r *

Narodna in univerzitetna knjižnica

v Ljubljani

31330

/**

/


30

Grinanstvo

m

njega npIiY na Slovansivo

srednjem veku.

Založila in na svetlo dala

MATICA SLOVENSKA

V Ljubljani.

Natisnili J. Blaznikovi nasledniki,

21  HO

Si3o0

(Z

0  0/4

/V /W

' c f v

Graaistro in njep npllr na Slovanstvo v srednjem vetn.

v iharji, ki so poskušali v srednjem veku svojo moč ob slovan¬
skem življu, bili so gotovo grozni, nevarni viharji, ker potisnili
so daleč v evropski zapad zasajene mejnike slovanske narodnosti
s silo proti iztoku, v dežele, nepoznane še celo učenemu svetu
takrat, ko se je pričel boj Slovanstva z Grmanstvom. Kjer ca-
ruje danes mlada Nemčija, bilo je pred tisoč leti srce slovanskemu
svetu; prve koče berolinske stolice je stavil slovanski kmet
in slovanski plug  je oral kraje, kjer so se rojevali poznejše
Lessing, Fichte, Ja h n, Arndt  in drugi buditelji nemške
zavesti. Se ve, danes je jedva še tu in tam ohranjen kak
sled, ki ga je pred tisoč leti utisnila v tla slovanska stopinja,
spominjajoča onih dob, ko seje slovanska govorica čula od A dr ij e
do baltiškega morja;  a še ti pozni ostanki izmirajo dan za
dnem, zadnji oznanovatelji slovanske moči in veljave na zapadu.

Ta poskus si stavi nalog, slediti nekatere najuplivnejše
vzroke, ki so pomagali po sedaj nemških tleh slovanski narod¬
nosti v grob.

I. Zapatlne slovanske meje.

Prvikrat so trčili Slovani,  severni in južni, vsaj kolikor
se zgodovina spominjati ve, ob Grmane o Samovem času,  v
prvi polovici 7. veka, in tako grozno je bilo za Franke  to tr¬
čenje, da se je potreslo po vsem kraljestvu. Takoj po bitki pri
Vagastisburgu,  o katerem kraji se (mimogrede omenjano) uče¬
njaki še vedno pričkajo, kje jim ga je iskati — odpovedali so
Frankom  pokorščino Turingi, Alamani in B a vari.  Še
pomenljivejši so bili bitke nasledki. Samov  boj je podkopal po¬
polnem uže sicer omahujočo veljavo merovingske kraljeve hiše.
Da so „majores domus“, da je uradništvo sploh spravilo mero-
vingskega kralja sebi pod noge, in da je izgubil kralj vse nek¬
danje pravice, ter se mu je le kraljeva čast in kraljevo ime pu¬
stilo, vse to so bili nasledki Samovi  zmagi. Tako dobro so
ga Franki  pomnili, da jim več nego poldrugo sto let ni prišlo

1  *

4

na misel, Slovanov, bodi si kakor koli nadlegovati; Pip in, oče
Karolu Velikemu 1 ),  izprosil sije  od Slovanov celo pomoči
proti Saksom,  toda po njih svobodi sezati ga ni mikalo.

Prvi, ki je mahnil z vso močjo po slovanski prostosti, bil
je Karol Veliki,  a tudi on si je dal s Slovani kaj nerad
opraviti, slutil je, da ne bode nosil iz slovanskih bojev lavorovih
vencev domov. Le prisiljen, ko si uže drugače ni vedel nikakor
pomagati, ojačil se je za boj proti Slovanom, dasi tudi je mož
velikost svoje sreče cenil po broju svobode oplenjenih narodov.
Dokler je bilo moči,  izogibal se je slovanskih bojev, bojev s
severnimi Slovani namreč. Južni Slovani, ki so se navadili po¬
korščine uže pod rimsko, bizantinsko, bavarsko in obrsko vlado,
ako je o poslednji sploh ta izraz dovoljen, mu niso delali
mnogo preglavic, ali na severju mu je bilo opraviti s svobodnimi
in svobodoljubnimi narodi, ki jim ni bilo žal za biser svobode
žrtvovati najdražje blago, tudi življenje, če je bilo treba. To ve¬
liko svobodoljubje, z grmanskega stališča trmoglavost zvano, pri¬
pomoglo je celo k njih poginu. Oni slovanski narodi, ki jim na¬
rodnost in svoboda nista bili toliko v čisli, in so jedni ali drugi
pot dovolili, tako n. pr. Lužičani, daje  grmanska volja ob¬
veljala, ali o priliki tudi k Nemcem pritisnili ter se z njimi
združeni celo proti svojim rodnim slovanskim bratom bojevali,
ohranili so si svojo narodnost prav do danes.

Vendar, predno se zamotamo v boje Slovanov z Grmani,
rešiti nam je vprašanje: koliko tal je Grmanstvo odvzelo slo¬
vanski narodnosti, ali: kod so stali najzapadnejši slovanski mej¬
niki?

Še le iz K ar o lovih  dni so ohranjeni nekatera pomanjk¬
ljivi sledovi, ki nam jih pomagajo iskati.

V obče pravijo najveljavnejši zgodovinarji slovanski, da je
tekla meja ob Labi in Zali  in ob čeških gozdih do D u n a v a, od
tod jeprošla v Karantanijo,  kjer je sezala na zapadu noter v
Tirolsko;  v bistriški dolini, sedaj Pusterthal  nazivani, so
še Slovani bivali, ter se mejili na jugu z lombardsko planjavo
in adrijanskim morjem. Popolnem resnično to ni, ker na mnogih
krajih naselili so se Slovani daleč v grmanske pokrajine: kedaj?
to za naš poskus ni merodajno, dasi tudi ometamo nemški raz¬
log, ki opravičuje z etičnega stališča posilno grmanizacijo Slo¬
vanov, češ, da so bili Slovani usiljenci na prvotno nemških tleli.

’) ,,Ann. Mett. a. 748.“: Ibique (na saksonski meji) duces gentis
asperae Selavorum in occursum ejns venerunt unanimiter ausiiium illi contra
Saxones ferre parati, pugnatores, quasi centum milia.“ Slučaj, da Nemci,
govoreči o broju Slovanov, vedno rajše po prevelikem nego premalem sč-
zajo, kaže na grmanski strah pred Slovani.

5

Meja med Slovani in Nemci tekla je, kolikor je po redkih
ohranjenih pismenih in nepismenih pričah soditi moči, pričenši
na severju ob reki S tek niči in Travi.  Tu  so stanovali O bo¬
dri čani 1 )  in dalje ob bregovih baltiškega morja. Na jugu jih
je mejila Laba  ocl Sak  so  v.

Južni sosedje so jim bili Velečani in Sorbi,  proti za¬
padli do Labe in Zale,  a velik del teh dveh slovanskih rodov
je stanoval tudi še ob zapadnih bregovih imenovanih rek. Znano
je, da se je frankovsko kraljestvo razdeljevalo v okraje G a u
(pagus) nazivane. Kakor daleč seza frankovsko kraljestvo, tako
daleč sezajo tudi njega okraji. Najiztočnejši okraj na severju za
Karola Velikega je bil Barde  n ga  u,  s stolnim mestom
B a r d e n o v i k, staro ostalino L o n g o b a r d o v. Nj ega Sta¬
novniki so bili Gr mani, Sak si. A do Labe  niso sezale iz¬
točne meje tega Bardengaua,  ampak le do reke Jeetze  in
O h r e,  meni se celo, da le do reke 11 m e n a u. 2 )  Med iztočno
mejo Bardengaua in Labe  ostal je zatorej še lep kos zemlje,
ki se ni privzel k omenjenemu okraju, dakle tudi ne k fran¬
kovskemu kraljestvu. E i n h a r d, Karolu  prijatelj in frankovskih
razmer vešč pisatelj, je porok zato. L. 780. namreč je šel Karol
mirit Saksov, „ki so stanovali tostran, in Slovanov
onstran reke,“  namreč Olire. 3 )

Slovanstvo se je tu kaj dolgo ohranilo. Luneburgska župan¬
stva Wustrow  (Ostrov), Luchotv  (Lukovo), Dannenberg,
Hitzacker, Bergen  i. t. d. se zovo še danes wendische Di-
s trik  te. Ohranjene so od tod celo slovanske pesmi in molitve iz
16. veka. Zadnjega, slovanskega jezika veščega Stanovnika so
še le v minulem veku tu pokopali, a še danes se ločijo slovanske
vasi po značaju, noši, govornih posebnostih i. t. d. tako zelo od
pravih nemških sosedov, da ugane z odnošaji seznanjen človek
takoj na prvi hip ponemčenca iz vse množice Nemcev. Vidoma
se izgubljajo Nemcem stare podedovane šege in navade, toda
ponemčenci se svojih slovanskih še krčevito drže. 4 )

Še v 10. veku so stanovali tu tako na gosto, da so se jih
Nemci prav s težo ubranjevali. Navlašč zato je dal mildes-

') Šafarik  ,,Starožituosti II. 587“ (v nemški izdaji) razlaga,,Abo-
driti, Abotriti“ iz debla „bedr“, „bodr“ in piše Bodrici,  a ker se nam
zdi, da vtegne biti to ime v sorodu s sestavami „Posavci, Pomorjani,
Prekmurci, Podravci i. t. d.“, pišemo „Obodričani, Obodriči,“ češ, da je
nekdaj ob Odari stanujoče ljudstvo prineslo imč seboj proti zapadu.

\Versebe:  „Beschreib. der Gaue Deutschlands an der Weser,

Elbe, Unstrut u. VVerra “ — Blochwitz:  „Verhaltnisse Deutschlands unter
den Karolingern.“ — Hammerstein-Loxten:  ,,der Bardengau.“

3 ) Pertz:  „Monum. Germ. I.“ — Einhardi:  ,,Annales a. 780.“

4 ) Andreč:  „Wendische Wanderstudien.“— Eccard:  „Comment.
franc. or. I. p. 738.“ — Keiseler:  ,,Reisebeschreibungen II. p. 1168.“

6

heimski škof  Bernivardus v medvodji  rek  Allere in
Ockere sezidati tvrdnjavo  Mindenburg. ')

Od tod proti jugu srečujejo  nas  do  Dunava  stare priče,
da je bil krajem daleč proč od Labe in Zale  in čeških gozdov
proti zapadu nekdaj Slovan  gospodar. — Vasi Mo z e pri Wol-
mirstedtu * 2 )  in H o r u n g e n u 3 )  so bile navzlic nemškemu
imenu še v 12. veku jedino s Slovani obljudene. Nemško ime ni
odločilno o narodnosti Stanovnikov, tako se zoveta n. pr. vasi
Scheeldorfin Rustenbeck  slovanski, in sicer v listinah 1.
1337. in 1350; a vasema Zinau  in J e ves  en  ic  iz 1. 1249. in
1291. 4 ) je tudi ime slovansko. Ko so mesto Salzwedel  usta-
novljali, določilo se je, naj imajo Slovani jednega mestnega sod¬
nika 5 ) skupno z Nemci, kar jim je težko bilo na korist, in
H e 1 m o 1 d 6 ) piše sredi 13. veka, da so B a 1 s e m e r 1 a n d e in Mar¬
ci  n eri  and  e (kraj okrog Salzwedla in Halberstadta) še popolnem
slovanski. Verdenski škof Herrmann  je podaril 1. 1161. dies-
dorfskemu samostanu pri S a 1 z w e d 1 u „octo villas, quarum incolae
adhuc Sclavi erant“, 7 8 ) in o mestu Arendsee  pravi Einhard
1. 822, „da leži na meji sorbski.“ s ) Zatorej tudi onstran Zale  so
stanovali Sorbi.

Po Hanoveranskem  so se slovanske šege do danes ohra
nile, med katerimi omenjamo le one, ki spominja Svetovidovega
bogočastja.  O prilikah vodijo belca po vaseh, za vajeti dr¬
žita dva oženjenca, za rep dva neoženjenca, a na hrbtu mu sedi
dekle, manj nego 20 let staro. Kjer se pred hišo vstavijo, ponudi
gospodinja konju iz pražnje opranega predpasnika zobanja. Ako
mara zanje, je dobro znamenje, ali sicer si ima žena svojo srečo
s kakim darom odkupiti.

Dve ali tri ure nad Brun  s vik  o m je vas W en  d en  priča
nekdanjih slovanskih Stanovnikov tod okolo; na zapadu od tod
je druga vas Wendeburg,  v listinah 12. veka Winedeburg
in W e n e d e b u r c h zvana, in ne daleč strani še jedna, Wend-
hausen.  L. 1295. omenjajo listine nekega Balduina de Weno-
then  v teh krajih. 9 * ) Celo v stolnem mestu Brun s viškem so

*) ,,Vita S. Bernwardi.“ — „Mon. Germ. IV. 761, c. 7."

2 ) De Ludew.:  „Reliq. manuscr. II. 359.“

3 ) Pfeffinger:  „Historie des braunschw. liineb, Hauses.“

4 ) Gercken:  „Dipl. veter. March. I. 81. 199.“

5 j Beckmann:  „Besehreibung der Mark Brandenburg II. 96.‘‘

6 ) Helmold:  „Chronicon Slavorum I. 88.,,terra  a Sclavis usque
ad nostra tempora posessa. 11  —

7 ) Gereken:  „Fragm. March. I.“

8 ) Einhardi:  „Annale8 a. 822.“ — Pertz:  „Monum. Germ. I.“

9 ) Andred:  ,,Wend. Wanderstudien 158.“ — Ker se je uže tu in

tam oporekalo, da z „wend“ in „wind“ sestavljena krajna imena še niso

7

imeli še v 13. veku toliko upliva, da so nadeli jedni cesti in
jedkim mestnim vratom ime „slovansk“, „wendisch“. ')

Za Karola Velikega  je bila gotovo vsa zemlja okrog
mesta Quedlinburga  slovanska; mesto samo ustanovil je še
le Henrik  I., a kako sta bila ta kraj in njega okolica še kon¬
cem 10. veka s Slovani napolnena, čutil je Oton  II. 1. 979. Po¬
daril je quedlinburgski opatiji kos zemlje v tem kraji, ali vedel
jej ni druzega imena, nego slovanskega, in v darilno pismo se je
moralo zapisati: „terram, quae dicitur sclavonice O tliva. “ ' * 2 )
Mnogo quedlinburgskili listin zaznamuje samostanovo okolico in
posestvo s kratka: „partes Sclavoniae“, ter nabraja nedvomno
slovanske kraje, tako n. pr.: M er s el e vo, Orehu n, Wal-
dislevo, Utislevo  i. t. d. 3 )

Gotovo so tačas Slovani v Harzu  rudarili, ker še 1. 973.
se bere, da so stanovali okrog Mansfelda in Eislebna  in
razven tega še v 10 družili vaseh tam okolo, a v koliko druzih
še poleg teh, se ne ve, ker le slučajno se izveda o Slovanih iz da¬
rilnih pisem, sicer bi se ne bili pri nikaki drugi priliki ome¬
njali. Vrhu tega so se nam izgubile listine, ki bi služile lehko
morda v popolnejši dokaz o slovanskih Stanovnikih.

Povsod na križem menjajo se danes tu slovanska imena z
nemškimi. Med rekama U n st rut in Helme,  v sedanji kneževini
Schwarzburg-Sonderhausenu,  stanovali so Slovani tako
na gosto, da so Franki krstili po njih celo dva okraja Wini-
dongo in Frizinofeld. 4 ) Po Turingskem  je obilo slovanskih

neovržen porok o nekdanjih slovanskih Stanovnikih v takih krajih, izbrali
smo za opor svojih trditev krajna imena, o katerih nikakor ni dvomiti,
da spominja „wend“ na Slovane. Današnji ,,Brauerwend“ se piše v li¬
stinah 1. 1273. „ Brunmartis-geschwend“; ,,Hauptschwende“ seje  zvalo
1. 1223. „Eizicheswynden. <<  — Andreč:  n. i. kr. 156. Taka z „wend“
sestavljena imena nahajejo se rada na krajih, kjer se kaka reka ali po¬
gorje  v 6stri kljuki zasuče.

‘) And reč: n. i. kr.

2 ) Erath:  ,,Cod. dipl. Quedl. p. 15. N. 19.“ — Ob Wipperi
imenujejo se nedvomno slovanski kraji,,Lubisci*„Riedawici“, ,,Siabudizi.“ —

3 ) Erath:  „Cod. dipl. Quedl. p. 3.“

4 ) Wersebe:  „Beschreibung der Gaue Deutschl. p. 252.“— Abel:
,,Gesch. Karl d. Gr.“ — ,,Jahrb. des frank. Reiches.“ — Kentzler:
,,die Sachsenkriege Karl des Grossen“, v ,,Forschungen zur deutschen
Gesch. XIII. 436.“ — Vsi ti pisatelji menijo, da sta ti mali naselbini
jedna slovanska, druga friziška. A po kakem potu bi se bila dva takč
sovražna n&roda, kakor friziški in slovanski, blizo drug tik drugega na¬
selila? Vrhu tega priznavajo imenovani pisatelji, da je bil za Karola
Včlicega  ,.frizinovelt“ uže popolnem poslovanjen. Stvar je v resnici
drugačna: tudi „Frizinovelt“ je od svojega prvega početka s lovansk, to

8

imen. Oton  II.nabraja 18tvrdnjav v Hessengauskem,  name¬
njenih za obrambo proti slovanskim napadom. ‘) Da sta Lan-
guizza in Lupenze  m ar  eh  a slovanska kraja, zato zadostujeti
uže imeni. Pri Eisenachu  se v listinah omenjata Eiteirvvi-
nidin  1. 958. in Luppitz  1. 779.

Vrsta slovanskih krajev se ne pretrga niti dalje proti jugu
ne. Se ve, danes posled tisoč let ni moči za vsako ped zemlje
dokazovati, da je bila kdaj slovanska, po jedni strani zaradi po¬
manjkanja listin, a po drugi strani so pisači po nemških kance-
lijah slovanska imena tako po svoje zasukavali, da jih nikakor
ni več izpoznati. — Mnogim eisfeldskim  krajem nadeli so
Slovani ime. O samostanih Mi 1 z e in Rohr  se čita, da sta mar¬
sikaj pretrpela zavoljo slovanskih napadov in sicer „e regione
Boemiae“. * 2 ) Umevati je, da seta B o emij  a ne sme iskati v sedanjih
čeških mejah, ampak na iztoku in jugu ob turingskem gozdu.
Slovani tu niso bili usiljenci, ki so jih Nemci med seboj trpeli,
dokler se jim je izljubilo, ampak to je bila njim svojina iz davnih
pozabljenih dni; uže Nemci je niso mogli drugače zaznamo¬
vati, nego „regio Boemiae 11 . Vsaj se ne bode hotelo trditi, da
so „Boemi“ današnje „Ceške“ tako daleč hodili plenit. Skozi to
Boemijo, in ne skozi sedanjo, kakor se navadno misli, je vodil
Karol Veliki  1. 791. svoje vojskine čete na Obre,  in s tem
se strinja tudi, da seje  sešel z Obri pri Kampu,  ob reki,
sedaj še tako zvani. 3 )

Grapfeld  med rekami Ilzo, Baunach in Zalo, Folk-
feld in Rangau, Banzgau  i. t. d. so skoraj popolnem slo¬
vanski; 4 ) ob Rodachi  in njepritocihstale so slovanske vasi. 5 )

krajno imd je napravljeno iz debla breza,  popolnem jednako, kakor:
Friesach, Briesuitz, Priegnitz, ruska Berezina i. t. d. Slovani so dajali
krajem kaj radi imena dreves; Deuben, (dob), Leipzig, (Lipsko), Werben,
(Vrbje), Jessenitz, Jevesenic, (Jesenice, jesen), Kaina, (hoja), Bora, (bor),
Schmeritz, (smreka), Gablonz, Gablenz, (Jablanec, jablan) i. t. d. Glej :
Andred: ,,Wanderstudien“.

*) „Ausland: Zeitschrift  1869.“ — Wenk:  „Urkundb.

II. 25.“

a ) Browerus:  „antiq. Fuld. XVI.“

3 ) „Ann. Einhardi  a. 791.“

4 ) O teh krajih poroča se 1. 889.: „decimarn tributi, quam de par-
tibus orientalium Francorum vel de Slauis ad fiseum dominieum, annuatim
persolvere solebant, quae secnndum illorum linguam steora vel ostarstuopha
vocatur.“ Eccard.  „Comment. Franc, orient. II, 895.“ — ,,Štibro“ po¬
znali so Slovani zatorej uže kaj zgodaj,

5 ) Pistorius:  „Trad. fuld. III. 593.“: deinde ad introitum Ra-
taha in Soraha,-.  . . . Gruizene bach (grozen) . . Winidonseo . . ,
(„Vind“, „selo“).

9

Okrog  Coburga, Lichtenfelsa, Staffelstetna, Hass-
furta i. t. d. imenujejo se poznejše slovanska sela.

Največjo veljavo so imeli Slovani ob M en n in Radanci,
kjer so se zvali Moinwinidi in Radanzwinidi. — Wiirz-
burg, Wirzaburg leži „in confinibus Francorum et Sclavo-
rum.“ ') Na jugu so sezali do reke Altmlihl, ter čez Dunav
podajali roko južnim Slovanom, karantanskim, panonskim in dal¬
matinskim. Njih najzapadnejša sela so se uže prilično ome¬
njala.

Nekoč je Karol Veliki  sam izjavil, kako daleč sezajo po
njega misli prave grmanske meje njega kraljestva. Bilo ie takoj
po nesrečni vojski s Čehi 1. 805. V Theodonis vili  a (Dieden-
hofen) prišel je Karolov sin, ki mu je bilo izročeno vodstvo
vojske na Češkem, poročat, kako nesrečno se je bojevala. Takoj
na to, še v Theodonis  v i 11 a,  kjer je sin sešel se z očet om,
ki zavoljo svoje starosti ni maral več četam biti poveljnik v
vojskah s Slovani, ukazal je Karol,  da frankovski trgovci
ne smejo s Slovani kupčevati. Le do meje jim je dovoljeno iti,
in da se njega ukaz izvrši, zapovedal je, naj se utabore na iztočni
grmanski meji v močnih tvrdnjavah posebni stražarji, mejni grofi.
Ti naj prepovedujejo trgovcem prodati na Slovansko bodi si ka¬
tero koli orožje, a mimo tega, in to je bila morda glavna stvar,
imeli so mejni grofi pripravljeni biti vsak hip na boj s Slovani, ker
pričakovalo se je, da po nesrečni češki vojski se bode vnela
skoraj zopet vojska s Slovani. Ustanovil je Karol  s tem vojaško
zavarovano črto od baltiškega morja do Dunava in od tod do
Adrije. In kateri kraji so znamovali mejo? — Bardenovik,
Celle  na Ali  eri  (sicer vendar ni dognano, ali naj se pri
Schessla  misli na ta ali kak drug kraj), Erfurt, Hallstadt
na Zali, Forchheim, Breemberg, Regensburg, Lau¬
ri  a c um  (Lorch.) * 2 ) Tako si je mislil Karol  mejo, le v Mag¬
deburg  postavil je še čez to mejo noter v slovanski svet grofa
s posadko. Z bistrim očesom je najbrž uže 1. 780., ko je šel na
Veleča n e čez Labo,  ter most utrdil na obeh bregovih, upo-
znal vojaško imenitno lego tega kraja. Poznejši veki so do¬
kazali, da se ni motil.

') Monum. Boic. XXVIII. 40. a. 846. „In terra Sclavomm . .
qui vocantur Moinwinidi et Radanzwinidi.“ — „Thurphilum, juxta ripam
fluminis Moin in regione Slavorum.“— Pia tori us: n. i. kr. Thur-
philum  je današnji Dorffles blizo mesta Bamberga. O teh Slovanih glej
poleg Šafafikovih: ,,Starožitnosti II.“ Haas:  ,,Geschichte der Slaven zwi-
schen der Aisch u. Ebraeh.“

2 ) ,,Capitulare de negotiatoribus“ Pertz:  „Monum. Germ. Legea I,
133.“

10

Z našimi prej navajanimi pričami strinja se ta Karolov
ukaz popolnem, kar se tiče slovanskih Stanovnikov tudi tostran
Zale in Labe.  Sčasoma, in sicer naglo prišlo je mnogo teh
krajev,nekateriužeza Karola Velikega,  pod frankovsko go-
spodstvo, a njih vojaška in politična uprava bila je popolnem
drugačna od one starogrmanskih dežel. Nalog mejnemu grofu
je bil za Karola Velikega  obramba frankovskih mej; a po¬
znejše, gotovo ne uže za Karola,  dasi tudi bi mu bilo to zelo
po godu, pripal mu je drug nalog, namreč: mejni grof naj po¬
tiska nemško mejo  kolikor moči v slovanski svet.  Kolikor
si je dežele na novo pribojeval, bil jej je skoraj neodvisen gospod;
frankovski, poznejše nemški kralj, prepustil mu je vojaško in sod-
nijsko vodstvo.

Ti novo pridobljeni, a s frankovskim kraljestvom politično
ne zjedinjeni okraji slovanski so se zvali marke, in Karol
Veliki  n.pr.je smatral tudi Karantanijo  za marko, dasi je
uže dolgo Bavarom,  indirektno zatorej Frankom, hlapčevala,
le ker je bila slovanska.

Marke so bile pričetek in podlaga grmanizaciji. Kadar se
je slovansko stanovništvo po markah toliko podalo, da je poza¬
bilo po večjem svojo staro svobodo in se Frankom, poznejše Nem¬
cem zdelo uže zrelo za popolno uničenje političnih in verskih
pravic, potisnili so ga v živelj frankovskemu kraljestvu ter mu
odvzeli zadnje upanje kake bodoče samostalnosti.

Franki so bili izvrstni politiki. Polagoma, z lepa so pri¬
vajali slovanskih narodov grmanskemu jarmu; vsaj za Karola
Velikega  je bilo tako. Ko je prevrnil vojevodski prestol ba¬
varskega Ta silo  na,  ki so mu hlapčevali Karantani,  kneže-
vali so jim domači, slovanski knezi. Karol Veliki  jih ni pro-
gnal, ampak pustil jim je prejšnjo čast in veljavo. Kakošno veljavo
je imel karantanski knez Ingo!  Povabil je nekdaj poleg kr¬
ščanskih hlapcev in nesvobodnih ljudi svoje velikaše, ki so ostali
veri pradedov zvesti, k sebi na obed. Hlapce, kristijane, je po¬
gostil z jedmi v srebrnih in zlatih posodah, a pred poganske
velikaše je dal postaviti prstena in lesena torila. To je bilo
grozno razžaljenje mogočnega plemstva, (ako se izraz dovoljuje, ker
plemstva v našem smislu stari Slovani niso poznali). Teli ve¬
ljakov ne bi bil mogel in smel tako grozno razžaliti, ko ne bi
se bil naslanjal na Franke;  ali, da je tem načinom bil dan za
dnevom odvisnejši od frankovskega kraljestva in z njim vred
najbrž tudi drugi slovanski knezi, tega Ingo  morda še opazil
ni. Se ve, vsi niso trobili v frankovski rog. Ljudevit,  voje-
voda podravskim Slovenom, uprl se je takoj, ko je Karol Ve¬
liki  zatisnil oči, prikritemu in počasnemu grmanizovanju. Njega
glas je probudil Slovane k zavesti; zgrabili so za orožje- ter ho¬
teli posta viti jez daljnjemu grmanizovanju. Frankovskemu kraljestvu
je bil to nevaren upor, ali bilo je prepozno. Slovanski knezi so

11

bili uže toliko preslepljeni, da so svojim bratom postavili svoje
slovanske čete v boj nasproti. Ljudevita  so popolnem prema¬
gali, slovanska moč in veljava je bila tu na jugu pobita. Ko je
pal najnevarnejši sovražnik Ljudevit,  bilo se ni Slovanov bati
in na jedenkrat izginejo slovanski knezi iz Karantanije in
Panonije.  Frankovsko načelo, ki ga nekateri razlagajo za
izraz pravice, da se pusti podjarmljenim njih stara uprava tudi
še dalje, se je zdajci pozabilo, takoj, ko je bil čas za to ugoden.
Nasledniki slovanskim knezom so nemški grofi. Ponemčevanje je
imelo odšle prost pot. O sredstvih, ki so jim pri tem pomagala,
Nemci niso bili izbirični; največ so menili opraviti z mečem v
roči, z vojskino silo.

II. Pregled slovanskih bojev z Nemci.

Prvi in najveljavnejšipripomoček grmanizacijijebil meč.—

Karol Veliki  ni podjarmil nobenega slovanskega naroda,
izvzemši karantanske, panonske in dalmatinske Slovane, ki so
pod bavarsko, bizantinsko in obrsko vlado se bili privadili po¬
korščini in hlapčevanju. Prvikrat v dotiko s Slovani je prišel
1. 870; pogodil se je z njimi lepim potem.

Dve leti zatem so planili S or bi na Turingsko in Sak¬
sonsko: Karol  je poslal nanje tri vojevode z malo peščico
ljudi, a priporočil jim je, naj si s Slovani ne dade preveč opra¬
viti, ustreženo mu bode, če jih zapode le z nemških tal. Sedem
let zatem zbral je res močno vojsko ter vdaril z njo na Vele-
čane  ob desni Labi,  ali opravil ni ničesar. Tedanji zgodovi¬
narji trde sicer, da jih je zmogel tija do reke Pene  in balti¬
škega morja, toda verjeli bi jim, ako bi le vedeli kaj poročati o
velikanskih klanjih na slovanski zemlji, kakor n. pr. v sakson¬
skih vojskah, ko je velel Karol  s pridevkom Veliki,  v jeden
dan tisoče srčnih mož usmrtiti, ali v obrskih vojskah, kjer je
frankovski meč silno razsajal, da so o Obrih le v prislovicah
govorili, tako so jih potrebili; uže nekoliko let po njih pobitku
ni bilo o njih ni duha ni sluha. —

O takih klanjih ne vedo tedanji zgodovinopisci ničesar po¬
ročati in celo o danji ne, ki je Karol Veliki  ni odpustil no¬
benemu zmaganemu narodu.

Nič boljše se mu ni godilo 1. 805. na Češkem — dotle je
vladal mir med Slovani in Gr mani. Tudi pri tej priliki mu pojo
frankovski analisti hvalo o slavni zmagi, a da so to le slavo-
pevke prilizljivih ust,  izpričal jePalacky  z neovržnimi do¬
kazi. ') v Prvi nasledek pobitke, ki so jo prestregle frankovske
čete na Češkem 1. 805., je bila ona sloveča trgovinska prepoved
in ustanova mark. Zmaga češka izpodbudila je Sorbe  takoj
drugo leto k vojski s Franki. S or bom se je bližala frankovska

Palacky: „Gescb. Bohm, 101.“

12

nevarnost bolj in bolj. — V vseh naslednjih bojih Karolovih
s Slovani so Franki le svoje kože branili; da bi kak narod on¬
stran Labe bili pod-se spravili, o tem ni nobenega sledu.

Karol  se ni maral s Slovani rovati. Poznal je svojega
sovražnika, in zadostovalo mu je, da je z upravo in ustanovo mark
zapustil svojim naslednikom krepko podlago razširjevanju gr-
manskega življa v Slovanih.

Karolingi, Karolu  potomci, niso bili posebna nesreča
Slovanom, ker opraviti imeli so sami s seboj dovolj: sin je tepel
očeta, brat brata. Skoraj popolnem so jih puščali v nemar, tako
zelo, da so se ustanovila ob Dunavu,  ob njega levem in des¬
nem bregu, slovanska kraljestva. E a s ti s 1 a v in Svetopolk
nameravala sta ustanoviti slovansko državo, ki bi sezala od
Adrije do baltiškega  morja, od Labe do Dunava.  Sreča
bila njima je nemila, nemila kakor preje Ljudevitu,  ki je skušal
združiti vsaj Jugoslovane  ter ustanoviti slovansko kraljestvo.
Madjarski hudournik je S vet op olko  ve  nadeje 1.905. in 906. uže
v kali zadušil. Kakošno lice bi bila Evropa dobila brez prihoda
Madjarov, o tem ugibati je, se ve, ničevo, le toliko se reče, da
bi bila slovanska liturgija neprecenljivega pomena za razvoj ob-
česlovanskemu slovstvu in za združenje vseh slovanskih jezikov
v jeden vsaj pismen jezik.

Ljudevit Nemški  napenjal je vse svoje moči, da si pod-
kloni Češko. L. 846., 847. v in 850. bili so se ob čeških mejah
krvavi boji, a leta 872 so Čehi Nemce popolnem iz dežele po¬
tisnili. Ža Arnulfom  sedlo je 1. 899. otroče Ljudevit  na
slaven prestol Karola Velikega.  Teh 12let, dokler je on kra¬
ljeval, bili so Nemci veseli, če so se ubranili Dancev od severja,
Madjarov od juga. — Domače tako zavite in zasukane razmere,
prepiri in tekmovanje domačih knezov dovolile niso tudi Kon¬
radu  I. (1. 911. — 919.) Slovanov bodi si kakor koli nadlego¬
vati, a naslednik njemu Henrik  I. (1. 919. — 936.) bil je velik
in nevaren sovražnik Slovanom. — Najpreje se je z domačimi
knezi pobotal in sprijaznil, zatem je stisnil meč trdnejše v pest,
kajti prihrumeli so zopet Madjari čez meje. Ta pot so Sak-
sone  najhujše prijeli. Da se jih Henrik  prej ko prej odkriža,
obljubi jim danj, če ga 9 let pri miru puste. Ta čas, je upal,
bode se zavaroval, privadil Sak s e jahanju in boju s konji co, in
zvlasti na življenje in obrambo tvrdnjav in gradov. Noč in dan
so se zidale tvrdnjave ob meji, in sicer ob jednem namenjene
proti Slovanom in Madjarom. 'Kakor gobe iz tal rastla so ozidja,
tabori, prerovi. Goslar, Qnedlinburg  i. t. d. pokazali so se
takrat prvikratv  zgodovini, M e r z e b u r g.se je dobro utrdil, in v
njega okolici so se naselili rokomalhi, tatovi, razbojniki in druga
sodrga, zgolj nič vredni a predrzni in srčni ljudje. Domačine,
(Nemce v M e r z e b u r g u) pleniti jim je H e n r i k ostro prepovedal,
ali na Slovane naj planejo, kadar in kolikor kratov se jim izljubi.

13

Na Slovanih učil in vadil je svoje vojskine moči, in 1. 928. je
hotel na njih resno poskusiti, koliko veljajo njega naprave.
Do Labe in Zale  so bili Slovani po večjem uže vsi podjarm¬
ljeni, to delo so storili mejni grofi od Karolovih dni sem. L. 928.
pak je vdaril Henrik čez Labo na Slovane in Sprevjane.
V najhujši zimi, na ledu taborujoč, oblegal je Branibor,  ki se
o tej priliki prikaže prvikrat  v zgodovini. Kadar si gaje
prisvojil, zasukal se je proti Gl o m a čem (Dalaminzii), razdejal
je njih glavno mesto Jano,  možke je do zadnjega pobil, ženske
in otroke v sužnost prodal, in sicer ne po nemških deželah, am¬
pak prodal jih je Madjarom,  kjer se jim je godilo hujše, nego
li v kateri drugi sužnosti. Gl o m ač e je tako do dobra iztrebil,
da se odšle ne pokažo v zgodovini nijedenkrat več. Na njih
zemlji se je sezidala nova nemška tvrdnjava Mizna,  (Meissen),
da pripravlja nemškemu gospodstvu daljni pot na iztok.

Ravno omenjana slovanska plemena imela so v tem boju
Čehe zaveznike. Takoj drugo leto (1. 929.) občutili so ti nemško
jezo. Osoda jih je tepla za njih izdajstvo pred skoraj četrt ve¬
kom, ko so iz gole zavisti, sebičnosti in nespametnega tekmo¬
vanja zapustili Moravce  v najlmjši zadregi. Po poginu morav¬
skega kraljestva bili so Čehi popolnem osamljeni. Bilo jih je
nekako groza in ozrli so se po zaveznikih. Vratislavu  so¬
proga Dragomira  privela je svojih polabskih rojakov v češki
tabor. Bila je hči polabskemu knezu, ki je s svojimi prijatelji
prebil uže marsikater krvav boj z Nemci. L. 928. obrnila mu je
sreča, kakor smo uže rekli, hrbet, ali poleg njega tudi Ha-
volanom, Glom v ačem, Radarijem, Lužičanom  i. t. d.
Za njimi so prišli Čehi na vrsto. V nesrečo jim je kneževal ta¬
krat Vaclav  I., uže kristijan, meneč, da ima biti iz tega vzroka
Nemcem prijatelj. Naj se je ljudstvo tudi krepko upiralo — ko je
prišel Henrik  I. pred Prago,  odprl mu je vrata, poklonil se
mu, ter platil danj. Takoj so jeli vreti iz Bavarskega in Švab-
skega nemški duhovniki, trgovci in rokodelci v deželo. Čehi so
zelo težko prikrivali svoje razkačenje zaradi plačevanega davka.
L. 935. storil je Vaclav  I. krvavo smrt; rodni brat Boleslav
ga je zaklal klečečega na cerkvenem pragu. Tako je bil češki
narod razsrjen, da mu je Boleslavov izgovor,  češ, daje
brata usmrtil, ker je Nemcem danj plačeval, za opravičenje bra¬
tomora popolnem zadostoval.

V početku Boleslavovega  kneževanja je bilo upati, da
se bode dala iz češke zemlje iztrebiti vsa nemška usiljenost, a
vladal je takrat Nemcem najveljavnejši kralj srednjega veka,
Karola Velikega  morda izvzemši: Otoni. Boleslav  je
bil za boj z Nemci prešibak, udati se je moral, kakor njega
prednik, umorjeni brat, ter Nemcem plačevati davek.

Nasledoval mu je Boleslav  II., resničen, ne samo navide¬
zen prijatelj Nemcem, ki si ni izbral le nemške soproge, ampak

14

je celo svojih vojakov bavarskemu Henriku Prepiralcu  V
pomoč poslal, ko se je spenjal po nemški kroni.

Ob Labi in Zali bili so se v tem boj za bojem zvlasti
sta se Nemcem odlikovala mejna grofa saksonska Thietmar in
Bernhard.  V kratkem sta podjarmila, vsaj začasno, vse Slo¬
vane od Labe  do O d ar  e. V najhujši nesreči prijela je Slo¬
vane obupnost in jeza. L. 929. privrela jih je k L en činu  (Lun-
kini, Lenzen) neznanska množica; nad 100.000 mož, pravijo te¬
danji pisatelji, jih je palo. Ta pobitka je bila severnemu Slo¬
vanstvu prvi smrtni udarec. Dosle so še upali, rešiti se kako
nemškega jarma, odšle so izginili zadnji upi. Rešitev je bila le
še možna v združenji vsega severnega zapadnega slovanskega
sveta okolo jedne zastave, a posameznike, kakor so bili Slovani
vajeni vojskovati se, zatrli so Nemci lehko. Ali dragoceni biser
svobode so hoteli Slovani drago prodati. G-rozni so boji, ki so
jih bojevali zatem zvlasti z brezobzirnim, zvijaškim in krvoloč¬
nim mejnim grofom Geronom,  kateri si je v Nemcih zaslužil s
svojo krvavo slavo ime „ velikega mejnega grofa.“ Te nebrojne
Boje, ki jih je bila pojemajoča slovanska svoboda, je skoraj ne¬
mogoče pregledno razvrstiti. Težko je odgovarjati, kdo je bil
groznejši in surovejši, Nemec ali Slovan. Ono strastno sovraštvo
proti Nemcem, ki se je kazalo v vseh poznejših vekih slovanske
zgodovine, v srednjem in novem veku, jelo je kaliti še le za Ge-
rona in Otona.  Nemške grozovitosti niso podobne početju naj-
izobraženejšega naroda tedanjih časov, naroda, ki je stal na čelu
evropski moči in slavi. Zagrizenost se je bila tako razvnela, da
sta pozabila sovražnika na vse božje in človeško pravo. Slovani
so se borili kot levi. Rojen saksonsk pisatelj pripisuje jim svoj-
stva, ki celo njega rojakov niso odlikovala, ko so se borili za
svojo svobodo s Karolom Velikim.  A najhujša slovanska
nesreča je bila, da jim je manjkalo jedinostnega vodstva; branili
so se v malih trumah vsak okraj za-se, v tem ko so jih Nemci
vselej z vso močjo objemali.

Še jedenkrat in poslednjič poskusili so polabski Slovani re¬
šitev tak6 dolgo branjene svobode, ko se je namreč raznesla po
slovanskih pokrajinah grozna novica, da je dal Geron  30 slo¬
vanskih glavarjev, povabljenih k sebi na razgovor o miru, za¬
vratno poklati. V svoji srčni bolečini prijel je poslednji slovanski
mož za meč. Srd in navdušenost sta bila tolika, da se celo gro¬
zoviti Geron  ni mogel Slovanom sam več ubranjevati. Prosil je
Otona  I. pomoči. Videti je bilo, kakor bi hotela sreča Slova¬
nom z nova posijati. Prodrli so čez saksonske meje in tam s
polno mero povrnili, kar se jim je doma britkega in žalega sto¬
rilo'. A tudi Oton  I. je bil v zadregi, na vseh straneh svojega
cesarstva moral je homatije k tlam pobijati. Takoj ni mogel priti
na pomaganje svojemu zvestemu služabniku. Kakor bi bilo iz¬
govorjeno, pridrli so še vsemu na vrh madjarski viharji čez Nem-

15

čijo. Nijedne meje ni bilo moči vztrajno braniti, na vseh
krajih so Slovani zmagovali. Toda za madjarskim uničenjem pri¬
hajalo je slovansko. Po zmagi na leškem polji se vojska še od-
dehniti ni smela. Oton  jo je odvedel takoj z bojišča na Slovane.
Dva meseca po slavni zmagi madjarski potolkel je tudi Slovane;
natančnejšega, kje in kako se je boj vršil, ne vemo. Tako se je
zopet končal poskus, ki je obetal toliko sreče!

Ustanovljanje cerkva in škofijstev bili so najbližnji nasledki te
vojske. Krščanstva, ki jim je donašalo le bremena in težnje, bra¬
nili so se Slovani z vsemi močmi. Njega veljavo in grmanizo-
valno moč znali so Slovani tako dobro ceniti, kakor Nemci sami,
ki jim je bilo znano, da Slovanov ne bode moči preje zatreti,
ter upogniti njih tako neugibičnih tilnikov, dokler ne bodo uni¬
čeni zadnji poganski ostanki, spominjajoči jih v jednomer nek¬
danje slave in svobode pradedov.

Meč in križ podala sta si pri grmanizaciji roko; ko se ni
še kri na mečih dobro ohladila, zidali so Nemci uže cerkve. L.
946. ustanovilo se je škofijstvo Havelberg,  1. 949 braniborsko,
1. 967. magdeburgsko nadškofijstvo, 1.968 mizensko i. t. d. Slovani
so čutili pomen teh ustanov in uprli so se proti kristijanstvu z
vso silo; marsikaterega domačega pokristjanjenega kneza so ubili,
tako n. p. 1. 1066. Grottschalka.

Na preži bili so Slovani tudi po pobitki 1. 955. še vedno.
O vsaki priliki, kadar koli se. je ujel nemški cesar v kako za¬
drego, zgrabili so za orožje. Še dobrih 200 let zatem so v jed¬
nomer bili pripravljeni vsak hip zastaviti za narodno svobodo
svoje najčilejše moči. Ko se je Oton  II. 1. 973. (— 983.) daleč
od doma, v spodnji Italiji tako nesrečno s Saraceni pretepal,
ujunačili so se 1. 983. z nova ter so hladili svojo jezo najbolj nad
krščanskimi ustanovami, samostani in škofovskimi stolicami; B r a-
nibor in Hamburg  so do dobra zdrobili. Za kratko časa iz¬
gubili so Nemci vse pridobljene slovanske dežele, a le malo let
poznejše poklonile so se prejšnji sužnosti.

V večjem broju poskusili so Slovani zopet 1. 996. nemški
jarem otresti, ali tudi ta pot zastonj, in zatem ni o kaki večji
ustaji ob Labi več govorjenja; ustajali so še tii in tam, toda
samo'v majhnih krdelih. Le lokalni upori so to.

Ob baltiškem morji stanujoči narodi slovanski bili so ne¬
koliko srečnejši; zvlasti po Meklenburgu,  kjer jih Nemci za¬
voljo Dancev niso mogli zelo pritiskati, ohranili so si svoje do¬
mače kneze do 1. 1140. Nemški vojevode Bilungi  so jih želeli
pač odstraniti, a bili so prešibki za to. Kakor vsi Slovani, upi¬
rali so se tudi Obodričani krstu z vso močjo. L. 1066. ubili so
svojega kneza Gottschalka  po krstu, ter si izvolili Kr uka,
kneza rujanskega, svojim gospodom, ki je krščanstvo po M e ki e n-
burgskem  skoraj dodobra iztrebil. Po njega smrti omožila se
je Krukova  soproga s Henrikom,  sinom Gottschalko-

16

vi m; Obodričani so ga ubogali, dasi tudi je bil krščen, a ni
s tako pristudenimi sredstvi, kot njemu oče, silil ljudstva h kr¬
ščanski veri. Za Henrika  bili so Obodričani  najmogočnejši
slovanski narod, ter so si podjarmili P o m o r j a n e in B r e z n i č a ii e
(Priegnitz). Od vseh strani zatirani, stopili so Pomorjani na
poljsko  stran, ter sprejeli 1. 1125. krščanstvo. Na jedili strani
mogočno kraljestvo obodričansko,  na drugi poljsko! Zopet
se je kazala mogočost, da se ustanove slovanske meje ob Labi,
a tu sta stopila Albrecht Braniborski,  Medved, in Hen¬
rik  Lev, Slovanom na pot. Albrecht  je podjarmil v kratkem
Breznico in Suhavo  (Zauche) in deželo ob Ha voli.  Zadnji
slovanski knez v teh krajih Pčibislav  zapustil je svojo kne-
žijo v oporoki Albrechtu.  Pokrajine ob O d ari, Pomoran-
sko, Bar min, Teltow, Stari Grad  i. t. d. podjarmili so
Albrechtovi  sinovi. Ljibuso  zajeli so Nemci 1.1250., aliužev
početku 13. veka bojevali se niso več s poganskimi, ampak uže
s krščenimi Slovani. Ravno tako je kazal Henrik  Lev  svojo
moč po Meklenburgskem.

Sredi 13. veka ga ni bilo na Severju uže nobenega svobodnega
slovanskega naroda. Bojevalo se je sicer še leto za letom,
a odločilno svojo veljavo so ti boji uže v 12. veku izgubili, vso
pozornost pak so potegnili nase takrat Čehi in Poljaci, zvlasti
Poljaci, in sicer za Boleslava Hrabrega.

Razmere in sreča obetale so povrnitev nekdanjih slavnih časov
Slovanstva. Jednako moravskemu Svetopolku  nameraval je
Bol e s la v združenje vseh severnih Slovanov  v jedili državi
ki naj bi sezala od L a b e in Z a 1 e do ruskih mej;. Bil je to drugi po¬
skus v vsej slovanski zgodovini. Čehom, Slezom, Pomor-
j a n o m,  JP o r u s o m in L u ž i č a n o m , vsem tem nemškim
hlapcem obljubil je, da se jim bode nemški davek odpustil, če
pritegnejo^ na njega stran. Dolgo je hodila sreča z njimi in uže
je bilo skoraj gotovo, da Laba  ostane slovanska reka, kar ga
zapusti češki knez, ter prestopi v nemški tabor, ko je šlo njega
seme najlepše v cvet. Bilo'je v drugo, da so češki knezi s tek¬
movanjem izdali slovansko stvar. Da jeSvetopolkova  država
tak6 nesrečno poginila, niso oni malo zakrivili, da se je moral
Bol e slav Hrabri  na polu pota do svojega smotra vrniti, bili
so oni vzrok. Rajše je češki knez Boleslav  Nemcem hlapčeval,
nego bi se sprijaznil z mislijo, da bi z njega pomočjo dospel
kak slovansk knez do višje slave, kakor si jo je mogel on pridobiti.

Za Čehi stopili so skoraj Lužičani. V koliki zadregi so bili
pač Nemci, da so ti navdušeni kristijanje dovolili Lužičanom
pogansko bogočastje, če le Boleslava  zapuste. V veliki za¬
dregi so bili, a bili so tudi boljši politiki od Slovanov.

Popolnem osamljen moral jeBoleslav  miru prositi (1. 1004),
toda čakal je le ugodne prilike, da se zopet z Nemcem poskusi.
Najprej je vendar upokoril Lužičane, izdajice, ter prodrl zatem

17

do Labe. Štiri leta so se neprenehoma bojevali (1. 1008—1012).
Sreča se ni hotela nikamor nagniti, naposled so pritisnili Mad-
jari  k Nemcem in osoda slovanska je bila odločena. Stefan  I.,
madjarski svetnik, mož Henrikovi  sestri Grizeli,  povzročil
je, da so Nemci od 1. 1012. laže shajali. V nesreči so prijeli
Boleslav  a tudi Prusi,  a junaku ni upadlo srce. Da so ga
Nemci 1. 1015. pred svoje sodišče pozvali, (tako so bili predrzni,
da so svojega najnevarnejšega sovražnika, ki se je cesarstvo
treslo pred njim, vazalom smatrali!) zato, se ve, se ni zmenil.
Se jedenkrat 1. 1017. v  poskusil je svojo srečo. Bojeval se je z
Nemci, združenimi s Čehi, Rusi, Madjari in Lužičani. Nemška
vojska prodrla je v S 3 e z i j o, ali B o 1 e s 1 a v jo je potisnil nazaj;
Prusom in Madjarom je bilo skrbeti, da se doma ubranijo Po¬
ljakov. Boleslav  je naposled upoznal, da se dalje vsem tem
silam ne bode moči srečno upirati. Ponudil je Nemcem mir, ki
so ga sprejeli 1. 1018. v Budi Šimu  pod pogoji, častnimi za Bo¬
leslav a.

Daši tudi ga Nemci niso premagali, bil je ta mir za Slo¬
vanstvo vendar le velikega pomena, ker ta pot se je nameravala
drugič in poslednjič ustanova velicega občeslovanskega kraljestva. Za
uresničenje teh namer je bil Boleslav  jedini sposobni junak. —
Po storjenem miru je bil najveljavnejši evropski knez; nemški
vitezi so si šteli v čast, pod njega zastavo boriti se z Rusi. B o-
leslavova  imenitnost presezala je celo slavo nemškemu cesarju.

Po njega smrti ugasnila je ta slava, in po raznovrstnih so¬
vražnikih od vseh strani tiščana, v domač hišni prepir zamotana
kraljeva družina dospela je takoj naslednji čas skoraj na rob
poginu.

III. Gospodarske razmere in naseljenje Nemcev.

Da je bilo moči zatreti Slovanstvo z mečem in ognjem — Nemci
bi ga bili zatrli; ne smejo si očitati, da so si v tem oziru premalo
prizadevali. Navzlic temu je ostalo po podjarmljenih deželah še
mnogo, mnogo Slovanov; skoraj čuditi se je, da so prebili te vi¬
harje. A kako to, da so poznejše, ko so bili uže vkročeni, ko
so se vojskine vihre polegle, vendar le pozabili svoje narodnosti
ter s časom popolnem izginili iz zgodovine? Po drugih krajih in
drugim narodom se ni tako godilo, Alzacija  n. pr. je danes še
zelč nemška, dasi tudi ne morda s svojimi simpatijami. Bol¬
gari,  zmagovalci Slovanov, so se celo svoji narodnosti izneverili
ter naposled med Slovani izginili. Krutejšega gospodarja, kakor
so ga imeli n. pr. Bolgari, Srbi, Bošnjaki in Hercego-
vinci  vek za vekom, pač ni imel noben slovanski narod, in ven¬
dar so si ohranili jezik do današnjega dne. Takih slučajev ome-

2

18

njalo bi'se leliko še več za pričo, da si mogo ljudstva, tudi
podjarmljena in pod tujo oblastjo obraniti svojo narodnost in svoje
ljudske posebnosti. Kaj je li tako zelo uplivalo na pogin slo¬
vanskega jezika na sedanjem nemškem severju?

Odgovor na to vprašanje se zdi uže sam ob sebi razumljiv,
in se je navajal uže nekaterikrat, češ, da tirja zakon narave,
kjer se srečata neizobražen in izobražen narod, mora prvi spre¬
jeti narodnost ali jezik svojega izobraženejšega soseda, ali v svojih
reprezentantih izmreti, kakor n. pr. indijanski rudečeko-
žarji v Ameriki  tik izobraženih Evropcev. A ravno navedeni
slučaj o Alzaciji  omeče neogibno veljavo te trditve, in vrhu
tega: so li bili zaostavši Slovani res tako zelo za drugimi na¬
rodi? Je li stal njih grmanski sosed res na toliko višji stopinji
omike mimo njih?

Kar nam poročajo o slovanski izobraženosti sovremenski
grmanski pisatelji, je pristransko in Slovanom sovražno blago.
Slovani so jim bili pristujeni, ne le, ker so bili Slovani, zaradi
tega bi jim bili tedanjiki še prizanašali, kajti pojem narodnosti je
bil še nepoznana stvar, ali Slovani so bili pogani  in to je
tehtalo več. Vrhu tega pak so o vojskah in značaju Slovanov
pisali duhovniki in menihi, ljudje, ki si morda še meča niso znali
opasati. Pisali so, kar so jim pripovedali iz slovanskih bojev
domov vračajoči se vojaci, napolneni še z jezo in sovraštvom,
ki so se ga napili v boju. Nekateri so imeli pač priliko opazo¬
vati Slovane na svoje oči, n. pr. Helmold, Widukind,
Adam iz Bremena,  a ravno ti jim ne vedo, razven če je govor¬
jenje o verskih zadevah, ničesa očitati. Grozoviti, nečloveški so
bili boji na obeh straneh, na nemški in slovanski, grozovitejši
morda na nemški; v večnih bojih, sedaj s Slovani, sedaj med
seboj, sedaj na Laškem privadili so se nemški vojaci krvi, kakor
tiger.

Z bojami sovražnikovih pisateljev se ne da naslikati pravi
značaj, a domačih, slovanskih virov nemarno nikakih. Prenaglo
se je sklepalo od tod, kako neomikani so bili Slovani, da se iz
tolikega broja narodov ni ohranil ni jeden pismen spominek, ali
zabilo se je pri tem požiganje slovanskih mest in vasi in s ka¬
kimi silnimi pripomočki so Nemci zatirali vse, kar je bilo (zvlasti
v poslednjih dobah srednjega veka) v kateri koli zvezi s slo¬
vanskim jezikom. Vendar, da je bilo pisanje in branje Slovanom
znano, ali vsaj razum o veljavi narodnega jezika, svedoči E a-
stislavov in Svetopolkov  poziv, ki sta ga poslala v Ca¬
rigrad,  proseča za slovanskega jezika vešče prelagatelje sv.
pisma in evangelijev. Take potrebe ni čutil noben  nemšk kralj
in cesar, ni takrat, niti ne še mnogo vekov poznejše. „Inga,
kneza karantanskim Slovenom, ubogalo je ljudstvo, naj je raz¬
glasil svoje povelje ustno ali pismeno,“ pravi neimenovani pisatelj

19

»Conversio Bagoariorum". ’) Ljudstvo ali vsaj plemiči so znali
zatorej brati, in to hoče mnogo pomenjati v časih, ko niso bili
celo duhovniki in menihi, jedini reprezentanti tedanje omike, pi¬
sanja vešči, in med knezi in vitezi le redko kateri; še iz minu¬
lega veka vedeli bi katerega imenovati.

Kar ve Adam iz Bremena  o slovanskem mestu J um¬
ne ti, pač ne kaže, da je bilo trgovsko središče divjemu narodu.
Sicer pak je trgovstvo le v narodu možno, ki je divjosti uže
davno odrastek „Jumneta  je bilo največje evropsko mesto",
pisal je imenovani nemški duhovnik. »Stanovali so tu slovanski
in drugi narodi; tudi Saksonom se je dovolilo priti
semkaj,  le svoje krščanske vere niso smeli očito kazati, a sicer
ga ni bilo najti, kar se tiče nravnosti in gostoljubja, poštenej-
šega in odkrito srčnej šega naroda. J umne  ta  je obogatela s pri¬
delki vseh narodov ter bila prenapolnena z vsakoršnimi prijet¬
nostim! in nenavadnimi rečmi!" * 2 )

Kako zelo so presezale te severne Benetke  svojo južno
sestro, ki je stavila svobodnemu trgovstvu toliko zaprek na pot;
koliko trgovskih mest celo minulega veka se v tem oziru ni
moglo primerjati s staroslovansko Jumneto!

In Wi d uk in d, 3 )  tudi Nemec, piše o Slovanih: »Utrjeno,
truda in teženj vajeno ljudstvo so; zadovoljujejo se z boro hrano
in kar se drugim zdi težavno, da se jedva more prebiti, zdi se
jim skoraj nekaj, kar jim napravlja veselje!"

Omenja se tudi štirih umeteljniški izdelanih slovanskih sve¬
tišč, olepšanih s človeškimi in živalskimi podobami in obrazi.
Bile so podobe tako mojsterski izdelane, da so se na prvi pogled
zdele žive. Zunanje stene svetišč pokrite so bile s tako čvrsti¬
mi bojami, da niti niso obledele, niti jih dež izprati ni mogel.

O poštenju starih Slovanov poročajo se nam jako lepe vesti.
Kadar so z doma odhajali, niso zapirali dveri za seboj. Gosto¬
ljubnost je veljala v njih toliko, da so puščali, odhajaje z doma,
na mizi navlašč za gosta, ki bi se morda oglasil pri njih, pri¬
pravljena jedila. Pri tem niso delali izjeme med narodi, in nemški
trgovci in rokodelci so radi zahajali v slovanska sela. Tatov in
razbojnikov se v Slovanih ni nahajalo. 4 )

*) Anonymus: ,,De conversione Bagoariorum etc.“ Ta dragoceni,
za zgodovino Jugoslovanov važni spis razglasil je napreje Kleymayrn:
,,Beschreibung der Stadt Juvavium, Ankang“ ; za tem Kopitar:  ,,Gla-
golita Clozianus. App. VI.“ V tretje ponatisnil ga je: Pertz,  .,Monu-
menta Germaniae, Ser, IX. “

2 ) H e 1 m o 1 d. „Chron. Slav. I. 3.“

3 ) Wi dukind:  „11. 20.“

4 ) Mencken:  „Seript. rer. Germ. I. 1970.“ — Helmold  : „Chron.
Slav. I. c. 83.“

2  *

20

Taki niso divjaci! —

Sicer pak nehujejo uže tudi pošteni nemški pisatelji, možje
s poklicom, sramovati se, ko hote biti Slovanom pravični. Slo¬
veči D r o y s e n, *) ki mu pač ne bi nihče očital, da je nezvest
sin svoji grmanski materi, meni: „Ne bilo bi pravično reči, da
so bili tedanji Slovani zvlasti na iztoku reke Labe,  surovejši
in manj nadarjeni, od Grmanov. . . Prilega se jim ribarenje po
morji in po rekah, lehno obdelovanje polja, če zadostuje motika,
v tem, ko puste težjo in trjo zemljo neobdelano, trgovstvo, za
katero so po naravi zelo sposobni — to so njih svojstva!“

Da trgovski narodi ne menjujejo med seboj le blaga, ampak
tudi svoje duševne izdelke, o tej zgodovinski resnici se ne da
več pričkati. Slovani so bili tedaj skoraj prvi trgovski narod v
Evropi; v njih mestih so se srečevali grški in nemški trgovci,
celo arabskih novcev so našli v razvalinah slovanskih mest. Tr¬
govstvo s Slovani je bilo toliko mikalno, da je moral Karol
Veliki  postaviti, kakor se je uže reklo, ostrih straž ob meji,
da niso uhajali njega trgovci z orožjem na Slovansko; se ve, mož
je pri tem zabil, ali ni vedel, da so si Slovani kupili orožja, če
je bilo treba, lehko od grških trgovcev.

S prej omenjanim razlogom, neizobraženostjo Slovanov, se
grmanizacija Slovanov ne da popolnem utemeljiti; stavijo se pri
tem razlogi za pogoj, ki so jeli uplivati še le poznejše veke pod
nemškim gospodarstvom.

Najtehtnejši vzrok grmanizovanju je tičal v gospoda  r-
s t v e'n i h raz  m era  h.

Znano je, da so si Gr mani  po deželah, ki jih je zmogel
njih meč, prisvajali časih vso, časih polovico, časih tudi manjših
kosov zemlje. Franki,  bolje: frankovski kralji  razglasili
so vso še neobdelano zemljo, ali zemljo, ki ni imela več gospo¬
darja, svojo imovino. In koliko zemlje je bilo pač po večnih bojih
brez gospodarja, ki je prešla v zasobno neomejeno imovino kra¬
ljevo ! Po frankovskih nazorih je imel kralj vse, država nič; kar
bi danes državno imetje imenovali, bila je kraljeva imovina, ka¬
tero je dal, kamor je hotel. -) Ker se takrat ni meč preje. v nož¬
nice nazaj potisnil, dokler ni bil skoraj zadnji sovražnik ubit,
(tako na' Saksonskem, tako zvlasti v Panoniji pri Obrili) bil je
kralj gospodar nepremerni zemlji. Za Karola Velikega  je bilo

') Drovsen:  .,Geschiehte der preussischen Politik I. 54 — St. 55“
piše: ,,Und wieder in den Deutschen ist der Uebermuth und die Barbarei

gegen die Slaven maasslos.Von gottes- und rechtsrvegen raeinen sie

ihre Herrn zu sein.“

2 ) O teh razmerah piše natančno Roth:  ,,Beneficialwesen, št. 70.“
— Waitz:  ,. Deutsche Verfassungsgeschichte, IV. 116.“ — Biidinger:
,,0esterr. Gesch. I. 168.“

21

to kakor navlašč. Panonske dežele bile so tako izljudene, da so
se zvale s kratka najrajše „pnščave“. Karolu  predniki so bili
z zemljišči kaj radodarni, tako zelo, da je moral naposled ta
studenec usehneti. Karol Veli  ki  ni podedoval ničesar, s čemer
bi mogel obdariti svojih zvestih velikašev, ki so se imeli bojevati
skoraj vsako leto, sedaj na severju, sedaj na jugu ali iztoku.
Tako goste so bile te vojske, da se je frankovskim pisateljem
zdelo spomina vredno zabeležiti: „To leto se Karol  ni vojsko-
val.“ Se ve, takih let so kaj malo doživeli. S pobitko Obrov
se je studenec zopet odprl, sicer si je Karol  prisvojil tudi Ka¬
rantanijo,  a ondotni Sloveni so bjli nže pod bavarsko vlado
urejeni in pripadlo mu je v njih mejah le malo zemljišč. Ljudski
curek ulil se je čez Panonijo.  Toliko zemlje je bilo tu brez
gospodarja, da je Karol  zadostil lehko vsem željam svojih ve¬
likašev, ki so pozvali za seboj svojih podložnikov iz grmanskih
dežel, iz Alamanije, iz Frankovskega in Bavarskega.
Ti ljudje so ostali tudi v svoji novi domačiji, v Panoniji nesvo¬
bodni, kar so bili prej doma. Njih po Karolu  obdarovan gospod
jim je odmeril za obdelovanje primerno zemljišča, a tir j al natanko
'določen davek. Mimo tega je ostalo še toliko zemlje, da si jo
je smel kdor si bodi celo brez kraljevega dovoljenja, ki si ga je
poznejše o priliki pridobil, osvojiti in jo obdelavati. Samostani
po Panoniji pridobili so si na ta način sila obširna posestva,
kamor so naselili svoje nesvobodne podložnike. Kdor je prej prišel,
je prej mlel. V Slovanih se je delala, se ve, izjema, in tudi
preje nže, ko so B a vari  tod gospodovali. Brez Teslove
vednosti obdelano zemljo je Karol  1. 777. Slovanom vzel ter jo
podaril kremsmunsterskemu samostanu. Prejšnjim slovanskim go¬
spodarjem jo je samostan dal sicer nazaj, a le za letni davek. ')

To vretje nemškega upliva je bilo Slovanom v iztočni marki
osodepolno. „ V kratkem so izgubili po Avstrijskem, Oger-
skem in Štajerskem  malo ne vsa tla. Kodar so se Nemci
množili, stopali so Slovanom na prste, če je bilo le koli moči. V
kratkem pomenilo je Slovan in suženj jedno tisto *) in le redko
se nahajejo nže skoraj po Karol  o vi  smrti prosti Slovani na
svojem zemljišči.

Popolne jasnosti v teh razmerah blezo ni doseči. Da so se
nahajali še v 10. veku svobodni Sloveni, je gotovo, ker pri sod¬
nijah so ločili priče dvoje vrste: „per aures attracti“, to so Ba-
vari, in „sclavigenae“ — Slovani. Pred sodniki pričati je mogel
namreč po nazorih nemškega prava le svoboden mož, to je člo¬
vek, ki je imel svoje, od nikogar odvisno zemljišče. * 2 3 ) Nikjer ni
naravnost povedano, da so Franki vzeli Slovanom njih polja in

*) ,,Urkundenbuch v. Kremstniinster p. 7.“

2 ) Biidinger:  „Oesterr. Gesch. str. 161.“

3 ) W a i t z: ^Deutsche Verfassungsgesch. IV. 282 “

22

imovino, da v si tudi se posnemlje to za Slovane po Avstrijskem
in gornjem Štajerskem iz nazorov frankovskega vojnega prava.
Panonija  se je namreč s silo pridobila od Avarov, Obrov.

L. 823. da Ludovik  regensburgski cerkvi v dar zemljišča
ob Erlafi,  „cum Sclavis ibidem commanentibus, cum domibus.“
•— L. 853. imenujejo se Slovani med rekama Aist  in N ar  de  n,
„liberi et servi".

Tako zgodaj so Slovani uže sužnji ter se podarjajo duhov¬
nikom. Ni ga najti razloga, zakaj so pripali sužnosti, razven če
rečemo, da je provzročila obrska pobitka njih osodo.

A nasproti tem slučajem so se dale Slovanom v r alt el s te¬
te n s ki pogodbi  jednake trgovinske pravice in svobode, kakor
Bavarom. Najbolj se približamo morda resnici, ako rečemo, da so
se ravnali Franki pri določbi slovanske osode po nagibih dobič¬
karstva. Stregli so Slovanom v roke, ker so bili izvrstni trgovci,
ravno tisti čas pak so jih pritiskali na drugih krajih ter jih pe¬
hali v nesvobodo. Onega merila, da se puščajo namreč posuže-
nim narodom prejšnje pravice, so se držali Franki le dotle, do¬
kler jim je ugajalo. To so dokazali zgodaj po Karolovi  smrti.
Ko so potolkli Ljudevita,  najnevarnejšega sovražnika, ki je delal
Frankom dokaj preglavic, izginili so takoj vsi domači slovanski
knezi iz pokrajin pod Dunavom. Slovanske kneze so nadome-
stovali nemški mejni grofi.

Najjasnejše vendar so pokazali Franki v Istriji,  da si
niso prisvojili le neobdelane in brezgospodarske zemlje, ampak
izpodili so, če jim je ugajalo, Slovane tudi s s vojili svobodnih zem¬
ljišč. Jednako se je godilo morda Slovanom tudi druge, a vesti
se nam niso ohranile.

Po Istriji so bili Slovani sicer v večini, a stanovali so zgolj
po kmetih in niso stali na krmilu. Mestni Stanovniki bili so
grškega in rimljanskega rodu, ter so zaradi dovršenejše omike
nadvladovali Slovane. Med 1. 804.—810. (natančno se ne ve,
kedaj), zatožili so svojega vojevodo Jovana,  kako Slovane od¬
likuje ter jim streže v roke. Na to pritožbo je odposlal Karol
Veliki  svoje kraljeve sodnike (missidominici) to stvar razsojevat.

.Razsodili so tako: „Kjer mogo shajati Slovani brez škode
grških in rimljanskih meščanov v Istriji, naj shajajo, a kjer jim
delajo kaj škode, bodi si v šumah, bodi si po rovtah, po polji,
ali kjer koli drugje, od tam jih bodo zapodili. Če je meščanom
postreženo, pognali jih bodo v take opuščene kraje, kjer jim ne
bodo nič na škodo. Tam naj gospodarijo ter so javni sužnji." ')

Tako njih sodba!  Kak je bil položaj Slovanov po takih
krajih, kjer niso na gosto stanovali, ali so se jim priselili po¬
znejše celo nemški sosedje, je po tem skoraj leliko ugeniti.

’) Ughelli: ,,Tabulae Gradensea, V. p. 1097.“

23

Da si je vsaj jeden del štajerskih in koroških Slovenov
ohranil narodnost, uplivali so razni vzroki, a v prvi vrsti morda
njih krščanstvo. Ko so se Frankom z lepa podklonili, bili so
uže vsi pravoverni kristjani. Zaradi tega ravnali so Franki in
zatem njih nasledniki, Nemci, pravičnejše z njimi. A mimo tega
iueli so Jugoslovani v srečo popolnem drugačne nemške sosede,
kakor severni. — Bavari in Saksi so si z ozirom na narodnost
in verstvo zelo različni. O svoji narodni posebnosti niso imeli
Bavari nikakega pojma. Svojega kneza Tesla,  ki jim je pri¬
boril med vsemi grmanskimi narodi tedanjega časa prvo slavo.,
ki je presegala jeden čas celo frankovsko, zapustili so v največji
zadregi, dasi tudi jih je bil odtrgal uže skoraj do dobra od fran¬
kovskega jarma. Saksi pak so se borili za narodno svobodo do
zadnjega izdiha. Bavar je bil najprej kristijan, a Saksonec se je
o krščanstvu kaj malo brigal. Še v 12. veku, ko je saksonska
narodna svoboda uže davno zamrla, skrivali so se tu in tam še
poganski Saksi. ') Ali če niso znali pokristjanjevati, umeli so
tem bolj grmanizovanje. Zato pravi Helmold o Gr or o tanili,
„da tako bogobojnega naroda ni nikjer več po vsem krščanskem
svetu ne.“

Sledeč pota, po katerih je silila grmanizacija v slovanski
svet, ozirati se hočemo na tri strani:

a) Na osodo Slovanov takoj po podjarmljenju.

b) Na naseljevanje Nemcev.

c) Na zatiranje in pravicokračenje še ostavših Slovanov.

aj Osoda Slovanov takoj po podjarmljenju.

Pri tem je ločiti dogodke na severju od onih, ki so se vršili
na jugu.

Jugoslovani, kamor pridevamo vse na desnem bregu Dunava
stanujoče Slovane, klanjali so se Frankom od 1. 788. po
Teslovem  padcu. Jeden čas skoraj sami niso vedeli, kakega
gospodarja imajo: so jim li Obri ali Franki  zapovedovalci.
Nemirna vojskina leta usiljevala so jim obe vladi. L. 791. ali
799., ker tako dolgo je še trajal boj z Obri, bili so rešeni teh
groznih sosedov. Stanovali so takrat Slovani v nepretrgani vrsti
od Adrije do Dunava in od Dunava do baltiškega morja, toda
mnogobrojni slovanski Stanovniki, zvlasti po Avstrijskem pod
Anižo in po gornjem Štajerskem uže več niso bili. Kolikor se jih
je rešilo iz bojev z Obri, zamrli so pod Karol  o v im  mečem, ki
ni znal delati razločka med Slovani in Obri. Kolikor ljudstva
po Panoniji je doseči mogel, toliko ga je vničil. Na Frankovskem
se je mislilo, da stanujejo po vseh „Panonija“ zvanih pokrajinah
zgolj Obri. Kako neusmiljeno so znali Franki svoje sovražnike

*) D o b n e r : jMonutn. Bohem. III. p. 167.“

24

s tal trebiti, je znano. Najrajše so puščali mrtve, izljudene kra¬
jine za seboj. Tudi o Slovanih je v 9. in 10. veku tod nialokedaj
govorjenje. Zdi se, da so se morda po severnem Štajerskem ohra¬
nile nekatere slovanske družine še v 12., 13. in 14. veku: „Codex
Frisingensis“ ') omenja nekaj nedvomno slovanskih osobnih imen,
n. pr. 1. 1148. neko plemenito gospo Dobro n ego,  1. 1188. ple¬
miča Trdislava, za tem Chogoja, Negoja,  1. 1348. celo še
nekega V a 1 h n n a. Gotovo! Imena so nedvomno slovanska, a
uriva se nam dvom, da osobe, ki so jih nosile, niso bile ni¬
kakor več slovanske. Bilo je v modi, ali kako bi se dejalo, da
so se nemškim osobam slovenska imena pridevala, in opozarjamo
mimogrede na onega lotringskega, zatorej nedvomno nemškega
princa, ki se je nazival Zuentiboldus.  V 13. in 14. veku se
na severnem Štajerskem o slovanski zavesti ni gotovo prav nič
vedelo, in sicer si razlagamo to tako-le:

Frankovsko načelo je bilo, kakor uže omenjeno, da je vsa
s silo pridobljena zemlja neomejena imovina kraljeva, in za takošno
je veljalo vse spodnje in zgornje Avstrijsko, kakor tudi severna
Štajerska, razdelila seje s kratka med nemške velike gospode. ' 2 )
Zvlasti so se držali ob Donavi, v tem ko so se Slovani te vodne
glavne ceste radi ogibali ter se naseljevali v postranskih dolinah
in po holmcih. Obljudili so Tulnovo  polje ter le ob Trajzni,
Perschlingi in Tulni  globočeje v deželo silili, najrajše se
vstavljaje na razvalinah starih gradov. Čez Dunajski  les
(Wiener-Wald) se niso drznili na prosto, bilo je zavoljo raznih
sovražnikov prenevarno. Tudi Slovani se niso spuščali radi na
planote, ampak se držali ob robeh hribovja. Onstran Dunava, na
njega levem bregu, pak naseljevanja še poskusili niso, prvič zato,
ker je bila to slovanska, še svobodna zemlja, a drugič se je raz¬
prostirala tam še grozna šuma. Trebalo je, da jo jim Slovani naj¬
prej izsekajo! Tako so bili Nemci vajeni in so se gozdov dolgo
časa izogibali. 3 ) Po Korotanu  bilo pak je zemljišče nekega
Slovana posebe uže urejeno, ko je Karol  pehnil Tesla  z
vojevodskega prestola ter sam prevzel nadvladovanje Korotanov

J ) Zah n: „Codex Frisingensis.“

,J ) Na saksonske in frankovske naseluike po Štajerskem in Koroškem
spominjajo krajevna imena: Sachsengang, Sachse n, Sachse n-
feld, Sachseneck, Saehsenburg, Frankenburg, Franken-
berg,  F r a n k e n m ar  k t i. t. d. Nek F r a n k o e h o r i o n nahaja se
celo v Slavoniji. Brž ko ne so se jeli naseljevati Saksi po Jugoslovanskem
okolo 1. 804. Baš to leto jih je Karol Včliki  odtrgal mnogo tisoč od
saksonske zemlje ter jih naselil po vseh krajih svojega širega cesarstva.
Njih zemljišča so prejeli Obodričani. Gl. Einhardi:  ,,annales a. a. 804.“
„Mon. Germ. I.“

3 ) O naseljevanji Nemcev po Avstrijskem glej: Kamel: „Pxogra’nm
des Dresdener-Neustiidter Gjjmnas. 1878.“

25

in Posavcev. Brezgospodarskega sveta, komur so pridevali Franki
tudi sicer ves neobdelan svet, prišlo mu je tu malo v oblast. V
prvem početku takih krajev Karol  in njega nasledniki niso radi
mogočnikom razdeljevali, kakor se je godilo po Panoniji, kjer
se kralj celo brigal ni zato, si prisvoji li kdo kak kos zemlje,
ali ne. Prihranili so si jih sami ter jih' na svojo roko obdelavah,
na svoj prid in v svojo škodo. Zvali so jih kraljeva kmetij¬
stva, (vi 11 a e regiae).  Nekatera so bila sila obširna ter so
obsezala časih sto štirjaških milj in še več. Ako se ne motimo,
bila je uže za Karola  vsa gorenjska stran na Kranjskem, jedno
kraljevo kmetijstvo. Vsakovrstna gospodarska pohištva, kakor
jih je sploh kmetijstvu treba, sezidala so se tu in tam po širem
prostoru, a prvo mesto se je odločilo hiši, kjer je stanoval nad¬
zornik vsemu kmetijstvu. Tu okrog je stalo največ in najimenitnejšili
gospodarstvenih poslopij. V poznejših časih naselilo se je okrog
hiše kraljevega namestnika ali nadzornika kmetov, obrtnikov in
trgovcev, po nekoliko zaradi večje varnosti, po nekoliko tudi zato,
ker je bilo tu središče gospodarskemu, trgovskemu in — morda
tudi političnemu življenju. Nadzornikovo stanovanje zvalo se je:
Pfalz,  od tod njega ime Pfalzgraf;  poznejše čase je dobil,
se ve, ta izraz mnogo širši pomen. Pfalzgraf je imel neomejeno
oblast nad vsemi po njega (kraljevem) kmetijstvu živečimi ljudmi,
zvlasti mogočnega ga je delala sodnijska pravica.

A kaki ljudje so bili njega podložniki na kraljevem kme¬
tijstvu? Zgolj hlapci, zgolj nesvobodni, slovenski in nemški, a
po večjem nemški ljudje, ki jih je privedel seboj iz Nemškega.
Obdelovali so kraljevo zemljo jedino za hrano, stanovanje in
obleko. Karol Veliki  razglasil je obširno postavo, kako naj
se obdelujejo njega kmetijstva, in po tej postavi ravnali so se
tudi njemu nasledniki še mnogo časa, dasi tudi se je poznejše
tem nesvobodnim ljudem jeden ali drugi krat na kraljevem
kmetijstvu odkazal kos zemlje za obdelovanje s tem pogojem, da
donašajo v kraljeve žitnice natančno odmerjene mere žita in dru¬
gih poljskih pridelkov; kar jim je ostajalo odveč, bila je njih
imovina, ki so jo porabili lehko po svoji volji.

A kmetovalci niso bili jedini delovci na kmetijstvu. Po Ka-
rolovi  določbi naseliti je moral nadzornik po najmanj 30 roko¬
delcev na vsakem kmetijstvu, kar so drugod in poznejše posnemali
tudi nemški škofje, grofi in drugi velikaši. Skoraj ti ga ni bilo
rokodelca, ki ne bi se nahajal na takem kmetijstvu, in o
menskem  (Mainzer) nadškofu se poroča, da je dajal celo ume-
teljnikom, slikarjem, podobarjem, izdelovalcem pergamenta i. t. d.
opravila na svojih kmetijstvih. Kadar so napravili odločeni broj
izdelkov, delali so za svojo korist in za prodaj.

Priročni in bistroglavi ljudje obogateli so navzlic svoji
omejitvi na kmetijstvih svojih gospodov, ter si kupili svo¬
bodo. Zibel rokodelstva stekla je na takih tleh, iz rokodelstva

26

in trgovstva razvila se je v poznejših vekih ona ponosna svo¬
boda nemških mest, ki je bila naposled celo kraljem in cesarjem
nevarna in grozna. Srednjeveška mesta smejo se ločevati po
svojem početku v dve vrsti: v taka, ki so vzrastla na posipih
starorimskih mest, kamor so se zatekli malobrojni svobodni ljudje,
in v taka, ki so se napravila ali okrog škofovske stolice, ali
okrog gradov plemenitažev. Kadar so rokodelci ali trgovci, obo-
gativši na kmetijstvih svojih gospodarjev, jeli tem v sodnije,
gospodarjenje in druge pravice siliti, pripetilo se je mnogo potov,
da so prognali svojega gospoda ter se proglasili sami svobodne
in neodvisne.  Na Kranjskem n. pr. sta vzrastli mesti Kranj
in Loka  iz takih neznatnih početkov. Prva poslopja bila so
gospodarstvena pohištva in delovnice rokodelcev: tu je stanoval
kraljev nadzornik, v tem, ko se je spela Ljubljana na razvalinah
stare Emone k višku. Prijetno mestno življenje vabilo je gospodo
s kmetov v mestno ozidje, kjer je uživala pridelke svojega kme¬
tijstva ter hotela meščanstvo nadvladovati, a z vedno čvrstejšo
zavestjo upirali so se mogočnikom in se strinjali v trgovske
in rokodelske zadruge, ali te so bile tako strogo nemške, da se
na severju Slovan celo vanje sprejemati ni smel. Marsikaj, ako
ne večina nemškega upliva po slovanskih mestih, ima v teh sred¬
njeveških razmerah svoj početek. Kateri trgovec ali rokodelec
ne bi bil iz dobičkarstva zatajil svoje narodnosti, zvlasti ako se
opomni, da je bil srednjevečanom pojem narodnosti v današnjem
smislu skoraj do zadnjega veka srednje dobe še neznana stvar!
IJže za Karola Velikega  tržili so Slovani z Benetkami, po¬
znejše so se nemški trgovci v Benetkah združili v tako zvani
„sch\vabische“ in „frankische Tafel“, nikdar pak se slovanski
trgovci ne zaznamujejo posebe. Sedeli so v Benetkah z Nemci
na tisti klopi.

Slovanska zavest se je vedno bolj in bolj izgubljala, kajti
šege, navade, običaji po naših slovenskih mestih bili so, kakor
da stoje mesta tam ob B enu kje. 1 ) Ljubljana  n. pr. bila je priča
marsikakega slovenskega „turnirja“, kranjski vitezi nemške krvi
pridobivali so si daleč od domovine po nemških mestih slavno
ime v ,,turnirjih"; zgodaj je prišel pouk mladine v roke nemškim
redovnikom.

Slovanom je bilo v srečo, dokler so nemški kralji svoja kme¬
tijstva sami obdelavali. Ljudje, ki jih je naselil po takih kmetijstvih,

') Gotovo se je ukoreninilo po Jugoslovanskem mnogo zgolj nem
škili običajev, a opomni se naj, da mejaštvo (Institut der Wechselwiesen)
ni 8tarogrmanskega pričetka, kakor meni A. Di m i tz : ,,Gesch. Krains I. p.
144, n. 5.“: ,,Aus dem altgermanisehen Feldenvechsel hat sich librigens
in Krain noch bis auf den heutigen Tag das Institut der Wechselwiesen
erlialten." — Ta uprava je bila razširjena tudi po Ruskem in Poljskem.
(Math ausen:  „Studien iiber Russlsnd.") Spanjolci so jo našli celo v
Grmanih zelo strogo razvito. Falk:,,Neues staatsbiirg. Magaz. III, IV."

27

bili so sluge in težilo jili je toliko in takih bremen, kakor Slo¬
vane, zaradi tega tu na jugu tudi niso bili Slovani tako zaniče¬
vani, kakor na severju, kjer so bili obkoljeni okolo in okolo s
preširniini tujci. Da je bil kdo Slovan, tu ni bilo tako sramotno,
a drugače poznejše.

Skažen ponos nemških kraljev, ki so si utepli v glavo, da
je Rim nekako pravo središče nemškemu cesarstvu, ali vsaj, da
je nemšk kralj, ki si ni dal deti v Rimu cesarske krone na glavo,
nemogoč — ta zmota morala je skrbeti, da je bil kraljem pot
čez Alpe na Laško vedno odprt. Na vsak način je moral pri¬
dobiti si kralj mimo drugih pokrajin v Alpah tudi jugoslovanske
dežele, moral si je pridobiti priljudno gospodo, ki mu je hotela
na njega potu streči v roke. Duhovska gospoda zdela se jim je
v ta namen najsposobnejša, zatorej so oddali nemški kralji svoja
poslednja zemljišča na teh krajih škofom, sploh cerkvenim zavo¬
dom, na katere so se menili laže zanašati. Na Kranjskem na-
hajemo zatorej prve veljake, ki so se jim dala kraljeva kmetij¬
stva, škofe brizenske, solnogradske in oglejske. Ako so si znali
papeži v ljutih bojih z nemškim cesarstvom te velike gospode
zase pridobiti, skušali so kralji, če jim je bilo le moči, podarjeno
zemljo iz škofovskih rok izviti ter jo posvetnim udanim velja¬
kom prisoditi. Tako so prišli nemški posvetni gospodje na Slo¬
vansko.

Dokler so ohranili kralji zemljišča v svojih rokah, trpeli
niso svobodni slovanski gospodarji, kolikor se jih je rešilo s svojo
imovino iz prejšnjih ljutih bojev, nikakih nadleg. Toda le redko
je bilo vse kraljevo kmetijstvo nepretrgana pušča ali šuma. Mnogo
slovanskih kmetijstev ležalo je raztrošenih po nji. Kralj in njega
nadzorovalni namestnik nista kratila Slovanom njih pravic: na¬
tančni inventari, kakor jih je uže Karol  za svoje kmetijstvo
ukazal napraviti, ločili so strogo kraljevo imovino od tuje, in
nič ni škodilo Slovanom, da so se njih kmetijstva mejile na vse
strani s kraljevo zemljo. Kak zasoben nemšk gospod, bodi si
duhovsk ali posveten, raztezal bi bil svoje roke, da si priredi
tudi ta mala kmetijstva za svoja. To se je zgodilo, ko je prešla
kraljeva imovina v škofovske roke.

Pripomočkov za utopljenje malih gospodarstev v to širo
škofovsko imovino je bilo dovolj, a v prvi vrsti sodnijska pra¬
vica, ki seje  podarila mogočniku z zemljiščem vred. Obsodil je ta,
kogar se mu je zljubilo. Sicer se je pritožil lehko nesrečnik pri
cesarji, ali kaj mu je koristilo ? Pot do tija bila je pač predolga
in naposled je obveljala sodnikova beseda.

A pri uničevanju svobodnih Slovanov uplival je še drug,
kaj veljaven slučaj.

Kdor je imel svoje svobodno zemljišče, iti mu je bilo v boj,
kadar in kolikorkrat ga je kralj pozval ter se je imel ves čas
oskrbovati sam s hrano in obleko. To so bili dragi  boji! Zaradi

28

večnih vojska nemških cesarjev z Lahi ubožale so južne dežele
najprej; bile so Lahom najbližje ter so se najčešče pozivale na
orožje. Malim gospodarjem bile so te večne vojske neogiben po¬
gin. Da si rešijo vsaj poslednje ostanke svoje imovine in pre¬
skrbe sebe in svojo družino, podarjevali so kmetijstva cerkvenim
zavodom. Do smrti puščale so se prejšnjim gospodarjem na užitek,
časih celo njih otrokom; ravnalo se je to po dogovorjenju s ško¬
fom ali opatom ali sicer z velikašem, ki je prevzel namesto njih
vojaško dolžnost. Tako so se mali gospodarji sicer oprostili voj¬
nega bremena, ali ob jednem so prodali tudi svojo prostost. Uže
koncem 12. veka ti ga ni bilo najti skoraj po vsem Nemškem in
ne le po Slovanskem niti jednega svobodnega kmeta. Grofom in
cerkvenim gospodom, zvlasti pak poslednjim, podarilo se je na
tisoče in tisoče kmetijstev. Kmetiski stan je tekom srednje dobe
do dobra poginil. Ker je jelo meščanstvo v 12. in 13. veku jedva
še cimiti, sestajalo je slavno nemško cesarstvo takrat iz beraških
sužnjev in neizrečno bogate velike gospode.

Take so bile posledice Karol  o vi  m postavam, ki jih na-
zivlje današnji učeni svet najmodrejšimi srednjega veka.

A kaka je bila osoda Slovanom na severju?

Kadar so sklenili mir prisiljeni,  bila je grenka dovolj.
Po nazoru, podedovanem po Karolu Velikem,  ravnalo seje
s slovansko deželo kakor z vsako drugo s silo pridobljeno. Slo¬
vani so se s kratka razglasili sužnji ter se prisodili temu ali
onemu nemškemu gospodu, a njih zemljišča so se razdelila v pla¬
čilo med vojake, ker odškodnina za vojskine zasluge mogla se
je takrat le v zemljišči in sploh v blagu plačevati. Ob jednem
z zemljiščem priložila se je nemškim vojakom dolžnost obrambe
novih mej proti zunanjim slovanskim sovražnikom, zvlasti je do-
sezala ta dolžnost mejne grofe, ki so jo kaj vestno izpolnovali.
Vedno so vihteli meč nad Slovani ter mnogo pokrajin celo brez
kraljevega vedenja podjarmili. Ves tak svet se je najrajše njim
dajal, po nekoliko v izpodbujo za daljne svrhe, po nekoliko v
plačilo njih hrabrosti. V tem slučaju se je Slovanom celo slaba
godila. Mejni grof jim je bil najvišji gospod: sodnija, davek,
smrt in življenje, vse je bilo v njega rokah.

Nesvobodni, ljudje brez imovine in pravic bili so Slovani
povsod, kjer koli so si jih Nemci s silo klonili. V bojih pobite in
iz dežele odgnane nadomeščevali so Nemci, sužnji ljudje, ki so
jih grofi škofje, ali sploh nemški vojaci seboj priveli. Sploh so
bili nemški kralji z obdarovanjem vojaških veljakov v slovanski
zemlji zelo radodarni.

Ti mogočniki upravili so svoja gospodarstva strogo po Ka¬
rola Velikega  nazoru. Ker je stalo po slovanski zemlji povsod
obilo mest ali vsaj mestnih razvalin, izbrali so si te v svoja
bivališča in zidali in stavili so gospodarska pohištva; razraščeno
mestno ozidje se je popravilo ali z nova sezidalo. Prej slovanska

29

mesta prestvarila so se z pripomočjo porobljenih Slovanov v močne
nemške tvrdnjave, namenjene obrambi proti kakim slovanskim
navalom. Po tem potu ostalo ni slovanskim mestom mnogokrat
druzega, nego ime. Cesto še to ne. Ker je bilo za obdelovanje
polja dovolj kmetiskih slovanskih rok. porabili so ti nemški go¬
spodje seboj privedene ljudi najprej za svojo osobo in rokodel¬
stvo, za nadzorovanje gospodarstva i. t. d. Kar je rokodelska prid¬
nost izdelala več, nego je trebalo za domačo rabo, s tem poslal
jih je njih gospod tržit po Slovanskem. Tako se je pričelo nemško
trgovstvo po slovanskih deželah. O njega imenitnosti in njega
velikem uplivu govorimo še poznejše.

Boljše se je godilo Slovanom, kadar so se z Nemci pobotali,
iz proste volje  mir sklenili, ali če se je Nemcem posrečilo pod¬
jarmljenje širili pokrajin na jedenkrat. v tem slučaju se Slovani
niso smeli zelo pritiskati, da se ne unamejo z nova zopet za boj.
Puščali so jim celo njih kneze, kakor so se naučili od Karola
Velikega.  Tako seje godilo n. pr. po Meklenburgskem in po
Braniborskem.  Celo župani so ohranili svojo prejšnjo vel¬
javo; ne da bi jim bili jemali njih imovino, dajali so jim celo nove.
Županijstva so se prominjala v nemška okrajna grofijstva (Gau-
grafschaften), županu seje dajalo ime vojevode, (comes, praefectus,
sredi 13. veka burggravius.) Toda na korist to slovanski narodnosti
ni bilo. Toliko moči, bleska in veljave zaplelo je slovanske župane
popolnem v mreže nemških interes. Njih otroci in vnuki bili so
hudi zatiralci slovanske zavesti. Ohranjene plemenitaške rodovine
slovanskega rodh razlagati so po tem potu. Vse razmere kažo
tako. Sloveča, nedvomno slovanska rodovina je Vrisach, F ri¬
sa ch, Vrisaak.  ') L. 1208. nabrajajo se štirje bratje slovanski
plemiči: H e n r i c u s, P r i z z 1 a v u s, P fibizzlais,Andreas.  “)
Njih imena, vsaj imeni prvega in četrtega brata, pak pričajo,
da so se dali uže krstiti in si prideti Nemcem priljubljena imena
ter so si plemstvo in imetje ohranili s tem. Ravno to velja o
nekem Jakobu  (Jacobus Sclavus,) ki je bil 1.1285. v mestu S t e n-
dalu  v veliki časti, bil je namreč celo mestni svetnik. 3 ) Župan
v vasi G o p o 1 j e bil je nek drug Slovan, Henrik,  zatorej tudi
uže kristijan. 4 ) Marsikdo ohranil si je svoje imetje s cerkveno
pomočjo, po krstu, a marsikdo tudi z izdajstvom svojega naroda.
Izdajice so Nemci bogato obdarjevali. 5 ) S povdarkom pak je
opomniti, da se ne smejo vse družine s slovanskimi imeni slo¬
vanskimi smatrati. Nemška gospoda pridevala si je ime slovan-

') Gercken:  .,Stif(sbist. v. Brand. I. 121 . u

' l * )  Buchholtz:  „Gesch. d. Mark Brandenb. IV.“

:i ) Beckmann:  ,,Beschreibung der Rurmark II. 70."

4 ) Gercken: n. i. kr.

5 ) Naj je tudi izdajstvo Tugomerovo  dvomno, pripoved vsaj
dokazuje, da je bila Nemcem navada, izdajice dobro odškodovati.

30

skih graščin. G-odilo se je jednako, kakor v tridesetletni vojski na
Češkem, ko so zasedli nemški generali in poveljniki slovanska
gospodarstva. Ne pozabi naj se, da so bili v 10. in 11. veku pri¬
imki v današnjem smislu nepoznani, osobe so se zaznamovale le
z jednim, namreč krstnim imenom, in le s časoma se je usiljeva-la
bolj in bolj potreba dveli imen, zvlasti v važnih listinah. Da se
ne zamenjajo osobe, pridevalo seje krstnemu imenu ime rojstvenega
kraja, gospodarstva i. t. d. V srednjem veku zatorej priimek ni
merodajen pri vprašanji, je li ta ali ona družina s slovanskim
pridevkom slovanska ali ne. Nasproti temu pak se je tudi marsi-
kater Slovan skril za nemško ime. Pri krstu stavil se je pogoj
premene poganskega imena v nemško, celo knezi so se ravnali
po tem, tako n. pr. Gottschalk, Heinrich,  kneza meklen-
burgskim Slovanom, i. t. d.

Med štirimi kmeti na Tur ing s kem,  o katerih je navlašč
rečeno, da so Slovani, imajo trije nemška imena, reči nam je
zatorej leliko, da so si jih prideli pri krstu. ')

Imovina in marsikatero staro pravico rešili so si dakle
oni Slovani, ki jih niso Nemci s silo k tlami pobili. Zvlasti v
Stari Marki,  kjer se je podjarmljenje nekako mirnejše godilo,
kakor po deželah ob desni Labi, je bila Slovanom še precej mila
osoda. '•') V darilnih pismih in kupnih listinah se ne omenjajo
nikedar slovanski sužnji, zatorej se je tu ohranila slovanska na¬
rodnost, kakor smo uže omenjali, celo v novo dobo zgodovinsko.
Reči se sme, da so rešili vse pravice svobodnih ljudi, in poroča
se, .da se je dovolilo slovanskim Stanovnikom skupno shajanje,
„Landding“. Le popolnem svobodni soseščani imeli so v Nemcih
to pravico.

Okolo Erfurta  živeli so Slovani po svojem slovanskem
pravu ter niso plačevali davkov po nemški navadi vsak posebe,
ampak vsa soseska skupno. * 2 3 )

L. 1315. sta se oddali dve slovanski vasi na Meklenburg-
skem nekemu samostanu v dar, a njih prejšnji gospodarje stavil
pogoj, da smejo živeti Slovani po svojem starem pravu (pire
slavicali, prout antiquitus Slavi usi fuerunt. 4 )

Vendar se ni moglo zabraniti, da ne bi se,nemški velikaši
s svojimi podložniki v Slovanih naselili. V ljutih bojih poginila je
marsikatera slovanska družina; nebrojno vasi bilo je izljudenih
in požganih, nepremerne pokrajine ležale so še v ledinah — s
kratka: Nemcem je bilo prostora v izobilji.

Samo po sebi se umeje, da se nemška gospoda ni naselje¬
vala s svojo družino in s svojimi posli rada v slovanske pušče,

*) Schannat: ,,Vind. II. 2.“

2 ) E i e d e 1: „Cod. dipl. I. p. 93.“

a ) Schannat:  „Vind. II. 1. p. 121,“

4 ) „Jahrbuch des meklenb. Vereines XV. 74.“

3i

temveč si je izbirala one kraje, kjer so stanovali Slovani še bolj na
gosto. Od tod so raztezali svoje nenasitljive roke na vse strani,
ter potegnili v kratkem vsa okolo ležeča slovanska imetja nase.
Grofi, ki so bili vrhovni sodnijski in vojaški gospodje, pritiskali
so s sodnijo in vojaško dolžnostjo na pristujene Slovane. Za službo¬
vanje se jim mimo zemljišč ni dajalo nikako plačilo, pripadala
jim je le tretjina kazni, naložene obsojencem. Sodnijska pravica
grofov bila je podložnikom nemškim in slovanskim najnevarnejša.
Grof je prav po svoji volji sodil. Sicer so prišli zdaj ali drug pot
kraljevi poslaniki v deželo, preiskovat sodnije ter sprejemat pri¬
tožbe, a dobro si je premislil vsakdo, predno se je pritožil. S
kaznijo prežal pak je grof najbolj na imovite ljudi, tu mu je bila
tretjina najgotovejša, in na kraljevem dvoru se mu ni preveč za
zlo jemalo, ako je Slovane trdo pritiskal, te nevarne podložnike,
zaradi katerih so bili Nemci v neprestanem strahu.

Vedno novi boji proti iztoku pridobivali so Nemcem jedno
na drugo slovanskih pokrajin. Naposled so imeli toliko zemlje v
svoji oblasti, da je z odvisnimi ljudmi ni bilo moči gospodariti.
Kolikor so imeli na staroneniš k ih gospodarstvih hlapcev in suž¬
njev, preselili so jih bili uže vse na Slovansko. Tudi slovanski
v boju ugrabljeni ujetniki niso več zadostovali. A svobodnih nem¬
ških kmetov, meščanov in rokodelcev se ni hotel nihče na Slo¬
vansko preseliti, zgolj zavoljo tega, da hlapčuje kakemu mogoč¬
nemu gospodu.

Tu si je morala gospoda drugače pomagati.

b) Naseljevanje svobodnih nemških kmetov.

Slučajno sta v 12. veku H o 1 a n d i j a in F r i z i j a mnogo trpeli
zavoljo morskih povodenj, ki so jim razruščile njih jezove ter se
razlile po polji in dobravah. Ko je dobil Adolf Holsteinski
1. 1140. meklenburgsko, prej slovansko zemljo v last, „razposlal
je,“ pravi Helmold,  »poslancev po vseh deželah, v Flandrijo,
Holandije, v Utreht, Vestfalijo in Frizlandijo ter pozval vse one,
ki bi radi zemljišč, naj le pridejo s svojimi družinami; dal jim
bode šire, najplodovitejše kraje, kjer je rib in mesa na ostajanje. 11
Holzatom in Stormarnom  je velel reči: »Zakaj ne pridete
ter si ne osvojite zemlje, saj ste jo vendar Vi zmogli. Vi pridite
prvi v zaželjeno deželo, obljudite jo in vživajte nje pridelke. 11  —
Nebroj ljudstva je pridrl na ta poziv ter se naselil ob Travni
in S ve tinskem polji  tija do Plimskega  jezera. 41  ')

Helmold  nam podaje s tem živo sliko slovanskeosode.—
Na drugem kraju pravi: »Sedaj v 12. veku pak so Slovani, ker
je dal gospod našemu vojevodi in drugim knezom svojo srečo
in blagoslov, povsod vničeni in razpodeni. Od morja je pri-

') Helmold: „Chion. Slav. I. 57.“

32

šlo nebrojuo krepkih mož zasest slovanske pokrajine, zidat mesta
in cerkve ter nepričakovano zelo bogatet/ 1

Med zatiralci Slovanov odlikoval seje  najbolj Albrecht
Medved.  Naposled,“ poroča Helmold,  „ko so Slovani do ma¬
lega vsi izginili, poslal jev Utr elit,  v obrenske kraje, k Holand¬
cem, Seelandcem in Flamingom prošnjo, naj se naselijo po Slo¬
vanskem. “ Se ve, povabljenci so radi prišli, morska povodenj jim
je bila zamorila vse veselje za delo in up boljše bodočnosti.
Mnogo jih je šlo na Angleško, še več proti iztoku'. Tu so jim bila
tudi tla bolj znana. Zelo jih ni trebalo prositi, saj so se sami
obračali na tega ali onega velikaša, n. pr. na bremenskega škofa
Friderika  I. od 1. 1104.—1123.

Osobno so bili ti naseljenci popolnem prosti: zapustili so
svoje gospodarstvo komur koli so hoteli, smeli so ga prodati in
imeli so svojo sodnijo in svojo upravo. Skoraj se. je napolnilo
Slovansko po B r a n i b o r s k e m, po L u ž i c i, M i z n i i. t. d. z Nemci;
za kmeti so se pomikali trgovci, ki so jih podpirali in jim v
roke stregli ne le škofje, samostani, grofi i. t. d., ampak tudi slo¬
vanski knezi, zvlasti po Češkem, Moravskem in Poljskem. Odkar
je bilo slovansko trgovstvo zatrto, tržili so nemški trgovci z iz¬
delki nemških rokodelcev. Slovanski knezi so jih radi sprejemali
v svoje dežele, saj so prinašali seboj marsikaj potrebnega hiši,
gospem in gospicam. Kadar je priromal nemšk trgovec v gra¬
ščino ter razložil svoje trgovske zaklade, je bila vsa graščina po
konci. A bile so še druge prijetnosti, zaradi česar so slovanski
knezi z nemškimi trgovci radi kako besedo izpregovorili. Za
drag novec prodali so jim raznovrstnih pravic in prostosti, do¬
voljevali, da se smejo naseliti pod gradom, razlagati svoje blago,
ter privabiti še drugih v deželo. Za novec obljubili so jim svoje
varstvo; dac, mostarina, tržni davek polnili so mošne slovanskim
knezom. Tako so nastale povsod po Slovanskem poleg kmetiskih
nemških naselbin tudi trgovske, iz katerih so izrastla zatem
nemška mesta. Takega početka je V r a t i s 1 a v, (B r e s 1 a u.) Koli¬
kor je mesta, pognalo je iz nemških  k a 1 i,  le grad je slovanskega
početka. Tu so živeli Nemci po svojem starem, največ magdeburg-
skem pravu, ki je veljalo po vsej Šleziji in po Poljskem. V
Pragi  n. pr. stanovali so uže za vojevode Vrati slava  II. (1.
1061.—1092.) Nemci v svojem predmestji in sto let zatem je bilo
mnogo cesta v Pragi ne le nemški imenovanih, temveč tudi go¬
vorilo se je nemški. Vratislav  jih je s posebno radovoljnostjo
odlikoval; slovanski meščani s’o bili podložni sodniji deželnega
komornika, v tem ko so si volili Nemci sodnikov. V slovanski
tujini shajali so bolje, nego doma.

Ni čudo, da se je nemški upliv tako čvrsto raztezal. V
Šlezijo so prišli prvi naseljenici z menihi, ko so 1. 1175. ustano¬
vili samostan v Ljubu  si  (Leubus) a 1. 1203. se omenja samo
okolo Schonaua uže devet  nemških vasi. V 13. veku se je
Š1 e z i j a popolnem z nemškimi mesti napolnila; bilo je uže več nem-

33

škili nego slovanskih krajev in proti koncu 13. veka je bila Slo¬
vanstvu uže popolnem izgubljena. Mongolski vihar jej ni mnogo
škodil, dasi tudi je prihrumel prav do mej. Meščanstvo je boga¬
telo kakor prej, in grmanizacija je čvrsto napredovala. Češki
kralji Otokar I., Vaclav I., Premisi in Otokar  II. pod¬
pirali so nemški upliv po mogočosti, celo bolj so tujcev odlikovali,
nego svojih podložnikov; se zna, ti niso nosili toliko zlata v njih
blagajnice. Koncem 13. veka so bila češka pogorja po večjem uže
z Nemci obljudena.

V Lužici  je bilo koncem 12. veka, zvlasti na dobriluškem
samostanskem gospodarstvu uže obilo Nemcev in v B u d i š i m u so
drli uže v 10. veku, največ od Mizne  semkaj, ki jo je Henriki,
udrtil ter jo namenil podlago nemškemu uplivu proti iztoku.
Razni nemški narodi so drli semkaj, Franki, Saksi, Bavari, Ho¬
landci i. t. d. V večjem broju pozval je nemških naselnikov
Vipreht z Griča  1. 1104., najbolj iz Frankovskega, iz lengen-
feldske okolice. Dajal je vsaki družini po jedno slovansko vas s po¬
sebnim dovoljenjem, da jej sme nadeti nemško ime, kakoršno jej iz¬
bere. Morda so naselniki vendar le čutili, da njih pravica do slo¬
vanskih dežel naposled ni brez madeža. Z nemškim imenom skr¬
beli so za utrjevanje svoje pravice v bodočnost, ako bi se nam¬
reč Slovanom le posrečilo, kedaj pridobiti prejšnjo veljavo ter se
vrniti v svojo domovino. Njih vnuki sklicavali bi se vsaj lehko na
zastarelost te pravice. Ne sme se misliti, da so Nemci med Slo¬
vani se tudi po popolni pobitki čutili dovolj varnimi! Ta strah
izjavil je šverinski škof še v početku 13. veka (1. 1221.) v neki
listini. S težnjami, robotom, davkom i. t. d. pritiskal je Slovane
tako zelo, da so rajše vse popustili ter se preselili na otok
Rujane.  Knez Wi k 1 af I. podaril mu je te popuščene kraje v
last z dostavkom: ,,ako bi se pripetilo, da pridejo morda Slovani
nazaj, zadovoli naj se škof s prejšnjim slovanskim davkom.“
Druzega sveta mu knez ni vedel dati. ') Strah pred Slovani od¬
vrnil je marsikoga od naseljenja; v 11. veku naseljevali so se
Nemci le zgolj po starih markah, v nove si niso upali; ali so
tudi vreli v one kraje, kjer so jim slovanski knezi dovoljevali
uhod. Sploh se je naseljevanje vršilo počasnejše, nego li bi se
bilo pričakovalo po tolikih krvavih bitkah. Še 1. 1080. zove se
Salfeld  „regio Slavorunr 1 2 , '*)  in turingska šuma  „saltus Sla-
vorum“. 3 )

Po Meklenbur gskem in Braniborskemrazlil  se je cu¬
rek nemškega naseljevanja, ko sta Henrik Levin Albert Med¬
ved  vihtela meče nad Slovani. Poslednji slovanski kralj P f i b i s-
lav je zapustil v svoji oporoki svojo kraljevo čast Albertu

*) We b t p hal e n: ,,Motnim, IV. 901 — 903.“

2 ) Pistorius:  ,,Script. rer. Germ, f. 655 “

3 ) Leibnitz:  „Seript. rer. Germ. I. 320.“

3

34

Branibor skemu, Medvedu. Ta seje obrnil s svojo prošnjo
do Holandcev, ki so prišli takoj semkaj. Drug tok se je zasukal
proti jugoiztoku, kjer spominja Flamming  ob desni Labi  še
danes b e 1 g i š k i h F1 a m a n d c e v. Ti so se razširili do češkili gora,
kjer so se srečali s frankovskimi in turingskimi priselniki. Na
češki meji bila je ustanova bambergskega škofijstva osodepolna. Jeli
so se Nemci razširjati po mejak in so silili tudi v deželo.
Okraji ob reki Agar  i,  zvani E g e iT a n d, so se tako napolnili
z nemškim uplivom. da so se ves srednji vek pribrajali nemškemu
cesarstvu. To naseljevanje je trajalo do konca 12. veka, a voje-
voda Ulrik  zaprl mu je pot o času, ko se je Češka najtesnejše
skrčila v svoje meje. Bila je uže na tem, da utoni popolnem v
grmanizovalnem življu; rešilo jo je pridobljenje Moravske, ki se
je posrečilo Bretislavu  I. Da je Poljsko razkosal in razruščil,
bilo je Nemcem vrlo po všeči; ali ko je pozval rusinskili menihov
v sasavski samostan, uprla sta se papež in nemški cesar proti
temu. Bretislav  I. je moral odnehati od svojega napora.

Ne le od zapada, čez Češki les vreli so Nemci, ampak tudi
čez severna gorovja v deželo, „ od Lužice sem, in celo skozi Mo¬
ravsko iz Šlezije. Avstrijska Šlezija se je med vsemi slovanskimi
pokrajinami najprej in najgostejše z Nemci napolnila. V početku
13. veka sme se uže zvati popolnem ponemčena dežela, le v malo-
katerili krajih so se Slovani vzdržali. Jeden vek zatem zadela je
ta osoda tudi Pomorjane. Ko je red nemških vitezev dokončal
svoje 1. 1233. pričeto podjarmljenje Pomorjanov, bilo je le malo
in sicer najnerodevitnejših krajev brez nemških naseljencev.

Jako zgodaj zanašalo je Nemce vJumneti  cvetoče trgovstvo
v slovanski iztok ob baltiškem morju. Ko so si podjarmili slo¬
vanske dežele, bil jim je to uže znan svet, zato naliaje se sa¬
ksonsko stanovništvo uže 1.1370. okolo Stargradskega  celo po
kmetih; tisti čas seje  Gr  o da  ustanovila ter z Nemci naselila.
V 13. veku živelo je na dvoru pomoranskih knezov obilo nem¬
ških plemičev iz Halberstadskega in Magdeburgskega,
a še obilnejši so bili nemški vazali v Ukrski Marki,  naselivši
se sredi 13. veka. Po nemškim pravu ustanovilo se je po ukazu po-
moranskega kneza Bar nima  mesto P remi slovo  (Premzlovo).

A še dalje je sezal nemški upliv, celo čez sedanje ruske
meje. Z Nemci prišli so Rusi najpreje po trgovskem potu v do-
tiko. Na otoku Gotland,  v mestu Wisby,  trgovskem središči
na Severju potem, ko je Jumneta propadla, imeli so ruski trgovci
svoja skladišča blaga, a ravno tako dohajali so nemški trgovci
uže v 12. veku v Novgorod,  nekateri le po zimi, drugi le po
leti, zaradi česar so jih ločili v poletne in pozimske goste. Rusi
privoščili so jim vsakoršne svobode in pravice, odkazali so jim
posebno poslopje za njih trgovske namere, sploh živeli so popol¬
nem neodvisni. Po trgovstvu zaslovela so ruska mesta daleč na
okolo. Adamu iz Bremena,  pisatelju 12. veka, se je pripove¬
dovalo, da je za njega dni tekmoval K i e v s carigrajsko stolico:

35

„0 h i v e, aemula sceptri constantinopolitani clarissimum decus“,
in Ditmaru  je bilo znano, da je bilo takrat uženad400 cerkva
v Kievu.

A dokler se je širil nemški upliv le mirnim potem, upo-
znala se ni njega nevarnost. Povsod so pričenjali Nemci svoje gospo¬
dovanje s križem v roči. Litavci so se dolgo upirali novi veri.
Evangelij oznanjat prišel jim je najpreje Adalbert, (Vojteh),
pražki škof, ki je storil tu mučeniško smrt. Dve sto let ni bilo
več krščanskega oznanovalca v te kraje. Uže pokristjanjen ruski
knez Vsevolod  III. Gr e orgij  e vič  (1. 1176.—1212.) je zatorej
sprejel z veseljem ponudbo nekega nemškega meniha M e i n h a r d a,
1. li86. da če priti oznanjat Litavcem krščansko vero. Kdo bi
bil uže takrat ugenil, kaj' nameravajo ti nemški tujci! Pokršče-
valni poskus šel je Meinhardu  dobro izpod rok;  ustanovil je
prvo krščansko cerkev ter je v r i g a j s k i okolici sezidal obilo tvrd-
njav, malih in velikih.

Meinhardu  naslednik je premišljal, če ne bi krščanstvo
še bolje napredovalo, ako se opaše njega oznanjevalcem meč okolo
ledij, in res, njemu tretji naslednik na škofovskem stolu ustanovil
je 1. 1200. red m e če vi h vitezov  (Schwert - Ordens - Ritter.) L.
1202. potrdil je papež Inocencij  III. to ustanovo, ter blago¬
slavljal vsakega, ki je htel iti prelivat pogansko kri ob Dini.
Nemški kralj razglasil je ondotnega škofa Alberta  Ar  el  d er  n a
nemškim knezom, dasi tudi je bila ta zemlja ruska imovina; zi¬
dal je tvrdnjave ter vabil nemških vojakov okolo sebe. Le malo
časa je minulo, da ljudstvo ni vedelo, komu se naj klanja, ali
Nemcem, ali Kusom. Sicer se je ruski knez Vladimir  repenčil
z vsemi močmi proti temu nemškemu uplivu, a zastonj: predno
je minula prva polovica 13. veka, pripadli so Litavci nemškim
vitezom. Odvzela se jim je vsa imovina ter se razdelila med nem¬
ške vojake; litavski plemiči so se morali s svojih zemljišč umek-
niti ter biti sužnji. Tako nečloveško so postopali ti „Kristovi
boritelji“, da je ljudstvo skoraj do malega izmrlo. Vitezi so mo¬
rali poslati na Nemško po naseljnike, da ni sicer zemlja v pušči
ležala. Poruski jezik zamrl je ob baltiškem morji uže v početku
14. veka, le čvrstejši Litavci ohranili so si ga navzlic tem na¬
porom do današnjega dne.

Toda vrnimo se k prizadevanju nemških naselnikov na
zapadli.

Slovanska imena so se zamenjala po raznih krajih z nem¬
škimi, ali pak so se tako po tuje zasukala, da je danes pri nekaterih
njih slovanski izvor skoraj nemožno izpoznati, zopet druge se je
pridržalo staro slovansko ime, novi nemški naselbini pak se je
pridal ali Deutsch- (p. 1. Deutsch-Brod), ali Gross- (p. 1. Gross-
Lessen, Klein-Lessen, Gross-Brecsen, Gross-Mukroiv i. t. d.) dasi
tudi so vasi majhne, a ravno majhni kraji so odlikovani s tem

3  *

36

olepšalnim pridevkom. Stare slovanske vasi se je prijelo Klein-,
zato nahajemo z Gross- in Klein- sestavljena imena vedno drugo
tik drugega.')

Zaradi tega slučaja je moči vsaj površno ločiti vasi slovan¬
skega početka od onih, ki so jih stavili nemški naselniki. Slo¬
vani so svoje na okroglo, najrajši v podobi podkve zidane vasi
potiskali kolikor možno daleč gori proti izvoru kakega potoka ali
rečice, v najzadnji konec dolini. Na takih krajih čepelo je po
3, 4, 5 slovanskih hiš na okroglo razstavljenih. Cesta je držala
le dovasi, zadaj za vasjo je je zmanjkalo. Najbrž so bili ti malo-
brojni gospodarji jedna družina. — A hiše nemških priseljencev
so se stavile v ravni črti ob obeh straneh ceste ter se razvrstile
druga k drugi v ulice. Ta razloček zdi se dr. J a c o b i j u -) me¬
rodajen, in našel ga je še v današnjih dneh po mnogih sakson¬
skih vaseh. V poznejših časih priselilo se je sicer v prvotno slo¬
vansko vas obilo novih hiš, ki so se razvrstile v ulice, ali stari
načrt vasi, podoba podkve, je svedočil še potem o pričetku.

Veljavniši nego ta slučaj, ki ga je moči razlagati z naključ¬
jem, je način razdeljenega polja, ki služi v podporo prvemu slu¬
čaju. Lega njiv in travnikov je povsod zelo stanovitna, mapa se
časih mnogo vekov ne izpreminja, menjavajo se sicer gospodarji
zemljiščem, obrisi njiv in polja sploh pak ostajejo stari. Na ma¬
pah slovanskih vasi so obrisi njiv brezredno sem in tija razmetani.
Vidi se jim, da se je obdelal in v polje prestvaril zdaj ta, zdaj
oni kos dotle še ne obdelane zemlje, bodi si, daje  bil bliže vasi,
ali se zdel rodovitnejšim, ali ugajal temu ali onemu semenu.
Drugače je pri vaseh, zidanih ob cesti, v takih zatorej, katere
kažo na nemšk pričetek: tu je polje razvrščeno v njive in kme¬
tijstva z jednako dolžino in širino, le takrat, kadar so posamezni
kosi Slabši, pridene se jim kaj na širino. Kmetijstva ali njive pri
takih vaseh niso tako križem sem in tija razmetane, in vsaka
posamezna hiša obdana je, ločena od sosedne, skoraj vedno jed¬
nako s prostornim vrtom. Vidi se takim vasem, da so vzrastle
njih hiše vse na jedenkrat in da seje vsem prisodilo jednako polje
in gozd, z drugimi besedami: da so vasi nemških naseljnikov, ki
so se jim dala jednako velika kmetijstva, ker ni imel jeden
večje, drugi manjše pravice; s praznimi rokami prišli so vsi.
Da bi se nikomer ne godila krivica, imeli so vsi iz vasi na polje
jednako daleč. A ker zemlja okrog vasi ni mogla mnogokrat
'vsem zadostovati, napravile so se iz nje manjša, broju naseljencev
primerna kmetijstva, zatem se je dalje od vasi na kakem drugem

') A n dr e e: ,,Wend. tVanderstudienV

2 ) Jaoobi:  „Forschungen iiber das Agrai wesen dcs altenburgisehen
OsterlandesN — Meitzen:  ,,Jahrbucher fiir Nationalbkonomin und

Statistik 1879. I. Heft,“

37

kraju svet zopet v toliko kosov razmeril. Tem načinom so bili
vsi zadovoljeni, nikomer se ni godila krivica. Prišlo se je zavisti
tako v okom.

Toda sveta za svoja kmetijstva si naseljenci niso mogli iz¬
birati, odkazal ga jim je njih gospod, ki jih je pozval okolo sebe,
a merjenje je oddal tako zvanemu lokatorju,  za karje ta prejel
nekoliko kmetij štev v dar ali za vžitek. Vrhu tega seje imenoval
prvim sodnikom  v novi soseski, dobival tretji del kazenskega
novca, imel krčmarsko, malinarsko, mesarsko pravico i. t. d.
Taka kmetijstva so se zvala Erbschultisseien,  njih gospo¬
darje so poznejše mnogokrat poplemčili. V k r k o n o š k i h g o r a h je
še danes mnogo takih starih pravic ohranjenih (Erblehengerichte.)')

Naseljenci bili so popolnem svobodni ljudje. Imeli so svoje
sodnike, živeli po svojem pravu, le desetino so plačevali o prisoje¬
nim jim polji, a 15 let so bili tega davka prosti, da si v tem
omislijo potrebnega orodja ter si postavijo gospodarska pohištva.
Ali marsikje je bilo še mnogo slovanskih zapuščenih vasi. V tem
slučaju se jim je davek odpustil le za 3 ali 4 leta; se ve, potem
so se povsod najprej take vasi napolnile. Poznejše so nemški
velikaši iz dobičkarstva (iz kakošnega, o tem poznejše), slovan¬
ske Stanovnike prognali ter jih nadomestili z Nemci. Polje se je
z nova premerilo in razkosalo; najboljša, najrodovitejša polja so
Slovani najpreje izgubili. Tem tujcem morali so Slovani pomagati
pri zidanju pohištva, stavljenju mostov, iztrebljevanju šum i. t. d.

Njim je bila osoda res grenka dovolj! —

Še težje nego nemškega gospodarjenja privadili so se Slo¬
vani nemške, krščanske vere. Dobro vedoči, da nasleduje pokri-
stijanjenju robstvo in popolno vničenje starih običajev, narodskih
in državljanskih svobod, upirali so se novi veri na vse kriplje;
šejeden, dva, tri veke zatem, ko so jih Nemci si podjarmili, pri¬
toževali so se škofi, opati in drugi duhovniki, kako zelo razšir¬
jeno je še poganstvo v Slovanih. A da so se Slovani nove vere
tako zelo branili, bili so jedino Nemci krivi. Njih pohlepnost po
slovanskem bogastvu in nenasitljiva lakomnost bile so najkrep¬
kejše opovire razširjanju krščanstva. O tem so bili tudi sovre-
menski pisatelji nemški jedilih misli. Uže v 8. veku opozarjal je
učeni, na dvoru Karola Velikega  živeči Alcuin Amona
solnogradskega nadškofa, ko je dobil od Karola  povelje, naj gre
razširjat krščansko vero po Gorotanu in Panoniji 1. 798.: „da
nikari Slovanov ne preveč z cerkvenimi davki preoblagati, ker
mnogokrat uže je izpodnesla desetina krščansko vero.“ (Jaffe:
„Bibliotheca IV.“) Na to pak se Nemci niso hoteli ozirati. Se tri
in štiri sto let zatem spoznati sta morala Helmold in Adam
iz Bremena,  nemška duhovnika in pisatelja slovanskih dogod¬
kov na severju, da so le zgolj Nemci sami krivi, da krščanstvo

*) J a c o b i; n. i. kr.

38

v Slovanih tako slabo raste. „Christiana ibidem convaluisset reli-
gio, si conversionem gentis avaritia principum non praepediret",
tožil je Adam iz Bremena  (Hist. eccles. II. 52.) »Krščanska
vera bi tam nže čvrsto klila, ko ne bi zavirala spreobrnitve
grabežljivost knezov.“ — Bernhard  (saksonski mejni grof) silil
je slovanski narod k poganstvu, žuleč ga neusmiljeno z lakom¬
nostjo, meni Helmold  I. c. 33. — »Bernhardus, gentem Wi-
nulorum per avaritiam crudeliter opprimens, ad necessitatem pa-
ganismi coegit." Slovanski knez P ribi  sl  a v je opominjal Nem¬
ce: „Dade naj se nam pravice, kakor jih imajo Saksi, in radi smo
kristijani, stavimo cerkve ter plačujemo desetino. 4 ' (Helmold:
I. 84.)

Ni se nam zatorej čuditi, če je krščanstvo v Slovanih rodilo
tako slab sad, izvzemši gorotanske in panonske Slovane, kjer
se proti Slovanom Nemci niso vedli s toliko krutostjo. Mimo njih
se celo Karol Veliki  v Slovanih ni mogel ponašati z nikakimi
smotri, še svojim zaveznikom, Obodričanom, ni mogel usiliti kr¬
ščanstva. Ni čudo! Saj je moral Ljudevit N eniški  1. 846. usta¬
noviti navlašč v poučevanje poganskih Slovanov samostane ob
Menu in Radanzi,  zatorej v poučevanje med Nemci živečih in
z Nemci od vseh strani obkoljenih Slovanov.

Sredi 11. veka cenil je merzeburgski škof Thietmar  (VI.
26.) svojemu predniku na škofovskem stolu v zaslugo, da se je
drznil pokončati Slovanom v merzeburgski  okolici bogovom po¬
svečeno šumo. Kako čvrsto so se morali Slovani krščanstvu bra¬
niti, da je bilo za škofa to nevarna poskušnja, dasi tudi je bil
Merzeburg uže preko 100 let močna nemška tvrdnjava!

L. 1071. tožil je kolonjski  nadškof, da so Slovani okolo
S a alf e ld a zgolj pogani. V misijonsk smoter ustanovil seje
tamkaj sv. Petra samostan 1. 1075. (S c kul te s: „Urkb. 1.189“.)

Škofovska stolica v Cici  (Zeitz) morala se je zgolj zaradi
slovanskih poganskih napadov v Naumburg  preložiti in v Voigt-
landu so Slovani razruščili še sredi 12. veka jedno cerkev.

Nabrojila bi se brez teže še dolga vrsta jednakih pripetljejev.

A ta slovanska odurnost se leliko umeje! S kakimi pripo¬
močki so krščevali Nemci! L. 1147. pripravljal se je Konrad
III. na križarsko vojsko ter razposlal nemškim knezom in ve¬
ljakom vabila o udeležbi pri tem svetem boju. Mnogo jih je pri¬
tegnilo k njemu, a Saksi so mu poročili, ako je sploh treba iti
v boj na pogane, so jim Slovani mnogo bliže. Severnih nemških
knezov udeležilo se je kaj malo križarske vojske v Palestino,
ampak ves njih naval je drl proti iztoku ob baltiškem morji.
Opat Bernhard iz Clairvauxa  oznanjal je z ravno tolikim
navdušenjem sovraštvo proti Saracenom, kot proti Slovanom, in
papež Evgenij  TI. je podelil križarjem na Severju tiste blago¬
slove in milosti za popotnico, kakor onim vojakom, ki so se na¬
potili v obljubljeno deželo. Grozen boj se je vnel med Slovani in
Nemci, v katerem sta se odlikovala Nemcem v prvi vrsti H e n-

39

rik Lev in Albrecht Medved. Vsi slovanski Stanovniki od
baltiškega  p o m o r j a do S t e t i n a morali so dati se krstiti
ali so ubežali, kolikor jih ni dosegel meč.

Ker so upoznavali Slovani, da jim je krščanstvo inTobstvo
jedno in tisto, branili so se ga tako zelo, da so ubili nekoč
celo svojega kneza, potem ko se je dal krstiti ter jih je silil s
smrtnim predenjem h krstu,  ravnajoč se natanko po nem¬
ških željah. Kako so mislili Slovani o krščanstvu, tega spominja
še danes beseda: krščanica.

cl Poznejše zatiranje Slovanov.

Še zatem, ko so se uže uleteli bojni valovi, niso mogli Slovani
živet i ob mirnem vžitku svojih zemljišč. Le jako redko kje so si
Tešili kmetijstva in pravice svobodnih državljanov, a trajalo ni
dolgo, da so utonili tudi ti poslednji ostanki slovanske svobode
v mogočnosti nemškega upliva. Kadar so se vračali nemški, po
kakem svobodnem slovanskem sovražniku zvunaj nemških mej
pobiti in potolčeni vojaci domov skozi pokrajine njim uže podlož¬
nih Slovanov, hladili so nad temi svojo jezo, ker se nad svo¬
bodnimi niso mogli tako znašati, kakor so si želeli. Komur pak
so še prizanesle bojne sile, udušila ga je poznejše grabežljivost
in tako globoko ukoreninjeno sovraštvo do slovanskega plemena.
O braniborskem Albrechtu Medvedu  poroča Helmold,
da je vničil in prognal s svojih zemljišč več Slovanov, nego
bodi si kateri koli drugi knez.

Jednako se je odlikoval Henrik Lev.

Vetinski Konrad  v Mizni (1. 1124.—1137.) prislužil si je
v Nemcih s tem dobro ime, da je Slovane po Mizenskem malo ne
do čista potrebil. ')

O slovanskih kmetijstvih vemo, da so bila manjša, nego
nemška, ter da so se merila po broju plugov, ki jih je bilo treba,
da so jih mogli obdelati. Jeden plug je zaznamoval jedno kme¬
tijstvo,‘- 1 ) tako je določil v še 1. 1262. gnezenski shod.  Po tem
nazoru merila so se na Češkem kmetijstva do konca 13. veka, v
14. veku pak so se po nemški navadi določena in obmerjena kme¬
tijstva uže po vsem Češkem udomačila. Ločila so se slovanska
kmetijstva od nemških v tem, da so bila manjša ter ste v Luži¬
cah n. pr. in v Šleziji uže a /j nemškega kmetijstva veljale za
celo slovansko. A na Pomoranskem je '/3  nemškega kmetijstva
uže toliko obsezala, kakor celo slovanska. Težnje pak so se na¬
kladale obema jednake. Razloček kaže se uže v imenih; nemškim
kmetijstvam je rabil izraz mansus,  slovenskim pak radio,

') A n d r e e : n. i. kr.

" j 2 ) ,,Slavium vero aratrum par boum ant unus conficit equus.“ Hel-
mo'ld: ,,Chron. Slav. I. 12.“

40

uncus, aratrum, lioba sclavanisca i. t. d. in tega raz-
deljenja po plugu so se prijeli tudi nemški knezi onih krajev,
kjer so bili Slovani udomljeni, s kratka: kjer nas srečujejo slo¬
vanska kmetijstva, vsakemu kmetu natanko odmerjena, misliti
je povsod na nemški upliv, kajti Slovanom bila so s početka ne¬
poznana. Te gospodarske novosti so se učili še le od Nemcev. ')
V Slovanih bilo je zemljišče imovina vsem soseščanom skupaj, po¬
znejše imela je vsaka družina svoje polje, ki pak se je nedeljeno
podedovalo otrokom umršili starišev. V nekaterih krajih ohranila
se je ta navada do 17. veka. Kadar se je družina toliko pomno¬
žila, da jej je bila očetna hiša pretesna, sezidale so se takoj 7
bliži nove hiše in nastale so po tem potu one češke vasi s
končnico oviči ali vici,  ki se je še le poznejše pokvarila v
i t z in orvitzi. 1 2 )  V početim tega veka poročal je Krug  („Gescli.
der landrvirtschaftl. Gesetzgebung Preussens. Berlin 1808. str.
138. ; ‘), da ni bilo v kneževini L oviči  (Lov/itz) ni jednega zasobnega,
gospodarstva. Soseska razdeljevala je ter prisojala polja in go¬
spodarstva vsako leto posebe, temu večja, onemu manjša, ravna¬
joča se po broju živinčet raznih kmetov.

To je ostanek staroslovanskega prava.

Vse, kar se je reklo dosle o slovanskih kmetijstvih, velja le
o kmetijstvih, ki se jih je ohranilo največ po Meklenburgskem in
po Vagriji, kajti le tamošnji Slovani ohranili so domače v  kneze
najdlje med vsemi; velja poleg tega o kmetijstvih po Češkem,
Moravskem in Šleziji, kjer so Slovani sicer svojo svobodo rešili,
nemškim običajem pak se v raznovrstnih in najveljavniših raz¬
merah niso mogli ubraniti.

Ko so se na Severju sredi 12. veka odstranili poslednji slo¬
vanski knezi, pripadli sp ondotni Slovani po največ cerkvenim za¬
vodom, škofijstvom in samostanom. Da so plačevali davek tudi uže
za vladanja svojih domačih knezov, o tem se ne da dvomiti, pod¬
jarmljenim narodom ga niso Nemci nikoli odpuščali in koliko je
tirjal Oton  I. davka, poročeno nam je natančno; 3 ) davek morali
so plačevati celo njim rodni bratje, n. pr. Turingi tako zvani
„Schweinezins,“ ki jim ga je še le Henrik  II. odpustil. Ni¬
kjer se ne poroča, da so se Slovani temu branili, a vse svoje moči
so napeli, ko so jeli škofi tirjati od njih desetino. Tako zelo so
se uprli, da je moral 1. 1158. celo Henrik  odjenjati ter dovoliti,
da so plačevali Slovani davek po stari slovanski navadi, nam¬
reč od vsakega kmetijstva po 3 mere žita, jeden novec, jednopo-

1 ) M e it z e n : n. i. kr.

2 )  Palacky:  ,,Gesch. Bohmeus I. 168.“

3 ) Helmold:  I. 12.: ,,de quolibet aratro menstira grani et qua-
draginta restieuli lini et duodecim nummi puri argenti. Ad hoe unus
nuinmus preciurn colligentis.‘‘

41

vesmo prediva in jedno pišče.') Po vsem ratiborskem škoiijstvu veljala
je izjema le Slovanom, nemški kmetje plačevali so desetino. Ako
se ne motimo, sine se zvati davek zelo oskromen. Bes je, kolike
so bile te 3 mere žita, ne verno, a jeden novec, jedno povesmo
prediva in jedno pišče, ki se je moralo dajati poleg žita, je morda
zavoljo oskromnosti porok, da tudi žita mere niso bile zelo' ve¬
like. Se ve pak ni bila Henrikova  zasluga, če davek ni bil
velik, opirali so se Slovani le na svoje zastarelo pravo za časa
svojih domačih knezov. Bili so še mnogobrojni dovolj, da je njih
zahteva obveljala.

Tak za vsako leto jednak in natančno določen davek je bil
gotovo le Slovanom na korist. V tem ko so njih nemški sosedje
o dobrih letinah dovažali po desetini mnogo obilejše pridelke v
škofovske žitnice, bili so Slovani sami  tega poljskega blagoslova
deležni in ne tudi njih gospod. V primeri z nemškimi kmeti bil
je gotovo na slabšem pri slovanskih kmetijstvih, ki so le plačevala
stalno določeni davek ter s tem zadoščevala svojim dolžnostim.
Zboljšanje njiv in drugi srečni slučaji silili so škofa skrbeti, da
privadi tudi Slovane desetini.

A čudno! Proti temu uprli so se Slovani z vso močjo, tako
zelo, da so rajše popustili vse, pohištvo in polje, kakor bi pla¬
čevali desetino. Umeknili so se v kraje, kjer jih pristujeno bre¬
me ni moglo doseči. Kaj jih je k temu napotilo, se danes morda
več ne da razjasniti. G-otovo so uplivali pri tem njih poganski
duhovniki, ker davek je bil cerkven davek; napetost dovede člo¬
veka leliko do najnespametnejših korakov. Da so se branili de¬
setini samo meklenburgski Slovani, reklo bi se leliko, opirali so
se na svoje zastarelo pravo, kakor se jim je dajalo za časa njih
domačih knezov, ali proti desetini upirali so se Slovani po vseh
krajih.

Vsemi mogočnimi načini so si nemški gospodje prizadevali,
da privadijo Slovane desetini. Škofa v Sadelbaudiji  je plače¬
vanje davka po slovanski navadi tako zelo grizlo, da svoje jeze
celo v listinah ni mogel prikriti. -) Jedno najgrših navad jo ime¬
nuje, in sicer zato, ker se dade namesto desetine le 4 mere žita
od vsakega gospodarstva. S tem razlogom utemeljuje sam svojo
jezo. Slovanski davek pak je bil vsakako oskromen, ker škof
zahteva od svojega kneza, naj mu dovoli, da sebi pridrži ves ta
davek ter ne tirja polovice, kakor dosle.

Kadi pritrjujemo Helmoldu, * * 3 )  .da so še škofovski vžitki
takoj pomnožili, ko so se Slovani nadomestili z nemškimi kmeti,
ki so voljni plačevali desetino. Toda pritrjati ni moči novejšim

‘) W e st phal: ,,Mon. ined.“

")  „Isti sunt reditus episcopales in Sadalbandia, ubi de quadam
pessima consuetudine  quattuor tantum modii siliginis pro decima
dantur. u  Westphalen:  „Mon. II, 2019.“

3 ) H e 1 m o 1 d: I. 87.

n

nemškim zgodovinarjem, ki so na podlagi H el m oldo  vi  h poročil
prenagljeno sklepali, da Slovani niso znali polja obdelovati. Ali
niso bilimari Slovani poljedelski učitelji Nemcem ? Merovingi  in
K ar  o lin  g i vabili so jih uže na Nemško in oblagali jih niso z ni-
kakoršnimi težnjami, kar se je n. pr. sv. Bonifaciju  tako ne¬
umno in nenavadno zdelo, da je vprašal papeža: „Kaj poreče
k temu? Bi li ne bilo dobro Slovanom, dasi tudi poganom, cerk¬
vene desetine naložiti?“ •— Se ve, papež je Bonifaciju  z
veseljem pritrdil, naj le pobira desetino. Najbrž pak mu je šlo
to slabo izpod rok, smemo reči po vsem tem, kar se je o slovan¬
skem upiranju proti desetini ravnokar omenjalo, ker še štiri sto
let po sv. Bonifaciju  so Slovani rajše iz dežele romali. Dašo
hoteli se desetine oprijeti, Nemci bi jim ne bili delali toliko kri¬
vic in zadreg. Ker je veliki nemški gospodi donašalo desetini
podvrženo polje boljši vžitek, nego li po slovanski obteženo go¬
spodarstvo, poskušala je vse mogoče pote, kako bi se Slovanov
odkrižala. Vsaj na videz pravičen je bil rad vsak vek človečan¬
ske zgodovine, a noben ne toliko, nego srednji. Z neko čudovito
vestnostjo oziralo se je pri sodnijah na najmanjše, mnogokrat
zelo smešne formalitete, a toliko odurnejše se nam zdi samovolje
in očita krivica, s katero so postopali proti Slovanom. Pognali
so jih s kratka z njih zemljišč, ako se jih drugače niso mogli
iznebiti. „Sclavi sunt amoti“  ') je izraz za to početje, ki si ga
tolmači vsak, kakor se mu zdi prav. To prognanje Slovanov vi¬
delo se je tako samo ob sebi umevno, da je omenil Henrik Lev,
ko je ustanavljal 1. 1158. ratiborsko škofijstvo, mimo druzega tudi:
„Kadar se bodo Slovani izpodili iz dežele in škofovske zemlje,
ter se bode desetini podvrgla, vživa naj škof vso desetino. 11 ,J )
Da bi kako drugače prišlo, se celo misliti ni moglo !

Škof Isfried  je imel ali tanjšo vest, ali se je le delal ta¬
kega, vsakako pak se je prijel, da vsaj na videz ne bi delal kri¬
vice, jako zvijaškega pripomočka.

Danenbergski grof Henrik  dobil si je namreč za svoje
ratiborsko škofijstvo zaslug, ki mu jih je hotel škof dostojno povrnit i.
Podaril mu je desetino iz pokrajine med Valero v o, Labo  in
El  d o. * 2 3 ) Tu so bili uže zelo Nemci naseljeni, in Slovani so radi
ali neradi ostali na starem domu, a desetine še niso plačevali,
ampak le staroslovanski davek. Škof bi ga bil lehko podaril
grofu, toda ne, Slovane je v darilnem pismu izvzel ter njih da¬
vek sebi pridržal, gotovo ne, ker je s slovanskih kmetijstev do¬
hajal boljši, bogatejši vžitek. Navlašč je v listini omenjeno, da
se pobira ta slovanski davek po ustanovi Henrika Leva,  za¬
torej 3 mere žita, jeden novec, jedno povesmo prediva in jedno

') G er e k en: ,,Cod. diplom. I. 415.“

2 ) Westphalen:  ,,Monum. IV. 2032.“

3 ) Westphalen:  ,,IV. 2047.“

43

pišče od vsakega kmetijstva. Desetiiiska kmetijstva, zatorej nem¬
ška kmetijstva, bila so za grofa vsakako boljše. Ali zakaj si jih
je škof vendar le prihranil? To nam razjasnuje daljna opomba:
,,Kadar se bodo pak Slovani z Nemci nadomestili in se bode pod-
klonil ondotni svet desetini, izroči škof grofu tudi te kraje za
vžitek.“ Kaj je s tem druzega rečeno, nego, naj se grof po-
žuri, da Slovanov mine prej ko prej, če mu je vžitek desetine kaj
na mari.

S tem si je imel potolažiti škof svojo vest in ob jednem
priti tudi do zaželjenega smotra. Mogoče pak tudi, da je za uni¬
čenje Slovanov pogrešal potrebne sile.

Toda še več nam poroča ta listina. Zanimivo je za nas, da
izvemo iz nje, kedaj sta ukrenila škof in grof, da s Slovani obra-
čunita. O pokrajini med Valerovo  in S ud  o,  kjer so neki sta¬
novali Slovani celo na gosto, sta se pobotala, da vživata vsak
polovico desetine, kadar bode ta kraj podesetiujen, vendar ta
pogodba velja le v slučaju, če se posreči grofu podesetinjenje
tega kraja v naslednjih desetih letih.  Tako malo časa je
trebalo za popolno vničenje Slovanov! Drugod se niso skrivali
za take sence. Okrog Tri eb s e e j a (kako je kraju slovansko
ime?) zapovedal je šverinski škof 1. 1221. kratko malo, da pla¬
čujejo Slovani desetino. Nekateri so se podklonili tej zapovedi,
a večina ju je popustila vse ter romala s praznimi rokami iz
dežele na zemljo rujanskega kneza.

Neki ratiborski škof napovedal je slovanskim vaščanom v
Ro domišljali  (Rodenuvzle) jedno leto in 14 dni prej, zatorej
strogo po zakonu nemškega prava, da se imajo umekniti dotle s
svojega zemljišča, ali mož je imel še toliko vesti, da jim je dal
zemljišče ceniti ter ga je po tej ceni izplačal. ') Ta slučaj sve-
doči, da so se nahajali na severju še koncem 1?. veka svobodni
slovanski kmetje. Prognanje Slovanov bilo je tako navadno, da
se je za odškodnino napravil navlaščizraz: Landkauf,  („juxta
commune forum et precium, quod vulgariter Landkoop dicitur. *)“

Neki nienburgski opat Arnold  kupil je svojemu samostanu
od nekega plemiča vas Ključe  (Cluze, v Anhalt - Dessauskem),
prognal slovanske Stanovnike ter poklical nemške sosede. * 2 3 )

V C uz ere s d or p u blizo Wittinga seje  določilo: „Ako
ne bi hoteli popustiti Slovani svojih navad, “ (to se pravi, če ne
odjenjajo od svojega starega davka), „naj se nadomeste s katoli¬
čani. 3  To poročilo je mimo druzega zanimivo tudi zato, ker kaže
jasno dovolj, kako zelo so bili Slovani še pogani. 4 )

’) Gercken: ,.Diplom, vet March. II. 161.“

2 ) Leutz:  „Brandb. Urk. I. 1. 208:“ juxta commuuc ....  pre -
tium, quod vulgariter Landkoop dicitur. 11

3 ) Beckmann:  ,,Anhalt. Hist. 4. Bd. 464.“

4 ) ,.Diplom, vet. March. II. 161.“

44

Ker se narodi s silo tako težko vničiti dade, živelo je Slo¬
vanstvo še mnogo tožnih let v nemški sužnosti. Kolikor Slo¬
vanov je prebilo 12. in prvo polovico 13. veka, hlapčevati so
morali Nemcem. S pridnimi rokami in bistro glavo, ki so Slovana
vedno odlikovale, pridobil si je celo lehko blaga ter ga podedo¬
val svojim otrokom ali sorodnikom, toda le takrat, če so bili
sužnji njega gospodu. Nepotrebno blago so lehko prodajali, a ni¬
koli ne brez gospodovega vedenja in gospodovega dovoljenja in
nikdar ne človeku, ki je služboval kakemu tujemu gospodu.

Za ženitev so imeli prositi dovoljenja in njih otroci so bili
sužnji kakor oni sami. Gospod je lehko počel s svojimi sužnjimi
podložniki, kar se mu je zljubilo, prodajal jih je, zastavljal, po¬
darjal, zamenjaval ali za ljudi svojega soseda, ali tudi za kako
živinče i. t. d. Najstarejši sin je podedoval očetovo, se ve, za
davek prepuščeno mu kmetijstvo. Druge sinove pak je porabil
gospod, kakor je vedel in znal.

Kadar se je Slovan ženil, vprašati je moral gospoda in
snubiti je smel le sužnjo, vrhu tega mu je bilo za ženitev platiti
neko vsoto, ki se od svobodnega človeka ali od Nemca ni tirjala.
Slovan naj se je spominjal vselej in povsod, da hlapčuje. Zgolj
iz tega namena uvel je nek magdeburgski Škot poseben davek
samo za Slovane. ’)

S težkimi bremeni obloženi pak so bili tudi na pol svobodni
Slovani. Sicer jih ne vemo nabrajati za vse kraje po Slovanskem,
podložnem Nemcem, a natančno je poročilo o teži davkov, ki
so jo prenašali Slovani po Meklenburgskem uže od časov Otona
I. sem. „Dabatur autem pontifici (Aldenburgensi) anuum . . .
tributum scilicet q u o d p r o d e c i m a i m p u t a b a t u r, “ (z atorej
ne desetina) „de quolibet aratro mensura grani & quadraginta
resticuli lini et duodecim numini puri argenti. Ad hoc unus num-
mus precium colligentis. Slavicum vero aratrum par boum aut
unus conficit equus.“ Helmold,  I. 12. Toliko seje  moralo za¬
torej plačati od zemlje, ki se je mogla obdelati z jednim konjem,
ali dvojico volov. Lehko je umeti, da so Slovani, ko jih je vpra¬
šal starigradski škof Benu  o,  zakaj se tako zelo branijo desetino
plačevati, dejali, da uže brez tega jedva sliajejo in da je boljše,
iti iz dežele, kakor si še novih teženj nakladati. To je moralo
biti resnično, ker celo saksonski vojevoda Bernhardje  upoznal,
da Slovani uže starih bremen skoraj več ne zmagujejo. Videč, da
se s silo ne da nič več opraviti, izprosil je tako rekoč od njih
in še to s težo, da bode plačevala odšle vsaka hiša vsaj po dva
vinarja cerkvenega davka. -)

V Nemcih se je pristujenost Slovanov tem bolj množila,
čim bolj se je njih broj krčil. Kakošno je bilo slovansko stanje,

') ,,Sach8euspiegel II. 73.“

2 ) Helmold:  „Chron. Slav. I. 12.“

45

svedoči najčvrstejše oni ukaz 1. 1170. na Šverinskem, ki je vele¬
val, da če sreča kdo Slovana na kakem prikritem, sumnivem
kraju, naj se mu Slovan opraviči, čemu je tu? Ako ne ve za-
dovoljivnega odgovora, obesi naj ga takoj na bližnjem drevesi. ')

O zakonih Slovanov z Nemci ni zapaziti nikakega sledu,
vsaj v 11., 12. in v prvi polovici 13. veka ne. Celo kneževske
rodovine so se izogibale takim ženitvam. Veljavnemu slovenskemu
knezu, prišedšemu snubit hčer mejnega grofa Bern barda,  od¬
govorilo se je, da se sorodnica nemškega vojevode ne daje psu
za ženo.  Tako poroča Adam iz Bremena.")

Če so se Slovani v kakem y  mestu naselili, živeli so zase v
posebnih ulicah, kakor drugod Židje. Slovani niso kupili po no¬
beni ceni mesa od nemškega mesarja; imeli so domačih, tako
n. pr. v Barthu  na Pomoranskem, in v Luneburgu  pekli so
slovanski pekarji navlašč Slovanom. ;i )

Mržnja bila je na obeh straneh skoraj neomejena.

Nikjer se ni Slovan sposobnim in vrednim smatral, da se
prime kakega rokodelstva. Nemci so se spominjali, daje vzrastlo
rokodelstvo iz nemških korenin, in bil je ta stan češčen stan.
Sloveče rodovine nemške bavile so se s trgovstvom in obrtstvom,
kako bi se smel Slovan sprejeti v tako družbo?! Se v 17. veku se
je po nemških mestih v Lužici zahtevalo, naj dokaže vsak, ki je
hotel biti sprejet v rokodelsko zadrugo (Žunft), z rojstvenim
listom, da ga ni rodila slovanska mati. V Meklenburgskem in na
Pomoranskem zahtevalo se je to še 1. 1714.

Po nekaterih krajih niso bili tako strogi, n. pr. na Lune-
burgskem,  ali med meščane so težko sprejeli katerega Slovana.
L. 1409. sklenil je luneburgski mestni zbor, da se Slovanu sploh
pod nikakimi pogoji ne podeli meščanska pravica. Če se
oženi nemšk meščan, zatoraj svoboden mož, s Slovanko, naj so
njiju otroci nesposobni za kako javno službo, celo taki rojstveni
listi, kakor drugim ljudem, naj se jim ne izgotove. Še le 1.1570.
se je preklical ta sklep, 1. 1676. in 1680. odstranile pak so se
zadnje zapreke, ki so stale Slovanu pri dosegi mestjanskih pravic
na potu.

V Salzwedlu  sprejeli so uže 1. 1421. Slovane med me¬
ščane, ki so si kupili svobodo, bodi si, da so obogateli s trgov¬
stvom, bodi si, da so prihranili potrebno vsoto robotujoči nemškim
gospodom, toda mojster ali celo mesten svetovalec ni mogel biti
do 1. 1591. noben  Slovan.

’) II c 1 m o 1 d : ibid. II. 6.

2 ) Adam Brera,:  ,,hist. Eccl. c. 25.d’ ,,Postliaec cum filius ducis
Slavine podicitam šibi expeteret uxorem. Tliiadercius Mar.diio intercepit
consilium proclamans: C o n s a n gu i n e a m Ducis non esse d a n d a m
c a n i.“

;1 ) Richtsteig:  ^Landrecht 50.“

46

V mestu  Jiiterbogku so celo določili, koliko sme največ
biti vredna Slovanova hiša.

Nek Christian  H e c k el  moral si je, ker je bil Slovan,
kupiti mestno pravico v Bischofswerdi  za 100 tolarjev, po
današnji novčni veljavi Lakih poldrag tisoč gold. ’)

Jako zgodaj jeli so misliti Nemci na prepoved slovanskega
jezika po sodniji, po uradih in v cerkvi.

Pri cerkvenih opravilih prepovedala seje slovanska liturgija
liže precej zgodaj: prepovedal jo je papež Ivan XIII. 1. 968. T a
1 e t n i b l' o j j e o n i, k o j e u s t a n o v i 10 t o n I. m a g d e b u r g s k o
n a d š k o f i j s t v o t e r j e napravil s t o1i c o v s e h š k o f i j s t e v
po Slovanskem.  Prav to leto bavil se je Oton  I. s cerkve¬
nimi ustanovami po Slovanskem. Jasno je, da je omenjana pre¬
poved slovanskega jezika pri službi božji s tein v najtesnejši zvezi.
Oton  I. se je bal, da bodo zahtevali Slovani, če se tudi opri-
jemo kristijanstva, svoj domač jezik pri cerkvenem poslovanji.
Ako je hotel zagotoviti svojim škofom cerkveno bodočnost in sebi
nadvladanje Slovanstva, imel je skrbeti, da se odpravi, zvlasti iz
cerkve vse, kar bi bilo moči spominjati Slovanov njih prejšnje
svobode in samostalnosti. Nemci so bili na Moravskem uže ne po¬
polnem pred sto leti izkusili, kako upliva domač govor nasamo-
svestje ljudsko. Saj je hotel moravski Svet  op  olk  svoje kraljestvo
razširiti tija do Labe! Tega Oton  I. ni zabil in ker mu je pa-
peževal takrat v Rimu Ivan  XIII., mož, ki je Otonu  L vsako
željo z trepalnic bral, bilo je leliko pri ustanovi magdeburgskega
škoftjstva provzročiti prepoved slovanskega jezika.

Cirilica se je izgubila na severju brez vsakega sledu.

Po uradih razglasili so prvo prepoved o rabi slovanskega
jezika 1. 1293. in sicer pri sodniji. Bila sta to nienburgski
opat in grof Bernhard.

V Altenburgu  na Turingskem (Herzogthum Sachsen-
Altenburg) zapretil je grof Friderik  1. 1327. s smrtno kaznijo,
kdor bi po uradih posloval s slovanskim jezikom. Zanimivo za nas
je, da je trebala ta prepoved tako pozno, v prvi polovici 14. veka!

Ravno tisto leto prepovedal se je slovanski jezik v Lipcu
(Leipzig; v 12. in 13. veku poročajo pisatelji o tem mestu v obli¬
ki : L i p i t z in L e i p z i g,) toda temu nasprotno je ukazal mizenski
škof 1. 1490. onim župnikom svojega škoiijstva, ki niso vešči slovan¬
skega jezika, naj si preskrbe slovanskih kaplanov. Razjasnila za
ta tako nepričakovan pripetljej ne vemo druzega navajati, nego,
da je škof znal ceniti vrednost pouka v domači besedi, poleg
tega se je zavedal morda svoje narodnosti, kajti vsaj njega pri¬
imek Salu  z ki  je slovansk. Tisti čas pak se je nekemu škofu
v Vratislavu  zdelo potrebno, da ukaže svojim kmetom na Viču
(Woitz;  na Tirolskem se nahaje: Voitsberg,  beseda naprav-

’) Andree:  „Wendische Wanderstudien. <<

47

ljena iz sv. V i d. Glej: B i d e r ra a n: „Slavenreste in Tirol.“ — M i t-
t er rut z n er: „Brixner Gymnas. Progr. 1879. p. IX. n. 36, 37.“)
učiti se nemščine toliko, da jim več ne bode treba tolmača. Ako
se je v petih letih ne nauče, bode jih prognal.

Čudno! Jedenkrat proti koncu srednjega veka potegnil se
je za slovanščino celo jeden nemšk cesar, Karol  IV. V svoji
zlati buli (c. XXVI.) priporočal je braniborskemu in saksonskemu
knezu,naj sta vešča v slovanskem jezici. Njih princi, dejal je, naj
se uče slovanščine od 7. leta dalje ter dade se naj jim za družbo slo¬
vanski učitelji: a Slovanstva takrat uže ni bilo moči rešiti, kar
Ivarol  IV. sicer tudi nameraval ni.

Pregledujoč napredke, ki jih je napravila grmanizacija po
Slovanskem, reči je, da se je po spodnjem Avstrijskem in zgor¬
njem Štajerskem slovanščina najpreje izgubila po spodnjem Avstrij¬
skem, po nekoliko tudi po zgornjem Štajerskem je šel pot, po
katerem so se valili divji valovi o brski  in zatem o g er ski proti
zapadu. Omenjalo se je uže, da so poznali Nemci te lepe rodovitne
kraje od jako slabe strani; bili so na glasu izljudenih in sa¬
motnih puščav. Le v najbolj zakritih kotičih med hribi j n v ska¬
lah ohranilo se je nekoliko zadnjih slovanskih ostankov. Štajersko
in avstrijsko Slovanstvo ni izginilo toliko zaradi grmanizacije, ko¬
likor zaradi azijatskega ljudskega curka, ki je opustošil ta kraj.
Ko je M a d j arom  na leškem polji 1. 955. tako slabo poteklo, jel se
je svet ob Dunavu takoj zopet oživljati, a bili so to nemški na-
seljniki. Slovani tu niso prišli navskriž, ker so uže prej izmrli,
zadušeni po madjarski nevihti. Prebili so jo le oni, ki so našli
zavetja v samostanskem ozidji, drugače izraženo, nesvobodniki, hlap¬
čujoči temu ali onemu cerkvenemu zavodu.

Na boljšem so bili gorotanski  Slovani, ne le, ker sojini
prizanašale madjarske groze, ampak važen slučaj zanje je bil, da
niso spadali, kolikor jih je stanovalo namreč na desnem bregu
Drave, pod solnogradsko, zatorej nemško, ampak pod oglejsko
nadškofij s tvo, kateremu je stala stolica na staroslovenskih tleh
ter mu bila večina Stanovnikov slovanska. Morda se ne motimo,
ako to okolnost z vso močjo povdarjamo, češ, da ni le slučajno, ker
gre danes meja slovanske govorice prav ob Dravi. Znano je, da
je Karol Veliki  uže 1. 810. določil, kje naj se mejiti sol¬
nogradsko in oglejsko nadškofijstvo. Do najnovejšega časa je
bila Drava južna meja solnogradske cerkve. Nemški solnogradski
duhovniki bili so na severnem bregu Drave grmanizaciji gmoten
pripomoček, v tem, ko je oglejsko nadškofijstvo bilo Slovanstvu
preje prijatelj, nego sovražnik.

Iz prej navedenih podatkov sestaviti se da vsaj površen
pojem o napredkih grmanizacije do konca 14. veka na Severju od
Dunava. Na Češkem stanovali so takrat Slovani, nepomešani še
z Nemci, na južnih bokali Češkega Lesa, Kr k o n o š k i h g o r ft,
po moravskih gričih  blizo do Dunaja in ob obeli bregovih
Morave  po čeških mejah pak so se uže povsod Nemci naselili.

48

ter silili v deželo. Zgolj s Slovani obljudena bila je le meja pri
Nachodu,  a skoraj do malega zgolj ponemčeno je bilo grofljstvo
Golac  (Glatz), ravno tako labska dolina od tam dalje proti Se¬
verju, kjer se vjema z V e 11 a v o (Moldau). Ponemčenje bil r e i c h e n-
bergski  okraj in egerska dolina  (Egerland). Na gosto zgru-
čili so seN emci v mestih in okolo mest B u d v i c e, Prage, K u t-
tenberga, Berauna, Ivlattaua.  V zgornji dolini Labeinpo
notranjem Češkem pak so še Čehi znali Nemcev krepko braniti.

Na Turingskeni ni ostalo konec 14. veka uže nič slovan¬
skega, izvzemši krajevna imena. Slovane ob Menil in Radanzi
(Moimvindi et Radanzivinidi ponemčili so liže v teku 12. veka.
A čversto se je glasila še slovanska govorica ob bregovih Labe
in Zale, pričenši od Z w i c k a u a in Altenburga do Magde¬
burga,  zvlasti tudi v Stari Marki,  kjer je bilo v 13. veku še
dovolj slovanskih poganov in so ondotne pokrajine zvale se in se
zovo ,, w e n d i s c h e Districte"  celo do danes. V novi dobi, naj¬
brž v času reformacije pak je tudi ob Zali  slovanščina utihnila.

Nedvomno slovanske bile so še Lužice, Zgornje Lužice
po nekoliko, a spodnje  po vsem. To velja tudi o Budi Šimu.

V Šleziji so bili gosto s Slovani obljudeni okraji na Se¬
verju čeških mejaških pogorij in rodovite doline ob Odari, okraji
Logovo,  (Glogau), Trebince  (Trebnitz), Jelše  (Oels), Lju-
b e š i c e (Leobschiitz) i. t. d.

Skoraj do dobra ponemčene pak so bile pokrajine pomo-
ranske in pozanske in tudi poruske, zvlasti okrog Rostocka
na meklenburgski meji. Nemška je bila dalje dolga ali ozka črta ob
morji od Kolberga do Stolpa; na Pomerelskem  pak so se
slovanski Kasubi do danes ohranili.

Na levem bregu Visli  bila sta okraja Danzig in Brom-
berg  nemška.

Na Ruj anali  (Riigen) pokopali so poslednjega, človeka, ki
je še slovanski govoriti umel, v početka 15. veka; bila je ženska.

Obrežja baltiškega morja bila so skoraj brez presledka od
Rige do Meklenburgskega  ponemčena, v tem ko so ostale
od morja oddaljene pokrajine še nekoliko časa po večem slo¬
vanske.

Sploh pak se je gospodstvo treh najveljavnejših nemških
knezov raztezalo zgolj po slovanski zemlji, namreč gospodstvo
avstrijskega vojevode, braniborskega volilnega kneza m češkega
kralja; tudi tega pribrajamo in so ga tačas pribrajali nemškim
knezom, ki je imel celo pravico voliti nemškega kralja. Današnje
novo cesarstvo Nemčija vzrastlo je na slovanskih tleh in oni
ogromni broj polabskili Slovanov skrčil se je danes na kakih
250.000 duš.

49

IV. Krivde slovanskih knezov in reakcija proti
Nemštvu na Češkem.

Kako so češki vojevode podpirali nemške naseljence in nem¬
ško trgovstvo, se je uže o priliki omenjalo. Največ zaradi lakom¬
nosti slovanskih knezov na severju izg'inilo je slovansko trgov¬
stvo, nekdaj najveljavnejše v Evropi, uže s podjarmljenjem Slo¬
vanov skoraj do dobra, in slovanskim knezom ga ni bilo treba
še bolj izpodkopavati. Pred Karolom Velikim  imeli so
trgovstvo poleg Židov Slovani v rokah, od njih so se ga Nemci
naučili in stari slovanski trg Ljubek  (v listinah: Bfi ki) postal
je hipno v teku 13. veka središče nemškemu trgovstvu. Se se je
takrat po Meki  enb  ur  g s kem  zgolj slovanski govorilo, Han z a
potegnila je tudi tu slovansko narodnost v pogubo. S Han z o
napravila je grmanizacija nov orjašk korak; malo desetleti po¬
tem, ko se je jela čvrsto razvijati, bilo je obrežje baltiškega
morja nedvomno nemško tija do ruskih mej, in čemur je Han z a
prizanesla, dokončali so vitezi mečevega reda. Posluževali so se
za grmanizovanje jednakih pripomočkov, kakor njih predniki ob
Labi in Zali, pričenši od Karola Velikega.

In ne le na severju, tudi na jugu je prešlo trgovstvo v
nemške roke. Križarske vojske so vrgle tu novega grmanizator-
skega semena med Jugoslovane, ko so provzročile trgovstvo, po
Dunavu, odkodar je šla na iztok in severoiztok, na Ogersko in v
Bulgarijo, poleg Krakovega in Lvova v Rusijo, kjer so nemšk
trgovci uže v 11. veku imeli v Kievu in Novgorodu  svojei
zakladnice. Ali Ivan  III. je zaprl hanzino prodalnico, sv. Petra
dvor v Novgorodu, ter prepovedal nemško trgovstvo.

Dobičkarstvo slovanskih knezov je slovenski narodnosti za¬
torej mnogo škodilo, a časih prodali so se Nemcem za kaj ničevo
ceno, tako n. pr. Ulrik  (1. 1013.—1037.), ki je za svoje izdaj¬
stvo nad Poljaci  prejel pravico, da sme z nemškimi knezi vred
voliti nemškega kralja Konrada  II. Sicer je zaživela za Spiti-
gneva  (1. 1055.—1061.) velika reakcija proti tujemu uplivu (S pi¬
ti gnev  je prognal celo svojo nemško mater Judito),  toda nje¬
mu brat in naslednik Vratislav  (1. 1061.—1092.) odprl mu je
z nova vse zatvornice. Nemcem so posijali zlati časi. Okrog voje¬
vode češkega govorilo se je le nemški, nemške kneginje, soproge
češkim vojevodom, prognale so slovansko govorico popolnem z dvora.
Plemiči so svoja imena prominjali v nemška, iz nemških šol,
kamor so hodili se izobraževat, prinašali so nemško mišljenje se-
boj na dom.

4

50

Vso češko cerkev imela je v rokah nemška duhovščina. L.
973. ustanovljeno pražko škofijstvo bilo hi lehko velika zaslomba
narodnosti, a knez Boleslav  II. ni znal ceniti tega dogodka.
Prvi pražki škof Tit mar je bil nemšk benediktinsk menih iz
Magdeburga,  njemu naslednik sv. Adalbert,  sicer rodom
Ceh, in za Vojteha  krščen, toda v visoki šoli v Majncu  so
ga naučili toliko svoražtva do svoje se ve ne zelo češčene narod¬
nosti, da ni le promenil svojega slovanskega krstnega imena, am¬
pak popustil celo škofovski sedež ter šel poganskim Porusom
oznanjat krščansko vero. Tam je storil mučeniško smrt. Iz
Magdeburga dohajale so mu prošnja za prošnjo, naj se vendar
vrne v Prago, ker dobro so vedeli, kako krepka podpora jim je
lehko, a možu so se studili večni prepiri v njega domovini. Na¬
sledniki na škofovskem stolu so mu bili do sredi 13. veka skoraj
brez razlike Nemci. Kako pomenljiva je bila cerkvena veljava v na¬
rodnih rokah, izkusili so Lužičani,  kjer ljudstvo do reformacije
ni znalo druzega jezika nego slovanskega, o času zatorej, ko je
bila grmanizacija po severoiztočnem Slovanskem uže končana.
Lužičani niso bili niti branja, niti pisanja vešči, slovanske knjige
bile so nepoznana stvar, po šolah se je učil le očenaš, češčena si
Marija in vera. Po reformaciji pak se je jelo skrbeti za slovansk
pouk in za slovansko duhovščino.

Kolikor manj se je brigala slovanska duhovščina za blago¬
stanje narodov, toliko bolj so napirale nemške cerkvene gosposke
svoje moči, v prvi vrsti red cistercijenzov in premonstratenzov.
Izbrali so si za svoje samostane najrodovitejše iii najlepše kraje.
Škofi dajali so jim, da se v kolikor moči obilem broju preselijo
na Slovansko, vsakoršne privilegije in pravice, magdeburgski nad¬
škof prepustil jim je celo ves korarski kapitel. V O str o v na
Češkem  prišli so redovniki iz Niederaltaicha, v Kladr  ovo
švabski benediktini, v Po muk cistercijenzi iz Eboracha na
Bavarskem, v-Sedlec in Osek  menihi iz Frankovskega
i. t. d. V Panoniji jel se je širiti nemški cerkveni upliv uže za
Karola Velikega,  a krepko podprl gaje  Pri  vin  a,  ko je
pozval za olepšanje novo zidane cerkve obilo rokodelcev, umetelj-
nikov v in duhovnikov jz Solnega grada.

Čudno, da tudi Češka ni zatonila v tujem prizadevanji! Da
se dokaže Nemcem popolnem udanega prijatelja, bojeval se je
Vratislav  s svojimi češkimi vojaci za nesrečnega Henrika
IV., kajti vzbudila se mu je želja po kraljevi kroni, in res — 1.
1082. jo je dobil z dovoljenjem nemških knezov ; njemu brat J ar o-
m i r je bil namreč takrat „e r z c a n c e 11 a r i u s“ nemškemu kralje¬
stvu. Ljudstvo se je tega nemškega daru malo razveselilo, sicer
je Vratislava  v Pragi slovesno kronalo in mazililo, toda sila
težko je odšel zavratni smrti, jedva pobijal upore k tlam, ki so
se netili na vseh koncih njega kraljestva. Največji dobiček pri
tem so imeli se ve Nemci, ki so oddajali češki prestol njemu,
kdor jim je bil najbolj po všeči, ali kdor ga jim je najbolje pla-

51

čal. Prav kupil od njih ga je S ve topol  k I, oplenil v ta v  namen
cerkve in oltarje, drl berače in velikaše ter zastavil Židom v
Niirnbergu  cerkveno opravo. Takodaleč je prišlo, da je dal Lotar
II. češkemu Sobjeslavu  reči, da brez n e m š k e g a dovoljenja ni
na Češkem veljavna nobena kraljeva volitev. S ob j e sla v se je
moral vdeleževati nemških državnih zborov tako, kakor kater
drug nemšk knez, in Češka se je smatrala popolno nemško deželo,
pritiklino nemškemu kraljestvu; izpremljati je moral nemškega
kralja, ko je šel v Rim po cesarsko krono; marsikaterikrat so
prišli vojaki bolni, bosi in nagi kakor berači domov. Za Fri¬
derika  I. uže ni skoraj razločka med Češko in kako drugo nem¬
ško deželo. Po tem se je Friderik  I. tudi ravnal ter razglasil
pražkega škofa neposredno podložnega mu nemškega kneza.

Češka narodnost izgubljala se je bolj in bolj. Za O tok ar j a
I., Vaclava I. in Premi sl a Otokarja  II. pretila jej je po¬
polnem smrt. Vaclav  I.. oženjen s Kunigundo,  hčerjo švab-
skega Filipa,  posnemal je življenje in navade nemških knezov;
vse slavnosti in veselice bile so umerjene po nemških vzorih. Na
češkem dvoru pospeševalo se je n e m š k o petje in nemško  slovstvo.
Plemstvo, ki so mu prijale igrače nemških vitezov, izneverilo se je
svoji narodnosti popolnem in češkim gradovom nadeli so nemška
imena.

Kar nista storila njemu prednika, dopolnil je Premisi
Otokar  II. Po njega vzoru pozvali so tudi duhovski in dežel¬
ski velikaši Nemcev v deželo. Elbogen, Braunau, Golac,
severni del Moravske  in jugozapadni del Češke seje  takrat
ponemčil. O nevolji češkega naroda se Otokar  II. ni zmenil in
naj so tudi celo plemiči se ustavljali, po dolzem boju je naposled
vendar le obveljalo, da so Nemci poslali v deželni zbor češki svo¬
jih zastopnikov. Ali ko so bili češki kralji nemški cesarji, bilo je
videti, da bode Slovanstvo popolnem zamrlo. Sicer je moral kralj
Ivan  luksemburgski obljubiti plemstvu, da se bodo smele odda¬
jati deželske službe le domačinom in da mu ni dovoljeno, voditi
nemških vojskinih čet na Češko, a to je bila preslaba zatvornica
proti nemškemu nasilstvu, ker s kratka, kralj Ivan  se ni menil
mnogo za svojo obljubo ter je je skoraj zabil. Ko je bila za
Karola  IV. slovanska Praga stolica nemškemu cesarstvu, stala
je Češka na robu narodske pogube. Vendar po naklučji seje  stvar
zasukala popolnem na drug pot, kakor ga jej je namenil Karol
IV. z ustanovljenjem pražkega vseučilišča. Proti svoji volji je bil
rešitelj slovanski narodnosti na Češkem. Sicer so se oddajale na¬
vzlic kralja Ivana  besedam profesorske službe Nemcem in na
pražkem vseučilišči ni spominjalo nič, da stoji na slovanskih
tleh, ali vendar so se šolali na njem rešitelji slovanskemu
narodu. Med češkim ljudstvom je uže dolgo vrelo, trebalo je le
še netila za velikansk ogenj. Ivan  Hus  iz Hu  sin  ca  prislužil si
je o Čehih to zaslugo, kajti njega srčnost, njega značajnost. s
'katero se je postavil vsemu krščanskemu svetu v bran, ojačile

52

ste češke visokošolce za boj proti nemškemu uplivu na vseučilišči.
Prvi plod z nova zaživljene slovanske zavesti je bil k r a 1 j e v i r a z-
g v las dne 27. sept. 1. 1409., naj imajo Nemci na vseučilišči jeden,
Čehi pak tri glasove, in ne narobe, kakor je bila dotle navada.
Več tisoč (Enej Silvij  trdi 5000, Dubravius  24.000, H a j ek
celo 40.000) nemških dijakov in mnogo profesorjev zapustilo je
Prago. Iz vseučilišča razširjala^ se je razburjenost med ljudstvo
ter dobivala tu drugačno lice. Žižko  so vodila po njega izjavi
jedino le narodna načela, učeni verski prepir bil mu je zadnja
briga; blagostanje češkega naroda pozvalo ga je na orožje. Brez
zmag pri Vi še gradu, Nemškem v  Brodu, Oseku'  i. t. d.
bila bi slovanska narodnost tudi na Češkem popolnem izginila.
S husitskimi vojskami pak se je zatrlo Nemštvo v marsikaterem
mestu tako zelo, da ni popustilo za seboj nikakega sledu. Kralj
Sigmund  moral je obljubiti, da se po čeških cerkvah sme le
češki pridigovati.

Kralj P o d j eb rad je skušal sicer Nemcev braniti, ali z dvora
se je nemščina popolnem pregnala. Politično veljavo pak je dobil
jezik narodni s sklepom 1. 1497., ko se je razglasil za zboro¬
vanje čeških stanov jedino postaven jezik češki.

Novih čilih moči privela je narodnemu samosvestju refor¬
macija, ki so se je češki Stanovniki z vso dušo oklenili, zvlasti
nižje ljudstvo. Upoznalo je nje podobnost s Husovimi nauki. Za
narodne razmere uporabljena, obetala je lepe svobode v narod¬
nem življenju. Papeževi hlapci, jezuiti, ki so pitali Čehe, da je
njih jezik surov, pristojen le neomikancu, razjarili so le ljudstvo,
namesto, da ga potolažijo. Ko je zahteval kralj Ferdinandi.
1. 1546. češke pomoči proti š m a 1 k a 1 d s k i zavezi,  zanikali so mu
jo stanovi kratko malo.

Za Rudolfa  II. bila je Praga z nova stolica nemškemu
cesarstvu, kakor za Karola  IV. Na kraljevem dvoru cvela je
umeteljnost in znanost; od vseh strani Evrope zbirali so se uče¬
njaki okrog Rudolfa  II.; na Pražkem vseučilišči predavalo seje
latinski, nemški in češki.

Čim bolj pak se je razširjala omika tudi v nižje kroge ljud¬
stva, tem bolj se je jelo spominjati, da je uže jeden kralj zagoto¬
vil češkemu jeziku prvo veljavo v deželi. L. 1609. so Čehi opom¬
nili, da diši naposled Nemcem češki kruh vendar le dobro. L.
1611. hoteli so Rudolfa  II. poslaniki nemški govoriti, a prese¬
kala se jim je beseda z glasnimi klici: „Na Nemškem se govori
nemški, na češki zemlji pak slovanski." Govornik je moral umolkniti
in nekdo drug je prevzel zanj posel govora, in sicer v češkem
jezici.

Prav tisto leto poslal je kralj stanovom nemšk dopis. Svet¬
niki niso odgovorili nanj ter poročili kralju vzrok, da je dopis
nemšk, svetovalci pak vsi tega jezika ne urno, dasi tudi se je v
zboru takoj prečita!, ko je bil odšel kraljevi komisarij.

53

V svojih početkih izvirala je tridesetletna vojska zelo iz
narodnih nasprotkov, ker budila se je zavest uže skoraj do
sto let. Zaživela je z reformacijo, in v državnih zborih, ljudskih
shodih, v cerkvi in šoli potezali so se mogočniki in nemogočniki
za narodnostne pravice. Ko seje  spenjal Maksimilijan  II. 1.
1575. po kraljevi kroni Poljske, ki jej je izmrla rodovina Jagjelo-
nov,  podpirali so ga češki stanovi na vse kriplje, pričakujoči od
te češko-poljske zveze novega okrepljenja domači šegi, narod¬
nemu jeziku in mišljenju.

L. 1615. sklenil je češki deželni zbor, naj se odtle ne sprej¬
me noben tujec nevešč češkega govora in ki se ne ve izraževati
pri sodnijah, niti za Stanovnike čeških tal, niti za meščana bodi
si v katerem koli mestu. Tak tujec, naj si je pridobil tudi, nau-
čivši se narodovega jezika, kje meščansko pravico, naj je nesposoben
za poslovanje v kakem javnem uradu. To velja tudi o njega
otrocih.

Po vseh župnijstvih v cerkvi in šoli poučuje in pridiguje se
naj, kakor pred desetimi leti, slovanski. Kjer pak je oni čas
nemšk župnik ali nernšk učitelj, nadomesti naj ja po njiju smrti
slovansk učitelj. Na novo osnovanih cerkev in šol ta sklep ne
zadeva; kdor bi se predrznil na takih krajih nemški pridigovati,
ali nemški poučevati, kaznuje se naj s 15 češkimi groši. Dalje
določuje ta zbor: ..Ker se je zvedelo, da govore nekatere
osobe iz nižjih in višjih stanov v shajališčih in zborovanjih med
seboj ne češki, nego nemški jezik, kar svedoči zaničevanje mate¬
rinega jezika, ter je na sramoto vsemu narodu, naj odido ti
ljudje, če um« češki govoriti, a še navzlic temu nasprotujejo te¬
mu sklepu, v pol leta iz dežele. Dotle naj se pak smatrajo oškod-
niki občnega blagostanja ter se jim ne dodeli nikaka predpravica
ali svoboda, kakor drugim češkim Stanovnikom.

Dalje! Ustanovili so nekateri pražki Stanovniki v Pragi so¬
sesko, ki jo zovo nemško. Ker pa se v tem kraljestvu o vseh ča¬
sih ni vedelo za nikakoršne druge nego češke soseske, naj se
vsi oni, ki pripadajo imenovani nemški zadrugi ali soseski
ter se drznejo, ostajati še dalje pri njej, s prej omenjano kaznijo
kaznujejo in pokore.“

Ako se v  spomnimo vendar-le precej mnogobrojnik nemških pri-
selnikov po Češkem in mnogobrojnih nemških mogočnikov, reči
smemo, da je bil ta ukaz nemogoč, kar so Čehi poznejša letaiz-
skusili, ako ne celo pretiran. Ko se je porodila divja trideset¬
letna vojska, zatekli so se Čehi k nemški zavezi (Deutsche Union).
Odstavili so sicer Ferdinanda  II., a za kralja izbrali so
si Nemca, Kalvina, Friderika  V. iz Palatinata (Pfalz.) Bitka
b e 1 o g o r s k a p r i P r a g i potrla je vsa upanja češkim narodnjakom,
bila je zanje tolike pomembe, kakor ravno 200 let preje zmaga
na Žižke gori,  od katere šo brojili leta narodne svobode. Takoj
po tej pobitki ubegnilo je 185 plemenitih družin čez mejo, poleg
njih mnogo drugih, ki se jim češka tla niso več varna zdela, Dve

54

leti potem 1. 1622. in 1. 1623. gospodarilo je na imovini čeških
plemičev uže obilo nemških vojakov. v ki je posijala nanje cesar¬
ska milost. Do 1. 1627. izgubili so Cehi vse v jednem veku pri¬
dobljene pravice. Cesar Ferdinand  II. je razglasil to Jeto nem¬
ški jezik v deželnih zborih jednakopraven s češkim. Če so ču¬
tile uže druge, malo ne vse evropske dežele grozo tridesetletne voj¬
ske^ tega krvavega hoja za narodnost in vero, ga je čutila zvla-
sti Češka. Za Rudolfa  II. jelo se je češko slovstvo razvijati
s čudovito čvrstostjo. Češki jezik je bil tako krepak in poln na¬
rodnih posebnosti, da zajema še današnji strokovnjak iz njega
pravila ter si izposoja vzorov za pisavo. Neumorno se je delalo
za vzgojo narodne govorice, zvlasti so se odlikovali češki bratje,
katerim so stavili jezuiti z latinščino raznovrstne zapreke na pot.
Plemiči, n. pr. Vratislav  iz Mitroviče, H ar ant iz Polčic,
Vaclav  iz Budove podpirali so draga književna podjetja ter
pripomogli z novci in besedo blaženju domačega govora in pov-
zdigi narodnega duha. Preložilo se ni le sv. pismo stare in nove
zaveze, evangeliji in druge cerkvene knjige, nego tudi izvrstni
možje vsakojake stroke posvetili so narodni stvari svoje pero.

Vendar vse te mlade kali je udušil dolgotrajni boj. Špan-
jolci in Nizozemčani stezali so z jednako strastjo svoje lakomne
roke po češkem bogastvu, kakor po čeških knjigah. Kar so jih
doseči mogli, pometali so jih v ogenj. D a lemi lovili  letopisov
rešila sta se dva ali trije iztisi. Rosenbergova  knjigarna,
polna najdragocenejših in najredkejših rokopisov, odpeljala se je,
ker je surova vojaščina ni vničila, v Stockholm, kjer sinje še
danes pod naslovom češke knjigarne.

Grmanizaciji so se z nova zatvornice odprle. Tridesetletna
vojska je oni čas, ki je največ češke zemlje ponemčil. Tujci niso
se naselili v le ob mejah in po mestih, kakor prej, (od kodar so
jih sicer Čehi po husitskih vojskah v obilem broju iz dežele po¬
tisnili,) ampak najbogatejša gospodarstva čeških narodnjakov prišla
so Nemcem v roke. Za malo zlatnikov prodajal je cesar F e r d i n a n d
najbogatejše graščine, a še za tako oskromno ceno jih ni mogel
spečati, kajti nihče ni maral staviti v nevarnost še tako male vsote,
ker tega in onega, ki je kupil davi konti skovano imetje, pro-
gnal je do večera bojni vihar ter ga pehnil v negotovo bodočnost.
Izvedeni zgodovinarji trde, da sta poginili tedaj dve tretjini če¬
škega naroda. Kakor bi se povrnili časi Otona I. Gerona,
Henrika Leva, Albrechta Medveda  i. t. d., drli so nem¬
ški naselniki čez češke meje v deželo. Le mali broj, oni, ki so
se spustili globoko v deželo, so izginili poznejše med češkim
narodom.

K sklepu naj se doda še, da so bili časi po tridesetletni
vojski razvoju češke narodnosti zelo neugodni. Izgubljala se je
bolj in bolj ne le v veliki gospodi, ampak tudi v meščanih.
Napočili so tudi časi, ko so se meščani narodovega jezika celo

55

sramovali; češko govoriti se je drznil le kmet, ker takoj zvunaj
čeških mej stvarjala sta Schiller in Goethe  svoja nesmrtna
dela. Cvetoča nemška literatura je provzročila 1. 1764,, da se je
pričelo na pražkem vseučilišči nemško predavati, še deset let
potem določila je Marija Terezija,  naj se vse šole po nem¬
škem kroju osnujejo. Nihče se naj ne sprejme v gimnazije, ki ne
ume dovolj nemščine. Jednako je ukazal cesar Josip  II. za urad,
in celo starišem se je na srce pokladalo, naj uče detce nemškega
jezika.

/