rogove nosečim repi oijejo; kopja pojo ob Dunaju. 47 ] X. Jaroslavnin 4S ) glas se sliši; ne vč se za njo, kakor za kukavico ne, kedar rano kuka. Poletim, ,7 ) nejasne besede. 4S ) Jaroslavna je žena Igorjeva, hči Jaroslava Vladimir- jeviča galičkega. 21 pravi, kakor kukavica po Dunaji, zmočila si bom svoj bobrov rokav v reki Kaj ali, obrisala bom knezu krvave rane na njegovem čvrstem telesu. Jaroslavna rano žaluje v Putivlji na obzidji, re¬ koč: O veter, vetrič moj! zakaj, gospod, silno veješ? zakaj nosiš liinovske puščice na svojih lahkih perotah nad vojsko mojega moža? Ni ti li bilo dosti, gori pod oblaki veti in zi¬ bati ladije na sinjem morji? Zakaj si, gospod, raz¬ pihal moje veselje po kovilji? Jaroslavna rano žaluje na obzidji putivljskega grada, rekoč: O Dnjepr slaviti! ti si predrl kamenite gore skoz zemljo plavsko, ti si na sebi zibal Sveto- slavove ladije do vojske Kobjakove. 49 ) Priziblji mi, gospod, mojega moža k meni, da ne bom solz po¬ šiljala k njemu na morje. Jaroslavna rano žaluje v Putivlji na obzidji re¬ koč : Svetlo in trikrat svetlo solnce ! vsem si toplo in krasno! zakaj si, gospod, svoje goreče žarke prostrl nad trume mojega moža? Zakaj si storil, da so na brezvodnem polji se jim žeje loki odpeli, in otožnosti se jim tuli zateknili? 49 ) h 1184 je Svetoslav slavno premagal Plavee in njiho¬ vega vodja Kobjaka vjel. 22 XI. Skipelo je kvišku morje o polnoči. Vleče se de¬ ževje , kakor megla. Knezu Igorju Bog pot kaže iz zemlje plavske v zemljo rusko k očetovemu prestolu. Ugasnila je večerna zarja; Igor spi, Igor bedi, Igor v mislih polja meri od velikega Dona do malega Donca. Konj je pripravljen o polnoči. Ovlur 50 ) zažvižga za reko, veleva knezu razumeti; ali kneza Igorja ni! Krika je zabobnela zemlja; zašumela je trava; plavski šo¬ tori so se stresli; knez Igor pa skoči kakor podlasica v trstje in kakor beli pandirek na vodo; vrže se na brzega konja in spet skoči ž njega kakor bosi volk, in teče k logu Dončevemu, in leti kakor sokol pod meglami, kedar si gosi in labude za zajutrek, obed in južino ubija. Ko je Igor kakor sokol letel, tekel je Ovlur kakor volk, otresaje s sebe mrzlo roso; raz¬ podila sta namreč svoja brza konja. — Doneč reče: Knez Igor! ne malo se moreš zdaj ti ponašati, Kon- čak pa se jeziti in ruska zemlja se veseliti. Igor pa reče: „0 Doneč, ne malo se moraš ponašati s tem, da si zibal kneza na svojih valovih, da si mu zeleno travo stlal na svojih srebernih bregovih, da si ga odeval s toplimi meglami v senci zelenega drevesa; čuval si me kakor pandirek na vodi, kakor pribe na strugah, kakor črne race na višinah. Tako ti ni tekla reka Stugna, kije imela izprva neobilen tok; papožrši tuje valove razprostrla je svojo strugo nad grmovje. 50 ) Neki Plaveč, ki je Igorju pomogel, da je utekel. 23 Mlademu knezu Rastislavu je zaprl Dnjepr temne bre¬ gove; 5t ) joče se mati Rastislavova po mladem knezu Eastislavu. Zalovaje se je nagnilo cvetje, in drevje so je žalosti k zemlji uklonilo; pa srake niso kroho¬ tale. Za Igorjem jezdi Gzak s Končakom. Tedaj vrane niso krohotale, kavke so omolknile, srake niso razbotale, samo plezale so po vejah, Deteli s svojim pikanjem pot k reki kažejo, slavci z veselimi pesmami dneva svit na¬ povedujejo. Pravi Gzak Končaku: „Ce že sokol k gnjezdu leti, pa bova sokoliča 52 ) razstreljala s svo¬ jimi pozlačenimi puščicami. 1 * Reče Končak Gzaku: Če že sokol k gnjezdu leti, pa bova sokoliču krasno devico za ženo dala. In pravi Gzak Končaku: Ako mu krasno devico za ženo dava, ne bova imela ne sokoliča ne krasne device, in ptice naju bodo začele biti na plavskem polji. XII. Rekel je Bojan oziraje se na Svetoslavlja, pes¬ nika starega časa Jaroslavovega in vladohlepnega Olga: Težko je biti glavi brez pleč, zlo je telesu brez glave, tako tudi ruski zemlji brez Igoija. Solnce sveti na nebu; knez Igor je v ruski zemlji. Device pojo ob Dunaji; odmevajo glasovi čez morje do Kijeva. Igor jaha po Boričevem k sveti bogorodici Pi- S1 ) Rastislav je, predno je mogel do Dnepra priti, v reki Stugni utdnil. SQ ) Vladimirja, sina Igorjevega. rogoški; krajine se radujejo, mesta se vesele, pesem prepevajo starim knezom in potem mladim. Peti tudi mi moramo: Slava Igorju Svetoslavieu, silnemu turu Vsevladu, Vladimirju sinu Igorjevemu. Zdravi knezi in njihova družina, ki se borijo za kristjane proti trumam poganskim. Slava knezom in tovaršem. Amen. NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJI2NICA 00000421350