Natisnila ^Katoliška Tiskarna" v Ljubljani. . k. Studienbibliotbek Laibach O^oiigzs^ Predjamski grad in Erazem Predjamski (Lueger). Predjamska okolica spada med naj¬ zanimivejše kraške kraje. Pičli dve uri od Postojne proti zahodu, severno od Sv. Mihaela, je skalni Predjamski grad. Stari Predjamski grad je bil najimenit¬ nejši vseh kranjskih viteških gradov. Sredi skalovitega gorovja štrli strma pečina navpično v nebo in na nji se beli sivi grad, sedanji Lueg ali grad »pred Jamo“. Toliko je potisnjen pod skalo v duplo, da ga stena, nad streho viseča, popolnoma brani dežja in ne¬ vihte. Globoko, globoko pod gradom v dolini drvi deroči potok Jamilea penaste 7 vlasteljstvo. Resneje je prišel grad v last plemiču Iv. Markoviču. Do leta 1848. je bilo tu nameščeno grajsko sodišče, dandanes je pa gradu gospodar knez Windischgratz. Prispela sva do vhoda, do stolpa, ki je pri vsi zgradbi edino, kar je pod rnilim nebom — vse drugo je krito pod skalo. Pred njim stojita kameniti piramidi. Med njima in med grajskimi vrati, nad katerimi je grb Kobencljev, izdolben od kararskega mramora, na¬ haja se globoka grapa. Čez njo drži lesen mostič. Nedavno je bil tu še most na veso (Zugbriicke). Enak most je bil nekdaj med prvim tem stolpom in sle¬ dečo zgradbo. Niti tega ni danes videti, a ni ga tudi treba, kajti rov je zasut in noga tu stopa po ravnem. Oglejva si sedaj nekoliko grajske prostore! Takoj pri vratih je ječa, osta¬ lina iz tistih strašnih fevdalnih časov, ko je bil siromak kmet tlačan, in ko je s krvavimi žulji redil trdosrčnega graščaka. — Blizu tam je v zid izdol¬ bena ječica, kamor so zapirali zločince, ki se niso hoteli takoj oddajati. Tesna je, da jedva človek v njej stoji. Tu so uboge žrtve stoje ali včasih slone, mo¬ rale prebiti po štiriindvajset ur, a tudi po več dni. V prvem nadstropju se nahaja drug zapor. Na durih ima silo¬ vite zapahe. Na drugi strani je v živo skalo izdolbena strašna ječa, — kjer so se, kakor pripoveduje narod, našle človeške ogrodi. Sem so baje metali zločince, obsojene na smrt; v oni glo¬ boki duplini so nesrečneži zapuščeni umirali od gladu in žeje. Blizu tam na hodniku visi visoko v lini zvon, ki je nekdaj poživljal k službi božji; poleg se nahaja domača kapelica. Na drugi strani gradu se dospe skozi nekak rov po v skalo vsekanih stopnjicah na od¬ prto duplino, od koder imaš najlepši razgled čez vso dolinico. Ko o sedanjem gradu še ni bilo ne sledu ne tiru, se je nahajal gori višje v duplu grad, mnogo jačji, silovitejši od sedanjega — nepremagljiva prirodna trdnjava. Zgoraj skala, pod tabo skala in grozovita globočina, na levi in desni strani pečina. V ozadju ti zija ogromno žrelo; spredaj je zgrajen močan, debel zid — v njem pa vidiš ozka in nizka grajska vrata ter dvoje oken. To je bil na zunanje ves nekdanji grad — torej sama votlina, skalnata špilja, na izhodu zazidana. Kdor je hotel prispeti v to prirodno trdnjavo, je moral plezati iz doline počenši po vrvičnih lestvah tja čez streho sedanjega novega gradu. A ko je biK gori, še ni mogel kar tako v grad — med skalo in vrati zija globok prepad. Most na vesi je bil stoprav konečna komunikacija. Namesto nekdanjega mostu na škrip¬ cih se nahaja dandanes tu lesen mo¬ stiček. Nad vrati se vidi predrta odprtina. Tu sem so padale krogle iz lombard in prebile steno, ki je, porušivša se, ubila poslednjega Luegerja. In tu kjer dandanes na skalni čeri mirno gnezdi siva golobica, tu kjer si sedaj išče zavetja plahi netopir, je bival nekdaj junaški rod; sedaj pa ruši in gloje časa zob ostaline divje minulosti. Za cesarja Karla Vel. (768.—814. 1.), ki si je bil osvojil i naše slovenske pokrajine, in ko si je jela naseljena tuja gospoda zidati gradove po naši do¬ movini, je zašel nemški plemič v te kraje. Tam v duplo pod skalami si je sezidal grad v stan, v obrano proti so¬ vražnim navalom. Nazval ga je nemški: Lueg, a domačin ga je nazival: Grad pred Jamo. Potomci vitezovi so si prisvojili ime „Luegerji“. Stari grad so dolgo imeli v oblasti oglejski pa¬ triarhi, ki so ga prepuščali v fevd plemstvu. Leta 1270. ga jim je hotel odvzeti goriški knez Albert, kar se mu je končno tudi posrečilo; kmalu nato si ga je zopet osvojil patriarh Rajmund. Okoli leta 1400. je prišel grad v last cesarju. Vsem Luegerjem je bil boj geslo. Kjer je divjal boj, tam izvestno ni ne- dostajalo Luegerjev. Marsikdo si je pridobil v boju lavorov venec. Poslednji te rodovine je bil Erazem Predjamski, A njemu se ni milila sreča. Ni umrl v postelji in ne v bitki, nego je padel zavratno. Bil je zadnji srednjeveški vitez - plenilec na Kranjskem. Daši Erazem ni gojil nežnih čutov v svojem srcu, vendar se mu je duša oklenila z mladeniškim ognjem moža junaka, katerega je edino ljubil prija¬ teljski. Bil je to Andrej Baumkirdien rodom Kranjec, kojega rodni grad je stal v Vipavi, kjer se še dandanes na¬ hajajo razvaline takozvanega »Baum- kirdierjevega turna«. Pripovedujejo o njem, da je sovražniku često razklal glavo do brade, dasimujojekrila železna čelada. Cesar Friderik IV. (1.1439.—1443.) ga je jako cenil in mu podelil baronstvo. Zaradi hudih bojev, katere je bojeval cesar s Celjskim grofom Urhom, z ogr¬ skim kraljem Matijo Korvinom, s če¬ škim Podjebradom, in zaradi slabega gospodarstva je bil Erazem pogosto v denarni zadregi. Baumkircher, ki je bil jako imovit, pomagal mu je z ogromnimi vsotami iz stiske. Ko je bil pozneje Baumkircher v Gradcu zavratno napa¬ den in obglavljen, je to Erazma, nje¬ govega najboljšega prijatelja, jako uža¬ lilo, kajti imel je trdno prepričanje, da je Baumkircher nedolžen. Erazem je postal zdaj še bolj mrzel, mrtev svetu — nikogar ni več zval prijateljem. Bilo je leta 1483. Cesar Friderik je imel svoj dvor v Frankobrodu ob Meni. Tudi Erazem je bil tara navzoč, saj je bil stotnik telesne cesarske straže. Gostije so priredili. Govorica nanese tud na sojenega Baumkircherja. Častihlepni grof Papenheim ga nazivlje upornikom in trdi, da je prav, da je poginil v krvnikovih rokah. Bliskoma poseže Erazem po svojem meču in Papenheim je ležal v krvi mrtev na tleh. V ječo so vrgli silnega Erazma in ga obsodili na smrt. Že se je nagnil tretji dan — poslednji dan Luegerjevega življenja. Pred ječo so se gostili čuvaji z jedjo in pijačo, kojo jim je kupil obsojenec. Kar vstopi sivolas menih. Erazem ta¬ koj spozna našemljenega štajerskega grofa Baerenecka, Prinesel mu je bil pilo in orožje. — Zjutraj obsojenega viteza ni bilo več v ječi; prepihi je omrežje in ubežal na Kranjsko v rodni očetov grad Pred jamo. Tu je našel dvanajst kraških korenjakov, nekdanjih njegovih vojnih hlapcev, s katerimi je ropal po okolici, kar jim ie prišlo v roke. Strog ukaz je došel tržaškemu gla¬ varju, baronu Gašperju Ravbarju, da ugonobi drznega, nevarnega razbojnika. Ker je bival v skalnem gradu, ga ce¬ sarski vojaki niso mogli zaslediti. Era¬ zem je bil vedno drznejši in je prišel neki dan pred Mali grad pri Planini, kjer se je utaboril Ravbar s svojo voj¬ sko, ter se ponudil cesarskemu povelj¬ niku, da ga pripelje do Erazmovega gradu in ga tam pogosti. Erazem se je jedva rešil na brzem konju, a sledovi konjskih kopit v novozapadiem snegu so peljali do Erazmovega gradu. Dva meseca ga oblega baron Ravbar, pa nobenega uspeha. Mislil je, da bodo Erazma sestradali. Bilo je ravno pustni torek, ko se na »belvederu« prikaže neustrašeni Lueger. Smejoč vabi ba¬ rona Ravbarja v gosti. A ko se ta ne zmeni za njegovo roganje, vrže mu četrt razsekanega vola v dolino. A ži¬ lavi neprijatelji so le nadalje vztrajno oblegali grad, meneč, enkrat ga že dobimo v pest. Minila je zima, novo življenje je jelo kliti v prirodi. Erazem cesto vabi barona k sebi v grad, toda Ravbar mu ne zaupa. Nato predlaga Erazem, naj se zajamči njegovemu slugi varnost, in pošiljal bode često darov. V to dovoli Ravbar. Kako se začudi, ko istinito ugleda hlapca plezati po vrveh navzdol s košaro rdečih jagod. »Od¬ kod to?« belil si je baron glavo. In skoro mu prinese sluga Erazmov zrelih črešenj, kasneje marelic, hrušk, drugega sadja — neki petek celo živih postrvi, dalje redke vrste vina in še drugih darov. »Nič ne bode,« togotil se je razljučeni baron; že je hotel obleganje opustiti ter odriniti domov. Zdajci mu nekdo svetuje, naj podkupi Erazmovega slugo in tako z izdajstvom ugonobi Erazma. To se mu tudi posreči. Ko prispe Eraz¬ mov hlapec z novimi darili, sprejme ga zviti baron preprijazno, nadari ga z zlatom in — hlapec gre v nastav¬ ljeno mu past. Ko se mu obljubi denar in zagotovi milost, pove, da se grad nikakor ne more sestradati, kajti po podzemski poti dobiva vsakovrstnega živeža. Erazem se zamore le na enem kraju zasačiti, kamor zahaja navadno sleherni večer k potrebi. Tam je tenka skala, lahko se prebije in le tu bi ga dose¬ gle krogle iz lombarde, drugje nikjer. Iz¬ dajalec obljubi, da hoče na označenem kraju izobesiti belo cunjo, a zvečer, ko pojde Erazem tja, prižgati na »belve- deru« luč. — Izdajalec le prevestno iz¬ polni svojo obljubo. Skoro ugledajo oblegalci izobešeno belo zaplato. Ne¬ mudoma namerijo štiri lombarde na za¬ znamovano mesto. Temna noč je krila zemljo. V dolini so zijale polne lombarde s svojimi žreli v skalni grad, poleg njih so bedeli topničarji s tlečimi vžigalnicami. Na oknu visoko se pokaže luč — pogo- jeno znamenje. Žareč blisk posveti za hip črno temo, grozen grom se razlega po dolini, v gradu pa bolestno vikne izdani Erazem. Krogle so prebile steno, krš in karnen se je podrl raz steno, zadel nesrečnega v stegno in na glavo — ter ubil Erazma. Prestrašeni hite hlapci svojemu gospodarju na pomoč, Vtej zmešnjavi pa preda izdajalec Franc obiegalcem grad, koji so ugonobili vseh dvanajst Luegerjevih hlapcev. Izdajalec Franc ni dolgo užival sadu svojega krvavega dela. Star učitelj Erazmov, bivajoč v gradu, osvetil se mu je in mu zasadil vpričo sovražnikov bodalo v srce. Ravbarjevi vojaki so brez usmiljenja potolkli sivolasega starčka, potem pa zapustili grad. V njem sta ostala le Erazmova psa. Prišli so so¬ sedni kmetje in zagrebli mrtva trupla na pokopališču bližnje cerkvice. Ne so¬ rodnika, ne prijatelja, niti plemiča ni bilo navzočega pri izprevodu zadnjega Luegerja. Le njegova psa sta tulila za krsto svojega gospodarja, tako govori pripovedka, legla na gomilo in žalostna poginila. — To se je vršilo 1. 1485. Tako je končal žalostno poslednji Lue- ger, na takov način zamrl slavni rod Predjamskih gospodov. Stari grad je potem razpal in poz¬ nejši posestnik Janez pl. Kobencelj je 1. 1570. sezidal sedanji grad. V njem prebiva logar z dvema gozdarjema. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000513339 Prepričajte se o kvaliteti Francko ve kave! Založili Henr. Francka sinovi.