Na Vrazovem domi

pri odkritji spomenične ploče

dn<§ 8. septembra 1880.

Oj krasan si krasan
ti moj zavičaju! . . .
Ovde je gaj, gde te
Lada prigrlila;

Gdč si se u kolo
uhvatio Vila’.

STANKO VRAZ.

"pozdravljam te, oj hiša veličastna!

^ Bliščeči med goricami labud,

Ki strehe si prostirala perut
Nad pevčevo zibeljo, kot oblastna
Postojna, rod čuvaje, ko je slastna
Detmstva sanja mu pojila čud:

Prišli smo k tebi, vzvišeno svetišče,

Slavit otročjih iger mu tvorišče.

V naročji tvojem prvi je obsijal
Svetovne luči ga nebeški zor,

I11 sladkih pesrnij nevsahljiv izvčr
Iz materinih se mu prs je zlijal

V srce, pred nežnim duhom se razvijal
Pravljic mu tajnih čarovit prizbr,

Ki v prsih vnel mu žar je hrepenenja

V cvetoči vrt človeškega življenja.

sts-

-rrsu;

Zamaknen zvl je tu z višave jasne
Na dragi svoj slovenski zavičaj —
Goric prisojnih blagoslovljen raj,
Kjer deklice kot Vile vitkostasne
Prepevale so pesni miloglasne

In v hladno-senčni ga zvabile gaj,
Kjer kakor iz cvetlic medu čebela
Ljubezni se mu duša je navzela.

In bujno, kakor če z višin zasije
V spomladi solnca rajskomil pogled
Na zemljo, zimski se otaje led —
Iz prs mladeniču se zdaj razlije
Srebrno-čisti vrelec poezije ....

A glej! v ljubezenski razkošja med
Kaz lice domovini solza kane —
Proseči nje pogled srce mu gane.

Saj golobica krotka, potrpljiva

Najmlajša matere je Slave hči —
Slovenija in v nedrih jej ne tli
Želja preširnih iskra nevgasljiva:
Pohleven rod pod njenim žčzlom biva,
Življenja svojega se veseli
Kot slavec v lipe senčnatem zavetji,
Utaplja tuge svoje v sladkem petji.

Vendar, nad mlado lipo razprostira
Ošabno krila star mogočen hrast,
Telesa nežnega razvoj in rast
Tlačitelj kruti zlobno jej ovira:

V njegovi mračni senci vela hira,

Preti pogina tožna jej propast;

In ptic veselih zbegano krdelo

Raz vej samotnih je na — hrast vzletelo.




Kot rezek meč tu pesniku prosune
Srce bolestni domovine jad,

Vzbudi se duh njegov, čvrst sokol mlkd,
Iz prs mu gnjeva sveti plamen bune:
Vznesen udarja v lire zlate strune,

In kakor niz pečine vodopad,

Ko sužnjesti razklenil je okove —

Šumele burno pesni so njegove.

A tihi žerovinski krog dobrave
Buditelju iz štajarskih goric,

Odzival nij proroški jarni klic,

In — žalosten otšel je preko Drave
Tijh na solnčni breg šumeče Save,

Kjer prostih vzprime petje ga Modric —
V cvetočem perivoji ga mileje
Vonjav spomladnih sladki dih obveje.

Veselo, kot skorjanec nad livade
Ko zora na iztoki zažari,

V raj pesništva mu prosti duh vzleti,
Kjer blažene prošinejo ga nade,

Da bede temni zastor skoro pade,

Pod kterim rod po luči koprni —

Da brate mile sloge vez ovije
In zlati zor slobode jim zasije ....

In — v, širem krogi zbrani, glej, stojimo
Hrvatje in Sloveni  v složen zbor
Okolo tebe, veličastni dvor,

Da pevcu v spomenik te posvetimo,

Kot bratje v trdno zvezo se združimo,

Ki delam je njegovim bila vzor:

Nad nami Vrazov duh p r o s t i r a krila —
Nas žerovinskocblagoslavlja Vila! —

Vatroslav Holz.

PSfLS'

^arodna tiskarna 4 * v Ljubljani.

Založil Vatroslav Holz.


fk() iW/S

*»»


isAimmi  »t >(mii j?  vf to/i
wn/<■■•.:

t bf,hu  Jo/[A> . ti,: .'■/  :  ■

: 9 ;i!isi fi !  'j i;fi; : :

' J/; 7 :  ' , . . .

j)f (-■• ji | <>j ..!■>!.;:jy

' »

ji ■ ■' VrJk  :£ 'S !  liJufit
Srs7 «/- v r 'SO,

n

, ' 7>v::--: flv-ui;;.- M h j v - J:I( jS r T

— j■ .• ■« ■ : 1  '-v

■.ai.Mii • m $ot 9  i 7

, j

s-

' UUBLiAM '

j’ .< *; ^ v


5202 %)^

-— iji;  ; .;•[ i .!■ = ,■; ;  . •; t’'.h e> ,  ';'L

'■ ; :v<•  "mv  ■. 1 ;: ! ti : z; :'<•  !

ji ' ' j, ‘ . 1 <>'- - ill[

io*f . cm-. U  v , i u o v o i '6  ni o 1.1 r • •; i

,70/S i i; : :;•)([')' S . :S)

,OII|M‘.)V!«.•«{ <>1 iS'!zf!fO(|z ,v 1  / C ■
{<> /n  ofi,V!.J / ;iju. ■ ;  in A

■

j: Im  ,! i: 'i i J ž  .. 7 o (i 0 v ( 'i 7 ' 7

— ! j; i i 7 I;7 '■: o ■■  o 1  v ; ■■ / >,/

:  V 7 .

mL_

.sini' vulnoitja/ i) z r'   .aittrlt; .7 1  " ..tu - i I itz '■ n  i i.V’

la/"'-  ' ■ ■