Psihologični paralelizem s posebnim ozirom na motiv slov. narodne pesmi. Spisal Ivan Prijatelj. l ovek sprejema slike iz zunanjega sveta. Za vse te slike nosi okvir v sebi, vsem tem slikam je merilo on sam. Nehote prenašamo svoje življensko zave- clanje, izražajoče se zlasti v gibanju, tudi na ostalo prirodo, kjerkoli vidimo gibanje, torej dejanje. Zato Jp dajemo pogosto predmetom zunanje prirode človeške ** atribute. Taki predmeti so seveda zlasti živali, ki najbolj spominjajo na človeka, potem pa tudi rastline, ki se rode, zelene, cveto in se priklanjajo v vetru. Solnce se zdi, da vzhaja in zahaja, veter da goni oblake, potok golči, ogenj liže drva ter jih požira: organski in neorganski svet živi — v človeku. Tak pogled na svet se imenuje animističen. Javlja pa se najpogosteje v pesniškem vstvarjanju. Z ozirom na pesniški stil ga imenuje Aleksander Veselovskij, razpravljajoč o njega po¬ eti škili formah — psihologični paralelizem. 1 ) V njem se ne izenačuje, tudi se ne primerja, ampak svoje razpoloženje, proces svoje duše stavi človek paralelno poleg na zunaj sličnega procesa v prirodi. Psihologični paralelizem, ki torej temelji na prispodabljanju subjekta z objektom in narobe, je služil že prvotnemu Človeku pri tvorjenju besed, dandanes pa se ga poslužuje zlasti pesnik, da ž njegovo pomočjo plastičneje izraža svoja čuvstva. Prvotni človek je podobne si pojave imenoval z izrazi istega debla. Tako so v deblu „mar“ predstave trenja, boja, uničevanja, in iste predstave so v izpeljankah: mors, mare, o.apva|xat, mahlen, mleti . . . celo vrsto prikazni je združil človek pod enim nazivom in sicer na podlagi psihologičnega paralelizma. Kasneje so potom paralelizma nastajala taka nazivanja, kakor so: „koža“ za lubje >) Prim. A. N. Teselovskij, IIcHXOJioru‘ieeKiH lmpajuiejiHSMi. h ero opmm bt> OTP) Veselovskij 1. c. str. 2. 2 ) Daljne primere glej pri Potebnji, O CBH3H H'bKOTOPI>lX7> npeflCTa- fjieHiu B'b H3l>Ild). Pil. zapiski, 1864, zv. III. str. 140. 8 ) Beri knjigo Šwietochowskega: Poeta jako cziovviek pier\votny. Kra- k6w 1897. SUJDIJSKA KNJIŽNICA MARIBOR jT 4i;y (aii0P0HE>tty) ! (Pogosto v malorus. pesmi.) Bolj ga peče zdaj njegova rana. Kloneče se drevo mu stavi žalost naravnost pred oči in mu tako še bolj množi bolest, kakor izrecno pravi maloruska pesem: l* 4 Ivan Prijatelj: Psihologieni paralelizem. Ta He xmhch cocho, 6 o h t a k i> MeHi toihho; ali: Ta ho xbjidch rijnto, oo h Tani siem ripKO. Na ta način si moremo razlagati tako pogosto se ponav¬ ljajoče take in enake začetke slovanskih narodnih pesmi: Oii He ihmih JiyHte th 3 eaeHoii raio, He 3nBjianaii cep.nipo aia.no, 60 h bi. 'iyffii>n. KPaio. ali: Oii He iny.Mii, Mart 3eaeHaa Ay6poByiuit He /pirne. ali: Oii nopoc.ua sanopovmita itcthmh aosauii, oOanraca 3anopo3id jppiOHiiMii cjie3aMii. Tako postane umevno, zakaj se zlasti lirične pesmi vseh narodov tako pogosto začenjajo s kako sliko iz prirode. V srednje¬ veški nemški poeziji so se razvile celo stalne pesniške formule, ki začenjajo vsako pesem in se ohranjajo od rodu do rodu v neizpremenjeni, stalni obliki. Nemški literarni zgodovinarji jim pravijo „Natureingang“. Srednjeveški nemški „Natureingang“ se deli v pomladnjepoletni in zimski. Prvi opisuje po navadi majsko okrašeno prirodo. Najpogostejši so stihi: Koramen ist ein vviinneelicher meie, ' zergangen ist der winder clialt (lanc) . . . O nemškem „Natureingangu“ so pisali obširno: v. Lilien- cron (Zs. f. d. Alt. 6, 78), Burdach (ibid. 8, 48), Uhland (Sehr. III, 381). Da se nahaja isti pojav tudi v pesmih drugih narodov, je moral Nemce opozoriti šele Scherer (Anz. I, 199). O „Natureingangu“ slovanskih narodnih pesmi je razpravljal Veselovskij v recenziji „Sbornika“ Cubinskega. Nemški izraz je pridržal. „Natureingang“ ni nič druzega nego poseben in jako zna¬ čilen pojav psiholOgičnega paralelizma. Videli smo, kako tesno je navezan lirično čuteč in pesni snujoč človek na prirodo, ki mn je sedaj ozadje za slike njegovega duševnega življenja, sedaj plastičen in voljen materija!, da vanj oblači podobe svoje Ivan Prijatelj: Psihologični paralelizem. domišljije. „Natureingang“ ni samo primera iz prirode, ampak je nekak uvod pevčev, da se v njem razmahne, da pride v njem v potrebno razpoloženje. Dobro ga označuje ruski učenjak Potebnja, ki ni bil samo odličen slovničar, ampak tudi tenko¬ čuten presojevavec narodne pesmi: „Tako priljubljeni začetki s prispodobami niso nastajali prvotno iz kakšnih artističnih namenov, tudi niso bili namenjeni, da delujejo na slušatelja, ampak potekli so iz notranje potrebe pevca: to je razmah, ki ga je delala misel v ta namen, da se polasti predmeta, ne do¬ stopnega mu tako naglo.“ V psihologičnem paralelizmu je iskanje sozvočja, iskanje osebnega v prirodi. In v tem je ona strastnost, oni žar in patos, ki označuje pesnika. Želja je to, izraziti nekaj, kar je nepoznano in težko izrazljivo. Poezija dobiva od tu svojo plastiko, pokrajina človeško vsebino. Isti psihologični proces je to, ki je nekdaj odgovarjal na prva boječa vprašanja misli, isti poskus združiti se s prirodo, projicirati se v njene skrivne prostore in — kakor pravi Veselovskij x ) — pogosto tudi isti rezultat: ne znanost, ampak poezija. * * * Sopostavljanje subjekta z objektom v narodni, kakor tudi v pravi umetni pesmi ne temelji v popisovanju, ampak v hipni plastiki, v impresionizmu. Obrisi rastline, nahajajoči se v nepre¬ stanem oblikujočem gibanju, se zde na prvi pogled podobni živim postavam; prav tako tudi sence v mesečni noči. Ne pred¬ meti, ampak osebe so pred nami, in te osebe žive. — Na tak način so nastala potom paralelizma starodavna verovanja o po¬ stanku človeškega rodu. Človek, ki je prenašal življenski princip v zunanji svet, je veroval, da so njegovi predniki nastali iz kamenja (grški mit), da so izišli od zveri (verovanje, razširjeno po srednji Aziji, pri severoamerikanskih rodovih in v Avstraliji), da so se razvili iz rastlin. Sem spada pravljica, ki jo čitam pri čubinskem: * 2 ) Bog je iz rože vstvaril ženo in jo položil poleg Adama. Ali ko je Adam uvidel, da žena ni taka kakor on, je rekel Bogu: Nečem žene iz cvetu, jaz bi rad tako ko sem jaz. Nato je poslal Bog Adamu trdno spanje in vzel spečemu eno rebro in naredil iž njega Evo. — Tu je svetopisemska povest spojena s prastarim mitom. Podobne starodavne pravljice imajo še dandanes divji narodi. Veselovskij našteva rodove Siu, Da- mare, Leni-Lenane, Jurkase, Bazuto, ki imajo vsi drevo za svojega praotca. Amazulu pripovedujejo, da je prvi človek zrastel na trstu, očak Frigijcev pa je izišel iz mandeljnovega ‘) Ž. M. N. Pr. 1. c. str. 80. 2 ) Marepiaibi a iiscrhtoisanm, I, 145. 6 Ivan Prijatelj: Psihologični paralelizem. drevesa. Oddaljen sled tega verovanja je vera v oplodujočo moč rastlinskega semena, ki more nadomestiti moško seme. 1 ) Pa tudi obratni proces psihologičnega paralelizma srečavamo pogosto: človek se izpremeni v drevo ali v cvetlico; Daphne v lavoriko, Syrinx v trst, Faetonove sestre, Helijeve (Solnčeve) hčere, v topole. V pastirski pesmi dalmatinskega pesnika Petra Zoraniča (* 1508) „Planine“ se nesrečni zaljubljenci izpreminjajo po smrti v cvetlice, rastline in vire. Primerjaj tudi bajke o cipresi, narcisu, hiacintu. Obpotna cikorija (nem. Wegewarte) je bila ženska, ki je čakala svojega ljubega pri potu (Jac. Grimm, Mythologie, 707). V nemški narodni pesmi joka deklica po ubitem ljubčku celili sedem let. Mati ji prigovarja, naj že neba enkrat plakati. Hčerka pa ji pravi: Eh’ als ich lass das Weinen stehn, wilj ich lieber auf die Wegsclieid gehn, eine Feldblum dort zn vverden. Vormittags will ich sehon aufbliihn, nachmittags will ich tratirig stehn. Wo ali e Lent voriiber gehen, da will ich inmier traurig stehen. (Meinert, Alte deutsche Volkslieder des Kuhlandchens, str. 57.) Pri Cubinskem (1. c. I, 82) berem naslednjo pravljico: Bila sta brat in sestra, ki sta se odpravila po svetu. Dolgo let se nista videla, naposled sta se sešla, a nista se več spoznala. Med tem se je sestra bratu priljubila, tako da sta se vzela. Nato pa sta izvedela, da sta brat in sestra. Začela sta se sra¬ movati, in brat je rekel sestri: »Sestra, pojdiva na polje in se posejajva. Ti boš lilast cvet, jaz pa rumen.“ — Kostomarov -) pripoveduje drugo malorusko pravljico o deklici, ki je tako dolgo čakala na stepni mogili svojega kazalca, da se je izpremenila v topol. — Obpotna cikorija se imenuje češki „čekanka“. Na¬ slednja češka pesem: »Cekanko u cesty! — trkam te pro štesti: — abys' mi mileho poprala, — ktereho ’s nadarmo ‘) Pri Sobotki (Rostlinstvo v narodnim podani slovanskem. V Praze 1879, str. 299) berem naslednjo pesem o grahu (iz poljske zbirke Vaclava z Oleska): Dejze mi hrachu, ma nejmilejši; jestli mi nedaš, to mi da jinši. — Dala bych ti hrachu, vsak bojim se hrichu, bych se nedostala do lidskeho smichu. Kusi pravijo o nosni ženski: iioi;yillfua ropoiUlty, srbska nar. pesem, da je jedla bob. Ruski junak Pokati-gorošok je bil spočet iz grahovega semena, ki ga je pojedla njegova mati. Odtod navada novoporočenca posipati z grahom. Isto moč ima tudi hmelj. Karamzin pripoveduje, da so Heleno, hčer Ivana III. Vasiljeviča, ob poroki z velikim knezom litavskim Aleksandrom v Vilni bojarinje posipale s hmeljem. Nadaljne primere glej pri Sobotki. 2 ) 06l» 11CTOP. 3Ha>lCHiB pyCCKOU IUIPO,I,HOH !IO;-)3in. Harkov 1843, str. 2. Ivan Prijatelj: Psihologicni paralelizem. 7 čekala“, priča, da imajo tudi Čeki pravljico o metamorfozi „Wegewarte“. Takih metamorfoz so slovanske pravljice zelo bogate. J. Grimm misli (v razpravi „Uber Frauennamen aus 15himen), da so nastala slovanska ženska imena Jela, Grozdana, Ruža, Jagoda itd. na osnovi takih naziranj. Obratno pa so sledovi takih pravljic v človeških imenih, ki jih nosijo pri vseh narodih nekatere cvetlice. — Sled identificiranja človeka z rastlino je tudi v veri, da cvetlice, vsajene za koga, uvenejo ob dotičnega smrti. Slovensko dekle sadi pri odhodu ljubljenega mladeniča rožmarin in ga hodi gledat vsak dan. Ako uvene, je to zna¬ menje, da je njen ljubi v tujini umrl ali se ji izneveril. Tako dela tudi slovaška deklica. Primeri naslednjo pesem: Zasiala som rozmarinček — nezišiel: sl’ ubil mi prist’ najmilejši — neprišiel. Grški mladenič ne more več prenašati turškega nasilstva in postane kleft (hajduk). Predno se poslovi od matere, jo prosi, naj vsadi rožo in črn nagelj in naj ju poliva s cukreno vodo in mošusom. Odhajaje ji reče: „Dokler cvetice cveto, vedi, da sem še živ in se bojujem s Turki. Ako se osujejo, vedi, da sem ubit ali ranjen, in obleci se v črno.“ Taka in enaka verovanja so razširjena pri vseh narodih. Jaz jih nimam namena naštevati dalje, zato ker se hočem dlje časa pomuditi pri enem primeru psihologičnega paralelizma v slovenski nar. pesmi, pri motivu o cveticah, ki izrasteta iz groba dveh ljubimcev in se združita nad njim. * * * Slovenska narodna epika pozna štiri pesmi s tem motivom, ako odštejemo pesem „Prevarjenih ljubimcev smrt“ (št. 244 pri Štreklju) in št. 740, ki sta prvotno srbski (prim. Vuk I, 242, [244| in 341). Izmed teh štirih se je slovenskemu narodu najbolj priljubila „Od študenta 11 . Štrekelj navaja inačice s Koroškega, iz štirih krajev na Štajerskem, iz sedmih na Kranjskem in eno celo iz slovenske Benečije (št. 726—739). Študentje obljubil ljubici, dajo bo vzel v zakon, a staršem svojim, da bo stopil v duhovski stan. Neke nedelje jutro jo povabi, naj pride v cerkev v nevestini obleki. Ako ga bo videla priti z rožo v roki, —- ji pravi — naj se pripravi na poroko; ako bo pa stopil pred oltar s kelihom v roki, naj ve, da je stopil v duhovski stan. Mladenič prinese kelih v roki. To tako porazi deklico, da sredi nove maše umrje. Z besedami: „če si 8 Ivan Prijatelj: Psihologični paralelizem. ti umrla zavoljo mene, jaz umijem zavoljo tebe“ se zgrudi ob nji tudi mladenič, določivši poprej, naj pokopljejo njega na eno, njo pa na drugo stran cerkve. Izpolnijo mu željo, in pesem pravi: Wm ž neyawya yraba rase na rdejče -fajtraže, wan iž nenya yraba rase na bila lilije. Kadr sta na wi»rh turna prrasli, sta se lpu prjlel, wtm z -|raba sta se zdrli, sta pa w neblesa šli (št. 734, str. 663). Druga sem spadajoča pesem je pesem o ,, furmanu" (št. 741 do 747 pri Štreklju). Vozniki obstanejo v pricestni gostilni in zavijejo vanjo. Samo eden ne gre ž njimi. Mladenič je to, ki je med potjo izvedel, da njegova ljubica umira. Konja zajezdi in dirja k nji. Prišedši v njeno sobico, leže k nji, in drugo jutro ju najdejo oba mrtva. Njeno truplo so pokopali v žegnan grob na solnčni kraj njegovo truplo so pokopali v žegnan grob v seneni kraj. Iz njen’ga groba je izrastla lepa bela lilija, z njegov’ga groba je izrastla lepa rudeča gartroža. So nad cerkvo se sprejeli rastli vkup v sveto nebo . . . Tretja pesem s tem motivom na koncu ima pri Štreklju naslov „Smrt črevljarjeve ljubice" (št. 221). Mlad Črevljar sedi pri svojem delu. Med delom dobi zaporedoma tri „pošte“, da mu ljubica v gradu umira. Po tretjem naznanilu vstane in hiti v grad, a deklico najde že mrtvo. „Ce s’ ti vmerla zavolj mene, tudi jest umerjem zavolj tebe“, pravi in „dol je legel in umni, dal je dušo čez Bogu." Naredili so dve krsti in k pogrebu so nesli obe tje k eni novi cerkvici. Njo so del’ na levo stran, njega so del’ na desno stran. Z nje je zrasla lilija, ž njega je zrasel gajtrožč lep. Na verh cerkve priraseta, gori se lepo objameta proti Očetu nebeškemu, Sinu, Duhu svetemu. Četrta pesem te vrste „Nevesta umrje" (Štrekelj, št. 224) pripoveduje o deklici, ki se veseli, da bo mogla drugo jutro z ljubljenim mladeničem stopiti pred oltar. A prikaže se ji v noči mati božja in ji naznani, da bo drugo jutro umrla. Njena mati Ivan Prijatelj: Psihologieni paralelizem. 9 da jo je, ko jo je še pod srcem nosila, namenila za samostan. Ko pridejo naslednje jutro svatje z ženinom po njo, najdejo jo mrtvo. Ugledavši jo zakliče ženin: „Ce si ti umerla zavoljo mene, naj umerjem jaz za tebe!“ Predno pa umrje, še določi, da pokopljejo enega na vzhodno, drugega na zapadno stran (cerkve), in napove sam, da bo iz njenega groba izrastla lilija, a iz njegovega vrtnica. Izmed ostalih dveh, na srbskih originalih slonečih pesmih, je zapisana št. 246 v Beli Krajini, in je zanimiva zato, ker sta v nji združeni dve srbski pesmi iste snovi (Vuk I, 242, 244). Vuk ima pod št. 242 opombo, da jo je slišal najprej od nekega turškega cigana in pozneje še večkrat od mnogo žen in deklet, a nikoli več tako dobro ko prvič. Natisnil jo je v treh inačicah. Slovenska pesem ima nekatera mesta, ki govore za prvotnejši izvirnik. Slovenskemu motivu je morda prilagojeno nas zani¬ majoče mesto, ki se pri Vuku glasi: Ha MOMKa je 3ejieH oop Hiutao, ii3 .lUBojite niiHOBa jio3una (št. 242). 113 Chiepa 3ejieH oop Hiutao, H3 Mepime 3ejieHa dopiiua (št. 244). V slovenski pesmi je to mesto izpremenjeno: ’Ž njega raste trta muškoteljna, i ’z devojke rožica rumena, — prememba, ki ne odgovarja zmislu simbolike, kakor bomo kasneje videli. Brez dvoma pa so podobne slovenske verzije vplivale na naslednjo premembo: Nesli so ju k cerkvi Marijanski, ondi so ju skupa zakopali; a junaka od sunca izhoda, i devojko od sunca zahoda. V srbskih tozadevnih pesmih ni niti sledu o pokopavanju ob obeh straneh cerkve. — Zanimiva je kratka kajkavska pesmica št. 740 iz Selnika blizu zagorske Vinice. Oče in mati, brat in sestra branijo, da bi se vzela dva ljubimca. Zato skle¬ neta, da hočeta umreti. „Skupa su vumrli — skupa pokopani.“ Na grobu je zrasel barbarik zeleni. Barbarik se j’ ovil, rožiču je povil. Pesmica spominja jako na Vukovo (I, 341), ki jo je pre¬ ložila Talvj na nemško (Šerb. Volkslieder 1, 68). Neznana beseda 10 Ivan Prijatelj: Psihologieni paralelizcm. je barbarik. Šulek ne pozna rastline s takim imenom. Jaz bi spravil barbarik v zvezo z malornskim „barvinkom“ (Vinca p e iz¬ vine a), ki se nahaja v maloruskih pesmih na podobnih mestih. Tako se v neki karpatski koljadki pripoveduje, da bodo iz pepela sirotek, ki jih je mačeha umorila, izrastle tri rastline: Perše zilejko — bižderevočok, druhe zilejko — krutaja mjata, tretje zilejko — zelenyj barvinok. Bižderevočok devkam do kitočok, krutaja mjata chlopcam na šapjata, zelenyj barvinok devčatam na venok. (Po Sobotkovi transkripciji.) Barvinok (zimzelen) je Malorusu radi vedno zelene barve simbol trajne zvestobe. „Zelenenkyj barvinočok“ raste skoro izključno samo za neveste, ki krase ž njim svoje ženine. Malo- rusko dekle imenuje svojega ljubega naravnost „zelenenkyj bar- vinočok“, on pa ji pravi „roža“. In pesem pravi, zakaj je neki zimzelen za druzega, kakor da zemljo oklepa (zimzelen se raz¬ prostira po zemlji!) in zakaj kazak, kakor da objema svoje dekle. Barvinok je pri Malorusih in Slovakih nevestin nakit „par excellence“ in obenem tudi — nagrobni okras. Najti ga je jako pogosto na grobeli. Zato mislim, da je barbarik ravno tako lahko kajkavski naziv cvetlice Vinca p er vi n ca, kakor maloruski barvinok. Ta razlaga se prilega tudi zmislu. Pesem pravi: „Barbarik se j’ ovil — rožiču je povil 11 , in zimzelen je rastlina, ki se ovija. Že Jak. Grimm je izrekel domnevanje, da je v osnovi našega motiva sovraštvo dveh rodbin, ki ovira združitev dveh njunih členov 1 ) Ista ljubezenska pravljica je to, kakor so se pripovedovale v starem veku o Pyramu in Thisbi, o Heri in Leandru, isti motiv, ki ga je porabil Shakespeare v Romeu in Juliji (Moutechi in Capuleti); tudi Tristan in Izolda, ena naj¬ priljubljenejših snovi romanskega in germanskega srednjega veka, sloni na istem osnovnem motivu. V osrčju Azije je domača in na najzapadnejših evropskih obalah nas srečuje. VPerziji se pripoveduje o Ferhadu, ki je ljubil lepo Armenko Širin, ženo perzijskega kralja Hozroesa, in iz obupa zblaznel. V blaznosti se je nasadil na sekiro, ki je ni bilo moči več iztrgati iz prsi. Pokopali so ga s sekiro vred, ki je zrastla iz srca v lepo gra¬ nato vo^ drevo, zeleneč nad grobom. Še jasneje odseva osnovna ideja našega motiva iz afgani¬ stanske pravljice. Najlepši mladenič Adam, ljubi zalo Durkhani. ‘) J. Grimm, KI. Schriften, III. 625. Ivan Prijatelj: 1’siliologieni paralelizem. 11 Toda njuni rodbini se sovražita, in deklico omože z drugim. V vrtu goji dve cvetlici, ki ji imenuje po sebi in po svojem ljubem. Naenkrat usahne Adamova: njen mož je v dvoboju ranil mladeniča. Durkhani se zgrudi mrtva na tla. Ko Adam izve o njeni smrti, umrje tudi on. Iz njunih grobov izraste dvoje dreves, Sijih veje se sprijemljejo. 1 ) Srednjeveški pesniki Tristana: Chrestien de Troyes, Berox in Thomas so črpali svojo snov iz narodovih ust. Grimm je dokazal, da je povest o Tristanu in Izoldi keltska narodna pravljica, in da je njena domovina Britanija in Irlandija. Iz starobretonskih narodnih pesmi se je izločila, in obdelovali so jo imenovani francoski in za njimi nemški pesniki Eilhart von Oberge, Gottfried von Strassburg in drugi. — Pod peresom raz¬ ličnih pesnikov je dobila pesem različna lica, toda osnovni značaj ji je ostal nedotaknjen in naš motiv ohranjen pri vseh, izvzemši Gottfrieda, ki svoje pesmi ni dovršil. Tristau je nečak kralja Marke kornveljskega in snubi zanj Izoldo irlandsko. Izolda je sicer njegova smrtna sovražnica, ker ji je ubil v dvoboju strica Marholda. Toda nepoznan pride k nji in dobi njeno roko za svojega kralja. Na popotovanju ju spremlja njena služkinja Brangana, ki zvari za prihodnja novo- poročenca čarobno pijačo. Iz neprevidnosti pijeta to pijačo med potjo Tristan in Izolda, in razvije se med njima vroča ljubezen. Kralj Marke ju loči s tem, da oženi Tristana z neko drugo Izoldo, a ločitev je obema smrt. V poslednjem objemu zaduši Tristan Izoldo. Kralj Marke ju pokoplje na Angleškem v enem grobu ter vsadi nad Tristanovim truplom trto, nad Izoldinim rožnat grmič. — In rastlini sta se sprijeli, „dass man sie mit keinen Dingen von einander bringen mochte“ (Biisching und Hagen, Buch der Liebe I, str. 141). — Kar se spozna v tej obliki takoj kot poznejša predelava, je to, da je treba rastline na grob šele saditi; nerazumljena simbolika se pa kaže v tem, da vsade žensko rastlino, trto, na Tristanov grob. To neskladnost je moral čutiti že Ulrich von Tiirheim, nadaljevatelj Gottfrieda, in jo je skušal popraviti. V njegovi pesmi najde kralj oba mrtveca v cerkvi na odru, ju pokoplje in vsadi trto „auf das reine Weib“ in rožnat grmič „auf Tristans Leib“. V starem francoskem prozaičnem romanu pa izraste sam od sebe iz vsakega groba bršljan. Ako je treba rastline šele saditi na grob, je to kasnejša oblika motiva. Bršljan spominja na prvot- nejšo in popolnejšo simboliko. Da je slika plastična, zahteva namreč paralelizem našega motiva eno rastlino, ovijajočo se okrog druge. To misel vidimo natančno izvedeno že v produktu stare indijske literature: Kalidasova cvetoča in hrepeneča Sakun- ‘) v. Hagen, Minnesiinger, 4, str. 365. 12 Ivan Prijatelj: Psihologični paralelizem. tala toži, da jo tišči ozka nje obleka. „To je začetek tvoje dekliške dobe, ki ti dviga prsi“ ji pravi tovarišica. V očeh Sakuntale dobivajo vse cvetlice simboličen pomen. Amra-drevo ji je ženin. V slutnji, da ni daleč njen ljubi, zaliva brstečo madhavi-rastlino, ki se ovija okrog amra-drevesa. Tu imamo prvotno simboliko našega motiva. Amra-drevo je drevo moškega, madhavi ovijavka ženskega spola. Tu je paralela med slabotnejšim, ljubečim femininom in močnejšim maskulinom točna in popolna. Potemtakem bi mogla biti osnovna forma našega motiva naslednja: Mladenič in deklica iz dveh sovražnih rodbin se ljubita. Nasilno ločena umijeta vsled ločitve. Pokopljejo ju narazen, v dveh grobih; toda iz njunih grobov izrasteta sami od sebe dve rastlini, ki prerasteta groba in se skleneta. In sicer izraste iz njenega groba femiuinska ovijavka, iz njegovega močnejša rastlina moškega spola. Od te osnovne oblike pa so se različni narodi v svojih narodnih proizvodih različno oddaljili. V mnogih verzijah po¬ kopljejo ljubimca že v skupen grob, in pogosto rastline ne izrastejo same, ampak jih je treba šele saditi. Glavno preinačbo pa vidim v tem, da eden ljubimcev (po navadi mladenič) sam zakrivi ločitev. Ta znak se mi zdi tako pomemben, da kaže po njem vse sem spadajoče pesmi deliti v dve skupini: V prvi ločijo ljubimca druge osebe, v drugi ima ločitev mladenič na vesti. Na prvi pogled se sicer zdi, da je nasilna ločitev od strani neke tretje osebe v našem motivu tako neobhodna, da brez nje motiv izgubi svoj zmisel; kajti cvetlice se ravno zato združijo po smrti nad ljubimcema, ker sta morala v življenju biti ločena. Resje v tem osnovna črta paralelizma. Toda narodna fantazija si je znala pomagati tudi tam, kjer je nasilna ločitev odpadla, in opravičiti združitev nad grobovi. In baš to, da je mladenič sam zakrivil ločitev in s tem tudi smrt ljubice, ki je umrla od žalosti,- baš ta okoliščina je dala simbolični združitvi cvetlic sicer čisto drugačen, ali povsem primeren pomen. V tem slučaju se mladenič tako zgrozi nad svojo krivdo, da na mestu umrje in s svojo smrtjo poravna krivdo, ki jo je deklici prizadel. Cvetlice, ki izrastejo iz groba in se strnejo nad njegovim in ljubičinim grobom, obrazijo njegovo ljubezen, ki vkljub ločitvi ni bila docela ponehala; vsled tega postane njegova nenadna smrt tudi psihologično verjetnejša. Obenem pa izražajo proti nebu rastoče cvetlice misel, da je mladeniču krivda odpuščena, kar se v naših nar. pesmih izrečno povdarja. Na pr. Kasti ste na kvišk začele do verh cerkve in naprej, verhu cerkve se objele, zrastle gori v svetli raj.. Ivan Prijatelj: Psihologični paralelizem. 13 ali: Na vrh cerkve prirasteta, gori se lepo objameta proti Očetu nebeškemu, Sinu, Duhu svetemu. Ena inačica pravi celo naravnost: Wzn z -jraba sta se zilrli, sta pa w neblesa šli. Mislim, da mi je javaljne treba dostavljati, da je to po¬ slednje mesto dokaj recentno. Slovenske pesmi, ki sem poprej govoril o njih, spadajo vse, razen male kajkavske (Strekelj, št. 740) v tu označeno drugo skupino. Značilna črta te skupine je to, da mladenič sam zakrivi ločitev, in izraz spoznanja te krivde so verzi, ki se po¬ navljajo skoraj v vseh inačicah: Če si ti umrla zavoljo mene, jaz umijem zavoljo tebe. Naslonitev na drugo skupino in morebiti spomin na starejšo, ne tako religiozno prikrojeno, pa baš radi druge bolj versko zaokrožene oblike pozabljeno verzijo slutim v št. 726. V tej pesmi se nahajajo verzi, označujoči drugo skupino: Ti si vmerla za nivo volj, jes vmerjan za tvojo volj; obenem pa tudi verzi, ki so po mojem mnenju značilni za prvo skupino: Tuka vidite sdej vsi ludi, da sta si od Boga všafana, od h u d ah ludi r a z š aj dan a. Prva dva verza se čisto skladata z zmislom pesmi „0 štu- dentu“, ki je zapustil svojo ljubico, zadnji trije ne. Verzi, kakor ti trije, se nahajajo v narodnih pesmih drugih Slovanov, ki imajo pesmi našega motiva skoraj izključno samo iz prve skupine. Prim. Vuk I. 341: Maj k a ne ;pi, j\a ce d, p aru .nvoe, Ber. puctubh n mhjjo u ftparo. ali 343: Ty ce 'ryity ho,t,bc crape Majne n iiP0KJian.y n crapo u MJiajjo, no pacraini h mbjio h /tparo. V srbohrvatskih verzijah preprečijo združitev navadno starši, toda ne iz rodbinskega sovraštva, ampak iz ekonomičnih ozirov. Mrtva ljubimca polože skupaj v en grob: 14 Ivan Prijatelj: Psiliologični paralelizem. Ty mu jimiH rpo6au ucitoiimue, uopeji Jejie IlBy yKonauie, kpo 3 3PMJ.nny pyKe caciammie, a y pyi:e pyMeHy ja6yity, hpk ce ana.ie, ipi cy ftparu muni. ali: y jc,tuy u pa k.v capaHume, kpo 3 can.i.vuo pyi;e cacraBiime, u y pyite 3eneHC jafmte. Rastline, ki izrastejo nad grobovi, odgovarjajo v nekaterih srbohrvatskih pesmih popolnoma gori označeni osnovni formi: Ha MoM 0 py 3 eneH oop hihuio, Ha l’po3;i,aHU buhobu jio.siiua. ali: II 3 MOMita je seneH oop Hititao, U3 JtUBojKe BHHOlia .10311113. Bor je moško drevo, vinova lozica ženska, šibkejša rastlina, ovijajoča se po deblu. V št. 341 pri Vuku pa se je vinova lozica umaknila „rožici“, in v tem je zapopadena nova simbolika. Roža je namreč splošno priljubljen simbol ljubezni. Zanimivo je tozadevno mesto v št. 345. pri Vuku: lis Onepa 3 cjk‘h oop nuitao. 113 MepuMe 3ejieHa Gorana. Boriko je citiral Vuk v slovarju samo s tega mesta, a ni raz¬ ložil, kaj da pomeni. Iz simbolizma našega motiva pa izhaja jasno, da ne more biti borika nič drugega, kakor femininum od maskulina bor. Tudi Slovenec razločuje lipo od lipovca s pov- darkom različnosti spola. V bolgarski-narodni pesmi izrasteta pred belo cerkvijo iz groba mladega Marka dva topola, iz groba Cvetine, pokopane za cerkvijo, izraste vinska trta; nad cerkveno streho se združita topola s trto. — Zlasti pogosto se nahaja naš motiv v ruski narodni pesmi. Malo- in velikoruske pesmi spadajo vse v prvo skupino, kajti ljubimca loči navadno hudobna mati, včasi pa ju celo zastrupi. Tipična je naslednja verzija iz vilenske gubernije: Ilat.xay cuHOicb a;in, na VKPaiin.v, t.v ; u,i nahxay He a;ueHuymucb; ajvryjib iipikxay a:KCHHyiuuca. Oii iibiin.iia Ma uh nx7i uepaiiMauii, CbiHii Birrajia 'iHPBOHbnrb bhhomu, a Hfiiit.CTS' oluoii aTPVroii. Ivan'Prijatelj : Psiliologični paralelizem. 15 CiiiH'1) rniHa ha niy Ha iiaHH y3Jiiy, oajiyio aTpyry nairhcra Bhinoa. Ha yM'l;.ia Mann Haci mipaiiManii, yM r litt KacuiojioMT), a hhbIjcit aan» 3a nacnio.ioMT,; Ha china Marnih bhpooi> hbopt. shjiohm, a Ha HHBbcrKH oli.iaa 6apo3a. A pacan, pacau a« u Haxuayancb, y Mbcra BbpuioMKH apacanct. (Il bcHH aiUTeaeii BiiJieHoitoH rroepHin Kupkobh v Hthopp. Coop. III. 218.) Inačica te pesmi, zapisana v Galiciji se nahaja v Mrema-h zv. IV. str. 187. Mati pokoplje Čarna B a cm n ni.vi. okohuhmh, a neiiicTOMKJ liijvi. nopoTna.Mii; zrastla pa sta: Ila CMHOCKOBH anipi> 3 eaeHeHitnii, Ha nenicToni 6iaa 6epe30Hbna; fiepeaa poete po3Pacraeca, aucTi> ,ro ancToubita iiPUBePTaeca; a aiiipb pocre, P03Pacraeca, aaerb Biji/r. aneroHtiia isi.rneptaeeii. Namesto breze stoji včasi v maloruski pesmi topola (ženskega spola); tako pri Kostomaro.vu 50: CTa.ni-an, mxt> Morn.ui ra itpacyBnTHca, crairb iinim. no ronojii ra npiixuaaTHca. V madjarski pesmi živi v tem motivu celo nekak spomin na pravljico o Heri in Leandru. »Samo, da se v nji oseba, ki je luč ugasnila ali premestila na nevaren kraj, ne imenuje. Pesem ima pri Carneri-ju (Ungariscke Volkslieder mul Balladen 29) naslov: Die Konigskinder. Kraljičina na Donavi povabi sosed¬ njega kraljeviča na prejo. V noči naj bi preplaval reko; za cilj mil obljubi ona zažgati v grajskem vrtu baklo. A kraljevič utone v reki, in naslednjega dne ga izvlečejo potapljavci mrtvega iž nje. Prineso ga v sobico kraljičine, ona se zgrudi nanj in umrje. Umi man liefi dem einen maclien einen Sarg vom vveifien Marmor, und man lieti dem andern maclien 16 Ivan Prijatelj: Psihologični paralelizem. einen Sarg vom rothen Marmor! Und in einem Blumengarten wnrden beide sie begraben. Auf den einen ward gepflanzt eine vveiflgestreifte Tulpe, eine viiliig rothe Tulpe auf den andern ward gepflanzt. Und die Seelen der Verliebten wurden Tulpen voller Leben, welche schrveigend wachsen tliaten, bis sie konuten sicli umschlingen. Tu vidimo simbolizirano ljubezen samo v beli in rdeči barvi (devica in mladenič), opuščen pa je spol cvetlic in vse drugo, kar spada v osnovno formo motiva. V n o vogrski baladi izraste nad mladeničem trst, a nad deklico cipresa: ako veje burja, se nagiblje cipresa, a pod zefirom se kloni trst (Kind, Antkologie neugriecb. Volkslieder S. 17). Portugiška romanca pripoveduje o grofu Nillu, ki je bil pri kralju v službi. Kraljeva liči se zaljubi v grofa, ki ji vrača ljubezen z isto strastjo. To izve kralj in da Nilla umoriti. Kraljičina umrje od bolesti. Pokopali so: ihn am Eingang in die Kirciie, sie am Fuss des Hochaltars. Spriefit Cypresse aus dem Einen, ein Orangenbaum aus dem Andern, \vachst der eine, wachst der andre, kiissten sich mit ihren Spitzen. Kralj da obe drevesi posekati, in kri se pocedi za sekiro iz drevesnih ran (Wolf, P roben catalanischer und portugiesischer Volkspoesie v „Sitzungsbericbte“ dunajske akad., zv. XX). Iz premnogih paralel, spadajočih v prvo skupino hočem na¬ vesti še švedsko pesem o „mali Rozi“. Zanimiva je zlasti zato, ker izrastejo v nji kakor v slovenskih — iznad groba roža in lilija. Pesem navaja Koberstein v svoji razpravi „Uber die in Sage und Dichtung gangbaren Vorstellungen von dem Fortleben ab- geschiedener mensclilicher Seelen in der Pfianzemvelt. 1 ) Mala Roza je služila pri nekem kralju za deklo. S kraljevim sinom se zaljubita drug v drugega. Toda kraljeviča pošlje kralj v tujino, Rozo pa prisili vzeti drugega. A mladenič se vrne in na morskem bregu umijeta ljubimca. Oče ju loči tudi pri pokopu in ju da položiti v dva oddaljena groba. Iz grobov pa so iz- rastle lilije in rože in se sprijele: Es wuchsen Lilien auf beider Grab, sie wuchsen zusammen mit jedem Blatt. Und beider Mund eine Rose entspross, sie wuchsen zusammen in Haines ScliooB. ') VVeimarisches Jahrbuch I, 73—100. Ivan Prijatelj: Psihologieni paralelizem. 17 V neki bretanjski pesmi izrasteta nad grobom hrasta. Orjaško drevo obrazi veliko moško zvestobo, ki je junak ni prelomil navzlic zapeljivim besedam vile. Mladi Nanu pride v vilinsko špiljo; vila ga zahteva za moža, ako se ji ne uda, mora v treh dneh umreti. Mladi Nanu je šele leto dni oženjen in odkloni vilo. Zato mora umreti. Ko izve žena, da je mož mrtev, auf beide Knie fiel sie drob und nimmermehr sie sich erliob. Da war’s zu schauen wunderbar, als jener Tag voriiber war, in einem Grabe lag das Paar. Da wuchsen aus der neuen Gruft zwei Eiclieu maclitig in die Luft. Auf ihren Zrveigen wonniglich zwei vveifie Tauben sclmabelten siob.‘) • ' Slovenska pesem pravi, da so cvetlice v nebo rastle, ali da so se celo iz zemlje izdrle in v nebesa šle. Tu vidimo po¬ dobno, kakor se zdi, samo zapadno evropsko verzijo: Duši lju¬ bimcev se izpremenita v dva goloba; tako se konča tudi portugiška, odspred navedena romanca: „Haut mir ab die beiden Stamme", rief der Konig, — es gescliab. Edles Blut entspross dem einen, Konigsblut dem anderen Stamme; und geboren aus dem Blute ward ein kosend Taubenpaar. Kakor rečeno, spadajo slovenske pesmi razen dveh na srbohrvatskih originalih slonečih v drugo skupino. Mladenič v njih sam zakrivi ločitev. Samo št. 221, Smrt črevljarjeve ljubice, ne spada na prvi pogled v nobeno skupino. Kajti v tej obliki, kakor je pesem zapisana, se vzrok smrti dekličine spjoh ne omenja. O kaki nasilni ločitvi ne more biti govora. Črevljar dobi tri pošte, da mu ljubica umira, on hiti k nji in jo najde mrtvo. Moglo bi se reči, deklica je zbolela kakšne naravne bolezni in umrla, in narod je hotel z mladeničevo smrtjo in končnim simbolom poveličati lepo ljubezen. Toda nahajata se dva značilna verza v pesmi, ki kažeta, da pesem ni ohranjena v prvotni popolni obliki: Ce s’ ti umerla zavolj mene, tud jest umerjeni zavolj tebe. Zaradi teh dveh verzov moramo pesem prišteti v drugo skupino. Nastane samo vprašanje, v čem je treba’ iskati mladeničevo krivdo. Jaz mislim, da se ne motim, ako rečem, da je bila ‘) Keller u. Seckendorff: Volkslieder aus der Bretagne, št. 2. 2 18 Ivan Prijatelj: Psihologični paralelizem deklica od mladeniča spočela in umrla na porodu. Paralele so mi sicer na razpolago samo iz nemške narodne pesmi. Ali meni se vse zdi, da so na naše pesmi s tem motivom vplivale nemške verzije. Že imena so sumljiva: Anzer (morebiti Anzelj?), Sidonija, Suzana niso obična slovenska imena. Vendar mi dosedaj ni bilo mogoče najti slovenskim pesmim povsem odgovarjajočih nemških verzij. Kočevske, ki jih navaja dr. Hauffen v svoji knjigi „Die deutsehe Sprachinsel Gottsehee 11 , slone deloma na slovenskih, deloma pa že ovajajo hrvatske (belokrajnske) nijanse. Tako odgovarja kočevska „bainraba“ popolnoma hrvatsko-srbski „vinova lozica“. V ostalem pa se povsem krije pri Hauffnu št. 59 „Dar jun go puo“ z našim ,,mladim črevljarjem 11 . Fant dobi sporočilo, da mu je ljubica na smrt bolna. Ko prihiti k nji, jo najde že mrtvo. Umrje, in pokopljejo ju drugega poleg drugega: Žai pagruobant an jedr žaitn kirhlain oins na. Aiis imon ’št gobokšeu a šeanai bainrabo, aiis ir jšt gabokšan a šeanai guorturoažo; žai hent aiifgobokšon in kirhlain ans oart na, žai wosant ži rimar (umfassen sich) oins in (los ondro, glai bio ži oboi liobai galiobant liont na. Nemška paralela za tako umevano pesem, kakor jaz mislim, pa bi bila pri Uhlandu (Alte hoch- und niederdeutsche Volkslieder I, 97); Deklica je spočela od viteza in umrla na porodu. Vitez je prihitel k nji, in ko jo je zagledal: Er zog heraus sein blankes Schvcert und stach sich in sein Herze: hab’ ich dir geben Angst und Pein, so will ich leiden Schmerzen. Man legt den Ritter zu ihr in Sarg, verscharrt sie wohl unter die Linde, da vvuchsen nach drei Vierteljahrn aus ihrem Grab drei Lilien. Zanimanja vredne so tudi te tri lilije. Doslej sem našel lilije na grobu razen v švedski narodni samo v nemških pesmih. Prim. pri Uhlandu: I , 93: Es wuchsen drei Lilien auf seinem Grab; I , 105: Es vvuchsen drei Lilien auf ihrem Grab; I , 122: Es stund bis auf den dritten Tag, da wuchsen drei Lilien auf seinem Grab. A tudi v kočevski pesmi (Hauffen, 63) „Hanžl jung“, ki misli o nji Hauffen, da je potekla iz slovenske o vozniku, se omenjajo samo lilije. Njen konec se glasi: „Pištu goštuorbn begn mainr, žo štirb i begn dainr." Žai pogruobnt an jedr žaitn dr kirhn oins. Inin (hinein) hont žai gažect cbean Hljenštek. Ivan Prijatelj: Psibologični paralelizem. 19 Zai hent aiifgabokšan ibrs kirhle holi, bin žai obn cnondr hent kam, dort haužant (halsen) žai ži unt pužant žai ži, aus (als) bia cboi birkloha konlait (Eheleute). Prva dva gori navedena verza, ki sta tu očividno naravnost prevedena iz slovenščine, se ponavljata v podobnih oblikah v mnogih nemških pesmih, in samo še v dveh lužiškosrbskih, od katerih pa je nastala ena gotovo pod nemškim vplivom. Prvo sta zapisala Hanpt in Schmaler (Volkslieder der Wenden 47) pod naslovom „Lubosc až do smieršči“. Tu sloveta ta dva verza: Jo wyn UTnref mojog’ dla, eu ja humfeš jogo dla. Drugo navaja v nemškem prevodu Koberstein (1. c. 78) z naslednjim koncem: „Bist du gestorben meinethalb, \vill deinethalb ich sterben. Begrabet uns zusammen nun, wo sich die Wege kreuzen. Stellt hin auf mich das blanke Schvvert, setzt hin auf sie die Raute.“ — — Je mehr die liebe Sonne schien, je mehr das Schwert dort blitzte. Je mehr der Regen nieder fiel, je mehr dort wuchs die Rante; auf ihr erivuchs ein Zvveigelein imd auf dem Zweig ein Blattohen, und auf dem Blatt das Schriftelein, sie waren beid’ im Himmel. Poprej smo slišali o dveh golobih, rojenih iz drevesne krvi nad grobom ljubimcev, tu se govori o pisavi na listju. Td popisano listje nosi tndi nemški značaj. S tem seveda nečem reči, da je tako naziranje nastalo pri Nemcih — spominja se že v starogrški pravljici: iz Ajantove krvi je izrastla cvetlica- z zlogom aiac v čaši, na robu studenca, ki je končal v njem lepi Narcis, je izrastla cvetlica ž njegovim imenom — ah razvili so to naziranje zlasti Nemci v srednjem veku literarnim potom. Nemška legenda iz XIII. stoletja pripoveduje o vitezu, ki je šel na stara leta v samostan. S svojim okorelim spominom se ni mogel naučiti več kakor dve latinski besedi: „Ave Maria". Po njegovi smrti pa se je bralo na lilijah njegovega groba na vsakem listu: „Ave Maria". (Prim. Prešernov sonet: Ni znal molitve . . .) Iz knjig je prešel ta motiv med narod. Prim. narodne pesmi pri Uhlandu I. 277 (Darauf da stund geschrieben — er war’ bei Gott geblieben), Erku in Irmerju (Die Volkslieder mit Singweisen 2, 68: Und unter der mittelsten [Lihe] stund geschrieben — das Madchen war’ bei Gott geblieben), Des Knaben Wunder- 20 Ivan Prijatelj: Psihologicni paralelizem. horn I, 53 (Es stund geschriebeu auf den Blattern da — beid’ waren beisammen im Himmel). Pisava na listju v lužiški narodni pesmi je torej najbrž nemškega izvora; ž njo pa tudi verzija sama z značilnimi stihi (v Kobersteinovem prevodu): Bist du gestorben meinethalb, will deinethalb ich sterben. S temi stihi se krijejo tozadevni slovenski dobesedno. Iz tega izhaja, da je vsa oblika slovenskih pesmi tega motiva nastala pod nemškim vplivom. — Zanimivo je še opozoriti na rastline, ki jih imajo različni narodi v tem motivu. Rus vidi na širnih planjavah svoje zemlje samo drevesa (javor, topol, brezo), bilje je premajhno, se takorekoč izgubi v ogromnem razmerju obdajajoče ga prirode, zato je redko v njegovih pesmih. Za se¬ verne narode je značilen hrast, Spanci ljubijo ciprese in oranže, najpogostejše njih spremljevavke"; Grku služita v tem parale- lističnem nazirauju trst in cipresa, Madjaru tulpa; Jugoslovan (izvzemši Slovenca) ima vedno pred očmi vinsko trto; lilija in roža — ta dva od cerkve razširjena simbola čistosti in ljubezni — pa živita v duševnem Žitku Nemca in — Slovenca, dokaz, kako globoko je zasegel v slovensko narodno dušo vpliv sosednega nemškega elementa, in kako se je vselila v mišljenje obeh katoliška cerkev, ized- načujoč vse, celo najbolj preke etnične in osnovne razlike obeh plemen. Videli smo, da leži naš motiv v psihiki skoro vseh narodov. Narodna duša pa je fluidum, ki mu je prevodnik i križajoča se kri i geografična i klimatična bližina. Ako so ti pogoji dani (in dani so vedno pri sosedih, ki jih ne ločijo previsoke gore ali preširoke puščave), si postaja dejanje in nehanje duševnega življenja obeh narodov podobnejše, podobnejši postajajo produkti obeh etničnih psih. V takih slučajih lahko govorimo o med¬ sebojnih vplivih. V drugih slučajih, ki ni v njih omenjenih pogojev, pa so vendar sličnosti v proizvodih, moramo govoriti o enakih psihičnih procesih vseh ras. Ako zasledujemo naš motiv pri vseh navedenih različnih narodih, ki niso nikoli bili pod medsebojnim vplivom, pridemo do zaključka, da morejo nastati nekatere poetične formule, prispodobe, simboli in metafore iz enakega dušnega razpoloženja, takorekoč na osnovni, prirodni, vsem narodom skupni, recimo človeški psihični črti. Glede na naš motiv pravi dobro duhoviti Gustav Meyer: „Die Bitte des sterbenden Madchens, eine Blume auf ihr Grab zu pflanzen, ist so natiirlich, dass man aus dem Vorkommen dieses Motives bei verschiedenen Volkern keinen Beweis gegen die Urspriinglich- keit desselben da oder dort sehmieden kanu. So ist auch die Ivan Prijatelj: Psihologicni paralelizem. 21 iiber das Grab hinaus dauernde und \virkende Licbe gewiss ein allgemein menschlicher Gedanke." ‘) Naš motiv se nahaja skoro pri vseli narodih, nastal je samostojno, vplivi so bili mogoči samo pri sosednih narodih in samo na formo. Ako pokopljejo ljubimca na obeh straneh cerkve, in se drevesa ali cvetlice nad streho združijo: v pesmi iz vilenske gubernije, v bolgarski in v slovenskih pesmih, v nordiškem spevu o Tristanu in Izoldi, kjer izrasteta na straneh cerkve hrast in lipa, objemajoč se in pogovarjajoč se nad cerkveno streho — pomeni to samo to, da so v najrazličnejših krajih mrliče ob cerkvah pokopavali. In ko čitamo v znani škotski narodni pesmi pri Herderju (Volkslieder 124): Schiin Gretchen begrub man unter dem Chor, lieb Wilhelm oben hinten, v neki angleški, ki jo je prevela Talvj (v svojem spisu „Versuch einer gesckiclitlichen Charakteristik der Volkslieder germanischer Nationen 139): In der Marienkirche begrub man ihn und sie im Marienchor, zraven tega pa tudi v slovenski o „ študentu 11 (v inačici, ki sem jo zapisal sam v svojem rojstnem kraju, na Vinicah pri Sodražici): In jo pokopajte pod le-ta cerkveni prag; mene pa pokopajte konci kora vel’cega, — moremo samo reči, da so mrliče pokopavali tudi v cerkvi, tako na Angleškem kakor na Slovenskem. Kar se tiče oblike narodnih pesmi, poetičnega orodja so si sosedni narodi mnogo izposojevali, vendar tudi glede forme ni vselej lahko reči: to pripada temu, to onemu narodu. — Ako si predočimo psihologični postanek različnih prispodob, pesniških rečenic in tudi naziranj, ne bomo videli s Hauffnom v našem motivu „ostankov davne vere v preseljevanje duš“. To bi se reklo dva brata izvajati drugega od drugega. Vera v preseljevanje duš je istotako nastala iz psihologično-paralelističnega naziranja kakor naš motiv. Še neverjetnejše pa je, kar trdi Koberstein, da je naš pri vseh narodih razširjeni motiv prastar spomin iz indogermanske domovine. Pred dobrim pol stoletjem so šli s preiskavanjem indogermanske prastarine predaleč. IVestphal je mislil celo, da je našel indogermanski metrum!! Sedaj je to stališče za nami; mi vemo, kakor pravi Veselovskij, 2 ) da morejo iz enakih psihičnih procesov nastati enaki rezultati. In te rezultate «) G. Meyer, Essays und Studien II. 56. 2 ) Tph r.UIBM II3T> HCTOP. U09THHH, str. 183. 22 Ivan Prijatelj: Psihologicni paralelizem. vidimo nastajati v poeziji še danes prav tako, kakor pred stoletji. Kakor prvotni pesnik, pušča tudi sedanji poet svojemu duhu svobodo, vračajoč se pri vstvarjanju v prvotno naziranje in gledanje stvari, ki žive. v njem in okrog njega (Swientochowski). Dobro je torej rekel Remi po povodu modernih simbolistov: Priroda se napolnjuje z alegorijami in miti; vrnile so se vile, ki se je zdelo, da so bile umrle, pa bile so se samo skrile, in glej, zopet so tu, vile poljske, vile brazd in gozdov . . . one, ki jih srečujejo včasi kmetje pri žetvi v senci bilk; vila, ki so jo bili pozabili povabiti, ko se je rodil Oberon . . . vile življenja in smrti, ki gospodarijo z našo usodo, ki žive in počivajo v naši duši. Vrnile so se nekoliko bolj pedantske, če hočete, učenejše: saj vendar ni mogoče brez kazni ali brez koristi pre¬ živeti dobo znanosti in pozitivizma. A prostornost simbolov je naslednja: forma so, služeča za izražanje neznanega, in menjajo se samo toliko, kolikor pozitivne znanosti opredeljujejo in raz¬ vijajo naše razumevanje skrivnostnega.“ ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V MARIBORU 5441 3