L siJkr








■  • '-.-ji



2>BAVjV 4

..

k \ I l/X K V

•'<!;:- ^Ksgs tc;: .*;  .

(3j|t—-  - m [G)-  v  6 V5 ^->>(^p)<§> <S '' i

@n-ev^y^ •<©T r ž)

1 S:

T

*kv

r"

1

^e>

založila in na svetlo dala

,MATICA SLOVENSKA«

--o—^Wg}o-G.<f>-0

I. ZVEZEK:

KOCA ZA VASJO.


V LJUBLJANI, 1886.

tiskala »katoliška tiskarna«.

POLJSKI SPISAL

JOSIP IGNACIJ KRAŠEVSKI.

PRELOŽIL

L. PODGORIŠKI.

V LJUBLJANI i886.

ZALOŽILA »MATICA SLOVENSKA«. — TISKALA »KATOLIŠKA
TISKARNA«.

1  6  33145  ^

SV  K>y

• * It-

- Q3oOO^^-

■XI

i>

“^fe^sfforedkoma prihaja na misel človeku, ki ga srečna
Hm  usoda zaziblje na nekako ugodnejše torišče, da
l  bi se oziral na to, kar se godi v stanu, nižjem
od njegovega stanu; uživamo, ali nečemo se učiti, neradi
opazujemo. Često bi sicer v oko prihajale solze, spo¬
minjali bi se težke, a nujne dolžnosti; rajši potujemo
dalje s sanjami v glavi ali v se zaljubljeni, kar pa nam
je pod nogami, to zanemarjamo. Na taki poti’—koliko¬
krat puščamo, da odbčgnejo mimo nas človeškega življenja
resnične tajnosti, ki jih ne nahajamo v nobeni knjigi, na
nobenem obrazu najbohotnejše domišljije.

Res, škoda je, ker se le Bog s svoje višave ozira
na toliko tisoč ubogih življev, ki je v njih često več
moči, lepote, čilosti in kreposti, nego je vsega tega v
žaloigrah, ki se ponujajo našim očem in ki jim samo
bleskotnejši okviri daj6 pravico do človeške radovednosti,
zabave in spomina.

Mnogokrat sem se zagledal v raztrganega berača,
v ubogega vaškega otroka, ki je osirotel in živel ob
izprošenem plesnjivem kruhu, in mislil semr mnogo bi
nam pouka moglo vzhajati iz pogleda z drobnovidom —
iz pogleda na taka bitja — polna bolečine, pokore, ubožna
in zaničevana, ki ne poznajo življenja, na bitja — ne¬
srečna, zavržena, na svetu skoraj neznatna . . .

1*

II

Do cela dobro vemo, kako ure minevajo ljudem
srečnim, bogatim, znamenitim, od rojstva povitim v tenke
plenice, počivajočim v rak vab od brona; vemo, kako jih
vodijo na pasovih, kako jih vzgajajo bodočnosti, kako
hodijo, kako se vklanjajo, kako jedo, kako se oblačijo,
ženijo in može, kako sc slepe in razdvajajo, kako se
starajo, nespametijo, kako zevajo in umirajo: a kdo je
kdaj pripovedoval, kako živi ubožec? — Vendar sta
Bogu in opazovalcu, ki so mu ljudje na mari, obe vrsti,
katerih jedna se tako leskeče, druga pa zaničevana skriva,
to, kar so mogotci in imenitniki! Metulj in naj slabotnejši
črv, oba sta na svetu jednako potrebna, oba imata pra¬
vico, da živita. Pač prirodoznanci stičejo za običaji in
prirojenostmi drobne mušice in velikanskega kragulja;
zakaj bi pisalec povesti ne imel pravice, da bi popisal
neznatno življenje jedne tistih gosčnic, ki se plazijo po
črni zemlji, in katera, pohojena z nogo, pozabljena gine,
da je nihče ne vidi in ne žaluje po nji?

Mnogo je še v razsežnem in deviškem prostoru člo¬
veške zgodovine temnih, nepreiskanih, zapuščenih zakotij!

Kakor dni nekdanji pisatelji, ki so se ogibali ne¬
znatnih tvarin in ki so skrbeli, da se najprej seznanijo
s temi, ki so njih okb zanimale s svojo ogromnostjo, s
podobo in z barvo, tako smo v zgodovini človeka risali
tudi mi v obilosti in bogatega z mičnimi obrazi, toda
zanemarjali smo nič menj zanimive, a manjše, skromnejše
in ne tako leliko dostopne obraze.

Se-le zdaj začenjamo spoznavati, da smo se hudo
varali: da so vse naše slike o človeštvu nepopolne in
medle, da pogrešajo- jedne strani, da smo vzeli del za
celoto in veliko važnosti temu, kar je v resnici morebiti
najvažneje.

Z drugega stališča te slike, kar se tiče veljave,
gube in morajo gubiti ceno, kakor obleka, prikrojena

III

po Pariški noši, ki se vsaka v kratkem osmeši. To, kar
smo navadno imenovali višjo družbo, to je skoraj povsodi
in zmerom »kozmopolitišk amalgam«, na katerem se
bolj odbija barva privilegovanih prestolnic nošam, nego
v kraji, kjer je njih dom. Kakor nekdaj Atene pa Rim,
tako dandanes Pariz in London »konvencij onalnemu«
svetu, ki mu rekamo, da je višji, dajeta »ton in kolorit«.
Najbleskotnejši salon je pač ta, ki se najzvesteje bliža
inozemskemu vzoru. Londonu je bil vzor Pariz, Pariz se
malo izpreminja po Londonu, a ves svet po obeh pre¬
stolnicah; vendar nikjer, kakor pri nas, nima cene vse,
kar je tuje. Ali pa je vredno risati obraze tako sramotne
prevare in venčati takšno nenavadno zatajevanje samega
sebe in pokornost dozdevni vzvišenosti? — Ne vem.
Vendar je res, če prav je življenje višjih družeb jako
zanimivo, svobodno v gotovem oziru (na straži vseh
samopašnosti stoji »konvenijenca«) — jaz življenja ne¬
svobodnega in poškrobljenega nimam rad — in najmenj,
da bi ga risal. Moramo živeti v njem — ha, in živimo;
moramo priseči, da se nosimo po zamejnih šegah, in
nosimo se; ali da bi pristrižene svoje frake in pristriženi
francoski razgovor risali in premišljali — tega ne bode
nikoli, nikoli, nikoli!

Ozrimo se niže! —- Da je tu nesnažno, pravite! —
Zal, res je nesnažno; ali kakor je risarju dvorec zapu¬
ščene koče mnogo lepši predmet, da ga naslika, nego
kakšen povoščen salon s slopovjem vred, tako je tudi
pisatelju, ki spisuje povesti ob uboštvu, mnogo zanimivejši,
nego poškrobljena plesarska suknja in lesketajoče se
gizdalinovo obuvalo.

Ves ta uvod me samb opravičuj čitateljem (jaz se
s predmetom te povesti nečem izgovarjati kritiki, ki je
pri nas nje rokodelstvo to, da kriči in črni). Prizanesite
mi, ker vas zavedem med raztrgano ljudstvo, v tesno

IV

kočo, ker vam dajem priliko, da se boste dotikali zaplat
in da boste živeli kako uro v družbi z ljudmi, ki ne
umd francoski in ki se nikoli niso učili igrati na klavir!
Morebiti n^ konci te povesti najdete tudi svojemu životu
kakov koristen nravstven uk, ki pisatelju često uide pod
pero; vsakemu pisatelju so dela božja vzor, v božjih
stvorih pa počiva nravstven nauk, tudi v najdrobnejšem
kamenčku. Treba je le tega, da bi kamenček govoril
na srce in človek ga umel.

DEL I.

Žal! nesreča! — to je bila zopet na Volinjski in
Podoljski meji vasica, nekoliko še Volinjska, nekoliko pa
že Podoljska; razprostirala se je po nižavi, podobni kaki
dolini. Nad njo, po široki ravnini, širile so se zlatožolte
njive, pisali so jih majhni gaji; po sredi sela je tekel
malo viden potoCec in se zbiral v precej velik ribnik.
Hišice, naslonjene ob stene tamošnjega vzgorja, belele
so veselo med zelenimi ilmovci, zviška gledale v ribnik
in se slikale v čisti njegovi vodi.

Tiho, zeleno, mirno, nekako dobro je bilo v ti
dolini, ki so jo o potopu bile gotovo izkopale prav vode,
katere je navrnila roka, ki je znala, da se nekdaj ljudje
naselijo tu. Drevju in hišicam in ljudem je tu bilo tako,
kakor je v nebesih za pečjo; kosec neba se je skoraj
zmerom jasno svetil nad njimi, redkokdaj so stražni
duhovi semkaj zanašali čvrsteč vetrec, nevihta pa se je
vsaka umeknila kam na stran •— v lesovje in borovje.

Ta naselbina je dalje in dalje rastla po dolini nad
potočkom, vsak čas se je kaka nova bela hišica prika¬
zala med leševim in trnjevim grmovjem, rastočem po
obeh straneh doline. Na visokem planotnem vzgorji je
s svojimi križi vred vasici načelovalo samo pokopališče,
kamor so nosili in pokopavali vaščane; a jako je bilo
žalostno, da sam ne vem, kako so ljudje, vajeni tako
prijetnim in vabljivim hišicam, po smrti mogli spati na
takem samotnem kraji. Gotovo se je tu mudilo mnogo
preganjanih netopirjev, ki so se po noči vračali v tiha
svoja gnezda.

To pokopališče je bilo jedini mrzki del te nasel¬
bine, če ga smemo imenovati: del. Resnično se je družil

2

ž njo; hišice so se vrstile navzgor in sezale so, razstav¬
ljene ob cesti, prav do njega; vrhu vzgorja so bila vrata
na polje, a prav ž njimi se je stikalo pokopališče. Ne
vem, ali ste se že kdaj ozrli po vaškem mrtvišči v kaki
rodoviti okolici. Kako skopo je zemlja tam odmerjena
mrličem! Kako je tam mučno in tesnobno! Sosedje, boje
se, da bi se pokopališče utegnilo raztegniti na njih svet,
opasali so je z nasipom in s prikopom; ali nihče se ni
spomnil, da bi bil tam vsadil kakovo drevo, naj bi šepe¬
talo in plakalo nad grobi. Le bodličje in plevel, ki se
povsodi družita, obrastla sta stare grobove in celo lanske
mogile; samo nekoliko kopriv in lučnika, odičenega z
žoltimi cveti, zeleni sem ter tam po zemlji, oplojeni z
mnogimi solzami.

Kolik les je to samih križev in križcev! Nima vsak
grob močnega, hrastovega, velikega in pobarvanega križa;
ubožcem so križe izrezali od palic, iztesali od trhlih
desak in jih vsadili po strani, neskrbno, na malo časa:
prva burja jih izruje, v nekolikih letih bodo segnili. Tam
je rumen, še svež grob, trava se ni utegnila še zasejati
po njem in ponašati s svojim zelenjem, tukaj-le pa je
namestil mogile sama vdrtina. Kakor grobom, tako se
godi tudi žalosti: kjer raste, tam za seboj ostavlja samo
praznoto. Nasip, grob ima le jeden vhod, samo jedna
tesna vrata; ali kadar mrtvec gre skozi, vendar so mu pre¬
široka; križec nad njim in vrata rabijo mu davno za
mostek, kajti njegove deske so razpadle, spgnile in leže
globoko v jami.

Ker v tihi vasi ne slišiš ni vetra, ni nevihte, zato
pa mrtvecem na vzgorji ne prizanese noben vihar, da
bi jih ne pozdravil; mnogo je že tu potrl križcev! Gle-
dite, kako je tu žalostno, kako težko pokojnikom, kako
je še le živim ljudem, kajti tu-le, samo čez cesto, šest
korakov od vrat, ali ne vidite? — • stoji koča, nje jedna
stran sloni ob holmu, sicer pa je na pokopališče obrnena.

Koča! Oj, tožno ime! Recimo rajši, kup ilovice;
ali najbrž je preveč tudi to — koliba, toda še koliba
to ni, stoji pred nami nekaj, česar niti nazvati ni moči,
a vendar to ni zverinjak, temveč očito človeško bivališče
je to. Težko je človeku misliti kaj ubožnejšega! Najprej:
lesci ni videti, zgrajena je koliba od lesenih koscev,

3

nabranih nekodi po cesti, kamor jih je morebiti prinesel
veter, ali donesla burja, kajti tudi večja in lepša polena
vihar nosi, kadar se razhudi. Ali česa ne doženeta človek
in uboštvo? — Dve steni nameščuje vlažni holmec;
ogladil ji je dež; dve pa sla zlepljeni, kakor lastavičje
gnezdo. Resnično, v obeh nahajaš to, kar v gnezdu te
razumne ptice: dračje, slamo, glino, blalo, vse zneseno
in izvrstno zgrajeno v celoto, ki se drži in ki stoji.
Streho nameščujejo plotniki in krive veje, pa slama, in
sam ne vem, kaj še, a vse to krije ruševje. Drugo je
Bog dodelal: obesil je na to ploščino bujnega črnobja
(arlemisia vulgaris), zasejal kopriv, lučnika, trave in
listnatega zelšja, ki ga veže pusta plast ilovičina. Tam na
strehi šumi kar les bilja — leporastlega, bujnega, kakor
na kaki mogili. Iz srede vsega tega prodira slop od protja,
olepljen z ilovico, na njem visi kos stare štorije — to
je dimnik, ki se ponaša, kakor kakšen »komedijant z
velikim talentom«.

Ne dolgočasite se, dragi čitatelji, res je zanimivejši
popis kake palače v najnovejšem zlogu,- ali popis kakega
gotskega letovišča! Idimo dalje! —

Steni, da bi se ne sesuli, kajti človek jima ni
mogel povse zaupati (kaj na sveti ni prevara, in še
kolika!), steni je bistroumni stavitelj oskrbel s povpreč-
nikom, ki ji drži in ne popusti; zgoraj se že nagibljeti,
zdolaj pa še stojiti, a dva ali trije drogovi jima rabijo
za podporo. V teh dveh stenah smo zgrešili vrata in
okni, ki niste nič menj vredni popisa. Okni?! — Ne
včm, ali je moči, takisto imenovati luknji, ometani, ne-
razmerno ometani z glino — dva otvora, ki v njih tiči
nekoliko koscev omazanega stekla brez obodov. Res je,
da ste to okni, ker, če prav nobeno ne diše zraka in
ne daje dosti svetlobe, vendar mimo hodeče ljudi varate,
da je dovolj svetlobe v koči.

Z vrati je stavitelj imel-več pretege, ali potreba je
znamenit graditelj: stvarja od ničesa, noben Paladij ni
tako mogočen. Pravo čudo so ta vrata, le dobro po-
gledite! Sezajo prav do strehe in zdi se, da opominjajo:
prišlec naj se ne upogne; a tudi ta vrata z dimnikom
in oknoma vred igrajo »komedijo«, kajti če se jim pri¬
bližaš, sezajo ti le do pasa! Vendar tudi ta vratca so

4

dala dovolj dela, dosti ! V neloznern kraji — kdo bi se
ognil deske, in če je mogoče, vzeti jo, kdo bi ne vsklik-
nil: Bog povrni! A ta, ki je stavil to kolibo, gotovo je
hvalil Boga. Oddal bi ta vratca kakemu muzeju, ko bi
možje, ki so jim dragi na kosce razbiti starodobni
zdelki, umeli z razbitih vratič prečitati, koliko vzdihov
se je privilo iz prsi tistemu, ki jih je zgradil. Gledite,
koliko je tu izvrstno združenih koscev, koliko klinov,
vstavkov, koliko je lukenj zabitih, odsečkov v deščice
premenjenih s topo sekiro in slabotno roko! Sešlo se je
v tisto službo tu mnogo raznega položnega lesh: smreka,
hrast, jasika (populus tremula), breza, celo trdi gaber,
ki navadno le mlinarjem rabi, moral je dati količev.
Dovolj dela je bilo tu — dovolj; ali davno je bilo to,
kajti dež in hudo vreme sta s sivim ogrinjalom pokrila
vse te pribitke, ki hi njih nerazmerje zdaj stežka raz-
znal človek.

Mislite si takovo kolibo, tako pribežališče brez
imena, naslonjeno ob holmec, ob golo vzgorje prav pri
pokopališči, sto korakov daleč od vasi; a gotovo povpra¬
šate, kdo jo je postavil in bival v nji?

Ta, ki navadno biva v kolibi — ubožec, bitje, ki
je Cesto samo krivo uboštva svojega, često Bogu ne¬
dolžno, ljudem pa prokleto; uboga stvar, ki bi rada
skoraj umrla, zato, da bi se oddehnila, ker ne ve, čemu
bi živela.

Ali je ubožec mogel imeti ugodnejši razgled od
razgleda na kraj večnega počitka?

*

* *

Vasica, ki smo jo videli, zvala se je Stavišče. Dalje
v Dolu, bliže gori, v zelenem kotlu, pri potokovem za¬
toku, imela je dvor, ki je belel zdaleka. To je bil lep
dvor, čisto nov, tih in v taki milostni pologi, da si iz
njega videl vse, kar je Bog najkrasnejšega ustvaril: vode,
gore, hišice, cerkvico in lože v dalji.. Mrtvišča pa ni bilo
prav nič videti iz njega, toda kaj pokopališče?! —

Kdo je bival v dvoru, zvemo pozneje.

Pred nekolikimi desetoletji, ko ni bilo še tega pre¬
lepega dvora in ko so še angleški vrtovi bili tu namestu

o

zeleničja, tačas se je v Stavišče pritepla jata ciganov;
njih načelnik se je, kakor je to navada, bavil s kova¬
štvom, sorodniki so mu pomagali, rodbina pa je vedeževala
in kradla. Ker je tačas že rejše in rejše bilo potepinstvo
teh vražnih vlačugov, katerih počelek in jezik je še
zmerom zahaljen v neko neprozorno tajnost — prihiteli
so vsi svobodni vaščanje gledat prišlece, ki so po sto¬
letnem pregnanstvu še vedno na čelu nosili svojega po-
četka vžgano znamenje, da so od nekje z žgočega vzhoda
ali juga.

Res so ti potepini na obrazih svojih in v obleki
imeli nekaj nenašega, nekaj tako tujega, da je tudi naj¬
hladnejši vaščan moral oči upreti v ljudi druzega sveta
in druzega življenja, a ni mogel umeti ni njih pregnan¬
stva, niti dobrovoljnega kočevanja.

Vse ženske, celo tiste, ki so kruh mesile in do
lehtij rokave imele privihane, prihitele so iz vež, za
roke privedle radovedne in plahe otroke in jih trdno
držale, ker so se bale, da bi jih utegnili ciganje odpeljati;
vsi stari ljudje so pridehteli izpod streh, a kdor se je
vračal s polja, kajti j e bilo poletnega večera, vsak se je
ustavil s plugom sredi ceste. Teh ciganov jata je imela
do dvajset glav in šli so zložno proti krčmi; najlepši
moški, brdak, spremljal je voz, na katerem se je videl
majhen zakrpan kovašk meh, sestrt šalor, prenosno na¬
kovalo, drugo železje in razna drobnjav. Sredi te raz-
vlake pa je nerodno skrčeno sedela srednje stara ženska,
ki je imela otroka pri prsih.

Oko te ženske, kateri se je uboštvo, bolest in ža¬
lost poznala na obrazu, nje oko ni obrnilo se z dečka
ni na hip; zdelo se je človeku, da se ji sanja o njem
in da ji ves drug svet nič ni v mislih. Mož, ki je s
silno svojo roko popotni voz vlekel za seboj — mož
je bil nenavadno plečat, visoko vzrasten, in resnega,
temnega obraza. Črn, razgaljenih, črno porastenih prsi,
za silo oblečen v razdrapano, zamazano srajco in v
raztrganih sviticah, stopal je bos, razoglav, branili so
mu glavo solnca in vetra le kodrasti lasje; ali dasi je
bil raztrgan, vendar je ponosno korakal in resno pogle-
daval, tako, da si takoj spoznal: to je vodnik Romom,
(takisto se namreč radi imenujejo ciganje).

6

Krog njega in za njim je šla druga rodbina: troje
razno vzrastenih, golih otrok, osem- do dvanajstletnih;
naddvajsetleten mladenič, šibko, blezu osemnajstletno
dekle, lepo vzrasteno, nekoliko pregizdavo oblečeno in
posebno zalo; zgrbljena babura, postaren, kodraste
glave, tršat in nizek moški, ob palici hodeč, ki je voz
rinil, in še dve ali tri ženske v raztrgani odeji, ki se
je vlekla po tleh.

Vse je šlo tiho, kakor bi bili čakali vodnikovih
ukazov, le zdaj in zdaj so se ozrli vanj; voz se je
ustavil pred krčmo, vodnik je vsklonil glavo in se ozrl
krog.

Zdajci je iz krčme na prag prišlo nekoliko gospodar¬
jev, na čelu jim je bil župan z visoko čapko od janjčje
kože; gledali so se in molčali, čakajoč, kaj izpregovore
popotniki. Cigan jih je 'z očmi preštel in je, ali po na-
tornem nagibu, ali po novi čapki, razsodil, kateri je žu¬
pan. Stopil je bliže predenj in se nizko priklonil.

«Bog z vami, gospodar!» — izpregovoril je slabo
ruski s silnim glasom, polnim nekega posebnega zvoka,
kakor bi se za te izposojene besede bile skrivale druge,
tuje. * Gotovo ste vi tukaj starejšimi !*

«Kdo pak; kaj bi radi?* -— povpraša s praga
precej resno Maksim Lah.

«Nu* — odgovori cigan in pot s čela otare z
ostalim raztrganim rokavom — »poprosil bi vas, da bi
mi dovolili, naj prenočimo v vasi.*

«To se ve da, jutri bi pa kakega konja manjkalo!»

— opomni smelo župan in se podpre pod pazuhama.

«Tega se vam ni treba nič bati* —■ vzdihnil je
cigan in se na pol nasmehnil, «vj morebiti konj nimate,
mi pa nismo tisti ciganje, ki po ljudskem hrepenč; mi
sami delamo, da imamo kruh. Ci ura h a no v (tatov) ni
med nami.*

< Ali kako, preteto, včste, da jaz nimam konj?!*

— krikne zavzeto Maksim Lah, ki je celo poskočil.

«Cigan vse ve, dobrotljivi!* zagodrnjh hladnokrvno
vodnik.

«Prebilo!* — opomni župan, zarudi se in nemiren
ozre po vaščanih, — «da zlo od vas ne zahteva tega,
da veste vse, ne brigale bi vas takove stvari. Strela,

7

še-le prišel je v selo, pa že ve, da nimam konj. To
je čarovnik!*

«Kako v čarovnik V* — povpraša pohlevno in z ra¬
menoma zgane cigan — «preče j vam odkrijem, kako je,
da to vem, in potlej se ne bodete čudili, ker sem tako
moder. Teden dnij smo bili v Petkovci, poludrugo miljo
daleč od tu; hvala Bogu, tam se ljudje ne zapikuj  6 v
Apraša: mnogo dela je prešlo skozi naše roke. Ko smo
odhajali, pokazali so mi cesto v Stavišče in napotili me
k vam, župan; a stari Murinec je dostavil: le njemu
konj ne podkuj, ker jih nima. To je vsa skrivnost!*

Ko se je plel ta razgovor, v tem so drugi ciganje,
kjer je kateri stal, trudni od pota, legli po tleh. Starejši
so sklanjali glave, a mlajši so jih vsklanjali in ogledavali'
selo, cigansko dekle pa je ostalo na vodnikovi strani,
mična podoba — in zdelo se je človeku, da hoče s
svojimi črnimi očmi omečiti precej ostro in nezaupljivo
gledajoče vaščane.

«Nu, nu! naj je to tako ali tako* — vskliknil je
Maksim Lah — «odrinile z Bogom dalje!*

« Ali vendar, prosim le, dovolite, da smemo tu
prenočiti.*

«Solnce še ni zašlo, izprosite si to v kateri drugi
vasi; mi ciganov nismo vajeni, pa tudi prebodemo brez
njih.*

Vodnik je vzdihnil, premolknil, oprl se ob bičnik,
pomislil in legotno vsklonil glavo. Pristopilo je dekle.

«A kajli vam mogo hudobnega storiti ciganje?*
— povpraša smelo, razločno in čisto rusinski. — «Vas
je tu toliko, nas le majhna gruča; sram bi vas moralo
biti, ker se bojite, ne vedoči, koga. V Petkovci smo se
mudili teden dnij — in hvala Bogu, vendar nismo be¬
žali od tam, temveč ljudje so se z dobro besedo poslo¬
vili od nas in prosili, naj bi zopet prišli.*

«M61či, Azaora, molči!* — pretrgal je cigan be¬
sedo in topolnil z nogo — «kaj se ti vtičeš v to? —
Pojdi za voz k ženskam! Ne odganjajte nas, župan, in
premislite se; zdaj je čas ugoden delu, kovač je dve
milji daleč od tu, težko je mnogemu izmed vas izgubiti
ves dan, da mu zvari lemež, ali kaj popravi: dovolite
nam, da ostanemo, mi bodemo imeli kosec kruha, vi

8

našo postrežbo! Za kar komu drugemu plačate goldinar,
dva goldinarja, to vam ubogi cigan naredi za desetico,
ali za pol goldinarja, pa še dan pridoboste,-a to je tudi
groš vredno. Ni zraka, ni polja, ni vode vam ne vza¬
memo s seboj in prostora tudi mnogo ne potrebujemo.
Dejte, dovolite« — dostavil je in pokazal — «kosec paš¬
nika, da šator postavimo in kotel obesimo, to nam je
dosti

Ko je bil cigan dogovoril, jeli so gospodarji kimati
z glavami in pogledavati drug drugega; poznalo se jim
je, da žele imeti kovača. Sam župan se je popraskal
po glavi, čapko popravil nekolikokrat in molčeč se ozrl
po sosedih, kakor bi jih bil vprašal za svet.

Apraš jim je dal spoznati, da je storil svoje —- in
neznaten polusmeh mu je zaigral krog ožganih usten.
Brzo je začel govoriti dalje, kovati železo, dokler je
bilo razbeljeno ... a govoril je tako izdatno,' umetalno
in izvrstno, tako, da so Rome,  ne glede na mrzkost,
ki jo je župan imel do njih, v kratkem odpeljali na le¬
dino za ribnikom, kjer so jim dovolili, da smejo posta¬
viti šator.

Ciganom je bilo treba le nekoliko tal, da so vanj a
vteknili štiri kolce domca svojega, prostora za ognjišče,
pa upa, da bodo imeli kaj dela. Prvi dan se niso raz¬
gubili po vasi, kakor je to navada, ženstvo se ni razšlo
po selih, Apraš si ni izposodil ničesar; postavili so ko¬
vačnico, priredili meh, vdelali nakovalo, in že na večer
je cigan za jako majhno plačo na veliko radost konja
podkoval nekemu kmetu, in ta plača je bila trd kruh,
klaja za konja in mršava kokoš, ki je že dolgo nepo¬
trebno kokodakala.

Zjutraj se je . delo že zgrinjalo v ciganovo kovač¬
nico; a da je tretji dan hotel oditi in zviti šator svoj,
menim, da bi ga bili kmetje s silo ustavili, toliko je
bilo še dela, takov je bil naval na ledini. Ta Rom
je bil res nenavadno umčtalen: čudovito je :  koval
konje, lečil jih in ozdravljal; rad se je spuščal v raz¬
govor, ni bil skop z nasveti in umel je, kaj naj komu
izpregovori. V vasi, kakor povsodi po svetu, godi se
najbolje tistemu, kateri v pravi čas ve pohvaliti delo

9

svoje —- in priporočiti, in prav x\praš je odlično vedel
pohvaliti vsako najneznatnejšo malost.

«Gledi» — rekel je kmetu, ki je že delj časa
molčal in se čudil ciganu — «gledi, kakova podkva
je to! Ali si jo že videl kdaj svoje žive dni? — Po¬
gledi, kako ima tvoje kljuse krhko in zaderikasto ko¬
pito, a kako se je podkva lepo zaprijela, kakor da je
prirasla. Gledi, kakor rakovica! A nezakovan konj ne
ošepa, ne boj se, jaz ga ne zakrijem! Hvaležni bodite
in spominjali se bodete Apraša.»

Skratka: v okolici so vsi kovači, ki so bili vajeni
delati Staviščanom, izgubili takoj delo: cigan je bil vse
zvabil k sebi. Ob tednu je vse verovalo, da nihče na
svetu ne vlada ni klešč, ni kladiva tako, kakor čudni
Apraš; takoj so začeli skrbno premišljati, kaj bode, ka¬
dar odide.

Treba je takisto priznati, kako je ciganom mnogo
pripomoglo, da so jih vaščanje radi imeli, tudi to, ker
se je vsa jata pošteno včla, nič jednakega niso videli še
do takrat: ni bilke ni zmanjkalo v selu, ciganke so po
vse dni presedevale pri vozi, ni slišal jih nihče ni. Va-
ščanke so. same prihajale k njim po zdravila, in zato,
da so jim vedeževale, vendar težko je bilo oboje dobiti
od njih: ciganke so bile žalostne, plahe, oprezne . . . .

*

* *

Ob tednu je cigan hotel iti dalje ter zviti šator
in naložiti na voz; ah ni bilo moči: mnogo je bilo še
lemežev potrtih in konj bosih, mnogo je imel še dela!
Sam župan ga je zadrževal.

Ciganje so se mudili in mudili v Stavišči in v
kratkem so se vdomačili tako dobro, da je Apraš uka¬
zal izkopati jamo in jo pokril z rušami, torej je pod
šatorom kar hitro imel shrambo. Nihče ni zinil ni proti
temu, vsakdo je le vesel bil vlastnega kovača, da vna¬
njega ni potreboval; celo iz drugih sčl so prihajali in
donašali sekire in lemeže.

Kar smo že opomnili, bili so udje prišle družine:
jatin vodnik, ženska z detetom, zvala se je njegova so¬
proga, trije otroci, nad dvajsetleten mladenič, blezu osem¬
najstletno dekle, posebno lepa stvar, ki je «instinktivno■»

10

čutila svojo mičnost; stara babura, strežaj, ki je s svojo
nekaznostjo spominjal na Kalibana, in tri ženske, katere
je neka neznana zveza strinjala z družino.

Ali je bila to družina? — Kdo je bil oče, kdo
bila mati, sestra, soproga, kdo bil soprog, tega ni bilo
lehko za gotovo povedati; imeli so čudna imena vsi,
jednega človeka samosilstvo je vladalo vsem. Dva stara
moška nista uživala Cesti, pristojne njiju starosti, toda
pokorna sta bila; godilo se jima je med njimi tako,
kakor žive služniki. Sicer to ni bila navadna ciganska
žlota: nekaj plemenitejšega jim je igralo na opaljenih
čelih, v črnih očeh z mlečno belostjo, gledalo je iz njih
trpko pregnanstvo, gledala osirotelih ljudij bolečina, pččat
Kajnovih potomcev.

Po vse dni je ta ženska, Apraševa soproga, v kotu
v šalom presedevala in pestovala dečka, ki ga ni kar
nič spustila raz kolen, molčala, kakor kip, in nepre¬
mično oči uprte imela v drug kot, ni izpregovorila 'ni,
ni ganila se k jedi in z ničimer se ne pečala. Časih jo
je mož kaj vprašal, ali ni mu odgovarjala; če so k nji
pribežali goli otroci, ni jih pogledala; le kadar je otroče
zaplakalo, stisnila ga je silneje k svojim usehlim prsim
in dva prostopala grbanca sta preprečila nje oblačno
čelo. Stara baba ji je stregla in tudi molčala, a zava¬
ljeni Kaliban (ciganski mu je bilo ime Cinon) se je motal
po kovačnici. One tri ženske so kuhale jed in čuvale
otroke, mladenič je stal za nakovalom in pomagal Aprašu;
molčal je in delal pridneje od njega.

Daši mu je po obličji, po očeh in ustnih krožila
ciganska kri, vendar se je močno razlikoval od svojih
bratov Romov,  kakor da je. bil tujega plemena prva
letorast;' misli in želje so mu igrale po glavi in v prsih.
Njegovi lasje niso imeli kavranje črnosti, niti Apra-
ševe kodravosti, sezali so mu na močni rameni v ravnih
plamenih; obraz je imel belejši, oko drugače vstavljeno
in odprto, ustni manjši in ožji. Podolgovati obraz je v
sebi imel nekoliko rusinskega «tipa» (typus), zmesenega
z vlačugarsko krvjo.

Četudi je ta mladenič bil poslužen vodnikovim
ukazom, četudi je ž njim vred delal, vendar mu ni bil po¬
koren tako, kakor drugi; Cesto ostri besedi ni odgovarjal

11

nič menj ostro in meril je pogled svoj z Apraševim po¬
gledom. Starec je mnogokrat z drhtečo roko dvignil
kladivo, kakor bi ga bil hotel udariti, stisnil zobe in
namrščil obrvi, in besede so se iz obeh vsule, kakor
iskre, vendar takoj je minil prepir ter zopet nastala
nema tišina, ki so jo motili le udarci s kladivoma.

Po delu za dne mladi cigan ni počival v družbi
tovarišev svojih pod šatorom, redkokdaj je segel v
kotel po njih užitek: s koscem suhega kruha je pobegnil
na vzgorje, zamišljen sedel — in tam ga je noč zajela
z večerno roso vred in ulovil zaspanec.

Trmoglave žene molčanje in pogosti razpori s po¬
močnikom niso uhajali mladičem, ki so to skrivnostno
rodbino čudno, radovčdno in nemirno pogledavali. Tudi
na njih, ki niso bili vajeni motriti ni paziti, videl je
človek neko dramo, polno krvavih tajnosti in zapletel?,
ki so razlikovale te čudne kočevnike. Mati, ki se je
videlo, da živi le dečku, pomočnik,' ki je načelniku
žrtvoval delo svoje, vendar duše in samega sebe mu ni
hotel dati, naposled starec, ki je, kakor stroj, zvrševal
najtežja dela, pa ta zala mladenka, mična, gizdava, ki
se je zdela človeku, da vlada vsem, celo gospodarju —
vzbujali so zvedavost in cele roje dozdevkov.

V vsi jati sta bila Apraš in Aza najznamenitejša
cigana. Aza je bila stara blezu osemnajst let in poleg
sveže mladostne mičnosti je imela neko nenašo, divjo,
čudovito, bronovo, ognjeno krasoto, nje prikazke vidimo
v Indiških podobah, v Indiških malarijah, ki dičijo njih
stare pesni. Nje črne oči so sejale ogenj in zdelo se je,
da čarajo z nezmogljivim pogledom, vpričo katerega se
povesi vsaka, tudi najsmelejša trepalnica; nos je imela
lepo zakrivljen, ustni nekoliko vzboknjeni, lici jednaki,
temnožolti, obsipali so ji spletki las, črnili — kakor
ebenovina, gostih in ogromnih, tako, da so jej pasali
glavo, opletali tilnik, pa so njih spleteni konci sezali še
po plečih do bokov.

Na čelo, v oči, v usta in na vse nje telo je ali
hudobec, ali angelj zapisal: vladala bodeš! In šla je za
svojo usodo smelo, verujoča v zmago. A nekaj prečud¬
nega je bilo v tem uboštvu, v raztrganosti, pokriti s
škrlatastim plaščem, v svesti si žive moči.

2

12

Nje rast, kajti tudi ta ima moči svoje, presezala
je z mičnostjo svojo nje obličje; slutil si pod opesnimi
zaplatami, ki so jo krile, da je to telo bilo ustvarjeno
od kovine, prvotnim vekom na vzor, ki so ga iskali
človeški podobi. Nje črna, ali drobna roka! Nje lepa,
majhna noga je bila vredna, da bi bila stopala po zlatih
blazinicah in se ovijala z drago vzhodno tkanino. Na
prsih ji je bogato obleko nameščevala platnena zaslona
in se poslušno nabirala, kakor najtanjše naličje.

A vendar ta krasota ni bila znana: ni je opazil
vsakdo, redko je koga očarala; treba je znati nesmrtne
»tipe« takove krasote, da človek najde v nji skrito čudo.

Smijajte se, če vam je drago: preprostemu ljudstvu
se je zdelo, da je mlada ciganka dovolj grda, pesnik
pa bi bil begal za njo, kakor za kako prikaznijo.

Oj, vedela se je —• vedela dičil.i kočevnica. Belega
platna kos, pisano krilo, rudeč pas, vrvica steklenih bi¬
serov, pest pisanega poljskega cvetja, leskeče se steklo:
vse to je bilo nje lepotičje in vse je nji pristojalo. Stoje
pri vodi je nekoliko premišljala, in od vrha do tal
obesila nase, vsakikrat drugače, vso bliščobo svojo;
često je sama s seboj tako onegala po vso uro, ko pa
se je vrnila v sivi okajeni šator, svetila je v njem sama
samcata z obnovljeno lepoto takisto, da je Apraš več¬
krat vsklonil glavo in se obrnil od dela svojega, zato,
da se je ozrl vanjo, ali kadar jo je pogledal, nasmijal
se je nekako tožno.

*

* *

Le mladenič, tisti čudni cigan, ki se je tolikokrat
smel spreti z vodnikom, ni se niti ozrl v zalo svojo
tovarišico; zdelo se je, da je to v njem gotovejše trden
sklep, negoli dobra volja.

Aza je ob šator naslonjena, v senci, lesketajoč s
črnimi, ognjenimi očmi popevala ali molčečega mlade¬
niča dražila in z besedami kačila tako, kakor s strupe¬
nimi strelami. Ali nje besede so bile podobne listu, ki
pade v vodo: voda se vzvalovi, list odpluje dalje in
nebo se zopet ogleduje v nji. Tumri, tako je mladeniču
bilo ime, ni poslušal, ni se oziral, ni odgovarjal; zdaj
pa zdaj se je pooblačil, nasmijal sam sebi, koval železo,

13

kakor neživo kladivo, kakor poslušen stroj, in pogleda-
val, ali skoraj zaide solnce in na ognjišči ugasne ogenj,
da bi pobegnil na holmec in se oddehnil.

Apraš in mladenka sta ga Časih ves dan zbadala
z osatimi očitki, zaničevala, smijala se mu in ga ošte¬
vala; ali trpel je, zdaj pa zdaj obregnil se v starca, z
'besedo posekal dekliča, vendar je najrajši molčal. Toda
kakor hitro je bilo konec dne, pobegnil je. Kakega dru¬
gega dne sla ga starec in Aza zopet hotela pridobiti s
petjem, z medenimi besedami, z dolgim ukom, ali s
sladkimi obeti: Tumri je trmoglavo molčal in se delal
gluhega.

Vse to in še dokaj drugih prizorov so mnogo¬
krat videli vaščanje, ki so čakali svojih lemežev in sekir,
vendar niso mogli umeti, kaj se godi v šatoru kočujo-
čega Tubal-Kajna. Vsi ti ognjeni, živi, prodki razgovori
so se snovali v skrivnostnem jeziku, ki ga še nihče
doslej dobro ni umel, nikdo se ga ne naučil, kajti ta
jezik se nalašč izpreminja, časih izpreminja, kakor gad
barve svoje, časih pa se, kakor gad, skriva po travi in
po ljudskem listji. Kdo bi vedel, koliko krajin, vekov,
ljudij in spomenikov je splodilo ta govor, zložen od
najčudovitejših zvukov! Morebiti v njem odmevajo še
izrazi delavcev, ki so kričali z babilonskega stolpa, z
njegovega temena, morebiti so to odmevi Brhamininih
ali Ozirovih duhovnikov, morebiti — ali kdo bi uge-
nil to? —

Vendar je v selu Stavišči bil nekdo, ki je umel
Rome: cigan, ki je po svojih bratov prihodu se zaprl
v kočo, zato, da jih ne bi videl; ali ker ga je gnala
neukrotljiva želja, da bi vsaj z daleka slišal njih raz¬
govor, zvuke, katere je pomnil, kakor otroških let sen,
prikradel se je po noči k šatoru, po vse ure ležal na
zemlji in sesal glasove rojstvenega jezika, ki je krilil
časih iz kake Azine pesmi, časih iz ženskega javka,
časih iz Apraševih ukazov.

Stari Lepiuk je bil resnično rojen cigan, ali ostal
je v njem le spomin na pokoljenje, kajti dolgo življenje
ga je popolnoma prerodilo in redkokdo je z obraza
mogel ugeniti rod njegov. Ljudje so govorili, da so pred
davnim časom o hudi zimi na cesti med Staviščem in

2 *

14

Rudno pod zametom našli dva zmrzla človeka: nagega
cigana in ciganko. Oba je na poti zalotil mraz z za¬
meti, in ker sta smrt videla pred seboj, otela sta le
otroka, ki sta ga imela pri sebi; smrtni spanec je oči
zaprl obema —- sključenima nad nekolikoletnim otro¬
kom, ki se je obvaroval zaslonjen z zmrzlima trupoma
nesrečnih roditeljev. Nekov usmiljen gospodar je s ko¬
žuhom ogrnil otroka, odnesel ga v selo, dihal vhnj ter
ga oživil, zmrzla cigana pa so pokopali na razcestji,
brez kakega križa, njiju mogila, posuta s kamenjem in
vejevjem, zove pa se še dandanes: cigan-ciganka. A
prav Lepiuk je bil ta najdenec; gojil se je v Slavišči,
kjer je vzrastel in služil, sprejel selske običaje, ljudsko
govorico, nošo in druge vnanjosti; videlo se je, da se
je svojcem odrekel na veke. Gospodar, ki ga je bil
otel, oženil ga je z neko sorodnico svojo, najdenec pa
je z njo vred priženil kočo, podedoval priimek, gojit
otroke in živel v vasi, kakor da se je v nji narodil.

Ali vendar, oj, moč spominov! Oj, moč krvi! Ne¬
rešljivo čudo! Oj, neločljive zveze! Kadarkoli je že
stari Lepiuk moral iti mimo groblje na razcestji, vselej
je stal pri nji dolgo — in premišljal je in vzdihal; ka¬
dar pa so ciganje priblodili v selo, izgubil je Lepiuk
glavo. Čutil je, da se mu misli meto, da se mu staro
in ohlajeno srce mota na dolgo in široko po vseh prsih,
kakor bi hotelo iz njih skočiti — in vselej je planil k
vratom in se zapahnil; po noči ni spal, po dnevi je
bolehal. Ogibal se je bratov ciganov, bal sniti se ž njimi,
da bi mu na čelu ne seznali, kako se je izneveril; a
po noči se je, kakor tat, rad prikradel k Apraševemu
šatoru — in plakal je svoje stare dni, razvnemalo ga
je petje, katerega iz početka niti umel ni.

Detinski jezik je živel v njem, kakor bi bil spal,
ni ga bil pozabil; spal je nekje v srci, ali v glavi, a ko
se ga je bila doteknila iskra čutja, probudil se je in
vstal. Iz početka Lepiuk ni prav umel ničesar; zdelo se
mu je, da je ciganski razgovor le nekov šum, nekovo
godrnjanje, kakor kadar kaka glasna množica stopajoč
popeva pesem: poslušaš, toda ne moreš umeti ničesar.
Ali nenadoma — kdo ve, kateri izraz je krepkeje spal,
ležal skrbneje prikrit — nenadoma so besede po vrsti

15

začele vstajati, oživljati se, gibati, jasneje se kazali,
draga je drugo privajala za roko, dokler se niso vzbu¬
dile čisto vse in starčku zapele čarobne mladostne pesmi.

A starec je tožen plakal in se sramoval sam svojih
očij, skrival jih, bolečina in stud sta ga tiščala, kakor
kamen; ljubil je minulost, toda bal se je ozreti vanjo.

*

* *

Ta starec je sredi noči poslušal čudne razgovore
teh klatežev, videl Tumrega odhajajočega iz šatora,
Azo, kako je gledala za njim — videl in slišal prekli¬
njajočega Apraša in njegove žene črne oči, uprte zmerom
v otroka, ki je živela zanj.

Mnogokrat, ko je starec s svojim služništvom vred
spal pod vozom na ruševini, plapolal je še ogenj v ša-
toru, v katerem je bilo slišati dolgo vrsto besed, ki so
cvrkale, kakor iskre iz gorečega oglja.

»Čuj, Azaora, to je prazno® —• opomnil je o neki
priliki Apraš dekliču, ki je bil iztegnil roki in se na-
grozil Tumremu, sedečemu za šalorom na glinastem od-
valku. »Moraš pozabiti tega izdajico, saj ni naše krvi:
to je gadzi  (necigan), sin mojega brata, a ne moje
sestre, njegova mati je bila svetlolasa gadzi  a (kristi-
janka). Brezvspešno je to, če se le kaplja njih krvi
zmesi z našo krvjo, zmore in načeluje.«

»Veliki duh mrodenoro  (bog) nas obsodi na
vsakojake nezgode, če se združimo s kakim drugim ro¬
dom; tuja kri zatere Romovo kri. Prepustimo ga usodi,
ki ga čaka; naj se pretrga vez, kadar odsluži, kar mi
je dolžan za uk.«

»Oj, če ga poženeš, pojde!« — opomnila je mla¬
denka — »ptico vabimo z zrnjem, s strelom ne.«

»Ali sva ga malo božala in vabila — ti in jaz?«

»Jaz morebiti sem ga vabila, toda ti ga nisi pre¬
več božal; saj si ga črtil, kakor zaničujemo tujce.«

»Kakoli je moči meni tujce ljubiti?« — vprašal
je Apraš in se zaničljivo nasmijal — »ne privoščijo
nam ni kota na zemlji, ni kaplje vode, ni sence,
ni počitka. Ali nas pozdravi kdo z uljudno besedo?
— Ali se poslovi kdo od nas, da bi nam dobro

16

želel? — Ali nas imenuje kdo brate?  —- Prekleti sami

— preklinjati moramo druge!«

»Ali je Tumri kriv, ker ga je porodila svetlolasa
mati?«

»Kriv ali nekriv, vsakega bičajo tuji grehi; zaradi
naših grehov bodo trpeli vnuki, nas tepo naših prade¬
dov grehi.« Po teh besedah je zaklel, poklical je hu¬
dobo. »Cuj Aza« — pristavil je — »dosti je te vabe
in božanja! misli, da brez njega bi ne mogli prebiti in
to ga napihuje. Ti najdeš drugega moškega, tega tam
pa naj vzame bi n k (vrag).«

Ciganka se je nasmijala in dve vrsti belih zob ji
je blisknilo za rudečimi ustni; ali v njenem očesi ni
bilo smeha ....  usta so se ji stresnila, zaprla in mol¬
čala so. O tem razgovoru se je cigan nekolikokrat, ozrl
v ženo in otroka, približal mladenki, zopet poklical
binka  in šepetnil:

»Ta, tudi ta, ali jo vidiš? — Tudi po nji kroži
tujih ljudij kri, kri gadzijev.  Že tri leta 'molči, ni
solze ne pokaže, popotuje z nami vred in srce je pu¬
stila nekje za seboj. Ne, ne! Cigan se ne sme bratiti z
belolasci; naša usoda je pregnanstvo, večno potepinstvo,
toda to sta polža, na večno zraščena z lupino. Belolasci
se rode tistemu kraju, a kakor hitro se jim izgubi iz¬
pred očij, jemo počasi mreti . . . .«

»Daj ji mir!« — opomni Aza, »že je doplakala,
dogovorila; uverjena sem, kadar ji dete skoči od prsi,
da se mrtva zgrudi . . . .«

Apraš je le hladno skomizgnil z ramenoma, pogle¬
dal za šator, ozrl se v zvezde in se zvrnil po tleh, ka¬
kor neživa gruda!

Aza je ostala na svojem prostoru in gledala nekam
v daljo.

*

* *

V dvoru je tačas bival mlad človek, ki je bil zgo¬
daj prišel med svet; ime mu je bilo Adam, priimek pa

— kaj nam je priimek na rnari? — Mah, malo viden,
začel mu je bil še le poganjati krog usten in po bradi,
ni pomnil še dvajset spomladi, še-le prebudil se je bil
v življenje, toda že se mu je začenjalo mrzeti, Takovi

17

ljudje se narajajo nesrečno uro, brez močij in veselja
do življenja, brez ognja v duši, brez radovednosti v
glavi, brez nagona, brez vsakojake zahteve, celo brez
zverinske besnosti. Leno oči odpirajo svetu, ki jim je
brez vsakoršne barve in ki jih zapira jim hladen sen;
nič jih ne zanima, nič ne razgreva, nič jih iz zibeli,
postlane s perjem, ne goni na skalnato in krvavo cesto
človeških nad, dela in prevar ....  Smrt in življenje,
oboje to jim je do cela jednako, nič jim ni do bratov
ljudij, svet jim je nepotreben, obledela »dekoracija«.

Takšen mlad starec je bil Adam. Iz otroka so ga
vzgojili mrtvega človeka* manjkalo mu je veselja do živ¬
ljenja in tvarine. Smrtno se je dolgočasil; a dolgočasnost
plodi jezo in hudobo: jezil se je in hudoval na vse,
kar je igralo krog njega. Ker je bil tako mrtev, kdo je
bil kriv, ali svet —- ali ljudje?

Časih, ko je gledal, kako drugi veselo in rado-
voljno režejo svojega celo oglojenega življenja sredico,
v takih hipih je planil iz sna in poskusil kaj storiti; ali
utrujenost mu je zvezala roki, široko zevajoč je končal
pesem, glava mu je zlezla na prsi in trepalnice so se
mu stisnile. Rad bi bil mislil, njegova nekako bolehava
kri je bila žejna, hrepenel je po čudnih sanjah, po močni
genitvi, po bojih, po ognjeni kopeli, ki mladi, po smrti,
po muki, po čuiji ... ali te hipne želje so ga preleta¬
vale, kakor kake prikazni, in mrle so pospane v lenih
sanjah. Adam še ni sanjaril nikoli, dasi je poln serajl
samih krasot objemal ga z belimi rokami in rosil s
solzami nasilja, dasi je morebiti posvečevalo se mu marsi¬
katero mlado srce. . . Le kratkočasil se je s krasoto,
ugeniti pa ni mogel, kje mu zhnjo bije srce . . . kako
bi jo mogel rad imeti! Nasičen, prenasičen, onemogel je
rajši odganjal nove poslmšnje, ne — da bi bil po njih
hlepel, uverjen, da je na dnu raja, ki se drugim zdi, da
nima nikakeršnega dna.

Življenje se mu je vleklo, zložno plazilo, da mu
je dan često bil dolg, kakor večnost, minuta pa se mu
je zdela, da je leto; imel pa je tudi hipe, da je gledal
kazalo na žeparici, a ni mogel dočakati, kdaj se gane
s prostora.

18

Nekega dne na večer je dolgo časa zeval, naposled
pa počasi vstal Adam; pripeljali so mu konja, imel je
krog sebe pse in prijatelje. Pokimal je in odpravil konja,
pse in tovariše — • in sam peš odšel, ne vedoč kam, da
bi se razvedril in čutil, da še živi. Usoda ga je gnala
na ledino k ciganskemu šatoru. Rudeče je solnce sijalo
na zahodu, njegovi žarki so povprek delali zlate in črne
pasove, kakeršna je vshodna šarenica, in zemljo v senci
zatišnih kotov odevali s sreberno roso ... Ves svet se
je o ti čudni jasnoti človeku zdel, da se nekako razli¬
kuje od navadnega sveta; nekaj čarobnega, slavnega,
mičnega je bilo v njem. A ta»izraz njegovega obličja
je prošinil otrplo Adamovo oko, ustavil se je in ozrl
krog sebe. To je bilo prav pred Apraševim šatorom.

Pred njim je z razpletenimi, črnimi lasmi sedela
brdka ciganka, ognjeno in mladostno krasna: rekel bi,
da sta dva kovaška ogla žarela v njenih čudovitih očeh.
Uboge kočevnice pogled se je vkradel mladiču pod tre¬
palnice, in Adam se je zdrznil. Aza je to prestregla in se
nasmijala, da ste ji dve vrsti zob — belih, kakor sneg,
pokazali se izza rudečih uslen. Mladenka je glavo obrnila
nazaj v ramo, ozrla se kvišku in prožno vstala, kakor
bi se mu bila hotela pohvaliti z vsemi zakladi sedem¬
najstih svojih let.

Adam je stal, gledal in se naslajal; dh, bilo mu
je srce, kri živeje krožila po žilah: nemara je prvič
svoje žive dni močneje zahrepenel po veselji.

Ce se v takšno suho srce otrne iskra, vstane požar,
kakor o suši: tisti hip vzbuhne plamen — neukročen,
neughsen, nesrečonosen. Tako se je pripetilo tudi Adamu,
predno se je genil s prostora, sam sebi je opomnil:
»Mora priti pod streho mojo!« — in tiho dostavil: »naj
bi jo prav s krvjo plačal!«

Kakor hitro je bil počasi odkorakal, odhitela je
ciganka z radostnim smehom k staremu Aprašu.

»Čuj, oče« — rekla je, »čuj, dado  s,  zadegaj to
kladivo od sebe, oddelim se, zaužij nekoliko miru: snujo
se čudne reči! Raki  or  a (mladenka) je ulovila ribico!«

»Kaj ti je zopet vzrojilo v glavi?« — povpraša cigan.

»I kaj? —■ ali veš? — Jaz poznam ljudi! Rog, ki
nas je poslal, da se večno klatimo po sveti, Bog nam

19

je dal nos, kakor staremu š u k e 1 u (psu), da si išče
leka. Nam je tudi urojeno, da vohamo ljudi in na njih
čilamo bolje, nego ljudje čitajo v knjigah svojih. Pred
trenutkom je todi, mimo šatora, prišel raj (gospod) tega
sela, te vasi mlad dedič, o katerem, kakor veš, govore,
da se mu voda, pa ne kri, pretače po žilah. A res je!
Ta ubogi mladič, tako se mi zdi, nima več ni toliko
moči v sebi, da bi jutra učakal! Ali vendar so ga raz¬
grele moje oči! Oj, dobro sem ga pogledala, da se je
'zdrznil, da se je zvijal, kakor se zvija gad, kadar stopiš
nanj. Zavrela mu je rudečica v obraz, tresti ste se mu
jeli roki; zadrhtel je in pobegnil, kakor da je oblaznel«.

Tlesknila je.

»Azaora bode imela drage bucake  (krila), zlato
na glavi, zlato v kitah, rudeče pasove — vse, česar
bode poželela!«

»A ti bi se prodala, ra klora?«  — žalostno po¬
vpraša stari cigan.

»Ali jaz? — Na veke, ne le na uro! Zakaj ne?
— vse na svetu je na prodaj, da ima le ceno. Cesar ne
kupiš za groš, imeti moreš za milijon! Srca mu ne
prodam, pač pa oko, kito in hladno roko . . . zakaj ne?!«

»Nesramnica!« — vsldiknil je starec izza zob, »ne¬
sramnica! Bin k a gasina  (vražja hči)!«

Aza je odskočila, kakor bi jo bila strela zadela,
in oko se ji je vžgalo.

»Cuj, stari!« — vskriknila je grozno, »nimaš še
pravice sramotiti me in izdajati binku;  ti ne veš, kaj
jaz snujem. Prodam se; ali ne pogubodem se, kajti
dam mu za novce le to, kar dajem vsem: smeh, oko
in pesem. Ali veruješ ti, da — jaz morem dalje trpeti v
teh vaših cunjah in v ti nesnagi? — Ne, ne! Jaz se
vam in sami sebi gnusim, jaz sem rani  (gospa), ustvar¬
jena bogastvu in obilosti; meni je treba krila, verižic,
bliščhv, steklovine in vlade. «A potlej« — dostavila je
in se bridko zamislila, »kadar se od mene poslovi mla¬
dostna burja, kadar ugasne, kar gori v meni: oble¬
cite me zopet v cunje, in pojdem poslušno za vozom
kakor pes«.

Kovač je le pokimal z glavo, ali v roki so se mu
tresle klešče, treslo se kladivo.

20

»Pasja kri!« — zagodrnjal je, »ker ne more zva¬
biti cigana, primili pa gospodiča. Ali ne vstraje! Oj,
mladost!«

»Ti nisi bil nikdar mlad« — opomnila je brzo
Aza, »mlade urno biti le ženske, moški pa se postarajo
takoj, kakor hitro jih več ne povijajo. Vaša usoda je
delo, naša petje ... Ali kdo bi popeval gladen in ubog?!«

»Glava se ti moti!«

»Moti!« —• vskliknila je ciganka in jela plesati po
šatoru, »divjam, zbiram svoj um, popevam, kratkočasim
se. Jutri bodem v kheri  (domu, palači), jutri bodem
rani!  Zdravstvuj, stari kovač!«

*

* *

S težko glavo se je Adam vrnil domov. Na hod¬
niku so ga pozdravili psi in prijatelji; sedel je, toda ni
pogladil nobenega psa, ni ogovoril nobenega prijatelja.
Oblak je visel na njegovem čelu, močna želja mu je
naglo razvnela oko —• in, oj, čudo: hotel, želel, sanjaril
je! Sklenil je, da se vrne, roko poda ciganki in jo
pripelje pod svojo streho, da bi ni za hip želje svoje ne
zamudil, ali sramoval se je samega sebe, prijateljev in
služništva.

Vso noč je bojeval, kakor kakšen pogubljenec,
toda la noč se mu je vendar zdela, da je kratka, če
prav se mu spanec ni dotaknil ni trepalnic. Solnčni
blesk ga je oblil s studom; začel se je smijati sam sebi.

»Oj, oj! gospodiču se je prikupila ciganka, črna,
nesnažna ciganka, ki je osmoljena sedela v kovačevem
šatoru; gospodič, ko bi le mignil, imel bi belo tovarišico
iz stolnega mesta, kjer so na prodaj bulke  (žemlje) in
device. Zaželel je žuhkega beraškega kruha. To ni mo¬
goče, nikakor ne!« — opominjal je sam sebi in se
smijal.

Odganjal je to misel, ali zajedla se mu je bila
nekam v srce, v glavo, kakor pijavka, in neusmiljeno
ga je vjedala. Razsebil se je v dva človeka, kar je na¬
vadno, kadar nas mami strast, krepkejša od razuma in
sramežljivosti. Kakor je zločincem, ki jih obsodijo, da
jih raztrgajo divji konji, tako smo tudi mi v takšen čas

21

razdvojeni, jeden nas se nam posmehuje, jeden pa trpi.
Vsaka strast tako razdvaja človeka.

Na večer tega dne se je huda jeza polastila go¬
spoda; ukazal je poklicati družino, da bi jo vprašal, kdo
je ciganom dovolil, naj se naselijo na pusti ledini za
selom. Ni se upal sam iti v šator, temveč hotel je, da
šator pride k njemu — in jezen, strašno jezen je ukazal,
naj mu privedb cigane.

Zopet je bilo zašlo solnee; Aza je od jutra olišpana
sedela v šatoru in vsa prisrčna se smijala, 'Apraš pa jo
je neusmiljeno zaničeval. Ko je bilo služništvo z dvora
prišlo po cigane, prišel ponje prestrašeni župan z neko¬
likimi plahimi odborniki vred, tlesknila je Aza.

Služništvo jo je gledalo, kakor blaznico, bali so se
gospodove jeze, poznali so ga le sami.

Ta jeza je bila želja, kajti jeza je različna, ali je
sovraštvo, ali ljubezen, ali želja, in krije, kakor obleka,
razne podobe.

Apraš je šel v grad zamišljen, Aza pa je vesela
popevala, olišpana, skoraj krasna. Popolnoma se je znala
odičiti, kadar je hotela, a dična je hotela biti o ti priliki
in do cela očarati gospodiča.

Na hodniku ni bilo ni psov, ni prijateljev, gospod
sam je bil na njem. Aza je šla smelo in naravnost k
njemu, verovala je v moč svojega smeha, v zmago po¬
gleda svojega.

Adam se je zbal teh črnih ogljev, nje očij — in
ni se jezil, temveč preletel je njegovi ustni bled nasmeh,
proseč usmiljenja.

»Kdo vam je dovolil, da se tu mudite? — Odkodi
ste prišli?« — povpraša po nekolikih trenutkih.

»Starec ne ume dobro govoriti« — oglasi se ciganka
brzo in stopi naprej, »zato mi dovolite, da se opravičim
jaz. Molči, Apraš, in dovoli mi, da se dogovorim ž njim«
—• dostavila je ciganski.

Po teh besedah je stopila še bliže k njemu, glavico
nagnila na vrat, kakor ptičica, podprla jo z dlanjo, kačje
.svoje oči uprla v mladeniča in začela nekaj godrnjati
tiho, neumljivo, kakor kako kletev. Adam jo je gledal
nekoliko hipov in se hotel obrniti, čutil je, da mu
eigankin pogled globoče in globoče prodira v prsi, kakor

22

še noben drug pogled ne dosedaj, in beseda — ali
že je bilo prekasno. Čila in prekanjena ciganka je že
imela ga v mreži: povesil je glavo molčeč, brez moči,
zvezan . . .

*

* *

Drugega dne je Aza bila v gradu, ciganje s ko¬
vačnico vred pa so zopet bivali na ledini; ali Aze ni
bilo lehko poznati. Črna ciganka je pod gosposko streho
živela tako, kakor kraljičina v basnih s pobrežja reke
Inda, kakor prikazen iz pesmi v Sanskritu, manjkalo ji
je v roči morebiti samo Letejeve cvetice, da bi podobna
bila boginji Lak.šmi, ali kakor da je bila v rodu Višnuju
in Brahmi.

Adam se ji je pokoril, počivali ste pred mlade¬
ničem dve majhni nogi, odičeni z zlatom. Kolikor je
bilo drage obleke, obleke stare po pradedih in praba¬
bicah, kolikor je v domu bilo dragotine po bogatih brez¬
delnih pokojnikih: vse je dičilo potepinov ciganov hčer,
obogačeno z zlatoglavjem, z biseri in mušelinom. Naj¬
mehkejše pernice so stregle nje telescu, najljubeznivejše
vonjave so dihale nad njo v zraku. Psi in poprejšnjega
dne prijatelji so stali pred durmi; Adam je po vse dni,
po več tednov ležal čarovnici pri nogah.

Adam sam je ginil o posebnih zanimljivostih; ciganka
je gospodiča gledala, gospodič pa je slušal. Časih se ga
je doteknila z zaničljivim smehom, kakor z bodalom,
toda zopet se mu je s pogledom pomilila: človek bi
rekel, da je bil to nesrečnež, ki je bojeval s prilaščeno
zverjo. Adam je gorel; ciganka se mu je smijala, več
in več je zahtevala in drzoviteje se vedla, vsak dan je
bila oholejša in surovejša. Čim huje je vedela, da ga
mami, tem nemileje ga je mučila.

Ubog, medel vnuk mogočnih pradedov! Kakov
prizor je to: v gradu — odičenem s sveto, s čestito
slarosljo, pa ta sin slavnih roditeljev v sobani, pobla-
goslovljeni s trudom in z bolečinami imenitnih praočetov,,
žedi pri nogah ciganki, ki jo je okrasil s potrganimi
spominki in s pokaljenimi dragotinami! A niso se stres-
nile stene krog njiju, niso se sesule stropnice, niso se

23

vdrla tla!! Le vonjava minulosti je iz tega bivališča vsa
oddihala nekam daleč proti nebesom.

Mogočna Aza je živela le svojim sladnim zmagam;
ničesar ji ni bilo treba drugega, samo videti, da je
krasna; da je le te hipe uživala bogastvo, ki ga doslej
ni bila še okusila, da je le, kakor kaka zver, pojila se
z vsem, kar opaja. Ta moška stvar, ležeča ji pri nogah,
bleda, slabotna, zmučena, ki jo je pekla neizmernih želj
vročica, ni vzbujala v nji niti usmiljenosti. To je bila
hči bolečine — hči, ki je bila vajena moškega gledati,
da dela in možuje; zato je gledala in zvedavo zaniče¬
vala to medlost; časih se mu je nasmijala — kakor psu
vržejo kost, tako je ciganka vsega željnega čestilca zdaj
pa zdaj osrečila z dvoumnim nasmehom.

Vrela je v njem ljubezen z jezo vred, ali imel je
premalo moči, da bi obe bili buhnili iz njega: palili ste
mu le notranjost.

Aza se je žurila in si stregla z vsem kratkočasjem,
ki ga je bila v starem domu nagromadila lenoba, obilost,
gizdavost in obraznost. Vsak dan ji je bilo treba nove
obleke, novih igrač, kake nove posebnosti; vse je pla¬
čevala le s čudnim smehom svojim in še čudnejšim po¬
gledom svojih očij. Adam ni dobil ni hladnega znamenja
nje udanosti; dobro je mlada ciganka vedela, da so v
nje moči oslabelega mladenča želje, ki bi jih bila lehko
zadušila. Pihala je v te iskre z očmi in z usti, gojila jih
in živela je, živela naglo, ognjeno, z vsemi prsimi, kakor
človek živi o razkošnem spanji, iz katerega se vsak hip
boji vzbuditi. Hitela je okušati, uživati vse, dotikati se
vsega, kar je le pri roči bilo to kratko uro nje usode;
a kadarkoli se je spominjala odloženih cap, vselej jo
je mraz izpreletel in kakor noj — zamižala je, zato da
bi ne videla prihajajoče nevarnosti.

*

* *

Dolgo to ni moglo trajati, in vendar je trajalo
dosti dolgo . . . Mladenka je odcvetelega gospodiča palila
na žrjavici in v pepelu; Adam se je zvijal, a ker je po
dolgem času zopet življenje čutil v sebi, zato se ni kopal
iz njega. Aza je mislila na jutri, na nesnažni ciganski
šator, na stare cape, ki jih je bila odložila, kakor se

24

kača prelevi spomladi, mislila na pomanjkanje pod milim
nebom; premišljala je in bojevala sama s seboj.

Tu jo je zadrževala ničemurnost, tjakaj jo je vabila
svoboda . . . Štiri pomalane stene so oklepale sužnjo,
a skozi okno si zmerom videl žalostno temnozeleno
smrekovo vejo, ki se je bila povesila dvoru na streho;
ni cula vetra, ki je žvižgal, šumel in hrumel le po dim¬
nikih; ni sesala čvrstega zraka, ki je dihal krog doma;
ni hrepenela po ničemer neznanem, cesarje bila vajena;
ali tesno ji je bilo po vsem, kar je bilo, nekoliko celo
po uboštvu.

Oj, kdo bi umel človeško natoro in znal čitati
človeško srce! — Cesto se ga polastevajo in ga mamijo
najnasprotnejše želje, vendar drage so nam tako, da
nimamo potrebne moči, da bi jim nasprotovali. Tako se
je godilo Azi: tu jo je tešilo in motilo mehko blazinje,
motila obilost in bogata obleka; tja jo je gnalo hrepe¬
nenje po širem božjem svetu, kajti to je bila hči erru-
manselov  (ciganov), izgnancev brez doma — hči,
vzrasla burji pod perotnicami — hči, ki so vetrovi zibali
jo in ki je palilo jo solnce, — hči, ki je oinivala jo
jutranja rosa, popotovanje pa ji je razpenjalo kreljuti,
kakor štorklji, in od gnezda do gnezda jo gonilo, a
zmerom je hrepenela po nečem neznanem.

Aza je plakala: hotela je pobegniti, kajti čutila je,
da vene, da hrepeni, da rnrje; a draga ji je bila bliščoba,
prijetnost, ki so jo napajali z njo, drago ji je bilo živ¬
ljenje, katero je bila okusila. Bledi, utrujeni, oslabeli,
medli Adam ji je bil bitje, vredno zaničevanja; ali po¬
lotila se je ciganke usmiljenost do njega, pa še huje
gnusoba; če se je doteknila njegove roke, suhe od
samega lenuštva in od gole samopašnosti, otrla si je
dlan, kakor bi jo bila oslinila krastača. Adam je molčal,
gorel, sanjaril — ali živel.

Nekega večera se je mesec prikazal za drevjem in
Aza je drhteč pobegnila k oknu. Ker je bila uje po¬
nočna zvezda prisvetila, odprla je okno, oči uprla v
zvezdo in prsi nastavila večernemu zraku. Sreberni mesec
jo je spomnil od detinstva vsega popotovanja po svetu
in zdelo se ji je, da jo vabi na nova pota.

»Kaj ti je?« — vprašal je Adam.

25

■» Kaj mi je?!« — odgovorila je, zaničljivo se na-
smijala in jedva se obrnila vanj, »ali bi umel ti to,
gospod? — Žalujem po uboštvu, po hladu, po gladu in
po svojem potepinstvu, kajti ciganje smo očito odločeni,
da se večno potepljemo po svetu ... Ali ni res to, da
ne umeješ, kako je mogoče žalovati po črnem kruhu,
po črni usodi in po večnem popotovanji? — Naši očetje
pripovedujejo, da v deželi, iz katere smo pregnani, česte
ptico, ki tudi k vam priletava . . . Gledi, tu je nje gnezdo
— na tem drevesu. Temu cieriku  (ptici) vi rekate
štorklja . . k  Štorklja je, uči cigansko izročilo, prekleta
kakor smo zavrženi mi ciganje«.

»Res te ne umejem, deklič!« — pritegne Adam
zevajoč.

»Čakaj, morebiti me bodeš umel! — Štorklja, kakor
mi, nima domovine svoje. Pred davnimi časi, tega je že
toliko let, kolikor je peščenih zrn v morji, kolikor zvezd
po zimi na nebu — pred davnimi leti se je velika nesreča
privlekla na ljudi. Ljudje so tačas bili še samo jedna
velika rodovina, ali že so jo razjedali črvi ... in Bogii
ni bilo drago njegovo stvarjenje; mrodenoro  je hotel
pokončati vse. Med človeškimi sinovi je bil s svojo
družino vred samo jeden sivobrad starček, ki ga je Bog
odločil, da bode novega pokoljenja početnik; temu starčku
je bilo ime Noaoro.  . . In Bog mu je ukazal, naj zgradi
veliko ladjo, v kateri se bode moglo razmestiti vsakeršne
zverjadi po dvoje in nekoliko odbranih Ijudij . . . Ko so
se bila odprla nebeška vrata in ko so kar potoči vode
bili jeli vlivati se na zemljo, stopilo je, kar je živelo, v
veliko ladjo in poslovilo se od svoje matere zemlje z
žalostnim in trpkim pogledom. Ni bilo očesa, da ni za-
plakalo, ko se je poslavljalo od rojstvenega kotiča; samo
štorklja je prišla in žabo v kljunu prinesla v ladjo, pa
se ni ozrla ni nazaj v gnezdo svoje.. . Mrodenoro
je gledal zviška, preklel jo zavoljo te nečutnosti in
ji odločil večno tesnoto.  Ko so bile potem upale vode,
jela je čaplja večno popotovati od dežele do dežele, odločil
ji je bil Bog to, da bode zmerom po ti deželi hrepenela,
po ti pa plakala... Ta štorklja so ciganje!« — dostavila
je mladenka, »zmerom nam je tesno, večno popotujemo,
nikjer ni domovine naše, nikjer ne najdemo počitka«.

26

Ko je bila dogovorila ciganka, stresnila se je in
planila k durim, kakor da hoče pobegniti; ali Adam jo
je prestregel v odprti naročaj.

»Moraš ostati pri meni!« — vskliknil je.

»A zakaj ti nečeš iti za menoj?« — vprašala je
ciganka ponosno. »Ti mi nisi ljub, tudi ne potreben;
jaz sem potrebna tebi, pa nečem biti žrtev, kajti naj
vate vlijem tudi vso mladost svojo, jutri bi oledenela in
usehnila v tebi.«

»Ali ti ne pojdeš!« — vskriknil je skoraj obupno.

»Ne, danes še ne!« — opomni Aza hladno. »Ka¬
dar bode ščip, pokaže mi ciomutoro  (mesec) pot.  . .
pa, zatrjujem ti, pojdem in pojdem!«

*

* *

Tako je bilo na dvoru, a pod Apraševim šatorom
je, kakor prvega dne, buhalo kladivo, vladal razpor,
združen s kletvino. 'Zena  z otrokom pri prsih, sedela je
nepremično, mladiči so goli tekali po vzgorji, Tumri je
o solnčnem zahodu uhajal iz šatora, le Aprašu je težko
bilo po črnih očeh mlade Aze, po nje veselih ali tožnih
pesmih in po zasmehljivih razgovorih.

A iz vasi je ubogi, slari Lepiuk, po katerem se je
pretakala ciganska kri, vsako noč prihajal k šatoru bra¬
tov Romov,  da je poslušal vsaj zvuk glasov, ki so
zveneli iz njega, in da se je naslajal z jezikom, ki ga
od detinstva ni znal več. V pristenku njegove koče je
zamišljena, oprta ob laket, o dolgih večerih sedela nje¬
gova hči Motruna in neprestano gledala nekam za vas.
Motruna je imela sedemnajst let in bila je vaškim de¬
kletom nepodobna tako — kadar je z njimi vred šla v
cerkev, da si jo lehko poznal sredi njih, kakor leskeCe
zrno cvetice moljave v kupu zlate pšenice. Na nje licih
se je zavrženega rodu kri mesila s slovansko krvjo, v
nje srci pa krotkost in mirnost s tesnostjo in z večno
skrbjo nesrečnih pregnancev. Krasna je bila, kakor ci¬
ganka, — mila, kakor Rusinka; ali kadar ji je iz očij
lesketal poludanski žar, smijalo se ji je iz ust severno
življenje, belo in jasno, kakor sneg. Lepiukova hči je
bila jedna najlepših in najponosnejših deklet v vasi in

kakor bi bila na čelu nosila zapisano, da več in srčneje
trpi, nego nje tovarišice, taka je bila. Ni je veselil
smeh, niti ples, ni veselilo nič, s čimer se zabavajo
dekliči; nosila je v sebi bodočo žalost, kakor nerazvito
popje. Nikoli nihče je ni zvabil na kakov ples in ni-
kakeršne vesele pesmi ne naučil; nje najljubša zabava
je bila, da je posedala po visokem holmu in gledala
daleč nekam, kakor bi jo bil kdo klical z druge strani
sveta.

Mati ji je bila umrla že davno, očetu pa ni bila
kaj posebno na mari, dasi jo je ljubil; brata, svetlolasa,
kakeršna je bila mati, in vesela in živa, nista umela
nje tesnote. Mučno ji je bilo, če je dolgo morala sedeti
v koči; plakala je cesto, ker je čutila, da je prikovana
k pristenku, toda kadar ji je bilo iti po vode, hitela je
na najoddaljenejši studenec, četudi je bilo treba iti po
kaki neznani poti.

Nekega večera je Motruna vedro nesla in srečala
Tumrega, ki je blodil po holmih, in le ozrla sta se
drug v drugega — a ne vem, zakaj se potlej nista
mogla pozabiti. Tumri je bil preohol, da bi se bil pri¬
bližal dekliču, ki hi ga bil lehko zaničljivo zapodil;
Motruni pa je manjkalo toliko srčnosti, da bi ga bila
sama zadržala. Ali usoda, nje volja, krepkejša od njiju,
in krvne vezi moč ja je neprestano združevala in dra¬
žila oba. Po dnevi je Motruna cesto prihajala po poti mimo
ciganskega šatora, zvečer pa je Tumri blodil krog in
vsak dan prihajal mimo Lepiukove koče. V njegovem
srci sta se tisti hip porodila dva čuta, ki sta cesto v
neogihljivi zvezi: udanost devici in potreba in želja, da
bi usodo svojo strnil s kotom, v kateri bi mogel vliti
nekoliko svojega srca, napolnjenega z ljubeznijo.

Tumri se nikoli ni rad klatil krog, ali o ti priliki
je trpkeje, negoli kdaj prej, vzdihal po lastni koči, po
lastnem kosci zemlje, s katere bi ga ne prepodil za¬
ničljivega potepinstva bič. Sanjaril je o domu, o živ¬
ljenji pri ognjišči, o mirni smrti pod lastno streho.

Tačas je v njem naglo rastlo prijateljstvo do Mo-
trune, vendar obema v srcih je bilo jednoliko, dasi je
molčalo; manjkalo je le besede, le kimljaja, pa bi bila
na vrh pri ki pela ta skrivno vstala zveza. Srečala sta se

3

28

o neki priliki za selom; Motruna je s sklonjeno glavo
šla s polja, Tumri pa je, popustivši kladivo, bežal iz
šatora na čvrsti zrak, v nočno tihoto. Nad selom so
se vznašali sivega dima oblaki, jesenske megle in
poljskih pridelkov vonjava; sivega oblačja tožnost je
visela nad njim. Pogledala sta drug drugega, ali že tako
znano, srčno-bratovski tako, kakor da sla več let živela
skupaj. Motruna je nesla suhega dračja butaro, pod ka¬
tero se je kar šibila. Tumremu se je smilila, ker jo je
oblival znoj.

»Čakajte!« — izpregovoril je, ko se. ji je bližal —
»da mi dovolite, naj to jaz zanesem pod Vašo streho,
lože bi Vam bilo . . .«

»Ali Vi greste z nasprotne strani.«

»Jaz nikamor ne grem.«

»A bežali ste.«

»Sem, na čvrsti zrak, da se oddahnem; nadihal
sem se dovolj isker in dima.«-

»Beg je tudi Vas utrudil.«

»Oj, nikakor ne!« — Po teh besedah je Tumri
vzel dračje, na lahko zadel ga na ramo — in ko se je
bil tako seznanil z mladenko, šel je ž njo vred narav¬
nost proti vasi. Vas ni bila daleč, ali čas! Ta nepre¬
stano nerešljiva zagonetka; v nekolikih hipih je mogoče
razodeti vso dušo. Kaj sta dopovedala drug drugemu?
Ves život in vse nade!

Ko sta se Tumri in Motruna bližala Lepiukovi
koči, znana sta bila že do dobra. Tumri je vedel vse,
kar je hotel vedeti, Motruna je vedela vso ciganovo
minulost. Sanjarila sta, razgovarjala se in prišla na dvo¬
rišče, ali ker se je Motruna spomnila, da se utegne z
očetom sestati tu, hotela je vzeti svoje dračje in poslo¬
viti se od 'Tumrega, kar oba vzdrami krepek glas, ki ja
je preklinjal. Lepiuk je stal oprt ob vrata in lulo držal
v roči; strmel je in hčer in tovariša meril z resnim po¬
gledom tako, da je od samega straha srce oledenelo v
Motruni.

»Ho, ho!« — vskriknil je starec — »kaj pa misliš,
ker se po noči s cigani poteplješ krog? Glej! A ti si
tudi smel, raztrganec, ker se sliniš krog selske hčere!
Kaj znači to?«

29

Tumrega je oblila kri, oblil mrzel pot, ali Motruna
je izginila čez plot., pobegnila je oplašena in zmočena,
ko je mladenič zbiral svoj um ter odgovoril:

»Ali je to tako velik greh, ker sem pomogel Vaši
hčeri?«

»Prebode se brez tvoje pomoči!« — vskriknil je
starec zaničljivo, v ljutosti, ki jo je brezvspešno tajil.
»Hodi svojo pot, ali ne delaj tir nikakeršnega znanja, če
ne, utegneš se še seznaniti s hrastovo palico, ki ima
stari Lepiuk pripravljeno svoji hčeri in nepovabljenim
gostom.«

Po teh besedah se je starec obrnil, ves tresel se,
iztrkal pepel iz lule in sam sebi godrnjal:

»Ha! manjka mi še tega, da bi se zopet ciganska
kri zmesila z mojo krvjo! Aj! binka ciava  (vražji sin)!
H lej, že sta se našla! Ali jaz Motruni izbijem to iz
glave! Kri išče krvi, cigan jo voha! Ni mogoče izkopati
se iz tega ciganstva; toliko lčt skrbim, da bi ga ljudje
pozabili; pa mi zopet prihaja na pot! Treba je to zabra-
nili, dokler je še čas, če ne, govorili bi, da je stari
cigan nalašč najel kraj ima! Oj, tega ne učakate!«

Starcu je utripalo srce. Zasopel je bil od notranjega
jada. Planil je v kočo, kjer se je hči paščila krog peči.

»Čuj, Motruna, čuj! Ne obračaj se in ne pači,
kakor bi glavo in ušesi imela v lonci; ne šali se z me¬
noj! Kaj je tebi do ciganov, kaj ciganom do tebe? —
Hudo bode, pravim, da bode hudo, jaz tega ne strpim.
Ti si vaška hči, pa te ciganje zalazujejo.«

Nekoliko hipov je molčalo dekle, a naposled je
vsklonilo glavo.

»Ali je to kaj tako hudega« —: opomnila je tiho,

— »ker je šel z menoj? — Saj ga nisem prosila.«

»Morala bi ga bila odpraviti.«

Dekle je skomizgnilo z ramenoma.

»Ker mi je pomogel, ali je to kaj hudega?«

»Glej, kako je modra! Izgovarja se mi! Ali veš,
bedasta glava, s čim se začenja zlo in kako se končava?

— Nič, danes se ni pripetilo nič, ali jutri bi ti bil že
znanejši in zaupnejši, pojutrišnjem bi ti bilo težko po
njem, toda kdo ve, da bi te potem s palico iz koče ne
zapodil za njim!«

3 *

30

Dekle je molčalo.

»Aj, varuj se« — dostavil je Lepiuk in se vrgel
na klop — »varuj se takega znanja. S ciganom ni, da
bi se družil človek; jutri pojde po svetu, kakor izgub¬
ljena zver: ali kaj bi bilo, da nam zapusti sramoto, da
lase pobeli staremu očetu? —• Nu, Motruna, varuj se!
Jaz ne mirujem, saj me poznaš!«

*

* *

Po nekolikih tednih, prav ko je na dvoru že kra¬
ljevala Aza, sešla sta se Motruna in mladi cigan na
holmu za selom, ali varneje, oprezneje, da ju ni za¬
gledalo človeško oko. Motruna je, če prav boječa se
očeta, šla za usodo svojo. Tumri je bil že odločil v
srci svojem, da ne zapusti Stavišča in da ostane tu,
dokler ne odido ciganje. O potrebi, o pomanjkanji, o
robstvu so silovite strasti redke; treba je tudi njim
solnca, svobode, počitka; ali če se slučajno vzbude v
srci, ki si ni bilo v svesti, vzbuhnejo strašno, prodko,
neukrotljivo. Nič jih ne zadrži, kajti kdo bi se grozil
temu, ki je vse izkusil in spoznal? — Po naših salonih
se medla ljubezen često ne more meriti s čutjem, ki
ga vzbuja uboga obleka; upreti se ne more misli, da
bode treba žrtvovati se v praznem domci, o delu, brez
služništva in gizdavosti: tam nič ne teži, ni telesne
muke: glad, tepež, beraštvo. Naša udanost je podobna
pomaranči, nje cvetju: ne strpi ni ostrega vetra, niti
mraza; selska ljubezen je redka cvetica — cvetica, ki
se razcvete na vsakih sto let, ali ve prebiti burjo, hlad
in bolečino — in posmehovati se usodi.

Taka izjemna udanost je bila teh dveh bitij zveza:
v Motruni je premagavala celo strah, ki ga ji je delal
oče, v Tumrem pa misel, da je dvojno gorje stokrat
hujše, nego samo jedno. Nobeden se ni zaklinjal, ni
prisezal, oba sta bila uverjena, da zmoreta očeta, ljudi
in uboštvo.

Pripravljenost obeh na vsakojako žrtev je bila
nekako potrebna njiju predčutju; te žrtve so jele hitro
se vrstiti druga za drugo, ki niso hotele, da bi se bilo
izmodrilo dvoje ubogih bitij, katerih ljubezen je dvo-
jila posvečenje. Ta čut res nima nič tako netečega,

31

kakor je protivnost, da govorim v jeziku nekdanjih ro¬
manov; protivnost je kriva marsikatere krepke udanosti,
kriva njenega razvitja in moči. Protivnost draži in vabi
človeka.

*

* *

Precej časa se je Apraš s svojo jato vred mudil
in taboril na ledini pri Stavišči; kovali so, dokler so
imeli kaj kovati, o drugem času pa so počivali, osmelili
se ter klatili po selih in bližnjih naselbinah. Aza je v
tem kraljevala na dvoru, a Tumri je tekal za krasno
Motruno.

Nekega večera jeseni se je na dvoru pri odprtem
oknu prikazal sl ar cigan z namrščenimi obrvimi in z
resnimi očmi. Skozi okno je nekako s solznimi očmi
gledala plaha, žalostna,, bleda, trudna, krasna ciganka.
Gledala je v mesec in premišljala; Adama ni bilo pri nji.

»Čuj, Aža, ali bode to še dolgo trajalo?« — vpra¬
šal je starec z zaničljivim nasmehom, polnim same
trpkosti.

»Kaj jaz vem?!« — odgovorila je plaho mladenka.
— »Mojega srca nič ne veže na dvor, ali odleteti mi
je nekako težko. Glej, nekako tako je to, kakor je, če
človek na poti najde kašt  (drevo) in sede pod njim v
travo na najugodnejšem prostoru in počiva, naposled
pa ne more vstati z nje. Shma ne vem, kaj se godi z
menoj: časih mi je težko po našem, po ciganskem kla-
teštvu, toda zopet se bojim našega siromaštva, in žkl
mi je tihe strehe, pod katero se je narodilo, kjer je
umrlo toliko ljudij! Kdo ve: nekaj je, kar druži prostor
in človeka; pripravljena sem na vse stiske! Težko bi
mi bilo po vas, ko bi til ostala, težko po teh sivih ste¬
nah, ko bi izmed njih odšla.«

»Skazila si se mi, Aza, skazila, ne govoriš ci¬
ganski« — opomnil je Apraš grozeč. — »Cas je, da
odrinemo dalje, če ne, segnijemo tu; nič več ni dela
tukaj, ves trast  (železo) smo pokovali ....  Kdo ve,
morebiti je žal ti mladega gospodiča.«

Starec se je zasmijal in tajil jezo.

»Morebiti je res žal mi ga« — opomnila je mla¬
denka in mirno govorila dalje: — »naj si je res,

veruj mi, stari, le žal mi ga je. To je uboga stvar, ki
ne pozna sveta, kakor ne tisti, ki se je narodil slep;
doživel je, predno mu je vzrastel mah po bradi. Popol¬
noma je opešal, ves ubog je, bolehav in dolgočasen!
Kakoli bode živel, kadar jaz odpotujem strani?«

»Kakoli bode živel? — Najde pa drugo!« — od¬
govoril je starec in zgibal z ramenoma.

»Takove ne najde nobene!« — vskliknila je ci¬
ganka in odmajevala z glavo. — »Jaz sem ga umela,
znala sem ga brzdati in netiti, česar ne bode znala no¬
bena druga ženska.«

»A, ti hočeš ostati pri njem!« — segel ji je Apraš
v besedo in blisknil z očesom, kakor da je ž njim uge-
niti hotel dekličevo misel.

»Jaz da bi tu ostala? Tu? Oče, gotovo je, da me
ne poznaš!« — razvnela se je mladenka živo. — »Da
bi ostala pri tem mrtveci, zaprta med štirimi stenami,
da bi me jutri zapodil, ko mu ne bodem več zanimiva
in potrebna! Oj, ne, ne, stari, jaz zavrženi to bliščobo
pa pojdem z vami vred po svetu! Omrzelo mi je to živ¬
ljenje, dan je podoben dnevu, kakor jajce jajcu, ure se
vlečejo, kakor šepaš ta kljuseta, človek čuti, da drveni
in mrje. Ali vendar, kaj porečeš, stari? —• žal mi bode
tudi tega doma; ponos vzamem od tu s seboj po svetu,
dolgotrajen ponos, ki morebiti celo ostari . . . .«

»Oj, dekle, čudovito si se prerodila!« —• prikimal
je Apraš z glavo. — »Jaz vendar nisem dvojil nikoli
— kadar zvijemo šator in kakabio  (kotel) dvignemo
na voz, da ti pobegneš z dvora in bosa prideš za nami,
ker ti si Romov prava ciaj  (ciganska hči); huje ne
mara bode s Tumrim.«

»Nu, a kaj se je zgodilo ž njim?«

»Teden dnij je tega, kar je minulo njegove službe
poslednje leto — in zapustil je šator, da ni pokimal ni
mi z glavo ter se zahvalil za man dr o in ton (hleb
in sol), za pristrešje in uk.«

»Ali je sam odšel po svetu?«

»Oj ne, menda se je zagledal v neko vaško devo
in le čaka našega odhoda, zato da bi se stanovito na¬
selil tu. Njemu nikoli ni ugajalo popotovanje; ima belo
kri v sebi in ta ga mora, da se ustavi in da bode

33

dremal. Ali ne uresniči se mu 1o lehko tako, kakor se
nadeja; devin oča je sam ne mara errumansel  in mu
nikakor ne bode hčere dal; in priseže na svoje sive
lase/— dokler je živ, da ne dovoli ženitve. Deve od¬
vesti ne more, ker kam bi jo vedel? — Tumri pogine,
kakor šukela  (pes).«

»A manjkalo ga bode, stari, oj, manjkalo!«

»Manjkalo ga bode, zakaj manjkalo? — (Je hoče
poginiti, naj strmoglavi v propast; nam bode težko brez
njegovih rok, toda lepše brez njegove hudobe in upor¬
nosti. Nu, a ti, Aza, odredi se na pot; da ne bodemo
imeli nikakeršnih sitnosti, da ne bodo gonili nas, za¬
vrzi, kar ti je podaril gospodič, zlezi v cunje svoje in
hodi dalje po svetu!«

»Res, po svetu! Po svetu! Dalje, zmerom dalje!«

— govorila je ciganka in krila obraz s sklenenima ro¬
kama. — »Zmerom dalje in dalje brez konca, brez na¬
mena, do smrti, in celo po smrti . . . .«

»Uh, baba! Egaši  (žena)!« — vskriknil je Apraš

— ne žaluj, sram bi te moralo biti tega! Tvojega je le
toliko, kolikor si ukrala kakega dne o potrebi; dosti
dolgo smo se mudili tu, sedaj moramo odriniti — na
pot, na pot!«

»Jutri!« — obetala je živo mladenka in zaprla
okno — »jutri!«

»Pomni, jutri!«

*

* *

Drugega dne je Aza še bila na dvoru pan a (go¬
spoda) Adama, a že je bil ciganski šator izginil z le¬
dine, že so nakladali na verden  (voz), mladiči so dvi¬
gali kotliče in kladiva in podajali staremu, ženske so
zvijale plasti  (odeje, plahte), in molčeča mati je te pri¬
prave gledala s suhim očesom, v nemi, hladni obupnosti.
Stare babure so vreščale, kričale in skakale krog nje.

Oddaljenemu holmu s temena je Tumri gledal te
priredbe, nekovo čudno čutje mu je vstajalo v srci; ni
mu bilo žal starega Apraša in ciganov, jedine rodbine
mu na širokem svetu, ali vendar je o ločitvi, ko je do
cela osameval, vskipela mu kri v glavo in se zgenilo
tesno srce. Bodočnost je stala pred njim temna in polna

34

strašnih skrivnosti, kakor burna jesenska noč, v kateri
po nje globinah buči le viher in se treso pošasti. Tumri
je vendarle sklenil, da ostane tu: brez kosca kruha,
brez strehe, brez prijatelja, priljubljen sami devi, katere
oče ni dovolil, da bi samo zdaleč smel pogledati jo.

»Kaj bode jutri?« — vprašal je samega sebe in
medlel na planem pod trnjevim krovom v dolini —
»kaj bode jutri? — Morebiti me glad umori, ali more¬
biti me primejo, kakor kakega zločinca? — Kdo ve?

— Ali morebiti si s potrpežljivostjo priborim kje kos
slamnate strehe in kakšen tih. kotiček?«

Up mu ni obetal mnogo, bojazen ga je strašila s
prikaznimi, žal ga je gonila za odhajajočimi tovariši; ali
Tumri se ni premeknil, ko je bil zaškripal ciganski
ver d en, le oči je zakril in se pogreznil v neko pre-
mišljanje, ki ni bilo ni čujočnost, ni spanec, in vendar
podobno obema.

Verd  en  je bil že konci vasi, ko je po vrteli in
po polji k njemu prihitela zasopla Aza v prejšnji ci¬
ganski obleki, rudeča od posebnega bega, molčeča in
nekako jezna.

»Ali si tu?« — izpregovoril je Apraš — »dvojil
sem o tebi.«

»Saj vidiš, stari; ali bodi milostiv, paščimo se,
kolikor je moči, nekaj me vleče nazaj, ne morem se
ozreti; tesno mi je — tesno. Oj, na pot, na pot s ci¬
gansko pesmijo, daleč in brzo!«

»Egaši!«  — zagodrnjal je Apraš in pognal konja,

— »nu, zapoj sama kako veselo pesem, prikrij glavo,
zakrij oči, in če ti tudi to ne pomore, nagni kosilarko,
napij se targimoma  (vodke), to ti razgreje srce . . . .«

»A Tumri?«

»Pasji sin! Kri gadzijev!  Ostal je nekje lam pri
svojcih; naj ga črvi snedo!«

Tako so ciganje polovičili besede, govorili in se
spustili v globok jarek — in naglo je vas izginila njih
očem. Aza je vspešno stopala dalje in ni se ozrla nazaj,
kakor bi se bila bala pogona, temveč hitreje in- hitreje
je stopala, da jo je jata težko dohajala.

Kar je na cesti zapeketalo nekaj in se zakadilo,
nekaj je hušknilo in šinilo mimo Apraševega voza, ne-

35

kov jezdec je skočil k pevajoči ciganki, ki ni vskriknila
—■ niti ko je bil ulovil jo za ramo.

»Kaj je to?« — razlegnil se je Adamov glas, drhteč
in hripav —■ »kaj je to, Aza, povedi mi, kaj je to?«

»Kaj to je?!« — oglasila se je hladnokrvno in
obrnila ciganka — »kaj utegne to biti? — Dalje gremo!«

»Ali ti greš z njimi?«

»Morebiti si hote), da bi bila ostala v tvoji gaj bi?«

»Ali ti ne pojdeš!«

»Jaz ne? —■ Zakaj ne?«

»Zato ne, ker ti jaz ne dovoljujem.«

Mladenka se je divje zasmijala.

»Kje imaš pravico do mene?«

»Obetala si mi, da ostaneš!«

»Nikdar! A zakaj bi ostajala tam?« — vprašala je,
ustavila se in dostavila: —• »morebiti zato, da bi o
polu leta, ali ob tednu me zapodil, ali, kakor oglojeno
kost, vrgel kateremu svojih lokajev, kar se je pripetilo
drugim ?!«

Adam se je zdrznil.

„Dal ti bodem« —• opomnil je zasopel — »dal ti
bodem, karli bodeš hotela.«

»Oj, oj — govorila je ciganka dalje in odmaje-
vala z glavo — »toda če se mi vname želja po zaročnem
prstanu?«

»Ti se mi posmehuješ.«

»Resnično, ali ko bi se mi zljubilo — ?«

»Tega ne moreš zahtevati, saj veš, da ne bi ti
mogel dati ga«.

»Jaz pa nečem ni tebe, ni prstana tvojega, ni
doma in ničesar na svetu ....  Ti misliš« — dostavila
je ognjeneje, z očesom plamenečim, kakor žar — »ti
meniš, da bi jaz strpela to tam v tvoji k h eri (domu),
v ti kletki, zaklenena, kakor kaka sužnja! Oj, takovo
življenje ne ugaja meni, temveč vam razvajencem, mleč-
nikom, starcem brez krvi in srca ....  Dosti sem izku¬
sila. Zdravstvuj,’ gospodi Apraš, poženi grami  (konje)!«

Ciganski ver de n je zaškripal, ciganka se je spu¬
stila dalje, a pan Adam je ostal, kakor v zemljo uko-
pan, bled, jezen, brez moči, premetal je po glavi misli
suhe, kakeršno je jesensko listje, žolte, mrzle in nežive.

36

Naposled je Široko zazijal, obrnil konja, stopil,
nekaj zagodrnjal sam sebi in počasi odšel v svoj
stari dom.

*

* *

Tumri je ostal sam in moral se je iz početka skri¬
vati Lepiuku, ki je bil zvohal, da se je mladenič ločil od
svojih ljudij in da se klati krog vasi. Srečen je bil
ubežnik, kovača je bilo vasi treba tako, da je nekolikim
gospodarjem, ki so bili zvedeli, da je zaostal in da bi
se rad naselil tu, prišlo na um, da bi ga zadržali v
Stavišči. Vedeli so, da je Tumri bil desna roka Aprašu
in da je jako umetalen rokodelec; tešili so se, da ga
pridrže, zato so šli h gospodu na dvor, prosit ga, do¬
čaka pa so vedli s seboj.

Ali Adam je klel skoraj vse cigane na zemlji in
osveto prisezal Romom  — vsemu njihovemu pokoljenju.
Poslanstvo ni bilo prišlo ob ugodnem času, zato je od¬
pravil ga in klel in se jezil tako, da se je Tumri ves
tresel in odšel s svojimi zavetniki vred.

»Izgubljeno je, brezvspešno vse!« — vskliknil je
na pragu. — »Mrknila je nada; ali se obesim, ali pa
pobegnem.«

»Molči, molči!« — rekel je stari župan in roko
položil mu na ramo — »ker ne poznaš ljudij, ne govori
ničesar, dokler ne bode odloka. Gospod laja in kolne
in iz početka sleharnega človeka odžene, treba je le mir
dati mu nekoliko časa, da se izkriči, potem pa pozabi na
jezo. Ko ne bode mogel nikomur dati konja, da bi ga
mu podkoval, bode vse bolje; v tem bodeš lehko meni
delal in mirno čakal.«

Zgodilo se je, kakor je bil župan nasvetoval in
kar je slutil: Adama je v kratkem minila jeza in tes-
nost — in ker je bil v sosestvu nekomu izvabil ne-
kovo francosko vzgojevalko (guvernanko), že trideset let
staro dobrodružnico, pozabil je na cigane in ciganke,
kajti nelepa in nemlada vdova, ki vendar še nikoli ni
bila omožena, poznala je dobro Adama, in vedla ga
je na motvozu celo pred oltar. Župan je torej v kratkem
in lehko dobil dovolitev, da se sme cigan naseliti v
Stavišči.

37

Lepiuk je vse to gledal s strani in se trudil, dokler
je mogel kje kaj zavirati, ali vendar sam sebi sveta ni
vedel — nasprotujoč gospodu in občinskim možčm. Ko
je bil zvedel to dovolitev, čudno je bilo, da ga ni raz¬
gnala jeza. Branilo mu je in krivo bilo tudi njegovo
ciganstvo, da ni mogel s svojim glasom vstati na Tum-
rega in da je usta imel zaklenena, ko je najkrepkeje se
hotel oglasiti.

»A!« — opomnil je sam sebi — »dovolili so mu
naselitev tukaj; naj se naseli, ali gorje mu, če se, dokler
sem Se jaz živ, približa Motruni! Nečem več ciganske
krvi v svojem rodu!«

Ko je bila prišla ura, da bi bili koči in kovač¬
nici odločili prostor v vasi, begal je Lepiuk tajno in
očito krog, da so dvor, gospodar in občinsko odbor-
ništvo, kakor bi se bili ognja bali, ali sramovali se
cigana — da je vse zapodilo ga za vas k pokopališču:
tam na pustini so dovolili, naj si zgradi kočo. Iz po-
četka so se gospodarji bili zavezali, da mu z dvorom
vred pomorejo postaviti kočo; ali ko je bil Tumri jel
stavili bivališče, uveril se je, da ne bode imel nikakega
drugega pomočnika, nego svoji roči. A ni žugnil ni,
dobil je, kar je hotel: ped zemlje in dovolitev, da se
sme naseliti; več zahtevati ni smel, da ni zgubil še tega.

Žalostno je bilo to prostorišče, kjer so mu do¬
volili, da se sme naseliti, pristovalo je bolj pregnanstvu,
nego človeškemu bivališču, ker je bilo pri pokopališči,
daleč od vasi, kjer ni bilo slišati človeškega glasa; kjer
ni bilo ognja videti od nikoder; kjer ni bilo vode, ne
sence, ni zemlje nikakeršne; ali pregnancu, ki nikdar
ni imel nič svojega, dobro je bilo i to! Tumri je legel
spat na golo zemljo, ali vso noč je premišljal, kako bi
tii zgradil kočo. Ni imel pomočnika, ni dobrotnika ni-
kakeršnega: Lepiuk mu je povsod! sproti razdrl vse.

Drugega dne je ubožec rano vstal ves rosan in
ogledal puščo svojo; opazil je na holmu steno, ob katero
je videl, da bi mogel nasloniti bok svoje koče, in nasmijal
se je radostno. Ilovica, da bi stene olepil ž njo, te ,)e
bilo blizu dovolj, ali premišljal je, od česa bi zgradil
streho in stene.

38

Ko je bil dobro uro zmudil s takimi mislimi, odšel
je k županu, ki je s hlapcem vred šel orat svoje polje.

»Nu, kako je, gospod kovač?* — vprašal je in se
pošalil župan.

»I, kako je, gospod župan!« —■ odgovori Tumri,
»meni se nekako zdi, da se ni dvoru, ni vaščanom ne
ljubi, da bi mi postavili kočo; odlašajo od dne do dne,
da ne bode nič iz tega«.

»Ne vem, sam ne vem« — zagodrnjal je Leh
hladnokrvno, »tudi jaz ne verujem v skupno delo. A kaj
si sklenil, da storiš?«

»Odločil sem se, da sam postavim kočo«.

»Ali s čim? — Kako? — Koga si najmeš?«

»Saj veš, da nimam ni groša, ali roki, ti niste
nikakeršna malost«.

»Če utegneš le hlod položiti sam in da bodo ljudje
videli, kako gradiš sam, ni genil ne bode nobeden z no¬
benim prstom«.

»Bode ali tako ali tako, meni do tega ni nič«.

»Ali kako bodeš sam sebi svetnik?«

»Malo po malo si postavim streho; to ne bode
khera,  temveč bukunia«  — odgovoril je cigan v
svojem jezici (ne dom, temveč koča).

»Kdo ti spelje les?« —

»Jaz sam ga znosim«.

»Oho! Oho!« — začudil se je župan, »kje pa ga
doboš?« —•

»Dajte mi samo listek, da smem iti v lčs, in po¬
darite mi vsaj kako staro to vez (sekiro).«

»Sekire ti ne odrekam, lehko jo odslužiš pozneje«
— opomnil je župan. »Pa je baš topa, celo brez topo-
rišča je, da je na prodaj, vredna bi bila več, nego
goldinar; a list lehko dobodeš jutri. Ali se res misliš
sam prijeti dela?« —

»Kaj pak« — odgovoril je cigan, »ne vem, zakaj
bi čakal, poskusim«.

Drugega dne. rano je Tumri že pokopališču na¬
sproti z leseno lopato trdo ilovico kopal, živeč ob kosu
suhega kruha, gromadil plevčl in čistil prostor, kjer je
bil odločil, da. bode stala koča. Človek, izročen sam
sebi, zapuščen in prisiljen na delo, stori mnogo več,

39

nego bi kdo verjel! Res je, da to o vsakem koraku
zahteva podvojene telesne in duševne moči; kadar pa
je delo dokončano, potlej je povračilo trojno. Skoraj
nekako čudo je bila uboga ciganova koča, ki jo je bila
zgradila sekira z dvema rokama vred; vsak kos lesh je
moral iz lože ali prinesti na plečih, ali privleči ga čez hribe
in doline; vsako bruno je moral otesati sam, domišljati
se, kako ga postavi, zvrševati neznano rokodelstvo. Kadar¬
koli je otopela stara sekira, moral je Tumri, ker ni imel
kovaškega orodja, iti po dve milji daleč h kovaču, služiti
mu in pomagati po dva dneva, da je zopet skalil mu
in popravil sekiro. V tem, ko ga ni bilo doma, krali
so mu mimo hodeči vaščanje les, ki ga je bil nagro-
madil v potu obraza, deževje mu je kazilo delo, zmočeni
holm se je sesipal, slabo zbiti čoki so se razklepali in
zvračali in ne vem, kolikokrat se mu je bil sesul kočur,
predno ga je mogel pokriti z ubogim otesanim lesom in
z letvami, a strehe ni oskrbel s šperovci, temveč s sla¬
bimi stiki. Bog sam je preštel, koliko kapelj potu je
palo na zemljo, koliko dela je bilo zastonj, koliko je
bilo treba vstrajnosti in moči!

Toda mnogokrat človeka vzdramijo nemogočosti
same, da jih zmore, povečajo v njem veselje, bude
misli, vzvišujejo moštvo. Smijali so se ljudje, kateri so
videli to ubogo in smešno beznico od ilovice, malo. po
malo rastočo iz zemlje — beznico, ki je poleg vse svoje
siroščine bila nekako čudo človeške domišljavosti in prid¬
nosti. Tumri se je bil tako zameknil v delo svoje, pobratil
se in združil ž njim tako, da ni imel počitka, dokler ga
ni dokončal. Le po dvakrat je prenehal delati vsak dan,
zato, da je Motruni zbežal naproti, da je videl jo, da je
zdaleka se ji nasmijal ali izpregovoril besedo.

Vendar redko kdaj se je posrečilo to, kajti stari
Lepiuk je stal na straži in ni dal mu ni približati se —
in zastonj je naganjal, da 'bi cigana pognali iz sela, ne¬
prestano je prisezal: da mora Motruna samica umreti, ne
bi je dal ubežniku in potepinu.' Motruna ni dražila očeta,
temveč potrpežljivo je molčala; ali kadar so prišli snubci
k nji, prišli so vselej zastonj, dasi je oče grozil se in
rotil. Lepiuk je klel, tepel jo, metal, ali to ni pomagalo
nič: dekle je vse trpelo in le odgovarjalo: »nečem«.

40

Ko se je Tumri nekega jutra ukvarjal z najtežjim
oddelkom koče svoje in hotel nanj postaviti nekaj, da
bi bilo nameščevalo tram in streho, zagledal je o svitu
v vshodnih meglah, da se skrivaj, bliža Lepiuk, ki se je
opiral ob močen kolee, zamišljen ustavil se na cesti in
oči, žareče od same jeze, uprl v delajočega mladeniča.

»Stavi, gradi!« — zagodrnjal je naposled poluglasno
po dolgem molčanji, »prisezam na Boga, da ne učakaš
tega, da bi tu bival!«

A razkačen je glasneje vprašal:

»Kaj li vendar misliš, ker zbijaš ta hlev, ali slišiš?«

»Kaj mislim? — Mislim, da bodem bival v njem*
odgovoril je mirno Tumri in ni prenehal delati.

»Zakaj si se le-sem priklatil — sam sebi na gorje?!«
— ■ dostavil je starec, »po kaj? — Ali ti svet ni bil dosti
velik? — Hm!«

»A sem vam na poti?« — vprašal je cigan, »ne
podišem vam zraka, ne popijem vode, ne pojem kruha;
vsega tega bodemo dosti imeli vsi«.

»Ali zakaj si vtepel si v glavo to, da se naseliš v
naši vasi?«

»Ali vam je to na kvar?«

»Aj, vrag te pozoblji! Ne delaj se bedastega« —
govoril je Lepiuk dalje, »jaz ne menim dolgo besedovati.
Skratka: če poj deš od tu, kamor te oči neso, plačam
ti delo in kupim ta hlev; ali čuješ? — le, kadar pojdeš,
nikar se ne oziraj, toda če ne . . .«

»Kaj je to, stari?« —

»Kaj to je? — Pravim le, nikar se ne naseli tu!«

»Ali sem Vam morebiti na poti?«

»Hoho! dobro veš, zakaj te imam v želodci, ni
treba mnogo govorili. Na Motruno ti ni treba misliti, iz
tega ne bode ničesar, a tebe naj vraži pozoblje!«

Tumri je molčal in zložno tesal krivo brezovo

deblo.

»Slišiš li, vraži naj te pozoblje!« — ponovil je
Lepiuk, ki ga je ljutila ciganova hladnokrvnost.

»Kdo more vedeti, koga bink  pobere!« — opomnil
je mladenič hladno, '»uverimo se!«

»Videli bodemo! Ali ne pojdeš od tu? — Govori!«

»Ne pojdem, zastonj je vse, ne pojdem, stari . . .«

41

Lepiuk je ob tla udaril s kolčem, zaškripal z zobmi,
obrnil se in brzo odšel.

*

* *

Ob tednu, ko je koča, nje stavba, že bližala se
koncu, odšel je Tumri in po navadi otopelo sekiro od¬
nesel k sosednemu kovaču ter se zamudil pri njem tri
dni. Na poti nazaj je premišljal svoj sestanek s starim
Lepiukom, njegove grožnje in nade svoje, kar je v ovinku,
od kodar se je videlo Stavišče, na mirnem večernem
nebu zagledal sivega dima oblake, vznašajoče se v zraku...
Prosunilo ga je nekaj, ker zdelo se mu je, da ogenj
Prihaja s prostora, kjer je stala njegova neugotovljena
koča; pospešil je korake in v kratkem se je ustavil,
kakor da ga je strela udarila, kajti zagledal je, da je
njegovega dela že samo kup dimastega pepela. Na zemlji
so se videli še zareči, posedeni ogorki, kupi lovice, kup
šehteče žrjavice.

Tumri ni imel toliko moči, da bi se bil približal,
tako mu je bilo srce omamilo pogorišče, toliko bolečino
je čutil v prsih! Prvič po detinstvu ste se mu dve solzi
utrnili iz črnih očij in pekli ga v lice, nevajeno solzam.
Stal je, strmel in vil roči, sam ni vedel, kaj naj začne,
ni mislil ničesar, kakor da ni imel uma, lakov je bil.

Ali ta nema, strašna obupnost, ki bi se bila lehko
izpremenila v blaznost in osveto, trajala je le jeden hip,
umirile so jo solze. Vsklonil je cigan glavo, vzdihnil,
stresnil se, razvedril in ojačil — in brzo se približal
uničeni koči.

Njegova misel se je zopet združila z vstrajnostjo
>n z delom. »Kar sem že storil, zvršim še jed enkrat* —
opomnil je sam sebi, »morebiti še lože in bolje, a nikakor
ne odneham. Naj se ljuti Lepiuk, to je njegovo veselje,
jaz se ne dam izkuriti, kakor bučele iz ida, ali komar
iz izbe«.

To govoreč se je popolnoma približal pogorišču in
skrbno je gledal, kaj bi mogel še oteli iz njega; toda
ogenj ni bil prizanesel ni troskvi, les je bil zgorel ves,
kadilo se je samo še Iroho oglja in pepela. Ozrl se je
cigan žalostno krog sebe in vrgel na zemljo pri glinastem

ognjišči, ki ga je bil ogenj rudeče razpalil in ki je raz¬
padalo in se sesipalo; povesil je glavo in se zamislil.

V tem začuje ljudi, ki so šli po cesti, in plug, ki
se je obrnen vlekel po tleh; za plugom je stopal župan.

Slarec je zdaleč zagledal cigana pri pogorišči.
Ustavil se je, zinil je, ali ni se upal izpregovoriti, čutil
je, kaj se godi v ciganovi duši.

Tumri je sam vskolehal takoj in stopil k njemu.

»Dober večer, gospod župan!«

»Oj, tebi ni kaj dober« — izpregovoril je župan
mirno, usmiljeno, »zastonj si se trudil! Vse je iskra po¬
končala in izpremenila v dim!«

»Iskra ni kriva tega, ali neka roka« — opomnil
je in vzdihnil cigan, »nu, kaj? — Obesil se ne bodem
zategadelj . . .«

.»A kaj si sklenil, da storiš?« —

»Kaj menim storiti? — Jutri pojdem v les in zopet
slavim« — odgovoril je Tumri.

»Ali si oblaznel? — Kje li dobodeš toliko moči?«

»Oj, te imam še dosti!« — vskliknil je cigan. Pre¬
mišljam le, kako bi se zavaroval, da bi me prijatelj
zopet ne požgal, predno postavim kovačnico« — dostavil
je mladenič, kakor bi se bil šalil.

Pazni župan je umolknil, ni hotel vzbuditi nika-
kove sumnje, ni hotel vprašati, koga ima na sumnji, dasi
ni d voj il o tem, da Lepiuka dolži cigan.

»Ali res hočeš« — izpregovoril je po nekolikih
hipih in vprašal, »ali hočeš zopet staviti? —• Ali je
res to?« —

»A precej jutri« — odgovoril je Tumri z odločnim
glasom, »sekira je ostra, v kovačnici sem se oddehnil
nekoliko, torej pojdem kar v les«.

»Nu, daj ti Bog srečo!« — zagodrnjal je župan,
skomizgnil z ramenoma in pognal vola, »vrl mladenič
si, žal mi je, ker si cigan!«

Poslednjih besed ni slišal Tumri, ki se je bil vrnil
k pogorišču., z drhtečo roko razgrnil gorki pepel, iz
nedrija vzel nekoliko krompirja in ga položil vanj, da je
s kosom suhega kruha vred bil mu večerja. Toda sežgal
se je korun, tako se je bil zopet zameknil cigan, ni mislil

43

na  jed; toda ko je na nebu svitalo jutro, vstal je sključen
in zmučen, sekiro zadel na ramo in odšel v les.

Sreča je bila, da ni daleč bil porob, ki so bili v
njem odkazali mu gradilo za kočo, dasi sta dve dolini
in dva holma počivala med njim in med podarjenim
svetom.

Na stezici, po kateri je šel, vidna so bila samo
znamenja uničenega dela, ta znamenja so cigana spo¬
minjala na poprejšnjega in tega dne znoj; sem ter tam
so ležale suhe veje, po tleli razmetane klade so bile
razrile gladko pot; sem ter tja je pohojeno, strto hrastovo
dračje, kos vrvi, odsekan kolec zadrževal Tuinrega, ki
je vse zložno pobiral na porabo. Zibnila je bila iz srca
mu poprejšnjega dne žal: vstalo je v njem krepko ve¬
selje do novega dela, ki je vsakeršno bolest zatiralo v
duši njegovi.

Tako premišljajoč se je spustil v dolino, a ni gledal
predse, kar ga vzdrami nekov znan glas.

»Dober dan, Tumri!«

Nekoliko stopinj pred njim je stala in dvokolnico
držala krasna Motruna, nje rudeče oči so pričale ne¬
davne solze.

»Dober dan!« — odgovoril je, nasmijal se in pri¬
bližal cigan. »Kaj je kaj novega?« —

»Ali ne veste ničesar? — Ali niste bili pri koči?« —•

»Prenočil sem tam pri ognji« — odgovoril je mla¬
denič in se delal hladnega. »A kaj? — Zgorela je, treba
je misliti na drugo.«

»Ali na drugo? — Vsekali se boste« — opomnila
je usmiljeno in s prosunljivim očesom Lepiukova hči.

»Nič se mi ne pripeti«, vskliknil je cigan veselo,
»bodite mirni; moram storiti, kar sem sklenil. . . veljaj,
kar hoče!«

»Ali veste, zakaj je zgorela koča?« — vprašala je
fleva in motreče uprla oko v Tumrega.

»Ne vem, ali lehko se mi dozdeva to: tvoj oča je
utegnil zapaliti jo«.

Motruna je žalostno sklonila glavo.

»(tuj« — opomnila je tiho in se ozrla, »predvčerajšnjim
je Gregor Skorobogati zopet snubce poslal k meni; oče
me je pozval v izbo in mi napretil, če jim odrečem, ali

4

44

nič ni pomoglo, povedala sem, da ga nečem...  Na
večer je, kakor oblaznel, pobegnil nekam in s seboj vzel
kresilo s torbo vred. Takoj mi je prišlo na um, da bode
to nesreča, šla sem plakat na vrt; ko je bila minila ura,
videla sem dim na holmu pri pokopališči, a jeli so se
zgrinjati ljudje, gledali so in kričali: »Ciganova koča
gori!« Morala sem se skriti, kajti vse je zijalo v me, a
jaz sem le ihtela še. Očeta ni bilo takoj domov; ko so
bili prišli, jezili so se in nekako tresli, legli so, niso
večerjali, odeli so se s kožuhom in še denes so bolni!«

Motruna je trpko vzdihnila.

»Oj, gorje nama je to« — dostavila je po hipu,
»ker sva se spoznala, gorje in nesreča ... Ali to nama
je usojeno! Kdor je komu dal srce, ne sme vzeti mu
ga . . . To bode najina usoda, če naju ne poblago.slovi
oče, temveč če prekolne oba«.

»Čuj!« — rekel je cigan in prijel jo za roko ves
razgret, »če se bojiš usode moje in očine kletve, le
izpregovori, Motruna; če prav sem cigan, vendar imam
vest.: nečem te pogubiti, pojdem dalje!«

Motruna je s svojimi temnimi očmi se ozrla vanj
in s predpasnikom solze otrla iz njih.

»Kdor je komu dal srce, ne sme vzeti mu ga« —
opomnila je zopet, »ne smeva se izneveriti obetu, lo
nama je usojeno!«

»Bog ti plati pošteno besedo!« — rekel je Tumri
še veselejši, »ne bode ti žal tega, kar si storila meni na
ljubo. Uverim te, da so ciganske roke železne, železna
da je ciganska moč; zdaj mi ne zna sveta ni stiska, ni
ljud. Gledi, Motruna, zopet sekiro nesem v les: začnem
staviti novo kočo, a če Bog da, postavim jo poprej in
bolje, negoli sem zgradil prvo, ne pogubiva se ne!«

Po teh besedah jo je hotel objeti, ali Motruna se
je le ozrla vanj — in kakor bi se bila prestrašila, .spu¬
stila se je po stezi, ki je držala na polje, ter vskliknila:
»Bratje na polji čakajo obeda, moram hiteti. Svoj kos
kruha najdeš pod kamenom, kakor vselej« — in poki¬
mala mu je z glavo in še dolgo se ozirala, predno je
izginila za kalinovo grmovje.

Cigan je nekoliko hipov obstal na tistem prostoru,
naposled pa je, pozabivši na kruh, spustil se v les na

delo. Izkušenost, mu jev lem delu dajala ročnost, katere
ni imel, ko je bil začel staviti prvo kočo; znal je bolje
izbirati les in osekavati ga, umetalneje se je poprijemal
debelih klad in iskal menj strmih potov, kadar je
bilo treba vlačiti mu jih po njih. Ali ni mnogo po¬
magala mu ta izkušenost: ni mogla podvojiti njegovih
močij, niti zlepšati koče. Začel je zopet staviti jo iz
takih koscev, zopet tako nerodno, kakor prvič, samo
nekoliko hitreje; a delo je bil odredil tako, da jev lesu
ugotovil vse, kar bi mu bilo utegnilo potrebno biti, in
vse je bil skril na varen kraj, potlej še-le je začel gradilo
znašati na odločeni prostor.

Po nekolikih tednih je že visok kup lesa ležal blizu
pokopališča, a cigan je zopet na opaljenem holmu stavil
svoji koči stene. Mimo hodeči vaščanje so se ustavljali
in kimali so z glavami, niso verjeli sami svojim očem,
ciganova trdokornost in domišljavost ste se ljudem zdeli,
da resnično niste podobni druga drugi. Stare babice so
šepetale in z daleka s prsti kazale novo stavbo.

»Ni zastonj cigan! Čarati zna!«

Sodili so ga, da mu hudir pomaga, in ta sodba je
v kratkem se prijela vseh vaščanov; celo uboga Motruna,
dasi je odmajevala z glavo, ko je slišala to, zbala se je

nekoliko. Ali srce, ki vidi zgolj, kar mu je drago, za¬

podilo je to hipno bojazen.

Stari Lepiuk je v tem bolan ležal zmerom, ni
vstajal iz postelje in grozno je rotil in zaničeval hčer,
kadar koli se je prikazala njegovim očem. Ni smel nikogar
ni vprašati ničesar o ciganu, tako je ljutila ga samo
misel, da utegne ostati, če prav mu je zgorela koča.

Neko nedeljo sla naposled pohodila ga dva soseda;
sedla sta k bolniku in vprašala ga, kaj bi mu bilo, in
nasvetovala sta mu po svojem umu, naj bi užival, kar
svetujejo židovske rastlinarke in babice. Lepiuk je le

poslušal, odgovoril pa ničesar ni; ob uri se je bil ne¬

koliko ojačil, poslal po steklenico vodke in je izpil ne¬
koliko mčric; zalesketale so se mu oči, vstal je iz postelje.

»A kaj je novega v selu?« — vprašal je s hri¬
pavim glasom.

4 *

46

»Kaj bi bilo novega« — odgovoril je Skorobogati,
»to je, kar je zmerom: gonijo nas in gonijo na tlako,
ljudje stočejo, kruha je malo, ali glada dosti«.

»Zakaj ničesar ne poveste o ciganu« —- segel mu
je v besedo sosed, »to je gotovo novica!«

Lepiuk se je stresnil in z drhtečo roko segel po
rakiji, izpil je je že tretjo merico.

»O ciganu!« — zagodrnjal je in se ozrl krog sebe,
»nu, govorita, ker sta jela govoriti o ti grdobi. Ali je
še v vasi?«

»Se, a nihče ne pove, da bi hotel izgubiti se« —
odgovoril je Skorobogati. Vsakdo trdi, da ume čarati, in
to je res. Menili smo, ker mu je zgorela koča, da ga
hudir odnese kamor koli, ter da zapusti Stavišče, ali
začel je staviti drugo kočo!«

Lepiuk je začel ciganski kleti — nesvesten, jako
razljučen — klel je to, česar se je bal, a s težka ste
v njegovi hudi jezi iz ust bruhnili mu ciganski besedi:
»Binka ciava  (vražji sin)!«

Ko je bil zinil ti besedi, spametil se je in zopet
je sedel na posteljo, očito je bil plah; Iresel se je ves,
ali tajil je to s smehom.

»To je prav« — opomnil je takoj, »da je cigan
samoglav; kdo drug bi ne poskusil tega! Nagledal sem
se ga, kako je klade samotež vlačil iz lesa ali nosil na
plečih; menil sem, da mu oči izležejo iz očnic in kri
ulije se iz nosa, ali ne, zopet se je vpregel v to delo!
No, no, to je železna natora!«

Te besede je naglo izgovoril, hotel je očito svoja
gosta okaniti z navideznim pokojem, ali prejezen je bil,
ni mogel biti veren hladni malobesednosti.

Oči so mu kar igrale pod obrvimi, palila mu jih
je nestrpna razdraženost, hitro so se mu dvigale prsi in
roko je premetaval, kakor o vročici.

»Uh, rajši lezite« — rekel je Skorobogati vstajajoč,
»niste še zdravi, o tem se takoj leliko uveri človek, z bo¬
leznijo ni treba šaliti se nikomur, nam starim pa najmenj«.

Gospodarja sta se poslovila in odšla sla. Lepiuk
je legel ter godrnjal. Večer je minil o žalostnem molčanji,
nastala je noč in že so legli spat v koči, bolnik pa je
začel ječali in stokati.

47

Prihitela je k njemu hči, ali zapodil jo je s kletvino
in s silnim glasom je poklical starejšega sina. Prižgali
so luč, vstali so vsi: najemniki, sina, soprogi in otroci.

»Kaj Vam je, oče?« — vprašal je starejši sin in
se približal.

»A kaj mi je?« — povzel je vprašanje Lepiuk,
kakor so navajeni ljudje, »glej, prišel je smrtni čas, ali
žal, nepriličen čas je to! Janko, odidi po duhovnika . . .
a ti poslušaj, kaj ti naročim«.

Ozrl se je po izbi in nabral čelo.

»Babe venkaj!« — vskriknil je.

Ženske so odšle v vežo in pristenek, bolnik pa je
ostal sam s sinoma vred.

»Vedita« — vskliknil je, »da je Motruna zagledala
se v tega cigana. Jaz sem mu kočo zapalil, ali zastonj,
zopet dela novo in Motrimo odvede vanjo. Jaz sam sem
rojen cigan« — povedal je tihotneje in se ozrl po izbi,
»ali gnusi se mi ciganska kri, da ne bi ljudje s prstom
kazali za nami! Ne dajta ciganu Motrune, če prav bi
vaju na kolenih in plakajoč prosila, naj tudi bi umreti
morala! Čujta! Če se utegne Irdokorno upreti vama,
izpod strehe jo izženita, kakor psa, s krevljo, in ne
dajta ji ni krpice na srajco, ni groša na pohišje! Jaz
zahtevam to, čujta!«

»Kaj pa bode, če dvor dovoli?« — vprašal je
starejši sin tiho, »kaj naj storiva?« —

»Kar jaz odločam! Če se bode hotela pogrezniti
v pogubo in sramoto, pogrezni se; ali potlej ne bodi
vajina sestra, niti moja hči. Strani ž njo!«

Dolgo je še tako govoril starec, Motruna pa je k
priprtim durim v pristenku nagnena poslušala in plakala,
a ni smela oglasiti se z jezikom: zmerom je le, kakor
nesvestna, šepetala: »Oj, usoda moja! Oj, nesrečna

usoda!«

O polunoči je bil prišel duhovnik, ali ob zori je
stari Lepiuk umiral za vročico in kričal nesvesten, tolkel
krog sebe, neumljivo ciganski popeval nekovo pesem,
pripovedoval razne dogodke in govoril vsakojako. Mraz
je izpreletal vse navzočne gledalce, tako strašno se je
mučil v poslednjo uro, na jezici ni imel drugih besed,
nego detinstva svojega prve izraze . . . Morebiti je čutil,

48

da sam izdaje, kakove krvi je, in dasi je lajil natoro,
vendar ni mogel zadrževati odpora, kajti lastna govorica,
zdelo se je, da ga draži in huje in huje neti njegovo
besnost.

Naposled je močij zmanjkalo boju, oči so obračale
se mu v strop, iz ust se mu je prikazala pena, pre¬
sunljiv vzdih se mu je privil iz s  stisnenih prsi. Lepiuk
je umrl.

Krič se je takoj razlegnil po koči in plač je vzbudil
sosede; le Motruna je v pristenku ostala sloneč ob steno,
kakor da je bila pribita, plakala je, a ni ječala, kakor
da se je še bala očeta, in zmerom je govorila: Oj, usoda,
usoda moja!

S težka sta jo brala in njiju soprogi odpravili na
delo, kajti dela vaščana ne osvobaja ni najhujše trpljenje;
ne more ga nihče nameščevati. Bog je ubožcem prisodil,
da z delom hlade bolečine svoje.

*

* *

V tem je koča za vasjo zopet jela malo po malo
dvigati se: že so stali slopi, utrjene bile stene s slabot¬
nimi koli, ki je odločeno bilo jim, da jih bode krila
ilovica, a krivi ušaki so kazali prostor tesnih duri in
majhnega okna. Ko je bil Tumri nadvigal se lesa, mirneje
je sukal se po stavišči in skrbneje je vUroval imovine
svoje. Malo slame, položene na povprek pritrjene letve,
varovalo ga je dežja in mu bilo prislrešje. Zdaj pa
zdaj je odhitel v bližnji jarek, čakal je tam Motrune, ki
je o svojih urah prihajala vanj, vendar že nekoliko dnij
je ni videl tamkaj, ali ker se je, razven z županom,
sestal z malokaterim vaščanom, ni vedel, da je Lepiuk
bil bolan, niti — da je umrl, sodil je, da se Motruna
boji očeta in vdruje.

Nekega dne na večer je cigan tesal bruno, kar z
daleč začuje petje in jok, ki se je po cesti bližal poko¬
pališču. Mnogo mrtvaških sprevodov je bilo že prišlo
mimo njegove koče; Tumri je o takih obredih moral
ustavili delo in odkrit je stal oprt ob steno svoje koče,
resno seje spominjal smrti, mogočne mutesore, katere
so se tudi Romi  navadili, da jim je spomin nanjo strah.

49

Nehala je tesati njegova sekira. Tumri je odstopil
nekoliko korakov, zamislil se, roei skrižal na prsih,
njegove oči so prazno verski plahe se obrnile v klanec,
nad katerim so se bili že prikazali raznobarvnih pra¬
porov vrhovi, med njimi je bil tudi črn mrtvašk prapor
s čepovi in solzami. Sprevod se je počasi premikal in
razvijal na cesti: šla je' bratovščina (Bruderschaft), šel
cerkvenec, duhovnik, za njimi sta polagoma stopala dva
velika siva vola, peljoča na preprostem vozu belo rakev,
na kateri je ležal hleb kruha v starem prtu: to je bil
poblagoslo vij enega kruha ostanek! Za vozom je Tumri
videl, da korakata dva Motrunina brata, videl njo, da
plače; prenehalo mu je na hip biti srce, uprl jfe oči vanjo,
ali obledel je, spomnil se je, da je mutes  (smrt) osvo¬
bodila ga hudega sovražnika. Divja potepinska duša ni
čutila nikakega usmiljenja, niti žalosti: čutil je nekovo
pogansko radost in nasičena osveta je prošinila njegovo
srce, ali tudi je prosunil ga stud, toda Tumri je umeknil
se za ogel koče svoje, zato da ga ni videl sprevod.
Motruna se niti ozrla ni v cigana Tumrega kočo, pred
katero se je bil ustavil voz z mrtvecem, ker bi ne bil
mogel priti skozi vrata na pokopališče, zategadelj so
rakev na ramenih odnesli do jame.

Dokler se je pogrebcev sprevod pomikal mimo,
cigan ni slišal ni petja, ni žalovanja, tako močno ga je
zopet omamila oživela nada. Upal je, da se mu uresniči
želja, da dobi Motruno . . . »Starec ne živi več« —-
opomnil je, »starec ne živi, brata se ne bosta protivila,
župan mi pomore, moja bode! Da le kočo dokončam,
mora biti moja!«

Ni slišal ni tega, kako suha ilovica zasiplje starega
Lepiuka truplo; škripnil je voz, razšel se je ljud, a zopet
.je na pustem holmu nastala mrtvaška tihota, motile so
jo le krakajoče vrane, ki so zbirale se o slabem vremenu.
Nepokoj ga je gnal na delo: pobral je sekiro in po¬
begnil izza ogla, oziral se je po mrtvišči. Nikogar ni
bilo več na njem, le vratom nasproti žolta sveža mogila,
n po cesti mrtvaških kol znamenje in človeške stopinje
so pričale ob obredih, ki bi brez vsega tega bili utegnili
ciganu biti le sen.

50

Ker ni videl nikogar, dvignil je sekiro, kar .ga tiho
pozdravi nekdo. Obrne se ostrašen; stal je blizu njega
župan s tožnim obrazom, oprt ob palico.

»Kaj delaš, Tumri?« — vprašal ga je župan, »delaš
in delaš, na oddih pa se niti ne spomniš«.

»Dokler je kaj moči, gospod župan; kar človek
začne, mora dokončati, pravi ciganska prislovica in
ciganska natora«. ,

»Morebiti ti nismo ugodili s tem pohodom« —
pristavil je župan in prikimal z glavo, »pripeljali smo ti
soseda, ki morebiti ne bodeš kaj vesel ga po noči«.

Cigan je bil malo v zadregi, ali hotel je zatajiti
se, kakor f)i ne bil vedel, kdo je umrl.

»A kdo je umrl?« — vprašal je mirno.

»Kako bi ne vedel lega!« — začudil se je župan.
»Lepiuk je umrl! Ujedal se je in ujedal, skoraj gotovo
zavoljo svoje Motrune, pa ni mogel pretrpeti tega«.

Cigan je molčal in sklonil glavo.

»Ko je umiral« —- dejal je župan, »ni poblago-
slovil nikogar, sinoma je le strogo ukazal, da Motrune
tebi ne smeta dati«.

Tumri se je ves stresnil in vsklonil je glavo.

»Kaj govorite? — Ali je res to?«

»Res, povedala mi je soseda, ki je v veži poslu¬
šala, kako je oba sina učil, predno je umrl. Nu, kaj pa
zdaj meniš storiti?«

»Kaj?« — odgovoril je mladenič, »ker se nisem
bal očeta, ne bodem se ni njegovih sinov; kar Bog dh,
to da, a jaz storim svoje«.

»Uh, znebi se vsega« — opomni župan, »postavi
kočo, postavi kovačnico, ali odpovedi se selski hčeri,
kajti brata ne dovoljujeta, občina jima ugaja, le da jo
vzameš s silo«.

»Kje pa ženi sila?!« — vsklikne Tumri; »to je
vaša navada, pa kam bi jo odvedel? — Rajša ne go¬
voriva o tem, gospod župan!«

Ker se je bil župan uveril, da ga ne pregovori,
skomizgnil je molčeč z ramenoma.

»Kar je tebi drago — pa ne govoriva o tem; za-
mečeš dober nasvet — kakor si postelješ, tako bodeš

51

spal, kaj je meni do tega! Glej, mesec vshaja, čas je,
da grem domov. Lehko noč!«

»Lehko noč!« — odzdravil je cigan in zopet začel

delati.

Že je bilo zašlo solnce, ščip je počasi vshajal na
nebo, večernih žarkov ostanek in nočna svitloba sta se
strinjala in delala sta prozoren sbmrak, a Tumri, dasi
je noč vstajala, ni nehal tesati. Treba mu je bilo delati,
ni utegnil premišljati, plakati in žalovati; ni oddehniti
se ni mogel blizu te sveže, žolt.e mogile, s katero so se
zmerom srečavale njegove oči; ki je vidil jo, kamor se
je ozrl, in ki se mu je kazala v tisoč in tisoč podobah.

Vso to prvo noč je prečul v neumornem delu, da je
zalotila ga popolna svetloba na čistem nebu; stresni! se
je vselej, kadar je zašepetala bližnja vrba, kajti zdelo
se mu je, da je ta šepet pokojnikov smeh, in mraz mu
je prošinil pleča, kadar je misel vstala iz nemirnega
čutja, Lepiuka klicala iz jame in ž njim vred tisoč in
tisoč mrtvecev, vstajajočih na pomoč.

Plašila je Tumrega celo nočna tihota, v kateri je
njegove sekire vsak udarec čudno in daleč se razlegnil;
znoj je kar curkoma lil po njem; pešale so moči v njem,
zaslanjala mu je oči megla, v kateri so kar skakale
žolte mogile. Cepil je, sekal prav do svita, a ko je bilo
solnce ožarilo vshod, zadegal je naposled sekiro na stran
in zgrudil se nesvesten.

Ponočni trud je obdelal skoraj ves les, prirejen v
nerazmerne kose.

Ko se je bil vzbudil, peklo je solnce in žgalo, a z
daleč je hrmela prihajajoča nevihta; viher, ki jo je
oznanjal, razsajal je po holmu — in ker mu je hladil
prsi, vzbudil ga je iz sna, odpočitka in vročice. Tumrega
je prošinil mraz, z opaljenimi ustni se je ozrl po nebu,
s težka je mogel pod svojo slamnato streho zavleči se
na pest suhe trave, na katero se je zopet, zgrudil in
Čutil, da mu neusmiljene bolezni železna roka stiska
prsi in glavo.

Poprejšnjega dne dogodki, pogreb, razgovor, nočne
prikazni, vse se mu je splelo v nerazvozljiv klopčič
raznobarvnih nili, ki je nasuoro  (bolezen) trgala jih
in motala s svojo neusmiljeno roko.

52

»Če moram umreti, pa umrjem!« — vskriknil je
cigan in se valjal po tleh, »to bode bolje, nego da bi
žaloval!«

*

'Jfi *

Brzo se je Tumrega zopet polastila nesvest. Kakor
burja na nebu, tako so v njem vstale misli — meglene,
jasne, črne, nagle, kakor blisk, in jele po razpaljeni
glavi rojiti mu; čas, prostor, vse je izginilo izpred njega
in ostala je v njem le neizmerna, čudna in razkošna
bolečina, ostalo nekaj takega, kakeršen je sen, izvirajoč
iz zemeljskih spominov in nebeških prikazni. V tem
snu je bila tudi ubožna mladost, i cigansko petje, i
ciganskih obrazov ogorelost,, i plešoča Aza, i Apraševega
kladiva udarci, ciganskega kotla dim, i ciganskih voz
škrip, i Motruna, i stari Lepiuk, pogreb, mogila, noč,
goreča koča in nekovi neznani, strašni in mični obrazi,
nepopisljive slutnje in vse, kar znači življenje in s čimer
govori prihajajoča smrt.

Zdelo se mu je, da umira, ali ne more umreti;
da mrtev leži v tisti rakvi poleg cigana Lepiuka in da
mu križ zabijajo v prsi, pa ne morejo zabiti ga vanje,
brani jim kri, ki vre iz njih.

Po teh mnogih prikaznih je nekova tihota vstala
v njegovi duši, kakor da je že umiral: umeknile so se
bile mučne prikazni, v sivo se je zavil obzor in mrtvaška
tihota se ga je oklenila s hladno svojo perotnico.

Spregledal je, zdelo se mu je, da spi zopet, kajti
zagledal je bil pred seboj plakajočo Motrimo, ki je vrč
nagibala mu k ustom in iskala v njem življenja ostankov.
Kaplja vode ga je očvrstila naposled, vročica, nje megla
se je začela razbegavati, razjasnile so se mu oči, zgenil
se je in vstal polagoma.

To ni bil sen: krasna Motruna je klečala pri njem
vsa solzna in govorila mu je, ali ni mogel še umeti nje
besed. Krilile so mu po ušesih tako, kakor kaka zvučna
pesem, brezvspešno se je silil, da bi jih umel.

»Tumri, Tumri!« — klicala ga je Motruna, »kaj
ti je? — Odgovori, kaj se ti je pripetilo?*

»Kaj se mi je pripetilo? — Nič! Pogreb je bil,
pa sem delal vso noč, toda naposled sem zaspal, sanjalo

se mi je o barji, o mogili in sam ne vem, kolika časa
sem spal«.

Deva je tlesknila z rokama.

»Že je minilo tri dni, kar so pokopali mojega
očeta« — vskliknila je. »Bolan si, tri dni si ležal ne
svesten . . .«

»Ali bolan! -- Morebiti!« — opomnil je Tumri
tiho, »jaz ne morem pomoči! Glad in sen zmore bo¬
lezen, ali pa ta zmore človeka; o taki priliki je lekar
le m r o d e n o r o ... «

»Jaz pojdem na dvor h gospe« — opomni Motruna,
»v gradu gotovo ne dade človeku umreti brez pomoči:
gospoda umeje to, ve svetovati . . .«

Tumri je molčal, ali zmočeno, slabo in brezmiselno
oko, ki je bil Motrimo pogledal ž njim, presunilo jo je
živo: vstala je.

»Tu je hleb, tu voda!« — vskliknila je, »jaz pak
hitim na dvor. Če ne bodo hoteli ničesar storiti, vrnem
se sama; naj me brata ubijeta, če hočeta, jaz te ne
zapustim«.

A objokana deva je odhitela naravnost v grad,
zbirala je svoj um in premišljevala, pred koga bi sto¬
pila in razodela mu prošnjo svojo. Ali sirota sama ni
vedela, kako je na krasni vrl, ki je venčal dvor, pri¬
vedla jo usoda, ki je cesto razumna tako, da bi bilo
o posebnih prilikah treba dati ji do cela drug nazov.

Bival je v gradu še pan Adam, ali že oženjen,
kajti guvernanta gospa Le Rouks je bila pospešila zakon,
da pan Adam sam ni vedel, kdaj se je oženil. Mnogo
se je izpremenilo na dvoru, kjer ni gospodoval več pan,
temveč kjer je gospodarila gospa Le Rouks, ki je bila s
krepko roko polastila se svojega soproga in vsega, kar
je bilo krog nje. Pan Adam je, kar je bilo jako čudno,
zmerom ognjeno čestil jo in bil njč prvi sluga, dasi je
bilo že nekoliko mesecev minilo po prvotini njiju sreče.
Te slanovitosti povod je bila človeškega srca nenavadno
poznanje, s katero ga je umela vladati soproga. Res je
bila najboljša vzgojevalka, najprebrisanejša ženska, naj-
dovtipnejša med vsemi guvernantami, kolikor je kdaj
iz Francoske bila k nam prignala jih ali potreba, ali
nada. Ker je bila mnogo izkusila na svetu, nagledala bila

54

se mnogih ljudij iz bližine, zalo je gospa Le Rouks, ne¬
kateri so ji rekah gospodična Le Rouks, popolnoma po¬
znala svet in ljudi. Kar bi se bilo kateri drugi ženski
zdelo nemogoče: ukrotiti in utrditi človeka, kakeršen je
bil pan Adam, to je nji bilo igrača. Znala ga je zani¬
mati, vabiti, loviti in vladati — in uživala je v tem
najnavadnejši podnet: lastno ljubav, na kakov drug čut
ni lehko bilo misliti. Obožavanemu Adamu se je zdelo,
da ta mehkočutnost izvira iz hvaležnosti, zategadelj je
leno dajal voditi se, kamor mu je bilo ukazano, da mora
iti. Opozarjamo, da se je naša povest godila pred ne¬
kolikimi desetletji, torej lehko uganemo, kakova je bila
Francoska. To je bil ostanek mehkočutnega ženstva, ki
se je oblačilo po noši; ki je bilo brez čutja; ki je ne¬
prestano bilo razpaljeno in rahločutno. Gospa Adamova
je zmerom letala po d’ Arlincourtovskih krogih — in z
Ibsiboo in drugimi junakinjami vred je na svet gledala
z očesom, ki je povsodi hotelo videti, kar je čitalo v
knjigi. Milkovanje — to je bilo nje zabava, strast nje
živež, lov na čutja njenega življenja svrha. V nje srci
pa je vendarle bival največji mir, kajti vsega tega sanjar-
stva je bila njena zmočena glava povod. Hladna, samo-
svestna, oprezna je bila razvneta žrtvovalka in mučenka;
a po svetu je iskala klativiteštev, ki je o njih čitala po
knjigah, tako, kakor je Don-Kišot iskal tistih, ki so za¬
tirali nedolžnost, in zatiranih junakov.

Nesreča je bila to, ker je gospd Adamova malo
užitka nahajala v dneh — jednakomerno izginjajočih,
katerih resnično obličje se je nevidno umikalo ji z vso
svojo poezijo vred.

Prav te hipe, ko je zaplakana Motruna pridehtela
na dvorski vrt, hodila je gospa Adamova po stezici ob
vodi, v roči imela knjigo, ki je milovala neke neznane
ženske dogodke, in vzdihala je, dasi bi lože bila zevala.
Šumeče listje pa je probudilo jo iz zamišljenosti. Iz po-
četka je menila, iz grmovja da se prikaže kakov vitez,
zato je pokleknila, sklenila roči in oči povesila pred
krasno prikaznijo, kakeršna je sama mislila, da je; ali
močno se je začudila, ko je bila zagledala objokano
vaško devo, ki je bežala na dvor očito zamišljena in
nepokojna.

55

Ali ker je Motruna, dasi vaški oblečena, jako lepa
bila in ker je bolečina celo zviševala nje ljubeznivost
in dostojanstvo, ustavila je gospa Adamova dekliča, slu¬
tila je v vsem tem neko romantično dobrodruštvo in
nekako tudi soproga imela na sumnji. Kar je živela v
Poljski, naučila se je bila narodskega jezika toliko, da
ga je umela; stopila je torej k zaplakani devi in je po¬
vprašala, zakaj in kam beži tako.

Motruna, gledajoč gospo Adamovo in upajoč le nji,
začela je s sklenenima rokama pripovedovati najprej o
ciganu, potlej sama o sebi, naposled pa, ker so jo bila
nagnala vprašanja, povedala je vso svojo žalostno in
kratko zgodovino, kako se je seznanila s Tumrim, da
ji je oče umrl in da je Tumri bolan.

Francozinja je napeto pozorno poslušala in dehtivo
lovila dekličeve besede, srečna je bila, ker je naposled
v živem svetu našla ljubovnika, preganjano ljubezen in
popoln roman, pa v srajci od hodnika, z junakom
ciganom, z junakinjo selsko, kar je Francozinji, koperneči
po dobrodruštvih, dajalo dosti užitka.

Prijela je dekliča za roko, odložila knjigo, da je
zabila, kje je nehala Citati, in oživljena je ž njo vred
odhitela v grad. Pan Adam je dremal po obedu; vzdramil
ga je vzbuli steklenih duri in soproga mu je prihod
pripovedovala naglo tako, da se je iz početka ozrl zdaj
v njo, zdaj v zaplakano Motruno, pa ni umel prav
ničesar.

Spametil se je nekoliko.' Do cela len in hladen je
dovolil vse, kar je krasna Fani zahtevala od njega.
Takoj so voz poslali po cigana, konja po zdravnika v
mesto; vsa družina je bila po konci, hudovali so se in
kleli, ker so morali sitnosti imeti z vlačugom, ali predno
je bilo zašlo solnce, že je Tumri ležal v gradu, pri
vzglavji njegove postelje pa je sedela Motruna, stala
gospa Adamova z zdravnikom vred.

Bolnika je poleg vročice mučila tudi onemoglost
zaradi presilnega dela: nastopek dolgega trpljenja in po¬
manjkanja; ali natora se je v njem še močno borila z
vso mladostno močjo, da bi ga otela. Treba mu je naj¬
nujnejše bilo odpočitka, tešila in krepila.

56

Vse to je imel na dvoru, a gospa Adamova se je
bavila z usodo dveh mladincev, o katerih je prisezala,
da ja mora združiti.

*

* *

GospA Adamova, ki se je že poprej odpravljala na
pot čez mejo s soprogom vred, zato da bi oživel, še
krepkeje pa zato, da bi sama zopet videla Francosko
in ljubljeni Pariz — in ne glede na lo, da ciganova
koča ni še dodelana, da je nedavno umrl Motruni oče,
bavila se je v svoji posebni živosti s tem, da bi združila
oba mladinca.

Kadar jo je bil zdravnik upokojil, da Tumri ozdravi,
in zagotovil, da bode živel, precej je ukazala, naj na
dvor pozovejo Motrunina brata. Brata sta došla žalostna,
v skrbeh, sama nista vedela, kaj bi začela; nekoliko se
jima je dozdevalo, kaj utegne biti, kajti vsa vas je že
vedela, da so cigana pripeljali na dvor in da ga ima
gosph sama na skrbi. A ker se nista ni gospA Adamova,
niti pan Adam čutila sposobnih, da bi bila obravnavala
ž njima, zategadelj so temu odločili »faetotum«, ne dolgo
po ženitvi obeh novozakoncev v Stavišče prišlega stot¬
nika Harasimoviča.

Besedica o gospodu stotniku ne bode na kvar.

Ranjen je bil v nekovi odpravi na Turka in mož
v popolni moči dobe, svoje: zdrav, orjaški vzraščen in
lepega telesa. Imel jev sosedstvu v zakupu nekovo malo
posest, sami dve koči, a sam je bival zdaj tu, zdaj tu,
hodil od doma do doma, z nekaterimi v družbi je za¬
hajal na lov, z nekaterimi kartal, z nekaterimi pak pijačil
in pridno veseljačil. To je bil »natus sekundant« pri
vseh dvobojih, »pretendent« vsake mlade vdovice in
vsem godovinam gost, s kratka: nekov lehkoživec, ka¬
terega je imetje, dasi ni bilo veliko, delalo nekoliko
neodvisnega in mu dovoljevalo, da je po konci nosil
glavo.

Poleg tega kratkega časa je kapitan kupčeval s hrti,
s strelnim orožjem in z vsem, kar je imel; imel pa je
zmerom krasne reči, kakor bi bil nalašč ciganil ž njimi.
Kapitan in gospa Le Rouks sta se poznala že nekoliko
let, hudobni ljudje so celo govorili, da sta živela v jako

57

bližnjem razmerji; to pa je res, da je takoj po prihodu
gospe Adamove v Stavišče tudi on se prikazal, ustanovil
se v brilnici, da je tu gospodaril, sprevajal hrte — in
zdelo se je, kakor bi se bil vdomačiti hotel tu. Pan
Adam je govoril celo o tem, da mu last izroči ta čas,
ko bode na poti na tujem. Slabota pana Adama, zaupal
se je rad vsakomu, dala je kapitanu priliko, da bi se
bil polotil lastnine in jo oskrbljal, oskrbljal dvor in
ovladal Stavišče. Poleg tega je bistri razum, čvrsti značaj
in velemoč, ki je lehko pridobil jo, da je bil krepkejši,
nego gospodar, dan za dnevom goloveje zagotavljala mu
to stališče.

Gospa in kapitan sta govorila kar z očmi, in kar
so sluge trdili, poznala sta se, kakor plešasta maček in
mačka; na dvoru so bili onemoglega pana Adama osedlali
tako, da je pod lastno streho zdelo se mu, kakor bi bil
prihajač, pa le po milosti. Negovali so ga in stregli mu
toliko, kolikor je potrebaval; potrebaval pa je toliko,
kolikor so hoteli drugi.

Kapitan je visoko cenil svoje sposobnosti, svoje
pokolenje, umetalnost svojo in sploh vlastitosti, ki je
bila natora nadarila ga ž njimi: nič se mu ni zdelo
težko, zato je pred oba Lepiuka stopil hudournega obraza,
prvi konec čibuka mu je tičal v brkah, drugi pa se je
skoraj po tleh vlekel, z rokama se je podprl pod pazu-
hama, menil je, da le zine, pa pregovori oba.

»Nu« — izpregovoril je in vprašal sedeč na klopi
na mostovži pred kmetoma, »ali vesta, zakaj smo vaju
pozvali na dvor?« —

»Ne včva, jasni gospod!« — odgovorila sta kmeta
in se nizko priklonila.

»Zato bi rada« — dostavil je kapitan in se na-
smijal, »da vama povem, kaj je. Poslušajta!«

»Poslušava!« — šepetnila sta kmeta in vsklo-
nila glavi.

»Gospa in gospod hočeta, da svojo sestro Motruno
dasta, ciganu, ki se tu hoče vdomačiti s svojim kovaštvom;
to je njiju volja in to se mora zgoditi!«

Lepiuka sta se ozrla drug v drugega in molčala
sta; starejši se je zopet priklonil prav do tal, mencal
čapko in naposled se oglasil : »Midva bi se, jasni gospod,

58

ne protivila temu, ker je gospodska volja to, ali tu je
velika zapreka«.

»Kakova? — Kaka zapreka je tu?« — zadrl se
je kapitan.

»Pokojni oče ni hotel tega in zarotil naju je, da
ne smeva Motrune dati temu vlačugu. Očina beseda —
beseda božja; sinovi morajo slušati, ne posvetovati se«.

Kapitan, ki je menil, da je nravnost sploh pre¬
prostega ljudstva potreba, sam pa ni maral zanjo, na-
stnijal se je zaničljivo.

»Kaj je do očeta« —opomnil je in mahnil z roko,
»oče je umrl, ali vidva storita, kar vama jaz ukazujem!«

».Ker sva pa očetu obljubila to« — opomnil je
Lepiuk.

»Kako li sta mogla obljubiti kaj takega, čemur ne
moreta biti zvesta?!« — zakričal je kapitan. »Dekle
zahteva to, ali dvor dovoljuje in ukazuje, kako bi se
vidva protivila temu?« —

»Motruna ne sme zahtevati tega, zato ne, ker ve,
da oče ni dovolil« — segel je v besedo mlajši Lepiuk.

»Molčita!« — vskriknil je kapitan in resno izlrkaval
lulo, »nikar se ne spuščaj v razgovor. Slišala sta ukaz,
slušajta, in vsega bode konec; to hoče gospod —- to
mora biti!«

Brata — kakor bi se bila hotela vprašati za svet,
pogledala sta drug drugega, malo je bila oplašila oba
kapitana Harasimoviča razdraženost.

»Ali, jasni gospod . . .« — predrzni! se je starejši.

»Tu ni prav nikakeršnega ali!« — pretrgal mu je
besedo brkež, »nič, slušajta, in konec bode vsega! Dajta
Motruni, kar je nje, priredita ženitev . . .«

Mlajši Lepiuk vsldoni glavo, nekako razžalil ga je
bil presamoglavega kapitana ukaz; rudečica mu je polila
obraz in roka se je mu stresnila.

»Ker je to gospodska volja, a midva se ji ne
moreva upirati, bodi si. Vendar nama je sveta volja
očina, ki je umirajoč dejal, če se Motruna omoži s ciga¬
nom, da ne bode več njegova hči in najina sestra ne.
Naj gospoda stori kar hoče, ali ženitve ji ne prirediva
in iz koče ne dava ničesar, ko bi naju zato ne znam
kako pokaznili«.

59

Po teli besedah je umolknil Lepiuk, ugriznil se v
ustno, a kapitan je kar skočil s klopi, tako ga je bila
razžalila ta nenadna oholost.

»Kaj se upaš ugovarjati« — zakričal je, »malo¬
pridnež?! — Ali se bodeš ti protivil gospodovi volji?!
—- Ali veš, po čem to diši?!

Lepiuk se ni zdrznil, ni se ganil, ni pokazal ni-
kakove zadrege, le hladno se je ozrl v kapitana in molčeč
je stal; ali poznal si v obeh bratih trdno voljo, upor
neomajljiv tako, da je Harasimovič čutil, kako je zmagan,
in ker ni vedel, kaj naj začne, zagodrnjal je:

»Poberita se, ali kar sem govoril, mora se zgoditi;
s teboj bode drug račun!« — dostavil je in nagrozil se
Lepiuku. »Idita!«

Brata se priklonita in odideta, kapitan pa je ne¬
kako oddehnil se, malo je bil truden, in odšel je mirno
v sobano.

Gospa Adamova mu je hitela naproti iskrečih očij
od same radovednosti.

»Nu, kako je, ljubi kapitane?« — vprašala ga je
in se namuznila.

• »Nič ni, kmet je kmet: malo se upirata, ali mora
se zgoditi tako, kakor hočete«.

»Pravite, da se protivita«. .

»Da; blebečeta, kako je oče umirajoč prepovedal
jima, da ne smeta s ciganom zaročiti dekliča in da jo
zavržeta. Brezumnost! Mi storimo, kakor ti, gospa,
ukažeš.. . «

»Ali pravite torej, da ne dovoljujeta?« —

»Kdo bi ju vprašal?« —

»Ali imata kakove zapreke?« —

»Detinstvo! Tvoja volja je tu, gospa, vsemogoča«.

»Ali jaz jima nečem delati nikakove krivice, rajša
volim mirne pomočke«.

Kapitan je skomizgnil z ramenoma.

»Kakove mirne pomočke? — Pri nas je le ta
splošni pripomoček vsem — palica; ta dela bolje in
mdatneje, nego najkrepkejši dokazi. Če se bosta upirala,
mazila jima damo, pa bode!«

Občutljiva Francozinja se je zdrznila, zgrudila na
naslonjač in zaslonila je obličje z belima rokama.

5

60

»Oh, to je surovo, kapitan! Morda se šalite? —
Jaz nečem tega, jaz tega ne dovoljujem; mene razdraži
že sama misel na silo«.

»Nu, tedaj storite, gospa, kar hočete sami!« —
oddehnil se je kapitan in majal z ramenoma, »jaz se
ne vtičem v nič«.

»Morate storiti, kar jaz ukazujem!« — vskliknila
je Francozinja nestrpljivo in topotnila z nogo, »premotite
le-ta človeka in skrbite, da ja ulovite z lepa, z darovi,
z novci, s čimer koli, le s tepežem ne!«

»Ali smilujte se, gospa, tega se ne polotim« —
razhudil se je kapitan. »Da z lepa obravnavam ž njima,
ali bi jima vzrasel greben! Jutri se pobotam ž njima,
upokojite se«.'

Mirno se je končal razgovor, ko je bil pan Adam
zevajoč prišel v sobano, da bi použil čaj. Mi pa hodimo
za Lepiukoma, ki se vračata v vas.

Pred krčmo je čakalo ju nekoliko znamenitejših
občinskih mož. Vedeli so, da so Lepiuka pozvali na dvor,
in radovedni so bili, kaj je gospoda povedala jima. Iz po¬
četim so občanje nekako dobri bili ciganu, zdaj pa je
usmiljenost rajša objela oba Lepiuka, ker slutili so,’ da
jima bode grad uporen, in razburili so se zato, ker se
gospoda vtiče v njih domače razmerje. Zato je cigan bil
jim poslej mrzkejši in mrzkejši; doslej jim ni bil na
nikakeršno korist, a zdaj so jim grozili, da se bodo
bratili ž njim, kar je vsem bilo nemilo. Predno sta se
bila Lepiuka vrnila z dvora, živo je društvo,, čakajoč
njiju vrnitve, obravnavalo o tem zakonu in o njegovih
nastopkih.

»Kaj je to?« — govoril je Skorobogati, popravljal
pas in po svoji navadi skakal po jedni nogi, »kaj je
to? — Vsak pritepenec, vsaka priskuta nam bode izpred
nosov pobirala selske hčere in domačila se na zapuščini
naših očetov! Tega ni bilo pri nas! Kaj je gospodi to
na mari? — Kaj pa storimo s .svojimi otroki? —- Ali
niso ti naša kri, ki jo le gospod Bog more zahtevati
od nas?« —

»Res je to« — potrdil je tiho bojazljivi Simijaha,
»ali ne govorite tako glasno, utegnil bi Vas kdo slišati!
Pst, pst! Gledite, Lepiuka! Hodimo za njima, v njiju

61

kočo, lu pred krčmo ni varno; dvorsko služabništvo bi
takoj splelo, da je že vsa vas po konci, a gorje nam
potlej!«

Skorobogati je le zgenil z ramenoma, ali pokoren
nasvetu je odšel v kočo za Lepiukoma, kamor so mirno
krenili vsi drugi, povešujoči glave.

»A kaj« — povprašal je zvedhvo, »kaj pa Motruna«.

Brata sta se nadejala, da prejmeta dober svet, po¬
vedala sta mu ves razgovor s kapitanom in kaj je bil
izrekel naposled. Starejši brat je še jedenkrat povedal,
kaj mu je bil napretil razburjeni kapitan.

Dobro si povedal, kmetič« — pohvalil ga je Skoro¬
bogati, »tako je bilo treba govoriti in tako storiti; na
dvoru se premislijo, ta Hrancoska  se zboji, a ka¬
pitan . . . naj se repenči, saj ni naš gospod! Nič ne
kode iz tega!«

»Nu, ali če bodo svojeglavi?« — povpraša mlajši
Lepiuk.

»Za sto komarjev, naj jo omože«, razhudi se stari,
»naj jo omože, s komer hote; ali če se cigan zaroči ž
njo, vsa vas naj se po robu postavi nji in njemu, nihče
naj ne bode ni izpregovoril jima, nihče segel v roči,
nihče naj njiju ne bode hotel poznali. Glejte, to bodo na-
stopki. . .!«

Skorobogati se je ozrl po tovariših, vsi so odit o
tleskali in pritrjevali. »Da, naj bosta sedela v koči pri
pokopališči, toda v selo, Bog varuj, da bi se prikazala,
izščuvali bi ja s psi! »

»Ta sleparski cigan« — pritegnil je drug, »ali la
bode izbiral naša dekleta! Hoho!«

In zgodilo se je. Brata, ki so jima občanje še
krepkeje bili utrdili upor, prisegla sta, da ne dasta sestre
z lepa, in vrnila sta se v kočo, Motruni pa nista opom¬
nila ničesar, le temna sta bila, kakor noč.

Motruna je slutila, kaj se godi v vasi: videla je
brata, da sta šla v grad, zvedela je posvetovanje s Sko-
robogatim, dozdevalo, se ji je, kakov odlok jo je zadel;
ali zatajevati se je morala, kakor bi o ničemer ne znala
nič, kakor bi je nič ne brigalo to. Najmlajša je bila, pa
s o jo zadevala najtežja dela; brata sta neprestano kri¬
čala nanjo, a molčala je in plakata. Težko je bilo ji la

5 *

62

pot ukrasti se na dvor, da bi bila videla cigana, kajti
brata je kar nista izpustila izpred očij, a kadar je bilo
treba iti na tlako, poslala sta drugo delavko, ker takisto
ni dobila prilike, da bi se bila genila v grad.

Drugega dne na večer so zopet poslali po oba
Lepiuka, a kapitan je prednja stopil z novim ukom in
skoraj muzal se.

»Nu« — opomnil je, »lehko sta se premislila do
danes; sicer pa vajin upor ne pomaga nič. Motruna
mora vzeti cigana, zato priredita pošteno ženitev!«

Lepiuk se je priklonil do tal. Volinjski kmet se
vselej prikloni, tudi kadar neče slušati, to je taka navada.

»Naj gospoda dela, kar hoče« — oglasil se je po¬
korno z nekako odločno »resignacijo«, »midva ne pri¬
rediva ni ženitve, niti ne moreva storiti tega, kar je oče
prepovedal; to sem že včeraj povedal gospodu.«

Kapitan je mlademu kmetu pogledal v oči in za¬
čudil se je, ko je videl ta na videz hladni, ali neizrečno
samosvestni pogled, ki ga je bil tako omamil poprejšnjega
dne. Cital je v njem brezvladen upor človeka, ki je pri¬
pravil se na vse in čakal, kaj se zgodi ž njim, a ne
misli udali se ni grožnji, ni prošnji, niti bolečini. Ta pot
kapitan Harasimovič ni zarohnel, temveč nasmijal se je,
če prav ga je bilo nenavadno ranilo.

»Da je to moja skrb« •— opomnil je mirno, »vedel
bi, kaj naj storim. Vajina gospoda je predobra in mirna;
neče vaju siliti,-to je nje volja! Razodevljem vama nje
vest, da .gospa poplača ženitovanjske troške in Motruni
d k  veno, vama pa obeta, da nagradi vajino poslušnost,
ali zahteva, da storita, kar ukazuje«.

Lepiuk se je zopet priklonil do tal.

»Srčno se zahvaljujeva dvoru!« — opomnil je ne¬
upogljivo, »ali ker je taka bila očetna volja!«

Kapitan se je že repenčil, srbel ga je čibuk v roči.

»Nu, gospa sama daje dva vola, če storila tako,
kakor bi rada . . . Slušajta!«

Lepiuka sta pogledala drug drugega, starejši se je
zgenil, vzdihnil in opomnil:

»Kaj pomaga vse, ker oče ni dovolil tega!«

»A za sto tisoč hudimanov!« — vskriknil je ka¬
pitan, »torej tudi to zamečelaV!«

vzdihne starejši

»Ocetna volja je volja božja!« —

Lepiuk.

Zastonj je kapitan še prosil, togolil se, grozil, jezil,
ponujal novce, vse nič ni pomoglo. Lepiuka sta ostala
Lepiuka in odšla sta pripravljena na vse, kar nanese
usoda.

Starejšinstvo jima je soglasno pritrdilo — in težko
je povedati, kakove čute je v njem vzbudila ta na videz
tako neznatna namera. Cim pridneje je naganjal dvor,
lem upornejša sta bila brata, in vsa ta okolnost je v
Stavišči nejevoljo vzbudila do grada in še večje sovraštvo
do ubogega cigana.

Naposled se je gospa Adamova uverila, da drugače,
nego s silo, ne zmore, zato je ukazala Motruno privesti
v grad, poslala je oba na oklice in proti volji vseh pri¬
redila svatbo, pospešila jo je zbog odhoda na tuje, odhod
Pa je bil odločen, da bode takoj po ženitvi.

Žalostna res je bila ta ženitev! Zastonj so bili
priredili vodke, piva in jedil na pozdrav: nihče ni prišel
iz sela, brata se ni pokazala nista, nobena dekla ni
hotela biti družica, noben dečak svat, ni maršalek; vse
ženitovanjske opravilnike so morali odbrati iz tuje in
domače družine. Ni bilo mogoče premagati trdokornih,
upornih občanov.

Nihče drug, nego le gospoda, ni poblagoslovil
ubogega dekliča; ni krpice ji niso dali iz očetne hiše,
brala sta se skrila, da bi se ne srečala ž njo. Tumri je
videl to in slutil je, kakovo življenje čaka obeh, hotel
je pobegniti in se odreči svoji sreči; ali zmogle so ga
Motrunine solze, zmogla je bojazen, da bode kasneje
izdana rodbinski osveli, in zmogla je naposled ljubezen.

Nevestin večer je minil skoraj brez vsakeršnega
petja, korovaj so bili na dvoru spekli brez vseh obredov,
ki jih svatje navadno slave o stepanji in prigolovljanji
simboličnega peciva; v cerkvi je bilo prazno, v selu vse,
kakor pometeno, zvečer je plesala samo dvorska družina,
opila žlota.  Noben sorodnik, noben domačin ni prišel
objet, potešit, osrčit sirote. Motruna se je zmerom ko¬
pala v solzah: pekla jo je bodočnost, ki je videla jo
pred seboj. Cigan je sedel zamišljen, kakor živ kip

64

temne žalosti, skrbela ga je usoda; le temno oko mu
je lesketalo izpod namrščenih obrvij.

*

* *

Gotovo menite, da je to naše povesti konec. Oj,
ne! Le po knjigah veselje končava vse, v življenji pa
se ž njim še-le začenja človeška zgodovina; po ženitvi
je najprej na vrsti razkošje, kesneje trpljenje, nada,
prevara, probuda, delo in dolga vrsta popreje le po
imenu znanih čutov in dogodkov. Junači v povestih bi
se morali ženiti mnogo poprej, v prvem oddelku; povest
bi zategadelj bila žalostnejša, dasi morebiti mnogo za¬
nimivejša, brez hipnih nad, oblečena v resničnost. Dokler
je ljubezen (a ljubezen, žal! ne, kakeršno riše natora,
temveč resnična, jednaka kodrom, kakeršne sta imela
Bouher ali Watteau) bila jedin predmet, povestim, moral
je zakon biti nje poslednji list. Dandanes je to do cela
drugače; povesti predmet je življenje samo z vsemi pri-
kazki in v vsi nerazbrani mnogoličnosti; ljubezen in
svatba v njem je hipna in jedin list v pripovedovanji.

Vrnimo se k Motruni in k ciganu.

Drugega dne po njiju ženitvi sla pan Adam in
gospa odpotovala na tuje, lastnino pa sta prepustila ka¬
pitanovi skrbi, in kaj se bode ž njo godilo, zato nam
ni treba zelo skrbeti. Francozinja je mislila, da je zvršila,
kar je menila, da je nje dolžnost, ker je bila nežno-
čutno dvojico združila z nerazvezljivo vezjo; a ni spom¬
nila se ni, da jima bode drugega dne po svatbi že
manjkalo kruha.

Resnica je bila to; cigana Tumrega koča je stala
nedodelana, kajti les, pripravljen nanjo, pokazil je tisto
noč po pogrebu, ko je bil ovladal ga čudovit strah.
Gospa je dala jima le kravo, brata nista dala ničesar,
in zakonca drugega dne po svatbi nista vedela, kje bosta
bivala in ob čem živela.

Kapitan, ki je bil ostal v Stavišči, po odhodu obeh
vlastnikov ni prav nič mislil ubijati se z novozakoncema,
ž njiju usodo, a ker je bilo izbe, kjer je cigan imel
pribežališče, sicer treba, pa ni bilo nikogar, ki bi bil
skrbel za siroti, dali so jima najslabejšo kravo iz govedje
staje in ukazali, naj strehe iščeta v selu.

65

Minila je bila še-le svatba in že nista ubožca imela
ni strehe, ni pribežališča, in sama nista vedela, kam bi
krenila, a vsa vas jima je bila' protivna. Ni pomisliti ni
bilo mogoče na to, da bi potrkala na vrata očine koče,
nihče bi njiju ne sprejel. Iz grada pognani cigan je za
roko prijel Motrimo, ki je majhen sveženj nesla pod
pazuho in ubral je pot ž njo vred molčeč k pokopališču.

Včerajšnjega korovaja kosec je bil ves njiju užitek.
Tumri ni hotel soprogi na voljo iti skozi vas, ni mu
dalo, temveč odbral je pot za vrtom, in dasi je bila
neugodna, vendar je po nji odšel dalje rajši, nego da
bi bil srečaval ljudi, ki bi bili zasmehavali oba. S po¬
vešeno glavo in zamišljen je korakal, premišljal je, kaj
naj bi nasvetoval sam sebi. Koči je manjkalo strehe,
oddelka sten, duri, oken, peči in vsega domačega orodja
in posodja; nista imela ni groša, ni moke, ni hleba,
uiti kebla, da bi bila po vodo hodila ž njim . . . Kaj
naj bi počela? — S čim začela? — Kam bi zaprla to
kravo? — S čim krmila jo?

Motruna je plakala in skrivaj sklepala roči, zdaj
pa zdaj se je spomnila očine prokletve; šla sta navzgor
po stezi proti začeti koči, a nista se upala ogovoriti
drug drugega.

Videlo se je, da bi bila oba rada podaljšala pot,
odmeknila odločilnega razgovora hip, ali stezica, krajša
od drugih stez, privedla ja je brzo pokopališču pred
vrata in pred hišo.

Tumri je molče kravo privezal k slopu, Motruna
pa se je oprla ob steno, nesvestno strmeča na mrtvišče,
kjer je še žoltela ocetna mogila.

Nje solze so bolele nesrečnega cigana, ki je čutil,
da jih je sam kriv; dasi je bil slab in četudi je sam
trpel, vendar se je posilil s smehom in ojačil.

»Ne plakaj!« rekel je tiho in se ji približal, »jok
ne pomaga; treba je pomislili na to, kaj storiva. Jaz
kočo postavim do zime, v tem pa vsaj jedno izbo zdelam
na nekoliko dnij; ali živeti ne bodeva imela ob čem,
zategadelj je treba kravo prodati najprej«.

Motruna je imela voljo, da stori vse, dasi je v srci
žal bilo ji te stvari, ki ji je več bila, nego dar v novcih;
krava je bila nje zabave predmet, nje tovarišica, nada!

66

»Smili se mi krava!« — šepelnila je, »ali kaj po¬
maga? — Česar je treba, to mora biti . . .«

»S Cim bi jo krmila, in ob čem bi živela sama?
— A jesen je že!«

»Šla bi k bratoma . . .«

»Ali k bratoma?!« — vskliknil je cigan in na¬
mrščil obrvi, »nikdar! Da glad umori naju, ne poprosiva
njiju ničesar; morava si drugače pomoči. Ne govori mi
o tem . . . Nikar ne trativa časa; vedi kravo v mesto,
prodaj jo in kupi, saj znaš, česa je treba gospodarstvu;
jaz moram hiteti, da zgotovim kočo. Le smelo, Motruna,
ljudje naj divjajo, jaz jim pokažem, da sem česa vreden!«

Po teh besedah je cigan nekako ognjeno poljubil
jo na čelo, plašč vrgel raz sebe in popadel sekiro —
zaiskrile so se mu oči, polotil se je dela. Motruna je
gledala to in polagoma je srčnost prihajala ji v srce;
premišljala je nekoliko časa, pak odvezala kravo od
slopa, oči otrla si s predpasnikom, nekako osmelila se,
poslovila od moža molče in odšla je na pot, ki je držala
v mesto.

Cigan jev tem, kakor v vročici, zakopal se v delo.
Toda s čim bi začel človek? — Kaj bi nasvetoval sam
sebi? — Omahnili ste mu roči, začutil je v sebi obupnost,
nezmožnost; ali netilo ga je hrepenenje in sililo, naj
pokaže svojo moč. V takovem razmerji je nenavadno
brzo napredovalo delo in roči ste dvigali bremena, ki
mu je pomagala ja vznašati le duša; o navadni priliki
bi se ne bil ni doteknil jih. Zanimiv je bil pogled na
človeka — oblačnega čela, penastih usten, oblitega s
potom, delajočega — kakor ciklop sredi kopice brun in
raznega lesa, ki je kar hreščal pod njegovima silnima
rokama. Sekira mu je kar gorela v roči, iveri kar od-
letavale in sikale po zraku, a volja je zvrševala čuda;
kar je hotel, delal je s tako prepričanostjo, z nekim
predčutjem ugodnega konca, tako, da prav nič ni stra¬
šila nemogočest. Ni spomnil se ni na odpooitek, na
jelo, na oddih, ali čim pridneje še je delal, tem lože
se mu je videlo delo. Ni opazil ni, da je vstala oblačna
noč in da se je mu naglo stemnilo popolnoma.

Ozrl se je po oblačnem nebu: vzel je kresilo,
podnetil trske in odkrške —■ in zopet je začel delati!

67

Veter mu je gorki dim zanašal v oči, plamen razpihan je
plapolal in gasnil malo po malo; Tumri ni pazil na nič,
a le delo mu je živeje in živeje razvnemalo dušo, pro¬
žilo vse moči v njem — prestopajoč pravilnega (nor¬
malnega) razmerja navadne meje.

Gnalo ga je to, da bi zgradil nekako malo izbo,
kamor je hotel skriti soprogo svojo; zjutraj ni bilo še
brun, moral je še-le dovleei jih, in letve ter koli, položeni
nanja zvečer, nameščevali so streho, kakor je bilo moči.
Tumri je pokril jo s slamo, z zemljo, s trskami in z
vsem, kar je imel pri roči; okno brez šipe je zagradil
z zaporico hitro izrezano, ali duri ni imel narediti od
ničesar.

Kje bi bil tu dobil kakeršnih koli desak ali kra-
jevcev? — Zamislil se je Tumri, zamislil, ali ničesar ni
mogel najti v glavi: o durih sam sebi ni vedel sveta.

Že je bilo minilo polu noči in petelinje so peli v
selu, mesec je bil razgnal oblake in pokazal je zemlji
svojega pol obraza, ko je cigan utrujen sedel in pre¬
mišljal, kako bi zgradil duri. Da tudi mora kupiti desak,
kako bi jih pripravil le-sem? — Prijatelj župan, ki je
zdaj bil s starejšinami, ne pomogel bi ubožcu.

Naposled je spanec utrujencu zaprl oči; ali tudi
v spanji mu niso dale pokoja duri. Telo je bilo zaspalo,
duša pa je delala in po svetu blodila s svojimi nepo-
kojnimi mislimi. A kakor se često dogaja silno utrujeni
želji, našel je Tumri še-le v snu svoje duri. Prav pred
pokopališčem je v rovu ležal sperel, sprliel mostek, ne¬
potreben do cela, nameščevala so ga ta čas vrata na
mrtvišee. Tumri je lehko vzel nekoliko segnitih desak,
da ni storil kvara nikomur.

O ti misli mu je vstrepetalo srce, probudil se je,
otrl si je oči; treba je bilo takoj storiti to, zato da bi
po dnevu kdo ne opazil kradeži, a četudi se je bal,
ter ni hotel približati se mladi mogili, vendar ga je
ognjena volja močno gnala — šel je k pokopališču.

Mesec, skrit nekoliko časa, kakor bi ga bil zale-
zaval — prikazal se je zopet, posvetil je in pomogel
ubožcu, ki je bil zlezel pod ležeče duri, otipal nekoliko
desak, zgrnil jih, dvignil in pobegnil, kakor bi ga bil
podil mrtvaški zrak.

68

Dolgo je potlej še nemirno dehtel, ali radost, ker
je bil zmogel, jačila ga je; legel je naposled na vlažni
svoj plen in zaspal je.

O svitu se je vzbudil, in ker se je bil spomnil,
da ima od česa zbiti duri, zopet se je polotil dela; ali
ko je bil jel obsekavati in primerjati deske, omračilo
se mu je čelo: opazil je na njih globoko vrezan križ,
letnico in nekova znamenja, ki bi po njih lehko spoznali
njegovo tatvino. Zopet ste mu omahnili roči.

Izgladiti le-teh znamenj pač ni bilo mogoče; po¬
skusil je, ali vlaga je bila skoraj popolnoma prejedla
deske, a križ, da-si izpran, kazala je črna lisa globoko
v lesu še zmerom. O pogledu na to neizbrisno znamenje
pa je cigana ovladal nekov praznoveren strah; zgradil
je zopet vse deske, ž njimi vred pobegnil čez cesto in
jih vrgel pod mostek.

Le hipno je trajala nedoločnost, bojazen, potlej
pa je sekiro zadel na ramo in odhitel v les. Na polji
se ni sešel z nikomer, izgubil se je v goščavo, po kateri
je šumelo suho jesensko listje; ozrl se je po nji, a ni
vedel, kaj naj bi storil. Misel v njem je delala živo tako,
da so vse deske, kolikor je videl jih svoje žive dni, pri¬
hajale mu na um, videl je vse njih poke, grče, čavlje,
ličeče v njih, ali nobena ni mogla pristojati njegovim
nesrečnim durim.

Šel je dalje in dalje — ne po stezi, ni po cesti,
vodil ga je nekov nagon, kar gaz blizka prestraši nekov
glasen smeh. Ker je Tumremu' vsakdo bil neprijatelj,
začel je pripravljati se na brainbo in namrščil je obrvi;
ozrl se je: pod bližnjo smreko je sedel majhen človek.

To je bil dober znanec ciganu; imenovali so ga
v vasi glupega Janka: to je bilo neznatno bitje, pol
blaznika, pol modrijana, zvlastnega tela in človek, ne
takšen, kakeršni so drugi. Bedasti Janek je utegnil imeti
blezu dvajset in nekoliko let, ali videlo se je, da
je mnogo starejši. Obraz je imel bledo-žoll, bolehav,
zategel, kakor od kake hude bolezni, a brke mu niso
rastle; oči je imel majhne, tičale so mu v obrazu, kakor
dve okrogli oparnici. Telesa je bil majhnega, rok jako
dolgih, nog tenkih in nerazmerno kratkih, kar se je
človeku še čudoviteje zdelo v primerji z razraslo in

69

ogromno glavo. .Tanek je bil precej podoben položnim
potvaram, s katerimi človeška obraznost polni lovišča in
borovja. Od detinstva je Janek doma v koči bil jim
slabotnik in nerabljiv, zato se je le potepal in delal,
kar je hotel: spal je ali na peči ali za pečjo na graho¬
vim, ali pa se je valjal po loži kar rajši. Poznali so ga
v selu vsi psi in otroci: psi so zmerom ščeketali za
njim, otroci pa so ga neusmiljeno preganjali; sorodniki,
sestre, bratje — vsi so ga zaničevali, a cesto so mu
ubogi kosec kruha, ki ga je izprosil, zavidali in trpko
očitali, dasi krivično, kajti Janek je dobrovoljno zvrševal
najtežja dela. Nosil je vodo, drva, bral gobe, tri konoplje
in radovoljno se poprijemal vsega, česar kdo drug ni
hotel storiti. Poleg gluposti, ki se je Janku očitala, ni
bil prav nič glup; ali ker se je smijal skoraj vsemu,
kar je slišal, skomizgali so ljudje z rameni in imenovali
ga bedastega. Čudovito razmerje ubogemu pritlikavcu
ni prav nič gadilo ljudij, zmerom je bil vesel, smijal se
je vsakomu, govoril je rad, dasi je šepetal in težko iz¬
govarjal besede; ker je rad pomogel vsakomu, cenili so
ga, kakor nobenega razumnika. Ali v vasi, kakor v širem
svetu, če koga razkriče, da je bedast, naj se osvobodi
tega! Janek je ostal glup, toda mogoče je, da je to bilo
njegove svobode povod.

Mnogokrat se je s ciganom shajal v lesu, ali ubogi
pohajalec je čutil do siromaka sebi podobnega nekovo
usmiljenost; razgovarjal se je ž njim, razkazaval mu,
kje je treba kakega lesa poiskati v loži, dal mu je
časih tudi po nekoliko gob. Tumri se je polagoma spri¬
jaznil z glupim Jankom in ni ga vrstil med neprijatelje.

»A, ah — oglasil se je pritlikavec, zdaj sedeč pod
starim dobom in se nasmijal, ali njegov smeh je bil po-
dobnejši zaničljivosti, negoli veselosti, »dober dan, mladi
gospod; česa iščeš po lesu?«

Cigan si otare čelo, sram ga je bilo povedati; ali
Janek bi mu lehko pomogel.

»Morebiti iščeš mizi kalinovega, lesa? — Ali liše-
vega (Eibenholz) v koči pragu?« — povprašal je zopet
mladinec in jel popevali neko veselo pesem o kalinovem
mostu. Pel je s piskajočim, hripavim glasom, a umolknil
je in se približal ciganu.

70

»Govori, brate« — rekel je in mislil si, »zakaj si
tako zamišljen? — Kaj li je? — To je bridko, takoj
prvega dne po svatbi iztičeš v lesu, kakor bi suhljadi
iskal! Nu, česa ti je treba? —■ Morebiti lehko po-
morem jaz!«

»Zdi se mi, da ni ti, niti kdo drug, samo hudobec«

— odgovoril je klavrno Tumri.

»Uh, kaj pa še, brale, cigan, srčece, golobec!« —
govoril je Janek, »zakaj tega plemenitaša imenuješ na
takem temnem kraji? — Jaz se ga bojim celo na polji!
Cuj, rajši povedi, česa ti manjka, in jaz ti gotovo po-
morem i brez njega«.

»Kako neki?!« — začudi se cigan, »kočo polepim
kakor koli; ali od česa bi zgradil duri? — Deshk si ne
vrežem, tudi ne kupim jih ne, ukradem tudi ne«.

»A ti bi ukradel deske?« — povprašal je Janek,
nasmijal se in nagrozil. »Ciganče, brate, ne čudim se,
ker se spominjaš tega črnuha! Pej te bodi, golobec,
zakaj bi se loteval tujega, ker je brez tega lehko po¬
moči ti . . .«

»Kako?« — povpraša cigan.

»Če človek vzame to, kar nikogar ni, ne ukrade«

— odgovoril je glupi Janek in se na videz važno za¬
mislil.

»Prav praviš, res je to!«

»Tukaj v loži je stara koliba« — šepetal je varno
Janek, »jako stara, toliko, da se ne podira. Svoje dni
je v nji bival nekov logar, ali obesil se je na drevo;
po tisti uri je koliba zapuščena, toda lesa iz nje gotovo
ne vzame nihče, morebiti utegneš ti biti srčnejši. Jaz bi
se ga ne -doteknil; ali ker si hotel hudobca — nisem
hotel izgovoriti zle besede — poprositi, da ti preskrbi
desak, nabereš si jih lehko tu«.

»A kje je to?« — dehtivo povpraša cigan.

»Hodi, jaz te spremim tja!« — rekel je Janek,
zgrabil ogromno palico, večjo od njega, in skakal čez
debla in grmovje.

Pasi je nevkreten in kratkonog bil Janek, vendarle
je imel hojo tako vspešno in les je poznal dobro tako,
da ga je cigan težko dohajal; časih seje  ozrl, nasmijal,
ustavil se, a zopet je šel dalje. Na poti je bral gobe v

71

torbo, ali grmiček jagod izpulmil iz tal, časih pa je
gledal za veverico, ki je skakala z drevesa na drevo.
Tumri ni obrnil očesa ž njega in molče je stopal za njim.

Ze sta skoraj aro daleč korakala po lesu, kar na¬
posled .Tanek v mladi goščavi ciganu z daleč s prstom
pokaže nekaj — podrti kolibi podobnega. Nisi lehko
poznal, kaj je to bilo nekdaj, ker razpala je bila streha,
razklepale so se stene, ostareli so bili podboji, razsipal
se pleteni dimnik in plevel in trava sta ovladala to
nekdanje človeško gnezdo. Ob jedili izmed sten so dežja
obvarovane slonele nerazmerne duri, visel je ob njih
še pregnite vrvice ostanek. Ciganu so se kar zaiskrile
oči; planil je na La zaklad, zgrabil ga; ali ko se ga je
bil doteknil, sesul se mu je v roči.

»Zdaj pa imaš!« —• kriknil je Janek, »škoda je
najinih nog, ciganče, duri so segnile!«

A niso bile do cela segnile, nekoliko deščic, dasi
luknjastih, dobrih je bilo še. Tumri se zahvali svojemu
svetniku, na pleča zadene deščice in se vrne.

»Ali vse to hočeš nesti sam?« — povpraša ga
tovariš, ali meni, golobček, ne daš ničesar?«

»Ti ne bi nesel ničesar« — odgovoril je cigan in
se mi litje nasmijal.

»Naloži mi polovico, poskusim!« — opomni bedasti

Janek.

Ni se malo čudil Tumri, ko je videl, kako ta na
videz slaba stvar lehko, čilo in brez vsakeršnega truda
svoje breme nese — in popeva.

Niti nadejala se nista, tako hitro sta govoreč prišla
iz lesa. Na meji je Janek odložil svoje deske, slamnat svoj
klobuk  vzel raz glavo, priklonil se ciganu in tiho
opomnil:

»Zdaj idi, brate, sam; ako bi me ljudje opazili pri
tebi, trdili bi, da sva oba čarovnika, in meni bi morebiti
ni kruha ne dali več doma v koči zategadelj. Zdravstvuj!
Pomni, da je i bedasti Janek pomogel nekoliko! Haha,
kako visok gospod sem, ker še drugim pomagam! Moč,
to je čudo!«

Podprl se je pod phzuhama — haha! smijal se je,
malo da ni počil, in bežal v vas na vso sapo.

72

Motruna je s kravico svojo vred počasi šla v mesto
in plakala je sirota, plakala tako, da od samih solz ni
videla sveta. Fot jo je vedla skozi vasi, po veliki cesti;
ljudij je mnogo bilo na nji, a vsakdo, prišedši mimo
nje, ozrl se je v lepo, mlado, zalo oblečeno žensko, ki
je plakajoč gnala mršavo kravo. Zlasti židom se je do¬
zdevalo, da je govedo na prodaj, vendar solze so kazale,
da bi se ga rada iznebila, zato so nekolikokrat ustavili
Motruno. Ponujali so ji menj in menj za staro kravo:
mršavo boeje, sršeča dlaka je ni kaj priporočala, a tako
se je dovlekla v mesto.

Veter je bil nekako osušil siroti solze, misel se ji
je razvedrila o pogledu na božji svet, treba je bilo po¬
misliti na bodoče gospodinjstvo, a Motruna se je usta¬
vila na trgu zamišljena, kaj bi začela.

Til so takoj krog nje stopili židi, zidke, njih otroci,
kmeti — in začelo se je beretanje s kravo, nje mršavost
in cena je bila privabila vse ubožce. Ni opazila ni, kdo
je segel ji v roko, niti, kdo odštel novce, nekdo je vzel
vrv in krava ji je izginila izpred očij. Na dlani je mlada
gospodinja imela trideset in nekoliko goldinarjev; ali
kako malo novcev je to bilo za toliko potreb, za ves
dom! Šla je kupovat in zabila je na jok; ali nastalo je
novo gorje, ko se je bilo nabralo vse to: lonci in dve
vederci, in vrč in sito, in kadunice; ni bilo mogoče no¬
siti ji toliko posodja.

Morala je poiskali koga, ki bi šel s trga domov v
Stavišče in se prazen vračal: kakor hitro je na večer
znesla, kar je bila kupila, odhitela je domov. Vozila se
je z voli, toda najeti voznik je bil vinjen; po cesti so
bile velike kopice, noč je bila temna, Bog sam jih je
varoval in spremljal. Z vsakega griča je voz zdrdral s
silo in zdelo se je, da se razleti na kose; ali vselej se
je nekako srečno ustavil v dolini in vola sta počasi
stopala dalje, četudi je bil glavo uprl ob nove kadunje
in srečno zaspal njiju gospodar.

Lepo se je že danilo, ko se je voz ustavil poko¬
pališču nasproti. Motruna je opazila Tumrega, zbijajo¬
čega duri in ponosno pogledujočega svojo kočo od ilo-
vaka. Mlada žena sama svojim očem ni verjela: čudo¬
vito naglo je bil. zdelal stene, zadelal reže, zgotovil i

78

duri! Ustavila se je, sklenila roči in prestrašila se malo,
kajti menila je, kdo ve, če cigan ni čarovnik. To so bili
čari krepke volje in srčnosti.

Zložili so, kar je bila kupila Motruna, ali na raz¬
govor, na tolažbo, na počitek ni. bilo časa ni hipa;
Tumri je moral graditi svojo kočo, Motruna pa misliti
na kruh in vodo, tega obojega doslej ni bilo pri hiši.
Treba je bilo iti po vode daleč na studenec, zato da
bi se ne sešla s kom iz vasi — zamesiti vsaj mlinec,
ker za kruh ni bilo še peči — in speči vsaj nekoliko
krompirja, pripeljanega iz mesta.

Cigan v tem ni del sekire iz rok; hitel je delati.
Duri so bile naposled skoraj popolnoma zbite, dasi je
v njih bilo več koscev, nego jih je v delu najumetelj-
nejšega rezbarja, ki dela drago pohišje. Stare deske so
razpadale, ko se jih je doteknil, lukenj'je v njih bilo
mnogo, moral je cigan paziti jih, zabijati, deske dostav¬
ljati in vezati jih ali s trto, ali s spojkami, ali tudi z
vrvicami: vse mu je bilo dobro, da je le držalo. Toda
kolika zmaga je biia to, ko so na trepetlikovih skobah
prvič škripnile duri v ciganovi koči, ko jih je zaprl
in zapahnil, ko je pomislil, da jih je naredil sltoraj od
ničesar! Rajši bi bil dal vso kočo, nego te duri, toliko
radost so mu vzbujale v srci!

Njegov smeh je nekoliko veselja privabil Motruni
na žalostno obličje; sedla sta v kot nove izbe na kup
mahu, ki sta ž njim hotela zamašiti poslednje reže,
razlomila sta prvi kos hleba ob stenah svoje koče, a
ciganu so kar curkoma vlile se solze iz očij.

Videl je bodočnost pred seboj.

DEL II.

" V človeku biva neka moč, ki jo malokdo pozna,
uživati redkokdo ve. Ta moč je čarovna, ki plodi čuda:
zmaguje vse, kar kroži okoli nje, druži protivne življe,
zmagovito vojskuje s časom, s prostorom, s smrtjo; z
nje pomočjo vstajajo orjaška dela, gode se neumljiva
čuda. Ta moč je volja!

Volja  — sama besedica, ali kaj tiči v ti besedici!
Kolika skupina vseh mogočnosti je to, kolika človeška
moč! Razberi voljo, pa najdeš v nji kazen in najvzvi-
šenejših človeških svojs^ev čast; le-la nagon jih budi,
da se gibljo in vzvajajo moči neznane, zaspale, nad¬
zemeljske, katerih bi, razven nje, nič ne moglo probu-
jati. Če volja prestane delati, izpremeni se ves človek:
slabi, vene, upada, gine! Volja ni le moč, ki jo plodi
»genija, glava (talent), razum; leliko jo ima vsakdo, ki
jo je probudil v sebi, tudi najubožnejši zemeljski črv,
vsakomu je moči, ž njo delati čuda. Vse dejansko živ¬
ljenje počiva na volji; kdor nima volje, ta je suženj,
kdor pa jo ima, ta je vladar. Krog te osi se sučejo vsa
usodna kolesa, ki jim vlada nevidljiva roka, ali jih vrti
same volje moč.

Ne vem, ali je bolj treba čuditi se egiptskim. pira¬
midam, ali puščavniku, ki je drhteča roka ga vdolbla
v trdo skalo, ali ciganovi koči, zlepljeni z ničimer in
od. ničesar.

Zmerite moč in nje dela, pa opazite pravi na¬
sledek, delu velikost moramo meriti po stvariteljevi
moči. Mali, nevidni prodor,, ki je črviček izvrtal ga
v drevo, zdi se vsaj meni zgrada — čudovita tako,

75

kakor je čudovit pod Temzo prokop, ki so ga izvrtale
roke in misli tisoč in tisoč ljudij. Breme, ki ga mravlja
nese na svoj »tumulus« (mravljišče) — breme, zloženo
skoraj od mikroskopskih drobcev, vzbuja v meni več
zavzetja, nego gizdavi obelisk, pripeljan v Pariz. Tako
je tudi s človeškimi razmerami: če se ozreš po prepro¬
stem svetu, po katerem se malokdo ozira, najdeš v
njem tudi piramide in orjaška dela in čuda, ki jih je
storila sama volja, in ki so morebiti zanimivejša od
tega, čemur smo vsak dan vajeni, da se čudimo.

Pri pokopališči v. Stavišči je vstala koča, krepke
volje delo, ki čudo vzbuja s svojo ogromnostjo, dasi
je na videz neznatno. Nihče ni pomagal dvigati lesa’
nihče, razven cigana, ni tesal in ga zbijal, nihče ni z
dobrim voščilom ni podnetil osamelega delavca, vendar
je zbil in postavil to ilovačino, če tudi je po vsak kos
lesa posebej moral iti v ložo in vsako letvo moral na
ramenu zanesti na streho — da je o potrebi nabrusil
sekiro, pa je moral delali kovaču, ker mu drugače,
nego s časom, ni mogel plačevati.

Nekoliko tednov po svatbi in po omenjenih do¬
godkih je cigana Tumrega koča bila skoraj že dodelana.
Velika pomočnica pri tem delu mu je bila soproga; nje
pogled ga je ogreval, srčil, nje delavni roči ste marsi¬
kateri kos lesa privlekli k pokopališču. Dvema je delo
bilo lajše, a ko je na večer cigan uznojen zgrudil se
na siromašno klop, da bi se oddehnil, imel je v koga
ozreti se, komu izpregovoriti.

Molruna je bila vikla *) domačemu gospodinjstvu,
ki je bilo pač obilo v primerji z golimi stenami njiju
koče; težko je bilo privaditi se temu bivališču, kateremu
na uredbo je bilo treba —■ malo da ne — preskrbeti
vse iz ničesar. Jako malo, zdi se ti, nahajaš vsega v
ubogi selski koči, ali vendar, koliko je tu neogibnega
pohišja, drobnjave, ki je treba malo po malo kupiti je,
narediti in preskrbeti! V koči ubogega Tumrega ni bilo
prav ničesar, razven tega, kar je bila Motruna naj¬
potrebnejšega kupila na semnji. Cigan je bil zadovoljen
s  pečenim koranom in z vodo, ki jo je zajemal z dlanjo.

*) To je belokranjsk izraz, mi rekamo: vajen, a, o. Prel.

6

76

Začela sta bila z vedrom, s posodo, ki je najnujnejše
treba je, ali z vedrom vred mora pri hiši biti lipov
korec; vendar koliko je tu manjkalo Se vsega sleharn
hip! Preskrbeti je bilo treba še mizo, klopi, lesenih
skled, čebrov, ker brez vsega tega nista mogla biti.
Samo ob kruhu živeti je bilo težavno, a vrt zasaditi
že prepozno.

Iz počelka je Motruna upala, da se bodo vaščanje,
z bratoma vred, ki so vsi tako neprijazni bili do obeh,
dali omečili in pregovoriti na odpuščenje: vendar precej
prve dni se je uverila, da bi bilo tega treba čakati
dolgo, ali, da bi se to morebiti še nikoli ne vresničilo.
Kmet ima svojslvo, da se trdno drži čuta in misli, ki
se ga prime; ne utegne, da bi premišljal in razsojal
to, kar je čutil in odločil; delo spremlja skoraj vse
njegovo življenje, a ko že stoji na poti, ne da se z
nje pregnati z ničimer. Ginenost, vzbujena v njego¬
vem srci, dan izroča dnevu, in misel, ki zvečer zaspi ž
njo vred, vstane ž njim združena zgodaj zjutraj.

Motri mina brata sta oba slala na taki poti, s ka¬
tere ju ni moglo premekniti nič; — da, grad je s svatbo
še krepkeje prikoval ja k njemu, a vsa vas je glasovala
z njima in s poslednjo voljo starega Lepiuka, ter skoraj
kriva bila, da se nista mogla udati.

Daši je kovača zelo treba bilo selu, zarotili so se
vsi, da Tumrega ne marajo, naj bi tudi nekoliko milj
daleč morali lemeže nositi kovaču. Motrunina brata sta
se popolnoma odpovedala sestri, ba! nihče niti z daleč
ni milostno pogledal pri pokopališči ubogih pregnancev,
katerih koča je malo po malo dobivala streho in se
bližala zvršetku.

Gredoč po cesti se je vsakdo zvedavo ozrl v ci¬
ganovo kočo, ali če je kakšen znanec Motruno zagledal
na pragu, pognal je konja, zato da je mimo odhitel in
brez pozdrava in dobre besede je obraz obrnil v mrt-
višče. Tudi najsrčnejši izmed starejšinstva so po starem
običaji bili s prostim ljudstvom in slušali njegove odloke.

Minil je dan za dnevom, toda živa duša ni pre¬
stopila ciganovega praga; Tumri in Motruna nista slišala
drugega glasa, če ne sama svojega; ako so bile vstale
dolge jesenske noči z vihrom in burjo vred, stiskhla

77

sta se drug k drugemu v babjeverskem strahu, kajti
obema je v ti pušči na misel prihajal razsrjeni Lepiuk
in njegova sosedna mogila.

Dela je bilo toliko, znoj je bil tako obil in bodoč¬
nost se kazala strašna tako, da nista niti sproti utegnila
prebolevati dnij. Velikega gorja lajšava je le to, da ne
vidiš daleč pred seboj. Srečen se bojiš jutra, ali de-
našnjo blagost plačuješ z bodočim nepokojem; ubožec
je v krogu, ki je do cela opasan z njegovo začasno
nesrečno usodo, le ta ga peče.

Tumri je v potu obraza dodelaval kočo svojo in
začel je slaviti kovačnico, ni bil na mari mu prihaja¬
joči glad z zimo vred. Motruna je časih po ženski na¬
vadi prenaglila ga z mislimi, ali motile so jo vsakdanje
skrbi. Res, grozna je bila bodočnost — da, strašna i
največjemu ubožcu. Zapuščeni dvor, kjer je gospodaril
Harasimovič, ni mogel biti na nikakeršno pomoč; vas
se  je bila jima popolnoma odrekla, kajti tudi Maksim
kali se je ogibal obeh; da hi postavil kovačnico, treba
je bilo ciganu zdaj še več pomoči, nego poprej, ali kje
bi dobil železa, kladiv, nakovalo in drugega kovaškega
orodja?

Če prav je Tumri vajen bil po ciganski poma¬
gati si, kakor in s čimer koli, vendar mu je bilo treba
meha, klešč, kladiv in nakovala. Za ognjišče mu je bilo
treba opeke, toda cigan sam je ni znal žgati! Ali brez
kovačnice, kakova bi bila njiju bodočnost in kje bi do¬
bila založaj kruha ?

Jačila ga je nada, kadar postavi delavnico, ker
bodo ljudje blizu videli, česar so daleč morali iskati
doslej, nadejal se je, da malo po malo začno z obilej-
šim delom zahajati k njemu, če prav skrivaj, a po
vzgledu smelejših da pridejo i bojazljivejši.

Ali mnogo je bilo treba še do tega!

Kar je bilo Motruni od prodane krave ostalo, to
se je malo po malo izgubilo za nakup največjih potreb:
za moko, za kašo, za mast in za druge domače vsak¬
danje potrebe: torej ni lehko bilo misliti na stavbo ko¬
vačnice in na nakup v nji potrebnega orodja — na
nakup z malostjo, ki sta jo še imela, ker tega je bilo
treba varovati za najnujnejše potrebe.

6 *

78

A vendar ciganu ni upadlo srce, ni zapustila ga
srčnost, delo mu ni dopuščalo, da bi bil nepotrebno
tožil in obupaval. Daši je kočo bil zlepil površno, ven¬
dar je še mnogo moral delati in lepiti v nji, od ostan¬
kov stekla, pobranega po smetiščih, moral je sestaviti
okna, narediti je moral tudi klopi, mizo, posteljo. Tru¬
dil se je, neprestano je tekal v les, a doma je tesal in
zbijal od svila do noči. Ostajalo mu je samo toliko
časa, da je obedoval in na odpočitek z večernim raz¬
govorom vred.

Motruna je tudi imela dosti dela. Treba je bilo
peči kruh, kuhati jedi in poleg tega nositi vodo, kar je
bilo najteže. Najbližji studenec je bil v dolini nad cesto
do vasi, dva dobra streljaja od koče, pri bregovitem
ribniku, a tja je bilo treba hoditi po glinastem obrovu,
držala je po njem stezica, ki je skoraj vsak dežek delal
jo neprehodno zavoljo polzkosti; kaj še-le, kadar je
Motruna morala koracati navzgor in vodo težko nesti
na plečih! Po vode je šla najmenj dvakrat na dan.
Sreča je bila, da je malokdo zahajal na ta studenec,
da se torej uboga Motruna ni shajala z vaščankami,
katerih molk ali utek bi jo bil bolestno pretresal.

Nekoliko tednov po prihodu v ubogo kočo Mo¬
truna svojemu soprogu, kateri se je še mudil in dokon-
čaval ubožno svojo kočo, ni povedala ničesa o tem, da
je sklenila poskusiti srečo in rodbini in bratoma po¬
trkati na srca. Ni jih videla več, kar je bila proti njih
volji ostavila očetno streho, kar so očito ogibali se
obeh in niso prihajali po cesti, ki je držala mimo po¬
kopališča, temveč so rajši po ovinkih zahajali na tlako
in na polje.

»Morebiti jim že nisem več tuja« — opomnila je
sama sebi —- »saj smo se vzgojili pod tisto streho, še¬
stili smo tiste prsi; ali bi mogli zavreči me na veke?
— Našinec ošteje, pojezi se, ali užali se mu. Da jim
dopovem najino uboštvo, morajo se jim odpreti srca,
in pomogo, prizanese!«

S takimi mislimi se je razgrevala Motruna ter
budila v sebi srčnost, katere je resnično pogrešala, in
nekega dne na večer, ko se je Tumri mudil v lesu, za¬
dene vederci na pleča — če bode potrebno, bi se mu

79

vsaj s čim izgovoriti mogla — in odšla je, kakor da
gre na studenec. Skrila je posodi in nosila v grmovje,
sama pa je, dasi težko in bojazljivo, odhitela po cesti
k nekdanji očetni koči.

Oj, utripalo ji je — utripalo ubogo srce, ko je
bila ugledala slamnato streho, do cela tujo sedaj, nek¬
daj pa tako dobro, tako srčno znano! Vsaka lisa na
mahovih strehi, vsak snopek, svež in žolt, vsaka od¬
prtina v skednji jo je spominjala dnij, ko je gledala jih
mirna in morebiti srečna! Tudi truma vrabcev je čiv¬
kala v plotu in v bezgovji na vrtu in dim iz dimnika
se je zvijal, kakor nekdaj, in odprta vratca so bila po
strani položena — vse je bilo, kakor nekdaj — vse, a
vendar ta dom, tako priraščen ji k srcu, ni bil nje dom,
temveč bil je tuj!

Strah je obšel Motruno, ko se je bližala domu, in
solze so ji priigrale v oči, kajti detinstvo in mladost
ste ji prihiteli naproti izza vrat, zato da pozdravite iz¬
gnanko, in nesli ste v rokah kitice spominčic ... Ali
razven teli prikazni ji naproti ni prišel nihče drug.

Pomišljala je, ali bi prestopila prag v kočo, ali
hi se predrznila ter pogledala vanjo in izpregovorila
ljudem, nekdaj domačim, zdaj tujim. Ali morebiti se ne
snide z bratoma, temveč z njiju soprogama, ki ste jo
zmerom pisano gledali, dasi je dobrega srca skrbela
in jima pomagala, in o delu ji nameščevala krog koče
in na tlaki. Oprla se je sirota ob plot, bridko zaplakala
in si oči zastrla s predpasnikom — in stala je za¬
mišljena, ker ni vedela, kaj bi začela, tako dolgo, da
je čutila, kako se je nekaj doteknilo nje rame.

Vstrepetalo je srce v nji, pogledala je, ali je brat,
ali sestra. Ne, bil je stari, črni maček, ki je Motruno
spoznal z daleč, skočil na plot in se ji laskal.

»A, to je pošten maček!« — vskliknila je — »ta
vsaj ni zabil Motrune; hvala ti — hvala!«

Toda maček se ni sam spominjal dobrotne roke,
ki ga je nekdaj hranila: takoj so se krog nje vsule
tudi kure, zgrnile so z dvorišča, čudile se, mislile, da
jim naspe zrnja, in dva siva goloba sta jela krožiti ji
nad glavo.

80

To pozdravljanje nedolžne živali, ki ima tako malo
pameti, presunilo je ubogo pregnanko, siroto, genilo jo
je do solz. Pozdravila je vso živad, glasno jih je klicala
po nadetih imenih, a kričeča truma je skakala krog nje
in ščebetala glasneje in glasneje. Vendar to ni osrčilo
Motrune, da bi bila stopila v zaprto kočo, iz katere se
ni prikazal nihče.

Sobota je bila ta dan in skoraj nihče ni delal ni
doma, ni na polji: cela dva dneva je bil dež in še le
popoludne se je začelo vedriti. Ze je hotela oplašena
oditi, kar začuje, da so škripnile duri v izbi, in prišel
je iz nje starejši brat. Videti je bilo, da se je bil še-le
probudil, kajti še iztezal se je. Po glasni perjadi je
sodil, da morebiti jastreb kroži po okolici, zaslonil je
čelo z roko in pogledal kvišku; a ko je bil izza vrat
zagledal Motrunino glavo, zdrznil se je, očito je bil v
zadregi. Z jedno roko se je prijel za zapah pri durih,
kakor da se hoče vrniti v izbo, z drugo pa je nevedoma
mahnil. Bojeval je sam s seboj: ali bi izginil, ali sestro
odgnal z nekolikimi besedami. Namrščene njegove oči
niso obetale ničesa dobrega.

Motruna je roki iztegnila proti njemu in vskliknila:

»Brate, brate!«

»Tu nimaš ti ni bratov, ni sester, ni sorodnikov«

— odbil je gospodar resno, kakor kakšen sodnik —-
»ti nisi več domača! Poberi se, ciganka, izpred naših
vrat in od praga našega, poberi se! Po kaj si prišla
le-sem? — Morebiti si namestu moža na preži, kodi bi
odvedel najina konja?!«

»Maksim, za Boga milega, ali pristoja to, ker sestro
tako sprejemlješ? — Zavrzi me, toda ne karaj tako
ostro! Kaj vama je storil soprog moj? — S čim sem
jaz razžalila vaju?!*

»Na očeta si zabila« — zakričal je Maksim grozeče,

— »kdo ga je umoril? — Ali ne vidva?! — A kdo je
potlej v gradu iskal pomoči in brambe proti nama? —
Nu, naj i zdaj dvor vaju ščiti in pomaga vama! Midva
nisva tvoja brata!«

»Maksim, privošči mi vsaj dobro besedo! Glad
naju gotovo umori, ti ne poznaš najinega uboštva! Na

8.1

vajino besedo naju črti vsa vas, kruh sta nama od¬
trgala od ust. Če nečeta, da sem vajina sestra, ne silim
se vama; ali ne preganjajta me!«

»Ne!« — vskriknilje Maksim — »mučila vaju bo¬
deva, dokler ne odideta po svetu za cigani, brati svo¬
jimi. Ker je selo toliko let bilo brez kovača, bodi še
poslej, toda mi vaju nečemo imeti na očeh!«

Motruni so te rezke besede prodrle prav v srce
in ji je skoraj z jezo omamile.

»Le pitajte naju s ciganoma« — vskliknila je in
se vsklonila — »tudi vidva sta Roma,  ciganska sina!
Le preganjajta naju, saj sama nista boljša; kri svojo
izdajata pogubi in gladu, samo da bi vama izginila iz¬
pred očij!«

»Poberi se od todi, če ne, naščujem pse vate!«
— vskriknil je Maksim in planil iz veže na prag.

»Psi so boljši od tebe« •— opomni Motruna —
»poznajo me vsi, da sem domača, ti pa si zavrgel
sestro!«

»Ker si ti zavrgla očeta in voljo njegovo!« —
pretrgal ji je besedo Maksim.

Motruna je povesila oči, otrla trpke solze, zdrznila
se, zaničljivo oči uprla v brata in nekblikokrat stopila
od koče. Maček, kuretina, goloba — vse je bilo pri¬
hitelo krog nje, a ta hip je iz svojega brloga prilezel
tudi stari stražnik Kaštan, ki se je bil vzbudil o tem
nemiru — vse je šlo za nekdanjo hraniteljico.

Maksim je v tem izginil za duri.

Maček je takoj skočil s plota in se dobrikal Mo¬
truni, šel je počasi nekoliko stopinj za njo; ali ker je
videl, da je šla mimo vrat in krenila na cesto, sedel je
in podse del taci, iz početka je gledal za njo, toda na¬
posled, ker je solnce hudo pripekalo, zadremal je sredi
dvorišča.

Kure so zastonj Motruni gledale v predpasnik in
ščebetale, šle so tudi nekoliko stopinj za njo, kavsale
jo v nogi in lovile za spodnje krilo; ali ker so videle,
da gre čez mejo njih torišča, začele so se kopati v
smetišči in zapustile so jo same.

Goloba sta letala nad nje glavo, sedala na hruške,
na vodnjak in strehe; zdelo se je, da jo zoveta nazaj

82

in grulila sta svoji gospodinji; samica je prva odletela
k mladičem, samec pa je zletel za njo.

Stari Kaštan je bil najvstrajnejši: spremil jo je za
dvorišče, za vrata, prav na cesto, lizal ji je roko in
godrnjal, kakor bi jo bil prosil, naj nikar ne gre od
koče. Ali Kaštan je bil že star! Boka je imel ogoljena,
rep skoraj brez dlak, noge okorele, mršave, težko je
hodil, njegova najdaljša pot je bila sprehod za vrata,
kam daleč ni odšel nikoli. Imel je v veži brlog, nastlan
s slamo, njemu je bil do cela vajen! Kako bi bil odšel
za Motruno, ker ni vedel, kako daleč? — Šel je —
šel, ustavljal se in migal z repom; stopil je še, zalajal
in se ozrl v Motruno in kočo, kakor bi bil premišljal,
kaj naj stori. Naposled, ko se uboga sirota ni ozrla,
temveč šla dalje, vrnil se je Kaštan, stisnil rep med
noge, sklonil glavo in mirno odšel v brlog svoj, malo
po malo zakopal se vanj in zopet je legel spat.

Cigana Tumrega soproga, ko je objokana šla iz
sela, morala je iti mimo očetnega skednja, iz katerega
se je razlegal cepec. Vrata so bila na pol odprta, zato
je lehko videla vanj. Ugledala je v njem mlajšega brata,
mudil se je z nekolikimi snopi žita, ležečega na mlatišči.

»Morebiti bode ta milosrčnejši!« — opomnila je
sama sebi in ukrala se v skedenj, a nje senca je
vzdramila zamišljenega delavca.

Vsklonil je glavo, pogledal in se začudil, ko je bil
zagledal sestro.

»Kaj bi rada?« — povpraša bolj nemiren, nego
jezen — »kaj bi rada, Motruna?«

»Prihajam k vama, Lipe, k vama! /e sem bila pri
Maksimu, da mi privošči le dobro besedo, da mi priza¬
nese; ali odgnal me je, kakor vlačugo in tujko — ali
tudi ti storiš tako?«

»Maksim te je odgnal?« — povpraša Lipe oprt ob
ročnik — »s čim bi ti jaz pomogel? — Kaj bi ti na¬
svetoval?«

»Vsaj pomiluj me, privošči mi vsaj dobro besedo!«
— vskliknila je uboga ženska. — »Vsa vas se po va¬
jinem vzgledu naju ogiblje, kakor kužencev; nihče nama

83

ne izpregovori prijazne besede, če se srečamo, obraze
obračajo od naju! Ali ne bosta usmiljena nama ubož¬
cema?«

»Uh, žal!« — opomnil je takoj mlajši brat v za¬
dregi, — »zastonj je! Ker te je odgnal Maksim, kaj bi
jaz storil? — Vsa vas se je dogovorila, da vaju ne
sprejme, temveč zapodi, zastonj je to! Saj veš, da se
jaz težko vzdržujem v Maksimovi koči, zakaj bi se torej
spričkal ž njim in s selom? — Meni in soprogi bi ne
dali pokoja in iz koče bi mi bilo pobegniti. Idi, le idi,
če te opazijo tu, preganjali bodo i mene!«

Motruna je plakala oprta ob vrata.

»Oj, moj Bog, moj Bog! H komu naj se zatečem,
kdo mi pomore, ker me rodna brala zamečeta in od¬
ganjata!«

»Očeta bi bila morala slušati« — dejal je tiho
Lipe — pa bi se zdaj ne mučila, Motruna; ne bila bi
smela sveta zapreti sebi in ciganu, nama ne sramote
nakopati na glavo!

Motruna je molčala.

»Kar se je zgodilo, zgodilo se je« — opomnila
je po nekolikih hipih — »ali ne udari Bog vajinih otrok
s tako usodo, naju glad umori, kadar pride zima.«

»A grad?« — vpraša brat.

»V gradu nama ne obetajo nikakeršne pomoči!«

»Dali so vama, čul sem, kravo.«

»Že jo dojedava, morala sva jo prodati.

Brat Lipe se je žalostno zamislil.

»Pojdi no, jaz ti ne morem pomoči!« — rekel je
tiho, »nuj, naberi si tu-le žita v predpasnik, kolikor ga
moreš nesti, a ne povedi nikomur, da sem ti ga jaz
dal, ali si čula? — Maksimu porečem, da je žito bilo
z brega, da so ga pozobali vrabci in gosi. Vzemi, le
vzemi, ne sramuj se, zavoljo merice zrnja ne pojdemo
beračit. Toda hodi, uko te Maksim opazi . . .«

Motrune ni razveselil malostni dar, nekoliko prgišč
žita, potolažilo jo je dobro bratovo srce, ki je smela
upati vanje, ni bila še pozabljena, kar se je tikalo njega,
imela je solzo v očesu, jela mu je roko poljubljati in
klikala je:

84

»Oh, dragi brat moj. Bog ti poplačaj to dobroto
do mene! Že dolgo nisem slišala dobre besede, nisem
razveselila se tako, kakor danes!«

Tudi Lipe, kakor se je videlo, bil je ganjen, ali
njegov pogled v vrata je pričal bojazen; začel je sam
zgrinjati žito in vsipal je je skoraj s silo Motruni v
predpasnik.

»A zdaj« — godrnjal ie tiho, »idi, le idil Če te
Maksim ne vidi tu, mogel ti bodem časih pomoči, dasi
s krajo; ali Bog varuj, da brat opazi to, mene bi ujedel,
in ti bi izgubila, kar bi ti mogel dajati zdaj pa zdaj.
Idi, Motruna!

Solze so se mu posvetile v očeh, uredil je s cepče-
vim koncem slamo, zgrnil jo, obrnil se in odpravil je
ubožico.

»Maksim je« — opomnil je naposled, .»glava v
hiši; Maksim ve, kaj dela, tudi oče je vedel, kaj je
delal! Ni bilo treba ti hoditi za ciganom, živeli bi bili
skupaj, zdaj pa je izgubljeno vse!«

»Gorje meni!« — vskliknila je Motruna plakajoč,
»ali imata kameneni srci, da mi nikakor nečeta pri¬
zanesti?«

Lipe je stresnil glavo.

»Kako bi midva izpremenila, kar je ustanovil oče!
Oče je umrl ob svoji volji, a ni ga, da bi ti prizanesel!
Tega ne ukazujeva midva, to je ukazal oče, lega ni
lehko predrugačiti!«

»Ali nikdar?!« — vskliknila je sirota in se prijela
za glavo.

»Morebiti, da nikoli« — opomnil je Lipe, na lahko
jo porinil od sebe in rekel: »idi, Motruna, če ne, hudo
bode, a tudi meni je čas, da zgrnem žito, že se bliža
večer«.

Molče je pogledala milostivejšega mlajšega brata,
ki je, kakor bi se bil sramoval srca svojega, godrnjal
nekaj, motil se z zrnjem in skrival oči; Motruna je odšla
bogatejša z nekolikimi prgišči žita, katero je bil brat
nasul ji v predpasnik, ali žalostnejša, zalo ker je bil
mrknil v nji poslednji up.

85

Od skednja je šla po poli za plotom k bregu, odšla
je mimo ribnika in se bližala studencu, zato da bi tam
puščeni vederci napolnila z vodo.

Nikogar ni bilo na studenci, a ko Motruna stopi
po vederci in nosila, sklenila je obupno roči, videla je,
da je nekdo odnesel ji najpotrebnejši posodi.

*

* *

Tumri se je dolgo mudil v loži, moral je iskati
lesa za kovačnico in prirediti podboje, ki je bilo teže
najti jih v iztrebljeni hosti, nego kako drugo tvarino.
Ze pozno, še-le o mraku se je vrnil v kočo, a ko je bil
stopil pred prag svoje zlepljenke in hotel breme vreči
raz otiskana pleča, zagleda Motruno, ki je s predpas¬
nikom zaslanjala oči in plakajoč sedela pred durimi.

Ciganu je jad razpalil obraz. Zdelo se mu je, da
je nekdo ženo razžalil za njegove nenavzočnosti. Vrgel
je breme raz pleča na tla in hitel k nji.

Motruna se je stresnila o buhu padlega lesa, vstala
je in stala oplašena.

»Kaj ti je? — Glej, mrodenoro,  kaj ti je Mo¬
truna? — Uh, preteti gadzi!«  — razhudil se je Tumri
in jezen se spomnil ciganskega jezika, »gotovo so te
razžalili!«

Dvignil je skrčeno pest.

»Zaklinjam se« — dejal je, »da tega ne vstrpim
delj časa; ali poginem sam, ali pa Ogenj vpepeli vas, da
osvelim najine solze in najino kri! Naj pogagajo, kakor
gagne šukela  (pes), ker, kakor pes, nimajo src!«

Ko je to govoril cigan, kar gorele so mu oči, in
zavoljo vstekle jeze je bil strašen tako, da je odstopila
Motruna in se pokrižala, shma ne vedoč.

»Oh, Tumri!« -— vskliknila je, »zakaj se jeziš in
groziš? — Nič se ni pripetilo, prav nič, dragi moj!«

»Zakaj si plakala? — Rov (jok) ne prihaja iz nič!«

»Plakata sem, ker sem bedasta« — odgovorila je
Motruna, hotela je vse utajiti možu. »Čuj, izginili ste
mi vederci, pa sem jaz kriva, drug nihče«.

»Ali vederci? — Kako?«

»Šla sem po vode, toda lena sem bila in nisem
hotela naliti je iz studenca, temveč šla sem prav k

86

ribniku; tam pa voda prodko teče, nogi ste mi omaga-
vali, potopili ste se mi vederci. Vzela ji je reka . . . strl
obe malin«.

Cigan ji je pogledal v oči in odmajal z glavo.

»Kje? — Kaj?« — povpraša mirno, »v ribniku
namačejo konoplje, a ti bi tja hodila po vodo? Nu, lepa
gospodinja si ti! Da je voda vzela ti vederci, ne bili bi
daleč pluli, ob bregu rase trstje, in tebi ni nič novega
to, če se zmočiš do kolen. Da te vendar, to je kaj
drugega. Motruna, ti me ne okaniš, vederci ste si izgu¬
bili kako drugače!«

Motruna ni umela lagati, kar zaripela se je, izpre-
govorila je nekaj neumljivo, zgenila z ramenoma in vela
se malo jezno.

»Ne blebeči!« — rekel je Tumri, »govori resnico,
žena, nje ne utajiš!«

»Saj ti povem, kako je bilo« — obljubila je Mo¬
truna zmočena in odšla v kočo.

Cigan je šel tik za njo, a ta hip, dasi se je že
mračilo, opazil je sredi izbe poln predpasnik žita, kateri
je bila Motruna popustila, da sama ni vedela, ko je bila
prišla domov.

»Kaj je to?« — vprašal je in z roko pokazal zrnje.

»To je merica žita, kupila sem ga za goldinar od
nekega človeka. Šel je iz Rudne«.

»Za goldinar!« —■ začudil se je cigan in odmajal
z glavo, ker ni verjel. »Ne verjamem, Motruna, govori
resnico, to ne pristoja! Ti si plakala, jaz hočem vedeti
vse in zvem 'vse, naj moram, ne vem kam iti zato«.

Motruna je še molčala in vihala konca razstrtega
predpasnika.

»Močno si me oplašil z razburjenostjo in z jezo,
Tumri« — opomnila je po nekolikih hipih, »saj sva že
brez tega užila dovolj jeze, dosti hudobe; ne kopičiva
tega še več na glavi svoji!«

»A da ti dam besedo, da ničesar ne storim brez
tvoje volje?«

Motruna se je obrnila zaplakana.

»Daj ti Rog zdravje! Cuj, lože mi bode, če ti
povem vse, ali zabičujem ti, da se ne osvetiš«.

87

»Čuj,  mrodenoro,  ne osvetim se, dokler bode
kaj strpnosti v meni, Motruna; že sem prizanesel mnogo,
če prav me je mučilo človeško sovraštvo. Toda govori,
brzo, ves se tresem«'.

Motruna je torej začela pripovedovati vso svojo
dogodbo, trgala jo je s solzami in opomnila, kaj ji je
bil povedal Maksim, predno jo je zapodil z dvorišča, a
cigan je teman molčal, uporno stiskal ustni tako, da ni
sapice ni izpustil iz sebe, dokler ni končala.

»Psa!« — kriknil je in vsklonil se, »psa brez src!
Nečem jaz njiju miloščine, ni mi je treba! Glad umori
tebe in mene, vendar tega pretetega zrnja se ni ne do¬
taknem !«

»Ali je Lipe kaj kriv?« — vprašala je Motruna
mirno.

»Lipe je baba, egaši!«  —vskriknil je cigan, »boji
se mene, boji svojega brata, boji grada in daje miloščino,
da bi se te iznebil! Jutri mu jo zadegam v obraz . . .!«

»Uh, za milega Boga!« — prestrigla mu je žena
besedo in zbežala je k njemu, »saj pogubiš njega in
mene in sebe! Ce Maksim zve to, ne bode mu dal miru
in črtil ga bode; a jaz bi se mu za dobro srce zahvalila
z bedo! Jaz ne dovoljujem tega!«

»Ali ti ne okamni ta hleb v ustih, žena?« — po¬
vpraša cigan, »hleb, miloščina — kruh, vržen, kakor
kakemu psu, pa sestri brat! Ali ga bodeš mogla jesti?

— Ali ti bode teknil? — Nikakor ne!«

»Vrzi ga venkaj, če hočeš, ali ne oddaj ga bratu«

— kriknila je Motruna prosčč, »nikar ne pogubi njega
in ne uniči mene!«

Tumri ni utegnil odgovoriti, nekdo je bil počasi
popraskal po poluodprtih durih.

Ta prašek je bil sluhu obeh pregnancev, ki mu
nista bila vajena, čudovit tako, da je oba presunil strah.
Stala sta, kakor ukopana; a cigan, sluteč neprijatelja, bal
se je že vsega in odskočil je k pragu.

Motruni so mrliški duhovi prišli na um, prišla ji
je na misel osvetljiva očetna prikazen, zato se je zdrznila
in pokrižala.

»Kdo je to?« — vprašal je cigan s silnim glasom,
odpiral duri in se žilil, da bi z očesom prodrl lemoto,
»kdo je to?«

»A, a, dober večer, dober večer! Pst, pst! Ne
bojta se! Nagci se ne boje razbojnikov, in pod vajino
streho bi se človek gotovo ne mogel polakomiti ničesar!«

Te besede, jecljajoče izgovorjene, pretrgane s tihim
smehom, prodrle so malo po malo iz temote; a strme¬
čemu ciganu se je prikazala nenavadna podoba glupega
Janka, ki je na ramenih držal dve vederci, polni vode.
Ali ker je bil zelo pritlikav, s težka je pod njima stopil
čez prag, drsali ste se skoraj po tleli.

»Moji vederci!« — vskliknila je Motruna in radostno
tlesknila z rokama, »resnično ste to vederci moji ... to
je bedasti Janek!«

»Pa vendar nisem glup tako, kakor menita, da
sem« — odbil je gost, »ker sem našel to, kar je bila
izgubila zvita duša! Uh, uh!«

»Bog ti povrni« — rekel je cigan, »že drugič sem
ti hvalo dolžan za postrežbo!«

»Ti mi nisi dolžan ničesar!« — pojčeal je pritli¬
kavec in se popraskal po glavi.

»A kje si ji našel?« — povprašala je Motruna,
»kako si pošten, glej, celo polni mi je donesel!«

»Kaj pak, kjer je vedro, tam je voda! Ali je vredno
takšen čas biti brez vode?!« —• opomni Janek. »A kje
sem ji našel? — ,0 tem bi dolgo govorila!«

»Povedi vendar, kje in kako si ji vzel!«

»Jaz ju nisem vzel« — povedal je Janek.

»A kako si ji dobil v roko?«

»Oh, vidva lehko govorita, vama se zdi, da i jezik
moj ugaja tako, kakor vajin; čakajta no — čakajta!«

Tumri in Motruna sta stopila pred Janka, ki je bil
sedel na prag.

»Čujta« — jel je malo po malo pripovedovati, »to
je bilo tako-le: šel s$m, šel kar dalje! Izgnali so me
bili iz koče, hoteli so večerjati, zaklenili so duri; šel
sem ... Šel sem, kamor so me peljale oči — po bregu,
po mostku, in prišel sem nekako do studenca. Tu mi
je na um prišlo: sedeš in se vsaj vode napiješ, ker
nimaš kaj jesti ... Ali kako bi se napil vode, ker je

89

globoko, zajeti pa je ni s čim. Mislim, premišljam, da
bi našel kakov pomoček, in pomislim, kakor hitro ležem
in začnem iskati ga, da ga najdem! Stopim torej neko-
likokrat od studenca, a buli! ležim v grmovji. Buh!
zadel sem ob nekaj z bokoma. Bes te plentaj! Ozrem
se, opazim dve vederci, pa še novi, in nosila! Imel sem
pomoček! Ali kdo ji je pustil tu? — Ozrem se, nikjer
ni žive duše . . .«

»Kar se približa Nanika Laškova. »Dober večer,
Nanika!« — ogovorim jo. Ta mi malo prikima z glavo
in vpraša: »Morebiti bi rad, da ti vode zajmem? Idi k
vr...t K  — To sem bil prikoristil. — »Mila Nanika«,
vprašal sem, »čegavi ste vederci?« -—- »Ali vederci? —
Oj!« — vskliknila je in poskočila, kakor bi jo bil pod
rebra sunil kdo, in vskliknila je: »Moji sle, iskala sem
ju!« — »Tvoji ste?« — vprašal sem in se nasmijal, »to
je tako res, kakor da miš kašlja! Res . . .« — »Nu, ali ste
moji, ali ne moji«, odgovorila je, »ali jaz ji vzamem.«

— »A zakaj?« — »Nu, ali mi ji daš?« — Nu, jaz ji
prikimam z glavo: »ali kaj, da ti ji kdo vzame?« — Kri
je oblila jo. — »Povedi mi rajša«, vprašam je, »ali po¬
znaš vso vas, čegavi ste vederci?« /

Dobro me je pogledala, pokimala je z glavo. »Novi
ste« — odgovorila je, »ne poznam ju . . . ne vem . . .
Kolikor je vederc v vasi na ti strani, vse bi poznala, ali
teh ne poznam. »Le to vidim« — dejala je, »da ste
kupljeni o semnji v mestu, ker to ni tukajšnje delo; na¬
redil ji je bednjar, ki robo vozi na trg, glej, od Pet,-
kovke do . . .«

»Meni več ni bilo treba« — dejal je bedasti Janek,
»udaril sem se po čelu in takoj mi je prišlo na um, da
ste vederci vajini. Ali kadar je bila Nanika jela govoriti
vsakojako, jaz pa sem se ji smijal, došla je Prihova, a
govoričili smo vsi trije in blebetali prav do noči. Potlej
še-le, da bi nihče ne videl, dovlekel sem vode v temi in
vederci le-sem«.

»Bog ti povrni to, Janek! Ne morem ti postreči z
ničimer« — opomnila je žalostno Motruna, »uboga sva...«

»Cernu bi se zahvaljevala? — Cernu bi plačevala?!«

— opomnil je pritlikavec, »meni se ne ljubi jed, napil

90

sem se vode, a kadar pridem domov, če prav bodo
oštevali me in izganjali, vendar kaj najdem v lonci.
A vidva, Motruna, imata vse prazno!«

»Ali od kodi bi vzela?!« —• dejal je cigan, »vse pa,
kar vidiš, storili ste dve roči, znesla tista pleča; ali teže
bode in teže, huje še in huje, da se mi srce kar krči . . .
Sam sebi ne vem sveta!«

»Saj si ga tudi jaz ne vem« — odgovoril je Janek
tiho. »Jaz ne vem, kako in kaj je, ali jaz neprestano
gledam to in čudim se, da me vrat boli, ker kimam z
glavo . . . Zastonj bi se napenjal! Da imaš še tri glave
in celo goro veselja, ne bodeš vedel sam sebi sveta . . .!«

»Moram!« — dejal je Tumri.

»Moram! Haha, če prav dušo pogubiš!« — za-
grgral je pritlikavec. »Tu ne pomaga ,moram'! Zgradil
si kočo, od česa pa postaviš kovačnico?«

»Krog opekarnice je mnogo koscev opeke, pola¬
goma jih bodem zbiral in znašal«.

»Nu, a dalje: kdo li naredi kovaško ognjišče?« —
povpraša Janek.

»Zidar iz Rudne . . .«

»Ali brezplačno?«

»Ne, jaz bodem delal teden dnij v kovačnici, kovač
zato plača zidarja, in ognjišče bode zdelano«,

»Kaj pa dalje? — Ali meniš, da jaz nisem videl
nobene kovačnice? — Jaz sem bil v Rudni in v Petkovki
in v Cumaru na semnji, nagledal sem se kovačnic cigan¬
skih in krščanskih, in židovskih!«

»Delal bodem leto dnij kovaču po dnevi in po
noči« — odgovoril je Tumri, »a pridelam zakrpan meh,
nakovalo, klešče in za kladivo kos železa.«

»Kaj pa žena v tem . . .?«

»Delala bodem!« — odgovorila je takoj Motruna.

»In kaj potlej?« — vprašal je Janek, »ali pojdeta
oba po svetu? Nu, idita rajša precej!«

»Oj, kadar bodo ljudje videli kovačnico in grmado
ogljija; kadar la ali oni popotnik v krčmi pohvali konja,
kako je podkovan, pa pridejo, kadar bode prevažanje
(Transport) po gololedu, ali kadar bodo lemeži rili po
polji . . .«

Janek je stresnil glavo.

91

»Oj, nikoli, ne poznata vidva naših Staviščanov«
— odrekel je, »podobni so zidom. Morebiti bi se godilo
tako po desetih, po dvajsetih letih, ali vidva bi v tem
umrla za gladom.«

Motruna je vzdihnila, Tumri je teman molčal.

»Zastonj je to« — govoril je Janek dalje, »starejši n e
so se zbrali in v roke segli drug drugemu, napili so se
vodke in zgovorili; oj, jaz jih poznam! Kakor bi kdo
zašel v kovačnico, izgnali bi ga iz vasi na Podolje, tako
bi ga zaničevali. Naj bi le videli, da sem jaz bil tu in
govoril z vama, ne odprli bi mi duri v kočo. Vendar
to vama ne bodi na mari«.

»Takisto se ti samo zdi, .Tanek!« — opomnil je
Tumri.

»Naj se mi zdi!« — dejal je pritlikavec. »Kakor
si posteljeta, tako bosta spala. Ne poslušajta glupega
•Tanka, prebedast je. Ali to vama pravim, če jaz začnem
kaj govoriti in kar si jaz vtepem v glavo, vse se mora
zgoditi ali danes, ali pa jutri. Ze ko so bili starega
Lepiuka pripeljali na pokopališče in ko sem bil zvedel,
da so brata pozvali na dvor, precej sem dejal: kovačnica
bode, ali kruha ne bode!«

Motruna je vzdihnila, Janek pa je pravil dalje:

»Glejta« — dejal je, »z menoj se je zgodilo tako,
kakor z vama. Ali sem jaz hudobnejši od Tvasija, od
malega Curila, od hromega Andreja? —- A kakor hitro
so me bili razkričali, da sem bedast, konec je bilo vsega.
Jaz jim že v koči nisem za nič: ni za domače delo, ni
za poljsko, škoda je misliti na to! Kadar je treba težko
delati, v znoji, nad silo, izženo me, potlej pa nikogar
ne izprosim kožuha, živeža, sedeža, niti dobre besede.
A tako bode vse žive dni!«

»Nu« — vskriknil je Tumri, »pojdeva pa od tu
do druge, tretje, do desete vasi, in delajoč najdeva
grižljaj kruha, če ne tu, pa kje drugje. Ali n,e pustim
koče, ki je dala mi toliko dela, dokler me iz nje ne
izženeta glad, sila.«

»Delajta, kar hočeta« — opomnil je Janek vstajajoč,
»čas je, da grem domov. Saj siinec dobodem gotovo,
zato ker sem se zapoznil, če bodo pa vrata zaprta, ne

7

92

odpro mi jih, a moral bodem spati v hlevu, ali v plev-
niku. Pa mene to ne moti nič, imam že trdo kožo,
baha!«

Po teh besedah je Janek odšel iz koče, izginil v
temi in tiho bežal v vas. Tumri in Motruna sta bila
zopet sama, molčala sta in zamišljena bila oba.

Na ognjišči je zalesketalo nekoliko ognja, koča je
nekako oživela in na vegasto mizo se je prikazala skleda
z večerjo.

»Njim navzdor!« —vskriknil je Tumri in sedel za
mizo, »ne dava se, pa se ne dava, da je Ireba čakati
vse žive dni, ali kakor je nekdo dejal: da hudobni
pomro in pridejo na pokopališče, a Bog da dobrim, da
se narode! Nikar ne plakaj, Motruna, ne plalcaj, te solze
bosta plačala brata tvoja!«

*

* *

0 takih nezgodah in o neprestanem delu so mi¬
nevali mlademu zakonu prvi meseci; vsak hip odpočitim
in spanja sta morala drago plačali z znojem in z jezo,
ki ni imela nikogar, da bi se bila zlila nanj, kajti ogibala
se ju je vsa vas, hojčvala je z daleč mimo ciganske
koče, mimo ciganske žene in cigana samega.

Ali sta bila srečna oba?

Oj, drugače je sanjariti o sreči, drugače imeti jo
v pesti! Sreča se izpreminja naglo, kakor v zapredku
gosenica, ki se preobrazi v metulja. 0 svojem večernem
shajanji, prve hipe po seznanji ni prišlo jima na um,
da bode z mnogimi solzami treba odkupiti vzajemno
.zbližanje in skupno življenje. Motruna, dasi je rada imela
Tumrega, zamišljala seje cesto v lepše dni mladosti svoje;
pregnanstvo iz rodbinskega kroga, z vsemi razkol, ki je
razgrinjal se pred njo, zalival ji je oči s solzami. Cesto
je sredi noči vzdihala, toda spanec ni prihajal; in žalo¬
vala je po minulosti, a ko ji je na misel prišla očetova
kletev, preletavala jo je groza. Zopet se je spominjala
drugega dnč, na zimo, dolgih zakonskih let, ki jih bode
morala prebiti v ti pušči, truditi se in gledati Tumrega
svojega trpljenje — in prijela se je za glavo žalostna
in oplašena.

Ali vrniti se ni utegnila več.

93

Čakalo je morebiti je še pregnanstvo, opustošenje
vasi, ki jo je rada gledala, če prav z daleč — čakati
je utegnilo je vse: otroci in beda, in beraštvo in po-
tepinstvo!

Dokler je Tumri delal od jutra do noči, dokler je
imel vsaj nekoliko nade, ni mislil na nič drugega, nego
na najnujnejše delo, dajal je sam sebi moč, ki mu je
nihče drug ni mogel dajati; ali ko delati ni mogel de¬
ževne jesenske dni in ko je bila na vrsti le kovačnica,
ki je ni mogel postaviti sam; ko je po cele ure in dneve
moral presedati brez dela in premišljati, premišljati in
premišljati, legla je bolečina i njemu na srce. Lotila se
ga je želja po svobodnem življenji, po življenji pod¬
nebnem, različnih prizorov polnem, v katerem »včeraj«
nikoli ni bil takov, kakeršen bode »jutri«; prišla mu je
na misel Aza — vesela, čudovita, paleča — kakor iskra
z Apraševega ognjišča, in vsi, ki jih je bil pustil samo
zavoljo žene svoje — uboga, molčeča vodnikova soproga,
nje drobna blebetajoča deca, stare vražarice, ki so se
vlačile za šatorom, kovačnica v šatoru pod milim nebom,
škripajoči voz, ki jih je prevažal od kraja do kraja, vse
cigansko življenje, polno bede, a tudi polno čilosti in
živosti.

Zdaj je Tumri zgrbljen v svoji koči sedel — ob¬
sojen na grozno usodo, na nedaljen in žalosten pogled
skozi okence na pokopališče, na razgovor samo zjedno
osebo, med mnogimi neprijatelji in v pušči.

Razgovora z Motruno in čutja se je bil nasitil;
hitro sla čašo izpila do dna, ali nič novega ni oživljalo
njiju zakona. Tumri bi bil rad vsaj bojeval, kakor poprej,
le da bi se iznebil omrtvelosti, ki se ga je bila polotila,
kakor se trd spanec prijemlje vsakoga, ki jame zmrzavati.
Dan za dnevom so se mu trdokorneje zamikale misli
v mlada, mrzka leta, ki je včeraj rotil jih in ki so prav
zdaj z daleč se mu zdela, da so čarovna z vsemi svojimi
solzami in bolečinami vred.

Iz početka ga je motilo pohajanje po lesu in mu
lajšalo srce, ali naveličal se je tudi vsakdanje lože; živeje
in živeje je v njem vstajalo neko čutje, neko hrepenenje
P° čilosti, po potovanji, po potepinstvu, po drugem pod¬
nebji in ljudstvu. To je bila stara razvada, vstajala je

7 *

94

v njem po prvi pogašeni sili njegovega čuta. Trpinčil
ga je nekov nepokoj, hodil je na prag, pohajal je po
cesti, vračal se, ali zopet ga je nekaj vleklo iz koče.

A kadar se je zmogel in po ves dan vzdržal na
mestu, polotila se ga je slabina, da je imel komaj iskro
življenja v sebi. Motruna je videla to in molčala: trudila
se je, da ga je' potolažila, ker ni umela tega drugače,
nego da ga mori nepokoj in skrb za bodočnost, ali nji
sami je dan za dnevom bilo tudi težko.

Njiju misli ste se naglo razletavali: ta v vas, ki
je kadilo se iz nje v dolini, ta v divji, neznani, prostorni,
nepregledni, mični svet.. Tesno je bilo obema, če prav
sla se vedno rada imela; ali tajno bi bila naj raj ša pla-
kala zavoljo zašle minulosti.

Motruna je sedevala na holmu, ob dlani oprto
imela glavo in plakajoč gledala v mirno Stavišče; nje
misli so letale tesnobi na perotih, begale so na očetno
dvorišče, na streho stare koče, na znani studenec, na
ljubki vrt; mudile so se povsodi dolgo, dokler jih pogled
na očetno mogilo ni zazibal v resničnost.

Kadar je pogledala na žolto mogilo in še svetli
križec, ki je tičal v nji, vselej se je strahoma pokrižala
in bežala je in se skrila v svojo kočo, zato da bi ne
videla gomile, iz katere ji je govoril grozni očetov glas.

Kadar koli se je Tumrega polastila tesnoba, po¬
begnil je iz svoje koče in z razmršenimi lasmi in golim
nčdrijem je bežal, kamor so ga peljale oči. Časih je pri-
dehtel v les in se gnal po grmovji, po goščavi, dokler
se ni upehal in zgrudil. Kakor divja konj, ki se je od¬
trgal v staji in prignal pod milo nebo in skače, da bi
se lehko ubil, tako je cigan gnal se čez gore in doline
v nesvesti, dokler ni; privihral do kakega ribnika, ali do
reke, do jarka ter padel po zemlji popolnoma upehan
in drhteč.

O takem besnem begu, ki je mučil ga, kakor ne-
svestnika, zakrilila je mnogokrat v mirnem zraku cigan¬
ska pesem, mnogokrat so vetrovi trpke solze zanesli na
nasprotno stran, a divji smeh je priletel od njč. Ali ta
bolezen je razširno rasla in rasla v obeh! Iz početka
je bila le hipna tesnosrčnost, ki jo je vsakeršna genitev

95

lehko razgnala, kesneje pa je bila skoraj vsakdanji delež,
a naposled črv, ki je ujedal oba po dnevi in po noči.

Mnogokrat po vse dni niti besedice nista izprego-
vorila drug drugemu: cigan je kakor kaka zver po
kurnjaku, krožil po izbi, Motruna pa je gledala na steno,
skozi katero je bilo videti vas, kakor na dlani, in v vasi
kočo, starega Kaštana, mačka, kokoši, oba goloba in
tiho dvorišče s staro hruško.

Po žalostni jeseni je hitro prikimala zima, strašna
v svojem belem odelu, in zeblo- je do kosti. V koči se je
zmrazilo, jele so bile svetiti se reže, burja je prihajala
skozi nje in o svojem časi je z divjimi glasovi igrala
zlovestno pesem o pustobi. Tumri je lepil, zadelaval,
novic delal, ali na visokem griči je dež, veter čutje
budil silneje, negoli kdaj poprej, a prvi mrazi so pro¬
dirali do živih kostij. Zastonj sta kurila ogenj, na kateri
je cigan moral na plečih donesti vsako segnilo vejo in
sprhlo poleno; ščemeči dim le je ujedal jima oči, toplota
pa odhajala skozi reže!

Tmela sta dneve, o katerih je sneg do cela zamel
kočo, snežnica je zalivala vežo in izbo; a če je Motruna
morala iti navzdol po vode, padala je na stezici, pokriti
z ledom.

Še sta imela kruha in novcev, vendar obojega je
bilo že malo; a nekega dne je Motruna roči sklenila
nad predalom, praznim, kakor propast, poslednjo moko
iz njega prinesla in podplamenice (Aschkuchen) spekla
namestu hleba. Tumri je že poprej bil pogledal v shrambo
in videl, da robec, ki je poslednji groš bil vanj zavezan,
prazen, razganen visi na klinu v pristenku. A ni bilo
kovačnice, ni bilo dela, iz vasi pa ni živega glasu!

Nekega večera, ko sta oba tresla se od silnega
mraza, vzdihnil je cigan globoko in pretrgal dolgo
molčanje.

»Nu, Motruna« — dejal je, »kruha ni več, in
mandru  (hleb) ne pride sam. Dolgo sem premišljal to;
ni druge pomoči, moram iti in za ubogi groš s kladivom
delati v drugem selu. Ali kako ti sama ostaneš tu?«

Motruna je začela igrati s koncem predpasnikovim
in povesila je oči v tla.

96

»Ostanem« — odgovorila je, »stražila bodem kočo,
pa tebe čakala.«

»Saj pridem vsak teden po jedenkrat, v nedeljo,
domov — in prinesem ali kruha ali novcev, toda iti
moram«.

»Morebiti me kdo v vasi najme, da bodem predla«
— opomnila je tiho soproga.

»Ne« — vskriknil je Tumri, »brezvspešno bi po¬
skušala to, zastonj prosila! Jaz ne maram njih milosti,
še prebodeva brez nje«.

»Nu, pa prebodeva* — potrdila je Motruna, »osta¬
nem doma v koči«.

»Ali sama, čisto sama blizu pokopališča?! — Ko
pride noč, ali ostaneš tu sama v strahu, ker meni, kadar
zapiše burja, groza prešinja pleča?«

Motruna se je vsa stresnila.

»Strpim vse« — odgovorila je žalostno, »in da
umrjem, ‘lože mi bode«.

»Brata sta gotovo milosrčna tako, da me pokop¬
ljeta; do pokopališča ni daleč, a ti pojdeš po svetu«.

»Molči!« — vskliknil je cigan, »ne govori mi o
tem! Da le zimo prebodeva tu, in če ne postavim ko¬
vačnice, zapalim kočo ter oba pojdeva po svetu . . .«

»Uh, ta zima je tako dolga!«

»Res, dolga je, Motruna, ali življenje je daljše,
vendar preživeti ga je treba. Toda kdo ti tu pomore
nositi vodo, kdo ti drv preskrbi in vsaj besedo izpre-
govori?«

Motruna ni žugnila ni, a ker je bil ugasnil ogenj,
priložiti pa ni imela ničesar, pretrgan je bil razgovor,
premišljala sta v temi oba — vsak svoje neugode.

Drugo jutro je Tumri navkljub mrazu in ker je
melo — z neko mislijo pobegnil iz koče in krenil k vasi,
kakor bi bil iskal koga, kakor da se hoče sniti s korm
Ali v selu je bilo pusto tako, da niti moški, ogrnjen z
vrečo, niti ženska z glavo v spodnje krilo zahaljeno ni
nobena prišla čez ulice; le dim je v tem slabem vremenu
se vznašal in kakor siva megla razprostiral nad črnimi
Strehami v Stavišči.

Tumri je do polu dne hodil za skednji po cesti
kraj lesa in se vrnil prazen, moker; prinesel je domov

97

le naročje suhega vejevja in molčeč sedel v kot. Mo-
truna je razpalila ogenj, cigan pa je zopet pobegnil po
kratkem oddihu. Razjasnilo se je bilo nekoliko, veter je
bil razpodil oblake, a sinje nebo se je začelo kazati malo
po malo. Tumri je neprestano blodil krog vasi. Že se
je mračilo, ko se je bil sešel z bedastim Jankom.

•tanek je bil na poti, nesel je moko iz malina. O
takem času in blatu i volom prizanašajo ljudje, a bratje
so ga poslali, da so vstregli blagu. Bolesten je bil po¬
gled, tako je ubogi, sklonjeni pritlikavec zgibal se in
brodil po zmrzujočem blatu. Ali ko ie bil Tumrega po¬
zdravil, ko je bil vsklonil žolti svoj obraz, poznati je
bilo na njem hudo trpljenje in utrujenost, kakeršne si
se lehko nadejal. x\ vendar je smeh igral mu krog skri¬
venčenih usten — in oči so se mu iskrile svobodno.

»Kam pa, .tanek?« — povpraša cigan — »že od
jutra te iščem, toda nisem te mogel najti.«

»Zato ne, ker si slabo iskal, dragi cigan,« — od¬
govoril je .Tanek in vrečo posadil na kamen — »moral
hi me bil iskati tam, kjer pada, kjer bijejo, kjer je
mokro, kjer zimnato, in kjer je glad doma,- pa bi me
bil našel.«

»Oj!« —r nasmijal se je cigan divje — »torej bi
te bil lehko našel doma, ni bilo treba iskati, ni ganiti
se izpod strehe, kajti jaz imam vse to v koči.«

»Haha! ali glad tudi?« — vpraša .Tanek.

»Oj, ne le danes, ker kruha že dolgo nimam!«

»Haha!« — nasmijal se je .Tanek po svoje in hu-
kal v okoščeli roči — »nu, a kaj bode?«

»Cuj, .Tanek, če nama ne pomoreš ti, pogineva!«

Mali krst se je za boka prijel od samega smeha, ko
je bil začul to.

»Oh, prej oh, prizanašaj mojemu životu« — kriknil
je — »če ne, umrjem od samega smeha, ker tudi be¬
dasti Janek je še za kaj drugega na svetu, nego za to,
da seka drva in iz malina moko nosi po blatu!«

»Pomozi, Janek, dobra duša ti!« —poprosi Tumri
— »če ne, pogineva!«

»Joj, prejoj, muha komarja prosi, da bi ji pomo-
gel! Smeh me razžene!«

98

»Kruha ni« — potožil je cigan — »moke ni tro¬
hice, novcev ni groša . . .«

»Nu, tega sem čakal že dolgo; a kaj li bode?«

»Nekam moram iti na delo in Motruno pustiti
doma samo!«

»Kam pojdeš?«

»H kovaču v Rudno.«

»A kaj pripridiš tam?«

»Treba je hlebca kruha vsak teden; ali kaj naj
začnem z Motruno?«

»Kaj, brate cigan, vzemi jo s seboj!«

»Ne sprejeli bi naju obeh.«

»A kaj bode?« — nasmijal se je, ali usmiljeno
vprašal bedasti Janek, — »kaj naj jaz storim tu?«

»Da si talcov, kakeršen jaz mislim, da si« —
opomnil mu je cigan v obraz — »prinesel bi časih vsaj
poleno drv Motruni, in na noč bi lehko prišel pogledat
v kočo, da bi imela koga, ki bi vsaj besedo izpregovo-
rila ž njim.«

Janek se je začudil, pokimal je z glavo in začel
po prsih biti se s svojima dolgima rokama, s tem giba¬
njem je vzbudil vsaj nekoliko gorkote, kakor je bilo
videti, niti ni mislil na to, kar mu je povedal Tumri, a
izpod mežikujočih trepalnic mu je kanila solza, morebiti
jo je bil izvabil večerni mraz, imel je na sebi le raz¬
trgane cape, nogi bosi, na glavi pa slamnat, luknjast
klobuk, pobran nekje na smetišči.

»Haha!« — zasmijal se je naposled — »kaj pa,
če ti odljudim soprogo? — Ali se ne bojiš tega, cigan
mili? — Tako lepa stvar, kakeršna sem jaz, to je res
nevarnost!«

»Da te vendar, ti se šališ, meni pa srce poka!«
— vskriknil je cigan — »pornozi, če moreš, ali ne
rogaj se uboštvu!«

»S čim pa bi jaz vama pomogel? — Poskusim,
kaj morem, vendar ne pomoreta si mnogo z menoj!
Ali meniš, cigan mili, da je meni tako lehko to, da bi
pustil kočo ter k vama šel v službo za merico zraka?
Ali meniš, da mi pri bratih ni dobro? — Ležim časih
tudi v izbi, pa tudi na klopi za pečjo! Obešajo mi na
pleča i cunje, odelo, ki ni, da bi človeka krilo, a česte

99

me vsak dan s pestmi, zato da bi ne zabil na hrbet.
A če utegnem kedaj k tebi priti za hlapca, izščuvali bi
me s psi, da se vrnem k njim; da, stari avdrač (puran)
bi mi izdrapal oči. Cuj, kakeršen je voz, takova je
vožnja; a če bodem hotel kaj pomoči vama, posloviti
se mi bode od bratov svojih!«

Cigan je molčal.

»Ali ti je doma tako dobro?« — vprašal ga je.

»Haha, ljubi cigan, ali misliš, da mi bode pri tebi
bolje? — Usodi svoji ne uteče nihče: človek jo nosi
na hrbtu, in ko bi se, ne vem kako otrčsal, ne iznebiš
se je. A domača koča je domača koča, cigan, srce
moje! Ti ne veš tega, toda meni je, kakor bi za nogi
privezan bil k nji, kajti porodil sem se v nji. Oj!« —
dostavil je tiho s sklonjeno glavo — »a imel sem tam
mater.. .«

Ta izraz mu je prišel iz ust malo slišljiv, za njim
je prišel vzdih, za vzdihom pa je solza kanila mu iz
očesa, a glupi .Tanek se je naglo razmodril.

»Cuj« —• rekel je že z izpremenjenim glasom —
»vama na ljubo se jaz ne morem posloviti od koče,
v nji hočem umreti, a da jih kedaj neham služiti, kakor
vol, nikdar bi me več ne sprejeli vanjo; vendar vem
neko drugo pomoč.«

»Kako pomoč?«

»Služil bodem brate in vaju. Nalagali mi bodo
nekoliko več udarcev, pa koža moja je trda! Po noči
bodem hodil stražit kočo, ali ne poprej, dokler naši ne
pospe vselej, in vračal se bodem o drugem kurjem petji.
Da me ne opazijo, kako uhajam, spal bodem v plev-
niku, če tudi zmrznem!«

»Ali zima bode, ne pretrpiš je!«

»Vem, kaj morem pretrpeti!« — opomnil je Janek
in pokimal z glavo — »to bode moja skrb. Zdaj in zdaj
Motruni prinesem poleno drv, pa krajec svojega suhega
kruha. Le upokoji se in idi v Rudno, idi, cigan, le tega
me je strah, da ti odljudim ženo!«

A zopet je začel smijati se bedasto in zasmehljivo.

»Naj ti mrodenoro  povrne to!« — vsldiknii je

cigan.

100

»Bodi si, da mi vidva ne poplačata postrežbe, to
je gotovo« — nasmijal se je .Tanek. — »Toda saj sem
bogat tako, da ne potrebujem nikakeršne plače; dej,
vidiš, da vama bodem koristen in naposled še dobrotnik!
Ub, udušim se, pomozite! Bedasti .Tanek dobrotnik!
Smeli me umori.«

Po teh besedah je lehko in čilo zadel vrečo in
ni obrnil se v cigana, temveč poskočil je z moko neko¬
liko korakov dalje, potlej pa se je ozrl.

»Cigan mili« — oglasil se je — »le miren bodi,
.Tanek ne da storiti vama nič hudega in kar je obljubil,
temu bode zvest. Oj, .Tanek je visok gospod, baha!
Janek je dobrotnik!«

In jel je popevati na vse grlo, koračili je dalje po
sredi ulic in blata k svoji koči.

Cigan je tožen šel nazaj k pokopališču in nekako
upokojen se je začel odpravljati na pot.

»Pregovoril sem Janka« — povedal je Motruni
— »da ti bode stregel. ¥ vsi vasi je to j edina poštena
duša, a to v takem telesu, da, ko bi kdo iskal je sto
let, ne veroval bi, da jo najde v njem. .Tanek ti bode
donašal drv, po noči pa te bode stražil; ali jutri o svitu
moram oditi.«

Vso noč sta plakala, ločitev je bila težka, kakor
smrt, in vendar je Motruna mislila: »Kadar njega ne
bode doma, pobegnem vsaj na hip v vas,« a Tumremu
je nekako živo prišlo na um, da bode videl nove vasi
in druge ljudi. Ali ko sta si bila na pragu podala mršavi
roči in drug drugemu pogledala v obledela lica, v udrte
in zajokane oči, v drhteča in osinjela ustna, ko bi se
bila morala ločiti, nista se mogla raziti. Kakor da sta
prikovana bila, Motruna ni mogla vrniti se v izbo, cigan
pa ne oditi na pot.

Tumri jo je naposled poljubil na čelo, oprl se ob
palico in skočil na cesto hitro tako, kakor bi ga bil
kdo pognal.

Gnala ga je skrb, gorje, nepokoj in beda, ki je
vsega tega polovico pustil Motruni, polovico pa v popotni
torbi vzel s seboj.

Zdelo se mu je, da je mižeč prišel nekoliko stre-
ljajev daleč. Vsklonil je glavo, spregledal in zadrhtel,

101

kajti sredi mrtvišča, pokritega s snegom, žoltela je le
starega Lepiuka mogila, na nje križi pa je sedel kavran

— in zvijal je z glavo in krokal.

*

* *

Motruna je sama ostala v koči, a ko je bila po
moževem odhodu prišla v izbo, stisnila ji je srce misel,
da ne bode skoraj videla jedinega varuha svojega. Mo¬
rala je sama sebi pomagati z rokama, z glavo in s
srcem, živili s tima sebe, da ne umrje za gladom, živiti
se, da ne pogine od dolgega časa in bridkosti.

Ali v koči je bilo pusto, uh, tako pusto! Razven
nekolikih vrabcev, ki so bili v novi koči si zgradili biva¬
lišče pod streho, evrlikali in motili tihoto, nisi videl ni
živega bilja: ni psa, ni mačke, ni kure, ki bi bila ko¬
kodakala v veži, ni golobov na strehi, ni krave, muka¬
joče v staji, ni vaškega delavnega življenja, ni jednega
izmed tovarišev, s katerimi v družbi je človek veselejši.

Izginil je bil dan o joku; ni ognja ni zakurila,
temveč sedela je v kotu izbinem na pčsti slame. Zaha-
Ijena je bila v kožuh in ruto, ni čutila ni, da zmrzuje
in trpne. Mračilo se je, ko je zaslišala korake, zunaj
koče; nekdo je zagodrnjal v veži, odložil butaro drv —
in Jankova glava se je pokazala skozi duri na pol
odprte.

»Dober večer, gospodinja!« — oglasil se je veselo

— »jaz sem, stražnik in sluga tvoj! Ali vi niti ognja
nimate v peči?«

»Oh, Bog ti povrni to!« — dejala je Motruna —■
»Bog ti poplačaj, ker si prišel, na noč mi je začelo biti
strašno. Nisem zakurila ognja, ni se mi hotelo, nisem
čutila' zime.«

»Nu, zakurim ga jaz« — dejal je glupi Janek,
vslopivši — »pri ognji je veseleje! Prinesel sem neko¬
liko tudi korana, krajec kruha in kar sem mogel najti
doma, gotovo nimaš živeža.«

Po teh besedah je na klop položil svojo culico,
zbral vejevje in trske, zanetil ogenj in kakor najokret-
nejša gospodinja — sukal se krog peči.

»Uh« — dejal je, ko se je bil ozrl po loncih —
»strašno vidva slabo gospodarita! Motruna, kaj se je

102

zgodilo s teboj? — Zmerom so te hvalili vsi vašeanje,
da si izvrstna gospodinja!«

»Res sem bila, Janek, gospodinja« — šepetnila
je in vzdihnila — »dokler je bilo s čim gospodiniti, ali
zdaj . . .!«

»Ljudje ne umejo gospodariti, ali imajo s čim, ali
ne« — pojecljal je, nasmijal se in sukal okoli peči, —
»zato je tu takov nered in bode trajal. . .«

»Dokler bode trajala najina usoda; meni ste že
opešali roči.«

»Slabo znamenje, baha, jako slabo, Motruna! Vidi
se, da tudi mož ne pomore hiši.«

»Ni mož, niti jaz, zato pogineva skoraj gotovo!«

»Oj, da more človek poginiti, kadar bi hotel, in
ogniti se zla! Le to je beda, ker mršavi pes najdelj
živi, ne ubijejo ga zavoljo kože . . .«

Govoril je, pomival lonce, nalival vodo, časih se
ozrl po koči in oko uprl v otrplo Motruno, ki je sedela
v kotu.

»Glej, imamo tudi novice« — dejal je po neko¬
likih hipih — »zdi se mi, da ne veš, kaj se godi v
vasi in v grhdu, ker me ne vprašaš ničesar!«

»Naj vem, ali ne vem, ni mi na mari« — hladno
odgovori Motruna.

»Morebiti ne misliš prav« — segel ji je v besedo
Janek — »predvčerajšnjim se je naš gospod vrnil iz za¬
morskih krajin.«

»Gospod se je vrnil, a gosph?« — povprašala je
Motruna in se premeknila.

»Čakaj« —- rekel je Janek — »precej ti povem,
kako je bilo to. Treba ti je vedeti, da me nikoli ne po¬
šljejo na tlako, ker gospodar bi ne sprejel takega bole-
havca, le namestu kakega dečka ali kakove babe grem.
Ta bedasti gospodar! Ne vč, da jaz delam za dva, če¬
tudi me na videz niti pol človeka ni! Včeraj so me bili
namestu brata poslali v skedenj, in tam sem zvedel
vse; da so le ušesa, pa človek v gradu zve, kar hoče;
tam vre, kakor v lonci.«

Radovedna Motruna je vstala, približala se peči,
kjer je ogenj plapolal, in sedla kraj klopi, Janek je do-
gotavljal večerjo.

103

»Župan, nadmlatič, gospodar in vsi starejšimi niso
delali nič« — končal je, — »le govorili so in govorili
o gospodu, ki je bil prišel domov.«

»Zakaj Tumremu nisi povedal nič o tepi?« —•
vprašala je Motruna.

»Menil sem, da ve vse!« odgovoril je Janek.

»Midva sva tukaj, kakor v kaki puščavi!« — po¬
tožila je Motruna — »kaj zveva midva?! — Le če kdo
umrje v vasi, to zveva, ker ga prineso na pokopališče!
A kaj so govorili tam?«

»Takoj . . . ,« — odgovoril je Janek zgovornejši in
zgovornejši — »ali najpoprej moraš znati, da je gospa
umrla nekje daleč in da je gospod, kar sem slišal, sam
prišel domov.«

»Umrla je!« -— vskriknila je Motruna in žalostno
sklenila roči. — »Oh, jaz nesrečnica!«

»Nu, ne toži, ne mara se iznebodemo tudi Hara-
simoviča« — rekel je Janek, —' »tega malovredneža in
neusmiljenca. Kakor je bil gospod odšel, žolt, bled in
slaboten, takov, pravijo, da se je vrnil domov. Nič mu
niso pomogli zdravniki. Kakor je bil baje stopil gr&du
na prag, precej je dal pozvati kapitana in povedal mu
je nekaj takega, da je kapitan odhitel v brilnico in
ukazal, naj kar pospravljati začno, kar je njegovega . . .
Pravijo, da mora pobrati se . . . Pokarala sta se zavoljo
nečesa, gospod mu je nekova pisma zagnal v obraz . . .
To ljudjč govore, danes pa sosedje kar v gručah hodijo
v grad tožit Harasimoviča.«

»Vsa moja nada je počivala na gospe« — vzdihnila
je Motruna. — »Ni je več, umrla je i ta usmiljenka!«

»Res, gospd je združila vaju« — opomnil je .Tanek

— »moraš žalovati po nji, in krayo je dala vama. Hm,
ali ne vesta, zakaj sta ji hvaležna, ker vaju je zavedla
v nesrečo. Ne ognila bi se bila vaju usoda. Naš gospod ni
hudobnega srca, samo da ni tako len, kajti časih se mu ne
ljubi izpregovoriti človeku. Utegnila bi stopiti predenj.«

»To bi bilo brezvspešno« — odbije tiho Motruna

— »čisto 'zastonj!«

Janek jo je pogledal, zgenil z ramenoma in začel
vejevje lomiti na pragu ter pokladati je na ogenj, da
ne bi ugasnil.

104

»Meni bode treba oditi« — dejal je, — »ali na
kočo bodem gledal z daleč. Vej in trs&k imaš, sveti,
dokler ne zaspiš. A če hočeš biti poslušna dobremu na¬
svetu, n,ikar naj ti ne opešati roči. Dokler človek dela,
lehko mu je srce. Lehko noč, Motruna! Jaz prenočim v
obližji . . .«

Motruna je zopet povesila glavo, ničesar ni odgo¬
vorila Janku, temveč zagledala se je v plapolajoči ogenj,
ki je osvetlil dve solzi, vdrli ste se ji bili po obličji.
Motruno je tesnejše obraznost, nego srce, na veke ve¬
zala s ciganovo usodo.

»1 ona je umrla!« —- opomnila je sama sebi. —-
»Časih mi je prišlo na um, da se vrne, da nama po¬
more, da se vsaj ona usmili naju. Toda llog jo je k
sebi pozval, da je i ta nada mrknila nama.«

V takih mislih zatopljena je uboga ciganova žena
prežedela do 1  pozne dobe, da je ugasnil ogenj in da so
se ohladili lonci; v nočni tišini je že slišala tretje kurje
petje, naposled pa ji je spanec zatisnil oči.

O svitu je zopet prišel Janek, ki je bil odhitel v
svojo kočo in se pokazal bratom, a vrnil se je, zato da
je Motruni pomogel zanetiti ogenj.

Začudil se je, ker jo je opazil tam, kjer jo je bil
pustil sinoči; ogenj ni bil pospravljen, zgrnjen, a, lonci
so bili hladni in na svojih prostorih.

Duri so mrgodnile in vzbudile Motruno, plapolajoči
ogenj pa jo je razdramil.

»Ba, Motruna« — oglasil se je Janek po svoje

— »če se ne poboljšaš, nič ne bode iz tebe! Kukova
gospodinja je to, ki dremlje na ognjišči! Včeraj ni jedla,
pa ne misli na to, da bi skuhala obed! Jaz ne morem
vsega preskrbeti namestu tebe, skrbi tudi sama za kaj,
primi se!«

»A česa?« — vprašala je Motruna, — »ali prazne
jedilnice in razsušenega posodja?«

»Zakaj pa je prazna jedilnica?« — vprašal je
Janek — »tega si kriva ti sama; zakaj je posodje raz¬
sušeno? —■ Kdo je kriv tega, če ne ti?!*

»Jaz sem kriva!«

»Nekdaj je bilo drugače« — karal je bedasti Janek

— »Motruna je pomagala ciganu in zvrševala delo svoje:

105

nosila vodo, stavila kočo, sukala se, da je bilo prijetno;
marsikaterikrat. sem jo z daleč gledal. Sedaj pa je ne
morem nagnati na to! Sram te bodi — sram!«

»Zakaj me grajaš, Jan ek?«

»Moram, Motruna« — odgovoril je Janek in se
neprestano sukal po izbi — »ker me je sram zavoljo
tebe! Vrla žena bodeš ti — in gospodinja! Po koči ni
pometeno, oglje na ognjišči je mrtvo, lonci so nesnažni!
Morala bi pomagati ciganu, pa mu bodeš na poti! Precej
vstani na delo!«

Janek je govoril tako srčno in smelo tako, da je
Motruna vstala s klopi in pobegnila k ognju; Janek se
je nasmijal in izginil.

»Saj je res« — rekla je Motruna sama sebi —■
»menda resnico govori bedasti Janek; čemu bi posedala
krog peči?«

Tačas je v veži nekaj zaščebetalo in zacvililo.

»A kaj je to?« — vprašala je Motruna stoje in
srce je zadrgotalo v nji, dasi je cula le živad, nje glas,
tudi tega ni slišala že dolgo, in živo ji je na misel prišla
domača koča.

»Kokoš kokodhče v veži in nekaj cvili!« — Odpre
duri in posveti z lučjo.

Veža je bila na dvorišče zaprta; begali ste po nji
dve lepi kuri, pa mlad, čil petelin, ki je ha prag skočil,
ko je bil zagledal luč, zatrepetal s kreljotima in kuku-
riknil.

»Oh, ljubi Bog!« — vskliknila je — »čopasti sle
ui kako lepi!« ,

Pri pragu je ležalo nekolikodnevno ščene, cvililo
Jo> plazilo se, pa ni moglo zlesti čez prag, ki je njego¬
vim nožicam bil previsok.

»I pes! Da te, to bode Kaštan!« — vskliknila je
>u v naročaj dvignila rijavkasto rudečega psička, ki je
plah c-vilil. — »Ta dobri Janek! Naj mu Bog vse po¬
plača! Ukradel je nekje psička in te kure, da je pri¬
nesel jih meni, v koči bi mu jih ne bili dali.«

Perjhd je v tem poskakala v izbo in jela ogleda-
vati novo bivališče, razšla se je po kotih, Motruna pa
je gledala za njo.

106

»Kako lepa žival je to, kako tolsta, kako vesela!«
— klikala je radostno, psa nosila v naročji in kazala
za kurami. —- »Vzredim Kaštana, da bode stražil kočo,
a kokoši. . .!«

Umolknila je.

»Ali kaj bodo zobale?«

Po ti opomnji se je razžalostila uboga Motruna.
A res ni na smeteh uboge koče, ni v izbi, prazni in
pusti, ne bilo bi preživilo se ni kure, tako drago je
bilo tu sleharno zrnice, draga bila vsaka drobtinica. Za¬
čela se je ozirati po kotih, kakor bi bila živeža iskala
novi svoji perjadi in psičku, in zdaj šele je opazila cu¬
lico, ki je bil .Tanek prinesel jo s seboj.

V culici je za kuretino bilo nekoliko podrešetine,
a Motruna je posula je po tleh, kolikor je mogla naglo.
Spomnila se je tudi na psička in njegov živež, našla je
kruha, a pogled nanj je v nji obudil glad, ki ga je po¬
tešila z žalostno otrplostjo.

Dobri .Janek, ki se ves dan ni prikazal, preskrbel
je bil Motruni, da je imela zabavo, tovarištvo, da je
poslušala glasove, ki so jo budili, in vzdramil jo je
nekak nov živelj v življenji, polnem doslej jednoličnih
grobovih dnij.

*

* *

Glupi .Tanek je bil ponosen na varuštvo, ki je bil
cigan izročil mu ga; delal je za štiri, samo da je vsem
ustrezal, a doma je skrbel, da niso zaslutili njegovega
zahoda k pokopališču, kajti četudi je s svojimi ljudmi
mogel le malo okoristiti se Motruni na prid, vendar je,
karkoli je mogel, prinesel ji z doma. Ni se prav nič bal
ni tatvine in ni umel, da bi kaj hudobnega bilo, če
vzame kosec kruha, malo živeža, zeleničja, ali nekoliko
kur in odnese ciganovi ženi. Vse, s čimer je bogatil
kočo — vse je bilo, da resnico govorim, s ščenetom
vred ukradeno, ali prekanjeno tako, da živa duša ni
mislila na tatvino. Pošiljali so Janka na stražo, iskal je
po selu, kaj bi si prisvojil, zvečer pa je brate in sestre
varal s pripovedovanjem o vseh kurah in kurnikih v
soseski, kolikor jih je videl. Psička je hotel po njegovi

107

dozdevnosti snesti nekov požrešen bednjar (sodar), toda
ker jim pse prav nič ni bilo na brigi, zato se nihče
dosti ni zmenil, ko je bilo izginilo.

Bedasti Janek je z največjo silo komaj mogel po
dnevi in po noči vstrezati dvema kočama, oddaljenima
druga od druge; ali delil je svoje delo, kakor je mogel,
sam nase ni mislil. Doma so mu nakladali najtežje delo,
zvrševal ga je na videz leno, ostajal mu je čas, da je
hodil k pokopališču in pazil na ciganovo kočo. Ni bilo
treba Motruni hoditi po vode, ni misliti ji ha drva, niti
skrbeti za kruh: motila se je le s kokošimi in s ščenetom.

V nedeljo rano je prišel Tumri bled, žolt, okajen
domov, prinesel je prihranjenega kruha in nekoliko grošev
v  culici; a čudil se je, ker je Motruno videl veselejšo,
pozdravila ga je na pragu in hvalila se z bogastvom
svojega dvorišča, celo s psetom, ki je že ščeketalo in
godrnjati začenjalo.

Solze so ciganu priigrale v oči, ko je bila žena
jela pripovedovati mu o Janku; ali takoj se je pooblačil,
ko je bil pomislil, kje je vse mogel dobiti ubogi pri¬
tlikavec.

»Ni dvojbe nikakove, gotovo je ciurava  (kradel)«
— rekel je sam sebi. »To je dober ciurahan  (tat), ali
kaj bode, če se zve tatvina? — Njega ne bodo imeli
na sumnji, temveč naju bodo krivičili«.

Toda ni smel Motruni povedati tega, zato ne, ker
se je s svojim gospodinjstvom tešila tako, da se je i
cigan oveselil pri nji.

»Ali veš« — povprašala je po nekolikih hipih, »da
je naš gospod vrnil se in zapodil kapitana, a naša dobra
gosph — da je umrla?«

»Iti mi bode v grad!« — vskriknil je cigan ves
prošinjen bolj zavoljo gospodovega prihoda, nego zavoljo
gospejine smrti, »morebiti nama pomore?!«

»Takisto je i Janek nasvetoval« — potrdila je Mo-
truna, »ali ti ne poznaš gospoda! Predenj težko pride
človek: treba je hoditi v grad nekoliko d ni j, predno
spregovori besedo, a bolehav je, zaspan, da niti ne
opazi človeka . . .«

»Ha, poskusim« — dejal je Tumri.

8

108

Blezu opoludne se malo omije cigan in odide v
grad — ne brez straha.

Ko je bil prišel na dvorišče in se ubranil psom,
Id so besno lajali nhnj, moral je ostati nekoliko oddaljen
od mostovža in čakati, da se ga usmili usoda in služab¬
niško. Sluge so hodili mimo njega, ali nobeden ga ni
pogledal; če ga je kateri česa vprašal, mignil je le z
roko, ali je dejal, da gospod ne utegne, cigan pa je
stal in stal. Ni imel še izkušenosti, kakeršno so imeli
češče v grad prihajajoči ljudje, ki so znali prikrasti se
k oknu, ali zakašljati kje pri durih in s svojo vstrpnostjo
utruditi tako, da so jih naposled odpravili brez vsega,
ali spustili v sobo. Srečen je bil Tumri: pan Adam je
zehajoč pogledal skozi okno in opazil oblačni, skrbni
obraz in žalostno podobo ciganovo, ki se je opiral ob
drevo, strmel v tla, kakor osteklel, in sam sebi ne vedoč
svčta, čakal, kaj prinese usoda.

Pan Adam se je zopet dolgočasil, kakor poprej.
Odšel je bil s svojo gospo na tuje, zalo da bi ozdravel,
ali nikjer ni vstrpel brez svojega zehanja dolj, nego ne¬
koliko tednov. Francozinja je sanjarila ter vlekla ga za
seboj, kakor kakega uldenenega sužnika, ki je kazal le
nestrpnost in se smrtno dolgočasil. Usoda je hotela, da
je ta zakon, ki je bil sklenil ga slučaj, razdrl se poprej,
negoli je bilo mogoče nadejati se tega; gospa Ue Rouks,
kesneje gosph Adamova, prehladila 'se je bila na poti s
plesa sredi svojih obožavateljev, ki jih nikoli ni pogre¬
šala, ulovila je sušico in umrla je za njo.

Ta dogodek je na nekoliko časa pretrgal jedno-
lično življenje pana Adama z resnično obupnostjo, ker
iz početka se je kazalo, da pojde za njo: tako je bil
navezan nanjo, tako močno ga je bila zadela ta izguba!
Ali ko je pan Adam nekoliko tednov netil žalobo svojo,
jel je urejati spominke soproge svoje, naletel je na nje
pisma, ta so ga iz žalosti pehnila v jezo in razdraženost.
Našel je bil v listih le nezvestobo, toliko dokazov sle¬
parstva, zasmehovanja samega njega toliko, da je o naj¬
večji oslepljenosti moral zavreči spomin na to žensko,
ki je hladne krvi posmehavala se njegovemu srcu. Vrnil
se je v domovino in v svoje poprejšnje življenje, a ko
je bil prišel domov, vrgel je najdena pisma kapitanu

109

Harasimoviču v obraz in odslovil ga je. Kapitan je poleg
tega poskusil, da bi ostal v Stavišči, hotel se je okoristiti
s slabostjo pana Adama, kajti zelo ugodno mu je bilo
oskrbljati lastnino in živeti ob tujem; ali ni se mu po¬
srečilo. Pan Adam je zaslišal občinskih mož tožbo, kateri
se je pridružila jeza, in odpustil je po nekolikih dneh
gospd svoje obožavatelja.

Grad v Stavišči je bil zopet puščoben, bivala je v
njem najstrašnejša dolgočasnost, omrzelost, nemoč. Adamu
na svetu ni bilo nič po . volji, nič ga ni moglo razdra-
niiti; konji, psi, ljudjč, vse to ga ni zanimalo nič. Po
cele dni je v polusnu stratil zamišljen, kakor kakšen
mehkužnik, ki preudarja s čim bi se bavil. Dohajale so
mu na um divje želje nekdanjih Neronov in Kaligul in
vzdihal je žaluje, da ne more na zabavo zapaliti mesta
Rima, zato da bi pesmi preslavljale njegovo pogorišče;
ali da ne more oženiti se s konjem in v bogove izpre-
meniti goved, a ljudij pogovediti . . .

Družina ni mogla pomoči omrzelemu gospodu, tako
se je bil udal čudovitim željam in nenadni zlosti! Imel
je dneve prijazne in mirne, dobrotne, v katerih si ga
leliko pridobil s hladnim smehom; ali zopet je besnel
krog sebe, srdil se, bil in razgrajal brez vsakeršnega
povoda. Po strastnem vzbuhu so vstali dnevi, v katerih
je bil nečuten, molčljiv, mi ran, motile so dneve ognjene
in nenadne samopašnosti. Časih je služabništvo čestil z
veliko zaupnostjo, poslušal njega razgovore in kazal,
da ga boli njegova usoda; a drugega dne mu ni očital
le besed, temveč vsak gibljaj in šum, ki mu ni bil
po godu.

Takov je bil pan Adam poleg svoje mladosti, uničen
z razvajenostjo, s pohajkovanjem in z duševno lenobo.
Srečen je bil ciganu dan, v katerem je bil prišel — dan
dobrote; pan Adam je pogledal skozi okno na človeka,
ki je že nekoliko ur nepremično stal tu in potrpežljivo
čakal zaslišanja; začel je usodo svojo primerjati njegovi
usodi.

»Tako slabo vreme je in zima! Kako more tako
dolgo vstrpeti le-th človek?! — Gotovo ima kaj zelo
važnega, ker tako vstrajno stoji«.

8

110

Še pol ure se je pan Adam sprehajal po sobi,
vsak hip skozi okno pogledaval cigana in ga premišljal,
kakor prirodoznanec motri črva: zanimalo gaje to, zato
se mu ni mudilo, da bi bil rešil to zagonetko. Naposled,
ko se je bilo že jčlo mračiti, a Tumri še ni genil se,
poslal je pan Adam slugo, da je cigana poklical v
prednjo sobo.

Gospod je z lulo v ustih sedel na pripravljeni na¬
slonjač in jel baviti se s prišlecem.

»Cuj!« — ogovoril ga je, »kdo si in zakaj si stal
zdolaj pod oknom?«

»Jaz sem kovač« — odgovori Tumri, »cigan« —
pristavil je tiše.

»Aha, spominjam se, kaka zgodovina je to, že¬
nitev; moja gospa . . . kako je bilo vse?«

Cigan je z debelimi očmi pogledal zevajočega go¬
spoda, ni se mu moglo razvedriti v glavi, da bi se kdo
ne spominjal bridke njegove stiske.

»Povedi mi vse od kraja« — rekel je Adam, »ne
spominjam se ničesar več«.

Ciganu ni bilo leliko govoriti zavoljo prevelike raz¬
draženosti in nemirnosti, s kakeršno ga je vsprejel gospod,
ki se je videl, kakor da ničesar ne čuti in ne pameti
ničesar; naposled je vendar začel pripovedovati svoje
dogodke, a pan Adam ga je poslušal, toda ni žugnil
ni vmes.

Videti je bilo, da kovač zanimlja mladega gospoda,
če tudi je le senca bila vest o trpki usodi, o mladih
zakoncih povest, ki ni lehko nikogar uverila, kaj sta
trpela.

»Smešna je bila moje gospe misel« — opomnil je
sam sebi, »da sta se pozakonila — pes z mačko, in da
je izročila ja vsi vasi na zaničevanje. Cigan bi bil šel
dalje, a deklič bi se bil omožil kje v vasi; ali zdaj, kaj
pomaga to?«

»Kaj bi ti rad?« — vprašal je cigana po kratkem
pomisleku, »ukazati, da bi te radi imeli, tega ne morem;
in s starejšinami je obravnava težka, če si kaj vtepo
v glhvo! Ali bi ne bilo modreje, da bi se preselil kam
drugam?«

111

»Kam li?« — povpraša cigan, »že sem postavil
kočo in dosti je mojega potu palo na to zemljo; žena
pa ne utegne in neče ostaviti vasi, v kateri se je po¬
rodila in ki ji je vikla. Da mi kdo pomore nekoliko,
postavil bi kovačnico, a ljudje bi zahajali vanjo, naj-
popreje tujci, potlej tudi domačini«.

Pan Adam se je smijal in kimal z glavo.

»Poskusi, če hočeš« — dejal je hladno, »jaz ti
pomorem, vendar vem, da bode ta vsa pomoč ničeva«.

Po teh besedah je mošnjo potegnil iz žepa, naštel
deset in nekoliko zlatov in jih vrgel na mizo, toda tako
zaničljivo, nejevoljno in neusmiljeno tako, da bi bila ta
dobrota skoraj razburila cigana. Vendar je vsprejel dar,
in ko se je bil zahvalil zanj z daljnim razgovorom, iz
katerega je pan Adam zajel nekoliko zabave, odšel je
veselejši v kočo.

»Moram vendar iti in pogledati za vasjo kočo, o
kateri mi je že družina pravila« — opomnil je sam sebi,
»gotovo je kaka posebnost! Srečni ljudje! Kako mirno
Mvč, kako malo potrebujejo«.

A zopet se mu je začelo zehati, udal se je drugi
misli, ko je cigan že hitel k Motruni, da bi jo potolažil
z  boljšo nado. Pana Adama dar bi bil res mogel zado-
Sčevati, da postavi kovačnico in preskrbi najpotrebnejšega
orodja, da je začel takoj delati; ali zima je bila še, zato
ni mogel prijeti se ničesar. •

Motruna je z daleč opazila moža, šla mu je naproti,
Poznala ga je po hoji, da nima praznih rok.

Videla je novce, nasmijala se in sklenila roči.

»Nu, kaj zdaj začneva?« — vprašala je.

»Kovačnico moram postaviti« — odgovoril je Tumri,
»ali zima je še, pravega časa ni, delati ni mogoče! (!e
pa potrosiva te novce, spomladi ne bodeva imela s
čim kaj začeti. Treba je zopet iti na delo za kruh in
čakati . . .!«

»Ali morebiti bi to bilo dosti za kruh in kovač¬
nico?« — vprašala je Motruna in novce preštela z očmi.

Cigan je odmajal z glavo.

»Nikakor« —odbil je, »lovi  (novci) naglo ginejo,
kadar se jih dotakneš! Drugič jih ne dobodeva več, a
na delavnico, na trast  (železo) in na vse drugo jih

bode mnogo treba. Zakopljeva jih v koči kam in po¬
čakava. Spomlad ni že daleč.«

»Ni daleč!« — vzdihnila je Molruna, »počakava,
počakava!«

»Poslej bodeva nekako lože čakala« — dejal je
cigan. »Uveriva se, kaj poreko v vasi, kadar se na
holmu oglasi kladivo in pokadi iz dimnika!«

*

* *

Kopnel je malo po malo sneg, minevala so slaba
vremena, minevali mrazovi in odtoči, naposled pa je
popolnoma izginila dolga zima, a nič se ni izpremenilo
še v koči pri pokopališči. Le .Tanek, ki je bil že vajen
služiti ciganovo ženo in ki je bil navezal se na oba,
kajti samo onadva sta govorila ž njim, kakor s človekom,
in ljubila ga, kakor brata — Janek je o pravem času
prigotovil globok košek namestu zibelke, pa ni hotel še
pokazati ga zaradi hudobnih jezikov, na vrvico privezal
ga in obesil pod streho, da ga kar odveže, kadar bode
potreba.

Tumri je neprestano hodil v Rudno na delo. Ker je
bil priden in ker je dobro znal rokodelstvo svoje, imel ga
je nastavnik (mojster) rad, zlasti ker mu je malo plačeval.
Rudenci so se smijali Staviščanom o semnjih, ker imajo
takega kovača doma, pred nosom, pa več od milje daleč
hojevajo k tujemu kovaču. Pripetilo se je časih, če je
kdo v Rudno prišel iz Slavišča, da mu je Tumri po¬
stregel in namestil nastavnika samega, ali nikoli nihče
ni besedice ni izpregovoril s ciganom.

Kadar je bila jela tajati se zemlja in se kazati
zelenje, najel je Tumri delavca in začel živo skrbeti za
kovačnico, pozoren je bil na čas poljskega dela, vedoč,
da bode v vasi treba kovača in upal je, da mu bodo
ljudjč dajali dela.

Pana Adama novci so komaj zadostovali slabotni
zgradbi s streho od rušine in nakupu najpotrebnejšega
kovaškega orodja, neugodnega boljšemu delu, pač pa
ugodnega vasi, kjer je najvažnejše kovaško delo, da
zdelujejo vozovom osi, podkhvajo konje, kujo lemeže,
pluge in branam zobe.

Zidar, ki je vi ga n j (ognjišče) stavil od kupljene
opeke, jermenar, ki je bil meh zašil, dobila sta poslednje
novce, a kovačnica je bila po nekolikih tednih skoraj
dodelana. Ali predno je bilo zgotovljeno vse, v tem je
minila spomladanska setev, Tumri pa ni imel še ni ogljija,
ni klešč, niti kladiv. Začel je siromak upati na kose, na
žetev in srpe, na jesensko setev in pluge.

Ze je kazalo, da bode mogel žgati ogljije in od¬
ločiti se na delo; toda vsak hip se je pokazalo, da po¬
greša nečesa najvažnejšega, in moral je iti ali v mesto,
ali sam prirediti reč.

Ze je pojemala spomlad, ko Tumri nekega dne
Enojen stopi v kočo, zgrudi se na klop in vsldikne:

»Nu, hvala mrodenoru,  hvala Bogu, kovačnica
je dodelana, treba je le še predpasnik privezati!«

Se-le izgovoril je bil te besede, ko je Janek do
pela zasopihan stopil v izbo, Tumrega potepljal po rami
in kriknil:

»Haha, velika novica, velika novica!«

»Kaj pa ti, Janek! — Zakaj si tako pribežal?« —
vprašala ga je Motruna in se prijazno nasmijala, ker
srčno je bila udana pritlikavcu.

»Nekoliko streljajev od vasi« — odgovoril je Janek,
»na poti iz lesa, srečal sem gručo ciganov, razložili so
se na loki, da prenoče tam.«

Tumri se je ves stresnil, pojecljal je nekaj ne-
umljivo, a Motruna je prestrašena nevedoma sklenila roči.

»Po kaj so prišli le-sem?« — povprašala je, »zakaj ?«

Srce ji je utripalo, sama ni vedela, zakaj, in strah
jo je obšel; Tumri je bil očito ganjen in nepokojen,
ali trudil se je in delal hladnega.

»Kaj nama je do ciganov!« — opomnil je mirno,
»prišli so, ali kadar prenoče, odidejo zopet.«

»Straži moža, Motruna, da ti ga riganje ne od-
vedo, ker je cigan« — rekel je bedasti Janek.

»To je že gorje, če je treba stražili koga!« —
opomnila je Motruna.

»Slraženega Gospod Bog varuje!« —dejal je gost.
»Ali moram iti domov, lehko noč!«

Obrnil se je in odšel.

114

Tumri in Motruna sta zdaj bila sama in žalostna;
obeh misli so odletele k ciganskemu šatoru; posebno
Tumri je bil nemiren, hodil je po izbi tako, kakor po
živem ogljiji in ni mogel vstrpeli nikjer. Zdaj pa zdaj
je žena zvedavo svoje oko uprla vanj, a njegovega obraza
izraz jo je presunil vselej. Nikoli še Tumrega ni videla
takega, kakeršen je bil danes: tresli ste se mu ustni,
gorelo mu temno oko, pot mu lil s čela, nosnici je imel
napeti, a prsi so mu kipele in upadale, kakor bi bile
hotele počiti.

Sedla sta k večerji, ali cigan ni vzel ničesar v
usta, začel je zopet hoditi po izbi molčeč, žalosten, na
pol zmočen. Vel se je, kakor da beži od praga, k pragu
pa, kakor bi ga vleklo nekaj; zdelo se je, da se mu
roka trese, če je hotel dotekniti se kljuke, vendar pre-
magaval se je.

Človek bi bil dejal, da je to borilec, ki se ruje s
plenečo zverjo; vojskoval se je sam s seboj in mučil se
z nekim pohlepom.

»Čuj, Motruna« — rekel je stoječ sredi izbe, »ri¬
ganje mi utegnejo pokaziti vse! Hitel sem staviti kovač¬
nico, zanašal sem se na delo, nadejal sem se, da vsa
vas pride k meni, če pa Romi  ostanejo tukaj, pojde
vse k njim, ali midva bodeva pogubljena«.

»Zakaj bi njim dajali več dela, nego tebi?« —
vpraša Motruna.

»Romi  se jim niso v ničimer pregrešili — jaz pa
sem, menijo, krivičnik!«

»Kako bi si pomogla?« — vpraša žena in oko
upre vanj.

»Kako?« — odgovoril je Tumri, »sam ne vem,
kako. K njim pojdem pa jim porečem, naj odidejo
dalje«.

»Ali ti da pojdeš k njim?!« — vskriknila je žena,
in vstala s sedeža svojega, »po kaj ? — Ra te vzemo s
seboj, da zajdeš v njih pesti, da te usmrtijo, otrujejo,
začarajo! Ne, jaz te ne puščam, in ti ne pojdeš!«

Te besede je izgovorila tako glasno in oklenila se
je njegovega vratu strastno tako, da je Tumri takoj
umolknil, zmogla ga je bila njč bol; ali smrtna bolečina

115

mu je pokrila obraz; sklonil je glavo, kakor bi mu jo
bil moral odsekati kdo.

»Nu, če mi ne upaš, Molruna, pogineva« — dejal
je na videz mirnejši.

»Jaz ti verujem in upam; ali njim ne morem
upati . . . Ciganje se osvetijo, ker si jih pustil. . .!«

Tumri se je zaničljivo nasmijal.

»Ne poznaš ciganov« — opomnil je mirno, »zakaj
li bi se osvetili? — Že mnogo se jih je naselilo po
zemljiščih, kjer gospodarijo; ali je slišal kdo, da so se
jim osvetili?«

»Ali znajo čarati« — segla mu je v besedo Motruna.

»Čar odganja čar« — dejal je Tumri omračen,

— tudi moj pogled je siril, da je močan, ni ga zmogla
nobena moč.«

Motruna, katero je bil ta hip presunljivo pogledal,
zdrznila se je in povesila oči. Resnično je čutila, kakor
ki ji bilo goreče železo predrlo srce, kakor bi bila spona
od železa oklenila se nje prsi, da ji je zmanjkalo sape,
v glavi pa ji je divje vrelo in motalo se po nji.

»Povedi rajša, da mi ne veruješ« — rekel je cigan,

— »toda ne, da se bojiš žanre. Strašneje mi je tu med
tvojimi ljudmi, nego bi mi bilo med našimi brati Romi,
pa vendar vidiš, da sem cel in da živim.«

»A zakaj pojdeš k njim?!« — šepetnila je žena
proseče, tiho.

»Zato, da bi jih tem poprej odpravil dalje.«

Motruna ni odgovorila. Tumri jo je pogledal, opazil
skrivne solze in zopet je začel hoditi po izbi tako raz-
paljen in besen tako, da se je videlo, češ, saj kočo
razvali, lomastil je po nji, kakor zver po kakem kurniku.

Ali varal je, malovrednež, kanil, sanjač, ni ga gnal
strah k ciganskemu ognjišču, temveč gnalo ga je srce,
gnali so ga spomini, tista skrivna moč, ki veje na zibelko,
spona, ki se okleplje spomina, ki le moti starost, slabi
srečo. Tumri ni utegnil še zabiti potepinstva svojega po
svetu, tistih ognjenih, črnih Azinih očij, niti — kako
diši ciganski kabi  (kotel), ni vlačugarstva svojega, ni
ciganskih pesmi, glada, mraza, preganjanja in osvete.

A veliki Stvarnik je vsakemu človeškemu življenju
dal takšno popolnost, da je v njem, kakor v sadu zrno,

116

zarodek sreče, zarodek tolažbe! Bolest vznaša, glad pre¬
buja blaznost, beda navdušuje, preganjanje pa trdi člo¬
veka, a na dnu teh nesreč zmerom nahajaš orožje, ki
se jih lehko braniš ž njim. C e trpljenje prikipi do svojih
mej, predere iz njega protivna moč, ki ga ne da čutiti.

Turnri, dasi je bil mnogo pretrpel, videl je zdaj,
ko so mu bili obraniti se zacelili, ko so mu krvavele
nove rane — yidel je v svojem minulem življenji le
razkošje, barve, zmene in užitek, ki je kopernel po njem.
Srce, ki ga je bila samo jedna beseda razburila, to se
je gnalo k bratom, a misli so plesale po čarobnem
krogu otroških spominov.

»Ali so to pravi?« — vprašal je samega sebe —
»Aza, Apraš, stara Jaga, Pehabaj, Puza? — Ali je to
listi razdrapani šator, ki je v njem toliko kapelj potu
iz mene padlo na zemljo? — Ali je to tisti škripajoči
ver d en (voz) in tisti slepi konj? — Oh, ko bi jih vsaj
videti mogel! Ali še živi Apraševa žena in deca? —
Kako rad bi jih videl! Gotovo so se ustavili pri loži v
dolini, ker ne smejo iti v selo! Razpeli, so šator, Apraš
sedi, obraz ima obrnen v ogenj, to mu je najljubše,
njegova žena molči in ziblje dete, Jaga blebeče, otroci
skačejo, konj se pase po taboru. Oh, kako dobro jim
je tam, če prav nimajo kruha, pa so svobodni! Ko bi
jih mogel vsaj videti . . .!«

Motrunino oko se je zdelo, da je popolnoma pre¬
šinilo ciganovo obličje in preči lato njegove misli, kajti
sirota je huje in huje žalovala, Tumri pa strašneje in
očitneje besnel.

Bog sam vedi, koliko je bila ura po noči, ko sta
naposled o gasnočem ognji legla spat; cigan se je zavil
v plahto (ruho) in pokril je glavo, češ, takisto ne bode
videti, da ne spi.

Ni mu dala spati vroča želja, da bi vsaj z daleč
videl cigane, a boj s strastno zahtevo v človeku, ki ni
umel se krotiti, izpremenil se je v kratkem v besnost in
vročico. Utrujenost po delu mu je zapirala oči, ali ci-
ganje so ga vabili k sebi; zaspal je, podremaval, budil
se, ječal, razgrebal črne prsi — in naposled se mu je
čudno godilo: ni spal, ni bedel.

117

Posebne duševne sposobnosti v človeku često vzbu¬
jajo nenavadne moči, jačijo ga, vzvišujejo na kvar vsemu
organizmu, ki se čudovito izmuči s poslušnostjo njegovih
misli: taka bolezen trpinči telo in časih duha pošegače
do nenavadnega vzleta . . .

Kadar je bil zaspal Turnri, čutil je, kako se ga je
polastila neka neizrečna moč, vstal je ves potan in krenil
na ravnost k durim.

Motruna ni še spala; poslednji ognjeni plamenček
je osvetlil cigana, nesrečnica se ga je prestrašila, ni se
upala dihniti-, niti vskrikniti, ni zadržati ga. Sklenila je
le roči in sklonila glavo, samo da bi ga ne videla, tako
je bil strašan.

Zdelo se je, da je Tu mr i velikan, tako ga je bil
vsldonil nevidne moči vpliv: lasje na glavi so mu vstajali
in se ježili, oči je imel negibljive, osteklele in uprte v
slop, obrvi namrščene, a po vsem njegovem telesu je
plala tako neukrotljiva volja, da soproga niti pomislila
ni, naj bi ga ustavila s svojimi solzami.

Po rebrenicah lesenega mostovža je krenil k vra¬
tom, doteknil se jih, odprl, pustil odprta in izginil
v temi.

Motruna je vstala s postelje in drhtela vsa, hotela
je videti, kaj stori; ker je mesec svetil na dvorišči, vi¬
dela ga je, kako je šel iz koče: ni se ustavil nikjer,
temveč obrnil se je k pokopališču in neprestano ko¬
rakal dalje po nenavadni poti, izginil, kakor kaka pri¬
kazen, in kakor blisek — naravnost po cesti šel za
neznano svrho.

Hotela je iti za njim, ali zapustile so jo bile moči,
do cela se je bilo zmelo v nje glavi in v srci; segla je
le za prsi, stopila in se zgrudila na prag. Tumri ni
mogel slišati vskrika, ki se je bil privil iz prsi, daleč
je bil že.

Hitel je, kakor ptica, gnal se, kakor zver, da sam
ni vedel, kam ga pelje želja, ki ga je vladala: preska¬
koval je mogile in križe, padal čez rove, dokopaval se
na gričke, komaral čez jarke, a njega stopinja je bila
tako varna, noga tako krepka, sila, ki ga je vodila, močna
tako, da nič ni moglo ustaviti ga. Nobena zapreka ga

118

ni zadržavala ni na hip: lomil je grmovje, razbijal suhe
zemlje grude, teptal po bodličji, pa ni čutil, da mu kri
teče iz prsi in iz nog.

Naposled globoko v dolini pri loži zatrepeče rudeča
lučica, cigan se zdrzne in pospeši beg.

Mesec je priplul izza oblakov in z novim čarom
obogatil čudno sliko, ki se je bila razprostrla pred oslep¬
ljenimi ciganovimi očmi. Noč je bila topla in mirna,
veter toliko da je igral s travo in z listjem; nebo je
imelo temno sivo barvo, pisali so ga oblački — beli,
kakor volna. Na dnu širokega prekopa (Graben), ki je
objemal tri strani lesa, videti je bilo v senci majhno’
cigansko ležišče, ogrevalo ga je le jedno ognjišče.

Zavoljo jasnega dima in plamena so po tleh ple¬
sale nekake črne podobe, kakor duhovi: tu so zaslanjale
ogenj, tu se skrivale zanj. Bližnji del lesa je stal v
ognjenem svitu, odseval je čudno v črni globini ob loži.
Vsaka veja se je svetlikala, kakor da je z zlatom oblita,
in videlo se je, kakor da poskakuje, da gine v tisoč in
tisoč podobah in da miga z drobnimi listki svojimi . . .

Ali Tumri ni videl ničesar in žuril se je, čim bolj
se je bližal šatoru, bežal je, kakor strela, planil je v
ciganski tabor.

Ustavil se je pred ognjem. Videti je bilo, da se
probuja. Vskriknil je presunljivo, stopil nazaj in ne-
svesten padel na zemljo, kakor drevo, ki ga podere vihar.

Po svojem odhodu iz Stavišča je tolpa, ki je Apraš
bil ji vodnik, prepotovala velik kos sveta in doživela
razne dogodke; morebiti je slučaj, morebiti Azina volja
zopet privedla jih v to krajino. Mlada ciganka je umela
vse vladali tako, da če prav je stari cigan bil oprezen
voditelj — da je Aza sama vodila njega in tolpo.

Kdo ve, kaj se je godilo v srci divje ciganke! S
kratka: ciganje so zopet bili prišli v Stavišče. Morebiti
je hotela videti Adama? — Ali bi bila morebiti rada
vedela, kaj se je zgodilo s Tumrim?

Po njegovem ubegu, po odhodu iz Stavišča se je
Aza močno izpremenila, ostala ji je prejšnja čilost, ali
pustila jo je veselost, bivanje v gradu jo je naučilo hre¬
peneti po obleki in gizdavosti, ki je bila spoznala jo
v njem.

119

Neprilično ji je bilo v prejšnjih zaplatah: v ga ti
(trdi srajci), v u rak h a (plašči) od preprostega liasika
(sukna); hotela je belo pohto  (platno), krasne bucake
in blesek, ki je tako pristojal nje temnim lasem in
temnim očem.

Še je znala od ničesar delati obleko, ogračati se s
preprosto p las to (odejo), dičiti se s poljskimi cveticami
in s snažnostjo nameščevati blišč; ali vzdihala je po
svili, ki je bila toliko pustila je na Adamovem dvoru.

Cesto ji je na misel in na jezik prihajal Tumri,
češče, nego je hotel Apraš, ki je spomin na ubežnika
gnal mu kri v obraz; govorila je o njem, zato da je
dražila d a d o s a (očeta, tako so rekali Aprašu) in da ga
ni zabila; vsekako se je videlo, čim dalje so šli, tem
češče in nepokojneje je izgovarjala njegovo ime. Prič¬
kala se je s ciganom vselej, kadar koli je trdil, da z
ničimer ni bilo mogoče zadržati Tumrega, očitala mu
je Aza, da so se ga iznebili s krutostjo in ker so ga
preganjali.

Aza pa se je rotila in prerokovala je, kakor ciganka,
kdor je spoznal blodeče življenje in njih tabor — da
ne vstraja v koči, niti ne na kmetih, in da se gotovo
še vrne k njim.

»Kadar nas opazi, kadar zaduha ciganskega tabora
dim, strgal se bode, če prav z verige, in pridere!«

Na svoji poti so riganje hodili od sela do sela,
od mesta do mesta in podkavali so konje, lečili, vede-
ževali, beračili, Aza pa, velika vražarica, vabila je povsodi
mladezen v šator z mičnostjo obličja svojega in s čarom
temnih svojih očij. A kakor prava Evina hči, vesela je
bila tega, če je za njo vlekla se kita sužnikov, ki je, če
ni zmogla jih s prvim pogledom, ozrla se vanje drugič,
tretjič, vabila jih s smehom, z migljaji in obeti — z
raskošjem, ki, žal, tolikokrat vara! Ali nihče ni užil
ničesar drugega, nego le nje pogled, nasmeh, nje obet;
kadar je sužnik zvezan ležal ciganki pred nogama, obra¬
čala se je od njega in zaničljivo in osvetljivo se mu
smijala. Nje srce je bilo kameneno, ni se dalo prego¬
voriti zahtevam in prošnjam kogar koli.

Dan na dan se je večala nje mičnost, dan za dnem
se je utrjevala v tem satanskem rokodelstvu. Stare babe

120

so jo bile naučile Spanjski plesati, a lepa ciganka je
znala o ljubki preprosti dremlji s koscem platna v roči
kazati mične prizore. Človek bi bil dejal, da skakajoč s
svojimi gibljaji igra žaloigro, ki se dviga k nevidnemu
vzoru, razvnemlje zanj, hrepeni po njem in se razvija
v meglah in oblacih. Časih je plesala veselo, svobodno,
kakor pravo cigansko dekle, in smijala se je temu, ki
je kdaj skrit stal pred njo, ples je odnehaval, pričal
t.ožnost, a zopet je silneje jo sukal, dokler se je ni po¬
lastila neka besnost, strast, ki se je končala z onemog¬
lostjo, kakor s smrtjo, polno tajnih želj.

Ta ples so prihajali gledat mladci, starci, pa tudi
ljudje, ki jih je iz početka gnala le zvedavost — ki je
skoraj po tem sežigala jih strast. Aza je dan na dan
proslavljala se po mestih, s plesom svojim služila več,
nego Apraš s kladivom in nakovalom. Stare ciganke,
zlasti Jaga, ki ji ni zastonj tega imena dal ogenj (j a g),
videle so v Azi bodočo podporo, prerokovale ji veliko
srečo in hodile krog nje, kakor krog svetle kraljice.
Apraš jo je gledal oblačen, ali z gorečim očesom, oblačil
jo je, negoval skrbneje in skrbneje, posebno kar mu je
bila umrla molčeča žena. Ta uboga ženska, kakor bi
bila čakala, da ji od prsi pade poslednje dete. Ko se
ji je bilo zmuznilo raz koleni in ni več materinih žrtev
potrebovalo življenje njegovo, nagnila se je — in umrla
je molče, brez vzdiha, kakor je živela. Na poti jo je
bila smrt zalotila, na razpotji v tožnem smrekovem lesu,
a cigan jo je kar tam pokopal in mogilo naredil od
samega vejevja. Žalosti ni bilo videti ni na njem, niti
na otrokih, bolj so se čudili, nego žalovali, ker jim
je bila mati umrla, tudi stare babe niso žalovale in ostali
tabor ne; videlo se je, da ni bila njih krvi, rekali so ji
gadzi  (tujka), dasi je mnogo let preživela v njih družiti.

Babe so jo položile v jamo in šepetale so neke
neumljive besede; Apraš, ki je bil izročil jo zemlji, go¬
drnjal je nekaj in jo zavil v široko plahto, ali ni solza
ni kanila ciganu iz očesa. Le najmlajše dete je pribežalo
pred jamo, a ker je videlo, da mater pogrezajo vanjo,
iztegnilo je ročici proti trupu, nagnilo se in padlo ji je
na prsi, ki ni moglo več obuditi jih. Apraš je šinil za

121

njim, poiegnil ga iz jame in osnažil, in skoraj je zemlja
krila nesrečne žene truplo,

Po nje smrti je bilo kazno, da skleplje Apraš vzeti
Azo za ženo; po nekolikih mesecih ji je povedal svojo
namero, ali Aza se mu je nasmijala in ponosno stres-
nila glavo.

»Kaj ti je prišlo na um?!« — začudila se je, »ali
si ovrtoglavel, dado  s?  — Saj bi jaz lehko bila tvoja
ciaj  (hči), in ti oče moj! Ti si star, jaz sem mlada, a
nečem biti ciganom daj a (mati), niti možu sužnja.«

»Saj vidiš« — opomnil je Apraš mračen, »da je
ni, ki bi mi bila soproga.«

»Vzemi kako staro žensko: ugajala bode otrokom,
pa tudi tebi nad mero.«

»Aza, ti veš, da jaz črtim zaničevanje«.

»A jaz se ti posmehujem« — dejalo je dekle,
smijalo se in mu kazalo bele zobe, »ker si vreden za¬
smeha. Izruj si pest las in preštej med njimi sive: najdeš
jih v pesti več, nego li imam jaz let; ali bi prijalo to
nama, da sem tvoja?«

Se nekolikrat jo je Apraš napadel s to zahtevo,
ali vselej mu je takisto odrekla. Stare ženske, Azine
prijateljice, branile so dekliča dobro vsake sile, a ko je
bila vstala vojska, pomagale so ji vsaj s kričem. Apraš
se je hudoval, žili!, grozil, ali ni si mogel pomoči. Ko
se je bil uveril, da ga Aza vede k Stavišču, na stran,
kamor jo je vlekel spomin na pana Adama in mladega
Tumrega, razbesnil se je, ker je bil spoznal nje namen,
ali sam ni mogel, če prav je bil voditelj, protiviti se vsi
tolpi, ki je vladalo jo dekle.

Čim bliže so bili vasi, tem resnejša je bila Aza,
zamislila se je, in že obleka je pričala, da je hotela biti
lepa, ali panu Adamu, ali Tumremu na ljubo, tega ni
vedel nihče. Apraš se ji je grozil, Aza. pa se mu je
smijala.

Naposled so skoraj po noči prišli v Stavišče. Ci¬
ganka je hotela, da bi se utaborili na znanem prostoru
na ledini; ali dados  se je protivil, ustavil je verden
v pusti dolini in se utaboril.

Aza je takoj hotela teči v vas, toda Apraš je stopil
pred njo s sekiro in se ji strašno nagrozil, če se le gane

122

z mesta. Stare babe so se vse z Jago na čelu po robu
postavile vodniku, nastal je brezkonečen vriše, vsa
jata z otroki vred je rajša Azo slušala, nego li njega,
toda prestrašeni kovač se je udal takšni oblasti, sekira
mu je padla iz rok, deva pa je gori in doli ga pogle¬
dala z zaničljivim očesom in vskliknila:

»Ne pojdem, zato ne, ker nečem iti; pojdem pa,
kadar se mi zljubi! Cuj, Apraš, ne bojim se ni groženj
tvojih, ni sekire, niti jeze, vendar po danes nisi več
dado  s moj, jaz ne tvoja ciaj,  midva sva tujca! Idi,
če hočeš in kamor ti je drago, moji ljudje me ne za-
puste!«

Cigan je skrivenčil ustni, zabliskalo mu je temno
oko, zamolčal se je in odstopil.

Kaj se je godilo v srci vodnikovem, ki je bil izgubil
vlado — voditeljevem, ki mu je bila vlado iz rok izbila
poslednja ura, poslednja nada, to je najbrž vedela shma
Aza bolje, nego li kdo drug. Ves večer je nepremično
presedel pri ognjišči, ni žugnil ni, ni ukazaval, kakor
kateri teh kraljev, ki nam jih kažejo stare rezbe v raz-
rušinah azijskih in egiptskih mest. Poginil bi bil o ti
muki, da more taka bolečina umoriti človeka; ali trezni
ga le in mu varuje življenja, zato da trpi.

Aza se je polastila jate in nje vlade, ni ji bil na
brigi nihče, zapeljala je voz na pristojen prostor, raz¬
stavila ljudi, posodje, razdala večerjo, in kakor na za¬
smeh, ukazala je, naj postavijo skledo z jelom in krajec
kruha pred tistega, ki je doslej bil njegov prvi kos in
prvi prostor. Videlo se je, da ciganom ni na misli
prejšnji voditelj, in kakor oslabelega leva, doteknil se ga
je vsak izmed njih, če ne z nogo, pa vsaj z besedo,
kajti Apraš je bil slab, zmagan, po tem hipu je nehal
bili načelnik.

*

* *

Prav korak daleč od Apraša, sedečega na podrtinah
svoje moči, pade! je Tumri nesvesten, ves zaspan, in s
svojim padcem je oplašil vso jato.

Aza, ki je bedela, pobrala je z ognjišča gorečo
vejo in prva prihitela gledat, kaj se je pripetilo, /delo

123

se je, da je slutila Tumrega, da ga je pričakala: tako
zmagovito ga je pogledala v bledi, mrtvi, mršavi obraz,
ki ga je bila osvetlila plameneča smrekova veja.

»Res, to je on!« — vskliknila je z navadnim
glasom, »vedela sem, da pride. Vabila sem ga le-sem
in morala sem ga privabiti. Ali kakov mrlič je to?! —■
Kakor kako strašilo, lakov je! Oh« — vzdihnila je in
mu obraz oblivala z vodo, ki je bila Jaga prinesla je v
kotliči, »kaj so mi iz njega storili gadzi  in ta jasnolasa
egaši,  ki je zavoljo nje pustil Rome  in njih življenje!
Na obrazu se mu pozna, koliko je pretrpel! Ubogi Tumri!
Postaral se je, omršavel je, na pol je mrtev! Pretrpel
je mnogo!«

Ta hip je Tumri pogledal, oprl se ob laket in
čudno je z očesom svojim blodil po podobah, stoječih
krog njega, goreče oko se mu je topilo v krasni devi,
ki je stala pri njem in se mu usmiljeno smijala v svoji
prirojeni bleskoti, kakor kaka nadzemeljska prikazen.
Ta prikazek se mu.je  zdel, da je njegovo spanje dalje.

»Kje sem?« — vprašal je z glasom — hripavim
od prevelike muke, pogledal po Romih  in svoje okrva-
vele prsi, roei in nogi, »ali nisem v koči pri pokopališči,
kjer sem legel spat? — Kje je Motruna? — Kdo me
jo prinesel le-sem? — Ali je to življenje bilo le sen?«

»Vse je le sen!« — odgovorila je ciganka in po¬
dala mu čašo vode. »Pij, okrepčaj se in pozdravljen
bodi v našem taboru! Poskusil si, kako žive gadzi  —
Poskusil njih srca, srečo: povedi, ali ti je bilo bolje pri
n J'h, ali pri nas?«

»Ali je to sen, le sen?!« — čudil se je in si oči
začel meti Tumri. »Sen ni, Janek mi je včeraj pravil
0  ciganih, ves večer sem se ubijal s tem, da bi uskočil
io jih videl, ali legel sem bil v koči na posteljo; kaka
moč me je prenesla le-sem ?«

.»Moč, ki ptico podi v gnezdo, a zver v jamo« —
odgovorila je Aza in se smijala, »ali kdo pozna to moč,
ki je krepkejša od nas, ki vlada telo, pa tudi dušo, in
do je treba, muči nas tudi smrtno?«

Tumri je pogledal in se malo po malo izpametil.

»Kje  je Apraš?« — vprašal, »kje žena njegova?«

»Žena njegova spi na razpotji« — odgovori Jaga.

9

124

»Apraš pa spi tam pri ognjišči« — povedala je
Aza in se nasmijala, »danes je nehal biti naš vodnik!
Dvignil je name sekiro in padel je! Gledi« — rekla je
deva, odstopila in pokazala sedečega, »gledi, to je Apraš,
ki je mene, pa mene hotel imeti, da bodem njegova
žena in sužnja! Pokimaj mu z glavo ali pljuni vanj, ne
stori ti ničesar, nehal je biti močan.«

Starega vodnika je bila vščenila beseda, vstal je
od ognja, pobral na zemlji ležečo sekiro in vstekel je
planil na Azo; ali predno jo je utegnil udariti, vrgel se
je nanj Tumri, oklenil ga, povalil, stopil mu na vrat in
sekiro izvil iz rok.

Njiju oči so se srečale, imela sta krvav pogled,
Apraš je zarenčal, spustil roko in povesil oči.

»Res« — dejal je mračen, »brez moči sem! Ne
bodem gospodoval vam, pač pa bodem hodil za vašim
vozom in slušal. Miruj, Tumri! Na mrodenora  (Doga),
na mutesora  (smrt), na nasuaora  (bolezen), na gi re¬
sora  (smrt), na ratora  (noč) se zaklinjam, da vam ne
storim nič hudega. Smiluj se me sužnika!«

Aza je skočila k ležečemu Aprašu in vskriknila:

»Prisezi, prisezi še, prisezi desetkrat in še ti ne
bodem verjela!«

Apraš je poslušno začel prisezati.

»Vzemite mu to vez (sekiro)« — zakričal je, »in
ezurio  (nož) in poslej ne dobodi več v roko tega
orodja! Zahvaljujem se ti, Tumri« — dejala je, »pusti
ga! Olel si mi življenje. Veliki mrodenoro  te je pri¬
vedel le-sem nalašč na perotnieah srčne tesnole, zato
da bi mene obvaroval. Sedi, segrej se pri znanem ognjišči
in govori, kaj si pretrpel; da nisi bil srečen, priča bleda
tvoja busta  (obraz).«

»Oh« —• opomnil je Tumri in se oprl ob pre¬
kucnem kovaški meh, ki ga je pogledal, kakor starega
znanca, »ne vem, kaj bi govoril o sreči in ob usodi
svoji. Pogubljen je, kdor sreči uteče! Gadzi  so uničili
mene in ženo, obrali so s počasnim preganjanjem kosti
obema, pustili so mi le ogrodi, a jaz sem bojeval ž
njimi. Motruni je umrl oče, jaz sem ga spremil na po¬
kopališče; morali so mi dati devo, živel sem svoji bedi

125

in njih hudobiji: razve n jednega nobeden izmed njih
obraza svojega ni obrnil v me.

»Kaj pa egaši  tvoja?« — povprašala je Aza.

»Egaši  me je imela rada in še me ima« — od¬
govoril je Tumri, »ali kaj prijateljstvo pomaga o gladu
in sužnosti? Dom mi je bil le rakva in jama, tako
dušilno, tesno in neugodno mi je bilo v njem! Oko
sem tešil samo s pogledom na mrtvišče, na mogile in
gole griče . . .«

»Ali sta bila dva?«

»Troje nas je bilo z uboštvom, čvetero z gladom
vred!« — odgovoril je Tumri in se divje smijal, »petero
pa nas je bilo s poštenim Jankom vred!«

»Ali je vendar kdo bil usmiljen?«

»A vi« — pretrgal je besedo Tumri, »kaj se’ je
godilo z vami? — Kje ste bili? — Kaj vas je zopet
le-sem prignalo na srečo ali nesrečo meni?«

»Jaz« — vskliknila je Aza, »hotela sem videti, kaj
se godi s teboj. Apraš se je upiral, toda slušati me je
moral. Živeli smo, kakor človek živi: dan je bi! dnevu
podoben, ali vendar so krvni bratje drug drugemu. Zve¬
nelo je nakovalo, dihal meh, delale so roke, Aza pa je
popevala in skakala gadzijem za lovi  (novce). A zdaj,
glej, prišli smo le-sem naposled, morebiti nalašč tebi na
ljubav, ali morebiti na ljubav mlademu raju Adamu«.

Nasmijala se je na lahko.

»Kaj dela raj Adam?« — vprašala je, »ali se dolgo¬
časi še zmerom in, ali mu je mladost še tako nepre¬
bavljiva?«

»Ne vem tega« — odgovoril je tiho Tumri, »raj
se je bil oženil z neko gadzijo,  vendar pravijo, da je
bila z drugim . . .«

»A kaj je mogla storiti sicer?!« — začudila se je
in smijala Aza, »saj je morala!«

»Odšla sta bila nekam daleč, gospod sam sebi iskat
zdravja, in rani,  (gospe) veselja, pa rani  je umrla!«

»Umrla je! Oj, kako je dobro storila!« — vsklik¬
nila je Aza in tlesknila, »zopet ga bodem mučila! V
gradu je torej prazno«.

»Sam biva v njem«.

9

126

»Kaj poreče, ko zagleda staro znanko?!« — go¬
vorila je Aza dalje in nasmijala se do sitega. »Jutri, ne
kesneje, nego jutri, oblečem se, kakor kaka rani  in
pobegnem k njemu«.

Pogledala je Tumrega, ki je mračen obračal ugaslo
vejo in molčal.

»Pojdem ga mučit« — dejala je in se smijala, »oh,
Tumri, da veš, koliko sem že imela gadzijev, kar na prgišča
jih je bilo! A kaj so mi darovali, kako so’se mi uklanjali!
Videti jih je bilo, ko so begali za Azo, kakor jato
šukelov,  cinkali so z novci in z darovi. Če sem videla,
da ta ali ta izmed njih neče udati se in me le hladno
gleda, vabila sem ga, motila in čarala tako dolgo, da
sem ga speljala za seboj! Oj, uživala sem — uživala
razkošje, ko sem jih zavedla daleč in razmetala po cesti,
kakor obrane kosti!«

Nekaj krutega je bilo v cigankini besedi, in vendar
je nje pogled in glas bil čaroben tako, da je Tumri
drhtel in ni mogel odtrgati se od nje. Gledal jo je, po¬
slušal in goreč zavoljo dolgega hrepenenja po nji se je
ni mogel nasititi.

Krasna je bila pri ognjišči, ali nedavna zmaga ji
je dajala nekako važnost in novo moč. Nikdar Tumri
ni videl takove!

»Ali zdaj govori sam o sebi« — rekla je Aza, pri¬
bližala se in dobrikala mu, »o svoji b uku ni (o domci),
ob egaši  (ženi), o svojem življenji!«

»Že sem ti povedal vse« — opomnil je cigan ža¬
losten. »Egaši je dobra in postrežljiva, ali žaluje po
svojih ljudeh, ki jih ne vidi, kakor jaz togujem po male
(polji) in taboru. Plače, zmerom plače, ubožica! Moja
bukunia,  ki sem jo zgradil s krvjo in potom, izgnanka
je, stoji za selom zapuščena in gleda na mutesorovo
vlast, gadzijem na mrtvišče. Žalost, glad, zima in puščoba
kraljuje v nji . . .«

»Ali ne ječi v nji dete?« — vprašala je Aza za¬
mišljena.

»Ne« — odgovoril je Tumri, »ali kdo ve, kdaj se
glas z drugega sveta da slišati prvič? — Morebiti danes
ali jutri . . .«

127

»Danes, jutri! Propadel si!« —opomnila je ciganka.
»Kadar zaplače dete, pa na veke obtičiš pri bledi svoji
egaši in umori te delo, pa trpljenje«.

Mignila je z roko.

»Idi; omadežanec« — rekla je, »ti nisi več naš!
Idi! Ne išči svobode, ne dihaj zraka pod šatorom; pod
streho bodeš segnil, privezan k slopu! Ti si sužnik, ti
si gadzi!«

Tako ga je preklela, a ni bila jezna, temveč smilil
sc ji je, ali Tumri je to prekletstvo čutil v globočini
svojega srca, kakor nepreklicljivo vest. Sklonil je glavo,
počasi vstal od zemlje, ozrl se krog in krog, kakor bi
bil poslovil se od vseh, in še jedenkrat je pogledal Azo.

»Idi!« —rekla je ciganka, »pojdi v kher  (domov),
bleda egaši te čaka! Naj se ti srce ne krči o pogledu
na Rome, k njim se ne moreš vrniti več . . .!«

*

* *

Trezen, slab se je Tumri vračal težavno in počasi
po listi poti, po kateri je bil o snu prišel tako brzo in
lehko. Komaj ste ga nosili ranjeni nogi; glava, težka
kakor svinec, uhajala mu je z vratu, srce mu je časih
buhalo, kakor sto kladiv, časih pa je mirovalo v prsih,
kakor bi si bilo hotelo na veke oddehniti.

Čudil se je, ker je bil prebčžal takšno razsežno
daljo, katera se mu je o vrnitvi zdela neprehodna, ne¬
skončna; blodil je in iskal ceste, toda ni je mogel najti;
zdaj in zdaj se je ozrl, da bi videl ognjišče, kjer je bil
pustil Azo, pa zopet je s trudnim očesom iskal koče
svoje, mrtvišča in sela — in težko je spoznaval pot.

Veličesten hip je bil to — hip, ko se shaja noč
z dnem; ko temota boj začenja s svetlobo; ko se vsak¬
danja smrt umiče življenju. Bledeli so ognji na nebu in
mesec se je kazal, bolj in bolj srebern; zvezde so druga
za drugo ginile na nebnem obloku; ponočni oblaki so
zapadali na jedni strani, na drugi pa so se kopičili
jutranji; ptice, najzgodnejši stražniki življenju na zemlji,
začenjale so s petjem oznanjati vstajenje od smrti.

Drevesa in cvetice so se budile z barvami vred —
cvetice, ki je bila noč pospala jih, dan pa razvil; ne¬
katere žejne čašice so že pile roso, nekatere zamudnejše,

128

ki so bile še v povojih, čakale so toplejših ur. Dolgo
časa je trajala tihota, ki so jo dramile samo ptice s
svojimi ranimi pesmami, motili bedeči krokarji, kalil
rane molitve šum po lesovih . . .

Tumri je šel in se zatekal po potu; njegovih mrtvih
zrenic ni odprla ni rožna bliščoba na vshodu, niti sre-
berna jasnost odhajajoče noči. Naposled je zagledal črne
križe po mogilah, ostarele vrbe krog mrtvišča, starega
Lepiuka žolti grob in nizki dimnik koče svoje.

Pospešil je korake. »Kaj se godi z Motruno?« —
vskliknil je sam sebi, »ali je opazila, da sem odšel?
— Oh, kako žhl mi je! — Ali zakaj se je poročila s
ciganom ?! «

Prišel je mimo pokopališča, drhtel je, hitel koči
k vratom. Na pragu ni bilo Motrune ... le nenavaden,
neumljiv glas se je doteknil njegovega ušesa. Ni bil to
glas kake zveri, kakega človeka, kakega duha, ni bil
škrip kakega drevesa, ni cvrkot kake ptice, niti neumljiv,
plakajoč klic, proseč, pomoči — klic, ki bi bil v njegovi
globini slišal človek razgovor, kake zveri vzdihljaje, ali
čutil človeške solze.

Stopil je na prag, in prvo, kar je ugledal, bilo je
golo, ječeče dete, ležeče pri Motruni na tleh. Uboga
žena ga je pritiskala k sebi in plakala je, ni čutila svojih
bolečin, vsa je bila že le mati!

Na pragu je stražil bedasti Janek, ki je dal, da je
cigan stopil v izbo, približal se ženi in pokleknil k nje
postelji; ali ko se je bil Tumri po nekolikih hipih umeknil,
da se oddahne in razvedri, stopil je predenj pritlikavec.

Začudil se je Tumri, zalo ker ni videl, da bi njegov
obraz, kakor po navadi, kazal usmiljenost in sočutje,
temveč neko hudo jezo in grožnjo.

»Kaj ti je, Janek?« — vprašal ga je in otiral
potno čelo.

»Preteti cigan!« — zakričal je pritlikavec in stiskal
pest, »kje si bil, potepuh, po noči, ko je žena ječala,
klicala te na pomoč, rada bi bila videla vsaj tvoj
obraz ?!«

»Ne vem, kaj se je godilo z menoj«.

»Vem pa jaz to! Satan se je bil polastil tebe, sin
vražji, šel si plesat s čarovnicami!«

129

»Oštevaj me« — opomnil je Tumri, »toda vprašaj
Motrune, ali sem jaz kriv česa, ali sem šel samosvesten?«

Janek ga je resno pogledal.

»Oprezen bodi, cigan!« — nagrozil se je, »šibko
človeče sem jaz, ali kakor je Bog gotovo Bog, ubijem
te, kakor psa, če.ne bodeš varoval žene in deteta!«

Tumri se je nasmijal hudobno in zaničljivo.

»Janek« — vskliknil je, »ali ti se groziš meni?!«

»I črv smrtno grize« — kriknil je pritlikavec, »in
jaz utegnem tebi črv biti.«

Po teh besedah je izginil in hitel k vasi, a Tumri
se je vrnil v kočo.

Srce se mu je krčilo o pogledu na ubogo ženo,
ki je čelo kril ji mrtvaški pot, obličje pa mrliška bledost.
Pogledala ga je, kakor bi ga bila prosila milosti sebi
in detetu. Tumri je čutil, da je krivičen, dasi ni vedel,
kakšna moč ga je bila pehnila v greh, in pokleknil je
k postelji.

»Kaj se je pripetilo? — Kako je bilo to?« —
vprašal je, »nisem te pustil samoSvojno!«

»Vidi se, da te je čarovnica zavedla« — opomnila
je Motruna s slabim glasom. »Speč si se dvignil, po¬
begnil, hotela sem iti za teboj, toda padla sem. Ne vem,
kaj se je godilo z menoj in kdaj mi je Bog dal dete . . .
Ko sem bila spregledala, opazila sem na pragu usmilje¬
nega .Tanka, ki me je, zdi se mi, od praga prenesel na
posteljo . . .«

Tumri se je ozrl v ječeče dete in njegov duh je
preletel dolgo vrsto bremen in dolžnosti, ki so se s tem
detetom vred bile porodile njemu. Dva se nista lehko
živila, trijem je pretila smrt. Treba je bilo pomoči
oslabeli Motruni, preskrbeti ji živeža, otroku plenic, sluge
v koči in kruha!

Da ga prisluži, moral bi bil ženo pustiti samo, ker
ni bilo nikogar na postrežbo prve dni nje slabosti.

Cigan se je prijel za glavo.

»Ne vem modrega sveta sam sebi« — opomnil je
glasno, »vaščanov nam ne bode hotel nobeden pomoči,
jaz sam pa ne zmorem vsega, dovoli mi, da pojdem in
pozovem ciganko Jago!«

130

Po teh besedah se je dvignila Motruna in pri¬
tisnila je dete k sebi.

-»Ali ciganko?!« — vskliknila je, »oh, nečem je,
nečem, prebodeva brez ljudske pomoči. Ciganje bi me
olrovali, vzeli bi mi dete!«

Tumri je zgenil z ramenoma.

»Ali piši ciganova soproga?«

»Sem, toda bojim se! Smiluj se me!«

»Ti bodi sama sebi usmiljena!« —■ kriknil je cigan,
»saj pogineva, če nama nihče ne pomore prve dni!«

»A Janek . . .?«

»Tebi je treba ženske pomoči«.

»Jaz vstanem, vstanem« — jela' je naglo govoriti
Motruna.

»Ni mogoče, nekoliko dnij moraš ležati... Vendar
kdo postreže tebi in detetu? — Kdo te nauči, kako
moreš streči mu?«

Motruna je molčala, ali obraz, nje nemirnost je
kazala, da je ne zapusti bojazen, sama ni vedela, kaj
bi začela.

Hotela je poskusiti, bode li mogla vstati, toda
omahnila je nazaj na posteljo in bolestno vzdihnila.

Tumri je sedel pri nji na tleh, uprl je oko v
otroka in mater in ostal nepremičen, nekako nemo
obupen.

■ V tem se počasi odpro duri. Motruna je pogledala
in se zdrznila, ko je bila opazila strašno lice stare ci¬
ganke, stoječe v veži.

Bila je to stara Jaga, ki jo je, ne vem, ali rado¬
vednost, ali kakšen drug čut prignal takoj za Tumrim.
Ta nekazna baba je vsakoga znala ostrašiti z izrazom
temnih svojih očij in s smehom strhlega obraza. Nje
črna, ogorčla polt, v zlepljenih kosmih kavranji lasje,
razpuščeni po čelu in obrazu, namrščeno lice, brezzobe
čeljusti in pleneče ptice pogled — zavoljo vsega tega
je bila vzor starega vidma v narodski basni. Omazana
gata  (košulja), razdrapana sokha  (suknja) in plahta
na glavi, to je bila vsa nje obleka, izpod katere so gle¬
dala gola ramena in vele prsi. Zgrbljena se je opirala
ob grčasto palico, vlomljeno nekje v loži, in z razcep¬
ljenim koncem, ki je pričal nje dolgo rabo.

181

Ozrla se je po koči, nasmijala in stopila v izbo,
vedoča, da je potrebna tukaj. Motruna jo je pogledala,
potlej pa je zgrabila dete in se tresla, a Tumri se je
dvignil in stal je in se čudil, ker se je tako nenadoma
prikazala ta, ki je nje ime malo prej imel na jeziku.

Kadar je bila .Jaga stopila na prag, preletela je po
ciganski navadi z očesom vse kote po izbi, preštela
lonce in pohišje, ocenila je cigana Tumrega bedo in
videla, kaj ima in ob čem živi.

Počasi, kakor mačka, ukradla se je k postelji.

»Čakaj« •— ogovoril je Tumri jo ciganski, »egaši
se te boji, drhti, plače; stopi k durim!«

»A zakaj se boji tvoja gadzija?«  — vprašala
je Jaga in sedla na klop pri pragu, »ali ni ciganova
žena? — Ali nismo sami svoji, sorodniki? — Jaz bi ji
pomagala dete oskrbljati, saj ga, kar vidim, usmrti s
poljubci in obimki svojimi, pomagati pa mu ne zna.
Saj to je življenje moje! Daj mi, mrodenoro,  da bo¬
dem živela še toliko let, kolikor sem Romom in gad-
zijern  detet spremila na svet!«

»Ne boj se, draga« — začela je vaški, ali slabo
govoriti, trudila se je, da bi bila pomilila hripavi glas
in penežila smeh, »saj so visoki gospodje in gospodarji
— da, plemenitaši tolikokrat iskali Jagine postrežbe!
Jaz urnejem na skrbi imeti take otroke; to je najbrž
prvo tvoje dete, a ti revšče umoriš z veliko svojo lju¬
beznijo. «

Vstala je in hotela približati se, pa gibljaj Motrunin,
ki je otroka še krepkeje pritisnila k sebi, razodel ji je,
da neče nikakeršne pomoči.

»Cuj, Jaga« — izpregovoril je Tumri, »moreš mi
drugače pomoči: zakuri ogenj, pristavi vode in priredi
kaj, da bodemo jedli, saj si tudi ti lačna, mati je lačna,
jaz ves dan nisem vžil ničesar, in detetu bode tudi
treba nečesa . . .«

Staruhi je to bilo ugodno, močno je želela ogledati
vse kote, in kjer bi se kaj ponudilo, da si to ali ono
prilasti po ciganski navadi; takoj o prvi besedi je raz
sč vrgla plahto, palico postavila v kot in zavihala raz¬
trgana rokava.

132

»A kje je ogljije? —- Kje voda? — Kje shramba
za jedi? — Ali imata mleko?«

Tumri se je prestrašil tolikih potreb ob jednem.

»Ali ogljije? — Poišči v pepelu, tam ga mora biti
nekoliko; in voda? — Pogledi v vedro... v shrambi
ne najdeš mnogo, mleka pa — mleka nimava!«

»Kako je to, da ne?! —■ Ali nimata koze?« —
vprašala je ciganka.

»Ni koze nimava!« — vzdihnil je Tumri.

»Uh, slab gospodar si!« — nasmijala se je Jaga
in razgrebala pepel, »pozna se ti, da si slekel cigansko
kožo in izgubil ciganski razum! Tako dolgo že si tu,
pa ni koze nimaš! Pa jih toliko blodi po graščinskem
polji, saj tudi le-sem zablodi katera! Maha, ali si se
tresel, da je ne bi spoznali, saj bi jo bil lehko zamenil
na semnji, slab gospodar si ti!«

»Kaj naj storim?« — vprašala je, »od kodi vza¬
mem pripravo? -— A vode ni doma ni kaplje!«

»Pojdem jaz ponjo!« — ponudil se je Tumri.

»Ne hodi, ne puščaj me same« — šepetnila je
Motruna.

»Po vode pojdem jaz« — dejala je .laga.

»Ali veš, kam?«

»Oj, ni me treba učiti, kamor vodi najglaje sho¬
jena pot, tam je voda gotovo! A če kje srečam kako
kozo ali kravo, pomolzem jo sama, daj lonec semkaj!«

»Jaga, ne bode prav to!« — opomnil je Tumri.

»Ali se vama ne godi slabo?!« — dejala je ci¬
ganka. »Kaj je bolje, poginiti za gladom, ali na vešalih
gugati se? — Menda je oboje tisto; daj semkaj lonec!«

Jaga je hotela oditi, kar se prikaže Janek, prinesel
je mleka, kruha, žbanjo vode in culico kaše, le od trznil
je duri, darove svoje porinil v izbo, ni črhnil ni, temveč
pobegnil je zopet nazaj.

Jaga je pograbila vse, toda culico je najprej sama
sebi spravila v ned rije in se zvirala, kakor da mleko
preliva, zato da bi ga segrela, kar je najhitreje mogoče.
Te kradeži nista videla ni Tumri, ni Motruna.

Po ti dobi je staruha gospodinila Tumremu v
koči, kjer se je vdomačila, videča, da je potrebna.

133

Že je bil dan jasen in peklo je solnce, ko je bila
Aza vse razredila v taboru in voditeljstvo oddala ciganu,
ki je - bilo ime mu Puza. — .Čutila je, ker je ženska,
da ni kos načelništvu, in jela se je odpravljati na dvor.
Puza, ne več mlad cigan, tršat, majhen, grd, ki je doslej
bil Apraševa žrtev in njegov mučenec, pripravljal se je
na vrnitev zdaj, ko je bila nenadoma nanj prišla vrsta,
da bode ukazaval. Aza ga je bila nalašč odbrala, uver-
jena je bila, da bode oprezen in da muči neprijatelja.

Jata je rada vsprejela novega da d osa (oče) volitev
in poslušna je bila ukazom njegovim, Apraša pa ni
vprašali niso, ali mu je to po godu, ali ne.

Mlada ciganka je stopila v šator in jela oblačiti
se brez velikega premisleka in računa. Izbrala je, kar
je imela najlepšega, najpražnejšega, o čemer je vedela,
da ji najbolj pristoja, in ko je bila vsa skopala se v
potoku in splela črne lase, ki je njih težo komaj nosila
glava, oblekla je šito prkalovo srajco, dela nase nekoliko
vrvic koralj in jantarov, cvetličasto krilo, svilen pred¬
pasnik, rudeče Sit kaftan (životek), po vrhu pa tenek
robec, ki je umela zložiti ga v gube, kakor umeteljnica.

Belo platno in obleka s krasnimi barvami je nena¬
vadno vzviševala mičnost nje ogorelega obraza, ali sve¬
žega in rudečega, zobje so ji lesketali, lesketala ji je
belina v očeh tako, kakor sneg. Izpod temnih, dolgih
vejic, ko je z ognjenim očesom bila pogledala se v raz¬
bilo zrkalo, splaval ji je smeh po ustnih.

»Pogineš, raj,  pogineš v teh očeh!« — vskliknila
je Scima sebi, »spalim te, da bodeš, kakor ogel, oj, spa-
lim te! Da si kamen, plakal bodeš!«

»Zakaj so mi človeške solze tako sladke?« —
vprašala se je zamišljena, »ne vem; ali kadar jih ugle¬
dam, kadar slišim vzdihe, zgrabi me želja; da bi mučila
in morila, pobijala in sužila, kakor pleneča zver. A ven¬
dar« — opomnila je sama sebi, »da mi Tumri zaplače
tako, zaječi, pohitela bi, da bi ga morebiti obvarovala,
in bila bi se s tistimi, kateri bi krivi bili solz njegovih.
Tumri, Tumri! Ali ni več cigan, poročil se je z bledo
egašijo;  Aza pa mu ni mila. Včeraj je bil vendar
prišel! Oj, gledal me je! A kako se je uprl Aprašu!

134

Kako se je zdelo, da hrepeni po meni! Ne« — stresnila
je glavo, »Tumri je meni izgubljen . . . pojdem mučit
raja  Adama!«

Zopet se je pogledala v zrkalo. Krasna Aza je po¬
begnila iz šatora, a vse stare ciganke, ki so jo videle
tako oblečeno in krasno, smijale so se ji hudobno, ve¬
doče, kaj pomenja vse, Apraš pa, ki je z daleč videl
odhajalko, dvignil se je in do krvi vgriznil v ustno.

Sama je mlada deva odhitela proti vasi, dobro je
vedela, kod iz nje drži cesta v grad; šla je, kakor ho¬
dijo ciganke, ne počasi, kakor hojevajo gadzi,  ali kakor
begajo vlačugarji, katerim zavoljo večnega potovanja
življenje gine pod nogo. Naprej nagnena, v robci, s
katerim je daleč plapolal veter, zdela se je, da bolj leti,
nego po zemlji hodi.

Uprla je oko v nebo, z jedno roko prijela konec
zavese, z drugo držala predpasnik in bežala je, kakor
besna, popevajoč pesem.

Prikrilila je v vas, ustavila se na hip, zdelo se je,
da se na pol spominja ceste, na pol pa jo voha, kajti
ciganom ni treba povpraševati, katera je prava pot,
potlej pa je odhitela po bregu ob jezeru, po stezici,
malo vidni, skozi vrt v grad.

Komaj se je bil prebudil pan Adam, sedel je na
mostovži v županu,  *) držal v ustih dolg čibuk, ko je,
kakor sen, kakor duh, na stopnice, s stopnic pred njega
skočila nabšpana deva in se smijala, da ni bilo konca.

»Haha« — vsldiknila je in pred njim začela svoj
ples z najstrastnejšimi skoki, »raj  Adam je kopernel
po Azi, Aza pa je hrepenela po raji  Adamu in vrnila
se je v Stavišče! Glej, zopet sem prišla, da novič po¬
skusim življenje s teboj, da ti ogel vržem v srce in od¬
letim kakor štrk (štorklja) . . .«

Ni lehko popisati, kako se je otrplega, mladega
moža obraz izpremenil o pogledu na čarovnico! Tako je
gotovo počasi po strasti — po nje toku in po »geniju«
oživela slavna Pigmalijonova podoba. Osteklele oči so

j Dolga, staropoljska gorenja suknja.

Prel.

135

mu oživele, razžarile se, usta so se odprla o nenavad¬
nem smehu, Celo je zadrhtelo, kakor morje o ranem
vetru, prsi pa so se hitreje dvigale . . .

Naposled je vstal in skočil k Azi.

»Ali si ti? —• Ali je mogoče to?«

»Dh, jaz sem, gospodič!« — odgovorila je ciganka,
kar oklenila se njegovega vratu in palila ga s strastnim
objemanjem.

»Vendar me nisi zabil! A kako si živel po mojem
odhodu?«

»Od kodi si prišla?!«

»Padla sem iz oblakov, prinesli so me balvani
(vetrovi). S kratka: zahrepenela sem po tebi, ukazala
sem, naj obrnejo ver d en nazaj v Stavišče!«

»Ostaneš li pri meni?« — vprašal je Adam
navdušeno.

»Ne!« — nasmijala se je Aza,' na lahko porinila
ga od sebe in odgovorila, »a ti bi bil moj, raj Adam!
Jaz še nisem bila nikogar in tudi ne bodem.«

Ali kako je pristojala ji ta oholost!

Ne včm, kako hočete imenovati to: ali ljubezen,
ali čudovitost? — Gotovo je, da je prav take strastne
zabave potreba val doživeti Adam, zato da je čutil živ¬
ljenje. Ciganka ga je palila z očmi, z besedami, z obje¬
manjem, z obeti, s smehom; trpel je, ali čutil, da živi.
Kdo drug, močnejši od njega, ponosnejši, ki bi bil
ugodneje vladal samega sebe, prisilil bi bil Azo, da bi
bila odšla, ali bi jo bil pustil sam; Adam pa je zavoljo
razkošja dal, da ga je mučila, ni se mogel odtrgati od
nje, niti zmoči nje neusmiljene vsteklosti. Rotil jo je,
kakor satana, toda rad imel, kakor angelja. Aza je dobro
pozntda svojo moč: uživala jo je in ne uživala. Po dolgi
blodnji, po ciganskem živetji je zahrepenela po obilosti,
f>o ugodnosti in ozračji, po oholosti, ki jo je sklepala.
Časih se je zdelo, da sredi nje pogreša ognja, ki jo je
žgal v prsih, zamišljenost ji je legla na čelo, usta so se
nehala smijati; nepremično je po vse ure na mehki
postelji sedevala na pol živa, na pol mrtva; pa zopet se
je dvignila, pokazala zobe, zablisnila z očmi, nasmijala
se in začela je svoj strastni ples, podoben divjih ljudij
skokom.

186

Ali v obeh duševnih okolnoslih je odganjala Adama
in bičala ga z neusmiljenim zasmehom: zdaj z važno
zaničljivostjo, zdaj s praznim veseljem.

»Kako bi te mogla imeti rada?« — vprašala ga
je, »povedi sam: ali sta dva človeka podobna drug dru¬
gemu? —• Jaz sem pleneča zver v pustini, ti si meh¬
kužno, obledelo, mršavo bitje brez moči za pečjo. Zdruz-
nilo bi te samo jedno objelje moje, spalil samo jeden
poljub; in v prvem prepiru, ki se iz vsake ljubezni
dviga, kakor par iz vresišča, usmrtila bi te, če ne z
roko, pa z besedo!«

Upokorjeni Adam je molčal, srečen je bil, ker je
mogel gledati ji v oči, ki zgovornejših od njih ni videl
vse žive svoje dni.

Aza je navadno po dnevi pohajala tabor svoj, ki
so ga bili ciganje o ti priliki razložili na ledini bliže
vasi in ki je bil v graščinskem varstvu, torej je brez
kazni kmetom kalil mir, ali razhajal se po okolici; toda
ko se je dan nagibal, vračala se je v družbi stare ci¬
ganke k panu Adamu. Daši je pot ni vodila Iodi, ven¬
dar je Aza skoraj vsak dan hodila Tumremu mimo koče,
ki jo je pogledavala z zvedavim očesom, kakor bi ne
bila hotela pregledati le nje same, temveč tudi notranje
življenje, ki je zapirala ga v sebi. O takih prilikah ji je
oči palila strast, jeza, žarljivost in ne vem, kaki čuti
še, zmes množnih čutov, ki so srce motili divjemu bitju.

Ko je bila prvič prišla le-sem, ustavila se je, more¬
biti zato, da bi preračunila, koliko dnij dela, potu in
truda, je Tumri moral žrtvovati, predno je postavil le
kočo, potlej pa je pokimala z glavo, mahnila z roko in
odšla v grad. Po ti uri je skoraj dan za dnevom pri¬
hajala mimo pokopališča in koče, ali ker ni smela stopiti
v kočo, lovila je z ušesom in z očesom, kaj se godi v
nji. Ni Tumri, niti kdo drug, nihče se ž njo ni sešel tu.

V gradu so dnevi izginjali, kakor blisek, v kova¬
čevi koči pa so ginili počasi. Oslabela je Motruna ležala
z detetom vred, ki je bala se položiti ga od prsi in od
samega straha ni mogla ni zatisniti očesa, da bi bila
zaspala. Stara Jaga jo je plašila s svojim smehom, s
postrežbo in s pogledom, v katerem je vaška hči videla
skritega neprijatelja.

Zastonj je Tumrega prosila, naj bi jo zapodil; lože
mu je bilo bliže stare ciganke in smijal se je ženi, nje
nepotrebnemu strahu.

Po nočnem shodu v dolini se Tumri ni sešel z
Azo več; Jaga mu je bila povedala samo to, da biva v
gradu. Zadrhteli ste mu ustni in obledel je, ko je bil
zvedel to, toda vprašal ni o nji ničesar.

Stara ciganka je sama, nenajeta, dan za dnevom
donašala vesti o posebnostih življenja dekličevega, ki je
bil, kar je trdila, vanj do dobrega se zagledal gradski
gospod.

»Govore« — dejala je, »ko bi le hotela, gotovo
bi se poročil ž njo; ali bedasta ra ki or a (deva) se mu
posmehuje, ne mara ga, in misliti neče nanj! Oj, kako
je neumna!« — šepetala je, »da je katera druga v nje
razmerji, kako bi se okoristila! Res je, da je raj bled,
mršav, brez moči, ali živela bi v njegovi družbi do
smrti!«

S takim zasmehom je končala tožbo svojo, kakor
bi mu bila hotela podati čašo strupa. Ta Jaga je bila
grdo bitje, podobna je bila živemu ogrodju, v katerem
je bila izmed vsega, kar je človeško, ostala samo rado¬
vednost in lakomnost. Na stare dni se skoraj v vsakem
človeku prikažeta le-ta znaka človeške samoljubnosti, ki
sla prej drugih, pristojnejše predirajočih strastij jedro;
ali če se v oslabelem in bolehavem človeku konci živ¬
ljenja prikaže brez studa skopost, lakomnost, nenasitlji-
vost, stori iz njega grdo spako. V stari ciganki je bilo
ugasnilo že vse: čut, udanost, vsa nežnost in pamet,
toda ker jo je beda mučila vse žive dni, vskipela je v
nji do najvišje stopnje čudna, zverinska, samopašna
zveščelost. Brati in stiskati, oboje to je bila jedina skrb
Jagina, ki je zavoljo prirojenosli in navade svoje ukradla
vse, kar ji je prišlo pred oči. Ni pri Tumrem, sredi
bede, ki je bila dan za dnevom očiteja, ni mogla vzdr¬
ževali se te kraje, ki jo je vedela skrivali; a v taboru
je vsak dan kaj iztresla iz culice, vredna je bila biča
nesrečnica, ki je drugega dne zopet kradla. Pa ne ču¬
dimo se stari Jagi: koliko starcev v našem veku bere,
stiska, kakor je grabila ta ciganka, koliko drugih izobra-

138

ženili ljudij ta nagon obrača v neko strast (manija), v
grabljivost, v vrtoglavo kopernenje po novcih in imetji?!

Tumremu ni v mislih bil kvar, ki ga je delala mu
ciganka, vesel je bil, ker mu je nekoliko pomagala v
koči, pa tudi ni videl, kaj se godi krog njega, po vse
dni je pri Motrunini postelji presedel na klopi utopljen
v nekako žalost, mračen, zamišljen in utrujen.

Kovačnica je bila dodelana, ali nihče ni prišel
vanjo, dasi je v ciganskem taboru tudi molčalo nakovalo;
ljudjč so bojevali v sosedne vasi, toda živa duša ni za¬
blodila k pokopališču. Da ni bilo Janka in njegove ne¬
usahljive pomoči, uboge, kakeršen je bil sam, ali sta-
novite, ne bili bi nekoliko dnij imeli nič živeža v koči.
A pridružilo se je gladu in bedi še tretje bitje, katerega
niso mogle živiti osehle Motrunine prsi.

Tumri je hotel iti v grad, toda ni smel; dvojil je,
odlašal dan za dnevom, sedel s prekrižanima rokama
in, kakor se je kazalo, čakal smrti ali kakega drugega
konca in otrplo bil udan usodi.

Aza je vedela vse, pripovedovala ji je Jaga, ki je
vsak dan hodila nazaj v šator in se shajala z mlado tovari¬
šico; a dasi je vedela, s čim bi pomogla Tumremu, ni
storila doslej ničesar na prid njegov.

»Prav se mu godi!« —■ izpregovorila je skozi bele
svoje zobe in stisnila ustni, »zahrepenel je po beli ženi
in po gnusnem življenji v koči, hotel je bili gadzi, Bog
pa ga je Roma ustvaril, naj trpi! Življenje je vsajeno
globoko, ne sklati ga lehko ni glad, niti bolečina.«'

A kadar je šla mimo pokopališča, vendar je vselej
mračno se ozrla v kočo.

Nekega dne, ko je pan Adam počival pred njo in
čakal, kako novo trpljenje mu izumi neusmiljena ciganka,
ogovorila ga je t,ako-le:

»Čuj, raj Adam, kaj vam je storil cigan Tumri,
ker za gladom umira pri vas?«

»Kdo? — Kje?« —povpraša radoveden pan Adam
in jame premišljati.

»I, kovač Tumri, ki biva tam pri mrtvišči«.

»Saj sem mu dal ženo, kravo in novce« — opomnil
je pan Adam zehajbč, »kaj hoče še več?«

139

»Ljudje tvoji ga preganjajo, nima dela, zamečejo
ga vsi, brata in sestre, vsi so zavrgli oba. Bi li ne mogel
ukazati, da bodi drugače?«

»Ali naj ljudem ukažem, da bi ga imeli radi?«
— vprašal je in nasmijal se Adam, »sama povedi, ali
je mogoče to?!«

»Da bi ga imeli radi, tega ne, vendar da bi te
slušali. Ti si gospod, ali bi jih ne mogel pošiljati v nje¬
govo kovačnico, kakor jih pošiljaš drugam?«

»Zakaj ne« — odgovoril je Adam, »toda kaj, po¬
more to?«

»Poskusi!«

»Ce le hočeš, poskusim« — obljubil je mladi mož
in ukazal, naj pozovejo vse starejšine, da pridejo v grad
drugega dne.

Pana Adama razgovor z družino in z ljudmi je bil
redek prigodek. Ker je bil prevoljan in premiren, rajši
len, nego dobrotljiv, ni brigalo ga prav nič, kaj se godi
v gradu, celo ob zgodiščih, ko je vsprejemal starejšinstvo,
izpregovoril je malokdaj besedico kateremu.

Razvedela se je po selu vest, da je gospod starej¬
šinstvo pozval v grad. Maksim Lah, Skorobogati in
Simijaha, ki so načelovali starejšinstvu, ugenili so lehko,
kaj li bode. Zvečer po Atamanovem ukazu so se v krčifti
zbrali na posvet.

»Gotovo« — dejal je Maksim, »da se stvar ne* tiče
drugega, nego cigana samega. Ta vražja ciganka ga je
zbola v oko in priporočal bode kovača«.

»Hoho« — zagrmel je Skorobogati jezen in dvignil
roči, »iz te moke ne bode kruha, pomnim jaz pokojnega
Lepiuka besede! Ta pritepenec je osramotil vso vas, ker
nam je dekliča pobral izpred očij, pa so se starejšine
dogovorili, da ga prisilijo, naj se pobere«.

»Pa je tako dober kovač to« — zagodrnjal je
Simijaha in odmajeval z glavo, »kadar je v Rudni, če
prineseš lemež, ali ojesni oklep, ali sekiro, ali koso, ni,
pa ni delo dokončano, razven če on kladivo vzame v
roko. Tudi sem se že uveril, da dela močno in vestno,
kako dober mojster bi bil to!«

10

140

»Ali je ta cigan samo na svetu?« --- povprašal je
Skorobogati, »živeli smo doslej brez njega, živeli bodemo
i poslej, starejšinstvo mora skrbeti za čast in verno biti
svoji besedi«.

»Kaj pa gospod poreče?« — vprašal je Lah.

»Ne hoj č varno li po stari navadi v njegovo krčmo
in v malin? Saj kovačniče ni vzel v zakup!«

»Kako si ti moderU — porogal se mu je Lah.
»Nikar ne žabi, da bodeš jutri nam na prid govoril tako,
če bode treba!«

»Menite li, da ne bi?« — vprašal je Skorobogati.
»Uh, koliko je bede! Ce bode treba, povem i gospodu,
kar je prav«.

»Ne pristoja nam, oče, da bi sodili« — pretrgal
je besedo Maksim, »ali je treba sveč pri službi božji.
Čegav kvar je to, ker imamo mojstra v vasi, pa hoje-
vamo k drugemu miljo daleč in še več? — Cegav kvar
je to, če ne naš?«

»A naših starejšin besede?« — vpraša Skorobogati,
»a Lepiuk?«

»Umrl je, pokopan je, naj tihi mir pokriva njegov
pepel! Čemu bi ga zvali iz groba?«

Po tem razgovoru je prišlo nekoliko drugih go¬
spodarjev in novič so začeli govoriti o zboru drugega
dne, o shodu pri graščaku in posvetovali so se, kako
in kaj bi mu odgovorili, da utegne kovača zagovarjati.

.Kolikor glav, toliko je bilo i misli; vendar starejši
Motrunin brat in po njem večina s Skorobogatim vred
so kričali, češ, starejšinstvo ima dolžnost, da je zvesto
besedi svoji. Trdokornežev je bilo menj, ali ti, ki so se
upirali, kričali so neusmiljeno, pregovarjali omahljivce in
glušili strašljivce. Maksim Lah se ni upal žugniti, Lipe,
Motrunin brat, ni črhnil ni.

Lehko je bilo slutiti, kaj se zgodi na dvoru: bojaz¬
ljivci da bodo molčali, kričači pa glušili strahopetce in
ostali uporni.

Drugega dne takoj zjutraj so starejšine molče odšli
na mostovž v gradu; ali ko je panu Adamu bilo treba
stopiti pred-nje, odlašal je, obotavljal se, mučil s samim
premišljanjem, kaj bode govoril in kako se pričkal, da
je zadržal jih, ko so čakali do polu dne. Naposled je

141

prišel, prinesel ugaslo lulo in uljudno pozdravil ljudi
svoje, ki so pokorno in mirno čakali gospodove besede.
Ni se predrznil, da bi bil takoj razodel zahtevo svojo,
ki jo je imel na umu, temveč začel je govoriti o dobri
letini, o setvi in gospodarstvu, naposled pa je razodel se:

»Poslušajte, gospodje starejšine! — Zakaj li pre¬
ganjate ubogega cigana kovača, ki je potreben vam, in
zavoljo kakih bedastih predsodkov mu ne dajete dela?
— Postavil je kočo, kovačnico, vdomačil se je, toda
živa duša nehče govoriti ž njim, ni živeti ž njim vred!«

Skorobogati se prikloni:

»Da resnico povem, jasni gospod, mi ga nismo
pozvali; vdomačil se je tu, ker je hotel, a ker je sta-
rejšinstvo sklenilo, da mu ne bodemo dajali dela, ni
storilo tega, da ni vedelo, zakaj«.

»Kakšen povod pa imate?«

»Povod je Lepiukova hči, ki jo je cigan vzel za
ženo z nekako silo, proti očetni volji. Ali ni to sramota
nam? — Pobratil se je z nami po sili, mi pa nečemo
ž njim imeti nikakeršne dotike. Pokaži komu prst, pa
te zgrabi za celo roko; ciganje nam utegnejo pobrati
vse hčere, a Stavišče vendar ni ciganska očetnjava.«

Pan Adam je Skorobogatemu pogledal v obraz in
ni včdel, kaj naj začne dalje.

»Ako pa bi jaz vas prosil zanj?« — vprašal je.

»Boljše bode, če tega ne storite« — odgovoril je
Skorobogati, »naj se cigan pobere, kamor hoče; svet je
velik, žene pa mu tudi ne vzemo nikjer.«

»A da jaz želim to?«

»Ne zahtevajte od starejšinstva svojega tega« —
vskriknil je starec, »ne smete zahtevati sramote naše!«

»Rakove sramote? — Mnogo ciganov se je po¬
ženita po vaseh, vdomačilo po njih in vzelo selske hčere«.

»Res, vendar dovolili so kmetje, pa ne očetni volji
navkljub« — odbil je Skorobogati in stresal glavo, »zlo
je zmerom zlo!«

»Govorite, kar hočete« — godrnjal je pan Adam,
»ali prav ni tako. Razsrdili ste se; skarali, toda že je
čas, da bi prizanesli in zabili razpor«.

10 *

142

»Lepiuk ne živi, vendar samo on bi mogel priza¬
nesti; te pravice nimamo mi starejšine, niti je nimata
brata«.

Ker je Adam videl in cul, kako se je bil uprl
Skorobogati, obrnil se je v Motruninega brata, stal je
ob strani z rokami na prsih prekrižanimi in videlo se
mu je, da je odločil ostati zvest uporu svojemu.

»Vsemu temu si ti povod« —• ogovoril ga je, »ti
si zapeljal starejšinstvo; po vzgledu tvojem mi delajo
upor, ali pomni, da slabo končaš s tem!«

»Kakor je drago milostnemu gospodu« — dejal je
oholi Maksim, »starejšine imajo svoj razum, naj govore,
kar hote, a midva zvršujeva le ocetno voljo, Motruna
je hotela imeti cigana, grad jo je omožil ž njim, midva
nisva ugovarjala nič, bratila pa se ne bodeva ž njim...«

Pan Adam ni imel dovolj moči, da bi se bil še
dalje upiral starejšinstvu; hotel je le zadostiti obetu, pri¬
čakoval pa ni mnogo prida od svojih besed.

»Nu«  — rekel je oblastno in resneje, »nečem
slišali vaših povodov; dosti je, da mi ni po godu, ker
preganjate ubogega kovača. Ukazujem, da se tega od-
križate!«

»Ukazujem vam to!« — rekel je zopet in izginil.

Starejšine so se spogledali o zaničljivem nasmehu,
poklonili se, opomnili niso ničesar, temveč razšli se malo
po malo.

Aza je skozi okno poslušala ves razgovor. Videla
je, kako se vedejo možje in gospod; ali kadar se je bil
pan Adam vrnil zmočen zavoljo neugodne svoje obrav¬
nave, jela se je smijati na vse grlo.

»Oj, kako si strog!« — vsldiknila je in legla po
blazinjaku, »kako si strašen, kako se te boje ljudje! —
Zdaj pa sem krepko uverjena, da se bodo kar zgrinjali
h kovaču, haha, korenito si jih zdelal!«

Adama je polila rudečica.

»Kaj hočeš več« — zagovarjal se je, »storil sem,
kar je bilo moči, ali to je samoglav nhrod! Ali mu pa
moreš zameriti, ker hoče o takih okolnostih imeti voljo
svojo!«

14B

Zaničljiv pogled je bil ves odgovor cigankin, ki je
vstala, ogrnila se z robcem, nič poslovila od pana Adania
in odšla je iz grada.

Po navadi je ubrala pot h koči tovariša Tumrega
— in ko se je bila ji približala, začela je počasneje
stopati. Oko se je srečalo z durimi v koči in mnogo
bipov je bila zamaknena vanje; zaiskrile so se ji oči
od nekake jeze, želje in nekovega očitka. Stopila je
hitreje naprej, ustavila se, videlo se je, da premišlja, ali
bi stopila v kočo, ali ne; o tem je cigan iz veže prišel
bled, oslabel, a ni je opazil, ustavil se je na pragu.

Hoja, obraz in podoba — vse je kazalo, da ne
ve, kaj dela; prišel je, morebiti mu je bilo zraka zmanjkalo
v izbi, da ni imel nič več sape; ustavil se je bil, ker
menda mu ni bilo treba iti dalje, pa saj mu je bilo
jedno: hoja naprej, ali ostanek doma. Roči, oslabeli in
povešeni, glava, zlezla na prsi, razmršeni lasje na nji,
na pol odprta usta, obledela lica, ugaslo oko — vse je
delalo ubožca jednakega bolniku, ki je vstal iz postelje
po dolgi, budi bolezni.

Aza, ki je ni videl, uprla je vanj pogled radovedna,
gledala je iz nje očesa nekova radost, pa tudi usmilje¬
nost. Stopila je še nekolikokrat naprej, pa še je ni
opazil; naposled je nje senca zalotila cigana, začutil je,
da se nekdo bliža, in malo po malo, hladno je vsklonil
glavo.

»Tumri, ali si ti?« — vprašala je Aza, »ali si
bolan?«

»Bolan!« — odgovoril je cigan.

»Juga mi ni povedala ničesar o bolezni tvoji.«

»Ni bilo vredno govoriti o nji« — opomnil je kratko
Tumri.

»Ali bi ti mogli pomoči?«

»Oj, nikakor!« — odgovoril je cigan in se trpko
nasmijal.

»Ali nikakor ne? — Zakaj li ne?«

»Zato ne, ker sem bolan in ne bolan, to je bo¬
lezen, in beda, in glad, in obupnost, in več, nego more
z besedo povedati človek.«

Ciganka se je s Tumrim zaplela v razgovor, odšla
je polagoma proti taboru, cigan pa ni vedel, kaj bi začel,

144

zato ji je odgovarjal in se vlekel za njo. Šla sta dalje
drug poleg drugega molčeč, kalila sta molčanje le s
pretrganimi besedami, in cigan ni opazil ni, kako daleč
že ima za seboj kočo.

»Pa tvoja žena in dete?« — povprašala je Aza.

»Imata se, kakor se imam jaz!« — odgovoril je
Tumri.

»Kaj pa mislita storiti?«

»Kaj bi storila? — Umrjemo vsi trije!«

»Brezumnost!« — segla je ciganka brzo v besedo,
»svojevoljno umreti ne morete, pomoči vam je treba
iskati. Mutesoro  (smrt) ne prihaja na klic!«

»Nam ni pomoči nikakove!«

»A da ti jaz povem kako pomoč?«

Pogledala mu je vprašujoč v oči.

»Ali ti?« — povprašal je cigan neverno in se na-
smijal, »oj, ne dajaj tega, česar potrebuješ sama!«

»A jaz? — Ali pomoči? — Zakaj?«

»Potovarišila si se tako, kakor jaz, z gadzijem,
končala bodeš tako, kakor jaz.«

»Ali jaz, pa jaz?!« — zasmijala se je ciganka,
»kaj misliš, Tumri?«

»Mislim, kar znam in kar vsakdo vidi, da si tudi
uskočica!«

Aza ni ustavila smeha, zgibala je z ramenoma.

»Oj, tebi se zdi« — opomnila je po hipu same
nestrpljivosti, »zdi se ti, da je Aza tako mehka, tako
dobrovoljna, poslušna tako, kakor ste pokorni vi vsi,
katerim mrodenoro  ni dal ni volje, ni duha; da je
dovolj, naj ji le migne kdo, da je dosti, naj ji kdo le
pokaže igračo ali lovi  (novce), da gre za komer koli!
Kaj je zato, ker hodim v grad? — Dvor me zategadelj
ne veže, jaz ukazujem gradu, ne grad meni!«

»A pan Adam?« — vprašal je Tumri in pogledal
Azo, »vendar ti je po godu!«

»Blezu tako, kakor ti!« — dejala je ciganka.

»Ali kakor jaz?« — povprašal je cigan in oživel,
»kakor jaz? — A kdaj sem ti bil jaz po všeči?«

»On ni bil nikdar mi.«

»Cernu pa posedaš krog njega, čemu ga slepiš?«

145

, »Bivam pri njem, ker mi je dobro v gradu, ugodno,
toplo, zato ker mirno živim tam in ne gladujem« —
jela je smijati se Aza. »Če more cigan le dan, samo
uro odbiti uboštvu svojemu in bedi — koliko dobička
je to, kolika dobrota! Ali moreš misliti, da bi ciganka
in raki  or  a (deva), kakeršna sem jaz, dobra bila bitju,
kakeršno je vaš gospod, utrujen, komaj živ, zdravnika
in leka potrebnejši, nego prijateljstva! Oj, Tumri, ne
poznaš me še!«

»Časih sem te poznal« — opomnil je cigan tiho
in vzdihnil, »ali kdo bi vam bil porok in kdo povedal,
kaj bode jutri?«

»Jaz bi vendar povedala, kaj bode jutri, kakovi
moramo biti!« — zavrnila ga je Aza in se ustavila.

Že sta bila daleč, sredi polja, za vasjo, čisto sama;
Tumri je začutil zdaj še-le, ko je moral ustaviti se nji
na ljubav, da je, ker ni vedel, kaj dela, v družbi z devo
odšel od koče, da je Motruno ostavil samo. Ozrl se je
in čudil.

»A kaj bode jutri?« — vprašal je in se po sili
nasmijal, »to bode, kar je danes: glad in uboštvo! Vi
odidete po širem pfufu  (svetu), jaz pa bodem moral
tu prikovan umreti«.

»Kdo te sili?« — vprašala je deva, »saj lehko
pojdeš z nami vred.«

»Ali jaz z vami vred?!« — začudil se je Tumri,
»pa žena . . .?«

»Odšel bi s ženo in z otrokom vred« — odgo¬
vorila je ciganka, »ali nas malo hodi tako? — Česa
bodeš dalje čakal tu? — Ali da bi te obsodili in obesili?

— Nas še nobeden ni umrl za gladom, tudi ti najdeš
svoj kos kruha.«

»Ali soproga ne bode hotela iti!«

»Kaj pri vas vlada egaši, ne dados?«  —vsklik-
nila je zasmehljivo Aza, »ali bodeš slušal bedasto ženo?

— Udala se je ciganu, naj tudi ide za ciganom, saj je
tu nimajo radi.«

»Ne« —- opomni Tumri po kratkem premisleku,
»jaz ne storim tega!«

A bilo je videti, da nekaj taji v sebi: naglo so se
mu zaprla usta, ko je iz njih hotela predreti beseda.

146

»Zakaj pa ne?« — vprašala je ciganka resno.

»A zakaj ne« — odgovoril je Tumri, žalostno uprl
oko vanjo in prijel jo za roko, »morebiti zato ne, ker
bi tudi ti šla z nama vred, ali čuješ, Aza?«

»Ali jaz? — Ali sem tudi jaz že ti neprijateljica?!«
— vskliknila je deva očitajoč.

»Nisi, toda čas je, da ti povem: ii bi me, kakor
tega raja  (pana), spalila z očmi svojimi, da bi bil, kakor
ogel; ti nimaš srca!«

»Čemu bi ti bilo srce moje?«

»Ali ti vprašuješ, Aza?«

»Vprašuj se, zakaj si se zagledal v bledo egaši.«

Tumri je povesil oči.

»A ti si poslednji čas kopernela po gadziji.«

»Tako, kakor danes« — zavrnila ga je ciganka,
»ali kaj ti je do mene in do srca mojega? — Nisi maral
me prej, zdaj pa je prepozno.«

»Prepozno!« — začudil se je cigan in takoj je
spustil nje roko. »Oj, jaz vem to, ali zdaj še-le kopernim
po tebi!«

»Ali je res, Tumri?« — vprašala je deva nekako
zmočena.

»Ničemurnica, še posmehuješ se mi!«

»Ne, milujem te in le vprašujem.«

Cigan je pogledal jo in se zamolčal.

Molčala sta in šla nekoliko časa dalje, ali v tem
sta obraza in misli izpremenila oba.

V Azi je mrknilo zaničevanje in zamislila se je
nekako nenavadno; videti je bilo na nji, da jo zapušča
moč, da je čut, ki ga je doslej vladala, zmogel njč sklep;
oko se je zaslonilo z vejicami in ustni ste se ji tresli...

Ubogega Tumrega hladnost in ornrzelost se je izpre¬
menila v senjarstvo —- da, v besnost, o kakeršni je ne¬
davno po noči dehtel v ciganski tabor. Ni bil to več
cigan, ki je odšel iz koče — ne sam svoj, zmočen je
bil in oslabel. Kar kipele so mu prsi in gorele oči, pre¬
strašila se je Aza, tako se je čutila slabo, tako je za¬
gledala njega močnega — in stopila je od njega.

»Vrni se domov« — rekla mu je z drhtečim glasom,
»pojdi domov, Tumri, saj se itak še vidiva.«

147

»Kje? — Kedaj?«

»Ne vem — ne vem . . .« odgovorila je Aza brzo,
hotela je oditi, pa ni mogla, »morebiti danes, ali jutri . . .«

»A ti pojdeš zopet v grad?«

»Ne, idem v tabor . . .«

»Ali pojdeš na dvor?« — vprašal je Tumri in iz-
premenil je vprašanje v očitek, »sram te bodi!« — dejal
je, ni čakal odgovora, »čemu ti je to na pol segnilo
truplo? — Saj veš, da ni ustvarjeno tebi, a zavajaš ga
in mučiš!«

Deva je zgibala z ramenoma, oko se ji je raz¬
jasnilo, zopet je začelo paliti, ustni ste se ji tresli od
samega ponosa in zaničljivosti.

»A zakaj smo na svetu?« — vprašala je Aza —
kakor navdušena, »ali samo zato, da stradamo in se
potepljemo, da bolujemo in trpimo? — Ne, vedel je
veliki mrodenoro,  zakaj nas je poslal na svet! Od¬
ločil nas je, da pogubljamo, gonobimo, ničimo gadzije;
ukazal nam je, naj škodimo jim, naj pobijamo jih!
Vsakdo izmed nas stori, kar urneje — zvršuje, kar
ukazuje veliki mrodenoro,  o tem nam matere pripo¬
vedujejo od detinstva in opominjajo, kaj nas čaka. Sta¬
ruhe vedežujejo in straše z vražami, pobirajo otroke,
smrtijo mlade matere, me deve pa jih moramo drugače
mučiti! Jaz ga zmučim, zlakotim, otrujem s pogledom!«

Nekov uničujoč nagon in ujedljiva jeza je govorila
z deldičevimi usti tako, da se je Tumri skoraj zbal.

»Gadzi  naj bi imeli vse, mi pa ničesar ne, le
bedo svojo! Zakaj so sami sebi razdelili svet in bogastvo,
in zemljo in vodo in zrak? — Tudi nam je bilo nekaj
dobiti, tudi mi smo črvi, ki se zajedamo v plod, ki
zrno izjedamo iz njega. Naj pogine, naj zadahne!« —
rekla je razvneta.

»Naj gagne!« — šepetnil je Tumri zamišljen, »a
vendar, vedi, Aza« — povedal je dvoječ, »meni bi se
tožilo po njem!«

»Oj, ti nisi več erumanselom  sin« segla mu je
deva ognjeno v besedo, »ti si gadzi,  kar so sami, s
krvjo in s srcem, ti si tudi naš neprijatelj, ker jih
miluješ!«

»Sanjariš!« — kriknil je Tumri.

148

Aza se je nasmijala, ali izza nje rožnih usten so,
kakor dve vrsti biserov, zalesketali beli zobje, stisneni,
kakor bi bila ugrizniti hotela.

»Nu, dovolj je tega — dovolj! Idi domov, sužnik,
h koci priklenem' šukela  (pes), idi k ženi, gadzi,  jaz
pa pojdem k svojim!«

Tumri je hotel vprašati, kdaj jo bode zopet videl,
kje se zopet snide ž njo; ali ciganka se je spametila in
vladala, dvignila, kakor veter, in izginila mu je izpred očij.

*

* *

Na večer je Aza zopet pridehtela Tumremu mimo
koče, hitela je v grad. Kaj jo je gnalo tjakaj? — Ali
lakota, ali zvedavost, ali morebiti res osveta, zatiranje,
— njegov nagon, ki se je časih tako silno oglašal v
nje srci? — Kdo ve to?

Pan Adam jo je o vsakem prihodu pozdravil ta¬
kisto slab, takisto razdražen, koperneč; ali ker po prvem
dnevu ni mogel od nje dobiti nič drugega, nego poljub,
začela ga je mučiti čmemost in nestrpnost, zlasti kadar
je ni videl in kadar je samoval.

»Kaj snuje?« — vprašal je, ko je bila odšla in
pustila samega, »ali me hoče okaniti, do cela /mučiti,
potlej pa zopet uteči? — Ljudje se mi že smejajo in
jaz ne poznam samega sebe, treba bode dokončati to,
ali jo pridržim tukaj, ali pa jo dhm pretepsti in izgnati!
Dosti je že tega — dosti!«

Skoval je bil pan Adam sklep, ki bi ne bil nikoli
uresničil ga, in neprestano je zatrjeval, kakor bi ga bile
zanimale besede: dosti je že — dosti!

Ali kadar je zala mladenka, malo žalostilejša, nego
navadno, prihitela v njegovo sobo in ko je nje obličje,
polno življenja in ognja, zažarelo v ti črni pušči in
kadar so nje oči zalesketale, kakor leskečejo oči pleneči
zveri, zabil je pan Adam najslavnejši svoj obet in ves
se je topil v pogledih na nje mičnosti.

Aza ni črhnila ni, temveč splavala je na mehki
blazinjak, nogi skrižala pod seboj, kakor bi bila sedela
na tleh, glavo položila na blazinico, oči uprla v strop
in žedela je tako dolgo zamišljena.

149

To je Adamu ponudilo priliko, da se je novič
ojačil in spomnil na svoj sklep.

»Aza« — izpregovoril je resneje in stopil'k nji, »nu,
kako bode z nama? — Treba je vendar to dokončati!«

Ali ciganka ni premeknila ni glave svoje, temveč
zmerom je gledala v strop in v svesti si moči svoje,
odgovorila je hladno:

»Nu, govori, rada bi zvedela, kako si sklenil, da
skončaš to.«

»Kakor ti hočeš, samo da skončava« — opomnil je
pan Adam in kazal krepko voljo. »Dosti imam že tvojih
prevar in zasmeha tvojega; ciganje naj odidejo dalje,
toda ti ostaneš pri meni, ali pa odlazite ciganje in ti!«

Poslednje besede je izpustil tako tiho, tako oprezno,
drhteč tako, kakor bi se jih plašil sam, in umolknil je,
ni bil končal.

»Haha!« — nasmijala se je zlobna deva z očmi
uprtimi v strop, »če odidejo ciganje in jaz s cigani
vred, kaj pa ti začneš? — Oj, povedi mi, prosim! —
Zehal bodeš, dolgočasil se, prebiral omazane vaščanke,
kupaval blede meščanke, naposled pa se oženil drugič,
da te zopet osleparijo . . .«

Ta opomnja, neljuba panu Adamu in nad vse
mučna, morebiti je bila jedin pomoček, ki ga je raz¬
dražil. Vstal je z naslonjača in strašno je bliskal z očmi.

»Molči, zmija (gad)!« — vskriknil je močno raz¬
kačen.

»Bes te lopi, glejte, kako se je ga prijela jeza!«
— opomnila je hladno ciganka.

Ta mrzka opomnja je še huje razdražila bolehavca.

»Še besedo!« — škrtnil je, »a . . .«

»A kaj bode?« — povprašala je ciganka.

Pana Adama je slresnila jeza in zgrabil se je za
lase. Ni mogel več izpregovoriti, tako se ga je bila po¬
lastila bolniška jeza. S tajnim pogledom je ciganka
zmerila njega podobo in nevarnost, ki ji je pretila, če
se ne upokoji, vedela je, kakov je Adam, če se njega
vsakdanja neCutnost (apatija) naglo izpremeni v nestrp¬
nost; zato je polagoma vstala, nasmijala se, ničesar
opomnila in uprla v&nj temne svoje oči, ki je strup in
čar sršel iz njih.

150

Ni mogel upreti se ji pan Adam, zalezavale so ga
povsodi in vabile nekove tajne moči. Hotel je vstrajati
v jezi, tlel je in se ujedal, čutil je, kako se jeza Siri
in krči; naposled je oslabel, omahnil v naslonjač in
molčal. Ciganka ni mogla dovoliti, da bi jo tako naglo
izgnali iz Stavišča.

»Oj, nikakor« — opomnila je sama sebi, »ni še
prišel čas, da bi odšla, prej moram še Tumrega omotiti
in zvabiti ga seboj! Pojdem, kadar bode meni po godu,
ne sramotno pregnana, temveč solze me bodo premek-
nile. Potrpi, raj, poplačaš mi to trikrat, poplačaš de-
našnjo razžalitev!»

Nje obličje se je o tern tožno razjasnilo.

»Nehvaležnež« — vskliknila je, »zato ker sem se
vrnila k tebi, kregaš me in mučiš!«

A prikazal se je na nje ustnih tako ljubezniv
smeh, pooložila se je, poradovolila, ponesrečila in raz¬
žalostila tako, da je pan Adam popolnoma čmeren zgrudil
se pred njo na koleni.

»Oh, prizanesi mi, prizanesi, ne jezi se in ne
plakaj! Mnogo si mi naklonila trpljenja, da se mi kar
vrti v glavi. Povedi vendar, kaj misliš? — Ali si prija¬
teljica moja, ali nisi? —■ Ali bodeš, ali ne bodeš moja
gospodarica?«

Aza je stresnila glavo.

»Kogar bodem, tega bodem vse žive dni; vendar
če hoče kdo zamotati se sam v sužnost, mora dobro
premisliti le-to in vprašati srca. Ne, tako brzo ti ne
morem obetati ničesar. Saj vidiš, da sem se vrnila
le-sem!«

»Tedaj si prijateljica moja, ali ne?« — vprašal je
naglo pan Adam ganjen in jo prijel za roko, ciganka
pa se ni branila.

»Kaj vem« — odgovorila je, »koga imam rada,
ali imam rada in kdaj bodem komu prijateljica? —
Srce moje še spi, a kdor ga probudi, njegovo bode.
Poskusi! «

»Toda moje srce .. .« — opomni pan Adam.

»Srce tvoje trpi in čakaj!«

»Čudno je res!« — vstal je pan Adam, jel spre¬
hajati se in govoril je sam sebi, »od koga se je ta pre-

151

prosta žival naučila vsega tega: le-teh besed in misli
in ljubkovnosti, ki jih umeje bolje od naših krasotic?
— Gotovo je, da sem jaz le nje zabava!«

Aza je pokimala Adamu in ga prijela za roko: ni
ji bil po godu njegov sprehod po izbi, hotela je ogniti
se vstajajoče burje, krepkeje prikleniti ga k sebi in iz
glave izbiti mu neprilične namere, ki jih je bil iz po¬
četim razodel. Vedela je, s čim ga lehko premoti, ulovi
in zvabi: nališpala se je, zamislila — in posadila je
roba k sebi, podarila mu oko, roči, a glavo preširno
polagala mu na ramo.

S tem ga je lehko ovladala čarovnica, pan Adam
pa je zabil, da je pred hipom razsajal in jo odganjal.

Rodila je razkošje glavica blizu njegovih ust —
glavica, ki je počivala mu na prsih — rodila je raz¬
košje v ozračji svojega diha in pogleda . . . Oba sta
umolknila.

Ta hip se je neko strašno temno oko ukradlo
skozi bezgovo vejevje in skozi šipo v oknu v temotno
sobo in jelo je strastno iskati, v koga bi se zasadilo.

Kakor da je bila deva začutila tega očesa ostrost,
stresnila se je in zgenila, ali sama ni vedela, kaj jo je
vzbudilo iz nekakega lenega sna; vstala je, ali že je
bilo prepozno.

Tumri je šel korakoma za Azo in prišel v grad
za njo. Zalezaval je njo in Adama,' zalotil oba v nemem,
vzajemnem objetji, stisnil pest in divji skočil od okna.

»Udari« — vskriknil je, »ubijem oba, zapalim
grad, požgem vso vas . . . naj zadahnejo! Ta malovred-
nica, kani mene, vara njega, rada bi mučila ves svet!
Zakaj si jo lasti le-ta človek? — Zakaj je on tako
srečen? — Uh, mene ubožca! — Zakaj gadzi  uživajo
naše imovine naj lepše odbirke? — Prekleta bodita oba!«

Tako je govoril in gledal v sobo, dasi je obraz,
ki je videl ga pred seboj, polnil ga z osveto in bole¬
čino; nasitil se ga je bil, a vendar ni mogel od njega
odtrgati razburjenih prsi. Aza je o tem vsklonila glavo
in zopet položila jo vrtoglavemu Adamu na ramo.

Oba sta bila zamišljena, vendar ciganki iz ust
se je privila iz početka komaj slišna, tiha pesem nje

152

mladostnih let — pesem, dobro znana Tumremu, bo¬
deča v njem tisoč in tisoč spominov. Sesnovala so jo
bila usta in prsi: jela je kriliti, a čim glasneje, tem
veseleje je zvenela, z novimi mukami pojila cigana.
Trpel je, ali ni mogel odtrgati se; nerazločne besede,
umel jih je le sam —■ besede, polne ognja in samo-
paSne strasti, lovil je s sluhom, dihal v se in bal se,
da ne presliši katere.

Kaj vse je bilo v ti divje tožni in besno milostni
ciganski pesmi!

Tumri se je spomnil vseh prostorov, kjer jo je
kdaj slišal svoje žive dni, spomnil se je nesrečne svoje
usode, kar ni bil več v zibelki, mladostnega' svojega trp¬
ljenja in svojih pripetljajev in Azinih, ki je vpričo njega
iz otroka bila vzrastla deva, iz dekliča pa čarovnica.

Zabil je v srdu na hip te minule čase in zamislil
se v to, kako se je v njem porodila ta nenadna lju¬
bezen, ki nje kali ni čutil ni v sebi; iz česa je priklila
želja po življenji, nedavno prekletem in zaničevanem,
in kako se je mogel tako brzo izpremeniti, da je tako
strašno nesrečen!

»Oj, to so gotovo čari« — dejal je in vzdihnil,
»to je čar, preskrbljen meni na nesrečo in pogubo, to
je ciganska osveta! Vlili so v nje oči strupa, da bi iz
njih izkadil se v moje srce! Pogubiti hote mene in mojo
ženo in dete moje — in vzbujajo v nas zmočenost,
tožnost., bedaste želje. Aza me počasi umori, kakor
gad s pogledom; ne bilo bi v nji resnično ciganske
krvi, da nekomu ne ukrade — česar koli!«

»Vrnem se v kočo!« — vskliknil je in pogledal
na stran.

Ali v tem je na uho prikrilila mu neka nova
pesem, Tumri je ostrmel.

Kakor v snu, igrale so pred njim prikazni, ki so
predirale pesmi iz besed; zamikal se je vanje globoče
in globoče, zameknil v dno detinstva in stisnil je sklo¬
njeno glavo med drhteči dlani. . .

»Oj, pretetica, ta presnetica!« —kriknil je. »gotovo
čuti in znh, da sem jaz tu, da jo poslušam, in nase
veže me s svojo pesmijo, draži me, trga mi srce. Pojdem!«

153

Spustil se je v beg, ali nogi ste utripali pod njim;
s silo je zmaga val čar, ki ga je mudil pri oknu, in
vlekel se je v svojo kočo.

V koči je bilo pusto in žalostno tako, kakor zme¬
rom; stara .Taga se je bila vrnila v tabor, Motruna pa
je vstala iz svoje postelje, imela je dete pri prsih, pri¬
čela je bila drugi del života, prvi del pa je holela za¬
biti. Že je sedaj bila mati in živela je detetu, ki v ple¬
nice povito ni znalo še, kakova beda ga čaka na svetu.

Ko hitro je bila vstala Motruna, morala je skrbeti
za domačnost, za dete, za moža, ki je dan za dnem
bil malomarnejši in slabejši ter je menj in menj po¬
magal ji, cele dni je presedel časih kakor prirastel h
klopi, kakor na pol speč.

Še bolna je najprej dete zanesla k sv. krstu, ali
ni imela nikogar, ki bi mu bil kum, da je duhovnik
skoraj s silo moral na ta obred privesti dva stara člo¬
veka, nihče ni hotel dobrovoljno kum biti ciganki.

Z otrokom pri prsih se je uboga Motruna privlekla
k vratom očetnega skednja, nadejala se je, da utegne
tam najti mlajšega brata. Sreča! Prinesel je otep slame
na hrbtu, ko je stopila mu naproti.

»Oh, Lipe, brate« — ■ vskliknila je in šla za njim,
»čakaj malo, da bodem vsaj glas tvoj slišala!«

Lipe se je ustrašil sestre, ali ustavil se je.

»Kaj hočeš?« — vprašal je.

Motruna je začela plakati, komaj je mogla Spre¬
govoriti od samega joka.

»Gledi« — rekla je naposled, in usmili se me, če
ne mene, vsaj deteta mojega! Nimam nič živeža v koči.
Tumremu ste opešali roči, kakor bi ga peljali na mo¬
rišče, nič mu ni na mari. Poleg tega pa je še ta ne¬
sreča, da so ciganje prišli in mu zmotili glavo, polna
koča jih je. Jaz se jih strašno bojim, on pa nič ne
mara za to!«

»A kako hi ti pomogel?« — vprašal je Lipe. ■

»Dajte vsaj detetu kaj! Jaz sem lačna in otrok ne
more živeti ob meni; dajte mi vsaj kapljo mleka, dan
za dnevom vsaj kosec kruha!«

Solze so Lipetu priigrale v oči, srce se mu je v
prsih zgenilo, ni premišljal dolgo, temveč rekel je:

154

»Nu, pojdi za menoj !<

Hitro je Motruna Sla za njim, imela je malo upa.
Lipe je nesel slamo in šel naravnost h koci; ko je bil
zaslišal sekiro Maksimovo, ki je v kolnici skladal voz,
vrgel je otep s hrbta in pokimal sestri, naj gre za njim.

Zdelo se mu je, da je Motruna dosti siromašna,
če mu jo pokaže, da vzbudi v njem usmiljenost. Res
ni bilo to več tisto krasno, živo, rudeče dekle, o kate¬
rem so mislili, da se bodo zanjo trgali vsi mladeniči v
vasi; odcvela, bleda, bolehava in zmočena je bila, prev-
red ostarela, krasoto in mladost ji je popolnoma zatrlo
trpljenje, zbrisala z nje beda.

Ko je bil Maksim na Lipetov glas vsklonil glavo
in opazil sestro, ni je poznal precej, tako strašno je
videl, da se je izpremenila! Približala se mu je, poka¬
zala zaplakano dete, vendar ni mogla izpregovoriti, zgru¬
dila se mu je pred nogi. Maksim je odstopil nekoliko
korakov.

»Česa iščeš le-todi?« — vprašal je, delal se jez¬
nega, toda ni bil srdit, lomil ga je pogled na zmučeno
sestro.

*Da ti pokažem, kaj ste storili iz mene!« — od¬
govorila je Motruna.

»Ali mi?!«. — začudil se je Maksim jecljajoč, »ne
mi, temveč ti sama! Zakaj si se protivila očetni volji?
— Gospod Bog te je pokaznil, Motruna!«

»Ali ni dosti še te kazni?«

Maksim je bil ves v zadregi; videti je bilo, da
sam ni znal, kako bi si pomogel, in iskal je, kako bi
se izvil iz te nemile okolnosti.

»Pomozite mi vsaj zdaj!« — poprosila je Motruna,
»če nimate ničesar drugega, dajte mi vendar kosec
kruha, ker tudi lega nimam!«

»Kruha ti ne morem dati« — opomnil je Maksim,
»ker ga sami nimamo preobilo, letina je bila slaba, ali
zima je dolga, komaj bodemo ž njim shajali do bodoče
novine. Zakaj pa se upirata in žedita tukaj, ker bi leliko
kje drugje našla dovolj dela?«

»A koča« — začudila se je sestra, »najino biva¬
lišče, ki sva toliko truda imela ž njim?! — Sicer pa,
brate, kako je meni mogoče iti za njim po svetu.«

155

Sirota ni hotela povedati, da se ga dan za dnem
huje boji, tako se je predrugačil, tako zdivjal, tako se
pociganil.

»Lipe« — rekel je Maksim, »daj ji merico žita,
le da bi te ne videla soproga moja, nimamo ga odveč,
saj brez tega zmerom brusi jezik . . . Idi, Motruna!«

»Ali tako me odpraviš, brate?!«

»Nu« — odgovoril je Maksim, »da si se cigana
odkrižala, naj bi bil šel k vragu, morebiti bi ti pomogli,
ali s ciganom se ne bodemo tovariših' nikoli, to je za¬
stonj ! Prepovedal je oča, sklenilo je starejšinstvo, prosil
je in naganjal graščak, ali nismo se udali in ne
udarno se!«

Daši Maksim ni bil obljubil ničesar, vendar je nje¬
govega razgovora zmena pričala, da se vojskuje sam s
seboj in da nekako pomore sestri. Motruna ni delala
dalje nadlege, temveč odšla je pokojnejša, po žito je
sklenila, da pride pozneje, popustila ga je nalašč, zato
da bi drugoč imela priliko priti v kočo ter da bi zopet
videla brata.

Na poti je srečala Janka, gnal je polagoma v
ogrado šepastega in upornega vola.

»Od kodi prihajaš, Motruna?« — vprašal je pri¬
jatelj.

»Oj, kako dolgo te že nisem videla, Janek ljubi!«
— ogovorila ga je Motruna veselejša.

»Nisem vedel, zakaj bi dalje zahajal k vam« —
povedal je odkritosrčno Janek. »Iz početka sem verjel,
da je cigan tvoj pošten človek, pa je lakov hudobnež,
kakeršni so drugi. Da sem jaz ti, pustil bi tega pasje-
verca, naj bi odšel s svojimi ljudmi vred, naj bi odšel,
a ne vrnil se več, saj bi ne imel nikakeršnega povoda.«

Motruna se je zdrznila in tresla se je.

»Kaj li je storil?« — vprašala je, »jaz ne vem
ničesar.«

»Srečna ženska si, ker si slepa; takoj bi se po¬
ročil s tako! Ta potepuh bega za cigankami, kakor
dečak, za dom ne skrbi, lehko bi šel na delo v Rudno,
pa se poteplje po polji, ali dremlje v koči. K vam ne
pridem še, jezen sem. Zdravstvuj, Motruna!«

11

156

Po teh besedah je švignil s šibo vola, ki je bil
začel se pasti, pognal ga in odšel je dalje.

*

* *

Če pazimo na zunanjosti človeškega življenja, opa¬
zimo, kako silne so v njem razlike, kako raznovrstne
stopnje ima usoda v raznih vrstah našega človeštva, a
kar se tiče njih izobraženosti in običajev, kako očito
različni so čuti, kako raznovrstne sposobnosti in strasti!
Tu in tu so srčne bolečine tiste, tiste so duševne bo¬
lezni in slabosti, tiste nade in prevare ... Vsa razlika
se kaže le v notranjosti. Človek je notranje zmerom
človek, zato nahajamo v najnižjih krogih človeštva tiste
podobe, kakor v najvišjih, samo da so resničnejše in
znatnejše. Višji krogi imajo svojim dejanjem in strastim
druga imena, slaje zveneča, sramežljivejša, ali poznaš
jih po dejanji — povsodi so tisto.

V vaški koči je le menj igre (komedije), ne utegne
se, ali ta, ki jo igra — ta je prirojena, prav natorna
(instinktivna), kakeršne so italijanske gledališčne pesmi
(scenične improvizacije); po palačah pa so prizori daljši
in razpletke burnejše, dasi je dejanje tisto.

Pod slamnato streho res reje predirajo močnejši
čuti, ali kadar vskipe, svrhi svoji smeleje in hrže hite
naproti, nego tam, kjer je vse vajeno, da se skriva
in pači.

V koči cigana Tumrega ni bilo pokoja, ni bilo
sreče, ki se je mu prej sanjalo o nji; že predno so bili
došli ciganje, zbegali so ga spomini, ki so vstajali v
njem po nagli in popolni zmeni v življenji in ki se jim
človek izroča brezmiselno, odganjati pa jih mora z brid¬
kostjo in žalostjo. Motrunino srce je bilo le detetova
last po njegovem rojstvu, a Tumri, hladen, mrzel, ni ga
mogel pridobiti sebi. Molruni je na misli bila njega
udanost do Aze, o nji ji je tudi stara .Taga neoprezno
sanjarila; ali preponosna je bila, da mu to očita. Zaprla
je bolečino v se in se posvetila vsa detetu, odrekla se
drugi bodočnosti in slutila je o pravem času, da ta,
zaradi katerega je pretrpela toliko, da jo gotovo pusti
in se ji izneveri.

157

Motrunina udanost usodi je bila nastopek natorne,
samojedine ljubezni do deteta, ki je umevala vse življenje
svoje družiti ž njim.

Tumri je po ti noči, v kateri je bil s postelje svoje
vstal nesvesten in Sel iskat ciganov v taboru — Tumri
je bil tako malomaren, hladen, čudovito izpremenjen
tako, da bi se bil zastonj trudil, kdor bi ga bil hotel
pridobiti prejšnjemu delavnemu življenju. Kakor da ga
je preobilo delo zmoglo, kakor da je izgubil še ostale
moči, blodil je krog brez dela, zdivjan, ničesar ni videl
okoli sebe, ni slišal niti materinega petja pri zibelki, ni
detetovega joka. Nikoli se njega čelo ni sklonilo z
očetovsko skrbjo nad otroka, ki ga je z mrklim očesom
gledal; njegov krič ga je prebudil časih, srca pa se ni
doteknil.

Motruna je zdaj, zapuščena i od njega, resnično
bila samotna; starejšega brata milostna beseda ji je bila
le slaba, j edina tolažba.

Cigan je ali oblačen sedel na klopi, ali pa je po
vse dni lazil za Azo, klel jo in iskal čarovnice.

Tega dne, ko je nagnen k oknu jo videl, da je z
glavo slonela Adamu na rami, ko ga je stara ciganska
pesem bila razburila do skrajnosti, ni imel več toliko
moči, da bi se bil vrnil domov, dasi ga je gonila vest
k ženi. Šel je v kočo, nadihal se je težkega zraka in
pobegnil na polje, kakor vstekel pes, blodil je brez
vsakeršnega namena, nogi sami ste ga zanesli k cigan¬
skemu taboru.

V jati Romov  se je o vladi novega vodnika Puze
kazal še večji nered, nego ii prej; Apraš pa, nje prejšnji
voditelj, gledal je o zaničljivem smehu, kaj se je godilo.
Tudi Apraš se je v kratkem času izpremenil tako, da ga
ni bilo poznati. Videlo se je, da je zadovoljen z usodo
svojo in da se nečesa nadeja od bodočnosti; molčeč je
služil tiste, ki so ga prej slušali drhteč in le zdaj pa
zdaj je oko s svojim bliskom in ustno s svojim gibljajem
izdalo neugaslega ponosa čut ali hlepenje po osveli. V šatoru
ni bilo ugibčnosti toliko, kolikor je je bilo prej: meh je
ležal na tleh, nakovalo je bilo na vozu, kovaško orodje
zmetano na kup; nihče ni delal ničesar razven Apraša
in nekoliko starih bab, ki so dosti leno in čmerno se

11 *

158

motale krog kotla. Vse so dobivali iz grada, in stare
ciganke, upajoč v Azino varstvo, begale so po vasi, od¬
našale, kar so dosegle, in ponašale se vpričo lehkovernega
ljudstva, ki so se mu smijale.

Puza, novi voditelj, zlorabil je vlado svojo in še-le
pridobljeno svobodo, po vse dni je mučil Apraša ali z
lulo med zobmi preživel dremajoč pri ognjišči.

Leni počitek je ugajal njemu in vsi jati — in
otrokom dajal korist, potepali so se brez vsakeršne kazni
po okolici, Aza je le redko in na malo časa vselej prišla
pogledat v šator, zato ni opazila, kaj se godi v njem,
ali vsak dan je bilo očiteje, da Apraša ne bode brzo
in da Puza ne umeje vzdrževati potrebnega reda, ker
mu ni bil vajen.

Tumri se je privlekel k šatoru in ustavil pri verdenu,
pod katerim je na goli zemlji, oprt ob žilavo svojo roko,
osamel ležal, odločen od drugih, stari Apraš. Pogledal
ga je, srečale so se njiju oči, ali oba sta bila jednako
nesrečna, prejšnje neprijateljstvo jima je bilo ugasnilo v
srcih, končali so ga novi, močnejši čuti.

V njiju pogledu ni bilo jeze, niti sovraštva. Stari
cigan je Tumremu na obrazu opazil tako očita znamenja
bridkega trpljenja in obupnosti, podobne skoraj blaznosti,
da je čutil, kako je zadoščeno mu za nekdanje pre-
greške; ali Tumri, ker je videl dadosa  ukročenega, na
najpustejšem prostoru, ležečega na goli zemlji — Tumri
ni imel več srca, da bi se mu posmehaval.

»Ha« — opomnil je tiho Apraš in se nasmijal,
»zablodil si zopet lč-sem, trpko ti je sedeti v koči!«

»Tebi ni nič bolje v taboru!« — dejal je Tumri.

»Kdo vč?« — vprašal je dado  s,  »morebiti bi ti
svojo bedo zamenil z mojo!«

»A ti z mojo . . .?« — povprašal je mladi cigan.

»Nikakor ne« — odrekel je voditelj in ponosno
stresnil glavo, »jaz sem danes svobodnejši od tebe!
Hotela je binka ciaj,  hotela vsa tolpa, da bi Puza bil
vodnik; naj poskusi, uverimo se, kaj bode dalje! Mene
mučijo, kakor morejo, ali jaz sem vajen delu; oštevajo
me, toda jaz jih ne poslušam, temveč smejam se jim,
kajti kaj so mi učinili tako slabega?«

159

»Kaj? — Ali ti ne rotiš usode svoje?« — vprašal
je Tumri.

»Čemu bi klel, ker je treba trpeti! Bukelisoma
(glad) nimam, piri  (lonci) so zjutraj in zvečer pri ognji,
pa še dosti jih je; ali ni vse jedno: naj nosim vodo,
naj sekam drva, ali naj dvigam kladivo?«

»Toda ker moraš slušati jih?!«

»Res je« — pritegnil je stari cigan, »tistega, ki
sem vse žive dni mu ukazaval, nenadoma slušati, ni
lehko iz početka, ali tudi temu se privadi človek.«

Tumri je vzdihnil.

»A kadar človek izgubi nado, kakor si jo izgubil ti,
ki si Azo imel v rokah?«

»Egaši  je kakor gveka  (ženska je kakor zmija)«
— odgovoril je Apraš počasi, »kdo je kdaj imel jo v
roči? — Držiš jo, toda prej, nego li se nadejaš, zmuzne
se in te ugrizne.«

»Ali si jo rad imel, stari?«

»A ti si jo morebiti rad imel prepozno« — opomnil
je zmočeni voditelj zaničljivo. »To ni bila prva moja
ljubezen; ti je nisi poznal prej, ali jaz sem to bolezen
prebolel že mnogokrat, ali ti si jo še-le poznavali začel.
Ne zavidam je, če jo imaš rad, žal ti bode skoraj!«

»Ta ženska je satan (bink egaši)!«  — opomnil
je Tumri zamišljen, »kdo ve, kaj li misli, kdo ve, koga
ima rada, kdo vč, kaj stori jutri?«

»Kakor vsaka ženska« — dostavil je Apraš hladno,
»katera izmed njih je drugača? — Ali rani, ali gadzia
(ciganka ali tujka)? — Vse so si podobne, vse so jedne
matere hčere . . .«

»Ne, takove ni bilo na svetu doslej!«

Apraš se je obrnil na drugo stran in glasno na-
smijal.

»Bega v tabor, bega v grad, vabi, kogar sreča,
draži vsakoga, a sama je od kamena.«

»Mladost raja po nji. Jaz bi ji prizanesel vse, da
hoče biti soproga moja!«

V teh besedah je počivala samoljubivost starostna,
ki bi se rada ponižala, samo da uživa še kaj malega.
Tumri se je vsklonil razburjen, ni umel tega čutja.

»Jaz bi jo ubil zato, da je moja!«

160

»Ti si, kar vidim, popolnoma blazen zavoljo nje,
Tumri! Prav je tako!« — dejal je Apraš.

Cigan se je zamislil.

»Naposled« — pristavil je Apraš zaničljivo, »utegne
biti še tvoja kdaj, kadar se je gospodiči naveličajo in
ji v glavo šine, da se pritisne k ciganu in ogreje na
njegovih ogorelih prsih.«

»Ne, nikdar!« — ustavil ga je naglo mladi cigan,
»ko bi se potlej le nasmijala komu, ubil bi jo, kakor psa!»

»Da imaš ti, kakor jaz, pet križev na hrbtu« —
opomnil je polagoma Apraš in žvečil list tobaka, »sodi!
bi stvar drugače. Nisi videl Aze po odhodu iz Stavišča
in po svojem uteku, a ne včš, kakov satan je to dekle.
Ni lehko našteti, kako mnogim dečakom je na poti pro¬
dajala ustni in smehljaje, koliko jih je vlekla za seboj
in jim motila glave! Mnogokrat je tudi meni starcu
žarljivost začela vjedati sprhlo srce, ali sam sebi sem
opominjal: da je le moja, prizanašal bi ji vse, kajti ta
hudoba res le vara vsakoga, da ga muči, toda ujeli se
ne da nikomur. Vidi se, kakor gotovo mora ta vsteklica
jesti, piti in dihati, tako je treba ji varati, mučiti in
dražili; mnogokrat sem jo zalotil, kako je nekaznega
Puzo in bedaste dečake čarala z očmi, da le ni miro¬
vala, potlej pa se je lehkoumnikom smijala na vse grlo.«

Tumri si je otrl čelo, porošeno s kapljami potu.

«Torej se ji ne sme verjeti ni za hip?«

»Verjemi ji, kadar se huduje, ali kadar ti z očmi
govori o srci svojem, z usti se roti, da te ima rada —
pljuni ji v obraz, kakor ležnjivki, zato ker vara!«

Cigan je vstal z zemlje in vzdihnil, Apraš pa je
izpod voza molče gledal za odhajajočim ciganom in tako
sta se ločila.

Zopet je Tumri blodeč korakal in se vlekel dalje,
a ne po poti, ustavljal se je, mudil, pa zopet je bežal,
kakor vrtoglav.

»Ha« — krikal je sam sebi, — »zakaj bi še mislil
na to? — Treba bode umreti, ker ni lehko tako živeti
dalje. Videl sem nje glavo na prsih tega segnilega trupa
in nečem je videti več. Ne vrnem se k bratom ciga¬
nom, tudi z gadziami  ne bodem živel v družbi — ž

161

njimi, ki me sujejo od sebe, kakor psa. Dej, omotam
si vrv krog vratu, pa b i n k u oddam dušo . . .!«

Ta moškega nevredna misel, ki je bila že mnogo¬
krat prešinila mu glavo, obtičala je v nji zdaj krepkeje,
nego li kdaj prej. A življenje mu je poslej bilo težko
in nepretrpljivo tako, da ga ni mogel dalje gojiti. Mo-
trune ni imel rad, do deteta mu ni bilo nič, vjedala ga
je beda, Aza ga izdala, ni mu po njegovem nazoru
ostajalo drugega nič, nego li smrt!

Olajšalo se mu je srce po tem sklepu, kakor člo¬
veku, ki se vozi po morji — in po dolgi burji napo¬
sled zagleda skalnato pobrežje.

Divje se je nasmijal in segel po rudeči pas, kateri
je bil odločil, da mu bode konopec. To je bil volnen
pas, tkala in pobarvala mu ga je bila uboge Motrune
roka — spomnil ga je žene.

»Tudi nji bode lože« — opomnil je sam sebi,
»brata jo vsprejmeta — vsprejme dvor in starejšinstvo,
ker ne bode več cigana, živili bodo dve siroti. Motruna
niti ne zaplače po meni; zakaj bi živel, ker je življenje
ljudem in meni nadležno!«

Pogledal je samega sebe in po svetu, ali nekako
oblačno je bilo, vetrovno in žalostno, kakor na večer
pred smrtjo; o mraku in megli se je okolica zdela, da
je pusta in divja. 'Ze  je holel seči po pas in ga od-
drgniti, iskajoč veje, dasi je krog in krog bilo samo
polje, kar zasliši brze korake: od holma je na vso sapo
bežala Aza.

Tumri je odskočil, ko jo je bil zagledal in lasje
so se mu zjezili.

»Ali si ti tukaj?« — vskliknila je in se nasmijala,
»šel si, zdi se mi, v tabor, in čakal si mene, kaj ne?«

»Čakal sem tebe« — odgovoril je cigan trpko,
»zato da bi ti bil pljunil v oči in te ne več videl!«

»Kaj se ti je pripetilo, Tumri?«

»Nič, prav pri oknu sem bil v gradu, ko si po¬
pevala :

»Tlowawa jag . . .« *)

*) »Ogenj plapola...,« — to je začetek nekove ciganske

pesmi.

162

»Pa si poslušal pesem?« — vprašala je ciganka
hladno.

»A videl sem, kako si počivala na ramenu raju
Adamu.«

»Moral bi bil gledati do konca« — opomnila je
srdito Aza, »pa bi bil videl, kako sva se poslovila!«

»Ali pa, kako sta se sešla« — dejal je cigan za¬
ničljivo.

»Tumri, ti si res ovrtoglavel!« — segla mu je ci¬
ganka v besedo in jezno topotnila z nogo.

»Ne, pač pa sem se iztreznil« — vskriknil je
Tumri, »in hočem končati vse!«

Po teh besedah je začel trgati rudeči svoj pas.

»Ali res je, glava se ti moti« — govorila je Aza
dalje, oplašil jo je bil razgreli obraz in medli pogled
ubogega Tumrega, »kaj hočeš storiti?«

»Hočem oditi v lčs in se obesiti« — odgovoril je
cigan mirneje, »kaj se ti zdi, ali dobro storim tako?«

»Zakaj ? — Ali morebiti zategadelj, ker sem se
dala objeti oslabelemu, staremu otroku?« — vprašala
je ciganka.

»Oj, nikar ne meni zopet, da bi se obesil zavoljo
tebe!« — odgovoril je Tumri in odpenjal pas, toda ni
ga mogel odpeti, »dosti mi je brez tega omrzelo živ¬
ljenje, ti pa tega nisi vredna!«

Aza je stala plašnejša in plašnejša — in ker je
bila overjena, da bi jeza ne pomogla nič, da bi vsaker-
šen ukaz bil zastonj, skočila je strastno k ciganu, ali
Tumri jo je pelini! z očesom in z rokama daleč od sebe.

»Poberi se, zmija« — kričal je, »poberi se! Pojdi,
"prodaj se, komur hočeš in za kolikor moreš! Jaz te
nimam kupiti s čim!«

Po teh besedah se je obrnil in pobegnil je v les
popolnoma blazen in razboleščen.

*

* *

Tumri je drl po polji zopet, kakor takrat v ci¬
ganski tabor, a ni vedel, kako je prebčžal torišče svoje;
ni slišal kriča cigankinega, kj se je gnala za njim; ni
videl, da ga objemlje temna, gosta loža, naposled pa je
s čelom butil ob dobovo deblo in se zgrudil oblit s krvjo.

163

Nad njim je šumel vihar, razsajala burja, hrešččč
so se lomile veje, po zraku je krožil oblak kavranov,
ki jih je bil razdražil igrajoči dež; Tumri je otrpel vso
noč preležal na mokri zemlji. Še-le jutro, svitanje, dnevni
hlad in naposled utrujenost mu je odprla zaspane oči
in ga nekako razvedrila. Ali o prvem blesku mile zore
se mu je vrnila v glavo misel na samoudar.

Zgrabil je rudeCi pas in ni ga izpustil iz krčevito
stisnene roke; začel je zmočen iskati drevesa, odbirati
vejo, kar se o tem spomni v lesu na tisto zapuščeno
kolibo, katero mu je bil .Tanek pokazal — in šel je po¬
iskat, kje je ta prekleti prostor na zvršitev prekletega
dejanja.

Ali ker je bil zmočen, ni mogel lehko najti prave
poti v loži, ki nje globin ni dobro poznal nikoli, in o
ti priliki pač prav nič ni vedel, kje je v lesu. Hodil je
in se vračal, blodil je, trudil se na pretege in morebiti
bi bil obvisel na prvi krivi smreki, da ni ojavila se mu
stara, podrla koliba, kakor kaka prikazen, sredi gošče.

Naposled se je ustavil prišedši na prostor svoj,
nasmijal se sam sebi in začel je brzo iskati prostora v
segnilih razdrtinah stare logarske kolibe.

.Tedno izmed brun se mu je zdelo, da je nalašč
njemu na postrežbo tu; ni bilo težko pasa privezati
nanje; krepkejše je bilo od drugih brun, ki so sprhla
ležala po tleh. Ni premišljlal dalje, temveč razvil je ru-
deči pas in brzo konca privezal na bruno.

V tem, ko je privezoval pas in ga natezal, na¬
stavljal zanjko, zaslišal je divji smeh za seboj.

Ozrl se je oplašen: na štoru, nasproti kolibi, ki
so njč stene bile popolnoma razpadle in ki so le pod¬
boji še držali nje ogrodi — na štoru je sedel bedasti
Janek, gledal in se režal.

»Dober dan, cigan mili!« — vskliknil je Janek in
mahal mu z razdrapanim slamnikom, »vendar si se
spravil na delo! A kaj? — Prav je, da sem ti pokazal
ta prostor; ugoden je, kakor nalašč, dejanju tvojemu!«

Tumri je ostrmel in otrpnil — in pas izpustil
iz rok.

»Nič, nič, jaz le ne bodem motil« — govoril je
pritlikavec, »jaz te ne zadržujem, le delaj dalje, samo

164

gledal bodem, kakovo je to delo, ko bi se i meni kaj
takega namerilo kdaj. Delaj, mileč, dalje, jaz te gotovo
ne odrežem, nimam nožiča!«

Cigan je zopet z drhtečo roko začel privezavati
pas, odvezavati ga, ali nekakov sram se ga je polastil.

»Zmerom se mi je sanjalo, cigan ljubi« — govoril
je dalje mirno Janek, »da ti tako pogineš nekje; le tega
se nisem nadejal, da to storiš sam in tako brzo! Nu,
tem bolje! Le brzo, ne obotavljaj se! Kadar se dobro
ohladiš, oznanim te vsi vasi, zato, da bi te ne iskali
zastonj kdo ve, kodi.«

»Idi strani, Janek« — vskriknil je cigan, »in ne
posmehuj se mi poslednjo uro!«

»Kdo bi smel šaliti se s tako visokim gospodom,
ki ima človeško življenje v moči svoji?! — Ali bi prav
bilo to?« — vprašal je Janek. »Cigan mili, ne sramuj
se mene, saj sem stari znanec tvoj, delaj dalje!«

»Janek, pusti me, da mirno urarjem!« — vzdihnil
je Tumri.

»Ali te zadržujem? — Bog varuj! Da si me vprašal,
kaj ti je storiti, jaz bi bil prav takisto nasvetoval! Mo-
truni, ti pošteni ženski, pa bode gotovo bolje brez takega
postopača, a tebi bode ugodneje na vrvi, nego li v koči,
kjer je glad stopinje pobiral za teboj.«

»Ba« — nasmijal se je Janek po kratkem molčanji,
»ti si lisjak, obešaš se —• obešaš, pa se obesiti ne moreš!
Jaz bi ti rad pomogel, toda pravijo, da sitnosti izvirajo iz
tega; zato si pomozi le sam! Ali ni modro to: človek
vlije svinčenko, omot4 si konopec, izpod nog izmakne
si čok, a . . .«

Tumremu so te besede po uhih šumele tako, kakor
šume položne veje; ume! je samo to, da v njih tiči
zasmeh.

»Vendar, cigan mili« —■ končal je hladno Janek,
»ti se le šališ s tem in mene kaniš. Vidim, da si straho¬
petec in da se ne obesiš!«

S poslednjimi besedami, ki so bile Tumremu došle
na uho, končal je pritlikavec šale svoje. Ciganu Janek
ni bil več na mari, ni ga dalje poslušal, neutegomia je
glavo vtaknil v zanjko, z nogo pelini! gnili kos lesti, ki

165

je bil stopil nanj, ko je glavo vtikal v zanjko — in
obvisel je trepetajoč v zraku.

Pritlikavec ni trenil ni; po nekolikih hipih je vstal,
priklonil se mrliču in mirno ubral pot nazaj v selo.

»Prav je storil!« —■ opomnil je sam sebi, »čemu
bi bil živel, ker je bil nadležen sam sebi in drugim, ta
nebodigatreba! Pravičen človek je bil to; obsodil se
je sam in brez vsakeršnega obotavljanja je dušo poslal
v pekel. Motruni in sirotki bode bolje, ali po nevernem
ciganu ne bode žaloval nihče, morebiti samo jaz. Ni
imel hudobnega srca, da ni bil rojen cigan. Ko je stavil
kočo, bilo je vsaj čemu čuditi se, a da ni do cela ga
zmotila ta hudobiea s temnimi svojimi očmi, kdo ve...!«

»Ali jaz sam sem mu hotel vreči konopec krog
vratu, zato ker je tako trpinčil ženo, zdaj pa ga je že
konec! Vdova! Kdo ve, ali se oženi kdo ž njo, ali si
pomore sama?«

Po teh besedah je Janek zadel na pleča nekoliko
suhljadi, ki je je bil nabral prej, in nekaj sam sebi pe-
vajoč — vlekel se je mirno domov.

*

* *

Ze  je bilo pozno po noči, ko je Motruna sedela
pri ognjišči v koči ter dete zibala v košku, privezanem
k stropu, in katerega je bil splel bedasti Janek nalašč
nji na rabo. Neka žalostna popevka mladostnih let je
zablodila v njč usta, da bi bila ž njo pospala otroka;
toda nje misel je bila daleč od pesmi.

Skoraj ves dan ni videla Tumrega in nemir je začel
obhajati nje srce, dasi je, kar so bili prišli ciganje, dan
za dnevom menj in reje mudil se v koči. Vajen je bil,
da je vsaj na noč vselej se vrnil domov, časih niti ogo¬
voril ni žene, temveč zaspal je kar na klopi, Motruna
pa ga je poslušala, kako je stokal v burnem snu.

Čas, ko je navado imel, da se je vrnil, minil je
bil že davno, po dvorišči je tulil oster viher, jesenska
burja je stresala slabotno kočo, in uboga žena je skrbneje
k sebi pritiskala dete, razpihovala ogenj, vlekla na uho,
ali o razsajajoči burji začuje, da bodo škripnila vrata v
veži, ali , zasliši korake na dvorišči.

166

Vendar zastonj je čakala, poslušala, tresla se, ni¬
kogar ni bilo v kočo pri pokopališči; naposled ji je prišlo
na um, da Tumri utegne prenočevati pri ciganih. Ko je
bilo zaspalo dete, zadremala je sama pri ognji in zibelki,
ni legla na posteljo. Ali nepokoj je zmerom motil nje
spanje; najmanjši šum jo je prebudil vsak čas — in z
vročinsko dremoto seje  mučila do svita. Nadejala se
je še, da se Tumri vrne o zori; čakala ga je, hodila
gledat, toda ni — in le ni bilo ga.

Solnce je vzšlo in se visoko pripeljalo. Motruna
se je sukala krog deteta in ognjišča, ali vsak hip je
zbežala k oknu, ki je bilo malo videti skozi njega šipe,
pa k vratom, ki je skozi njih režo se videla sama pusta
cesta. Nemir jo je začel mučiti — najhujši nemir.

»Ali ga nikoli več ne bode nazaj?!« — začudila
se je in sklepala je roči, »ali so ga zalotili ciganje in

ga hote s seboj vzeti? — Ali bi mogel mene slabotno,

samo z detetom vred pustiti na veke? — Oh, to ni
mogoče! Morebiti je obolel, legel kje na polji, morebiti
se mu je kaj pripetilo! Treba bi bilo poslati nekoga, da
bi ga poiskal — ali koga?«

Takoj ji je na um prišel bedasti .Tanek in odhitela

bi bila k njemu, da je vedela, kje ga najde. Naposled

vzame drago svoje breme v naročaj in že je odhajala
iz koče, ko na pragu sreča staro Jago.

Vesela je bila o tem nepokoji ciganke in pozdra¬
vila jo je z naglim vprašanjem:

»Oh, ali ne veste vi tam v taboru, ali ne veste,
kaj li bi se bilo pripetilo .soprogu mojemu?«

Ciganka je zgenila z ramenoma in tajno približala
se Motruninemu uliu.

»Sinoči je bil pri nas . . ., ali kakor blazen . . .
Videli so ga kesneje, kako je begal po polji. Aza mi
je pripovedovala, da jo je karal, očital ji neko brez-
miselnost in se ji nagrozil, da si stori kaj hudega.«

»Oh« — vskriknila je Motruna, v srci se je oglasila
ji davna ljubezen, »hitive ga iskat!«

»Ne trati stopinj« —• rekla je Jaga in prijela jo
za roko, »to bi bilo brezvspešno! Kar se je moralo
zgoditi, zgodilo se je, od včerajšnjega večera do poludnš

167

danes je mnogo vode preteklo. Haj.ša se o pravem času
pripravi na jok, gotovo se je usmrtil!«

Jaga je te besede izgovorila hladno in neusmiljeno
lako, da je Motruna presunjena vskriknila:

»Oj, mene nesrečnice, mene nesrečnice!«

»Nu, kaj li hočeš storiti?« — vprašala je baba
hladno, »čuj, mlada si še, pomoreš si in najdeš drugega.
Oj, mladost!«

Stare ciganke tolažba je bila presunljiva tako, kakor
nje slulnja; ali ko se je bila Motruna ozrla v te mršave
kosti, ni pričakovala od nje ničesar drugega.

»Moram hiteti, vpraševati, iskati — morebiti tava
kodi!« — vskliknila je Motruna, otroka držala v na¬
ročaji, od sebe porinila Jago, ki je v tem hotela vzeti
ji dete, in odhitela je ž njim vred k pokopališču, vendar
shma ni vedela, kam beži.

Ciganka ni šla za njo, toda kadar je bila Motruna
izginila nje očem, zmuznila se je, kakor gad, v kočo, da
bi jo oplenila o gospodinjini nenavzočnosti. Motruna, ki
je bila na poti v ciganski tabor, premišljala je, ne vede,
kaj naj stori; ali ko se je bila spomnila, da utegne khj
zvedeti pri ciganih, in da ji le ciganje hote pomoči, ubrala
je pot v njih šator.

Ubogo dete se je razdramilo o materinem begu,
izročiti ga ni mogla nikomur, zato je začelo plakati na
poti, ali Motruna ga je le stisnila k prsim, ni se ustavila
zavoljo njega. Naposled je zagledala ciganski tabor in
se sešla z Aprašem, ki je nesel vode v dveh posodah
od kositarja.

»Niste li videli Tumrega?« — vprašala je zasopla.

»Tumrega?« — vprašal je Apraš in gledal oslabelo
žensko, »a, to je gotovo mož tvoj, sinoči je bil pri nas.
Kaj? — Ali se ni vrnil v kočo?«

»Ni ga bilo ne!« — odgovori Motruna.

»Mogoče je, da ga ne bode nikoli več!« — opomnil
je cigan hladno in šel dalje.

Motruna je umela to strašno preroštvo, ustavila se
je na poli, ne vede, kaj bi storila, ker Apraša ni smela
prositi pomoči. Vrnila se je zopet v vas, spomnila se je
bila na Janka; a tu vrhu griča, ki ga objenrlje dolina,
prikazala se je bleda Aza z razplamenjenimi očmi.

168

Obe ste se zmerili s pogledi in spoznali o priro¬
jenem vzajemnem sovraštvu. Motrunin prihod v šator
po včerajšnjem ciganovem shodu s ciganko je bil pre-
pomenljiv, da bi ne bil presunil je.

»Kaj se je pripetilo Tumremu?!« — vskriknila je
Aza brzo in planila k Motruni.

»Kaj je tebi do njega?!« — odgovorila je srdito
Motruna.

»Ali meni?« — vprašala je ciganka in se trpko
nasmijala, »morebiti ne veš, kdo sem jaz?«

»Oj, poznam te« —■ opomnila je Motruna in rekla
zaničljivo, ne mara prvič svoje žive dni, »ti si Aza!«

»Da, jaz sem Aza, ali kje je Tumri? — Kje je?

— Kaj se mu je pripetilo? — Povedi, precej povedi,
žena!«

»Ti gotovo veš o njem več, nego li jaz!« — vsklik-
nila je Motruna in odstopila.

»Torej se ni vrnil sinoči? — Ni prišel domov?«

— vprašala je Aza.

»Ni ga bilo!« — odgovorila je Motruna tiho in
tožno, dva dolga proda solz sta se ji vdrla iz ščemečih
očij, ki so zvedavo pogledavale zalo ciganko.

Aza je začela sklepati roči, in kar tam, kjer je
stala, zgrudila se je na zemljo, jela slepiti po ciganski
navadi in roki lomiti nad glavo.

Ta jok ciganske duše, ki mu ni bila ustvarjena,
prestrašil je bil Motruno popolnoma, da se je zdrznila
in da je onemela.

»Ciganka ve« — vskliknila je, »kaj se je mu pri¬
petilo, gotovo ga je ona usmrtila!«

V tem je Aza, kakor bi bila moč in nada oživela
v nji, vstala z zemlje, ozrla se krog sebe, odšla nekoliko
stopinj proti lesu, pa takoj je ubrala pot v grad. Bežala
je vspešno tako, da Motruna ni misliti ni mogla na to,
da bi šla za njo z detetom vred v svoji oslabelosti.

Vlekla se je plakajoč po cesti, po kateri je bila
prišla; a ciganska jata je oplašena po Azinem kriCu
pribežala iz šatora, s prsti kažoč za Motruno in šepe¬
tajoč :

169

»Tumri egaši! (Tumremu žena).«*)

Že je Aza bila daleč pred Motruno in izginila je
vsem izpred očij, bežala je, kolikor je mogla v grad,
vsa vrtoglava je bila o mislih, da je Tumrega zadela
kaka nesreča, morebiti celo smrt. Zdelo se ji je, da je
še mogoče oteti ga; zato je tekla k Adamu, naj bi takoj
na vse strani poslal iskat zniklega cigana.

Strašno zmučena od hude strasti, ki je bila o ti
priliki vzrasla v nji, planila je v sobo, kjer je počival
pan Adam, in prestrašila ga z obrazom, kakeršnega prej
nikoli ni videl, da bi ga bila imela. Obledela, utrujena
od nenavadnega bega je obupno za roko zgrabila prej¬
šnjega dne prijatelja.

»Pomozi« —- vskriknila je, »pomozi! Cigan Tumri
je včeraj hotel končati sam življenje svoje; danes ga
doslej niso videli še nikjer; pošlji ljudij, naj ga gredo
iskat, da ga najdejo!«

»Kaj mene briga tvoj cigan?!« — opomnil je pan
Adam mrzlo, skoraj zaničljivo — in izpustil je oblak dima.

»Mene, mene briga cigan — mene! — Čuj, raj
Adam« — vskliknila je Aza in vlekla ga za mrzlo roko,
»dam ti življenje, dam ti sama sebe, toda ukaži, da
pojdejo iskat ga!«

Adam jo je pogledal, vendar ni se genil s svojega
mesta.

»Blazniš!« — dejal je, »ali ti je brat?«

»Ljubljeni, preljubljeni zaročenec moj je, brez njega
jaz ne morem živeti, nečem!« —izvilo se je ciganki iz
ust, »otmi ga — otmi!«

»A če je tako, ne mudi se« — dejal je Adam
»zdaj bodi prijateljica moja!«

»Če on umrje, umrjem tudi jaz, a nikogar ne
bodem!« — vskriknila je bolestno ciganka in jezno trgala
robec in krilo, »pošlji družino, pošlji ljudij!«

Navdušenost, s kakeršno je govorila, in nje krič
je vznemiril vse v grhdu. Sluge so se zbirali pri durih,
toda ko jih je bila Aza opazila, jela je plakajoC sklepati
roči, prositi in vse klicati na pomoč.

*) Ciganje v jeziku svojem, kolikor je nam znano, nimajo
izrazov: soprog, soproga; to je jako karakterističen nedostatek.

170

Toda dvorska družina ni imela gospodovega ukaza,
zategadelj se ni smela geniti; pan Adam pa je nepre¬
mično sedel, kakor kip, in si le brke gladil. Kaj ga je
brigal cigan?!

»Usliši me, otmi ga, pa bodem prijateljica tvoja!«
— kričala je ciganka, skočila k njemu in ga vlekla.

Adam se je hladno srnijal in ni žugnil ni še.
Ciganka je nujno prosila, oklepala se ga in begala po
sobi z razpuščenimi temnimi kodri; naposled je z robcem,
ki je imela ga v roči, molčečega sibarita (mehkužnika)
nestrpno udarila po obrazu, pobegnila iz grada, obupno
kričala in za seboj vedla gručo zvedave družine.

Kar je živelo, vse se je začelo zbirati, zgrinjati
in tiho govoriti cigankine besede. Vsa družina je zaradi
sftrne radovednosti hotela, da gre iskat Tumrega; ali
nihče ni včdel, kam naj ubere pot. Naposled je sam
pan Adam, ko je bila izginila Aza, premislil se ter iz
grada poslal vse svoje ljudi, naj beže iskat kovača.
Razpršili so se vsi, kamor je komu prišlo na misel, Aza
pa je pot ubrala k lesu o nekovi neumljivi slutnji. Šlo
je za njo nekoliko dvorske družine.

Na polovici poti v ložo so srečali bedastega Janka.
Nesel je butaro dračja na plečih in pevajoč korakal
domov. A ker so ga dostikrat videli, da se je razgovarjal
s Tumrim, menili so, da je živel s ciganom v kaki zvezi;
skednjar je torej ustavil pritlikavca, če tudi se ni nadejal,
da bi kaj dosti zvedel od njega, ker je le po unanjosti
ga sodil, menil je, kakor so drugi menili, da je .Tanek
bedast in neotesan.

»Čuj, glupi .Tanek« — vprašal ga je, »ali si videl
kje cigana, kovača. . . tistega, ki biva pri pokopališči?«

»Koga? — Koga?« — vprašal je .Tanek zaničljivo
in se vel bedasto.

»T kovača, cigana, glupi .Tanek, biva tam pri po¬
kopališči. «

»Ali cigana? — Tumrega? — Oj, videl sem ga
predvčeranjim, včeraj, ba (jel je spominjati se), glej,
danes sem ga videl . . .«

»Ali danes? — Kje? — Kje?« — segla mu je v
besedo Aza.

171

Janek je imel preveč dovtipa, da bi bil povedal
vse in odkril razgovor svoj s Tumrkn, ali da bi bil pri¬
znal, da je bil njegovega samo umora svedok; zato se
je popraskal po glavi in hladno odgovoril:

»Nu, tam v I6zi!«

»Ali je že dolgo tega?«

»Blezu dve uri, jelo se je bilo daniti.«

»Kaj je delal tam?«

»Kaj jaz vem, kaj je delal tam?! — Morebiti je
bil prišel po drv, nosil je v roči razvezan pas, da bi
drva povezal ž njim, ker v koči nimajo vrvi.«

Aza si je zaslonila oči in vskriknila je:

»Kje si ga srečal?«

»Čakajte — na Popovi loči! Ne, ne, v Volčjih
drhgah! Aii ne, v Lisičjih dolinah! Tudi ne — to je:
tam blizu prazne kolibe!«

Vsi so se torej pod Azinim načelništvom spustili
brzo v les po potu, ki je držala k prazni kolibi, a Janek
je zadel suhljad, šel dalje v vas in le oziral se v dru¬
žino, ki je prihajala mimo njega, in glupo se jim je
smijal.

»Haha« — šepetal je, »prišli boste malo prepozno!
Ali sem jaz kriv tega? — Naj bi ne bil trpinčil te po¬
štene ženske: ali prav se mu godi zdaj!«

Z drhtečim srcem je Aza bežala dalje, težko jo je
dohajala družina, kazala je le pot, po kateri je morala
iti. Niso pa takoj prišli k praznej kolibi, steze do nje
so se čudovito vile po lčsu in goščava jih je bila za¬
delala tako, da so jo na mnogih prostorih težko predrli.

Naposled je Aza prva skočila na trebež (Waldwiese),
ki je na ti strani pasal razvalino, bežala, kar ji je sapa
dajala, k razpadajoči kolibi, tlesknila z rokama in pre¬
sunljivo vskriknila, ko je bila zagledala ubogega Tumrega
viseče truplo, na obrazu se je bila že naselila mu bledost,
žolta, kakeršen je vosek.

Tačas, ko je družina, zbrana v gručo, stala in se
ni upala stopiti k samoubojcu, skočila je ciganka na
bruno in začela trgati vozel, ki je držal obešencu vrat;
a ker ni imela noža, da bi ga bila prerezala, zgrabila
ga je z zobmi in pregriznila, kakor nitko.

13

1.72

Trup se je obrnil, zatresel, nagnil in padel, kakor
ledena gruda, na zemljo. Aza je bila pri njem; nasta¬
vila je ustni k njega obrazu, dela roei na srce, ali za¬
stonj je čakala in iskala toplote, življenja. Ni ga bilo
več v njem! Trdo, mrzlo, omršavelo truplo je bilo iz
sebe izpustilo že poslednjo iskro človeškega življenja.

Ciganka se je na čelo zvrnila po zemlji in brez
duhft je ostala pri mrliču.

Družina si je pošepetala, šli so krog trupa., pokimali
si z rokami, vrnili se, kar je bilo najhitreje moči, v
grad in ciganko pustili čisto samo pri mrtvecu.

*

* *

Na razpotji za vasjo so bili izkopali globoko jamo
in o tihem večeru sta dva črna vola pripeljala mrtvega
Tumrega, ki je bil .Tanek zbil mu od smrekovih deshk
rakvo — pripeljala sta ga na večni odpočitek brez du¬
hovnika, brez spremstva, brez joka.

Za vozom je šla komaj gručica' ljudi j; šla je tudi
Motruna za njim, nesla je dete pri prsih, oči je imela
že suhe od samega joka, spremljala je na počitek ne¬
srečnega svojega soproga.

Za njo se je vlekel .Tanek molčeč, zgrbljen, za¬
mišljen, nesel je lopato na rami, v roči pa slamnik
svoj. Dvč stari ciganki ste sami sebi nekaj godrnjali —
in zahaljeni v veliki plahti ste tudi z daleč korakali za
samoubojčevim sprevodom. Ni bilo nikakeršnih vabil, ni
pogrebščine, niti drugih slovanskih mrtvaških obredov,
ki so bili še iz slovanskih časov ostali kmetskemu na¬
rodu, zvestemu starim običajem.

A ko sta se bila vola ustavila na holmu pri izko¬
pani glini, zanesla sta dva človeka rakvo z voza in jo
spustila molčeč v jamo.

.Tanek je prvi prijel za lopato, jel zasipati jamo,
in oni ciganki ste stali kraj nje in otrplo, glupo zve¬
davo gledali Jankovo delo in rakvo, ki je malo po malo
ginila. Motruna je brez joka sedela na trati in oprta ob
dlan k sebi stiskala dete, ki je ali lačno plakalo, ali
čutilo materino bolest; gledala je ljudi, ki so delali
nad jamo.

173

Z e je s pomočnikoma vred .Tanek dosipaval jamo
in jel z nogama teptati po nji; že so bili nad jamo jeli
krožili mogilo in ruše rezati iz bližnje trate, da je vse
delo malo po malo bližalo se koncu. Odhajajočih po¬
grebcev je vsakdo po starodavnem običaji na mogilo po¬
ložil nekoliko suhih vej, ki so napravile grmado, na
katero je, kdor je prišel mimo, položiti moral vsaj kakšen
suh odlomek; že so se razhajali pogrebci, Motruna pa
ni hotela vstati, ni genila se ni s prostora svojega.

Ciganki ste s pokojnega tovariša n&njo obrnili svojo
radovednost: stali ste z daleč, godrnjali nekaj in gledali
ubogo žensko; ali kadar njiju je bila minila vstrpnost in
ko so ljudje bili vola obrnili v vas, šli ste tudi oni za
njimi. Le glupi .Tanek je ostal pri Motruni, mudil se je
na videz z dodelano mogilo, ki je teptal po nji in po¬
pravljal grmado na nji, da bi je veter ne razdiral.

Motrunine oči so nesvestno blodile po okolici, ob¬
tičale so zdaj na njem, zdaj na moževi mogili, ali pa
na detetovi glavici; loda poznalo se ji je, da ne vidi
ničesar. Le zdaj pa zdaj je iz njih priigrala solza in
usehnila na nje lici, zadrhteli ste jej ustni, primeknile
se oči k otroku in roči ga objeli, Janek pa je izpod nepre¬
mičnih obrvij pogledaval Motruno in neprestano delal.

Začelo se je počasi temniti, pomračilo se je bilo
nebo, toda Motruna ni vstala.

•»A kaj?« — oglasi se Janek, ki je dolgo molčal,
»treba bode iti v kočo!«

Motruna je le stresnila glavo.

»Tu menda ne prenočiš« —- opomnil je, »tebi ne
bi škodilo, ali detetu je nezdravo na vetru in grdem
vremenu.«

Mati je brzo otroka pritisnila k sebi in pogledala
glupega Janka, ki ni bil bedast tako, kakor bi bil kdo sodil.

»Oj, gotovo je to« — končal je Janek, »da bode
1o na kvar detetu, in sicer, kaj bi delala tu? — Mogila
je dovršena, naj počiva! Vstani in idi, Motruna!«

Zadel je lopato na ramo, pokril se in stopil k nji.
Motruna je zakrila oči, zopet se je potok solz vlil iz njih.

»Plakala bodeš« — dejal je Janek, »lehko tudi v
koči, ali bliža se noč; otroku je hladno, treba je iti« —
opomnil je ostro.

12

174

»Kam? — Po kaj?« — vskliknila je Motruna.
»Oj, nesrečna usoda moja, kaj naj bodem začela!«

Janka niso brigale solze, ni brigala tožba, prijel
jo je za roko in dvignil od tal, in ker je gledala v
mogilo, obrnil jo je na lahko v vas in potegnil za seboj.

Motruna se je ozrla še jedenkrat, hotela je trnje¬
vega grma vejo, ki ji je ležala pred nogama, položiti
na mogilo, ali zdrznila se je in zgrudila. Janek jo je
zopet dvignil.

»Pomisli na dete!« — opomnil je Motruni tiho,
»Zdaj živi ob tvojih rokah in ob tvoji glavi. Pojdiva v
kočo, dovolj je tega joka!«

Že sta bila precej daleč, vlekla sta se težko in po¬
časi, ko se Janek ozre in opazi, kakor senco, ciganko,
da se je priplazila, kar zgrudila in da je sedla na svežo
mogilo, ali pravo za pravo vrgla se nanjo.

Ker ni hotel, da bi jo Motruna videla, pospešil je
korake in glušil vzdihljaje, ki so prihajali do njiju, in
kar je bilo naj hitrejše moči — spustil se je ž njo vred
v globoko dolino, za katero je naposled izginila nesreč¬
nega samoubojice mogila.

Aza je bila na razpotji sama ostala s suhotnimi
očmi, otrpla, nesvestna, dihala je strast in obupnost
prvič svoje, žive dni! Dvignila se je, bežala je krog
holma, sedla nanj, vstala zopet, rjula, kakor zver, in
sredi nje vskrikov so ji iz prsi prihajali neumljivi vzdihi,
zloženi iz tisoč besed — oglašali se nekove pesmi od¬
lomki, vprašanja, očitki in kletev . . .

Malokdaj se človeka polasti tolika obupnost in
besnost, kolikeršna je o vladala to bitje, ki ni bilo va¬
jeno dušiti čutov svojih in na videz bojevati ž njimi.
Zdelo se je, da je do cela pozabila nase, na jutri, na
svet, temveč da živi le bolečini svoji. Sama sebi je bila
nepodobna, taka vsteklost se je kazala na razkipelih
črtah nje obraza, obledelega, otrplega, izpremenjenega
z močno roko hudih muk . . . Oči so se zdele, da se
bulijo iz očnic, ustni je imela odprti, zobe krčevito
stisnene, čelo — sklonjeno k zemlji, obrvi namrščene,
roči pa dvigneni in nad glavo sklonjeni . . .

Valovito so se ji prsi dvigale in časih ji je zmanj¬
kovalo sape.

175

Ne vem, kako dolgo bi bila tako vojskovala
z bolečino svojo in ali bi bila skoraj otrplost ali po¬
polna blaznost končala nje muke, da se ni po nekolikem
času o temi prikazal Apraš.

Stopil je prednjo ojačen, ukazujoč, takšen, kaker-
šen je bil, predno mu je bila vzela vodstvo in vlado.
Gledal je in približal se neopažen.

»Aza« — vskriknil je naglo z glasom, ki jo je
zadel, kakor grom, »v tabor!«

Aza je vsklonila glavo in ga pogledala plašna in
zmočena.

»V tabor, egaši! Cas je, da ideš h kotlu, da za¬
kuriš ogenj in skuhaš jelo, pa ne, da bi se vse noči
potepala!«

Deva je osteldela, a cigan jo je prijel za roko in
s silo potegnil za seboj. Ni se upirala, ni plakala, ni
govorila, niti vzdihala; sklonila je glavo in poslušno šla
za njim. Na mogili je veter s suhimi vejami in selilnimi
pticami pričel dolg razgovor, kakor bi bil na veke moral
trajati...

Tega večera je ciganski tabor naglo zapustil Sta-
višče in njih škripajoči voz je peljal se dalje; nesel je
zvezano Azo, pri nji je sedela stara Jaga, ki jo je bil
Apraš dekliču odločil, da ga je stražila.

Bivši vodnik je zopet z železno roko jel vladati
jato — in Romi  in Puza so, kakor sužniki, pokorni
bili njega znanemu načelniškemu glasu . . .

*

* • *

Denimo se še na hip v grad pana Adama, predno
ga pustimo na dolgo.

Po odhodu ciganke Aze, po razodetji nje tajne
prijazni do Tumrega se je strašno razjezil pan Adam,
čutil je, da je osramočen, da je bil nesrečen ciganov
tekmec. Hotel je udreti za cigani, ali ker je bil slab,
udal se je naposled jezi — in ker ni vedel pomočka,
da bi ž njim brez velikih žrtev zadostil strasti svoji,
povesil je roči in hotel oglušiti srce, ki se je še ogla¬
šalo s pohlepom svojim.

Ali ni kaj lehkega s srcem boriti se človeku, ka¬
teri se mlad ni naučil bojevati ž niim in mu vladati.

176

Pan Adam je v kratkem začutil, da močneje česti ci¬
ganko, da je silneje navezan nanjo, nego li je mislil iz
početka.

Hotel se je spustiti za njo, da bi jo našel, vzel jo
s silo ne glede na nje prijaznost do Tumrega, niti na
hladnost in zasmeh. Ali predno se je vresniCil ta sklep,
že je ciganska jata bila daleč od Stavišča, izginila je
bila — vedigabog — kam, s seboj odpeljala svoje
in ljudske konje, storila neizmerno mnogo kvara in pu¬
stila mogilo na polji, solze in kletev.

V takih ljudeh, kakeršen je bil Adam, močna je
žalost le na prvi hip; ne traja dolgo, temveč mine, da
ie ni sluha ni duha. Nekoliko dhij je dosti, da se bole¬
čina izpremeni v plahoto, v trudnost in potrebo, ki za¬
hteva zabavo; a žeja po nji je najboljša prerokinja
splošne pozabe na minulost. Pan Adam je zehal, vzdi-
hal, dal zapreči — in odpeljal se je v mesto.

V koči pokojnega Tumrega — v koči, zgrajeni s
tolikim trudom in z železno vstrajnostjo, ni mogel hitro
mrkniti spomin na stavitelja, njega roka je bila povsodi
po sebi pustila znak, vsak kosec lesa je spominjal nanj.
Uboga Motruna je morala bivati v koči, gledati jo in
žalovati zavoljo usode svoje.

Po ciganovi smrti sta se ji približala brata, ali
nista ji mogla mnogo pomoči, malo jima je bilo moči
izpremeniti nje usodo. Treba je poznati življenje in
živež najimovitejšega zemljaka, da se človek uveri, kako
težko je o najboljši volji na skrb vzeti mater in dete.
Oba brata bi bila Motruni rada storila kaj na prid; ali
njiju soprogi sle že o samem zmenku, da bi ciganka
se lehko preselila v njih kočo, kričali, jeli prepirati se
in jeziti tako, da ni pomisliti ni bilo mogoče jima na
to, razven da bi bila zatrla domači mir. Treba je bilo
Motruni ostati v koči pri pokopališči; ali tudi tu ji
Maksim in Lipe nista mogla izdatno pomagati, njiju so¬
progi ste hudi vojsko začeli zavoljo sleharnega daru,
ker bali ste se zhse in za otroke svoje, bali glada pred
žetvijo. O najboljši volji more kmet redkokdaj pritrgati
si črnega kruha kosec. Najbogatejši ima komaj toliko,
da se ne boji lakote do novine, in s prodajo malostnega
ostanka ustreza najnujnejšim potrebam življenja svojega.

1.77

Ali je treba mnogo čut ja, mnogo svetih dolžnosti, da
bi nevarnosti izročil svojo in rodbine svoje usodo? —
Brata sta pomagala Motruni, ali ker sla se zatajevala
soprogama, pomagala sta ji le časih in skromno.

Gospod Bog ji je poslal varuha in nepričakovanega
pomočnika — bedastega Janka. Tega zavrženca usoda
je pod njegovo streho bila tako trpka, pometali so ž
njim tako, cesto so ga odganjali, dasi je delal več,
nego li kar stori samo jeden človek in jedna domača
žival, dajali so mu dobro besedo težko tako, da je glupi
Janek, ki je brez potrebe vel se bedasto, da je smeleje
in smeleje bližal se Motruni in ciganu in da je krep¬
keje, kakor na svoje ljudi, navezan bil nanja.

Posebno se je zdelo, da ga peče Motrunina usoda,
zategadelj je poslednji čas črtil Tumrega in vnemal
na samoumor iz milosrčnosti, ki jo je imel do Motrune.
Po njegovi smrti Janek ni na hip ni zapustil Motrune:
sam je preskrbel pogreb, vdovico odvedel v kočo in
ostal pri nji na straži in njo in dete vsprejel za rodbino
svojo. Prčcej tisti večer si je pod lestvo na tleh pri
durih v izbo priredil slamnato ležišče in udomačil se je
tam. Drugega dne je šel k svojim ljudem, odbral šop
cunj, ki so bile njega imovina, in ni niti črhnil, temveč
zapustil je očetovsko kočo na veke.

Motruni je bil več, nego pomočnik in sluga, brat
ji je bil, varuh, ki je neprestano čuval njo in sirotico.
Udanosl in usmiljenost je Janka prerodila v bitje, polno
premetenosti, postrežljivosti, v človeka — opreznega in
bistrega o potrebi. Motruni je vedel preskrbljati zaslužek,
donašal ji je predivo in znašal razno drobno delo, o
čimer se je bil sam pobotal ž njo že prej; imel je v
koči na skrbi živež in potrebno orodje in posodje. Drva
je sam bral in znašal, hodil je po vodo, sekal, kuril,
kuhal, po vse ure zibal dete; a da je varčeval, živel je
ob suhem kruhu in ob ostankih, lepečih po loncih —
ob ostankih, katerih bi razvajeno pse ne bilo hotelo
uživati.

V koči niso takoj poznali, da ni glupega Janka;
ali ko ga ni bilo nekoliko dnij, pogrešali so ga nekako
vsi.TfBratje so poznali, da nimajo nikogar, ki bi jih na-
meščeval; sestre niso imele koga pošiljati krog, koga

178

kregati in mučiti, jetrve (Schwagerin) pa niso imele ni¬
kogar, da bi se mu bile smele posmehavati. Če prav
so prej vsi tožili, da zastonj pojeda kruh, vendar so,
ko ga ni bilo več, začeli javkati, da ne prebodo brez
njega in preklinjali so uskoka.

Iskali so ga, povpraševali, ve li kdo, kam bi bil
prešel, in naposled ga je nekdo zalotil, da Motruni
streže. Takoj so poslali starejšega brata, naj privede
bedastega Janka, a ta je naglo stopil v kočo in ga začel
karati; ko ga je bil našel, sedel je na bobku v veži
pod lestvo in plel kos vrvi.

»A kaj delaš tu, lenuh, postopač? — Domov na,
delo!« — kričal je brat.

Janek je vsklonil glavo, zamižal samo na jedno
oko, pogledal prišleca, pljunil in dalje plel vrv.

»Kaj pa hočeš tu delati?«

»Kaj hočem tu delati?!« — odgovoril je Janek,
»tu hočem ostati in ostanem!«

»Ali misliš, da ti mi dovolimo, da se bodeš po¬
tepal, kadar bodeš hotel?«

»A kaj li bi delal pri vas?« — odgovoril je Janek
in zgenil z ramenoma, »ali se niste še nagodrnjali, da
zastonj jem vaš kruh? — Ali ste mi kdaj dali kos
obleke, novo srajco, ali onožnike na trudni nogi? —
Ker sem vam nepotreben, kaj bi delal pri vas?! —
Idi, brate, z Bogom in pozdravi mi starega Lisca . . .«

Brat ga je hotel udariti, ali Janek ga je zgrabil
za roko, sunil iz veže in zapahnil vrata, poslanec pa je
kričal in grozil se na dvorišči — in brez njega odšel
domov. Pozvali so Janka v grad na zagovor, ali bedasti
pritlikavec se je branil tako in držal besedo svojo, da
so mu dovolili, naj sme ostati pri vdovici, bratje pa so
ostali brez njega. Dokazal jim je, da ni prisevka*) ni
imel nikjer na polji, da ni dobival obleke, niti plače
—• in da mu prav nič niso dali očetne zapuščine; torej
ni bil nikakor dolžan delati tam, kjer mu nihče ni dal
ničesar, niti žlice zaslužene jedi.

Bratje so besnili, kričali, vedeli so, da ne morejo
biti brez njega, kakor brez metle ne, da jim ne bode

j Hlapcem plača.

179

lehko vsega snažit] ; poskusili so, da bi ga pregovorili z
obeti, ali vse ni pomoglo nič.

»Prebito bi res bil bedasti Janek« — opomnil je
pritlikavec, »da se dam zvabiti, kakor vrabec s plevami.
Hoho, tega ne učakate! Iznebil sem se tega bremena,
drugič ga ne denem več u;ise, izkušen sem, kakor
mezeg! Imejte se dobro in pozdravite starega Lisca!«

Lisko, star pes-čuvaj, ta je bil v koči jedin pri¬
jatelj Janku.

Ne Motruni, niti Janku ni na um ni prišlo, da bi
ob obeli govorili v selu; ali hudobni jeziki v vasi niso
prizanašali ni kraljevemu Janku, niti bledi, oslabeli Mo¬
truni : opevali so ja po krčmah, posmehavali so se jima
na studenci in na prelazih, onadva pa nista ni slutila
ničesar o tem.

Janek je bil nestvor, grd in le starim babam
in bratovim ženam v glavah se je mogla poroditi misel,
da bi ga utegnil kdo ljubiti; a vendar je blebetanje,
kdar koli je vstalo, prijemalo se, verjeli so mu ljudje
radovoljno, toda Janek je bil le vdovičin delavec.

Oba cesto po vse dneve ni črhnila nista drug dru¬
gemu, Janek je le časih, kadar je bil dobrovoljnejši,
spomnil se kake povesti in Motruno razveselil ž njo.
Vdova je poslušala in molčala, molčanje, to je bilo nje
navada in druga natora tako, da ni lehko izpregovorila
kake besede. Časih je zapela otroku, vzdihnila utrujena,
ali iz nje potrtih prsi se ni mogla izviti ni jedna tožba,
ni jedna opomnja.

Materinska ljubezen je zadoščevala nje ubožnemu
življenju, v nji je počivala vsa tolažba, nada in bodoč¬
nost, ali sirotnega deteta smeh je vabil tudi na nje ustni
nekaj, kar je bilo podobno žalostnemu, solznemu in
bledemu smehu. Strmela je v zibelko, sedevala pri nji,
spala nad njo in ni na hip je ni pustila. Časih, kadar
se je utrujena zgrudila, prikradel se je Janek in ne¬
okretno je zibal dete; ali ko je zaplakalo, planila je po
koncu, oplašil jo je plač, in zopet je shma negovala
ljubljenega otroka.

Takovo je bilo življenje v ti ubogi koči po dnevi
in po noči — in jednolično so dalje pluli meseci in leta.
V vasi je zmerom vladala živost: nekateri so prihajali,

180

nekateri odhajali, delali, mislili in se sodili. Le slamnato
streho je porasel mah, Motruna je bledela in venela od
dela, Janek žoltel in grbav el dan za dnevom huje,
dete je začenjalo hoditi; ali ni se izpremenila usoda,
niso prišli boljši dnevi v cigansko kočo.

Vas se ji ni odmikala, pa tudi družila se ni ž njo,
ne zaradi kakega praznoverskega predsodka, temveč naj¬
bolj zato, ker se je bala njč uboštva. Oj, kako mnogim,
kako zelo mnogim na svetu ni nič strašnejšega, nego
je siromaštvo; nehte dotekniti se ga z roko, ozreti se
vanje, zato ne, da ne bi oglasilo se jim s kako prošnjo,
da ne bi zahtevalo od njih kake pomoči.

Pa tudi z delom je Motruna imela težavo, malokdo
je predrznil se, ter zaupal ji kaj, bali so se bliže dotike
ž njo. A vendar ji po Jankovi skrbi ni manjkalo
kruha, ne dela, niti zaslužka, tudi drugih najpotrebnejših
pomočkov v življenji ne. Po letu, ko je bilo odraslo dele,
ko je Motruna lehko imela ga pri sebi v košku — po
letu je hojevala žet! Janek je tudi delal, pridnejše od
drugih, časih, kdar se je razmajal, postavil je v razstavke
po dve kopi ozimine. Po zimi so živeli ob prisluženih
novcih in ob vdovičinem perilu.

O tem neprestanem delu je začel Janek po neko¬
likih letih očito izgubljati moči, dasi je zdelo se, da so
neusahljive; a ker je bil praznoveren in ni umel, od
kodi prihaja ta zmena, pripisaval jo je jetrvam, njih
čarom. Začel je hoditi od rastlinarice do rastlinarice, pil
je razne čarovniške leke, zato da bi se znebil nesrečne
začaranosti, pomagal si je se zagovori in raznimi »in-
gredijencami« jako sumljivih .lastnosti, tako, da je zbog
teh zdravil shujšala se njega bolezen in da je 'naposled
smrtno zbolel.

Še je njega život vzdržavala nekova krepka telesna
in duševna moč; vlačil se je ob palici iz veže v izbo,
iz izbe pod streho in pomagal je Motruni; ali ko je bil
nekega večera začutil, da je mnogo hujše mu, in po^
mislil, da s svojo smrtjo ubogi vdovi nakloni sitnosti,
vzel je svojo z železom okovano palico in zavlekel se
je v kočo svojih bratov, nikakor se ni poslovil od Mo-
trune, temveč pogledal je le skozi režo v durih otroka,
ki je že tekal po izbi in blebetal.

181

»Haha, lu me imate, bratci! Hoteli ste, da bi se
vrnil k vam, tu sem zdaj na postrežbo! Morate mi iz
očine zapuščine preskrbeti vsaj pogreb in dati d o m o-
vinko!«*)

Uro kesneje bedasti .Tanek ni živel več, bratje pa,
če prav so se prepirali in ga zaničevali, morali so mu
prirediti pogreb.

Ni mogoče misliti, kolika žalost je prešinila
Motruno, ko je bila čisto nenadoma zvedela Jankovo
smrt, ali pravo za pravo spomnila se je, da utegne umreti,
ker kaj drugega bi bil povod tega, da je kar izginil.
Ti osebi ste bili sprijaznjeni tako, da je vdovica takoj
ugenila njegovo misel in se zjokala, ko je pomislila, da
se je v smrtnih bolečinah spominjal nje in se bal, da
ji ne bi delal ni najmanjših sitnosti, /le mu je bila
vikla tako, da se ji je nemogoče zdelo brez Janka živiti
sebe in otroka. Ze drugič jo je usoda povdovila!

Bedastega Janka je manjkalo povsodi in zmerom,
živ še je bil duša ubogi koči. Motruna ni mogla stopiti
na prag, da bi se ne bila spomnila tistega prostora, kjer
je v veži pod lestvo po zimi in po letu bival, kakor v
kaki kolibi, spleteni od grahove slame in metnega bilja. **)
Bo koči je bilo polno znamenj delavnih njegovih rok
in njegove bistroumne glave: naučil se je bil sodarstva,
tesarstva, zidarstva in delal je do malega vse sam, zato
ker ni imel s čim plačevati rokodelcev. Na klinu nad
klopjo, ognjišču nasproti, kjer je sedeval in se grel, visel
je še njegov stari luknjasti slamnik, opražen, to je bil
poslednji vidni spomin po njem.

Zopet je Motruna šla za pogrebom, a za pogrebom
prijatelja svojega; poljubila je njega rakev in po običaji
položila nanjo poslednji hleb kruha, poslednji kosec
platna, bratje mu ni tega niso hoteli utrpeti. Pozno po
noči se je otrpla vrnila v pusto, strašno pusto kočo svojo
in premišljala je, kaj začne sama s seboj in z detetom,
in ta misel ji je na dolgo zvezala roči.

*) Tako nekatere Volinjske vasi pesniški imenujejo rakev.

**) Meta je rastlina.

182

Še-le blebetajoča hčerka'jo je vzdramila iz nemi¬
lega sna in obudila v življenje in na delo. Iz bede izvira
samo ta korist, da je v nji delo neogibno, to pa je naj¬
boljši lek v trpljenji.

Zopet je bilo treba prijeli se preslice in vretena
mali Marijini za kruh; ali ni imela nikogar, ki bi jo bil
zavetoval v vasi, odnašal prejo in donašal predivo.

*

* *

V takovem razmerji in v največjem uboštvu, ki
je dan za dnevom grozilo s smrtjo za gladom, rasla je
sirota Marijica.

Mati je v nji videla, kar vse matere vidijo v svojih,
otrocih, malo čudo in veliko nado; ko je hodila, lovila
materin predpasnik, šla za njo po drobnih nožicah in
poskakovala, kakor ptičica, ozirali so se nekako ljubko
v ciganovega otroka celo tuji ljudje in neprijatelji.

Marijica, kakor so ji rekali sploh — Marijica je res
bila krasna deklica, v nje obrazci ste se družili dve po¬
dobi, vshodna in severna, in sijala je iz njega tretja
zvlastna podoba, ki je imela obeh prvih podob milino.
Marijica je imela krasne, temne-oči, nos ravan, čelo
visoko, ustni nekoliko kipeči in polni smeha in sladkosti,
polt čudovito belo, lase temno-zlate. Že otrok se je od¬
likovala z nenavadno mično gibčnostjo, kar je prero¬
kovalo, kakova bode, kadar vscvete v devo. Motruna
je bila vrtoglavo zaljubljena vanjo, oblačila jo je, dičila,
s čimer je mogla in nenasitljivo svoje oko napajala z
obličjem, polnim časnega razuma, bistrodušnosti in ljubke
dobrote.

iz vsake sirotičine besedice je krilil nenavaden
dovtip, nestrpna zvedavost, ki rada spoznava svet, in
volja, ki ob svoji moči uhaja med ljudi. Že majhna je
začela mater nameščevati tako spretno v vsakeršnem
delu, nenadila jo je z razgovori svojimi tako, ugajala ji
z mislimi in dajala ji nasvete, da bi Motruna bila časih
kar pokleknila pred čudovito svojo hčerko. Sukala se
je od jutra do večera po koči, popevala je, tekala, in
kadar je mati po svoji navadi sklonila glavo, ki je trla
jo žalost, sedla ji je na koleni in s poljubi zamišljenost
pregnala iz nje. *

188

Ker je Marijica rasla v neprestanem pomanjkanji,
zato ji je bilo vse po godu — in v svoji otroški glavi
je Cesto nahajala več, nego li mati v vsem bolečem
svojem srci.

Umela se je militi, smijati, priljubljati, dobrikati
tako, da je najhladnejši človek često se ustavil, ko je
izpregovorila; — tla, stare babe, na poti iz semnja,
metale so ciganski hčeri jabolka ali preste.

Tako je dvanajstega leta učakala Marijica — in
to je poslednja junakinja naše koče za vasjo; če hočete
zvedeti, kaj se je zgodilo s siroto, potrpite malo, da
začnemo pripovedovati dalje.


DEL III.

Znana vam je že pri pokopališči siromašna koča,
zgradil jo je cigan skoraj od ničesar, le z močjo volje
svoje, s strasljo in srditostjo. Nova ni bila nikoli, po
nekolikih letih zgradbe svoje je bila zgrbljena staruha,
da je, ko je dete, cigana Tumrega jedino dete, jelo od¬
raščati — da je z ubogo Motruno vred tudi koča bližala
se razpadu. Vsak čas je bilo treba popraviti kaj, podpreti,
zalepili ali zadelati kako režo in dostaviti kako sprhlo
bruno, ki ga je snedla mokrota. Strehe ni imel kdo
krpati s slamo, luknje v njej so zadelavali z rušami, ki
pač niso prepuščale dežja, ali pretežke so bile krhkim
in slabim škarnieam (Dachsparren). Na jednem prostoru
nad vežo so bile že gnile tako, da so se skoraj lomile.
Zato je po letu vse zeleno rušje spominjalo na tla, iz
katerih je bilo prišlo, oživelo je in razraslo se tako, da
je prijeten bil pogled na viseči vrtiček. Iz gosto splete¬
nega stebliča navadne trave je tam pa tam gledala cvetka
naših lok in se čudila, ker jo je tako visoko bila zanesla
usoda. Tudi nekoliko brezic, ki jih je bila tam zasadila
božja roka, dvigalo se je z belo svojo skorjo in s trepe¬
tajočim listom visoko nad dimnik in presezalo oddelek
dobro stoječe strehe. Slama, ki je je bilo vsak dan
menj ter je bilo treba streho krpati z rušami bližnjega
rova na pokopališči — gnijoča slama je bila živež tem
lakotnim zračnikom.

Mnogo nesrečnejše so bile stene, ki so se rušile,
sklanjale k zemlji, krivile, nagibale, da so naposled bile
neka nenavadna grmada čudno zmešenega gradila. Les,
ki ga ni bilo v njih, nameščevalo je dračje, glina, zemlja,
slama, smeti in vse, kar koli je bilo pri rokah. Lastavičje

gnezdo pod gostoljubivo streho ni umeteljneje zlepljeno.

podporo je bila o sili dobra nepotrebna, razdrta ko¬
vačnica, ki je nekoliko časa dajala tudi palivo in bruna.
Ostali slopi, kovačnica in grmada razpadline — vse to
je s svojim sosedstvom ubogo kočo delalo Se večjo po-
drtino, ali dobrodejna mati je na ti goli grmadi naglo
zasejala kopriv in poljske gorčice, ki je z zelenim listjem
krila človeških rok razpadlo delo.

Ali človeku, ki mu po smrti tako malo pomaga
domeo, treba je le malo tudi živemu. Hodili so v kočo
sklonjeni, da se niso zadevali ob nizke vereje; okno se
je z obodom dotikalo zemlje, a znotraj, v ti temni žalostni
in vlažni jami so živeli vsakdanje, popolnoma tako, kakor
živi človek trpeč, vzdihujoč in ječeč v marsikateri mo-
zajikovani palači.

Kadar je po hudem nalivu kje od stene se odluščil
omet ali se osula glina, suha od velike vročine, da je
veter, ta nepovabljeni gost, prepihaval izbico, Sla je
vdova za kočo, razmesila glino, pridela razsipa iz ko¬
vačnice, zadelala odprtino, in zopet je nekoliko časa bilo
tiho in celo v koči.

Deklica, ki je o ti razpadlini rasla, videla ni nikoli
lepšega bivališča, vedela ni, da so na svetu stanovališča
lepša, ugodnejša, prijaznejša od izbe v koči. Tako se
vara mladost, ki sanjari, a deklica je tako rada imela
kočo svojo! Nji bi se bila večja in rednejša bivališča
zdela žalostna v primeri s kočo na holmu pri pokopališči,
dasi jo je rajši pohajal veter, nego li ljudje.

Mnogokrat na suhi skali, v pesti suhega peska
opazimo, da bohotno in krepko raste zel, ki jo živi le
nebeški Oče, in stojimo in čudimo se in premišljamo,
od kodi zavrženim dobiva redilnega soka. Imela je gotovo
v zrnu, ki ga je objemala tenka lupina, velik zarodek
življenja svojega in ta skrivnostna moč jo krepča, da
rase in se dviga. Prav tako je rasla, vshajala in se
razcvitala sirota, če tudi ji nič ni pomagalo o tem.

Dasi je bila z žalostno materjo vred neprestano
zaprta, če tudi je gledala nje bledo, velo obličje, po¬
slušala neusahljive vzdihljaje, zahaljena bila v smrtno
ozračje, vendar se je smijala življenju in rudečica je

186

časih odičila nje krasni obrazek, iz očij pa ji je sijalo
hrepenenje po življenji in gledala radovednost, kakov
je svet.

Ali veste, kako se goje otroci na kmetih? — Kakor
ptice pod nebom, kakor cvetice na polji, kakor vse, kar
Bog sam goji z rokami angeljev svojih. Poslušajo večerne
basni in materine pesmi, gledajo očetov svojih delavno
življenje, premišljajo polje, pogledujejo na nebo, da se
jim naposled razgreva srce, v glavi razvija misel, pre¬
bujajo se, da so ljudje, kakor drugi, često boljši od
drugih. Vedo res menj od nas, ali čutijo tako, kakor
čutimo mi, če ne krepkeje, in urno več in lepše pri¬
povedovati, nego mi, zato ker v njih govori srce, ki ga
znajo slušati.

Motrunini hčerki ni dohajalo mnogo ni te malosti,
ki je imovina vsem; nje mati je bila tako tožno molčeča
in vas je bila neusmiljeno hladna do obeh.

Ni bilo nikakove zarote in nihče Motrune ni jezno
pehal od sebe, ali rekali so ji zaničljivo ciganka, nje
hčerki pa ciganče, in, dasi je Marijica znala se militi,
dobrikati, priljubljati, če tudi je niso odganjali, vendar
so se vaški otroci nekako boječe ogibali sirote, utekali
ji in često neusmiljeno burke brili ž njo. Uh, otroci so
neusmiljeni!

Mnogokrat je odhitela na polje in rada bi se bila
približala pastirjem, ki so, če so bili na ti strani ledine,
prav v koči kurili ogenj, pekli lcorun, brili burke in
pazili na blago in na ovce, ki so se raztresene pasle po
njivah. Ali dečki in deklice, kadar so jo zagledali, šepe¬
tali so: »Čarovnica! Cigansko dete!« in razgubili so se
po smrečji. Uboga Marijica jim je stregla, donašala ognja,
trsak, dračja; jemali so od nje darke, ali ni mogla
razgovarjati, ne veseliti, niti družiti se ž njimi.

Marijica je najčešče bila samo, samotarka, in malo
po malo se je pomagati sama sebi navadila tako, da je
niso zanimali ljudje. Mnogokrat je po vse dni v koči
na pragu sedeč gledala na pokopališče in na holm, na
katerem, kakor se je zdelo, ni bilo videti ničesar, in
včdela je tam nahajati nenavadne zanimljivosti.

Priletela je zdaj pa zdaj lastavica, v kljunčku do-
nesla malo blata, zopet kako drobnjav: slamo ali kako

187

pero; Marijica jo je z očmi spremljala tja in nazaj in
skrbno pazila na te pridne ptičice, da je teh sosed po¬
znala skoraj vsako posebej in razznavala jih po gibanji
in delu. Vedela je, kje ima katera gnezdo in od kodi
prinaša živež, a po njih nepokojnem letanji se je učila
poznavati prihajajočo burjo. Zanimali so jo ščebetavi
vrabci, zanimale drobne ptičice, ki so gnezdile po vrbah
krog pokopališča, in gizdave srake, ki so celo dva koraka
od nje sprehajale se po cesti, ali nad vse so ji zanimivi
bili drobni netopirji, ki jih je neizmerno mnogo bilo
kraj polja in ob mejah.

Jasnega dnč in svitle noči, ko je tiho bilo vse
krog, ko so netopirji na pragih podzemeljskih svojih
bivališč uživali čvrsti zrak, sedevali v vrstah in se gotovo
razgovarjali, lake čase je Marijica zatajevala dih v sebi,
zato da jih ni oplašila z najmanjšim šumom: bojazljive
živalce so takoj bežale v svoje domove. Njih zabavno
gibanje, skoki, glas, ki je motil tihoto, vse se je smililo
osameli deklici.

A ker je cesta s te strani bila skoraj prazna, polje
razsežno, ker lesovi niso bili daleč, imela je radovedna
deklica malokdaj in menj navadnih gostov. Nad kočo
so mnogokrat priplule race, letele so na prenočišče v
bližnji ribnik; prikazal se je zajec, umival se je z roso,
ali pa objedal zelišče; sedevali so časih tu deževniki
(Regenpfeiler), priplavala je glasna truma škorcev, iz
dobrave zablodila šoja z modrim perjem . . . posebno
pa so jo zanimale droplje (Trappe) na krepkih nogah
in popotni žrjavi . . . Imela je khj gledati in komu
čuditi se.

Ali pa je mnogo treba takim mladim oččm, ki
svet popolno gledajo z nekim živim nagonom, z nekako
neumljivo močjo srca in čutja svojega! Mnogokrat je
oblak komarjev, ali sta žolta pomladna metulja, ali je
ptičje pero, ki ga je veter nosil po zraku in zanašal na
vse strani, dolgo kratkočasilo nje oko, ki je iskalo takih
prizorov, dokler ni izginilo v dalji in v zračnih prostorih.

Marijica je premišljala božji svet, stvari božje, cvetko,
ki je nihče ni vsadil in ji prilivala, pa je vzcvela pri
pragu, in jednako je bilo nje premišljanje čarovni basni,
pesmi in mladosti, polni dobrodejne svežesti.

13

188

A ko je vstalo slabo vreme, vstala barja in zima
ter je morala z materjo vred zapreti se v izbo, govori¬
čila je tako, da je molčeči Motruni morala beseda priti
iz ust in da je mnogokrat posililo jo na smeh, na pri-
povedanje, na uk — ali na žalost.

Sicer je Marijica čudovito leliko ugibala, česar ji
mali ni mogla dopovedati. Ubogo ženo je bilo življenje
zmučilo tako, ker ni mogla vzvišati se nad bolečino svojo,
trpela je toliko, da je celo materinska ljubezen malokdaj
odprla ji usta in da so izza odmrlih usten prihajale od¬
mrle besede, ki niso mogle mnogo naučiti, kajti ko bi
bila hčerka rada vesela, jasna videla božji, cvetoči, zeleni
svet, slišala je iz materinih ust samo tožbe, žalobe in
časih . . . časih celo kletvino. Ta neskladnost med po¬
gledom na spomladno zemljo, oblečeno prazniški, med
bitjem nje srca in med materinimi besedami ni mogla
dolgo vdomačiti se v dekličini glavici — in prvo zamiš¬
ljenost je v Marijici porodila neskladnost, ki si je ni
mogla razjasniti.

Iz materinih vzdihov je prvič spoznala trpljenje,
muke, bolečine, ki jih nikoli ni videla med preljub-
Ijenimi stvarmi, veselimi zmerom, do konca življenja
svojega, in ki ščebečejo celo o smrti; in sirota je mi¬
slila, da je mati izimek, ali pa, da je žalost nastopek
nje ostarelosti in bolezni.

Marijičini pojmi o življenji so bili zelo krivi, de-
tinski, prvotni in, da je misli svoje zaupala najtrdokor-
nejšemu človeku —• krvavo bi bil plakal zaradi nje ra¬
dosti in upa v bodočnost. Kakor žrtev, ovenčana s
cvetjem, šla je naproti grozni usodi, ki je je čakala, in
videla je namestu noža in ran cesto gladko, posuto s
cveticami v zlatih suknjicah.

Marijica je tako rasla v neskrbni veselosti, ki
Uog ž njo zlati prvo mladostno dobo, prvi bleskot v
življenji; Motruna pa je dan za dnevom, uro za uro
starala se in nagibala k prezgodnji mogili. Ni živela več,
temveč samo dozorevala je.

Ni ljubljena hčerka je ni mogla prikleniti k živ¬
ljenju, manjkalo ji je moči do njega, in nje ostanek je
ginil z vsakim dihom.

189

Mrzel pot je prediral materi na celo, kadar je po¬
mislila, kako ubogo svojo siroto na svetu pusti samotno;
srce ji je utripalo od samega stralia, ali srčno obje¬
manje, o katerem je k sebi stiskala svojo hčerko, ni je
oživljalo, temveč do cela slabilo jo in pehalo v nena¬
vadno, morečo vročico.

llolezen je zmagovala malo po malo; vendar Mo-
truna se je tešila s počasnostjo bolezni svoje — gojila
je v sebi nado, da Marijico vzgoji, predno oči zapre na
veke; toda varala se je. Ovladala jo je nenadna slabost,
napredovala je po želvje, naposled pa se je večala in
večala, da je uboga mati nekega dne opazila, kako ne
dvigne več vederca, da je najlažje potence ji nezmog-
ljivo breme in da jo sama hoja po izbi smrtno trudi.

Sedla je na postelji in zaplakala tiho. Marijica je
pazila na vse, ali materino oslabelost je prisojala samo
starosti, mislila je, da je mati mnogo starejša, nego li
je res bila, a kadar je bila opazila nje onemoglost, na-
meščevala jo je radovoljno v delu.

»Oj, nikar se ne trudite, mamica* — vskliknila
je in poskočila, »saj tako rasem in umela Vas bodem
nameščevati. Poskusila sem, ali ponesem dve vederci
polni, ali če tudi se nekoliko pripogibljem k zemlji, vendar
njiju ne nesem težko, suhljadi precejšnjo butaro zadenem
na pleča. Le mirno počivajte, meni le znamenja dajajte
in uvčrite se, kaj storim.«

MarijiCino ščebetanje pa je še trpkejše solze pri¬
vabilo iz očlj ubogi ženi, ki je molče hčerko pritisnila
k srcu.

»Golobičica ljuba« — opomnila je s tihim glasom,
»volje ti ne manjka, ali kje so moči, ki se tako po¬
našaš ž njimi? — Vederci zmaguješ, ali vodo dvigati,
drva nositi iz lesa, zvrševati toliko težkih del krog
doma, to preseza tvoje moči!«

Marijica je pokimala z modro svojo glavico.

»Cujte, mamica mila« — zapela je deklica s svojim
ptičjim glasom, »Vi ste nedavno zvečer meni pripove¬
dovali vsakojake zanimivosti, in jaz sem jih dobro za¬
pomnila. Čujte, če kdo hoče resnično storiti kaj, zdi se
mi, da stori to, kar je sklenil.«

»Marijica mila, takisto pripoveduje basen!«

13 *

190

»A kaj je to — basen, mamica?«

»Basen je ljudska izmišljetina trpkemu življenju
na tolažbo. Morebiti je to tako bilo nekdaj, ali dan¬
danes je drugače: svet je žalosten, ljudje so brez usmi¬
ljenosti !«

»To se Vam le zdi, mamica; in da so ljudje tudi
hudobni, kaj bi bilo zato? — Dobrega človeka brani
dobra moč, ki je v njem, zla moč pa nič ne Škodi po¬
štenjaku. *

»Hoti Bog!« — vzdihnila je ubožica, več je ni bila
volja povedati.

Imela je na jeziku besede, hotela je Marijice vpra¬
šati, kaj bi začela, da ji umrje; ali manjkalo ji je srč¬
nosti, ni hotela žalostiti hčerke svoje, bala se je, da
jo oplaši.

Marijica se je v tem prostosrčno tešila, da bode
zdaj sama služila mater in gospodinjila doma. '

Bog ve, kaj se je godilo v njč mladi glavi! Spečo
so jo motile sanje: tako je delala, tako brzo se sukala,
tako snažila kočo, tako čudovito je red in obilost v nji
na skrbi imela — polna upa v Boga in ljudi!

»2e vem, oj, vem, kaj storim« — šepetala je in
se obračala na trdi posteljici, »ko pojdejo ljudje s
semnja, pojdem na cesto in se ustavim in nasmejani in
jim poklonim; le ko bi ne imeli srca, ne podarili bi
mi vsaj jagnjeta, ali kozliča, ali šopaste kokoši! Pod¬
ložim ji, ob letu bodo štiri, po dveh letih jih bode mnogo
— cela truma, cela jata! V vasi je prediva dovolj, presti
že znam, dosti tenko, Bog bi ne bil milostiv, ko bi
sama ne napredla za srajco, ne priprčdla malo sira,
jajec, moke, kaše, zabele.. . Oj, posreči se to, uveri
se, mama! A potlej pridejo svatje naj bogatejšega gospo¬
darja v vasi, prineso mami pošten dar, poklonijo se ji,
poljubijo roki ... in v cerkvi bode poroka, čudilo se
bode mnogo ljudij, a sveker moj mamo vmesti, kakor
pri Bogu, za pečjo, v topli, novi, beli koči. Le jej, spi
in uživaj!«

Deklica se je v sanjah svojih zazibala srčno tako,
da je že mislila, gospodinja sem, mati, sivolasa starčica;
videla je ogromne shrambe, polne žita, staje — polne

191

blag&, dvor — poln samo bele perjadi, da je naposled
sen zvlažene trepalnice zlepil ji v nemirni radosti.

Ko se je bila Marijica prebudila, videla je mater
bledo, ožoltelo, mršavo, kakor da je to noč preživela
deset let in da stoji pri nje postelji in palico drži v
roči. Po robcu na plečih, po belem predpasniku, po
starih čevljih, ki jih je Motruna nateknila na nogi, po¬
znala je Marijica, da odhaja nekam; toda ker je mislila,
da hoče iti po vode, planila je po koncu, da bi jo pre¬
hitela.

»Kam li — kam, mama?« — vprašala je pre¬
strašena.

»Leži, hčerka, ldži, moram iti v vas.«

»Ali v vas? — Po kaj? .— Pošljite mene!«

»To ni mogoče, srce, ni m6či, golobičica! Pojdem
k Soloduhi, posvetovat se moram ž njo o bolezni svoji.«

»Jaz Vam Soloduho privedem domov.«

»Ne, ti ostani domft, moram iti s&ma,«

»Ali ste slabi . . .«

»To nič ne dč, pojdem ob palici in pridem tja.
Treba mi je hoje; skoraj se vrnem.«

Marijica je hotela braniti, ali Motruna je molčala,
odprla duri — in dasi je prijemala se sten in držajev,
odšla je hitro z dvorišča.

Deklica je z utripajočim srcem gledala za njo, po¬
klicala jo še jedenkrat tiho, in morala je ostati doma.

»Ker mora biti tako« — pomislila je, pripela
spodnje krilo, robec dela na glavo, dan je bil vlažen,
»pojdem in prinesem vode, zanetim ogenj in pripravim
juške, predno pride mama . . . Uveri se, kakova gospo¬
dinja sem!«

Ko se je pridno sukala po koči, v tem je Mo¬
truna bolna oddehtela v vas. Ali kako daleč se ji je
zdela! Kadar je bila odšla nekoliko stopinj daleč, usta¬
vila se je, počivala je in lovila zrak, kakor da ga že
manjka na svetu; toda zopet je šla dalje nestrpno, pa
takoj je zopet sedla, boleli ste jo nogi; vrtelo se ji je
v glavi. Šla je tako — šla v kočo k Soloduhi, to je
bila stara rastlinarica in vse vasi lekarka; ali nje koča
je bila daleč, na drugem koncu vasi, in vas je bila
velika, cesta brdovita.

192

Mlad človek bi bil v nekolikih minutah prišel tja,
toda Motruna je hodila dobro uro; pa sreča je bila še
to, da je na potu bil tu plot, tam zid ali kamen, tu
kako drevo, ki se je oprla obnje, ali si pomogla, da je
sedla. Mučno hodi bolno telo, ki je težko, kakor svinec!
Soloduhina koča — kakor bi se bila odmikala, zdelo
se ji je; naposled jo je vendar ugledala, že je videla
vrata in nekako lehko je bilo nje srce, da vsaj na potu
ne ostane.

Dve nesrečni osebi se bližate druga drugi. Solo-
duhi svet tudi ni bil raj, dasi nje uboštvo ni na pol ni
bilo podobno cigankinemu siromaštvu. Starka je imela
moža priletnega, slepega, nerodnega, opilega, zaprav¬
ljivega, ki jo je često otolkel in ji ranil glavo; ali bil
je spreten potepenec, donašal je novce, mnogokrat je
prinesel torbo polno suharov in vsakojake ljudske milo¬
ščine. Soloduha je stražila kočo in živela ob rastlinar-
stvu. Bog sani ve, kako si je prisvojila to učenost, go¬
tovo je naučila je starost in vraske (Runzei). Marsikdo
je prišel posvetoval se ž njo, pa je tudi pomogla marsi¬
komu ; iz početka so jo k slabotnim ženam klicali za
babico, naposled pa se je naučila, da je umela zdraviti
žimnico, pokostno bolezen — in kdo ve, kaj še! Imela
pa vsa vas ni druge lekarke.

Ljudje je niso posebno česlili, Soloduha nikomur
ni prizanašala z jezikom svojim; ali kadar je zastokal
kdo, rada mu je pomogla in tako je živela ob tujih
žuljih.

Stari Rataj (to je bilo rodovinsko ime Soloduhinega
moža) ni prosjačil neprestano in ni se klatil zmerom krog,
len dedec je bil to, ali je sedel v krčmi, ali je na hrbtu
ležal kje doma, kadar pa je prišel predpust, ali je bilo
kako proščenje kje, ali semenj, ali božji pot, vzel je
torbo in odšel z doma.

Pa ni prišel v zadrego nikoli, dasi je bil slep, tudi
vodnika ni potreboval, ali kjer koli. se je ustavil, vedel
je, kaj naj stori, kam naj ubere pot, Lega ni povpraše¬
val ljudij.

Po polji, po lesu, po vasi, po najrazličnejših ste¬
zicah, ki jih po letu le naključje riše po polji, hodil je
smelo tako, da so se ljudjč ustavljali, čudili mu, gledali

193

ga in skomizgali z rameni. Če tudi se je časih opil,
držal se je na nogah in ni zablodil nobenkrat. Če ga
je spanec posilil, odbral si je dober prostor, kadar pa
se je vzbudil, ni vprašal, kje se je napil vodke, stresnil
se je, zagodrnjal in šel je svojo pot dalje.

Zlagal se je z ženo v marsičem.

Zapravljala sta oba, dokler je bilo moči. Soloduha
je hojevala, kakor pravijo, na Podolje, to je: potepala
se je po vse mesece krog, domov ni pogledat ni šla.
Različen je bil Ratajev kruh, spaval je na vozu in pod
vozom, dokler se ni zopet našel z ženo, da sta šla
domov sedet, karat se in oštevat. Soloduha je bila lepo
vzrastla ženska, še krepka, čila, blebetava in res zna¬
menita zeliščarica. Bolezen ne vem, ali je poznala ka¬
tero, človeka pa je presodila prav natanko. Dosti je
hilo, da je le v oči pogledala krnim, takoj je vedela
povedati, kaj misli; smrt pa je videla vsakomu na očeh
tako, da, ko je z glavo odmajala komu, potlej mu go¬
tovo ni bilo mogoče pomoči.

Mnogokrat so jo zvali tudi v sosedne vasi, pa ne
le kmetje, temveč še graščaki, oskrbniki, celo iz Rudne
milno plemstvo, bivajoče pod gosposkimi strehami. V
koči ni bilo nikakovega pomanjkanja o dvojnem roko¬
delstvu, in da sta varovala, lehko bi bila dobro živela;
toda oba sta na stare dni udala se vodki; ali zvili žid
in od njega nič poštenejši krčmar plemenitaš, kadar sta
ujela koga, rovašila in pisala sta neusmiljeno.

Posrečilo se je časih, da je Soloduha kupec nov¬
cev zavezala v ožel in jih spravila za slabe čase in da
je Rataj v kakšen kot vtaknil priprošeno miloščino, da bi
ga obvarovala bede; toda po nekolikih dneh sta oba
vzela vsak svoj zaklad in ga veselo zapila. Ali vendar
jima ni manjkalo kruha in ugode. Soloduhi nihče ni
odrekel ničesar, bali so se, da ne bi začarala koga,
Rataj pa je beračil silno tako, da bi bil iz kamena iz¬
vabil novce. Če je koga miloščine prosil pri durih, dasi
redkokdaj, vendar je dobil belič.

Rataj je imel izborno uho. Kadar se mu je za¬
zdelo, da se pelje gospod, bežal je sam odpret, pri¬
klanjal se je do tal in svoje bele oči obračal navzgor,

194

zato da je kazal slepoto; zahteval je z roko in z gla¬
som darek silno tako, da je marsikdo radovoljno svojo
mošnjico oddrgnil skrčeni dlani njegovi.

Daši sta imela slabe navade, vendar nobeden ni
bil hudoben, kadar koli sta mogla, rada sta dobro
storila, nihče ni mogel povedati, da sta kaj škodila
komu, ni očitati, da sta očarala koga.

Soloduha je sedela na pragu, roči je imela pod
predpasnikom, brado pa je držala na kolenih, ko je bila
opazila ubogo Motruno. Rataj ji je ležal za hrbtom v
veži na pesti slame. Ko je bolnico videla z daleč, po¬
kimala je z glavo.

»Da te vendar« — opomnila je, »kdo bi dejal, da
sem jo poznala dekle, ko je bila deklica, in da je nje
mati bila mlajša od mene. Glej, zdaj je stara, kakor
sem jaz, in kar je huje, slabejša je od mene. To je
nje dobiček, ker je vzela cigana!«

»0 kom govoriš?« — povprašal je Rataj.

»O kom bi govorila, če ne o ciganki! vleče se le-
sem, ubožica, morebiti gre, da bi ji pomogla; ali komur
zmanjkuje življenja, temu ga ne povrne nikakeršno ze¬
lišče; vidim na nji z daleč in davno vem, da zime ne
učaka ubožica! Nje duša komaj tiči v telesu in išče
odprtine, da bi prešla . . .«

»Da te vendar, kaka vedeževalka si ti, preteta
baba!« — zakričal je starec na ležišči svojem, »da bi
ti svojo poslednjo uro vedela tako, kakor včš njeno!
Čuj, ljudem pomagaš, mene pa bi pustila, da bi se iz¬
tegnil! Kakor bi te ne poznal!«

»Molči, stari, jaz tudi tebi povčm poslednji dan!«

»Ne moreš ga pričakati, zmija!«

Spričkala bi se bila, da Motruna ni došla ta hip.

Soloduha, ki smo jo slišali pred hipom, da se je
prepirala z možem, izpremenila je obličje, kakor na po¬
velje, v svojega stanu obraz: v krotkost, v zamišljenost
in tajnost, ali dasi je Motruna bila beraška, uboga
sirota, vendar jo je vsprejela uljudno.

»A kaj ti je, golobica ljuba? — Menda nisi bolna?«
— vprašala in ogovorila je prihajajočo Motruno.

195

»Bolna! Še več sem, nego li bolna« — odgovo¬
rila je s pretrganim glasom Motruna, »prišel je smrtni
moj čas!«

»Rakova beseda je to?! — Kdo pa sam sebi na¬
poveduje smrt?! —■ Nu, kaj ti je? — Povedi, golobica,
morebiti ti pomorem.«

»Oh nikoli!« — odmajala je z glavo in na klado
sedla Motruna, ki ste se ji nogi tresli in svet se vrtel
v glavi.

Soloduho je nekoliko razžalilo pomanjkanje cigan-
kine včre v nje učenost.

»A zakaj si prišla k meni, ali ne po svet?« —
vprašala je in se nasmijala.

»Oj, ne po nasvet, ne« — odgovorila je Motruna,
ko se je bila nekoliko oddehnila, »pač pa po milosrč¬
nost. Jaz ne morem več živeti, to je zastonj!«

Rasla je Ratajeva in Soloduhina pozornost, bol¬
nica pa je s pretrganim glasom dalje prosila:

»Jaz ne čutim še-le danes, da moram umreti, da
ne učakam sivih las. Oh, rada bi zapustila svet, da ni
uboge moje hčerke! D k,  Soloduha, mati mila, ginilo je
življenje — ginilo in izginilo je; brezvspešno bi kuhali
zelišča in ja blagoslavljali. Gospod Bog ve, kaj dela:
očetno prekletstvo počiva na meni! Mirno bi umrla —
mirno, da ni hčerke; ali v vasi ciganka nima brata,
tudi ciganska hči ne bode imela vAruha. Moja Marijica
pade in se pogubode. Takovih muk, kakeršne so moje,
Vi ne poznate, Soloduha! živela bi — živela in mučila
se, samo da bi vzredila hčerko, ali Bog ne dovoljuje
tega zavoljo grehov mojih. Oh, kaj bode z Marijico
mojo ?!«

»Ali ni Boga?« — vprašala je Soloduha, »ali so
na svetu voleje, ne ljudje?«

»Oj, Bog je, ali hudo kaznuje pregrehe, todaljudje...«

»A ljudje!« — zagodrnjal je Rataj na ležišči svo¬
jem, »vrag jih pozoblji, niso mnogo boljši od volkov!«

Nobena ni odgovorila opomnji starega Rataja, tem¬
več Motruna je, kakor v vročici, dalje govorila:

»Oh, hčerka moja, hčerka moja, kaj li bode z
mojo Marijico! Smrt prihaja in hčerka mi je prikovana
k srcu!«

196

»Varaš se« — odbila je Soloduha in bliže sčdla k
nji, »če glava zaboli koga, ne umrje precej. Čuj, še
bodeš zdrava, povedi, kaj ti je?«

»Kaj mi je« — govorila je vdova bolestno dalje
in se nasmijala, »ba, skoraj bode konec vsega, vprašajte
me le, kaj je bilo! Umirala sem, sušila se, slabela sem,
telo je umiralo dan za dnevom, oči so se zapirale dan
za dnevom, a čuj, danes ali jutri bode konec vsega!«

»Naj ti povedežujem!«

»Vse je brezvspešno, mati Soloduha, jaz čutim,
kaj mi je; moram umreti, druge pomoči ni, kakor tudi
hčerki ne.«

Soloduha je začela moleč odmajevati z glavo.

»Kaj je treba storiti?« — šepetnila je, »ali imaš
sorodnike?«

»Sorodnike! Ti so zmerom najnemilostnejši!« —
odgovorila je Motruna, »ni vredno spominjati se jih, na¬
svetujte kiij drugega. Smiluj se me Bog o smrti! Ubo-
žica strma ostane v koči, kakor palec na roki, in ne
bode nikogar, ki bi ji podal kosec kruha; poginila bode
siromašno!«

»Morebiti jo vzemo v grad?«

»Oj, to je poslednja nada!« — vskliknila je Mo¬
truna in kolebnila z roko, »nečem; videla sem dosti
sirot, vzrejenih v gradu. Marijica bode zala . . . pogu-
bode jo obraz. Rajša bi, da umrje za gladom, pa po¬
štena! Cujte, ali veste kaj? — Soloduha? — ubožni
ste, kakeršna sem jaz, otrok nimate svojih, bodite Vi
Marijici mati!«

Po teh s trudom izgovorjenih besedah, ki je na-
rekavala jih le obupnost, vstala je Soloduha s sedeža
svojega, Rataj pa s svojega ležišča, in oba sta se čudila
in z neumljivim glasom nekaj vskriknila. Nastal je hip
zlovestnega molčanja po njiju vskriku, ki baš ni značil
zamrze in nevšečnosti, pač pa strah in zavzetje. Starec
in starka sta skrivaj se ozrla drug v drugega, in bele
Ratajeve oči, dasi slepe, obrnile so se na stban, kjer je
stala žena.

Motruna je bila nalovila nekoliko zraka, ni dala
jima časa, da bi bila odgovorila, temveč opomnila je:

197

»Delala Marijica ne bode le namestu vaju dveh,
ampak namestu trijeh. Takove deklice ni v vasi: lehko
ji bosta zaupala kočo in jo poslala po kar koli, vse
umeje, in kako je tiha in pokorna! Imela bi služabnico
za kosec kruha, pa hčerko, kakor bi bila vajina.«

Starec in starka sla molčala doslej.

»Čuj« — odbila je Soloduha in premišljala še,
»to je prezgodnja beseda, ne misli nepotrebno na smrt,
ne kliči volka iz lože!«

»2e je tukaj in stoji pr,ed menoj« — opomnila je
vdova tiho, »kaže mi zobe in dušo ž njimi iztrga iz
mene. «

»Bolniku je zmerom smrt na umu.«

»Nujte, ali vzamete Marijico mojo?«

Rataj je stal pri durih, jel je poslušati in stresati

glavo.

»Glej« — odgovorila je Soloduha in svojega pred¬
pasnika vozhl trla z roko, »treba je dobro premisliti
le-to, da se ne bi kesala zato: saj veš, kako živiva, ob
miloščini in milosti božji; imava komaj kosec kruha.
Ne bilo bi ga nama žal, ali Marijica ne bode dobro
imela se pri nama.«

»A kje bi ji bilo bolje? — Kako v bogat gospodar,
ki bi vsprejel jo, pometal bi s siroto. Vi nimate sami
svojih otrok, sama sla ubožna, rajša se usmilita ubožice
in odmerita ji grižljaj kruha.«

Zopet sta molčala stara, naposled pa je Rataj ob
palici prišel iz koče in stopil pred Motrimo.

»Čujle, soseda« — ogovoril je ciganko čvrsto,
»Čemu je treba toliko besed, midva vzameva Marijico,
a da Soloduha neče, nu, omečim ji hrbet s palico!«

Stara se je nasmijala na vse grlo in skočila je k
možu; ni rada vpričo ljudij udajala se zakonskim pre¬
pirom.

»Da te« — opomnila je sladko, »le burke ;se rade
lovč tebe. Nu, palico imej za pse, dogovorimo se
drugače! «

Rataj je zagodrnjal nekaj in umolknil, Motruni pa
so se vdrle iz očij solze.

»Vidva jo vzameta, vidva jo bosta imela na skrbi,
če vidva ne, drug tudi nihče ne. Le beda ve, kaj je

198

trpljenje, in smiluje se sirote. Soloduha, mama, bodite
ji mati, jaz bodem še v grobu molila za Vas!?

»Ne skrbite že zdaj za hčerko« — segla ji je v
besedo Soloduha. »Kogar je Gospod Bog ustvaril, tega
ni umoril, še sami jo boste gojili.«

Motruna je stresnila glavo.

»Danes še in morebiti jutri« — dejala je tiho, »pa
bode konec vsega. Za svoje onemoglo telo nimam nika-
keršne skrbi, pokopati me bodo morali, a zdaj, ker je
Bog starše dal deklici, umrjem vsaj mirnejše.«

Vzela je palico v roko, hotela vstati, čutila je večjo
in večjo slabost, zato bi se bila rada vrnila v kočo, ali
kadar je bila vstala, zgrudila se je zopet na klado.

»Kako bi šla domov, ker si tako utrujena?!« —
opomnila je Soloduha, »moraš se oddehniti . . .«

»Ne utegnem!« — vsldiknila je Motruna nenavadno
zmočena, »pridem še vsaj do praga.«

Soloduha je tlesknila.

»Ne ganeš se mi ne s prostora!« — odločila je,
»ali če se ti tako mudi, dej, tam-le gre .Tob, popov sluga,
poprosim ga in odvede te k pokopališču.«

»Ko bi to hotel storiti!« — vsldiknila je in vzdihnila.

»Gotovo stori! Minuli teden sem mu ul e ozdravila
pod pazuho, divjal je od bolečine svoje, pa ni imel
toliko, da bi mi bil kupil merico vodke; pogovorim se
ž njim.«

Po teh besedah je Soloduha le mignila slugi, v
svesti si je bila zmage svoje.

»Guj« — ogovorila ga je, »kaj bi storil, da zopet
dobodeš ule pod pazuho?«

»Gospod Bog me varuj tega!« — vskriknil je Job,
»vesel sem, da sem se iznebil ondanjega!«

»Nu, torej nečeš več imeti nobenega ulesa?«

»Kaj Vam je, žena, prišlo to na misel?«

»Jaz te le vprašujem, saj včš, kdor ne sluša
mene . . .«

»A  kaj zahtevate od mene?« — vprašal je sluga
ne pokoj en in popraskal se po glavi.

»Odvedi to-le bolno žensko v kočo pri pokopa¬
lišči« — šepetnila mu je na uho, »ne bode živela več
dolgo, ni domov se ne privleče sama.«

199

»Odpeljem jo, odpeljem, še na voz jo posadim in
dvignem raz voz« — nasmijal se je Job — vesel, da
se je z malim končalo, »naj se le dobro pokrije, da je
ne bodo ljudje poznali, če ne, s prstom bi me kazali v
krčmi, da sem se pobratil ž njo.«

Govoril je še nekaj, a ni ga bilo slišati, Soloduha
pa je ubogi Motruni pomogla na voz, ki je s pokrito
žensko polagoma se pomikal na drugi konec vasi.

Motrunina bolezen je rasla, morebiti zato, ker se
je bala za hčerko, ali pa je prehudo bila utrujena —
nje bolezen je rasla vidno, in ko je bil Job dvignil jo
rhz voz ter posadil koči pred vrata, zavlekla se je komaj
k postelji.

V koči je bilo pusto. Marijiea je po loži brala
suho vejevje, da bode kaj priložiti na ogenj, in Motruna
je imela čas, oddehniti se, predno se je vrnila hčerka,
ki je privlekla precejšnjo butaro suhljadi.

Ne vem, kje je vdova nabrala novih močij na nov
trud, poljubila je hčerko na čelo in ognjenih očij šla na
prazne dilje, kjer je ležalo le malo perila in nekoliko
kril na stopnicah. Odbrala je srajco, star predpasnik,
ornila se, jela brzo oblačiti se, ali Marijiea ni Sprego¬
vorila ni.

»Ali hočete še kam iti, mama?« — vprašala je
sirota in se čudila.

»Hočem, menda bode treba« — odgovorila je
mati jecljajoč, »ne vem, moram govoriti z gospodom.«

»Dosti že ste se utrudili danes.«

»Ne prehudo! Job me je domov pripeljal iz vasi.«

»Utegnete pa jutri tja iti. . .»

»To je nujna potreba, z gospodom ni, da bi se
šalil človek« — opomnila je vdova, igrale so ji solze v
očeh in ihteč je trgala besede. »Ne boj se, ljuba Marijiea,
če ne bode moči, pa ne pojdem!«

»Lčzite rajša« — jela je govoričiti deklica, »jaz
raznetim ogenj in pogrejem Vam včerajšnje kaše, da se
pokrepčate ž njo.«

Po teh besedah je Marijiea odhitela, razgrebla
ogljije, skrbno pokrito s pepelom, mati pa je kolikor
toliko se oblekla, z robcem ovila glavo, počasi odšla iz
pristenka in legla je na posteljo.

200

Marijica se je razveselila, ko je videla, da jo sluša
mali, in še živeje se je lotila svojega dela. Vzela je
lonec iz peči, snela reno, a kadar je bil zaplapolal ogenj,
pristavila je malo nalašč shranjene kaše; shma pa je,
kakor miška, skrivaj snedla suhega kruha kosec, kajti
zelo je bila lačna.

Motruna je v tem molčala, zaprla je oči in zdelo
se je, da je počasi zaspala. Marijica je bila tega vesela,
hodila je tiho, po prstih po koči. Že je bila zavrela kaša,
skleda in žlica je bila pripravljena, videlo pa se je, da
močno spi Motruna. Deklica je zakašljala nekolikokrat,
menila je, da vzbudi mater, ali mati je bila utrujena in
spanca potrebna tako, da se ni genila ni.

»Čemu ji je moja kaša?!« ■— pomislila je Marijica,
zlila jo nazaj v lonec in pristavila k ognju, »spanec jo
bolje pokrepča, jelo pa ne pobegne.«

Sedla je torej na klop, priložila suhljhdi, lonec
malo odmeknila, sedela, oči imela uprte v mater in za-
državala sapo, da je ne bi prebudila.

Motruna je na videz spala pokojno tako, da ni
genil ni njč prsi živejši oddih in da se trpljenje ni
ojavilo z nikakeršnim gibljajem; obraz ji je bledel in
bledel, oči, le na pol odprte, zdele so se, da ne gledajo
več hčerke, ki so prej zmerom ozirale se vanjo, ustni
pa ste, nenavadno odprti, ostali nepremični.

V tem odpočitku ji je Bog'poslal večni odpočitek
— zaželeno smrt po bolestnem življenji. Ali vdovina
deklica, ki doslej nikoli ni videla mrliča, ni vedela, da
je mati mrtva, in sirota je vesela bila navideznega ma¬
terinega pokoja.

Pogledala je zdaj pa zdaj na posteljo in bala se
je geniti, da bi ne prekalila blagostnega sna.

»To je dobro« — opomnila je Marijica shma sebi,
»bolezen je mine v snu, f>okrepčh se s spanjem mama
in vstane zdrava, popolnomo zdrava in vesela! Ta sen!
Jaz ne pomnim, da bi kdaj bila videla koga, da je spal
tako trdno; ko sem se doslej katerikrat le genila, takoj
se je vzbudila. Gotovo je v tem spanji mine betežnost!«

Tešila se je in sanjarila deklica čakajoč prebuje,
toda bledi Motrunin obraz je bledel in bledel, žoltel,

201

naposled pa je osinjavel in nenavadna, strašna smrtna
barva se je razlila po njem malo po malo. Marijiea je
gledala mater, a ni slutila nesreče svoje.

Z e je bilo poludne — mati se ni prebudila. Ma¬
rijiea je zadremala na straži pri kaši in ognji, prebudila
se je, zaspala zopet in v ti jednolični tihoti ni opazila
ni, da zahajajoče solnce gleda skozi okno z zlatim
svojim leskom in da njega žarek seza pokojnici naravnost
v obličje.

Začudila se je deklica, ko je bila solnce zagledala
tako nizko, dan pa je izgubila o spanji in čakanji. Mati
je še spala in spala zmerom.

Ali ta nenavadni spanec in Motrunina negibljivost
je s krepkejšo nado pojila srce ubogi deklici, ki ni
slutila svoje nesreče; uverjena je bila, da se mati pre¬
budi zdrava.

Ze se je bilo začelo mračiti, Marijiea pa je suhljad
pokladala na ogenj, sedela in oko upirala v posteljo.
Prišla je noč, toda nič se ni izpremenilo v koči.

»Mati spi, dobro spi!« — dejala je, »ne smem je
vzbuditi, dvojim, da bi hotela jesti po noči.«

Odstavila je lonec s kašo vred in prižgala gli¬
nasto svetilnico, da je ogenj imela pri roči, šla je spat,
ni slekla se ni, da ne bi premočno zaspala.

Oprezovanje, nepokoj, prisiljena negibljivost — vse
jo je utrudilo tako, da je, kadar je bila glavo položila
na posteljo, takoj polastil se je spanec — močen, mla¬
dosten. Ze je dan gledal skozi okajeno okno, ko je zopet
odprla oči, pokrižala se in čudila, kako je vso noč mogla
prespati ne da bi se prebudila.

Najprej se je ozrla v mater, ki je v žaru gasnoče
svetilnice in o ranem svitu bila takova, kakeršna prej¬
šnjega dne: mirna, nenavadno bela in bleda. Bledosti,
ki je bila prikazala se s prvimi svojimi znaki vred, ni
se čudila presilno, zdaj pa se je svežemu očesu zdela,
da je le prečudovita.

Bližala se je počasi po prstih postelji, jela vleči na
uho in paziti; ali ni mogla začuti nikakeršnega diha, ni
opaziti nikakovega gibanja.

202

»Kakov spanec se je je polastil«. — opomnila je sama
sebi, »spanec čuden, kamenen! Ni se Se obrnila, niti
ne diše in ne giblje!«

Doteknife se je na lahko, oprezno materine roke
in ko se je bila uverila, da je hladna in takova, kakor
bi bila okamenela, jako se je začudila, misel na smrt ji
ni prešinila glave; verjela je, da je to neka nenavadna
bolezen, čudovit spanec o slabosti. A ker prosto ljudstvo
verjame, da je spanec res Cesto hude bolezni prerok,
in ker je mnogokrat Cula o takih pripetljajih, upokojila
se je malo po malo deklica, čudila se je le svoji slabosti,
ki se je tako čudno prikazala, kakor je menila shma.

Zopet je minil dan, kakor poprejšnji. Marijica je
zakurila ogenj, pripravila čvrste kaše z ostalo zabelo
vred, okrepčala se z včerajšnjo že kislikasto kašo in s
koscem kruha ter osmelila se in odšla na prag, zato da
bi se ojačila s svežim zrakom.

Pa nepokoj je gonil jo nazaj v kočo. Komaj je
utegnila ozreti se po spomladnem božjem svetu, ozreti v
žareče solnce, ki je po nekolikih deževnih dneh nepre¬
stano zopet sijalo in s srebernim svojim mrazom obetalo
jasno vreme.

Blato je bilo zmrzlo, veje po drevji so se kar
lesketale vse, trava, stebla, list je pozebel do cela: vse
je bilo v tistem leskečem krilu. Pokopališče s svojimi
vrbami in visokimi premrlimi travami vred je kar leske¬
talo v srebernem ivji, ki je Marijici na ustni vabilo ve¬
selost in smeh.

»Kako je tu krasno, kako veselo« — vskliknila je,
»ali kako pusto! Nikakove ptice ni tu, ni vrane, ni
srake, tudi vrabci moji so se preselili nekam pod toplejšo
streho!«

A res ni bilo na cesti, pokriti z grudami, kakor
daleč je sezalo oko, nikakeršne žive stvari, povsodi je
vladala le grobova tihota. Marijica je nekoliko časa
gledala krog s praga, naposled pa se je vrnila v kočo.
Mati je spala nepremično, neprebudljivo, zmerom takisto
neumljivo.

Že je bilo minulo poludne, deklico je naravno začel
grabiti nekov nemir: hodila je k postelji, vlekla na uho,

203

vračala se, trdo hodila po izbi, pokaži, j e vala, da bi vzbu¬
dila mater, ropotala je s korcem in z lonci, pa vse ni
pomoglo nič.

Bližal se je večer, Motruna ni vstala, ni dala ni
znaka, ali še živi, a ko je bila vstala noč, zadremala je
Marijica na zapečku, ni hotela iti na posteljo, da bi
pretrdo ne zaspala.

Noč je imela nepokojno, neprestano se ji je zdelo,
da bi mati morala prebuditi se in da se prebudi; vsta¬
jala je, begala in sedala in zopet opešala, da sama ni
vedela, zmagoval jo je spanec. Drugega dne zora jo je
naposled popolnoma prebudila; oplašila jo je materina
bledost in začela je oplašena premišljati, kaj bi začela.

»Moram jih vzbuditi! Dva dneva in dve noči, to
je že predolgo!«

Ta misel je deklico pognala k materi. Prijela jo
je za ledeno roko, vendar prestrašila se je, ko je bila
začutila, da je otrpla, lesena, težka in brez moči; jela
je mater na lahko tresti, govoriti ji, premikati jo . . . ali
zastonj!

»Moram iti k Soloduhi« — opomnila je sama sebi,
»ta gotovo 'pomore, rastlinarica je, vedela bode nasve¬
tovati khj o tem trdem spanci; mati so sami zahajali
k nji. Postavim kašo na zid, ko bi se utegnili vzbuditi,
pa odhitim in takoj se vrnem.«

Po teh besedah je Marijica na glavo dela raztrgan
robec, zaklenila vrata v koči in odhitela je na drugi
konec vasi k Soloduhi.

Rataja ni bilo doma tega dne, drugega dne je bil
v mestu semenj, a da bi mu pred cerkvijo kdo ne pre¬
vzel ugodnejšega prostora, odšel je zgodaj na semenj.
Soloduha se je sama sukala po koči, nekaj je kuhala
na ognjišči, ko je Marijica pribežala vsa zasopla.

Starka se je zvedavo obrnila vanjo.

»Kaj se je pripetilo, golobičica?« — vprašala je.

»Oh, mamica, soseda« — vskliknila je Marijica
takoj, »mati so bolni!«

Soloduha je le prikimala z glavo.

»Kaj pa jim je?«

»Polastil se jih je nekov čuden spanec, mamica!
Kar so začeli spati, že je tretji dan; kar so bili prišli

14

204

od vas, niso se genili cela dva dneva in nekako mrzli
so, strašno bledi, ne dišejo pa nič!«

Stara Soloduha je tlesknila z rokama, padla ji je
žlica iz njiju.

»Da te, kaj govoriš?«

Marijico je oplašil Soloduhinega obraza izraz, uprla
je velike svoje oči vanjo, že so ji v njih igrale solze.

»Spe« — opomnila je tiho, »poskusila sem, da jih
vzbudim, toda niso se prebudili, in vsi so mrzli!«

»Ali je križ s teboj!« — vskliknila je starka, »go¬
tovo so umrli!«

Ta strašni izraz, ki ga ni dobro umela Marij ica,
doteknil se je nje useša, kakor strela z daleč; premišljala
ga je nekoliko hipov in molčala je, ali zopet je Spre¬
govorila.

»Ali le spe, trdo spe!« — opomnila je. »Vi poznate
zdravila, bi jih leliko vzbudili.«

Ratajeva žena je sklonila glavo, namrščila obrvi,
molčala in odšla v kot po kožuh.

»Idi« — rekla je, ogenj polila z vodo in ogljije
zagrnila s pepelom, »idi, uverim te, ljuba deklica!«

Zaprla je starka kočo z lesenim ključem in za¬
mišljena odšla z deklico vred, ki ni lehko počasi hodila,
tako je gnalo jo k materi.

Pot se je zdela smrtno dolgočasna in dolga Ma-
rijici, ki je ni mogel razdramiti pogled na priljubljene
ptice, niti nemir v vasi. Strmela je v tla, počasi stopala
za starko in vzdihnila po vsakem koraku.

Navzgor v kočo Soloduha, dasi je šla ob palici, ni
lehko kimala;- morala je nekolikokrat oddehniti se, ko
pa je bila prišla pred prag, sedla je, da se je zopet od-
dehnila, predno je stopila v kočo. Marijica je pred njo
odšla v izbo in pogledala na posteljo: nekaka črnost je
olemnila materi zmučeno obličje, nje obraz je bil izpre-
menjen grozno tako, da je misel na smrt siroti prešinila
srce s strahom in slutnjo.

V tem je tudi Soloduha stopila na prag, pogledala
predse in široko mahnila z roko.

»Pristopite, nu, pristopite!«

»A zakaj?!« — vskriknila je lekarka, »umrli so,
davno so že umrli!«

205

Marijica, kakor je stala tu, sklenila je roči in ihteč
se zgrudila na tla.

*

* *

Stara rastlinarica se ni dolgo mudila v koči; skle¬
nila je, da pojde v grad — in zastonj se je trudila, da
bi vzdramila Marijico. Treba je bilo smrt oznaniti gradu
in duhovniku, zato, da bi kdo usmiljeno pomislil na
d orno vinko,  na grob, na molitev in ubog pogreb.

Kogar je Soloduha zalotila na poti, začela mu je
pripovedovati, kako je Motruna umrla že pred tremi
dnevi, kako je sirota mislila, daje  ta smrt le sen, in
tožila je, da ne ve, kdo pokoplje pokojnico.

Ta novica se je po bliskovo hitro razvedela po
vasi, rado ved noj Si vaSčanje so torej začeli shajati se
malo po malo pri ciganovi koči, obsuli so duri v izbo,
kjer je Marijica ječala kleče na tleh.

V tem je v gradu vstal velik nepokoj, bali so se,
da utegne duhovnik odreči pogreb in da bode treba
pozvati urad, zato, da preišče smrt in se uveri o nje
povodu. Ali Soloduha je preskrbela vse, šla je k župniku,
h gospodu na dvor, povedala jima je, kako je bolnica
povprašala je za svet, kako je bolehala že dolgo, in
genila je oba povest o siroti, ki je verjela, da smrt je
sen, da je tri dni pazila na pokojnico. Nobeden ni od¬
rekel pogreba ciganki.

Ali ni bilo nikogar, da bi bil od deshk zbil rakev,
na pokopališči izkopal jamo in se žrtvoval poslednji po¬
strežbi.

Iskali so po vasi sorodnikov, spominjali so jih na
dolžnost, ali gluhi so bili, drug drugemu so izročali to
breme; grad tudi ni hotel preskrbeti ničesar, a zavleklo
se je to do večera.

Se-le, ko je bil duhovnik sam prišel v grad, po¬
spešil je pogrebni obred in v mraku so bile deske že
pripravljene, tesar pa je začel rakev delati za tlako.

Ni imel mnogo dela ž njo.

Nekoliko pobožnih starčic je prineslo sveče, nekdo
izmed bratovščine je prinesel cerkveni križ in ga po¬
stavil k mrliču, ali dasi ni bilo nikogar, ki bi bil pri-

14 *

206

pravil večerjo'in preskrbel vodke, vendar ste prišli dve
pobožni ženski, da ste po noči čuli pri mrliču.

Hoteli so Marijieo odtrgati od mrtve matere, pa
deklica, ki je plakala, da ni imela več solz, ni se dala
odvesti, navdušila jo je bila neka odločnost.

Ko so bili zjutraj prinesli domovin  k o,  zbito od
smrekovih desak; ko je bilo treba mrliča položiti varijo,
pomagala je Marijica sama ženam, sama je pod glavo
dela blazinico, nogi ovila materi, zložila ji rOci — in
naposled poljubila jo, predno so pokrov pribili na veke.

Resnično je bil to ubožen pogreb, pri katerem niso
praznovali starodavnih obredov in običajev; kdor se ga
je zavoljo ljubezni udeležil, vsakdo je skrbel, da je na
moč hitro iznebil se lega bremena.

Nekov milosrčnik je jamo izkopal ozko in plitvo
tako, da so komaj z glino zagrnili rakev, križec je bil
zbit od dveh palic, slabo obeljenih, a pri sprevodu je
bil le duhovnik, nekoliko ljudij iz bratovščine, križ, pa
črna žalobna zastava. Sprevod iz koče na pokopališče
ni bil dolg, sezal je le čez cesto.k mogilam, kjer je bila
pri vratih pod staro vrbo jama izkopana.

Marijica je šla za rakvo s Soloduho in z nekolikimi
ženami vred, ki so smelo korakale in mrtvo spremljale
do doma večnega odpočitka. Sama je prva pest vlažne
ilovice vrgla na rakev, ki so jo brzo zagrnili in z lopa¬
tami otolkli mogilo, vzvišeno le malo nad zemljo. A ker
v siromašni koči ni bilo pogrebščine in nihče ni bil
tako prijazen, da bi bil kupil jedi in vodke, razgubili
so se vsi, ki so bili prišli, takoj po pogrebu.

Marijica je sedla na mogilo in jela plakati — in
plakala je, da se je srce topilo ubožici od same žalosti.

Nekoliko stopinj od nje je stala Soloduha zamišljena
in trla v roči voza! na robci, močno je bila zamaknena,
kakor bi ne bila včdela, kaj naj stori.

»Pokojnica me je prosila, da bi jo vzela k sebi«
— opomnila je sdma zase, »ali čemu bi si na glavo na¬
kopala siroto? — Ne stori toliko, kolikor snč, ne bodem
imela ž njo radosti toliko, kolikor dela. Pa bilo bi je
vendar škoda, ko bi motavilila krog, ali kdo bi jo vzel,
če ne grad, ali v gradu tudi ni raja! Nama bi ne bila
do cčla nepotrebna, lehko bi me nameščevala časih,

207

vsaj bi imela po vode poslati koga. Kadar stari odide
po svetu, moram govoriti s stenami. Kaj bi storila? —
Vse ima svoje slabosti, pa tudi dobroto svojo . . . Nu,
vzamem jo — da, vzamem! Gotovo ni hudobno bitje,
poskusila je bedo, delu pa je vikla«.

Prestopila je Soloduha, a zopet se je ustavila in
premišljala, kaj bi storila.

»Čuj, Mariji ca* — vskliknila je naposled, »že si
se nažalovala; vstani in pojdi z menoj!«

Ali deklica je ni slišala takoj, morala je starka pri¬
jeti jo za roko in s silo jo je odvedla od vrat na po¬
kopališči. Marijica se ni upirala prav nič, šla je nekako
brez moči, zaplakana, poslušna, če tudi nerada, zmerom
je predpasnik držala na očeh in časih je močno zaječala.

»Nu, nehaj vendar!« — opomnila je rastlinarica,
»solze ne pomorejo, vsi smo se narodih zato, da umrjemo,
to je gotovo! Z jokom jih ne prikličeš izpod trde zemlje
in žolte mogile; pomislimo rajši sami nhse!«

Marijica ni odgovorila, oprla se je ob slop pri
vratih in zopet je začela jokati.

»Bog bodi s teboj!« —govorila je Soloduha dalje,
»pojdi, saj ni treba, da bi se še dalje mudila tu, po¬
križaj se, pomoli, pa pojdeve v kočo.«

To je povedala, toda ker je videla, da malo po¬
magajo besede, prijela jo je za roko, odvedla na cesto,
ustavila se pred ciganovo kočo in je povprašala:

»Ali imaš doma še kaj dela?«

»Zakaj in kje?!« — odgovorila je deklica in se
zavzeta ozrla vanjo.

»Torej pojdi z menoj!«

»Po kaj ?«

»Ali sama ostaneš tu?«

»Zakaj ne? — Saj je to naša koča, čemu li bi
iskala druge.«

Soloduha je osteklela, zagodrnjala je nekaj sama
sebi, zgenila z ramenoma in se počasi pokrižala.

»Ali meniš tu ostati?«

»Kaj pak, a kam bi šla?« — odgovorila je Ma¬
rijica mirno.

»Imam križ s teboj! Ali ostaneš tu sama, čisto
sama?«

208

»To je — dh, ker nimam nikogar! Drugače ne
kaže!«

»Kako li se bodeš živila?«

»Kakor sem se živila z materjo vred. Živeli sve v
sili, ali za gladom nisve umrli. Trpela bodem dalje
usodo svojo.«

Soloduha ni hotela verjeti ušesu svojemu.

»Ali pride noč« — opomnila je, »ker bodeš sataa,
strah te bode.«

»Strah, koga?« — povprašala je Marijica.

»A pokopališče?« — vprašala je starka liho.

»Od detinstva sem bila na pokopališči po dnevi
in po noči« — vzdihnila je Marijica, »to ni meni nič
novega.«

»Toda materina mogila? — Gospod Bog bodi s
teboj!«

»Čemu bi se bala matere?!« — vskliknila je deklica
plakajoč.

Starka je poslušala, vendar ni mogla umeti Marijice,
ki je otirala oči in odgovarjala tako smelo, nenavadno
mirno tako, kakor bi nje stališče, nje osirotelost, nje
bodočnost ne bila imela v sebi ničesa strašnega, ničesa
nenavadnega. Ali zopet je Ralajka jela stresati glavo,
godrnjati nekaj sama sebi in zvedavo strmeti v siroto.

»Torej hočeš tu ostati?« — vskliknila je po ne¬
kolikih hipih, »čisto sama, kakor palec na roki?«

»Ni drugače mogoče« •— šepetala je Marijica, »la
koča je dedščina po mojem očetu, to je moj dom,
vendar da ga zapustim, razpadel bi, ali bi grad koga
naselil v njem.«

»Kdo pa bi hotel bivati tukaj?!« — prestrigla ji
je besedo Soloduha, »po nobeni ceni ne! Idi v kočo,
idi, pogovorive se, a ti se zmodriš, ker sama ne veš,
kaj praviš.«

Zopet je starka morala deklico prijeti za roko in
pokorno in brez moči odvesti jo v kočo.

Ta jama ni bila nikdar vesela, nikoli se nič v nji
ni nasmijalo človeku, ali o ti priliki je bila strašljivo
žalostna: povsodi je bilo polno smrti. Pogreb, ki je bil
še-le odšel iz nje, pustil je po sebi znamenje. Ležala je

209

tu gromada trsak, prinesenih iz rakve v izbo; dve poleni,
ki so d orno vinko  nanjo postavili; na klopi je ležal
hlebec kruha, prinesla ga je bila neka usmiljena ženska,
naj bi ga položili na rakev, pa je zaostal, kakor da je
bil odveč, in debel prt, ki ga tudi niso bili porabili,
morali bi bili kruh zaviti vanj. Postelja ni bila še po¬
stlana, imela je znamenje trupla, ki je predolgo ležalo
na nji in čakalo pogreba; po kotih je vse bilo v naj¬
večjem neredu in razmetano. Na ognjišči in v peči je
bil popolnoma ugasnil ogenj in neprijetna zima je go¬
stovala po koči.

Soloduha je deklico posadila na zapeček, Marijica
pa se je ozrla po izbi, ki je toliko spominov vzbujala
v nji, m zopet je začela plakati, starka pa je zamišljena
jela sukati se po koči.

Ker je rastlinarica skoraj rabotno bila vikla delu
in redu, gospodarstvo doma je počivalo na nje ramah
in ko je prišla zdaj pa zdaj h kakemu bolniku, morala
je Cesto sama urejati vse — ker je bila vajena delu,
ni mogla vstrpeti, da bi ne bila tam pa tam česa po¬
spravila in uredila.

Tu je postavila vederce, ki je bilo z dnom obrneno
navzgor, stalo je pod klopjo, tu je zanetila ogenj in
trsak naložila nfinj, dokler naposled ni našla v kotu
omazane in razsušene metle, poskusila je, zgenila z ra¬
menoma, začela pometati smeti in izmetati jih k pragu
na kupec. Marijica je zmerom sedela in strmela v po¬
steljo, kjer je počivala mati, in solze, ustavljene na ne¬
koliko časa, jele so se ji zopet vsipati iz očij.

»Krasno gospodinjstvo je to!« — opomnila je Solo¬
duha, ko je bila pregledala vse kote, »nikjer ni ničesar,
le cap je nekoliko, živeža pa nič, kakor bi bilo vse iz-
meteno . . . kakor po vojski! A kaj ti začneš tu tako
mlada in slaba? — Jaz sem stara, pa da bi mi odkazal
in plačal kdo bivališče tu in da bi urejala vse, če prav
sem izkušenejša od tebe in vendar umejem nekoliko
delati, iztrgala bi se in pobegnila bi! Ti pogineš tukaj!«

»Da poginem! Torej poginem, ali ne premaknem
se ne z mesta!« — vskliknila je odločno deklica in
otirala oči, »to je moja domovina, to koča moja, ne

210

zapustim je. Mati in jaz sve tu živeli, bedovali, jaz sem
vzrasla tu, shodila, zagledala svet. . . mama je umrla
tu. Oh, ne, to je meni sveto zavetje, ne zapustim ga,
ne zapustim koče svoje!«

Soloduhi se iz početim nikakor ni hotelo, da bi
bila na skrb vzela deklico, toda zdaj je začela nekako
premišljati, poleg tega pa je prirojenost, ki rada pomaga
drugim, napeljala jo, da je tiščala v siroto. Čim silneje
se je Marijica branila, da ostane, tem pridneje je starka
jo vabila za seboj.

»Kaj je treba toliko besed?!« — opomnila je na¬
posled stoje pred siroto, »tvoja mati, ko so čutili, da
so slabi in da imajo že malo življenja v sebi, mati so
sami dovlekli se k nama, a zakaj? — ali veš, zakaj?
— Rotili so mene in prosili mojega starega, da bi se
te usmilila . . . Umirajočim ne smemo odrekati prošenj.
Rataj in jaz, dasi je nama samima težko, ne bodeva
očitala ti kruha, služba pri nama pa tudi ni težavna. V
najini koči najdeš toplo bivališče in živež, tu pa umrješ
za gladom!«

Marijica je poslušala starko, počasi otrla oči, vstala,
ozrla se po izbi in opomnila je s pretrganim glasom,
ki je vsak hip imel več moči; dejala je:

»Čujte, mati, dobro srce imate, Bog Vam poplati,
Vam in staremu Rataju, ali iz tega ne bode ničesar!
Če hočete skrbeti za siroto, pridite zdaj pa zdaj po¬
gledat k meni, prinesite mi kosec kruha, naj si tudi ga
nimate preobilo, ali jaz ostanem tu, pa ostanem! Oče
so postavili kočo, mati so v nji živeli in umrli, a jaz...
jaz jo ljubim tako, da bi mi srce počilo, če bi zjutraj,
ko spregledam, ne videla razpoklih sten — ko pridem
na prag, če bi ne zagledala vrb na pokopališči.«

»Ali za Boga« — vskliknila je starka, »pomisli,
kako bodeš živela tukaj.«

»Tako, kakor sem živela z materjo vred.«

»Ali ste delali dve.«

»A dve, da sve živeli, meni sami ne mara ne
bode treba mnogo! «

»Kje pa si slišala, kje videla« — vskliknila je
Soloduha, »da bi deklica, ali prav za prav otrok, kar
si ti, sam živel in gospodaril? — To ni mogoče! Kadar

gospodar ostane sam, jame iskati in najde si koga, ne
sodi tako, kakor sodiš ti, otroče, sirota!*

»Mnogo rečij, mati, ni na svetu, ali pride čas, in
morajo biti, če tudi se jim čudijo ljudje« — opomnila
je deklica in kimala z glavo, »kaj je meni. do tega, če
bodem sama? — Matere ni mogoče kupiti, če je Bog
ne da, očeta ne izprositi. Menite li, da sama umrjem
za gladom?«

»Če bodeš beračila, ne!«

»Nikdar nisem beračila in tudi ne bodem prosja¬
čila« — vskliknila je Marijica in ozrla se v starko, ki se
je spomnila na svojega Rataja in čudno zategnila ustni.

»To je kruh, kakeršen je kakšen drug« — popra¬
vila je deklica, ko se je bila spomnila neopreznosti svoje,
»ali jaz ga ne maram.«

Stopila je k Soloduhi in ji poljubila žolto roko
prijazno tako, da se je starka malo po malo potešila,
dasi jo je bil prej razžalil spomin na beraštvo.

»Čemu bi se ubijali s siroto, ker sami nimate na
ostajanje kruha?!« — opomnila je po hipu Marijica,
»sicer pa mi boste lehko pomagali, če tudi me ne vsprej-
rnete v svojo kočo. Dovolite mi, da Vas smem časih
pohoditi, posvetovati se z Vami, in če  ne bodem zdaj
pa zdaj imela skorje kruha, dajte mi odlomek suhara,
ali kar je bolje od njega — dober svet, prijazno
besedo.«

Starka se je nasmijala in stresala z glavo.

»Oj, ti deklica« — dejala je, »kaj ti roji to po
glavi! Da imaš i kruh, ker niso še pomrli vsi milosrčni
ljudje, kako pa prebodeš brez tovarišije, brez razgovora,
brez živega duha v ti pušči? — A kaj bode, ko bodeš
morala Cesto noč in dan samotna sedevati na klopi in
ko ti osamelost do cela prešine glavo? —- Jaz vem, kaj
je to! Jaz sem že stara, meni se je prignusilo že vse,
ali mnogokrat, kadar Rataj odide po svetu ter moram
samovati po nekoliko dnij — mnogokrat bi človek psa
poljubil, samo da bi govoril ž njim, tako se dolgočasim,
tako mi je trpko! Kaj še-le mlado bitje, ki ga jezik
srbi in mu hitreje bije srce! Ne, ti ne prebodeš tu, pa
ne prebodeš, pravim ti!«

212

»Prebodem« — opomnila je Marijica žalostno, ali
odločno, »saj ne bodem sama: govorile bodo stene in
klopi, mati, a imam tu dokaj znancev krog sebe, ti so
vrabci -- da, i miši me poznajo.«

Soloduha je pljunila in skomizgnila z ramenoma.

»Nu, poskusi« — rekla je in se nasmijala, »uverim
se, kako dolgo vst.rpiš! Ali hočeš tukaj ostati že danes?«

»Zakaj ne?« odgovorila je deklica, «ostanem.«

»Moram iti« — opomnila je starka in prijela pa¬
lico, »imej se dobro, in če se ti bo hudo godilo, pomni,
da imaš v najini koči pribežališče, dela ne bode tež¬
kega . . . imej se dobro!«

»Zdravstvuj!« — poslovila se je in nekolikokrat
ozrla v deklico, ki je sedla, glavo oprla ob roko in se
globoko zamislila.

Soloduha je odšla, pa ni verjela Marijici, zastonj
je sodila, da sirota pride za njo; zastonj se je ozirala,
ko je šla s holma, vrata v koči so ostala zaprta in
nihče ni prišel za njo.

*

* *

Težka je iz početka Marijici bila srčnost in težko
je novo življenje začela čisto sama, ob svoji moči; ali
liog daje moč, kadar jo potrebuje človek; volja dela
čuda in čuda zvršuje v otroku in o potrebi. Na večer
je deklica čutila glad in mraz; morala je vstati z za¬
pečka, zanetiti ogenj, pomisliti, kaj bi jedla, s čim naj
se okrepča oslabela. V koči ni mogla najti ničesar, le
na klopi je počival nekove ženske darek, pogrebni hleb,
morali bi ga bili položiti na rakev, a če prav ga niso
porabili, vendar ji predsodek ni dovoljeval, da bi ga
bila odnesla. Ta hleb kruha je bil nekako poslednji ma¬
terin dar. Marijica ga je radostno zagledala, narezala,
zajela vode in imela je beraško večerjo.

Sedla je k ognju in pojokala, ali ker ji je na
misel prišlo, ob čem bode živela dalje in kako bode
treba težko delati, da si služi kruh, polotila se je takoj
kodelje. Spomnila se je, da mora do drugega dne Seme-
nihi napresti polno motavilo, potem dobode nekaj gro¬
šev. Pomislila je in takoj sedla na delo. Ali ubožici ni

šlo od rok: ni imela še močij, potrebnih predici, toda
kadar se je bila začela natezati nit in plesati po vretenu,
stisnil ji je trepalnice po utrujenosti, po bolesti, po gladu,
krepek spanec, poslala so ji ga bila nebesa, da bi pri-
spala izgubljene moči.

Vreteno se je na lhhko zatrkolilo na tla, preslica
se je nagnila in naslonila ob peč, a sirota je zaspala,
kakor zaspi otrok, ali kakor zaspe nedolžne duše ali
ljudje, ki jih delo utrudi.

V tem je Soloduha, ki je bila zapustila kočo pri
pokopališči, močno čudila se, korakala po vasi in ni
mogla vtepsti si v glavo tega, kako more Marijica ostati
sarna in kako si bode pomagala.

»To je nenavadno bitje!« — opomnila je sama
sebi, »ali jaz sem stara, pa vendar bedasta, ker sem to
privolila. Nu, ali bi jo bila s silo potegnila za seboj?

— Naposled bi ljudje trdili, da sem si jo prilastila! To
pa ni mogoče, saj pogine ubožiea! —- Ali naj gradu
oznanim to, dobrodzieju, županu, občinskim starejšinam?

— Kdo li bode hotel pomagati! Ciganka je, ali nekaj
takega, vendar je stvar božja; da bi le za gladom ne
umrla, sram bi moralo biti vasi naše!«

Tako govore sama s seboj je Soloduha kimala po
vasi, ali ker ji je bil stan pridobil mnogo znancev, za¬
čela je po vsakem koraku s kom razgovor. Še so sluge,
kumi in slarejšine v gručah stali in drug drugemu pri¬
povedovali o cigankini smrti, o nje pogrebu. A ker je
bila Soloduha najdelj se zamudila v koči za vasjo in ker
je zdelo se jim, da je siroti oskrbnica, gnetli so se
ljudje krog nje in povpraševali so po Marijici.

»Nu, ali kaj začne? — Govorile!« — povpraševali
so je z vseh stranij.

Soloduhi se je poresnobil obraz, zgibala je z ra¬
menoma in začela tiho govoriti, kakor bi bila kaj prav
zanimljivega pripovedovala.

»Prav od tam prihajam« — dejala je, »naravnost
od nje, ali pa verjamete?! — ni se dala odvesti iz koče
in ostala je čisto sama v nji!«

Ljudje so poslušali in se čudili. »Kako sem pro¬
sila, kako jo nagovarjala, vendar vse ni pomoglo nič;

214

pravi, da se bode sama živila, da je to nje koča, pa
je dosti vseh besed. Žal je človeku, ki pomisli, da bode
to nje poguba.«

»Za kos kruha bi jo vzel takoj« — pogodrnjal je
stari Martin Neduha, »jaz sem jednook, žena pa je
bolehava.«

»Zastonj bi jo ogovorili; dokler korenito ne po¬
skusi bede, ne pojde nikamor« — segla mu je brzo v
besedo Soloduha. »Zdaj se ji zdi, da se preživi; ali
treba se je prepričati in voljnejša bode.«

Ljudje so, kakor so navadno hladni, kimali z gla¬
vami, šepetali, ta in oni se je smijal, ta je vzdihnil, ali
vsi so se naposled razšli — vsak na delo svoje, Solo¬
duha pa je oddehtela v kočo.

A Marijica, kakor je bila zaspala sede pri peči,
v kateri je brzo ugasnil ogenj, tako je trdo spala prav
do jutra, ni se genila, ni čutila ničesar, ni senjalo se ji
ni o ničimer. Še-le ko je bila rana svitloba posijala
skozi okno, doteknila se nje oči, dvignila se je naglo,
otrla oči, in ko se je obujala v življenje, izpametila se
je v bedi svoji.

Bolest, utrujenost ji je bila misli zmotila tako, da
se dolgo ni mogla izpametiti, ali je spala vso noč, ali
delj časa, ali samo kratko uro. Šla je na prag — in
ker je po solnci spoznala jutro, začudila se je.

Svet je bil vesel in krasen, le sirota je bila ža¬
lostna. Splnce je vshajalo jasno, vse je bilo tiho krog
in krog, vrabci so oživljeni ščebetali pod streho, letali,
podili se, cvrlikali so, ruvali se za zrnice, izgubljeno kje
na cesti, in kalili so zrak z nemirom.

Deklica se je začela ozirati po svetu, po njega
krasnem, vabljivem obrazu, a nje oko je obtičalo na žolti
materini mogili pokopališču za nizko ogrado. Vrata v
kočo so bila odprta na iztežaj, a Marijica je pobeg¬
nila, pritisnila se k mrzli mogili in razjokala se je.

Ne vem, kako dolgo je trajalo to, od vasi je brzo
korakal in se prikazal čil, tršat starec, dasi je bil očito
slep, stopal je živo in smelo k vrhu. Palica samo je
vodila njega korake in poti svoji je bil v s vesti si tako,
da je le doteknil se ž njo zdaj pa zdaj zemlje, pa je
šel dalje, kakor bi bil imel do cela zdrave oči.

215

Naglo se je ustavil, obrnil je belo zrenico proti
pokopališču in pazno poslušal. Slepi starec je imel bilten
sluh in zvlastno čutje. Tihi dekličin plač ni zatajil se
njega pozornosti, domislil se je, kdo plače, zgenil je z
ramenoma skoraj jezno in zopet je začel brzo korakati
in ubral je pot, kakor da vidi, k pokopališču. Poznal
je tu svet dobro tako, kakor vse kote v vasi; prišel je
k pregnitemu mostku, do vrat — in ker je popolnoma
dobro ubiral pot med mogilami, prišel je prav k deklici,
vodil ga je nje, tihi jok.

Marijica ga je bila opazila še-le, ko jo je bil
ogovoril.

»Dosti je tega joka — dosti« — rekel je, »mrtvim
tihi mir, živim pa delo in živdž! Dej, vstani in idi!«

»Kam?« — povprašala je nepokojno deklica, ki
ni dobro poznala Rataja.

»Ali kam? — I nu, k nama!« — odgovoril je
stari potepenec, »ali hočeš morebiti sama gospodariti?

— Saj je tvoja mati želela to, da bi šla k nama; sama
ne moreš ostati tukaj.« '

»Gotovo ste Vi Soloduhin mož, kaj ne?«

»Stari Rataj, slep starec sem, ali me ne poznaš?

— Ne govori dolgo, odpravi se brzo in idi!«

»Ali sem že včeraj vaši ženi povedala, da ostanem
v koči,«

»A jaz sem te zalotil tu na pokopališči, krasna
koča je to! Vendar kaj hode s teboj, če začneš le-sem
hoditi in plakati? — Kruha ne priplačeš, to je gotovo,
da ne! Moraš iti k nama, ne pomaga nič!«

»Ne pojdem, pa ne pojdem!« — vskliknila je
Marijica, »nečem iti, ne morem, imam svojo kočo in v
svoji koči umrjem, če bode treba!«

»Ali si ovrloglavela, Marijica, kaj?«

»Naj sem, toda ne pojdem!« — odrekla je de¬
klica. »Čudite se, ker ste me našli tu, ali kako čudo je
to? — Ze sinoči sem začela presti, pa spanec me je
zmogel, da sem vso noč spala, kakor drevo . . . Zjutraj
sem šla pogledat na solnce, ugledala sem mogilo — in
najokala sem se na nji.«

»Tako bode vsako jutro?«

216

»Ne, očka, ne! Vem, česa je treba: začela bodem
delati, delo me bode živilo, a solzam odločim nedeljo.«

Rataj je stal in se čudil, kakor njegova soproga,
v svesti si je bil, da najde deklico, ali našel je dozorelo
in tožno osebo; sam ni vedel, kaj naj začne, kaj govori.

»Odvedi me v kočo svojo« — rekel je po kratkem
premisleku, »nikoli še nisem bil v nji, moram jo ogle¬
dati . . .!«

Rataj je imel navado, da je govoril tako, dasi ni
videl, ali ni se motil, znal je oko z nenavadnim čuljem
in z domišljavostjo nameščevati tako, da je mnogokrat
videl več, nego li kdor koli z najzdravejšimi očmi. Šla
sta torej skupaj v cigansko kočo. Starec je ob tipal duri
in pokimal z glavo, ker 'se je bil uveril, da so nizke,
prestopil je prag, toda ni se ustavil nikjer, temveč šel
je po izbi, z rokama doteknil se mize, peči in klopi,
po navadi svoji pogledal v pristen ek, vrnil se mračen
— in sedel na zapeček.

»To je ciganska koliba« — opomnil je sam sebi
tiho, »slabejša od sleharne kleti, v kateri je vsaj tiho
in toplo. Kako li je mogoče tu živeti?«

Deklica je slišala poslednje besede.

»Oj, živeli sve, oče, in dobro je nama bilo v bedi!«

»Kaj misliš? — Kaj začneš? — Govori« — vskrikml
je Rataj, »treba mi je, da včm to.«. .

Marijica se je zasmijala in uprla je v starca svoje
temne, bistre, dasi zaplakane oči.

»Torej poslušajte!« — rekla je. »Vendar ni težavno
delo to, ki sve ga imeli jaz in mati. V vasi dajo pre¬
diva, za prejo lehko dobim kruha, zabele, kaše, časih
tudi kako capo. Jaz, oče mili, ne da bi se hvalila, pre¬
dem tako, da mi je redkokdo kos. V tednu napredem
zvezek štren, naučila me je mati shma, znana je bila v
vasi, da je prva predica, ni sloveča Horpina Mudrahelova
ji ni bila kos.«

»Kaj pa bode, če oboliš?« — vprašal je Rataj
mračen.

»Nu, legla bodem, ali kar Bog da, to dh!« — od¬
govorila je in vzdihnila. »Mati je zmerom trdila, da je
sirotam Bog varuh!«

217

Rataj je poslušal in se zelo čudil, tako, da ni
črhniti ni mogel. Oči so se mu obračale v Marijico in
nje glas; človek bi bil rekel, trudi se, da bi predrl
večno temo in spoznal dekličino obličje; o tem je nje¬
govo čelo bilo oblačno in zamračeno.

»Kaj ti to tiči v glavi?!« — izpregovoril je po ne¬
kolikih hipih, »nu, zakaj li nečeš iti k nama? — Po¬
vedi, zakaj ne? — - Morebiti se bojiš Soloduhe? — Za
Boga, naj ti reče samb hudo besedo, precej jo namlatim
po bokih, da bi ti roko morala poljubiti . . .!«

»Jaz se ne bojim nikogar« — ■ segla mu je brzo v
besedo Mariji ca.

»Zakaj nečeš iti k nama?«

Deklica je pomišljala, solze so se ji vdrle izpod
trepalnic, približala se je starcu in začela je z ganjenim
glasom govoriti:

»Oče, lehko bi me bili umeli že kdaj! Morebiti je
smešno, morebiti grehotno, morebiti glupo, kar Vam
povem, ali kaj? — Naj je, kar koli, tajiti Vam ne'smem
resnice: ne mogla bi zapustiti, te koče! Saj ste slišali,
kako jo je postavil ubogi oče! Ali koliko sve z materjo
pretrpeli v nji! Jaz sem porodila se tu. mati pa je umrla
tukaj. Ne, ne morem je podpreti s kolčem in zapustiti
prazne; dokler bodem živa, bivam v nji!«

»Stori, kar hočeš!« — vskriknil je starec, stisnili
ste se mu ustni, žal ali tajna ganjenost se mu je brala

na licih, »Bog bodi s teboj, ali pomni, če se ti bode

hudo godilo, da je pri Soloduhi na klopi pri peči vsak
čas prostor, odločen tebi, in v Ratajevi torbi kosec kruha.
Toda na materin grob ne zahajaj prepogosto, ne veš še,
kaj je plač in žalost. Žalost hodi po svetu, kakor mora,
in kogar zaloti, duši ga, muči in zadavi ga, če je ne
odkriža. Gospod Bbg mori ne ukazuje, naj se udaje in
brani. Tvoji materi ni nič do tvojih solz; rajša zmoli

za njo očenaš, a ne zahajaj na pokopališče. Sedi, predi,

gospodinji, ker hočeš okusiti samoto, ali ta ti ne bode
ugajala. Človek potrebuje človeka; koliko bi dal za to,
ko bi časih zagledal — če tudi neprijatelja svojega
obraz!«

Ro teh besedah je starec vstal s sedeža svojega,
snel torbo, ki je imel čez ramo obešeno, in začel je iz

218

nje jemati kose kruha — suhega, še-le pečenega, plesnji-
vega, belega in črnega, da je izpraznil jo do dna in
vse zložil na klop.

»To je tvoje na začetek gospodinjstva«' —- rekel
je tožno, »kakeršna je roka, taka je tudi miloščina;
zdravstvuj, Gospod Bog te varuj!«

Rataj je odšel, ni ga bilo treba spremiti venkaj;
smelo-je stopil čez prag, ni udaril se z glavo ob nizke
vereje, iz veže je našel pot venkaj, kakor bi bil sam
postavil kočo —- in odšel je po cesti navzdol, ni palice
ni dosti' rabil na tipanje pred seboj.

»Kakov je ta rod« —• godrnjal je sam sebi na
poti v vas, »da je iz kake druge vasi, ne verjel bi, da
je mladika, sirota, deklica, pa hoče imeti voljo svojo!
Takov je bil ves rod: ded je umrl in ni dovolil hčeri
možitve, hči je od sime bede umrla v svojem bivališči,
brata sta se zaklela, da jima bode tuja, in glej, zvesta
sta bila besedi!«

Ustavil se je na nekoliko hipov.

»Toda ko bi šel k Maksimu in Lipetu, hm, kdo
ve, ali bi ne izprosil česa siroti? —■ Poskusim, morebiti
me ne odženeta s psi, pa da bi me odgnala!«

Gesta do koče Marijičinih strijcev je držala mimo
krčme, ki je Rataj ni zgrešil nikoli. Ni vstrpel, stopil
je vanjo, razvezal je vozhl v srajci, kjer je imel zave¬
zanih nekoliko grošev. Izpil je četrlinko in okrepčan in
veseleje misleč je krenil molče smelo h koči Motruninih
bratov.

Živela sta doslej skupaj in če tudi se je bila rodo¬
vina pomnožila, da je je polna bila koča, vendar nista
izprosila ni kosa polja, kajti pustin ni imel »pan«, polja
pa ni bilo lehko deliti.

Maksimu in Lipetu ne ni godilo najbolje; Rog je
dal otrok, prišlo je nekoliko nerodovitih let, ženi ste se
karali zaradi loncev v peči, prepirali v staji, jadili na
dvorišči, ker je prašeč prascu kradel iz korita, in če je
bilo treba iti na tlako, gonili ste druga drugo irt ruvali
sle se tako, da sta mnogokrat moža branila in se sama
pokarala. Koča se je popolnoma izpremenila v pekel:

Zanašali so se drug na drugega, nihče ni delal,
Motrunina brata sta ubožala in klela svojo usodo. Ne

219

poznal bi človek zdaj nekdaj čistega dvorišča, snažne
koče, ne našel bi prejšnje obilosti, tako je bilo vse
vnemamo, tako je vse propadalo in pojemalo od lenosti.
Plotovi so stali polomljeni, celi kosi so jih bili požgani,
streha se je povešala od gnilobe, stene že dolgo niso
bile pobeljene in hojevi skedenj je kazal rebra, skozi
katera so gledali šopi slame. Nekdaj, še za starega
Lepiuka je to bilo jedno najlepših gospodarstev v vasi,
zdaj pa sta oba brata v staji imela samo dva vola. A
kakova v6la sta bila to: j eden je bil star in mršav, drugi
še-le v tretjem letu, nedorastel in bolehav, da je bilo
sramotno iti s plugom na polje ali vpreči ja v voz. Toda
ko jih je bila zalotila ta beda, začeli so se vsi prepirati,
nobeden se ni hotel udati, da ji je prvi vrata odprl.
Maksim je krivičil Lipeta, Lipe Maksima, sinahi pa ste
krivičili oba moža in druga drugo. Pred žetvijo je bilo
treba na posodo jemati žita za plevnati kruh, a znano
je, kaj je sčlska posodba! Za četrtinko žita daj četrtinko
namečka; dobro je, če je treba tri dni delati zanj, dasi
bi ga zvrhan polovnik kupil za pet goldinarjev.

Rataj je vedel, kako se imata Motrunina brata, v
vasi vsakdo ve, kaj se godi pri sosedovih; ali vendar
je šel k njima, ker sta, če tudi ubožna, imela stokrat
več od sirote, torej jima je bila pomoč lehka.

To je bilo prav takega dnč, da je vse našel domh!
Maksim je nabijal vederce, ki se je bilo sesulo, Lipe je
nekaj dojedal iz sklede, odhajal je v les, sinahi pa ste
vsaka v svojem kotu v izbi si stali nasproti in se kregali
na vse grlo zavoljo nekega zavrženega vretena. Moža
jima nista pomagala, vajena sta bila tega, kakor vsak-
danjega kruha; le skomizgala sta z ramenoma in se
praskala po glavi.

Ko se je bil starec prikazal na pragu, spremljala
sta ga dva lajajoča psa, potomca starega, Cujnega Kaštana
vsi so glave obrnili vanj, Maksim pa je prenehal

delati in kriknil:

»Pojdite z Bogom, mi zdaj nimamo kruha!«

»Nisem prišel po miloščino« ,— opomnil je Rataj,
»ali me ne poznate? — Ali jaz beračim po svoji vasi,
če ni proščenja? — Pi te bodi, Maksim, vrti se ti v

15

220

glavi, ali ne poznaš Rataja? — Ali vam klop poterem,
če se oddahnem na nji?«

Maksima je bilo sram, poprijaznil se je.

»Ne karajte, stari« — rekel je, »sedite in od-
dehnite se; res Vas nisem poznal.«

»Nu, stari ded se ne zna jeziti; kruh me je na¬
vadil obojega: ljudske milosrčnosti in ljudskega krega.
Otresnem se, kakor moker pes, in dobro je. Če me kdo
kolne, prekolnem ga jaz desetkrat, če ne vpričo,, pa za
hrbtom.«

Po teh besedah je Rataj otipal klop, umolknil na
hip, kakor bi na uho lovil najmanjši šum, da se uveri,
koliko je oseb navzočnih v izbi, in začel je globoko
vzdihati:

»Ali znate, kakova dedščina je delež moj?«

»Nu, kakova dedščina?« — povprašala sta brzo
Maksim in Lipe.

»Dedščina po vajini sestri Motruni!«

Brata sta molčala, kakor bi jima bil kdo usta za¬
delal ; Rataju se tudi ni mudilo, da bi bil govoril dalje.

»Srce poskakuje v meni« — opomnil je po ne¬
kolikih hipih, »davno sem že otroka želel, in na stare
dni je Gospod Rog dal meni in babi moji otroka rado-
voljnega, vzgojenega tako, da bi ne bilo treba sramovati
se ga vpričo nobenega kralja. Motruna mi je zapustila
hčerko svojo.«

»A, a . — oglasila sta se oba brata.

»Ra, res je to! A kako vrla deklica je; škoda je
le, da, kakor ste vi vsi čopaste kure, ima tudi čopico:
samoglava je, kakor kozel.«

Nihče ni niti črhnil, in Rataj je govoril dalje:

»Tešil sem se, da jo vzamem k sebi, imel bi mi
kdo postreči doma; ali naj si je ostala čisto sama, ni
mogoče odvesti je iz koče. To je kaj nenavadnega!
Shrna. je, kakor palec na roki, brez kosca kruha, ali
trdi, da se preživi, da bode sama gospodinjila, pa ni še
odrasla zemlji!«

Brata in sinahi so pogledali drug drugega, zgenili
z rameni in zvedavost jim je razvezala jezike.

»Kaj pravite?!« — vsldiknil je Lipe, »da tako go¬
vori ta deklica?«

221

»Da, deklica, ali ne taka, kakeršna je vaša, ki se
materinega krila drži in sama čez prag ne zleze; daj
ji skledo in žlico, in vrhu tega ji je treba še usta od¬
preti, da bi jedla.«

»Naj je kakeršna koli« —- opomnil je Maksim malo
po malo, »pogine, kakor netopir. . . Ni zastonj oče
preklel vse njiju rodovine: cigan se je obesil, Motruna
je umrla za gladom, in sirote tudi ne čaka boljša usoda.«

»Rajši bi ne prerokoval« — segel mu je Rataj v
besedo, »ali je Marijica kriva grehov, ki so drugi udali
se jim?! — Gospod Bog je boljši in milostivejši od
ljudij, ne da ji, da bi poginila. Kdor je bil krivičen, ta
se je- že spokoril.«

»Vendar povedite« — oglasila se je Maksimova
soproga, »kaj hoče storiti? —- Kako li bode živela? —
Ali čisto sama? — To je čudovito!«

»Res čudovito je to! Sam ne vem, kaj bode« —
odgovoril je Rataj, »zdi se mi, da bode nekoliko časa
trpela v ti pušči, naposled pa, da pribeži k nama. Bogu
in pravičnosti na ljubo morali bi ji tudi vi nekoliko po¬
magati: dajati malo po malo vsaj kruha. «

Po teh do cela nepričakovanih besedah so Maksim
in obe soprogi soglasno vskriknili:

»Kaj Vam prihaja na um? — Morebiti imamo
preveč kruha?«

»Mm, kruha nima nihče preobilo« — opomnil je
Rataj, »vem, da ga i vi nimate na ostajanje; ali zakaj
bi ga ne poblagoslovil Gospod Bog? — ■ Kdo ve, če ne
zaradi Motrune, ki ste jo zavrgli? — Živite tudi, dasi
niste bogati, dva psa, našli bi torej skorijco kruha še
siroti; kdo ve, ali bi to seme ne obrodilo dobrega sadu!«

Maksim je zgenil z ramenoma.

»Molčite, že vem, čemu ste prišli! Zastonj se
trudite; ne bode ni to, ni ono. Ker jo hočete Vi vzeti
k sebi in če se more preživiti sama, čemu jo obešate
nam na vrat? — Iz tega ne bode ničesar, dosti nas je
brez nje!«

»Pi te bodi, Maksim« — zakričal je starec in
trknil s palico, »čuj, kako si samo po svoji modrosti se
domislil, kar mi niti na nm ni prišlo! Da jo hočete vzeti

15 *

k sebi, ne dal bi je vam in zatrjujem: ne pojde ni k
meni, ni k vam! Ali kar sem hotel, povedal sem vam;
morebiti bi vaš darek bil tečnejši od miloščine moje,
pa saj za gladom ne umrje, dokler sem jaz živ! Naj
se vam godi, kakor se je vam godilo, zato ker imate
takova srca!«

To je povedal in takoj vstal, s palico trknil ob tla
in ni zinil ni besedice dalje, temveč trlesknil je z durimi
za seboj in na dvorišči sta le psa lajajoč oznanjala
njega odhod.

Brata in soprogi so nekoliko hipov stali omračeni
in gledali drug drugega.

»Kakov modrijan je to!« — izpregovorila je Maksi¬
mova najprej, »hotel nam je vsiliti še jednega otroka,
kakor bi te drobnjavi sami ne imeli dosti!«

»Molči, žena!« •— obregnil se je Maksim vanjo in
glavo dvignil od dela, »ne javkaj zavoljo otrok, utegne
ti jih pobrati Gospod Bog!«

»Ne govorita tako!« — rekel je Lipe, ki je resen
vstal od mize in čapko deval na glavo, »po pravici ni
treba te sirote na skrbi imeti nikomur, nego nam. Sirota
je najine sestre otrok; da ga zapustimo, bilo bi sramotno
in grehotno, in naj ga kdo drug vzame k sebi, s prstom
bodo kazali za nami.«

»Ciganka je* — zakričal je Maksim, »ne sčstrina
hči! Oče jo je zapustil . . . kri potepinsko! Nai odide
za svojimi ljudmi, za cigani, nam ni do njč nič!«

»Prav praviš!« — pritegnila je Maksimova soproga,
Lipetova žena pa je osato pogledala moža in šepetnila:

»Ali smo že imoviti tako, da bi tujo hčer obesili
si na vrat? — Skrbi le, da bodo tvoji otroci imeli dosti
kruha!«

Lipe je zgenil z ramenoma, prikimal z glavo, čapko
pritisnil globoče na ušesi, povez zadel čez ramo, sekiro
zateknil za pas, lulo zapalil pri peči in odšel k vozu,
ki je že zaprežen stal pred vežo.

Drugi so molčali dolgo; ker niso vedeli, s kom
bi se karali, in ker je bil minil jih prvi nepokoj, začeli
so vsi misliti ha to, kako je sirota ostala s hm a in kako
bode živela. Niso smeli odpreti ust, ali srbel jih je

223

jezik, radi bi bili govorili o tem, o čemer je govorila
in kar je ta čas obravnavala vsa vas, župa, grad.

Davno se je bila že razvedela vest o Motrunini
smrti, o deklici in nje sklepu, da ostane v koči ob
svojem gospodinjstvu, toda vsakdo se je čudil in rado¬
veden bil, kaj li bode iz tega.

Tudi obe soprogi in Maksim so se čudili, kakov
konec bode imelo vse. Kadar pa so bili začeli premišljati
in sami sebi risati samotno življenje v koči pri poko¬
pališči, to usodo, to puščavo, vzbudilo se jim je v
srcih nekoliko usmiljenosti. Ali če tudi so se vsi trije
zelo bali, da ne bi razodeli sočutja svojega ter vzbudili
ga v drugih in si na glavo nakopali nepotrebnih žrtev,
vendar ni bilo lehko dalje tajiti tega čutja.

»Zelo bi rada vedela« — oglasila se je najprej
Lipečka, »kako bode sama gospodinjila ta ciganka. Najbrž
še nima popolnoma dvanajst, trinajst let, in že misli,
da prebode brez ljudij. Rada bi se ukradla k nji, da bi
videla, kaj se bode godilo. To je nekaj nenavadnega,
tako mlada deklica, pa bi sama bila v koči!«

Maksim je prikimal z glavo.

»Vzameta jo Rataja k sebi.«

»Soloduha mi je pripovedovala, da jo je s silo
vlekla za seboj, toda ni se dala pregovoriti.«

»Uveriš se!«

»Res, prepričam se.«

»Moj mož je tudi rekel« — opomnila je Lipečka
tiho, »ali jo vzamemo ali ne vzamemo k sebi, da mo¬
ramo tudi nekoliko pomagati ji, če ne, razkričali nas
bodo ljudje, da smo najgrši zveščelci. Dokler je mati
živela, drugače je bilo vse, sirote pa se je treba usmiliti.«

Povedala je to, ali tako pohlevno, tako bojazljivo,
ozirala se je v tovarišico svojo in v Maksima tako,
kakor bi se bila bala najhujšega kriča ter rada takoj
preklicala besede svoje; ali, kar je bilo nenadno, no¬
beden ni ne zinil nikakove protivne besede.

Maksim je lulo vzel iz ust in jel odmajevati z

glavo.

»Kolika bogatinka si li, Lipečka! Oj, ne rekel bi
ničesar, da je to bilo prejšnja leta, ko smo leto za letom
imeli stog žita in ko je v shrambi polno bilo živeža;

224

zdaj pa . . . morali bodemo sami izposodili si zrnja in
ali obsejemo polovico polja s semenom, ki ga bodemo
pridelali?«

»Saj bi ne potrebavala mnogo« — opomnila je
Lipečka že smelejše, »pomagali bi ji — kolikor toliko,
da bi nas ljudje ne objedali in da bi včst bila mirna.«

»Kakšna gospodinja si ti!« — ulovila je besedo
Maksimova, »dajaj, le dajaj, ali od kodi bodeš jemala?«

»Vendar bi našla kakove drobtine!«

Maksim je molčal, soprogi ste se po dolgem času
poprijaznili prvič in jeli ste šepetati; ali, čudo veliko!
niste se karali, le živo ste nekaj pripovedovali druga
drugi in sukali se po kotih, milosrčnost je posijala v
obe in privedla slogo za seboj.

Ni boljših in poštenejših src, nego li jih imajo naši
ljudje, ali često jih tare beda, muči glad in žeja. V ve¬
likih težavah se malokdo ponaša z usmiljenostjo, po¬
slednjega grižljaja ni voljan deliti vsakdo. V koči je
uboštvo bilo veliko; ali ko so jim bile na misel prišle
dolžnosti, ko so bili jeli ozirati se po vlastnih srcih,
genila se je vest, radovoljno so hoteli uboštvo svoje
deliti z ubožnejšim. Darek je težko šel iz roke, močno
so se zamislili vanj, o prvem vskipu so bili odločili, da
bodo več dali, ko pa je bila vstala resnica, godilo se je
vse polagoma; naposled so se Maksim in soprogi vendar
pobotali, da nekaj poneso siroti in da pogledajo, kaj in
kako se ji godi.

Veliko to pošlo so odložili do drugega dne, kar
je deklici bilo na kvar: zjutraj so še premišljali, umek-
nili se z darkom in le gledali so drug drugega.

Oj, mi vsi delamo takisto; srca so dobra, ali glave
so bojazljive in hladne.

*

* *

Težavno so deklici ginili prvi hipi v koči; ali ni
to prazna beseda, ni težko umeti in razumu primeriti
tega, kar nas vera uči, da Bog v človeka lije ljubezen.
Vsak človek ima srce in čist obvaruje v težavah živ¬
ljenja svojega, ta dar božji, primeren njega stanu, če ga

225

je vreden. Po angelju varuhu nevidljiva previdnost po¬
šilja plodovite misli, vstrpnost, moči, vstrajnost, ki bi
se človek sam brezvspešno trudil in jih iskal. To je
pomoč o gladu iz zakladnice otrok božjih.

Tako je tudi siroti zasvetila v hudi stiski in osa¬
melosti, ko so se bile posušile prve solze ter je srce
jelo mirneje biti — zasvetila ji je srečna misel, prinesel
jo je bil angelj in položil na nje skranje (Schlafe).

Drugo jutro je Marijica vstala čilejša, šla je na
prag v koči in pogledala v solnce, ozrla se v letajoče
ptice, po vstajajoči zemlji, v gospodarsko življenje v
vasi — v življenje, ki se ji je oglasilo raz polje, in za¬
čela je premišljati sirota.

Oči so ji po navadi blodile in uhajale za vrabci,
ki so se čilo preletavali izpod strehe na cesto in s ceste
pod streho.

»Glej, kako so majhni« — pomislila je, »kako so
ubožni, drobni, brez varstva, v nevarnosti, ali Bog jim
daje življenje in hrano! Trudijo se ubožci, bivajo pod
gnilim krovom, grade gnezda, in še tako veselo ščebe¬
tajo ! Zakaj bi jaz sama sebi ne vedela sveta, kako naj
se polotim dela?«

Deklica je s svojimi očmi v živi knjigi tega sveta
čitala skoraj od besede do besede v evangeliji zapisane
izraze, ki je sv. Matej slišal jih iz Kriščevih ust. Po¬
glavje VI.: »Respicite volatilia coeli, quoniam

non serunt, netjue metunt, neque congregant
in horrea, et, pater vester coelestis pascit
i 11 a. N on n e vos magis pl ur is e st is illis?  *)

Ta misel ji je oživljala srce, poslal jo je bil nji ■
Bog sam, zapisana je biia v živi knjigi človeškega živ¬
ljenja, Marijica se je ozrla v mogilo, ali tudi ta ji je
govorila skoraj tiste besede.

»I moja mati je delala, čisto sama, toda še več,
delala je zbme in zhse, za naju obč, vendar ni imela
nikogar, da bi ji bil pomagal, a živela je toliko let!«
Tolažba ji je posvetila v srcu.

*) »Poglejte ptice pod nebom, ker ne sejejo in ne žanjejo
in ne spravljajo v žitnice; in vaš Oče nebeški jih živi. Ali niste vi
veliko več, kakor one V —«

226

»Čemu li stojim tu na pragu?« — vprašala se je,
»c tar etn si solze, ker ne priplačem ničesar, zmolim oče-
naš za mater in uredim kočo.«

Pokrižala se je in zbežala v kočo in prvič je po
materini smrti opazila, kako je v nji smelno, vse raz¬
metano in v neredu.

Kakor bi trenil, zateknila je predpasnikova konca,
zavihala rokava in jela sukati se po izbi. Začela je v
pristenku, kjer je v neredu ležalo nekoliko ren, kril in
drugih reči; spravila je, kar je bilo treba spraviti, po¬
krila posodo, pomila jo in odšla v izbo. Tu je nedo-
taknena slala postelja, kjer je bila umrla mati, a ker
se ji je morala približati, skrčilo se ji je srce; ali pa je
mogla tako pustili to ležišče ljudem na zasmeh? —
Vzdihnila je in malo po malo z nekolikim strahom in
s skrčenim srcem polotila se bolestnega dela.

Zgenila je ostalo odejo, z debelim platnom po¬
grnila posteljo, a ko je bila zvršila to najtežje delo, šlo
ji je vse drugo naglo in lehko izpod rok.

Pomela je tla, smeti stresla na ognjišče, dobre so
bile, da je zanetila ž njimi, obrisala je mizo in klopi,
spravila kruh, naložila na ogenj, našla je bila prejšnjega
dne ogel, ki je še zmerom iskra tlela v njem, zaprla
vrata in odšla z vedercema na studenec.

Mnogo misli se ji je na potu križalo po glavi! —
Kako si uredi kočo, kako preskrbi živeža, od kodi do¬
hode kuriva, od kodi loncev za kuho ? Ne včm, ali v
vsem je sama sebi včdela svet — pomoč, da je le ne¬
koliko pomislila.

»Vstanem rano« — dejala je, »vsemu bode časa
dosti; voda ni daleč, jaz je imam vederce dovolj; drv
je v lesu dosti, brala jih bodem v mraku, ko ne bodem
videla presti. Bog bi ne bil milostiv, da si s prejo ne
prislužim kruha . . ., srajco si naredim od materinih
srajc, nosila jih bodem dolgo. Kril bodem imela dovolj
vse žive dni; staro bodem nosila za vsak dan, za ne¬
deljo pa imam še dobro, dala mi je je sešiti mati. . .
Predno se to raztrga, dorastem materino. Čemu bi še
huje mučila si glavo? — Če je kruh in voda, ni glada.
Vse bode ugodno o pomoči božji in v mhterinem varstvu,

227

kajti mama gotovo gledajo name. Oj, gledajo, jaz čutim,
zato mi je lože, a mati ne dajo, da bi poginila njih hči!
Mogočnejši so tam, nego li so bili tu, ker žive pri Bogu,
in izprosijo hčeri svoji, česar ji je treba.«,

Tako je sanjarila Marijica in prišla do studenca,
natočila vode, ko je bila z vedercem odstranila smeti,
zbrane na vodi, in ni tratila časa, ni ozrla se ni v vas,
ki je od tu človek videl vso, kakor na dlani; odhitela
je domov.

Našla je ogenj še tleč, ali ni imela priložiti niče¬
sar, tako se je bila zmanjšala zaloga drv. Premišljala
je nekoliko in skočila k lestvi, ki je .držala na dilje,
zlezla je po nji in radostno vskliknila: pod streho je
bilo polno suševja. Nanesel ga je bil glupi .Janek Mo-
truni, po pritlikavčevi smrti pa je zabila nanje; deklici
— ne vem, kako ji je prišlo na um, da je lezla za
kokošjo in videla tam suhljad — in našla je zdaj go¬
tovo zalogo za dolgo. To je bilo ubožico razveselilo
tako, da so ji solze priigrale v oči.

»Oh, to je Bog poslal mi o pravem času!« —
vskliknila je, »v tem mine zima — izgine sneg, in o
suhem vremenu bodem lehko dračje brala po lesu.«

Na ognjišči je vsplapolal lep, vesel ogenj. Marij ica
je omila lonec, pristavila vode, ali kaj bi kuhala? —
Ni bilo nikakovega izbiranja: narezala je kruha, dela
ga v krop, nad ognjiščem v torilci je bilo malo soli, ali
slastna, oj, slastna jed se je iz tega naredila gladili siroti.

»Tudi ob tem bodem lehko živela« — opomnila
je sama. sebi in srebala kruševec. »Nu, imam obed, ve¬
čerje pa ne prosim, užijem suhega kruha z mrzlo vodo
vred, pa ne umrjem za gladom!«

Ogenj je razgrel izbo, Marij ica je skrbno omila
lonec, pokrižala se, vzela kodoljo. sedla k okencu in
predla. Kadar je bila sesukala dolgo nit, jela je gledati po
koči, po dedščini svoji. Ko je bila v steni našla režo,
premišljala je, kako bi jo zalepila; kjer je bila odpadla
ilovica, umila je, kako bi odrtino popravila spomladi,
ko bode topleje. Delala je z roko, delala z duhom in
imela srce polno sladke nade.

Čas beži, beži, beži, pa ne slišiš, kako uteče, že
je skoraj poludne, a pred kočo je izpregovoril nekdo.

Menila je, da je Soloduha, ali stari Rataj, drugega gosta
se ni nadejala nobenega, zato ni vstala s klopi, da ne
bi tratila dragega časa; v tem se odpro duri in stopili
ste v izbo dve neznani ženski, bojazljivo ste porivali
druga drugo in nekaj šepetali.

Bili ste to obe soprogi: Maksimova in LipeCka.
Marijica njiju ni videla žive svoje dni, ženski pa sirote
niste videli še; zategadelj so jele gledati druga drugo,
toda radovednost je obe soprogi ovladala tako, da niste
ni žugnili, temveč gledali ste zdaj deklico, zdaj kočo,
in niste mogli začuditi se obema.

Marijica je vstala, preslico dela na stran in čakala,
da bi jo ogovorili. Naposled je Maksimova, sunila jo je
bila bojazljiva Lipečka z lehtjo, nasmijala se in Spre¬
govorila :

»Slava Bogu!«

»Na vekov veke!«

»Prišli sve te pogledat, kaj delaš, če tudi se ne
poznamo, ali . . .«

»Bog vama poplati vse!« — zahvalila se je Mari¬
jica, »kaj li bi delala? — Ubijam se, da živim.«

»Gledi« — šepetnila je Lipečka, »kako je vse
snažno in v redu: tudi ogenj je na ognjišči in vederce
polno, in pometeno je . . . a kdo ti pomaga?«

»Nihče« — odgovorila je deklica tožno, »dve roki,
tretja pa glava. Kdo bi hotel pomagati siroti? — Rataja
časih prideta pogledat, drug nihče, le Gospod Bog in
pokojna mati moja.«

Lipečka se je bala celo spomina na pokojnike,
zato se je takoj pokrižala, da je odgnala neoprezno iz¬
govorjene besede.

»Nujti sesti« — rekla je Marijica in s predpas¬
nikom otrla jima klop, toda ni se upala vprašati, kdo
bi bili; »Bog vama poplačaj, ker ste prišli vsaj besedo
izpregovorit mi; ne vesti, kako je težko samotno živeti!«

»Verjamem« — pritegnila je mlajša, »ali jaz ne
vem, kako moraš tu vstrpeti; gotovo je tukaj strašno
in tiho!«

»Oj, nikakor ne!« — odbila je Marijica in se na¬
smijala, »vrabci po ves božji dan čivkajo pod streho,

ščekečejo srake, pogleduje me solnce, ali imam tudi ne¬
koliko sivih mišek, prišle so bile na zimo s polja v
kočo, vendar privajene so tako, da se me čisto nič ne
boje in mi kar pred nogi pritekajo po krušne drobtine.«

Maksimova se je čudila in udarila po obrazu, pre¬
prosto zgenila se in skoraj ni verjela; Lipečka pa je
odprla velika svoja usta —■ in obe ste ostekleli, taka
novica in tako nenavadno jima je bilo to!

»Kaj pa po noči?« — vprašala je mlajša in se
bojazljivo ozrla.

»Po noči, ko se naveličam dela, spim, kakor les;
mati mi je pravila, da angelji varujejo človeka, ki s
svetim Križem leže spat.«

»Kako govori!« — opomnila je Lipečka sama
sebi, »kakov razum ima! Noben star človek bi ne go¬
voril bolje. To je nenavadna deklica!«

Ženi ste se pogledali in močno čudili, skomizgali
ste z rameni, kakor bi se bili hoteli vprašati: kaj po-
menja to?

Marijina ji je v tem prijazno opomnila, naj bi
sedla, a sama je začela zopet presti. Ženi še niste ho¬
teli sesti, ozirali ste se radovedno, šepetali ste in se
drezali z lahtima; obe ste nekaj imeli v predpasniku
prinesenega, ali niste vedeli, kako bi stvar oddali
Marijici. . .

Deklica, nje preprostost, smelost, srčnost ji je oča¬
rala z nenadno močjo, kateri se niste mogli protiviti;
to je bilo več, nego li zavzetje, bilo je nekako razvnetje
in neka čast. Srce je utripalo ženama, dasi ste se
smijali, tajili ste razvnetje, ki mu niste bili vajeni.

»Nujti vendar sesti, prosim« — opomnila je Ma-
rijica, »nimam s čim postreči vama, kajti razven kruha,
ki ga je Rataj podaril mi, ne najdeti ničesar pri meni;
ali s čimer je koča bogata, s tem vama rada po-
strezam.«

»Cuj, ali ti — razven kruha, ne ješ ničesar?« —
vprašala je Lipečka.

»Doslej živim ob kruhu, drugega nimam ničesar;
ali skuhala sem iz njega kruševec in nisem lačna, a dh
li Bog, imela bodem kaše in zabele, kadar spredem in
če bode več preje. V vasi mi dajo delo, ker vidijo, da

230

predivo ne hodi v izgubo in da preja ni nič lažja. Se-
menova, Kociukova, Pavlova, Lebedova me že dobro
poznajo.«

Ženi ste pazljivo poslušali dekličine besede in bolj
in bolj ste se čudili nje smelosti, srčnosti, nadi in samo-
svesti. Zagledali ste se v nje krasno obličje nekoliko
zaplakanih oeij in obe ste skrivaj vzdihnili, da bi njiju
hčerkam Bog ne dal učakati takove usode, temveč da
bi jih nadaril s srcem in z glavo, kakeršno je imela
sirota.

»Kaj pa« — oglasila se je Maksimova, »morebiti
tudi sama nosiš drva in hodiš po vodo?«

»A kaj ? — Sama delam vse, kar le roči utrpiti«
— odgovorila je Marijica, »že sem poskusila in izumila,
kako bodem živela.«

Jela jima je pripovedovati, kako uredi življenje in
razdeli podnevne ure, ženi pa ste se zelo čudili in zopet
zamislili.

»Čudovito je res« — opomnili ste, »kaj nenavad¬
nega! Redka deklica je to! Treba bi bilo, da bi jo
človek hodil poslušat, gledat in se ji čudit.«

Že ste se mudili nekoliko časa pri Marijici, vendar
niste se upali pokazati malega dara, ki ste ji ga bili
prinesli; ko ste sedeli na klopi, vzeli ste ga iz predpas¬
nika, položili za sebe, posedeli še, potlej pa poslovili se
od Marijice in v vas odnesli mične vesti o nji.

Raznesli ste vest o Marijici po vsem StavišCi; s
komer ste se sešli, vsakomu ste pripovedovali o deklici
in niste mogli nagovoriti se o nji, tako, da ni bilo ni¬
česar drugega slišati po hišah, v gradu, pri dobrdziejih,
v župni hiši in v krčmi. Sovraštvo do ciganov in ci-
ganek je bilo ugasnilo že davno in se umeknilo hlad¬
nosti, ljudje so zabili nanje, a sirota je zdaj vzbujala
splošno sočutje in pozornost. To, kar ste bili obe ženi
in Rataja povedali o nji, obudilo je radovednost, in
ljudje so čuda govorili o siroti puščavnici, ki je bila
prikazen v Stavišči in po okolici takoj prve tedne po
materinem. pogrebu.

Ni bilo več lehko dvojiti, da si deklica pomore
sama; tudi Rataj je nehal upati, da bode pri njima
imela pribežališče, in le čudili so se, od kodi je v

231

mlado glavo prišlo toliko razuma in reda, in v srce
toliko srčnosti.

Iz vasi je vest o Marijici najprej prišla v grad;
ali tu med ohlajenimi ljudmi, ki so živeli krog'pana, ni
imela tolikega vpliva. Pan Adam, znan nam zavoljo
svojega čutja in posebnosti svojih, gospodaril je še
zmerom v gradu; ali njegov grad in sam izpremenil se
je močno po mnogih letih in predrugačil tako, da ga
ni bilo lehko poznati. Znano nam je nravnostno stališče
tega nesrečneža, ki mu ni kazalo nič drugega, nego da
bi umrl, ali da najde kakšen nov živelj, ki bi bil za¬
vetnik njega življenju.

Našel ga je, dasi ne brzo. Po dolgem boji z ob¬
upom in z omrtvelostjo je moral kupiti zapravljeno mla¬
dost, ali težko mu je bilo prebiti poslednje lupe poje¬
majočega veka, njega strasti. Pan Adam se je zvijal,
kakor gad, v plamenu, uhajal je iz njega, metal se
vanj — in že je mislil na samouboj, pa manjkalo mu
je moči, kar mu Bog nenadoma na pomoč pošlje osebo,
o kateri gotovo ni mislil, da se kdaj snide ž njo.

Nekega jutra, ko je pan Adam utrujen bil prišel
na mostovž in sam prav ni vedel, zakaj in kam gre,
sešel se je na pragu z nekim človekom, čudno obleče¬
nim in podobnim kakemu beraču.

Bil je to starček v sivi, skoraj duhovski obleki,
imel je molek na prsih, palico v roki, sivo in pristri¬
ženo brado, plešo, bled je bil, kakor mrlič, ali od bo¬
lezni, ali oslabelosti. Stal je pri stopnicah oprt ob svojo
popotno palico, roči je držal navskriž na nji, in vel se
je pokorno in tiho.

Pan Adam je umikal pogled na človeško bedo in
takoj je izginil v sobo; vendar ker ni slišal ni prošnjega
glasu, ni vzdiha iz starčkovih ust in ker ta ni izpremenil
obraza, ni druge svoje vnanjosti, čudil se je popotnikovi
hladnosti in se mu približal.

»Kaj bi rad?« — vprašal ga je.

»Po moji obleki, po starosti in po obrazu bi moral
poznati, česar mi je treba . . .«

Gospodar mu je vrgel zlat (goldinar), ki je bil
nejevoljen ga potegnil iz žepa, in zaničljivo rekel : »Pojdi
z Bogom!«

232

Starček je pokorno vsprejel miloščino in kakor je
bil, na mostovži ostal oprt ob palico.

»Česa še čakaš?« —■ vprašal je nestrpno pan
Adam.

»Ne čakam ničesar, le nagledati se te hočem.«

»Ali mene?«

»Takisto je! Mene ti nisi poznal, jaz pa sem v
mladosti dobro poznal roditelja tvoja in tebe, pan Adam.
Ljubi Bog, kaka beda te je doletela!«

»Ali mene? — Beda? — Kdo si? —Kaj pomenja
to?« —• vskriknil je razburjen in v razdraženi radoved¬
nosti obrnil se v prosjhka.

»Jaz sem Josip Mniševski . . . Ha, ali se me spo¬
minjaš? — Roditelja tvoja in jaz smo sosedovali!«

»Kaj? — Ali ti si Mniševski?«

Začel ga je gledati in čuditi se mu in čudil se mu
je bolj in bolj vsak hip, toda iz izpremenjenih črt je
spomin polagoma ustvaril obraz že prepadel, in pan
Adam je sklenil roči.

»Mniševski! —• Pa takov?!«

»Kakeršnega me vidiš! Imel sem dve vasi, bogat
sem bil, zapravljal sem, ponašal se z imetjem, živel
sem. . . sedaj pa ob palici hodim in prosjačim. Ali
veš, Adam, da sem sedaj srečnejši, nego li sem bil
nekdaj, vendar ti si poleg vse obilosti svoje ubožnejši
od mene?«

Pan Adam se je dobro spomnil sedaj na Mnišev-
skega in nekdaj slavni dom njegov, na tega rodu po¬
tomca, da je izginil, ko je bil ubožal; je prijel starčka za
roko, in ker bi ga bil rad pokratkočasil, odvedel ga je
nekoliko ganjen v sobo.

Tu mu je starček povedal življenja svojega zgo¬
dovino, znana dejanja zapravljivosti svoje, ki je srečo,
ne pogube, pač pa samosvest preskrbela njemu. Po ču¬
dovitih potih nas Bog kliče k sebi: tega po poti poštenega
življenja, tega po poti samih izkušenj in zmot, ki jim
je za petami velika pokora, tolika, kolikeršne so bile
pregrehe. Na tem potu se je Mniševski uveril, koliko
je svet vreden in njega sreča, pa kaj je mir božji, ki
ga svet ne more dati.

Ubog, z uničenim telesom in z uničeno dušo je
ležal v bolnici, kjer je prvo zrno poboljšanja v njega
dušo padlo iz ust usmiljene sestre, ki mu je stregla. Ta
angelj je nad njim šepetal očenaš in ga napajal z lekom,
odločnim, da mu da življenje; vzbujal ga je na molitev
in prestvaril je brezbožnika v spokornika, polnega ske¬
sanosti — v slugo božjega.

Mniševski je prišel iz bolnice, začel prosjačiti in
otišel je v sveta mesta.

»Ali meniš« — opomnil je Adamu, »da šem bil
kedaj srečnejši, nego li tačas, ko sem od sveta odločen
bil o neumljivem duševnem pokoji na romarski poti s
palico v roki, s torbo čez ramo? —• Ne, nikoli nisem
poznal tega pokoja, tega srčnega miru, te pokojne vesti,
ki sem jo začel uživati, ko sem se bil odrekel vsem po-
zemeljskim nadam. Meniš li, da zavidam tebe ali koga
drugega izmed vas v tem bivališči, ki nima prave svrhe
in vodi, kakor vijugasta cesta, v propast? — Ne! Prišel
sem v to krajino, da bi še jedenkrat obiskal naših očetov
mogile, da bi nanje položil poslednjo misel in grehol no
žal minulosti svoje . . .«

Tako je govoril Mniševski, in njega beseda je ne¬
navadno in globoko segla v pan Adama. Odbila mu je
ura izpremembe, a beračeva roka je pospešila nje prihod
in narisala mu pot.

Zamislil se je od užitka oslabeli pohotnež in lenuh;
a ker je bil vajen strastnim čutom in vskipom, silno in
strastno se je tudi oklenil pozabljenega Boga.

Leto kesneje ni bilo lehko poznati pana Adama,
ki so ga ljudje gledali, kakor čudo. Na nesrečo njegovo
prerojsivo ni bilo popolno, niti čisto; to je bila le zmena
poti in nada, da pot, ki hodi po nji, drži do prave
svrhe. Pan Adam se je izpremenil v krotilca počutnosti
svoje, v pobožnega človeka, toda sanjarski.

Delavno življenje, to je do cela zavrgel in sodil, da
n * njegova, dolžnost. Po vse dni je moli! le očenaše,
postil se je po vse tedne, neprestano je sedel v cerkvi,
neusmiljeno se bičal, oblačil je raševnato robačo, pre¬
vezoval se z bodečim pasom, in na tem počenjanji,
ki je dobro le, če ga vodi čisti dpli, ustanovil je življenja

234

svojega izpremembe. A ko je oblačil raševnato robačo,
ni stregel oholosti in sebičnosti.

V srci mu ni vskalila milosrčnost, niti krščanska
pokora; nepristopen ljudem, strog z drugimi tako, kakor
sam s seboj, neusmiljen v karanji tujih grehot, zdelo
se je, da išče le hvale zavoljo sanjarstva svojega, kakor
se je prej odlikoval s samopašnostjo in nevero.

Pohujšaval je skromne ljudi s pobožnostjo svojo,
ki je bila slepotna, prenapeta, čudna, gizdava in ki se
je ljudem zdela, da je napihnena; pohujšaval jih je tem
vspešneje, ker je pripoznaval Kriščevo vero, pa ni
umeval iz nje čistega vrelca zajemati ljubezni in pokore,
ni živeti po nji.

Nekako čudno se ga je polotila zveščelost in za¬
čela mu je razjedati srce. Nepreprosljiv in strog gospod
je bil ljudem — in ker ni vedel, kako bi v duši po¬
božnost združeval s skopostjo, zato ste mu obe bili osla¬
belega življenja svrha. Grad v Stavišči, bedastih prizorov
svedok, izpremenil se je v žalosten samostan, v nepre-
trpljivo ječo. Pan Adam je zapustil druge sobe in v neki
izbi postavil oltar s podobami vred, kjer je spal na tleh
in stražil križ in kovčeg. Da bi pozorno zagovarjal po¬
četje svoje, našel je v glavi svoji najsurovejše zvijače,
ki se je ž njimi opravičeval vesti svoji in izpovedniku.

Vsako leto je stavil nove križe, peš hodil po božjih
potih, postil se, da je skoraj medlel, ker je živel samo
ob kruhu in vodi, močno pokoril se predbožični čas in
o štiridesetdanskem postu, toda ubožce je izročal le milosti
božji in neusmiljeno mučil zemljake.

V takem gradu torej — v gradu, kjer z gospodom
vred niso poznali nikakeršne usmiljenosti in kjer so
hladno zvrševali dolžnosti do vnanjega sveta, Marijica
ni mogla najti varuhov, gospodu pa se o nji ni ziniti
ni upal nihče. Gospodar je prikimal z glavo, šel je po¬
gledat, kaj se godi v koči, in zapustil je siroto v očetnem
bivališču, in že to je bila velika milost. . .

*

* *

Neko nedeljo, ko se je bila rano vzbudila Marijica,
šla je pogledat na materin grob; zaslišala je cerkveni

235

zvon, ki je z močnim glasom ljudi vabil na službo
božjo; in opomnilo jo je to, da bi šla molit z drugimi
ljudmi vred.

»Oblečem se, pa pojdem« — opomnila je sama
sebi, »dobro je Boga pohoditi, saj danes ne bodem de¬
lala ničesar.«

Kar je bila sklenila, to je storila. Omila se je, po¬
česala, izbrala je belo srajco in prazniški predpasnik,
vzela belo krilo in čevlje, ki jih že dolgo ni obula,
kupila jih je bila še mati za poslednje novce, in tako
je ubožno, a čisto oblečena zaprla kočo in po kolovozni
poti odšla v vas.

Srečnejša je bila v ti praznični obleki z obličjem,
polnim življenja, ognja in mičnosti. Nekova neprisiljena
ljubkost se je družila s sleharnim nje gibljajem; životek
se ji je oklepal, kakor bi ji bil lit, robec ji je lepo za-
slanjal obličje, tako, da Marijica ni bila podobna ciganski
siroti, temveč hčeri kakega imovitega gospodarja.

Ko je bila prišla v ulice in ko so jo bili opazili
ljudje, vseh oči so se obračale vanjo, začeli so jo kazati
celo s prsti. Marijico je oblila rudečica in pospešila je
korake; hotela je uteči, ali spremljali so. jo z očmi in
z znaki posebnega zavzetja, deklice in dečki nje starosti
pa so drli za njo.

Daši je Marijica osamelo živela, vendar ni bila
prav nič plaha; ni ji manjkalo celo smelosti, ali po prvi
zadregi je osvestila se takoj in počasneje je stopala,
dokler ni prišla k cerkvi. Tu je, kakor je sploh navada,
službe božje v gručah čakala vsa vas praznično oblečena,
govorili so, smijali se in shajali v korušlje na razgovor.
Tu je bila tudi Soloduha, stari Rataj, popeval je z močnim
glasom pesem o čudotvornem Počajevskem obrazu, in
Maksimova in Lipečka in oba Motrunina brata in stara,
čislana Semeni ha Bilikova.

Kadar se je bila deklica prikazala pri vratih, pri¬
hiteli so k nji vsi znanci, kajti zelo so bili radovedni;
ali ker so videli nje obličje rudeče, obleko urejeno in
deklico, da ljubkost žari iz nje, čudili so se še bolj. Ta
in la je začel motriti jo, otroci so jo vabili na zabavo,
deklice so popravljale na nji krasni pas, kite in robec,

16

236

čude se, ker se umeje sama tako pristojno obleči. Ko¬
liko je bilo tu šepeta, besed, pogledov in vprašanj! Stare
babe so jo z daleč merile s pogledom, a jedna izmed
njih je Soloduho odvedla na stran in zelo tiho ogovorila
jo tako-le:

»Ali vidite?«

»Kaj li, mamica?«

»Nu, Marijico, ciganko!«

»Vidim jo — vidim! A kaj je, lepa deklica je,
pa je!«

»In kako je lepa!« — pritegnila je baba ter od-
majevala z glavo, »v tem nekaj tiči.«

»Kaj li bi tičalo v tem?« — vprašala je Soloduha.

»Čujte, jaz Vam povem, kar mislim: nisem še-le
danes na svetu, mnogo sem že videla, tudi čarovnike
cigane, o čarovniki! Da kateri naših otrok ostane tako
sam, v trijeh dneh bi bil mrtev. V tem tiči hudoba!«

»Ne govorite tako, kuma! Hde Rim! h de Krim!
h de Babifiska korczma!«

»Čakajte, nisem slišala samo jedenkrat o jednakih
rečeh! Motruna je bila čarovnica: zmerom je imela, kar
sem zvedela, dosti mleka, dasi nihče ni videl njč krave;
zabila je kolec v steno, pošepetala nekaj in molzla je,
kakor bi to bila krava. Nje mož je bil tudi čarovnik;
to vsakdo ve, da je hudobec po vse noči mu pomagal
staviti kočo . . . Onadva sta gotovo netopirja in vračata
se k svoji hčeri, da pazita nhnjo, da jo oblačita in
redita. Verjemite mi, to ne more biti drugače!«

Te besede, izgovorjene resno, prepričalno in z
važno tajnostjo, prešinile so celo Soloduho globoko tako,
da se je ozrla v Marijico in zgenila z ramenoma, ali
molčala je.

»Nu, gledite le« — dodala je baba, »kako ima.
lase zlizane, perilo, kakor bi bilo pobeljeno s snegom
mareija meseca, in obutalo, pas in g6mb pri srajci, da
bi nobena selska deklica ne mogla kosati se ž njo. Od
kodi je dobila vse? — Iz neba ni padlo! Ali morebiti
poznate na njč obrazu glad in bedo?! — Jaz svojega
otroka pasem z mlekom, in vendar ni lakov. V tem
nekaj tiči!«

237

Zbralo se je bilo več ženskih krog Soloduhe in
te domišljave starke so poslušale njiju razgovor, ali ker
se človeka nič ne oklene tako naglo, kakor najsmelejša
misel, ki mu jo v obraz pove kdo, verjele so takoj v
netopirje —- in na drugem konci vasi so že jeli pri¬
povedovati, kakor bi bili Soloduha in Maksimova na
svoje oči videli Motruno, da je vstala iz groba svojega,
ukradla se v kočo k svoji hčeri, gladila ji lase, po noči
pa ž njo vred ko d el j o predla za plačo.

Tem čudovitostim je vsakdo pridel nekaj iz svoje
glave, a to nedeljo so zložili basen, ki so jo zvečer
po vsi vasi pripovedovali tako, kakor najsvetejšo resnico.

Marijica, ko je šla iz cerkve, ni vedela, zakaj se
nihče ni rinil, zakaj nihče ni hitel za njo. Otroci so
ostali v cerkvi, bojazljivci so po strani gledali za od¬
hajajočo, ženske so se obračale na stran, in shma je
polagoma odšla iz cerkve in se žalostno vračala domov.

Ker tega dne ni imela nikakeršnega posla, in ker
je morala iskati ga, prišlo je na potu ji na misel, da bi
stopila k Semenihi, ki jo je spremila iz cerkve.

Našla je Semeniho nekako čmerno in zamišljeno,
snemala je z glave ruto in počivala na klopi.

Bila je to najbogatejšega gospodarja žena v vasi,
imenitna ženska, vladala je vsi hiši, slušali so jo in
čislali mož in možna rodovina, krila jo je že sivost z
grbanči vred; to je bila žena dobra in delavna, ali
kakeršne so ženske sploh, tudi praznoverna. Zlobudranje
o netopirjih, katero je pri cerkvi slišala, prešinilo jo je
neprijetno in zadelo globoko. Nemilo ji je bilo pomisliti
na to, da taka nečista moč pomaga ter prede nje pre¬
divo — predivo, odločeno za svatbeno platno in prte
ljubljenim hčerkam.

Po pogledu na njo je Marijica poznala, da je ne
'vsprejemlje uljudno tako, kakor o drugih prilikah; zato
je bila še pokornejša. Poljubila je starki roko, ustavila
se pred pragom molče in Bogh prosila, naj bi ji Seme-
niha ne odrekla dela.

Starka je še razvezavala ruto, umeteljno zvezano
na glavi po starodavni navadi, in pogledavala je izpod
sivih obrvij pokorno siroto, ki je stala in molčala.

16 *

238

»Česa želiš?« —- povprašala je naposled, »kaj bi
rada, Marijica?«

»A kaj, mamica? — Dela bi rada, za milega Boga,
želim kake miloščine! Da Vi niste milostni siroti, manjkalo
bi ji kruha.«

»Dela bi rada« — opomnila je Semeniha vedno v
skrbi in oblačno, »prav govoriš, ali morebiti nimam več
prediva.«

»Oh, za Boga, Vi, mamica« — govorila je deklica
dalje, »Vi, talcova gospodinja, gotovo imate polno shrambo
lanu, belega —- kakor sneg!«

Semeniha se je nekako nasmijala po ti pohvali.

»A da ga tudi imam« — dejala je gospodinja,
»dala bi ga spresti domačim: Kasiji in Paraski, pa tudi
pastirici ni treba, da bi sedela s prekrižanimi rokami.

»Ali meni ne ostane ni lasu?« — povprašala je
sirota tiho, z žalostnim glasom, polnim globoke bolečine,
da se je Semeniha ganjeno čutila. »0 drugih prilikah
ste bili milostivejši« — dodala je deklica, »pa bi me
zapustili sedaj, ko matere nimam več! Oh, saj ni mo¬
goče! Vaše srce, mamica, ne dovoljuje tega. Ali sem
jaz kriva, ker sem nesrečna?«

Semeniha je vstala s klopi, popravila nekaj pri
ognji — in začela je hoditi gori in doli in premišljati.

»Ljudje, Bog ve, kaj mislijo o tebi« — opomnila
je po nekolikih hipih, »pravijo, da si rojena čarovnica,
in Bog vedi, kaj še; da ti neka nečista moč pomaga
ter prede . . .«

Marijica se je pokrižala po opomnji o nečisti moči
in prestrašena je udarila z roko ob roko.

»Oh, ljubi Bog« — vskliknila je, »kdo bi mogel,
kdo smel tako krivico delati siroti?! — Saj so me vendar
v cerkvi ljudje videli, saj se križam in molim, kakor
drugi, toda kdaj sem komu storila kaj slabega?«

Začela je plakati ubožica.

Semeniha je bila posebno dobrega in milostnega
srca; žhl ji je bilo deklice, oblile so jo solze, obrnila
se je vanjo in mahnila z roko.

»Pst, pst« — dejala je, »dej, čuj, kaj žlobudrajo
ljudjč! Uh, njim je do tega, da govoričijo, jaz ne
verjamem tega, nikakor ne verjamem. Niso imeli radi

očeta, niso imeli radi matere, tebi pa bi radi škodili.
Jaz ti vse le razodevljem, da bodeš vedela, kako se
moreš vesti dalje. Dokler bodeš bivala osamelo, nepre¬
stano bodo brusili jezike; čudno se nekaterim zdi, ker
si sJma pomagaš, in nekateri ti zavidajo to, ker si ljudem
podobna, ker skrbiš za red.«

Marijica je neprestano plakala, a Semeniha jo je
mirila, kolikor je mogla; naposled je sama lonec po¬
stavila od ognja, vzela okrožnik in žlico, posnela kuhe,
siroto posadila za mizo k jčdi in jo gladila po glavi.

Ta starkina dobrota je Marijici olajšala bolečino.
Semeniha je takoj jela povpraševati je po posameznostih
nje življenja, o koči, o gospodinjstvu, deklica pa se je
razbesedila malo po malo in otirala solze, ki so se ji
usipale po obličji.

Začeli so od službe božje shajati se tudi drugi:
Kasija, Paraska, Semenihin mož, zetje — in vsi so rado¬
vedno obsuli ciganko, ki jim je začela pripovedovati
svoje življenje, delo in muke.

Po razgovoru, trajajočem dobro uro, razvnela je
deklica s svojim pripovedovanjem, polnim preprostosti
in očitosti, vse tako, da je vsak, ki je imel kaj in
mogel dati, skrbel, da jo je nadaril. Dali so ji kruha,
kaše, sira, masti, skladali so ji, kakor kaki pastorki,
Semeniha pa, da bi nagradila solze, ki jih je bila kriva
nje neoprčzna beseda, podarila ji je kokoš, ki je nesla,
in natanko je Marijico poučila, kako naj redi njo in
bodočo rodovino.

Srečna sirota je starki poljubila roči, hitela bogata
z najbliščobnejšimi nadami v pusto svoje zakotje in na
rokah nesla majhne, ali dragocene darove.

*

* *

Tako je začela nenavadno življenje sirota, ki na
božjem svetu razven dveh slabotnih rok in velike srč¬
nosti, ali resničneje, razven nepoznanja sveta, ni imela
ničesar drugega. Ljudje so jo gledali tako, kakor čudo,
kakor kaj, kar ni bilo, kakor vresničeno basen o zlati
jablani ali ob igrajočem vrelci; nekatere je netila zve¬
davost, nekateri pa so te tajnosti razlago iskali v čarih

240

in netopirjih. Sanjarije, izmišljene pri cerkvi, krožile
so nekoliko časa le po vasi, do cela pa se niso izgubile
nikoli, ali najumnejši ljudje, ki so bliže motrili Marijico,
smijali so se tem sanjarijam. Stara Semeniha, prijazna
delavni deklici, imela je zmerom kaj odločenega nji na
pomoč; Soloduha je čutila dolžnost, da mora paziti
nanjo; Rataj, ki je rajši in rajši jo imel, a naposled
Motruninih bratov koča, s kratka: vsi so z daleč čuvali
Marijico.

Ker je bila prisiljena, da je premišljala, kako bode
živela, zvrševala je sirota čuda, in videlo se je, da ji
nekov dober duh šepeče, kaj naj stori.

Vsa nje zabava je bila predivo, ki ga je predla
Semenihi in drugim gospodinjam; vsak dan je pridobila
več vaje v tem in poleg vsega je imela dosti časa za
vse drugo. Zjutraj in zvečer nikoli ni zabila na snago
in red krog koče in v koči: vselej je donesla sveže
vode, nekaj nasula kokoši, da je imela s čim baviti se,
pozdravila svoje stare, dobre znance: vrabce izpod

strehe, lastavice, ki so se vračale spomladi, iekave
srake, ki so ščeketale po cesti, in ves živ&lji svet, ki
je oživljal nje puščavo.

Spomladi, ko se je bila ogrela in osušila zemlja,
domislila se je, da bi lehko nekoliko gredic izkopala za
kočo na ozkem pasu zemlje, ki je bila nje last — oko¬
pana in ograjena, zarasla s plevelom. Neko nedeljo je
šla posvetovat se s Soloduho, kaj bi mogla posejati
tamkaj. Starka je zgibala z ramenoma in prikimala z
glavo, ker je videla, da deklico veseli delo; zagledala
je za pečjo neko staro lopato in ji je podarila nekoliko
presada in malo koruna.

Kadar je bil nastal mrak ter ni bilo mogoče presti
v koči, odhitela je Marijica na vrtič, ki je bil ga majhen
kos glinaste zemlje, in kopala je, prekopavala, sadila,
zalivala, in se veselila, ker je Gospod Bog očito blago¬
slavljal delo in ker so zeleni listki s svojimi zvedavimi
glavicami bodli iz črnih gredic.

Kokoš ji tudi ni slabo ugodila, sama, brez dekli¬
čine pomoči si je postlala gnezdo, sedla in izvalila de¬
setero ljubkih žoltih piščet. Zavoljo tega nepričakova¬
nega prirastka je Marijica stratila ves dan, kajti kadar

241

so bila piščeta prišla na svet, odhitela je v skrbeh k
Soloduhi učit se zopet, kaj naj stori in kako jih pase.
Ali to ni zahtevalo mnogo modrosti, srečno so ji od-
rastla skrbno pitana piščeta; le jedno pišče je neka ni-
čemna sraka pobrala pred nje očmi, Marijica je zato
nje blebetavemu rodu prisegla večno osveto.

Spomladi je z zelenjem in s toploto vred vstalo
ugodnejše in veselejše življenje. Marijica je lehko sedela
pred kočo na starem, otesanem čoku, na dvorišči predla
do mraka, čudila se pticam, ali pa je žalostno pogleda-
vala zelene mogile na pokopališči. Mnogokrat je pre¬
slico nesla v roči in čez cesto šla na mrtvišče, sedla k
materinemu grobu in tam dolge ure v materini bližini
presedela zamišljena v jednolično svoje delo.

Dnevi so ginili brzo, jednolično, jednaki drug dru¬
gemu, kakor bratje. Jednoličila jih je potreba, le kakšen
dogodek je časih razkalil to vsakdanjost.

Kadar se je začelo daniti, vstala je Marijica ne¬
mudoma iz postelje svoje, raznetila malo ognja in tekla
na studenec po vederce vode; predno se je razdanilo,
treba je bilo pomesti kočo, vežo in zunaj pripraviti vse,
podpreti kaj, zalepiti, zadelati kako luknjo, kajti deklica
je močno na skrbi imela snago in red v koči svoji. Ko
je použila kaj malega, sedla je k preslici, ali pred kočo,
ali k mogili pod staro vrbo, na kateri je oblak vrabcev
in drugih drobnih ptic, ki se je niso kar nič bale, žvr-
golel siroti nad glavo. Le o neugodnem vremenu, o
vihra in burji je morala zapirati se v kočo in gledala
je skozi okence, kaj se godi na dvorišči, pričakuje ve¬
drega vremena. Časih se je zjutraj okrepčala s kako
pogreto jedjo, malo oddehnila se, pokratkočasila s tru-
mico svojih kur, pa. zopet vrnila se k predivu in predla
je do.mraka... Po preji je šla na vrtič, vrnila se v
izbo, sukala se po nji do noči, krepko zaspala v trudu,
ki je vselej o pravem času ji zaprl trepalnice.

Kdor koli je prišel mimo pokopališča in ciganove
koče, ni mogel iti dalje, da bi se ne ustavil, ne pogle¬
dal in ne čudil se deklici, ki je vsakoga pozdravila z
veselim nasmehom in s prijazno besedo.

Ze nekoliko dnij sta Soloduha ali pa Rataj sama
pohajala Marijico in jo ogovarjala, naj bi šla k njima,

243

uverila sta se bila, da lehko prebode i brez njiju. Nista
ji pomagala dosti, ali kosec kruha, malo jedi jima ni
delalo nikakove preglavice, nji pa je vsak takšen dar
bil znaten.

Kar se je iz početka vasi zdelo, da je nemogoče,
da je čudo, to je, ko je bila seznanila se z okolnostjo,
v kratkem bilo kaj navadnega, in rad ali nerad —■
vsakdo je moral priznati, da take deklice, kakeršna je
Marijica, ni na široko in daleč nikjer. Nje preslica, nje
vrtič, kure, hoja na pokopališče, kjer so jo najčešče
videli v jasnih dneh — vse to je bil priljubljen predmet
razgovorom o večerih in prejah in marsikdo jo je svojim
otrokom stavil na vzgled.

Tako je bila minula spomlad, poletje in jesen,
bližala se je zima, strašna zima, ali Marijice ni zasačila
nepripravljene: imela je vežo — polno drv, peč zopet
zalepljeno, kočo pokrito, obloženo krog in krog, a pod
streho je bilo, dasi ne mnogo, vendar za zimo dosti
živeža. Rataj ji je preskrbel novo obiitalo, ki ga je bila
že potrebna, da je hodila izpod strehe in prat na vodo;
Soloduha ji je podarila kožuh, a ko je bil sneg, prvi
smrtni vestnik minljivi zemlji, pobelil prazno polje, po¬
zdravila ga je Marijica z nedolžnim smehom, ni se bala
neviht, ki bi jih utegnil imeti za seboj, žalovala je le,
ker so dnevi bili krajši in krajši.

Oj, bežč leta, beže! Ali pomisliš človeka, ali ljudstvo,
ali naših rok delo — vse nam, kakor kazalo na uri,
priča minljivost in nestanovitost pozemeljskih stvari; le
kamen v sto letih zaraste mah, ali tudi ta se spodaj
razsiplje v prah, vrhu njega pa mah dolbe neznatne
slarobne globelice . . .

Ko si je bila deklica ustanovila življenje, kateremu
so se čudili ljudje krog nje, rasla je neopazljivo pod
ubogo streho, vsak dan se razvijala v zalo bitje, kakor
bi jo bilo čudo porodilo, in razvila se je sredi grobov
v pušči in v samoti. Ciganska kri se ni ponašala s ple¬
menitimi znaki v črtah, mičnih in polnih življenja, pač
pa jim je dajala neviden ogenj sredi našega preprostega
in zdelanega ljudstva. Taltovo nje življenje, dasi de¬
lavno, odločeno, osamelo in zasedlo, vplivalo je more¬
biti ne le na razcvit njč krasote, temveč tudi na razvoj

243

nje duha, ki je bil vzbohotil ob obraznosti in sanjarstvu;
ali ker se je morala napajati samo s tem, kar so ji oči
donašale v dušo z molčečega sveta, tešiti se z utvori
(Gebilde) svoje glave, z neprestanim razodevanjem vseh
svetskih tajnosti, in ker se je malokdaj sešla z ljudmi,
ustanovila si je in prilastila nekov poseben svet, navad¬
nemu svetu nepodoben, neviden drugim, krasen, žalo¬
sten, začaran, poln prikazni, duhov in čuda.

Pojem o tem, kar so je bili naučili samo nazori
s premišljanjem vred, dihal je v nje krasnih črtah, ki
jih je oživljal ognjen duh, pa tudi zastirala sirotinska
žalost in ki so se smijale zavoljo neorožene neizku¬
šenosti.

Nehali so se ljudjč čuditi takovemu nje življenju,
ki se je iz početka zdelo, da je nemogoče, toda poka¬
zalo, da trdna volja s pomočjo božjo je kos tudi naj¬
večjim težavam; čudili so se le mičnosti, v kateri je
rastla dan za dnevom in se razcvitala v čudokrasno
deklico, o kakeršni se vaščanu lehko sanja le v pesmi,
ali basni, ali podobi, ki jo je videl z daleč. Imela je v
sebi nekaj tako plemenitega, vladajočega, velikega tako,
da je poleg ubožnosti svoje vsakomu vzbujala posebne
česti čut, reklo bi se skoraj, čut nekove bojazni. Stari
ljudjč so jo mladim priporočali na uzor, in mladi so jo
gledali tako, kakor izjemno prikazen, a vsi mladeniči v
vasi so jeli hrepeneti po krasni Marijici.

Kadar je šla ob nedeljah v cerkev, ali na tlako
žet, morala je tlačaniti nekoliko dni zaradi koče in ker
je vrt imela v najemu, zgrinjala se je kar trumoma za
njo mladezen, pozdravljala jo z besedami, s smehom, s
pokloni, če prav bojazljivo in z daleč. Marijica je do
vseh biJa uljudna, ali zaupljiva le do starih ljudij. Nekov
zavetujoč nagon jo je dičil z nesmelostjo, z bojazljivostjo
in nesamosvojnostjo med moškimi in mladežjo.

Zabav se ni udeleževala prav nič, ni hodila v krčmo
na ples, tudi v grad na besede ne; najrajša se je mu¬
dila krog koče svoje.

A dasi je tako težko bilo nje stališče, dasi je trpko
čutila samoto svojo, v nekolikih letih ni učakala nika-
keršne protivnosti, ni najmanjšega nemira, vse ji je

244

izborno ugajalo. Česar se je doteknila, raslo je vse, go¬
dilo ji, množilo se, oživljalo, šlo ji je, kakor pravijo, od
rok. Ljudstvo, ki se mu, ne mara ne brez gotovega po¬
voda, zmerom zdi, da je pozemeljska sreča nečiste moči
vscvet, in ki vspeh prisoja ali ukradenim novcem, ali
drugim jednakim talismanom, sanjaril je tudi, da neto¬
pirji siroti pomagajo s srečo, da ji pomagajo čaralni
duhovi, toda ker se ta domišljavost ni potrdila z niči¬
mer, začelo je vse pripisavati skrivnemu delu in blago¬
slovu božjemu.

Iz tega je čast vzrasla Marijici, ki se je zdela, da
nad njo neka nevidljiva, zavetujoča moč razprostira pe-
roti svoje. Nikoli v nje nezaklenjeni, večno odprli koči,
nikoli na neograjenem vrtiči ni bilo ni najmanjšega
kvara: materin grob in pokopališče sla bila uboge koče
stražnika.

O vročih poletnih dneh je deklica, kakor je mogla,
z gostoljubnostjo svojo stregla vsem, ki so peš in jež
prihajali mimo pokopališča; v veži je zmerom stalo ve-
derce s svežo vodo in s čistim korcem; vaščanje so
vedeli o Marijičini vodi in redkokdo, ki je šel iz mesta,
odšel je mimo koče, da se je ni napil in ne zahvalil:
»Povrni ti Bog to kakor koli, če prav je dar neznaten.«

V nekolikih letih se tu ni izpremenilo skoraj nič:
življenje, njega beg se je vdomačil še krepkeje, stano-
viteje, nezmenljiveje, delo ji, je dan za dnevom lože šlo
od rok, a sirota je malo po malo lože začela dihati,
pri varovala si je bila že za slabe čase, za žalostne ure
nekoliko novcev, malo kruha in nekoliko obleke.

O lepem vremenu je bojevala na pokopališče pod
vrbo k materinemu grobu; sedevala je tam in ozirala se
v kočo, zdaj pa zdaj je s slabim glasom zapela neko
pesem, ki ji je prihajala na misel s spominom na
mater vred.

Koča, ki smo nje gradbo videli s početka te po¬
vesti, nagnila se je močno k zemlji in izpremenila, vpli¬
vala so leta nanjo.

Ni moglo biti drugače.

Na brzo in neumeteljno zgrajena od surovega in
slabega gradila, stala je le po milosti božji, po božjem
čudu, s pomočjo obilega mahu in gob, ki so krile nje

245

nagnite prostore. Stene so imele, če tudi so bile olep-
Ijene z glino, neizmerno mnogo lukenj; poleg tega so
se bile sesčdle tako, da se je okence že dotikalo zemlje,
do duri pa se je bilo treba kopati in močno sklanjati
med verejami.

Streha, obložena z rušjem, udala se je pod njega
težo, vsa je bila grbasta, pokrita z zelenim mahom in
s travo, podobna je bila kakemu griču, in naj ni bilo
okajenega dimnika, ki je gledal iz nje srede, težko bi
bil človek poznal, da krije človeško bivališče. Poleg tega
je bilo zunaj in znotraj mirno, urejeno in milo, povsodi
je bila očita skrbna roka. Marijica je la čas že imela
veji ko in bogato gospodarstvo: nekoliko nad deset go¬
lobov, precejšnjo trumo razplemenjenih kur, nekoliko
blebetavih gosij, ki je bilo dan za dnevom treba ponje
hoditi v ribnik, kjer so se skuble s selskimi sosedami;
tudi sta bila tu domača prijatelja: siv maček in temno-
sivo psč.

Teh dveh bitij življenja spis je bil dosti zanimiv.
Maček se je že topil, Marijica ga je izvlekla iz ribnika,
oživila ga je in vzredila; pse pa se je priteplo k nji, da
sama ni vedela, od kodi in kako. Našla ga je nekega
večera — sedečega na pragu, obraza je bil zelo mir¬
nega, kakor bi se bil porodil pod nje streho. Ko se mu
je bližala, precej jo je pozdravil, kakor gospodinjo svojo,
lizal ji roko in za njo šel v kočo, kakor star znanec,
toda ni vohal prezvedavo po kotih.

Použil je kosec suhega kruha, napil se vode, zvil
v klobko in trdo je zaspal. Ko se je ta uskok bil pre¬
budil rano zjutraj, zdelo se je, da je nekoliko časa bil
nemiren, tretjega dne pa ni bilo več ni znaka, da mu
je hudo po prejšnjem gospodarju.

Marijica je bila vesela tega gosta, ki je takoj jel
po noči skrbno lajati krog koče, to je bil tistega ple¬
mena stražnik, ki spi po dnevu, kadar pa se stemni,
čuti dolžnost, da straži, zato nepokojno laje tudi o naj¬
manjšem šumu, o najrahlejšem vetru, ki veje po zraku.
Marijica se je iz početka bala, da utegnejo vstati trdo-
korni boji in neprestani prepiri ž nje drugim vzrejen-
cem, z mačkom, ki je otet iz kopeli bil potreben, da
preganja miši.

246

Pes, dala mu je takoj ime Sirotek, opazil je mačka
na peči, ki se je grel in čutil je iz početka nekov nemil
vtis: vspel se je proti njemu na zadnjih nogah, jel vo¬
hati in nemirno je zagrčal; maček je dvignil taci, po¬
kazal nohte in mu nekolikokrat z daleč prhnil v oči,
kakor bi bil hotel rčči: poberi se od mene! Ali ko je
bila Marijica pogladila psa, obregnila se v mačka, psa
zagnala od njega, nagrozila se mu z besedami, ki se je
zdelo, da jih sliši in umeje, nastal je mir med domači¬
noma. Sirotek ni več grčal na mačka, zminjal se je,
kakor bi ga ne bil videl, primikal je oči, ali ne liže
maček loncev, umikal se mu je s poti, da sam ni vedel,
in kazal se je do cela mirnega in poštenega. Maček,
dasi je bil dosti vroče krvi, umel je to čislati, zato se
je ogibal vsakeršnega razpora, njega povoda. Najrajši in
zmerom je v koči bil zvest višjim krogom: klopem,
mizi, peči, zapečku, brez važnih povodov ni zlezel na
tla, prepuščal jih je Sirotku. Po nekolikem času sta pes
in maček bivala celo skupaj in ko sta bila nekolikokrat
prišla drug mimo drugega ter se povohala, ko sta se
bila sešla, toda brez vsakeršne jeze, neizmerno je to
veselilo Marijico; vendar maček je bil mnogo smelejši
in započetnejši, predrznil se je mimo prišedši, da je
prav pod nos stopil Sirotku; naposled pa, ko je ta o
neki priliki spal pod pečjo, legel mu je na .hrbet.

Zdelo se je, da se neizmerno čudi pes: dvignil je
glavo, pogledal, videlo se je, kakor bi bil hotel reči: to
je večja zaupnost, nego li znanstvo; ali ker je videl, da
se maček ni ne gane, legel je mirno in poslej sta živela
v najlepšem razmerji. Maček je bil slabotnejši in hu-
dobnejši, okoriščal se je s to zmago, prav nič ni priza¬
našal tovarišu svojemu, ni bil hvaležen zvesti mirnosti
njegovega značaja. Dražil ga je, legal mu na hrbet,
časih ga je vprasnil v nos in si odbral na pobeg pro¬
stor, ko bi utegnil vzrojiti Sirotek; ali Sirotek je o naj¬
hujšem pripetljaji pokazal le dve vrsti lepih belili zob,
zagodrnjal, odgnal podršpnika, globoko vzdihnil in legel,
da bi dalje spal.

Kadar koli je Marijica odhajala iz koče, pes je
povsodi bil nje tovariš, tudi v vas je bodil ž njo, kjer
so ga napadali vseh dvorišč psi, izmed katerih je moral

247

pobegniti s povešenim repom in s sršččo dlako na hrbtu,
kazal jim je vselej le zobe. Maček jo je spremljal samo do
praga, vračal se, na brigi mu je bila le koca z lonci vred.

Sirotek ni zapuščal gospodinje svoje, ležal ji je
pri nogah, kadar je predla na mogili; hodil je za njo v
selo, dasi je draga bila ta zvestoba, a po noči, tudi v
najhujšem mrazu, ni prizanašal sam sebi, lajal je ter
služil živež. Vselej si je umel pomoči, kadar so se
bližali voleje in ga lovili, skočil je na streho, od kodar
se je varno skril za dimnik, strašno lajal in jih odganjal.

Tako je bilo gospodarstvo Marijičino, ki je tovariše
svoje usode živila, imela na skrbi in skoraj kakor ljudi
negovala jih v svojem varstvu; golobom, bedastim gosem
in razumnemu Sirotku — vsem tem stvarem je govorila
besede, ki jih ni mogla govoriti z ljudmi: govorila je
7 .  njimi, prepirala se, svetovala jim, jezila se nanje,
hvalila jih, vzbujala... Le pes, zdelo se je, da jo umeje,
maček pa, dasi je bil dosti hudoben in vroče krvi,
hladen je bil, zaspan, ali govoriti mu, to je bilo, kar
je bob metati ob steno; perjad pa je umela jedin glas,
j edin klic, ki mu je bila vikla, da se je zgrinjala.

Sirotek je bil psiček nenavadno razumen, uljuden
in dovtipen. Marijica se je mnogokrat uverila, kadar
pozdravlja prišle ljudi, da varno izbira uljudnosti svoje
oblike: nekatere je pozdravljal molče, da kar nič ni
vstal s prostora svojega, nekatere je pozdravljal z miga¬
jočim repom, laskal se jim je in sčdal k njim, za ne¬
katerimi je vohal zrak in na nekatere je grčal z daleč
ali lajal hudobno in samoglavo, kakor bi jih bil hotel
raztrgati. Najzanikarnejše ljudi je potezal za obleko,
toda — ugriznil nikogar ni.

Teh svojstev uljudnosti in zoprnosti ni ga mogla
lehko odvaditi; kadar ga je poklicala, slušal je gospo¬
dinjo svojo, ali drugoč je storil zopet po svoje. Imel je
o lem svoje nazore.

*

* *

Po letu je bilo: potekal je soparni dan, vstajal je
pri nas jeden tistih redkih in izjemnih večerov, ki so
brezoblačni, brez vihra, jasni, tihi, zlatni, ki z leskečo
roso napovedujejo suho vreme in ki vlaže zelenje, žejno

248

zelšje in trave. Marijina je prišla s pokopališča, preslico
položila pod peč, mačka pogladila po sršeči dlaki, vzela
vederce in hotela iti na studenec, kar jo ustavi konjsko
peketanje.

Po cesti v vas je nekdo hitro jezdil majhnega sivo
lisastega konja in žvižgal veselo zdravijco. Marijica se
je zdrznila, ustavila in jela je pogledavati. Večer je bil
še jasen, a jezdec je zadrževal stopinje, ko je bil opazil
deklico, zvedavo je vanjo uprl oko in nehal je i žvižgati.
To je bil mladenič svitlih las, skromno ali snažno oblečen,
podoben kakemu logarju ali pishrju, visela mu je lovska
torba čez ramo, imel je črne, visoke, do kolen sezajoče
čevlje, bič v roči, na glavi pa selsk slamnik. Z ogorelega
obraza mu je gledala še mladostna rudečica in goreča
radovednost, ki je predirala iz ognja polnih zrenic. Krog
usten mu je blodil vesel in uljuden smeh. Konj pod
njim se je vspenjal in nepokojno je topotal, kakor bi
bil čudil se temu, ker ga nekaj zadržuje; videlo je ka¬
zalo, da ni bil vikel počasni hoji in razodeval je takisto
čili in nemirni značaj gospoda svojega. Mladeničeva
obleka je poleg svoje prostote bila nekako varno sešita,
dobro je pristojala gibčnemu telu in krepkima ramama.

Mladenič in deklica sta se ustavila na nekoliko
hipov in gledala sta drug drugemu iznenajena v oči;
jezdec je zadrževal korake svojega sivca, da je delj
gledal zalo devico, ki je odstopila, menila je, da morebiti
potrebuje česa ... da bi rad požirek vode po znoji in
po dnevni vročini. Ali mladenič ni žugnil ni, obrnil se
je h koči, pogledal jo, ozrl se na pokopališče, uprl še
jedenkrat svoj pogled smelo v devico, švignil konja in
odhitel je žvižgajoč veselo pesem. Marijica je počasi
odšla na studenec.

A na poti je svoje oko, da shma ni vedela, obrnila
na stran, kodar je hitel neznani mladenič in naglo skozi
vas jezdil prskajočega sivca. Nekako milo ji je bilo
gledati, kako je vladal konja, kako je srčno jezdil čez
nasipe, polne lukenj, kako je plesal z živaljo vred, ko
se mu je plašila, in viteški zmogel nevarnost. Njega
vesela in junaška pesem ji je milo krilila na uho in
skoraj se ji je užalilo, ker je bil izginil za hiše in mhlinskih
koles šum zatopil veselo pesem . . .

249

Tega slučajnega srečanja vtis ji ni mogel zibniti
iz misli, kakor mnogo drugih ne; in dasi Marijica ni
utegnila postavati, niti sanjariti, vendar ji je ta jezdec
na sivem konji mnogokrat prihajal na misel.

»Prevara je to« — vskliknila je naposled, »vse je
gotovo gola prikazen! Zakaj mislim nanj?!«

Nasmijala se je s&ma sebi, zgenila je z ramenoma
in začela zopet delati.

Drugega dne rano, ko je po svoji navadi bila
prišla pred prag pozdravit perjad, ogledat gospodarstvo
in mogili z očesom voščit dobro jutro, prišel ji je o po¬
gledu na prazno cesto v misel zopet včerajšnji popotnik,
njega temno oko, ki je tako ognjeno gledalo izpod Sel¬
škega slamnika.

»Kdo bi to bil?« — vprašala se je deklica, »kdo
je bil to?«

Ali ker ni poznala ni okolice — da, celo vasi svoje
ne, zato ni mogla ugeniti tega. Prepustila je vprašanje
vetru, hitro uredila kočo in s Sirotkom vred šla na
materno mogilo prčst, dokler bi je ne pregnala dopol-
danja vročina.

Pes je dobro poznal vsakdanjo pot: veselo je lajal,
skakal in jo spremljal k zeleni mogili, kjer je Marijica
na mahastem kamenu sedevala pod staro strhlo vrbo.

Razgled s te višine je bil razsežen in res je za¬
baval osamelo deklico. Čez raztrgani plot in nizki nasip
si z griča, kakor na dlani, videl vas in polje s cestami
vred za selom, in v dalji na desni jarino, grmovje in
borovino. Dasi je življenje na cesti bilo neznatno, ker
je malokdo jezdil po ti strani, razven o semnji v mesto,
kamor je držala bližnja, ali nepoložnejša cesta, vendar
se je oko lehko nagledalo prijetne živosti v okolici in
ljudskega dela, njega obraza. Kar se je godilo v vasi,
za vasjo, na polji, v malenici — vse je lehko Marijica
razgnala od tu; časih je nje oko nevedoč spremljalo
pešce, konjike, in lehko ugibalo, kam gredo in kakšen
namen jih žene tj h ali tjh. Vsak plug, ki se je vlekel
na polje, vsak voz, ki se je bližal m&linu. vsa rala, ki
so brzo ali počasi vozila se na njive, štela je lehko
sirota in poznala jih po konjih, po voleh in spremnikih.

250

Kadar je bila jela nit vleci iz kode! je, zopet ji je
priletel na uho živo dirjajočega konja peket; oko se je
ozrlo na cesto in prikazal se je mladenič na sivci, jezdil
je od vasi na holm k pokopališču. Zopet je pridno gonil,
toda sivec pod njim se je vspenjal penast in drapal je
navzgor. Deklica je z očesom spremljala oba, konja in
jezdeca, in ker je poslednji še ni bil opazil, motrila je,
kam hitita. Ko je bil mladenič prijezdil do koče, ustavil
je spenjenega sivca, obrnil se je z obrazom vanjo in
skrbno jo pogledal; ker pa je videl, da so vrata zaprta,
že je hotel zopet pognati konja, toda obrnil je glavo in
na pokopališči zagledal obličje Marijičino, ki je sedela
pri kodelji.

Sirotek, prebudil ga je bil nenavadni nemir, uprl
se je s prednjima tacama ob krivo vrbo in grčal je in
lajal, če tudi se mu ni ljubilo nič kaj; ali storil je to
bolj zaradi dolžnosti svoje, nego li jeze. To je pričalo,
ker je lajajoč nekolikokrat široko zazeval.

Že se je bil vspel sivec in hotel je vteči v skok,
pa jezdec ga je zadržal in jel je zavzet stresati glavo;
ali ker mladenič ni vedel, kako bi mogel z brdko devo
začeti razgovor, vskliknil je:

»Hoj, devica, ali si iz te koče doma?«

»Sem, a česa želite?«

»Kaj li delaš na pokopališči?«

»Kar vselej: šla sem prest, na materin grob.«

Mladenič se je čudil in zgenil je z ramenoma.

»Ali bi mi dala vode, da bi se je napil?«

»Precej, le čakajte!«

Marijica je vstala, kodeljo pustila pod vrbo, odhitela
s Sirotkom vred, preskočila cesto, odprla kočo, nasmijala
se in leseno čašo podala neznancu.

Mladenič je pazil na vso njč gibčnost in se ji ne¬
navadno čudil, kakor bi ne bil verjel mični prikazni,
ki jo je imel pred seboj.

Z drhtečo roko ,je vzel čašo in jo nesel k ustom
počasi tako, kakor bi se mu ne bilo hotelo piti; sivec
je v tem kopal z nogo, Sirotek pa je po pasji navadi
vohajoč hodil krog jezdeca, trudil se je, da bi se z
nosom uveril, s kom ima delo. Njega preiskava ni

251

pričala ni hudega, kajti skoraj je mirno sedel in začel
v oči gledati popotnika.

»Cuj!« —gledal je mladenič zdaj čašo, zdaj devo,
»ali tukaj bivaš ti?«

»Ali je to k&j čudnega, gospod?«

»Pri pokopališči!« — zagodrnjal je jezdec, »kdo
li biva s teboj vred tukaj? — Ali oče?«

»Nimam očeta.«

»Morebiti mati?«

»Nimam matere!« — vzdihnila je Marijica.

»Ali služiš koga?«

»Ne, gospod!«

»A s kom živiš v družbi?«

»Z nikomer, čisto sama sem!«

Mladenič se je čudil, vsklonil je glavo, in oči so
se mu zaiskrile.

Kako je to? — Zakaj čisto sama? — A kako je
mogoče to?«

»Ker sem sirota« — odgovorila je tiho Marijica.

Popotnik se je vode napil nekako očito razmišljen;
poznalo se mu je, da se močno čudi MarijiCineinu siro¬
maštvu, a tudi nje osamelemu bivališču, vendar dalje
ni hotel vpraševati več. Prikimal je z glavo, pogledal k
višku, toda ko je bil sivec splaval v beg, nasmijal se
je, pokimal z glavo in odhitel kakor strela.

Sirotek, ki je mirno sedel doslej, prestrašil se je,
kakor tudi njega gospodinja, spustil za konjem in besno
je lajal; ali brzo se je vrnil, ker je videl, da močno
beži konj, in začel je skrbno hoditi krog konjskih stopinj,
ogledaval je prostor, ki je bil jezdec tako naglo izginil
z njega.

Dolgo je Marijica stala in v roči držala na pol
izpraznjeno čašo, tožno je gledala za ubežnikom in za¬
mišljena se je zelo počasi vrnila' na materino mogilo,
kamor jo je zvesti psiček spremil s povešeno glavo . . .

Mnogo ljudij je tega dne šlo in jezdilo mimo po
cesti, ali znanci, ki so siroto videli na nje navadnem
prostoru, niso se čudili prav nič; vsak je prikimal z
glavo, pozdravil jo in odšel dalje.

Iz početka so se vsi čudili, videč, da prede na
mogili, toda po nekolikih letih so se privadili temu in

17

252

siroti; rekali so ji pogostoma le deklica s pokopališča,
in če tudi so jo stare babe skrivaj sodile, da je v zvezi
z duhovi, vendar nihče ni hotel verjeti tega.

Ni še legel in v zraku se razgubil prah, njega
oblak, ki ga je bil sivi konj razdražil s svojimi kopiti,
ko je za pokopališčem oglasila se pesem, ki jo je pelo
surovo grlo in ki je dobro znana bila devi. Po nji je
Marijica spoznala Rataja in menila je, da gre prav iz
krčme: kadar je bil trezen, molčal je, čim več pa je
izpraznil meric, tem glasneje je popeval pobožne pesmi.

Sirotek je zalajal samo jedenkrat, kakor bi se bil
oglasil slepcu; nastavil je ušesi in molčal.

»Aha, Marijica je že na pokopališči!« — izpre-
govoril je Rataj, »dober dan, deklič, Bog bodi s teboj!
Kaj je novega?«

Po teh besedah se je bližal vhodu, stopil je na
pokopališče, sedel med dve mogili in si pot otrl s čela.

»Nič, oče, nič ni novega« — odgovorila je deva,
»nič novega!«

»Hoho, lažeš, ciganka!« — odbil je in se smijal
Soloduhin mož, »kdo pa je včeraj jezdil tu mimo in
kdo je bil danes tukaj?«

Marijica je zarudela, da je bila, kakor češnja, in
vreteno ji je padlo iz rok.

«Kdo menite, da je bil?«

»Nekdo je bil tu na nekem sivci, res je bil tukaj,
dekle, in vrl mladenič! Daši ga niso videle moje oči,
poznalo ga je vendar uho moje.«

»Kako Vi veste to?«

»Ali ne veš Marijica, ciganka« — vskriknil je Rataj
in vprašal, »da slepec zmerom v6 več in vidi bolje,
nego ti, ki imaš oči? — Na svetu je že tako zmerom...
Sinoči je prišel pogledat le-sem, danes pa se je zadr¬
ževal tukaj . . . Rajša'se sama udaj staremu!«

»A zakaj bi se ne udala?!« — opomnila je Mari¬
jica, »Vam povem vse. Čujte, kako je bilo to: včeraj je
nekov mladenič prijezdil mimo koče; nu, res je, ozrl
se je v me, in danes je zopet prijezdil mimo ter po¬
prosil me vode, jaz pa sem mu je prinesla; malo je
povpraševal... Ali ga poznate Vi?«

Rataj je moleč prikimal z glavo.

258

»Tudi jaz tebi povem, kdo je bil to« — opomnil
je, »jaz nečem drugega, nego prišel sem te samo po¬
svarit.: mlademu piščetu, kakeršno si ti, lehko je priti
v sokolje kremplje . . . zato bodi oprezna!«

Marijica je drhteč in zarudela gledala v obraz
starcu, ki je polagoma iz torbe izvlekel kruha in čebule,
in ko je počival, snedel je krajec žitnega kruha, na-
trtega z glavico lepo dišeče zelenjadi.

»Le-ta mladenič, dobro ga poznam« — govoril je
in jedel, »to je sin bogatega berethlca iz Rudne; ker
je plemenitaške krvi, piše se za Adama Hoinskega,
bereta z voli, s svinjami in z žitom ... in baje da je
bogat. Sinu je ime Tomek; pozna ga vse okoli, baje
da je dober mladenič, ali ohol je in na ljubav takim
ljudem, kakeršna si ti, skočil bi v ogenj ali vodo! Oče,
dasi ne manjka sinu doma kruha, ukazal mu je, naj
služi, in ni še dolgo, kar je pri nas dobil logarsko
službo. Dosti se ne tovarišimo ž njim, zato ne, ker je
ohol in ve, da ima novce v žepu ter meni, da vse kupi
zhnje; poleg tega je pa jedinec. Ali slepar je ves! Ple¬
menitaš je in dosti je že osleparil naših dekličev.«

Marijica je poslušala in zgenila z ramenoma.

»Ali je, oče, kaj čndnega to« — začudila se je
ponosno, »ker je osleparil tiste, ki so le čakale, da bi
jim kdo mignil s prstom!«

»Res je — res! Tudi Kahna je, odpusti ji Bog,
baje začela s knežjim slugo, pa je imela gospodarja z
Vojtovke, a naposled je pričel Tomek. Iskala je bede
— in našla jo je. Raje da je zelo nevaren mladenič,
in vidi se, kakor bi hotel priseči, da se ožčni, le da bi
okanil ubožico. Varuj se ga i ti, slišal sem ga sinoči,
ko je bil prijezdil v krčmo, precej je povprašal, kdo
biva v koči; ljudje pa mu niso povedali, temveč smijali
so se mu, da je umolknil v zadregi. Danes je zopet
prijezdil na prežo, toda lo je slabo znamenje, ker je
drugič bil tu. Daše le ti ne pokoriš zavoljo lehkomiselnosti,
ljudje bi takoj, Bog vedi, kaj začeli govoriti, ali siroti
je dosti samo jedna beda na plečih.«

»Bog Vam poplačaj, oče, svarilo Vaše« — opom¬
nila je Marijica po kratkem premisleku, »dobro je, da

1 7 »

254

ste mi povedali, kdo je. Naj le še poskusi priti do mene,
vedela bodem, kako naj ga odpravim!«

»Srčno dekle si ti« — vskliknil je starec in tlesknil
z rokama, »nauči plemenitaša kozje molitvice! Ima v
glavi plemenitaštvo, morebiti ima tudi očetne groše in
gladko lice, da bode z vsem tem nekaznjivo slepil omah-
Ijivke; ali ti imaš razum!«

»Oh, nimam razuma, oče, ali Gospod Bog in mati
v nebesih mi pomagata . . . Jaz sirota bi bila že stokrat
poginila za gladom, za zimo in bedo, ali čujte, božja
milost me je vendar obvarovala, sitila, oblačila in raz¬
veseljevala; gotovo me obvaruje še dalje.«

»Straženca varuje Gospod Bog« — šepetnil je
starec in prikimal z glavo, »ali preveč ne upaj sama
selp; ti si mlada, on je mlad, toda kri ni voda; tebi
osameli je tožno, bila bi ura . . . človek se omami in
spozabi; a koliko je potlej treba pretočiti solz in mučiti
oči! 2e sem naslišal se takega joka, dovolj časa sem
zmudil med takimi ljudmi . . . Tomku je treba abotnih
sanj, zato si je tebe vtepel v glavo, bodi torej oprezna!«

»Ne bojte se, oče, Bog me varuje tega!« — po¬
tolažila ga je mirno Marijica, »Tomku nič hudobnega
ne gleda iz očij.«

»Nikar« — vskriknil je Rataj in se nasmijal, »že
si zagledala se mu v oči! Vhruj se — varuj!«

Sirota se je le žalostno nasmijala, starec pa je
dalje govoril:

»Haha, da se hoče oženiti, ne rekel bi ničesar,
ali je visok gospod, in se ne oženi. Gleda visoko, više,
nego vrana leti. Toda jaz tu govorim s teboj, tratim
čas, jutri bodem moral iti pa na semenj, če ne, utegne
mi hromi Lajda prevzeti najugodnejši prostor . . . Nu,

dobro se imej, Marijica, ali kočo zapiraj tatovom!«

Smijal se je berač in odšel je s pokopališča, a
kadar je bil na cesti, začel je zopet prejšnjo pre¬
trgano pobožno pesem popevati po granesi, kjer je bil
prejenjal. Marijica je začela pridno presti — in Bog

sam vedi, kakove misli so ji. krožile po glavi, mnogo¬
krat se je stresala: zdaj je pogledala na cesto, zdaj na

255

polje, zdaj se je zamislila in odložila vreteno, da je na¬
posled, kakor bi bila zmogla nekove motne sanje, pridno
lotila se kodelje in predla do trdnega mraka.

Ko se je s Sirotkom vred čez cesto vračala v
kočo, šel je pes Ija, kjer so se poznala konjska kopita,
in zopet se je ustavil, tekel krog dotičnega prostora in
ogledal ga zelo pazno. Tudi Marijica se je ustavila, umela
je ta nemir, da je nje stražnika dokaz, kako je bujen;
pozvala ga je, pogladila, poljubila na čelo, Sirotek pa je,
kakor blazen, od samega veselja, ker je zopet pri svoji
gospodinji, bežal lajat na vse štiri ogle in oznanjat nje
slavo in gorečnost svojo.

Že se je močno mračilo; Marijica se je v koči za-
pehnila, ko je bila zopet začula konjsko peketanje na
cesti, a pes je zalajal pred vrati. Zdelo se je, da po¬
časneje stopa konj in da se je ustavil. . . Tomek je bil
res ustavil konja pred kočo. Marijica je zbežala k oknu
in pogledala skozi-nje, in brzo se je skrila za peč.

Nekoliko hipov je bilo vse tiho, naposled pa se
na zaprtih vratih oglasi: trk, trk! Oj, kako je srce utri¬
palo ubogi devici, toda psa je bil razdražil ta trk,
začel je močno lajati.

In zopet se na vratih oglasi: trk, trk, naposled pa
na oknu.

»Kdo je?« — vprašala je Marijica z drhtečim
glasom.

»Jaz sem!«

»Kdo je ta jaz? — Kaj bi radi?« — vprašala je
zopet deva smelo .in se približala oknu.

»I nu, jaz sem, ne boj se! Ali je tvoja koča že
zaprta? — In tako zgodaj?«

»Jaz sem tu sama, torej se moram zapirati, ali po
noči ne odpiram nikomur.«

»Rad bi ti nekaj povedal in se vode napil, in za
jutranjo čašo sem ti nekaj prinesel s semnja ... Ali mi
res nečeš odpreti?*

»Idite z Bogom dalje; do vasi sta dva koraka« —
šepetala je Marijica. »Po noči nihče ne zahaja k meni,
pes moj bi ga ogrizel.«

»Odpri vsaj okence in vsprejmi dar!«

256

»Oh, okno se ne odpira« — opomnila je deva,
»in darov ne vsprejemljem.«

»Kaka preteta koča je to!« — zakričal je mla¬
denič. »Nu, lehko noč, dar polagam na okence. Zdrav-
stvuj!«

Takoj po teh besedah je stopil od okna, Marijica
je zopet začula konjski peket na cesti in veselo pesem,
ki je krilila proti vasi.

Siroti je utripalo, neizmerno utripalo srce! Vrelo
je po glavi ubogi devi — in dar,  ta beseda ji je
pred očmi lesketala v tisoč in tisoč jasnih, iskrečih, go¬
rečih barvah . . . Močno jo je vleklo, da bi stopila k
oknu in pogledala dar; ali nekak natoren strah je zgrabil
nje srce, ohromil ji nogi. Ze je Tomek bil daleč, že je
ni videl nihče, šla je nemirna k vratom, kjer je pred
pragom sedel Sirotek, pogledal jo v goreči obraz in za¬
lajal, kakor bi je bil varoval. Marijica je vstrajala, za¬
čela premišljati in ostala je za pečjo.

»Smem li vs prej e ti dar?« — vprašala se je, »kaj
poreko ljudje? — Če ga vzamem, ne odkrižam se ga.«

Nihče ji ni mogel pomoči, kako bi rešila to zago¬
netko, in da ji ni prišlo na misel starega Rataja svarilo,
takoj bi bila pograbila na oknu popuščeno vabo.

Morala je vojskovati sama s seboj, dolgo in tiho
je bojevala nje duša, predno je odločila: »Ne pojdem,
ne dotaknem se daru, ne vsprejmem ga!«

Ni lehko skleniti tega, ali radovednost, kakov
utegne biti ta dar, dolgo ji ni dala zaspati' in spanec je
imela nemiren.

Kadar se je bilo začelo daniti drugega dne, ni
mogla vstrajati več; šla je iz koče in iskala sinočnega
daru...  toliko dozdevkov jo je nepokojilo vso noč!
Kaj je utegnilo biti le to? — Iz početka ni videla
ničesar; a ko se je bila približala, zagledala je nov robec,
krasen, rudeč, snažen . . . oh, kako snažen, popolnoma
nov — in široke karmazinaste trakove! Nje oči, ne
vajene takemu lišpu, povečale so še te sicer zelo pre¬
proste robe krasoto; ali Marijica ni take ni imela nikoli!

Vzela jo je v drhteči roči in ogledala strahoma, z
dehtivostjo, v izkušnjavi, celo v nekovi žali. Odrekla se
je ubožica, toda ne brez bolečine, robcu in trakem, in

257

obojo robo je popustila lam, kjer je ležala; a vzela je
brzo vederce, začela vsakdanje svoje delo in bežala je
po navadi na studenec po vode.

Sirotek je v rokah svoje gospodinje ovohal Tomkov
dar, šel krog in krog njega, zagrčal in spustil se je ne¬
ločljivi spremnik za Marijico na studenec.

Deva, dasi ji je zelo težko bilo to, ni ozrla se ni
več v dar, temveč vzela je preslico in s sklonjeno glavo
žalostna odšla na pokopališče. Ali nje oči so se nepre¬
stano obračale na cesto, srce pa se ji je treslo od ne¬
kega neumljivega nepokoja. Solnce se je bilo že precej
visoko pripeljalo, ko se je z daleč oglasi) sivega konja
peket, in deva je živeje in živeje začela presti.

Logar se je ustavil koči nasproti, vendar pasji
ščeket je njega oko obrnil v devo, ki je sedela pod vrbo.

»Za vraga! Zakaj pa sedi vedno na pokopališči?«

— zagodrnjal je nemiren, ko je lezel raz konja.

Kakeršno je vse preprosto ljudstvo, tako je bil tudi
ta mladenič praznoveren in nikakor bi ne bil šel milit
se na pokopališče; mrzko mu je bilo, ker je na mrtvišči
našel Marijico, pooblačil se je in ni vedel, kaj bi storil.

»Dober dan!« — ogovoril jo je, bližal se nasipu
na pokopališči in oprl ob zeleno hrgo, ki je bila med
njim in med devo ne daleč sedečo. »Dober dan! A kaj?

— Ali se mi ne zahvališ za dar?«

»Nisem dolžna Vam nikakove hvale« — odgovorila
je Marijica in vsklonila glavo, »svoj dar najdete ondukaj,
kamor ste ga položili sinoči, če ga po noči ni vzel kdo.
Gotovo ga je rosa povlažila . . .!«

Tomek je stal in se čudil.

»Ali ga torej nečeš vzeti od mene?«

»Ne morem!« — odbila je Marijica, »zakaj in na
kaj bi jaz brala Vaše darove? — Kaj bi ljudje rekli?«

»Ali je treba vse vedeti ljudem?« — povprašal je
izkušnjavec sladko, vihal brke in plašno in pohotno
gledal na zakleto pokopališče.

»A Gospod Bog?« — povpraša Marijica.

»Ali je Gospod Bog prepovedal dajati in brati
darove?«

»Jaz ne včm tega, nisem dosti modra« — odgo¬
vorila je sirota po hipnem premisleku, »toda nikoli svoje

258

žive dni še nisem vzela ničesar zastonj, pa tudi ne
bodem vzela.«

Tomek ji ni verjel doslej, zato se je ozrl v kočo,
na oknu videl robec in trakove in zgenil je z ramenoma
nestrpno.

»Nu, kakor ti je drago« — dejal je zaničljivo,
»vendar jo najdem, ki bode to vzela.«

»Nji dajte svoj dar« — rekla je Marijica, »če tudi
bi to bila Kahna« — dostavila je in se nasmijala, spom¬
nila se je bila Ratajevih besed, »jaz ji gotovo ne bodem
zavistna zategadelj.«

»Ta deklič je zvita glava« — opomnil je Tomek
sam sebi in se ugriznil v ustno, »zadela je kosa ob
kamen! Ali bodi si, saj ni sama na svetu!«

Ker je bil beretalec in bogatega gospodarja sin,
vikel je bil ljubkemu dobrikanju in ponosen na staro
svoje plemstvo; nekako razburil se je na siroto, ker ga
ni marala; zažvižgal je pesem, zavsel konja, jezdil h
koči, sklonil se in vzel robec, stisnil ga za čamaro
(dolga suknja), ni se ozrl v Marijico in odhitel je.

Ko se je to godilo, v tem je Marijica predla s
sklonjeno glavo, predla je in gledala za njim, vendar
je videla vse: vsak gibljaj razsrjenega mladeniča, vsak
vanjo obrnen pogled; in skrčilo se ji je srce, ker je
bil odjezdil brez vsakeršnega slovesa, brez dobre besede.

Pes je lajal za jezdecem, a Marijica — Marijica
je plakala . . .

Zakaj je plakala, tega bi ne bila vedela dopovedati
nikomur, ni sama sebi; ali tako je bila žalostna, ko je
bil, Tomek odjezdil, težko ji je bilo tako, kakor da je
izgubila najdražjo svojih živali, najljubšo posodo. Tega
dne ni predla več, ni popevala, ni spala po noči.

Uho je nevedoč v zraku iskalo znani pesmi glasov
in konjskega peketa; ali na cesti je bilo mrtvaški tiho...

*

* *

Tomek se je potešil z besedami te-le pesmi:

»Ne velyka sercu tuha,

Ne budesz ty, bude druha . ..«

Hitel je na ples v krčmo, za krasnim obličjem, za
belim licem in temnim očesom, ki je tako koprnel po

259

njem! Mnogo je bilo dekličev v krčmi, kjer so imeli
godbo, igral je slaven goslar, nekak krojač, basist, nekov
tkalec in bobnar, ki je bil, da resnico govorim, dvor¬
skega blaga pastir. Logar je gostil, milil se, plesal je,
srčno pozdravljal, šepetal, pil in veseljačil do sitega; ali
ko se je bil naveseljačil, odšel je v svojo izbo in čudil
se je, ker mu je zalo cigankino obličje ztaerom igralo
pred očmi.

»Za vraga« — vskliknil je sam sebi, »gotovo je
najlepša med vsemi ... A ker neče, zvrši se brez nje
in neham misliti nanjo! Pa se še kuja in vede, kakor
kaka dvorska gospodičina! Pozoblji jo hudir!«

Stara zgodovina človeških src je to: usiplji jim
najdražje zaklade iz polne šake, obračajo se od njih;
odvzemi jim le drobno zrnice in brani se, da bi ga
povrnil, in ne bodo mogli živeti brez njega. Zastonj je
Tomek sam sebi ubijal v glavo, da Marijica njemu ni
nič; hudoval se je nanjo, ali kar je še huje, primerjal
jo je z drugimi vaškimi dekliči, pa je bil krepko uverjen,
da je najlepša med vsemi, dasi ni hotel priznati tega.

»Lepa je in ostane lepa« — govoril je, »ali ne¬
strpno ohola je; vendar se ne bodem na vrat na nos
vklanjal ciganki in ji poljubljal rok!«

Tomek ni več jezdaril po ti cesti, teden dni se ni
prikazal h koči.

Ali morebiti menite, da je teden kratka doba mladim
ljudem?

Cel vek je to o srečni dobi človeškega življenja,
ki ima to čarovno moč, da iz ure dela leta, iz let pa
hipe. Koprnela je žalostna Marijica, hudoval seje Tomek,
ni opazil ni, da je naposled neko jutro sivec sam za¬
nesel ga k pokopališču.

Marijica je predla na mogili. Mladenič je žvižgal
in mimo jezdil, ni ozrl se ni; ali vendar sta se videla,
če tudi sta glavi imela obrneni na stran; a pes, ki ni
bil vajen konju in jezdecu, tekel je k vratom, da bi ga
lajal. Tomek je izginil kakor prikazen, pa zopet ni pri¬
jezdil mimo.

Minulo je bilo nekoliko dni, predno je zvohal,
katero uro deklič hodi na pokopališče, in prijezdil je
zgodaj zjutraj, ko je z vedercema šla po vode.

260

»A, dobro jutro, krasotica!«

»Bog ga daj!«

»Kaj je to? — Kaj sama nosiš vodo?«

»Kdo bi mi jo nosil in na kaj, kadar me žeja?«

»Škoda je belih tvojih rok, Marijica, res je, nimaš
kmetskih rok!« — opomnil je in se približal.

»A kaj bi delala ž njima?« — vprašala je ciganka
in se smijala, »jaz nisem tista gospodičina, ki o nji pri¬
povedujejo, da po vse dni sedi s prekrižanimi rokami;
saj bi umrla od dolgega časa!«

»Kakova gospodinja bodeš ti!« — opomnil je iz-
kušnjavec ciganki in bolj in bolj se ji bližal.

»Zakaj pravite, da bodem?!« — začudila se je
sirota, »ali nisem že sedaj ? — -A kdo bi mi gospodaril
v koči, da ne gospodinjim shma?«

»Slišal sem — slišal, v selu se ne morejo načuditi
tvojemu delu in pridnosti tvoji!«

»Ko bi tako postavala todi po cesti in dan za
dnevom govoričila z mladinci, kakor govorim sedaj z
vami, ne vem, kako bi se godilo mojemu gospodinjstvu.
Solnce je visoko, moram bežati na studenec . . .«

»Pojdem s teboj« — ponudil se je.Tomek in konja
privezal h kolcu, »a dh, pojdem . . .«

Marijica ni opomnila ničesar, vzela je vederci in
prešla je dalje; za njo je šel Sirotek, za Sirotkom
Tomek. Ali kadar je hotel prehiteti dekliča in se mu
približati, vselej je pes bil na straži, kazal mu je zobe,
ni dal mu prehiteti je.

»A, imaš dobrega stražnika!« — opomnil je mla¬
denič in se nasmijal, »morebiti tudi grize?«

»Časih« — odgovorila je tiho Marijica in se smijala,
»ali kdor se mi ne približa, ne štori mu ničesar.«

Tomek je šel počasneje, jel je popevati, stopil
na stran in umeril je svoje korake siroti, nje stopinjam,
ostal pristojno oddaljen in vprašal:

»Zakaj pa nikoli ne prideš v krčmo na ples?«

»Ne utegnem.«

»Ali ob nedeljah?«

»Moram kuhati, pasti kure, gosi, golobe, snažiti
kočo, počivati.«

»Ali se ne dolgočasiš v ti samoti?«

261

»Ne, ne utegnem se dolgočasiti.«

»Tri sto medvedov« — opomnil je sam sebi Tomek,
»od koga se je naučila tako lepo govoriti?«

»Res je to« — dejal je, »ti si čudovita stvar!
Katera druga dekle bi stehinila v ti samoti, a ti živiš
po neko vem čudu.«

»Ne po čudu, mladi gospod, temveč po milosti
božji!«

Vzdihnila je Marijica.

Tomek jo je v tem s svojimi očmi kar sesal v se;
prvič je tako dolgo bil ž njo v družbi in prvič je mogel
tako iz bližine jo gledati; zdela se mu je, da je sleharn
hip mičnejša, primerjal jo je vsem, ki jih je doslej videl,
— da, tudi Petronilo s temnimi obrvimi, s hišno so¬
sednjega grada, in moral je priznati, da Marijici na
strani gasne bela, rudeča in čvrsta dvorjanka.

Neka posebnost je res, da čista duša, če se ne
oskruni, nenavadno zlasti vzvišene lastnosti plemeniti in
preliva obličju v črte, v vsak gibljaj, pogled, glasu v
zvuk, rekel bi: v barve in podobe — in se kaže svetu.
Čudil se je Tomek, da ga sirota čara in miče, vzvišuje,
mami, kakeršnih vtisov ni poznal nikdar. Hudovala se
je na siroto njega misel, drzovita in drzovitostim vajena
zaradi lehkih zmag; ali kadar se je ozrl vanjo, začutil
je neko neizrekljivo skrb in se je bal, da ni odpreti ni
znal ust. Vznemirjal ga je nje pogled, motil, zabil je
na jezik med čeljustirni, dasi ga je kje drugje zelo
okretno vladal, s kratka: blizu Marijice je čutil, da je
zvezan.

»Za vraga!« — opomnil je sam sebi, »ali jaz s
tem kuretom ne dovršim ničesar? — To ni mogoče!
Kdo je ta deklič? — • Ali je zakleta kraljičina? — Ba,
ciganka je, sirota, potepenka! A kako krasno bi lehko
milkoval ž njo! Koča je na samoti, nikjer bi ne bilo
žive duše, razven naju dveh; prijezdi, kadar hočeš,
nihče te ne vidi, nihče ne pokara, nikomur ni treba
vklanjati se.«

Tako je premišljal in šel dekliču vštric na stu¬
denec, vsak hip jo je pogledal po strani, ali kadar koli
se ji je hotel približati, vselej je zagrčal Sirotek, logar

bi ga bil lehko odpodfl z bičem, vendar je rajši malo
odstopil vsak pot. Tako so vsi trije prišli na studenec
pod pribrdjem. '

To je bil studenec, kakeršnega menda gotovo
niste videli vse žive dni svoje: studenec ne studen,
vrelec, izvirajoč iz bele, trde skale, ki je nad njo tičal
star, težek, sprhel štor. Krog njega je izvirala voda in
tekla v bližnji ribnik po vijugastih potočkih, toda ne
bilo bi lehko bilo čez-njo priti po razmočeni zemlji, da
ni bilo po njih kladic, kamenov’ in opeke.

Na štoru je ležal lesen kavelj, ki so vederca spu¬
ščali ž njim v vodo, dasi.je la-sem malokdo prišel po
studenca, vrelec je bil daleč od vasi; ali izbirčnejše go¬
spodinje so tudi semkaj prihajale časih, voda je bila iz¬
borna. Na desni in na levi strani je holmu po rebrih
bohotno rasel črni trn, rasla leskovina, kalina in bezeg,
ves la les je zrak napajal s svojo mandeljnovo vpnjavo.
Sredi le drobnjavi je v višek vspenjala se le jedna
češnja, oblomljena, stara, pokvečena, vzbujala je usmi¬
ljenost s sključenim svojim deblom, ki je vsako leto
neugoda nove rane zasekavala po njem.

Prostor je bil puščoben in zanimiv. V dalji je bilo
vse to: ribnik, pokopališče, mhlin in del vasi, kakor na
dihni. Tomek je hotel pomoči dekliču, ko je zajemala
vodo, ali predno se je bil plemenitaški pripravil na po¬
strežbo, bežala je že Marijica po znanih kladicah, zgra¬
bila kavelj, potopila vederce, smijala se, polno postavila
na zemljo — in storila je to naglo tudi z drugim ve-
dercem.

Sirotek se je okoristil s priliko, napil se je vode,
čakal je, da je Marijica izvlekla vederci in resno je odšel
domov zopet na stražo. Tomek je gojil nado, da khj
ulovi na studenci, če tudi le ukraden poljub, ki se
vsako znanje začenja ž njim, pa se je popolnoma prazen
vrnil in jezil na psa in na dekliča: smešno se mu je
zdelo, ker ni mogel razložiti sam sebi, po kaj je šel na
studenec.

Na poti sta govorila, ali Toniku bi bila morala
rasti srčnost, in Marijici se gubiti, pa je čutil, da je
vsak hip malosrčnejši, a deklič je bil veselejši in srčnejši.

»Ha« — pomislil je Tomek, »pojdem za njo v
kočo, uverim se!«

Ali dekle je vederci postavilo k durim in sedlo na
prag. Tomek se je zopet hudoval na nje zvitost, katere
se ni nadejal, vendar je sedel k nji; Sirotek je, kakor
nalašč, umestil se med obema na stražo in Tomku po¬
kazal bele svoje zobč vsak hip, kadar se je le genih

Ko je bil Tomek po kratkem času se uveril, da
ne pridobode ničesar, odhitel je v grad hud in jezen,
če tudi se je šalil, rotil se je, da ga več ne bode lč-sem.

Marijica ni bila še odšla s prostora svojega, kar
se ji je prikazala Soloduha molčeč in zamišljena.

Sirota ji je radostno stopila naproti, tako se ji je
mudilo, da ji je razodela srce in izpregovorila o novih
dogodkih, neznatnih na videz, ali velikih v življenji de-
kllčevem, ki čuti, da se njega usoda snuje o prvem
odločilnem koraku v življenji.

»Čujte, mamica« — vskliknila je in stopila pred
njo, »kako sem vesela, da ste prišli! Imam toliko važnih
novic, da sem hotela bežati k Vam.«

»Gotovo ti je ta vrtoglavec, ki je šele odhitel od
tu, zmotil glavo . . . Nu, udaj se!« — rekla je Soloduha
in se smijala.

»Oj, nikakor ne!« — odbila je deva in igrala s
koncem predpasnikovim, »ali kaj bi bila storila, kadar
se me je bil tako polotil?«

Starka je odmajala z glavo.

»Kaj se ti zdi o njem?« — vprašala je in jo
očito izkušala.

»Ali hočete, mama, da odgovorim odkritosrčno?«

»Odkritosrčno!« — A Soloduha je radovedno oko
svoje uprla v siroto.

»Nu« — odgovorila je Marijica drzno, »meni se
zdi, da se ne poroči z menoj, dober gospodar bi ne
hotel imeti sinahe, niti žene — sirote, nima mu kdo
delati veselja, ni podati otirače; kaj pa šele oholi bere-
t&lec in sin bogatega očeta, kakeršenje Hoinski! Sanjaril
bi za menoj in naposled bi me zapustil in le žal pustil
v srci mojem. Čemu bi iskala kumov, ker ne bode
krsta . . .«

264

Soloduha se je nasmijala prostodušni dekličevi
besedi.

»Le ne bodi bedasta« — rekla je, »dosti nam je
že osleparil deklet; že je čas, da bi tudi njemu po¬
svetila katera. Ali ti ugaja?« — vprašala je stara sum-
njivo in lisičje. Marijiea je povesila oči in zarudela.

»Zakaj bi se mi ne ljubil?« — šepelnila je, »to je
lep, mlad gospodič! Tem menj pristoja meni!« —- vzdih¬
nila je.

»Prav praviš, da je dosti razuma, ne godile bi se
na svetu takove stvari, a da se Hoinskega sin poroči s
cigansko hčerjo, ali bi to bilo kako čudo, ker se go¬
spodje dostikrat ženijo s takimi ničemnicami, da niso
vredne prsta tvojega? — Le drži se ga, pa ga bodeš
vodila, kodar bodeš hotela.«

Po teh besedah je umolknila.

»Vendar« — opomnila je, kakor bi se bila pre¬
mislila, »ker so že začele se te sitnosti, ali bi ne bilo
bolje, da bi se na nekoliko časa ustanovila v naši koči?
— V nji bi bila varna, res varna, zlasti ker so se zopet
privlekli ti vlačugarji« — dodala je tiho.

»Kdo?« — vprašala je Marijiea.

»Nu, ali ne veš, da je ciganska jata, iz katere je
bil tvoj oča, baje zopet privlekla se v vas?«

Po teh besedah je deklič naglo vstal s svojega
sedeža — popolnoma oplašen, izpremenjen, bled in
drhteč.

Sklenila je roči in ni mogla ni žugniti sirota.

Starka ni včdela, kaj se je zgodilo ž njo, ni mogla
uganiti dekličevega čutja; Marijičino srce pa je čudovito
prešinil spomin na nekov daljni rod, o katerem se je
nadejala, da je ne zavrže, temveč, da se je najbrž
usmili . . . Razven matere ni imela nikogar, ki bi jo bil
objel, poljubil, rad imel jo in pripoznal, da je njegova.

Soloduha je mislila, da je strah to, kar je bilo le
močno čutje ganjenega srca... Oj, rod, kako čarovna je
ta beseda! Koliko v njem počiva sladkih nadej, koliko
tolažbe, koliko vezi, ki nas tesneje druži z vsim člo¬
veštvom . . . Podoben je krožcu na lonci velike celote,
od katere odtrgani blodimo nevedoč, kaj bi začeli z živ¬
ljenjem. Kdor nikoli ni imel rodovine, kdor ni počutil

265

sladkega objetja bratovega, ocetnega, sorodnikovega,
kako sanjari o njih in kako goreče koprni po njih!

»Kaj ti je, dekle?« — vprašala je po nekolikih
hipih Soloduha, »čemu li se bojiš tako? — Nu, pojdi z
menoj; jaz te skrijem, ne bode se li bati ničesar.«

»Ali jaz?! — Da bi se bala?! —- Čemu bi se
bala svojih ljudij?!« — čudilo se je dekle, »saj so moji
sorodniki!«

Soloduha se je razkačila.

»Kakovi sorodniki?! — Sramota jim — poganom,
nekrščanom! Tvoja mati je bila krščanka, oča pa se je
obesil, ker ni bolel biti tvoj oča, zakaj jih imenuješ
sorodnike?«

»Bratje so ocetni!« — jeknila je deva.

»Ki so ga mučili, da je moral pobegniti od njih!«

»Ali sta bila materina brata boljša?« — povpra¬
šala je Marijica.

Soloduha je prikimala z glavo.

»Ali pa včš, kakovi ljudje so to?« — vprašala je
ognjeno, »mati gotovo tebi ni povedala tega, in drugi
niso smeli. Ves svet božji se jih boji in beži, kakor bi
bili kužni; to so tal j e, razbojniki, čarovniki — in kar
je še huje, poganje, nekrščanje!«

Marijica je zadrhtela.

»Ali je to res?« — vprašala je žalostna.

»Kakor je Bog res v nebesih! Vprašaj ljudij, idi
od vasi do vasi, pa ne zveš ničesar drugega, nego li da
so strah vsi okolici. Naj so pošteni ljudje, ne potepali
bi se tako po svetu in se ne morejo nikjer ustanoviti.«

»Njim do tega ni nič« — opomnila je in se na¬
smehnila, »kadar zvohajo, da tu živi njih brata cigana
hči, da,je sirota, osamela, in še mlada, zala, zgrnili se
bodo in po sili te odvlekli s seboj. Ti sl ep Ar ji kupčujejo
sami s svojo krvjo in z ljudsko . . . Kako bi ljudje ne
pomnili, kako je njih deklič slepotil našega pana!«

Marijica je poslušala, tresla se, a sama ni vedela,
kaj bi začela; polastil se je je nekakov strah, žhl ji je
bilo zapustiti kočo, pa vendar jo je k ciganom vleklo
srce, gnala radovednost. . . Vse se ji je plelo po glavi,
sklenila je roči, ozrla se na materino mogilo.

266

»Nu, kaj meniš, da storiš?« — povprašala je
Soloduha.

»Saj vidite« — odgovorila je deva in hotela zbrati
svoje misli, »kaj pa bi začela z gospodarstvom? —• Ali
mislite, da bi kar pobrala svoje siromaštvo, vrata pa
zaklenila? — A imam gosi, kokoši, golobe, psa, mačka,
ki jih ne morem zapustiti, poginili bi za gladom, ker Vi
jih gotovo ne bi vzeli k sebi.«

»Ali rajša pogineš sžtma?«

»Ali včste« — opomnila je deva in se ji pribli¬
žala, »ciganje ne ostanejo dolgo tukaj, ker jih usoda
goni po svetu, Tomek ne bode dolgo tiščal v mč: kaj,
ako bi se Vi nekoliko tednov pomudili pri meni. . .?«

»Rataj bi umrl za gladom, jaz pa za strahom, ko
bi prenočevala pri pokopališči!« — odgovorila je stara
in se zdrznila.

»Rataj sedaj bodi s semnja na semenj, začeli so
se živinski semnji, pa na proščenja po okolici . . . Nu,
a pokopališče, čujte, ker meni ne škodi, tudi Vam bi se
tu ne pripetilo nič.«

Starka se je zamislila.

»Čakaj, pomislim« — opomnila je in vstala, »če ni
starega mojega doma, pridem in pomudim se tukaj...«

Marijica ji je poljubila roko in razšli ste se.

*

* *

Za vasjo na ledini je res od prejšnjega dne tabo¬
rila ciganska jata, prav tista, ki je bila Stavišče poho¬
dila pred desetimi in nekolikimi leti, če je na svetu kaj,
kar bi po preteku tolikih let vredno bilo spomina.

Jata je bila tista, in tudi ni bila.

Apraševi otroci so bili odrastli; Apraša, dasi je bil
krepak, kakor hrast, sklonilo je delo, znoj in. strast;
Aza, nekdaj prekrasna Aza, tudi ni bila takova, ka-
keršna je bila prej. Morala je naposled biti ciganova
žena, in množila je moč in voljo in načelovala je njemu
in jati v tem razmerji, kakor je Apraš pešal in se staral.
O nje migljaji je drhtel stari kovač, slušali so jo njega
rojenci, ki jih je mnogokrat namahala s svojo roko,
jata ji je bila poslušna, kakor sodniku. Po dolgem po¬
tovanji po svetu — ni se mudila dolgo nikjer — pritepla

267

se je zopet in prišla ter obiskala to selo, ki je prvi
prihod vhnje tako krvavo zapisal se bil v nje pamet.
Kdo ve, morebiti je ta čudna ženska hotela obiskati
kakov grob ali plakati komu na spomin?

A ko se je bila ciganom s holma pokazala znana
krajina z zelenim pokopališčem, z jasnim ribnikom in
z loko, kjer so taborili že dvakrat, blisnil je Azi iz
očij nekov strašen ogenj in osinjaveli ustni ste se ji
stisnili.

Aza ni bila več tisto mično, čarajoče cigansko
bitje, ki ga je spalilo, v kogar je uprla oko svoje; izgi¬
nila je bila davno nje svežest in mladostna mičnost;
vendar je bila po mnogoletnem potepinstvu, uboštvu in
trpljenji še zala in še zmerom je moškemu svetu motila
oči. Ohranila je poprejšnjo svojo podobo in obličje, oči
so se ji povečale, ne vem, ali zaradi prelitih solz, ali
zaradi grozne obupnosti, ki je gledala iz njih; stisneni
ustni, kadar ste se odprli, kazali ste še bele zobe, ali
kavranje temni lasje niso se bili še izgubili raz glavo,
kakor jesensko listje . . . Daši je žalost trla ciganko,
vendar je natorno gojila neko željo, da bi podaljšala
mladost in obvarovala mičnost, to je pričala nje obleka.
Ko so druge vele, ostarele, mrkle ciganke nje starosti
se ogrinjale z raztrganimi plahtami, imela je Aza na
skrbi obleke svoje barvo in kroj in oblačila se je, kakor
da je kraljica.

Le nje obraz se je leto za letom mračil z resnejšim
in divjejšim izrazom, ustni ji je krivenčil oholi smeh,
oči pa so se zamikale v svet z ognjenimi očitki, kakor
bi bila osvetiti hotela svoje trpljenje; neizprosljiva, jezna
je bila na vse, ki so živeli krog njč; Apraš, ki je
sanjaril in umiral svoji egaši,  delal je le, kar je Aza
hotela . . .

Takoj prvo noč po prihodu k Stavišču je bila
izginila Aza iz tabora. Apraš je segel v sive svoje lase
in odhitel v grad; ali vrnil se je sam, ni je bilo vgrhdu;
spomnil se je, kje bi utegnila biti, in čutil je, da bi
ne pristajalo, ko bi živi z mrtvimi bojevali ženski v srci.

Kes je Aza noč Tumremu na mogili presedela
nema, zamišljena, strašna, kakor duh, poklican iz groba.

18

268

Le s srcem, vprašala nikogar ni, našla je zeleni griček,
ki je kril nje ljubljenca truplo; več, nego deset let ji
ga je vdrlo v zemljo in zasejalo po njem visoko bilje,
izpod katerega ga ni bilo videti. Ognjena ciganka je v
temi krčila roči, pukala plevčl in bilje iz samoubojčeve
mogile, ali ko jo je bilo jutro zasačilo, da je počivala
na zemlji, otrebljena je bila mogila plevčla in bilja, ki
je prej raslo po nji.

Prikazala se je podnevna svitloba, z nočjo vred
je bila izginila zamišljenost in žalost. Ciganka je vstala
in se divje nasmijala;, sklonila se je, zgrabila pest zemlje
na mogili, vteknila jo k prsim za srajco in pobegnila
v grad.

V gradu je hotela videti pana Adama, drugega
svojega ljubljenca, da bi bila z zasmehom ohladila svojo
žalost. Bilo je to tisti čas, kadar se je skesani grešnik
vozil k sv. maši v bližnjo cerkev. Tega dne se je bil
zakesnil voznik, zato je šibo okusil v skednji, pan Adam
pa je molitveno knjigo in molek držal v roči in čakal
na mostovži, kdaj voznik na očetov opomin pride ponj.
V tem se je prikazala Aza.

Aza ni bila tako izpremenjena, kakor skesani samo-
pašnik. Spoznal jo je takoj, zakril obraz, vskriknil in
krčevito se zgenil in ciganka se je nasmijala, ko je bila
po gibljaji in po glasu spoznala v njem velega mladeniča,
sedaj izpremenjenega v zgrbljenega starca.

»Glejte, to je on!« — vskliknila je, »oh, kako se
imaš? — Haha, kaj pa se je zgodilo s teboj?!«

»Poberi se — poberi, nesramnica!« — zakričal je
pan Adam in le zmerom zakrival oči, »satan, poberi
se, če ne, ukažem, da te bodo z metlo otepli in izgnali
iz vasi!«

»Da te, uljudno me pozdravljaš!« — zasmijala se
je ciganka, »ali gledi, da doslej nisem tako stara in
ostudna, kakor si ti, mrhovina! Ni tega več, nego teden
dnij, kar sta dva tepca se gnala za menoj, da sem ja
morala s palico odganjati! Vzemi z očij angušti  (prste),
gledi. . . uveri se, da ne lažem.«

Ali pan Adam ni slišal več teh besed, pobegnil je
bil oplašen v notranji dom.

269

Aza je gledala za njim, pljunila, obrnila se in šla
je naravnost h koči pokojnega Tumrega.

Srečevala je na poti ljudi, ustavila neko deklico in
povpraševala je o hčeri nesrečnega Tumrega; z ognjenim
očesom je poslušala nje besede in odšla je zamišljena
k pokopališču.

Resno in žalostno se je bližala koči, čudila se
je in naglo ustavila, ko jo je bil pes izpod vrbe pri
mogili besno olajal.

Sirotek je, kakor vse domače živali krog nas, vajen
bil znanih obrazov, domače obleke, vaščanov —• njih
duha; prestrašil se je ciganke, ki ji je čez ramo visela
u rak h a (plahta), in iz katere je smrdel dim ciganskega
tabora in šatora. Ni, kakor navadno, lajal z daleč, oprt
na drevo, temveč zbežal je na zeleni nasip in vrhu
njega začel lajati. Ciganka se je ustavila in ozirala —
in ta hip je ugledala dvigneno glavo Marijičino, ki jo
je takoj poznala, ni ji bilo treba vedeti nje imena. V
devinih črtah je bilo nekaj, kar je pričalo nje rod, spo¬
minjalo na Tumrega, a iz Arinih prsi "je vstal meglen
spomin na ljubljenca, stoječega pred njč očmi v podobi
mlade hčere. V nje srci se je vžgala jeza na ves svet,
ker ji je bil zatrl milca, in vrela solza, koperneča po
osveti, priigrala ji je iz temnega očesa.

»O bink!«  — zaklela je tiho, »to je ona, to je
njega hči! Tumrega c i a j! Kako je krasna, kako krasna!
•Jaz nisem nikoli bila taka! Pa živi med gadziji  sirota,
zaničevana in uboga, v sužnosti, prikovana k ubogi
kheri  (koči)!«

Aza je stala, godrnjala te besede in zmerom gle¬
dala Marijico, katere je bilo strah in ki je tudi. gledala
nje čudno podobo, polno neke grozne in divje mičnosti.
Tudi Marijica je poznala njo, da je ciganka, morebiti
sorodnica... a nje srce je utripalo od neumljivega čutja
od bojazni in ljubezni.

V tem je Sirotek skakal z nasipa in zopet nazaj,
lajal in grebel zemljo.

»Dekle raklora«  — vskliknila je Aza, »pokliči
svojega psa! Rada bi se ti približala in se pogovorila
s teboj.«

18 *

270

Marijica je zaklicala Sirotka, ki je sicer mignil z
repom, obrnil se, toda zopet lajal.

Aza se je v tem približala pokopališču, stopila je
skozi vrata in k Marijici. Nje pogled se je zameknil v
črte, ki je minulost svojo čitala iz njih . . .

Sedla je v bližini, ni ji bil na misli pes, pogledala
je kvišku in zagledala se v siroto molče, žalostna, za-
plakana, ni se mogla nasititi pogleda vanjo. Oko je
palilo Marijico ... Po dolgem molčanji je sirota s krotkim
glasom vprašala:

»Zakaj me tako gledaš, dobra žena?«

Aza se je trpko nasmijala.

»Jaz nisem lati o egaši (dobra žena), ne; ali po¬
znala sem tvojega očeta Tumrega, tu gledam njega hčer...
in plačem po očetu tvojem . . .«

»Ali si mater mojo tudi poznala?« — vprašala
je deva.

Aza ni odgovorila.

»Ali je že davno umrla tvoja mati?« — vprašala
je živeje po kratkem prenehljaji.

»Oj, že je tega nekoliko let« — odgovorila je
Marijica z zaplakanim glasom; »gledi, tu je njč zelena
mogila!« Pokazala je grob, ki ste obe sedeli poleg njega.

Aza je mrzko presedla se od njega, ni tajila čutja,
ki jo je bilo pretresnilo.

»A kdo ti je zdaj mati? — Kdo oče?« — vpra¬
šala je.

»Sam Gospod Bog« — odgovorila je sirota.

»A ljudje?«

»Ljudij nisem potrebavala mnogo.«

»Živiš li kar tako shma?«

»Kakor vidiš, v ti koči bivam s&ma, čisto sama 1«

»A kdo te živi?« — vprašala je Aza dalje in se
čudila.

»Moji dve roči, varstvo božje, pa materina molitev.«

»Ali se te nihče ni usmilil? — Ali ti nihče ni
pomogel?«

»Nihče, saj ne tožim!« —odgovorila ji je Marijica
živo, »nisem potrebna nikakeršne pomoči in nisem pro¬
sila nikakove milosti: naučila sem se, da sem živela
sama ob svojih močeh. A živi dvoje poštenih ljudij, ki

271

pomagata s kruhom, s srcem in z besedo. Oj, tudi več
jih je, nego le dvoje!«

»Kdo pa sta le-th?« — povprašala je ciganka
radovedno.

»Stara Soloduha, beračeva žena, in stari Rataj,
nje soprog.«

»Res, ciganska usoda se je usmilila ciganske krvi«
— šepelnila je Aza in se zamislila. »Ali dosti je že tega
življenja« — vskriknila je po hipu in oči uprla v siroto,
»ker si ciganska hči, moraš zapustiti gadzije  in oditi
z nami. Ti si zala in mlada, bolje se ti bode godilo pri
nas. Kakovo življenje je to? — Življenje šukele, življenje
zicaja  (pasje, mačje), ki oba gl upa navada veže h koči,
k pragu, k ležišču — in dela, da sta podobna kamenu.
Dan za dnevom jima je tisto pred očmi, dan za dnevom
je na vrsti jima tisto življenje, tista beda, tisto delo!
Pojdeš z nami, pojdeš, da se uveriš, kako se svet na¬
smeje hčeri pokojnega Tumrega, krvi svobodnih Romov!
Tu te gledajo, kakor bi bila tujka, zaničujejo te, toda
pri nas bodeš kraljevala, rani  (gospa) bodeš, kakor
sem jaz.»

In vstala je in po svetu pokazala z roko . . .

»Kakor je svet dalek, kakor je pfuf  (zemlja) velik,
vse to je naša kraljevina; kakor daleč zrak seza, raz¬
širja se naša domovina, ki ji nihče ne stavi mej. Za-
prežemo v voz in dišemo dalje pod toplejše nebo, za
gore, na Ogersko, gledi, tja, prav k sinjemu morju, v
mesto, ki počiva na vodi! Na potu popevamo in ne
utegnemo žalovati, zmerom imamo kaj novega pred
očmi! Uveriš se, raki  o ra,  uveriš; le zapusti kočo,
pljuni gadzijem  v predivo, vzemi nhse urak  ho  in
hodi z nami, s svojimi sestrami in brati!«

Te besede, izgovorjene hitro, ognjeno, če tudi v
slabem jeziku, polne ognja in radovednosti, presunile so
čudno ubogo siroto, viklo vsakdanji, hladni, kmetski
govoriči. Morebiti se je v nji oglasila zaspala ciganska
kri in oglasil potepinski nagon; zadrhtelo je srce, ali
usta se niso znala odpreti. Aza pa je govorila in govorila,
sanjarila, kakor bi bila popevala kako pesem, ki pote-
pinstvo proglaša, .da je raj, — beda, ki cigana mori, da je
razkošje, po ustnih pa ji je blodil hinavsk in strašen smeh.

272

Dogovorila je ciganka, Marijica pa je vedno po¬
slušala, neznanega življenja, neznane rodovine obraz je
vabil jo k sebi, kakor propast: bala se je tega obraza,
vendar tudi hrepenela je po njem.

»Dobra žena« — oglasila se je in pogledala kvišku,
doslej je strmela v zeleno mogilo in materino kočo, »ob,
ne morem iti z vami, nisem več ciganka, ne! Očeta
nisem poznala, sesala sem prsi matere svoje, sesala iz
njih ljubezen do tega kota in strešja . . . Glej, to je
materin grob, to očetno delo! To so stezice, ki smo
otroci tekali po njih — jaz in prijatelji moji!« — po¬
vedala je in pokazala kokoši, psa in trumo golobov, ki
so se vznašali nad pokopališčem. »Kaj bi delala pri vas?
— Koliko bi si vi z menoj pomogli?« — govorila je
dalje, »jaz bi ne umela vas, vi ne mene, a prvega dne,
ko bi mi izpred očij izginila ta koča, ta mogila, umrla
bi za tožnostjo. Čemu mi je svet? — Ali sem radovedna,
da bi videla širi svet in sinje morje? —- Kamor je koga
posadila usoda, tam živi in umri! Kaj vam pomaga to,
ker vaše kosti razmetane leže po svetu, srce pa ne ve,
kam bi vzletelo, koga se oklenilo?«

»Nu, segnij tu, gadzijev ciaj!«  — vskriknila je
ciganka srdito, »ker hočeš biti kamen, bodi! Bedastega
človeka ne veže zaveza, ni njega volja; trepeče, kakor
pes na lanci, toda nima toliko moči, da bi se strgal...
Prevarila sem se: v tebi ni več ciganske krvi!«

Po teh besedah je vstala razburjena; ali ko je
zopet ozrla se v Marijico, v nje obraz, v te črte, ki so
jo spominjale na Tumrega o vsem mladostnem lesku,
omečila se je in ukrotila, zmenila je glas, ki je hotel
oskruniti se z novo kletvino.

»Kaka je usoda tvoja?« — vprašala -je, »glej,
mladost presediš na pokopališči! Kdo te vzame? —
Kdo se te oklene? — ■ Kdo te bode rad imel? — Pre¬
živela bodeš svojo mladost, prodala se za kruh ali
morebiti za strah, in potlej poj deš ob palici beračit in
učakala bodeš sramoto in zasmeh, a tvojega psa mladina
ti bode nogi lizala.«

»Naj pa bode godilo se tako« — pritegnila je
Marijica, »saj življenje ni tako dolgo.«

273

»Mikijem le, dekle, ker nisi ustvarjena zato, da bi
te kdo zaničeval« — povedala je Aza, »oj, kako bi te
prestrojila po svoje in naučila skakati in popevati! Go¬
sposko ženstvo bi kar koprnelo po tebi, a novci bi
se vsipali, kakor toča . . . Kdo ve! Ciganke časih hodijo
vse v zlatu in izmečejo polne pesti zlalh.«

Teh besed niti umelo ni dekle, razjokalo se je o
spominu na mater.

»Uh, zastonj se trudiš« — šepetala je, »svoje
usode ne izpremeni in ne pretke lehko nihče; človek
je podoben niti, ki jo prede Gospod Bog: ljudem je
moči stanjšati debelo nit, tenke pa ne morejo ode¬
beliti . . . Zakaj bi tekala za čim boljšim, ker meni pri¬
boljška ni odločenega nič na svetu?!«

Ta hip je, kakor kri, rudečica pobarvala dekliču
obličje, začula je bila konjsko peketanje in prišlo ji je
na um, ko bi jo Tomek videl v družbi s ciganko, da
bi je celo ne pogledal več.

Aza je ulovila Marijičin nepokoj, obrnila se je,
vstala, z nemirnim očesom ozrla se v mladeniča, ki je
gledal siroto, in ugenila je vse.

Tomek je mimo jezdeč videl, da Marijica ni shma,
zato se niti ustavil ni, le ozrl se je, nasmijal in odhitel.

»Ha, zdaj te umejem!« — vskliknila je Aza in se
smijala, »zavoljo tega belolasca nečeš zapustiti te koče
in mogile! To je prevred, dekle, mnogo prevred! Da
odideš z nami, odbrala bi ti, kogar bi hotela, in pustila
ga odhajajoč, kdo pa bi vedel, kaj se godi v srcu tvojem!
Ali tu bedno pogineš, predno bodeš okusila življenje!
Samo jeden te okani, in vsi bodo s prstom kazali za
teboj. Meniš li, da se poroči s teboj ta mladenič? —
Kaj še, ni na mislih mu ni to! Meni je dosti, da ga le
pogledam, pa se mi smiliš: uživala bodeš vesele ure,
konci življenja pa bodeš plakala. Jezdaril bode le-todi
mimo tako dolgo, dokler ne bode videl prve solze, a
potlej poreče: zdravstvuj! Ba, noben preprost dečak te
ne vzame, ker tudi ta ima rad rudeč pas in na veselje
rudečo steklenico, obvezano z rudečim trakom . . .
Meniš li, da so .ljudje zvesti? — Motiš se! Psi so
zvesti, toda ljudje .. .!«

274

Strešnik je glavo, čakala dekličevega odgovora in
zminjala se, kakor bi odhajala. Marijica je molčala, oči
so se ji topile v solzah.

»Ali ne pojdeš z nami?« — vprašala je Aza.

»Ne« — odgovorila je sirota, »naj se dovrši usoda
moja, počakam konca!«

»Nu, segnij tu — segnij!« — opomnila je ciganka
jezno, »človek obrača, nekdo pa obrne . . . bedaku ni
lehko svetovati!«

In zmuznila se je s pokopališča, toda ozirala se
je, ustavljala, pomišljala, kakor bi jo bilo nekaj vleklo
nazaj. Sirotek je ciganko spremil prav za grič — in
lajal je in cvilil.

*

*

Ce se v človeku prebudi kaka silna strast, pospe¬
šuje nje beg vse, kar bi jo moralo ustavljati. Res je
nekakova zagonetka; bojujemo sami s seboj, trpimo,
vendar tega boja in te bolečine prospeh odnaša nepri-
jatelj. Da, protivnosti imajo v sebi vzbujajoče moči, ki
se ne ponaša ž njimi blaginja. To opomnjo, nikar se
ne smijajte, čitatelji, podaje nam Tomka Romskega uda-
nost do ciganske hčere, povod te udanosti; ali Tomek
ni človek, kakeršni smo ljudje mi vsi — in ali ni udan
slabosti in skazi,  njiju zakonu, kakor njega bratje v
Adamu ?

Kakor vse propadlo in nekoliko imovitejše plem¬
stvo, ponašal se je Tomek s svojim skromnim logar-
stvom in s streho, pod katero sta bivala njega rodi¬
telja, kakor bi bil še pomnil prislovico o vrtu in voje-
vodinji.

Na prvi poti k Marijici ga je spremljala samo
plaha misel, da okani ubogega dekliča. Približal se ji,
je, spoznal jo, gledal in se uveril, da se mu ne posreči
to lehko tako, kakor se je nadejal; ali v hipu, ko je
bil sklenil, da opusti glupo sanjarstvo, mrknilo je vse:
čutil je, da mu ne bode lehko živeti brez krasnega
bitja, ki je bil iz njega očesa napil se rajskih nad.

Tomek tega ni priznaval očito, smijal se je tež¬
nosti in srcu svojemu; ali ni bilo nikakove pomoči!
Kamor koli je šel, katero pot koli je ubral, moral je iti

275

mimo koče; katerega koli dne ni videl device, žaloval
je skoraj blazen; naposled se je pooblačil, zamislil in
uveril, da to niso Šale.

»Čarovnica je!« — godrnjal je sam sebi, »ni to
prava deva, ali nikoli se mu ni godilo, kakor se mu
godi zdaj. Gotovo ima kakov čar; krasna je, uboga in
prevzetna tako, da se ji ne približa lehko človek. Oj,
ciganka, dala si mi kakovega čara na ti vodi, ki sem
se je bil napil na gorje svoje!«

Tako je sodil Tomek, toda pomoči si ni mogel.
Sklenil je, da jo obiskuje dalje, bodi-si tako ali tako,
če tudi bi izgubil pamet, kar mimo koče prijezdi v
Azini navzočnosti, in Marijičina zaveza z vlačugarsko
jato ga je razdražila tako, da je odločil, da nikoli več
ne pogleda dekliča.

Po vse dni je časih jezdaril, oSteval, besil, grozil
se zavoljo grehov svojih, pretepal nesrečnega sivca, vse
pa je vsipalo se na cigane; dognal je sam to, da so jih
pregnali od vasi, da so komaj utegnili na voz naložiti
svoje uboštvo in pobrati se do sosedne vasi.

Tomek je celo prisegel — sam sebi na srečo, kar
ga ni zelo vezalo, da popolnoma pozabi na Marijico,
da nikoli več ne pogleda koče za vasjo in da začne
hoditi za stotnikovo Horpino, ker je uverjen, da ga
dobro sprejmo stotnikovi; ali ta sklep ni ostal sklep
popolnoma štiriindvajset ur.

V tem je Tomek —- ne po cesti, temveč po neki
poti za pokopališčem prijezdil mimo koče in po strani
pogledal na kraj, kjer je sedela Marijica. Drugo jutro
je bil nenavadno tožen, ali da bi se razvčdril, odšel je
k stotniku. Horpina je bila zdravo dekle, čila, mlada in
neizmčrno drzna, stotnik je bil vdovec, v koči je bivala
neka molčeča najemnica, s kratka: ponujala se jima je
najlepša svoboda, devi je gospodič bil do cela po godu,
ali Tomku se je stotnikova hči v primerji z Marijino
zdela tako vsakdanja, lako preprosta in nesramežljiva
tako, da se je nekoliko časa pomudil pri nji, potlej pa
se je vrnil domov, dasi je bil povabljen na večerjo, iz¬
govoril se je, da mora na prežo iti v les.

Mrzek je bil.in jezen sam nase, legel je spat,
opustil je službo svojo in zaspal je zelo zgodaj zvečer.

276

Ali spanec, kateri bi ga bil moral ozdraviti, nasnoval
mu je v glavo lake podobe, da je o svitu vstal še vrto-
glavejši.

Tega dne in nekoliko dni po njem je motavilil
krog, kakor goleč po trnji; ni mu manjkalo ničesar, ali
vselila se je vanj tolika tožnost, da ga je ujedala,
kakor huda bolezen.

Vse mu je bilo neugodno, dolgočasno, povsodi
samotno; a ker dosti dolgo ni bil obiskal roditeljev
svojih, dobil je dovoljenje v gradu in odjezdil je domov.

Njegova plemenitaška naselbina v lesu ni bila
daleč od Stavišča; ležala je prav na meji med Rudno
in vasjo pana Adama in imela je deset koč najemnikov
davnega plemstva, ki se je bilo naselilo tu, zato je les
sekalo in kuhalo pepeliko, zdaj pa so bili zemljaki, na¬
vezani na kot, kjer so se bili vgnezdili za svojih pra¬
dedov.

Najemniške koče so bile razstavljene po brdovji
sredi lesa, ki so ga vsako leto pridneje in pridneje
krčili; vsako izmed njih je od sosedne koče delil raz-
sežen vrt, polje, višnjev sadnik, bučelnjhk, stare hruške
in češnje, in beli domci so se mično vznašali sredi lesa.
Na holmu je od kraja stala koča najbogatejšega pana
Iloinskega, imel je do dvajset težkih konj, znatno go¬
spodarstvo in beretal je z voli in s prešiči, zato je bil
med svojimi ljudmi na glasu, kakor nekdaj Krez. Novo
postavljen domec od močnega lesa, dosti visok, z dim¬
nikom in moslovžem na dveh slopeh, ovenčan s po¬
trebnimi gospodarskimi stavbami, kazal je očito, čegavo
bivališče je.

Adam Romski je bil že osivel človek, premeten,
delaven, ki ni jedel samo jedne peči kruha in ki je iz¬
kusil slabe in dobre čase; šlo mu je od rok vse, česar
se je doteknil, izumil je zmerom kaj novega, da ni
praznoval in da novci niso ležali mu zastonj. Jemal je
ljudsko polje na vspol, kupaval vole, redil svinje, pro¬
dajal maslo in sir vsakojakega blaga, ki ga je Adamova
pridno oskrbljala, prevažal je drva in žito, toda napo¬
sled, kadar ni bilo nič drugega zaslužka, vozil se je po
sbl v Konstantinov, po ribe v Pinsk in leto za letom
istino (kapital) večal s trudom svojim. A ker se je tudi

277

bučelnjak množil, Adamova bučelarka je bila na glasu,
obilo je bilo v domu vsega: Hoinskemu se je godilo
bolje in bolje.

Tomek je bil jedinec, ljubljen sin, mati ga je ne¬
koliko razvajala, pan Adam pa ga ni puščal, da bi bil
čaplje (Nachtrabe) streljal; najprej ga je pošiljal v župno
učilnico, kesneje pa ga je dal v Minsk v službo, da je
imel nekako delo. Ker mesto ni bilo daleč, videl je
roditelja svoja skoraj vsak teden; če Tomek ni prišel
domov, dala je Adamova zapredi in peljala se je k
njemu v vas.

Oče je bil doma in mati je pribežala na prag, ko
je bila zaslišala sivčevih kopit topot na dvorišči. Adam
je tega dne odhajal nekam na semenj, voz je že pri¬
pravljen stal pred bivališčem, gospodar sam pa je pri

durih oblačil sivo suknjo, ko je sin stopil v hišo. Če

tudi se je pan Adam mladostno vel, vendar ni bil mlad;
las je imel še zmerom dosti, ali bili so sivi, obraz je
imel ne mara prerudeč in ogorel, oči hitro begajoče,
usta široka in na smeh, nad usti pa brke posebnega
plemena. Njih podobo je gotovo bil izumil kdo, ki ni
rad bril brk, ki je izkušenost učila ga njih neugodnost,
in ki se je bistroumno trudil, kako bi jim prispel na
pomoč. Podobne so bile te brke sivi progi in takisto
daleč so bile od ust, zato da se niso kopale v jedi, in

od nosa, da se jih ni lovil tobak, s kratka: to je trdo

stoječih in kratko pristriženih kocin bila skoraj nevidna
vrsta, ki je smela ponašati se s tem, da ji rekajo brke
in ki po zimi in po letu ni delala nikomur nikakeršnega
napotja. Gotovo je bilo težavno briti se mu, da bi bil
po tednu dnij ali po daljši rasti brkam dajal pravo po¬
dobo, zakaj pa je izkušenost? — Pan Adam se je bril,
toda nikoli ni grizel brk, tudi jim ni dovoljeval, da bi
se bile preveč razprezale po obrazu.

Kadar je bil Tomek razsedel konja, presunilo ga
je popolnoma skrbno mhterino oko in pazni očetov po¬
gled — in oba sta videla, da je omršavel mladenič in
izgubil veselost, ki je prej objemala njega obraz. Poljubil
je roditeljema roči. in pod streho stopil molče, počasi,
brez svojevoljnosti.

278

Oče ga ni vprašal, kaj mu je, mati pa mu je
takoj na uho šepetnila:

»Kaj je to? —■ Ali si bolan, Tomek? — Kaj se
ti je pripetilo? — Tvoje oko je nekako oblačno.«

»Da« — pritegnil je logar, »nekaj težkega mi je
na srci.«

»Nu« — opomnil je stari Hoinski in ponjuhal ne¬
koliko tobaka, slišal je ženino vprašanje in sinov odgo¬
vor, »motijo te preveč d. Dobra taja brednia

— ale ni e szczo dnia.  — 2e je čas, da pustiš to,
če ne, izgubodeš zdravje in naletiš na kako neugodo,
ki ti navari kislega piva.«

Tomek se je bal in sramoval očeta in takoj je
vskliknil:

»Ne gojim takovih neumnosti v glavi, oče; izgubil
bi službo . . . Težko je paziti na les, ni dne, da bi ne
bilo treba sekire vzeti komu . . . Gospodar se ne šali,
sam po cestah lovi novice, da človek ne more ni od-
dehniti se.«

»Prav je to, ker moraš delati, popolnoma prav!«

»Sp,mo da bi si zdravja ne pokvaril!« — opomnila
je mati.

»Ne imej nepotrebnega strahu« — segel ji je v
besedo oče, »delo ne škodi. Da bi le res bilo, kar
Tomek pripoveduje, ne bilo bi se treba ničesar bati,
naspi se, naje, pa bode zdrav.«

Mati se je ozrla k višku, vzdihnila je, obmolčala in
se spomnila, da je sin morebiti lačen — zato je odhi¬
tela v shrambo po krepila. Oče je s strani pogledal
sina, sam je hitel, da bi brzo naložili in da bi se skoraj
odpeljal na semenj, vajen je bil opominjali: »Kdor

prej pride, prej melje.« V kratkem je zaprege! konja,
sedel in se odpeljal, če tudi je nerad pustil sina; ali
semnja ni mogel zanemarili.

Adamova je bila mati, sin je bil nje jedinec: kako
bi bila mogla prebiti njega izpremembo, žalost in skrb?

— Začela ga je izkušati, da bi zvedela resnico.

Tomek ji ni tajil ničesar, a dasi mu je mati more¬
biti preveč ugajala, vendar ji je bilo njega srce zmerom
odprto. Zategadelj ji tudi o ti priliki ni bilo težko zvedeti,
zakaj je žalosten.

279

»Glejte, neugoda se je priklatila n&me« — povčdal
je in zakril oči, kakor hudodejec.

»Ni dvojbe nikakeršne, zopet te je zmotilo kako
prebito dekle« -— vskliknila je mati, »govori, da vem,
kaj se godi!«

»Sedaj je huje, nego li je bilo kdaj prej« — po¬
vedal je Tomek, začel je izpovedavati se materi, ni bil
skop z besedami. Ko je bil začel, ni mogel končati.

Adamova je stala, poslušala, odmajevala z glavo
in žalostno začela premišljati.

»Hm« —- opomnila je po nekolikem času, »bolje
bi bilo, da bi jo izbil iz glave . . . Ciganka . . . hudir
ve, morebiti zna čarati!  O nje očetu in materi so
pripovedovali čudovitosti: naslišala sem se tega, da so
mi lasje vstajali na glavi... Nesnažni in gnusobni cigan
se je obesil naposled. Treba ti je bilo tja vtikati nos!«

»Oh, ker je krasna tako, da nji jednake še nisem
videl žive svoje dni!« — vskliknil je Tomek, »a po¬
slušna je, skromna!«

»Gotovo se varaš; kako bi mogla biti poštena in
skromna?! Očito je, da slepi ljudi ... Le oprezen bodi,
Tomek, oprezen, če ne, okaniš se! Ne pogledi mi več
tega bitja! Dosti je plemenitašek, katere bi te vzele . . .
rajši se torej oženi, toda ciganke mi ne moti.«

Dolgo je še govorila gospa Adamova; sin jo je
poslušal molče, ali videti je bilo, da mu besede ne pre¬
dirajo v srce, in mati je bila uverjena, da ga ni pre¬
pričala, zmerom je zatrjevala tisto, kar je bila že pove¬
dala in nobene besede ni mogla izvabiti iz njega. Ko
je bil naposled odjezdil, začela je plakati in sedla je na
klop. Ubogi ženi so na misel prihajali vsi mogoči na-
stopki sinove strasti; zadrhtela je zavoljo svojega sina,
hotela, da bi slovo dal logarstvp in odšel kam daleč,
tako je bilo strah je ciganke in nje čarov!

Vsa zamišljena v bodočnost ni opazila, da se je
zmračilo na dvorišči, da je noč nastala v koči, da so
se počasi odprle duri in da jo je hripav glas skozi nje
pozdravil tiho.

»Dober večer, mati!«

Obrnila je glavo, stresnila se — in ker ni mogla
spoznati gosta, povprašala je:

280

»Kdo je to?«

»Glejte, ali ne poznate mene, stare služabnice?!«

— začudila se je Soloduha in nasmijala hripavo . . .
»stara Ratajka iz Stavišča! Pri Martinovi sem bila, dal
ji je Bog sina ... ali k Vam prihajam, kakor h kumi, z
varom.« *)

Vstala je plemenitaška in zaklicala služabnico, ki
je takoj prižgala luč. Ker je bila prijela darek in slu¬
žabnici ukazala, naj ji na zameno pripravi krupnika, to
je: vodke z medom in koreninjem vred, opomnila je
Adamova babi, naj sede, sama pa seji je približala, ker
ni vedela, kako tesno razmerje veže Etatajko in Marijico

— in ker je poznala staro lek&rko, hotela je od nje
zvedeti khj o ciganki.

Najprej jo je naglo napojila, a potlej je začela po¬
vpraševati je to in ono.

»Uh, to bode nesreča moja« — opomnila je na¬
posled in vzdihnila, »ker Tomek biva pri vas v Stavišči!
Sin je mlad, strašno rad se smuče okoli dekličev, ali o
vaših že od nekdaj človek ne sliši nič dobrega; vsa
vaša dekleta so ničemna in utegnila bi ga mi pokaziti.«

»Ljuba gospa« — odbila je, »če se mora kaj po¬
kaziti, pokaži se, trudi se, kakor hočeš, vse ne pomaga
nič . . . Ali jaz ne mislim tako slabo o Vašem sinu,
naša dekleta pa zdaj niso več taka, kakeršna so bila,
ko je mladi pan veseljačil in zapeljeval ljudi.«

»Tudi zdaj je še lam marsikatera, ki utegne za¬
peljati mojega sina. . . in morebiti se že godi to?« —
vprašala je Adamova radovedno.

»Ne vem« — odgovorila je baba in se smijala,
»navadno se srneja le jedni, kakor n. pr.: stotnikovi
Horpini; ali to so mladostni nastopki.«

»Pri vas baje, da biva« — opomnila je I-Ioirtska,
ni mogla odlašati več, »neka ciganka, ki jo hvalijo, da
je zelo krasna.«

I£er se je bila opila Soloduha, govorila bi bila
sila rada, in vstala je s sedeža svojega, kakor oparjena.

*) Otnjčničinim darom.

281

»Gotovo govorite o Marijici« — dejala je, »o, Bog
nam daj vsem take hčere, kakeršna je ta deva! Ali je
ciganka ali ni, nji podobne bi ne našli v vasi. Ali Vi
ničesar ne veste o nji?«

Mati bi bila rada —- kolikor bi bilo mogoče —
zvedela, zato je nalila še merico vodke Soloduhi in za¬
čela je izpraševati je.

Zdaj še-le je Ratajka jela čudovitosti pripovedovati
o dekliči, o njega življenji, o delavnosti, o krasoti, o
poštenosti, o vstrajnosti in kako je zala, kako dobra in
kako je Bog sam varoval je v sirotstvu. Stara Adamova
je zdrhtela, pot je pokril ji namrščeno čelo in nekak
nepokoj zadel nje srce: sklenila je roči in izdala svojo
tajnost.

»Zakaj bi Vam tajila to?!« — vskliknila je, »moj
Tomek je popolnoma zagledal se vanjo; doma je bil
pred nekolikimi trenutki in udal se je, da sanjari o
nji . . . Kaj naj bodem učinila, Soloduha?«

Starka je povesila glavo in molčala.

»Ne znam« — odgovorila je.

»Da bi se pozakonil s ciganko, s siroto, z uboštvom,
poleg tega pa je Vašega pana podložnica, tega Hoinski
ni misliti ne more!« — dejala je Adamova ponosno,
»sina pa, kakor bi bil kdo začaral ga!«

»To je pošteno dekle« — segla je Soloduha v
besedo, »ne bode ga slepila in Tomek jo izbije iz glave.«

»Ali so to čari?« — vprašala je plemenitaška tiho.

»Kakovi čari?!» — odgovorila je Soloduha in
skomizgnila z ramenoma, »črne oči, rudeče lice, a to
je vse.«

»Ali moj Tomek sanjari o nji.«

»Morebiti je prva, ki hrepeni po nji?«

Steklenica je stala pripravljena, starka je vzela jo
pod pazuho in hotela je oditi; nemirna plemenitaška je
šla še v kovčeg po groš, dala ga je starki, rada bi jo
bila pridobila si.

»Čujte« — opomnila je tiho, »ko bi Vi pomogli
meni in pazili na mojega sina, podarila bi Vam nekaj,
o čemer se Vam ni senjalo ni še.«

»Kako bi mogla jaz pomoči?« — šepetnila je
Soloduha, dar porinila od sebe in naglo odšla k durim.

282

»upokojite se, jaz pohajam Marijico, pazila bodem na
oba in kar bode mogoče, to bode, nič hudega se ne
pripeti! Z Bogom, ne bojte se ničesar!«

Ko je to govorila na pol pijana starka, skrbela je,
da je jezik držala za zobmi in naglo je odšla izpod
strehe, ali kadar je bila prišla na dvorišče, prijela se je
za sivo glavo.

»Pst, pst« —• opomnila je sama sebi, »poberi se,
hudir! Tu se snujejo važnosti! Menila sem, da jo le
slepi Tomek, da izkuša nje srečo, pa je resnično za¬
gledal se v^njo. Nu, morebit Gospod Bog osreči siroto!«

A kakor je v vsakem človeškem dejanji, tudi v
najčistejšem, kosec hudirjevega repa, hudir ljudem vsak
užitek pomesi ž njim, tako je tudi stare Soloduhe dobro-,
hotnosti, ki je tikala se Marijice, primesilo se zlo čutje,
ki kakor droži testu, daje moči in rast o delu. Hoinski
so bili imoviti, stari je bil nekoliko ohol in vtikal je
roči za pas, Adamova je ob nedeljah bila gospa, v njiju
bivališči je bilo dosti prostora, a ker je mislila, da bi
njiju ponos bil razžaljen, ko bi ciganka in sirota bila
njiju sinaha, muzala se je stari Soloduhi.

»Najprej bi morala povesiti vsak svoj nos« —
opomnila je sama sebi, »iščeta sinu svojemu najmenj
kakega gospodarja ali dvorskega gospoda hčer, naposled
pa bode dobra uboga ciganka, samomorčeva hči!«

Ratajka je vsa zamišljena se ustavila sredi ceste.

»Kaj bi storila o ti priliki?« — vprašala je sama
sebe, razgrevala jo je vodka, »kako naj se vedem?«

, Stala je nekoliko časa globoko zamišljena, toda na-
pOsled je bila odločila nekaj gotovega in veselo je ko-
racala h koči Martinove žene. Til bi se bila lehko po¬
mudila še nekoliko dni, ali začela se je vznemirjati zaradi
Marijice tako, da je drugega dne rano peš odšla v Sta-
višče, ni čakala tlačanskega voza. A ker je dobro po¬
znala okolico, šla je peš skozi les po stezi naravnost k
pokopališču.

Ko se mu je bližala, gledala je z daleč, ali deklico
ugleda pri mogili; a naj si je dan bil krasen, ni opazila
nikogar; le Tomek je v oblaku samega prahu dirjal na
sivci in ji igral pred očmi, kakor strela.

283

»Dirjaj, le dirjaj« — vskliknila je starka in se
smijala, »vendar te, ptiček, ulovimo! Ali kje je golobičica
moja? — Kje je Marijiea?«

Ko je bila prišla preko ceste, bližala se je koči,
kjer je pes zalajal. Vrata so bila zaprta, potrkala je in
po nekolikih hipih ji je Marijica prišla odprt. Starka je
z očesom, polnim sumnje, zmerila mirno in tožno devo.

»Zakaj si v koči?« — vprašala je.

»Zato, ker se mi ne ljubi« — odgovorila je, »da
bi se pekla na solnci.«

»Izgovarjaš se, govori resnico!«

»Ta se poteplje in poteplje todi krog« — šepetnila
je Marijica, »in zalezuje me vsak čas, zato sem se mu
morala skriti«.

Soloduha je mežiknila z očmi.

»In ciganka je že dvakrat prišla k meni, pripo¬
vedovala mi je čudovitosti. Ne smem več hoditi na po¬
kopališče. «

»Prav storiš« —pohvalila jo je Soloduha in sedla,
»jaz sem od samega strahu, da se ti ne pripeti kaj hu¬
dega, hitela k tebi iz Rudne, kakor bi bilo gorelo nad
menoj. Temu mladiču ne pokaži ni konca nosu! Kar
vem, včm!«

»A kaj veste?« — vprašala je Marijica in se za-
rudela.

»Da je vrtoglav, da se je popolnoma zagledal v te«

; — šepetnila ji je starka oprezno na uho, »ali če bodeš
imela razum, poroči se s teboj!«

»On, da se poroči z menoj!« — vskriknila je
Marijica in bolj in bolj jo je kri oblivala, »gotovo se
šalite!«

»Nikakor, to je tako! Imej razum, ne daj mu, da
bi se ti približal ni na korak — in bodeš ga imela. Ti
si glupa, ali jaz sem živela po svetu in vem, čim bolj
ga bodeš trpinčila, tem rajši te bode imel.«

»Tega, mila mati, ne umejem!«

»Ali umeješ ali ne, le stori, kar ti svetujem! Uveriš
se > jaz ti zatrjujem, da se omožiš s plemenitašem, in vsa
vas ti bode nevoščljiva . ..« A kaj še-le, ko se stara
Soloduha podpre pod pazuhama in vasi poreče: »Čujte,
kako se je ciganka moja udala! Niste se hoteli ni ozreti

19

284

vanjo, po zdaj pa se boste morali vklanjati; in kdo je
dokončal Lo? — Soloduha!«

Starka se je res podprla pod pazuhama, vzravnala
se in stopila pred Marijieo, ki je bolj bala se in čudila,
nego se radovala in gledala ter poslušala je, kako je
Sirotek jel lajati Soloduho in kako je nenavadno plesal
po izbi.

»Mati« — povedalo je zopet dekle,' »jaz Vas ne
umejem!«

»Pst« — opomnila je starka in ji zaprla usta, »le
slušaj me in ni treba ubijati si glave.«

»Ali kaj naj storim?« — vprašala je Mariji ca.

»V koči moraš sedeti in nOsh ne kazati na dvorišče,
tega je treba najprej. Uveriš se, da ti sreča sama leže
na prag, ti pa jo bodeš grabila kar s prgiščem.«

Po teh besedah je Soloduha sedla na klop, nekoliko
oddehnila se in jela je razumljiveje govoriti.

»Plemenitaš je gotovo priznal vse, ker že njega
mati zna o tem in za strahom umira, izpovedala se mi
je shma. Zdaj je treba le podpihati, pa bode ogenj. Hodi
ob nedeljah v cerkev, drago srce, ali če te zasači, ustavi,
ogovori, nikar se ne ozri... Tomek se prepriča, da vse
ne kaže nič drugače, nego li da se oženi. Da ne bi
mogla priseči, da se ožčni, ali bi ne bila nič vredna
več, ali bi ne imela glave. Roditelja bosta kričala, ošte¬
vala, sikala nanj in nate, naposled pa bosta morala do¬
voliti . . . Pod njiju streho je tako, kakor v raji in stari
na čapke meri novce. Ne zaiti, da ti je to povedala
stara Soloduha!«

Začudila se je starka, ko je bila pogledala kvišku
in Marijieo videla vso v solzah.

»Kaj ti je?!« — vskriknila je.

»Oh, mati« — odgovorila je tiho Marijica, »to mi
ne more iti v glavo! Da se tudi zgodi to, kaj bi me
čakalo tam, pod ono streho?«

»Kaj pomenja to?« — vprašala je starka.

»Ali bi me oče in mati vsprejela, da bi bila njiju
hči? — A kdo bi mi dal dobro besedo? — Nerada bi
tam bila sužnja in potepčnka!«

»Bosta li na vekov veke živela stara?«

»Ali naj čakam njiju smrti?!« — odgovorila je deva.

»Kaj torej hočeš storiti?« — vprašala je Soloduha.

»A kaj ? — Ko bi me pozdravila taka sreča, ne
bi je hotela vsprejeti.«

Starka je 1  osteklela in se čudila, sklenila je roči,
pokrižala se in neumljivo godrnjala nekaj.

»Ali se imam slabo tukaj?!« — opomnila je Mari¬
ji ca, »ali mi manjka vode in hleba? — Potrebujem li
več? — Vikla sem koči in hočem v nji končati svoje
življenje . . . Plemenitaš bi mi vse žive dni očital, da
me je iz blata izkopal; če ne on, rekal bi mi o ne¬
ugodnih urah njega hlapec, da sem ciganka in obešen-
Ceva hči . . . Rajša trpim svojih sten molčečnost, nego
li lake očitke.«

Soloduha je kar zijala in molčala, videlo se je,
da bi bila rada umela dekličeve besede, pa jih ni mogla
prav nič umeti!

»Kako.v razum je to!« — zasmijaia se je naposled,
»kakova usoda! Ker ji sreča svita, in bi hotela, da bi
ji Gospod Bog vrnil včerajšnji dan! Pi te bodi, hudir
vedi, česa želiš! Jaz te ne bodem poslušala; kar vem,
vem, in kar govorim, storim.«

Po teh besedah je vstala raz klop, vsa razburjena
odšla in Marijico pustila v koči v solzah, a prepričana
je bila, da dekle ne ve, kaj blebeče.

Ubogo dekle je ostalo samo in sedlo na klop za¬
mišljeno in žalostno tako, kakor rtikoli doslej; oči se
ji niso mogle posušiti, v prsih ji je buril nepokoj. Kaj
naj bi bila začela in kako upokojila toliko raznih čutov?

— Sirotek, kakor bi bil slutil, kaj trpi njega gospodinja,
sčdel je tiho k nji, jel lizati ji roči in drapati jo po
kolenih, rad bi jo bil prebudil iz zamišljenosti. Ali težko
se mu je posrečilo to — težko!

Prvič se je nekdo potrudil, da bi se priljubil de¬
kliču, in priljubil se je; prvič ji je izpregovoril ,z jezi¬
kom, ki se tako sladkozvučno dotič.e mladega ušesa;,
ali da bi se mu bila nasmijala, da bi mu bila dobra,
kakor je hotelo srce, to ni bilo mogoče. Vsa bodočnost

— temna, žalostna, strašljiva, prikazala se je siroti . . .

»Ali bode zmerom tako« — opomnila je sama
sebi, »a nikoli ne najdem sebi podobnega, razven če
vzamem kakega berača sina in slepca odvedem po

19 *

286

svetu? — Kdo li bi vzel v zakon ciganko? — Kdo vč,
morebiti je dobro nasvetovala mi stara ciganka, da bi
odšla ž njimi vred večno potepat se . . . Ali kako bi
zapustila svojo priljubljeno kočo in mogilo in mirno
življenje?«

»Oh« —- opomnila je plakajoč, »ne bode več tako,
kakor je bilo! .Teden se mi je približal in me pogle¬
dal .. . če se priljubim drugemu, ne bode miru, zani¬
čevali bodo neoroženega in slabotnega dekliča . . . Kaj
naj bodem začela, kam se zatekla?«

In sklenila je roči.

Ali v hipih naj večje obupnosti časih posije nada,
nepričakovana tolažba. Mariji ca je pogledala skozi okno
v jasno nebo, gledala ptice, ki so letale krog koče, po¬
slušala ščebetanje svojih krilatih prijateljev in osrčila
se je nekoliko.

»Bog je milostiv« — dejala je in se tešila, »kar
bode, bode, jaz se vrnem na. delo svoje, k mhterini
mogili, k davnim običajem ... A predno bodem morala
umreti, ne bodem žalovala po svetu, ker ga ne poznam.
Sveth je meni znanega toliko, kolikor ga vidim skozi
okno.«

*

* *

V tem je zmočeni mladenič, kar je lehko bilo
slutiti, dasi je dan za dnevom se rotil, da ne pogleda
več Marijice — v tem je dan za dnevom bolj vnemala
se v njem, da je naposled do cela udal se svoji strasti
in sklenil, da ga nič več ne bode brigalo.

Marijica se je vela hladno in v ničemer ni izpre-
menila svoje vsakdanjosti; ali časih je morala, dasi ne¬
jevoljna, pogledati ga, a ta pogled mu je prediral do
duše; morala mu je izpregovoriti besedo, ali ogovor ga
je prešinjal vselej, kakor mraz, in vzbujal v njem čudo¬
vite sanje; morala se mu je zdaj pa zdaj pokazati vsaj
na hip, ali kadar jo je logar zagledal, pa mu je popol¬
noma omamila glavo. Prišlo je naposled do tega, da je
po petkrat ali po šestkrat šel krog koče, kjer je Marijica
v strhhu, da bi se ne sešla ž njim, morala sedeti zaprta,
kakor kaka sužnja.

287

Ni bilo mogoče ogibati se ga: za petami ji je bil
na cesti, na studenci, pri pokopališči — in prežal je le,
da bi jo videl.

Ljudje imajo dobre oči, zlasti pazijo na ljudske
grehote: naglo se je po vasi raznesla vest o logarjevem
zahodu k Marijici, a pan Adam sam, ki je bil naposled
oboje: gospodar in klečeplaz, lovil je dan za dnevom
po cesti ljudi, ki so bili brez potrjilnih listov ter so
kradli drva. Tomku prav nič ni bilo na skrbi logarstvo,
zato ga je graščak zgrabil prvič, drugič; Tomek je po¬
slušal burjo, toda poboljšal se ni. Pan Adam se mu je
nagrozil, da mu po tretjem opominu vzame službo; ali
takoj drugega dne je v 'škodi ulovil iz sosedne vasi tri
mladiče, ki so hrastovo skorjo drli bližnji strojarnici.
Pana Adama je zgrabila tako huda jeza, da je precej
zapodil Tomka. Logarske službe izguba ga ni močno
zadela, ali bal se je očeta in ni vedel, kako bi se iz¬
govoril, vendar, ker ga je srce vezalo na Stavišče, sklenil
je, da odpust zataji na nekoliko časa, da bode bival
pod stotnikovo streho in zahajal na pokopališče k
Marijici.

Močna in neugasljiva prijazen do nje se je nena¬
vadno razvnela v njem. Iz početka je bila to le mla¬
dostna obraznost, lehkomiselna zahteva, mameča mič¬
nost krasnega obličja. Tomek se je hotel pokratkočasiti
ž njo, pa zapustiti jo, ali zdaj so njega misli popolnoma
izpremenile barvo: hotel se je oženiti in ni tajil tega
sam sebi. Vedel je, da mu roditelja zaprečita ženitev,
ali potolažil je samega sebe detinski in vaški, češ: po¬
begnem z devo vred, ž njo vred se skrijem kam, in
poročen se vrnem, potlej mi gotovo prizaneseta roditelja.

»Če ne« — nagrozil se je, »pojdem služit na
konec sveth, delal bodem zhnjo in zhse, toda ne za¬
pustim je ne!«

Bili so še hipi, ko se je sam sebi smijal, ker bčga
za ciganko; ali strast ga je takoj zmogla in zopet je
sanjaril o rajskem življenji s krasno Marijico. V vasi,
kjer so neprestano govorili samo o tem, na večernih
shodih, na poludanskih počitkih, pri cerkvi in v krčmi
je Tomek zvčdel, da imajo Semeniha in oba Rataja

288

neko moč do sirote in cla skrbe zanjo, a kadar je bil
ulovil to vest, hitel je rano drugega jutra v njih kočo.

Soloduha ga je čakala, dobro vede, da naposled
kure vendar-le najde zrno; toda ko ga je bila z daleč
ugledala, precej je moža poslala za peč, uverjena je
bila, da mladenič ne bode hotel govoriti v njega navzoč¬
nosti. Stari se je ustavljal iz početka, ali ko mu je bila
starka pošepetala, da se siroti snuje usoda, vskom&ral
je na zapeček in jel hrščati, dasi je skrbno nastavljal
uho. Soloduha se je vela zelo delavno, nosila je hladne
lonce z mize na ognjišče, z ognjišča na mizo, kakor bi
Tonika ne bila opazila, ko je bil stopil v kočo.

»Dober dan, mati!« — ogovoril jo je plemenitaš
nekako v zadregi in oziral se krog sebe.

»A, to ste Vi, gospodič!« —- oglasila se je starka
in vela, kakor bi se bila čudila, »morebiti so vrata na
polje zaprta, precej pojdem odpret. . .«

»Ne, ni treba« — odrekel je Tomek in sedel na
klop, »prišel sem k Vam po svet, mati. . .«

»Gospod Bog, to je čudno!« — vskliknila je starka
in se smijala, »ali me potrebujete? — Nu, govorite,
česa Vam je treba; toda opominjam, da nimam ljubov-
niškega imenika, da brez njega in brez mene znate
pot k . . .«

»Kaj bi dolgo govorila in slepotila« — dejal je'
Tomek in vstal raz klop. »Povedite mi, mati, ali je ci¬
ganka Marijica Vaša sorodnica, ali sta ji kuma, ali kaj ?«

»A kaj bi mi bila?!« —• odgovorila je starka in
zgibala z ramama, »nič mi ni!«

»Ali Vi ž njo v družbi živite?«

»Živim; njč mati jo je nama priporočila pred
smrtjo; ali kaj Vam je do nje?«

»Kaj je meni do njč?« — buhnilo je iz mlade¬
niča, »zakaj bi legal, imam jo rad!«

Starka se je vela zelo čudno, tlesknila je, priki¬
mala z glavo, namrščila obrvi inmlasknila; naposled je
zaupnejša sedla k njemu na klop.

«Kaj bi radi pripridili s tem?« — vprašala je in
zmrščeni obraz podpirala ob dlan, »morebiti mislite, ker
je ta deva sirota, osamela, da jo poberete, kakor gobo
v loži; kakor se vidi, da ne poznate Marijice.«

289

»Kako bi je ne poznal, ker mi glava poka, zato
ker je ne morem dobiti.«

»Pa jo pustite« — šepetnila je Soloduha, »verje¬
mite mi, da ne bode nič iz tega: ne posreči se Vam,
da bi jo pregovorili, a na ženitev niti misliti ne morete;
kakov krič bi zagnalo plemstvo!«

Mladenič se je žalostno zamislil.

»A jaz ne morem živeti brez nje!« — opomnil
je tiho.

»Kaj se Vam še zdi!« — vskliknila je starka,
»mlademu človeku se le dozdeva to . . . glejte, čisto
sama je na svetu! Imam križ z Vami! Marijice ne ulo¬
vite, če ne poj dete ž njo vred pred oltar. Stanovita
deva je, pobožna, delavna in ni glupa, ne udh se khj
lehko ... na cesti je ni mogoče pobrati. . .«

»Nu, torej se poročim ž njo« — odločil je za
trdno Tomek, »naj se zgodi kar koli, vzamem jo . . .!«

»Ali je to razumna beseda?!« — odbila je starka,
»kaj se Vam je to vteplo v glavo, gospodič? — Ali ne
veste, da je Marijica ciganska hči? — Ali ne veste,
kako Vaša roditelja višeta nos? — Oče in mati bi Vas
zavrgla.«

Tomek je povesil glavo.

»Ne ubijajte si s tem zastonj glave, kar ni mo¬
goče, pa ni mogoče« — dejala je Soloduha, »oj, res¬
nica je to, da tako krasnega dekliča« — končavala je
starka in pihala ogenj, ki je gorel v logarji, »da tako
krasnega dekliča ni le v vsi okolici, temveč tudi na
vsem svetu ga ni! Ako bi je ne poznal človek, verjel
bi, da je to kaka graščinska hči.«

Logar je globoko vzdihnil.

»Ni mogoče« — opomnil je, kakor sam sebi,
»približati se ji, ni izpregovoriti ž njo, niti napasti
očesa . . .«

»Zastonj bi poskušali to« — potrdila je starka,
»bojazljiva je in skromna tako, da, kadar začuje drkot
na cesti, pa se skrije v kočo; izbrišite jo iz misli!«

»Ali ne morem živeti brez nje!« — vskriknil je
Tomek obupno in zaklel, toda Soloduha se je vela, kakor
bi jo bila oplašila ta kletev.

»Za Boga, kaj bode?!« — vskliknila je, »kaj bode?«

290

»Če bode treba, žrtvoval ji bodem svoje življenje.«

»Pst, pst, tiho, kri Vam vre v glavo, jaz Vam ne
morem pomoči v ti priliki . . .«

»Ako bi jo mogel vsaj videti in spregovoriti ž
njo!« —- povedal je Tomek. »Hojevate li Vi k nji?«

»Kaj pak« — pritegnila je starka, »vsak dan.«

»Čujte, Ratajka« — segel ji je v besedo logar
naglo, »glejte, polagam rubelj na mizo, ne odbijajte mi,
temveč pomagajte!«

Starka je odskočila jezno.

»Ali ste res blazni, ker mislite, da bi jaz za novce
devo pehnila v pogubo in Vam pomagala slepotiti?«

»Ali poslušajte me!« — govoril je Tomek dalje,
»jaz ne nameravam ničesa hudega in od Vas ne za¬
htevam nič nepoštenega; povedite mi le, kdaj bodete
pri nji v koči, in pustite me tja, da bodem v Vaši na¬
vzočnosti pri nji pomudil se vsaj kako uro; lehko bodete
pazili na naju.«

Soloduha je še jezila se.

»Ni mogoče to, ni moči!«

»Za Boga milega« — začel je Tomek rotiti se,
»prosim Vas, saj vidite, da ne mislim ničesa slabega!«

»A če Hoinska zvesta to?«

»Ne zvesta; ali da zvesta, zgodi se z menoj kar
koli. Pripravljen sem, da bi ji umrl, delj časa ne vstrpim.«

Soloduhi je vse godilo dobro tako, da je srce ple¬
salo v nji, ali vela se je, kakor bi jo bilo grizlo to;
pošepetala je nekaj na uho Tomku, ki je razveseljen in
kakor bi novič oživel, zasčl sivca in odjezdil.

Zdaj še-le je Rataj zlezel raz zapeček na moč
naglo po rubelj, ki je bil čul o njem, in v dveh gubah
ukradel se k mizi; toda Soloduha je slutila njega pre¬
kanjenost, zato je bila že davno v vozel skrila novec
in zateknila ga v postelj, da ga ne najde Rataj.

Začela sta se prepirati, kričala sta in se trgala.
Soloduha se je izgovarjala, da ni vzela daru, Rataj je
nekolikokrat mahnil s palico — in utihnila je burja, ki
jo je takoj zalila merica vodke.

V mraku je Soloduha vzela povezek lanu in odšla
je k Marijici, ali ni šla brez zaničljivega smeha, ukradla
se je skozi vas k pokopališči in ciganski koči.

291

Velika je bila samo turbina radost, ko je staro
videla, da se bliža koci: to je bil redek gost v mraku.
Marijica je počivala na pragu pred vežo, imela je krog
sebe vso svojo živad, ko je prihajala starka in se o
prizoru, ki ga je imela pred očmi, ustavila, da bi ga
bolje videla.

Res je bilo kaj gledati.

Zala deva v beli srajci z lepim predpasnikom je
iz polne pesti krog in krog razsipala zrnje, Marijičini
gojenci pa so se pulili, uhajali dalje, malo ruvali se in
dehtivo letali krog nje. Sive in bele gosi, pisani golobje,
čopaste kokoške, vse dvorišče, le pes ne in maček,
obsipalo je svojo gospodinjo, celo nekoliko divjih, drznih
vrabcev se je bilo prikradlo k razsutemu zobalu, in kateri
je ukradel zrnice, pobegnil je ž njim pod strešje na
moč naglo. Ker je zavistni Sirotek videl, da se kure in
gosi goste, priskočil je takoj, odgnal jih, povohal jelo,
in ker mu ni ugajalo, odšel je- zamišljen, kakor bi bil
hotel opomniti:

»Kaj uživajo te bedaste stvari!«

Marijica se je smijala ljubljencu svojemu, njega
muhavosti, ki je bila na vrsti skoraj vsak dan. Ker je
bila deva zagledala prihajajočo Soloduho, vstala je s
sedeža svojega, pes je zalajal, perjad je brzo popadla,
kar je mogla, in razletela se je, a domače živali zoba-
lišče je takoj zagrnila truma tatinskih vrabcev.

Poslednji solnčni žarki so z žarečim svojim leskom
zlatili ta vaški prizor, ki je kazal nedolžne prostobe
značaj. Po nekolikih hipih se je približala Soloduha,
Marijico prijela za roko in na moč hitro jo odvedla
v kočo.

»Poslušaj« — rekla je, »in ne bodi bedasta; Tomek
se gotovo poroči s teboj, kar gine brez tebe, ubogi
mladenič! Precej pride le-sem, skoraj ga že vidim. V
pričo mene te ne poje z očmi, vsprejmi ga v kočo, naj
se razgovori s teboj.«

Marijica se je zarudela, kakor bi jo bil kdo s
krvjo polil.

»Za Boga! Oh, mene nesrečnice! Kaj poreko
ljudje?!« — zaječala je.

»Kaj bi rekli, ker sem jaz tukaj?!« — obregnila
se je vanjo starka., »jaz te ne zapeljem v nikakeršno
hudobnost, le slušaj me, pa se bode vse dobro končalo.
Pst, pst!«

Prekrižala je ustni s prstom, toda že sla slišali
peketajočega sivca. Marijica ni vedela, kaj bi storila,
planila je k durim, ali starka jo je posadila na klop in
sama nekoliko odprla duri, a Tomek je stopil v izbo,
kakor blisek.

Šinil je naravnost k devi, prijel jo za roko in
ogovoril:

»Marijica, srčna Marijica, ne ubegaj in ne boj se,
draga si mi nad življenje! Dovoljuj mi, da se vsaj jeden
hip pomudim pri tebi, golobičiea mila, a kadar ukažeš,
odidem.«

Starka se je nasmijala, Marijica se je zdela, da je
nesvestna in potegnila je z roko po čelu.

»Oh, ne pogubite me!« — vskliknila je drhteč in
stopila od njega, »če sem Vam mila, kar pravite, ne
ostrupite mi življenja!«

»Jaz, jaz bi v ogenj skočil tebi na ljubav!«

»Oj, ne govorite tako, ne verjamem Vam! Vi se
ne morete poročiti z menoj: ne privolila bi Vam tega
roditelja, zato je prazen ves trti d.«

Tomek je nepremično gledal v nje temne oči in
ves je gorel.

»Cuj« —• rekel je, »zakaj bi se dolgo pričkala: če
mi tega ne dovolita roditelja, pobegnem s teboj vred na
konec sveta.«

»Ne« — odrekla je Marijica z ži vej Šim in smelejšim
glasom. »Ali vidite skozi to okno dve mogili na poko¬
pališči? —• Jedna mogila je mogila deda mojega, jedna
materina. Ali veste, zaradi česa sta umrla? — Ded je
umrl, ker je bil .preklel svojo hčer, in mati je umrla,
ker jo je potirala očetova kletev. Nečem nase nakopati
nikakeršnega prekletstva, zategadelj — puščajte me —
puščajte!«

Soloduha je poslušala in namrščile so se ji obrvi,
ustni pa stisnili; Tomek je sklenil roči in se čudil.

»Govori drugače« — rekel je, »ali morebiti nimaš
srca do mene, Marijica? — Nu, povedi resnico in rajša
me usmrti takoj!«

Deva se je obrnila vanj in nasmijala.

»Zakaj bi ne imela do Vas srca? — Vi ste prvi
dali mi dobro besedo in se približali siroti, a da me ni
strah roditeljev Vaših, da ni . . .« ,— ni dokončala.

Tomek jo je zopet prijel za roko in jo jel po¬
ljubljati ; ali starka, ki ji je bilo prišlo na um, da mora
na videz varovati sirote, potegnila jo je od njega in
opomnila je:

»Polagoma, sedita lč-sem na klop in razgovorita
se po domače!«

Marijica je opazila, da starka odhaja k durim, zato
je skočila k nji in jo zadržala.

»Za Doga, ne odhajajte« — vskriknila je, »stnilujle
se me! Jaz ne ostanem tu sama, ni moči!«

»Sčdite« — rekel je Tomek, »dovoljujte mi, da
smem stati oddaljen in vsaj gledati jo!«

Marijica, ki jo je bilo vse to nekako nenavadno
čudno zadelo, oprla se je ob roko in trpko je plakala;
mladeniča je presunila neljubost in bolest: stopil je k
pragu in stal, kakor da je prikovan.

»Nujta« — vskliknila je Soloduha, »kakova brez¬
umnost je to! Lehko bi uživala čas in se lepo razgo¬
vorila, podražila, ali hudir vedi, kakove burke bosta še
brila! Nujta, nehajta vendar! Marijica je Vam draga,
toda saj se ji Vi ne upirate; če se hočeta vzeti, čemu
je ta plač? — Vesela bodita rajša — vesela!«

»Ni mi veselje na mari« — opomnila je Marijica,
»ali strašno.mi je — strašno! Po tem hipu, ko je stopil
čez prag koče moje, ne vem, kje imam glavo!«

»Marijica« — izpregovoril je Tomek, »zaklinjam
se ti na Boga, na vse, da se ti ni treba ničesar bati!
Jaz sem tvoj in storim, kar ukažeš, samo ne odganjaj
me od sebe!«

»Ne vem, kako bi sodila o vsem« — opomnila je
Marijica, »toda Vaša roditelja, če zvesta to . . .? — Po¬
šljeta Vas jutri, Bog vedi, kam; mene bodo ljudje sra¬
motili, in jaz žalostno poginem!«

294

Težko je bilo strah pregnati iz Marijine, zastonj
sta se s tem ubijala Tomek in Soloduha. Obtičal je
razgovor, in ker se je bližal večer, pokimala je starka
Tomku po kratkem razgovoru, mladenič pa je vzdihnil
in moral oditi. Sivec se je pasel po nasipu ob pokopa¬
lišči, težko ga je prijel Tomek. Ratajka se je prijela za
glavo, opazila je bila, da ta hip, ko Tomek odhaja iz
koče, Martinov voz iz Budek drkoče mimo pokopališča.
Hoinski ni videl tega, zamišljen je bil v Marijico in
konja! Sirota ni vedela ničesar o tem, Soloduhi pa je
takoj na um prišlo, kaj še utegne izcimiti iz tega, zalo
je bežala v vas, vznemirila jo je bila ta neugoda.

Martin je bil nje dober znanec, malo prej je ho¬
dila streč njega ženi; Soloduha ga je hotela dohiteti in
poprositi, naj bi molčal; ali kako bi stari nogi mogli
kosati se z mladima konjema!

Martin je v oblaku prahu pognal na svojo stran,
Tomek na svojo, Soloduha pa je ob palici koracala h
krčmi.

Vedela je, da je Martin jezikač, kakeršnega ni na
vsem svetu, da gotovo ne izgreši nobene krčme, zato
se je nadejala, da ga zaloti v nji, kjer bode tobak kadil.
Ali zmotila se je; predno je bila prišla s holma, predno
je bila odšla mimo jezu, predno je imela za seboj čedo,
ki jo je bila srečala, in prišla naposled do krčme, opa¬
zila je, da je Martin švignil po konjih in da se po
stranski cesti pelje v Rudno.

Ratajka se je hudovala, šla je na zvedo v krč-
marsko sobo. Krčmar Sumko je z nekolikimi drugimi
vaščani vred stal sredi sobe in se tiho razgovarjal ž
njimi; niso opazili, da je starka stopila v krčmo.

»Da«'— opomnil je krčmar cerkvenemu starejšim
in razdajal tobak, da so njuhali, »on veseljači tu in
hodi za dekličem, roditelja pa menita, da še služi v
gradu. Martin je mahnil z rokama prav do stropa, ko
sem mu bil povedal, da je logarstvo prevzel Pavel,
včeraj pa, slišal sem, da je stari Hoinski se hvalil, ker
ima sin tako službo takoj iz početka.«

»Bčs te lopi, jezičnik!« — vskriknila je Soloduha
Šumku za hrbtom, da se je ves stresnil, »srbel Vas je
samo jezik, da ste se izpovedali Martinu!«

295

»Uh, preteta baba, kako me je prestrašila! Naj bi
Vas slana vzela!« — vskriknil je Šumko.

»Vas blebetača naj bi slana vzela, da bi molčali
o stvari, ki Vas nič ne briga!«

»Ali me je kdo prosil, da bi tajil to?!« — ob¬
regnil se je Šumko. »Hm, Martin je povpraševal, čudil
se, ker je Tomka videl blizu koče tam pri pokopališči
in vprašal je: Ali Vaš logar vrbe straži na mrtvišči, ali
kaj? — Nu, ali bi mu bil legal?«

»Dajte nu mčrieo vodke!« — vskliknila je Solo-
duha in mahnila z roko jezno, »nu, vodke dajte, in ne
govorim več o tem. Bolje bi bilo, da so Vam te besede
obtičale v grlu!«

Šumko je odšel po steklenico, drugi gostje so
molčali, a Soloduha je merico, pa zopet mčrieo vodke
izpraznila na dušek, ni žugnila ni več in naglo odšla
domov.

Sosed iz Bud ek, to se umeje samo ob sebi, ustavil
se je na poti iz Stavišča pred hišo Adama Hoinskega,
neizmerno ga je srbela slaba novica. 5

Stari trgovec je sedel na pragu in kuril lulo, ogle-
daval je blago, ki se je vračalo s paše.

»Dober večer, kume« — ogovoril ga je Martin in
bič zateknil v voz.

»Kako se imate, pan Martine? — Kaj je novega v
mestu? — Ali ste prodali žito? — Po čim je?«

»Cena je bila nizka, pa še hote, da bi jim z vrhom
meril človek, ti malovredni židi! Zato domov peljem žito.«

Stari Hoinski se je nasmijal.

»A niste ga hoteli meni prodati, če tudi sem bil
ponudil Vam krščansko ceno, in še dan sem izgubil.«

»Izgubili ste ga — ali ne izgubili« — opomnil je
Martin in se nasmijal. »Kume, dajte šest zlatov za po-
lovnik, in povem vam nekaj takega, da boste poskočili
kvišku!« ,

»Polušesti zlat, ni beliča ne morem dati več. Ba,
ali kaj veste novega?« .— vprašal je Hoinski in stopil
bliže.

»Če ne daste več, pa Vam ne povem ničesar!«
— nasmijal se je Martin in krenil je k vozu.

296

»Kakova novica utegne li biti, ker hočete, da bi
pol ljubega zlatiča plačal zanjo? — Pi te bodi« zarežal
je trgovec, »tega še ni bilo doslej! Gotovo ste si kaj
izmislili !*

»Kakor hočete« — opomnil je Martin slephrskj,
»če ne pridaste pol zlata, plačali boste pozneje več, ali
prekasno bode.«

Kakor bi bilo nekaj bolelo Hoinskega, zadržal je
odhajajočega soseda.

»Ali ni res, kume, da se šališ?«

»Kar je res, res je, pridajte na žito, pa Vam po¬
vem novico.«

»Kaj, za vraga, utegne biti? — Menda ne briješ
burek, pan Martine?«

»Kakor gotovo je Bog v nebesih, tako gotovo go¬
vorim resnico; ali ker se Vam smili pridati pol zlalu,
krvavo zasluženega, in sosedu, kumu, nu, zgodi se, kar
Bog hoče, vendar ni besedice ne zvčste iz mojih ust«

»Ali je to letošnje žito?« —- vprašal je Hoinski,
omečil se je bil.

»Lansko je in suho.«

»Ima li svojo težo?«

»To veste sami.«

»Ali je v njem polno grahora in stokldse?«

»Nu, torej ga ne kupujte« — rekel je Martin in
zopet odšel k vozu, »ne kupujte ga!«

»Uh, kume, kakov naglež ste! Menite li, da jaz
dobička iščem pri Vas?« — vprašal je pan Adam. »Nu
izsujte žito, jaz vam dhm pa novce. Ali kaj ste pri¬
peljali novega?«

Martin se je ozrl krog sebe.

»Kaj menite, kaj Vaš sin dela v Stavišči?«

»Kaj li bi delal?!« — zdrznil se je Adam in od¬
skočil je, »saj včste, da služi.«

»Ali kako? — Nu, vedite, da so mu pred dvema
tednoma službo odpovedali v gradu.«

»Kaj pravite?«

»Da, kume, res je to!«

»Predvčerajšnjem sem ga vprašal... a pravil . . .«

»Leghl je, kume, legal, ne služi, pognali so ga,
zdaj se klati. . .«

297

»Pognali so Tomka! A zakaj? — Govorite, kume
Martin, ali tiho, da bi Agata ne slišala, vendar ne pri¬
povedujte mi te vesti tako raztrgano . . . Kako se je
pregrešil, Bog ve?«

»Kako bi se bil pregrešil? •— Kar je« — šepetnil
je Martin Hoinskemu na uho, ko je bil stopil k njemu,
»to je to-le: zbodla ga je v oko neka ciganska deva,
ali nekov hudir, in zmela mu je glavo tako, da je za¬
nemarjal vse dolžnosti. Gospod ga je svaril, opominjal,
in naposled pognal. Torej veste to, kume! Zmočen je
baje tako, da je stanišče najel v vasi; ali vam laže,
vsak večer gre k ciganki, sam na svoje oči sem ga
videl, da je šel od nje.«

Hoinski se, je popadel za glavo.

»Imava križ ž njim!« : — vzdihnil je, »ciganka,
kakov hudir je to?«

»Pravijo, da je ta deva krasna tako, da ji ni jed-
nake široko in daleč ne, kako je ponosna in preme¬
tena! Zapelje ga hudo! Pa je sirota, baje, da umeje
čarali . . .«

Govoril je še, ali Hoinski ga ni slišal, tako silno
ga je bila zadela ta nenavadna nesreča! Stal je, kakor
ukopan, oprl se ob vrata in mnogo hipov je prebil
osteklel, še-le ženin glas ga je vzbudil.

»Izsujte žito, pan Martin« — rekel je, »saj bodem
plačal, ali moji Agati ne črhnite: ujedla bi me, ker
sem ga v službo dal tja, ali kadar zve to, čudno bode,
če si očij ne izplače.«

»Ali daste šest zlatov?«

»Dam jih, toda izpijte pri nas tudi merico vodke«
— obljubil je Adam. /

Toda ko sta bila stopila pod streho, dasi se je
starec trudil, kako bi slepil z obrazom, vendar ni se mu
khj posrečilo, poznala je žena žalost na njem.

»Kaj ti je, Adam?« — vprašala ga je.

»Poginila mi je sivka . . .«

Sivka se je imenovala priljubljena kobila Adama
Hoinskega, sivka je bila mati skoraj polovici njegovih
konj; nje sin je bil i sivec, ki ga je Tomek brzdal.

298

Adamova mu je verjela, sivke je bilo vsem jako Ml,
in Martin se je napil vodke in odpeljal se je domov,
zadovoljen je bil s prodajo.

Drugega dne, kadar je bilo jelo svitati, polegal je
zopet nekaj ženi, zasedel hud, jezen, vstekel konja —
in dasi je bil star, oddirjal je v Stavišče. Na poti ga
je lomilo, kakor da je bil izdan, tako, da, če tudi ga
je poznal konj, vendar mu ni mogel ugajali: togotil se
je, glasno je govoril in pretepal konja, da je vedno brcal.

Od vasi je na konji pot ubral naravnost k poko¬
pališču in zopet nabičal belca po bokih, dobro je bil
izprašal Martina, kje biva ciganka.

Sodil je po njega besedah, da je deklč grda vla¬
čuga in da mu nalašč slepi sina, zato se je pripravljal,
da jo zgrabi z vso svojo jezo, ki je minulo noč burila
po njem.

Dasi je bilo zjutraj, sedela je Marijica pri mogili.
Konjski peket jo je dvignil, menila je, da jezdi zopet
Tomek, a ko je bila namestu njega ugledala starega ple¬
menitaša mračnega obraza, presunila ji je srce neka
nemila slutnja, zbala se je in zdrznila.

Hoinski ni pogledal na pokopališče, razsedel je
konja pred kočo in takoj odprl vrata.

Marijica je vstala, Sirotek začel lajati.

»Kaj bi radi?« — vprašala je in se vsklonila.

Hoinski je še-le zdaj meril jo z očmi.

»Ali ti bivaš tu?« — vprašal je srdito.

»Jaz« — odgovorila je Marijica.

Oba sta umolknila na nekoliko hipov, da sta zbrala
vsak svoj um; Hoinski se je ozrl na pokopališče, ni
hotel stopiti nanje, obrnil se je in približal nekoliko
stopinj.

»Hodi le-sem!« — rekel je ukazujoče.

Sirota je slušala, tresla se je vsa, s svojim psom
vred je skozi vrata stopila s pokopališča pred Adama,
ki je neprestano oči upiral vanjo.

»A, tukaj torej bivaš ti?« — vprašal je zopet ves
srdit, »ti malopridnica, ki mi zapeljuješ sina . . . po-
ganka!« '

»Kaj zahtevate od mene?!« — vskriknila je sirota
in odstopila v zadregi.

299

»Kaj zahtevam?!« — kriknil je plemenitaš raz¬
kačen in topotnil z nogo, pes pa je odgovoril z groznim
ščeketom in ustavil se med njim in med gospodinjo
svojo; »kaj zahtevam? — Prijezdil sem nalašč, da ti
napretim, nesramnica, če bode ta malopridnež še za¬
hajal k tebi in če ga bodeš ti vsprejemala, kakor gotovo
je Bog nad menoj . . .!« >>

Solze so se Marijici vdrle iz oči, užalila jo je bila
Adamova razdraženost, toda v teh solzah je bila tako
krasna, vzbujala je toliko usmiljenost, zdelo se je, da
je nedolžna tako, da je Hoinski, dasi v najhujši jezi,
čutil, kako je na pol razorožen.

»Za sto hudirjev!« — vskriknil je, »zakaj tuliš?
— Hudobi si udana, pa plačeš?! — Kaj ti pomorejo
te solze? — Hudir vzemi tebe in tega bedaka!«

»Za Boga, ne jezite se, saj nisem zakrivila ničesar!
Povem Vam zgolj resnico« — obljubila je Marijica
plakajoč.

»Ali mi hočeš risati srako na vrbi?«

»Vedela sem, da se tako končh« — govorila je
sirota dalje, »prisezam Vam na Boga, da ga nisem vspre¬
jemala, ne poslušala, ni govorila ž njim. Včeraj je prvič
bil pri meni v koči, toda vpričo drugih ljudi.«

Hoinski je neprestano gledal jo, poslušal, in Bog
vedi, kaj je godilo se v njega duši; a obraz se mu je
izpreminjal, vidno se je mečil in hladil.

»Zabičujem ti« — naročil ji je že mirneje, »da mi
ne slepiš sina ... če ne ubogaš, slabo se ti bode godilo.
Prisezam ti, da se ne poroči s teboj in da te vrag
vzemi, vzemi vrag!«

Plemenitaš je kričal doslej, ali minevala ga je
razdraženost.

»Glej, škoda bi bilo tudi tebe« — opomnil je,
»samo jednemu cvetu na ijubhv ne sije solnce; gotovo
ti obeta khj, česar nima. Lehko se bodeš udala, brez
tega bi ne bila nič na svetu, on pa te pogubode, kakor
je pogubil druge...  Sin je plemenitaš; zato ne dovo¬
ljujem, da bi vzel v zakon katero koli si bodi vlačugo.
Nikar ne bodi neumna in mu ne verjemi!«

20

300

»Ni čuda!« — opomnil je sam sebi stari in po
strani pogledaval dekliča, »res je: ta slepica je krasna,
kakor kakova kraljičina ... To je mrzka zapletka!«

In pokimal je z glavo.

»Prisezam Vam« — vskliknila je Marijica, »da sem
nedolžna: ogibala sem se Vašega sina in ogibala se ga
bodem, ali ne dh mi pokoja. Bog mi je svedok, da sem
nedolžna!«

»Dolžna ali nedolžna« ■— opomnil je Hoinski, »dosti
je teh spletek; če le samo jedenkrat še njegova noga
stopi le-sem, uverita se...«

»Brzdajte sami sina svojega . . . jaz . . .«

»Kaj pa delaš tu?« — vprašal je Hoinski, »ali bi
ne mogla iti kam v službo?«

»Ali jaz, da bi služila? — Mene bi nihče ne vzel
v službo ... In čemu bi služila, ker imam svojo kočo?
-r- Meni se dobro godi brez službe, kruh pridelujem in
mirno živim.«

»Prideluješ ga! Kako li za vraga? — A kdo tu
biva s teboj v družbi?«

»Nihče, bivam kar sama.«

»Ali sama?« — odmajal je Hoinski z glavo, »sama!«
— začudil se je in pazno ozrl krog. »Imaš srečo, dekle!
Jaz naučim tega drzoviteža; ali kadar pride, nikar naj
te ne vidi, pazi, da mu ne pokažeš ni nosa!«

Marijica si je zastrla oči in planila je ihtčvkočo;
plemenitaš je sam ostal sredi ceste. Pes je tekal krog
neprijatelja ter prihitel za gospodinjo, ustavil se na
pragu in jel lajati.

Stari Hoinski je premišljal.

»Nima slabih oči, ta malopridnež, deva je zala.
Sirota, škoda bi bilo, da . . . zavoljo tega vražjega psh
'ne - morem zdaj ni stopiti prčdnjo. Bes te lopi« —
vskriknil je, »pokliči psh, moram še nekaj izpregovoriti
s teboj!«

Ne vem, ali ga je Marijica slišala, ali ne, in po¬
zvala psii; Sirotek se je umeknil, a Hoinski se je zve¬
davo oziral krog in odšel je v kočo.

Tu ga je očito presunilo Marijičino siromaštvo,
poleg tega pa snaga in red v siromašni koči; onemel

301

je na nekoliko hipov, gotovo mu je pred očmi bilo nje
življenje in delo, ki se je živila ž njim.

»To ni vsakdanje dekle« — opomnil je sam sebi,
»kako si znh pomagati! Bog vedi, morebiti jo živi gre-
hota, neumna pa res ni.«

Marijica je po običaji vaških deklet stala pri peči
in plakala. Hoinski je začel čisto drugače govoriti:

»Ne plakaj, saj te ne pojem; saj nisem razbojnik,
ne storim ti ničesa hudega. .. To pa umeješ gotovo shma,
da sina nisem odgojil zato, naj bi se poročil s ciganko:
meni in materi bi to skrajšalo življenje.«

»Jaz nisem kriva ničesar!« —■ povedalo je dekle
zopet in plakalo.

»Ne nakopavaj si na glavo najinega prekletstva in
tvoje oči naj ga ne zagledajo več!« — govoril je ple¬
menitaš dalje. »Morebiti meniš, da se jaz šalim; ali imela
bi na svoji vesti mojo in njegove matere smrt. . . To
je najin jedin sin; dal bi dušo, da ga morem uvesti
med ljudi, in ali bi moral dovoliti, da bi z zastorom
zagrnil svet?«

Plemenitaševa jeza se je malo po malo izpremenila
skoraj v prošnjo, ki je Marijičinega srca doteknil se ž njo
gotovo izdatneje, nego li s kregom.

»Prisezam Vam na Boga«, vskliknila je naglo, »da
Vam nisem hotela in nečem biti povod nikakove žalosti
in da storim, kar mi ukažete, le nikar tega, da bi me
prekleli!«

Njč solze in besede, polne čutja, zadele so srce
plemenitaševo, ki je želel na moč naglo umekniti se;
deva sama ga je bila omamila tako, čutil je v nje ustih
resnico, trpljenje tako, da je sam sebi skoraj očital raz-
kačenost.

»Ni kriva ničesar« — jel je premišljati, »ali temu
ničemniku bi naložil sto batin . . . toda mlad je še, kri
ni voda, a deva je taka, kakeršno je jabolko . . . Hudir
jo je prinesel le-sem; da sem to vedel, ne bil bi ga dal
v Staivišče . . . Ako bi odšla kam k vragu, morebiti bi
si jo izbil iz glave. Da ni Martina in njega žita, pa bi
bil ta potepin v nesrečo in sramoto zakopal naju; ali
jaz mu natarem ušesi!»

20 *

302

»Naj mi tu nikoli več ne postoji njega noga!« —
opomnil je Hoinski glasno, prijel za kljuko in godrnjal,
pljunil in vel se jezneje, nego li je bil res, odšel, zašel
konja in odhitel k stotnikovemu bivališču.

Nikar me ne vprašujte, kaj se je godilo z Marijico:
sesedla se je k pčči na klop in kakor slop — ostala je
na tem prostoru nepremična, otrpla.

Ali menite, da preprosta deva ni čutila ničesa
drugega, nego li strah? — Oj, pač so v življenji hipi,
v katerih je človek mogočen, več vidi in morebiti tudi
več čuti, kakor navadno; a Marijica je bila puščavnica,
prijateljica pokopališču, vzgojena v zamišljenosti sredi
samote in tem vzvišenejša od ljudij, ki so živeli krog
nje, da je vsa živela v sebi in sama sebe morala vladati
in oskrbljati. V srci ubogega dekliča je ta prizor za¬
pustil bolesten vtis in slutnjo, da se bode morala po¬
sloviti od dosedanje svoje usode. To je bilo, kakor
nekako preroštvo neogibne potrebe; velika, huda bolečina
je stisnila srce, ne prenasičeno doslej z veseljem. Daši
ni še vedela Marijica, kaj se zgodi ž njo, vedela je, da
bode morala zapustiti svojo kočo. Že je resno premišljala
samo to, kaj začne sama s seboj, toda o misli na ločitev
se je je vselej polotila neizrečna žal. Želela je vsega,
kar je živelo krog njč, vsega malega sveta, kateremu je
bila središče; — želela je Sirotka, mačka, golobov, ko¬
koši in vrabcev pod streho . . .

In pobegnila je gledat na materino mogilo . . .

Tihota je počivala krog, nekaka tišina — zlovestna,
parna, dušljiva, strašna. Pred hipom se ji je še sanjalo
o tem, kako bode dalje sukala nit prediva in svojega
življenja, zdaj pa ste pretrgani bili obe niti.

»Oh« — opomnila je sama sebi, tekala po koči,
kamor se je bila vrnila, in sklepala je roči, »ne morem
ostati več tu, pojdem po svetu služit, beračit, ali nečem,
da bi me preklinjal ta sivolasi plemenitaš, nečem si na
glavo nakopavati tujih solz, ljudske nesreče . . . Usojeno
mi je, da moram biti samotna, ubožna, zategadelj ne
morem življenja svojega navezati na nikogar drugega;
odločeno mi je, da moram trpeti, trpela bodem torej
sama.« •

303

Še zmerom je tako begala nesamosvestna, ko je
Aza tajno stopila v kočo in se ustavila pred pragom.
Dolgo je molče gledala dekliča in kimala z glavo, sodila
je po nje gibanji, kaj se godi v nji; naposled se je na-
smijala in približala; Marijica se je zdrznila prestrašena.

»A ste Vi?*

.»Sem, ljuba hči« —oglasila se je ciganka; »prišla
sem pote.«

»Ali pome?« — vprašala je Marijica in se čudila!

»Ali ni res, da o ti priliki pojdeš z nami?« —
povprašala je Aza. »Nu, kako je? — Ali dobro živiš
med gadziji?  — Ali je mogoče živeti ž njimi v družbi?«

»Vi veste vse.«

»Vse vem — vse!« — povčdala je ciganka, »i o
njem, i o tebi, i ob očetu, ki je danes prišel karat se
s teboj. Gledala in poslušala sem z daleč in vedela,
kako se bode končalo. Ne smčš se dalje tu muditi,
ljudje so te že dobili med zobe; če bode kakšen tujec
le jedenkrat stopil čez tvoj prag, precej poreko, da je
ljubovnik tvoj; če bodeš še tako nedolžna, obsodijo te...«

Dekle je ostrmelo in obledelo.

»Vsakemu človeku je usoda odločena« — govorila
je ciganka dalje in se vzravnala, važna, preroška je bila
nje vnanjost — in izbirala je besede, da bi glavo zmela
dekliču. »Naj ima perotnice, ne ubežal bi ji, da ima sto
nog, ne utekel bi usodi svoji, tudi v j agar  o (pekel) se
ji ne skrije ... A čemu smo le-sem prišli po tolikih
letih? — A zakaj ti je mrodenoro  to uro dal solze
in prekletstvo ? — Glej, kako se zlaga vse, da bi ciganska
kri odšla z Romi na pot...  Naše krvi si ti, ne tuje...
kaj ti je do te koče? — Kaj do žalostne mogile? —
Naša koča je svet, nebo streha, in mogila vsa zemlja . .,.
Kamor koli stopiš, hodiš praočetom in materam po kosteh.
Nikjer ne manjka vode, ne kurila, ni ognja; kdor pa
sedi, gnije prikovan, kakor pes na lanci!«

Marijica je poslušala in se tresla, ali vidno je bila
ganjena, malo je manjkalo, da ni rekla:

»Odločila sem se, da pojdem z Vami!«

Toda vsak pogled na kočo jo je napajal z žalostjo.

»Uh« — vskliknila je, »kako bi pustila vse to?!
— Vi te žali ne poznate, vajeni ste popotovanju; jaz

304

ne umejem, kako je mogoče odtrgati se ocl svojega kota!
A kaj bi se zgodilo s temi-le?

Pokazala je svojo živad.

Aza se je nasmijala in pokazala svoje ostre zobe.

»Kdor je tvoj in ne more živeti brez tebe, pojde
s teboj; kdor ni vreden tvojih solz, ta zaostane. Maček
ni vreden solz, zatorej ostani tukaj. Tem stvarem se
godi, kakor travi, ki rase na strehi; kdor živi pod streho,
ta ni potreben, ali potrebna je gruda zemlje, ki daje
življenje. Ali je treba, da si njim pestuna?«

»A kosti dedove, kosti materine!« — vskliknilo
je dekle, »in to prostorišče . . .!«

»Draga hči« — segla ji je v besedo Aza, »materin
duh pojde s teboj in tvoj prostor je povsodi, kjer koli
se ustaviS.«

»A koča, ki jo je zgradila očetova roka?«

»Saj se ti že podira nad glavo; nam je veliki Oče
zgradil kočo. Na pot, na pot! Se danes po noči odidemo
in ti pojdeš z nami vred. Jutri se raztaborimo nekoliko
milj daleč od tu, in vse bode pozabljeno.«

»Oj, nikdar!« — vskliknilo je dekle.

Aza se je nasmehnila.

»Pravim, da nikdar, ali do jutri, ljuba hči,' do
jutri se strdi srce, kakor kamen, da ne bode ni sluha
ni duha njega, ki je sedel na njem.«

Aza je divje srčno udarila ob vele svoje prsi.

»Naše taborišče je v Rudenskem lesu; ves božji
dan utegneš, da razprodaš svojo razvlako; o svitu odri¬
nemo na pot; ali živemu duhu ne povedi ničesar! .Jaz
siirna pridem pote.«

Ko je Aza izgovorila te besede, kakor bi bila vrgla
seme, ki naj vskali malo po malo, šinila je iz koče in
samo zapustila siroto!

Marijica je videla, da je treba naglo pobegniti, in
verovala je usodi, ki jo je gnala za cigani, za jedino
rodbino, kateri se je smilila sirota; peklo jo je to, ali
ker ni včdela druge pomoči, da bi bila izpremenila to
usodo, začela se je odpravljati na pot.

Zaklenila je vrata v koči, stekla k Soloduhi, toda
ni je našla doma, in k Semenihi, nesla ji je prediva
in prejo.

305

Začudila se je starka, ko je bila Marijico ugledala
o delavniku, Se bolj pa se je čudila, ker je v nje roči
videla desetino nespredenega lanu.

»Kaj pomenja to?« — vprašala je.

»Donesla sem Vam, mama« — odgovorila je Ma-
rijica in ji roko poljubljala, »ostanek prediva, ne do-
predem Vam ga . . . pojdem . . . pojdem služit!«

»Kaj pak? — Ali iz vasi? — Kam pa in zakaj?!«

»Ne daleč, ne včm, v Rudno« — odgovorila je
Marijica jecljajoč.

»H komu?«

Dekle je strašno težko legalo —- prvič svoje žive
dni, a legalo je nesrečno tako, da je starka odmajala z
glavo, ni je mogla umeti.

»Delaj, kar hočeš« — opomnila je, »ali varuj se,
da ne pogubodeš duše svoje, doslej si bila poštena,
sedela si doma in kruha ti ni manjkalo; pojdeš v dežel,
in kdo ve, bodeš li srečna! Ti si zala, ljudje pa so hu¬
dobni . . . dobro pazi nase, Marijica!«

Kaj bi bila odgovorila? Začela je plakati, a ni
čakala plačila, temveč pobegnila je, da bi je ne izdale
solze in besede. Na cesti je srečala Soloduho.

Nje ni bilo z lahka odpraviti.

»Ali ničesar ne veste?« — vprašala je Marijica

naglo.

»Kaj bi vedela?«

Ciganka ji je začela pripovedovati o pohodu starega
Romskega in ves jutranji dogodek, Ratajka pa se je
srdita vgriznila v ustni.

»Za gotovo sem vedela, da Martin pove vse, ali
tega ni leliko utajiti, kaj pa zdaj storiš?«

»Danes prodhm, kar imam v koči; vse ostalo pre¬
pustim volji božji, in jutri me ne bode več tukaj« —
odgovorila je odločno deva.

»Ali si blazna?«

»Govorite, kar hočete, že je odločeno. Prijezdil je
nekov meščan s Taborišek, dobila sem službo v mestu
in vzela zadavek (aro). . .«

»Kdaj? — Kako?«

»Danes opoludne.«

Soloduha je stresnila sivo svojo glavo.

306

»A kdo bode tu tako naglo kupil kaj?«

»Ostalino zapustim Vam.«

»A zakaj se rineš v pogubo, v nevarnost? — Za¬
pusti kočo in pojdi k meni, pri nama te ne opazi nihče;
ljudje se bodo načudili temu, nagovorili o tem, potlej
pa pojdeš nazaj v kočo.«

Deklici so solze zarosile oči, ali odmajala je molče
z glavo.

»Ne, imejte se dobro, mati! To ni mogoče več . . .
Vzela sem zadavek, zavezala se z besedo. Rada bi se
samo še poslovila od Rataja in se mu zahvalila za hleb.«

»Stari potepin je nekje v Brezovi gori na proščenji,
kar izginil je, da ga ni sluha, ni duha.«

»Oj, žal, velika žal...!«

»Ne odhajaj, pa ti ne bode treba žalovati!« —
rekla je Soloduha in se zagledala v Marijico. »V mestu
ti bode obličje na pogubo; gladko lice je dekliču ne¬
sreča: ne bodeš imela dobrodejnega pokoja . . .«

Marijica ji je pretrgala besedo.

»Mati« — rekla je, »jutri rano pridite v kočo in
kar tam najdete, bodi Vaše. Prosim Vas le: vzemite k
sebi mačka, golobe in drugo perjad, da bi vse ne po¬
ginilo za gladom, za Boga, vzemite . . .!«

Soloduha je na jeziku imela odgovor, ali Marijica
ji je naglo poljubila roko in po bliskovo hitro pobegnila.

Mudilo se ji je, da se poveseli s svojo kočo, ki
je ne bode videla več, z zvestimi svojimi prijatelji in s
poslednjim dnem mladosti. Tekla je naravnost na po¬
kopališče k materini mogili, kjer je s plakajočim obličjem
zgrudila se na zemljo.

Ne vem, kako dolgo je ležala na vlažni ilovici, ali
ko je bila vstala, slaba je bila in potrta od hude bole¬
čine, utrujenost je v nji bila povod nekove zmčne:
otrpla je bila in hladnokrvna. Vstala je, da sama 7  ni
vedela, in počasi odšla v kočo. Kratko je bilo izbiranje
in majhna nje popotna culica. Dela jo je na klop in
pustila vse, kakor je bilo, ni hotela premekniti ničesar,
da bi delj mogla gledati svoje nedotakneno gospodarstvo.
Steknila je vse kote, poslovila se od slehernega pro¬
storčka, od vsake stene, od vsakega zakotja v svoji
koči; le nepokojni Sirotek jo je spremljal na ti poti.

807

Niti opazila ni, da je lačni in trudni minil dan po
bliskovo hitro in da je solnce jelo zahajati za gore in
lesove.

Marijica je uživala kosec kruha in prišla na prag
ter desetkrat izgovorila človeški izraz: »poslednjič, po¬
slednjič!*

Oh, ali ni vsak hip našega življenja poslednji? —
Če tudi nam ni na mari, vendar se vsak hip nekov
kamen izmakne iz te podrtine, ki ji rekamo življenje.
V meglah tega izraza: poslednjič, zdelo se ji je, da je
vse drugačno; žalovala je celo. po bolečini in po svojem
sirolslvu. Spanec ji ni stisnil trepalnic, a ostala je na
pragu tako dolgo, da jo je vzdramila kričeča perjad, ki
je zahtevala zrnja.

Odhitela je in ji prinesla plakajoč vse, kar je še
imela, posula je po tleh zrnja, za katero se je puliti
začela gladna žival. Gledala je to vsakdanjo zabavo, ki
jo je videla sto in stokrat, naposled pa je ubogo dekle
zaspalo, zmoglo ga je bilo čulje in bolečina, kateri se
utrujeno telo ni moglo več upirati.

Ko se je bila vzbudila, že je bil visoko na nebu
mesec in pred njo je stala temna podoba ciganke Aze.

»Že je čas!« — ogovorila jo je ciganka, »pripravi
se in pojdi z menoj!«

Marijica se je stresnila in vskriknila je, ali po
kratkem premisleku je pobegnila v kočo, naglo, kakor
bi se bila bala sama sebe, zgrabila pripravljeno culico,
in ni se ozrla, temveč kar bežala je z Azo na široko cesto.

Pred njo je bilo pokopališče. Aza jo je vlekla za
roko; ali deva, ki se ni bila poslovila od svoje koče,
morala se je posloviti od materine mogile. Ciganka ni
hotela ž njo vred iti na polje mrtvecev, kjer so, kakor
temni duhovi, vznašali se gosti križi.

Sirota je sama šla na pokopališče in na svoji stezi
našla znani prostor: poljubila je hladno glino in po¬
molila Se poslednjič.

»Mati« — šepetnila je naposled, »Vi vidite, da sem
prisiljena iti od tu; nimam tukaj bratov, vsi so mi tujci,
in zavoljo jedinega, ki sem ga našla v tem kraji, pre¬
klinjala bi me stara roditelja. Vi veste, kaj je hčeri Vaši

308

starega očeta prekletstvo! Zategadelj moram oditi po
svetu, po svetu!«

Objela je še jedenkrat z rokama staro vrbo, kamor
je obešala kodelje; ali začula je nestrpljivi cigankin glas
in deklica, poslušna mu, kakor usodi, planila je s po¬
kopališča.

S srebernim leskom je mesec razsvitljeval staro
kočo; na njč strehi so grulili golobje, na nje pragu so
belile gosi, ki so poberale ostali oves, na okenci pa je
godrnjal leni maček ... Le zvesti Sirotek je hodil za
svojo gospodinjo in ji lizal roko, kakor bi jo bil zago¬
tavljal, da je ne zapusti.

Z naglim pogledom je deva objela ta obraz in
bežala dalje po cesti, da mu je brzo utekla . . . Aza jo
je težko dohajala in godrnjala je:

»Očetna kri!«

Molče ste prišli s holma in odšli za vasjo in bližali
se drugi mogili na razpotji, kjer se je ustavila ciganka.

»Čakaj!« — rekla je prestrašeni Marijici, »i tu je
mogila, ki se moravi posloviti od nje: mogila tvojega
očeta. . . Molila si za mater, naj tudi jaz besedo izpre-
govorim prijateljevemu duhu ...»

Deva se je ustavila in tresla, tri jo je nekov strah;
ciganka je mirno stopila na griček, obraz obrnila v
mesec, iz mogile izpulila pest suhe trave, dodela pest
suhega brstja, vprasnila ogenj in zapalila skrivnostno
žrtev.

Vrgla je nanjo vonjavega zelšja in nekaj, kar je
bila vzela iz rute; začela je šepetati nekove besede in
skrivnostno zaklinjati,,roko pa je iztegnila proti gradu
in k vasi, zdelo se je, da jima pošilja nekako prekletstvo.
Veter, ki je bil razpihal plamen in razpalil suhljad, raz-
netil je brzo to pogrebno grmado, a ogenj, ki je bil
švignil kvišku, vpadel je in ugasnil hitro, kakor bi kdo
trenil; le veter, ki se je zdelo, da odnaša cigankine
besede, njega zvižeg se je razlegal po okolici.

»Ali zdaj dalje, dalje po svetu!« — oglasila se je
Aza, prihajajoč z mogile, »po svetu, ciganova hči! Pomni,
da so očeta tvojega usmrtili gadzi  . . . pomni . . .!«

309

Po dveh dneh se je Martin Rudensld vračal iz
Stavišča domov in zopet ustavil Romskemu pred vrati.

Adam je sedel pri hlevu na kladi in oblačen kuril
lulo, ki mu je ugašala vsak hip.

»Dober dan, kume!«

»Bog ga daj! A kaj je? — Ali zopet žito vozite?«

»Kje bi ga vzel? — Na poti sem iz Stavišča —
iz malina.«

»Nu, torej Mite z Bogom!« —-rekel je pan Adam,
»a katero merico bero lam?«

»Katero? — deseto z vrhom vred« — odgovoril
je Mariin in vzdihnil. . . »Slabi časi so res! Ali, kume,
imam za Vas v žepu novico.«

»Rabelj poberi Vas in Vaše novice, ki drugo za
drugo prodajate po pol zlata! Morebiti imate i to na
prodaj ?«

»To je — da, ali ne sramoval bi se, vzel bi za
njo zlat.«

»Čakajte, grabež Vi! Danes me ne ujamete; sin je
doma, boleliuje; ali mlad je, vzliže se in spak ga ne
vzame.«

»Zdravstvujte, kume!« — rekel je in se nasmijal
Martin, pripravljal se je, kakor da hoče oditi.

»Nu, a novica Vaša?«

»Imam še četrtinko graha; koliko bi mi dali zanj?«

»Uh, ta žid!« — zagodrnjal je pan Adam, »čemu
bi mi bil tvoj grah?«

»Ali nimate prascev? — Dam Vam ga po ceni.«

»Znan mi je Vaš grah: pol je črvivega in polno
smeti je v njem ... Ali novica?«

»A koliko daste za grah?«

»Molčite, nikar ne brijte burek!«

»Lehko noč, kume!«

Prav ko sta govorila to, privlekel se je bolehavi
Tomek v vežo; ker je bil opazil očeta, ni hotel iti dalje,
temveč poslušal je nehote razgovor.

Martin je odhajal, pan Adam ga je zadrževal.

»Nu« — dejal je, »kupim grah, ali kaj včste
novega?«

»Same čudovitosti!« — odgovoril,je Martin, čudno
se mu je bil razvezal jezik, »tista ciganka Marijica, ki

310

ste jo Vi luko hudo ostrašili, pobegnila je iz svoje koče
in popustila vse.«

Hoinski je vstal s svojega prostora.

»Ali je mogoče ...?!«

»Gotovo je tako, kakor gotovo je Bog res Bog!«

»Ta deva je bolj fiesti vredna, nego sem mislil,
da je.«

»Kdor je v vasi živ, vsak jo miluje in žaluje po
nji; a kako je ubožica baje plakala, predno je odšla!
Ob odhodu je za trdno povedala Soloduhi, da neče
Vašega prekletstva imeti na vesti svoji.«

»A kam je odšla?« — vprašal je Hoinski.

»Bog vedi! Nekateri trdijo, da je šla v mesto
služit, nekateri pa, da so se je polotili in jo pregovorili
ciganje, ki so bili tu in nedavno izginili po noči . . .«

»Oh, žžtl mi je ubožice« — vzdihnil je Adam, »ker
je tako poštena. . . ha! Morebiti je tem bolje!«

»A kdaj ukazujete, da Vam pripeljem grah?« —
vprašal je Martin. Ali pan Adam je mrzek odšel k
soprogi in ni slišal tega vprašanja.

Tomek se je ta hip, ko je oča stopal po veži, skril
za vrata in odšel je na dvorišče, kadar je bil oče za
seboj zaprl duri v izbo. Martin je prikimal z glavo, nekaj
zagodrnjal o grahu in šel domov. Mladenič je v tem,
kakor bi ne bil videl, kaj se godi krog n j ega, bežal na¬
ravnost v stajo, stopil k sivcu, nauzdal ga, sedel n&nj
brez sedla in stisnil ga s kolenoma.

Vrata so bila odprta, toda predno so v izbi opazili
kaj, že je Tomek bil na cesti in naglo se je skril v les.

Oče in mati ni mislila nista na pobeg, ko sta tiho
govorila drug z drugim, sin pa se je ustavil v dobravi
in premišljal, kaj bi storil.

»Odjezdim za njo na konec sveth« — opomnil je
sam sebi, »ali kako jo najdem? — Kam je odšla ubožica?
— Koga bi povprašal o nji?«

Konj se je ustrašil in poskočil, in kakor bi jo bil
kdo klical, prikazala se je stara Soloduha nekoliko stopinj
daleč; šla je ob palici.

»A sle Vi, gospodič!« — vskliknila je, »malo je
manjkalo, da niste s konjem raztopotali starih mojih
kosti.«

311

»Soloduha, ali ste Vi? — Kakov spak Vas po noči
vodi le-todi po loži?«

»Nosim Martinovi zdravil; kam pa Vi gonite?«

Tomek je vzdihnil.

»Po svetu!« — odgovoril je.

»Oj, ta je daleč, gospodič!« — opomnila je Solo-
duha. »Na katero stran? — Ali bi mogli morebiti komu
poročiti moj pozdrav?«

»Sam ne včm, kam uberem pot« — odgovoril je
mladenič. »Prav kar sem zvedel o svoji nesreči. Stikal
bodem za njo, če tudi mi je dati glavo.«

»Gospodič, ali oče? — In mati Vaša?«

»Nista hotela sreče moje, naj tudi mene nimata!«
— vskriknil je Tomek. »Ali ne včste, kam- je odšla?«

»A kam bi bila odšla? — Gotovo je odšla s
cigani vred, ali je malo izkušala jo ta žlota? — Toda ker
se ji je bil Vaš oče tako silno nagrozil, morala je ne¬
srečnica oditi s temi potepini.«

»Kam pa so ciganje odrinili?«

»Išči vetra po polji! Pred dvema dnevoma je bila
njih jata še v Rudenskem lesu; vprašajte ljudi . . .«

»Uh, res je, kakov bedak sem jaz!« —■ kriknil je
Tomek. »To moram zvedeti od tamošnjih ljudi in od¬
jezdim v skok za njo.«

Stisnil je sivca, ni zahvalil se ni starki za svet,
izginil je v lčsu, kakor veter, in jezdil je kar povprek dalje.

Soloduha se je nasmijala in mežiknila je z očmi.

»Takove so plemenitaške snubitve! Ne bodeš, stari
plemenitaš, vspenjal glave svoje! Zibal bodeš cigansko
dete!«

*

* *

Drugega dne je pod streho pana Adama Hoinskega
vstala tožba in zmotnjava. Sin — kakor bi se bil vdrl,
nihče ga ni videl, kam je odšel. Oče dolži mater, mati
se huduje na očeta, toda oba plačeta. Vsa Rudna se je
sešla na njiju dvorišči; vsakdo je prišel nasvetovat,
milovat, vsakdo je prinesel dobro besedo, Martin pa je
pripeljal graha.

Soloduha se je opirala ob plot, vzdihala je le in
molčala, kakor bi ne bila vedela ničesar.

812

Na dvorišči je bilo vse zbrano tako, kakor na dan
kake velike nesreče in izgube; pan Adam je sklepal
roči, Agata si je lase ruvala iz sive glave, družina pa
je šepetala razne vesti o Tomku in njega minulosti, pri¬
povedovala si razne slutnje, oprte, Bog včdi, na kaj.

»Naj bi se bil poročil s kakeršno koli žensko« —
tožila je Agata, »s ciganko, z židko, z najhudobnejšo
potepenko! Lehko bi se bila predrugačila, poboljšala bi
jo bila najina skrb in molitev; ali da je odšel tako, da
nama je pobegnil na konec sveth!«

»Ta nehvaležni sin!« — vskriknil je pan Adam,
»stokrat bi ga vsmodil z bičem, da ga zalotim!«

»Tvoje grožnje bi stoinpetdesetkrat zatrjene prav
nič ne pomogle« — odrekla je mati, »ti bi ga ne pri-
cvrknil ni petkrat, dasi imaš zmerom tisti bič na jeziku.«

»To ne more biti« — vskriknil je oče in hodil
po dvorišči, »moram ga najti, naj se je vdrl v sredo
zemlje!«

»Kaj pa, če je pobegnil za mejo?« — vprašal je
j eden sosedov.

Hoinski je vzdihnil o ti opomnji, tudi njemu je
bila ta misel že sedla v glavo. Rudna ni več, nego dve
milji daleč, od Gališke meje.

»Ciganje so gotovo odrinili v Ogersko, in on in
ona sta šla ž njimi« — sodili so drugi.

»Uh, jaz nesrečnica, oči moje ga ne bodo več
videle!« — kričala je in plakala mati. »Adam, za pet
Kriščevih ran, odhiti za njim!«

»Spusti se za njim, ali kam?!« — odrekel je oče
nič menj v zadregi. »Išči vetra po polji! Kdo pa ve,
kam je izginil?!«

V tem se je Soloduha prikazala izza plota.

»Če dovoljujete?!« -— oglasila se je, »jaz sem ga
včeraj srečala v lesu, sedel je na sivci brez sedla . . .«

»Ali Vi ste ga srečali?!« — vskriknila sta oče in
mati in prihitela k nji, »kje? — kako? — kdaj?«

Vsi so stopili krog Soloduhe, ki je je veselilo,
da so oči obrnili vanjo in nastavili ušesa, začela je pri¬
povedovati. Ali nikar ne menite, da je povedala vse

tako, kakor je bilo; starka je imela hvalno navado, da
je shma pridela kaj, in tudi o ti priliki se ni ognila ne¬
kolikih dodatkov.

»Šla sem sinoči po svoji poti« — začela je pri¬
povedovati, »močno se je že temnilo; Sla sem po poti,
ki drži iz Stavišča po lesu mimo Vaše paseke, šla sem
in molila . . . Kar začujem, usmiljeni Bog, kakor bi bil
hrast padel name, tako je šumelo, treskalo, komaj sem
utegnila, ter odskočila; pogledam kvišku, pokrižam se...
a gnal se je Tomek na sivci! Sedel je na njem brez
sedla in tako strašen, bled tako, kakor zid, brez čapke,
s sršečimi lasmi na glavi . . . kakor nesamosvoj, kakor
bolan, kakor brezduh.«

»Jaz vskriknem, on se ustavi, gleda . . . gleda —
in oči so se mu svetile, za Boga milega, tako strašno
so se mu svetile! Pozn& me že dolgo in nikoli ni prišel
mimo mene, da mi ni dal dobre besede. Ogovoril me
je: ,Dober večer, matih — In jaz sem odzdravila: ,Dober
večer, gospodič! Kam pa?‘ — Ali mahnil je le z roko
in odgovoril: ,Po svetu, kamor me peljejo oči.‘ — A
jaz opomnim: ,Mili Bože, kam? — Kako in zakaj?‘ —
Tomek je vzdihnil, da me je obvzela kurja polt. —
,Niso hoteli moje sreče, pa naj me tudi nimajo; grem
za cigani, za cigani na daljno pol/ —• Ko sem videla,
da mu ni šala, začnem ga prositi in odvračati, ali zastonj!
Skoraj bi me bil ubil. ,Čujte, čuj stara, ni druge po¬
moči, pojdem ž njo, če tudi v pekel, ne morem živeti
brez nje, in če me ulove...‘ pridela je zvita Soloduha...
,usmrtim se . . . omrzelo mi je življenje*, tako je dejal.«

Vsi so dolgo molčali po ti povesti; mati je po¬
gledala starega Hoinskega, plemenitaš pa se je ugriznil
v ustni, in neusmiljeni Martin ga je o neugodnem trenutku
vprašal, kam naj bode izsili grah.

Pan Adam ni odgovoril; solza mu je zalesketala
v očesi, ukazal je na moč naglo zapreči. Ukazaval je
hladne krvi, odbral tri sosede, odločil jim konje, sam
priredil voz in vse pripravljal na pogon.

Mati je stala, gledala, ali ker je videla, da je Hoinski
nenavadno hladnokrven, bilo je je strah, čakala je le
prilike, da bi kaj zvedela od njega, da bi ga omečila.
Namrščene obrvi, stisneni ustni, bledost Adamovega

obraza — vse to jo je žalostilo; ni se mogla domisliti,
kaj namerava, ni vedela, kako bi začela; še-le ko je>
bil Hoinski zapustil radovedne blebetače na dvorišči, šel
je v izbo po popotni pas, stopila je hitro za njim žena.

Sama sta bila v izbi.

Stara, sivolasa žena se je zbala svojega moža in
gospoda, ni črhnila ni. Pritisnila je k ustnoma njega
delavni roki.

»Adam« — izpregovorila je po nekolikih hipih,
»govori in povčdi, kaj misliš o najinem sinu in kaj
skrivaš v sebi? — Ne usmrti me prevred! Zakaj bi se
gnal za njim, ker mu nečeš odpustiti, ne udati se revežu?«

Ni videla, da sta se staremu očetu roki tresli, ko
je mošno z novci jemal na pot, da je oči imel polne
solz in da je skoraj ihtel; ni opazila, da je vso očetno
jezo zadušila žalost po jedinci, da je njega misel bila
le to, kako bi našel Tomka.

»Uh, Agata« — buhnilo je iz njega, »za pet ran
božjih, ali me ne poznaš še?! — Bog daj, da bi ga
našli, ne boj se za sina! Ljudje trdijo, da je dekle po¬
šteno: zgodi se volja božja!« — rekel je resno. »Bog
naju hoče vpričo ljudij ponižati s to sinaho, da bi naju
ne storili preošabnih pritrujeni novci; godi se Njegova
volja . . . godi se . . . da bi ga le našli! A da ne bodem
prizanašal ni konjem, ni sam sebi, niti novcem, lehko
mi verjameš. Poklekni pred najsvetejšo Gospo in pred
svetega Antona — in prosi, da bi nama dala nazaj
izgubljenega jedinca!«

Po teh besedah jo je poljubil na čelo, umikal ji
roko, ki jo je tiščala k ustnoma, in resno je odšel iz
izbe. Ze je na dvorišči čakalo pripravljeno vse: trije
plemenitaši, konji, vozovi in radovedneži, ki so se bili
kar trumoma vsuli krog priprave.

Adam je stal v sredi vsega tega.

»Nujte« — ukazal je, »Vi, pane Vincencij, če se
Vam ljubi, odhitite k Stavišču, dasi tam menda ni ciganov,
ali nečem izgrešiti nobenega zakotja... Vi, kume Matej,
pojdete mimo Porvanca k meji, ali naglo, naj se Vam
ne smilijo moji konji . . . Ti, Bartek, uderi po Ičsu k
Meherinski krčmi, jaz pa pojdem od vasi do vasi, kamor
me bodo peljale oči. Ce se snidete s cigani, ulovite mi

Tomka in devo... Naj se godi volja božja, ker ne more
biti drugače. Povedite mu, da mu odpuščam vse in
blagoslavljam ga . . . blagoslavljam!« —• zatrdil je z
drhtečim glasom.

Solodulia je vse slišala, razgrnila je gnečo in se
približala.

»Čakajte!« — vskliknila je, »najprej morate iti po
vaseh, ne držite jezikov za zobmi, iti morate naravnost
po sledi za cigani, povedal mi je, da jih mora najti . . .
Le požurite se, dokler ne pridejo do meje, kadar pre¬
stopijo mejo, izgubljeno bode vse!«

Že so bili plemenitaši zasedli vsak svojega konja
in Adam je lezel na voz, kar tleskne Solodulia, opazila
je bila Rataja, bližal se je po cesti dvorišču.

»Čakajte, čakajte!« — kričala je z močnim glasom,
»glejte, vleče se stari moj, ki vč, kaj se godi tri milje
na daleč in na široko v okolici, le povprašajte ga, pčvč
vam najgotoveje, kje iščite ciganov!«

Hoinski je skočil raz voz, plemenitaši so razsedli
konje, in predno se je bil Rataj približal in oprl ob plot,
obsuli so ga z vprašanji.

»Čakajte, le počasi!« — rekel je berač stoje, »kaj
bi radi ciganom? — Ali so vam pokradli konje?«

Solodulia se mu je približala, in starec jo je spoznal
po hoji, predno se je bila oglasila. .

»A, stara moja je tudi tukaj!« — začudil se je,
»ha, pustila je kočo in poteplje se po svetu...!« Ali
Soloduha mu ni dala, da bi bil dogovoril, jela mu je
nekaj šepetati na uho, starec je prikimal z glavo in
upokojen snel čapko.

»Ali zakaj vas je toliko?« — vprašal je mirno,
»pan Adam naj me s seboj vzame na voz, pa ga za¬
peljem k ciganom.«

»Ali Vi, slepec . . .?!«

»Da, menda, jaz vidim bolje brez oči, nego li vi,
ki imate vsak po dve očesi. Sedite in ne tratite časa,
stari Rataj vas ne zapelje s prave poti.«

Hoinski bi ne bil rad prosjaka vzel s. seboj na voz,
ali kaj je hotel? — Rataj je prijel se za košek in brzo
je skočil na voz.

»A vi za nama!« — ukazal je Hoinski.

21

816

Švignili so po konjih, zdirjali v les in dirjali so
dalje po stranskih potih, kakor je ukazoval Rataj.

*

\ * *

Od Rudne in Rudenskih koč sezajo prostorni lesovi
brez vsakeršnega prestanka skoraj do Gališke meje, dalje
pa se vleče zaraslo holmje; to lesovje gozde celine in
livade, kjer stoje vekoviti hrasti in brčze. Malokdo je
to krajino poznal dobro tako, kakor stari Rataj, ki je
tihotapil, dokler ni pogrešal srečnega vida, in še zmerom
z izgovorom, da prosjači in moli, v culici prenašal pre¬
povedano blago. Vsi ob meji živeči židi in njih po¬
močniki so mu bili popolnoma znani: nobeno zakotje
v lesu mu ni bilo skrito ter vsako stezico je popisaval
natančno in ni se mogel načuditi Adam, kako je moči,
da vse to pomni brez očesa.

Lomili so se po loži ves dan po težavni poti,
dvakrat so se nekoliko oddehnili, toda ko je bila nastala
noč, dal je Rataj ustaviti voz, da ga je sluga stražil v
goščavi, sam pa in Hoinski in Bartek so šli peš dalje.

Ali takoj se je premislil in ukazal je, naj konji idejo
za njimi. Pokazalo se je še-le tu, da je časih bolje, ako
človek nima oči. Rataju ni bila na mari noč, vodil jih
je, kakor po dnevi, ni se ustavil ni na hip, tudi s ceste
ni krenil prav nič.

Molčali so in se bližali dolini, opasani z griči krog
in krog. Sredi te doline je stari Hoinski prvi ugledal
plapolajoče ognje. Ustavili so se na holmu, in ko so se
tiho bližali, opazili so živ, nenavaden, divjekrasen obraz.

Ves ciganski tabor je ležal v dolini krog velikega
ognja, zakurjenega pod košatim hrastom, starim dobom.
Platneni šator je bil pripet k njega deblu in pritrjen k
močnim, grčavim vejam. Stal je tu voz, pasla sta se
okoli njega dva speta konja.

Na trijeh zatikih je nad ognjem visel kotel (ka-
kabia), sukale so se krog njega stare ciganke, sedela je
blizu njega Aza z glavo ob roko podprto, pri nogah ji
je ležal Apraš, nekoliko ciganskih paglavcev pa je kolo
plesalo blizu starega, ki jim je igral na dromljo. Tz po-
četka nemirne plemenitaševe oči niso našle ni sina, ni
dekliča, a srce mu je začelo nepokojno biti.

317

»Ni ju tukaj — ni ju!« — vskriknil je in sklenil rod.

Ali ta hip mu Bartek pokaže na strani v send s
slabim odleskom osvetljena dva človeka — v senci, v
kateri je Adama Hoinskega oko opazilo Tomka in Ma¬
rij ico. Deva je oči zakrivala z rokama, pri nogah ji je
ležala majhna culica. Tomek je stal na strani, nekaj
govoril ji in bil se ob prsi, kakor da se ji zaklinja . . .
Pes je z nastavljenimi ušesi sedel pri svoji gospodinji
in nepokojno oziral se krog sebe.

Zdaj pa zdaj se je Aza ozrla vanja radovedno, za¬
ničljivo, polna nekakega čutja, skoraj osvetljive radosti.
Hoinski je videl vse, hotel je takoj planiti na sina; ali
spremniki, zlasti Rataj, opomnili so ga, da bi utegnila
pobegniti deva in Tomek, da je ciganska moč večja,
vraga pa — da ni varno dražiti. Mignil je slepec staremu
z roko, naj ostane na strani, ali sam se je nekoliko
umeknil in odšel po bližnjem kolovozi ter krenil na¬
ravnost k toplemu dimu ciganskega ognja.

Že je bil zelo blizu, a nihče ga ni še opazil; še-le
ko je bil Sirotek zalajal in po njem dva ciganska psa,
pogledala je Aza kvišku, vstal je Apraš — in ves tabor
se je zgrnil k Rataju.

»Bodite le brez skrbi, to je stari Rataj iz Stavišča«
— rekel je Tomek, »gotovo culico nese Židom, ali ker
je zavohal dim, prišel se je gret.

Ciganje — kakor bi se bili posvetovali, kaj naj
storijo, Rataj pa je srčno se bližal taborišču. S palico
je našel prostor pri ognji, zapodil pse ip sedel v travo,
ni mu na mari bila ciganska žlota, ki se je vsipala
krog njega.

Ko je bila Marijica ugledala Rataja, vskliknila je
od same radosti, tako živo ji je o pogledu nPnj na misel
prišlo Stavišče, koča in prejšnje življenje; minil je, je ves
strah, in ker ni hotela tajiti ničesar, stopila je takoj
k njemu.

»Kako se imate, oče, kako se imate?«

»A si li ti, Marijica, hm?!« — kriknil je Rataj in
čakal, da se mu oglasi, »to ni meni nič novega, da si
tukaj; sanjalo se mi je o tem, da odideš za cigani, ker si
se zagledala v Leha, a Leh, da bi ga hudir vzel, potegnil
je za teboj, saj slišim njegov glas. Lepo sta si izmislila to R

21 *

318

Marijica je stala in molčala.

»Oče* — Spregovorila je po nekolikih hipih, »če
je usoda komu odločila, da ga zadene prekletstvo, to je
gotovo, da ne ubeži prekletstvu; veste, da bi nikoli, oh,
nikoli ne bila zapustila svoje koče in materine mogile,
da Leh ni sanjaril za menoj, da se mi njega oče ni
nagrozil s kletvijo . . . Nisem hotela, da bi mene ubožico
klela njega stara roditelja; toda vidim, da je v tem bila
volja božja!«

Deva je globoko vzdihnila.

»Prosila sem ga na kolenih, plakala, naj bi se
vrnil domov, rotim ga še zmerom, ali neče... Oj, recite
mu Vi, naj se vrne!«

»Na poti sem iz Rudne« — povedal je stari Rataj,
»Hoinska imata sodni dan . . . Slabo si storil, mladenič,
oče in mati pogineta zavoljo tebe, žal mi ju je, ker
plačeta zaradi takega potepenca, kakeršen si ti. Ali te
ni sram? — Ali se ne kesaš zategadelj?«

Tomek je trdokorno molčal; Marijica je sklepala
roči in prosila:

»Oče, pogovarjajte ga, pogovarjajte, morebiti mu
omečite srce! Ob, ali je prav, da človek zapusti tako
dobra roditelja? — Oj, da imam jaz lakovega očeta,
takšno mater!«

»Samo če se ti vrneš z menoj vred, če ne, nikdar«
— povedal je Tomek, »nikdar. . .« '

»Uh, nesrečna moja usoda!« —jeknila je Marijica.

»Kjer bodeš ti, tam bodem tudi jaz, če ne, po¬
ginem!« — dejal je mladenič.

Rataj je vzel iz torbe kos kruha in ga jel krojiti
polagoma. Aza se je približala, ustavila, poslušala je
razgovor in zagledala se je v starca, divji smeh je blodil
krog nje usten.

»Stara roditelja oblaznita« — vskliknila je, »oblaz-
nita! Ali prav se jima godi, ker sta hotela drugo srečo
preskrbeti sinu, naj si iščeta drugega sina . . .«

»Ženska, ti gotovo nimaš otrok!« — ogovoril jo
je Rataj resno.

»Nimam jih, pa jih tudi nečem imeti!« — potrdila
je ohola Aza, »tolažba so tako dolgo, dokler uživajo

319

prsi; toda kadar poskačejo na tla, trgajo ti kruh od ust
in pokoj iz duše, ali ni res, stari?«

Rataj je stresnil glavo.

»Ne« — rekla je Aza, »ni ona, ni on se ne vrneta
več k vam, morata iti z nami! Deva je naše krvi, in
Tomek je nje mož; odrekel se je vsemu zaradi nje in
prav je storil . . . prav! Samo jedna ura sreče je več
vredna, nego li sto let lenega, puščobnega življenja!«

»Mila moja« — odrekel je Rataj in jedel kruh,
»kakor je komu drago; jaz bi ne dal nesrečne svoje
usode, ni jedne nje ure za krajšo dobo lepše sreče:
človek živi . . .«

»Ti si cigan in potepin, kakor smo mi« — opomnila
je Aza, »ni drugega življenja, če ni ciganskega, toda
tebi je to življenje ljubo. Pljujem na usodo, puščam jo
za seboj in vsak dan je nov, nebo novo, življenje novo.
Hoj, dalje, le zmerom dalje, od jutra do večera...!«

»Kako morete tako govoriti!« — segla ji je Ma-
rijica nesmelo v besedo. »Oh, moj Bog, jaz bi za svoj
kotiček, za mogilo, ki mi je srce prirastlo k nji, in za
prejšnjo usodo dala polovico življenja svojega, ko bi vse
to gledala vsaj v snu. Nedavno sem prišla od tam, ali

ne da mi pokoja trpkost, da mi glava poka ... da sem

vrtoglava zavoljo samega joku.«

»Ker nisi še dolgo pri nas« — kriknila je Aza in
se nasmijala.

»A tem huje mi je, ker je Tomek pri nas in ker

se za njim goni čestitih ljudi prekletstvo; zdi se mi,

da čujem, kako njih kletev veter donaša le-sem, kako
se zgrinja k mojim nogam, kako seda na dušo mojo.«

»Nu, pa se vrni!« — rekel je Rataj.

»Jaz naj bi se vrnila?! —Ali  se morem vrniti?!«
— vzdihnila je deva. »Oh, nikoli, nikdar ne pojdem med
one ljudi, da bi se mi smijali, zaničevali me, kleli!«

Rataj je začel močno kašljati in napenjal je prsi
tako, da ga je slišati bilo nekoliko streljhjev daleč.

»Kaj mi daš, Marijica« — vprašal je, »če te od¬
vedem domov?«

»Oj, našla bi pot tja shma, da hočem!« — odgo¬
vorila je Marijica, »rajši zapeljite tjakaj Leha . . .!«

320

»Ne govori tako, Marijica!« — posvaril jo je Tomek,
»saj veš, kaj sem prisegel, a nikoli te ne zapustim!«

»Nesreča, nesreča!« — vskliknila je Marijica in
glavo stisnila med dlani.

Rataj je vstal, vzravnal se in. ozrl nazaj; na to
odločeno znamenje pa je iz bližnjega grmovja, kakor
prikazen, stopil stari Hoinski, ki je slišal ves razgovor.

Kadar je bil ognjeni žar oblil njega obraz in po
lesu se razlegel vskrik Tomkov, ki ga je bil berač s
krepko desnico prijel za roko, zgrnil se je ves ciganski
tabor, kakor truma divjih ptic po lovčevem strelu. Aza
je zakričala na svoje ljudi, Apraš, njega otroci, babe,
kar je bilo živo, vse je planilo po palice, po sekire —
in napolnilo je dolino silno vpitje.

Ciganje še niso dobro vedeli, kaj se je zgodilo,
mislili so, da jih gadzi napadajo, zato so kričali:

»Katarsot? — katartos?« (od kodi? —kdo je to?)

Marijica je, kakor neživa, zgrudila se na zemljo
od samega strahu in krila oči; Tomek je kazal velik
nepokoj; morebiti bi se bila ta zmotnjava krvavo končala,
da Rataj vseh drugih s svojim glasom ni prevpil:

»Čakajte, poslušajte, ciganje, poganje, pasje pleme,
saj vas ne pohrustava ... A ti, glupi Leh, ki te išče
sreča, zgrudi se ž njo vred očetu pred nogi . . .!«

»Jaz se ne vrnem domov!« — zakričal je Tomek
razkačen.

»Molči!« — rekel je prosjak, »oče ti je prizanesel,
vrnita se oba. . . Pred njega nogi, pred nogi očetu!«

Po teh besedah je Tomek, ki mu je Rataj izpustil
roko, stal tako, kakor osteklel, toda naposled je poskočil,
očetu objel nogi in ji poljubljal; a Marijica, ki je bila
začula vse, vstala je z zemlje in drhteč se skrila za Azo
med cigani.

Stari Hoinski, resen, ali tudi ganjen, ni mogel ni
črhniti, stiskal je sina k prsim.

»Odpuščam ti« — izpregovoril je naposled, »vzemi
jo in vrni se domov; ali zapomni, dečhk . . .!« — pre¬
trgale so mu besedo solze.

Tomek se je izvil iz očetnega objetja, da bi poiskal,
kje je Marijica, ki je stala, gledala z daleč in šepetala s
ciganko vred.

Ciganski tabor, kakor bi se ga bil kdo doteknil s-
čarovno palico, zbral se je takoj, začel pospravljati in
se žuriti, da bi skoraj zapustil taborišče in ogenj. Naložili
so šator na voz, hitro pripregli konja, vsi so pomagali
in nakladali, Apraš pa je pridno mlatil krog sebe, ne
glede, koga zadene.

Tomek je prerinil k devi.

»Oče nama odpušča« — vskriknil je, »pojdi in
zgrudi se mu pred nogi z menoj vred!«

Toda Marijica je plakala in se skrivala za Azo.

»Nece« — opomnila je ciganka, »saj vidite, da
neče . . .!«

»Zakaj neče?!« —■ vskriknil je Tomek.

»Vprašajte je sami; pojde z nami . . .«

»Ali pojdem z vami tudi jaz« — zakričal je Tomek,
»drugače ni moči!«

»Kaj pravite? — Ali je ni volja iti?« — čudil se
je stari Hoinski; »za pet ran božjih, morebiti čaka, da
je še prosimo?!«

Plemenitaš in Rataj sta se približala siroti.

»Kaj se ti je pripetilo, dekle?« — vprašal je Rataj;
»ali si ovrtoglavela, ker zamečeš tako srečo? — Govori!
Vse je ciganska zvijača, omamili so te ali morebiti očarali!«

»Nihče me ni očaral« — odgovorila je Marijica in
zbrala svoje moči, »ali morem sama, povedite sami, po¬
nujati se Vam za nevesto? — Ali bi bila sreča tam,
kjer ni ljubezen, kjer ni dobre volje? — Vsi me zani¬
čujete, da sem ciganka, jaz pa nečem milosti. Vsprejemljete
me z žaljo, da bi imeli sina, a jutri me utegnete po¬
gnati, kakor beračico; ali ob leti, ko bi učakala ta čas,
v obraz očitati mi ciganstvo, sirbštvo in uboštvo; ne,
tega ne učakate!«

Hoinski je molčal zamišljen.

»Poslušaj« —• izpregovoril je po hipnem premisleku,
»poslušaj in verjemi, deva, kar govorim, lehko bi to
potrdil i pred oltarjem božjim . . . Menil sem, da si sle¬
pica, ne tajim tega, ali kadar sem te bil ugledal in slišal,
posebno še zdaj, prisezam ti na Roga, ako bi moral
izbirati ženo temu malopridnežu, sebi pa sinaho, da bi
si ne želel nobene druge. Ti si poštena in ponosna, a
jaz ne potrebujem ni groša. . . toda sreča . . ,«

m

Dekle je stalo, kakor ukopano; solze so ji lile iz
oči, zbežala je, Hoinskemu poljubila roko in tiho rekla:

»Bog Vam poplačaj dobro besedo; ali ljudje in
mati . . . ?!«

»Uh, ali si bedasta« — vskriknil je Rataj in dvignil
grčavo palico, »to je nepotrebna skrb! Ni ti dovolj, da
se povrneš v svojo kočo, v svoj kot, k materini mogili
in da se ne bode treba po svetu vlačiti s cigani vred
in gubiti duše! Zgrudi se pred nogi Tomkovemu očetu,
potlej pa po konci in na pot!«

Kadar se je to godilo v malem krogu: vpričo
Hoinskega, Rataja, Bartka in Marijice, molčala je ciganska
jata in stala nekoliko na strArii; na pot pripravljena se
je čudila nenavadnemu, neumljivemu razgovoru.

Aza je stala in molčala, oblačna je bila in jezna,
a ko je naposled bila ugledala, da Marijica poklekuje
Hoinskemu pred nogi, nasmijala se je satanski, kakor
bi bila prerokovala prekletstvo.

»Neumna deva« — zakričala je, »bodi sama sebi
na pogubo, ker hočeš, le bodi . . .!«

In obrnila se je v svoje ljudi.

»Apraš, na pot! V Ogersko D

»Tudi mi odidemo!« —opomnil je Hoinski, »domft
nas čaka in moli mati . . .«

Ko je Marijica obrnila se in hotela približati, da
bi se poslovila od ciganke, stopila je Aza nazaj in jo
porinila od sebe.

»Idi, kri zaničljivih gadzijev«  — zagodrnjala je
s stisnenimi zobmi, »hodi sama sebi na pogubo . . . Nisi
vredna ciganskega ognjišča, ciganskega srca . . . Poberi
se, belka!«

Krog stoječi Romi  so jo prijeli in posadili na voz,
ki se je peljal iz grmovja. Pa napotili so se domov tudi
Hoinski, Tomek, Bartek in Marijica, loda ker so se bali,
da bi jih ciganje napadli, odhajali so brzo tako, da so
zabili na starega Rataja, ki je godrnjal in ob palici
koracal za njimi. A  res se je videlo, da se Azi po¬
slušna jata posvetuje, kako bi iztrgali in odvedli de¬
kliča; ali predno se je bila odločila, kaj stori, švignila
sta Hoinska po konjih in jih podila po brezpotji po lesu
v Rudno.

323

O tem strahu je žrtev pobrala samo Tomkovega
sivega konja, odpeljala ga je bila Apraševa jata s seboj
v Ogersko.

*

* *

Po nekolikih tednih — končajmo, kakor končavajo
basni — praznovali so ženitev, veselo jo praznovali . . .
Vsega je bilo v izobilji, in veselo je bilo, zabavno, lepa
druščina svatov. Tudi jaz sem bil na ženitovanji, pil
sem medico, pil vino, da mi je kar teklo po bradi, usta
pa so bila suha . . .

Koča za vasjo stoji še vedno, vendar je že stara,
in ne daleč na zemljišči, ki sta ga bila najela Hoinska,
ustanovil se je Tomek in postavil dvorec, o katerem vam
kaj povem prilično, kadar mi bode duša veselejša, srce
svobodnejše in nasvetu bolje; le v basni se vse končava
z veseljem, na svetu pa začenja ž njim ... a koča za
vasjo stoji še zmerom ...