
Nobena kapljica

ne stori želodcu tako dobro kot požirek

rastlinskega likerja
ali rastlinske grenčice

FLORIANA“.


Tudi zdravniki ga pijejo!

S

Ime postavno varovano.

Edini izdelovalec:

Rastlinska destilacija „FLORIAN“
== v Ljubljani. -

Pazite, da dobite pristnega z imenom in w
znamko „FL0RIAN“, ker se dostikrat greši ~
f* z drugimi, malo vrednimi izdelki.

Tr< 50U5KI a a
0  0  KOLEDAR

Zft  LETO 1909.

URtPILfl

D& R. nflRN IN 5ILU. ŠKRRBINRC.

w* Svicarija, Ljubljana.

I. julija 1909

Otvoritev hotela „Tivoli“

— - 40 sob. =—

Za člane trgovskega društva „Merkur“
2O°/ 0  popusta.

Vsak dan koncert. ° Vstop prost.

Ivan Kenda.

§


Ustanovljena 1847.

Tovarna pohištva

1 LlUNHfflS Ljubljana

Turjaški trg št. 7

* Najugiija zaloga pohištva •

za spalne in jedilne sobe, salone in
gosposke sobe, preproge, zastorji,
modroci na vzmeti, žimnati tnodroci,
otroški vozički itd.

Najnižje cene.

Najsolidnejše

to  J 2ffU-b

KAZALO.

Stran

Slov. trgovsko društvo »Merkur« in odbor . 3

Posredovalnica. 4

Trgovski dom. 4

Koledar. 5

Kolkovne lestvice.26

Podrobna določila za kolkovanje listin, spisov,

računov itd.27

Poštne določbe.31

Kovani denar raznih držav.37

Mere in uteži držav, ki še niso uvedle me¬
tričnega zistema.38

Obrestne tabele.39

Preračunjevalne tabele.48

Lovski red.52

Užitninska tarifa za mesto Ljubljano ... 54

Uvozna carina od špecerijskega blaga, južnega

sadja, dišav in semena. 58

Avstrijski konzulati.68

Nekoliko o varstvu patentov in vzorcev . . 71

Trgovska korespondenca.74

Tabela za razredčenje alkohola.84

Kalkulacija...86

Nasvet trgovcem z jestvinami.90

Pojasnila o odškodnini za na železnici poško¬
dovano blago.91

Ugodnosti na železnicah za trgovske potnike,

ki imajo kovčeke z uzorci.93

Potni listi.  94

Razprodaje.95

Krošnjarstvo.96

Stran

Dopustnost trgovskega potovanja.97

Kako se protokolira firmo.98

Kaj je treba storiti osebam, ki hočejo postati

samostojni trgovci.100

Posebna določila za izvrševanje trgovine z
mešanim blagom, trgovine s špecerijskim,
materijalnim in kolonijalnim blagom . . . 102

Olajšave glede donašanja sposobnostnega

dokaza. .104

Sposobnostni dokaz za trgovinske obrte in

trgovske družbe . 104

Obrtne pravice trgovcev, ki prodajajo storjeno
moško, žensko in otroško obleko ter pro¬
dajalcev čevljev.105

Pokojninski zakon za zasebne uslužbence 106

Trgovsko-obrtni strokovni tolmač.114

Trgovsko - obrtno zadrugo v Ljubljani, naš
novoustanovljeni kreditni zavod, priporočamo
trgovcem in obrtnikom za nalaganje denarja,
za inkaso, za denarna nakazila in vsakovrstne
kreditne posle. Pristop novih članov je vedno
še mogoč. Glavni deleži so po sto kron.

o

Slovensko trgovsko društvo »merkur«

V LJUBLJANI je stanovska organizacija, ki zastopa
stanovske interese slovenskega trgovstva. Društvo
izdaja svoje glasilo »Trgovski vestnik« ter stro¬
kovne knjige; vzdržuje čitalnico in knjižnico; prireja
strokovne tečaje, poučna predavanja ter trgovske
shode. Društvo zbira zaklad za »Trgovski dom«.
Društvo ima lastno posredovalnico služb, ki posluje
za delodajalce brezplačno; delojemalci plačajo za
posredovanje, če so člani 1 K, sicer 2 K. Društvo
daje brezplačno vsakovrstna pravna in druga po¬
jasnila svojim članom in preskrbuje prevode iz tujih
jezikov. Članarina znaša za redne člane 12 K, za
podporne 8 K na leto. Ustanovni člani plačajo 200 K.
Člani dobivajo društveno glasilo brezplačno, sicer
pa znaša letna naročnina 5 K. Slovenski trgovci
in trgovski sotrudniki, oklenite se te stanovske
organizacije 1

Društveni odbor za leto 1908.

Predsednik:  Ivan Murnik, ces. svetnik, vitez
Franc. Jožef, reda in železne krone 111. reda itd.

I. podpredsednik:  Alojzij Lilleg, trgovec in po¬

sestnik v Ljubljani.

II. podpredsednik:  Josip Drčar, trgovski poslo¬

vodja v Ljubljani.

Predsednik društv. razsodišča:  dr. Karel
Triller, odvetnik in dežel, poslanec v Ljubljani.
Tajnik:  Fran Golob, uradnik trgovske in obrtniške
zbornice v Ljubljani.

Tajnika namestnik:  Avgust Tosti, ravnatelj
trgovsko-obrtne zadruge v Ljubljani.
Blagajnik:  Josip Vlach, prokurist »Kreditne
banke« v Ljubljani.

Blagajnika namestnik:  Ljudevit Vašič, trg.
sotrudnik v Ljubljani.

Knjižničar, gospodar in vodja društvene
posredovalnice: Ivan Volk, kontorist v
Ljubljani.

Odborniki:

Franc Berjak, trgovec v Ljubljani.

Franc Janc, trgovski sotrudnik v Ljubljani.

Ivan Jebačin, trgovec in tovarnar v Ljubljani.
Ignacij Kessler, trgovec v Ljubljani.

Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani.

Fran Kovač, trgovski poslovodja v Ljubljani.
Ignacij Novak, trgovski sotrudnik v Ljubljani.

Dr. Viktor Murnik, tajnik trgovske in obrtniške
zbornice v Ljubljani.

Andrej,Šarabon, trgovec in posestnik v Ljubljani.
Josip Šelovin, trgovski potnik v Ljubljani.
Silvester Škerbinec. knjigovodja v Ljubljani.

Dr. Fran Windischer, tajnik trgovske in obrtniške
zbornice v Ljubljani.

Pregledovalca računov:

Ivan Mejač, trgovec, podpredsednik trg. in obrtniške
zbornice v Ljubljani.

Avgust Peruzzi, knjigovodja v Ljubljani.

Posredovalnica slovenskega trgovskega
društva »Merkur« opozarja vse interesente, da
se v slučajih potrebe obračajo do nje. Posredo¬
valnica posluje vsak dan, ter rešuje vposlane dopise
točno. Pisma je nasloviti: »Slov. trgovsko
društvo Merkur«, posredovalni odsek,
Ljubljana. — Uradne ure vsak dan razen nedelj
in praznikov od '/ 2  8.—*/ 2 10. ure zvečer.

»Trgovski dom«. Člani in prijatelji društva,
spominjajte se pri vsaki priliki zaklada za zgradbo
»Trgovskega doma«. Še posebej Vas prosimo, da
pridno razpečavate kavine surogate prve jugoslo¬
vanske tovarne v Ljubljani, od katerih dobi pri¬
spevke zaklad za »Trgovski dom«.

Leto 1909 je navadno leto s 365 dnevi. Letni
vladar je Mart. Pomlad se prične 21. marca, poletje
22. junija, jesen 23. septembra, zima 22. decembra.

Solnčni in lunini mrki. Solnce mrkne 1.1909
dvakrat. Prvikrat obročasto dne 17. junija; pri nas
nevidno. Drugikrat mrkne deloma 12. decembra
zvečer; pri nas nevidno.

Luna mrkne 3. junija po noči popolnoma; pri
nas vidno. Drugič mrkne dne27. novembradopoldne;
pri nas nevidno.

Deželni patron je sveti Jožef, ki se praznuje
dne 19. marca.

Cerkveni prepovedani časi. Ženitve se ne
smejo obhajati od prve adventne nedelje do raz-
glašenja Gospodovega in od pepelnice do bele
nedelje.

Državni prepovedani časi. Igre v gledališčih
in plesih so prepovedani: 1. veliki četrtek, 2. veliki
petek, 3. veliko soboto, 4. na praznik sv. Rešnjega
Telesa in 5. na božični dan. Druge veselice n. pr.
koncerti, godba itd. se ne smejo prirejati zadnje
tri dni velikega tedna in 24. decembra.

Sodna opravila se ne izvršujejo: ocTBožiča do
sv. Treh kraljev, od cvetne nedelje do velikonočnega
pondeljka, v osmini sv. Rešnjega Telesa in vsako
nedeljo in praznik.

O O O

i

Januar 1CiriQ  Prosinec

Hrvatsko-srbsko: Sječanj Češko: Leden

(?) 6. ob 3. uri 13 min. pop. © 22. ob 1. uri 12 min. zjut.
c 14. „ 7. „ 11 „ z več. ) 28. „ 4. „ 7 „ pop.

Februar innn  Svečan

Hrvatsko-srbsko: Veljača Češko: Unor

'Št  5. ob 9. uri 25 min. zjut. © 20. ob 11. uri 52 min. zveč.
C 13. „ 1. „ 47 „ pop. ) 27. „ 3. „ 49 „ zjut.

Marec mnn  Sušeč

Hrvatsko-srbsko: Ožujak Češko: Brezen

® 7. ob 3. uri 56 min. zjut. © 21. ob 9. uri 11 min. zveč.
c 15. „ 4. * 42 „ „ ) 28. „ 5.. „ 49 n

Rpril 1909  Mali traven

Hrvatsko-srbsko: Travanj Češko: Duben

®  5. ob 9. uri 28 min. zveč. © 20. ob 5. uri 51 inin. zjut.
c 13. „ 3. „ 30 „ pop. ) 27. „ 9. „ 36 „ dop-

1909

Maj

Hrvatsko-srbsko: Svibanj

Veliki traven

Češko: Kvčten

(g) 5. ob l.uri 8 min. pop. © 19. ob 2. uri 42 min. pop-
c 12. „ 10. „ 45 „ zveč. } 27. „ 2. „ 28 „ zjut.

Junij 190g  Rožnik

Hrvatsko-srbsko: Lipanj Češko: Červan

@ 4. ob 2. uri 25 min. zjut. © 17. ob 12. uri 28 min. ponč.
CII.  „ 3. „ 43 „ „ ) 25. „ 7. „ 43 „ zveč.

1909

Julij

Hrvatsko-srbsko: Srpanj

Mali srpan

Češko: Červenec

® 3. ob 1. uri 17 min. pop. © 17. ob 11. uri 45 min. dop.
(L 10. „ 7. „ 58 „ zjut. ) 25. „ 12. „ 45 „ pop.

1909

Rvgust

Veliki srpan

Hrvatsko-srbsko: Kolovoz Češko: Srpen

® 1. ob 10. uri 14 min. zveč. @ 15. ob 12. uri 55 min. ponč.
C 8. „ 1. „ 10 „ pop. ) 24. „ 4. „ 55 „ zjut.

® dne 31. ob 6. uri 8 minut zjutraj.

September 190g  Kimavec

Hrvatsko-srbsko: Rujan Češko: Zdri

Oktober 1QnQ  Vinotok

Hrvatsko-srbsko: Listopad Češko: Rijen

C 6. ob 7. uri 44 min. zjut. )  22. ob 8. uri 4 min. zjut.
Ep 14. „ 9. , 13 „ dop. ® 28. „ 11. * 7 „ zveč.

hovember igog  Listopa d

Hrvatsko-srbsko: Studen Češko: Listopad

c 4. ob 10. uri 38 min. zveč. } 20. ob 6. uri 29 min. zveč.
$ 13. „ 3. „ 18 „ zjut. ® 27. „ 9. „ 52 „ dop.

December innn  Qruden

Hrvatsko-srbsko: Prosinac Češko: Prosinec

26

Kolkovne lestvice.

Podrobna določila za kolkovanje listin, spisov,
računov itd.

Amortizacija, prošnje za vvedbo amortiza¬
cijskega postopanja ali za končno amortiziranje
od 1. pole 2 K-

C e sij e, od terjatev po lestvici II., Žiri na
menicah in trgovskih nakaznicah koleka prosti;
— na drugih trgovskih nakazilih, ki se ne glase
na denar od vsakega odstopa 10 h, pri delnicah
po lestvici II.

Dedinske pogodbe  od prve pole 2 K.

Dobavne pogodbe,  s katerimi se prevzame
dolžnost, dobaviti komu stvari ali delo s tvarino
vred za gotovo ceno, po lestvici lil.; ako velja
pogodba samo za delo brez tvarine po lestvici 11.

Dolžna pisma  po lestvici II.

Izkaznice,  glej legitimacije.

Izpričevala,  glej »Zdravniška izpričevala«.

Izvlečki  iz zemljiške knjige, trgovskega
registra, dopozitne knjige itd. od vsake pole 2 K.

Krošnjarji,  uradno dovoljenje 2 K.

Kupne pogodbe  a)  od premičnih stvari po
lestvici 111. b)  od nepremičnin od listine 1 K ter
prenosno pristojbino.

Legitimacije  a)  za posl?., pomočnike in
osebe, ki žive od dnine, od kosa 30 h, b ) vse
druge, torej tudi izkaznice za trgovske potnike
2 K. Za izkaznice, ki veljajo največ 8 dni, od kosa 1 K.

Lovske karte,  certifikati, ribiške karte 2 K.

Menice,  po lestvici I., če dospe menična
vsota vsaj v šestih mesecih po izdaji v plačilo,
sicer pa po lestvici II.

Menjalne pogodbe a)  listine,  če sta
menjana predmeta premičnini po lestvici III., če sta
nepremičnini 1 K in pa prenosna pristojbina.

27

Milostne prošnje od vsake pole 1 K, Izven-
redne milostne prošnje v dohodarstveno-kazen-
skem postopanju od pole 2 K.

Najemninske pogodbe  po lestvici II. Kot
vrednost je vzeti cel znesek, ki se plača v najemni
dobi. Če se napravi pogodba na pet let proti letni
najemščini 300 K, je vzeti pristojbino po lestvici 11.
od 1500 K.

Nakaznice  trgovcev ali na trgovce; a)  ako
obstoji dajatev v denarju in je plačilni rok določen
največ na 8 dni, od kosa 10 vin., b)  če je dajatev
v denarju in je plačilni rok čez osem dni po
lestvici 1. c) nakazila na uslužbence in poblaščence
izdateljeve so koleka prosta, d)  vse druge nakaz¬
nice po lestvici II.

Naznanila  v policijskih in kazenskih zadevah
so koleka prosta.

Odpovedi  stanovanj pri sodišču, če najemna
doba traja najdalj 1 mesec, 24 h, sicer 1 K.

Orožni list,  vsak kos 2 K, prošnjo za po¬
delitev tega ter priziv koleka prosto.

Pobotnice  po lestvici II.

Ponudbe,  od pole 1 K.

Pooblastila  od vsake pole 1 K, pooblastila
za prejemanje poštnih pošiljatev ter za izvrševanje
volilne pravice pri občinskih in deželnozborskih
volitvah so koleka prosta.

Poravnave,  a)  če se predmet ne da ceniti,
od pole 1 K, b ) če preide vsled poravnave kaka
nepremičnina v druge roke, od listine 1 K ter pre¬
nosna pristojbina, c)  če se vsled poravnave sklene
pravno opravilo, podvrženo lestvici lil., tedaj po
tej, d)  v vseh drugih slučajih po lestvici II.

Prestave (prevodi),  ako jih preskrbi zapri¬
seženi tolmač 2 K od prve pole.

Priglasitev  terjatve v konkurzu ali k za¬
puščini, od vsake pole 1 K.

Priloge,  , od pole 30 h.

Pritožbe zoper odmero davka. Proti odmeri
občne pridobnine, če znaša davčni znesek največ
100 K, 30 h, če znaša čez 100 K 1 K; pritožbe
zoper odmero osebne dohodnine so koleka proste.

Računi trgovcev in obrtnikov  ne giede
na to, so li saldirani ali ne. Za zneske do 20 K
koieka prosti, za zneske od 20 do 100 K 2 h in
za zneske čez 100 K 10 h. Teh določb se je treba
najbolj strogo držati, kajti ako finančne oblasti
zasačijo nekolekovan račun, se kot kazen predpiše
50 kratni povišek, dočim se pri drugih listinah in
vlogah vzame kot kazen le polovica ali tretjina
manjkajoče pristojbine.

Reklamacije  v davčnih in volilnih zadevah
ter v osebnih dajatvih državi, deželi ali občini so
koleka proste.

Reverzi,  a)  za predmete, ki se dajo ceniti
po lestvici II. b),  vsi drugi od pole 1 K.

Stavbene pogodbe  po lestvici 111.

Trgovske in obrtne knjige  morajo biti
večinoma vse kolkovane. Kolkovanje trgovskih
knjig oskrbujejo davčni uradi. V svrho kolkovanja
mora trgovec bodisi pri (mehko ali trdo) vezanih,
bodisi pri parafiranih, to je preluknjanih in z
vrvico zvezanih knjigah napisati na prvo stran
namen knjige, torej svrho, kateri bo služila, n. pr.
ali naj bo glavna, kontokorent ali saldo-conti, ali
pomožna knjiga. Potem mora trgovec navesti na
prvi strani število v knjigi nahajajočih se listov
in površino knjige. Za vse te navedbe jamči trgovec
s svojim podpisom pod kaznijo. Tudi pri vezani
knjigi morajo biti listi tako zvezani z vrvico, da
se moreta oba njena konca zapečatiti na prvi
ali zadnji platnici knjige.

Kolkovina znaša za glavne kajige,  konto¬
korent in saldo-konti, trgovcev, tovarnarjev in
obrtnikov za vsako, (normalno) polo 50 h, za
pomožne knjige  pa 10 h. Pomožne knjige so
sledeče: Dnevna, blagajniška, fakturna, inventarna,

29

bilančna knjiga, štraca, primanota, skladiščna
knjiga itd., knjižice v notranjem obratu, n. pr. o
manipulaciji, knjižice, katere nosijo trgovci in
obrtniki v žepih, da si sproti zapisujejo razne stvari,
niso kolku podvržene, vse druge pa, naj so vezane
ali nevezane, ali pa tudi na posameznih njihovih
delih ali pomožnih napravah za kak trgovski ali
obrtni obrat. Normalna pola obsega pri glavnih
knjigah, kontokorentu, saldokontu 5040 cm 2 ,  pri
pomožnih knjigah 2640 cm 2 .  Ako so pole vezanih
knjig  večje ali manjše, treba je dognati, koliko
normalnih pol da isto površino papirja, kakršna
je v dotični knjigi, ali koliko normalnih pol je v
nji. To se izračuna tako, da se določi najprej po¬
vršina ene pole knjige v etri 2  s tem, da se množi
dolžino lista s širino v cm\  ta produkt pomnožen
s številom listov knjige da površino knjige v crn 2 ;
kolikorkrat je število 5040 za glavne, 2640 za po¬
možne knjige zapopadeno v številu površine, za
toliko normalnih pol je treba knjigo kolkovati s
50 h, oziroma 10 h.

Trgovske knjige se vodijo pa tudi lahko na
posameznih polah,  vsaj nekatere. Take pole
se morajo tudi kolkovati s 50 h, oziroma 10 h,
ako niso večje, nego so omenjene normalne pole.
Ako pa presega površina pole take glavne knjige
5040 cm 2 ,  tedaj se mora kolkovati dvakrat, to je
z 1 K. lstotako se morajo kolkovati pole pomožnih
knjig, ki obsegajo površino čez 2640 cm 2  z 20 h,
namesto z 10 h, ako pa presega površino normalne
pole glavnih knjig, pa celo s 30 h.

Omeniti je, da se dobe tudi že kolekovane
trgovske knjige na prodaj. Tudi je finančnemu
ministrstvu dovoljeno, da trgovca na prošnjo oprosti
kolkovanja knjig proti primernemu letnemu pavšalu.

Vloge  na vse oblasti, bodisi državne, deželne
ali občinske in na vse javne zavode od vsake pole
1 K, vloge na sodišča v izvenspornih zadevah tudi
1 K; v spornih zadevah pa, če sporni predmet ne

30

presega vrednosti 100 K, 24 h od pole, sicer pa
1 K. Priloge v prvem slučaju se kolkujejo z 20 h,
sicer pa s 30 h, kakor vsaka priloga. Za podelitev
pravice za podjetja, za katera je treba posebne
oblastvene dovolitve (licence) n. pr. za javne plese,
za podaljšanje policijske ure v gostilnah in kavarnah,
za koncerte, gledališke predstave, za razstave po¬
sebnosti itd. proti vstopnini, od vsake pole 2 K.

Zdravniška izpričevala 1 K. Izpri¬
čevala,  izdana od državnih oblasti in uradov 2 K;
od privatnih oseb izdana 1 K; izpričevala za posle,
pomočnike, vajence in take osebe, katerih zaslužek
ne presega navadne dnine, od pole 30 h; izpriče¬
vala o nravnosti in o premoženjskih razmerah 1 K-

Poštne določbe.

Navadna pisma  v Avstro - Ogrski ter v
Bosno, Hercegovino in v Nemčijo namenjena ne
smejo 20 gramov prekoračiti. Navadno  pismo v
vse avstro-ogrske, bosniške in hercegovinske kraje
(izvzemši Novi Bazar) in celo Nemčijo s Helgo-
landom imeti mora tuzemsko znamko za 10 vin.
— Pisma nad 20 gramov  do 250 gramov v vse
avstrijske kraje ter v Bosno, Hercegovino in v
Nemčijo imeti morajo znamko za 20 vin. — Pisem
nad 250 gramov  težkih ne vsprejema pisemska
pošta. Take odpošiljatve se odpravljajo po vozni
pošti. — Pisma brez znamk  plačati morajo nor¬
malni znesek in še 10 vin. dokladne pristojbine.
Za nezadostno frankovana pisma plača prejemnik
dvakratni primankljaj.

Pisma v inozemstvo.  Za navadno pismo
do 15 g  znamka za 25 h, za vsakih nadaljnih 15 g
brez omejitve teže po 25 h več. V Srbijo za vsakih
15 g  po 15 h, v Črnogoro po 10 h; v Švico za
vsakih 20 g  po 25 h.

31

Rekomandirana pisma plačajo poleg na¬
vadne pisemske pristojbine tako v tu- kakor v
inozemstvu še priporočilno pristojbino od 25 h.
Takozvani retour-recepisi se pridevajo pismu le
na izrecno zahtevo. Pristojbina znaša 25 h.

Dopisnice  se smejo pošiljati v vse one države,
ki pripadajo svetovnemu poštnemu društvu. Do¬
pisnice stanejo v monarhiji, v Črnogoro in Nemčijo
5 h, za vse druge države 10 h. Dopisnice s pla¬
čanim odgovorom so dovoljene v vseh deželah
svetovnega poštnega društva ter stanejo dvakrat
toliko kakor navadne.

Tiskovine.  Znižana pristojbina od tiskovin
znaša v prometu v monarhiji, Bosni in Hercegovini
ter v Nemčiji do 50 g  = 3 h, do 100 g =  5 h, do
250 g =  10 h, do 500 g  = 20 h in do 1000 g  = 30 h.
V druge države svetovnega poštnega društva po
5 h od 50 g.  Kot tiskovine se sme pošiljati: mehko
ali trdo vezane knjige, slike, karte, oglasila, cenike,
in sicer tiskane ali kamnopisne. Zavite morajo
biti tako, da se lahko pregleda vsebina, pisani do¬
stavki niso dopuščeni. V prometu v monarhiji in
v Nemčiji ne smejo presegati teže 1 kg,  v ostalem
prometu pa ne teže 2 kg.  Olajšave glede pisanih
dostavkov so sledeče: Pri cenikih je dovoljeno
vpisati cene ter podpisati ime. Na vizitkah se sme
pisati največ pet besedi. Odpošiljatelj sme na na¬
slovni strani napisati svoje ime, značaj in bi¬
vališče.

Vzorci blaga.  Za vzorce blaga znaša poštna
pristojbina v Avstro-Ogrski, Bosni in Hercegovini
ter v Nemčijo do 250 g =  10 h, do 350 g —  20 h.
Največja teža je 350 g.  V ostalem ozemlju svetov¬
nega poštnega društva je dopustna teža 250 g,
pristojbina do 50 g  -10 h, za vsakih nadaljnih
50 g  = 5 h.

Ekspresna pisma  morajo imeti jako na¬
tančen naslov in opazko »ekspresno«. Ekspresna

32

pristojbina znaša v kraju oddajnega poštnega urada
30 h, zunaj oddajnega kraja zaračuni se vročnina
1 krone za vsakih 7‘/ 2  km.  Pristojbina se mora
plačati s prilepijenjem znamk, ko se odda pismo
na pošto. Vročnino zunaj oddajnega kraja
plača vedno prejemnik. Ekspresna pisma niso do¬
voljena v lokalnem prometu.

Poštne-denarne nakaznice  do zneska
1000 K sprejema vsak poštni urad. Obrazci za to
se dobivajo kos za 3 h ter se plača pri navadnih
poštnih nakaznicah za zneske do vračunši 20 K
10 h, do 100 K 20 h, do 300 K 40 h, nad 300 K
do 600 K 60 h, do 1000 K 1 K. Pristojbine so na¬
vedene na prvi strani vsakega obrazca. V Bosno,
Hercegovino, Novi bazar je od denarnih nakaznic
plačati do 40 K 20 h, do 100 K 30 h, do 300 K
60 h, do 600 K 90 h, do 1000 K K 1'50. Za brzo¬
javne  denarne nakaznice se morajo poleg teh
pristojbin plačati tudi še posebne za brzojavno
odpošiljatev in ekspresno dostavljanje nakaznice.

Poštne nakaznice v inozemstvo  mo¬
rajo biti izpolnjene v valuti države, v katero so
namenjene. Denarni zneski do 100 K se smejo po¬
šiljati po poštnih nakaznicah: v Belgijo, Chile,
Črnogoro, Nemčijo, vzhodno in zahodno Afriko,
Egipt, Francosko, Grško, Italijo, Japonsko, Kamerun,
Kino, Luksemburg, Maršalske otoke, Nizozemsko,
Norveško, Švedsko, 'Portugalsko, Švico, Srbijo,
Tripolis, Togo, Tunis, Turčijo. »Do 500 K na
Angleško, v Argentinijo, Bulgarijo, Brazilijo, Dansko,
Farerske otoke, Maroko, Nizozemske kolonije,
Rumunijo, Združene države in Zanzibar. Pristojbina
znaša za prometv Nemčijo, Helgoland, Luksemburg,
in do c. kr. avstrijskih poštnih uradov v Turčiji
do 40 K = 20 h, za vsakih nadaljnih 20 K pa še
10 h. Za Srbijo in Črnogoro do 40 K = 20 h, do
100 K = 40 h, do 300 K 80 h, do 600K = 1 K 20 h,
do 1000 K = 2 K. Za Angleško in za Združene
države za vsakih 25 K = 25 h. Za ostalo inozemstvo

33

3

do 100 K od vsakih 25 K 25 h, preko 100 K pa
od vsakih 50 K = 25 h.

V Avsto-Ogrski se vse poštne nakaznice vpla¬
čujejo in izplačujejo v avstrijski veljavi.

Brzojavne poštne nakaznice v ino¬
zemstvo  sprejemajo vsi c. kr. poštni uradi, ki
opravljajo tudi brzojavno službo in sicer do zneska
1000 K v Belgijo, Črnogoro, Francijo, Helgoland,
Italijo, Japan (le v Kobe, Nagasaki, Osaka, Tokio
in Jokohamo), Nemčijo, Nizozemsko, Norvegijo,
Portugal, Srbijo, Švedsko, Švico in Tunis; v Egipt
le v Aleksandrijo, Assiut, Assuan, Benha Beni,
Souef, Birket el Sab, Kairo, Chibin el Kom, Da-
manhur, Damiete, Fayoum, Guerga, Gizeh, Ismailia,
Kafr el Zayat, Kena, Louxour, Mahalla, Mansoura,
Menouf, Minua, Port Said, Rosette, Samanoud,
Sohag, Suex, Tanta, Tel el Baroud, Zagazig in
Zefta; v Francijo, Luksemburg, Nizozemsko le za
nekoje poštne urade.

Dalje se sprejemajo brzojavno-poštne nakaznice
do zneska 500 K v Bulgarijo, na Dansko in v Ru-
munijo, ter do 250 K tudi na Angleško in Irsko.

Poštni nalogi  posredujejo plačevanje menic,
računov i. t. d. in se morejo poslati na vse pošte
avstro-ogrske države, v Bosno in Hercegovino ter
v Turčijo, in sicer v Adrijanopelj, Beyrut, Konstan¬
tinopel, Solun in Smirno, kjer se nahajajo avstrijske
pošte, slednjič tudi na Nizozemsko v znesku največ
1000 K. — V Belgijo, Nemčijo, Egipt, Francijo
(Algir), Italijo, Luksemburško, Norvegijo, Rumunijo,
Švedijo, Švico in Tunis do 800 K.

Denarne in tovorne poštne pošiljatve.
Za denarna pisma je plačati v Avstro-Ogrski do
250 g  teže in do 100 K vrednosti ter za 10 milj
daljave 30 h, nad 10 milj 54 h, od 100 do 600 K
do 10 milj daljave 36 h, nad 10 milj 60 h, za
vsakih nadaljnih 300 K 6 h več, — iz Avstro-
Ogrskega v Nemčijo do 600 K vrednosti do 10 milj

34

36 h, nad 10 milj 60 h, za vsakih nadaljnih 300 K
pa 6 h več.

Poštni paketi:  Za Avstro-Ogrsko do 5 kg
do 10 milj 30 h, nad 10 milj 60 h; za zavarovanje
pristojbina po 6 h do 100 K, od 100 K do 600 K
12 h; za vsakih nadaljnih 300 K pa 6 h več.

Avstro-Ogrska in Nemčija: do 5 kg  do 10 milj
30 h, nad 10 milj 60 h, za vsak nadaljni kg  do
10 milj 6 h, 20 milj 12 h, 50 milj 24 h, 100 milj
36 h, 150 milj 48 h, nad 150 milj 60 h več; vred¬
nostna taksa do 600 K 12 h, za vsakih nadaljnih
300 K po 6 h več. Pošiljatve se dopuščajo le do
50 kg.

Za poštne pošiljatve v Bosno, Hercegovino in
Novi Bazar se plača do 500 g —  60 h, do 5 kg  =
80 h. Za težje pošiljatve se računa do Imoski-ja
ali Broda na Savi više navedena voznina in vred¬
nostna pristojbina določena za Avstrijo, najprej pa
za vsak kg  10 h voznine in vrednostna pristojbina
in sicer do 100 K 11 h, do 300 K = 17 h, do
600 K = 22 h. za vsakih nadaljnih 300 K pa 11 h
več. Največja dopustna teža znaša 20 kg.

Glede pošiljanja denarnih in vrednostnih pisem
ter poštnih paketov do (5 kg  teže) v inozemstvo je
pripomniti, da obstajajo med državami posebni do¬
govori in posebne tarife, ki se jih izve pri c. kr.
poštnih uradih.

Brzojavi.  Za lokalne brzojavke znaša naj¬
manjša pristojbina (10besed) 40 h;,.vsaka nadaljna
beseda po 2 h. Za promet v Avstro-Ogrski, Bosni
in Hercegovini ter Nemčiji znaša najmanjša taksa
60 h, vsaka nadaljna beseda 6 h. Za besedo se
šteje do 15 črk ali 5 številk. Besede v naslovu in
v podpisu se vzamejo v račun prav tako, kakor
besede v tekstu. Obrazci za brzojave stanejo 2 h.

Za mednarodni promet je določena za vsak
brzojav osnovna taksa per 60 h. Za vsako besedo
(največ 15 črk ali 5 številk) se pa plača za brzojav
v Algir in Tunis 26 h, Belgijo 21 h, Bulgarijo

35

3 *

16 h, Črnogoro 9 h, Dansko 21 h. Francosko 16 h,
Grško 41 h, Italijo 16 h (v obmejnem prometu le
8 h), Nizozemsko 19 h, Portugalsko 33 h, Rumu-
nijo 9 h, Rusijo 24 h, Švedsko 24 h, Švico 9 h,
Srbijo 9 h, Turčijo evropsko 28 h, azijsko 40 h,
Veliko Britanijo 26 h. Za brzojave v Ameriko obstoje
posebne tarife za vsako državo. V severno Ameriko
namenjene brzojavke stanejo za vsako besedo od
170 K do 4 85 K, v južno Ameriko od 8'90 K do
4T08 K.

Natiskovanje poštnih vrednostni c, na
pisemske ovoje, dopisnice  in dr. Natiskovanje
poštnih vrednostnic se more napravljati na pisemske
ovoje, ki so opremljene s firmo odpošiljatelja. Na¬
tiskovanje poštnih vrednostnic pa se more naprav¬
ljati tudi na one pisemske ovoje, katere vlagatelj
izroča v ta namen drugim osebam, da jih rabijo
za pošiljanje na njegov naslov. Natiskovanje poštnih
vrednostnic je dalje dovoljeno tudi na onih pisemskih
ovojih, na katerih je mesto polnega naslova (tvrdke)
pošiljatelja natisnjeno le konvencijonalno znamenje,
znamka tvrdke, grb, okrajšano ime, črke, monogram,
V takih primerih mora vlagatelj dati osrednjemu
kolkovnemu uradu uzorce na razpolago in mu
naznaniti poštni urad oziroma poštne urade, pri
katerih ali v katerih nabiralnih okrajih se bodo
tozadevne pošiljatve oddajale.

Z ozirom na poškodbe, ki se dogajajo pri na-
tiskovanju, se mora vsaki naročbi priložiti primeren
dodatek (1 °/ 0 ) pisemskih ovojev i. dr. Ako pa ta
dodatek ne zadostuje za dobavo polnega naročenega
števila poštnih vrednostnic, ki se naj natisnejo, se
izda vlagatelju za ostanek potrdilo, na podlagi ka¬
terega mora dobiti natiskane vrednostnice poljubne
vrste na novem materijalu do zneska, ki je raz¬
viden iz navedenega potrdila.

© © ©

36

Kovani denar raznih držav.

Angleška: 1 funt šterlingov = 20 šilingov —
24*01 3 / 4  K avstrijske vrednosti.

Belgija:  1 frank = 100 centimov = 0 ' 95‘/4  kron
avstrijske vrednosti.

Bulgarija:  1 lev = 1,— K avstrijske vrednosti.

Dansko:  1 krona 100 oer = 1 *30 K avstr, vredn.

Francija: 1 frank = 100 centimov — 0*95‘/< K
avstrijske vrednosti.

Grško:  1 drahma = 100 leptov = 0'95 '/4  K
avstrijske vrednosti.

Holandsko  (Nizozemsko): 1 goldinar = 100 cen¬
tov = 1*99 K avstrijske veljave.

Italija:  1 lira — 100 centesimov = 0*95 ’/ 4  K av¬
strijske vrednosti.

Nemčija:  1 marka = 100 pfenigov = T17‘/ 2  K
avstrijske vrednosti.

Norveška:  1  krona — 100  oer = T32>/ 2  K av¬
strijske vrednosti

Rusija:  1 zlat rubelj = 100 kopejk = 3*77 K
avstrijske .vrednosti.

Rumunija:  1 lej = 100 banijev = 0 . 95’/4  K av¬
strijske vrednosti.

S rbij  a:  1 dinar = 100 paraš = 0'95 '/ 4  K avstrijske
vrednosti.

Švedska  (glej Norveška!).

Švica:  1 frank = 100 rapov = 0'95 '/ 4  K avstrijske
vrednosti.

Turčija:  1 pijaster = 40 par = 0*21 K avstrijske
vrednosti.

2d ružene države:  1  dolar = 100 cents = 4*93 K
avstrijske vrednosti.

@ 0 a

37

38

Merc in uteži nekaterih držav, ki šc niso uvedle metričnega zistema,

Obrestne tabele.

39

40

41

42

43

44

45

46

47

48

Preračunjevalne tabele.

49

4

50

51

4 *

Lovski red.

Za vsake vrste divjačino  kakor tudi za razne
ribe in za rake je določen po lovskem in ribarskem
zakonu poseben čas, v katerem se ne sme niti
loviti, niti prodajati. Za Kranjsko je določen po
deželnem zakonu z dne 22. avgusta 1889 kot pre¬
povedan lovski čas: za jelene in danjake: čas od
1. novembra do 1. julija, za košute in jelenčke:
čas od 1. februarja do 1. oktobra, za divje kozle
čas od 1. januarja do 1. avgusta, za divje koze in
kozliče: čas od 1. decembra do 16. avgusta, za
srnjake: čas od 1. februarja do 1. junija, za srne
in srnjačke: čas od 1. januarja do 16. septembra,
za zajce: čas od 16. januarja do 1. septembra, za
divje peteline: čas od 1. junija do 1. aprila, za
ruševce: čas od 16. junija do 1. aprila, za divje
kokoši in ruševke: celo leto, za fazane: čas od
1. februarja do 1. septembra, za gozdne, bele in
planinske jerebice: čas od 1. februarja do 16. avgusta,
za jerebice in prepelice: čas od 1. decembra do
16. avgusta, za sljuke: čas od 1. aprila do 16. avgusta,
za velike divje race: čas od 1. marca do 1. avgusta
in za male race, gosi in močvirnike: čas od 16. aprila
do 1. julija.

■Prodajati  gori navedeno divjačino, je pa
dovoljeno še dva tedna  po pričetku prepoveda¬
nega lovskega časa. Pri prodaji divjačine iz drugih
kronovin, ker so deloma veljavni drugi prepovedani
i ovski časi, priskrbeti si je od dotičnega županstva
ali glavarstva certifikat o provenijenci divjačine, da
se izogne eventualnim zadržkom.

Za ribe in rake  je določen za Kranjsko na¬
slednji prepovedani lovski čas: za postrvi: čas od
16. oktobra do 1. februarja, za lipane in sulce:
čas od 1. marca do 1. maja, za krape: čas od
16. maja do 16. julija, za mrene: čas od 1. maja
do 16. junija, za rake (plemenite) samce: čas do

52

1. novembra do 1. februarja, za rake (plemenite)
samice pa celo leto.

Prodajati  je dovoljeno omenjene vrste rib
in rake še tri dni po začetku prepovedanega
lovskega časa.

Prepovedano in po deželnem ribarskem zakonu
kaznjivo pa je vobče prodajati: potočne postrvi
pod 24 cm  dolžine, jezerske postrvi pod 30 cm
dolžine, lipane pod 30 cm  dolžine, sulce pod 54 cm
dolžine, krape pod 32 cm  dolžine, mrene pod 35 cm
dolžine, podlesti in platice pod 30 cm  dolžine in
rake pod 11 cm  dolžine od glave do repne plavute
merjene. B.

E). 'i0

53

Zap. štev.

llžitninska tarifa za mesto Ljubljano.

Rum, arak, rozolija, punčeva
esenca, likerji in vse druge
sladke opojne pijače . .
Špirit.

Opomba: Obvvozu v Ljubljano
se štejejo k tej postavki firnež iz
vinskega cveta, politura za mizarje,
dišeči cveti, tinkture, esence in
sploh vse z ingrediencijami me¬
šane tekočine, v katerih je glavna
snov špirit.

Žganje.

Vino.

Vinski mošt in vinska brozga

Sadni mošt.

Medica.

Pivo ob vvozu.

Ob izdelovanju piva je plačati
užitninski davek po zato določenih
predpisih.

Kis.

Klavna živina, voli, biki,
krave in teleta, stara nad

eno leto.

V Ljubljani ni plačati davka za
klavno živino ob vvozu, marveč
še le predno se jo zakolje.

Teleta do enega leta. . .
Ovce, ovni, koze, kozli in

koštruni.

jagnjeta do 14 kg,  kozlički,
prešički do 5 kg . . . .

1 hi
1  »

1  »

1  »

1 kom.

1  »

06

65 6

26 4

54

23 2

18

06 8

54

94

02 8

56

54

55

56

57

Uvozna carina

od špecerijskega blaga, južnega sadja, dišav (drogve)
in semena, veljavne od 1. marca 1907 v kronski veljavi
za 100 kg.

58

60

61

62

63

64

65

5

66

Vinski kamen  sirov in ra¬
finiran .

Žrebinci  ob uvozu po morju.

druge vreče 3; 9 v lese¬
nih škatljah in zabo¬
jih, 10 ako embalirano.

prostOi
133'— 12 18


Pripomnja. Ker se tu na¬
vedeno blago pri nas skoro
brez izjeme iz držav, s ka¬
terimi je Avstro-ogrska skle¬
nila carinske pogodbe in si¬
cer čez Trst in Reko uvaža,
velja pri zacarinanju skoro
vedno znižani „pogojeni“
carinski postavek, oziroma
postavek »ob uvozu« po
morju«.

67

5»

Avstrijski konzulati.

Države, ki imajo svoje podanike v tujih državah,
ali ki imajo večje trgovske zveze v inozemstvu,
imajo v dotičnih državah svoje konzulate. Tako
ima tudi naša država po važnih mestih celega
sveta svoje konzulate in tudi diplomatična zastop¬
stva. V delokrog konzulatov spada, varovati interese
svojih podanikov, poročati svoji vladi o trgovskih,
industrijskih in kmetijskih razmerah dotične države,
gledati na to, da postanejo trgovske razmere med
njih in tujo državo vedno močnejše. Dalje je namen
konzulatov, poskrbeti informacije o tvrdkah kon¬
zularnega okoliša itd.

V trgovskih zadevah dopisujejo konzulati po-
največ s trgovskim ministrstvom in trgovskimi
zbornicami. Interesentom, ki žele informacije, po¬
jasnila, naslove itd. kake tuje države, nasvetujemo,
da se obrnejo za tozadevne informacije na trgovsko
in obrtniško zbornico, v katere okolišu se podjetje
nahaja. V vseh drugih zadevah, pa tudi lahko v
trgovskih, naj se interesenti obračajo naravnost
na konzulate. Za nas Slovence pridejo v prvi vrsti
v poštev naši konzulati v Severni Ameriki, ker
imamo tam veliko svojih ljudi, dalje naši konzulati
v Turčiji, Bulgariji, Srbiji, Italiji, Nemčiji, Egiptu
in na Grškem, ker imamo s temi državami kup-
čijske zveze.

Naslov konzulatom je napraviti: k. u. k. oest.-
ung. General- (Vize-) Konsulat.

V naslednjem navajamo avstro-ogrske kon¬
zulate:

1. Zedinjene države v Severni Ameriki. G. K.
Ghicago, G. K. New-York, K. Philadelphia, K. Pitts-
burg, K. San Francisco, K- Manila, V. K. Cleveland,
K. Honolulu, K. St. Juan, V. K. Norfolk.

2. Argentinija : K. Buenos-Aires, V. K. Bahia
Blanca, V. K. Parana, V. K. Rosario de Santa Fž.

68

3. Belgija: K- Antverpen, K- Briissel, K. Gent.
K. Liittich.

4. Bolivia: V. K. Oruro.

5. Brazilija: G. K. Rio de Janeiro. K. Curityba,
K. Porto Alegre, K. Sao Paulo, V. K. Rio Grande
do Sul.

6. Chile: G. K. Valparaiso.

7. Kitajsko: G. K. Shanghai, K- Tientsin.

8. Kolumbija: K. Barranquilla, K. Bogota.

9. Costa Rica: K. San Jose.

10. Cuba: G. K. Havana. '

11. Dansko: G. K. Kopenhagen, K. Aalborg,
K. St. Thomas.

12. Nemčija. K. Carlsruhe, K. Mannheim, K.
Miinchen, K. Niirnberg, G. K. Hamburg, G. K. Berlin,
G. K. Frankfurt a. M., G. K. Koln, K. Breslau, K.
Danzig, K. Konigsberg, K. Leer, K. Stettin, K. Dre¬
sden, K. Leipzig, K. Stuttgart.

13. Ecuador: K. Guayaquil.

14. Francija: G. K. Marseille. G. K. Pariš, K.
Nizza.

15. Algier, (francoska pokrajina v Sev.-Afriki)
G. K. Algier, K. Pointe a Pitre. K- Saigon.

16. Grško: K. Corfu, K. Patras, K. fiir den
Piraeus und Athen v Atenah, K. Syra.

17. Anglija: G. K. Liverpool, G. K. London, G.
K. Montreal, K. Belize, K. Britgetown, K. Hong¬
kong, K. Kingston, K. Malta, K. Penang. K. Sierra
Leone, K. Singapore, K. St. Helena, K. Port Louis,
K. Port of Spain.

18. Angleške kolonije: G. K. Calcutta. G. K.
Capstadt. G. K. Sydney, K. Gibraltar.

19. Guatemala: K. Gvatemala.

20. Haiti: K. Cap Haiti, K. Port an Prince.

21. Italija: G. K. Genua, G. K. Neapel, G. K.
Palermo, G. K. Benetke, K. Ankona, K. Bari, K.
Bologna, K. Civitavecchia, K. Florenca, K. Livorno,
K. Milan, K. Rim.

69

22. Japonsko: K. Jokohama.

23. Marokko: G. K. Tanger.

24. Mehika: K. Merida-Progreso, K. Mehika,
K. Monterey, K. Tampico, K. Veracruz.

25. Monaco: K. Monaco.

26. Montenegro: V. K. Antivari-Pristan.

27. Nicaragua: K. Managua.

28. Nizozemsko: K. Amsterdam.

29. Nizozemske kolonije: K. Batavia,K.Cura^ao.

30. Norveško: G. K. Christiania.

31. Turčija (irf njena posestva v Mali Aziji):
G. K. Skutari, K. Mitroviča, K. Prisren, K. Ueskub,
K. Monastir, G. K. Janina, G. K. Saloniki, K. Adria-
nopel, K. Konstantinopel, G. K- Smirna, K. Canea,
G. K. Trapezunt, K. Aleppo, G. K. Beirut, K. Je¬
ruzalem, K. Bagdad, K. Tripolis.

32. Egipt: G. K. Kajiro.

33. Bulgarija: G. K. Sofija.

34. Vzhodna Rumelija: K. Filipopel.

35. Tunis: G. K. Tunis.

36. Panama: K. Panama.

37. Paraguay: K. Asuncion.

38. Perzija: K. Tabris, K. Teheran.

39. Peru: G. K. Lima.

40. Portugalsko: G. K. Lisabona, K. Funchal.

41. Portugalske kolonije: G. K. Macao, K. Lau-
ren<;o-Marquez.

42. Rumunska: K. Braila, K. Bukarešt, K, Galac,
K. Jassy, K. Constanza.

43. Rusija: G. K. Moskva, G. K. Odesa, G. K.
Petrograd, G. K. Varšava, K. Kijev, K. Tiflis.

44. Salvador: K. Salvador.

45. San Domingo: K. Puerto Plata.

46. Švedsko: G. K. Stockholm, K. Gothenburg,
V. K. Norrkoping.

47. Švica: G. K. Ziirich, K. Genf, K. St. Gallen.

48. Srbija: K. Belgrad.

49. Siam: K. Bangkog.

50. Španija: G. K. Barcelona, K. Madrid.

70

51. Uruguay: K. Montevidio.

52. Venezuela: K. Caracas, K. Maracaibo, K.
Puerto Cabello.

53. Zanzibar: K. Zanzibar.

O. K. = General Konzulat, K. = Konzulat,
V. K. Vize Konsulat.

s gs g

Nekoliko o varstvu patentov in vzorcev.*

Duševna stvarjenja, ki so plod iznajdljivosti,
vživajo malone v vseh kulturnih državah pod goto¬
vimi pogoji časovno omejeno zakonito varstvo.

V Avstriji obsega obrtno pravno varstvo : varstvo
iznajdb (patent), varstvo vzorcev in modelov ter
varstvo znamk. Varstvo iznajdb in varstvo vzorcev
in modelov more doseči tudi poedina oseba, varstvo
znamk pa se more v Avstro-Ogrski podeliti le
obrtnemu podjetju in je na obstoj obrtnega pod¬
jetja vezano. Ako obrtno podjetje neha, tedaj pre¬
neha tudi varstvo znamke, ako pa podjetje preide
na drugega lastnika, se more dotično varstvo pre¬
pisati na novega lastnika.

Po varstvu vzorcev in modelov se more ne
samo telesno (prostorno) obliko kakega industrij¬
skega izdelka, marveč tudi njegovo ploskovno
podobo, h kateri spada tudi barva, varovati. To
varstvo se nanaša le na industrijske izdelke, ki so
izdelani po predpodobi položenega vzorca. Po od¬
redbi c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 21. ja¬
nuarja 1908 se more tudi slika (podoba) vzorca,
ki naj se ščiti, v registriranje položiti.

Predmeti, ki se po svoji lastni obliki odlikujejo,
niso po varstvu vzorcev tedaj zadostno varovani,

* Varstvo znamk glej Trgovski koledar 1. 1907., str. 78.
» iznajdb » » » » 1908., * 103.

» vzorcev in modelov glej Trgovski koledar

1. 1908., stran 106.

71

ako se z obliko doseže še drugi, ne samo na zunaj
viden smoter, ker se po navedenem varstvu ščiti
le zunanja oblika, ne pa tehnični učinek.

Izbira med patentnim varstvom in varstvom
za vzorce praktično ni vselej odvisna od proste
volje prosilca. V interesu prosilca je, da se v dvom¬
ljivih primerih obrne za svet do veščaka.

V primeru, da prosilec, ki v zakonih ni izveden,
predloži kak predmet, ki je praviloma le za paten¬
tiranje sposoben, po nevednosti kot vzorec v regi¬
striranje, in so na tem predmetu vidni znaki iznajdbe,
je mogoče, da ta okolnost v danem primeru pri¬
glašenemu patentu, ki zadeva isti predmet, pozneje
odvzame novost.

Ker so izdatki za varstvo vzorca manjši, kakor
oni za patent, se večkrat iz neprevidnosti prosi za
predmete, ki bi jih bilo patentirati, varstvo vzorca.
Previdnost je tedaj vsekako potrebna. Predmet
iznajdbe z varstvom vzorca v splošnem ni varovan,
ako se za tak predmet prosi varstvo vzorca,
je prosilec lahko tudi v tem pogledu na slabšem,
da odprto položeni vzorec eventuelno pozneje pri¬
glašenemu patentu nasproti glede na novost škoduje
in patentiranje ovira. K malokaterim predmetom,
katerih konstrukcija se vsled posebnega delokroga
more patentirati in istočasno njih oblika tudi z
varstvom vzorca ščititi; spada na primer zapona,
zarezana strešna opeka i. dr. Ne glede na to, da
traja varstvo vzorca najdalje tri leta, patentno
varstvo pa petnajst let, se po varstvu vzorca ščiti
le dotičr.a posebna oblika, ne pa svojstvo konstruk¬
cije. Patentno varstvo zabranjuje, da bi se oblika
iznajdenega predmeta, ki se mu sicer načelo pridrži,
predrugačila po tretji osebi.

Od patentiranja so izključene one iznajdbe,
katerih namen ali poraba je nezakonita, nenravna
ali zdravju škodljiva, ali pa ima očiten namen,
varati občinstvo; dalje znanstvena učna pravila ali
temeljna načela kot taka in iznajdbe, katerih predmet

72

je pridržan državni monopolni pravici. Ravno tako
se ne more doseči varstvo za iznajdbe živilnih in
užitnih predmetov, zdravil in razkužil. Pač pa se
lahko patentira gotovo tehnično ravnanje za pro¬
izvajanje snovij, ki se kemijskim potom izdelujejo.
Po zakonu kot pogoj za sposobnost patentiranja
predpisana novost je dana tedaj, če iznajdba pred
priglasitvijo patenta še ni bila niti v kaki javni
(tu- ali inozemski) tiskovini tako opisana, da je
nje poraba po tem opisu mogoča, niti ni bila v
tuzemstvu javno razstavljena, ali pa bila občeznano
že v porabi, ali pa da je bila predmet kakega
avstrijskega (vgaslega) privilegija.

Izkušnje uče, da je previdno, v Avstriji ne prej
napravljati korake za izkoriščenje iznajdbe, dokler
niso potrebni koraki za pridobitev varstva v onih
državah vpeljani, za katere se namerava patentno
varstvo izposlovati. Medtem ko ima na Nemškem
in na Ogrskem podjetnik, ne pa uslužbenec pravico
do po slednjem v službovanju napravljene in z
njegovim poklicnim opravilom združene iznajdbe,
je po avstrijskem zakonu delavca ali uslužbenca
smatrati za onega, ki je upravičen pridobiti patent;
avstrijski zakon gre v tem oziru še celo dalje in
določa, da so le one pogodbe med delodajalcem
in jemalcem pravnoveljavne, po katerih se delo¬
jemalcem za njih patentirane iznajdbe zagotavlja
primerna odškodnina, ako podjetnikdotično iznajdbo
vporablja. Na Nemškem in na Ogrskem pa je tudi
ona pogodba veljavna, po kateri je uslužbenec
zavezan, iznajdbo svojemu delodajalcu brez od¬
škodnine prepustiti. Imetnik avstrijskega patenta
je izključno upravičen patentirani predmet izdelovati
odnosno izvrševati zavarovani postopek in njemu
nasproti določila obrtnega reda, tičoča se sposob-
nostnega dokaza, ne pridejo v poštev

© 0 0

73

Trgovska korespondenca.

Važen del trgovskega poslovanja zavzema
trgovska korespondenca. Vsako pismo je ali lahko
postane v spornih slučajih ravno tako važen dokaz,
kakor n. pr. poštno-uradno potrdilo o sprejemu
denarja, odrezki položnic in nakaznic, razne kopije
o naročbah, o računih itd. itd. Škoda, ki lahko
trgovcu nastane, ako vsled izgube dotičnega do¬
kazila ne more dokazati, da slone nasprotnikove
zahteve na napačnem domnevanju, je lahko prav
občutna zanj. Iz tega izpoznanja je nastal oni od¬
lomek v trgovskem zakoniku, ki med drugim določa,
da mora vsak trgovec pisma, ki jih sprejema in
prepise ali odtise onih, ki jih razpošilja, 10 let
shranjevati. Člen 28. trgovskega zakonika obrav¬
nava v drugem odlomku natančno o tozadevnih
trgovčevih dolžnostih in izrecno naglaša, da tvori
v prvi vrsti trgovska korespondenca z vsemi
drugimi v trgovskem prometu se pojavljajočimi
listinami, kakor n. pr. računi, menice, listki, potrdila
itd., podlago in prilogo k vknjižbam, ki jih moremo
v pretežni večini le na podlagi tega materijala
pravilno vpisovati in — če treba — dokazovati.
Zakon v nadaljnjem sicer omenja, da mora trgovec
sprejeta trgovska pisma in odpis ali odtis odpo¬
slanih pisem vpisovati v kronologičnem redu v
kopirno knjigo, kar pa je zastarela naredba in
vodstvo posebne kopirne knjige tudi pri nas ni
več obligatorično, temveč zadostuje, da se, kakor
rečeno, hranijo posamezne odpise.

Procvit vsakega podjetja je več ali manj zavisen
od korespondentove spretnosti. Ker mora iti njegovo
delo roko v roki z delom knjigovodjevim — saj je,
kakor smo začetkoma povdarjali, pretežno večino
vknjižb le na podlagi korespondenčnega materijala
mogoče vpisovati, sta torej ti dve panogi trgovstva
obenem njega najvažnejša dela.

74

Vsakemu trgovcu, ki ima nekaj prakse za seboj,
je znano, koliko kupčij se razbije le vsled tega,
ker je dotična korespondenca, da se drastično
izrazimo, prevroča, ker jo piše vročekrvnež, ali pa
premrzla, ker jo piše malomarnež.

Trgovska pisma se že po vnanji obliki znatno
razločujejo od privatnih pisem, njih slog, ki je v
bistvu drugačen, se imenuje trgovski slog. Oseba,
ki dopisuje trgovska pisma, bodisi to trgovec sam
ali nalašč zato nastavljen, samostojen korespondent,
mora predvsem biti vešč dobrega pisemskega sloga
sploh, poznati mora ves kupčijski delokrog dotičnega
podjetja in znati mora računati z vsemi eventu-
valnostmi in varijacijami v tem delokrogu.

Že pričetkoma je omenjeno, da lahko vsako
trgovsko pismo postane dokazovalno sredstvo v
spornih slučajih. Vsled tega se pri sestavljanju
trgovskih pisem predvsem ne sme površno po¬
stopati, ampak spiše naj se vsak odstavek šele po
resnem prevdarku. Hladna dostojnost, nikakor pa
ne razburjenost naj preveva n. pr. ona pisma, ki
jih piše po svojem liferantu ali odjemalcu užaljeni
trgovec; tudi ironija, in četudi je komaj opazljiva,
nikdar ni na mestu, ker je za sprejemnika vsikdar
razžaljiva. Večkrat je sicer energija popolnoma na
mestu, pa tudi ta se da vedno spraviti v pri¬
jaznejšo obliko.

Trgovec naj se pri dopisovanju naslanja le na
suha dejstva, ki jih le kolikor potrebno opiše kratko
in vljudno. Nikdar se ni spuščati v preobširna
obravnavanja in opisovanja posameznega predmeta,
ker to ni le nepotrebno, ampak čestokrat tudi
prav smešno. Vsaka beseda mora biti na svojem
mestu, vsaka mora nekaj povedati, vsaka pripo-
magati, da se doseže končno lep, izrazovit trgovski
slog, ki mora biti kratek in krepak.

Vsako pismo, ki gre iz podjetja med svet,
mora biti takorekoč nekako malo mojstrsko delo,

75

popolno in skrbno sestavljeno, ki je podjetju v čast
in ga povzdiguje v očeh upnikov in dolžnikov.

Besede ni po nepotrebnem krajšati v tekstu,
pri datumu ali na naslovu. Starokopitnih titulacij
kakor: preblagorodni, visokočastiti, prečislani itd.
itd. ni v trgovskem slogu, ni v navadi pri do¬
pisovanju med trgovci. Nagovor se omejuje na
besedo »gospod« odnosno »gospa«.

Moderni trgovski slog tudi ne pozna dolgih
titulacij pri pismih, namenjenih kakim korporacijam,
kaki sodni instanci, tovarni, kakemu društvu,
uradu itd. Naslov takih pisem je kratek n. pr.
»Tovarni za oljnate izdelke v Kranju«, »Mestnemu
magistratu v Ljubljani«, »C. kr. okrajni sodniji v
Ljubljani« itd. itd. Pri nas se vsepovsod opaža še
titulacije, ki so jih rabili za časa Marije Terezije,
upati pa je, da naši trgovci s tem ne bodo več
izgubljali časa, in da se bo tudi največjemu rahlo-
čutnežu zdelo dosti, ako pristavimo kvečjemu še
kratico »P. n.«, ki znači »polnim naslovom« ali,
polna čast naslovljencu.

S papirjem naj se ne varči preveč, ker se
čudno vidi, če je pola do zadnjega kotička popisana;
to je le pri privatnih pismih morda interesantno,
pri trgovskih učinkuje taka navada ravno nasprotno.

Trgovska pisma so zbog kratkega sloga lahko
skoro vseskozi kratka, vsebina navadno ne zavzema
več kakor eno samo stran pole. Večkrat pa je
vendar potrebno, da se o važnih točkah obširneje
in tedaj na več polah dopisuje; tu so nam lahko
za vzgled angleška moderna velepodjetja, ki so
glede vnanje oblike trgovskih pisem vsemu svetu
merodajna. Popisujejo namreč v poslednjem slu¬
čaju vedno le prvo  stran vsake pole, zadnja stran
ostane popolnoma prazna, vrsto pred pričetkom
dopisovanja na drugi, tretji, četrti poli se nahaja
na levi strani označba »nadaljevanje I, II ali III.«
Nadaljevanje se prične 3 do 4 centimetrov pod go¬
renjim pismenim robom.

76

Navadno je na pročelju začetne pole tiskano
ime, značaj dopisujočega podjetja. Kake tri cen¬
timetre nižje se nahaja na desni strani njega na¬
tančni naslov, kraj, ulica, prazni prostor za vpis
dneva, meseca ter leta. Na levi strani je v isti
visočini označena številka telefona in poštnohra-
nilničnega računa, naslov za brzojave, naslov bank,
s katerimi je podjetje v menjalnem računu i. t. d.
Napisati je naslov, ime ali značaj prejemnika kake
3 centimetre pod pravkar označenim tiskom, even¬
tualen nagovor za vrsto višje na levi, kraj, ulico
itd. vrsto nižje na desni strani.

Pri nekaterih podjetjih se je udomačila umestna
navada, da se navaja pred pričetkom dopisovanja
t. j. zopet za kake 3 centimetre pod naslovom pre¬
jemnika na levi strani z eno ali dvemi podčrtanimi
besedami predmet pisma, kratka označba, ki pove,
o čemer pismo obravnava. Važno je to, če se poz¬
neje išče kopijo dotičnega pisma, da se jo na
podlagi take kratke označbe takoj zasledi ne da
bi bilo po nepotrebnem izgubljati časa s prečitanjem
korespodenčne vsebine. Take označbe so na pr.:
»knjigovodstvo,« »mesečen odpoklic,« »zadeva sklep
špirita« itd.

Prva beseda v dopisovanju, ki se prične kakor
rečeno kake 3 centimetre pod sprejemnikovim na¬
slovom, se nahaja sredi vrste, piše se prav do
desnega roba, dočim se nadalnje vrste prično naj-
manje 2 centimetra oddaljeno od levega roba.
Zadnja vrsta na poli naj je vsaj 2 centimetra od¬
daljena od spodnjega roba.

Vsako novo zadevo je pričeti zopet z novo
vrsto, ki se ima vsikdar pričeti šele v sredi.

Paziti je na ortografično pravilnost pri sle¬
hernem dopisovanju na svojem mestu naj bo
posebno: vsaka pika, vejica, dvopičje, vsi klicaji,
vprašaji itd. itd. Iz tega vzroka naj se vsako pismo
pred odpošiljanjem skrbno prečita, kajti najboljši

77

korespondent napravi včasih v ortografičnem oziru
kako napako, vsled ktere napravi lahko vse pismo
na prejemnika slab vtis.

Koncem pisma je izraz spoštovanja do spre¬
jemnika. Ti izrazi so tudi že mnogo krajši kakor
so bili nekdaj, ko so zavzemali po 2 do 3 vrstice,
predno se je pisec prerinil do končnega podpisa.
Navadno tako za liferanta kakor za odjemalca za¬
dostuje beseda »s spoštovanjem,« »odlično« ali
»visoko« naj se kar izpušča. Liferanti se kaj radi
priporočajo in vsled tega gre izrazom spoštovanja
dotični odstavek naprej, in se končno zveže z njim
kakor n. pr.: »Pričakujoč nadaljna cenjena Vaša
naročila, beležim s spoštovanjem« ali »Priporočam
se Vam uljudno za naklonitev nadaljnih naročil
ter beležim s spoštovanjem«. Zadnji dve besedi
sta za vrsto nižji, ločeni od druge pisejnske vsebine
in na desni strani nad podpisom. Če ima pismo
kako prilogo ali če se odpošlje pismo priporočenim
potom, je to podčrtati tukaj na levi strani.

Dosti vzorcev nam spričo gorenjih pojasnil ni
treba navajati. Saj je toliko dobrih izrazov za vsak
dogodek, ki ga ima trgovec pismeno obravnati, da
se nam ne zdi dosti važno, priporočati tukaj be¬
sede. To bi bilo delo šolskih knjig. Težavnejšo
obliko dobi korespodenca le v spornih slučajih, ker
je takrat trgovcu treba največje opreznosti, da
ne škoduje lastnim interesom. Le tukaj se nam
zdi vredno, navajati nekoliko vzorcev, pri katerih
pa kakor rečeno ni beseda ampak tendenca glavna
stvar.

Neki trgovec na deželi je naročil pri svojem
liferantu v Ljubljani 1 sod 95 °/„ špirita, dobil pa
je 91 °/ 0  blago, ki mu je zaračunjeno za 95°/ 0 no.
Skušati mora na vsak način, da se stvar mirnim
potom dožene — in če to ni mogoče, se pa zadeva
sploh ne da s korespodenco, ampak le potom so¬
dišča rešiti.

78

Pismo na liferanta se bi torej glasilo:

Gospod

Brežice, 20. prosinca 1909.

Fran Trdina

Ljubljana,
Stritarjeve ulice.

Zadeva p o š i l j a t e v špirita.

Glasom svoje kopirne knjige sem dne 15. t. m.
naročil pri Vas 1 sod špirita in sicer sem zahteval
95 odstotno blago, katero ste mi tudi dan pozneje
tako računali.

Blago sem danes prejel in preiskal, pri čemer
se je pa izkazalo, da vsebuje poslano blago le
91 odstotkov alkohola. Ker je bil sod ob prejemu
popolnoma nepoškodovan, se Vam je torej pri od¬
pošiljanju pripetila pomota, ki je najbolj neprijetna
meni samemu, ker rabim načeloma le 95 odstotni
špirit. Iz tega vzroka Vas prosim, da polagate na
izvršitev nadaljnih mojih naročil posebno pozornost,
da se potem kaj sličnega ne more več zgoditi.

Blago hočem, da Vam prihranim nadaljnih
sitnosti vendarle pridržati in mi imate tedaj pri-
poznati le razloček pri ceni po 6 kron za 100 /, t. j.
K 36--, za katere Vas obremenim.

V prilogi Vam pošiljam še spričevalo o pre¬
iskavi po tukajšnjem finančnem uradu.

S spoštovanjem

1 priloga.  Ivan Umek.

Rekomandirano.

79

Odgovo r:

Ljubljana, 21. prosinca 1909.
Stritarjeve ulice 5.

Gospod

Ivan Umek

Brežice.

Pošiljatev špi rita.

Z ozirom na cenjeni dopis včerajšnjega dne
Vam poročam, da Vam je bilo res le po neprevidnosti
poslano mesto 95 odstotnega špirita blago, ki
vsebuje le 91 odstotkov alkohola. Da sem Vam
vzlic temu računal 95 odstotno blago izvira isto-
tako iz pomote; bil sem prepričan, da sem Vašo
naročitev natančno po predpisu izvršil in sem se
šele sedaj po škontraciji zadevne zaloge o na¬
sprotnem prepričal.

Zahvaljujem se Vam, da hočete blago pridržati
in mi s tem prihraniti dokaj stroškov. Razloček
pri ceni v znesku K 36'— Vam pripoznam in si
ga blagovolite pri poravnavi odračunati.

Prosim Vas, da mi to jako neljubo pomoto
oprostite in Vas zagotavljam, da bom odslej Vaše
cenjene naročbe z največjo natančnostjo izvrševal.

Poslano prilogo Vam vračam v prigibu ter
beležim _.

s spoštovanjem

1 priloga.  Fran Trdina.

Odobravati to ni, če se n. pr. liferant radi
kakega pregreška izgovarja na malomarnost svoje_ga
osobja, kakor je to često v priljubljeni navadi. Sef
je napram odjemalcem vsikdar osobno odgovoren
za vsa dejanja, ki spadajo v delokrog osobja in ki
jih je le-to izvršilo v imenu podjetja.

V naslednjem slučaju stavi neki odjemalec
pretirane zahteve glede povračila škode, povzročene

80

vsled tega, ker je prejel od svojega liferanta mesto
kave št. 520 za 6 kron manj vredno blago št. 521.
Vzorec pisma navajamo raditega, da se vidi, kako
se pismo ne bi smelo  glasiti:

Ljubljana, 20. aprila 1909.

Gospod

Franc Truden

T ršt,

Via Media 30.

Čudno se mi zdi, da ne polagate večje pozor¬
nosti na izvršitev mojih naročil! Izrecno sem namreč
dne 14. t. m. naroči! pri Vas 5 vreč kave št. 520 po
K 130' — za °/ o kg, dobil pa sem danes vreče, ki so
zaznamovane s št. 521 in kakor sem se prepričal,
tudi kakovost prejetega blaga nikakor ne odgovarja
vzorcu št. 520, ampak je najmanje za 12 kron pri
% kg manj vredna. Takih malomarnosti v izvr¬
ševanju svojih naročil nikakor ne morem trpeti in
odločno zahtevam, da napravite v tem oziru enkrat
za vselej red 1

Poslano kavo sedaj nikakor ne morem rabiti
in jo pridržim le v slučaju, ako mi povrnete tovornih
stroškov v znesku K 4'20 in pa od vsakih sto kg
12 kron popusta, tedaj skupno K 40-20, katere si
bom pri računu odbil.

Nadalje Vam poročam, da ste mi napravili
neprecenljivo škodo s tem, da mi- niste poslali
pravega blaga, kajti izostal mi je dotični odjemalec,
ki se bo z blagom sedaj drugje zalagal. Na vsak
način me morate za to primerno odškodovati, sicer
Vam izostanem kot odjemalec, poslano blago Vam
leži pri meni na razpolago. Kavo št. 520 mi pa sedaj
ni treba pošiljati.

Pričakujem Vaših zadevnih predlogov.

S spoštovanjem

Anton Gular.

81

6

Zapomniti si je, da učinkuje v trgovskem
življenju časih navidezno prav dobro, če kdo radi
kakega pregreška vzroji nad kom, ali tak učinek
je večinoma le navidezen in hipen ; v prav redkih
slučajih pa bi bilo to trajnega  dobrega učinka,
lahko pa nasprotno. Kaj mi pač pomagače poženem
danes koga v kozji rog, ako pa radi tega izgubljam
njegovo pomoč ali uslugo, ki jo bom morda pozneje
kdaj fabil!

Tudi trgovec, ki sprejema časih pretirane za¬
htevke po gorenjem vzorcu, mora biti vljuden v
odgovoru, čeprav mora v svojem interesu kolikor
toliko odločno odklanjati vse, kar se mu zdi pre¬
tirano. Odgovor, ki bi bil tukaj primeren, naj bi
imel naslednjo tendenco :

Trst, dne 22. aprila 1909.

Via Media 30.

Gospod

Anton Gular

Ljubljan  a.

Prejel sem Vaše c. pismo z dne 20. t. m. iz
katerega povzamem, da ste po neljubi pomoti, ki
se mi je pripetila ob priliki oddajanja blaga na
tukajšnem državnem kolodvoru, prejeli mesto kave
št. 520 blago št. 521, ki je glasom cenika z dne
14. t. m. za 6 kron pri °/ 0  kg  manj vredno.

Z ozirom na to, da se zadovoljim ravno pri
kavi s prav malenkostnim dobičkom, žal nisem v
položaju, vstreči vsem Vašim zahtevam glede od¬
škodnine. Pripoznavam, da Vas je morala ta za¬
menjava vreč tudi v splošnem gotovo oškodovati
in z ozirom na prijetno nadaljno zvezo z Vašo
tvrdko Vas prosim, da mi to blagovoljno oprostite,
pripravljen pa sem zato, pripoznati Vam odškodnino
pri vsakih sto kg  8 kron popusta, tedaj K 24'—,
ki si jih pri poravnavi lahko odračunate.

82

Več storiti mi pri najboljši volji ni mogoče, in
v slučaju, da Vam ne bi bilo mogoče sprejeti ta
moj predlog, Vas prosim, da izročite poslanih pet
vreč kave št. 521 tamošnji tvrdki Alojzij Logar, ki
pošlje tekom prihodnjih dni po blago.

Obžalovaje sem vzel na znanje, da ne reflek-
tirate na novo pošiljatev kave št. 520, upam pa,
da mi boste i v nadalje naklonili svoja cenjena
naročila, ki jih bodem odslej sigurno z največjo
skrbnostjo izvrševal.

S spoštovanjem

Franc Truden.

Vidi se, da si je Truden na vsak način skušal
ohraniti odjemalca, čeravno je na nedvomljiv način
odklanjal Gularjeve pretirane zahteve in mu pri-
poznal le toliko, kolikor mu pač dopuščajo lastni
preračuni. Slično bi se moralo po našem mnenju
povsod postopati. Nemški pregovor pravi- »Allzu-
scharf macht schartig!« premisliti je torej dobro,
predno se kaj v razburjenosti dopisuje in vsa taka
korespondenca vrši naj se šele, ko se je človek
pomiril. Manj pravd — manj izgub, manj sitnosti
bo posledica takemu postopanju. Navsezadnje si
prihrani hladnokrvni trgovec tako tudi dosti časa
in: »Time is money!« pravi praktični Anglež, ki se
ne prepira tako rad kakor mi, in ki si je vzlic
temu nabasal svoje žepe. Schmidt.

a q  o

6 *

83

Tabela za razredčenje alkohola.

84

§-)  &

s § s §

85

Številke v poševni prvi vrsti naznanjajo stopinje alkohola, ki ga hočemo zredčiti, številke v
navpični vrsti pa stopinje alkohola, ki ga hočemo dobiti; pod številko alkoholske množine, ki se
ima porabiti, stoji množina vode, ki se zmeša z alkoholom. Ako hočemo n. pr. zredčiti alkohol, ki
ima 90° na takega, ki ima le 60°, najdemo na mestu, kjer se strinjata vrsti od 90° in 60° števili 600
in 400, to se pravi, mešati moramo 600 cm*  alkohola s 400 cm*  vode.

Kalkulacija,

Kalkulacija je stvar, katere pravi pomen ni
vsakemu še v jedru znan. Zato hočemo v nasled¬
njem narisati glavne poteze pravilnega trgovskega
kalkuliranja.

V kratkih besedah bi bilo rečeno, da je kalku¬
lacija račun, ki naj trgovcu pojasni, koliko ga
neposredno stane kak predmet in koliko odstotkov
mora k ceni prišteti, da potem lahko izhaja, t. j.
da pokrije režijske ter življenjske stroške in po¬
trebščine ter da se mu naloženi kapital primerno
obrestuje.

Tak račun ni tako enostaven, kakor bi se prvi
hip mislilo ; vdomačiti se mora namreč tudi v
kalkulacijskih računih naših trgovcev večjo na¬
tančnost kot običajno, kajti pri današnji konkurenčni
borbi nikakor več ne zadostuje površna kalkulacija.
Kalkulacija ima konstanten in važen vpliv na
trgovčevo denarnico. Soliden trgovec mora  biti
dober kalkulator in tak zopet mora  dobro izhajati,
če so le drugi predpogoji ustvarjeni. Izginili so
časi, ko so trgovci lahko izhajali s površnim
kalkuliranjem, to se pravi, ne da se pač več lahko
prodajati tako, da bi bila končna izguba čisto
izključena.

Vidimo trgovca, ki se je ves čas pošteno trudil,
odjemalcem dobro postregel, imel dosti prometa in
v zasebnem življenju je bil soliden človek; nekega
dne se mu pa računi niso več ujemali, končen
izid vsega napora je bil deficit, in ko bi kak veščak
revidiral dotične knjige, bi bržkone prišel na to,
da se po vsem poslovanju vleče kakor rdeča nit
— slaba kalkulacija.

V krajih, kjer imajo za gotove predmete enotne
cene, zahteva vestna kalkulacija, da se trgovci
organizirajo že radi tega, da se pri cenovnih iz-
premembah, ki jim je podvržen vsak predmet,
določijo  nižje ali višje cene. Koder tak dogovor

86

med trgovci ni mogoč, bo teško opaziti stalnega
napredovanja trgovskih podjetij, začetnik pa bi imel
v takem kraju neznosno težko stališče, ker ga
skušajo starejši kolegi uničiti s tem, da nastavijo
cene, ki se nikoli ne skladajo s primerno kalkulacijo.

Pomena trgovskih organizacij ne bomo tukaj
razlagali, ker smo to že opetovano storili. Pov-
darjati je le, da je vsaka trgovska organizacija, v
kolikor je v dotiki s kupčijo, tesno spojena z
dobro  kalkulacijo. Kolikega pomena je skupno
sklepanje in naročevanje velikih množin blaga,
enotno postopanje pri nastavljanju cen, kar vse
mora iziti zopet iz skupne kalkulacije, se je v trgov¬
ski javnosti že v mnogih slučajih izkazalo. Prep-
staviti pa si zna to vsak, kdor se skuša v to misel
le uglobiti in to naj velja zlasti neorganiziranim
trgovcem, ki naj stremijo po taki organizaciji. Ako
naj trgovec primerno svojemu stanu izhaja, mora
tudi pri nakupovanju štediti, kajti pri prodajanju
nastavljene so mu danes itak v tem oziru že
skrajne meje.

Preidemo sedaj na ožje polje kalkulacijskega
računstva.

Vsako podjetje, ki vodi dvostavno knjigovodsto,
ima tukaj olajšano delo, posebno ako ne kupčuje
z velikim številom predmetov. V tem slučaju se
glavni blagovni račun sestavlja na podlagi detaj-
liranih računov v blagovni knjigi. Tu zopet se
zbirajo na levi strani (debet stran) posameznih
računov vsi izdatki za dotično vrsto blaga, ki jo
sprejme skladišče; zlasti so to zneski računov za
dotične predmete, voznine i. dr., v posebni koloni
pa naj je navedena tudi količina. Kalkulacijski
račun je torej tukaj jako enostaven, kajti če je
n. pr. razvidno, da se je prejelo 10.550 kg  blaga
in zanj potrosilo K 9242'86, potem je prav lahko
izračunati, da velja 100 kg  K 87-61, in sicer so to
direktni  izdatki za vsakih 100 kg  dotičnega blaga.
Temu so percentualno prišteti drugi, indirektni

87

izdatki, kakor najemnina, plače in sploh taki re¬
žijski stroški, ki se jih ne more takoj  razdeliti
na posamezne blagovne račune. Pri dvostavnem
knjigovodstvu se izkazujejo vsi režijski stroški
natančno v tozadevnih glavnih računih. Te stroške
je torej ob priliki kalkuliranja primerjati z vsemi
izdatki za blago, da se izračuna, koliko je režijskih
stroškov na 100 K izdatkov za blago in koliko na
100 K splošnega prometa; merodajno pri kalkula-
cijskih računih je seveda prvo, vendar pa utegne
marsikoga zanimati tudi drugo. Ako se dožene,
da pride na 100 K izdatkov za blago 4 ali 6 kron,
odnosno 4 ali 6 odstotkov režijskih stroškov, potem
je toliko odstotkov došteti k ceni posameznih
predmetov, ki se je dognala na v prvotnem vzorcu
označeni način. Sedaj šele imamo natančno iz¬
računano, koliko velja v resnici vsak predmet.

Pri prodajanju se seveda ne bomo mogli na¬
tančno ozirati na tak percentualen pribitek, kakor
tudi nikakor ne gre, da bi se vsem predmetom
kar povprek gotove odstotke prištelo, kajti ne¬
katero blago prinese večji pribitek, dočim sme biti
pribitek pri drugih predmetih le minimalen. Pra¬
vilna tozadevna razdelitev je torej prav važna
naloga posameznega trgovca, posebno pa trgovske
organizacije, ki ima kupčijski značaj. Povprečno
vč vsak trgovec, koliko mu mora ostati koncem
leta, da pokrije svoje življenske potrebščine in da
še nekaj preostane za primerno obrestovanje
naložene glavnice. To mu je sedaj za merilo pri
računu nadaljnega pribitka, ki mu donaša tako-
zvani čisti dobiček,  s katerim mu je svoje
stroške pokriti in ki mu je event. v podlago za
pridobitev kakega premoženja. Pri tem računu pa
se ima ozirati v drugi vrsti na krajevne razmere
in na velikost prometa.

Vzemimo, da izda nekdo v enem letu za samo
blago 480.000 K, za voznino itd. 12.000 K in za
druge režijske stroške (plače itd.) 8000 K, skupno

88

torej ravno 500.000 K, za kar je imel skupnih
dohodkov 512.000 K- V knjigah se mu mora torej
izkazati čisti dobiček  12.000 K, ki jih lahko
deloma dvigne, deloma pa naloži v svojem podjetju.
Seveda je vpoštevati, da čisti dobiček ni vselej v
blagajni, ampak je lahko tudi celotno ali deloma
investiran v zalogi itd. V gorenjem slučaju je
torej trgovec našel pokritje vseh stroškov in pre¬
ostalo mu je v pokritje privatnih potrebščin in v
druge namene 12.000 K, kar je dosegel s tem, da
je priračunal k čistim izdatkom za blago percen-
tualne odstotke v poravnavo režijskih stroškov,
vrhutega pa posameznemu predmetu primerne
odstotke, ki mu naloženo glavnico obrestujejo.

Nekdo je n. pr. izdal za blago in za neposredne
stroške za to

361.372 K, za režijske stroške i. dr. potrebščine
pa 58.828 kron, tako da znašajo skupni izdatki
420.200 K. Najprej hoče dognati, kako se izdatki
percentualno  razdele, t. j. koliko odstotkov
stroškov odpade na 100 K vseh, koliko na 100 K
izdatkov za samo blago. V prvem slučaju mora
računati

58.828X100:420.200 1400, ali na 100 kron

skupnih izdatkov  pride 14 odstotkov za re¬
žijske stroške in potrebščine. To je, kakor že
rečeno, pri kalkulacijskem računstvu bolj stranskega
pomena, ker mora trgovec vpoštevati odstotke, ki
odpadejo na režijske stroške na 100 K izdatkov
za samo blago in za neposredne stroške.
V tem slučaju mora tedaj računati

58.828X100:361.372 16 03, ali na 100 kron

izdatkov za blago in voznino pride dobrih 16 od¬
stotkov za režijske stroške, kakor plače, najemnina,
luč, davek itd.

Ce mu torej tovarna računa neko blago n. pr.
po 110 K za 100 kg,  voznina itd. se razdeli na
100 kg  po 2 K, tako da znašajo izdatki za blago

89

franko skladišče ravno 112 K, računati mora kakor
v gorenjem slučaju:

361.372 + 16.03°/„ 420 . 200 , tako tudi tukaj

I12 + 16.03°/ n  129 . 95 . Blago torej, ki

mu je tovarna računa po 110 K, ga v resnici
stane v opisanem slučaju 129 K 95 vin., ne da bi
imel kaj čistega  dobička. Umevno je, da more
trgovec to lastno ceno le v tem slučaju pravilno
izračunati, ako kolikor mogoče natančno dožene,
koliko stroškov bo imel v poslovnem letu. Visokost
zneska teh stroškov noben trgovec natančno ne
more konštatirati, vsled česar mora za podlago k
tozadevnim računom vzeti knjige in izkušnje iz
prejšnjih let; pri naraščajočem prometu je seveda
vpoštevati, da se stroški percentualno zmanjšajo
in navadno se previden trgovec pri taki interimski
sestavi ne more vpoštevno motiti.

Gorenje blago, ki stane trgovca K 129 95, n. pr.
računa svojim odjemalcem po 134 kron ali z 3 1 /*
odstotnim čistim dobičkom, ki ga rabi, kakor je
izračunal, vpoštevajoč tudi tukaj svoj promet, v
pokritje svojih življenskih potrebščin itd. Kjer pa
konkurenca isto blago prodaja po 132 ali 133 K,
bo to kajpada iz umevnih razlogov moral vpoštevati
in se zadovoljiti z manjšim dobičkom, časih morda
celo z izgubo. To pa se mora uravnati pri drugih
predmetih, koder je višji pribitek mogoč, sicer
podjetje sploh ne more dolgo izhajati. H koncu
nam je torej še enkrat naglašati nujnost potrebe
trgovskih organizacij s kupčijskim značajem, ker
podjetja, ki temeljijo na zdravi podlagi pravilne
kalkulacije, se ne bodo izpostavljala pravkar omen¬
jeni eventualnosti. Oto Schmidt,

m  © a

Nasvet trgovcem z jestvinami.

Trgovci z jestvinami imajo vedno težje stališče;
ne le vsled konkurence, ki od dne do dne ljutejša

90

postaja, temveč tudi vsled vednega naraščanja
režijskih stroškov. Med sredstva zboljševati svoje
stanje spada tudi ta, priporočevati in upeljevati
predmete katere naše ljudstvo še malo ali nič ne
pozna, o katerih priporočilni vrednosti pa je trgovec
sam prepričan. Med te predmete spadajo tudi teste¬
nine, ki jih tvrdka Žnidaršič & Va!enčičv  Ilirski
Bistrici izdeluje in pod posebno zmamko »Peka-
tete«  razpečava.

Mnogo je krajev, ki še prej testenin poznalo
ni, a odkar so spoznali trgovci dobro kakovost
Pekatet ter jih začeli priporočati, razpeča se jih
velike množine, in trgovec si je s tem osigural
dobiček katerega prej ni imel.

»Pekatete« so res nekoliko dražje od konku¬
renčnih izdelkov; ako se pa vpošteva, da se izde¬
lujejo izključno iz trdo pšeničnega zdroba in ne iz
cenih mok, ter da se jim primesujejo jajca in mleko,
in da se vsled tega zelo nakuhajo, vsled česar se
jih manj potrebuje od drugih, so »Pekatete« naj¬
cenejša jed te vrste.

Nasvetujmo tedaj trgovcu:

Priporočaj »Pekatete«  in skrbi, da ne bode
tvoja prodajalnica nikdar brez njih. Ako se kdo
pritoži čez nje, pouči ga, da se morajo kuhati v
obilno osoljeni vodi toliko časa, da niso ne pretrde,
ne premehke; potem morajo vsakomur dišati in
najsibo najizbirčnejši gurman.

© S S

Pojasnila o oškodnini za na železnici
poškodovano blago.

Prav pogosto prihajajo pritožbe, da se je med
transportom na železnici na blagu pripetila škoda.
Kakšna škoda se lahko pripeti?  Med tran¬
sportom se gotove vrste blago lahko pokvari glede

91

kakovosti, na primer sveža koruza. Ali je za to
odgo vo rn a železn ica? Ne. Železnica za take
vrste blaga ne prevzame nikakega jamstva glede
ohranitve kakovosti. Kdo mora povrniti tako
škodo?  Ako kupimo tako blago na oddajni po¬
staji kot zdravo, moramo ga iti sami na dotično
postajo prevzemat ali pa moramo koga pooblastiti,
da ga za nas prevzame. Ako je bilo to blago
zdravo naloženo na vagon in se je potoma po¬
kvarilo, ne moremo se nikamor pritožiti in trpimo
škodo, ki je nastala, sami.

Če kupimo take vrste blago franko
namembna postaja z garancijo, da pride
blago zdravo, pride pa pokvarjeno, kaj
storimo v tem slučaju?

V teku 24 ur po prejemu avize moramo blago
na postaji pregledati in je staviti pošiljatelju brzo¬
javno ali po rekomandiranem pismu na razpolago
ter pustiti blago na kolodvoru dotlej, da se na
kak način sporazumemo z pošiljateljem. Vsaka
poznejša reklamacija ne veže več prodajalca, od¬
govorni smo za škodo sami. Brezuspešne so potem
posebne pritožbe, ki jih često delajo nekateri že
potem, ko so blago zvozili domov.

Kdaj in za kaj je odgovorna železnica?

Železnica je vsekdar odgovorna za težo in
število prevzetega blaga. Cilede teže se ji pa mora
pri blagu, ki je podvrženo osušitvi, izhlapevanju,
razpršenju itd., dovoliti gotove odstotke. Pa zopet
le gotove odstotke, n. pr. pri žitu 1 kg  na 100 kg ;
za kolikor je ta '/ 100  prekoračena, toliko nam mora
železnica povrniti v blagu ali v denarni vrednosti,
katero moramo v reklamaciji navesti.

Kdaj pa železnica povrne prevelik
manko  (primanjkljaj)?

Le tedaj, če je blago jia obeh postajah želez¬
niško-uradno tehtano. Če blago tehtamo šele
doma, odgovorni smo za eventualni primanjkljaj
na teži sami.

92

Kaj velja, na pr., če se med transpor¬
tom blago drugače pokvari?

Do dneva izročitve blaga v roke adresata, se
lahko gotove vrste blaga pobije, polomi itd. Vsak
tak nedostatek si je treba na voznem listu dati
uradno potrditi, sicer smatra železnica, da je bilo
blago popolnoma v redu izročeno adresatu, ker je
lahko mogoče, da se kaj polomi na potu iz kolo¬
dvora na dom. Dokaz o nasprotnem se navadno
ponesreči.

Ravno to velja, če se število prevzetega blaga
(kosov), ne ujema s številom v voznem listu. Tudi
tu je potrebno železniško-uradno potrdilo na voz¬
nem listu.

Ta pojasnila smo povzeli iz »Kilometrskega
kazalca«, ki ga je izdalo slov. trgovsko društvo
»Merkur«. Priporočamo to za vsakega interesenta
jako važno priročno knjižico, ki se dobi pri imeno¬
vanem društvu za ceno 60 vin.

@ @ 0

Ugodnosti na železnicah za trgovske pot¬
nike, ki imajo kovčege z uzorci.

Uprave avstrijskih ogrskih in bosensko-herce-
govinskih železnic dovoljujejo trgovskim potnikom
ob prevažanju kovčekov z uzorci tarifarične ugod¬
nosti. V dosego teh olajšav se mora trgovski
potnik izkazati z legitimacijsko in identitetno karto,
katere izdajajo na prošnjo firme trgovske in obrt¬
niške zbornice. Legitimacijske karte se izdajajo za
dobo enega koledarskega leta in izgube redno dne
31. decembra dotičnega leta veljavo. Identitetne
karte obsegajo ime potnika, njegov podpis, pečat
in podpis oblasti, ki jih izdaja, ter so opremljene
s fotografijo imetnika. Legitimacijske karte se smejo
izdati: 1. Imetnikom protokoliranih firm in njih

93

nastavljencem. 2. Imetnikom neprotokoliranih firm
in njih nastavljencem. 3. Trgovskim agentom, ka¬
teri osebno opravljajo svoje kupčije, pa le tedaj,
ako je sedež dotične firme v okrožju oblasti, ki
izdaja legitimacijske karte. Ne sme se pa izdajati
legitimacijskih kart uslužbencem trgovskih agentov.
Trgovskim potnikom in stalnim agentom, ki za
več obrtnikov nabirajo naročila, se izdajo legiti¬
macijske karte le proti predložitvi obrtnega lista.
Ako se legitimacijska ali identitetna karta izgubi,
sme se izdati nova legitimacijska ali identitetna
karta. V legitimacijski karti navedena tvrdka je
odgovorna za vsako zlorabo olajšav svojega na-
stavljenca. Na Kranjskem izdaja legitimacijske
karte trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
Pri zbornici je vlagati kolka proste prošnje ka¬
terim je priložiti sliko potnika (format 6 ,  2 X10 , / 2  cm),
potrdilo, da je res v službi firme ter kolek za 1 K
za kolkovanje legitimacijske karte; v prošnji je
dalje navesti ime potnika ter število in vsebino
kovčekov z uzorci.

a @ a.

Potni listi.

Za potovanje po tuzemstvu zakon ne predpisuje
potnih listov. Vendar je priporočati za večja poto¬
vanja potne liste zlasti osebam, ki nimajo druge
zanesljive legitimacije, ker je vsakdo — tuzemec
kakor inozemec — zavezan, da se na uradno za¬
htevanje legitimira. Potovanje v inozemstvo ni ome¬
jeno, izjema velja le glede izseljevanja oseb, ki še
niso zadostile vojaški dolžnosti. Potrebno pa je po
naših zakonih preskrbeti si za potovanje v ino¬
zemstvo potni list. Potne liste izdajo c. kr. okrajna
glavarstva, odnosno v avtonomnih mestih mestni
magistrat. Potni Usti veljajo najdalj tri leta. Pri
osebah, ki morajo imeti po določbah obrtnega reda

94

delavske knjižice, nadomesti potni list primerno
potrdilo više navedenih oblastev v delavski knjižici.
C. in kr. avstro-ogrski konzulati v inozemstvu imajo
v izrednih primerih pravico, podaljšati veljavnost
potnih listov ter izpopolniti potne liste v toliko, da
se raztegne veljavnost tudi za potovanja po kaki
drugi državi. Redna revizija potnih listov se sicer
v naši državi, kakor tudi v Nemčiji, Franciji, Belgiji,
Holandiji, Švici, Italiji ter Angliji, ne vrši več, navzlic
temu pa je priporočljivo tudi za potovanja po teh
državah preskrbeti si potne liste. Za potovanje v
Srbijo in Bulgarijo je po ondotnih zakonih potreben
potni list. Za potovanje na Grško, Rumunsko,
Turško, Egipt, Malo Azijo, Palestino, Rusijo je po
zakonih teh držav potreben potni list, ki ga mora
vidirati konzul dotične države.

@ @

Razprodaje.

Trgovci in obrtniki smejo prirejati in razgla¬
šati po lepakih in časopisih, razprodajo le, ako so
dobili dovoljenje obrtnega oblastva. Prošnje za do¬
voljenje je vlagati pri obrtnem oblastvu onega
kraja, v katerem se namerava prirediti razprodajo.
V prošnji je navesti sledeče podatke: 1. ozname-
nilo blaga, katero se misli razprodajati, po njega
množini in kakovosti; 2. natančno oznameniio
stajališča, kjer se bo vršila razprodaja; 3. koliko
časa bo trajala razprodaja; 4. osebe, katerih last¬
nina je blago, ki se bode razprodajalo; nadalje
osebe, ki bodo razprodajale; 5. razloge, vsled ka¬
terih se hoče prirediti razprodajo, na primer, ker
je umrl lastnik obrtnega podjetja; ker se preneha
z obrtovanjem; ker trgovina preide v druge roke;
ker se je blago pokvarilo vsled nastalih elemen¬
tarnih dogodkov.

95

Obrtna oblast prve instance sme izdati dovo¬
lilo za razprodajo nadalje za dobo treh mesecev;
za daljšo dobo in sicer najdalje do enega leta sme
v posebnega ozira vrednih primerih izdati dovo¬
ljenje politično oblastvo.

Razprodaja za trgovino, ki ne obstoji še celi
dve leti, se more dovoliti le vsled smrti imetnika
trgovine, vsled nastalih elementarnih dogodkov,
ali pa v drugih posebnega ozira vrednih primerih.
Razprodaja sme vselej obsegati le blago, ki se je
v prošnji zglasilo za razprodajo.

Osebe, ki so pokupile celo zalogo blaga, ali pa
dele take zaloge, so od dovolitve razprodaje iz¬
ključene. Predno se dobi dovolilo, se ne sme pri¬
četi razprodajati; razprodaja se ne sme nadaljevati
preko dovoljene dobe.

Ako se pri razprodaji ne prodaja le prvotno
zglašenega blaga, se razprodaja takoj oblastveno
ustavi, prireditelj razprodaje kaznuje, blago, ki se
je po pričetku razprodaje pridejalo zalogi blaga,
proglasi za zapalo in tudi izkupilo za to blago se
steka v ubožni zaklad dotične občine.

a @ a

Krošnjarstvo.

Krošnjarstvo imenujemo prodajo blaga, ki se
vrši od kraja do kraja ter od hiše do hiše brez
stalnega obrtovališča. Določbe, ki urejujejo kroš¬
njarstvo, navaja krošnjarski patent iz leta 1852 in
pa nekaj poznejših ministrskih ukazov. Določbe
obrtnega reda za krošnjarstvo ne veljajo. Od 1.1895.
je nedeljski počitek obvezen tudi za krošnjarje, in
sicer se je krošnjarjem ravnati po predpisih o ne¬
deljskem počitku, ki veljajo za posamezne občine.
Za oznako krošnjarstva je bistven moment, da se
prodaja vrši vedno brez stalnega obrtovališča. Po¬
sledica tega je, da krošnjarji celo na sejmih ne

96

smejo prodajati na stojnicah. Krošnjariti smejo
edino osebe, ki so dobile krošnjarski list. Razun
avstrijskih krošnjarjev smejo v Avstriji krošnjariti
tudi ogrski krošnjarji. Obratno smejo tudi avstrijski
krošnjarji krošnjariti po deželah ogrske krone. Kroš-
njarenje je dovoljeno po vseh krajih, v katerih ni
izrecno prepovedano. Krošnjarski patent daje namreč
trgovinskemu ministru pravico, da prepove kroš-
njarenje v gotovih krajih. Na Kranjskem je kroš-
njarenje prepovedano v Ljubljani ter na Bledu ob
času letoviške sezone. V takih krajih tudi upravičeni
krošnjarji ne smejo krošnjariti. Le krošnjarjev iz
nekaterih krajev, ki jih zakon navaja izrecno, taka
prepoved ne zadene. Pripomniti pa je, da smejo
krošnjarji iz takih priviligiranih krajev prodajati
le posebne vrste blaga. Za vse krošnjarje velja
določba, da smejo prodajati le tuzemsko blago.
Krošnjarjem je prepovedano prodajati sledeče blago:
materijalno in špecerijsko blago vseh vrst, vse vrste
pijač in sladčičarskega blaga, vse vrste zdravil,
kovin in drugih kamenov, srečke, karte, knjige,
umetnine, sol, smodnik, tabak, mineralno olje. —
Konečno je opozoriti, da se že delj časa pripravlja
nov krošnjarski zakon.

@ 0 @

Dopustnost trgovskega potovanja.

Za trgovsko potovanje velja zakon z dne 25. fe¬
bruarja 1902, drž. zak. št. 49 ter ministrska ukaza
z dne 27. decembra 1902, drž. zak. št. 242 ter z
dne 27. julija 1903, drž. zak. št. 164. Določbe teh
zakonov so v bistvu sledeče: Lastniki obrtnih pod¬
jetij imajo pravico, da iščejo, potujoč izven svojega
stanovišča sami ali po svojih pooblaščencih (trgo¬
vinski potniki), naročila na blago. Trgovinski potniki
morajo imeti seboj uradno legitimacijo, katero izda
obrtno oblastvo. v čegar okrožju je obrtno podjetje,

97

7

za katero potujejo. Ako potuje lastnik podjetja sam,
mora imeti seboj kot legitimacijo svoj obrtni list.
Naročila iskati je dovoljeno le pri strankah, ki po¬
trebujejo blago ponujane vrste v svojem kupčijskem
obratu. Trgovinski potniki, oziroma lastniki obrtnih
podjetij ne smejo imeti seboj blaga samega, ampak
le vzorce blaga. Pri zasebnih strankah je brezpo¬
gojno prepovedano iskati naročil za kolonijalno,
špecerijsko in materijalno blago tako v kraju pod¬
jetja kakor izven kraja. Glede ostalega blaga je
dovoljeno iskati naročila pri zasebnih strankah le,
ako dojde lastniku podjetja izrecen, pismen in na
določeno blago se glaseč poziv stranke.

Glede iskanja naročil pri zasebnih strankah
veljajo izjeme le za sledeče vrste blaga: za strojne
naprave vseh vrst, za motorje, za stavbne potreb¬
ščine, za tehnične potrebščine, za razsvetljavo in
kurjavo ter napravo vodovodov, lesena zastirala
in vetrnice, za pisalne in šivalne stroje, biciklje ter
za fino perilo. Za te vrste blaga je dovoljeno iskati
naročila po predloženih vzorcih tudi pri privatnih
strankah, ne da bi bilo treba više označenega pis¬
menega poziva stranke. Za trgovce z zlatnino, sre¬
brnino in dragimi kamni veljajo posebna določila.
Ako prodaja po vzorcih ni mogoča, smejo iščoč
naročila jemati seboj tudi blago, vendar pa z ome¬
jitvijo, da smejo blago prodajati samo tistim, ki
ga imajo pravico prodajati, torej le trgovcem in
obrtnikom teh strok.

Bi a O

Kako se protokolira firma?

Pri vsakem trgovskem sodišču iri če tako ne
obstoji, (kakor na Kranjskem) pri vsakem sodnem
dvoru prve inštance (deželno ali okrožno sodišče)
obstoji trgovski register za celo sodno okrožje.
Trgovski register je javna  knjiga, katero lahko

vsakdo vpogleda ali si da uradne izvlečke napra¬
viti iz nje.

Firma je ime,  pod katerim izvršuje trgovec
svoje podjetje in s katerim se podpisuje. Kot firmo
lahko navede posamezni trgovec le svoje ime, javna
trgovska družba vse javne družabnike ali le enega
s pristavkom »in tov.«, komanditna družba ime
enega osebno jamčujočega družabnika; delniška
družba mora pa navesti predmet podjetja.

V trgovski register se vpiše: 1.) Tvrdka (firma),
imetnik in sedež trgovskega podjetja, javne trgovske
družbe, komanditne družbe na delnice in delniške
družbe. 2.) Vsaka izprememba v tvrdki, bodisi da
se tiče izpremembe imena, javnih družabnikov,
izpremembe družbene pogodbe, sploh vsaka pre-
memba ali ugasnitev dejstev v trgovskem podjetju.
3.) Vse tiste trgovske osebe, ki imajo formalno
pooblastilo, to so: prokurist, zastopajoči družabnik,
ki osebno jamči, likvidatorji in predstojništvo
delniške družbe. 4.) Premoženjske pravice trgovčeve
žene ali žene osebno jamčujočega družabnika. V
trgovski register se mora tudi dati podpis  posa¬
meznega trgovca in trgovskih oseb, ki imajo pro-
kuro. 5.) Vpisati se morajo tudi podružnice ali
filijalke, ki leže v okraju drugega sodnega dvora.

Trgovčeva obveznost, da protokolira svojo
tvrdko, se ravna po višini letnega davka, ki ga
plačuje od svojega podjetja. Primoran tvrdko pro-
tokolirati je trgovec, ki plačuje občne pridobnine
brez doklad v krajih z nad 10.000 do 100.000 pre¬
bivalci najmanj 80 K in v krajih pod 10.000 prebi¬
valci najmanj 50 K. Ako se davek pozneje zniža,
ostane tvrdka registrirana.

Vpis v trgovski register se lahko naznani
pismeno ali ustno.  Ustno se priglasi, ako gre
dotičnik osebno ob uradnih urah k trgovskemu
sodišču. Ako se vpis tvrdke priglasi pismeno, se
mora podpis dotičnika sodno ali notarijelno lega¬
lizirati. To velja tudi za vse pismene zglasitve, ki

99

7 *

se tičejo trgovskega registra. Kolkuje se vloga za
vpis s kolkom za 20 K, istotako ako se vpiše
družbena pogodba ali podružnica. Vloga za vpis
prokuristov, likvidatorjev in premoženjskih pravic
trgovčeve žene se kolkuje s kolkom za 10 K.

Poleg tega se mora poravnati tudi pristojbina
za objavo vpisa v časopisih.

@ @ ©

Kaj je treba storiti osebam, ki hočejo
postati samostojni trgovci?

Trgovino nastopi lahko vsakdo, ki je samo-
praven. Kdor ni samopraven, sme izvrševati obrte
le po namestnikih. Spol ne odločuje; tudi ženske
lahko izvršujejo obrte. Domovinske pravice v do-
tični občini ni treba imeti.

Trgovinski obrti so izvzenrši one, o katerih
razpravlja naslednji članek, prosti obrti in zategadelj
zadostuje, da se obrt prijavi pri obrtnem oblastvu
(v Ljubljani mestni magistrat, drugod c. kr. okrajno
glavarstvo) ter prosi za obrtni list. Oglasilo se
opravi ustmeno ali pismeno. Oglasilu je treba
priložiti kolek in sicer v krajih, ki nimajo čez
5000 prebivalcev 3 K, v krajih s 5000 do 10.000 pre¬
bivalcev 4 K in v krajih z 10.000 do 50.000 prebivalci
6 K od prve pole, za vsako nadaljno polo pa 1 K.

Vzorec za prijavo trgovinskega obrta:

__ Zn otraj  :

Kolek Slavnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu

3 K V

Ljubljani.

Na Glincah, občina Vič, v hiši št. 195 name¬
ravam izvrševati trgovino z obleko in čevlji.

100

'/. Kakor kaže priloga A  - /. sem rojen 30. no¬
vembra 1877 v Medvodah, torej polnoleten.

Kakor kaže domovinski list pod Bf\.  sem
pristojen v občino Medvode, torej tudi avstrijski
državljan.

S tem priglašam trgovino z obleko in čevlji
ter prosim, da se mi izda obrtni list.

Na Glincah, 15. julija 1908.

Anton Puhek.

Zunaj :

G. kr. okrajnemu glavarstvu
v

Ljubljani.

Anton Puhek, na Glincah št. 195
priglaša trgovino z obleko in
čevlji.

S prilogama A  in B  'f, •/,

Obenem se pa gre takoj lahko k davčni oblasti
(v Ljubljani c. kr. davčna administracija, na deželi
davčni referat pri c. kr. okrajnem glavarstvu) ter
odda tam izjavo za odmero občne pridobnine. Kdor
noče ali ne more iti osebno, naj piše po formular.
Izjava za odmero občne pridobnine je kolka prosta.

Kdor že izvršuje samostojno kak obrt in hoče
še v kaki drugi hiši prodajati, mu je treba le na¬
znaniti to okolnost obrtni oblasti in kolkovati vlogo
s kolekom za 1 K.

@ © ©

101

Posebna določila za izvrševanje trgovine
z mešanim blagom, trgovine s špecerijskim,
materijalnim in kolonijalnim blagom.

Po obrtni noveli z dne 5. februarja 1907, drž.
zak. št. 26, ki je v veljavi od 16. avgusta 1907, mora
vsakdo, ki hoče samostojno izvrševati detajlno trgo¬
vino z mešanim blagom, kolonijalnim, špecerijskim
in materijalnim blagom, dokazati svojo strokovno
sposobnost. Usposobljenost se dokaže z učnim
pismom, oziroma z učnimi izpričevali o redni do-
vršitvi učnega razmerja in z izpričevalom o saj
dveletni službi v trgovini, skupna vporaba pa
mora znašati najmanj pet let. Vse ostale trgo¬
vinske stroke so ostale izven obveznega sposob-
nostnega dokaza, izvzemši le one trgovine, ki so
bile že po starejših zakonih vezane na dokaz stro¬
kovne usposobljenosti, kakor trgovina s knjigami,
umetninami, muzikalijami in antikvarjati. Prejkoslej
je zategadelj mogoče zglasiti vsakomur, ki je izpolnil
splošne pogoje, na primer manufakturno trgovino,
galanterijsko trgovino, trgovino z norimberškim
blagom, trgovino z lesom in lesnimi izdelki, trgo¬
vino s papirjem, skratka katerokoli trgovino, ome¬
jeno na posebno stroko, kajti od stročnih trgovin
je dopustnost izvrševanja omejena le za špecerijske,
kolonijalne in trgovine z materijalnim blagom.
Trgovina z mešanim blagom daje najobširnejši
delokrog, trgovec z obrtnim listom, ki se glasi na
tako trgovino, sme prodajati vseh vrst blago, ki
je v svobodnem prometu in ni vezano na posebno
oblastveno dovoljenje. Njen praktični pomen obstoji
v tem, da se sme v trgovini posamezne stroke
prodajati le blago, ki spada v dotično stroko.
Trgovec z galanterijskim blagom sme prodajati le
galanterijsko blago, in trgovec z manufakturnim
blagom le manufakturno blago. Pripomniti je, da
velja sposobnostni dokaz v naštetih trgovskih

102

strokah le za detajlno trgovanje, za prodajo
na drobno v roke konsumentov, dočim je en gros-
trgovina tudi za te štiri trgovinske stroke svobodna.

Zavarovanje trgovin z mešanim blagom, s
špecerijskim, materijalnim in kolonijalnim blagom
pridobi na vrednosti in uplivnosti s tem, da je
dopustno le v takih trgovinah prodajati na drobno
sladkor, kavo, čaj, dišave, mineralno olje, petrolej,
materijalno blago, barve in pa žganje v trgovsko
pravilno zaprtih steklenicah. Ta omejitev velja le
za bodočnost; pridobljene prodajne pravice trgovcev,
ki so svoj obrt izvrševali že 16. avgusta 1907,
ostanejo ohranjene prav tako, kakor tudi pravice
predmetnih producentov, vzemimo izdelovalce barv.
Končno ne velja ta omejitev za tiste občine, od¬
nosno kraje, v katerih dne 16. avgusta tega leta
na dan uveljavljenja obrtne novele ni bilo še niti
trgovine z mešanim blagom, niti trgovine s špe¬
cerijskim, kolonijalnim in materijalnim blagom.

Sposobnostni dokaz za trgovinske
obrte je enoten.  Kdor se je izvežbal v trgovini
katerekoli stroke in si pridobil sposobnostna doka¬
zila, ki jih zahteva zakon, more pričeti samostojno
izvrševati poljubno stroko trgovine. S tem je za¬
gotovljeno svobodno gibanje, zagotovljena je ne¬
motena izbira poklica.

Oseba, ki se je izvežbala recimo v galanterijski
trgovini na način, kakor ga predpisuje zakon, in
ima potrebna izpričevala, more pričeti samostojno
izvrševati tudi trgovino z mešanim blagom ali
trgovino s špecerijskim, kolonijalnim in materijalnim
blagom, čeprav trgovina z galanterijskim blagom
ni vezana na sposobnostni dokaz.

Izpričevala določenih učilišč morejo
nadomestiti učno dobo deloma ali celo
popolnoma, trgovsko prakso pa v naj¬
večji meri do enega leta.  Ukaz trgovinskega
ministrstva z dne 13. avgusta 1908, drž. zak. št. 198
navaja učilišča, katerih izpričevala dajejo pravico

103

do olajšav. Glasom določil tega ukaza se absol¬
ventom nižje realke in nižje gimnazije ter enoletnih
trgovskih tečajev skrajša učna doba za eno leto.
Absolventom višje gimnazije in realke ter dveletnih
trgovskih šol se učna doba popolnoma pregleda.
Absolventom višjih trgovskih šol (akademij) se učna
doba popolnoma odpusti ter vrhutega skrajša doba
trgovske prakse na eno leto. Treba jim je torej po do¬
vršenih študijah le eno leto v praktično službovanje.

Olajšave glede donašanja sposobnostnegadokaza.

Kakor je dovoljeno pri produkcijskih rokodelskih
obrtih in sedaj tudi za koncesijonirane obrte, za
katere je predpisan dokaz usposobljenosti, da se
izpregleda sposobnostni dokaz, — takozvane dis-
penze — na podoben način je v novem obrtnem
zakonu tudi glede trgovinskih obrtov, ki niso več
svobodni, dopustno, da se v gotovih okolnostih
posameznim osebam olajša pot do trgovske samo¬
stojnosti. V tem pogledu določa zakon sledeče:
Da se omogoči prehod od kakega proizvajalnega
ali od trgovskega obrta, za kojega izvrševanje ni
potreben dokaz usposobljenosti, ali kakih poklicnih
opravil trgovskega prometa, ki ne spadajo pod
predpise obrtnega reda (banke, skladišča, železniška
in parobrodna podjetja, pomorsko plovstvo, po¬
morsko ribarstvo, pridobitneingospodarskezadruge,
montanski in monopolni obrati itd.) na trgovino z
mešanim blagom, trgovino s špecerijskim, koloni-
jalnim in materijalnim blagom, sme obrtno oblastvo
prve instance, zaslišavši trgovsko in obrtniško zbor¬
nico ter prizadeto zadrugo (gremij) odpustiti dokaz
usposobljenosti, ako prosilec dokaže, da se je
bavil z dotičnim opravilom najmanj  pet  let.

Sposobnostni dokaz za trgovinske obrte in
trgovske družbe.

Kakor fizične osebe tako zadeva predpis zakona
glede sposobnostnega dokaza tudi juridične osebe,

104

zlasti tudi javne trgovinske družbe ter komanditne
družbe. Vendar pa zakon dopušča olajšave, ki jih
je razvideti iz naslednjega. Ako prijavi javna trgo¬
vinska družba ali komanditna družba trgovinski
obrt, vezan na sposobnostni dokaz, mora najmanj
en družabnik, ki je po družbeni pogodbi upravičen
opravljati posle ali zastopati družbo, izkazati pred¬
pisano usposobljenost: tudi pri nadaljnem izvrše¬
vanju takega trgovinskega obrata mora družba vsak
čas ustrezati temu pogoju saj glede enega dru¬
žabnika, ki je upravičen opravljati družbene posle.
Družba mora tudi vsako izpremembo glede družab¬
nikov, ki so usposobljeni za izvrševanje obrta,
naznaniti obrtnemu oblastvu. Ako edini za izvrše¬
vanje obrta usposobljeni družabnik nepričakovano
izstopi iz družbe, je obrtnemu oblastvu dovoliti
družbi rok do šestih mesecev, da naznani družab¬
nika, ki opravlja in zastopa družbo ter more izkazati
potrebno usposobljenost.

Obrtne pravice trgovcev, ki prodajajo storjeno
moško, žensko in otroško obleko ter proda¬
jalcev črevljev.

Po novem obrtnem redu je ločiti tri vrst trgovcev
z naštetim blagom. Obrtne pravice vsake teh treh
vrst so različne. Ločiti je: 1. Take trgovce ki izvr¬
šujejo izključno ali vsaj v pretežni meri trgovino
z obleko ali črevlji že od 1. januarja 1907. Ti smejo
sprejemati popravila in sami tudi jemati mero pri
naročilih. 2. Take trgovce, ki so sicer po 1. janu¬
arju 1907 pričeli prodajati obleko ali črevlje, toda
pred 16. avgustom 1907. Ti ne smejo sicer jemati
mere sami, pač pa sprejemati popravila. 3. Take
trgovce z obleko ali črevlji, ki so pričeli s kupčijo
po 16. avgustu 1907. Obrtne pravice takih proda¬
jalcev so najbolj utesnjene, kajti ti trgovci ne smejo
sprejemati niti popravil, niti sami jemati mere.

105

Pomerjati smejo le v toliko, kolikor je potrebno,
da odbero blago iz svoje že obstoječe zaloge. Pro¬
dajne pravice so seveda pri vseh treh vrstah enake.

0 0 0

Pokojninski zakon za zasebne uslužbence.

Temu zakonu, ki stopi s 1. januarjem 1909 v ve¬
ljavo, je bil že v lanskem našem koledarju posvečen
daljši članek. Ker je pa ta zakon tako za šefe kakor
nastavljence zelo dalekosežne važnosti, da mora
njegova določila vsaj v večjih obrisih poznati vsak
interesent, se moramo tudi letos pečati z njim.

Zavarovanju podvrženi  so po zakonu
vse v privatnih in deloma tudi v javnih službah
nastavljene osebe, ako so dovršile 18. in ne preko¬
račile 55. leto svojega življenja, ako imajo najmanj
600 K letne plače pri enem in istem delodajalcu
in ako se jim plača izplačuje najmanj v štiri¬
tedenskih rokih.  Dogovori zoper navado med
šefom in nastavljencem z namenom, da se izognejo
zavarovalni dolžnosti, niso dovoljeni. Naturalni
prejemki, nagrade in tantijeme se vračunajo, ako
je zajamčen najmanjši znesek in ako znašajo naj¬
manj tretjino stalne plače, s to tretjino v zavaro¬
vanju podvrženo plačo.

Zavarovanju podvrženi so vobče le taki nastav¬
ljena, ki jim gre uradniški značaj  ali ki
opravljajo izključno ali po večini duševna
dela.  Uradniški značaj je smatrati tedaj, ako se
z dotično službo proti stalni plači sprejme trajno
izpolnjevanje gotovih, z izvrševanjem stanovskega
dela zvezanih dolžnosti z izključnim ali pretežnim
duševnim delom in če je to delovanje kvalitativno
omejeno. Porabo za izključno ali pretežno duševno
delo, ako ni že vsled dotičnega poklica sama po sebi
dovolj jasna, je v dvomu takrat smatrati kot dano,
ako se za nastop dotične službe vsled običaja ali

106

vsled posebne zahteve delodajalca zahteva primerna
predizobrazba. Brez take zahteve zadostuje
tudi že, da je dotični izobražen.

O razdelitvi zavarovancev, o predmetu zava¬
rovalne dolžnosti in o izmeri zakonitih prispevkov
nas pouči naslednji izkaz:

Invalidnost,  vsled katere se ima pravico
do odškodnine, nastopi le v slučaju nezmožnosti

107

za delo, t. j. če je zavarovanec vsled kake telesne
ali duševne hibe nezmožen opravljati svoje dose¬
danje delo. Manjše hibe, vsled katerih je vsaj
deloma mogoče zadostiti stanovski dolžnosti, še
ne vtemeljujejo invalidnosti, tudi tedaj ne, če se
mora poklic izpremeniti, s katerim je zvezana
manjša plača do 600 K, ako je le novo opravilo
primerno delavni moči zavarovanca. Tako opravilo
je zlasti tedaj smatrati kot dano, ako prekorači
doba dnevnega dela ali v to potrebna telesna sila
običajno izmero pri enakem opravilu ali ako se v
resnici izvršujejo nenavadna dela.

Pravico do vdovske rente  ima vdova po
uslužbencu, ki je bil v zmislu tega zakona zava¬
rovan, tedaj

1. če je po sklenjenem zakonu preteklo vsaj
eno leto;

2. če je zavarovanec stopil v zakon pred'do¬
končanim 50. letom življenja;

3. če umrli ni v času sklenjenega zakona vžival
že invaliditetne rente v zmislu tega zakona.

4. če vdova ob času moževe smrti ni bila po
lastni krivdi sodnijsko ločena, ali če zakon ni bil
sodnijsko razvezan;

5. če vdovi ni potom sodnijske razsodbe do¬
kazano, da je sama ali pa kot sokriva namenoma
provzročila moževo smrt.

Pravica do vdovske rente ugasne v slučaju
zopetn^ možitve in v slučaju smrti vdove, ue se
vdova zopet omoži, dobi enkratno odpravnino
v visokosti trikratnega letnega zneska
njene vdovske rente.

Vzgojevalni prispevek  znaša glasom
gorenjega razkaza, ako je otrok sirota samo po
očetu ali samo po materi, eno tretjino, ako je pa
otrok sirota po očetu in materi, pa dve tretjini
odpadajočega temeljnega zneska pokojnine, do
katerega je imel pravico umrli oče ali umrla mati.
Skupna vsota vzgojevalnih prispevkov enostransko

108

osirotelih otrok ne sme, v slučaju in dokler še oče
živi, presegati 50 °/ 0 , v slučaju pa, da živi mati in
dokler uživa ona vdovsko rento, pa 75 °/p gori na¬
vedenega temeljnega zneska; pri obojestransko
osirotelih otrokih pa skupni vzgojevalni prispevki
ne smejo znašati nad 200 °/ 0  temeljnega zneska;
pri tem velja pravilo, da znaša najvišjo mero vseh
vzgojevalnih prispevkov ona renta, oziroma pravica
do one rente, ki si jo je umrli oče ali umrla mati
pridobil, oziroma, ki jo je užival ob času smrti.
Pri obojestransko osirotelih otrokih, ki so imeli
očeta in mater zavarovana, pristojajo vzgojevalni
prispevki le po onem delu starišev, ki si je pridobil
pravico do večjih prispevkov. Posamezni vzgojevalni
prispevki se prisojajo vselej sorazmerno v mejah
najvišje izmere. Pravico do vzgojevalnih prispevkov
imajo zakonski ali legitimirani otroci v zmislu
zakona zavarovanih oseb, kakor vsi otroci zava¬
rovane osebe ženskega spola do dovršenega
18 . leta življenja.

Enkratna odpravnina  znaša 200 % onega
temeljnega pokojninskega zneska, ki bi si ga bil
pridobil umrli zavarovanec po 120. mesecih pri¬
spevanja. Pravico do te odpravnine ima vdova,
oziroma preostali otroci zavarovane osebe, če ta
umrje pred pretekom čakalnega časa (120 mesecev),
če so dani poprej navedeni predpogoji za dosego
vdovske rente, oziroma vzgojevalnih prispevkov,
in če nimajo pravice do rent.

Zavarovalna dolžnost preneha z izstopom iz
službe, vsled katere je uslužbenec zavarovanju
podvržen; v slučaju, če je uslužbenec v stalni
službi izven ozemlja, za katero velja ta zakon in
konečno z dosego invaliditetne ali starostne rente.
V prvih dveh slučajih ima bivši zavarovanec pravico,
da se mu vrnejo od njega samega vplačane premije
brez obresti; ženske osebe pa imajo pravico zahtevati
celo premijsko rezervo, ako tekom dveh let po
sklenjenem zakonu izstopijo iz zavarovalne dolž-

109

nosti. Te pravice se smejo priglasiti šele po preteku
treh mesecev od dneva, ko je nehala zavarovalna
dolžnost, morajo pa se uveljaviti tekom 18 mesecev
od prenehanja zavarovalne dolžnosti, ker sicer
zapadejo. Če se zahteva vračilo premije, se vsled
tega razmerno skrčijo v zakonu utemeljene pravice,
oziroma se že pretekli čakalni čas skrajša. Če
stopi oseba, ki ni več k zavarovanju zavezana,
tekom  12 let  po dospelosti zadnje premije, zopet
v zavarovalno dolžnost, se ji zopet pripoznajo
pridobljene, oziroma prikrajšane pravice, če dokaže,
da je k temu zahtevku upravičena; če pa stopi
pozneje v službo, zvezano z zavarovalno dolžnostjo,
se ji pa vračuna na zahtevo že prestana čakalna
doba največ petih let. Če stopi oseba, ki je že
dosegla invaliditetno rento in ni vsied tega več
zavarovalni dolžnosti podvržena, zopet v zavaro¬
valno dolžnost, se ji računajo nadaljne pravice v
zvezi s preje pridobljenimi.

Na predstoječe določbe zakona o prene¬
hanju zavarovalne dolžnosti, o vračilu premij
in o zopetnem vstopu v zavarovalno dolžnost
posebno opozarjamo trgovske uslužbence, ker
je natančno poznanje teh določb največje važ¬
nosti za slučaj etabliranja, prestopa v drugo
službo, ki ni zvezana z zavarovalno dolžnostjo
i. t. d.

Vsak zavarovanec, čigar zavarovalna dolžnost
je prenehala, ima pravico, da zavarovanje prosto¬
voljno nadaljuje, seveda mora v tem slučaju celo
gori navedeno premijo predpisanim potom sam
plačati. Prostovoljno zavarovanje preneha, če za¬
ostane zavarovanec s plačilom premije
6 mesecev.  Če prostovoljno zavarovanje preneha,
ima zavarovanec pravico zahtevati 75 odstotkov
premijske rezerve, ki se je nabrala med časom
prostovoljnega zavarovanja. Če pa je bil prosto¬
voljni zavarovanec poprej podvržen zavarovalni
dolžnosti, sme zahtevati tudi vračilo onih premij

no

brez obresti, katere je vplačal v dobi zavarovalne
dolžnosti, če ni te pravice uveljavil že ob času
prenehanja zavarovalne dolžnosti. Vsak zavarovanec
si lahko poveča pravice do udobnosti tega zakona
in sicer čez v zakonu samemu določeno mero
potom vračunanja službenih let, če vplača oni
znesek, ki odpade kot premijska rezerva na dotična
leta. Službena leta pa se morejo vračunati le na
podlagi dejansko dosluženih službenih let in na
podlagi plačilnega razreda v času vračunanja in
sicer samo tekom petih let od vstopa v zavarovalno
dolžnost. Potom vračunanja službenih let se more
zakonska čakalna doba skrajšati k večjem za
60 mesecev prispevanja.

Vplačevanje premij  preneha glasom za¬
konskih določb po preteku 480 mesecev prispevanja;
v gori navedenem razkazu navedene plačilne kvote
so zasedaj določene samo za dobo dvajsetih let.
Premije se morajo prvega dne vsakega meseca
naprej plačevati. Zahteve do teh prispevkov se
morajo uveljaviti najkasneje tekom treh let. Pre¬
mije mora odračunavati službodajalec, ki je
upravičen, da na zavarovanca odpadajoči
delni znesek pri izplačilu službenih prejemkov
mesečno odtegne; vendar se mora te pravice
poslužiti tekom treh mesecev, sicer jo izgubi.
Zaostale premije se morajo obrestovati s štirimi
odstotki ter se jih sme s štiriodstotnimi zamudnimi
obrestmi vred izterjavati potom politične in ako
treba tudi potom sodne eksekucije; pri prostovoljnem
zavarovanju pa to izterjavanje izostane. V konkurzu
uživajo zaostale premije ravno to prednost, kakor
davčni zaostanki. V slučaju neizterljivosti zaostankov
ne izgubi zavarovanec pravice do prispevkov dolo¬
čenih v zakonu. Država prispeva na leto 100.000 K
v svrho pokritja stroškov za plače uradnikom po¬
kojninskega zavoda.

Dolžnost službodajalcev je, da tekom
štirih tednov prijavijo oziroma odjavijo

m

vsakega, ki pri njih vstopi v službo ali
izstopi iz siužbe v svrho zavarovanja
ter pri tem navedejo vse tozadevne po¬
datke. Ta dolžnost jih veže tudi glede
vseh drugih za zavarovanje merodajnih
izprememb, posebno v slučaju izpre-
membe plače. Službodajalci so dalje tudi
zavezani, da dovolijo pokojninskim za¬
vodom in političnim oblastim nalicumesta
vpogled v one zapiske, iz katerih se izpozna
zavarovalno razmerje.

Dokup službenih let, oziroma skrajšanje
zakonito določene čakalne dobe 10 let od 1. janu¬
arja 1909 je dovoljena, ako je dotični v resnici ta
čas bil v službi. Ako se hoče zavarovalni dolžnosti
drugod zadostiti  z nadomestnimi zavodi,
lastni penzijski zavodi itd. je to dovoljeno in s
posebno odredbo uravnano. Ustanovitvi lastnih
penzijskih zakladov se ne delajo posebne težave,
ako imajo zavarovanci najmanj iste ugodnosti, ki
bi jih dosegli pri državnem zavarovanju, in ako
imajo zavarovanci zadostno varnost. Tudi pred
letom 1909 registrirane pomožne blagajne
se pripoznajo za nadomestne zavode.

Glede organizacije z a va ro val n eg a za¬
voda  naj omenimo, da so zavarovani uslužbenci
kakor tudi njih službodajalci člani pokojnin¬
skega zavoda s sedežem na Dunaju,  ozi¬
roma deželnih skupin, ki se praviloma ustanove v
vsaki deželi s sedežem v dotičnem deželnem glav¬
nem mestu. Upravo pokojninskega zavoda vodi
predsedstvo in občni zbor. Predsedstvo obstoja iz
predsednika in 20 članov, od katerih polovica pri¬
pada skupini 'službodajalcev, polovica pa skupini
zavarovancev. Predsednika, ki ne sme biti član
zavoda, imenuje minister notranjih del vsakokrat
za dobo petih let. Občni zbor sestoja iz odposlan¬
cev, katere volijo odbori posameznih deželnih sku¬
pin. Polovico odposlancev tvorijo službodajalci,

112

drugo polovico pa zavarovanci. Število odposlancev,
ki jih volijo odbori deželnih skupin, je odvisno od
števila pripadajočih članov tako, da odpade na
vsakih 5000 članov dvoje odposlancev, oziroma
namestnikov, vendar mora imeti vsaka deželna
skupina vsaj dva odposlanca. Odposlanci zborujejo
najmanj enkrat na leto.

Deželne skupine  oskrbujejo ves promet s
svojimi člani, posebno pa imajo opravljati sledeče
posle:

1. Sprejemanje prijav glede zavarovalne dolž¬
nosti in kontrola zavarovalne in prijavne dolžnosti;

2. izvidnost zavarovancev potom zavarovalnega
katastra;

3. predpis in pobiranje premij;

4. prevzemanje priglašenih pravic do rent in
izročanje teh priglasov rentni komisiji;

5. izvidnost rentnih upravičencev potom rent¬
nega katastra in kontrola onih članov, ki uživajo
rente;

6. ustavljenje rentnih izplačil in odtegnjenje
rent in podpor, če rentna komisija to po dovršeni
razpravi za pravo spozna.

Razen tega imajo deželne skupine pravico
svetovati, kako naj se plodonosno nalože glavnični
zneski.

Odbor deželne skupine sestoja iz načelnika in
desetih članov, katerih polovica pripada skupini
službodajalcev, polovica pa skupin^ zavarovancev.
Načelnika deželne skupine imenuje'minister notra¬
njih del po zaslišanju deželnega odbora za dobo
petih let. Člane odbora voli letni občni zbor izmed
onih članov, ki pripadajo deželni skupini pokoj¬
ninskega zavoda. Najmanj dve petini članov odbora
mora stanovati v kraju, kjer je sedež deželne
skupine, ali pa vsaj neposredni bližini.

Želja kranjskih  interesentov, da bi se za
Kranjsko ustanovila lastna deželna skupina s se¬
dežem v Ljubljani, se najbrž ne bo izpolnila, ker

113

8

pridejo, kakor trdi vlada, le deželne skupine z 20
do 25000 člani zavarovalnega zavoda vpoštev. To
število pa Kranjska še dolgo ne bo dosegla. Ali
pride Kranjska k Tržaški ali Graški  deželni
skupini, še v trenotku, ko to pišemo, ni odločeno.

Trgovsko-obrtni strokovni tolmač.

Adresa — naslov pri menicah, s katerim imenuje
izdatelj menice osebo, na katero se je treba
obrniti v slučaju da trasat ne akceptira ali pa
akceptant ne plača. Adresat — naslovljenec je
oseba, ki je v meničnem naslovu označena,
adresant — naslovitelj pa oseba, ki je napisala
tak naslov. (Notadresse, Notadressat.j

Akcept, akceptacija — sprejem ali sprejetje po¬
ziva izdatelja menice, zabeležen na menici.

akceptant — sprejemnik takega poziva.

akceptirati sprejeti. (Akzept.)

Akcija glej delnica.

Akciza — dac, užitnina, potrošnina v mestih.

Akreditiv ali kreditno pismo — nakaznica na
vsoto denarja, katero sme v pismu označeni
akreditovanec v poljubnih zneskih do izrecno do¬
ločene maksimalne mere dvigati pri odkazancu
(asignatu) na račun nakazitelja (asignantal. Za
vrnitev izplačanega denarja jamči odkazancu kot
glavni dolžnik nakazitelj (asignant) ki prejme za
to intercesijo od akreditovanca provizijo.

Alonž (franc, allonge, čitaj: alonž) podaljšek me¬
nice, to je oni list, v dolžini in širini enak menici,
ki se le-tej prilepi, ako na menici sami ni več
prostora za nadaljnje indosamente ali hrbtopise.

Amortizacija vrednostnih papirjev — njih razve¬
ljavljenje v slučaju da se izgube; sodišče izda

114

na predlog stranke amortizacijski dekret, ako se
na podlagi v časnikih razglašenega edikta v edik-
talnem roku nihče kot lastnik papirja, ki se naj
amortizuje, ne priglasi. Ediktalni rok za papirje,
ki se glase na prinesitelja znaša 3 leta; za hra¬
nilne knjižice 6 mesecev; za menice, trgovske
nakaznice ter obveznice in za skladovne liste
javnih skladišč 45 dni; v drugih slučajih pa na¬
vadno 1 leto, 6 tednov in 3 dni. (Bankovci lote-
terijski vložni listi, srečke dobrodelnih loterij in
taloni se sploh ne amortizujejo.)

Anticipacija prejem v naprej anticipativno —
ono kar je v naprej prejeti, v naprej plačati.

Ara — zadavek (Angeld, Angabe) je denarni ali
drugovrstni dar, ki ga izroči povodom sklepanja
pogodbe eden pogodnik drugemu v varnost ali
zagotovilo, da bo pogodbo tudi zares izpolnil,
ali pa v znak, da se je pogodba sklenila. Tak
zadavek obstoji najčešče v tem, da pogodnik na
račun sprejete obveznosti že v naprej nekaj od¬
plača. Ta v naprej plačani znesek mora prejemnik
pogodniku pri svoječasni izpolnitvi obveznosti
vračunati oziroma mu mora tak zadavek, ki ni
istovrsten s predmetom izpolnitve in se vsled
tega ne da vračunati navadno vrniti, če ni po¬
sebno pogojeno, da sme aro obdržati kot na¬
meček ali navrhnino  (Draufgabe.) Pri tr¬
govskih  opravilih se smatra aro kot navrhnino,
tako da je ni treba vrniti, tudi če to ni posebej
pogojeno, ampak na dotičnem kraju običajno.

Ara ima pa tudi lahko značaj s k e sni n e ali od¬
stopi  ne  (Reugeld) v slučaju namreč, da se
pogodnik premisli ter odstopi od kontrakta. Od¬
stop mu je dovoljen proti temu, da izgubi plačano
ali tudi le pogojeno skesnino. Tudi tukaj velja
za trgovska  opravila posebnost, da ima ara
značaj skesnine ne le na podlagi specijalne po¬
godbe ampak že v slučaju take običajnosti do-
tičnega kraja.

115

8 *

Arbitraža — Primerjevanje borznih kurzov raz¬
ličnih denarnih trgov in dognanje onega trga,
na katerem se vsled najbolj ugodnega kurza
najceneje kupi in na kateri kraj se najuspešneje
trasira menico.

Asignacija — nakaznica, nakaz,
asignant — nakaznik, nakazitelj, nakazujoči dolžnik,
asignat — odkazanec, za plačnika odkazani.
asignatar — nakazani upnik, nakazanec.

Aval menično poroštvo, ki je na menici zapisano
in tako že iz menice same razvidno
avalist — porok označen na menici.

Ažijo (it. 1’ aggio, franc, surchange čitaj: suršanž,
nem. das Aufgeld) -- nadavek, ki se ima odšteti
ali prejeti pri zamenjavi ali prodaji denarja; sploh
razlika med zlatim ter srebrnim denarjem ali
med pravkar omenjenimi ter papirnimi novci;
pa tudi razlika v denarni vrednosti med zako¬
nitim in med meničnim ali krajevnim kurzom.
Ažiotaža — zamenjavanje denarja raznih vrst
proti ažiju (nadavku); sploh operacija onih, ki
špekulirajo na dviganje ali padanje borznih kurzov
ter kupujejo ali prodajajo državne ter industri-
jalne vrednostne papirje ali pa tudi blago, a teh
predmetev ne posedujejo in faktično tudi ne ku¬
pijo ali prodado, temveč samo plačajo diferenco
ali razliko v ceni do gotovega v naprej določenega
dobavnega roka.

Bankerot kaznjivi konkurz, denarni polom,
nezmožnost plačevanja, ki je nastala vsled zani-
kernega, nepremišljenega, goljufivega ravnanja
trgovca; to razlikuje bankerot od falimenta,
ki pomeni nezakrivljeno, le vsled kake nesreče
nastalo nezmožnost plačevanja.

Bdsa (fr. la baisse, čit. bes) — padanje cene vred¬
nostnih papirjev; besijd ali besist — (fr. le
bessier čit. besje) oni ki skuša s padanjem kurza
kaj pridobiti, špekulant »na nizko«. — Baš na-

116

sprotno operira hosije ali hosist, računajoč na
hoso. Glej »hosa«.

Bilanca zaključek trgovskih knjig, konečno iz¬
enačenje vseh računov, izkaz aktivov ter pa-
sivov (dati — imeti), dobička ter izgube trgov¬
skega podjetja.

Blanket — golica ali formular, papir s predtiskanim
besedilom" menični blanket — menična golica.

Blanko (fr. blanc, belo) -čisto, nepopisano, prazno;
blanko-kredit — je kredit, ki se otvarja komu
brez pokritja; blanko-trasant — je oni, ki se
poslužuje takega blanko-kredita ter potegne
blanko-menico (blanko-trato)  na dajalca
kredita; blanko-indosament ali blanko-žiro —
nastane, če indosant ali žirant napiše samo svoje
ime ali tvrdko na hrbet menice ter pusti mesto,
ki je rabi indosant za izpolnitev indosamenta,
prazno.

bloc, en bloc — počez, vse skupaj; kup en bloc

— kup vsega skupaj, ne gledč na število, mero,
težo ter kakovost kupljenega blaga.

Bodmerijska ali bodmerska pogodba — (od
»bodem« beseda iz nižjenemškega narečja, ki
pomeni toliko kot ladjo ali dno ladje) se sklene
med kapitalistom ter imetnikom ladje povodom
pomorskega transporta s tem, da prejme slednje
imenovani od kapitalista posojilo  ter se zaveže
le-to in pa še posebno premijo dajalcu po izvr¬
šenem prevozu vrniti oziroma do one vsote od¬
šteti, ki jo dosega vrednost do cilja dospele
bodmerske ladije, katera je dajalcu ukredita tako-
rekoč zastavljena.  Ker pa prejemnik kredita
jamči le do vrednosti na cilj dospelega bodmer-
skega blaga in je torej, ako je to blago vsled
kake nesreče na prevoznem potu zdaj manj
vredno, zavezan vrniti posojilo le v tej manjši
izmeri, je bodmerski dolžnik ob enem zava¬
rovan  proti elementarni nezgodi. Bodmerska

117

pogodba vsebuje torej obenem posojilno-,
zastavno- ter zavarovalno pogodbo.

Borza je kraj, kjer se shajajo trgovci ob gotovih
urah v svrho obavljanja borznih opravil, izme¬
njavanja menic, državnih ter industrijskih vred¬
nostnih papirjev ter določevanja meničnih kurzov,
blagovnih cen i. t. d. borzna opravila — so
vedno obojestranska, absolutna trgovska opravila.
Po borznem zakonu so borzna opravila le ona
pravna opravila, ki se sklepajo v javnem borznem
lokalu (n. pr. ne v menjalnici) ob zato določenem
borznem času o predmetih, ki so v borznem
prometu dopuščeni.

Cesija — odstop; cedent — odstopnik; cesijonar
— odstoposprejemnik; cessus (debitor) od¬
stopljeni dolžnik, odstopljenec.

Certifikat — poverilo, potrdilo, izkaznica.

Credit — desna stran v trgovskem knjigovodstvu

• »imeti«).

Cimentirati — mero (posod, utežev, tehnic i. t. d.)
uradno dognati ter na le-teh predmetih zazna¬
movati; vsa javna merila moraja biti cimentirana
in se morajo v gotovih presledih — 2 do 5 let —
na novo glede njih mere preizkusiti, kar se ime¬
nuje recimentirati.

Častni akcept ali honoracija — je akceptacija že
’ protestirane menice sč strani kake od trasata
različne osebe ali pa trasata samega, toda ne
zato, ker ga je bil pozval trasant, ampak v svrho
rešitve časti dotične menice. — Častni akceptant
ali honorant je oni, ki je dal častni akcept, ho-
norat pa oni, za kogarse je menica akceptirala.

Debet — leva stran v trgovskem knjigovodstvu
(»dati«).

Deklaracija — izjava; blagovna deklaracija —

napoved, prijava blaga pri carinskem uradu pri
uvozu ter izvozu.

118

Delcredere pogodba je prevzem poroštva
proti proviziji. Provizijo ima plačati poroku upnik,
ker je poroštvo v njegovo (upnikovo) korist.

Deponent — položnik, pokladnik, oni ki da kako
stvar v hrambo; deponirati — dati, položiti,
izročiti v hrambo. Depozitar — oni, ki prevzame
kako stvar v hrambo. Depozitni urad na¬
vadno davčni, kot sodno-hranilni urad, ki hrani
v varstvo mu izročene predmete (depozite] ter
vodi tozadevne (dopozitne) knjige. Depozitum
— predmet ki se je dal v hrambo.

Dešarža — razbremenitev, ki jo je upravičen zah¬
tevati komisijonar od komitenta glede obveznosti,
ki jih je moral prevzeti vsled komisijskega naloga.

Denaturirati — neužitno napraviti potom neužitne
primesi (tako se denaturira žganje ter sol).

Deviza — menica potegnjena na inozemski trg.

Diskonto, skonto, eskont (franc. I’ escompte, le
discompte) — odbitek obrest za toliko časa,
kolikor še manjka do roka plačljivosti (dospetka)
menice ali vrednostnega papirja. Eskomptujejo
se torej menice ali vrednostni papirji glaseči se
na gotovo vsoto.

Disolucija — razveljavljenje, razrušenje (pogodbe,
družbe.)

Domicil menični — dostavek, da naj se plača me¬
nica v kakem drugem kakor v zakonitem pla¬
čilnem kraju; domicil določa torej naslov plačilu.
Domicilijant je oni, ki določa domicil (kraj pla¬
čila) domicilijat pa oni, ki je poklican, da izvrši
plačilo na dotičnem posebnem kraju.

Dospetek — dan zapada, ko je treba plačati me¬
tlico. Dospetek se nazivlje tudi skadenca.

Družbe trgovske so:

1. javna trgovska družba, ako jamčijo vsi
trgovski zadružniki osebno s celim svojim torej
ne le s premoženjem, katero so posvetili družbi,
ampak tudi z vsem svojim zasebnim imetkom.

119

2. komanditna družba, kjer jamči en del
trgovskih zadružnikov kakor pri javni trgovski
družbi z vsem svojim imetkom, drugi del pa le
do visočine gotovih družbi namenjenih ter v
trgovinskem registru zabeleženih deležev. Prvi
se imenujejo koplementerji, drugi pa koman-
ditisti.

3. delniška ali akcijska družba, kjer tvorijo
družbeno glavnico gotove v naprej določene vloge
delničarjev, tako da le-ti ne jamčijo s svojim
zasebnim imetkom ampak le neposredno do vi¬
sočine imenovanih vlog, za katere se jim izdajo
delnice ali akcije.

4. Komanditna družba na akcije, v kateri se
dele družbeniki v skupino osebno jamčujočih
družbenikov ali komplementerjev, ki jamčijo
neposredno ter neomejeno to je s celim, tudi
zasebnim premoženjem in v skupino koman-
ditnih akcijonarjev, ki jamčijo le neposredno
namreč le z dotičnimi akcijami, v katere se raz¬
deli njihov skupni donesek, in le omejeno, kajti
le do visočine dotičnih delnic.

Edikt — oklic. Edikalni rok oklicna doba pri
oklicnem postopanju (glej tudi pod besedo amor¬
tizacija).

Efektivno pomeni v trgovskem zmislu toliko
kot resnično,  v oni vrsti kovanega denarja
plačljivo, ki je označena v besedilu menice.

Ekstrakt — izvleček.

Embargo (Spanj.) — zaplemba tujih ladij in njih
blaga, vsled katere se ne smejo odstraniti iz
dotičnega pristanišča.

Emisija izdaja (delnic in sličnih vrednostnih
papirjev); emisirati - izdajati; emitent izdajatelj.

Eskontirati diskontirati.

etablissement etablisma — trgovska hiša,
sličen javen ali zaseben zavod; etablirati —
ustanoviti; etablirati se — pričeti, otvoriti (trgo¬
vino ali obrt).

120

Faktura trgovski račun, ki ga pošlje trgovec
trgovcu  o doposlanem mu blagu. Oni računi,
ki so namenjeni osebam, ki niso trgovci, ne
spadajo pod pojem fakture v strogo-trgovskem
zmislu, če prav v navadnem življenju tudi trgovci
sami le-te račune imenujejo fakture. V fakturah
se čestokrat stavijo razni pridodatki, pripombe
glede pogodbenih določb, izjave in naznanila,
ki se imenujejo fakturne klavzule.

Fasona — kroj ali oblika kakega izdelka; fasonirati
dati obliko, dati kroj; fasonirano blago —
se imenuje ona tkanina, ki kaže na gladkem
dnu različne risbene črte.

Fijerant (it. la fiera, sejem) — sejmar, sejmovalec,
sejmski trgovec.

Fuzija - združitev; navadno združitev ene del¬
niške družbe z drugo, pri čem se prva razdruži,
med tem ko druga stopi na mesto prve. Tako
razdruženje se izvrši brez  obširnega obračuna,
takozvane ugoditve stroškov ali likvidacije,
ker družba sama ob sebi preneha vsled fuzije,
med tem ko na njeno mesto stopi druga, oziroma
nova delniška družba, ki delnice prejšne raz¬
dražene družbe zamenja proti novim delnicam.

Garant porok.

Gerant — poslovodja ter zastopnik kake trgovske
družbe.

Golica menična — list s predtiskanim besedilom
za izpopolnitev menice (menični blanket).

Havarija pomorska škoda; havarirati — na
morju poškodovati; havarirano blago na
morju poškodovano blago. Razločevati je veliko
havarijo — ako se v splošno dobrobit in v
svrho rešitve ladije žrtvuje na ladiji se nahajajoče
blago, n. pr. pri viharju pomeče v morje, da se
razbremeni ladijo, in malo havarijo, ako se
povzročena škoda tiče le ladije same ali pa samo
nekaterega blaga.

Honoracija — glej častni akcept.

121

Hosa (fr. la bausse, čit. hos) - dviganje cene vred¬
nostnih papirjev; hosijč ali hosist — oni, ki
skuša z dviganjem kurza kaj pridobiti, špekulant
»na visoko«.

Indosament ali žiro nahrbtnica,  to je na
menici sami, na kopiji ali alonžu zabeležen prenos
meničnih pravic na kako drugo osebo. Pri indo-
samentu razločujemo indosanta, to je oni, ki
prenese svoje menične pravice na koga drugega,
hrbtopisec, prenosnik, p ren esitelj, pre-
pustitelj  ter indosat&rja, to je oni, ki sprejme,
ki prevzame nanj prenesene menične pravice,
sprejemnik.

Intercesija — prevzetje tujega dolga ali pa po¬
roštva za tuj dolg, v trgovskem življenju navadno
proti proviziji tako pri akreditivu ali kreditnem
pismu, kreditnem nalogu ter delcredere-pogodbi.

intervencija — posredovanje; tako intervenira
osobito v meničnem prometu častni akceptant,
posredujoč v prilog trasanta s tem, da akceptira
oziroma plača menico mesto trasata.

Komanditist — glej družbe trgovske.

Komisijsko opravilo je trgovsko opravilo, pri
katerem prevzame takozvani komisi  j o na  r skle¬
panje kupčij v lastnem imenu na račun tretjega,
to je komitenta  ali dajalca naloga proti pro¬
viziji. Komisijonar je vedno trgovec, komitent
je pa lahko trgovec ali netrgovec. Osebe, ki niso
trgovci, ne morejo torej nikdar obavljati komi¬
sijskega opravila kot komisijonarji temveč le kot
komitentje — naročitelji, nalogodajalci.

Kreditni nalog — naročilo enega bankirja napram
drugemu bankirju, naj slednji izplača gotovi tretji
osebi kredit; pri tem prevzame prvi bankir kot na
ročitelj poroštvo za izplačano vsoto proti proviziji.

Kreditno pismo glej akreditiv.

Krida — konkurz; kridatar — trgovec, o čigar
premoženju se je otvoril konkurz.

Kvitirano — s pobotnico opremljeno.

122

Legalizirati — poveriti; legalizacija — poverilo,
poveritev.

Legitimirati se — izkazati se;

legitimacija izkaznica.

Levirati — dvigniti (menični protest).

Licenca — dovolilo, dopustilo, pravica; licencirati
— dati dovolilo.

Mandant — pooblastitelj, pooblastilec.

Mandat — pooblastilo, pooblastitev.

Mandatar — pooblaščenec.

Mandator — toliko kot mandant.

Menica — pisana izjava, s katero se kdo menično
pravno zaveže, da plača sam ali pa kdo drug
zanj določeni osebi ob določenem času v dolo¬
čenem kraju določeno vsoto denarja. Menica je
suha ali lastna menica, ako se kdo obveže, da
plača menično svoto sam ali pa je tuja menica,
pozivka, potežka ali trata, ako se kdo z me¬
nico obveže, da bode plačal kdo drug  zanj.
Menica se izdaja v enem ali pa tudi več izvodih.
Ti izvodi so takozvani duplikati  menice (drugi,
tretji i. t. d. izvod menice) in so vsi originali
ali izvirniki menice, dočim je kopija  menice
samo prepis kakega meničnega izvirnika.

Monopol — izključna pravica, samotrštvo, samo-
prodaja.

Moratorij — zakon v prid meničnim upnikom
ali pa dolžnikom, ki odvrača posledice menične
zamude, kajti prezentirati, protestirati ali tožiti
se sme šele po preteku v moratoriju določenega
roka. Moratorij v obče odlog glede plačila, ki se
ga dovoli sicer plačila zmožnemu, a v hipnih
denarnih neprilikah se nahajajočemu dolžniku.

Mračnica - neke vrste menica, ki obstoji v tem,
da napiše trasant kot trasata neživečo, torej iz¬
mišljeno osebo in pristavi ali pa da od druge osebe
pristaviti njen akcept ter potem to menico eskon-
tira.

Nameček ali navrhnina glej ara.

123

Netto teža — čista teža, po odbitku tare, to je
teže posode oziroma zavoja. (Prim. sporco- ali
bruto-teža).

Nominalen — imenski; nominalna vrednost —

imenska vrednost n. pr. kakega vrednostnega
papirja je ona stalna že pri izdaji določena
vrednost, na katero se dotični papir glasi, dočim
je cena po kateri se prodaja v borznem in ban¬
čnem prometu, takozvana kurzna cena, spremen¬
ljiva.

Običaj trgovski — ono ravnanje ali poslovanje,
ki sicer ni zakonito utemeljeno, ki se je pa vsled
krajevne navade delj časa na tak način izvrše¬
valo; imenuje se tudi uzansa. Taka uzansa ali
trgovska navada sicer nima  one moči kot
trgovsko običajno pravo, pač pa se da s po¬
močjo uzanse tolmačiti, razjasniti  ne zadosti
točno izražena volja strank,  (važno pri po¬
godbah.)

Obligacija — obveznica ali zadolžnica. Vrednostni
papir, z izdajo katerega se izdajatelj obvezuje
plačati prezentantu (navadno prinesitelju papirja)
v papirju označeno vsoto.

Odpravnik — špediter.

Oferta — ponudba, ofertna razprava — ponud¬
bena razprava; oferent — ponudnik; oblat —
oni, kateremu se je stavila ponudba.

okazija — posebna (ugodna) prilika;

okazijonalno — s posebno (ugodno) priliko v zvezi
n. pr. (okazijonalne cene, izvanredno ugodne cene).

Ordra - franc. (1’ ordre) ukaz, nalog, naročilo. Pri
menicah ukaz ali nalog, komu naj se plača v
menici označena svota.

Paciscent — pogodnik, pogodbena stranka.

Parcijalna obligacija — delna obligacija.

Pari, al pari — toliko kot »enako«; v denarnem
in meničnem prometu, pri delnicah in državnih
vrednostnih papirjih znači »pari«, da je njih

124

borzna oziroma trgovska cena enaka njih nomi¬
nalni vrednosti.

Prejudicirana menica — zamujena menica, to je
menica, glede katere so se vsled zamuditve ali
neizvršitve zakonito predpisanih dejanj izgubile
menične pravice, tako da se taka menica ne da
več iztožiti.

Prezentacija — predložitev; prezentacija se vrši
pri menicah ter je dvojna: a)  prezentacija v
sprejetje  ali v akcept in b)  prezentacija v
plačilo.  Prezentant predložitelj; presentat
predloženec.

Prima — prvi izvod menice.

Prioriteta prednost, predstvo.

Prioritetna akcija, obligacija — prednostna,
predstvena delnica, obveznica, zadolžnica; vred¬
nostni papirji, v katerih so prvotnim delničarjem
oziroma pri obveznicah prvotnim upnikom za¬
jamčene gotove predpravice.

Privitek glej alonž.

Prokura — pooblastilo, glasom katerega je pro¬
kurist  upravičen podpisovati tvrdko, ki ga je
pooblastila, s predstavkom črk p. p. to je »per
procura« ali »po pooblastilu«. Prokurist je zako¬
nito upravičen k vsakemu sodnemu ter izven¬
sodnemu opravilu ter pravnemu dejanju, ki je
v zvezi z obratom kateregakoli  trgovskega
obrta. Ni pa upravičen prenesti  prokuro
na kakega drugega ali imenovati  koga dru¬
gega prokuristom in tudi ne sme prodajati
ali pa obremenjevati neprimičnine  tvrdke,
ki jo zastopa kot prokurist, ako k takim dejanjem
ni posebej pooblaščen.

Promesa — vrednostni papir, v katerem se pro¬
daja upanje na dobitek podrobno označene srečke
glede na gotovo žrebanje proti gotovemu znesku.

Prolongacija — podaljšava, podaljšanje.

Protest — izpričba je špecijelno v meničnem pro¬
metu ona notarska ali sodna listina, glasom katere

125

se uradno izjavlja ali konštatira, da kako
menično dejanje ni imelo zaželjenega vspeha in
se obenem navaja vzrok, zakaj ga ni imelo.
Taka uradna listina »protest« se napravi ali
protest se levira za »protestanta«  proti
»protestatu«.  Posebno važni protesti so:

a)  akceptni protest,  ki izjavlja da. trasat
noče akceptirati, daje  umrl ali nezmožen akcepta
ker je stavljen pod kuratelo,

b)  plačilni protest,  ki konštatira, da se
menica ni plačala,

c) varnostni protest,  ki konštatira, da dol¬
žnik ni več zmožen plačila, da ni več »plačevit«.
V takem slučaju ima imetelj pravico, ni pa pri¬
moran levirati protest.

Protokolacija — vpis; protokolirana tvrdka —

v trgovski register, ki se vodi pri trgovskem
sodišču, vpisana tvrdka. Pri vsakem trgovskem
sodišču oziroma okrožnem ali deželnem kot
trgovskem sodišču se vodita dva trgovska registra,
eden za trgovce posameznike, drugi pa za trgovske
družbe (primerjaj register.)

Rabat glej diskonto.

Refakcija — nameček na prodano blago, ki se
daje gledž na izgubo pri teži takega blaga, ki
se znatno vsušuje, obrablja ali ki izkapava.
Refakcija je pa tudi (navadno procentualni) od¬
bitek pri netto-teži, eventualno odbitek pri ceni
glede na oni del blaga, ki je pokvarjen, poško¬
dovan sploh glede na nerabne primesi.

Regres menični - je trojen: plačilni  regres,
varnostni  regres radi neakcepta in var¬
nostni  regres radi nesigurnosti.

Regres je meničnopravno plačilo oziroma po¬
vračilo, katero dolgujejo vsi predniki svojim
naslednikom, če glavni dolžnik ni plačal menice.

ajplačilni regres  se lahko zahteva,kadarkoli
ne plača menice akceptant, bodisi da je ne more
ali noče; v takem slučaju ima zadnji indosatar

126

pravico zahtevati od vsakega prednika, katerega
si hoče izbrati, da mu plača menično vsoto s
pripadki.

b)  varnostni regres  radi neakcepta  se
lahko zahteva, če se menica ne akceptira ali pa
če postane akceptant pred dospetkom menice
plačila nezmožen ali »neplačevit«,

c) varnost ni regres  radi n e s i g u r n o s t i se
more zahtevati, kadar postane akceptant tuje ali
izdajatelj lastne menice pred dospetkom  ne¬
plačevit in kadar od teh dveh ni dobiti varnosti.
V takem slučaju so vsi predniki dolžni dati
varnost, če sta se preje levirala varnostni protest
in akceptni protest proti meničnim naslovom,
toda zadnji le če se ti naslovi glase na plačilni
kraj.

Regresant ali regredijent oni ki išče povra¬
čila oziroma plačila od svojih prednikov povračilo-
jemnik.

Regresat — oni od katerega se zahteva povračilo,
povračilodajec.

Respiro — podaljšava dobe v kateri se ima izvršiti
plačilo; odgoditev plačilnega roka; pri menicah
znači respiro dobo od izdaje do dospetka.

Riziko — nevarnost, nesigurnost; na koga riziko
— na koga dobiček ali izgubo; riskantno —
kar je nevarno, nesigurno.

Sekunda — drugi izvod menice.

Sensal — mešetar.

Shranitelj, hranitelj — glej depozitar.

Skadenca - glej dospetek.

Skesnina — glej ara.

Skonto — glej diskonto.

Sola pri menicah edini izvod menice.

Solidarno — skupno, nerazdelno; solidarno
jamstvo nerazdelno jamstvo, pri katerem jamčijo
vsi jamčitelji medsebojno, posameznik za vse,
vsi za posameznika; če tudi le eden izmed njih
izpolni obvezo, oprosti s tem vse ostale.

127

Sporco — ali brutto-teža, je teža blaga brez od¬
bitka teže posode oziroma zavoja, takozvana
kosmata teža.

Stornirati — razrušiti, uničiti (n. pr. pogodbo).

Šek — pismena nakaznica na vsoto deponirano
pri kaki banki ali drugem denarnem zavodu.

Špediter glej odpravitelj.

Tara — odbitek na posodo pri tehtanju, ki se
izraža navadno v procentih ali odstotkih kosmate
teže (glej sporco- ali brutto-teža). Tara je sploh
teža posode, zavoja ali ovoja, ne glede na blago
in ž njo določamo, ako jo odbijemo od brutto-
teže, netto-težo.

Tercija tretji izvod menice.

Trasat, trasant, trata — glej menica.

Trgovska opravila — so ona pravna opravila, ki
se obavljajo s špekulacijskim namenom, to je z
namenom, napraviti dobiček s posredovanjem
blagovnega prometa. Trgovska opravila se dele
na več vrst, med katerimi so najvažnejša tako¬
zvana absolutna ter relativna  trgovska
opravila.

Absolutna trgovska opravila so taka opravila,
ki so že sama po sebi,  po svoji kakovosti
vedno  trgovska opravila, tudi če jih obavlja
oseba, ki ni trgovec ali obrtnik in tudi če se
vrše samo v poedinih slučajih.

Taka trgovska opravila sama po sebi so:

a)  špekuiacijski kup,

b)  špekulacijska prodaja,

c)  špekulacijsko zavarovanje  ali prev¬
zetje zavarovanja proti premiji  (to je v naprej
določenem in navadno v obrokih plačljivem
znesku),

d)  bodmerijska ali bodmerska po¬
godba.

Relativna trgovska opravila so pa ona, ki so
le tedaj  trgovska opravila, ako se obavljajo
ali izvajajo na obrten način, ali pa če jih —

128  —

bilo. tudi le v posameznem slučaju opravlja
trgovec v obratu svoje trgovine  s špeku-
lacijskim namenom.

Taka obrtno-trgovska  opravila so:

a)  prevzetje obdelovanja ali izdelo¬
vanja premičnin za druge osebe, ako obrat
podjetja  presega meje rokodelstva.

b)  bankirska in denarnomenjalna opravila.

c)  opravila  ko m is ij o n a r j a, špediterja in
prevoznika blaga ter zavodov za pre¬
važanje oseb.

d)  prevzem  posredovanja pri obavljanju
trgovskih opravil,  obavljanje takih v imenu
in na račun drugih oseb kakor tudi  prevzem
takega obavljanja proti plačilu.

e ) založni obrt ter ostala opravila  knjigo-
trštva ter trgovine  z umetninami ter ti-
skarniška opravila, ako tozadevni obrat ni
samo rokodelski.

Razen tu naštetih trgovskih opravil so tudi
borzna  opravila ter opravila javnih  skla¬
dovnic trgovska opravila.

Pogodbe pa, katerih neposredni  predmet so
nepremičnine,  niso nikdar  trgovska opra¬
vila.

Uzanca — glej običaj.

Valuta — vrednost kake denarne vrste ali novčna
veljava, to je v posamezni deželi zakonito dolo¬
čena notranja vrednost novcev. -- Pri menici
znači valuta vrednost v denarju ali blagu, ki se
je prejela za menico.

Varant — skladni list (angl. warrant, čit. uorent)
je blagovni papir, glasom katerega se javna
skladovnica zavezuje v izročitev gotovega v hra¬
nitev prevzetega blaga proti plačilu naraslih
pristojbin in terjatev. Pri nas obstoji varant po
francoskem uzorcu iz dveh ločljivih delov: iz
s ki ad n o p o se st n ega lista ali recepisa ter iz
skladnozastavnega  lista ali varanta.

129

9

Voznik, prevoznik blaga pogodnik, ki se v
vozni pogodbi zavezuje, da izvede ali preskrbi
prevoz blaga na kopnem, na rekah ali suhoze-
meljskem vodovju proti plačilu voznine.

Vrednostni papir ali vrednotnica — je listina
o imovinski pravici, ki jo pa more uveljavljati
le oni, ki ima listino v rokah, to je v svoji oblasti.
V vrednotnici zajamčeno pravico morem le na
ta način uveljavljati, da jo zavezancu pokažem
ali prezentiram; zatorej so vrednotnice prezen-
tacijski papirji. Zavezanec pa tudi nima druge
obveze, kot one, da izplača prezentantu kot ta¬
kemu  v listini zajamčeno vsoto (ne glede ali je
res upravičeni lastnik listine ali ne) in se s tem
odkupi ali reši vsake nadaljnje obveze; zatorej
so vrednotnice odkupilni papirji.

Vrednotnice so denarni papirji ali efekti, če
se glasi v listini zajamčena pravica na izplačitev
denarne vsote, ali pa blagovni papirji, če se
glasi v vrednotnici zabeležena terjatev na izro¬
čitev blaga.

Zadavek glej ara.

Zadruge so združitve malih kapitalistov, obrt¬
nikov a tudi konsumentov, da s pomočjo skup¬
nega zadružnega premoženja ter na podlagi
skupnega jamstva ložje dobe kredit, boljše in
cenejše nakupujejo surovine ter ložje in boljše
prodajajo svoje izdelke oziroma predmete vsakda-
danjega konzuma.

Razločevati je zadruge z neomejeno zavezo,
kjer zadružniki jamčijo z vsem svojini imetkom,
torej ne le z vplačanim skupnim zadružnim pre¬
moženjem, in zadruge z omejeno zavezo, ali
pravilnejše  izraženo, z obvezo naknadnega
omejenega doplačila, kjer so zadružniki zave¬
zani v zadružno blagajno doplačati v slučaju
potrebe vsaj še enkratni znesek prvotne vloge.

130

Zadruge, ki sklepajo kupčije tudi z drugimi ose¬
bami, ki niso zadružniki in tako obavljajo trgovska
opravila na obrten način tudi preko kroga za¬
družnikov, se imenujejo trgovske zadruge.

Zadruga mora imeti zadružno tvrdko,  pismeno
zadružno pogodbo  in mora biti vpisana v
zadružni register.

Žiro - glej indosament. Dr. E.

131

. I I . ;

.. -  /oy' r ..i :■]  :ir: i>i, — :

0 )iaiq ibut ničiti naaiit ;n sli^K-uo'
.»Strtim SJtavosii i;ami >?.  ,70>imSirib
o.'i9m?iq ,o>lbr/) cmsinbiss li liji Biorn BginbiiS

.

■ ) t Tin $ m b.

tn- : i - '-bni oii


m




Novo urejena ueliha

pražarna za havo

z električnim obratom.

a o d

Vsak dan sveža žgana
kava.

-^

9. Šarabon

Ljubljana

Velika zaloga špece¬
rijskega blaga, žganja,
raznovrstnih mok in
deželnih pridelkov.


m

Na drobno in na .
debelo!

DEEEZH

][=][

Prva

jugoslovanska tovarna

za kavine surogate v Ljubljani

priporoča p. n. slovenskim trgovcem vse svoje po ke¬
mični analizi priznano izvrstne izdelke, posebno pa

»Zvezdno" cikorijo v škatljicab,

ki se prodaja

= v prid »Trgovskemu domu". =

o o o

Ob enem uljudno naznanja, da bo še nadalje
razpečavala

Ciril in Metodovo cikorijo v škatljicah

prid slavni družbi sv. Cirila in Metoda za Istro
ter v prid

»Trgovskemu domu".

o o o

Stanovska dolžnost vsakega za¬
vednega slovenskega trgovca in
trgovskega sotrudnika je, da ku¬
puje in priporoča izdelke te prve
in edine slovenske tovarne za
cd  o o kavine surogate. cd  o a

GDBRI3EL FICCOLE

v Ljubljani

lekarna „priangelju“ Dunajska cesta

priporoča sledeče izkušene izdelke:

Antirrheumon

(cvet proti trganju) je naj¬
boljše sredstvo zoper reu-
matične boli. Bolni udje odrgnejo se s tem trikrat na
dan. 1 steklenica 50 vin.

Želodčna odvajalna tinktura

krepča želodec, vzbuja slast ter pospešuje prebavo
in odprtje telesa. 1 steklenica 20 vin.

Železnato vino kre P ča  malokrvne in

- nervozne osebe ter

bledične in slabotne otroke. Polliterska 1  steki. 2 K.

Redin P roizva i a  lekarnar G- Piccoli v Ljub-

-Ijani, izboljša pičo, pomaga, da se

kosti razvijajo, upliva na prebavo in redilnost
živine, pospešuje njeno zdravje in jo varuje razno¬
vrstnih boleznij, ki nastajajo vsled pokladanja manj¬
vredne pice; učinkuje, da živina rada jč, da daje
mnogo mleka, in ga je torej priporočati tako za mlado
kakor za starejšo živino. 1 kg  stane P50 K, 4/c^franko
zavojnina in poštnina K 6'—. Rediti se lahko pro¬
daja v vsaki trgovini.

V

Naročila se izvršujejo točno po povzetju

yL

Galanterijska, norimberška in modna
* ? “ *  trgovina *  * 0  *

Anton Adamiča, Kranj

Brzojavi:

Adamič, Kranj.

Pošt. hran. ček. račun
št. 76.171.

■n • r

Zaloga bižoterije

kakor: broške, uhani, veri¬
žice za dame in gospode,
kolirji ali ovratne verižice,
različni obeski, pistani,
slovenski znaki, gumbi za
ovratnike in zapestnice.

Usnjato blago

denarnice, ročne in tržne
taške, vizitje, denarnice za
papir, ogledala.
Kovčki in košarice za
potovalce.

Otročji vozički.

Igrače.

Razglednice.

Kranjski izdelki

Krtače za obleko, glavo in
zobe. Glavniki.

Drobno blago.

Toaletno blago

milo, dišave, ustna voda,
Andropogon, sredstvo proti
izpadanju las, kalodont.

Kravate.

Ovratniki, zapestnice, prs-
niki, srajce, spodnje hlače,
nogavice, naramnice.

Galoše

in druga obuvala.

Pokrivala

Klobuki, slamniki, čepice
pasovi za dame in go¬
spode.

Nogavice

in rokavice. Zimsko in
letno

trikot« perilo.

Cene nizke, postrežba točna!

Blaž Jesenko

Stari trg št, II LJUBLJANA Stari trg št. II

ftlobiilie, slomnilte, cilindre, čepice itd.

najnovejše fa$one po najnižji ceni.

Franc Železnik

trgovska agentura

v Ljubljani =

se priporoča častitim gg. trgovcem pri
nakupu sledečega kolonijalnega blaga:

Olje, kava, južno sadje, čaj, pristen
konjak, tropinjevec in slivovka, dalje
pri nakupu Calcium-Karbida.

===== Postrežba reelna. =====

1

I

I

Razpošiljanje
blaga na vse
kraje sveta!

NajcenejSb,
največja eks¬
pertna tvdka!

H. SUTTNER, URRR

LHiUlH, Mostni trg nasproti rotovža

preje v Kranju.

o

S Cfi

o o
o u
— a
> o
o c

0» -
>.5

«>■5


Priporoča svojo veliko izborno zalogo finih

švicarskih ur,

briljantov, zlatnine in srebrnine v veliki
izberi po najnižjih cenah.

V  H (iti 17  i e mo i e  ^ a g° res  fino in dobro,
ItUnUb, je to, da ga razpošiljam po celem
svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur
prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča.

Prva kranjska vrvarna in trgovina (J)_
=> o <=□ konopnine <=> o =3

Ivan M. Rdamič-a

LJUHL3ANA, Sv. Petru cesta 33.

Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega
vrvarskegablaga  lastnega izdelka. Viseče
mrežnice, mreže za konje za navadno in raz¬
košno vprego, vsakovrstnega motvoza, vrvi
za seno, dvigalnice, zvonove in transmisije
ter vsa v to stroko spadajoča dela se solidno,
~7r~)  točno in po nizki ceni izvršujejo. f^T

J. Kostevc

trgovina z manufakfurnim blagom
in krojaškimi dodatki na drobno
in debelo.

Ljubljano, Sv. Petra cesta 1.

Cene strogo solidne, postrežba točna.

Vzorci na zahtevo poštnine prosto.

Majceneje kupite

stroje, orodje, teliniene potrebščine,
kuhinjsko orodje in vso posodo, tra¬
verze, železo in sploh vso železnino pri

Schneider & Verovšek-u

trgovina z železnino in zaloga strojev
= na debelo in na drobno. -

Ljubljana, Dunajska cesta 16.

Slovenski ceniki na razpolago.

Nakupujoč oblačilnega blaga za dame
in gospode izvolite se ozirati na pri¬
poročljivo narodno manufakturno
trgovino

ČESNIK* MILAVEC

(pri Česniku)

Špitalske — Lingerjeve ulice
v LJUBLJANE

Fr. Ks. Casper

Soteska 8 □ LJUBLJANA □ Soteska 8

v bližini realke.

'C

Cu

Zaloga vsakovrstnih hišnih oprav, oprav
za spalne in jedilne sobe ter vseh vrst
tapeciranega pohištva, naslonjačev,.oto-
manov i. t. d.

• Vsakovrstni rolo, šalu-
1  zije, lesene in železne
valjične zastore — Prevzame naročila
za telovadne blazine iz kokosove trave
v poljubnih velikostih.

si ar
o< “•
C

2  <

o

3

5 '

n

rt

O


FILIP PftlSTOlI


LJUBLJHNH

M Prešernove ulice štev 1 ." 50.
Specijalni atelje za slikanje
črk, napisov in grbov na
steklo, kovine, les, zid itd.


£/

□

0

Mestna

hranilnica ljubljanska

v lastni hiši

u Prešernovih ulicah št. 3

poprej

na Mestnem trgu zraven rotovža

sprejema hranilne vloge vsak de¬
lavnik od 8. do 12. ure dopoldne
in od 3. do 4. ure popoldne, jih
obrestuje po 4°/ 0  ter pripisuje
nevzdignjene obresti vsakega pol
leta h kapitalu. Rentni davek od
vložnih obresti plačuje hranilnica
iz svojega, ne da bi ga zaračunila
vlagateljem.

0

0

Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezerv¬
nega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem
svojim premoženjem in vso svojo davčno
močjo, Da je varnost vlog popolna, svedoči
to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča,
denar maloletnih otrok in varovancev.

Rnton Šarc

□ □o Ljubljana °°°

Zaloga platnenega in bombaževina-
stega blaga, Švicarskih vezenin in
——  prodaja perila =

Sv, Petra cesta štev.

Izdelovanje perila

Sv. Petra nasip št. 7.

Pralnica in likalnica ~  . ■■■

Kolodvorske ulice 8.

D"

Vinko jVlajdič

valjični mlin v Kranju

mlevski proizvodi najfinejših
vrst, kakor pšenična moka
iz najizbornejšib pšeničnih
provenijenc, pšenični greš,
garant, čisti otrobi itd.

===[3

Najizvrstnejše in najboljše tamburice
izdeluje in razpošilja

J. STJEPUŠ1N

Sisek (Hrvatsko)

Odlikovan na Pariški razstavi 1. 1900 in
na Milanski razstavi J. 1896.

Poleg tamburic in skladb za tamburice ima
tudi razna glasbila, kakor: gosli, citre,
kitare , mandoline , harmonike,
okarine itd., za katere se pošlje
poseben cenik s slikami.

Velik ilustriran cenik se pošlje
vsakemu franko in brezplačno.

V tej tovarni izhaja strokovni tam-
buraški mesečnik pod naslovom
,,Tamburica“, ki prinaša poleg poučnega gradiva tudi
krasne tamburaške skladbe in stane na leto le 8 kron.

JOSIPINfl SCHUMI

p tovarna kanditov in sladčic p
Gradišče 9 LJUBLJHNH Gradišče 9

priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih v njeno
stroko spadajočih izdelkov, kot: mnogovrstnih sladčic
(bonbonov) od navadnih do najfinejših vrst. Razno
navadno pecivo, piškote, vafelne itd.

Edina zaloga za Ljubljano čokoladne tvornice J o s.
Mannerja na Dunaji:  čokoladne in druge pred¬
mete na drobno in debelo.

Kakovost mojih izdelkov brez konkurence!

□ Postrežba točna, cene zmerne! cd

Gričar & Mejač

Ljubljana, Prešernove plice 9

priporočata v največji izberi po naj=
nižjih cenah

obleke za gospode, obleke za dečke,
obleke za otroke, površnike za go¬
spode in dečke, žakete za dame, paleto
za dame, plašče za deklice. //I

Ljubljanska kreditna banka

v Ljubljani

Deln. glavnica K 3,000.000.
Rezevni zaklad K 300.000.

se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče transak¬
cije, katere je pripravljena najkulantneje izvršiti.
Denarne vloge sprejema na knjižice in v tekočem
računu ter jih obrestuje po 4 1/2  od sto.

Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko po¬
ljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. — Sprejema
Naročila na vrednostne papirje, preskrbuje nakup
in prodajo vseh vrst rent, zastavnih pisem, prijoritet,
delnic in srečk. Pri nakupu vrednostnih papirjev za
Vojaške ženitninske kavcije se ozira v prvi vrsti
na kolikor mogoče visoko obrestovanje in preskrbuje
vse tozadevne manipulacije.

Predujme na vrednostne papirje daje proti pri¬
mernim obrestim ; sprejema

Borzna naročila za dunajsko, praško, tržaško in
inozemske borze, katere najkulantneje izvršuje.

Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi, na¬
kaznice na vsa mesta.

Stavbene kredite dovoljuje pod ugodnimi pogoji.
Zavaruje srečke in druge vrednostne papirje proti
kurzni izgubi pri izžrebanju.

Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Sprejema v
Depot in oskrbo vrednostne papirje. Prodaja večje
Srečke na tekoči račun; v tem slučaju vloži ku-
povalec na račun 20—30 od sto kurzne cene in ostanek
pa lahko odplačuje v poljubnih obrokih. Izvršuje naj¬
kulantneje.

Izplačila za vsa tu- in inozemska mesta.

Blagovni oddelek se peča s prodajo sladkorja.
Vsa vprašanja se rešujejo z obratno pošto.

Ravnateljstvo.

Podružnici v Spljetu in Celovcu.

Umetna knjigoveznica

Fr. Breskvrr

v Ljubljani

Filipov dvorec poleg Frančiškanskega
mostu za vodo.

<7 V ^7

Priporoča se slavnemu občinstvu v
izdelovanje vsakovrstnih knjigoveških
del, posebno cenj. gospodom trgovcem
za izdelovanje vzorčnih knjig, vzorčnih
kartonov komisijonskih knjig za poto-
valce po tovarniških cenah, na večja
dela popust.

V  V

Izvirne platnice za vsakovrstne slo¬
venske knjige. Vezanje knjig za bralna
društva in čitalnice po nizki ceni.
Tiskanje pogrebnih trakov in dru¬
štvenih znakov.

V V ?

Postrežba točna in solidno delo.

|g!ISISS§!IS§§

Trgovina s špecerijskim in delikatesnim
blagom. Vinarna.

...n~

T. MENCINGER

imum

Sv. Petra cesta št. 37. in 42.

13

Zaloga raznovrstnih pijač: šampanjca,
konjaka, vina, ruma, likera. = Posebno
fino olje, riž, kava, vsakovrstni čaj itd.

®(š3Kl3)(^(^(g5)(g^(ž§)<gg)<2g)(gg)<gg)(g3)(g3)(g2)(gg)(tf

| Engelbert Franchetti

Ljubljana, Sodnijske ulice št. 2

v hiši gosp. župana Iv. Hribarja

priporoča svoj najelegantneje in z gj|
vsemi higijeničnimi aparati urejeni

lori Trslrl salon.

Za dobro in točno postrežbo je v
vsakem oziru najbolje skrbljeno ter
se za mnogobrojen obisk priporoča.

Svoji k svojim! Svoji k svojim!

Moderni ntelije

za umetniško fotografiranje za¬
dostujoč najvišjim zahtevam

fl»g. Berthold i


Ljubljana

Sodnijske ulice št. 11.

V V 7

Izvršitev vseh v to stroko spa¬
dajočih naročil. Reproduciranje
in povekšanje; fotografiranje
vsakovrstnih tehničnih predmetov,
na razpolago je tudi Roentgen
~ - aparat.

Zaloga različnih krasnih mo¬
tivov z Gorenjskega.

Fotografira se tudi pri

električni razsvetljavi.

2

Alojzij Uodoik

kamnoseški mojster v Ljubljani.

I. kranjska industrija za obdelovanje
gTanita, sijenita, labradorja itd. z
električno silo.

Splošni kamenarski proizvodi pod reelno
in solidno postrežbo ter vestno izdelavo.

Lastni kamenolomi, apnenica.

Vsake 14 dni žgano apno.

I. HIDER “■

vrtnar

-—  LJUBLJANA

Trgovina cvetlic,

v neposredni bližini c. kr. glavne pošte,
hotela ,pri Slonu' in hotela ,Stadt Wien‘.

Vrtnarija, ^ a 2 " a rožnik  4  a

Točna postrežba in takoj¬
šnja izvršitev vsakovrstnega
—=== vezenja cvetlic. =—

zveza q  o

= v Ljubljani

registrovana zadruga z omejeno zavezo

ima naprodaj emendolshi sir vsake vrste iz
različnih sirarn in oddaja surovo maslo skozi
celo leto.

n

Narodno knjigarna

v Ljubljani, Jurčičev trg 3.

se priporoča slav. občinstvu na dobavo

knjig vseh vrst v vseh jezikih ter
za naročanje časopisov, ter za nakup
vseh pisarniških potrebščin, zlasti

šolskih in trgovskih.

1

Brata Rus

Ljubljana, Emonska cesta 2.

(Poprej skladišče tvrdke Jakopič.)

Trgovina z žitom, moko, dežel*
nimi pridelki in drvmi.

Prečiščena semenska žita vseh
vrst in pravi ribenčan za seme
ob času.

Brata  EBERL

==  LJUBLjHNH

Miklošičeva cesta 6, nasproti hotela

Union.

Tovarna oljnatih barv, raznih la=
kov in firniža. Slikarija napisov.
Dekoracijska, stavbinska in po=

— —  bistvena pleskarija. ..

Delavnica: Igriške ulice št. 6. —
—  Električni obrat. .

BR. MLfll/Kfl

izdelovalec kirurgiških instrumentov
in bandažist

L3UBL39N3 m  L3UBL3flfiA

Prešernove ulice Prešernove ulice

št. 5. H št. 5.

priporoča svojo veliko zalogo kirurgiških instrumentov,
gumi-blaga in ortopediških aparatov, obvezil za zdravstvo
in bolniško postrežbo, kilnih pasov, nogavice za krotice
(krčne žile), sedalnih blazinic, vrečic za led, prašilnikov
za karbol, aparatov za inhalacije is paro in mrzlo). Vsako¬
vrstne brizgalke in aparati za samoklistiranje. Vse bandaže
se izdelujejo po odredbah p. n. zdravnikov. Starejši in¬
strumenti se razkužujejo. Popravila se izvršuiejo kar
najbolje in najceneje.

"■Mn koles, pisalnih in
pletilnih strnjen m  " stt - —

Šivalni stroji

v navadni in krasni opremi
za vse stroke šivanja. —

Garancija več let.

Pouk v vezenju brezplačno!

Popravljalnica

v hiši

Dunajska cesta št. 17

\m  ]qx l  sin

= LJUBLJANA. =

SnTf”f Telefon št"m

3 _A__A_A - A-A-A- tl

--

IBIasniliaiHisl.

Ljubljana, Breg IZ

Tiskarna in oooooaoo
□ litografični zavod

I

Izvršuje vsa tiskarska in
litografijska dela po nizki <1
ceni in v najkrajšem času '—

Lavrenčič & Domicelj

Lastnik: K. Meglič, o o Filijala v Gorici.

Ljubljana

Dunajska cesta št. 32

o o o

Komisijska trgovina,razna
zastopstva v žitu in drugih
trgovskih potrebščinah in
reklamacijska pisarna za
železniške voznine.

— - Ustanovljeno leta 1845. —— —

JOS. REICH

Edini zavod

za kemično čiščenje obleke ter zastorjev,
barvarija in likanje sukna na par.

Poljanski nasip. =■=><= Ozke ulice 4.

Sprejemališče:

Selenburgove ulice št. 3.

= Postrežba točna, o Solidne cene. =


F. X. STARE

slikar, pleskar in zlatar

*~ > se priporoča i ~~

p. n. občinstvu za vsa v to stroko
spadajoča dela v mestu kakor
zunaj, ob dobri, solidni izvršitvi
in primernih cenah.

—  Ljubljana ■  —

Sodnijske ulice št. 12.

--^-

:i ■ i:

Iv. KNEZ

Ljubljana

Marije Terezije cesta št. 3

Kupuje vsakovrstne de¬
želne pridelke.

] ■ i:

Pošt.-hraniln. račun št. 828.4C6. Telefon št. 185.
Ustanovljena 1882.

Kmetska posojilnica

ljubljanske okolice

registrovana zadruga z neomejeno zavezo

v Ljubljani

v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti štev. 18
podvržena škontraciji „Zveze slovenskih zadrug" v Ljubljani
je imela koncem 1. 1907 denarnega prometa . K 59,197.246*20
upravnega premoženja.K 12,888.795*43

Obrestuje hranilne vloge po 4 , /a°/o
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje poso¬
jilnica sama za vložnike.

Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim
prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907
================= 12 , 434 - 933*24  —=====

Posojuje na zemljišča po 5V 4 °/o z  U/ 2 °/ 0  na amortizacijo ali pa.
po 5 1 / 4 °/o brez amortizacije. Na menice pa po 6°/o- Posojilnica
sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizacije dolga.

^ TakojžiuTjfi najzaneslivejša postrežba.

Sprejmejo se zastopniki.

F. P. VIDIC & KOMP.

Ljubljana

opekarna in zaloga peči

ponudijo vsako poljubno množino

zarezane strešne opeke

»Marzola« (Strangfalzziegel)

Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše
strešno kritje.

Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.

7acintli pošljem vsaki tvrdki cenik s
AUiJlUiiJ koledarjem za 1. 1908 in 1909.

Cenjene naročnike SST/ 1 ™:

merjati mojih finih švicarskih ur
z drugimi manj vrednimi. -

Da zadovoljim svoje cenj. naročnike,
ne gledani pri nakupovanju na ceno,
ampak na dobro^ blago ter vsled tega
niso moje ure nič ali le malo dražje,
kar prosim, da blagovolijo cenjeni na¬
ročniki upoštevati. Ža vsako uro

se jamči od enega do treh let.-

Kar se tiče zaloge, je moja trgovina
največja in najbogatejša na Kranj¬
skem. Za cenj. naročbe se pripor,
z velespoštovanjem

FR. ČUDEN

urar, trgovec, posestnik, delničar švic.
tovarn „Union“ v Genovi in Bielu ter
Za naslov zadostuje: založnik c. kr. drž. železnice.

FR. ČUDEN, urar in trgovec v Ljubljani (Kranjsko).

]  JOS. ROJINR 1

y — > n j s » 0 %t  LjaBLjniin ^"1?.'«°= _

Hrojačnica a
a  za gospode

a Elegantne
obleke a cd

NajnouEjši *

A A A hPOj

Krasne angleš.
novosti c=> c=

Športne obleke

■Pelerine CD CD
>=1 za turiste

Uniforme vseh

vrst a C3 CD

Točna
in solidna
postrežba!

Tovarna papirnatih Breč;

MAVER E GB

v Ljubljani.

MMMMMKMK1KKIKJK1KIR3KI

raE3CE2Ga£^3C63QaEaE63R3E®E^ESEaEeiE6SS

Optični zavod |

Jos. Ph. Goldstein

Ljubljano, Pod Trančo št. 1.

priporoča svojo.veliko zalogo opernih kukal,
daljnogledov, Penta Pisma binoklov, očal,
naočnikov v vseh opremah od 2—40 K v zlatu
termometrov in vseh tehtnic za tehtanje
tekočin ter drugih tozadevnih potrebščin.

Poprave se izvršujejo točno in ceno.

Zaloga fotograficnih aparatov in potrebščin.

Mal položi dar,
domu na altar!

Tvrdka

Ivan Perdan

v Ljubljani

špecerijska trgovina na de-
...  belo in drobno .

najtopleje priporoča

»VŽIGALICE«

ter Janine sorogate"

kateri izdelki se prodajajo v prid družbi

sv. Cirila in Metoda

.. : v Ljubljani.

Slovenski trgovci, podpirajte to
velevažno društvo!



Mal položi dar,
domu na altar!

mm  D HOTEL

0 ^

[NI

p  L IIUl BI

Velika kavarna in
restavracija^vinska
kiet ;  velika kon¬
certna dvorana ;
kopeli; centralna
kurjava ;  električna
razsvetljava; lift,

avtomobil garage,
o

Telefon štev, 232,
120 sob,

Cena od 2 K naprej.