jfi




OionH^Of

# j

Slovensko-nemšld

Abecednik.

-SfooemW|=taiir(1je .fiBcf.

Velja vezan v platnenem lierbtu 26 kr.

i  ' t '

Na Dunaji.

V c. k. založbi šolskih bukev.

4

1873 . ••

SU(  £w~

t

A;/ •

Šolske bukve, v ces. kr. zalogi šolskih bukev
na svetlo dane, ne smejo draže prodajati se, kot
kjeMia pervem listu postavljeno. /

V  * ' .

• /*ir~AS



®ie trt eittem ?. f. ©djul&uctier»SSerloge ijetauS*
gegebetiett ©djufbudjer biirfen nidjt um ^bijere afS bte
auf betu £itefbfatte angegebcnen Greife bcrfauft roerbett.

4 y

1.

♦ f ./tsi-'

31  1  ~:mi  U

e

i u u i i n u i

2.

zez  O 73ZZ  a 7ZZ  e

o a e a a e a o a s

o a e i u e a o u i

, fj ot / o, 'i„( /t -

4 ? -f ^

&

o m, e ne,

zmL' f  IL - 4 ^

- ^ /j  /

en, m, no, ne, na, o m,
a m, o no, a ne, e na/

on, ona, ono, on m ona,
on in oni, ona in one, ni


4

on, ni ona, une ni, na
eno, ne!

4 .

"m. m

um, nta, mi, me, mu m u
me tn u ne, me mu ne/

i ma mo um, u me mo,
nima urna, ne ume, imamo
imena, nima imena, on
une meni, uno me omami.

: vr: v

ei, <ue, en w, e na ne ve, mu ve me,
ne va, ne ve, ne ve, ne eje en ne/

vi in mi, ve in me, ve mo
in u me mo, ne ve mo in

5

ne ume mo, ona umiva, me

u mi va ve, i ma mo no vi no.

6 .

:; z: r

a ia, me ia, ve ia, ie va, ie na, ia na,
ia ma, c ma ia, na ia mt, na a ma it/

mo ra mo in mo re mo,
ona ne more, on more, me
moremo, on mara, mi ne
maramo, on ima mero, vino
meri; ni miru, miri! vari
re vo! ne no ri! u ra mi ne.

7 .

*

c

ma ca, ia ca, ia na, a ia t tna, ce na,
te a, ie a va, ie a ve,  •• te a ma/

6

ov ca nima uma, on
ve novice, mi ne vemo
cene, on nima mere, na¬
meri mu eno merico! reci
nama, unemu ne reci! mu¬
ca in veverica,

8 .

ce, o de, o ce Me a ce, mo ca mo d,
on me d, me ne me ce mo, no de mo/

imamo oči, imamo meča,
on ima oč ni ce, i ma mo
mo či, o na ni ma mo či,
u ne mu re če mo, u ni ne
re če mo, i ma mo re či, ona
n mi va re či, i ma ro či co,

7

na ra va me u ci m mi ce,
u no me mi če, uno me ne
mi če,

9 .

' 'zML  S

aa, m,  aa, ae,  4  me aa, ao va, ae,
ia  4  m  4  na at ma, m at wz, na at -ve/

o če u če sinove, si no vi
se u če, on no si na ra mi,
ona ne nosi na rami, ono
se suče, uno se samo nosi,
imamo mesa in sira, ni
ro se, ne ra se, no si in
meče; mi se umivamo, ona
mesi, on me ima na sumu.

6

10 .

v' v

3:: s

•* o t> *■ r

^ va da, na tki, no da,

ite da, na de m ua de/

i ma mo u še sa, i ma mo
oči, ona šiva, me šivamo,
una ne šiva, še nima časa;
une šene uče, umivamo
se in češemo, on se če, ona
meče, nosi in suši; o suši
ne rase, ni sena; veša se
me ša, mu ca no si mi ši,
i ma mo na me ša ne re či,
imamo mešanico; ma ša
mi ne.

de.

ma da,

9

11 .

3C Z

j, j7, f  mi ja, ji ma, m- ja mi ja, do
na m ja, u me mo m a? ja ve mo/

na vo zn se vo zi mo, z
zavoro zaviramo, ne za¬
ve zi mo; i ma mo za ve zo,
zi ma se me za mo ri, mo ča
za mo ei, u no ni za me,
nosimo za zimo, vino ni
zamašeno, ne maramo za
vino,

12 .

j£Z Z

je, je na, veja, j ma, o na dej?, on
vej\ je na dc va, da. ma de j vi/

10

na mi zi 1 ma mo no ze
in re že mo me so, ži vi na
vo zi in no si, o sn si ži vi¬
na ni ma ži ve ža, on že ne
živino, živine ne mučimo,
vo zo ve ma že mo, me če mo
vi še in ni že, z vi ša ve v
ni ža vo,

13 .

Z: 1

a/f u/f  4  4^4  4^4  ^ 4

4 oz, /t  Z /i na, na /t ca nc d M/

v šo li mo li mo in so
u či mo; šo la mi ne, ve se li-
mo se; le ča ra se, le se so
lesene; orači so na celini,

11

če lo ro si, va lo vi šu me,
na li va mu vi na, li si ca,
la ma in mu la so ži va li,
so va lo vi mi ši, na mi zi
imamo nože in vilice, z
vi la mi me če mo, vo zo vi
so naloženi, sila ni mi la,

14.

3 E li

t dt, da, od, a da, o de, ne da, Jši d,

jf f

u ca, jf-e ae me, zt ma ee m

mu na

u /a/

on me vabi na veselico,
bova se veselila; bera čica
bo sa be ra či, ri bi či lo ve
ribe, beremo' novice,

12

belice in mira bele obi¬
ra mo, ni bi lo ni me, ne
bo mo i me li si le; na
vo zo ve se ne o be ša mo,
on i ma na ra mi bo le čo
ra no, na be li lu be li mo,
bo Ji me.

15 .

ž p

že‘na ima belo peco,
perica ožema in pere, on
po bi ra in vo zi ru me ne
bu če, o na pn li pe so in

re po; ov ce so na pa ši,

€

13

če be la i ma že lo in pi či,
o pi ca o po na ša, li pa ni so
ri be, pa zi mo in po ča si
be re mo, le po pi še mo, on
mi po ve in po ro ča, ne
no si mo se po no vi no ši,
o mara ima po li ee, ži vi na
se na pa ši pa se, po no či
se za pi ra mo in po či va mo.

da

adf aa^ da, da, de, 'aa da, 4a idi, d& da,

j

ma, da n, de /a .ma, ma di de/

da ni se, na ne bu še
vi di mo da ni co, vi di mo
. re či; se di mo za mi zo, re či


14

i ma mo le po v redu, va di-
mo se re da, do ma ra di
de la mo, de lo mo ra mo
dodelati; živine ne po¬
di mo, iz i lo vi ce se de la
po so da, po zi mi i ma mo
le de no vo do, vo da ne
di ši, vol bo de, do li na
lepa, rese da diši, robida
i ma bo di ce, be se da me
mi če, do ma ča de že la,
nii la mi do mo vi na.

17 .

Jz  t

4  Sz, So, Sa, zna  4  Se Si ca, Se Se,

Se A, /c. So, m- da Se ce, 4 So¬

mi ne/

15

va di mo du šo in te lo,
te lo vi di mo, du še ne
vi di mo, du ša se za ve da,
de te i ma ru de ea li ca,
teta ima mo to vilo, z mo¬
to vi la mota ni ti; una
po me ta in od pi ra du ri,
ta ri ea ta re, po ta so le pa,
n  to le po ra se in ru me ni,
o ta va se su ši, le ti na
o be ta o bi lo ži ta in tu di
ži ve ža za ži vi no, ne bo de
■sile; tu lipe so ru de če,
to po li so be li, de la mo in
se potimo; dela ne moremo
od lo ži ti, po to la ži se!
težava mine, ne la ži!
laži bodo oči te.

16

18 .

h *'

ad/ '0-d/ a do, mu da, dt da, da da
to da, du do de no m da da o /a tia/

na šo hi šo i ma mo za va-
ro va no, mi mo so se do ve
hiše hodimo v šolo, orehi
so zeleni, pa tudi rumeni;
de la mo, ne ne ha mo, pe¬
ha mo se, moramo hiteti;
so do vi so z ve ha mi ža¬
rna še ni, re va ho le ha in
lii ra, po le ti i ma mo mu he
v hiši, čebela ima ha biče,
po hu di u ri so ti či ve se li,
imamo lepo nošo, pa se ne
ba ha mo.

17

ad, dt, d, a do-, o do, 40 do, ic da,
da ^/a, d ^ta, do d, do da, do j;a, da na,
da ca, 4 o da ad d, o do ta od/

kadi se, kuharica kuha
ko si lo; i ma mo ži to in
mo ko, mo ko rabimo za ku¬
ho in pe ko, ka ša na ša
ša, koruza, kumara,
uili ca in M me na so
kolo teče po kolovozu,
a iz vi ra v vi ru, de re
*.a o to ku, te če v re ki,
li 3 kolesa, kolesa teko,

oia teče tudi v korito

2

'>vesB,.o »emSlo Abecednik.


IS

in s korita; s koso kose
seno in otavo, s sekiro
se kamo polena, z mesarico
sekamo meso, kača lazi,
kuna da kožuhovino, koza
me ke če, la no vi ne so
ee M ne, ro ka u mi va,
si la ko la lo mi, ne ka li
vo de!

20 .

Z:

J

‘Sja, ie
/e m.a ce

1MZ /<Z.

jz, je, ja ma, meja,
jš’ ja, je ma m Ji je

lilija i ma le pa, ze le u
k pe re sa; vi jo li ca le po di š
je lovi na je tudi po zi

2t

I


tara je velika, v fužini
kujejo železo, žirafe so
vi so ke ži va li, fa za ni so
podobni domačemu pete¬
linu, lige radi jemo, fižo¬
lova peresa se ovijajo.

23 .

<f, c, c, /, e, ^ jt, /, i, J,

/ f  f, m, n, a, 4, a, i, f, a.

*' /'  /

a, b, c, c, d, e, f, g, h, i, j,
k, 1, m, n, o, p, r, s, š, t, u,
v, z, %

vtt, r/itt, jfa, vaf, vaf, 4&<f, jtiec', j/tej.

ato',

'<y,n

mu

S

tnal/

jed je božji dar, ded je dober
mož; sin, imej očeta in mater
rad! ne žali jih nikdar! pes je
domača žival, vol in bik imata
na koncu repa čop, pav ima lep
rep, kos je čern tič, kert ima
rilček, miš ima dolg in nag rep,
jež bode in hodi po noči na lov,
gad je siv, in ima več peg, volk
nosi pobešen rep, lev je hud, zid
. je bel, mah je zelen, dob ima lep
verh pa terd les; čaj je pijača,
verč, kad in čeber so posode,
šerp in bič sta orodje, rog je
votel, lok je napet, toj) je nabit,
nož je nabrušen, dež lije, je hud
kap, voda teče čez jez, red je

23

lepa reč, noč ima svojo moč, pot
je ravna, pot nam teče po čelu,
god obhajamo, govorimo resnico,
laži se bojimo! mir vam hodi!

25 .

$ 4  4

K

U. »j- s*, s*, sc.

W,' tyi

t?o4, 4'a/fa je 4t'da,-


w4', /<mj n/tua, dmjz, attf,

metulj je pisan, konj je močen,
kovač ima klešče, čebele so v
panju in letajo na polje, detelja
je zelena, peteršilj in dinje ra«
stejonavertu, brinje je germovje,
ima zernje in raste v hostij
ljulika raste na njivi; lipovo oglje
se tudi rabi za risanje, oljka
ima zeleno perje in podolgast
sad, zelje devljejo v kad, puščava

asi

' 24

• J

je peščena, orehi koščaki imajo
terdo lupino, češnja ima koščice,
beršljan se ovija in vedno zeleni,
* starši me ljubijo, in jaz jih ljubim;

čast, komur čast! išči in boš dobil,
r rad delaj! lenoba je gnjusoba.

dt, ^14,

M, Sur, pl, pr.

blago je na prodaj, ljudje ga
kupujejo, lan in konoplje nam
1  daje predivo, iz prediva predica
naprede prejo, iz preje se
dela platno, iz platna šivilja
dela obleko, brisača je plat¬
nena, z brisačo se brišemo, plug
in brana se rabita na polju,

25

proso je belo, rumeno in sivo,
kopriva je zelena in peče, breza
je bela, brina je germ in raste
v hosti, jablana raste na vertu,
brinovka je tiča, prepelica je
tudi tiča in poje: ,,pet pedi ! u , bren¬
celj je huda muha, tesarji tešejo
debla za bruna, plevice plevejo
proso in korenje, pridni ni ni¬
koli brez dela, čas mu je blago,
bodi prijazen in priljuden! bliž¬
njemu dobro stori! bodi pošten!
kar priprosiš, lahko nosiš.

27 .

(//f a4, t/f ■

€ 81 , tir, tl, tr.

a4an, /a/f, /ia/f, e&na cma a/hn,

je j/imn, faafa je je/ena, ne čiafr a4z-
jeja caen/

i

n.

f 26

živina ima dlako, tiče imajo
perje, dlesk je tiča in hodi rad
na češnje; drevo ima v zemlji
korenine, deblo ima veje, veje
poganjajo mladike, staro drevo
je votlo, dren je germ in rodi
drenulje; travnik je zelen, otroci
radi tekajo po travi, travnike
trebijo, po povoženi cesti ne raste
trava, šetraj in grenkuljica ste
dišeči rastlini, trobelika in teloh
ste strupeni zeli, dlelo je orodje,
sedlar dela sedla, konj nosi sedlo,
dervar cepi in kolje na tnalu
derva, pastir pase drobnico,
blago se je podražilo, dragina
je, človeka nadloge tlačijo.

27

28 .

^ m,

sl, sr, sp, sb.

irf&n, d/a^/ r  dia/fa, 6la/ca, ^Uaita, <)&)■$
namečem ee, 'U ^uca dietptrf <)e ne d/accM/-

jeseni slana pada, po zimi je
sreš po drevju, spomladi sneg
skopni, trava in drevje zeleni,
slavček lepo poje, srakaje pisana,
srakoper je rujav, maslo je ru¬
meno, slama je dobra za steljo,
slamnikarji pletejo iz slame slam¬
nike, orehi imajo sladka jederca,
med je sladak, kislica je kisla,
srobot se ovija po germovju,
voda šumi v slapu, veslar vesla
po vodi, letina se nam je dobro
obnesla, sreča te išče, um ti je
dan, najdel jo boš, ak’ nisi
zaspan; nesreča nikdar n«"

praznuje, dobra vest mirno
spi, dober otrok uboga v skok,
ogibaj se slabe družbe! obljubo
spolnjuj! po delu sladko spim.

29 .

.t


y f' j 4 '

sil, ®1, ar, ar.

jpd Je mt, jj/afo je a^ajo, j'4a/ je ccj/,
jteJe Ja/je je j^e/teme/

zlato je žlahtna kovina, zla¬
tica je zlatorumena, ima pecelj-
nate liste in je nekoliko strupena;
zlatica se imenuje tudi mala
ribica, žrebe je mlad konj, zdrava
duša prebiva v zdravem telesu,
zrak obdaja vso zemljo, brez
zraka bi ne živeli ne ljudje ne
živali, lipa je lepo zraseno
drevo, njeno cvetje daje dobro

33 .

Število.

31

1 I eden, ena, 16

eno; 17

2 II dva, dve; 18

3 III trije, tri; 19

4 IV štirje, štiri; 20

5 V pet; 30

6 VI šest; 40

7 VII sedem; 50

8 VIII osem; 60

9 IX devet; 70

10 X deset; 80

11 XI enajst; 90

12 XII dvanajst; 100

13 XIII trinajst; 500

14 XIV štirnaj st; 1000

15 XV petnajst;

XVI šestnajst:

XVII sedemnajst
XVIII osemnajst:

XIX devetnajst;
XX dvajset;
XXX trideset ;
XL štirideset;

L petdeset;
LX šestdeset:
LXX sedemdeset;
LXXX osemdeset
XC devetdeset
C sto;

D petsto ;

M tisoč.

32

I.

M «, % n, <?} %

U u, M ii, V v.

°/&aja4ef,

Ustja je vas. V Nazaretu je živela
sveta družina. Vezuv je hrib ognjenik.

II.

c, & c,  jpf jg, @ a, S e,

C c, Č e.  G O o, E e.

J^/ a, m,

A  a, Mm.

Celje in Maribor ste slovenski mesti.
Gorica in Gradec ste lepi mesti. Oglej
je staro mesto blizo Gorice. Mi živimo v
Evropi. Adam in Eva, perva človeka, sta
živela v Aziji, kjer je bil tudi zyeličar
rojen.

33

III.

& *, J*; j/,  Ji,

S s, gg, T t,  F f, II,

<jy, <2? ^

Jj, u


V

Sava teče mimo Šmarne gore. Terst
je tergovsko mesto pri Jadranskem moiju.
Fužine so vas. Idrija je rudarsko mesto
na Notranjskem. Ljubljana je poglavitno
mesto kranjske dežele. Siska in Ježica
ste vasi blizo Ljubljane.

IV.

J% 4, X J  /> //

Ih, Kk, Zz, K*.

Hrastje je vas. Kranj je staro mesto
na Gorenskem. Kolpa je reka med

Slovensko*nem5ki Abecednik. 3

34

Kranjskim in Hervaškim. V Zagorju pri
Savi kopljejo premog. Grintovec je gora
med Kranjskim in Koroškim. Železniki so
terg na Gorenskem,

V.

& /, M /, M .1, r/, % n,

P p, IS to, Kr, Od, In.

Blizo Postojne na Notranjskem je
sloveča jama. Bled in Blejsko jezero je
lep kraj ne daleč od mestca Radolice
na Gorenskem. Budim (po nemško Ofen)
in Pesta ste mesti na Ogerskem. Rim je
poglavitno mesto vsega kerščanstva. Beč
ali Dunaj je poglavitno mesto v avstrijskem
cesarstvu. Drava teče v Donavo.

35

U, V, Z,  Ž;

Vil.

Moška in ženska kersina imena.

Anton, An n; Blaž. Barbara; Ciril, Cecilija;
Dominik, Doroteja; Evstahij, Elizabeta; Fran¬
čišek, Filomena; Gregor, Gizela; Hieronim,
Helena; Izidor, Izabela; Jožef, Julija; Klemen,
Katarina; Ludvik, Ljudmila; Matej, Marija;
Nikolaj. Nofburga; Oton, Olga; Peter, Pavlina;
Pok, Rozalija; Sebastijan, Sabina; Simon,
Štefanija; Tomaž, Tereza; Urban, Uršula;
Valentin, Viktorija; Zaharija, Zofa (Zofija),

36

VIII.

Priimki.

v

Arko, Bučar, Ceneč, Černe, Dolinar, Fer¬
jančič, Gerbec, Hladnik, Istinič, Japel, Kopi¬
tar, Logar, Metelko, Novak, Oglar, Prešeren,
Ravnikar, Slomšek, Stojan, Terpinec, Ukmar,
Vodnik, Vertovec, Zalokar, Zerovnik.

IX.

Pregovori.

Ako slepec slepca vodi, oba v jamo padeta.
Človek obrača, Bog oberne. Dosti besedi do¬
brega ne rodi. Sreča je opotočna. Kar se ne
stori, to se ne zve. Krivično blago nima teka.
Ni kruha brez truda. Ogenj in voda dobro
služita, pa hudo gospodarita. Kakoršna služba,
tako plačilo. Boljše je hranjeno jajce, kot sne-
den voh Rahla beseda jezo tolaži. Stara na¬
vada železna srajca. Se mravlja se brani. Tudi
kamen se počasi ogladi. Veselo serce je pol
zdravja. Kdor visoko leta, se nizko vsede.
Bolje veijeti svojim oččm kot tujim ušesom.

Ogovori in odgovori.

Hvaljen bodi Jezus Kristus! — Na veko¬
maj ! Amen. — Dobro jutro! — Dober dan! —
Dober večer!— Bog vas sprejmi! — Bog daj
srečo! — Bog daj! Z Bogom! — Srečno! —

Lahko noč! — Dobro spite! — Tudi Vi

37

Pervi razdelek.

Nemške male in včlike, pisne in tisne čerke.

Zlogi, besede in stavki.

I. Male čerke.

Besede, ktere se začenjajo in končavajo z edinim
glasom.

1 .

2 .

h '  n


o

m, tm, nun.



im, mi, nm r

5 .

*

// C

etn, etne, metn, metne, nun,
ei! ei!

(Vprašanje in naloge kakor št. 4.)

6 .

.///✓'' Cit

^ x// y

neu, nene, neitn, metn, metne,
nun*

(Kakor št. 4.)

*) Koliko glasov ima beseda „um"?

Zapišite te besede; razdelite jih v glasove! n. p.; ujm.
'Navpirna Certa besedo razdeljuje v glasove, ravna pa jih
veže v besedo.)

mu. *)

ci

39

7 .

*

e$, d$, neueš, dneš, metnem

8 .

min , d na , mei ner, Don mtr f
t>ot att«

(Kakor št. g.)

__ 1

*) Koliko zlogov ima beseda „tr“ 1
Koliko beseda cu rt ?

Naloga: Zapišite te besede in razdelite jih po zlogih,
n. p. tu | tt.


r jp 7

40

10 .

u  n zaaz.  to

^^ 4 % /

mo? mer? men? meinen, maren,
marnen, er mar rein, mer mar
rein? mir maren retn, mo? eš
mar auš! maš?

(Vpraša se pri teh besedah, koliko imajo zlogov in glasov,
in pri stavkih, koliko je besedi, n. p, tret | trat | tein.)

11 .

* / /* * * r

lau, meti, eilen, let men, lernen,
met len, mir eilen, mar um eilen
mir? mir lernen, mo lernen mir?
mir meilen, mar um meilen mir?

(Kakor št. 10.)

41

1

12 .
"j)

u

ab, bet, o ben, it ben, neben,
n bet, ban en, leben, loben, mit
leben, mit uben, ube eš etn!
mit ban en, mit letnen, maš?
mit me ben, mo mat et? et mat
bet nttt, met?

(Kakor 5t. 10.)

13 .



bn, bet, betn, te ben, ba, bit,
bet ne, baben, bem, let ben, ntitbe,
ntetben, eš mat nttt leib, maš mat
nttt letb? mit te ben, et mat ba,
mit maten ba, .mo maten mit?

42

btm, bam, bom; mo mar baš?
ba oben.

(Kakor St.  10.)

14 .

V

t

Jt



obe, taub, mit, meit, beten, laut,
tbnen, mat ten, ar bet ten, rebe
lant! mir ar bet ten, er ar bet tet,
maš? mir beten, er betet, man
bete te, mo? betet! ar bet tet!

(Kakor št. 10.)

15 .


fo, baš, loš, btš, te fen, bafš,
fctn, nafš, letfe, bbfe, retfen,

43

fauet, felten, lofen, follen,
etmaž, mit le fen, er laž, maž
laž et? et laž etmaš, mo trn 1 až
et? et laž leife, mit la fen lant,
maž mar baž? et mat nafž,
mo oon?

(Kakor št. 10.)

16 .


auf, faitl, fein, teif, tet fen, tu fen,
lan fen, luf ten, tmften, met fen;
mit lan fen, matnm lan fen mit?
lan f et nur oorauž! man luf tet
ež, maž luf tet man? maž
buf tet?

(Kakor št. iO.t

u

17 .

Ijtn, f>et, tyetm, ijetlen, Oeulen,
i)tnu,  na|>e, fei)en, ijerein,
$tnau£, 1)5 ren, ndljen, ntaijen,
let|)en, Jnntett, er nd|)et, tret?
ttrit fe^eit 5in etn, er mar Vinter
mir, mir 55 ren e3 an, ma$
55 ren mir an?

(Kakor št. JO.)

18.

fant, fetn, feine; fau fen, mer fen,
fommen, fennen, fontten, fcer*

45

faufen, ttrit fonnen et maž
faufen, maš fonnen mit fanfen?
mit mer fen auf, metfe bn nut
auf, mo?

(Kakor St. JO.)

19 .

9


gut, tneggeben, getne, fagen,
geben, le gen, lit gen, ge gen,
feg nen, be me gen, be geg nen, et
mat mit gnt, met? mit le fen
getne, mit geben ež ab, maž?
man fagte ež mit, maž fagte
man bit? mit fagen baž lant,
maž?

(Kakor St. 10.)

A

4 «

20 .

/ j >  «

V

sf.&t', , -J//' "1>'''f*'A* >

/. / /

ja, o ja! je, jener, jene, jene«,
je bet, je be, je bež, ja gen, ja ten,
er fagte ja; mir fagten nem;
jene le fen, je retner, je kffer,
o ja! mar je kr retn? o netn!
je kr leme etmaš, mir (ernen
auč men kg, ma$?

{Kakor 5t. tO.)

2i.

m,  mm, setven, reUen, beuen,
mai^en, majcen, mitr^en, man
fjeuet etn, mamt? mar um kuet
man etn V er mn bet an, ma3? er

teiste, men ret$te er? mar i>a$
gut? o n etn, M  mar unartig*

(Kakor št. 10.)

22 .

' /' v (£j  (to

pur, emporpePen, perlen,
pum pen, paffeu, pet ut gen, mtt
pan fen, mo? mtr pel sen, maš?
mo mit? e0 perlet, ma£? mor in
per let e£? e$ ptep te, maš ptep te?

(Kakor št. (0.)

tcp, rntcp, bttp, retcp, mettp, Pocp,
Po<p, ftnPen, fotpen, macpen,

48

madjfen, mo bin t<$? fudj mic&!
er n>i<^ auš, urit redjnen, er
re$net rtčbttg, mir masten
e$ gut, mir fodjen, mer? mo?
maš fo $en n>tr? n>tr fu $en
eš auš +

(Kakor št. 10.)

fd)on, raf$, buf$, fcbauen,
fdjaben, na fdjen, ftf$en, b<* fdjen,
baš mar f$i>n, mir geben raf$,
er ffiau et ftčb um, mtr ma fdjen,
maš? burfen mir au$ naften?
imfd)! «)ar er meg, mer?

(Kakor št. 10.)

49

25.

fug, tretg, I?etg, magig, mitgig,
i)etgen, fcetgen, ret gen, met gen,
fngltd), eS mar tyeig, mo? er fag
oor mir, ant a gen eš anf, maš?
fcetget er au$? o ja! mer fceiget?

(Kakor št. 10.)

26.


J-

a  d h

J J

$

D e

/ r/

f s J

^ Z'

t

f 1 m n o 6 p  r

f (š) g f$ t u it t)

r

J<r\

» i.  ')

*) PrepiSite te Serke in naučite ae jih iz glave!

Slovenako-nemški Abecednik. 4

50

Besede z dvema ali več soglasniki pri začetka
in koncu.

27 .

6,^, J

\b f  Vt, imt,  Ifc, n$,  ttf, nt,  nb

balb, gelb, melf, melf, fatfcf?, melfcb,
alt, malt, falt, fyolt, l;dlt, mtlb, mtlb,
balb, alg, mig, eittg, pn$, bitnt, fcbetnt,
metnt, meint, mib, munb, runb, fmtb;
mag malt er? mer ift falfd)? l;eute ift
eg falt, fant er balb? ja, mag meint
er? mer meint? nta cim eg futtb!

(Kakor št. 10.)

28 .

ti, rh,  r&, vf, tm,  rit, bt,

/* ^

W;/

&

ud

d )t,  flt, fcbt, rf

bart, gart, mart! fort, mirb, marb,
berb, berb, miirb, mirf, marf, fcbarf,

51

barf, atm, tt>avm, fent, gertt, fdiabt,
lafet, lobt, mebt, tofet, fucfet, macfet,
ntacfet, lacfet, focfet, mcbt, faugt, raufdit,
(5fcfet, merf!

fernt er nid)t? merf auf! maž l>ettt?
mer f;euft? er rdcbt ficfe, mar um? er
marf nacfe mir, men lacfet er auž?

(Kakor št. 10.)

29 .

ti}, rd),. rfcb, rj, ii,  ff, pf,  tfd), bfcb

farg, feirg, bard;, marfcfe, morfcfe, fcfeer$,
bift, baft, feft, oft, ^opf, beutfdj, bubfcfe,
acfet, Ieid)t, feucfet, fctc^t, fagt, nagt,
macfet, magt, regt, begt, burcb, mitnfdf,
ettt, mdlt, bunt, gilt, fcfeilt, g alt, falt,
$eigt, getgt, fcfeeucfet, metcfet, beugt
er banb ež an, maž? fcfeerf nicfet!
metli er no d) bori ? mafdte btd>

feiifefcfe! cž galt uitž, Inf te ež oft!
maž? lacfet er itocfe? ež lag bor bir,
mtmfcb’ bir maž!

(Kakor st. 10.)

4 *

52

30 .

»O, Mf,

tang, bang, fang, fteng, eng, meng’,
banf! benf! $anf! min?! ttnfž, rnancb,
maž tft (ang? ež tft mir bang, ftng!
er fang fcbbn, benf an rntcb! $anf
nicbt! er fcbattt tinfž.

(Kakor št. 10.)

31 .

JL-,  A

fr,  fT, &t, it

fret, fr e d), fra gen, fragt, frug, frifcb,
ftacb, ftog, bret, brifcb! braftb, treu,
trag, trttb, trng, tra ge! trdgt, traue!
trau et!

fet nicbt trd ge! er tft treu, bret uttb
funf ift acbt, maž ift frifcb? trau ; ,
fcbau' mem! er tranet bir nidjt tra ge
ež betm, brifcf)! icb brofcb, maž?

(Kakor it. 10.)

53

32 .

M

BI, pl,  Br, pt, pf f  pft

Han,  blonb, ^lagc! pla get! brat),
brautt, brtcbt, brati, ^>rd ge! ^rci get!
brttfe! btu fet! bfetfe! bfei fct'
bfufdje! bfu fd)et! bfro bfe! bftOfet!
bla ge mtd) badt nic^t fo! er bI«Qt
bid) ja gar nicbt, brage e£ bir etn!
er brnflt eš ftd? etn, britfe tttts! ntatt
brtift eucb, bift bit qatt* pt unb brab?

(Kakor St. 10.)

33 .

fd,f, fdrot, fdm, fdir, fdnt)

fdilitu, fdjtug, fdjla g?! fd)(a >ict!
fdjlecfct, fcfdid,, fdjtcid,«! tddei d>ct!
fcfdimf, fdjmat, fdmtd je! frfmtel jrt!

54

fcbmofj, fdnieit, fdmitre! fcbnu ret!
fdntar cf>e! fdntar diet! [derete! fcbrei et!
fdjrdg, fcbrei be! fdmei bet! f dnini d),
fdntnil, fdnnev, fcbrnar^

eg fdntei et, fdirete nid)t fo! mer
fcbhtg? fd)ret be att mid>! er fd)reibt
mt 11110, iver ift fdifatt? mo fddid) er
^iit ? td> meifi e3 iticbt, er fdmurt ftds
m  fefi

(Kakor št. (0.)

34 -

Z 7  J/ J

T"

dl, fl, p, fr, jtu

gleid), glau be, glau bet, gltd>, flar,
ffein, ffug, grofi, grofi, grau, grutt,
frod), frad), fracbf, imet, ^mar,

glau be eš nid)t! grob ift md)t feitt,
\a  ift itidit neitt, breit ift nid>t fdnttaf,

55

trufr ift nidjt flar, brci tmb tteirn ift
^mMf, mar er nid;t flttg? ttem! eilf
ift ^ei ntetjr als tteutt.

(Kakor št. 10.)

35 .

./Z

ft, ftj

(Od začetka zlogov = fc§t in fejjp.)

ftad;, ftidd, ftarb, fto^, ftijft, fteif,
ftarf, fpdt, fpa re! fparet! fprid;!
fpre d;et! fpritt ge! fprin get! fpet fe!
fpei fet!

er ftad; mid;, er ift ftarf, m* fto§
mid) nid;t! id; fant fpiit, erfpar btr
mae! f.prid; taut! mit mem fprad; er?
er fpei fet mit mir, fprut get fcrfr!

56

11. Velike eerke.

36 .

J «2

b &

bet bt(e) bab *)

Sad), stre ha; Sa me, go spd,; Sotf, vas;
Som, tern; Sunft, sopar; Sod)t, stenj; Sold),
bodalo; Se gen, meč; Sucft, žeja; Šon tier,
grom. Sa§ Sad) ift l)0d), stre ha je vi so ka.
Sa§ Sorf ift flein, vas je majh na. Ser Sod)t
ift rein, stenj je čist. Ser Surft plagt, žeja
nad leg va. Su mujjt ler nen, aber nidjt lat men,
učiti se moraš, pa ne razgrajati.

37 .

~ ~.<Ž

o  £> i Č

au 04

Ort, kraj I O fen, peč; O fen, pe 6i; Or gel,
orgle; 01, olje; 01)r, uho pri šivanki;

) ZapiSite najprej besede, pred ktere se bet,  potem bit in
poslednjič b a ž postavlja. NauCite se jih iz glave!

57

©Ijeim, ujec; Obft, sadje; O ftern, velika
noč; Otto ber, vinotok; $)orf, $>nnft, ®od)t,
©urflt, $>olcb, Sonner. $ie Orgel tont, orgle
bu 64. $)et O fen matmt, peč greje. ®o8 Ol
flieftt, o Ije te če. $)et On M bat mid) gern, stric
me imajo  radi. 2)a§ Obft reift, sadje zori.
3?ie O ftern finb grun, v6 li ka no6 je ze le na.

(Kakor št 10.)


38.

ČZZ,

a 51, d %  au 5lu,

a. ;


du

čL

Irm, ro ka ; lu ge, o k6 ; I benb, ve 6er,
II tar , ol tar ; Int mort, od go vor ; Ir me;
ro kav; lug lem , o 6es ce ; In ton , An ton;
II bert, Al bert; Obft, O beim, O ftern, Of to ber.

®a8 lu ge ift Fiat, o k6 je či sto. Oie Int*
mort mar gut, od go vor je bil do ber. Int
I ben l>e mirt) e$ fin ffer, zve cer se tam ni S)u
baft jmei Ir me, i maš dve ro ki. 5)ie It mel
be ffei ben bie Ir me, ro ka va po kri va ta rok4,

(Kakor št. 10.)

58

39 .

©ang, gos; ©rng, trava; ©rab, grob,- ©lag,
stek lo; ©n bel, vi li ce; ©at ten, vert; ®ei ge,
gosli; ©elt>, denar; ©olb, zlato; ©lan^, lesk:
— Sirni, Slntroort, Strmel.

$)a§ ©tag ift griin, tra va je ze le na. $)ie
©ang f$rei et, gos ve ka. ®ie ©la fer jer bre d^en
letd)t, ste kle ni ce se rade vta rejo. $)er ©ar ten
ift groft, vert je ve lik. ®ic ©ei ge tont, go sli
pojejo. S)ag ©olb gldn^t, zlat6 se bli š6f.

(Kakor St. 10.)

40 .

^ .w

n $1

2)ag tkeft, gnjezdo; tier ika|)f, to ri lo; bie
Slačit, noc; bie 91  a bel, ši van ka; bie tka fe, nos;
f er tka fdjer, slad ko sne dež; ber tkad)t tcadj ter,
noč ni ču vaj. ©lag, ©tag, ©ang, ©elb, ©lanj.

59

9teft ift rutlD, gnjez do je e krog lo.
®et ift rutlb, to ri lo je o krog lo. 3)er

91ad)t mad) ter madjt t>e§ 9lad)t8, 6u vaj 6u va
po no či. ©ar um madjt er? Zakaj Čuva?

(Kakor št. 10.)

41 .

•©(luž, miš ; ©unb, u sta; ©enfd), 61  o vek ;
©optS, mopsek; ©arft, terg; ©au er , zid:
©Ut ter, ma ti; ©ab d)et!, de kič; ©at, maj nik :
©oni) , Inna; ©ild) , mleko; fftapf , Slabet,
Uiti fdjer.

S>er ©onb fdjeint in ber Strnit, luna sveti
po noči. ©ei ne ©ut ter ift mir put, moja
mati somi dobri. 3!uf bem ©orfte mirb
ge fcuft, na tergu se kupuje. ©a§ ? kaj?
$5te ©flOjb £)olt meiner ©ut ter bie ©i(d), dekla
bodi moji materi po mleko, ©or in Ijofi
man ©itd) ? v 6em se mle..ko no si ?

'Kii kor st. 10.)

60

42 .

f % // 0/  /

f @, m  @co, ft ®t

©Clttb, pesek; ©eil, verv; ©d)0f, ovca;
@d)aum, pena; ©auni, rob; ©d)tt)ein, prešič;
©dju te, šola; ©cffrne fter, sestra; ©djneiber,
krajač; ©djladf ter, klavec; @rf)teiber, pisar;
©teg, berv; ©tein, ka men; ©tern, zve zda;
3M>$en, fMijetin, 9iapf, 9tad)t.

Sie ©on ne fdjeint, soln ce sije. Saš
©dtoein grunjt, pre šic kru li. Ser ©d)rei ber
fcfjreibt fdjon, pi sar le po pi še. Ser ©djnei ber
ft^neibet ju, krojač kroji. Ser ©cf)(acf)ter
fd)tad) tet ba§ ©d)tt>ein, kla vec za ko lje pre¬
ši ča. Ser ©teg ift fdpttal, berv je oz ka. Ser
©tein ift §art, ka men je terd. Ser ©tern glanjt,
zvez da se sve ti. Ser ©djranf ift neu, o ma ra
je no va. Saš Dbft ift reif, sad je je zre lo.
Sie Sltauš nagt, miš škerba.

(Kakor St. 10.)

43 .

t>  $

QZ^

3Bolf, ljudstvo; 33a ter, oče;  S8o gel, tič;
3Set ter, stric; SSer bot, pre po ved; 3Si o li ne,

61

go sli; SSeil d)en, vi jo li ca. @d)na bel, ©dfufter,
6djnei ber, @d)tt>e fter, @dfrei ber.

©er 3Sa ter tobt mei ne @d)tt)e fter, o če hva¬
lijo mojo se str©. ©er Slo gel ftog meg, tič je
od le tel.

©o8 Sleil d)en buf tet fein , vi jo li ca le p6
di šl. ©a3 SlolE nmnfd)t, ljud stvo že 11. ©er
Slet ter fctm p un8, stric so pri šli k nam.

(Kakor št. 10.)

SSein, vi no ; SSort, be se da; SBurft, klo-
basa; SBurm, červ; SBalb, gozd; SBanb, ste na;
SBinb, ve ter; SBai fe, si ro ta; SBqc§  tel, pre pe¬
li ca; SBol fe, ob lak; SBil tielm, Vi lelm; SBaf fer,
vo da; 2Bet ter, vre me; SBin ter, zi ma; Slo ter,
SSo gel, Sleil d)en, Slet ter.

©ie SBurft toirb ge bro ten, klo ba sa se pe če.
SBor in ? kje? ©er SBSinb fau§t burd) ben SBalb, veter
ver šl po go zdu. Ser 5Be ber roebt, tke lec tkč.
2Ba§ tuebfer? kaj tkč? ©ie SBoi fe meint,
si ro ta jo ka. SEBar um metnt bie SBai fe ? za kaj
joka sirota?  ©>et SBeitt ftiirft, vino  krepčd.
(Kakor čt. 10.)

44 .

1» S®

45 .

62

0L

$

ffibr/ t O,  » -Y^// , '<l,/

91ab, ko lo; 9tei3, ši bi ca; 9tinb, go ve do:
9ionb, ob ro bek; 9iu be, re pa; fftiiu bet, ro par;
3taud), dim; 91eiš, riž; Sdeu e, kes; 91etn Hfb feif,
snažnost; SEBort, SBalb, 3®inb, 2Bil f)elm.

$5a§ SHinb mei bet nuf bet Sffiei be, go ved se
pa se na pas ni ku. $>ie 9ta bet' bre f)en fid?,
ko le sa se ver t6. $ie 9to fen blii {jen im
Som met, cveti ce cve t6 poletu. 3$o? kje?
©er-Stdu ber gebt mit bem ®el be fort, ro par
u beg ne z de nar jem.

(Kakor St. i 0.)

°li/,

u u, it n

V/ / • /y

Ul me, brest; lir ffi et)e, vzrok; it ber ^urt,
pre vle ka; U fer, breg; It bel, zleg; 11 f)u, bu-
buj (so va); Uti fdjulb, ne dolž nost; Ur flt la,

63

Ur ša; Un ter rid)t, pod uk ; fl bet flufž, pre o bi-
lost; Štab, fftanb, fftinb, 9tei ter.

Ser U t)u ift etn 3taub no gel, bu buj je ti ea
uje da. Sim. U fer toSdj&t bie Ul me, na bre gu
ra ste brest. SBit er l)al ten in ber <Sd)U le lin ter?
ricbt, v šo li nas pod u cu je jo (do bi va mo
pod uk.)

(Knkor št. 10.)

47 .

4 °l

t S

Sag, dan ; Sifd), mi za; Scid), rib nik; Sopf,
pis ker ; Sraum, sa nja; St ift, li va da (trata);
Sa fd)e, žep ; Saf fe, ca ša (sku delj ca); Stau be,
grozd; Sro pfen, kaplja; Srid)ter, lij; Sob,
smert; Seig, te st6; Sotf, šota; Soft, takt,
(vda rec); Sad), Sorf, Sold), Sorn.

Set Sifd) ift flad), miza je plo šcasta. Sa§
Sud) ift fdjroarj, suk no je cer no. Sie Saf fe
ift runb, ca ša je o kro gla. SBir fd)tei ben oft
im Soft, pi še mo vec krat po vdar cib. Sg$
fftinb mei bet auf ber Srift, go ved se pa se po
li va di. 2lu§ ben Srau ben mad)t man SSein, iz
groz dja se na re ja vi no.

64

3Bet nmcf)t ba§? Kdo de lato? Set SDtenfdj
ttmfj nicfjt Me ©tun be be§ So beS, clo vek ne
vd smert ne ure.

(Ka£or št. 10.)

48 .

i 3, 1 3

3n fel, o tok; 31  ti§, di hur; 3 gel, jež;
3 ba, I da; 3n fcfjtift, na pis ; 3u ni, ju nij ;

li, ju lij ; 3u be, jud (zidov); 3a get, lo vec;
Jr o pfen, Staum, Srift, Stani.

3ba ift ein gute§ SDtabdjen, Ida je do bra
de kli ca. Ser 3 gel bet birgt ftcfj, jež se skri va,
Sie 3n fel ift »eit oom 2an be, o tok je da leč
od kopnega. Ser ^uni ift ein 9Konat; ber
3u li aud); ju nij je me sec; ju lij tu di. 3«
ift ein fteifjiger ©Hitler, Jakob je priden
u če nec. 3d) oud) ? Jaz tu di ? 3<b da! 2ludj
im mer ? A li tu di ved no ?

(Kakor št. t0.)

V

e (š, et (*t, eu <šu

©i, jaj ce; ©tj, ru da; ©II te (Sin te), ra ca;
©tl be, ko nec ; ©U le, so va; ©[ le, va tel; ©tb fe,
grah; ©i met, ve dro, ©i cpcn d)en, ve ver ca;
3n fet, 3 gel, 3a ger.

ift ba§? kaj je to? 2)a§ ift ein ©i,
unb fo fdjon Uteiji ift baš ©i; to je jaj ce, in
ta ko le p6 be lo je jaj ce. £)a§ ©tj ift ftfjtoer,
ru da je tež ka. 21uš betu ©rj fdjmitjt man ba§
©i fen, iz ru de se to pl že le zo. SBo ? kje ?
©n be gut, al le§ gut; ko nec de lo kva li. 3m
3u ni unb 3u ^ ift £§ ijeiji 5 me se ca ju ni ja
in julija je vro če.

(Kakor št. 36.)

§elb, po lje; §el§, skala; $eft, praz nik ;
gtau, žena; $teuub, pri ja tel; $ntcfjt, sad;

50 .

f %

SJovensko-nemSki Abecednik.«,

66

g(am tire, pla men; $eit [ter, ok no; §(u gel, pe-
ru ta; §leifi, prid nost; $roft, zmer zli na, (Š- fef,
©i cfjorn rf^en.

©ie fodjt t)Q§ ^leifdj, gospodinja

kuka meso. SBot in ? v čem? ©ie ^lafdje
jer bricfjt in €d)ett>en, skleni ca se razbije v
če pi ne. ©a§ $elč ift toeit unč breit, po lje
je dol go in si ro ko. $ti| gviifst freunč (id). —
SBen? koga? SBnrum? za kaj?

(Kakor št. 36.)

51.

«§q(§,  vrat; -§emč, srajca; .Spatpt, glava;
Jgierj, sercd; .gitfdj, jelen; $ed)t, ščuka; ^im*
met, ne b6; $olj, les; «§e!č, junak; §erbft,
je sen; greunč, $ri|, ^toff, ^leifdj, Sen ftcr.

©n§ -perj ffopft, serce tolče. £Bt) ? kje?
©er $irfd) lauft čutd) ten SBalč, je len dirja sko zi
gozd. ©er 2>S flft »er fotgt SBilč. — Sffiar um?
za kaj? $eit mar einft ®ra$, unč di§, mag tuor
ČaS? 5Ber meip e§?

(Kakor 3C 36.)

67

52 .

SLU,

u S

l  S

*

2eib, telo; 2uft, zrak; 2id)t, luč; gum pen
(2ap pen), cunja; 2of fel, žlica; gcimp d)en,
maj h na sve til ni ca (lam pi ca); gob, hva la;
2arm, šum; 2au ra, Lav ra; gub mig, Lu do vik;
■®ecf)t, #itfi, ^aupt, $erbft.

3$ 1)5 te beti 2atm, sli šim vriš. — SBo mit
t)orft bu? s čim slišiš? $)ie gam pe mirb an*
ge jun bet , sve til ni co pri žge mo. SSBar um ?
za kaj ? — @t ift tnein ^reunb, on mi je pri¬
ja tel. SBer ? 2o renj unb granj finb flei |ig;
Lo vre in Franc sta prid na. — $5a§ ift brat),
to je ver lo. 3Ba§ ift brat)?

(Kakor št. 36.)


53 .

* $



SBaum, dre vo; Sad), po tok; Silb, po do¬
ba ; Setg, go ra; Sru bep, brat; Slu me, cve-

5  *

68

ti ca; Šiit fte, ker ta ča; SStei, svi nec; ©lut,
kri; ©tanb, po žar; gub toig, gof fel, gap pen,
gamp djen.

$)et $auet ppgt, kmet orje. SBo mit?
g čim? $)et ©etg ift pod), go ra je vi so ka.
©er ©tu l>er ifSt ein ©ut tet brot, brat j4 kruh

g pu trom.

(Kakor št, 36.)

54 .

J d'

!  *

cT, r l>-tj

Sotb, ple tar ček; Sinb, otrok; Salb, tele;
Sopf, gla va ; Sleib, ob la či lo ; Snedjt, hla pec;
Srebž, rak; Satnpf, boj; Slo$, klada; Sna be,
de Ček ; Sat tof fel, krom pir ; Sau fer, kup če-
va vec; Sari, Ka rol ; Salf, ap no ; — ©ru ber,
©anf, ©lit fte.

Sati ift in ber ©dju le, Ka rol je v šo li.
Sa ro li ne tragt ben Sorb am Sirni, Ka ro li na
ne se ple tar ček na ro ki. ©a§ Sinb ift franf,
ot rok je bo lan. Sari fe|t bie ©tu |e (SJiuj je)
anf ben Sopf, Karol de ne ka po na gla vo.
$>ie Sa $en (Saj jen) fra $en (froj jen), mač ke
pra skajo.

(Kakor št. 36.)

spulš, žila;Spiaj-}, prostor; ^5reMgt, govor;
$Pferb, konj; $Pfimb, funt; pluž no dre v6;

^Pflatt 3  e, zeli šče; $Pfci let, steber; $P far tet faj-
mo šter, žup nik; *^fef fer, po per. — .Satnpf,
$na f>e.

S)n§ spferb tragt beri 9iei ter, konj no si
jez de ca. ®er SBudj bin bet ge brnrid)! bie $pap pe,
bu kvo vez ra bi terd po pir. )pe fer unb s paul
ttra ten po ftet be§ $errn, Pe ter in Pa vel sta
bi la a po stelj na go spo do va.

(Kakor št. 36.)

56.

5  <3

3flUtn, berzda; 3 aun ' P lot 5 3 eu 9, roba;
3elt, šotor; 3eit, bas; 3 tt)ei 9- mladika; 3 tt,et: 9'
pri tli ko vec; 3 £ i d)en-> znamenje; 3’ m met ,

k

6ep ; 3i Pfel, škric (ko nec);

3ud)t, strah; 3ent ner, cent; 3^itn,
, «Pfef fet, $far rer, ^fiau me, $jlan je.

2)et 3 tt, «‘9 grunt , mla di ka ze le ni.
SOlet ne <©d)ur je l)at jfoei 3* Pfel, m °j pred-
pasnik ima spo dej dva konca. $)et 3^9
ift fiein, pri tli ko vec je maj hen. ©in 3 en * net
l)at (jun i>ert fpfunb, cent i md sto fun tov.

2 )et 3 quti  ift f) 0 cf), plot je vi sok. ®er
.Snedjt l)ult fcaš spfetb atn 3 ou me, lila pee der ži
ko nja za ber zdo.

(Kakor št. 36.)

pet, gtm len, ter pin či ti , qua ken>
re glja ti , quet fdjCtt, muc ka ti , quel le«,
iz vi ra ti , bc quem, zlo žno , qual tnen,
ka di ti se , qutr len (quer len), raz te pa ti..

57 .

71

(Hudi, mu ka, ©Uttlttt, dim, ©utrl,
ter k ta lo (raz tep lja), ©uti le, vir, ©ua fte,
»op (čop).

Sie Sto fd;e quafen, žabe regljajo. —
9Bo ? ®ie ©# t)e fini) mir be quem , čevlji se
me dobro primejo. S)ie 2am pen quQl meti
oft, sve til ni ce se do sti krat kadd.

duet le, dud le, duet te,

$lei ne, ffei ne SBel te.

(Kakor št. 36.)

58 .

■$ ^

x x m)

Sip, gotov (sta no vit no); £a pe, cena;
& pa men, spra še van je; 2u pug, giz  dost.

Skop, Stpt (St#), sekira; 33upbrnim, ze¬
lenika; Spentpet, zgled. Se tip unb 3ta ber finb
men, Fe liks in Ksa ver sta i me ni. 3n bem
2a bcn tjat je beg ®ing feine £apc, v šta cuni
imd vsa ka reb svo jo do lo beno ce no. 9Bic
finb jeft fip unb fer lig, smo go to vi in pri¬
prav ljeni. SBo mit? s bita?

72

59.

^ «2, -l  Sf S  /X

” ^ / i?’

~ S/, f J?- J c£ J Ql

r

~-yy f^s, ■'V' flts, ^ ;'yf

y ^ ^ <%i, „ q?, W f

6  7  ' % J

@el[iftlflute; 2)iitlautc:

a,e,i,o,u—a,o,u, b, c, b,  f, g, i),  j,

t f  ff  „.\jrr> J  ‘IT'«, 'S(11SV • '.X«3Sh*...V«5! „..,xts«*.r:»V383*MI

et, at, au, au, eu. f, I, m, n, v, <t,

U $, g, f«, ft,

t, t), n>, x, i.

Moška in ženska kerstna imena:

5Uoi§, Alojzij; 31i]neg, Neža; ©etn&atb,
Bernard; ©et ta, Berta; $a nit an, Damijan;
2>oj:o tl)e a, Do ro teja; ©bu arb, Edvard; ©ti*

73

fa bet, Spela, Li za; $er bi nanb, Nan de; grau*
již fa, Fran 6iŠ ka; ©e org, Ju ri; ©er trub, Je ra;
-§>etn tid?, Henrik; jelene, Helena; 3g naj,
I gna cij; 3 bo, I da; 3a Eob, Ja kob; 3o §an na,
Jo va na (Jo ha na); $arl, Ka rol; tlja ti na,
Katra; 2u Ea§, Luka; Suife, Luiza; SDtotij,
Mav ri cij; Sitar ga re ta, Marje ta; 9ti Eo be muž,
Ni ko dem; Sta tlja li e, Na ta lija; £)8 Ear, Os¬
kar ; £)t ti li e, O ti lija; ^Ji u8, Pij; B au  li ne,
Pavlina; Sto bert, Robert; Ste gi ne, Regina,
©it be fter, Sil ve ster ; ©a ra, Sa ra; $0 bi a§,
Tobija; £l)e re fe, Terezija; Ul vid), Urh; Ut*
fu la, Ur sa ; SBeit, Vid ; Be ro ni Ea, Vero ni ka;
38olf gong, Vol benk; SBil f)el mi ne, Vil jel mi na;
3!a ber, Ksa ve rij; 3 n  e£)a u£, Ca Lej.

Nemški pravopis.

®er ^animer, kladvo; ber ^imtnel, nebd;
Erutnm, krivo; glimmen, tleti; ber ©djfoamm, goba;
bie ©djramme, proga; ber ®amm, jez; bumm,
neumen; ftuntttl, mutast; fromm, pobožen.

®er Bali, žoga; I)aOen, dondti; f)ell, svetld;
briiHen, rujoveti; Enallen, pokati; ber©taH, hlev;
faUen, pasti; bie ©alle, žolč; roden, takati.

*) Prepišite te besede; razdelite jih po zlbgili! ^

^ ^oe se

i

n

2)ie $enne, kokoš; fintien, premišljati;
retinen, dirjati; tinnen, cediti se; Me batine,
majolika; geminnen, dobiti; treniteti, ločiti; bie
<©onne, solnce; btennen, pe6i.

2)er .§err, gospod; biirr, suh6; jerren, ter-
gati; flirten, rožljati; mutren, godemjati; itten,
motiti; fd)amn, berskati; (jatten, pričakovati;
termirren, begati.

// 'JT // f/O'

2)ie .gunbe beEen, psi lajajo. 2)ie Slffett Hek
tern, opice plezajo. ®er ©tordj flappert, štorklja
ropoče. SBomit Hoppert ber ©ford)? s čim
ropoče štorklja. &er ©tordj flappert mit bem
©dptabel, štorklja ropoče s kljunom. 2er
®otter ift gelb, rumenjak je rumen. 28o finbeft
bu ben 2)otter? kje se nahaja rumenjak?
ttmfcpe bie SBofdbe, pčrem perilo. 3d) broudje
SBoffer, einen ^rug boli, eine ^anne boli, eirt
©djaff t»oH, potrebujem vode, en vere, eno
majoiiko, en škaf. §aft bu SBaffet berfdpittet?
ali si vodo zlil? SBer nid^t arbeitet, bet foE oud)
nidjt effen, kdor ne dela, naj ne jč. -Kidjt atte
©djmamme finb efSbar, vse gobe niso jedljive.
© ? ib 2ldjt, bafg bu feinen giftigen ©djmatmn iffeft,
^  da ne ješ strupene gobe! S)ie 9tuf§ ift
S)o 4:0 n,

75

t>roun, oreh je rujav. $)ie ©d)a(e ift gtun, lu¬
pina je zelena. S)ie fftuffe finb ffifi, orehi so
sladki. $)ie ©tfjoien finb bitter, lupine so grenke.
3ft ber ©ffig fllld) bitter? ali je jesih tudi grenak ?
$er ©bfnd) (®f fU ) $ eine-^flan^e, beršljan je
rastlina. (Sr bat glatte gtune SBIdtter, ima gladke
zelene liste. ©ott ift ber 3Sater flEer 9Jtenfd)en,
Bog je oče vseh ljudi, ©ott ift bet .§ett affet
©efcbopfe, Bog je gospod vseh stvari, @t bat
o0e§ erfebaffen, On je vse vstvaril. ^tmmel unb
©tbe finb uott tton ®otte8 ^errliebfeit, nebč in
zemlja sta polni božjega veličastva.

Ir

®er 9tod, suknja; ber ©tod, palica; bie
Sltude, mušica; bie ©lode, zvon; bie $ade, sekira;
ber SSdcfer, pek; ba§ 9le|, mreža; bie SDtufce,
kapa; bie ^a^e, mačka; fe^en, fi^en, baden,
buben.

®er ©dpieibet tnfldjt einen &bocf, krojač na¬
redi suknjo. J) er ^unb fiird)tet ben ©tod, pes
se boji palice. ®ie SDtiide futunit, mušica šumi.
$>ie ©lode luirb geldutet, zvon zvoni. $)et 3itn*
mermann gebrout^t eine .fpade, tes&r rabi sekiro.
$>et 58oder badt SSrot, pek peče kruh. %ifd)e
fongt man mit Stegen, fftatten mit $aflen, ribe se

A#

76

lovč v sak, podgane v past. 38it fejjeit bie
9Jtu|en ab, odkrivamo se. SBnnil? kedaj? SBit
p|en iti bet Sanf, sedimo v klopi. 2>ie $a|e
plift p d), mačka se umiva. SBnrutn? zakaj?

$>et Stat ift eiit §ifcb, jegulja je riba. (št
lft gldtt unb fcfclupfrig, je gladka in polžka, &et
Stbtet ift ein grofser Sogei, postojna je velika
tiča. (št ifeipet aucf) lat, pravimo ji tudi orel.
(št ift ein fftaubbogel, je tiča ujeda. 9Jtand)e
Ptauboogel nadreti fid) bon 5la§, nektere tiče
ujede se zivč z merhovino. 3tll ^tu^Iiuge ift
ba§ §tdb grun, s pomladi je polje zeleno. Sa§
@etraibe fpriefjt tjcrnor, žito poganja. £er 2anb=
niann [)at e§ gefiiet, kmet ga je vsejkl. (ŠŠ ift
feine @aat, je njegovo sejanje. $)ie €>aat ift
gtutl, sejanje je zeleno. ®u bift jutig, si mlad.
Šeine ^artte finb blonb obet bratiti, tvoji lasjč
so rumenkasti ali rujavi. ®u toitft alt toetben,
se boš postaral. $)eine .§aare toerben gtau obet
toeifs toerben, tvoji lasjč bodo sivi ali bčli.
betn Saben Eauft man bie SSate, v štacuni se
kupuje blagč. (šiu ^oat Peipige ^anbe bei bet
Sltbeit finb beffer, al§ bateg ®e(b int Naften, pridne
roke so več vredne, kakor shranjen denar.
2)ie Taufer fteljen auf feftem Soben, hiše stojč

77

na terdih tleh. 2Bir gefjen auf ttocfenem Sanbe,
hodimo po suhem. 91icf)t ubetaH ift trocfene?
Sanb, ni povsod stiho. @in gtofješ SGBaffec um*
gibt bie ©tbe, velika voda obdaja zemljč. 2)iefe8
grofje SBaffer fjeijjt 2D?eet, ta velika voda imenuje
se morje. 3n baš SJtcet laufen bie §liiffe, v morje
se stekajo reke. 2>n bem Skeere fdjmimmen grofje
§ifd)e, v morji plavajo velike ribe. ®o§ SBaffet
im DJieere ift fal^ig, morska voda je slana. 3)a§
SBaffet in ben §liiffcn ift nidf)t fal^ig, voda v
rekah ni slana. $>a§ 9Jteetmaffet tann man nicf)t
ttinfen, morske vode ne moremo piti. $ann
man ba§ ^tufšmaffet aud) nidjt ttinfen ? ali
rečne vode tudi ne moremo piti? $)er @ee ift
and) ein gtopeS SBaffet, jezero je tudi velika
voda. £)n§ SiDteet ift grofjer a(8 bet @ee, morje
je večje od jezera. $ennt iijt ben $lee ? poznate
deteljo? SGer bon eud) ^at fcbon $lee gefel)en?
kdo izmed vas je že videl deteljo ? ©8 fdjneiet,
sneg grč. 2Ba8 fdUt au8 bet Suft Ijetab? kaj
pada iz zraka ? 3 U  tnelc^er fčillt <&d)nee ?
kedaj grč sneg? efjat einet bon eucij fdjon £Ijee
gettunfen? ali je že kdo izmed vas pil čaj?
mat er fitfj obet bitter? ali je bil sladek ali
grenak ? $)ie 3Seere ift eine $rud)t, jagoda je
sad. &8 gibt fiifje, faftige ®cetcn, so sladke,
sočnate jagode.

78

Siebet ben Srieben! ljubite mir ! $a§ Sffiaffer
ciefeft uber bie SBiefe, vodašumljd, po travniku.
Siebet erfdjaUcn toieber im SBalbe, pesmi se raz¬
legajo po gozdu. SBer fingt bie Steber ? kdo
poje pesmi? — $)er Soger gieng in ben 3Mb;
er jteng benSSogel; betSSogel Ijieng in ber @d)tinge,
lovec je šel v gozd; vjel je tiča.; tič je visel
v zanjki.

$)ie2lt)[e ftidjt, šilo bode. S)er©djufter braucbt
fie, čevljar ga rabi. $)er SJlalet malt baž 33ilb,
malar mala podobo. ®er Sttuller maljlt ba§ 9Ue^l,
mlinar melje moko. 3Bo mnf)[t ber 9Mffer ba$
SJleljt? kje melje mlinar moko? 3n ber iDKiljle,
v mlinu. $oljlen fitib ftfltoar^ oglje je čemo.
®o^len finb and) fdjmarj, kavke so tudi Černe.
©§ fomint ber -£>erbft, začenja se jesen. mirt)
ffiljl, postaja hladno. 3Itn 3Ibenb unb ant 331or*
gen fiiljlen mir, bafg e§ fu^l mirb, zvečer in
zjutraj čutimo, da je hladno. «§ier ftnb tttelp
rere Šiftfel, tu je več jabelk. ! štej jih!

<g»ier ift ein grofter unb ein fleiner, tu je eno ve-

79

liko in eno malo. SMIfle jtt>ifd)en beiben! izvoli
si eno ! 3uetft t»enfe, frantl rebe! naj pred misli,
potem govori! ©etooifne bidj butan! navadi
se tega! $>až ift fine fcEjonc ©etoof)nf)eit, to je
lepa navada.

®er fiopf ift ein S:^cil bež Seibež, glava je
d61 života. £l)Ut imb £f)ot finb S^eife bež -fjjaufež,
duri in vrata so hišni d61i. -§eute totlj,
motren tobt, danes zdrav, jutri mertev. 9Sot
bet £ljat tjor’ guten Slatl)! preden kaj storiš,
posvetovaj se! SSor getffan imb n a ct) bebast, |at
ntandjem fdfon groj3 Seib gebtadjt, brez glave
storjeno je rado skaženo.

Drugi razdelek.

Kazavni poduk.

I. Šola. &ie ©cfjule.

Učenik (učitelj), ber Setjret; miza, bet £ifd); stol,
bet @tuP; tabla, bie Safel; stojalo, baž (Seftell; kreda,
bit Stetbe; goba, ber ©djroamm; klopi, bie SSdnfe;
bukve, knjige, bie ©ucfjer; ploščica, bie ©cpefertafel;
pisalo, bet ©riffel; ravnilo, ba$ Sineal; popir, baž
iffaptt; pero, bie $ebet; svinčnik, ber SSleiftift; čer-
nilo, bie Sinte; černilnik, baž SintenfafS; podoba, bo8
SSile. Peč, bet Sfen; okna, bie getifter; vrata, bie
£pr; pod (tlak), ber jpfjboben ; strop, bie ®e<fe.

Učenik uči, bet Šepet lept. Učenci se uče, bie
©tplet iernen. Miza je visoka, bet £ifd) ift pcp Stol
je nizek, bet ©tuljl ift niebtig. Tabla je černa, bie
Sofel ift fcfmmtj. Kreda je bela in kerhka, bie $reibe
ift tueijj unb fprobe. Goba je mehka, ber ©djroamm ift
meicp Stojalo ima tri noge, baš ©efteli pt brei $ufje.
Klopi so dolge, bie SSdnfe finb lang. Bukve imajo

81


liste, baš SSttc^ fjat SBldtter. Ploščina je kamnita ali
iz papirja, bie ©rpreibtaftl ift auš Scf)iefn\obcr tpapier.
Pisalo je porezano, ber ©riffel ift jugefpi|t. Ravnilo
je ravno, boš Sineaf ift gerabe, Popir je bel, baš
^Japier ift rneif;. Perb je gosje ali jekleno, bie gebet
ift entoeber etn ©dnfefiel obet einc ©taplfeber. Svinčnik
je v les vdelan, ber Slciftift ift in $ 0(3  eingefafšt.
černilo je černo, bie Sinte ift fdjtuarjt. Černilnik je
okrogel, boš £intenfafš ift runo. Podoba visi na steni,
baš SBilb pangt an ber 95ktib. Peč je lončena ali že¬
lezna, ber ©fen ift nuš £pon ober ©tfen. Skozi vrata
hodimo, bei ber Slpir gefjett roir auš imb etn. Skozi
okna se nam svčti, burd} baš ^enfter befommen roir
Sid)t. Tlak in strop sta enako velika, ber ^ufjboben
unb bie S)erfe finb gleid) grofi.

Priden učenec rad hodi v šolo (učilnico). V šoli
mirno sedi, pazljivo posluša in se rad uči. Vse svoje
reči ima v lepem redu. Ves čeden je; ima umite
rokč in umit obraz in je snažno oblečen. V šolo in
iz šole hodi lepo tiho in mirno. S svojimi tovarši
je prijazen. Domb, rad uboga in moli. Povsod se
lepb včde, in kaže, da je priden učenec. Vsak ga
ima rad, in Bog ga ljubi.

Pred šolo.

O Bog, ki slabim rad pomagaš,

Ozri se milo zdaj na nas!

Nam daj, da pridno se učimo
In tebi služimo ves čas!

Slovensko-nemSki Abecednik.

6

82

Po šoli.

Pomaga), Bog, da vse nauke,

Zvesto si v sercu hranimo,

Da vedno se po njih ravnamo
In večno srečni bodemo!

II. Človek. £>cc SDtenfcf).

1. Deli človeškega telesa.  2)ie £f)eUe be§ nienfdj*
lidjen Seibeg (3?orper§).

Telo, ber Seib ; glava, ber Sopf; rokč, bie §dnbe;
nogč, bte $iifje; čok (trup), brt 3himf)f.

človek je iz duše in telesa, btr Skenfd) beftcljt
ouž ©eele unb Seib. Telč umerje — je umerjoče,
ber Seib ftiibt — ift ftcrbficf); duša ne umerje -7  jc
neumerjoča, bie ©eele ftirbt nid)t — fte ift unfferbfief).

Glava ima teme, lase, sence, obraz ali obličje,
čelo, oči, obervi, trepavnice, vejice, ušesa, lica, nos,
nosnice, usta, ustne, brado, čeljust, zobe, jezik, nebo,
golt, tilnik, možgane. $er Sopf bat einen ©cfjeitel,
£aare, ©djlbfen, 5tngpfid)t (Slnfli|), ©tirne, 2 lugen,
2lugenbrauen, 9lugenh’ber, 21 ugcnroimpetn, Sffiangen,

Škafe, Skafenlodjcr, Sffiunb, Sippett, $inn, Žbiefer, @d)funb,
©enief unb §irn. Glava je poglaviten del telesa, ber
$opf ift ber »orjuglicfjfie Sjjtil bež Seibež. Možgani so
v glavi, baž ©e^irn ifl im ^ofife. Pod čelom so oči,
ttnter ber ©tim pnb bie 2lugen. Nos je v sredi obraza,
bie Škafe ift in ber SDtitte bež ©epc£)te§. Po vsakem

83

kraju obraza je lice, auf jeber ©eite bež 91ntli$eŽ ift
bit SBange. Na obeh straneh za lici so ušesa, auf
betben ©eiten Ijinter len SBangen fuib bie £>fjren. Zobje
tiče v čeljustih, bie 3^ne ftnb in ben ^innbaden.
Z jezikom govorino in okušamo, mit ber 3uni}e reben
unb fc^merfen mir.

Roka ima ramo, komolec, perste, dlan in pest,
bie §anb fjat einen 3Irm, einen ©denbogen, meljrere Sringer,
bie flndjt $anb unb bie ^auft. Na rami nosimo, mif
bet 51d)fel trngen mir. Komolec je na sredi roke, bet
©iibogen ift in ber SKitte bež 3lrmež. V komolcu se
roka udaja ali ugiblje, bte $anb biegt obet bemegt
fic^ am (šllbogen. Na vsaki roki imamo pet perstov;
imenujejo se: palec, kazavec ali žugavee, srednji
perst ali sredinec, perstanec, mezinec, on jeber §anb
finb funf Singer, namlidj: $aumen, 3 el 0 r f' t, fi er ^ SKittef*
pnger, ©olbfingft ober Iftingftnger, , Dljtfinger. Vsak
perst ima noht, jeber Singer Ijat einen 9tagef. Odperta
roka je dlan, stisnjena pa pest, bie geoffnete $anb
fjeifjt audj ftadje £anb, bit geballte aber Siauft. Z dlanmi
ploskamo, kedar pa molimo, jih sklepamo, mit ber
fladjen $anb Flofd^t man, beim ©ebete faltet man fie.
Z rokami delamo, mit ben ^uinben arbeiten mir.

Noga ima stegno, koleno, piščal, meča, gleženj,
peto, podplat in perste, ber M ©djenfel, $nie,
©dpenbein, 2Babe, ^nodjet, ^erfe, Soljle unb 3^™-
Stegno je gornji del noge, ber ©djenfcl ift bet obere
Sfjetl bež Srnfšež. V kolenu.,se noga ugiblje, ara $nie
biegt ftc^ ber Srnji- Piščal in meča so izpod kolena,

6 *

84

bab Scbitnbtin unb bit 2£abe ftnb unterbfllb bež $nieb.
Zadej pri nogi so gležnji in peta, spodaj je pod¬
plat ali stopalo, J)inten m  ftnfe ift ber Snodiel ltnb
bie ^erfe, ber untere S^tl beift aber bie ©o§le. Persti
na nogah so kratki, bie $ufijel}En finb furj. Pravimo
jim : palec, pervi, drugi in tretji od palca in mezi¬
nec, fie beifen: ber ®atimett, bie erfte 3tb f < bie jtneite,
bie britte 3tbe com ®aunien, bie fleine 3 fl 0 f -

človeško telo je najimenitnejše vidno božje delo
na svetu. Človek hodi po koncu in gleda v nebo,
v svojo pravo domovino, človek tudi razume in
govori. Mertve živali v zemlji strohne in se več ne
ožive. Tudi človeško mertvo truplo pokopljejo v
zemljo, kjer strohni; toda ne bo vedno v zemlji
ležalo, temue bo enkrat vstalo in zopet na novo
živelo.

2. Čuti.  2>ie tgimie.

človek vidi, ima vid, ber SBlenfcf) ftebč er bat
einett ©efubtbfinn; sliši, ima sluh, er>*b«t eincn ©etjor«
jtnn; okuša, ima okus, er §at eitien ©efdimacffinn;
voha, ima voh ali vonj, er bat eitien ©erucpftnn;
tipa ali ošlatuje, ima tip, er befiiblt ober betaftet, er
bot etnen £aftfinn.

Vidim z očmi, icb fe§e mit ben Stugen. Apno je
belo, oglje je černo, ber <Salf ift tneijt, bie Soble ift
fcbtoarj. Pepel je siv, bie 31fdje ift gtau. Zlato je
svetld, kamen je temen, bab ©otb ift (jlanjenb, ber
Stein ift bunfet. Trak je pisan, bab ©anb ift bunt. 0

85

Trava je zelena, baž ©raž ift gtuti. Kri je rudeča,
baž SBlut ift roti). Kostanj je rujav, Me dtnftante ift
braun. Nebč je modro, ber §immel ift b(au. Slepec
ne vidi, ber fBlinbe fiel)t nid)t. Slišim z ušesi, id)
t)ore mit ben £>t)ren. Slišim govoriti, id) hote reben.
Slišim peti, id) libre fittgen. Konj rezgeta, baž ^ferb
miebert. Ovca bleketa, baž ©d)af bloft. Prešič kruli,
baž ©djroein grunjt. Krava muka, bie 3lu£) mul)et. Pes
laja, ber §ltnb belit. Volk tuli, ber 2Bolf Ijeitlt. Lev
rujove, ber Šotne bnillt. Kura kokodaka, bie §enne
gaifert. Petelin poje, ber §al)n fra£)t. Čebela šumi,
bie iBicne fummt. Škerjanec gostoli, bie Serdje trillert.
Lastovka cverci, bie ©djtualbe $roitfd)ert. Vrabec žgoli,
ber ©pa| fdjreit. Gluhec ne sliši, ber Smube ^ort nidjt.
Voham ali vonjam z nosom, idj riecbe mit ber Sftafe.
Vijolica lepo diši, merhovinasmerdi, baž 9Beifd)en bnftet
angenebm, baž 51až fiitift.

Okušam z jezikom, idj fdjmetfe mit ber 3unge.
Mleko je sladko, bie SEJMId) ift fujj. Kis je kisel, bet
©ffig ift fauer. Nezrelo sadje je skominasto, unreifež
£>bft mad)t (ange 3^ ne - Morska voda je slana, baž
SJleertnaffer ift faljig. Pečenka je okusna, ber SBraten
<* ift fctjmacf^aft. Zdravilo je zoperno, bie 3Irjnei ift mibrig.
Tipam ali ošlatujem kako reč s koncem persta, id)
betafie einen ©egenftanb mit ben $ingerfpi|en. čutim
po vsem životu, id) fu^te am ganjen Setbe. Sirovo
maslo je mehko, kamen je terd, bie SSutter ift roetdj,
ber ©tein ift fjart. Miza je gladka, gorjača je ger-
časta, ber Sifdj ift glatt,-ber ^rugel ift fnarrig. Po

86

leti je toplo, po zimi je merzlo, im Sommer ift e<8
Itmtrn, im asinter ift ež faft.

Imam zdrave ude in čutila. Srečen sem. Kako
nesrečen je tisti, ki nima zdravih udov in vseh
čutov. Slepi ne vidi rumenega solnca, ne-prijazne
lune in ne milih svetlih zvezdic, on ne vidi pisa¬
nih cvetic in ljubih živali, in tudi ne more viditi
svojih dobrih staršev in prijatlov. Gluhec ne sliši
žvergoleti drobnih tičic, in ne sliši lepega petja in
prijetne godbe. Mutec (nemi) ne more povedati, kaj
bi rad, in se tudi ne more pogovarjati takč, kakor
drugi ljudje.

O ljubi Bog! kako zelč sem ti hvaležen, da
vidim, slišim in da morem govoriti! Rad bom gle¬
dal lepe božje stvari, in bom poslušal lepe nauke,
ter ne bom nikoli govoril tako, da bi žalil Boga
ali kakega človeka.

Skerbel bom, da bom zdrav in vesel. Vsak
dan si bom umival obraz, usta in rokč. Pazil bom,
da se ne prehladim. Po zimi ne bom hodil precej
iz mraza k vroči peči. Na solncu ali o mraku ne
bom bral ali kaj drugega tancega gledal, da mi
oči ne opešajo. Ne bom grizel orehov, lešnikov in
drugih takih terdih reči, da si zdb ne pokvarim.
Ne bom igral z nožem, z vilicami in z drugim ne¬
varnim orodjem, da se kaj ne poškodovani. Po
drevji ne bom plezal, tudi k vodi in v vodo ne
bom sam hodil. Zjutraj bom rad zgodaj vstajal, rad
bom molil in pridno delal. Molitev vterjuje dušo
delo pa telo.

87

3. Jed in pijača.  @peife unb 3:ratif.

Kruh, baž 3kot; juha, bic ©uppe; meso, baž
%Ieifcf); zelenjava, bež ©emufe; močnate jedi, bie
SJJeljlfpeifen; pečenka, ber iBraten; kuretina. baž
©cflugel; divjačina, baž SBitbbret; sadje, baž 0bft;
mleko, bic 5Mcf>; maslo, bež ©cfimafj (bie Hutter);
slanina, ber ©ptef; sir, ber^dfe; dišava, baž ©erotirj;
sol, baž ©alj; olje, baž 01; kis, ber ©ffig; voda,
bo® Sffiaffer; ol, bnž 58ier; vino, ber 3Bein; kava, ber
Soffee; sladkor, bet gutfer.

Človek potrebuje jedi in pijače, ber Slenfc^
bebarf ber ©peife unb bež ©etranfež. Najbolj navadni
živež je kruh, za kterega vsak dan Boga prosimo:
»Daj nam danes naš vsakdanji kruh!“ bie gerodijn’
Iitpfie Sfoprung ift SBrot, mofiit mir tdglid) ©oti biften:
„®ib unž peute unfer tdglicpež 85rot!" Mati pečejo
kruh iz moke, bie SDtutter bdeft auž Slepi SSrot. Juha
je čista, redka ali gosta, bie ©uppe ift flor, biintt
ober biept. Meso je goveje, koštrunovo ali svinjsko,
ež gibt §tinb», ©cpdpž* unb ©tbmcitifleifrf). Zelenjava
raste na vertu in na polju; imamo jo za prikuho,
baž ©emufe rodpžt im ©nrten cPer cnf bem $e(be; mir
pnben ež ufž ^ufpeife. Močnate jedi so iz moke, bie
SDteplfpeifen finb auž ®tepl. Pečenka je pečeno mcs<5,
gebrnfenež $leifcp beifjt Skoten. Kuretina je kuhano
ali pečeno meso domačih pero atih živali, ©tflugeh
merf ift gefccptež ober gebratenež $(eifcp unferež £>eimifcfaen
^tberoiepež. Divjačina je mes6 divjih živali, SBtlbbret

ift fca$ $feifcb »itber Sfjiere. Sadje nam dajejo dre¬
vesa, sDbft befommen »it bon beti SSdumen. Zrelo sadje
je zdravo, nezrelo sadje je nezdravo, reifeS £)bft ift
gefunb, unreifeS sDbft ift fd»blid). Mleko nam dajejo
krave in koze, SKilcf) befommen »ir »on JČiil)en unb
3iegen. Iz mleka se dela maslo in sir, auž bet iDtilcb
juacfit man ©d)mnlj (SSutter) nnb $dfe. Slanino nam
dajejo prešiči, 8cfc»einerne8 geben un§ bie Sdpneitie.
Dišave diše, bie ©emurje rtect)en. S soljo solimo jedi;
neslane jedi niso dobre, mit <Safj fofjt htan bie
©fjeifen; ungefalsene fifjmeden nicf)t gut. Z oljem belimo
jedi, mit £)[ bermacf)t man bie ©peifert. Olje tudi
žgemo, £)i brennt man audj. S kisom (jesihom) ki¬
samo, mit ©ffig fduert man bie ©peifcn. Voda je naj
bolj zdrava pijača, SBaffer ift baž gefunbefte ©etrdnf.
Vodo pijemo; ž njo tudi kuhamo in peremo in se
umivamo, bo8 SBnffer braudjt man junt Jrinfen ; bamit
fott)en unb »afctien »ir. Vroči ne smemo vode piti,
trj)ift burfen mir nicf)t SBaffet trinfen. 01 kuha olar
iz ječmena, 93ier braut ber SSierbrauer au8.©erfte.
Vino prideluje gornik iz grozdja, 2Bein fedjSt ber
SBinjer auž Sirauben. Žganje je otrokom strupena
pijača, SBranntmein ift fitt 3?inbet ein giftigež ©etrnnf.
Kavo dobivamo iz tujih dežel, ^affee erbolten »it
auž fremben Sanbern. V kavo devljemo cukra, in ben
$affee tt»t man 3 u & r - Cuker je sladek, ber 3“& r

ift

Jed in pijača ohrani teld. Kdor preveč je, ta
je nezmeren. Preveč jesti je nezdravo. Pregovor

89

pravi: »Kratka jed, dolgo življenje." Ne jej prehitro
in požrešno, pa tudi ne prevročih jedi. Kdor pridno
dela, temu se vsaka jed prilega. Bog nam daje jed
in pijačo, zato moramo pred jedjo in po jedi moliti.

/V"

Pred j edjd.

O Bog! to vse nam daješ ti,
Kar vsaki dan nas preživi;
Dodeli, da nam to jedilo
Po tvoji volji bo teknilo!

Po jedi.

O Bog! s pijačo in jedjo
Nahranil si nas milostno!-
Za vse, kar roka tvoja dala,
Naj bo priserčna zdaj ti hvala.

4. Obleka.  ®ie Meibutuj.

Srajca, bn$§emb; hlače, bie SSeinfleiber (§ofen);
hlačniki, bie ^ofentrdger; životnik, bie SBefte; jopič,
bnž Untcrrdtfcl; ruta, buž £udjel; slamnik, ber Strofp
Iptt; kapa, bie dtoppe; peča, bož §mtpttuif); roko-
vice, bie $iMibfcf)uf)e; nogovice, bie <Striitnj)fe; čevlji,
bie <3cf)u[je; škornje, bie ©tiefef; suknja, ber 3tocf;
plajšč, ber DJluntel; kožuh, ber ^efj.

Srajco oblačimo na goli život, bu8 Ijjemb jieljen
tnir auf ben blofjen Seib on. Hlače pokrivajo spodnji
del života, bie §of.en behecfeit ben untern £ljeil bež

r i

.*•- * , t  /
• .. " - ' ‘~s  •

..V’"

90

.Sdipero. Životnik pokriva persi, bie SSeffe bebetft bie
'Sruft. Jopič oblačimo na zgornji del života, ba$
Unterrorfef jiejjen »ir auf beti oberen Sljeil be$ ^orperg an.
Klobuk je pokrivalo glave, ber §u< ift einc Sopf*
bebccfting. Pokrivamo se tudi s slamnikom ali kapo,
mir fe|en nticf) einen ©froijbut obet cine ^appe nuf. S
pečo si ženske pokrivajo glavo, mit brin ^aupttud)
bcbetfm bie grauenjimmet bcn ^opf. Rokovice nati¬
kamo na roke, bie §anbfd)H§e legen mir nuf bie §anb
uti. Nogoviee obuvamo na noge, bie @trum|tfe stegen
mir auf bie ‘Jiijje cn. Čevlji in škornji so obuvalo,
bie @d)ui)e unb bie ©fiefel finb eine gujtbefleibung. Suknja
in plajšč sta zgornja obleka, ber Siocf unb ber SDlantel
pnb Sberfleiber. Kožuh nosimo po zimi, ben iJMj
trugcn mir im SBinter.

Človek potrebuje obleke. Z obleko pokrivamo
in grejemo život. Obleka mora biti čedna. Slaba
obleka človeka kazi, vendar pametni ljudje ne gle¬
dajo toliko na oblačila, kakor na lepo obnašanje.
Samo lepo oblačilo te ne bo častilo, pošteno sercč
in modra glava je povsod prava slava.

S. Stanovanje.  $)ie SBolpuint].

Hiša, ba§ $at:ž; podstava, ber ®runb (bie Unter*
loge); zid, bie SJlntter; streha, baS 2)acfj; hišna
(vežna) vrata, bo$ §oužt^or; veža, ba$ 9Knfmu3;
klet, ber Keller; stopnice, bie ©tiege; izba (stanioa),
soba, bu« SBo^njimmer (bie ©tube); stene, bie ffidnbe,
tla, ber $ufsboben; strop, bie ®ede; okna, bie ^enfter;

n

peč, ber ©fen; kuhinja, bie Lucije; ognjišče, bet§erb;.
dimnik, i>tr šRaudjfang; podstrešje, ber ®ad)boben.

Stanujemo v hiši, »ir rooffnen im §aufe. Hiša
ima v zemlji podstavo, bab $aub f)at in ber Srbe
feine ©tiinblage (©runbbau). Na podstavi stoji zid,
fltlf bem ©runbbaue fte^t bie -Btauer. Streha je zgornji
hišni del, bob ®adf ifi ber obere £beil beb §oufeb. V
hišo hodimo skosi vrata ali duri, in bob §oub gefjrn
mir burcf) bab Sijor. Pod hišo je klet, unterljalb beb
§oufeb ifl ber Keller. Po stopnicah hodimo v klet in v
verhnja nadstropja, nuf ber ©tiege gefeen mir in ben
Keller unb in bie oberen ©tocfroerfe. Nektere hiše imajo
po več nadstropij, einige tjjaufer §aben me^rere ©fod>
merfe. V izbi stanujemo, in ber ©tube roofjnen mir.
Izba ima štiri stene, bob 3immer Dat ®itr SOBnnbe.
Po tleh hodimo, auf bem 93oben gelfen mir. Na verhu
izbe je strop, liber ber ©tube ift bie ®etfe. Okna so
v steni, bie ^enfter finb in ber SBonb. Peč greje izbo,
ber ©fen mdrmt bab 3immer. V kuhinji kuhamo, in
bet $iid)e focfien mir. Na ognjišču gori, auf bem $ecbe
brennt eb. Iz dimnika se kadi, aub bem ©cfiornfteine
raudjt eb. Pod streho ni stropa, unter bem ®a<f)boben
ift feine ®ecfe. V hiši je razna oprava, in bem $aufe
finb «erfcf)iebene (Einricfjtungbfhicfe. Hišna oprava so r
miza, stol, klop, omara, skrinja, ključ, ključavnica,
ogledalo, ura, podoba, polica. ®ie 3>wmereinri^tung
beftef)t aub: Sifdj, ©tn^l, SSanf, ^ofien, £vut)e, ©dduffel,
©djlofb, ©piegel, U(jr, SSifb, ©eftell. Mizna oprava so:
pert, žlica, nož, vilice, solnjak, sldeniea, kupica,

92

plošček ali pladenj, skleda. 3um Sifepgeratp geporen:
bog tifiptud), ber Soffel, bog -Bicffer, bie ©obel, bog
©aljfafg, bie $lafcpe, bog £rinfgfag, b:r £effer, bie
©cpuffel. Kuhinjsko orodje in kuhinjska posoda so:
kotel, ponev, trinog, raženj, pisker, penjenipa, ku-
havnica, sklednik, burkle, klešče. $>ag Mdjetigerdfp
ufib bie Mdjengefcpirre finb: ber ^effel, bie ^fanne, ber
©reifuj), ber Stofi, ber £opf, ber ©cpaumloffel, ber Sod)*
loffel, bog ©cpuffelgeftelT, bie Ofengabcl, bie ^euerjange.

Miza ima štiri noge in ploščo, ber Sifcp pot
toier gfupe nnb eine iplatte. Na stolu in na klopi se¬
dimo, auf bcm ©tuple unb auf ber SSanf fi|en mir. V
omaro in skrinjo shranujemo reči, in bem Naften unb
in ber £rupe pebt man bie ©acpen auf. S ključem in
ključavnico zapiramo, mit bem ©cpluffef unb bem
©cploffe maipt man ju. V ogledalo ali zercalo se gle¬
damo, in bem Spiegel befiept man ficp. Ura gre, kaže
in bije, bie Upr gept, jeigt unb fdplagt. Podobe vise
na steni, bie SSilber pungen an ber SBanb. Na polico
kaj devljemo, auf bal ©eftelt ftellt man SSerfcpie&eneg
auf Pert pogrinjamo na mizo, bab £ifd)tudt breifet
man liber ben £ifdj auž. Z žlico jemo, mit bem Soffel
effen mir. Z vilicami nabadamo, mit ber ©obel fpie«
pen mir auf. V solnjaku je sol, in bem ©aljfaffe ift
©alj. V sklenici in kupici imamo tekočine, in ber
glafdje unb in bem £rinfglafe pat man ^luffigfeifen.
V skledi in na ploščeku imamo jedila, in ber ©rpujfet
unb auf bem Keller pat man ©peifen. Kotel je bakren,
ber ^effel ift auž fiupfer. Ponev je železna, bie ifJfanne

93

ift mi8 ©fen. Trinog ima tri noge, bet ©reifuf; bat
brci $uf,e. Na ražnju obračamo pečenko, nnf bem
Sftofte menbet man ben kraten um. Lonec ali pisker
je iz ila, bet §afen obet bet £opf ift aub £Ijon. S
penjenico se pene pobirajo, mit bem Sojaumloffel
fdjotft man ben ©4aum ab. S kuhavnico se jedila
mešajo, mit bem jfoibiojfel ru^tt man bie ©peifen um.

V skledniku so sklede, in bem ©dpiffclgefielfe finb bie
©djujfeln. Burklje imajo po dva železna roglja, bie
Ofengabcl bat jroei eiferne ^nden. Klešče so železne,
bie 3 Q H0t ift aub ©fen.

Dobro je, da v hiši stanujem. če gre dež ali
sneg, sem v hiši pod streho. Po zimi se v gorki
hiši grejem. Po noči spim v hiši. Hišna, mizna in
kuhinjska oprava mora biti vsigdar lepd čedna.

V hiši in v vseh drugih prostorih mora biti tudi
zdrava sapa ali dober zrak. Večkrat moramo odpi¬
rati okna in vrata.

6. Spanje.  fSet €>d)[af.

Postelja, bab SSett; posteljnjak, bie Settftdtte;
slamnica, bcr ©trobfaif ; plevnica, bet ©preufacf; žim¬
nica; bie SKatrafse; pernica, bab greberbett (^laumcn*
bett); blazina, bab ^opffiffen; rjuha, bab SSettud);
odeja, bie ®etfe.

človek potrebuje jedi in pijače, obleke in sta¬
novanja, pa tudi spanja, bet Sftenfdj bebarf bet ©peife
unb beb Sronfeb, bet $letbung unb SBoljnung, abet nud)
beb ©djlafeb. Spimo po noči v postelji, mir fcblaftn

94

beg 3tad)tg im 93ette. Postelja je postlana v postelj-
njaku, bog 58ett ift in ber SSettftatte aufgebettet. V
posteljnjaku na dnu je slamnica, in ber SSettftotte
jjU untcrft ift ber ©trojjfcd. V slamniei je slama, in bem
©froljfade ift ©trot). V plevnici so pleve, im ©preufacfe
ift bie Sprta.  V žimnici je žima, in ber SKotro|e ift
SRofgfjccr. V pernici je perje, in bem $eberbette finb
Sebern. Postelja ima zglavje in znožje, baž SBett
|nt einen $opf%il nnb einen ^ujjttieil. V zglavju je
podzglavna blazina, in bem ^obftfjeile ift bag
poffter. Rjuha je platnena, bog SSettucf) ift ong 8ein*
»onb. Odevamo se z odejo, s koltrom, s kocem
ali s plahto, »ir beden ung mit einer ffietibfde, mit
einer ^o|e ober fonft einer ®ede ju.

Pri postelji se oblačim in slačim. Obleko
devljem vkup na en kraj. Razpravljen ne hodim
po izbi. Kdor po dnevi pridno dela in se pošteno
obnaša, po noči sladkd počiva. Zjutraj in zvečer
lepd molim in se Bogu priporočam. Bog me varuje
po dnevi in po noči.

8S*""

Zjutraj.

Vesel in zdrav sem zbudil se,
Zahvalim te, o Bog! za to;

Ti vodi tudi danes me,

Da trud in delo zdalo bo!
Pomagaj mi, da ubogam rad,
In tebi služim, vsakikrat.

95

Zvečer.

Zahvalim te za dobro vse,

Kar danes si, o Bog! mi dal;

Odpust’ mi, kar sem žalil te,

Pregrešek vsak mi zlo je žal.

Obvaruj tud’ nocoj me še,

In blagoslovi moje vse!

>

IH. Družina. (£>ic Mamili?.

Oče, her SSater; mati, bie SJlutter; sin, ber Sioljtt;
hči, bie Sbdjter; brat, ber SBrubcr; sestra, bie Sd)tne»
fter; stari oče, ber ©rojmater; stara mati, bie ©roji’
ntutitr; vnuk, ber @nW; vnuka, bie (šnfelin; stric,
ber Sufel; ujec, ber £>fjeim; teta, bie£ante; stričnik,
bet 9'irffe; stričnica, bie 9Jid)te; bratranec (sestra-
nee), ber SSetter; bratranka (sestanka), bie 3kfe;
hlapec, bet $ned)t; dekla, bie 9Jlagb.

Oče in mati so naši starši, SBotcr unb SOIutter
ftnb itnfere Šiltern. Mi smo njih sinovi in hčere, mu
firb i^ i e 0 oljne unb £6d)tcr. Stari oče (ded) so oče¬
tov ali materin oče, ber ©n jmnfcr ift bcrSSoter nuinež
SSaterS cber meiner SOtutter. Očetova ali materina mati
je stara mati ali babica, bie SKuticr bež SSnfetg obet
ber STčuttcr jpijjt ©rrjjmutter. Mi smo njih vnuki in
vnuke, mir finb i§re ©nfel unb ©iifelttinen. Očetovi
bratje so naši strici, fiiaterini bratje pa ujci, bie
SSruber bež SSoterg finb unfere Dfifel, bie SSrubec ber

96

SKutfer unfere Dfjeime. Očetove ali materine sestre
so naše tete, bie ©cfpoefletn bež SSater^ obet berStutter
finb unfere Santen. Sinovi očetovega ali materinega
brata so njih stričniki, hčere pa njih stričnice
(bratiei, striniči) in med seboj so si bratranci in
bratranke, sestranci, ali sestranke, bie ©oljne Dotn
93ruber beb SBaterb ober ber SJtutter finb ifjre Sfteffen
obtr 9hdjien, unter einanber finb fie ©efdjttnfietfinbet.
Hlapci in dekle pomagajo očetu in materi delati,
bie ^nedjte unb SKiigbc fielfen bem Sater unb ber
50httter bei ber 51r&eit.

Kedar sem lačen, dajo mi starši jesti. Tudi
obleko mi napravljajo starši. Vse, kar le potre¬
bujem, dajejo mi starši. Starši tudi skerbe, da se
kaj učim, da bom enkrat prida človek. Ubožci
so tisti otroci, ki nimajo očeta in matere. Ljubim
in rad vbogam svoje starše. Otroci, ki ne vbogajo
svojih staršev, niso srečni. Bog pravi: „Spoštuj
očeta in mater, da boš dolgo živel, in cja.se ti bo
dobro godilo na zemlji!“

IV. Prebivališče. £>er ŽBofdtort.

Vas, bob Shuf; terg, ber SKarftflecfen; mesto,
bie ©tabt; ulice, bie ®affe; vodnjak, ber iSrunnen ;
drevored, bie Slliee; šola, bab ©(fjulbaub; cerkev,
bie &ird)e; grad, bab ©djlafb; bolnišnica, bab $ran»
fentjaub; gostivnica, bab SBirtbJjaub; vojašnica, bie
■Snferne; hiša, bab SBoljrljaub; hlev, ber ©tali; skedenj,
bie ©ihener.

97

Več hiš vkup je vas, mctjrerc §nufet jufammen
btiben ein S)orf. V vasi prebivajo kmečki ljudje, im
2>orfe tnoljnen Sanbleufe. Terg je večji kakor vas,
ber 5Knri(fIfcfeit ift gtojier al§ ba£ ©orf. Mesto je
večji od vasi in terga, bie ©tabt ift grofer o(3 ba$
©ot'f unb ber SDtarfiflecfen. V mestu se hiša hiše derži,
vmes pa so ulice, in ber ©fafct reiljt ficf) §nu3 an §au§,
bajmifdjen finb bie ©affen. V vodnjaku je voda, in
bem SSrunncn ift SBaffer, Drevored je veliko v versto
nasajenih dreves, bie 2Wee ift cine Štetje Pon Sdumen.

V vasi ali v tergu je le ena šola, im ©orfe ober
im Siarftflcccen ift nur eine ©djute. V večjem mestu
je več šol, in eincr grčferen ©tabt finb meljrerc ©tali¬
len. Cerkve so farne cerkve in podružnice, bie .ku=
d)tn  fino entmebcr ^forr= obet gilMfirdjen. Grad je
veliko poslopje, bab ©cfdofb ift ein grojšeč ©ebuube.

V bolnišnici so bolniki, in bem 3vraiifcnSjaufe finb bie
•kranfen. V gostivnici se dobi za denar jesti in piti,
in bem ©afflfaufe fccfommt man um ©elb ju cffen unb
ju ititifen. V vojašnici stanujejo vojaki, in ber Sferne
mobnen bie ©olbaten. Hiše so ali zidane ali lesene,
bie §dufer finb entmeber gemauert, ober anS §olj. Hlev
in skedenj sta zraven hiše, ber ©tali unb bie Sdjeune
finb neben bem §aufe. V blevu je živina, in bem
•Štolfe ift baž SBielj. V skednju mlatiči mlatijo žito,
auf ber ©refd)tennc brefdjen bie ©refdjcr baš ©etraibe.

Prebivavci enega kraja so skupaj občina,
srenja ali soseska. Vsak dober občinar ali so-
seščan želi, da bi srečna bila vsa občina. Eden

Slovenako-nesnSki Abecednik, * '7

98

pomaga drugemu. Ljudje, kteri Mizo vkup stanujejo,
bo si sosedje. Dobri sosedje žive mirno med sabo.

Cirkev.  ®ie ^ircfie.

Zvonik, bet Surm; zvonovi, bie ©torten ; ura,
bie Ubr; veliki oltar, ber §od)a(tor; tabernakelj, bo§
£obetnafc[; monštranca, bie SKonftranj; kelih, bet
Jteld); stranski oltarji, bie ©eitenaltdre; britka mar-
tra, buč ^rujifij; podobe, bie SSilber; svečniki, bie
Scuditer; spovednica, ber SSeidftftuljl; kerstni kamen,
ber Shufficin ; kropivnik, bcr SBJeiljfeffel; prižnica, bie
Bitnje!; kor, ber ©bor (ba« (S^or); orgle, bie Orgel;
žagrad, bie ©nfriftei.

Cerkev je božja hiša, bie Sirdje ift ba$ $auš
©otteS. Cerkev je večja in drugače zidana kakor
hiše, bie Širclje ift groftet unb anberg gebaut ata
bie SEBo^n^ctufer. Cčrkev ima največ obokan strop
in kamnitna tla, bie ^ird)e ift grofient^eila getnolbt
unb |at einen fieinernen ^ufboben. Pri cčrkvi je
zvonik ali tum, bei ber 3?irdfe ift etn ©fodenturm.
V zvoniku so zvonovi in ura, in bem £utme finb bte
©forfen unb bie Uf)r. Zvonovi nas vabijo k molitvi,
bie ©lodeu fnben unž jum ©ebete eia. Zvonovi tudi
naznanjajo nesrečo, bie ©torten uerfunbigen uut| etn
lingtucf. Zvonovi zvone merliču, bie ©torten roerber
bem SBerftorbenen gelautet. Ura bije na zvonove in
kaže zunaj na zvoniku, bie 1% fdflagt an bie ©loden
unb jtigt mtf bem £urme. V cčrkvi so oltarji, in ber
^ird)e. finb 5lftdre. Naj večji in naj lepši je veliki
oltar, ber grofjfe unb ber febonfie ift ber $auptaffQt.

99


Y61iki oltar stoji ravno velikim vratom nasproti,
Ist §ot$oltar fte^t gerabt bem $aup<tfjore gegenftber.
Na velikem oltarju je podoba svetega cerkvenega
patrona ali pomočnika, auf bem tpodjaltare ift baž
58ilb bež beiligen ^irdj enpatronež ober Sdju|betiigen.
Pri velikem oltarju je v nedeljah in praznikih ve¬
lika sveta maša, auf bem §odia(tare ift an Sonn» unb
^eiertagen ein §od)amt. Na velikem oltarju je sveta
omarica ali tabernakelj, auf bem ipodjattare ift ber
leitige Scbrein ober baž £abernafel. V tabernakeljnu se
shranuje v monštranci in v kelihu presveto Kešnje
ield, im Sabernafel ift in ber STOonftranj unb in bem ^ehtje
bet §eiiige $ron(eict>nam aufbemait. Stranski oltarji so
pri cerkvenih stenah, bie (Seitenaltdre finb an ben
Jtirctjenroanben. Na vsakem oltarju je križ ali britka
rnartra, auf jebetn 31 ftare ijl ein $reuj ober itrujipj,
Y cčrkvi je tudi več podob, ktere so namalane
ali pa izrezane iz lesa ali izsekane iz kamna, in
leber Ifirdfe finb metjrere ©emdlbe unb Silbfduien, roeidje
entmeber auž §otj gefc§ni|t ober auž Sfein aužgetiauen
finb. Na oltarjih so perti, blazinice, svečniki in po¬
dobe, auf ben SlUaren finb bie 3lltartud)er, lltarpolfier,
Seuctper unb SSitber. Na svečnikih so nataknjene
voščene sveče, auf ben 8eucf)tern ftejjen SBadjžferjen.
Pri sveti maši in pri drugi božji službi gore sveče,
bri ber tjeiligen Steffe unb beim fonftigeu ©ottežbienfie
btenntn Merjen. Pri oltarjih, včasi tudi pri drugih
podobah visč svetilnice, bei ben 3Iltdren, mancf)mal
cudj nor anberen SBilbniffen bdngen 2ampen. Pri svetem

7*

100

Rešujem telesu gori večna luč, Bor bem ^eiligen
$ronteicfiname brennt bal erotge 8id)t. K spovednicam
hodijo ljudje k spovedi, ju beti SSeidjfftutjlen fommen
bie Seute jur SSeid^t. Kerstni kamen je blizo vdlikib
vrat, ber £aufftein ift in ber 9td(je bel $aupti(jotel.
V kerstnem kamenu je kerstna voda, s ktero du¬
hovni gospodje kerščujejo, tn bem Shniffieinc ift bal
Saufmaffer, momit bie geifttidjcn §erten taufen. Kerstni
kamen nas spominja na sveti kerst, bet Shnfjietn
erinnert unl an bie (jeilige £aufe. Kropivniki so pri
cerkvenih vratih, bie 2Beit)&runnen jtnb bei ben dbirdien*
ttjfiren. V kropivniku je blagoslovljena voda, in bem
SBeifjbrtinnen ift bal SBeiljmaffer. Kedar pridemo v
cerkev, ali kedar gremo iz cerkve, pokropimo se
z blagoslovljeno vodo, metin mir in bie Širclje trete«
ober (jeraulgeljen, befprengen mir unl mit 2Sci§maffc-r.
Prižnica je bolj visoko pri steni, bie Sanje! ift etmal
erjjofjt bei ber SBanb. S prižnice nam duhovni go¬
spodje oznanjujejo božjo besedo, Bon ber ^anjet
taerfunbigen bie geifttic§en §erren bnl 9®ort ©ottel. Nad
velikimi cerkvenimi vrati je kor, kjer so orgle,
itber bem §auptt(jore ber Širclje ift ber ©(mr, mo bie
Drget ift. Na koru pri orglah pojejo pevci in pevke,
auf bem ©(jore bet ber Drget fmgen ©anger tmb ©an»
gertnnen. V orglah so piščali in mehovi, in ber Drget
finb tjjfeifen unb iBtalbdtge. Orglanje in petje poveli¬
čuje službo božjo, bal Drgetfpiel unb ber ©efang Bet*
fjetrlidjen ben ©ottelbienft. Žagrad ali zakristija je
kraj, kjer se duhovni gospodje in cerkveni služab-

101

niki napravljajo v cerkveno obleko, bie Safrijtei ift
ber ©rt, roo bie geifitic^en $erren unb bie .Strdjenbiener
ba$ ^irdjengeroanb nnjiefjen.

Rad hodim y cei'kev k sveti masi in k drugi
službi božji. Posebno lepo se mi zdi v cerkvi ob
nedeljah in praznikih. Cerkev je svet kraj. V nji
prebiva Bog, ki ga molimo in častimo, prosimo in
zahvaljujemo. Povsod se moram lep6 obnašati, po¬
sebno pa se v cerkvi, ki je hiša božja. Pobožne
otroke ima Bog rad, pa tudi vsem dobrim ljudem
se prikupijo pobožni otroci. Po tem, kako se otroci
vedejo v cerkvi, pozna se, kaj veljajo in kaj bode
iz njih.

Pri cerkvi ali tudi zunaj vasi, terga ali mesta
je pokopališče, kamor merliče nosijo in pokopujejo.
Na grobeh, kjer počivajo trupla naših rodovincev
in dobrotnikov, prijatlov in znancev, so križi in
spominki. Bog daj vernim mertvim večni mir in
pokoj!

Zvonovi pojejo, mi v cerkev reko,

Jih vbogam veselo, sej tam je lepo,

Sam Bog tam prebiva in gleda na nas,

Če molim pobožno, posluša moj glas.

V. Kraji. Srfe.

Vert, ber ©artcn; polje, bo$ $e(b ; njiva, ber
Ulcfet; travnik, bie SBicfe; steza, ber gufsfteig; cesta,
bie ©trojic; gozd, ber SSalb; hrib, ber £iigel; g.Ora

102

bet 93etg; dolina, baS Xl)al; studenec (vir), bie £meHe;,
potok, bcr 93adj; mlaka, bie ipfufe; močvirje, bet
@utt!j)f; jezero, bet @ee; morje, bož SJteer.

Vert je pri hiši, bet (Skuten ift boi bem #atife.
Na vertu rastejo drevesa, zelenjava in cvetice, im:
©orfen roocfefen bie Odurne, boS Semiife unb btefBfumen..
Polje je obdelana zemlja, ba8 fjtelb ift eiti bebauter
Soben. Na polju so njive, ouf bem §elbe firib Šicfer.
Njiva ima kraje in razore, bet 2Wer $ot Seete unb
^urctien. Na njivi raste žito, sočivje, lan in klaja,
ouf bem 3lcfer mddjčt ©etraibe, ©emufe, Sein unb Hutter«
frduter. Bog daje , da na polju raste, ©ott uerfet§i:
bem $elbe SBodjbt^um. Na travnikih raste trava, auf
beti ©iefen mddjSt ©raž. Steza je ozka, bet ^ufjjtetg
ift fcf).mo(- Po stezi hodimo , auf bem $uf?fteige getjen
mir. Po cesti hodimo in se vozimo, ouf bet ©trojje
gefjen unb fo^ren mir. Po železni cesti so vloženi že¬
lezni kolovozi, ouf bet ©ifenbabn pnb eiferne ©djienen
gelegt. Na cesti se varujem, da me voz ne povozi,
ouf bet (Strafe^rbe icb 3Id)t, bafš miri) bet ©agen nid)t
»berfafjte. V gozdu je veliko gozdnega drevja, im
©albe ftnb niele ©atbbdume. Y gozdu je tudi divjačina,
im ©albe gibi tS  oui) ©tlb. Hribje ali homci in gore
se vzdigujejo nad ravnino, bie §uget obet @r|d|tingen
unb bie fBerge etbieben ftdj uber bie Sbene. Hrib je nizek,
gdra ja visoka, bet §iigel ift niebrig, bet 9$erg ift
botb. Hribje in gore imajo imena, .fiugel unb 58etge
boben 9himen. Na hribu in na gdri daleč okoli vidimo,,
auf bem §ugel unb auf bem Serge bat man eine tueitfc

103

-’2tu6fic^t. Med hribi in gorami so doline, jnnfdjett bett
unb SBcrgen ftnb Sljnter. V nekterih krajih
teče voda iz zemlje ; tam je studenec ali vir, tu
einigen ©egenben fliejjt SEBaffer au§ bet grbe; bot! tfl
eine Sluelle. Voda teče v potokih in rekah, b«8 SBaffet
fliefjt in SSddjen unb $(uffen. Potok je majhna voda,
reka je večja tekoča voda, bet SBadj ift etn fletneS,
bet gfof« ift cin grofjere« fliepcnbe« SEBaffer. Potoki in reke
imajo imena, bie 9Bad)e unb ^fiiffe Ijaben 9tnmen. Po¬
toki ia reke gonijo mline, bie 9Bddje unb $fiiffe treibeu
3Ruf)(en. Čez potoke in reke so hervi in mostovi,
ut>er Sadje unb $(uffe fuljren ©tege unb Sni eten. Mlaka
je majhna stoječa voda, bie tpfufje ift ein ffetneti
fteljenbež SSBaffer. Močvirje je namočena zemlja, bet
©umpf ift ein burdjndfžfež 8nnb. Jezero je velika sto¬
ječa voda, ber ©ee ifl ein grofscS fte^nbeS ©erodffet.
Morje je največja stoječa voda, ba§ SKeer ift bai
grofjte fteljenbe ©erodffet.

Rad gledam lepe verte, rumeno žitno polje,
pisane travnike pa zelene gor6 in doline, bistre
studence, sreberne potoke in šumeče reke. Vse to
je vstvaril in obranuje vsemogočni Bog, ki je tudi
moj ljubi Oče. On napaja' travnike in polja, daje
drevesom sadje in studencem vod6, ter živi vse
ljudi in živali. Priserčno ga ljubim.

VI. Stanovi, ©ic @fdnfce.

Masnik, bet ^riefter; ..učenik, ber Segret; kmet,
bet -Bauer; zdravnik, bet 9lrjt; uradnik, ber iBeamte;

1

104

kupčevavec (tergovec), bet Saufmann; vojak, ki'
Sofbat; rokodelec, ber §anbmerfer; umetnik, ber
Mnftler; služabnik, ber Siener; mornar (čolnar), ber
©djifmmtn; voznik, ber §uf)rmann; pastir, ber §irt;
dninar, ber Sugloipier.

Mašnik skerbl za izveličanje naše duše, ber
^riefter forgt fur ba$ §eif unferer ©cele. Učenik pod-
učuje otroke, ber Sejjrer unterridjtet bie ^tinber. Kmet
obdeluje polje in redi živino, ber SSauer bebaitt baS
$elb unb treibt SBie^judjt. Kmet prideluje živež za
vse stanove, ber iBaucr fecf)žt Sebenžmittel jur alle
©tdnbe. Zdravnik zdravi bolnike, ber Slr^t tjeilt bie
^trnnfen. Sodnik razsoja prepire in tožbe, ber Slic&ter
entfcbeibet uber ©tmtigfciten unb ^Ictgen. Uradniki
pomagajo cesarju ljudstvo vladati, bie SScatnten Ijelfen
bent Saifer baS 2ME regicren. Kupčevavec ali tergovec
kupuje in prodaja blago, ber^oufmtinn ober§anbel$mann
Eouft unb uerfauft SBaten. Vojak se bojuje za cesarja
in domovino, ber ©otbat fampft fur ben ^aifcr unb
baš SSaterlanb. Vojaki so pešci in konjiki, bie ©ob
boten fitib enttueber gufjuolf ober SKeitcr. Rokodelci
opravljajo svoja dela največ z rokami, bie §anb«
tnerfer »erridjten tipe 51rbeiten groptcntlgifč mit ben
§dnben. Umetnik dela bolj z umom kot z rokami,
ber Mnftler arbeitet meljr mit bem SBctflanbe olž mit
ben £unbcn. Služabniki strežejo, bie £>iener bebiencn.
Mornarji vozijo v ladiji po morji in drugib velikih
vodah ljudi in blago, bie ©cf)iffcr fafpen mit ben
©djiffen auf bem SKeere unb ben grofiften ©etudffern.

105

Vozniki vozijo z vozom po suhem, bie $ufjrfeute fa&ren
■mit bett 2Bagen (tuf bem $tftfanbe. Pastir pase krave
in ovce, bet $irt tueibet Mije unb ©djafe. Dninar ali
najemnik pomaga delati in dobiva plačilo na dan,
■ber £agfo|ner Ijifft ar&eiten unb befommt bom Sage
feinen £o£)n.

Bog vsakemu človeku odloči kak poseben stan.
Vsak stan ima svoje dobrote in veselja, pa tudi
svoje križe in težave. Naj bo človek v kterem koli
stanu, povsod mora zvestč spolnovati svoje dolžno¬
sti, če hoče, da ga imajo dobri ljudje radi in da
bi mu Bog dal srečo na tem in unem svetu.

Rokodelci.  $>ie $anbtoetfet.

Mlinar, ber SKuder; pek, ber SBdcfer; mesar, ber
3?leifdjer; krajač, ber Sdjtmber; čevljar, ber Siufler;
klobučar, ber ^tifmadjer; tkalec, ber SBeber; suknar,
ber Sndjmndjet; barvar, ber $atber; kerznar, ber
Surfajner; strojar, ber ©dr&cr; zidar, ber SKaurer;
tesar, ber Zimmermann; mizar, ber Stfdjler; kovač,
ber Sdjmieb; ključavničar, ber ©djlofjer; steklar, ber
©lafet ; lončar, ber§afner; kolar, ber SEBagtter; sedlar,
ber Sattler; vervar, ber ©eiter.

Mlinar melje moko iz žita, ber SDluder tnaljlt baS
©etraibe ju 331e|l. Pek peče iz moke kruh, ber SBdcfer
bdcft auž SDlet)! SBrot. Mesar kolje živino in prodaja
tnesč, ber gleifefjer fd)lac§tet SSielj unb nerfauft gleifd).
Krajač ali šivar dela suknje, plajšče, podjopiče,
životnike, hlače, ber @$neibet berfertiget Sldcfe, SJtdntel,

106

■

tlnterroefe, 2Befien, Setnffetber. Krajae rabi šivanko,,
škarje, naperstnik, likavnik, vatel, ber St^neiber
gebraudjt bie 91df)nobel, bie @d)ere, ben gingetljuf, bo®
SBugeleifen, bie (šile. Čevljar dela iz usnja čevlje in
škornje, ber Sdptfter madjt au$ 8eber ©djuljeunb ©titfef.
čevljarsko orodje so: kopito, šilo, kladvo, klešče,
nož, podnožnica, likavnik, smola, pop, ©djuflergerdtlje
ftnb: ber Seifien, bie 2ll)(e, ber $cimmer r  bie 3 lin 9 e ' bo§
SKeffer, ber ^nieriemen, b«§ Sldftfiorfel, bo« ^Secf>, bie
^Joppe. Klobučar dela klobuke; slamnike pa dela
Blamnikar, ber §uimad)er mod)t §ufe, ber ©troljflecfefer
Strojite. Tkalec tkč in dela iz preje platno, ber
SEBeber roebt unb m<u§t au8 ©aru Seinroanb. Suknar
dela sukno iz volne, ber Sludjmfldier roebt ciuS SBBotle
Srodjer. Barvar barva razno blagd, volno, prejo in
platno, ber gdrber fdrbt cerfdjiebene 2Baren, SBobe,
®orn unb Sieinronnb. Poglavitne barve so : bela, rn-
deča, modra, zelena, rumena, rujava, bie trorjug(id)*
Pen $arben finb: roeijj, rotp, blau, grun, gelb, broutt.
Kerznar pripravlja kožuhovino, in dela iz nje roko-
vice, ročnike (štieeljne), kožuhe, kape, ber ^iirfdjner
bereitet ipeljroaren unb madjt barauS $anbfd)ujje, ©tii|efn,
ipeljmantet unb (peljfoppen. Strojar stroji iz kož usnje
ber ©drber gdrbt ou§ §duten Seber. Zidar zida zid,
ber Sftaurer fiiljrt SKauern ouf. Tesar teše les, ber
3tmmtrnuron jimmert baž ^olj. Tesar rabi: kljuke,
nit ali vervco, sekiro, robevnico in bradljo, žago in
sveder, ber 3™ mc nnann brmidjt; bie dflammer, bie
idi^tf^uur, bie §acfe, bie 3i tutt!fIfl yb unb bie 3 l ’raiwer»

107

f atfe, bie Sage unb ben SSo^rer. Mizar dela mize, stole,
omare, skrinje, zaboje, bet £ifd}Iet mad)t £ifd)e, ©tu^tt,
Jtaften, ©djranfe, $iften. Mizarsko orodje so: stružeč
(oblic), skobla, ličnik, sveder, obrezivnik, žaga,
spojke, Sifcfjlergerdtlje finb: bet §obel, bie ^»obelbanf,
bet ©dpdjt&obel, bet SBoljrer, bet ©dpii|et (Seitmcffet),
bie ©age, bie ^lammern. Kovač kuje železo s klad-
vom na naklu in dela žeblje, podkove, šine, verige,
ploče, bet ©djrnieb fcf)tniebet ba« ©ifen mit, bem §ammet
auf bem 3lmboft unb madjt batauS 9idgel, §ufeifen, Slab«
ft^ienen, $etten, SBfedje. Ključavničar dela ključavnice,
ključe, kljuke in zapahe pri durih, bet ©djlojfet
mad)t ©cfjloffer, ©t^luffel, Slpirfcfjnallen unb '£i)urriegel.
Steklar vdeluje okna, bet ©lafet fe|t bie ^euftet«
f c^et&cn cin. Lončar dela iz ila lončeno posodo, bet
Sopfer mad)t au8 £()on itbene ©efdjitre. Kolar dela
kola ali vozove, sani, pluge ali drevesa za oranje,
brane, bet Sffiagner madjt SBdgen, ©tfjlitten, $pge f
%gen. Sedlar nareja sedla, komate in vprežno jer-
menje, bet ©attter madjt ©dttel, ^ummete unb Sliemen«
jjeug. Vervar dela iz konopnine vervi, motoze, biče,
bet ©eilec madjt aub §unf ©eilc, ©tridte, fPeitfdjen.

Noben človek ne more shajati brez drugih
ljudi. Vsak človek potrebuje pomoči drugih. Bog
je tako naredil. Vsi se moramo radi imeti in eden,
drugemu zvestd pomagati in služiti.


108

m Živali, ©ie £fjiere.

1. Domače Hvali.  3)ie čpnucdljiere.

Krava, bie M;; vol, ber Dcfjž; tele, bož Salb;-
konj, be§ tpferb; osel, ber (Efel; ovca, bciž @dE>af ,-
jagnje, baž Snnim; koza, bie 3^9^ prešič (prase),
bat> ©ijtrein; pes, ber $unb; mačka, bie ^a|e; pe¬
telin, ber §Gf)n; kokoš, bie §enne; pišče, baž
lein; gos, bie ©an§; raca, bie Štnte; golob, bie Saube;
pura (puran), bie Svutljenne; pav, ber ij3fau.

Krava je najkoristnejša domača žival, bie
ift baž niiipi^fte §au§tljier. Vol je večji kakor krava,
ber £>cf)ž ift grojier cfS bie 3?ut|. Tele je mlad junček
ali mlada kravica ali telica, baš ^afb ift cin junger
©tier ober eine jurige i?ul) ober ^at6itjc. Krave, voli in
teleta so goveda ali goveja živina, lilije, ©d)fen utib
^al&er Ijeifjen 31inber ober Stinboief). Konj je najlepša
domača žival , baž iPferb ift baS fc§6nfte §au8ttjier.
Osel je manjši kakor konj, ber @fel ift fleiner clis
bač tpferb. Ovca nam daje volno, bnž Scfjuf gibt nnš
UBolle. Mlada ovca je jagnje ali janček, ein jnngeS
©djaf ift ein Samm. Koza je večja od ovce, bie 3 ,e 9 ?
ift grojier n(3 bož ©cfjaf. Ovce in koze so drobnica,
Sdjafe nnb 3^ e 9 En  §ei^en ^leinoiet). Goveja živina in
drobnica živež prežvekuje, ba£ Stinboie!) unb bež
^leinoief) ttieberfauet baž $utfer. Prešič ima ščetine,
bač ©djtoein Ijat SBorftcn. Pes ima dlako, ber $itnb
§at §aore. Mačka ima ojstre kremplje, bie ^otje Ijat

fdjarfe $rallen. Petelin ima ostroge, ber §afyn Ijat
©fmren. Kokoš nese jajca, bie $enne legt ©er. Piščfe
je mlad petelinček ali mlada kokoš, baž ^>u^nlein
(Mdjlein) ift ein junger §a^n obet etne junge §enne.

Gos in raca plavate po vodi; ste plavarici, bie
®atiž utib bie Šinte fdjiuinmien im SBaffer; fte prib
©t|tt)ittimt)ogel. Golob ima rudčče noge, bie £aube pat
roipe $uj;e. Puran daje dobro pečenko, ber £rutpapn
gibt einer. gufen SSraten. Pav ima pozlačeno perje?
ber ^fau pat ©olbfebern.

Veliko nam koristijo domače živali. Zato jih
pa moramo tudi radi in lepo imeti, in jih skerbno
opravljati. Dajati jim moramo o pravem času živeža
in pijače in vsega, česar potrebujejo.

2. Divje živali.  $)ie ttnfbetl Sipi er e.

Zajec, ber §afe; serna, bat! 9tep; divja koza,
bie ©dmfe; jelen, ber Jfjirfcp; lisica* ber ^rudjb; dihuri
ber 31tiS; kuna, ber SHarber; podlasica, baž SDBiefel;
jazbec, ber $acpš; volk, ber ffiolf; medved, betSSdr;
lev, ber Some; tiger, ber Sieger; ris, ber £;>$£.

Zajec je boječ in hitrih nog, ber §afe ift furcpL
fam unb fcpnedfitfitg. Serna in divja koza ste podobn;
domači kozi, baž Slep urm bie ©dmfe finb ber §nuž*
giege dpnfid). Jelen ima velike vejate roge, ber §irfcp
pat ein grojješ aftigeS ©eroeip. Lisica je zvita žival,
ber $utpž ift ein lifiigež Spier. Dihur krade kure,
ber ftielt £upncr. Kuna je večja od dihurja, *
bet SJhttber ift gtdjkr alž ber 3iti$. Podlasica ima

iiO

stegnjeno telo, baž SOBiefet bat einett geftrecften 8etb
Jazbec leži po dnevi v luknji, bet ®ad)g liegt bcitn
&age in ber $6§fe. Volk je podoben velikemu psu,
bet SBolf ift einem groben ijmnbe aljnfidp Medved je
večji kakor volk, ber Sar ift grofjer alg ber SBolf.
Lev je najmočnejša zver, ber Šotne ift bog ftdrffle
Staubtpier. Tiger je najgrozovitnejša zver, ber ®teqer
ifi bag graiifatnfte Shubtltier. Ris je nevarna zver,
ber 8ud)g ift ein gefd^rrirfieg 3taubtl)ier.

Tudi divje živali nam dajejo marsikaj dobička.
Nektere imajo dobro meso, druge žlabno kožo.
Lisica, dihur, kuna, podlasica, jazbec, volk, medved,
blev, tiger in ris so zveri. Kedar so izstradane, lote
a se nektere tudi človeka. Zveri žive po gozdih in
puščavah, domd se nam jih ni treba bati.

Tiče.  $)ie 3Sogd.

Vran (krokar), ber Sabe; vrana, bie $rqt)e,
kavka, bie ®oltfe; sraka, bie Slfter; šoga, ber 9hifg«
bdber; škorec, bet ©tor; srakopčr, ber ®otnbrei)er;
pasiarieioa, bie SSndjftefje; kos, bie 2lmfel; brinovka,
• ber Srammctgnogel; slavec, bie 9tad)tigall; tašica, bag
2Rotfjfe|fcf)en; penica, bie ©rngmitde;' steržek, bet
gaunfonig; senica, bie iKeife; Škerjanec, bie Serc^e;
stemad, ber ©olbamtncr; dlesk, bet gternbeiper; kalin,
ali popkar (gimpel), ber ©imprl; vrabec, ber ©per«
ling; čižek, ber 3 e 'p0i Hsček. ber ©tieg(i$; ščinko-
vec, bet gittf; kanarček, ber ^anariennogel; krumpež,
ber ^rummfcpnabef; lastovka, bie ©(ptnolbe; žolna, ber

S' \ \

%*ip

111

&pect)f; 'kukovica, ber ^ufuf; kolibri, ber kolibri;
papiga, ber ^Jo^agci; kure, bie £ul)ner; gerlica, bit
Suurteltoube; jerebica, bab 9lebt)uf)n; prepelica, bit
3Bn<t)tel; žerjav, ber dtranidj; štorklja, ber ©torcf);
caplja, ber ŠKeifjer; kljunač, bie ©ctpiebfe; jastreb,
ber .£mbicf)t; orel, ber 2lbfer; sdkol, bet $olfe; sova,
bit dule.

Vran ima svetlo černo perje, bet Slabe f)at glan*
genb f^mar^e $febern. Vrane so Černe, sive in tudi
zelene, cb gibt f^roarje Staljen, graue (Slebeifrd^en) unb
crad) grur.e (2Jtanbt(frd£)cn). Kavka je vrani podobna, bit
®ot)le ift btr bratje d^nlic§, Sraka je pisana, bie@lfter
ift bunt gtfdrbt. Šoga je sivorudečkasta, ber 9£uf<«
i&dfjer ift rot^Iicfjgrau. Škorec se nauči besede izgo¬
varjati, ber ©tur (crr.t SBorte nac^f^rec^en. Srakopčr
je rudečkasto rujav, ber SJorabrtljcr ift rotE)[id)braun.
Fastaričica ima dolg repek, bie SBadjftetje ^at eintn
langen Sc^rDeif. Kos ima rumen kljnn, bie 2lmfe( Ijat
rinen gtlben Sdjnabet. Brinovka ima dobro mesd, bet
Jtrammctžbogel bot ein guteb ftleifcfj. Slavec lepd poje,

{kiča, bob 9totbfef)ld)en ift ein munterer unb ftinfer SBogcl.
Penica je pepelnasla, bie ©rabir.ucfe ift afdjgrau.
Steržek je pri nas najmanjša tiča, ber ,3aunfonig ift
.bti unb ber tleinfte SSogef. Senica je zelenkasta in
rcmena, bie SJleife ift t>on gtunlidjer unb gelber $arbe.
Škerjanec živi na polju, bie Serife tebt ouf bera $elbe.
Sternad pride po zimi blizo hiš, ber ©olbommer forarat
im 2B:ui$ in bie Sfld^e ber §duftr. Dlesk ima Černe

Tasiča je živa in hitra

112

peruti, bet Čternbeifjer |at fcfjmatje $(ugel. Kalin je
pod vratom rudeč, ber ©impel ift miter bem $alfe
rotlj. Vrabec je rad blizo hiš, ber ©jjerling »crmeilt
gern in ber 9tdlje ber §dufer. Čižek je zelen in rumen,
ber 3eifig ift grun unb gefb. Lisček ima lepo pisano
perje, ber @fteg[i| pat ein fdjoneb 6unte§ ©efiebet.
Sčinkovec je vrabcev e velikosti, ber $inf ift ber
©rdfje nad) bem Spertinge dfinlid). Kanarček je rumen,
ber 3?anarienbogel ift get6. Krumpež ima krumpast
ldjun, ber Jhnnunfdjnabel (^reujfdjnabel) pat einen
freujfdrmigen ©cfnnbef. Lastovka ima rogljast rep,
bie ©dptmlbe Ijat eineti gabeffdrmigcn ©djmeif. Žolna
pleza in kljuje po votlih drevesih, ber ©pcdjt fleltert
unb podjt nuf bie tiofjlm SSanme. Kukoviča kuka, ber
$uhif fdjreif fcin $ttfu. Kolibri je prav majhen in
zal ptiček, ber kolibri ift ein feljr ffeiner unb nefter
Bogek Papiga ie tuja ptica, ber SjSnpagei ift ein frember
Bogek Domače kure nam dajejo mnogo dobička,
bie ^aubbii^ner gemdtjren unb mnnnigfaftigen 9tu|en.
Gerlica prijetno gruli, bie Smrteftaube girrt angencijm.
Jerebica ima okusno meso, bab Steoljutjn pat ein
fdjtnocfljaftcb gleifd). Prepelica poje po žitnem polju,
bie SBacbtel fcpldgt im ©aaffelbc. Žerjav ima dolge
noge, ber bhanidj pat fange Sufle. Štorklja je bela,
ber Stord) ift »eifj. Caplja je žerjavu podobna, ber
SReiper ift bem dbrnnicpe apnlicp. Kljunač ima raven,
dolg in tenak kljun, bie ©dpnepfc pat einen geraben,
fangen unb bunnen ©cpnabek Jastreb je močna tiča
ujeda, ber $abicpt ift ein fiarfer Staubbogef. Orel je

113

kralj nad vsemi ticami, ber SIbler ift ber dlbnig aller
SBogel. Sova po noči lovi, bie (šule ge^t in bet %ad)t
auj Slntib nuž.

Tiče nas razveseljujejo. Ob jutranji zori se že
glase in prepevajo juterne pesmi. Kako lepo in
milo prepeva slavec v germovju! Kako veličastno
se vzdiguje Škerjanec s polja k višku in hvali Boga!
Pa tudi v korist nam je Bog tiče vstvaril. Nektere
so nam v živež, druge pobirajo gosenice in škod¬
ljive červe, da nam ne objedo drevja in drugih
rastlin. Zelo hudobni in neusmiljeni so tisti otroci,
ki tiče po nepotrebnem love, ki jim razdirajo
gnjezda in njih mučijo.

Kdor ptičice drobne prederzno lovi,

Si srečo od hiše tud’ ž njimi podi.

4. Dvoživke.  2)ie Slmpien.

Želva, bic ©djilbfroie; martinček, bie (šibedjfe;
slepec, bic Slinbfc^tei^e; kače, bie ©djlangen; žaba,
ber $rofct|; močerad, ber drbmotdp

Želva ima na lierbtu črepino; nam daje dobro
meso, bie ©djilbftoie l)at eine ©djale auf bem Sfhiden;
fie gi&t un§ ein gufeč ^feifcip Martinček ima po herbtu
rujave proge in dolg rep, bie ©ibedjfe f)at  ouf bem
3h"ufen groue §[ede trnb cinen fotigen ©djtneif. Slepec
ima valjasto tebi brez nog, bie SBlinbfdjIeidje Ijat einen
»a^enformigenfiorpcr unb feine^nfje. Kače so nestru¬
pene in strupene, ež gibt nidjfgiftige unb giftige
©d)(angen. Belouška ni strupena, bie šftingelnatfer ifi

Slovensko-nera5ki' Abecednik. $

114

nicfit giftig. Gad je strupena kača, bie Stoti er ifi eine
gifttge Sdjlange. Žabe regljajo po mlakah in stoječih
vodah, pa tudi na suhem, bie ^tdfdje quafen in
3$fu|en unb fleljenben ©emoffem, abet arnfj auf bera
irodenen 2anbe. Močerad je čem in ima rumene lise,
ber <šrbmo(c£> ift fdjmarj unb fjat gelbe ^unfte.

5. Ribe.  ©ie $ifdje.

Krap, ber $arpfen ; ščuka, ber £ed)t; som, bet
3Bel8 ; jegulja, ber Slal; slanik, ber §drinq ; terska
ali polenovka, ber Siocfpfd); beluga, ber §aufen ’ y
morski volk, ber $aiftfdj.

Krap je na' trebuhu rumenkast in je ena naj
navadniših rib, bet ^toipfen bat eh en gelblicfen 33aui^
unb ifl einer ber geroof)nli(f)fien gifdje. Druge jedljive
krapom podobne ribe so še: mrena, linj, gologlavka,

!  , belica, srebernica, piškur, činkla, anbere eftbure, ben
itotftfen df)nltrf)e 3d[dje finb: bie SSatbe, bie ©djleilje,
ber SEradjfe, ber SBeijjfifd}, ber Sauben, ber ©runbling,
bie ©tunbel. Ščuka je zelo požrešna, ber §ecbt iftfefjr
gefrdfig. Som je velika rečna riba, ber SBefž ifl eitt
. grojjer ^(ufžftfdj. Jegulja je kači podobna, ber Slal ift
einer ©cfjlange abnticb- Slanik je mala morska riba, ber
$dtingift etn fteiner SJteerjif(f>. Terska ali polenovka
ima dobro meso in jeterno mast za zdravilo, ber
Slocfftfcb gibt ein gulež $(eifc§ unb Sebertron ju 2lrj=
neien. Beluga je velika morska riba; ima dobro
mes<5, ber §aufen ifl ein grofer SUJeerfifcb); er f)at guleb
^leifth- Morski volk ali požerun je naj strašnejša
morska riba, ber ^aiftfrft ifl bet iibmtlidjfie Seeftfdj*

115

6. Žuželke.  ®ie 3nfeften.

Hrošč (kcber), bet dtdfer; rogač, bet ^itfdjfdfer;
pokalica, ber ©cpnellfufer; metulj, ber ©cpmetterling ,
sviloprejka, ber ©eibenrourm; molj, bie SJJottc; Čebela,
bie Siene; čmerlj, bie djuntmel; mravlja, bie 3Imeife;
muha, bie gtiege; komar, bie ©tpnofe (®elfe); kobi¬
lica, bie §>eufcf)terfe.

Hrošči objedajo listnata drevesa, bie ^afer freffen
baž Saub »on ben Saumen ab. Rogač ima roge ali
klešče, ber $irfdjfdfer pat geroeipartige gupler. Poka¬
lica se k višku poganja, ber ©cpnellfdfcr fcpneEt fiip
in bie §>ope. Metulj je pisan, ber ©cpmetterling ift bunt.
Sviloprejka prede s /ilo, ber ©eibenrourm fpinnt @eibe„
Molj je škodljiv merčes, bie SKotte ift etn fipablicpeG
Ungejiefer. Čebela nanaša med in vosk, bie Siene
fnmmelt ijronig tmb Skcpb ein. Čmerlj je večji od
čebele, bie §ummel ift grofjer ol« bie Siene. Mravlja
je pridna živalca, bie Slmeife ift ein emfigež Spietcpen.
Muha nadleguje ljudi in živali, bie ^(iege beldftiget
URenftpen unb Spiere. Komar kri pije, bie ®cffe faugt
Slut. Kobilica skače, bie- Jjjeitfcpretfe piipft.

7. Pajkovci.  $>ie ©ptmtentpiete.

Ščipavec ali škorpijon, ber ©forpion; pajk, bie
©pimte; klčp, bie $ede.

Ščipavec ima škarjaste tipalnice in želo, ber

©forpion pat ffperenfotmige gnplfiornet unb einen ©tatpel,
Pajk prede pajčevino, bie ©pinne fpinnt ©ptnnen*

8  *

116

getcebe. Klčp živi v mahu ali pa ua rastlinah, in se
obeša na ljudi in živali in pije kri, bie 3 e ^ e
im 9koo$ ober auf ©emddjfett, unb §augt jidj on JRen*
fc^en ober an S^iere unb faugt Slut.

8. Kosarji.  $5ie ifruftentfjiere.

Potočni rak, ber glufefrcbž; morski rak, ber
§utmncr (Seefrebž); prešiček, ber SKauercffel (Keller«
»urm).

Rak ima terdo telo in škarje, ber ^rebž ^ot
einen Ijmdeti Seib unb ©cberen. Morski rak je večji od
navadnega raka, bet §mrnnet ift graver ni$ bet geroobn*
Oc^e ^rebš. Prešiček ima štirnajst kratkih nog in
živi pod kamenjem, lesom, posebno po vertih, ber
SJlaueraffel bat sicrjebn farje $ujje unb fcbt getoo^nltcb
unter gteinen, §ofj, ^nujjtfdc^fttfi in ©dr ten.

9. Cern'.  £ic SButmer.

Deževnica (glista), ber Sftegcnrourm; pijavka, ber
SBluteget.

Deževnica je rudečkasta, ber Uhgenmatm ift
rotbticb- Pijavka dobro služi v raznih boleznih, ben
■Bluteget uermenbct man red)t gut bei &erf<f)iebenen ^ranf*
beiten.

10. Mehkužci.  S)ie 2Beic^t^iere.

Polž, bie gdjnecfe; potočna bisernica, bie $luf£«
fsetlmufibel; ostriga, bie Slufter.

117

Jedljivi polž nosi hišo s sabo, bte efž&are SBein*
bergžfc§ne(fe trngt ijjt £au§ mit fic^. Bisernica ima
lupini, znotraj pa bisere, bie SKufc^et f)at jtnei ©djalrn,
inmenbig aber ^Jerlen. Ostriga je okusna živalca v
lupinah, bie Stufter ift cin fdjma<f§aftež ©djatt^ier.

Svet je veliko pohištvo, v kterem je vse živo
potrebnih in koristnih stvari. Stvar je stvari potreb¬
na za kaj; brez koristi ni reči na svetu. Vse služi
Bogu v hvalo, človeku pa donaša prid in dobiček.
Vse žive stvari nam kažejo vsemogočnega, neskončno
modrega in dobrotljivega Boga in njegovo očetovo
skerb, sveto božjo previdnost. Vse, kar živi, nas
spominja, naj Boga hvalimo, in nam pomaga častiti
Gospoda, toliko čudežev. Vprašaj živino, in učila
te bo, in ribe v morji ti bodo naznanjale božjo
vsemogočnost.

Nobene tudi naj manjše živalce ne smemo po
nepotrebnem mučiti. Tudi žival boli, akoravno nam
vsega tega ne more povedati. Zelo neusmiljeni so
tisti otroci, ki love metulje, hrošče, muhe in kobi¬
lice, ter jim pulijo perute in nožiče, da ne morejo
letati in gibati se. Pravičnemu se žival smili, serce
brezbožnega človeka pa je neusmiljeno.

Žival je vsaka božja stvar,

Ne muči je nikjer nikar!


118

TIH. Rastlinstvo. &te ganjen.

1. Drevje.  2>ie SBauttte.

Korenina, bie Sffiurgel; steblo, ber ©tdngel; bilka,
beti^afm; dčblo, ber ©taram; listje, bie Siatter; cvčt s
bie ©tlite; seme, ber ©ame; sad, bie $rud)t.

Korenina ima živnice ali drobne koreninice,
ki vlečejo živež iz zemlje, bie SBurjcl fjat ©aug*
»utjeln obet ^afermurjelit, roelcfjc ben StaljrungSjioff ou3
bet grbe an fidj Jte^cn. Bilka, steblo ali dčblo raste
iz zemlje, vleče sok iz korenine in ga pošilja vejam
in listju, bet §atm, ©tdngel ober ©tanim roadjgt au«
bet 6rbe, jieft ben Sčaljrungbfioff aub bet SBkrjel unb
t^eitt benfelben ben Slften unb ben SBldttern mit. Listje ali
pčije odeva rastline, bab Saub obet bie SBfdtier befleL
ben bie spanje (bab©etodcf)b). Cvetje naj lepši del rast¬
line, bie SSlute ift ber fdjonfte Sfjeil ber ^Pflanje. S4me
ali sadje koristen, nekteri pa je tudi škodljiv, bet
©atne ober bie $rud)t ift niifelid), bei einigen spflan^en
ift et audi fdjablid).

Sadno drčvje, bie Dbftbaume; jablana, ber Slpfef-
feoum; hruška, ber SBirnbaum; češnja, ber $irfd)baum;
češplja, ber 3rortf<^ cn ' ,aum  J sliva, & er  ^Pflaumenbaunt;
breskva, bet *Pftrfid)baum; oreh, ber Shifbbaum; ko¬
stanj, btr Aafiamenboutn. — Jeldvo drevje, bab 9iabet=
ljolj; smreka, bie §id)te; jelka, bie £anne; bor, bte
godite; mecesen, bie Sardje. — Listnato drevje, bab
Snubijo^; verba, bieSBeibt; laška topol, bie ifjitamibea*
perli

119

fo^el; jelša, bie @t(e; brdza, bie Sirte; hrast (dob),
bie (šidje; bukev, bie Sudje; jessen, bie (tfcfje; javor,
ber Sl^orn; lipa, bie Sinbe.

Jablana daje lepa rudeea jabelka, bet
bcum l)at fdjone rot^e $Dfet. Hruška rodi okusne
hruške, ber Sirnbaum D et  ft^madf^afte 93imen. Češnje
so rudeče in sladke, bie JEirfcfien finb roti) unb fuj?.
Češplje so sirove in suhe dobra jed, bie 3>t>etfd)fen
finb frifdj unb gebdrrt ein guteS šffen. Slive imajo
dober, okrogel sad, bie ipflaunten D Q ^n eine gute,
runbe ^ruc^t. Breskve dajejo obličast okusen sad,
bie iJJfirfuDe §aben eine tunblidje fc^mocE^afte §rud)t.
Oreh ima zeleno kožo, ter do lupino in sladko je-
derce, bie Stufb fyat  eine grur.e SSinbe, eine (jatte
©cf>ale unb einen fujjen ^ern. Kostanj ima v jezi¬
cah kostanje, ber Saftanienbaum D flt  feine in

einer fiadjeligen tpulle. — Smreka daje mehek tesar¬
ski les, bie $icf)te (iefett ein roeic^e« §o(j fur 3i3Jro« #
leule. Jelka je podobna smreki, bie Sanne iji ber
gidfte dljnlicf). Bor daje dobra smolna derva za
kurjavo, bie $ot)Te gibt ein guted, DarjigeS 35rennjjoIj.
Mecesen je lepo, visoko drevo, bie Sardje ift ein
fd)oner, Ijo^er 93aum. — Verba raste ob rekah, po¬
tokih in stojdčih vodah, bie 2Beibe U)dd)3t bei §tuffen,
93ad)en unb fhljenbcn ©etodffern. T6pol je visoko,
šibko drevb, bie ipiramibenpaDpet e ‘ n  Do^er, ft^fan®
fet SBoum. Jagned je lepo drevd, bie <Silberfjaf>f)et ift
ein fdjoner Santu. Jelša raste ob vodah, bie @tle ntddjSt
bei ©erodffern. Brdza ima bel'0 lubje in daje metlinje

120

za metle, bte SStrfe i)at  etne roeijjltdje 31inbe unb gibt
šfteifer ju SSefen. Hrast rodi želod, šiške in jezice;
bie (Sidfie trdgt ©icfjcln, ©alldjjfet unb Jfnopjtetn. Bukev
daje terd les, bie 93ucl)c gibt etn fjartež §olj. Jesen
ima gladko lubje, bie (šfcfje Ijat dne glotle šftinbe.
Javor je ipočno drevo, ber Sltiorn ifi ein mddjtiger
SBautn. Lipa ima dišeče cvetje, ki daje zdravilni
čaj, bie Sinbe f)at etne rooijlriecfjcnbe SStiite, roeldje einen
^eilfumen Sljee gibt.

Drevje je neizrečeno velika dobrota božja.
Drevje čisti zrak in brani vetrovom in ustavlja po¬
vodnji; daje nam derva za kurjavo in les za mno¬
go pripravo, daje nam skorjo za čreslo, listje za
steljo, oglje in pepel za razne potrebe. Pod koša¬
tim drevjem stanujejo drobne ptice, ki nam prepe¬
vajo vesele pesmice. Največ dobička pa nam daje
sadno drevje. Sadje nam daje dobrega živeža, do-
naša lep (dobiček in kedar žito ne obrodi, nas va¬
ruje lakote. Sadno drevje moramo lepo vzrejati in
žlahtniti.

Na vsaki prostorček zasadi drevo,

• Ga vzrejaj, dobiček dajalo ti bo.

2. Germovje.  5)ie 'Sitaudjer.

Vinska terta, bet SBeittftod; dren, ber $otnfiraucfj
obet §nrtriegef; beršlan, bet (šfeu C®pj>id)); grozdjiče,
bet 3oljonniSbeerftraudj; ternjolica, bet ©djlefiborn
(©djn>arjborn); šipek, (aženbeč), bie $unbžrofe (^age*
buttc obet §etf(f)ej5etfdj); malinjek, ber §imbeerftraudj;

121

robida, bet gemeine SSrombeetfiraud); čemž, bie gemeine
StaubenfitfdEje; češminje, bet gemeine Sauerbotn; bezeg,
bet §o!unber; brinje, bet Sffiadjolber; leska, bet
$afelfitaudj; nešplja, bet SK&pelbaum; srobot, bie
SEBai&tebc.

Vinska terta je izmed vseh germov najimenit-
niša in najkoristnejša; daje nam sladko grozdje
in vince, bie SBeinre&e ift untet alfen ©trdudjern bet
midjtigfte unb nufficfjfie; fie gibt unš fu^e £rauben unb
SBein. Drenov les ždi drenovino rabijo strugarji, bab
§o4 §ornfitaudješ miti) bon ben ©redjžlern betroen*
bet. Beršlan se oprijema in spenja po drevju in
skalovju, ber (šfeu ranft an ben SSdumen unb beljen
emfmr. Grozdjiče je nebodeč germ in ima osladno-
kiselkaste jagode, bie. So^anntžbeere ift ein meljriofer
(Straud) unb l)at . * fcmre SSecren. Šipek ima

mesnate jagode, ber §agebuttenftraud} f)at fleifefjige
Oceten. Malinjek rodi okusne jagodice, ber §imbier=
ftroudE) bringt nio^lfc^merfcn&e SBceren Ijetbor. Robida je
podobna malinjeku, ber SBrombeerftrauci) ift bem §im*
beerftraut^e diptlidj. čemž ima košeičasto sadje, bie
Sraubenfitfdje (bie @ffe) tjat cine ©teinftudjt. Češminje
ima kisle jagode, bet ©mtetborn i[jat fante SSeeren.
Bezgovo cvetje daje dober' čaj, bie §olunberbP
gibt etnen guten £{jee. Iz brinovih jagod kuhajo
novec, aub ben SBadjofbetbecrcn erjeugt man $rai
mein. Leska daje lešnike, bie §afe(nufbftaube lju
§afeln"ffe. Nešplja ima jabelku podoben sad, bie
SKičpelbautnfruttjt ift einem Slpfel djjnlidj. Srobot raste


122

v  ploteh, mejah, kraj gozdov in je strupen, Me
SBolbrebe roiicpčt in §ec!en, 3aunen, on  5Balbe$ranbtnt
unb ift giftifl.

3. Cvetice.  $)ie SSIumen.

Lilija, bie Silie; šmarnica, ba$ 5Dtaigl6cf(pen;
solnčnica, bie ©onnenrofe; zvonček, ba$ ©(pneegtod>
(pen; lepi čeveljc, ber fepoae ^rauenfdE>u^; iglec, bie
Slurifel; nagelj ali klinček, bie Sbelfe; rožmarin, bet
StoSmarin; plavica, bie ^ornblume; trobentica, bie
©d^luffetblume; potočnica, bag SSergifžmeinnit^t; zlatica,
ber £apnenfup; potonika, bie ippngftrofe; vijolica, ba«
SSeilcpen; podlesek, bie 3 c itl°f t -

Lilija je bčla, podoba nedolžnosti in čistosti,
bie Silie ift roeifj; fte ift ba« ©innbilb ber llnfcpulb unb
fReinigfeit. Šmarnica ima bel in dišeč cvet, ba8 2Kai*
glotftpen pat eine roeipe unb rooplriecpenbe SBtiite. Solnč¬
nica ima visoko steblo in zlato-rumen cvet, bte
©onnenblume pat einen pope« ©tange! unb eine go(b»
gelbc S3fute. Zvonček je perva spomladna cvetica,
ba& ©cpneeglocftpen ift bit erftc $rup(ing$blume. Lepi
čeveljc je škerlatasto-rujava domača cvetica, ber
ftpone $rauenfcpitp ift eine purpurbraune peimiftpe ©litine,
lec je femnorumen in dišeč, bie Slurifel ift bunfeb
unb rooplrictpenb. Nageljni ali klinčki so bčli
0&p .rudeči, bie Siclfen' ftnb entroeber roeip ober rotp
^ožmarin je vedno zelen in lepo diši, ber SRožmarttt
.ft immer grun unb buftet ongenepm. Plavica je modra
ali višnjeva, bie ^ornblume ift blnn. Trobčntica je

123

ramena, bie ©d)luf|e{6[ume ift gelb. Potočnica je
modra, bet! SSergifČmeinnidji ifi blau. Zlatica je zlatd-
nunena, bet §a^ntnfup ift golbgelb. Potonika je lepo
pisana, bie i)3jingftrofe ift fd?on bunt gefdtbt. Vijolica
lepč diši, &a$ SBeitdjen buftet angenetjm. Podlesek je
strupen, bie 3 s W°f e  $ flifbfl.

Cvetice rastejo na vertu, na polju, na travnikih
in senožetih, pa tudi v gozdu in po gorah. Nektere
evetd spomladi, nektere pozneje, da pas vedno raz¬
veseljujejo in spominjajo dobrega -nebeškega Očeta,,
ki jih tako lepo oblpči-

Kako cvetice rastejo.

Glej, zernice malo
Na zemlji leži,

, Popiha mu vetrec,

Ga v tla zapraši.

Tit spančka prav slšdko,

Kot dete mlado,

In zemljica mati
Ga var’je skerbno.

Ce žejno je včasi,

Bog piti mu da,

In kmali priraste
Iz tal do verba.

Prihaja zmir večja
In gleda y nebo,

Sam Bog ga oblači
V obleko lepo.

124

4. Poljščina.  S)ie $elbft'ucf)le.

Pšenica, ter SSBeijen; rež, baS -^orn (ber SfJoggen);
ječmen, bie ©erftc; oves, ber §nfer; proso, bie §irfe;
koruza, ber 5Dtni§; ajda, ber 93ud^t»eijen; grah, bie
(Srbfe; fižol, bie $ifole; bob, bie 93o^nc; leča, bie
Sinje; podzemljica ali krompir, bie ^ortoffet; koren,
bie EDbo^re; zelje, baž Sremt (ber SofjI); koleraba, bie
^oljnibe; pesa, bie totije Slttbe; špinača, ber ©jjinat;
salata, ber ©alaf; kumara, bie ©urfc; redkev, ber
£ftettic^; čebula, bie .groiebet; ččsen, ber ^noblmid);
lan, ber Sein; konoplja, ber §anf; detelja, ber ^fee;
trava, bnž ©rož.

Pšenica daje lepo belo moko za beli krub, ber
Sffieijen gibt fdjoneS, meijjeS 9Jlcl)f 511  SSeifjbrot. Tudi
režena moka je dobra za krub, aucf) baS Sloggenmcfjl
eignet jtdj jum 58rot. Ječmen se rabi za kuho, daje
pa tudi sladje za ol, bie ©erfie tuirb cilS ©peife gefodjt,
fie gibt obet nucf) 9Jta(j jurn SBierbrauen. Oves ima
latje in daje slamo za klajo in moko za krub, ber
§afcr fdjofgt in 9HfJ)en (Šl^rc^en) unb gibt ©irofj jum
SSiefifutter unb Sffiel)! jum SBrot. Proso ima latje in
daje kašo in moko, bie .§irfc fiat iiibrcijtn unb gibt
^irfcbrei unb 9Ue§t. Koruza ali turščica ima visoko dšblo
in storže z rumenimi ali rudečimi ali belimi ali
. pa tudi pisanimi zerni, ber Sltciiž (tiirfifdjc SBei^en)
Ijat einen goljen ©tnnget unb Solben mit gelben, rotijen,
^ meijjen obet micb gefjnenfelfen ^ornern. Ajda lepd cvete

125

in daje moko za kruh in žgance, ba$ ^cibeforn bot
cine fcfjone SSIftfe unb gibt $h'bt ju Šrot unb ©t-erj.
Grah ima podolgasto-valjast strok in okrogla semena,
bie (Srbfe Ijat cine (anglist = tnafjenformtge §utfe unb
Fugelrunbe ©amenfoiner. Fižol ima podolgaste stroke,
bie So^ne ($ifofe) bot cine tdngfidjte §iilfe. Bob ima
debele stroko in jajčasta semena, bie Sauboljne (Sob*
nentoide) b°t eine bide §itlfe unb cine eirunbe grndjt.
Lčča ima majhen strok in ploščnato seme, bie Sinfe
bat cine Heine §ulfe unb ptaitgebrutfte ©amenforner.
Podzemljica ali krompir ima gomolje ali sad v
zemlji, bie ©runbbirne ober bie ^artoffel bat ©rbdpfel
obet bie $rud)t in ber @rbe. Koren ima dolgo kore¬
nino, bie 93!obre bot eine tange StBurjet. Zelje (kapus)
daje glave za opresno ali kislo zelje, ber ^opffofd ober
bo8 .Kraut gibt Krauffopfe- $um frifcben ober pm fauren
.Kraut. Koleraba ima mesnat gomolj, bie ^o^tru&e
bat eine fteifdjige ©runbfrurfjt. Pesa daje kermo za
živino; tudi delajo iz nje cuker, bie ShinFelriibe bient
atž SSiebfntter; man bereitet barauž aucb ,3'uto- Špi¬
nača ima jedljivo perje, ber ©pinot pot geniepbare
SBfatfer. Salata je dobra zelenjava, ber ©afat gibt ein
gutež ©emiife. Kumara je podolgasta in rumena, bie
©urfe pot eine tdnglicbte $otm unb ift oon getber garbe.
Buča je okrogla in velika, ber KiirbiS ift runb unb
grob- Redkev, čebula in česen so ostrega okusa,
bet Sletticb, bie ^luiebet unb ber .Knoblaucb boben einen
fcbotfen ©eftbmad. Lan in konoplja ste predivnati
rastlini, ber Setu unb ber #tjnf fttib ^taibžpftonjen.

126  .

Detelja in trava dajete* živinsko klajo, ber Site tmi»
bo« ©ra$ geben SBiebfutter.

Kmetijsko orodje so: baž -Bauerngerdtlje ifl: voz,
bft $anbmagen; kola, ber Settermagen; samokdlnica,
ber ©djiebfcirren; gare, fcie Sftaufe; plug, oralo ali
drevd, bet 3bferpfTug; brana, bie dgge; cep, ber ®ref<f)<
flegel; vevnica, bie 9Burffcf)aufe(; rešeto, bie Sfteuter ;
koš, ber £rogfot6; verv, bab 2eil; žerd, ber 3Bieb»
boutn; kdsa, bie ©enfe; šerp, bie Sidjef; sekira, bie
fjt; lopata, bie Sdjcnifet; vile, bie SObiffgabef; grablje,
berSfted)en; kad, bie 3Banne; brenta, bie Suite; vedro,
bet (limet; škaf, bab ©cbaff; golida, bie ®e(te; kOree,
ber €d)6pfer; verč, ber Srug; pinja, buž SutterfofS;
korito, ber £rog; uzda, bie §a(fter; vajet, baž 8eit=
feit; sedlo, ber ©atlet; jarem, bož 3oc^; komat, bo$
Summet; mreža, baž 9be|; terlica, bie ^focbfbreetie;
motovilo, ber §nfpei; jerbas, ber 3?orb; eanja, ber
^anbforb; kladvo, ber §ammer; klešče, bie 3 on 9 e -

Kako lepd je na polju! Zeleno in rumeno žito
se ziblje kakor lepa odeja po širjavi. PridDi kmet
obdeluje polje. Vozi na njivo gnoj, ga trosi, potem
orje, sdje in vlači. Plev.ioe plevejo žito, žanjice ga
požanjejo, mlatiči pa ga omlatijo na skednju. Kosec
na senožeti kosi travo ter spravlja seno in otavo,
da ž njimi živino kermi. Poljedelec tudi redi živino,
ktera mu pomaga polje obdelovati in mu daje gnoj
za njive in travnike, da žito in trave toliko vese-
leje rastejo. Tako se živinoreja in poljedelstvo vza¬
jemno podpirate.

127

Kmet.

Pred vertom z drevjem zasajenim
Preljubo hišico imam,

Obdana s poljem je rumenim,

Za dom gosposki je ne dam.

Na vertu z drevjem zasajenem
Prežlahtno sadje mi zori,

Na bližnjem polju pa rumenem
Se zlato klasje mi blišči.

Zeleni travniki dajejo
Mi klajo za živinico,

Vinogradi mi pa nesejo
Prav sladko vinsko kapljico.

O zgodnji zarji grem na delo,

Pozdravljajo me vse stvari,

Td delam pridno in veselo,
če tudi čelo se poti.

Oe v gozdu sem, če sem na polji,

Če orjem, sejem al’ kosim,

Mi delo vsako je po volji,

Hvaležno stvarnika častim.

1\. Kiidsfvo ®ie SBJtneralien.

II ali ilovica, bie £f)onetbe; kamenje, bie ©teine;
apno, bet -$alf. Sol, baž ©olj. Žeplo, bet ©dpefet;
šota, ber Sbrf; premog, bie ©teinfoijte. Kovine, bie
SRetatle: železo, baž @ifensvinec,  bog 93let; ko-

128

tlovina, ba§ ^kpfet; cin, baš 3inn; živo srebro, baž
Ctuedfilber; srebro, baž ©ilber; zlato, ba§ ©olb.

II ali ilovica je perst, ki se rabi za mnogo-
verstne posode, ber SIjon ober bie Ulljonerbe ift dne
©rbnrt, bie man 311 »erfdjiebencn ©tft^irreu »erarbcitet.
Kamenje in apno se rabi za zidanje, Stein ltnb -Kali
gebraucfjt man jur 2 Iuffufjntng »on ©lauern. Sol daje
jedilom dober okus, ba$ Salj rnadjt bie ©peifen fd;nia<f=
Ijaft. Žeplo, šota in premog radi gore, ber Srijmefel,
bev £orf unb bie Steinfoljlc brenncu gern. Železo je
najkoristnejša kovina, bač ©ifen ift ba§ mi|IidEjfte
©letali. Svinec je mehek in težek, baž $8lei ift roeidf)
ntfb fcfjrotr. Kotlovina (baker) je rndečkasta in na
zraku zaželeni; kotlovinski zelenec jc hud strup,
baž Supfct ift rotfjlidj unb in ber freien Suft fejjt fidj
©runfpan an; ber ©riinfpan ift ein -§efiigež ©ift. Cin
je najložja kovina, bab 3 inn  ift baž leidjfefie ©letali.
Živo srebro je tekoče, ba$ Sttedfilbet ift fluffig
(trofifbar). Terdo srebro je raztegljivo, fjarte§ <Silber
ift beljnbar. Zlato je najdražja kovina, baž ©olb ift
bas foftbarfte ©letali.

Rudstvo nam daje mnogo dobička. Iz kovine
se dela mnogoverstno orodje, brez kterega bi člo¬
vek skoro ne mogel živeti. Človek pa se mora
tudi zelo truditi, da dobi rudnine iz zemlje. Bog
je tako naredil, da moramo delati in potiti se, če¬
ši hočemo kaj pridobiti.

129

X. Podnebni prikazi. ©rfc&CMtttttgett in bet
fiuft (3lfmoffdte).

Voda, bab SDSaffer; zrak, bie Suft; glas, ber
6d)all; gorkota, bie SBdrme; veter, ber SBinb; rosa,
ber £l}au; slana, ber Sfteif; megla, ber Stebel; oblaki,
bie SBolfen; dež, ber Sftegen; sneg, ber ©djuee; toča,
ber §agef; led, bab ©ib; mavrica, bet Stegenbogett;
zarja, bie ®dmtnerung; vihar, ber ©turmminb; hudo
vreme ali nevihta, bab Ungetuitter.

Vode je največ na svetu, bab SfBaffer ift auf
ber (Srbe in grojjet ©tenge uotljanbeit. Voda napaja
ljudi in živino, travnike in polja in vse stvari,
bab SBaffet trauff SJlenfdjen unb £l)iere, bene|t SSiefen
unb §elber unb alle ©efdjopfe. Brez vode ne bi
mogli živeti ne ljudje, ne živali, ne rastline,
ojpie SGBoffer fonnten »eber SKettfdjen nod) Sljiere feben,
nod) ^flanjcn gebeiben. Voda nosi čolne in la¬
dij e, goni mline, fužine in mnogo drugih fabrik
ali tvornic, bab SBaffer trdgt daljne unb ©djiffe, treibt
SKiibfeti, §ammerroerfe unb nocf; »iele anbere gabrtfett.
Voda je velika božja dobrota, bab SBaffer ift eine
grofie SBo^ft^at ©otteb. Zrak se ne vidi, pa se čuti,
bie Suft freljt man nidjt, aber man f ulj It fie. Zrak na¬
vdaja vse prostore, bie Suft erfullt alle Sftdume. Človek
potrebuje zdravega zraka, morajo ga imeti pa tudi
vse druge stvari, da žive, ber -Dienfcf) bebarf einet
gefunben Suft, ebenfo beburfeti beren auef) anbere ©e*
fdjopfe, um feben ju fbnnen. Skaženi zrak je nezdrav,
bie »erbotbene Suft ift ungefunb,. Večkrat moramo od-

Slovensko-nemSki Abecednik. $

130

pirati vrata in okna, da dobimo v izbo čistega
zraka, mir miifen audi ofterb Jpure nnb $enfier pffnen,
bamit mir frifdje gefunbe 8uft befommen. Vse, kar
sliši ubo, imenuje se glas, alleb, mab bab £)fjr »et*
nimnit, nennf man Sijali ober Saut. Slišimo človeške,
živalske in druge glasove, mir pbren Saute »on
idtenfcfjen, Sljieten unb audj »on anberbmo.

Zvonovi zvone in pojejo, strune berne, verige
rožljajo, ogenj poklja, miš škernja, voz derdra, bič
poka, puška poči, klopdtec klopdta, mlin ropota,
grom buči in treska, vihar tuli in žvižga, voda
Šumija in šumi, bie ©locfen merben gelautet, fie crtonen,
bie Saiten flingen, bie Jteiten raffdn, bab $eucr fniftert,
bie SJlaub nagt, ber SBcgen rellt, bie ^3eitfct)e fc^nafjt,
bie ŠBiicfjfe f nalit, bie ^tlapper fiappt, bie SJčii^le flap«
pert, ber ®onner fradjt unb fdjlngt ein, ber Sturm*
minb Ijeult unb braubt, ba§ SBaffer murmelt unb raufdjt.
— Vse reči so gorke ali vroče ali merzle, jebeb
2) mg ift entroeber roarra ober peip ober tult. Solnce
nam daje gorkoto ali toploto, bie Sonne fpenbet unb
SBarme. Ogenj je zelo potrebna, pa tudi zelo ne¬
varna reč, bab §eucr ift cine fe&r nujjlicfje, aber awfj
fePr gefaprlicfae Sadje. Svetlobo čutimo ali vidimo z
očmi, bab 8id)t fuljlen ober feljen mir mit bcn Slugen.
Kjer je svetlo, vidimo bližnje in daljne reči, mo eb
ljell ift, feljen mir nalje unb entfernte ©egenftdnbe. Kjer
ni luči, ne vidimo nobene reči in je tema, mo tein
8:d)t ift, feben mir feinen ©egenftanb unb eb ift finfter.
Nektere živali vidijo tudi v temi, einige 2Ijtere feljen

13 L

aud) im Sinfiern. — Veter je tekoča sapa, b.r 3Binb
ift beroč gte Suft. Vetrovi čistijo zrak, bie ŽBinbe reinigett
bie Suft. Rosa je vodena soparica, ber £ijau ift cin
roaffeiiger ®unft. Oblaki so vzdignjene megle, ber in
bie fjolje gefiiegcne 'Jtcbei |cift SBcdfe. Iz oblakov gre
dež, auS bec SBolfe fdtlt ber Stegen. Dež napaja zemljo,
ber Stegen trdnft bie @rbe. Po zimi gre sneg, im 5Bintcr
fcfjr.eiet ež. Toča so zmerznjene deževne kaplje, bie
geftorenen Stegtnlropftn bilben ben §aget. Mavrica se
vidi ob dežji s solncem in ima sedem lepih barv,
ben Stegerbogm ficljt man jur Stegenjeit beim <3onr.cn«
fdjcin, er t)at fiebi n $atben. Zarja je jutranja in ve¬
černa, ($ gibt tire Stot gen* unb eine Slbenbrdtjje. Vihar
podira drevje, ber ©turmroinb entmurjelt SSdume. Hudo
vreme ali nevihta se nareja v zraku, baž Ungemitter
tniftefjt in ber Soft. Ognji na se vžiga, bliska se in
germi, ber ffemrftoff ei tjunbet fid). ež blijjt unb bonnert.

Huda vremena, akoravno nevarna in strašna,
nam tudi koristijo, čistijo zrak in nam kažejo božjo
vsemogočnost in dobrotljivost. L'o hudem vremenu
travniki lepo zelene, zelišča se z novo močjo vzdigajo
in drevesa se na novo poživljajo. Ne boj se hu¬
dega vremena, Rog ga pošlje, zaupaj na-nj, on te
varuje!

XI. Nebo. let

Suhice, bie ©onne; luna ali mesce, ber fltonb ;
zvezde, bie ©terne.

9 *

*

432

Y neizmernem nebnem prostoru je solnee, luna,
brez števila zvezd in tudi zemlja, na kteri mi pre¬
bivamo, in bem untrmefSlidjen §immelžroume pnb
©onne, $lonb, bie unja^ligen Sterne unb audj bie @rbe,
»eldje »ir betoofjnen. Solnee nam vsak dan vzhaja in
zahaja, nam sveti in nas greje, bie ©onne geijt un?
tdgliri) auf unb unfer, fie fentbtet unb ermdrmt nnž*
Zraven lune vidimo po noči še mnogo mnogo malih
iHeic na nebu; to so zvezde, mtfer betu iSlonbe feljen
mit bež 9iad)t$ atu §immef nocf) Diete nabere 8icf)ter,
man nennt fie ©terne. Zvezde so ravno tako neiz¬
merno velike stvari, kakor solnee, luna in zemlja,
bie ©terne finb ebenfo grofje ^orfier, alS ©onne, 3Ronb
unb Srbe.

Kedar koli vidim vzhajati ali zahajati rumeno
solnee, in kedar koli vidim po noči milo luno in
drobne zvezdice na nebu, spominjam se vselej vse¬
mogočnega stvarnika v nebesih, kteri tudi za-me
tako lepo skerbi, in če bom priden otrok, vzel me
bo enkrat k sebi v prelepa sveta nebesa.

XII. Čas. 35ie $ett

Dan, ber Sag; noč, bie 9tarf)t; ura, bie Stuube,
'minuta, bie 9JHnute; sekunda, bie ©chinbe; teden, bie
SBocbe; mesec, beriJJlonat; leto, baž 3aljr; letni časi,
bie 3a6revjeiten.

Kedar solnee sije, akoravno ga vselej ne vi¬
dimo, takrat je dan, menil bie ©onne, obroofjl »ir

133

ftt nic^t febcrjett fepen, fdjtint, fo ift c« 2 a  g. Kedar
solnce vzhaja, je jutro, kedar zahaja, je večer,
»ranit bie <Sonne aufge^t, fo ifi e§ Sito rg e n, mamt
fie unfergeljt, ift e$ 21 b e n b. Kedar solnce naj višje
sije, je p old n e, roenn bie Sonne am Ijodjftett fietjt,
ift ti  -Diittag. čas od jutra do poldneva je
dopoldne, od poldne do večera je popoldne,
bie^eit tiotn Siorgen bižSJtittag peipt SSormitt ag,
' bie 3eit oom 9R i t ta g bib jum21 b e n b peipt Sftadjmit*
t a g. Dan in noč skup je en dan, ber Sag unb bie
9tacf)t jnfammen madjen einen ganjen Sag auž. Dan in
noč skupaj imata štiri in dvajset ur, ber Sag unb
bie Stadjt jufammen jahten hier unb jtuanjig Stunben.
Ura ima dve po pol ari, štiri četertinke ali šestde¬
set minut; minuta ima šestdeset sekund, bte Stunbe
Jjat jroei Ijalbe Stunben, nietSSiertet Stiinbenober fedjjig
Tflinuten ; bie SJlinuie bat fedjjig Sefnnben. Sedem dni
je en teden, fieben Sage bilben eine 2Boc^e. Dnevi v
tednu so: nedelja, pondeljek, torek, sreda, četertek,
petek, sabota, bieSBodjentage ^eifeen : ©onntag, ©ontag,
Sienžtag, SDMttrood), SonnerMag, $reitag. ©amžtag. Tri¬
deset dni je navadno en mesec, bteipig Sage redjnet
man auf einen SKonat. Mesci so: prosinec (januar),
svečan (februar), sušeč (raarc), mali traven (april),
veliki traven (maj), rožnik (juni), mali serpan (juli),
veliki serpan (avgust), kimovec (september), vinotok
(oktober), listopad (november), gruden (december),
bie Sionate beipen: 3anner, februar, SDtarj, 2Iprif, Ttai,
3uni, 3uli, 2Iuguft. September, Dftober, 3bot>ember,

134

©ejember. Dvanajst mesecev je eno leto, jtoolf
SKonate tnadjen ein 3ai)f aub. Leto ima štiri letne
čase: pomlad, poletje, jesen in zimo, bab 3^ jjol
tuer 3a§re§§eiten : beti ^ttibling, ben ©ommer, ben tperbfi
mib ben SBinter. Spomladi se vse mladi: polje ze¬
leni, drevje cvete, gozdi in travniki so zeleni, itn
gru^jcfjre rrirb alleb nerjungt; bab $elb grunt, bie
SBdume blit^en, SBdlber unb SBiefen jinb gritn. Povsod
na senožeti in na polju, v logu in po hribih cvetd
cvetice, po dobravah in vertih pojo tiče, uberalt auf
SHMefen unb $elbern, in Stuen unb iBergen, blit^en bie
SMumen, in SBalbern unb ©drten fingen bie SSogef. Tudi
otroci veselo skačejo in se igrajo po zeleni trati,
tergajo pisane cvetice in si pleto lepe venčike, auc§
ie ^inber fpipfen munier l)erum unb fpiefen auf griiner
©rabflur, fie pfluden buntfarbige 23itimen unb roinben
burauž jierli^e branje. Po letu zQri, kar je spomladi
cvetlo, poletje nam prinese polno rodečih češenj,
rumenih sliv, sladkih hrušek in raznega drugega
sadja in dobrih zelišč, im ©onuuer retff, maž im $-rul}»
finge gebipt £)nt, ber ©ommer bringt unb rotite Jtirfdjen,
gelbe ^jlaumen, jujie SSi:nen unb anbere nu^lic^e Jtrdu*
ter in Sllcnge. Jeseni se vesele vsi, ki so spomladi
pridno sejali in sadili, im §erbfie erfreuen fid )  atle
jene, bie im 'gru^linge flcijjig gefdet unbgepflanjt fiaben.
Kmet se veseli lepega žita, otroci pa zrelega sadja,
ber Sanbmann ijut feine ^veubeanbem fd}dnen ©etraibe
bie ftinbet obet freuen fidj cn reifem Dbjte. Po zimi
vse počiva, im SJinter tuč)t bie ganje 91afur. Zemlja

135

dobi belo odejo, bie @rbe befommt eine nmjje
Sneg pokriva gore in doline, @d)nee bebfcft iBerg unb
£[)a(. Merzel veter vleče in na oknih se nam ka¬
žejo ledene cvetice, eirt falter SEBinb roebet unb an ben
$enftern erjdjeinen ©ižblumen. Čas hitro teče, bie $eit
eilt fdjnell oorbei.

človek in vse stvari se starajo, bet SJhnfcf) unb
alte ®efdjopfe altern. Ne tratimo in ne zamujajmo
zlatega časa! laffet un§ ba^er bie gofbene geit ntc^t
bergeuben unb »etldumen!

Vsi dnevi in leta
Nam hitro teko ;

V prosincu se stara
Že leto mlado.

Veselja, sladkost
Kot prah se kade,

Vse cvetke tak’ hitro
Cveto in zvene.

Vse kaže,' nam pravi,

Vse glasno uči:

Da tukaj na svetu
Nič stalnega ni!

Le eno je pravo,

Potrebno zelo:

Skerbeti za dušo,

Ki umerla ne bo.

Tretji razdelek.

I. Slovensko berilo,

1. Bog.

Bog je vse stvari), pa tudi modro skerbi
za vse stvari na zemlji, pod zemljo in nad
zemljo. Bog daje, da žito iz zemlje raste, da
drevje zeleni, cvete in sadje rodi. Bog nareja,
da solnce sije in zemljo greje, da dež in rosa
napajata suho zemljo. Bog je vstvaril ljubo
živinico, da nam daje živež in obleko in nam
pomaga delati, Bog živi ptičico pod nebom,
ribo v vodi in červa v prahu. Bog ne pozabi
nobene stvarce. Posebno lepo skerbi Bog za
človeka. Človeku sije rumeno solnce, človeku
poj6 vesele, drobne ptice, človeku plavajo ribe
po vodi: ves svet. mu je poln božjih dobrot.
Bog je neskončno bitje, začetnik vseh reči.
On ni začel biti in ne bo jenjal biti; večen
je. Iz nič je vstvaril nebo in zemljo in vse,
kar je; vsemogočen  je. Bog je neskončno
svet  Vse dobro on ljubi; kar je hudega, pa
sovraži. Blagor človeku, kdor Boga ljubi in

137

se varuje hudega ! Gorje mu, kdor hudo dela
in Boga ne ljubi. Bog ga bode strahoval.

Vari se greha! Ljubi Boga čez vse! Ne stori
nikdar nič hudega! Srečen in blažen boš se¬
daj in kedaj.

2 .  Molitev.

fr

Ljubi Oče v večnem raji,

Na me milo se ozri!

Za vse dobro v vsakem kraji
. Mi podeli dost’ moči!

Varuj me, da te ne žalim,

Da otrok sem dober tvoj,

Da te vedno serčno hvalim,

Blagoslov odkrij mi svoj.

3. Bog vse vidi.

„Oče! kaj pa pomeni oko na cerkvenih
vratih ?“ vpraša sin očeta, iz cerkve grede.

„To kaže, da Bog vse vidi in vse ve,“ pra¬
vijo oče. „On nas gleda doma in v cdrkvi,
po noči in po dnevu, v temi in na svetlem.

V zemljo, v globoko jamo vidi božje oko; pa
tudi v postelji, kjer ležiš, ne moreš se Bogu
skriti. Bog vse vidi. Bog nam je dal dušo in
telo, torej nam v serce vidi. On vd, kaj mis¬
limo in želimo. Bog vse ve.“

Tako lepo je oče sina učil. Sin si pa to

t

i

138

tudi dobro zapomni in nikoli ne pozabi, da
Bog vse vidi  in vse  ve.

Bog te vidi in vse ve,

Hrani čisto mu sercč !

4. Bodi pobožen.

Micika je večkrat in rada na Boga mis¬
lila. Bada je hodila v cerkev k sveti maši in
je zvesto poslušala božjo besedo. Bada je mo¬
lila in je tudi mislila na to, kar je v molitvi
izgovarjala. Doma je rada ubogala in je bila
z vsemi prav dobra in priljudna. Vsakemu
človeku je storila dobro, kolikor in kadar je
mogla. Vedila je, da je tako Bogu všeč. Bila
je pobožna,

V cerkvi je imela roke lepo sklenjene in
se ni nikoli ozirala. Gledala je samo na altar,
na mašnika, ali pa je brala iz molitvenih
bukvic. Prav spodobno  se je vedla v cerkvi.

Micika pa se je tudi skerbno varovala,
da ni kaj hudega storila. Zel6 se je bala
misliti, govoriti ali še celo storiti kaj, kar bi
ne bilo ljubo Bogu in česar bi dobri ljudje
ne vidili radi. Skerbno se je ogibala greha.
Bila je bogaboječa.

Kdor moli rad in vede se lepo,

Nabira pravo srečo in blagč.

139

5. Slavni Ciril.

Slavni Ciril že v svojih otroških letih ni
imel nič otročjega na sebi. S čimur so se
kratkočasili drugi otroci, to njega ni veselilo.
Prav pobožno je molil; rad je prebiral svete
bukve in se vadil v keršanskih čednostih. Po
letih je bil še otrok, po obnašanju pa že po¬
polnoma, kakor pameten mož. Že v pervih
mladih letih je obljubil, da si hoče nabirati
modrosti in vseh lepih čednosti. Kakor je
obljubil, tako je tudi storil. Zrastel je slaven
keršanski modrijan. Učil je ljudi sveto vero
in je s svojim pobožnim bratom Metodom tudi
našim preddedom prinesel neprecenljivi dar,
sveto keršansko vero, ter izumil za slovanski
jezik nove čerke, ki se še zdaj imenujejo
„ciriliea.“

Človek že mlad kaže, kaj bode pozneje.

6. Izreki.

/oc/', &cj?a de

dedcna /o d &/ty/

i&p ofacAe icu/ trncr,

dWM Me M dcr.

«

140

r f(Ot ddamofa jie/i odd/ati,
<jjdm/iad ne de ^iododidaU.

je, d^/edo vod vde,

/čad ce baad dduvej focne.
tfdedidta/ de cdve/ /ide/iojno dem,
de dvje ofidavde ddej uma davna
dd daaddrjem dc ne enači,
dtdorfoden je didufieni dači,
dad je addija, Jioj/iaci.

\ 9 / 6eaddf'md/' jjjudjdena
ddn uda. jf.amcyena

Oe vetrn ds no

deni.

7. Pregovori.

/dad dddj dtodi, vde odddo d/cdt.

/baod ima cidfo vej je /Hecen m doja/.

141

de vadcj diamote, 4a^di nediece/
ttjee ttotj ne de ude ^toe/cta.

je jac/avd^en, njmarj Jiotiedfcje.
d c je vdeeten J'icdten jtad, tot dietedn j/iad
ja Seje jetrne, dvje jjadft.
tŽ/avetifa j'iam/a.d/ cvete dama enmat.
Jtfenatia etan dtiadt.

/uctai Matete ne utaja, te/te ja nastaja.
/U* jetn/ja j/tiectdoca, jemt/a mu Jtaviaca.

JSttadfed je /dutte/, ZaZad ' ,ZZoj, Zt ja je ataZ
Ztpad ne /teče, ne jtaZaj.

8. Ljubi svoje starše!

Trije mali otroci, Jožek, Nežica in Fran¬
ček, sedeli so skupaj pred liišo, in so se po¬
govarjali od očeta in matere. Jožek, starji
brat, pravi: Včeraj so mi oče dali nove buk-

vice.“ Sestra pravi: „Meni so mati lep robec
za god kupili.“ Franček pravi: „Zvečer nam
bodo mati dali mleka in kruha.“ Potem se
dalje govorč, kako dobri so jim oče in mati
Jožek tudi pripoveduje od sosedove deklice.



442

ki so ji mati umerli. Vsi se tiho pogledajo in
imajo solzne oči. Franček pravi: ..Naša mati
ne smejo um reti. “ Vsi trije gredo v hišo in
nikjer niso tako radi, kakor pri ljubih starših.

Ti otroci so ljubili  očeta in mater.

9. Bodi hvaležen.

Ančika je neki poletni dan sedela pred
hišnimi durmi in mislila na svoje ljube stan e.
Premišljuje, kaj so ji že vse dali in ji še
dajejo: živež, obleko, in dokaj drugih reči;
tudi se spominja, kako so ji prijazni in jo
imajo radi, če je pridna in jih rada uboga.
Misli si: „Starši mi dajo vsak dan toliko do¬
brega; kaj bi jim li jaz dati mogla ?“ —

Spomni se, da je pod bližnjim hribcem pred
dvema dnevoma vidila na pol zrele jagode.
K materi gre v hišo in pravi: „Ljuba mati,
prosim, pustite me tje le pod hrib; grem ne¬
kaj iskat, kmali se vernem.“ Mati ji dovolijo.
Ančika gre pod hrib in naterga dva lepa
šopka jagod ter gre veselo donru.

Oče in mati so ravno pred hišo, ko An¬
čika pride izpod hriba. K njim stopi in pravi:
„Oče, mati! nekaj sem vam prinesla!“ in jim
dd vsakemu šopek rudečih jagod.

Ančika ;e bila svojim staršem hvaležna.
Hvaležno serce je ljubo Bogu in ljudem.

143

10. Bodi postrežen !

ISekega dne so otroci dohajali v šolo, pa so
bili vsi nekako tihi in žalostni. Učenik vprašajo:

Kaj vam je. da danes niste nič kaj veseli in se
.ako žalostno p gtedujete!* Otroci molče. Potem
reče neki deček: „Žalostni smo zavoljo Jakca,
ki je zbolel."

„Ali imato Jakca radi:“ vprašajo učenik.
„Radi, radi ga imamo?“ odgovore enoglasno vsi
otroci.

„ Za kaj ga imate tako radi?“ vprašajo
dalje učenik.

„Zato , ker je tako dober in ljubeznjio, u
odgovore otroci.

jSeki deček pripoveduje : „Jaz sem enkrat
bukve izgubil; Jakec mi jih je poiskal in mi
jih je prinesel J

Neka deklica pravi: „Sla sem po poti in
velik pes je tam stal, bala sem se ga: Jakec
me vidi, pride k meni in gre z menoj mimo psa.“

Drug učenec pravi: „Meni je Jakec več¬
krat pomagal, če nisem mogel kaj spisali.“

Se drug pripoveduje: „Jaz sem nesel težak
jerbas s polju, in nisem mogel naprej: Jakec
me sreča, in mi pomaga jerbas nesti.*

Tako pripovedujejo otroci eden za drugim,
in učenik pravijo: „Jakec je tedaj res prav

*

144

postrezljiv in priljuden deček. On rad ustreza

zanj, da bi kmali ozdravel.“ Vsi otroci so živo
ganjeni in nekteri še celo jokajo. Učenik molijo,
otroci pa za njimi tako le: „Ljubi Bog!  pri-
serčno te prosimo, da bi dal našemu dobremu
tovaršu Jakcu kmali ozdraveti

Jakec ozdravi in pride zopet v šolo. Vsi
otroci hite k njemu, prijazno ga pozdravljajo in
se zelo veseli.

Dobro delaj vsakikrat,

Vsak imel te bode rad!

in pomaga vsakemu, komur le more. Molili bomo

11. Golobček.

Ml /

145

12. Pridni otrok.

Kadar zarja mi prisveti,

Vstanem in na svetlo grem,

Stvarniku v molitvi vneti
Serčno hvalo, čast dajem.

Mlad sem, še zelo nezmožen,

Vendar nekaj že storim:

Dober lahko sem, pobožen,

Lahko pridno se učim.

Lepi navki so zakladi,

Ki nabiram jih v serce,

Biseri so v dobi mladi,

Ki jih molj, erja ne sne.

13. Bodi reden in čeden.

Katarina je imela uboge starše. Imeli so
majhno hišico, pa zmiraj je bilo prav čedno notri.
Katarinina mati niso mogli viditi, da bi po hiši
ne bilo vse lepo redno in čedno. Njih pervo delo
vsak dan je bilo, da so po hiši vse lepo uredili
in osnazili. Kako bi mogla pač Katarina dru¬
gačna biti Y  ker se je od svoje matere samo le¬
pega učila ? Ta deklica ni bila nikoli umazana
ali slabo napravljena. Kadar se zjutraj v šolo
odpravlja , vselej pomisli, ktere knjige in kaj še
bo ta dan v šoli potrebovala. Ko pride iz šole
domu, dene vsako reč na svoje mesto, da ji ni
nikoli treba kaj iskati. "Svoje šolske spise ima

10

Slovensko-nemSki Abecednik.

146

vedno čedne in nikoli ne misli popred na kako
igračo , dokler ne izdela vsega, kar so ji v šoli
ukazali. Katarina je bila pri vseh rečeh prav
redna in čedna. Vsak je imel rad to čedno
deklico.

Dober kup je red in snaga,

Vsakemu sta ljuba, draga.

14. Mlado jagnje.

Mlado jagnje, lepo belo,

Gre za materjo veselo,

Skače, s parkeljci drobni

In po trati se verti.

*

* *

Starka pravi: Ne! ne skakaj,

Tam po bregu se ne tukaj,

Lahko kam se zaletiš,

Šibko nogico zdrobiš.

Jagnje starke ne posluša,

Kaje samo si poskuša,

Se prekucne v jamico
In si zlomi nogico!

*

Jagnje nogico zlomilo,

Glasno klicalo in vpilo:

Oj, otroci, vbogajte
Svoje skerbne matere !

147

15. Bodi odkritoserčen.

Mati s Simenom o mraku v hiši sedi. Oče
pridejo z ver ta. Nevoljni so , in resno pravijo:
n Kaj sem vidil na v er tu! Nekdo mi je mlada
drevesa poškodoval.“ Mati se prestrašijo , in
Simen ves preplišen oči pobesi. Oče ga vprašajo:
„Alitiveš, kdo mi je naredil to škodo?" Simen
očeta žalostno pogleda in ihti: „Oh oče! jaz
sem jo! Ne bodite hudi, saj ne bom nikoli več
kaj takega storil!" Oče ga posvare in mu to
pot odpuste, ker je sam odkriloserčno povedal ,
da je on to storit.

Odkritoserčno dolg spoznaj,

Nikoli nič se ne zlagaj.

10 *

II. Nemško Berilo,

1. Sev 8'riif!ttut{.


sc, * f*A^ .  /ZJv/

/ ^/>

/0?z~


*" 5 »

J



149

2. Sev 6ommev.

150

3. 63 c Hutter.

/7%*Z

* /,' /'-/A^J / . /S/ J/* *  *'*-' L't A,'

9LU

rtZ^

QLp~f a~~

nZ+*,

-L/ fl2~

nŽ>'^

/Zi^ ^

<«„. S2£^. ,,-i,//

/a£ >t«- /2& ^oJ%/.  /2^V

*f/ M^. -—^\slM'0^‘-' ^


151

4. $er £erl>ft,

° X J<yr

^'O-'

/žiL^

*^a/*'#*' JL~~

^** x ,,, *,, / 'V i> *-*-

153



% ^ A-M. CL^

čZ&*- 6 ^

X^xx X~X X/
/X^/ X
J$f*


p




^fs&VlK a*^W



vOt^^'/ /*' s**'**'

J



154

6. Lateinisehe Druck- und Schriftbuchstaben.

7. Was die Tliiere thun konnen.

c/e //afoen /o-rmen /a/Zen,
c/e //>ctxc/ /mnen /e/$Xj
c/e //cenen /cmnen Jctmmen,
a/e //aken /annen /icemmen.
c/e $ 46 '/ /annen Ziac/en,

/annen ec/ca^cn,
c/e J/Zvec/en /arrncn e/npen,

8. Wie die Tliiere sich nahren.

156

d£e 'fficMc/fe  i ifetdden
(Ae raa^) i/f&aade J$npen,

(/te '/bttd /cctc/ /$9ea un(/ 'O/frioA,
etn /tsMn mac// a S^ia/^/etn
t/te &a4e /tedjen S^thnen,

(de <J</n/e. dad/ctijd nad d/i. tnneti,
c/ad -j/c/i-iaetn 'to-a/f/f tm adbadad/:
tcrf m((f/ ntc/f/ d«,n tdi ^ad/.

9. Wie die Thiere niitzen.

Die Kuh gibt Milch, auf Pferden kann man reiten,
die Ochsen zietin den Pflug, der Darm gibt Saiten ;
mit Bosshaar ju Ut man Betten und auc)i Kissen,
die Schiveine geben Fleisdi und fette Bissen;
aus Hduten macht der Gdrber starkes Leder,
das Huhn gibt Eier, und die Gans die Feder ;
die Schafe liefern Wolle, Milch die Ziegen,
die lieben Voglein singen Gottes Lob und fliegen ;
die Raupe und den Wurm vertilgen Meisen,
die Fische geben gute Fastenspeisen.

10. Aus was (lie Dinge sind.

Der Schuh ist von Leder, die Leinvcand von Flachs,
der Thaler von Silber, die lierze von Wachs,

157

der Leuchter von Messing, von Thon ist der Topf,
der Kessel von Kupfer, von Stahi ist der Knopf:
aus Glas ist die Flasche, die Mauer von Steni ,
der Strumpf ist aus Wolle, der Loffel von Bein,
der Sck/ussel aus Eisen, der Hamm ist von Horn,
das Halstuch von Seide, das Mehi ist aus Horn;
von Go/d sind Dulcaten, aus Holz ist der StocJc,
von Leinumnd das Fidler , von Tuch ist der Rock.

11. Was das Kind wo3il ivissen kann.

Wie viel Monden h at ein Jahr?

Wie viel Stiicke hat ein Paar?

,Wie viel Zolle hat ein Schuh?

Wie viel Ohren hat die Kub?

Wie viel Viertel hat ein Pfund?

Wie viel Fiiioe hat ein Hnnd ?

Wie viel Stiicke sind ein Schock?

Wie viel Horner hat ein Bock ?

Wie viel Tage hat die Woch’ ?

VVie viel Ochsen hat ein Joch?

Wie viel Fliigel hat ein Pfau ?

Alles dieli wei!7> ich genau.

12. Was (las Kind nicht wissen kann.

Wie viel Sterne sind am Himmel ?

Wie viel Haare hat ein Sckimmel?

Wie viel Tropfen hat ein Eimer?

Wie viel Triiame hat ein Traumer ?

Wie viel Graslain hat die Wiese?

Wie viel Zolle misst ein Riese?

158

Wie viel liat die Birke Zweige?

Wie viel Blatter liat die Eicbe?

Wie viel bat das Pflaster Steine ?

Wie viel Baume steli’n im Haine?

Wie viel Federn bat ein Kissen?

Alles dieB kann icb nicbt wissen.

13. Spriiche.

Nur Eins ist noth: Kind, liebe Gott,-— Gott sielit dicb,
Kind, d’rum schcu’ die Siind’. — Fiir Speis’ und Trank dem
Geber Dank. — Ein dankbar Hi rz flammt himmehvarts. —
Vertrau auf Gott, er hilft in Noth. — Hiichst clend ist, iver
Gott vergitst. Wcr Jtsum ehrt, tbut was er khrt. ; — Gubtt
und FleilJ macbt gut und weis’. — Fromm, gut und rein, drči
Edebtein’. — Ein gutes Kind gehorcht giscbwind. — Beim
Eigensinn ist kein Gttvinn. — Ein rtines Herz erspart vici
Sehinirz.—Kind, ivirst du roth, soivarnt dicli Gott.—WieKoscn
i liiht ein riin Gemiith. — Bescbeidenheit das sehonsfe Kreid.

14. <šei nvtifl!

(g: n frcmbcr SBonberev fam burd) cin $orf. SDie^rere
Jlnnben ftunben im SPBrge unb tiicben it;r Spiel. 5116
min bcr $rembe ndfjct fam, ba midjen bie ^naberi linf 6
unb redjič auž, nafjmni iljre ?Ku|ni i b unb fagtru fminb*
lidj: „©utcn Stbcnb!" $)er $rcmbe griipfe and; fic mit
$reunblicf)feif, unb al§ er einige Sdjritfc foifgegangcn
mar, brcljle cr jtd) um unb fragte: ,,5Bcld)er 2 Beg fu^rt
nuc§ ber Stabt?" 2 >ic Snabcn riefen: „$et 311  r renten
§anb!" Jod) ulšbalb gieng bem 'grcn.beit einer ned),
unb fii^rie ifju biž ju bem §iigel, rro er ifjm beu 9Beg
beuflid) jtigeu ftmnte.

Slad maren artige dfnaben. ‘Jlriigcn ^tinbern ifl
jtbennann gut.

Kazalo,

Stran

Vvod  *» ¥ ****c** f *  3

Peni razdelek.

Nemške male in velike, pisne in tisne čerke.

Zlogi, besede in stavki.

I. Male čtrke.. • • 37

II. Velike čerke .. ■ . 56

Moška in ženska kerstna imena . 72

Nemški pravopis. • . 73

Drugi razdelek.

Kazavni poduk-

I. Šola.* • 80

II. čiovek. 82

III. Družina ••••••••••  95

IV. Prebivališče ■ ••'•••••  96

V. Kraji ..  101.

VI. Stanovi • - • - * -103

VIL Živali ..108

VIII. Rastlinstvo . - • . • • • -118

IX. Rudstvo.  127

X. Podnčbni prikazi ........  129

XI. Nebo .........  131

XII. Čas . . . . -.132

Tretji razdelek.

J. Slovensko berilo.

1. Bpg •   -• 136

2. Molitev.137

3. Bog vse vidi.—

4. Bodi pobožen ,. .138

5. Slavni Ciril ......... 139

6. Izreki •  —

7. Pregovori ♦ 140

11 *

164

Stran

8. Ljubi svoje starše . - • • - • . .141

9. Bodi hvaležen • ••.••...  142

10. Bodi postrčžen.  443

11. Golobček.  144

12. Pridni otrok .........  145

13. Bodi reden in čeden. -m

14. Mlado jagnje..,146

15. Bodi odkritoserčen.  . 147

II. Nemško berilo.

1. ®et §friij)ling .........  {4g

2. ®tt Somtnet.149

3. ®o8 fflemitter.* • 150

4. ®er Jpetbft ,. -151

5. ®er .. ■ 152

6. Lateinische Druek- und Rehriftbuchataben . . 154

7. Was die Thiere thun kdnnen.155

' 8. Wie die Thiere sich nahren ••••.■  —

9. Wie die Thiere ntttzen ..156

10. Aus was die Dinge sind ......  —

11. Was das Kind wohl wissen kann ....  157

12. Was das Kind nieht wissen kann • —

13. Spriiche • ........  158

14. @ei artig! -  —

,15. Sime mo  M beinetn 9int6ffen ......  159

16. ©noite liber frembe ©e&rtdjen nkfft .....  —

'17. Sti et)rlidj!.. • • 160

18. ©tlel nieht! • . • .—

19. Sin ben SDtorber in bet SaHt ......  161

20. ®er SBolf nnb bie Buge .......  —

21- ®te Shifbfdjatc * . . • - * * • —

22. Spriiche ..162

Natisnil Karel Gorišek na Duuaji,