■JL

68249

pristopu v društvo „s I« v e n s k e Matice."

-olikor ima kteri narod izobraženosti, tolika je njegova duševna veljava, duševna moč in napredek. Izobraženost
vsacega naroda pak se mčri po njegovem slovstvu, fiodoljubje vseh narodov so prevideli, kolikošno važnost ima
slovstvo, in torej so tudi sodili, da jih veže dolžnost, narodno slovstvo povzdigniti in razširiti med ljudstvo. Vzlasti
h  pripravna za to so se jim zdela posebna društva, kakoršna dan denes uže skoro pri vseh Slovanih delavno koristijo,
ffvsacemu tacemu društvu se povsod enako pravi: „Matiea.“

i Tudi slovenski rodoljubje so prevideli potrebo tacega društva, in včekrat so ponjem oglašali svoje želje.

A še le 1863. leta je bilo mogoče, ustanoviti odbor, ki je osnoval pravila »slovenske Maticeter
prosil jim najviše potrditve.

Nj. c. k. apostolsko Veličanstvo je 4. februarija t. 1. privolilo, da se smč osnovati društvo ..MlOTCllSkt'
Matice ktero je zdaj ustanovljeno po nekoliko prenarejenih pravilih.

Društvo „slOvenske Matiee“ ima sedež v Ljubljani. Matici je namen, slovenskemu narodu pripomoči do
omike, na vse strani znanstveno izobraževaje slovenski jezik in slovensko slovstvo, toda brezi vse politične delavnosti.

Zatorej društvo:

a) dobre, čisto znanstvene, pa tudi ljudstvu primerne spise v slovenskem jeziku bode ali samo dajalo
na svitlo, ali pa vsaj podpiralo, da se izdade;

b) bode skrbelo, da se počasi napravi ter napolni knjižnica, ki bode ustrezala društvenemu namenu.

Kdor je neoporečen in v Avstrii stalno prebiva, ter ima polne državljanske pravice, lehko pristopi k

„slovenskej Maticiako  svoje želje oznani društvenemu odboru, in vsaj 50 gld. a. vr. ali precej plača, ali pa
v 5 letih, in sicer vsako leto po enoliko — ali pa, če se zaveže, da bode Matici plačeval vsaj po 2 gld. a. vr. na
leto. — Ustanovniki se bodo imenovali udje prve vrste, kteri plačajo vsaj po 50 gld. a. vr. Vsak ud ima pravico:

a) da lehko odboru podaja nasvete, kteri se tičejo društvenega namena;

b) da pride k velicemu zboru, v kterem se lehko glasi pri vseh razgovorih, in voli odbornike, pa
tudi sam je lehko izvoljen;

c) vsak ud prejme vsako leto poročilo o tem, kaj je storilo društvo, kako je gospodarilo z novci,
in dohode tudi imenik vseh družabnikov.

Vsak ustanovnik dohode po en iztisk vsake knjige, kolikor jih društvo da na svitlo. Drugi udje pak
dobodo po odborovem sklepu na leto samo vsak po toliko tacih knjig, da bodo te knjige vredne po prodalnej ceni
vsaj polovico toliko, kolikor so po tej ceni vredni vsi spisi, kar jih društvo da tisto leto na svitlo.

Ali vsi razni udje dobodo ali ne po nižej ceni knjige, ktere so prišle z Matičino pomočjo na svitlo, mora
za vsako priliko posebej odbor odločiti in razglasiti.

Knjižnice in vsakovrstne družbe so nesmrtne; če se torej hote zagotoviti, da bodo prejemale vse knjige,
kolikor jih na svitlo da Matica, morajo plačati po 100 gld. a. vr. ali precej, ali pa v 5 letih.

Vsako leto skliče v poletnih mesecih odbor vse družabnike v Ljubljano k velicemu zboru, kar se pa mora vsaj
14 dni poprej vsem udom oznaniti z natisnenimi povabili, v kterili mora biti povedano, kaj pride na vrsto v včlicem zboru.

Včliki shod izvoli 40 odbornikov, da vodijo društvo in njegova opravila. Izmed le teh jih mora vsaj 16
navadno prebivati v Ljubljani. Vsako loto jih stopi desčt iz odbora.

Matičine glavine je zdaj 4550 gld. a. vr., in rastla bode:

a) iz novcev, ktere dade ustanovniki;

b) iz novcev, ktere dade knjižnice in druga društva;

c) iz daril, dedovin (jerbščin) in zapisov (legatov), kar se pa mora vselej prišteti Matičinej glavini,
ako bi kteri teh zneskov bil nad 30 gld. a. vr.;

č) iz prebitkov (ostankov) od letnih dohodkov.

Matičina glavina mora imeti tako varnost, kakoršne je po zakonu treba sirotinskemu imetku, in dati se
mora precej v take roke, da bodo od nje tekle obresti. Javne in zasobne obligacije ter vsi drugi listi, ki se tega
tičejo, morajo biti pod tremi ključi, in sicer pod blagajnikovim in pod ključema dveh odbornikov.

Letni stroški se morajo plačevati:

a) iz novcev (obresti), kar jih bode na leto dajala Matičina glavina;

b) iz vseh novcev, kar jih bodo na loto plačevali udje;

c) iz daril in dedovin izpod 30 gld. a. vr.;

č) iz dobičkov od razprodanih knjig, ktere bode na svitlo dajalo društvo. — Dokler društvo ne bode
imelo 40.000 gld. a. vr. glavine, sme biti letnih stroškov samo po 3000 gld. a. vr.; vse drugo
se mora prišteti k Matičinej glavini. —

Po teh pravilih je osnovano društvo »slovenske Maticein  zdaj je samo na tem, da še je slovenski
narod prav jako vdeleži, pa se bode Matica kmalu krepko razvijala in koristno delala.

Torej vse tiste, kterim je pri srcu duševna povzdiga in napredek našega naroda, vabimo, da v društvo
„slovenske Matice" stopijo ali za ustanovnike ali pa za ude. Posebno pa tiste rodoljube, kteri hote biti »slovenskej
Matici" za mandatarje v posameznih krajih ali po celih kotarih (becirkih) ali pa po dekanijah, prosimo, naj nam to
blagovolijo prav hitro oznaniti.

Vsi dopisi naj se pošiljajo »odboru slovenske Matice v Ljnbljani;“ novci (denarji) pa, (kteri naj se
dajo vedno le na pošto, da bolj brezi skrbi pridejo) naj se pošiljajo „gospodu dr. Jerneju Zupancu, c. k. bilježniku
(notarju) in blagajniku (denamičarju) slovenske Matice v Ljubljani."

Tudi naj se opomni, da se bode vsak mesec v^Hovjcah" javno razglašalo, koliko novcev je kdo poslal Matici.

Iz odbora »slovenske Matice.

Dr. Leon Vonc

ljaili 6. junija 1864.

odsek:

leivveis.

Dr. E. H. Costa.

Natisnil J. Blaznik v Ljubljani. Založila ,,slovenska Matica."