Vs^d&K&g.- .dueLcrj ^.; . ©ir fZ&lTfC: : .‘&«w-7: '&3 >H!»u9 MMI • -^?!r/;‘;Y'-^'.' ■ , '^f~js-t.?'' Takole, kakor nam kaže gornja slika, so vozili iz Kumninga v čaotung predra¬ goceno o rod.it* krščanske ljubezni: rentgen za slovensko misijonsko bolnišnico slo¬ venjebistriških šolskih sester v Caotungu, ki jo vodi misijonski zdravnik dr. Janež. Nekaj čudovitega je, s kakim veseljem slovenski misijonski prijatelji “žrtvujejo v 1>R. JANEŽEV RENTGENSKI SKKAD” za kritje nabavnih stroškov! Ne spomi¬ njamo se misijonske akcije, ki bi tako z lahkoto zajela tolik krog darovalcev. Doslej •le zbranega vsega skupaj okrog 400 dolarjev, večinoma med novonaseljenci v Argen- tihi, pa tudi v Kanadi. — Zastavili pa smo si kot cilj akcije, zbrati do avgusta 1 !, <*0 (v teku enega leta) vsaj 1000 ESA dolarjev, ki naj bi jih vplačalo kakih 100 podpisnikov sklada, katerih vsak naj bi skozi 12 mesecev mesečno prispeval v sklad P° 10 pesov, kar bi zneslo 12.000 pesov — vsoto, ki je v času ustanovitve sklada Predstavljala vrednost 1000 USA dolarjev. Mesi tem pa je vrednost pesa toliko Padla, da je treba za lOOO dolarjev 16.000 pesov. Zato upamo, da se bodo zlasti d> branju najnovejšega dr. Janeževega pisma v tej številki oglasili še nekateri pri¬ jatelji misijonov in dr. Janeža, ki doslej iz tega ali onega vzroka v sklad še niso m °gli prispevati, oziroma da bo morda ta ali oni že zvesti vplačevalec morda še ^j dodal, da bo z združenimi močmi zastavljeni cilj res dosežen, v neizmerno '•Poro dr. Janežu in tamkajšnjim slovenskim misijonarjem in misijonarkam, v pomoč kitajsimm,, ljudstvu, v čast slovenskemu narodu, v rast Cerkve in v večjo slavo božjo. Ali so pravoslavne in protestantske dežele misijonske dežele? Navadno imenujemo misijonske dežele tiste, ki spadajo pod kongregacijo Propa¬ gande, to je pod papežev urad za, misijonsko delo. Ta ima nalogo, da v papeževem imenu vodi vse delo. Tako bi človek preprosto mi¬ slil, da so misijonske dežele tiste, ki spadajo pod to kongregacijo, vse druge pa ne. A v resnici se to ne krije. Marsikatere dežele, ki ne spadajo pod kon¬ gregacijo Propagande, so misijonske dežele. Abesinija, Perzija, n. pr. in sploh ves bližnji Vzhod ni pod Kongregacijo za širjenje vere, ampak pod Vzhodno kongregacijo, to je tisto kongregacijo, ki ima skrb za vzhodne cerkve in delo za zedinjenje, pa so kljub temu misi¬ jonske dežele v najstrožjem pomenil besede, saj je skoraj v vseh strnjeni muslimanski svet- Mogli bi pa dobiti tu in tam kakšno škofijo, ki še spada pod Kongregacijo Propagande, pa ni več misijonska dežela. Prav tako je nekaj ozemlja, ki spada pod druge papeške urade, pa ima na sebi še misijonski značaj. Kako naj se zdaj odločimo? Ne gre nam za podrobnosti. V Rimu ali pa misijonski znanstveniki naj 'odločijo, katera dežela je še, katera ni več misijonska. V glavnem pa lahko takole rečemo: misijonska je še vsaka dežela, kjer Cerkev še ni dovolj utrjena, ker nima bodisi zadosti vernikov, bodisi duhov¬ nikov iz vrst tistega naroda, še nima doma¬ čega škofa in je odvisna v svojem delovanju od pomoči iz drugih bolj katoliških dežel. Kakor hitro pa je tam delo dovršeno in je Cerkev utrjena, preneha biti misijonska de¬ žela in postane redna cerkvena pokrajina. Načelo je popolnoma jasno. V posameznih primerih je pa včasih težko določiti, ker vedno ni mogoče jasno dokazati, da je Cer¬ kev v kakšnem kraju zares utrjena, kot je treba. Nastane pa pri tem tole vprašanje. Mi vemo, da je Cerkev 1-e ena in izven ka¬ toliške Cerkve ni nobene prave cerkve. Toli¬ kokrat pa, slišimo govoriti o vzhodnih cer¬ kvah in protestantskih cerkvah. Kaj je s tem? Ali so to prave cerkve ali ne? In če uiso, ali so ti kraji misijonski kraji? če je Cerkev ena sama in je katoliška Cerkev tista edina prava Kristusova usta¬ nov", je najprej jasno to, da vse druge “cer¬ kve’’ niso prave cerkve in sploh cerkve niso, čeprav se tako imenujejo in jih tudi mi obi¬ čajno tako imenujemo. In če niso cerkve, potem je jasno, da v krajih, kjer strnjeno žive protestanti ali pravoslavni, tako da katoliške Cerkve tam skoro ni, ali če je, da je še 'odvisna od drugih dežel, še nima domače duhovščine in doma¬ čih škofov itd., da v tistih krajih edina pra¬ va Cerkev še ni utrjena in zato tam še vedno misijonsko vprašanje ni rešeno in je potem¬ takem tista dežela misijoska dežela. Kakor se zdi čudno, je vendar resnično. Povsod, kjer Cerkev ni utrjena, je misijonski svet. — Seveda nas moti, da imajo n. pr. pravoslavni svoje prave duhovnike in škofe, da imajo skoraj isti nauk, da imajo celo presv. Evharistijo, a kljub temu niso v Cer¬ kvi, ker so ločeni od nje. Nekdaj so njihovi predniki bili v pravi Cerkvi, pa so se ločili in na mah so vse pravoslavne dežele postale misijonske. iPapež Pij XII. v okrožnici o skrivnostnem Kristusovem telesu jasno uči: “Med ude sve¬ te Cerkve smemo dejansko šteti samo tiste, ki so bili prerojeni po krstu in izpovedujejo pravo vero ter se niso niti sami nesrečno ločili ‘od sestava tega telesa, niti jih ni za¬ konita oblast zaradi velikih pregreh izob¬ čila. Zato pa taki, ki nimajo iste vere in istega cerkvenega vodstva, ne morejo živeti v istem telesu in ne od istega božjega Duha.” Tako na temelju, ki smo si ga osvojili, pridemo glede protestantov in pravoslavnih do spoznanja, da so kljub vsemu izven Cer¬ kve in da je povsod tam, kjer so pretežno protestantske ali pravoslavne dežele in kato¬ liška Cerkev v njih še ni utrjena, misijonski svet. — Zato ni pravilno, če si zamišljamo delo za zedinjenje ali delo za spreobrnjenje protestantov kot delo za združenje ločenih cerkva. Ne, Cerkev je le ena. Zato gre zlasti pri delu za zedinjenje za to, da se ločeni bratje vrnejo v pravo Cerkev, ne pa da se pridruži ločena Cerkev. Tam Cerkve ni ih jo je treba šele utrditi. Utrdila pa se bo 3 pridruženjem ločenih bratov. Iz tega je jasno razvidno dvoje. Najprej to, da vodi obojno delo ista vodilna, misel: Cerkev je treba utrditi. A kljub temu J e treba povdariti drugo, da se namreč delo v načinu, kako dosežemo glavni misijonski cilj. loči. Nikakor ne moremo in ne smemo uvr¬ ščati pravoslavne brate, do katerih sveta Cerkev zlasti v zadnjih papežih kaže toliko ljubezni, med pogane. Saj imajo skoro vse to, kar imamo mi, le da ne priznavajo P a ' peža za vidnega Kristusovega namestnika — 154 — POSLANSTVO KATOLIŠKE SLOVENIJE Katoliška Slovenija, posest slovenskih src in rok, Katoliška Slovenija, tvoj prvi gospodar je Bog ! Katoliška Slovenija, mučencev in junakov plod — Katoliška Slovenija, le v tebi res bo prost naš rod! Katoliška Slovenija, dežela naših šeg, postav, Katoliška Slovenija, postani biser, vzor držav! Katoliška Slovenija, Marijina posest in last, Katoliška Slovenija, izroči njej kraljevsko čast! Katoliška Slovenija, na Skali Kristusovi stoj, Katoliška Slovenija, čuj, Križ naj ščit in meč bo tvoj! Katoliška Slovenija, na jug slovanski se ozri, Katoliška Slovenija, zablod razkola ga otmi! Katoliška Slovenija, pomagaj ovcam bratskih staj Katoliška Slovenija, k Pastirju v pravi hlev nazaj! Katoliška Slovenija, do bratov Vzhoda bodi most, Katoliška Slovenija, za njih zedinjenje, prostost! Katoliška Slovenija^ otmij jih iz valovja zmot, Katoliška Slovenija, pokaži jim k Resnici pot! Katoliška Slovenija, miru studenec, moč duha; Katoliška Slovenija, odpahni vrata v mir sveta! Katoliška Slovenija, v prihodnjost božjo bodi tir, Katoliška Slovenija, ko le en hlev bo, en Pastir! BOGDAN BUDNIK >n ky tred kiti 80 gp . • e zato ločili od prave Kristusove Cer- JUb temu, da imamo z ozirom nanje .pčuii prav isti misijonski cilj, mora Z vepj^ nast °P, naše govorjenje drugačno tmeti ° 13ubez ^° se jim moramo približati. ŠQ eSa ni0ram 'o istega katoliškega duha, kakr- Za irtle l papež Pij XI., ki je ves gorel sr Cll ° za ze dinjenje. Zlasti mu je bila pri Pri s S1 - ,a in je sam rekel, da vsak dan btisli maši > ko povzdiguje Rešnjo Kri, stu Sov Ila ^ Usi lo. Imeti moramo tistega Kri¬ tij duha, kakršnega ima papež PiJ (!) a Je iz1 ' ka pravoslavja razmajana, je pač moja Vet a dolžnost, k<> popisovati tele naše tvegavščine; ne sv ' ^‘md lioin nakazal. Z bratom vred ]_. a Se Pridružila štirim finskim tihotapcem, n ;, So l, ®li sovjetskim ječam in se peš name tl"' ' svo '° rodno deželo čez zaledeneli ))o' S * zaliv - žena, svak in svakinja naj bi mi sledili na saneh. Dogovorili smo se, iin ° 1M>znei *‘ eden onih štirih prišel i>o dni- < i*' uajveč mogel. Njegova veliko- |.j_ s,la nesebična pomoč, ki ni delala raz- e ‘bed katoličanom in pravoslavnim, me je prevzela. Bogata dejanja prave krščafi- i-iuhe/ni so jih nemški katoličani na- ^ an .iali pravoslavnim Rusom, so mi bolj j.' *"’*• pričala o tem vzvišenem apostolatu tirl" 1 .*^ 6 < e, kve, ki čuti s trpečimi in ža¬ be 'unimi, naj bodo kjerkoli po širnem svetu • ki vse brez razlike objame v svoje lju- v že srce, nenehno v boju proti zlu za zma- "j"slavje dobrote po vesoljni zemlji. Kako t °* K<> še bom dvomil? Mati je klicala! Mar " a i se milosti upiram še naprej? Neodločen sein stal. Zares, prav določen in naravnost ''"‘"i odmerjen sunek je moral priti od ne- 5 °d. In je prišel; takole: ' jeseni leta 1927. je škof Sergej, pred- _i. .. »nclro npfivn- v »ik v 'em v . -- patriarhov in glavar ruske pravo- av ne cerkve, svetu oznanil, da se boljševi svojem hotenju od ruske cerkve v ni- s ^i' l, 'r ne loči. Najstrahotnejše,, kar se je °b moglo nameriti! Boljševiki so v krvi I,* v ,>s "iu teptali Kristusovo cerkev, brez- r " š, 'o j e bilo temelj in vsebina sovjetstva. / e k aj naj zdaj ob tej grozoti storim? Pre¬ logi a 'hal '>dvis pravoslavni Husi so pretrgali s patri- '>a cerkvijo; ustanavljali so lastne ne- . ' S.I JVV IJB , U.lianntijuu o w V. občine. Drugi spet so trdili, da je klecnil pred strahovanjem rdečili, da "hi • . _ ie samodižnj režim tak razglas izsilil. < *hi se j e upiralo oboje, nobene teli poti niše,,, - - . 'Iv. oinii mogel sprejeti. Saj vendar nihče ni • da je bil Sergej postavni glavar m- ^ * ga pravoslavja ali pa da bi bila kje na ( ' etu «ila, ki bi cerkev zmogla, se pravi 'st,, cerkev, ki je od zgoraj imela obljubo, ' T U Peklenska vlada ne bodo premagala. a *o sem tedaj vročičen ves začel iskati v -o in nezinagljivo cerkev, o kateri so- v'' P ' va "gelij. Kratko iskanje; brž. brž sem s e bil trdnd in do dna odločil. ^ 11 1,e k .jesenski večer sein iztaknil nek ji ,l/ -gla s metropolita Sergeja. Na vse jutro /‘.Potem zaupal svoji ženi, da bom dal °'<> pravoslavju in sprejel katolištvo. ' beseda je eno. dejanje drugo. Vso na¬ slednjo noč nisem spustil vek. Kako grenka odpoved to: čez noč pretrgati s cerkvijo, na katero so me priklepale tako globoke vezi, tako ljubki spomini! l.e koliko tednov še je minilo od tiste noči, da so se mi slednjič vendarle odprla vrata v pravo Cerkev, čas najtrše preizkušnje bi jih lahko imenoval. Najvišji pa me je prav v teh trenutkih ne¬ vidno krepil z moškim pogumom. Lepega dne nekoč je šla žena kupovat; ko se je vrnila, sem med papirji, v katerih je prinesla za¬ vite kupljene stvari, naletel na časopis, ki ,ie v drobnem članku govoril o Terezi Neu¬ mann. Prvič sem čul o nji. Ob prebiranju teh vrstic me je od vsega najbolj prevzela vest, da je Terezi Neumann najljubše branje živ¬ ljenjepis svete Male Terezike Deteta Jezusa. Spet nova neznanka ta svetnica. Taisti ve¬ čer še sem nekega katoliškega duhovnika poprosil za to knjigo. Obljubil je. Kako pa sem se šele začudil, ko sem listal po neki drugi knjigi z njegovih polic, pa je iz nje nenadoma zdrknila podobica te ljubke re¬ dovnice. Naslednje jutro sva dobila zaželeni življenjepis. Dan na dan sem se ji zdaj z vročo molitvijo priporočal; in od tistega časa ne moja družina, ne jaz ne nehamo prositi njene pomoči. 15. oktobra 1027. na god velike španske svetnice Terezije iz Avile sem bil sprejet v katoliško Cerkev po rusko bizantinskem obredu. Kaj redki se mi namreč zde primeri, da bi se nekdo, ki je kot jaz zrasel v rusko pravoslavni cerkvi in ga je bila milost spre¬ obrnjenja zatekla že v moških letih, na ljubo latinskemu odpovedal čudovitemu vzhod- neinu bogoslužju, prelepim molitvam in ik> vsem svetu znani globoki pobožnosti krščan¬ skega vzhoda. Jaz sam sem, kar obred za¬ dene. s srcem in dušo vzhodnemu vdan, moje katolištvo ni obsodba moje pravoslavne pre¬ teklosti, marveč nje dopolnjenje in prečišče- V čem sta tedaj vsa vrednost in vsebina mojega spreobrnjenja? Sveti Luka trdi v Evangeliju (IV, 4), da se človek že s samo božjo besedo povsem našiti. Jaz pa sem čul božjo besedo o edinosti cerkve; prisluhnil sem ij in bila mi je življenje. Verujem nam¬ reč tišino, da bo verni, ki z vso iskrenostjo pritrdi božji besedi in po liji svoje življenje ravna, tudi vse zapovedi Gospodove sprejel in jih v sveti pripravljenosti z življenjem potrdil. Tako tedaj tudi moje spreobrnjenje še dolgo ni poslednji korak mojega notra¬ njega duhovnega življenja, marveč je le prva stopinja do končnega cilja, ki naj je krona vsega človekovega prizadevanja — večna sreča v presijajni Nebeški Domovini. Profesor doktor IVAN PCZVNA Poslovenil: —NJ— 159 — SVETA OLGA Temni Dnjeper se vije krog stolbišč; težko poln čarnih skrivnosti in pravljičnega čada polzi v dalje, črno modrikasti trak, ki se je odtrgal prav tam v koprnečih sinjinah son¬ čnega boga Peruna kot poslanec vsega do¬ brega, glasnik plodnosti teh brezkončnih ravni, čuvar rodov, ki so se nagnetli v zelene stepe in bde pri svojih čredah. Noč je na široka razprla svoje svilnate peruti. Iz njih neviden rosi vijolično sladki sen; ljudje to¬ nejo vanj, zvezde na visokem nebu šepečejo neslišno pesem bajk, v skrivnostnih lokih se spuščajo na vodno gladino in »e poljubljajo v nji. Zemlja spi. . . Mesečina se toči po lesenih ostrešjih ki¬ jevskih, tke se na bičje ob reki, z obeh bre¬ gov sili v sredo in stvarja srebrne mostove prhkih niti, ki jih v tisočerih podobah zgiba šelestni vetrc, prhutajoč iz globine ravni. V čadnih tolmunih se bude rusalke, z me¬ sečnim srebrom si posipljejo dolge lasč, na upogibajočih se mostiščih nebesnih odsevov s» družijo v raj in neslišno plovejo po reki daleč, daleč: potem sršnejo kot šppi iskrivih kresnic visoko pod svetleče se nebo, spuščajo se kot mavrični privid in tonejo v rahlo po¬ zlačenem morju žitnega bilja,. Vedomec se liuli ob temnih bregovih, v dalji zavija vol¬ kodlak. . . Kijev spi, spi ob zibajočem se traku mod- Tega Dnjepra. ■X- * -X- V jug se trgata beli postavi zaviti v dolge plašče, črni lasje se jima kodrajo v nočnem vetru. Oči so trudne, ustne stisnjene, roka se oklepa dolgega, srebrnega križa na prsih, v srcu bridkost razočaranja, trpkost neplod¬ ne poti jedko žge. V tihih požirkih ju pije noč. Ko sta daleč od vode že, se ustavita. Sredi spečih žitnih gred se poslednjič obrneta k mestu, ki črni v dalji kot temna gmota. Moža gledata in molita. “Kdaj, Gospod?...” šepne eden od njiju. Drugi pa molči, le velo roko visoko dvig¬ ne, obraz se mu zjasni, kot da so se mu oči zagledale v privid. “Ne toži, brat,” dahne, kot da se boji zbu¬ diti spečo lepoto, “tudi tej zemlji bo prišla Luč. . . ne Po naju, midva nisva vredna. . • Tujca sva jim in tujca jim ostaneva...” V grenki trpkosti se mu trga beseda. ‘‘Glej, koliko prečutih noči, koliko žrtve, kakšen trud in ljudje še vedno molijo Pe¬ runa, slave Vesno in trepečejo pred vedom- eam, volkodlakom in škrati...” “Vsa dolga najina pot brezplodna...” toži prvi, “dolgi, dolgi meseci izgubljeni ...” ‘‘Božja misel ni naša misel. Dejal sem ti, da nisva vredna. Bog hoče, da pride iz njih samih nekdo, ki bo odprl vrata soncu in pri¬ žgal voščenko prave vere, da bo za vse čase svetila 3 plameni razodetja tej lepi zemlji.” In roka mu seže visoko v nočni zrak, kot bi hotela samim neskončnim zvezdam iztr¬ gati blagoslov in ga, razliti na te bridko opojne ukrajinske ravni, ki spe v temi. Po¬ tem pa s kretnjo bednega misijonarja, ki ne obupa nikoli, zariše rešnje znamenje od se¬ vera na jug, od zapada na vzhod. Veter se prihuli k tlom, brezmočna, tišina ovija sveče¬ nika. “Glej, znamenje!” zbudi druga iz žalostne dremavice. Oba se zagledata. Nad kijevskimi strehami s o se spustili me¬ sečni prameni; v baladni mogočnosti tko počez in povprek tanek, prosojen srebrn križ. ki lega kot oznanjenje od samega obzorja prav na globoki Dnjepr. In v njunih očeh je zdaj globoka vera. Verujeta, da njuna pot ni bila brezplodna, spoznavata, da je njuna molitev segla do sa¬ mega križanega Boga. . . Visoko zravnana toneta v noč kot zma¬ govalca. Dolgi senci njunih postav se poljub¬ ljata z upogibajočimi se pšeničnimi stebli in se izgubljata daleč, daleč na jug, v Bizanc- čez knežje vrtove kijevske se smeje jutro- Smeje se v pomladni iskrivosti, v razposa¬ jenem soncu, v opojno dehtečem cvetju, v baržunasto mehki travi, v strobljajočem P°~ točku, ki se kotali po kristalnem kremenju, smeje se v očeh knežje deklice Olge, ki se urno kot metulj suče med drevjem. Zdaj je sedla na položno reber ob potočku in iztegnila belo dlan, kot bi hotela v njo zajeti vso kipečo pomlad. Na živo zeleni trati prav blizu jo začudeno ogleduje gazela, živalica, ki je Olgi tako ljuba. Zvedavo gleda deklico, sproži se k ni 1 in položi glavo na njeno iztegnjeno dlan. Olga z gazelo; knežji otrok, ki sanja prav¬ ljico žive pomladi. In deklica so oklene živalice kot prija; teljice, ki ji hoče zaupati vse. Prav v uho -d šepeče; boji se, da bi še kdo drugi ne vedel za njeno hrepenečo srčno skrivnost. “Si jih videla, gazelica moja, bele može, ki so prišli že v drugo? Od daleč, daleč, P raV IGO ' Jutrovega pravijo, da so... iz Bizanca." , °eklic a se zastrmi z očmi polnimi priča- oVan.ja v daljo, čez potok na oni breg. Sa- j, , a , seb i dahne, kot da se ji bo resnično prav ', aj razkrilo to prelepo mesto, o katerem a °li niti sanjala ni. Bizanc...” dahne sama sebi. In hrepeni v Bizanc, mala knežnja Olga KUevskem gradu. veš,” Se gp e t nagne k gazeli, “ti zdaj po j s ® govore. Dobri možje so; pravili so mi. run' 16 Še mogočnejši Bog kot naš Pe¬ sni ^ a ^ e P® a Gospa kot naša Vesna; da Go° VSi ljud i e otroci tega Boga in da je ta j. ?® a mati nam vsem; daje ta Bog, veš i>ka moja, na svet prišel, pomisli, da bi vsi *** k ot bratje. . .” B 0 » kn . ežn ia sanja, sanja o tem čudežnem ]jj ki je hodil po zemlji in dobrote delil, bjj ni bil strašen in grmeč kot Perun, ki je vsi ? an [eč vsem brat in je hotel, da smo si k r j~ atje, ko so ga lastni izdali v smrt, na skal Pribili , in ki je, o čudo nesluteno, iz Žare ?? gr °ba P« lastni moči vstal in se s živ dvignil v nebo, kjer je pripravil tn d .° neskončne sreče vsem, ki ga ljubijo, Glgi, mali knežnji Olgi... klem San i a o prelepi Gospe, ki je mati sa- , n Bogu, pa je vendar človek, da, deklica , nekoč, kot je zdaj Olga. . . ® n a, človek, pa mati samega Boga?. . g « a ne ume. Začudeno se zagleda svoji r azb 1Ci - V m odre oči, kot da bi v njih hotela n rll „ rati odgovor, živalica pa trzne z glavo, e in zbeži. . . ji g Glga je sama s svojim vprašanjem. Kdo d 0 “ a , ra zreši? Kdo ji do dna razkrije tega ču- Prei P ega Boga, kdo jo do kraja nauči tiste Pe li J. >e ,, I)esm i o Očetu vseh ljudi, ki so ji jo zan c De * možje iz daljnega, pravljičnega Bi- , a v njenem, res, prav njenem jeziku; jBtCe naš, iže esi na nebeseh...” 8 e j; K j. ' e P°, Olga je trudna od lepote. Vse a i čuh* 1 ' kot bajka, kakršne še svoj živ dan kre Pene * U V tistem trenutku je v nji žgoče me ?i a -’ sv °i e 8a knežjega strica poprosim, naj Olg V Bizanc! V Bizanc. . . ! Pote t ■ !loCe v Bizanc, v pravljični grad le- ki g’ K;,er fiastp tega tujega, neznanega Boga. ki g ozn anjajo beli možje s srebrnimi križi. Bi Zailca ®enda prav iz Jutrovega prišli, iz 'Olgo ljubek . san .ia- o Bizancu, sanja o dobrem. e ’ n Bogu. ki ga ne pozna. . . in krstim te v imenu Očeta in Sina petega Duha Se § k' b° d visoko kupolo Svete Modrosti, ki Oig a la l dotika samega neba, sklone knežja da 8 ’ Se< taj Helena, glavo. . . Očiščujoča vo- In v n i ene z * a te kite. dvor aiak °ni in presbiteri, metropoliti in ves Vsi, V V . nrokatu, z zlatom in srebrom zasut. žig a vp-.? 0 ' 1 ® hvalnico božji Dobroti, ki pri¬ bo r 0 p S v enk ° vere daljnim ruskim rodovom Olg. a , n iib knežnje. Olge kijevske. . . vse biava } n se ziblje na oblakih kadila, kar ae sa nje so zdaj resničnost, vse. vse. do j^jj, hrepenela tisto dolgo pot od Kijeva nca . pa neskončne mesece in dneve pričakovanja v belem dvoru ob skrivnostnem Bosporu, vse je zdaj življenje. . . Olga živi; sveta Helena, ki objema križ. kot ga je Olga sama pravkar objela, jo bla¬ goslavlja. Nebo samo se je odprlo nad njo. stoteri svetniki na stenah mogočne katedrale so oživeli In ji Iztezajo svoje roke, kot da ji hočejo povedati, kako je njihova odslej, visoko pod sinjim nebom pa se na sončnih pramenih zibljejo jate belih golobov. . . Knežnja Olga, je božji otrok. . . Helena je prižgala Luč ruskim nomadom! ■X- * X- V dolgem sprevodu se vrača knežnja Olga, odeta v preprosto volneno haljo vzhodnih samostanščic, čez visoke Lomske gore, glo¬ boko skoz šepetajoče gozde, slednjič sredi polnega sončnega dne daleč prek neizmernih ukrajinskih step, bliže vsevdilj Kijevu, ki kot rjavožarna proga raste vidnejši bolj in bolj iz modrikastega pasvi globokega Dnjep- ra. Olga moli! Moli za blagoslov tej zemlji, moli za res¬ nico svojega rodu, moli za Luč vsem, ki s'o in še bodo rasli iz teh polj in lok in bregov, za Luč, ki jo prinaša ona, knežnja kijevska, zavita v nevidni plašč zavetja svoje nebeške patrone svete Helene. . . In Kijev klone, maliki padajo, Perunovi žrtveniki se rušijo, volkodlak in vedomec sta pregnana, škratje so utonili v Dnjepru, poganska reka zdaj ‘obliva sto in tisoče ru- sastih glav Olginih bratov in sestra kot krstna voda. . . Nad Kijevom žare križi na visokih kupo¬ lah, knežja hiša časti križ, v malih nomad¬ skih domovih brle lučee pred ikono Bogo- rodice, ki ven in ven bdi nad narodom. Svečeniki oznanjujejo besedo božjo v do¬ mačem jeziku, odmevi bogočastnih pesmi se dvigajo prav do zornega ukrajinskega neba in čez; da, tudi čez kijevske mejč gre božja pesem, z njo križ in beseda oznanjenja. Bog se je razodel slepim, oči se odpirajo soncu, ki ne mine. Knežnja Olga pa kot angel plava med bed- 1G1 nuni. Njena bela dlan siplje dobrote, tolaži bedne, celi rane, 'oblači raztrgane, poji žejne, uči zaslepljene. Njen božajoči materinski nasmeh odpira trda srca. česar niso zmogli prvi učeni božji poslanci, opravi zdaj sam dobrotni sij iz mehko globokih oči kijevske knežnje. In Olga je srečna! Njene roke se oklepajo križa, kot roke svete Helene. . . Ukrajina, živi v Kristusu po Olgi, ruske širjave molijo Očeta vseh ljudi. . . “Otče naš, iže esi na nebeseh,...” In nad Kijevom se zdaj p let 6 kite belih golobov kot nekoč nad kupolo Svete Mo¬ drosti v Bizancu, da znanijo mestu in svetu čudež neskončne Milosti božje, ki se je raz¬ lila čez Dnjeper in bo segla skoraj, skoraj prav do uralskih gošč. . . Kot daljni, skrivni odmev utriplje v be¬ lem zraku sončnega dne na niškem nebu vi¬ denje prvih, zavrnjenih misijonarjev: “Glej, znamenje! ...” Beli golobi, ki se nad kijevskimi kupola¬ mi prepletajo v bleščečih se križih in prhu¬ tajo v slavo svetnice Olge Helene Kijevske. * * * Nocoj so se beli golobi pripeli na srebrno mesečno roso visoko pod grozotno krvavim nebom! Zdaj so se dvignili kot silen križ, razpeli oo nebo in spletajo lestev do samega božjega prestola. Njih svetla senca je padla nad vso rusko zemljo in oznanja odrešenje. . . Res, kijevska knežnja še živi! Zdaj prosi pri Bogu za dan zmagoslavja svojemu mestu, deželi in vsemu svetu! O, sveta Olga,, prosi tudi za nas, ki smo ti bratje po krvi! Prinesi spet Luč, zaceli rane, raztrgaj ve¬ rige zasužnjenim! Daj križanega Boga Kijevu, Rusiji in vsemu svetu! MIKLAVŽ TRPOTEC Ojiomba uredništva: Gor¬ nja črtica je napisana po skopih, a verodostojnih zgo¬ dovinskih podatkih o za¬ četkih krščanstva v Rusiji desetem stoletju po Kri¬ stusu, pri čemer je knež¬ nja Olga igrala od ločilno vlogo. ZANIMIVOSTI POZNATE JO — STEZO? Poznate jo? — stezico trnjevo? Na njej vzdihuje potnik žalostno; spotakne se, pogleda v prahu gor: Okrajšaj tek, Gospod, omagam skor. Poznate jo! — stezo, ki vodi v sveto nas nebo. * * * “Father, brž! Išenu gre h koncu!” Hitro rečeno, pa ne tako brž storjeno. Išen umira tam daleč za dvema rekama. Zju¬ traj po sv. maši je prišel sel. Pripravim kolo in potniško bisago, pa hajdi na pot. Pet milj je šlo izvrstno. Potem je začelo pršiti. Ob nekako sedmi milji deževati. Kolesa so se zablatila. “Potunkam” kolo v ribnik, izmi- jem blato — šlo je par sto korakov. Zdaj je začelo kar močno deževati in železni konj je spet zastal, še enkrat ga umijem, potem pa se podam vedrit v bližnjo kočo. Dež je medtem blatno cesto tako razmočil, da ni bilo več misliti na ‘‘potrkač”. Zaviham oble¬ ko in jo udarim peš. Ob eni popoldne sem dohodil. — Išen je bil že zdavnaj mrtev, izdihnil je, ko sem se jaz še na pot odprav¬ ljal, Splazim se v kolibo — vhod je bil v višini nekaj nad koleni — blagoslovim trup¬ lo, se za par minut vsedem v bližnjo cerkvi¬ co, pa hajdi nazaj v Khari. Medtem je sonce pokukalo izza oblakov, Izsušilo cesto in trud n emu potniku olajšalo hojo. Ob štirih popoldne pridem do kraja, kjer sem bil zjutraj pustil kolo. še enkrat je ro¬ malo v obcestni ribnik, potem pa je šlo po suhi cesti kot p'o asfaltu — za, pet minut. Silna ploha mi je zavrla pot. Kaj pa zdaj? Ob cesti niti ene kolibe. Pot blatna. Kolesa se sploh ne vrtijo. Zadenem kolo na rame in jo uberem naravnost na nezorano polje. ki je bilo narahlo s travo prerašeno. Tu so kolesa spet poprijela. Plohe noče biti konec, sledil je naliv za nalivom, prav po monsun¬ skih manirah, šlo je s kolesom — peš se¬ veda — čez drn In strn, kar v polni obleki in čevljih, kot na vojaških štrapacih. V po¬ polni temi sem jo pozno zvečer primahal domov. Nobena stvarčica ni ostala suha. vse- do žepne ure, ki sem jo bil zavil v žepni robec in je v njem plavala do doma. Na usnjati torbi so šivi popustili, od talarja se je odcejala modra barva, od štole, ki sem jo ves čas nosil pod obleko.... pa kaj bi našteval. Potniku je tudi že sapa popuščala- Edina, nepoškodovana stvar je bil medaljon¬ ček z Najsvetejšim, ki sem Ga moral naza.1 prinesti. Božji Misijonar j e bil na poti ves; čas 7. menoj. Prav po tisti: Ko v žalosti sree medli, tolažbe ne pozna; Kruh angelski me razvedri, moči spet nove da! Za, popravek ure je bilo treba odšteti 2a rupij, ki so vredne osem USA tolarčkov, torbo sem moral kupiti novo, sestra zakrr stanka jo je morala nanovo oskrbeti z vsem potrebnim, obleka in čevlji? Zadosti! Ko sem se kasneje enkrat spet z biciklom zabaval na poplavljenih stezah in poljih, sem na npkem takem potu nalašč štel, kolikokra 162 te BENGALSKEGA MISIJONA „ treba stopiti s kolesa. Naštel sem samo: Kr at! I n t‘o na 20 do 25 miljah poti. Na j® strani, tja in nazaj, to znaša 126. S tem j ®. e ni vse povedano. Nekateri prehodi zna- u bit i še vse prej kot prijetni. Nekje sem si 0 Jkar za vrat privezal, da se mi spet ne K sreči tistikrat ni deževalo. Poznate jo — stezo, *ti vodi — skoz Bengalijo.. .! ŽRTEV RJUBEZM 'sta Vas * li 0< liP ur v kharijskem okrožju je 1878 umrl poljski misijonar Fr. Miiller, tQert 28 stai '. Umrl j e za kolero, čisto sam -? domačini. Padel je kot žrtev ljubezni v šj; bi bolnikov. Pred smrtjo je še prosil za a at Pulir , ki so mu ga bili po pomoti odvzeli, y 6 0 Pa . j e z misijonskim križem in rožnim deta 6111 v rok l katehistu naročil: “Povej lju Sv ■ da zanje umrjem in da rad darujem * življenje za njihovo spreobrnjenje.” p 0 dkod dobiti spomenik? Osebno mi dobro Y a dani holandski misijonar Fr. Stanislaus ! ieni a Haar ® n s - J - ki je večino svojega živ- pj. prebil v tem misijonu in so ga šele v e ij^t Par leti pokopal v Rančiju, je imel j a 2? spoštovanje do pokojnega Fr. Miiller- o]{j, ,° je bil imenovan za misijonarja tega v^a (ki so ga takrat od drugod oskrbo- ’> je začel pridno iskati pokojnikov grob. tep?® 110 &a je odkril. Spočel je misel, da bi vjj u Vukanu ljubezni do bližnjega posta- S p Primeren nagrobni spomenik, da groba jd. n e izgubijo. A kje dobiti sredstva? pj.' 1 *''• Fordi pridie na pozorišče. Tiste čase je hči .n Haaren v časopisih bral, da “se ho lj a , tPilijonarja Forda poročila z nekim Po¬ lt d 01 Takoj je romalo pismo čez morje. b)ij ®PJ j e misijonar Mr. Forda opzooril na sjjo 11 J° možitev njegove hčere v odlično polj- t U(J . družino. Preminuli Fr. Miiller da je bil k r in kako lepo bi bilo — je pisal p 0 ' Haaren Mr. Fordu — ko bi mu Mr. Sp «kot tast poljskega ženina z lepim pri- S ; JO k °m pomagal do skromnega nagrobnega rjj.dJPnika. Mr. Ford je prav hitro odgovo- v.' ',‘H'ear Reverend Father. žal mi je, a jaz Pirnam nobene hčere!” rea^bezen ne pozna zaprek. Fr. Van Haa- z a „. ? r ^P on ri n ja (vse to sem našel v starih a ; ‘.fkih); “Tudi ta nepovoljen odgovor me pomočjo Mr. “Zgrabil sem *oge, naložil tuuu open na čoln in jih Hj7^1 25 milj daleč v Bodipur, kjer sem v^f°bu Fr. Miillerja postavil križ, da bomo Ka s ’ bočiva.” btlsij s ® še ne bo šlo s bika’ bo šlo z božjo pomočjo. ort r ,„,? a roge, naložil 1 000 opek i J je z grobom sedaj? Na grobu molimo ^onarjj. njegovi nasledniki. Spominjajo So Se< laj dobrega, Fr. Miillerja vaščani, ki s ko “ ce l° v cerkvici na zid obesili spomin- X« • veti tev z obljubo, da ga ne pozabijo. javij a - e in sa več ne pustimo od sebe,” iz¬ dan i? v spomenici, ki so jo celo tiskati si JotiT ? izrtler no ponosni so, da počivajo mi- berj e ,. rj€Ve kosti v njihovi sredi. — Fr. Mvi- S5 am ° žrtev je Bog sprejel in obdaril. v *Sj ji 0 ena poganska družina je ostala v 0 letos. Celo protestat.ie, se zdi, da že dnev-e štejejo, kdaj bodo postali katoličani. Zidana cerkvica s stanovanjem za misijo¬ narja je postala že zdavnaj premajhna. Ko se v vasi mudi misijonar, sta ob nedeljah dve sv. maši. žal, da poslopje, ki je bilo zidano še ob času Fr. Miillerja, razpada. Treba bi ga bilo pošteno popraviti, cerkvico po raz širiti. Ali bo spet treba iskati kakšnega Mr. Forda,, takšnega seveda, ki — ima hčer! ? Piše p. Stanko Poderžaj D. J. •— Gornja slika kaže, kako žanjejo v Indiji riž, spodnja pa Moniko in njenega otročka Avguština ki ju je p. Poderžaj krstil. 163 Na potu proti gobarski naselbini Spoštovani gospod urednik.' Pred nekaj dnevi sem Vam pisal, pa se že zopet ogla¬ šam. Upatn, e.!'. seb °i- Kdor bo misijonski zdravnik, na svoji koži občutil vse to, morda k CC 0< * niene * — Prav danes smo dobili i z j,' 1 h Pošte, morda zadnje. Prišla je pošta «... '*'°Pe, Amerike in Kine. Iz vseli pisem "ho. ,i„ _ - - pisem r| ;i . "a nam prijateljev ne manjka, žal. ti,, Cas teče čudno pot in niti odgovarjati več stm i p° l ' en, ° vsem. čim bo to možno, bomo llani dajejo v pismih korajžo za težke k, )r 1 . 11 **gotovila, da se nas bodo spominjali. tiii 1( . na, n ne manjka, zavest, da se nas s P <,n, injajo bo prijetna, zlasti nam je tiso a zavest, da je toliko prijateljev med u mi • - lf,i lttik s<> ®li po svetu ne za kruhom, It. 1 Svrviptro nrpnnioanio i» itorl r, k. itko trd svojega prepričanja in vedo, rie . '* .le ta vsakdanji kruh. . . Naj nas ti !ls u n uj e jo, naj nas ne pomilujejo in naj s h)rj t .* <>bs °.iajo! Ne, kar moraš, kar moreš, •>. 1 s i dolžan 0,1 ki a v in končno, ali ni imel hj n ' N li> ki j e zapisal: Neživ živeti — ali ^ jT b *la skrunitev Boga, ki je življenje? Pok, ° člov ek jezdi preko kitajskih polj proti sl 0 ba *'šču a ii gobavski naselbini, ko gleda <,T“ za kitajskimi gorami in konec Pa w ' ' K ° opazuje življenje in umiranje tega , ,! h si tej se porodi svojevrstna filozofija. O ste n *' 1)01,1 Pisaril, saj Vas ne zanima, preveč Slov Ž t P ° 8leni — ln vsako pismo, ki Vam ga v . 6 Piše, j e oddano v strahu, da bo zašlo Vij,—. Pisati za javnost ni lahko — pra- i n ^ i zopet par slik. Imam veliko zbir- U ni * in fi hnov — škoda bi bila, da bi se to ,čiI °. Kaj d vas in kmalu nato “Duhovno življe¬ nje’’. Tako sem bil tega le¬ pega slovenskega branja tudi jaz deležen. Pred nekaj tedni pa je bil p. Kladnik prestav¬ ljen na drugo postajo in sva sedaj kakih 18 0 milj narazen in n e morem več brati teh ča¬ sopisov. Zato bi Vas prosil, bi-li mogli tam med rojaki najti kakega dobrotnika, da bi zame plačeval ta dva lista, da bi vsaj nekaj slovenskega imel, ker iz domovine ne prej¬ mem nobene slovenske pošte več. V nekem pismu sem namreč malo preveč Tita “hvalil”, zdaj so mi pa v za¬ hvalo vsako zvezo z domači¬ mi odrezali. če boste želeli kak dopis za “Katoliške misijone”, sporo¬ čite, bom že kaj popisal. Meni gre kar po navadi dobro. Zdrav sem in zadovo¬ ljen tudi v mojem poklicu. Zdaj je prišlo k nam več no¬ vih misijonarjev iz Nemčije; kot sem čul, pride spet nazaj tudi p. Bratina (ki je preje že skoro deset let deloval v Južni Afriki, op. uredništva). Tako nas bo precej misijo¬ narjev in bo šlo misijonsko delo lepo naprej. Od meseca januarja imamo svojega mi¬ sijonskega škofa. — - Vas in vse rojake prav iskreno po¬ zdravljam!” Prvi glas iz ideče Kine. — Iz Šanghaja se je oglasil vsem znani slovenski misijon¬ ski brat Ciril s pismom, na¬ pisanim 4. X. 1949. Iz njega izpišemo nekaj vrstic, ki bodo zanimale tudi naše bralce! “Kaj bo z ubogo Kitajsko, je znano samo Bogu. Zaenkrat je še precej vse po starem. Tudi misijonarji so povečini ostali na svojih mestih, ka¬ n a r j i kor je določil papeški inter- nuncij. Tudi naši amerikan- ski sobratje in usmiljenke v Kanchowu so ostali. Tukaj v Šanghaju je več slovenskih misijonark, ki jih od časa do časa obiščem. Usmiljena se¬ stra Jug deluje v novem mo¬ dernem dispanzerju, njena so- sestra pa vodi oddelek v bol¬ nišnici sv. Ludovika. M. Ka- lista, frančiškanska Marijina misijonarka, je tudi spet tu in vodi veliko šolo, zaenkrat še kar nemoteno. Druga fran- čiškanka, m. Gebhardina pa tiho in skrito deluje v splošni bolnišnici. Po misijonskih bol¬ nišnicah in zavodih kitajsko služabništvo vedno bolj dvi¬ ga glave in skuša nagaj- 5 i, kar jim tu in tam uspe. Tu so se pred kratkim pri¬ pravljale velikanske sloves¬ nosti v proslavo zasedbe Šanghaja po sedanjih 'oblast¬ nikih. A tisti dan je vladalo nad mestom tako neurje, da je bilo brž skoro vse poplav¬ ljeno. Ko sem na angelsko nedeljo po glavni ulici ga¬ zil vodo do kolen, sem ko¬ maj srečno prišel do an¬ gleške cerkve k večernicam. Misijonski brat Valentin Poz¬ nič, ki že lepo vrsto let deluje v Južni Afriki. pišejo Včeraj na praznik naše misi¬ jonske patrone sv. Terezike, torej po več dneh, so se vode začele odtekati. Danes na praznik sv. Frančiška Asi¬ škega, je že veliko bolje; šel sem k frančiškanom in priso¬ stvoval 4 mašam. Ravno smo prejeli ‘‘Kato¬ liške misijone”. Bog plačaj! Po vsebini in obliki prekaša¬ jo vse prejšnje, hvala Bogu! Ko je človek takole v tujini, pa mu pride slovenski prija¬ telj — list v roke, oh kako to dobro dene! Hitro pregle¬ dam, potem pa pohitim z dra¬ gocenim zakladom k sloven¬ skim usmiljenkam, ki vedno že težko čakajo, kdaj kaj slovenskega berila prinesem. Vas se dobro spomnijo, ko ste jim pred 'odhodom na Ki¬ tajsko v Ljubljani v govoril¬ nici na Taboru še kot bogo¬ slovec navdušeno govoril in jim dal pobude za korajžo. Nadaljujte z listom, ki je naše največje bodrilo v težkih dneh! INDIJA SE OGLAŠA Klerik g. Nace Kustec se je pred časom iz Bombaya preselil v Tirupatur, kjer dela druščino Juriču in Kešpretu. V naslednjem objavljamo dve njegovi pismi, ki sta sicer starejšega datuma, a zanimi¬ vi. Prvo je še iz prejšnjega mesta, drugo iz novega. Naš misijon je popolnoma odvisen od božje Previdnosti in smo včasih brez pare v hiši- Pa vendar nam potrebnega ne manjka in še mislimo na zi¬ davo novega poslopja, kajti prihodnje leto že ne bo ve8 prostora za vse novince in fi¬ lozofe. V Tirupaturju, kjer sta Janez Kešpret in Branko Ju¬ rič, imajo 2 50 aspirantov (se- meniščnikov), 200 sirot in i e okrog 30 sobratov, pa za vse skrbi — gožja Previdnost. Jaz sem se tu že zelo udo¬ mačil in s e prav dobro poču¬ tim. Letos sem se lotil angl e ' ščine, po Božiču se pa še ta- milščine oprimem. Res da J e zelo malo časa ali nič za uče¬ nje jezika; a pravijo; da se Slovenci naučimo jezika, tudi če se ga nočemo. Semkaj l e prišel v noviciat eden iz Bur¬ me iti pravi, da naš Joško Kra- 166 'bar izmed vseli tamkajšnjih jhisijonarjev najbolje obvlada birmanski jezik. Torej pogum! . Pri nas se vsak dan bolj ‘‘Uti potreba bo Izboljšanju življenjskih prilik naših kri¬ stjanov, ki so navadno iz naj- r ® v nejših slojev. Ni dovolj, 'lobro jih poučiti v veri in jih krstiti, ampak jim je treba Ut H gospodarsko in socialno pomagati na noge, s tem da j!1 B nudimo strokovne, teh- bične in kmetijske šole. Le a ko dobe katoličani dobro za¬ poslitev in ne utonejo v po¬ labskem morju. Kot dobri pistjani in specializirani de- avpi ter mojstri nasprotno ce- .° dvignejo ugled kristjanov h lahko pomagajo pri misi- 'ionskem delu. > T juniju smo začeli novo ,olsko leto, ki ga bomo za- ktiučiii 13 februarja. Sem Generalni asistent, zraven pa Mi naložili šest ur šole lik 6Vn °' Si lahko mislite, ko- prostega časa mi ostaja. J? Petih zjutrai do pol enaj- 'h zvečer včasih nimam niti .minut časa prostega. V ktobru smo imeli duhovne in Po njih dvadnevni od- j.,, v hribih. Prav luštno je t*° : a skoraj bi bil pustil m ntojo malenkost. tr"l a ^ elu m °W» f an t' ov sem dok ° < * il prenekatere hribe in m‘! ne - In glej. ravno ko jo nik m° čez lepo cvetoč trav- p začutim, da nekaj leze pj blojem hrbtu. Nič dosti se ppbi menil za to in kar mir- v ..Potipam z roko ubogo ži¬ le*, °- ke-ta se z vso silo za- p]' ba drugo stran mojih ){ a . C ' Tedaj se ustrašim, češ, Tav ? e l' e strupena kobra, itai opozorim fante kako in nj, Najpogumnejšemu izmed bi 0 velim, naj močno zgra- \ a z . voko talar in kačo, ali t-ik 6 že P°d talarjem, in naj <}„»? mo dno stisne, da jo za- n e '■ Petindvajsetletni fant si lm u ba. Vsak tranutek je lah- v^g Odločilen. Zato kar pred sj, - fanti odpnem talar in Pa , m ,Pogledati, kaj se godi Pazi 110 tem hrbtu. Tedai za- tiu«« 1 ? lavo hudo strupenega zakrita. Hkrati tudi fantje Nenrt) : “Kuščar kuščar!” W t^ :letno odkritje in vpitje P stroii. ki so zelo pri¬ mitivni. sai smo jih skoraj vse nanravili iz lesa. Fantje zdaj delajo iznite, a za izpit¬ no nalovo v praktičnem delu so dobili nočno omarico Ni¬ kjer v življenju nisem videl fantov, ki bi tako liubPi delo in bili tako nridni. kot so "'oii mizarčki Obenem so tu¬ di zelo nadarjeni. 167 — In drugače? Zadnjič sva z Janezom igrala na odru tisto znano pantomimo z maza¬ njem marmelade. Za tukajš¬ nje fante in sobrate je bilo nekaj čisto novega, čeprav nisva kdove kakšna igralca, so nekateri fantje in pred¬ stojniki izjavili, da se niso nikoli v življenju toliko sme¬ jali kot tistikrat. Za ravna¬ teljev god sva zopet nasto¬ pila. Pripravila sva venček slovenskih narodnih pesmi. Janez je pel, jaz sem ga pa spremljal na harmoniki. Ob¬ lekla sva se kot kranjska Ja¬ neza s pušeljcem za klobu¬ kom. Ploskanja ni bilo ne kraja ne konca. Fante sva na¬ učila tudi gorenjsko zdravi¬ co “Bratci veseli vsi”. Zapeli smo jo štiriglasno s pristnim slovenskim besedilom. Kot te¬ nor in bas sta pomagala dva mečkača, ki sta si ob sloven¬ skih besedah skoraj jezik zlo¬ mila. JZ SIAMA, smo dobili od znanega br. Jožefa Bevca, sa lezijanca, pošto, ki nam v njej tole pove: ‘'Pač nisem niti slu¬ til, da bi -mogli v teh razmerah kje izdajati slovenske “Kato¬ liške misijone”. A Vi ste vse to lepo uredili, in tako bomo mogli tudi mi, slovenski misi¬ jonarji, še katero ziniti. — Minila je vojna, a rane se še niso zacelile in se tudi še ne bodo tako hitro. Mi v Siamu sicer vojne nismo tako težko občutili kot drugod, a vendar¬ le je bilo precej težav več kot sicer. Celo manjše versko pre¬ ganjanje je za nekaj časa na¬ stopilo, a potem minilo. Jaz sem bil še pred kratkim v se¬ menišču, sedaj so nve pa po¬ slali na po številu katoličanov drugo misijonsko postajo v vi¬ kariatu. Radi velikega po¬ manjkanja duhovnikov je tu en sam duhovnik. Imamo tudi manjšo sirotišnico z okrog 30 fantiči brez staršev, ki obisku¬ jejo ljudsko šolo. Pridejo na¬ vadno kot pogani, počasi pa se spreobrnejo. Priporočam se še vnaprej za liste in lepo po¬ zdravljam ! Pred nedavnim smo prejeli od istega misijonarja še sle¬ deče pismo: V “Katoliških misijonih” veliko pišete o Kitajski, kako jo komunizem použiva, Tudi Siam ima nemajhno število komunistov, ki, zlasti odkar je sovjetski poslanik v Bang¬ koku, delajo, da je veselje. Tu Vam prilagam sliko č. g. Roberta Rotana Khutrahul, ki je bil pred dobrim letom posvečen. Vidite ga, kako svoji še poganski materi pred lurško votlino daje novomaš- niški blagoslov, študiral je .v jezuitskem kolegiju v iHong- kongu, kjer je tudi diplomi¬ ral, zraven pa se je spreobrnil. Ko se je po končanih študijah povrnil v Siam, je vladalo ravno versko preganjanje in njegov oče, bangkoški vele¬ trgovec, mu je stavil ali — ali: ali budist ali pa ne več njegov sin. Mladi mož si je izbral drugo. Dobro se še spo¬ minjam, kako je prišel v naš novicijat.ves ponižen, a z že¬ lezno voljo, vztrajati! Mnogo ovir je moral premagati na not.u do cilja. A ga je dosegel. Sedaj je nastavljen kot pro¬ fesor in pomožni svetnik v n»ši gimnaziji v Ban g Nok Khueku. Duh božji veje, kjer hoče... Z daljnje Japonske nam pi¬ še usmiljenka s. Jožefa Zu¬ pančič: Kakor vidite, Vam ne pi¬ šem več iz Osake. V začetku oktobra sva z neko predstoj- no sestro (iz šanhaja) odpo¬ tovali na novo misijonsko po¬ stojanko Maiko, dve uri od Osake, pol ure od Kobe proti Kyushu. Pot gre ob krasnem morju, kakib 5 minut nad njim, med malimi grički. Na¬ ša družba je tu na krasnem kraju kupila obširno pose¬ stvo, kjer hoče ustanoviti ja¬ ponsko sestrsko semenišče. Imamo že nekaj poklicev in bomo morda začeli z novicia¬ tom že v marcu. Sedaj sva tu šele dve sestri, prednica ia jaz, ki sem ji bila dodeljena kot tolmač japonščine. Sedaj imamo polno delavcev, ki pre¬ urejajo poslopja v naše na¬ mene. Na posestvu smo nam¬ reč našle tudi 10 hiš, ki pa niso vse uporabne. Le ena je z nadstropjem in po evropsko zidana; ostale so čisto japon¬ ske hišice. Za kapelo sva na¬ menili veliko dvorano, ki so jo dosedanji prebivalci upo¬ rabljali za ples, zdaj pa si jo je božji Misijonar izvolil za svoje bivališče. Kapela bo pripravljena za službo božjo malo pred božičem, tako da bomo od tedaj naprej imeli na misijonu stalno Najsve¬ tejše. Sveta maša je sicer že vsak dan, v sestrski sobi. Ma¬ šuje naš gospod misijonar la¬ zarist, ki smo mu tudi že pri¬ pravile lepo japonsko hišico. Po rodu je Irec, sedaj se prid¬ no bavi z japonščino. Upamo, da nama v sv. letu 19 5 0 pride več sester iz Ev¬ rope ali Kitajske na pomoč. Na. Japonskem je nastopila doba velike žetve, a delavcev je vedno premalo, dasi priha¬ jajo vedno nove skupine i z Evrope in Amerike. Tukajšnji okraj je še povsem poganski- Pol ure od nas pa je misijon¬ ska postaja, kjer že 30 let de¬ luje francoski misijonar. Kri¬ stjanov pa je le mala peščica, a kar jih je, so zelo goreči in zvesti. Prav danes, 11. decem¬ bra 1949., je bila v cerkvi prvič birma s kakimi 20 bir¬ manci, malimi in velikimi. P° birmi smo povabili prevzviše- nega gospoda škofa tudi ma¬ lo k nam. On je Japonec iu zelo vabi razne družbe, da pridejo na ponroč v njegovo škofijo. Dasi sva šele dva meseca tu in še nismo niti začeli z mis 1 - jonom, že prihajajo k naše¬ mu krščanskemu nauku -Jf' ponski otroci. Zadnjo nedeljo jih j e bilo 48. Sporočim naj Vam še to, da je nekaj mesecev pred mo¬ jim prihodom semkaj prišla v Osako s Kitajske s. Efr°' zina Katarina Jančar, tako da sva bili nekaj časa skupaj- Ona je sedaj tam ostala se mora kajpada učiti japon¬ ščine. — Pozdrav vsem! 168 — KAJ NAJ BEREM ^ ^ahko bi vam povedal zgodbo o dihurju, p noč in dan žre knjige, da se izrazim po ^ re šernovo. Prešeren je Ivotel zbosti Čopa, el 'kana učenosti, ki pa sam ni pisal. Cop bral veliko, a kot vsak znanstvenik, po k , o Crtu in to, kar je spadalo v njegovo stro- hu i zm ed nas pa pozna drugačne di- rje ’ hočem reči ljudi, ki žro tisk vse v brez kakršnega koli izbiranja in po¬ ganja. čim bolj j e knjiga prazna, čim bolj ', t0v ° spada med plažo, tem raje jo preli- v ajo. Ti ljudje si nikoli ne zastavijo vpra- - Ja . kaj naj berem; pa bi si moral danes stavljati to vprašanje vsak pameten člo- vek bn m si po odgovoru nanj uravnavati svoje ' an je. y ^ a nes je tiskanih proizvodov brez števila, ^do ve, da je vsebina modernega tiska J r azlična; da se ne govori v njem le a * prideluje se krompir najbolji; kako javljajo se ovcam garje”. ^ °vorili smo že ‘o tem, da nikar ne berimo a v prek. Kadar mi glas vesti ali cer- kv, 8o, kaj eni zakon prepovedujeta brati kako knji- '.ne smem vzeti v roke, smo rekli. Toda Pa sicer, kadar ne gre za tako prepoved. ^J. p Qv na -i takrat berem vse vprek? Ali drugače edano; ali naj se ravnam pri izbiranju •bor 6 P ° na e e ^ u > da ne berem tega, kar mi dov; verskem ali naravnem pogledu ško- lOVati . iti 11 ’ pa obstoji še kako drugo, bolj po- * Va ° načelo o izbiranju čtiva, biti U ^ a nam P° ve » da kaka knjiga more škodljiva, čeprav ne vpliva naravnost 0(1 arno v nravnem ali verskem oziru ali ni p Berkve prepovedana. Mnogo čtiva je Pa ^ re č takega, da nam kvari literarni okus, Dr a Ur '' a " ž * vce in krade čas, ne koristi pa Pra niC ' Bl- anje take literature je samo za- brit ^ an ^ e ^ asa > Tako branje je le fino pri- ]j^ a ^ e nota. Kdor bi ves božji dan roke z Ve am držal in sanjavo zrl v daljave, bi si v ‘ 0r nemara le očital, da je dan zapravil n e . ° bi - Kdor pa zabije dan z branjem praz- ^ 111 nekoristne knjige, zvečer navadno ni- a bega očitka. Dan je pač “posvetil” reči Ju - pa hočemo biti odkriti, moramo bra' da oni lenuh na boljšem kot ta pridni ‘tnel^ Prvi se - 10 vsa -i odpočil (če se je °d česa), drugi pa si je cel dan mučil miC,. razbur; > al živce in polnil fantazijo s praz- 8 Bkami. Nekateri knjige kar požirajo. Tako branje je brez vsake koristi, ker ne pušča v duši nobenih vtisov. Bravec takoj pozabi, kaj je- bral. Samo njegove oči so trpele. Drugi zo¬ pet ne berejo nič ali skoraj nič. Vsako ukvarjanje jim je ljubše kot branje. Zelo veliko je takih, ki precej bero, a nikoli nič resnega. Moderni človek mora brati, veliko brati, tudi resne stvari, vedno pa umerjeno in po izbiri. Kaj naj torej berem, da bom imel od bra¬ nja korist ter se bom izognil škodi, ki jo prinaša neprimerno čtivo. Prav gotovo je to vprašanje pametno in zelo resno. Odgovor na vprašanje pa je bolj zamotan, kot se na prvi pogled zdi. Po starem načelu, da je treba natančno razlikovati, če hočemo dobro poučevati, bo¬ mo razdelili čtivo v več skupin. DUHOVNO ČTIVO Na prvo mesto postavljam duhovno čtivo. Ta izraz nam zaznamuje knjige, ki naj 'vzdr¬ žujejo našo direktno zvezo z Bogom. Bere se to čtivo po malem in premišljevaje. Je ne¬ kakšna premišljevalna molitev čez dan. V to čtivo spada zlasti branje evangelija, Pav¬ lovih pisem, pa tudi drugih delov sv. pisma, poglavja iz Kempčanove Hoje za Kristusom, dobri življenjepisi svetniških oseb in druga ascetična in mistična literatura. Bilo bi dobro, če bi se čim več katoliških ljudi navadilo vsak dan opravljati svoje du¬ hovno branje. Zlasti pa je potrebno kato¬ liškemu inteligentu; prav tako pa vsakomur, ki hoče poglobiti svoje duhovno življenje. Ali ne veste, da je Gospodova beseda ‘‘pelji na globoko” ukaz našega časa? S polovičnim katoliškim življenjem, ki smo ga tolikokrat srečavali doma, se v tej za svet usodni uri ne da doseči ničesar. Zato se ne čudite, če moramo postaviti v program svojega branja na prvo mesto duhovno čtivo. V svetovnih jezikih, zlasti v španskem, je napisanih silno veliko del, ki so primerna za duhovno čtivo. Segaj po njih in jih pre¬ biraj! S časom se boš navadil. Marsikatero uro dušnega trpljenja si boš s tem prihrani) ali vsaj olajšal. Glavno pa je, da boš držal zvezo z Bogom. Spoznal boš, da življenje le 169 ni tako prazno. Dati mu moreš globoko vse¬ bino. Ob velikih mislih boš sam rastel. ČTIVO, KI IZOBRAŽUJE V VERI Duhovno čtivo je namenjeno življenju po Bogu (= pobožnosti), to pa znanju v stva¬ reh vere in nravnosti. Oboje je potrebno, po¬ božnost in znanje. Danes je vera marsikoga v nevarnosti prav zaradi neznanja. Nauk ka¬ toliške vere j'e treba študirati, če hočeš, da si boš vero ohranil živo, zdravo in čisto. Morda se bo to komu zdelo novo, a nič ne de, je tako. .Je to naloga, ki jo prejšnji časi niso zahtevali s toliko silo in v tolikšni meri. V svetu, v katerem živimo, je toliko filo¬ zofskih in verskih zmot, da si ne bomo mogli ohraniti vere čiste, če se ne bomo prav nič bavili s preučevanjem katoliškega nauka. Kar smo se verouka naučili, ga bomo sča:.'om pozabili. Svoje umevanje verskih stvari bomo začeli spravljati v sklad s filo¬ zofskimi in verskimi zmotami, ki jih sre¬ čujemo vsak dan. Če poslušaš katoliške ljudi, tudi sloven¬ ske, se moraš zgroziti nad zmotami, ki jih pripovedujejo, občudujejo in zagovarjajo. Skoro ni več poglavja, kjer bi ne bilo zmot! Primanjkuje solidnega osnovnega znanja, zato toliko nespametnega govorjenja. Brez osnovnega znanja katoliških moralnih načel, postavim, se ne da pametno govoriti o krš¬ čanski rešitvi socialnega ali zakonskega ali družinskega ali kakega drugega, vprašanja, ki zadeva človeka kot umno bitje v zasebnem ali družbenem življenju. Brez osnovnega dogmatičnega znanja ni mogoče razpravljati o Bogu, krščanskih skrivnostih, odnosu med Bogom in človekom, če nimaš solidnega, vsaj osnovnega znanja o katoliški apologetiki, te bo zmedel vsak še tako preprost ugovor o navideznem nasprotstvu med vero in zna¬ nostjo. Kakšen katoličan boš, če ne poznaš najbolj osnovnih stvari o sv. pismu, njegovi veljavi in njegovi razlagi. Ali ne veš, da pro¬ testanti zelo študirajo sv. pismo, čeprav na napačen način, če prav nič ne poznaš cer¬ kvene pravne ureditve in cerkvene zgodo¬ vine, boš 'osramočen v zadregi stal pred člo¬ vekom, ki bo Cerkev napadal; ali pa boš čelo potegnil z njim. Svojo ve<‘o moramo študirati, če jo hoče¬ mo obraniti, čim bolj se poglabljaš v kako drugo znanstveno stroko, tem bolj se moraš zanimati tudi za osnovna verska vprašanja, da boš ohranil v sebi pravo razmerje med vero in znanostjo. Prav nič ni potrebno, da bi bil tehnik obenem medicinec in filozof obenem jurist, toda nekaj teologa, bogoznan- ca, pa mora biti v našem času vsak kristjan. Vero si moraš in moreš ohraniti le sam. čtiva, ki izobražuje v veri, v svetovnih 3 e ' zikih n e primanjkuje; v slovenskem jezik” pa ga na žalost ni zadosti. A še kar smo S a imeli, nam je danes zvečine nedostopno- Srečnega se more šteti, kdor ima Ušenični- kova Izbrana dela in njegove knjige iz Naš e poti. Zato naj bi preučevali vsi Slovenci v tujini vsaj članke v Duhovnem življenj” - Ne udajajmo se duhovni lenobi z izgovorom- da jih ne razumemo. Večkrat jih le razumet’ nočemo. Tisti, ki ste soodgovorni za versko znanje drugih, ne nasedajte modi, ki hoče, ustrezajoč duhovni lenobi, poplitviti vse, kar je duhovnega in nadnaravnega. Verske resnice in skrivnosti so za vse ljudi. Za mnoge pa članki v Duhovnem življenj 11 in drugih slovenskih nabožnih listih, ne bodo zadostovali; ti bodo pač morali segati po ot) ' širnejših delih iz tujih literatur. STROKOVNO ČTIVO Med literaturo s svetovno vsebino mor®' mo na prvem mestu priporočiti strokovn® knjige. Te so seveda po izobrazbi in strok’ čitatelja različne. Iz dveh razlogov j-e takšno branje koristno in tudi potrebno. Prvi razlog je praktične narave, če hočeš v svoji strok} napredovati in jo s časom obvladati, mora s preučevati strokovno literaturo. O tem P aC ni treba zgubljati besedi. Toda čemu naj P re učujem stroko, ki me je veselila in sem si izbral za svojo, č - e pa v tujini ni možnost’ - da bi našel zaposlitve v tej stroki. Tudi ' tem primeru, ki je na žalost tako pog° st med našimi emigranti intelektualci, ne k® z ^ opustiti izbranega strokovnega študija. 0 resni strokovni knjigi boš pozabil na za ' lostno realnost, za proste ure boš nas e plemenito zaposlitev in ne boš se odvad’ misliti in napenjati možgan. Veliko ljudi j-e takih, da zapro strokovn 0 knjigo, ko so dosegli diplomo. Za nje diploma samo spričevalo, da so nekoč nek®i j« mislili in morda nekaj znali. Danes pa mislijo več in znajo vsak dan manj. Kdur »e pa od' vadil, se preda plitvosti in površnosti. več ne razlikuje med vzroki in učinki, n ’ e čustvenimi in racionalnimi momenti. Hl® sta N«' pol a ' za dnevnimi novicami in senzacijami, voljen, naravnost bolan je, če jih ni. goma zgublja zmožnost. presojanja. Posta velik strateg, ugibovalec, ali bo vojska a ne, in napovedovalec terminov. Vsakemu članu inteligenčnega pokli ca ’ zlasti pa pravemu intelektualcu je strokov čtivo nujno potrebno, da si ohrani notran x 0 ravnotežje. Beseda inteligent pride P ac glagola, ki pomeni brati znotraj, misliti, P učevati. 170 Pri preučevanju strokovne literature pa Toraš začeti, če hočeš imeti pravi uspeh, pri °snovni in potem prehajati k posebni. Stvar, k* io študiraš, moraš razumeti in si jo p’o n °tranje osvojiti. Hlastanje v branju, pre¬ skakovanje in nedoumevanje prebranih mest se PH branju strokovnih knjig bridko ma- “čUjejo. Bolje: malo a dobro, kot pa veliko ' n površno. Tisti med našimi emigranti intelektualci, k' jih veseli znanstveno delo, naj bi se mu v Prostem času posvečali, če le količkaj 2 morejo. Samostojno znanstveno razmišlja¬ le ko risti namreč znanstvenemu mišljenju v eliko več kot, pasivno prisvajanje vsebine vem koliko tujih znanstvenih knjig. ^ preučevanjem strokovnega čtiva in sa- 'bostojnini znanstvenim razmišljanjem se bo ,! Uiigi.. int intelektualno ohranil v svojem in- ^Hgenčnem krogu in v njem na primerni viž >ni. kl.jnb temu da si mora služiti kruha '■ delom, ki zanj ni primerno. ČTIVO. KI RAZŠIRJA OBZORJE 'rav rad priznam, da strokovno čtivo, o 'erem smo govorili, ni za vsakogar po¬ lo. Večina naših emigrantov ga n e po- uje, vsaj v kakšnem večjem obsegu ne, •tat ireb treh Cepr av bi priporočal vsakomur, da bi vsaj ° časa do časa bral kakšno bolj resno knji- ■ Prav za vsakogar med nami pa je danes tf ebno čtivo, ki nam posreduje splošno ^ a uje, ki si ga moramo pridobiti ali je vsaj 0ri stno in prav, če si ga pridobimo. v eliko je danes stvari, ki jih moraš vsaj ^ koliko poznati, če se hočeš gibati zlasti v tuj, Itei et u svetu. V naravoslovnih vedah, v fiziki, ' n 'ji in medicini si slede odkritja dan za e m. Vse govori o razbitju atomov, o spro¬ ti atomske energije, o atomski bombi, o "®blcili nu in streptomicinu in tako dalje, če v eš o teh rečeh prav ničesar, v družbi ne Dos „ napravil dobrega vtisa, tfšlj smo v dežele, ki so ne le po zemlje- v .^ n ' legi, marveč zlasti še po svoji zgodo- ne more pa živeti brez skrivnosti, kot l e P° pravi moderni francoski katoliški pisatell Leon Bloy. človeška narava sama nujno tel' ja skrivnost, nekaj, kar je za materialnin 1 svetom, kar je za grobom, duhovno in večn°- Mnogo tega nam posreduje dobro branj e ' Zato je jasno, da bolj biti ne more. da ° e smem s čtivom uživati strupa, marveč * e zdravo hrano. Moram izbirati. Duhovno življenje mora imeti prvenstvo- še daleč nista vse dolar in peso. Tudi lastn 0 stavbišče in dom še nista vse. Več kot tel° je duša, in več kot telesno življenje je žR' Ijenje duše in duha. čtivo je močan činit e ^ v razvoju duševnega in duhovnega življenl 3 " Zato ga ne smem puščati v nemar. Dnevnik in novice v njem ne more bi* 1 16 vsa moja duhovna hrana. Dnevnik me 1 informira o tem, kar je novega v svetu. P re ' sojati pa moram kritično sam, ne naseda-** reklamno velikim naslovom v dnevniku, *** je željan le senzacij. Mojo duhovno hran 0 mi mora nuditi drugo čtivo. Oti ravnanja po pravilnem odgovoru vprašanje, kaj naj bere, bo v veliki meri 0 visen razvoj v duhovnem življenju vsak og al izmed nas. Zato naj bi se vsak ustavil za nutek, premislil in presodil. Ore za vel*** 0 reč, prav za prav za vse. “Kaj pomaga veku, če si ves svet pridobi, na svoji duši P‘ škodo trpi.’' DR. A. ODAR 172 N4ŠA POSVETOVALNICA Z raznih strani so nas prosili, naj bi odprli posvetovalnico za du¬ hovne stvari. Marsikomu vstane kako vprašanje z verskega in cer¬ kvenega področja, na katero bi rad odgovor, a ne ve, kam bi se obrnil. Kar na naše uredništvo pišite! če bo vprašanje zgolj zasebno, boste prejeli odgovor v zasebnem pismu. Če pa bo vprašanje takšno, da bi odgovor zanimal tudi druge, ga bomo kratko obravnavali v našem listu pod zgornjim naslovom, če pa bi bilo vprašanje še važnejše in bi zahtevalo daljše in bolj splošno odgovarjanje, bomo priobčili o tem poseben članek. Vsakdo se sme oglasiti. Uredništvo s<) v Argentini pobožnosti v cerkvah lij 8abne kot pri nas, n. pr. rožni venec mo- " drugače, popoldanske oziroma večerne čiiv n ° sti So čisto druge. Tuje se zato po- ^ Ia, ° v argentinskih cerkvah. Ali bi ne ® la biti katoliška Cerkev bolj enotna. „°«°bn e misli so vstale že temu ali onemu Ulov' naml > odkar smo morali zapustiti do- lj a , 1(1 °- Povsod smo srečavali v cerkvah ne- j* a - Tako že na Koroškem, Tirolskem in ŠUd • i’ cel ° v samem Hl mu - Zato ne bo nič V*ra, če tudi v Argentini ne bo vse tako sjjj pr i nas doma. Na drugem kontinentu o c ' 1116(1 narodom z drugačno kulturo, tpJr 11 aas loči, petnajst tisoč kilometrov leži sifjj hami in domovino, s koroških in tirol- a Sora pa smo mogli gledati vanjo. . . b a ° r nje vprašanje vsebuje več stvari. Tre- Ml n ea bo razstaviti, da b'o mogoče nanj pra- 0 odgovoriti. je m ° b °žnosti. ki s e vrše po cerkvah, imenu- j av ” ault ali bogočastje. Ta kult more biti °t>r; .ali zaseben. Javen je takrat, če ga 'iajo zakonito določene osebe v imenu saz 6 z de j an ii. ki Jih je Cerkev uvedla. Sv stn--t atl pa se mora Bogu ali Mariji ali Stji 6 ikoni oziroma blaženim. Blaženim se Ijaiv* 6 v omejenem obsegu, če kult ne oprav -I,, 1 73 *-- -- - ' Mi (iph 0 v Za to za konito določene osebe (n. pr. Q iki) ali se ne vrši v imenu Cerkve Uy, ce 6 dla Cerkev, je kult zaseben. Da bo tak dejanje, s katerim se opravlja, ni ih av 6(1 kult po raznih krajih različen, je jav> n i k° razumeti. Toda nas zanima tu le. P r . , ul t. Zakaj ni ta povsod isti? de| a * lavne ni kultu moramo razlikovati dva 1 4t u ’ r aamreč 1'turgijo in ljudske pobožnosti. h°j, gl j° sestavljajo uradne cerkvene po- kpjj sl *. ki go popisane v občili liturgičnih ^ lu dsk kl 1111 odobruje samo sv. stolica. v b(ltio ■ Pob °žnosti pa so tiste, ki imajo na- Jih izvor pri pobožnih posameznikih, a t>°b 0 g Zne i e cerkvene oblasti potrdijo. Ljudske iitp ° s ti morejo potrjevati tudi škofje, če bij- e 1 to posebej prepovedano. Nove lita- ? 01 >ožn Pr ' bl se uve dle, bi bila ljudska škof; ° s1, t°da po kan. 1259 § 2 cerkv. zak. Se stn more j° potrditi novih litanij, ki bi i>°Žt) 0 6 . javno moliti. Zgled liturgične po- llta bi7"J e sv. maša, zgled ljudske pa n. pr. i e Matere Božje, sv. rožni venec. ifVajj a zlike, ki jih pri sv. opravilih v cer- dost| 6paz ujemo, se tičejo ljudskih pobož- s tev • Ker se narodi po izražanju svojih ču- r azi Itn ®d sabo razlikujejo, je samo po sebi 1Iv o, da se pokažejo razlike tudi pri izražanju pobožnih čustev. Drugače izraža čustva Italijan in drugače Nemec. Zato ni čudno, če bo kaka ljudska pobožnost, ki je nastala med Italijani, imela drugačen zna¬ čaj kot pa tista, ki je nastala med'Nemci. Liturgija je nadnarodna, univerzalna, ob¬ čečloveška, ljudska pobožnost pa ohranjuje poteze narodnosti, časa, in kulture. Katoliška Cerkev je univerzalna, name¬ njena vsem narodom in vsem časom, zato je v svoji liturgiji nadčasovna in nadnaravna; zna pa se čudovito prilagoditi času in ljud¬ stvu, med katerim živi; znaki tega prilagoje- vanja se razodevajo v ljudskih pobožnostih, čim dalje v času živi kaka ljudska pobož¬ nost in čim bolj se je razširila po svetu, tem bolj postaja deležna nadčasovnosti in nadna- rodnosti, ki sta značilni za cerkveno litur¬ gijo. Nam se toži po ljudskih pobožnostih, ka¬ kor se opravljajo v naši domovini. To je pač razumljivo; toda zameriti ne smemo, če dru¬ gi narodi prav tako Po svoje opravljajo ljud¬ ske pobožnosti. Skušajmo razumeti in se uživeti. Nad ljudskimi pobožnostmi bdi sv. stolica,, zato se ne uvedejo vanje stvari, ki bi bile nedostojne ali v opreki s kako versko res¬ nico ali pa v nasprotju s splošnimi cerkve¬ nimi načeli in zakoni glede liturgije. Če pa sv. stolica za kako ljudsko pobož¬ nost nakloni odpustke, večkrat tudi določi, kako se mora opravljati ta ljudska pobož¬ nost, da bo deležna odpustkov. Zgled za tak primer imamo prav pri rožnem vencu, ki se v našem vprašanju posebej omenja. Molitev rožnega venca se opravlja, kakor vidimo, na dva načina, ali tako da se nova skriv¬ nost napove le v začetku vsake desetorice ali pa tako, da se ponavlja za vsako zdravo- marijo. Pri nas doma smo molili rožni venec po drugem načinu, v romanskih deželah zlasti pa ga molijo po prvem načinu. Od¬ pustki pa, ki so bili dani za molitev rož¬ nega venca, so po določbi papeža Pija IX. iz leta 1859 veljali le, če se je rožni venec opravil po prvem načinu. Tisti torej, ki so molili rožni venec po' naše, po tej določbi niso prejeli odpustkov. Na, prošnjo avstrij¬ skih škofov pa je bila za staro Avstrijo dana izjema. L. 1921 pa je sv. stolica izjavila, da se vnaprej dobijo odpustki tudi, če se oprav¬ lja rožni venec po drugem načinu. 2 Oprostite, če se Vam bo zdelo čudno tole vprašanje, ki mi večkrat prihaja na misel: ali bi se ne dale resnice naše vere pojasnje¬ vati drugače, kot se doslej. Svetni ljudje 173 er<> ’^ je papež odgovoril s pismom, v katerem spominja velikega evharističnega kongres 3 , želi Argentini po Materi božji obilnih losti in pravega napredka. ^ Pravtako je odgovoril kardinal Sehusm j Pravi: “Vaš dar sem takoj izročil ustan ^ “Domus Ambrosiana”, ki postavlja hiš« s t ljudi brez strehe... A mene veže dol* j„ hvaležnosti, da molim za Vašo Visokost vso Vašo državo. i seO' Vaš program: iti med ljudi, je ° d . jjli Ljudem je treba dati droje stvari, ki g nujno potrebujejo. Za dušo jim je 1 Boga, za telo pa vse, kar je tvaraih ° tr ebščin v človeški družbi.” p ^ st avka Myrona Taylorja. Deset let je bil ®dstavnik ameriškega predsednika pri pa¬ rov ' ^ ot se zda 4 ve ’ že 13. <* ecemt, ra spo- Va* 11 sv ' oče tu, da bo moral zapustiti to os h°- mesto - Zdaj je to storil “iz nujnih ebnih razlogov”. Izjavil je, kako je poča- n 6n in zadovoljen, da je mogel sodelovati s . Pežem pri njegovem delu za mir; papež ijj, ‘‘ma danes v Evropi in v vsem svetu vo- j e bo moralno vlogo.” iPredsedniku Trumanu Sy 7 ay l° r javil, da je bila slovesnost odprtja ■iih • a ^ e *- a najbolj ganljiva prireditev, kar sm ^. e doživel. Oba, sv. oče in ameriški pred- 2 a 'k. sta z obžalovanjem sprejela odločitev iah • Dega državnika. Po Trumanovih bese- . ie Taylor vršil svoje poslanstvo v “letih oji Z ?,’ ko je šlo za temeljna načela eiviliza- „ ’ — Zdaj študirajo v VVashingtonu, ali Qa J ob' ' atikanu. Protestanti so bili že od nek- ^ obdrže mesto predsednikovega odposlan- a " \ atikanu. Protestanti <=e aiu eH npe. temu protivni. So Reka romarjev stalno narašča, že v naprej i„ za celo leto zavzeti po hotelih, gostilnah p t .j. sta n°v an jih vsi prostori. Vseh romarjev Set p ak ujej° okoli dva milijona iz sedemde- p ri r ° narodnosti. Organizacijski oaoor Je kje Pravil za vsake 8 ' a “romarjevo zalepko”, l 5t) . r .. so vizitka, kuponi za znižano vožnjo, 1 .1 napevi in molitvami, vodič po Ri- In romarski znak. Vse vizitke tehtajo 27 f) ^°n, romarske knjižice 140 ton, vodiči b ro to n, zavitki 40 ton — vse skupaj 3 0 do- naloženih vagonov. v p. 1 * je treba še vprašati: čemu ta naval fj v 'ni? Za milosti svetega leta. Za odpustke. easn?Č' 0 y ed sicer izbriše grehe,- vsaj del kazni pa ostane. Vseh kazni te reši odpustek. ‘‘Razlog, zakaj odpustki te« katn -* e edinost skrivnostnega telesa, v Oilj rern so se mnogi s spokornimi deli dvig¬ uj Pad mero svojih dolgov. . . Ta zasluže¬ ni ^. 0 v ečja, kot potrebna mera vseh živečih. .Po zasluženju Jezusa. Kristusa. (Sv. preobilnih nadnaravnih darov — ‘°°do v svetem letu prestali naj- o la J tretjino kazni, preostanek skrajša ali sv^ ■ V enem iz odlokov se b‘ere, da se v 0 Prosn ? etu “in v skladu s prastaro tradicijo tigtj Ca l° ^Plitve in se nudijo nove možnosti rj) ; ’ k ' s e žele vključiti v družbo.” Govo- MeJf. tudi C t quita pravosodni minister Adroaldo de Costa in izpovedal tako vda- Drič a SV ' °četu in tako živo krščansko pre- siavip e \ kakršnega ministri v stari Jugo- leto i' n ' k °li niso. Samo en odlomek: ‘‘Sveto ddh ^as, ki »e v njem prenavlja krščanski te ta’ V nagu joč nad duhom teme. . . Leto po- 'ildtni B ? gu ? leto miru in edinstva med Sev 'h s e- v «d a z anj e Pa je treba z milostmi sodelovati potruditi. Romarje zavajajo skuš¬ njave treh vrst. Skušnjava agencij: udob¬ nosti, izleti, zabave — najmanj pa žrtev. Kaj bo s spokornostjo takih? Druga skušnjava: Družba: skupinska vožnja, sprejem skupine itd. Kakšno bo čutenje s Cerkvijo takšnih? Tretja skušnjava: osamljenje, češ romanje je moja osebna stvar, jaz plačam in zase mi gre. Kaj je z ljubeznijo takih ljudi? že v božičnem govoru je sv. oče pokazal, kako je treba romati: “V duhu pobožnosti, ki je pol¬ nil vernike preteklih stoletij. Morali so pre¬ magati ovire vseh vrst in so prišli v Rim — često bosonogi — , da opero grehe s solzami kesanja, in da izprosijo pri Bogu odpuščanje in mir. Oživite to staro vero in to staro gorečnost božje ljubezni, pomnožite ju in ju skušajte vliti tudi v druge.” Med prvimi romarji je argentinska sku¬ pina ena najmočnejših. 3. januarja so začeli obiskovati bazilike. S križem spokornosti v rokah jih je vodil kardinal Caggiano, sprem¬ ljali so ga: nadškofa iz Santa Fe in Cordobe, škofa iz Mendoze in Corrientesa in duhov¬ niki. Za njimi je stopalo več kot 500 romar¬ jev poleg rimskih argentinskih staronase- ljencev. 14. februarja Je odpotovala iz Buenos Airesa skupina, ki so jo zbrali salezijanci. Udeležili se-bodo slovesnosti proglasitve Do¬ minga Savia. don Boscovega učenca, za bla¬ ženega. Duh svetega leta je zajel ves svet. Na ro¬ manje se zlasti vzpodbudno pripravljajo na •lavi. Imajo poseben narodni odbor. Za re¬ veže, ki žele v Rim, prispevajo domačini tudi z oddaljenih 'otokov del zaslužka, otroci po katoliških šolah pa so dali vsak po en novec. Molitev sv. očeta za sv. leto je prevedena v vse jezike, ki so v navadi po otočju. DOGODKI IN PRIREDITVE. V Argentini se je vršilo v začetku januarja zborovanje voditeljev moške veje Katoliške akcije. Uspešne in dobro pripravljene štu¬ dijske dneve je zaključil predsednik inž. Arrighi s temi besedami: “V tem svetem letu moramo v skladu z željami svetega očeta so¬ delovati v križarski vojski velikega povrat' ka. Zberimo se na evharističnem kongresu v Rosariu in z nami največje število mož, ki jih je mogoče zbrati.” Pater Bonifacij pa je dodal: ‘‘Zavedajmo se, da nismo nič storili in da moramo mnogo storiti. Delajmo z nav¬ dušenjem in optimizmom, ne da bi nas po¬ razi, ki nas morda čakajo, mogli preplašiti, saj delamo v imenu Kristusovem in za Kri¬ stusa,” — Udeleženci so se poklonili tudi kardinalu Copellu in nunciju Fietti. Materi božji Mariji, ki jo mi in Poljaki priznavamo za kraljico, izkazujejo narodi čast na razne načine. V Argentini so ji pri¬ znali najvišje mesto v vojski. Pred kratkim je državni predsednik odločil, da se z vsemi častmi položijo generalski znaki na Njeno znamenito podobo v jujuyski stolnici. Slo¬ vesnost se bo vršila 13. aprila, na obletnico ustanovitve mesta Jujuy. Kongres za argentinsko cerkveno zgodo¬ vino je postavljen v teden od 2 2. do 29. ju¬ nija. Istočasno bo zasedal tudi panameriški odbor za ustanovitev Medameriškega insti¬ tuta za versko zgodovino in umetnost. V Rimu e je mednarodni kongies kato- liškega tiska vršil od 15. do 19. februarja. Na 14. oktobra pa je določen začetek med¬ narodnega katehetskega kongresa. Istočasno bodo taki kongresi po drugih državah. Pri¬ pravljajo se razne publikacije. V Italiji bodo predvsem kazale na nevarnosti protestantske propagande. Za papeškega poslanca na cerkvenem kon¬ cilu v Indiji je bil imenovan sidneyski nad¬ škof Gil Roy. Sv. oče mu je poslal posebno poslanico, v kateri naglaša, važnost tega zbo¬ rovanja neposredno po proglasitvi indijske neodvisnosti. Potem omenja ovire, ki jih tam stavljajo katoliški duhovščini in vernikom. Potrebno je pomnožiti število duhovnikov domačinov, razviti in razširiti Katoliško ak¬ cijo in ustanoviti katoliško univerzo ter mnogo drugh šol. Novi blaženi in svetniki. Vse kaže, da bo sveto leto pognalo tudi mnogo teh prežlaht- nih sadov. V nedeljo 22. januarja je bil pro¬ glašen za blaženega Vincencij Palotti iz Ri¬ ma, ki je bil 1. 1818. posvečen za duhovnika, potem pa. neutrudno delal zlasti za duše mladine. Vedel je, da ni dosti, napraviti jih za katoličane, postati morajo tudi apostoli. Prejšnji papež je jasno povedal: “Palotti j'e videl v naprej bistvo in ime laičnega aposto¬ lata, ki je po svoji ideji isto kot Katoliška akcija. . . Katoliška akcija se zahvaljuje Bogu za novega zaščitnika in vzornika.’' V Španiji je začela zasedati komisija, ki naj pregleda in pripravi gradivo za beatifi¬ kacijo 95 duhovnikov, od teh 75 avguštincev. Vsi so bili žrtve, rdečega sovraštva in so umrli kot mučenci za vero. Vse poizvedbe in izpovedi prič bodo potem poslali v Rim, kjer se bo proces nadaljeval. Čast oltarja se pripravlja tudi Izidorju Zorzanu, rojenemu v Buenos Airesu 1. 1902. Trileten je odšel v Španijo in tam živel do smrti 1. 1943. Bil je inženir in steber apo¬ stolske organizacije “Opus Dei” DOBRO IN ZLO Izpreobrnjenci. Božja milost je med toliko drugimi premagala spet več znanih in vpliv¬ nih mož. Metodistični škof na Koreji Tjeng čun Son je po 50 letnem bojevanju za svojo sekto spoznal katolicizem, se poglobil vanj in po zrelem razmišljanju prestopil z ženo vred v pravo vero. Ko so ga radovedneži spraševali, je odgovoril: “Tako kot je le en Bog, je ena sama tudi resnična Cerkev, ki jo je Jezus Kristus postavil na Petra in apo¬ stole. Edina prava Cerkev je torej tista, ki gre prav do apostolov v neprekinjeni tradi¬ ciji: rimska, katoliška Cerkev. Na smrtni postelji je bil deležen neizmerne božje dobrote najslavnejši nemški filmski igralec Emil Jannings. Pripravljal se je na nov film “Sveto leto”: življenje Bonifacija VIII., papeža, ki je prvi razglasil sveto leto. Med študijem ga je pograbila, bolezen (rak na jetrih) ; malo pred smrtjo s-e je dotedanji protestantski svobodomislec odločil, dal po¬ klicati duhovnika ter prejel prve in zadnje zakramente. še drug protestantski umetnik je našel v Jezusovo Cerkev: največji sodobni angleški komponist Edmund Rubbra. Po spreobrnje¬ nju je napisal latinsko “Mašo v čast sv. Do¬ minika”. Prvo izvajanje je bil velik dogo¬ dek. Med izbranim poslušalstvom je bila tudi angleška kraljica mati Marija. Uspehi v boju z nemoralo. Nadškofijska tajništvo za nravnost v Buenos Airesu l e izdalo poziv katoličanom, kjer jih opominja na dostojnost v času počitnic. Posebej za dostojnost v kopališčih, za oblačenje, ki ne bo žalilo Matere božje. Tajništvo pripO" roča vsem vernikom, naj zaustavijo javno ne- sramežljivost in poganstvo z molitvijo, du¬ hovnimi vajami in branjem duhovnih knji?- Z milostmi svetega leta bo to najlepše zado- ščevanje božjemu Srcu. V Rio de Janeiro je več tisoč vernikov pred Marijino podobo in pred najvišjim 1 predstavniki državne oblasti priseglo, da se ne bo udeleževalo nemoralnih predstav j a da, bo delovalo za nravno višino gledališča lD kina. To je bila prva velika prireditev Re¬ gije krščanske dostojnosti, ki šteje že preko 100.000 članov. Na Kubi je Komisija za nravnost v radiu, ki je postala del ministrstva, prepovedala *od' daje s spiritistično propagando ali z nem 0 ' ralno vsebino. Dekleta in žene Katoliške ak' cije pa so dosegle, da so bolje oblekli baletk? in dostojno zaplesali ob predvajanju nekega glasbenega filma. Katoliška, zavest torej povsod čisti ozračJ e in odstranjuje umazanije. Za železno zaveso za zdaj tega ne mor®- Tam uganja hudič svoja junaštva, K>9 4 visokih cerkvenih dostojanstvenikov je n8 tem prostoru; od tega je 34 škofov in nad¬ škofov po ječah in taboriščih in izgnanstvu - 12 od -teh v Rumuniji, 7 v Rusiji, 6 v Lit'’. 1, 3 na Poljskem, 2 v Jugoslaviji, 2 v Betoni! 1 ’ 1 v Estoniji in 1 na Madžarskem — kardina’ Mindszenti. Kako so tega cerkvenega kne* 8 mučili prvih 19 dni, popisuje S Swift v knji¬ gi ‘‘Kardinalova zgodba". V sredo 2 9. decem bra 1948 ob štirih zjutraj se je pričelo ui u čenje. Postavili so ga pred močno osvetlje D ° belo steno. Trije izpraševalci so ga brez P re i Stanka bombardirali z vprašanji. Vsake P°, ure so se menjavali, kardinal pa je m° ra ostati vseskozi na nogah. V četrtek ves d aa enako. Proti večeru je začel kardinal hovati. Dali so mu dve skodelici neke P jače. Nato znova bliskovito zasliševanje 40 ur. V petek so Mindszentiju pošle m i* komaj si je še hranil zavest. Noge so pri?® otekati. V soboto dopoldne se je prvič zg r “ dil. Oberst Kotlov ga vpraša, če je priP ra ljen podpisati. “Ne!” Ali želi videti osta žrtve? Nič odgovora. V sobo privedejo d . redovnici in kardinalovega tajnika ZaharJ — vsega v ranah. — Po 84 urah jo kard ' nal podpisal neko pisanje. Spet stoji l 3 » predj osvetljeno steno. Protestira proti P znanju, ki mu ga narekujejo. Ure dol ®j kriče vanj stavek za stavkom. Straže znD ge znajo že vse na pamet. — Tako junaško je komaj kdo upiral komunistični i zsil ^ 0 valni metodi. Celo Kotlev je strmel. —■ e jj tak6 dobljeno priznanje je bilo potem tem za obsodbo na dosmrtno ječo. Razen te knjige je izšlo o tem še 34 gih. V New Yorku ko predvajali film o s ^ motnem procesu. Kardinal Spellmann j« - u tej priliki govoril po amerikanskem ra “ n y Med Kristusovim in Marxovim naukom 176 ^ ora Promisa. Vsi narodi naj mnogo molijo ‘ a utrditev Kristusovega n a uka, ki je edino 'čustvo svobode. j P Poteku v Jugoslaviji je marsikaj pove- - * frančiškan Kruno tPandžič. V manj kot Da fetih s'o Titovi rablji pobili (naravnost ali y izstradanjem in boleznimi) nad 300.000 ■j.ui, nied njimi 500 duhovnikov. P. Pand- j Cu se je pred enim letom posrečilo uiti iz °movine. Zdaj je v USA. Regi so z dinamitom uničili cerkev a ^ Sve tejšeg a Zveličarja. 24 ur prej so žup zah °b ves tiU- Cerkev so zgradili 1. 1943. v a ^° ' za to ’ se -l e mest o rešilo pred jajpufoii napadi. *•— Zločincev, ki so ubili V'wi . se Ptembra mladega duhovnika Jožefa r e I >u cerkovnika blizu Zagreba, vse- uua in vsemočna policija ni mogla dobiti. P takih in neštevilnih drugih v nebo vpi- i?6ih dogodkih dopisniki tujih listov molče. ‘robi i-jiu ■> i a zarota molka! Marsikaj uala dva ameriška časnikaria pa sta po- dva ameriška časnikarja, ki sta bi- Uekaj tednov na Poljskem; seveda ni- r ue izveš za njuno ime. Svinčeno vzdušje s Dr Panja ’ Poetična propaganda; temeljita 6 Uiemba gospodarskega življenja. Poživi¬ tev vere. Podoba je torej povsod v velikem enaka. Tudi to, da se povsod zloba druži z neumnostjo. Na Poljskem so oblastniki do¬ gnali, da je večina dosedanjih otroških igrač reakcionarna. Zategadelj so izdali odlok, da se morajo zamenjati s progresivnimi. Proč torej s konjički, osločki, prešički, zdaj naj se otroci igrajo z velikimi. . ., z igračami, kjer se ti oko vzraduje ob pogledu na Pe¬ peta ali na poljskega tovariša predsednika Bieruta. Prav primerne in vzgojne igrače so tudi palčki, ki pospešujejo izvedbo šestlet¬ nega plana. Pravkar omenjeni Pepe Džugašvili je za sedemdesetletnico prejel tudi darilo, ki ga res ni zaslužil. Neka mlada gospa katoli¬ čanka, ki je morala bežati iz Litve, mu je poslala sveto pismo. Rekla je; “Molila bom, da bi Stalin bral Gospodove besede. Iz njih bi se naučil, da je božja modrost večja in močnejša kot atomska bomba. Molila bom zanj, da bi svetu prihranil grozote še ene vojske in da ne bi končal tako nesrečno kot Hitler.” — Kako lepo pojmovanje! Ali do¬ volj molimo —- ali sploh molimo — za naj- bednejše nesrečneže, ki pogubljajo milijone in sebe? vomd inj;"- 1 '" je sin te dežele. Po njegovih 8 kr Se P retaka indijanska kri pomešana V -10 osvoievnloev Gauohn io sin Pnninf -V, osvojevalcev, Gaucho je sin Pampe. ‘Jubi mestnega vrveža in civilizacije. »n o i v daljave so velikanske in to r a zty v ° ne živi v velikih naseljih, ampak Din a i ese n° po neizmerni pampi v malih skli¬ cuj ' duhovnik ne more pogosto do njih. ’3h ve, koliko med njimi jih je danes zadnji® v življenju imelo priliko poravnati svoj® račune z Bogom, kakor so pač mogli. “Vir* gencita criolla,’’ ti poznaš ta. narod: pii e ’ krade, nerad moli, mesen je, tebe pa ne P Te ' klinja! Saj boš ti posredovala, da mu b° Bog milostljiv Sodnik!" V’ ŠOLI Profesor: Kako, Jakopič, __ste že ozdraveli- Dijak: Da, gospod profesor. Profesor: Od kdaj vas ni bilo v šoli? Dijak: Od bitke pri :Waterloo, gospod P r °’ fesor. V TRGOVINI Gospa: Imate morda nevidne nogavice? Trgovec: Imam, milostljiva. Gospa: Prosim, pokažite mi jih! RAZUMI, KAKOR HOČEŠ! Oče se igra z malim sinčkom in mu dovob- da mu sinko jaha na hrbtu. Ko tako že d^ belo uro koraca 'oče po vseh štirih po sohi- se končno naveliča in truden vstane. “No, kako ti je ugajalo?’’ ves poten vpi’ a ' ša sinčka? . “O, kar dobro,’’ 'odgovori sinko, ‘‘Ali s prijetneje je jahati na pravem oslu!’’ MODA Poslušaj, Fani, enega tvojih otrok bi vze! * s seboj na sprehod. Kaj meniš, kateri bi n*- bolj pristojal k moji promenadni obleki? RAZLIKA MED STARIM IN NOVIM RODOM ie Prejšnji 'Od : č e je bilo žensko sram, zardela. Sedanji rod: žensko je sram. če zardi. V GLEDALIŠČU - A.: Oprostite gospa, ali bi lahko sneli sV 1 široki klobuk z glave. Ničesar ne vidim, v sem plačal za sedež 10 pesov. jj Dama (odrezavo): Jaz pa sem za klo plačala 100 pesov! 178 ' — once nooo mašo to je bil Tonček vesel, ko mu je rekla, da pojde jutri z njo k slo- e) iski maši na Belgrano! Tekel je ven, ^ bi videl, če bo kmalu noč. Toda sonce Mio še visoko. Šel je na vrt in ponav- kar ga je mama naučila. Več ko sto- s ^l en ^l roke k molitvi in lepo na- križ. Sonce je začelo počasi to- . b za hišami buenosaireškega predmest¬ ij konček pa ie mislil, kaj bo lepega vi- e | v cerkvi na Belgrano. nedeljo zjutraj se je Tonček sam P^dil, sam 0 hul, umil in oblekel. Praz- cbo oblečen je pričakoval mamo. Oči J 1 so mu žarele od veselja. Ko pride sta odšla. .y°zii a sta se najprej z velikim avtom, Ceri! 111 P a s tramvajem. Prišla sta pred s Doh ' Tn je videl Tonček mladega go- ^ da v mašni obleki. Belooblečena dekle 'bili^ 6 ® l^ižem je šel z drugimi 7°vniki v cerkev. Pevci na koru so foel* v uerivev. revw nu u p. .• ‘Novi mašnik bod’ pozdravljen. 2 ein je bila pridiga. Tonček se je dobro jjtonmil iz nje to, da duhovnik Jezusa v na oltar, ga daruje za nas in nosi p v °jih rokah. se je začela sveta maša. Bukov¬ ja 1 So . pred oltarjem začeli moliti, pevci P e ti. Tonček je vlekel na uho, če bi ji razumel. Toda prav nič ni mogel ra- olta eti - Zato je začel gledati svetnike na 2^ . r Jn in šteti luči, ki jih toliko gori. k> se mu je tako lepo kakor v nebesih. OJ«t zapoje zvonček. Kar naprej bik °^ a ‘ Tonček vidi, kako mladi duhov- kp e P°klekne in dvigne neka.i belega, in v cerkvi je vse tiho. Ljudje molijo na prsi. Potem je duhovnik kajŽr 1 * zlato posodo, ki se je svetila p. or sonce. bi T> ^al u lJ ndj zvonček spet zapoje. Duhovnik Je se trkajo na prsi. Potem pa odpre gospod majhno hišico na oltarju. Iz nje vzame veliko zlato posodo. Kdo pre¬ biva v tej hišici? Kaj ima duhovnik v zlati posodi? Potem mladi duhovnik vza¬ me iz nje nekaj belega, pokaže ljudem in iim potem to daje. Tudi mami je dal. Vrnila se je nazaj in zdaj vsa srečna moli. Zakaj Tonček ne sme prejeti tega, kar je prejela mama? Tonček je zagledal potem ob strani lučko, prav tako, kakor gori doma pred Marijo. Čemu gori ta lučka, ko je vse polno drugih lučk, ki so mnogo svetlejše od te? V cerkvi je minilo. Duhovniki in ljudje so odšli. Mama je Tončku pokazala še Ma¬ rijo z Brezij, ki je v cerkvi na Belgrano. Ko sta zmolila pred njo kratko molitvico, sta odšla. že na cerkvenem pragu je začel Tonček vpraševati: “Mama, kdo je bil tisti mla¬ di duhovnik? Zakaj mu je dekle dala križ? čemu je tista mala hišica na oltarju? Kaj je v zlati posodi? Kaj je dal duhovnik tebi in drugim ljudem iz zlate posode?” “Otrok, potrpi! Vsega naenkrat ti ne morem povedati. Ko se bova peljala s« tramvajem in z avtom, ti bom vse raz¬ ložila.” Na tramvaju je začela mama pri¬ povedovati : “Tisti mladi gospod je imel danes prvič mašo. Zato mu pravimo novomašnik. Da¬ nes je prvikrat poklical Jezusa na oltar, ga, imel v svojih rokah in ga prinesel nam, ki smo ga prejeli.” “Zakaj pa jaz nisem' nič videl Jezusa?” vpraša, Tonček. “Zato, ker je skrit v be¬ lem kruhu, k ; mu pravimo sveta Hostija. Če bi ne imeli duhovnikov, bi ne imeli v cerkvi Jezusa. Ker duhovniki kličejo Je¬ zusa na. oltar, jih pozdravljamo s pozdra¬ vom: Hvaljen Jezus in ne: dober večer, dobro jutro, dober dan.’” 179 “Iz česa pa, je hostija?” vpraša Tonček. “ Iz bele pšenične moke. Ko duhovnik med sveto mašo reče nad njo besede Jezusove: To je moje telo, pride v njo Jezus prebi¬ vat. Zato ji potem pravimo sveta ho¬ stija.” “Mama, ali je to res?” “Tonček, res!” odločno odgovori mama. “To nam je povedal Jezus, ki ne laže.” Potem je mama Tončku razložila, da je imel novo- mašnik križ zato, ker bo klical na oltar Jezusa, ki je na križu za vse ljudi umrl. “Mala hišica na oltarju je tabernakelj. V njem Jezus noč in dan živi. Zato gori pred tabernakljem vedno luč. Imenujemo jo večna luč. V zlati posodi so svete B°' stije. V njih Jezus prebiva. Ko nam je hovnik dal svete Hostije, smo prejeli vSJ Jezusa. Ko boš znal več moliti, ga bo 3 tudi. ti prejel.” Ko sta prišla z mamo domov, so j 11 že pričakovali na pragu ata, bratca in se¬ strica. Tonček jim je pa pripovedoval 0 novomašniku, križu, ki ga je imel, o Je¬ zusu, ki ga je poklical na oltar in delil ljudem, o tabernaklju in o Mariji z Bre¬ zij. Nazadnje je rekel čisto tiho atu, da bi rad postal duhovnik, da bi smel n°' siti Jezusa v rokah. gregor maIJ Dragemu novomašniku g. Janezu Ogrinu v spomin na tisti davni tre¬ nutek, ko je večni Stvarnik položil v njegovo srce prvo seme duhovniške¬ ga poklica. Cerkev Svete Lucije pod zeleno Dobrčo je oddaleč podobna koklji, ki čuva svoje piš¬ čančke — bele, rumene in temne hišice, ki So posejane po cvetoči rebri. Fajfarjeva je bela, z novo rdečo streho. Železnikova- je stara, vsa od dima osmo¬ jena; pomni že deset rodov. Klančarjeva je prenovljena. Velika okna irtfa. Polkna so zelena. Slapovi nageljnov pripovedujejo, da s‘o dekleta pri hiši: Minca, Zalka in Rotija so že dvajset. Helenca in Pavla sta dvojčki; jih še ni¬ mata osemnajst. Franci je star petnajst, Cene trinajst, Ja¬ nezek pa jih je v marcu izpolnil deset. Dvanajst žlic je bilo treba vedno položiti na Klančarjevo mizo: prvo za dobro babico, ki je bila kljub sedmim križem še vedno ži¬ vahna, zadnjo pa za hlapca Tilna, ki je po¬ jedel za poldrugega, delal pa za dva. Kakor da se je nebeški kotiček prešel 1 , na zemljo, tako lepo je bilo pri Sveti-LuciP. Pri Klančarjevih še prav posebno. Bili s dobri med seboj, s sosedi, z Bogom in z ravo, ki jim je s cvetjem po pobočju }?■. petjem ptičkov v živi meji za hišo slajš al življenje. Klančarjev Janezek je bil ministrant. “ sebno stare ženice, ki kljub pobožnosti in z topljenosti v molitev vse vidijo, so ved e o hvalo peti pobožnemu dečku. Govorili s colo, da ga, ni bilo še v cerkvi Svete LucB tako za božjo čast vnetega strežnika kot j bil Klančarjev najmlajši. ■ Tudi župnik Gregor so radi pohvalili 0 ■ strega dečka. Pregovorili so Klančarjeve, n pošljejo nadarjenega sina v Ljubljano v 1 tinske šole. . Ko je neko opoldne pri kosilu padla odi . čitev, da pojde Janezek v Ljubljano, je dečko še bolj zahrepenel po oltarju. V rueS bo šel študirat in čez vrsto let se bo vrnil Klančarjevino kot duhovnik. Takrat b° lg < drugi njemu ministrirali. Joj, ali bo to l e P . Neko soboto popoldne, v prvih dneh a . gusta,, ko so bili vsi Klančarjevi razen n-ezka na polju, sl je dečko postavil v z ^ 0 meji za hišo oltar. Hotel je videti, kako izgledalo, ko bo novomašnik. ji Iz šupe je privlekel staro mizo, jo P re ®£jjji z rjuho, ki si jo je izposodil na bab 10 ^, postelji, iztaknil nekje križ in dve j ž ki sta zadnjič goreli, ko je umrl dedek- g omare je vzel še stare babičine mašne r0 ki imajo tako velike črke, da bi jih lahko otipal. Za albo je služilo mamino S P nje krilo. v0 - Vse je že lepo pripravljeno. Toda u , eD . mašni oltar mora biti tudi lepo ok f a f e gl Na vrtu pa skoraj nič rož. Kljub skrbni deklet so v veliki suši ovenele. Oko mu $ doščeno obstane na lepih visečih nag« 1J pod oknom: 180 Na Zalkinem so bili trije rdeči cvetovi, q Minčinem dva bela, Rotijin nagelj pa je še kar pet lepih cvetov, saj je bila tudi 0<1 starejših KlanCarjevih deklet najmlajša. Janezek je brž potrgal vse cvetove, da se ®aša začne in konča, preden se vrnejo do- r^či s polja. Največji bel nagelj si je zatak- r** v za gumbnico. Tudi Cvelbarjev novo- ^ašnik iz sosednje vasi je imel lani lep bel a |plj, ko je pel novo mašo. J^otem se je začela “maša”. Najbolj mu je šel ‘‘Dominus vobiscum”. Udi cum špiritu tuo” mu ni delal te- av > saj je bil ministrant. Pri “Oremus” se ^ u je ustavilo. Dobro si je pa zapomnil vso r ®Pnje, saj je dan na dan opazoval gospoda re gorja pri maši. b . ‘škoda, da ni še sosedovega pastirčka, da j^ 1 bila peta maša, ki je vse bolj slovesna r , ot navadna tiha. Ko se vrnem drugo leto '■otn, tfeb ov iz gimnazije na počitnice, bom to že natančno vedel, saj se celo leto ne bo a učiti drugega kot samo mašo. Zbogom, (Junica in računstvo! Pravzaprav ie res ~ dno, da se nekateri tako dolgo učijo mašo. e ®P°d župnik so rekli, da štirinajst let. blal 0 samo radi tega, da tam v Ljubljani j a 0 zrastejo, da so večji kot ministranti. tiom vse že koj prvo leto znal.” Tako je kf a _ "mašo” raztreseno a nč a rjev študent. modroval bodoči t,.T e(1 aj ga je vzdramil iz lepih misli vik a oknom: šai do 3 e potrgal moje nageljne,” je kri- a Zalka. w Je žeš, Marija, pa moje!” sta vpili vse- v^k Minca in Rotija. ,otok solza jim je drl po ogorelih licih. a na oltarju so,” jih je potolažil mali ,«Po_d” brat. s 0 Naj, ti, smrkavec, si potrgal nageljne,” J 1 , grabljami planile za njim. ji r ’oel je, da jih ne sme čakati. Ucvrl jo je \a- grapl - Noge so se mu zapletle -v dolgo k 0 asn ° srajco”. Telebnil je kot snop žita, ša prime hlapec Tilen z vilami in vrže , v °z. Brž se je pobral. Zasledovalke pa so solzami in smehom s prstom kazale raslega Klančarjevega "gospoda” v m; y ttl spodnjem krilu. Se s upehan in do smrti žalosten se je ijgl^l v grapi ob starem znamenju. Ko je brilet a l’ mu teče kri iz nosa., kamor je je r ; el °b padcu, se je bridko zjokal. Sedaj Sr e » azat nel župnikovo nedeljsko pridigo o planih duhovnikih. liv at ? Preden sem šel v šole, že moram pre- g p l kri za svoj poklic!” da { “uj-e mu je bilo pri srcu, ko je videl, 2 ® tudi nagelj na prsih ves krvav, bi g a 3 ni počakal razjarjenih sester, da v °jak- 2 gra bljami pobile, kot so Callesovi Prid; * Pobili patra Proa v Mehiki, kot so bil S( f ali . v nedeljo gospod Gregor. Tako bi ^Se^ bpj že lahko mučenec za sveto vero. Po sv etu bi se govorilo o njem. . . na mate- bil a t- tr t starejša Klančar jeva dekleta so bez e v t®ti večer Odločno proti, da bi šel Ja- studirat. Saj že sedaj, ko še nič ni, potrga vse nageljne, kaj bo šele, ko se vrne iz Ljubljane. Kdo ga bo pa krotil! Kar spomniti se niso smele, da je sobota večer In da bodo v mraku pripeli po vasi fantje: Vižnarjev Cene, ki hodi pod okno duhat Zalkine nageljne, pa Kolarjev Tinč, ki si je z Mineo na roke, in Dolenčev Tomaž, o ka¬ terem šušljajo, da hodi k maši z rdečim nageljnom v gumbnici, tistim, ki je zrastel pod Rotijinim oknom. Pa je bilo dekliču komaj dvajset let v februarju. Kako se bodo sedaj zagovarjale pred fanti ? Preden se razcveto novi, bo pa tudi teden okrog. * * * Tisti večer se je Janezek potuhnil in odšel spat brez večerje. še drugi dan se ni polegla nevihta, čeprav je bila nedelja — dan sprave z Bogom in ljudmi. Kako bi mogla dekleta tako brž pozabiti na sramoto, da bodo morali fantje k maši brez nageljnov. To se jim bodo posmehovali, češ gotovo se jim je pri Klančarju podrlo! Janezka so vsi po strani gledali, še mama, ki je morala to pot dekletom prav dati. Edino zaslombo je našel Janezek pri ba¬ bici. samo ona je bila z njim istih misli, da se mu je zgodila velika krivica, ko so ga "brezbožnice” z grabljami podile po bregu, kar se še v najhujšem preganjanju kristja¬ nov nikomur ni pripetilo. Da bi kakšnega duhovnika z grabljami preganjali, tega še babica ni vedela, čeprav ni bilo mučenika v koledarju, o katerem ona ne bi vedela, kako strašno so ga mučili. Kako ganljivo je znala pripovedovati o svetem Lovrencu, ki so ga na ražnju pekli, o svetem Boštjanu, ki so ga s puščicami prestrelili, o sveti Katarini, ki so jo na kolo privezali in po bregu spustili v dolino, o svetem Janezu Nepomuku, Ja¬ nezkovem patronu, kako so ga v reko Vltavo vrgli in potopili, o svetem Vidu, ki so mu kožo slekli, in še in še. Le o svetniku, ki bi ga brezbožniki z grabljami pobili, babica ni vedela ničesar. . . čeprav je kakšen Klančarjevih menil, da babici že na otročje gre, kljub temu se je dobra starka zavedala, kako nekaj velikega je položil Bog v vnukovo srce, ko mu je dal željo po duhovskem stanu. Vzela si je za posebno nalogo, dobro vplivati na malega dečka in gojiti v njem veliki poklic, čutila je tudi posebno dolžnost, da kot najstarejša na Klančarjevini pazi, da v tem rodu ne izumre vrsta duhovnikov, na katere je bil njen rod vedno tako ponosen. Zadnji du- 181 hovnik je bil njen brat Jernej, ki je od apostolskih trudov zgaran, zatisnil oči pred tremi leti.. Celih trideset let mu je bila za gospodinjo, pa niti toliko nista prigospoda¬ rila, da bi ona imela na stara leta miren kot. Ona bi že, pa je gospod Jernej vedno vse sproti razdal revežem, še perilo je morala skrivati, če ne, bi se ob* sobotah niti pre¬ obleči ne mogel. Kadar je bila babica na¬ taknjena, je rada pogodrnjala čez brata, da j'o je tako brez nič pustil na zemlji, on sam pa se je preselil na boljše. Pa ji pri Klan- čarjevih ni ničesar manjkalo. Drugače pa je babica imela močno v či¬ slih svojega rajnega brata in je Boga samo za to prosila, da bi tudi njen vnuk Janezek nekoč postal tako vnet in goreč duhovnik, kot je bil pokojni Jernej. Modra babica, je znala tudi s tega včerajš¬ njega dogodka, ki je pustil v mehkočuteči Janezkovi duši globoko sled, najti lep vzgojni nauk. Tega se je naučila v tridesetih letih “samostanskega” življenja pri svojem bratu. “Veš. Janezek, duhovski stan je težak stan in poln preganjanja, kakor je vedel pove¬ dati naš gospod Jernej, čeprav so bili tisti časi tudi za duhovnike še vse lepši in boljši, če hočeš kdaj postati duhovnik, moraš že sedaj v mladosti okusiti, kaj se pravi biti preganjan. Gospod Jernej je rad ponavljal: ‘‘Duhovnikovo življenje je ena sama odpoved in žrtev!” “Kaj pa. je to — odpoved, babica?” “če se odrečeš neki stvari, čeprav je do¬ voljena. To odpoved potem daruješ za spre¬ obrnjenje grešnikov. Glavna duhovnikova skrb mora pač biti, da se vsi grešniki spre¬ obrnejo k Bogu,” je modrovala babica. ‘‘Hm, težka zadeva!” meni Janezek. “Kaj se vam zdi, babica, ali bi jaz bil zmožen narediti tako odpoved?” “Kako bi ne, saj si že dovolj velik in celo v latinske šole pojdeš to jesen.” ‘‘Hm...” se je zamislil Janezek, “težka stvar, ko pri nas ni nobene priložnosti 28 odpoved...” Popoldne po večernicah sta Janezek * a babica obiskala botro Gizo, ki stanuje v d°' lini pod vasjo. Doma ni bilo mogoče vzdf žati. Dekleta so kar naprej “kuhale rilce ; čudno, ko bi pravzaprav Janezek moral bit’ hud! Botra Liza je imela Janezka posebno rada- Ko ji je babica povedala, da pojde dečko že letos v Ljubljano v latinske šole, je bil 8 Liza na moč ponosna nanj. Ko sta se pod večer poslavljala, je b°' trca podarila Janezku tri lepo pisane “l'° v renčke”. Kar nagledati se jih ni mogel: h 8 hribu nimajo tako zgodnjih jabolk. To in ono sta modrovala Janezek in ba¬ bica, ko sta počasi lezla v hrib proti dom**; Janezek bi tako rad stekel, da bi bil bi' z doma in bi pokazal lepo botrčino darilo. ? 8 bi ne bilo prav babici, če bi jo pustil sam 0 Sedem križev pravi, da nosi na svojem hrbti« čeprav Janezek ni mogel nobenega videt* Gotove stvari zna tudi babica skriti. . . Ali ga je skominalo, ko je gledal l eP - prvenčke. S slastjo bi zasadil zobe v najb°" sočno jabolko, da bi rumenordeči mošt k* 1 brizgnil iz prepolnega sadu in se sladko P® cedil po bradi! * Pa se je spomnil jutranjega pomenka , babico, ko sta govorila o odpovedi in žrtv*' .Janezek je še prav dobro vedel, da je poved v tem, da se prostovoljno odreče dovoljeni stvari in to potem daruješ za sP re obrnjenje grešnikov. Babica je sopla v hrib, dečka pa so n°S kar same nesle. Ves je plaval v navdušen'^ mislih in delal sklepe, kako bi tudi ° g lahko danes naredil odpoved. Sicer gre sa*” za tri jabolka. pg “Babica, ali bi bila tudi to odpoved, bi se odrekel tem trem jabolkam?” Starka je presenečena obstala, se uP*' lfl na skrivljeno palico in hvaležno pogled dečka. 'Janezek ni videl isker, ki so se vžg 8 . 1 ^ v njenih sivih očeh in sta jih potem poga s dve debeli solzi. ‘‘Velika 'odpoved bi bila to, Janezek! še žrtev obenem...” “Tudi žrtev?” U* “Tudi, Janezek!” Kako je bila babica hvaležna Bogu. ki J ustvaril v njenem vnuku tako čutečo da njeni nauki rodijo v njej tako hitro s dove. Zamišljeno sta nadaljevala pot. , 0 , Janezek je dvomil, da bi mogla biti ^ če se odreče trem jabolkam, tista velika poved, ki mora biti lastna duhovnikom- ^ še v tem je velika težava, kako naj t’0, , g mur se odpove, daruje za spreobrni 0 grešnikov. Jabolka prav rad da. Da bi p j z njimi grešnike iskal, j e zanj pretežko. ^. bi prej jabolka segnila, k'ot bi našel nike. d „ Pa mu je kot z neba treščilo v m«* kodrasto glavico: ioi ‘‘Minci, Zalki in Rotiji, trem brezboz** . sestram jih bom dal. Saj vsa bližnja in “^ 0 t na okolica ne premore večjih grešnikov, so njegove sestre: hotele so ga kot “du n z grabljami pobiti do smrti. Bog ve, l , se bod'o spreobrnile ali ne!” in p P ravite > babica, ali bi se Minca, Zalka t ?°tija. spreobrnile, če bi jim dal te ‘Tov- (1 a cke”? Ali niso prevelike grešnice, da bi lih hmgla spreobrniti jabolka?’ čeprav j e bila babica vedno resna, to pot •bbgla skriti smeha. Pa. se je brž zavedla, l «di sme žaliti nedolžnega otroka. Prav je da se bratje in sestre razumejo med ( ]^°j in pozabijo na neprilike, ki jih nehote % drugemu povzročijo. Poskusi, Janezek! Jaz mislim, da bi se Preobrnile!” fai, ^hdi babica je v srcu dvomila; vedela je, njihovi dekliči trmasti. Včasih si je mo- 0 a tiho priznati, da so prav take, kot je bila a v mladosti. ■* * - * (j a Jatle0 ek je čakal ves večer ugodne prilike, „~J začel s “spreobrnjenjem grešnikov”. v or i reanice " so ^ ile trmaste in niso nič go- j) r Jf e - Le kakšen sovražen pogled je padel v tt Janezku, kar mu je dalo vedeti, da sestre tajajo v svoji grešni zakrknjenosti. 0 so povečerjali, je Janezek brž zlezel izza DisPocukal Minco za rokav in ji dal lepo hj] a n ° jabolko. Največje in najlepše, ker je P 0 ? tudi ona najstarejša in najbolj užaljena. rj a j 6 tU je dal še Zalki in Rotiji. Babica je od- opazovala Janezkov misijon, aij betoni je bilo nerodno in niso vedele, U Pkj vzamejo Janezkov spravni dar, ali pa >ec Se ostanejo nadalje hude, da si bo smrka- ..jfttpomnil, kdaj je potrgal njihove nageljne. k a j,.u j« to zato, ker si nam potrgal nageljne, lUa '. thu je oponesla Roti ja', ki je bila še naj' huda. " je bil kratek Janezek. Čudno, da ne z akaj jim je dal jabolka. 0 ie 7» Korenhrnienie erešr ht Sp r e vedeti. 'Da bi se spravile z Jsn^otuile, brezbožnice! ” je vnel 'htPec je za spreobrnjenje grešnikov, če že Bogom in neto pridigal Tw k ' ned B s ’' večer so bili pri Klanearjevih vsi iz- Ulg . 0 dobre volje. Tako iz srca se že dolgo hksmejall. -V soboto popoldne “prva” ■jv v nedeljo zvečer “prva” pridiga. tt)j S j.“ 0 > je Janezek uspešno končal svoj “prvi še , * * * Ogf. 0 Sa °zi vso noč je sanjal, da je stal pri hjggPcm kupu lepih pisanih jabolk. Okrog tetp a s e je drenjalo mnogo ljudi. Vsi so imeli *U s e obraze, kakor grešni Judje, ki so Je- k °lk'o • žali ’ Ko vsakemu dal pisano ja- g. ’ -ie namah spremenil obraz. t^Orgjj Ce ie stalo visoko na nebu. Nageljni so r ®li ~ sl «dn' na vseh oknih. Ko je Janezek dal po¬ bil^ 3e Pisano jabolko, ni bilo nobenega greš- Q| h\>, Vee - Vs i so imeli tako lepe in prijazne ''Ujv i * * * v Ol SU ilUCll L čtivu icpči m p j. xjo ,£ jh \ v ^err’ *t a kor apostoli ob Jezusu pri zadnj- to Potem ko je odšel Judež. In vsi 'obrazi ? Sll i Minčine ee Poteze. . . i tinVi,. em k0 ]e 0 ' 3 aw Ui Minčine, Zalkine in Rotijine smeh- S 0 ~ P otez e-• • ija| 0 v Cn i žarek je požgačkal Janezka v nos, 'pJrp Poteze. . . hf a n el si je oči. bl, «ste] 6ul omarici so se v jutranjem soncu T 6(j a tri lepo pisana jabolka, hotjj a] so skozi vrata planile Minca, Zalka in “I> : v se tri hkrati in smehljajoč voščile: Dr ° jutro, mali “gospod” Janezek!” JANEZ MERNIK ‘J 1:1 Tl M M 11 I .QXH(lfl Ictti 1111111:111 II - i “Ajaj, ajaj ljubček moj! : | Dete, trudno si nocoj. ~ | Ajaj, ajaj, dete moje,” E z ziblje mati in mu [Kije. ? “Pridi, pridi, grlica, | E dete boš mi zibala; : E dete moje mehko spalo ; ; in ne bode se jokalo. Zunaj lepo jagnjiče, jagnje lepo belo je, jagnje bode priskakljalo, moje dete pozibalo. Lepo l-ožice cveto: belo, modro, pisano; .jutri bova zgodaj vstala, bova lepe rož’ce brala. Priletite, angelci, vi nelreški družeji, dete boste varovali, njemu sladko spanje dali. r Kadar pridno dete spi, : E ljubi Bog nad njim bedi; I - kadar tiho dete aja, ; Bog mu sladke sanje daja.” z (škof Anton Martin Slomšek) E a E •ni i i i u ri 11111; i»s 11111 i t 111111 n m uh run n n n rum,nit* 183 REBUS Skrita prerokba EOen EEEEE lin PELxx ME boš boš boš TAjil Številnica 19 , 13 , 1 , 5 , 12 , 16 — 19 , 6 — 15 , 1 — 19 , 13 , 1 , 14 , 10 — 19 , 17 , 10 — 4 , 6 — 23 , 6 , 19 , 21 — 4 , 13 , 16 , 23 , 6 , 12 ; 1 — 15 , 6 — 21 , 6 , 25 , 10 . REŠITEV IV REŠILOI POSETNICE IN RE- RTJSA V PRVI ŠTEVILKI Dž 1950 Posetnica: Lesni trgovec. Rebus: čuvaj Bog vas in podpiraj zdrave, čvrste v novem letu! Pravilno so rešili: Marija in Alenka Pri¬ jatelj (Florida), Barle Janko (Quilmes), Marijan Grilj (Haedo), Lužovec Kristina (Quilmes), Turk Milka (Miramar), Lužovec Mira, Avanzo Marija, Lužovec Julka in Mi¬ ha Barle (vsi v Quilmesu). — Izžrebani so oni trije, ki je njih ime debelo natisnjeno. Vsak dobi v upravi ‘‘Duh. življenja” kot na,- grado molitvenik “Kristus Kraljuj”. Rešitev v tej številki objavljenih štirih ugank (Mati, Rebus, Skrita prerokba in šte¬ vilnica) je treba poslati Uredništvu “Duh- življenja”, Victor Martinez 50, Buenos Aires — ° spod Jože je morda čakal nekaj časa na P r * čakovane ekspedicijonarje, a se verjetn slednjič odločil za pot na vrh. Link je trdi . da je prepričan, da je gospod Jože prišel na vrh Akonkague. Vse bi se brez dvoma srečn končalo, če ne bi 8. marca popoldne zadi 'j jala strahotna nevihta, katera je zavila ' b — 186 - ■ br^ 0 V * >esen orkan, ki je divjal nato skoro j ez Prestanka en teden. Minevali so dnevi v . e kspedicijonarji, katere je vihar zalotil Pori 11 oc * glavnega stana, to je, gospod Jože vrhom gore in dva druga dober tisoč živi- v n ^ e > niso dali nobenega znamenja sv t J - enja ’ <5 e P rav so imeli s seboj električne j etl lke, s katerimi bi imeli dajati dogovor¬ ne znake. to'° novn ° so Poskusili rešilne ekspedicije. niarca so prišli do šotora, v Bori 6111 sta obležala P r va dva, pokopana r 6 j?j]. So cm debelim snegom. Komaj so ju Pa s Kastelicem? V tem času so pri jas a v n *^ino poročila, katera so bila ne¬ ba, kot je bilo nejasno, kaj se je dogodilo. Pan marca še ' e so trije izvidniki po silnem ~ Poru prišli do šotora, v katerem je ostal p *arca g OS p Q( j ljože. šotor je bil podrt. lf a a . njim so dobili spalno vrečo, cepin, ro- g 0 ’ ce in še nekaj predmetov, ki so bili last °kr P0< * a Jo ^ e ^ a - Preiskali so nato vse na- J ož°^ pr * š ** zaključka, da je gospod 8a e - naJ,,I 'že odrinil na vrh Akonkague, kjer Pe r Je zalotil vihar in ga treščil kot lahno ' ? a:hf Ce v kak Prepad, živ ni mogel ostati. zrni.. 1 v Usti višini brez spalne vreče mora ^zniti človeško telo. pr a j 0 - marca je prišla torej ta vest v časo- l 0 jjf In par dni na to mi je Linic sam raz- • kako je bilo po njegovem mnenju. TRUPLO NAJDENO * skan je je bilo tedaj zaman. -Na vrt ague ni bilo tisto leto več mogoče, . rta Ha je skrivnost tragedije morala čakati f«b7 le *' a (, o prihodnjega leta. ko bodo ur Ua-i- • • - - - nije di, r Ju in marcu hitele spet kake ekspe- spl 0 , na Akonkaguo. V drugem času je vrh ^ ' nedostopen. ^ksn p ,- f. 941 je šla na Akonkaguo vojaška ' lc Ua pod vodstvom poročnika Huerto. Vfho ka k° sredi med Plaza de Mulas in t( 0 Ul Akonkague je poganjaču utekla mula. tr„J e hitel za njo, je naletel na človeško C. ' ' ojaški obleki. Kdo bi to bil? kj e ,. S * takoj poslali v Puente del Inča, ek S[) s e jp nahajal Semper. eden od Linkove lovi] ki je pohitel na goro in je ugo- n >np’ , ie truplo Kastelčevo, ki je šel v pla- ku eri .' v °jaški obleki, katero je dobil v V 'jel Inča v ta namen. 7 -ak 0p Uen te del Inča sta bila tedaj v službi čp 0(li ; Ca Mahnič, ki sta tudi pred letom go- močno branila, naj ne izpo¬ je sl a • ^ iy ljenja s tako drznim poskusom. le ta novica zvedela in ko sta osebno korp .hala mrtvo truplo, ki so ga prinesli iz Za ' n ' je Mahnič takoj brzojavil in vprašal K a . v ° z kraja v kraj. Včasih se sam sebi zdim kakor otrok, ki bi rad hitro prišel naprej ter dela velike korake. Zato se¬ daj poskušam tako uredit*- da bi se ob sobotah in ne¬ deljah mudil v kakem večjem kraju, kamor je dostop laž-Jl- Seveda pa. ne bom zanemaril tudi drugih krajev, posebno, kjer bi želeli in bi bila mož¬ nost ob drugih dneh.. —■ pišem naslove pisem, potuje 111 iz kraja v kraj, od Alyta d° Chichestera, od Fishguarde* do Botesdaala. In povsod se sprašujem, kako gre naslo v niku in vsem prijateljem tam. kako je Tvoje zdravje, kaJ delaš ta. trenutek, kje si se ~ daj, ali nekje globoko v zem- lji v rudniku, ali med mnoz* co strojev v tovarni, ali 11 polju, ali v delavnici, ali P° čivaš, si na zabavi, z dekle tem, s prijateljem. Kako \ s Teboj, se sprašujem. Si *. oni, kot si bil nekoč? Ali mogel mimo pogledati v ° . svoje matere, v oči, ki vidi! v dno srca tako ljubljene? otroka? Vprašujem se, k nameravaš, kako si namer vaš urediti svojo bodočno ’ vprašujem se, ali moliš in j- pozabiš na edino prošnjo, bi Ti jo tudi danes položi na srce Tvoja verna ® a ‘ Otrok moj, Boga ne P oza l 0 . Potujem vsak dan, ko jim pri oltarju. Moja P r ° gre od vzhoda na zapad, z ga gni* ju- na sever, da bi vklJ u Čil* tel Tebe in vse, prav vse na poti, v veliko molitev pri ^ gu, da bi te varoval on vseh Tvojih potih vsega dega. I 90 IZ ZASUŽNJENE DOMOVINE •Vovo mašo na Božič je imel frančiškan p. Polikarp Brolih v Tupaličah pri Preddvoru. Kočevski dekan Peter Flaj- je ozdravel od duševne “olezni, kateri je bil podle¬ či pri aretaciji. Zdaj so ga obsodili na 20 let ječe. Tre¬ zno ga imajo spravljenega Y Kočevju, v hiši, ki je last ^odavičarja Hoenigmanna in Je sedaj spremenjena v neke YFs te kaznilnico. Radi šibke- ” a živčnega zdravja so mu dovolili delo v pisarni. Nje- ®?yi župljani ga večkrat vi- ' .jo, ko gre z drugimi zapor- j7 a i na kratek sprehod. V ogevju so sedaj brez duhov¬ nika. Tse nagrobne spomenike z eniškim napisom so odstra- .• 1 v Starem trgu pri Kočev- . ter jih porabili za zidavo ° Ve ga, kolhoznega doma. ,, ^ l, Pnik Jožef Kraker, ki Prevratu 1941 ni hotel s jbigrirati z ostalimi kočev- irui Nemci in je bil po pre- a *u župnik na Blejski Do- y av b je pred kratkim umrl ®tarosti 75 let. •Knt' etilan bil dr. .Janez R ko, gen. vikar belgrajske- nadškofa dr. Josipa Ujčiča, jf nodu je iz Jame, v župniji rai^^ e po< ^ Kranjem, študi- Št v škofovih zavodih lg'„ytdu nad Ljubljano, bil 1. w 4 posvečen v mašnika, k 0 .°, služboval kratko dobo k 0d kaplan v Kostanjevici, od- •‘ 2 g® r ie prišel za prefekta v j e T°d sv. Stanislava”, kjer djj dokončal bogoslovne štu- p,,® K* dosegel doktorat, še j e 6 j? drugo svetovno vojno ga Sl 0 ," Peze n do duš vodila med ^offi nCe 7 beograjsko nad- kjer je vsa leta bil n a , es ° r katoliškega verouka itu e) : atrio šnjih gimnazijah, bil hom^n za konzultorja (ka- fij e beograjske nadško- ok^ ^n svojem mestu je med r ndi) p 0 mnogo dobrega na¬ lij) katoličanom v nadško- 8a s ’ Vlasti Slovencem. Zadnji škoff e nostal gen. vikar nad- Sa s dr. Ujčiča in kot take- a le zaprla OZNA. po ne¬ katerih vesteh z očitkom črne borze. Umrl je na Čatežu pod Za- plazom konz. svetnik in ta- mošnji župnik Henrik Povše. Nad 50 let je bil v tej žup¬ niji, kjer je s svojo prepro¬ stostjo silno veliko naredil. Vsa ljubljanska škofija ga je zlasti poznala kot velikega strokovnjaka za stolpne ure. V Sv. Križu pri Kostanje¬ vici je umrl župnik Andrej Zupanc. Bil je svoj čas v Ljubljani stolni vikar, nato pa več let župnik v tej žup¬ niji, kjer je zlasti v času oku¬ pacije mnogo pretrpel. Stolni kanonik dr. Kimovec je spuščen na svobodo in so bili pevci na stolnem koru nezaslišano veseli, ko jim je spet dirigiral. Jugoslovanske oblasti baje zelo pritiskajo, da bi se iz tistih delov ozemlja, ki so pred to vojno pripadale ško¬ fijam Gorica, Trst, Reka, Po¬ reč v Italiji, sedaj v Jugosla¬ viji ustanovila nova škofija s sedežem v Solkanu, Ljub¬ ljana pa naj bi postala nad¬ škofija. Na Goriškem so pokopali insgr. Josipa Macarola. Dolgo let je bil ta blagi gospod žup¬ nik na Kontovelu in Skednju. Božične praznike so ljudje boljše praznovali, ker je pa¬ del praznik na nedeljo in na¬ vadno za nedeljo ni več to¬ liko “prostovoljnega dela”. Ko so hoteli delo izjemoma za ta dan nastaviti, ljudje na delo niso šli. Počitnic pa ni bilo nič. Skrunjenje svetišč v Jugo¬ slaviji, posebno v bivši B zo¬ ni. Zaprli so samostane sv. Ane in sv. Marte, romarsko cerkev in samostan v Stru¬ njanu in mnogo kapel. Na Reki so dali podreti zaobljub¬ no cerkev sv. Odrešenika, ki so jo zgradili 1. 1942 v za¬ hvalo za rešitev pred bom¬ bardiranjem. Komunisti pra¬ vijo, da ta prostor potrebu¬ jejo za podaljšek neke nove ceste. Edini verski list v Sloveniji je “Oznanilo”, ki ga izdaja ljubljanski škofijski ordina riat in izhaja na dveh stra¬ neh vsak teden. Stolni vikar v Gorici Anton Persig je dobil župnijo sv. Pe¬ ter ob Soči. Novi župniji sv. Terezije in sv. Družine v Trstu je usta novil msgr. Santin, tako ima Trst sedaj 14 župnij. Msgr. Ivan