I. del,

Cena vezani knjigi 2 K 30 h.

V Ljubljani.

:aložila Ig. pl. Kleinmayr & Fet’. Bamberg.

1898.

OOOOOOOOOBi



Latinske vadbe

za

prvi gimnazijski razred.

Sestavil

III. natisk.

Kot učna knjiga pripuščena po vis. ukazu c. kr. ministerstva za bogočastje in pouk
z dne 20. junija 1898, št. 14.357.

Cena vezani knjigi 2 K 30 h.

V Ljubljani.

Tiskala in založila Ig. pl. Kleintnayr & Fed. Bamberg.

1898.


419 SC

Vadbe

Prva deklinacija.

I

1. Aquila 1  est 3  bestia. 3  2. Rosae sunt plantae. 3. Asia patria
est rosae. 4  4. Forma bestiarum varia 6  est. 5. Plantae sunt terrae 6
necessariae. 6. Umbra silvarum 7  bestils iucunda est. 7. Plantae
ornant terram. 8  8. Silvae delectant bestias umbra. 9  9. Plantls ornata
es, terra! 10  10 Bestiae silvarum, saepe praeda estis aquilarum!

II.

I. Aqua bestils et plantls necessaria est. 2. Aqua frigida 1  est
iucunda. 3. Silvae densae sunt opacae! 4. Britannia est magna in-

Pripomnje: I. 1  Nominativ je sklon subjekta in stoji na vprašanje

kdo? ali kaj? — 2  Pomožnik esse  (biti) kot kopu la (vez) ali pa predikat
se ravna po subjektu v številu in osebi. — 3  Predikatni substantiv

stoji s svojim subjektom vselej v istem sklonu. — 4  Genetiv zaznamlja

vrsto, katere je kaka oseba ali stvar; določujoč ponajveč substantive in ad-
jektive (redkeje glagole) stoji na vprašanje čegav? koga? ali česa? —

5  Predikatni adjektiv se strinja s svojim subjektom v sklonu, spolu

in številu. — 8  Dati v stoji na vprašanje komu? ali čemu? pri (prehodnih
in neprehodnih! glagolih, pri nekaterih adjektivih, redkeje pri substantivih. —

7  Senca gozdov = gozdna senca. — s Akuzativ je sklon bli žnjeg a objekta

ter zaznamlja v obče predmet (osebo ali stvar), na kateri dejanje prehaja;
zavisen ponajveč od prehodnih glagolov stoji na vprašanje koga? ali kaj?
— 9 Ablativ je sklon prislovnih določil kraja, časa, načina in vzr oka.
Slovenimo ga navadno z raznimi predlogi, redkeje s samostalnimi skloni. Umbra
je ablativus Instrumenti  (orodnik), ki znači sredstvo (pripomoček) ali orodje
dejanja ter stoji na vprašanje s čim? po čem? (vselej brez predloga);
slovenimo ga s predlogi s (z), po. — 10  Vok a ti v rabimo, kedar koga ogo¬
varjamo ali kličemo.

II. ‘Atributivni adjektiv se ujema s svojim imenom (kakor pre¬
dikatni adjektiv) v sklonu, spolu in številu ter stoji, ako ni posebno
poudarjen, za njim. Atribut imenujemo vsak imenski pridevek, ki je kot

Wiesthaler;, Vadbe I. 1

2

sula. 5. Sicilia insula 2  est fecunda. 6. Italia et Hispania sunt paen-
insulae. 8  7. Italia, Graecia, Hispania sunt. terrae calidae. 8  8. Bestiae
calidarum terrarum magnae sunt. 9. Densa umbra multis plantls est
noxia. 10. Multas insulas magnae et densae silvae ornant.

1.

1. Italija je dežela. 2- Britanija in Sicilija sta * 1 * III.  otoka. 3. Hi-
spanija, Italija [in] 2  Grecija so polotoki. 4. Zemlja je velika. 5. Otoki
so rodovitni. 6. Gost les je senčnat. 7. Mnoge živali so škodljive.
8. Vroča Italija je rodoviten polotok. 9. Otok britanski (= Britanija)
je mrzel. 10. Polotoka Hispanija in Grecija sta 1  rodovitni deželi.
11. Gozdna (— gozda) senca je orlu prijetna. 12. Mnoge rastline so
živalim škodljive. 13. Gredjo krase veliki gozdovi. 14. Gozdove kra¬
sijo različne rastline. 15. Vroča dežela si, Italija! 16. Dežele, ukrašene
ste z gostimi gozdovi! 17. Vroče dežele so domovina velikih zverij.

ni.

1. Luscinia cantat. 1  2. Agricola et nauta orant. 2  3. Ancillae
sedulae laborant. 4. Oramus 8  et laboramus. 8  5. Ara, agricola!
6. Navigate, nautae! 7. Agricola aquam frigidam amat? 8. Cur non
aras terram fecundam, 6  agricola? 9. Nautae ad Siciliam insulam
navigant. 10. Bestiae in silvam densam properant. 11. In calida
Africa multae bestiae sunt.

bistveno določilo združen s svojim substantivom v jeden pojem; atribut utegne
biti substantiv, adjektiv, števnik, zaimek, deležnik. — 2 Atributivni sub-
stantiv stoji navadno za svojim imenom ter se strinja z njim vselej v sklonu,
v spolu in številu pa le, kedar je mogoče, n. pr. pri premenljivih samo¬
stalnikih (substcmtiva mobilia);  zadnje velja tudi o predikatnem sub-
stantivu. — 3  V slovenščini dvojina! Dvojine latinščina nima; nadomešča jo
z množino.

1. 1  Katero število v latinščini ? Glej II 3 ! — 2  Kar stoji v oglatem oklepu [],

se ne latini, oziroma ne sloveni. Latinec nikoli ne veže zadnjih dveh členov
z veznikom et!

III. 1  Predikatni glagol (verbum)  se ujema s subjektom v številu
|in osebi, torej tako, kakor pomožnik esse;  prim. I 2 ! — 2  Katero število v
sloven.? Gl. II 3 ! — 3  Subjekt in predikat tičita v lat. in sloven. pogosto v jedni
besedi (glagolu). — 4  V lat. stoji glagolski predikat navadno koncem stavka, v
slovenščini pa takoj za subjektom, včasi tudi pred njim. — 5  V nikalnih stavkih
stavi Slovenec objekt (prehodnih glagolov) v genetiv; tega svojstva
latinščina nima.

3

IV.

1. Ancilla, grata es dominae! 2. Sedulae este, filiae agricolae! 1
3. Hispania est terra Europae. 1  4. Musae sunt deae poetarum.
5. Poetae Graeciae Musas deas celebrant. 6. Magna erat gloria
Graeciae. 7. Agricolls 2  ancillae sedulae sunt. 2  8. Roma domina 3  erat
Europae, Asiae, Africae. 9. Multis bestils 2  longa vita est. 2  10. In-
vidia, quam saepe causa eras discordiarum!

2.

1. Orjeva in pojeva. 1  2. Zakaj ne moliš, mornar? 3. Kmet
orje rodovitno zemljo. 4. Dekle hite k mrzli vodi. 5. Kmet in dekla
delata. 2  6. Mornar, ladjaj v rodovitno Italijo! 7. Molite in delajte,
dekle! 8. Kmetje ljubijo gozdno (= gozdov) senco. 9. Mrzle dežele s
ne ljubimo. 10. V mrzli Britaniji so mnogi (in) 1  gosti lesovi. 11. Zakaj
ne delate, dekle kmetovalčeve? 8  12. Mnogi otoki evropski 6 *  so veliki.
13. Dekle, hvaležne bodite gospodinjam! 14. V gozdih britanskih 6  so
bile mnoge zveri. 15. Hčerke gosposke prijetno žive (= hčerkam
gospd je prijetno življenje). 6  16. Slava, kako cesto si bila vzrok
zavisti!

IV. 1  Ako nima v svojilnem genetivu (singul.) stoječi substantiv pri sebi
kakega atributa, pristavka ali oziralnega stavka, slovenimo ga navadno s svo¬
jilnimi adjektivi na -ov, -ev, -in, -ski (ški), in to zlasti takrat, kedar po-
menja kaj živega ali pa kako deželo, otok, mesto, reko in podobno;
včasi služi slovenščini zanj tudi d at iv. Torej: filia nautae  = hči brodnikova,
insula Europae  = otok evropski; domina terrae  = vladarica zemlji. —

2 Esse  z dativom slovenimo često z glagolom imeti (kaj); latinski dativ posta¬

vimo v nominativ, latin. nominativ pa v akuzativ (v nikalnih stavkih v

g ene ti v); n. pr.: agricolae sunt filiae —  kmetu so hčere = kmet ima hčere.

Ako je latin. subjekt kako abstraktno (miselno) ime, se da sloveniti tudi s

predikatnim adjektivom ali glagolom, izvedenim iz debla dotičnega (sloven.)
subjekta; latin. dativ postane tudi takrat sloven. stavku subjekt. N. pr. poetae
est gloria —  pesniku je slava = pesnik je slaven, agricolae longa vita est
— kmetu je dolgo življenje = kmet dolgo živi. Sem ter tja se da latin. dativ
pridržati tudi v slovenščini. — 3  V sloven. ne: »vladarica«, ampak «vladar»;
zakaj? Prim. II 2 !

2. 1  Prim. III 8 ! — 2  Prim. III, stavek 2 ! — 3  Gl. IIP! — 4  Kar stoji v

okroglem oklepu (), je le v jeziku, iz katerega se prevaja, nepotrebno in se
torej latini, oziroma sloveni! — 6  Gl. IV 1 ! — 6  Gl. IV 2 !

4

V.

De terra.

1. Incolae terrae sumus. 2. Terra est magna stella. 3. Forma
terrae globosa est. 4. Terra est fecunda et plantarum 1  copia 2  ornatur. 3
5. In terra etiam magnae et parvae bestiae sunt. 6. Terra ab
agricolls 2  aratur. 7. Fecundam terram agricolae amant et laudant.
8. In terra semper venae aquarum sunt. 9. Aqua terrae necessaria
est. 10. In multls terris aquae calidae sunt. 11. Umbra terrae interdum
lunam obscurat. 12. Terra noctu luna et stellls illustratur.

VI.

1. PoStam corona decoramus. 2. Puellae aram Dianae deae
corCnis ornant. 3. Victoriis gloria paratur. 4. VituperaminI a dominis,
ancillae tardae! 5. Luna stellae non obscurantur. 6. Ab agricola uvis
donamur. 7. Ex pugna in patriam properamus. 8. Muli Is pugnis et
victoriis Roma clara erat. 9. Quam saepe a poetls celebraris, patria!
10. Vita humana amicitia iucunda est.

V. 1  V‘latinščini stoji genetiv često pred imenom, od katerega je
zavisen, v slovenščini pa navadno za njim. — a  Ablativus causae  (vzročni ab-
lativ) znači brez predloga stvar, s predlogom pa osebo, od katere dejanje
navstaja ali se vzrokuje, ter stoji na vprašanje: od koga (česa)? iz česa?
zavoljo (zaradi) česa? vsled česa? po čem? V pasivnih stavkih stoji
pri živih bitjih vselej predlog <T (ab).  Vzročni ablativ slovenimo z raz¬
nimi predlogi: po, od, iz, zavoljo, zbog, zaradi, vsled i. dr., redkeje
s samostalnimi skloni. — 3  Latinski passivum  (trpni položaj) se sloveni ali l.) s
participom perfecVi passivl  (trpno preteklim deležnikom) in glagolom bivati,
ali 2.) z aktivom (tvornim položajem) in refleksivnim (povračalnim) zaimkom
se, ali 3.) s tretjo osebo pluralis actim  in latinskim subjektom v akuza-
tivu, ali 4.) z glagolom dam se in infinitivom activl  (tvornim nedoločnikom).
N. pr. laudor =  1.) hvaljen bivam (redka oblika), 2.) hvalim se, 3.) hva¬
lijo me (namreč: ljudje), 4.) dam se hvaliti. Navadno pa slovenimo latinske
pasivne stavke aktivno, ker se pasiv slovenščini sploh manj prilega. Pasivni
stavki se pretvarjajo v aktivne tako-le: subjektni nominativ postane
aktivnemu stavku ob j ek tn i akuzativ; ime, stoječe v ablativ u s predlogom
ali brez njega, postane aktivnemu stavku subjekt, glagol pa prestopi iz
pasiva v aktiv istega časa in naklona, ki ga kaže pasivna oblika, ter
se strne s svojim (novim) subjektom v osebi in številu; n. pr. ancdla ab
agricola laudtttur —  dekla biva od kmeta hvaljena = ancillam agricola laudat
— kmet hvali deklo.

5

3.

1. Žrtvenike krasimo z rožami. 1  2. Zmaga se pridobi z bojem.

3. Živali ljubijo  (pass.) 2  gozdno (— gozdov) senco.  4. Pesniki slave
(pass.) zmago domovine. 5. Slavna si, domovina, po mnogih'bitvah
in zmagah! 3 4  6. Živali žive (— so) na suhem (— zemlji) in v vodi.
7. Slava pesnikov diči  (pass.) domovino. 8. Na žrtvenikih boginj
leže (= so) mnogi venci. 9. Zemlja, kako raznovrstne rastline [te]
krase  (pass.)! 10. Pridne dekle, gospodinja [vas] hvali  (pass.)!
11. Gospodinje, obdarujte pridne deklice z grozdjem! 12. Prebivavci
sicilskega (= Sicilije) otoka so bili kmetje in mornarji.

VIL

Reki. 1

1. Ora et labOia! 2. Fortuna est caeca. 3. Fortuna est vitrea.

4. Ira via ad insaniam est. 5. Historia vitae magistra. 3  6. Aurora
Musis amlca. 2  7. Pecunia non satiatur avaritia. 8. Verae amicitiae
sempiternae sunt. 9. Parva scintilla saepe magnam excitat flammam.

4.

Gozd (les).

1. Zemljo krase mnogi (in) gosti lesovi  (pass.). 2. Gozdi so
prijetni zavoljo sence. 3. V senčnatih lesovih pojo slavci. 4. V gozdih
afriških žive (— so) velike zveri. 5. Gozdne (= gozdov) zveri so
pogosto plen orlov. 6. Kmetje hite včasi v senčnate lesove. 7. Mnoge
rastline ne ljubijo gozdne sence. 8. Gozdi so zemlji potrebni. 9. V
gozdih ni vselej potov (— niso 1  vselej pota). 10. Diana je bila boginja
gozdov in zverij.

3. 1  Gl. I 9 ! — 2 Aktiv se pretvarja v pasiv tako-le: subjekt aktivnega
stavka se postavi v slovenščini v genetiv s predlogom od, v latinščini v
ablativ pri živih bitjih s predlogom a (ab),  pri neživih brez njega; objektni
akuzativ aktivnega stavka postane pasivnemu subjektni nominativ (v
lat. in sloven.); glagol prestopi v obeh jezikih v pasiv tistega časa in
naklona, v katerem stoji aktivna oblika, ter se strne z (novim) subjektom
v osebi in številu; n. pr.: pesniki slavijo domovino — poetae patriam cele-
brant  = domovina biva slavljena (se slavi) od pesnikov — a poetis patria
celebrUtur.  3  Gl. V. 2 !

VII. ‘Naučite se teh in vseh naslednjih rekov na izusti — 2  Kopulo est
in sunt  Latinec v kratkih stavkih, zlasti rekih, rad izpušča.

4. 1  Nisem, nisi i. t. d. = non sum, non es, non est  i. t. d.

6

Druga deklinacija.

vin.

Dominus et servus.

1. Dominus servis imperat. 2. Bonus servus domino obtemperat
et fidus est. 3. Industria servl oculos domini delectat. 4 Nam ser-
vdrum industria causa copiae, servorum neglegentia causa inopiae
domino est. 5. Sedulos servos domini laudant, tardos vituperant.
6. Bonus dominus cum servis et ancillls laborat. 7. Severus dominus
servis molestus est. 8. Discordiae servorum dominls non sunt
iucundae. 9. Proinde vitate discordias, servl! 10. Indulgentia domi-
norum excitatur neglegentia servorum.

IX.

Fluvii.

1. In terra mulil fluvii sunt. 2. Nomina magnos patriae 1  fluvios,
discipule sedule! 3. Fluvils rapidls altae ripae et lati alvel sunt.

4. DiscipulI, cur aqua fluviorum et rivorum interdum turbida est?

5. Fluvils terra irrigatur et ornatur. 6. Fluvii saepe etiam perniciosl
sunt. 7. Nam fluviorum undls campi inundantur et vastantur. 8. In
fluvils multae et variae bestiae sunt. 9. Poetae graf as fluviorum 1
ripas laudant. 10. Discipulls sedulls magnl Europae, Asiae, Africae
fluvii noti sunt.

5.

1. Gospodar je strog. 2. Hlapci niso vselej zvesti. 3. Gospo¬
darjeva prizanesljivost je hlapcu všeč.  4. Marljivega hlapca gospodar
ljubi in hvali. 5. Hlapec, zakaj [te] gospodar graja  (pass.) r 6. Hlapci
in dekle, ugajajte gospodarjem! 7. Lenivi hlapec, razveseljuj oči gospo¬
darjeve z delavnostjo! 8. Zavist hlapcev je pogosto vzrok razporov.
9. Dober gospodar vzbuja hlapce na  (ad) delavnost. 10. Zemljo nama¬
kajo velike reke. 11. Valovi velikih rek so poljem cesto pogubni.
12. Mnoge živali ljubijo velike in mrzle reke. 13. Bregove rek krase
(pass.) različne rastline.

IX. 1  Ako je genetiv zavisen od kakega substantiva z atributom, postavlja
Latinec genet. med atribut in substantiv, n. pr. m<xgni patriae fluvii — mag ni
fluvii patriae.

7

X.

Oppidum.

1. Domicilia coniuncta appellamus 1  oppidum. 2. Incolae oppidi
appellantur 1  oppidanl. 3. Oppida in fluviorum ripls sunt. 4. Oppida
antiqua muris munlta erant. 5. Opulenta oppida magnificls aedificils
decorantur. 6. Alta aedificiorum tecta columbls grata domicilia sunt.
7. Fortuna multorum 2  oppidorum miseranda est. 8. Nam oppida
saepe incendils, bello, fluviorum undls vastantur. 9. Incolae oppi¬
dorum opulentorum luxuriam amant, pericula belil vitant.

XI.

Templum.

1. Templum est aedificium del. 2. In oppidls Graecis et Ro-
manls magnifica templa deorum et dearum erant. 3. Simulacra sunt
templorum ornamenta. 4. Antlqul aedificia deorum auro et argento
decorabant. 1  5. Etiam tectum templi saepe aureum erat. 6. Marmoreae
columnae portabant alta templorum tecta. 7. Magno^patip  et  .
magnificls artificiis clarum eras, templum Dianae Ephesiae! 8. In
templis Graeci et Romani iram deorum doniš placabant.

6.

1. Veličastna svetišča so dičila mesta starih Grkov. 2. Mnogi
otoki so bili slavni zavoljo svetišč bogov in boginj. 3. Pesniki slave
svetišče Diane efeške. 4. V svetišču Diane efeške je bil kip boginje zlat.
5. Stebri mnogih svetišč so bili mramornati. 6. Starodavniki so krasili
poslopja božja (— bogov) z zlatom in srebrom. 7. Meščani, hitite v
svetišče, utešite jezo božjo (= boga) z darovi! 8. Darovi ne uteše
(pass.) vselej jeze božje. 9. Raznim živalim so svetišča všečno bivališče.
10. Golobje ljubijo visoke strehe svetišč.

X. 1  Glagoli, ki pomenjajo: zvati, imenovati, klicati, pozdraviti,
izbrati, izvoliti (appellare, nominare, vocttre, creare  i. dr.) zahtevajo (kakor
navadno v slovenščini), stoječi v aktivu dvoj akuzativ: objektni (tukaj:
domicilia)  in predikatni (tukaj: oppidum),  stoječi v pasivu pa dvoj
nominativ: subjektni (v 2. stavku: incolae)  in predikatni (oppidum);
n. pr. incolam oppidi nominamus oppidunum —  prebivavca mesta imenujemo
meščana, incola oppidi nominatur oppidanus ■ — prebivavec mesta se imenuje
meščan. — 2  Stevniki (tudi nedoločni) so poudarjeni, zato stoje navadno pred
substantivom.

XI. 1  Imperfectum  (pretekli nedovršnik) zaznamlja v preteklosti nedo¬
vršeno dejanje ter se sloveni s perfektom (preteklim časom) nedovršnih
glagolov, gl. lat. slovn. § 302!

8

XII.

1. Cancri aquam fluviorum et rivorum amant. 2. Sevgrum est
iudicium tuum, vir iuste! 3. ludicium iustl viri sedat animOs.
4. lustitia tua, vir probe, bonis praesidium est! 5. Vir probus virum
probum amat. 6 Otium viro industrio poena est. 7. Exempla virOrum
industriorum pigros excitant. 8. Poetae pulchras fluviSrum ripas
laudant. 9. Servi pigri a dominis vituperantur. 10. Soceris generi
industrii grati sunt. 11. Agri frugiferi oculos agricolarum delectant.

XIII.

Magister et dlscipuli.

1. Discipulorum animos cum plantis teneris comparSmus. 2. Ma¬
gistri discipulos in scholis docent. 3. Etiam boni libri discipulis
magistri sunt. 4. Proinde amate bonos libros, pueri! 5. Libri Jaceri
non indicant industriam discipuli. 6. Vitate otium; nam otium pueris
causa multorum vitiorum est. 7. Vita pueri seduli non est mtsera.
8. Pil et seduli pueri a deo et magistris amantur. 9. Pigros et
improbos discipulos magister asperis verbis vituperat. 10. Aspera
magistri verba libera sunt odio. * 1  11. Cur non obtemperas verbis
magistri, puer piger? 12. Magistris multa beneficia debeliš. 13. Proinde
semper grati este bonis magistris!

7.

1. Rakom je voda potrebna. 2. Pobožni možje, pomirite duhove!
3. Pravični možje pomirijo  (pass.) tudi velike razpore. 4. Grecija je bila
domovina slavnih mož. 5. Kmetje hvalijo plodonosne njive. 6. Svekrom
je delavnost zetov všeč. 7. Vzgledi lenuhov so dečkom škodljivi. 8. Učitelj
uči v šoli pridne in lene učence. 9. Lenim dečkom Muze niso pri¬
jateljice. 10. Življenje lenega dečka je žalostno. 11. Lenih dečkov tudi
lepe in dobre knjige ne vesele. 12. Raztrgane knjige naznanjajo veliko
nemarnost učenčevo. 13. Duha učenčevega prispodabljamo z nežno
rastlino. 14. Učitelji pogosto grajajo napake dečkov z ostrimi besedami.
15. Ostre besede učiteljeve ne naznanjajo sovraštva. 16. Bodi pokoren
besedam dobrega učitelja, leni deček! 17. Sovraštva 1  prosto srce  (plur.)
učencev je bogu in učiteljem ljubo. 18. Učenec, kako mnoge dobrote
dolguješ dobremu učitelju!

XIII. 1  Ablativus separčtti onis  (ablat. ločenja) stoji na vprašanje česa? od
česa? pri glagolih, ki pomenjajo: oprostiti, osloboditi, očistiti, izprazniti i. dr.,
kakor tudi pri adjektivih, iz katerih so izvedeni (prost, prazen — liber, vcicuus

i. t. d.), in sicer pri rečeh s predlogi (in brez njih), pri osebah s predlogom
a (ab).  Slovenimo ga navadno s samim genetivom, redkeie s predlogom od.

7. ‘Gl. XIII •!

9

XIV.

Nauta.

1. Vita nautarum misera est. 2. Naula cautus et impavidus
esse debet. 3. Nam longae et periculosae sunt viae nautarum mise-
rorum. 4. Nautae Graecl ad varios populos navigabant: ad incultum
Scytham, bellicosum Romanum, luxuriosum Persam. 5. Luna et
stellae a nauta cautb observantur. 6. Nam stellae nautae perilo
viam monstrant. 7. Prosperos ventos nautae amant. 8. Ventos ad-
versos nauta peritus vitat. 9. Nam ventis adversis procellae per-
niciosae excitantur. 10. Nautae improbi et impii appellantur piratae.

8.

1. Grki so bili slavni mornarji. 2. Tudi starodavni brodniki
so opazovali luno in zvezde. 3. Nevihte so bednemu mornarju nevarne.
4. Previdni mornar, izbegdvaj neugodne vetrove! 5. Tudi izkušeni
brodniki ne ljubijo neugodnih vetrov. 6. Pošteni mornarji se pogosto
bojujejo (—poštenim mornarjem so pogosto boji) z brezbožnimi gusarji.

7. Bedni kmet hvali življenje neboječega brodnika. 8. Neolikani Scitje
niso bili vešči mornarji. 9. Razkošnemu Perzijanu so bile znane razne
dežele. 10. Mnogi pesniki so slavili podjetnost neboječih brodnikov.

XV.

Corinthus.

1. Corinthus sita erat in montuosa Peloponneso, magna Graeciae
paeninsula. 1  2. Agrum Corinthiorum parvus Nemea irrigabat. 3. Prope
oppidum erat Isthmus, clarus templo Neptun!, aquarum del. 1  4. Ad
Neptun! templum Graecl ludos Isthmios celebrabant. 5. Incolae Co-
rinthi erant opulenti et luxuriosi. 6. Nam nautae varias copias Co-
rinthiis apportabant: ex luxuriosa Mile to, fecunda Aegypto, beata
Arabia, opulenta Phoenica. 7. Corinthus nota erat multis artificiis.

8. Marmoreae columnae Corinthiae opulentorum oppidorum aedificia
decorabant. 9. Incolae Corinthi Iuxuriosae ab antiquis superbi appel¬
lantur. 10. Poetae antiqui superbiam Corinthiorum vituperabanf,
industriam laudabant.

XV. 1  Apozicija (= pristavek) se imenuje oni atribut (samostalnik s
prilastkom), ki ni s svojim imenom (tukaj Peloponnesus)  v j eden pojem združen,
ampak mu le pristavljen v dopolnilen ali pojasnilen opis. Apozicija se daje
redno v kak postranski, najčešče relativen (oziralen) stavek razširiti; sklada pa
se s svojim imenom v sklonu vselej, v spolu in številu pa le, kedar je mogoče.

10

9.

1. Gusarji niso prijazni poštenim mornarjem. 2. Blago nesrečnih
mornarjev je pogosto plen brezbožnih gusarjev. 3. Prebivavci rodovitnega
Egipta niso bili neolikani. 4. Kalna Nemeja namaka zemljišče korintsko.

5.  Slavna so bila umetelna dela starega Korinta. 6. Bogati Milet je
bil domovina poštenih mornarjev. 7. Na goratem Peloponezu so stala
(— bila ležeča) mnoga (in) slavna mesta. 8. Starodavniki so grajali
razkošnost bogatega Korinta. 9. Prebivavci goratega Peloponeza, velikega
polotoka grškega, so bili bojeviti. 10. Razkošni Korint, stoječ (= ležeč)
na goratem Peloponezu, je bil bivališče mnogih gusarjev.

XVI.

Hortus.

1. Magister magnum hortum prope oppidum habet. 2. Via ex
oppido in hortum longa, sed non molesta est; nam altls populiš
ornatur. 3. Quam gratus est magistri hortus! 4. Pulchrae rosae
delectant oculos, opacae cerasi consociant umbram cum frugiferis
piris et malis, in ramis lusciniae cantant, hortum rivus frigidus
irrigat. 5. Cotidie cum magistri filio in hortum propero! 6. Ibi am-
bulamus et ludis delectamur. 7. Interdum etiam sub lata malo
sedgmus et cantamus. 8. Sub vesperum laetus in oppidum remeo.

10.

1. Azija je domovina plodonosne črešnje. 2. Vrtove pridnih
kmetov krase lepe hruške in košate jablani. 3. Učenci se izprehajajo
in pojo na učiteljevem vrtu. 4. Učiteljev vrt dičijo lepe rože, visoki
topoli krase pota, na vejah košatih črešenj pojo slavci, plodonosne
jablani združujejo senco z rodovitnimi hruškami, zemljo namaka voda
mrzlega potoka. 5. Mnoge živali so plodonosni črešnji škodljive.

6.  Senca visokih topolov ni gosta. 7. Slavci ljubijo gosto senco košatih
jablanij. 8. Pod večer sedi učitelj s [svojim] sinom v senci plodonosne
hruške.

XVII.

Reki.

1. Saepe etiam sub pallio sordido sapientia est. 2. Modestia
est signum sapientiae. 3. Vita proba via in caelum est. 4. Via gloriae
\erae aspera est. 5. lustitia regnorum fundamentum. 6. Vitia sunt

11

morbi animOrum. 7. In oculls animus habitat. 8. Errare 1  humanum 1
est. 9. Arduum est mutare naturam suam. 10. Aliena vitia in 2
oculls habemus, propria a s  tergo sunt.

11.

O Perzijanih in Grkih.

1. Stari Perzijani so bili bojevit narod. 2. Kraljestvo perzijansko
je bilo širno. 3. Zakaj Perzijani so bili tudi gospodarji plodonosnega
Egipta in mnogih grških otokov. 4. Znana je razkošnost bogatih Per-
zijanov. 5. Grkom so bile mnoge vojne s Perzijani. 6. Gete Per-
zijanov so bile velike, Grkov majhne; toda bojna (== vojne) sreča
Grkov je bila ugodna. 7. Slava grških zmag je večna. 8. Grški
pesniki prestavljajo zmage grškega naroda z mnogimi besedami.

Tretja deklinacija.

XVIII.

Sol.

1. Sol calidus et igneus est. 2. Aurora nuntia solis appellatur.

3.  Solem splendidum poetae oculum mundi nominant. 4. Quantopere
candore 1  tuo 2  stellas superas, sol ignee! 5. Stellae interdiu solis
radiis obscurantur. 6. Interdum autem luna solem splendidum ob-
scurat. 7. Nimius solis calor hominibus et bestiis noxius est. 8. Po¬
puli antlqui solem adorabant deum. 8  9. Soli albi equi dicati erant.
10. Multae stellae sunt soles.

XIX.

E Idr (is.

1. Varius est odor florum. 2. Flores solem calidum amant.

3. Nam solis calore colorem pulchrum et odorem iucundum habent.

4. Modicus aeris calor floribus non nocet. 5. Nimii autem solis

XVII. 1  Infinitiv kot subjekt je vselej srednjega spola. — 2  Tukaj =
«pred» (z orodn.). — 3  Tukaj = «za» (z orodn.).

XVIII. 1  Abltltivus limitutionis  (ablat. omejitve ali ozira) naznanja, s čim,
po čem, v čem, na kaj se kaka lastnost omejuje, glede na kaj da kak
povedek velja; slovenimo ga s predlogi, oziroma izrazi: v, po (z mestn.), z
ozirom na-, glede n a (kaj).— 2  V slovenščini zaimek tretje osebe! Zakaj?
Gl. KLVIII. 1 ! — 3  Gl. X 1  in sloveni predikatni akuzativ (deum)  s pomočjo bese¬
dice kot (za) ali še lepše z izrazom: po božje!

12

ardOres pulchrum colOrem florum mutant. 6. Ros nocturnus floribus
necessarius est. 7. Nam rore nocturno et modicis imbribus florSs
recreantur. 8. Nimii autem imbres floribus teneris perniciosi sunt.
9. Flores teneri, quantopere hominum oculos pulchris coloribus
delectatis! 10. Bene puerorum et puellarum vigor cum novo [flore],
vita hominum cum caduco flore comparatur.

12.

1. Bliščeče solnce razsvetljuje zemljo s svojo svetlobo. 2. Žarki
ognjenega solnca potemnjujejo po dnevi zvezde. 3. Prehuda solnčna
(— solnca) pripeka škoduje ljudem in živalim. 4. Pohleven dež in
ponočna rosa okrepčata nežne poljske in vrtne (= polj in vrtov)
cvetlice. 5. Boje cvetlic so različne. 6. Mnoge cvetlice imajo prijeten
vonj. 7. Lepe cvetlice so krasile vrte bogatih Rimljanov. 8. Solnčna
toplota je nežnim cvetlicam potrebna. 9. Nežne cvetlice, kako zelo
razveseljujete človeka  (plur.) z lepo bojo in prijetnim vonjem! 10. Kako
dobro prispodabljajo pesniki človeško življenje z minljivimi cvetkami!

XX.

1. Musas poetae sorores doctas appellant. 2. HominI magna
similitudo est cum deo. 3. Pulchri p ectines  sunt ornamentum mu-
lierum. 4. Origo rationis humanae divina est. 5. Imagines pulchrae
templa et aediflcia antiquorum ornabant. 6. Firma valetudo homini
magnum donum dei est. 7. Pueri et puellae mel flavum amant.
8. Fel multOrum hominum nigrum est. 9. In corpore infirmo saepe
magnum animi robur est. 10. Hortum matris tuae magna florum
multitudo ornat.

XXI.

Apollo.

1. Nomen Apollinis est Graecum. 2. Nam parva Delus patria
erat Apollinis. 3. Quare Apollo a poetis Delius vocabatur. 4. Graeci
et Romani Solem nominabant Apollinem. 5. Apollo non solum
amicum solis numen, sed etiam poStarum deus erat. 6. Poetae clara
Apollinis facinora artificiosis carminibus celebrabant. 7. Apollo et
Musae in poetarum operibus invocabantur. 8. Laurus Apollini dicata
arbor erat. 9. Quare poetae clari iam antiquis temporibus 1  lauro
coronabantur.

XXI. 'Časovni ablativ (ablutnus temporis)  stoji na vprašanje kedaj?
(brez predloga). Slovenimo ga s predlogi: v, na, o, ob, včasi tudi s časov¬
nim genetivom ali akuzativoin.

13

13.

1. Boginja Diana je bila sestra Apolonova. 2. Kako zelo sta
ljubila  (pass.) Apolon in Diana [svojo] mater! 3. Dobri materi dol¬
guješ mnoge dobrote, hudobni deček! 4. Ženske niso vselej boječe.
5. Zakaj so imenovali  (pass.) pesniki Muze učene sestre ? 6. Človeku
(genet.) je pamet svojska. 7. Človeška pamet izvira (= >ma svoj izvor)
od boga. 8. Vonj rumenega medu je prijeten. 9. Umetelna dela pes¬
nikov imenujemo pesni. 10. Lepe pesni razveseljujejo srca človeška
(= ljudij). 11. Že v starih časih 1  so slavile pesni slavne čine
božanstev in junakov (= mož). 12. Velika je moč človeškega duha.
13. V močnem telesu ne biva (— ni) vselej močen duh. 14. Pridnim
učencem so znana imena mnogih rek. 15. Na vrtu tvoje sestre je
velika množica rodovitnih dreves.

XXII.

1. Luna interdum elaram solis lucern obscurat. 2. Lusciniae voce
pulchra homines delectant. 3. Clara sunt nomina multorum ducum
et artificum. 4. Naturae, bonae duci et magistrae, semper obtem-
perabamus. 5. Longi agrorum limites caespite denso tecti sunt. 6. lusti
principes non vexant plebem miseram. 7. Aquilae amant altos
arborum vertices. 8. Arabum equi magna celeritate noti sunt.
9. Multae partes urbis Romae magnificae erant. 10. Hieme frigida
noctes longae sunt. 11. Magnum hiemis frigus molestum est. 12. Hieme
aedificia nive alba tecta sunt.

XXIII.

Virtus.

1. Vera virtus rara est. 2. Magnus est honor virtutis. 3. Virtus
mercgdem suam certam habet. 4. Laus et gloria digna merces vir¬
tutis est. 5. lustitia bene regina virtutum nominatur. 6. Variae vir-
tutes genus humanum ornant. 7. ludicis et regis virtus est iustitia,
militis fortitudo, discipuli diligentia. 8. Exemplis virorum bonorum
adulescentes ad virtutem excitantur. 9. Historia est nuntia eximiarum
virtutum et magnorum scelerum. 10. Non opibus virtus, sed opes
virtute parantur.

14.

1. Svetla (= jasna) luč solnčna potemni  (pass.) zvezde. 2. Sodbe
pravičnih sodnikov pomirijo duhove. 3. Pravičnost krasi ne le sodnika,
ampak tudi kneza in kralja. 4. Slavna so dela grških umetnikov.

13. 1  Gl. XXI»!

14

5. Zemlja je majhen del sveta. 6. Velika je bila hrabrost rimskih
vojakov. 7. S pravično hvalo vzbujajo vojskovodje vojake na  (ad)
hrabrost, učitelji [pa] učence na marljivost. 8. [Prosto] ljudstvo ljubi
(pass.) pravične in dobre kneze. 9. Bedno je bilo življenje [prostega]
ljudstva] rimskega. 10. V velikih mestih je tudi velika množica bednih
IjudijNll. V mrzli zimi je zemlja z visokim snegom pokrita. 12. Pri¬
jateljstvo se ne pridobi z velikimi zakladi, ampak s čednostimi.
13. Goste ruše in mnoge cvetlice krase poljane.

XXIV.

1. Pedes ciconiae longi sunt. 2. Alti montes delectant viatOrgs.
3. Pretiosi lapides coronas regum ornant. 4. Pons lapideus est
firmus. 5. In multis terris fontes calidi sunt. 6. Homines opulenti
parietes pulchros pretiosis imaginibus decorant. 7. Luporum dentes
acuti gregibus perniciosi sunt. 8. Lupi etiam magnos greges fugant.
9. Teneros florum calices ros nocturnus recreat. 10. Lac frigidum
viatorl fesso gratum est. 11. Clara sunt poemata Hoineri, poetae
Graeci.

XXV.

Corpus humanum.

1. Caput, pectus, bracchia, pedes sunt externae partes corporis
nostri. 2. Caput humanum magnam dignitatem habet. 3. Oculi sub
fronte siti ornamenta sunt capitis. 4. Cor in media pectoris parte
situm est. 5. In corde animus habitat. 6. Ignavia corpus hebetatur,
labore firmatur. 7. Nimii tamen labores bonae corporis valetudinl
nocent. 8. Somnus corpori humano necessarius est. 9. Multae volup-
tates animo et corpori perniciosae sunt. 10. Etiam in parvo cor-
pore saepe magnus animus habitat. 11. Verum est proverbium:
multa capita, multae sententiae.

15.

1. Azija je domovina dragocenih kamenov. 2. Noge popotnikov
so pogosto utrujene. 3. Stene svetišč so cesto ukrašene z lepimi po¬
dobami. 4. Široke reke imajo dolge mostove. 5. Zobovi volkov so tudi
veliki čredi pogubni. 6. Na visokih gorah so mnogi studenci. 7. Zlate
čaše so dragocene. 8. Velika glava [še] ni znamenje velikega duha.
9. Orne oči in beli zobje so dika človeške glave. 10. Srce imenujejo
učeni možje bivališče duše. 11. Kmetje okrepčavajo utrujene popotnike
z mrzlim mlekom. 12. Lepe pesni Homerjeve razveseljujejo mladeniče
in može.

15

XXVI.

1. Pauperum vita non sine voluptate est. 2. Etiam in paupere
viro saepe est probus animus. 3. Servate beneficia memorl animo!
4. Animum gratum et beneficii memorem amamus. 5. Multi homines
beneficiorum immemores sunt. 6. Ars veterum poetarum mira est.

7. Pares pariurn societatem amant; nam vetere proverbio 1  pares
cum paribus facillime congregantur. 8. Mundus est ingens templum
dei. 9. Diligentes discipuli a magistro praemiis donantur, negle-
gentes vituperantur. 10. Etiam veloces bestiae saepe praeda lupi
rapacis sunt.

XXVII.

Homines.

1. Homines rationis et orationis participes sunt. 2. Fortuna
hominum est anceps: prospera et adversa. 3. Multi homines sunt
pauperes, pauci divites. 4. Divites non semper felices, pauperes
non semper amlci divitum sunt. 5. Impares sunt moreš, imparia
hominum studia. 6. Fallax est vita hominum, fallaces hominum sen-
tentiae. 7. Homines grandaevi plerumque prudentes et sapientes sunt;
quare hominibus grandaevis reverentiam debemus. 8. lam apud
antlquos magna erat reverentia capitis cani. 9. Homines grandaevi
vetera 1  nimis laudant, nova 1  vituperant. 10. Homines, memores este
proverbii: tempus est fugax!

16.

1. Dvojljiva je sreča vojne. 2. Mnogi slavni možje so bili revni.
3. Živali niso deležne pameti in govora. 4. Učenec, bodi pomljiv
begočega časa! 5. Zakladi bogatinov vzbujajo pogosto zavist revežev.
6. Telesne (= telesa) slasti so bežne. 7. Tudi reveži so včasi srečni.

8. V človeku, pomljivem dobrot, je dobro srce. 9. Zabave učenih in
neolikanih ljudij niso jednake (= so nejednake). 10. Staro 1  se navadno
hvali, novo 1  se pogosto graja. 11. Roparski volkovi so tudi hitrim
konjem nevarni. 12. Narodi so cesto nepomljivi dobrot starih kraljev
in knezov.

XXVI ‘Sloveni ta ablativ s predlogom po (in mestnikom)!

XXVII. ‘Tudi v srednjem spolu se rabijo latinski adjektivi in zaimki velikrat
kot substantivi in to v pluralu, ako je misliti več rečij ali stvarij. Slo¬
veni se tak adjektiv ali zaimek s pridevnikom ali zaimkom v srednjem
spolu singularis  ali pa se adjektivu (zaimku) doda beseda: reč (stvar) v
pluralu; n.'pr,: nova —  novo ali nove reči (stvari); tua —  tvoje ali
tvoje reči (stvari) i. t. d.

16. ‘Glej XXVII‘!

16

XXVIII.

1. Hieme spatium noctium longum est. 2. Verticgs altSrum
montium etiam aestate nive alba tecti sunt. 3. Roma regina urbium
et caput multarum gentium erat. 4. Aqua fontium calidorum corporis
valetudinem firmat. 5. Civitas Arpinatium parva erat. 6. Auctoritas
optimatium iustorum in civitate magna est. 7. Romani cum gente
Samnitium cruento, sed ancipili proelio pugnabant. 8. Vicforiae gloria
saepe audacl consilio, non ingentl militum multitudine paratur. 9. A sa-
piente sapiens consilium exspectare debemus. 10. Sapientem non
terrent minacia verba regis. 11. Magna est auctoritas virorum pru-
dentium et sapientium. 12. Recentia vulnera sunt causa vehementium
dolorum. 13. Adulescentium virtus parentum laus et gloria est.

17.

1. Grki so bili učitelji lepih (— dobrih) umetnostij. 2. Veličastna
so bila svetišča grških mest. 3. Izviri studencev in rek so pogosto na
vrhovih visokih gora. 4. Krvave so bile vojne Rimljanov in Satnni-
čanov. 5. Mala občina arpinska (= Arpincev) je bila domovina slavnih
mož. 6. Nesloga boljarov provzroči (— pripravi) državam pogosto
velike nevarnosti. 7. Varljive so besede hudobnežev. 8. Sveti modrih
mož mladeničem niso vselej všeč. 9. Pameten svet dobrega prijatelja
nas često reši  (pass.) iz velikih nevarnostij. 10. Resnično 1  ni vselej
novo, novo 1  ni vselej resnično. 11. Modrijana ne ustraši  (pass.) pre¬
teča nevarnost. 12. Modrijan ne ljubi  (pass.) zakladov, ampak modrost
in krepost. 13. Pridni učenci razveseljujejo srca učiteljev in staršev.
14. Tudi velike črede so često plen roparskih volkov.

XXIX.

Civitas.

1. Societas hominum pari iure coniunctorum civitas appellatur.
2. Civitatis participes sunt cives. 3. Cives concordes esse debent.
4. Concordia civium bonorum pacem civitatis servat, discordia
partium pestis civitatis est. 5. Discordes enim cives saepe ab
hoste audacl vexantur et facillime superantur. 6. Interdum civibus
perniciosa bella etiam cum civibus sunt. 7. Discordia civium et
militum civitatl iam saepe causa ingentium cladium erat. 8. Nimia
quoque libertas plerumque certa clades magnarum civitatum est.

17. ‘Glej XXVII 1 !

17

9. ConcordSs cives cum civibus non de divitiis, sed de virtute certa-
bunt. 10. Bonus civis non solum pecuniam, sed etiam vitam patriae
donabit. 1  11. Leges ad 2  salutem civium necessariae sunt. 12. Probi
cives etiam severis legibus obtemperabunt. 13. Civium salus bono
principi čara est. 14. Quare boni principes a civibus amantur.

18.

1. Državljana imenujemo deležnika države. 2. Blaginja države
je dobremu državljanu draga. 3. Dobri zakoni so trdna bramba držav¬
ljanske (= državljanov) slobode. 4. Pravice državljanov morajo biti
jednake. 5. Sloga je državljanom potrebna; zakaj sloga državljanov je
državi vzrok blaginje. 6. Složnih državljanov ne bode premagal preteci
sovražnik. 7. Nesložne državljane [pa] zapode  (fut.) tudi majhne čete
sovražnikov v beg. 8. Sovražnik pustoši  (pass.) polja nesložnih držav¬
ljanov. 9. Nesloga je bila že velikrat vzrok silnega poraza. 10. Bodite
torej složni, državljani! 11. Nevarne in pogubne so vojne državljanov
s sodržavljani. 12. Vojne pripravljajo vojakom slavne zmage in silne
poraze. 13. Porazi vojakov so slobodi državljanov nevarni. 14. Hudobne
in brezbožne državljane so' imenovali Rimljani kugo domovine.

XXX.

Mare.

1. Caelum, terra, maria sunt opera dei. 2. Fluminibus ripae,
mari ardua litora sunt. 3. In mari magnas et parvas naves videmus.

4. Mercatores enim industrii non solum terras peragrant, sed etiam
cum nautis peritis trans maria navigant. 5. Mercatura est quaestuosa
et grata, vectigalia autem mercatoribus et nautis molesta sunt. 6. In
immenso mari ingens multitudo variorum animalium est. 7. Rupes
maris profundi navibus periculosae sunt. 8. Aqua marium salsa,
sal amarus est. 9. In litoribus marium multae urbes sitae sunt.

10. Temporibus antiquis maria plena erant velocium navium piratarum.

19.

1. Nebo je visoko, zemlja širna, morje [pa] neizmerno in glo¬
boko. 2. V morju in rekah so razne vrste živalij. 3. Živali niso deležne
pameti in govora. 4. Tudi majhne živali so človeku včasi nadležne.

5. Na morju vidimo veliko množico ladij. 6. Morska (— morja) sol

XXIX. 1  Donave  tukaj — žrtvovati! — 2  NecessUrius ad ..  potreben za..!
Wiesthaler, Vadbe I. 2

18

je človeku potrebna. 7. Podjetni trgovci ljubijo dobiček donašajočo
kupčijo; zato ladjajo [na] trdnih ladjah  (ablat.) črez široko morje.
8. Nevihte in pečine globokega morja pripravljajo trgovcem in mor¬
narjem velike nevarnosti. 9. Že starodavnim Grkom in Rimljanom so
bila znana mnoga morja. 10. Preveliki davki so državljanom nadležni
in škodujejo blaginji države.

XXXI.

Milites.

1.  Milites fortes praesidium sunt patriae. 2. Milites saepe cum
hostibus acri certamine 1  pugnare debent. 3. Probo et fortl militi
mors pro patria dulcis est. 4. Mors in fuga militi turpis, in victoria
gloriosa est. 5. Non omnia militum vulnera signa honoris sunt.
6. Fortem et audacem militem dux amat et laudat. 7. Honor et
gloria fortitudinem militum excitant; nam vetere proverbio immensum
calcar est in gloria. 8. Milites victores saepe crudeles sunt. 9. Pru-
dens dux castra non in palustri, sed salubri regione collocabit.

10. Castra plerumque in campo sub monte silvestri sito collocantur.

11. Celera ducum consilia militibus saepe-perniciosa sunt.

20.

1. Vse živali ljubijo življenje. 2. Hrabrim vojakom je slava sladko
plačilo. 3. Kruti zmagavec, bodi pomljiv nestalne (— steklene) usode
človeške! 4. Vsaka napaka je sramotna. 5. Mnoge slasti so sladke,
toda sramotne. 6. Oči orlov so bistre. 7. Mnoge živali ljubijo močvirnate
kraje. 8. Pravični zakoni so državi koristni. 9. Hude so bile borbe
Rimljanov in Samničanov. 10. [Pri] hitrem konju  (dativ.) ostroge niso
potrebne. 11. Voda močvirnatih krajev ni zdrava. 12. Vojskovodje se
utabore navadno pod [kako] gozdnato goro v zdravem kraju.

XXXII.

Grus et sus.

1. Grus est avis palustris, sus animal terrestre et lutulentum.

2.  Crura et colla gruum longa et tenuia sunt. 3. In regionibus sep-
tentrionalibus raro videmus grues. 4. Latae Asiae paludes autem
gruibus sedes gratae sunt. 5. Gruibus avidis ranae, subus lutulentis
glandes amarae cibus gratus sunt. 6. Romani antiqui amabant
membra gruis et čarnem suum pinguium.

XXXI. 1  Sloveni ta ablativ s predlogom: v (in mestnikom)!

19

21.

1. Žrjav in štorklja sta močvirni ptici, svinje [pa] lenive in na
suhem živeče živali. 2. Močvirja in bregovi rek so žrjavom všečno sta-
nišče  (plur.). 3. Žabe so plen požrešnih žrjavov, svinje pa ljubijo grenki
želod  (plur.). 4. Rimljanom je bilo meso požrešnega žrjava in tolste
svinje všečna jed. 5. Mnogi ljudje ne ljubijo mesa tolstih svinj.

XXXIII.

Reki.

1. Homo homini deus, homo homini lupus. 2. Honores mutant
moreš. 3. Tempora hominum moreš mutant. 4. Honores magni inter-
dum magna onera sunt. 5. Concordia est mater pacis, discordia belli.

6.  Intemperantia medicorum nutrix. 7. Inopia est inventrix artium.
8. In medio 1  virtus. 9. Virtutl fortuna comes. 10. Fortes fortuna adiuvat.

11. In vino verilas. 12. Pulvis et umbra sumus. 13. Habet suum
venenum blanda oratio. 14. Ubi mel, ibi fel. 15. Impia sub dulci melle
venena latent. 16. Stultitia excusationem non habet. 17. Parsimonia
magnum vectigal. 18. Sus Minervam docet. 19. Omnia 2  praeclara rara.
20. Ars longa, vita brevis.

22.

1. Skromnost je znak dobrega značaja. 2. Lakomnost je vzrok
mnogih hudobij. 3. Razne vrste boleznij mučijo človeško telo.  4. Večna
je slava Homerjevih pesnij. 5. Lenim ljudem je trud  (plur.) nadležen.

6. Poštenjaki imajo  (esse z dat.) z ljudmi mir, z napakami vojno.

7. Učeni možje so prijatelji lepih (— dobrih) umetnostij. 8. Mrzla
zima pripravlja dečkom mnoge zabave. 9. Vrhove visokih gora vidimo
tudi po leti z belim snegom pokrite. 10. Domovina dolguje svojo rešitev
hrabrim vojakom. 11. Gusarji so bili ladjam rimskih trgovcev nevarni.

12. V velikih mestih je tudi velika množica revnih ljudij. 13. Smrt in
rane ne strašijo pogumnega vojaka. 14. Tudi zlate ostroge vzbujajo
konju hude bolečine. 15. Stara vina so zdrava. 16. Močvirnati kraji
niso zdravi. 17. Kraki močvirnih ptic so dolgi in tenki. 18. Pogosto
se rešimo iz velikih nevarnosti] z drznim in hitrim sklepom.

XXXIV.

Lguus.

1. Equus est animal prudens et pulchrum. 2. Corpus equi
tenerum, caput parvum, oculi nigri, pedes alti sunt. 3. Color cor-
poris varius est. 4. Multa sunt genera equorum. 5. Equus agricolae

XXXIII. ‘ Sloveni ta neutrum adj. s substantivom: sreda! — 2  Glej XXVII 1 !

20

agrum arat et onera portat, equitem vectatjxominisque voci paret.
6. Equites amant celeres et alacres equos. 7. Arabum equi celeritate
et pulchritudine insignes sunt. 8. Equi ignavi calcari acuto inci-
tantur. 9. Multis gentibus lac et caro equorum cibus gratus est.

23.

O Italiji.

1.  Italija, lep in rodoviten polotok evropski, ima dolge obale.

2. Čudovita je lepota obal in mnogih pokrajin, čudovita boja morja.

3. Beke so kratke, toda cesto deroče. 4. Gosti lesovi so redkokedaj
bivališča roparskih živalij. 5. Vzduh je topel in zdrav, mraz redek.
6. Prebivavci mest so vešči mnogim umetnostim  (genet.), prebivavci
obrežni (— obal) so drzni mornarji. 7. Glavno mesto italsko je Rim.
8. Starodavni Rimljani so imeli  (esse z dat.) dobre zakone. 9. Rimsko
pravo je podstava našemu pravu.

Četrta deklinacija.

XXXV.

Sensus.

1. Acres homini sensus sunt. 2. Homo quinque sensus habet:
visum, auditum, odoratum, guslatum, tactum. 3. Sedeš omnium sen-
suum caput est. 4. Aures instrumenta auditus, oculi visus sunt.
5. Oculi picturis, aures cantu delectantur. 6. Visus oculorum continuo
obtutu fatigatur, auditui autem vehemens sonitus noxius est. 7. Se-
nectus sensuum vigbrem hebetat. 8. Multa animalia acribus sensibus
praedita sunt. 9. Visu omnia animalia vultur superat.

XXXVI.

PPjcercitus.

1. Exercitus ex copiis terrestribus et navalibus vel classe com-
positus est. 2. Copiae terrestres ex peditatu et equitatu constant.
3. Classis autem coniuncta multitudo navium militibus completarum
appellatur. 4. Equitatus exercitui necessarius, sed in montibus et
silvis parvo usu 1  est. 5. Pediles saepe hostium equitatum audaci

XXXVI. ‘Na vprašanje kakov? kakošen? stoji v latinščini pogosto
substantiv s kakim atributom v ablativu brez predloga (ablativus gučtlitatis,
ablat. kakovosti, lastnosti). Slovencu rabi zanj genetiv (kakovosti)

21

impetu fugant. 6. Equites non raro peditatus impetum celerl cursu
vitant. 7. Transitus latorum fluminum 2  magno exercitul difficilis est.

8. Exercitus dux fortis et impavidus esse debet; nam insigni ducis
exemplo milites ad virtutem excitantur. 9. Sonitus tubae militibus
Romanis signum pugnae fuit. 10. Consules Romani non solum in
pace summi magistratus, sed etiam in bello duces exercituum fuerunt.
11. Robur exercitus Romani in peditatu erat.

24.

1. Človek uri svoje čute z rabo. 2. Razsodki čutov so jasni in
določni. 3. Sladko petje je ušesom všečno, močen (— oster) zvok pa
je čutom nadležen. 4. Mnoge slasti so čutom prijetne, duši [pa] po¬
gubne. 5. Orel in jastreb imata bister vid. 6. Slepci (— slepi ljudje)
so obdarjeni z ostrim sluhom in tipom. 7. Velika je bila hrabrost
rimskih vojsk. 8. Pehota in konjeništvo sta bila dela rimskega vojstva.

9. Krepost oblastev in hrabrost vojsk sta temelja kraljestev. 10. Rim¬
ljani so poražali vojstva (— so pripravljali poraze rojstvom) sovraž¬
nikov z drznim napadom konjeništva in hitrim tekom pehote. 11. Hrabri
in izkušeni vojskovodje premagajo pretečega sovražnika tudi z majhnim
rojstvom. 12. Narod mora pokoren biti gosposki, gosposka [pa] zakonom.

XXXVII.

1. Fructus quercuum altarum temporibus antlquis cibus ho-
minum erant. 2. In tua manu, dux clare, victoria exercitus nostri
sita est. 3. In domibus magnificis divitum Romanorum pulchrae
porticus erant. 4. Genua opposita sunt poplitibus,.  5. Senis genua
imbecilla, genua viri fortis firma sunt. 6. Tamen etiam forti militi
ante pugnam interdum genua labaut. 7. Rrevis quies fessis militum
genibus grata est. 8. Flexus genuum est signum reverentiae.

XXXVIII.

Comu.

1. Varia est forma et magnitudo cornuum, varius quoque usus
vocabuli cornus. 1  2. Cervorum cornua arborum ramis similia sunt;
quare ramosa nominantur. 3. Cervi cornua sua quotannis mutant,
brez predloga, včasi tudi sam adjektiv; n. pr. vir magna sapientia —  mož
velike modrosti ali pa: premoder mož. — 2  Sloveni latinski genetiv s
predlogom: č r e z (in akuzativom)!

XXXVIII. 1  V slovenščini nominativ!

22

4. Boves quoque cornibus armati sunt. 5. Gentes regiOnum septen-
trionalium, acuto gelu notarum, urorum cornibus 2  potabant. 6. Lunae
cornua inflexa sunt. 7. Signa pugnae tubis et cornibus dantur.

8. Dextrum quoque et sinistrum latus exercitus instructi cornu ap-
pellatur.

25.

1. V gozdih naše domovine so mnogi hrasti. 2. Hiše bogatinov
so velike in visoke. 3. Veličastne hiše bogatih Rimljanov so bile ukrašene
z lepimi stebreniki. 4. Zmaga ni vselej v roki vojskovodje, ampak
cesto [v roki] slepe sreče. 5. V severnih krajih je navadno hud mraz.
6. Hud mraz je škodljiv novim cvetom jablanij in hrušk. 7. Mnoge
živali so oborožene z rogovi. 8. Z zobom se bori volk, z rogom tur.

9. Visoki in vejati rogovi dičijo glave jelenov. 10. Goveji (— goveda)
rogovi so ljudem razne koristi. 1  11. Na levem in na desnem krilu
rimskega vojstva je bil del konjeništva. 12. Kratek počitek je bil kolenom
utrujenih vojakov prijeten.

Peta deklinacija.

XXXIX.

Fides.

1. Fides bene fundamentum iustitiae nominatur. 2. Rara quidem
sunt exempla verae fidei, praesertim in rebus adversis. 3. Fortuna
enim saepe fidem mutat. 4. Amlcum res secundae parant, (res) ad-
versae probant. 5. In re puhlica Romana fides servorum non rara
fuit. 6. Maiorum quoque nostrorum fides erga patriam et principem
admirabilis erat et etiam nune a rerum gestarum seriptoribus cele-
bratur. 7. Et merito; nam salus civitatis in concordia et fide civium
sita est. 8. Discordia et perfidia civium iam saepe causa perniciel
rel publicae fuit. 9. Proinde praestate principi et patriae fidem!

XL.

Špes.

1. Variae sunt spes hominum. 2. Omnis spes parentum in
liberis, spes rel publicae in exercitu et duce, spes ducis exercitus
parvi saepe in stultitia et segnitie hostium est. 1  3. Agricolam sereni

XXXVIII. 2  Sloveni ta lat. ablativus Instrumenti  s predlogom: i z (in genet.) 1
25. »Glej XXXVI 1 !

XL. 1  Est in.. =  stoji na...

23

dies autumni laeta spe frugiferae messis complent. 4. Hominum
miserorum animos deus bona spe vitae futurae recreat. 5. In rebus
adversis spes sola homines conservat. 6. Quare viri prudentes spem
bonam etiam in rebus adversis servant. 7. Homines stulti et impii
autem in rebus secundis leves sunt, in (rebus) adversis desperant.

8. Saepe quidem spes nostrae fallaces sunt. 9. Falsa enim rerum
specie interdum ad vanam spem excitamur. 10. Sed tamen vetere
proverbio: dum spiramus, speramus.

26.

1. Dan je dnevu podoben. 2. Jutranja zarja je oznanjevavka
novega dne. 3. Po zimi so noči dolge, dnevi kratki. 4. Nade kmetov
so pogosto prazne. 5. Potrebne reči niso vselej prijetne. 6. Cesto je
izvor velike reči majhen. 7. Blaginja občine je bila rimskim oblast¬
nikom najvišji zakon. 8. Zvestoba prijateljev se izpriča v nesreči.

9. Pesniki hvalijo vzglede velike zvestobe v nesreči. 10. Vprilizljivem
govoru je le videz resnice in zvestobe. 11. Velike nasladnosti in prazne
nade so pogosto vzrok  (plur.) pogube. 12. Sreča in nesreča nista vselej
v naši roki. 13. Rimljani v nesreči niso obupavali, ampak so živeli
(= bili) v nadi prihodnje zmage.

XLI.

Reki.

1. Stultitia est mater omnium malorum. 2. Nulla habemus 1
arma contra mortem. 3. Omne principium difficile. 4. Usus est ma¬
gister linguae. 5. Usus est omnium rerum magister. 6. Longae regum
sunt manus. 7. Dies diem docet. 8. Summum ius summa saepe
iniuria. 9. Litterarum radlces amarae, fructus dulces sunt. 10. Vita
brevis est, gloria sempiterna. 11. Principes mortales, res publica
aeterna. 12. Mors omni aetati est communis. 13. Gaudia principium
nostri sunt saepe doloris. 14. Gaudia hominum levium brevia sunt.
15. Dos est magna parentum virtus. 16. Manus manum lavat.
17. Fides firmum vinculum amicitiae est. 18. Luxuria omnibus
hominibus turpis est. 19. Aurum summa materies mali. 20. Celeria
consilia plerumque non sunt tuta.

XLI. 1  Glagolski predikat in kopula se morata v slovenščini vselej zani¬
kati, kedar je v stavku že jedna ali več nikalnic; n. pr.: ne deus quidem
omnibus placet —  niti bog vsem ne ugaja; numguam sumus beati —  nikoli
nismo srečni. Latincu rabi samo jedna nikalnicaj in slovenski «ne> se ne
latini, če je v stavku že kaka zanikana beseda, kakršne so n, pr.: nihče, nič,
nobeden, nikdar, nikjer, nikoli, nikamor i. dr.

24

27.

1. Prebivavci evropski so bele boje. 1  2. Jeziki starih narodov so
učenim možem znani. 3. Dobri otroci so staršem vselej pokorni.
4. Složni otroci so veselje [svojih] staršev. 5. Pamet je vsem ljudem
skupna. 6. Bitke rojstev jednake hrabrosti 1  so navadno neodločene.
7. Glavi starčkovi dolgujejo mladeniči spoštovanje. 8. Jeseni so dre¬
vesa polna sadja. 9. Velika je bila veljava oblastnikov pri starih na¬
rodih. 10. Kolena hrabrega moža so trdna. 11. Rogovi so orožje mnogih
živalij. 12. Slavci razveseljujejo srca človeška s sladkim petjem 13. Naša
usoda je v pravični roki božji. 14. Lene konje izpodbadamo z ostrimi
ostrogami. 15. Slast naših čutov je pogosto poguba naših duš.

Stopnjevanje (comparatio) pridevnikov.

XLII.

1. Poetae Graeebrum clariores sunt quam Romanorum. 2. Aesfate
dies longibres sunt quam noctes. 3. Bella civilia plerumque perni-
ciosiora sunt quam externa. 4. Aurei calices pretiosiores sunt quam
argentei. 5. Vita malorum hominum miserior est quam pauperum.
6. Pavo pulchrior est quam ceterae aves, sed non utilior. 7. Tigres
rapaciores et gregibus perniciosiores sunt quam leones. 8. Nihil est
veritatis luce 1  dulcius. 9. Nullum vitium taetrius est quam avaritia.
10. Graeci ferociore et fortibre animo erant quam Persae. 11. Senectus
imbecillior est quam iuventus, sed prudentior. 12. In montibus aer
purior et salubrior est quam in planitie. 13. Aquilae acribre visu
praeditae sunt quam homines. 14. Farna 1  nihil est celerius.

28.

1. Novi davki so nadležniši ko stari. 2. Modrost je dragocenejša
ko zlato. 3. Nič ni 1  lepše [ga] nego krepost. 4. Po zimi so dnevi krajši
nego noči. 5. Dušne (= duše) bolezni so pogubniše ko telesne (= telesa).
6. Tvoji naklepi so jasniši od 2  luči. 7. V naših krajih so zime ostrejše
(asper) nego v Italiji. 8. Grki so bili pametnejši in hrabrejši mimo 2
Perzijanov. 9. Nobeno zlo 1  ni jačje od zavisti. 10. Noben narod ni 1  bil

27. 1  Glej XXXVI 1 !

XLII. * Quam  (ko, nego) pri komparativu se velikrat (zlasti v nikalnih
stavkih) izpušča; zato pa se postavi substantiv (adjektiv)ali pronomen), ki naj
bi za členkom guam v  nominativu ali akuzativu stal, v ablativ (gblativus com-
paratidnis,  ablati v prispodablj anj a). Ta ablativ stoji navadno'pred kom-
parativom. Slovenimo ga s predlogom od ali mimo (in genetivom); n. pr. :
eguus tauro celerior est = eguus est celerior guam taurus —  konj tj e hitrejši
od (mimo) bika = konj je hitrejši ko bik.

28. 1  Gl. XLI ‘! — 2  Gl. XLII *!

25

drzniŠi nego neolikani Scitje. 11. Sramotniše od zlobne besede je zlobno
dejanje. 12. Vid mnogih ljudij je ostrejši nego sluh. 13. Cista voda je
bolj zdrava ko.vino. 14. Luč je hitrejša nego zvok.

XLIII.

Metalla.

1.  Notissima metalla sunt: ferrum, plumbum, argentum, aurum.

2. Argentum est levius quam aurum, aurum gravius quam plumbum.

3. Auro gravius nullum fere metallum est. 4. Aes Cyprium vile,
plumbum vilius, ferrum vilissimum est. 5. Auro vilius est argentum;
argentum enim auro crebrius est. 6. Ferrum non solum auro utilius,
sed omnium metallorum 1  utilissimum est. 7. Nam omnia fere arma
et instrumenta nostra ferrea sunt. 8. Armis quidem ferreis multi
homines vulnerantur et necantur; tamen ferro nocentius aurum est.
9. Nam ferocissimis et fortissimis gentibus saepe non ferrum, sed
aurum perniciosum fuit. 10. Omnium enim cupiditatum 1  vehemen-
tissima auri sacra fames est.

29.

1. Dragoceno je srebro, dragocenejše zlato, najdragocenejše [pa]
so čednosti. 2. Zlato je najtežje, železo najcenejše [izmed] 1  vseh kovin.
3. Mnogim ljudem je starost namoč 2  nadležna. 4. Dobri prijatelji so
prav 2  redki. 5. Najtrdniša zaščita kraljev je zvestoba podanikov. 6. Vonj
rož je jako prijeten. 7. Najhujše (— najjačje) so dušne boli. 8. Scitje
so bili najsrčnejši in najhrabrejši sovražniki Perzijanov. 9. Po zimi so
noči najdaljše, dnevi najkrajši. 10. Hiter je zvok, hitrejša luč, naj¬
hitrejši [pa] duh.

XLIV.

Animalia.

1. Homini utilissima animalia sunt equus, bos, ovis. 2. Corpora
animalium hominis eorpori diSsimillima sunt. 3. Forma enim hominis
pulcherrima est et omnium animalium formam superat. 4. Omnium

XLIII. ' Genetivus partitivus  (delni genetiv), ki naznanja celoto, ka¬
tere del je vladalni substantiv; ta genetiv stoji sosebno pri substantivih m n o-
žine in mere, pri števnikih, nekaterih zaimkih in pri adjektivih v komparativu
in superlativu. Slovenimo ga tudi z genetivom, še rajši pas predlogi: od, med,
izmed, ali pa ga skladamo v vsem z besedo, od katere je zavisen; n. pr.:
nulla bestiarum ■ — nobena izmed živalij, nobena žival.

29. 1  Gl. XL.HI. 1 ! — 2  Superlativ! Kedar naj slovenski superlativ ne znači
lastnosti v največji, ampak le v prav veliki meri, tvori se s pozitivom in
raznimi prislovi: jako, zelo, prav, silno, grozno, strašno, vrlo, močno,
namoč, k k j, pr e - i. dr.; n. pr.: bellum perniciosissimum —  prav (jako,
zelo, silno i. t. d.) pogubna vojna, kkj pogubna (prepogubna) vojna.

26

animalium simia homini simillima est. 5. Sensus in homine acerrimi
sunt; nonnulla tamen animalia acriores sensus habent quam homines.
6. Pulcherrima animalia non semper utilissima, humillima non semper
innoxia sunt. 7. Cervus, animal pulcherrimum, crura gracillima habet.
et celeritate celerrimos canes superat. 8. Fuga cervo gracillimis et
celerrimis cruribus facillima est. 9. Prudentissimum omnium ani¬
malium elephantus, fidelissimum eanis, velocissimum delphlnus, cal-
lidissimum vulpes habetur. 1  10. Nocentissimis bestiis adnumerantur
serpentes venenatae. 11. Lupi, animalia rapacia, canibus simillimi
sunt. 12. Omnium equorum cellerimi sunt Arabutn equi. 13. Sed
leo, rex bestiarum, celerrimis equis celerior est. 14. Leonis voce
homines et bestiae terrentur. 15. Leonum venatiSnes periculosissimae
et difficillimae sunt.

30.

1. Hudobni človek je vedno najbedniši. 2. Slobodna so dela člo¬
veška, slobodnejše besede, najslobodnejši [pa] duh. 3. Mnoge živali se
odlikujejo (—so odlične) po kaj ostrih čutih. 4. Hitra je reka, hitrejši
veter, najhitrejša [pa] luč. 5. Najlažja dela niso vselej najprijetniša,
najtežja ne vselej najnadležniša. 6. Pravičnost in ljubezen sovražnikov
se imata za 1  najlepši in najtežji čednosti. 7. Zidovje našega mesta je
jako nizko. 8. Spanje je prav podobno smrti. 9. Otroci so staršem
često prav podobni, često prav nepodobni. 10. Štorklje in žrjavi imajo
prav vitke vratove in krake. 11. Stara vina so starčkom najbolj zdrava.
12. Najrevniši in najnižji ljudje niso vselej najnesrečniši. 13. Delavnega
človeka tudi najtežje delo ne straši  (pass.).

XLV.

(Preteci ante Troiam.

1. Cruenta Graecbrum et Troianorum certamina carminibus
Homeri, clarissimi Graecorum poetae, celebrantur. 2. Graecis plures 1
quidem duces 1  erant; sed summum imperium administrabat rex Aga¬
memnon. 3. Nam imperium plurium in bello perniciosum est. 4. Pul-
cherrimus  vir in exercitu Graeco Achilles, taeterrimus Thersites ab

XLIV. ‘Glagol habere v  pomenu: «ime ti (smatrati) koga za kaj»
se sklada ravno tako kakor glagoli: nominare, appellare  i. dr.; gl. XI 1 !

30. 1  Primeri XLIV 1  in stavek 9.!

XLV. 1  V slovenščini mora stati latinski subjekt zaradi nesklanljivega
komparativa «več» v genetivu, glagolski predikat pav singularu sred¬
njega spola; torej: plures duces erant —  več vodnikov je bilo. — S sub¬
jektom stoji seveda tudi predikatni adjektiv v genetivu: plures Graecl msignes
erant  — več Grkov je bilo odličnih (= več Grkov se je odlikovalo).

27

HomBro appellatur. 5. Peior hotno quam Thersltes non erat in castris
Graecorum. 6. Thersltes enim hotno minimo quidem ingenio, sed non
minore malitia quam ignavia erat. 7. Quare apud omnes GraecOrum
duces in maiore odio fuit quam pessimus hostis. 8. Calliditate ceteros
superabat Ulixes. 9. Et natu maximus et prudentissimus et eloquen-
tissimus erat Nestor. 10 Nestoris oratio ab Homero melle dulcior
appellatur. 11. Nestor Graecis in rebus adversis semper optimus
consultor fuit. 12. Consilio Nestoris, imbecilli senis, obtemperabat
etiam Agamemnon, summus omnium Graecorum imperator, memor
verae sententiae: in plurimis rebus prudentia melior est quam robur.
13. Corporis quidem robore plures Graeci 1  insignes erant; robustis-
sirnum autem Homerus Aiacem appellat. 14. Aiaci enim etiam ma-
ximum et gravissimum lapidem adlevare facile erat.

31.

1. Zemlja je manjša ko solnce. 2. Zvezde so skoro vse večje ko
zemlja. 3. Mir je boljši od vojne. 4. Sramotno življenje je slabše nego
smrt. 5. Vaja je najboljša učiteljica. 1  6. Najmanjša drevesa so v severnih
krajih. 7. Največja na kopnem živeča žival je slon. 8. Slon ima prav
majhne oči, toda prav velika ušesa. 9. Sovražnik je najslabši svetovavec.
10. Jezik rani več 2  ljudij 2  ko železo. 11. Največ 2  rek 2  je po zimi
manjših 2  ko po leti. 12. Največje in najboljše dobrote dolgujemo
staršem in učiteljem.

XLVI.

1. Nihil magis dubium est quam hora mortis. 2. Nihil moribus
puerorum magis noxium est quam malae societates. 3. Res maxime
exigua suam saepe habet. difficultatem. 4. Amor inimicorum res est
maxime ardua. 5. Sapientissimi non semper maxime idonei sunt
ad 1  negotia. 6. Nihil homini magis necessariutn est quam homo.
7. Res maxime dubia saepe prosperrimum exitum habet. 8. Etiam
maxime egregiorum virorum iudicia erroribus obnoxia sunt. 9. Ho-
minibus maxime piis deus maxime propitius est. 10 Antiquissimarum
gentium origo viris doctis ignota est. 11. Ad 1  multas res libri veterum
scriptorum perutiles sunt. 12. Serpentibus praelonga et tenuissima
lingua est.

31. 1  Ne: magistra,  ampak . — 2  V latinščini stoji substantiv s svojim

atributom (plures, plurimi)  v istem sklonu; prim. XLV, stavek 2. in 12.1 —
3  V latinščini se mora predikat ravnati po svojem (latin.) subjektu; sloveni
torej ta stavek tako, kakor da bi se glasil: premnoge reke so ... . manjše!
Prim. XLV, stavek 13. in § XLIX 1 !

XLVl. 1 Ad  tukaj — za (z akuzat.).

28

32.

1.  Nič ni bolj dvomnega (=■ dvomno) ko prihodnji čas. 2. Dnevi
so pripravniši za delo ko noči. 3. Mnoge nade človeške so zelo dvomne.
4. Najpotrebniše reči niso najredkejše. 5. Boje cvetlic so zelo različne.

6. Po pravici imenujemo vajo najizvrstnišo učiteljico. 7. Mladost je za
napore pripravnica ko starost. 8. Mnogim ljudem ni bilo nič bolj škodljivo
nego zavist [njihovih] sovražnikov. 9. V starejših časih so bili ljudje
bolj pobožni nego v naši dobi. 10. V najstarejših časih je bilo rimsko
zemljišče prav majčkeno. 11. Za premnoge reči je desnica (desna roka)
bolj pripravna nego levica (— leva).

Adverbia.

XLVII.

1. Nonnullae aves altS volant. 2. Certe omnes probi beati
sunt. 3. Memoriam patris pie servavimus. 1  4. Multi scriptores antiqui
egregie et docte de animi immortalitate dispufaverunt. 5. Deus bene
sapienterque mundum gubernat. 6. Liberaliter pauperes adiuvamus.

7. Samnltes acriter et constanter, sed male 2  cum Romanis pugna-
vSrunt. 8. Difficillime medici animi morbos sanant. 9. DiligentissimS
viri docti multas naturae leges investigaverunt. 10. Rarissime mer-
catOres ad Britannos commeabant. 11. Facile homines ursum, dif-
ficulter lupum, difficillime leonem domant. 12. Lusciniae dulcius can-
tant quam alaudae. 13. Canis timidus vehementius latrat quam
mordet. 14. Senex raro sententiam mutat.

33.

1. Pravičnost je gotovo največja in najboljša čednost sodnikov.

2.  Hvaležno ste ohranili spomin staršev. 3. Orli letajo prav visoko,
nekatere ptice pa prav nizko. 4. Hrabre vojake poveljnik zelo (— po¬
sebno) hvali, bojazljive [pa] hudo (= jako) kara. 5. Prav natančno
izpolnjujejo (— ohranjujejo) sodniki zakone. 6. Hrabro so se borili
Scitje, hrabreje Rimljani, najhrabreje Grki. 7. Sovražniki so se bojevali
hudo in vztrajno, vendar so bili naši vojaki zmagavci. 8. Grki so se
borili s Perzijani srečno (— dobro), z Rimljani nesrečno (— slabo).

9. Dobro in pametno so upravljali mnogi konzuli rimsko državo.

10. Lahko ukroti človek opico, težko leva, najtežje tigra. 11. Redko
so zahajali rimski trgovci k Ščitom. 12. Telesne bolezni ozdravijo
zdravniki  lažje in hitreje nego dušne.

XLVIi. 1  O rabi latinskega peifekta gl. lat. slovnice § 301.1 — !  Tukaj —
s slabim uspehom = nesrečno.

29

Numeralia.

XLVIII.

Amicitia.

1. Amicitia est consensus et societas consiliorum et voluntatum.
2. Amlci enim quasi unus animus in duobus corporibus sunt. 3. In
amicitia plus valet similitudo morum quam affinitas. 4. Veterrimae
amicitiae, ut vina vetera, iucundissimae sunt. 5. Homini, animanti
infirmo, nihil magis necessarium est 1  quam amicitia. 6. Nam vires
duorum vel trium semper maiores sunt quam unlus. 7. Multa opera
uni homini difficilia, duobus vel tribus facilia sunt. 8. In rebus ad-
versis unus amlcus maximis divitiis melior est. 9. Saepe enim salutem
nostram 2  uni amlco, non divitiis debemus. 10. Sed paucissimi amlci
fidi sunt. 11. Plerumque, dum fellces sumus, multos amlcos nume-
rarnus, in rebus adversis soli sumus. 12. Permulti enim amlci adu-
latores tantum, non veri amlci sunt, 13. Itaque non mirum est, si
ex omnibus saeculis vix tria vel quattuor paria amicorum nominantur.

XLIX.

De belUs Persicls.

1.

1. Quadraginta quinque 1  annos 2  Graeci cum Persis pro libertate
sua acerrime dimicabant. 2. Omnium clarissimae tres GraecOrum
pugnae cum Persis sunt: duae terrestres (in campo Marathonio et

XLVIII. 1  Gl. XLI 1 ! — 2  V slovenščini rabi zaimek svoj 31 Zaimka svoj 3 in
se(be), s(eb)i, se(be) služita namreč slovenščini tudi za prvo in drugo osebo,
pa le, kedar se nanašata na subjekt istega stavka, v katerem se nahajata;
n. pr.: (tu) salutem tuam debes —  ti dolguješ svojo rešitev; (nos) fortunU nostra
non contenti sumus — mi s svojo usodo nismo zadovoljni.

XL1X. L 1  Latinski glavni števniki (izvzemši niilia)  se ne vežejo z g e ne¬
tivo m kakor slovenski (stoječi v nominativu ali akuzativu) od pet dalje,
marveč se mora beseda, ki stoji v slovenščini v genetivu, skladati s števnikom
v sklonu; ako stoji števnik v nominativu, mora stati predikat v pluralu ter
se ravnati po svojem subjektu v spolu in osebi; n. pr.: deset vojakov je
bilo hrabrih — decem milites fortes fuerunt;  deset vojakov se je bo¬
jevalo — decem milites pugnabant.  Isto velja tudi za guot  (koliko), tot  (toliko),
aliguot  (nekaj) in multus  (v pozitivu, komparativu in superlativu); n. pr.: mnogo
(več, največ) vojakov je bilo hrabrih — multl '(plures, plurimi) milites fortes
fuerunt;  mnogo (več, največ) vojakov se je b o j e val o — multl (plures,
plurimi) milites pUgnUbant. —- 2  Akuzativ brez predloga stoji v latinščini na

30

ad Thermopylas), nna navališ (in sinu Salaminio). 3. Campus Ma-
rathonius est 8  ab Athenis circiter decem mllia passuum. 4. Ibi
quadringentis 4  nbnSginta ante Christum natura annis 4  novem mllia
Atheniensium et mille Plataeenses 1  Centura mllia Persarum fuga-
verunt. 5. Nihil nobilius est quam pugna Marathonia; nam numquam
minor exercitus maiores copias superavit. 6. Decem annis 4  post
Xerxes, rex Persarum, triginta annos natus, cum ingentibus copiis
Graeciae appropinquabat. 7. Erant. enim in exercitu Persarum decies
centena sescenfa et vlgintl mllia peditum, octoginta mllia equitum,
naves longae mille ducentae et septem, onerariarum (navium) tria
mllia.

2.

1. Tum Leonidas, rex LacedaemoniCrum, cum trecentis civibus,
septingentis Thespiensibus quadringentisque Thebanis defensa bat.
Thermopylas. 2. Thermopylae sunt angustiae vix sexaginta passus
vel trecentos pedes latae et in Oeta monte in Thessalia sitae. 3. Ibi
Graeci cum decies centenis milibus hostium fortissime dimicabant
et ad unum 1  omnes praeter Thebanos animam efflaverunt. 4. Am-
babus pugnis Graeci nomen suum immortalitati commendaverunt.
5. In sinu denique Salaminio trecentae et septuaginta quinque Grae-
corum naves cum septuaginta milibus militum oppositae erant Per¬
sarum navibus septingentis qulnquaginta et militum milibus centum
et qulnquaginta. 6. Ibi quoque Graeci acri certamine praeclaram,
sed cruentam victoriam ab hostibus reportaverunt. 7. Quot annos
post pugnam Marathoniam numeramus?

vprašanja: koliko visok — globok — širok — debel — dolg, kako
daleč, koliko časa, koliko (let) star ter naznanja raztezanje v pro¬
storu in času. V takem skladu je pes  = čr e ve Ij, star pa: natus  3 (nikdar :
vetus  ali antiquus). —  5  Dostavi v slovenščini: oddaljen 3! — ‘Ablativ
pred komparativom ali besedami s komparativnim pomenom {ante
— pred, preje, post  — po, potem, pozneje) naznanja tudi, za koliko se prideva
kaka lastnost jednemu predmetu v večji ali manjši meri nego drugemu (ablči-
tivus mensurae,  ablativ mere); sloveni se večjidel z akuzativom brez predloga,
redkeje s predlogom za (in akuzativom), češče pa zadostuje adverb ali adjektiv
v srednjem spolu singul.; n. pr.: centum annis post (ante) Christum natum —
(za) 100 let po Kr. rojstvu (pred Kr. rojstvom); ducentis annis ante (post) —
200 let prej /pozneje); sol multo mawr est quam terra —  solnce je (za) mnogo
(je dokaj) večje nego zemlja.

XL1X. 2. 1  Ad unum omnes  = vsi do zadnjega.

31

34.

1. Človek ima jedno glavo, toda dve roki, dve nogi. 2. V nevarnem
položaju (—v dvomnih rečeh) je poveljstvo jednega bolje nego dveh
ali treh. 3. Na obeh nogah sta dve koleni. 4. Tri reci so človeku zelo
potrebne: vera, upanje, ljubezen. 5. Slon je 12 ali 14 črevljev 1  visok. 2
6. Tvoj oče je 59 let star. 2  7. Človek 70 let je starček. 8. Stoletje je
doba sto let. 9. Leto imenujemo dobo 365 ali 366 dnij, dan [pa]
dobo 24 ur. 10 Leto ima 8766 ur. 11. Rimljani so se bojevali 200 1  let 2
v Hispaniji. 12. Slavna je bila smrt 300 Ijacedemoncev pri Termo¬
pilah. 13. Rimski narod je bil pod 7 kralji 244 let. 2  14. Svetišče
Diane efeške je bilo 425 črevljev 1  dolgo 2  225 črevljev 1  široko. 2
15. Tisoč konjenikov in 22.000 pešcev je zagnalo 30.000 sovražnikov
v beg. 16. Koliko let 1  štejemo po Kristovem rojstvu?

L.

Septem reges Komam.

1. Urbem Romam Romulus et Remus pastores fundaverunt
annos nati XVIII. 2. Prlmus urbis Romae annus fu.it ante Christum
natum septingentesimus quinquagesimus quartus. 3. Civitatem Ro¬
manam initio per CCL fere annos reges administrabant. 4. Septem
fuerunt reges Romani: prlmus fuit Romulus, secundus Numa Pom-
pilius, tertius Tullus Hostilius, quartus Ancus Marcius, quintus Tar-
quinius Priscus, sextus Servius Tullius, septimus et ultimus Tar-
quinius Superbus. 5. Regnaverunt autem: Romulus annos XXXVII:
ab anno ante Christum natum septingentesimo quinquagesimo quarto
usque ad annum septingentesimum septimum decimum; Numa Pom-
pilius annos XLIV: ab anno a. Chr. n. septingentesimo septimo decimo
usque ad annum sescentesimum alterum et septuagesimum; Tullus
Hostilius annos XXXII: ab anno a. Chr. n. sescentesimo altero et
septuagesimo usque ad annum sescentesimum quadragesiraum: Ancus
Marcius annos XXIV: ab anno a. Chr. n. sescentesimo quadragesimo
usque ad annum sescentesimum sextum decimum; Tarquiniuš Priscus
annos XXXVIII: ab anno a. Chr. n. sescentesimo sexto decimo usque
ad annum qmngentesimum duodeoctogesimum; Servius Tullius annos
XLIV: ab anno a. Chr. n. quingentesimo duodeoctogesimo usque ad
annum qulngentesimum quartum et tricesimum; Tarquinius Superbus
annos XXIV;: ab anno quingentesimo quarto et tricesimo usque ad

34. 1  Gl. XLIX. 1.‘! - 2  Gl. XLIX, l. 2 !

32

annum a. Chr. n. quingentesimum decimum vel annum urbis conditae
ducentesimum quadragesimum quartum. 6. Quotum ab urbe condita
annum numeramus?

«****• p  W 35. A '' UM m  '

1. Izvrstni so bili zakoni Nume Pompilija, drugega kralja rim¬
skega. 2. Sinova Anka Marcija sta kruto usmrtila Tarkvinija Priska,
petega kralja rimskega, v 38. letu [njegovega] kraljevanja. 3. Jeden
izmed najslavnejših konzulov rimskih je rojen l. 106. pred Kristovim
rojstvom. 4. Ura je 24. del dneva, dan [pa] 365. del leta. 5. Leta 490.
pred Kr. r. so se Grki prav hrabro borili s Perzijani na mara¬
tonskem polju. 6. Leto 244. po ustanovitvi mesta rimskega je bilo
510. leto pred Kr. r. 7. Tvoj oče je rojen 1.1829. 8. Četrti del zemlje je
prebivavcem evropskim znan od 1.1492. po Kr. r. 9. Leta 1897. po Kr. r.
je bilo v našem mestu 30.000 prebivavcev. 10. Obkorej (— kolika ura)
je? Ura je deseta. 11. [V] treh krvavih vojnah so premagali Rimljani
Samničane: l. 448. pred Kr. r. ali l. 306. po ustanovitvi rimskega
mesta, l. 290. pred Kr. r. ali l. 464. po ustanovitvi rimskega mesta
[in] l. 82. pred Kr. r. ali l. 672. po ustanovitvi rimskega mesta.

Pronomina.

LI.

1. Si tu vales, bene est: ego valeo. 2. Tam mihi mea vita
quam tua tibi čara est. 3. Me delectat vita rustica, urbana vita vobis
placet. 4. Patria mihi vita mea multo 1  carior est. 5. Patria omnium
nostrum communis mater est. 6. Maiores nostri sua manu šibi cibum
parabant. 7. Melior pars nostri non est corpus, sed animus. 8. Pauci
homines sorte sua contenti sunt. 9. Nemo nostrum sine vitio est.
10. Parentes magis memores sunt nostri quam sui; nos magis amant
quam s6. 11. Sapiens omnia sua secum portat. 12. Dominus est
nObiscum, si pii sumus.

• 36.

I. Jaz delam, ti [pa] poješ. 2. Slabe tovarišije ti najbolj škodu¬
jejo, o prijatelj! 3. Nam naše življenje ni manj drago ko vam vaše.
4. Redkokedaj je človek s svojo usodo zadovoljen. 5. Domovina je nam
vsem mnogo 1  dražja nego naše življenje. 6. Z nezmernostjo škodujemo
sebi. 2  7.  Mnogi [izmed] nas se vas spominjajo (= so vas pomneči).

II. 1  Gl. XLIX<!

36. * Gl. XLIX ‘! - 2 Gl. XLVIII * in lat. slovn. § 97. 3!

33

8. Slabejši naš (= nas,  genet.) del je smrten. 9. Življenje vas vseh
je nastavljeno mnogim nevarnostim. 10. Matere so vas bolj pomneče
nego sebe, vas bolj ljubijo ko sebe. 11. Bog je s teboj, ako si pobožen.
12. Vam je domovina z nami skupna.

LH.

1. Deus oranem hunc mundum gubernat. 2. Saepe ab his lau-
damur, ab illis vituperamur. 3. In hac vita nemo nostrum semper
felix est. 4. lili mendaci homini fidem non habemus. 5. Haec tam
magna perieula prudenter vitavisti. 6. Homines nune hoc amant,
nune illud; nune huic stultitiae obnoxii sunt, nune illl. 7. Vitate
societatem horum hominum malorum 1 8. Melior est certa pax quam
incerta vietoria; haec in dei manu est, illa in tua. 9. Cicero et De-
mosthenes clarissimi antiquitatis oratores fuerunt; huius patria erat
Graecia, illlus Italia. 10. Ignavia corpus hehetat, labor firmat; illa
maturam senectutem, hic longam adulescentiarh praebet.

Lin.

Acciplter et columbae.

Columbae a vulture perpetuo vexabantur. Itaque acciptrem ad
se invitaverunt et eum oraverunt: Prohibe illum inimieum nostrum
a nobls! Accipiter earum voluntati libenter obtemperavit easque
vulturis insidiis 1  liberavit. Hic enim eius 2  metu columbas vilabat.
Sed id accipitris praesidium columbis maximae calamitati 8  fuit. Nam
is mox uno die earum plures trucidavit quam vultur longo temporis
spatio.

37.

1. Ta vina so slajša od onih. 2. V teh knjigah so mnoge (in) lepe
misli modrih mož. 3. Vsi poštenjaki se izogibljejo tovarišije onih hu¬
dobnih ljudij. 4. Človek je deležen pameti in govora; [v] teh prednostih
(ablat.) prekaša vse živali. 5. Delo je koristnike od lenobe; z onim
krepimo telo, s to [pa jej slabimo. 6. Onega revnega moža smo ob¬
darili z obleko in denarjem. 7. Starši ljubijo svoje otroke; njih blaginja
jim je največje veselje. 8. Poslušen (bodi) in hvaležen bodi staršem;
zakaj njim dolguješ največ dobrot. 9. Ne prijajo nam vse slasti;

LIH 1  Ablat. točenja; gl. XIII 1 ! — 3  Sloveni ta objektovni genet. s pred¬
logom: na (in akuzat.): eius metu =  iz strahu nanj (= iz strahu pred njim).
— 3  Esse  z dvojnim dativom v pomenu slovenskega: biti—, služiti komu v
(za) kaj, zaznamuje namen ali učinek; prim. lat. slovn. § 226.!

Wiesthaler, Vadbe I.

34

premnoge izmed njih škodujejo duši in telesu človeškemu. 10. Največja
(— najvišja) je bila veljava Agamemnova in Ahilova v grškem vojstvu;
slava njiju junaštva je bila izvenredna (= posebna).

LIV.

Reki.

1. Fortes adiuvat ipse deus. 2. Opera dei videmus, eum ipsum
non videmus. 3. Imago dei eadem est et in te et in pauperrimo
homine. 4. Non omnia eidem deus dat. 5. Šibi ipsa virtus semper
est pulcherrima merces. 6. Omne animal se ipsum amat et curam
sul ipslus habet. 7. Non omnibus idem decOrum. 8. Non omnibus
hominibus eadem placent. 9. Non eaedem res omnibus sunt honestae
et turpes. 10. Senectus ipsa morbus. 11. Piger šibi ipse obstat.
12. Impium est istud: 1  ego ipse mihi proximus sum. 13. Eorundem
hominum studia variis temporibus non eadem sunt.

38.

1. Lenuhi so sami sebi nadležni. 2. Cvetlicam ni vedno ta ista
boja. 3. Vzrok te [tvoje] revščine je tvoja lenoba. 4. Čednost samo
bolj ljubimo ko slavo čednosti. 5. Jaz in ti sva v tej istej občini rojena.
6. Ta vzgled kreposti tvoje mi je v 1  veliko veselje. 7. Tem istim
ljudem niso vselej te iste navade. 8. Otroci teh istih staršev so si
včasi prav nepodobni. 9. Ta [tvoja] jeza nas ne straši  (pass.).
10. Moja sestra in njena prijateljica sta tistega dne rojeni. 11. Domo¬
vina nam je dražja nego mi samim sebi. 12. Državljani te iste države
so pokorni tem istim zakonom in gosposkam; njim so ta ista prava,
ta ista sodišča (= sodbe).

LV.

1. Beatus est is, qul sua sorte contentus est. 2. Eum omnes
amant, cuius 1  virtus omnibus utilis est. 3. Id optimum est, quod est
rectissimum. 4. Non pauper est is, cui satis est, quod habet. 5. Ea
est iucundissima amicitia, quam similitudo morum adiuvat. 6. lura
paria debent esse ehrum, qui sunt cives in eadem re puhlica. 7. Quibus
leges et iura communia sunt, hi sunt cives eiusdem civitatis. 8. Flores,
qu0rum odor est suavissimus, sunt rosae et violae. 9. Sunt animalia,
quae oculis non videmus. 10. Ferrum, ex quo utilissima instrumenta
paramus, auro vilius est. 11. Dianae Ephesiae templum eadem nocte
deflagravit, qua Alexander Magnus, rex Macedonum, natus est. 12. Lau-
damus  etiam ea, 2  quae 2  optimis proxima sunt. 13. Mors, quacum

LIV. 1  Dostavi: verbum  ali dictum  (beseda)!

38. ‘Gl. LIH 3 !

LV. 1  Relativni zaimki se vjemajo v spolu in številu z imenom, na
katero se nanašajo, sklon pa jim določuje njihov predikat. — 2  Gl. XXVII *!

35

somnus magnam similitudinem habet, non est terribilis ils, qul vitiis
liberi sunt. 14. Innumerabiles sunt gentes, quibuscum Romani dimi-
caverunt.

LVI.

Kquus et asinus.

Asinus sarcinis onustus equum oravit: Leva me, quem sarcinae
nimis gravant, oneris parte! Sed equus superbus comiti auxilium
suum recusavit. Non multo post asinus labore defatigatus in via
animam efflavit. Tum is, qui eos agitabat, omnibus sarcinis, quas
asinus portaverat, et insuper pelle asini mortui equum oneravit.
Sero igitur hic, qul comiti auxilium recusaverat, superbiam suam
deploravit.

39.

1. Dober ni tisti, 1  ki je boljši od naj slabših. 2. Bog je [tisti],
kateremu vse 2  dolgujemo. 3. Mnogi to 1  grajajo, kar mi hvalimo.

4. Knjiga, ki jo (= katero) imaš v rokah, je tebi zelo koristna.

5. Ta ti je najboljši prijatelj, katerega pomoč ti je v nesreči gotova.

6. Cicerona, ki je bil državo rešil, so imenovali Rimljani očeta domo¬
vine. 7. Blažja (— lažja) je starost onih, katere mladina ljubi. 8. Naj¬
boljše so tiste države, katerih zakoni so najboljši. 9. Prav malo je
rek v tistih krajih, v katerih redkokedaj dežuje (—v katerih je dež
[plur.] redek). 10. Nič ni večno izmed tega, 2  kar 2  vidimo. 11. Čednost
ljubimo tudi v onem človeku, s katerim nam ni nič skupnega (= skupno).
12. Rimski narod je premagal skoro vse rodove, s katerimi se je bil
bojeval.

L VII.

Colloquium inter Albinam et Paullum.

Albinu s: Quis verus amicus est? Paullus: Qul in rebus
adversis te ruvat. — A.: Quae amicitia iucundissima est? P.: Quam
similitudo morum adiuvat. — A.: Quem virum bonum appellamus?
P.: Qul nemini nocet. — A.: Cuius vita vere beata est? P.: Eius,
qul sua sorte contentus et virtutis particeps est. — A.: Cui maximae
divitiae sunt? P.: Qul eas non desiderat. — A.-. Quod vitium cre-
berrimum est? P.: Animus ingratus. — A.: Quae vitia discipuli
maxime vitare debent? P.: Ignaviam et mendacium. — A.: Cui
mendax maxime nocet? P.: Šibi ipsi. — A.: Quid est pessimum
malum? P.: Bellum. — A.: Quid in bellis perniciosissimum est?
P.: Imperium plurium. — A.: Quas civitates optimas appellas?

39. 1  Ta, tisti pred relativnim zaimkom se Jatini navadno z is, ea, id;
včasi se pa tudi ne preloži. — 2  V lat. plural! Prim. XXVII 1 !

36

P.: Quarum leges optimae sunt. — A.: Quibus magistratibus cives
libenter parent? P.: Quorum imperia iusta sunt. — A.: Qui vir fuit
Socrates? P.: Omnium Graecorum sapientissimus. — A.: Tarquinius
Priscus et Tarquinius Superbus reges Romanorum erant. Utrius
farna melior est? Utri Romani maibrem fldem praestabant? P.: Tar-
quinii Prisci farna melior est eumque Romani magis amabant. —
A.: Qualis est animus? P.: Ignoro.

40.

Pavel: Kateri človek je bogu najpodobniši? Albin: Najboljši,
— P.: Katera zmaga je najtežja ? A.: Samega sebe premagati. —
P.: Katera napaka je najsramotniša ? A.: Laz. — P.: Kaj je dobro
in kaj je slabo ? A.: Le to je dobro, kar je častno, in le to je slabo,
kar je sramotno. — P.: Kateri ljudje so v resnici (— resnično) hrabri?
A.; Tisti, ki so sami (— same) sebe premagali. — P.: Katero deželo
moramo najbolj ljubiti? A.: Domovino. — P.: Kaj je domovini naj-
nevarniše? A.: Nesloga državljanov. — P.: Komu je smrt najpodob-
nišd? a A.: Spanju. — P.: Katerim ljudem dolgujemo največje dobrote?
A.: Staršem in učiteljem. — P.: Po katerih rečeh najbolj prekašamo
živali? A.: Po pameti in govoru. — P.: V katerem letnem (= leta)
času so noči najdaljše, dnevi najkrajši ? A.: Po zimi. — P.: Katerih
narodov dejanja so se že v starih časih najbolj slavila? A.: Dejanja
Atencev in Rimljanov. ■— P.: Ciceron in Demosten sta najizvrstniša
govornika starodavnosti. Katerega [od obeh] slava je večja? A.: De-
mostenova.

LVIII.

Reki.

1. QuO quis modestior, e<5 magis omnibus placet. 2. Corpus quasi
receptaculum aliquod animi est. 3. In surama miseria tamen aliqua
spes liominum animos confirmat. 4. Quaeque lex aut iubet aliquid
aut vetat. 5. Malum nullum sine aliquo bono est. 6. Optimus quisque 1
deo simillimus est. 7. Suae quisque 1  fortunae faber. 8. Vultus sermo
quidam tacitus mentis est. 9. Quaedam 2  cum bestiis homini com-
munia sunt. 10. Omnes homines quibusdam vitiis et virtutibus prae-
diti sunt. 11. Ex vitio alius sapiens emendat suum. 12. Qui alteri
insidias parat, saepe šibi ipse maxime nocet. 13. Cui placet alterius,
ei sua nimirum odio 8  est sors. 14. Non unius tantum urbis, sed
totius huius mundi cives sumus. 15. Non šibi soli natus est homo,
sed patriae, parentibus, amicis. 16. Nuli! homini perpetuum bonum est.
17.  In 4  neminem avari boni sunt, in se pessimi. 18. Non est ullum 6

LVIII. 1  Quisque  se adjektivom v superlativu in zaimkoma suus' 1  pa sul,
šibi, se  zapostavlja. — 2  Gl. XXVII'! — »G1.LIII’! — 'In  tukaj =proti,
do. — 5  V slovenščinrzanikan zaimek!

37

certius amicitiae vinculum quam consensus et. soeietas consiliOrum
et voluntatum. 19. Duae sunt ratibnes vitae: altera virtutis, altera
vitiorum; utrlusque rationis initium in iuventute est.

LIX.

Duae perae.

Deus homini duas peras donavit. Harum alteram suis vitiis
refertam in umeriš post se habet, alteram, in qua aliorum hominum
vitia sunt, ante se. Quare sua vitia raro videt et clementer iudicat,
alterlus (vitia) acriter spectat et libenter vituperat.

41.

1.  Če je kaj veljave v meni, dolgujem [jo] svojim sodržavljanom.

2.  Tudi v najboljšem človeku je kaka napaka. 3. So neke živali, v
katerih je nekaj človeški pameti podobnega (— podobno). 4. Vsak
svoje  (neutr.) 1  hvali. 5. Nobenega človeka življenje ni 2  brez bolij.
6. Kreposti sami dolgujemo slavo. 7. Nobena životinja ni 2  drugi
[izmed dveh] jednaka. 8. Vsakdo ljubi sebe bolj ko druge. 9. Mnogo
je zverij (= mnoge so zveri), katerih hrana so živali druge vrste.

10. Navada nekaterih (= nekih) ljudij je, grajati vse: 1  dobro in slabo.

11. Rim je bil glavno mesto celega vladarstva rimskega. 12. Vsakdo je
pri  (in c. ablat.) svojem poslu skrbniši nego pri ptujem. 13. Cim
neumniši je kdo, tem ošabniši je. 14. V našem življenju so nekatera
(= neka) zla potrebna. 15. Izmed vseh narodov so bili jedini Grki
Rimljanom [v] duševnih krepostih kos. 16. Vsakega [izmed obeh]
narodov slava je večna: jeden si jo je pridobil z vojnami in zakoni,
drugi z umetnostimi in vedami.

LX.

1. Qualis nune est valetudo tua? 2. Tališ nune est, qualis erat
antea: neque melior neque peior. 3. Dei benignitas tanta est, quanta
eius est potenfia. 4. Quot et quanta beneficia civitas saepe uni prin¬
cipi debet! 5. Ouot 1  homines, tot 1  sententiae. 6. Quot napita, tot
sensus. 7. Qualis rex, tališ grex. 8. Qualis vir, tališ oratio. 9. Qualia
sunt opera, talia sunt praemia. 10. In manibus tot digitos habemus,
quot in pedibus.

41. 1  Gl. XXVII ‘ in LVIII 3 ! - 3  Gl. XLI 1 !

LX. > Gl. XLIX »1

38

42.

1. Kakršen gospod, tak hlapec. 2. Kakršni so v kateri državi
prvaki, taki so vsi državljani. 3. Star pregovor veli (= je): kolikor 1
hlapcev, toliko 1  sovražnikov [imaš]. 4. Nobenemu človeku ne dolgujete
tolikih dobrot, kolike staršem. 5. Nekateri mojih učencev so taki dečki,
kakršni so vsakemu učitelju ljubi. 6. Kolike so tvoje skrbi? 7. Tolike
so, kolikršne so bile prej: niti večje niti manjše niso.

LXI.

1. In corpore mortali tamquam in carcere animus immortalis
habitat. 2. Bestiae rationis et orationis expertes sunt. 3. Servitus
multarum gentium antiquitatis dura fait. 4. Latas Asiae paludes
ingens gruum multitudo frequentabat. 5. Viatoribus fessis etiam dura
cubilia grata sunt. 6. Consulibus Romanis magistratus reliqui obtem-
berabant. 7. Ne crastini quidem diei domini sumus. 8. Res maxime
necessariae fere vilissimae sunt. 9. Multa nos docet usus, magister
maxime egregius. 10. Miltiadis aetate domus civium Atheniensium
humillimae, templa deorum magnifica fuerunt. 11. In planitie Ma-
rathonia Miltiades eiusque parva manus ingentem Persarum exer-
citum superavit et fugavit. 12. Deus semper et ublque est nobiscum.
13. Milites nostri dextrum cornu hostium fugaverunt. 14. Ipsius
Nestoris vita brevissima est, si eam cum aeternitate comparamus.
15. Moreš servorum iidem fere sunt, qui dominorum. 16. Non eaedem
res omnibus placent. 17. Hannibal eiusque pater acerrimi hostes Ro-
manorum fuerunt. 18. Aquila, quam regem avium appellamus, altissime
volat. 19. Quibus rebus maxime superamus animalia? 20. Carthagi-
nienses in pugna ad Cannas quadraginta quinque milia quingentos
pedites et duo milia septingentos equites Romanos necaverunt.

21. Stulte, quid est sommls, gelidae nisi mortis imago?

22. In terra nummus rex est hoc tempore summus.

23. Non omne est aurum, quod splendet.

24. Quod nocet, saepe docet.

43.

/. Mnogi ljudje so pokorni zakonom [iz] strahu. 2. Po zimi je
doba, nočij daljša nego po leti. 3. Najstarejša vina so starcem najbolj
zdrava. 4. Zavist sodržavljanov škoduje velikrat najboljšim možem
in najizvrstnišm vojskovodjam. 5. Pluje nam, naše drugim bolj prija.

42. 1  Gl. XLIX 1  in prim. LX, 5. stavek!

39

6. Modri možje, nosijo vse svoje  (neutr.) seboj. 7. Živalim samim je
sloboda vedno jako ljuba. 8. Katere ljudi imenujete srečne? 9. Nobe¬
nega človeka življenje ni večno. 10. Učitelji ljubijo svoje učence; njih
blaginja jim je največje veselje. 11. Nekatere cvetlice, katerih vonj je
manj prijeten (— mil), nas razveseljujejo z lepimi bojami. 12. Na
obeh rokah je deset prstov. 13. Sest ali sedem ur je dosti za  (ad) spanje;
spanje dveh ali treh ur ni zadosti. 14. Koliko let je kraljeval Tul
Hostilij, tretji kralj rimski ? 32 (let). 15. Servija Tulija, šestega kralja
rimskega, je kruto usmrtil njegov zet Tarkvinij Ošabni v 44. letu
[njegovega] vladarstva.

44.

Ptice.

1. Kako različna so ptičja (= ptic) plemena! 2. Ptice so [si]
namreč zelo nepodobne ne le [po svoji] obliki, ampak tudi [po svoji]
čudi. 3. Velik del ptic nas razveseljuje s sladkim petjem; druge, katere
imenujemo roparske, so zelo škodljive (= škodujoče) ; mnoge pa, ki
so škodljivim živalim sovražne, so nam silno koristne. 4. Najlepšim
pticam prištevamo pava. 5. Njegova domovina je Azija. 6. Močvirne
ptice imajo jako vitke vratove in krake. 7. Katere ptice se odlikujejo
(= so odlične) po kaj ostrih čutih? 8. Lov  (plur.) [na] nekatere ptice
(genet.) je prav težaven.

Pomožnik esse  in njegove sestave.

LXII.

1. Sit tibi terra leviš! 1  2. Memores este, milites, pristinae vir-
tutis vestrae! 3. Judices custodes legam et iurum sunto! 4. Agri-
cultura apud incolas oppidorum in honore estb! 5. Oro et obsecro
vos, ut semper memores sltis fragilitatis humanae. 6. In rebus ad-
versis fortes esse debetis. 7. Laudamini, quia sorte vestra contenti
fuistis. 8. Beati essetis, si probi et prudentes fuissetis. 9. Brutus
civitatem Romanam, quae sub Tarquinil Superbi fuerat dominatione,
liberavit. 10. Discipuli mei mihi noti sunt: fuerint leves, fuerint mo-
biles, mali numquam fuerunt. 11. Si in hac vita boni fuerimus, post
mortem beati erimus. 12. Notum est, quanta fuerit 2  diligentia tua.
13. Multis poetis et artificibus in Italia fuisse utilissimum erat. 14. Res
futurae incertae sunt.

LXI1. ‘Nagrobni napis. — 2 Vodvisnih vprašanjih stoji v latinščini
vselej konjunktiv; slovenščini rabi zanj indikativ s členkom da ali brez
njega.

40

lxiii.

Haedus et lupus.

Lupus ante casam fuit. Haedus, qui forte in tecto casae stabat
et a lupo tutus erat, audaciae plenus: «Saeva bestia es, lupe», inquit;
«fur maximus fuistl et semper eris». El lupus: <Parve haede»,
inquit, «non tanta esset audacia tua, si in terra esses. Non tu, sed
tectum altum me increpitat.* — Etiam homines timidi audaciae
pleni erunt, si nullum periculum fuerit.

45.

1. Nismo taki, kakršni moramo biti. 2. Vzroki vojn naj bodo
vselej pravimi! 3. Hlapci, bodite pošteni in svojim gospodarjem zvesti!

4. Ti nisi bival nas pomneč; mi pa smo bili tebe vedno pomneči.

5. Mir bodi med nami, da bodemo (— smo j ljubi bogu in ljudem.

6. Vedno ne bodemo [tisti], ki smo in ki smo bili. 7. Romul, ki je bil
vedno med pastirji bil, je bil vendar prav hraber kralj. 8. Naj bolezen
ni bila pogubna; telesu je bila vendar zelo škodljiva. 9. Učenci bi bili
bolj učeni, ko bi bili bolj marljivi bili. 10. Ako bodete skromni bili,
bodete vsem všeč. 11. Zgodopiscem ni znano, koliko [da] je bilo 1  voj-
stvo Hanibalovo (— Hanibalu). 12. Da so bili (— bivšim biti) v bitvi,
je hrabrim vojakom prijetno. 13. Z duhom vidimo tudi bodoče reči.
14. Vojaki, ko bi bili bojazljivi bili, ne bili bi bili zmagavci; a ker
ste bili hrabri, je bila zmaga vaša.

LXIV.

1. Abesse a patria miserum est. 2. In multis bestiis inest audacia.
3. Adestote omnes animis, qui adestis corporibus! 4. Multi nune
absunt, qui olim aderant, et post nonnullos annos multi alii aberunt.

5. Si hominibus ratio et oratio deesset, animalibus simillimi essent.

6. Pecunia mihi saepe defuit, sed numquam mihi animus laetus
deerit. 7. Defuisti amico in calamitate; si adfuisses, amico bonus
animus non defuisset. 8. Amlcis in rebus adversis non deerimus.
9. Cicero bellis civilibus numquam interfuit. 10. Utinam nobis adfuisses!
11. Cur plures dies ab urbe afuisti, amice? 12. Alcibiadem inimici
absentem accusaverunt. 13. Dux exercitus nostri aberat; si adfuisset,
hostes vietores non essent. 14. Silentio tuo dolus subest. 15. Obes
nemini, prOdes omnibus! 16. Multis prodesse et multis profuisse

43. 'Gl. LXII 2 !

41

magna laus est. 17. Rei publicae Romanae consules praefugrunt.
18. Senes saepe tempera praesentia vituperant. 19. Mala exempla
nobis obsunt, bona nobis multum proderunt. 20. Ex pugna eirciter
CXXX milia hominum superfuerunt. 21. litinam belli periti duces
exercitui semper praeessent! 22. Stulta sunt ista verba: proderg iis,
qui mihi profuerint, obero iis, qui mihi offuerint.

LXV.

Viatores et asinus.

Dno viatores forte asinum errantem vident. Hune uterque
possidgre studet. Dum illi diu et aeriter de asino certant, asinus
ipse longe afuit. Huic illOrum discordia profuit, ipsis offuit.

46.

1. V Sokratu je bivala največja (= najvišja) modrost. 2. Cesto
so telesa učencev navzočna, duh  (plur.) [pa] je odsoten. 3. Pravi boli
nedostaja besed. 4. Pod tistimi tvojimi besedami tiči zavist. 5. Dober
mož je tisti, ki mnogim koristi, nikomur ne škodi. 6. Ciceron, naj¬
slavnejši govornik rimski, je vselej pomagal svojim prijateljem. 7. Ne¬
znano je, koliko časa [da] je bilo med Homerjem in Kristom (vmes).
8. Mnogi ljudje bi bili prav bedni, ako bi jim sodržavljani ne po¬
magali. 9. Ko bi bili [vi] v šoli bolj z duhom navzočni bili nego s
telesom, bivala bi sedaj v vas večja modrost. 10. Podobe odsotnih pri¬
jateljev so nam drage. 11. Navzoč (bivši) biti pri (—v) nevarnosti
prijatelja in mu ne pomagati (= pomogši biti) je sramotno. 12. Ha¬
nibal je po očetovi smrti načeloval vsem konjenikom. 13. Svojim so¬
državljanom v prid (bivši) biti je [znamenje] dobrega srca. 14. Po
hudem  (gravis) porazu ni preostalo nesrečnim meščanom nič drugega
(— drugo) razven orožja in ladij. 15. Malokateri tistih so preostali,
ki so se bili boja udeležili. 16. Ko bi bili stali izkušeni vodniki Per-
zijanom na čelu, ne bil bi njih poraz tako silen bil. 17. Sovražniki
nam dostikrat niso škodili, ampak (so) koristili. 18. Ko bi bil ti
drugim koristil, pomagali bi sedaj drugi tebi. 19. Kjer vzgledi niso
koristili, tudi besede ne bodo koristile. 20. Sedanjost (= sedanje) je
gotova, bodočnost (= bodoče) negotova.

LAVI.

1. Deo nihil obscurum esse potest. 2. Non omnia possumus
omnes. 3. Corpus necare potestis, animum non poteritis. 4. Ulixes
docet, quid possit patientia et prudentia. 5. Legum omnes setvi

3*

42

sumus, ut liberi esse posslmus. 6. Alcibiades Atheniensibus et prOd-
esse et obesse plurimum poterat. 7. Nemo potuit beatus esse sine
virtute. 8. Quis dei beneficia numerare posset? 9. Qui prodesse non
potuit, fortasse obesse poterit. 10. Obesse potuisse, sed non offuisse
laus est. 11. Utinam a culpa abesse potuisses! 12. Si Graeci con-
cordes fuissent, numquam eos Philippus, rex Macedonum, superare
potuisset. 13. Nulla re facilius conciliare benevolentiam multitudinis
possunt ii, qui rei publicae praesunt, quam abstinentia et continentia.

LXVII.

Lacedaemoniorum cenae condimenta.

Tyrannus quidam Lacedaemoniorum cenae adfuit et, quamquam
ieiunus erat, ius illud nigrum, quod cenae caput fuit, gusiare non
potuit. «Cur non cenas, amice», interrogat is, qui cenae praeerat.
««Non possum; cibus vester non est suavis.»» »Suavis esset, nisi
condimenta defuissent. => ««Quae condimenta desunt?» » «Labor, sudor,
cursus, fames, sitis; hae enim res Lacedaemoniorum cenae con¬
dimenta sunt.»

47.

1. Človek more človeku največ i koristiti i škoditi. 2. O da bi
mogli [mi] tako modri biti ko Sokrat! 3. Brez skrbnosti oblastnikov
država ne bi mogla  (coniunct. praes.) bivati (— biti). 4. Poštenjaki
smo, ako koristimo, komur moremo, [in] ne škodimo nikomur. 5. Res
hrabri so bili tisti, ki so mogli bedni biti. 6. Pravičnost brez pre¬
vidnosti bode mnogo premogla, previdnost brez pravičnosti ne bode
premogla nič. 7. Modri možje bodo mogli zadovoljni biti tudi v nesreči.
8. Dostikrat so škodili tisti, ki niso bili mogli koristiti. 9. Mnogi
bi bili srečniši, ko bi bili mogli brzdati svoje strasti. 10. Vsem smo
koristili, katerim smo mogli koristiti.

Prva konjugacija.

lxviii.

1. Deus tibi det, quod optas! 2. Corpus ornamus, ornSmus
etiam animum! 3. Curate, ut patriam semper ametis! 4. Ut ameris,
amabilis esto! 5. Obtemperemus medici praeceptis, ut sanemur!
6. Probos laudatote, improbos castigatote! 7. Cives cum civibus de
virtute certanto! 8. Nulla difficultate fatigamini, discipuli! 9. Nemo

43

laudator a nobis nisi bonus; omnes mali vituperantor! 10. Parva
scintilla magnas flammas excitare potest. 11. Ab aliis laudari melius
est quam a se ipso. 12. Numquam virtus Lacedaemoniorum satis
digne celebrari pote rit.

13. Quid magis est sax6 durum? quid mollius unda?
Dura tamen molli saxa cavantur aqua.

LXIX.

De Lacedaemoniorum legibus.

Inter severas Lacedaemoniorum leges multae sunt, quas lau-
dare non possumus. Aliae autem etiam a nobis probari debent,
nam eSrum auctoritas aeterna est. Ex his imprimis nonnullae de
puerorum disciplina leges commemorentur. Sunt autem hae: Senes
observa! Qui senes observat, etiam ab hominibus observatur. Adu-
lescens, qui senibus debitum honorem non det, 1  a nullo honoretur,
sed castigator! Numquam malo lucro occaecator, ne alii iniuriae te
incusent! Iracundia ne superamini, o adulescentes! Cupiditates do-
matote 1

48.

1.  Čas leči tudi najhujše boli. 2. Ljubimo domovino in borimo
se hrabro za njeno blaginjo! 3. Želimo, da nas v tej reci podpirate
(pass.). 4. Učenci naj ljubijo učitelje ne manj ko učenje  (plur.) samo!
5. Bog nam zapoveduje, da naj ljubimo vse ljudi, ne le prijateljev,
ampak tudi sovražnike. 6. Oprosti se smrtnega (= smrti) strahu!
7. Vsi nesrečniki naj bodo podpiram! 8. Otroci naj ljubijo svoje
starše; starše ljubiti bodi jim prvi zakon! 9. Hvaljen biti od nespamet-
nikov ni hvala; od hudobnih ljudij hvaljen biti [pa] je sramotno.

10. Ne 1  hvalite drugih, da bi bili sami od njih hvaljeni  (praes.)!

11. Starce naj mladeniči spoštujejo in časte  (pass.)! 12. Skrbite, da
vas hudobni ljudje ne bodo hvalili, dobri [pa] grajali  (pass., praes.)!

LXX.

1. Graeci et Romani mortuos cremabant, nos eos humamus.

2.  Vites apud Romanos propter magnitudinem inter arbores numera-
bantur. 3. Si fortiter pugnabitis, patriam servabitis. 4. Numerabuntur
sententiae, non ponderabuntur. 5. Multi aedificia et hortos statuis

LXIX. 1  Sloveni ta konjunktiv s sedanjikovim pogojnikom glag. izkazujem!

48. 1  N e pred imparativom in velevnim konjunktivom slove v latinščini
vselej: ne!

44

ornarent, nisi pecunia deesset. 6. Res publica, si optimi ei praeessent,
bene administraretur. 7. Romani bellabant non solum, ut liberi essent,
sed etiam ut imperarent. 8. Athenienses in campo Marathonio pugna-
verunt, ut Graeciae libertas servaretur. 9. Sanos lusciniae cantantes
delectant, aegrotos autem somnum desiderantes vexant. 10. Mican-
tibus stellis caelum nocturnum ornatur. 11. Ne cupidi sitis regnandi;
paucorum enim ingenia apta sunt ad regnandum. 12. Etiam occasio
peccandi vitator! 13. Tolerando, non plorando difficultates superabitis.
14. Amicitia virtute sola concilianda et conservanda est.

15. D6nec eris feh'x, multos numerabis amicos;

Tempora si fuerint nubila, solus eris.

LXXI.

Lupus et pastores.

Pastores aliquando ovem mactaverant et convivium parabant.
Eos lupus appropinqu3ns his verbis vituperavit: «Quantopere clama-
retis, si agnum ego lacerarem! At vos impune mactavistis ovem.»
Tum unus ex pastoribus: «Nos», inquit, «nostram ovem mactavimus,
non alienam.»

49.

/

1. Rimljani so ukraševali svetišča božja z deli grških umetnikov.
2. Pogostokrat je bilo to vzrok in začetek sreče, kar se je imenovalo
nesreča. 3. Cesto bodete grešili, ako ne bodete ugajali svetom modrih
mož. 4. V občih nadlogah se bodemo vselej s kako nado tolažili (= raz¬
veseljevali). 5. Ko bi lakomniki vladali, bili bi kmalu vsi državljani
reveži. 6. Vsi bi vas ljubili  (pass.), ko bi bili pošteni in pobožni.
7. Učitelji bi nas hvalili  (pass.), ko bi bili marljivi bili. 8. Zakon je
volja božja, dobro zapovedujoča, slabo prepovedujoča. 9. Blodečim
pokažimo pot! 10. Atenci so rešili slobodo Grecije, hrabro se boreči
na maratonskem polju. 11. Lažja je umetnost zapovedovanja nego
ugajanja. 12. Škodljive živali se morajo usmrtiti, ne mučiti (= so
usmrtiti se imajoče, ne mučiti se imajoče).

LXXII.

1. Coniurati anno ante Christum natum XLIV G. lulium Gae-
sarem necavSrunt. 2. Tu curam et angorem animi mei sermone et
consilio tuo levavistl. 3. Quia Cicero rem puhlicam servaverat, cives
eum patrem patriae appellaverunt. 4. Nisi amlcus Giceroni nefarium

45

coniuratOrum consilium indicavisset, ille patriam suam non serva-
visset. 5. Nemo hominum tam bonus fuit, ut numquam peccaverit.
6. Non erit excusatio peccati, si amlci causa peccaveris. 7. Si unum
castigaveris, centum emendabis. 8. Quis est, qui honorem aut sapien-
tiam sine labore paraverit? 1  9. Magnum dedecus est adversarium
non virtute, sed scelere superavisse. 10. Ut salutaveris, ita resalu-
taberis. 11. Si minus erravisset, minus notus esset Ulixes. 12. Erra-
visse minus turpe est quam in errore perseverare. 13. Qui aequam
mentem in rebus adversis servaverit, is vir fortis nominabitur. 14. Alios
in rebus adversis sublevavisse iucundius est quam aliOrum auxilium
desideravisse.

LXXIII.

JDe Pisone eiusque servo.

Piso, orator Romanus, servis suis ante omnia taciturnitatem
commendaverat. «Nihil», inquit, »commemorabitis, nihil narrabitis,
nisi ipse vos interrogavero!» Aliquando cum alios tum Clodium
quendam, amicum suum, ad cenam invilaverat. Hora cenae instabat.
Aderant ceteri omnes, solus Clodius exspectabatur. Cum de adventu
eius iam desperaretur, Piso servo, qui convivas invitabat: «Quid?»
inquit, «num forte Clodium non invitavistl?* ««InvitavI.»» «Cur
igitur non adest?« ««Quia invitatiOnem recusavit.*» Tum Piso-
«Cur id non statim nuntiavisti?» Servus respondet: «Quia id me
non interrogavistl?»

50.

1. Kipe hrabrih mož, ki so bili domovino oslobodili, smo ukrasili
z venci. 2. Kdo je tako dober, da bi bil vedno ugajal  (coniunct. perf.)
zakonom? 3. Ko je bil Ciceron domovino rešil, so ga imenovali so¬
državljani očeta domovine. 4. Znano nam je, v katerem letu [da] so
zarotniki usmrtili G. Julija Cezarja. 5. Kakor bodemo pozdravili,
tako se nam bo odzdravilo (— bodemo odzdravljani). 6. Ko bi bili
[vi] možje bili, bi se bili hrabro borili. 7. Ako si bodeš mnogo denarja
pridobil, štel bodeš mnogo prijateljev. 8. Toliko je bilo sovraštvo Ha¬
nibalovo [do] Rimljanov, da je je ohranil vse do svoje smrti. 9. Ako
bi bili [vij ugajali volji [svojih] učiteljev, ne bili bi od vseh grajani.

10. Kdor bo [prej] državo rešil, imenoval se bo dober državljan.

11. Nesrečnikom svojo pomoč odreči (= odrekši biti) je velika sramota.

12. Rešiti (— da je kdo rešil) državljana v boju je bila pri Rim¬
ljanih največja slava.

LXXII. 1  Sloveni ta konjunktiv perf. s pogojnikom preteklega časa!

46

LXX1V.

1. Graeci saepe theatra frequentabant ludos spectatum. 2. Vic-
toriae iucundae sunt nuntiatu; itaque nuntii victoriarum plerumque
properant nuntiatum. 3. Dolores praeteriti saepe non sunt iucundi
commemoratu. 4. Terra mutata non mutat hominis moreš. 5. Vulne-
ratum esse militi patriam amanti minus acerbum est quam fugatum
esse. 6. Ab hoste superatum esse non est maximum dedecus; se
ipsurn superavisse maxima et difficillima victoria est. 7. Melior et
tutior est certa pax quam sperata victoria. 8. Simulata amicitia non
diu manet. 9. Magna pars hominum est, quae navigatUra de tem-
pestate non cogitat. 10. Moreš suos emendaturum esse, sed non
emendavisse non est laus. 11. Multa [et] opulenta oppida a Romanis
expugnata sunt. 1  12. Prudentia non castlgat, quod peccatum sit, sed
ne peccetur. 13. Romani saepe superati erant ab Hannibale; sed
tandem Hannibal a Romanis superatus est. 1  14. Nisi Hannibal civium
suorum invidia debilitatus esset, Romanos fortasse superavisset.
15. Res publica in magnis periculis servabitur, si civium concordia
servata erit.

LXXV.

* Vestlgia terrent.»

Leo, qui senectute adeo debilitatus erat, ut victum šibi com-
parare non posset, morbum simulavit. Plurima eiusdem silvae ani-
malia adventabant aegrotum regem visitatum, sed omnia ab eo
devorata sunt. Ita cum iam magnus eorum numerus necatus esset,
etiam vulpes appropinquavit, pristino rapinarum socio dolorem
declaratura, et caute ante speluncam stans aegrotum salutavit. Inter-
rogata a leone eam devoraturo, cur non intraret: «Vestigia», inquit,
< terrent, quae omnia video adversus te spectantia, nulla retrorsum.
Dubitare igitur non possum, quin a te devoratae sint omnes bestiae,
quae speluncam intraverunt. Itaque non intrare melius mihi videtur.
Nam si čarne mea satiatus non eris, inurbanitatis tantum me incu-
sabis, si intraverO, dilacerabis.»

51.

1. Perzijani so se bližali z ogromnim rojstvom, da bi opustošili
(— pustošit) mesta in polja grška. 2. Mnoge reci so težke prenašati
(sup. na n), vendar se morajo prenašati (= so prenašati se imajoče).

LXX1\. 1  Indikativ perf. passivi n  zgodovinskih pripovedih (= perfectum
historicum)  sloveni s ploskvamperfektom. ako ne maraš pasivnega stavka
pretvoriti v aktiv!

47

3. Rimljani od Hanibala v beg zapojem vendar niso obupali. 4. Od
poštenih ljudij pohvaljen biti je največja hvala. 5. Od Grkov pre¬
magan je hitel Kserks v Azijo. 6. Vsem dobro zapovedovati hoteči
morajo od vseh ljubljeni biti. 7. Ladjati hoteti, pa ne misliti na  (de)
nevihto je [znamenje] lahkomiselnega človeka. 8. Zakaj so imenovali
(pass.) Rimljani Cicerona očeta domovine? 9. Nasičen lev ni škodljiv,
ranjen [pa] nevaren. 10. Malokateri izmed vas so staršem tako
ugajali, da niso [bili] nikdar kaznovani. 11. Rimljani so obdarovali
z ladijskim vencem one, ki so bili [kako] ladjo sovražnikov osvojili
(pass.). 12. Filip, oče Aleksandra Velikega, je [bil] usmrčen, ko se je
bližal gledišču, da bi gledal (■= gledat) igre. 13. Atenci so v državnem
imenu (= javno) hvalili one, ki so bili usmrčeni v bitkah. 14. Ko je
bila Troja od Grkov osvojena in razrušena, so odpluli Trojanci v
Italijo. 15. Ako se naše nravi poboljšajo, bodo se tudi naši časi hvalili.
16. Ko se je bil Rimljanom sporočil poraz pri Kanah, so sicer obža¬
lovali svojo usodo, [pa] vendar niso obupali.

LXXVI.

1. Deum esse apertum est. 2. Epicurus hominum animos im-
mortales esse negabat. 3. Amicitiam nisi inter bonos esse non posse
venim est. 4. Bias sapiens se omnia sna secum portare adfirmabat.
5. Lex antiqua mortuos in urbe humari vel cremari vetabat. 6. An-
tiquos cubantes cenavisse notum est. 7. Totum hunc mundum a
deo creaium esse non ignoramus. 8. Urbem Romam a Romalo
eiusque fratre Remo anno ante Christum natum DCCLIV aedificatam
esse scriptores Romani narrant. 9. Nos ex hac vita in aliam et
beatiorem migraturos esse speramus. 10. Opinio erat libertatem
Graeciae a Romanis revocatum Tri. 11. Hannibal iuravit se semper
cum Romanis bellaturum esse. 12. Omnes speramus patriam ex his
periculis mox servatum Irt.

52.

1. Neki modrijan je trdil, da sneg ni bel (— je zanikaval, da
je sneg bel). 2. Vemo, da more človek človeku največ i koristiti i
škoditi. 3. Gotovo je, da bog vlada  (pass.) celi ta svet. 4. Znano
je, da so se Kartaginci hudo in dolgo bojevali z Rimljani. 5. Rimski
pisatelji pripovedujejo, da je Romul usmrtil  (pass.) [svojega] brata
Rema. 6. Učitelji vedno upajo, da bodo učenci poboljšali svoje slabe
nravi. 7. Znano je, da je Sokrat prekosil  (pass.) v modrosti vse mod¬
rijane starodavnosti. 8. Leta 203. pred Kristovim rojstvom je Hanibal

48

pričakoval, da bo [njegov] brat premagal  (pass.) rimske vojske, ki so
mu bile napotne. 9. Bolnik upa, da ga bo zdravnik kmalu ozdravil
(pass.). 10. Mnenje je bilo, da se sovražniki ne bodo dolgo bojevali,
ampak da bodo kmalu v beg zapojeni.

LXXVII.

Aptum responsum.

Anno ante Christum natum CCCCLXXX Xerxem, regem Per-
sarum, cum ingenti exercitu Thermopylis appropinquavisse notum
est. Patriam tum defensabant imprimis Lacedaemonii, tam pauci
numero, ut hostes superbi eorum copias pro nihilo aestimarent.
lam prima pugna calidissimo anni tempore instabat. Tum unus ex
Persis in colloquio cum milite Lacedaemonio commemoravit: «Te-
lOrum sagittarumque nostrarum multitudine sol obscurabitur.* Lace-
daemonius autem: «In umbra igitur», inquit, «pugnabimus.»

Druga konjugacija.

LXXVIII.

1. Curate, ut valeatis! 2. Ipsa natura monet, ut legibus parea-
mus. 3. Nihil est, quod nautae in tempestate magis timeant quam
terram. 4. Romanis omnia maria omnesque terrae patebant. 5. liti¬
nam virorum fortium copiam haberetis! 6. Arbores, quae nune flo-
rent, autumno nobis fructus praebebunt. 7. Prodigus non habebit,
avarus non habet. 8. Cum maxime gaudebis, maxime timeas! 9. Mater
timidi flere non solet. 10. Secreto amicos admone, palam jlauda!
11. Blanda verba timetote! 12. Impius ne audeto placare doniš'iram
deorum! 13. Florentes arbores et prata virentia valde delectant oculos.
14. Ars tacendi difficilis est.

LXXIX.

Asinus et vulpes.

Asinus olim leOnis pellem šibi comparaverat, in qua latens
ceteras bestias terrebat. Vulpem quoque terrere temptavit, sed haec:
«Facies tua atrocissima*, inquit, «maximo mihi esset terrori, nisi
vox tua me doceret, qualis esses leo.»

53.

1. Mnogi ljudje so pokorni zakonom iz strahu. 2. Ne strah
[od] kazni, ampak ljubezen [do] boga odvračaj vas od greha (= gre-
šenja)! 3. V naj starejših časih morje ni bivalo odprto brodnikom.

49

4. O da bi narava sama odvračala vse ljudi od greha (= grešenja)!

5. Nikoli ne bodeš vsem ljudem ugajal. 6. Odgovori [na to], kar te
bom [prej] vprašal! 7. Učenci naj bodo učiteljem pokorni! 8. Vselej
ti prijaj, kar bogu prija! 9. Ciceron je [bil] ubit, ko je štel (— imel)
63 let. 10. Cvetoči vrti in zeleneča drevesa zelo razveseljujejo oči člo¬
veške. 11. Ako si pravičen, ne bodeš le nikomur škodil, ampak bodeš
tudi škodujoče odvračal. 12. Znano je, da je pogosto v najlepših cvet¬
licah skrit hud(oben) strup. 13. Vojskovodja je pred bitko opominjal
vojake, da naj se ne boje  (imperf.) sovražnikov. 14. Tudi z molčanjem
pogosto grešimo.

LXXX.

1.  Saepe ab armatis insularum incolis terra arcemini, nautae!

2.  Corpora a multis exercentur, ingenia a paucis. 3. Bene imperanti
bene paretur. 1  4. Modus adhibeatur in voluptatibus! 5. Leges breves
sunto, ut etiam ab imperltis memoria teneantur. 6. Apud populos
antlquos pueri usque ad septimum annum in cura matrum tene-
bantur. 7. Non movereris aliorum miseria, nisi ipse miser fuisses.
8. Bonus gaudebit, eum admonebitur. 9. Industria et parsimonia res
familiaris conservabitur et augebitur. 10. Si legibus non parebis,
poena coerceberis. 11. Et monere et moneri proprium est verae
amicitiae. 12. Exercere in bonis artibus, ut aliquando patriae prosis!
13. Admonetor libenter, vituperator patienter! 14. Animi et corporis
facultates semper exercentor! 15. Omnia vitia vitanda, omnes vir-
tutes exercendae sunt.

LXXXI.

De Athenžs antlquls.

Inter Graeciae regiones notninis gloria eminebat Attica, cuius
eaput Athenae erant. De hac urbe deos inter se certavisse narrant.
Certum est nullam umquam urbem tot poetas, tot oratores, tot
sapientes totque in omni virtutis genere insignes viros procreavisse.
Eius res bellicae tantae erant, ut Athenienses merito ab omnibus
Graecis in numero non solum fortissimorum, sed etiam belli peri-
tissimbrum haberentur. Pacis quoque artes ita exercebantur, ut
Athenae hac laude non minus quam belli gloria splenderent. Arx
ibi sive Acropolis erat, unde latus in mare prospectus patebat.
Adscensus ad eam per Propylaea fuit, splendidum Periclis opus.

LXXX. 1  Sloveni pasiv s 1. osebo plur. adlvi!

Wiesthaler, Vadbe I.

50

Cum ipsa urbe per longos muros coniunctus erat porlus Piraeus,
post bellum Persicum secundum anno ante Chr. natum CCCCLXXIX
a Themistocle munitus. Tutissima ibi statio navium erat.

54.

1. Po vzgledih se najbolje poučujemo. 2. Skrbite, da se vam mali
imetek pomnoži po varčnosti! 3. Oblastva morajo skrbeti, da  (ut) vsi
zakone izpolnjujejo  (pass.). 4. V Ciceronovi dobi so grški sužnji po¬
učevali in urili  (pass.) dečke imenitnih Rimljanov.  5. Mnogih bi ne
ganila  (pass.) beda drugih, ko bi ne bili sami bedni bili. 6. Poveljnik
je opominjal vojake, da naj jih ne straši  (pass., imperf.) napad
sovražnikov. 7. Hudobne ljudi bodo pekle (= grizle,  pass.) skrbi vse
do smrti. 8. Starši vas ne opominjajo  (pass.) vedno, učitelji vas ne
bodo vedno učili  (pass.). 9. [Dajte] se poučiti po vzgledih drugih!

10.  Pamet naj brzda  (pass.) strasti! 11. Vsak dan naj se uri spomin!

12.  Zabave nas ne smejo odvračati (—od zabav ne smemo odvračam
bivati) od opravil. 13. Dober človek običava odvračan bivati od krivice
po naravi, ne po kazni. 14. Dečki se [morajo] poučevati, da ne bodo
(praes.) neizobraženi.

LXXXII.

1. Herculem ne maxima quidem pericula terruerunt. 2. Qui
homines initio Africam habuerint, farna varia est. 3. Ne placuerim
malis; bonis non displicui. 4. lam primi homines agrieulturam ex-
ercuerant. 5. Tarquinius, ultimus rex Romanorum, moribus (suis)
cognomen Superbi meruerat. 6. Seipio deflevit fortunam urbis Car-
thaginis, quam ipse deleverat. 7. Nisi poenam timuissent, multi
legibus non paruissent. 8. Laudem meruissetis, si parentibus paruis-
setis. 9. Si modeste parueritis, merebitis, ut aliquando imperetis.

10. Si libri nostri vobis placuerint, curabitis, ut etiam alios delectent.

11. Praematuram Alexandri Magni mortem Macedones vehementer
deflevisse notum est. 12. Habuisse et nihil habere triste verbum est.

13. Principibus placuisse viris non ultima laus est.

14. Solamen miseris socios habuisse malorum.

LXXXIII.

Vulpes et led.

Vulpes primo leonis adspectu adeo horruit, ut metu paene
exanimaretur. Cum iterum ei obvia esset, etiam tum timuit, sed iam
minus quam antea. Tertium vero tam audax fuit, ut ipsa eum
appellaret.

51

55.

1. Vsi stari narodi so bili nekdaj kraljem pokorni. 2. Mraz te
noči je bil tolik, da je zelo škodil že cvetočim drevesom. 3. O svojih
rečeh ste bili dolgo molčali. 4. Zdravi bi bili [vi], ko bi se bili v vseh
rečeh držali zmernosti (— mere). 5. Ni dvojiti (— ne [sme] se dvojiti),
da  (quln) so lepe (= dobre) umetnosti najbolj cvele pri Grkih. 6. Ko
bi bili [vi] molčali, ne bili bi vas grajali  (pass.). 7. Redkokedaj je
škodilo, da je kdo molčal  (Infinlt. perf.). 8. Prijatelju škoditi  (infinit.
perf.) je sramotno. 9. Znano je, da je rimski vojskovodja Scipion raz¬
dejal Kartagino leta 146. pred Kr. rojstvom. 10. Nihče ne bode dobro
zapovedoval, ki ne bode [prej] dobro slušal. 11. [Tisti], ki bodo [prej]
drugim škodili, škodovali bodo najbolj sami sebi. 12. Naj si nam niste
bili vselej všeč; hudobni niste bili nikoli. 13. Ko bi bil [ti] molčal,
ne bil bi si škodil.

LXXXIV.

1. Scipio in Africam navigavit Carthaginem deletum. 2. Ex loco
edito Romanis hostium perturbatio facilis erat visu. 3. Hostes per-
territi facile superantur. 4. Duae urbes opulentissimae, Carthago et
Numantia, ab eodem Scipibne delbtae sunt. 5. Incredibile est, quan-
topere militum animi ducis oratibne moti sint. 6. Ab iniuria poenae
metu, non natura deterritus eras; prudens, non bonus fuisti. 7. Cum
urbs Troia deleta esset, omnes viae armis corporibusque completae
erant. 8. Si modum adhibuissbtis, non totiens moniti essetis. 9. Xerxem
primum in fuga, postremum in pugna vlsum esse notum est. 10. Is
summum imperium habebit, a quo omnes cupiditates coercitae erunt.
11. Nociturus aliis šibi ipsi nocet. 12. Omnibus placiturus multis dis-
plicet. 13. Dux noster se hostium impetum a patria facile prohibi-
turum esse sperabat. 14. Frustra exspectavi cupiditates a vobis
coercitum Irt; nune eas vobis imperare video.

56.

1. Kserks, kralj perzijanski, je hitel v Gredjo Atene s požarom
pokončat. 2. Strasti je pogosto težko brzdati (— strasti so p. težke
brzdati). 3. Bolje je slavo zaslužiti  (perf.) nego imeti ne zasluženo.
4. V mladosti posvarjenemu in pokaranemu biti [še] ni nikomur ško¬
dilo. 5. Ako bodete svoje nravi poboljšali, oprostili vas bodemo zaslužene
kazni. 6. Atencev ni prestrašilo  (pass.) silno vojstvo perzijansko.
7. Premda si bil posvarjen, se vendar nisi ognil te nevarnosti. 8. V

52

katerem letu [da] so Grki Trojo razdejali  (pass.), nam ni znano.
9. Perzijani bi bili Grke [v] pomorski bitvi premagali, ko bi jih ne
bila ovirala  (pass.) množica in velikost ladij. 10. Ako bodo vojaki
dobro izurjeni, bodo se mogli uspešno (— dobro) bojevati s sovražniki.
11. Hanibala, rimsko vladarstvo uničiti hotečega, so poklicali Karta-
ginci nazaj v domovino. 12. Meščani, ne upajte, 1  da bodete odvrnili
sovražnika od mesta, ako bodete nesložni! 13. Vojskovodja je pričakoval,
da bode njega  (ipse) govor ganil  (pass.) srca vojakov. 14. Naj si je
prvi pogled sovražnikov prestrašil  (pass.) naše vojake, vendar se jim
niso dali premagati (= niso [bili] od njih premagam).

LXXXV.

Fabula de cervb.

Cervus, qui in fonte imaginem suam viderat, cornua ramosa
laudabat, crurum autem nimia gracilitas valde ei displicebat. Tum
subito venatOres apparuerunt. Eorum adventu perterritus cervus
fugae se mandavit. Iamque pedum celeritate vitam servavisset, nisi
cornua ramOsa eius fugam per silvam densam prohibuissent. Cum
canes adessent eumque mordentes laccrarent, exclamavit: «Nunc
demum video, quam utilia mihi fuerint crura, quae vituperaveram,
et quam perniciOsa cornua, quae laudaveram.*

57.

Vojskovodja pred bitvijo.

Vojake, prestrašene [vzpričo] velikega števila  (ablat.) sovražnikov,
je vojskovodja opominjal s temi besedami: «Ne strašite se, vojaki,
množice  (ablat.) sovražnikov, ki brezbožno pustošijo cvetočo našo do¬
movino! Naj so oni močni po številu oborožencev (= oboroženih), mi
smo močni po [svoji] hrabrosti. Oni se bojujejo za plen, mi za domo¬
vino. Z nami je pravica, z nami je bog. Imejte pred očmi vzgled
naših očetov, ki so veliko večje čete ukrotili  (pass.)! Borite se hrabro,
vojaki! Ako bode napad sovražnikov z vašo hrabrostjo odbit (— od-
vrnjen) od našega mesta, ako bodo sovražniki sami ukročeni od vašega
orožja, bode naša domovina zopet cvela in slava vašega junaštva se
bo [po] množila.*

56. 1  Coniunctivus praesentis!  Zanikanega imperativa se Latinec
rad izogiblje.

53

Tretja konjugacija.

LXXXVI.

Reki.

1. Vivit post funera virtus. 2. Non scholae, sed vitae dišcimus.
3. Improba corrumpunt rectos consortia moreš. 4. Edimus, ut vivamus,
non vivimus, ut edamus. 5. Semper dicamus, quod verutn est, sed
ne dicamus omnia omnibus! 6. Si veritatem solarn coleremus, non
viveremus in tot 1  tantisgue 1  curis. 7. De futuris rebus difficilius est
dicere quam de praeteritis. 8. lustitiam colite et pietatem! 9. Malitiam
magis metuite quam mortem! 10. Quod debes, reddito! 11. Homini
mendaci ne verum quidem dicenti credimus. 12. Multa petentibus
desunt multa. 13. Homo probus neminem laedet. 14. Lacrimae non
minuent miseriam. 15. O dives, dives, non omni tempore vives!
16. Bene scribendo velociter scribere disces.

LXXXVII.

Fabulae.

1. Lupus et capra.

Lupus, cum capram in alta rupe ambulantem vidisset, monuit
eam, ut nudos montes relinqueret et potius in viride pratum de-
scenderet. Ei capra, quae intellegebat, quod eius consilium esset,
respondit: <Non tam stulta sum, ut dulcia salutaribus antepbnam.»

2. Vulpes et uva.

Vulpes esuriens aliquando in alta vite uvam maturam vidit.
Hanc summis viribus petebat. Cum nihilo minus eam carpere non
posset, vineam relinquens: «Non sumam istam«, inquit, «nondum
matura est.»

58.

1. Dočim poučujemo, se učimo. 2. S krivico zmanjšujemo svojo
veljavo. 3. Onim verujmo, ki so pametnejši od nas! 4. Prebivavci
starega Egipta so častili mnoge živali po božje (= v številu bogov).
5. Ko bi se pridno učil, hvalili bi te starši in učitelji. 6. Ničesar bi
se [vi] ne bali, ko bi ne bili kazni zaslužili. 7. Vselej bodem govoril

LXXXVI. 1  Sloveni: «v tako mnogih in tako velikih skrbeh!

54

resnico (= resnično), toda ne bodem povedal vsega vsem. 8. Vsakega
poštenega človeka [dolžnost] je vrniti, kar dolguje. 9. Otroci, spoštujte
[svoje] starše! 10. Dečki naj se mnogega uče, toda malo govore!

11. Kdo bi verjel lažnikom, dasi resnico (— resnično) govorečim!

12. Dokler bodemo upali, bodemo živeli. 13. Nasprotniki so zatožili
Sokrata, češ, da mladino pohujšuje  (imperf.). 14. Mladost je doba
učenja.

LXXXVIII.

Reki.

1. Etiam sine magistro vitia discuntur. 1  2. Id tantum ematur,
quod necessarium est! 3. Defenderis ab amicis, si eos defendis,
4. Purae manus ad caelum tollantur! 5. Nimia securitate homines
saepe in periculum ducuntur. 6. Memoria minueretur, nisi cotidie
exerceretur. 7. Morte ab omnibus curis solvemur. 8. Regere a me-
lioribus et prudentioribus! 9. Poetae leguntor et ediscuntor! 2  10. Ex
malis minima eliguntor! 11. Nemo alios regere poterit, nisi qui ipse
regi potest. 12. Turpe est vinci a pari, turpius ab humiliore. 13. Libri
non solum eml, sed etiam legi debent. 14. Pax armis est comparanda,
non auro emenda.

LXXXIX.

De asino blandb.

Canis a domino suo adeo diligebatur, ut cotidie de eius mensa
aleretur. Id invidiam excitabat asini. «Canis ille inutilis*, inquit,
«valde diligitur a domino, cum ego contemnar, quamquam maximam
semper illi utilitatem praebeo. Adulator sane callidus canis est.
Si easdem, quas ille, ego adhibuero blanditias, eo magis diligar, quo
illo utilior sum.» Haec cum secum reputaret, dominus intravit.
Rudens statim asinus intrantem salutat, turbulente in collum eius
escendit, faciem lambit. Iratus dominus servos convocat. Ab his
asinus saxis et baculis mulcatus repellitur.

59.

1. Spomin se slabi, ako ga vsak dan ne uriš  (coniunct.). 2. Pes¬
niki so nam tako prijetni (— sladki), da je pridno beremo in se jih
učimo celo na izust  (pass.). 3. Dva konzula sta ravnala  (pass.) rimsko
državo. 4. Ako bi se vas mnogi bali, bi vas malokateri ljubili  (pass.).

I.XXXVIII. 1  Sloveni pasiv s 1. osebo plur. netim! — 2  Sloveni pasiv z
aktivnim velevnikom v 1. osebi plur.!

55

5. Nikdar se ne bode zmagala nevarnost brez nevarnosti. 6. Ako se
[daš] sedaj dobro ravnati, bodeš nekdaj ljubljen. 7. Komaj se da
(=■ more) povedati, koliko in kako velikim (— kolikim) nevarnostim
[da] je človeško življenje nastavljeno. 8. Spoznavamo, da vodi  (pass.)
prevelika drznost ljudi v nevarnost. 9. Napake naj se zaničujejo, ne
ljudje sami! 10. Izmed dobrega naj se vselej izvoli najbolje! 11. Do¬
movina se [mora] z orožjem braniti. 12. Včasi je žaljen biti castneje
nego žaliti.

XC.

1. Paucas fabulas legistis; mox plures vobis narrabuntur. 2. In
pugna Marathonia innumerabiles Persae ceciderunt. 3. Hieme multas
arbores in silvis nostris cecidimus. 4. Fefellistl homines; deum non
falles. 5. Špes nostra occidit. 6. Discipulis, qui non paruerant, ma¬
gister gravem poenam constituit. 7. Livius narrat, quam multa bella
Romulus felicissime cum finitimis populiš gesserit. 8. Incredibile fere
est, quot libros nonnulli viri docti scripserint. 9. Alexander Magnus
militibus omnes Asiae opes promlserat. 10. Catilina ingentem nu-
merutn hominum nefariorum collegerat. 11. Cum Graeci arma non
tradidissent, Persae duces eorum per dolum occiderunt. 12. Cum in
bello pater cecidisset, filius eius regnum occupavit. 13. Si curas
vestras minueritis, feliciores eritis. 14. Imperlti manebunt, qui in
pueritia nihil didieerint. 15. Lacedaemoniis turpe erat scutum in
proelio reliquisse. 16. Se ipsum vicisse maxima victoria est.

XCI.

Colloquium inter Albinam et Pa/ullam.

Paullus: Vade mecum, Albine! Alblnus: Quo tandem? —
P.: In hortum; satis iam legimus et scripsimus, ludamus etiam!
A.: Ego pensum meum prius absolvam. — P.: Nondum absolvisti?
A.: Nondum omnia. Tu iam omnia didicistl et scripsistl, quae ma¬
gister nobis mandavit? ■— P.: Non omnia. A.: Ergo nondum licet
ludere. — P.: Cur non liceat? Reliqua discam et scribam, cum
luserimus. A.: Sed praestat prius discere, deinde ludere. — P.: Quae
est ista morositas? Nune tempestas serena est, itaque nune est
ludendum. A.: lucundius sane esset ludere, sed non honestum;
semper enim officium anteponendum est voluptati. — P.: Recte
mones, amlce; itaque una ediscemus. Deinde, si omnia edidicerimus,
statim ad ludum properabimus. A.: Laudo mutatum tuum consilium;
multo enim iucundius postea ludemus, cum absolverimus, quae
magister nobis praeseripserat.

56

60.

1. Neki modrijan je rekel, da je voda začetek vseh rečij. 2. Brali
smo že nekatere bajke, katere so nam sporočili grški pesniki. 3. Skoro
neverjetno je, kako velike reči [da] so zvršili Grki z majhnimi četami.
4. Komu je neznano, kako zelo [da] je ljubil Sokrat [svojega] učenca
Alcibiada? 5. Ker (k) nam že dolgo niste bili nič pisali, smo vprašali
prijatelje, zakaj [da] molčite. 6. O da bi bili tudi [pre]brali vse knjige,
katere ste bili kupili! 7. Ko bi bil onemu lažnivemu človeku manj
verjel, ne bil bi te ukanil. 8. Smrti se ne bodo bali [tisti], ki bodo
[prej] pošteno živeli. 9. Ako si bodemo nabrali obilico dobrih naukov,
bodemo zelo koristili svojim sodržavljanom. 10. Učitelj nam je povedal,
da je spisal Ciceron tri knjige o dolžnostih. 11. Vidim, da pesnikove
misli niste dovolj razumeli. 12. Pri Termopilah je palo 300 Lacede-
moncev s svojim kraljem, [potem] ko so bili velik broj sovražnikov
pobili.

XCII.

Reki.

1. Littera scripta manet. 2. Vae victis! 3. Nihil valent amieitiae
utilitatis causa iunctae. 4. Sperne voluptates; nocet empta dolOre
voluptas. 5. Multorum aures veritati clausae sunt. 6. Quis tam per-
fectus est, ut virtus ab eo numquam neglecta sit? 7. Ab amico in
periculo destitutum esse acerbum est. 8. Reprehendendi sunt alios
laesuri. 9. Quae sata erunt, ea metentur. 10. Flos nisi carptus erit,
mox cadet ipse. 11. Ab humilioribus victum esse beneficiis non est
iucundum. 12. Plurimae res faciliores sunt dictu quam gestu.

XCIII.

1. A Livio res gestae populi Romani libris CXLII conscriptae
sunt. 2. Idem rerum gestarum scriptor tradit anno ante Chr. n. CCLX
classem Carthaginiensium a Romanis victam (esse) et tria milia
hostium caesa esse. 3. Seipio cum exercitu in Africam missus est
Carthaginem dirutum. 4. Catillna bellum cum patria gesturus urbem
Romam rellquit. 5. Themistocles, cuius consilio Persae pugna Sala-
minia victi erant, a civibus suis absens proditionis damnatus est
6. Nisi a Corinthiis legati Romani laesi essent, Mummius Gorinthum
claram non diruisset. 7. Salus publica in civium virtute posita est.
8. Hannibal patri iurare debuit se numquam odium in Romanos
depositurum esse. 9. Legati Gaesari nuntiaverunt milites numquam
eum destituturos esse. 10. Opinio erat libertatem Graeciae a Romanis

51

restitutum in. 11. Cum Xerxes ingentem exercitum in Graeciam
duxisset, Thermopylae defensae sunt a CCC Lacedaemoniis, qui
omnes fortiter pro patria pugnantes ceciderunt. 12. Nisi omnes La-
cedaemonii ibi cecidissent, Athenae vix a Xerxe incensae essent.

13. Mardonius, qui a Xerxe dux Persarum in Graecia relictus erat,
anno ante Chr. n. CCCCLXXIX cum CC milibus peditum et XX mi-
libus equitum a Graecis apud Plataeas victus est.

61.

1. Prezirani možje so bili pogosto najboljši. 2. Hanibala so Kar-
taginci nazaj poklicali  (pass.) domovino branit. 3. Mnoge reči so lažje
umeti ko [do]povedati. 4. V nesreči od prijatelja [nezvesto] zapuščenemu
biti je bridko. 5. Že mnoge, ki so bili zmagali sovražnika, zmagale
so  (pass.) strasti. 6. Kdo ne ve, kdo [da] je razrušil  (pass.) slavni
Korint? 7. Prvi cesar rimski je popravil  (pass.) svetišča, ki so bila
razrušena v državljanskih vojnah. 8. Ne bili bi vas zaničevali  (pass.)
vsi sodržavljani, ko bi ne bili v nemar pustili  (pass.) zakonov. 9. V
katerem letu [da] se je Troja razrušila, nam ni znano. 10. Leta 396.
pred Kr. r. so poslali Lacedemonci vojstvo v Azijo vojno vojevat s
Perzijani. 11. Ako ne bode nihče od nas razžaljen, sami ne bodemo
od nikogar žaljeni. 12. Druge vladati hoteč vladaj najprej  (prlmum)
samega sebe! 13. Državljani upajo, da bodo odbili drznega sovražnika.

14. Pričakovali smo, da se bo vojna vojevala v naši domovini.

XCIV.

Reki.

1. Divide et impera! 2. Animo comprehendimus, qualis sit
animus. 3. Vitiis ne imponamus nomen virtutis! 4. Amicus certus in
re incerta cernitur. 5. Noscitur ex socio, qui non cognoscitur ex se.
6. Flectitur iratus voce rogante deus. 7. Improbi homines obsunt
communi saluti, quia ab iis corrumpuntur alii. 8. Nihil agendo ho¬
mines male agere discunt. 9. Bene qui latuit, bene vixit. 10. Nondum
omniurn dierum sol occidit. 11. Multum tibi proderit, si temporibus
cesseris. 12. Arcus nimium tentus rumpitur. 13. Parva scintilla con-
tempta saepe magnum excitavit incendium. 14. lucundi acti labores.

15. Studia litterarum numquam sine damno neglecta sunt.

16.  Dum datur, 6 pueri, discendi cdpia vobis,
Discite: non semper copia tališ erit.

4*

58

62.

Lev, osel in lisica.

Lev, osel in lisica so bili skupaj na lovu. Ko je bil že velik
plen zverij odgnan, je izvolil lev osla, da bi plen (= ga) razdelil.
Ta je razdelil ves plen v tri jednake dele, a lev ga je zgrabil in raz¬
trgal  (pass.). Nato je dal (-— naložil) lev posel deljenja lisici. Ta je
odmenila levu največji del, sebi sami pa ni pustila ničesar. Lev po¬
hvali smejoč se njeno razumnost ter jo vpraša, odkod [da] se je tega
naučila. «Onega nesreča*, odgovori lisica, <-me je poučila, kaj [da]
dolgujejo sužnji kraljem.*

Četrta konjugacija.

xcv.

1. Socrates, vir sapientissimus, dixit: Ego nihil scio praeter id,
quod nihil scio; sed multi homines id quoque nesciunt. 2. Causas
multarum rerum nescimus. 3. Per totam noctem procellae saeviebant;
tu dormiebas, sed ego eas audiebam. 4. Diligenter pastores ovilia
custodiant, ne lupus inter oves saeviat! 5. Tanta Lacedaemoniorum
fortitudo erat, ut urbem suam numquam munlrent. 6. Ad Socratem
multi adulescentes nobiles veniebant, ut eius sermones audlrent.
7. Cives boni semper patriae servient. 8. Veniet tempus mortis et
quidem celerius, quam putas. 9. Esurlre multis animalibus molestius
est quam sitire. 10. Leni dolorem amici! 11. Lex erat apud Romanos:
Hominem mortuum in urbe ne sepellto neve urito! 12. Canes fideles
domus hominum dormientium custodiunt. 13. Etiam severus iudex
modum adhibet in puniendo.

XCVI.

De murls lujnets.

Gum Xerxes ingentem exercitum contra Athenienses duceret,
omnes perterriti nesciebant, quo modo patriam defenderent. Nam
oraculum Apollinis imperavit, ut ligneis muris se munlrent. Gum
nemo sciret, quid deus imperavisset, solus Themistocles verba dei
intellexit et dixit: «Deus nobis imperat, ut navibus nos muniatnus.*
Athenienses praecepto Apollinis oboedientes classem comparaverunt
et hostem profligaverunt.

59

63.

1. Celo telo sluzi duši. 2. Sedaj vemo mnoge reci, katerih nekdaj
nismo vedeli. 3. Dobro spi, kdor ne ve, kako slabo [da] spi. 4. Ne
spite preveč, dečki; šest ali sedem ur spati je zadosti. 5. Več ljudij
bi dospelo do starosti, ko bi v mladosti bolj stregli svojemu zdravju.
6. Kserks, kralj perzijanski, je pobil starčke, ki so stražili grad
atenski. 7. Cas zlajša  (fut. I.) vse boli. 8. Kaj [da] premoreš, ne boš
vedel, ako [prej] ne poskusiš. 9. Nihče ne more vsem ustrezati in pri¬
jati. 10. Mladenič, slušaj starčev svet in mu bodi pokoren! 11. Bogu
služite, ne svojim strastim! 12. Vedočega poslušaj, nevedočega pouči!
13. Umetnost ugajanja je zelo težka.

XCVII.

Reki.

1. Tristitia animi bona spe lenitur. 2. Ne audiantur verba ho-
minum mendacium! 3. Nos ornnes nihil fere sclremus, nisi ab aliis
erudiremur. 4. Morte omnes dolores fmientur. 5. Mollire lacrimis
parentum! 6. Pauperes nutriuntor a divitibus! 7. Bene erudirl melius
est quam multas opes habere. 8. Magni dolores saepe tempore solo
molllri possunf. 9. Adulatoris sermo non audiendus, sed vitandus est.
10. lustitiae prima lex esto: Audiatur etiam altera pars! 11. Non
semper a parentibus tuis nutrieris et vestieris, o puer; proinde cura,
ut ipse te possis nutrlre! 12. Antea a parentibus custodiebaminl ab
omni periculo; nune vobis ipsis salus vestra custodienda est.

64.

1. Cas uteši  (pass.) tudi največje boli. 2. V šoli smo, da se iz-
obražamo [v] znanostih in umetelnostih  (ablat.). 3. Dečke plemenitih
Rimljanov so izobražali  (pass.) grški sužnji. 4. Atenci so želeli, da se
njih  (suus) mesto utrdi  (imperfect.). 5. Bil je zakon pri Rimljanih,
da naj se mrtveci ne pokopavajo  (ne c. imperf. coniunct.) v mestu.
6. Brezbožniki bodo kaznovani od boga. 7. Smrt ne bo končala živ¬
ljenja duše. 8. Kazniti se morate, ako grešite. 9. Od modrih mož iz¬
obraževanemu biti je [človeku] prijetno in koristno. 10. Hudobneže naj
oblastniki stražijo in opazujejo! 11. Bilje zakon pri Atencih: Tisti,
ki bodo v vojni pali  (fut. II.) za domovino, naj se pokopljejo o državnih
troskih (~ javno)! 12. Duh  (plur.) dečkov se [mora] izobražati.

60

XCVIII.

Reki.

1.  Felix est, qui verum amicum invenit. 2. Qui serius advenit,
omnlno non advenit. 3. Nullus dolov tantus fuit, ut eum temporis
longinquitas non lenlverit. 4. Vesperi commemorate, quid interdiu
cogitaveritis, dixeritis, audlveritis. 5. Nos omnes nihil fere sclremus,
nisi alios audlvissemus. 6. Ne iudex accusatum condemnato, prius-
quam eum audiverit! 7. Si pecuniae magis serviveritis quam virtuti,
aliquando magnum dolorem sentietis. 8. Nemo felix nominator, pri-
usquam vitam finlverit! 9. Dolores amlci solacio lenivisse iucundum
est. 10. Sano homini satis est septem horas dormivisse.

XCIX.

Scipid Naslca et Ennius.

Scipio Nasina ad Ennium poetam venerat, sed ancilla ei dixit
Ennium domi non esse. Naslca autem intellexit ancillam domini
iussu dixisse et illum intus esse. Paulo post, eum ad Nasicam venisset
Ennius et eum ab ostio quaereret, Nasica se domi non esse ex-
clamat. Tum Ennius: «Quid?» inquit, «ego non cognosco vocem
tuam?» Naslca autem: «Homo es impudens. Ego eum te quaererem,
ancillae tuae credidi te domi non esse, tu mihi non credis ipsi?»

65.

1. Po perzijanski vojni so Atenci utrdili svoje mesto. 2. Ko je
bil Temistoklej utrdil Atene z zidovjem, so se Lacedemonci bali atenske
vojne moči. 3. Temistoklej je pomnil vse, kar je bil slišal. 4. Tolika
je bila tvoja nemarnost, da so te učitelji kaznili. 5. Mnoge boli bodete
zlajšali, ako bodete [prej] končali vojno. 6. Cas, ki je utešil že mnoge
boli, utešil bode tudi tvojo bol. 7. Znano je, da je Demosten končal
[svoje] življenje s strupom. 8. Mnogi atenski mladeniči, ki so bili
skoro vsak dan poslušali Sokratove govore, so objokovali njegovo smrt.

9. Brali smo, da je Aleksander Veliki preveč stregel svojim strastim.

10. Kdo izmed vas ne ve, kako strogo [da] je Ciceron kaznil l. 63.
pred Kr. r. Katilino in njegove tovariše?

C.

1. Cicero Archimedis sepulerum vepribus vestltum invenit.

2.  Terra floribus, herbis, arboribus vestita est. 3. Incredibile est,
quantopere militum animi ducis eloquentia lenltl sint. 4. Ur.bs La-
cedaemoniorum non erat munlta muris, sed praesidium in fortibus

61

viris quaerebatur. 5. Si oppida Graeca melius munlta essent, facilius
PersSrum impetus impedltus esset. 6. Romulum et Remum a lupa
nutrltos esse scriptores antlqui narrant. 7. Immerito punitum esse
acerbum est. 8. Oppida vestra bene munlta erunt, si vos ipsi viri
fortes eritis. 9. Milites castra sua munlturi ab hostibus advenientibus
impedlti sunt. 10. Magistri exspectant vos legibus patriae semper
oboedlturos esse. 11. Adulescentes nobiles Romanorum in Graeciam
commeabant claros philosophos et oratores audltum. 12. Id libenter
credimus, quod iucundum est audltu. 13. Cives frustra speraverunt
ferocem ducis animum lacrimis et precibus puerorum et mulierum
mollitum Iri.

66.

1. Dobro končana dela so prijetna. 2. Po leti so poljane z raz¬
nimi cvetlicami pokrite. 3. Malokateri izmed vas so bili staršem tako
poslušni, da niso bili nikdar kaznovani, 4. Opravki so vas bili zadržali
(pass.); ta vzrok je utešil  (pass.) jezo očetovo. 5. Naše življenje bi bilo
manj prijetno, ko bi ne bilo iznajdenih toliko umetelnosti]. 6. Ne spite,
dokler [ni]so vaša dela končana  (fut. II.)! 7. Znano je, da se je kon¬
čala vojna Atencev z Lacedemonci l. 404. pred Kr. r. 8. Poveljnik je
poslal 500 vojakov grad utrjevat. 9. Kaj je tako prijetno slišati ko
govor modrega moža? 10. Ko so se Atene utrjevale, so poslali Lace¬
demonci poslance (k) Atencem, ki naj bi jih zadrževali (= jih za¬
drževati hoteče). 11. Brezbožniki, vedite  (imperat. II.), da bodete utešili
jezo božjo, ako poboljšate  (fut. II.) svoje nravi! 12. Pričakujte, da bodete
kaznovani, ako grešite  -.fut. II.)!

CI.

I)e grato mure.

Circa leOnem dormientem mures ludebant. Cum unus ex iis
dormientis caput forte offendisset, leo ex somno excitatus eum com-
prehendit et certe vitam muris audacis finivisset, nisi ira eius multis
precibus bestiolae miserae lenita esset. Paulo post venatoris laqueis
leo irretitus est. Cum frustra ex laqueis se expedire temptavissetj
rugiebat. Procul eum audivit mus celeriterque advenit. Cum irretltum
vidisset eum, cui vitam libertatemque debebat, grato animo ad laqueos
arrepsit et eos corrosit. Ita leo ex summo periculo expedltus est.
■— Saepe iam homines infirmissimos potentibus profuisse sclto!

62

67.

Kragulj in miš.

Slučajno vzankan kragulj je poprosil miš, da bi ga  (ipse) iz
zank izbavila. Ganjena od njegovih prošenj je miš zanke razgrizla.
Kragulj pa, izbavljen iz smrtne (= smrti) nevarnosti, je zgrabil miš
in [j°] požrl.

Verba deponentia.

Prva konjugacija.

CII.

1. Imitemur exempla bonorum! 2. Si exempla bona semper
imitareminl, meliOres et sapientiores essetis. 3. Sapientes viri num-
quam divitiis gloriabuntur. 4. Homines magis nova quam magna
mirarl solent. 5. Cunctantem hortare! 6. Consolator miseros! 7. Dux
partem equitum ad casfra hostium misit speculatum, quantus eorum
numerus esset. 8. Deinde milites hortatus, ut fortiter pugnarent,
hostes invasit. 9. Eloquentiam tuam semper admirali sumus. 10. No-
tum est, cur Romani Hannibali insidiati sint. 11. Non laetati essetis,
si haec pericula vobis minata essent, in quibus nos versabamur.

12. Romani omnes gentes, quae adversari conatae erant, superaverunt.

13. Non semper, qui orationem bonorum imitatus erit, facinora
quoque eorum imitabitur. 14. Deum precaturi caelum contemplamur.
15. Te voluntati patris adversatum esse non čredo. 16. Deus colendus
et venerandus est.

CIII.

Puer mendaoc.

Puer, custos ovium, aliquando auxilium agricolarum imploravit,
quasi lupus ovibus insidiaretur. Agricolae celeriter advolaverunt, sed
lupum non conspicati sunt. Hac re puer valde laetatus homines
saepius inani tumultu frustratus est. Tandem re vera lupus apparuit.
Tum puero lamentanti et auxilium imploranti nemo fidem habuit.
Ita lupus oves invasit et denique puerum ipsum dilaceravit.

68.

1. Mnogi ljudje se ponašajo celo s svojimi napakami. 2. Posne¬
majte hrabra dejanja svojih očetov! 3. Aleksander Včliki je občudoval
in posnemal Ahila. 4. Kaj bi človeka v nesreči tolažilo, ko bi ne bilo

63

nobene nade  (norninat.)? 5. Nesrečnik se bo tolažil z nado boljših
časov. 6. Ne morem [ti] povedati, kako zelo [da] sem te občudoval
(perf.). 7. Herkul je ubil mnoge brezbožnike, ki so bili popotnike zale¬
zovali. 8. Ko je bil poveljnik ohrabril naše vojake, so pogumno napadli
sovražnike. 9. Prijetno mi je pogosto gibati se med zvestimi prijatelji.

10. Znano nam je, da so mnogi narodi častili živali [po božje].

11. So napake, posnemajoče čednosti. 12. Nesrečniki se [morajo] tolažiti.

Druga konjugacija.

CIV.

1.  Deus nos tuetur et semper tuebitur. 2. ludices, misereamini
mei, miserrimi hominis! 3. Multi, qui aliis felicissimi videbantur,
šibi ipsis visi non sunt. 4. Omnes tui misereremur, si peccatum
tuum fatereris. 5. Numquam verebimur peccata nostra fateri. 6. Cae-
lum intuentes confitebimini: magna est dei potentia! 7. Athenienses
Miltiadem de re publica optime meritum accusaverunt et condemna-
verunt. 8. Caesar Aeduis, qui de populo Romano bene meriti erant,
auxilium contra Helvetios pollicitus est. 9. Utinam miserorum semper
miseriti essetis! 10. Verum fatemini; id si fassi eritis, culpa libera-
bimini. 11. Verentor pueri senes! 12. Catilinam sociis suis maria et
montes pollicitum esse notum est. 13. Alios tutaturus etiam te ipsum
tuere! 14. Amicitiae summa fide tuendae sunt.

CV.

Cyrus.

Cyrus, quem pueri regem elegerant, nobilis cuiusdam viri filium
punivit, quia ei non paruerat, sed adversatus erat. Pater pueri
puniti regi rem nuntiavit precans, ut Gyrum castigaret. Rex Astyages
Cyrum ad se vocavit atque hortatus est, ne culpam suam fateri
vereretur. Hic autem libere: «Pueri me>, inquit, «regem elegerunt
et fidem mihi polliciti sunt. Ceteri omnes me ut regem verebantur
imperioque meo parebant, ille autem adversabatur; itaque poenam
meritus est.»

69.

1. Meni se zdi vselej smrt onih bridka, ki snujejo kaj velikega.

2.  Mladeniči lacedemonski so najbolj spoštovali starce. 3. Poglejte nebo
in bojte se mogočnosti božje! 4. Ko bi nam obetali lažnivi ljudje morja

64

in hribe zlata, ne verovali bi jim. 5. Svoje zmote priznati ni sramotno.
6. Pridobivši si mnogo zaslug za državo je moral Ciceron domovino
zapustiti. 7. Ako se svojih grehov izpovemo  (fut. II.), usmilil se nas bo
bog. 8. Kaj si svojim tovarišem obljubil? 9. Spoštovali ste starše; zato
vas bode tudi bog varoval. 10. Branili smo državo v najvecjih nevar¬
nostih, kakor smo bili obljubili. 11. Izpovejte se svojih grehov, da se
vas bog usmili! 12. Komu je neznano, kaj [da] je Katilina obljubil
svojim tovarišem? 13. O kralj, usmili se mene, usmili se mojih staršev!
14. Slavno je pridobiti  (perf.) si za domovino mnogih zaslug. 15. Po
izpovedbi (— izpovedanju) se krivda zmanjša.

Tretja konjugacija.

C VI.

1. Quod sentimus, loquamur; quod loquimur, sentiamus! 2. Die
certo anni apud Romanos domini cum servis vescebantur. 3. Rem
tene, verba sequentur! 4. Audi multa, loquere pauca! 5. Magistratus
sunt leges loquentes. 6. Homines optant, ut adipiscant.ur senectutem,
eandem accusant adepti. 7. Antlquus quidam scriptor questus est,
quod fortius multi pro patriae libertate loquerentur quam pugnarent.
8. Numquam obliviscitor, quanta bona a deo nanctus sis! 9. Cum
Pompeius ex Asia reverteretur, Caesar iam in Galliam profectus
erat. 10. Si officio functus esses, bene dormivisses. 11. Victoria ne-
minem clementius usum esse quam Caesarem notum est. 12. Qui
virtutem adeptus erit, a nobis diligetur. 13. Vita defuncturi animam
deo commendemus! 14. Scriptum est aliquando lunam et stellas de
caelo lapsuras esse. 15. Ulturus aliquam iniuriam sequere aureum
illud praeceptum: oblivisci melius est quam ulciscl! 16. Iniuriam
vestram obliviscendo uiti sumus.

C VIL

Kquus et asinus.

Asinus aliquando, cum gravi labore functus esset, fortunam
suarn querebatur et ita seeum locutus est: »Utinam equus essem!
Ule nihil agit et omnibus commodis vitae utitur; ego ad laborandum
tantum natus rebus maxime necessariis egeo.» Cum autem paulo
post equus in bello vulneratus lapsus esset et animam efflavisset,
asinus sortem eius querebatur et suam laudabat.

65

70.

1. Zlobni ljudje govorijo o drugih slabo; zakaj dobro govoriti
ne znajo.' 2. Vsi ljudje naj svoje dolžnosti izpolnjujejo! 3. Učitelji so
se pritoževali o tvoji lenobi. 4. Nase življenje bi ne bilo kratko, ko bi
je prav uživali (= rabili). 5. Brez napake se nihče ne rodi in se
ne bode rodil. 6. Molčati je boljše ko govoriti; ono redkokedaj, to po¬
gosto škoduje. 7. Ušes se češče poslužuj nego jezika! 8. Krivica se
[ima] z dobrotami pomaščevati. 9. Izpolnivši svoje dolžnosti bodete
dobro spali. 10. Katera mati je kedaj pozabila svojih otrok? 11. Nikdar
ne pozabimo, kolike dobrote [da] smo prejeli od staršev in učiteljev!
12. Ker sem bil primerno priliko dobil, sem odpotoval z nekaterimi
prijatelji v Italijo. 13. Ne bili bi tožili, ko bi bili dosegli, kar ste upali.
14. Kdor bode [prej] sledil naravo [kot] voditeljico, ne bode nikdar
zabredel. 15. Vemo, da se je Cezar, vrnivši se iz Hispanije, takoj
napotil proti Pompeju. 16. Hoteč(i) opraviti [kako] težko delo zaprosite
boga pomoči! 17. Vsi vemo, da bodemo kedaj umrli, a ura smrti nam
je neznana.

Četrta konjugacija.

CVIII.

1. Voluptas sensibus nostris blandltur. 2. Moneo vos, ne men-
tiaminl; nam turpe est mentlri. 3. lam pater Hannibalis bellum cum
Romanis moliebatur, quod Hannibal gessit. 4. Dux imperavit militibus,
ut hostium castris potlrenfur. 5. Vir bonus consolabitur miseros,
tuebitur infirmos, fungetur officiis, blandietur nemini. 6. Philippus,
rex Macedonum, bellum contra Persas moliens occisus est. 7. Xerxes
Athenis potitus urbem ipsam praeter arcem diruit. 8. Optime scimus,
quod experti sumus; si nihil experti essemus, nihil sciremus. 9. Ca-
tillna rei publicae Romanae perniciem molltus erat; sed consilia
eius a Cicerone detecta sunt. 10. Magister rogat, cur Catilina patriae
perniciem molltus sit. 11. Largire pauperibus de (od)  tua re fami-
liari! 12. Magni homines virtute, non fortuna metiendi sunt. 13. Mi-
lites praedam partituri de singulis partibus sortiebantur. 14. Pollicitus
es te numquam mentlturum esse; sed te iterum mentltum esse
audio. 15. Mentiendo numquam gloriam adipisceris, sed tibi ipsi
nocebis. 16. Nam si semel mentltus eris, iterum mentieris neque
ullam postea fidem invenies. 17. Etiamsi peccaveris, tamen numquam
mentitor!

Wif sthaler, Vadbe I.

66

71.

1.  Prijatelji dele z nami radosti in boli. 2. Starši vas opominjajo,
da ne lazite  (coniunct. praes.). 3. Katilina in njegovi tovariši so sno¬
vali rimski državi pogubo. 4. Starši bi ne delih vseh recij s [svojimi]
otroki, ako bi jih ne ljubili. 5. Vse bomo poskusili in, kakor upamo,
tudi dosegli. 6. Ljudje obicavajo nevarnosti meriti po svoji bojazni.
7. Ne poslušajte besed sladkajočih se hudobnežev! 8. Ne izkusi vsega
sam, ampak veruj včasi izkušenemu (= izkusivšemu)! 9. Kdo je kedaj
neba prostor izmeril? 10. Očitno je, zakaj [da] je bog podelil pticam
bistrejši vid nego ostalim živalim. 11. Ker smo bili tvoje prijateljstvo
izkusili, se ti nismo prilizovali, ampak govorili smo resnico (= res¬
nično). 12. Verjeli bi vam, ko bi se ne bili že večkrat zlagali. 13. Ako
bodeš [prej] svoje- radosti s prijatelji delil, delili bodo tudi oni svoje
s teboj. 14. Vemo, da je bog podelil pamet človeku jedinemu med vsemi
životinjami. 15. Hoteč(i) polastiti se mesta Troje so se poslužili Grki
zvijače.

CIX.

Narrdtiunculae.

1. Poeta malus Theocrito versus suos legerat. Tum interrogavit,
quos maxime approbaret. «Quos omisisti», respondit Theocritus.

2. Mercator quidam, quem aliquis interrogaverat, quomodo
šibi divitias paravisset: «Magnas», inquit, «facile paravi, exiguas
vero cum labore et tarde.»

3. Democritus, cui pater ingentes divitias reliquerat, omne fere
patrimonium civibus suis donavit, ne curis domesticis a philosophiae
studio avocaretur.

4. Lacaena quaedam, cum duos filios in pugnam misisset audi-
vissetque eorum alterum in statične sua cecidisse: «SepelIte hunc»,
inquit, «et fratrem iubete in eius locum succedere!*

5. Antimachus, clarus poeta, cum convocatis auditoribus opus
suum legeret et eum legentem omnes praeter Platonem reliquissent:
«Legam», inquit, «nihilo minus; Plato enim unus mihi pro centum
milibus est.»

6. Timotheus, clarus (bomo) Atheniensis et princeps civitatis,
aliquando apud Platonem cenaverat eoque convivio valde erat de-
lectatus. Itaque cum Platonem postridie vidisset, dixit: «Vestrae
cenae non solum in praesentia, sed etiam postero die iucundae sunt.»

7. Alexander, filius Philippi, regis Macedonum, cum puer a
magistro audivisset innumerabiles esse mundos, lacrimavit. Cum

67

amici rogarent, cur lacrimaret, dixit: «Merito fleo; innumerabiles
enim esse mundos audio, ego autem ne unius quidem sum do-
minus.»

8. Gum Idem Macedonum benevolentiam largitionibus šibi con-
ciliare temptavisset, Philippus pater eum his verbis monuit: «Fal-
leris, si speras eos tibi fidos futuros esse, quos pecunia tibi concilia-
veris. Scito amorem non auro emi, sed virtutibus!«

9. Cum Philippus, rex Macedonum, post pugnam, qua anno
ante Chr. natum CCCXXXVIII victoriam ab hostibus reportaverat,
ad Archidamum, regem Lacedaemoniorum, superbas litteras misisset,
hunc rescripsisse dicunt: «Si umbram tuam mensus eris, eam non
maiorem esse quam ante victoriam intelleges.»

10. Ženo, philosophus Graecus, adulescentulo inepte multa
loquenti: «Idcirco», inquit. «aures habemus duas et unum os, ut
plura audiamus quam loquamur.»

11. Paedaretus, Lacedaemoniorum dux, cum aliquando non
lectus esset in trecentorum numerum, qui sumrnus in civitate honoris
gradus erat, laetus et renldens e comitiis discessit. Interrogatus, cur
rideret: «Quia», inquit, «gaudeo, quod civitas trecentos me meliores
cives habet.»

12. Cum Pyrrhus, rex Eplri, populum Romanum bello peti-
visset Romanisque certamen esset de imperio cum rege potente,
perfuga ab eo venit in castra Fabricii, imperatoris Romani, eique
pollicitus est, si praemium šibi (mu)  proposuisset, 1  se clam in Pyrrhi
castra reversurum et eum veneno necaturum esse. Hoc tam impium
consilium Fabricius respuit et imperavit, ut perfuga ad Pyrrhum
reduceretur.

13. Hannibal puer novem annbrum blandiens patrem precatus
est, ut in Hispaniam duceretur ad bellum, quod ille contra Romanos
moliebatur potiturus imperio Hispaniae. Pater precibus eius indulsit,
sed tum demum, cum ille iuravisset se perpetuo hostem populo
Romano fore. Hannibalem virum cum fide tenuisse, quod puer pol¬
licitus esset, 2  notum est.

14. Phormio philosophus in oppido Epheso aliquot horas in
contione populi de imperatoris offlciis et de omni re militari dicebat.
Cum ceteri, qui eum audiverant, vehementer delectati essent, quae-
rebant ab Hannibale, qui forte aderat, quid ipse de philosopho illo

CIX: 12. 1  V slovenščini praesens  s pomenom (2.) futura! — 13. 2  V slo¬
venščini i n di k a t i v!

68

iudicaret. Tum Poenus non optime Graece, sed tamen libere respondit:
multos se deliros senes vidisse, sed qui magis quam Phormio deli-
raret, se vidisse neminem.

15. Thales interrogatus, quid omnium antiquissimum esset,
respondit: «Deus». ««Quid est deus?»» «Quod caret initio.» ««Quid
pulcherrimum?»» «Mundus; nam opus dei est, deo autem nihil pul-
chrius cogitari potest.» ««Quid maximum?»» «Spatium; omnia enim
continet.» ««Quid velocissimum ?»» «Mens; nam per omnia discurrit.»
««Quid fortissimum ?»» «Necessitas; omnia enim superat.* ««Quid
sapientissimum ?»» «Tempus; nam omnia invenit » ««Quid maxime
commune hominibus?»» «Spes; hanc enim etiam illi habent, qui
aliud nihil.»

16. Opiniones veterum philosophorum de natura dei variae
fuerunt. Itaque cum Hiero tyrannus quaesivisset e Simonide, non
solum suavi poeta, sed etiam docto sapientique homine, quid deus
esset, is deliberandi šibi unum diem postulavit. Cum Idem ex eo
postridie quaereret, biduum petlvit. Cum saepius duplicaret numerum
dierum admiransque Hiero rogaret, cur ita ageret, respondit: «Quia,
quanto diutius considero, tanto mihi res obscurior videtur.*

72.

Pripovedke.

1. Ko je Aleksander Veliki slišal, da nabira ( — pripravlja)
Darej  (Dareus, I), kralj perzijanski, velikanske čete, je dejal: «Jeden
volk se ne boji sto ovac.*

2. Kserks, kralj perzijanski, hoteč se polastiti Grecije l. 480.
pr. Kr. r., je pisal Lacedemoncem: ^Pošljite orožje!* Nato so odpisali
Lacedemonci: *Pridi in vzemi [je]!*

3. Nič ni bilo pri Lacedemoncih sramotniše nego ščit pustiti
(perf.) v bitki. Torej je podarila neka Lakonka (svojemu) v boj od¬
hajajočemu sinu ščit s temi besedami: «Ali s tem, ali na tem!*

4. Vprašan, kaj [da] je  (imperf.) težko, je dejal Talet, jeden
izmed sedmerih modrijanov grških: <Samega sebe spoznavati.* Taisti
vprašan, kaj [da] je  (imperf.) lahko, je dejal: «Drugega opominjati.*

5. Nekega na vojno odhajajočega vojskovodjo je opominjala mati,
da naj samega sebe varuje  (servare, imperf.). On pa je dejal: « Drugi
so [morajo] opominjati, da naj se varujejo; a vojskovodja se [mora]
bodriti, da varuje druge.*

69

6. Biant, ki se šteje med  (in c. ablat.) sedmerico (— sedem)
modrijanov, je nekdaj ladjal z brezbožnimi ljudmi. Nakrat je nastala
(= se je vzbudila) silna nevihta. Ko so oni (zajprosili bogove pomoči,
je dejal Biant: «Molčite, da božanstva ne spazijo, da vi todi  (hlc)
plovete !»

7. Nekemu nepoštenemu človeku, ki je vprašal, kdo [da] je
(imperf.) med Lacedemonci najboljši, je dejal Agid  (Agis, idis), kralj
lacedemonski: -.Ki je tebi  (genet.) najbolj nepodoben.*

8. Modrijan Demokrit je bil nekoč slišal nekega mladeta, ki je
mnogo abotno govoril. ~T<i*, je dejal, *ni vešč govorjenju  (genet.)
ampak nevešč molčanju*  (genet.).

9. Nekemu tatu, ki se je pri njem poslužil izgovora: «Nisem
vedel, da je to tvoje*, je dejal govornik Demosten:  <4 da ni tvoje,
si dobro (— dosti) vedel.*

10.  Sokrat si je bil nekdaj sezidal malo hišo. Tedaj ga je neki
Atenec vprašal: «Zakaj si ti, tak mož, zgradil (— postavil) si tako
majhno hišo?*  «0 da bi to*, je dejal Sokrat, «[mogel] napolniti  (praes.)
s pravimi prijatelji!* — K temu istemu je prišel suženj z učencem
rekoč: «0če pošilja  (perf.) (k) tebi sina, o Sokrat, da bi ga videl.*
Nato je dejal Sokrat: «Govori, mladenič, da te vidim!*

CX.

Spominski granesi (versus memoriales).

1. Felix, qui potuit rerum cognoscere causas.

2. Una salus victis: nullam sperAre salutem.

3. Per risum maltam poteris cognoscere stultum.

4. Caelum, non animum mutant, qui trans mare currunt.

5. Sedulus ante diem libram cum lamine poscas!

6. Auri sž.cra fames, quid non mortalia pčctora cogis!

7. Imperat aut servft collecta pecunia cuique.

8. lam tua res agitur, paries cum proximus ardet.

9. Cernere iustitiam nesclt, quem munera caecant.

10.  Qui negat esse deum, spectet modo sidera caeli!

Sidera qui spectat, non negat esse deum.

II. Besednik/

L

(Kermavnerjeve latinske slovnice § 32.)

Substantlva.

Aprila, aquilae  orel

Asia, ae  Azija

be^tia, ae  zver(ina\ žival

JiArma, ae  lik, oblika, podoba
patria, ae  očevina, domovina
planta, ae  rastlina
praeda, ae  plen
rosa, ae  roža

jilva, ae  gozd, les (= gozd)
terra, ae  zemlja, dežela
ambra, ae  senca.

Adiectlva.

iucundus  prijeten (g. masculinum)
iucunda  prijetna (g. femimnum)
iucundum  prijetno (g. neutrum)
umbra iucunda  prijetna senca
umbra est iucunda  senca je
prijetna

necessarius, a, um  potreben, a, o

* Pripomnja. Samoglasnike (vokale) a, e, i, o, u, y  vseh v tem besed¬
niku (in abecednem slovniku) navedenih besed izgovarjaj kratko, izimši:

a)  dvoglasnike (diftonge) ae, au, ei, eu, oe, ui,  ki so prirodno dolgi;
n. pr.: Graecia, Europa, poena;

b)  z znamenjem dolžine (—) zaznamovane vokale U, e, i, o, u, y,  ki so tudi
prirodno dolgi; n. pr.: vita, Diana, fortuna.

Kratice: Številke 1, 2, 3, 4 pri glagolih značijo prvo, drugo, tretjo
in četrto spregatev (konjugacijo); številka 3 za pridevniki (adjektivi), da so
treh končaj e v. Mimo tega pomni:

m. — genus masculinum  (moški spol)

f. — genus femimnum  (ženski spol)

n. = genus neutrum  (srednji spol)

c. = genus commune  (občni spol)
subst. = substantivum  (samostalnik)
adiect. — adiectivum  (pridevnik)

subst. adiect. — substantivum adiectivum  (samostalniški
rabljen pridevnik)

adv. = adverbium  (prislov)

coni. = coniiinctio  (veznik)

interiect. = interiectio  (medmet)
praepos. = praepositib  (predlog).

Posameznim slovom so v drobnejšem tisku pridejane istega debla
besede, katerih se je učenec že učil.

71

ornatus, a, um  ukrašen, a, o
varius, a, um  razen, a, o, raz¬

ličen, a, o, raznovrsten, a, o.

Verba.

delectant  razveseljujeta, razvese¬
ljujejo

brnant  krasita, krasijo (krase).

Adverbium.

saepe  često, dostikrat, pogosto(krat),
velikrat.

Pomožnika sum —  sem:

Praesens indicativi  (sedanjikov
znanilnik):

sum —  sem
e s — si

est —  je

sumu s  — (sva), smo

e s ti s — (sta), ste

sunt —■  (sta), so.

Infinittvus praesentis  (sedanjikov
nedoločnik):

esse — biti.

II.

Substantvva.

Agua, ae  voda

Britannia, ae  Britanija (Angleško)

Graecia, ae  Grecija (Grško)

Hispania, ae  Hispanija (Špansko)
insula, ae  otok

Italia, ae  Italija (Laško)
paeninsula, ae  polotok; (insula)
Sicilia, ae  Sicilija (otok v Sred¬

njem morju).

Adieetiva.

calidus, a, um  topel, a, o, vroč, a, e
densus, a, um,  gost, a, o
fecundus, a, um  rodoviten, a, o
frigidus, a, um  mrzel, a. o
mdgnus, a, um  velik, a, o
multus, a, um  mnog, a, o
noxius, a, um  škodljiv, a, o
opacus, a, um  senčnat, a, o.

Cbniunctib.

et  in, pa, ter.

III.

Substant/tva.

Africa, ae  Afrika

agricola, ae, m.  kmet(ovavec),
poljedelec

ancilla, ae  dekla
luscinia, ae  slavec
nauta, ae, m.  brodnik, mornar.

Adiectlvum.

sedulus, a, um  priden, marljiv.

Verba.

amb, amas, amare  ljubim, ljubiš,
ljubiti

aro, as, are  orjem

cantb, as, are  pojem, prepevam
laboro, ds, dre  delam

ndvigb, ds, dre  ladjam, (od)plovem
brb, ds, dre  molim, (po)prosim
properb, ds, dre  hitim.

Adverbia.

cur  zakaj?

nbn  ne.

72

Praepositiones.

ad (z  akuzat.) k, do, proti, pri,
na (z akuzat.)

in  (na vprašanje: kam? z akuz.)
na, V (oboje z akuzat.; na vpraša¬
nje: kje? z ablat.) na, v (oboje
z mestnikom).

Prve konjugacije:

PraesSns indicatm aetm  (sedanjikov
znanilnik tvornega položaja):

or o  — prosim
oras —  prosiš
orat —  prosi
ordmus ■ — (prosiva), prosimo
bratiš —  (prosita), prosite
orant —  (prosita), prosijo.

infmltivus praesentis netim  (nedoločnik
sedanjikov tvornega položaja):

orare — prositi.

Impertttivus praesentis Mivi  (velevnik
sedanjikov tvornega položaja):
ora — prosi!

or ate —  (prosita), prosite!

IV.

Causa, ae  vzrok
dea, ae  boginja
discordia, ae  nesloga, razpor
domina, ae  gospa, gospodinja, vla¬
darica

Europa, ae  Evropa
fllia, ae  hči, hčerka
glbria, ae  slava
invidia, ae  zavist, nevoščljivost
Musa, ae  Muza (modrica; Muze,
katerih je devet, so Grkom in
Rimljanom boginje pesništva,
umetnostij in znanstev)
poeta, ae, m.  pesnik

Roma, ae  Rim
vita, ae  življenje.
gratus, a, um  všeč(en), ljub, pri¬
jeten; hvaležen
longus, a, um  dolg.

celebro, ds, dre  (po)slavim, pre¬
stavljam ; obhajam

guam  (adv.) kako; (kot primerjalna
konjunkcija:) ko, kakor, nego.

Pomožnika esse:

Imperativus praesentis  (velevnik
sedanjikov):

e s  —■ bodi!

e st e — (bodita), bodite!

Imperfectum indicatm  (znanilnik
preteklega nedovršnika):

eram —  sem bil, bita, bilo
eras  — si bil, a, o
er at —  je bil, a, o

eram us ■— (sva bita, bili),
smo bili, bile, bita

er at is —  (sta bita, bili), ste
bili, e, a

er ant —  (sta bita, bili), so bili,
e, a.

V.

Cdpia, ae  obilica, obilnost; mož¬
nost, priložnost; cbpiae, arum,
f.  imetek, blago; čete
incola, ae, m.  prebivavec
luna, ae  luna, mesec
stella, ae  zvezda
vena, ae  žita.

globbsus  3 obličast
parvus  3 majhen, mali.

il-lustrd, ds, dre  razsvetljujem
laudb, ds, are  (po)hvalim

73

orno, ds, are  (u)krasim (-krašu-
jem), okrasim

obscuro, ds, are  potemnim (-tem-
njujem). «

etiam (coni.)  tudi, še, celo; (et).
interdum (adv.)  včasi

noctu  po noči

semper  zmirom, vedno, vsekdar,
vselej.

d,  (pred vokali in sapnikom h  pa vse¬
lej :) ob (praepos.  z ablat.) od

de  (z ablat.) s, z (z genet.); o.

I. konjugacije:

PraesSns indicativi, passm  (sedanjikov
znanilnik trpnega položaja);

oror — prosim se
oravis —  prosiš se
oratuv —  prosi se

oramur ■— (prosiva se), pro¬
simo se

bramin/l —  (prosita se), pro¬
site se

brantur  (prosita se), prosijo se.

VI.

Amicitia, ae  prijateljstvo
ara, ae  žrtvenik (= altar)
corona, ae  venec, krona

Diana, ae  Diana (rimska boginja
meseca in lova)

puella, ae  deklica
pugna, ae  bitev, boj
uva, ae  grozd; uvae, arum

grozdje (-dja)
victbria, ae  zmaga.
cldrus  3 jasen; slaven
humanus  3 človeški; olikan
tardus^B  počasen, leniv.
decorb, ds, dre  (o)dičim

dbnb, ds, are  (ob)darujem, po¬
darim, obdarim

paro, ds, dre  pripravljam, naprav¬
ljam, pridobim (-bivam)

vitupero, ds, are  (po)karam, grajam.
ex,  (pred konsonanti tudi:) e (praepos.

z ablat.) iz, izmed, po (z mest¬
nikom).

VIL

(V ponavljanje.)

Aurora, ae  zora, jutranja zarja
avaritia, ae  lakomnost, skopost
flamma, ae  plamen
fortuna, ae  sreča, usoda
historia, ae  zgodovina, povestnica
insania, ae  blaznost, besnost
ir a, ae  jeza
magistra, ae  učiteljica
pecunia, ae  denar
scintilla, ae  iskra, iskrica
via, ae  pot.

amicus  3 prijazen; subst. adiect.:
amica, ae  prijateljica

caecus  3 slep

sempiternus  3 ved en, večen; (semper')
verus  3 pravi, resničen, res
vitreus  3 steklen; (v prenesenem
pomenu =) minljiv.

ex-citb, ds, dre  vzbudim (vzbujam);
flammam excitb  vnamem plamen
satib, ds, dre  (na)sitim.

VIII.

(Latinske slovnice § 33., mascuUna
na us)

Indulgentia, ae  prizanesljivost
industria, ae  delavnost, podjetnost
inopia, ae  utrpevanje, revščina
neglegentia, ae  nemarnost
dominus, domini  gospod(ar)
oculus, l  oko

5*

74

servus, i  suženj, hlapec.
bonus, a, um  dober, a, o

dominus bonus  dober gospodar
dominus est bonus  gospodar
je dober

fidus  3 zvest

molestus  3 nadležen, siten; težaven
severus  3 strog.

delectb, ds, dre  (raz)veselim, raz¬
veseljujem, obradujem

imperb, ds, dre  zapovedujem,
vladam

obtempero, ds, dre  ugodim (ugajam)
= pokoren sem

vito, ds, dre (discordiam)  izbe-
gavam (neslogo), ognem se -,
izogibljem se (nesloge).

nam (coni.)  zakaj, namreč
proinde  (navadno pred impera¬
tivom) zato, (za)torej.

cum (praepos.  z ablat., znači dru¬
štvo ali spremstvo) s, z (z
orodnikom).

IX.

Ripa, ae  breg
unda, ae  val
alveus, i  struga
campus, i  ravan, polje = poljana
discipulus, i  učenec
fluvius, u  reka
rivus, i  potok.

altus  3 visok, globok
latus  3 širok, širen, košat
nbtus  3 znan

pernicibsus  3 poguben
rapidus  3 deroč
turbidus  3 kalen.

ir-rigb, ds, are  (na)močim, na¬
makam

in-undb, ds, dre  poplavim; (undd)

nbminb, ds, dre  imenujem
vastb, ds, dre  (o)pustošim, po-

konča(va)m.

X.

(Latinske slovnice § 33., neutra.}

Columba, ae  golob
luxuria, ae  razkošnost
murus, i  zid; rnuri, murbrum

zidovje (-vja)

oppidanus, i  meščan

aedificium, aedificii  poslopje, hiša
aedificium magnum  veliko po¬
slopje

aedificium est magnum  po¬
slopje je veliko

bellum, i  vojna (= vojskovanje)
domicilium, ii  bivališče
incendium, ii  požar

oppidum, l  mesto; (oppidanus}
periculum, i  nevarnost

tectum, i  streha.

antlguus  3 star(odaven); subst.
adiect.: antigiii, onim, m.  staro-
davniki

cbniunctus  3 zvezan, združen
magnificus  3 veličasten

miserandus  3 (p)omilovanja vreden
munitus  3 utrjen

opulentus  3 bogat.

appelb, ds, dre  nagovorim (-go-
varjam), zovem, imenujem.

XI.

Columna, ae  steber
deus, i  bog; (ded)
aurum, i  zlato
argentum, i  srebro
artificium, u  umetelno delo, umet¬
nina

75

donum, i  dar(ilo); (rfs»are)
ornamentum, i  okras, dika; orna¬
menta, orum  okrasje (—sja);
(omare, omota)

simulacrum, i  podoba, kip (kakega
božanstva)

spatium, ii  prostor, obseg; doba, čas
templum, i  svetišče.

aureus  3 zlat; (aurora, aurum)
Ephesius  3 efeški (= nahajajoč
se -, doma v Efezu, mestu
maloazijskem)

Graecus  3 grški; subst. adiect.:
Graecus, i  Grk; (Graecia)
marmoreus  3 mramornat
Rbmanus  3 rimski; subst. adiect.:

Rbmanus, i  Rimljan; (Roma),
plačo, ds, dre  (u)tešim
portb, ds, dre  nesem, nosim.

I. konjugacije:

Imperfectum indicativl actrvi:
ordbam —  prosil, a, o sem
brdbas —  prosil, a, o si
ordbat —  prosil, a, o je
brabdmus - — (prosila, i sva),
prosili, e, a smo

ordbatis — (prosila, i sta),
prosili, e, a ste

ordbant  — (prosila, i sta),
prosili, e, a so

XII.

(Latinske slovnice § 34.)
lustitia, ae  pravičnost
poena, ae  kazen
animus, i  dub, duša, srce; pogum
ager, agri  polje, njiva; zemljišče
cancer, eri  rak
gener, generi  zet

socer, eri  sveker
vir, viri  mož
exetnplum, i  vzgled
iudicium, ii  sodba, razsodek
btium, ii  brezdelica, brezdelnost
praesidium, ii  varstvo, bramba,
zaščita.

industrius  3 delaven, podjeten;

(industria)
iustus  3 pravičen
probus  3 pošten; subst. adiect.:

probus, i  poštenjak
piger, gra,grum  len; subst.adiect.:

piger, gri  lenuh
puleher, chra, chrum  lep
frugifer, fera, ferum  plodonosen.
tuus, tua, tuum  (svojilni zaimek)

tvoj, a, e.

sedb, ds, dre  umirim, pomirim.

XIII.

Schola, ae  šola
liber, bri  knjiga
magister, tri  učitelj
puer, puerl  deček
beneficium, U  dobrota
odium, ii  sovraštvo
verbum, i  beseda
vitium, ii  napaka, greh.

imprdbus  3 nepošten, hudoben;
subst. adiect.: improbus, i  ne-
poštenjak

pius  3 pobožen; hvaležen
asper, era, erum  hrapav; oster;

težaven
lacer, era, erum  raztrgan
liber, era, erum  prost, sloboden
miser, era, erum  beden, nesrečen,

žalosten; subst. adiect.: miser,
eri  nesrečnik

76

tener, era, erum  nežen.

com-paro, ds, are  pridobivam

(si); primerim (-merjam), pri-
spodabljam ; (parUre, imperare)

in ■ dicb, ds dre  naznanim (-zna-
njam)

debeb, es, ere  dolgujem, dolžen
sem, moram, smem

doceo, es, ere  (po)učim, poučujem.

II. konjugacije:

Praesens indicHtivi netivi:

doceo —  poučujem

doces —  poučuješ

docet —  poučuje

docemus —  (poučujeva), po¬
učujemo

docetis — (poučujeta), po¬
učujete

docent —  (poučujeta), po¬
učujejo.

XIV.

(Latinske slovnice § 25.)

Procella, ae  nevihta

Persa (ae) opulentus  bogati Per-
zijan

pirata (ae) improbus  hudobni gusar

(= morski razbojnik)

Scytha (ae) miser  bedni Scit;

(Scitje so bili narod na severju

Črnega morja)

populus, i  narod
ventus, i  veter.

adversus  3 nasproten, neugoden

bellicosus  3 bojevit

cautus  3 previden, oprezen

impavidus  3 neboječ, neustrašen,
šna, šno

impius  3 brezbožen; subst. adiect.:

impius, ii  brezbožnik

incultus  3 neolikan, divji
luzuriosus  3 razkošen; (luxuria)
pertculosus  3 nevaren; (periculum)
perttus  3 vešč, izkušen
prosper, era, erum  povoljen,

ugoden.

mbnstro, ds, dre  (po)kažem
ob-servo, ds, dre  opazujem; spo¬

štujem.

XV.

(Latinske slovnice § 26.,

Arabia, ae  Arabija (dežela azijska)
Phoenica, ae  Fenicija (dežela

azijska)

superbia, ae  ošabnost, prevzetnost
Nemea (ae) parvus  mala Nemeja

(reka grška)

Isthmus (i) ribtus  znan Istem (ze¬
meljska ožina grška)

ludus, i  igra

Neptunus, i  Neptun (morski bog)
Aegyptus (i) fecunda  rodovitni

Egipet (dežela afriška)

Corinthus (i) dara  slavni Korint
(mesto grško)

Miletus (i) opulenta  bogati Milet
(mesto maloazijsko)

Peloponnesus (i) antigua  stari Pe¬
loponez (polotok grški).

beatus  3 blažen, srečen

Corinthius  3 korintski; sub. adiect.:
Corinthius, ii, m.  Korinčan;
(Corinthus)

Isthmius  3 istemski; (Isthmus)
montuosus  3 gorat

situs  3 ležeč; situs sum  ležeč sem
= ležim, (o mestih, otokih, de¬
želah i.t. d. tudi =) stojim, sem
superbus  3 ošaben, prevzeten;

\superbia).

77

ap-porto, ds, are  prinesem (-na-
šam), donesem (-našam).

prope (adv.  in praepos.  z akuzat.)
blizu.

XVI.

Filius, ii  sin; (fUia)
hortus, i  vrt
rdmus, i  veja
vesper, eri  večer
cerasus (i) opaca  senčnata črešnja
(drevo)

malus (i) lata  košata jablan
pirus (i) frugifera  plodonosna

hruška (drevo)
populus (i) alta  visoki topol.
laetus  3 vesel, radosten.

ambulo, ds, dre  izprehajam se,
hodim

con-socib, ds, dre  združujem
re-meb, ds, dre  vrnem (vračam) se
habeb, es, ere  imam
sedeb, es, ere  sedim.

ibi (adv.)  tam(kaj), ondi
cotidie  vsak dan.

sed (coni.)  a, pa, toda, ampak.
sub {praepos.  na vprašanje: kam?

in v časovnem pomenu z akuzat.)
pod (z akuzat.); (na vprašanje:
k j e ? z ablat.) pod (z orodnikom).

XVII.

(V ponavljanje.)

Modestia, ae  skromnost, pohlevnost
natura, ae  priroda, narava, čud (-i)
sapientia, ae  modrost
morbus, i  bolezen
caelum, i  nebo, podnebje
fundamentum, i  podstava, temelj

pallium, ii  plašč
regnum, i  kraljestvo, kraljevanje
signum, i  znamenje, znak

tergum, i  hrbet.

alienus  3 ptuj

arduus  3 strm; težaven, težek

proprius  3 svoj(ski), lasten
sordidus  3 umazan.

suus, sua, suum  (svojilni zaimek)
svoj, a, e.

erro, ds, dre  (z)motim se, blodim
habito, ds, dre  (pre)bivam
miitd, ds, dre  izpremenim (-mi-
njam).

XVIII.

(Latinske slovnice §§ 38., 39. in 43.,
mUscidina.)

Nuntia, ae  oznanjevavka, poroč-
nica

eguus, i  konj
mundus, i  svet
radius, ii  žarek
calor (caloris) magnus  velika vro¬
čina, toplota; (calidus)

candor (oris) marmoreus  mra-
morna bliščoba, svetloba

homo (hominis) bonus  dober človek
sol (sblis) calidus  vroče solnce;

Sol, Soliš  = solnčni bog.
albus  3 bel
dicatus  3 posvečen
igneus  3 ognjen
nimius  3 prevelik, (prehud)
splendidus  3 bliščeč, sijajen.
ad-brb, ds, dre  častim (po božje)
super o, ds, dre (candor e)  prekosim
(-kašam v svetlobi), premagam,
preobvladam.

interdiu (adv.)  po dnevi

78

guantopere  kako zelo.

autem {coni.,  nikdar prva beseda v
stavku) a, pa.

XIX.

Aer (a&ris) calidus  topel vzduh,
(zrak)

ardor (oris) nimius  prevelik žar;
ardbres, um =  pripeka

color (oris) pulcher  lepa boja,
(barva)

flbs (floris) tener  nežna cvetka,
cvetlica, cvet

imber (bris) pernicibsus  pogubna
ploha, dež

odor (oris) varius  različen duh,
vonj

ros (roris) necessarius  potrebna
rosa

vigor (bris) igneus  ognjena živah¬
nost, čilost.

caducus  3 razpaden; minljiv
modicus  zmeren, (pohleven)
nocturnus  3 ponočen

novus  3 nov, svež.

re-creb, as, dre  okrepča(va)m,
oživim (-iti)

noceo, es, ere  škodim, škodujem.
bene (adv.)  dobro.

XX.

Latinske slovnice §§ 38., 39. in 43.,
feminina  in neutra.)

Pecten (tinis) pulcher  lep glavnik,
češelj

mater (tris) bona  dobra mati
mulier (eris)proba  poštena žen(sk)a
soror (bris) pia  pobožna sestra
multitudb (dinis) magna  velika

množica; (m-ultus)

similitudb (dinis) parva  majhna
podobnost

valetudb (dinis) bona  dobro po¬
čutje, zdravje

imagb (ginis) vera  prava podoba,
slika

origb (ginis) dara  slaven izvor,
izvir

ratib (ibnis) humana  človeška pa¬
met; račun; način

fel (fellis) humanum  človeški žolč
mel (mellis) iucundum  prijetni
med

corpus (poris) humanum  človeško
telo

rbbur (boriš) magnum  velika moč,
jakost.

divinus  3 božji
dodus  3 učen
flavus  3 rumen
firmus  3 trden, močen
mfvrmus  3 netrden, slab(oten)
niger, gra, grum  (bliščeče) črn.

XXI.

Delus (i) parva  mali Del (otok
grški)

laurus (i) dicata  posvečena lovo¬
rika (drevo in vejica)

Apollo, Apollinis  Apolon (grško-
rimski bog solnčne svetlobe,
pesništva in modrosti)

arbor (oris) fecunda  rodovitno
drevo

carmen (carminis) pulchrum  lepa
pesen

namen (minis) Graecum  grško ime
numen (minis) amicum  prijazno
božanstvo

Id

facinus (noriš) clarum  slavno de¬
janje, čin

opus (operiš) magnum  veliko delo
(= izdelek)

tempus (poris) antiguum  stari čas,
doba.

artificiosus  3 umet(el)en

Delius  3 delski; subst. adiect.:
Delius, ii  Deljan; (Delus).

iam (adv.) (etiam)
quare  zaradi česar; zato
solum  le, samo; nbn solum - sed
etiam  ne le (samo) - ampak
tudi.

corbnb, as, are  venčam; (corona)
vocb, ds, are  kličem, zovem
in-vocb, ds, dre  kličem na pomoč.

I. konjugacije:

Imperfectum indiciltivi passivi:
orabar —  prosil, a, o sem se
brabaris  — prosil, a, o si se
brabatur —  prosil, a, o se je
orabamuv —  (prosila, i sva
se), prosili, e, a smo se
brabamint —  (prosila, i sta
se), prosili, e, a ste se
brabantur ■ — (prosila, i sta
se), prosili, e, a so se.

XXII.

(Latinske slovnice §§ 44., 45. in 51/1.)

Frigus (goriš) molestum  nadležen
mraz; (frtgidus)

artifex (ficis) clarus  slaven umetnik
dux (ducis) bonus  dober vodnik,
voditelj, vojskovodja; dux bona
dobra voditeljica

lux (lucis) splendida  bliščeča luč

nox (noctis) longa  dolga noč;

(noctu, nocturnus)

vbx (vbcis) pulchra  lep glas

celeritds (dtis) magna  velika hitrost

pars (partis) parva  majhen del;

stran; stranka

caespes (pitis) densus  gosta ruša
limes (mitis) longus  dolga meja,
griva (med njivami)

vertex (ticis) altus  visoki vrh,
sleme

Arabes (Arabum) bellicosi  bojeviti
Arabci; (AraMa)

plebs (plebis) misera  bedno (prosto)
ljudstvo

urbs (urbis) G-raeca  grško mesto

princeps (cipis) iustus  pravičen
prvak, knez, vladar

hiems (hiemis) frigida  mrzla zima
nix (nivis) alba  beli sneg.

tectus  3 (po)krit; (tectum).

vexb, ds, dre  mučim, stiskam, nad¬
legujem.

XXIII.

Diligentia, ae  skrbnost, marnost,
marljivost, pridnost

regina, ae  kraljica

honor (bris) magnus  velika čast

fortitudb (dinis) nota  znana
hrabrost

genus (neris) humanum  človeški
rod, spol, pleme, vrsta

scelus (leris) impium  brezbožno
hudodelstvo, hudobija, zločin

rex (regis) iustus  pravičen kralj
iudex (dicis) severus  strog sodnik
adulescens (centis) probus  pošten
mladenič

miles (litis) peritus  izkušen vojak

80

laus (laudis) iucunda  prijetna (po)-
hvala, slava; (laurfare)

merces (cediš) parva  majhna plača,
(zasluženo) plačilo

virtus (tutis) vera  prava možatost,
junaštvo; krepost, čednost; pred¬
nost; (vir)

opes (opum) magnae  veliki za¬
kladi; vojna moč; (opulentus).

certus  3 določen, (čna, čno), gotov,
zanesljiv

dignus  3 vreden, dostojen
eximius  3 poseben, odličen
rarus  3 redek.

XXIV.

(Latinske slovnice § 51/2., mVscuttna
in neutra)

Cicbnia, ae  štorklja

Homerus, t  Homer (pesnik grški)
lupus, i  volk

viator (oris) cautus  previdni po¬
potnik

lapis (idis) albus  bel kamen
paries (etis) latus  široka stena
pes (pedis) longus  dolga noga;

črevelj (kot mera)

dens (dentis) flrmus  trden zob
fbns (fontis) frigidus  mrzel stu¬

denec, vrelec; vir

mbns (montis) altus  visoka gora,
hrib; (montuosus)

pons (pontis) novus  nov most
calix (icis)aureus  zlata čaša, (kelih)
greti (gregis) magnus  velika čreda
Ide (lactis) album  belo mleko
poema (atis) pulehrum  lepa pesen;

[poeta).

acutus  3 oster, bodeč

fessus  3 utrujen

lapideus  3 kamenen, kamenit;

(lapis)

pretibsus  3 dragocen.

fugo, ds, dre  zapodim (zaženem)
v beg.

XXV.

Igndvia, ae  lenoba, bojazljivost
sententia, ae  misel, mnenje; rek
somnus, 1  spanje

bracchium, n  podlaket, roka
proverbium,  w rek, pregovor;

(cerbum)

labor (bris) nimius  prevelik napor,
trud, delo = delanje; (laborare)

pectus (toris) latum  široke prsi
frons (frontis) humana  človeško

čelo

dlgnitas (atis) magna  velika vred¬
nost, dostojnost, plemenitost;
(dtffnus)

voluptas (atis) noxia  škodljiva slast,
naslada, nasiadnost, zabava
caput (capitis) pulehrum  lepa glava ;

glavno mesto

cor(cordis)humanum  človeško srce.
externus  3 zvunanji

medius  3 srednji; media pars =
sreda.

noster, tra, trum  (svojilni zaimek)
naš, a, e.

firmo, ds, dre  krepim, utrdim
(-trjujem)

hebeto, as, dre  (o)slabim.
tamen (coni.)  vendar.

XXVI.

(Latinske slovnice §§41., 42., točka

4. in 5., 46. in II. izdaje § 53., op.)
Praemium, u  (častno) plačilo
societas (atis) grata  prijetna družba,

tovarišija; zaveza; vkupnOst

81

ars (artis) nova  nova umet(el)-
nost, spretnost ; (artifex, artificium,
artificiosus).

mirus  3 čuden, čudovit
memor, oris  pomljiv, pomneč

immemor, oris  nepomljiv, ne-
pomneč;

par, pariš  jednak, kos

pauper, eris  ubog, reven; kot
subst. adiect.:  ubožec, revež

vetus, veteris  star

rapax, acis  roparski

velbx, ocis  hiter, uren

dives, divitis  bogat; kot subst.
adiect.:  bogatin

diligens, entis  skrben, priden, ma-
ren, marljiv, natančen

ingens, entis  velikanski, silen,
ogromen

neglegens, entis  nemaren, zani-
karen.

con- gr ego, ds, dre  zbiram; con-
gregor  družim se

seno, ds, dre  (o)hranim, rešim.

facillime (adv.)  najlažje, prav
lahko.

sine (praepos.  z ablat.) brez.

XXVII.

Reverentia, ae  spoštovanje
amicus, i (subst. adiect.)  prijatelj
studium, ii  prizadeva(nje), učenje,
pečanje, nagnjenje

mos (moriš) pulcher  lep običaj,
šega, navada; plur.: moreš, um
nravi, nravnost, vedenje, značaj,
čud, f.

bratio (onis) longa  dolg govor.

canus  3 siv

grandaevus  3 mator, postaren
Wiesthaler, Vadbe I.

pauci, ae, a  malokateri, malo (jih)
impar, pariš  nejednak; (par)
fallax, acis  (pre)varljiv

fellx, icis  srečen

fugax, acis  bežen, begoč

anceps, cipitis  dvojen, dvojljiv, ne¬
odločen

particeps, cipis  deležen; kot subst.
adiect.:  deležnik

prudens, entis  pameten
sapiens, entis  moder; kot subst.

adiect.:  modrijan; (sapientia).

nimis (adv.)  preveč
plerumgue  večjidel, navadno.
apud (praepos.  z akuzat.) pri.

XXVIII.

(Latinske slovnice §§ 47. do 50.)

Consilium, ii  svet, nasvet; sklep,
naklep, namen; (vojni) črtež
proelium, ii  bilka, boj
dolor (bris) magnus  velika bol,
bolest, bolečina

vulnus (eris) periculosum  nevarna
rana

Arpinds (atis) doctus  učen Arpinec
(= prebivavec laškega mesta
Arpina)

optimates (ium) iusti  pravični bo¬
lj ari

Samnis (itis) bellicosus  bojeviti
Samničan (prebivavec laške de¬
žele Samnije)

aestas (atis) calida  vroče poletje,
leto = poletje

auctbritas (atis) magna  velika ve¬
ljava, veljavnost

civitas (atis)parva  majhna država,
občina, državljanstvo

82

gens (gentis) inculta  neolikan rod,
narod

parentes (um) boni  dobri starši.

cruentus  3 krvav

audax, acis  drzen, smel
minax, acis  preteč, grozeč

recens, entis  nov; (recens —  kar je
šele pred kratkim nastalo, no-
vus  3 = česar prej ni bilo)

vehemens, entis  silen, jak, hud.

ex-spectb, ds, dre (reglnam)  pri¬

čakujem (kraljice)

pugnb, ds, dre  bojujem se, borim se
terreb, es, ere  (u)strašim, plašim.

XXIX.

(Latinske slovnice §§ 52. in 55.)

Concordia, ae  sloga

divitiae, arum  bogastvo; (dwes)

ius (iuris) novum  novo pravo,
pravica

lex (legis) severa  strog zakon =
postava

pax (pacis) certa  gotov mir
libertas (atis) nimia  prevelika slo-

boda, prostost

salus (utis) tua  tvoja blaginja,
rešitev

civis (civis) bonus  dober (so)drža va¬
ljan; podanik

hostis (is) periculbsus  nevaren (dr¬
žavni) sovražnik

pestis (is) pernicibsa  pogubna kuga,
(v prenesenem pomenu =) po¬
guba, pogibel

clades (cladis) magna  velik poraz.

carus  3 drag, ljub

concors, cordis  složen

discors, cordis  nesložen; (cer, con¬
cors, concordia, discordia).

certb, ds, dre (de virtute)  izkušam
se -, tekmujem (v čednosti),
prepiram se, borim se.

enim (coni.,  nikdar prva beseda
v stavku) zakaj, kajti, namreč
guogue  (nikdar prva beseda v
stavku) tudi.

I. konjugacije:

Futurum  (prihodnjik) indicatm dctivi:
brabo —  prosil, a, o bodem
brabis —  prosil, a, o bodeš
briibit —  prosil, a, o bode
braMmus —  (prosila, i bo¬
deva), prosili, e, a bodemo
brabitis —  (prosila, i bodeta),
prosili, e, a bodete

brabunt —  (prosila, i bodeta),
prosili, e, a bodo.

XXX.

(Latinske slovnice §§ 52., 54. [L in 3 b],
55/2.)

Mercatura, ae  trgovina, kupčija
mercator (bris) industrius  pod¬
jeten trgovec, kupec; (merces,
mercatura')

sal (salis) necessarius  potrebna sol
litus (oris) arduum  strma obala
flumen (inis) latum  široka reka
nav is (is) firma  trdna ladja
rupes (is) periculbsa  nevarna pe¬
čina, skala

mar e (maris) magnum  veliko morje
animal (animdlis) pulchrum  lepa
žival, životinja, živo bitje

vectlgal (alis) molestum  nadležen
davek; dohodek.

amarus  3 grenek
immensus  3 neizmeren

83

plenus  3 poln

profundus  3 globok

guaestuosus  3 dobiten, dobitek do-
našajoč

salsus  3 slan; («<#).

piragrb, ds, are  prehodim, ob¬
hodim (-hajam)

video, es, ere  vidim.

trans (praepos.  z akuzat.) onkraj,
črez.

XXXI.

(Latinske slovnice §§ 53., 54. [3 c]. 71.)

Fuga, ae  beg
castra, orum, n.  tabor, ostrog
victor (oris) clarus  slaven zrna-
g(ov)avec; zmagovit

regio (onis) pulchra  lep (o)kraj,
okolica, pokrajina

certamen (inis) cruentum  krvava
borba, tekma

mors (mortis) certa  gotova smrt
calcar (aris) aciltum  ostra ostroga;

(v prenesenem pomenu =) iz-
podbuda.

gloriosus  3 poln slave, slaven
crudelis, e  krut, srep

dulcis, e  sladek, mil

fortis, e  hraber, pogumen; (for-
titudo)

omnis, e  ves, vsa, vse; vsak
turpis, e  sramoten

acer, acris, acre  oster (v pravem in
prenesenem pomenu), bister, hud

celer, eris, ere  hiter, nagel; (celeritas)
paluster, tris, tre  močviren, moč¬

virnat

saluber, bris, bre  zdrav(ilen), ko¬
risten

Silvester, tris, tre  gozdnat; (šiita). \

col-locb, ds, dre  postavim; castra
colloco  postavim tabor = uta¬
borim se.

prb (praepos.  z ablat.) za (z akuzat.
=mesto koga ali komu v brambo,
korist).

(Op. V 11. stavku tega paragrafa
beri: celeria  mesto: celera!)

XXXII.

(Latinske slovnice § 56.)

Bana, ae  žaba
cibus, l  jed, hrana
collum, i  vrat
membrum, i  ud
crus (cruris) longum  dolgi krak
glans (glandis) amara  grenki želod
palus (udis) lata  širno močvirje;

(paluster)

avis (is) rara  redka ptica, ptič
sedes (is) grata  prijeten sedež,
stanišče

caro (carnis) tenera  nežno meso
gr us (gruis) avida  požrešni žrjav
sus (suis) tarda  leniva svinja.

avidus  3 požrešen
lutulentus  3 blaten, nečeden
pinguis, e  tolst
septentrionalis, e  severen
tenuis, e  tenek; (tener)

terrester, tris, tre  zemeljski, na
suhem (kopnem) živeč, kopnen;
(terra).

rarb (adv.  adjektiva raniš  3) red¬
kokdaj), redkokrat.

XXXIII.

(V ponavljanje.)

Intemperantia, ae  nezmernost
Minerva, ae  Minerva (rimska bo¬
ginja modrosti)

84

parsimonia, ae  varčnost.

stultitia, ae  neumnost, nespamet¬
nost)

medicus, i  zdravnik

venenum, i  strup

vinum, i  vino

excusdtib (onis) iusta  upravičen

izgovor, opraviče(va)nje

pulvis (veris) densus  gost prah

inventrix (icis) dara  slavna iz-

najdnica, izumiteljica

nutrix (icis) bona  dobra rejnica

comes (itis) fidus  in fida  zvest
sprem]jevavec, zvesta sprem -
Ijevavka

veritas (atis) rara  redka resnič¬
nost, resnica; (virus).

blandus  3 prilizljiv

praeclarus  3 prekrasen, preslaven;

(clarus)

brevis, e  kratek.

ad-iuvo, ds, dre (hominem)  pod¬
piram (človeka), pomagam (člo¬
veku)

lateo, es, ere  skrit sem, tičim.
ubi (adv.)  kje? kjer.

XXXIV.

Pulchritudb (dinis) eximia  posebna
lepota; (pulcher)

onus (eris) magnum  velik tovor,
breme

egues (itis) celer  hitri jezdec, ko¬
njenik.

ignavus  3 len, bojazljiv; (ggnuvia)
insignis, e  znamenit, odličen;

(stgnum)

alacer, cris, ere  čil.

in-cito, ds, dre  izpodbadam

(-bodem)

vedo, ds, dre  vlečem, nosim; (vecttgal)
pdred, es, ere (homirii)  pokoren

(poslušen) sem (človeku), po-
sluša(va)m (človeka).

que (coni.,  ki se priveša) in, pa.

XXXV.

(Latinske slovnice §§ 58. in 60.,
mUsculina)

Pidura, ae  slika

instrumentom, i  orodje, sredstvo,
ustroj

vultur (uriš) mdgnus  velik jastreb
senedus (utis) molesta  nadležna
starost

auris (is) humana  človeško uho
auditus (auditus) acer  oster sluh
cantus, us  petje; (cantare)
gustatus, us  vkus, okus
obtutus , us  gledanje
odoratus, ds  voh; (odor)
sensus, us  čut, občutek
sonitus, us  zvok, glas, šum
tadus, us  (o)tip
visus, us  vid, pogled.

continuus  3 neprestan
praeditus  3 obdarjen.
quinque  (glavni števnik) pet.
fatlgb, ds, dre  utrudim.

XXXVI.

Tuba, ae  troba, trobenta

consul (ulis) Bomanus  rimski konzul
(najvišji dostojanstvenik rim.)

pedes (itis) celer  hitri pešec
dassis (is) magna  veliko ladjevje,
brodovje

cursus, us  tek

eguitatus, us  konjeništvo; (equus,
egues)

85

exercitus, us  vojstvo, vojska (= vo¬
jaki)

impetus, us  napad, naskok
magistratus, us  oblastvo, gosposka;

oblastnik

peditatus, us  pehota; (pes, pedes)
transitus, us  prehod

usus, us  (po)raba, vaja; korist.
completus  3 napolnjen
compositus  3 sestavljen
summus  3 najvišji, največji
difficilis, e  težek, težaven
navališ, e  ladijski; pomorski;

(naris, nttvigare, nauta).

cbn-std, ds, dre  sestajam, sestojim.
vel (coni.)  ali.

Pomožnika esse:

Perfectum  (pretekli čas) indicatTm:

fui —  sem bil, a, o
fuisti —  si bil, a, o
fuit —  je bil, a, o
fuimus —  (sva bila, i), smo

bili, e, a

fuistis ■— (sta bila, i), ste
bili, e, a

fuerunt —  (sta bila, i), so
bili, e, a.

XXXVII.

(Latinske slovnice §§ 58. in 60., femi-
nT.no  in neutra.)

človeški pod-

quies (etis) grata  prijeten počitek,
pokoj

senex (senis) tardus  počasen star¬
ček, starec; (senectus')

flexus, us  prigib, priklon

fructus, us  sad, v plur. = sadje
domus (us) parva  majhna hiša,
dom

manus (us) humana  človeška roka;
peščica, krdelo, tolpa

porticus (us)pulchra  lep stebrenik,
slopovje

guercus (us) alta  visoki hrast, dob
genu (genus) firmam  trdno koleno.
imbecillus  3 slab(oten)

oppositus  3 nasproti postavljen,
nasproten.

labo, ds, dre  utripljem, šibim se,
ušibujem se.

ante (praepos.  z akuz.) pred (z
akuzat. in orodn.)

XXXVIII.

Cervus, i  jelen
urus, l  tur = divji bik
vocabulum, i  slovo, beseda
latus (eris) tectum  pokrita stran
magnitudo (dinis) mira  čudovita
velikost

bos, bovis c.  govedo; bos tardus
počasen vol, bos tarda  počasna
krava

cornu, cornus n.  rog, (o mesecu =)
krajec, (pri vojstvu =) krilo

gelu, us, n.  mraz, led.
armatus  3 oborožen

inflexus  3 zakrivljen, slok
instructus  3 v bojni red postav¬

ljen; (instrumentu™)

ramosus  3 vejat; (ramus)

dexter, tra, trum  (in: tera, terum)
desni

sinister, tra, trum  levi
similis, e  podoben.

Poples (itisjfumanus

kolenek

86

do, das, ddre  dam, dajem, podelim
(-deljujem)

pbto, ds, dre  pijem.

guotannis (adv.)  vsako leto.

XXXIX.

(Latinske slovnice §§ 61. in 62.)

Perfidia, ae  nezvestoba, vero¬
lomnost

scriptor (oris) clarus  slaven pi¬
satelj, pisec

maibres (um) nostri  naši predniki
fides (fidei) rara  redka zvestoba,
vera, vernost

pernicies, perniciei  poguba, kvara,
(perniciosus)

res, ret,  reč, stvar.

gestus  3 z vršen; res gestae (re-
rum gestdrum)  zvršene reči =
dela, (bojni) čini, dejanja; rerum
gestdrum scriptor  zgodopisec,
povestničar

publicus  3 javen, obči; res puhlica
(rei publicae)  občina, država

secundus  3 ugoden; res secundae
sreča; res adversae  nesreča

admirabilis, e  čudovit.

praestb, ds, dre  izkažem (izkazujem)
pr oho, ds, dre  (pre)skušam, izpri¬
čam, odobrim (odobravam).

meritb (adv.)  po pravici

nune  sedaj, zdaj; etiam nune  še sedaj
praesertim  posebno, zlasti

guidem  sicer.

erga (praepos.  z akuz., le v pri¬
jaznem pomenu) do.

XL.

Autumnus, l  jesen
liberi, orum, m.  otroci

messis (is) frugifera  plodonosna
žetev

segnities, iei  mlačnost, lenost
' species, iei  prikazen, videz
spes, spel  nada, up(anje)
dies (diet) laetus  vesel dan.
fdlsus  3 lažen, kriv, neresničen
futurus  3 bodoč, prihodnji
serenus  3 jasen, veder
solus  3 sam, jedin; (solum}
stultus  3 neumen, nespameten;

subst. adiect.: stultus, i  neumnež,
nespametnik ; (stultitia)

vanus  3 prazen; ničev(en)

leviš, e  lahek (po teži); lahko¬
miseln.

sperb, ds, dre  upam, nadejam se
de-sperb, ds, dre  obupa(va)m;

(spes, sperare)

spirb, ds, dre  diham (dišem)
ebn-servb, ds, dre  ohranim (-nju-
jem), obvarujem

com-pleb, es, ere  napolnim (-pol-
njujem); spe compleb  navda-
(ja)m z upom; (plenus, completus').
dum (coni.)  dokler, dočim.

XLI.

(V ponavljanje vseh deklinacij.)

Iniuria, ae  krivica
lingua, ae  jezik
littera, ae  črka; litterae, arum, f.

pismo; znanosti, vede
gaudium, ii  veselje, radost
prmcipium, ii  začetek; (prznceps)
vinculum, i  spona, vez
firma, brum, n.  orožje
radia (icis) ambra  grenka korenina
aetas (atis) longa  dolga doba,
starost

87

dos (dotis) mdgna  velika dota
materies, iei  snov, tvarina; vzrok;

{mater').

aeternus  3 večen

malus  3 zel, zloben, hud(oben),
slab; subst. adiect.: malus,  7
hudobnež, malum,  7 zlo

nullus  3 nobeden

tutus  3 varen

communis, e  skupen

mortalis, e  smrten.

lavo, ds, dre  umijem (umivam).

contra (praepos.  z akuzat., le v so¬
vražnem pomenu) proti, zoper.

XLII.

(Latinske slovnice §§ 73. in 74)

Farna, ae  govorica, glas (dober
ali slab o kom), ime (dobro ali
slabo)

led (bnis) acer  hud lev

pavb (bnis) pulcher  lep pav
iuventus (utis) laeta  vesela mla¬

dost, mladina

tigris, is, c.  tiger
planities, iei  ravan, ravnica
nihil (namen indecllnabile)  nič.
argenteus  3 srebrn; (argentum)
purus  3 čist

taeter, tra, trum  grd, ostuden
ceteri, ae, a  drugi

ferbx, bcis  divji, uporen, srčen,
voj e v it

civilis, e  državljanski; (civis, civitas)
utilis, e  koristen.

XLIII.

(Latinske slovnice §§ 75. in 86.)

Ferrum, i  železo

metallum, i  ruda, kovina
plumbum, i  svinec

aes (aeris) pretibsum  dragocena
med

cupiditas (atis) caeca  slepa strast,
želja, poželenje, željnost, pohot
fames (is) molesta  nadležna lakota;
lakomnost.

Cgprius  3 ciperski; aes Cgprium
ciperska med = baker

ferreus  3 železen; (ferrum)

creber, bra, brum  pogosten, čest
sacer, sera, crum  posvečen, svet;

proklet

nocens, entis  škodujoč, škodljiv
gravis, e  težek (po teži); važen
vilis, e  cenen.

necb, ds, dre  ubijem, pobijem,
usmrtim

vulnerb, ds, dre  ranim; (vulnus).

fere (adv.,  ki se omejenemu pojmu
navadno zapostavlja) skoro.

XLIV.

(Latinske slovnice §§ 76. in 77.)

Slmia, ae  opica

delphlnus, l  pliskavica, delfin
elephantus, i  slon

venatib (bnis) periculbsa  nevaren
lov

serpens (entis) noxia  škodljiva
kača

canis, is, c.  pes, psica
ovis (is) nigra  črna ovca
vulpes (is) callida  zvita lisica.
callidus  3 zvit, prekanjen
innoxius  3 neškodljiv

nbnnulli, ae, a  3 nekateri, marsi¬
kateri, nekaj (jih); (nullus)

venenatus  3 zastrupljen, strupen;

(venlnum)

88

dissimilis, e  nepodoben
facilis, e  lahek (= netežaven)
fidelis, e  zvest; (fides, fidus, perfidia)
gracilis, e  vitek

humilis, e  nizek, majhen.

ad-numerb, ds, are  prištejem
(-števam).

II. konjugacije:

Praesins indicutivl passivi:

doceor —  poučujem se
doceris —  poučuješ se
docetur —  poučuje se

docemur — (poučujeva se),
poučujemo se

doceminl, —  (poučujeta se),
poučujete se

docentur — (poučujeta se),
poučujejo se.

XLV.

(Latinske slovnice § 80.)

Malitia, ae  zlobnost, hudobnost;

(malus)

prudentia, ae  previdnost, razum¬
nost, pamet(nost); (prudens)

Trbia, ae  Troja (mesto maloazijsko)
imperium, ii  povelje, (nad)po-
veljstvo, vladarstvo

ingenium, ii  (prirojena) duševna
zmožnost, duh

cbnsultor (oris) bonus  dober sve-
tovavec; (consul, consilium)

imperator (bris) clarus  slaven (nad)-
poveljnik; cesar; (imperdre, im¬
perium')

calliditas (atis) nota  znana zvitost,
prekanjenost, lokavost; (caUidus)

natu  (osamel ablat.) po rojstvu;
natu mdximus (minimus)  = naj¬
starejši (najmlajši)

in magnb odib sum apud duces =
zelo mrzek sem vodnikom.

Agamemnon, onis  Aga¬

memnon

Nestor, oris  Nestor

Aiax, acis  Ajak

Achilles, is  Ahil

Ulixes, is  Uliks

Thersites, (ae)  Terzit (grški vojak
pred Trojo).

robustus  3 močen, jak; (robur)

Trbianus  3 trojski; subst. adiect.:

-us, i  Troj(an)ec; (Troia)
eloguens, entis  zgovoren.

ad-levb (al-levb), ds, dre  vzdignem
ad-ministrb, ds, dre  upravljam;

summum imperium administro
imam nadpoveljstvo.

et — et (— et, coni.)  i — i (— i).

XLVI.

(Latinske slovnice §§ 79. in 87.)

Hora, ae  ura

negbtium, ii  opravek, opravilo,
posel; (otium)

amor (oris) magnus  velika lju¬
bezen

error (bris) humdnus  človeška
zmota; blodnja; (errare)

difficultas (atis) magna  velika te¬
žava, težavnost

dubius  3 dvomen, dvomljiv

egregius  3 izvrsten; (grex, congre-
gare)

exiguus  3 majčken, neznaten

idbneus  3 (ad)  pripraven spo¬
soben (za)

89

igribtus  3 neznan

inimicus  3 neprijazen, sovražen;
subst. adiect.: - us, i  neprijatelj,
(zasebni) sovražnik

obnoxius  3 podvržen, nastavljen
(komu); (noxius, innoxius, nocire,
nocens)

propitius  3 milostiv.

magis (adv.)  bolj, več

maxime  najbolj, največ; (magis,
magister, magistra, magistrdius, mag-
nus, magnificus, magnitudo).

XLVII.

(Latinske slovnice §§ 168. in 171.)
Alauda, ae  škrjanec
memoria, ae  spomin

Britannus,  ž Britanec; (Britannia)
ursus, i  medved

pater (tris) bonus  dobri oče; (patria)
immortalitas (dtis) tua  tvoja ne¬

smrtnost.

timidus  3 boječ

cbnstans, antis  stanoviten, vztrajen
liberalis, e  darežljiv.

com-meb, ds, dre  zahajam; (re-
meare)

dis-putb, ds, are (de re)  govorim

(o stvari), razpravljam (stvar)
domb, ds, dre  (u)krotim, brzdam
gubernb, ds, dre  krmilim; vladam
in-vestigo, ds, dre  zasledim (-dujem)
latrb, ds, dre  lajam
sanb, ds, dre  (o)zdravim, lečim
volb, ds, dre  letim, letam
mordeb, es, ere  grizem.

I. konjugacije:

Perfectum  (pretekli čas) indicatlvl actlm:
oravi — poprosil, a, o sem
oravistl  — poprosil, a, o si
bravit —  poprosil, a, o je

bravimus —  (poprosila, i sva),
poprosili, e, a smo

bravistis —  (poprosila, i sta),
poprosili, e, a ste

braverunt —  (poprosila, i sta),
poprosili, e, a so.

XLVIII.

(Latinske slovnice §§ 88. in 90.,
cardinalia.)

Saeculum, i  stoletje, vek

adulator (bris) improbus  nepošteni
prilizovavec

affinitas (dtis) nostra  naša sva-
ščina, sorodnost

animdns, antis, c.  (v plur. tudi n)
živo bitje, životinja

voluntas (dtis) bona  dobra volja

vlres (virium) magnae  velike sile,
moči

cbnsensus, us  soglasje, jednoglasje,
sklad.

par, pariš  kot subst. adiect. n.

= dvojica, par.

numerb, ds, dre  štejem

valeb, es, ere  veljam, močen -, zdrav
sem, zdravstvujem; (valetudo).

quasi(adv.)  kakor da bi, tako rekoč
tantum  le, samo

ut  kakor, kot

vix  komaj.

itague (coni.)  zato

si  če, ko, ako.

XLIX.

1.

Athenae, drum  Atene (mesto grško
v Atiki)

Thermopglae, drum  Termopile

6*

90

annus, žleto (= doba 12 mesecev)
Christus, 1  Krist(us)

Xerxes, is  Kserks (kralj perzijanski)
passus, us  korak, stopinja
sinus, us  guba; zaliv.

Marathonius  3 maratonski, pri
Maratonu (atiškem trgu)

natus  3 rojen; ante Christum na-
tum  (pred rojenim Kristom =)
pred Kristovim rojstvom; post
Christum natum  po Kristovem
rojstvu; natus  v zvezi s šte¬
vilom let = star

onerarius  3 tovoren; navis one-
raria  tovorna ladja, navis longa
bojna ladja

Persicus  3 perzij(an)ski; (Persa)

Salammius  3 salaminski, pri Sa¬
lamini (otoku grškem blizu
Atike)

Atheniensis, e  atenski; subst. adiect.:
Atheniensis, is, m.  Atenec, (Ate-
njan); (Athenae)

nobilis, e  imeniten, plemenit

Plataeensis, e  platejski; subst.
adiect.: Plataeensis, is, m.  Pla-
tejan (prebivavec beotiškega
mesta: Plataeae, arum).

ap-propinqub, ds, dre  (pri)bližam
(-bližnjem) se; (prope)

di-micb, ds, dre  bojujem se, bo¬
rim se.

circiter (adv.)  blizu, okoli
numguam  nikoli, nikdar

post  (kot adv.)  potem, pozneje;
(kot praepos.  z akuzat.) po (z
mestnikom), za (z družilnikom).

2.

Anima, ae  duša

angustiae, arum  soteska

Oeta, ae  Eta (gora tesalska)

Thessalia, ae  Tesalija (dežela grška)

Lebnidas, (ae)  Leonida (kralj lace-
demonski).

Lacedaemonius  3 lacedemonski;
subst. adiect.: -ius, ii  Lacede-
monec (prebivavec grškega me¬
sta Lacedemona na Peloponezu)

Thebanus  3 tebljanski; subst. adiect.:

- us, i  Tebljan (prebivavec be¬
otiškega mesta: Thebae, arum)

Thespiensis,  e tespiški; subst. adiect.:
Thespiensis, is, m.  Tespijan (pre¬
bivavec beotiškega mesta: Thes-
piae, arum).

quot (adiect. indeclin.)  koliko
(jih)? kolikor (jih).

com-mendb, ds, dre  izročim, pri¬
poročim (-ročam); nomen meum
immortdlitdtl commendb  (izročim
svoje ime nesmrtnosti =) po-
slavim svoje ime na veke

defenso, ds, dre  branim
ef-flb, ds, dre  izdihnem

re-portb, ds, dre  nesem nazaj;
victbriam ob hoste reportb  pri¬
dobim si zmago nad sovraž¬
nikom.

denigue (adv.)  naposled, posled¬
njič še

tum  takrat, tedaj; nato, potem.
praeter (praepos.  z akuzat.) mimo,
razven.

L.

(Latinske slovnice §§ 88. in 91.,
ordinalia)

Bemus, i  Rem (Romulov brat)
initium, u  začetek

pastor (bris) bonus  dober pastir

91

Romulus, i  Romul; (Roma, Ro-
mUnus)

Numa (ae) Pompilius, ii  Numa
Pompilij

Tullus (i) Hostilius, ii  Tul

Hostilij

Ancus (i) Marcius, ii  Ank

Marcij

Targuinius (ii) Priscus, i  Tar-
kvinij Prisk

Servius (ii) Tullius ii  Servij
Tulij

Targuinius (ii)Superbus, i  Tar-
kvinij Superb (T. Ošabni)

conditus  3 ustanovljen: annus

3
cn
sr

P

urbe condita  ali annus urbis

conditae  (leto p o ustanovljenem
mestu, 1. ustanovljenega mest.a=)
leto po ustanovitvi mesta

guotus  3 koliki? kolikateri? (quot)
ultimus  3 zadnji.

fundb, ds, dre  položim temelj

(čemu), sezidam; (fundamentum,
profundus)

regnb, ds, dre  kraljujem, vladam.

per (praepos.  z akuzat.) skozi, po

(z mesta.); per guingue annbs —
celih pet let.

usgue (adv.)  v jedno mer; usgue
ad  (vse) do.

LI.

(Latinske slovnice §§ 97. in 98.)

Sors, sortis  žreb; sors humana
človeška usoda

nemo,  dativ: nernini  nikdo, nihče
contentus  3 zadovoljen
rusticus  3 kmetski, selski
urbanus  3 mesten.

placed, es, ere  prijam, ugajam
= všeč sem.

tam (adv.)  tako.

Lil.

(Latinske slovnice § 99.: hic, Ule.)

Adulescentia, ae  mladost (doba
od 18. do 30., iuventus  pa na¬
vadno doba od 30. do 45. leta)

Cicerb, onis  Ciceron (najslavnejši
govornik rimski)

brator (bris) cldrus  slaven go¬
vornik

antiguitas (atis) ultima  naj skrajna
starodavnost; (antiguus)

Demosthenes, is  Demosten (naj¬
slavnejši govornik grški).

incertus  3 negotov; (certus, certare,
certamen)

maturus  3 zrel, zgodnji

menddx, acis  lažniv; kot subst.
adiect. =  lažnik.

pmebeb, es, ere  prožam, (po)dajem
fidem habeb homini  (vero imam —)
verjamem (verujem) človeku.

LIH.

(Latinske slovnice § 99.: is)

Accipiter (tris) celer  hitri kragulj
calamitas (atis) mdgna  velika ne¬
zgoda, nesreča

metus, us  bojazen, strah.

perpetuus  3 neprestan, stalen;
adv. perpetub  neprestano, ne¬
prenehoma.

in-vito, ds, dre  (po)vabim
liberb, ds, dre  oprostim, oslobodim;

(liber, liheri, liberalis, VtbertUs)

92

trucido, ds, dre  pokoljem, pomorim
pro-hibeo, es, ere  odvrnem (-vra¬
čam), zadržim (-žujem), oviram.

lih enter (adv.)  rad
mox  kmalu.

II. konjugacije:

Imperdtlvus praesentis netivi:
tene —  drži!

tenete —  (držita), držite!

LIV.

(Latinske slovnice § 99.: idem, iste,
ipse)

Ciira, ae  skrb; curam met ipsius
habeo  skrb me je samega sebe,
skrbim za samega sebe
insidiae, drum  zaseda, zalezovanje.
decbrus  3 pristojen, časten
honestus  3 časten, spoštovan
proximus  3 najbližji.

ob-sto, ds, dre  napoten (na potu)
sem, napotje delam.

LV.

(Latinske slovnice § 100.)

Viola, ae  vijolica

Alexander (dri) Magnus, i  Ale¬
ksander Veliki (kralj macedon-
ski)

Macedb (onis) cldrus  slaven Ma-
cedonec.

rectus  3 raven; prav
innumerabilis, e  nebrojen, brez¬
številen

sudvis, e  mil, ljubek, prijeten
terribilis, e  strašen.

de-flagro, ds, dre  zgorim.
satis (adv.)  (za)dosti, dovolj; (so-

filtre], -

LVI.

Sarcina, ae  tovor, pratež
asinus, i  osel
auxilium, ii  pomoč

onus (oneris) molestum  nadležno
breme, tovor

pellis (is) pretibsa  dragocena koža.
defatigatus  3 utrujen, onemogel;

(fatlgnre')

mortuus  3 mrtev; subst. adiect.:
mortuus, i  mrtvec

onustus  3 obtovorjen, obložen.
agitd, ds, dre  ženem, gonim
de-plbrb, ds, dre  objokujem, ob¬

žalujem

gravb, ds, dre  (ob)težim; (grame)
levo, ds, dre  (o)lajšam (-šujem);

levo hominem onere  olajšam člo¬
veku breme

onerb, ds, dre  obtovorim, obre¬
menim ; (onus, onustus, onerUrius)
recusb, ds, dre  odbijem, odrečem.
tnsuper (adv.)  (po)vrhu, še
sero  pozno, prepozno.

igitur (coni.,  navadno druga be¬
seda v stavku) torej, tedaj (pri
sklepanju).

I. konjugacije:

Plusguamperfectum  (predpretekli čas)
indicatlm Octlvl:

braveram —  (po)prosil, a, o
sem bil, a o

oraveras —  (po)prosil, a, o si
bil, a, o

braverat —  (po)prosil, a, o je
bil, a, o

braveramus —  [(po)prosila, i
sva bila, i], (po)prosili e, a
smo bili, e, a

93

oraveratis — [(po)prosila, i
sta bila, i], (po)prosili e, a ste
bili, e, a

oravera/nt —  [(po prosila, i
sta bila, i], (po)prosili, e, a
so bili, e, a.

LVII.

(Latinske slovnice §§ 102., 103. in 105.)

Albtnus, i  Albin (rimski priimek)
Paullus,  i Pavel (rimski priimek)
colloguium, ii  pogovor
mendacium, ii  laž

Socrates, is  Sokrat (grški modrijan).
ingratus  3 neprijeten; nehvaležen;

animus ingratus  nehvaležno
srce, nehvaležnost; tgratus)

gualis, e  kakšen? kakršen.

de-siderb, ds, dre (rem)  pogrešam

(kaj, česa), hrepenim (po čem)
iuvb, ds, dre (hominem, rem)  pod¬

piram (koga), pospešim (-šujem
kaj), pomagam (-morem komu);
(adiuvUre)

ignbrb, ds, dre  ne vem.

inter (praepos.  z akuzat.) med (z
akuzativom in orodnikom).

L VIII.

(Latinske slovnice §§ 104. in 105.)

Miseria, ae  beda, nadloga
faber, bri  rokodelec, (kovač)
bonum, i (subst. adiect.)  dobrina,
blaženstvo

receptdculum, i  shramba, posoda
sermb (bnis) longus  dolg (po)govor,

jezik

mens (mentis) humana  človeška
pamet, razum, duh

vultus, us  obraz, obličje.

avarus  3 lakomen, skop; subst.
adiect.: -us, l  lakomnik, skopuh
modestus  3 skromen, pohleven
tacitus  3 molčeč, tih.

con-firmo, ds, dre  potrdim, utrdim
(-trjujem), osrčim (-srčujem)

e-mendo, ds, dre  popravim, po¬
boljšam

veto, ds, dre  prepovem (-vedujem)
iubed, es, ere  zapovem (-vedujem),
(za)ukažem (-ukazujem), velim
(velevam).

paro alicui insidids  zalezujem
koga.

mmirum (adv.)  vsekakor, res da,
kajpada, seveda.

gub-eo  (ablativa mensurae,  gl.
XLIX. ‘) čim-tem; tudi: eb-gub
tem - čim.

aut (coni.)  ali.

LIX.

Pera, ae  torba
umerus, i  pleče, rame, rama.
refertus  3 (re)  natlačen -, napol¬
njen (s čim), poln (česa)
clemens, entis  blag, milosten.
iudico, ds, dre  sodim; (iudex, iudi-
cium)

specto, ds, dre  gledam, opazujem.

LX.

(Latinske slovnice § 106.)

Potentia, ae  mogočnost, moč, oblast
digitus, i  prst, m.

benignitds (atis) summa  največja
dobrotljivost.

antea (adv.)  prej, poprej; (ante).

94

negue  ali nec (coni.)  in ne, pa ne,
niti; negue (nec) - negue (nec)
niti - niti.

LXI.

(V ponavljanje vse imenske deklinacije.)

Cannae, arum,f.  Kane (trg v Apu¬

liji na Laškem)

nummus, i  penez, denar

Hannibal, dlis  Hanibal (vojsko¬
vodja kartaginski)

car cer (eris) firmus  trdna ječa,
zapor

aeternitas (atis) longa  dolga več¬
nost ; (aeternus)

servitus (utis) molesta  nadležna
sužnost, robstvo

Miltiades, is  Miltiad (vojskovodja
atenski)

cubile (is) grdtum  prijetno ležišče.

crastinus  3 jutršnji

durus  3 trd

gelidus  3 leden, mrzel; (gelu)

religuus  3 ostal

expers, pertis  nedeležen, brez (česa)
Garthaginiensis, e  kartaginski;

subst. adiect.: Garthaginiensis,
is, m.  Kartaginec, (Kartažan,
prebivavec afriškega mesta
Kartagine)

immortalis, e  nesmrten; (more, mor-
talis, mortuus, immortčilitas, morbus)
freguento, ds, dre  obiščem (-is-

kujem)

splendeb, es, ere  bliščim, svetim se;
(splendidus}.

ne - guidem (adv.)  še - ne, niti
tamguam  tako rekoč, dejal bi
ubigue  povsodi.

nisi (coni.)  ako ne, raz ven; (si, gmsi).

LXII.

(Latinske slovnice § 110.)

Agricultura, ae  poljedelstvo, ra-
tarstvo, kmetijstvo; (gger, agrl-
cold)

Brutus, l  Brut (prvi konzul rimski)
dominatib (dnis) firma  krepko
gospodstvo, vladarstvo

custos, bdiš, c.  čuvar(ica), varuh¬
inja)

fragilitas (atis) humana  človeška
(zlomljivost) minljivost.

pristinus  3 (po)prejšnji

mobilis, e  premičen; omahljiv.

6b-secrb, ds, dre  rotim; (sacer).

guia (coni.)  ker

ut (coni,  s konjunktivom, vpeljuje
namerne in posledične stavke)
da.

LX1II.

Audacia, ae  (pre)drznost, smelost
časa, ae  koča

haedus, i  kozlič(ek)

fur (furis) improbus  nepošten tat.
saevus  3 besen, ljut, grozovit.

in-crepitb, ds, dre (aliguem)  kričim

(na koga), zmerjam (koga)

sto, stas, stare  stojim

inguit  pravi, reče; je dejal, a, o;

(ta pomankljivi glagol stoji le
v nezavisnem govoru ter se
vpleta med navajane be¬
sede).

forte (oblat. adv.)  slučajno; morda,
morebiti.

LXIV.

(Latinske slovnice § 111.)

Dolus, i  zvijača, lest
animus bonus  dobra volja
silentium, ii  molk, molčanje

95

Alcibiades, is  Alcibiad (državnik
in vojskovodja atenski).

accusb, ds, dre  (za)tožim, zato-
žujem

ab-sum, abesse, aful  odsoten
oddaljen sem; prtcp. praes. :
absens, absentis  odsoten, ne-
navzoč(en)

ad-sum, adesse, adfui (affui) ali¬
cui rei  prisostvujem priču¬
jočprisoten sem pri čem;
adsum homini  pomagam po-
morem človeku

de-sum, deesse, defui  nedostajam,
(manjkam); deest mihi pecunia
nedostaja mi denarja; desum
alicui  ne pomagam komu; non
desum alicui  pomagam komu

in-sum, inesse (in re)  sem bi¬
vam (v čem)

inter-sum, interesse, interfui (ali¬
cui rei)  sem vmes, sem pri čem
(med čim), udeležim (-žujem)
se (česa)

ob-sum, obesse, offui (alicui)  sem
proti (čemu), škodim (komu)

prae-sum, praeesse, praefui (ilicui)
spredaj sem -, na čelu sem

■ (stojim) -, načelujem (komu)

pro-sum, prodesse, prof m (alicui)
v prid sem -, koristim (komu)

sub-sum, subesse (alicui rei)  sem
pod -, tičim pod (čim)

super-sum, superesse, superfui (ex
pugna)  ostajam -, preostanem-,
živ ostanem (po bitvi).

olim (adv.)  nekdaj, njega (svoje)
dni.

utinam (coni,  s konjunktivom) o
da bi! o ko bi! (ut).

LXV.

j Errans, antis (prtcp. praes.  glag.
er r ar e)  blodeč.

pos-sideo, es, ere  imam (v po¬
sesti); (sedere, sčdes, sedare)

studeo, es, ere  trudim se, priza¬
devam si, učim se; želim (stu-
dium).

diu (adv.)  dolgo (časa)

longe  dolgo, daleč; longe abesse
precej oddaljen biti.

LXVI.

(Latinske slovnice § 111.: possum,
posse.)

Abstinentia, ae  vzdržnost, nese¬
bičnost

benevolentia, ae  dobrohotnost, na¬
klonjenost

continentia, ae  vzdržnost, zataje¬
vanje samega sebe

culpa, ae  krivda; absum d culpa
prost sem krivde

patientia, ae  potrpežljivost

Philippus, l  Filip (kralj mace-
donski).

obscurus  3 temen; neznan; (ob-
scurUre).

concilio, ds, dre  (pri)dobi(va)m,
pribavim

possum, posse, potui  morem, pre¬
morem.

fortasse (adv.)  morda, morebiti;

LXVII.

Cena, ae  obed; cenae caput  glavna
jed

tgrannus, i  samosilnik, trinog

condimentum, i  zabela, začimba

96

sudor (oris) multus  obilen znoj, pot
ius (iuris) nigrum  črna juha
sitis (is) magna  velika žeja.

ieiunus  3 tešč.

ceno, ds, dre  obedujem, jem; (c?na)
gustb, as, dre  okusim, pokusim;

(gustatus)

inter-rogo, ds, dre  vprašam.
quamquam (coni.)  dasi, premda.

LXVIII.

(Latinske slovnice §§ 113. in 114., I:
indicatlvus, coniUncttvus, imperativne  in
mfimlivus praesentis acttm  in passim)

Praeceptum, i  pravilo, nauk, za¬
poved

saxum, i  skala, kamen.

amabilis, e  ljubezniv; (omare, amor,
amicus, amicitia, inimtcus)

mollis, e  mehek.

castigb, ds, dre  strahujem, kaznim
(-nujem)

cavb, ds, dre  izvotlim

curb, ds, dre (rem)  skrbim -, bri¬
gam se -, (z)menim se (za kaj)
optb, ds, dre  voščim, želim (si).

LXIX.

Disciplina, ae  nauk, vzgoja; re-
dovitost

lucrum, i  dobiček.

debitus  3 (prtep. perf. pass.  glag.
debere)  dolžen.

com-memorb, ds, dre  omenim
(-njam), premišljam; (memor, im-
memor, memoria)

honbrb, ds, dre  častim; (honor, ho-
nestus)

oc-caecb, ds, dre  preslepim, oma¬
mim, prevarim.

imprimis (adv.)  pred vsem, zlasti;

(primesi

ne  (namerna coni,  s konjunktivom)
da ne; (pred imperativom in
velevnim konjunktivom) ne.

o (interiect)  o! oj!

LXX.

(Latinske slovnice §§ 113. in 114., I:
indicat.  in coniunct. imperfectl etat.  in
pass., indicat. futun I. act.  in pass.,
partep. praes. act., gerundium  in gerun-
divum.)

Statua, ae  kip (človeški)

occasio (bnis) rara  redka prilika,
priložnost

vitis (is) frugifera  plodonosna
trta.

aegrotus  3 bolan; subst. adiect.:

-us, i  bolnik

aptus  3 (ad)  primeren -, prikla¬
den-, sposoben (za)

cupidus  3 željen (cupiditas)

nubilus  3 oblačen; nesrečen, ža¬
losten

sanus  3 zdrav.

bello, ds, dre  voj(sk)ujem se
cremb, ds, dre  sežgem (-žigam)
humb, ds, dre  pokopljem (-ko-

pavam); (humilis)

micb, ds, dre  migljam, bliščim (se);

(dimicUre)

peccb, ds, dre  grešim

plbrb, ds, dre  jokam

ponderb, ds, dre  tehtam

tolerb, ds, dre  (pre)nesem (-na-
šam), (pre)trpim.

propter (praepos.  z akuzat.) za¬
stran, zaradi, zavoljo.

doneč (coni.)  dokler.

97

LXXI.

Agnus,  7 jagnje
convivium, ii  gostovanje, pojedina.
damo, ds, are  vpijem, kričim
lacerb, ds, are  (raz)trgam, (raz)-
mesarim

macto, as, are  (za)koljem.

impune (adv.)  brez kazni, slo-
bodno.

aliguando  nekdaj.

at (ioni.)  nasproti pak, pa vendar, a.

LXXII.

(Latinske slovnice § 113., I: oblike iz
perfektovega debla.)

Peccatum,  7 greh; (peccare)
angor (oris) nimius  prevelika tes-
nota, bridkost

G. (= Gaius, i) lulius (ii) Caesar,
aris  Gaj Julij Cezar (oblastnik
rimski)

dedecus (oris) rnagnum  velika ne-
Čast, sramota; (decorare, decorus')
adversarius  3 nasproten; subst.

adiect.: adversarius, ii  na¬
sprotnik)

aeguus  3 raven; aequa mens
ravnodušje

coniuratus  3 (prtcp.)  zarotivši se;

kot subst.: coniuratus,  7 zarotnik
nefarius  3 brezbožen, proklet.
per-severd, ds, dre (in re)  trdo¬

vraten sem (ostajam) -, vztra¬
jam (v -, pri Čem); (severus)
saluto, ds, dre  pozdravim (-zdrav-

Ijam)

re-saluto, ds, dre  odzdravim
(-zdravljam).

sub-levo, as, are  olajšam; pod¬
piram, pomagam (komu); (leviš,
levUre, adlevare').

ita (adv.)  tako.

causa (ablat.  v pomenu prepozi-
cije z genetivom, kateremu se
zapostavlja) zavoljo, (za)radi.

LXXIII.

Conviva (ae) laetus  vesel gost
Clodius, ii  Klodij

Pisb, onis  Pizon (govornik rimski)
invitatib (onis) honesta  častno (po)-
vabilo; (invitdre)

taciturnitas (atis) necessaria  po¬
trebna molčečnost

adventus, us  prihod.

in-sto, ds, dre  blizu sem, bližam se
narrb, ds, dre  pripovedujem,

pravim

nuntib, ds, dre  naznanim, oznanim
(-znanjam), (s)poročim (-ro-
čam)

re-spondeo, es, ere  odgovorim.
statim (adv.)  (stojč), takoj, precej.
num  (vprašalnica) li, ali (mari).
cum (coni.)  ko, kedar: z indi-

kati vom, kedar je = quo tem-
pore (cum temporale);  v zgo¬
dovinski pripovedi pa s kon¬
ju n k t i v o m, in sicer imperfecti,
kedar je dejanje zavisnega, s
cum  vpeljanega stavka sočasno
z glavnim dejanjem, s konj.
plusquamperfecti  pa, ako je bilo
dejanje zavisnikovo že zvr-
šeno, ko je nastopilo glavno
dejanje (cum ndrrativum  ali
historicum); cum — tum  kakor
— tako posebno.

Wiesthaler, Vadbe I.

7

98

LXXIV.

(Latinske slovnice § 114., I: oblike iz
supinovega debla.)

Nuntius, ii  oznanjevavec, poročnik,
sel; vest = poročilo; (nuntia,
nlintiare)

theatrum, i  gled(al)išče

tempestas (atis) serena  vedro vreme,
nevihta, huda ura; (tempus, ob-
temperSre)

acerbus  3 grenek, bridek, trpek
praeteritus  3 pretekel, minul.
cbgitb, ds, are  mislim

debilitb, ds, dre  (o)slabim (-iti),
omrtvim (-iti); debilitor  (o)sla-
bim (-eti), omrtvim (—eti)

ex-pugnb, ds, dre  izvojujem, osvo¬
jim (si); (pugna, pugnUre)

simulb, ds, dre  hlinim; (rimulacrum,
similis, dissimilis, similitudd)

maneb, es, ere  ostanem (-stajami,
trajam.

tandem (adv.)  naposled, nazadnje,
vendar(le).

guod  (vzročna coni,  z indikat. v
pomenu:) ker, da; (s konjunkt.,
ako pisatelj zaznamlja razlog
kot pluje mnenje, v pomenu:)
češ ker, češ da.

LXXV.

Eapina, ae  rop(anje), plenjenje;

'rupij,rapidus)

spelunca, ae  brlog

numerus, i  število, broj; (numerare,
adnumerdre, inmimerdbilis)

socius, ii  drug, tovariš; zaveznik;

(societUs, cbnsocidre)

vestigium, ii  stopinja, sled; (inve-
stigare)

inurbanitas (atis) rara  redka ne-
uljudnost; (urbs, urbanus)

victus, us  živež, hrana.

de-clarb, ds, dre  razjasnim; ozna¬
čim, pokažem; dolbrem declaro
izrazim (-ražam) svoje sočutje;
(dar us)

de-vorb, ds, dre  (po)žrem, požiram

di-lacerb, ds, dre  raztrgam; (lacer,
lacerdre)

dubito, ds, dre  dvojim, dvomim;

(duo, dubius)

incusb, ds, dre  (ob)dolžim, (o)kri-
vini 5 {causa, accusare, recusftre, ex-
cusatio)

intrb, ds, dre (rem)  (v)stopim v-,
stopim na (kaj)

visitb, ds, dre  obiščem; (videre, in-
vidia, visus)

videor (pass.  glag. videre)  vidim
se, zdim (dozdevam) se.

adeb (adv.)  tako zelo

retrbrsum  nazaj.

adversus (praepos.  z akuzat.) proti,
do.

quin (coni,  s konjunktivom za za¬
nikanimi izrazi dvojenja) da.

LXXVl.

(Latinske slovnice §§ 358. do 368.: con-
structib accusatm cum tnfžnttivo.)

Epicurus, i  Epikur (modrijan
grški)

frater (tris) car us  dragi brat

Bias, antis  Biant (modrijan grški)
opinib (bnis) falsa  krivo mnenje,
vera.

apertus  3 odkrit, očiten, jasen.

ad-firmo (af -firmo) ds, dre
trdim, potrjujem, zagotavljam;
(fvrmus, mfirmus, firmare, con-
firmare)

aedificb, ds, dre  sezidam; (aedi-
ficium)

99

čred, as, are  ustvarim

cubo, ds, are  ležim; (cubile)

iurb, ds, are  prisežem (-segam),
(za)rotim se; (ius, iustus, iustitia,
iudex  [iz iusdex\, iudicium, iudicare,
iniuria, coniuratus)

migro, as, are  (pre)selim se

nego, ds, are  zanika(va)m, tajim;

odrečem

re-vocb, ds, are  pokličem nazaj;

povrnem

non igriorb  = vem.

LXXVII.

Sagitta, ae  puščica

nihilum, l  nič; (nihil)

responsum,  ž odgovor; (respondčre)
telum, l  kopje.

aestimo, as, are  cenim; pro nihilo
aestimo  (cenim za nič =) pre¬
ziram.

LXXVII1.

(Latinske slovnice § 113, II: aktivne
oblike iz sedanjikovega debla.)

Pratum,  ž travnik.

prbdigus  3 potraten, razsipen;

subst. adiect.: -us, l  razsipnik.

audeb, es, ere  drznem se, upam
si; (audax, audUcia)

fleb, es, ere, flevl, fletum  jokam

(se), plačem

flbreb, es, ere flbrul, -  cvetem; (glos)
gaudeb, es, ere  veselim se, radu-

jem se; (gaudlum)

moneb, es, ere, monui, monitum
opomnim (-minjam), (po)svarim

ad-moneb, es, ere, ui, itum  opom¬
nim (-minjam), (po)svarim;
(monere)

pateb, es, ere, ui, -  odprt sem
rldeb, es, ere, risi, risum  smejem se
soleb, es, ere  običavam, navajen

sem

timeb, es, ere, ui, - (poenam),  bo¬
jim se (kazni); (timidus)

vireb, es, ere, ul -  zelenim.

palam (adv.)  očitno, javno
secretb  na skrivnem, tajno
valde  zelo, jako.

vae (interiect.)  gorje!

LXXIX.

Terror (bris) magnus  strah (= stra-
šenje)

facies, ei  lice; zvunanjost.

atrox, bcis  grozovit, strašen.

temptb (tentb), ds, are  poskusim
(-skušam).

LXXX.

(Latinske slovnice § 114., II: pasivne
oblike iz sedanjikovega debla.)

Modus, l  mera; način

facultas (dtis) mira  čudovita zmož¬
nost; (facilis, difficilis, difficultfis,
facies, facinus)

imperitus  3 nevešč, neveden
patiens, entis  potrpežljiv; (patientia)
familiaris, e  družinski, prijateljski;

res familiaris  imetek, gospo¬
darstvo.

armb, ds, dre  oborožim; (arma)
ad-hibeb, es, ere, ul, itum  (imam

pri čem), rabim, upotrebljam;

modum adhibeb  držim se mere
(zmernosti); (habere, hdbiture, pro-
hibere, deber e  iz dehibere)

augeb, es, ere, auxi, auctum  (po)-
množim

100

arceb, es, ere, ul, -  odvračam, od¬
bijam, odganjam

co-erceb, es, ere, ut, itum  brzdam,
(u)krotim

ex-erceb, es, ere, ut, itum  (iz)urim,
(iz)vežbam; gojim

moveo, es, ere, movt, mbtum  gib¬
ljem, ganem; (mobilis)

taceo, es, ere, ut, itum  molčim;

(tacitus, tacitumitUs)

teneo, es, ere, ul, tentum  držim,
(izpolnjujem); memoria teneo
rem  hranim kaj v spominu,
pomnim -, zapametim (si) kaj.

LXXXI.

Attica, ae  Atika (dežela grška)

Plraeus, l  Pirej

Propglaea, brum, n.  propileje
(prodverje = velikolepno vho-
dišče na atenski grad)

statio (onis) tuta  varno sta(ja)-
lišče; zatočje, Stražišče; (stare,
cbnsttPre, vnstare, ob st ar e, pr ae st ar e,
cbnstans, statua, stotim)

arx (arcis) munlta  utrjen grad;

(arcer e, coercere, exercere, exercitus)

Acropolis (is) firma  trdna Akro¬
pola (grad atenski)

Pericles, is  Periklej (slaven držav¬
nik atenski)

Themistocles, is  Temistoklej (slaven
vojskovodja in državnik atenski)
adscensus, us  plezanje; vzhod,
pristop

portus, us  pristanišče; (portare, ap-
portir e, reporter e, porticus)

prospectus, us  razgled.

bellicus  3 vojni; res bellicae  vojni
Čini; (bellum, bdlicosus, bellare)

belil perltus  3 vešč v vojni.

pro-creo, as, are  rodim, porajam ;

(creUre, recreUre)

e-mineb, es, ere, ul,  - ven molim;

odlikujem se

habeor in numerb fortissimbrum
štejem se (štejejo me) med naj-
hrabrejše.

umguam (adv.)  kedaj; nulla um¬
guam urbs  nikoli nobeno mesto;
(numguam)

unde  od kod? od koder.

sive (coni.,  ki zaznamlja razloček
izraza, ne reči) ali.

lxxxh.

(Latinske slovnice § 113., II: oblike iz
perfektovega debla.)

Philosophus, 1  modrijan

Sclpib, onis  Scipion (vojskovodja
rimski)

Carthagb (inis) opulenta  bogata
Kartagina (mesto afriško); (Car-
tkttginiensis)

cbgnomen (inis) nbtum  znan pri¬
imek

sblamen (inis) gratum  prijetna
tolažba, tolažilo

Hercules, is  Herkul (junak in polu-
bog grški).

praematurus  3 prezgodnji (maturus')
trtstis, e  žalosten.

de-fleo, es, ere, flevl, fletum  ob¬
jokujem, oplakujem; (flere)

deleo, es, ere, evi, etum  razdenem,
uničim, pokončam

habeb, es, ere, ut, itum

maneb, es, ere, mansi, mansum

mereb, es, ere, ul, itum  zaslužim

(-služujem)

101

noceb, es, ere, ul, Hum

pareb, es, ere, ul, (pariturus)
placeb, es, ere, ul, itum
dis-pliceo, es, ere, ul, itum  ne

ugajam, ne prijam, nisem
všeč(en); (placire)

terreo, es, ere, ul, itum.

ne {coni,  pred dopustnim konjunk-
tivom =) naj (si) ne, bodi si
da ne.

LXXXIII.

Adspectus, us  pogled.

obvius  3 naproti, srečajoč; obvius
sum alicui  srečam koga; (via,
viator).

ex-animb, as, are  vzamem sapo,
usmrtim ; exanimor  omrtvim
(—eti) ; (anima, animus, animUns,
animaV)

horreo, es, ere, ul, -  vzgrozim se.
iterum (adv.)  drugič, znova, zopet
paene  skoro; (paeninsula)

tertium  tretjič; (tertlus).

vero {adv.  v pomenu konjunkcije,
vselej druga beseda v stavku)
pa res, pak; (virus, viritus).

LXXXIV.

(Latinske slovnice § 114., II: oblike iz
supinovega debla.)

Numantia, ae  Numancija (mesto
hispansko)

locus, l  kraj, mesto; (cdllocitre)
perturbatio (onis) magna  velika
zmešnjava.

editus  3 vzvišen

postremus  3 poslednji, zadnji
incredibilis, e  neverjeten.

com-pleb, es, ere, plevi, pletum

de-terreo, es, ere, ul, itum  ostra-
šim, odvrnem

per-terreo, es, ere, ul, itum  pre¬
strašim, preplašim; (terror, terrlre,
dlterrlre, terribilis)

pro-hibeo, es, ere, ul, itum
video, es, ere, vidi, vlsum.

frustra (adv.)  zastonj

totiens  toli(ko)krat.

LXXXV.

(V ponavljanje.)

Fabula, ae  bajka, basen

Venator (bris) laetus  vesel lovec;

(vlnUtid)

gracilitas (atis) nimia  prevelika
vitkost, tenkost; (gratilis).

ex-clamb, ds, dre  zavpijem, vzklik¬
nem ; (clamare')

mandb, ds, dre  izročim, naročim
(-ročam); fugae me mandb  spu¬
stim se V beg; (commendare)

ap-pareb, es, ere, ul, (iturus)  prika¬
žem (-kazujem) se, pojavim se,
očiten (očividen) sem; (parire).

demum (adv.)  še le

subito  iznenada, nenadoma, na-
krat.

LXXXVI.

(Latinske slovnice § 113., III: aktivne
oblike iz sedanjikovega debla.)

Lacrima, ae  solza

cbnsortium, H  družba, tovarišija

funus (eris) trlste  žalosten pogreb;

post funera =  po smrti

pietas (atis) eximia  posebna po¬
božnost; (pius, impius).

102

colo, colis, colere, colul, cultum
obdelam (-lujem), gojim; častim,
spoštujem; (agri-cola, agri-cultura,
in-cola)

cor-rumpo, is, ere, rupl, ruptum
pohujšam (-hujšujem\ pokva¬
rim; podmitim

ere-do, is, ere, didi, ditum  veru¬
jem, verjamem; mislim; (inere-
dibilis)

dico, is, ere, dixl, dictum  (izgo¬
vorim, rečem, pravim, povem;
(dicatus, indicUre)

disco, is, ere, didici, - (rem)  (na)-
učim se (česa)

edb, is, ere, edi, esum  jem

laedo, is, ere, laesl, laesum  po¬
škodujem; (raz)žalim

metuo, is, ere, ul, - (rem)  bojim
se (česa); (metus)

minub, is, ere, ul, utum  (z)manj-
šam (-manjšujem), (o)slabim
(-iti); (minus)

peto, is, ere, Ivi (il), Itum  izkušam
doseči (kaj), zahtevam; napa¬
dem ; (impetus)

red-do, is, ere, didi, ditum  (po)-
vrnem (vračam)

scrlbo, is, ere, scrlpsl, scrlptum
(s)pišem

vlvo, is, ere, vlxl, (vlcturus)  živim
(—eti); (vita, conviva, conmmum,
metus).

LXXXVII.

1.

Capra, ae  koza.

nudus  3 nag, gol

salutaris, e  ozdraven; koristen;

(sdlus, saluber, sdlutUre f  resalutUre)
viridis, e  zelen; (virere).

re-spondeo, es, ere, spondi, sponsum
ante-pono, is, ere, posul, positum
predpostavim; antepbnb rem
alicui ret  višje cenim kaj od
česa, prednost dajem kaki reči
pred čim

de-scendb, is, ere, scendi, scensum
doli (s)plezam, - grem, - pridem

intel-lego, is, ere, lexl, lectum  iz-
previdim, (raz)ume(va)m, spo-
zna(va)m

re-lingud, is, ere, llqul, lictum
(za)pustim (-puščam); (religuus).

potius (adv.)  raji, marveč.

2.

Vlnea, ae  vinograd; (vinum).
esuriens, entis  lačen, gladen.

carpo, is, ere, carpsl, carptum
(u) trgam

sumo, is, ere, sumpsl, sumptum
vzamem; (za)užijem.

riondum (adv.)  še ne; (»on, dum).

nihilo minus  (za) nič manj, pri
vsem tem, vendarle

summis vlribus  na vso moč.

LXXXVIII.

(Latinske slovnice § 114., III: pasivne
oblike iz sedanjikovega debla.)

Securitas (atis) nimia  prevelika
brezskrbnost; (cura, curare).

de-fendb, is, ere, fendl, fensum
(o)branim, zagovarjam

duco, is, ere, duxl, ductum  (pre¬
peljem, (pri)vedem, vodim

e-disco, is, ere, didici, - (rem)
(na)učim se (česa) na pamet,
- na izust; \discere, discipulus,
disciplina)

103

emb, is, ere, emi, emptum  kupim
(kupujem)

lego, is, ere, legi, lectum  (na)be-
rem, izberem (-biram)

e-ligo, is, ere, legi, lectum  izberem
(-biram), izvolim

rego, is, ere, rexi, rectum  vladam,
(u)ravnam, vodim; (regio, rex,
regina, rectus, regnum, rlgnUre)

solvb, is, ere, solni, solutum  raz¬
vežem, (raz)rešim

tollb, is, ere, sustuli, sublatum
vzdignem (-digujem)

vinco, is, ere, vici, victum  (pre)-
obvladam, nadvladam, zmagam,
premagam (-gujem); (victor, vic-
toria).

LXXXIX.

Blanditiae, dr um  laskanje, pri¬
lizovanje ; blanditias adhibed
prilizujem (-liznem) se

baculus  (in -um) i  palica

utilitas (atis) magna  velika korist.

iratus  3 jezen, razsrjen; tyra, im-
cundia)

turbulentus  3 buren, hrupen;

(turbidus, perturbatio)

inutilis, e  nekoristen.

con-vocb, ds, dre  skličem

mulcb, as, dre  nabijem, (pre)tepem

re-putb, ds, dre  razmišljam, pre¬
udarjam

alo, is, ere, alui, altum  (vz)redim,
živim (-iti)

con-temno, is, ere, tempsi, temptum
zaničujem, preziram (-zrem)
di-ligb, is, ere, lexi, lectum  spo¬

štujem, ljubim

e-scendb, is, ere, scendi, scensum
vzplezam, stopim (na kaj);
(descendere, adsctnsus)

lambd, is, ere, lambi,  - ližem
re-pellb, is, ere, reppuli, repulsum

zapodim (nazaj), odženem, od¬
bijem

rudo, is, ere, rudivi,  - rjovem,
rigam.

sane (adv.)  zares; seveda, kaj¬
pada ; (sSmis, sanare, insania).

cum (coni, adversativa  s konjunk-
tivom) pri tem ko, dočim.

XC.

(Latinske slovnice § 113., III: oblike
iz perfektovega debla.)

Catilina, ae  Katilina (plemenitaš
in zarotnik rimski)

pueritia, ae  otroška doba, detin-
stVO; (puer, puella  iz puerula)

Livius, ii  Livij (zgodopisec rimski)
scutum, i  (podolgast) ščit
per dolum  po zvijači = zvijačno.
finitimus  3 obližen, soseden.
occupb, ds, dre  zavzamem, za¬
sedem, polastim se (česa)

cadb, is, ere, cecidi, (casurus)  (od)-
padem

oc-cidb, is, ere, cidi, (occdsilrus)
(u)padem, (po)ginem, umrem;
(o zvezdah:) zajdem, zahajam ;
spes occidit  nada splava po vodi;
(cadere, occllsio)

caedo, is, ere, cecidi, caesum  (po)-
sekam, (po)bijem, ubijem

oc-cidb, is, ere, cidi, cisum  ubijem,
usmrtim, umorim, pomorim;
(caedere)

col-ligo, is, ere, legi, lectum  zbe¬
rem, naberem (-biram)

cbn-stituo, is, ere, ui, utum  usta¬
novim ; določim, odmenim;
sklenem

104

fallo, is, ere, fefčlH, — (falsus  3
je adjekt.) ukanim; (pre)varam;
fallor  tudi = motim se; (fallav,
falsus)

g ero, is, ere, gessi, gestum  nesem,
nosim; delam, opravim (-prav-
Ijam), storim, zvršim; bellum
gero  vojno voj(sk)ujem; (gestus}
pro-mittb, is, ere, miši, missum
obljubim, obetam

trd-do, is, ere, didi, ditum  izročim
(-ročam), sporočim (-ročam);
prepustim; (dare, credere, reddere,
conditus, editus, praeditus).

XCI.

Officium, ii  dolžnost

pensum, i  naloga

mbrositas (atis) nimia  prevelika
čemernost; (mos).

prae-stat, dre  (kot brezosebni
glagol) bolje je

licet, ere, licuit  dovoljeno je, sme se
ab-solvo, is, ere, solvi, solutum
odvežem; (do)končam, dovršim;
(sohere)

ludb, is, ere, lusi, lusum  igram
(se), naigram se; (ludus)

prae-scribo, is, ere, scripsi, scriptum
predpišem, določim, zaukažem
vadb, is, ere, vasi, vasum  idem,
grem, hodim.

deinde (adv.)  potem

postea  potem, pozneje; (post,post-
rSmus')

prius  (po)preje

gub (oblat. adv.)  kam? kamor

una (oblat, adv.)  ob jednem, sku¬
paj ; (rmus).

er go (coni.)  potemtakem, torej.

XCII.

(Latinske slovnice § 114., III: oblike
iz supinovega debla.)

Perfectus  3 dovršen, popoln.

claudb, is, ere, clausi, clausum
zaprem (-piram), zaklenem
(-klepam)

de-stitub, is, ere, ul, iltum  (ne¬
zvesto) zapustim, na cedilu
pustim

iungb, is, ere, iunxi, iunctum  (žive¬
žem, (z)družim, sklenem (skle¬
pam) ; (coniunctus)

meto, is, ere, (messui), messum
(po)žanjem; (wassis)

neg-lego, is, ere, lexi, lectum  za¬
nemarim (-marjam), v nemar
puščam (-pustim); (legere, colli-
gere, diligere, diligens, diligentia,
eligere, intellegere, negleg&ns, negle-
gentia)

re-prehendo, is, ere, hendi, hensum
korim, (po)grajam

s er o, is, ere, sevi, satum  sejem
spernb, is, ere, sprevi, spretum
zavržem, zametujem, zaničujem.

XCIII.

Plataeae, arum, f.  Plateje (mesto
beotiško na Grškem); (Platae-
ensis)

legatus, i  poslanec; podpoveljnik
Mardonius, ii  Mardonij (poveljnik
perzijanski)

Mummius, ii  Mumij (vojskovodja
rimski)

prbditib (bnis) impia  brezbožna
izdaja, izdajstvo.

damnb, ds, dre (aliguem prbdi-
tibnis)  obsodim (koga zaradi
izdaje)

105

con-scribo, is, ere, scripsi, scriptum
(libris)  spišem (v knjigah)

di-rud, is, ere, rui, rutum  raz¬
rušim

in-cendb, is, ere, cendi, censum
zažgem; (incendium)

mittb, is, ere, miši, missum  poš¬
ljem (-šiljam)

pono, is, ere, posui, positum  (po)-
stavim, položim; positus sum
in re  (postavljen sem =) stojim
na čem

de-pbno, is, ere, posui, positum
odložim; odium in aliguem de-
pbnb  odrečem (odpovem) se
sovraštvu do koga

re-stitub, is, ere, ui, utum  zopet
ustanovim, popravim, povrnem;
(constituere, dSgtituere).

XCIV.

(V ponavljanje.)

Esca, ae  jed

lepus, oris, c.  zajec

arcus, us  lok.

rogo, ds, dre  prosim; vprašam;

(mterrogare)

agb, is, ere, egi, dctum  (od)ženem,
gonim; ravnam, delam, počnem
(-čenjam), opravim (-pravljam)

cedb, is, ere, cessi, cessum  stopam,
grem, idem, hodim; umaknem
se, udam se

cernb, is, ere, -,  -ločim; vidim,
zrem; cernor  pokažem se

com-prehendb, is, ere, hendi, hen-
sum  zgrabim; animb compre-
hendb  z duhom zazna(va)m,

- spozna(va)m; (reprehendere)

currb, is, ere, cucurri, cursum
tečem

di-vidb, is, ere, visi, visum  (raz)-
delim

flectb, is, ere, flexi, flexum  sklonim,
pripognem; omečim; (flexus, m-
flexus)

im-pbnb, is, ere, posui, positum
naložim; impbnb alicui nbmen
zdevam komu ime; impbnb ali¬
cui negotium  dam komu posel
(nalog)

nbscb, is, ere, novi, nbtum  spo¬
znavam

cb-gnbscb, is, ere, gnovi, gnitum
spozna(va)m; (noscere, notus, igno-
tus, nomen, nominUre, cbgnomen,
nobilis)

rumpb, is, ere, rupi, ruptum  (z)lo-
mim; rumpor  počim; (rupSs, cor-
rumpere)

tendb, is, ere, tetendi, tentum (ten-
sum)  (na)pnem.

nimium (adv.)  preveč; (nimius,
nimis).

xcv.

(Latinske slovnice § 113., IV: aktivne
oblike iz sedanjikovega debla.)

Ovile (is) magnum  velik ovčjak;
(pvis).

putb, as, are  menim, mislim; (dis-
putare, reputUre)

uro, is, ere, ussi, ustum  (se)žgem,
sežigam

audib, audis, audire, audivi, au-
ditum  slišim, slušam, poslu-
ša(va)m

custbdib, is, ire, itn, itum  stražim,
čuvam; custbdib aliguem d re
(ob)varujem koga česa; (custss)

7*

106

dormib, is, ire, ivi, itum  spim
esurib, Is, ire, (esuriturus)

lačen sem, gladujem; (edere, esca,
esuriens)

lenib, is, ire, im (ii), itum  (z)lai-
šam, utešim

munib, is, ire, ivi, itum  utrdim
(-trjujem), zavarujem, branim
pumo, is, ire, ivi, itum  kaznim,
kaznujem ; (poena, impune)

saevib, is, ire, ii, itum  divjam,
razsajam; (saevus)

scib, is, ire, ivi, itum  vem, znam
ne-scib, is, ire, -, -  ne vem, ne
znam; (sc«re)

sepelib, is, ire, ivi, sepultum  po¬
kopljem (-kopavam)

servib, is, ire, ivi (ii), itum  ro-
bujem, služim, strežem, ustre¬
zam ; (servus, servitus, servare, con-
servare, observare)

sitib, is, ire, ivi, itum  žejen sem;
(sitis)

venib, is, ire, veni, ventum  pridem,
prihajam, dospejem.

neve  (namerna coni,  s konjunk-
tivom in nikalnica pred vsakim
drugim, oziroma tretjim imperat.
ali velevnim konjunktivom) in
(da) ne, niti; (nč).

XCVI.

Oraculum, i  preročišče; (prare, adb-
rUre, ortttor, ordtio).

ligneus  3 lesen.

prb-fligb, ds, dre  potolčem

oboedib, is, ire, ivi, itum  poslušen
sem, ugodim, ugajam

comparb classem  opravim (obo¬
rožim) ladjevje.

XCVII.

(Latinske slovnice § 114., IV: pasivne
oblike iz sedanjikovega debla.)

Tristitia, ae  žalost; (tnstis).

e-rudib, is, ire, ivi (ii), itum  iz¬
obrazim (-ražam, -ražujem)

finio, is, ire, ivi (ii), itum  kon¬
čam ; (affinitOs, finitimus)

mollib, is, ire, Ivi (ii), itum
omehčam, (o)mečim, (o)lehčam;
(mollis)

nutrib, is, ire, ivi (ii), itum  dojim,
redim; (n«fo-fce)

vestib, is, ire, ivi (ii), itum  ob¬
lečem (-lačim), pokrijem (-kri-
vam); (vestimentum).

XCVIII.

(Latinske slovnice § 113., IV: oblike iz
perfektovega debla.)

Sbldcium, ii  tolažba

vesperi (oblat, adv.)  zvečer; (vesper)
longinguitas (atis) ingrata  nepri¬
jetna (časovna) dolgost; (longus).

con-demnb, ds, dre  obsodim;

(damnure)

ad-venio, is, ire, veni, ventum
pridem, prihajam, dospejem

in-venib, is, ire, veni, ventum  naj¬
dem, nahajam; iznajdem, iz¬
um ejem ; (venire, advenire, adventus,
inventržx)

sentib, is, ire, sensi, sensum  čutim,
mislim, spazim ; (sententia, sensus,
cOnsensus}.

omnino (adv.)  v obče, sploh; (omnis)
serius  (komparat. adv.)  pozneje,
prepozno; (sero).

priusguam (= prius quam, coni.)
predno, prej ko, dokler ne.

107

XCIX.

Ennius, ii  Enij (pesnik rimski)
bstium, ii  vhod; ab ostio  pri vhodu
Scipib (bnis) Nasica, ae  Seipion

Nazika (oblastnik rimski)
doml  (star mestnik subst. dotnus')
doma

iussu  (osamel ablat.) na povelje;
(ubere).

paulum, l (subst. adiect.)  malo;
paulb post  (za) malo pozneje,
kmalu potem

impudens, entis  nesramen.

quaerb, is, ere, quaeslvi, guaesitum

(rem)  iščem (česa); quaerb ali-
quem  vprašam za koga (po kom).

intus (adv.)  notri.

C.

(Latinske slovnice § 114., IV: oblike iz
supinovega debla.)

Eloguentia, ae  zgovornost
herba, ae  zel(išče)
lupa, ae  volkulja; {lupus)
philosophus, l  modrijan, modro-
slovec

sepulcrum, l  grob; (epdire)
prex (prečiš) tacita  tiha prošnja
Archimedes, is  Arhimed (sloveč

matematik grški)

vepres (is) acutus  (navadno v plur.)
bodeče trnje.

impedio, is, ire, Ivi (ii), itum
ovrem (-viram), zadržim (-dr-
žujemh

immeritb (adv.)  po krivem, po
krivici.

CI.

Bestiola, ae  živalca: (bestia)
laqueus, i  zanka
mus, muris, c.  miš.

ar-repo, is, ere, repsl, reptum  pri¬
plazim se

cor-rbdb, is, ere, rosi, rbsum  zglo-
jem, razgrizem

of-fendo, is, ere, fendi, fensum
(rem)  zadenem (ob kaj); uvre-
dim -, (raz)žalim (koga); (d?-
fendere, defensKre)

expedib, is, ire, ivi (ii), itum
razmotam, izbavim, oprostim
(Česa); (pes, pedes, peditatus, im-
pedire)

irretio, is, ire, ivi, itum  vzankam
rugib, is, ire, -, -  rjovem.

procul (adv.)  od (z)daleč.

CII.

(Latinske slovnice § 115., L)

In-vadb, is, ere, vasi, vasum (ali
quem)  napadem (koga), (po)-
lotim se (koga); (vadere)

cbnor, cbnaris, cbndri, cbnatus sum
podjamem, snujem, poskusim
(-skušam)

cbn-solor, aris, dri  (po)tolažim;

(sblčlcium, solamen)

contemplor, aris, drl (rem)  gledam

(kaj, - proti čemu), opazujem
(kaj); (templum)

cunctor, aris, dri  obotavljam se,
oprezujem

glbrior, aris, drl  baham se, po¬
našam se; (gloria, glbriosus)

hortor, aris, dri  opominjam,
(o)bodrim, (o)hrabrim

imitor, aris, drl  posnemam; (mago)
insidior, aris, dri (alicui)  zale¬

zujem (koga), strežem po živ¬
ljenju (komu); (nsidiae)

laetor, aris, dri (re)  veselim se
radujem se (česa); (laetus)

108

minor, aris, ari (rem)  (za)pretim

(s čim), zapretim (kaj); (minax)
mir or, aris, ari (rem)  (za)čudim
se (čemu), občudujem (kaj)

ad-miror, aris, ari (rem)  čudim
se (čemu), občudujem (kaj);
(mirus, mlrarl, admlrCbilis, nimirum)
precor, aris, ari (aliguem  in «6
aliguo)  prosim molim (koga),
izprosim (od koga); (prač)

speculor, aris, dri  ogledujem, iz-
pazujem, pozvedujem

veneror, aris, dri  častim (po božje),
molim

versor, aris, dri  vrtim se, gibljem
se; nahajam se (kje), občujem
ad-versor, aris, dri  nasprotujem,
protivim se.

GUI.

Tumultus, us  hrup, vrišč.

indnis, e  prazen, ničev.

ad-volb, ds, dre  priletim; (volare)
im-plbro, ds, dre  (jokaje) prosim,
zaprosim; alicuius auocilium im-
ploro  (za)prosim koga pomoči;
(plorUre, deplorare)

conspicor, aris, drl  zagledam,
uzrem; (species, spectare, exspectare,
speculUn, adspectus, prospectus)

frustor, aris, drl  prevarim (v pri¬
čakovanju), imam za norca;
(frustrS)

lamentor, aris, dri  tarnam, jadi¬
kujem.

saepius  (komparat. adv.)  češče,
večkrat; (saepe).

re vera (abldt. adv.)  v istini,
(za)res.

CIV.

(Latinske slovnice § 115., II.)

Aedul, brum, m.  Eduvci (mogočen
narod galski)

Helvetii, ibrum, m.  Helvečani (hra¬
ber keltovski narod v današnji
Švici).

fateor, fateris, faterl, fassus sum
(rem)  prizna(va)m kaj, (iz)po vem
kaj, izpovem se (česa)

con-fiteor, eris, eri, fessus sum
(rem)  prizna (va)m -, izpovem
(kaj), izpovem se (česa); (fateri)
mereor, eris, eri, itus sum  zaslu¬
žim (-žujem); bene (melius, op-
time) mereor de aliguo  mnogo
(več, največ) zaslug si pridobim
za koga (o kom); (merčre, merito,
immerito)

misereor, eris, eri, miseritus sum
(alicuius)  usmilim se (koga);
(miser, miseria, miserandus)

pol-liceor, eris, eri, licitus sum
obljubim, obetam; (tiare)

tueor, eris, eri, tutatus sum  (gle¬
dam ; varujem, branim, (o)hra-
nim

in-tueor, eris, eri, tuitus sum (rem)
(po)gledam (kaj), ozrem (-ziram)
se (na kaj); (tuert, tutus, obtutus)
vereor, eris, eri, itus sum (matrem)
bojim se (matere), spoštujem
(mater); (reverentia).

cv.

Cyrus, i  Cir (kraljevič perzijanski)
Astyages, is  Astiag (kralj medijski
in Čirov ded).

Ubere (adv.)  slobodno, prosto¬
dušno.

atgue (coni.)  in, ter, in k temu.

109

CVI.

(Latinske slovnice § 115., III.)

Gallia, ae  Galija (Francosko)

Pompeius, el  Pompej (oblastnik
rimski).

adiplscor, eris, adiplscl, adeptus
sum  (za)dobim, dosežem

fungor. eris, fungl, functus sum
(re)  opravim (-pravljam kaj);
fungor officio  izpolnim (-pol-
njujem) svojo dolžnost

de-fungor, eris, fungl, functus
sum (re)  opravim (kaj); vita
defungor  umrem, vita defunc-
turus —  umirajoč; (fungi)

tabor, eris, labl, lapsus sum  po-
drsnem se, padem, zgrudim se;
zabredem

loguor, eris, topil, locutus sum
govorim; eloguiins, Čloguentia, col-
loguium)

nanclscor, eris, clsčl, nactus  in
nanctus sum  (za)dobim, prej¬
mem, dosežem

obllvlscor, eris, sel, oblltus sum
(hominis  in rem)  pozabim (-zab¬
ijam koga, - česa)

pro-ficlscor, eris, sel, fectus sum
napotim se, odidem, odhajam,
odrinem, (od)potujem

gueror, quereris, guerl, guestus sum
(rem, de re)  tožim (o čem),
pritožim (-žujem) se (o čem);
pomilujem (kaj)

r e-ver tor, eris, vertl, versus sum
(po)vrnem se, vračam se

seguor, eris, segul, secutus sum
(aliguem)  idem (za kom), sle¬
dim (koga); seguor rem  držim
se česa, ravnam se po čem

ulclscor, eris, sel, ultus sum  (po)-
maščujem, maščujem se

utor, eris, uti, usus sum (re)  (po)-
rabim (kaj), poslužim (-žujem)
se (česa); (utilis, inutilis, utilitas,
usus)

vescor, eris, vesel, - (re)  hranim
se (s čim), jem -, uživam (kaj).

CVII.

Commodum, l  ugodnost, udobnost;
omnibus commodls utor  uživam
vse ugodnosti.

egeb, es, ere, ul, - (re)  potre¬
bujem -, potreben sem (česa),
nimam (česa)

nascor, eris, našel, natus sum
(na)rodim se, porodim (-rajam)
se; (natus, nUtil, natura).

CVIII.

(Latinske slovnice § 115., IV.)

Singull, ae, a  (delivni števnik) po¬
samični, po jeden, posamezen.

blandior, blandlris, blandirl, blan-
dltus sum  prilizujem se, slad¬
kam se, dobrikam se; (plandus,
blanditiae)

ex-perior, Iris, Irl, pertus sum
poskusim (-skušam), izkusim
(-skušam) ; iperit us, imperUus, peri-
culum, pertculosus)

largior, Iris, Irl, Itus sum  podelim,
podarim

mentior, Iris, Irl, mentltus sum
lažem, zlažem se; (mens, mendav,
mendacium)

metior, Iris, Irl, mensus sum  (iz)-
merim; (immensus)

110

mblior, Iris, žri, itus sum  (o)snu-
jem, nameravam

partior, Iris, in, Hus sum  (raz)-
delim; (par s, particeps, expers)

potior, Iris, Irl, itus sum (re)  po¬
lastim se (česa), osvojim si (kaj)
sortior, Iris, Irl, žtus sum  žrebam,
(raz)delim po žrebu; (sors, con-
sortiumj.

semel (numerale adv.)  jedenkrat.
etiamsž (= etiam sl, coni.)  če tudi,
če prav.

(V ponavljanje vse tekom šolskega
leta proučene tvarine.)

CIX.

1.

Narratiuncula, ae  pripovedka;

(narrUre)

Theocritus, l  Teokrit (pesnik grški)
versus, us  granes, verz; (vertex, re-
verti, versan, adversttri, adversus,
adverstlrius)

ap-probo, ds, dre  odobrim (-do¬
bravam); (probare, probus, im-
probus)

o-mitto, is, ere, mlsl, missum
opustim (-puščam); (mittere, pro-
mittere).

2.

Qubmodo (Mat. adv. ~ qub modo)
na kak način? kako?

3.

Philosophia, ae  modroznanstvo,
modroslovje; (philosophus}

Democritus, ž  Demokrit (modrijan
grški)

patrimbnium, il  očinstvo, ded-
ščina (po očetu); (pater, patria).

domesticus  3 hišen, domač, za¬
seben; (domus, dominus, domina,
dominatib, domicilium, domare).

a-vocb, ds, dre  odzovem; odteg¬
nem (-tegujem); (vi>x, vocare, con-
vocare, invocare, revocttre, vocabulum).

4.

Lacaena, ae  Lakonka.

suc-cedb, is, ere, cessl, cessum
grem pod kaj; stopim (na koga
mesto).

5.

Antimachus, l  Antimah (pesnik
grški)

Plato, bnis  Platon (modrijan grški)
audltor, oris  poslušavec; (audtre,
audltus, auris, oboedire).

6.

Praesentia, ae  sedanjost; in prae-
sentia  za hip, za trenotek;
(praesens)

Timotheus, el  Timotej (poveljnik
atenski).

poster(us)  3 poznejši, naslednji,
drugi, prihodnji.

postrldie (adv.)  drugi dan, pri¬
hodnjega dne; (post, posten, po-
ster(us), postrSmus, dies).

7.

Lacrimb, ds, dre  jočem (se), pla-
kam; (lacrima').

8.

Largitib, bnis, f.  obilno darovanje,
darežljivost;

9.

Archidamus, l  Arhidam (kralj lace-
demonski).

111

re-scribo, is, ere, scripsi, scriptum
odpišem ; (scrlbere, scrlptor, con-
scribere, praescrlbere').

10.

Adulescentulus, i  mlade, mladen-
Ček; (adulescens, adulescentia)

Ženo, bnis  Zenon (modrijan grški)
os (oris) latum  široka usta; (ostium).
ineptus  3 neprimeren; aboten, be¬
dast; (aptus).

idcirco (adv.)  zato.

11.

Paedaretus, i  Pedaret (poveljnik
lacedemonski)

comitia, ibrum  volilni zbor
gradus, us  stop(i)nja.

re-nldeb, es, ere, -, -  veselo
(prijazno) se smejem

dis-cedb, is, ere, cessi, cessum  raz¬
idem se, odidem (-hajam);
(cčdere, succedere).

12.

Perfuga, ae  pribežnik, uskok;

(fuga, fugare, fugax)

Fabricius, ii  Fabricij (poveljnik
rimski)

Pyrrhus, ~i  Pir (kralj epirski)
Eplrus, i, f.  Epir (zd. Albanija).
potens, entis  mogočen; (posse, po-
tentia, potius, potiri).

pro-ponb, is, ere, posul, positum
predložim, izpostavim; (pbnere,
antepbnere, depbnere, impbnere, com-
positus, oppositus)

re-ducb, is, ere, duxi, ductum
nazaj (od)peljem, - odvedem;

(dUcere, dux)

re-spub, is, ere, spui, - nazaj
plunem; zavržem, ne maram

bello peto aliguem  z vojno grem
na koga.

dam (adv.)  skrivaj, tiho.

13.

Indulgeb, es, ere, dulst, (-dulturus)
ustrežem (-strezam), uda(ja)m
se; (indulgentia).

14.

Ephesus, i, f.  Efez (mesto malo¬
azijsko); (Ephesius)

Poenus, i  Punec (Kartaginec)

Phormib, bnis  Formion (modrijan
grški)

contib, onis,f.  (naroden ali vojaški)
zbor.

delirus  3 blazen, prismojen
militaris, e  vojaški; res militaris

vojaštvo, vojstvo, vojništvo;

(mile.)

aliguot (adiect. indeclm.)  nekaj -,
nekoliko (jih); (guot).

delirb, ds, dre  bledem, prismojen
sem; (dellrus)

guaerb (aliguid) ex (ab) aligub
vprašam koga (za kaj).

15.

Necessitas, atis, f.  potreba, nuja;

(necessdrius)

Thales, etis  Talet (jeden izmed
sedmerih modrijanov grških).

careb, es, ere, ul, (cariturus re)
pogrešam (kaj), sem brez (česa),
nimam (česa)

con-tineb, es, ere, tinui, tentum
vkup držim, obsegam; (tentre,
abstinentia, continentia, continuus)

dis-currb, is, ere, curri (cucurrt),
cursum  raztečem (-tekam) se;
(currere, cursus).

112

16.

Biduum, i  dvodnevje, dva dni

Hiero, onis  Hieron (samosilnik
sirakuški)

Simbnides, is  Simonid (pesnik
grški).

con-siderb, ds, dre  premišljam
(-mišljujem); (desvlerdre\

de-libero, ds, dre  preudarjam, pre¬
mišljujem

duplico, ds, dre  podvojim (-dva¬
jam); (dud)

postalo, ds, are  tirjam, zahtevam.

diutius  (komparat. adv.')  dalje, dalj
časa; (&'»).

CX.

Lumen, inis, n.  luč; (lux, luna,
illiistrare)

munus, eris, n.  dar(ilo); (communis)
sidus, eris, n.  (o)zvezdje
risus, us  smeh; (ridere).

caecb, ds, dre  (o)slepim; (o mamim;

(caecus, occaecdre)

ardeb, es, ere, drsi, drsum  gorim
cbffo, is, ere, coegi, coactum  (pri¬
silim ; (cumagere, agitdre, cSgitard)
poseči, is, ere, popbsci, -  tirjam,
zahtevam; (postulare).

modo (adv.)  le; (modus, modicus,
modestus, modestia, commodum, quo-
modo}.

Abecedni slovnik.

i.

Latinsko-slovenski del.

A.

A, ab  (z ablat.) od

ab-solvb  3, solvi, solutum  odvežem:
dokončam, dovršim

abstinentia, ae  vzdržnost, nese¬
bičnost

ab-sum, abesse, afui  odsoten -,
oddaljen sem; absens, entis  od¬
soten, nenavzoč(en)

accipiter, tris, m.  kragulj

accusb  1 (za)tožim, zatožujem

acer, acris, acre  oster, bister; hud,
pogumen

acerbus  3 grenek, bridek, trpek
Achilles, is  Ahil

Acropolis, is, f.  Akropola (grad
atenski)

acutus  3 oster, bodeč; hud

ad  (z akuzat.) k, do, proti; pri,
na (z akuzat.)

adeb (adv.)  tako zelo

ad-firmo (af-firmo)  1 trdim,
potrjujem, zagotavljam

ad-hibeb 2, ui, itum  (imam pri
čem), rabim, upotrebljam; mo-
dum adhibeb  mere (zmernosti)
se držim

adipiscor  3, adeptus sum  (za)do-
bim, dosežem

Wiesthaler, Vadbe I.

ad-iuvb  1 podpiram, pomagam
ad-levb (al-levb)  1 vzdignem
ad-ministrb 1  upravljam
admirabilis, e  čudovit,

ad-miror  1 (rem)  čudim se (čemu),
občudujem (kaj)

ad-moneb  2, ui, itum  (po)svarim
ad-numerb 1  prištejem (-števam)
ad-orb  1 častim (po božje)
adscensus, us, m.  plezanje; vzhod,

pristop

adspectus, us, m.  pogled

ad-sum, adesse, adfui (alicui rei)
prisostvujem, pričujoč-, priso¬
ten -, navzoč(en) sem (pri čem);
adsum alicui  pomagam (po-
morem) komu

adulator, bris, m.  prilizovavec
adulescens, entis, m.  mladenič
adulescentia, ae  mladost
adulescentulus, i  mlade, mladenček
ad-venib  4, veni, ventum  pridem,

prihajam, dospejem

adventus, us, m.  prihod

adversarius  3 nasproten; -ius, ii
nasprotnik

ad-versor  1 nasprotujem, proti-
vim se

adversus  3 nasproten, neugoden

8
'M)

'114

adversus (z  akuzat.) proti, do
ad-volb  1 priletim

aedificium, n  hiša, poslopje
aedificb  1 sezidam

Aedul, brum, m.  Eduvci (mogočen
narod galski)

aegrotus  3 bolan; -us, l  bolnik
Aeggptus, i, f.  Egipet (dežela

afriška)

aeguus  3 raven; aegua mens  ravno-
dušje

aer, aeris, m.  vzduh, zrak

aes, aeris, n.  med (f.)

aestas, atis,f.  poletje, leto = poletje

aestimo  1 cenim, čislam; prb ni-
hilb aestimo  preziram

aetas, atis, f.  doba, starost
aeternitas, atis, f.  večnost
aeternus  3 večen

afflnitas, atis, f.  svaščina, sorod¬
nost

Africa, ae  Afrika

Agamemnon, onis  Agamemnon
ager, grl  polje, njiva; zemljišče
agitb  1 gonim, ženem
agnus, i  jagnje

ago  3, egi, actum  (od)ženem, go¬
nim; ravnam, delam, opravim
(-pravljam), počnem (-čenjam)
agricola, ae, m.  poljedelec, kmet
agricultura, ae  poljedelstvo, kme¬
tijstvo

Aiax, acis  Ajak

alacer, cris, ere  3 čil

alauda, ae  škrjanec

Alblnus, i  Albin (priimek rimski)
albus  3 bel

Alcibiades, is  Alcibiad (državnik
in vojskovodja atenski)

Alezander (dri) Magnus, l  Ale¬
ksander Veliki (kralj macedon.)
alienus  3 ptuj

aliguando (adv.)  nekdaj

aliguot (adiect. indecl.)  nekaj -,
nekoliko (jih)

alb  3, m, altum  (vz)redim, živim
(-iti)

altus  3 visok, globok

alveus, i  struga

amabilis, e  ljubezniv

amarus  3 grenek

ambulb  1 izprehajam se, hodim
amicitia, ae  prijateljstvo

amlcus  3 prijazen; -us, i  prijatelj;

-a, ae  prijateljica

amb  1 ljubim

amor, bris, m.  ljubezen

anceps, cipitis  dvojen, dvojljiv, ne¬
odločen

ancilla, ae  dekla

Ancus (i) Marcius, il  Ank Marcij

(4. kralj rimski)

angor, bris, m.  tesnoba, bridkost
angustiae, drum, f.  soteska
anima, ae  duša

animal, alis, n.  živo bitje, živo-
tinja, žival

animans, antis, c.  (v plur. tudi n.)
živo bitje, životinja

animus, i  duh, duša, srce, pogum
annus, l  leto (doba dvanajst me¬

secev)

ante  (z akuzat.) pred

anted (adv.)  (po)prej

ante-ponb  3, posul, positum  predpo¬
stavim; anteponb alicui aliguid
višje cenim kaj od česa, pred¬
nost dajem kaki reči pred čim

115

antiguitas, atis, f.  starodavnost
antlguus  3 star(odaven); plur. -qm,

gubrum  starodavniki

apertus  3 odkrit, očiten, jasen

Apollb, inis  Apolon (grško-rimski
bog solnčne svitlobe, modrosti
in pesništva)

ap-pareb  2, ul, (iturus)  prikažem
(-kazujem) se, pojavim se, oči¬
ten -, očividen sem

appellb  1 nagovorim (-govarjam),
imenujem, zovem

ap-porto  1 prinesem, donesem
(-našam)

ap-probo  1 odobrim (-dobravam)
ap-propinguo  1 (pri)bližam se
(-bližnjem se)

aptus  3 (ad)  primeren, prikladen,
sposoben (za)

apud  (z akuzat.) pri

agua, ae  voda
aguila, ae  orel
ara, ae  žrtvenik

Arabes, um, m.  Arabci

Arabia, ae, f.  Arabija (dežela
azijska)

arbor, oris, f.  drevo

arceb  2 odvračam, odganjam, od¬
bijam

arcus, us, m.  lok

ardeb 2, drsi, arsum  gorim

ardor, bris, m.  žar, (v plur. =) pri¬
peka

arduus  3 strm; težaven, težek
argenteus  3 srebrn

argentum, 1  srebro
arma, brum, n.  orožje
armatus  3 oborožen
armb  1 oborožim
aro  1 orjem

Arplnds, atis  arpinski; kot subst.
adiect. m.  Arpinec

ar-repo  3, repsl, reptum  priplazim
se, prilezem

ars, artis, f.  umet(el)nost, spret¬
nost

artifex, icis, m.  umet(el)nik
artificibsus  3 umet(el)en
artificium, il  umet(el)no delo
arx, arcis, f.  grad

Asia, ae, f.  Azija

asinus, l  osel

asper, era, er um  hrapav, oster;
težaven

at (coni.)  nasproti pak, pa vendar

Athenae, arum, f.  Atene (mesto
grško v Atiki)

Atheniensis, e  atenski; -is, is, m.

Atenec (Atenjan)

atgue (coni.)  in, ter, in k temu
atrox, bcis  grozovit, strašen

Attica, ae, f.  Atika (država grška)
auctor, bris, m.  začetnik, vzročnik,
stvarnik, tvoritelj

auctbritas, atis, f.  veljava, veljav¬
nost

audacia, ae  (pre)drznost, smelost
audax, acis  drzen, smel

audeb  2 drznem se, upam si

audib  4, Ivi, Itum  slišim, slušam,
posluša(va)m

audltor, bris, m.  poslušavec
audltus, us, m.  sluh

augeb  2, auxl, auctum  (po)množim
aureus  3 zlat

auris, is, f.  uho

aurora, ae  zora, jutranja zarja
aurum, l  zlato

aut (coni.)  ali

autem (coni.)  a, pa

116

autumnus, i  jesen
auxilium, ii  pomoč
avaritia, ae  lakomnost, skopost
avarus  3 lakomen, skop; -us, i

lakomnik, skopuh
avidus  3 požrešen
avis, is, f.  ptica, ptič
a-vocb  1 odzovem; odtegnem

(-tegujem).

B.

Baculum (us) i  palica
beatus  3 blažen, srečen
bellicosus  3 bojevit
bellicus  3 vojni; res bellicae  vojni
čini

bellb  1 voj(sk)ujem se
bellum, i  vojna (= vojskovanje)
bene (adv.)  dobro, prav
beneficium, ii  dobrota
benevolentia, ae  dobrohotnost,
naklonjenost

benignitas, atis, f.  dobrotljivost
benignus  3 dobrotljiv, dobrohoten
bestia, ae  zver(ina), žival
bestiola, ae  živalca

Bias, antis  Biant (jeden izmed
sedmerih modrijanov grških)
biduum, i  dvodnevje, dva dni
blandior  4, itus sum  prilizujem se,
sladkam se, dobrikam se
blanditiae, arum, f.  prilizovanje,
laskanje; blanditias adhibeb  pri¬
lizujem se

blandus  3 prilizljiv

bonus  3 dober; bonum, i  dobrina,
blaženstvo

bos, bovis c.  govedo; vol, krava
bracchium, ii  podlaket, roka
brevis, e  kratek

Britannia, ae, f.  Britanija (An¬
gleško)

Britannus, l  Britanec.

C.

Cadb  3, cecidi, (casurus)  (od ¬
padem

cadiicus  3 razpaden; minljiv
caecb  1 (o)slepim; (o)mamim
caecus  3 slep

caedb  3, cecidi, caesum  (po)sekam,
pobijem, ubijem

caelum, i  nebo, podnebje
Caesar,  gl. G. Julius Caesar
caespes, itis, m.  ruša

calamitas, atis, f.  nezgoda, nesreča
calcar, aris, n.  ostroga; izpodbuda
calidus  3 topel, vroč
calix, icis, m.  čaša, (kelih)
calliditas, atis, f.  zvitost, lokavost
callidus  3 zvit, prekanjen
calor, bris, m.  vročina, toplota
campus, i  ravan, polje = poljana
cancer, eri  rak
candor, bris, m.  svetloba
canis, is, c.  pes, psica

Cannae, arum, f.  Kane (trg v

Apuliji na Laškem)
canfb  1 pojem, prepevam
cantus, us, m.  petje
canus  3 siv
capra, ae  koza
caput,pitis, n.  glava; glavno mesto
car cer, er is, m.  ječa

careb  2, ul, (cariturus re)  pogre¬
šam (česa), sem brez (česa),
nimam (česa)

carmen, inis, n.  pesen
car o, carnis, f.  meso
carpo  3, carpsl, carptum  (u)trgam

117

Carthaginiensis, e  karfaginski; -is,
is, m.  Kartaginec (Kartažan)

Carthagb, inis,f.  Kartagina (mesto
afriško)

carus  3 drag, ljub

časa, ae  koča

castlgb  1 strahujem, kaznim
castra, orum, n.  tabor, ostrog
Catillna, ae  Katilina (plemenitaš
in zarotnik rimski)

causa, ae  vzrok; causa  (z gene-
tivom, kateremu se zapostavlja)
zavoljo, (za)radi

cautus  3 previden, oprezen

cavo  1 izvotlim

cedb  3, cessl, cessum  stopam,
grem, idem, hodim; udam se,
umaknem se

celebro  1 (po)slavim, proslavljam;
obhajam

celer, celeris, e  hiter, nagel, brz
celeritas, atis, f.  hitrost

cena, ae  obed

ceno  1 obedujem, jem

cerasus, l, f.  črešnja (drevo)

cerno  3, - ločim; zrem, vidim;

cernor  pokažem se

certamen, inis, n.  borba, tekma;

bitka

certb  1 (de re)  izkušam se tek¬
mujem (v čem); prepiram se,
borim se

certus  3 gotov, določen, (čna, o),
zanesljiv

cervus, i  jelen

četen, ae, a  drugi

Christus, l  Krist(us)

cibus, l  jed, hrana

Cicerb, bnis  Giceron (najslavnejši
govornik rimski)

cicbnia, ae  štorklja

circa (adv.  in praepos.  z akuzat.)
okoli, okrog

circiter (adv.)  blizu, okoli
clvllis, e  državljanski

civis, is, m.  (so)državljan, podanik
clvitds, atis, f.  država, državljan¬

stvo, občina
clades, is, f.  poraz
dam (adv.)  skrivaj, tiho
damo  1 vpijem, kričim
dar us  3 jasen; slaven
classis, is, f.  ladjevje, brodovje
claudo  3, sl, sum  zaprem (-piram),

zaklenem (-klepam)
clemens, entis  blag, milosten
co-erceb  2, ul, itum  brzdam, (u)-

krotim

cbgitb  1 mislim

cognbmen, inis, n.  priimek
co-gnoscb  3, gnovl, gnitum  spo-

zna(va)m

cbgb  3, coegl, coactum  (pri)silim
col-ligb  3, legi, lectum  zberem,

naberem (-biram)

col-locb  1 postavim; castra collocb
utaborim se

colloguium, il  pogovor
collum, l  vrat

colo  3, ul, cultum  obdelam (-lu-
jem), gojim; častim, spoštujem
color, bris, m.  boja (barva)
columba, ae  golob
columna, ae  steber

comes, itis, c.  spremljevavec, sprem-

Ijevavka

comitia, orum, n.  volilni zbor
com-memorb  1 omenim (-njam)

premišljam

118

com-mendo  1 izročim, priporočim
(-ročam); commendo namen
meum immortalitati  poslavim
svoje ime

com-meo  1 zahajam

commodum, i  ugodnost, udobnost
communis, e  skupen

com-paro  1 pridobi(va)m; prispo-
dabljam, primerim (-merjam)

com-pleo  2, evi, etum  napolnim
(-njujem), navda(ja)m

completus  3 napolnjen

compositus  3 sestavljen

com-prehendo  3, hendi, hensum
zgrabim; animo comprehendo
z duhom zazna(va)m, - spo-
zna(va)m

concilio  1 (pri)dobi(va)m, pribavim

concordia, ae  sloga

concors, cordis  složen

con-demno  1 obsodim

condimentum, i  zabela, začimba

conditus  3 ustanovljen

con-firmo  1 utrdim (-trjujem),
potrdim, osrčim (-srčujem)

con-fiteor  2, fessus sum (rem)
prizna(va)m -, izpovem (kaj),
izpovem se (česa)

con-gr ego  1 zbiram; congregor
družim se

coniunctus  3 zvezan, združen

coniuratus  3 zarotivši se; -us, i
zarotnik

conor  1 podjamem, snujem, po¬
skusim (-skušam)

con-scribo  3, scripsi, scriptum
spišem

consensus, us, m.  soglasje, jedno-
glasje, sklad

con-seno  1 ohranim (-njujem),
obvarujem

con-sidero  1 premišljam (-miš-
Ijujem)

consilium, ii  (na)svet; sklep, na¬
klep, namen; (vojni) črtež

con-sodo  1 združujem

con-solor  1 (po)tolažim
consortium, ii  družba, tovarišija
conspicor  1 zagledam, uzrem
constans, antis  stanoviten, vztrajen
con-stituo  3, ui, iitum  ustanovim ;

določim, odmenim, sklenem
con-sto  1 sestojim (-stajam)
consul, ulis, m.  konzul
consultor, oris, m.  svetovavec
con-temno  3, tempsi, temptum  za¬

ničujem, preziram (prezrem)
contemplor  1 (rem)  gledam (kaj,

- proti čemu), opazujem (kaj)
contentus  3 (re)  zadovoljen (s čim)
continentia, ae  vzdržnost, zataje¬

vanje samega sebe

con - tineo  2, ui, tentum  skup držim,
obsegam

continuus  3 neprestan

contio, onis, f.  zbor

contra (adv.)  pak, nasproti; (prae-
pos.  z akuzat.) proti, zoper

conviva, ae, m.  gost

convivium, ii  gostovanje, pojedina
con-voco  1 skličem

copia, ae  obilica, obilnost; mož¬
nost, priložnost; copiae, arum, f.
imetek, blago; čete

cor, cordis, n.  srce

Corinthius  3 korintski: -ius, ii

Korinčan

Corinthus, i, f.  Korint (mesto
grško)

119

cornu, us, n.  rog; krajec (meseca);
krilo (vojske)

corona, ae  venec, krona
corono  1 venčam
corpus, oris n.  telo

cor-rbdb  3, rosi, rbsum  zglojem,
razgrizem

cor-rumpb  3, rupi, ruptum  po¬
kvarim, pohujšam (-ujem);
podmitim

cotidie (adv.)  vsak dan
crastinus  3 jutršnji

creber, bra, brum  pogosten, cest
cre-db  3, didi, ditum  verjamem,
verujem, mislim

cremb  1 sežgem (-Žigam)
creb  1 ustvarim
crudelis, e  krut, srep
cruentus  3 krvav
crus, cruris, n.  krak
cubile, is, n.  ležišče
cubb  1 ležim
culpa, ae  krivda
cum (praepos.  z ablat., znači
društvo ali spremstvo) s, z (z
orodn.)

cum (coni.)  ko, kedar; pri tem
ko; dočim; cum - tum  kakor
- tako posebno

cunctor  1 obotavljam se, opre¬
zujem

cupiditas, atis, f.  želja, strast,
pohot (-i), željnost, poželenje

cupidus  3 željen
cur (adv.)  zakaj?
cura, ae  skrb
curo  1 (rem)  skrbim -, brigam
se -, (z)menim se (za kaj)
currb  3, cucurri, cursum  tečem
cursus, us, m.  tek

custbs, bdiš, c.  čuvar(ica), va¬
ruhinja)

custodibk,ivi,itum  stražim, čuvam

Cyprius  3 ciperski

Cyrus, i  Cir (kraljevič perzijanski).

D.

Damnb  1 (aliguem alicuius rei)
obsodim (koga zaradi česa)
de  (z ablat.) z, s (z genetiv.), o
dea, ae  boginja

debeb  2, ui, itum  dolgujem, dolžen
sem, moram, smem

debitus  3 dolžen

debilitb  1 (o)slabim, omrtvim
de-claro  1 razjasnim; označim

(-čujem); izrazim (izražam)
decorb  1 (o)dičim

dečbrus  3 pristojen, časten
dedecus, oris, n.  nečast, sramota
defatigatus  3 utrujen, onemogel
de-fendo 3,fendi, fensum  (o)bra-

nim; zagovarjam

defenso  1 branim

de-flagro  1 zgorim

de-fleb  2, evi, etum  objokujem,
oplakujem

de-fungor  3, functus sum (re)
opravim (kaj); vita defungor
umrem; vita defuncturus —
umirajoč

deinde (adv.)  potem

delectb  1 (raz)veselim (-vese-

Ijujem), obradujem

deleb  2, evi, etum  razdenem, uni¬
čim, pokončam

de-liberb  1 preudarjam, premiš¬
ljujem

delirb  1 bledem, prismojen sem
delirus  3 blazen, prismojen

120

Delius  3 delski; -us, n  Deljan
delphlnus, l  pliskavica
Delus, l, f.  Del (otok grški)
Demosthenes, is  Demosten (naj¬
slavnejši govornik grški)
demum (adv.)  še le
denique (adv.)  poslednjič še, na¬
posled

dens, dentis, m.  zob
densus  3 gost

de-ploro  1 objokujem, obžalujem
de-pono  3, posul, positum  odložim;

odium deporio in aliquem  odrečem
(odpovem) se sovraštvu do koga
de-scendo  3, scendl, scensum  doli
(s)plezam, - pridem, - grem

de-sldero  1 pogrešam, hrepenim
(po čem)

de-spero  1 obupa(va)m

de-stituo  3, ul, utum  (nezvesto)
zapustim, na cedilu pustim

de-sum, deesse, deful  nedostajam;
pecunia mihi deest  nedostaja
mi denarja; non desum alicui
pomagam komu

de-terreo  2, ul, itum  ostrašim,
odvrnem

deus, l  bog

de-voro  1 (po)žrem (požiram)
dexter, tera, terum  in tra, trum
desni

Diana, ae  Diana (rimska boginja
meseca in lova)

dicatus  3 posvečen

dlco  3, dixl, dictum  (iz)govorim,
rečem, pravim, povem

dies, el, m. (f.)  dan
difficilis, e  težek, težaven
difficultas, atis, f.  težava, težav¬
nost

digitus, l  prst

dlgnitas, atis, f.  vrednost, dostoj¬

nost, plemenitost; dostojanstvo
dlgnus  3 vreden, dostojen
dl-lacero  1 raztrgam

dlligens, entis  skrben, priden,
maren, marljiv, natančen

dlligentia, ae  skrbnost, marnost,
marljivost

dl-ligo  3, lexl, lectum  spoštujem,
ljubim

dl-mico  1 bojujem se, borim se
dl-rud  3, ul, utum  razrušim
dis-cedo  3, cessl, cessum  razidem

se, odidem, odhajam

disciplina, ae  nauk, vzgoja, redo-
vitost

dlscipulus, l  učenec

dlsco  3, didicl, - (rem)  (na)učim
se (česa)

discordia, ae  nesloga, razpor
discors, cordis  nesložen

dis-curro  3, currl (cucurrl), cur-

sum  raztečem (raztekam) se,
raznašam se

dis-pliced  2, ul, itum  ne ugajam,
nisem všeč

dis-puto  1 (de re)  govorim (o čem),
razpravljam (kaj)

dissimilis, e  nepodoben

diu (adv.)  dolgo (časa)

diutius  (komparativni adv.)  dalje,

dalj časa

dlves, itis  bogat; bogatin

dl-vido  3, visi, vlsum  (raz)delim

dlvlnus  3 božji

dlvitiae, arum, f.  bogastvo

do, das, ddre  dam (dajem), po¬
delim, podeljujem

doceo  2 (po)učim, poučujem

121

doctus  3 učen

dolor, oris, m.  bol(ečina), bolest
dolus, i  zvijača, lest; per dolum

po zvijači = zvijačno

domesticus 3 hišen,domač; zaseben
domi  (star mestnik) doma
domicilium, ii  bivališče

domina, ae  gospa, gospodinja,
vladarica

dominatio, onis, f.  gospodstvo
dominus, i  gospod(ar)
domb  1 (u)krotim, brzdam
domus, us, f.  hiša, dom
doneč (coni.)  dokler

dono  1 (ob)darujem, podarim, ob¬
darim

donum, i  dar(ilo)

dormio  4, Ivi, itum  spim
dbs, dotis, f.  dota

dubito  1 dvojim, dvomim

dubius  3 dvomen, dvomljiv

ducb  3, duxi, ductum  (pri)peljem,
. (pri)vedem, vodim

dulcis, e  sladek, mil

dum (coni.)  dokler, dočim

duplicb  2 podvojim (-dvajam)
dur us  3 trd

dux, ducis, c.  vodnik, (vojsko)-
vodja; voditeljica.

E.

E,  glej ex

e-discb  3, didici, -  (na)učim se
na pamet, - na izust

editus  3 vzvišen

edb  3, edl, esum  jem

ef-flb  1 izdihnem

egeb  2, ui, - (re)  potrebujem -,
potreben sem (česa)

egregius  3 izvrsten

elephantus, i  slon

e-ligb  3, legi, lectum  izberem,
izvolim

eloguens, entis  zgovoren
eloguentia, ae  zgovornost

e-mendb  1 popravim, poboljšam
e-mineb  2, ui, -  ven molim; od¬

likujem se

emb  3, emi, emptum  kupim (-ujem)
enim (coni.)  zakaj, kajti, namreč
eb - gub (ablat. adv.)  tem - čim

Ephesius  3 efeški

egues, eguitis, m.  konjenik, jezdec
eguitatus, us, m.  konjeništvo

eguus, i  konj

erga  (z akuzat., le v prijaznem
pomenu) do

er go (coni.)  potemtakem, torej
erro  1 (z)motim se; blodim
error, bris, m.  zmota; blodnja
e-rudib  4, ivi (ii), itum  izobrazim

(-ražujem, -ražam)

esca, ae  jed

e-scendb  3, scendl, scensum  vzple-
zam, stopim (na kaj)

esuriens, entis  lačen

esurib  4, (esuriturus)  gladujem,
lačen sem

et (coni.)  in, pa, ter; et — et (— et)

i — i (— i)

etiam (coni.)  tudi, še, celd

etiamsi (coni.) če  tudi, če prav

Eurbpa, ae  Evropa

ex,  (pred konzonanti tudi:) e  (z
ablat.) iz, izmed, po (z mestn.)
ex-animb  1 (vzamem sapo), ubi¬
jem, usmrtim

ex-citb  1 vzbudim (vzbujam);
flammam excitb  vnamem (vne¬

mam) plamen


%

8*

122

ex-clamb  1 zavpijem, vzkliknem
excusatib, onis, f.  izgovor, opra-

viče(va)nje

excusb  1 opravičujem
exemplum,  ž vzgled
ex-erceb  2, Mi, itum  (iz)urim;

gojim

exercitus, us, m.  vojstvo, vojska
(= vojaki)

exiguus  3 majčken, neznaten
eximius  3 poseben, odličen
expedib  4, ivi (ii), itum  raz-

motam, izbavim, oprostim
ex-perior  4, pertus sum  poskusim

(-skušam), izkusim (-kušam)
expers, pertis  nedeležen, brez česa
ex-pugnb  1 izvojujem, osvojim (si)
ex-specto  1 (rem)  pričakujem

(česa)

externus  3 zvunanji.

F.

Faber, bri  rokodelec, (kovač)
fabula, ae  bajka, basen
facies, ei, f.  lice, zvunanjost
facilis, e  lahek (= netežaven)
facillime (adv.)  najlažje, prav
lahko

facinus, oris, n.  dejanje, čin
facultas, atis, f.  zmožnost
fallax, acis  (pre)varljiv

fallb  3, fefelli, -  (pre)varam,
ukanim, (v pas. tudi:) motim se
falsus  3 lažen, kriv, neresničen
farna, ae  govorica, glas, (ime)
fames, is, f.  lakota; lakomnost
familiaris, e  družinski, prijateljski;

res familiaris  imetek, gospo¬
darstvo

fateor  2, fassus sum (rem)  pri-
zna(va)m (kaj), (iz)povem (kaj),
izpovem se (česa)

fatigo  1 utrudim

fecundus  3 rodoviten
fel, fellis, n.  žolč

felix, icis  srečen
fere (adv.)  skoro

ferbx, bcis  divji, uporen, srčen,
vojevit

ferreus  3 železen

ferrum, i  železo

fessus  3 utrujen

fidelis, e  zvest

fides, ei, f.  zvestoba, vera, ver¬
nost; fidem habeo homini  ve¬
rujem človeku

fidus  3 zvest

filia, ae  hčerka, hči

filius, ii  sin

finio  4, ivi (ii), itum  omejim
(-jujem), končam

finitimus  3 obližen, soseden
firmo  1 krepim, utrdim (-trjujem)
firmus  3 trden, močen

flamma, ae  plamen

flavus  3 rumen

flecto  3, flexi, flexum  sklonim, pri¬
pognem; omečim

fleb  2, evi, etum  jočem (se), plačem
flexus, us, m.  prigib, priklon
flbreb  2, ui,  - cvetem

flos, bris, m.  cvet(ka), cvetlica
flumen, inis, n.  reka
fluvius, ii  reka

fbns, fontis, m.  studenec; vir
forma, ae  podoba, oblika, lik
fortasse (adv.)  morda, morebiti

forte (ablat. adv.)  slučajno; morda,
morebiti

123

fortis, e  hraber, pogumen
fortitudb, inis, f.  hrabrost
fortuna, ae  sreča, usoda
fragilitds, atis,f.  zlomljivost; min¬

ljivost

frater, tris, m.  brat

freguento  1 obiščem, obiskujem
fngidus  3 mrzel

frigus, oris, n.  mraz
frons, frontis, f.  čelo

fructus, us, m.  sad, v plur. = sadje
frugifer, fera, ferum  plodonosen
frustra (adv.)  zastonj

frUstror  1 prevarim (v pričako¬
vanju), imam za norca

fuga, ae  beg

fugax, acis  bežen, begoč
fugo  1 v beg zapodim, v beg
zaženem

fundamentum,  ž temelj, podstava
fundo  1 sezidam

fungor  3, functus sum (re)  opra¬
vim (-pravljam kaj); fungor
officio  izpolnim (-polnjujem)
svojo dolžnost

funus, eris, n.  pogreb; post fu-
nera  po smrti

fur, furis, m.  tat
futurus  3 bodoč, prihodnji.

G.

G. (= Gaius, 1) lulius (ii) Caesar,
aris  Gaj Julij Cezar (oblastnik
rimski)

Gallia, ae, f.  Galija (Francosko)
gaudeb  2 veselim (radujem) se
gaudium, ii  veselje, radost
gelidus  3 leden, mrzel
gelu, us, n.  mraz, led
gener, en  zet

gens, gentis, f.  rod, narod

genu, us, n.  koleno

genus, eris, n.  rod, spol, vrsta,
pleme

gero  3, gessi, gestum  nesem (no¬
sim); delam, opravim, storim,
zvršim; bellum gero  vojno voj-
(sk)ujem

gestus  3 zvršen; res gestae  dela,
(bojni) čini, dejanja

glans, glandis, f.  želod

globosus  3 obličast

gloria, ae  slava

glbrior  1 baham se, ponašam se
glbribsus  3 slaven
gracilis, e  vitek

gracilitas, atis, f.  vitkost
gradus, us, m.  stopnja, stopinja
Graecia, ae, f.  Grecija (Grško)
Graecus  3 grški; -us, i, m.  Grk
grandaevus  3 mator, postaren
gratus  3 všeč(en), ljub, prijeten;

hvaležen

gravis, e  težek (po teži); važen
gravb  1 (ob)težim

grex, gregis, m.  čreda
g rus, gruis, f.  žrjav
guberno  1 krmilim; vladam
gustatus, us, m.  okus, vkus
gustb  1 okusim, pokusim.

H.

Habeb  2, m, itum  imam; habeor
in numerb fortissimbrum  štejem
se med najhrabrejše

habito  1 (pre)bivam, stanujem
haedus, i  kozlič(ek)

Hannibal, dlis  Hanibal (vojsko¬
vodja kartaginski)

hebetb  1 (o)slabim (-iti)

124

Helvetii, ibrum, m.  Helvečani
(hraber keltovski narod v da¬
našnji Švici)

herba, ae  zel(išče)

Hercules, is  Herkul (junak in
polubog grški)

hiems, emis, f.  zima

Hispania, ae,f.  Hispanija (Špansko)
historia, ae  zgodovina, povestnica
Homerus, i  Homer (pesnik grški)
homo, inis, m.  človek; plur.:  ljudje
honestus  3 časten, spoštovan
honor, bris, m.  čast
honorb  1 častim
hbra, ae  ura

horreb  2, ui,  - vzgrozim se
hortor  1 opominjam, (o)bodrim,

(o)hrabrim
hortus, i  vrt
hostis, is, m.  (državni) sovražnik
humanus  3 človeški; olikan
humilis, e  nizek, majhen

humo  1 pokopljem (-kopavam).

I.

lam (adv.)  že

ibi (adv.)  tam(kaj), ondi
idcircb (adv.)  zato

idbneus  3 (ad)  sposoben -, pri¬
praven (za)

ieiunus  3 tešč

igitur (coni.)  tedaj, torej (pri
sklepanju)

ignavia, ae  lenoba, bojazljivost
ignavus  3 len, bojazljiv

igneus  3 ognjen

I- gnbrb  1 ne vem ; nbn ignbrb  vem
ignbtus  3 neznan

Il- lustrb  1 razsvetljujem
imdgb, inis, f.  podoba, slika

I imbecillus  3 slab(oten)
imber, bris, m.  ploha, dež
imitor  1 posnemam
immemor, oris,  nepomljiv, ne-
pomneč
immensus  3 neizmeren
immeritb (adv.)  po krivem, po
krivici
immortalis, e  nesmrten
immortalitas, atis, f.  nesmrtnost
impar, pariš  nejednak
impavidus  3 neustrašen, neboječ
impedib  4, Ivi (ii), itum  ovrem
(-viram), zadržim (-ujem)
imperator, bris, m.  (nad)poveljnik;
cesar

imperitus  3 nevešč, neveden
imperium, ii  vlada(rstvo); povelje,
poveljstvo

imperb  1 zapovedujem, vladam
impetus, us, m.  naskok, napad
impius  3 brezbožen; -us, ii  brez-
božnik

im~plbrb  1 (jokaje) prosim, za¬
prosim ; alicuius auxilium im-
plbrb  (za)prosim koga pomoči
im-pbnb  3, posui, positum  naložim
(nalagam)

imprimis (adv.)  pred vsem, zlasti
improbus  3 nepošten, hudoben;

-us, i  hudobnež
impudens, entis  nesramen
impune (adv.)  brez kazni, slobodno
in  (na vprašanje: kam? z akuzat.)
na, v (z akuzat.); (na vprašanje:
kje? z ablat.) na, ob, v (z
mestnikom)

inanis, e  prazen, ničev
incendium, ii  požar
in-cendo  3, cendi, censum  zažgem

125

incertus  3 negotov

in-citb  1 izpodbodem (-badam)
incola, ae, m.  prebivavec
incredibilis, e  neverjeten
in-crepitb  1 kričim (na koga),
zmerjam

incultus  3 neolikan, divji

incusb  1 ;ob)dolžim, (o)krivim
in-dicb  1 naznanim (-znanjam)
indulgeb  2, dulsi, (dulturus)

ustrezam, uda(ja)m se
indulgentia, ae  prizanesljivost
industria, ae  delavnost, podjetnost
industrius  3 delaven, podjeten
ineptus  3 neprimeren; bedast,

aboten

infirmus  3 netrden, slab(oten)
inflexus  3 zakrivljen, slok
ingenium, ii  (prirojena) duševna

zmožnost, duh

ingens, entis  velikanski, silen,
ogromen

ingratus  3 neprijeten; nehvaležen
inimicus  3 neprijazen, sovražen;

-us, i  neprijatelj, (zasebni)
sovražnik

initium, ii  začetek

iniuria, ae  krivica

innoxius  3 neškodljiv

innumerdbilis, e  nebrojen, brez¬
številen

inopia, ae  utrpevanje, revščina
inguit  pravi, reče; je dejal
insania, ae  besnost, blaznost
insidiae, arum, f.  zaseda, zale¬

zovanje; insidias paro alicui
zalezujem koga

insidior  1 (alicui)  zalezujem (koga),
strežem po življenju (komu)

insignis, e  znamenit, odličen

L v \

in-stb  1 blizu sem, bližam se
instructus  3 v bojni red postavljen
instrumentum, i  orodje, sredstvo,

ustroj

insula, ae  otok

in-sum, inesse (in re)  sem -, bi¬
vam (v čem)

insuper (adv.)  (po) vrhu, še
intel-lego  3, lexl, lectum  izpre-

vidim, spozna(va)m, (raz)ume-
(va)m

intemperantia, ae  nezmernost
inter (z  akuzat.) med
interdiu (adv.)  po dnevi
interdum (adv.)  včasi
inter-rogo  1 vprašam

inter-sum, interesse, interfut (alicui
rei)  sem vmes, sem pri čem,
udeležim (-žujem) se (česa)

intrb  1 (v)stopim

in-tueor  2, tuitus sum (rem)  (po)-
gledam (kaj), ozrem (-ziram)
se (na kaj)

intus (adv.)  notri

in-undb  1 poplavim

inurbanitas, atis, f.  neuljudnost
inutilis, e  nekoristen

in-vadb  3, vasi, vasum (aliguem)
napadem (koga), (po)lotim se
(koga)

in-venib  4, veni, ventum  najdem,
nahajam, iznajdem, izumejem

inventrix, icis, f.  iznajdnica, iz¬
umiteljica

in-vestigb  1 zasledim (-slednjem)
invidia, ae  zavist, nevoščljivost
invitatib, bnis, f.  (po)vabilo
in-vito  1 (po) vabim

in-vocb  1 kličem na pomoč
ir a, ae  jeza

126

iracundia, ae  jeza, togota
iratus  3 jezen, razsrjen
ir-retib  4, m, itum  vzankam
ir-rigo  1 (na)močim (namakam)
Isthmius  3 istemski

Isthmus, i, m.  Istem (zemeljska
ožina grška)

ita (adv.)  tako

Italia, ae, f.  Italija (Laško)
itague (coni.)  zato

iterum (adv.)  drugič, znova, zopet
iubeo  2, iussi, iussum  zapovem
(-vedujem), (za)ukažem (-uka¬
zujem), velim (velevam)

iucundus  3 prijeten
iudex, icis, m.  sodnik
iudicium, ii  sodba, razsodek
iudicb  1 sodim

iungo  3, iunxi, iunctum  (z)vežem,
(z)družim, sklenem (sklepam)

iurb  1 prisežem (-segam), (za)-
rotim se

ius, iuris, n.  pravo, pravica
ius, iuris, n.  juha

iussu (oblat.)  na povelje
iustitia, ae  pravičnost
iustus  3 pravičen

iuventus, utis, f.  mladost, mladina
iuvb  1 (aliguem)  podpiram (koga),

pomagam - (pomorem komu),
pospešim (-šujem kaj).

D.

Labo  1 utripljem, šibim se, uši-
bujem se

tabor, bris, m.  trud, delo, napor,
težava

tabor  3, lapsus sum  podrsnem se,
padem, zgrudim se; zabredem
laborb  1 delam

tac, lactis, n.  mleko
Lacaena, ae  Lakonka
Lacedaemonius  3 lacedemonski;

-us, ii  Lacedemonec
lacer, era, erum  raztrgan
lacerb  1 (raz)trgam, (raz)mesarim
lacrima, ae  solza
lacrimb  1 jočem (se)

laedo  3, laesl, laesum  poškodujem;

(raz)žalim

laetor  1 (re)  veselim se -, radu-
jem se (česa)

laetus  3 radosten, vesel
lambo  3, lambi,  - ližem
lamentor  1 tarnam, jadikujem
lapideus  3 kamenen, kamenit
lapis, idis, m.  kamen
lagueus, i  zanka

largior  4, itus sum  podelim, po¬
darim

largitio, bnis, f.  obilno darovanje,
darežljivost

lateo  2, ui, -  skrit sem, tičim
latrb  1 lajam

latus, eris, n.  stran

latus  3 širok, širen, košat
laudo  1 (po)hvalim
laurus, i, f.  lovorika

laus, laudis, f.  po)hvala, slava
lavo  1 umijem (umivam)

legatus, i  poslanec; podpoveljnik
lego  3, legi, lectum  (na)berem, iz¬
berem, izvolim

lenib  4, Ivi (ii), itum  (z)lajšam,
utešim

leb, bnis, m.  lev

Leonidas (ae)  Leonida (kralj lace¬
demonski)

lepus, oris, c.  zajec
leviš, e  lahek (po teži); lahkomiseln

127

levo  1 (aliquem re)  (o)lajšam
(komu kaj)

lex, legis, f.  zakon, postava
libenter (adv.)  rad
liber, bri  knjiga
liber, era, erum  prost, sloboden;

Ubere (adv.)  prostodušno
llberdlis, e  darežljiv
liberi, brum, m.  otroci
libero  1 oslobodim, oprostim
libertas, atis, f.  sloboda, prostost
licet  2, uit  dovoljeno je, sme se
ligneus  3 lesen
limes, itis, m.  meja, griva (med

njivami)

lingua, ae  jezik

littera, ae  črka; litterae, arum
pismo; znanosti, vede

litus, oris, n.  obala

Livius, ii  Livij (zgodopisec
rimski)

locus, i  kraj, mesto
longinguitas, atis, f.  (časovna)
dolgost

longus  3 dolg; longe (adv.)  daleč,
longe abesse  precej oddaljen biti
loguor  3, locutus sum  govorim
lucrum, i  dobiček
ludb  3, lusi, lusum  igram (se),
naigram se

ludus, i  igra
lumen, inis ]  n.  luč
luna, ae  luna, mesec
lupa, ae  volkulja
lupus, i  volk
luscinia, ae  slavec
lutulentus  3 blaten, nečeden
lux, lucis, f.  luč
liixuria, ae  razkošnost
luxuribsus  3 razkošen, mehkužen.

M.

Macedb, onis, m.  Macedonec
mactb  1 (za) koljem
magis (adv.)  bolj
magister, tri  učitelj
magistra, ae  učiteljica
magistratus, us, m.  oblaslvo, go¬
sposka; oblastnik
magnificus  3 veličasten
magnitudo, inis, f.  velikost
magnus  3 velik
maibres, brum, m.  predniki
malitia, ae  zlobnost, hudobnost
malus, i, f.  jablan
malus  3 zel, zloben, hud(oben),
slab; -us, i  hudobnež; -um, i  zlo
mando  1 izročim (-ročam), na¬
ročim (-ročam)

maneo  2, mansi, mdnsum  ostanem
(-stajam), trajam

manus, us,f.  roka; peščica, krdelo,
tolpa

Marathonius  3 maratonski, pri
Maratonu

Mardonius, ii  Mardonij (poveljnik
perzijanski)

mare, is, n.  morje
marmoreus  3 mramornat
mater, tris, f.  mati
materies, ei, f.  snov, tvarina;

(vzrok)

maturus  3 zrel, zgodnji
mdxime (adv.)  najbolj, največ
medicus, i  zdravnik

medius  3 srednji; media pars  sreda
mel, mellis, n.  med (m.)
membrum, i  ud

memor, oris  pomljiv, pomneč
memoria, ae  spomin
mendacium, it  laž

128

mendax, acis  lažniv; lažnik
mens, mentis, f.  pamet, razum,

duh

mensa, ae  miza

mentior  4, Itus sum  lažem, zla¬
žem se

mercator, oris, m.  trgovec, kupec
mercatura, ae  trgovina, kupčija
merces, edis, f.  plača, plačilo
mereo  2, ul, itum  zaslužim (-ujem)
mereor  2, itus sum  zaslužim

(-služujem); bene (melius, op-
time) mereor de aliqub  mnogo
(več, največ) zaslug si pridobim
za koga (o kom)

merite (adv.)  po pravici

messis, is, f.  žetev

metallum, l  ruda, kovina

metior  4, mensus sum  (iz)merim
meto  3, (messul), messum  (po)-

žanjem

metuo  3, ul, - (rem)  bojim se
(česa)

metus, us, m.  bojazen, strah

micb  1 migljam, bliščim (se)
migro  1 (pre)selim se

mlles, itis, m.  vojak

Mlletus, l, f.  Milet (mesto malo¬
azijsko)

mllitaris, e  vojaški; res mllitaris
vojništvo, vojstvo

Miltiades, is  Miltiad (vojskovodja
atenski)

minax, acis  preteč, grozeč

Minerva, ae  Minerva (boginja
rimska)

minor  1 (rem)  (za)pretim (s čim),
zapretim (kaj)

minub  3, ul, utum  (z)manjšam
(zmanjšujem), (o)slabim (-iti) |

Jo

mir or  1 (rem)  čudim se (čemu),
občudujem (kaj)

mlrus  3 čuden, čudovit

miser, era, erum  beden, nesrečen,
žalosten

miserandus3  (p)omilovanja vreden
miser eor  2, itus sum (alicuius)
usmilim se (koga)

miseria, ae  beda, nadloga
mittb  3, mlsl, missum  pošljem
mbbilis, e  premičen; omahljiv
modestia, ae  skromnost, pohlevnost
modestus  3 skromen, pohleven
modicus  3 zmeren, (pohleven)
modo (adv.)  le

modus, l  mera; način

molestus  3 nadležen, siten, težaven
mblior  4, Itus sum  (o)snujem, na¬
meravam

mollib  4, Ivi (il), Itum  (o)mečim,
omehčam, (o)lehčam

mollis, e  mehek

moneb  2, ul, itum  opomnim (-po-
minjam, (po)svarim

mons, montis, m.  gora, hrib

mbnstro  1 (po)kažem

montuosus  3 gorat
morbus, l  bolezen

mordeo  2, momordl, mbrsum  grizem
mbrbsitas, atis, f.  čemernost
mor s, mortis, f.  smrt

mortalis, e  smrten

mortuus  3 mrtev; -us, l  mrtvec
mbs, moriš, m.  običaj, šega, na¬
vada; plur.: moreš, um  nravi,
nravnost, vedenje, značaj

moveb  2, movl, mbtum  ganem,
gibljem

mox (adv.)  kmalu

mulcb  1 nabijem, (pre)tepem

129

mulier, eris, f.  žena
multitudb, inis, f.  množica
multus  3 mnog
mundus, l  svet

munio  4, im, Itum  utrdim (-tr-
jujem), zavarujem, branim
munitus  3 utrjen
munus, eris, n.  dar(ilo)
murus, i  zid, v plur, = zidovje
mus, muris, c.  miš
Musa, ae  Muza (modrica)
mutb  1 izpremenim (-minjam).

N.

Nam (coni.)  zakaj, namreč
nanclscor  3, nactus (nanctus) sum
(za)dobim, prejmem, dosežem
narratiuncula, ae  pripovedka
narrb  1 pripovedujem, pravim
nascor  3, natus sum  (na)rodim se,
porodim (-rajam) se

natu (oblat.)  po rojstvu; natu
mdximus (minimus)  najstarejši
(najmlajši)

natura, ae  priroda, narava, čud (-i)
natus  3 rojen; star

nauta, ae, m.  brodnik, mornar
navališ, e  ladijski, pomorski
riavigb  1 ladjam, (od)plovem
navis, is, f.  ladja
ne (coni.)  da ne, ne
necessarius  3 potreben
necessitas, atis, f.  potreba, nuja
necb  1 pobijem, ubijem, usmrtim
nefdrius  3 brezbožen, proklet
neglegens, entis  nemaren, za-
nikaren

neglegentia,, ae  nemarnost
neg-lego  3, lexl, lectum  zanemarim,
(-marjam), v nemar pustim
(-puščam)
Wiesthaler, Vadbe I.

nego  1 tajim, zanika(va)m, od¬
rečem

negbtium, il  opravek, opravilo,
posel

Nemea, ae, m.  Nemeja (reka grška)
nemo, nulllus, nemim  nihče, nikdo
Neptunus, i  Neptun (bog rimski)
neque (coni.)  in ne, pa ne, niti;

negue - neque  niti - niti
ne - quidem (adv.)  še-ne, niti
ne-scio  4, -, - ne vem, ne znam
Nestor, oris  Nestor
rieve (coni.)  in (da) ne, niti
niger, gra, grum  (bliščeče) črn
nihil (nomen indecl.)  nič
nihilum, l  nič; nihilo minus  (za) nič

manj, pri vsem tem, vendar-le
nlmlrum (adv.)  vsekakor, res da,

kajpada, seveda
nimis (adv.)  preveč, pre-
nimium (adv.)  preveč
nimius  3 prevelik, prehud
nisi (coni.)  ako ne, razven
nix, nivis, f.  sneg

nobilis, e  imeniten, plemenit
nocens, entis  škodujoč, škodljiv
noceo  2, ul, itum  škodim, škodujem
noctu (adv.)  po noči
nocturnus  3 ponočen
nbmen, inis, n.  ime
nbmino  1 imenujem
nbn (adv.)  ne
nondum (adv.)  še ne

nonnulll, ae, a  nekateri, marsi¬
kateri, nekaj (jih)

nbscb  3, novi, nbtum  spoznavam
noster  3 naš
nbtus  3 znan

novus  3 nov, svež
nox, noctis, f.  noč

130

noxius  3 škodljiv

nilbilus  3 oblačen; nesrečen, ža¬
losten

nudus  3 nag, gol

nullus  3 nobeden

nurn  (vprašalnica) ali (mari), li
Numa (ae) Pompilius, ii  Numa

Pompilij (drugi kralj rimski)
Numantia, ae  Numancija (mesto

hispansko)

numen, inis, n.  božanstvo

numerb 1  štejem

numerus, i  število, broj
nummus,  7 penez, denar
numquam (adv.)  nikoli, nikdar
nune (adv.)  sedaj, zdaj; etiam
nune  še sedaj

nuntia,  aeoznanjevavka, poročnica
nuntio  1 naznanim, oznanim

(-znanjam), (s)poročim (-ročam)
nuntius, ii  oznanjevavec, sel, po¬

ročnik; vest (= poročilo)

nutrib  4, m (ii), itum  dojim,
redim

nutrix, icis, f.  rejnica.

O.

0 (interiect.)  o, oj!

obliviscor  3, oblitus sum (hominis
in rem)  pozabim (-zabijam koga,
- česa)

obnoxius  3 podvržen, nastavljen
(komu)

oboedio  4, itum  slušam, po¬
slušen sem; ugodim (-gajam)

obscuro  1 potemnim (-temnjujem),
pomračim

obscurus  3 temen; neznan
ob-seerb  1 rotim

ob-servb  1 opazujem; spoštujem

ob-sto  1 napoten (na potu) sem,
napotje delam

ob-sum, obesse, offul (alicui)  sem
proti -, škodim (komu)

ob-tempero  1 ugodim (-gajam)
= pokoren sem

obtutus, us, m.  gledanje

obvius  3 naproten; obvius sum
alicui  srečam koga

oc-caecb  1 preslepim, omamim,
prevaram

occasib, onis, f.  prilika, priložnost
oc-cidb  3, culi, (casurus)  (u)padem,
poginem; (o zvezdah) zajdem
oc-cidb  3, cidi, clsum  posekam,
pobijem, ubijem, umorim, po¬
morim, usmrtim

occupo  1 zavzamem, zasedem,
polastim se (česa)

oculus, i  oko

odium, ii  sovraštvo
odor, bris, m.  duh, vonj
odbratus, us, m.  voh
Oeta, ae  Eta (gora tesalska)
of-fendo  3, fendi, fensum (rem)
zadenem (ob kaj); uvredim -,
(raz)žalim (koga)

officium, ii  dolžnost

blim (adv.)  nekdaj, njega (svoje) dni
omnirib (adv.)  v obče, sploh
o-mitto  3, miši, missum  opustim

(-puščam)

omnis, e  vsak; ves, vsa, vse
onerarius  3 tovoren

onerb  1 obtovorim, obremenim
onus, eris, n.  tovor, breme
onustus  3 obtovorjen, obložen
opacus  3 senčnat

opes, um, f.  zakladi; vojna moč
opinio, onis, f.  mnenje, vera

131

oppidanus, i  meščan
oppidum, l  mesto
oppositus  3 nasproti postavljen,

nasproten

optimates, ium, m.  boljari
opulentus  3 bogat
optb  1 voščim, želim (si)
opus, eris, n.  delo (= izdelek)
braculum, l  proročišče
bratib, onis f.

brator, oris, m.  govornik
origo, inis, f.  izvor, izvir
brnamentum, l  kras, dika, v plur.

= okrasje (-ja)
brnatus  3 ukrašen
orno  1 (u)krasim (ukrašujem),

okrasim

brb  1 molim, prosim
bstium, ii  vhod

btium, il  brezdelnost, brezdelica
ovile, is, n.  ovčjak

ovis, is, f.  ovca.

P.

Paene (adv.)  skoro
paeninsula, ae  polotok
palam (adv.)  očitno, javno
pallium, ii  plašč
palus, udis,  /. močvirje
paluster, tris, tre  močviren, moč¬
virnat

par, pariš  jednak, kos; subst.
adiect.: par, pariš, n.  dvojica,
par

parentes, um, m.  starši

p ar e o  2, ul, (pariturus alicui)
(po)sluša(va)m (koga’, pokoren
-, poslušen sem (komu)

paries, etis, m.  stena

I paro  1 pripravljam, napravljam,
pridobim (-dobivam)

par s, partis, f.  del; stran; stranka
parsimbnia, ae  varčnost
particeps, cipis  deležen; deležnik
partior  4, Itus sum  (raz)delim
parvus 3  majhen, mali
passus, us, m.  korak, stopinja
pastor, bris, m.  pastir
pateb  2, ul, -  odprt sem
pater, tris, m.  oče
patiens, entis  potrpežljiv
patientia, ae  potrpežljivost
patria, ae  domovina
patrimonium, ii  očinstvo, dedščina

(po očetu)
paucl, ae, a  malokateri, malo (jih)
paulum, l (subst. adiect.)  malo;

paulb post  (za) malo pozneje,
kmalu potem

Paullus, l  Pavel (priimek rimski)
pauper, eris  ubog, reven; ubožec,
revež

pavb, bnis, m.  pav
pax, pacis, f.  mir
peccatum, l  greh
pecco  1 grešim
pecten, inis, m.  glavnik, češelj
pectus, oris, n.  prsi
pecunia, ae  denar
pedes, peditis, m.  pešec
peditatus, us, m.  pehota
pellis, is, f.  koža

Peloponnesus, i, f.  Peloponez (pol¬
otok grški)

pensum, i  naloga
per  (z akuzat.) skozi, po (z mestn.)
pera, ae  torba

peragro  1 prehodim, obhodim
(-hajam)

132

perfectus  3 dovršen, popoln
perfidia, ae  nezvestoba, vero¬

lomnost

perfuga, ae, m.  prebežnik, uskok
Perides, is  Periklej (državnik in
govornik atenski)

perlculosus  3 nevaren
perlculum, l  nevarnost
perltus  3 vešč, izkušen
pernicies, el, f.  poguba, kvara
perniciosus  3 poguben

perpetuus  3 neprestan, stalen;
perpetuo (adv.)  neprestano, ne¬
prenehoma

Persa, ae, m.  Perzijan

per-severo  1 trdovraten sem

(- ostanem), vztrajam

Persicus  3 perzij(an)ski
per-terreo  2, ul, itum  prestrašim,
preplašim

perturbatid, onis, f.  zmešnjava
pes, pedis, m.  noga; črevelj (kot

mera)

pestis, is, f.  kuga; poguba

peto  3, Ivi (ii), itum  izkušam do¬
seči (kaj), zahtevam; napadem;
beliči peto aliguem  z vojno grem
na koga

Philippus, l  Filip (kralj mace-
donski)

philosophia, ae  modroznanstvo,
modroslovje

philosophus, l  modrijan, modro-
slovec

pldura, ae  slika

pietas, atis, f.  pobožnost

piger, pigra, pigrum  len; piger,
grl  lenuh

plnguis, e  tolst

pirata, ae, m.  gusar

pirus, l, f.  hruška (drevo)

pius  3 pobožen; hvaležen

placeo  2, ul, itum  ugajam = všeč
sem, prijam

plačo  1 (u)tešim

planities, ei  ravan, ravnica
planta, ae  rastlina

Plataeae, dr um, f.  Plateje (mesto
beotiško)

Plataeensis, is, m.  Platejan
plebs, plebis, f.  (prosto) ljudstvo
plenus  3 poln

plerumgue (adv.)  večidel, navadno
plbro  1 jokam

plumbum, l  svinec

poema, atis, n.  pesen

poena, ae  kazen

poeta, ae, m.  pesnik

pol-liceor  2, licitus sum  obljubim,
obetam

Pompeius, el  Pompej (oblastnik
rimski)

pondero  1 tehtam

ponb  3, posul, positum  (po)stavim,
položim

pons, pontis, m.  most
poples, itis, m.  podkolenek
populus, l, m.  narod
pbpulus, l, f.  topol

porticus, us, f.  stebrenik, slopovje
portb  1 nesem, nosim
portus, us, m.  pristanišče

posco  3, poposčl,  - tirjam, za¬
htevam

pos-sideb  2, sedi, sessum  imam
(v posesti)

possum, posse, potul  (pre)morem
post (adv.)  potem, pozneje

post (praepos.  z akuzat.) po, za
(z orodnikom)

133

posteči (adv.)  potem, pozneje
poster(us)  3 poznejši, naslednji,

drugi, prihodnji

postremus  3 poslednji, zadnji

postrldie (adv.)  drugi dan, pri¬

hodnjega dne

postulo  1 tirjam, zahtevam
potens, entis  mogočen

potentia, ae  mogočnost, moč, oblast
potior  4, Itus sum (re)  polastim

se (česa), osvojim si (kaj)
potius (adv.)  raji, marveč
pbtb  1 pijem

praebeo  2, ul, itum  prožam, (po)-
dajem

praeceptum, l  zapoved, pravilo,
nauk

praeclarus  3 prekrasen, preslaven
praeda, ae  plen

praeditus  3 obdarjen

praemdtilrus  3 prezgodnji
praemium, ii  plačilo

pr ae-serih o  3, scrlpsl, scriptum

predpišem, določim, zaukažem
praesentia, ae  sedanjost; in prae-

sentiči  za trenutek, za hip
praesertim (adv.)  posebno, zlasti
praesidium, ii  varstvo, bramba,

zaščita

prae-stat, dre  bolje je

prae-stb  1 izkažem (-kazujem)
prae -sum, praeesse, praeful (alicui)

spredaj sem, na čelu sem, na čelu
stojim (komu), načelujem (komu)
praeter  (z akuzat.) mimo, razven
praeteritus  3 pretekel, minul
pratum, i  travnik

precor  1 (aliguem  in ab aliguo)

prosim -, molim (koga), iz¬
prosim (od koga)

pretiosus  3 dragocen

prex, prečiš, f.  prošnja

prlnceps, cipis, m.  prvak, vladar,
knez

prlncipium, ii  začetek

pristinus  3 (po)prejšnji
prius (adv.)  (po)preje

priusguam (coni.)  predno, preje
ko, dokler ne

pro  (z ablat.) za (= komu v
hrambo, korist ali = mesto koga)
probo  1 (pre)skušam, izpričam;

odobrim (-dobravam)

probus  3 pošten; -us, i  poštenjak
procella, ae  nevihta

pro-čred  1 rodim, porajam
procul (adv.)  od (z) daleč
prbdigus  3 potraten, razsipen;

-us, i  razsipnik

proditio, bnis, f.  izdaja, izdajstvo
proelium, ii  bitka, boj
pro-ficlscor  3, fectus sum  napotim

se, odidem, odhajam, odrinem,
(od)potujem

pro-fllgo  1 potolčem

profundus  3 globok

pro-hibeo  2, ul, itum  odvrnem

(-vračam), zadržim (-držujem),
oviram

proinde (coni.)  zato, torej
pro-mittb  3, miši, missum  obljubim,

obetam

prope  (z akuzat.) blizu, pri
propero  1 hitim

propitius  3 milostiv

pro-ponb  3, posul, positum  pred¬
ložim, izpostavim

proprius  3 lasten, svoj(ski)
propter  (z akuzat.) zastran, za¬

radi, zavoljo

134

prospectus, us, m.  razgled
prosper, era, enim  povoljen,

ugoden

pro-sum, prodesse, profui (alicui)
v prid sem koristim (komu)
proverbium, ii  rek, pregovor
proximus  3 najbližji

prudens, entis  pameten

prudentia, ae  previdnost, razum¬
nost, pamet(nost)

pUblicus  3 javen, obči

puella, ae  deklica

puer, en  deček

pueritia, ae  otroška doba, detin-
stvo

pugna, ae  bitev, boj

pugno  1 bojujem se, borim se
pulcher, chra, chrum  lep
pulchritudb, inis, f.  lepota
pulvis, eris, m.  prah

pumo  4, ivi, itum  kaznim, kaz¬
nujem

purus  3 čist

puto  1 menim, mislim.

Q.

Quaero  3, sivi, situm (rem)  iščem
(česa); guaero aliguem  vprašam
za koga - (po kom); guaero
aliguid ex (ab) aliguo  vprašam
koga za kaj

guaestubsus  3 dobiten, dobiček
donašajoč

gualis, e  kakšen? kakršen

guam (adv.)  kako; (kot primer¬
jalna konjunkcija =) ko, nego

guamdiu (adv.)  kako dolgo, do¬
klej? dokler

guamguam (coni.)  dasi, premda
guantopere (adv.)  kako zelo

guantus  3 kolik
guare (ablat. adv.)  zaradi česar;

zato

guasi (adv.)  kakor da bi, tako
rekoč

gue (coni.,  ki se priveša) in, pa
guercus, us, f.  hrast, dob

gueror  3, guestus sum (rem, de
re)  tožim (o čem), pritožim
(-tožujem) se (o čem); pomi¬
lujem (kaj)

guia (coni.)  ker
guidem (adv.)  sicer
guies, etis, f.  počitek, pokoj
guin (coni,  s konjunktivom za za¬

nikanimi izrazi dvojenja) da
guo (ablat. adv.)  kam? kamor
guod  (vzročna coni.)  z indikat. v

pomenu: ker, da; s konjunkti¬
vom v pomenu: češ ker, češ da
guomodo (ablat. adv.)  na kak na¬
čin? kako?

guogue (coni.)  tudi
guot (adiect. indeclin.)  koliko (jih)?

kolikor

guotannis (adv.)  vsako leto
guotus  3 koliki ? kolikateri.

R.

Badius, ii  žarek
radix, icis, f.  korenina
ramosus  3 vejat
ramus, i  veja
rana, ae  žaba
rapax, acis  roparski
rapidus  3 deroč
rapina, ae  rop(anje), plenjenje
rarus  3 redek; raro (adv.)  redko
(kedaj), redkokrat

ratib, bnis, f.  račun; način; pamet

135

receptaculum, i  shramba, posoda
re-creo  1 okrepča(va)m, oživim
rectus  3 raven, prav; rede (adv.)

prav, po pravici

recusb  1 odbijem, odrečem

red-do  3, didi, ditum  (po)vrnem
(vračam)

re-duco  3, duxi, ductum  nazaj
(od)peljem, - odvedem

refertus  3 (re)  natlačen -, napol¬
njen (s čim), poln (česa)

regina, ae  kraljica

regio, onis, f.  (o)kraj, okolica,
pokrajina

regno  1 kraljujem, vladam

regnum, i  kraljestvo, kraljevanje
rego  3, rexi, redum  vladam, (u)-

ravnam, vodim

re-linguo  3, liqui, lidum  (za)-
pustim (-puščam)

religuus  3 ostal

re-meo  1 vrnem (vračam) se

Remus, i  Rem (Romulov brat)

re-nldeo  2, -, - veselo (prijazno)
se smejem

re-pello  3, rippuli, repulsum  na¬
zaj zapodim, odženem, odbijem

re-porto  1 nazaj nesem; vidoriam
ab hoste reporto  priborim si
zmago nad sovražnikom

re-prehendo  3, hendi, hensum  ko-
rim, (po)grajam

re-puto  1 razmišljam, preudarjam
res, rei, f.  reč, stvar: res puhlica

občina, država; res secundae
sreča; res adversae  nesreča

re-saluto  1 odzdravim (-zdravljam)

re-scribo  3, scripsi, scriptum  od¬
pišem

re-spondeo  2, spondi, sponsum
odgovorim

responsum, i  odgovor

re-spuo  3, spui, —  nazaj pljunem;
zavržem, ne maram

re-stituo  3, ui, utum  zopet usta¬
novim, popravim; povrnem

retrorsum (adv.)  nazaj
reverentia, ae  spoštovanje

re-vertor  3, versus sum  (po)vrnem
se, vračam se

re-voco  1 pokličem nazaj; po¬
vrnem

rex, regis, m.  kralj

rideo  2, risi, risum  smejem se
ripa, ae  breg

risus, us, m.  smeh

rivus, i  potok
robur, oris, n.  moč, jakost
robustus  3 močen
rogo  1 prosim, vprašam
Roma, ae, f.  Rim

Romanus  3 rimski; -us, i  Rimljan
Romulus, i  Romul (prvi kralj rim.)
ros, roris, m.  rosa
rosa, ae  roža

rudo  3, ivi, -  rjovem, rigam
rugio  4, -, - rjovem

rumpo  3, rupi, ruptum  (z)lomim;

rumpor  počim
rupes, is, f.  skala, pečina
rusticus  3 kmetski, selski.

S.

Sacer, era, crum  svet, posvečen;

proklet

saeculum, i  stoletje, vek

saepe (adv.)  dostikrat, pogosto¬
krat), često, velikrat

saepius  (komparat. adv)  češče,
večkrat

136

saevib  4, ii, itum  divjam, raz¬
sajam

saevus  3 besen, ljut, grozovit
sagitta, ae  puščica

sal, salis, m.  sol
salsus  3 slan

Salaminius  3 salaminski, pri Sa¬
lamini

saluber, bris, bre  zdravilen); ko¬
risten

salus, utis, f.  blaginja, rešitev
salutaris, e  ozdraven, koristen
salutb  1 pozdravim (-zdravljam)
Samnis, itis, m.  Samničan
sano  1 (o)zdravim, lečim

sanus  3 zdrav; sane (adv.)  zares;

seveda, kajpada

sapiens, entis  moder; modrijan
sapientia, ae  modrost
sarcina, ae  tovor, pratež
satib  1 (na)sitim

satis (adv.)  (za)dosti, dovolj
saxum, i  skala, kamen

scelus, eris, n.  hudodelstvo, zločin,
hudobija

schola, ae  šola

scintilla, ae  iskra, iskrica

scib  4, Ivi, itum  vem, znam

Scipib, bnis  Scipion (vojskovodja
rimski)

scribb  3, scripsi, scriptum  (s)pišem
scriptor, bris, m.  pisec, pisatelj;

rerum gestarum scriptor  zgodo-
pisec, povestničar

sciltum, i  (podolgast) ščit

Scgtha, ae, m.  Scit (Scitje so bili
narod na severu Črnega morja)
secretb (adv.)  na skrivnem, tajno
secundus  3 ugoden

securitas, atis, f.  brezskrbnost

sed (coni.)  a, pa, toda, ampak
sedeo  2, sedi, sessum  sedim
sedes, is, f.  sedež, stanišče
sedo  1 umirim, pomirim
sedulus  3 priden, marljiv
segnities, ei, f.  mlačnost, lenost
semel (numerale adv.)  jedenkrat
sernper (adv.)  zmirom, vedno,
vselej, vsekdar

sempiternus  3 veden, večen
senectus, utis, f.  starost
senex, senis, m.  starec, starček
sensus, us, m.  čut, občutek
sententia, ae  misel, mnenje; rek
sentib  4, sensi, sensum  čutim, mi¬

slim, spazim

sepelib  4, ivi, sepultum  pokopljem
(-kopavam)

septentribndlis, e  severen
sepulcrum, i  grob

seguor  3, secutus sum (aliguem)
idem (za kom), sledim (koga);
seguor rem  držim se česa,
ravnam se po čem

serenus  3 jasen, veder

serius  (komparat. adv)  pozneje;
prepozno

sermb, bnis, m.  pogovor; jezik
serb (adv.)  (pre)pozno
serb  3, sevi >  satum  sejem
serpens, entis, f.  kača

servib  4, ivi (ii), itum  robujem,
služim, strežem, ustrezam

servitus, utis, f.  sužnost, robstvo
Servius (ii) Tullius, ii  Servij Tulij
(šesti kralj rimski)

servb  1 (o)hranim, rešim
servus, i  suženj, hlapec
severus  3 strog

si (coni.)  če, ko, ako

137

Sicilia, ae, f.  Sicilija (otok v Sred¬
njem morju)

sidus, eris, n.  (o)zvezdje
signum, i  znamenje, znak
silentium, ii  molk, molčanje
silva, ae  gozd, les
Silvester, tris, tre  gozdnat
simia, ae  opica
similis, e  podoben

similitudb, inis, f.  podobnost, slič¬
nost

simulacrum, i  podoba, kip (kakega
božanstva)

simulb  1 hlinim
sine  (z ablat.) brez
singuli, ae, a  (delivni števnik)
posamični, po jeden, posamezen
sinister, tra, trum  levi
sinus, us, m.  guba; zaliv
sitib  4, ivi, itum  žejen sem
sitis, is, f.  žeja

situs  3 ležeč; situs sum  ležeč
sem = ležim, stojim, sem

sive (coni.)  ali
socer, eri  sveker
societas, atis, f.  družba, društvo,
tovarišija; zaveza; vkupnost;
udeležba

socius, ii  drug, tovariš, zaveznik
Socrates, is  Sokrat (modrijan grški)
sol, solis, m.  solnce

Sol, Soliš  solnčni bog
sblacium, it  tolažba
solarnem, inis, n.  tolažba, tolažilo
soleo  2 običavam, navajen sem
solum (adv.)  le, samo; nbn solum -
sed etiam  ne le - ampak tudi
sblus  3 sam, jedin
salvo  3, solvi, solutum  razvežem,
(raz)rešim

somnus, i  spanje

sonitus, us, m.  zvok, glas, šum
sordidus  3 umazan
soror, oris, f.  sestra
sors, sortis, f.  žreb, usoda
sortior  4, itus sum  žrebam, raz¬

delim po žrebu
spatium, ii  prostor, obseg; doba,

čas
species, ei, f.  prikazen, videz
specto 1  gledam, opazujem
speculor  1 ogledujem, izpazujem,

pozvedujem
spelunca, ae  brlog
spernb  3, sprevi, spretum  zame¬
tujem, zavržem, zaničujem
sperb  1 upam, nadejam se
spes, ei, f.  nada, up(anje)
spiro  1 diham, (dišem)
splendeb  2 bliščim, svetim se
splendidus  3 bliščeč, sijajen
statim (adv.)  (stoje), takoj, precej
statio, bnis,f.  sta(ja)lišče; zatočje;

Stražišče
statua, ae  kip (človeški)
stella, ae  zvezda
sto  1 stojim
studeb  2, ul,  - trudim se, priza¬
devam si, želim

studium, ii  prizadeva(nje), nag¬
njenje, učenje

stultitia, ae  neumnost, nespamet¬
nost)

stultus  3 nespameten, neumen;

-us, i  neumnež, nespametnik
suavis, e  mil, ljubek, prijeten
sub  (na vprašanje kam? in ča¬

sovno z akuzat.) pod (z
akuzat.); (na vprašanje kje?
z ablat.) pod (z orodnikom)
subito (adv.)  iznenada, nenadoma,
nakrat

9*

138

sub-levb  1 olajšam; podpiram,
pomagam

sub-sum, subesse (alicui rež)  sem
(tičim) pod čim

suc-cedb  3, cessž, cessum  grem
pod kaj; stopim (na koga mesto)
sudor, bris, m.  znoj, pot
summus  3 najvišji, največji
sumb  3, sumpsž, sumptum  vzamem,
(za)užijem

superbia, ae  ošabnost, prevzetnost
superbus  3 ošaben, ponosen
superb  1 prekosim (-kašam), pre¬
magam, preobvladam

super-sum, super esse, superfuž (ex
pugna)  ostajam preostanem
živ ostanem (po bitvi)

sus, suis, f.  svinja
suus  3 svoj.

T.

Taceb  2, už, itum  molčim
taciturnitas, atis, f.  molčečnost
tacitus  3 molčeč, tih
tactus, us, m.  (o)tip
taeter, tra, trum  grd, ostuden
tališ, e  tak
tam (adv.)  tako
tamen (coni.)  vendar
tamguam (adv.)  tako rekoč, dejal bi
tandem (adv.)  naposled, nazadnje;

vendar(le)
tantum (adv.)  le, samo
tantus  3 tolik
tardus  3 počasen, leniv
Targuinius (iž) Pržscus, i  Tarkvinij

Prisk (peti kralj rimski)
Targuinius (iž) Superbus, ž  Tar¬

kvinij Superb (Ošabni, sedmi
kralj rimski)

tectum, ž  streha
tectus  3 (po)krit

telum, i  kopje

tempestds, atis, f.  vreme; huda
ura, nevihta

templum, ž  svetišče

temptb (tentb)  1 (po)skusim

(-skušam)

tempus, oris, n.  čas, doba

tendb  3, tetendž, tentum  (na)pnem
teneo  2, už, tentum  držim; izpol¬
njujem; memoria teneb  hranim v
spominu, pomnim, zapametim si
tener, era, erum  nežen

tenuis, e  tenek

tergum, ž  hrbet

terra, ae  zemlja, dežela

terreb  2, už, itum  (u)strašim

terrester, tris, tre  zemeljski, na
suhem (kopnem) živeč, kopnen

terribilis, e  strašen

terror, bris, m.  strah (= strašenje)
theatrum, ž  gled(al)išče

Thebanus, ž  Tebljan

Themistocles, is  Temistoklej (dr¬
žavnik in vojskovodja atenski)

Thermopylae, arum  Termopile
(soteska grška)

Thespiensis, is, m.  Tespijan

Thessalia, ae  Tesalija (dežela grška)
tigris, is, c.  tiger

timeb  2, už, - (poenam)  bojim se
(kazni)

timidus  3 boječ

tolero  1 prenesem (-našam), (pre)-
trpim

tollb  3, sustulž, subldtum  vzdignem
(-digujem)

tot (adiect. indecl.)  toliko (jih)
totiens (adv.)  tolikokrat

tbtus  3 cel, ves

tra-db  3, didl, ditum  izročim (-ro-
čam), prepustim; sporočim, po¬
ročam

139

trans (z  akuzat.) onkraj, črez
transitus, us, m.  prehod
tristis, e  žalosten

tnstitia, ae  žalost

Trbia,ae  Troja (mesto maloazijsko)

Trbianus  3 trojski, -us, l  Tro-
j(an)ec

trucidb  1 pokoljem, pomorim
tuba, ae  troha, trobenta

tueor  2, tiltatus sum  (gledam);
varujem, branim, (o)hranim

Tullus (i) Hostilius, it  Tul Hostilij
(tretji kralj rimski)

tum(adv  j takrat, tedaj; nato, potem
tumultus, us, m.  hrup, vrišč
turbidus  3 kalen

turbulentus  3 buren, hrupen
turpis, e  sramoten

tutus  3 varen

tuus  3 tvoj

tyrannus, i  samosilnik, trinog.

IT.

Uber, eris  obilen, bohoten
ubi (adv.)  kje? kjer
ubique (adv.)  povsodi

ulclscor  3, ultus sum  (po)maščujem,
maščujem se

ultimus  3 zadnji
urnbra, ae  senca
umerus, i  pleče, rame (rama)
umquam (adv.)  kedaj

ima (ablat. adv.)  ob jednem, skupaj
unda, ae  val

unde (adv.)  od kod? od koder
urbanus  3 mesten

urbs, urbis, f.  mesto

uro  3, ussl, iistum  (se)žgem (se-
žigam)

ursus, 1  medved
urus, l  tur

usque (adv.)  v jedno mer; usque
ad  (vse) do

usus, us, m.  (po)raba, vaja; korist
ut (adv.)  kakor, kot; (namerna

in posledična coni,  s konjuk-
tivom) da

utilis, e  koristen

utilitds, atis,  /. korist

utinam (coni,  s konjunktivom) o
da bi! o ko bi!

utor  3, usus sum (re)  (po)rabim
(kaj), poslužim (-žujem) se (česa).

uva, ae  grozd, v plur. grozdje
(-dja).

V.

Vadb  3, vasi, vdsum  idem, grem,
hodim

vae (interiect.)  gorje!

valde (adv.)  zelo, jako

valeb  2, m, -  veljam; močen sem,
zdrav sem, zdravstvujem

valetudb, inis, f.  počutje, zdravje
vanus  3 prazen; ničev(en)

varius  3 razen, raznovrsten, raz¬
ličen

vastb  1 (o)pustošim, razrušim,
pokonča(va)m

vectlgal, alis, n.  davek; dohodek
vectb  1 vlečem, nosim

vehemens, entis  silen, jak, hud
vel (coni.)  ali

velbx, bcis  hiter, uren
vena, ae  žila

venatib, bnis, f.  lov

Venator, bris, m.  lovec
venenatus  3 zastrupljen, strupen
venenum,  i strup

veneror  1 častim (po božje), molim
venib  4, veni, ventum  pridem, pri¬

hajam, dospejem
ventus, i  veter

140

vepres, is, m.  (navadno v plur.) trnje
verbum, i  beseda

vereor  2, itus sum (matrem)  bojim
se (matere), spoštujem (mater)
veritas, atis, f.  resnica, resničnost
vero (coni.)  pa res, pak

versor  1 vrtim se, gibljem se, na¬
hajam se; občujem

versus, us, m.  granes, verz

vertex, icis, m.  vrh, sleme

vertb  3, verti, versum  obrnem
(obračam), preobrnem

verus  3 pravi, res, resničen

vescor  3, - (re)  hranim se (s čim),
jem -, uživam (kaj)

vesper, eri  večer

vesperi (Mat. adv.)  zvečer

vestigium, ii  stopinja, sled

vestimentum, i  oblačilo, v plur. =
obleka

vestib  4, ivi (ii), itum  oblečem
(oblačim), pokrijem

veto 1  prepovem (-vedujem)
vetus, eris  star

vexb  1 mučim, stiskam, nadlegujem
via, ae  pot

viator, bris, m.  popotnik

victor, bris, m.  zmag(ov)avec;

zmagovit

victbria, ae  zmaga

victus, iis, m.  živež, hrana

video  2, vidi, visum  vidim; pass.:
videor, eri  vidim se, zdim (do¬
zdevam) se

vigor, bris, m.  živahnost, čilost
mlis, e  cenen

vincb  3, vici, victum  (pre)obvla-
dam, nadvladam, premagam,
zmagam (zmagujem)

vinculum, i  spona, vez
vinea, ae  vinograd
vinum, i  vino
viola, ae  vijolica
vir, viri  mož
vireb  2, ui, -  zelenim
vires, virium, f.  sile, moči
viridis, e  zelen

virtus, utis, f.  možatost, junaštvo;

čednost, krepost; prednost
visito  1 obiščem
vlsus, us, m.  vid, pogled
vita, ae  življenje
vitis, is, f.  trta

vitium, ii  napaka, greh

vito 1 (rem)  izbegavam (kaj),
ognem se izogibljem se
(česa)

vitreus  3 steklen; minljiv
vituperb  1 (po)karam, grajam
vivb  3, vixi, (victurus)  živim (—eti)
vix (adv.)  komaj

vocabulum, i  beseda
vocb  1 kličem, zovem
volb  1 letam

voluntas, atis, f.  volja

voluptas, atis, f.  zabava, slast,
naslada, nasladnost

vbx, vbcis, f.  glas

vulnero  1 ranim

vulnus, eris, n.  rana
vulpes, is, f.  lisica
vultur, uriš, m.  jastreb
vultus, us, m.  obraz, obličje.

X.

Xerxes, is  Kserks (kralj perzi-
janski).

Abecedni slovnik.

II.

Slovensko-latinski del.

A.

A sed

aboten ineptus  3

Afrika Africa, ae

Agamemnon Agamemnon, onis

Ahil Achilles, is
ako si;  ako ne nisi
Albin Albinus, i

Alcibiad Alcibiades, is
ali vel; aut
ampak sed

Apolon Apollb, Apollinis

Ank Marcij Ancus (l) Marcius, il
Arpinec Arplnas, atis, m.

Atene Athenae, arum, f.

Atenec Atheniensis, is, m.
Azija Asia, ae.

B.

Bajka fabula, ae
beda miseria, ae
beden miser, era, er um
beg fuga, ae;  v beg zapodim (za¬

ženem) fugo  1
begoč fugax, acis
bel albus  3
berem lego  3
beseda verbum, i
bežen = begoč
Biant Bias, antis

bister acer, acris, dere
bitev pugna, ae
bitka proelium, il
bivališče domicilium, il
bivam (v čem) Insum, inesse (in re)
blaginja salus, utis, f.
blago cbpiae, arum, f.

bliščeč splendidus  3
bližam se approplnqub  1
blodim erro  1
bodoč futurus  3
bodrim hortor  1
bog deus, l

bogat(in) opulentus  3; dives, itis
boginja dea, ae
boj pugna, ae

boja color, bris, m.
bojazen metus, us, m.

bojazljiv ignavus  3
bojevit bellicbsus  3

bojim se (česa) timeb  2 (rem);
metub  3 (rem); vereor 2 (ali-
quem)

bojujem se pugnb  1; dlmicb  1
bol dolor, bris, m.

bolečina dolor, bris, m.
bolezen morbus, l
bolj magis
boljari optimates, ium, m.

142

bolnik aegrotus, i
borba certamen, inis, n.
borim se pugnb  1; dimicb  1
božanstvo numen, inis, n.

božji divinus  3 ali genet. subst.

deus, i
bramba praesidium, ii
branim defendb  3; tueor  2
brat frater, tris, m.
breg ripa, ae
brez sine  (z ablat.)
brezbožen, brezbožnik impius  3
bridek acerbus 3
Britanija Britannia, ae
brodnik nauta, ae, m.
broj numerus, i
brzdam domb  1; coerceb  2.

C.

Cel tbtus  3
celo etiam
cenen vilis, e
cesar imperator, bris, m.
Cezar Caesar, aris
Ciceron Cicerb, bnis
cvet, cvetka, cvetlica flbs,ftbris, m.
cvetem flbreo  2.

Č.

Cas tempus, oris, n.
časten honestus  3
častim honbrb  1; colo  3; častim
po božje veneror  1
čaša calix, icis, m.
če si
čednost virtus, utis, f.

čelo frbns, frontis, f.;  na čelu
stojim (komu) praesum, prae-
esse (alicui)
često saepe

češ da guod  (s konjunktivom)

češče saepius
čete cbpiae, drum, f.
čim-tem guo-eo
čin facinus, oris, n.
čist purus  3
človek bomo, inis, m.
človeški humanus  3 ali genet.

subst. homb, inis
čreda grex, gregis, m.
črešnja (drevo) cerasus, i, f.
črevelj (kot mera) pes, pedis, m.
črez trans  (z akuzat.)
črn niger, gra, grum
čud (i) natura, ae
čudovit miru s  3: admirabilis, e
čut sensus, us, m.

D.

Da ut  (s konjunkt.); da ne ne  (s
konjunkt.)

dan dies, el, m. (f.)
dar(ilo) dbnum, i
dasi guamguam
davek vectlgal, alis, n.
deček puer, eri
dejal je inqu.it
dejanje = čin
dekla ancilla, ae
deklica puella, ae
del par s, partis, f.
delam laborb  1
delaven industrius  3
delavnost industria, ae
deležen, deležnik particeps, cipis
delim dlvidb  3; partior  4
delo (= izdelek) opus, eris, n.;

(= delanje) labor, bris, m.
Demokrit Democritus, l
Demosten Demosthenes, is
denar pecunia, ae
deroč rapidus  3

143

desni dexter, tra, trum (ter a, ter um)
dež imber, bris, m.

dežela terra, ae
dičim dčcorb  1
Diana Diana, ae
dika brnamentum, i
doba spatium, it; aetas, atis, f.
dober bonus  3
dobiček donasajoč guaestubsus  3
dobim nanciscor  3
dobro (adv.) bene
dobrota beneficium, it
dočim dum

dokler dum;  dokler ne priusguam
dolg longus  3
dolgo (časa) diu
dolgujem debeb  2
določen certus  3
dolžnost officium, it
domovina patria, ae
dosežem adipiscor  3
dospejem venid i
dosti satis

dostikrat saepe
drag carus  3
dragocen pretidsus  3
drevo arbor, bris, f.
drugi (izmed dveh) alter, era,
erum;  (izmed več) alius, alia,
aliud

drzen audax, acis
drznost audacia, ae
država civitas, atis, f.; res (ret)
puhlica, ae

državljan čivis, is, m.
državljanski cimlis, e
držim teneb  2; držim se zmer¬
nosti rnodum adhibeo  2

duh animus, t
duša animus, t

dvojim dubito  1
dvojljiv anceps, cipitis
dvomen dubius  3.

E.

Efeški Ephesius  3
Egipet Aegyptus, i, f.
Evropa Eurbpa, ae.

F.

Filip Philippus, t.

G.

Gaj Julij Cezar Gdius (t) lulius
(it) Caesar, ar is

ganem moveb  2
gibljem se versor  1
glava caput, capitis, n.
glavno mesto caput, capitis, n.
gledam spectb 1
gledišče theatrum, i
globok profundus  3
golob columba, ae
gora mbns, montis, m.

gorat montubsus  3
gospa domina, ae
gospod(ar) dominus, t
gospodinja domina, ae
gosposka magistratus, us, m.
gost densus  3
gotov certus  3
govedo bos, bovis, c.

govor bratib, bnis,f.; sermb, bnis, m.
govornik brator, bris, m.

govorim dicb  3; loguor  3
gozd silva, ae
gozdnat Silvester, tris, tre
grad arx, arcis, f.
grajam vituperb  1
grd taeter, tra, trum

144

Grecija Graecia, ae
greh peccatum, i
grenek amarus  3
grešim peccb  1
grizem mordeb  2
Grk Graecus,  ž
grozd uva, ae;  grozdje uvae, arum
grški Graecus  3 ali genet. subst.
gusar pirata, ae, m.

II.

Hanibal Hannibal, alis
Herkul Hercules, is
Hispanija Hispania, ae
hiša domus, us, f.

hiter velox, bcis; celer, eris, ere
hitim properb  1
hlapec servus, i
Homer Homerus, i
hraber fortis, e
hrabrost fortitudb, inis, f.

hrana cibus, t; vlctus, us, m.
hrast guercus, us, f.

hrib mons, mantis, m.
hruška (drevo) pirus, i, f.

hud acutus  3; vehemens, entis;
acer, dcris, dere

hudoben, hudobnež improbus  3;
malus  3

hudobija scelus, eris, n.
hvala (= pohvala) laus, laudis, f.
hvaležen gratus  3; pius  3
hvalim laudb  1.

I.

I — i et —et
igra ludus, i
imam habeo  2
ime nbmen, inis, n.
imeniten nobilis, e

imenujem appellb  1; nbmino  1
imetek res (el) familidris, is
in et; gue  (se priveša); in ne negue
Italija Italia, ae

iz ex,  (pred konzonanti tudi) e
(z ablat.)

izbavim expedio  4
izbegavam vito  1
izgovor excusdtib, onis, f.
izkusim experior  4
izkušen peritus  3
izmed e, ex  (z ablat.)
izmerim metior  4
iznajdem invenib  4
izobražam (-ujem) erudid  4
izpodbadam incito  1

izpolnim (-polnjujem) teneb  2;
fungor  3 (re)

izpovem se (česa) confiteor  2 (rem)
izprehajam se ambulo  1
izpričam probd  1
izurim exerceb  2
izvir, izvor origd, inis, f.

izvolim eligo  3
izvrsten egregius  3.

J.

Jablan malus, i, f.
jak vehemens, entis
jasen cldrusjS
jastreb vultur, uriš, m.
javen publicus  3
jed cibus, i
j edin solus  3
jednak par, pariš
jelen cervus, i
jesen autumnus, i
jeza ira, ae
jezik lingua, ae
junaštvo virtus, utis, f.

145

K.

K ad  (z akuzat.)

kako guam

kako zelo guantopere
kakor ut

kakršen gualis, e
kalen turbidus  3
kamen lapis, idis, m.
Kane Cannae, arum, f.

karam vituperb  1

Kartagina Carthagb, inis,
Kartaginec Carthaginiensis, is, m.
kartaginski Carthaginiensis, e
Katilina Catilina, ae, m.

kazen poena, ae

kaznim (-ujem) castigb  1; punib  4
kedaj umguam

ker guia

kip (božji) simulacrum, i;  (člo¬
veški) statua, ae

kjer ubi
kmalu mox

kmet agricola, ae, m.
knez princeps, cipis, m.

knjiga liber, bri

ko (primerjalna konjunkcija) guam;

(časovna konjunkcija v zgodo¬
vinski pripovedi) cum  (s kon-
junktivom imperf.  in plusguam-
perfecti)

ko (bi) si;  ko ne (bi) nisi
koleno genu, us, n.

kolik guantus  3

koliki 3 guotus  3

koliko (jih) guot (adiect. indecl.)
kolikor guot (adiect. indecl.)
kolikršen guantus  3

komaj vix
končam finio  4
konj eguus, i

konjenik egues, itis, m.
konjeništvo eguitatus, us, m.
konzul cbnsul, ulis, m.

kopno: na kopnem živeč terrester,
tris, tre

Korint Corinthus, i, f.
korintski Corinthius  3
korist usus, us, m.

koristen utilis, e; saluber, bris, bre
koristim prbsum, prodesse
kos (komu) par, pariš (alicui)
košat latus  3
kovina metallum, i
kragulj accipiter, tris, m.
kraj regib, bnis, f.
krak crus, cruris, n.
kralj rex, regis, m.
kraljestvo regnum, i
kraljevanje regnum, i
kraljujem regnb  1
krasim orno  1
kratek brevis, e
krdelo manus, us, f.

krepim firmo 1
krepost virtus, utis, f.
krilo cornu, us, n.
Krist(us) Christus, i
krivda culpa, ae
krivica iniuria, ae
krut crudelis, e
krvav cruentus  3
Kserks Xerxes, is
kuga pestis, is, f.
kupčija mercatura, ae
kupim emo  3.

D.

Lacedemonec Lacedaemonius, ii, m.
ladijski navališ, e
ladja nav is, is, f.

Wiesthaler, Vadbe I.

10

146

ladjam navigb  1
lahek (= netežaven) facilis, e
lahkomiseln leviš, e

lakomen (lakomnil?) avarus  3
lakomnost avaritia, ae

Lakonka Lacaena, q,e
laž mendacium, ii
lažem mentior  4
lažniv (lažnik) mendax, acis
le solum; tantum;  ne le - ampak
tudi nbn solum (tantum) - sed
etiam

lečim sanb  1

len piger, gr a, grum; igndvus  3
leniv tardus  3

lenoba ignavia, ae
lenuh piger, gri
lep pulcher, chra, chrum
lepota pulchritudb, inis, f.
les (= gozd) silva, ae
letam volb  1

leto (= 12 mesecev) annus, i;

(= poletje) aestas, q<tis, f.

lev leb, bnis, m.

levi sinister, tr(i, trum
ležeč situs  3

lisica vulpes, is, f.

ljub gratus  3
ljubezen umor, oris, m.
ljubim amb  1; diligo  3
ljudje homines, um, m.

ljudstvo (prosto) plebs, plebis, f.
lov venatib, bnis, f.

luč lux, lucis, f.

luna luna, ae.

M,

Majčken exiguus  3
majhen parvus  3
mali = majhen

malo (jih) pauci, ae, a
malokateri pauci, ae, a
malokdo, malokaj pauci, ae, a
manj minus
maratonski Marathbnius  3
marljiv sedulus  3; dlligens, entis
marljivost diligentia, ae
mati mater, tris, f.
med inter  (z akuzat.)
med (-u) mel, mellis, n.
mera modus, i
merim metior  4
meso caro, carnis, /.

mesto oppidum, i; urbs, urbis,f.;
glavno mesto caput, capitis, n.
meščan oppidanus, i
mil suavis, e
Milet Miletus, i, f.

minljiv caducus  3
mir pax, pacis, f.
misel sententia, ae
mislim cbgitb  1
miš mas, muris, c.
mlade adulescentulus, i
mladenič adulescens, entis, m.
mladina = mladost

mladost adulescentia, ae; iuventus,
utis, f.

mleko lac, lactis,. n,
mnenje opinib, bnis, f.
mnog multus  3
množica multitudb, inis, f.

moč robur, oris, n.;  vojna moč
opes, um, f.

močen firmus  3; močen sem valeb  2
močviren (-virnat) paluster, tris, e
močvirje palus, udis, /.

moder sapiens, entis
modrijan sapiens, entis, m.; philo-
sophus, i

147

modrost sapientia, ae
mogočen potens, entis
mogočnost potentia, ae
molčim taceb  2
molim brb  1
moram debeb  2
morem possum, posse
morje mar e, is, n.
mornar nauta, ae, m.
most pbns, pontis, m.
mož vir, viri
mramornat marmoreus  3
mraz frlgus, oris, n.; gelu, us, n.
mrtvec mortuus, l
mrzel frlgidus  3
mučim vexb  1
Muza Musa, ae.

N.

Na (na vprašanje: kam?) in  (z
akuzat.); (na vprašanje: kje?)
in  (z ablat.)

naberem colligb  3

načelujem praesum, -esse (alicui)
nada spes, spel, f.
nadležen molestus  3
nadloga miseria, ae
naj (si) ne ne  (s konjunkt.)
najbolj maxime
najvišji summus  3
naklep cbnsilium, il
nakrat subito
naložim impbnb  3
namakam irrigb  1
namreč nam; enim
napad impetus, us, m.

napadem invadb  3
napolnim compleb  2
napaka vitium, il
napor tabor, bris, m.

napoten sem obstb  1
napotim se proficlscor  3
narava natura, ae
narod populus, l, m.; gens,
gentis f.

nasitim satib 1
nasladnost voluptas, atis, f.
nasprotnik adversarius, il
nastavljen (komu) obnoxius  3

(alicui)

naš noster, tra, trum
natančen dlligens, entis
nato tum

naučim se (česa) dlscb  3 (rem)
nauk praeceptum, l
navada mos, rnbris, m.

navadno plerumgue
navzoč(en) sem adsum, adesse
naznanim (-znanjam) nuntib  1;

indicb  1

ne nbn;  (pred imperativom in
velevnim konjunktivom) ne;
ne le - ampak tudi nbn tantum
(sblum) - sed etianl

ne vem Ignbrb  1; nescib  4
nebo caelum, l
neboječ impavidus  3
nedostajam desum, deesse
nego guam
negotov incertus  3
nehvaležen ingratus  3
neizmeren immensus  3
neizobražen incultus  3
nejednak impar, pariš
nekateri nbnniilll, ae, a
nekdaj blim; aliguandb
nekoč = nekdaj
nemar: v nemar pustim neglegb  3
nemarnost neglegentia, ae
Nemeja Nemea, ae, m.

148

neodločen anceps, cipitis
nepodoben dissimilis, e
nepomljiv immemor, oris
nepošten improbus  3
nesloga discordia, ae
nesložen discors, cordis
nespametnik stultus, i
nesreča calamitas, atis, f.; res

(rerum) adversae, dr um
nesrečen miser, era, erurn
nesrečnik miser, eri
neugoden adversus  3
neumen stultus  3
nevaren periculbsus  3
nevarnost periculum, i
neverjeten incredibilis, e
nevešč imperitus  3

nevihta procella, ae; tempestas,
atis, f.

nezmernost intemperantia, ae
neznan ignbtus  3

nežen tener, era, erum
nič nihil (indeclin.)
nihče = nikdo
nikdar numguam

nikdo nemo (nullius, nemini), m.
nikoli numguam
nisem nbn sum

niti negue;  niti - niti negue -
negue

nizek humilis, e
njiva ager, gri
nobeden nullus  3
noč nox, noctis, f.
noga pes, pedis, m.
nosim portb  1

nov novus  3; recens, entis
nravi moreš, um, m.

Numa Pompilij Numa (ae) Pom-
pilius, ii.

O.

O (interiect.) d!

o (praepos.) de  (z ablat.)
o da bi litinam  (s konjunkt.)
obala litus, oris, n.

obči publicus  3

občina civitas, atis, f.; res (ret)
puhlica, ae

občudujem admiror  1
obdarim, obdarujem dono  1
obdarjen praeditus  3
obetam polliceor  2
običavam soleo  2
obilica copia, ae
objokujem defleo  2
oblastnik magistratus, us, m.
oblastvo magistratus, us, m.
obleka vestimenta, orum, n.
oblika forma, ae
obljubim polliceor  2
oborožen armatus  3
obupa(va)m desperb  1
obžalujem deploro  1
oče pater, tris, m.

očiten apertus  3

od d,  (pred vokali in h:) ab  (z
ablat.)

odkod unde

odbijem repello  3
odgovorim respondeo  2
odhajam proficiscor  3
odličen insignis, e
odmenim cbnstituo  3
odpišem rescribd  3
odplovem ndvigo  1
odpotujem proficiscor  3
odprt sem pateo  2
odrečem recuso  1
odsoten sem absum, abesse
odvračam prohibeo  2

149

odvrnem = odvračam

odzdravim (-vljam) resaluto  1
odženem agb  3

ognem se (česa) vito  1 (rem)
ognjen igneus  3

ogromen ingens, entis
ohrabrim hortor  1
ohranim (-njujem) servb  1
oko oculus, i

okrepča(va)m recreo  1
okus gustatus, us, m.
opazujem observb  1
opica simia, ae
opominjam moneb  2
opravek = opravilo
opravilo negbtium, ii
opravim (kaj) fungor  3 (ve)
oprostim (česa) liberb  1 (re)
orel aguila, ae
orjem aro  1

orožje arma, brum, n.
osel asinus, i

oslobodim (skrbi) liberb  1 (cura)
ostal religuus  3

oster acutus  3; asper, era, erum;

acer, acris, acre
ostroga calcar, aris, n.
osvojim expugno  1
ošaben superbus  3
otok insula, ae
otroci llberl, brum, m.
ovca ovis, is, f.

oviram prohibeb 2
ozdravim (-iti) sanb  1
oznanjevavka nuntia, ae.

P.

Pa autem; sed
padem cadb  3
pamet ratib, onis, f.

pameten prudens, entis
pastir pastor, bris, m.
pav pavb, bnis, m.
Pavel Paullus, i
pečina rupes, is, f.
pehota peditatus, us, m.
Peloponez Peloponriesus, i, f.
Perzijan Persa, ae, m.

pesen carmen, inis, n.; poema,
atis, n.

pesnik poeta, ae, m.
pešec pedes, itis, m.
petje cantus, us, m.

pisatelj scriptor, bris, m.

pišem scribo  3
pleme genus, eris, n.

plemenit nbbilis, e
plen praeda, ae

plodonosen frugifer, fera, ferum
plovem navigb  1

po (= za kom, -čim) post  (z akuzat.)
pobijem necb  1; caedb  3
poboljšam emendo  1

pobožen pius  3
počitek guies, etis, f.

pod (na vprašanje: kje?) sub  (z
ablat.); (na vprašanje: kam?
in: kedaj?) sub  (z akuzat.)

podarim dbnb  1

podelim largior  4
podjeten industrius  3
podjetnost industria, ae
podoba imago, inis, f.

podoben similis, e
podpiram iuvb  1; adiuvb  1
podstava fundamentum, i
pogled adspectus, us, m.
pogledam intueor 2
pogosten creber, bra, brum
pogosto(krat) saepe

150

poguba pernicies, el, f.
poguben perniciosus  3
pogumen fortis, e
pohleven modicus  3
pohujšujem corrumpb  3
pohvalim = hvalim
pojem cantb  1
pokažem mbnstrb  1
pokličem nazaj revocb 1
pokončam deleb  2
pokopavam (-kopljem) sepelib  4
pokoren sem obtemperb  1; pareb
2; oboedib  4

pokrajina regio, bnis, f.
pokrijem vestib  4
pokrit tectus  3

polastim se (česa) potior  4 (re)
poletje aestas, atis, f.

poljana campus, l

polje (= poljana) campus, l;

(= njiva ali zemljišče) ager, grl
poln plenus  3

polotok paenlnsula, ae
pomagam (komu) adsum, adesse

nbn desum, nbn deesse (alicui)
pomaščujem ulclscor  3
pomirim sedb  1
pomljiv, pomneč memor, oris
pomnim memoria teneb  2
pomnožim augeb  2
pomoč auxilium, il
pomorski navališ, e
Pompej Pompeius, el
ponašam se glbrior  1
popotnik viator, bris, m.

ponočen nocturnus  3
popravim restitub  3
poprosim = prosim
poraz clades, is, f.
poseben eximius  3

posel negotium, il
poskusim temptb  1
poslanec legatus, l
poslopje aedificium, il
poslušam audib  4
poslušen sem — pokoren sem
poslužim (-žujem) se (česa) Utor

3 (re)

posnemam imitor  1
postavim pbno  3
posvarim moneo  2
pošljem (-šiljam) mitto  3
pošten (-jak) probus  3
pot via, ae

potemnim (-ujem) obscurb  1
potok rlvus, l

potreben necessarius  3
poučim (-ujem) doceb  2
poveljnik imperator, bris, m.
poveljstvo imperium, il
povem dlcb  3
pozabim obllvlscor  3

pozdravim (-vljam) saluto  1
požar incendium, il
požrem devoro  1
požrešen avidus  3
prav bene; rede
pravi verus  3

pravica ius, iuris, n.;  po pravici
meritb

pravičen iustus  3
pravičnost iustitia, ae
pravo ius, iuris, n.
prazen vanus  3
prebivavec incola, ae, m.
pred ante  (z akuzat.)
prednost virtus, utis, f.
pregovor proverbium, il
prehud nimius  3
prej antea

151

prejmem nanclscor  3
prekašam superb  1
prekosim = prekašam
premagam superb  1; vincb  3
premda quamquam
premorem possum, posse
prenesem, prenašam tolerb  1
preostanem (po) supersum, super-

esse (ex)

prepovedujem veto  1
prestrašim perterreb  2
preteč minax, acis
preveč nimium; nimis
prevelik nimius  3
previdnost prudentia, ae
preziram contemnb  3 •
pri ad-, apud  (z akuzat.)
pričakujem exspecto  1
prid: v prid sem (komu) prbsum,
prbdesse (alicui)

pridem venib  4

priden sedulus  3; dlligens, entis
pridobim (-dobivam) paro  1; pri-

dobi(va)m si mnogo (več, naj¬
več) zaslug za koga mereor  2
bene (melius, optime) de aliqub
prihodnji futurus  3
prijam placeb  2
prijatelj arnlcus, l
prijateljica amlca, ae
prijateljstvo amlcitia, ae
prijazen amicus  3
prijeten iucundus  3; gratus  3
prilika oecasib, bnis,
prilizljiv blandus  3
prilizujem se blandior  4
primeren aptus  3
pripeka ardbres^ um, m.
pripovedka narratiuucula, ae
pripovedujem narrb  1

pripraven (za) idbneus  3 (ad)
pripravim (-Ijam) paro  1
prispodabljam comparb  1
prištevam adnumerb  1
pritožujem se queror  3
prizanesljivost indulgentia, ae
prizna(va)m fateor  2
prosim brb  1
prost liber, era, erum
prostor spatium, il
prošnja prex, prečiš, f.
proti contra  (z akuzat.)
prst (-a) digitus, l
prvak prlnceps, cipis, m.
ptica, ptič avis, is, f.
ptuj alienus  3
pustim relingub  3
pustošim vastb  1
puščica sagitta, ae.

R.

Raba usus, us, m.
rabim (kaj) utor  3 (re)
radost gaudium, il
rak cancer, crl
rana vulnus, eris, n.
ranim vulnero  1
rastlina planta, ae
ravnam rego  3
razdelim dlvidb  3
razdenem deleb  2
razen varius  3
razgrizem eorrbdb  3
razkošen luxuriosus  3
razkošnost luxuria, ae
različen varius  3
raznovrsten varius  3
razpor discordia, ae
razrušim vastb  1; dlrub  8
razsodek iudicium, il

152

razsvetljujem illustrb  1
raztrgam lacerb  1; dilacerb  1
raztrgan lacer, era, erum
razume(je)m intellegb  3
razumnost prudentia, ae
razven praeter  (z akuzat.); nisi
razveseljujem delectb  1
razžalim = žalim
reč res, rei, f.
rečem dico  3
redek rarus  3
redko(kedaj) raro
reka fluvius, ii; flumen, inis, n.
Rem Remus, i
res vere
resnica veritas, atis, f.
resničen verus  3
resnično vere
rešim servo  1
rešitev salus, utis, f.
reven (revež) pauper, eris
revščina inopia, ae
Rim Roma, ae
Rimljan Romanus, i
rimski Romanus  3
rod gens, gentis f.
rodim se nascor  3
rodoviten fecundus  3
rog cornu, us, n.
rojen natus  3

rojstvo: pred Kristovim rojstvom :
ante Christum natum ;  po Kristo-
vem rojstvu post Christum natum
roka manus, us, f.
Romul Rbmulus, i
roparski rapax, acis
rosa ros, rbris, m.
roža rosa, ae
rumen flavus  3
ruša caespes, itis, m.

S.

S (kedar znači društvo ali sprem¬
stvo) cum  (z ablat.)

sad fructus, us, m.;  sadje fructus,
uum

Samničan Samnis, itis, m.

Scit Scytha, ae, m.
sedaj nune
sedanji praesens, entis
sedim sedeo  2
senca umbra, ae
senčnat opacus  3

Servij Tulij Servius (ii) Tullius, ii
sestra soror, bris, f.

severen septentribnalis, e
sezidam aedificb  1
sicer pridem
Sicilija Sicilia, ae

silen vehemens, entis;  (= veli¬
kanski) ingens, entis

sin filius, ii
sklep ebnsilium, ii
skoro fere
skrb cura, ae
skrben diligens, entis
skrbim curo  1

skrbnost diligentia, ae
skrit sem lateb  2
skromen modestus  3
skromnost modestia, ae
skupaj una
skupen communis, e
slab malus  3

slabim hebetb  1; minub  3
sladek dulcis, e
sladkam se blandior  4
slan salsus  3
slast voluptas, atis, f.

slava glbria, ae
slavec luscinia, ae

153

slaven clarus  3; glbribsus  3
slavim cilebro  1
sledim seguor  3
slep caecus  3
slišim audio  4
sloboda Itbertas, atis, f.
sloboden liber, era, erum
sloga concordia, ae
složen concors, cordis
slon elephantus, 1
slučajno forte
sluh auditus, us, m.

slušam pareb  2; audio  4
služim servio  4
smejem se rideb  2
smem debeo  2
smrt mor s, mortis, f.
smrten mortdlis, e
sneg nix, nivis, f.

snujem cbnor  1 ; mblior  4
sodba iudicium, il
sodnik iudex, icis, m.
sodržavljan = državljan
Sokrat Socrates, is
sol sal, salis, m.

solnce sol,' sblis, m.
sovraštvo odium, ii
sovražen inimlcus  3
sovražnik (državni) hostis, is, m. ;

(zasebni) inimlcus, i
spanje somnus, i
spazim sentib  4
spim dormio  4
spomin memoria, ae
sporočim nuntib  1; tradb  3
spoštovanje reverentia, ae
spoštujem observb  1; colo  3; vereor  2
spoznavam noscb  3
sramota dedecus, oris, n.
sramoten, turpis, e
srce animus, i; cor, cordis, n.

srčen ferox, bris
srebro argentum, i
sreča fortuna, ae; res (rerum)
secundae, arum

srečen beatus  3; felix, icis
stanišče sedes, is, f.

star vetus, eris; antiguus  3; star
(v zvezi s številom let) natus  3
starček, starec senex, senis, m.
starodaven antiguus  3
starodavniki antlgul, brum, m.
starodavnost antlguitas, atis, f.
starost senectus, utis, f.
starši parentes, um, m.

steber columna, ae
stebrenik porticus, us, f.
steklen vitreus  3
stena paries, etis, m.

stojim sto  1; na čelu stojim (komu)>
praesum, praeesse (alicui)
stoletje saeculum, i
strah metus, us, m.
strast cupiditas, atis, f.
strašim terreo  2
stražim custbdio  4
streha tectum, l
strežem servio  4
strog severus  3
strup venenum, l
studenec fbns, fontis, m.
suženj servus, l
sveker socer, eri
svet cbnsilium, it
svet (= zemlja) mundus, l
svetišče templum, i
svetloba candor, bris, m.
svetovavec cbnsultor, bris, m.
svinja sus, suis, c.
svoj suus, sua, suum
svojski proprius  3.

10*

154

Š.

Ščit sciitum, i
širen, širok latus  3
škodim noceo 2; ob sum, obesse
škodljiv noxius  3
škodujem noceo 2
škodujoč nocens, entis
šola schola, ae
štejem numerb  1
število numerus,  ž
štorklja cicbnia, ae.

T.

Tak tališ, e
tako ita; tam
takoj statim
Talet Thales, etis
Tarkvinij Ošabni Targuinius (ii)

Superbus, i

Tarkvinij Prisk Targuinius (ii)
Priscus, i

tat fur, furis, m.
tedaj tum

tek cursus, us, m.
telo corpus, oris, n.
temelj fundamentum, i
Temistoklej Themistocles, is
tenek tenuis, e

Termopile Thermopylae, arum, f.
težaven difficilis, e
težek (-- težaven) difficilis, e
tičim (pod čim) subsum, subesse

(alicui rei)
tiger tigris, is, c.
tip tactus, us, m.
toda sed

tolažim cbnsblor  1
tolik tantus  3
toliko (jih) tot (adiect. indeclin.)
tolst pinguis, e

topel calidus  3
toplota calor, bris, m.
topol pbpulus, i, f.

torej (pred imperativom) proinde;

(pri sklepanju) igitur
tovariš socius, ii
tovarišija societas, atis, f.
tožim queror  3
trden firmus  3
trgovec mercator, bris, m.
Troja Trbia, ae
Trojanec Trbianus, i
trud labor, bris, m.
tudi etiam; guogue

Tul Hostilij Tullus (i) Hostilius, ii
tur urus, i
tvoj tuus, tua, tuum.

U.

Ubijem necb  1; occido  3
učen doctus  3
učenec discipulus, i
učenje studium, ii
učim doceo 2
učim se (česa) discb  3 (rem);  učim
se na izust edlsco  3 (rem)
učitelj magister, tri
udeležim (-ujem se česa) inter-
sum, interesse (alicui rei)
ugajam — pokoren sem obtem-
perb  1; pareo 2; oboedib  4;
ugajam — všeč sem placeb 2
uho auris, is, f.

ukanim fallb  3
ukrasim = krasim
ukrašen brnatus  3
ukrašujem orno  1
ukrotim domo  1; coerceb 2
ume(je)m intellegb  3
umet(el)nik artifex, icis, m.

J 55

umetelno delo artificium, ii
umet(el)nost ars, artis, f.
umrem vita defungor  3
uničim deleb  2
upam sperb  1
upanje spes, ei, f.

upravljam administrb  1
ura hbra, ae
urim exerceb  2

usmilim se misereor  2

usmrtim necb  1

usoda fortuna, ae; sors, sortis, f.
ustanovitev: po ustanovitvi mesta
ab urbe condita

ustrašim terreb  2

ustrezam servib  4

utaborim se castra collocb  1
utešim plačo  1; lenib  4
utrdim, utrjujem munib  4
utrujen fessus  3.

V.

V (na vprašanje: kam?) in  (z
akuzat.); (na vprašanje: kje?)
in  (z ablat.)

vaja usus, us, m.

val unda, ae

varčnost parsimbnia, ae

varljiv fallax, acis

varujem tueor  2
včasi interdum

večen sempiternus  3; aeternus  3
večer vesper, eri
večkrat saepius

vede litterae, arum, f.

vedno semper

veja ramus, i

vejat rambsus  3

veličasten magnificus  3
velik magnus  3

velikanski ingens, entis
velikost magnitudo, inis, f.
velikrat saepe

veljava t-vnost) auctbritas, atis,f.
vem scib  4; nbn ignbrb  1; ne
vem ignbrb  1; nescib  4

vendar tamen
venec corbna, ae
vera fides, ei, f.

verjamem čredo 3; fidem habeb  2
(alicui)

verujem = verjamem
ves omnis, e
veselim delectb  1
veselje gaudium, ii
vešč peritus  3
veter ventus, i
vid visus, us, m.
videz species, ei, f.
vidim video  2
vino vinum, i
visok altus  3
vitek gracilis, e

vladam gubernb  1; rego  3; (kot
kralj) regno  1

vladarstvo imperium, ii
vmes sem intersum, interesse
voda agua, ae
vodim ducb  3
voditeljica dux, ducis, f.
vodnik dux, ducis, m.
vojak rniles, itis, m.

vojna bellum, i
vojna moč opes, opum, f.
vojska (= vojaki) exercitus, us, m.
vojskovodja dux, ducis, m.
vojstvo exercitus, us, m.

vojujem vojno bellum gerb  3
volja voluntas, atis, f.
volk lupus, i

156

vonj odor, oris, m.
vprašam rogb  1; interrogb  1
vrat collum, i
vrh vertex, icis, m.
vrnem reddb  3
vrnem se revertor  3
vroč calidus  3
vrsta genus, eris, n.

vrt hortus, i

vsak omnis, e; guisgue, guaegue,
guodgue (guidgue)
vsak dan cotidie
vse do usgue ad (z  akuzat.)
vselej Semper
všeč(en) gratus  3
všeč sem placeb  2
vzamem sumo  3
vzankam irretib  4
vzbudim, vzbujam excitb  1
vzgled exemplum, i
vzrok causa, ae
vztrajen cbnstdns, antis.

Z.

Z = s

za (= mesto koga ali braneč koga)
prb  (z ablat.)

zabava voluptas, atis, f.

zabredem tabor  3

začetek principium, il; initium, ii
zadosti = dosti

zadovoljen (s čim) contentus  3 (re)
zadržim (-držujem) impedib  4
zahajam commeb  1

zakaj cur?  zakaj = kajti nam;

enim

zakladi opes, opum, f.

zakon tex, legis, f.

zalezujem i koga) insidior  1 (alicui)
zaničujem contemnb  3

zanikavam nego  1
zanka lagueus, i
zapodim v beg fugo  1
zapovedujem imperb  1

zaprosim (koga pomoči) implbrb  1
(alicuius auxilium)

zapustim relingub  3; nezvesto za¬
pustim destitub  3

zarja jutranja aurbra, ae
zarotnik cbniuratus, i
zaslužim mereb  2
zaščita praesidium, ii
zato itague; quare
zatožim accuso  1
zavist invidia, ae
zaženem v beg fugo  1
zdim se videor  2

zdrav = zdravilen saluber, bris,
bre;  zdrav sem valeb  2

zdravje valetudb, inis, f.
zdravnik medicus, i
združujem cbnsocib  1
zelenim vireb  2
zelo valde

zemlja terra, ae

zemljišče ager, grl

zet gener, eri

zgodopisec rerum gestarum scrip-
tor, bris m.

zgrabim comprehendo  3

zid murus, i;  zidovje muri,
brum

zima hiems, hiemis, f.

zlajšam lenib  4

zlat aureus  3

zlato aurum, i

zlažem se mentior  4

zlo malum, i

zloben malus  3

zmaga victbria, ae

157

zmagavec victor, oris, m.

zmagam superb  1

zmanjšam (-ujem) minuo  3
zmota error, oris, m.

značaj moreš, um, m.

znak signum, i

znam scio 4:  ne znam nescib  4

znamenje signum, i

znan nbtus  3

znanosti litterae, arum, f.

zob dens, dentis, m.

zopet iterum

zver(ina) bestia, ae

zvest fidus  3

zvestoba fides, ei, f.

zvezda stella, ae

zvijača dolus, i
zvok sonitus, us, m.

zvršim gerb  3.

! Žaba rana, ae

žalim laedb  3

žalosten miser, era, erum

žarek radius, ii

že iam

železo ferrurn, i

želim optb  1

želod glans, glandis, f.

ženska mulier, eris, f.

žival bestia, ae; animal, alis, n.

živeč na suhem (kopnem) terre-
ster, tris, tre

živim vlvb  3

življenje vita, ae

životinja animal, alis, n.; ani-
mans, antis, c.  (v plur. tudi n.)
žrjav grus, gruis, f.

žrtvenik ara, ae.