& Š? ŠŽŠ2ŠS ŠŽ <Ž Š? & && S> ff 1 Šc j>g !Ss? «Kf !*• ra« » MtMKRJ KIM MIK MIK KIH W i:lk£i .©! !€3 ICsi fOi &Š !©. ^ ivt .d! .d d d I VODILO | i svetovnega tretjega reda jj i?. Frančiška. I .jubljana 1890, Natisnili J. lilasnikdvi nasledniki. ":jTi£ t$ Cy l t v > ^ ‘I? '&P ‘v> '$ 3$ 5? udov Tretjega Reda frančiškanskega, ki se imenuje svetovni. Poglavje I. O sprejemi, poskušnji, obljubi. § 1. Sprejeti se smejo le taki, ki so dopolnili štimajsto leto, ki so lepega obnašanja, miroljubni in zlasti trdni v sveti katoliški veri in v pod- ložnosti do rimske Cerkve in apostol¬ skega sedeža. 1 2 § 2. Omožene naj se ne spreje¬ majo brez vedenja in privoljenja moža, razen ko bi kazalo drugače ravnati po nasvetu njihovega izpovednika. § 3. Sprejeti v tovarištvo naj no¬ sijo, kakor je navada mali škapulir in pas; ako ne bodo nosili, naj izgube Redu podeljene dobrote in pravice. § 4. Kdor stopi v Tretji Red, naj bo eno leto v poskušnji: potem naj se z obljubo zaveže, da bo držal zapovedi Božje; da bo pokoren bese¬ dam svete cerkve, ter da bo zadostil, ako se kaj pregreši v tem kar je ob¬ ljubil. 3 Poglavje II. Kako naj žive. § 1. Udje Tretjega Reda naj se drže v vsi svoji noši in obleki tiste srednje poti, ki se slehernemu spodobi, z drže vaj e se predragega lišpanja. § 2. Plesov in nespodobnih gle¬ daliških iger, kakor tudi pojedin naj se skrbno varujejo. $ 3. Jed in pijačo naj vživajo zmerno: in naj ne prisedejo k mizi in ne vstanejo od nje, preden niso pobožno in hvaležno Boga molili. $ 4. Vsi naj se postijo ta dan pred praznikom Device Marije Brez¬ madežne in očeta Frančiška: velike hvale vredni pa bodo tisti, ki se bodo vrh tega ali postili v petkih, ali zdržali i* 4 mesnih jedi ob sredah po stari navadi tretjerednikov. § 5. Svojih grehov naj se po¬ stavno izpovedo sleherni mesec: tudi naj pristopijo k mizi Gospodovi sle¬ herni mesec. § 6. Tretjerednike duhovskega stanu, ki molijo vsaki dan brevir, ne I zavezujemo v tem oziru k ničemur I drugemu. Svetovni ljudje, k i n o o p r a v- I 1 j a j o brevirja ali Marijinih mo- 1 litev, imenovanih navadno mali I oficij Gl. Device Marije, naj 1 molijo sleherni dan, če niso po bolezni zadržani, dvanajstkrat Oče naš, Ceščena Marija in Čast bodi Bogu. | 7. Kdor ima pravico zato, naj ob svojem času glede premoženja svo¬ jega naredi oporoko. § 8. V domačem življenji naj si prizadevajo drugim dajati dober zgled: pospeševati pobožnost in vse, kar je dobrega. Knjig ali časopisov, po kterili se je bati pogube čednosti, naj ne puste prinašati v hišo, in naj ne do¬ volijo, da bi jih brali njih podložni. S 9. Skrbno naj gojijo blagovoljno ljubezen med seboj in do drugih in naj skrbe, kjer jim je mogoče, da se poravnajo prepiri. § 10. Razen v potrebi, naj nikdar ne prisegajo. Nesramnega govorjenja in nespodobnih šal naj se varujejo. Zvečer naj se izprašajo, ali so kaj ta- cega nepremišljenega storili: ee so storili, naj greh s pokoro popravijo. § 11. Kdor lahko more, naj bo sleherni dan pri sv. maši. K mesečnim (i shodom, ki jih ho sklical predstojnik naj prihajajo. § 12. Vsak po svoji moči naj nekoliko skupaj zloži, da se podpirajo vbožnejši iz števila udov, ali da se skrbi za čast božje službe. § 13. K bolnemu tovarišu naj predstojniki ali sami gredo, ali naj koga pošljejo, da bo izpolnil dolžnost ljubezni. Kavno ti naj v nevarni bolezni opominjajo in prigovarjajo, da naj bolnik o pravem času skrbi, da se z Bogom spravi. § 14. K pogrebu umerlega tova¬ riša naj pridejo udje tistega kraja in ptuji (ki so ravno tam), in naj molijo skupno za nebeško tolažbo ranjkega Marijine molitve, ki jih je vstanovil oče Dominik, to je, Kožnega venca 7 tretji del. Mašniki naj med sv. mašo, svetovni ljudje pa, ako mogoče, sto- pivši k mizi Gospodovi, pobožno molijo za večni mir pokojnega brata. Poglavje lil. O službah, o nadzorovanji in o vodilu samem. § 1. Službe naj se oddajajo ob shodu udov, in sicer naj bodo triletne, Nihče naj se jih brez pravičnega vzroka ne brani, nihče jih ne opravljaj nemarno. § 2. Oskerbnik, ki se imenuje vizitator, naj pridno preiskuje, ali se izpolnjujejo postave. Zatorej je dolžan vsako leto, tudi večkrat če bo treba, obiskati kraje, kjer so udje, in klicati jih na shod, h kateremu so zavezani 8 priti vsi predstojniki in vsi udje. Ako vizitator opomni, ali mu kaj v zveli- P’ čavno pokoro naloži, naj ta to ponižno v sprejme ter se ne brani zadostiti. § 8. Vizitatorji naj se volijo iz ' prvega reda frančiškanskega ali pa iz tretjega regularnega reda; določili jili bodo kustosi ali gvardijani, ako sc za to naprosijo. Nedubovnim možem bodi služba vizitatorja prepovedana. § 4. Udje, ki so nepokorni in slabega obnašanja, naj se dvakrat in v tretje opominjajo na dolžnosti; ako ne bodo pokorni, naj se izključijo iz Reda. § 5. Ako bi se , kdo v teb po¬ stavali kaj pregrešil, naj ve, da nima vsled tega nobenega zadolženja, iz- vzemši, to, kar je po božjih ali cer¬ kvenih postavali vže tako zapovedano. 9 § (5. Ako kdo iz veljavnega in pravičnega vzroka ne more izpolnje¬ vati kakega poglavja te postave, je dovoljeno oprostiti ga v tisti reči, ter jo modro zameniti. K temu naj imajo pravico redni predstojniki frančiškanski Prvega in Tretjega Reda, kakor tudi gori omenjeni v i z it a to rj i. Iz tega vodila se razvidi, da imajo tretjeredniki ta opravila: Vsaki dan: 1. ) Pobožno naj molijo pred in po jedi. 2. ) Naj opravljajo dnevnice Matere božje, ali pa dvanajstkrat oče naš, češena Marija in čast bodi Bogu. 3. ) če morejo, naj bodo pri sv. maši. 10 4.) Zvečer naj izprašujejo svojo vest. Za grehe med dnevom storjene naj se skesajo, in jih poravnajo s kako primerno pokoro. Vsaki mesec: 1. ) Bratje in sestre naj vredno prejmo zakramenta sv. pokore in sv. rešnjega Telesa. 2. ) Naj pridejo k shodu, kedar jim ga predstojnik napove. 3. ) Pri tem shodu naj darujejo po svoji moči, zato, da se zamore služba božja z dostojno častjo oprav¬ ljati, in da se podpirajo revni, posebno pa bolni udje. Vsako leto: Bratje in sestre naj se postijo ta dan pred praznikom brezmadežnega 11 spočetja Device Marije, in pred prazni¬ kom sv. očeta Frančiška. Vselej pa: 1. ) Naj nosijo škapulir in vervico. 2. ) Naj izpolnjujejo božje in cer¬ kvene zapovedi in naj zadoste za pre¬ stopke, kakor jim je naloženo. 3. ) Varujejo naj se v., obleki vsake prevzetnosti; svojem stanu primerna naj se oblačijo. 4. ) Izogibajo naj se z vestno sker- bijo plesov, nespodobnih gledaliških iger in pojedin. 5. ) Vsigdar naj poznajo v jedi in pijači pravo zmernost. 6. ) Doma in v obhoji z drugimi ljudmi naj dajejo lep izgled. Kolikor morejo, store naj dobrega. Pohujšljivih knjig in časnikov naj sami ne bero, in naj tudi svojim podložnim tako branje prepovedo. 7. ) Ker brez prave ljubezni nikoli ni resnične pobožnosti, zato naj gojijo ljubezen med seboj in do družili. Kjer le morejo naj poravnajo prepire. 8. ) Prisega jim je le v sili ali potrebi privoljena. / vso skerbijo mo¬ rajo se varovati preklinjevanja, nesram¬ nih pogovorov in nespodobnih šal. 9. ) Kadar kaki ud tretjega reda umerje naj pridejo udje tistega kraja; pa tudi vnanji udje, ako so ravno blizo k pogrebu. Pri pogrebu molijo naj tretji del sv. rožnega venca za dušni blagor umrlega uda. Mašniki naj se spominjajo rankih pri sv. maši; svetni ljudje pa posebno takrat, kedar pri¬ stopijo k mizi Gospodovi. Vsim tretjerednikom, kateri imajo kaj več premoženja se naklada dolžnost, da naredijo oporoko, — testament. Kazalo odpustkov in pravic. Poglavje I. O popolnih odpustkih. Vsi tretjeredniki obojega spolo, ki po krščan¬ skem obredu izpovedo svoje grehe, ter sveto obhajilo prejmejo, imajo pravice popolni odpustek zadobiti ob tu naštetih dneh in priložnostih. 1. Ta dan, kadar vstopijo. 2. Ta dan, kadar obljube store. 3. Ta dan, kadar se zbero k mesečni pridigi ali posvetovanju, ako ktero cerkev ali očitno kapelo pobožno obiščejo in po navadi molijo za potrebe ve¬ soljnega krščanstva. 4. vinotoka, na god očeta Frančiška, zakono- dajavca: 12. velikega serpana, na god device Klare, zakonodajavke; 2. velikega serpana, na praznik Marije 14 kraljice angelov, zavoljo posvečenja njene velike cer¬ kve ; ravno tako ta dan, ko se obhaja vsakoletni praznik tistega svetnika, v čigar cerkvi je sedež to¬ varištva, ako to cerkev v ta namen obiščejo in po navadi molijo za potrebe krščanstva. 5. Enkrat vsaki mesec, tisti dan, kadar je kteremu ljubo, ako obiščejo v ta namen ktero cerkev ali očitno kapelo, ter tam nekoliko časa molijo po namenu papeževem. 6. Kolikorkrat, hrepeneči po poboljšanji, delajo osemdnevne duhovne vaje. 7. V smertni uri, ako pobožno izgovore sveto ime Jezusovo, ali z ustmi, ali pa, če ne morejo več govoriti, v srcu. Kavno to pravico vživajo tudi, ki nezmožni spovedati se in sprejeti sveto obhajilo, obude v srcu popolno kesanje čez svoje grehe. 8. Dvakrat v letu, ko dobivajo papežev bla¬ goslov, ako molijo nekoliko po namenu papeževem; tako tudi, pod ravno to pogodbo tisti, ki dobijo tako imenovano odvezo, to je, blagoslov ob tu na¬ štetih dnevih: 1. Na dan rojstva Gospoda našega Jezusa Kristusa; II. na praznik vstajenja Gospodovega: 111. Binkoštno nedeljo; IV. na praznik presvetega Srca Jezusoviga; V. Brezmadežnega spočetja BI. Ma¬ rije Device; VI. sv. Jožefa ženina, 19. sušca; Vil. vtisnjenja presvetih ran očeta Frančiška, 17. kimovca ; 15 VIII. Ludovika, kralja francoskega, nebeškega patrona tretjerednikov, 25. vel. šerp.; IX. Elizabete Ogerske, 19. listopada. 9. Tudi zadobijo enkrat na mesec tisti, ki molijo petkrat O č e n a š, C e š č e ri a Marija in Čast bodi Bogu za potrebe sv. cerkve, enkrat pa po namenu papeževem vse tiste pravice, v odpuščen)e svojih grehov, ktere vživajo tisti, ki obiskujejo s po¬ božnim srcem ali postaje v Rimu, ali pa romajo k porcijunkuli, k najsvetejšim krajem Jeruzalemskim in k cerkvi sv. aposteljna Jakoba v Kompostoli. 10. Tiste dni, ko so v rimskih mašnih bukvah zaznamovane postajne prošnje, mQre zadobiti sleherni tretjerednik v cerkvi ali kapeli, v kfceri je vstanov- Ijeno tovarištvo ako jo pobožno obišče in po navadi moli za potrebe sv. cerkve, vse pravice in duhovne milosti, ktere vživajo v Rimu Rimljani ali ptujci. Poglavje II. O nepopolnih odpustkih. 1. Sleherni tretjerednik eniga ali druzega spola, ki obišče cerkev, ali kapelo, v kteri je ustanovljeno tovarištvo, in tamkaj k Bogu moli za potrebe sv. 16 cerkve, zadobi odpustek sedem let in sedemkrat Šti¬ rideset dni na dan, ko so bile očetu Frančišku ču¬ dežno vtisnjene svete rane, na praznik svetih Ludo- vika kralja, Elizabete Ogerske, Margarete Kortonske, in drugih dvanajst dni, ktere si izvoli, ter jih potrdi redovni predstojnik. 2. Kadar so pri sv. maši ali drugih duhovnih opravilih, ali na shodih tovarišev očitnih in zasebnih, kadar uboge prenočujejo: zaprtije poravnajo ali skrbe, da se poravnajo: kadar gredo k sveti pro¬ cesiji: kadar spremljajo sveti zakrament, ali če tega storiti ne morejo, pri znamenji se zvonom enkrat molijo Oče naš in Oeščena Marija; kadar molijo pet očenašev in oeščena marij za potrebe sv. cerkve ali pa za dušni mir ranjkih tovarišev tretjerednikov, kadar spreobernejo koga, ki je bil zašel v pregrehe; kadar podučujejo kterega v božjih zapovedih in drugih rečeh, potrebnih k zveličanju; ali kadar store kako druga taka dela ljubezni za vsakikrat in za vsako tako dobro delo morejo zadobiti odpustek 300 dni. Vse te zgoraj omenjene popolne kakor ne¬ popolne odpustke morejo tretjeredniki obrniti tudi v prid vernih duš v vicah. 17 Poglavje III. O pravicah. 1. Mašniki, ki so v tretjem redu. imajo pravico privilegiranega altarja trikrat v vsakem tednu, kjer koli ma¬ šujejo. da le niso dobili enake pravice za kteri drnci dan. o •» 2. Kdor mašuje za dušni mir 1‘anjkib tovarišev tretjerednikov, ima vselej in kjer koli pravico privilegira¬ nega altarja. Kazalo rimskih postaj in ilotiBnih od¬ pustkov. 1. — Prvega prosinca (januvarja) obrezovanje in šestega prosinca, razglašen j e Gospodovo: odpustek 30 let in 30 kvadragen. 9 18 2. — Tri pred pepelnične nedelje, imenovane po latinsko Septuagezima, Seksagezima in Kvinkvage- zima: odp. 30 let in 30 kvadr. 3. — Pepelnično sredo; odp. 15 let in 15 kvadr. 4. — četrto postno nedeljo: odp. 15 let in 15 kvadr. 5. — Oljieno ali cvetno nedeljo: odp. 25 let in 25 kvadr. 6. — Veliki četrtek: popolni odpustek. 7. — Veliki petek in velika sabota: odp. 30 let in 30 kvadr. 8. Druge dni štiridesetčlanskega posta, ob praznikih in delavnikih, kakor tudi kvaterne dni tega posta: odp. 10 let in 10 kvadr. 9 — Velikonočno nedeljo: popolni odpustek. 10. — Druge dni med velikonočno osmino z belo nedeljo vred: odp. 30 let in 30 kvadr. 11. — Na sv. Marka evangelista dan in tri dni procesij križevega tedna, odp. 30 let in 30 kvdr- 12. — Vnebohod Gospodov: popolni odpustek. 13. — Saboto pred binkoštmi: odp. 10 let in 10 kvadr. 14. — Binkoštno nedeljo: odp. 30 let in 30 kvadr. 19 15. — Druge dni med binkoštno osmino do J, s abote: odp. 30 let in 30 kvadr. 16- — Kvaterno sredo, petek in sabota meseca | kimovca (sept.) odp. 10 let in 10 kvadr. 17. — Prvo, drugo in četrto adventno nedeljo : ; odp. 10 let in 10 kvadr. 18. — Tretjo adventno nedeljo: odp. 15 let in 15 kvadr. 19. — Kvaterno sredo, petek in saboto v ad¬ ventu: 10 let in 10 kvadr. odp.: 20. — Sveti večer, sveti dan, pri prvi sveti maši o polunoči, in pri drugi ob zori": odp. 15 let in 15 kvadr. 21. — Sveti božični dan: popolni odpustek. 22. — Praznik sv. Štefana, sv. Janeza evan¬ gelista in nedolžnih otročičev: odp. 30 let in 30 kvadr. 23. — Sv. Oče papež Leon XII. so vrh tega podelili odpustek 40 let in toliko kvadragen vsem Vernim, kolikrat v štiridesetdanskem postu skesani obiščejo cerkev, kjer je postaja (28. svečana 1827). Opomniti se pa mora, da je treba opraviti spoved in sv. obhajilo, kadar se hoče dobiti popolni odpustek. Odpustek gotovega števila let, tednov ali dni pomeni le okrajšanje časa pokore, ki je bila prepri- 20 sana v prvih stoletjih sv. cerkve, ne pa odpuščanje kazni v vicah, ktero odpustiti ali skrajšati moramo prepustiti le usmiljenju božjemu in njegovi previdnosti. Se številom let papeži navadno sklepajo toliko kvadrageu. Ta beseda pomeni štiridesetdansko cer¬ kveno kazen po ostrih predpisih stare cerkve. Odpu¬ stek 10 let in 10 kvadragen pomeni toraj odpuščanje časne kazni, ki je enaka cerkveni pokori 10 let in 10 šti rid e s ©tda n s k iii postov. Cerkvena pokora se je navadno začela s pepelnico s tem, da se je do- tični grešnik izločil iz cerkve, in se je končala se slovesnim sprejemom in podeljenem sv. obhajila v e- 1 i k i četrtek. Ge je bila predpisana le ena kva- dragena, dobil je spokornik enkrat na dan kruha soli in vode, le če je bil prav slaboten, dovoljeno mu je bilo trikrat na teden sočivje jesti. Ako je imel kdo več kot eno kvadra g eno prestati, se je moral s početkom druge kvadragene postiti ob kruhu, soli in vodi v pondeljek, sredo in saboto; druge dni tedna smel je jesti sočivje in enkrat na dan piti pijačo iz pšenice in ječmena; ob nedeljah je smel vse vživati razen vina in mesa.. S tem ostrim postom je pa bilo sklenjeno še veliko drugih pokoril, poniževanj in zatajevanj. O sprejemu. 21 Duhovnik vpraša prosivca: Kaj želiš? in ta odgovori: Oče ponižno prosim obleke spokornega tretjega reda. da z njo lažje dosežem večno zveličanje. Za obljubo ali profes. Po dokončanem letu poskušnje se stori obljuba ali profes. — Novinec (novinka) naj prinese seboj križ, ^ kterega mu ( jej) duhovnik k sklepu poljubiti da. Škapulir z vervico prepasan naj ima, ako je mogoče vrh vnanje obleke, kakor na dan sprejema. Duhovnik vpraša novinca: Brat a 1 i s e s t r a (redovno ime) kaj želiš? Odgovor: Oče, prosim, da bi bil (bila) pripuščeu (pripuščena) k sveti obljubi v tretjem redu svetega Frančiška, da v njem do smrti Bogu služim. '22 Na to sledi obljuba tako-le: Jaz N. obljubim vpričo Boga vsega- mogočnega. na čast brezmadežni blaženi Devici Mariji, svetemu očetu Frančišku, in vsim svetnikom, ves čas svojega živ¬ ljenja spolnovati zapovedi božje in vodilo tretjega reda vstanovljeno od ravno ti¬ stega svetega Frančiška, kakor je bilo potrjeno od papeža Nikolaja četertega in papeža Leona trinajstega, obljubim tudi po volji predstojnika zadostovati za pre¬ stopke storjene zoper to vodilo. mn COBJSS "““"kS.S? 2 "™ Natisnili J. Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.