' /r ** . ■ 134639 Ivan Prijatelj: Klasje z domačega polja. Zbirka najboljih del slovenskih pisateljev z dodanimi kri¬ tičnimi uvodi, življenjepisnimi črticami in kamnotiskanimi podobami. Nabrala in izdala Jož. Jurčič in Jož. Stritar. V Ljubljani 1866. Kljub temu, da Stritarjev estetsko-kritični uvod k izdaji Prešernovih »Pesmi« v »Klasju« v literarnozgodovin¬ skem oziru ni prinesel bog ve koliko novega, vendar moramo reči, da je Levstik prerokoval prav, ko je dne 13. apr. 1866 pisal Stritarju, da bo ta njegov spis »epoha v našem slovstvu«. Epohalnost tega Stritarjevega bolj estetično-opisnega nego lite- rarno-zgodovinskega eseja je obstojala v tem, da je bil v n je m Sl o ve nc e m n an o v o odk r i t n j ih o v na jvečji pesnik. Obenem pa je Stritar v tem uvodu razvil literarno- umetnostni program nastopajoče generacije »Mladoslovencev« — kakor ga je on pojmoval. Vprav v tem programu pa je tičala mali in mladi slovenski literaturi neprimerna, po Stritarju iz velikih, starih literatur recipirana sestavina, ki se je skoro imela pokazati kot »kamen spotike«. Stritarjevo programsko svetožalje je bil ta kamen, ki je že po preteku dveh-treh let povzročal »mladoslovenski« literarni generaciji kot enotnemu organizmu precejšnje težave, dokler ga nista najprej vsak za svojo osebo iž njega izločila Levstik in Jurčič; definitivno pa so mu dali slovo šele ustanovitelji »Ljubljanskega zvona«. A takrat, ko je ta Stritarjev spis v spomladi 1866 izšel v prvem snopiču »Klasja« (obsegajočem prvih 6 pol zbirke), je deloval —■ zlasti s svojo proti dotedanji »staroslovenski« grobo- utilitaristični ideologiji naperjeno noto — pri »mladosloven- skem« naraščaju še kot pravo razodetje, dočim je na »prvake« napravil vtisek bojne napovedi, kar je v resnici tudi bil. Edini človek, ki bi bil takrat mogel preprečiti Stritarjevo cepitev svetožalne mladike na slovensko literarno drevesce, cepitev, ki se tedanji naši mladi literaturi ni prilegala, dasi je predstavljala visok vzorec velikih tujih literatur, je bil — Levstik. A on je imel takšno veselje nad svojim v svetovnih literaturah verziranim učencem, da mu takrat te note niti (Zaključek razprave iz lanskega letnika.) Klasje... 123 poizkusil ni korigirati, marveč se je — kakor smo videli iž njegovega pisma z dne 13. apr. 1866 — brezpogojno poklonil Stritarjevemu estetičnemu talentu. Na to pismo je poslal Stritar Levstiku naslednji svoj odgovor z dne 18. apr. 1866: »Dragi moj! Lepo sva pa začela svoja reč! Praviš, da sem Te kadil — obilo si mi povernil to vsmiljeno delo. če bova tako ravnala zanaprej, kak razloček pa bo med nama in tisto Bleiiveisdvo bratovšino! Naj bo tega konec! Prekajen prešič je — pleče; — prekajen človek — fi te bodi! Močno se motiš, če misliš, da bo moj spis komu všeč — ko bi v resnici kaj prida bil — svet ti ne more odpustiti če hočeš bolj pameten biti, kakor on! Zdi se mi da sem Ti že rekel, da mi nič mari kaj svet misli in govori o mojem delu; da je Tebi malo po volji — to mi je popoh noma dovolj, in me v resnici veseli, kaj bi tajil! Tem bolj pa mi je žal, da mi ni čas pripustil, da bi bil svoje misli bolje razložit in jim lepšo obleko dal. ,Pripravljal' se pač nikoli nisem k tacemu početju; od nekdaj sem imel veliko veselja za vse, kar se tiče umetnosti, in po posebni sreči sem imel več priložnosti kakor marsikteri mojih verstnikov, da sem se seznanil s to in urilo rečjo. Posebno pa mi je koristilo popotovanje v Pariz. V Mo j nakovem, Parizu in (nazaj grede) v Draždanah se mi je zares ,odperl nov svet'. Zlasti pa se nisem mogel odtergati od Pariškega Louvra! To so Ti bili zlati časi! Pa to življenje! Zdelo !se mi je res, kakor bi letal ,breztelesen' od mesta do mesta, od kraja do kraja. SolnogradsMonakovoiStuttgart (s Cannstadtom!) Karlsruhe, BademBaden! Pariz z vso okolico! Boulogne ; Calais, Briissel, Kolonja, dva dni po Renu! FrankobroddViesbaden, HomburgsJVeimar, DraždanetPraga, to so mi zvezde — ne — prava svitla rimska pot v ,mojega življenja lepši polovici'. Le zdi se mi da sem bolj vžival ta čas, kakor pa) učil se od njega! Naj' bo! post mortem nulla vos luptas! Pa že preveč te čenčanje! Ne morem Ti dopovedati, kako neznano bi me veselilo ko bi se mogel enkrat s Tabo pošteno pogovoriti in po s meniti — rad bi vedel kak rezultat si našel Ti, kaj misliš o svetu, o živ j Ijenji — o človeku in o babi in enaeih rečeh! rad bi primerjal svojo ,rajtengo‘ s Tvojo; Ti ne veš kako prijetno je pogovarjati se s človekom, ki nas ume — pa ni veliko pametnih ljudi na svetu — še manj pa po * štenih — če jih kaj veš — pošlji mi njihovo adresol Nar ljubše pa seveda mi bo če prideš sam! prijetno pa je tudi če more človek ,v božjem strahu' norce vganfati, tako da se bog ne žali in se greh ne dela — Kdo zna to bolje ko fi. Dulce est dissipere in loco (f. j. loco: Retje!) ali se še kdaj spominjaš tistega časa! jez skate) sentimentalen postanem če se ga spon minjam! Morda se Ti bo malo čudno zdelo kar Ti bom rekel zdaj, pa nič ne de. Skusil sem nekoliko sveta, in zgubil sem precej vise illusije — vendar pa mislim da dva poštena človeka bi se imela združiti in sprU jazniti — in marsikaj bi jima bilo mogoče. Nikomur še nisem ponujal svojega prijatelsfva — ki mi je še zmirom ostalo sveto' neoskrunjeno ime! Ponujam ga Tebi — v resnici — če mi hočeš biti prijatel — skazal mi boš svojo prijaznost nar bolje s tem, da boš z mano popolnoma odkritoserčen v vsaki reči — in jaz bom s tabo! Kajenja pa naj bode konec! Češ? — Še le danes mi je Jurčič odgovoril; pravi da je strašno len! lepa reč! Napak mi je, da pride še le konec tega mesca na Dunaj — pravi da mi bo za gotovo prinesel Tvoje reči prosim Te še dvojega. Pošlji kolikor moreš, ne zbiraj in pa piši — kako misliš da bi se Tvoje reči nar bolje postavile po versti; se ve da tudi proze! In pa kolikor Ti je mogoče pod* piraj naji tudi z dobrim svetom; ktere reči misliš naj bi se posebno izb h rale — Čudno se mi je zdelo, ko mi je nekdo pravil, da si našega (prej 124 Ivan Prijatelj. ,nadepolnega‘ zdaj) ,slavnega 1 pesnika Kreka (sic!) še precej hvalil! — To je laž, natolcevanje — preklinovanje, obrekovanje — to ni mogoče! ali pa tudi poznaš Kreka? si ga preštudiral, kakor sem ga jez? —• Če si kako misel našel v njem — povej mi jo; ali je mož zdrav? Kdor je spisal Ježo na Parnas‘ ne more imeti vsmiljenja s tem bledim mladenčem, če imaš še tako mehko serce. ,Trigtav‘ nama je dal ,wink‘l zakaj nisva zbrala tudi Kreka? Triglav nama ,wink‘!! Wagner nama je imenoval tudi .Bilca 1 !! — Pa Lujiza Pesjakova!! — Križ bo imel človek s Tomanom! Umka imam osebno rad — taka poštena, pohlevna dušica je. Bike poi bijati — svinje klati — tudi še teleta — to človek še še zmore, ali jagnjeta daviti, piskam vratove zavijati — to je težava — serce se človeku terga — Kako Te milo gleda s solznimi očmi — kamen bi se omečil (misli na svojo ,sernico‘!) — o — kritika sicer mora priti, ali gorje mu — po komur pride! Mirna šiba o zakaj sem... itd; človek nazadnje prav elegičen postane — to bo slaba kritika — treba se bo s čim razserditi — že vem, mislit bom na našega (ljublj.) škofa!! Kaj si boš mislil — da tako čenčam? zato pa — zadosti! Zdrav bodi, pa dobro se imej — misli včasi name — pa piši mi — kadar nimaš druzega opravka — kar Ti na misel pride — vse mi je ljubo. Ves Tvoj Str. Na Dunaji 18/4 66. Ali bi bito morde treba 'tudi o tistih Pr. pesmih ki niso v njegovi zbirki —• morebiti na koncu kako spregovoriti. Ko je bilo že prepozno, mi je še le na misel prišlo, da bi bilo treba kače ga p r e d gov or a. ob er ni: Zdaj imam tri Preširnove rokopise — sta Tvoja autentična? — pos dobna si nista posebno! moj je pa zopet drugačen — pa to ni taka reč. Kar praviš o gazelicah je pač resnično — pa saj sem ravno tisto rekel o sonetih — saj bi mogel človek tako zmirom eno ponavljati. Da je Preš. hotel pokazati — kar Ti praviš, je tudi res, samo da tega jez nisem mogel tako povedati — ker sem to reč drugače obernil, da je Pr. vsako svojo misel izgovoril v nar pripravniši obliki — Seveda bi bilo treba govoriti o obliki v ožjem pomenu — o verzu — rimah itd. — toda — ni mi čas pripuščal. Saj sem ti rekel, zakaj pa nisi Ti pristavil — kar se Ti je zdelo? —■ Zbogom!t nemško-nacionalnim znakom 1 operira že dr. Kees- baeher v karikaturi dr ja. Coste v svoji »Thierfabel aus Kram«. Klasje... 131 (Znamnja pregledovaje:) V imenu kozla, rib in raka, Kar kaže ta in una spaka, V imenu dvojčkov in device, Snega, megle in rokovice; V imenu Brikcija Gola in Pusta, Ki ma tako široka usta, — Zaklinjam te Bleiweis pridi, pridi! Že praska nekaj zunaj po zidi! (Ble'iweisiMefisto:) ,Na zdravje f ! Doktor kaj želite? C, De vas nadlegujem, odpustite. Premislil sem ponudbe Vaše — B. In zapisati se čte med naše! C. Ne tako naglo, to je težava — B. Nikar ne ongavte se, saj se poznava. C. Al kaj pa temu ljudje poreko? B. Kdo se bo na sveti zmenil za to! C. Pisatelj sem mnoge nemške knjige. B. Za vse ne dobite konjske fige — C. Kaj pa na vaši me strani čaka? B. Ime slovenskega pervaka — Časti na mernike in slave. — Klanjale Vam se bodejo glave, S kadilnico bodo Vas kadili, Po časnikih, kerčmah Vas slavili; In pa — za vezilo — čujte Ljubljana Volila Vas bode za župana! — C. Ta glas ni z oper n mojim ušesom Al z dušo prodati se in telesom Na veke! — tudi ni kar si bodi. —• B. To reč Vaš bistri um krivo sodi, Kaj z vami na veke bi počeli? Za pet let bomo . vas v službo vzeli. Ko pa pretekel bo ta čas, Nihče se ne bo več zmenil za Vas. Ta čas pa ste naš s kervjo in mesom, Z jezikom, možgani in peresom. C. Zaveza je sklenjena, nate roko! B. Zdaj boste pa še prisegli tako: Povsod, po suhem in po blati Za Vami hočem zvesto capljati, Po vaši volji vse ravnati, In govoriti in pisati, Molčati misliti in brati, Ter jesti, piti in zobati, Sedeti, stati in ležati, Smejati se in se jokati, Vsekvat ’ se kihat' in pljuvati. — Interpelirati, glasvati, Napenjati se pri debati Če tud ’ se prazna slama mlati; In vsakemu po' zobeh dajati Kdor kol nam hoče zabavljati. Če kdaj prelomim besedo• to Sokoli naj me na Klek neso. (C. priseže.) B. Še nekaj! 9 * 132 Ivan Prijatelj. C. Vam je li treba kervi? B. Dan danes to več v navadi ni — Za vratom nosite belo ruto. C. Al ni morebiti všeč komu to? B. Unanjega znamnja je svetu treba, De ve, de ste zdaj vsa druga oseba. Zatorej le hitro izza vrata ž njo! C. Oh Vi imate serce terdo. (Vzame jo izza vrata, žalostno jo ogleduje, v popir jo zavijaje:) Slovo — Z bogom torej, moja mila! Loči naj' sovražna sila; Loči oj stri naj’ ukaz; Tukej bodeš počivala, Varno boš in mirno spala, De zbudi te boljši čas! — (Ko jo pečati, Bleivveis svoj pečatnik iz žepa potegne, in ga zraven njegovega pritisne.) B. Zadosti! besedi je konec! Zdaj nosil boš med nami zvonec! (Obesi mu zvonec okoli vratu, podasta si roke in se gledata smejaje se nekaj časa; Zunaj zagrmi: Živio! Zagrinjalo pade; čitavnični pevci zapojo Kdo je mar!«) V tej satirici, ki ni v celoti nikdar izšla, v tisku , 11 je poizku¬ šal Stritar prvič prodreti »trnjevo ograjo« konservativnega in avtokratičnega, z lepo lažjo domoljubja samo rahlo prebelje¬ nega »Staroslovenstva«. Levstik, duševni oče »mladoslovenske« četice, pred vsemi Jurčiča in Stritarja, je bil odločnega mnenja, da morata zapo- četnika »Klasja« pobrati rokavico, vrženo jima od »prvakov« v podobi Blehveis-Svetčeve kritike. Kot odgovor na Jurčičevo 11 Stritar je to stvarco nameraval priobčiti najbrž v »Mladiki« 1. 1868. in jo je poslal v oceno Levstiku, kateri pa je avtorju v tem času odsvetoval njeno objavo. (Prim. »LJuMj. zvon«., 19118, str. 776.) Samo en del iž nje, namreč besedilo prisege, ki jo Bleiweis narekuje drjiu. Costi, je Stritar pozneje Vpletel v svojega »Triglavana iiz Posavja« (Zvon. 1870, stran 276—‘277) v naslednji, nekoliko izpremenjeni in razširjeni obliki: »Po suhem vedno in po blati Za vami zvesto čem stopati, Po valše mlisliti, pisati, Ter govoriti in molčati; Napenjati se pri debati, Kedar se prazna slama mlati, Po vaše kašljati, pljuvati, Lepo se in gerd« deržati. Sedeti, jesti, piti, spati. Na strani ali vznak ležati, Jokati se in se smijati. Skakati z vami in plesati; Repenčiti se in se bati. Poditi in pete kazati; Hvaliti, grajati, psovati, Ter: slava, živijo! kričati; Po glavi, rebrih m!u dajati, Kedor nam našo slavo krati! Roke, noge si dam zvezati, Ter z mlinskim kamenom na vrati Na dno morja se pokopati, Ko vas bi hotel kdaj izdati!« Klasje... 133 pismo, začenjajoče se z besedami: »Kaj pravite o kritiki očeta modrijarha...« je Levstik poslal Jurčiču nekako sredi maja 1866 zanimivo pismo. 12 Iz tega pisma, ki je torej v celoti že objavljeno, naj nave¬ dem samo najznačilnejša mesta. V začetku tega svojega dopisa Jurčiču izjavlja Levstik, da se ni nadejal ugodnejše kritike »Klasja« od onega drja. Bleiweisa, katerega jezi, »da mladina izpodrasta, ker se stolček zarad tega čedalje bolj pod njim maje... ker iz tega mu preti nevarnost, da utegno vstati ljudje, kteri bodo tako predrzni, da si bodo upali drugače soditi, druge reči zatirati, druge može čislati [pod¬ črtal jaz], nego on in njegova drhal!« Ko je tako poudaril danes nam očividno dejstvo, da je pomenjala nova izdaja Prešerna v »Klasju« načelni spopad med zakesnelim in okorelim »Staro- slovenstvom« ter porajajočim se »Mladoslovenstvom«, kaže tudi Levstik podobno Stritarju nagnjenje, da mladina sprejme boj s starini na ta način, da sestavita Jurčič in Stritar proti- kritiko Bleiweis-Svetčeve kritike in jo poizkusita objaviti v Einspielerjevem celovškem »Slovencu«. Ako bi Einspieler te protikritike neizpremenjene ne sprejel, potem, pravi Levstik, »bode uže skrbel g. Wagner [založnik], da pride ta reč na svitlo ... Menim, da najbolj kaže, da naredita vidva odgovor: Vi in g. Stritar; če bode boj trajal dalje časa, potlej mislim tudi jaz v osir dregniti... odgovoriti se pa mora.« V nadalj¬ njem pismu sporoča Levstik Jurčiču nekatere podatke za to protikritiko: Bleiweis se je glede literarne kritike vedno držal vodija, da »je treba pri nas vse hvaliti, da se ne ostraši odi dela še ta mala peščica pisateljev, ktere imamo. Zakaj' se pa zdaj ni držal tega načela, kterega bi se mu bilo gotovo držati, ker gre za tako važno delo [podčrtal jaz], kakoršno je ,Klasje 1 , ki ima namen, pisateljska dela razznaniti po narodu, buditi veselje do domačega branja in odpreti vzajemnost med pisatelji {n narodom?« [Levstikov program žive literature kot kulturno-politične sile!] Levstik meni, da dr. Bleiweis nikdar ni mogel trpeti Prešerna zaradi pesnikovega znanega epigra¬ ma »Novičarjem«. Pravzaprav ga pa ni gutiiral on, ki je stal pod Jeranovim pretirano moralističnim diktatom, zaradi Pre¬ šernove erotike in pa zaradi tega, ker veliki naš pesnik ni bil narodno-političen bobnar, kakor njegov priljubljeni Koseski. 12 Original tega pisma, ki -se je moralo nahajati v Jurčičevi zapuščini, podarjeni med svetovno vojno po Levcu ljubljanskemu mestnemu arhivu, je našel dr. Žigon na ljubljanski »stari krami« in ga priobčil brez kake opazke o tem, kje se danes nahaja, v »Ljubljanskem zvonu« 1920, str. 551 do 556. To pismo je kratko omenil 1 -isti literarni zgodovinar že v »Slovanu« 1917, str. 88. Odlomke rž 1 njega sem z dovoljenjem drja. Žigona uporabil tudli jaz v »Stritarjevi antologiji«, str. 25. 134 Ivan Prijatelj. Zategadelj dr. Bleiweis, ki je od 1. 1858. dalje v svojih društvih in čitalnicah redno prirejal slavnosti na čast Vodniku, »ni hotel nikoli skrbeti za 'kako slovesnost Preširnovej slavi na čast«. Ko se je dne 11. maja 1865 vršil prvi občni zbor novoustanov¬ ljene »Slovenske matice«, sporoča Levstik Jurčiču v tem pismu, da je on za to priliko nagovoril mladega dr ja. Hinka Dolenca, da je ta na občnem zboru 13 predlagal, naj »Matica« skrbi, »da se izda Prešernov življenjepis in kritična preiskava njegovih pesem«. 14 Najbrž zato*, da bi »prvaki« ne nasprotovali predlogu, ki ga je imel po Levstikovi iniciativi na zboru staviti dr. Dolenec, je Levstik pred občnim zborom o tej stvari govo¬ ril s »scprvakcm« Luko Svetcem, s kakšnim rezultatom, o tem sporoča Levstik sam v tem pismu Jurčiču: »Svetec je pred občnim zborom z menoj govoril o tej stvari in obljubil ta nasvet podpirati, [na občnem zboru pa je Blehveis] zanič¬ ljivo šepetal Bog vedi kake besede Svetcu v uho, [nakar Sve¬ tec ni podpiral Dolenčevega predloga, ampak] po zbori se je osorno obregnol name [Levstika], rekoč, da to ne gre, ker je bil Preširen pijanec.« Sedaj pa se Bleiweis in Svetec v svoji kritiki Jurčič-Stritar-Levstikove izdaje Prešerna pritožujeta, da je pesnikovo življenje »prekratko popisano«. Levstik piše Jurčiču, da ima on v rokah Germovnikov nemško pisani roko- 13 Dr. Žigon (Ljubij. zvon, il9>20, str. 553) meni, da je bil dr. Dolenec oni i»A. D.«, ki je že dva meseca pred omenjenim občnim zborom napisal v »Novice« (z dne 15. marca 1865, str. 85) članek: »Koliko časa bomo še odlašali?« z naslednjo vsebino: Že 16 let krije največjega lirika slovanskega črna zemljica. Velseli vživamo krasni sad, ki nam ga je bolno njegovo srce rodilo, a vendar se nobeden ne zrnasti pojasniti okoliščin, v kterih je genijalni ovi duh nekdaj med nami živel: ni ga nobenega, ki bi življenjepis Prešernov spisal, s kakoršnimi drugi narodi svoje tarifeje časte! Koliko čialsa, Slovenci, bomo odlašali še to dolžnost? ... Že do zdaj se je morebiti marsikaka črtica o ranjkem po- zgubiila, ki bi jo bil prihodnji žlivotopisec dobro porabil. Al prepozno vendar še le ni; le trdne volje je treba. Še se dobi kak prijatel ali znanec pesnikov ali kdo drug, ki o njegovem: življenji kaj, ve. Ti naj vse, tudi naj- mamje črtice, ki nam' njegovo življenje, njegov značaj in način mišljenja pojasnujejo v slovenskih čalsnikih objavijo, ki bodo gotovo tako važne reči radi sprejemali. [Dr. Bleiweis je tal poziv sicer objavil — kar se mu mora šteti v zaslugo — a ni pristavil k zgoranjim besedam svoje običajne ured¬ niške opazke, da bo take prispevke »rad sprejemal,« in morehiti je prav zato ta poziv glede »noviških« dopisnikov ostal — brezuspešen.] Tako se bo gradivo napravilo, iz fcterega bode vesta roka še z dr užitni pripo¬ močki kritični životopis našega pesnika izdelala, s kakoršnimi drugi narodi še celo mozaike srednje mere Isiavijo. Po primimo se tedaj Slovenci brez pomedle talko važne reči; ne odlašajmo je dalje.« Pisec tega poziva pa ni bil dr. Dolenec, marveč Anton D orni c e lij, poleg Levlstika eden naj- razboritejših političnih člankarjev mariborskega »mladoslovenskega »Slov. naroda«, 1. 1865. kaplani v Črnomlju. i(Primi. »Slov. b.iogr. leksikon« sub »Domiicelj«.) 14 iNarodn.i koledar in letopis Matice slovenske za leto 1867., str. 12 . Klasje... 135 pisni Prešernov življenjepis, 15 kateri pa »nima nič več dat, in še toliko ne, kolikor Stritarjev, zmot pa še več«, ter nadaljuje: »Da bi jaz bil sam dognal, česar Grmovnik ni znal, to sem hotel, 16 toda manjkalo mi je časa in novcev, kajti bilo bi treba popotovati iz Ljubljane na Gorensko k Preširnovej rodovini, na Koroško k njegovemu bratu in Levičnjaku in v Trst k nje- govej ljubici.« — Nato se Levstik dotakne še danes nereše¬ nega in najbrž nerešljivega vprašanja o požigu nekih stvari iz pesnikove zapuščine. Stritar je bil to stvar omenil v obliki dvoma z naslednjimi besedami: »Literarne zapuščine ni bilo najti po njem. Kar se sploh govori o njej, človek težko ver¬ jame, ker je prežalcstno.* Pravijo, da je na dvorišči zgorela. Trdi se, da je bila vmes vsa Byronova Parisina prestavljena, ena novela in ena drama; koliko liričnih pesmi, ne ve nihče po¬ vedati-« (Klasje, str. 11.) Bleiweis je v svoji kritiki Jurčič-Stritar- Levstikovega Prešerna izkušal ovreči te govorice z nasled¬ njimi besedami: »Da bi bilo kaj literarne zapuščine Prešernove ,na dvorišču* zgorelo-, tudi mi z gosp. življenjepiscem vred ne 15 Prim. -»LjlubljaosM zvon,« 1927, str. 377. 16 Kdaj se je začel -Levlst-ik literarnohistorično barviti s Prešernom, to je vprašanje za ; se. Dr. Žigon, ki je v pokojnem »Slovanu« iz Levstikove zapuščine objavil dva Levstikova, študijska osnutka, (»Preširnovo živenje« in »Nekoliko težjih reči v 'Prešernu«), je bil brnenja-, dia predstavljajo ti Lev¬ stikovi prešernološki, poizkusi nekak »sozvolk in pendant k Stritarjevi štu¬ diji iz 1. 1866« (Slovan, 1914, str. .284). Opirajoč se na to Žigonovo objavo — sicer še nedokončano —- sem v prvem delu pričujoče razprave (CJKZ, VII,., ®tr. 161) zapisali mnenje, idia se je ob urejevanju Prešerna, za »Klasje« —• »najbrž šele pričelo Levstikovo', odtlej vse življenje trajajoče ,delo za Prešerna 1 «. Z besedico »najbrž« sem, hotel izraziti, da tega ne morem določno trditi. Na podlagi tega, da piše Stritar dne 21. marca- 1866 Lev¬ stiku: -»Ti ,si edini, -ki bi mogel -to reč spodobno prevzeti... T-i ... neki nar več veš,« sem- že sam 1 zase -mislil, dia- z omenjenimi besedami namiguje Stritar na to, da se je Levstik že pred »Klasjem« bav-il s proučevanjem Prešerna. Saj je že v začetku 1, 1864. izpraševal Ru-deža o Prešernovem bivanju v Ribnici (Ljub. zvon, 1925, str. 45 in 406). Po izidu prvega' dela pričujoče moje razprave je objavila dr. Kidričeva in moja slušateljica, Silva Trdina zanimiv člančič o »Levstikovem delu za Prešerna 1 do leta, 1866.,« v katerem je z m-očno verjetnostjo dokazala, da so se Levstikova raziskovanja Prešernovega življenja' in dela kačela že 1. '1859. pod vplivom- Costovega »Vodnikovega spomenika,« da pada postanek Levstikovega komentarja Prešernovih poezij, naslovljen »Nekoliko- -težjih -reči V Prešernu,,« v leta 1-859. do 1860. in njegovo- »Preširnovo živenje« najbrž v 1. 1863. (Ljub. zvon, 1827, str. 376—379). — Pri tej priliki naj tudi popravim svojo lastno napačno 'domnevo (čJKjZ, VI., str. 161), da oni dunajski študent, ki je dal Stritarju največ osebnih podatkov za Prešernovo biografijo, ni bil Tomo Zupan, marveč njegov brat Ivan. (Prim. gčn-e Trdinove objavo, -str. 378.) * 'Sam pri sebi je biil Stritar prepričan, da je bila Prešernova zapu¬ ščina požgana. Saj piše din e 'lil. apr. 1-866 -drju. V-ošnj-aku: »Jaz vsaj sem, prepričan, kakor poznam' tiste ljudi, da Prešernova zapuščina je zgo¬ rela na oltarji fanatizma —- 'strašna misel...« (Vošnjalk, Spomini I.—JI., str. 2211.) 136 Ivan Prijatelj. verjamemo; rajnki Dagarin, bivši takrat dekan v Kranji, ki je nektera pisma, odlomek v ,Koledarčku 4 natisnjene ,Parizine\ en epigram in prevod A. Griin-ove pesmice .Venetianer Trias 4 po smrti Prešernovi izročil vredniku ,Novic 4 , [Dagarin], ki je njega v bolezni večkrat obiskaval in mu v potrebi na pomoč bil, nikakor ni bil mož za tak Auto da Fe. In kdo drug bi bil to storil? in na dvorišču v Kranji! polnem nevarnosti ognja. Naj g a imenuje, kdor ga ve, in pove, k j e se je na grmado djala zapuščina, da bode konec besedi: saj ni to še tako dolgo. Kdor bi bil to storil, pokončal bi bil gotovo tudi ,Benečansko, 4 pa je ni.« 17 Kljub temu ugovoru Blehveisovemu in celo kljub dvomu Stritarjevemu je Levstik v tem pismu na Jurčiča ostajal pri sumnji, da je pesnikova zapuščina po njega smrti deloma zapadla požigu, češ: »Naj se dokaže, da ni res, če se more. Nam ni treba dokazovati, da je res, kar veruje ves svet... Kar se pa tiče ,benečanske 4 t. j. ,tri želje 4 ... prav lehko je, da jo je Dagarin nalašč prinesel Bleiweisu, da bi od sebe odvrnil vandalski sum, kterega si je gotovo čutil za peta¬ mi... [te pesmi] original mladina tudi brez prestave lehko bere. Ce se ta prestava sežge ali ne, to je precej vse enako, drugače je pri izvirnih spisih, kterih nikdar več ne bode, ako so pokončani. Kakor z benečansko, tako je tudi s ,Parizino 4 .« Nadalje reagira Levstik v tem Jurčiču pisanem pismu tudi na ono mesto v Bleiweis-Svetčevi kritiki Prešernove izdaje v »Klasju«, kjer izjavlja dr. Bleiweis: »Da je Prešerin... prvi lirični pesnik, to je že davno dognano, in ,Novice 4 so 1847. leta ... zelo obširno govorile o klasiku našem. Res, da je ,N o- v i č n i‘ pretres njegovih poezij, s kterim se niso prikupile vsem čitateljem, izviral iz veliko veče navdušenosti, kakor bolj trezna kritika Čelakowskega v ,češkem muzeji 4 leta 1832. in Čopova v ,Illir. BI. 4 leta 1833., al Prešerin je bil naš pesnik, in zato smo gorkeje pisali o njem kakor Čelakowsky.« 18 17 'Novice z dne 2. maja 11866, str. 145—146. —- Prim. o tem, česar dr. B ; leiweis tu iz Prešernove zapuščine mi omenili, in pa o Gagarinu kot zelo liberalnem duhovniku drja. Žigona izvajanja v »Ljublj. zvonu,« 1920, str. 362—367. 18 Novice z dne 9. -maja 1866, str. 151. —• Kritiko Prešernove lastne izdaje poezij, ki se tu manijo sklicuje dr. Bleiweis, je v -»Novicah« 1. 1847. napisali' Malavašič in jo signiral s svojim imenom, V nji je primerjal Pre¬ šerna s Koseškim na, naslednji način: »Prešerin se da... priličiti hibridu, k;eri preganjan in ranjen od nemilih viharjev usode po samotnim jezeru življenja plava; išče, česar najti ne more; hrepeni po tem, kar mu je namenjeno, česar pa' doseči ne more, in zdaj v žalosti fsvojiga serca, v milih glasih zdihuje, zdaj 1 v nevolji srečo v bridkim spoznanji njene nesta¬ novitnosti in goljufhosti oj-stro toži. Ker on nar ljubši od: ljube zn i poje, bi ga 'smeli pesnika ljubezni imenovati. — Ko-seskd je enak bistro- vidnimu orlu, kteremu je usoda krepke peruti podarila, de se v jasne Klasje... 137 Glede tega mesta piše Levstik Jurčiču: »Kdo je 1847. 1. v ,No¬ vicah* govoril, in kaj je govoril o Preširnovih pesmih? Bil je Malavašič — vsaj mislim, Novic nimam v roči — in kaj je rekel, koliko je vredna njegova kritika, dobro veste. Zanim- ljive so pa te Bleiweisove besede vendar le, ker pričajo, kako si hoče Bleiweis tudi v Preširnovej kritiki vindicirati prvost — kajti 'kar kdo piše v ,Novicah 4 , to Bleiweis tako obrača, kakor da bi on sam pisal!« V nadaljevanju tega svojega pisma pošilja Levstik J nekaj gradiva za kritiko Koseskega, s katerega pesniško slavo naj bi bila po njegovem mnenju že ob tej priliki obračunala Stritar in Jurčič. Poslednjemu je moral Levstik že za časa nju¬ nega ljubljanskega občevanja razkriti svoje mišljenje o tej »staroslovenski« pesniški laži-korifeji, kar pričajo besede: »O Koseskem veste moje misli.« V tem pismu Levstik podčrtuje samo naslednje slabe strani Koseskega: Njega nihče ne posne¬ ma; on »je germanistično prestavljal, germanistično konstrui¬ ral, iz slovarjev pukal slabe in spakedrane besede ... tuje blago prodajal za svoje... tudi Koseski bi imel dosti več elizij, ako bi pisal, kakor se mora prav pisati, kajti on piše: scer... vene ... plam (kar je kastracija, ne elizija)... konc.., clo, tovarš ... Daje Preširen samo zaljubljen e pel, o tem naj Stritar po svoje krepko odgovori, ker dobro ve, kaj je treba povedati.« Nato poizkuša Levstik zagovarjati svoje jezikovne popra¬ ve Prešernovega teksta, ki sta mu jih Bleiweis in Svetec oči¬ tala z naslednjimi besedami; Da so se popravili nekteri slov- niški pogreški... je prav. Ali je pa prav bilo, da se je ,speci- fičinemu Gorencu 4 Prešernu š predelal v šč, ne vemo; Prešerin,; kako smo ga dobro poznali, bi ga gotovo zopet izbrisal, kakor vsaj, u ž e, 1 e h k o itd., ako bi se mu korektura poslala na uni svet. Al če kdo [zveličanja išče v teh oblikah, fiat! — Druga pa je s p r e n a r e d b a m i, ki segajo čez o b 1 i k e. In tudi t a ci h prenaredeb se v ,Klasji‘ nahaja mnogo. To pa je greh! višave vzdigne in bližni sosed vseožiivljajočiga sonca iz njegovih žarkov moč serka, ktera gai uči modrost, de jo v krepkih glasovih spet uči in oznamuje. Ker so veličastne reči veči del predmeti njegovih pesem, bi smeli K o s e s k i g a pesnika resnosti in veličastnost i imenovati. Osoda... je Prešernu natočila več brhkosti v kupico življenja, Kio- seskova serce je s serčnostjo bolj navdala... Prešernove poezije so... mehkočutne (sentimenta!):.. Ko s e s k o v e... čverste in krepke, de serce vsaciga, ki jih ume tako povzdignejo in vnamejo, kakor ga Pre¬ šernove potnilovavno omečijo...« (Novice z dne 24. svečana 1847, str. 32.) To M a 1 a v a š i č e v o kritiko^ ki prva očita Prešernu »kranjskost« in zato prepogoste akcente tet graja apostrofe in sprejem nekaterih zabav¬ ljic v zbirko, na Koseskem pa ne nahaja nobene pege, to kritiko Bleiweis sediaj L 1866. malone obžaluje, češ, da je še v tem', kar je ugodnega pove¬ dala o Prešernu, izvirala i‘z takratne prevelike — narodne navdušenosti. 138 Ivan Prijatelj. Pa res tudi ne razumemo, kako se je moglo tako. delati, ker se je vendar v .pregledu Prešernovih poezij 1 [Stritarjevem] reklo, da so v v s e m dovršene. Da se mu v pesmih pre¬ stavljajo stavki in se tako celo kazi rima, kakor v 2. odstavku v .Spomin na Vodnika, 1 to je napaka, ki naj bi se vprihodnje že iz pietete do velikega našega pesnika opustila! Še premembi oblike ,b i 1 a‘, ki je bila prava posebnost Prešer¬ nova, bi mi ne pritrdili.« — Z ozirom na to edino malce upra¬ vičeno Bleivveisovo kritiko se Levstik kot dete časa, v kate¬ rem se je naš jezik šele ubrisaval — ne najmanj ž njegovo pomočjo — tako-le zagovarja: »Pri nas nemarno nič pravopisa v nemškem zmislu, ampak same oblike, ktere izvirajo iz glo- bocega dna jezikovih pravil. Mera, koliko se sme, koliko ne, mora biti prepuščena premišljenemu popravljalcu, kteri pa ven¬ dar mora marsikaj pustiti, kar ni prav, ker grani (verzi) bra¬ nijo popraviti; najmanj pa soditi, kaj se sme, kaj ne, sme Blei- weis, ki se nikoli ni učil jezika. Med prave povsod prijete oblike spada ,šč‘ in ,vsaj‘; zakaj bi se jih torej Preširen branil?... Kar se tiče: ,lehko‘, opominjam samo toliko, da edina ta je prava oblika, ker t> ali u je v slovenščini samo tačas a, kader je na njem dolgi naglas, potlej pa zopet n ali u, ktera pišemo z ,e‘. Z besedico ,uže‘ so se pa oče vrezali, kakor sem se jaz s prenaglo popravo tistega grana [v pesmi ,V spomin Valentina Vodnika 1 ]; to nam je vsaj za ekvivalent. Dobro sem pregledal ves prvi snopič, pa v pesmih Preširnovih nisem nikjer našel ,uže‘.« Pristavljajoč še opazko, da Prešernov naglas »bila« mar¬ sikomu, ki ni Gorenjec, ne ugaja, pristavlja Levstik pomembno: »Vse to je pa le nebistvena reč. Preširnov duh tiči drugje, ali ti gospodje ne vedo kje.« Končno še pripominja: »To so ob kratkem moje misli, ktere lehko porabite, kolikor hočete, ako boste imeli priliko, ktere Vam pa tudi ne bode manjkalo, ker sem preverjen, da spišeta s Stritarjem odgovor, in da še ostaneta pri ,Klasji‘.« To pismo je pisal Levstik Jurčiču, ko se je bil ta že vrnil z velikonočnih počitnic na Dunaj, in nekako istočasno, torej tudi sredi maja 1866, je odgovoril tudi Stritarju na ono dolgo njegovo pismo z dne 18. apr. 1866, v katerem mu je bil Stri¬ tar odklenil svoje srce, pcnudivši mu svoje prijateljstvo in po- pisavši mu svoje življenje in svoja popotovanja, izrazivši željo, da bi se rad enkrat o priliki ž njim tako pomenkoval, kakor pred 11 leti v Retjah. Ta Levstikov odgovor Stritarju (neda¬ tiran) se je glasil: »Drag; prijatelj! Dolgo sem Ti odlagal odgovor, ker sem vedno čakal hipa, da bi človek bil kaj dobre volje, kakoršna so vsa Tvoja pisma, ki me posebno vesele, kader ktero priroma. Dolgo sem odlagal, dobre volje vendar nisem Klasje... 139 učakal, ker se mi težko zvedri glava od suhoparnih del, kakoršna imam zdaj na plečih.™ Vem, dal si vže hud zarad tolicega mečkanja; ali kaj češ? Odpustiti je treba, pa je mir besedi. Tvojemu spisu nisem preveč kadil, ampak o njem le povedal svoje misli, in menim, da sem pogodil, posebno. pa še, kar ,se tiče tistih besed, ki so Ti prerokovale ,žigelstanj‘. Novički Jupiter je vže zagrmel, kakor namreč Aristofan popisuje grmenje v ,meglah'. Svoje misli o tej kritiki sem obširneje pisal g. Jurčiču; tebi le pristavljam, da se mi čudno zdi, kako Ti more himno očitati Bleirveis, ki še nikdar ni zinil o Koseskem, da bi ne bil poprej trikrat pokadil oltarja njegove nazovislave. Da v epu gramih ni treba Preširna posnemati! O kako so oče zvit mož! Epigrama torej ne? Zakaj ne? Zato, ker je mogoče, da bi kteri morda kdaj bil tako predrzen, da bi tudi očetu ktero založil. Kdo pa je, dozdaj delal boljše epigrame, če niso Preširnovi nič vredni? Meni pač ni znano, da bi Bleiweis bil kdaj kterega naredil, in če ni Preširna prekosil on, ki je vseprvak, kdo bi ga potlej mogel prekositi? Veseli me, da si imel tako priliko, kakor mi pišeš, po svetu videti, kar človeka veseli in izobražuje. Mene ta prilika ni doletela, pa vendar ima,ni tudi svoje misli o kobacanji tega sveta in o bab i, ali denes Ti jih pač ne morem začeti razlagati; premalo popirja sem si pripravil, kakor vidiš. Nekfere reči na svetu so tako čudne, da jih še zdaj prav ne umejem. Posebno veselilo in dalo mi je tudi ponos Tvoje zadnje pismo zarad tega, ker mi ponujaš svoje prijateljstvo in to je pravi vzrok, da bi Ti bit rad kaj poštenega odgovoril, česar pa vendar ne morem. Potrpi, saj bodeš moral še večkrat, če si bodeva dopisovala. Tvoje prijateljstvo mi je preš drago, da bi c! tej stvari kaj dosti okolišiv hodil, torej Ti moram kar na ravnost povedati, da ga prejmem in tudi mislim vračevati iz vsega srca. Retij se tudi jaz vedno rad spominjam. Umrl je llijev Jože, moj čebelar in tudi njegove čebele ž njim, oh, Pikin Jožek pa menda še živi! Stara Drakslerica je šla tudi pred božjo sodbo stat, Alenčka pa za njo. Dobila je bila od Drakslerice hišo, pa se je omožila in umrla na porodu. Lavre je menda jako raztrgan, kakor je slišati. Uže dolgo nisem bil v Laščah. Ni več pravih starih grč tam. Anžetovka je šla tudi v nebeški Jeruzai lem itd. Ne vem se spomniti, da bi kdaj bil Kreka hvalil. Če me je kdo slišal, to je moralo biti, da me ali ni prav razumel, ali da nisem hotel povedati svoje misli, bodi si iz kterega namena koli. Kako o' njem sodim, dasi 1 ta sodba zadeva samo eno stran njegovih poezij, priča najbolj moj epigram nanj, ki pa sicer ni nič vreden. Tvoja pesem je, ko Ezopova vrana, Vsa lepota njena je drugod nabrana. O Umku pišeš, da ga človek ne sme niti ne more ,pripavhnoti\ ker je pišče, jagnje. Mogoče; Tebi je znan gotovo bolj nego meni, ki sem slišal , da je hinjavec; toda bodi si ta reč tako ali tako, jaz sem ga vendar zgrabil, pa ne zarad osebe, ampak zarad načela, ktero je v njem zgrabi Ijeno. 20 To Ti menda ni po godi? Res, kaj. praviš o mojih pesmih? Vse vkup je ničevo, kaj ne? Nekteri soneti preveč spominjajo Preširna; prosim zaznamuvaj je, da popravim, ali vržem pod klop. Za Preširnom, kakor sem pisal tudi g. Jurčiču, ne 19 Levstik je imel takrat v delu Wolfov slovensko-nemški slovar že od julija 11865. (Primi, d.rja. Žigona Prispevek k petdesetletnici,« Ljub. zvon, 1919, 'str. 710.) 20 Levstik ima tu v mislih svoj zabavljivi sonet: »Abuna Spliman« [Zbrani spisi, I., str. 216]. 140 Ivan Prijatelj. pridem jaz na vrsto, kar gotovo ne bode g. Wagnerju na škodo, kakor so se zasuknole te reči .- 1 Bleirveisu se mora odgovoriti; o tem sem obširneje pisal g. Jurčiču. Veš, pa dobro ga premehajfa! Malo- sitna je pomota v) pesmi ,v spomin Val, Vodniku‘, ali vendar ne tako, kakor se morda zdi Tebi in g. Jurčiču. Tiskovna napaka je, pa je; lapsus calami. Moja dva Preširnova rokopisa sta bila avtentična, samo da iz raznih dob njegovih let. Če misliš o Preširnu še kaj na konci opomniti, opomni po mojih mislih samo o Parizini, o zidanji Šmarne gore, o treh željah, pa ol tem, da so se pri Preširnu morale vzeti tudi prestave v zbirko; ali pa nič ne opomni! Saj se tako ne bosta mogla držati načela: nič p res stav! Kmalu odgovori, če moreš — veš, ne vračaj mi! ali pa kakor veš, da je prav pred Bogom in pred ljudmi! Zdrav ostani Tvoj prijatelj Levstik Z mojimi pesmami delaj kar češ, kar se tiče ostre, odkritosrčne sodbe o njih, ktere težko pričakujem. Da bi le človek imel kaj več časa !« 22 Kakor se da iz vseh navedenih pisem posneti, so se bile razmere takoj po izidu Bleiweis-Svetčeve kritike Stritar-Lev- stikovega »Prešerna« v prvi polovici maja 1866 zložile tako, da bi bil imel že v tem času izbruhniti načel¬ ni boj med »M 1 a d o s 1 o v e n s t v o m« in »S t a r o s 1 o- venstvom« — na literarnem polju. Bojna prapora sta bila razvita: tu Prešeren, tam Koseski; tu prava poezija, tam tako- zvana »lepa laž«; tu z intimnim domačim čuvstvom in sve¬ tovnim okusom zgrajen umetnostni hram, tam kričeče polosana, mahedrava politična baraka, imajoča v ozadju ognjišče, ob katerem s trdimi koraki stopa »pater familias«, dr. Janez Blei- weis, in nad katerim razobeša in pribija cenene svete podo¬ bice zelot, Luka Jeran! Jurčič in Stritar sta imela otvoriti ta boj. Kakor smo čuli, jima je bil njun inspirator in duševni oče Levstik poslal že nekaj orožja na Dunaj. Zakaj že takrat ni prišlo do tega prepo¬ trebnega boja, nam bo jasno iz pisma, ki ga je dne 25. maja 1866 pisal Levstiku Jurčič tako-le: »Dragi g. Levstik! Vest me 'sicer malo peče, da ste mi prej že drugo pismo 23 ,privoščili‘ predno sem jaz na prvega odpisal, vendar tolažim se, da mi ne boste zamerili. — Ko sem Vaše pismo prejel, v kferem naju opominjate pisati antikritiko na Bleivveisa, bil sem ves Vaših misli in že sem bil nekaj zase 21 Jurčič in Stritar st,a bila namreč 1 v svojem proglasu o izhajanju »Klasja« naznanila občinstvu, »da za Preširnovimii pesmami pridejo Lev¬ stikove ,na vrsto, vse dbzddj že natisnjene vendar ne vse izdane, pa tudi še drugi' njegovi spisi«. (Novice 1 z dne 21. marca 1866, str. 95.) 22 Original v mestnem! arhivu ljubljanskem, 23 To »drugo pismo« se doslej ni našlo. Klasje •.. 141 napisal, zlasti ker so me moji vrstniki vedno drezali, da nikar tako ne pusti. 2i Ali dva dni potem pride moj Mentor, — Stritar, na Dunaj, prebere svoje in moje pismo od Vas,, in mi podere vse, češ da bi s tem svoji reči več škodovala nego pridovala, kajti objektivno pisati bi bilo nama skoro čisto nemogoče, nehote bi človek moral BI. osebno zgrabiti in pomisliti je, ali bi bilo bolje ali slabe je za ,Klasje' potlej. Tudi zarad Koseskega je ravno tako dejal, kakor Vi v svojem poslednjem pismu, da bi vrstice ne dal tiskati, če ga prevredi [prezgodaj] primemo. Stritar se je čudil, da imate o Bleivveisu ravno take in tiste misli, kakor on, ki je že toliko let daleč od njega in se več časa ni pečal zanj. - O Vaših spisih ima že precej ustvarjeno podobo, nekoliko je že napisal. Dejal je, da je težko ,o Levstiku pisatiKmalu Vam pošlje pesmi nazaj in svoje opombe. Vodnikovo življenje sem skrpal jaz, prav ubogo, zares samo črtice. Preglavica je pisati o Vodniku. Hvaliti nema človek kaj, grajati in v nič staviti ne sme. Meniva da se le ob kratkem malo spregovori o nje * govih zaslugah, pa bo. Recite g. Wagnerju naj vendarde povpraša Ka> stelca, ko bi pa mož dal svojo ropotijo za ene bore, da ne bo izdava preberaška. Wagnerju v tem hipu ne morem pisati kdo vse tir ja vse spise Ko* seskega. Tukajšnji Štajerci iz Maribora so mi poročilo prinesli, da vsi naročniki v Mariboru žele tega. Skušal bom pozvedeti. Pravo sitnost imam tudi z razprodajanjem Klasja. Razdelil sem pač nekoliko eksemplarov, ali za plačilo možje le odlašajo, komaj nekaj ranjšev sem potirjal. Svojo zbirko narodnih pesmi sem ravno te dni poslal Stritarju naj ,obdolžuje‘ ktera je zakaj, ktera ne. Tudi drugi mi obetajo, upati je da jih bomo lepo skladanico znesli. Pošiljam Vam tu nazaj Preširnove tri pesmi. O Parizini Stritar pravi: ,neredi te kakor hočete, jaz bi je ne del vmes, prvotna prestava Preširna ni vredna; če pa popravljeno tiskamo, lehko se nam reče, tako Prešvren nej prestavil. Jaz bi dejal, ali jo izpustite, ali pa pristavite opombo, da je delo prvotno ati pa iz časov ko je P. bil že ostarel, da se [jej tedaj malo več popravilo. Menda bo še najbolje da jo izpustite, saj še izvirnik ni med boljimi deli Byromovimi. 24 V svojem notesu iz i. 1866. ima Jurčič naslednjo s svinčnikom ski¬ cirano beležko, ki vsebuje najbrž to, kar si je bil on v prvem hipu notiral za to nameravano polemiko: »Koseski bo imel mesto v lit. zgodovini, v narodu bo zginil — Jezik glaidil tudi govornik, ni precej pesnik če se postavi na visoke koturne če veličastno(?) in visoko glas zavzdigne. V ideji je poezija ne v nakopičeni besedi. JVLi ne pomnimo 44 leta, pa menimo da ga nam ni treba pomniti kedar sodimo K. kbt pesnikai Če je pesnik, ni bil samo 44 leta — je še zdaj. ,Čudili smo l se mu‘. To- se ve. Slovenec ponižen od očetov sem. 'Vodnik. Prešern v prosti besedi iz naroda, značajno. Koseski pak je prišel na ko- turnu v frazah,i Šiler — nenavadna prikazen in djalo se je: pesnik! Če je K. jezik — ali bolj prav frazeologijo' usitvair.il, pri kterem se tako malo na naturo misli, v foteri je poezija-kakor v suhi tesni mestni sobi na livade — •— (ni dobra podoba). Pesnik mora poezijo doživeti — pesnikovati o življenji po skušnji. Kako pa se pesniško naj doživi? Fantazija, ki poezijo rodi, ona jemlje iz življenja, ne materij,alno telo. Vse kar doživi tak ki n.i rojen pesnik ni dioživ- lje.no, je mrtvo. Zato skuša marsikdo ki skušnje pesniško porabiti ne miore...« — Iz te beležke vidimo, dal bi bil Jurčič kot rojen realist, ako bi bil sodeloval pri nameravani protikritiki, poudarjal pri pravem pesniku resnično doživljanje (Prešeren) in žigosal na nepravem stihotvorcu papirnato izumetničenost (Koseski). 142 Ivan Prijatelj. Še en epigram Preširnov je, S l o m š e k u , ko je bil svoje ,devištvo‘ izdal. Ker stara para zlomek ,Devištva‘ preveč vzel, Je mlajši njega Zlomšek Prodajat ga začet. Nahaja se v Kosarjevi biografiji str. 28. Ali bi bil zato da se uvrsti? Predno končam še eno, če ne zamerite! Ne vem če se Vam kedaj kaj t kolca ‘ ali ne, zakaj tukaj Vas včasi v krčmi zvečer prav vrlo čez zobe vlečemo. Gorenci, kterim sem Vašo slovnico posodil, Vam nikdar ne morejo odpustiti, da pišete ,nejsem, nej etc‘. Hude boje imam ž njimi. To so križi in težave, da si možje šalobarde ne dade nič skazati temuč trde da hočemo Dolenci povsod svoje ,trde ribniške ‘ v knjigo spraviti. To se ve da so to le največ šale ali nekaj vendar dokumentujejo. Prav hvaležna sva Vam, da ste tako dobri in nama toliko pomagate pri Klasji. Zares ne vem, kako bi bito, ko bi se Vi tolikanj za to reč ne pečali. Dela imam za zlodja, ali malo malo storim. Zmerom me kak hudič zamoti. ,Desetega brata‘ moram ravno zdaj na dalje delati. Nekaj sem koraže dobil za to delo, ker Stritarjeva kritika tega kar je tiskanega nej huda, kar se mi tolikanj bolj čudno zdi ker je mož po navadi oster in rezan sodnik, tako da ga mora človek rad imeti — in bati se ga. Kedar bo Wagner kaj pošiljal, zapišite kako vrsto, če ravno utegnete, zakaj vsako pismo od Vas me razveseli. Ves Vaš prijatelj J. Jurčič. Na Dunaji 2515 66. V nedeljo pride Str. Tačas mu sporočim kaj ste pisali. Erjavec je Str.fitarjuj obljubil svoje spise in ob praznikih bo kaj novega napravil. S. Jenko nej še nič odpisal.«™ Iz tega Jurčičevega pisma povzemamo osobito važno opazko, tičočo se nameravanega načelnega boja, čigar izbruh že ob tem času je, kakor vse kaže, preprečil miroljubni Stritar. Tudi kritična ocenitev »staroslovenskega« malika Koseskega se je odložila. Tako pri Stritarju kakor pri Jurčiču je odločevala zlasti bojazen, da bi Koseski potem za »Klasje« ne dal svojih spisov, katerih izdajo so zahtevali posebno Štajerci. Levstik je nameraval, kakor smo čuli, doseči pri Einspie¬ lerju, da bi odgovor na Bleiweis-Svetčevo kritiko nove Pre¬ šernove izdaje izšel v njegovem celovškem »Slovencu«, čigar dopisnik je bil Levstik. Izšla pa je tam dne 30. maja 1866 samo docela mirna ocena »Klasja,« napisana morebiti po Levstiku, še verjetneje pa po Jurčiču. V tej kritiki izraža njen nepod¬ pisani pisec svoje zadoščenje, da »se je začelo veselejše giba¬ nje na našem slovstvenem polju od leta 60 sem«; zakaj odtlej izhaja vedno več slovenskih knjig. Pritožuje pa se ta kritik nad tem, da še vedno »vlada med našimi narodnjaci nekaka 25 Original v Levstikovi zapuščini v ljubljanski licejki. Klasje •.. 143 mlačnost za slovstvene Izdelke«. Docela Levstikov (pa lehko tudi njegovega učenca Jurčiča) stavek je v tej kritiki naslednji: »Gotovo je, da je literatura najboljše merilo za izobraženost in stopnjo omike, na kterej stoji kak narod.« Skrito želo tega stavka meri v Bleiweisa, kateri je imel lepo knjigo bolj za igračo in čtivo za mladino. Nato pisec hvali idejo »Klasja« in se pritožuje, da to lepo podjetje nima dosti naročnikov: »... iz marsikterega kraja, kjer je čitalnica [pokrovitelj vseh sloven¬ skih čitalnic je bil v tem času dr. Bleiweis!], in kjer je več domorodcev, .ni duha ne sluha o kakem naročniku; na¬ mestil da bi se delalo za razširjavo tega za vsakega Slovenca imenitnega dela, se ne zgodi prav nič. Na drugi strani naha¬ jamo enostranska pota, po kterih se sprehajajo celo naši časniki, mesto da bi živo priporočali delo, ktero bcd'e le na veliko čast našemu slovstvu. Gotovo pa nam ne bode časti delalo, ako ga nam zamorite skrivno nasprotstvo in zanikernost rodoljubov.« Nato pisec ocenjuje novo Prešer¬ novo izdajo, omenjajoč, da je pesnikov življenjepis malo pre¬ kratek, potem hvali na čisto podoben način kakor Levstik v svojem pismu na Stritarja, tega pisca esej, pritrjujoč zlasti Stritarjevi trditvi, da je Prešeren »pesnik dishar¬ monije, razpertja med idealom in resnico«, in piše: »To je stajalo [Levstikov izraz!], iz kterega še noben presoje- vavec Preširna ni sodil, ker vsak je le površno kritiko — ako smemo tako reči — pisal, do vira pa se ni podajal. G. Stritar je s tem delom pokazal, da je preštudiral temeljito Preširna skoz in skoz, in da imamo v njem izvrstnega estetičnega kriti- karja, kakor ga dozdaj še nismo imeli. Naj se le pisatelju očita, da je ta sestavek bolj himna kakor kritika. [Edino ta stavek direktno reagira na »noviško« kritiko!] Take kritike, kakor smo jih že doživeli mnogo, ktere se sučejo le okoli praz¬ nih fraz, ali pa ki grizejo jezikove lupine, si ne želimo .« 26 Končno je torej namesto ostre protikritike izšel samo ta krotki, najbrž Jurčičev sestavek. Nameravani načelni literarni boj za vkuse »mladih« proti praktikant »starih« se je odgodil za dobo celih dveh let. Odgodil ga je po vsej verjetnosti Stritar z namenom, da se zanj najde ugodnejša prilika in pripravi 20 Slovenec z dne 30. maja. 1866, 'str. 170. — Izraz »grizejo jezikove lupine« je pristno Jurčičev (prim., v »Slov. glasniku« z dne 1. okt. 1865, str. 312 istega .pisatelja prvo in edino '»Pismo v slovenskih literarnih rečeh«), zaradi česar je bolj misliti na, Jurčiča kot avtorja, .te ocene v »Slovencu«. Tudi nadaljnja opazka v nji, tičoča se Levstikovih modernizacij Prešerno¬ vega teksta, glede katerih meni pisec, »da bi se prenarejale le oblike, besede pa' nikakor ne«, govori za to, da je ta mirni sestavek napisal na Stri.talrjev nasvet miroljubni Jurčič; Levstik bi ga bil brezdvomno ostreje naperil zoper Bleiweisa. 144 Ivan Prijatelj. teren. Stritar je tudi zares pričel pripravljati teren s svojimi »kritičnimi pismi« v »Slov. glasniku« 1867 in s svojim dunaj¬ skim »literarnim društvom« (krščenim v januarju 1867 z ime¬ nom »Mladika«), vse to zaenkrat še v tesni združbi z Jurčičem, marljivo spisujočim svoje povesti in na ta način praktično udejstvujočim novi pravec »mladoslovenske« literature. Po Jurčiču in Stritarju s tolikimi nadami in tako pomemb¬ no zasnovano »Klasje«, za katero se je po že izdanem Pre¬ šernu pripravljala izdaja Vodnika, 27 Levstika, slovenskih ljud¬ skih pesmi in nekoliko pač tudi že Erjavca, je še pred koncem 1. 1866. uvenilo. Zakrivilo pa ni njegove smrti tolikanj eno- stransko-ostro kritikovanje in nasprotovanje »Staroslovencev«, katero je bilo, kakor smo čuli, združeno trojico Jurčič-Stritar- Levstikovo končno celo še bolj podžgalo, njegove smrti je bil kriv popolnoma privaten slučaj založnika Wagnerja. Ta mož je namreč v jeseni 1866 zabredel v dolgove, v konkurz, nakar je potihem izginil iz Ljubljane. O Otonu Wagnerju nam je zabeležil dr. Jos. Vošnjak naslednji svoj spomin: »,Klasje*, žal, nam je prineslo le Pre¬ šerna, potem pa je založnik, knjigar Wagner na kant prišel in kar je še bilo neprodanih 'knjig in nevezanih pol, prevzel je knjigovez Ničman, ki je leta in leta prodajal to Prešernovo izdajo, da se je vse čudilo, odkod toliko iztisov. Trdilo se je, da je Ničman dal pri Blazniku tiskati pole, katerih je manj¬ kalo in tako sčasom celega Prešerna.« 28 Po podatkih, ki sem jih dobil na ljubljanskem magistratu, Oton Wagner ni imel samo »prodajavnice knjigarskih, umetnijskih in muzikalnih reči« — kakor stoji tiskano na njegovih založninah — marveč tudi knjigoveznico na Jurčičevem (nekdaj Prešernovem) trgu štev. 2 v Eggenbergerjevi hiši. Po svojem poreklu je bil ta podjetni mož Nemec iz Niirnberga, kjer je bil rojen 1. 1841. O njegovem založniškem programu nam nudi nekaj podatkov ovitek »Klasja«, na katerem naznanja, da ima v zalogi prvi 27 Kakor smo feuli, je bil -začel izdajo iVo-dnika; za »Klasje« prirejati najprej Jurčič, potem pa jo je prevzel Levstik, o čemer -ta sam poroča z besedami: »Oton Wagner je bil tedaj po dogovoru s Kastelcem Vodnikovo ostalino (1866. leta) dobil v porabo in potem jo izročil meni, da bi mu jo uredil in pripravil za tiskanje... Bil sem- nekoliko lažjih pesni} uže uredil, a "VVlagner v tem- zaradi m-nozih dolgov mahoma izgine, ter Vodnikovo ostalino pusti meni, ki sem o njegovem- b-egu zvedel, ko je b-il znan uže po vsej Ljubljani.« (Zvon, 1870, str. 302; prim. tudi Levs-tikov-e »Zbrane spise,« IV., ‘str. -291.) 28 Vošnjak, Spomini- I.—II. 221. O tem ponaitis-kovanju Wagnerjevega Prešerna zabeležuje dr. Vladimir Levec po besedah svojega očeta naslednje: »Poznejše Ničmanove ponatiske pa je popravljal Alešo- v e c, ki je v Levstikove -poprave pomešal še sv-o-je in vrhu tega, pustil v tekstu mnogo tiskovnih pom-ot, tako da bi se Prešeren samega ‘sebe ne spoznal v sramotni Ničman-ovi izdaji.« (Ljuiblj. zvon, 1896, str. 451.) Klasje... 145 natisek Prešernovih »Poezij« (1847) in Levstikovih »Pesmi« (1854), ki jih je bil odkupil od Blaznika. Sam pa je bil že zalo¬ žil poleg »Klasja« še tudi Prešernovo sliko (v treh različnih oblikah), nadalje Pennovo nemško tragedijo iz kranjske dav¬ nine »Der Untergang Metullums«, istega kranjskega literata nemški prevod Prešernovega »Krsta pri Savici«, Valentov šaljivi četverospev »Naš maček«, priročno knjižico »Der neue Munzumrechner« ter Germovnikova nemška prevoda Prešer¬ novih balad »Turjaška Rozamunda« in »Povodni mož«, kakor tudi istega stihotvorca izvirno nemško pesnitev »Die Josefs- kapelle«, zraven pa še nekega Moritza Siegela večjo nemško knjigo »Versuch einer Kaferfauna Krains«. Izdal in prodajal je tudi slovenske sanjske bukve, naslovljene »Sanje v podobah« (ena izdaja s podobami in tekstom, druga s samimi podobami brez teksta). Vrhutega je na omenjenem ovitku obetal tudi izdajo Slomškovih zbranih spisov v dveh knjigah. Iz menične tožbe, ki jo je tekom njegovega konkurza dne 5. sept. 1868 'zoper njega naperil neki Georg Leonhard Wagner zaradi dne 1. maja 1866 posojenih mu 2000 gld., se razvidi, da je imel Oton Wagner kupljen v svrho izdaje tudi neki Pen- nov nemški rokopis Prešernove biografije. Kam je potem ta rokopis prešel, ni razvidno iž sodnih aktov. Prvo tožbo zoper Wagnerja je dne 15. dec. 1866 vložil Blaznik zaradi meničnega dolga v znesku 50 gld., kontrahiranega dne 17. marca (najbrž je bil to znesek, za katerega je Blaznik prodal Wagnerju pre¬ ostale izvode Prešernovih in Levstikovih pesmi) in zapadlega v plačilo dne 1. nov. 1866. potem je sledila tožba Bambergova za inserate, objavljene v »Laibacherici«, za katere je Wagner- jev dolg znašal 61'56 gld. Nato ga je za blago, prevzeto po njem v komisijo in vredno 90'65 gld., tožila dne 29. apr. 1867 vdova Matevža Krašovca. Končno je dne 4. maja 1867 vložila po svojem- predsedniku, advokatu drju. Lovru Tomanu, zoper njega tožbo tudi »Slovenska matica« za povrnitev nekih v pro-- dajo mu prepuščenih knjig ali za njih izkupiček v znesku 74'68 gld. 29 V času, ko so se te tožbe vlagale zoper njega, Wagnerja že davno ni bilo v Ljubljani. »Slov. matica« je dne 9. maja 1867 od sodišča dobila v ročni zastav sodno zarubljene knjige Wagnerjeve trgovine. Wagnerjeve zadeve je v teh pravdah zastopal uradno določeni mu curator absentis dr. Anton Rudolf. Naposled je sodišče izročilo razprodajo Wagnerjevega irnetka tvrdki Kleinmayr & Bamberg, katera je na dražbi dne 3. marca 29 Primeri »Novice« z dne 19. okt, 1870, str. 338 in Levstikovo pole¬ miko, ki jo je ta vodil z »matifinjakl« (v »Zvonu«, 1870, str. 300, 318 in 334) zaradi Vodnikovega rokopisa, čigar pravico objave, oziroma uporabe pri izdaji pesnikovih det je bil W>agner za 30 gld. odkupil od Mihe Ka¬ stelca, lastnika tega- rokopisa. 10 146 Ivan Prijatelj. 1868 izkupila za vse Wagnerjevo zarubljeno blago 556'39 gld. Večino knjig je »Matica« »kupila sama« (Novice z dne 19. okt. 1870, str. 338), nekaj pa tudi zasebniki in trgovci, Prešerna v »Klasju« torej Ničman. — Za možem, ki je imel kulturno važno namero postati prvi založnik slovenskih klasikov, ni nato nobe¬ nega sledu več. Ljubljansko sodišče pa je njegovo 1. 1866. pro- tokolirano knjigotržno firmo izbrisalo iz trgovskega registra šele 1. 1883, Vse kaže, da je bil Wagner precej smel trgovski začet¬ nik, ki je bil zlasti za izdajo »Klasja« angažiral razmeroma velike vsote. To se da posneti iz nekega pisma, ki ga je pisal dne 27. marca 1866 — torej ob tistih velikonočnih počitnicah, ko je Wagner z Jurčičem, osebno navzočim v Ljubljani, zasno¬ val izdajo »Klasja« — Fran Levec svoji Jerici na Primskovo. V tem pismu sporoča sedmošolec Levec med drugim tudi naslednje: »Kar ,Klasje 1 zadeva, sam ne vem, kako bode. Ko¬ seski ne da svojih poezij, pravi, da jih bode po njegovi smrti izdala njegova rodovina — Menda misli, da se bode svet zanje pulil! Toman je prodal svoje pesmi Hohnu [ljublj. knjigovezu], ta bi spet rad dobiček naredil in jih za težak denar Wagnerju prodal. Tako da s Tomanovimi tudi ne bo nič. Preširnove in Levstikove] pesme je že W. kupil od Blaznika, ki ga je prav po j u d ov s k i opeharil pri vsej kupčiji.« 30 Iz te Levčeve ko^ respondence z Jerico se dajo povzeti še nekatere podrobne zanimivosti, ne samo o tu zanimajočem nas »Klasju« nego tudi o splošnem tedanjem dejanju in nehanju ustanovitelja »Klasja«, Josipa Jurčiča, ter njegovih dveh sotrudnikov pri »Slovenski vili« — tem prvem »mladoslovenskem« almanahu — o Franu Celestinu in Franu Marnu. Tako naznanja čisto nakratko Levec svojemu dekletu deset dni pred velikimi počitnicami (11. julija 1866) naslednje: »Jurčič je bil včeraj v Ljublj[ani]. Celestin pride jutri. Klasja menda ne bode več.« V nekem dru¬ gem nedatiranem pismu izza kakšnih dni poprej ji piše malo več o Fr. Marnu tako-le: »Jurčič pride v kratkem sem, kakor mi je pravil Marn, ki je prišel iz Prage [, kjer je prvo leto študi¬ ral na univerzi kot tretji slovenski praški študent za Jos. Sta¬ retom in Rebcem]. Govoril sem nekaj s tem in kar mi je pravil o Pragi, dopada mi se veliko veliko bolj kot to, kar vem o Beči. Prvič so v P.[ragi] šole veliko bolj 1 praktične, med¬ tem ko so na Dunaji neumno učene; dijaci so v Pragi skoro vsi izvrstni značajni Slovanje, na Dunaji pa, kakor je po pravici M.[ara] rekel, neumni in pa pijanci. Vrh tega ima v |Pr.[agi] človek priložnost učiti se slovanskih jezikov in sploh bolj utr- 30 Original pisma je bil v Levčevi zapuščini in je sedaj uničen. Prepis v 'imoji lasti. Klasje.., 147 diti se v slovanskem značaji in pa ondi navadi se tudi pridnosti, kajti Čehi so ljudje, ki neutrudljivo delajo-. M.[arn] pravi, da bode vse žile napel, da spravi Jurčiča in Celestina tjekaj. Dopal pa mi je Marn bolj kot sem mislil, da mi bode. Samo njegove umazane srajce — hu, te ne morem trpeti! Gotovo- ti povem, da raji bi bil strgan, kot za vratom umazan.« — Dne 15. julija- 1866 sporoča Levec Jerici -nekaj več o Jurčiču in Celestinu, povrnivših s-e po prebitem prvem univerzitetnem letu z Dunaja v Ljubljano. Dotično mesto iz tega pisma se glasi: »V uto-rek je bil Jurčič pri meni, predno je- šel domu. Povedal mi je marsikaj, pa več žalostnega kot veselega. Med drugim mi je rekel, da nikdar bi nikomur ne svetoval brez denarja iti na Dunaj. Prav bridko mi je tožil v tej zadevi in zadnjič še pristavil, kako težko je človeku, ki bi bil rad zna¬ čajen, pa vendar ne more biti! S Celestinom sva se pak v sredo zvečer dobila in sicer uže- pozno-, ko sem šel izpod Cvetličnika [Rožnika], ravno ko me je iskal. Ah koliko drugačen je Cele¬ stin kot Jurčič! Bog me varuj, da bi Jožu kaj rekel, kajti to je res, oba sta poštenjaka, da jima ne bi našel para na Slovenskem in morda še kje drugej ne; pa Jurčič je kakor mogočno bob¬ neči grom, Celestin pa kakor zlatomila večerna zarja, ko solnce zaide že dalječ — za gore. Ko-j se mu spozna, da mu je še kaj druzega na srcu nego domovina in človeštvo, da nosi v srcu tudi sladko ljubezen do svoje ljubice. Koj ta večer sva se po¬ govarjala o tebi in ob Olgi [Heinricherjevi, poznejši gospe Muysovi], potem pa še v petek opoldne. Tudi zdaj-le ga pri¬ čakujem, kajti obljubil mi je, da bode prišel na Cv.[etličnik], potem pak, da se bodeva šla sprehajat. Sinoč sem ga videl iti po Lat.[termannovem] drevoredu z Olgo in njeno- materjo. Po¬ vedal sem mu namreč, da se okoli 8. hodijo sprehajat. Gotovo ga je gnalo-, da jo je šel iskat.« — Iz Pevčevega pisma Jerici z dne 14. avg. 1866 se razvidi, kdaj se je zaključila izdaja v snopičih izhajajočega prvega zvezka »Klasja«. V tem pismu namreč piše Levec svoji devojki: »Tretji zvezek ,Klasja 1 je vendar enkrat že prikorltil na -dan. Ako ga š-e nisi prejela, piši meni, še bolje pa bode, ako pišeš Wagnerju zanj... da .bodeš imela Preširna vsega ... Čudno se mi zdi, da Jurčič tako- molči, tudi meni nič ne piše, dasi sem mu jaz že enkrat pisal. Celestin mi je pa vendar že dvakrat pisal.« Jurčič je bil takrat, ko je Levec to o- njem sporočal Jerici, torej o velikih počitnicah 1866, na svojem očetnem domu na Muljavi, premišljujoč brez bora v žepu svojo- usodo ter usodo slovenske literature. V tem: razpoloženju je pisal Levcu nasled¬ nje pismo z dne 31. avg. 1866: 10* 148 Ivan Prijatelj. »Ljubi France! Menil sem že, da si se izmej vsega, kar pedantje na vaši gimnaziji uče, najbolj lakonizma naučil, zakaj na Dunaj in na borno, skal in plotov polno Muljavo sem dobil po eno pismice, ki ni bilo nič krajše kakor štiri vrste. Veseli me pa, da si mi se zadnjim, svojim pismom priliko naklonil, da te zopet utegnem bolj pravično soditi, kar sd bode pa le primerilo, če me boš preveril —• to je z dejanjem in peresom — da tvoj zadnji spres govor ni bil kakov neorganski zrastek iz tvojega principa. Torej glej! če ti je kaj do tega, da človeče kakor jaz kaj bolje sodi o tebi. Pa bojim se, da si preveč zaupam, kajti v tvojem pismu se bere tako, da nemaš drut zega dela, nego da učiš in kakovo pismo pišeš. Ali jaz nejsem bij tako srečen, da bi bil teh pisem ktero videl, razeri enega četrt, na katerega pa še odgovoriti nejsem mogel, ker so bite šole skončane, ko sem ga prejel in adrese nobene v njem. Stavil bi, da si mej množino mojih grehov tudi tega zapazil, da rad drugim svetujem in je oštevam, sam se pa ne p ob olj s šam. Če tudi le-tu ostanem tej svoji slabosti zvest, upam, da mi boš prh zanesel, saj si že slišal, da stari ljudje, pravijo, da imajo to napako vsi ljudje, ki so sami s seboj nezadovoljni in ne da bi sami sebe popravili, hote, da bi drugi to storil, kar oni nočejo. Podoben sem pijanemu pridh garju, ki pijance šiba. — No, da začnem, vprašam te: Kaj ti, ali te zlodej moti ali te šele 'bo, da ne pišeš nič? kakor razvid im iz pisma. 31 Oorje možu, ki svoje talente zakopava! Vrgli ga bodo tjekaj, kjer tulijo in z zobmi škrtajo! pravi sv. pismo. Če praviš, da spoznaš, da nisi za to, ravno td kaže, da si. Človek, ki nej čisto za nič, se ne 'bo nikdar udal, da nej. Goethe, veliki Goethe, je sam čutil to, ko je ne vem kje dejal: ,Svet nas bo bolj pravično sodil, 'če bo razgledal iz naših del, kaj smo hoteli narediti, kakor kaj smo naredili ‘. Pa naj neham'; denes sem tak, da mi je glava pusta. Kmalu pridem v Ljubljano, brž ko kakošen soldek dobom. Tam se bova pomenila. Pusta je na svetu. Tako življenje ni življenje. Rad bi bil šel kam, na Bled, neznansko rad; ali saj si misliš, kaj imam za vraga/ O ko bi jaz tisto noro babo srečal, ki jej poetje pravite osoda, zdivjal bi, skale bi s hriba drl in bi je lučal za njo! 32 'Vidiš, da ?e Iti i bo treba bati za moja um in pamet! Kar mi poveš o ,Glasniku 1 , je res tako, da me skrbi. Kaj bo za en zlodej. Lesar ga bo imel in potlej adijo! Ali kaj bo z mojim Dunajem? Ali bomo morali nazadnje kuto obleči? ali za plot vleči se in ko Pavliha smrti čakati? 31 Najbrž je bil Levec pisal Jurčiču V pismu, na katerega ta tu odgo¬ varja, o svojem počitniškem brezdelju ter oddlbovanju od šolskega truda podobno, kakor je bit približno istočasno (dne 14. avgusta 1866) sporočil o teij 'stvari itudi Jerici' naslednje: »Moje živenje se vedno suče le okrog vsakdanje osi. To se je malo spremenilo, da zdaj, ko imam tako zlat čas, na kako novo pesmico ali povestico mislim:, pa kaj misel, misel pomaga, če se v delu ne vresniči? iln Cegnar pravi, da kdor veliko misli, malo naredi. Jalz bi že še bil' za kajj, ipa sem tako zlddljevo len, da je strah! Ko bi imel kdo drugi mojo. glavo, pa malo več pridnosti, ne rečem, da ne bi nič opravil, jaz sem pa le prelen in nimam dosti upanja!« 32 V' svoji beležnici iz 1. 1866. ima Jurčič naslednjo zabeležbo: »Kol¬ nem te in rotim osoda! —• Čudna stvar. Zgrabil bi te in kaznoval, bi te za milijarde tvojih grehov. A zastonj! Ne poznam: te, ne vidim, te, ne vem ali si ali >te nej, enaka si temi, enaka ničevosti in vendar si grozovite moči. Nič in moč! Osoda, beseda za jezik, za izgovor in sicer nič!« 'Klasje... 149 Norčujem se, ali j povem ti, da so trenutki v mojem času, ki jih sam Bog pozna, ki tero človeka in ga vendar nečejo potreti. Amen. Tvoj prijatelj Jurčič.« 33 Značilno je to pismo za Jurčiča kot pisatelja, ker kaže, kako se je že takrat v njem razvijal kramljateljski feljtonist, pomembno zanj kot človeka pa je v pismu to, kako mladi aka¬ demik v puščobnem provincialnem milieju in v brezupnih izgiedih na lastno bodočnost pozablja sam nase in bodri prija¬ telja k literarnemu delu, čuteč se za organizatorja mlade lite¬ rarne generacije. Fatalni pogin »Klasja« zaradi založnikove kride je bil vse tri glavne člane zvezane trojice Jurčič-Stritar-Levstikove za nekaj mesecev razdružil. Jurčiča in Stritarja so bile vrhutega krajevno razločile še velike počitnice. Levstik v Ljubljani se je ukvarjal z izdelovanjem slovarja in z jezikovnim koreninča- njem. O tem njegovem poslu je sporočil Levec Jerici dne 30. junija 1866: »Danes sem govoril z Levstikom, ki je veselja poskakoval -— včeraj je namreč našel neko koreniko, ki je 15. jezikom podlaga! Pravi, da se bode svet čudil, ko to zve! Srečen človek, ki se tako zatopi v svoj predmet!« — Na neko novo (neohranjeno nam) pismo Levstik Stritarju niti odgovoril ni. Jurčič se je dolgočasil na Muljavi, nadaljeval svo¬ jega »Desetega brata« in koncipiral ter pisal še druge povesti (»Nemškega valpta« i. dr.), zraven pa premišljeval in ugibal o svoji bodoči malorosžnati usodi. Bližala se je jesen 1866. Stritarju se je stožilo po Levstiku, s katerim ga je bilo »Klasje« združilo v ožje prijateljstvo*. Po¬ drezal ga je z naslednjim pismom z dne 20. sept. 1866: »Ljubi moj Levstik! Kaj sem se, Ti res tako zameriT, da mi ni upati odpustka? Zakaj mi tako dolgo ne odpišeš? Saj mislim, da sem Te dosti lepo prosil, ali ne? Saj se da še bog izprositi! Ali bo pa Klasje morda popolnoma zaspalo? Prosim Te še enkrat, pošlji mi, za kar sem Te prosil [namreč prispevke za izdajo Levstikovih del v »Klasju«], ali pa odpiši mi vsaj, kako in kaj, Jurčiču sem pisal tisti dan, ko Tebi, pa tudi, še ni odgovora — ,maševanje pak je gospodovo 7 Ne ravnaj z mano po mojih zaslužkih —- temuč (s strahom sem postavil to besedo!) temuč po svoji milosti! Bog ve če se še vidiva kdaj — kolera tu ■—kolera tam! — gorje jim, kteri ljubijo življenje! 33 Original v Levčevi zapuščini v mestnem arhivu ljubljanskem. 150 Ivan Prijatelj. Sinoči sem bral, da je vzela tudi minist. svetovavca (za poduk) Kollerja [+21. IX. 1866] — znanega poštenega moža — rojenega Kranjca — mož je nosil smert že v svojem imenu. Bog nam daj ,eno‘ srečno! Neurvaldegg. Nro 68. ali pa Universitat. Zbogom! Tvoj Zdaj mislim, da sem Te vsaj omečil!?«' 1 ' 1 Stritar. Ko se je povrnil v jeseni 1866 Jurčič zopet na Dunaj, je Stritar od njega zvedel, da je »Klasje« definitivno pokopano. Za oba započetnika te izdaje, Jurčiča in Stritarja, bi bil sedaj nastopil položaj, ki ga je Jurčič predvideval že sredi maja 1866, ko je Levstiku pisal, da, če se otreseta »Klasja«, se bosta lotila izdajanja slovenskega satirično-humorističnega »Pavlihe« — grobonazadnjaške razmere v tedanji slovenski javnosti in njune lastne izkušnje ob izdaji Prešerna so kar kričale po njem! — in pa za dunajsko »literarno društvo« se bosta bolj brigala. Namera izdaje satirično-humorističnega lista je iz nezna¬ nih nam vzrokov stopila zaenkrat še v ozadje — ni bilo pač denarja in založnika! Obnovila in poživila pa sta Jurčič in zlasti Stritar med dunajsko slovensko dijaško mladino v nastopni zimi že lansko jesen po Jurčiču ustanovljeno »literarno dru¬ štvo« »Mladiko«, v katerem je Stritar po vsej verjetnosti čital svoja »Kritična pisma«, ki jih je potem 1. 1867. in 1868. priob¬ čeval v »Slov. glasniku« (prve tri pod naslovom »Česa je posebno treba našim pesnikom«). V tem društvu si je Stritar — s pomočjo Jurčiča in Levstika — postavil cilj in namen, z literarno pedagoško sistematičnostjo položiti temelje novi — »mladoslovenski« — literarni smeri, iz tega društva je tudi 1. 1868. izšel almanah »Mladika« — za »Slovensko v i 1 o« in »Klasje m« tretji vogelni kamen »mladoslovenske« literature, katere četrti in zadnji fundament je imel postati 1. 1870. feišli Stritarjev »Z v o n«. 34 Original v Levstikovi zapuščini v ljubljanski licejki.