* AVE *

SEPTEMBER 1952.

arta

Nabožni slovenski mesečnik

Marija sedem žalosti - P. Odi lo ofm .. 257

Labor day - P. Aleksander ofm. 259

Kdor vztraja, zmaga! - Mis. K. V/olbang CM.261

Nazareškemu Ubožcu/pesem/ - B.Budnik.263

Devica mogočna - P. Miršek.264

Apostolat smeha - 0. H.266

Kuhinjska molitev .267

Posvečuj delavnik! - P. G. 268

P. Rudolf izgnan.  270

Po kraljestvu križa.  274

Vitez naše ljube Gospe - Prev. p. Odilo. 276

“Nikdar ne zineš!"- Po angl. p.Inocenc ofm. 279

Lemontski odmevi .282

Kramljanje na zapečku.285

Urejajo in izdajajo
SLOVENSKI FRANČIŠKANI
v Združenih državah ameriških

Glavni urednik - Editor: Fr. Martin Stepanich OFM

U pravnik - Bus iness Manager: Fr. Cyri I Shirce I 0FM

*

Naslov - Address: AVE MARIA, Box 608, Lemont, Illinois

Telephone : Lemont 873

♦

Naročnina - Subscription rate: Za U.S.A. in Kanado $ 2.50 - Za inozemstvo $ 3.00

*

Naročnina je Tvoj dar slovenskim fantom,
ki se v lemontskem semenišču pripravljajo
na duhovniški poklic.

Naročnikov in dobrotnikov se lemontska frančiškanska
družina spominja pri dnevnih molitvah, zlasti pri

svetih mašah.

*

Printed by AVE MARIA PRESS, Lemont, Illinois

*

Published once monthly - twlce in October - by the Slovene Franciscan Fathers,
Lemont, Illinois, in the interests of the Commissariat of the Holy Gross.

Entered as second class matter at the post Office of Lemont, Illinois, under the
act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at special rate of postage provided
for in section 1103, act of October 3, 1917. - Authorized July 14, 1945.

_

LETNIK 44. -Maria  SEPTEMBER 1952.

Marija sedem žalosti

P.Odilo ofm

Jezus, pesem čem zapeti,
sedem žalost razodeti:
Kolko božja Mat
mogla je prestat,

T je bla žalostna sedemkrat.

ako začenja stara slovenska pesem o žalo¬
stih božje Matere. To je le ena izmed mnogih, s kate¬
rimi verni slovenski narod pozdravlja in spremlja

trpljenje Marijino od prvih bridkosti v betlehemskem hlevcu, pa do groba
pod Kalvarijo. In vselej, kadar pojemo o Jezusovem trpljenju, se spomi¬
njamo tudi Marije. Kajti kjer trpi Jezus, trpi tudi Njegova Mati. Marijo
srečamo v naših ljudskih pesmih sredi polja, ko prosi rablje ki priprav¬
ljajo mučilno orodje, naj Jezusa čim lažje “martrajo”. Srečamo jo v zla¬
tem “očenašu Jezusovih muk”, v legendah o Gospodovem trpljenju, dokler
je na velikonočno jutro spet ne najdemo ob vstalem poveličanem Sinu. V
ljudskih pasijonskih igrah, ki so bile pred stoletji v naših krajih splošno
v navadi, Marija ob slovesu milo prosi svojega Sina, naj pusti njej trpeti
namesto Njega, ali pa naj ji vsaj dovoli, da Ga spremlja na poti trpljenja.
Toda Marija ne trpi samo z Jezusom! Tudi kjer trpimo mi, je nebeška
Mati pri nas. K njej se zatekamo, kadar nam je najhujše in prav Žalostna
Mati božja je tista, ki nam v bridkosti vliva največjo tolažbo v srce.

Ko se je nagibal srednji vek h koncu in je Evropa ter z njo tudi slo¬
venska dežela preživljala največje zunanje in notranje viharje, se je če¬
menje Žalostne Matere božje najbolj razcvetelo. Pospeševal ga je zlasti
novoustanovljeni red servitov, ki se je ves posvetil službi Marijini. Naj¬
več sledov tega češčenja je tudi na Slovenskem pustilo 14. in 15. stoletje.
V slovenski umetnosti srečamo Marijo pri snemanju s križa na Vrzdencu
pri Horjulu v začetku 14. stol, in malo kasneje na fresko-sliki križanja v
Vitanju pri Celju. V 15. stol, sta nastali prekrasni žalujoči Marijina
freskah v Mačah in v Podzidu pri Trojanah. V baroku moramo omeniti
zlasti V.Metzingerjevo žalujočo Marijo v ljubljanski frančiškanski obedni-
ci, v poznejši dobi pa Marijo pod križem v cerkvi v Poljanah nad Škofjo
Loko, delo slikarja Jurija Šubica. Komunisti so to prekrasno cerkev po¬
rušili. Kaj je s sliko, ne vem.

Toda 14. in 15. stol, sta zlasti v zvezi z bratovščinami Žalostne Ma¬
tere božje ustvarila tudi njeno samostojno upodobitev: Marijo, žalujočo
nad mrtvim Jezusom. Ena takih prekrasnih slik se nahaja v cerkvi sv. Ane
na Tinski gori, župnija Zibika. Stara je nad tri sto let in je bila darovana
c erkvi po nekem grofu iz Ptuja. Morda je slika v zvezi z onima podobama
v  celjski opatijski in ptujski proštijski cerkvi, ki sta obe iz 15. stoletja.

258 AVE MARIA

Enake podobe dobimo v Tuhinju nad Kamnikom, v Mekinjah pri Kamniku,
na zunanji steni ljubljanske stolnice Pred škofijo. Zlasti lepo Marijo se¬
dem žalosti dobimo pri Veliki Nedelji, ki pa je zdaj v ptujskem muzeju.
Podoba je popolna sestra ptujskogorske Marije.

Mnogo naših starih poljskih znamenj hrani lepe kipe Žalostne Mate¬
re božje: pri Stični, v Bistrici pri Tržiču, na Bregu pri Ptuju, v Srednjem
Bitnju pri Kranju, ob potu k Sv. Primožu nad Kamnikom. . . Ena naj starej¬
ših podob te vrste je bila iz leta 1371. in sicer v znamenju na trgu v Slo¬
venskih Konjicah. Zalibog je to starinsko umetnost uničila druga svetovna
vojna.

Mariji nenaklonjeni val protestantizma je v 16. stoletju za nekaj časa
zavrl tudi češčenje Žalostne Matere božje, toda junaško delo ljubljanske¬
ga škofa Hrena je ljubezen do Marije spet poživilo ter obnovilo tudi več
bratovščin. Najbolj je znana celjska bratovščina, ki je pozidala ob opatij¬
ski cerkvi prekrasno kapelo Žalostne Matere božje.

Glavno svetišče Marije sedem žalosti v Sloveniji je bila Žalostna go¬
ra pri Mokronogu iz 17. stoletja. V tej cerkvi je vikar Jožef Vidmajer leta
1730. ustanovil “Bratovščino sedmerih žalosti Marijinih”. Ta cerkev je
tako po svoji stavbeni umetnosti kakor tudi po notranjem okrasju, zlasti
po freskah slikarja Franceta Jelovška, eden naših najlepših baročnih spo¬
menikov in zelo obiskana božja pot. K njej vodijo po hribu znamenja ali
kapele sedmerih žalosti Marijinih.

Žalostna gora nad Preserjem je druga sloveča božja pot, ki je nastala
leta 1727. Zelo je znana stiška bazilika, dragocena po svoji romanski
stavbeni umetnosti, ki je tudi posvečena Žalostni Materi božji. Bela Kra¬
jina časti Žalostno Mater božjo v eni izmed cerkva pri Treh farah. Vse
tri cerkve so najdragocenejši gotski spomenik Bele Krajine. Znana je tudi
Žalostna M. B. v Leskovcu pri Krškem.

V Trstu je kapucinski pater Janez
Baptist leta 1671. ustanovil pobožno
zvezo Žalostne Matere božje. V Lju¬
bljani pa je bila vezana bratovščina na
podobo Marije sedem žalosti v cerkvi
sv. Florijana, h kateri so se meščani
zatekali zlasti v času velikih stisk:
kuge, povodnji, suše. . . Ko so leta
1715. črne koze tako strahotno morile,
da je bilo v Ljubljani vsak dan petde¬
set smrtnih slučajev, so priredili k
Mariji pri Sv. Florijanu spokorno pro¬
cesijo. Zelo časte Ljubljančani stol-
niško Marijo sedem žalosti, zadnji čas
pa tudi Žalostno Mater božjo v cerkvi
sv. Cirila in Metoda za Bežigradom.
Kip je krasno delo Tineta Kosa.

Marija sedem žalosti, ki je sto¬
letja tolažila slovenski narod, naj mu
ostane pribežališče tudi v bodoče. P°'
sebno pa v sedanjih preizkušnjah naše
ljube domovine.

Lepa Roža, Mati božja, Marija se¬
dem žalosti! Prosi za nas, tolaži nas!

Žalostna Mati božja v stiški baziliki

September 1952.

259

LABOR DAY

?. Aleksander OFM

v

"sako leto ga slavimo v mese¬
cu septembru. Eni prevajajo besedi "Labor
day" z besedama "Delavski praznik",drugi
z "Dan dela", tretji ga označujejo kot
"Delavski dan". Tudi pomen dajejo dnevu
eden tak, drug drugačen. Eni menijo, da
je s tem praznikom hotela povedati država:
Ljudje ameriški, konec je počitnic! Plju¬

nite v dlani, ponovno napnite svoje miši¬
ce! - Drugi sodijo, da je dan posvečen
svobodnemu gibanju delavskega stanu, ki
si je s svojim neumornim napredkom zaslu¬
žil veljavo priznanja. Tretji pa govore,da
je delo človekovo jamstvo pravice do ko -
tička na zemlji, pravice do mesta pri skle¬
di po starem reku: Kdor ne dela, naj tudi
ne je! Zato naj bo delu odmerjena mera
slave in zasluženja spričo vsega blagosta¬
nja, ki ga uživa naša dežela!

Kakorkoli žepoimenjujejo sodržavljani
ta dan in mu dajejo svojevrsten pomen v
našem življenju, katoliški in krščanski de¬
lavec bo lahko gledal v tem dnevu vse
več. Lahko, pravim, pa sem se zmotil .
Mora gledati, bi moral reči. Mora in
more gledati v tem dnevu tudi krščansko
resnico: Delo je označba vrednote člove¬
kove, krščanstvo daje delu veličje večne¬
ga zasluženja;delo ni le kazen za Adamov
greh,temveč je tudi odraz in odsvit večne¬
ga delovanja božjega v stvarstvu. Daši je
Bog - za človeški razum rečeno - sedmi
dan počival, v resnici Njegova stvaritelj¬
ska moč nikdar ne sme počivati. Neumoren
je in neutešen v ohranjevanju vsega, kar
je postavil na svet.

Nočem zaiti v pregloboko modrovanje.
Hočem povedati le to, da je božja volja.

da človek dela. Bog sam je dalodliko
delu s tem, da je poslal v odrešenje člo¬
veštva na svet Sina - delavca . Postavil
Ga je v preprosto delavsko hišo. Dal mu
je za Mater - šiviljo, predico, hišno o-
skrbnico, kuharico in pometalko. V tesarju
Jožefu je dal Jezusu vodnika in krušnega
očeta, ki je vzgajal božjega Sina-človeka
že v zgodnjih letih po navadah in nazorih
delavskega stanu.

Kot katoličan bom premišljeval ob De¬
lavskem dnevu nekako takole:

Dan dela me bo spominjal na veliko
odliko, ki jo je Bog dal tudi meni,da
sem bil rojen od delavskih staršev. Čim
bliže ostane človek grudi, plugu, tnalu,
nakovalu, opeki, kladivu in vsem drugim
simbolom človeškega dela, tem bolj je
srečen, zdrav in "človeški". Tudi takrat,
ko v knjigi iščem uteho in pogon svojim
mislim, bom ostal "delavski". V tem smi¬
slu, da se ne bom prevzemal, kakor da bi
bil kaj več v načrtu božjem, če mi je Bog
določil poklic, ki je navidezno oddaljen
od potu, žuljev in solza trudnosti ročnih in
telesnih opravkov. Pred Bogom ni razlike
v orodju, ki ga pri delu uporabljamo. On
sodi le po svetopisemskem stavku pri stvar¬
jenju: In videl je, da je bilo dobro.. . To

260

je Njegova sodba: dober sem v Njegovih
očeh, kadar pri delu Njegovo voljo spol¬
njujem; slab pa, kadar pri delu strežem
svojim sebičnim željam in nameram.

Dan dela me bo spominjal na veličje
in svetost mojega poklica. Vsak pri
svojem kovalu dela za kraljestvo božje . To
je naš prvi poklic, da duše rešujemo, svo¬
jo in duše drugih. Vse naše delo se mora
kretati v tem krogu. Zato naj me nikdar ne
moti zavist in nevoščljivost pri uspehu dru¬
gih, če je trava preko plota malo bolj ze¬
lena in je drugemu poklic navidez lažji.
Meni je Bog moje mesto dal in odločil, da
na tem mestu ostanem cel mož. Na tem
mestu moram uresničiti Gregorčičev verz:
"Dolžan ni samo, kar veleva mu stan: kar
more, to mož je storiti dolžan!" Pa naj bo
kovač, tesar, pleskar, arhitekt, pisatelj,
državnik ali duhovnik...

Dan dela me bo spominjal na odliko
biti katoličan, ki ima pravi nazor
o delu in delavstvu. Delavstvo je velika
armada božja, armada z božjimi načrti in
programom. Delo je moje posvečeno z mo¬
litvijo in duhovnim namenom. Moje delo
ni delo sužnja, ki dela le kot čebela in
mravlja za panj ali mravljišče človeštva, a
ko mu omagata um in telo, tedaj ven z
njim. Likvidacija. Lepa in toliko vredna
je zavest, da delam za večnost, Bogu v
čast, obenem pa v zadoščenje za svojo
nemarnost v duhovnem življenju, za poko-
rosvoji nepopolnosti ingrešnosti. - Delav¬
stvo je armada božja po načrtu naše Cer¬
kve, ki ima lep poklic usovršenja člove¬
štva. Saj prav gotovo uspeh, ki ga danes
človeštvo ima, ni le krona možganom vseh
mogočih iznajditeljev in industrijskih vo¬
diteljev, temveč tudi krona žuljem in kr¬
vavim rokam. Po nauku Kristusovem smo
vsi božji otroci: tisti, ki z glavo delajo,
in pa tisti, ki uporabljajo svoje mišice.

Zato bodi ponosen na svojega Vodnika

Tudi delo teh dveh je lahko molite*" 1

Kristusa, krščanski delavec! On ti je dal
še največ veljave in ti jo bo dajal tudi v
bodočnosti. Vsem drugim vodnikom, ki ne
verujejo v odliko človeške osebnosti in
človekovega božjega poslanstva na zemlji/
si pa le uboga raja. Ta raja naj po njih
prepričanju gara in se ubija - drugim
močnejšim in sposobnejšim "človeškim le¬
vom in medvedom" v korist in blagostanje.
Po Kristusu pa si vsem enakovreden otrok,
ki ima pravico do uspeha svojih rok ter do
blagoslova in priznanja sočloveka in Boga.
Kristus sam mi daje pravico, da se bijem
za te svoje pravice, za svoj delež in svojo
osebno odliko na zemlji.

September 1952.

261


Kdor vztraja, zmaga!


■'fV

našel sem se v polmili-

ganizacij, kjer se zbirajo dobri po¬
ganski gojenci misijona. Fant je
znal peti kot slavček in španski mi¬
sijonar Fernandez je že večkrat ob
violini preizkušal njegov posluh.

Misijonar

Karel Wolbang CM

jonskem Kunmingu, glavnem mestu
naj večje kitajske province Yiinnan.
Vljuden Francoz me je odpeljal z
letališča v salezijanski zavod, kjer
je vsevprek vreščala mladina. Okrog
ravnatelja, slovenskega misijonarja
Majcena, se je gnetla kopica živah¬
nih fantov. Vsak je hotel prvi poka¬
zati, kako gladko zna katekizem.
Utrujeni misijonar se mi je opravi¬
čeval: “Prišli ste ravno ob času, ko
jih izprašujem. Popoldne imam ski-
optične slike in nadaljujem z raz¬
lago katekizma. V dve skupini sem
jih razdelil: kristjane in pa katehu-
mene, ki se ravno pripravljajo na
sveti krst. ”

Nato smo odšli skupno pred ta¬
bernakelj. Dosti sem imel premiš¬
ljevati in dosti prositi. Vse mi je
bilo tako novo in tuje. Ničesar ni¬
sem razumel. Tudi govorica se mi
je zdela silno zamotana. V ušesih pa
mi je še vedno pela pesem štirih
motorjev letala, s katerim sem se
pripeljal.

Sleherni dan po kosilu smo šli
počastit Najsvetejše. In skoraj redno
sem naletel pred tabernakljem na
drobnega učenca četrtega razreda.
Zatopljen je bil v globoko molitev.
Rumena polt Kitajčevega obraza je
odražala ob siju večne lučke čudovi¬
to spokojnost. Šele deset let je imel
fant in gospod Majcen mi je pravil
o njem, da je kandidat za sveti krst
in prednik ene izmed številnih or-

Ponovno sem srečal fanta pred
Najsvetejšim. Zdel se mi je truden
in nekam otožen. A molil je tudi
zdaj zbrano, nepremično uprt v ta-
bernakeljska vratca, kot bi bil za¬
maknjen. . .

Tik pred veliko nočjo 1948. se
je odločalo za šest gojencev katoli¬
ške šole - katoličanov je bilo med
150. učenci le kakih 25 - za sprejem
svetega krsta. Pri petih je šlo vse
gladko, brez ovir. Šesti pa je bil
fant. Li, moj mali prijatelj iz¬
pred tabernaklja, ki je bil ves
zaskrbljen in je vse dneve premolil
in prejokal. Njegovi starši so bili
trdi pogani, kakor mnogi dandanes
po vsem svetu. Takole so

mu govorili iz dneva v
dan;“V šolo le hodi k
misijonarjem, ka¬
toličan pa za no¬
beno ceno ne
smeš postati!
Saj vera nič
ne koristi I-
Poglej, do¬
ma imaš
vse-

262

ga dovolj! Česa pa ti manjka? Bo¬
gati smo in nekoč bo vse tvoje. Bo¬
ga pusti tujcem, mi ga ne potrebu¬
jemo, saj imamo dovolj dobrot na
svetu.. . ”

Mladi Li je bil eden najboljših
učencev in je imel na tovariše velik
vpliv. Zlasti že katoliškim prijate¬
ljem je priporočal svojo zadevo v
molitev. Da bi dobri Bog vsaj mamo
omečil, saj z očetom bi še kako o-
pravil! Brez dovoljenja in podpisa
staršev pa ne more prejeti svetega
krsta. Trikrat je v zadnjih dnevih
pokleknil pred svojo mater, jokal,
jo prosil in rotil:“Mama, verujem v
Boga, ki ljubi tudi tebe. Dovoli mi,
da prejmem sveti krst! ” Toda ma¬
ti je topo in brezčutno zrla v otro¬
kovo obličje. Njena duša si ob si¬
novem trpljenju ni delala težav. Ma¬
terializem, veliko blagostanje v
družini, je popolnoma otopil njene¬
ga duha.

Sinko pa ni odnehal. Napravil je
načrt in prišel z njim k misijonarju
Fernandezu.

“Duhovni oče, skrivaj bom ma¬
teri izmaknil njen žig in potrdil z
njim pismeno dovoljenje za vstop v
katoliško Cerkev, ” je povedal.

Na Kitajskem morajo biti vse
uradne listine potrjene z rdečim o-
sebnim pečatom in sam podpis z ro¬
ko nič ne velja.

Toda misijonar je gladko zavrnil
Lijev načrt. “Moli,” mu je dejal,
in če je božja volja, boš mamo še
pravočasno ganil, da ti bo dovolila. ”

Bilo je na veliki petek, zadnji
dan pred krstom. Mali Li je še en¬
krat poskusil srečo pri svoji mate¬
ri. Skrušen je zopet klečal pred njo
in jo prosil, naj mu vendar dovoli
sprejeti krst. Pet njegovih sošolcev
ima dobre matere, ki jim ne branijo
izbirati po srcu, le njegova je tako
trda z njim. . .

Tedaj je poganska Lijeva mati
nenadoma postala vsa solzna. Po¬
božala je svojega prvorojenca po čr¬

AVE MARIA

nih laseh, ga poljubila in trepetajoče
vzdihnila: “Pa naj bo, da ne boš ža¬
losten! Samo glej, da boš tudi v bo¬
doče, ko boš častil drugega Boga
kot tvoja mati, priden in ubogljiv
sinko! ”

Liju so od veselja zažarele oči.
Trudnost je izginila iz zaskrbljene¬
ga obraza, dušna radost je na vso
njegovo zunanjost priklicala nekaj
čudovito milega. Vrnil se je v zavod
in se priključil ostalim kandidatom
svetega krsta. Misijonarjem je pri¬
pravil veliko veselje, saj je prinesel
od trde matere podpisano dovolje¬
nje. Še zadnja vaja v cerkvi in vse
je bilo pripravljeno za slovesnost.

Velika sobota zjutraj. V nadško¬
fijski cerkvi sv. Terezije je nadškof
osebno krstil vseh šest gojencev in
z njimi še mladega kitajskega zdrav¬
nika, ki ga je spreobrnila mati nje¬
gove zaročenke ter ga sama pri¬
pravljala vse leto na ta veliki dan.
Med sveto mašo so vsi s prižganimi
svečami prvikrat pristopili k svete-

Zdaj pa je Lijev obraz le  nasmejan...

September 1952.

mu obhajilu, nato je bila poroka
spreobrnjenega zdravnika. Pa za¬
hvali je bila v Majcenovem zavodu
veliko veselje: šest novih mladcev
je’pomnožilo vrste katoliških gojen¬
cev. Zvoki zavodske godbe so raz¬
veseljevali naša ušesa in lepa po¬
poldanska prireditev je kronala celo
slovesnost.

Med vsemi je najbolj žarelo lice
malemu Liju, ki je dobil pri krstu
ime Alojzij. Celo mati je bila sinka
vesela.

Lojzek je poklical svojega mlaj¬
šega bratca, ki je hodil v drugi raz¬
red, in ga začel poučevati. Biti mo-

263
ra priden in poslušen misijonarju,
pa bo enkrat tudi on lahko postal
katoličan. Misijonarju pa je zaupal,
da sam zelo želi postati duhovnik in
svoje ljudstvo pridobivati za vero in
Boga. Iz njegovih oči je pri tem od¬
sevala sreča nedolžnosti, ki ga je
delala silno podobnega njegovemu
velikemu zavetniku. Misijonar Maj¬
cen mi je pripomnil o fantu: “Lojzek
je eden izmed mnogih dobro ohra¬
njenih poganskih otrok, ki jih je
treba samo pripraviti za krst in pri¬
dobiti za sodelovanje z milostjo, pa
postanejo pogosto boljši katoličani,
kot pa otroci mnogih katoliških star¬
šev. ”

n

^fya\a  Ti, hvala,
Siromak nazareški,
da me ohranja? ubožca,
da v blodnji človečki
ni me od Tebe odklala
moč zlatega stožca .

Beseda Tvoje modrosti:
"Blagor ubogim v duhu!"
kakor nekoč v Nazaretu
ob žagi, sekiri in dletu -
z mano v sveti krotkosti
seda k težaškemu kruhu.

Grožnjo "Gorje bogatinom!"
brišeš zame.

Na moje rame
vsak dan nalagaš
nov droban križ.
Toda Ti sam ga pomagaš
nositi meni,
ko s svojim Kruhom in Vinom
skrivnostno krepiš
moj napor oslabljeni.

Kako sem v tej bedi bogati
Moj večni zaklad
umaknjen je svetu
s Teboj, s Teboj,
božanski Ubožec moj,
pri Tvojem in mojem nebeškem Očetu...

Bogdan Budnik

264

A VE MARIA

P. Miršek

ko bi imeli v prvem delu

mogočno vojsko, da se je
sosedje. Take mogočnosti

državi z
boje vsi
Mariji kot Devici ne moremo pripi¬
sovati. Vendar je še druga mo¬
gočnost, ki ne obstoji v zunanji mo¬
či, temveč v duhovni in je močnejša
od prve. Bili so mogočni kralji z

litanij naziv “Mati mogočna”, ali v
zadnjem “Kraljica mogočna”, bi bilo

mogočnimi državami in vojskami.
Pa je prišel mož z mogočno idejo,

lažje razložiti Marijino mogočnost.
Da bo Marija kot Odrešenikova Mati
mogočna v svoji moči, je napovedal
že Bog v raju, ko je obljubil padle¬
mu človeštvu ženo, ki bo kači-sata¬
nu glavo strla. Da je Marija zares
mogočna kot Kraljica nebes in zem¬
lje, je Marija jasno dokazala vsemu
svetu od dneva vnebovzetja pa do
danes.

Toda ta naziv jo imenuje mo¬
gočno kot Devico. Kaj so mislili
sestavljalci litanij s tem nazivom,
da so ga vpletli v drugi del, ki ope¬
va njeno deviško čistost in njeno
vedno devištvo? Prav gotovo so si
jo mislili mogočno prav v tem in v
istem moramo najti tudi razlago na¬
šega naziva.

“V naravi dekleta je, da trepeče
in se boji, ” pravi sv. Avguštin. Kdor
pa je boječ, ne more biti mogočen.
Da je bila tudi Marija kot dekle bo¬
ječa, je pokazala ob oznanjenju. Po¬
slanec božji jo je moral najprej po¬
tolažiti z “Ne boj se, Marija”, pre-
dno je mogel z njo govoriti o božjem
sklepu. Tudi v vsej svoji mladosti
Marija ni dala dokaza, da bi bila
mogočna.

Mogočnega navadno imenujemo
vladarja, ki vlada veliki in mogočni

zamislijo - in ta jih je premagala. . .

Prav v tem duhovnem pomenu
- se zdi - moramo razumeti tudi
mogočnost “Device mogočne”.

Se kot deklica je Marija razume¬
la v svoji brezmadežni duši veliko
božjo idejo, zamisel, namreč božje
pojmovanje vednega devištva, še
predno jo je njen Sin in naš Odreše¬
nik razodel svetu kot svoj evangelj¬
ski svet. S tem je Marija postala
“Devica mogočna” in kot prva sto¬
pila na čelo vse mogočne vojske
božjih deviških lilij, ki so rastle ob
njej od takrat pa do danes. V “Devi¬
ci mogočni” je nekako poosebljena
ta mogočna zamisel in kjer koli se
je, se in se še bo oznanjal evangelij
med narodi, bo v krščanskih dušah
zasvetil njen zgled kot veličastno
sonce s svojo očarujočo svetlobo,
lepoto in vzvišenostjo. “Devica mo¬
gočna” je nositeljica te mogočne
božje zamisli iz stoletja v stoletje in
v tisočletja do konca sveta. Nima ta
zamisel nobene privlačne sile za
mesenega človeka, pač pa mu je
nasprotno zoprna in odurna. Vendar
je njena sila mogočnejša od vseh
nasprotnih sil, zato premaga vse in
svet jo strme občuduje ter jo je pri¬
siljen spoštovati.

September 1952.

S tem pa postane Marija “Devica
mogočna” tudi s svojim zgledom. Ce
pravimo, da že navadni vsakdanji
zgledi pri nas ljudeh “vlečejo” dru¬
ge za seboj, kaj naj rečemo o tako
vzvišenem, kot sonce mogočnem
zgledu deviško čiste Marijine duše?
Kakor se cvetke na polju ves dan
obračajo za soncem, ker jim njego¬
vi žarki ogrevajo pisane glavice, ta¬
ko se tudi človeške duše obračajo
za mogočnim Marijinim zgledom.
Ona je tista privlačna sila, ki polni
božjo gredo čistih duš in je tudi njih
Vrtnarica. To hočejo povedati re -
dovnice, ki pred svoje redovno ime
stavljajo tudi ime; Marija.

Res je tako ! Kaj ne vidimo, ka¬
ko je “vlekel” zgled “Device mo¬
gočne” za seboj tisoče in tisoče že
prva stoletja v samoto puščave, da
so ji lažje sledili? Ali ne vidimo
trume svetih devic mučenic, ki so
raje prelile svojo kri, kakor pa bi
odstopile od poti “Devi¬
ce mogočne”? Sv. Neža,
sv. Cecilija, sv. Uršula
s svojimi tisoči tovari¬
šic. . .Ali ne vidimo ne¬
izmerne množice mla¬
dih duš, ki so skozi vsa
stoletja v cvetu mlado¬
sti in kljub vabam sveta
in mesa poklekovale
pred njene oltarje ter ji
prinašale v dar svoje
devištvo? Koliko se jih
je oklenilo zastave mo¬
gočne Device s posebno
prisego redovnih obljub.
Kako narašča ta mogo¬
čna procesija lilij iz
stoletja v stoletje pov¬
sod, kjer se z evangeli¬
jem odkriva dušam tudi
to mogočno sonce Mari¬
jinega zgleda.

Marija je “Devica
mogočna” tudi s svojim
vodstvom in varstvom
vse te veličastne vojske.

265
Ni lahko tako življenje. Nasprotna
armada treh zaveznikov se bori proti
vsaki teh duš: telo, svet in hudobni
duh. Vsaki duši, ki se oklene Mari¬
jine zastave, napovedo boj na živ¬
ljenje in smrt.

Tu nastopa Devica Marija z vso
svojo mogočnostjo. Da, samo z nje¬
no pomočjo zmagujejo te duše svoje
boje v notranjem duhovnem življe¬
nju. Zato pa nosi toliko redovnikov
in redovnic na svojem pasu rožni
venec - del Marijinega orožja, kot
vojak nosi s seboj puško. Od tod to¬
liko rožnih venčkov po žepih, na to¬
liko vratovih Marijine svetinjice-
ščiti proti strelicam iz sovražne
vrste. V kako junaška in velika dela
za svetost Marija vodi in naravnost
sili te svoje duše! V kako junaška
dela za čast božjo, za širjenje Kri¬
stusovega kraljestva na zemlji, za
lajšanje človeške bede jih navdušu¬
je! Vzemimo za zgled samo svetega

266

Frančiška Asiškega! Pred Mariji¬
nim oltarjem Kraljice angelske v
porcijunkulski kapelici je dobival
navdihovanja za vsa velika dela, ju¬
naštvo in moč, da jih je izvršil. In
takih zgledov ima zgodovina vsepol-
no, brez števila. Vsi pa jasno doka¬
zujejo, da je Devica “mogočna” s
svojim vodstvom in varstvom do
vseh duš, ki ji slede.

S tem litanijskim nazivom pa
kličemo tudi sebi, naj se Marije o-
klepamo z naj večjim zaupanjem in
naj z njo zmagujemo svoj boj za na-
sledovanje Marijinega zgleda svete
čistosti in vednega devištva. “Devi¬
ca mogočna" je mogočnejša kot vsi

AVE MARIA
trije naši sovražniki. Samo z njo
bomo premagali vse napade. Pri tem
pa vendar ne smemo pozabiti, da se
je moramo okleniti z vso našo voljo,
v vsej resnici in odkritosti. Če tega
ni in smo sicer v Marijini vojski,
obenem pa se oratimo z njenimi in
našimi nasprotniki, potem smo iz¬
gubljeni. “Devica mogočna" je mo¬
gočna za tiste, ki so mogočni v svo¬
ji zvestobi do njene zastave.

•

S tem nazivom torej hočemo iz¬
raziti svoj obupni klic za pomoč:
“Devica mogočna, naredi tudi nas
mogočne v boju proti trem sovraž¬
nikom čiste duše!”

Apostolat

Mali nasmeh na tvojih ustnicah
razveseli tvoje srce, te obdrži v dobrem
razpoloženju, ohrani mir v tvoji duši, po¬
spešuje tvoje zdravje, olepša tvoj obraz,
vzbuja vzvišene misli in navdihuje pleme¬
nita dela.

Smej se sam sebi tako dolgo, da
izgine tvoja stalna resnoba in strogost iz
obraza.

Smej se sam sebi, dokler svoje¬
ga srca ne vnameš s toplim sončnim žarkom
svojega obraza. Potem pojdi in svoj smeh
izžarevaj 1

Tak smeh bo storil veliko, storil ve¬
liko tudi za Boga. Apostol si in tvoj smeh
mora biti orodje, ki z njim pridobivaš du¬
še. Posvečujoča milost prebiva v tvoji du¬
ši in ta milost daje poseben izraz tvojemu
smehljaju, ki prinese mnogo, mnogo dobre¬
ga:

Smeh
zu,

Smeh

Smeh

Smeh

Smeh

- na zapuščenem obra-

- na boječem obrazu,

- na potrtem obrazu,

- na bolestnem obrazu,

- na svežem mladem

September 1952.

obrazu,

Smeh - na zgubanem starem
obrazu,

Smeh - na znanih obrazih
tvoje družine in tvojih prija¬
teljev. . . Vsak naj se veseli lepote in
dobrote tvojega nasmejanega obličjaI

Ste j, če hočeš in more^, koli ko smeh¬
ljajev je privabil tvoj nasmeh samo v enem
dnevu. To število ti bo povedalo, koliko
zadovljnosti, veselja in zaupanja si pri¬
pravil v srcu svojega brataaliali svoje se¬
stre. Tako dobro razpoloženje rodi vedno
nesebična dejanja. Vpliv tvojega smeha
je vedno čudovit, četudi učinka takoj ne
zapaziš.

Tvoj smehl jaj lahko prinese novo

267
življenje, novo upanje, nov pogum v za¬
skrbi jena srca in v preobložene, strahope¬
tne, izkušane in obupane duše.

Tvoj smehljaj lahko vzbuja po¬
klic v duhovskj ali redovni stan, če si ti
duhovnik, redovni brat ali redovna sestra.

Tvoj sm-ehljaj je lahko začetek
spreobrnitve k veri.

Tvoj smehljaj lahko pripravi gre¬
šniku pot nazaj k Bogu.

Tvoj smehljaj ti lahkopridobi ce¬
lo množico prijateljev.

Smej se tudi nasproti Bogu! Smej
sev popolni vdanosti, karkoli ti Bog pošlje
v življenju in zaslužil si boš in pridobil
srečo izžarevajoči in smehljajoči se obraz
Kristusov, ki ga boš lahko gledal vso več¬
nost .

O.H.

Preprosta mati se je takole pogovorila z Bogom:

Gospod loncev in ponev in vseh posod! Nimam Časa, da bi postala
svetnica, ko pripravljam sto in sto stvari, ko bedim pozno v noč, ko
dremljem ob mračni luči ali ko z molitvijo za svoj drobiž napadam
nebesa. Zato pa me napravi za svetnico, da bom pripravila dober
obed in posodo skrbno umila!

Imeti bi seveda morala Martine roke in Marijine misli in včasih se

mi posreči. Kadar snažim čevlje in snežke, mislim na Tvoje san¬
dale. Na Tvoje stopinje mislim, ko čistim tla. Sprejmi, Gospod, to
moje revno premišljevanje, saj za kaj daljšega skoraj ni časa!

Gospod, ogrej celo kuhinjo s svojo ljubeznijo in razsvetli jo s svo¬
jini mirom. Odpusti mi, če včasih preveč skrbim za posvetno, in daj
mi, da se bom odvadila godrnjati. Ti, ki si čudež naredil, da si
množice nasitil in jih nisi upal lačnih pustiti od sebe: sprejmi mojo
službo, saj delam za Tebe, zaradi Tebe in po Tvojem zgledu!...

268

AVE MARIA

auni

Molitev
se dviga
pred Boga
kot kadi lo...

lepo in
službi
začne
svoji¬
na j o-

in iz ljubezni do Njega, to se pravi;
posvečuj svoje delo z dobrim name¬
nom !

Brez dobrega namena po¬
stane majhno to, kar se
nam zdi, da je veliko.

Z dobrim namenom po¬
stane veliko to, kar se nam
zdi, da je majhno.

Oglejmo si danes prvi stavek!

Sv. pismo nam pripoveduje, kako
se je kmalu po vesoljnem potopu zo¬
pet polastila ljudi odtujenost od Boga.
Lepega dne so se ljudje sešli v doli¬
ni Senaar s pozivom in sklepom;
“Pridite, sezidati hočemo mesto in
stolp, čigar vrh se bo dotikal neba,
da bo slavno naše ime. ” Strnili so
vse svoje sile, da bi dovršili čudovi¬
to delo, ki so si ga  zamislili. Ogro¬
men kamen so polagali na kamen.
Zidali nadstropje za nadstropjem.
Ali ni nekaj velikega, če zasnuje člo¬
veški duh prekrasen načrt in ga iz¬
pelje človekova roka? Kdor opazuje
samo vnanjo stran dela, bo temu pri¬
trdil. Toda Bog gleda drugače. Ozi¬
ra se bolj na namen, iz katerega
kdo dela, kakor pa na delo, ki ga do¬
vrši.

Cernu in zakaj so zidali ljudje v
dolini Senaar babilonski stolp? Sta¬
ri mojstri, ki so nam zgradili pre¬
krasne cerkve, so zakopali svoja i-
nemav globine temeljev, da jih nih¬
če ne bi mogel brati. Na portale cer¬
kva pa so razločno zarezali ime Bo¬
ga, da ga vsak, kdor vstopi v božji
hram bere in daje dolžno čast edinole
Njemu, ki je Gospodar vesoljstva.
Vodilna misel, ki je vedno višje dvi¬
gala babilonski stolp, ni bila čast bo¬
žja, ampak slava ljudi. Ni bilo to de-

M

JWla\o  je stvari na
svetu, - pravi p. Teodozij
Briemle - ki bi jih ljudje ta¬
ko malo poznali in jih uvaže-
vali kot je molitev. Ne mi¬
slim na tiste, ki ne sklepa¬
jo več rok v zaupljivi molit¬
vi, ker mislijo, da s tem
ponižujejo in onečastujejo
dostojanstvo človeka. Saj se
dobe celo v vrstah tistih, ki
molijo, ljudje, ki molitvene
razumejo prav. Molitev, ta¬
ko nekako mislijo, je kakor
obleka, ki jo čez dan spravi¬
jo in dobro zaklenejo ter
jo vzamejo iz zaprtih o-
mar samo ob nedeljah in
praznikih, da gredo
dostojno oblečeni k
božji. Ko se zopet
vsakdanje življenje s
mi skrbmi in delom,

stane molitev za en teden
spravljena v cerkvi. Na kra¬
je, kjer delamo, molitev ne
spada. Odrešenik, ki je pri¬
šel na zemljo, da bi nam po¬
kazal pravo življenjsko pot,
pravi drugače: “Treba je ve¬
dno moliti in ne nehati. “Mo¬
litev ni samo za nedelje in
praznike, ampak mora pre¬
vzeti vse delo tedna. Moli¬
tev nas mora spremljati v
delavnico, v pisarno, v šolo,

na polje, v tovarno, povsod, kjer se
na ta ali oni način udejstvujemo. Ni
dovolj, če priznavamo zapoved;“Po¬
svečuj Gospodov dan” ampak mo -
ramo tej zapovedi pridejati; “Posve¬
čuj svoj delavni dan!” Opravljaj
svoje delo za Boga, v Njegovo čast

September 1952.

269

lo zavoljo Boga, ampak zaradi ljudi.
Ni bilo delo za nebo, ampak za zem¬
ljo. Bog je nekaj časa gledal to po¬
četje. Nato pa je zmešal, kakor pri¬
poveduje sv. pismo, jezik in govori¬
co ljudi-zidarjev, da drug drugega
niso več razumeli. Delo se je usta¬
vilo; tu se je zrušil zid, tam temelj.
Zidarji so bili pregnani od svojega
dela. Ostala je samo še zmeda, o-
stal je samo še vsestranski prepir
Kakor vihar raztrga pajčevino, ki jo
je s tolikim trudom spletel pajek, da
ostanejo samo še posamezne niti, ki
se z njimi poigrava veter, tako bo
zrušil Bog ponosno, samozavestno
delo Ijjidi. In ako pride popotnik na
Prostor, kjer je nekoč stal babilon¬
ski stolp, najde zapuščeno razvali¬
no, ki jo vrtajo potoki zemlje in jo
razkosavajo bliski neba. To je osta¬
nek dela, ki naj bi bilo življenjsko
delo človeštva.

Kdo ne vidi v zidanju in usodi ba¬
bilonskega stolpa podobo naših dni?
Človeštvo je ustvarilo velikanska de¬
la, osvojilo si je zrak, zemljo in
morje, izsledilo čudovite iznajdbe
na vseh poljih človeškega udejstvo¬
vanja. In sedaj? Kaj je ostalo od
vsega ogromnega dela? Stojimo na

razvalinah kulture, ki se je sesula
in žalujemo za marsikaterim mogo¬
čnim in trdnim stolpom, kise je zru¬
šil. Zakaj padajo ponosne iznajdbe
in drzna odkritja? Delali smo po
zgledu Babilona. Ustvarjali smo si
kulturo brez Boga, kulturo brez več-
nostne misli, kulturo, ki je hotela
pisati na nebesni svod ime človeka
in ne Boga.

Pred leti je nekdo zapisal
besedo, ki izraža temeljno
misel sedanjega kulturnega
življenja: “Svojo življenjsko
nalogo hočemo dovrševati in
dovršiti sami brez Boga,
brez posojila, ki naj bi nam
donašalo obresti v večno¬
sti. ” Ali ni to govorica Ba¬
bilona: “Pridite, da bomo
proslavili svoje ime? !”

Pa pustimo preteklost!
Samo Bogu je znana krivda.
Poglejmo v življenje posa¬
meznega človeka! Dabi vsaj
naše lastno delo ne bilo po¬
dobno zidanju babilonskega
stolpa ! Kaj vidimo ? Ali ni
mnogo kristjanov, ki grade
stolp brez trajnosti in trdno¬
sti, ki svojih del ne vzida va¬
jo v večnost, ampak v čas,
ki vtisnejo vsem svojim skr¬
bem in vsemu svojemu delu
znamenje zemlje? Bore se
za dobrine zemlje; za vsak¬
danji kruh, za slavno ime
in ugledno stališče v člove¬
ški družbi. A v tej svoji bor¬
bi pozabijo misliti na več¬
nost, na Boga in njegovo po¬
veličevanje, na plačilo in
čast, ki nam je pripravljena
v posmrtnem življenju. Na
zemlji ne stoje samo s svo¬
jimi nogami; v zemljo so za¬
kopali vso svojo dušo.

Konec takega življenja je
razočaranje in razvalina.
Ko človek čuti, da se mu iz¬
tekajo ure življenja, kako ga

Delo, ki je
posvečeno
Bogu, je
naj lepša
molitev...

270

mori zavest, da ni delal za Boga in
večnost, ampak izključno le za grob.
Razočaran mora na smrtni postelji
zaklicati: “Toliko dela, toliko truda
za - mrtvaški prt! ”

Kaj je bogastvo zemlje? Prah in
pepel. Kaj je čast tega sveta? Pena.
Kaj je naslada in veselje zemeljske¬
ga življenja ? Pajčevina na grmičku
žive meje. Vihar smrti zdrvi skozi
življenje in odnese s seboj prah in

AVE MARIA
pepel. Pena se razblini, pajčevina
se raztrga in ubogi človek stopa pred
Boga s praznimi rokami. Ali je to
vse, kar je ostalo človeku od življe-
naj, od dela, od truad in napora, od
skrbi? Da, to je dovršitev dela, ki
je bilo usmerjeno samo v zemljo;
zakaj

brez dobrega namena po¬
stane majhno to, kar se
nam zdi, da je veliko.

P. G.

P. Rudolf izgnan...

ji, ste lahko videli dovolj. Menda je
bil zadnji slovenski misijonar, ki je
še ostal na mestu: vse druge so v
teku zadnjega leta po hudih preiz¬
kušnjah izgnali. . .

Bali smo se zanj, obemen pa le
upali in zopet upali. Ko dolgo ni pri¬
šlo njegovo pismo, smo skrbe pri¬
čakovali poročila o mučeništvu. Pa
se je vselej oglasil:“Vztrajal bom,
dokler me bodo pustili! Molite za-

O

Slovenci se zanimamo
za svoje misijonarje in njih delo,
četudi včasih pade iz ust tega ali o-
nega očitek:“Kaj pa lazijo v tuje in
nevarne kraje, ko je vendar doma
toliko dela!” Toda naši misijonarji
vedo, zakaj sprejemajo nase žrtve
misijonskega življenja, ki niso maj¬
hne, najmanj danes. Vsa Kitajske je
en sam križev pot; pobiti, mučeni,
osramočeni in izgnani. . . Če ste
prebirali pisma našega misijonarja
Rudolfa Pifka OFM, ki smo jih od
časa do časa objavljali v Ave Mari¬

ine !. . . ”

V avgustu pa je Lemont prejel
pismo p. Rudolfa, v katerem nam
na kratko sporoča, da je končno tu¬
di on izgnan kot sovražnik države.
Pisal ga je v Hongkongu in je dati¬
rano z 20.julijem 1952. Takole nam
piše:

“Ob skrajnem rtiču Kitajske se
nahajam. Dne 17. julija ob večerni
uri smo vsi skupaj dospeli sem ter
si v prvih dveh dneh oskrbeli naj¬
važnejše - potne liste. Včeraj smo
si kupili najpotrebnejšo obleko in
čevlje, saj nam ni bilo dovoljeno kaj
prida prinesti s seboj iz rdeče de-

September 1952.

žele za zidom. Vse smo že strgali,
a v notranjosti ljube Kitajske nismo
mogli ničesar kupiti. Saj niti de¬
narja nismo imeli, v prvi vrsti pa
smo sleherni dan pričakovali, da
nas pošljejo “v luknje pod svoje po¬
sebno varstvo”. To varstvo so nam
komunisti iz dneva v dan zabičevali
in končno smo ga morali tudi spre¬
jeti nase. Smo imeli vsaj čast do¬
življati apostolske dni ter se učili
blagoslavljati one, ki nas obrekujejo
in kolnejo. . .

A naše poslanstvo ni bilo zastonj.
Vsak kristjan in tudi sleherni pogan
ga je lahko spoznal: poslanstvo re¬
snice, ljubezni in pravice. Vsakdo
je videl, da naše delo ni v našo last¬
no korist, ampak v korist ljudstva.
Resnica je le ena in ta je večna. Kdo
se je držnil ustavljati laži? Edino
sveta Cerkev po svojih poslancih.
Komunizem sam je prav s svojimi
lažmi slehernega Kitajca pripravil
za sprejem Resnice.

S kako bolečino v srcih smo za¬
puščali svoje ovčice. . . Še nikdar v
življenju nisem občutil v sebi tolike
trpkosti. A Gospod nas pač hoče po¬
staviti na preizkušnjo. Le ena za¬
vest lajša misijonarjevo bol: vera v
vstajenje. Lažje bi bilo dati življe¬
nje za svoje ovce, kakor pa jih pu¬
stiti v krempljih komunističnega ra-

271
ja. . .

S kolikim hrepenenjem pričaku¬
jejo kitajski kristjani in pogani naše
vrnitve, je nemogoče izraziti. Za¬
straženi smo bili in z nikomer nam
ni bilo dovoljeno govoriti. In vendar
so nas v smrtni nevarnosti obisko¬
vali in neštetokrat smo slišali: “Saj
se gotovo vrnete, kajne?...” Ves
čas so nam skrivaj pošiljali razne
stvari, da smo se lažje preživeli.
Nepozabna mi bo ostala kitajska du¬
ša, ki zdaj toliko trpi. Večni rahlja
ledino za sprejem semena božje be¬
sede. V starejših katoliških občinah
se kaže čudovita vztrajnost in ne¬
omajna vera. Poslušajte besede so-
misijonarja, kitajskega patra Tun-
ga: ‘ Le eno dušo imam, ki je nede¬
ljiva. Imam pa telo, ki ga moreš
raztrgati na kosce. Dušo darujem
Bogu in Cerkvi, telo pa domovini in
če ga hoče domovina raztrgati v
kosce, ji ne branim. Prav nič me
ne more prestrašiti. . . Kitajski ka¬
toličan sem. Ljubim domovino, a
ljubim tudi Cerkev. Popolnoma za¬
vračam vse, kar je nasprotno za¬
konom moje domovine in pravicam
Cerkve !Predvsem zavržem vse, kar
bi moglo utirati razdor. . . ’

Pa še drugič kaj več! Zdaj Vam
bom lahko večkrat in brez strahu
pisal. . . ”

Oče in mati naj se nikoli ne prepirata vpričo otrok!

Naj imata vse in vsakega otroka enako rada!

Naj se svojim otrokom nikdar ne fažeta!

Večjim otrokom naj bosta dobra in razumna prijatelja!

Na vprašanja otrok naj točno in jasno odgovarjata!

Naj ne bosta do otrok nikdar krivična!

Naj se trudita, da bosta čim manjkrat slabe volje!

Naj točno izpolnjujeta sama, kar otroke učita!

duri

of Catholic
televizi jske

Sestre r
bogoslovja v‘t
Jevale verouk
pomoč

V Italiji so izdelali krasen film o življenju bl.Pija X«
v katerem igra vlogo papeža angleški filmski igralec
Henry Vidon« Zgornja slika predstavlja prizor iz filma,
ko je bil Pij X« izvoljen za papeža, spodnja pa nje'
govo poslednjo sveto mašo pred blaženo smrtjo«

Men" je priredil »
pogrome, ki jih i e

"National Council
poletju zanimive

sprejemala USA preko 48 postaj od obale do obole.HB^B '
Slika predstavlja TV-program o sveti spovedi. TudiH

televizija more in mora sližiti Bogu!

Šest čevljev visok kip presv.SrcSvega so
postavili pred semeniščem misijo^jregaci je
presv.Trojice blizu Silver Springs,4lriba gleda
Sj £ na vse  9 lavne ceste, ki vodijo ^'ishingtonu,

HHHIkSRh  Na i b' se  l e  pogosto ozirali nanj
-

z ve z dame Rock View Col-
(Avstralija), p.Daniel 0’Con-

Sestre
bogoslovja
Sevale verouk
pomoč

Sedanji ravnatelj
lege v Sydneyu
nell S.J., je bil imenovan za ravnatelja vati¬
kanske zvezdarne v Castelfandolfo.Tudi med
duhovniki jih je mnogo na visokih mestih v
svetnih znanostih. Pa pravijo nekateri, da
vera nasprotuje znanosti« • •

raznih redovnih kongregacij so graduirale iz
'Notre Dame Col lege, Indiana, da bodo pou-
po raznih ameriških šolali. Bodo v veliko
j duhovnikov povsod primanjkuje.

Dvojčka iz družine Garo sta se poročila z dvojci
Zvonek v eni izmed katoliških fara Los Ange
Zanimivost je se večje, da sta bila fanta rojeni
velikonočno nedeljo, dekleti pa na božični pral

>k kip presv.S^t-scvega so
neniščem misi^Rregaci je
> Si Iver Springs,^briba gleda
iste, ki vodijo ihshingtonu.
fo ozirali nanj!

Trije izmed izgnanih
misijonarjev, ki so
morali po dolgih letih
dela zapustiti Kitaj¬
sko. Pod komunisti
so bili vsi trije devet
mesecev zaprti v
majhni sobici, kjer
so poleg lakote pre¬
trpeli mnogo mučeni-
ških ur.

" je priredil »
ame, ki jih je
obale do obale,
i spovedi. Tudil

274

|yjisijonska zgodovina
Severne Amerike
šteje 116 mučencev. Le¬
tos obhajamo dvestolet¬
nico texaškega mučenca
o. Jose Frančiška Gan-
zabala OFM, misijonar¬
ja med Indijanci, ki je
spreobrnjenemu Indi¬
jancu Rabagu zaradi u-
grabitve žene nekega
vojaka naložil cerkveno
kazen. Rabago seje nad
obema maščeval z umo¬
rom na Vnebohod, dne
11. maja 1752.

^^snutek zakona dr¬
žavne razporoke.ki
so ga predložili kongre¬
su narodnih poslancev v
Braziliji, je na glasova¬
nju žalostno propadel.
Od poslancev jih je 187
glasovalo proti razporo-
ki in le 46 za. Tako v
Braziliji danes ni dovo¬
ljena ločitev zakona.

P redno so odpotovali
filipinski športniki
v Helsinki na Finsko, da
se pomerijo na svetovni
olimpijadi z vsem sve¬
tom, so skupno poroma¬
li na božjo pot. Obiskali
so Marijino svetišče No-

stra Senora de la Paz y
Bien Viaje (Naša Gospa
miru in srečne poti),
kjer so bili pri službi
božji in pri skupnem sv.
obhajilu. Lepo, ali ne ?

Po petdesetih letih se
je južnoameriška
država Colombia zopet
javno posvetila presv.
Srcu Jezusovemu. Pri
posvetitvi je bilo navzo¬
čih nad 50. 000 ljudi, med
njimi vsi državni, vojni
in cerkveni dostojan¬
stveniki. Posvetitev se
je vršila v Bogoti, pre-
stolici države, z vsemi
slovesnostmi.

|^atoliška Cerkev v
USA je ločena od
države. In vendar naša
Izjava neodvisnosti (De-
clarationof Independen-
ce) slovesno proglaša
Stvarnika za Delivca
vseh pravic in svobo¬
ščin. Konštitucije 47.
naših združenih držav
priznavajo popolno odvi¬
snost od Boga. Na na¬
šem denarju je napis:
“V Boga zaupamo!” Vse
važne državne listine se
končujejo z besedami:
“V letu Gospodovem. . . ”
prisega pa s “Tako mi

AVE MARIA
Bog pomagaj !" Naše
cerkve so izvzete vseh
davkov, a prostovoljni
darovi so všteti pri o-
sebnih dohodninskih ta¬
ksah. Prezident Zdru¬
ženih držav ameriških
in drugi višji državni
uradniki prisegajo na
sveto pismo. Kongres
ima svojega duhovnika
in začenja državne seje
z molitvijo prav od za¬
četka ustanovitve repu¬
blike. V West Pointu in
drugih državnih vojnih
akademijah imamo svo¬
je cerkve in kapele. Za¬
koni 39. držav vsebujejo
posebne določbe glede
boljšega posvečevanja
sobote in nedelje. Božič
je državni praznik, dr¬
žavni praznik Zahvalni
dan pa razglasi pred¬
sednik USA kot dan po¬
sebne zahvale Bogu. . .

Tudi v Jugoslaviji je
vustavi “ločitev Cerkve
od države”, združena
seveda z “versko svo¬
bodo, ” kakor pri nas.
Kako pa je tam?

^ad 100. 000 misijo¬
narjev težko dela
sleherni dan; skrbe za
bolnike sleherni dan, po¬
magajo gobavim in po¬
trebnim sleherni dan.
Te misijonarje bijejo in
mučijo sleherni dan; za¬
pirajo, sodijo in ubijajo
jih sleherni dan. . . Zato
pa tudi potrebujejo naših
molitev ne le enkrat na
leto, ampak sleherni
dan ! Ker se jim že ne
moreš pridružiti na mi¬
sijonski fronti, pa bodi
njihovo zaledje! Rožni

September 1952.

275

venec na dan, ali pa vsaj
enočenaš ali zdravama¬
rija od 300, 000. 000 ka¬
toličanov bi bila vsemo¬
gočna sila, ki bi od Bo¬
ga izprosila našim res
požrtvovalnim borcem
križa vztrajnosti v pre¬
ganjanju, v naših srcih
pa bi pomnožila pravega
katoliškega duha.

7  nameniti Atheneum
v Londonu je imel
dolga leta zelo vestnega
vratarja. Nikdar se ni
zmotil, ko je gostom
vračal zaupane mu klo¬
buke, plašče, palice in
dežnike. Pa je prišel k
njemu častitljiv ameri¬
ški škof in mu povedal,
da mu je vrnil tuj dež¬
nik. Služabnik je odvr¬
nil: “Morda bo držalo,
ekscelenca, da dežnik ni
vaš. Toda brez dvoma
je to dežnik, ki ste mi
ga dali v varstvo!”

Vse se zgodi po sve¬
tu. Tudi raztresene ško¬
fe imamo. . .

finančno ministrstvo
rdeče Češkoslova¬
ške je nedavno izdalo
odlok vsem cerkvam, da
morajo oddati vse svoje
vrednosti, napravljene
iz zlata, srebra, plati¬
ne in drugih dragih me-
talov. Morda se je ko¬
munističnim voditeljem
zahotelo prirejati na
račun ljudstva pojedine,
kjer bodo napivali iz
mašnih kelihov, kakor

so delali pred nekaj leti
nacistični mogotci?

prejšnji številki
ste videli med sli¬
kami tudi eno, kako ka¬
toliški duhovnik razlaga
naš nauk črnim delav¬
cem. To je znani pisa¬
telj in profesor filozo¬
fije, Dr. John O’Brien,
ki vsako leto preživi po¬
čitnice v kraju, kjer ni
nobenega katoličana.
Tam hodi po ulicah in
pridiga ter odgovarja na
vprašanja, ki mu jih o
veri stavljajo ljudje. Le¬
tos je v Jacksonville,
N. C. , pridobil 40 kon-
vertitov.

Kitajski narodni vo¬
ditelj Čangkajšek
je zgleden kristjan. Svoj
preizkušam narod je iz¬
ročil popolnoma v var¬
stvo božje. Trpljenje ki¬
tajskega ljudstva pri¬
merja trpljenju velikega
tedna, zato večkrat tudi
spominja rojake, da jim
bo Bog naklonil tudi ve¬
liko nedeljo. Vsako ju¬
tro posveti z enourno
molitvijo in branjem iz
svetega pisma ter ga

MESEČNI
MISIJONSKI
NAMEN

med tem časom ne sme
nihče motiti. Pred nekaj
leti mu je katoliški kri¬
stjan Dr. Wu ( član ki¬
tajskega najvišjega so¬
dišča) podaril krasno
spisan Marijin spev Ma-
gnificat. Od tedaj Čang¬
kajšek vsak dan moli to
molitev. Njegova najbolj
priljubljena pesem pa je
Gounod-ova “Ave Mari¬
ja”.

V Rimu se je pričel
proces za progla¬
sitev jezuitskega patra
Riharda Friedla med
blažene. Oltarni kan -
didat je bil rojen leta
1847. v Splitu v Dalma¬
ciji. Njegov oče je bil
nemško - avstrijski dr¬
žavni uradnik, mati pa
je bila Slovenka. Pater
je deloval kot jezuit v
Avstriji, Franciji in I-
taliji, umrl pa je leta
1917. blažene smrti v
Florenci.

Takoje sin slovenske
matere napoti do oltar¬
ja. Gotovo mu je tudi
ona s svojo trdno vero
slovenskega rodu poma¬
gala do svetosti.

Ja Avdia vene, a lal&keMi in Ivalniilvem aiakjvi

AVE MARIA

276

VITEZ RUSE

LJUBE GOSPE

Prevedel p.Odilo OFM

Leo E.
Lovasik

* 1921.

t 1943.

vsega konec, se najbrž vsi dobro
zavedamo, da bo preteklo mnogo ča¬
sa, preden bom zopet prišel domov.
Vsak dan, ki sem ga preživel z va¬
mi, je bil poln smeha in veselja.
Solze, ki smo jih potočili, pa so bile

Qloboki  SPOMINI NA DOM
Mama, pred nekaj urami sem ti

poslal brzojav, ki naj ti naznani, da
sem srečno prispel do cilja. Tudi
sem ti želel vso srečo za materinski
dan. Doma se skoraj zavedal nisem,
da je materinski dan tako blizu. Prej
sem ti nameraval pustiti kak spo¬
minček, pa sem v prevelikem raz¬
burjenju na vse pozabil. Upam, da
ti bom mogel v bližnji bodočnosti za
materinski dan poslati kako prese¬
nečenje.

Priznati moram, kako zelo po¬
grešam dom. Kakor princu ste mi
stregli. Teh šest dni dopusta, mati,
bo pomenilo zame celo večnost. Na
vlaku sem premišljeval vse one zla¬
te trenutke in želel sem se vrniti
domov, da bi še enkrat preživel do¬
pust med vami. Bog je tako dober z
menoj, da mi je podelil vsaj teh šest
dni.

Mama, res ne morem povedati,
kako ste me vsi osrečili. Vem, da
ste morali doprinesti mnogo žrtev,
da ste osladili moje šestdnevno bi¬
vanje pod domačo streho. Odhod pa
vseeno ni bil tako težak, kot sem se
bal. S silo sem se skušal obnašati
tako, kakor bi bil dopust moj nava¬
dni nedeljski obisk. Toda zdaj,ko je

solze sreče. Zdaj pa, ko je bila ta
moja zemeljska sreča uresničena,
sem silno zadovoljen in hvaležen.
Odslej bo tako nekako, kakor je bilo
teh devet mesecev pred dopustom.
Samo še več potovanja in letanja bo,
to bo vse, pa naj se zgodi z menoj
že kar koli. Pripravljen sem na vse!
Pa naj me pošljejo v Afriko ali na
Kitajsko, Alasko ali v Avstralijo,
vseeno mi je!

ZAUPAM V KRALJICO NEBA
Mama, dnevi doma so mi bili v
razsvetljenje. Vzpodbudili so me, da
se bom vselej boril za stvari, ki so
vredne, da se zanje borimo. Le ta¬
ko bom nekoč zopet užival trenutke
sreče, kot sem jih med vami. Pa ti
bodo trajni, ne samo bežni hipi še-
štih dni. Zdaj sem spoznal bolj kot
kdaj koli prej, da morajo vsi dobri
in pošteni ljudje sovražiti vojno, ki
prinaša toliko solza, skrbi, nesreč
in nezadovoljstva. Konec mora Že
biti enkrat teh strahot in moja sveta
dolžnost je, da pomagam uničiti
grozoto vojne.

2Lagotavljam te, mati, da ne
bom čutil strahu, ko bom v zraku in

September 1952.

se bom bližal nevarnostim. Ona ve¬
ličastna predstava, ki so jo meni na
čast vprizorili gojenci v Girardu, mi
je dala trdno prepričanje: dokler
bom ohranil ljubezen, zvestobo in
zaupanje do Kraljice neba, toliko
časa bom varen pod njenim mate¬
rinskim varstvom. Veličje onega
večernega prizora bo živelo vedno
v mojem srcu. Že zdaj me navdaja
s pogumom, ki bo takoj zadušil vsak
strah, kateri bi se hotel polastiti
moje duše. Res, od onega večera v
Girardu dalje je Kraljica neba moje
upanje. Marija me ne bo zapustila,
posebno še ko toliko njenih zvestih
prosi zame. Razumeš, mama, kako
silno sem hrepenel, da bi svojim
vojnim tovarišem pripovedoval o
onem krasnem sporedu. Toda nikoli
nisem mogel povedati tako, kot bi
želel in kot je resnično bilo. Prire-
vitev je napravila name tako silen
vtis, da ga  sploh ne morem opisati.
Bog naj poplača girardskim fantom !

Nocoj po šoli sem obiskal kape¬
lo naše postojanke. V njej imamo
krasen kip Matere božje, prav take¬
ga, kot so ga takrat postavili na oder
v Girardu. Kip je vselej ljubko o-
krašen in lučka gori pred njim. Saj
me ni vzdržalo zadaj v klopi: moral
sem prav do obhajilne mize, kjer
sem svojo Kraljico laže počastil.
Tako nekako sem se počutil, kakor
oni večer. In tudi zdaj so drsele po

‘277
mojih licih solze. Kaj je večje ve¬
selje za vojaka, kakor so solze, ki
jih daruje v ljubezni do nebeške Kra¬
ljice! ( Topeka, Kansas, 9. ma¬
ja 1943.)

TEHNIČNI NAREDNIK

Včeraj sem bil uradno imenovan
za tehničnega narednika. Veliko po¬
meni to zame, saj vojaki precej da¬
mo na taka napredovanja. Tehnični
narednik je najvišja stopnja, ki jo
jo v naši grupi sploh moremo dose¬
či.

Čez nekaj dni bomo zapustili to
mesto ter začeli svoje potovanje
proti bojišču. Vse je že pripravlje¬
no, le povelja še čakamo. Niti slu¬
timo ne, mama, v katero smer bo¬
mo krenili. Zvedeli bomo šele tedaj,
ko bomo zapuščali Združene države.
Čim bomo zapustili naše sedanje
taborišče, (Topeka, Kans.), se bomo
premaknili za dan ali dva na izhodno
postojanko, kjer bomo dobili končna
navodila. Kakor hitro boš začela
pogrešati moja pisma, vedi, da sem
na potovanju. Prosim te, mama, ni¬
kar ne bodi v skrbeh zame! Za-
puščamte v svetem božjem varstvu!

OLTARNI STREŽNIK

Vnedeljo zjutraj sem se udeležil
svete maše v vojaški kapeli. Čim
sem stopil v kapelo, so me naprosi¬
li, če bi hotel streči pri maši. Se-

Lovasikova družina
zbrana ob sinu Lavren-
ciju - novomašniku, v
avgustu 1938. Naš
Leon stoji v ozadju
na levi strani slike,
za srečno materjo in
očetom.

278

veda sem vabilo takoj sprejel. Naj¬
prej sem opravil sveto spoved, po¬
tem pa sem ministriral nekemu
frančiškanskemu misijonarju.

Po sveti maši je duhovnik začel
z menoj pogovor. Razne stvari me
je spraševal. Njegova zbranost in
pobožnost pri sveti maši sta me ga¬
nili: prav vse kretnje so bile umer¬
jene in vzpodbudne. Res je moral
biti svetniški duhovnik. Preden je
zapustil kapelo, mi je podelil svoj
blagoslov, da sem bil globoko ginjen
in me je kar nekaj stisnilo v grlu.
Mama, prav tako kot tistikrat, ko
mi je v Girardu Father Lovrenc po¬
delil svoj blagoslov. Med sveto mašo
pa sem ves čas goreče molil za vas
vse in vselej storim isto, kadar o-
biščem našo preblaženo Devico. Naj
vas Bog ohrani v svoji ljubezni!
( Topeka, 19. maja 1943.)

VZVIŠENI IDEALI

Čez dan ali dva se bo pričelo
moje veliko doživetje, ko se bom
zopet dvignil v zrak pod višnjevo-
modro nebo, ki se ga dotikajo le
najvišji vrhovi. Odšli bomo preko
sinjin tja v divje daljave, da pogle¬
damo sovražniku obraz v obraz in
se udarimo z njim v smrtnem vrtin¬
cu.. . Misel ni ravno prijetna, kaj¬
ne? A za to se ne zmenimo, saj
dobro vemo, zakaj se borimo: zase,
za vas vse in za vse vzvišene ideale,
katerih se vsi tako vneto oklepamo.

Tudi jaz imam mnogo vzvišenih
idealov. In prav zdaj sem primoran
zbrati vse sile, da jih ohranim nam
vsem. Nikdar ne bom zapustil no-

AVE MARIA
benega izmed idealov, pa naj stane
kar hoče I Z nami bodo v bitkah kot
oklep našega navdušenja in upanja.

Tole so moji najdražji sklepi;

Biti hočem zvest zaradi teh, ki«
mi zaupajo!

Biti hočem čist zaradi teh, ki
so zame v skrbeh!

Biti hočem močan, ker je pred
menoj toliko trpljenja!

Biti hočem dober, ker morem
zato toliko upati!

DEVICA MOGOČNA

Na poti sem proti bojnemu polju
v popolnoma opremljenem bombniku,
ki je dovolj krut, da se bodo sovraž¬
niki tresli od strahu. Z ozirom na
našo obrambo in varnost imamo vse.
Imamo smrtonosne strojnice in še
drugo orožje. Naše največje varstvo
pa je On, ki je neviden: vedna nav¬
zočnost našega Gospoda, ki je Vo¬
dnik našega letala in vse posadke.

Bombniku smo dali ime “Devica
mogočna” in ta naslov je krasno
napisan nanosu jeklenega ptiča. Vsi
se strinjamo s tem, da je letalo i-
menovano po naši ljubi Gospe, če¬
tudi sem slučajno edini katoličan na¬
še posadke. Saj je Mati božja naj¬
mogočnejša in najslavnejša med
vsemi devicami. Ko sem danes zju¬
traj klečal v kapeli pred njenim ki¬
pom, sem ji popolnoma posvetil naš
bombnik. Njene oči so se tako lju¬
beznivo ozirale name v čistosti in
nedolžnosti. Prepričan sem, da je
rade volje in vesela sprejela to mojo
posvetitev.

Nadaljevanje prihodnjič

MESEČNI
MOLITVENI
NAMEN:

Za junaško
izpoved vere

September 1952.

279

in

ob

Pa

Po angl. priredil
P. Inocenc OFM

e dvajset let dela naš
Jaka Planinšek na žive in mrtve pri
znani Western Electric Inc. Z Ma-

° A? ”
ar me zmesU.

sobi, ali pa bi že sladko zaspala
njegovi strani. Po toči zvoniti
spet ni vredno. . .

Jaka je Maričko zelo ljubil
todi ona ga je imela nadvse rada. A

njegovega molka se v vseh devet¬
najstih letih ni prav nič naučila in ga
tudi ni hotela razumeti. Da, Jakov
molk! Saj bi svojo bodočo ženko res
kmalu dobil Janez, toliko mesecev
je minilo, predno se je ojunačil in
ji dokazal ljubezen. Sicer pa - saj
je morala Marička prva reči, da se
imata rada. . .

“Kaj te ni sram, ” mu je nekoč
zabrusila ženka, “da mi še nikdar
nisi povedal niti ene ljubeznive ro¬
mantične besedice? Celo takrat v
zaročnem večeru sem morala sama
pričeti razgovor. . . ”

“Pesniki bi mi zavidali moje za¬
ljubljene misli, ” je  sam pri sebi

ričko je preživel v zakonu srečnih
devetnajst let. Le nekaj ga je bole¬
lo in temu je sklenil zadati v desetih
kratkih minutah za vselej smrtni u-
darec. Kje pa je tista nesrečna plat,
kjer Jaka čevelj žuli ?

“Veš, Jaka, križ s teboj je prav
ta, ’’ mu je Marička že tolikokrat
očitala, “da nikdar ne zineš o pra¬
vem času. Imenitno bi se lahko o-
drezal v življenju, pa molčiš in si
vedno prepozen!”

To je Jaka sam vedel, pa si kar
ni mogel pomagati. Kadar ga je Ma¬
rička zbadala in špikala, ni imel
Jaka nikdar pripravljenega odgovo¬
ra. O pač, lahko bi izvrstno usekal
nazaj, a bilo bi vselej prepozno:
Marička bi bila že zdavnaj v drugi

govoril Jaka. “Marička, tvoji lasje
so kot tekoče zlato jutranjega sonca,
tvoje oči kot neizmerna modrina ju¬
nijskega neba...” Take stavke je
Jaka sestavljal že vsa leta njunega
skupnega življenja, nikdar pa ni na¬
šel trenutka, da bi jih povedal.

Marička mu tega ni očitala, a v
zadnjem času je Jaka trpko občutil,
da ženki ne gre in ne gre v račune,
ko pri kompaniji v dvajsetih letih
zvestega dela ni prišel nikamor na¬
prej. Čutil je, da Marička dvomi v
njegovo filozofijo ljubega miru in
molka. Saj je postrani zvedel, da je
celo s sosedami že rešetala njegovo
modrost in pot tihega potrpljenja, na
kateri “ zapravlja zmožni možiček
svojo kariero. . . ”

280

AVE MARIA

“Nikdar ne zineš !. . . ” Ti ne¬
srečni stavek!

Jaka se je ob njem boleče spo-
spomnil na vse zapravljene dneve,
ko ni odprl svojih ust, pa bi bilo
treba. Koliko izgubljenih in zamuje¬
nih priložnosti! Mora res on imeti
narobe. Saj bi v zaročnih dneh svo¬
jo Maričko skoraj izgubil. In dvaj¬
set let službe brez napredovanja. . .

Well, zdaj mu je pa dovolj! Zdaj
se bo pokazalo, da je mož!

Jaka je trdno sklenil: Odpovedal
bo službo! Ne samo s pismeno od¬
povedjo viceprezidentu, ampak od¬
povedati hoče z govorom. In kakšen
govor bo napravil! Gladstone, Dis-
raeli, Webster. . . njegov govor bo¬
do lahko uvrstili med te največje
govornike. Zinil bo, da se bo vsa
Western Electric stresla in zamaja¬
la v svojih temeljih!

Da, zdaj bo on tisti, ki bo prvi
spregovoril! Že delj časa sliši o
slabem poslovanju. Večkrat je že
opazil, da so uradniki prenehali go¬
voriti, ko je vstopil v glavno pisar¬
no. Dvakrat je videl Mr. Hartleya,
ko je s prstom kazal nanj in nato
dalj časa šepetal s prezidentom. Hm!
Vse to ni brez pomena: po dvajsetih
letih dela spletkarijo proti njemu...
Prav, naj! Odpovedal bo službo.
Obžalovanje, morda celo diploma,
kaka prijazna beseda. . . pa bo na
cesti, ker bo sam tako hotel.

Naj računajo brez njega, a se
bodo zmotili. On bo vsaj zdaj enkrat
prvi - Jaka, vestni in zanesljivi, ni¬
koli prepozni, nikdar odsotni, nad¬
urni delavec, ki se ni nikdar prito¬
ževal. . . Zdaj mu je dovolj, zdaj bo
vzkipel. Tako bo zarobantil, da ga
ne bodo zlepa pozabili. Vse bo raz¬
krinkal in jim povedal v obraz - po¬
kazal jim bo, kaj in kakšni so !

Noči, ko je Marička že zdavnaj
spala, pa tudi odmor med delovnimi
urami, ko so drugi veselo hiteli iz
delavnic in uradov. . . ves čas je naš
Jaka uporabil za svoj načrt: pisal in

ponavljal je svoj važni govor.

Prav, si je mislil, morda je bi¬
lo res izgubljenih teh dvajset let, ko
nikdar nisem zinil. Toda ni še vse¬
ga konec. Zdaj bo spregovorilo
pravem času in si znova priboril
Maričkino dobro mnenje o sebi. Če
zdaj pove svoje, bo morda zadosto¬
valo, da izbriše dolg dvajsetletnega
molka pri Electric Inc.

Govor je bil dolg in poln lepodo-
nečih fraz. Nekatere so ga kar pre¬
vzemale. A resnica se mora izve¬
deti, naj stane, kar hoče! Nalašč
je uporabil frazo “naj stane, kar
hoče”, ki jo v svojih govorih vedno
rabi Winston Churchill. Toda tudi
Jakovemu govoru se sijajno prilega.

Pri vsem tem naš junak ni mogel
reči, da sovraži Western Electric.
Saj stvari, za katero si delal zvesto
dvajset polnih let, ne moreš tako
zlahka sovražiti. Vsakdanje poslu¬
šanje Maričkine godbe in občutek, da
v toliko letih ni prejel ničesar - to
je bila ona grenka tableta, ki se mu
je zagabila do skrajnosti..

Danes pa se je veselil, da bo
spregovoril in jih potolkel. Ne bodo
ga odrinili - sam bo odpovedal. Pa
ne kot premaganec, ne kot nekdo, ki
v vseh letih ni ničesar napravil...
Odpovedal bo z govorom, da ga bo¬
do slišali vsi uradniki. Z užitkom
bo opazoval razburjenega Hartleya,
ki mu ne bo vedel kaj odgovoriti,

September 1952.

mirno se bo oziral po pisarniškem
osobju in potem. . . potem bo po¬
nosno odkorakal med ruševinami. . .
Zaželel si je v roko elegantno pali¬
co: brezbrižno bi jo vrtel v roki, ko
bi prezirljivo odhajal iz uradov,-

Trenutek je tu. Telefon je za¬
zvonil in Mr. Hartleyeva tajnica je
poklicala Jaka Planinška v glavno
pisarno.

Sapa mu je zastala, ko je odgo¬
voril, da bo takoj prišel. Zdaj ali
nikoli! Hitro je pregledal svoj govor
in ga porinil nazaj v predal. Nato je
z visoko dvignjeno glavo odšel k
Mr. Hartleyu. Oči vseh uradnikov
je čutil na svojem hrbtu. Kako vsi
napeto pričakujejo. Well, zdaj jih
bodo slišali. . .

“Mr. Planinšek, ” je začel Hart-
ley in njegova težka, mastna lica so
se mu tresla, “zavedamo se, da ste
bili z nami in ste delali z nami že
dolgo časa. Neprecenljivo in izvr¬
stno delo, ki ste ga napravili v kon¬
trolni komisiji, bi nihče drugi ne
zmogel. . . ”

Zdaj, je pomislil Jaka, zdaj je

281
pravi trenutek. Začni svoj govor,
zini vendar!. . . Ni se mogel spomni¬
ti začetne vrstice. Kapljice znoja
so pokrile njegovo čelo in ves pre¬
plašen in zmešan je onemel. To je
tisto: korajža ! Trenutek je tu.. . Za¬
čni!... Usta so se odprla, a niti
glasu ni mogel spraviti iz grla.

In trenutek, ki ga je tako težko
čakal, je bil izgubljen. Prepozno ,
zopet zamujeno, ker ni zinil. . .

“Ne bi rad, da bi izgubili člove¬
ka, kot ste vi, ” je  vzvišeno nada¬
ljeval Mr. Hartley. “TodaMr.Ste-
vens, naš predsednik, se je že
odločil. . . ” Hartley je kratko in suho
zakašljal, kot da bi se mu zataknilo.
“Postavil vas je za glavnega poslo¬
vodjo naše družbe. Čestitam!”

Ka j ? ? ?

Jaka Planinšek je nevede segel
po njegovi roki. Krepko jo je stisnil
in končno le izjecljal svoj nikdar
prepozni “Thanks”. . .

“Veste, ” mu je še na uho zaše¬
petal Mr. Hartley, “kar je najbolj
nagnilo Stevensa, da se je odločil za
vas, je bilo to: vi ste človek, ki zna
molčati. . . ”

A*e Gospod je imel dva najhujša sovražnika: Eden je farizejstvo in drugi je ko-
ristolovska breznačelnost. Breznačelnost ima vse lastnosti puščavskega peska:
večna je kot pesek, povsod se vrine, celo v svetišča; suha in nerodovitna je, brez
lastnega življenja, in še druge pokupuje in požira. To so srca, ki ne ljubijo, ne upa¬
jo, ne cenijo nič drugega kot dobiček. Ni ji mar ne časti in ne vere. Dvakrat pre¬
kleta pa je, kadar se breznačelnost kiti z domorodnimi in verskimi priveski. Njeni šte¬
vilni priimki so: nečimrnost, sebičnost, omejenost, zlobnost,zavistnost,stremuštvo,
Prilizovanje... Mačke, ki navzgor strahopetno ližejo, a navzdol krvoločno praskajo.

Če si človek, se boš otresel tega prahu breznačelnost! in šel mimo, če si proda-
nec, izgubljenec, se boš vlegel in njen prah te bo pokril kakor mrhovino.

Življenje mora biti kot junaška pesem. Kakšno krasno upanje za tistega, ki
sprejme nase kot bron zvenečo pesem dolžnosti in ohrani vselej mlado srce ter železno
voljo... Puščavska oaza se hrani s peskom, pa nikjer sonce lepše ne gleda na zemljo ,
kot ravno tam. A sonce je senca Boga. / Albert Bessieres/

282

NaS čebelar
Father John
na delu pri
opazovalnem
panju.

O DME

L

E

M

N
T
S
K
VI

septembrom je
naša romarska sezona
končana. Medeni piknik
jo vsako leto zaključi, s
tem pa seveda ni reče¬
no, da bo Lemont že v
tem mesecu osamel. Še
prav do snega bodo naši
trije grički vsako nede¬
ljo in tudi čez teden ži¬
vi. Za večje ali manjše
skupine, ki se javijo, je
pa Lemont itak vselej
na razpolago, med se¬
zono in izven nje.

Dne 7. septembra bo
imel pri nas rekolekcijo
Catholic Social Club, dne

14. septembra pa Dru¬
štvo Naj s v. Imena chi-
caške fare sv. Štefana.

*

V Ameriški domovini
ste brali nedavno o tra¬
gični smrti slovenskega
fanta Jožeta Cerarja, ki
je utonil v Clevelandu.
Fant je bil štirinajst dni
pred smrtjo v Lemontu
na romanju, kjer se je
s svetimi zakramenti za
smrt lepo pripravil. V
skupini narodnih noš je
nosil milostno podobo
Marije Pomagaj. Pre-

AVE MARIA
pričani smo, da ga je
Marija spremila pred
svojega Sina. Naj v mi¬
ru počiva, sorodnikom
pa naše iskreno sožalje I

*

Brat Akurzij je pri¬
šel srečno iz bolnišnice
in je doma zdržal v so¬
bi komaj nekaj dni. Kar
prsti so ga srbeli, tako
radi bi že držali kelo.
Zdaj pa jo res že krepko
drže in deveta postaja
bo kmalu končana, ko
pa boste to brali, bo do¬
končana gotovo že dese¬
ta. Brat Akurzij je več
na hribu kot doma in še
celo na kosilo pozabi.
Če bi se ne bal komar¬
jev, bi menda kar šotor
postavil objezeru in še
spal na hribu.

*

Letošnje prekmursko
romanje (dne 27. julija)
je bilo združeno s sre¬
brno mašo prekmurske¬
ga rojaka Rev. Francisa
Horvata, župnika v Ka¬
liforniji. Romarjev je
bilo zato še več kot lan¬
sko leto. Prekmurski
križ inlurško votlino so
sami lepo okrasili z ze¬
lenjem, cvetjem in sre¬
brnimi lističi.

Srebrnomašniku je
pri prekmurskem križu
izročila Miss Kolenkova
spominski križ s srebr¬
nim vencem. Nato se je
razvila procesija proti
votlini, kjer je bila slo¬
vesna maša z ljudskim
petjem prekmurskih pe¬
smi. Slovensko je pri¬
digal p. Odilo, angleško
pa p. Leonard, po za¬
hvalni pesmi na koncu

September 1952.

pa je v pristni prekmur¬
ščini spregovoril še naš
srebrnomašnik.

Pri banketu v Ro¬
marskem domu je bilo
zelo živahno, za kar je
poskrbel stoloravnatelj
p. Aleksander. Popoldne
so v cerkvi zadonele pe¬
te slovesne litanije, ka¬
tere je imel sin prek¬
murskih staršev, domi¬
nikanski pater Inocencij
Hren.

*

Porcijunkulo smo v
Lemontu obhajali v so¬
boto zvečer in v nedeljo
dne 3. avgusta. Za te
slovesnosti smo povabi¬
li farane vseh treh le-
montskih fara. Prvič so
se zbrali pri nas, kar
obstojajo ameriške Bre¬
zje, in mnogi so prišli
sploh prvič v našo cer¬
kvico. Večerna proce¬
sija z lučkami jih je ze¬
lo prevzela, ker takega
doživetja niso pričako¬
vali. V nedeljo ob enaj¬
sti uri je bila v cerkvi
slovesna sveta maša, ob
treh pa slovesne angle¬
ške pete litanije s slo¬
venskim napevom, ka¬
tere so tudi Lemontčani
prvikrat slišali.

Večerni sobotni go¬
vor kakor tudi govor v
nedeljo popoldne je imel
p. Wilbert, ljudski mi¬
sijonar chicaške fran¬
čiškanske provincije.

Skupina lemontskih
faranov je bila nad vso
slovesnostjo, nad kape¬
lico, parkom in romar¬
skim domom vidno pre¬
senečena. Prepričani
smo, da se bodo drugič

283

odzvali še v večjemšte-
vilu, če jih bomo spet
povabili kMariji Poma¬
gaj.

Zadnji teden v juliju
so naši kleriki s p. ma¬
gistrom Martinom za
nekaj dni obiskali slo¬
vensko faro v Willardu,
Wis. , kamor jih je po¬
vabil župnik p. Avguštin.
Lepo se mu zahvaljuje¬
jo in pravijo, da so bili
ti dnevi tako lepi, da so
vse prehitro minuli.

Trije slovaški kleri-
ki-filozofi, ki študirajo
pri nas, pa so že vse
počitnice na “slovaških
Brezjah", v samostanu
“Seven Dolors Shrine”,
Valparaiso, Ind.

*

Minoriti ameriške
narodne Marijine božje
poti Carey, Ohio, prosi¬
jo vsako leto za dva na¬
ša patra, da jim v tednu
Vnebovzetja pomagata

v spovednici. Saj priha¬
ja na romanje tudi veli¬
ko Slovencev in Hrvatov.
Letos sta bila tam p. Ro¬
bert in p. Bazilij. Tako
je tudi letos med pesmi¬
mi vseh narodnosti od¬
mevala v Careyu sloven-
s ka pesem.

*

Br. Antonina smo v
avgustovi številki po po¬
moti poslali samo v Co-
lorado. A je večni po¬
potnik dejal, da bo malo
povandral tudi po Kan¬
sasu. Vmesecu septem¬
bru pa ga lahko priča¬
kujete naročniki držav
Michigan, Minnesota in
Wisconsin.

Ko to pišemo, še ni¬
mamo poročila o roma¬
nju Oltarnih društev in
tudi MEDENI PIKNIK je
še pred nami. Kateremu
neki izmed Vas se bo to
leto nasmejala sreča pri

Iz Prekmurskega dneva: pri križu zbrani romarji

284

AVE MARIA

V Gorenjsko
oziram se
skalnato
stran...

KtoCfjunc

^artuljkova skupina

reflanju medenih na¬
grad? Vsem želimo o-
bilo uspeha, saj medu
so lemontske čebelice
tudi letos mnogo nabra¬
le.

P. John je imel vse
leto mnogo dela pri pa¬
njih, ne samo čebele. Ko
bi ga videli, kolikokrat
na dan teče iz samosta¬
na k čebelnjaku in nazaj.
Človek bi prisodil, da
so njegove noge petdeset
let mlajše od njega. . .

P. John uporablja tu¬
di čebelji pik, nelenjih
med. Pravi, da mu je
odlično pregnal revmo.

GRAMOFONSKE PLOŠČE "Romanje k Mariji Poma¬
gaj", ki jih je založil prevzv. škof dr .Gregorij Rožman
in bo njih čisti dobiček za slovenske bogoslovce v Argen¬
tini, so že končane in jih lahko naročite po pošti pri
Rev .Odilo Hajnšek OFM, Box 608 Lemont, Illinois USA.
Romarji jih lahko dobite osebno v Lemontu, Cleveland-
čani pa v Slovenski pisarni na 6116 Glass Ave. Pet plošč
velikega formata v umetniško izdelanem albumu predstav¬
ljajo celotno romanje: prihod romarjev, pozdrav, pete
litanije in slovo od Marije z govorom, petjem in zvonje¬
njem. Zbirka je tako posrečena, da je res veselje. Kak¬
šen blagoslov bo onim našim ljudem, ki v cerkvi ne slišijo
slovenske besede in pesmi. Velika tolažba bo starim in
bolnim Slovencem. S ploščami boste lahko lepo obhajali
vse Marijine praznike in majniške šmarnice: plošče bodo
pele in Vi z njimi.Tudi soplošče lep dar Vašim znancem
in sorodnikom v Avstriji, Avstraliji, Argentini in dru¬
god. Celotna zbirka stane poleg poštnine $ 8.50 in je
gotovo vredna tega denarja, o tem se boste prepričali.

JDober kristjan bi moral biti kakor sneg, ki
pokrije vse, kar je grdo, ki pobeli vsa smetišča in
gnojišča. Tako bi tudi dober kristjan ne smel napak
svojega bližnjega razkrivati ter jih raznašati; moral
bi jih zakriti, pogrniti s snežnobelo odejo ljubezni...

September 1952.

285

CLEVELAND Ohio - Piše Josephi -
ne Meserko; Z mojim pokojnim mo¬
žem, katerega priporočam v molitev,
sva bila že skoro petindvajset let na¬
ročena na Ave Marijo. Kadar jo je
pismonoša prinesel, jo je prvo pre¬
bral. Ostati hočem naročnica do svo¬
je smrti, saj se v lepem branju kar
malo potolažim. Le po branju dobre¬
ga tiska ostanemo verni in nam enkrat
ne bo težko umreti.

SCHUMACHER, Ont. Kanada-Piše
Marija Požar: Po dolgem času sem le
dobila Vaš naslov, zdaj pa Vas lepo
prosim, če bi mi pošiljali Ave Ma¬
rijo. Silno želim slovenskega bra¬
nja in vem, da ga bom v tako pohva¬
ljenem listu dovolj dobila.

Prišla sem v Kanado lansko leto.
Tudi jaz sem morala zapustiti svoj
mili dom. Prišli so po brata, pa so
mu dobri ljudje sporočili, naj ne ho¬
di domov, ker ga čaka “zaščita”. K
sreči sem slišala, ko je rekel stra¬
žar; “Vzamemo pa sestro!” Ko se je
zjutraj zamenjala straža in so bila
vrata za trenutek prosta - sam Bog
hoče tako - sem ušla v halji in copa¬
tah. Nato sva se z bratom skrivala
dva meseca, predno sva dobila pri¬
ložnost uiti čez mejo. Dosti sva pre¬
stala, pa zdaj je vse za nami, hvala
bodi Bogu. On je v Avstraliji, jaz pa
tu; res bolj sama, pa vsaj na svobo¬
di, ki je veliko vredna. Tako rada bi

prišla v kraj, kjer so pridige v našem
jeziku in pojo mile slovenske pesmi.
Bog daj, da bi bila tudi še kdaj pri
Vas na ameriških Brezjah!

PATATE, Ecuador - Piše Vladi -
mir Kukoviča: Osebno ne poznam Vaše
samostanske družine, poznam pa Vas
po listu lemontskem “Ave Maria", ki
mi je bil ljub prijatelj in ga je dobival
moj oče. Pred nekaj meseci pa so od¬
šli starši v Argentino in ostal sem
sam. Dolgčas mi je po Vašem me¬
sečniku in tako bi rad, da bi ga dobi¬
val. Vsaj “Ave Marija” naj me poto¬
laži v teh žalostnih krajih, kjer zdaj
ne slišim nobene slovenske besede,
še manj pa berem. Ljubi Bog Vam bo
stotero poplačkl uslugo, ki mi jo bo¬
ste z listom napravili.

KANSAS CITY, Kans. - Piše Mary
Guštin: Dolžna sem javno zahvalo pre¬
svetemu Srcu Jezusovemu in Mariji¬
nemu. Uslišala sta me v moji bolezni
in sem ozdravela ter zopet lahko ho¬
dim. Še vselej sem bila uslišana, če
sem se le zaupno zatekla po njuno po¬
moč.

CORTLAND, Ohio - Piše Herma
Rokita: Rada bi napisala nekaj vr¬
stic. Moja mala vnukinja Linda Ana
je zelo hudo zbolela, da smo vsi mi¬
slili, da bo umrla. Hči bi jo morala
dati v bolnišnico to pa ni hotela. Se

286

AVE MARIA

je raje iz srca zatekla k Mariji Poma¬
gaj, naj hčerkici izprosi zdravje. Res
je bila njena prošnja uslišana: že kar
tretji dan je punčka ozdravela. Ne do¬
biš boljšega zdravnika, kot je Marija,
ki “v Lemontu stanuje in v nebesih
kraljuje”, kakor poje pesem.

BLANKENHEIM, Nemčija- Pošilja
Alojzij Košir: Bog Vam plačaj za “Ave

lje in sem ji list naročila. Pa komaj
je začela mesečnik dobivati, jo je
smrt rešila tridesetletnega trplje¬
nja, katerega je zelo vdano prena¬
šala.

Vidite, tako se selijo bralci Ave
Marije drug za drugim s sveta. Go¬
tovo vsakemu Marija Pomaga, da mu
je zadnja ura lažja in srečnejša.

Marijo!” Lepi domači mesečnik me
veselo preseneča.

Čestitam gen. definitorju p. Hugonu
in pa mojemu dobrotniku, zla torna šni-
ku p. Kazimirju! Bog naj ju ohrani še

CALGARY, Alta. Kanada - Piše Miss
Caroline Knaus: Moram se oglasiti in
Vam povedati, da mi zelo ugaja me¬
sečnik, ki prihaja mesec za mesecem

mnogo let!

Lemontska Marija Pomagaj naj nam
izprosi Baraga-svetnika ! Z Bogom!

CLEVELAND, Ohio - Piše Mary
Hočevar: V molitev priporočam svo¬
jo prijateljico Marijo Mirtel, ki je
letos odšla k Bogu po plačilo. Dolga
leta sem ji dajala brati Ave Marijo
in tako jo je bila vselej vesela. Po¬
tem sem ji pa hotela napraviti vese¬

NEKAJ SLIK iz
mednarodnega evha¬
rističnega kongresa
v Barceloni, ki jih
je fotografiral Rev. V.
Zaletel . '

Zgornja predstav¬
lja trenutek, ko se je
po zvočnikih oglasil
tudi slovenski jezik:
Rev. Matija $aruga,
profesor na Vzhodnem inštitutu v Rimu, j e
v imenu Slovencev molil molitev za mir.

Na srednji sliki je slovenska skupina,
zbrana te dni v Barceloni.

Spodnja slika pa predstavlja duhovšči¬
no,ki se je udeležila Kongresa in je doma
izza železne zavese. Vsi so bili gostje
poljskega generala Andersa in njegove
soproge,ki sta jim dala na razpolago dom.

September 1952.

iz Lemonta v širni svet in tudi med
nas v Kanado. Vedno ga težko čaka¬
mo, tako nas razveseli. Obenem se
Lemontu zahvalim, da nam od časa
do časa pošlje misijonarja, da nas
obišče. P. Odilo ni pozabil priti k nam
in Bog mu povrni !

YERCAUD, Indija - Piše salezijan¬
ski misijonar Nace Kustec: Slučajno
mi je prišel v roke Vaš mesečnik AM
in so se mi takoj sline zacedile po
njem. S tem pisemcem sem prišel
trkat na Vaše srce: Zelo Vam bom
hvaležen, če mi boste mesečnik po¬
šiljali, pa četudi že rabljenega. Pet
slovenskih salezijanskih misijonar¬
jev deluje tukaj v Južni Indiji. Le red¬
kokdaj imamo priložnost govoriti slo¬
vensko, pa bi vsaj radi brali, da ne
bi popolnoma pozabili materinega je¬
zika. V imenu vseh Vas prosim vsaj
za eno številko. Ko jo bom prebral,
jo bom dal naprej, da bomo tako vsi
deležni njenih duhovnih dobrot.

Še nekaj bi rad prosil, Vas in pa
bralce Ave Marije: Morda imate do¬
ma kake stare božične ali veliko¬
nočne karte, že rabljene in zavrže¬
ne. V misijonih, zlasti med mladino,
nam vsaka reč prav pride. Tudi take
stare karte so lepo darilce, s kate¬
rim lahko osrečimo naše Indijančke.
Če mi boste kaj poslali, že zdaj Bog
plačaj! Moj naslov je: N. Kustec SDB,
The Retreat, YERCAUD, Salem -
South India.

ENHAUT, Pa. - Piše Katarina Ka¬
stelic: Prosim, prižgite lučke pri Ma¬
riji Pomagaj za moje zdravje, da bi
Se mogla za silo opravljati delo. To¬
likokrat sem si že želela videti le-
nnontsko milostno podobo in pred njo
pomoliti. A bolezen leta in leta, zdaj
pa starost mi dasta malo upanja, da
bom kdaj videla ameriške Brezje. Pa
naj lučka moli zame !

Na drago Ave Marijo sem naroče¬
na skoraj od začetka. Spominjam se
'Časov, ko nismo mogli v cerkev. List
Ave Marija nam je bil pridiga in nam

287
je dajal opomine za lepo življenje. Za¬
to pa ga spoštujem in ljubim še zdaj !

MILWAUKEE, Wis. - Piše Mary
Perovec: Letos sem bila s svojim od¬
raslim sinom prvikrat v Lemontu, da
sem ga priporočila Mariji Pomagaj,
predno je odšel k vojakom/ Ko bi ve¬
dela, da je pri Vas tako lepo, pa bi
prišla že zdavnaj preje. Vse mi je
bilo povolji, kakor tudi Johnu in vse
sva si ogledala v spremstvu mladega
in uslužnega patra. Samo tam pri če¬
belah sva hitro opravila. Sin je šel
čisto k panju, pa ga je poljubila če¬
bela in je potem še tri dni nosil lepo
oteklo lice. Tako je prinesel domov
iz božje poti pošten odpustek, p. če¬
belarja Johna pa ni bilo nikjer, da bi
mu dal “za povrh” vsaj malo medu. . .

Bilo pa je lepo in sin mi je že od
vojakov pisal, da bova na prvem do¬
pustu spet poromala k Mariji.

CLEVELAND, Ohio - Piše John
Champa: Prav je, da se včasih tudi
moški oglasimo, saj tudi mi radi pre¬
biramo Ave Marijo. Obenem pošiljam
dar za orgle, ki že lepo pojo v Vaši
romarski cerkvici. To je bila dobra
zamisel, saj slovenske božje poti brez
orgel si skoraj ne moremo misliti.

V molitev priporočam svojo ženo
Rozi, ki mi je umrla v marcu. Tako
rada je vselej prebirala Vaš lemont-
ski mesečnik in tudi obiskala je že
Vašo božjo pot.

N AS I PO KO J NI j

John JAMNIK, Waukegan,Ill. <3®^
Jernej LAVRIČ, Chisholm.Minn. bi
Lawrence KOVAČ, Chisholm.Minn.

Apolonija MADRIC, No.ChicagoJll.

Margareta KORDIŠ, Chisholm.Minn.

Mrs.Frank FRANCEL, Willard,Wis.

Joseph LEVAR, East Helena,Mont.

R.I.P.

288

AVE MARIA

K SLIKI: V Avstriji je še ve¬
dno nekaj begunskih taborišč,
kjer bivajo Slovenci, ki niso i-
meli sreče priti čez "lužo". Ne¬
kaj sto Slovencev je v Spittalu
na Dravi ( Koroška). Njih dušni
pastir je priljubljeni Rev. Miha
Burja;ki oskrbuje tole taboriščno
kapelico Marije Pomagaj.Pred
kratkim so jo slovenski tabo¬
riščniki sami prenovili.

Iz srca pozdravljam avstralska
misijonarja pp. Klavdija in Benota, s
katerimi smo se poznali. Dosti žrtev
imata tam doli in Bog naj ju varuje!

SAN FRANCISCO, Calif. - Pošilja
Anton Ivec: Vesel Vam sporočam, da
Ave Marijo redno dobivam že od mo¬
jega prihoda čez lužo. Nisem naročil
ne mesečnika in ne Koledarja in ven¬
dar je kar začel prihajati na moj na¬
slov ter postal moj drag prijatelj. Ne
vem, kje ste dobili naslov, kdo Vas
je napotil, da ste se spomnili name.
Kaže pa ta Vaša poteza, kako lepo
skrbite za nas Slovence, raztresene
po širni Ameriki. Če kdo, nas bo res

Mary MOSKON, Cie Elum,Washington
Mary KOLENC, Cleveland,Ohio
Helen PAPESH, Cleveland,Ohio
Mary ZAJC, Cleveland,Ohio
Matilda JALOVEC, Geneva,Ohio
Mrs. STRMOLE, Cleveland,Ohio
Angela POLIS, Cleveland,Ohio
Mrs. STRANCAR, Willard,Wis
Mary MELJAC, Cleveland,Ohio
Ella STARIN A

Ave Marija ohranila dobre v teh zme¬
šanih časih. Zato pa še enkrat iz sr¬
ca Bog plačaj !

ZAHVALJUJEJO SE za izkazane mi¬
losti ter uslišane prošnje presv.Srcu Jezu¬
sovemu, Mariji Pomagaj, sv. Jožefu, sv.
Judu Tadeju, sv. Antonu in pa Frideriku
Baragu: Gabrijela Maul, Mary Guštin ,
Janez Železnikar, Maria Knap, Mrs .John
Cercek, Kati Kepec, družina Kebe,Jennie
Jurca, Carl Kovačič, Anna Kozel, Frank
Štepec, Barbara Omahne in Mrs. Jacob
Brula.

Posebej se zahvaljuje Mariji Pomagaj
Frances Sardoč iz Berwyna,lll. za vrnjeno
zdravje. Šest let in pol je hodila ob ber¬
glah in ni mogla z nogo niti ganiti. Zdaj
hodi brez vsake palice.

+ + +

Edina sreča je: imeti Boga. In
edina nesreča je - Boga izgubiti. . ■
(Sv. Benedikt Labre)

Dve stvari množita ljubezen:
ločitev srca od posvetnih stvari in
pogumno vztrajanje v zoprnostih.
( Sv. Tomaž Akvinski )

Čim bolj se boriš, tem bolj lju¬
biš Boga. ( Sv. Terezija Avilska)

Ljubiti svojega Stvarnika kot
prvi vir, kot svoj poslednji cilj, in
kot svojo trajno posest - v tem je
vse zapopadeno. ( Faber )

DOBROTNIKOM BOG POVRNI

G.Strajnar,
Druz. Kreslin,
M.Roseman',
L.Bruneski,
J.Mesec, ,

M.Marsel,

C.Grmek,
M.Tivoder,
Mr .Kodrič,
M.Grivetz,
L.Zupancic,
, L.Jeager

$7: F.Culik,
M.Rady, M.
po $6: H.

M.Velikonija,
L.Cebular,
po $5:

M.Korbic,

M.Bartol,
J.Peterka,
M.Nartnik,

A.Bajt

M. Petelin
po $7.50: J.Potokar; po

A.Kramar, A.Krapec,
Mrs.Znidarsich, R.Gorup;
J.Husich, T.Paukovic,
P.Laurich, M.Konjecnik,
A.Može, R.Urbanc, T.Grum;
M.Kavcic, A.Jeglič, F.Gosar, A.Sulich,
, L.Picman, M.Marinic, M.Kghoge,

Dr.
Z.
M.

Mrs.

M.Medle,

J.Ajster, Mrs.

F.Gerl, Romarji
T.Korbek, N.N.,
J.Petrič, A.Božen,
J.Zgonc,

■ A.Mihalovic, M.Krasovic, j.Jurca, M.

J.Kebe, A.Perlslc, M.Marincelj, Mrs.
M.Kremesec, K.Kepic, F.Zajc, F.Jereb;

ZA SV.MAŠE: Po $150: A.Gregorich; po $45: M.
Sraj; po $40: A.Brinovec; po $20: A.Krapenc, M.
Eržen, J.Sraj; po $15: G.Cerar, J.Martincic, Mr.
Mrs.Kokovnik; po $14: J.Kralj; po $13: F .Vertač¬
nik; po $12: A.Kramel, M.Trusnik, M.Somrak; po
$11: M. Jamnik; po $10: M.Kokal, M.Sodic, T.
Terselich, M.Bezek, F.Mihelic, Mrs.Strekal, M.
Horvat, R.Rupar, C.Remec, M.Vukovnik, M.Jalovec,
U.Kobal,
J ugovic,
Medle, 1
po $9: M.Petric; po $8: M.Podgornik, M.Klajder-
man, M.Petelin, C.Alberti, L.Oresnik, F.Oblak,
' L.Fisher;

Mrs.Beribak,
Lampert,
Kremžar,
M.Smole,
M.Kranjc,
H.Papesh,
A.Klobučar,
A.Bajt, T.Žorman, V.Hocevar, M.Jazbec, F.Fajfar,
V„Gregor, - - - - - , . _

Žagar,
Vever,
Patrick,
Perko,
M.Markic,
Lampert, A.Mikus, U.Simonich,
Zenske Zveze Milwaukee,Wis.,

L. Konchnik, Mrs.Marinič

M. Hudak, H.Butcher, B.Flajnik, J.Zgonc, A.
Stark, A.Rupar, Mrs.Vidmar, "M:s.Cuddi, M.Krejac,
Starc & Karish Fam., Mr.Mrs.Perushek, M.Terlep,
V.Rakolin, T.Plut, A.Miklič, A.Tekavec, A.Skri-

nar, M.Wretschko; po $4.50: F.Vovk; po $4: D.
Petrlncic, M.Krznaric, K.Kastelic, C.Kucic, M.
Špehar, J.Cebasek, Mrs.Baskovic, I.Novak, A.
Bartol, M.Sustarsich, M.Klun, J.Turk, J.Prozen,
A.Asic, F.Juns, M.Tomse, E.Kure, M.Starcevic,
Mrs.Komater, R.Jerin, F.Kerkoch, Mrs.Vovk, Mrs.
Charjonia, A.Strnisha, F.Brojan, O.Erzen, Mrs.
Conway & M.Conway, J.Mlakar, Mrs.Peček, G.
Masel; po $3: M.Majerle, Mrs.Zivalich, Zakovich
Fam., M.Pike, M.Uranich, A.Androjna, F.Plautz,
J.Ray, A.Jurančič, J .Jaklič, T.Zupančič, M.Spelic,
Mrs.Heralsovich, F.Fanfelt, N.N., I.Krist, M.
Strusel, M.Tersar, F.Gros, M.Bildhauer, J.Moj-
strovic, C.Kolesar, C.Daviš, R.Jenich, C.Bergant,
A.Birsa, Mrs.Tritanj, Mrs.Krumm, R.Marolt, B.
Kure, M.Krznarse, A.Petrich, O.Ozanic, Mrs.
Toplikar, F.Dej, C.Saligar, F.Koncar, J.Mocivnik,
V.Pogačnik, J.Ofek, Mrs.Blaj, J.Novak, Bender
Fam., M.Martic, M.Kranjc, P.Coff, N.Marentič,
J. Jerina, J.Kramberger, K.Grmovšek, M.Laurich,
J.Glivar, M.Lakner, Mrs.Strmole, M.Laurich, F.
Fanfelt, A.Zorko, O.Cigan, J.Jurclc; po $2.50:
M.Kaplan, R.Skully, A.Kozel, J.Dolinar, M.An-
drews; po $2: H.Dolinar, F.Krnlcar, C.Bokal, C.
Gabrovšek, F.Starr, F.Penko, M.Rosenberger,
J.Velikonja, M.Servol, Mrs. Grebenc, G.Terlep,
J.Nagode, Mrs. Batič, J.Cermei, Mrs.Turslch, M.
Hochevar, J.Jarc, L.Terlep, Mrs.Ivančič, F.Staut,
Mrs.Hojnik, C.Kavčič, M.Uladovic, L.Korenchan,
F.Tomšič, M.Crtalic, J.Nemanich, M.Skerjanc,
J.Petsche, F.Hodnik, Mrs.Mesapic, Fam.,Micetic,
J.Menart, M.Kos, T.Tomele, A.Francis, J.Bozen,
J.Siska, Mrs.Fabjan, F.Černe, F.L.Černe, A.
Cherne, R.Jagodnik, A.Gorza, V.Mole, J.Kolar,
C.Konzel, A.Halozan, M.Krosl, J.Pirc, O.Cigan,
Mrs.Gkabrijan, J.Rosam, J.Kobal, Mrs.Kastelic,
R.Florijan, A.Woods, H.Praportnik, Mrs.Klepec,
M.Dreshar, Mrs.Ponlkvar, A.Preloznik, J.Fajfar,
F.Lovzel, M.Gregorin, Mrs.Geras, M.Rebek, J.
Andolsek, Mrs.Tomsich, M.Gregorin, J.Turk, F.

Kos, A.Brezovcic, C.Kovačič, J.Pauc, T.Banic,

L. Kernz, F.Zupancich, A.Drolc, P.Predan, M.
Ivanetich, A.Zaman, Mrs.Bajuk, Mrs.Poldan, Mrs.
Jamnik, J.Kurilich, M.Kotar, M.Vinsek, A.Seliskar,
C.Kovačič, R.Balažič, G.Sega, D.Flajnik, F.
Ksiazek, V.Levar, M.Mutz, A.Cera, L.Simcic, M.
Tomšič, A.Grili, M.Tavcar, Mrs.Novak, A.Novak,

M. Simon, M.Pecek, M.Rozica, M.Vidmar, M.Mavec,
M.Markovec, M.Zajc, M.Podgornik; po $1.50: Mrs.
Butala, M.Hace, F.Perme, J.Margetich, K.Korbar,
M.Kostelic, U.Linton, A.Mohorčič; po $1.37: M.
Zore; po $1: J.Govednik, M.Klun, F.Strumble,

O. Hlade, Mrs.Ambrose, M.Drobnich, L.Picman,
W.Stelac, M.Kolenc, F.Mahkovec, N.N., P.Vrecar,
J.Jakša, J.Zupin, J.Hočevar, J.Struna, M.Spehar,
L.Simcic, M.Kastigar, M.Florjančič, M.Hribernik,
F.Setina, M.Perhne, T.Kovacic, F.Petelin, A.
Strukel, F.Pirvoni, H.Kastigar, Mr.Ms.Flajs, M.
Baily, Mrs.Vldmar, A.Vidmar, P.Podgornik, E.
Klun, J.Maneage, Ed's Drug Store, J.Plesko, A.
Clarkson, Mrs.Barboric, Mrs.Ivansek, K.Smole,
F.J.Strgar, K.Kovalcek, A.Cera, F.Holazan, Mrs.
Konechnik, Mrs.Tegel, S.Malaker, A.Mihalovic,
A.Frances Jr., M.Sopron, S.Galic, L.Simcic, A.
Stark, C.Waite, Mrs.Mohorič, J.F.Kochevar, Mrs.
Kerkoch, Mrs.Vovk, Mrs.Lukar, F.Muha, B.Ancel,
A.Nemgar, M.Prah Sr., K.Gregory, M.Mohorcic,

L. Rasp, J.Petrincic, J.Logar.

ZA LUČKE: Po $12: M.Mihelcic in otroče; po $10:
J.Strohen, F.Stepec; po $5: A.Gorjanc, J.Turk,
J.Peterka, K.Kepic; po $3: J.Kraus, Mrs.Vidmar,
J.Kebe, J.Pianecki; po $2.50: A.Kozel; po $2:
J.Mramor, T.Paukovic, M.Laurich, K.Smole, M.
Velikonija, M.Laurich, V.Pogačnik, M.Ajdisek,
F.Petrovčič; po $1.50: J.Zaman, L.Dolinsek, S.
Gorše; po $1: J.Markel, A.Colnar, M.Drobnich, J.
Petrlncic, A.Plemel, G.Masel, J.Bučar, A.Teka¬
vec, J.Velikonija, M.Servol, A.Jalovec, Mrs.Gornik,
J.Martincic, A.Kramel, A.Strnisa, Mrs.Vidmar,
Mrs.Laseh, Brs.Bokal, M.Kovach, L.Voncina,
F.Oblak, T.Tomele, A.Smole, J.Ofek, J.Pirc, J.
Mahnič, M.Tersar, F.Meznarich, A.Drolc, J.Jakič,
R.Urbanc, M.Tomic, A.Bartol, J.Kurilich, I.Novak,
Mrs.Petrič, L.Simcic, L.Dolinsek; po .50$: C. H
Bokal, A.Kozlevčar, M.Mrak, U.Linton, M.Hace,

P. Coff, J.Novak, J.Petsche, F.Hodnik, M.Rangus,

M. Kos, J. Fajfar, U.Barker, A.Kovach, L.Dolinsek,
R.Gorup, J.Jakša; po .25<£: F.Perme.

ZA SEMENIŠČE IN DRUGO: Po $20: J.Markel;
po $15: J.Petrinja; po $10: J.Cercek, J.Pauc, M.
Snedic; po $5: J.Mojstrovec, M.Artach, R.Stancar,
L.Zupancic, M.Osterman; po $3: preostanek joliet-
ske zbirke za oltar pri procesiji, R.Rebek, C.Kova¬
čič; po $2: A.Nemgar, J.Kebe, M.Zupan, Romarji
Zenske Zveze Milwaukee Wis., M.Jamnik, R.
Jenich, K.Ferk; po $1.50: pf-Skulj; po $1: M.Gu-
stin, K.Grmovšek, N.Marentič, A.Predan, L.Simcic,

N. N., T.Klemen, P.Vrecar; po .50$: A.Jerman.

ZA BARAGOVO ZVEZO: Po $3: M.Kranjc, Mr.
Mrs.J.Jakič; po $2: J.Zaman, Rev.L.Cepon, B.
Ancel, J.Kremesec, L.Picman, M.Knaus, J.Ray:
po $1: E.Kovacic, Mrs.Ambrose, M.Skul, T.Kod-
rich, Rev.Klopčič, Mrs.Vihtelic, A.Jeglic, M.
Martič, A.Zajner, M.Mihelcic, M.TVusnik, M.Krom;
po .50$: H.Prapotnik, M.Nemanich.

ZA APOSTOLAT SV.FRANČlŠKA: Po $10: E.
Mulleavy, U.Kobal, F.Kremesec, J.Petrič, V.Le-
var, M.Prepotnik; po $5: F.Rogina; po $1; L.
Simčič.

ZA ROMARSKI DOM: Po $5: M.Zajc, M.Jalovec,
Mrs.Strmole, A.Polis, Mrs.Stancar, E.Starin, M.
Meljac; po $2: M.Drobnich; po $1; V.Mole.

Darove listu objavimo prihodnjič.







k a w5^x^^:Sjm^Wv^v?3

H&U441C4

*jrant,  imaš morda
veselje za službo v vi¬
nogradu Gospodovem?
Pridruži se lemontskim
frančiškanskim novin¬
cem, ki skrbe za mi¬
lostni oltar Marije Po¬
magaj, pa boš po nekaj
letih stopil pred isti
oltar kot duhovnik Go¬
spodov! Piši na naslov:

•foung  man, would
you enjoy working inthe
vineyard of the Lord?
Join  the Franciscan no¬
vic e s of Lemont who
čare for Our Lady’s al-
tar. After several years
you will c orne to the
same altar as a priest
of God. For further in-
formation write to:

Ver yRev Cn  '  PrB

St. Mary’ s  gg

"°' S  &