Kratko naznanilo

začetka in sprednosti svetega karmclskega reda

in z njim sklenjene

velike bratovšine svetega milostnega in čudovi¬
tega karmelskega škapnlirja.

O Marija, Mati in lepota karmelske gore,
prosi za nas!

Spisal in založil

pomočjo karmelitov J. Janež, duhovski oskerbnik
brfitovske cerkve B. D. M. pri Novistifti.

Z dovoljenjem prečastitega sekovskega škofijstva.

1865 .

Posebno za brate in sestre
karmelske bratovšine.

Zapisan

Karmelskagora, karmeliti, škapnlir,
in karmelska bratovsina.

I. Karmelska gora in karmeliti.

¥ jutrovi deželi, ktero je Bog Abrahamu ob¬
ljubil , in v kteri je sam Kristus živel in učil, stoji
gora Karmel. Na ti gori je prerok Elija 900 let
pred Kristusom po tri in polletni suši dežja prosil.
Po 7krat ponovljeni molitvi se je iz morja me¬
glica ko predznamnje Device Marije vzdignila, po
kteri je dobilo človeštvo, ki je bilo enako suhi
zemlji nerodovitno, rodoviten dež, to je, Odreše¬
nika in Zveličarja.

Da je Elija, ta veliki prerok, po kterem je
Bog silno velike čudeže delal, imel preroško vi¬
denje in znanje v prihodnost Mesijevo, ni dvomiti.
— Sveta devica Katarina Emerih je v duhu zamak¬
njena spoznala, da je Elija v omenjeni meglici, ki
je hitro velika postala in obilno dežja dala, podobo
device z vencem v roki zagledal in spoznal, da je
ta devica mati prihodnjega Zveličarja, in da je nji
na čast v votlini, ktero je nekoliko razširil, altar

4

postavil. On je bil v preroških podobah in v pre¬
roškem videnji pervi častivec Marije Device.  Po
njegovem čudovitem pročvzetji (4. kralj. 2, 4.)  je
bil njegov veliki naslednik Elizej, in po tem je
imela karmelska gora vselej naslednike Elijeve in
častivce Mariine v duhu in po zgledih prerokov
Elija in Elizeja.

Pa ti nasledniki ali posnemavci imenovanih
prerokov so bili od nekdaj in so še zdaj dvojni.
Nekaj jih je živelo prav po meniško na karmelski
gori, kakor Elija in Elizej z učenci, ktere sv. pismo
sinove prerokov  imenuje; nekaj jih je pa med sve¬
tom živelo in tiste na karmelski gori nasledvalo.
Oboji so se imenovali Esenarji.  Ti, ki so na
karmelski gori stanovali, so se tudi imenovali pu-
šuvniki  ali karmeliti.  Šestnajstega Julija, to je, na
dan 11. D. Marije od karmelske gore se v rimskem
brevirji bere, da so pobožni možje (Esenarji), ki so
že od starodavnih časov po napeljevanji prerokov
Elija in Elizeja živeli in bili ob času Kristusovem
po pridigah svetega Janeza kerstnika na prihod
Kristusov pripravljeni, sveti evangeli spoznali in
radostno sprejeli. Po tem so oni Mater našega Od¬
rešenika prav pobožno častili in so nji v čast na
tem kraji gore, kjer je nekdaj Elija skrivnostno
meglo vidil, kapelo naredili, in tam s pobožnimi
molitvami in hvalami presveto Devico ko posebno
varhinjo svojega reda častili; zato so se začeli
bratje blažene Marije od karmelske gore imenovati.
— Glej začetek sedanjega karmelskega reda, ki je

5

po vsem svetu razširjen, v samostanih ali kloštrih
prebiva in tudi ženski spol obsega. — S tem redom
je karmelski tretji red, kterega udje med svetom,
tudi v zakonu, živijo, v enaki zvezi, v kakoršni so
bili nekdaj Esenarji med svetom s karmelskimi.
Karmelska bratovšina pa je z obema redoma v
zvezi po svetem škapulirji, po kterem se njeni udje
vdeležujejo vsili gnad in duhovnih dobrot celega
reda. Sedanji karmelski red je tedaj le samo po¬
daljšanje karmelskega reda stare zavese.

Videnje zgorej omenjene device Katarine Kmerih
v zadevi Esenarjev.

Kteri zmed Esenarjev so bolj sveto živeli, od
teh je vidila devica Katarina Emerih, da so imeli
veliko znanje in preroške videnja v prihodnost Me¬
sij evo. Svojo čistost in zderžnost so darovali pri¬
hodnjemu Zveličarju. Oni so spoznali človeštvo za
božji tempelj, kteremu se Zveličar bliža, in so vse
storili, da bi čistega in neomadeževanega ohranili.
Znano jim je bilo, kolikokrat je bilo bližanje od¬
rešenja s človeškimi grehi zaderževano, in so si
prizadevali s svojo čistostjo,in zderžnostjo za ptuje
grehe zadostiti.

Oni so dosti pripomogli predstarše Mariine
in druge svete rodbine duhovno zrediti in voditi,
in njihovo zadnje večji delo je bilo zreja svetega
Janeza kerstnika v mladosti.

Vsi razsvetljeni so šli eni ob Jezusovem času

6

k učencem, drugi potlej k vernim (to je, so postali
kristjani) in — so prinesli sabo začetek k per-
vemu keršansko-pušavniškemu življenju.

II. Daljne dogodbe karmelitov v novi
zavezi.

Ko so karmeliti že keršansko vero bili spre¬
jeli in že kapelico imeli, so večidel vsi, kterih po¬
klic ni bil, vero po svetu oznanovati, ostali na
karmelski gori po votlinah okoli Elijevega studenca
in so po pušavniško, to je, posamno večidel pod
poglavarji do dvanajstega stoletja živeli in ojstro
Bogu služili. Nekaj jih je tudi po drugih krajih
živelo. Sveti Dionizi je okoli 261. leta poleg Jor¬
dana, sveti Anastazi bliz Jeruzalema v samostanu
živel. Sveti Telesfor, ki je bil poznej papež, je za
vero 142. leta kri prelil. Začel je Bogu služiti na
karmelski gori, tako tudi sveti Serapijon okoli 200.
leta in sveti Ciril rojen 1. 871.

Pervi general karmelitov je bil sveti Bertold;
pred njim so se njih poglavarji imenovali Očetje
(Aba). On je 1156. leta posamne karmelite v sa¬
mostan ali klošter zbral in jih tako vravnal, de so
začeli po meniško skupej živeti. Bertoldov nastop-
nik, sveti Albert, jim je 1209. leta vodilo spisal,
ktero sta papež Honori III. 1224., in Inocenci IV.
1244. leta poterdila.

Ko so med 1229. in 1238. letom turki krist-

7

jane hudo preganjali in karmelite hudo stiskali, je
tedanji poglavar Alan od Marije v prikazni opom¬
njen sklenil se s svojimi večidel v Evropo preseliti
in so si 1238. leta na Ciperskem otoku v hosti sa¬
mostan postavili. Drugi so se podali na Laško,
Francosko in Angleško in so bili povsod dobro
sprejeti; le nekoliko jih je v sveti deželi ostalo,
kteri so v samotah in pušavah prebivali. Sveti Lu-
dovik kralj jih je ob križanski vojski v sveti deželi
spoznal, nektere seboj na Francosko vzel in jim
1259. leta v Parizu samostan dal. Že 1244. leta
so od papeža Inocencija IV. dopušenje dobili no¬
vince sprejemati in se množiti; in po tem so se
hitro po Evropi razširili. — Ker imajo pa vsi, ki
pobožno živeti hočejo, po besedah sv. Pavla (2. Tim.),
preganjanje terpeti, so karmeliti koinej v Evropo
pridši resnico rečenih besed čutili.

III. Sveti škapulir.

Kolikor bolj so se karmeliti v Evropi raz¬
širjali, toliko bolj so se množili njih sovražniki in
so si prizadevali papeža Honorija nagniti, da naj
bi se celi red zaterl. Papež so že sklenili njihovi
volji se vdati; ali Marija  zvesta varhinja karnielitov
se jim je prikazala,  jim pogrozila in rekla, da sta
ravno to noč dva naj večji sovražnika karnielitov
naglo umerla. Ko so se papež resnice Mariinih
besed prepričali, niso reda zaterli, ampak poterdili.
Ali sovražniki niso jenjali kannelitov preganjati,

8

dokler jim ni Marija po Simonu Štoku na pomoč ;
prišla. Simon je bil v angleški deželi iz pušave, J
kjer je 20 let- v hrastovi votlini preživel (od tod 1
Štok, deblo), na prikazen Device Marije  k karmeli- 1
toni pristopil, je bil od njih v Oksford na vseuči- 1
jiše poslan, tam v bogoslovji dobro podučen, doh- f
tar sv. pisma imenovan, in po smerti Alanovi 1
prednji poglavar celega reda izvoljen. Ko je on 1
spoznal, da preganjanje njegovih bratov od hudi- *
čevega podpihovanja izvira, je celi red k molitvi 1
opominjal in tudi sam cele noči premolil, ter Ma- 5
rijo v solzah prosil, da bi ona svoj red ohranila in 2
ga pred sovražniki branila, j

1251. leta 16. Julija po noči ob goreči mo- 1
litvi se mu prikaže Marija  obdana z veliko svetlobo £
in mnogimi angeli, mu poda šJcapulir  rujave farbe ,i
in reče: „Prejmi, ljubi sin! škapulir tvojega reda,  1
znamnje moje bratov šine, ko znamnje posebne gnade  j E
za te in za vse karmelite; Jcdor bo z njim (obdan) ^
umeri , večnega ognja ne bo terpel; glej znamnje ^
zveličanja, pomoč v nevarnosti, zavezo miru in  1
večne pogodbe 11 .  Po teh besedah je Marija škapulir I
pustila v Simonovi roki in je zginila. ^

I

IV. Red oslabljen in prenovljen. j

Sveta Terezija. j

Komej je Šimon sv. škapulir dobil, se je že '
njegova čudovita moč in resnica Mariine obljube 1
povsod kazala in po vsih krajih razlegala. Ker so *

9

ič se po sv. škapulirji gotovi čudeži godili, in ker se
je Mariina obleka v naj raznejših prigodbah rno-
d gočna kazala, kakor: v dušnih nevarnostih, v skuš-
[_ njavah, ob ognji, ob povodnji, v boleznih, v smert-
i- nih ranah, ob hudi uri, ob težkih porodih, so si
_ ga zaceli tudi med svetom živeči ljudje želeti in
rj prositi, in tako se je začela bratovšina, od ktere že
n govori pismo papeža Janeza XXII. leta 1316. In

_ ker so sčasama vsih stanov ljudje k ti bratovšini

i pristopali, in po sv. škapulirji vsi pomoč dobivali, kteri
. so se ga z zaupanjem poslužili, so karmeliti začeli
) zelo sloveti; pa ravno to, kar se rado zgodi, jih
je nekoliko prevzetne storilo, in jih je v enaki pri-
. meri tudi slabilo tako, da so začeli v dobrem pe-
> šati in od perve ojstrosti odstopati. V ti nevarnosti

» jim je Marija čudovito na pomoč prišla, po ju¬

naški devici sv. Terezii, ktera si je že v 12. letu
. svoje starosti, po smerti svoje matere, Marijo svojo
i Mater izvolila. Ona je stopila v karmelitarski ta-
. čas oslabljeni red, kjer je z nezmernim notranjim
in vnanjim terpljenjem skušana, od samega Jezusa
■ podučena in spodbujena, s pomočjo sv. Janeza od
križa, Marii posebno vdanega karmelita, kterega je
Marija že ko otroka dvakrat Jz smertne nevarnosti
rešila, oslabljeni red obojega spola prenovila — k
začetni ojstrosti nazaj pripeljala. In leti se imenu¬
jejo prenovljeni ali bosi karmeliti, sini in hčere
svete Terezije, v razloček od obutih, kteri se pre-
novljenju svete Matere niso hotli podvreči, temuč
so ostali pri starih navadah. Oboji imajo enako

10

bratovšino svetega škapulirja, enake redne praznike
in odpustke. *

Le nektere nove praznike imajo bosi posebne, ;
kakor: praznik svete Terezije, serčnega ranjenja 1

svete Terezije, svetega Janeza od križa. Ob teh (

praznikih imajo le samo bosi s svojo bratovšino
odpustke. Ob sredah pa imajo samo obuti s svojo 1
bratovšino odpustke; vender se morejo teh od- *
pustkov tudi udje bratovšine bosih karmelitov ne- *
koliko vdeležiti, ako ob sredah svete zakramente
vredno prejmejo.

_______ f

i

V. Bratovšina svetega karmelskega ška- *

pulirja. *')

1  c

Tri poglavitne gnade se morejo z malim ška- N
pulirjem dobiti, ki se mala obleka presvete Device
imenuje, da se loči od velikega škapulirja, ki ga f
karmeliti in karmelitarice nosijo.

n

Da bi kdo prebojeo zavolj zaderžkov se ne bal t
v bratovšino stopiti in da bi potem zavolj potrebnega opu-
šenja preveč v skerbi ne bil, naj bo pridjana misel sv. j
Frančiška Šaleškega o bratovšinah sploh. On je vsilil, ki t
so ga za svet prašali. svetoval vsini v njih kraji navadnim 1,
bratovšinam pridružiti se, da bi se njih gnad vdeležili. „Vo- i
dila bratovšine so, je rekel, bolj svetovane, ko zapovedane, d
Če  že nektere redovne vodila brez večjega ali manjšega greha t
zamorejo opušene biti, koliko več vodila bratovšine! Kar se r
udom priporoči, je bolj svet, ko zapoved. Ivteri dolžnosti za
odpustke tirjane opusti, odpustka ni deležen; pa opušenje
se zgodi brez vsega greha. Tukej se veliko dobi in nič
ne zgubi “. —

Sv. Berpard pravi; „Če mo cerkev kako češenje

11

Perva  g nad  a je sprejetje v karmelsko bra-
tovšino in deležnost vsih sprednost in zasluženj
svetega karmelskega reda (ordna), in po papežu
Klemenu VII. tudi večji deležnost vsih dobrih del
cele katoliške cerkve.

Druga gnada  je obvarovanje večnega ognja
in pomoč v nevarnosti, poterjeno od papežev s
prazniki * *), s toliko gotovimi čudeži nekdanjih in
sedanjih časov; zato je popolnama zanesljivo, da se
je Marija IG. Julija 1251 sv. Šimonu Štoku pogla¬
varju karmelitov obdana z veliko svetlobo in z an¬
geli prikazala, mu škapulir podala in rekla: „Prej¬
mi , ljubi sin! škapulir tvojega reda, znamnje moje
bratovšine, ko posebno pravico za te in za vse
karmelite; kdor bo z njim (obdan) umeri, večnega
ognja ne bo terpel; glej znamnje zveličanja, pomoč
v nevarnosti, zavezo miru in večne pogodbe 11 .

Ker je Mariina obljuba gotova, ker je po
spričevanji sv. Petra Damijana ves zaklad Gospodo-

Matere Božje uči, mi je zadosti; zakaj kar od cerkve dobim,
tega se brez skerbi deržim M . —

Karmelska bratovšina je silno lahka in koristna. Lahka
je, ker zastran obljub Simonu Stoku storjenih nič več ne
tirja, kakor le škapulir pobožno nositi; zastran sabotne ob¬
ljube pa pooblasteni duhovni v potrebi smejo bratovske dolž¬
nosti zelo polajšati, v posebnili zaderžkih udje celo družili
dolžnost nimajo, kakor le keršansko živeti, k čemur je že
tako vsaki človek zavezan, kteri hoče zveličan biti. Ko¬
ristna  pa je zavolj preobilnih g nad in obljub.

*)  16. Julija obhaja cerkev dan prikazni, 16. Maja

pa častj tistega, ko svetnika, kteremu se je Marija prika¬
zala; Simona Stoka svetost in bolj angelsko, ko človeško
življenje občuduje Angleško in Francosko.

12

ve milosti v rokah Matere Božje, ki je tudi naša 1
Mati, Marii ne more manjkati ne moči, ne volje J
obljubo zveličanja dopolniti pri vsili tistih, kteri
pobožno nji na čast sv. škapulir nosijo. Škapulir r
res sam ne more nobenega zveličati; pa Marija za- s
more vsim, ki škapulir dobrovoljno nosijo, ali gna- l
do stanovitnosti v dobrem, ali pa gnado prave po- s
kore in z njo gnado zveličanja zadobiti. Kakemu s
prederznemu pa, ki bi, Mariino obljubo skušaje, na s
njeno dobroto grešil in radovoljno v nespokornosti 1
ostal, bi se lahko to primerilo, da bi njene svete (:
obleke nevreden postal in jo na zadnje na sata¬
novo preslepljenje sam proč vergel, ali jo kakor si
bodi zgubil, ali ko bi ravno z njo obdan umeri, I
bi ostala brez obljubljene moči; zakaj obljuba De- I
vice Marije ima svojo zanesljivo moč le v pomenu 0
svete cerkve, kakor jo sveta cerkev razlaga; sveta v
cerkev pa to obljubo tako razlaga, da sv. ška- 0
pulir razodeva svojo zanesljivo moč le b
pri tistih, kteri pobožno z njim obdani
um er jejo.  I)

Kar Mariino obljubo od pomoči v nevarnosti 0
zadeva, ktero tudi sv. zbor obredov poterdi, ki 11
pravi: „bodo s to nebeško obleko hudega Sl
obvarovani 11 ,  jo nar bolj toliko čudovitih zgodb k
nekdanjih in sedanjih časov poterjuje. Tudi še ti
zdaj bodo vsi, kteri imajo pravo voljo Bogu in v:
presveti Devici dopasti, moč sv. škapulirja gotovo k
spoznali, če bodo ob skušnjavah, ob dušnih in te-

13

a lesnih nevarnostih po sv. škapulirji do Matere vsih
e gnati pravo zaupanje imeli.

ri Tretja gnada  za škapulirske ude je po-

ir moč v vicah, kar je Marija 50 let po dodeljenji
l-  sv. škapulirja papežu Joanu XXII. v prikazni  ob-
i- ljubila, in kar so papež pismeno 1322. leta ražgla-
»- sili, namreč da bo Marija škapulirskim udom po
u smerti v vicah pomagala ali jih iz vic rešila, po-
a sebno v saboto; zato se ta obljuba s abotna ob-
ti ljuba ali gnada,  tudi sabotni odpustek,
e (sahotna privilegija) imenuje,
i- Aleksander V. so pismo Joana XXII. 1409.
si leta poterdili. Tudi drugi papeži: Klemen VII.,
1 , Pavel IH, Pij V., Gregori XIII., Pavel V., Klemen X.,
>- Inocenci XI. i. dr. so Mariino sabotno obljubo očitno
u oznanovali in zagovarjali. Med njimi so Pavel V.
a verh dodeljenja več odpustkov ta razglas dali, da
i- očetom karmelitom naj bo dopušeno Mariino sa-
e  hotno obljubo očitno oznanovati.

,i Posebno branili in zagovarjali so Mariine ob¬
ljube 16. Julija 1251, kakor tudi sabotno Mariino
ti obljubo učeni papež Benedikt XIV., in so tudi po¬
ti novili, da karmeliti smejo po določbi Pavla V.
a ;  sabotno Mariino obljubo očitno 1  oznanovati. — In
I) katoliška cerkev sabotno Mariino obljubo, kakor
ie  tudi obljube Simonu Štoku dane, 16. Julija v bre-
n virji omenja. „Kar pa od cerkve dobim, tega se
o brez skerbi deržim", pravi sv. Bernard.

u

Belimo it? m i

1. Škapulir pervi mora od karmelita ali od
druzega pooblastenega duhovna blagoslovljen in nad-
jan biti*). Ako je ta stergan, si sme vsak sam
druzega narediti in si ga nadjati, če tudi ni bla¬
goslovljen. Vender je dobro, če se -vsaki novi kte-
remu koli duhovnu blagosloviti da in tako blago¬
slovljen nadene. Volnata koščka delata škapulir,
podoba D. M. zgorej je prav, potrebna pa ni. Za¬
pis v bratovske bukve, od Pavla V. tirjan, po Gre-
gorii XVI. ni več zapovedan, vender svetovan.

2. Treba je škapulir vedno po dnevu in po
noči, v zdravji in bolezni, posebno ob smertni uri
(čez persi in herbet) na sebi imeti. Le malo časa
se sme za potrebo odložiti. Vender ko bi ga bil
kdo več časa nositi opustil, si ga sme vnovič sam
nadjati; le, ko bi ga bil iz nevere ali iz zaniče¬
vanja od sebe djal, bi mu ga mogel pooblasten
duhoven zopet nadjati.

Če ravno za vdeleževanje obljub, ki jih je
Marija sv. Simonu 16. Julija 1251 dala, Marija ni
druzega naložila, ko vedno sv. škapulir nositi, ven¬
der Marija, ko nar svetejši Mati in bramba sv.
cerkve, hoče, da se nosi v pomenu in po namenu
svete cerkve, to je, da se pobožno nosi.  Pobožno

Vsak pooblasten duhoven sme sebi blagoslovljeni
škapulir sam veljavno nadjati.

15

pa ne moremo živeti brez vojskovanja; pobožno
živeti ali si prizadevati po naukih Jezusovih
živeti je eno. Po sv. škapulirji se nam obeta le
pomoč Marije Device za pobožno življenje in srečno
smert. Zraven tega tirjate že zaveza miru in po¬
godba, ki se med Marijo in škapulirskim udom ob
sprejetvi škapulirja začnete, da, kakor je Marija
škapulirskim deležnikom dobra, skerbna, zvesta
Mati, da naj bo tudi škapulirski deležnik dober,
pokoren, hvaležen in zvest otrok Mariin in da naj
po naukih in zgledih svoje nebeške Matere, kakor
tudi po naukih in zgledih njenega Božjega Sina živi.

3. Za vdeleževanje sabotne obljube ali za
pomoč v vicah (glej str. 18) je treba po stanu
čisto živeti  (pobožen zakon ni prepovedan) in
duhovne ure B. D. Marije moliti *), ali pa
poleg od cerkve zapovedanih postov **)
ob sredah in sabotah mesnih jedi zder-
ževati se.

Vender zamorete molitev duhovnih
ur in zderžnost od zato pooblastenega v
drugo dobro delo premen j en e ali drugači
j polajšane biti. Določilo  1842.

Tako spremeniti ali pomanjšati zamorejo vsaki
duhoven, ki imajo k temu oblast, če tudi niso spo-
' vednik tistemu, ki premenjenja ali pomanjšanja

*) Duhovnom in redovnikom velja navadni brevir
tudi za sabotno obljubo.

**) Ze navadno zapovedani posti poleg zderžnosti ob
1  sredah in sabotah so nadomestilo molitve.

16

potrebuje, tudi zunaj spovedi, posebno ob zapisu;
pozneje pa je bolj zanesljivo premenjenja in polaj-
šanja pri spovedi prositi, zakaj spovednik potrebo
tistega, ki se spoveduje, nar bolj poznajo.

Ivteri zavolj velikih skerbi, zavolj bolehno¬
sti ali zavolj družili zaderžkov duhovnih ur moliti
in tudi postov zvesto spolnovati ne more; ali kteri
od uboštva stiskan ali od drugih okolnost zaderžan
ob sredah in sabotah ali samo ob sredah mesnih
jedi zderževati se ne more, ni dolžan omenjenih
molitev in postov opravljati, tudi ne zgubi sabotne
gnade, če jih ne more opravljati. Vender naj tak
svojo vest odkrije modremu in učenemu spovedniku,
naj bodo pooblasteni, ali ne, in naj se zastran
polajšanja njih naukov derži, da si sabotno obljubo
tem bolj zagotovi.

Tako je določil sv. zbor odpustkov 1840,
1842. — Tukaj za tako polajšanje pooblastenje,
karmelitarsko imenovano, pri velikih zaderž-
kih vsaj za spovednika ni tirjano.  —
(Opomniti je vender, da nepooblastenim spovednikom
gre o potrebi polajšanja le bolj za silo in začasno
vpokojiti, modre svete dati, soditi, ali je bratov¬
ski ud za zdaj od pooblastenega naložene dolžnosti
opravljati dolžan, ali ne, in ali bi bile močno za-
deržanemu kake začasne nadomestila primerjene
ali ne, in ktere; pobožnosti za sabotno obljubo pre-
meniti ali polajšati pa gre prav za prav pooblaste-
nemu duhovnu, o pomanjkanji pooblastenega ni dru-
gači, ko po nauku ravnati se tega spovednika, ki so.)

17

Kteri bratovski ud pa omenjenega polajšanja
ne potrebuje, naj le, kar nar več more, karmelski
red v zatajevanji in molitvah nasledva; zakaj po¬
božnosti za deležnost sabotne obljube naložene so
nasledvanje karmelsko - cerkvenih molitev, zderž-
nost in čednost, to je: ker obljuba Device Marije
sv. Simonu dana le tirja, de se škapulir pobožno
(stran 12, 14) nosi; za to se bratovski udje po
sabotni obljubi nagibajo, k delom, s kterimi se vsaj
nekoliko življenju karmelitov bližajo; te so: poleg
navadno zapovedanih postov zderžnost ob sredah
iti sabotah, ali pa molitev duhovnih ur D. M. In
da se tem malim dolžnostim raji podveržejo, jim
Marija obljubi pomoč v vicah, ali rešenje iz vic;
in sveta katoliška cerkev jih zagotovi, da ne zgu¬
bijo obljubljenih gnad, če so po kaki sili zaderžani
jih spolnovati; tudi dopusti, da za to pooblasteni,
v sili in začasno (stran 16) tudi spovedniki sploh po
določilih 1840, 1842 smejo pobožnosti za vdeleže-
vanje sabotne obljube toliko polajšati, kolikor je
treba.

Le brez potrebe naj se ne iše polajšanje, da
se vdeleževanje sabotne obljube ne pomanjša; zakaj
zgubi se sabotna obljuba le tačas, kadar se brez sile
vse opusti. Če pa kdo kaj več ne more opravljati,
sabotne gnade ne zgubi, posebno, če se po nauku
spovednikovem ravna.

Ako kdo vse za sabotno obljubo tirjano opu¬
sti, vender škapulir pobožno nosi, greha nima, če

tudi brez sile opusti, le samo vdeleževanje sabotne

3

18

obljube zgubi; zakaj za vdeleževanje gnad danih
16. Julija 1251, ali da je kdo bratovski ud, je le
treba vedno pobožno (stran 12, 14) škapulir nositi;
za vdeleževanje odpustkov je tudi dosti veljavno
sprejetje v bratovšino, in pobožno škapulir nositi,
da se zraven le dolžnosti za odpustke tirjane do¬
polnijo. (P. Maurel.)

Kakor je bilo že rečeno, je za vdeleževanje
sabotne obljube treba ali brevirček, t. j. duhovne
ure D. M. moliti, ali pa poleg navadno zapovedanih
postov ob sredah in sabotah mesnih jedi zderževati
se. Kdor pa tega ne more zavolj pomanjkanja
časa, zavolj bolehnosti, revšine, zavolj obilne molit¬
ve družili bratovšin itd., naj si, če brati zna,  če
je moč, od pooblastenega, vsili in začasno (str. 16)
vsaj od druzega duhovna ali spovednika da naložiti
za vsaki dan vsaj nekoliko  iz brevirčka, posta¬
vim: večernice in sklepnice, ali samo sklepnice, ali
samo češena bodi Kraljica, ali pesem iz juternic,
hvalnic, ur, ali večernic, ali „Tebe, Boga, hvalimo 11 .
Za nedelje in praznike naj si da naložiti, če si
upa opravljati, celi brevirček, kterega tudi pri božji
službi, pred obhajilom in po obhajilu moliti sme.

Kteri ne zna brati,  in se ne more ob
sredah in sabotah mesnih jedi popolnama zderžati,
naj vsaj stori, kar more, in naj si da naložiti
5 očem in češ. M., ob nedeljah pa roženkranc (če
ga vsak dan moliti zainore, tem bolje). Kteri je
pri tretjem redu sv. Frančiška in brevirčka ne
more moliti, si naj da, če je moč, od poobla-

19

stenega duhovna v redu navadne očenaše tudi za
karmelsko bratovšino veljavne storiti. — 7 očen.
in 7 češ. M. na čast 7 veselj Marije so že od nek¬
daj nadomestilo za sabotno obljubo; tako tudi mo¬
litev: „Češena bodi Kraljica" za tiste, ki jo znajo.

Zaklad svete katoliške cerkve iz zasluženja
Jezusovega in njegovih svetnikov je obilen; je tudi
več kratkih in lahkih, vender od sv. cerkve z obil¬
nimi odpustki obdarovanih pobožnost, ktere se po¬
sebno bolj zaderžanim smejo nakladati, postavim:
pobožen in skesan zdihljej: „Jezus, Marija, Jožef!
vam darujem serce in dušo", ima po Pii VII. 100
dni odpustka, kakor brevirček. Pobožen in skesan
zdihljej: „Sladko serce Mariino reši me", ima 300
dniodp. po Pii IX. — „0 Gospa moja, o Mati moja!
spomni se, de sim tvoj. Varuj me, brani me, ka¬
kor svojo lastnino in posestvo", ima 40 dni odp.
„I3odi češeno sveto neomadeževano spočetje preč.
D. Marije", ima po Greg. XV. 100 dni odp. i. t. d.

Map imeaitnejši; m  šfea-

petek,© mi©

A. Popolnania:

1. Na dan sprejetja v bratovšino. Dolžnosti
so: spoved, obhajilo, molitev v papežev namen
okoli 5 očen. in češ. M. (veči del je pa še manj
očen. dosti).

2. Na praznik sv. škapulirja IG. Julija ali
med osmino. Dolžnosti, ko zgorej.

2 *

20

3. Ob smertni uri, če se ime Jezus ali z
ustmi ali saj v sercu izgovori.

4. Vsak mesec eno nedeljo, če se po spo¬
vedi in obhajilu bratovski udje pri proeesii znaj¬
dejo. če ne morejo pri proeesii biti ali če se pro¬
cesija ne obhaja, tudi popoln odpustek zadobijo,
če po spovedi in obhajilu bratovsko cerkev
obišej  o in v papežev namen molijo. Popotni, bolni,
jetniki pa morajo duhovne ure B. D. M., ali 50
očen. in češ. M. moliti, grehe obžalovati s sklepom,
kadar bo mogoče, sv. zakramente prejeti.

5. Ob praznikih brezmadežnega spočetja,
darovanja, očiševanja, oznanjenja, obiskanja, vne¬
bovzetja in rojstva D. Marije.

6. O sv. Fab. in Seb., o sv. Jožefu, o sv.
Angelu mart. (5. Maja), o najdenji sv. Križa, o sv.
Šimonu Štoku (IG. Maja), o sv. Janezukerst., o sv.
Petru in Pavlu, o sv. Elii (20. Julija), o sv. Ani,
o sv. Albertu (7. Avg.), o poviš. sv. Križa, o sv.
Joahimu, o serčn. ranjenj. sv. Terez. (27. Avg.), o
sv. Mihaelu, o sv. Terezii (vso osmino), o vsili sve¬
tili, o sv. Janezu od Križa (24. Nov.).

7. Vsako sredo čez leto. Pa ta odpustek
imajo le obuti karmeliti (P. Maurel); torej je
pri nas vdeleževanje tega odpustka le daljno, ne
bližnje. Dolžnosti za odpustke o številkah 5, G, 7
so: spoved, obhajilo, obiskanje karmelske cerkve *),

Samo na obiskanja karmelske cerkve navezane
odpustke dobijo ondi lahko vsi verni ?  ce tudi niso v bra-
tovsini. —

21

ali kjer take ni, po dovoljenji Pija IX. obiskanje
farne cerkve *) in molitev v papežev namen. „Ce
obiskanje take cerkve ni mogoče, zamorejo spo¬
vedniki namesti obiskanja cerkve druge pobožnosti
naložiti 11 . (P. Maurel.)

Škapulirski deležniki zamorejo zadobiti tudi,
če ni očitnega izvzetja, vse drugim marijanskim
bratovšinam dodeljene odpustke. —

Sikst IV., Kleni. VIL dovolita popolne od¬
pustke vsakikrat, kadar druge bratovšine popolne
odpustke imajo.

K. Nepopolnama:

1. 7 let in 7 kvadragen (kvadragena je 40
dni) v nedeljo za procesijo odločeno, če se pa
procesija ne more imeti, za obiskanje bratovske
cerkve.

2. 5 let in 5 kvadr. za nosivce škapulirja,
ako se enkrat v mescu obhajajo in za papeža
molijo.

3. 5 let in 5 kvadr., ako sv. R. Telo k bol¬
niku sprevodijo in zanj molijo.

4. 300 dni odp. za zderžnost mesnih jedi ob
sredah in sabotah.

5. 100 dni odp. za pobožno molitev bre-
virčka D. M.

6. 100 dni odp. za vsako storjeno delo po¬
božnosti, ali kerš. ljubezni, postavim, za sprevod

*) Huguet lerdi, da se tudi v bratovski cerkvi dobi,
se ve z dovoljenjem škofovim.

22

merliča, za tolaženje žalostnega, za podučenje ne¬
vednega i. t. d.

7. 40 dni za tiste, ki vsak dan 7 očen. in
češ. M. na čast 7 veselj Device Marije molijo.

Vsi ti odpustki se zamorejo tudi dušam v
vicah v prid darovati.

Vsi verni, ki v karmelski cerkvi 1 očen. in
1 češ. M. za žive in mertve kadarkoli molijo, če
so v stanu gnade božje, zadobijo odp- 7 let, 7 kvadr.
in 160 dni. Inoc. IV., Greg. VIII., Bened. XIV.,
Nikol. V.

Vsi verni, ki so v karmelski cerkvi na večer
pred praznikom Device Marije ali saboto večer
pri petji „Češena Kraljica 11 , dobijo 100 dni odp.

Kdor se ob četertkih v karmelski cerkvi spove
in obhaja, zadobi 3 leta in 3 kvadr. odp.

Kdor po dobri spovedi in po sv. obhajilu v
saboto ali v nedeljo, ali v postu v pondeljek, sredo
in petek karmelsko cerkev Marii na čast obiše,
dobi 87 let in 87 kvadr. in še nekaj več odpustkov.

Vsaka karmelska cerkev ima tudi za vsaki
dan v letu privilegiran altar.

Vsi kristjani, tudi neškapulirski, ki ob dne¬
vih štacijonov  karmelsko cerkev v stanu gnade
božje obišejo, in ondi v namen svete cerkve mo¬
lijo , dobijo ravno te odpustke, kakor kristjani v
Rimu za ondotno obiskanje odločenih cerkev. Ti
dnevi so:

O novem letu, )

O sv. 3 kraljih, i odpustkl 30 let ’ 30 kvadr '

23

3 pepelnične nedelje odpustki 30 let, 30 kvadr.
Pepelnično sredo odp. 15 let, 15 kvadr.

Cvetno nedeljo odp. 25 let, 25 kvadr.

Veliki četertek popoln odpustek.

Veliki petek, j 0C |p US p^j 30 30 kvadrag.

Veliko saboto, 1

Vse nedelje in delavnike v postu 10 let, 10 kvadr.
Velikonočno nedeljo popoln odpustek.

Vso osmino po velikinoči z belo nedeljo, '

Perve 3 dni križevega tedna,

O vnebohodu Kristusovem popoln odpustek.
Na večer pred bink. 10 let, 10 kvadr.

Binkoštno nedeljo in ob osmini 30 let, 30 kvadr.
Tri kvaterne dni mesca Septembra j odp. 10 let,
Pervo, drugo, četerto ned. v adventu ' C* kvadr.
Tretjo nedeljo v adventu 15 let, 15 kvadr.
Kvaterne dni mesca Decembra 10 let, 10 kvadr.
Sveti večer 1

O Božiču pri pervi sv. maši [odp. 15 let, 15 kvadr.
O Božiču pri drugi sv. maši'

O Božiču pri tretji sv. maši popoln odpustek.
O sv. Štefanu 1

V god nedolžn. otročičev)

Škapulirski udje štacijonske ali krajne odpust¬
ke sploh po dovoljenji Pija IX. tam, kjer kar-
melske cerkve ni, lahko dobijo v farni cerkvi, če
ondi v papežev namen molijo. —

O sv. Marku,

O sv. Janezu evang. [odp: 30. let, 30 kvadr.

24

Veseli ali karmelski roženlhanc:

1.

2 .

3.

4.

5.

6 .
7.

Kterega si Devica vesela od sv. Duha
spočela.

Kterega si Devica vesela v obiskanji Eli¬
zabete nosila.

Kterega si Devica vesela rodila.

Kterega počešenja od sv. 3 kraljev si De¬
vica vesela bila.

Kterega si Devica vesela v tempeljnu
našla.

Kterega častitega vstajenja si Devica čez
vse vesela bila.

Kteri je tvoje veselje ob tvojem vnebo¬
vzetji in kronanji doveršil in ovečnil.

Molitev

sv. Alfonza Ligvorija k Marii Karmelski.

Ti si Marija, ki nam nebo odpreš, ti rešiš
duše iz kraja njih očiševanja, ti daš poslednjič ne¬
srečnim, ki so se že zaveržene mislili, zopet živ¬
ljenje. O bodi češena zato, da vsa moja sreča od
tebe pride. Grešil sim, in ti si mi dosegla odpu-
šenje grehov; ti si mi dala svojo sveto ob¬
leko;  ti mi daš stanovitnost; pristopiš mi ob
smerti; ti prikrajšaš moje terpljenje na drugem
svetu, in me pelješ v večno veselje. O kako sladko

25

je to upanje! Okušam ga, moje serce je vse na¬
polnjeno od njega. Ljubim te, moja Mati! Vse
svoje zaupanje stavim v tebe, o mila, o dobrotljiva,
o sladka Devica Marija !

Pristavek.

Marija tistim, ki njeno sveto obleko nji na
čast pobožno (str. 12, 14) nosijo, ni le obljubila,
da jih bo pogubljenja varovala, da jih bo vic re¬
šila, da jim bo pomočnica v nevarnosti, — ampak
Marija to tudi v djanji dopolnuje, kar toliko čudo¬
vitih, gotovih zgodb pričuje. O premisliku teh ču¬
dežev pravi učeni P. dela Kolumbier: „Očitno je,
da nobena pobožnost v katoliški cerkvi nima tako
gotove podlage, ko karmelsko-škapulirska, ker ni
nobena s tako nepričakovanimi in resničnimi ču¬
deži poterjena, ko ta“. In ker je gotovo, da prave
čudeže le samo Bog dela, so vsi čudeži, ki so se
o karmelskem škapulirji godili, in se godijo, po be¬
sedah .sv. Avguština glasovi Božji in spričevanja
Božje od resničnosti naše vere in od imenitnosti
tega prelepega Mariinega češenja. Beri tukaj le
nektere take zgodbe.

1. Kako zna Marija zavolj škapulirja po¬
gubljenja obvarovati, naj bo to naznanjeno:

Ravno ta dan, ko je sv. Šimon Štok od Ma¬
rije sv. škapulir prejel, je bil na Angleškem neki
žlahtnili bliz smerti, pa zavolj očitne nespo-

26

kornosti tudi bliz pogubljenja; zakaj on
je nad svojim zveličanjem obupal in nič od sv. za¬
kramentov slišati ni kotel. Ko je bila smert zmi-
rej bliže, so poslali po sv. Šimona Štoka. Ko
svetnik vidi, da je bolnik v nezavednosti, ga za-
znamva s sv. križem, položi sveti škapulir
nanj  in moli zanj. In glej, kmali se bolnik zave,
začne moliti, se odkritoserčno grehov spove in
umerje mirno in spravljen z Bogom še tisti dan.
Tako pripoveduje Svarington, od kterega Benedikt
XIV. pravi, da se nad njegovim spisom'celo nič
dvomiti ne sme. —

2. Kako je menih karmelskega reda Ma¬
riine sabotne obljube  deležen postal, pripo¬
veduje sv. Terezija (karmelitarica):

„Duhoven našega reda", pravi sv. Terezija,
„prav pobožen menih, je za smert bolan ležal. Ko
sem pri sv. maši bila, sem se zamaknila in sem vi-
dila, da je umeri in brez  vic  v nebesa šel. Ta
ura je bila res, kakor sem potlej zvedila, njegova
smertna ura, le čudila sem se, da je brez vic ostal.
Nato mi je bilo od Boga naznanjeno, da on zato
ni v vice prišel, ker je svojo meniško obljubo zve¬
sto spolnoval, zato je redu dodeljenega sabotnega
odpustka deležen postal". —

Spisi sv. Terezije so od cerkve za verjetne
spoznani.

3. Ob obsedi mesta Montpeler-a je (1622)
vojaka kugla na persi zadela, in mu je obleko
prederla, ko je pa do škapulirja prišla, se je vsta-

27

vila, ko da bi bila na železo zadela, je plošnata
postala, vojaku pa ni prav nič škodvala. Ko se
je kralj (Ludovik XIII.) tega čudeža prepričal, si
je dal kniali sv. škapulir nadjati. *)

4. Ko je gorelo na francoski železnici (1842),
je bilo do 300 ljudi nekaj močno poškodvanih, ne¬
kaj mertvih. Med zelo malo nepoškodvanimi je
bilo več mladih gospodov obdanih s sv. škapulirjem.

5. P. Boisseau pripoveduje, da je imenitnega
moža poznal, ki je bil od strele zadet. Ako ravno
je srajca na njem zgorela, je ostal on in sv. sku¬
pnih' brez vse škode.

6. Sv. Alfonz Ligvori pripoveduje, da mlad
človek je verli druzega grešnega življenja tako de¬
leč zašel, da je britko martro ob tla vergel in jo
pohodil, zraven je po nevrednem k sv. obhajilu pri-,
stopil, da bi tudi sv. hostijo pohodil, kar bi bil
tudi storil, ko bi ga ne bil človeški strah zaderžal
Pa še tisti dan je čudovito gnan pred misijonarjem
dobro spoved opravil. Od misijonarja poprašan,
kaj dobrega de je Marii na čast storil, ker so ta-
cih gnad le častivci Marije Device deležni, se dru¬
zega ni vedil spomniti, ko sv. škapulir je pri vsi
svoji popačenosti še zmirej nosil.

7. Misijonar Lejevne pripoveduje, da neka

*) Ako ravno so je skcrbelo v pojasnjenje in pi'i—
poročcnje karmelske pobožnosti do Marije le resnične do-
godbe izbrati, vender po določitvi sv. cerkve (1625, 1634.
1641) pisavee spoznam, da, kolikor od cerkve niso poterjene,
le človeško veljavo imajo. —

28

ženska iz Burgunda je po krivem obrekovanji
dobro ime zgubila. Satan jo je na to v obupanje
zapeljal. Večkrat se je skušala zaklati, pa na
škapulirji je nož odletel. Na to se hoče v vodi
končati, pa voda jo je zavolj škapulirja ven vergla.
Ob tem ji je satan vedno to skušnjavo dajal, da
naj sv. škapulir od sebe verže, ker je zavolj njega
ni mogel v oblast dobiti.

8. Ob prekucii v Var-u Decembra 1851 je
bila obleka gospoda Andreola de Laval o pomoti,
da je rovar, od 29 kugel prederta, samo na per-
sih je bilo 9 lukenj. Ena kugla je naredila v srajci
na persih dve luknji brez vse rane. En žandarski
brigadir pravi, da je dvakrat s pištolo vanj vstrelil,
pa ker je vidil, da ga ne more ubiti, ga je popu¬
stil. Gospod P. prefekt v Var-u, ki je bil priča te
strašne prigodbe, je potlej materi baronici La-
valovi pravil: „Vaš sin bi bil imel tavžentkrat od
kugel, ki so ko dež nanj letele, umreti: jaz nisem
mogel zapopasti, kako da se je zmirej majal 1 *.
Gospodu Lavalu so se sčasama vse rane zacelile.

9. Menda 1860 ob misijonu poleg morja se
poda množica (morebiti ravno misijonu vkljub) za
kratek čas na morje. Pa kmali vstane hud vihar.
Ko vihar potihne, zagledajo kose razbite barke po
vodi plavati in ljudi deržati se kosov in braniti se
potopu. Hiteli so tem na pomoč, in do 40 ljudi
so oteli, pa vsi oteti so imeli škapulirje.

10. Ob prigodbi v Lijonu 1834 je bil mlad
mož v boji smertno ranjen; bil je v nar bližneji

29

nevarnosti od celega batalijona poteptan biti, ko se
je en konj k njemu ponižal. Nesrečni se je za¬
vlekel na konja, kteri je potem vstal, z njim proč
bežal in pred bolnišnico obstal. Tam je mož po¬
božno sv. zakramente prejel in umeri v hvali Ma¬
rije , ktera je zvestobo v noši škapulirja 's tem
povernila, da ni brez sv. zakramentov umeri.

Mogoče bi nam bilo, piše P. A.. M. Huguet,
še tavžent zgodb pridjati, ki so vse čudovite in so
se pred našimi očmi primerile.

Te prigodbe naj bodo zadosti, saj že nazna¬
njene resnične prikazni Marije, ki so jih imeli sv.
Elija, papež HonOri, B. Alan, sv. Simon Štok, pa¬
pež Joan XXII. tudi jako od sv. Elija začeto in
po karmelitih poprijeto pobožnost do Marije pri¬
poročajo.

Ko nam je Marija 1251. leta svojo sveto ,
častito obleko iz nebes prinesla, je rekla:

,,-Prejmi, ljubi sin! ta škapulir ko znamnje
moje bratovšine . . . kdor bo z njim obdan umeri,
večnega ognja ne bo terpel; glej znamnje zveli¬
čanja , pomoč v nevarnosti, zavezo miru in večne
pogodbe".

Kako vesele in tolažljive so te besede za vse
tiste, ki njeno sveto obleko s pravo vero, s terdnim
otroškim zaupanjem in s častjo sprejmejo, jo ko

30

prav velik dar, ko zavarvanje pred peklom in nje¬
govim zalazvanjem, ko znamnje zveličanja, ko
pomoč v nevarnosti, ko zastavo miru in večne po¬
godbe tako obrajtajo, da je za ves svet ne zame¬
njajo in od sebe ne dajo.

Kaj maramo škapulirski udje, če ravno so
nam naši znani 3 sovražniki: svet, satan in meso,
jako nevarni, ker so zviti in lažnjivi obetuni; kaj
maramo, ker smo škapulirski udje pod banderom,
pod varstvom same mile in mogočne kraljice nebes
in zemlje; pod varstvom in banderom tiste, ktera
ima peklensko kačo pod nogami; ktera je ta svet
prestala in premagala, ktera bo lažnjivost satana,
sveta in mesa tudi nam dala spoznati in premagati.

Kaj maramo škapulirski udje, če ravno je svet
solzna dolina, ker imamo tako mater, kije britkosti
sveta v naj obilniši meri sama skušala; zatorej ve
z nami usmiljenje imeti in nam je zato sv. škapulir
za pomoč v nevarnosti, za zavezo miru in večne
pogodbe dodelila.

I’a kakošno zavezo in pogodbo je Marija z
nami ob sprejetvi škapulirja sklenila ?

Takošno, da nam hoče biti vselej dobra,
skerbna zvesta Mati, če le mi hočemo njeni hva¬
ležni, dobri, pokorni in zvesti otroci biti, po nji in
njenem Božjem Sinu ravnati se.

Pa kaj ne bomo radi in z veseljem V kaj je
še kaj boljšega za nas, ko otroci tako mile, tako
skerbne, tako dobre, tako mogočne Matere biti! V

Za ta svet  nam da s škapulirjem pomoč v

31

nevarnosti, zavezo ljubega miru, ki ga je Jezus iz
nebes prinesel in ga svojini ljubim učencem toliko¬
krat vošil.

Za uni svet  nam da s škapulirjem obva¬
rovanje pekla, znamnje zveličanja, rešenje iz vic,
če le po stanu čisto živimo in nji na čast toliko
storimo, kolikor moremo.

Tako vidite, da ima ta karmelsko-škapulirska
bratovšina vse obljube Mariine za ta in za uni svet.

Pa ali se bomo morebiti na samo nošo ška-
pulirja zanašali ?

Vselej bomo te terdne vere, da nas bo Ma¬
rija na duši in na telesu varovala, dokler bomo sv.
škapulir Marii v čast pobožno nosili, kakor je bilo
na strani 12 in 14 rečeno; ker je Marija to res¬
nično sama obljubila in ker je ime Marije in vsako
znamnje od nje hudemu duhu strahovito, tem več
njena obleka, ktero nam je ona sama za obrambo
podala, ktera je svojo moč na terdno zaupanje od
nekdaj skazovala in jo še skazuje. — Vender se
bomo pa tudi bali, Mariino obljubo skušaje, v nje¬
no dobroto grešiti in v nespokornosti ostati, ker
vemo, da tako bi njena sv. obleka brez moči ostala
(str. 12, 14), ali bi celo njene sv. obleke nevredni
postali in od satana preslepljeni bili, da bi to sv.
obleko na zadnje sami proč vergli, ali kako dru-
gači ob njo prišli.

Pa tako neumni in Marii nehvaležni nočemo
biti, da bi tako močno orožje zoper svoje sovraž¬
nike po lastnem zadolženji iz rok dali; zakaj če

32

ga brez liifetnega zadolženja zgubimo, nam to ne
more škodovati. Rajši čemo s keršanskim življe¬
njem njeno sv. obleko ohraniti in se je v vsaki
sili, potrebi in nevarnosti poslužiti, se na njo, ko
na orožje spomniti, in za njo ko za orožje zoper
vsakoršne napade prijeti, vsaj v duhu, če ne vse-;
lej z roko.

In ker tako radi pozabimo, kolika sreča je
za nas, otroci in varvanci tako mile in mogočne
nebeške Matere biti, naj nas Mariina obleka, ali
sv. škapulir, tega opominja.

Natisnil J. R u li. Milic  v Ljubljani.