Berilo za obče ljudske šole. I. del: Abecednik. Prvo šolsko leto. Sestavila Fr. Gabršek m A. Razinger. Cena vezani knjigi 50 h. G. kr. ministrstvo za uk in bogočastje je z razpisom z dne 26. oktobra 1906, št. 35.620, to knjigo pripustilo za učno rabo na ljudskih šolah s slovenskim učnim jezikom. Tretji neizpremenjeni natisk. V Ljubljani 1911. Natisnila in založila Ig. pl. Kleininayr & Fed. Bamberg. Berilo za obče ljudske šole. I_ čLel: Abecednik. Prvo šolsko leto. Sestavila Fr. Gabršek in A. Razinger. Cena vezani knjigi 50 h, Tretji neizpremenjeni natisk. C. kr. ministrstvo za uk in bogočastje je z razpisom z dne 26. oktobra 1906, št. 35.620, to knjigo pripustilo za učno rabo na ljudskih šolah s slovenskim učnim jezikom. V Ljubljani. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1911. I. Vaje v pisanju in branju. 1* 5 i u u, u, i, i, u, i. •u ‘i 'n in ‘m ‘ui ‘ni ® • • • 9 L 8 on, o-no. on in o-ni, mi in o-ni, on ni, o-ni in o-no. 9 ///// na, na-ma, ni¬ ma. ma-ma i-ma, o-na i-ma um. 10 va-ma, no-vo, no-vi. i-ma no-vi-no, ni-ma-mo vi-na. 11 u-ra, o-ma-ra, na-ra-va. ra-na u-ra, na Z ra-mi. /7" . 7 7/77 7 7 7777/'777-777-777777. i-me, me-ra, ve-ra. re-va ne ve, on me-ri. a, e, i, o, u. ce-na, ra-ca, re-ci, ve-ve-ri ca, o v-ca. re-ci-va mu. 14 on no-če, o-na me-če, o-če me u-če, u-či me, ni-ma mo-či. zo-ra, zi-ma, za-vo-ra. na vo-zu vo-zi¬ mo re-či, i-ma- mo vo-zo-ve. 16 ž ro-ža, že-na, / / ži-ma. že-na že-ne ži¬ vi-no, ne mu- či-mo ži-vi-ne! 17 na no-su, i-ma me-sa in si-ra, U“ Či”DOLO SC! 2 18 19 77^ ~ 777/ = /7777/ 777 ~/77/77E/777Z^ ////777 7 /7/77 7777' /77///^^ ce-sa-ri-ca, ce-sar. na-ša vas, vaš voz, u-čim se, ri-šem, ne re-žem, mi-zar ri-še mi-zo, o-ves zo-ri, ži-vi-na i-ma ži-vež, mož ma-že voz. 2* te-ta, ma-ti, tat, nit. te-ta mo-ta ni-ti, to-ča ta-re ži-to, te-sar te-še, ne to-ži-te! 21 /Z/ Zw - /Z ', /Z^Z' : zZZ • 7ZZZ>.^ zZw< de-te, vo-da, di a ša-va ? do-zo-re- ti, do-ži-ve-ti, du-ša, do-ma, di-ši, du-ri, red. vo-da de-re, na-ša do-mo-vi-na. 22 li-sa, lu-na ? le-vi-ca, se-lo, de- že-la, lan. li-si-ca lo-vi ži-va-li, ze-le-na do- li-na, mi-la do-mo-vi-na, vol se re-di. 23 sO“ba, ri-ba, o-bu-va-lo. ob ro-bu so de-be-le bu-če, be- re-mo, ra-bi-mo be-ri-lo, ža-ba ni-ma zob, bo-ben bob-na: bam- br-bam. 24 že-na bo-le-ha in hi-ra ? ti-ho ho-di! ne hi-ti! vo-ham in di-ham. 25 o-zek, ni-zek, vi-sok. ! ku-ka-vi-ca ku-ka, ka-ko ku-= ka? ku-ku! ku-ra ko-ko-da-ka, ko-sim o-ta-vo, ne ka-li vo-de! 26 pe-ro, re-pa, le-po-ta. sa-pa pi-še, pu-li pe-so in re¬ po, pe-če-mo po-ti-ce, pav i-ma lep rep. 27 7X//-7/77X/7 ju-ha, me-ja, ja-bol-ko. ne je-zi se! ju-na-ki se bo-ju-je- jo, če-be-le ro-ji-jo ? na ve-ji je roj ? 0 j°j 1 ko-vač ku-je, o-rač or-je, je-len je bo-ječ, de-ček je pol-nih lic. 28 go-ve-do go-ni-mo na go-ro, na go-ro ra-di ho-di-mo, i-ma-mo ro-ke in no-ge, go-lob je siv, gad ni-ma nog, gos ga-ga, či-ga-va je gos? 29 fa-ra je ve-li-ka, i-ma ve-li-ko fa-ra-nov, fu-ži-ne so ob vo-di ? fi-žol je jed. 30 31 zžz f// /w/ /■///, .vnr pes lo-vi sr-no. — dr-ži jo za no¬ go. — zr-no do zr-na po-ga-ča, ka-men do ka-me-na pa-la-ča. — kr-ti so čr-ni. — na vr-tu so tr¬ te. — ne tr-pin-či ži-va-li! — dr-var ce-pi dr-va. — po-le-ti gr-mi. — prt je bel. — srp je že-le-zen. — vrv je de-be-la. — brv dr-ži čez vo-do. — grm je ni-zek. — o-reh je trd. 32 1. mla, vla, bla, pla, dla, tla, zla, sla, šla, gla, lila, kla. mlad sem. — po-mlad je lep čas. — na ve-jah so mla-di-ke. - mla-tič mla-ti. — o-rač vla-či. — ne ho-di- mo po bla-tu! — pod gla-vo po-la-ga- mo bla-zi-ne. — za-jec je pla-ha ži¬ val. — gad se pla-zi. — ro-ka i-ma dlan. — ži-vi-na i-ma dla-ko. — se¬ dlar de-la se-dla. — ob hi-šah je tlak. — zla-to je ko-vi-na. — iz zla¬ ta ku-je-jo zla-ti de-nar. — med je sla-dak. — o-gi-baj se sla-be to-va- ri-ši-je! — sla-vec le-po po-je. — pri-šla je po-mlad. — gla-va je del 33 te-le-sa. — de-ček i-ma lep glas. — i-gla je pa-dla na tla. — hla-pec po-kla-da ži-vi-ni kla-jo. — kla¬ di-vo je iz že-le-za. 2. mle, vle, ble, ple, dle, tle, sle, zle, zle, gle, hle, kle. mle-ko ra-di pi-je-mo. — vol vle-če voz. — bo-lan de-ček je ble-dih lic. — de-kle ple-te no-ga-vi-ce. — ple-vi-ca ple-ve. — dle-to je o-rod- je. — črv le-ze po tleh. — pes sle¬ di zaj-ca. — si-ni-ca je zle-te-la na ve-jo. — po žle-bu te-če voda. — glej na de-lo! — hleb je na-čet. — 34 kle-či in mo-li! — klet je o-bo-ka- na. — z le-vi-co ne pi-še-mo. — vas je v le-pi do-li-ni. 3. plu, glu, slu. blo, plo, zlo, glo, slo, člo, lilo, klo. mli, bli, pli, tli, vli, zli, sli, gli, kli. o-rač i-ma plug. — glu-šec ne sli¬ ši, ni-ma slu-ha. — na ta-blo pi- še-mo. — po-let-je je to-plo. — o- ko-li vr-ta je plot. — be-se-da i-ma zlo-ge. — re-ka je glo-bo-ka. — po¬ tok je pli-tev. — tu-jec se po-slo- vi. — člo-vek sem. — hlod je dolg. — klo-buk je nov. — mlin je ob 35 vo-di. — bli-ža se po-mlad. — go-ba tli. — de-lda vli-va vo-do v li-jak. — ne zlij mle-ka! — sli-ve ra-di je-mo. — lo-nec je gli-nen. — po- kli-či me! 4. mra, pra, bra, tra, dra, vra, sra, zra, gra, lira, tra. o mra-ku ne be-ri! — po-zi-mi je hud mraz. — pra-zen sod i-ma ve¬ lik glas. — do-mo-bran-ci bra-ni-jo do-mo-vi-no. — brat se je vr-nil iz voj-ne. — ne tra-ti ča-sa, dra-gi brat! — vra-na po-bi-ra čr-ve. — za-pi-raj vra-ta! — ne o-vi-jaj si vra-tu! — sra-ka je pi-sa-na, le-ta 36 po zra-ku. — grah je te-čen. — grad je ve-lik. — kra-va da-je slad-ko mle-ko. 5. mre, pre, bre, tre, dre, vre, zre, žre, sre, gre, bre, kre. mre-že so ple-te-ne. — lan nam da-je pre-di-vo. — pre-di-ca pre-de iz pre-di-va pre-jo. — pre-pe-li-ca po-je: pet pe-di! — brez zra-ka ne mo-re-mo ži-ve-ti. — bre-za je dre-vo. — ob vo-di je breg. — dre¬ vo i-ina ko-re-ni-ne, de-blo i-ma ve-je in mla-di-ke. — dre-nov les je prav trd. — se-no-že-ti mo-ra-mo tre-bi-ti. — se-gre-ta vo-da vre. — 37 ne jej ne-zre-le-ga sad-ja! — žre-be je ži-vo. — ne-sre-ča ni-kodi ne po-či-va. — peč gre-je. — hren je hud. — o kre-si se dan o-be-si. 6. bru, dru, gru, hru, kru. pro, bro, tro, dro, vro, gro, hro, kro. pri, bri, tri, dri, gri, hri, kri. na bru-su bru-si-mo no-že. — po-ma- gaj-mo dru-gi dru-ge-mu! go-lob grudi: gru, gru! — ne de-laj hru¬ pa! — pra-šič krudi. — ma-ti pe-če-jo kruh. — kar pri-pro-siš, lah-ko no¬ siš. — vr-bo-vo prot-je se o-ma-ji. — do-bro o-rod-je de-lo pri-kraj-ša. — o-bra-čaj do-bro čas, ni-kar ga po-tradi-ti; ne pri-de več na-zaj, 38 ne mo-reš ga ku-pi-ti. — tro-bec tro-bi na rog: tra-ra, tra-ra! — na drog o-be-ša-mo ko-že. — vro- či-na po-ne-hu-je. — grozd je sla¬ dak. — hro-mec ne mo-re ho-di- ti. — kro-na je iz sre-bra. — kro¬ kar kro-ka: kra, kra! — bo-di pri-ja-zen! — ko-pri-va pe-če. — bri¬ vec bri-je. — tri-je brat-je po-je-jo. — o-tro-ci se dri-ča-jo na sa-neh. — pre-bi-vam na gri-ču. — ob hri-bu je vas. — mu-ha i-ma kri-la. 7. dva, sva, zva, hva, kva. zve, žve, sve, cve. dvo, tvo, zvo, svo. dvi, zvi, svi. dva in tri je pet. — mi-dva sva bra-ta. — ko-vač zva-ri že-le-zo. — 39 hva-la le-pa! — ne po-kva-ri o-ble- ke! — zve-čer za-ha-ja soln-ce. — žve-plo je ru-me-no. — svet je ve¬ lik. — cve-ti-ce cve-to. — de-žel-ni dvo-rec je lep. — tvo-ja ro-ka bo¬ di u-mi-ta! — zvon zvo-ni. — pa-zi na svo-jo o-ble-ko! — ro-ke dvi-gaj pred-se! — svi-tek je zvit. — mir bo-di z va-mi! — v ve-li-ki so-bi je sve-tlo. — v vo-di pla-va-jo ri-be. — z vi-li-ca-mi na-ba-da-mo me-so. — pri-de-vaj vi-nar k vi-nar-ju! 8. zma, kma. zme, žme, sme, kme. zma-ga je na-ša. — pri-di kma-lu! — bo-di zme-ren v je-di in pi-ja- 40 či! — o-žmem go-bo. — sme-ta-na je slad ka. — kmet or je in se-je. — z ma-ter-jo hodim v cer-kev. — z me¬ tlo po-me-ta-mo. — grem z mo-žem, da mu po-ka-žem pot. — i-gram se z mu-co. — u-mi-vaj se z mi-lom! — pri-di k meni! 9. tna, vna, zna, sna, gna. pne, dne, sne, gne, kne. dnu, vnu. gno, mno, sno. dni, gni. na tna li ce pi mo dr va. — smo¬ dnik se vna me. — po znam že ma- 41 le čr-ke. — sme-ta-na se po-sna-me. — mo-ral sem gna-ti čre-do na pa¬ šo. — sraj-ca se za-pne. — po-dne- vi de-la-mo, po-no-či po-či-va-mo. — sneg po-kri-va plan in go-ro. — de¬ kla me-si in gne-te. — knez pre¬ biva v gra-du. — na dnu re-ke je pe-sek. — ded i-ma svo-je vnu-ke prav rad. — gre-di-ca je po-gno- je-na. — mno-go u-čen-cev je v na-ši šo-li. — kmet no-si sno-pe na voz. — dni-nar pri-dno de-la. — sad-je gni-je. — te-ta je pri-šla k nam; pri-ne-sla nam je i-grač. — v ne-be-sih so an-ge-li. — ne i-graj se z no-žem, da se ne vre-žeš! — z nit-jo ši-va-mo. 42 10. sta, ste, sta, sto, šti, šte, pti. zda, kda, kdo. slu-šaj svo-je star-še! — na ste-ni vi-si ce-sar-je-va sli-ka. — stu-de- nec je mr-zel. — v me-stu so vi-so- ke hi-še. — ta stol i-ma šti-ri no-ge. — štej do de-set! — pti-ček po-je. — zda-ni se. — kdaj? — kdo pre-pi- su-je s ta-ble? — pri-di k ta-bli! — s te-boj go-vo-rim. — bož-je o- ko vi-di tu-di v te-nii. — k te-ti rad za-ha-jam. — s tuj-ci bo-di pri- ja-zen! — pe-ro po-ma-ka-mo v tin- to. — be-rač do-bi vi-nar v dar. — z de-lom si slu-ži-mo kruh. — sto¬ pi k du-rim in jih za-pri! — v di-mni-ku so sa-je. — kdo jih o- me-ta? — z dež-ja pod kap. 11. tka, ska, ška, tke, tko. 43 psa, vsa. pše, šče, hče, vze. spa, spo, spi. tka-lec tke pla-tno. — ska-la je si¬ va. — škar-je so na-bru-še-ne. — kruh i-ma skor-jo in sre-di-co. — ne dra-ži psa! — vsak za-če-tek je te-žak. — iz pše-ni-čne mo-ke se pe-če bel kruh. — pra-šič i-ma šče-ti-ne. — ma-ti hva-li-jo pri-dno hčer. — kar vam star-ši do-vo-li-jo, to si sme-te vze-ti. — de-te gre zgo-daj spat in za-spi brez skr-bi. — spo-mla-di se vra-ča-jo pti-ce se-lil-ke. — jež zba-da z bo-di-ca- mi. — v ka-di je re-pa. — ži-vi-na ho-di h ko-ri-tu pit. — no-si šol-ske 44 pri-pra-ve s se-boj! — v so-bi je to-plo. — s pi-lo pi-li-mo. — z ža¬ go ža-ga-mo. 12. skla, skle. sple. stra, stre, stru, stro, stri, skri. zdra. dr-var skla-da dr-va. — skle-ni ro-ke k mo-li-tvi! — sla-mnik je sple-ten iz sla-me. — se-stra stre¬ že bol-ne-mu stri-cu. — stru-na br-ni. — so-ba i-ma šti-ri ste-ne, strop, tla, o-kna in du-ri. — ne skri-vaj kar naj-deš! — zdra-va du-ša pre-bi-va v zdra-vein te-le-su. — kdor zgo-daj vsta-ja, mu kru¬ ha o-sta-ja. — ko-vač ku-je s kla- 45 di-vom. — v Ide-ti je hla-dno. — se-di-mo v klo-peh. — vrt je o-gra- jen s plo-tom. 13. Ij, Ija, Ije, Iji, Ijo, lju. n j, nja, nje, nju, njo, nji. kiju. knji. kralj je mo-go-čen. — u-či-telj u-či. — molj je ja-ko maj-hen me-tulj. — po-ste-lja je po-stla-na. — po-lje ze- le-ni. — u-čen-ci so si pri-ja-te-lji. — za-jec je de-te-ljo. — lju-bi svo-je star-še! — konj hr-že. — ske-denj je go-spo-dar-sko po-slop-je. — z no-som vo-nja-mo. — na-še živ-lje- nje je po-to-va-nje. — je-zdec je-zdi na ko-nju. — s cu-njo bri-še-mo. — 46 na nji-vi ra-ste de-te-lja. — ko-koš klju-je s klju-nom. — knji-ga i-ma li-ste. — s klju-čem za-kle-pa-mo in od-kle-pa-mo. — hi-ši-ca sto-ji v Iju-bem kra-ju. 47 učen at/. Viktor J gladko! [bere. Valentin glasno odgovarja. Vsako nalogo lepo spišeta. Vedno se lepo vedeta. V šolo hodita redno. Veselje dela¬ ta učitelju in staršem. Vsi ju ima¬ mo radi. 48 // // u U Učitelj ga hvali. Učenci posne¬ majte Urha! Uršika in Vid sta na vrtu. Ur¬ šika se mirno igra. Vid poka z bičem okoli nje. Udarijo po obrazu. Uršika zajoka. Vid obžaluje svojo neprevidnost. Uršika mu odpusti. Učenci, bodite previdni! 49 Oče jo ljubijo. Ona je tudi po¬ božna in rada moli. Otroci, storite tudi vi tako! Otilija natrga na vrtu cvetic; poveže jih v šopek in postavi ljubi materi na mizo. O, kako so bili mati veseli! 4 50 Cenite visoko zlati čas! Če ho¬ češ star si odpočiti, moraš mlad se potruditi. Čas mladosti je po¬ mlad življenja. Človek se vsak dan kaj nauči. On kaže v mladosti, kaj bo v starosti, človek se ne izuči, dokler živi, česar nimaš, ne poželi! 51 Gregor je šel hitro v šolo. Gi- zela bi tudi rada hodila v šolo. Gregor jo vzame s seboj. Gizela je bila vesela. V šoli je sedela mirno in tiho. 4* 52 e E Evgen hodi rad v cerkev. Emi¬ lija hodi ž njim. V cerkvi pobožno molita in se spodobno vedeta. Elizabeta je bilo ime naši ce¬ sarici. En krivičen vinar deset pravičnih sne. Ignacij in Ivana sta šla na led. Ivani se vdere led. Ignacij jo reši. Vso prehlajeno spremi domov. Iva¬ na je dolgo ležala bolna v postelji. Ignacij, Ivan, Izidor, Izak so moška krstna imena. Jakec cepi drevesca. Jerica sadi cvetice. Večkrat povabita na vrt sosedove otroke. Julija, Jerica, Jožefa so ženska krstna imena. 55 Henrik pade na tla. Hudo se udari. V posteljo mora leči. He¬ lena, njegova sestra, mu ljubezni¬ vo streže. Henrik ozdravi in ne pleza več na drevesa. Kdor noče delati, naj strada. Kruh si mora vsakdo zaslužiti. Koder solnce teče, se kruh peče. Krivično blago nima teka. Kjer ima laž kosilo, tam nima večerje. 57 ) ... 94 37. * Cesarska pesem (J. G. Seidl-L. Toman) ... 94 5-09678 UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR 20870/1, 1911 000509678 ZA ČITALNICO