94967

Vežbovnik

(Exercier-Reglement)

cesarske in kraljeve peš-čete,

V Celovcu, 1890,

\

Vežbovnik

(Exercier-Reglement)

za

cesarske in kraljeve peš-čete.

Poslovenil in založil

Andrej Komel plemeniti Sočebran,

c. in kr. major v p.

V Celovcu, 1890.

Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja.

94967

J Aih /mo

Uvod (Einleitung).

Občne določbe (Allgemeine Bestimmungen).

1. * Izobrazba v mirnem času je pouk in pri¬
prava čete za vojno. Geta mora pri tem dobiti samo¬
zavest, da kaj premore, da je kaj vredna in da ima
dobre poveljnike.

2. Pri vseh razmerah se mora od vojakov za¬
htevati, da so pokorni, hitro ubogljivi, pazljivi in da
napnejo vse svoje moči.

3. Pri vežbanju je posebno gledati na napeto
držanje, strogi red, in da se možtvo giblje in orožje
suče točno po propisih.

5. Pri vsaki vežbi  (vaji) je gledati na
glavni namen, da so namreč vojaki bolj
ročni in pripravni za boj.

Znanstveno razkazovanje in razlaganje naj se
omeji na najmanjšo mero.

Uči se naj le to, kar je lahko umljivo in po¬
trebno; tega pa naj se vojak tako dobro nauči in
navadi, da se mu zdi, kakor bi mu bilo že od mla¬
dega prirojeno.

Ta navada mu da mirno srce in točno gotovost
pri izvršitvi.

Ukazi (Befehle).

11. z ukazi  se četa točno vodi.

15. Zapovedke (komande)  mora četa pre¬
cej izvršiti, tako da se četa izroči v popolno oblast
poveljniku.

* Številka znači točko avtentičnega vežbovnika.

1 *

4

IG. Vse zapovedke — posebno pri strelnem
boju — se morajo narekovati vedno jednako, mirno
in glasno. Čez mero pa ni treba upiti.

Če je zapovedka sestavljena iz več slogov ali
besedij, mora se zapovedano izvršiti brž potem, pa
ne prej, kadar je izrečen zadnji slog ali zadnja be¬
seda, zato se mora zadnji slog bolj glasno povdariti,
kadar je treba kaj hitro in na jedenkrat izvršiti. Prvi
slogi in prve besede zapovedke se izrečejo počasi,
zadnji slog pa kratko in glasno, zato je v službovniku
tisti slog debelo tiskan. Kadar je zapovednik prve
sloge počasi izgovoril, mora nekoliko utihniti in po¬
tem zadnji slog jasno zaklicati.

V času tega premolka (Pause) pa ne sme voja¬
kom dajati opominov.

Med vežbanjem šarže ne smejo upiti ali poslu¬
ževati se drugih pomočkov, da bi postav (Aufstellung)
itd. popravili (točke 257 in 279).

17. „D o gl asi (avize) [objave] se ne izvršujejo
precej, ampak včasih še le po sledeči zapovedki.

19. Znaki s trobilom in udarci z bob¬
nom  se dajejo in ponavljajo le na ukaz poveljnika,
če je tisti poveljnik pododdelka ali več.

Med bojem se sme dati le znak: „Sturm“  (skok)
in pa — če se ni bati, da bi se narobe razumelo,
tudi znak „Feuer einstellen“  (ne streljaj) in
„Vergatterung“  (zbor).

20. „Klice“  (Anruf-Signale) smejo rabiti samo¬
stojno delujoče čete, da pokličejo posamične odpo¬
slane kompanije (bataljone).

21. „Žvižgalka“  (Signalpfeife) se rabi samo
za povelje „Feuer einstellen*  (ne streljaj), m pa
da pokliče kakega posameznika (kak oddelek). Za prvo

5

povelje se večkrat, za drugo le jed enkrat na kratko
pa inočno zažvižga.

23. Ob jednein z zapovedko (z doglasom) se
sme tudi z roko pokazati, kam je treba marširati,
tudi se lahko z roko označi (naznani), kdaj se naj
kako kretanje začne ali vstavi, in sicer tako, da se
roka naravnost kviško vzdigne in potem hitro navzdol
zavihti (točka 83).

Za posebne slučaje mora poveljnik določiti po¬
trebne znakove. (Službovnik II. del, točka 265.)

23. Če ti pomočki ne zadostujejo, potem morajo
ukaze donašati adjutanti in ordonance.

Obnašanje poveljnikov (Benehmen der
Commandanten).

24. Mirnost, možatost, sigurnost, samozavest,
žilavost in vedno jednaka resnost ter ojstrost pridobijo
poveljniku spoštovanje, pokorščino in upliv pri četi.

Obnašanje poveljnika je za četo velikega pomena.
(Službovnik II. del, točka 378.)

V vojni — posebno v osodepolnih trenotkih —
bo podredjenik (Untergebene) nehote vse tako storil,
kakor mu veli pred frontjo stoječi poveljnik, če se
tisti zna odločno in sigurno obnašati.

25. Poveljniki ne smejo naravnost segati v de¬
lokrog svojih podredjenikov (podložnikov), oni ne
smejo nikoli pozabiti, da so svojih podredjenikov vod¬
niki in učitelji; če se tedaj po zmoti kaka napaka
naredi, morajo mirni in hladne krvi ostati.

32. Pri bojnih vežbah (vajah) se morajo vsi po¬
veljniki tako obnašati, kakor bi šlo za resnico.

Prvi del (Erster Theil).

Posamezna izobrazba (Einzel-Ausbildung).

§ 2. Stoja (Stellung).

34.  Stoja mora biti ravna in neprisiljena.

Obe peti morate biti v jednakej črti tako tesno
vkup, kolikor je vojaku mogoče.

Pri prstih morajo biti noge jednakomerno na
zunaj tako obrnjene, da je nožni palec od palca to¬
liko oddaljen, kolikor je vojakova stopal dolga.

Od pravilnega položaja nog odvisno je dobro
držanje života in ramen.

Trebuh ne sme biti ne v se potegnjen ne raz¬
tegnjen , život mora biti prosto iz beder vzdignjen
in neprisiljeno nekoliko naprej pripognjen in nagnjen.

Rame naj se drže naravno, ne gori potegnjene,
in obe pleči naj se tako nazad potegnete, da se prša
obokajo.

Roke leže neprisiljeno z dlanmi tako na bedrih,
da se palci dotikajo hlačnega šiva.

Glava se ima ravno držati, ne da se obradek
naprej stegne, obraz in oči naj bodo naravnost na¬
prej obrnjene.

Teža telesa počiva na sredi podplatov.

35.  Na zapovedko (komando):

„Ruht!“ (Odmor!)

sme vojak na mestu  zavzeti držanje, kakor mu
bolje ugaja, ali leve pete ne sme premakniti z mesta,
niti ne sme govoriti; — ob maršu  je oproščen pre¬
pisanega držanja in izvršbe koraka, mora pak v jed-
nakem koraku hoditi.

7

Na zapovedko:

„Habt — acht!“ (Pozor!)

poprime brzo zopet napeto držanje, oziroma pro-
pisani korak.

36. V vrsti (Glied) stoje vojaki. drug do dru¬
gega v .razmaku* (Abstand), da so pol dlani vsak¬
sebi. Rame, kakor pete napravijo ravno črto —
„frontno črto“ (Frontlinie) — kraji iste zovejo se
„desno“ in „levo krilo' (rechter und linker Fliigel).

Na vsako krilo vrste se postavi kak podčastnik,
razvodnik (patrolovodja) ali kak izvežban vojak kot
krilna šarža ter se označi sredina vrste (infanterist J.).
Glasbenik stoji dva koraka za sredino.

37. „Antreten!“ (Vrstaj se!)

„ Albtreten ! “ (Odstopi!)

38. OfTnen !“ (Razmakni!)

„Scliliessen!“ (Primakni!)

39. Da se popravijo slabo izvršena kretanja in
rokohvati (Griffe), doglasi (avizira) se:

„ Herstellt! “ (Povrat!)
r.a kar se prejšnja stoja zopet zavzame.

§3. Obrati glave in telesa(Kopf- und Korperwendungen).

40. Na zapovedko :

„Rechts (links) — scliaut!' (Desno [levo]
— glej!) obrne vojak glavo in pogled, ne da bi
rane zasukal, tako daleko, da obratu nasprotno oko
dosu; ravno v srednico telesa.

Na zapovedko:

„Habt — Aelit!' (Po-zor!)
obrat glavo in pogled zopet v pravo (naravnost).

A. Obrati telesa na mestu  izvršujejo se
zmiron na peti, koja je na strani obrata. S pod-

8

platom druge noge se pritisne primerno obratu na
tla, potem se pa ova noga pritisne k že stoječi.

Med maršem se obrati telesa narede po točki 72.,
to je na podplatu tiste noge, ki se ravno spredaj nahaja.

42. Na ^apovedko:

„ Rechts (links) — um!“ (celi obrat) (Desno
[levo] — kren!)

43. Po celem obratu se zove prednji del vrste:
„Tete“ (čelo), zadnji „Queue“ (konec).

44. /Halb — rechts (links) ! (poluobrat) (Polu
desno [levo]!)

45. „Kehrt — Euch!“ (obrat nazad) [Nazad —
front!]

46. Krila vrste (Fliigel des Gliedes) obdrže pri
obratu nazad svoja prejšnja imena. Glasbenik (Spiel-
mann) ostane pred obračeno frontjo.

47. Obratek v prejšnjo stojo se izvrši na zapo-

vedko: „Links (Rechts) — Front !“ (Levo [desno] —

front!) „Grad — aus!“ (U-prav!)

„Vorwarts — Front! (Napred — front!)

§ 4. Kretanja (Bewegungen).

Marš v oboe (Der Marsch im allgemeinen).

48. Na marširanje (korakanje) je treba obračati
posebno pozornost.

Vsako kretanje mora se izvršiti s prostim, ne¬
prisiljenim držanjem telesa.

49. Bržina (hitrost) marša (hoda), to je ,akt,
znaša: v „koraku (Schritt) 115,

v ,brzem koraku (Schnellschritt'125,
v „teku (Laufschritt)  160 korakov■'jedni

minuti.

50. Korak je dolg pri navadnem in brzem
koraku  75 centimetrov, pri teku  pa 90 centimetrov.

51. Navadna hoja je korakanje.

Hitrejše premikanje (hitri korak, tek)

se sme le tedaj zaukazati, če je n e ob ho dno
potrebno, in ako četa ni že preveč upehana.

52. Pred hodom ali tudi med hodom, če je treba
smer (Marschrichtung) spremeniti, doglasi (avizira)
zapovednik:

„Direction ....!“  (Pravec ....!)
proti kteri strani naj se kretanje vrši.

Pri kratkih kretanjih pa ni treba predmeta za
pravec (Directions-Object) označiti.

Kot predmet direkcije (Directions-Object) se izbere
kaka daljna, pa dobro vidna stvar (zvonik, konec
gozda itd.), če pa takih stvarij ni, pa kaka cesta itd.

Predmet pravca se mora označiti (pokazati) ali
ravno prej ali brž po doglasu „Grad aus“, „Rechts
(Links) Front" „uprav“, „desno (levo) front" ali „Kehrt
Euch (Vorwarts Front)" („nazad front [napred front]).

53. Da se res hodi naravnost proti direkcijnemu
predmetu, za to ima navadno skrbeti oni podčastnik,
ki se nahaja na desnem krilu ali pa spredaj, zato se
isti imenuje: „Directions-Charge“ (direkcijna šarža).

Direkcijna šarža hodi v ravni črti proti direkcij¬
nemu predmetu.

Če zapovednik sam vodi, hodi pa direkcijna šarža
za njim.

Ge se direkcija ni določila, hodi direkcijna šarža
navpično na frontno stojo.

Po direkcijni šarži morajo se vsi ravnati, da
ostanejo v ravni vrsti, drug tik drugega, in da sto¬
pajo po taktu. (Richtung, Deckung, Takt.)

10

54. Z doglasom:

»Direction links!“ (Direkcija levo!)
prenaša se direkcija na šaržo levega krila.

55. Na zapovedko:

»Marschieren! — Marsch!” (Stopati! —
Sto — paj !j se leva noga skrivi, naprej privzdigne in
potem z ravnim kolenom in na zunaj in navzdol obr¬
njenimi nožnimi prsti in naprej privzdignjenim životom
za jeden korak pred desno nogo postavi na tla.

V tem, ko se leva noga na tla postavi, se pri¬
vzdigne peta desne noge, potem se desna noga z
navzdol obrnjenimi prsti blizu tal pomakne naprej
mimo leve noge in se postavi na tla za jeden korak
pred levo nogo.

To kretanje se potem nadaljuje po taktu, pa
ravnega telesa brez omahovanja in križanja nog;
roke pri tem lahko in neprisiljeno mahajo naprej
in nazaj.

56. Na zapovedko:

„Halt!“ (Stoj!)

postavi vojak zadnjo nogo za polni korak naprej in
potegne drugo nogo k prvi.

57. „Kurzer — Schritt !“ (Kratek ko — rak!)

»Voller— Schritt !“ (Polni ko — rak!)

58. _„Wechselt — Schritt!” (Menjaj ko — rak!)

59. Če so tla takove, da je težko ali da ni mo¬
goče stopati z jednakim korakom, tedaj se zaukaže:

„Ohne Schritt!” (Brez koraka!)

Daše pa zopet jednakomcrni korak doseže, veleti je:

„Gleicher — Schritt!” (Jednak ko—rak!)

60.  „Schnellschritt — marsch!” (Brzim ko¬
rakom sto —paj!)

»Laufsehritt — marsch! “ (Tekom — stopaj!)

»Schritt!” (Korak!)

11

ali: „Halt!“ („Kniet!“ ali „Nieder!“) [Stoj!

(Klekni! ali Na tla!)]

63. Na zapovedko:

„ Auf! “ (Vstan’!)

dvigne se vojak — iz ležečega položaja najprej na
klečanje — puška se vzame „k nogi“.

6-1. Med hodom se na zapovedko:

„Kniet!“ ali „Nieder!“ (Klekni ali Na tla!)
kretanje preneha.

Za nadaljevanje hoda ima se vojak na doglas
(avizo): „ Marschieren! “ (Stopati!)

zopet dvigniti in puško na ramo djati.

Frontalni marš (Frontmarsch).

65. ,Marschieren! Direction.!“ (Stopati!

Pravec.!)

„Glied — Marsch!“ (Vrsta sto'—p  a j!)
,, Direction links!“ (Pravec levo!)

6S. „Glied — Halt!“ (Vrsta —• stoj!) ali:
jKniet!'* ali „Nieder!“ (Klekni, ali Na tla!)

69. „Glied riickwarts — marseli! “ (Vrsta na-
zad sto — p a j!)

„Glied — Halt!“ (Vrsta — stoj!)

70. Prelaz v kratki in polni korak, obrati glave
in rokohvati s puško: „Na preves" (In die Balance),
„Na rame“ (Schultert), „Natakni (iztakni) bod“ (Ba-
jonnett auf und ab) imajo se včasi vežbati.

71. „Offnen“ in „Schliessen“ („Bazmakni“ in
„primakni“) med hodom odredi se kakor na mestu.

Postranski marš (Seitenmarsch).

73. jliechts (Links) — um!“ (Desno [levo] —
k r e n !)

„Marschieren! Direction.!“ (Stopati!

Pravec ..!)

12

»Glied — Marsch!“ (Vrsta sto — p a j!)
med hojo:

»Rechts (Links) — um! Direction . !“

(Desno [levo] — kreni  Direkcija . . .!)

74. „ Links (Rechts) — herstellen! 11  (Levo
[desno] se — vrstaj!)

Poteza (Ziehung).

75. »Ziehung halb — reelits! (links!)“ (Po¬
teza polu — desno! [levo!])

»Marschieren! Direction.!“ (Stopati!

Direkcija.!)

»Glied — Marscli!“ (Vrsta sto — p a j!);
med hojo:

»Ziehung halb — reelits (links)!“ (Po¬
teza polu — desno  [levo]!)

»Direction.!“ (Direkcija.!)

76. »Grad — aus! Direction ....!“ V — prav!

Direkcija.!)

Zasuk (Sehvvenkung).

77. Zasuki narede se v kterem koli kotu, koji
praviloma ne presega 90 stopinj. Zasuki od manj
nego 90 stopinj morajo se cesto (mnogokrat) vežbati.

78. „ Rechts (Links) sch ivenken! Glied — Marscli! “
(Zasuk desno [levo]! Vrsta sto — p a j!)

79. Za zasuk med hodom  zapove se:
»Rechts (Links) — schvrenkt!” (Desno

[levo] za — s uči!)

80. »Glied — Halt!“ (Vrsta — stoj!)  ali:

»Grad — aus! Direction_!“ (V — prav!

Direkcija....!)

§ 5. Ravnja (Richtung).

83. »Rechts (Links) richt — eueh!“ (Desno
[levo] se rav — naj!)

13

!) „Habt — Aclit!“ (Po - zor!)

85. „Richtungrechts (links)! Chargen — Marseh! “
“ (Ravnja desno [levo]! Šarže sto — p a j!)

„Halt!“ (Stoj!)

0 „Rechts (Links) richt — euch!" (Desno

[levo] se rav — naj!)

„Habt — Aclit!" (Po — zor!)

86. „Richtung rechts (links)! Rilckwarts —

Marsch!" (Ravnja desno [levo]! Nazad sto —paj!)

1 „Halt!“ (Stoj!)

„Rechts (links) rieht — eueh!" (Desno

. [levo] se rav — naj!)

§ 6. Rokohvati s puško (Gewehrgriffe)

87. Rokohvati naj se zvrše hitro in sigurno, pa
ne prenagljeno in ne, da se puška poškoduje.

i Pri tem smejo se samo ramena in roke ganiti,
držanje telesa ostaja ravno in čvrsto.

88. Puška se postavi ali poleg desne noge na
tla — „k nogi" (Beim Fuss) — ali se nosi na des-

1] nem ramenu — „na rami" (Schultert).

J Praviloma se puška vzame „k nogi", kadar se
n četa ne pomika.

91. Zapiralo (Sperrklappe) je vselej zatvorjeno,
pri nenabiti puški je bijenica (Schlagfeder) nenapeta
in merilo v normalni legi. (Normal-Stellung.)

0  95. ,In die — Balance!" (Na pre — ves!)

96. „Beim Fuss!" (K nogi!)

pusti vojak puško dol smukniti in postavi isto pola-
• goma na tla.

„Beim Fuss" (K nogi) ne sme se nikdar zapo¬
vedati iz stoje naramljene puške.

97. „In die — Balance!" (Na pre — ves!)

98. „Schul — tert!" (Na ra —me!)

u

99. .Bajonnett — auf!“ (Natakni — bod!)

100. .Bajonnett — ab!" (Snami — bod!)

101. „K molitvi' in .poklekni k molitvi" se iz¬
vršita iz stoje „k nogi".

102. „Zum — Gebet!" (K moli — tvi!)

„Vorn — Gebet!" (Od moli — tve!)
„Kniet nieder zum — Gebet!" (Klekni k

mol — it vi!)

103. .Gzako (Hut, Kappe) — ab!“ (Odkrij gla

— v o!)

104. „Czako (Hut, Kappe) — auf!" (Pokrij gla

— v o !)

„Auf vom — Gebet !“ (Vstani od moli — tve!)

105. „Zum — Sclnvoren!" (K prise — gi!)
„Czako (Hut, Kappe) — auf!" (Pokrij gla

— v o!)

§ 7. Nabijanje in streljanje (Laden und Schiessen).

107. Vojak mora biti izurjen v vseh ro-
kohvatih (ročnih poprijemkih) za nabija¬
nj e puške in za str elj anj e, najžestoji, sedi,
kleči ali leži, in to pri vseh razmerah, celo
po noči, in pri tem morabiti tako ročen in
siguren, da mu v strelnem boju ni toliko
treba gledati na puško, ampak da veči del
pozornosti lahko obrne na sovražnika in
zapovedke (komande).

108. Najpoprej se mora rabiti strelivo v levi torbi,
ono v desni torbi pa le v največji potrebi.

Strelivo, ki se je vzelo iz patronjakov in postre¬
lilo, mora se nadomestiti iz tornistra. Pri tem si
smejo vojaki med seboj pomagati.

15

Poprej ko se kartoni denejo v patronjake, se mo¬
rajo pokrovi odtrgati, če se le jeden stražni karton
v patronjak spravi, mora se pokrov na njem pustiti.

Posamični magazini se iz patronjaka tako jem¬
ljejo, da vojak s koncem srednjega prsta desne roke
pod magazin seže in ga privzdigne, potem pa s pal¬
cem, s kazalcem in srednjim prstom prime in vun
potegne.

109. Zapiralo mora biti zmirom zaprto,
naj bo puška nabita ali ne. Odpre se le,
kadar je treba nabijati ali streljati.

110. ' Laden! „La—  det!“ (Nabijati! Na — bij!)

112. Na doglas (avizo):

„ Schiessen! “ (Streljati!)
se godi priprava, kakor pri nabijanju.

Poveljnik pove kratko in točno, kam se naj
strelja, in sicer najpreje v kteri smeri  (Richtung),
potem pokaže sovražnika,  na kojega je streljati,
in naznani tudi na koliko korakov  daljave naj
se merilo uravna, ako ne ugaja navadni merilni stav
(Aufsatzstellung).

Cilj, na kterega se strelja, se mora tudi pri va¬
jah že prej  izbrati in označiti brž po doglasu za
„streljanje“.

Sovaini oddelki se morajo tako imenovati, kakor
jih naši strelci vidijo, na pr.:

„Halb rechts, — Infanterie, — seehshundert!“
(Poludesno, — pehota, — šeststo!)

„Gradaus auf der Wiese, — Reiterei!“ (Uprav
na travniku, — konjiča!)

„Gradaus auf der Hohe, — Artillerie — ausser-
stes linkes Geschiitz — zwiilf hundert!“ (Uprav na
višini, —- topništvo — skrajni levi top — d v a n a j s t sto!)

16

Vojak mora pazljivo poslušati, kadar
mu se cilj napoveduje.

Kje in kakšen je cilj, se mora vojaku na kratko
povedati v tistem jeziku, ki ga razume.

113. »Fertig!" (Gotov!)

se vojak postavi, kakor za „ladet“ (nabij), uravna
merilo, če že ni prej dobro uravnano, odpre zapiralo
in nabije puško, če še ni nabita. Desnica objame
trdo in kar mogoče daleč spredaj puškino grlo, ka¬
zalec počiva zraven na desni strani kopita; pogled
in puška  pa se obrneta na cilj (točka 119.).

114. »An!“ (Na mer’!)

115. „Feuer!“ (Strel’!)

116. „Setzt — ab!“ (Odmak — ni!)

117. Na zapovedko:

„Feuer — einstellen!“ (Ne — streljaj!)
ne sme se pod nikojim pogojem niti jedna
patronaveč izstreliti;  puška se, ako je potrebno,
nabije, zapiralo (Sperrklappe) zatvori; vojak ostane v
stoji „Fertig“ (Gotov) k streljanju.

Ako se ima streljanje nadaljevati, označi povelj¬
nik cilj po točki 112., na to vojak merilo pregleda —
če treba — popravi, in zapiralo zopet otvori.

Na zapovedko:

„In die — Babnice !“ “(Schultert!)“ [Na pre
— ves!] (na rame!)

dene se merilo po »ne streljaj" v normalni stav,
puško se vzame »na preves" („na rame").

Na zapovedko:

»Beim Fuss!" (K nogi!)
poprime se ta stoja.

Po »k nogi" (»na rame") nadomestijo se izpraz¬
njeni kartoni v patronjaku in ta se zatvori.

17

118. Na zapovedko:

.Patronen versorgen!“ (Spravi naboje!)
otvori se patronjak (nabojničar), puška se vzame kot
.na gotov" ter izprazni.

125. „Kniet!“ (Poklekni!)

126. „Nieder!“ (Na tla!)

127. ,Auf!“ (Vstan’!)

128. Med hojo ne sme vojak niti nabi¬
jati niti streljati.

129. .Visitierung des — Gewehrs!“ (Puško na
pre — gled!)

„In die — Balance!" (Na pre — vos!)

„Beim Fuss!" (K nogi!)

130. Kadar se je posamičen vojak dobro naučil,
kako se puška porablja, potem se začne nabijanje in
streljanje v vrsti.

131. „Nabijati*, .gotov", .nameri", .streljaj", ,ne
streljaj", .spravi patrone", .klekni", .leži" in .vstan’
od tal", se v vrsti ravno tako izvršujejo, kakor po¬
samično.

132. Krilne šarže  stopijo na zapovedko .Fertig"
za front, da nadzorujejo možtvo.

133. V vrsti se mora streljati v .salvah"  (da
vsi na jedenkrat ustrelijo), ali pa „z brzirn  o g n j e m".

Oba načina v vrsti streljati imata se vežbati ne
samo stoje, nego tudi kleče in leže.

Če je strelna črta precej v strani, da ni mogoče
naravnost pred se streljati, se mora preje frontna
vrsta tako premakniti, da zamorejo naravnost streljati
(točka 119).

134. Salva je to, da vojaki hitro, jednako-
merno in prav namerijo in vsi na jedenkrat
sprožijo.

2

Vožbovnik.

18

Vojak, ki mora po strelu nov magazin vložiti in
s tem do prihodnje salve še ni gotov, ne sme za
drugimi ustreliti, ampak mora počakati, da se zopet
nova salva zapove.

135. Na zapovedko:

„Schnellfeuer!“ (Brzi ogenj!)
strelja vsak vojak za se brez ozira na soseda in na¬
bija in strelja, ne da bi se prenaglil,  tako dolgo,
dokler se ne zapove:

„Feuer einstellen!" (Ogenj ustaviti!)

Nameri se vedno jednako visoko, tudi če bi se
zavoljo dima cilj ne videl več prav dobro.

137. „General — Decharge!“ (V slavo!)

„Fertig!“ (Gotov!)

„Hoch — an!“ (Na — viš!)

„Feuer!“ (VstreF!)

§ 8. Izobraževanje za čarkarja (Ausbildung zum
Plankler).

138. Da se mora vojak porabiti kot čarkar (Plan-
1  kler), t. j. za boj v raztresenem redu, se mora za to

preje dobro izučiti; on mora za to dobiti razum,
' trdno voljo in samozavest.

On mora vedeti, da čeravno je njegova zveza
nekako rahla in nepropisanega reda, je vendar treba
zvezo in red ohraniti, in čim več ko je samostojen,
tem bolj natančno se mu je držati tistih načel, ki
storijo skupno delovanje mogoče.

Vse koristi zemljišča mora hitro zapaziti in po¬
rabiti, da s svojini orožjem več opravi,  in da
se varuje pred sovražnim ognjem.

Sam si lahko prosto izvoli tisto držanje in gi¬
banje telesa, ki se mu za boj najprimernejši zdi.

19

139. Bolje ko je čarkar izurjen v rabi svoje puške,
bolj ko je njegovo telo gibčno, tem bolje bode svojo
nalogo izpolnil.

140. Dokler se streljanje ni pričelo, nosi čarkar
puško ali na rami ali na preves. Kakor hitro se ne
pomika več, izbere si ono držanje telesa, koje mu je
pripravnejše ter se pripravi za streljanje (vzame puško
gotovo k streljanju).

141. V nepreglednem zemljišču (v gozdu, v vaseh),
v obče ondi, kjer se nenadoma na sovražnika naleti,
ali če je sovražna konjiča blizu, ima se natakniti bodalo.

142. Brž ko se čarkarju streljanje zaukaže, ima
si svoje mesto tako izbrati, da zamore predležeče
zemljišče dobro pregledati in da v daljavo lahko strelja.

143. Vojaku je treba natanko povedati, koliko je
vsako kritje (Deckung) vredno, in ga poučiti, kako si
mora to kritje tudi z lopatico (Spaten) popraviti.

Pa tudi najboljše krit j e se mora precej
brez zamude popustiti, če se to zaukaže,
če izza njega ni pripravno streljati, ali
zaradi tega, da se naprej pomika.

144. Kdor strelja  izza debelega drevesa,  se
nasloni z levim laktom na drevo, pomakne tudi
desno ramo kar mogoče nazaj za drevo, in nameri
na desni strani debla. Glavo pokaže izza debla le
toliko, da more nameriti.

Ge je drevo šibko, pritisne vojak le roko k deblu,
tako da ga nekoliko objame in da prsti nekoliko kvišku
molijo. V visočini pleč se pritisne puška k deblu na¬
slonjena, če mogoče, na palec in kazalec leve roke.

Drevesa, tudi če so debela, ne dajejo dosti kritja,
namreč le od spredaj, ne pa tudi od strani, zato se
rabijo kot kritja le tedaj, ako drugega kritja ni.

r

20

145. če namerja vojak skozi kako odprtino
(okno, puškarico [Schiessscharte] itd.), postavi se na
levo stran luknje in se nasloni na steno, ali pa po¬
klekne in položi puško na spodnji kraj luknje. Ako
je od zunaj mogoče k odprtini priti in jo od tal do¬
seči, potem se puška ne sme iz luknje vun pomoliti.

146. Za kakim prsobranom, nasipom, zi¬
dom ali rovom  ali pri naravnih v z v i š b a h ali
vdrtinah  zemlje se nasloni vojak z levo stranjo
telesa na kritje, puško pa nasloni na vrh kritja in
nameri ali stoje ali sede ali kleče, kakor je namreč
jama globoka, v kterej je zakrit (skrit). Puška naj
se pri tem kar je mogoče nasloni.

147. Za grmovjem, plotom, živimimejami,
za snopjem, za visokim žitom  itd. izbere si
vojak tisto lego telesa, ki se mu najbolja zdi.

148. Pri porabi kritja se mora vojak glede pre¬
mikanja telesa in puške toliko prostosti pustiti, kakor
si sam najbolje pomagati zna z ozirom na velikost
svojega telesa, na lastnosti kritja in na lego cilja.

149. Pri napadu  je gledati na to, da se z j ed¬
nini tekom,  to je na jedenkrat tako blizu sovraž¬
nika pride, da se zamore na njega streljati.

Daljno napredovanje se vrši v odprtem zemljišču
naravnost v teku naprej od postojanke do postojanke
(Haltpunkte), ali pa od kritja do kritja. Kjer pa kritja
ni, se varujejo vojaki na postojankah s tem, da se
vležejo ali pokleknejo.

Na protivnika je treba vedno paziti.

150. Pri obrambi  mora se v odkazanih odse¬
kih kriti, pa vendar tako, da se mora izza njih us¬
pešno streljati.

151. če se protivnik umika, treba ga je s stre¬
ljanjem preganjati

21

152. Brez ukaza vojak v boju ne sme
nazaj iti. Treba ga je poučiti,  da se sovraž¬
nemu ognju najbolj tedaj izpostavi, kadar
se umika, to je mu hrbet pokaže. Ge se umi¬
kanje  zaukaže, ne sme se vojak dalje umikati, ka¬
kor do tiste postojanke, ki jo poveljnik določi. Na
zapovedko: „Halt!“ (Stoj!) se mora nepogojno usta¬
viti, se obrniti in sovražniku zopet nasproti postaviti.

153. Začetek streljanja se zaukaže.

154. Vojak  kot  čar  k ar  (Plankler) sme le te¬
daj streljati, ako mu je mogoče svoj cilj
(sovražnika) zadeti; le z dobrim, ne pa z mno¬
gim streljanjem se kaj opravi  (točka 563.).

Opazovalci (Spaher) ali od roja ločeni ljudje
smejo le tedaj streljati, kadar nemajo druge pomoči,
da bi objavili (naznanili) nepričakovani prihod pro-
tivnikov, ali pa v sili za lastno obran.

155. Ogenj se ustavi, kadar se to za¬
ukaže, ali pa, če ni na koga več streljati.

156. S patronami je treba varčno rav¬
nati, ker jih v boju ni lahko zopet na¬
domestiti.

Pehota brez streliva je ob svoje naj¬
hujše orožje.

§ ‘J. Počasti (Ehrenbezeigungen).*)

157. Vojaški pozdrav — „p o č a s t“ (Salutierung)
ima se vselej v propisani stoji izpeljati. Počast se
prične na daljavo treh korakov pred višjim (straž¬
nikom) [Posten], konča se, kadar je ta tri korake
oddaljen, ter se ima tedaj vršiti, kadar se višji
(stražnik) nahaja v okolišu od 30 korakov.

*) Službovnik za c. in kr. vojsko, prvi del, VIII. oddelek.

22

158. Na počast brez puške  vzdigne vojak desno
roko — ako v tej kaj nosi — levo roko — ravno
tako k pokrivalu, kakor je določeno za levo roko „k
molitvi", z naramljeno puško  obrne glavo in
seže z desnico doli na kopitni vrat; — s puško „k
nogi" (Beirn Fuss) obrne samo glavo.

159. Ako ima vojak s puško ali brez iste na pro¬
stem kaj prijaviti, ostane tri korake pred višjim, gleda
ga v obraz, počasti ga, se popravi in javi.

160. Ima se kaj prijaviti s puško  v zatvorje-
nem prostoru , tako vstopi vojak s puško na preves
(Balance) ter vzame v daljavi treh korakov pred
višjim „k nogi" (Beim Fuss).

161. Pred Najvišjo gospodo (cesarjem, cesarico),
kakor pred kakim članom Najvišje cesarske rodovine
ali ostalimi v § 49 Službovnika za c. in kr. vojsko, prvi
del, omenjenimi najvišjimi osobami, postavi se vojak
v front in naredi počast.

162. Kadar vojak jaha ali vodi kakega ročnega
konja, se ne postavi v front med hojo.

Kadar se vojak vozi brez puške, pozdravlja v onej
stoji, v kojej se nahaja.

163. Počast se naredi samo z obratom glave (s
pogledom v obličje);

ako vojak nosi kaj v obeh rokah, kadar je golo¬
glav ali kadar je med vožnjo brez puške;

kadar vodi kakega ročnega konja ali kako konj¬
sko vprego.

164. Kot poveljnik kakega oddelka se obnaša
vojak kakor podoficir.

23

II. oddelek (Absclmitt).

§ 10. Glasbeniki in pijonirji pehotne in lovske čete
(Spielleute u.Pionniere der Infanterie u.d. Jagertruppe).

165.  Kompanijski bobnar nosi boben na prek-
ramenci (Tragriemen); bobnalo (Schlagboden) visi na
desni strani; batiče (Schlagel) drži nad njim, vedno
pripravljene za porabo.

Ako četa počiva, spravi batiče in sme boben na
tla položiti, pa tako, da je uglasbovalni navijač (Stimm-
schraube) od zgor, bobnalo pa naprej obrnjeno.

Ako bobnarju ni treba biti pripravljenemu na
bobnanje, zavihti boben črez levo ramo, da leži žicalo
(Saitenboden) na hrbtu.

Ako se postavi četa „k molitvi” (Zum Gebet),
vzdigne se levica z batico v počastenje. Pri „klekni
k molitvi” (Kniet nieder zum Gebet) položi se boben
poprek črez levo bedro in se drži z levico, desnica
pa sname pokrivalo in ga prinese doli na stran. Pri
„k prisegi” (Zum Sehvvoren) pripne se boben z levico
in bobnalo se drži v vodoravni legi, da se zamore
pokrivalo, ki se z desnico sname, nanj položiti. Des¬
nica se na to vzdigne k prisegi.

Batiči se pred „klekni k molitvi" in „k prisegi”
spravijo.

166.  Kompanijski trobač  nosi trobilo na
vrvici obešeno preko leve rame na desni strani. Des¬
nica drži trobilo z naravno stegnjenim laktom, palec
leži na tankem koncu trobila in na pisku (Mundstiick),
ostali prsti objemajo lokove (Bogen) od zunaj.

Pisek (Mundstiick) se priveže na trobilo, ob hu¬
dem mrazu pa v žep spravi in se natakne še le, kadar
je treba kak znak dati.

24

? K molitvi', „klekni k molitvi” in „k prisegi”
izvrši trobač kakor drugi vojak.

167. Možtvo polkovne glasbe  (Mannschaft
der Regiments-Musik) nosi svoja glasbila (Instrumente)
v desni roki, in ako je dolgo, na kak način viseče
na levi strani. Hvate (Griffe) izvrši kakor kompanij-
ski trobač (bobnar).

168. Stojabataljonskega  b obn  arj  a je v obče
jednaka onej vojaka; vendar postavi desno nogo tako
pred levo, da pride peta desne na daljino polstopa
spredaj in v stran od podplata leve noge. Palica
drži z desnico pod jabelkom (Knopf) tako napred in
desno postrani, da spodnji kraj poleg prstov desne
noge stoji. Levica se upre v bok tako, da leži palec
zadej, ostali prsti pa spredaj na telesu.

„K molitvi” in „klekni k molitvi” izvrši on kakor
vojak. „K prisegi” postavi palico pred sredino te¬
lesa, z levico prime jo tik pod desnico, desno roka¬
vico sleče; pokrivalo sname, oboje drži v levi roki
— pokrivalo med kazalcem in palcem — a desnico
vzdigne k prisegi.

Med hodom drži bataljonski bobnar palico z desno
roko pod sredino poprečno (schrage) pod telesom;
pest nahaja se v višini žilice (Magengrube), in jabelko
palice je nagnjeno proti desni strani. Znak za po-
četek ali za nehanje igre daje s tem, da desnico s
palico vzdigne v stran na viš.

169. Polkovni bobnar  obnaša se kakor ba¬
taljonski bobnar.

171. Pijonir  (obkopar) nosi orodje z jermenom
črez desno ramo obešeno, kakor puško. Toporišča
so navzgor obrnjena.

„K molitvi” se vzdigne leva roka kakor na po-
čast in pred „klekni k molitvi” se orodje postavi „k

25

nogi". „K prisegi" ostane orodje na desni rami, po¬
krivalo se sname z levico in desnica se vzdigne k
prisegi.

172. Ako nosi glasbenik svoje glasbilo (bataljon¬
ski bobnar palico), pijonir ali nosilec ranjenih opravo,
tedaj se počast skazuje jedino le z obratom glave.

Drugo poglavje (Zweites Hauptstiick).

Vod (Zug).

§ 14. Postav (Aufsteilung).

200. Možtvo se postavi (navrsti) v dve vrsti.

Vrstni odmak (Gliederdistanz) znaša 120 centi¬
metrov od pete prve vrste do pete zadnje vrste.

Možje prve vrste drže .razmak" (Abstand) proti
desnemu krilu, oni druge vrste stoje v pokritju svojih
prednikov.

201. Dva drug za drugim stoječa vojaka sta
skupno jeden .član" (Rotte), dva vspored stoječa člana
.dvočlan" (Rottenpaar); posamezen vojak pa, za ko-
jim noben drugi ne stoji, imenuje se .polučlan“
(halbe Rotte).

202. Vod se deli v .roje" (Selrvvarme). Roj ne
sme šteti več ko 7 in ne manj ko 4 člane; 16 ali več
članov stori tedaj štiri, 12 do 15 članov stori tri,' 8 do
11 članov pa stori dva roja. V mirnem času more
se vod tudi, če je manj ko 8 članov, na dva roja
razdeliti.

Roji imajo vsak svojo številko, počenši šteti pri
desnem krilu ali od čela (Tete) proti koncu (Queue),
stoje vselej v istem redu ter obdrže to številko tudi
pri obrnjeni fronti.

26

203. V vojni naj se možtvo, dokler to brez po¬
sebne nejednakosti rojev biti more, v istem roju pusti.

204. Poveljnik voda je kak podredjem oficir ali
kadet-oflcirski namestnik.

205. Ostale šarže voda vdelijo se kot „rojniki“
(Schvvarmfilhrer) na krila prve in druge vrste. Za vsak
roj ima se jedna šarža odrediti. Krilo-šarže prve vrste
zapovedujejo prvi in četrti, one druge vrste drugi in
tretji roj'.

Narednik [nadlovec] (Feldvvebel [Oberjager]) in
glasbenik stoje na odmak vrst, prvi za šaržo levega
krila druge vrste, poslednji za sredino voda.

206. Manjkajoče šarže nadomestijo se z na¬
mestniki.

207. Podoficir, koji je najstareji po činu (rangu)
po poveljniku razvrsti (ranžira) vod.

Na zapovedko:

„Antreten!“ (Vrstaj se!)

povrsti se možtvo s puško na rami po telesni veli¬
kosti (točka 36 in 37) v jedno vrsto.

Krilo-šarže stoje sklenjene vkup s čelom proti
možtvu dva koraka pred desnim krilom, glasbenik
dva koraka za sredino.

Možtvo se od desnega krila proti levemu krilu raz¬
deli z „eins“ — „zwei“ (jeden — dva), potem se do¬
loči srednik (Mittelmann) — mož, koji je z „eins“
(jeden) označen.

Vojaki, ki so zaznamovani z „eins“ (jeden) so
prva vrsta, oni z „zwei“ (dva) zaznamovani druga
vrsta.

Na zapovedko:

„In den — Zugf (V — vod!)
stopijo za drugo vrsto odredjeni možje za svoje desne
bližnike; obe vrsti se skleneta stopajoč po strani proti

27

sredniku; druga vrsta vzame vrstno daljino (Glieder-
Distanz) in se krije za prvo vrsto [»razvojno črto“]
(Entwickelte Linie), točka 296.

Šarže in glasbenik stopijo na svoja mesta.

Zastavnik stopi poleg šarže prve vrste na des¬
nem krilu.

208. Podčastnik, koji vrsti (ranžira) vod, prepriča
se, ali se člani krijejo in ali so uvrsteni najspo¬
sobnejši in najiznajdljivi ljudje v srednji član in v
krilne člane, kakor tudi, če še morda kak polučlan
ostane, ga postavi proti sredini voda.

Na to se deli vod od desnega proti levemu krilu
v roje. Podčastniki in razvodniki, ki so morda na raz¬
polaganje , vdele se na notranja krila rojev. Zatem
sledi razdeljevanje v dvočlane (Rottenpaare). Prva dva
člana sta prvi dvočlan, druga dva drugi dvočlan itd.

Po razdelitvi označi vsak rojnik svojega namest¬
nika ter stopi potem na svoje mesto. Vsak vojak
mora poznati može svojega dvočlana in roja, kakor
tudi, kdo je njegov rojnik in kdo njegov namestnik.

209. Po dovršenem vrstenju izkaže se poveljniku
voda počast, in prijavi mu število izšlih mož.

Poveljnik voda pregleda razvrstitev voda , pre¬
priča se, ali poznajo vojaki vsak svoj dvočlan in roj,
označi svojega namestnika in najboljše cenitelje daljin
(Distanzschatzer).

210. Brza najdba vdeljenja — „skupljenje“ —
(Sammeln) — ima se skrbno vežbati in pri tem po¬
sebno na to gledati, da je med tem mir.

211. Na zapovedko :

„Abtreten!“ (Odstop!)

ostavijo vojaki svoje vdeljenje.

212. »Vergatterung!“ (Zbor!)

„ Vergatterung u. Laufschritt! “ (Zbor in tek!)

28

§ 15. Pomočki za postav in kretanje (Aufstellungs-
und Bewegungs-Behelfe).

214. .Rechts (Links) richt — eucM' (Desno

[levo] se ra v — n a j!)

„Habt — Acht!“ (Po — zor!)

218. ,Offnen in ein — Glied!' (V vrsto raz
— m a k n i!) samo na mestu.

219. „Kniet!“ .Nieder!' in .Auf!“ (Klekni t ! na
tla! in Vstan’!)

220. .Kehrt— Eucli!“ ali .Vonvarts— Front!'
(Nazad — front!)  ali (Napred — front!)

221. Po obratu obdržč vrste in krila prejšnja
imena. Vse določbe glede prve vrste in krilo —
šarž veljajo ravno tako tudi za drugo vrsto. Vde-
ljeni za drugo vrsto ostanejo v svoji postavi te¬
daj pred frontjo; samo pri streljanju podajo se za
front, in sicer glasbenik okoli desnega in šarže, ako
se morda nahajajo, okoli levega krila.

§ 16. Redovi in dvoredovi (Reihen und Doppelreihen).

222. .Reihen, rechts (links — um!' (V redove,
desno [levo] — k r e n !)

Po obratu vspored (jeden poleg drugega) stoječi
možje vsakega člana (rote) so jeden „red“ (Reihe).

223. .Doppelreihen, rechts (links) — um!“ (V
dvoredove, desno [levo] — k r e n !)

Po obratu vspored stoječi možje jednega dvo-
člana (Rottenpaar) so jeden „dvored“ (Doppelreihe).

224. .Reihen fallt — ab !“ (V redove zao — staj!)

226. .Doppelreihen, marschiert— auf!“ (V dvo-
redo — ve!)

227. .Einzeln — abfallen !“ (Po jeden zao — staj!)

29

230. „Reihen (Doppelreihen) marschiert — auf!“
(V redo — ve [dvoredo — ve!])

§ 17. Kretanja (Bevvegungen).

231. Šarža za direkcijo  v vodu je:

Pri frontalnem hodu  desna šarža prve
vrste, pri obrnjeni fronti ona druge vrste;

pri postranskem hodu  (redovih, dvoredo-
vih) čelna šarža;

pri p o t e z i (Ziehung) najprednja šarža v meri hoda.

232. Kretanja (Bevvegungen) in vstavljanja istih,
potem rokohvati  (Gevvehrgnffe) med hodom vež-
bajo in izvršujejo se kakor v vrsti; namesto „vrsta“
zapoveduje se „vod“.

238. . Hechts (Links) schwenken! Zug — marscli!“
„Direetion (von der Stelle), oder

„Recht.s (Links) schwenken J Direction
(vvahrend des Marsches).

(Zavoj desno [levo]! Vod sto — p a j!)
(Direkcija . . .. ! [na mestu]) ali

(Zavoj desno [levo] zavij! Direkcija.!)

[med hodom].

§ 18. Premembe formacije | postroja] (Formations-
Anderungen).

240. ,Aufmarschieren! Halb —links (rechts)!“
(Razvoj! Polu le — v o [des — noj!)

241. „Marsch!“ (Sto — p a j!)

244. „Voller — Schrltt!" (Polni ko — rak!)

245. „Links (Rechts) — Front!" (Levo [desno]
— front!)

8 19. Rokohvati s puško (Gewehrgriffe).

248. Šarže izpeljujejo vse rokohvate s puško
jednako ko možtvo.

30

249. „Pyramiden setzt — an!“ (V pilami —de!)

250. »Ergreift das — (Jewehr!“ (Prim’ — puško!)

251. „Abtreten!“ (Odstop!)

„Vergatterung!“ ali »Vergatterung in Lauf-

schritt!" (Zbor!) ali (Zbor in tek!)

§ 20. Streljanje sklenjenega voda (Feuer des ge-
schlossenen Zuges)

254. „Ladet!“ ali „Fertig!“ (Na — bij!) ali
(Go — tov!)

255. »Herstellt — eucli!“ -(Na me — sto!)

257. „Kniet!“ (Klekni!)

»Erstes Glied — kniet!“ (Prva vrsta klek — ni!)
»Erstes Glied — nieder, zweites Glied — kniet!“
(Prva vrsta na — tla, druga vrsta klek — ni!)
„Fertig!“ (Gotov!)

258. „Auf!“ (Vstan’!)

»Herstellt — eucli!“ (Na me — sto!)

259. »Visitierung des — Gewehrs!“ (Puško na
pre — gled!)

»Herstellt — euch!“ (Na me — sto!)

260. »General - Decharge (Streljanje v
slavo)  se izvrši na zapovedko vodnega poveljnika
po točki 137. Druga vrsta dela vse, kakor prva.
„Fertig“ in »Herstellt euch“ (Gotov) in (Na mesto)
se izvršita po točkah 254  in 255 .

Krilne šarže druge vrste ostanejo na svojih me¬
stih in ne streljajo.

$ 21. Tvorba rojne črte (Bildung der Schvvarmlinie).

261. Prehod voda iz vsake formacije in proti
vsaki smeri (Richtung) v rojno vrsto med kretanjem
ali z mesta se mora pogosto in skrbno vežbati.

31

262. Da se naredi rojna vrsta med kretanjem,
označi (pokaže) vodov poveljnik smer, proti kt.eri se je
treba naprej pomikati ali pa prostor, ki se ima zasesti in
določi „direkcijni roj“ (Directions-Schwann) na pr.:

„Zug! — Schwarmlinie! Vorriickung gegen die
Waldecke!“ n-ter Sehvvarm Direction 1“ ali:

„Zug! — Schwarmlinie entlang des Dammes
von n . . bis n . .! n-ter Schwarm Direction 1“

(Vod! — Bojna črta! Napred pomikanje proti
voglu gozda!“ n-ti roj direkcija!) ali:

(Vod! — Bojna črta ob nasipu od n . . do n . .!
n-ti roj direkcija!)

Bojniki(Schwarmfuhrer)se podajo na„rojno črto“
pred svoje roje. Poveljnik voda vodi roj za direkcijo
proti direkcijnemu predmetu, ostali roji slede brez
zapovedke (komande). Oni niso vezani na določeno
obliko 'ter vzamejo med napredpomikanjem hitro
prestanek (Intervali). Glasbenik ide k roju za di¬
rekcijo (Directions-Schvvarm).

263. Za vsakega čarkarja dojde v rojni črti jeden
do dveh korakov kot frontni prostor.

V tem prostoru ravna se prestanek (Intervali) in
formacija med roji, koji naj se zjedinjeno drže, po
razmerah (odnošajih) zemljišča in boja.

264. V rojni črti obnaša se vsak čarkar po § 8.
On opazuje sovražnika, poslužuje se nahajajočih se kritij
(Deckungen) ter pazi na rojnika. On uboga nevte-
goma njegovemu klicu, migljeju, pisku ali osobnemu
vzgledu ter vidi v njem vedno zjedinišče roja(točka611).

Bavno tako se obnašajo rojniki proti vodovemu
poveljniku.

265. Da se tvori (naredi) rojna vrsta na mestu,
ostane direkcijni roj, kjer stoji, drugi roji vzamejo
interval, to je da se od njega oddaljijo na levo in desno.

266. Po tvorbi rojne črte, to je, ko je rojna črta
napravljena, odpošljeta oba krilna roja bojne ali zvezne
patrole (Gefechts-[Verbindungs-]Patrouille), ne da bi
se jima moralo to še le posebej ukazati.

267. Rejniki (Schivarmfuhrer) gledajo na to, da
čarkarji kritja prav porabijo.

§ 22. Kretanje rojne črte (Bewegung der Schvvarm-
linie).

268. Kretanja rojne črte se morajo vršiti v so¬
glasju z direkcijnim rojem; ni treba preplašno gledati
na ravno smer (Richtung) in na prestanek (interval)
med rojevi, pa vendar se zveza nikdar ne sme iz¬
gubiti.

269. Kreta se navadno v koraku in naravnost;
poteze (Ziehungen) naj bodo le izjeme; pomikanje
v stran naj se vrši le pod brambo kritij (Deckungen).

270. Kdaj se ima spremeniti smer in hitrost mar-
širanja, kdaj se ima obstati in zopet naprej iti, to kaže
direkcijni roj, po kterem se drugi ravnajo.

271. Če je sovražnik tako blizu, da je njegov
ogenj nevaren, tedaj se vrši premikanje „skokoma"
od kritja do kritja; dolgost „skoka“ se ravna po boj¬
nih in zemljiških razmerah in po telesnih močeh
rnožtva. Pri vežbah je jeden skok 60 do 80 korakov.

Da se skok izvrši, pusti vodovi poveljnik ogenj
ustaviti, označi, kam in kako daleč se bo premaknilo
in zakliče:

„Vorwarts!“ (Naprej!)

in pelje sam direkcijni roj naprej. Ostali roji slede
takoj z mesta in se malo po malem pomikajo proti
direkcijnem roju, tako, da so med seboj zopet v zvezi.

33

§ 23. Ogenj rojne črte (Feuer der Schvvarmlinie).

272. Rojna črta ima sledeče vrste ognja (točka 568):

1. Planklerfeuer (čarkarski ogenj) počasen ali
hiter;

2. Schvvarmsalve (rojna salva) na zapovedko
rojnikov;

3. Schnellfeuer (brzi ogenj).

273. Poveljnik voda sme ogenj na svojo roko le
tedaj zaukazati, če vod samostojno deluje.

274. Prej ko se ogenj zaukaže, mora se doglasiti
„Schiessen“ (streljati) in potem se naznani cilj, po¬
stava merila in vrsta ognja  (točka 568).

275. Ogenj se ustavi na zapovedko:

„Feuer einstellen! (Ne streljaj!)

ali pa na večkratno močno žvižganje z žvižgalko
(Signalpfeife).

Zapovedke in žvižganje morajo vse
šarže ponoviti in zapovedko od moža do
moža naprej razglasiti.

Ogenj se mora brzo  ustaviti, puške se nabijejo,
če je treba, in možtvo ostane na novo streljanje pri¬
pravljeno.

276. Ako je treba streljanje ponoviti nasproti
istemu cilju, potem zadostuje doglas:

„Weiterschiessen!“ (Zopet streljati!)

če je treba, se prej merilo uravna.

277. Vselej, kadar se način streljanja spremeni,
ali kadar se ima rojna črta kam pomakniti, mora se
prej ogenj ustaviti.

278. Streljanje nadzoruje vodovi poveljnik po
točki 561.; strelni red (disciplina) se mora strogo
ohraniti (točka 560).

279. Rojniki skrbijo za to, da se ukazi vodo-
vega poveljnika prav in mirno izvršujejo, ponavljajo

Vežbovnik. 3

34

pa te ukaze le tedaj,  ako se kaže potreba. Vedno
pa morajo ponavljati ukaz: „Feuer einstellen' (ne
streljaj).

Podpirajo poveljnika, da se ohrani strelna dis¬
ciplina, posebno pa pazijo, da se v pravi cilj strelja
in da je merilo prav uravnano. Oni si izberejo tako
stališče, da zamorejo videti, ali ima streljanje kaj
uspeha ali ne in da lahko slišijo ukaze poveljnikove.
Oni imajo dolžnost, tudi na svojo roko svojim ljudem
ukazovati, kadar se boj spremeni in sovražnik nagloma
premakne, da začnejo meriti in streljati na tisti kraj,
kjer se jim najbolj potrebno zdi; ob ugodnih trenot-
kih pa zamorejo zaukazati rojno salvo.

Če se sovražnik tako daleč odmakne, da ga je
le malo še ali nič več videti, smejo rojni poveljniki
zaukazati počasno streljanje ali pa tisto popolnoma
ustaviti (točka 568 in 573).

280. Vodovi poveljnik in vse šarže morajo bra¬
niti, da se po nepotrebnem ne strelja, da streliva ne
zmanjka. Vodovi poveljnik mora, kadar jame stre¬
livo zmanjkovati, po novega poslati k poveljniku kom-
panije (§ 61).

§ 24. Naskok z bodalom (Bajonnett-Anlauf).

281. Če je mogoče, sovražnika nepričakovano
napasti z bodalom, pusti vodovi poveljnik bodala na¬
takniti in da zapovedko:

„Sturm!“ (Naskok!)

ako je pa iznenadjenje sovražnika nemogoče, potem
pusti za „naskok“ trobiti ali pa bobnati. Vodovi po¬
veljnik ukaže „Feuer einstellen“ — „Vorwarts“ (ne
streljaj — naprej) in vodi direkcijni roj. Kretanje se
vrši iz začetka z brzim korakom. Rojna črta se stisne
k direkcijnemu roju. V prvem trenotku (pri vajah

35

na 80 do 100 korakov pred nasprotnikom) zakliče
vodovi poveljnik:

„Hurrah!“ (Hurra!)

vsi možje ponavljajo glasno ta klic, — glasbenik trobi
(bobna) neprenehoma za „naskok“, — in vsi se vr¬
žejo krepko na sovražnika (točka 362 in 529).

282. Ko so sovražno postavišče (Aufstellung) pro¬
drli, morajo tako dolgo napredovati, da zamorejo za
bežečim sovražnikom streljati.

283. Ako se sovražnik umakne v zemljišče, v
kojem se more zakrivati, potem se mora vod urediti,
mora napredovati in pridobljena tla zasesti.

Da bi posamični roji ali posamični možje brez
premisleka za bežečimi tekali, to se ne sme pripustiti.

284. Ako se naskok ni posrečil, gre vod narav¬
nost  nazaj, pri vajah korakoma in v čvrstem držanju.

Ustavi in zbere se, kakor so bojne razmere, ali
za prvim kritjem, ali pod varstvom drugih oddelkov,
ali pa v toliki daljavi, da mu sovražni ogenj ne more
dosti več škodovati.

§ 25. Odbijanje konjiškega napada (Abwehr des
Reiterangriffes).

285. Zoper napad konjikov se morajo pripraviti
1 e tisti vodovi, ki so pred takim vsak čas v nevarnosti.

Roji se morajo v ta namen v tako fronto in gro-
mado zbrati, da na konjico lahko streljajo.

286. Ko se sovražna konjiča približuje, doglasuje
(avizira) vodovi poveljnik:

„Reiterei!“ (Konjiča!)

pri vajah pa še pokaže, od kodi prihajajo in kako
daleč so še; na to se nataknejo bodala (točka 141).

287. Rojem se zaukažejo rojne salve, kadar se
je konjiča približala na 500 korakov.

3 '

36

§ 26. Skupljenje rojne črte (Sammeln d.Schwarmlinie).

288. Skupljenje razčetanega voda vrši se na za-
povedko (znak):

„Vergatterung“ ali „Vergatterung und Lauf-
schritt!“ (Zbor!) ali (Zbor s tekorn!)
po točki 212.

Tretje poglavje (Drittes Hauptstiick).

Kompanija (Compagnie).

§ 28. Postav (Aufstellung).

290. Kompanija  se deli v štiri vode. Dva voda
zoveta se polkompanija  (Halb-Compagnie).

Kompanija z manj od 24 članov ima se v tri,
z manj od 18 članov v dva voda razrediti.

291.  Dva voda (Ziige) se vodita po propisih za
jedno kompanijo; namesto „kompanija“  doglasuje
(avizira) se potem „Halb - C,ompagnie“ (pol¬
kompanija).

292. Zapovedniki vodov odgovorni so za voditev
svojih vodov in vodijo iste v smislu formalnih določeb.

Oni smejo tudi pri sklenjenem postopanju kom-
panije svoja mesta po potrebi  ostaviti in se tje po¬
dati, kjer to voditev vodov zahteva (točka 373).

293. Če se imajo izvršiti premembe postroja ali
kretanja (Formations-Anderung oder Bevvegung) samo
po jedinih vodovih ali v vsakem od istih, tedaj ima
kompanijski poveljnik svojemu doglasu ali zapovedki
dostaviti:

„n-terZug!“ ali „In jedem Zuge!“ (n-ti vod!)
ali (V vsakem vodu!)

37

294. Glasbeniki imajo samo na ukaz kompanij-
skega poveljnika popotnico bobnati (trobiti), odnosno
prenehati.

295. V kompaniji stoje vodi ali sklenjeni jeden
do drugega — „entwickelte Linie“ (razvojna črta) —
ali na 6 korakov oddaljeni, računajoč od prve vrste
prednjega do prve vrste najbližnjega zadnjega voda,
paralelno drug za drugim — „kolona'.

Desne krilne šarže vodov stoje v koloni druga
za drugo pokrite.

296. Pri prvi razvrstitvi stoje vodovi po svojih
službenih številkah, v ,entwickelte Linie“ (razvojni
črti) od desnega proti levem krilu, — v „koloni' od
čela proti koncu.

2i)7. V preteku kretanja se imenujejo ali pokli¬
čejo vodovi (polkompanije) po kompanijskemu povelj¬
niku od desnega proti levemu krilu ali od čela proti
koncu po redu, kojega tačasno zavzamejo. Povelj¬
niki vodov rabijo samo zaziv (klic) „Zug“ (vod).

29S. Narednik (nadlovec), koji ne zapoveduje
vodu, kakor tudi računarski podčastnik stoje po od¬
redbi kopipanijskega poveljnika za levim krilom ka¬
kega voda. Narednik stoji s potegnjeno sabljo.

299. Zastavnik stoji pri prvi razvrstitvi na des¬
nem krilu v prvej vrsti (v koloni pri prvem vodu); to
mesto ostavi samo na ukaz kompanijskega poveljnika.

Poveljnik onega voda, pri kojem je zastava v-
deljena, zamenja svoje mesto z ono krilno šaržo prve
vrste, ktera stoji poleg zastavnika.

Oni vod, pri kojem se nahaja zastava,
dolžan je isto braniti.

300. Kompanija se postroji (formira) ali v raz-
vojnej črti (entwickelter Linie) ali v koloni.

38

Poveljniki vodov izkažejo kompanijskemu povelj¬
niku počast, javijo število izštetih mož in se podajo
na svoja mesta.

301. Kompanijski poveljnik odredi kako potrebno
pojednačenje šarž in mož med vodi, odnosno ponovi
razvrstitev istih ter označi najboljega cenitelja distancij
in onega vojaka, koji se zna najbolje orijentovati, kot
svojo eventuvalno ordonanco.

302. V vojni se ima možtvo, dokler je mogoče,
vselej v istem vodu skupaj pustiti.

303. Skupljenje kompanije se vrši načelno v
koloni; skupljenje v kaki drugi formaciji mora se
posebno zaukazati.

„Vergatterung!“ ali „Vergatterung und Lauf-
schritt!“ (Zbor!) ali (Zbor in tek!)

§ 29. Pripomočki za postav in kretanje (Aufstellungs-
und Bewegungs-Behelfe).

305. .Rechts (Links) richt — euch!“ (Desno
[levo] se rav — naj!)

30G. „Richtung rechts (links)! Chargen— Marscli !“
(Ravnja desno [levo]! Šarže sto — p a j!)

„Richtung rechts (links)! Ruckvvarts — Marscli! “
(Ravnja desno [levol! Nazad sto — p a j!)

„ Rechts (links) richt — eucli!“ (Desno [levo]
se rav — naj!)

307. .Richtungrechts (links)! Chargen — Marscli!' 1
(Ravnja desno [levo]! Šarže sto — p a j!)

.Rechts (links) richt — euch!“ (Desno [levo]
se rav — naj!)

§ 30. Postrojenje kolone (Formierung der Colonne).

310. .Colonne vorwarts!“ (Kolona napred!)

.Compagnie — Marscli !“ (Kompanija sto — pa j!)


39

,1. Zug — Halt!“ ali „Kurzer — Soli ritt!"
(1. vod — stoj!) ali (Kratek ko — rak!)

Pri ostalih vodih se zapoveduje:

„Halt!“ ah „Kurzer — Schritt !“ (Stoj!)
ah (Kratek ko — rak!)

311. .Colonne rechts (links)! Halb — reclits
(links)! Marsch!" (Kolona desno [levo]! Pol des
■— no [le — v o]! Sto — pa j!)

314. „In jedem Zuge rechts (links) — sclnvenkt!"
.Grad — aus ! Direction ....!“ (V vsakem vodu desno
[levo] za — vij!) (V — prav! Direkcija ....!)

„Colonne! 1. Zug — Halt!“ ah .Kurzer —
Schritt!" (Kolona! 1. vod — stoj!) ah (Kratek ko

— rak!)

315. „Colonne mit Halb-Compagnien vonvarts!"
(Kolona s polkompanijami napred!)

.Colonne mit Halb-Compagnien! Compagnie

— Marscli!“ (Kolona s polkompanijami! Kompanija
sto — paj!)

.Colonne mit Halb-Compagnien rechts (links)!
Halb — rechts (links) !“ (Kolona s polkompanijami
desno [levo]! Pol des — no [le — v o]!

§ 31. Razvoj iz kolone (Entwicklung a. d. Colonne).
310. „Aufmarschieren!“ ah „ Rechts (Links) vor-
w:irts aufmarschieren!“ (Razvijati!) ali (Desno [levo]
napred razvijati!)

.Marsch !“ (Sto — paj!)

317. .Aufmarschieren!“ (Razvijat’!)

318. „Links (Rechts) aufmarschieren!" (Levo
[desno] razvijat’!)

320. „ Colonne mit Halb-Coinpagnien! Marscli!"
(Kolona s polkompanijami! Sto — paj!)

321. .Colonne! — Marscli!" (Kolona! Sto — paj!)

40

§ 32. Redovi in dvoredovi (Reihen und Doppelreihen).

324. „Reihen (Doppelreihen) abfallen! Rechts
(Links) — um! Direction . . . (V redove [dvo-
redove] zaostaj! Desno [levo] — kr e n’! Direkcija..!

,1. (4.) Zug — Marscli!" (1. [4.] vod sto—p a j!)

326. „Colonne (auf das zrveite Glied)! — Marscli!“
(Kolona [na drugo vrsto]! Sto — p a j!)

328. „Colonne links (rechts)! —Marscli!“ (Ko¬
lona levo [desno]! Sto — paj!)

§ 33. Kretanja (Bevvegungen).

333. „Grad — aus! Direction . . .!“ (V — prav!
Direkcija . . .!)

§ 34. Rokohvati in streljanje sklenjene kompanije
(Gewehrgriffe u. Feuer d. geschlossenen Compagnie).

338. .Schiessen!" „Schnellfeuer!“ („ Streljati!"
„Brzostreljati!“)

339. „Feuer einstellen!“ (Ne streljaj!)

„ Feuer einstellen!" odnosno , Patronen ver-
sorgen!" (Ne streljaj!) odnosno (Spravi patrone [na¬
boje]!) „In die Balance!" „Beim Fuss! (Schultert!)
(Na preves! K nogi! [Na rame!])

340. ,Viergliederfeuer!“ „Fertig!“ (Streljati v
štirih vrstah! Go — tov!)

„Feuer einstellen!" „In die Balance!" „Beim
Fuss!" („SchuItert!“) (Ne streljaj! Na preves! K
nogi! [Na rame!])

341. „Schiessen! 1. Zug Probesalve!" (Streljati!
1. vod poskusno salvo !)

342. „1. und 2. Zug z.uSlfliundert 3. und 4. Zug
dreizelmhundert!“ (1. in 2. vod dvanajststo 3. in
4. vod trin ajststo!)

41

§ 35. Razvoj za boj (Entwicklung zum Gefecht).

344. K boju razčlani se kompanija v rojno
črto in v kompanijsko rezervo.

346. „Vorruckung“ ali „ Angriff auf die Holie!"
(Napredovanje ali napad na višino!) ali:

„Besetzung des Damrnes (Grabens o. d. gl.), n-ter
(n-ter und n-ter) Zug Schvvarinlinie! von ... bis . ..!
n-ter Zug Direction ....!“  (Zasedanje nasipa [jarka
itd.], n-ti [n-ti in n-ti] vod rojna črta! od ... do ...!
n-ti vod direkcija ....!)

„Compagnie-Reserve hinter dem rechten (linken)
Flugel (beim Waldchen)!“ (Kompanijska rezerva za
desnim [levim] krilom [pri gozdiču]!)

§ 36. Kretanje rojne črte (Bevvegung d.Schvvarmlinie).

350. Kretanje rojne črte se vrši v neprestanem
skladu z rojem za direkcijo (Directions - Schwarm)
(točka 268 in 269).

351. Napredovanje skokoma  (točka 271 in
525) vrši se z vodovi rojne črte navadno istodobno
na ukaz kompanijskega poveljnika, ako se isti nahaja
v rojni črti, sicer na nagib (Impuls) direkcijnega voda,
kojemu njegov zapovednik zapove „Feuer einstellen”
(ne streljaj) in potem „Vorwarts“ (naprej). Vodovi
se sklenejo malo po malem proti direkcijnemu vodu
(točka 271).

352. Kompanijska rezerva sledi kretanjem rojne
črte v obliki, koja je tačasno najbolje primerna.

§37. Pojačenje rojne črte(Verstarkung d.Schvvarmlinie).

353. „n-ter (n-ter und n-ter) Zug! — Verlangerung
des rechten (linken) Fliigels (Verdichtung), Direction..! “
(n-ti [n-ti in n-ti] vod! Podaljanje desnega [levega] krila
[Zgoščenje], direkcija ....!)

42

§ 38. Ogenj (Feuer).

357. „Schiessen!“ (Streljati!)

§ 39. Naskok z bodalom (Bajonnett-Anlauf).

361.  Naskok (Anlauf) nastane na ukaz kompa-
nijskega poveljnika, ako se znajde v rojni črti; —
sicer na nagib (Impuls) onega zapovednika voda, koji
spozna, da je hip ugoden za prodiranje v sovražni¬
kovo postavišče (točka 281 in 528).

362.  Na kakih 30 korakov za rojno črto dospevši,
da kompanijski poveljnik znak:

„ Sturm!“ (Naskok!)

Pri napredovanju se neprenehoma ta znak trobi
(bobna).

Rezerva prevzame direkcijo. Na:

„Hurrah!“ (Hurra!)

kompanijskega poveljnika vržejo se vsi z glasnim
ponavljanjem ovega krika nad sovražnika.

§ 10. Odbijanje konjiškega napada (Abwehr des
Reiter-Angriffes).

364.  Dohajanje sovražnikove konjiče ima se do-
glasiti (avizirati) po kompanijskem ali po onem po¬
veljniku voda, koji prikaz istih najprvi opazi. Rojna
črta obnaša se kakor pri vodu.

365.  Kompanijska rezerva odredi se v front in
gromadenja, koja so ugodna za streljanje v salvah
(Salven), kakor hitro se je konjiča na kakih 500 ko¬
rakov približala.

§ 41. Skupljenje rojne črte (Sammeln d. Schvvarmlinie).

366.  Skupljenje vodov, nahajajočih se v rojni črti,
vrši se pri kompanijski rezervi ali po naredbi (dis¬
poziciji) kompanijskega poveljnika.

43

Drugi del (Zweiter Theil).

Boj (Gefecht).

S 59. Načela in pravila za boj (Grundsatze u. Anhalts-
punkte fiir das Gefecht).

487. Glavno sredstvo borbe za pehoto (infante-
rijo je ogenj;  z njim se uspeli pripravlja in največ¬
krat tudi doseže.

488. Sklenjeni  red  služi poglavitno za sile,
koje so odredjene (določene) za pomoč in za uzd le¬
žanje ognja, in za tiste trenotke, ko je treba rojni
črti (Schwarmlinie) dati pogum za napredovanje, in
za odločilni boj.

Bojni namen, Bojni načrt. Vodstvo. (Gefechtszweck,
Gefechtsplan. Piihrung.)

489. Vsak boj mora imeti svoj namen.

490. Pri splošnem napredovanju  ima hoj
ta namen, v določeni smeri  (maršni črti) napre¬
dovati ali pa sovražnika zavračati, da on ne more
napredovati.

495. Vodstvo boja  ne sme biti s tem zadovoljno,
da samo sovražne napade odbija, ampak vsak povelj¬
nik mora biti navdušen za napad in za krepko po¬
stopanje; v dvomljivih slučajih je smelejši sklep
vedno boljši.

Napačni sklep ni tako škodljiv, kakor omahova¬
nje in popuščanje.

Kjer le mogoče, naj se sovražnik iznenadi.

509. Zadaj zadržani bojni redovi  (Treffen)
in rezerve morajo za spredno četo vedno
primerno se pomikati, da so brž pri roki,

44

kadar je treba pomoči. Zadnje moči ne smejo
nikdar tako dolgo odlašati, da sprednje samo zavoljo
tega omagajo, ker niso dobili o pravem času pomoči.

Napad (AngrifF),

510. Kadar četa sreča  sovražno četo, ktera
sama napreduje ali se še le v bojno črto razvrstuje,
vname se ? srečevalni boj“  (Rencontre - Gefecht).
Pri tem boju je treba položaj dobro izkoristiti, z iz-
nenadjenjem sovražnika prehiteti ter svoj razvoj (Auf-
marsch) prej izvršiti, sovražniku pa to zabraniti. Tako
pomore predhodnica (Vorhut), da se naše moči dobro
razpostavijo in da so na boljem pri bodočem napadu.

Predhodnica mora v takih slučajih samostojno
in krepko postopati, pa vedno v soglasju z nameni
višjega vodstva.

511. Ako se je sovražnik že skoraj raz¬
vil,  ali če je že v bojno vrsto postavljen, tedaj mora
predhodnica bolj previdno postopati ter se s posa¬
mičnim napredovanjem ne sme prenagliti, da ne po¬
kvari poznejšega napada glavne čete.

Bolje stori, da le za to skrbi, pridobiti in obdr¬
žati si toliko prostora, da se more glavna četa v
bojno vrsto postaviti.

515. Samo od spredaj  se le tedaj napade,
če je iznenadjenje (Uberraschung) mogoče, če je so¬
vražni postav (Stellung) pomanjkljiv in slab (redek),
če zemljišče dopušča zakrito približanje, ali če so
okoliščine take, da drugačen napad ni mogoč.

516. V vseh drugih slučajih treba je sicer so¬
vražnika od spredaj krepko odganjati, prijeti  pa ga
je treba od strani,  da se v sredo dobi.

Navadno se prime le od jednega krila, od obeh
le tedaj, če so lastne moči dosti obilnejše.

45

522. Za napad velja glavno načelo, hitro so¬
vražniku blizu priti in ga z močnejšim ognjem tako
oslabiti in ostrašiti, da je upanje, da se poznejšemu
napadu z bodalom (bajonetom) ne bo mogel ustaviti.

524. V velikih daljavah  za puškini strel
(Ž000 do 1000 korakov) ostanejo tisti vodi, ki so za
rojno črto namenjeni, še sklenjeni.

S puškami se le tedaj strelja, če je upanje z
njimi kaj zadeti, in če se s tem ognjem pospešuje
napredovanje drugih čet. Oddelki, ki ne streljajo,
se pomikajo brez postanka naprej.

525. V srednjih daljavah  za puškini strel
(1000 do 500 korakov) naredijo za to odločeni vodi
rojne črte in začnejo streljati, kadar jim sovražnik
zadosti blizu pride.

Najgosteje se mora v tisto stran streljati, kjer
sovražnik najbolj nagaja, da naši ne morejo naprej.

Naprejpomikanje streljajočih oddelkov se godi
navadno tako, da se cele kompanije na jeden-
krat vzdignejo in naprej gredo.

Strelivo se jim nadomesti  po točki 579.

526. V mali daljavi  za puškini strel (500 ko¬
rakov) se izvrši pravi napad.

527. Pri naprejpomikanju in napadu
mora celo četo neukrotljivo navdušenje
naprej gnati.

529. V pravem trenotku da poveljnik znak „Sturm'
(naskok). Vsi glasbeniki morajo ta znak ves čas na¬
skoka trobiti (bobnati). Vse se priključi (sklene) na¬
prej pridirjajoči rezervi in vse se vrže v krepkem
teku in z glasnimi hurra-klici na sovražnika.

532. Ako se je napad posrečil,  potem mo¬
rajo čete, ki so v sovražno razvrstitev (Stellung) pri¬
drle, brez ozira na zvezo z drugimi četami prodirati

46

na take postojanke, od koder zamorejo bežeče pro-
tivnike z ognjem najbolje preganjati.

Brez prevdarka ne gre tekati za sovražnikom.

535. Ako se napad ni posrečil,  morajo tiste
čete, ki se napada niso udeležile, protivniku nasproti
stopiti in mu zabraniti, da naših ne more preganjati.
Premagana četa gre naravnost nazaj in se spet zbere
za prvim kritjem.

Bramba (Vertheidigung).

537. Pri brambi je treba previdno ukoristiti ze¬
mljišče in braniti se s strelnim orožjem z največo
žilavostjo.

Bramba, ki hoče kake pozitivne (res¬
nične) uspehe imeti, mora biti vedno zdru¬
žena z napadanjem.  Ona skuša protivnika zva¬
biti v nejednak boj, ki bi bil ugoden le za njo, ker
je za boljšim kritjem in tam protivnika čaka.

538. Za brambo se izvoli tako postavišče, iz kterega
se prosto in v daljavo  lahko strelja, in kije zadosti
dolgo in široko, da se na njem četa prosto premika.

539. Ta prostor naj bo izbran ali odkazan, mora
se zasesti s tolikimi silami, kar jih je za namen boja
potrebnih.

540. Tako postavišče iz začetka le slabo zasesti,
je napačno.

Na vsak način pa se morajo razposlati za opazo¬
vanje bojne patrole na stranice (Flanken) in pred front.

546. Kakor hitro se spozna, kam protivnik sili, se
dotično postavišče tako močno zasede, kolikor je treba.

547. Ogenj se ne sme začeti prezgodaj ali na
neznatne cilje, ker se s tem malo opravi, sovražnik
pa po strelu spozna, kje so naši postavljeni in koliko
po priliki jih je.

47

549.  V osrednji daljavi za puškini strel se
obrne navadno ves ogenj zoper tiste oddelke napa-
dovalcev, ki so najbolj nevarni.

550. V mali daljavi  za puškini strel se pokli¬
čejo na pomoč vsi oddelki, ki so na razpolaganje,
in prične se tako gosto streljanje, kar le kraj dopušča.

Ako pehota (infanterija) v takem stanu napada
pidčakuje, ako je zavarovana na stranicah in za hrbtom,
ako ostane mirna in pokorna, tudi če se protivnik za
naskok približuje in ako je dosti preskrbljena s stre¬
livom, da protivnika z gostim ognjem sprejme, potem
bo vsak napad odbila.

553. Ako je bil sovražnik nazaj vržen, treba ga
je preganjati s streljanjem;  ali ga kaže še dalje
preganjati, to odločijo okoliščine.

Boj s konjico (Kampf gegen Eeiterei).

554. Hrabra in hladnokrvna pehota  (in¬
fanterija) se nima napadov konjiče nič bati,
dokler mirno, premišljeno in trdno stoji
ter v bližino dobro meri in sigurno strelja.

Kretanja in premembe razpostave (formacije) naj
se pri boju s konjico le tedaj zaukažejo, ako čas do¬
pušča in le v ta namen, da se zemljišče bolje izko¬
risti in da jih zamore več na jedenkrat streljati.

555. Ker sovražna konjiča dostikrat le zato na¬
pada, da bi pehoto zapeljala, se spet skleniti in na¬
predovanje ustaviti, zato naj vsi oddelki, ki jim na¬
pad neposredno ne preti, le dalje napredujejo ali pa
naj ostanejo v svoji razpostavi.

Boj s topništvom (Kampf gegen Artillerie).

557. Ogenj topov je le v daljavi hujši mimo ognja
pušk; zato mora pehota gledati, da se hitro in zakrito

4-8

topom približa, potem pa mora začeti hiter in ne¬
pričakovan ogenj na topničarje in konje.

558. če topničarstvo nima zadostnega varstva,
zamore ga pehota z uspehom napasti celo z bodalom
(bajonetom).

§ 60. Poraba ognja (Anwendung des Feuers).

559. Da se s streljanjem kaj opravi, treba je, da
zna vsak mož dobro streljati, da se strogo vzdržuje
strelna disciplina (pokorščina)  in da se stre¬
ljanje prav vodi.

560.  Strelna disciplina  zahteva:

Od vsacega moža:

da zna s puško ročno in sigurno ravnati, da je
pazljiv na ukaze in da jih točno spolnuje, da na so¬
vražnika vedno pazi, da v sovražnem ognju miren
ostane, tudi če ne more nazaj streljati, da ogenj brž
ristavi, ko se to zapove, ali če streljanje nič ne ko¬
risti, in da je varčen s strelivom;

od rojnikov  (Schwarmfuhrer):

da možtvu pokaže, na kteri oddelek sovražnika
naj streljajo, kako naj merila uravnajo in kako naj
izkoristijo zemljišče, da bodo ložeje in uspešneje stre¬
ljali, in da hitro na ukaz ali znak: „Feuer einstellen“
streljanje ustavi (točka 275).

Strelne discipline (pokorščine) se mora vojak po
skrbnem vežbanju tako privaditi, da se je v boju
drži, tudi če bi strelno vodstvo povsem ali deloma
prenehalo.

561. Streljanje vodijo vodovi ali pa kompanijski
poveljniki.

Strelno vodstvo ima sledeča opravila:

1. razpostaviti strelce, dobro preračuniti strelno
daljavo, o pravem času zaukazati začetek ognja;

49

2. pokazati, kam se naj strelja in na kak način;

3. določiti, ali se naj strelja hitro ali počasi;

4. opazovati vedno, ali ima streljanje kak uspeli;

5. skrbeti, da se s strelivom varčno ravna, in
da se porabljeno z novim nadomesti;

6. če je treba, ogenj ustaviti.

562. Kadar se izbira postavišče (Aufstellung) za
strelce, gleda naj se posebno na to, da zamorejo brez
ovire in v daljavo streljati.

563. Ker se je gotovega uspeha le tedaj nadejati,
ako je sovražnik v toliki bližini, da ga je mogoče za¬
deti, zato se strelja navadno le na srednje in male
daljave (distancije). Z nepotrebnim, brezuspešnim
streljanjem se le strelivo trati, lastnim vojakom se
jemlje pogum, ker vidijo, da se sovražnik za njih
ogenj ne zmeni, sovražniku pa pogum raste, ker se
mu tak ogenj ne zdi nevaren.

564. V velike daljave  se sme streljati le tedaj,
če je dosti streliva,  če je sovražnik na široko raz¬
prostrt, lastni strelni oddelki pa mnogoštevilni, tako
da je vendar pričakovati, da bo nekaj strelov zadelo.

565. Strelna daljava (distancija) se ■ zmeri ali s
koraki, ali z daljavomerom, ali iz salve za poskušnjo,
ali iz zemljovida, ali se vpraša kako bližnjo topni-
čarsko ali kako drugo četo, ali pa se daljava ceni.

Ceni pa se daljava s cenilom (Distanzschatzer),
ki ga ima kompanijski poveljnik.

Ako se zamore daljava zmeriti le v gotovih mejah,
ali pa če se sovražnik vedno premika in tako daljavo
izpreminja, potem se naj merila različno uravnajo,
da se obstreljuje veči prostor na jedenkrat. Na srednje
daljave zadostujete dve, na veče dve ali tri različne
stave merila, ki so druga od druge za 100 korakov.

Vežbovnik.

4

50

566. Na velike daljave se izve oddaljenost s sal¬
vami na poskušnjo.  Potem se ogenj precej
začne.

567. Pri izbiri cilja  je v poštev vzeti, da se
sovražnik najbolj prestraši, če se ves ogenj obrne na
poseben sovražnikov oddelek in mu škodo prizadene.
Ako se pa strelja zdaj tje, zdaj drugam, ne naredi
posebnega utiša.

Kadar se v znano oddaljenost strelja na globoke
kolone, treba je meriti na sprednje oddelke.

568. Za izbiro strelnega načina  velja
sledeče:

Streljanje v salvah  v sklenjenih vodih ali
pa rojih ima to prednost, da poveljnik ložej uredi
smer (Richtung) in hitrost ognja ter porabo streliva,
in da ložej opazuje uspeh streljanja. V veliko daljavo
se zato vedno v salvah strelja, v srednjo in malo pa,
dokler je mogoče.

Carkarski ogenj  — hiter ali počasen — se
rabi v srednje in male daljave, če ni več mogoče vzdrže¬
vati rojne salve, ali če roj nima prav kam streljati.

Kdaj naj bo čarkarski ogenj počasen in kdaj
hiter, to se ravna po bojnih razmerah in po obilnosti
streliva; za vsak slučaj se to ne more naprej določiti.

Hitri ogenj  se zaukaže le v odločilnih
trenotkih,  kajti zavoljo razburjenosti strelcev je
težko prav pomeriti, in tudi se ne vidi, koliko ima
streljanje uspeha; sicer pa se tudi vojaki prehitro
utrudijo.

569. Hitrost ali počasnost  streljanja se mora
tako urediti, da se počasi strelja, dokler kaže so¬
vražnik le redke in zakrite čarkarje in oddelke; več
pa ko se sovražnika vidi in bližej ko prihaja, tem
hitrejše mora se nanj streljati.

51

570.  Za  najhujši ogenj se priporočajo sle¬
deči trenotki:

Pri napadu:  Kratko pred naskokom in po ti¬
stem, če se je posrečil.

V hrambi:  Za odbijanje sovražnega naskoka
in potem, ko je bil odbit.

Pri vsaki priliki:  Ako četa nepričakovano
trči ob sovražnika.

571. Uspehognjase  mora neprestano opazovati.

572. Strelno vodstvo se mora zmirom ozirati na
to, koliko ima streliva  in če ga težko ali lahko
nadomesti.

Poraba streliva  mora v soglasju biti z vred¬
nostjo tega, kar se z njo doseže.

573. Ogenj se mora ustaviti:

Če je zaželjeni namen dosežen, če streljanje nima
več uspeha, če je treba izvršiti kako kretanje, ali če
že streliva primanjkuje. — Z a nekaj časa se stre¬
ljanje ustavi,  da se pokaže strelna disciplina (po¬
korščina), ali da se protivnik preslepi in misli, da bo
četa svojo razpostavo popustila.

§ 61. Nadomeščanje streliva (Munitionsersatz).

574. Polkovni in bataljonski poveljniki morajo za
to skrbeti, da imajo vojaki vedno dovolj streliva, ali
da se jim porabljeno zamore nadomestiti.

575. Če se bliža boj, dobijo vojaki, prej ko od¬
rinejo iz ležišča ali počivališča, še vsak po 20 patron,
podčastniki pa toliko, kar jih je propisanih za vo¬
jake iz kompanijskega strelivneg:a voza.

577. Ko se boj začne, bližajo se strelivni vozovi
brez posebnega povelja bataljonski rezervi, kolikor
to pot dopušča, in jej tudi pozneje kar mogoče sle¬
dijo, kar se da v kritju. Če mora bataljonska rezerva

4 *

52

stopiti v rojno vrsto, poda se strelivno vozovje k pol¬
kovni rezervi. Po končanem boju pa se pridružijo
vozovi spet svojemu bataljonu.

578. Kjer so strelivni vozovi, razobešena je po
dnevi rudeča zastava, po noči pa zelena svetilnica.
¥ boju se morata ta znaka tako obesiti, da jih so¬
vražnik ne vidi.

Vozovi morajo biti tako razpostavljeni, da zamo-
rejo hitro in redno spet oddrdrati, če je treba.

Če se na četo strelja iz sovražnih topov, morajo
biti strelivni vozovi po 20 korakov drug od drugega
oddaljeni.

579. Za nadomeščenje streliva veljajo sledeče
določbe:

Pri napadu  je mogoče četam strelivo dovažati
le, dokler streljajo v veliko daljavo in še nekaj časa
v srednjo daljavo, potem pa je zmirom težavneje.
Rojnim četam donašajo strelivo navadno tiste rezerve,
ki se jim v pomoč pošljejo, ali pa posebni oddelki,
ktere pošlje rezerva pod vodstvom podčastnika v
rojno vrsto, ki potem tam ostanejo.

580. V brambi,  posebno v postavih ali mestih
za brambo utrjenih, se lahko že pred bojem vsi vo¬
zovi izpraznijo, strelivo pa med vojake razdeli ali pa
se na pripravnih mestih blizu rojne vrste na tla po¬
loži. Ko bi streliva še zmanjkalo, priskrbi se novo
kakor pri napadu.

581. Mrtvim in ranjenim se strelivo pobere in
med zdrave razdeli.

584. Patrone naj se jemljejo najprej iz zadnjih
zabojev, in še le potem iz sprednjega voza. Prej ko
se nov voz načne, mora biti prejšnji čisto izpraznjen.

Prazni vozovi jedne čete se morajo zjedinjeni
precej k divizijskemu strelivnemu parku nazaj peljati,

53

da se tam prazni zaboji zamenijo za polne, potem
pa se morajo hitro k svojim bataljonom ali pol¬
kom nazaj podati.

585. Če druga četa za strelivo prosi, vstreže se
jej popolno ali deloma, če je nujnost velika in za¬
loga več ali manj obilna.

§ 62. Vkoriščenje zemljišča (Beniitzung des Terrains).

586. S tem, da se zemljišče prav vkoristi, se daje
streljanju veči uspeh, četa se obvaruje nepotrebnih
zgub, in mogoče je sovražnika bolj nenadoma zgrabiti.

587. Brez nujne potrebe se četa sicer ne sme iz¬
postaviti sovražnemu ognju, vendar smejo čete le tako
dolgo v kritju ostati, kakor to dopušča bojni namen.

588. Če je poveljniku na prosto voljo dano, v kteri
smeri (Richtung) da hoče napredovati, ali če mu je
le v obče odkazana, storil bo bolje, da napreduje
dokler mogoče v kritju.

589. Na ravnem in odprtem  zemljišču se mora
četa tako razpostaviti, da jej ogenj manj škoduje.

590. Pri kretanju po zakritem  zemljišču (skozi
gozde, loge itd.) naj ostanejo oddelki v sebi sklenjeni
in naj pazijo posebno na zvezo med seboj. Zato naj
pošiljajo bojne patrole in posamične opazovalce (Spaher)
naprej in v stranice; posebno naj zavarujejo svoja krila.

591. Kadar se branijo gozdi in logi,  brani
naj se posebno zunanji rob gozda, zlasti najvažnejša
mesta. Rojna črta naj se razpostavi po zunanjem robu
ali nekaj korakov za sprednjo drevesno vrsto.

Naprej stoječi vogli in uhodom najbližnja mesta,
ali tam, kjer bi se sovražnik v kritju lahko približal,
treba je bolj gosto zasesti; težko pristopna mesta pa
se le redko zastražijo, ali pa le opazujejo.

54

Sklenjeni oddelki naj se v kritje tje postavijo, od
koder lahko brž na pomoč pridejo. Steza do njih in
do rojne črte se mora, če treba, brž narediti in
vidna storiti.

592. Ravno to velja za brambo mest in vasij.

Ce vas ni pripravna za brambo, postavi se rojna

črta pred njo, in zasedejo se le tiste hiše, ki so pri¬
pravne za brambo.

593. Ako četa v kako vas ali trg prod ere,  ne
gre je voditi skozi sredo ulice, ampak ob obeh stra¬
nicah tik hiš, da morejo vojaki opazovati na drugi
strani stoječe hiše in vanje streljati, če treba.

595. Valovita tla in višine se morajo hitro zasesti,
ker od tam se lahko podpira kretanje drugih oddelkov.

596. Zaseda kake visočine  se ravna po nje¬
nem profilu (postranski podobi).

Rojna črta se navadno postavi na greben viso¬
čine ; ako od tam ni mogoče streljati, mora se naprej
pomikati na rebro, bodisi popolno ali deloma.

Ako se z grebena ne da dobro streljati na rebra,
treba je tista obstreljevati od strani.

597. Ako je treba prekoračiti kratko so¬
tesko,  hiti najprej rojna črta skozi njo,  se onkraj
soteske razširi in si skuša prostora pridobiti.

Ako se je treba skozi tako sotesko umakniti,
mora se rojna črta pred njo ustaviti in se tako dolgo
braniti, da druge čete skozi sotesko ubežijo. Za njimi
gre potem še rojna črta, začenši pri sredi ali pa pri
krilih, kakor bolje dopušča zemljišče. Skozi sotesko
je treba hitro hoditi, da je sovražnik ne zasede še
prej, ko se je rojna črta skozi njo umaknila.

Pri soteskah, kjer je na visočine obeh stranij mo¬
goče priti, je dobro, prej te visočine na jedni ali
obeh straneh zasesti.

55

Tretji del (Dritter Theil).

Pocastenja in parade (Ehrenbezeigungen
und Paraden).

§ 72. Splošne določbe (Allgemeine Bestimmungen).

644. Za pocastenja, ki jih ima skazovati četa,
veljajo določbe službovnika za c. in kr. vojsko, prvi
del, VIII. odstavek in točka 418.

645. Vsa počastenja, ki jih skazuje četa, izvršu¬
jejo se s puško na rami.

646. Na mestu  se daje počastenje, kakor pri
sprejemu (točka 657).

647. Ako četa marši  ra,  daje počastenje s tem,
da na zapovedko poveljnika obrne glavo v tisto stran,
poveljnik pa salutira in ukaže potem povratek.

648. Pred Najsvetejšim  se marširajoča četa
ustavi, se obrne proti Najsvetejšemu in poveljnik jej
potem ukaže „Zum Gebet!“ (K molitvi!)

§ 73. Sprejem (Empfang).

649.  Pri sprejemu predstojnika se morata vod
in kompanija postaviti v razvito črto.

650. Poravna se po tistem krilu, kteremu se pred¬
stojnik bliža. To se tedaj imenuje „Empfangsflugel“
(sprejemno krilo).

651. Zastava stoji pri vodu in kompaniji vselej
na sprejemnem krilu, inače po točki 383.

654. Vodovi in kompanijski poveljniki
stoje štiri korake pred šaržo sprejemnega krila.

657. Zapovedka za počastenje se da pri vodu in
kompaniji, kadar se ogledujoči predstojnik približa na
30 korakov.

56

658. Poveljnik parade gre predstojniku naproti
in mu salutira, javi 'število mož, ki stoje v vrsti, in
spremlja poveljnika, ko jih tisti ogleduje.

661.  Šarže in vojaki gledajo pregledovalcu, ko
mimo gre ali jaha, v obraz in ga spremljajo z očmi
in obratom glave.

662.  Po končanem pregledovanju da poveljnik

doglas: „Habt Acht “ (Pozor!) veli (komandira)

obrat glave in si izprosi nadaljnih ukazov.

§ 74. Mimohod [defiliranje] (Defilierung).

663.  Za defiliranje se ustopi vod v razvito črto,
kompanija v kolono.

668. Vodovi poveljnik maršira le tedaj, če vod
sam mimo hodi, 6 korakov v sredi pred vodom, kom-
panijski poveljnik pa 6 korakov v sredi pred prvim
oddelkom.

671. Defilira se na doglas:

„ Defilierung! “ (Mimohod!)
in na zapovedko:

„Zug (Compagnie), rechts (links) schaut!"

(Vod [kompanija], desno [levo] glej!);
potem se zaukaže začetek kretanja.

676. četa maršira prosto in neprisiljeno. Šarže
in vojaki gledajo pregledujočemu predstojniku, ko
mimo gredo, v obraz.

Šarže na krilu . mimohoda skrbijo za kritje in
distancijo, gledajo naravnost pred se in obračajo
glave še le 3 korake pred in po tistem mestu, mimo
kterega se defilira.

§ 75. Streljanje v slavo (General-Decharge).

678. Da se streljanje v slavo vrši, postavi se
poveljnik v primerno daljavo v sredo pred front ter
se obnaša po točkah 137 in 260.

57

679. Brž ko so peš-čete vstrelile v slavo, pusti
poveljnik po točki 657. počast izvršiti in salutira v
svoji stoji.

Dodatek (Anhang).

Izobraženje novakov (Ausbildung der
Rekruten).

§ 1. Občne določbe (Allgemeine Bestim-
mungen).

§ 2. Cas izobrazbe (Ausbildungs-Zeit).

§ 3. Cilji izobrazbe (Ausbildungs-Ziele).
§ 4. Osobje za izobrazbo (Ausbildungs-
Personale).

§ 5. Pravila za izobrazbo (Anhaltspunkte
fur die Ausbildung).

Telovadbe (Gymnastische Ubungen).

§ 6. Občne določbe (Allgemeine Bestim-
mungen).

§ 7. Vežbe sklepov (Gelenkubungen).

54. Na doglas (avizo):

„Hiiften fest!“ (Podboči se!)
postavi se vojak po propisu § 2, prvi del, položi
roke s palcem odvzad, ploščato na ledja in komolca
se zmerno nazaj potegneta.

55. „Fersen heben!“ (Vzdigni pete!)

56. „Knie beugenP (Pripogni koleno!)

57. „Knie tief beugen!“ (Pripogni nizko koleno!)

58. „Bein vorwarts heben! “ (Stegni nogo naprej!)

59. „Bein riickwarts (seitrvarts) heben!“ (Dvigni
nogo nazaj [v stran]!)

58

60. „Bein schvvingen!" (Zamahni z nogo!)

61. „Knie heben!“ (Dvigni koleno!)

62. „Knie heben und streeken!“ (Dvigni in
stegni koleno!)

63. „Anfersen!“ (Brcaj s petama!)

64. „Knie schnellen!“ (Strkni s koleni!)

65. „Arm vonvarts schwingen!“ (Zamahni z
roko naprej!)

66. „Arm ruckvvarts sc'nwingen!“ (Zamahni z
roko nazaj!)

67. „Arme vorvvarts stossen!” (Suvaj [pahaj] z
rokama naprej!)

68. „Arme seitvvarts stossen!“ (Suvaj [pahaj] z
rokama v stran!)

69. „Arme abwarts stossen!“ (Suvaj [pahaj] z
rokama navzdol!)

70. ,, Vorvvarts beugen!“ (Nagni se naprej!)

71. „Riickwarts beugen!“ (Nagni se nazaj!)

72. „ Seitvvarts beugen!“ (Nagni se vstran!)

73. „Drehen!“ (Zavijaj se!)

§ 8. Vežba v tekanju (tfbungen im Laufen).

74. Tekanje naj se vadi na ravnih, suhih tleh,
ne pa črez pesek in nikdar proti vetru.

75. Med tekanjem naj se usta lahko zaprejo in
naj se diha v daljših oddihih skoz nos.

Po vsakem teku naj se kretanje še v koraku na¬
daljuje, da se pljuča pomirijo.

76. Iz začetka naj se vežba tečni korak, po¬
tem pa polni tek.

Dolgost koraka v polnem teku je 90 centimetrov.

Iz začetka naj se ne teka dalj časa ko jedno minuto
na jedenkrat; ko so vojaki bolj izurjeni, smejo že
po dve minuti teči.

59

Pri daljnih kretanjih v teku — hoje pa 16 mi¬
nut ne smejo prekoračiti — mora vselej slediti na
dve minuti teka po 5 minut navadnega korakanja.

Polni tek naj se začetkoma izvrši samo na da¬
ljine od 80 do 100 korakov, pozneje do 200 korakov,
od posameznih bolje izvežbanih vojakov do 300 ko¬
rakov ali pa, da se več vojakov skuša, kteri bo prej
pritekel do kakega kraja (cilja).

§ 9. Vežbe v skakanju (Ubungen im Sprin-
gen).

80. Sprung mit geschlossenen Fiissen
von der Stelle vorwarts. (Skok s sklenje¬
nima nogama z mesta naprej.)

81. Freisprung von der Stelle. (Prosti
skok z mesta.)

82. Freisprung mit Angehen (Anlauf).
(Prosti skok s pristopom [pritiskom].)

Weitsprung. (Skok v daljavo.)
Tiefsprung. (Skok v globo cino.)

§ 10. Vežbe na brani ("Ubungen an einer
B arrie re).

90. Uberschvvingen mit beiden Handen. (Za¬
vihteti z obema rokama.)

91. Uberschwingen mit einer Hand. (Zavihteti
z jedno roko.)

92. Erhalten des Gleichgewichtes. (Obdržati
ravnotežje.)

Za to vežbo položi se okroglo bruno črez kak
rov ali jarek.

§ 11. Prehod črez višje predmete (Uber-
setzen hoherer Gegenstande).

§ 12. Vežba s puško (Ubungen mit dem
Gewehre).

60

98. Vežba z levico (tJbungen mit dem
linken Arme).

„Linker Arm — Miindung hoch!“ (Levica

— ustje na viš!)

99. 1. »Gevvehr vorvv&rts (links) stossen!" (Suni
puško naprej [levo]!)

100. 2. „Gewehr vorvvarts (links) heben und sen-
ken!“ (Puško naprej [levo] privzdiguj in povešaj!)

101. 3. „Gewehr in Anschlag erheben — rechten
Arm vorvvarts stossen!" (Puško k namerjanju urav¬
nati — z desnico naprej suniti!)

Vežba z desnico (tJbungen mit dem rech¬
ten Arme).

102. „Rechter Arm — Miindung hoh!“ (Desnica

— ustje na viš!)

103. 1. „Gewehr aufvvarts stossen!" (Suni puško
na viš!)

104. 2. „Gevvehr aufvvarts stossen —- riickvvarts
und vorvvarts schwingen!“ (Suni puško na viš — na-
zad in naprej mahati!

105. 3. „Gewehr aufvvarts stossen — rechts und
links seitvvarts schvvingen!" (Suni puško na viš —
desno in levo na stran mahati!)

106. 4. „Gevvehr aufvvarts stossen — an die
Schulter und zum Anschlag senken!" (Suni puško
na viš — spusti jo na rame in k namerjanju!)

107. Ročne vežbe v namerjanju  (Me-
chanische tJbungen  im Anschlage).

§ 13. Poraba puške kot bodno orožje (Ge-
brauch d. Gevvehres  als  Stossvvaffe).

111. „Fallt das — Bajonnett?” - (Naperi — bod !)

112. ,In die BalanceP, „Beim Fuss!“ oder:

„Schultert!" (Na prevesi), (K nogi!) ali: (Na rame!)

61

113. „Zum Fechten — Stellung!” (Na borbo —
stav!)

114. „In die Balance! 11 , „Beim Fuss!“ oder:
„Schultert!“ (Na prevesi), (K nogi!) ali: (Na rame!)

115. Kretanje v borilnem stavu (Bewegungen in
der Fechtstellung):

„Vorwarts— MarschP (Naprej sto — p a j!)

116. „Ruckwarts— Marsch!" (Nazaj sto — paj!)

117. „Halt!“ (Stoj!)

119. „Sprung—riickvviirtsP (Odskočina —zad!)

120. „Aus — fall!“ (Za - b o d i!)

121. „Rechts — parlrt!“ (Desno — odbij!)

122. „Links — parirt!“ (Levo — odbij!)

125. „Gegen Reiterei zum Fechten—StellungP
(Proti konjištvu na borbo — stav!)

126. „Schlag und Aus — fall!“ (Udri in za —

bodi!)  __

Znaki s trobilom (Horn-Signale).

Einfacher Stoss (Jednovit zatrob). — Doppelter
Stoss (Dvozatrob). — Habt Acht! (Pozor!) — Vor-
warts (Naprej). — Zurilck (Nazad). — Rechts (Desno).
— Links (Levo). — Marsch (Popotnica) 115 korakov
v minuti. — Schritt (Korak). — Schnellschritt (Brzi
korak). — Laufschritt (Tek). — Halt (Stoj).

Schiessen (Streljati). — Feuereinstellen (Ne stre¬
ljaj).— Sturm-Signal (Naskok). —Reiterei (Konjiča). —
Rast (Počitek) [Odmor]. — Abblasen (Odtrobi). — Ver-
gatterung (Zbor). — Alarm (Zbeg). — Feuerlarm (Na
ogenj). — Ganzer Ruf, Halber Ruf (Celi klic, Polu
klic). — Frontraumen (V kraj). — Generalmarsch
(Generalna popotnica). — Tagwache (Budnica). —

62

Retraite (Mirozov). — Gebet (Molitva). — Kirchenruf
(Cerkveni zov).

Znaki med mašo (Zeichen vvahrend der
Mess  e):

Začetek maše; — evangelje; — sanktus; —
predznak za povzdigovanje; vselej tri poklice.

Povzdigovanje, tri poluklice, tri jednotne zatrobe
in poluklica.

Obhajilo, poluklica, tri jednotne zatrobe in polu¬
klica.

Konec maše, tri poluklice.

Blagoslov, kakor pri povzdigovanju.

Konec bogoslužja, odtrobiti (Abblasen).

Opozorni zatrobi (Avertissement-Stosse).

O prihodu Nj. veličanstva cesarja: Tri cele klice
in generalni marš.

O prihodu c. in kr. visokostij: Dva cela klica in
generalni marš.

O prihodu državnega vojnega ministra, general¬
nega nadzornika armade, vojnega maršala, višjega
poveljnika v okrožju njemu podložnih čet, višjega po¬
veljnika domobranbe v njegovi državni polovici, kor-
nega poveljnika, kakor tudi imenovanih namestnikov
zapovedujočih generalov v okrožju njim podložnih čet,
oziroma v njihovih vojaško-teritorijalnih okrajih; zapo¬
vedujočih generalov v tistih kornih okrajih, v kterih
imajo omejeno pregledovalno pravico, potem pri pe¬
hoti in lovcih o prihodu generalnega nadzornika pe¬
hote, pri mornarici o prihodu morskega poveljnika
in o prihodu poveljnika kakega oddelka c. in kr. voj¬
nih ladij v okrožju avstro-ogerskih bregov, in o pri¬
hodu pristaniškega admirala v Pulji v okraju prista¬
niškega admiralata: Tri poluklice in prvi del marša.

63

O prihodu feldzeugmeistra ali generala konjiče:
Dva poluklica in pi-vi del marša.

O prihodu podmaršala: Tri poluklice in tri po¬
dvojene zatrobi.

O prihodu generalmajorja: Dva poluklica in dva
podvojena zatroba.

Za poklicanje straž: Cel klic in jednoten zatrob.
Za poklicanje pripravljenega oddelka: Cel klic,

jednoten zatrob in hitri korak.

Za poklicanje nadzornega narednika ali nadlovca:
Poluklica in tri podvojene zatrobe.

Za poklicanje korporalov (podlovcev) od dneva:
Poluklica in dva podvojena zatroba.

Za poklicanje nadzornih razvodnikov, patrolovod-
nikov (vojakov): Poluklica in podvojen zatrob.

Za poklicanje glasbenikov: Poluklica in tri jed-
not.ne zatrobe.

Klicanje čete, znaki klicanja  (Ruf des
Truppenkorpers, Anruf-Signale): Vsak polk (lovski ba¬
taljon) ima polkovni (bataljonski) klic,  s kte-
rim ga je moč poklicati.

Znaki klicanja  so:

Za bataljone v polku: za prvi bataljon podvojen
zatrob, — za drugi bataljon 2, — za tretji bataljon 3

— in za četrti bataljon 4 podvojene zatrobe.

Za kompanije v bataljonu: za 1. (5., 9., 13.) kom-
panijo jednoten  zatrob, — za 2. (6., 10., 14.) dva

— za 3. (7., 11., 15.) tri — in za 4. (8., 12., 16.) štiri
jednotne  zatrobe.

, OQa ' ■ g ooj

Kazalo (Inhalt)

Stran

Uvod (Einleitung). 3

Prvi del (Erster Theil): Posamezna izobražba (Einzel-

Ausbildung). 6

Drugo poglavje (H. Hauptstttck): Vod (Zug). 25

Tretje poglavje (III. Hauptstttck): Kompanija (Compagnie) 36

Drugi del (Zweiter Theil): Boj (Gefecht). 43

Tretji del (Dritter Theil): Počastenja in parade (Ehren-

bezeigungen und Paraden). 55

Dodatek (Anhang): Izobraževanje novakov (Ausbildung

der Rekruten). 57

Telovadbe (Gymnastische Ubungen). 57

Znaki s trobilom (Horn-Signale). 61



000004302 J g

Pri pisatelju v Gradcu Grazbachgasse 40) se
1 dobe sledeče od c! in kr. državno-vojnega mini-
| sterstva potrjene in vojaškim šolam dopuščene
knjige:

| 1. Vežbovriik (Esercier-Reglemont, slovenisch) 20 kr.

§ 2. Prisega in vojni členi (Eid und Kriegs-

| Artikel, deutsch-šloveni.šdi).. 20. „

• | 3. S1 n t.  )i o v n i k /a c. in kr. vojsko. I. del. (Dienst-

| Ruglenienf, I. Tlieil, deutseh-slovenisch) . . 80 „

t. #lužbovnik zae.in kr. vojsko. Il.del. (I)ienst-
§ .- ; ReglemeUt, II. Tlieil, deot.sdj-sloveniseh) . . 80 ,

1 5. Sl n*ho v n i k zn > . in kr. vojsko. III. del.

•| ' (Dienst-Roglohvent, III. Tlieil, slovenisch) . .15 .

: 0. II a rni/o lisk .i in st ra Z n a služita (Gurui-

soiis- urid Wadidiensi, slovenisdi-deulsdi) , 20 _

| 7. Wei'inll-o vii piiš.ka za. c. in kr. • vojsko-"

J - (Werndt-Gevvehr, šlovenisčh-deutscli) . . . ,20,.

| 8. Pouk o zemljišču (Teriainielne; sldvenisdi-

! dentsdi).  ... . . 20

| 9. Organizac.i.ja. vojst.va. (Heeres. - drgamsa-; ■

g timi. sloveni.sdi-diiutsch) ........  20; ■ ,

10. Slovnica vojaška ((ireminulik der slovo-

»isdieti-Spradiek ..1 g|d. :#) „

| - Vse te knjige se lahko naroče tudi: v G or ici pri'

| ,'Likar-ju, v Trstu pri Dase-ju. v Ljubljani v Katoli.škej
bukvarni in pri Kleiiniiayer-ju, v Celovcu pri A. Rau-
§, neekersju, v Gradcu 'pri CiesIar-jiH* in Pechel-nu, na
| Dirjraju pri Seidl-nu. v Tesinu (Tesčhen) pri Proliaski.

Oglas!

I'- ' Sledeče vojaške knjige spitudi že' poslovenjene

■f, in bodo' prej ko mogoče natisnjene':

1 Poučilo o s fr el j a ii j h (Sdiiešs - fnstrudion)

| in Puš k a r e.petirka (Repetier-Gevveiir).