Slovenci, kaj čemo?

? 3 1

Spisal

Dr, Jože Vošnjak

l\j

vH

S\ i

4

Slovenskej Bistrici.

Cena 26 n. kr.

Kje dom je moj ?

Goratan, Primorje, Krajna,

Ž njimi Stajar, — zemlja sjajna
Dom rodu so slavskega,

Dom rodu junaškega.

In to je Slovenja  mila,

Na Slovenskem dom je moj.

t>  e

astopili so imenitni časi. Zopet, kakor leta 1859
^ v  pri Magenti in Solferini, je naša armada zma¬
gana bila na čeških bojiščih. Pahnila v to grozno
nesrečo, ktera je posebno hudo zadela naše severne brate,
vrle Čehe, nas je starodavna avstrijska zvunanja in zno-
tranja politika. Naši državniki so v enomer si¬
lili le v Nemčijo  ter se vtikali v vse neštevilne nem¬
ške homatije in prepire; želje in potrebe n ene ni¬
ški h narodov avstrijskih pa so prezirali.
Strašno se je maščevala nad svojimi roditelji ta nena¬
ravna politika, le škoda, da so nedolžni narodi prisiljeni
bili plačati kazen s svojo krvjo in premoženjem.

Sklenil se je mir s Prusi, sklenil pa se dozdaj še
ni mednarodni  mir v našem cesarstvu. Razdrl se je
nekdajni nemški „bund“,  iz kterega je morala izstopiti
Avstrija; pa črnilo se je komaj posušilo, s kterem seje
podpisala ta pogodba in že nameravajo nekleri avstrijski
Nemci, vkljub tej za večne čase veljavnej pogodbi, zopet
vpletati naše cesarstvo v nemško zvezo.

Tudi od druge strani pretijo Avstriji hude nevar¬
nosti, da ji bo res treba vse pjene hvaljene stare sreče,
da ne pade v prepad, kterega ji kopljejo njeni sovražniki.

Živo se gibljejo vsi narodi našega cesarstva, zbirajo
in skušajo svoje moči in se pripravljajo, da jih ne pri ¬
hiti huda ura, ktere grozeče grmenje se že sliši od daleč.

VI

Tudi nam Slovencem žugajo marsiktere
nevarnosti, treba nam je torej  največe složno¬
sti, naj več ega poguma. Složnosti in poguma pa
ne more biti brez  jasnih, odločnih misli o vseh
skupnih narodnih zadevah.

Se pa je med Slovenci marsiktera stvar ali nejasna,
ali se krivo razumeva.

Zatorej sem spisal to knjižico, da po svojih slabih
močeh skušam razložiti Vam, svojim dragim roja¬
kom,  vse želje in zahteve slovenskega naroda, kterega
zvesti sinovi smo tudi mi spodnji Stajarci, ter Vam
dokazati, zakaj da moramo vse to želeti in po kterem
potu bi se dalo doseči.

Sprejmite z dobro voljo mojo dobrovoljno besedo!
Naj Vas pa ne prepriča samo, temuč tudi zbudi in spravi
k delovanju. Moje največe veselje in največa pohvala
pa bo, če bom videl, da moj -glas ni bil glas vpijočega
v puščavi!

Zdramimo se in delajmo složni vsi v duhu slo¬
vanske  bratovske ljubezni in vzajemnosti!

V Slovenskej Bistrici na dan sv. Frančiška ks. 1866 .

/ir. Jože VošnjaJk.

I1I!1® S

Stran.

Predgovor ....  .

Vvod. Keltdaj in zdaj.

I. linj reso« ?.. . . . .

1. Narodno ravnopravnost.

A. Ravnopravnost slovenskega jezika v šolali . .

B. „ „ „ v uradnijah .

2. Naše politične želje .

A. Samouprava v občini.

B. „ v deželi in deželni skupini . . .

C. Se nektere želje .

II. Stajarski deželni zbor.

A. Sestava deželnega zbora štajarskega . . .

B. Delovanje  „ „  „ . . .

1. Politično ali državopravno vprašanje.

2. Ravnopravnost Slovencev in deželni zbor . . .

3. Sole in deželni zbor.. . . . .

4. Kmetijstvo in deželni zbor.

5. Okrajna zastopstva.

III. Kaj zdaj i .

V

1

7

7

8
14

19  .
26

32

39

41

42

44

45
48
56
61
66
67

»


, . " ' i ; ;  <| ■■■>■ --V.  *

„ •* : — • 1  •

'

it»..■' -‘>£1S Ji-'-'

... .

f


Yvod.

■— £X2^-

Nekdaj in zdaj.

„0d prvega tukaj
Stanuje moj rod;

Ce ve kdo za druj’ga,

_ N&j reče od kod. w  —

i ako poje prvi slovenski pesnik, Valentin Vodnik;
lin res, že v starodavnih časih bivali so v krajih, ki
so zdaj naša domovina, rodovi slovanskega plemena
ino posedli vso deželo od jadranskega morja, gori do ši¬
roke Donave. Bili pa so naši prededje poljedelci ino med
tem, ko so drugi narodi se nemirno pomikali iz dežele v
deželo in le tako dolgo na enem mestu ostali, dokler so
se kot lovci, ali ribiči, ali pastirji lehko preživeli, ostali
so oni mirno na istem kraji, kjer so se naselili, ino pe¬
čali so se s kmetijstvom. Še le od njih naučili so se tudi
drugi narodi kmetovanja ino se tako navadili na stano¬
vitne sedeže. Naši očaki so tedaj pred sto in sto leti bili
stanovitni prebivalci ino posestniki vseh teh krajev, ki
so jih s svojimi marljivimi rokami iz prvotnih gozdov in
močvirnih logov spremenili v rodovitna polja, v njive in
travnike. Vsaka rodbina postavila si je svojo kočo na
svojem posestvu in mirno živela pri drugej. Več sosed¬
nih rodbin stopilo je v zvezo, da skupaj obravnajo vse,
kar vse sovaščane skupaj zadeva in si je izvolilo svojega
župana.  Pa za tadajnih nemirnih časov, ko je vedno
narod narod napadal, ko so bila divja in sirova ljudstva,
ki so le plenom in ropanjem živela in povsod, kamor so

2

pridivjala, strašno razsajala, pokazala se je hitro potreba,
da se ni samo nekaj sosednih posestnikov, ampak da so
se med seboj zavezale tudi vse soseske ali občine, da
so se s zedinjenoj, skupnoj močjoj ubranili sovražnih na¬
padov in si rešili svojo posest in premoženje. In tako
je postala slovenska  država, ktere prebivalci so sami
sebe imenovali Slovence, to je: govoreče,  ker so vsi
eden jezik govorili in se tedaj lehko med seboj poraz-
umeli; sosede svoje pa imenovali so Nemce,  to je:
neme ali mutaste, ker so drugi, jim nerazumljivi jezik
govorili in se jim zato nemi ali mutasti zdeli.

Stari Slovenci bili so delavnih, marljivih rok, od¬
kritosrčni in prijaznega obnašanja. Radi so delali, pri
delu in po delu veselo prepevali, radi se kratkočasili, s
kupico piva ali pa medice, s petjem in plesom zbiraje
se pod košatoj lipoj. Čez vse pa so bili gostoljubni. Vse
te lepe lastnosti najdemo še tudi dandanašnji pri naših
rojakih, pa tudi slabe lastnosti naših prededov še zdaj
nahajamo, ino med temi moramo pred vsem omeniti, da
so njih koče nemarne in nesnažne bile, da so radi več
ko treba kupic piva ali medice izsrkali, posebne in naj-
veče graje vredno pa je, da niso poznali složnosti in vza¬
jemnosti. Vsaki rod je le samo nase mislil in zase skr¬
bel in ni ga brigalo, kako se godi njegovim sorodnim
bratom in namesto da bi eden drugemu tekel na pomoč,
kader je sovražnik napadel deželo, so se dostikrat med
seboj pričkati začeli in se še veselili nesreče svojih so-
rojakov. In tako je lehko bilo tudi slabejšemu sovraž¬
niku, jih premagati in podjarmiti, ker niso vzajemno de¬
lali in se niso složno postavili v hrambo in v boj. To
je pač mnogokrat hudo poškodovalo naše očake; pa
vkljub vsem zgodovinskim ukom ostali smo še tudi zdaj
vedno isti, de prav malo maramo za medsobno vzajem¬
nost in složnost. In vendar smo vsi, Štajerci in Korošci,
Kranjci in Primorci, enega roda, ene krvi, smo vsi
Slovenci, ker s prav malimi razločki govorimo vsi eden
isti slovenski jezik; mi nismo Nemci, kajti vsak Slovenec
razume Slovenca, in se eden drugemu ne zdi nem ali
mutast, tudi nismo Talijani ali Ogri, pač pa smo v pre-

3

teklih časih marsikaj hudega pretrpeli od teh dveh naro¬
dov, najhujše pa od nemških sosedov.

Tudi nas ves svet le pozna kot Slovence in še taistih,
kteri se sami po vsej sili hočejo prišteti Nemcem, če tudi
tam, kjer jim miga kak dobiček, med čistimi Slovenci
nikakor niso mutasti, ampak prav dobro vedo sukati svoj
jezik po slovenski, tudi tistih noče spoznati za prave
Nemce. Kdor se sramuje in skuša zatajiti svoje poštene
roditelje, svoj očetovski dom, ga zaničujemo; taki člo¬
vek je ali hudoben, ali bedast. Kako pa moramo še le
soditi človeka, ki zataji svojo domovino, ki se sramuje
svojega milega matrnega jezika, se odpove svojemu na¬
rodu, ki ga vendar je rodil in ga živi? Ali ni najhujši
izdajavec in prava kukavica. Prepustimo nesramneža
svojej vesti, naj ga grize in peče in mu pred oči stavlja
njegovo nemarno početje.

Povedal sim, da so naši prededje posedli vso de¬
želo od jadranskega morja gori do Donave, in da so srečno
branili in ohranili svojo domovino, ki jim je bila pred
vsem draga, če so le v bratovski slogi in vzajemnosti
eden za vse, vsi za enega se vzdignili in v bran posta¬
vili sovražnikom. Posebno pa bil je slovenski narod silno
mogočen v začetku 7. stoletja po Kr. r. Takrat zedinil
je Samo vse Slovence pod svojim slavnim žezlom, pre¬
magal je Nemce, Lahe in Obre in zato so ga zvolili Slo¬
venci za svojega kralja. Pa tudi Cehi in Moravani, dva
roda velikega slov. plemena, ki so unstran Donave po¬
sedli česko-moravsko deželo, zvolili so si hrabrega, ne¬
premagljivega Samota za svojega vojvoda in kralja in
tako je postalo veliko slovansko kraljestvo, kteremu je
Samo 30 let srečno vladal. Nikoli ne poprej in ne po¬
zneje niso bili Slovenci v takem blagostanji, tako mo¬
gočni, kakor dokler je Samo živel. Takrat bili so sa¬
mostojni ino vživali staro svobodo. Po Samovi smrti pa
je zopet stara slaba lastnost Slovencev: nesloga, razdrla
slavno slovansko kraljestvo ino posamnim rodom in deže¬
licam, ki so se še večkrat med seboj prepirale, ni bilo
mogoče, vedno silnejše napade drugih narodov odgnati;
zgubili so svojo samostojnost ino postali sužniki tujih

1 *

4

vladarjev. Odsihmal so Slovenci doživeli le malo srečnih
dni; razcepljeni v raznih deželah so skoro pozabili, da
so vsi enega roda, še celo svoje staroslavno imč so ve¬
čidel popustili. Niso se imenovali več Slovence, ampak
po deželah, v kterih so stanovali, začeli so se imenovati:
Štajerce, Kranjce, Korošce, Primorce itd.

Vendar tudi v teh nesrečnih časih, so naši očaki
zmirom svetu pokazali, da so hrabri junaki in se nikdar
in nikjer niso prestrašili še tako silnih trum sovražnih
čet. Posebno v turških bojih, ko je ta sirovi nekrščan-
ski narod pridivjal iz jutrajnih dežel in več ko 200 let
grozno razsajal po krščanskih deželah, bili so Slovenci
trdi jez, ino zadržali neštevilne turške čete, da niso pre¬
drli v zapadno Evropo ino kakor v izhodnej pokonče-
vali vso omiko in blagostanje.

V tem času bile so že vse dežele, po kterih Slo¬
venci prebivajo, prišle pod Habsburško rodovino. L. 1564
je sicer cesar Ferdinand I. vse dežele svojega cesarstva
razdelil med svoje tri sinove in takrat dal je tretjemu
sinu Karolu: Štajersko, Koroško, Kranjsko, Goriško,
Primorsko in Istriško pod imenom „No tranje-Avstri-
janske  d e že  le.“ Zopet so tedaj bili vsi Slovenci ze¬
dinjeni pod enim vladarjem z skupnim deželnim zborom
in dvorsko kamero. Pozneje pa je Notranja Avstrija spet
padla k drugim avstrijanskim deželam in zgubila svojo
samostojnost. V francoskej vojski, v kterej so se tudi
Slovenci hrabro in slavno obnašali, si je francoski cesar
Napoleon osvojil večidel notranje-avstrijskih dežel razun
Štajerskega, in iz teh stvaril 1.1809 kraljestvo „Ilirijo“.
To kraljestvo je cesar Franc I. po srečno končanej voj¬
ski še pomnožil, tako da je obsegalo Kranjsko, Koroško,
Furlansko, Istrijo, Goriško in Trst.

Prišlo je 1. 1848. Novi duh svobode in enakoprav¬
nosti prešinil je celo Evropo, prekucnil je stari, trohljivi
red in narodi dolgo potlačeni, tirjali so svoje človeške
pravice in razdrobili spone sužnosti, ki so od časov siro¬
vega srednjega veka tlačile kmeta ino pravice dale le
žlahnikom. Takrat oklical je mili cesar Ferdinand tudi
za svoje avstrijske dežele ustavo ali konstitucijo. Po-

5

klicali so se deželni zbori, v ktere so vsi stanovi poslali
svoje zastopnike, da so posvetovali nove postave. Pred
vsem spoznala se je potreba, odpraviti tlako in desetino
in vsakemu narodu pripoznati svoje narodne pravice. Zdaj
smo tudi mi Slovenci se začeli dramiti iz sto in sto let¬
nega spanja, tirjati smo tudi mi začeli naše stare pravice
ino tako pokazali, da vkljub stoletnemu zatiranju in po-
ptujčevanju se vendar ni pogubil naš narod, ampak da
še živi in hrepeni, stopiti v kolo drugih bolj srečnih na¬
rodov ino vživati srečo in blagostanje, ki ga rodi prava
omika in samostojnost. Spomnili so se Slovenci, da so
tudi oni slavnega roda, da so tudi oni bili nekdaj mo¬
gočni, da v njihovem staroslovenskem jeziku sta pisala
sv. Ciril in Metud svete knjige in da je še zdaj slovenski
jezik pri več ko 60 miljonih staroverskih Slovanov, Ru¬
sov, Srbov, Bulgarov, cerkveni jezik. Gledali smo okoli
nas in spoznali smo, da ne samo nas 400.000 spodnjih
Štajercev, ampak da tudi Kranjci, Korošci, Primorci, da
vsi ti eden in isti slovenski jezik govore, da nas je torej
Slovencev blizo l'/ a  miljona. Spoznali smo dalje, da
tudi naši sosedje na Hrvaškem le malo od našega razločni
jezik govorijo, da so tedaj tudi tistega slovanskega ple¬
mena, kakor mi. Tudi Cehi in Moravani, s kterimi smo
nekdaj bili združeni pod kraljem Samom, govorijo slo¬
vansko narečje in ravno tako tudi Poljaci, Rusnjaki in
Srbi. Pozvedili smo, da v celem avstrijskem cesarstvu
je med 36 miljonov ljudi, 18 miljonov, tedaj več kot po¬
lovica Slovanov. Pa ne samo v Avstriji živijo Slovani,
mnogo, mnogo več jih je še v drugih deželah. Rusko
cesarstvo, ktero je že zdaj tako ogromno veliko, da še
ni bilo takega ne v starejših, ne v novejših časih, šteje
blizo 80 miljonov prebivalcev, kteri so skoro vsi slovan¬
skega roda in kteri ruski jezik-govorijo, ki je našemu jako
podoben. Tudi pod turškim jarmom zdihuje še več miljo¬
nov naših slovanskih bratov in težko čakajo dneva rešitve.

Slovansko pleme je tedaj po številu najmočnejše v
celi Evropi, in ni se nam treba sramovati biti Slovencem.

Kako se nam je godilo od 1. 1848 sem, je še vsa¬
kemu od nas v živem spominu. Niso bili presrečni časi,

6

vendar ljubezen do domovine, do naroda ni se dala za¬
treti, temuč se je zmirom bolj obujala in oživljala. Naš
poprej zanemarjeni jezik, ki se je le še v borni bajtici
kmeta obranil, se je v malih letih očistil, ogladil in oli-
kal, in časniki in knjige, ki nosijo poduk in omiko med
ljudstvo, nam pričajo miloto in bogastvo slovenskega je¬
zika. Vse vednosti, ki so poprej le bile posest v ptujih
šolah izučenih ino po tem potu tudi poptujčenih naših
rojakov, si zdaj iz domačih knjig lehko pridobi vsak
ukaželjen Slovenec. Tudi na političnem polji smo v po¬
slednjih letih zel6 napredovali in nismo več nezreli otro¬
čiči, kteri pri vsaki reči potrebujejo trde vajeti. Mi vemo,
da smo Avstrijanci, in smo vsigdar in pri vsaki prilož¬
nosti pokazali, da smo zvesti svojemu presvitlemu Cesarju.
Avstrijo, ktera je pravična vsem svojim narodom in tako
dopolnuje svojo nalogo, da je zavetje vsem pod slavno
habsburško krono združenim narodnostim, to Avstrijo
bodemo, kakor dozdaj, tudi zanaprej branili in varvali
propada s vsemi svojimi močmi. Zato pa tudi mi smemo
tirjati, naj se ne prezirajo naše pravične želje in tudi
nam Slovencem privoli, kar nam gre po naravni pravici
in po besedi cesarjevi. Saj radi plačujemo davke, ker
vemo, da nobena država bi ne mogla obstati v takem
redu, da bi obvarvala premoženje in življenje državlja¬
nov, brez gotovih dohodkov; radi damo svoje sinove v
vojsko, da branijo deželo pred ropaželjnim sovražnikom,
samo, da se tudi sliši naša besedica, da se tudi gleda
na naše potrebe in se spolnuje beseda cesarjeva: „Enaka
bremena, enake pravice!"

7

I.

I

1. Narodno ravnopravnost.

HLaj četno? — Na to vprašanje se pač lehko in
kratko da odgovoriti. Mi čemo ravno iste in ravno
toliko pravic, kolikor jih vživajo vsi drugi
narodi mnogojezične Avstrije. Mi nečemo nobe¬
nemu narodu kratiti njegovih pravic, pa tudi sami neče¬
mo biti podložni in sužni kteremukoli drugemu narodu,
ampak mi čemo kot avstrijski državljani, zve¬
sti svojemu Cesarju, ostati Slovenci ino kot
slovenski narod r a v n o p r a v n i v avstrijskem ce¬
sarstvu živeti in se razvijati, da na potu narodne
omike in enakopravnosti dosežemo občno blagostanje.

Ravnoprsvnost!  zlata beseda, izvir mira in sreče,
kjer se zvesto in pošteno po tvojih večnih zapovedih
ravna; srečen kraj, kjer se vsak posamezen človek, kjer
se vsaki narod drži krščanskega pravila: Kar ti nočeš,

da se tebi stori, tudi ti ne stori drugemu! kjer sosed ne
draži soseda, ampak mu rad dopusti, naj se ima in vede
v svoji hiši po svoje. Srečna dežela, ktere geslo je rav-
nopravnost vseh ljudi, vseh narodov; nepremagljiva, ne¬
razrešljiva si! Ker si vsem mila majka, te tudi vsi lju¬
bijo s enakoj gorečoj ljubeznijoj; ker si vsem pravična,
te vsi radi vbogajo in radi in brez godrnjanja dopolnu-
jejo tvoje postave; ker pod tvojo vlado se vsem dobro
godi, tudi nobenemu ni mar za drugo vlado, nobeden ne
gleda željno na druge dežele; pač pa je vsaki pripravljen,
če je treba, premoženje in življenje darovati za domovino,
in jo braniti v njenej celoti z zedinjenimi močmi. Kak
drugačen, kak žalosten pogled pa je v deželo, v kteri

8

sosed soseda, narod narod skuša podjarmiti, v kteri bi
vsak le zase rad imel vse pravice, drugemu pa nobene
ne privoščil in če bi vbogi, tlačeni revež tirjal, naj se
tudi njemu iz bogato pokrite mize milostno podari kak
košček, ker tudi on ni sužen rob, temuč ima ravno to¬
liko, kolikor vsaki drugi, pravice do vsega, pa bi se še
posmehoval, češ, da so njegove želje prenapete in le od
nekterih rogoviležev izmišljene. Ali ne bo v takej de¬
želi neprenehljivi prepir, vedno kavsanje in hudo sovra-
žtvo? Kjer pa ni mira, tam tudi ni sreče; dežela mora
oslabeti in prej ali pozneje propasti. Ne more se braniti
napadom tudi slabejših sovražnikov, ker ima zmirom
opraviti z notranjimi prepiri. Ti pa ne prenehajo, dokler
ravnopravnost le ostane prazna beseda. Moči raznih na¬
rodov se nikakor ne morejo razviti, ker jim je najime¬
nitnejša žila podvezana, ker jim je zaprta pot do sploš¬
nega izobraževanja. Občno blagostanje hira, in mesto
sreče in zadovoljnosti, se povsod vidi le nesreča in rev¬
ščina, in mesto veselega petja se slišijo le nejevoljne
pritožbe.

Vidi se tedaj, da le taka dežela more obstati, v kterej
vsi prebivavci vživajo enake pravice, v kterej v resnici
vlada ravnopravnost vseh narodov. Ce tedaj mi Slovenci
tirjamo, naj tudi naše avstrijsko cesarstvo si za svoje
prvo pravilo izvoli ravnopravnost, s tem pokažemo, da
nam je res mar za obstanek Avstrije, za razvitek in mogo¬
čnost našega cesarstva. Da bi vendar tudi naši državniki*
kteri v svojih rokah držijo krmilo Avstrije, prevideli in
spoznali, da le na tem potu se da okrepčati in osrečiti
cela država, da pa vsaka druga pot vodi v nevarnost in
pogubo.

Naša prva želja  je tedaj:

Ravno prav n ostslovenskega jezikav šolah
in uradnijah.

A. Ravnopravnost slovenskega jezika v šolali.

Če bo kdo po sto letih prebiral zgodovino sedanjega
časa, gotovo se bo čudil, in celč neverjetno se mu bo
zdelo, da je za stvar, ki je tako jasna ko beli dan, in

9

tako naravna, kakor da voda zmirom le teče navzdol in
ne navzgor, bilo nekdaj toliko prepira. Ne bo mu šlo v
glavo, da je bilo nekdaj res tako nespametnih ljudi, ki
so se vedli, kakor bi jim v resnici mar bilo za razvitek
našega naroda, ki pa še to niso spoznali, ali niso hoteli
spoznati, da se vsako ljudstvo le da podučiti ino izobra¬
ževati v svojem, ne pa v ptujem njemu nerazumljivem
jeziku. In žalibože imamo takih rojakov, ki ali iz ne¬
vednosti ali iz hudobije veno mer trobijo: Sole naj bodo
nemške, saj mi le zato pošiljamo naše otroke v šole, da
se tam nemški naučijo. Kdor tako nepremišljeno govori,
ta pač pokaže, da mu je čisto neznan namen šole in da
se mu še ne sanja ne, zakaj da se ustanovljajo učilnice.

Šol ali učilnic je pri nas trojnih; niže ali ljudske,
srednje  ali gimnazije (latinske) in realke, ino pa više
ali vseučilišča.

a.  Najvažniše šole so niže ali ljudske,  ker naj-
veči del ljudi obiskuje le ljudske šole, in le to zna in ve,
kar se v le-teh nauči. Več ko je tedaj ljudskih šol in
bolj ko se v njih podučuje, bolj razširjena med narodom
je tudi vednost in omika in po številu, kolikor prebival¬
cev ene dežele obiskuje ljudske šole, se meri manjša ali
veča omika dežele. In v tej razmeri tudi raste bogastvo
in premoženje v vsaki deželi, ker si gotovo ta, ki več
vč in zna, lože pomaga in pomore, kakor ta, kteri se
svoje žive dni nič novega ni naučil ino k večemu po sta¬
rem kopitu naprej kobaca.

Dobre ljudske šole so zato najtrdnejši
temelj občnega blagostanja vsake dežele.  Že
ime teh šol, ki se zovejo ljudske ali tudi farne, ker ima
skoro vsaka fara svojo, nam kaže da so namenjene ce¬
lemu ljudstvu, vsemu narodu, ravno tako sinu najrevnejga
kajžarja, kakor bogatina. Morajo pa tako osnovane biti,
da vsaki šolar, ki jih je pridno obiskoval in s dobrim
uspehom dovršil, zna brati, pisati, računiti, da ve koli¬
kor toliko od zemljepisja, zgodovine in naravoznanstva
in da se je tudi kmetijstva, vino- in sadjoreje teoretično
in praktično vadil. Koliko raznih predmetov ino vse to
v treh letih! Kako priden mora učenec, pa tudi kak

10

marljiv mora učitelj biti, če hoče, da se dobro izurijo
njegovi šolarji. Ne ena ura se ne sme potratiti za nepo¬
trebne predmete ino učenje mora uravnano biti z ozirom
na potrebe naroda in dežele.

Ker so ljudske šole namenjene vsemu ljudstvu, bo
menda vsak pameten človek priznal, da se v njih šolarji
ne morejo v drugem jeziku podučevati, kakor v istem,
kterega znajo, v maternem jeziku. Učni jezik v ljud¬
skih šolah mora tedaj tudi pri nas Slovencih
biti slovenski,  kakor je na Nemškem nemški, na
Ruskem ruski, na Francoskem francoski itd. Vsi možje,
kteri imajo opraviti z izrejo otrok, so se že davno pre¬
pričali, da ljudske šole le tam imajo dober uspeh,
kjer so osnovane čisto na matrnem jeziku.
In to je očevidno. Da se človek kteregakoli jezika tako
dobro nauči, da razumi, kar sliši in bere o raznih pred¬
metih v tem jeziku, vaditi se mu je treba več let in ne
samo v šoli, ampak tudi v družini. Kako pa moramo po
tem tirjati od kmečkega otročička, da se v treh ali štirih
letih svojega obiskovanja ljudske šole nemški nauči. To
je čisto nemogoče; ker se pa vendar prisiliti hoče, vidimo
žalostne nasledke, da otroci iz šole iztopivši so v vedno¬
stih, ki bi jim bile za njih stan najpotrebnejše, zanemar¬
jeni, ker se je veči del časa potratil, revežem v glavo
vbijati nektere nemške besede, ki jih pa hitro sopet po¬
zabijo, in ki jim druzega ne koristijo, kakor da so jim
zmotile glave.

Komur je tedaj mar za razširjenje vednosti v narodu,
se mora na vso moč vstaviti mešanici slovensko-nemških
ljudskih šol, in tirjati, da se v njih le samo v slovenskem
jeziku podučuje, ker je le ta otrokom popolnama znan.

Vem, da jih je tudi na kmetih, kteri želijo nemški
jezik že v ljudskih šolah, pa tudi vem, kaj da je stva-
rilo in redi to željo. Do zdaj je res skoro le nemščina
sama še kaj veljala v Avstriji, naše uradnije ali pisarnice
so do najniže dolj vse nemške bile ino vkljubu mnogo¬
krat izrečenim željam ino prošnjam raznih narodov, ven¬
dar vlade niso htele odpirati vrata narodni ravnopravnosti.
Kmet je po tem takem, ko je povsod le samo nemščino

11

videl gospodovati, vse spise in dopise le v nemškem je¬
ziku dobival, želeti začel, da, če že sam ne zna nemški,
naj se vsaj njegov otrok nauči, da se tudi vdeleži nem¬
škega gospodovanja. Zdaj pa je vse drugače. Ideja na¬
rodnosti prešinila je vse narode, ne le v Avstriji, temuč
v celi Evropi, ino v najnovejšem času 1. 1859 ino 1866
v strašnih vojskah pokazala, da ima čudovito moč v sebi.
Vsaki narod, kterega udje so v prejšnih letih malo ma¬
rali eden za druzega, se začne čutiti kot eno truplo, kot
eno samo družino in se poganja, da bi se vsi njegovi deli
združili v eno celoto. Tudi razni narodi našega cesarstva
se zavedajo svoje narodnosti, vendar ne silijo iz avstrijske
zveze, v kteri že živijo toliko sto let, ampak si le želijo
rav n op ravnost.  Tej pravičnej želji pa se nikakor
dalj ne smejo ogibati naši državniki, če nočejo krivi biti,
da Avstrija še huje oslabi in še grozneje pretrpi ali celo
razpade. Zato moramo pričakovati, da zanaprej bode res
v Avstriji vladala ravnopravnost, in da nobeden narod,
nobeden jezik ne bode gospodoval nad drugim, ampak
da bodo vsi imeli enake pravice. Po tem takem tudi
nemščina ne bo več edinozveličavni jezik v Avstriji, po¬
sebno od kar so nas Nemci sami šiloma iztirali iz svoje
družbe; slovenski jezik dobil bo pravico, ktera mu gre,
tudi v uradnijali iu kmetu nikakor ne bo treba, si želeti
znanja nemškega. Tudi bo vsaki kmet, kteri mirno pre-
vdarja, zakaj da so ljudske šole, gotovo bolj zadovoljen,
če vidi, da njegovi otroci so dobro podučeni v vseh po¬
trebnih vednostih, če tudi le v slovenskem jeziku, kakor
pa da res v glavi imajo nekaj nemških besed, od tega
pa, kar bi jim v njihovem kmečkem stanu najbolj po¬
trebno bilo, malo ali nič ne vejo. Če si pa kdo želi,
svojega sina tudi v nemškem jeziku dati podučiti, saj mu
to vsak učitelj v posebnih urah lehko stori; to pa nikdo
ne more tirjati, da bi se zavolj enega ali dveh vsi drugi
otroci morali mučiti z nemškim, ino tako potratiti zlati
čas in ga zgubivati za druge silno potrebne vednosti.

Kar se otrok v ljudski šoli nauči, je podlaga vsej
prihodnjej omiki; pa treba je, da tudi, ko izstopi iz šole,
se zmirom še vsak potrudi, da ne pozabi vsega, kar je

12

slišal v šolali. Zato je treba, prebirati podučivnih knjig,
in hvala Bogu, toliko jih imamo v čistem slovenskem
jeziku spisanih, da je zadosti prilike za vsakega, kdor le
želi, se podučiti, vmes pa tudi si pošteno čas kratiti. In
lejte, to je naj veči dobiček ljudskih šol, če so na ma-
trnem jeziku osnovane; kajti vaši otroci se v njih dobro
naučijo slovenski brati in pisati, in dokler so mladi, vam
v dolgem zimskem času lehko prebirajo razne knjige in
časnike; in ko so dorastli, sami zase lehko berejo in se
podučujejo in tako zmirom napredujejo v vednostih. Na¬
sproti pa poglejte slovenskega otroka, ki so ga starši
poslali v nemške šole, da bi se tam nemškega navadil. Res,
da ko pride domu, za silo zna malo lomiti nemški jezik,
vendar ne toliko, da bi razumel nemške knjige in časnike,
ker so večidel vse nemške knjige v tako visokem jeziku
spisane, da jih še prosti Nemec ne zapopade; — slovenski
pa tudi ne zna. Kako bo ta revež sčasoma zaostajal, ker
ne bo mogel brati ne nemških in ne slovenskih knjig in
na tihem bo tožil črez nepremišljeno postopanje svojih
starišev.

b.  Srednje  šole so gimnazije ali latinske
šole in pa realke.  Dozdaj je učni jezik na vseh srednjih
šolah slovenskih dežel nemški. Tako za naprej ne more
ostati. Ce so ljudske šole čisto slovenske, kako pa bi
mogli se učiti in napredovati šolarji, ko bi se zdaj na
enkrat začeli v nemškem jeziku učiti, ki se ga malo ali
nič niso navadili. Po tem takem bi se res zaprla pot v
više učilnice našim otrokom, ali pa bi zamudili eno ali
več let samo z učenjem nemškega jezika. Zato je naravno,
da je tudi v srednjih šolah slovenski jezik učni jezik *
in sicer tako, da na spodnji gimnazii in spodnji realki se
večina predmetov podučuje v slovenskem jeziku, in še
le ko so se šolarji že bolj navadili nemškega jezika, po¬
stane tudi nemški jezik učni za polovico predmetov. Naj¬
bolje in najnaravniše se vč da bi bilo, da bi tudi srednje
šole  osnovane bile na podlagi matrnega jezika in tedaj
pri nas čisto slovenske,  kakor so na hrvaškem hr¬
vaške, na češkem češke, na nemškem nemške itd. in da

* Glej tudi „Novice“ 1. 1861. list 45: „ Šolski naš program.“

13

bi pri nas nemški jezik bil samo učni predmet. In to se
bo tudi moralo zgoditi, če ne koj zdaj, pa gotovo v ne-
kojih letih. Za zdaj pa vsaj to moramo tirjati, da se po
načelu ravnopravnosti ravnd in da se ojstro na to pazi,
da naša mladež na koncu realke ali gimnazije
tudi slovenski jezik popolnoma zna govoriti
in pravilno pisati.

Dokler so pa vse srednje šole čisto nemške, kakor
do zdaj, tako dolgo ni mogoče tirjati od naše mladeži,
da bi, če po končanih šolah stopi v kako cesarsko ali
drugo službo na Slovenskem, koj začela uradovati v slo¬
venskem jeziku, kterega se toliko let ni več vadila.

c. Vsaka dežela v Evropi razun Turškega ima eno
ali več višjih šol ali vseučilišč.  Učni jezik v teh
viših šolah je povsod jezik naroda, kteri v dotični deželi
prebiva, in kteri si je ustanovil te šole, da v njih nje¬
gova mladež doseže največo stopnjo omike, da se v njih
izobražijo in izučijo mladenči za pravnike, duhovnike,
zdravnike, profesorje itd. Mi Slovenci še nimamo žalibože
svojega posebnega vseučilišča, če je ravno število slo¬
venskih dijakov, ki so prisiljeni hoditi na razna nemška
vseučilišča veliko veče, kakor marsikterega vseučilišča v
malih nemških deželicah. Tudi v Zagrebu še ni popol¬
nega vseučilišča, da bi Slovenci tje k svojim sosednim
bratom lehko hodili. Zato pa smemo tirjati, naj se vsaj
na vseučilišču v Gradcu, ktero tudi mi Slovenci podpi¬
ramo s svojimi denarji, nekteri predmeti v slovenskem
jeziku učijo ino ti bi naj bili:

za pravdoslovce:  državljanski zakonik, kazenski
zakonik, red kazenske pravde in red civilne pravde;

za zdravoslovce:  sodniška medicina. Pri tem
poduku bi se tudi pravdoslovci lehko udeležili;

za modroslovce:  slovenščina in slovenska zgo¬
dovina.

Da bi se ne našlo sposobnih učiteljev za vse te pred¬
mete, se ni treba bati. Saj ima slovenski narod dosta
učenih mož, če jih le vlada hoče postaviti na njihovo
pravo mesto.

Naše želje zastran šol na Slovenskem so tedaj:

14

V ljudskih šolah naj bo slovenski jezik
učni za vse predmete, v srednjih najmanj za
polovico, v viših pa saj za nektere predmete.

B. Ravnopravnost slov. jezika v uradnijah.

Koliko se je poslednje leta že pisalo in govorilo o
vpeljavi slov. jezika v uradnijah, tirjali so jo naši časniki,
tirjalo jo je ljudstvo in se v posebni prošnji, ktera je
bila podpisana od 20.000 Slovencev, že 1. 1861 obrnilo
naravnost do ministerstva. Ves omikani svet pripoznava,
da v uradnijah se mora rabiti isti jezik, kterega prebi¬
valci dežele govorijo. Vlada sama previdla je pravičnost
te želje, dajala je postave v tem smislu ino že večkrat
od 1. 1848 sem zapovedovala svojim uradnikom, naj
uradujejo na Slovenskem v slov. jeziku, ino vendar, —
kdo bi kaj tacega verjel? je vse pri starem, kakor je
nekdaj bilo; edina nemščina vlada v uradnijah čisto slo¬
venskih krajev, slovenščina pa je še zmirom zaničevana
hudo sovražena pastrka.

Se enkrat povzdignemo svoj glas in kličemo vladi:
Daj, uresniči nam ravnopravnost! Nikar več ne odlašaj,
čas hiti; vedno veče nevarnosti pretijo našej Avstriji.
Kdo jo bo branil, kdo jo bo rešil, če ne narodi? pa ne
samo eden ali dva naroda, ampak vsi skup: Nemci in

Madjari, Slovani in Rumuni. Pa vsi morajo tudi čutiti,
da si res vsem enako pravična mati, da vse spoznaš za
tvoje tebi enako drage sinove ino da nobenemu ne pri¬
voliš, podjarmiti druge. „Justitia regnorum fundamenturn! 11
(Pravičnost je temelj kraljestev!) bila je prislovica nek¬
danjega cesarja Franc-a. Naj bi si to prislovico z zlatimi
črkami zapisali naši državniki nad vratmi dvorane, v
kteri se posvetujejo o političnej uravnavi Avstrije. Saj
mi Slovenci druzcga ne tirjamo, kot pravičnost. Mi pla¬
čujemo davkov, mi oddajamo vojakov, kakor vsaki drugi
narod, mi se radi držimo postav, ne mislimo na preku-
cije in revolucije ino v naši zvestobi in vdanosti do Ce¬
sarja in njegove rodbine nas ne preseže noben narod.
„Hrast se omaja in hrib, Slovencu zvestoba ne gane!“ —

15

In pri vsem tem, ali to ni prečudno, da so zastonj
vse prošnje ljudstva, zastonj klici slov. časnikov, zastonj
tudi zapovedi ministrov? Kakšne ovire pa so, da se ni¬
kakor ne dajo predreti?

Ali se mar ne kaže potreba, da bi se v kancelijah
slovenski pisalo in je ves ta hrup le domišlija nekterih
rogoviležev, narod pa za vse to nič nemara? Ali je mar
nemogoče uradovati v slovenskem jeziku, ker je še pre-
siromašen ino premalo olikan? Ali pa je le zato nemo¬
goče, ker ga uradniki ne znajo in si ga ne upajo, ali ne-
morejo ali pa nočejo naučiti? — Ali znabiti postave in
ukazi zastran vpeljave slovenščine v uradnijah niso dosti
jasne in odločne? -—

Menda ga ni na svetu razun kterega splesnelega
birokrata, kteri si domišljuje, da so vsi ljudje le zavolj
njega in za njega vstvarjeni in da njegova starokopitna
modrost presega vse modrosti tega in unega sveta; ni ga
takega zdravoumnega človeka, kteri bi ne priznal potrebo,
da se v kancelijah piše v istem jeziku, ki ga ljudstvo
zna in govori. Kaj bi pač rekel Francoz ali Lah ali Rus,
ko bi njegovi uradniki mu na enkrat začeli v kterem
drugem jeziku, p. v nemškem dopisovati. Ali bi se ne
hudoval in po pravici, ino pod klop vrgel vse mu ne¬
razumljive dopise, se pritožil pri vladi čez tako nenaravno
postopanje uradnikov in glasno tirjal, naj se mu tako do¬
piše, da bo razumel, kar v dopisu stoji. Mi Slovenci
nismo tako jarni, mi smo pohlevni, in če tudi čutimo, da
ni vse, kakor bi moralo biti, tiho trpimo, dokler se da.
Mi ne vržemo pod klop uradniških nemških dopisov,
ampak si iščemo človeka, od kterega vemo, da malo
nemški brati zna; ga lepo prosimo, naj nam pove, kaj v
dopisu stoji. On prebere list, ugiblje in ugiblje in h koncu
nam povč tako in tako, pa stavim kaj, da med desetkrat
je znabiti le enkrat pravo zadel. Mi mu vendar zaupamo,
dokler se k svoji škodi ne prepričamo, da nismo pra¬
vega od njega zvedli. Koliko praznih nepotrebnih potov
moramo storiti, kolikokrat smo okregani, če v svoji ne¬
vednosti ne pridemo v pravem času k sodniji? Kakšne
pomote včasi nastanejo, koliko škode moramo včasi trpeti

16

ino vse to samo zategadel, ker ne razumimo nemških
uradnih dopisov, ker se v zapisnike ne zapisuje vse tako,
kakor mi povemo v svojem domačem jeziku, ampak v
nemškem, v kterega naše besede vsak uradnik, kakor
ve in zna, prestavlja. Ko bi pa slovenski jezik pri nas
bil uradni, kar tirja naravna pravica in nam je že tudi
zagotovljala cesarjeva beseda, bi ne samo ljudstvo velik
dobiček od tega imelo, tudi uradniki sami bi lože ura¬
dovali. Zdaj ko so ljudske šole po Slovenskem že prav
razširjene, se menda že najde v vsaki hiši človek ali
kaki otrok, ki slovenski brati zna. Kmet bi tedaj vse
uradne dopise lehko doma prebiral, ne bi bilo nobene
zmote in veliko manj pravd. Vse to pa tudi veljd od
naših g. odvetnikov ali advokatov in od notarjev. Vemo,
da se že v nekterih odvetniških kancelijah slovenski piše,
če to stranka želi ino da so večina spodnjo-štajerskih
odvetnikov pravični našemu jeziku ino zaupajmo, da bo
v tem oziru še dosti bolje, če bo, kakor je to že od nek¬
daj pri dohtarjih zdravništva navada, tudi vsakemu prav¬
niku, kije  dobro dovršil dotične izpite, dovoljeno, povsod,
kjer hoče se slobodno odvetništva poprijeti.

Slabše je z našimi g. notarji. Le malo kancelij je
na spodnjem Štajerskem, v kterih se tudi slovenska pisma
delajo. In vendar ravno notarji s svojimi opravki najbolj
segajo v rodbinsko življenje, ker oni večidel uredujejo
vse družinske razmere. Notarska pisma se nahajajo v
vsaki hiši, pa kaj to pomaga ljudem, ker so nemške,
jim nerazumljive. Sicer pa so si ljudje temu sami krivi;
naj le vsak, kdor ima kaj opraviti z odvetnikom ali no¬
tarjem, naj le tirja, da se mu njegova tožba, njegova
pogodba, njegovo kupno ali ženitvansko pismo piše po
slovenski, in naj se ne da odgovarjati in nikakor ne od¬
stopi od svoje pravične tirjatve in prepričal se bo, da če
tudi nerado, se mu bo vendar zgodilo po njegovi volji.
Kdor pa ne trka, temu se tudi ne odpre. Dokler vi sami
ne bodete zahtevali slovenskega uradovanja, tako dolgo se
bo zmirom slišal izgovor, da narodu samemu za vse to nič
ni mar. Ta izgovor je pač jalov. Ali ni podpisalo ogrom¬
no število 20.000 Slovencev že 1. 1861 znano prošnjo

17

do vlade? Ali se tudi še zdaj ne sliši zmirom iz raznih
krajev, da kmetje sami prosijo za slovensko uradovanje?
In vedne pritožbe v naših slovenskih časnikih, govori
slov. poslancev v graškem, ljubljanskem, goriškem, ce¬
lovškem deželnem zboru, ali ti nimajo veče veljave, ka¬
kor čenčanje kterega neomikanega vinotržca ali oštirja,
ki ni ne Nemec, ne Slovenec?

Dokazana je potreba slovenskega uradovanja v vseh
cesarskih in privatnih kancelijah po Slovenskem. Znabiti
pa je naš jezik presiromašen, premalo olikan in ne spo¬
soben za uradovanje? Kdor kaj takega govori, ta pokaže,
da mu ni samo neznan slovenski jezik, ampak da še ne
ve, k kteremu plemenu da spadajo Slovenci in da vsi
slovanski jeziki so ravno tako bogati, ravno tako spo¬
sobni in večidel že tudi tako olikani, kakor vsi drugi
evropejski jeziki. Kako bi se dali pisati časniki, kako
knjige in sicer o vseh raznih vednostih, ko bi naš jezik
bil res tako sirov in siromašen, kakor mu nekteri ne-
vedneži očitajo? Pa za uradnije bi ne bil sposoben, kjer
se v zapisnike le to mora zapisati, kar stranka govori?
Da, sposoben je, bogat in olikan je, le učite se ga vi,
ki mu še zmirom očitujete siromaštvo. Levi ste siromaki
na duhu, ker sevam ne zdi mogoče, dobro se ga navaditi.
Lejte si, od čisto slovenskih otrok pa tirjate, naj jim bo
že koj v ljudskih šolah nemški učni jezik! Od priprostega
slovenskega kmeta pa zahtevate, naj razumi vaše v polnej
birokratičnej nemščini spisane dopise? Sami pa, ali se ne
upate, ali nečete se naučiti jezika ljudstva, med kterim
živite. Ali vam nič ne veljd beseda cesarjeva, nič ne
zapovedi vlade, ki vendar dosti jasno in odločno govorijo?

Že občni sodni red od 1. 1781 zapoveduje v §. 13:
„Ob4 stranki, kakor tudi njuna pravna zastopnika se
imajo v svojih govorih posluževati jezika v
deželi navadnega;"  tedaj na spodnjo-Štajerskem slo¬
venskega. Dalje v §. 165: „Vsak svedok (priča) naj se
sliši v nepričujočnosti strank in sosvedokov; povedbe pa
se imajo, kolikor je mogoče z njihovimi lastnimi
besedami zapisovati, in vsakemu po končanih
povedbah dajati, da jih sam prebere, ali se mu

2

18

naj predberejo, ter jih naj podpiše.“ — Ukaz c. k. više
deželne sodnije za notranjo-Avstrijansko v Celovcu od
G jul. 1848 zavkazal je vsem sodnijam mariborskega in
celjskega okraja, da naj pisma, ki jih spišejo za stranke,
če tč želijo, v slovenskem jeziku spisujejo.

Posebno važen pa je ukaz pravosodnega ministerstva
na deželne nadsodnije v Gradcu ino v Trstu od 17. marca 1862.
Po tem ukazu morajo sodnije vloge, ki se podajajo v
slovenskem jeziku, sprejemati in kolikor je mogoče slo¬
venskim strankam izdajati odloke ali rešitve v slovenskem
jeziku. Tudi naj se, ko bi se potreba pokazala, za po¬
vabila vsake vrste, varstvene dekrete, obljubne zapisnike,
zapise za mrliče, izroke in za manjše zmirom enake od¬
loke poskrbijo potrebna natisnjena obrazila v slovenskem
jeziku in se izdajajo za čisto slovenske stranke. Zapis¬
niki slovenskih obdolžencev in svedokov v kazenskih
rečeh morajo biti pisani v slovenskem jeziku in ravno
tako tudi zapisniki o polaganji priseg. Se to zapoveduje
pravdno ministrstvo, da, kdor če kako cesarsko službo
dobiti po slovenskih okrajih, mora spričati znanje sloven¬
skega jezika.

22. febr. t. 1. je tudi ces. namestnik v Gradcu za¬
ukazal vsem okrajnim uradom na spodnjem »Štajerskem,
da povsod, kjer to zahtevajo jezične razmere
ali pa stranke žele, naj se zapisniki in raz¬
prave pišejo v slovenskem jeziku,  ino tudi ura¬
dni odloki ino rešitve se napravljajo v tem jeziku.

Postave tedaj dosti jasno govorijo, kajti potreba vpe¬
ljave se povsod kaže in tudi stranke je želijo; ni druge
zavire, kakor upor ravno teh, kterim je od vlade uka¬
zano, ravnati se po načelu ravnopravnosti. Pa tudi ta
upor bo moral prenehati, če je vladi res mar, da se po¬
mirijo narodi in iščejo svojo srečo in prihodnjost v Av¬
striji. Glavni faktor mira pa je yesnična ravnopravnost.

Zato zahtevamo: *

1. Da se ukaže že k oj zdaj uradnikom,  ki
so jezika zmožni, da dopisujejo in odpisujejo  slo-

* Glej „politiski program slov. rodoljubov 11  v „Novicak“ 4. okt. ino

v „Slovencu“ 7. okt. 1860, točka IV.

19

venskim ljudem po slovenski in da zapisnike ž
njimi narejajo po slovenski.

2.  Da  se  uradnikom, advokatom in notar-
jem med Slovenci, ki nimajo popolnega znanja sloven¬
skega jezika v pismu in besedi, postavi rok (termin),
do kterega se ga naučiti morajo.

Ce so se uradniki na Ogerskem in Hrvaškem 1.1860,
ko se je vpeljal narodni jezik v tamošnje uradnije, v
šestili mescih naučili, v ogerskem in hrvaškem jeziku
uradovati, bi to menda tudi za naše gospode ne bila tako
grozna coprnija.

3. Da Slovencem nihče ne postane niti učitelj, niti
uradnik, niti duhovnik, kdor ne dokaže, da zna popol-
nama slovenski jezik govoriti in pisati.

4. Da se pri viši sodniji postavi svetovalcev (Rathe),
ki bodo slovenskega jezika v pismu in besedi zmožni, po
razmeri slovenskega prebivalstva.

To so naše zahteve zarad vpeljave našega jezika v
šolah in uradnijah in vsak pravicoljuben mož nam bo pri¬
znal, da so skozi in skozi pravične in zato trdno zaupajmo,
da se skoro bodo uresničile, kajti pravica mora obveljati.

2. Naše politične želje.*

Pred 1. 1848, ktero je gotovo najimenitnejše tega sto¬
letja, so ljudstva v Avstriji malo marala za politične na¬
prave, ali pniv za prav niso se smela veliko meniti v
njih, še manj pa jih grajati, kajti huda kazen zadela je
vsakega, izganjanje iz dežele ali pa dolgoletna ječa ga
je čakala, kdor se je predrznil povedati, da mu niso po
všeči politične naprave. Ljudje so se po tem takem na¬
vadili molčati ino vbogati. Menili so, da mora tako biti
ino prepustili visoki gospodi naj se ona peča s politiko.
Tudi je bilo malo šol in še te slabe in zanemarjene, in
ker je učni jezik v njih večidel bil nemški, je naše slo¬
vensko ljudstvo še bolj zaostajalo ino v nevednosti in

* Glej o tem tudi izvrstno knjižico „Političen katekizem  za

Slovence.“ Spisal And. Einspieler, vlastnik časnika ,,Slove¬
nec 11  v Celovcu. Velja IG kr, 1SG5.

2 *

20

skoro hlapčevi sužnosti le životarilo. Taka dežela pa, v
kteri se ne gleda na poduk in izobraženje ljudstva, v kteri
se ne sliši na dobrohotne svete rodoljubnih mož, v kteri
se zanemarjajo potrebe državljanov, taka dežela mora
sčasoma hirati in na mesto občnega blagostanja stopi si¬
romaštvo in revščina. Dokler je vse v miru, dokler no¬
beden zvunanji sovražnik ne napade dežele, še precej
skupaj drži in se vede, kot bi res v nji vse bilo v naj¬
lepšem redu, vse naprave brez graje, ljudstvo pa neiz¬
merno zadovoljno. Kakor pa privihrd kaka nemirna sa¬
pica, se pokaže, da taka dežela le na slabih nogah stoji,
da je podobna velikanu z glinastimi nogami. Podobna je
jabelki, ki je od zvunaj še lepo rudeča viditi, od zno¬
traj pa že vsa segnjita; primi jo in le malo jo stisni, in
vsa ti razpade v roki in pokaže notranjo gnjilobo. In
takih gnjilih jabelk je dosta bilo pred 1. 1848 v Evropi
in silno treba je bilo, da se je vsaj enkrat kaj storilo
zoper to trohljenje, sicer bi sčasoma še cela Evropa po¬
stala bila veliko gnjilo jabelko.

Naj več trpel, v najhujši sužnosti pa je bil pred
1. 1848 kmečki stan. Zabredel pa je v to sužnost še le
v srednjem veku. V starejih časih, dokler je bila slo¬
venska dežela še samosvojna, in so še veljale stare šege
in pravice, je bil vsak Slovenec sloboden; zemlja, ki jo
je obdeloval, koča, ki si jo je na nji postavil, vse to je
bilo njegovo lastno posestvo in premoženje. Ni imel nad
seboj druzega gospoda, kakor v mirnih časih starešino,
v vojski pa vojvodo;  ti pa so se v javnih skupščinah
zvolili in le prav omejeno oblast imeli. Se le pozneje,
ko so v naše dežele privreli nemški knezi in vitezi, trdili
so, da je vsa dežela, da so vsa zemljišča in hiše njihove
in tako so poprej čisto slobodni kmeti slovenski postali
sužniki nemških vitezov. Na nemškem se je to že po-
poprej zgodilo ino se je tej napravi reklo fevdalna suž¬
nost. Zato, da je kmet smel ostati v svojej koči, ki je
bila poprej njegova last, moral je dajati žlahnikom deseti
del vseh pridelkov •— desetino  — pa tudi še sam s
svojo družino obdelovati grajščakovo zemljišče, in tudi
vsako drugo delo storiti grajščaku, kader je zahteval, in

21

ker je to zares pravo tlačenje  kmeta bilo, se je reklo
tej napravi — tlaka.  V začetku so grajščaki se precej
dobro in milostno ravnali s svojimi podložnimi, sčasoma
pa so jih začeli čedalje hujše stiskati. V 16. stoletju je
to stiskanje tako grozno bilo, da si kmetje niso več vedli
pomagati ino da so v svoji muki in jezi se spuntali zo¬
per svoje nemilostne gospode. Zbrali so se 1. 1515 pri
Brežicah, prišlo je neki skupaj blizo 80.000 mož, strašno
so razsajali po Dolenskem ino v savski dolini, dokler jih
niso razgnale in pobile trume vojščakov. In zdaj je stiska
še hujša bila; torej so se 1. 1573 zopet vzdignili in si
celo nekega Elija za svojega kmečkega cesarja izvolili;
pa so bili zopet premagani; njih cesar Elija pa vjet ino
v Zagrebu k strašni smrti obsojen. Posadili so ga na
železen prestol ino mu na glavo nataknili razbeljeno že¬
lezno krono z dolgimi žeblji obito. Vendar je tačasni
vladar slovenskih dežel vojvoda Karol previdel, da je res
stiska kmetov prehuda, in že on, bolj pa še cesarica
Marija Terezija in cesar Jožef II. so olajšali hudo breme
in branili grajščakom svoje podložne preveč trpinčiti.

Pa še le leto 1848 odpravilo je za zmirom to nekr-
sčansko napravo iz srednjega veka, in slovenski kmet je
zopet postal, kar je že v nekdanjih starih časih bil, slo-
boden lastnik svoje zemlje, svoje hiše.

Tudi v političnem oziru se je 1. 1848 veliko preme-
nilo. Kjer se je ljudstvu jako slabo godilo, začelo je
premišljevati, od kod to izhaja in zakaj da vkljub vsej
marljivosti in delavnosti, vendar ni videti nobenega vspeha,
nobenega pravega blagostanja. Tudi naš presvitli Cesar
sam je spoznal, da morajo biti nekteri skrivni vzroki
očevidnih skaz in da bo treba, ljudstvo samo slišati, kar
si želi in kar meni, da bi se mu pomagalo k boljšem
stanju. Avstrija bila je poprej absolutistična država. Ce¬
sar sam je vso oblast v rokah imel, on je postave dajal
in jih tudi izpeljava], njegova oblast je tedaj bila neome¬
jena ali absolutistična. L. 1848 pa je milostljivi cesar
Ferdinand sklenol, svojo postavodajavno oblast deliti s
svojim ljudstvom, oklical je ustavo ali konštitucijo ino
pozval ljudstvo, naj si voli svoje poslance, do kterih za-

22

upanje ima, da posvetujejo vse nove postave, vlada jih
pa potem potrdi in izvršuje. Ogerske dežele in trojedna
kraljevina (Hrvaško - slavonsko - dalmatinsko) so pa že od
nekdaj še pred ko so si izvolili vladarje iz habsburgske
rodovine za svoje kralje, imele svoje stare ustavne pra¬
vice, tako da vlada ni smela brez privoljenja deželnih
zborov davka pobirati in vojakov jemati. Sicer so tudi naše
dežele imele nekdaj svoje ustavne pravice, pa so jih
sčasorn same zanemarjale tako, da naši stanovi niso imeli
nobene oblasti, kakor te, da so vse zmirom potrdili, ka¬
kor in kar je vlada zahtevala.

Ustava, ki jo je cesar Ferdinand oklical, nikdar ni
prav stopila v djanje; od 1. 1849—1860 — še nam je teh
11 let v žalostnem spominu — zatrlo se je vsako slo-
bodno gibanje, zadušila vsaka odkritosrčna beseda, in
vsemogočno vladala je nemška birokracija, ktera se je
namenila, vse narode obdržati v nezrelosti in nevednosti
in jih kolikor mogoče ponemčiti. Pa vse zastonj, truplo
se da vkovati v verige, duh pa je prost, se ne da za
zmirom zatreti in neustavljivo predere vse jezove, ki mu
jih stavi kratkovidna strast trinogov, človeštvo mora na¬
predovati, in če se tudi včasi na videz kaže, kakor bi
vse šlo rakovo pot, na enkrat se razsvetli temna noč ino
sjajno zmaga ideja napredka. Vsaki čas, vsako stoletje
skoro ima svoje posebne misli ali ideje, ktere po malem
rastejo in se razširjajo, da končno prešinejo vse narode
in jih navdušujejo k veličanskim delom, kterim se še
čudi ves pozneji svet. Taka ideja bila je pred 1800 leti
krščanstvo,  in taka ideja je zdaj narodnost.

Tudi v starih časih so Rimljani, Grki i. t. d. po¬
nosni bili na svoj rod, ino imenovali vse druge narode,
barbare, to je sirove. Pa njim je pred vsem le šlo za
čast in slavo domovine in za državljanske pravice v njej,
a ljubezen do svoje narodnosti stala jim je še le v dru-
gej vrsti. Rimljan, če je komu htel dokazovati svojo ve¬
ljavo, ni rekel: Romanus sum! (Rimljan sim), ampak
rekel je: Civis  romanus sum! (državljan  rimski sim).
Bil je tedaj ponosen le na svojo domovino in na pravice,
ki jih v njej vživa; ne pa na svojo narodnost. Tudi se

23

v teh časih razni rodi enega naroda, zavolj tega, da so
eden ali vsaj podobni jezik govorili, med seboj nič niso
manj sovražili in bojevali, kakor s čisto tujimi narodi.
Se le v začetku tega stoletja začela se je vkoreninjati
ideja narodnosti, ino v poslednjih letih je čudno močno
rastla, tako da je zdaj glavna moč pri vseh prekucijah
in premembah starega evropejskega reda. Ideja na¬
rodnosti zmagala je tudi letos na čeških bojiščih, in lom-
bardo-beneško kraljestvo je Avstrija le zgubila po nepre¬
magljivi moči narodnosti.

Vsi ljudje, kteri eden jezik govorijo, spoznavajo se,
kot otroci ene hiše, kot sinovi ene matere; ljubijo, spo¬
štujejo in branijo svoj jezik; stojijo eden za vse, vsi za
enega, kar se enemu delu naroda zgodi, Čutijo vsi, se
veselijo sreče ino radi pomagajo v nesreči svojim sorodnim
bratom. Ni je trdnejše in močnejše vezi čez narodnost.
Zato taka vlada, ktera se ne ozira na narodne ideje, ali
jih celo skuša zatreti, neprevidno in nepremišljeno ravna
in deželo v veliko škodo in nesrečo pahne.

Kakor sem omenil, skušalo se je po 1848. letu spet
v Avstriji absolutistično vladati. Pa v ednajstih letih te
skušnje je naše cesarstvo hudo oslabelo. Nakladali so se
deželam zmiroin veči davki, prodavale so se ptujcem že¬
leznice in dosti druzega državnega posestva in vendar je
vse še premalo bilo za neizmerne stroške , ki jih je de¬
lala velikanska armada in skoro neštevilne trume urad¬
nikov, s kterimi je htel ministr Bach vse dežele in na¬
rode po enem kopitu vladati. Morala so se vzeti velika
posojila (zajmi) in v deset mirnih letih narastli so dol¬
govi našega cesarstva na več ko 1500 miljonov goldinarjev.
Med tem pride leto 1859. Premagana bila je naša armada
na laških bojiščih pri Magenti in Solferini, in zdaj seje
očitno pokazalo, da čim bolj se zatira slobodno gibanje
narodov, tem slabeje je cela država in da le taka dežela
zamore premožna in mogočna postati, v kteri se na to
gleda in za to skrbi, kar narodi sami sebi za dobro in
tedaj tudi vladi na korist spoznajo in zahtevajo.

Naš presvitli cesar je zato pozval k sebi zaupne
može iz vseh dežel in po njihovem nasvetu 20. okt. 1860

24

na svitlo dal veliko pismo, tako imenovano diplomo, v
kterej je oklical ustavno vlado za celo cesarstvo. Obljubil
je v tem pismu za se in za svoje naslednike:

„1. Postave dajali, prenarejali in p reki i-
c o vali  bomo Mi in Naši nasledniki le skupej s postavno
poklicanimi deželnimi zbori  in z državnim zborom,
v kterega bojo deželni zbori pošiljali od Nas odločeno
število svetovalcev.

II. Vse postavodajne reči, ktere zadevajo pravi¬
ce, dolžnosti in prid vseh naših kraljestev in dežel sku¬
pej, namreč: postave o denarstvu in kreditstvu, o čolnih
in kupčijskih zadevah, o osnovi banke, ktera bankovce
izdaja, — postave zavolj rekrutiranja, bojo se vprihod-
njič v državnem zboru in ž njim presojevale in ž nje¬
govo pripomočjo ustavno reševale; tudi razpisovanje no¬
vih davkov in priklad, poviševanje obstoječih davkov in
taks, zlasti povišanje cene soli in jemanje novih zajemov
(posojil) se bo ravnalo po Našem ukazu od 17. jul. 1860;
tudi prememba sedanjih državnih dolgov, prodaja, pre-
memba ali obloženje nepremakljivega posestva se zamore
le z dovoljenjem državnega zbora zgoditi, in zadnjič se
zamore presojevanje in ustanovljenje državnih potroškov
za vsako prihodnje leto in pretres državnih rajteng pre¬
teklega leta le s pomočjo državnega svetovalstva izgo-
to vij ati.

III. Vsa druga postavodajavna opravila, ktera niso
bila dozdaj omenjena, bojo se reševala v deželnih zborih,
— in sicer na Ogerskem in v njemu pridruženih deželah
po njih poprejšnih ustavah, v vseh drugih kraljestvih in
deželah pa po pravilih njihovih novih deželnih ustav.“

Tako se glasi naše ustavno pismo, po kterem je
postavodajavna oblast razdeljena med cesarjem in ljudstvom.

26. febr. 1861, ko jeSmerling nastopil ministerstvo,
oklical se je volilni red, po kterem in koliko poslancev
ima voliti vsaka dežela v svoj deželni zbor, ino iz tega
februarskega patenta izvirali so najhujši prepiri med av¬
strijskimi narodi. Po tem volilnem redu so namreč ne-
kteri narodi, posebno pa Cehi na Češkem in Moravskem
in Slovenci na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem

25

očividno prikrajšani bili glede števila svojih poslancev,
tako da so v vseh teh deželnih zborih Nemci, če so
tudi v veliki manjšini bili v deželi in če je tudi znesek
davkov, ktere oni plačujejo, veliko manjši bil, kot Slo¬
vanov, vendar večino poslancev imeli. Da je to nevoljo
zbudilo pri Slovanih, pač ni čuda ino v kratkih letih se
je pokazalo, da po volilnem redu februarnega patenta se
ne bo dala vladati Avstrija in da je izvir vednega med¬
narodnega prepira. Sklicali so se od 1. 1861 sem večkrat
deželni zbori in tu in tam prav koristne in dobre po¬
stave sklenili; tudi veliki državni zbor na Dunaji je že
večkrat po več mescev zbran bil; vendar ni delovanje
deželnih zborov niti državnega zbora ali Rajhsrata ni
zamoglo, kaj za posamne dežele in za cesarstvo res
uspešnega dognati. Glavni vzrok temu neuspehu pa je
bil, da se je v večini deželnih zborov, posebno pa v
rajhsratu le zmirom gledalo in delalo za velikonemške
interese, pravične želje in zahteve Slovanov pa, kterih je
vendar večina med avstrijskimi prebivalci, so se vedno
zanemarjale ino slovanski poslanci so se še celo zasme¬
hovali v dunajskem rajhsratu. Končno, ko so vidli Slo=
vani, da jim ni mogoče kaj opraviti zoper nemško večino,
izstopili so iz rajhsrata. In ker tudi Ogri in Hrvatje niso
hteli pošiljati svojih poslancev v tako sestavljeni rajhsrat,
je ta mesto 343 poslancev le jih štel kakih 120 in ven¬
dar se je ta manjšina vedla, kot bi bila res popolni dr¬
žavni zbor in posvetovala in dajala postave za celo ce¬
sarstvo, kterega skoro dve tretjini niste imeli svojih za¬
stopnikov v njem.

Odstopil je minister Smerling, ko se je tudi on pre¬
pričal, da se Avstrija po potu centralizacije in ponemče¬
vanja ne da osrečiti ino pri svojem odstopu zapustil dr¬
žavo v še žalostnejem stanu, kakor je bila pred njim.
Na njegovo mesto stopil je sedanji minister Grof Belcredi.
Mnogo so od njega pričakovali avstrijski narodi, posebno
pa Slovani. Kar je do zdaj pod njegovim vodstvom se
zgodilo, mi ni treba na tem mestu pretresovati, ker naši
časniki zmirom dosta pišejo o njegovim delovanji in bi
tudi ne vedel, kaj posebno veselega povedati.

26

Po odstopu Šmerling-a ustavil je naš presvitli Cesar
z Manifestom ali razglasom od 20. septembra 1865 febru-
arni patent in ožji državni zbor ali Rajhsrat, zato, kakor
sam Cesar pravi: „ker se ni dosegel moj namen, da se
temelj vsemu cesarstvu na korist postavi z ustavnim
pravim razvitkom, ki ima svojo moč in svoj pomen le
tedaj, ako se ga prostovoljno vdeležujejo v s i narodi. Velik
del Mojega cesarstva, akoravno tudi ondi gorko bijejo
domoljubna srca, se je stanovitno odtegoval skupnemu
postavodajavnemu delovanju. . . .

Odprta je pot, ki z ozirom na postavne pravice pelje
do porazumljenja, ako, česar se zaupljivo nadjam, Moje
zveste narode, kterim velja ta moja cesarska beseda,
vodi žrtvovaven in pomirljiv duh in zrela sprevidnost. 11

Naš presvitli Cesar je tedaj sam pot odprl svojim
narodom, sam jih pokliče, naj se porazumejo med seboj
in s presvitlim cesarskim prestolom, da se vsaj enkrat
ustanovi taka ustava za Avstrijo, ki bode vsem deželam
ino narodom dala njihove pravice, ki jim gredo po zgo¬
dovini ino po naravnem pravu ino vendar tudi skrbela
za celoto, edinost in moč cele Avstrije.

Odprta je zdaj pot tudi nam Slovencem, da povemo
svoje misli, svoje želje in potrebe, se preden je odločena
prihodnja uprava. Povejmo tedaj, kar si želimo v po¬
litičnem oziru.

A. Samouprava ali avtonomija v občini.

Kaj pa je to, „samouprava ali avtonomija* 1 ?
bo gotovo marsikdo od vas poprašal. Le premišljujte
besedo: samoupravo  in sama po sebi vam vse dosti
jasno pove. Samouprava  obstoji v tem, da vsaki člo¬
vek, vsaka občina, vsaka dežela, sama opravlja  in
dela vse to, kolikor po pravici in po svoji moči sama
premore. Že sem na drugem mestu povedal, da v starih
časih bil je vsak kmet sloboden lastnik na zemlji svoji,
vsaka občina je sama vse opravljala, kar je bilo potrebno;
takrat ni bilo vladarskih uradnikov in tudi ne stoječe
armade. Pozneje pa so vladarji zmirom bolj krčili pra-

27

vice ljudstvom ino vso oblast skušali spraviti v svoje
roke. Postavili so povsod svoje uradnike in tem podelili
vse oblasti, ki so jih poprej imele občine, županije in
dežele. Očividno je, da to nikakor ni moglo biti na ko¬
rist in blagor deželam in narodom. Uradniki bili so ve¬
čidel tujci, in ker so le od vladarja svoje službe imeli
in le njemu odgovorni bili za svoje početje, so le na to
pazili, da je vladar bil ž njimi zadovoljen; to jih je pa
malo brigalo, kako se podložnemu ljudstvu godi. Dosti¬
krat tudi niso znali domačega jezika ino sploh jim je
ljudstvo le bilo velika čeda ovac, ki so jih zmirom do
golega strigli. Ta vlada vradnikov ali kakor se je pov¬
sod imenovati začela — birokracija, — je hudo stiskala
veči del evropejskih dežel in narodov. Ker je ljudstvu
vzela vse oblasti, in se mešala v vsako še tako malo
stvar in se nič ni smelo storiti brez njenega privoljenja,
ni čuda, da je ljudstvo stasom res postalo, kar si je
birokracija želela, pokorna čeda brez vse lastne volje. Ubogo
ljudstvo ni smelo druzega opravljati, kakor svoje grunte
obdelovati, zasluženi denar pa v kaneelije nositi, za po¬
litične reči pa nikdo ni maral, ni smel marati, ker je
vse to oskrbljevala birokracija. Skrbelo se je tudi zato,
da je narod ostal v nevednosti in da se ni preveč učil in
omikal. Tako zanemarjeni narod potem sam ni maral
za javne zadeve, vseeno mu je bilo, naj se tako ali tako
v deželi godi; še za najbliže potrebe v občini in soseski
se ni brigal in se zanašal, da bo že gosposka vse storila.
Postal je nekako mrtev in poparjen in zgubil skorej vse
veselje do vsake više misli.

Birokracija pa je tudi povsod bila prav draga na¬
prava za vsako deželo. Samo v našem cesarstvu požrla
je po 160 miljonov gold. na leto. Dobiček države pa je
bil, da je ljudstvo ostalo v nezrelosti in nevednosti in ker
se ni smelo prosto gibati, je povsod zaostajalo, in mesto
da bi se veselo razvijalo in napredovalo, je le nekako
žalostno životarilo.

Torej želimo, naj se odpravi birokratično vladanje,
in prepusti občinam in deželam, naj svoje reči same
opravljajo. Res je, da ljudstvo samo zdaj še ne mara

28

veliko za samoupravo, ker je dorastlo pod starimi napra¬
vami, ker je večidel nevedno in si še ne domisli velikih
dobrot, ktere izvirajo za vsaki narod iz samouprave. Po¬
glejmo v dežele, kjer je samouprava že vkoreninjena, v
ADgležko, v Belgijo, v Švajco, v severno Ameriko in
čudili se bodemo splošnemu blagostanju, neizmernemu
bogastvu, najlepšemu redu in popolni slogi raznih v de¬
želi bivajočih narodov. In vse to je storila in še stori
samouprava.

Tudi pri nas se je začela poslednja leta krčiti ino
pristrizati birokratična oblast in spet ljudstvu dajati pra¬
vice, ki jih je že nekdaj imelo; vendar moramo tu nekaj
omeniti. Ce se vzame uradnijam toliko opravil, naj se
tudi zniža število uradnikov; in če se naložijo vse opra¬
vila ljudstvu, naj se tudi ali davki v tej razmeri ponižajo,
ali pa primeren del davkov prepusti za stroške, ki jih
naklada samouprava. Sicer bo narod za naprej še hujše
tiskan, če bo moral toliko davkov, kakor dozdaj plače¬
vati, zraven pa še vse opravljati, kar so dozdaj oprav¬
ljali plačani ces. uradniki.

Ktere opravila pa naj bi vlada prepustila ljudstvu?

Da na to vprašanje odgovorimo, moramo poprej pre-
tresovati, kakšne napravne uredstva bi naj se napravile.

Po mislih, ki so jih razodevali slovenski rodoljubi
v svojem mariborskem programi od 25. sept. 1865 bi naj
bila upravna uredstva ali organizmi ti-le:

1. Soseska,  ki obsega vasi in hiše, ki imajo sku¬
paj eno poddružnico ali cerkev, ki spadajo pod en zvon.
Ona si voli svojega župana, ki gospodari ali sam ali s
pridanim odborom s soseskinim premoženjem, ter izvršuje
kar mu občina naloži.

Združba v sosesko je dobrovoljna.

Opravila, ki bi jih imela soseska opravljati, so tedaj
čisto mala in zdelo se je le zategadelj, da treba vpeljave
sosesk, da se potem lože napravijo veče občine. Kjer bi
se ne pokazala potreba ali bi ljudstvo ne maralo zanjo,
bi se tudi lehko opustila ino potem bi občina oskrblje-
vala tudi soseskino premoženje.

29

Najvažniše in najimenitnejše upravno uredstvo pa je

2. Občina. Ta naj obsega več sosesk, ako je mo¬
goče, celo faro, in če je ta majhena, več fari. Ona si
voli svojega glavarja in odbor, v kterega se pa brez vo¬
litve jemljč soseskini župani.

Svobodna občina je podlaga svobodne države in
pravi temelj samouprave. Zato je silno važno, kako da
se naj osnovajo občine, kako velike naj bojo in ktere
opravila naj imajo.

Občine ne smejo premajhne biti, ker bi jim potem
ne bilo mogoče, zvesto izpeljavati svojih opravil. Po na¬
ših mislih bi naj vsaka občina vsaj obsegala eno celo
faro. Pri fari je šola, pri fari se snidejo ljudje ob ne¬
deljah in praznikih, in se po božji službi lehko pogovar¬
jajo in posvetujejo o občinskih zadevah. Tam se nazna-
nujejo vsa oznanila; če ima vsaka fara svoj šolski in
cerkveni odbor, naj ima tudi samo en občinski odbor,
kteri se potem najlože na nedeljo skliče k odborovi
seji. Ne bo treba toliko potov, kakor zdaj, pa tudi ne
bo toliko prepirov. Zato bi dobro in v vsakem oziru ko¬
ristno bilo, da bi se složile sedanje vse povprek premaj¬
hne občine v veče po farah. V nekterih okrajih so ljudje
to potrebo že spoznali; v nekterih pa so občine se tako
male, da imajo komaj po 20 do 30 hiš. Kako pa mora
taka občina opravljati vsa jako važna opravila? Hirati
mora, ker ji pomankujejo imenitne in dušne moči, biro¬
kraciji pride v pest in ji daje priliko, ktero kaj rada
išče, vladi dokazati ino v enomer trobiti, da samouprava
občin nič ne velja, da je ljudstvo zanjo nezrelo in si
samo želi, prosto biti od vseh teh sitnih opravil.

Posebno na spodnjem Štajerskem so občine preveč
razcepljene in skori premale, ino to je glavni vzrok, da
se ne morejo izviti iz birokratičnih rok, in na lastnih
nogah stati. —

Opravila občin so po občinski postavi dvojna : lastna
ino izročena.

Lastna  opravila so vsa tista, ki zadevajo občino
samo in njen prid. Gospodarstvo s občinskim premože¬
njem, skrb za varnost ljudi in blaga, skrb za občinske

30

ceste, pota, moste in poljsko čuvarstvo, skrb za zdravje
in zdravniške naprave, pazovanje na posle in delavce,
skrb za lepo in pošteno obnašanje, zastran ognja in novih
zidarij, oskrbljevanje milodarnih občinskih naprav, potem
skrb za šole in podučne naprave sploh, pomirjenje ljudi
zastran manjših pravd, oklicovanje pri razprodaji premak¬
ljivih reči, — vse to so lastna opravila občin, ker res
zadevajo občino in njeni lastni prid. Kako bi pač mogla
vse to dobro opraviti premajhena občina?

Pa to šc niso vsa opravila; občina mora tudi taka
opravila opravljati, ktera bi imela prav za prav vlada
sama, ktera jfe pa občini izročila, da jih ona opravlja v
imenu vlade. Kar se tiče teh izročenih opravil, govori
o njih g. A. Einspieler v svojem izvrstnem „političnem
katekizmu 1 ' * te-le jedrnate in resnične besede: „Manj ko
ima občina takih opravil, bolje je za njo; ta izročena
opravila napravljajo občinam veliko potroškov, pripravijo
občine birokratom v pest, natvezajo županom veliko po¬
tov in pisarij, jeze in sovražtva in trosijo med občino
ljuliko birokratičnega duha: župan ali občinski predstoj¬
nik se zdaj ne obrajta za očeta, timveč za gospoda cele
srenje in je včasih najlmjši birokrat." ■—

Teh izročenih opravil naj se torej branijo občine,
kolikor morejo, lastna opravila pa naj le radi prevzemajo,
in jih prav skrbno opravljajo, saj bodo le delali za se in
za svoj prid. Dokler še svojih občinskih zadev si ne
upamo sami preskrbljevati ino opravljati, nam res lehko
in po pravici očitujejo birokrati, da nismo zreli za samo¬
upravo in da si sami nazaj želimo poprejšno sužnost.

Vsaka občina ima svoje posebne zadeve in potrebe;
pa tudi po več bližnjih občin skupaj, vse občine enega
okraja imajo svoje skupne zadeve. Kaže se zato potreba,
da je nad občinami še više upravno urcdstvo, lctero
opravlja vsa skupna opravila združenih občin enega okraja.
Tudi vlada je spoznala to potrebo ino ravno zdaj vpeljuje
okrajna zastopništva  (Bezirksvertretungen).

3. Okrajna zastopništva.  Slovenski rodoljubi

* Političen katekizem za Slovence. Spisal Andrej Einspieler. V Ce¬
lovcu 1865. Velja 16 n. kraje. Glej stran 13.

31

v svojem že omenjenem programu mislili so si za to više
uredstvo „županijo, w  kakor kamen ogelnik narodnega
samopravja, narejeno po izgledu ogerskili varmedjij (ko-
mitatov) in hrvaško-slavonskili županij.

„Zupanija bi obsegala po več sedanjih politiških
okrajev (kantonov) kolikor mogoče ene narodnosti,
ter bi prevzela politično in sodnjo upravo I.
stopnje;  pregledovala bi občine in vodila volitve za
narodni zastop. Njeni organi bi bili: Skupščina, odbor,
uradniki in služabniki, ki bi se lehko po okrajih razsta¬
vili, kakor sedaj državni.

Morala bi dovolj velika biti, in imeti vsaj kakih
100.000 duš; le potlej se je nadjati, da pride v skupšči¬
no dosti politično izobraženih, nezavisnih, značajnih mož,
in da županija tudi kaj premore. Tako n. pr. bi imelo
kranjsko vojvodstvo 4 županije: gorensko, osrednjo, do¬
lensko in notranjsko; Spodnje-Stajersko 3: mariborsko,
celjsko in ptujsko.

Razlogi za to napravo pa so:

a.  Tudi do leta 1848 je bila sodna in politiška
uprava v deželnih rokah, samo da so jo tedaj izvrševali
samo grajščaki, ko priveligiran stan. Odkar je pa njih
privilegij prestal, razširijo se čisto dosledno stanovske
pravice na cel narod;

b.  le s tacimi županijami se bo mogoče iznebiti bi¬
rokracije, ki samoupravi in narodni ravnopravnosti ne
bodo nikdar prijateljica;

c. tako bi se dali zmanjšati upravni stroški. Zakaj
če se poleg avtonomnih oblasti, postavijo še državni
uradi, bodo stroški dvojni.

Nadjati se je, da državna vlada napravi županij ne
bo nasprotna, ker imajo korenine v zgodovini, in kar
ona dovoli ogerskim deželam, tega slovansko-nemškim ne
more odreči.“ —

Tako so mislili in še zdaj zmirom mislijo slovenski
rodoljubi. Vlada pa je druzega mnenja in mesto županij
je le privolila tako imenovana okrajna zastopništva.
Ta imajo le prav pičlo oblast, povsod jim je tako ome¬
jena, da se na nobeno stran ne morejo slobodno gibati,

32

torej bodo težko kaj uspešnega spravila na dan. Na
Češkem so že vpeljana, pri nas na Štajerskem se pa
ravno zdaj delajo priprave, da s 1. jan. 1867 začnejo
svoje delovanje.

Po postavi, ki jo je izdelal štajerski deželni zbor,
vlada pa potrdila, ima vsako okr. zastopništvo po številu
prebivalcev okraja več ali manj zastopnikov, ktere volijo
vdeležne ali interesne skupine. Takih interesnih skupin
je četvero:

1. veliki posestniki, ki plačujejo po 60 gld. grunt-
nega in hišnega davka;

2. veliki obrtniki in trgovci, ki za svojo obrtnijo ali
trgovino plačujejo po 60 gl. dir. davkov brez doklade;

3. mesta in trgi; in

4. kmečke občine.

Vsaka teh skupin voli enako število zastopnikov,
tako, da če bi skupno število vseh zastopnikov bilo 32
— toliko jih volijo okraji po 10 do 20.000 duš — vsaka
skupina jih ima voliti 8. Ta razdelitev zastopnikov med
skupine se ne more ponašati svoj oj pravičnostjoj, ker se
samo naslanja na samovoljno napravljene skupine in se
nič ne ozira na število, koliko ljudi da je v eni skupini
in tudi ne na skupni znesek davkov, ki ga ona skupina
plača. Naj bolj prikrajšane po tem volilnem redu so
kmečke občine, ktere, če ravno po številu prebivalcev in
po znesku davkov ki jih odrajtujejo skoro v vseh spodnje¬
štajerskih okrajih presegajo vse tri ostale skupine, vendar
imajo le 4. del zastopnikov voliti, toliko, kolikor vsaka
drugih skupin. Drugače je na Češkem. Tam voli vsaka
skupina toliko zastopnikov, kolikor ji gre po znesku dav¬
kov, kar jih plačuje.

Pa naj bo, kakor če; dokler okrajna zastopništva
ne bodo dobila veče oblasti od vlade, se ne bodo vkore-
ninila v ljudstvu, se bodo nepotrebna zdela in le žalo¬
stno životarila.

B. Samouprava v deželi in deželni skupini.

Kakor ima vsaka občina svoje skupne zadeve, ki
jih najbolj sama sebi v prid opravlja, kakor več občin

33

skupej, vse občine enega okraja v okrajnem zastopništvu
imajo upravno uredstvo, ktero mora poskrbeti in oprav¬
ljati vse zadeve složenih občin, ravno tako tudi vsaka
dežela, k kterej spadajo vse občine, ima dosti skupnih
zadev in potreb, ktere sama najbolj pozna in torej tudi
sama najlože ino k največemu hasku dežele in njenih
prebivalcev opravlja. Štajerska dežela ima gotovo mnogo
drugih potreb, kakor gališka ali solnograška. Kranjska
spet drugih, kakor niže- ali zgornjo-avstrijanska itd. Za
te potrebe pa najbolj vedo prebivalci teh dežel, vsak za
svojo. Ker pa bi ne bilo mogoče, da bi se snidli in po¬
svetovali vsi prebivalci cele dežele, si samo izberejo svoje
poslance, može, do kterih imajo zaupanja; in ti se potem
shajajo in se posvetujejo o vseh deželnih zadevah.

To so deželni zbori,  kteri imajo po velikosti
dežel več ali manj poslancev in se vsako leto ali, kadar
jih vlada pokliče, zbirajo v glavnih mestih svojih dežel
in sklenejo nove deželne postave.

Opravila deželnih zborov so važna in dosti obširna,
ker po oktobrskej diplomi obsegajo vse, kar
ne spada v oblast državnega zbora  in to so vse
reči, ki se ne dotikajo cesarske rodbine, zunanjih zadev,
vojništva, državnih financ in vesoljnih kupčijskih zadev.
Po tem takem bi: gospodarenje z deželnim premoženjem,
prevdarek deželnih stroškov in dohodkov, naklada dav¬
kov za deželne namene, nadzorništvo za občine in okrajna
zastopništva, deželne zdravniške naprave (bolnišnice, zdrav¬
niki, kuge), deželno kmetijstvo in gojzdnarstvo, kmetijske
šole, sploh vse šolske zadeve nižih in viših šol, deželna
policija, naprave za uboge, sirote, deželne ceste, preslcrb-
ljevanje ino vkvartiranje vojščakov, deželne hranilnice itd.
— vse te in enake opravila naj bi se izročila posamnim
deželam, naj jih same opravljajo.

Vsaka dežela ima svoj deželni zbor, štajerska v
Gradcu, kranjska v Ljubljani, koroška v Celovcu, go-
riška v Gorici itd. Preden pa govorim od teh zborov,
posebno od našega štajerskega in njegovega delovanja v
preteklih petih letih, naj še povem, kakšno napravo si
mislijo slovenski rodoljubi še nad deželami, da nam ne

3

34

bode samo za zmirom zagotovljena samouprava, ampak
tla se tudi ohrani našemu slovenskemu narodu
narodna celota, to je, da po ptuj č e vanj e za vse¬
lej prestane.

V našem avstrijskem cesarstvu živi v 19 krono-
vinah ali deželah, ktera ima vsaka posebej svojo deželno
zastopništvo ali deželni zbor, 33 ! / 2  miljonov ljudi. Od
teh je ved ko polovica, to je: 15 milj. Slovanov, 8 milj.
Nemcev, 5 milj. Madjarov, ostali pa so raznih narodov.

Med 15 milj. Slovanov je 1,460.000 Slovencev in sicer:
Na Kranjskem . . 482.000 v 30 okrajih;

„ Štajerkem . . 421.000 „ 23 „

„ Koroškem . . 117.000 „11 „

„ Primorskem . 350.000 „ 13 „

in v Tržaškem obmestji;

na Ogrskem 49.250 v 2 okrajih Železne, in v
1 okraji Zaladske županije
„ Beneškem 30.450 v 4 okrajih Videmske
krajine.

Mi Slovenci smo tedaj, če tudi le majhen narod, še
ti razdeljeni v 6 deželah in pošiljamo svoje poslance v
šest deželnih zborov. Da taka razcepljenost ne more biti
v prid našemu narodu, in da ga to hudo slabi in zadr¬
žuje, pač ni treba dokazovati. Saj se še vsi spominjamo,
kako da je postopala večina deželnih zborov v Gradcu,
Celovcu, Ljubljani itd., in kako so se morali bojevati, in
dosti grenkih besedi požirati narodni slovenski poslanci
ino vendar niso nič ali le malo dosegli zoper nasprotno
večino. Zato bi trebalo take naprave, da bi se sloven¬
skemu narodu ohranila narodna celota.

Že 1. 1861. se prošnja do državnega ministra, ktero
je podpisalo 20.000 Slovencev, k koncu tako-le glasi:
„Veliki državniški modrosti Vaše Ekscelencije zaupajoči
izročamo še to Vam v prevdarek: ali bi se ne dale te
razkazane silne potrebe slovenskega naroda, ki je ta čaš
v več političnih okrajin razdeljen, dosti lože in z manj¬
šimi stroški državnega zaklada odpraviti s tem, da bi
se vse slovenske okraj i n e postavile pod eno
najvišo administrativno poglavarstvo."

35

Ta naša prošnja takrat ni bila uslišana, ker Šmerling
v svojih velikonemških sanjarijah ni maral za pravične
želje zmirom Avstriji zvestih Slovencev.

In vendar tako združenje Slovencev v eno skupino
bi ne bilo le v prid Slovencem, tudi celo avstrijsko ce¬
sarstvo stavilo bi si s tako skupino mogočen jez zoper
požrešne Italijane, kteri so nam že dozdaj z Beneškim
vzeli 30 tisoč naših bratov in hrepenijo in skušajo segati
še tudi po Goriškem, Trstu in enem kosu Kranjskega.
Politična modrost tedaj sama ob sebi tirja od naših držav¬
nikov, če jim je v resnici za obstanek Avstrije mar, naj
ne prezirajo naš narod, temuč naj hitijo, okrepčati ga in
združiti, preden še ni prepozno.

Kako pa bi se dale združiti vse dežele,
v k ter ih Slovenci prebivajo?  ■— Vsi rodoljubi
pripoznavajo, da se morajo združiti vsi Slovenci, če se
nam hoče ohraniti narodna celota, rešiti naša narodnost
pred silnim poptujčevanjem in pospeševati blagostanje
celega naroda. A po kterem potu naj bi se to do¬
gnalo? —

Nekteri menijo, naj bi vse dežele in deželice, po
kterih so Slovenci, ostale, kakoršne so zdaj, tedaj: Šta¬
jersko, Kranjsko, Koroško, Goriško, Trst in Istrija.
Vsaka naj bi tudi zanaprej imela svoj posebni deželni
zbor, tedaj bi mi štajerski Slovenci tudi zanaprej poši¬
ljali svoje poslance v Gradec, Korošci v Celovec i. t. d.
Vseh teh šest deželic pa naj bi se združile v eno deželno
skupino, ktera bi se imenovala „Notranja Avstrija."
Ta notranja Avstrija bi imela svoj skupni deželni zbor,
kteri bi obravnoval skupne zadeve vseh združenih dežel.
Notranjo - Avstrijska deželna skupina šteje vseh vkup

2.496.000 prebivalcev; med kterimi je 1,370.000 Slovencev,

946.000 Nemcev in 180.000 Italijanov. Zdaj pa mirno
prevdarjajmo celo to uredbo, in pokazalo se nam bo, da
po njej ne le Slovenci bi ne imeli najmanjšega dobička,
ampak bi najbrže zabredli še v večo nevarnost in sužnost,
kakor dozdaj. Po tej uredbi morala bi, kakor smo že
omenili, ostati naša slovenska dežela razdeljena na Šta¬
jersko, Koroško, Kranjsko, Goriško in Istrijo z dežel-

3 *

36

nimi zbori v Gradcu, Celovcu, Ljubljani, Gorici in Po¬
reču. V vseh teh deželnih zborih bi Slovenci k večemu
na Kranjskem večino imeli, na vseh drugih pa v manjini
bili. Kaj pa to pomenja, v manjini in še v tako veliki
manjini biti, kakor smo mi Štajerski Slovenci v graškem
deželnem zboru, smo se v preteklih petih letih žalibože
na našo veliko škodo prepričali. Ne ena naprava , če bi
še tako koristna za nas Slovence bila, se ni potrdila od
nemške večine našega deželnega zbora, ne ena želja, iz¬
rečena od naših domoljubnih slov. poslancev se ni dopol¬
nila. Kaj imamo tedaj tudi zanaprej pričakovati? Do¬
brega nič, najhujšega pa se bati. In ravno taka je z
deželnim zborom Koroškim, v kterem zdaj tretjina pre¬
bivalcev, vseh 117.000 Slovencev nima ne enega sloven¬
skega poslanca, ampak je popolnoma izročena milosti (?)
Nemcev. In taka je tudi v Poreču, kjer so Lahi v ve¬
čini ino v Gorici najbrže tudi. Oe smo v manjini na po¬
sameznih deželnih zborih, kako bi nam potem bilo mo¬
goče, večino si pridobiti na skupnem deželnem zboru?
Gotovo zedinili bi se Nemci in Italijani in gorje potem
Slovencem. „Kteri Slovenec", vpraša slavni rodoljub g.
L. S. *, ,,kteri Slovenec bi mogel z vladarjem, ako bi za
to šlo, podpisati državopravno pogodbo, ki bi tako našo
razdrobljenost za vselej potrdila in ki bi dobro polovico
našega naroda za vselej podvrgla tuji večini? Jaz mislim,
da se ne najde, in če se najde, usahni mu roka!"

Notranjo-avstrijska skupina bi tedaj nevarna bila
Slovencem; a ta misel je zdaj tudi nepraktična zato, ker
so ji Nemci nasproti, in menda tudi Lahi, siliti pa jih
ne moremo niti nočemo. Po tej poti tedaj ni mogoče zdru¬
žiti vse Slovence. In vendar je zemljišče naše, je slo¬
venska dežela po naravi zdržema in ena celota.  Po¬
glejmo na „zcmljovid slovenske dežele"** in po-

* Gl. „Novice“ 1. 1. št. 40: „Historično pravo in narodna ideja,“
št. 41: Kaj pomeni historično in kaj narodno pravo za nas Slo¬
vence; in „Slovenec“ št. 88: „Kako bi se dal slovenski program,
alto bi se na narodni podlagi osnoval, uresničiti ?“

** „Zemljovid slovenske dežele in pokrajiu“  izdelal in
na svitlo dal Peter Kozler na Dunaju 1864, razposlala svojim

37

kaže se nam, da živijo Slovenci nepretrgoma in
zdržema, to je, darazvun 20.000Kočevarjev najužno-iz-
hodnej meji, po vsej slovenski zemlji prebivajo sami Slovenci.

Lehko bi se tedaj dali združiti vsi Slovenci v eno
narodno slovensko skupino  z samo enim dežel¬
nim zborom  in samo eno skupno,  temu našemu
zboru odgovorno vlado.  Dobiček iz te uredbe bi
bil dvojin, za vlado in za narod. Vlada bi si prihranila
mnogo stroškov, ker bi namesto pet potrebovala le samo
eno deželno poglavarstvo; napravila pa bi si tudi močno,
nepremagljivo trdnjavo zoper nevarno italijansko kralje¬
stvo, ker bi mesto peterih inajbenih slabih deželic, na
meji ustanovila združeno slovensko deželo, z l'/ a  miljo-
nom, od nekdaj vladi in Cesarju najzvestejših Slovencev.
Da bi tako združenje bilo neizmerne koristi za celi slo¬
venski narod, pač ni treba, posebno dokazovati. Le vze¬
mimo nas štajerske Slovence. Mi plačamo deželne do¬
klade vsako leto po 36 kr. od gold. neposrednega davka,
tedaj vsako leto vsi skup blizo 600.000 gld., reci: šest
sto tavžent gold. gotovega denarja. Ves ta neizmerni de¬
nar potuje v Nemški Gradec. Koliko pač mislite, da se
od teh sto in sto tavžent gold. porabi za slovensko Šta¬
jersko, za potrebe in pravične želje, za šole in druge
naprave štajerskih Slovencev? Gotovo še ne toliko tav-
žent, kolikor mi sto tavžent pošiljamo v Gradec. Da bi
mi štajerski Slovenci za se gospodarili s tem denarjem,
da bi tudi dohodki slatinskih in dobrnskih toplic, kteri
ste deželni in bi pri razdelitvi deželnega premoženja med
nemškim in slovenskim Štajerskim morale ostati kot
lastina Slovencem, da bi tudi dohodki teli dveh toplic
naši bili, kako bi pač lehko skrbeli za vse potrebne na¬
prave, za dobre šole, za ceste; napravili si lehko realnih
in gospodarskih šol, ktere nam že skoz o let odrekuje
graški deželni zbor, in po odbitih vseh stroških hi še
ostal lep gotov denar, tako da bi ne bilo treba leto za
letom nakladati po 33 in še več kraje, na gold. dežel¬
nega davka.

družabnikom v prvem letu svojega delovanja Slovenska Matica
v Ljubljani.

38

Tudi so potrebe slovenskega Štajarja vse drugačne
od nemškega, ljudje in zemlja so si različni; s vsemi
drugimi Slovenci pa smo enega naroda, govorimo eden
jezik, beremo ene knjige, imamo ene časnike, ki jih vsi
razumemo, in ena družtva, med kterimi omenim le družtvo
sv. Moliora v Celovcu in slovensko Matico v Ljubljani,
ki jih vsi podpiramo. Že zdaj imamo dosta skupnih slo¬
venskih zadev in če smo tudi še zmirom razdrobljeni v
male deželice, vendar se vsi čutimo Slovence in težko
čakamo dneva, da bodemo tudi v resnici združeni v eni
deželi pod slavnim habsburškim geslom.

In prišel bo ta dan, če smo le složni in vsi delamo
za eden cilj in konec, če nismo strahljivci, ampak kot
pravi možje, to kar za dobro spoznamo, tudi zagovarjamo
in branimo očitno pred svetom brez strahu, brez miru.

„Združena Slovenija" za to se moramo po¬
ganjati  vsi.

Po kteri poti pa bi bilo mogoče, ta namen doseči?

Po vseh okolščinah se nam ne kaže druga pot, ka¬
kor da se zopet naravnost z našo prošnjo obrnemo do
presvitlega našega Cesarja. Ta pot je, kakor posamez¬
nemu človeku tudi celemu narodu odprta in skozi po¬
stavna. Podpišejo pa naj to prošnjo Slovenci vseh stanov,
vseh krajev in potem jo naj predložijo Cesarju slovenski
poslanci. Prositi pa bi morali: „Naj vladar skliče znane
rodoljubne veljake slovenskega naroda, ki izdelajo in
njemu na potrjenje predlože načrt novega volit ve¬
ri e ga reda."  Kakor bom v prihodnjem oddelku doka¬
zal, imajo Slovenci v vseh deželnih zborih, če se ozira
na njih število in na znesek davkov, ki jih plačujejo,
premalo poslancev, tako n. p. v štajerskem deželnem zboru
jih imamo 5—6 premalo. To krivico odpraviti, je tedaj
pred vsem treba in to bi morala biti prva točka naše
prošnje. Druga pa bi bila: „Naj vladar po novem volit-
veniku skliče zastopnike vseh Slovencev,  da se iz¬
reko o naši prihodnji državopravni vredbi."

Le če se skličejo samo zastopniki Slovencev, se
smemo nadjati, da bodo res to sklenili in predložili vla¬
darju v potrjenje, kar bo narodu na blagor.

39

Ta pot je tudi popolnoma postavna, da, Bam Cesar
nam reče v svojem manifestu od 20. septembra 1865:
„Prosta je pot, ki s ozirom na postavne pravice pelje do
porazumljenja vseh narodov Mojih .“  Cesar sam tedaj želi,
naj bi se porazumeli njegovi narodi med seboj in s ce¬
sarskim prestolom; tega porazumljenja pa ne bo, dokler
se ne pripoznajo vsem narodom enake pravice. Pokazalo
se je, da od deželnih zborov malo ali nič v tem ozira ni¬
mamo dočakovati, ker jim ni volja, prenarediti njim ugodni
volitvenik. Res da naši časniki zmirom pišejo in se gla*
sijo v tem smislu, pa kdo zna, da bi jih vlada brala; in
če jih tudi bere, nam lehko očita, da so to le želje po¬
sameznih pisateljev, ne pa celega naroda. Celi slovenski
narod pa dozdaj kot narodna celota nima nobenega za¬
stopa, nima tedaj druge poti, vladarju predložiti svoje
želje, kakor pot prošnje ali peticije. Nastopimo jo, obr¬
nimo se do Njih Veličanstva, kteremu so enako dragi vsi
narodi Avstrije, kteremu se lehko približajo tudi najzve¬
stejši Slovenci, saj bi to, kar prosijo, ne bilo v prid njim
samim, ampak tudi v mogočnost in slavo celega cesarstva.

Prosimo tedaj, znabiti da se nam — odprč. —

Vendar združenje Slovencev samih, ko bi se tudi
vsi spravili v eno skupino, je premajhena množica med
drugimi narodi, ki se štejejo po miljonih. Zato bi naj¬
bolje bilo, da bi se združile vse avstrijske južno-slovan-
ske dežele, tedaj tudi Hrvaško-slavonsko-dalmatinsko ali
trojedna kraljevina in pa srbsko vojvodstvo v eno jugo¬
slovansko skupino.  S Hrvati in Srbi smo si v naj-
bližnej žlahti v jeziku in šegah, tudi ima Zagreb že
razne zavode za vse Jugoslovane in ravnokar se delajo
priprave za više šole ali vseučilišče jugoslovansko
v Zagrebu. Nam Slovencem zase bi nikoli ne bilo mo¬
goče, ustanoviti si vseučilišča. Torej se tudi po vseh slo¬
venskih krajih nabira za to solo, ktera nam Slovencem
bo ravno toliko koristna, kakor Hrvatom samim.

C. Še nektere želje

imamo mi Slovenci, v kterih se pa vjemamo z osta¬
limi narodi mnogojezične Avstrije. Davki se nam zdijo

40

preveliki ino nas posebno v sedanjih slabih časih hudo
stiskajo. Tudi cena bele soli je tako visoka, da je mnogo
revnih med nami, ki si je ne morejo pripraviti in so pri¬
siljeni beliti si svojo slabo jed s rudečoj neosnaženoj
soljoj. Da bi se vendar nekaj ponižala cena, kajti sol ni,
kakor tobak, nepotrebna, le posameznim priljubljena reč,
ampak za vsako jed neobhodno potrebna.

Da mi Slovenci nismo starokopitneži (reakcionarji)
in da si ne želimo nazaj ne tlake, niti desetine, niti Me-
ternihove policije, da si od prejšnih časov k večemu na¬
zaj želimo manjše štibre, v vsem drugem pa smo za na¬
predovanje, to djansko dokazujemo s našim postopanjem;
kajti vse naše želje so res radikalne in bi rade stavile
mesto slabega dobro in najboljše.

Da pa to dosežemo, moramo imeti svobodo združe¬
vati in shajati se, da se lehko očitno snidejo domoljubni
možje, in jim ne bo treba se po skrivnem shajati v ved-
nem strahu, da bi se ne zabranil in ustavil njih shod.
Tudi sedanjo tiskovno postavo  naj bi vlada ublažila
in ne poojstrovala. Časniki in knjige podučevajo ljudstvo;
kako jim bo pa mogoče, razsvetljevati temno noč, ktera
še leži na večem delu naroda, če se ne morejo prosto
gibati, ampak morajo zmirom le paziti, da se ne pregre¬
šijo zoper kateri paragraf tiskovne postave.

Mi Slovenci zato želimo ve če politične svobode v
besedi, v shajanji in v tisku.

Mi želimo in zahtevamo tudi druge svobodomiselne
naprave, posebno bi nam bilo po godi, ko bi se vpeljale
porote, ko bi se postavili v vsakem okraji od ljudstva iz¬
voljeni razsodniki za vse manjše tožbe, odpravile pa mar-
siktere birokratične napake, ktere nimajo nič druzega za
se, kakor starokopitnost.

To in še marsikaj druzega si želimo; — marsikaj
nepričakovanega zgodilo se je v kratkih letih; marsikaj
se lehko doživimo, ako bomo zdravi.

41

Povedali smo, kar si želimo, kaj čemo. Te naše
želje so vse take, da se lehko dajo dopolniti, če je le
vladi resnična volja in če je tudi tistim, kteri imajo na¬
svetovati postave in ktere si je ljudstvo samo izvolilo za
svoje zaupne, zastopne može, v resnici mar za blagosta¬
nje volilcev, njih naroda. Vlada sama ne more viditi in
ne pozvediti vsega, kar bi utegnilo koristno biti vsakej
deželi in njenim prebivalcem. Zato ima vsaka dežela
svoj posebni deželni zbor, v kterem so zbrani zaupni
možje vseh stanov, da se posvetujejo o potrebah in za¬
devah svoje dežele in po tehtnem prevdarjanji nasvetu¬
jejo vladi take postave, ktere bi bile ljtidstvu in deželi
na korist.

Tudi naše štajarsko vojvodstvo ima svoj posebni de¬
želni zbor, kteri se shaja v Gradcu. Skoro bo minulo
šest let, odkar so bile prve volitve poslancev za deželni
zbor. Sešli so se poslanci o tem času že štirikrat v
Gradcu ino so po več mescev zbrani bili ter se posveto¬
vali. Konec šestletne dobe našega deželnega zbora se
bliža, torej je čas, preiskati, pretresovati, kaj je delal,
kako je postopal, kako je ravnal, kaj je sklenol graški
deželni zbor o deželnih zadevah sploh, posebno pa kako
se je obnašal proti nam štajerskim Slovencem.

Ce bi ti, dragi bralec, dal kteremu možu, do ka¬
terega imaš svoje zaupanje, popolno oblast za gotovi čas,
da sme v tvojem imenu govoriti in početi, kakor se mu
dobro zdi, bodeš gotovo težko čakal konca odločene dobe.
Potem pa boš poklical tega mo žd pred sebe in tirjal od
njega, naj ti dd odgovor in naj se opraviči o svojem
delovanji.

42

Tudi mi Štajerski Slovenci, ki nas je čez 400.000,
tedaj več ko tretjino vseh prebivalcev štajerskega vojvod¬
stva, tudi mi hočemo klicati pred svoj sodni stol naš
graški deželni zbor, naj nam pove, kaj je storil v teh
šestih letih za nas Slovence, od kterih je tudi imel po¬
polno oblast ter sveto dolžnost, skrbeti za naš blagor in
se ozirati na naše želje in potrebe. Ce pa za nas graški
deželni zbor ni storil pravnic, ne dobrega ne koristnega,
temuč čez vse naše pravične prošnje prehajal na dnevni
red in odbijal vse predloge, ki so jih storili slovenski
poslanci, potem moramo prevdarjati, kako bi se vprihod-
nje dalo pomagati, da se nam spet enaka ne zgodi.

A. Sestava deželnega zbora Štajerskega,

Pred 1. 1848 je štajersko vojvodstvo tudi imelo svoj
deželni zbor (Landtag), a v njem sedeli so le stanovi,
to je žlahtniki: grofi, baroni itd. in nekteri viši duhov¬
niki. Ti stanovi pa niso imeli druge pravice, kakor z
glavo prikimati k vsemu, kar je tirjal vladar ali njegov
namestnik.

Po oktobrskej diplomi 1. 1860 so deželni zbori do¬
bili precej pravic. Sestava teh zborov pa se je še le na¬
znanila s ces. patentom od 26. febr. 1861. Takrat bil je
za državnega ministea Šmerling in njemu se pripisuje, da
je on izdelal volitvenike ali volitvene rede. Ti volitve-
niki so namreč tako umetno izmišljeni, da po njih v vseli
deželah, kjer so Slovani zraven druzega naroda, Nemcev
ali Lahov, povsod Slovani, če jih je tudi po številu ve¬
liko več, kakor Nemcev ali Lahov, in če tudi znesek dav¬
kov, ki jih plačujejo, jako premaguje, vendar imajo manj
poslancev, ter so v vseh deželnih zborih v manjini.

Kako pa je pri nas na Štajerkem?

Celi deželni zbor šteje 63 poslancev, med kterimi so:

a.  knezoškof sekavski in lavantinski;

b.  Rector magnificus (to je od profesorjev izvoljeni
predstojnik), graškega vseučilišča;

c.  šestdeset izvoljenih poslancev, in sicer:

I. 12 poslancev velikega posestva;

43

II. 25 poslancev mest in trgov in kupčijskih in
obrtniških zbornic,

III. 23 poslancev ostalih občin ali srenj celega voj¬
vodstva.

Cesar imenuje izmed poslancev deželnega poglavarja
(Landeshauptmann), da vodi deželni zbor in njegovega
namestnika.

Poslanci velikega posestva so večidel žlahniki, ne-
kteri izmed njih imajo posestva tudi na spodnjem Štajer¬
skem; ker pa večidel nič ali le malo razumejo naš do¬
mači jezik, tudi le malo v dotiko pridejo z ljudstvom,
kako bi jim potem mar bilo za želje naroda, ki jih še
ne poznajo.

Izmed 25 poslancev mest in trgov spadajo na spod¬
nje Štajersko samo štirje, 19 pa na srednje in zgornje
nemško Štajersko.

Od 23 poslancev ostalih občin volijo slovenske osem,
nemške pa 15 poslancev.

Volilni okraji na slovenskem Štajerskem so:

1. Politični okraji: Celje, Vransko, Gornji grad, Jelše,

Laško, Konjice, volijo skupaj dva po¬
slanca ;

2. „ „ Slovenji Gradec, Šoštajn, Marbeg

enega;

3. „ „ Maribor, Slovenska Bistrica, ŠentLe-

nard dva;

4. ,, „ Ljutomer, Ormuž, Zgornja Radgona

enega;

5. „ „ Ptuj, Rogatec enega;

6. „ „ Brežce, Kozje, Sevnica enega po¬

slanca.

V teh volilnih okrajih so volitve posrednje; vsaka
občina si izbere enega moža na 500 duš in ti volilni
možje se potem še le snidejo v volilnem kraji ino zvo-
lijo poslanca.

Na slovenski Štajar jih spada tedaj od vseh 63 poslan¬
cev graškega deželnega zbora samo 12.

Zdaj pa primerimo številke mest in trgov in prebi¬
valcev nemških in slovenskih na Štajerskem. Na nemškem

44

je 13 mest in 63 trgov, kteri si volijo 15 poslancev, na
slovenskem je 7 mest in 33 trgov, kteri pa si smejo samo
4 poslance voliti.

Prebivalcev pa je na Štajerskem po štetvi od 1.1855
vseh skupaj 1,010.076, med temi 628.774 Nemcev, 381.302
Slovencev (po duhovskej štetvi pa je zdaj že 420.000 Slo¬
vencev). Vsi skupaj mesta, trgi in občine imajo 42 po¬
slancev, od teh spada jih na Nemce 30, na Slovence pa
samo 12. Na nemškem pošlje tedaj 21.000 prebivalcev
že enega poslanca v dež. zbor, na Slovenskem pa še le
na 31.000 duš eden poslanec pride. Ali to ni čudno?

Pa vsaj ti možje, kteri so od nas izvoljeni bi mo¬
rali vendar zastopati nas in naše pravice, da bi vsaj
ti vsi delali v enem smislu in se potegovali za nas! Pa
žalibože od vseh 12 poslancev sta le samo dva: g. M.
Herman,  slavno-znani poslanec ptujskega okraja in g.
Dr. E. Razlag  naš visoko-spoštovani rodoljub, ki si ga
je izvolil celjski volilni okraj, krepko, nevtrudljivo in ne-
plašljivo pri vsakej priložnosti se potegovala za pravice
svojih volilcev, slovenskih kmetov, drugi pa ali so — mol¬
čali ali še celo nasproti tema dvema govorili in delali.

B. Delovanje deželnega zbora.

Po cesarskem patentu od 26. februarja 1861 ima de¬
želni zbor pravico nasvetovati postave o deželnih zadevah,
predloge storiti o splošnih postavah in napravah, kolikor
zadevajo deželo ali tirjajo' potrebe in blagostanje dežele.

Deželne zadeve  so vse zapovedi zarad obdelo¬
vanja dežele, javnih staveb iz deželnih novcev, deželnih
dobrotnih naprav, deželnega premoženja in deželnih stroš¬
kov. Tudi deželni zbor pazi na občine, cerkev in šolo
ter v mejah splošnih postav vse ureduje, kakor se mu
najbolj primerno zdi okolšinam in potrebam dežele. Po
oktoberskej diplomi so, kakor je že omenjeno bilo, pra¬
vice deželnih zborov še obširnejše in veče. Pa tudi samo
po oblasti, ki mu jo daje februarni patent, deželni zbor
lehko vpelje mnogo koristnih naprav v deželi, če ne dela
enostransko, ampak za vse prebivalce dežele, naj si bodo
kterega koli naroda, z enako skrbljivostjo skrbi.

45

Je li to storil štajarski deželni zbor? Prišla so v teh
šestih letih v zboru na vrsto razna vprašanja, pa lehko
rečem, da od vseh nasvetov in predlogov se ni eden tako
rešil, da bi rekli Slovenci: Dobro! s tem smo zadovoljni.
— Poglejmo naj prvič na

1. Politično ali d o ž a v o p r a v n o vprašanje.

Se dokler je Smerling bil vsegamogočni minister Av¬
strije, je nemška stranka našega deželnega zbora se za¬
čela potegovati za dualizem, to je za tako uredbo av¬
strijskega cesarstva, da bi se razdrlo v dva kosa, ktera
bi skoro samo še po vladarju bila v zvezi, v nemško-
slovanske ino v ogersko-hrvaške dežele. Imela bi ta dva
kosa Avstrije vsak svoj posebni državni zbor, kteri bi
za našo stran zboroval na Dunaji, za ogrsko pa v Pešti.
Na prvi mah se vidi, kako nevarna bi bila taka uredba
za vse avstrijske Slovane, tedaj tudi za nas Slovence;
ker bi po nji na naši strani vladali Nemci, na ogerski
pa Madjari in ta sužnost bi hujša bila od prejšne. Zato
so vsi Slovani cele Avstrije složni v tem smislu, da se
moramo braniti z vsemi močmi zoper take naklepe, kteri
bi nas vse utegnili spraviti v naj večo nevarnost. Tudi
imamo mi Slovani že od leta 1848 sem svoje posebne
misli, kako naj bi se uredilo naše cesarstvo, da bi bilo
mogočno, njegovi prebivalci srečni, nikomur pa bi se ne
delala krivica. Po našem mnenji naj bi se vsakej deželi
dovolilo, naj vse kar zadeva deželo, sama opravlja, torej
naj se da obširnejša samoupravnost ali avtonomija posa¬
meznim deželam. Te dežele in deželice pa bi se naj slo-
žile v veče skupine, ktere naj bi se napravile ali po sta¬
rodavnih historičnih pravicah, kakor bi to lehko šlo na
Cesko-Moravskem, ali pa po narodnostih. In tako na¬
rodno slovensko skupino sim že zagovarjal ter dokazal
velike dobrote, ktere bi izvirale iz te naprave ne samo
za nas Slovence, tenmč tudi za Avstrijo. Takej uredbi
Avstrije se pravi: federalizem; mi Slovani pa, ki to za¬
govarjamo, smo federalisti. Zato nam je bil zmirom tern
v peti oži državni zbor na Dunaji, kterega je v febru-

46

arnem patentu ustvaril Šmerling in ki bi obsegal samo
nemško-slovanske dežele brez Ogerskega.

Ko je tedaj odstopil Šmerling in se s manifestom
od 20. septembra 1865 ustavil februarni patent in ž njim
oži državni zbor, veselili smo se tega vsi Slovani, Nem¬
cem pa to nikar ni bilo všeč in koj so poprijeli priložnost,
to izreči v deželnih zborih. Tudi v našem štajerskem
deželnem zboru je nemška večina 2. decembra 1865 skle¬
nila, v posebnem pismu prositi Njih veličanstvo, naj pre¬
kliče septemberski manifest in zopet vpelje februarno
ustavo z ožim državnim zborom na Dunaji. Bila je to
viharna seja, in če sta tudi naša dva slovenska poslanca
g. Herman in Dr. Razlag edina stala zoper tako po¬
četje, jima vendar ni upadlo srce. Stopila sta brez straha
pred nemško večino ter razodela jasno in prepričavno,
zakaj da Slovenci ne morejo pritrditi taki politiki, ktera
bi le dala Nemcem vso oblast, nas pa vkovala v najhujšo
sužnost. Znani prvak velikonemcev, žl. Blagatinšekov Kai-
serfeld se je prvi vzdignil ino v dolgem govoru zagovarjal
svoj predlog, da naj se napravi protest zoper septemberski
manifest, Njih Veličanstvo pa prosi, spet vpeljati febru¬
arno ustavo. Za njim vstane Dr. Razlag,  odvrne laž-
njivo obrekovanje Slovencev, s kterim se zmirom napada
naš mirni narod, in tako-le nadaljuje:

„Mi Slovenci želimo, naj se narede stalne podlage za
ustavno Avstrijo. Pri nas velja načelo popolne ravnoprav-
nosti v narodnem, verskem in političnem oziru, in mi tudi
pričakujemo od pravicoljubnosti nemškega prebivalstva naše
dežele, da se bode to načelo tudi v deželnem zboru iz¬
reklo. Med našim ljudstvom namreč je, gospoda moja,
žalibog razširjeno to mnenje, da Slovencem niso samo
nemile okolščine zadrževale dušnega in materijalnega
napredka, ampak da je deloma tega tudi deželno zastop¬
stvo krivo.“ Gosp. Mih. Herman je potem v izvrst¬
nem govoru dokazal, zakaj da je večina avstrijskih na¬
rodov nasprotovala ministru Šmerlingu in njegovim pri-
jatlom.

Po govorih Dr. Razlag-a in Herman-a je nastal ve¬
lik hrup med poslanci in posebno velikonemec Dr. Kai-

47

serfeld napadel je naša dva zagovornika s tako strastnim
psovanjem, kako da se upata govoriti v imenu štajarskih
Slovencev, da tako postopanje mora razljutiti najpohlev-
nejšega človeka. Tako se je godilo 2. dec. 1865 v Gradci,
kjer ne poznajo naših potreb, ne vejo, pa tudi nočejo
vediti, kje nas štajerske Slovence čevelj žuli in ko bi to
tudi vedli, volje nimajo nam pomagati.

Nemška večina graškega zbora zmirom še sanjari
od zveze z ostalimi Nemci zunaj Avstrije, če tudi je po
poslednjih nesrečnih bitvah na Češkem prenehal nemški
„bund“, kterega so 1. 1815 osnovali vladarji, a ljudstvo
takrat ni bilo poprašano, ali tudi ono 'privoli. Pruska
vlada razdrla je ta bund ino v miru, ki se je nedavno
sklenil med našo in prusko vlado, je morala obljubiti
avstrijska vlada, da se nikoli več ne bo mešala v nem¬
ške zadeve zunaj Avstrije. Nam Slovanom je to ljubo,
ker od nemškega bund-a Avstrija še nikoli nič druzega
ni imela, kakor homatije, veliko stroškov, zgubo ljudi in
zmirom največo nesrečo. Naši velikonemški sanjarji pa,
kteri bi v svojo požrešno mavho radi spravili ne samo
vse Nemce, ampak tudi precejšno število Slovanov, po¬
sebno nas Slovence in Cehe, ti ljudje še zmirom tako
postopajo, kakor da bi cela Avstrija le bila kos in pri-
vržek Nemčije. Kaj ko bi mi Avstrijski Slovani začeli
tako govoriti, nas je sicer v Avstriji 17 miljonov, vendar
je to le manjši del velikega slovanskega plemena; ko bi
mi rekli: Mi avstrijski Slovani spadamo k slovanskemu
plemenu, ktero je najmočnejše cele Evrope, mi čemo v
zvezo stopiti z našimi slovanskimi brati zvunaj Avstrije,
s Srbi, Bolgari in Rusi, da nas ne pogoltnejo velikonemci.
Ko bi mi tako-le govorili, ali bi nas ne imeli za velike
izdajnike avstrijskega cesarstva? — Kaiserfeld pa in nje¬
govi privrženci so v najnovejšem času sopet izrekli, da
nikakor nočejo pustiti od zveze z Nemci neavstrijskimi,
da celo to očitno govore, da so jim sedanje uredbe le
prestopna doba (Uebergangsphase) k zaželjenemu sedi-
njenju vsih Nemcev. Uboga Avstrija, ki si le prestopna
doba, na ktere konec se zidajo zračni gradovi!

48

V političnem ali državpravnem vprašanji se tedaj
obnaša naš deželni zbor, kakor bi na Štajerskem bili le
samo Nemci, ne pa tudi Slovenci, kterih je vendar več
ko tretjina prebivalcev. Naš deželni zbor je za duali¬
zem ali razdvoj Avstrije, je tedaj za tako uredbo, kterej
se moramo na vso moč ustavljati vsi Slovani; mi Slovenci
pa smo za federaližem ali ravnopravno zvezo vseh dežel.
Graški deželni zbor torej ne zastopa naših
političnih želj.

2. Ravnopravnost Slovencev in štajerski
deželni zbor.

Bil je 16. dan marca 1863. Na dnevnem redu dež.
zbora stalo je sporočilo odbora o predlogu posl. gosp. M.
Ilerman-a zarad vpeljave narodne ravnopravnosti štajer¬
skih Slovencev. Ta dan smo spoznali, da od tega zbora
v narodnem oziru mi nič nimamo pričakovati; ta dan
smo spoznali, kaj se večini našega dež. zbora zdi narodna
ravnopravnost, in vendar nas veseli, spominjati se tega
dneva, kajti 16. marca 1863 govoril je posl. Herman,
govoril za nas Slovence tako jasno, krepko, prepričavno,
navdušeno, daje  neovržljiva resničnost njegovih besed,
kakor trobenta donela po ušesih našim sovražnikom. Ta
dan si je stavil Herman večni, neumrljivi spominek v
srcu hvaležnega naroda.

Hermanov govor je svitla zvezda v temni noči, ktera
je ležala nad nami; zato jo pa tudi menda ni slovenske
hiše, kjer bi se ne glasilo ime Herman-a, kjer bi se hva¬
ležno ne spominjal Slovenec svojega hrabrega branitelja.
Vem da je govor gosp. Hermana v rokah vseh rodoljub¬
nih Slovencev, vendar si ne morem, da bi tu ne prista¬
vil glavne točke iz njega: saj še tudi zdaj vse velja, ka¬
kor je bilo 1. 1863. On je rekel:

Slovencev je poldrug milijon po Štajerskem, Koroš¬
kem, Kranjskem in po Istri. Po Štajerskem jih biva na
spodnjem Štajerskem v mariborskem okrožji nepretrgoma
413.881 duš po zadnjej duhovskej štetvi na prostoru 103
štirjaških milj v 20 okrajih, 218 župah (farah) in podžu-

49

pah (po d farah), v 7 mestih, 33 trgih in 1598 vaseh; ali
Slovencev je tudi še v srednjem nemškem Štajerskem
vsaj 9.000—10.000 duš, in sicer v arveskem (Arnfels),
Upniškem (Leibnitz), cmurškem (Mureck) in radgonskem
(Radkersburg) okraji.

Nemcev pak je ondi 1 odstotek do 2 odstotka, torej
komaj 4000—8000 duš. To število se drugače pokaže,
če tudi štejemo poslovenjene Nemce, ali ponemčene Slo¬
vence, kakoršnih je pa le sem ter tje in skoraj samo po
mestih, in sicer: v Mariboru, v Celji, v Ptuji, in malo
po trgih, da se torej v narodnem oziru na-nje ne moremo
opirati.

Narodni poduk je razdeljen v 170 župnih (farnih),
poddružnih in srenjskih učilnic, v 175 nedeljskih učilnic,
v župnih glavnih učilnicah, ki imajo po 4 razrede, in ki
so v Lutomirji, Brežicah, Slovenjem Gradcu, Slovenskej
Bistrici, v glavnej učilnici v Ptuji, v dveh spodnjih real¬
kah in glavnih učilnicah v Mariborji in Celji. Mesto Ma¬
ribor in Celje ima vsako svojo gimnazijo. V Mariborji,
sedeži slovenskega vladike (škofa), tudi je bogoslovska
učilnica.

Deželno gospodarstvo in sodbe so na prvej stopinji
v rokah 23 okrajnih sodnij in uradov, 1 okrožne sodnije,
20 davkarskih uradov, 4 komisij finančne straže, 1 okraj¬
nega finančnega vodstva; na drugej stopnji c. k. namest¬
ništva v Gradcu, više deželne sodnije in finančnega dežel¬
nega vodstva tudi v Gradcu. V red postavljenih pravdni-
kov (advokatov) je 12, biležnikov (notarjev) 27.

Kar se tiče vsakdanjega govorjenja, rabi prebival¬
cem prvih mest več ali menj, in tudi prebivalcem druzih
mest in trgov, pa uže menj, nemški jezik, kadar se med
seboj menijo; slovenski jezik pa skoraj vsi umejo, toda
govorč ga le s posli in kmeti; ves drug narod po kmetih
pa skoraj prav povsod govori samo slovenski jezik, kte-
rega edinega popolnoma umeje. Vidi se iz tega, da izmed
vseh ljudi morda 1 odstotek slovenski ne umeje, da
10—12 odstotkov umeje oba jezika, in da 87 88 odstot¬
kov nemškega nič ne umeje.

Po kmečkih učilnicah se je posebno skrbelo za

4

50

nemščino; po glavnih učilnicah pa, ki so imele samo
nemške  knjige, ker so djali, da so tudi učilnice nem¬
ške, niso čisto nič slovenščine učili, dasitudi so bili učen¬
ci največ otroci slovenskih roditeljev. Tacim učilnicam
so najraji trde Nemce postavljali za učitelje . . .

Da se s trdim Slovencem po pisalnicah slovenski
govori, to se umeje samo ob sebi; v kterem druzem je¬
zici bi se pa mogle govoriti s trdimi Slovenci? Pa tudi
ustni pogovor ni uraden jezik, in sicer za to ne, ker
uradniki nikoli slovenskega jezika ne rabijo toliko, koli¬
kor bi ga morali, kajti z Nemcem, s kterim ima Slove¬
nec v pisalnici opraviti, samo nemški govore. Kar se pa
daje med ljudi pisanega, to je bilo in je še zdaj samo
nemški po vseh uradih, po vseh duhovskih, deželskih in
vojaških gosposkah, po zbornih sodovih vseh stopinj, po
pisalnicah vseh pravdnikov (advokatov) in biležnikov (no¬
tarjev). Samo v nemškem jezici se delajo vse vloge, raz¬
sodbe, ukazi, obravnave, oznanila in zasobna (privatna)
pisma. Kar se pove slovenski. to se po nemški zapiše,
in nemško pisanje se po slovenski bere; ljudje pa morajo
na vero podpisovati . . .

Tako so te reči, zdaj pa sodimo! Po tem črteži Slo¬
venci nimajo čisto narodno-slovenskih ljudskih učilnic,
ampak le slovensko-nevnške, in tudi po kmečkih nemških
in slovensko-nemških učilnicah se morajo učiti enačili
reči, namreč: krščanskega nauka, pisanja, številstva in
jezikovega znanstva t. j. branja, slovnice in pravopisa,
in vdje, da vedo svoje misli ustno in pismeno pripovedo¬
vati.

Moja gospoda! če je res, da je v učilnici prva in
najvažnejša stvar jezikovo znanstvo, brez kterega se tudi
ne da podučevati niti krščanski nauk, niti pisava, niti
številstvo (rajtenge); brez kterega se otroci ne morejo
dalje izobraževati, in ako se pomisli, koliko truda ima
dete, predno v svojem maternem  jeziku s pomenko¬
vanja in slovkanja pride do urnega branja, z urnega bra¬
nja do pravega branja, to je, da umeje, kar bere,'. . .
potem se ni čuditi, da se slovenski otroci v šoli ne na¬
vadijo niti maternega niti nemškega jezika, niti kaj dru-

51

zega veljavnega; da jim je uk čisto zastonj; da se učnina
za-nje za nebodigatreba plačuje, ker to malo številce
nemških besed, kolikor so se jih navadili v učilnici, zo¬
pet pozabijo doind; kajti po kmetih se povsod še zdaj le
slovenski govori, in da vsa korist, ktero otroci imajo iz
učilnic, ostaja samo ta, da se komaj navadijo svoje ime
slabo podpisati, pa morda tudi nekaj malega za silo brati.

Po tacem izpačenem uku gre slovenski mladeneč
na nemške više učilnice v domačo in druge dežele, ker
nima svojih viših učilnic.

Vedno se mora bojevati s pomanjkljivim naukom pr¬
vih let, in da si je priden, pa da si ima dobro glavo,
vendar le srednje dovršuje učilnice, in slabo mu je živeti,
ker si ne more sam nič prislužiti po strani. Ker je svoj
materni jezik popolnoma zanemaril, skoraj pozabil, mora
zdaj v poznih letih učiti se ga, ko ga postavijo za du¬
hovna ali uradnika, in tako boriti se ž njim, kakor se je
poprej z nemščino. Ker se pa to marsikomu zdi nepri¬
jetno, zato začne sovražiti svoj narod, čegar jezika, slov¬
stva in zgodovine se na vsem dolgem poti svojega iz¬
obraževanja nikoli ni učil.

Tako se jemlje in se je Slovencu jemala narodnost.
Narod mora sam plačevati stroške svojega tuj čevanja, in
gledati, kako vračuje s topoglavostjo in samopridnostjo
njegov trud Slovenec, kteremu ni mar za osodo in trpe-
nje svojega rodu.

Ker se je nemščini dajala taka prednost, zato so se
duri in vrata odpirala Nemcem, ako so iskali službe. Od
nekdaj so bili po deželi trdi Nemci za uradnike, ki so
pomagali kaziti jezik, kteri se jim ni zdel učenja vreden;
trdi Nemci so bili za sodnike trdim Slovencem, in še
zdaj so nekteri uradovi, ki imajo več ali menj tacih
nemških uradnikov, da se s tolkovalcem (tolmačem) po¬
govarjajo s slovenskimi kmeti. Nemški zdravniki, kterem
gospoda daje službo ali podporo, rogovilijo s Slovenci,
kakor gluhonemi (mutasti) ljudje; nemški učitelji pod-
učujejo slovenske otroke; nemški žandarji hodijo po de¬
želi, koder jih nihče ne umeje, pa tudi oni nikogar.
Gosposka razpošilja svoja oznanila, po kterih se narod

4 *

52

mora obračati, samo v nemškem jezici, in ako je gleda¬
lišče ljudstvu irčilnica, mora Slovenec tudi tega uka po¬
grešati.

Nemški trgovci in obrtniki, ker so jim okolnosti
ugodne, jemljo najboljše prostore v deželi; v narodnih
zadevah pa vleko z narodnimi nasprotniki, ker vsi ti tujci
menijo, da so izobraževalci, da so gospodje; nimajo pra¬
vega srca do naroda, čegar jezik zaničujejo, ker ga ne
znajo, in tudi menijo, da ni učenja vreden. . . .

Slovenski narod v svojih nemških ali ponemčenih
uradnikih, kterim ni mar za uboštvo, ki izvira iz nravne
in duševne zanemarjenosti, ni dobil tacih mož, da bi se
v njegovej stiski potezali za-nj; ali dobil je na ramena
teže, ki so čisto neprimerne proti težam druzih prebival¬
cev štajerske zemlje. Kdo ne ve, da so zemljiščem po
slovenskem Štajerskem čisto neprimerni davki naloženi;
da med Slovenci neprimerno mladenče pobirajo na vojsko;
da Slovence vedno in vedno po vseh krajih čisto nepri¬
merno in neusmiljeno tare težeče breme vojaške ustano¬
vitve (vkvartirovanja), — in če je res, da se narodovi
sinovi največ le pridijo po kosarnah in mestih, od koder
potlej nosijo hudobije in bolezni domu v najdaljnejše do¬
line, v kterih so nevarni vsakej lastnini, in torej največ
polnijo le ječe: ako je to res, potem se gotovo tudi v tej
zadevi slabše godi tistemu narodu, kteri več svojih otrok
pošilja v to pogubo, kar djanski pričajo tatvine, ki se
povsod strašno množijo.

Pa kakor so preobloženi Slovenci s temi težami,
tako so dobili, kar mora biti vam uže znano, 6—7 po¬
slancev premalo  v ta deželni zbor.

Slovenci so potrpežljivi, in trpe vse, in pravi se jim
za to vrli Slovenci, ktere le časi vročeglavci zapeljavajo.
Slovenci torej mislijo sami za-se, da so le za nizkost po¬
rojeni. Vidimo, da so pri Slovencih narodni jezik izpodili
iz učilnice, pisalnice in izobražene družbe, in zavrnili ga
pod slamnato streho siromaškega kmeta, ponižali ga, da
je hlapčevski in dekelski jezik; naredili so, da je Slove¬
nec pod svojo domačo streho tujec; proti naravi so mu
zatrli, skdlili in izbrisali njegovo narodnost, ktere več ne

53

more povrniti nobena stvar; vidimo, da se narod zdaj
več ne čuti, več sam sebe ne spoštuje, sam sebi več ne
upa, — da torej več nima dušne veljave; vidimo, da na¬
rod zapuščajo in taje njegovi najboljši sinovi; daje oubo-
žal Slovenec, kterega le prirojena razumnost varuje, da
še niže ne pade: odkrito je torej, da Slovenec malo in
dosti nima Nemcem vedeti hvale za nemčenje.

To je tista srečna blagost; to je narodni mir, kte¬
rega Slovencem vsak dan priporočajo ljudje, ki imajo mir
in spravo v ustih, trdobo in nemilost pa v srcu; ljudje,
ki so vse potegnili k sebi, in ki nete, da bi jih kaj mo¬
tilo zdaj, ko uživajo.

Ali tudi je očitno, da ta narod še živi; da je nem¬
čenje še le nekoliko krajev zmoglo; da je tedaj v matr-
nem jezici neka moč, ki se zastonj zatira — boljše bi
bilo, naj bi se ta moč v nemar ne puščala —; očitno je
dalje, da je treba hitre pomoči, ker narod mora napre¬
dovati samo s svojim in po svojem jeziku; tuj govor mu
ga nikdar ne nadomesti.

Matrni jezik pa to visoko službo opravlja samo tedaj;
sam sebe gladi in mika samo tedaj: ako ima spodoben
prostor v pisalnici in učilnici; ako se razliva po vseh
žilah človeškega društva. Kje in kdaj se je kak narod
izobrazil v tujem jeziku? Grkom in Rimljanom pravimo,
da so naši izgledje; francozki jezik hvalimo, da je pri¬
jeten, in da ima obilo pomenljivost: komu je pa kdaj
prišlo na misel, naj bi se ta jezik v učilnice vpeljal, da
bi se v njem podučeval narod? . . .

Tisoč in tisoč jih je, ki vse svoje živenje ne potre¬
bujejo tujega jezika, in po pravici se vpraša, zakaj se ti
uče tujega jezika? Kdor koli se je kdaj učil kacega
tujega jezika, ta ve, da to ni tako lehka stvar; da po¬
trebuje mnogo poprejšnega uka; da hoče imeti pretenko
znanje maternega govora, dosti potrpežljivosti, časa, vaje
in novcev; to so zgolj taki pripomočki, da jih nima vsak
izmed naroda. Za gotovo lehko trdim, da se noben Slo¬
venec v ljudskej šoli ni naučil nemščine, in če nemški
govori, da se je izuril na vojski med nemškimi vojaki,
ali pa v službi in prebivanji pri nemških ljudeh. Kdor

54

nekoliko tujih besedic blebčče, ne zna še jezika, in tudi
malo koristi dobiva iz tega blebetanja . . .

V ljudskih učilnicah se torej narodova samostojnost
in svoboda uže v korenu zamori. Ljudstvu greniti ma¬
terni jezik, to je najhuje barbarstvo in trinoštvo; to se
pravi po grdem aristokratnem načelu omiko in blagost le
malemu številu v samotržje prodajati, narod pa obsojati,
da mora večno biti na duši in telesu pokoren. S kratka,
veljati mora to-le pravilo: matrni jezik je poglavitna reč,
vse drugo je stransko, in kdor v živenji potrebuje tujega
jezika, naj se ga nauči ob svojih stroških; v učilnici nima
tuj jezik nič opraviti. Ali pravijo, da narod sam hrepeni
po tujem jeziku v učilnicah, in da slovenščine se mladina
uže sama uči doma. Res, moja gospoda! ker narod vidi,
da povsod le tujščina gospoduje: da njegov jezik nič in
nikjer ne velja; ker nikdar ni zvedel, kako lep je domač
jezik; če se pomisli, da ljudstvo samo za svoje koristi
ne ve: potem se lehko ngone, od kod so te pogubonosne
želje. To je storilo nemčenje; ljudstvu so zdravo pamet
zmetli; to zmoto pa jemljo potem, da iz nje delajo novo
zmoto, in takisto se ta reč vedno v obrten suče. Zato
je čisto nelogično in malo pošteno, na take želje opirati
se, ali celo buditi jih, zato, da bi se laže nemčilo. Po¬
vedite narodu najprvo, kaj mu je prav za prav na korist;
vrnite mu vzlasti jezik v javno živenje; opominjajte ga
prednosti njegovega jezika, velikosti njegovega zaroda in
velikosti slovanskih del: potem še le ga vprašajte, kaj hoče!

Ce se uže doma sama uči slovenska mladina mater¬
nega jezika, in če je v učilnici treba priganjati jo, da
se nemščine poprime: zakaj pa nemški ljudje v učilnice
pošiljajo svoje otroke, ki tudi uže sami od doma znajo
materni jezik? Nemci tako delajo zato, da se njihovi
otroci še le v učilnici nauče materne besede, in toliko se
je imajo učiti, da nemški jezik ni samo po kmečkih šolah
poglavitna reč, ampak tudi po srednjih in viših učilnicah.
Kako se more tedaj reči, da se ni slovonskej mladini v
učilnicah treba domačega jezika učiti?

Ako so narodu tuji jeziki zares tako zelo djanski
potrebni, potem se po pravici vpraša: zakaj se tudi po

55

nemškik učilnicah ne podučuje slovenščina, in zakaj bi
le Slovan moral biti mnogojezičnik? Vaja v nemškem
jezici je vzlasti samo Nemcem koristna, Slovanom pa ne,
kajti posebno južni Slovan malo hodi po svetu, ker se
najbolj peča s poljščino in živino; z Nemcem ima le
redko opraviti, in sicer samo na ogerskej, štajerskej, ko-
roškej meji — mnogo več posla pa ima z madjarskim,
turškim, grškim in laškim narodom; in ako bi se mu uže
hotel kak jezik posiliti, moralo bi se najprvo presoditi,
ali bi nemščina tukaj prišla na vrsto ali ne? Da pa sicer
narod z tujim jezikom dalje ne pride; da nemčenje na¬
roda ne povzdiguje: priča to, ker je narod zaostal, kakor
bi poleg svoje bistre glave nikdar ne bil zaostal. . . .

Moja gospoda! Vsak jezik, kterega je Bog dal ka-
cernu narodu na svetu, mora biti in tudi je pripraven,
da služi javnim in zasobnim (privatnim) narodovim po¬
trebam, in ko bi res bilo nekoliko težavno, ako bi se
začelo precej zdaj slovenski uradovati, in če znanstveno
imenoslovje (terminologija) še ni tako pripravljeno, da bi
ga slišali iz vsacih ust, tega ni kriv jezik, temuč tisti, ki
so vpirali, da bi se to naredilo, ali tisti, ki se jezika niso
naučili. . . .

K koncu svojega imenitnega govora gosp. Herman
izreka ta nasvet:

„Slavna zbornica naj izvoli skleniti:

Potrebe in blagost štajerske dežele zahtevajo, da bi
se djanski v živenje spravilo najviše načelo, ki se tiče
ravnopravnosti vseh narodov torej tudi štajerskih Sloven¬
cev, in da bi se po okolnostih v pisalnice in učilnice
vnesel slovenski jezik.

Štajerski deželni zbor tedaj po §. 19. za črko b)
deželnega reda svetuje:

Slavna državna vlada naj državnemu zboru na usta¬
ven presod poda načrtan zakon, po kterem bi se sloven¬
ski jezik štajerskim Slovencem v učilnice in pisalnice
vpeljal tako, da:

1. ljudske učilnice dobe čisto narodno podlogo; da
se više in srednje učilnice do dobrega popravijo, tako
da bode slovenski jezik imel to, kar nemški;

56

2. da slovenski jezik povzdignejo za uraden jezik,
samo da nemščina ostane diplomatičen jezik;

3. da se pripozna, da bodo slovenske besede v za¬
konih (postavah) popolnoma vero imele.

Deželnemu odboru naj se naroči, da ta sklep oznani
Blavnej državnej vladi . u  —

Zoper ta nasvet g. Herman-a govorili so, kar je
najbolj čudno, spodnjo-štajerski poslanci, namreč g. M.
Loseknig, kterega so si izvolili slovenski kmetje maribor¬
sko-, sl. bistriško-, šent-lenarskega okraja, potem Dr. Mulei,
poslanec celjskega mesta in pa g. Karničnik.

Deželni zbor pak ni sprejel Hermanovega nasveta —
kdo bi se pač kaj takega od štajerskega zbora bil nadjal?
— ino dozdaj je še vse pri starem!

Kar se tedaj tiče narodne ravnopravno-
sti, mi štajerski Slovenci od našega zbora nič
nismo  d o b i 1 i,  ko nektere potolaživne besede in gotovo
nikoli več ne dobimo.

3. Šole in deželni zbor.

Šole so gotovo glavna, bistvena stvar, za ktero
mora pred vsem skrbeti deželni zbor. Brez dobrega
poduka v šolah zaostaja narod, v nevednosti in sirovosti
le životari, in če ima tudi dosti duševnih zmožnosti, kaj
mu pomagajo, če se ne skrbi za njih razvitek. Najvaž-
niše naprave pa so ljudske šole,  ker največi del ljud¬
stva ne pride nikoli v više šole, torej toliko zna, kolikor
se je naučil v ljudskej šoli.

Dokazali smo, da niže šole na slov. Štajerskem niso
takošne, kakoršne bi morale biti. Ali je pa naš deželni
zbor skušal to spremeniti? Še zmenil se ni za naše ljud¬
ske šole, če ravno je poslanec Herman sprožil to za nas
jako važno stvar.

Pa tudi v drugem oziru dež. zbor nič ni storil.
Občno znano je, da se učiteljem nižih šol, skozi slabo
godi. Služba je težavna, plača pa pičla in celo negotova
in mnogo krajev je, kjer mora učitelj, kakor berač, po¬
birati od hiše do hiše. In vendar je učiteljski stan eden

57

najvažniših in najimenitniših v celej deželi. Od njih od-
visi omika celega naroda, oni izrejajo ljudstvo in postav¬
ljajo vogelni kamen, na kterem se potem še le zida hiša
splošne omike in blagostanja. Ker pa poduk zadeva celo
deželo, mora tudi dežela skrbeti za tako poboljšanje
učiteljskega stana, da bode lehko dostojno svojemu stanu
živel. Deželni zbor, kot zastopništvo dežele, bi tedaj
moral uslišati predloge in prošnje, ki so se podajale za-
rad podpore ljudskih učiteljev. On pa je odbil vse proš¬
nje, češ, da ni novcev za take stroške. Lejte si, za
podporo nemškega gledišča (teatra) v Gradci, ki je le za
veselje in kratek čas Gradčanov, so se pa našli novci v
deželnem zakladu. Ali bi ne koristilo neizmerno več de¬
želi in njenim prebivalcem, ko bi se s temi 7000 gld.,
ktere dobiva graški teater, rajši podpirali bili siromašni
učitelji?

Za ljudske šole tedaj štajerski deželni
zbor prav nič ni storil.  Kako pa za srednje šole?

Srednjih šol imamo na spodnjem Štajerskem dve
popolni gimnaziji ali latinske šole v Mariboru ino v Celji
ino dve nepopolni realni šoli s samo dvema razredoma,
namesti 6, tudi v Mariboru ino Celji. Prebivalcev pa nas
je 421.000. Iz tega se že razvidi, da je premalo srednjih
šol, posebno se kaže živa potreba, da se tudi v izhod-
njem delu naše dežele napravi še ena srednja šola, sploh
da se mora ena teh šol popolniti, tako da bo dobila tudi
zgornjo realno šolo, in ne bo treba, svojih otrok že po dru¬
gem realnem letu pošiljati v Gradec. Sprožil je tudi to misel
gosp. Herman, a potem prepustil gosp. Waser-ju, kot za¬
stopniku ptujskega mesta, naj on to stvar v svoje roke
vzame ter nasvetuje dež. zboru ustanovljenje srednje šole
na Ptujem. Ptujsko mesto je samo zase obljubilo, da če
za šolo dati pripravno hišo, poskrbeti strežavo, kurjavo
in svečavo, 4000 gld. dati za pripravo učilnih pomočkov,
tako da bi vse skupaj mesto imelo blizo 8000 gl. stroškov.
Tudi celjsko in mariborško mesto sta storila enake obljube
in pokazala, da jima je res mar za povzdigo poduka.
Stroški za deželo bi tedaj bili jako mali, in pričakovali
smo gotovo, da deželni zbor bode vslišal prošnje vsaj

58

enega teh mest. Pa Slovenec misli, velikonemci našega
deželnega zbora pa obračajo, in vsako reč, ktera bi nam
Slovencem kedaj utegnila koristiti, tako dolgo obračajo,
da končno nam nič ne ostane, kakor stroški, ki jih mo¬
ramo plačevati za natis zapisnikov deželnega zbora.

V 17. seji dež. zbora na dan 20. jan. 1866 je prišla
ta reč na vrsto.

Podpiral jo je zopet nevtrudljivi g. Herman z tako
izvrstnim govorom, da ga moram nekaj tu podati bralcem :

Spodnje Štajersko ima 413.000 prebivalcev pa le
dve srednji šoli, gimnaziji v Mariboru in v Celji; tedaj
je za 206.000 ljudi le ena srednja šola. Nasproti pa je
srednja šola

jemalo množili srednjih šol, ki so se pozneje ustanovile.
Poglejmo v sosedne dežele v Koroško. Koroška šteje
60000 prebivalcev manj, nego spodnje Štajersko, pa ima
o srednje šole. Krajnska ima le 40000 prebivalcev več,
kakor spodnje Štajersko pa 4 srednje šole; a Tirolsko
šteje 200000 prebivalcev manj nego celo Štajarsko, pa
ima 7 gimnazij in 3 realke, tedaj 10 srednjih šol.

Z ozirom na prebivalce in število srednjih šol, ni
tako napačne razmere v celej državi ne, kakor na spod¬
njem Štajerskem, in ta napačna rasmera kazala seje tudi
glede obiskovanja gimnazij v Mariboru in Celji.

Ce je v kacem razredu čez 50 učencev, naprav¬
ljajo se vštrični (parallelni) razredi. Zgodilo se pa je so-
sebno poprej, ko revščina obiskovanja šol še ni tako ovi¬
rala, da je bilo v prvih razredih na omenjenih gimnazi-

59

jah po 70, 80, celo po 90 učencev, in ker so se prejšnji
vštrični razredi zbog varčnosti (!) odpravili, se nabere
toliko učencev v en sam razred, kar ne koristi ne zdravju
ne poduku; leliko se sprevidi da toliko učencev uže za¬
voljo števila v omenjenih mestih težko dobijo stanovanja
in se težko preživijo, pa tudi, da dobrosrčnost prebival¬
cev v imenovanih mestih ne more vsemu kaj.

Pa še več, gospoda! še le učilnica privabi učencev.
Na primer, če celjsko gimnazijo, ki ima 333 učencev,
zaprete, mar mislite, da se bo število učencev na gim¬
naziji mariborškej za toliko povekšalo? Nikdar, še za
tretjino ne. Prašalo bi se, kam pa zginejo ostali? Ostali
dve tretjini ne morete v tako šolo in ostanete doma.
Ravno taka bo na Ptujem; učencev bo, kakor hitro bo
učilnica; dokler pa te ni, ostanejo doma in se pogube.

Gospoda, tu ne gre samo za Ptujsko mesto, čeravno
bi bili Ptujčani tudi vredni, da se jemljejo v ozir; am¬
pak za celo okolico. Ker, kolikor se zboljša Ptuj, toliko
tudi okolica, in moja vest mi ne pripušča, da bi zahteval
tako dragoceno učilnico samo zato, da bi le enej občini
koristil na stroške vsili, ki plačujejo davek.

To gre za celi južno-izhodni kos dežele, za naj bolj
naseljen ali obljuden del Stajarskega. Ptuj je glavni kraj
46000 prebivalcem, ki bi spodnjo gimnazijo menda ven¬
dar napolnili; Ptuj je tudi najbližnje večih mest za ro-
gački, ormužki, ljutomerski in gornje-radgonski okraj, je
središče 130000 prebivalcem, ki gotovo toliko pomenijo,
kakor vsi prebivalci gornjega Stajarskega, ker je pri
nas vsako dete za v šolo in ker naše podnebje in pro¬
storne razmere obiskovanju šol niso tako nemile.

Razun glavne šole je na Ptujem še deželna šola
minoritov, naj veči župa (fara) lavantinske škofije, 6000
prebivalcev in 600 otrok za šolo. Pri 30 vasi obdaja Ptuj
m tako blizo, da bi mladež iz teh vasi lehko obiskovala
učilnico ptujsko, in ji vendar ne bilo treba na Ptujem
stanovati — in mnogo druzih bi živelo le ob tem, kar
jim pošiljajo od doma — množim drugim pa bi pomagali
premožni ptujski mestjani. Jest celo trdim, da ko bi bila
na Ptujem učilnica, bi bila toliko obiskovana, kolikor le

60

mogoče in učitelji in učenci bi imeli prijetniše življenje,
nego kje drugej.

Gospoda! Mislim, da naloga tej učilnici ni samo ta,
da izreja uradnike, duhovne, odvetnike in zdravnike;
marveč, slovenski kmet, ki ima dva dečka, gotovo enega
pošilja v višjo šolo, če ni predaleč in stroški niso preve¬
liki.

Plačujemo za tehnično višo šolo, za vseučilišče in
za zgornjo realko, plačujemo radi, ker cvet glavnega
mesta je tudi nam v ponos; pa mi ne moremo nikamor;
mi teh učilnic ne moremo rabiti, ker nemarno pripravnih
šol. Ce želimo prestopiti v obrtnijske šole druge vrste,
kakoršne je ministerstvo leta 1864 zaukazalo, nam ven¬
dar ni mogoče, ker k temu nismo pripravljeni in ker se
v ta namen zahteva nekoliko razredov gimnazije; če ho¬
čemo v kako akademijo v kako kmetijsko šolo, nam spet
ni mogoče, ker se nekoliko razredov gimnazije ali pa
realke zahteva; in če hočemo, da bodo kdaj naši otroci
živinski zdravniki, zopet ni nič, ker temu tudi treba ne¬
koliko razredov v gimnaziji ali pa v realki. Dajemo krvi
in denarjev, kolikor imamo, a našej mladeži je vendar
zaprta viša omika, ker nemarno učilnic.

Druzega tako ne treba., da le dežela plačo učiteljev
prevzame, vse druge stroške —- in tih je mnogo — trpi
srejna Ptujska. Tudi Ptujska srenja čuti stiske in nad¬
loge, pa si misli, da kar potrosi za učilnico, obrodi obilni
sad, in kdor je v tej zadevi varčen, zapravlja. Mislim,
da se Vam Ptuj ne zdi nevreden, da bi v njegovem
ozidji bila srednja šola, realna gimnazija. — Ptuj je naj
starše mesto v deželi, častitljivo po svojej zgodovini, in
kar se tiče velikosti, tretje na Stajarskem. Ptuj je sre¬
dišče vinske trgovine na spodnjem Stajarskem, ima okrajno
gosposko in sodnijo in je tudi glede društvenega življenja
dosti ugodno.

Po vsem tem mislim tedaj, gospoda, da če vsim na¬
šim prošnjam, vsim našim dokazom, vsim našim žrtvam
in celo javnemu mnenju, ki se je še vsigdar za blagor
Ptujskega mesta izrekalo, zapirate ušesa, bomo to gotovo
nemilo in tužno čutili .“

61

Tako je govoril Herman in vendar vkljub vsem tem
neovrgljivim dokazom sklenila je večina deželnega zbora,
da za zdaj se ne napravi nobena nova srednja šola.

Deželni zbor štajarski tedaj tudi za srednje šole nič
ni storil.

Samo za višo šolo, za vseučilišče v Gradcu, je pri¬
volil po 6000 gld. na leto dodati, da se tudi vpelje me¬
dicinska fakulteta, t. j. da se v Gradcu tudi lehko izučijo
dohtarji zdravilstva. In ravno za vseučilišče bi ne imela
dežela sama, ampak celo cesarstvo skrbeti, ker so više
šole povsod državne.

4. Kmetijstvo in deželni zbor:

Kmečki stan je v sedanjih časih pač siromašni stan!
tako na tihem zdihuje marsikteri kmetič. Mi kmetje mo¬
ramo težko delati leto in dan od dneva do mraka, da nam
pot z čela kaplja in se nam delajo na roki krvavi žulji.
Pa ko bi še kaj izdalo naše delo, da bi si človek pri¬
hranil kak goldinarček, pa prihrani si ga le, če moreš;
vsak krajcar ima že toliko potov, da bi treba bilo, na
sto kosov ga razdeliti. Davki so zmirom veči, naši go¬
spodarski pridelki pa zmirom boljši kup, ker jih moramo,
komej pridelane, koj oddati in nam ni mogoče čakati na
boljšo ceno. Naša hiša je borna naša jed slaba, naša pi¬
jača čista voda; če pa včasi pijemo kupico vina, se nam
koj očita, da smo pijanci, in da vse zapijemo. Pač pravi
reveži smo; z nami zapoveduje vsak šribar v kancelijah;
zdaj smo poklicani v komisijo, zdaj k notarju, zdaj k
doktarju ali odvetniku, kakor mi pravijo, in če ne pri¬
demo o pravem času, ker nemških poklicev ne razumemo,
pa smo hudo okregani.

Dragi prijatelj ! pustil sim te izgovoriti in tožiti svoje
težave. Zdaj pa tudi ti mene poslušaj, in ne zameri, če
ti moram kovo grenko povedati; sej sva si dobro znana
prijatla in ni prvikrat, da se skupaj meniva. Ti praviš,
da je kmečki stan siromašni in misliš da si največi revež.
Jaz pa nasproti trdim, da ga ni srečnejšega stana nego
kmečki in ti bom to koj dokazal. Ti imaš svojo hišo,

62

naj si bo lesena ali zidana, tvoja je, v nji si ti gospodar,
v hiši drug nima zapovedovati, kakor ti. Ali to ni lepo,
nikomur odgovoren biti za to, kar počenjaš v svojej hiši?
Moja kučica, moja volica! In če je tvoja kučica borna
in nesnažna, si temu le sam kriv. Tvoja jed ni slaba,
ampak popolnoma primerna tvojemu stanu. Saj se vidi,
da si čvrst in dobrega zdravja. Tvoja pijača je čista voda?
Od tega vinca glava
Bolela te ne bo:

Telo bo tvoje zdravo
In spanje presladkd.

Pritožuješ se, da imaš tolikanj težkega dela; to je
res, kmetijstvo je težavno; pa kaj meniš, da mi nimamo
nobenega truda, ti delaš z rokami, ostaneš pri vseh te¬
žavah zdrav in krepak, mi delamo z glavo in odkrito ti
moram reči, da je manj težavno, celi dan drva sekati,
kakor pa, postavim, z gosp. Hermanom samo eno uro v
deželnem zboru graškem neprijetnim poslušalcem pridi¬
go vati brez uspeha. Vsak šribarček lehko s teboj zapo¬
veduje, praviš. To pa ni res! Ce se mirno in pošteno
obnašaš, tvoje davke v redu plačuješ, leto in dan ti ne
bo treba hoditi v kancelije, in nikdo ti ne sme v tvoji
hiši, na tvojem posestvu kaj zapovedovati. Ti si pravi
gospod, posebno od kar se je 1. 1848 odpravila tlaka in
desetina.

Zadovoljin nisi, da dobivaš vse dopise iz kancelij v
tebi nerazumljivem nemškem jeziku. Temu si sam kriv,
le tirjaj in ne more in ne sme se tebi odreči. Saj po¬
stava popolnama odločno govori.

Pritrditi pa ti moram, da se premalo skrbi za tvojo
izrejo, za poduk tvojih otrok. Na spodnjem Štajerskem
se največ pečamo s kmetijstvom. Naša zemlja je še
sploh precej rodovitna, na 30.000 oralih vinogradev se
prideljuje marsiktero vedro dobrega, pa tudi slabega
vinca, skoz se živina ne samo za dom, ampak tudi za
prodajo redi, sadno drevje rado raste, po planinah pa je
še zmirom prvotnega lesa za domačo rabo in za barantijo.
Res bogato obdarovana je naša deželica. Žalibože, da
ni obdelovana tako, kakor bi se dala. Gotovo spada med

63

prve dolžnosti deželnega zbora, skrbeti za povzdigo kme¬
tijstva. Kako pa se da bolj pomagati kmetijstvu, kakor
da se tudi za kmečki stan napravijo taki učilni zavodi, v
kterih se kmečki fantje po poduku in vaji izurijo v vseh
kmetijskih vednostih. Poslanec g. M. Herman, čegar
bistra glava ne samo na tanko sprevidi in spozna, kaj
je naj potrebniše, da se povzdigne kmetijstvo, ampak
tudi kaže edino pravo pot, kako da se dd pomagati, spro¬
žil je tudi misel kmetijske šole za slovenski Štajar. Storil
je že 1. 1864 v deželnem zboru nasvet, naj se na deželne
stroške napravi kmetijska šola za spodnji Staj ar in sicer
blizo Ptuja. Izvolil se je takrat posebni odsek za to
vprašanje, kteri je po dolgem premišljevanji in preisko¬
vanji še le 10. febr. 1866 sporočil deželnemu zboru.

Naj iz tega sporočila povem najvažnejše stvari.*

Deželni odbor pripoznava silno potrebo take šole,
da bi se v nji podučevali kmečki sinovi in se izrejali iz¬
vedeni gospodarji za veča posestva.

To, kar naša kmetijska družba stori za poduk učen¬
cev na družbinem dvoru v Gradcu, nikakor ne zadostuje
potrebam sedanjega časa. Deželni odbor to spoznavši, je
tedaj prevdarjal, ali bi bolje bilo, ali kupiti posestvo in
napraviti čisto novo kmetijsko šolo, ali pa sedanjo napravo
za niži kmetijski poduk primerno prenarediti. Najbolje
in koristneje za deželo bi tudi po mislih odbora bilo, če
bi se napravila taka učilnica, v kteri bi se učenci ne
samo teoretično, ampak tadi praktično vadili v vseh od¬
delkih kmetijstva, učilnica, kakoršnih prav dobrih naha¬
jamo v sosednjih deželah. Odbor je zato poslal posebno
komisijo izvedencev v Ptuj, da bi preiskovali in pregle¬
dovali posestva, ktera so se ponujala v ta namen, ali bi
bila pripravna, ali ne. Ti so se podali v Ptuj, in po
preiskavi izrekli, da grajščina Tur niš bi zado¬
stovala na vse strani tirjatvam take učilnice.
Leži namreč blizo železnice in ptujskega mesta v dobrem
zračju, sred najboljših vinskih goric, ima obširna poslopja
in velike kleti in vse razne glebe. Tu bi se lehko vadili
učenci njive obdelovati po raznih lastnostih zemlje, trav-

* Glej „Slovenec“ 10. dec. 1862.

64

nike, kteri so se deloma mokrotni in kisli, drenirati,
svilo gleštati na več tisoč že precej velikih murbinih
drevesih; posebno pa na veliki vinski gorici, ktera obsega
27 oralov in v bližnjih Halozah leži, vinograde umno
obdelovati. K grajščini pa spadajo tudi posebna žganjar-
nica, mlin, stope za mlenje kosti in opekarnica ali cegel-
nica, tako da bi se tudi vsega tega učenci lehko učili.
V potoku bi se dale ribe umetno rediti, v veliki hosti pa
se kazati umno pogozdovanje.

Ni ga tedaj po mislih izvedenih mož in
tudi po mnenji odbora bolj pripravnega po¬
sestva za kmetijsko  učilnico, kakor je Turniš. Ob-

(27 or. je vinograda)

skup . 791 oralov.

In za celo to posestvo tirja belgijsko društvo, čegar
lastnina je zdaj, 147.000 gl. Odbor pa je obljubil 134.000gl.
Po tem bi še bilo samo za 13.000 gld. razločka.

Vse to sporočuje odbor, kar je tudi po naših mislih
dobro in lepo povedano. Zdaj jo pa na enkrat zasukne
na krivo pot in spet sam podere in zavrže, kar je ravno¬
kar po vsej pravici dokazal. Cena se mu na enkrat pre¬
velika zdi; tudi najde, da bo še toliko in toliko priprav
treba, ki bi stale celo 204.000 gld. Tudi zdaj naenkrat
spozna, da ne more izreči, da bi v tem oziru ravno za
spodnje Štajersko bila posebna potreba. Zato nasvetuje,
naj se ne kupi to posestvo, ampak naj se samo nekako
prenaredi kmetijski poduk v Gradcu. V Gradcu, le vse
v Gradcu! Hujše centralizacije, kakor pri nas, ni skoro
najti; plačati mora cela dežela, dobiček pa le vživa
Gradec! Pa radi bi že plačali, če bi se potem tudi vsaj
toliko oziralo na nas, da bi se kaj učili in si potem lože
kaj pridelali. Pa zastonj je vse naše govorjenje, zastonj
naše prošnje.

Na vso moč sta se potegovala gg. Herman in Raz¬
lag, da naj se napravi kmetijska šola na spodnjem Šta-

65

jerskem, pa vse zastonj; deželni zbor se ni nič zmenil
za vse nju resnične razloge ter sklenil, da niti ne kupi
Turniša, niti kje drugod ne napravi kmetijske šole za
spodnje Štajersko, ampak da se le dozdanja šola v Gradci
nekaj premeni.

Herman in Dr. Razlag pa sta podala še v tej seji
gosp. deželnemu poglavarju to-le pismo:

»Podpisana previdiva, da ravno storjeni sklepi slav¬
nega deželnega zbora, so v škodo in nevarnost najnim
volilcem in zato proti njim očitno izrekujeva upor (protest)/'

To početje dveh slovenskih poslancev se je hudo v
nos pokadilo nemškej večini in da bi se kaj tacega ni¬
koli več ne moglo goditi in da bi Slovenci za vselej ne
samo trpeti morali, ampak tudi molčati, nasvetuje še v
tisti seji naš dober prijatelj Blagatinšek žl. Kaiserfeld, naj
se izbriše iz deželnega reda ta paragraf, po kterem sme
vsak poslanec v zapisnik zapisati protest zoper sklepe
deželnega zbora, kteri se mu nevarni in škodljivi zdijo
za kraje, ktere zastopa.

Škodljiv pa je gotovo za celo spodnje Štajersko
sklep deželnega zbora, da ne dobimo kmetijske šole.

Vkljub temu sklepu vendar Herman in Dr. Razlag,
kakor prava, neustrašljiva junaka se tudi zdaj še nista
udala, ampak že v prihodnji seji na novo podala dežel¬
nemu zboru ta-le nasvet:

Sl. deželni zbor naj sklene:

Deželnemu odboru naj se naroči, zavoljo naprave
vinorejske in kmetijske šole (nizkega kmetijskega učnega
zavoda) za spodnje Štajersko, če le mogoče pri Ptuji, na
stroške ali z pomočjo dežele, — pozvedovati, ter sl. de¬
želnemu zboru v prihodnjej seji dotične predloge storiti.

Ker je bila 16. februarja že poslednja seja tega
zbora, izročil se je Herman-Razlagov nasvet deželnemu
odboru, naj o njem sporoča, kadar se spet snide deželni
zbor.

19. novembra 1866 so bili zopet poklicani vsi av¬
strijski deželni zbori k svojemu poslednjemu shodu. Pa
tudi k koncu se štajerski deželni zbor ni drugače obnašal
proti nam Slovencem, kakor poprej, in mi tudi zdaj nismo

66

od njega dobili niti realne gimnazije, niti nam Slovencem
krvavo potrebne kmetijske šole.

Štaj e r s k i deželni zbor t e d a j tudi za p o v-
zdigo kmetijstva nič ni storil.

Edina naprava, ktero je po predlogu vlade sklenil
deželni zbor in ktera bo neki že do 1. januarja 1867 sto¬
pila v djansko življenje, so:

5. Okrajna zastopništva.

O teb smo že govorili na str. 30 ino tam dokazali,
da ta naprava doslej še ima premalo pravic in se bo zato
težko vkoreninila pri ljudstvu. Tam smo tudi že doka¬
zali, da je volitveni red za okrajna zastopništva tako čudno
napravljen po nekem izmišljenem pravilu, da so zelč pri¬
krajšane kmečke občine. Zakaj neki je g. Kaiserfeld iz-
tuhtal, deželni zbor pa potrdil tak volitveni red, po kte-
rem večina prebivalcev, kmečki stan, voli le četrti del
zastopnikov?

Zdaj pa sklenemo našo preiskavo delovanja dežel¬
nega zbora štajerskega. Našteli smo njegova djanja, sodbo
pa si lehko vsak za se napravi.

Štajerski deželni zbor storil je v vseh
šestili letih svojega zborovanja za nas Šta¬
jerske Slovence malo več, ko — nič.

67

Tako gotovo marsikteri mojih bralcev poprašuje.
Ivaj čemo početi, kaj storiti pri takih neugodnih okolšči-
nah ? Vsi živo čutimo, da je skoz in skozi resnično, kar
smo slišali. A kako si čemo pomagati?

Star pregovor pravi: Pomagaj si sam, in Bog ti bode
pomagal! Niso ne samo neugodne okolščine krive, da se
nam Slovencem tako slabo godi in da se zmirom prezi¬
rajo naše želje in zahteve. Spoštujmo se sami in tudi
svet nas bo spoštoval. Pokažimo, da nismo zaspanci, da
živimo in da se hočemo razvijati in napredovati.

Odprta nam je pot, in če jo tudi tli in tam zapirajo
kamnitne ovire, ne smemo koj obupati, češ da je zastonj
vse prizadevanje; marsikteri kamen se da odvaliti, samo
da se ga lotimo od pravega kraja. Kakšno kamenje na
našem potu leži, smo preiskavah v prvem in drugem
oddelku te knjižice. Tam smo tudi večidel že dokazali,
kako si smemo in moremo pomagati; vendar se mi treba
zdi, preden slovo vzamem od Tebe dragi čitatelj! da še
enkrat skratka naštejem vsa sredstva in pomočke, kterih
se moramo posluževati, da srečno dosežemo svoje blage
namene.

1. Slovenci smo!  naš jezik je slovenski, naše
šege in navade, naše družinsko življenje, še cel6 naša
nošnja, vse je drugače pri nas, kakor pri naših sosednih
narodih pri Nemcih, Lahih in Madjarih. Vse te posebnosti
delajo našo narodnost in so storile, da se skoro v 1000
letih robstva mi Slovenci vendar nismo poptujčili. Kaže
se torej, da je v narodnosti neka nepremagljiva moč,
ktera se le težko da zadušiti. Pa tudi to vidimo, če se
ozremo v pretekle čase, da narod, kteri je padel v sužnost

b*

68

inostrancev in si ni mogel ohraniti svoje narodnosti, je
sčasoma popolnoma zginil in se za zmiraj zgubil.

Mi Slovenci pa še nočemo zginiti iz sveta, če ravno
vemo, da naši sosedje bi nas kaj radi podedovali, še dokler
smo živi in zdravi. Mi hočemo živeti in srečno živeti. To
pa bo le mogoče, če si ohranimo svojo narodnost. Torej
se moramo skazati povsod kot prave Slovence. Kakor je
v nemški, francozki, ruski itd. deželi nemški, francozki,
ruski i. t. d. jezik ne samo v družini navaden, ampak
tudi edini vlada v vseh kancelijah, v vseh šolah, tako da
se skozi v njemu piše in podučuje, moramo tirjati tudi
mi Slovenci, da se povsod po slovenskih deželah enaka
pravica godi našemu slovenskemu jeziku. Postava sicer
to deloma zaukazuje, vpeljalo pa se ne bo, dokler si od
zgolj plahote in nemarnosti ne upamo na pravem mestu
to tirjati, kar nam gre po državnih in naravnih postavah.
Sploh se mora očitati našemu ljudstvu, da vsak le za to
mara, kar ravno njega in njegovo družino zadeva, vse
drugo pa naj se godi in suče, kakor Bog hoče. Tako ob¬
našanje pa je hude graje vredno. Vsak človek je ud ene
družine, vsaka družina zopet spada k svojej občini ali
srenji, vsaka srenja pa je mali košček cele dežele. Kar
torej deželo zadene, morajo čutiti tudi vse srenje te de¬
žele in tedaj tudi vse družine in končno vsak posamezen
ud družine. Že iz tega razloga se vidi, kako napčno in
neumno sodi vsak, komur se ne zdi treba, da bi se bri¬
gal za občinske ali celb za deželne zadeve. Ta malomar¬
nost ljudstva pa večidel izvira le iz pomanjkljivega sla¬
bega poduka. Tu pa ne mislim na poduk v šoli, če tudi
res po sedajnem učilnem načrtu se ne da dosti pričako¬
vati, ampak mislim posebno na poduk, ki se nam ponuja
v dobrih knjigah ali bukvah. Naj ne meni, kdor je do¬
vršil naj si bo samo svojo domačo, ali tudi srednjo šolo,
da zdaj vse ve, in da mu zdaj ni treba drugih knjig v
roke jemati, razvun molitvenih. Koliko podučljivega blaga
je nakopičenega v slovenskih knjigah, pisanih v jeziku,
vsakemu kmetu razumljivem. Le pripravi si jih, gotovo
se ne boš kesal in krajcarji, ki si jih zanje dal, se ti
bodo povrnili s tem, da bodeš marsikaj koristnega zvedel

69

in se marsikdaj pošteno kratkočasil, če si pa posamezen
ne moreš kupovati knjig in naročevati slovenskih časni¬
kov, pa se naj vas več mož zgovori in napravite si
srenj sko ali farno knižnico,  iz ktere si potem vsak
družtvenik lehko izposoja knjigo za knjigo. Take knjiž¬
nice prizadevajo malo stroškov, za vso okolico pa so ve¬
like koristi.

Skušajmo torej, kjer je le mogoče, ustanoviti srenj-
ske ali farne knjižnice!

Pa ne samo dobrih knjig nam je treba brati, tudi
časnike si moramo naročiti,  da poz vemo, kaj se
godi v našej ino v drugih deželah, da se podučujemo;
kako se obnašajo naši rojaki po drugih slovenskih in
slovanskih krajih, in kako moramo delati mi, da se slo-
žimo ž njimi v vsem našem početju in namerjavanji.
Saj imamo izvrstnih slovenskih časnikov, le naročujte se
nanje! „Novice“  v Ljubljani, „Slovenec"  v Celovcu,
„Domovina“  v Gorici, „Primorec“  v Trstu in „Slo¬
ven s ki gospodar"  v Mariboru. Podpirati moramo
tudi vse druge naprave, kterih blagi namen je, razširjati
vednosti med ljudstvom, in take naprave so: „Družba
sv. Mohorja"  v Celovcu in „Slovenska Matica"  v
Ljubljani.

„Družba sv. Mohorja"  se je ustanovila že 1.1852
s tem lepim namenom izdavati dobre podučljive knjige za
prosto ljudstvo. Vsak družbenik plača 1 gld. na leto in
dobi za ta mali donesek vse knjige, ki jih družba izdava.
Menda ni nobene družbe, ktera bi v kratkih letih tolikanj
koristnega bila storila za poduk naroda, kteri pa tudi od
svoje strani priznava korist te družbe z res obilnim pri¬
stopom med njene družbenike. Posebno zadnja tri leta
je ogromno naraščalo število družbenikov, tako da jih je
bilo za 1. 1866 že 3980 udov; med temi nas je 1128 iz
slovenskega Štajerja, torej je med 372 prebivalci eden
družbenik. Lehko pa bi bilo še desetkrat več družbe¬
nikov , ko bi ljudstvo samo bolj maralo za take naprave,
ki so ustanovljene le njemu na korist. Zapisujmo se zato
še v večem številu v „družbo sv. Mohorja", saj novci
niso zavrženi; vsako leto dobimo 4 — 6 knjig raznovrstnega,

70

podučilnega in tudi kratkočasnega branja. Od svojega
začetka dozdaj dala je ta družba med ljudstvo že 55 knjig
v blizo 200.000 iztisih. Ali to ni čudovita delavnost?

„Slovenska Matica"  ustanovljena v Ljubljani
1. 1864 s tem namenom, slovenskemu narodu pripomoči
do omike, na vse strani znanstveno izobraževaje slovenski
jezik in slovensko slovstvo, šteje letos že čez 1200 udov,
kteri so ali ustanovniki z doneskom od 50 gld. enkrat
za vselej, ali pa letni plačniki z letnim doneskom od 2 gl.
Tudi Matica marljivo dela in izdala je dozdaj že prav
dobrih, podučljivih knjig.

Omenil sim že farne knjižnice,  pa razun teh
imamo na Slovenskem v vseh večih mestih in tudi že v
nekojih trgih „čitavnice“.  To so taka družtva, ki imajo
naročene vse slovenske, in tudi druge slovanske ali Slo¬
vanom priljudne časnike, da jih družbeniki lehko berejo
ali izposojajo; čitavnice pa tudi napravljajo včasi veselice:
besede,  v kterih se zbrano ljudstvo pošteno razvese¬
ljuje z govori, petjem domačih pesem itd. Komur je mo¬
goče, naj pristopi čitavnicam. *

2. Naše politično delovanje  mora vselej imeti
le en cilj in konec: blagor slovenske dežele  in
naroda.

Ni še dosta, da se zavemo naše narodnosti, da pod¬
piramo vse narodne naprave, da smo Slovenci v svoji
hiši, tudi v javnem življenji, kadar rabimo svoje držav¬
ljanske in politične pravice, ne smemo biti nemarni in
zanikrni. Lčsem spadajo posebno pravice, voliti može v
občinsko, okrajno in deželno zastopništvo.

Mnogokrat sim že slišal od prav poštenih slovenskih
kmetov: kaj nam je mar za vse te volitve? Naj bo, kdor
če izvoljen, saj po vseh teh volitvah je zmirom še slabeje,
kakor je bilo popred. Tudi samo en glas nič ne zda,
bodo že drugi odločili, jaz naj raji domd v mira ostanem.

Kdor se tako izgovarja in sam zanemarja svojo dr¬
žavljanske pravice, si je sam kriv, ako mu niso po volji

* Citavnic je zdaj na slovenskem Stajarji čvetero: v Mariboru,
kjer je najstarejša vseh slovenskih čitavnic; v Celji, v Ptuju
ino v Sevnici.

71

izvoljeni moži. Naj se potem ne pritožuje, če mu ni
všeč njih delovanje.

Občina  ima svoj srenjski ali občinski odbor, kteri
ima pravico, opravljati vsa opravila, ki zadevajo celo
občino. Mi smo družbeniki občine; vsak od nas mora
trpeti, če naš občinski odbor slabo opravlja občinske za¬
deve , če varčno ne ravnd z občinskim premoženjem , če
občini dela nepotrebne stroške in tako povekšuje občinsko
priklado. Torej se kaže, da je treba paziti, koga izvoliti
v občinski odbor, in da si sami delamo največo krivico,
če se po naši malomarnosti ne vdeležujemo pri občinskih
volitvah. Saj se le ponavljajo vsake tri leta.

Kar se sicer tiče občinskega odbora, imamo vsi ki
spadamo pod to občino, pravico, priti k sejam občin¬
skega odbora, da slišimo, o čem in kako da se posvetuje
in kaj da namerjava storiti za občinske zadeve. Posebno
važno je, kdo da se izvoli za občinskega predstojnika
ali župana. Izberite si takega, kogar poznate za pošte¬
nega, skozi pravičnega moža in ki je že pokazal, da mu
je mar ne samo za se in za svojo hišo, ampak tudi za
blagostanje cele občine. Ta naj bo vaš župan, ali zna
nemški ali ne. Nikar pa si ga ne zbirajte samo zavoljo
tega, ker kaj malega nemški jezik zna lomiti in se vam
zato priporočuje od tega ali druzega uradnika.

Vi pa, občinski predstojniki, ki vas je poklicalo za¬
upanje vaših sovaščanov na spoštovano, pa težavno mesto,
se skažite vredne tega zaupanja, in opravljajte zvesto
vam naložena opravila. Samo nekaj naj Vas opomnim.
Ker so vaše občine skozi slovenske, tudi vi sami Slovenci,
zakaj ne začenjate sploh vsaj, kar se piše od vaše strani
uradnijam, pisati v domačem slovenskem jeziku? Zakaj
ne tirjate tega od c. k. uradnij, saj postave v tem oziru
odločno govore. Pri vas pa je začeti in tako trdi temelj
položiti svojej slovenskej narodnosti!

Okrajna zastopništva,  ktera bodo obsegala
vse občine enega okraja, bodo tudi skorej začela svojo
delovanje. Kes da po volitveniku imajo kmečke ali sel-
ske občine v razmeri z mesti in trgi premalo mož voliti.
Vendar vsaj te, kolikor vam je odločenih, si izberite

72

take, ki jih poznate za najpoštenejše, najzanesljivše v
celem okraji. Te volitve pa niso več neposredne, tako
da bi vsaki vaščan imel pravico voliti, ampak k tem
volitvam le grejo občinski predstojniki, in pri večih ob¬
činah eden volilec na 500 duš. Ker se snidejo vsi ti vo-
lilci iz raznih krajev, bo dobro, da se že pred volitvijo
posvetujejo in se zedinijo v svojih mislih, koga izvoliti.
Sicer bi se utegnili glasi preveč raztrositi in končno ravno
taki možje priti v okrajna zastopništva, na ktere v za¬
četku še nihče niti mislil ni.

Se bolj imenitne in važne pa so volitve v deželni
zbor.

Občinski odbor ima skrbeti le za svojo občino,
okrajno zastopništvo le za eden okraj in tu še ima jako
malo in celo omejenih pravic, deželni zbor pa ima nalogo,
posvetovati in postave sklepati o vseh zadevah in potre¬
bah cele dežele.

Kako se je obnašal naš štajarski deželni zbor, smo
obširno preiskovali. Glavni vzrok pa, da je tako malo
ozir jemal za nas Slovence, je gotovo, da smo pri prvih
volitvah za deželni zbor 1. 1861 mesto zanesljivih sloven¬
skih rodoljubov si večidel izbrali take može za svoje
poslance, kteri le malo ali nič ne marajo za stiske slo¬
venskega ljudstva. Samo ptujski in rogački okraj, ktera
skupaj volita enega poslanca, izbrala sta si že pri prvi
volitvi za svojega zastopnika g, M. Herman-a,  kteri je
skozi štiri leta edini se potegoval za naše pravice v de¬
želnem zboru, edini med samimi neprijatelji, vedno na¬
padan in celo psovan. Še le 1. 1865 dobil je vrlega po¬
močnika. Takrat izvolil si je celjski volilni okraj eno¬
glasno g. Dr. Razlag-a za svojega poslanca.

Ptujski in Rogački volilci! vam so hvaležni vsi šta¬
jerski Slovenci, ker po vašem pooblastilu je v deželnem
zboru neutrudljiv borilec spodnje-štajerskih Slovencev!
Slava Vam in srčna hvala! Prepričani smo, da tudi pri
novi volitvi, ktera se bo skoro vršila, vsi kot en mož
bodete stali za g. Herman-a in ga zopet izbrali za svo¬
jega in za zagovornika vseh štajerskih Slovencev!

73

Volitve v deželni zbor so tudi posrednje: vsaka ob¬
čina pošlje, na vsakih 500 duš enega moža — volilca; ti
se zberejo na napovedan dan v volilnem mestu ino volijo
poslanca. Gledati se tedaj že mora, kdo da se pošlje za
volilnega moža. Vsaka občina pozna svoje ljudi, izbere
si pa lehko vsakega, ne pa da bi moral ravno župan ali
občinski predstojnik volilec biti. Zgovorite se vsi vaščani
med seboj in pošljite zanesljivega moža, kteremu naro¬
čite, naj se zvesto drži pri volitvi tiste stranke, ktera
priporočuje rodoljubne, slovenske poslance.

Vi pa, volilni možje, kterim so izročile občine oblast,
voliti v njih imenu, pomislite, da pri volitvi ne glasujete
samo za-se, ampak za celo občino.

Poslanstvo je jako imenitna reč in nima vsak po¬
trebnih lastnosti za to častno mesto. Kakošne lastnosti
pa mora imeti mož, kteri se ali sam poganja ali se nam
od druge strani nasvetuje za poslanca? On mora biti:

Pravičen in pošten  mož, ki je pokazal v svojem
dosedanjem življenji, da je vselej se poganjal za pravico
in se skozi pošteno obnašal;

neodvisen:  torej ne sme biti v taki službi, ktera
bi ga znala ovirati v govoru in sklepanju; le neodvisen
človek more brez strahu govoriti in glasovati, kakor mu
zapoveduje lastna vest in želje volilcev, naj bode to vladi
ali drugim poslancem všeč ali ne;

zveden:  poznati mora vse potrebe in zadeve kraja
in ljudstva, ktero si ga izbere za zastopnika. Na svoje
oči ino iz sam svoje skušnje mora vedeti, kako se godi
slovenskemu ljudstvu, ktera bremena ga naj hujše tlačijo
in stiskajo in kako bi se mu dalo pomagati. Pa samo iz¬
vedenost poslancu nič ne pomaga v deželnem zboru, če
nima jezika na pravem mestu, če ni

zgovoren in prebrisane glave:  da ve, kedaj
in kako ima povzdigniti svoj glas, kako besedo staviti in
sukati, da spodbije nasprotne govore, za svojo reč pa si
prijatlov pridobi;

svobodomislen:  poznati ga moramo, da je od
nekdaj zavzet za pravi napredek v političnih in narodnih
zadevah, da je vnet za poduk, za svobodo, za samoupravo

#

74

v občini in deželi, za narodno ravnopravnost in za vpe¬
ljavo slovenskega jezika v šolah in uradnijah. Biti rnora
tedaj:

domo- in rodoljuben  mož, od kterega vemo, da
slovensko našo domovino in slovenski naš narod ljubi,
da je to svoje rodoljubje že skazoval v djanji in tudi
ravno zavolj svojega domoljubja že marsikaj hudega pre¬
stal in pretrpel. Vedeti moramo, da se ne poganja za
poslanstvo samo iz sebičnosti in častilakomnosti, ampak
le zgolj ljubezni do domovine in ljudstva slovenskega.

Take može, volilci, si izberite za svoje poslance in
ne bo Vam treba, pozneji v svoji pravični nevolji izre-
kovati izvoljenim možem, da jim ne zaupate več, ker so
prevarili vaše zaupanje.

Sicer pa morate premisliti, da poslanstvo ni kar si
bodi, da je sicer imenitna, častna reč, poslanec biti, pa
tudi jako težko breme, komur je v resnici mar, dopolniti
vse dolžnosti poslanstva. Torej ni tako lehko, najti pra¬
vih mož za poslance, in če se tudi najdejo, ne more in
noče vsak prevzeti odgovornosti take težke naloge.

Poslanci, kakoršna sta gg. Herman in Dr. Razlag,
ktera imata res vse lastnosti, ki jih moramo tirjati od
poslancev; takošni možje, kteri bi pri vseh drugih last¬
nostih tudi bili zgovorni,  se ne nahajajo v vsakem
kraji. Vendar kjer se ne da dobiti naj boljši, mora člo¬
vek zadovoljen biti z dobrim. Dobre, pravične, in
poštene, zvedene in rodoljubne  može imamo,
hvala Bogu! v vsakem kraji slovenskega sveta; in teh
se držimo pri prihodnjih volitvah.

Zdaj pa se poslovim od Vas, moji dragi rojaki!
Vem,  da bi še marsikaj bilo omeniti, pa knjižica mi je
uže pod peresom veliko veča narastla, kakor sim bil
namenil. Morebiti bo skoro spet treba se oglasiti; silno
naglo se suče zdaj svet, in preljuba pomlad, ktere prihoda
se veselimo vsi, Bog zna, ali nam z spomladanskim cvetjem
ne prinese rudeče rože na strašnih bojiščih prelite člo-

75

veške krvi. Vendar ne obupajmo! Naj nas tolaži misel,
da nobena ideja,  tudi narodnost  ne, ni in ne more
zmagati brez močnih pretresov in silnih spopadov razdra¬
ženega človeštva. Kakor pa po najhujši nevihti solnce
naj lepše se posveti, zginile bodo tudi črne megle, ktere
nam zatemnujejo prihodnjost in tudi nam Slovencem
bodo

zvezde, kakor zdaj sljale.“

Opazka.

Zarad hitrega natiskovanja ostala je semtertje kaka
majhena pomotica, ktero naj si čestiti bralec blagovoli
sam popraviti.

Založil Dr. Jože Vošnjak. — Tisk Egerjev v Ljubljani.
1867 .

-0"Ai

M

Js^lc^v,  V-V; -'^-CH. ^-' , ' i "’ >;  ^'1. n 6t>; (>v ''! ( //’ :
/ ® 'h.Our^ '/ n J$



»i tl x  i| O


Založil Dr. Jože Vošnjak. — Tisk Egerjev v Ljubljani.