^W'-*WŠŠm

i /'••'-• V:/’ V* ; ;■ :■•/-‘^.C^ V''- ; . 4' : ■ ■

•--•V' f • i&jflu  V l-:hjf /■■•:■■•■ -■^■■/■'■"•^ *■■

■  i •»»Vi ■ -; >*. •

*&*«&#?*

*4  ’ ’

:•*; -r * -,

Si

• •-;• v; .


■vj

v Ljubljani

1089i r i


>• <■

1 »

I

18

$

stiiaal

^1 >4

. rac floločbe

|I)

katoliški cerkveni glasbi.

,Z dodatkom:

„0 petin maSiiitoni pri altarji''.

Za učitelje in pevovodje

sostavil in uredil

Ignacij Mitterer,

prost ter stolni kapelnik v Brixemi.

-.2 i c-v o I j e n. j s fn p o 8 loven;

A. Dolinar - Lučinski.


V Ljubljani. 1887.

Založilo; ^Oecilijino društvo^. — Tisk R. Miličev.

$

&

■y

I



: H

Najimenitnejše cerkvene določile

o

katoliški cerkveni glasbi.

Z dodatkom:

„0 pelji mašiilovem pri altarji".

Za  učitelje in pevovodje

sostavil in uredil

Ignacij Mitterer,

prošt ter stolni kapelnik v Brixenu.

Z dovoljenjem poslovenil
A. Dolinar-Lučinski.

V Ljubljani. 1887.

Založilo „Cecilijino društvo". — Tisk B. Miličev-

V natis privolili so milostni knezoškof Ljubljan¬
ski, gospod dr. Jakob Missia,  s pismom dne
22 .  avgusta 1887., št. 1931.

. ......... .H.,

ecilijina društva, kjerkoli že so se
ustanovila, postavila so si preimenitno nalogo,
cerkveno glasbo, ki je bila v zadnjih dveh sto¬
letjih mnogostransko propala ter se pomehkužila,
na podlagi obstoječih cerkvenih do¬
ločb,  preustrojiti ali preobnoviti.

„Na podlagi cerkvenih določb' 1  — pravimo;
kajti med možmi, veščaki o cerkveni liturgiji in
glasbi, je že zdavnej dognana reč, da cerkveno
petje ni samo kak zunanji pridevek  k bo¬
goslužnemu dejanju, ali kako nebistveno lepotičje
njegovo, marveč daje,  kakor pravimo, celoten
ali dopolnilen  del  sv. liturgije, — del, ki
je z ostalimi bogoslužnimi obredi v najtesnejši
notranji zvezi. Brez cerkvenega petja bi toraj sv.
liturgija — slovesno opravljanje najsv. daritve
in sv. officija — ne bila dovršena,  ne bila
popoln  a.

Velja pak načelo, da je cerkveno petje
neločljiv, celoten del sv. liturgije, potem je očitno,
da tista oblast, ki ima v liturgičnih zadevah v
obče določbe ter veljavna vodila dajati, ima tudi

1 *

4  —

edino ter izklj učljivo pravico, veljavne
določbe o liturgičnem petju izdajati. Ta oblast
pa, to je zopet jasno, je za vesoljno cerkev
sv. apostolski Stol, občni cerkveni
zbori  in od apostolskega Stola za obredne cer¬
kvene zadeve postavljena kongregacija, — tako
imenovana S. Congregatio Eituum  —- zbor za
sv. obrede.

Tudi škofje imajo oblast v svojih škofijah
ozir cerkvenega petja veljavne zaukaze dajati,
toda ti ne smejo z določbami apostolskega Stola
ali pa zbora za sv. obrede biti v nikakem na¬
sprotju.

Ako pa je v cerkvi oblast, ki edina ima
zastran cerkvenega petja postavne določbe iz¬
dajati ter o tem merodajna vodila določevati,
in je ta oblast tudi v resnici taka vodila ter
določbe izdala, potem je očitno, da ne more
biti na voljo dano kakemu cerkvenemu pred¬
stojniku, še manj pa pevovodji, kakošno petje
in glasba naj se pri službi božji rabi in kako
naj se rabi. Ti se imajo velikoveč kot pokorni
otroci sv. cerkve tudi ozir cerkvenega petja,
kolikor v njih moči, po izdanih cerkvenih do¬
ločbah ravnati, —■ ki za istino, neso bile dane
za to, da bi jih tisti, katere na prvem mestu
zadevajo, svojevoljno prezirali in zanemarjali.

Ves obžalovanja vredni propad cerkvene
glasbe, v katerega je bila v zadnjih stoletjih

5

zašla, ima svoj poslednji razlog v tem, da so
se dotična pravila prezirala  in od cerkve za¬
stran cerkvenega petja izdane določbe zane-
m a r j a 1 e. Se li hoče cerkvena glasba v smislu
ter  d u h u sv. cerkve zopet p r e o b n o v i t i ali
pr eus troj iti,  treba se predvsem ravno tem
cerkvenem določbam in vodilom ponižno ter
spoštljivo voditi dati.

Da pa one, ki se imajo po svojem stanu
in poklicu s cerkvenim petjem pečati, z dotič-
nimi določbami seznanimo, podajamo tukaj z azna-
mek najimenitnejših cerkvenih določb o cerkveni
glasbi s potrebnimi, lahko umljivimi opazkami
in pojasnili. V ta zaznamek pa smo sprejeli
le tiste določbe in pravila, ki imajo brez
vse dvombe še dandanašnji za celo
cerkev svojo moč in veljavo.

Te določbe so posnete: d)  iz liturgičnih
knjig, kot so: missale , rituale , caeremoniale epis-
cop.orum  i. dr.

b)  iz dekretov občnih cerkvenih zborov,
zlasti Tridentskega.

c) iz encyklik (okrožnic), bul ter brevov (pi¬
sem) papežev ter določb kongregacije za sv. obrede.

Posebni prazniki in cerkvene slovesnosti
posamičnih škofij, ki ne spadajo pod splošna
liturgična pravila, ravnajo se po posebnih ško¬
fijskih določilih in ne spadajo v to obravnavo.
Ta sama cepi se na dva poglavitna dela:

— 6

a)  Splošne določbe o cerkveni li¬
turgični glasbi.

b)  Posebne določbe o cerkveni
glasbi pri posamičnih b o g o s 1 u ž b e n i h
dejanjih. Temu sledi  še  „dodatek“, raz¬
pravljajoč „o petji  m a š n i k o v e m p r i
altarj i“.

A.  Splošne določbe.

Te se ozirajo pred vsem na tekst  ali
besede cerkvenega petja, potem  pa  na  petje
in glasbo samo.

a)  Kar se tiče zlasti  jezika liturgičnega
petja,  je  ta  latinski. Sv. zbor Tridentski se
o tem izreka tako-le (sess. 22. c. 8.):

„Dasiravno ima sv. maša mnogo podučnega
za verno ljudstvo v sebi, se vendar očetom ni
zdelo primerno, da bi se opravljala v tu ter tam
navadnih deželnih jezikih 11 . Da pa te besede
ne veljajo samo darujočemu mašniku, ampak
tudi vsem onim, ki se sv. daritve dejansko ude¬
ležujejo, toraj tudi pevskemu koru,  to,  ko
bi ne bilo jasno že ob sebi, potrjuje še zlasti
to - le:

Več dekretov S. C. R. prepoveduje naravnost
vse in vsakoršno petje v domačem ali ljudskem

7

jeziku pri veliki ali peti maši, pred  izpo¬
stavljenim sv. Rešnjim Telesom in pri
procesijah z N aj s v e t e j š i m. Tako se glasi
dekret od 12. marcija 1639. tako-le: „Materni
jezik pri slovesni peti maši ni na pravem mestu
in ta razvada se ima vseskozi prepovedati 11 . V
enakem smislu se izreka ista kongregacija dne
3. sept. 1695. in 24. nov. 1696.: „Ker je petje
v domačem jeziku zoper cerkveni
obred,  ima škof pravico zabraniti ga, naj so
tudi duhovne pesmi na sebi dobre; te so za
drugo porabo, ne pa za peto mašo 11 . Odlok od
21. marcija 1509. prepoveduje petje v domačem
jeziku pri slovesnostih na čast presv. R. Te¬
lesu. Dekret, izdan dne 21. marcija 1609., iz¬
reka za nedopuščeno ali vsaj neprimerno pri
procesijah s presv. Rešnjim Telesom peti v
domačem jeziku. Vsaj duhovščina in pevci naj
bi se ga ne posluževali.

Vendar pa se s 3. avgust. 1839. (nadalje
s 7. avg. 1682.; 3. sept. 1695.; 24. nov. 1696.)
dovoljuje po danem blagoslovu zapeti pesem v
domačem jeziku. Dovoljuje se tudi (27. sept.
1864.) pri prestarodavni navadi  peti pesmi
v domačem jeziku pred izpostavljenim sv. R.
Telesom ter pri procesijah, ako bi bilo sicer
ljudstvo razdraženo;  tako tudi pri službi
božji, kadar Najsvetejše ni izpostavljeno, iz ravno
tistih razlogov. Toliko iz navedenih dekretov vse-

8  —

kakor sledi, da petje v domačem jeziku pri
liturgični službi božji (pri peti maši, slovesnih
večernicah i. t. d.) ni v smislu sv. cerkve
in da ga le semtertje iz tehtnih razlogov trpi.')

Petje v domačem jeziku pa je dovoljeno
in na svojem mestu pri tako imenovanih izven-
liturgičnih ljudskih pobožnostih,  kot so:
šmarnice ali majnikova pobožnost, pobožnosti
raznih bratovščin i. t. d. Sme se tudi zapeti
pesem k sv. Duhu v maternem jeziku pred pri¬
digo, ako je ta pred ali po peti maši, ne pa
neposrednje po evangeliju med slovesno mašo.

b)  Pri liturgični službi božji smejo
se peti le oni teksti, ki so za dotični
praznik po mi s salu  ali brevirju pred¬
pisani.

V buli „Quo primam“  papeža Pija V.,
ki stoji na čelu rimskemu missalu , nahajamo
med drugim to-le:  „Da se v prihodnje v vseh

patrijarhalnih, katedralnih, kolegijatnih, farnih
in samostanskih cerkvah ter kapelah . . ., v

') Prim. še dekrete S. B,. C. od 7. avg. 1628.;
24. marcija 1657.; 31. avg. 1697.; 22. marcija 1862. —
Na vprašanje nekega župnika iz Spirske škofije v tej
zadevi, odgovoril je tajnik S. R. C., da je razvada  pri
strogo liturgičnih dejanjih v domačem jeziku peti; pri
neliturgičnih opravilih pa, tudi pred izpostavljenim sv.
R. Telesom, tako petje nikakor ni zabranjeno. To je
najnovejši izjav S. R. C. (3. aprila 1883.) o tej zadevi.
Po besedah glej dr. Fr. Witt-ova Musiča sacra 1883.,
str. 135.

— 9 —

katerih se sv. maša ali poje ali tiho služi, ta
ne poje  in ne moli drugače,  kakor po od
uas izdanem missalu,  tudi ko bi bile te cerkve
kako izvzete (eksemptne) ali po kaki milosti
apostolskega Stola, vsled kake navade, pred¬
pravice , ali celo po prisegi, apostolskem po-
trjenji ali sicer po kakem pooblastilu zavarovane
(razun ko bi bila tedaj [29. julija 1570.] že več ko
2001etna navada v veljavi), zapovemo in za¬
ukažemo, vsako drugo navado odstraniti ter le
po obredu, navedbi in načinu, v tem missalu
predpisanem, sv. mašo peti in brati “.

Da pa ta zapoved ne velja samo za mašnika,
ki sv. mašo služi, marveč tudi za pevski kor,
to je iz naslednjega še bolj razvidno. V svojej
buli „Piae Sollicitudinis 11  od 23. aprila 1657.
veleva papež Aleksander VII. to-le: ^Prepovemo
vsem ter vsakemu pevovodji, naj bo že njegov
naslov katerikoli hoče ... — pustiti v svojih
cerkvah druge tekste peti, razun katere brevir
ali rimski missale, proprium  ali commune  za
dotični praznik določuje, ali ki so vsaj iz sv.
pisma ali cerkvenih očetov uzeti, kateri poslednji
pa posebnega potrjenja od kongregacije za sv.
obrede potrebujejo 11 .

Ravno tako zapoveduje papež Inocencij XII.
z 20. avg. 1692., „da se pevci glasbenega zbora
imajo docela ravnati po postavah kanoničnega
kora, in kakor temu ni dopuščeno k ofliciju ali

10  —

maši kaj dostaviti, tako si tudi uni ne smejo
tega dovoliti". Le to je dovolil, da se sme
pri povzdigovanji ali očitnem izpostavljenji sv.
Rešnjega Telesa peti kak hymnus  ali drugi tekst
iz officija  ali maše praznika sv. R. Telesa. ne
da bi se besede kaj spremenile.

Iz tega sledi, da so „motetti“ z neliturgičuim
tekstom med sv. mašo prepovedani, in da se
mtroitus , gracluale , offertorimn , communio , anti-
fone  in hymni  pri večernicah imajo p e t i t a k 6 ,
kot jih mi, s šale  ali oziroma brevir
predpisuje,  in da se namesto teh ne smejo
peti pesmi z drugimi teksti. Vendar pa je skoraj
splošno menenje, da je dovoljeno po offertoriji ,
odpetem kakor je v missalu , vplesti kak motett,
zložen na tekst iz praznikovega officija  ali sicer
uzet iz sv. pisma, ki pa z mislijo praznikovo
ni v nasprotji. Vendar pa tudi po pravilno iz¬
peljanem liturgičnem petju (n. pr. offertoriji)
tako zvane „arije“ (pesmi) v domačem jeziku
vpletati S. R. C. s 3. avgustom 1839. prepoveduje
ter jih imenuje razvado,  ki se ima odstraniti.
Caercmoniale episcoporum  (lib. I. cap. 28) ima
določbo: „Naj se ne pojo nikakoršne pesmi, ki

ne spadajo k dnevnemu officiju 11 .

Tako je, kakor smo zgoraj slišali, sicer
dovoljeno pri povzdigovanju peti kak hgmnus  v
čast najsv. Zakramentu , toda „benedičtn&“  se
zato ne sme nikakor izpustiti. Tudi je sploh

— 11  —

prepovedano, tekste pri sv. maši kraj sati.  De¬
kret kongregacije za sv. obrede od dne 5. julija
1031. se glasi: „Nič se ne sme izpuščati
ter se ima maša peti tako,  kot  je  v
mi s salu”.  Okrožnica kardinalvikarja Patricija
določuje leta 1850. pred vsem  za rimsko škofijo,
da imajo pevci sveti tekst po vseh njegovih be¬
sedah peti tako, da se nič ne pristavlja in nič
ne izpušča. Ravno tako tudi ni dovoljeno, le za
en zlog spremeniti ga. Kake izjeme to pravilo
dopušča, slišali bomo pozneje.

Ne sme se toraj (tako sklepamo z de Herdt-om,
sacrac Lit. Praxis  tom. I. nr. 112) pri službi
božji nič druzega peti, kot kar cerkev predpi¬
suje, ali pa kar je vsaj po prestari, pa¬
metni ter hvalevredni navadi  vsled
molčečega ali izrečnega odobrenja škofov za-
dobilo popolno pravico in moč.

c) Kar se nadalje tiče tega, kako je se
svetim tekstom liturgičnega petja ravnati,  je
volja cerkvena ta, da se ima tekst glasiti
razločno in umevno, da ga naj glasba
no preglasa,  duši' in pači, in da naj se
vsled n epr e ličnega ponavljanja pre¬
več ne razteza.

Ze imenovana bula papeža Inocencija XII.
se o tem izreka tako-le: „Pri cerkvenem petju
je pred vsem  gledati na to, da se tekst
popolnoma ter razločno  umeva 11 .

— 12

Koncil Toledski (1566.) pravi: „Ker se
petje, ki se je v cerkvi v hvalo Božjo vpeljalo,
ima glasiti tako, da pri vernih spoznanje ter
pobožni duh pospešuje in vsled tega srca po¬
božnih poslušalcev k počeščenju Božjega veli¬
častva in k hrepenenju po nebeških rečeh spodbuja,
naj školje skrbe, da, dopuščajoč na kora več¬
glasne skladbe, ne bodo besede sv. teksta ne-
umljive ter pomen besedi vsled p r e v e 1 i c e g a
šuma tako rekoč zadušen".  — Papež
Benedikt XIV. zapoveduje (encyklika 1749.), „da
naj se pri cerkvenem petju za to skrbi, da
se svete besede dodobra in popolnoma
umevajo".

Dekret S. K. C. od 21. svečana 1643. ime¬
nuje to poprave potrebno razvado, ako se sv.
tekst cerkvenega petja v s 1 e d k 1 e š č e n j a ter
razbrskavanja besedi  pači; ali.ako se celo
zaradi glasbe besede ter njihov pomen spre¬
minja, tako, da glasba ni več podložna besedam,
ampak narobe.

Po istem dekretu se introitus, offertorium ,
eommunio  itd. ne sme tolikanj raztezati, da bi
bil celebrant primoran pri altarji čakati ter v
sv. pravilu prenehati. Iiavno to zahteva tudi
papež Benedikt XIV. v že omenjeni konstituciji
1749. §. 13.

Ko je leta 1565. papež Pij IV. posebno
komisijo za preustroj (reformo) cerkvene glasbe

— 13  —

bil postavil in je ta Giov. Pierluigi-ju da Palestrina
dala naročilo, da naj zloži mašo za poskušnjo,
priporočila mu je pri tem prav posebno,  da
naj se v tej njegovej bodoči skladbi tekst raz¬
ločno in umevno glasi, in zlasti od tega
je imelo biti odvisno,  se bode li večglasna
glasba zanaprej pri službi božji še dopuščala, ali ne.

d)  Ozir tonala,  namreč melodije in
harmonije  cerkvenega petja, ume se samo ob
sebi in je večkrat ostro in določno izrečena
volja cerkvena, da naj nema v sebi nič n e s v e-
tega, vsakdanjega ali posvetnega,  ampak,
da bodi cerkveno petje vselej mirno, resno,
spodbujajoče k zbranosti in pobož¬
nosti,  skratka tako, da se strinja se sve¬
tostjo kraja, kjer se glasi, ter se svetostjo
dejanja, ki ga spremlja. Sveti zbor Tridentinski
daje v 22. seji ( decr. de observ. et evit. in ce-
lebratione missae)  strogo zapoved, da n a j š k of j e
one glasbe od vež božjih odvračujejo,
ki imajo glede orglanja ali petja kaj
preširnega ali razkošnega v sebi“.

V enakem smislu se izreka caerem. episcop.
(lib. I. c. 28, nr. 11): „Treba skrbno na to

gledati, da ni orglanje kako nespodobno in
p r e širno,  kakor tudi, da se ne pojo skladbe, ki
se z dnevnim officijem ne ujemajo, še veliko
manj pa take, ki so n e s v e t e g a ali celo
spolzkega  značaja".

— 14  —

Nadalje sub. nr. 12: „Pevci in glasbe¬

niki naj svoj pozor obračajo na to, da petje
njihovo, ki ima k pobožnosti spodbujati,
ne bode kako lahkomiselno ter razujzdano, da
ne bode poslušalcev begalo in od premišljevanja
božjih reči odvračevalo; ono bodi tem bolj po¬
božno,  r a z l o č n o in u m I j i v o“. J )

Že omenjena bula papeža Aleksandra VII.
(„Piae sollicUudinis “) ima o tem to-le: „Sveta
gorečnost in skrb nas priganja, da, ko se za
čast in spoštljivost službi božji ter molitvi po¬
svečenih cerkva in oratorijev našega mesta (Ri¬
ma) ... vse storiti trudimo, od njih tudi vse,
kar je ničemurnega, zlasti pa one skladbe od-
vračujemo, katerih se kaj nedostojnega ali cer¬
kvenim obredom nasprotnega drži, kar Božjo
čast le žali, verne pohujšuje ter je povzdigi
pobožnih src le na poti“.

Papež Benedikt XIV.: „Opominjamo te,

častiti brat, skrbeti za to, da bode umetno petje,
ki je bilo vsled dolgoletne navade v cerkve
sprejeto in ga večjidel orgle ter drugi instru¬
menti spremljajo, takošno, da se ga ne bode nič
nesvetega, posvetnega ali teatraličnega držalo".

Navedeni izjavi vrhovne cerkvene oblasti
nam kažejo jasno dovolj, da se ima cerkvena
glasba ozir melodije in harmonije skrbno ogi¬
bati vsega,  kar bi se ne strinjalo s častjo hiše

‘) Sit devota, distincta et intelligibilis.

15  —

božje, ali kar bi bilo z liturgijo ter njeno svrho
v nasprotju.

Ogibati se ima toraj vsega, kar bi lahko
poslušalce motilo,  ter od premišljevanja ne¬
beških reči odvračevalo (n. pr. melodij, harmo¬
ničnih zavinkov ter ritmov, ki imajo v sebi kaj
p rešilnega in pretiranega,  sploh vsega,
kar meri le na zunanji učinek).  Varo¬
vati se ima vsega, kar bi znalo v poslušalcih
obuditi misli in čutila, ki šene  ujemajo s pravo
pobožnostjo ter po v zdi go duha.  Vse¬
skozi cerkve nevredna je tista glasba, ki se po
svojej melodiji, harmoniji ter ritmu obrača
bolj na počutke  kot na pametni del človekov;
toraj vse, kar opominja na ples, in kar je preo-
slastnega in mehkočutnega.

Ogibati se ima pred vsem  melodičnih
ter harmoničnih zavinkov, ki že po svojej
naravi podle strasti  v človeku vzbujajo.
(Tu sem spada prav posebno neopravičena raba
hromatike.)

Glasba cerkvena se mora po vsej
svojej naravi in zlogu ločiti od glasbe
za dom in koncertno dvorano, da ne
govorimo o melodijah, ki spominjajo
na gledišč ni oder ali celo na plesišče.

Cerkvena glasba bodi tembolj čista, bla¬
ga, p r i p r o s t o - v z v i š e n a, resna in mirna,
krepka in veličastna, pobožna in sveta,

— 16  —

spodbujajoča k pobožni zbranosti ter prisrčni,
zaupni molitvi.

e)  Vsem tem ravnokar omenjenim zahtevam
pa gotovo nobena druga cerkvena glasba bolj
popolnoma ne ustreza, kot staro cerkveno
petje ali gregorijanski koral.  To je ono
petje, ki se je brez dvoma po posebnem navdi¬
hovanju ter pomoči od zgoraj v teku stoletij
razvilo edino  v to  s vrh  o, da spremlja litur¬
gično daritev in molitev, ter objavlja notranja
čutila, ki o raznih časih cerkvenega leta ter o
različnih prilikah srce sv. cerkvi preplivajo.

Gregorijanski koral je tisto petje, ki ga
je cerkvena oblast vselej in povsod imela za
pravo ter na prvem mestu cerkveno
petj  e, mu tudi v dejanski uporabi brez izjemka
pred vsakim drugim petjem prednost dajala, ki
ima tudi vsakemu drugemu cerkvenemu petju
kot pravilo in poglavitni uzor  veljati,
tako da nobena cerkvena glasba, ki se od g r e-
gorijanskega korala,  tega v pravem po¬
menu službenega cerkvenega petja, v melodiji,
ritmu, izrazu i. t. d. preveč oddalji, naslova
„ cerkvene glasbe 11  ne zasluži.

Zato je pa tudi cerkev ob vseh časih to
petje pred vsakim drugim na vso moč pospeše¬
vala ter razširjala, nad njegovo pristnostjo
čula, in kjer je propadlo, za njegovo zopetno
vpeljavo se trudila in poganjala. Koliko so

- 17 -

storili za koralno petje papeži: Gregorij Veliki,
Leon II. in drugi.

V corpus juriš canonici  (extrav. com. lib.
III.) nahajamo dekret papeža Janeza XXII. iz
leta 1322., iz katerega v potrjenje ravno kar
rečenega posnamemo to-le: „Nekateri gojenci
nove šole') obračajo vso svojo pozornost na gla¬
som erje (takt) in vsakovrstne nove note in pri
tem rajši svoje lastne izmišljije popevajo, kakor
pa to, kar je bilo vsled stare šege in na¬
vade utrjeno (koral).

„ Cerkvene melodije prepevajo se v semi-
brevah ter minimah (t. j. vklepajo se brez po¬
trebe v takt in menzuro)  ter se z malimi
notami obsipljejo. Kajti pevci presekavajo me¬
lodijo s „hoquetami“ 2 ), ter jo diskantovaje de¬
lajo hobotno.tako da časih iz antifo-

narija ter graduala  uzete podlage 3 )
čisto prezirajo, in nobenega znanja o tem
nimajo, nad čemur grade,  cerkvenih tonov
ne ločijo, ampak jih zamenjavajo".—

') Bilo je v 14. stoletji, ko je umetnost tako
zvanega „diskantovanja“ bila v cvetji in se je večglasni
stavek na podlagi korala bolj in bolj razvijal.

To v mnogem oziru nepremišljeno diskantovanje,
ki je bilo izvišenosti ter čistoti liturgičnega (koralnega)
petja na škodo, papež po pravici graja.

T ) Neki tadaj priljubljen način pevanja.

3 ) Koralna melodija, na kateri se tako imenovani
diskant giblje.

2

— 18 —

„Vendar pa s tem nesmo nameravali za-
braniti, da bi se časih, zlasti ob praznikih ali
pri slovesnih mašah nad prostro cerkveno petje
ne stavile nekatere melodijozne konsonance, a
tako, da cerkveno petje docela nespremenjeno
ostane 11  i. t. d. Papež Benedikt XIV. zaukazuje
v že večkrat omenjeni okrožnici od dne 19.
svečana 1749. tako-le: „Koralno petje se ima
vseskozi ohraniti, kjer je še v veljavi, kjer pa
jeiz navade prišlo, se ima z nova  vpe¬
ljati".

Nadalje nahajamo v ravno tej okrožnici:

„Cerkveno petje je ono, katero se je naš
prednjik, Gregorij Veliki, kakor to spričuje zgo¬
dovina, na vso moč trudil po načelih glasbenih
razviti ter dovršiti. To petje v srcih ver¬
nikov vzbuja pobožnost in sveta ču¬
tila;  to petje z eno besedo vsi bogoljubni kri-
stijanje, ako se le prav ter dostojno poje, v
hiši Božji naj raj še poslušaj o in mu pred
umerjenim petjem po pravici pred¬
nost  dajo 11 .

V istem smislu se izrekajo mnogi občni in
provincijalni zbori. Sv. zbor Tridentski veleva
(sess. 23, c. 18), da se v tem petji gojenci
v škofijskih seminiščih izuriti imajo.

Tudi mnogi razpisi višepastirskih oblastnij iz
novejšega ter najnovejšega časa velevajo gregori¬
janski koral pred vsakoršno drugo glasbo gojiti.

19 —

Tako n. pr. okrožno pismo nadškofa Mehlinskega od
26. aprila 1842., generalnega vikarijata Kolin-
skega, 15. avg. 1854., škofa Valentina iz Ratis-
bone 1857., provincijalni sinodi Kolinska in Pražka
1860. i. t. d.

Za pravo cerkveno petje pa nam ima ve¬
ljati le tisti gregorijanski koral, katerega je Rim
kot takega pripoznal. Kakor znano, obrnila sta
papeža Pij IX. in Leon XIII. vso svojo pozor¬
nost na zadeve liturgičnega petja. Na povelje
poglavarja sv. cerkve, in pod njegovim pokro¬
viteljstvom priredila je kongregacija za sv. obrede
novo izdanje rimskih koralnih knjig, ki so se
tiskale pri Frideriku Pustetu v Ratisboni. Te
knjige so izšle ne le v lepo okrašenih folijantih,
ampak tudi v različnih manjših priročnih izdajah.
Iz med teh bodi omenjen „gracluale romanum ob¬
segajoč spremenljive ter stalne speve pri sv. maši.

Stalni  spevi izdali so se tudi posebej pod
naslovom „ordinarium Missae“.  Nadalje „ves-
perale romanum obsegajoč pesme pri sloves¬
nih večernicah celega cerkvenega leta, tako
imenovani „ diredorium chori “, „processionale
romanum", „officium Nativitatis Domini “, n offi-
cia majoris hebdomadae “ i. t. d.

Ta izdaja je bila od apostolskega Stola
večkrat (tako dne 30. majnika 1873., 15. nov.
1878., 10. aprila 1883.) za pravotno ali av¬
tentično pripoznana in potrjena.

— 20

To koralno izdajo v posamičnih škofijah
vpeljati, Rim sicer strogo ne zapoveduje,
pač pa zaradi edinosti v liturgiji prav nujno
priporoča.  Tako beremo v pismu Leona XIII.
od dne 15. nov. 1878. : „Omenjeno izdajo . . .
potrdimo ter za avtentično razglasimo.
Priporočimo jo prav živo  prečastitim ško¬
fom ter vsem, katerim je izročena skrb za sveto
glasbo. Pri tem imamo pred očmi prav po¬
sebno ta namen, da se povsod in po vseh ško¬
fijah ne le na druge določbe, zadevajoče sv. li¬
turgijo, marveč tudi na določila rimske
cerkve zastran petja ozir jemlje ter
za edinost  ž njo  skrbi 11 .

Kakor pa je želja sv. Stola, da se tudi v
liturgičnem petji vse škofije po rimski cerkvi
ravnajo ter na edinost ž njo gledajo, tako pa
ni le želja sv. cerkve, marveč naravnost kono-
nično zakonito (synoda v Aberiu 803, prov. koncil
v Salcburgu 1386.), da se farne in druge cerkve
ene in tiste škofije ravnajo v petji po katedralni
ali škofijski cerkvi.

Opomnja. V bistvo gregorijanskega ko¬
rala in v to, kako se ima ta peti, spuščati se
ne spada v ozki okvir te obravnave. O tem si
lahko vsak za se išče poduka v naslednjih knjigah:
„Magister choralis 11 , izdal Fr. Ks. Haberl, Ra-
tisbona, Pustet. „Choral und Liturgie 11 , sostavil
redovnik Beuronske benediktinske opatije, Schaff-

— 21  —

hausen pri Hurterji. Slednjič še prav toplo
priporočamo knjigo, ki jo je spisal Dom Jožef
Pothier, z naslovom: „Der gregorianischeChoral 1 *,
iz francoščine preložil na nemško P. Ambrozij
Kienle O. S. B. — Od istega tudi „Choralschule“,
Freiburg, Herder, 1884.

f)  O orglah.  Če tudi ima za neločljiv ali
celoten del sv. liturgije veljati le petje cer¬
kvenega teksta, vselile so se vendar že pred
veki z izrečnim cerkvenim dovoljenjem tudi orgle
v hišo Božjo, da spremljajo liturgično petje.
Orgle  so si edine med godbinimi instrumenti
v cerkvi nekako domovinsko pravico pridobile,
in njihova raba v ta namen, da podpirajo petje
ter izpolnujejo prenehljeje, nastale med slovesno
službo božjo, sme veljati za potrjeno.  A vsi
ostali godbeni instrumenti se nekaj le dopu¬
ščajo,  nekaj pa docela izključujejo.  V tem
smislu pravi caerem. episcoporum: n Nec ali a

instrumenta praeter ipsum organum addantur“.
„Drugi instrumenti razun orgel naj se ne ra¬
bijo “. ( Caer. episc.  I., 28.) Prvi provincijalni

koncil Milanski pravi isto: „Le orgle naj se

rabijo v cerkvi; postranice pa in trobila ter
drugi instrumenti naj se ne dovoljujejo". Po¬
zneje je sicer cerkev v tem nekoliko prijenjala
(Benedikt XIV.), vendar pa se je orglam vsigdar
pred vsemi ostalimi instrumenti velika prednost
dajala,

— 22

Kar pak se tiče rabe orgel, je volja sv.
cerkve, da naj se tega veličastnega, k hvali
Božji kot ustvarjenega instrumenta organisti na¬
pačno ne poslužujejo. V caeremoniale episcop.  na¬
hajamo o tem to-le: „  Treba skrbno paziti na

to, da orglanje ne bo kako lahkomiselno
innasladno  i. t. d.“ Dr. Dom. Mettenleiter
piše o tem v svojej „mnsica“  (Brixen pri We-
gerji): „ Silno resni opomini dajali so se v tem
oziru organistom; cerkev se je v pravem po¬
menu vojskovala zoper zlorabo tega vzvišenega
instrumenta, ki je, kakor se zdi, prav nalašč
od Boga za svetišče dan ... — Naj bi organisti
sedanjega časa ne puščali iz spomina teh besed sv.
cerkve. Naj bi pomislili, da sedeč pri orglah,
neso virtuozi ne galanterijski igralci, marveč slu¬
žabniki cerkveni. Močno napačno je toraj, ako
oni, ne da bi verno ljudstvo spodbujali, se svojim
preumetnim igranjem (skazovanjem) ter posvet¬
nim, nasladnim in sentimentalnim dibljanjem (dud-
ljanjem) verne motijo in pohujšujejo. Organist ima
ravno tako, kakor pevec, poslanstvo od cerkve;
pogostem udarja njegov glas še bolj mogočno
na srce, kakor beseda pridigarjevaToraj ve¬
ličastno in mirno, pobožno in spodbud¬
no  naj se orgle v cerkvi glase. Vsega toraj, kar
spominja na marš ali ples, kar je mehkužnega
in počutnega, ali kar bi sploh zamoglo verne v
pobožnosti motiti, naj se orglavec skrbno ogiblje.

— 23

Orgle smejo, kakor je bilo že rečeno,
cerkveno petje spremljati,  pa tudi spred-,
med- in p o igrami  pri bogoslužnem dejanju
nastale presledke ali prenehljeje izpolnovati. Za-
morejo pa tudi v gotovih slučajih v nekem po¬
menu petje celo nekako namesto vati.

Naslednji predpisi in odloki bodo rečeno
pojasnili: Caeremoniale episcoporum  nove izdaje
ima o rabi orgel to - le:

1) „Ob vseh nedeljah in zapovedanih praz¬
nikih cerkvenega leta, more*)  se  v cerkvi
orglati  ter umetno petje rabiti 11 .

2) „K tem nedeljam pa se ne prištevajo
nedelje v adventu in postu razun tretje nedelje
v adventu in četrte nedelje v postu, o katerih
je orglanje dovoljeno, toda le pri sv. maši
in pri večernicah,  ne pa tudi pri drugih
kanoničnih urah. Tudi se smejo orgle glasiti
o praznikih in dnevih med adventom in postom,
katere cerkev slovesno praznuje, n. pr. o prazniku
Marijinega brezmadežnega spočetja, sv. Tomaža,
sv. Jožefa i. t. d., tako tudi pri maši (gloriji) na
veliki četrtek ter pri maši in večernicah na veliko
saboto in sploh kadarkoli se iz važnih razlogov
slovesna ter vesela služba obhaja".

*) V prejšnji izdaji „Caer. episc.“  bralo se je: . .

, ., decet  . .;  v pregledani pa stoji potest  adhiberi
(more  se rabiti). S tem je jasno povedano, da je ko¬
ral tudi ob nedeljah in praznikih cerkve pravo petje,
ki ima prvo pravico v njej.

— 24 -

Opomnja. Odlok S. R. C. od dne 2. sept.
1741. pravi, da orgle ne molče,  kadar pri ve¬
liki maši v vijolčasti barvi dijakon in subdijakon
rabita dalmatiko in tunicelo. Orgle smejo toraj
peti n. pr. na predvečer pred svetim dnem (bo¬
žičem) , ako tudi ta na 4. nedeljo v adventu
pade. Tako tudi pri sv. maši križevi teden
(m issa roga tionum ) in o predvečerih predpražniki.

3) „Kadarkoli škof v cerkev prihaja slo¬
vesno službo božjo opravljat ali službe Božje,
ki jo kdo drugi slovesno služi, se udeležit,
imajo orgle peti.  Tako tudi, ko po sv. opra¬
vilu cerkev ostavlja.

4) Ravno tako pri slovesnem vhodu ka¬
kega papeževega poslanca, kardinala, nadškofa
ali kakega druzega škofa, ki ga domači škof
hoče počastiti, dokler neso opravili svojih mo¬
litev ter se služba božja ne prične.

5) „Ako se o večjih praznikih matutin
(jutranjice) slovesno opravljajo, smejo v začetku
orgle peti, kakor pri vesperah“.

6) „Kakor pri vesperah in matutinu tako
je pravilo tudi pri sv. maši, da se prvi  in
poslednji  odstavek hymnov ter hvalospevov,
pa tudi oni odstavki, pri katerih je zapovedano
koleno upogniti ali klečati, n. pr. pri „ Te, ergo
guaesumm 11  v ambrozijanskem hvalospevu, pri
„Tantum ergo“,  kadar je Najsvetejše izpostav¬
ljeno in enačili, tekst razločno poje, ne pa

— 25 —

z orglami nadomestuje. Isto velja tudi o verzu
„ Gloria Patri 11 ,  6e tudi je pevski kor prednji
verz že odpel".

Opomnja.  Sploh je pravilo, da se imajo
pri sv. maši in oficiju vse tiste besede peti, s
katerimi je sklenjena kaka liturgična akcija, n. pr.
pripogib kolena, priklon z glavo ali kaj enacega.
Tako se imajo pri gloriji  besede „adoramus Te u ,
„gratias agimus u , „Jesu Christe 11 , „suscipe de-
precationem nostram “ peti, na pa z orglami nado¬
mestiti, ker je ž njimi sklenena „indinatio capitis 11 .

7)  „Drugih kanoničnih ur, ki se v koru
recitujejo (molijo), ni navada z orglami spremljati.
Ako bi pa to le bilo kje v navadi, n. pr. pri
terci, zlasti ako med tem škof k slovesni pon-
tifikalni maši v cerkev prihaja, sme se ta na¬
vada pridržati. Vendar pa je pomniti, da ima
to, kar orgle namestujejo, eden pevcev, raz¬
ločno izgovarjati, in vse hvale vredno bi bilo,
ko bi taisto eden pevcev spremljan z orglami pel".

Tu sem spada dekret S. R. C. od 22. jul.
1848., ki določuje, da, „če se deli sv. maše ali
oficija z orglami nadomestujejo, imajo se nepete
besede na pol tiho (submissa voce)  ricitovati; ako
pa se vmes ne orgla, naj se vse neokrajšano poje".

8) „Pri slovesnih večernicah se po navadi
orgle konec vsakega psalma glase; prav tako tudi
vrsteč se pri himnih in pri „Magnificat“,  vendar
tako, da se spolnujejo zgoraj navedene določbe".

— 26 -

9) „Pri slovesni maši se orgle glase zmeno-
ma ali vrsteč se pri: Kyrie, gloria, graduale ,

sanctus  in Agnus Del , potem pri offertoriji , pri
povzdigovanju, vendar pa tukaj bolj resno in nalah¬
no (graviori et dulciori sono);  potem pri „com-
munio“  in konec maše“.

Glede te točke sta imenitna dva pristavka
v novem Caer. Episc. ; prvi zahteva,  da naj se
slovesna maša z orglanjem prične (In missa so-
lemni pulsatur org. . . . in principio missae);
drugi prepoveduje,  mašnikovo petje pri
altarji z orglami spremljevati (numguam vero ud
cantum, quem solus profert sacerdos).

Opomnja  1. Naj se tukaj omeni odlok
Augsburgske synode iz leta 1548., ki se glasi:
„Med povzdigovanjem naj se pojo samo antifone,
ozirajoče se na sv. daritev, če tudi je morebiti
boljo ter se se staro cerkveno navado bolj vjema,
pričujočnost presv. R. Telesa molče premišljevati
in moliti“. Toisto zatrjujejo še mnoge druge
synode. — „Navada, samo z orglami odgovarjati,
kadar se konec sv. maše „Ite missa est“  poje,
srne se pridržati 11 . (S. R. C. 11. sept. 1841.)

Opomnja  2. Če tudi caerem. episcop.
med tistimi deli sv. maše, ki se smejo z orgla¬
mi nadomestovati, introita  ne imenuje, vendar
je skoraj gotovo in se sploh misli, da se sme
po odpetem „ Gloria Patri 11  introit  z orglami
nadomestiti.

— 27

10) »Vendar pa, ako se Čredo  pri maši
poje, ne smejo se orgle s petjem vrstiti, ampak
Creclo  se mora cel in razločno peti".

Prav isto strogo zapoveduje S. R. C. dne
10. marcija 1657. in 7. sept. 1861. Tako tudi
neštevilni odloki raznih koncilov in synod. Vendar
pa se sme Čredo  z orglami spremljati. Celo s
polnimi orglami se sme semtrtje Čredo  spremljati,
a tekst mora ostati zraven razumljiv. (S. R. C.
22. marcija 1862.)

11) „Pri mašah in oficijih za ranjcimi se
ne poslužujemo ni orgel ni figuralnega petja,
marveč edino le korala, ki bi bil tudi o fe-
rijah (delavnikih) v adventu in postu na svojem
mestu. Vendar pa se sme orglanje dovoljevati pri
črnih mašah, ako se to godi zmerno in bolj
žalostno (sono guodam modesto et lugubri).  (S.
R. C. 31. marc. 1629.)

Iz omenjenih določb in zaukazov sledi, da
smejo orgle cerkveno petje spremljevati, nastale
presledke izpolnovati, ter pod gotovimi pogoji
celo liturgično petje namestovati. Po tem ta¬
kem ostane za orgle pri službi božji še jako
obširno polje in smejo se orgle imenovati pravi
liturgični instrument  (oko se sploh o ta¬
kem govoriti more). Če tudi pa orgle pri službi
božji tako odlično mesto zauzemajo, ne smejo
vendar organisti pozabiti, da imajo orgle vedno
le služiti, ne gospodovati, in da ima or-

— 28

glanje biti višjim namenom podložno. Poglavitna
reč ostane vedno peta beseda.  Prav posebno
naj se toraj organisti varujejo, z igro sveti tekst
dušiti ali nerazumljiv delati,  ter s pre¬
dolgimi preludiji in fugami (in naj bi bile to
še tako odlične skladbe n. pr. kakega Fresco-
baklija, Bacha i. dr.) bogoslužno dejanje motiti
in zavirati. Kakošno pa ima orglanje v cerkvi
biti, o tem smo že zgoraj govorili. Priporočamo
tukaj organistom .le še ra zb or no st ter pre¬
mišljenost  v rabi zmen ali registrov ter sva¬
rimo posebno pred prepogostno rabo polnih
orgel.

g)  O rabi instrumentov razu  n
orgel.  O rabi drugih instrumentov razun orgel
se mora reči, da ne ugajajo duhu ter namenom
sv. cerkve. Določbe iz starejših časov se o tem
silno strogo in določno glase. Poleg teh imajo
vsi instrumenti razun orgel biti iz cerkve iz¬
ključeni. Tudi caerem. cpiscop.  prepoveduje na¬
ravnost vsakoršno rabo druzih instrumentov, ko
določno veleva, „da razun orgel naj se nika-
koršni  drugi instrumenti ne rabijo 11 . ( Cacr.
ep.  lib. I. cap. 28. Nr. 11.)

Znano je sicer iz sv. pisma, da so se pri
bogoslužbenih zbirališčih starega zakona različni
godbeni instrumenti rabili, a pri vsem tem cerkev
pri svojej službi božji teh ne vidi rada. Sv.
Toma Akvinski to v svojej sunimo, tlicologiac,  (2.

- 29 —

2.; q.  91. a 2. ad 4.) utrjuje s tem-de: „Omenjeni
instrumenti so bolj po tem, duha napajati z
veseljem, kakor pa napeljevati ga k resnobnosti
in pobožnosti. Ljudstvo izraelsko je bilo po-
zemeljskih misli in v verstvenem oziru topo, in
bilo je vsled tega kakor pozemeljskega plačila,
tako tudi vspodbuje po taki instrumentalni glasbi
potrebno; poleg tega so imeli instrumenti, ka¬
terih so se posluževali, še svoj predpodobni
pomen. To nam pojasnuje omenjeno napravo v
starem zakonu. Cerkev pa pri službi božji takih
instrumentov ne rabi . .

Vendar pa je v novejšem času cerkvena
oblast tudi v tem marsikaj prijenjala ter do¬
voljuje instrumentalno cerkveno glasbo s to do¬
ločbo, da se godbeni instrumenti ne smejo nikdar
glasiti samosvojno,  marveč da imajo petje
le spremljati, podpirati, povzdigo¬
vati;  nadalje, da se v cerkvi ne dopuščajo in¬
strumenti, ki so že sami na sebi bolj teatraličnega
značaja (kot: kotli, zvončki ali kreguljci i. t. d.),
in da je glasba sploh takošna, da zamore pri
vernih pospeševati zbranost in pobožnost.

Tudi ozir tega vprašanja je že večkrat
omenjena okrožnica Benedikta XIV. do škofov
v službi cerkveni velike važnosti. Ta daje ško¬
fom dovoljenje, „a k o j e v njihovih cerkvah
raba drugih instrumentov razu n orgel
ževpeljana  (NB!), dopuščati: kontrabas, vio-

— 30

loncello, fagot, violo in violino, pa tudi samo
te. Ti instrumentinamrečsopripravni
pevce podpirati ter petje povzdigo¬
vati. Prepovedani pa so: kotli, lovski rogovi,
trompete, velike in male postranice ali piščal¬
ke, glasovirji i. dr. v., ki glasbi teatraličen zna¬
čaj podeljujejo. Kar pak se tiče rabe dovo¬
ljenih instrumentov, rabiti se imajo edino v to
svrho, da moč ter učinek petja podpirajo, v
pričujočih čutila v tekstu izražena vzbujajo, jih
k premišljevanju večnih resnic napeljujejo ter
k ljubezni do Boga in božjih reči vnemajo. Ako
pa se omenjeni instrumenti neprestano glase, in,
kakor je dandanes navada, le semtertje pevskim
bravuram ter umetnemu gostoljenju nekoliko
časa puste, ko pa sami vse besede sv. teksta
prevpijejo in preglašajo, potem je njihova raba
ne le nopotrebna ter brez vsega pravega po¬
mena, temveč naravnost nedovoljena in
prepovedana".

Čisto enako glaseče se določbe so bile iz¬
dane za Gregorija XVI. in vnovič za Pija IX.
(20. sept. 1856.) in vsled tega je še sedaj v
Rimu navada, za vsak posamični slučaj,
kadar se hoče v kaki cerkvi Rimskega mesta
instrumentalna glasba rabiti, pri generalvikarijatu
posebej dovoljenja prositi.

Opomnja.  Komentar (razlaga) k že več¬
krat omenjeni okrožnici Benedikta XIV., ki je

— 31 —

izšla leta 1749., izreka se, gotovo blizo v smislu
cerkvenem, o rabi gotovih instrumentov v cerkvi
tako-le: „Memorata id generis instrumenta (tym-
pana , cornua venatoria , tubae etc.) dulcem qui-
dem et ad aurium voluptatem efficiunt mušicam ,
s alt um provocant , animoque oblectamentum
afferunt; at pietatis s en s um n on par iunt
nec peccatorum contritionem conciliant. Quis est
enim tam vecors , qui dixerit, hujusmodi mušicam\
auditorum animos in desideria aeternoruni et in
arcanos cordis gemitus tranferre? In princi-
pum palatiis etc. locum habent, in ecclesia vero
noxia omnino sunt  et a divinis laudibus
celebrandis aliena; etenim a coelestium contem-
platione revocant et ad terrena audientes bene
caeteroguin affedos , defigunt. Tantum absunt
a sacrarum aedium religione guantum a decoro
et modestia. Damna, quibus audientes afficiunt ,
e o graviora sunt , quo latentia et v olup-
tatis speci  e v el  a ta.  Dum enim blande
suavitergue influunt , in aures pestem animis
ferunt; cum oblectant saeviunt, cum blandiuntur
occidunt; cumgue animus hisce delectatur con-
centibus, a Christiana pietate dejicitur ac frangitur.
Hinc merito  „insidiosos sonos 11  S. Leo M. ap-
pellat. Non est , cur ego S. Patrum et Conciliorum
auctoritate fulciam hujusmodi sententiam , adguam
confirmandam veterum ac recentiorum scriptorum
nubes inpromptu esset; longiori sane haec egerent

— 32  —

oratione , seu potius lamentatione et deploratione;
attamen res ipsa per se loquitur u .

„Omenjeni takošni instrumenti (kotli, lov¬
ski rogi, trompete itd.) delajo sicer prijetno
godbo ter ušesom ugajajo, mikajo k plesu,
ter duha naslajajo; k čuta pobožnosti ne
vzbujajo  in žalosti nad grehi ne prouzročajo.
Kdo bi bil pač tako nespameten, da bi trdil,
da takošna glasba poslušalcev duha k hrepe¬
nenju po večnem ter k skrivnim zdihljejem srca
napeljuje? V palačah vladarjev i. t. d. so na
svojem mestu, v cerkvi pa so vseskozi škodljivi
(taki instrumenti) ter se s hvalo Božjo prav
nič ne ujemajo; kajti odvračujejo od premišlje¬
vanja nebeških reči in poslušalce, sicer dobro
razpoložene, v pozemeljsko zakopavajo. Ujemajo
se tako malo se Spoštovanjem hiše Božje kakor
s tem, kar je spodobno in dostojno. Škoda, ki
jo poslušalcem prinašajo, je tolikanj večja,
kolikor bolj je skrita ter pokrita z
navideznim veseljem.  Med tem namreč,
ko mikavno in prijetno uplivajo na ušesa, kugo
(škodo) prinašajo dušam; ko razveseljujejo, ko¬
ljejo; ko se dobrikajo, more, in ko duha s ta-
košno glasbo naslajajo, ga krščanske pobožnosti
oropajo ter omamijo. Zato jih po pravici „za¬
peljive (nevarne) glasove 11  sv. Leon Vel. imenuje.
Ni treba, da bi z veljavo svetih očetov ter zbo¬
rov cerkvenih podpiral to svoje menenje, kate-

— 33 —

rega utrditi bilo bi starejših ter novejših pi¬
sateljev tema pri roki; v resnici bilo bi treba
o tem dalje govoriti, ali bolje zdihovati in ob¬
jokovati; pa reč že tako sama ob sebi govori 11 .

In žalibog, reči se mora, da ta ostra ob¬
sodba instrumentalno glasbo, kakor se dandanes
pogostoma v cerkvah nahaja, le preveč zadeva
in da se v tem oziru tudi skladatelji presloveči,
kot Haydn, Mozart, Eybler i. dr., (da ne govo¬
rimo o njihovih naslednikih in posnemalcih,)
komaj milejše soditi zamorejo.

h)  Določbe zastran pevčev  ter njihovega
vedenja  na koru.

1) Pevci, ki pri službi božji pojo, naj
bodo brez izjemka od cerkve za to od¬
ločeni in postavljeni.  To pravico si je
cerkev po svojih kanoničnih postavah vselej lastila.

2) Osebedruzegaspola najsenakor
n e s p u š č a j o. Za to govori izročilo sv. cerkve in
premnogo izrečnih cerkvenih določb skozi vsa sto¬
letja. (Tako n. pr. provinc, koncil Milanski, pro-
vincijalna synoda Ostrogonska 1858. i. dr.) Izjeme
bi bile le v ženskih samostanih ter v sili ali potrebi.

Za prav imeli bi za cerkveno petje biti
odločeni samo kleriki; ker pa to pri sedanjih
cerkvenih razmerah večjidel ni mogoče, gledati
bi se moralo, ako se rabijo laiki (neduhovni),
strogo na to, da je njihovo življenje in
vedenje brez graje.  Še posebno neprimerno

3

— 34  —

pa je posluževati se pri cerkvenih opravilih pev¬
cev in godcev, ki si sicer tudi v gledišči, po
plesiščih i. t. d. zaslužka iščejo.

Zastran vedenja  pevskega osobja pov-
darjajo cerkvene določbe zopet in zopet, da je
primerno, da se pevski kor nahaja oh obeh
strančih altarja,  in če je vendar le altarju
nasproti, da se p e v c i i n poslušalci skrbno
vsega ogibljejo, kar bi altarju dolžno
spoštovanje žalilo.  Kadarkoli pevci pri
cerkvenih opravilih sodeljujejo, naj nosijo super -
pelicej (ali roket). Izrečno zahteva S. R. C.,
da naj pevovodja ali kapelnik s takt-
nikoni po polici za note motljivo ne bije.
Tudi naj ta, ako mogoče, naravnost altarju hrbta
ne obrača. Pevo v o d j a naj nadalj e gleda
nato, dapevci in godci po nepotrebnem
ne govore in ne šepetajo in se sploh
dostojno zavedo.  — Pevci naj si zlasti pri¬
zadevajo svete besede čisto, umevno ter blago¬
glasno izgovarjati in naj se pevajoč vsega nepo¬
trebnega kričanja, skazovanja, hlasteenosti itd.
skrbno ogibljejo. V njihovem petji naj se iz¬
raža pobožnost in skrušenost srca.

— 35  -

B.  Posebne določbe o raznih
liturgičnih dejanjih,

a)  Velika ali peta maša.

Liturgična, velika ali peta maša je „slovesno
opravljanje najsv. daritve s pripomočjo levitov,
petja, kajenja ter vseh tistih obredov, ki jih
cerkvene določbe za slovesno sv. mašo zahte¬
vajo". (Kornmuller, „Die Musik beim lit. Hoch-
amte“. — „Glasba pri lit. veliki maši"!) „V e-
lika  maša", v manj strogem pomenu imenuje
se pa tudi tista peta  maša, ki se zaradi pomanj¬
kanja duhovnov brez livitov, vendar pa z vsemi
drugimi od cerkve zahtevanimi obredi vrši.

Kot velika maša se obhaja d)  pontifikalna
maša, b)  farna maša, c) tako imenovana kon-
ventuvalna maša, ki se v opatijskih ter samo¬
stanskih cerkvah vsak dan za dobrotnike opravlja,
in d)  tako zvane votivne alizaželjne maše, ki se
iz kakega važnega vzroka ( „pro regravi“)  obhajajo.

Kar se tiče petja pri slovesni veliki maši,
deli se tisto v tako imenovano stalno  (nespre¬
menljivo) petje, kije  pri vsakem opravilu po svo¬
jem tekstu eno in isto, kot: kyrie, gloria, čredo,
sanctus  in benedictus, agnus Dei , in spremen¬
ljivo  petje, ki je po svojem tekstu ob različnih
praznikih, nedeljah in ferijah cerkvenega leta
različno, kakor: introitus , graduale  z alleluja  in
verzom , offertorium  in communio.

3  *

— 36 —

Opomnja, Da bode mogel vsakdo na¬
slednje opazke prav razumeti, naj skrbi, da mu
bode jasno uravnanje missala  in brevirja, cer¬
kveno leto in cerkveni koledar, veljava raznih
praznikov: duplex I. cl., duplesc II. cl., dupl.
majus  in minus, semiduplex, simplex;  nedelje
(dominica I. cl., dom. II. cl., dom. communis)
in ferije.  Prim. o tem Haberl „ Magister cho-
ralis“  6. natis §§. 20. in 21.

I. Stalni spevi pri peti maši.

1) Kyrie  obstoji iz devet invokacij (tri¬
krat Kijric eleison,  trikrat Christe eleison  in
zopet trikrat Kyrie eleison),  ter sledi naravnost
za introitom.  Koral ima za različne dni cer¬
kvenega leta in za razne vrste praznikov raz¬
lične melodije za te invokacije, kakor tudi za
druge stalne  speve sv. maše. Te melodije ali
napevi pojo naj se, ako se pri peti maši koral
rabi, natanko po v rimskem gradualu  naznan¬
jenem redu. (Prim. Haberl, Mag. chor.  §. 22.
pag. 75.-76.) Posamične invokacije z orglami
nadomestovati je dovoljeno, ako se izpuščeno
na pol glasno, vendar pa umevno recituje. (Prim.
zgoraj: „o rabi orgel 11  pag. 21. seqq.)

Pri večglasnih skladbah za Kijrie  naj se,
kolikor mogoče, tridelnost  ohrani; nadalje naj
si invokacije Kyrie eleison  in Christe eleison
pravilno slede, in slednjič, če tudi mnogoglas¬
nemu stavku vselej ni mogoče, števila devet

— 37 —

natanjčno ohraniti, naj se vendar invo-
kacije brez mere ne ponavljajo.

2) Gl or i a.  Ta takoimenovani angeljski sla¬
vospev mašnik pri altarji prične (intonuje), kor pa
ga z besedami: „ Et in ter ra pax“  povzame ter
celega  do konca izpoje (S. R. C. 11. sept. 1847.)

Vendar pa se smejo  tudi pri gloriji  po¬
samični verzi z orglami nadomestiti pod zgoraj
omenjenimi pogoji („o rabi orgel“ št. 10). Sklepni
verz pa in oni verzi, v katerih se nahajajo be¬
sede „adoramus te“, „gratias agimus Tibi“, „Jesu
Christe “ „suscipe deprecationem nostram 11 ,  mo¬
rajo se brez izjeme peti  zaradi liturgične
akcije ( inclinatio capitis)  s temi besedami sklenene.

Pri večglasnih skladbah je pri gloriji  po¬
sebno na to gledati, da se zgoraj omenjene, z litur¬
gičnimi akcijami sklenene besede prav krepko
povdarjajo. Poleg tega bodi skladba jasna, brez
vseh nepotrebnih ter neopravičenih ponavljanj,
zlasti naj se sklep črez mero ne daljša, kakor
je pri novošegnih skladateljih pogostem navada.

Gloria  izostane ob nedeljah v ad¬
ventu in postu, ob vseh ferijah  cerkve¬
nega leta razun o velikonočnem času; nadalje
večjidel pri navadnih  (ne slovesnih) votivnih
mašah. Le votivna maša „de Angelis“  in „ de
Beuta“  ob sabotah  imate glorijo.

3) Čredo.  (Prim. o tem sostavek: „o
rabi orgel", pod št. 10.) Graduale romanum

38 —

ima za čredo  4 napeve, ki niso na gotove dneve
ali praznike navezani. Pevovodja ima toraj tu¬
kaj prosto roko. Vsekakor pa se mora čredo
v s e 1  ej cel peti, vsaj pri konventualni ter farni
maši. Besed „credo in unum Deum“  kor ne
sme ponavljati, .ampak ta povzame spev z be¬
sedami: „Patrem omnipotentem 11 .

Pri mnogoglasnih skladbah naj se v skladbi
in izpeljavi posebna pozornost obrača na one
besede, s katerimi je liturgična akcija v zvezi,
kot „Jesum Christum“, „smul adoratur “ in
prav posebno „et incarnatus est“.

Čredo  se poje a) ob v s e h nedeljah;  /?) ob
vseh p r a z n i k i h G o s p o d o v i h in Marijinih
in med njihovimi osminami; 7 ) 0 !) praz¬
nikih svetih angeljev in nadangeljev; d)
ob vseh praznikih svetih aposteljnov
in cerkvenih učenikov,  tako tudi o praz¬
niku vseh Svetnikov, sv. Marije Magda¬
len  e in o prazniku cerkvenega posvečenja
in farnega patrona.  Ob vseh družili praz¬
nikih in ferijah cerkvenega leta čredo  izostane.

4) San c tu s  in benedictus.  To dvoje
ima kor celo peti; vendar pa je tudi tukaj do¬
voljeno, posamičnosti submissci voce  recitovati ter
z orglami nadomestiti. ( Caer. ep.  lib. I. c. 28.
ad 9.) Benedictus  se ima od „sandus-a  ločiti in
še le po povzdigovanju peti (caer. ep.  lib. II. c.
8 . Nr. 70 et 71 ; nadalje S. R. C. 12 . nov. 1831.).

— 39 -

Ker se „sandus u  kar najtesneje predglasja oklepa,
naj orgle vmes le v nujni potrebi pojo.

Večglasne skladbe za „sandus“  naj se
preveč ne raztezujejo, da celebrant ni primo¬
ran čakati s povzdigovanjem najsv. Zakramenta.
Med povzdigovanjem naj se orgle nalahno glase
(„cum omni gruvitate et melodia “, caer. ep.  lib.
II. c. 8.) ali pa, kar je morebiti še bolje, p o-
polnoma molče.  (Prim. „o rabi orgel“ sub
9.) Dovoljeno je tudi, nekatere odstavke ka¬
kega evharističnega hvtnria, n. pr. „Tantum ergo“,
ali kaj enacega med povzdigovanjem peti. (S.
It. C. 14. aprila 1753.)

5) Agnus Dei.  Ta bi se imel trikrat peti,
kakor stoji v missalu  in gradualu.  A tudi tu¬
kaj se smejo orgle s petjem vrstiti, tako da za¬
dostuje, ako se prvi in tretji  „ Agnus 1 '  poje.

K stalnim spevom pete maše se po pra¬
vici štejejo tudi tako imenovani r e s p o n z o r i j i,
s katerimi pevski kor mašniku odgovarja, n. pr.
„et cuni špiritu tuo“, „amen u  i. t. d. Navada,
ki se je v mnogih krajih vtihotapila, responzorije
le z orglami brez petja „izigrati“, se pač ne da
opravičiti. Treba jih je velikoveč peti,  in sicer
— da se enakost z mašnikovem petjem ohrani —
koralno.  Zlasti velja to poslednje o responzo-
rijih pri „praefaciji u  in pri „ Pater noster u . Ven¬
dar pa se smejo ti responzoriji z orglami sprem¬
ljati. Tudi zoper ve čgl as n o vravnane respon-

40 —

zorije (razim onih k pracfaciji  in Pater noster)
posebno o večjih praznikih bi se komaj kaj ugo¬
varjati dalo, zlasti ako koralno melodijo kateri
glasov (sopran ali tenor) zraven poje. Praefatio
in Paternoster  se morata pri vsaki  konventu-
valni in farni maši peti. (S. R. C. 14. apr. 1753).

Kjer je v navadi na „Ite missa est“  le z
orglami odgovarjati (ne da bi se odpel respon-
zorij „ Deo gratias") , sme se ta navada obdr¬
žati. (S. R. C. 11. sept. 1874.)

Pri responzorijih k praefacij  in Pater no¬
ster  naj se natanjko pazi na razloček med nji¬
hovim prazničnim ter ferijalnim  tonom.
(Prim. o tem Haberl, Mag. chor.  §§. 25, 26 in 27.)

Ako kor na „Ite missa est“  ali „Bcncdi-
camus Domino u  s petjem odgovarja, posluži naj
se kakor tudi mašnik (ozir. dijakon) one melo¬
dije , ki se ravno z dotičnim dnem ujema, (Prim.
Haberl, Mag. chor.  §. 28.)

Vendar pa, ko bi se pri altarji prava me¬
lodija ne zapela, bilo bi zaradi edinosti ter zgle¬
dovanja svetovati, da kor z ravno tisto me¬
lodijo  odgovori, če tudi liturgično ni prava.

Nedeljska služba božja v škofijskih, opa¬
tijskih in farnih cerkvah pričenja se z „aspersio
aquae benedictae 11  ; med tem pa kor antifono
„asperges me u  z verzom in responzoriji, ob ne¬
deljah med velikonočnim časom pa antifono „vidi
aquam K  poje. Te antifone z dotičnimi verzi in

— 41 —

responzoriji je najbolj primerno koralno peti;
smejo se pa tudi večglasno peti. Antifona pa
se po verzu n gloria Patri “ še enkrat od konca
do prvega verza ponavlja. Na tiho ter cvetno
nedeljo se „gloria Patri“  izpušča.

II. Spremenljivi spevi pri peti maši.

Ti so : Introitus , graduale (tractus , seguen-
tia ), offertorium  in communio.

1) Introitus  je oni spev, ki preč v za¬
četku velike maše misel ter pomen dneva na¬
znanja. Obstoji pa iz antifone, iz enega psal-
movega verza in gloria Patri ; potem se antifona
zopet od konca ponavlja; ponavljenje se sme tudi
z orglami namestiti. O velikonočnem času se
k introitovi antifoni dvojni alleluja  pristavlja.

„0 ferijah ter navadnih praznikih ( simplex )
prične introitus  en sam pevec ter ga poje do
dvočrte; kadar je semiduplex  in ob nedeljah (de
dominica ) pričneta dva,  kadar je duplex  t r i j e ,
ob vseh višjih praznikih pa štirje  pevci, ako se
jih v zadostnem številu nahaja; kor potem na¬
daljuje ter poje do psalmovega verza. Prvo po¬
lovico psalmove vrstice (verza) in prvo polovico
gloria Patri  se po zgoraj omenjenem redu in
načinu od enega do 4 pevcev intonuje, na to pa
ves kor odgovarja". (Haberl, po graduale rom.)

Pevci ne smejo introita  začeti
poprej, da celebrant k altarju dospe.

- 42

{Cim. ep.  lib. II. c. 8. in grad. rom.  p. II.)
Navado intr oitus  pri peti maši docela
izpuščati je S. R. C. dne 11. sept. 1874.
obsodila za razvado, ki se odpraviti ima.

Introitus  v večglasni kompoziciji peti je
sicer dovoljeno, pa se po naših mislih iz različ¬
nih razlogov ne priporoča. — Opomniti je še,
da se tihi in veliki tedenj Gloria Patri  opušča,
in da ponovljenje introita  neposrednje psaltno-
vemu verzu sledi.

2) Graduale , traetus , seguentia.  O teh
spevih ima graduale romanum  to-le: „Ko se
je prebral list ali berilo , pričneta dva pevca

graduale  do črte ||j; potem ves kor petje z

dostojno pazljivostjo nadaljuje. Dva pevca
pojeta gradualov verz.  Ako se ima z verzom
dvojni „'dle1ujii“  peti, intonujeta verz dva
pevca do tako imenovane „neume“ (daljša vrsta
not na sklepnem vokalu [a] v besedi alleluja );
na to kor ponavlja  ter doda „neumo“ na vo¬
kalu a. Dva pevca pričneta verz in kor odgo¬
varja. Po odpetem verzu ponovita  dva pevca
„« lleluja" ]  kor pa ne ponavlja več, kot prvi¬
krat, alleluja , marveč samo „neumo“ doda“.

Od septvagezime  do velikenoči izpadejo
alleluje  z okleuenirn verzom, in na njih mesto
stopi „tradus“.  Posamne verze tradove  into¬
nujeta dva pevca, drugi nadaljujejo.

- 43

Skozi ves velikonočni čas (od velike ne¬
delje pa do praznika presv. Trojice) se graduale
izpušča, in namesto njega poje se dvojni alleluja
z verzom, kakor je bilo zgoraj povedano. Po
tem sledi (NB. v različnem  tonu in melodiji)
še en alleluja , ki ga dva pevca pričneta, kor
pa brez ponavljanja samo „neumo“ dostavi. Na¬
slednji verz se sklepnim n alleluja“  se pričneta
in pojeta po gori omenjenem načinu. — „Sequen-
tiae “ (teh je v sedanji liturgiji le še pet, nam¬
reč gvictimm paschali “ o velikinoči, „veni sancte
Spiritus “ o binkoštih, „luuda Sion “ o sv. R.
Telesu, „stabut mater “ o praznikih žalostne
matere Božje in „dies irae“  pri mašah za ranjce)
sinejo se peti tako, da se posamni pevci in
skupni kor vrste. Po Carpo-tu „caeremoniale
juxta rit. rom.  p. II. c. 9“ je dovoljeno, posa¬
mične gradualove verze z orglanjem nadomestiti;
a vendar naj bi se vsaj en verz pel. Ravno
to velja o trač  tu.  Ako pa orgle ne pojo,
mora se ves peti. (S. R. C. 7.,sept. 1861 ad 15.)

Zastran sequencije „clies irae“  je, vsled
dekreta S. R. C. (od 12. avg. 1854. ad 12) do¬
voljeno,  nekatere odstavke izpuščati.  Ozir
družili enakih polajšanj ni, h  ravno omenjeni
dekret smel bi se obračati tudi na-nje, zlasti
na zelo dolgo sequencijo Jauda Sion “ in „stabat,
Matcr“  po načelu: ubi eadem ratio , eadcm et
kg is dispositio.

44 —

Naj se tu še omeni, da pač ni svetovati
graduale  večglasno peti. Vendar pa, ako bi kor
tega bolj bogatega in umetnega petja ne imel
popolnoma v svojej oblasti, bilo bi vsekako bolje,
vložiti na mesto njega kak priprost motet z li¬
turgično primernim tekstom, ali pa tudi gra¬
duale  in tractus  na istem tonu se spremlje¬
valcem orgelj recitovati.

3) Offertorium.  Ta obstoji iz psalmovega
oddelka ali iz besed sv. pisma sploh ter se kakor
introitus  na pomen in misel praznikovo ozira.
Poje se lahko koralno ali večglasno. Ako se
koralno poje, dostavi  se lahko kak motet
prazniku primeren, ali pa se čas do predglasja
z orglanjem izpolne.

Dekret S. R. C. od dne 10. prosinca 1852.
pravi, da se sme offertorium  in communio , ako
se pri peti maši orgla, sicer „submissa voce u
(na pol glasno) recitovati, nikdar pa izpu¬
stiti.

Drugi dekret od 15. decembra 1695. pravi,
da mašniku, ki sv. mašo služi, ni pripuščeno
sv. mašo nadaljevati, predno se čredo izpoje.

4) Communio , ki se ima peti potem,
ko je celebrant presv. kri zavžil ( cacr. ep.  lib.
II. cap. 8. nr. 78), je poslednji spremenljiv spev
pri peti sv. maši. Po svojej koralni obliki je
communio  podobna offcrtoriju , in njen tekst se
nanaša večinoma na dotični praznik z ozirom

— 45

na ravnokar opravljeno sv. daritev. Po zgoraj
navedenem dekretu S. R. C. od dne 10. pros.
1852. se to petje ne sme izpuščati.  Naj-
primerniše poje se koralno.

b. Missa pro defunctis.

(Slovesna maša za ranjce.)

Slovesna maša za ranjce ali peta črna
maša loči se od slovesne ali pete praznične maše
pred vsem po črni barvi paramentov, potem pa
tudi sploh po bolj prostem obredu. Na altarji
naj med tem ne bo ( caer. ep.  lib. II. c. XI.)
nobenega lepotičja, ampak le sv. razpelo ter
6 svečnikov z navadnimi (rumeuimi)  svečami.

Prezbiterij in altarne stopnjice imajo biti
odgrnene in ne s preprogami pokrite. Škof ne
nosi ni sandalov ni rokovic ter se poslužuje
„mitrae simplicis pastorala (škofove palice) pa
ne. Kajenje pred introitom  in evangelijem se
izpusti. Pri offertoriji  se pokade samo „oblata“,
altar in celebrant i. t. d. Tudi petje  pri črni
maši ima po tem biti priprosto ter žalost
izrazujoče.  ., Orationcs u , „praefatio“ in »Pa¬
ter noster“  pojejo se »in tono feriali “ ter v
nižji legi, kakor pri slovesni peti maši. Starejše
določbe prepovedujejo pri črnih mašah rabo or¬
gel ter mnogoglasnega petja. Tako beremo v
caeremoniale ep.  lib. I. c. 28. nr. 13: „Pri ma¬
šah in ofticijih za ranjce nam ne služijo ni orgle

- 46 -

ni ona glasba, ki se zove figuralna, ampak le
„cantus firmus“.  ’)■

Vendar pa je v novejšem času S. R. C.
zastran orgel nekoliko odjenjala. Odlok od 31,
marcija 1629. se izreka v tem smislu, da se
orglanje pri petih črnih mašah sme dopuščati
(„etsi renuat ordinarius “), vendar pa bodi or¬
glanje bolj otožno in žalost izražujoče.
Igranje naj se giblje v nižjih legah, ogibaj  e
se  prebliščečih glasov, kakor tudi preživahnega
ritma in modulacije.

A tudi večglasno petje  sme semtertje
pri črni maši vsled dolgoletne navade,  kateri
cerkveni predniki (NB. celo v Rimu) ne opo¬
rekajo, za dovoljeno  veljati. Prav zagotovo
pa se mora trditi, da so ozir liturgičnega zna¬
čaja črne maše ter o njej veljavnih določb no-
vošegni instrumentalni requiem-i Mozart-ovi,
Cherubini-jevi, M. Haydn-ovi, Gansbacher-jevi
i. t. d. neprimerni  in sv. liturgiji nasprotni,
naj bo njihova notranja glasbena veljava
na sebi še tako velika.

Liturgično edino pravo toraj je: C ant us
gregorianus  (koralno petje), pri poseb¬
nih priložnostih večglasno petje, ki
ga smejo tudi orgle spremljati.  Poraba
druzih instrumentov, ako se premišljeno rabijo,

') Glej citat iz na novo pregledanega Caer. episc.
str. 23, št. 11.

47 —

zdi se, da dandanes ni naravnost prepovedana.
Spodobi se tudi (in je skoraj povsodi tako v navadi)
responzorije pri črni maši unisono  (koralno)
brez orgel peti.

Sledeče določbe S. R. C. ozir črne maše
naj se še tukaj omenijo:

1) Na vprašanje, se li sme pri peti črni maši
zaradi časa kaj izpustiti, odgovorila je S R. C.
(dne 5. julija 1631.): „Nič se ne sme izpustiti,
ampak maša se ima peti, kakor je v missalu .“

2) Na vprašanje, se li sme pridržati na¬
vada pri petih črnih mašah „dtes irae“  izpu¬
ščati in samo „absolve u  peti, odgovorilo se je
(27. svečana 1847): „Peti se ima „absolvc“  in
„dies irae u .

3) Dne 11. novembra 1847. je razsodila
kongregacija za sv. obrede: „Ali naj se pete
črne maše opuste, ali pa naj se pojo vsi teksti,
ki imajo kako priprošnjo v sebi ( quae
precationcm suffragii respiciunt)“;

Opomnja.  Ta določba se po svojej besedi
ne ozira samo na sekvencijo „dics irae“,  mar¬
več na vse tekste sploh , ki se imajo pri črni
maši peti.

4) Na prošnjo, naj bi se dovolilo, kadar
se mudi ali je pomanjkanje pevcev, zlasti na
deželi, „dies irae“  izpuščati, dal se je odgovor:
„Sequencija „ dies irae“  se ima pri črnih mašah
ženo  „oratio u  (toraj: na v ernih duš dan, pri

— 48 —

pogrebih, sedmi in trideseti dan in pri oblet¬
nicah za ranjcimi) vselej peti, vendar pa
smejo pevci nekatere odstavke iz¬
pustiti.  (12. avg. 1854.)

5) Pri tako zvani „abso1utio ad timulum “
poje se le responzorij „ Liber a me Domine“  in
nobeden drugi. (S. R. C. 23. maja 1816.)

6) Z 28. julijem 1832. graja S. R. C.
navado peti antifono „ si iniquitates“  s psalmom
„de profundis “ med tem, ko gre celebrant po
skončani maši k „tumbi“ dat „absolutio“.  Po
absoluciji  pri povratku v zakristijo sme se ta
antifona peti.

7) Pevci naj „ Liber a me Domine “ pri
absoluciji ne prično peti poprej, predno celebrant
v pluvijalu k tumbi pride, ali je vsaj subdijakon
s križem tje dospel (S. R. C. 8. sept. 1861. in
22. marcija 1862.).

O introitu, offertoriji  in communiji  pri
petih črnih mašah velja ravno to ( mutatis mu-
tandis ), kar smo o tem culi že pri slovesni
peti maši. Ti spevi se smejo toliko manj
izpuščati, ker imajo vsi priprošnjo v sebi.
(Prim. zgoraj omenjeno določbo S. R. C. 11. no¬
vembra 1847.

Nadalje seveda veljajo tudi o tekstih „mis-
sae pro defunctis“  cerkvene določbe, da naj se
ti pojo brez vse spremembe, nepopačeno, v
pravem redu ter brez nepotrebnih ponavljanj.

— 49  —

Ako se pa tudi od vsakega skladatelja zahte¬
vati ne more, da bi dolge tekste reguiem -ove
vse ter neokrajšane  v note postavil, bodi
vendar skladba vravnana tako, da se izpuščeno
lahko s koralom namestuje.

c. Liturgične vespere.

(Prim. Haberl, Mag. chor.  §. 32.)

Vespere (večernice) so med tako imenova¬
nimi „kanoničnimi urami 11  tisti del brevirja ali
sv. officija, ki se naj pogosteje slovesno „cum
cantu 11  opravlja, — ne samo v škofijskih ter
kolegijatnih, ampak tudi farnih cerkvah. Žali-
bog, da se nam pogostem, zlasti na selih, ka¬
žejo v obliki, v kateri jih je jedva spoznati mo¬
goče --kot prave vespere vsmislu cer¬
kvenem.

Kar tukaj sledi, pripomore naj vsaj ne¬
koliko k boljšemu poznavanju vesper ter o njih
veljavnih cerkvenih določb.

Vespere se po svojem obredu vrše tako - le:
Pri izhodu officijatorjevem iz zakristije do ve¬
likega altarja, naj igra organist slovesen „prae-
ludium u .  Pri sedežih (ali če je sv. R. Telo iz¬
postavljeno, pred Najsvetejšim „genibus flexis“)
moli se natihoma ( secreto ) Pater noster  in Ave
Maria.

4

50 —

Po oclmoljenem Pater noster  in Ave Ma¬
ria  prične officijator „Deus in adjutorium" , na
kar kor odgovori z „ Domine ad adjuvandum u
i. t. d. Potem slede psalmi, ki so o različnih
praznikih tudi različni ter se vrste, kakor bode
pozneje povedano.

Pred vsakim psalmom se prične antifona,
ki se do konca poje le, če je vsaj „festum
duplex u ; ako pa je „ festurn semiduplex a , se
antifona samo prične, potem pa se psalm poje.
Po skončanem psalmu se vselej cela antifona
ali poje ali recituje; poje jo ves kor ali pa jo
le en sam recituje se spremljanjem ali brez
spremljanja z orglami. Tako pri vseh psalmih.

Ko je po zadnjem psalmu antifona odpeta,
sledi „capittdum u ,  in konec tega odgovori kor
z „Deo gratias “. Potem pride na vrsto „hymnus“,
katerega 1., 3., 5. odstavek se poje, ostali se
pa recitujejo. Zadnji odstavek pa se mora vselej
peti in naj bi „hymnus“  tudi le dva odstavka imel.
Ko se je „hymnus u  odpel ter dodal „amen “,
potem sledi „ versiculus“  in „responsorium“ , ki
ga kor poje, potem pa antifona k „Magnificat“
in slednjič spev „Magnificat“  sam. Po odpetem
„Magnificat u  prične officijator z „Dominus vo-
biscum“ ; na to odgovori kor „Et cmn špiritu
tuo“ , potem sledi „oremus u  in ,.oralio “ dotič-
nega praznika, potem pa še „commemorationes“
dotičnega dne. Vsaka „comniemoratio“  ima an-

51  —

tifono, verzikel z responzorijem in „oratio u  z
„oremus“.  Ako je več commemoracij , poje se
„clausula“ : Per Dominum nostrum Jesum Chri-
stum“  i. t. d. še le konec zadnje commemoracije.

Po „clausuli u  ali sklepu pride še enkrat
„Dominus vobiscum “, potem „Benedicamus Do¬
mino “, ki ga pevci pojo, in sicer slovesni
„Benedicamus u  o Gospodovih praznikih ter dne¬
vih svetih apostolov, „de Beata lt  na sv. božični
praznik, ob novem letu, o sv. R. Telesu ter
Marijinih praznikih, „duplex benedicamus“
ob praznikih, ki so duplex  ali semiduplex. —
Potem „Deo gratias“.  Na to moli officijator:
Fidelium animaeper misericordiam Dei requiescant
in pace.  R. Amen. Pater noster  ( secreto ). t.
Dominus det nobis suam pacem.  R. Et vitam
aeternam. Amen“.  — K sklepu, ako se po vespe-
rah n completorium“  v koru ne poje ali ne moli,
sledi dotična „antiphona Mariana 11 , kakor to
zahteva čas, in sicer: „Alma Bedemptoris “ od
sabotnih vesper pred prvo adventno nedeljo pa
do drugih vesper na Svečnico; „Ave Begina “
od kompletorija dne 2. svečana do kompletorija
v sredo pred velikim četrtkom; „ Begina coeli “
od kompletorija na veliko saboto pa do I. vesper
(excl.) praznika presv. Trojice, in „ Salve Begina 1 '
od I. vesper o prazniku sv. Trojice pa do I.
vesper prve adventne nedelje. — Vesperam sledi
„completorium u , ki se povsod večjidel le moli.

4 *

— 52

Pri koralnih vesperah se psalmi ali vse¬
skozi v dotičnih psalmovih tonih ali pa spre-
minoma v „falso bordone “ pojo.

Italijanska beseda „bordone“  pomeni: p a 1 i-
ca, opornja, in odtodi v glasbi po ds ta vni glas;
falso bordone  toraj napačnipodstavniglas.

Stareji učitelji glasbe, ki prosto besedo
Jordone 1 '  tudi s »tenorjem “ zaznamujejo, zo-
vejo po navadi z izrazom Jalso bordone “ tak
stavek, v katerem je „ cantus firmus“  v kak
srednji glas (tenor) postavljen, ostali glasovi pa
so nasproti kontrapunktovani; ali pa v katerem
si več sekstakordov tako drug drugemu sledi,
da se zgornji glas proti spodnjim v sekstah, sred¬
nji glas pa z zgornjim v kvartah naprej pomika.
Bogatejši Jalso bordone “ vselil se je v glasbo
pozneje. Ta obstoji v pravilni kompoziciji, toda
brez določenega rythma, v izpeljavi 4 glasov v
kontrapunktu golih konsonanc z nekaterimi li-
gaturami v kadenci, kjer v enem 4 glasov cer¬
kvena melodija kot „ cantus firmus“  leži; in
takošen Jalso bordone“  edino se je v vseh rim¬
skih kapelah (pevskih korih) ohranil do da¬
našnjega dne in ta se dandanes v katoliških
cerkvah pri vesperah rabi. Takih falsi bordonov
imamo v obilnem številu od Viadane, Ces. de
Zachariis in druzih starejših skladateljev. Prim.
Proške Mus. div. tom. III. Od novejših sklada¬
teljev so nam dr. Witt, Molitor, Schaller,

— 53 —

Mettenleiter, Joos i. dr., porabnih vesper
falso bordonih  zložili.

Naslednje cerkvene določbezastran
vesper naj bodo tukaj omenjene:

1. „ Namesto figuralnih vesper, ki se spod¬
rivajoč cerkvene vespere pogostoma na antifone,
psalme ter psalmove tone dotičnega dne prav
nič ne ozirajo, naj se ozir jemlje na petje od
cerkve predpisano". P. Inocencij XII. (Koncil
Baltimorski.)

2. Pri psalmih velja *  ( asteriscus , zve¬
zdica) za prenehljaj, če tudi se psalmi v koru
samo molijo. S. R. C. 9. julija 1864.

3. Pri slovesnih vesperah se sme antifona
p o vsakem psalmu (pred psalmom se mora
cela  peti) z orglami nadomestiti; tudi pri od¬
stavkih hymnovih in pri verzih speva „Magnif%-
cat“  se smeta petje in orgle vrstiti. Vendar
pa je pri tem pomniti sledeče: a)  prvi in zad¬
nji  odstavek hymnov se mora peti, tako tudi
prvi verz  in Gloria Patri  pri Magnificat ;
h)  ravno to velja o odstavkih, pri katerih ce-
lebrant kleči; c) pevcev eden naj z orglami na-
mestovane odstavke in verze med orglanjem
razločno in umevno izgovarja.  Caer. ep.
I. 28. Antifona po Magnificat  sme se zopet
samo igrati, tako tudi Dco gratias.  Ibid. II. 1.

4. Magnificat  in Benedictus  se smeta, kjer
je tako v navado prišlo, v ferijalnem officiju

— 54 —

tudi ferijalno peti. S. R. C. 9. majnika 1857.
Act. ephem. T. III. 587.

5. »Praznični liymni  med osminami
Marijinega spočetja, rojstva in vnebovzetja,
nadalje med osmino božičnega praznika, pojo
naj se, ako imajo enako merilo (metrum) s
htjmnom  teh praznikov, po tem lujmnu  lastni
melodiji 11 . C. R. C. 28. marcija 1626.

6. Tako imenovane „preces“  v ferijalnem
officiju se ne pojo, ampak na enem tonu reci-
tujejo. S. R. C. 9. majnika 1739.

7. Benedicarms  med osminami Marijinih
praznikov ima napev de Beata M.  F, tako tudi
za praznik Gospodovega obrezovanja ali novo
leto, in za praznik presv. R. Telesa ter njegovo
osmino, nadalje za praznik Jezusovega presv.
Imena in presv. Srca v onih krajih, kjer se
missa „Egredimim u  z dotičnim officijem jemlje.
Prim. S. R. C. 15. prosinca in 5. marcija 1667.
Ako pa se med temi osminami obhajajo vespere
kake adventne ali postne nedelje, poje se Be-
nedicamus  po tem nedeljam lastni melodiji.

Naloga tej knjižici ne more biti, poda¬
jati natanjčen navod o petji psalmov, — o tem
se tako ne manka dobrih učnih knjig. Ker pa
smo obred vesper  že obravnavali, sledi naj tukaj
nekoliko o tako imenovanih psalmovih tonih in
pa zaznamek psalmov, ki se ob nedeljah ter
večjih preznikih med letom pojo.

— 55

O psalmovih tonih.

Teh je osem, ki se s prvimi osmerimi ok¬
tavami koralovimi ujemajo in se: prvi psalmov
(i tonus  J.), drugi psalmov ton ( tonus II.)  do os¬
mega psalmovega tona imenujejo. Še drugi psal¬
mov ton je tako imenovani „ tonus peregrinus",
tudi ptuji ali mešani ton imenovan, ki se pa le
pri 113. psalmu „ In exitu Israel“  ob navadnih
nedeljah (de dominica)  po antifoni „nos qui vi-
vimus“  rabi.

Psalmovi toni se nadalje dele v a)  Toni
psalmorum festivi  (praznični toni), in b)  Toni
psalmorum feriales  (psalmovi toni za navadne
dni).

Prvi se rabijo o praznikih, ki so duplex
I. classis, duplex II. dassis  ali duplex majus
in sicer pri celem  officiju, nadalje o praznikih,
ki so duplex  ali semiduplex  in ob nedeljah pri
niatutinu, laudes  in vesperali.

Drugi se rabijo o praznikih, ki so duplex
minus , toraj pri primi, terci, seksti, noni in
kompletoriju, nadalje o praznikih, ki so simplex,
ob ferijalnih dnevih, pri celem „officium defun-
ctorum 11 .

Ker se vespere  ob nedeljah in praznikih,
kakor rečeno, le „in tono festivo “ pojo, potreba je
pred vsem te psalmove tone znati. Prim. Haberl
Mag. chor. §§. 30 in 31.

— 56  —

Iz tege sledi, da je treba pri psalmovih
tonih te-le dele razločevati: a)  Začetek „initium 11 ,
to je: prve note, s katerimi se psalmodija prične,
b) „dominanta* , t. j. ona nota, na kateri se zlogi
tekstovi od inicija pa do medijacije in potem
do finala pojo; c) „mediatio“  (srednja kadenea)
zove se mala glasbena fraza, s katero se prva
polovicapsalmodijeskončava;^) „finalis“  (sklepna
kadenca), t. j. ona nota, s katero se druga po¬
lovica psalmodij e sklepa.

Zvezdica za zadnjo besedo prve polovice
psalmove imenuje se „a,steriscus“  ter velja za
oddihljaj ali prestanek, na katerega je treba
paziti, naj se vže psalmi pojejo ali molijo (re-
citujejo).

Zastran podklade teksta pri petju psal¬
mov ter važnega naglaševanja psalmovih tonov
nahaja se potrebni poduk v Jožef Mohr-ovi iz¬
vrstni knjižici: „Anleitung zur kirchlichen Psal-
modie“. V tem oziru je še posebnega pripo¬
ročila vreden: „ Manuale Vespertinum“ , spisal
P. Wack, Ludwigshafen a. Rh., samozaložba iz¬
dajateljeva. Tukaj je še omeniti, da ker je v
koralu „rythmus a  z jezikom v najtesnejši zvezi,
velja za umevno ter pravilno petje kot pogla¬
vitno načelo: „Poj besede z notami tako,
kakor jih brez not izgovarjaš".

57  —

Razdelitev vespernih psalmov.

Katoliška cerkev je za vespere raznih praz¬
nikov gotove psalme odločila , ki se imajo
pri njih peti. To vedeti je za pevovodjo ne¬
izogibna potreba; za to tukaj slede večernični
psalmi in hijmni  razdeljeni po praznikih njim
v porabo.

1. Prazniki Gospodovi.
a)  Ob nedeljah.

Psalmi : Dixit, ConfUebor , Beatus vir , Lau-
date pueri , In exitu Israel; Ihjmnns : „Lucis
creator“.  V sv. adventnem času lnjmnus: „Cre-
ator alme siderum“;  v postu: „ Audi benigne
conditor“;  tihi teden : „ Vexilla regis prodeunt  “;
o  velikonočnem času: „Ad regias agni dapes“.

b.  Na božični dan.

V I. vesperah psalmi: Dixit , Confitcbor,

Beatus vir , Laudate pueri, Laudate Dominum ,
Ihjmnus: „Jesu Bedemptor u .  V II. vesperah
psalmi: Dixit, Confitebor , Beatus vir , De pro-
fundis in Memento Domine. Hgmnus  kot v
L vesperah.

— 58  —

c.  V praznik Gospodovega obrezovanja.

(Novo leto.)

V I. in II. vesperah psalmi: Dixit, Lau-
clate pueri, Laudatus sum, Nisi Dominus, Lau-
da Jerusalem. Hymnus,  kot na božični dan.

d.  V praznik Gospodovega razglašenja.

V I. vesperah psalmi: Dixit, Confitebor,

Bealus vir, Laudate pneri, Laudate Dominum.

V II. vesperah zadnji psalm: In exitu Isruel.

Hymnus : Crudelis Herodes.

e. O velikinoči.

Prve vespere so sklenene s peto mašo na
veliko saboto in imajo le psalm: „Laudate Do-
minum u  in spev „ Magnificat“  z antifono i. t. d.

V II. vesperah so psalmi: Dixit, Confitelor, Be-
atus vir, Laudate pneri, In exitu Israel. Capi-
tulmn, hymnus  in versiculus  se velikonočni teden
izpuščajo, namesto njih pa se poje antifona:
„Haec dics“.

f. Na vnebohod.

V I. in II. vesperah psalmi: Dixit, Con-
ftebor, Beatus vir, Laudate pueri, Laudate Do¬
minam, Hymnus: „Salutis humanae salor“.

— 59 —

g. Na binkoštni praznik.

Psalmi: Dixit , Confdebor , Beatus vir, Lcm-
clate pueri, Laudate Dominum.  Namesto zad¬
njega v II. vesperah psalm: In exitu. Hymnus:
„ Veni creator“.

h. V praznik sv. R. Telesa.

V I. in II. vesperah psalmi: Dixit, Con-
fitebor, Credidi, Beati omnes, Lauda Jerusalem.
Hymnus: „Bange lingua u .

i. V praznik presv. Jezusovega Srca.

(V onih škofijah, v katerih se ta praznik
obhaja na tretjo nedeljo po binkoštih in se maša
n Egredimini u  z dotičnim officijem jemlje.) Psal¬
mi: Dixit, Confdebor, De profimdis, Confitebor
. . . guoniam audiisti, Exaltabo. Hymnus: „ Qui-
cumque certum quaeritis“  v I. in II. vesperah.

V naši (ljubljanski) škofiji.

V I. in II. vesperah psalmi, kot v praz¬
nik sv. R. Telesa. Hgmnus: „Audor beate saeculi u .

2. Marijini prazniki.

O vseh večjih Marijinih praznikih psalmi:

Dixit , Laudate pueri. Laetatus sum , Nisi Do-
minus, Lauda Jerusalem. Hgmnus: „Avemaris
stella u .

— 60  —

O prazniku sedem žalosti Matere Božje v
petek pred cvetno nedeljo psalmi: Credidi, A d
Dominum cum tribularer, Eripe me, Domine
clcmavi, Voce mea. Hymnus: „Stubat Mater
dolorosa “.

3. Prazniki svetnikov.

a.  0 praznikih apostolov in evangelistov.

V I. vesperah psalmi: Dkcit, Confitebor,

Beatus vir, Laudate pueri, Laudate Dominum.
V II. vesperah: Dixit, Laudate pueri, Credidi,
In convertendo, Domine probasti me. Hpnmus:
„Exulte.t orbis gaudiis O velikonočnem času
imajo prazniki apostolov druge antitbne; hym-
i ms: „Tristcs er ant Apostoli

0.  O prazniku kakega mučenca-

Psalmi: Dixit, Confitebor, Beatus vir , Lan-
date pueri, Laudate Dominum;  v II. vesperah :
Credidi  namesto zadnjega psalma. Hymnus:
„Deus tuorum militum “. Antifone so o veliko¬
nočnem času drugačne.

c. O  prazniku več sv. mučencev.

Psalmi: Dkcit, Confitebor, Beatus vir, Lau¬
date pueri, Laudate Dominum  (v.II. vesperah
namesto zadnjega psalma: Credidi). Hymnus:

61  —

„i Sanctorum meritis“.  O velikonočnem času psalmi
ravno tisti; Hymnus: „Rcx gloriose martyrum tt .

d.  O prazniku kakega sv. škofa.

Psalmi: Disoit , Conftebor, Beatus vir, Lau-
date pueri, Laudate Dominum  (v II. vesperah
mesto zadnjega psalma: Memento ). Hijmnus:
„Iste confessor*.

e.  O prazniku kakega sv. spoznovalca, ne škofa.

Psalmi v I. in II. vesperah: Dixit, Con-
fitebor, Beatus vir , Laudate pueri, Laudate Do¬
minum. Hymnus: „Iste Confessor “.

/. O prazniku kake sv. device.

Psalmi: Dixit , Laudate pueri , Laetatus
suni , Nisi Dominus, Lauda Jerusalem. Hymnus:
„Jesu corona Virginum“.

g.  O prazniku kake sv. vdove ali spokornice.

Psalmi: Dixit , Laudate pueri , Laetatus
sam, Nisi Dominus, Lauda Jerusalem. ILjmnus:
„Fortem virili pectore “.

h.  Na praznik vseh svetnikov.

Psalmi: Dixit, Conftebor, Beatus vir, Lau¬
date pueri, Laudate Dominum  (v II. vesperah :
Credidi.) IIymnus: „Placare Christe servulis 11 .

— 62  —

i.  O prazniku posvečevanja vseh cerkva.

Psalmi v I. in II. vesperah: Dixit, Con-
fitebor, Beatus vir , Laudate pueri , Lauda Jc-
rusalem. Hymnus: „Coelestis urbs Jerusalem 11 .

Kar Tertullian pravi o kanoničnih urah,
to velja tudi o petih vesperah: „ Polasti mo se“

— pravi — „s tem nekako sv. nebes, ker de¬
lamo ravno to, kar delati imajo prebivalci te
blažene domovine 11 . Zato je občutila sv. Ka¬
tarina iz Bologne toliko veselje, ko je officijum
molila, da je želela psalme pevajoč umreti. Iz
tega sledi, da je za lastno vspodbujo ter za
pravilno pevanje psalmov prepotrebno in važno,
da pevec psalme po njihovem pomenu ter vse¬
bini po moči umeva.

V tem oziru je vsega priporočila vredna
že zgoraj imenovana J. Mohr-ova knjižica: „An-
leitung zur kirchlichen Psalmodie 11  — Ratisbona,
Pustet. Priporoča se tudi izvrstna razlaga psal¬
mov od sv. Alfonza Ligvorijana, Ratisbona, Manz
(iz italijanščine preložil M. A. Hugues). Dalje:
Thalhofer Dr. Val. „Erklavung der Psalmen 11

— Regensburg, in pa Wolter Dr. M. „Psallite
sapi enter 11  — Freiburg, Herder.

Po tem, kar smo dozdaj o liturgičnih ves¬
perah slišali, je jasno, kako nam je iz cerkve¬
nega stališča soditi o novošegnih instrumentalnih

63 —

vesperah, ako se tudi ne oziramo na njihov večji-
noma trivijalen značaj: Vse so prej, nego
prave vespere!

d.  „Matutinum“ in „laudes“.

(Jutranjice in hvalnice.)

Primeri Haberl, Mag. clior. §. 33.

Te kanonične ure se v manjših cerkvah
navadno pojo le o božiči, o velikinoči ter pri
opravilih za ranjcimi. Pomniti je, da pri rna-
tutinu  in laudes  za ranjcimi officijator ne in-
tonuje. Če kantor (pevec) antifon peti ne zna,
naj jih na enem tonu recituje.  Isto velja
tudi o responzorijih po lekcijah. O božiči in
velikinoči pa se gotovo spodobi, responzorije
slovesno peti, bodisi koralno ali večglasno.

e.  Določbe zastran obredov velikega tedna.

Prim. Haberl, Mag. chor. §. 37.

Po caer. ep. lib. II. c. 21. nr. 14 (prim.
de Herdt, III. tom. nr. 27 et seqq.) pojejo trije od
dijakona ter subdijakona, služečega pri sv. maši
različni  dijakoni, ali pa trije kot dijakoni ob¬
lečeni mašniki „passio“  ; kjer pa treh posebnih
dijakonov ni na razpolaganje, naj dijakon, služeč
pri sv. maši, celo „passio“  poje. Ker bi se pa

— 64 —

to dalo le z velikim trudom izpeljati, menijo
mnogi avtorji, da smejo celebrant, dijakon ter
subdijakon „passio“  peti, vendar pa bi moral sub-
dijakon posvečen dijakon  biti, ker navad¬
nemu subdijakonu ni dovoljeno evangelija (to-
raj tudi ne „passio“)  slovesno peti ter k temu
zahtevano štolo nositi. Da bi „passio“  lajiki (ne-
duhovni) peli, to S. R. C. 16. prosinca 1677,
št. 8. obsoja za razvado, ki se ima vseskozi
odstraniti.  Celo nunam ni dovoljeno tega petja
vdeleževati se. (S. R. C. 17. junija 1706.)
V elika napaka ali razvada  je tudi „passio“
v domačem jeziku  peti; treba se je tukaj
cerkvenega jezika ravno tako posluževati, kakor
pri listu in evangeliju.

Opomnja  1. Zastran obreda, kako se
blagoslavljajo palme ali oljke na cvetno ne¬
deljo, sveče na svečnico, pepel na pepelnico,
velikonočna sveča na veliko saboto in krstna
voda na veliko ter binkoštno saboto prim. Haberl,
Mag. chor. §. 36.

Opomnja  2. Petje pri Božjem grobu na
veliki petek, ki je v mnogih krajih v navadi,
ni liturgična služba božja, temveč le dopuščena
navada. Smele bi se pri tem peti tudi skladbe
v domačem jeziku,  ako neso posvojej vse¬
bini  nevredne hiše božje. (Zelo plitev, zmeden
in v dogmatičnem oziru nepomenljiv je tekst k

— 65 -

Beethoven - ovem oratoriji: »Kristus na oljski

gori“; tako tudi teksti mnogih drugih modernih
skladeb za veliki petek.

Orglati na veliki petek, če tudi zunaj
družili obredov, je n e prikladno.  Naj¬
bolj bi se resnobi dneva prilegalo, peti zvečer
pri Božjem grobu kak „Miserere“  ali „Stabat
mater “  ali kaj enacega.

Opomnja 3. Orgle veliki tedenj molče. Le
pri gloriji na veliki četrtek pojo; a pri Kyrie u
so izključene. Na veliko soboto se pri gloriji
zopet oglase in potem več ne umolknejo. Tudi
namesto offertorija je na veliko soboto dovoljeno
orglati. (S. R. C. 12. marcija 1678.)

/. Določbe zastran Litanij.

(Prim. Haberl, Mag. chor. §. 35.)

Litanije so le trojne od cerkve potrjene,
ki se smejo pri očitni službi božji peti; 1. Li¬
tanije vseh svetnikov; 2. lavretanske litanije in
3. litanije presv. Jezusovega Imena. Te po¬
slednje se smejo v cerkvi očitno peti ali moliti
le, kakor jih je potrdil sv. Oče Pij IX. dne 8.
junija 1862 in je sedanji sv. Oče Leon XIII.,
dne 16. prosinca 1886 ž njimi sklenil odpustek
za 300 dni za vse škofije in kraje po celem
svetu, ako jih kdo skesano in pobožno moli ali
poje.

5

— 66

K litanijam se ne sme nič dostav¬
ljati brez posebnega pooblastila ali privilegija.
Tak privilegij imajo do malega vse škofije za¬
stran invokacije: „ Begina sine labe originali
concepta"  v lavretanskih litanijah. Po tej in-
vokaciji se ima dostavljati vsled papeževega pisma
Leona XIII. od 1. 1883 „Eegina sacratissimi Ro¬
sani".  (Prim. S. R. C. 24. jul. 1683. in 8. aprila
1865., 21. marcija 1821., 8. aprila 1865.)

Pri procesijah na dan sv. Marka in križevi
teden ter na veliko in binkoštno soboto se mo¬
rajo litanije vseh svetnikov ponavljati,  t. j.
najpoprej imajo pevci invokacijo in odgovor peti,
potem pa duhovščina oboje ponoviti. (S. R. C.
16. sept. 1865.)

Pri procesijah, pri katerih je zapovedano
litanije peti, ne smejo se druge pesme prepevati
(S. R. C. 28. apr. 1638.)

Vendar pa je dovoljeno po odpetih litanijah
druge molitve in psalme peti (S. R. C. 7. sept.
1658); prepovedano pa je med litanije same
druge pesni vpletati.  (S. R. C. dne 9. maj-
nika 1857.)

g)  0 izpostavljanju presv. Rešnjega Telesa ter
blagoslovu ž njim.

Se ima li pri izpostavljenju presv. Zakra¬
menta kaj peti, to je sprevidnosti škofovi pre¬
puščeno. (S. R. C. 22. marcija 1862.)

— 67 —

Pri blagoslovu samem se nima nič peti.
— to velja za celebranta in za kor; vendar pa
je dovoljeno med blagoslovom bolj tiho na orgle
igrati. (S. R. C. 8. svečana 1762.)

Peti pesmi v domačem jeziku  med
blagoslovom ni dovoljeno, pač pa pozneje.
(S. R. C. 3. avg. 1839.)

Tako imenovani „ vmesni blagoslovi" (t. j.
blagoslov na presv. R. Telesa ter v njegovej
osmini med slovesno mašo po odpeti sekvenciji
„Lauda Sion“,  kakor je to po nekaterih južno-
nemških škofijah v navadi) so od S. R. C. pre¬
povedani  s 7. majnikom 1857.

Zastran 40 urne molitve ima „Instructio
Clementina pro oratione XL. horarum“ , (ki pa
le za rimsko škofijo strogo velja), to-le: 1. Po
veliki maši se prične procesija se spevom: „ Pange
lingm“.  2. Po procesiji, kakor hitro je presv.
R. Telo na altar postavljeno, poje kor počasi
in pobožno „Tantum ergo“  in „Genitori“.  Po
odpetem tem hymnu ter izpuščenem „ Panem de
coelo“  pojejo se litanije vseh svetnikov; potem
„Dominus voliscum“  in „oratio“.  3. Pri sklepu
40 urne molitve se zopet pojo litanije (do „Do-
mine exaudi orationem meam“ ), potem je pro¬
cesija , kakor zgoraj omenjeno. Po odpetem
„Genitori“  zapojo pevci „ Panem de coelo“  i. t. d.
(o velikonočnem času ter med osmino sv. R.

5*

— 68

Telesa pristavlja se alleluja), na to mašnik poje
„orationes“.

Zastran petja pri procesijah se presv. R.
Telesom naj slede tukaj še te-le določbe:

1. Ko je celebrant pri procesiji presv. R.
Telo iz rok dijakonovih sprejel, zapoje kor
hymnus „Pange lingua“.  (Caer. ep. lib. II.
cap. 83.)

2. Kapelnik ali pevovodja, in ko bi bil ta
tudi beneficijat, nima pri procesiji iti z duhovni
ampak s pevci pred duhovščino neposrednje za
križem. (S. R. C. dne 15. prosinca 1611).

Vsled rimske navade gredo pevci v roketih
stikoma za križem. Pevci v civilni obleki pa
morajo vselej iti pred križem, ravno tako tudi
godci, ako se procesije vdeležujejo. Tem po¬
slednjim naj škof posebno mesto odloči, toda
vselej pred križem. (S. R. C. 23. sept. 1837.)

I > odate k.

0 koralnem petji mašnikovem pri altarji.')

Ivakor je iz doslej rečenega razvidno,
meni se cerkveno petje med mašnikom pri altarji
ter cerkvenimi pevci na koru.

Prvi bogoslužna dejanja izvršuje ter se
svojim petjem (intonacijo) kor, ki ljudstvo na-
mestuje, spodbuja, vdeleževati se jih v duhu
cerkvenem.

Petje mašnikovo pri altarji je toraj bistven
in gotovo najimenitniši del liturgičnega petja ter
zavoljo svojega visokega pomena in upliva vsega
pomisleka vredno. Treba toraj vedeti, kakošno
da ima prav za prav to liturgično petje biti in
v tem oziru obračamo pozornost na sostavek v
Stehle-jevem jako dobro uredovanem listu „Chor-

') Iz „Zbirke cerkvenih določb 1 *, izdalo aslz.burško
cecilijansko društvo.

— 70  —

wachter“, ki ima o koralnem mašnikovem petju
to - le:

I. Prvi zahtevi, ki jo stavimo na dobro
koralno petje, zamore vsak klerik (duhoven) pri
nekoliki pazljivosti in vaji zadostovati, in ta je:
pravilno izrekovanje latinščine.  Lepo
ter pravilno latinsko govoriti je mogoče tudi ti¬
stemu, ki nema dobrega muzikalnega po¬
sluha.  A ravno v tem oziru se nahaja največ
razvad in napak. Vse mogoče razvade ter sa¬
movoljno izrekovanje in naglaševanje se tu šo¬
piri, tako da je časih le težko še latinščino
spoznati.

a)  Ozir „vokalizacije“ (izrekovanja samo¬
glasnikov) čujejo se pogostoma prečudne napake
in pokveke, n. pr.: „ Vere dignom et jostom cst“.
— „Per omniae saecolae saecolorum“ .  Toraj o
za u, ae ali e za a i. t. d.

Vokalizacija bodi vedno natorna, čista in
jasna. A naj se izgovarja z dovolj odprtimi
ustmi, glasi naj se, kakor n. pr. v besedi: amen,
ne omen.  E bodi čist in jasen, ne bližajoč se
samoglasniku i ( dicentes , ne dicentis).  I bodi
gladek in čist, ne e (šene, fene, dccentes).  O
naj se ne preliva v a, u ne v o, kakor se po¬
gostoma čuje.

Tako naj se tudi dvoglasniki čisto ter sa-
monasebno izgovarjajo. V latinskih besedah se
eu, ei vsigdar ločeno izgovarjata (e-i, e-u), le

— 71  -

v grških besedah sta stopljena. Prav rad se
pri dvoglasnikih vmes vrine j, n. pr. Dejus ,
nam. Deus, mejus,  nam. meus , kar pa ni prav,
ne lepo.

Z dobro vokalizacijo dosežemo blagoglas-
host, obilen obseg ter gibčnost glasu in celo
na sebi borni in nelepi glasovi čujejo se vse
drugače, veliko lepše in dostojuejše vsled lepe
in pravilne vokalizacije. Lepega glasu si ne
more vsak dati, a lepo govoriti zamore vsakdo.
Vokalizacija je dana le človeškemu glasu, tako
tudi

l ) „artikulacij  a“, ki se s čistim ter
razločnim izrekovanjem soglasnikov dosega. Ar-
tikulacija še le glasi v jezik povzdigne, ter ne¬
izmerno veliko k njega lepoti pripomore; podeli
mu življenje, svežost in moč. Od nje je od¬
visna umevnost zlogov in besedi, od nje Jegato
„marcato“, „.sfarsando “ itd. Prav mnoge razvade
se nahajajo tudi v tem obziru, n. pr. nelepi
št, šp, namesto st, sp ( spiritus  ne špiritus,
spes  ne Špes).  Velikrat se soglasniki po nepo¬
trebnem vstavljajo, n. pr. h. — Dohominus ,
vohobiscum , saehaecula;  često se besedam nelepo
doneči n ali m predstavlja n. pr. n omnipotens,
n’amen, m’Dominus , n’gui vivis n’et regnas.  V
naj se čisto izgovarja, ne kot f, kot imajo zlasti
Nemci navado, n. pr. a/e, nam. ave  i. t. d. S
pomočjo dobre artikulacije naj se soglasniki vselej

— 72 —

razločno in umevno izrekujejo. Na razloček
med mehkimi in trdimi, prostimi in podvojenimi
soglasniki naj se dobro pazi. Soglasniki na koncu
besedi naj se krepko izgovarjajo. Čista in ostra
artikulacija je tolikanj bolj potrebna, ako je pro¬
stor, v katerem se poje, velik, ker se v obširnem
prostoru glas polagoma razdoni in upade.

c) Jako velike pomembe je pri petju tudi
prozodija,  akcentuvacija ali naglaševanje. Ta
podeli izgovarjanju ritem, podeli življenje posa¬
mični besedi ter izrazu misli v stavku. Dobra
akcentuvacija je že sama na sebi pol glasbe.

V tem oziru se nahaja pregreškov velikih
brez števila. Kolikrat se sliši: Dominoos vo-
biscoom, per omniaa saeculaa  i. t. d.

Pravo akcentuvacijo zlajšati nahajajo se
v misalih ter drugih koralnih knjigah akcenti
(povdarki) večjidel zaznamovani, kar naj se ne
smatra za nepotrebno. K temu pomni še to-le:
1. Akcent nema biti samo mehanično poostrenje
zlogovo, marveč izraz globokega čutila, pravi
dih duše. 2. So povdarki, pri katerih se zlogi
bolj podaljšajo, n. pr. vere, dlgnurn. saluturc,
pri drugih se zlogi le bolj ostro ter krepko iz¬
govarjajo, n. pr. jilstum, semper.  3. Ako tudi
pa se povdarjeni zlogi bolj odlikujejo, se ne-
povdarjeni, kratki zlogi vendar ne smejo preska¬
kovati ali požirati, marveč se morajo izgovarjati
razločno, enakomerno in — lahno. 4. Pri petju

— 73

naj se nikdo ne da zapeljati visokim ali dolgim
notam, ali tudi daljši vrsti not, da bi preziral
pravila naglaševanja; n. pr. ako na nenaglašen
zlog pride višji ton, ali daljša vrsta not, ne sme
se zato nikakor povdariti, ampak mora se lahneje
ter gladko peti.

d)  Slednjič moramo omeniti še ri citacij  e
t. j. razvršeenja več besedi.

Vsaka beseda se mora razločno — kot
celota zase — izrekati. Po vsaki besedi sme za-
toraj mala cezura nastopiti, ki pa ne dela pre-
nehljeja, ampak se čuti le toliko, da je konec
besede naznanjen. V missalih nahajajo se med
notami po vsaki besedi večjidel male črte, ki
na to pravilo opozorujejo. Ni toraj dobro, ako
si več besed sledi' tako, da so videti le ena
beseda. Hlastno prsanje je ravno tako nevredno
in nedostojno, kakor črezmerno šopirjenje in
prevelika počasnost. Kakor pri dobri dekla¬
maciji, tako je treba tudi pri petju besedo, ki
poglavitno misel v stavku izraža, povdarjati.

Ločila se po svojem pomenu podržujejo ter
prouzročajo po svojej veljavi večji ali manjši
odihljaj.

Kdor hoče lepo izgovarjati, mora slednjič
tudi lastnijo latinskega jezika dobro poznati.
Krcpkost, odločnost, samosvest, toliko da ne
ošabnost, poleg noblese in elegance Rimljanove
se je tudi njegovemu jeziku globoko vtisnila. S

— 74 —

tem pa, da se je latinščina v cerkveni jezik pov¬
zdignila, se je še bolj poveličala, da — posvetila.
Postala je jezik še veliko bolj obširnega ter
vzvišenega svetovnega kraljestva, službeni jezik
pri najsvečanejšem, najsvetejšem častilnem de¬
janju. Zato mora latinsko govorjenje in petje
v cerkvi biti vseskozi častitljivo, polno vzvišeno¬
sti ter svete resnobe, prosto vsake lahkomisel¬
nosti ter malomarnosti. Biti ima z eno besedo
najbolj vzvišen jezikovni izraz svetih misli in
čutil.

Ko pa muzikalno stran altarnega
petja  prerešetavamo, ne morenam biti namen,
podajati pojmi en razkaz ali obris ozir tvarine ter
pouka njegovega.

To se zamore le po ustmenem poduku v
petju zgoditi. Tudi nas pomanjkanje notnih
znamenj (tipov) znatno ovira, kajti namesto teh
se moramo poslužiti črk postavljenih nad tekst.
Tudi pričakujemo pri vsakem že naprej splošno
znanje korala ter se zadovolimo s tem, da ne¬
katera najvažnejša načela navedemo, in opiraje
se na le-ta, instruktivne opombe pridenemo.

1. Koral je dijatoničen,  t. j. melodija
se pregiblje po natorni tonovi lestvici brez vsa-
cega zvikšanja ali znižanja tonov, razun ako se
je treba tritona (intervala 3 celih tonov) ogniti.
Ravno tako se koral skrbno ogiblje vseh inter¬
valov , ki imajo v sebi kaj petju nasprotnega, ali

— 75 —

premehkega (triton, velika seksta in septima).
Tega ostrega dijatoničnega pravila se vsi odlični
koralisti strogo drže; ono leži' v bistvu korala,
in le tako ohrani ta značaj starih tonovih na¬
činov.

2. Koral ni umerjen,  je brez takta,
ritmično čisto prost. Ritmična različnost ravna
se nekaj po prozodiji, nekaj po misli, ki je tekstu
lastna, in nekaj po značaji vsakratne liturgične
svečanosti.

3. Deli koralne melodije so syllabični ter
neumatični oddelki. Ako na vsak zlog le ena nota
pride, je petje syllabično. Syllabične note so po¬
glavitne točke v razpeljavi melodije. Nanje se
lahko naslanjajo manje ali večje vrste not, tako
imenovane „neume“, ki kot olepšave poglavitne
dele vežejo, kakor okraski pri arhitektonični
zgradbi. Kot poglavitni deli imajo syllabieni
odstavki vselej poglavitni povdarek ter poglavitno
veljavo, tako ozir časa kot ozir tonove moči, ko
pa se „neume'‘ kolikor mogoče nalahko ter
gladko proti koncu s eemdalje manjšim povdar-
kom pojo.

4. Sklep melodičnega stavka, ki je večjidel
z dvema poprečnicama preko notnih črt zazna¬
movan, je treba po navadi zategati ter zadržavati.
Ako se koral tako poje, ohranil bo pri vsej
gibčnosti in lahkoti častitljivost svojo.

— 76 —

5. Na dolžino not ( longa , brevis  in senu-
brcvis ) se ni strogo ozirati, gledati je bolj na
prozodijo.

6. Ker v koralni pisavi tonova višina, v
kateri se ima koral peti, ni naznanjena, naj si
jo pevec vselej po obsegu svojega glasu sam iz¬
voli. Toda jemlje naj pri tem ozir tudi na značaj
speva ter praznovanje samo. Za bolj svečane
in vesele priložnosti izvoli naj se višja, za bolj
žalostne ter pokoro izrazujoče svečanosti nižja
tonova lega.

7. Sopenje  naj se nikdar ne vrši sredi
besede, ampak konec nje, razun ko bi to bilo
neogibno potrebno zaradi velikih „neum“, kot
n. pr. pri slovesnem „Ite missa r,st“.  V skoraj
vseh koralnih in mašnih knjigah so znamenja
sopenja s poprečnimi črtami naznanjena. Pri
malih poprečnicah vrši se sopenje, kolikor mo¬
goče, hitro, tako da ne nastane znaten prenehljaj.
Pri celih poprečnicah je majhen prenehljaj do¬
voljen, pri dvočrtnici sme biti precejšnji oddih-
Ijaj ali prestanek, ki pa se mora tudi po lastniji
korala ravnati.

8. Ton naj se izraža z dovolj odprtimi
ustmi; pri tem naj se telo prosto ter po konci
drži, tako tudi glava. Ker je vsako grlo v za¬
četku nekako neukretno in se večkrat pripeti,
da pri intonaciji glorije glas odreče, dobro je
pred mašo nekoliko v petju pouriti se.

— 77

Tu bi bil na svojem mestu tudi opomin,
ki se nahaja v „ Graduale romanum „Oni, ki
se z gregorijanskim petjem pečajo, morajo v nje¬
govih pravilih dobro podučeni biti, da se svojim
glasom in petjem v resnici Bogu hvalo dajo! ter
neso ni vsled malomarnosti ali nevednosti vernim
v spodtiko, niti častitljivega petja ne kaze. Zato
naj vsem, tudi tistim, ki menijo, da so v tem
petju dobro izurjeni, velja opomin, da posamične
dele, ki jih imajo v cerkvi peti, poprej pre¬
gledajo, pripravijo ter s čutilom ( cum affectu)
brez napake {sine deffedu ) pojo".

Opiraje se na ta glavna pravila hočemo
govoriti o posamičnih koralih „missae cantatue
opomniti pa moramo poprej na razloček med
„missa solemnis “, missa „simplex“  in „requiem“.

Val. Molitor ima v svojem direktoriji (1692)
pravilo: „Kakor je že dan slovesen,  je s
tolikanj večjo odvažnostjo in dostojnostjo pri pet¬
ju glas povzdigovati ali zadrževati (bolj lahno
peti) [ sustentanda et moderandu ], tako da se o
večjih praznikih bolj zategneno  ( protractius ),
o nižjih hitrejše  {celerius) , ne pa višje ali
nižje ( depressins ) poje“.

Cantus gregor. ad usum dioec. Brix.  pravi:
„0 prazničnih dnevih povzdigne se petje pri sv.
officiji z bolj prazničnim glasom, v ferijalnih
officijih pa in zlasti pri onem za ranjce je nižje
(i depressior ) petje v rabi".

— 78  —

Ozir tonove visokosti si ta dva citata na
videz oporekata, ker prvi ne pripušča znižanja
ali zvikšanja, drugi pa za ferijalni officij cantum
depressiorcm“  zahteva. Ta „ depressior “ pa se v
drugem slučaji lahko na tonovo  moč  nanaša
ter ima pomen: bolj nalahno, bolj tiho petje.

Vsekako razloček v intonaciji med „missa
solemnis' i  in „simplpx“  ni tako velik, morebiti
pri enem in tistem pevcu, le za en cel ton. Pri
„missa solemnis 11  kolikor mogoče visoko, pri „re-
quiem“  pa kolikor mogoče nizko peti, ste napačni
izkrajnosti. Toraj naj petje o večjih praznikih
izvira iz globokejšega čuvstva in veselejšega srca,
ter bodi navdušeno zategneno, veličastno in polno-
glasno, ob manjših praznikih (in pri n requiem“ ) pa
naj se bolj bliža mirni recitaciji. Premočno zate-
ganje pa v prvem slučaji, ki točno izgovarjanje
ovira ter je vsled donenja izreko vanju in melodiji
na škodo, kakor tudi mrzločutno branje v drugem
slučaji, ste napačnosti, ki se ji je ogibati.

Prvo, kar celebrant pri peti maši poje, je :
„Gloria in excelsis Deo“.  Naj bi se le-to vselej
prav posrečilo!

Resni, usmiljenja proseči glasovi kyrie-vi
so vsa srca presunili ter v njih skrušenost in
hrepenenje po izveličanju vzbudili. Žalost in
hrepenenje, kesanje in upanje je srca prešinilo
ter jih z resnimi, svetimi mislimi napolnilo. Ako
pa se potem prav slaboglasna ali popačena „gloria u

— 79

začuje, obide vse zbrano občinstvo nasmeh,
hrkanje ter zmajevanje z glavo sledi in spod¬
buja je neprecenljivo škodo trpela. Ako pa
zadoni v onem blagoglasju, častitljivosti in
navdihnjenosti, ki je edino le koralu lastna,
ima upliv neizmeren na srca, ki jih k Bogu
povzdigne ter se svetimi mislimi in prazničnim
veseljem napolne. Kadar je duplex, naj gleda
celebrant, da previsoko ne prične in tako z
glasom v zadrego ne pride. Za tenor bila bi
gac ec

najvišja intonacija: glo-ria, za nižje glasove:

f'J b bb  „ . „

glo-ria. Pri marijanski gloriji se večkrat „aims

(zvikšanje f  v fis)  napačno rabi. Glasiti se ima

gagfg-gg a  e ag efg g

glo-ria in ex-cel-sis De-o.

Poleg teh dveh načinov (napevov) poje se
časih tudi glorija za nedelje in praznike, ki so
semiduplex in simplex, kateri morejo toraj pevcu
tudi znani biti. Kdor hoče glorijo dobro peti,
mora se z duhom njenim seznaniti. V zgodo¬
vinskem oziru je „gloria“  spev angeljev božjih,
s katerim so prihod Zveličarjev na ta svet po¬
veličevali — biti mora toraj poln vzvišenosti in
častitljivosti. Kot pesen cerkvena pa je „gloria“
oznanilo tolažljive resnice, da se je po daritvi
Kristusovi Bogu povrnila dolžna čast, ljudem
pa dušni mir; ona je hvalni spev, ki ga cerkev
v spoznanju te resnice Bogu daruje. Vtisnen

— 80

jej je toraj znak vzvišenosti in radosti v naj-
višjejmeri. V subjektivnem pomenu pa je „gloria“
izraz svetih ter veselih čutil mašnikovih, ki je
za vrednega spoznan, Bogu s presveto daritvijo
najvišjo čast skazovati ter sklenitvi s knezom
miru nasproti hiteti. Tako se izrezujejo v glo¬
riji najvišje ideje ter najmogočniša čutila.

„Dominus vobiscum u  je pozdravilo daru¬
jočega mašnika do ljudstva. Biti ima izraz
najvišje blago voljnosti in pobožnih želja, ne sme
se toraj peti ne kričeče ne zaspano. Vzame naj
se tista visočina tona, v katerem se glas naj-
naravniše ter najprostejše giblje in razvija.

Tudi tenoristi naj višje ne segajo, nego do
c ali h. Najprimernejši toni za celebranta so b,
a in as. Pogostna napaka je spodnja terca na

g b b g b b

zlogih Do in vo, n. pr. Dominus vobiscum, ker
se ta verz in sploh verzikelj vedno na enem in
tistem tonu poje. Tudi ni lepo zadnji zlog „cum“
predolgo vleči.

„Oremus“  se poje na enem in tistem tonu.

Pri „ oratlo“  je delati razloček med slo¬
vesnim ter neslovesnim tonom, za katere ima
oficijelna izdaja na novo pregledanega „ Cere¬
moniale episcoporum“  troje  imen. Prej smo
ločili samo dva tona, solemnis  ali festivus  in
simplex  ali feriulis;  zdaj pa imamo: 1. t. festi¬
vus , 2. simplex ferialis  in 3. fericdis.  In vender

— 81  -

se mora reči, da se ton ni spremenil, ampak
le njegovo ime. Prvi teh 3 tonov (L festivus )
se enako glasi, kakor prej, namreč poje se ra¬
zim modulacije pri punctum principal e in
semipunctum  brez spremina na enem tonu.
Pri punctum principale  (:,  ali ;, ali ,) je
modulacija ta-le:

b . b

Deus, qui corda fidelium ....  illustratione
a g b b b - -

docuisti; da nobis . . . Pri semipunctum

b b b a a

se pade le za pol tona: recta sapere ....

Ta modulacija se ponavlja pri sklepu (črni¬
li

clusio).  Pri „ Dominum nostrum  “ tako-le: Fi¬
fe bab b b b a g b b

lium tuum qui . . . . Spiritus sancti Deus itd.
Pri „qui vivis u  ali „qui tecurn vivit  . . . .“
odpade semipunctum ter ostane le modulacija
„puncti principalis“  na „ sancti Deus“.  V osta¬
lem se ta sklep poje le na enem  tonu. Zadnje
besede se smejo nekoliko zategniti, vender pa
se zadnji zlog predolgo naj ne vleče. Ako si sledi
več oracij z enim sklepom ali klavzulo, ima
vsaka „oratio“  svoj punctum principale ter se¬
mipunctum. Nelepo je pri vsaki interpunkciji

g b b

za malo terco nižje pričenjati, n. pr. qui vivis,

g b b

et regnas . . . ,

6

— 82 —

„Oratio“  naj se poje mirno in dostojno z
dobrim povdarkom ter ozirom na interpunkcije.
Malinskemu klopotanju podobno, prehlastno in
vrvrajoee branje, pa tudi leno ter hlomudravo
mrmranje je enako nedostojno.

„Tomus simplex ferialis 1 '  je oni, kateri se
rabi pri oracijah cum longiori  conclusione
in officio simplici  in sestaja v popevanju cele
oracije brez vsaktere modulacije glasu. Tonus
ferialis  pa je za oracije cum clausula mi nori,
ter na konci pade za terco.

Berilo  ali list bere se za malo terco nižje
kot oratio na enem tonu; le pred vprašanjem
se pade za pol tona, a se povrne takoj k prej-
9 . 9

šnjemu tonu, n. pr. quis cognovit sensurn I)o-
fisfisg

mi-ni?  Tako tudi pri vprašanji v evangeliju.
Zadnjih 5 ali 6 zlogov listovih se sme nekoliko
bolj zategniti.

Pri e v a n g e 1 i j u, ki se zopet v tonu oracije
poje, pade se pred piko in klicajem za malo
terco, tako da za njo še kaka dva ali trije zlo¬
gi v stalnem tonu slede. Ta terca ima redoma

b b g

na kaki nepovdarjen zlog priti; n. pr. secundum
b  - -

Joannem. Konec evangelija poje se pred zad¬
njim 4. ali 6. zlogom ta-le  modulacija:
b---~--bgabb b -
usque ad consummatio - - nem saeculi.

— 83 -

Creclo  se vedno enako intonuje, to pa do¬
ločno in nekoliko odvažno, kar pomeni trdnost
ter radostnost vere.

O „ Dominus vobiscum “ in „orcmns“  velja
kar je bilo zgoraj pri o raciji povedano.

„Praefalio“  (predglasje), ta veličastni spev,
je pravo čudo muzikalne iznajdbe, ki z največ¬
jo priprostostjo (giblje se le na 4 tonih) naj večjo
vzvišenost združuje, tako da jo tudi najbolj
genijalni skladatelji po pravici občudujejo.

Praefatio  se pričenja z vrstečim ali me¬
njajočim se petjem, s katerim mašnik kor, ki
ljudstvo zastopa, pozdravlja ter k hvali in slavi
Božji spodbuja, ki pa se slednjič v veličasten
hvalospev razcveti. Boga — v skrivnosti, ki je
podlaga prazniku — hvaleč, povzdigne se v du¬
hu mašnik —• pevec med zbore Kerubov in Se¬
rafov s hvalospevom razlegajočim se v nebesih
in na zemlji, s katerim se slednjič trojni „svet,
svet, svet!“ pevskega kora združi kot odmev
tistega neskončnega „svet“, ki ga angeljski kori
Jagnjetu neprestano prepevajo.

Vzvišenost tega speva zahteva že šamana
sebi, da se poje z vso mogočo častitljivostjo ter
z vzvišenim čutilom, ki se ravna po večjem ali
manjšem prazniku samem.

Ta častitljivost ter dostojnost pa zahteva
zlasti zmernost, ki se ogiblje nič manj ne hlast¬
nega reeitovanja, ko predolgega zategovanja.

— 84  —

Zelo razširjena misel je, da je med slo¬
vesno ter neslovesno „praefatio“  ta razloček,
da se pri prvi „diesis“  (zvikšanje celega tona pri
kadencah) rabi. To pa je čisto napačno; kajti
obed ve se razmetavate iz istega tonovega nači¬
na, hypodoriškega namreč, mod. II. — Ako se
praefatio transponuje za kvinto višje, tako ni nik-

e

dar gis, ampak se mora vedno g peti; n. pr. Per
g aa h a a g a ag g

omnia saecula saecu- lorum i. t. d. — Ako se rabi
diesis (gis), izgubi „praefatio“  njej lastni tonovi
način; to pa jej vzame vso veličastnost in moč
ter v njo zanese melanholičnost ter mehkužnost
modernega „molla“. Pri intonaciji „ Per omnia “
je malo terco c g  nekoliko težje zadeti. Zelo
se to zlajša s tim, da se po „per“  gre po sapo,
zlog „om“  pa se potem krepko povdari. Da se
začne v primerni visočini, je dobro, da organist
intonacijo naznani. — Na mnogih krajih pridejo na-
glašeni zlogi na nižje ležeče tone, n. pr. saluta-
re, agere itd., kjer je toraj treba skrbno na-
glaševati. To tukaj rečeno velja tudi za „ Pater
noster“  in n Pax Domini

Slednjič še „Ite missa est“.  Tukaj velja:
Konec nosi zvonec! Pri velikonočnem „Ite“
vrine se rada neopravičena diesis (fis namesto
f), ter jo zanese v ptujo, moderno dur lestvico
ko se vendar v VIII. (hypomixoIydiškem) tonu

S

- 85  —

nahaja. Strogo koralno se ima po najnovejši
gg gg  « a f g a a gchag
verziji glasiti: Ite missa est | alle | luja | al-le - -
fga  ag

-  I lu-ja.

Pri slovesnem „Ite missa est 11 ,  ki je naj¬
bolj v navadi, to se pravi: ki se najrajše ter
največkrat poje, čujejo se različne priljubljene
napake.

Nekateri menijo pobožnost izraziti s tem,
da vsako noto neprimerno zategajo, tako da ni
z lepa konca dočakati. S tem pa se vsa prava
melodija skazi. Tu uporabljene „neume“ naj
se gladko, a brez hlastečnosti pojejo. Na „« vissa
est“  ima nastopiti mir, ki pripravlja na konec.

— Druga posebnost obstoji v tem, da se vsaka
nota s h pričenja ter melodija drobi. N. pr
I-hi-hi-hi-hi-hi-hi-te, he-he i. t. d.

Neslovesni Ite missa est „in duplicibus“
se poje ob dnevih sv. apostolov, o praznikih
II. class. maj. et min. Tukaj so pogostoma
nepravilno g v gis zvikša tonovemu načinu (mod.

I.) čisto nasproti. Glasiti se ima: I-te itd.

a agachaga

Tako je tudi pri srednji „neumi“ marijan¬
skega „Ite missa est“  (ali „Benedicamus“)  celi
ton  jemati.

Pri vseh „Ite missa est“  se ima sopsti
natančno na mestih s črto zaznamovanih ter peti
dostojno in brez vsakega skazovanja.

— 8G —

Naj se dostavijo tukaj še nekatere splošne
opombe.

Koral je petje sv. cerkve, katero pri bogo¬
služnih dejanjih mašnik zastopa. Osebnost nje¬
gova se mora toraj kolikor mogoče tukaj umakniti,
vse posebne navade uganiti se splošnim pevskim
pravilom ter zboljšanemu okusu. K takim posebnim
navadam, ali bolje rečeno: razvadam  se mora
prištevati n. pr. portnmento  (potezanje glasu v
naslednji glas), tremolo , sentimentalno stokanje
i. t. d. Take reči naj se puste glediščnim pev¬
cem in pljunkaricam; to ni za cerkev. „ Viros
(lecet virili voce cantare , et non more. femineo tin-
nulis, vel falsis vocibus velut histrionicam imitari
lnsciviam“ . Koralno petje bodi izraz zdrave, oči¬
ščene ter krepke duše, katere se ne sme noben
prah svetobolnosti držati. Napetost, teatralični
„pathos u , sklenen se smešnim stegovanjem vratu
ter samovšečnim skomizovanjem, je ravno tako
ostuden kot nedostojen. Mogočnega upliva do
srca koralu ne prilastuje šopirnost in gizda, ne
preminljiva pena silnih strasti ter osupljivih
modulacij, marveč globokomiselnost melodij,
združena z vnetostjo srca, kateri pa nikdar ne
manjka prave pohlevnosti in skromnosti. Kakor
liturgične akcije (ponašbe) mašnikove nikdar ne
smejo biti deklamatorične, se nikoli nemajo kazati
kot nebrzdane ponašbe momentanega „pathos-a“,
temveč imajo bitije bolj symbolični napomini polni

— 87  -

globokega pomena, ter ohraniti vedno dostojno
mirnost in umerjenost, tako tudi koralno petje,
dasi presveto od duha gorečnosti in sv. vneme,
ne sme vendar nikdar prestopiti meje zbranosti
in skromnosti ter se svojevoljno pregibati. Koral
ima mogo podobnosti s cerkvenim slikarstvom
srednjega veka, katerega so se veliki umetniki
sedanjega časa, n. pr. Beuronska šola, zopet
poprijeli; njih podobe so na prvi pogled videti
okorele in skoraj odurne, o daljnem opazovanji
pa se ogledovalcu v njih odkrije nepričakovano
bogastvo misel in čutil. Tako deluje tudi koral,
ne z iznenadjenjem, silnim razburjenjem čutov,
temveč se svojim notranjim jedrom — čisto na-
tihoma in nečutoma, kakor moč milosti. Toraj
je jako  n e čim  ur  n o pri petju korala s pre¬
napetostjo in skazovanjem hoteti pazljivost po¬
slušalcev na-se obračati ter z malovredno ble-
ščobo nekoliko pevske izurjenosti ali celo z ne¬
navadnim vedenjem ponašati. Kolikor pohlevniša
ter skromniša se umeteljnost pokaže, tolikanj
vrednejša in prikupljivejša je. Graduale romanum
daje v tem oziru tale prelepi opomin: „Cor-
poris gestus sit devotus, humiliset erectus. Quidam
enim dum cantunt lmc Muc se vertunt et respi-
ciunt , si quis eos non videat , laudes hominum
a/fcctantes. Si cuntas , ut pktceas populo magis
quam Deo, et alias hudem guaeris , vocem tuam

— 88  —

vendidisti. Vide, ut quod ore canlas, corde crcdas;
et quod corde credis, opcribus comprobes.

Liturgično vprašanje o koralnem petju
pri altarju bilo bi rešeno s kratkimi besedami:
„Vse se ima tako ter v tistem redu peti, kal¬
in kakor rubrike v missalu  zapovedujejo".
Zadostoval bi odgovor, ki ga je kongregacija za
sv. obrede na dotična vprašanja dala (nr. 5118
in nr. 973-5): „Missam esse cantandam prout
jacet in Missali“,  t. j. „maša se ima peti, kot
je v missalu 11 ; toda zdi se nam primerno in po¬
trebno, še na nekatere velike in zelo razširjene
napake opozoriti ter jih z liturgičnimi določbami
primerjati.*)

Celebrant ima pri slovesni maši peti: Into¬
nacijo k gloriji in Čredo  (kadar maša Gredo  za¬
hteva), po gloriji Dominus vobiscum  ter na¬
slednje „orationes u ,  epistelj (na veliko soboto
graduale alleluja ), evangelij Dominus vobiscum
in oremus  pred offertorijem, praefatio , Pater no-
ster , pax Domini  (na veliko saboto „ Vespere
autem “), orationes  k „postcommmno u  in „Ite
missa est u  (ozir. Bencdicamus Domino“  ali „Re-
guiescant in pace“).  Ako pa je peta maša z
leviti, poje subdijakon epistelj, dijakon pa evan¬
gelij in „Ite missa cst “, ozir., „Bcnedicamus“

*) Marsikaj tukaj omenjenega ne velja toliko za
naše, kot za druge kraje.

Opaž. prelagateljeva.

-89  —

ali ,,Requiescant in pctce“.  Ni toraj dovoljeno
med tem, ko se glorija poje , natihoma moliti
„orationes“  ter brati epistelj, pri evangeliju pa
se z nova oglasiti; nedopuščeno je med Čredo
nadaljevati offertorium,  ali pa praefatio  ali Pater
noster  izpustiti, t. j. natihoma opraviti. Zoper
take in enake razvade je cerkev dovolj pogostoma
svoj glas povzdignila . . . Ako pa nikakor ni do¬
voljeno, posamičnih delov krajšati ali izpuščati,
je tim manj dopuščeno peto mašo v večjih njenih
delih kaziti n. pr. sv. mašo do elevacije peti,
potem pa ljudstvo pustiti sv. rožni venec moliti.

Konečno povdarjamo še, kako važno in
imenitno daje, da se sp olnuj e j o liturgične
postave.  To je podlaga, to prva zapoved za
preustroj ali preobnovo cerkvene glasbe ter za
uredbo službe Božje sploh. Obrne glasba liturgiji
hrbet,- potem bode ona kmalu lupina brez živo-
tvornega jedra, mladika ločena od trte. Le v
tesni zvezi z liturgijo, ali bolje rečeno, le iz nje
porojena ima životno moč ter zamore vzrasti in
razcvesti se, da krasi cerkev o njenem duhovnem
vstajenju ter blagovonj svete spodbuje razširja
okoli sebe. Nobeno polje duhovnega delovanja
ne zasluži tolikanj skrbi in truda, kot ono bo¬
goslužnega dejanja, v katerem mi prvo dolžnost,
poveličanje Božje, v najbolj lastnem pomenu
dopolnujemo in od kodar nam izvira milost in
blagoslov. Dostojno obhajanje službe Božje je

- 90  —

živa pridiga, ki prešinja um, domišljijo in čut;
da, — ono ni samo pridiga, marveč dejanje, s ka¬
terim so strnene najobilniše milosti, za katere
bode srce tim sprejemniše, kolikor dostojniše se to
dejanje vrši'.

Naj bi torej gorečnosti za obdelovanje
tega svetega polja nikdar ne manjkalo!

O. A. M. D. E. M. G

■m.

ZA h 3iftfc.’*-yft  -•


"W


fiSrtSgSifo



K 5


■ .At&S&sfc



, ';.^v;r-^’-

Š»«S

3 »