3ŽS43/b po usmiljenji Božjem in apostoljskega sedeža milosti knezoškof Ljubljanski, vsem vernim svoje škofije pozdrav in blagoslov od Gospoda in Izveličarja našega Jezusa Kristusa ! Komaj je nekaj tednov, preljubi v Go¬ spodu ! odkar sem vam govoril prve pastirske besede. Zato hočem sedaj, ko vam naznanjam postno postavo, le nekaj malega spregovoriti. V onem mojem prvem pastirskem pisanji sem vam pokazal zaklade milosti in usmiljenja Božjega ter vam pojasnil, kaj vse da je Gospod storil za naše izveličanje. Celo svojemu edino- rojenemu Sinu ni prizanesel, temuč dal ga je za nas vse. Edinorojeni, od nebeškega Očeta za nas darovani Božji sin pa, Jezus Kristus, je svoje, ker jih je ljubil, ljubil do konca. 1 Da resnično, do konca! ker tudi zadnja kaplja krvi, ktero je imel v svoji oblasti, in zadnji zdihljej, kterega je storil, bil je za nas storjen. Do konca! ker on ni hotel svojega trpljenja in svojih bridkostij prej končati, kakor da je mogel reči: Oonsum- matum est! Dopolnjeno je: smrt je s smrtjo premagana; napolnjen je studenec milostij, iz kterega naj bi vsi brezštevilno brez mere in konca zajemali za svoje duše. Do konca! ker celo onstran groba nam ima ostati njegova lju¬ bezen. Častito od mrtvih vstali svojih neče za¬ pustiti, temuč v najsvetejšem zakramentu hoče vedno pri njih biti in ostati. Resnično, ker je svoje ljubil, ljubil jih je do konca! To je Bog za nas storil! in m i predragi v Gospodu! kaj smo mu mi za to storili? — Nečem preiskavah srca vsacega posameznega; je pa nekdo, ki ga preiskuje in pregleduje, in kteremu so znane vse njegove skrivnosti, naj jih še tako skrbno varujemo pred zunanjim svetom in še tako skrivamo pred ljudmi. To vsevidno Božje oko, kaj pač vse vidi in nahaja v našem srcu? Kako je na primer z našo vero, kako se kaže ona v djanskem življenjr? Ako vidimo, s koliko malomarnostjo dan¬ danes marsikdo hudobno samega sebe umori, potem ko je, svoji poželjivosti na ljubo, ravno tako malomarno znabiti celo vrsto družin v nesrečo pahnil; — ako vidimo, kako nikakor ne redko otroci svoje starše, starši svoje otroke; bratje svoje sestre, sestre svoje brate celo v najvažnejših trenotkih ob smrtni uri puste brez tolažbe sv. vere, ne zmeneč se za to, da stopijo pred sodnji stol Božji brez sv. zakramentov, in kako da tedaj ravno domači pravi sovražniki človekovi postanejo ; 1 — ako vidimo. kako dandanes celo katoličani z besedo in v pismu 1 Jan. 18. 1. 1 Mih. 7. 6. zavirajo svoje katoliške brate v verskem pre¬ pričanji in njihovi vdani vernosti, in da se žalibog sem ter tje celo po šolah in učilnicah ne manjka tacih slabih učinkov: si pač ne mo¬ remo kaj, da bi nas take prikazni ne pretresle v dnu našega srca, ter se po pravim bojimo, da je morala vera v Boga in vera v njegovo sv. cerkev in njene milosti pri marsikorn, v 'ako ne popolnoma zamreti, vendar vsaj zelo opešati. In kaj naj potem rečemo o tako pogostnem zanemarjanji nedeljske dolžnosti; in to ne redko ravno v tako imenovanih boljših in olikanih stanovih ? kaj o oskrunjevanji dnij Gospodovih ? kaj o zapeljevanji, kjer se marsiktero priprosto srce pogubi? kaj o divji surovosti, ktera tako pogosto dviguje roko bližnjega zoper bližnjega, in mu brezskrbno škoduje na njegovem življenji, na njegovem zdravji? kaj o pijanosti, ki po- zabivši na dušo in telo, na moč in zdravje le prepogosto s to nesrečno strastjo pogubi svojo srečo in srečo svoje družine, in ne zapravi le tega, kar si sama prisluži, marveč tudi še to, kar si pridobe žena in otroci? — Oh! vse to in še marsikaj druzega kaže prepogosto globoki prepad med nami in med Bogom; med nami in našo vero; in grozovito nasprotje med tem, kar je Jezus Kristus za nas storil, in med tem s čemur mu mi povračamo. In le nikar ne recimo, saj te in une hude pregrehe nimamo. Hvala Bogu! je tako; pri veliki večini je tako. Toda li ne vemo, kako sv. evangelist Janez piše, da kdor pravi, da nima greha, le samega sebe zapeljuje in da resnice ni v njem ? 1 Da, preljubi v Gospodu! mi vsi smo primorani, ta bolj uni manj; ta iz tega uni iz druzega vzroka z bridkim srcem zaklicati: peccavimus, inique egimus, impie ges- simus; grešili smo o Gospod! pred teboj; kri¬ vično smo delali, hudobno smo ravnali . 2 Da, to smo storili! 1 I. Jan. 1. 8. — 2 III. Kralj. 8. 47. In sedaj, preljubi v Gospodu! kaj naj sedaj storimo? — Convertimini! „Spreobrnite se ter delajte pokoro ... in naredite si novo srce in novega duha! “ 1 Sv. postni čas, čas v kterein imamo resno iti v se in se pokoriti, je že tukaj. Porabimo ga tedaj v duhu sv. cerkve v blagor svojih duš. Spoznavajmo iz Jezusovega bridkega trpljenja in smrti, na kar nas sv. postni čas prav živo spominja, strašne nasledke greha. ,.Ker ako na surovem lesu to delajo, (in ako Jezus Kristus, na kterem vendar niti sence greha ni, edino le zavoljo tujih grehov toliko trpeti mora), kaj se bode potem na suhem (lesu) zgo¬ dilo", in 2 kaj še le nas čaka zavoljo naših lastnih grehov? Spoznavajmo pa iz bridkega trpljenja in smrti Jezusa Kristusa tudi velikost usmiljenja Božjega do nas, ki pač hoče. da njegov edinorojeni Sin umrje za grešnika: ki pa neče smrti grešnika, ampak Velikovec, da se vrne iz svojih potov in živi . 3 Ako vidimo toliko trpljenje: pa tudi ako vidimo toliko ljubezen, bi li bilo pač mogoče, da bi vendar mrzli ostali in vendar trdovratno živeli v svojih napakah in pregrehah? Ne, preljubi v Gospodu! Grešimo pač večkrat bolj vsled sla¬ bosti, kakor vsled hudobije: toda svojega greha ne hoteti spoznati in priznati, to bi bil neznosen napuh, neznosna prevzetnost; to bi bila peklenska hudobija, ktere nas Bog obvaruj. Spoznajmo in obtožimo se tedaj svojih grehov v skesani spo¬ vedi. Ker ponižnega in potrtega srca Bog ne bo zaničeval ; 4 in ,.ako se spovemo svojih grehov, je zvest in pravičen, da nam odpusti naše grehe in nas očisti vse hudobije ". 5 Kolika tolažba potem, koliko zaupanje za nas — in ako smo poprej še tako hudo grešili — ako po opravljeni skesani sv. spovedi smemo pri¬ stopiti k mizi Gospodovi in v sv. obhajilu za- vžiti velikonočno jagnje, ki odjemlje grehe sveta ! 6 Predno se pa vdeležimo tolike milosti in tolikega velikonočnega veselja, hoče sv. cerkev. 1 Eeeh. 18. 30. 31. — 2 Luk. 23. 31. — 3 Eeeh. 33. 11. — * Ps. 50. 19. - 6 I. Jan. 1. 9. — 6 Jan. 1. 29. s da pokažemo tudi svojega spokornega duha, in da nam naše telo, ktero nam je prej služilo v greh, enako sedaj služi v pokoro. Saj pač tudi Gospod ni le na svoji duši trpel za naše grehe, trpel je neizrekljivo veliko tudi na svojem telesu. Zato spokorne ljubezni do njega ne ka¬ žimo le v notranjem mišljenji svojega srca. temue tudi v telesnem mrtvenji. Kakor se je Gospod 40 dni in 40 noči postil, tako moramo tudi mi njegovi otroci vsaj od daleč iti za njim s tem, da se 40 dni pred velikonočnim praznikom po¬ stimo. Rekel sem: od daleč, ker kakor povsod, tako je Gospod tudi v tem najtežje sebi pri¬ držal in le lahko nam prepustil. In celo ta lahek post, kako ga je sv. cerkev s časom bolj in bolj polajševala! Zato hočemo pa tem zvesteje v duhu pokore za Jezusom iti in cerkveno za¬ poved z veseljem spolnovati. Na konci tega pastirskega lista vam naznanjam, kako da se imajo polajšave, ktere so sv. Oče dne 28. m. m. za našo škofijo podelili, v tekočem letu goditi. Prej imam pa še nekaj druzega na srcu. Ako ne pride kak nepričakovan zadržek, mislim po veliki noči v Rim potovati. Po želji sv. cerkve naj namreč vsak škof, ako mogoče, od časa do časa romajo k grobovom prvih apo- steljnov sv. Petra in Pavla in ob tej priliki tudi poročajo o stanji svoje škofije. Poročati o svoji škofiji pač ne bodem mogel, ker sem jej še le nekaj mescev na čelu. Toda vleče me ravno kot novega škofa, da svojega in vašega duhovnega očeta, papeža v otročjem spoštovanji vsaj pozdravim; da izprosim sebi modrih svetov za vodstvo škofije, nam vsem pa njegov sv. bla¬ goslov — zlasti za smrtno uro; da pomolim na grobu sv. aposteljnov, za-se, za apostoljske čednosti, kterih je v škofovski službi posebno dandanes treba, za vas pa — in to je tudi kaj znamenita potreba našega veri sovražnega časa — da se zvesto in stanovitno držite apostol¬ skega sedeža, da ste goreči v veri, tako, da se v vsem svojem zasebnem in javnem življenji ravnate edino le po sv. veri in njenih zapovedih. Pri tej priliki pa, ko sv. Očeta v svojem in vašem imenu pozdravim, ter jim sporočim kako da pobožno za-nje molite ter jim vse dobro želite, 1 bi me kaj zelo veselilo, ko bi jim mogel tudi kako zunanje znamenje vašega notranjega mišljenja podati — v darovih namreč, ktere bi mi vi iz ljubezni do njih dali za potrebe sv. cerkve, in ktere bi jim jaz potem osebno izročil. Za to vas tedaj prosim. Ako bode Gospod vsako, še tako majhno darilce, ako bode tudi vdovin vinar, ki ga damo v njegovem imenu najmanjšemu iz njegovih bratov, tako sprejel in poplačal, kakor bi ga njemu samemu dali, 2 kako bode še le sprejel dar ljubezni, kterega podelimo njegovemu prvemu namestniku na zemlji, sv. Očetu? In če nam že delo navadne ljubezni do bližnjega, storjeno iz ljubezni do Kristusa, s kterim lajšamo le te¬ lesne potrebe, donaša tako krasno plačilo, kakšno plačilo bodemo še le prejeli za dobro delo, s kterim lajšamo dušne in duhovne potrebe? Oh pač, preljubi v Gospodu! veliko je dušnih po¬ treb, veliko duhovne revščine po celem širnem svetu! Da le eno omenim — koliko jih še sedi v temi in smrtni senci 3 in kako velika je žetev, a kako majhni so na drugi strani pripomočki : veliko premajhni, da bi mogli sv. Oče z njimi sv. vero povsod tako podpirati in razširjati, kakor bi morali in želeli! Zato. predragi v Gospodu! še enkrat ponavljam zaupljivo svojo prošnjo. Bom li zastonj prosil? To, predragi, to me najmanje skrbi. Dežela Kranjska, škofija Ljubljanska ni darovala le denarja in posvetnega blaga za razširjanje sv. vere; darovala je velikodušno tudi svoje sinove v službi za sv. vero. Veliko število svetlih imen iz Kranjske dežele, iz Ljubljanske škofije se blišči v vrsti katoliških misijonarjev, ki so neustrašeno in neutrudljivo oznanovali sv. vero. Zato jaz v svojem zaupanji do vas celo nič ne dvomim in ne omahujem. Spomi- 1 II. Kor. 7. 7. — 2 Mat. 25. 40. - 3 Luk. 1. 79. 4 njaje se obljube Gospodove: „Iščite najpoprej Božje kraljestvo in njegovo pravico, in vse drugo vam bo privrženo 1 si bodete hoteli velikoveč ■— tega sem prepričan — z majhnim darom, kterega daste za razširjanje Božjega kraljestva na zemlji, tudi za svoje zemeljske potrebe toliko gotoveje blagoslov Božji prislužiti. Prosim tedaj častite gospode duhovne pa¬ stirje, naj kako nedeljo ah praznik določijo, ter napravijo splošno darovanje za sv. Očeta. To 1 Mat. 6. 33. darovanje naj se prejšnjo nedeljo ali praznik zbranim vernim oznani. Nabrani darovi naj se skrajni čas do bele nedelje pošljejo kn.-šk. or¬ dinariatu v Ljubljani. Vas pa, predragi moji, ,,prosim po Gospodu našem Jezusu Kristusu, in po ljubezni sv. Duha. da mi pomagate v svojih molitvah za-me pri Bogu . . . Bog miru pa bodi z nami vsemi. “ 1 Amen. 1 Rim. 15. 30. 33. Postna postava za Ljubljansko škofijo v letu 1885. Polajšave, ki so se glede posta po pape¬ ževem pooblastenji doslej dajale v Ljubljanski škofiji, veljajo s privoljenjem sv. očeta tudi za leto 1885. Verniki Ljubljanske škofije so tedaj dolžni pri izpolnovanji postne zapovedi paziti v tekočem letu na sledeče določbe: I. Dnevi, o kterili si je pritrgati treba, ali o kterili je dovoljeno le enkrat do sitega jesti, so: 1. Vsi dnevi štiridesetdanskega posta, razun nedelj. 2. Kvaterne srede, petki in sobote. 3. Srede in petki v adventu. 4. Dnevi pred binkoštmi, pred prazniki sv. Petra in Pavla , vnebovzetja Marijinega, vseh svetov, čistega spočetja M. D. in pred Božičem. II. Dnevi, o kterili je prepovedano meso jesti, so: 1. Vsi petki celega leta. 2. Pepelnična sreda, štiri kvaterne srede in kvaterne sobote. 3. Trije zadnji dnevi velicega tedna. 4. Dnevi pred binkoštmi, pred prazniki sv. Petra in Pavla, vnebovzetja Marijinega, vseh svetov, čistega spočetja M. D. in pred Božičem. III. Privoljeno je nadalje meso jesti: 1. Za vso škofijo, kolikorkrat je za¬ povedan praznik na kak poprej imenovan dan, o kterem je meso jesti prepovedano. 2. Za posamezne kraje, kolikorkrat je kak semenj na tak dan. (V mnogih farah je po več raznih krajev, ki so eden od druzega oddaljeni; tu polajšanje ne velja za vso faro. ampak le za tiste kraje, kjer se zaradi semnja večja množica ljudij shaja.) 3. Za posamezne osebe: a) Razun pepelnične srede, zadnjih treh dnij velikega tedna ter dnij pred binkoštmi in Božičem se za vse druge dni polajšanje, to je privoljenje meso jesti, daje: delalcem v tovarnah (fabrikah) in v pre- mogo- in rudokopih; popotnikom, ki v krčmah ah gostilnicah jedo: tudi drugim, kteri n. pr. v mestih, trgih itd. navadno v gostilnico na hrano hodijo. b) Razun velikega petka se za vse druge dni tako polajšanje daje: železničnim kondukterjem; 5 vsem, ki z železnico potujejo in so prisi¬ ljeni na železničnih postajah v ondotnih gostil¬ nicah jesti; tistim, ki zaradi zdravja v kopeljih bivajo, njihovim ondi bivajočim družinam in poslom. c) Vse dni brez izjeme, smejo mesne jedi uživati: tisti, kteri so zaradi prevelike revščine pri¬ morani jesti, karkoli dobe; tudi drugi, ki v družinah služijo ali žive, kjer se postno ne kuha. Vendar naj taki gledajo, če je moč, da se vsaj veliki petek mesnih jedi zdrže. IV. Vse tiste postne dni v letu, o kterih je le enkrat nasititi se pripuščeno, in ves štiri- desetdanski postni čas, tudi ob nedeljah, je uži¬ vanje rib in mesa pri ravno tistem obedu prepovedano. Treba se je mesa ali rib zdržati. V. V jedi pritrgovati si ni po¬ treba: bolnikom, nadalje onim, ki težka dela opravljajo, slednjič onim, ki eden in dvajsetega leta še niso dopolnili, ali pa so šestdeseto že prestopili. Oni, kterih ne veže zapoved v jedi pritr¬ govati si, smejo tiste dni, kadar je drugim v jedi pritrgovati si zapovedano, pa ne popolnoma prepovedano jesti meso, — izjemoma meso jesti, kolikorkrat med dnevom jed uživajo; nasproti pa smejo oni, ktere zapoved v jedi pritrgovati si veže, tiste dni meso le o poludne in zvečer uživati, pa si zvečer po dolžnosti pritrgovati. Gospodje župniki in spovedniki so pooblaščeni, da smejo v slučajni res¬ nični potrebi prepoved o uživanji mesa še bolj zlajšati, zlasti pa dovoliti, da se pri naprav- ljanji postnih jedij, razun velikega petka in kva- ternih petkov, mesto masla sme- svinjska ma¬ ščoba rabiti. Kdor meni. da mu je stalne di- spenze potreba, naj se zastran tega obrne na kn. šk. ordinarijat. Tukaj navedena določila pa ne veljajo tudi za redovnike; oni se ravnajo po svojih pravilih. Vsi verniki, ki se s tem podeljene polaj- šave poslužujejo, naj tiste dni štirideset- danskega posta, o kterih to store, pet¬ krat molijo „Oče naš in Oeščena si Marija" v čast bridkemu trpljenju in smrti Jezusa Kristusa. Vendar jim je na prosto voljo dano, mesto tega primerno miloščino dajati. Dano v Ljubljani v nedeljo Sevagesimo, dne 8. februvarija 1885. JAKOB, knezoškof. Založil konzistorijski urad. — Natisnila .Katoliška Tiskarna“ v Ljubljani. ■ -V-1 n > ' ■ ■' ■ • 1 ig§ : ' ■ ■ «tt 0*ij >>Ai MM ♦ jv*-«! • • *, • . '\>- ■ " rii*,. ■' ' ' ■ m; - ' •> '• iHJiV.; ,jj lUii ifiipl • (ll'< : • ‘ .! -• /f 1 1 . Vi M !‘i‘ j iii U i . • V- ,j. K . . <•::•, i in! sj !}>-. i ii ! > i’ . H .Umi-!. '•■M .j; : iiii-- u ihv! •. ;-i š i 4 w . i,;-.- h • 4.11 H Ij ;7 t ; ->Ti -muN i r ;■! P M .aQ>i Al