J0-* 'fsf?,*.' /<rS-r*S.

F. KBRiEiT G1E6L,

višje razrede

narodnih in meščanskih šol.

-0S^t^,0-

T

V nemškem jeziku spisal prof. dr. N e tol Ježka.
Poslovenil Ivan Lapajne.

Založilo »Učiteljsko društvo za slovenski' Štajer. 44  — Tisk J. M. Pajka v Mariboru,

5 ^ 052 »

IBM,  SLOOfc

)

£lQoh{iob$4

F. rsriert gregl

Start rek.

I. Starodavna doba človečanstva.

§. 1. Najstarejši narodi.

Najperva osoda človečanstva je nam neznana. Zgodovina
nam najpervo o narodih prednje Azije pripoveduje, namreč o
Izraelcih, Feničanih, Babiloncih in Azircih, ter o Egipčanih, sta¬
nujočih na severnem bregu Afrike. Človeški rod se ni enako
razvijal. Neenako podnebje, razna opravila in razno življenje
delajo raznoličnost pri njem glede zunajnosti, barve in po¬
stave, a tudi glede duševnega razvitka. Nekateri ljudje so ubi-
vali živali, da so se od njih redili in z njihovimi kožami oblačili;
s tem je nastal lov. Drugi pa so opazovali, da se nekatere
koristne živali lehko privadijo človeku in pričeli so se torej z
živinorejo pečati. Pašnike so pa ti večkrat menjevali, bili so
torej pastirski narod ali nomadi. Zopet drugi narodi pa so
prišli na to misel, da so koristne rastline obdelovali; na ta način
pa je nastalo poljedelstvo, To pa je dalo povod stalnim biva¬
liščem, pervemu pojemu o lastnini in začetku mest in deržav,
kajti kjer obilo ljudi skupaj biva, treba je oblasti, ki gleda na
red, treba je tedaj vlade. Pri poljedelskih narodih razvijati
so se začele tudi oberti. Bazne okoliščine, zlasti pa sila, vzbuja
duševne moči človeške. Nastale so pervotno same take oberti,
katere so vstrezovale le pervim potrebam. Pozneje se je pa tudi
na pripravnost in okus oziralo, nastale so umetnije. Po obveljavi
lastninskega prava začela se je tudi tergovina, ki je bila začet¬
koma samo menjava blaga. Ker je bila pa taka kupčija težavna,
ker je bilo težko blago menjavati, zato so že v najstarejših Časih
vpeljali splošno blago za menjavo, i za to so bile kovine naj-
priličnejše. Začetkoma so se kovine po težkoti rabile, še le
pozneje so se kot denar kovale.

Poljedelstvo, oberti, kupčija in umetnije so napeljevale na
znanstva. Poljedelstvo n. pr. ali izdelovanje razne robe in orodja
se ni moglo pospeševati brez znanosti iz prirodoslovja, kupčija
ni bila mogoča brez računstva, za zidanje poslopij je bilo znati
mehanike, za vzderževanje reda v družabnih navedbah je bilo
se ozirati na določeni čas, torej je bilo treba zvezdoznanstva
idt. Na ta način so se razvijali omikani  narodi. Njih osodo
popisuje zgodovina.

1 *

4

II. Zgodovina Izraelcev.

§. 2. Do povratka iz Egipta.

Izraelcev domovina je ob zgornjem porečju rek Evfrat in
Tigrid, od koder so se v Kanaan, denašnjo Palestino preselili. Njih
starejše ime je Hebrejci.  Bili so prosti pastirji, ki so enega sa¬
mega Boga častili. Ime Izraelci izvira od Abrahamovega unuka, Ja¬
koba, ki se je tudi Izrael imenoval. Za časa velike lakote so
se preselili v Egipt, kjer so se v 400 letih jako pomnožili.
Egipčani pa so jih kot pastirski narod hudo zaničevali in kot
tujce, ki niso bili njih vere, tudi sovražili. Ker so se jim vsled
velikega števila tudi za egiptovsko deržavo nevarni zdeli, zato
so začeli terdo na nje pritiskati in jih silili, da so jim tlako delali.

Može  s pa sklene svoje ljudstvo oprostiti in ga iz Egipta
nazaj v Kanaan peljati. Od Egipčanov v znanostih dobro po¬
dučen, nastopil je kot rešitelj Izraelcev. Vodiljih je v Arabijo,
do gore Sinaj, kjer je jim postave naznanil. Stirdeset let vodil
je svoje ljudstvo po puščavah severne Arabije, da je Izraelce,
ki so se bili v egiptovski sužnosti jako popačili, spreobernil v
boljše ljudi. Po smerti velikega moža peljal je Jožu  a novi
rod v »obljubljeno deželo", katero je po zmagi razdelil med
dvanajstero rodov, ki so bili pod vodstvom enega očaka ali
patriarha.

§. 8. Izraelci pod sodniki.

Dvanajsteri rodi so imeli skupno božjo službo i Mozesove
postave božje, katere so vezale vse rode, ki so bili torej zavezna
deržava. Po Jozuavi smerti pa nastanejo boji med pozameznimi
rodi in s sosednimi narodi; zdaj se je kazala potreba jednega
poglavarja. Ljudstvo se je oklepalo v nevarnih časih, zlasti v
vojskah, posameznih hrabrih mož, ki so se sodniki  zvali, ker
so tudi v mirnih časih pritožbe reševali. Najboljši sodnik je
bil Samuel,  ki je bil v sijajnem boju premagal Filistejce in
je osnoval ljudstvu v poduk tako zvane šole prerokov. V teh
šolah so se mladenči duševno izobraževali, da so potem oni
ljudstvo vodili in podučevali. Iz njih niso prihajali samo naj¬
večji pesniki Izraelcev, marveč tudi oni navdušeni možje, ki so
pozneje pod imenom preroki postave z največjo serčuostjo
zagovarjali.

§. 4. Izraelci pod kralji.

Kljubu dobremu vladanju sodnika Samuela zahteval je
narod po izgledu sosedov kralja. Samuel se je udal narodo¬
vemu zahtevanju in jim mazilil Saula  iz Benjaminovega roda
za kralja. Saul se je večkrat srečno bojeval in rešil kraljestvo
pred pretečim poginom, pa kraljestvo ni ostalo v njegovi rodbini.
V poslednjih letih svojega vladanja moral se je Saul s puntarji
bojevati. Zarotniki so v zavezo stopili celo s sovražniki Izra-

elcev, s Filistejci. V boji s Filistejci končal je Saul svoje
življenje. Njemu je sledil David  iz rodu Judovega, ki je še
le po dolgem boji s priverženci Saulovimi mirno zasedel prestol.
Pod Davidom je kraljestvo cvetelo. On se je zmagovalno bojeval
s sovražniki, ustanovil Jeruzalem za kraljevski sedež in sezidal
ondi grad Cion. Naslednik mu je bil njegov sin Salomon, ki
je slovel po svoji modrosti in nenavadni krasoti. Sezidal je
veličasten tempelj. Nanj se je naslanjala velikanska kraljeva
palača, okinčana s prelepimi verti in vodotoki, na dalje hiša za
poletno stanovanje na Libanonu in krasne stolpe, ozalšane s
slonovo kostjo na Antilibanonu. Veliki stroški kraljevi za stavbe
in za dvor so provzročili velike davke, in radi tega se je ka¬
zalo med ljudstvom že v njegovem življenji veliko nezadovoljstvo
in začelo je razpadanje kraljestva.

§.5. Delitev izraelskega kraljestva.

Ker po Salamonovi smerti pod njegovim sinom Rehabeam
pritisk ni prijenjal, razdelilo se je kraljestvo v dve deržavi;
kraljestvo judovsko  z glavnim mestom Jeruzalem mu je ostalo
zvesto, a kraljestvo izraelsko  z glavnim mestom Samarija
izvolilo si je svojega kralja. Med tema kraljestvoma je bilo
vedno sovraštvo, to in pa odpad od vere njihovih očetov bil je
vzrok njihovemu propadu. Svarila sta jih preroka Elija, Jezaija,
toda zastonj. Kraljestvo izraelsko je bilo premagano od kralja
Salmanasarja  (722 pred Kr.), kraljestvo judovsko pa od
Nebukadnezarja,  kralja babilonskega (586 pr. Kr.) in pre¬
bivalci so bili odpeljani v sužuost, pervi v azilsko, a drugi v
babilonsko. Prerokovanje prerokov, da se bodo Judje nazaj v
svojo domovino povernili, se je spolnilo, ko je Cir,  perzijanski
kralj (536 pr. Kr.) Babilon premagal, kajti ta jih je na prigovor
preroka Daniela odpustil.

Toda le za kratek čas si je narod še enkrat pod vla¬
danjem Makabejcev opomogel, a potem zopet slabil tako dolgo,
da je prišel pod oblast Rimljanov (64 pr. Kr.) Rimljani so judom
sicer še nekaj časa pripustili njihove navidezne kralje, toda ko
so se bili pa Judje zoper vlado Rimljanov uperli, razdjal je bil
Tit,  sin rimskega cesarja Vespazijana, Jeruzalem, in pri tej
priliki je veliko judov svoje življenje izgubilo, ostali pa so se
po vsem svetu raztrosili. (50 let pred Kristusom.)

III. Egipčani.

§. 6. Stari Egipt s svojimi čudeži.

V starem veku so zvali Egipt nilsko dolino, ki je ome¬
jena od dveh verst golih gora in ki se proti severju vedno
bolj razširjuje, ter tako znano Delto dela. Egipt, kjer sicer
malokdaj dežuje, je prav rodovitna dežela, to pa zavoljo rednih

- 6  —

povodenj Nila, ki navali po deželi mastno blato. Z ozirom na
tek reke se dežela v gornji, srednji in spodnji Egipt razdeljuje.
Čudoviti so starodavni velikanski stavbeni spominki, katere so
stari Egipčani zapustili. To so zlasti piramide,  najstarejša
in najvišja stavbarska dela, katera poznamo. V svojih znotran-
jih prostorih imajo hodnike in čumnate, v katere so kralje po-
kopovali.

Za čuda umetna dela so bili tempeljni,  pri katerih seje
videla največja krasota; pri njih velikem obsegu je bil pa le
najmanjši del za božjo službo namenjen. Srednje dvorane in
dvori so bili pa za skupščine in sodnije. Ravno tako velikanske
so bile kraljevske palače.

Obeliski  so bili čveterooglati, zgoraj špikasti stebri,
navadno iz enega samega granitovega kosa; nastavljeni so bili
pri vzhodu tempeljnov in palač in napisani so bili s pismom
starih Egipčanov, s hiroglifi.

Katakombe  ali grobi so bili v libijskih gorah, to so
bili dolgi, zamotani predori, po katerih se je prišlo v izbe, okin-
čane s hiroglifi. V te so se pokladali merliči, z dišečim ma¬
zilom namazovani; imenovali so jih mumije.  To ime je od
perzijske besede m um, neka smola, katera se je za maziljenje
rabila.

Labirint  je bilo neznano veliko poslopje s 1500 sobami
nad zemljo in ravno tolikimi pod zemljo.

§. 7. Vera starih Egipčanov.

Stari Egipčani so častili posebno starega solnčnega boga
Oziri  d a in mesečino boginjo Izido.  Častili so pa tudi živali,
n. pr. mačko, pse, ihnevmona, ibiza, krokodile. V največji časti
pa je bil Apis,  čern bik s posebnimi znamenji, kateremu so
bili v mestu Meufidi postavili krasen tempelj. Egipčani so vero¬
vali na obstanek duše po smerti, a obstanek jim je bil odvisen od
tega, da so bili merliči dobro shranjeni, radi tega so jih ravno
skerbljivo mazovali. Posebna navada je bila pri njih mert-
vaška sodnija.  Bilo je namreč 40 mož, ki so sodili živ¬
ljenje pokojnega in določevali ali je slovesnega pogreba vreden
ali ne. Tudi kralji so se tej sodbi podverči morali.

§. 8. Egiptovska razdelitev ljudstva v verste ali kaste.

Ljudstvo je bilo v sedmero stanov, kast imenovanih, raz¬
deljeno, in sicer tako, da je moral sin stopiti v isti stan, kate¬
rega je oče bil. Perva versta je bila duh o v s k a, katera edina
se je z znanstvi pečala; iz te kaste so se volili deržavni urad¬
niki. Za to je sledila vojaška kasta,  iz katere so se volili
kralji, imenovani faraoni.  Ostale kaste so bili obertniki,
poljedelci, mornarji, tolmači in pastirji.

— 7 —

§ 9. Najstarejša zgodovina Egipčanov.

O najstarejši zgodovini se malo ve. Eden najimenitnejših
faraonov je bil Sezostrid  (1500 pr. Kr.), ki je Egipt s krasoto
stavb, zmagovalnimi vojskami in svojimi modrimi naredbami pov¬
zdignil v veliko čast. Pozneje se je kraljestvo med dvanajstero
knezov razdelilo. Po nekem prerokovanji pa je imel ves Egipt
vladati tisti med njimi, kateri bode v tempeljnu iz bronaste ku¬
pice daroval; radi tega so vselej vsi skupaj darovali. Pri neki
svečanosti je duhoven nehote samo enajst skledic prinesel;
eden navzočih knezov, P sam e ti h, zgrabi svojo bronasto čelado
in daruje v njej; s tem se je prerokovanje izpolnilo. On je bil
sicer sperva od ostalih knezov pregnan v močvirje spodnjega
Egipta, a pozneje si je s pomočjo najetih gerskih vojakov vso
deželo pridobil. Psametih in njegov sin N eh o sta delala kup-
čijske zveze s Gerki in Feničani in s tem Egiptu veliko kori¬
stila. V bitki pri Circisijumu v Mezopotamiji, t. j. v deželi med
rekama Evfrat in Tigrid, je bil Neho premagan od Nebukadne-
zarja in osemdeset let pozneje (1. 525 pr. Kr.) prišel je Egipt
pod perzijsko oblast.

IV. Feničani.

§.10. Opis dežele.

Fenicija je bila ozko obrežje ob srednjem morji, severno
od svete dežele. V deželici so visoke gore, Libanon,  pokrite
na verhuneih sicer z večnim snegom, a nižje pa tudi s mnogimi
cedrami. Ob bregu je mnogo luk. Najimenitnejši mesti ste bili
Tir in Sidon.  Ker mala dežela svojim obilnim stanovalcem
ni dajala zadosta živeža, zato so se kmalu začeli na morje po¬
dajati in pečati se z mornarstvom in kupčijo.

§. 11. Potovanje po morji in naselbine Feničanov.

Feničani se začetkoma radi svojih prostih ladij niso upali
v daljna morja. Podajali so se samo do bližnjih otokov in
bregov. Pozneje so šli sicer v daljne kraje, a potovali so vedno
poleg bregov, ker se radi pomanjkanje magnetne igle pri oblačnem
vremenu niso upali v odperto morje. Kjer se so z ladjami ustavljali,
ondi so narejali naselbine ali kolonije,  n. pr. na otoku
Rod, Kreta  (Kandija); na severafrikanskem bergu so ustanovili
mnogo mest, n. pr. Kartagino,  katera je pozneje tako slovela,
in od koder so se tudj na Siciliji in na Sardiniji  naselili.
Prijadrali so tudi na Špansko, kjer so obilo srebra našli, šli so
skozi Herkulove stebre (Gibraltarska cesta) na Angleško, kjer
so dobili cina, in potem dalje v vzhodno morje, kjer so na bregu
denašnje Pruske dežele jantar dobivali. Po tako razširjenej
kupčiji postali so Finičani prav bogato ljudstvo. Še le Aleksan¬
drija v Egiptu je svetovno tergovino Finičanom prevzela,

8 . —

§ 12. Iznajdbe Feničanov.

Feničanom se razne iznajdbe pripisujejo, i to iznajdba
stekla, škerlata i pisma s Serkami.  Pravljica pripove¬
duje, da so si mornarji iz Tira na morskem bregu kuhali obed
in pri tej priliki kotel podstavili s solitrom, ki so ga iz ladije
donesli. Solitar se je pa v ognji združil s peskom in pepelom
v neko svitlo tvarino, t. j. v steklo.

K nekemu feničanskemu pastirju, tako se dalje pripoveduje,
pride pes s škerlatastim (visoko-rudečim) gobcem; ovčar mu
hoče gobec obrisati, misle si, da je kervav; a jako se je začu¬
dil, da ni bila kri, ampak lepa rudeča barva. Pozneje pa je
zapazil, da je pes ob bregu pregrizil škerlatovce  (škerlatne
polže), v katerih se ona lepa barva nahaja.

Najstarejša pisava je bila pisava v podobah; pozneje pi¬
sava v besedah, kakoršno imajo Kitajci še dan danes, ki imajo
za vsako besedo posebno znamenje. Iznajdba pisave s čerkami
se pa Feničanom pripisuje.

V. Babilonci in Asirci.

§.13. Opis dežele.

Med obema rekama sprednje Azije, med Evfratom in Tigri-
dom, leži severna dežela Mezopotamija, proti jugu se pa čez
Evfrat razširjuje rodovitna babilonska  dežela, v svetem pismu
S in e ar imenovana; izhodno od Mezopotamije ob reki Tigrid
je bilo pa Azirsko z mestom Ninive, znanim po preroku Jona.
Ozka deželica na zahodnem bregu Evfrata zvala sejeKaldeja,
kakor se je tudi Babilonsko imenovalo.

Staro mesto Babilon ali Babel je bilo zidano na čveterokot
ob obeh straneh Evfrata, vsaka stran 3 milje dolga, vse mesto
je obsegalo torej dvanajst milj. Obdano je bilo z grabnom in
visokim in širokim zidom. Čudežna stavba babilonska je bil
babilonski stolp, od katerega se še zdaj velike razvaline naha¬
jajo. Znameniti so bili tako zvani „viseči vertovi' 1 , ki so bili
na visokih umetnih terasah (gredih) postavljeni.

§. 14. Zgodovina Babiloncev in Asircev.

Babilonsko je zelo stara deržava. Ustanovil jo je bil N i m-
rod,  pravnuk Noetov. Babilonski kralji so se izkazovali s
krasnimi stavbami, katere so stavili pod svojo vlado. Po mno¬
gih stoletjih je kraljestvo izgubilo svoje neodvisnost ter prišlo
pod oblast Asircev. Ustanovitelj asirskega kraljestva se ime
nuje As ur, utemeljitelj glavnega mesta Ninive pa Ninu  s. On
in njegova sopruga S emir amid  a sta razširila asirsko oblast
čez Babilonsko, Medijo in druge dežele do Indije.

Semiramida je bila žena velike prebrisanosti in delavnosti^

9 —

ki je dala sezidati največje stavbe, in ki je za boj tako nav¬
dušena bila, da je sama v vojsko bodila.

Njih nasledniki niso bili tako previdni in se udali meh-
kužnosti. Zato so se pa uperli podjarmljeni narodi, najpervo
Medijanci in Babilonci zoper asirski gospodstvo in se osvobo¬
dili. Kralj Sardanapal  se je sam sežgal s svojimi zakladi,
ker ni mogel Ninive več braniti.

Asirsko kraljestvo je sicer še dalje imelo svoje kralje, in
Salmanasar  je cel6 izraelsko kraljestvo razdjal, a naposled
so prišli Asirci pod oblast združenih Medijancev in Babiloncev,
ki so Ninive popolnem razdjali (606 pr. Kr.) Babilonci so
razširjevali svojo oblast v Aziji, zlasti za Nebukadnezarja
in premagali tudi Judejo. Pod njegovimi nasledniki je pa tako
hitro padala, kakor se je pred hitro povzdigovala in na zadnje
je Babilonija postala dežela perzijskega kraljevstva (538 pr. Kr.)

VI. Perzijani.

§. 15. Perzijska dežela.

Perzija je bila na izhodni strani perzijskega zaliva; severni
del je bila gorata dežela; ob rekah Araks in Cirje  bila pa
rodovitna krajina. Glavno mesto je bilo Perzepol, nedaleč od
reke Araks; tukaj so bili tudi v skale vsekani kraljevski grobi.
Perzijani so bili močan in bojevalen narod, ki je bil začetkoma
Asircem, pozneje pa Medejancem podložen.

§. 16. Cir, utemeljitelj perzijskega kraljevstva.

Astijagu,  medijanskemu kralju, sanjalo se je enkrat —
tako se pripoveduje — da je njegova hči Mandana dobila sina,
ki ga bo s prestola pahnil in sam kralj postal. Verujoč v to
nesrečno neumnost, da so sanje pomenljive, omožil je svojo hčer
s Perzijanom Kambizom, kajti pričakoval je, da sin tujega na¬
roda ne more nad Medijanci vladati. Ko je Mandana sina
dobila, ukazal je grozoviti Astijag, da bi bil popolnem brez skerbi,
svojemu ministru Harpagu,  dete umoriti. Temu se je padete
smililo in izročil je dečka, Čira  po imenu, nekemu pastirju,
kateri ga je redil. Astijag je izvedel pozneje o rešitvi svojega
vnuka, pa pustil ga je pri življenji, ker so ga magi (duhovniki)
potolažili, rekoč, da so se sanje že izpolnile, ker je bil Cir pri
igri od dečkov za kralja izvoljen. Cir je ostal na dvoru svojega
deda. Harpaga pa je kralj radi njegove nepokorščine strašno
kaznoval. Pri neki pojedini je dal flarpagu, ki ni nič hudega
slutil, meso njegovega lastnega otroka jesti.

Cir se je na dvoru Astijagovem prepričal, da ne bi bilo
težko, pomehkužene Medijanci podverči. Pozneje je živel med
Perzijani in te navdušil za vstajo in v bitki pri Pazargadah

(558 pr. Kr.) je pahnil Astijaga s prestola in postal utemeljitelj
perzijskega kraljestva.

Cir si je v kratkem času vso prednjo Azijo podvergel,
Njegove najvažnejše vojske so bile z Lidijo in Babilonom.
Ko je bil glavno lidijsko mesto Sarde premagal in ujel kralja
Kreza, čegar bogastvo je v pregovor prišlo, zaukazal je, sež¬
gati ga na germadi. Ko plamen že okoli njega šviga, zakliče
nesrečni kralj trikrat ime „Solon.“ Cir je bil radoveden, kaj
te njemu nerazumljive besede pomenijo in pokliče Kreza pred
se. Ta mu pove, da gerški modrijan Solon ga ni hotel kljubu
velikemu bogastvu srečnega imenovati, rekoč, da se pred smertjo
nobeden človek srečen imenovati ne more. Čira je to ganilo
in pustil je ujetega kralja pri življenji, misle na mogočo pre-
membo lastne sreče, in imel ga je naprej v časti.

Zdaj se je obernil Cir proti Babilonu, pa to mesto ni bilo
lehko po navadnem načinu premagati, bilo je preterdno sezidano.

Beko Evfrat, ki je skozi mesto tekla, je napeljal na drugo
stran, in njegovi vojaki so priderli v mesto ravno takrat, ko so
stanovalci velik praznik obhajali, in mesto vzeli.

Vsled obile sreče prevzetni Cir je hotel svojo oblast do
Indije razširiti; napadel je močne Masagete  ob hvalinskem
morji, pa zgubil v tem boji vojsko in življenje svoje. Kraljica
poslednjih, To mi ra imenovana, pa je — tako se pripoveduje,
Čiru glavo odsekala in jo v posodo človeške kervi namočila,
češ, da naj se nenasitljivi zmagalec enkrat kervi napije. (529
pr. Kr.)

§. 17. Nadaljni nasledniki Cirovi.

Čiru je sledil njegov sin Kambiz,  zelo grozovit mož. Ta
je pribojeval Egipt in dal kralja umoriti. Hotel je tudi Etijo-
pijo pridobiti in to posebno Amonov tempelj v neki libijski ze¬
lenici (oaze). Toda obe podvzetji ste mu spodleteli. Vernivši
se pride v Menfido, kjer so bili stanovalci jako veseli, ker so
bili novega Apisa našli. Kambiz je menil, da ga ljudstvo za¬
smehuje in ukazal je z golim mečem po njem sekati.

Sanjalo se mu je, da se je njegov brat Smerdij  prestola
polastil, zato ga je dal umoriti. Vsled tega je nastal upor proti
njemu in neki mag, ki je bil umorjenemu Smerdiju zelč podo¬
ben, se je za kralja proglasil. Napravil se je na pot proti
njemu, a v tem umeri; pa tudi zoper krivega Smerdija so se
zarotili in ga umorili. Vsled volitve je postal kralj Darij,  sin
Histapsa. Po pripovedki je imel biti izmed sedmero plemenitih
Perzijanov izvoljen oni za kralja, čegar konj bode pri solnčnem
vzhodu pervi razgetal. Darijev hlapec je to po zvijači učinil.
Darij je po modrih napravah mogočno povzdignil svoje kralje¬
stvo. Uporni Babilon je podvergel po zvijači i požertovalnosti
svojega vojskovodje Z opira.  Ta si odreže ušesa in razreže

-li¬

si nos, ide k sovražnikom in jim pripoveduje, da ga je kralj
tako hudo mučil. Pridobil si je Djili zaupanje, a potem mesto
svojemu kralju izdal.

Darij je začel vojsko tudi s Sciti  ob černem morji in ob
Donavi, kar pa mu je izpodletelo. Zadušil je pa bil upor ger-
ških naselbin v mali Aziji, katere so evropski Gerki podpirali.
Hotel si je tudi Gerško podvreči, toda perva vojna se mu ni po¬
srečila, a med pripravljenjem za drugo je umeri.

VII. (Jerki.

§. 18. Stara Greoija.

Južni del polotoka Hemus z bližnjimi otoki je bila dežela
starih Gerkov. Vsled jako razvitega obrežja je bila Grečija
pripravna za velik promet in vsled duševnega razvitka je po¬
stala najimenitnejša dežela starega sveta. Grecija je imela
ugodno podnebje; čisti gorski zrak, jasno, višnjevo podnebje je
vedrilo Gerkom um in serce. Gerška dežela se je po naravi
delila v tri dele; Peloponez  (sedanja Morea), polotok, po
zemeljski ožini (Istmus) korintski zvezan s srednjo Grecijo,
Srednje Gerško  ali Iielada, in Severno Gerško  s po¬
krajinami: Tesalija in Epir.

Na severni meji Tesalije se vzdiguje gora Olimp;  med
Tesalijo in Epirom se vleče gorovje Pind  od Severja proti jugu,
in Eta z znamenitim predelom Termopile  deli Helado od
Tesalije. Helada je napolnjena s posameznimi gorami, n. pr.
Parnasom, Helikonom i. t. d. in južno se znižuje v polotok
A t i k a.

Sredi Pelopeneza je bila gozdnata in gorata dežela Arka¬
dija, primerna posebno za živinorejo, južno pa_ rodovitna Mese-
nija in surova Lakonija.  z glavnim mestom S p ar ta.

v§. 19. Naj starejši stanovalci.

Najstarejši prebivalci so bili Pelazgi,  ki so došli iz
Azije v Evropo, njih omika pa je bila dosta slabša od poznejih
Gerkov. Z onim narodom so bili sorodni Heleni,  s tem ime¬
nom so se pozneje vsi prebivalci Gerški zaznamenovali. Raz¬
ločevali so se v 4 poglavitne rode: Dorce, Jone e, Eolce,
A h e j c e.

§. 20. Tuje naselbine.

Omika pervotnih gerških prebivalcev se je pospeševala s
tem, da so se narodi iz omikanejših dežel v Greciji naseljevali.

Cekrop  je došel z naselbino iz Egipta v Atiko, sezidal
grad Cekropijo in postavil temelj mestu Atene.

Kadem,  sin feničanskega kralja Agenora, je sezidal v
Beociji, pokrajini v srednji Greciji, grad Kadmejo, ki je bil

12

temelj tebanskemu mestu. Danaj  je došel iz Egipta v Argej
v Peloponezu, in po Pelopu  došlemu iz Frigije v Mali Aziji,
dobil je ta polotok ime.

§. 21. Gerški bogovi.

Živa domišljija Gerkov jim je ustvarila brez števila bogov,
katerih so si mislili na nebu in na zemlji, v morji in po suhem,
sploh po vsej naravi. Predstavljali so si jih sicer kot mogočna
in neumerjoča bitva, pridevali so jim toda tudi telesne in nravne
človeške lastnosti v veliki meri.

Olimpiški bogovi, ki so po predstavi Gerkov na gori Olimp
bivali, so bili Cevz  (pri Rimljanih Jupiter), naj višji bog nebes
in oče bogov in ljudi; njegov pravi sedež je nebo; vse prikazni
na nebu izvirajo od njega: on šviga z bliskom, bobni z gromom
in pošilja dobrodejni dež. Njemu je posvečen orel. V roči
derži znamenje strele. Njegova žena je Hera  (Junona), brani¬
teljica zakona; njej je posvečen pav. Cevzova hči je Atena
(Minerva), boginja modrosti in umetnosti, oberti in znanosti.
Ona je braniteljica mest, pospešuje vse, kar meščanom koristi.

Je tudi boginja bojev in kot taka ima kopje, čelado in
ščit. Njej je sova posvečena. Cevzova otroka sta tudi boga
svitlobe: Apolon in Artemida.  Apolon je bog solnca (začet¬
koma febus ali helios) in ob enem duševne svitlobe. On deli
darove pesništva, petja in godbe, on je sploh mojster vseh lepih
umetnosti. On prorokuje tudi prihodnost. Njemu je lovorika
posvečena. Njegova sestra Artemida  (Dijana) je boginja lova.
Cevzovi otroci so tudi: bog bojev Arej  (Mart), boginja lepote
Afrodita  (Venera) in njen soprug, kraljevi bog ognja Hefest
(Vulkan), dalje Hermej  (Merkurij), božji poslanec in varuh
kupčije. Slika se ga s palico, okoli katere se ovijate dve kači,
s krilato čelado in perotnicami na nogah. Hestija  (Vesta) je
boginja domačega ognjišča in družbinskega življenja.

Boginja poljedelstva je Demetera  (Cera), torej varuhinja
kmetijskega življenja. Bog vinoreje je Dioniz  (Bah); njegove
praznike so s petjem častili. Spremljevalci velikih bogov so
bili drugi manj veljavni bogovi. Taki so: Irida,  poslanica
Cevzova, oznanovalka jutra E o s. Apolona je spremljevalo
devetero Modric  (Muz), braniteljic umetnosti in znanosti.
Artemida pa je obdana od Nimf  (Vil), boginj gozdov in gor.
Afrodito spremlja krilati deček Erot  (Amor) in H ari te (Gra-
cije), boginje miline. Dioniza pa obdajajo kozorogi Satiri.

Bogovi morja in voda so: najpervo Pozejdon  (Neptun)
in njegova žena Amfitrita.  Pozejdon ima oblast nad širokim
morjem, nad studenci in rekami. Svojo palačo ima v globočini
morja. V roči imatriogelj,  s katerim morske valove razburja,
a zopet pomirjuje. Vozi se na vozu iz školjk, katerega morski
konjiči vlečejo. Tudi Nereji in Sirene  bivajo v morji. —

— 13 —

Podzemeljsk bog je bil molčeči Had ali Pluton  s svojo
soprugo Perzčfono.  Podzemeljski svet je bil kraj, kjer so
duše po srnerti bivale in kamor jih je črez reko Stiks vozil
Karon. Dobri pridejo v srečne livade Elizija,  hudobni pa
v Tar tar,  kraj muke. V podzemeljskem svetu šobili E v me
nidi in Erinije  (Furije), katere so hudodelce preganjale, in
katere so hudobno vest vpodobljale.

§. 22. Orakli in narodne igre.

Že v najstarejših časih je bila pri Gerkih neumna prazna
vera, da se more iz gotovih znamenj volja bogov in bodočnost
spoznati. Največje vrednosti za spoznavanje prihodnosti so bili
orakli,  t. j. kraji, kjer je izvoljena oseba v imenu kakovega
boga na dana vprašanja odgovarjala. Najimenitnejši orakel
je bil Apolonov v Delfi  ju  na južnem obnožji gore Parnas.
Tu so iz neke zemeljske razpokline duhteli plini. Na to raz-
poklino je bil postavljen trinog, na katerem je prorokinja Pitij  a
sedela. Po zavžitji puhtečih plinov se je ta kerčevito gibala i
izgovarjala razne glasove, katere so poleg stoječi duhovniki v
pesniške verste složevali; toda ti odgovori so bili večinoma
malo razumljivi in dvoumni, in moglo se jih je razlagati poljubno.
Ako se je pa slučajno tako orakelsko prorokovanje izpolnilo,
rastlo je zaupanje v nje vedno več in več.

Med gerškimi narodnimi svečanostmi so bile olimpijske
igre  najznamenitejše. Obhajale so se redoma vsaka štiri leta
pri mestu Olimpiji, po katerem so tudi svoje ime dobile. Ta
doba od 4 let se je imenovala olimpijada.  Te svečanosti
so se praznovale na čast Cevzu in so trajale pet dni, darovalo
se je bogovom, pele so se hvalne pesmi in skušali so se Gerki
v raznih znanstvih, ročnostih in bojih. Tekali so za stavo,
borili se, metali diskus (težko ploščo, kojo je bilo visoko in
daleč vreči), skakali, vozili in dirjali s konji v stavo. Med
tem, ko ni bilo nijednih borb za stavo, bavila se je zbrana
množica z deli gerških umetnikov, pesnikov in pisateljev. Zadnji
dan svečanosti je veljal zmagovalcem, katere so jako slavili.
Zbrani množici na čelu šli so v svečanostnem prevodu v sveti
tempelj olimpijski. Po prekrasni daritvi so se vriskajoči množici
izklicovala imena zmagovalcev, katerim se je glava okinčala z
vencem oljkinih vej. Ta venec je veljal pri Gerkih za največjo
čast, katero je mogel človek doseči, zmagovalci so tudi svoj
venec pri vsaki svečanosti na glavi imeli. Te olimpijske igre
so bile prava narodna veselica ali praznik, in pri njih se je
vse ljudstvo udeleževalo in združevalo, če tudi je prej v prepiru
in sovraštvu med seboj živelo.

§. 23. Gerška umetnost.

Gerki so bili izurjeni mojstri v vseh umetnostih. Stav-

— 14 —

barstvo, kiparstvo in malarija je pri njih cvela. Gerške
čudovite stavbe, katere v razvalinah nahajamo, nas dandanes
še zavzemajo. Najposebnejše stavbe Gerkov so njih tempeljni
s plošnato streho, operto na stebre. Kipi so kinčali stavbe in
javne prostore. Najizverstnejši kipar je bil Fidija.  O izverstnem
slikarstvu nam spričujejo opisi posameznih podob in pravljice
o umetnikih, ki so se do dandanes še ohranile.

Cevksid in Parazij  sta bila slavna slikarja. Poslednji
je enkrat naslikal dečka, ki je grozdje nesel. Ponašal se je,
da je grozdje tako živo naslikal, da so tiči ga zobat prileteli.
Cevksid mu pa odgovarja, da deček gotovo ni bil dobro namalan,
sicer bi se ga bili tiči zbali. Ko je Parazij odišel, namala
Zevksid pregrinjalo čez podobo. Vernivši se stegne Parazij
roko, da bi pregrinjalo odstranil. Spoznavši zmoto vsklikne
Cevksid: „Jaz tebe priznam za mojstra, kajti ti si prevaril mene,
jaz pa le ptice. “

§.24. Doba junakov.

Že zgodaj so ljubili helenski narodi pogumna, nenavadna
djanja. Začetkoma so se v tem odlikovali posamezni junaki
(heroi), n. pr. Heraklej  (H er  k ul), Tezej  in dr., pozneje
so pa šli skupno na velika podvzetja.

Največji gerški narodni junak je bil Herkul.  Po pripo¬
vedki so ga kot dečka in mladeniča jako skerbno odgojevali;
ko postane mož, se poda med svet iskat nevarnosti. Na raz¬
potji sreča hudobo, ki mu obeta na široki in prijetni poti vse
sladkosti, pa krepost, ki mu nasprotno po tesneji poti obeča
večne slave. (Od tod pregovor: Herkul na razpotji.) Herkul
se je odločil za krepost. Izveršil je potem veliko djanj, med
njimi jih je bilo 12 posebno težkih. Po mnogih prestanih bojih
in težavah sprejeli so ga bogovi v Olimp, kjer je postal neumerjoč.

Skupno podvzetje Gerkov je bila trojanska vojska.

Parid,  sin kralja Prijama Trojanskega v severni Mali
Aziji, odpelje kralju Špartanskemu, Menelaju, njegovo lepo ženo
Heleno in mnogo zakladov. Menelaj in njegov brat Agamem¬
non,  kralj Argeja, pa pregovorita vse gerške kneze na vojsko
zoper Trojo. Pod vodstvom Agamemnonovim se odpeljejo Gerki
v več tisoč ladijah črez morje in se deset let s Trojanci voj¬
skujejo, dokler ni bil Prijamov sin Hektor  po gerškem junaku
Ahileju  umorjen. Zviti Odisej  svetuje zdaj, da bi se po
zvijači mesto vzelo, Narede velikanskega votlega konja iz lesa,
v katerem so se najhrabrejši vojaki skrili, in tega konja so po
zvijači v mesto spravili. Mesto so potem sežgali in razdjali
in kralj Prijam je bil na altarji umorjen. Rešilo se jih je le
malo, n. pr. Enej,  ki je svojega očeta Anhiza na herbtu
skozi ogeuj nesel. Zmagovalci so se domu vernili, a med potoma
še mnogo doživeli, posebno Odisej,  čegar potovanja je pesnik

- 15 —

Homer v Odiseji živo opisal. Pripovedko o trojanski vojski
pa obdeluje isti pesnik v Ilijadi.

§. 25. Zmaga Dorcev čez Peloponez.

80 let po trojanski vojski so šli D o r c i, divje gorjansko
ljudstvo iz Tesalije, pod vodstvom Heraklidov, t. j. dozdevnih
potomcev Herkula čez korintski zaliv v Peloponez in pribojevali
Argolido, Lakonijo, Mesenijo in Korint. Tudi Atika z mestom
Atene je bila v nevarnosti. Delfovski orakel je obljubil Dorcem
zmago, ako ne bodo kralja sovražnikov umorili. Kralj Koder v
Atenah to zvedši sklene svoje življenje domovini žertvovati.
Pod& se v obleki dervarja v dorski tabor, začne ondi prepir,
na kar je bil nepoznan ubit. Ko so potem Atenci po truplo
svojega kralja poslali, osupnilo je to Dorce tako, da so obupali
nad zmago. V teh viharnih časih je veliko Gerkov zapustilo
svojo domovino in izselili so se v Malo Azijo, v spodnjo Italijo
in na Sicilijo. Kmalo za dorskim preseljevanjem so se gerška
kraljestva pretvorila v ljudovlade ali republike. Med gerškimi
deržavami ste bili najvažnejši Sparta in Atene.

§ 26. Sparta in Likurg.

V Lakoniji živeči Dorci so se po glavnem mestu Sparta
tudi Spartanci imenovali. Likurg,  mož kraljevske rodovine, ki
je živel 888 1. pr. Kr., uterjeval je dorsko gospodstvo v Sparti
z notranjenimi naredbami. Najpervo je hotel Spartance kot voj-
niški narod izrediti; da bi bili nepremagljivi, zato se je oziral
posebno na telesno izrejo. Vse življenje je merilo na uterjenje
telesa. Do sedmega leta so bili dečki v domači hiši, potem jih
je deržava izrejevala. Hrana se jim je v pičli meri dajala in
bila je jako prosta, navajali so se na glad in žejo, na mraz in
vročino. Po zimi in po leti so hodili bosi, gologlavi in lehko
oblečeni. Da so se v telesnih bolečinah uterjevali, so je vsako
leto enkrat šibali. Spoštovanje starih ljudi je bil poseben znak
v odgoji spartanske mladine. V navzočnosti starejših deržavlja-
nov ni smel nobeden mladeneč govoriti, razen, ako je bil prašan.
V tem slučaju moral je le kratek odgovor dati.

Izobraževanje duševnih moči merilo je pri Spartancih na
to, da so se vadili v hitrem razumevanji in urnem izrazovanji.
In to prednost so imeli Spartanci v taki meri, da je beseda 1 a-
koničen  došla celč v pregovor pri zaznamovanji tehtnega in
kratkega izraza. Pripoveduje se, da je spartanski Leonada na
poziv sovražnih Perzijanov, ki so terjali orožje, odgovoril: „Pri-
dite si ponjo!“ Ko se je nekdo izrazil, daje  toliko Perzijanov,
da se solnce zatemni, ako s svojimi sulicami streljajo; odgovoril
je hraber Spartanec; „Tem boljše, bodemo v senci se bojevali.“

Likurg je hotel, da neha razloček med ubogimi in boga¬
timi ; radi tega je zemlje razdeljeval tako, da je vsak enako ve¬
liko dobil.

— 16 -

Spartanci pa niso sami svojih njiv obdelovali, to so mar¬
več storili njihovi hlapci, nekakovi sužnji, heloti  zvaui, s ka¬
terimi se je prav terdo ravnalo. Da bi lakomnost pri Spartancih
zaterl in da ne bi tuji tergovci s svojimi kinči ali luksosom v
Sparto dohajali, vpeljal je železni denar.

Da ne bi tudi nijeden deržavljan boljše jedel od druzega,
zato je vpeljal skupne obede, vsakdanja jed je bila čem a
juha.  Kralj na Pontu, ki je čul o tej narodni jedi, pridobil se je
nalašč radi te juhe spartanskega kuharja. Bila pa je jako ne¬
okusna. „Verjamem“, reče kuhar, „naša juha diši samo onim,
ki so močno delali in stradali .“

Na čelu spartanske vlade sta bila dva kralja, tima na po¬
moč je bilo starešinstvo, Geruzija  imenovano.

§ 27. Atene in Solon.

Po smerti kralja Kodra se je kraljestvo odpravilo, kajti
mislilo se je, da nihče ni vreden Kodrov naslednik biti. Vpeljala
se je republika ali ljudovlada, kateri na čelu so bili tako zvani
arh o n ti. Ker je pa manjkalo pismenih postav, tlačili so višji
stanovi nižje, in vsled tega je nastalo nevarno nezadovoljstvo
med ljudstvom. Arhon D ra k on ni mogel s svojimi ostrimi po¬
stavami pretečega punta zadušiti, kar se oglasi Solon,  eden
izmed sedmerih gerških modrijanov, kot rešitelj. Njemu so nje¬
govi soderžavljani jako zaupali, po svojem velikem potovanji
pridobil si je bil pa tudi veliko izkustev in znanosti. Postavljen
je bil zato kot zakonodajalec. Njegove postave so bile mile, on
si je prizadeval iz svojih soderžavljanov ljudi plemenitega serca
izrediti in je za umetnosti in znanosti vnemati. Najpervo je
vravnaval dolgove siromašnega ljudstva. Dolžniki so bili namreč
v slabem razmerji z upniki, ker so tim za sužnje služiti morali.
To je Solon odpravil in tudi manjše obresti določil.

Otroci so ostajali v hiši roditeljev, morali so pa v posebne
zavode, gimnazije, hoditi, kjer so se telovadili, učili godbe in
govorništva in knjige najboljših pesnikov čitali.

Na čelu vlade so bili arhonti,  poleg teh je bilo sve-
tovalstvo  400 mož. Sklepi tega svetovalstva je poterjeval
narodni zbor.  Druga gosposka se je zvala arejopag,  ka¬
teremu je bilo sodstvo izročeno, in kateri je versko vedenje in
javno odgojo nadzoroval. Solonu so Atenci prisegli, njegove po¬
stave 100 let izpolnovati; odpotoval je potem v tuje dežele.

Med njegovo nenavzočnostjo se je na čelo valde kot sa-
movladar (tiran) povzdignil Pizistrat,  mož imenitne rodovine
(1. 560 pr. Kr.), prideržal je toda Solonove zakone, olepšal
Atene in pospeševal umetnosti in znanosti. Pa že njegovega sina
Hipija  so bili pregnali, moral je bežati k perzijskemu kralju
Dariju. Da ne bi se zopet kdo samovladarstva polastil, vpeljal
se je ostrocizem ali črepna sodba.  Če se je sumičilo ka-

- 17  —

terega, da bi po njem nevarnost pretila deržavi, zbral se je na¬
rodni zbor, ki je na lončeno  er  epi  no  (ostrakon) ali školjko
pisal imena takih mož. Kdor je dobil 6000 glasov, bil je na 10
let pregnan v tuje dežele.

§. 28. Perzijanske vojske.

K Cirovemu perzijanskemu kraljestvu so pripadali tudi
Gerki v Mali Aziji. Te so Perzijani hudo tlačili, zato so se
vperli proti Dariju (500 pr. Kr.) in premagali Sarde. Zato so
pa Perzijani gerško mesto Milet vpepelili in punt je bil zadušen.
Ko so pa Atenčaui svojim rojakom z orožjem pomagali, zarotil
seje bil Darij nad Atenčaui se maščevati in vse Gerško premagati.

Po neki pripovedki je bil Darij nad to podporo tako raz-
serdjen, da je svojemu služabniku zaukazal, trikrat na dan mu
te le besede v spomin klicati: „Gospod, spomni se Ateucev.“
Nekaj let po zadušitvi malo-azijatskega upora poslal je prot'
Atencem ladije in vojsko po suhem pod vodstvom Mard  on  ij  a,
toda ladije je vihar ob atiškem nosu (predgorju) razdjal in tudi
vojska po suhem se je morala po velikih zgubah nazaj pomak¬
niti. Toda Darij je poslal pod vodstvom Datija in Artaferna
še večjo vojsko. Pred njima so šli poslanci, da so gerška mesta
pozivali, Dariju v znamenje podložnosti zemlje in vode vposlati.
Veliko mest se je podverglo, toda Sparta in Atene ste pomorili
poslance. Vojska sovražnika je došla v At.ik. Prestrašeni Atenci
prosijo druge Gerke pomoči, toda zastonj. Samo malo mesto
Plateja  pošlje 1000 mož. Z desetkrat manjšo vojsko se poda
Mi Iti j a d, vojvoda Atencev, sovražniku nasproti in na ravnini
Maratonski  pribojeval je sijajno zmago (490). Pobiti Perzi-
janci so jadrali nazaj v Azijo. Zmagovalni Miltijad pa ni dolgo
užival svoje slave. Radi nekega nesrečnega podvzetja, obsojen je
bil v ječo, kjer je razžaljen rano umeri.

Darij je zdaj skerbel v svojem kraljestvu za velikansko
oroževanje, toda druge vojne ni doživel. Njegov sin Kserkses
jo je nadaljeval, ko je bil vojščakov poldrugi miljon sebral.
Prek H el es pon ta ali Dardanel sezidal je bil most, da je nje¬
gova vojska po njem hodila. Ko je pa most vihar razdjal, je
kralj morje bičal in skalovje vanj metal. Sedem tednov in sedem
noči je trajal prebod črez most in množina ljudstva se je črez
severni del Gerške povodnji enako razlivala. Veliko gerških mest
je zgubilo serčnost, le Spsrta in Atene ne. Pod vodstvom spartan-
skega kralja Leonida  se je zbrala gerška vojska 6000 mož,
med njimi 300 Spartancev, da so obsedli edini vhod v srednje
Gerško, sotesko termopilsko. Napadi Perzijancev so bili zastonj,
Gerki so stali terdni, kakor zid. Kazalo se je že, da mala četica
Gerkov bode velikansko vojsko Perzijancev tu zaderževala, kar
pokaže nek malovredni izdajalec Perzijancem stezo skozi goro,
in Gerki so bili od zadej napadeni.

2

18  —

Leonida je poslal večino svoje vojske domu, sam pa je
ostal s svojimi 300 Spartanci na mestu, kjer so v kerva-
vem boju junaško umerli. Na tem kraju postavil se je spo¬
minek s sledečim napisom:

„Lacedemoncem naznani popotnik, tu da ležimo mertvi, ker velel
tako jo domovine ukaz."

Srečnejše od te junaške čete je bilo ladijevje, katero je
vodil Teinistoklej.  Dvakrat je odbilo sovražnika pri Arte-
miziskem nosu,  na severni strani otoka Evbeja. Po nesrečni
bitki pri Termopilah umaknilo se je na otok Salame.

Vse srednje Gerško je bilo v rokah perzijanskih, zato so
šli Atenci na svet Temistoklejev na ladije. Ta se je namreč
sklicoval na delfiški orakel, ki je ukazal Atencem, za lesenim
zidovjem varstva iskati. Med tem so sovražniki zapuščene Atene
sežgali. Približevati so se začele tudi velikanske perzijanske la¬
dije. Veliko Gerkov je hotelo v pervem strahu odjadrati. Temi¬
stoklej je moral na najskrajuija sredstva misliti. Po zaupljivem
sužnju je Perzijance pozval, naj Gerke po noči od vseh strani
napadejo. Gerkom ni bilo zdaj druzega storiti, kakor častno
zmagati ali sramotno se sovražniku vdati. S serčnostjo in obup¬
nostjo so se bojevali in sovražnika pri otoku Salame  popolnem
pobili. Perzijanski kralj se je hitro v Azijo nazaj umaknil. Zao¬
stala vojska na suhem je bila v prihodnjem letu pri Plateji
in istega dne tudi ladijevje pobito pri predgorji Mikale  na
malo azijatskem bregu. Odsihmal si niso več upali Perzijanci
Gerke v njih deželi napadati. C i m o n, hraber sin Milti jadev,
šel je za sovražnikom tudi v Malo Azijo, kjer jih je na vodi in
na suhem premagal in malo-azijatske Gerke osvobodil.

§ 29. Peloponeška vojska.

Po perzijanski vojski rastla je zavist med Sparto in Atenami
vedno bolj in bolj. Atenci so si svoje mesto zopet sezidali in
ga po svetu Temistokleja tudi uterdili, ravno tako tudi prista¬
nišče Pirej. Periklej,  stoječ na čelu atenskega deržavnega
življenja, trudil se je Atene v vsakem obziru povzdigniti. Nje¬
gova doba se je zato tudi zlata doba zvala.

To povzdigovanje je bilo Sparti nevšečno. Po marsikaterem
prepiru je prišlo naposled med tema deržavama do 281etne vojske,
katere so se tudi slcoro vse gerške deržave udeležile, deloma za
Sparto, deloma za Atene. Po poglavitnih udeležnikih se je
zvala pelepoueška vojska.  V pervih desetih letih šopu
stošili Spartanci Atiko, Atene pa morske pokrajine Peloponeza.
Že v začetku boju nastala je v Atenah strašna kuga, na kateri
je tudi Periklej umeri. Njegov naslednik je bil strojar Kleon,
strasten in surov mož, pod njegovim vladanjem je veličanstvo
Aten padalo. Pri Amfipoli je bil premagan in umorjen; pa tudi
spartanski vojskovodja B razi  d a je bil ranjen, vsled tega je

- 19 -

prišlo do 50 letnega miru, pri katerem je Atenec Nicija  po¬
sredoval. (421.) Toda ta mir ni dolgo trajal. V Atenah je živel
mlad mož izverstnik talentov in velike zgovornosti, pa tudi leliko-
miselnosti; imenoval se je Al ci bij a d in je bi! stričnik Peri-
klejev. On je Atence pregovoril, da so sklenili vojsko zoper
Sirakuze  v Siciliji in sicer s tem izgovorom, da bi sicilijanska
mesta branili pred Sirakuzam. Alcibijad je bil z dvema drugima
vojskovodjama in z precejšnjo vojsko v Sicilijo poslan. Komaj
v Sicilijo došli Alcibijad bil je nazaj v Atene pozvan, da se tu
radi lahkomišljenega čina zagovarja. To razserdi Alcibijada,
gre k Spartancem, katere našuuta, Sirakuzancem na pomoč iti
zoper Atence. To se tudi zgodi; pod zidovjem Sirakuz  bili so
Atenci popolnem pobiti in njih ladijevje ukončano. Sparta je
hotela Atence popolnem ugonobiti. Stopila je v zvezo celo s per-
zijanskim kraljem, ki jej je tudi ladije zoper Atence ponujal.
Mej tem časom se je Alcibijad tudi Spartancem zameril, ki so
ga hoteli celo umoriti. Bežal je k Perzijancem in odvernil jih
od namena, Spartancem pomagati. To je Atence tako razve¬
selilo, da so ga k sebi nazaj pozvali. Ko se mu je posrečilo,
Spartance pobiti, sprejeli so ga v Ateuah z velikim veseljem.
Njegova zvezda je toda kmalu zatonila. Ko je v njegovi ne-
nazvočnosti njegov podvojskovodja vojsko zoper spartanskega
poveljnika Lis andr  a zgubil, odvzeli so mu Atonci višje vojsko-
vodstvo in ga iz dežele pregnali. Atenci se niso mogli dalje
zoperstavljati, pri Egospotamos  (Kozjem potoku) so bili po¬
polnem premagani in mesto xitene so morali izročiti. Zidovje
se je poderlo, ladijevje sežgalo in nova vlada trideseterih tiranov
(triuogov) postavila.

§30. Ateno v žalostnem položaju in Sokrat.

Od Spartancev postavljeni trideseteri tirani so svojo oblast
strašno uporabljali, ker so bili zavarovani od spartanske posadke
(vojakov) v mestu. Svoje nasprotnike so iz dežele preganjali in
ob življenje devali. Celo eden od teh trideseterih, ki je bil
usmiljenega serca, je bil na smert obsojen. Od teh strašnih
muk je Atene oprostil Tragibul,  ki je pregnane soderžavljaue
sebral, polastil se mesta in tirane pregnal.

Atene so dobile sedaj (403 pr. Kr.) zopet prejšnjo ustavo,
toda njih prejšnji blišč se ni več povernil.

Da so bili Atenci že zelo popačeni, priča najbolj živo
Sokratova  s in e rt. Sokrat je bil plemeniti človek, slavni
modrijan, celb delfiški orakel ga je najmodrejša Gerka imenoval.
On je spoznal, da je mnogobožanstvo njegovih soderžavljanov
bedarija, in da je le en sam Bog, kateri je vse reči vstvaril.
Veroval je tudi na neumerjočnost duše in na življenje po srnerti.
Dasiravno je svoje soverstnike v vseh znanostih dosta presegal,
vendar je bil tako pohleven, da je rekel, da samo to ve, da,

2 *

nič ne vč. V svojem življenji je bil prav priprost, svoje so-
deržavljane je zmernosti in ponižnosti učil. Podučeval je on
pri vsaki priliki, v delavnicah in na javnih prostorih, in sicer
pogovarjaje se je učil, tako namreč, daje s pripravnimi vpra¬
šanji učence napeljeval na to, da so resnico našli in
spoznali.

Ta izvrstni mož je bil v svojem sedemdesetem letu zato¬
žen od svojih sovražnikov, da ne časti bogov in da mladino
pohujšuje. Kljubu izverstnemu zagovarjanju je bil na smert ob¬
sojen. „Ah“, reče eden njegovih učencev, »nedolžen moraš
umreti.“ Na to odgovori Sokrat smejaje se: „Ali želiš, da bi
dolžen umeri. “ Mirno in stanovitno je izpil strupeno pijačo
(389 pr. Kr.). Po njegovi smerti so še le spoznali Atenci nje¬
govo nedolžnost; celo mesto je žalovalo po njem in postavilo mu
spominek v čast.

§31. Tebe in Epaminontla.

Ko so bile Atene ponižane, bili so Spartanci neznano pre-
derzni. V miru in brez vsakega povoda so po izdajalsko na¬
padli mesto Tebe, posedli grad Kadmejo in postavili spar-
tansko mislečo vlado. Veliko Tebancev je zbežalo v Atene,
med njimi imenitni Pelo  pid  a. Temu se je pozneje posrečilo
s pomočjo drugih svoje očetovsko mesto zopet osvoboditi.

On in njegov prijatelj, Epaminonda,  bojevala sta se z
najvočjo navdušenostjo za svojo domovino in Tebe v pervo
gerško deržavo povzdignila. Epaminonda je bil kot vojskovodja
in deržavnik na dobrem glasu. Po novem, od njega iznajdeuem
vojnem redu zmagal je pri Sevkri  (371) v Beociji Spartance
in jih je v lastni deželi napadel. Pri M a n t i n e j i, sredi Peloponeza,
priboril je bil drugo zmago, toda sam je bil smertno ranjen. Ko
se je umirajočemu junaku zmaga njegove vojske naznanila, iz-
tergal si je kopje iz pers in potem umeri, rekoč: „Dosta sem
storil za svojo domovino.“ Po njegovi smerti so Tebe propadale.

§32. Propad Ge rške.

Med Gerki je vladala v poslednjem času splošna nesloga,
kar jih je slabilo. Filip,  kralj Macedonije,  dežele na se-
veiju Gerške, je zato vedno gojil željo, polastiti se gerških der-
žav. Filip je bil delaven, mogočen in razumen vladar, ki je
znal vse okoliščine za se vporabljevati; Gerki so pa od dne do
dne postajali bolj zaspani, a nazadnje celd Filipa v deželo po¬
vabili, da bi jih pomiril. Zastonj jim je to največji govornik v
starem veku, Demosten,  odsvetoval; Filipa so vendar pustili
skozi Termopile. Prepozno so spoznali Gerki, da jih je zviti
kralj prevaril, zastonj so bili prijeli zoper prevzetnega vsiljenca
orožje, kajti priKeroneji  (338 pr. Kr.) so bili premagani po
macedonski falanksi (bojna versta), in neodvisnosti Gerški je za
zmirom odzvonilo.

— 21

§33.  Aleksander Veliki.

Po smerti Filipa, ki je bil zavratno umorjen, sledil je
Aleksander, ki je komaj 20 let star očetov prestol zasedel.

Obdarjen z izverstnimi zmožnostmi dobival je v svoji mla¬
dosti nauke največjega učenjaka tistih časov, Aristotela.
Najljubša knjiga mu je bila Homerjeva Ilijada in njegova naj¬
večja želja je bila, junak postati, kakoršen je bil Ahilej. Ko je
čul nogico o novi zmagi svojega očeta, zaklical je bolestno:
„Moj oče mi ne bo ničesar pustil, kar bi jaz pribojevati mogel.“
Osemnajst let star seje Aleksander že bojeval v vojski pri Keroneji.

Ko je zasedel prestol svojega očeta, mislili so podjarmljeni
narodi, da je pri neizkušenem mladem vladarju najboljša pri¬
lika, sovražni macedonski jarm odložiti. Toda Aleksander je
kakor blisk pritekel in hitel od zmage do zmage. Ko je naredil
mir v svojem kraljestvu, sklenil je, perzijansko kraljestvo pod¬
vreči. Ta načert se je bil že njegovemu očetu priljubil.

Pri zboru v Korintu so ga izvolili za pervega vojvode v
perzijanski vojski, in od vseh gerških deržav so prišli odlični in
učeni možje čestitat mu. Samo modrijan Dijogen  se ni zanj
brigal. To je bil čuden mož. Stanoval je v sodu in vse nje¬
govo pohištvo je bila mala posodica, iz katere je pil. Aleksan¬
der je hotel tudi videti tega samotarca. Našel ga je na sami
zemlji ležečega. „Zahtevaj, kar hočeš, od mene, dal Ti bom,“
reče kralj. „Samo to želim,“ odgovori Dijogen, „da mi idiš s
solnea." „Resnično,“ reče začuden Aleksander, „ko bi ne bil
Aleksander, hotel bi biti Dijogen/

Na spomlad 1. 334 pr. Kr. napravil se je Aleksander, še
le 23. 1., star, z združeno vojsko Gerkov in Macedoncev na pot, da
bi si podvergel perzijansko kraljestvo, katero je slabelo in to
zlasti pod takratnim vladanjem Darija III. (Kodomana). Poda
se črez Helespont in ob reki Graniku  potolkel je perzijansko
vojsko. S to zmago postal je gospodar Male Azije.

Aleksander je došel potem v mesto Gordij,  ki je bilo
znano po gordiškem vozlu. Orakel je prerokoval, da bo tisti
čez vso Azijo gospodoval, ki bode ta zamotani vozel razvozlal.
Aleksander ga razseka s svojim mečem in s tem je spolnil
prerokovanje.

V mestu Tarzu  je izbolel kralj nevarno, ker se je razgret
v potoku Cidnu kopal. Nobeden zdravnik si ni upal zdravila
mu svetovati, samo Filip se je odločil, nevarno, pa odločilno
sredstvo uporabiti. Kar dobi kralj od svojega vojvoda Parme-
nijona svarilno pismo, naj ne zaupa Filipu, ker je ta od Darija
z visokim zneskom podkupljen, da kralja ostrupi. Aleksander
je v istem trenutku pismo izročil Filipu, ko je on brez strahu
zdravilo zaužil. Aleksandrovo zaupanje ga ni varalo, kajti
kmalo potem je ozdravel.

Kmalu na to je bila na reki Isu druga velika bitka, pri

— 22  —

kateri je bil Darij popolnem zmagan. Bežal je v notranji del
svojega kraljestva, Aleksander pa je šel proti jugu in si pnbo-
jeval Sirijo in Fenicijo.

Mesto Tir na otoku se mu je sedem mesecev branilo,
ali po tem dolgem oblegovanju se je vendar udalo. Potem
si je pridobil Egipt,  kjer je sezidal mesto Aleksandrijo.
Ti njegovi strašanski vspebi so ga tako omamili, da se je v
libijski puščavi v zelenici, kjer je Cevzov tempelj, za božjega
sina razglasiti dal.

Vernivši se v Azijo pobil je Darija pri Gavgameli  (v
Asiriji) in s tem perzijansko kraljestvo ukončal. Neznano veliki
zakladi, ki so bili v kraljevskih mestih Babilon, Suze in Per-
zepol, so prišli njemu v roke. Nesrečni Darij je bil pa na begu
od Besa umorjen.

Vsled velike sreče predrugačil je Aleksander svoje vedenje
in življenje. Poprijel se je perzijanske noše in šege in terjal je
od svojih podložnikov božansko častenje. Njegova prevzetnost
ni imela nobene mere več, še svojim prijateljem ni prizanašal.
Pri neki gostiji je prehodil Klita, ki mu je bil v bitki na reki
Graniku življenje rešil, in to zato, ker je Filipova dela bolj
čislal nego. Aleksandrova. Nezadovoljen še z obilnimi preboje-
vanimi deželami hotel je Aleksander gospodar vse Azije postati
in zato je začel vojno proti Indiji.

Indija je od prirode najbogateje obdarovana dežela, ki je
že takrat bila zelo obljudena in dobro obdelana. Velikanskih
stavb ostanki se še dan danes občudujejo in pričajo o omiki
starih Indijancev. Ljudstvo se je delilo v kaste, kakor pri
Egipčanih. Te kaste so bili bramani  ali duhovniki, vojščaki,
poljedelci, obertniki, tergovci in naposled služabniki in hlapci.
Na najnižji stopinji in kot nečisti ljudje so bili p arij  a,  s ka¬
terimi pervi niso v družčini živeli.

Za Aleksandra je bila Indija pod večimi knezi, ki so med
seboj nesložni bili. To mu je zmago olajševalo. Toda njegove
trume niso hotele še dalje v tuje dežele rivati, želele so si na¬
zaj v domovino, in temu se je moral Aleksander vdati. Dva¬
najst aitarjev se je v spomin postavilo na najskrajnejši meji, do
katere so bili proderli, a potem se v Babilon vernili. Tu je pa
Aleksander umeri (še le 33 let star) vsled prestanik težav in
nezmernega življenja.

Aleksander ni zapustil za vladanje sposobnega naslednika.
Na smertni postelji so ga zato vprašali, kdo naj mu bo nasled¬
nik. On jim odgovori: „Najvrednejši.“ Ker je vsak njegovih
vojskovodj si dozdeval kot taki, nastala je med njimi dolgo
trajajoča vojska, katere posledek je bilo razkosavanje velike
deržave. Med no vinu deržavami so bile znamenite: Macedo-
nija  s Gerško, Sirija  pod Selevcidi in Egipt  pod Ptolomejci.
Pozneje so prišle vse pod oblast Rimljanov.

— 23 —

VIII. Rimljani.

§ 34. Stara Italija.

Po naravni razdelitvi razpada dolgo-stisujeni polotok v tri
dele: v gornjo, srednjo in spodnjo Italijo.

Gornja Italija,  pri Rimljanih Gallia  ci  s alp  in  a ime¬
novana, je bila po reki Rubikon od srednje Italije ločena.

Srednja Italija,  z reko Tibro, ki je največja voda v
pravem apeninskem polotoku, je obsegala pokrajine: Etru rij o,
Samnijo, Lacij  o s starim Rimom in Kam pa ni j o.

Spodnja Italija  se je vsled obilik gerških naselbin tudi
velika Grecija imenovala.

§ 35. Eorniil, utemeljitelj Rima.

V srednji Italiji, v pokrajini Laciji je mesto Alba Longa.
Po navadnem pripovedanji je tu vladal okoli 800 let pr. Kr.
kralj Proka, kije  zapustil dva sina, Numitorja in Arnu-
lija.  Poslednji pahne svojega starejšega brata s prestola,
umori njegovega sina; hčer Reo Silvijo pa naredi za vestalko,
to je služabnico boginje Veste. Kot taka se ni smela omožiti,
in Amulij je menil, da je na ta način njegov prestol zavarovan.

Toda Rea Silvija le dobi dvojčka, Romula in Rema.
Prestrašeni stric ukaže mater živo zakopati, dvojčka pa v vodi Tibri
potopiti. Toda ona nista vtonila, marveč volkinja — tako se pripo¬
veduje —• ju je dojila, dokler ju je našel nek pastir, ki ju je redil.

Ko sta bila odrastla in zvedela, katere rodbine sta, zbrala
sta veliko trumo pastirjev; s temi sta napadla in umorila Amu-
lija, in svojega deda Numitorja zopet na prestol postavila. Iz
hvaležnosti je dal Numitor jima dovoljenje, da si smeta ob reki
Tibri mesto sezidati. Nastal je pa med bratoma radi tega prepir,
po kom se bode mesto imenovalo in kdo naj ga vlada. V raz¬
poni ubije Romul brata, imenuje mesto Rim (Rom) in bil je
pervi rimski kralj.

Da se je mesto hitreje obljudilo, okliče ga kot pribežališče
begunov, hudodelcev in sužnjev. Manjkalo pa jim je žena. Ker
sosednji narodi takim ljudem niso hoteli dajati svojih hčera v
zakon, poprijel se je Romul zvijače in sile. V ta namen napra¬
vijo Rimljani veliko svečanost, h kateri povabijo tudi sosede,
posebno bližnje Sabince, kateri so došii v velikem številu. Med
veselico Rimljani med gledalce hipoma poskočijo ter jim šiloma
vse Sabinke odpeljejo. Vsled te silovitosti nastala je vojska
med tema narodoma, a vsled pomirjevanje vropanib žena se
kmalo konča in obe občini se združite v eno deržavo. Romul je
svojo deržavo različno uredoval. Sto starih skušeuih mož je
njemu v vladanji svetovalo, imenovali so se senatorji,  od
latinske besede senex (starček), zbor teh mož zval se je senat.
Ti senatorji so bili tako rekoč mestni očetje (patres), njih na-

- 24 -

sledniki zvali so se potem patriciji  (plemenitniki), ki so imeli
veliko prednost pred prostim ljudstvom, plebejci  zvanim. Mesto
je bilo razdeljeno v 3 okraje ali tribute.

Romul je imel osebno ali telesno stražo 300 jezdecev,
katerih nasledniki so bili tako zvani vitezi. V znamenje svoje
moči je pred njim pri svečanostnih priložnostih korakalo dva¬
najst služabnikov, lik toro  v,  ki so nosili zvežnje šib.

Čudežen je bil konec Romulov. Pri ogledovanji vojske
je na enkrat izginil. Senatorji so ga skoro gotovo umorili, a
rekli, da ga je bog Mart na gorečem vozu v nebesa popeljal, in
zaukazali so, častiti ga kot boga pod imenom K v ir in.

§ 36. Numa Pompilij.

Po smerti’ Romulovi so hoteli senatorji najvišjo oblast v
deržavi imeti, toda narod je je v teku enega leta v to prisilil, da
so si zopet kralja izvolili; ta je bil Numa Pompilij,  moder,
pobožen mož. V mnogih rečeh je bil nasprotnih misli od Ro-
mula, z vpeljavo verskih šeg in drugimi navedbami je krotil
divjost svojega ljudstva. Da bi ga ljudstvo raj še ubogalo, terdil
je, da dela po narekovanji vile Egerije.  Vpeljal je nov ko¬
ledar s tem, da je dosedanjim deseterim mesecem še dva dodal.
Ukazal je častenje boga Jana,  njegov tempelj je bil samo v
vojskinih časih odpert. Vpeljal je več duhovniških redov. Najzna-
menitnejši so bili pontifiki,  ki so imeli nadzorstvo nad vsem
bogočastjem ; njih načelnik se je zval Pontifex Maximus.

Boginji Vesti  je bil sezidal tempelj. Njene služavke,
vestalke, so kurile sveti ogenj, znamenje čistega življenja.

Avguri  so prerokovali prihodnost, opazovaje ptičje letanje,
prikazni v zraku, blisk, zvezdne utrinke itd. Pompilij je pospe¬
ševal tudi poljedeljstvo, in s tem čuval lastnina posameznih, da
je postavil mejnike, ki so se kakor sveti varovali.

§ 37. Boj Horacijev in Kurijacijev.

Miroljubnemu Numi je sledil vojskoljubni Tul Hostilij.
Vojskoval se je z mestom Alba. Ko ste si sovražni vojski bli¬
žali, zedinita se rimski kralj in vojvoda sovražnikov v tem, da
naj se iz vsake trume samo nekoliko hrabrih mož izbere, in ti
naj boj odločijo, da se ne bo po nepotrebnem kri prelivala. V
rimski vojski so služili trije bratje, Horaciji,  v albanski trije,
Ku raciji.  Med temi se je zdaj boj začel. Že so bili vsi trije
Albanci ranjeni, ko se jim posreči dva Rimljana umoriti. Albanci
se že zmage vesele, posebno ko je še tretji Rimljan v beg po¬
tegnil. Kurijaciji beže za njim, dokler jim je bilo mogoče, in
dokler ni drug za drugim precej zaostal, kar je baš Rimljan
nameraval. Vsem ni bil kos, a posamezne jih je potem zmagal
in Alba se je morala Rimljanom udati.

- 25  -

Pri vhodu v Rim pa ubije zmagalec svojo sestro, ker je
jokala po enem umorjenih Kurijacijev, ki je bil njen ženin. Mo¬
rilec je z veliko silo ušel smerti, na ktero je bil radi uboja
obsojen.

Podložnost sovražnikovega načelnika Metija Fufecija pa ni
bila odkritoserčna. Ko je Tul z Albanci zoper Vejance in Fiden-
jane v boj šel, hotel je Metij k sovražnikovi vojski prestopiti.
To je Rimljance splašilo, pa Tul jih je zopet s tem oserčil, da reče,
da hoče Metij sovražnike od zadaj napasti, kar mu je on ukazal.
To je imelo dober vspeh. Rimljani se serčno bojujejo in pre¬
magajo sovražnika. Razseljeni kralj pa je ukazal nezvestega
Metija umoriti, razdjal je Albo, in njeni stanovalci so se morali
v Rim preseliti.

§ 38. Rimljanski kralji do Tarkvinija Ošabnega.

Ceterti rimljanski kralj je bil Ank Marci  j;  ta je kralje¬
stvo s srečnimi vojskami precej razširil. Njegov naslednik T a r-
kvinij Prišle  si je s tem zasluge pridobil, da je stavil velika
poslopja in druge stavbe. Postavil je Kapitol,grad  in tem¬
pelj Jupiterjev na kapitolskem hribu. Umorjen je bil po sinovih
Anka Marcija. Sledil mu je S er vi j Tulij,  ki je modro
vladal in ljudstvu s primerno razdelitvijo premoženja koristil.
Umoril ga je njegov zet Tarkvinij Superb (ošabni), in njegova
živinska hči Tulija se je s konji in vozom čez svojega mertvega
očeta peljala.

§ 39. Tarkvinij Superb, zadnji rimski kralj.

S sramotnim zločinom je Tarkvinij Superb  zasedel
prestol, pa tudi v svojem vladanji je delal velike grozovitosti.
Razsajal je celo nad svojimi sorodniki. Sorodnika Junija je s
sinom vred umoril. Tudi druzega sina bi bil umoril, ako bi se
ne bil bedastega delal. Tarkviniju se je zdel neškodljiv, zato
mu je življenje prizanesel; in imenoval ga je Bruta, t. j. beda¬
stega ali neumneža. Pa ravno Brut je bil, ki je kraljestvo
odpravil. Ko se je Tarkvinij s sosednimi Volščani bojeval in
mesto Ardejo oblegoval, zaničeval je njegov sin Sekst na sra¬
motni način Lukrecijo,  najplemenitejo ženo rimljansko. Lukre-
cija se je iz žalosti umorila. Junij Brut je zdaj navduševal
Rimljane, naj se maščujejo in kraljevsko hišo odpravijo. Eno¬
glasno se je sklenilo, nenavzočega kralja odstaviti in njegovo
družino pregnati. Kralj je bežai s svojimi sinovi v Etrurijo;
ustanovila se je ljudovlada  (republika), kateri na čelu sta
bila dva konzula,  t. j. svetovalca ljudstvu. Perva konzula
sta bila Brut in Kolatin,  soprug nesrečne Lukrecije.

§ 40. Dva junaka nove ijudovlade.

Pregnani kralj ni miroval. Etrurijskega kralja Porseno je
šuntal zoper Rim in s tem se zopet zgubljenega prestola nadjal.

26 -

Že je bil Porsena prederl do mosta prek Tibre in že hotel v
mesto iti, kar se sovražniku zoperstavi Horacij Koklit  s še
dvema tovaršema, ki se na vhodu mosta toliko časa bojuje,
dokler Rimljani zadej most ne podero. Ko bruna že padajo
v valovje, skoči sam v Tibro in srečno priplava k svojcem, da-
si so sovražniki pušice za njim metali.

Porsena pa še dalje mesto obleguje, in sicer s tem name¬
nom, da bi ga izstradal. Revščina je bila že strašna. Kar se
splazi z dovoljenjem senata rimljanski mladenič Muci  j v šotor
sovražnika, da bi kralja Porseno umoril. Kralja pa ni spoznal
in umoril je bogato oblečenega pisarja. Mucija so zgrabli in
pred kralja tirali, ta mu je žugal, da bi namen njegovega pri¬
hoda povedal. Mucij pa derži svojo golo pravo roko nad pla¬
menom gorečega oglja, v znamenje, da žuganja pri njem nič
ne pomagajo.

Porsena se ustraši, odterga mladenča od ognja, pusti ga
pri življenju in mu da slobodo. Mucij je zdaj iz hvaležnosti
povedal, da se je 300 mladenčev proti kralju zarotilo, da je
njega žreb pervega zadel, in da drugim bode se težko srečno
ubranil.

Prestrašeni kralj sklene na to mir z Rimljani. Mucij se je
po svojem junaškem činu zval Scevola,  t. j. levičnik.

§ 41. Menenij Agripa in basen o želodcu.

Po pregnanstvu kraljev so nastali. prepiri med patriciji in
plebejci. Pervi so uživali v vsakem obziru večje pravice, zadnji
so bili tlačeni. Plebejci so bili zelo osiromašili vsled pogostnih
vojsk, ker niso dobivali plačila (solda) in ob svojem živeti
morali.

Ko se je na novo vojska počela, so se branili v vojski
služiti. V tej sili je senat obečal ljudstvu olajšave in postavil
diktatorja,  t. j. poglavarja z neomejeno oblastjo, pa samo
za šest mesecev. In to se je vselej zgodilo, kedar je bila der-
žava v nevarnosti. Po dokončani vojski se pa niso obljube der-
žale, in ljudstvo je šlo oboroženo na tako zvano sveto goro, da
bi si ondi novo mesto utemeljilo. Ta preselitev je primorala
senat, da je odjenjal, in poslal je poslance k ljudstvu, na čelu
pri ljudstvu priljubljenega Menenij a Agri  p o,  da bi ga k
veruitvi prigovorih Z njegovo zgovornostjo se mu je tudi to bilo
posrečilo, posebno s priliko o želodcu in o udih. „Udje telesa 11 ,
pripoveduje Menenij, „uperli so se bili zoper želodec, za katerega
niso hoteli več delati. Roke niso nosile več jedil k ustam, usta
niso hotela jedil sprejemati, zobje jih ne mleti. Želodec je s
tem res silno terpel, pa tudi drugi udje telesa so pešali, in zato
so se kmalu zopet z želodcem sprijaznili.“

Ljudstvo se je potem povernilo v Rim; dolgovi so se mu
odpustili in dovolila se mu je posebna oblast, ki je ljudstvo

— 27 —

branila pred krivicami od strani patricijev. Ta oblast so bili
ljudski tribuni.  Z besedo „veto“,  t. j. prepovedujem, so
mogli vsak sklep, za ljudstvo škodljiv overči. Oni so bili nedo¬
takljivi.

§ 42. Korijolan.

Marcij Korijolan,  ošaben patricij, je hotel ljudske
tribune zopet odpraviti. Ko je namreč v Rimu velika lakota
nastala in so žita iz Sicilije dobili, predlagal je le pod tem po¬
gojem, med ljudstvo ga razdeliti, da opuste ljudske tribune. Radi
tega so ga pa tribuni tožili in kazni je le na ta način odšel,
da je mesto zapustil in k rimljanskim sovražnikom, Volšča-
nom se podal. Kmalu se je pa vernil kot sovražnik na čelu
volščanske vojske, stopal zmagovaje proti Rimu in ga začel oble-
govati. Samo na prošnjo svoje matere in sopruge, ki ste z dru¬
gimi plemenitimi ženami v njegov tabor došli, je odjenjal od
oblegovanja. Pred odhodom je baje svoji materi zaklical: „Rim
si rešila, toda tvoj sin je izgubljen!" Prevarjeni Volščani so
v njem menili izdajalca in ga umorili.

§ 43. Smert Virginije.

Komaj je poslednja nevarnost minila, zahteva ljudstvo pi¬
sanih postav. Patriciji so se morali temu udati, in bilo je izbra¬
nih izmed patricijev 10 mož, decemvirov,  kateri so sestav¬
ljali postave. Ti so prišli tudi do največje vladarske oblasti.
Na ta način je prišlo dvanajst zakonskih tabel na dan; decem-
viri so bili torej svojo nalogo doveršili, in morali bi bili torej
odstopiti. Pa oblast svojo so hoteli še dalje obderžati in začeli
so ljudstvo terdo tlačiti. Posebno trinoška dela je počenjal
Apij Klavdij,  glavar decemvirov. Iz nezadovoljstva je na¬
stal punt, ko je Apij Klavdij Virginijo, hči stotnika Virginija,
enemu svojih branjencev kot sužnjico prisodil. Obupni oče umori
rajše svojo hčer, nego bi jo gledal v takej sramoti, in s kerva-
vim mečem v roki stopi pred ljudstvo in vojsko, da jo navduši
za upor. Decemviri so bili pregnani in na čelo vlade dva kon¬
zula postavljena. Po malem so pridobili tudi plebejci enake
pravice s patriciji.

§ 44. Galci v Rimu.

Galci, vojskovalen narod, so bili že pred davnim časom
črez Alpe došli in se po rodovitni dolini ob reki Po naselili.
Leta 389. pr. Kr. so rili še dalje proti jugu in začeli vojsko
z Etruščani, v današnji Toskani. Etruščani so se v hudi zadregi
obernili za pomoč do svojih dosedanjih sovražnikov, Rimljanov.
Rimljani so poslali poslance, da bi Galce k miru svarili, pa
poslanci so se sami boja udeležili in eden je celo galskega za-
povednika prebodel. Razjezeni Galci zahtevajo zdaj rimljanske

- 28  -

poslance, a ker jih jim Rimljani niso hoteli izročiti, napotili so
se z vojno sami proti Rimu. Ob reki Aliji  so bili Rimljani
tako pobiti, da tudi Rima niso mogli braniti, in zmagovalci so
že tretji dan v mesto priderli. Obroženo moštvo rimsko se je
uterdilo na Kapitolu, mesto je bilo večinoma prazno, samo nekaj
starcev (senatorjev) je bilo na velikem tergu. Tu so sedeli v
svoji uradni obleki na slonokostenih stolčkih, in pričakovali
gotove smerti. Galcem so se dozdevali čeznatorne prikazni; ko
je pa Galec enega starčka za brado prejel in ga ta na tla po¬
gnal, umorili so Galci v jezi vse druge starce, poropali hiše in
požigali mesto. Potem so začeli Kapitol oblegovati.

Galci so hoteli posadko po noči nenadoma napasti. Toda
gosi, ki so se na Kapitolu v čast boginje June redile, začele so
gagati, da je poveljnik Marlij se zbudil, in sovražnike, ki so
hoteli Kapitol vzeti, prepodil.

Sedem mesecev je branil Marlij grad, dokler namreč ni
zmanjkalo živeža. Rimljani so bili zdaj prisiljeni, pogajati se s
sovražnikom. Bren,  poveljnik Galcev, je zahteval tisoč funtov
zlata. Pri vaganji so Rimljani tožili, da rabijo Galci krive uteži;
na to pridjal je Bren v vagino skledico še svoj meč, rekoč:
„Gorje premaganim!“ Po odhodu Galcev niso hoteli Rimljani
svojega mesta z nova zidati, marveč v Veje preseliti se. Samo
zgovorni Kamil jih je odvernil od tega namena. Zato njega
imenujejo „drugega Romula“.

§ 45 Pir, kralj epirski, in Rimljan Fabricij.

Potem ko so bili Rimljani naj krepkejše ljudstvo srednje
Italije, namreč Samnite,  po mnogih kervavih bojih podvergli,
začeli so vojsko z bogatim Tarentom,  gerško naselbino v
spodnji Italiji. Tarentinci prosijo pomoči kralja Pira v Epiru.
Ta čversti junak je došel z izurjeno vojsko in z za boj privaje¬
nimi sloni v Italijo. Pri H er a k leji  je premagal Rimljane po¬
sebno s svojimi sloni, ki so na berbtih lesene stolpe z voj¬
ščaki nosili, vendar so se Rimljani s tako hrabrostjo bojevali,
da je Pir začuden vskliknil: „S takimi vojščaki bi si ves svet
pribojeval!** Pir pošlje gerškega govornika Cineja  v Rim,
mir ponujat. Ta je celo Rimljane podkupiti skušal. V senatu
so bili nekateri senatorji že zadovoljni, Pirove ponudbe sprejeti.
Oglasi se pa zoper to slepi Apij Klavdij, rekoč: „Žal mi, da
nisem tudi gluh, da ne bi za Rimljane tako sramotnih ponudb
slišati moral. “ Vsa pogajanja so potem Rimljani odbili, dokler
se je Pir na italskih tleh obotavljal. Cinej, vernivši se h kralju
Piru čudil se je rimskemu senatu, ki se mu je kot „zbor vele-
častnih kraljev'* dozdeval. Pri tem pogajanji došel je rimski
senator Fabricij,  ki je splošno spoštovanje užival, v Pirovi
tabor, da bi se glede ujetnikov porazumeli. Kralj ga je skušal
z darovi podkupiti, toda zastonj. Ostrašiti ga je hotel tudi s slo-

- 29  —

nom, ki je rilec po njem stegnil. Pir je še dobil na to vojsko
pri As k ulji, toda ta zmaga stala ga je mnogo zgub, da je
zaklical: „Se ena taka zmaga, pa sem izgubljen!“

V prihodnjem letu se je Fabricij sam napotil z rimsko
vojno zoper Pira. Kar dobi od osebnega zdravnika kraljevega
pismo, v katerem se mu ponuja za plačilo kralju zavdati. Fa¬
bricij je pa poslal pismo Piru, da razvidi, v kakošnih rokah
se nahaja. Čude se sovražnikovi poštenosti reče Pir: „Pred
bi solnce zgrešilo svoj tir, kakor Fabricij pot poštenosti.“ Pir
je ponudil Rimljanom častne pogoje miru, in sklenilo se je
pomirje. Sel je potem Sirakuzam zoper Kartagince na pomoč. Za
dve leti se je pa zopet vernil v Italijo pomagat tlačenim Taren
tincem. Tu je bil pri Beneventu  od Rimljanov pod konzu¬
lom Kurijem Dentatom  popolnem pobit. Rimljani so tudi
že bili sredstvo zoper slone iznašli; metali so namreč s strašnim
vriskom goreče baklje med živali, na kar so se živali obernile
in v lastni vojski nered naredile.

Pir je zapustil Italijo in vernil se v svojo deželo nazaj.
Tarent in vsa spodnja Italija se je podvergla Rimljanom.

§ 46. P er v a punska vojska.

Feničani so bili že v devetem stoletji pr. Kr. na severnem
bregu Afrike utemeljili mesto Kartaginjo, ki seje  po kup¬
čiji tako povzdignilo, da ni bilo v starem veku nobenega boga¬
tejšega mesta. Prebivalci tega mesta so se tudi Penci ali Punci
imenovali. Kartaginja je imela močno ladijevje in veliko na¬
selbin ob srednjem morji, vsled tega je nastala zavist med Rim¬
ljani in Kartagenci. Obe mesti ste hrepeneli po otoku Siciliji,
iu nastala je med njimi dolgo trajajoča vojska.

Povod pervi kartaginski ali punski vojski so bili Mamer-
tinci. To je bilo surovo vojskovalno ljudstvo, katero je kralj
Sirakuz iz vojne službe odpustil, in katero se je ropaje po Si¬
ciliji .okrog klatilo, ter naposled mesto Mesino (pod oblastjo
Sirakuz) oblegovalo. Mamertinci so bili po Sirakuzancih s po¬
močjo Kartagincev premagani. Obemili so se pa za pomoč k
Rimljanom. Ti so prišli pomagat in so se zmagovalno bojevali.
Da je bil njih boj še vspešnejši, postavili so si po izgledu
sovražnika bojno ladijevje. S tem je dobil konzul Duilij pri
Milah  pervo vojsko. .

Po mnogih bitkah, srečnih in nesrečnih, primorani so bili
Kartaginjani s sovražnikom mir skleniti, in mu en del Sicilije
in več otokov pripustiti in odškodnine v denarjih plačati.

§ 47. Hanibal, vojskovodja Kartaginjanov.

Po zgubitvi v pervi punski vojski so se hoteli Kartagijani
drugod odškodovati, posebno na bogatem Španskem. Pod vod¬
stvom Hamilkarja Barka  in njegovega zeta H as dr u bal a

— 30 -

pribojevali so si deželo do reke Ebra. Rimljani pa so strogo
zahtevali, da ne prekoračijo Ebra in se ne doteknejo mesta Sa-
gunta. Mej tem je bil Hasdrubal zavratno umorjen in prevzel
je vojno poveljstvo Hamilkarjev sin, Hanibal,  še le^28 let star.

Hanibal je bil zaklet sovražnik Rimljanov. Se le 9 let
star je bil očetu pred altarjem neprizanesljivo sovraštvo Rim¬
ljanom prisegel. Že pod očetovim vodstvom je zaukazoval na
Španskem jezdništvo. On je bil serčen, umen in stanoviten mož,
ki je zavžival ljubezen in zaupanje svojih vojakov. On ni dolgo
premišljeval in napadel mesto Sagunt. Tako se je začela druga
punska vojska,

Hanibal je sklenil, Rimljane v njih deželL na Laškem na¬
pasti. Pustivši svojega brata Hasdrubala na Španskem podal
se je s svojo armado črez Pirineje, skoz Galijo, denašnje Fran¬
cosko, prestopil je velikanske Alpe in došel po strašanskih mu¬
kah v planjave zgornje Italije.

Svojo jako zmanjšano vojsko je pomnoževal z ljudstvom,
ki je bilo komaj Rimljanom podverženo. Na Ti činu  je bila
bitka med Hanibalom in Rimljani, ki so bili premagani. Drugo
zmago si je Hanibal pribojeval ob Trebiji, postranski rečici Po-a.
Zmagalec je še tretjikrat zmagal ob trazimenskem jezeru (Lago
di Perugia).

Prestrašeni Rimljani izvolijo zdaj za didaktorja F a bi j a
Maksima.  Ta se ni hotel s Hanibalom v velik boj spuščati,
marveč je le vznemirjeval po raznih potih svojega sovražnika.
Radi tega so mu pridjali ime kunktator (odlašalec). Dva nova
vojskovodji sta pa njegov načert zavergla in bila s Hanibalom
pri Kanali  v Apuliji veliko bitko, pa Rimljani so bili popolnem
pobiti.

Hanibal je bil pa tudi sam zelo oslabel, in ni se upal,
Rim sam napasti. Prezimil je rajše v Kapri, kjer so se pa
njegovi rojaki pomehkužili. Razen tega ni od Kartaginje nobene
podpore dobival. Rimljani so se med tem pridno oroževali, pri¬
dobili Špansko, premagali in umorili Hasdrubala in pod vod¬
stvom mladega Sci p i j o na, pozneje Afrika  n s ki  imenovanega,
so šli tudi v Afriko.

Hanibal se je bil pa v najzadnji kot Italije pomaknil, in
konečno nazaj v Afriko za rešitev domovine poklican. Pri Zami
(202 pr. Kr.) je bila velika bitka med Hanibalom in Scipijonom.
Kartaginjani so bili premagani in morali so skleniti mir pod
terdimi pogoji. Rimljani so dobili bojne ladije Kartaginjanov;
ti so morali tudi veliko odškodnino plačati in se zavezati, brez
dovoljenja Rimljanov nobene vojske ne začeti.

Hanibal toda še ni obupal, skušal je Kartaginjo z modrimi
naredbami na novo povzdigniti in različne narode za skupno
vojsko zoper Rim pridobiti. Rimljani so na to Hanibala od
Kartaginjanov zahtevali. Ali on je zbežal v Sirijo, pozneje v

— 31 —

Bitinijo, pa povsodi od Rimljanov preganjan, ostrupil se je na¬
posled siv starček, da ne bi padel v roke Rimljanom.

§48. Kazruaenje Kartaginj e.

Med petdesetletnim mirom si je Kartaginja zopet opomogla.
To je pa v Rimljanih zavist vzbujalo. Star rimski senator, z
imenom Eaton,  je vsak svoj javni govor s sledečimi besedami
končaval: „V ostalem sem te misli, da se mora Kartaginja
razdjati.“

Dasiravno so se Kartaginjani čuvali, Rimljane razžaliti,
vendar so ti.le našli izgovor, da so za orožje prejeli zoper
Kartaginjane. Mašini  s a, kralj nuinidijski in sosed Kartaginje,
toda prijatelj Rimljanom, hotel je svoje kraljestvo na škodo
Kartaginjanov razširiti. Brez dovoljenja Rimljanov mu ni bilo
mogoče tega doseči. Na to so poslali Kartaginjani poslance
v Rim, in tožili Masiniso. Rimljani se pa niso za nje potegnili,
Masiniso jih je še dalje sovražno napadal, da so bili Kartagin¬
jani prisiljeni se braniti. Rim pa si to razlaga tako, kakor da
bi ti sklenjeni mir bili prelomili. Prestrašeni Kartaginjani so
hoteli Rimljane hitro potolažiti, izročili so na njih povelje 300
mladeučev najžlahtnejših rodovin in vse orožje in ladije. Pa
morali bi bili še lastno mesto razdreti in si nekaj milj od morja
novo sezidati. To jih je pa tako razkačilo, da so sklenili v svoji
obupnosti, vsaj častno poginiti. Vse ulice, vse tempeljne so spreo-
bernili v delavniee, v katerih so dan in noč orožje izdelovali.
V pristanišču so naredili novo ladijevje. Ko je došel rimski
vojskovodja s svojo vojsko pred Kartaginjo, se je čudil, zagle-
davši narod oborožen. Dve leti so se junaško branili. Zdaj
pošljejo Rimljani konzula S cip ij o na Emilijana,  ki je iz¬
stradano mesto premagal.

Na povelje senata se je mesto popolnem poderlo in raz¬
rušilo. Kartaginjanske pokrajine so se rimski deržavi kot rim¬
ska provincija z imenom Afrika pridružile.

Med drugo in tretjo punsko vojsko so si bili Rimljani Si¬
rijo in Macedonijo  pridobili. V tistem letu, kakor Karta¬
ginja, je bil tudi Korint,  veliko mesto v Peloponezu prema¬
gan, in Greci.ja se je pridružila pod imenom Ahaja  mogočni
rimski deržavi.

§ 49. Grah a.

Po premagi Kartaginje so se kupičili velikanski zakladi v
Italiji, s tem je pa tudi izginila stara zmernost in priprostost.
Bogatstvo seje  toda kupičilo samo pri nekaterih rodbinah, večina
ljudstva je bila uboga. V tem času sta živela v Rimu brata
Tiberij in Kaj Grah,  sina plemenite Kom eli j e, hčereSci-
pijona afri kanskega,  ki je slavela po svoji omiki in žlaht¬
nem sercu. Izredila ju je v ljubezni do domovine in podučevala

32  —

ju v vseh znanostih. Tiberij Grah je bil ljudski tribun in kot
taki je skušal veliko neenakost med premoženjem poravnati in ubo¬
gemu ljudstvu pomagati.

Po njegovem predlogu ne bi smel nihče več od 500 ora¬
lov deržavnega zemljišča imeti, vse ostalo naj bi se med uboge
deržavljane za zmerno najemščino razdelilo. Za bogatine je
radi tega predlagal odškodnine iz deržavne denarnice. Ali pri
tem predlogu so se mu bogataši hudo zoperstavljali. V boju,
ki je nastal med obema strankama, padel je Tiberij s 300 svo¬
jih priveržeucev. Kaja Graha  tudi žalostni konec njegovega
brata ni ostrašil, da je za deset let tisto postavo o njivah predla¬
gal. Pa tudi on je padel v boju s patriciji.  Od tega časa
so bili pogostoma punti v Italiji in v Siciliji.

§ 50. Vojska s Cimbri in Tevtoni.

Od pokrajin Severnega in Vzhodnega morja sta se dva
nemška naroda vedno bolj proti jugu pomikala in tudi v rim¬
sko deržavo silila. To so bili Cimbri in Tevtoni.  (1. 114
pr. Kr.) Ti so bili močne postave, velike rasti in svitlih las,-
oblečeni so bili v živalske kože in železne oklepe, nosili velike
ščite in dolge meče. ZagDali so se najpervo v Galijo, kjer so
ukončali rimsko vojsko. Pred temi Germani ali Nemci so imeli
Rimljani velik strah. V tej stiski se obernejo na Marija.

To je bil mož neimenitne rodbiue, brez omike, pa močan
junak in pri prostem ljudstvu priljubljen. Njegova hrabrost in
odločnost mu je pripomogla do konzulove časti, in ravno v tem
času se je bil izkazal v vojski v Afriki, katero so imeli Rim¬
ljani z Jugu  rt  o, numidijskim kraljem. Temu Mariju je bilo
nadpoveljstvo v vojski proti novemu sovražniku izročeno. Potem
ko je bil armado dobro izuril, napadel je bil Tevtone pri Sek¬
ati j e vi h toplicah  (Aqua Sextiii) in je po dvodnevnem boju
popolnem premagal. Tako je bil tudi Cirnbre na ravdinskem
polji pri Vercelah popolnem uničil (1. 102 pr. Kr.)

Marija so Rimljani slavili kot rešitelja domovine in mu v
Rimu na čast napravili veliko slavljenje.

§ 51. Notranja vojska med Marijem in Sulo.

Sula  je bil podpoveljnik pod Marijem v vojski zoper Ju-
gurto; že vtem  boju se je izkazal z ujetjem numidijskega kralja
in pozneje tudi kot poveljnik v vojski z italskimi zavezniki, Sula
je bil tudi prijatelj patricijev. Sula je bil celb za konzula in
vojskovodjo izvoljen, ko so se Rimljani zoper M i t r i d a t a, kralja
Ponta v Mali Aziji bojevali; ta je bil nevaren sovražnik, venem
dnevu je dal 80.000 Rimljanov umoriti.

Marij se je čutil s tem razžaljen in je senat prisilil, da je
Suli odvzel višje poveljstvo in ga njemu izročil. Pa Sula pelje

— 33 -

svojo armado zoper Rim in vzame mesto s silo. Marij je bil
izobčen in je po prestanib mnogih nevarnostih pribežal v Afriko.

Po upeljavi prejšnjega reda v Rimu, podal se je z vojsko
zopet zoper Mitridata. Toda komaj je Sula mesto zapustil, ho¬
tel je konzul Cina  naredbe Suline odpraviti, pa je po kerva-
vem boju bil prisiljen, iz mesta bežati. Zbral pa je nezadovoljne
deržavljane in sužnje, združil se z iz Afiike došlim Marijem in
zopet mesto vzel. Začelo se je v mestu petdnevno ropanje in
morenje. Marij in Cina sta bila izvoljena konzula, Sula pa je
bil pregnan.

Sula, ki je sijajno zmagal v boju zoper Mitridata, prihitel
je nazaj v Italijo. Marij je bil medtem umeil, Cina pa umorjen.
Sula je pobil v večib bojih priveržence Marijeve in Rim zopet
vzel. Nastalo pa je strašno samosilstvo,  in veliko tisoč meš¬
čanov je bilo umorjenih. Sulo so izvolili za didaktorj  a, pa
on je to čast kmalo odložil (78 pr. Kr.)

§52. Pompej.

Pompej,  mlad mož, se je že pod Sulo odlikoval, in so¬
vražnike večkrat premagoval. Po srnerti Sule je zmagal priver¬
žence Marijeve na Špauskem. Pozneje je storil konec važnemu
vojskovanju s sužnji. V Italiji so bili takrat največje ljudske
veselice v tem, gledati borilce. V posebnih zavodih so se sužnji urili
v boienji, ti borilci so se zvali gladiatori.  V enem takem
zavodu v Kapvi je všlo precej teh borilcev; pod vodstvom
Spartaka,  pogumnega in izvedenega moža, sejeta  četa s sužnji
pomnožila in več rimskih armad pobila. Še le Krasu se je po¬
srečilo, Spartaka premagati in ubiti. Ostanek te čete sužnjev
je pokončal Pompej, vernivši se iz Španije.

Za nekaj let se je Pompej bojeval z morskimi roparji.
Med dolgo-trajajočo vojsko nastalo je število morskih roparjev
toliko, da je bilo ob bregih Srednjega morja zelo nevarno. S
tem je kupčija mnogo terpela, pa tudi bogate vjetnike so od-
važevali y Malo Azijo in le za velik denar zopet izpuščali. V
Rimu je postala celo velika draginja, ker so ti roparji dovaže-
vanje žita zabranjevali. Pompej je bil za poveljnika zoper nje
postavljen^ in v malih mesecih je oslobodil morje od teh rogo-
viležev. Še večjo slavo si je Pompej pridobil v zadnji vojski
proti Mitri d atu,  kateri se je, izdan po svojem sinu, s strupom
umoril. Pompej je pridobil zmago za zmago, podvergel si je
Sirijo, šel v Jeruzalem, ga zmagal in podvergel Palestino. V
Rimu so ga radi tega slavili tako, kakor še nobenega pred njim.

§53. Katil inova zarota.

Med tem, ko se je Pompej v Aziji vojskoval, nastala je v
Rimu zelb nevarna zarota. Na čelu jej je bil Kati lina,  mož
iz imenitne rodovine, izverstnih talentov, pa najslabših načel.

3

— 34

Z razuzdanim življenjem je zapravil vse svoje premoženje in se
celč v velike dolgove zakopal. Da bi se iz njih rešil, hrepenel
je pa konzulatu, zarotil se z drugimi enakomisličimi, mladimi
ljudmi, ki so bili ž njim vred na slabem glasu, da bi vlado
vergli. Posrečilo se mu je že bilo iz obožanih Sulinih vojakov
vojsko sebrati. Toda budni konzul Mark Tulij Ciceron
mu je preprečil to podvzetje. Ta je bil največji govornik in
učenjak v starem veku. S svojimi zmožnostimi, neomadeževanim
življenjem in veliko delavnostjo dosegel je največjo deržavno
čast. Ciceron je zasledil zaroto, Katilina je zbežal iz mesta,
pri Pištoriji  se sicer z vojsko zoperstavil, toda bil premagan
in umorjen (1. 62 pr. Kr.) Ciceronu so zato rekli — „oče do¬
movine 11 .

§ 54. Julij Cezar in pervo trivladje.

Poleg Pompeja se je kot najimenitnejši mož rimske der-
žave in kot najizverstnejši rimski vojskovodja odlikoval Kaj
Julij Cezar.  Bil je stare plemenite rodovine, in vendar ljub¬
ljenec naroda. Nikdo ga ni prekosil v serčnosti, vstrajnosti,
bistroumju, izkušenosti in modri porabi časa; bil je tudi prija¬
telj znanostim in znanstveno izobražen, pa tudi toliko častila-
komen, da ni terpel višjega od sebi, tudi sebi enakega ne.
Na svojem potovanji došel je v revno vas, na katero je svoje
spremljevalce opozoril. „In vendar 11 , reče on, „bil bi rajše pervi
v tej vasi, nego drugi v Rimu 11 . Iz teh 'besedi se je že raz-
vidla njegova želja po gospodstvu. Dosegel je čast za častjo,
naposled tudi konzulat. Združil se je s Pompejem in najboga-
tejim možem v tistem času, s Krasom,  in ti so si gospodstvo
nad veliko rimsko deržavo med seboj razdelili. Ta zveza se
je imenovala trivladje,  tri  um  vir  at.

Cezar je oskerboval Galijo, Pompej Španijo in Kras Si¬
rijo. Zadnji pa je v boji s Parterji življenje izgubil, šlo je torej
samo za to, ali naj ima Pompej ali Cezar najvišje gospodstvo.

Cezar si je v Galiji, ki ni bila še popolnem podveržena,
podjarmil narod za narodom, in si izurjeno, udano vojsko na¬
pravil. Prekoračil je bil tudi Reno; on je bil sploh pervi Rim¬
ljan, ki je stopil na nemška tla. Tudi čez morje na Britanjsko
se je bil podal. Vse te vojne je Cezar kot zgodovinopisec sam
opisal. —

Pompej se ni podal na Špansko, ostal je v Rimu in po¬
slal namestnika v imenovano deželo. V Rimu je bil sam za
konzula imenovan, Cezarju pa je senat ukazal, naj svojo vojsko
razpusti. Cezar pa ni hotel tega storiti. Z besedami: „Kocka
je padla 11  šel je črez reko Rubikon, ki je mejila njegovo provin-
cijo od Italije, in katere noben vojskovodja brez senatovega
dovoljenja ni smel z vojsko prekoračiti. Začela se je s tem
druga notranja vojska.

— 35 —

Njegov nasprotnik Pompej je bil tako malo oborožen, da
je s svojimi priverženci v spodnjo Italijo bežal in se od tamkaj
v Grecijo prepeljal. Cezar je pridobil vso Italijo skoraj brez
boja, premagal Pompejeve legijone na Španskem in preganjal
Pompeja samega. Pri Farzalu je bil Pompej popolnem prema¬
gan, bežal je v Egipt, kjer pa je bil umorjen, ker so si Egip¬
čani s tem Cezarju prikupiti hoteli. Ko je pozneje Cezar sam
v Egipt došel in so mu kervavo glavo njegovega nasprotnika
pokazali, se je globoko presunjen od nje obernil.

Tu je pomiril prepire o prestolu, in po njegovem upljivu
je zasedla prestol hči umerlega kralja, Kleopatra.

Cezar si je potem še pridobival zmago za zmago, in to v
različnih deželah. Sina Mitridatovega v Mali Aziji je tako hitro
premagal, daje njegovo poročilo v Rim samo tri besede obsegalo:
„Veni, vidi, vici“ (t. j. prišel, videl, zmagal sem).

Ko je bil še Pompejeve sinove v Afriki in svoje terdovratne
nasprotnike na Španskem premagal, prišel je nazaj v Rim, kjer
je bil v resnici samovladar cele rimske deržave.

Za ves čas svojega življenja je bil za didaktorja imenovan
in sam si je dal naslov imperator.  Nosil je škerlast plašč
in koval je denarje s svojo podobo. Manjkala mu je še sama
krona. Njegovi prijatelji so mu je že ponujali, kar nastane
zarota republikancev, kateri na čelu sta bila Brut in Kasij.
15. sušca 1. 44. pr. Kr. se poda Cezar v senatsko svetovalnico.
Ko je prestol pod podobo Pompejevo zasedel, napadejo ga za¬
rotniki. Vidši njih veliko število in celo - svojega ljubljenca
Bruta med njimi, se ni hotel braniti. Žalostno je Brutu zaklical:
„Tudi ti, moj sin“ in zgrudil seje  na tla, preboden z 23 bodalci.

§55. Drugo trivladje.

Umor Cezarja je vse ljudstvo vznemirilo, sežgalo je bilo
senatsko poslopje, v katerem je bil Cezar umorjen. Vsi njegovi
morilci bi bili pobiti, ako bi ne bili iz mesta pobegnili. Julij
Cezarjev dedič je bil Oktavij, unuk  njegove sestre, takrat še le
18 let star.

Med tem časom si je bil najvišjo oblast pridobil konzul
Antonij. Kar pride Oktavij v Rim;  ta se je bil po svoji pohlev¬
nosti senatu in po svoji radodarnosti pa ljudstvu prikupil. Na
prigovarjanje Cicerona je bil prevzetni Antonij od senata za
sovražnika republike spoznan in Oktavij mu je s konzuloma
vojsko napovedal. Bil je premagan, pa tudi oba konzula sta
padla v boju in Oktavij je sam ostal na čelu vlade.

Podal se je s svojo vojsko proti Rimu, kjer je bil za kon¬
zula izvoljen. Antonija ni več napadal, marveč se ž njim in z L e-
pidom,  namestnikom Galije, združil zoper republikansko stranko.
Zveza teh treh mož je bilo drugo trivladje  (43. 1. pr. Kr.)
Začeli so neusmiljeno preganjati svoje nasprotnike; bilo je tako

3 *

- 36 -

morenje po Rimu, kakor v strašnih dnevih perve notranje vojske.
V tem času je bil tudi plemeniti Ciceron umorjen.

Na to sta šla Oktavij in Antonij v Macedonijo zoper repu¬
blikanca Kasa in Bruta, ki sta bila v bitki pri Filipih tudi
premagana in se sama umorila. S to vojsko je bila republika
popolnem ukončana.

Zmagovalna triumira (Oktavij in Antonij) sta Lepida kar
odstranila in se sama rimske provincije med seboj razdelila.
Oktavij je dobil zahodne, Antonij izhodne provincije.

Med tem ko se je Antonij na dvoru egiptovskem pri kra¬
ljici Kleopatri kratkočasil in tej še nekoliko rimskih provincij
v Aziji podaril, delal je Oktavij na to, da vso oblast in go-
spodstvo v svoje roke dobi. Kleopatri je Rim vojsko napovedal
in Antonij je bil odstavljen. Vojskovodja Agripa je dobil nam¬
reč bitko pri predgorju Aktiju  (31. 1. pr. Kr.), iz katere sta
Antonij in Kleopatra še pred koncem potegnila. Oktavij si
je podvergel Sirijo in napadel tudi Egipt. Antonij se je nabodel
na meč, Kleopatra pa si je zavdala. Egipt postane rimska pro-
vincija. Oktavij bil je zdaj sam vladar neznano velike deržave
in senat ga je imenoval Avgusta,  t. j. posvečenega.

§56. Cesar Avgust.

Oktavij se je imenoval po svojem starem stricu Cezar, od
tod slovensko ime cesar, nemško pa Kaiser, ki izvira od ger-
škega kaisar (eezar). Svojo oblast je rabil za ohranjenje miru,
vladal je z modrostjo in zmernostjo in pospeševal je znanosti in
umetnosti. V tem so ga podpirali meceni.  V tem času so
živeli pesniki Virgil, Horac in Ovid  in zgodovinarja Sa¬
lu st in Livij.  Vojskoval se je le takrat, kedar je bil pri¬
siljen, in sicer ne zavoljo novih pridobitev, ampak zavoljo tega,
da bi obvaroval napadov meje svojega velikega cesarstva, ki
je segalo od Donave do puščave Sahare in od Evfrata do Gibral¬
tarja, ter je 130 miljonov stanovalcev štelo. Težavno vojsko so
imeli Rimljani z Nemci ali Germani.  Ker so ti renske pro¬
vincije napadali, poslal je Avgust D r u z a v te kraje. Njegov brat
Tiberij  je nadaljeval boj proti njim in naposled premagal
zahodnje Nemško. Ker je pa rimski vojskovodja Var Nemce
terdo tlačil, z davkami hudo obloževal in latinski jezik, rimske
navade in šege pri njih vpeljati hotel, so se ti pod vodstvom
Arnimija (Hermana),  kneza keruzkovskega uperli. Ta je s
svojo zaroto obdal Vara v Tevtonskem lesu in ga popolnem pobil.
Avgust, zvedši to strašno izgubo, je obupljivo zaklical: Var,
verni mi moje legije. V svoji rodovini Avgust ni bil srečen.
Za svojega dediča je postavil Tiberija,  umeri je v 76. letu.

Pod Avgustovo vlado je bil rojen Jezus Kristus.

§ 57. Germani.

Germani so stanovali ob Reni in Donavi, severno do Se¬
vernega in Vzhodnega morja. Razdeljeni so bili na več rodov,

imeli pa so skupni jezik in vero, skupne navade in šege. Vsak
rod je imel posebno deržavo, pa tudi več rodov je v zvezo sto¬
pilo. Deržave so razpadale na okraje  (Gaue). V vojskinih
časih so si izmed hrabrih mož izbrali „vojvodo“ (Herzog).

Glavno opravilo Germanov je bil boj in lov. German je
z dvajsetim letom dobil orožje, a ga potem nikoli ni več odložil.
Ljubil je pa tudi lov, saj je pa bilo po nemških gozdih obilo
divjačine, posebno turov. Germani so častili pervotno naravne
moči za bogove. Največji bog jim je bil Vuotan.  Bil je tudi
bog zmage, ki je v boju padle v nebesa (Wal-Halla) sprejemal.
Njegov sinje  D on  ar,  bog nevihte. Četertek (Donnerstag) ima
ime po njem. Boginje nemške so bile: Herta, F raj a, Holda
in človeštvu sovražna boginja pa Hellia, odtod Holle (pekel).
Germani so verovali na pritlikovce  (Zwerge), ki v gorah
stanujejo, na hudobne duhove  (Kobolde), na velikane
(Riesen) itd.

§ 58. Cesarji iz Avgustove hiše.

Tiberij,  naslednik Avgustov, je bil grozoviten mož. Pod
njegovim vladanjem je bil zveličar križan.

Tudi njegovi nasledniki so bili neusmiljeni trinogi. Posebno
se je odlikoval N er o. On je ukazal umoriti svojega brata,
svojo ženo, svojo mater, svojega učitelja Seneko in tisoč naj¬
plemenitejših Rimljanov. Po takih grozovitnostih se je začel
sam razkazovati kot igralec na citre, kot pevec in gledališčini
igralec. Tudi najimenitnejšim senatorjem in vitezom je ukazo¬
val v glediščih igrati.

On je bil menda prouzročil devetdnevni požar v Rimu, da
bi se bil lepše mesto potem sezidal. Krivdo pa je obračal na
kristjane, katere je strašno preganjati ukazal. Na vse le mo¬
goče neusmiljene načine jih je mučil. Za njega sta umerla
mučeniško smert tudi apostla Peter in Pavl.

Naposled so se vendar spuntali zoper trinoga; zbežal je,
in ko je videl, da se ne more več rešiti, dal se je od sužnja
prebosti. Umeri je z besedami: „Kak umetnik zdaj umerje!“

§ 59. Doba dobrih cesarjev.

Vredni cesar je bil Vespazijan.  On je skerbel za po¬
stavni red in olepševal Rim. Pod njegovo vlado je njegov sin
Tit premagal in ukončal Jeruzalem (70 1. pr. Kr.)

Njemu je sledil Tit,  plemenit knez, čegar dobrota serca
je bila sploh znana pri Rimljanih. Njemu je bil zgubljen vsak
dan, kedar ni nič dobrega storil. V tem času je ognjenik Vezuv
ukončal mesti Pompej in Herkulan.

Tudi njegov naslednik, Trajan, je dobro vladal. Bil je
tako izverstnih lastnosti, da so ga „najboljšega“ imenovali. Sker¬
bel je za omikovalne zavode in za olepševanje mesta. Zmagal je

- 38 —

bil  Dacijo  (sedanjo Rumunijo in Erdeljsko) in zmagoval je v
Aziji. Njemu v čast je bil postavljen steber.

Njegov naslednik Hadrijan  je ljubil mir. Temu je sle¬
dil Antonij Pij,  t. j. pobožni, bil je plemenit človek, ki je
blagotvorno vladal in bil kot oče domovine spoštovan.

Temu je pa sledil Mark Avrelij,  s pridevkom ; ,filozof.“
Živel je kakor zasebnik, pa za uboge storil prav veliko. Imel
je vojsko z Markomani, narodom na južnem Nemškem. Umeri
je v Vindoboni, denašnjem Dunaju.

§60. Propad rimskega cesarstva.

Za Markom Avrelijem začeli so se slabi časi. Vladali so
slabi cesarji in popačenost ljudstva je rastla vedno bolj in bolj.
Cesarska osebna straža, pretorijanci,  so poljubno cesarje
imenovali in odstavljali. Deržava se je svojemu prepadu pri¬
bliževala. Kristijani so bili še vedno hudo preganjani. Napo¬
sled je zasedel prestol Konstantin Veliki  (224 p. Kr.)
Njegov oče je bil pagan, njegova mati Helena pa že kristjana,
ki je tudi med svetnice sprejeta bila. Kerščanstvo je on pospe¬
ševal, ga razglasil za deržavno vero in se dal pred smertjo še
sam kerstiti. Svoj vladarski sedež je prestavil iz Rima v Bi¬
zanc (Carigrad), ki se je po njem Konstantinopel  imenoval.
Svoje cesarstvo je razdelil med štiri sinove, toda te posamezne dele
je kmalo eden zopet v celoto združil. Stalna delitev je pa nastala
po cesarju Teodoziju  (394). Zapustil je sinu Ho no rij u
večerno (zahodno) cesarstvo z glavnim mestom Rimom,  sinu
Arkadiju pa izhodni del z glavnim mestom Carigradom. Ta
delitev rimskega cesarstva pa je bila vzrok, da se meje ob
Donavi niso mogle več braniti proti napadajočim severnim na¬
rodom.

§61. Preseljevanje narodov.

Onkraj Urala in Volge po širokih planjavah Azijatskib do
Kitajskega je bival divji pastirski narod, Huni.  Zoper njihov
napad so bili Kitajci dolgi zid sezidali.

V četertem stoletji so se vzdignili Huni in podali se proti
zahodu, iskat v Evropi novih bivališč. Naleteli so najpervo na
Alane,  bivajoče med Volgo in Donom, in^ združeni s temi so
napadli izhodne in zahodne Gote  ob Cernem morji. Ti so
bili pa naprej potisnjeni v rimsko deržavo. To gibanje narodov,
ki se je pozneje poprijelo še mnogo druzih in blizo 300 let tra¬
jalo, se zove v eli k o p r e s elj e v anj e narodov.  Cesar Teo¬
dozij je zmagovalne zahodne Gote ustavil in jim Tracijo, pod
rimsko oblastjo, določil. Ta podložnost zahodnih Gotov ni dolgo
terpela. Po smerti Teodozija je bilo cesarstvo razdeljeno. Rufin,
minister Arkadijev, je šuntal zahodne Gote, da napadejo Italijo,
katero je minister Staliko za Honorija oskerboval. Alarih,

- 39 —

kralj zahodnih Gotov, je došel v Italijo, pa se pervikrat umak¬
niti moral, drugikrat je pa zmagal in oplenil Eim. Na potu v
spodnjo Italijo je umeri in pokopan je bil v reki Buzentu.

§ 62. Atila, kralj Hunov.

Nevarnejši sovražnik od Alariha je bil Atila, kralj Hunov;
njegovi sorodniki so ga imenovali „šibo božjo“.  Atila je s
700.000 Huni prilomastil na Nemško in vse pokončavši in pomo-
rivsi deri je prek Bene na Francozko. Takrat se je sploh go¬
vorilo: „Kamor stopi Atilov konj, ondi trava ne raste več.“ V
tej zadregi so se Rimljani z drugimi narodi zedinili in na K a-
talavnskem  polji Atilo užugali. (451 pr. Kr.) Atila se je na
Ogersko umaknil, pa se že v prihodnjem letu pripravljal na nov
naval na Italijo. Premagal in razdjal je Oglej  (Aquileja), blizo
Jadranskega morja. Stanovalci tega mesta so iskali zavetja na
bližnjih otokih in ondi sezidali Benetke.

Atila je pustošil potem še vso zgornjo Italijo in se pomikal
proti Rimu. Papežu Leonu  I, ki je bil z drugimi poslan k
Atili, se je posrečilo, pregovoriti ga, da se je vernil v svojo
domačijo, v Panonijo (sedanje Ogersko), kjer je vsled nezmer¬
nega življenja kmalu umeri. Huni so ga položili najpervo v
zlato rako, to v sreberno in naposled v železno. Pokopali so
ga po noči, in sužnje, kateri so g’a pokopovali, so umorili, da
bi ni kdo ne znal, kje velik hunski kralj počiva.

§ 63. Odoakor, kralj lierulski.

Sredi petega stoletja je došel v Italijo Odoaker,  kralj
Herulov in Rugijev, ki so pervotno na denašnjem Poznanjskem
bivali. — Ponudil se je rimskemu cesarju, za denar mu služiti
s svojimi trumami. Pozneje je pa za svoje zasluge eno tretjino
vseh italskih dežela za-se terjal. Tega se mu ni dovolilo, zato
je šel s svojo vojsko proti Ravenam, kjer je bil takrat cesarjev
sedež. Na prestolu je bil jako mlad Romul Avgustul.
Raveno je Odoaker vzel, in mlad cesar je bil v Kampanijo
odgnan. S tem je bil storjen konec rimskemu gospodstvu. Odoaker
postane kralj Italije. S propadom Rima (476) se končuje zgo¬
dovina starega veka.

Odoaker je vladal previdno in modro, pa dolgo ni užival
sadu svojih zmag. Izhodno-riinski cesar je šuntal Teodorika,
kralja izhodnih Gotov, naj udari na Italijo. Teodorik je v večih
bitkah premagal Odoakerja, oblegal ga tri leta v Raveni in ga
po vzetji mesta umoril. Teodorik je bil utemelitelj germanskega
kraljestva v Italiji.

- 40 -

Srednji rek.

I. Od propada zahodno rimskega cesarsta do Karola

Velikega.

§ 1. Teodorik Veliki.

Teodorik je priživel svoja deška leta v Carigradu za po¬
roštvo miru in bil je ondi izrejen. Pridobil se je bil na ta
način veliko znanosti. Po svoji vernitvi je bil izbran za kralja
izhodnih Gotov. Spodbujen od izbodno-rimskega cesarja, sklenil
je, za svoj narod novih bivališč v Italiji iskati. Po zmaganji
Odoakerja vladal je prav modro, zato si je pridobil naslov
„Veliki. “ Pospeševal je znanosti in umetnosti, oberti in polje¬
delstvo. Prideržal je naredbe, upeljane v dobi cesarstva, tudi
nasproti kristjanom je bil poterpežljiv. Za prestolno mesto si
je izvolil Raveno. Nemške pesmi so ga v starih časih pod ime¬
nom „Ditrih Bernski“ opevale kot izgled viteškega kralja. Umeri
je brez moških potomcev, in po njegovi smerti je to kraljestvo
zopet propadalo.

§2. Cesar Justinijan

Skoro tisoč let več nego zahodno-rimsko cesarstvo obder-
žalo se je vzhodno-rimsko ali gerško cesarstvo. Med tem, ko so
bili v Italiji po smerti Teodorikovi notranji nemiri, vladal je v
Carigradu Justinijan. Bil je nizkega rodu, njegov oče je bil
kmet, njegov stric svinjski pastir. Stopil je kot vojak v službo
cesarsko, postal je poveljnik cesarske osebne vojske in bil na¬
posled izvoljen za cesarja pod imenom Justin I. Cesarstvo je
zapustil svojemu stričniku Justinijanu.

Gerško cesarstvo je imelo takrat izverstnega vojskovodjo,
hrabrega Beli zarja.  Tega je bil poslal Justinijan v severno
Afriko, da pridobi ondotne Vandale. Belizar je tudi premaga in
podverže gerškemu cesarstvu. Potem se je podal v Italijo, da
bi ondotne izhodne Gote premagal. Vzel je Rim in Raveno.
Pa Belizar je žel za to le nehvaležnost; nezaupljivi cesar, ki
je menil, da Belizar sam po kraljevskem prestolu v Italiji hrepeni,
poklical ga je nazaj in izročil poveljstvo Narsesu,  ki je deželo
popolnem podvergel. Italija je postala provincija gerškega
cesarstva pod imenom Eksarhat, t. j. namestništvo. Justinijanova
vlada se je tudi v drugem obziru odlikovala. Veliko skerb je
obračal na postavodajalstvo in po pravnikih je dal zakonik
sestaviti. Za Justiuijana je bila s v i 1 o r e j a vpeljana, dva miniha
sta bila namreč v vsojih izvotljenih palicah sviloprejkina jajčica
iz Kitajskega prinesla (555 p. Kr.)

- 41 -

§ 3. Alboin, kralj Longobardov.

Gerki niso dolgo gospodovali v Italiji. Iz severa, od Donave
in Tise so došli pod vodstvom kralja Alboina Longo bardi,
(Dolgobradci), deželo ob reki Po pridobili (568) in Pavijo za
glavno mesto novega kraljstva naredili. Ime Lombardija izvira
od tega naroda.

Pred svojim odhodom v Italijo je bil Alboin kralja Gepi-
dov umoril in potem njegovo hčer Rozamundo  prisilil, da ga
je vzela. V Italiji se je žena nad njim maščevala. Ko jo je v
svoji prevzetnosti silil, naj pije iz črepine svojega očeta, je dala
Rozamunda barbara umoriti, še predno si je bil vso Italijo
pridobil.

§ 4. Klodovik, utemelitelj frankovske deržave.

Več narodov se je pervotno nahajalo pod imenom Franki.
Nad enim delom ob spodnji Reni je vladal v drugi polovici
petega stoletja Klodovik  ali Ludovik iz rodovineMerovingarjev.
Da bi svojo deržavo razširil, napadel je rimskega namestnika
v Galiji, Siagrija.  Premagal ga je in s tem konec storil
ondotnemu rimskemu gospodstvu. Bojeval se je tudi z Al e m a n i
med Reno in Vogezi, katere je pri Z Ul p ihu,  ne daleč od Bonna,
potolkel. Dolgo je bil ta boj neodločiven. Obernil se je pa Klo¬
dovik, takrat še pagan, pa po njegovi kerščanski soprugi Klotildi
v to prigovorjen, v molitvi na kerščanskega boga in obljubil, h
kristjanski veri pristopiti, ako vojsko dobi.

Po dobljeni zmagi se da res kerstiti; potem ko je bil se
več narodov si podvergel, mazilili so ga za kralja vseh Frankov
v Galiji.

Njegovi nasledniki so pa bili tako slabi vladarji, da so
ministri, imenovani „majores domus“,  namesto njih vladali.

Eden teh, Karol,  s pridevkom Mar tel,  t. j. kladivo,
je dobil to čast, kakor dedno pravico; svojo slavo je še s tem
pomnožil, da je premagal iz Španjskega črez Pirineje došle
Arabce.

§ 5. Sveti Bonifacij.

Sredi perve polovice osmega stoletja je živel v nemških
deželah pobožni oznanovalec vere, Winfried.  Imenoval se je
Bonifacij,  t. j. dobrotnik, njega imajo tudi za apostola
Nemcev.

Hodil je od kraja do kraja, posebno po Turingih, po Fries-
landu in Hesenu. V tej poslednji deželi naletel je na hrast, ki
je bil bogu Donar posvečen, in katerega se nihče ni smel do¬
takniti. Bonifacij pa je hrast s sekiro posekal v pričo ostra-
šemh ajdov, ki so vsak trenutek blisk in grom za kazen iz
neba pričakovali. A to se ni zgodilo; zapustili so torej svoje stare
bogove in se dali kerstiti. Bonifacij je postal nadškof in usta-

- 42 -

novil na Nemškem mnogo škofij,, samostanov in šol. V svoji
visoki starosti je potoval k Frizam, preobračevat jih, toda med
božjo službo je bil od divjakov napaden in umorjen (1. 755).

§ 6. Mohamed.

V Evropi se je kerščanstvo vedno bolj in bolj razširjevalo,
v Aziji se je pa prikazal oznanovalec nove vere, Mohamed.

Mohamed je bil rojen leta 571 v Meki v Arabiji. Vsled
rane smerti staršev izredil ga je njegov stric, katerega je Moha¬
med po njegovih tergovskih potih spremljal. Pozneje je bil kup-
čijski vodja v veliki kupčiji neke vdove, katera ga je tudi za
moža vzela. Arabci so bili sicer pagani, pa so imeli tudi judovske
nazore. Kar sklene precej nadarjeni Mohamed, ki se je po svetu
tudi druge vere poznavati učil, novo vero ustanoviti. Sel je v samoto
ter začel verske reči premišljevati; pripovedoval je potem, da
se mu je angel Gabrijel prikazal in ga za preroka božjega iz¬
volil. Pervi nauk njegove vere je: „Samo en bog je in Moha¬
med je njegov prerok. “ Mozes in Kristus sta mu bila božja
poslanca. — Predigoval je pa o neumerjočnosti duše, o plačilu po
smerti, priporočal molitev, miloščino in prepovedoval vino.

Začetkoma je imel le malo prijateljev in priveržencev;
moral je celč pred svojimi sovražniki iz Meke v Medino
bežati (622), kjer pa je bil z veseljem sprejet. Od tega bega
(v arabskem jeziku hedšra)  štejejo Arabci leta.

Od tod je razširjal svoje nauke na vse strani, najpervo
s svojo zgovornostjo, pozneje tudi z mečem. Da je svoje pri-
veržence za boj navdušil, pripovedoval je, da v vojski padle
čaka v raju največje veselje, in da je človeku osoda že naprej
odločena, da se bližnji smerti človek ne more odtegniti, tudi če
v boj ne gre. Na taki način je pribojeval mesto Meko in skoro
vse arabske rodove. Umeri je v Medini (632), kjer je v železni
rakvi v mošeji (tempeljnu) pokopan.

Njegovi nauki se zovejo Islam,  in so v knjigi Koran
popisani. Mohamedovi nasledniki se imenujejo Kalifi,  t. j. na¬
mestniki preroka. Ti so si pribojevali Sirijo, Palestino, severne
afrikanske pokrajine, in šli so (710) pod vodstvom vojskovodje
Tari  k a na Špansko. Tu so bili v taboru, imenovanem Ge-
bel al Tarik,  iz česar je nastala beseda Gibraltar. Tu so
premagali zahodne Gote in so gospodovali čez Španijo. Hoteli
so se tudi v Galiji utaboriti, toda ta naklep jim je bil Karol
Martel preprečil.

V znanostih in umetnostih so bili Arabci takrat precej
izvedeni, pečali so se z astronomijo, medicino, stavbarstom, pes¬
ništvom in godbo.

§ 7. Pip in Mali.

Karol Bat (Martel) je zapustil dedni urad hišnega mojstra
(majores domus) na merovingarskem dvoru svojemu sinu Pipinu,

43

imenovanemu Mali. Takratni merovingarski kralj je bil to le na
videz, Pipin je marveč imel vso deržavno oblast v rokah. Pipin
je bil jako močan; pripoveduje se, da je pri neki igri levu na
en mah glavo odsekal. Tudi duševne zmožnosti njegove so
bile velike. Hotel je torej ne samo oblast kraljevo, ampak tudi
čast kraljevo imeti. Pridobil si je bil zaupanje frankovskih
žlahtnikov in duhovnikov. Zato je prašal takratnega papeža
Caharija, kdo naj bode prav za prav kralj, ali tisti, ki ima vso
oblast kraljevsko, ali pa oni, ki ima samo ime. Odgovor je bil Pe-
pinu goden. Postavili so ga na frankovski prestol; on je bil ute-
melitelj nove vladarske hiše na Francozkem, imenovane Kar¬
lovci  (Karolingarji). Pipin je bil zato papežem tudi hvaležen.
Branil jih je zoper napade Longobardov, vzel celo tim del
srednje Italije in ga podaril papežu. Na ta način se je bila
cerkvena deržava (papeževa dežela) ustanovila.

II. Od Karola Velikega do križanskih vojsk.

§ 8. Karol Veliki.

Pipin je zapustil frankovsko kraljevstvo svojima sinovoma
Karlmanu in Karolu. Pervi je že za tri leta umeri in tako je
prevzel frankovsko deržavo sam Karol,  kateri si je vsled svo¬
jega močnega in modrega vladanja pridobil pridelek „Veliki“.
Karol  V e 1 i k i je imel dolgo-trajajoče in kervave vojske, osobito
s Sak si, ki so stanovali med Labo, spodnjo Reno in Severnim
morjem. Hotel jih je, ker so bili še pagani, h kerščanski veri
spreoberniti; pa so se hrabro branili nove vere, ubili k njim
poslane kerščanske oznanjevalce in razdjali sezidane cerkve. Na
to je Karol prijel za meč in jih silil k pokorščini.

Karol je šel na pomoč papežu v Italijo zoper Deziderija,
kralja Longobardov, premagal Pavijo in se sam postavil za
kralja Longobardov; med tem so se vperli Saksi na novo pod
vodstvom Wittekinda.  Karol je na to prihitel iz Italije in
Sakse popolnem pobil. Pozneje so se Saksi še večkrat priza¬
devali, oteti se frankovske podložnosti, toda zastonj; še celo
Wittekind se je^ moral s Karolom sprijazniti in se je dal kerstiti.

Tudi na Španskem je bil Karol do Ebra Arabce zmagal
in pridobljeno deželo pod imenom špansko marko  k svo¬
jemu kraljestvu pridružil. Da bi vzhodne meje svoje deržave
pred roparskimi A vari  (Obri), ki so stanovali na Ogerskem,
obvaroval, potolkel jih je popolnoma in od meje prepodil. Iz
pridobljene dežele osnoval je tako zvano „lzhodno marko";
njeni grofi so morali deželo pred sosednimi narodi braniti.

V Italiji se je vnel punt zoper papeža. Karol je šel na
to v Rim (800 1. pr. Kr.), kjer je nemir hitro udušil. Praznoval
je pa v Rimu božične praznike v Petrovi cerkvi. Kar se
približa papež sredi velikega mnoštva ljudi molečemu Karolu in

— 44 —

mu med velikim veseljem ljudstva postavi cesarsko krono na
glavo in ga mazili za rimskega cesarja.  Dostojanstvo
rimskega cesarja je bilo s tem zopet vpeljano, t. j. za 324 leti,
od kar ga je bil Odoaker odpravil.

Karol je umel dobro sukati z mečem, pa je tudi po
očetovsko skerbel za svoje podložne. Ustanovil je šole, bil
prijatelj učenjakov in pospeševal znanosti. Kerščanstvu je bil
s celo dušo naklonjen, ustanovljal je škofijstva, cerkve in samo¬
stane. Zboljševal je pravne razmere, vojaštvo, skerbel za polje¬
delstvo in kmetijstvo. Umeri je v svojem 72. letu v Ahnu (8i4)
v tej dobri zavesti, da je vse, kar je dobro, želel in po svojih
močeh pospeševal.

§ 9. Karlovci (Karolingarji).

Nasledniki Karola Velikega, Karlovci imenovani, so bili
slabi vladarji. Karolov sin, Ljudovik pobožni,  je bil sicer
dober knez, pa je imel premalo moči, da bi vzderžaval veliko
kraljestvo.

Že v četertem letu svojega vladanja razdelil je svoje kra¬
ljestvo med svoje tri sinove, Lotarja, Pipina in Ljudovika. Ko
je v drugem zakonu dobil še četertega sina, Karola Plešca, hotel
je novo razdelitev početi, pa so se mu sinovi uperli. Pri Kol-
marji v Alzaciji so pa njegove trupe ga zapustile in k sinovom
prestopile, in Ljudovik je žalosti umeri. Po očetovi smerti so
si sinovi stalno razdelili deržavo po pogodbi v Verdunu
(843). Pipin je bil že pred umeri, na to dobi Lotar  s cesar¬
skim naslovom vred srednje Frankovsko, obsegajočo pokrajine
med Severnim in Srednjim morjem, Ljudovik,  s pridevkom
Nemški,  vshodno Frankovsko, na desnem bregu Rene, kar je
bilo podloga pozneji Nemčiji, in Karol Plešec  je dobil za¬
hodno Frankovsko, ali pozneje Francosko.

Toda ti bratje niso imeli sreče in blagoslova. Lotar je
odložil krono in šel v samostan. Njegovi potomci so že 1. 875
pomerli in njegova dežela je pripadla nekoliko Nemčiji neko¬
liko Francoski.

Tudi v Nemčiji so Karolingarji zLjudovikom  Otrokom,
(911) izmerli; na kar postane Nemčija volilna deržava.

Med vlado slabih Karolingarjev na Francoskem so N o r-
mani  deželo pustošili. Ta narod je stanoval ob bregih Dan¬
skih, Švedskih in Norveških. Lep del severne Francoske so si
bili pribojevali, še dandanes se imenuje Normandija. Zadnji
Karlovec na Francoskem je bil L j u d o vi k L eni.  Po njegovi
smerti so izvolili Huga Kapeta,  mogočnega pariškega grofa.
On je ustanovil kraljevsko rodovino Kapetovcev (987).

§ 10. Henrik I., utemeljitelj mest.

Po smerti Karlovcev so izvolili na Nemškem za kralja
Konrada,  vojvode Frankskega. Umeri je pa ta že ža sedem

- 45 —

let. Na smertni postelji je priporočil za svojega naslednika
lastnega sovražnika, vojvodo Henrika  Saksonskega, spoznavši
ga za najvrednejšega.

Ta čversti kralj je dobil tudi pridevek „Tičar“, ker je bil
pervo vest o izvolitvi za kralja pri ptičjem lovu izvedel.

Henrik I. je bil moder in hraber knez, povzdignil je bil
propadlo Nemčijo in branil deržavne meje proti napadom sovraž¬
nih sosedov. Zlasti bojevalni Madžari so bili, ki so nemško
cesarstvo večkrat pustošili.

Med devetletnim pomirjem, ki ga je bil s tem sovražnikom
sklenil, se je trudil deržavo dobro obraniti. Na njegovo prigo¬
varjanje so si plemenitniki terde gradove zidali in pri turnirjih
v boju vadili; terge in mesta je obdal z zidovjem, prekopi in
zaukazal, da se je vsak desti mož naselil v mestu, kjer so se
ob času vojske poljski sadeži shranjevali. Po preteklem pomirju
napadli so Madžari Saksijo. Bili so pa pri Merzeburgu  (933)
popolnem pobiti, in dolgo se niso več upali v Nemčijo.

§ 11. Oton Veliki.

Po Henrikovi smerti je zasedel njegov prestol sin Oton I,
kronan po nadškofu Majnskemu v Porečnu (Ahen). Med obedom
so pervi nemški knezi pervikrat tako imenovane najvišje službe
opravljali,

Oton je krepko vladal, premagal svoje notranje in zunajne
sovražnike in razširjeval kerščanstvo. Pris lil je Dance in Poljake,
da so nemško gospodstvo pripoznali. Madžari so pa hujše nego
prej v Bavarsko priderjevali. V svoji ošabnosti so govorili:
Naši konji bodo reke in jezera popili, in ako se nebo ne podere
ali zemlja ne pogrezne, ne more se nam nič hudega zgoditi.
Priderli so bili že blizo Avgsburga, kar jih je bil Oton blizo
mesta na polju  Leh  tako natolkel, da se niso več na Nemško
upali (955). Zdaj je Vzhodno marko, katero je bil Karol Veliki
ustanovil, pa Ljudovik Oton izgubil, zopet ustanovil, in podelil
jo nekemu mejnemu grofu. Pod njegovim sinom Otonom II. je
dobila to marko, ki se je začela Ostreich, Oesterreich
(Avstrija) zvati, frankovska rodovina Babenberška  (976). V
tem času so se začeli Madžari ali Ogri pervikrat omiki približevati.

__ Vojvoda Gajza je prestopil h kerščanski veri, in njegov
sin Stefan Sveti,  je pa kerščanstvo zelč razširjeval.

Oton Veliki je bil tudi večkrat v Italiji, kjer je bila po
odpovedi cesarja Lotarja velika zmešnjava; v Milanu je bil Oton
z železno krono za kralja lombardijskega in v Rimu za rim¬
skega cesarja  kronan.

Njegovi nasledniki Oton II, Oton III in Henrik  II ali
Sveti so imeli vedno boje z velikaši svoje deržave in upornimi
Italijani. Z Henrikom Svetim je Saksonska cesarska hiša na
Nemškem izmerla (1024).

- 46 -

§ 12. Henrik IV. in papež Gregor VII.

Po smerti zadnjega nemškega cesarja iz saksonske hiše
je bil za kralja izvoljen Konrad  II, frankovski vojvoda. On
je bil čverst vladar, ki je odpravljal posebno takratno pestno
pravico  ali pravico močnejšega, in na perste stopal roparskim
vitezom. Pridobil si je bil lepo burgundsko kraljestvo,
ki je obsegalo Svicijo in južno Francosko, in gledal je na to,
da bi cesarstvo svoji hiši pridobil.

Enako verlo je vladal njegov sin Henrik  III, ki je bil
jako bogaboječ in od ljudstva čislan. Z veliko odločnostjo se
je ravnal po očetovem načertu, da bi bila Nemčija dedna monar¬
hija brez vsega upljiva od strani velikašev. Da bi se prepirov
bolj obvaroval, vpeljal je tako imenovani „božji mir“, po katerem
ne bi smel od srede do pondeljka, in tudi o svetih časih nobeden
za orožje prijeti. Tudi v Italiji, kjer so bili trije papeži ob
enem, naredil je mir s tem, da je vse tri odstavil in novega
imenoval; s tem je postala volitev papeža od cesarja odvisna.
Umeri je v najlepših moških letih; njegov sin Henrik  IV. je
bil takrat komaj šest let star. Nemški knezi so na to izrejo
mladega kralja in vodstvo deržave njegovi materi Neži izročili.
S tem vodstvom pa niso bili knezi zadovoljni, radi tega so komaj
16 let starega Henrika IV. na nemški tron posadili.

Mladi kralj je začel po svoji termi prav ošabno in samo¬
voljno vladati. Njegov zapravljivi dvor na Goslarju v Harzu je
tlačil posebno Saksonce, tudi s saksonskimi velikaši je prevzetno
ravnal, zidal po njih deželi terdne gradove, v katere je postavljal
frankovske posadke. Na to so se uperli Saksonci, razderli nove
gradove in prepodili kralja. Pa prevzetnost Saksov samih je
bila kriva, da so se drugi knezi združili s kraljem, kateri je
naposled Saksonce premagal. Kralj se je maščeval nad njimi,
ostro gospodoval v njih deželi in zoper obljubo veliltaše ujete
imel. V tej stiski se obernejo oni do papeža za pomoč. Takratni
papež je bil Gregor  VII, ki se je pred Hildebrand  imenoval.
Bil je sin tesarja na Laškem, pa s svojimi dušnimi zmožnostimi,
pridnostjo in delavnostjo pridobil si je največjo duhovsko častno
mesto. Ta mož si je prizadeval, da bi postala cerkev neodvisna
od deržave in da bi cerkvena oblast veljala več od posvetne.
Zavoljo tega je odrekal posvetnim knezom investituro,  t. j.
pravico, škofe imenovati in jim posvetna blaga njih cerkva po¬
deljevati. Henrik IV. je pa kljubu prigovoru Gregorja VII. škofe
imenoval, škofije in opatije podeljeval. Radi tega in radi tla¬
čenja Saksov pozove ga Gregorij, naj se pride v Rim zavoljo
svojih djanj zagovarjati. Henrik IV. se nad tem razjezi in izreče,
da je papež odstavljen, papež pa nasproti temu izključi kralja
iz cerkvene zveze. Nezadovoljni knezi so na to pa izrekli, kralja
odstaviti, ako se v enem letu cerkvene kletve ne iznebi. To
vzame kralju pogum in sklene, s papežem se sprijazniti. Sredi

- 47  —

zime se poda čez snežne Alpe k njemu. Ta je bil takrat v gradu
Kanosa v zgornji Italiji. Tukaj se je podvergel tridnevni cer¬
kveni pokori. Pa od izključenja iz cerkve ga oprosti papež le
pod tem pogojem, da se odpove kraljevi oblasti, dokler ne bodo
o tem tudi nemški knezi svojo sodbo izrekli.

To pa razjezi kralja, ki se je potem vnovič zoper papeža
uperi. Po premaganji nasprotnega kralja na Nemškem, prišel
je z vojsko v Rim. Gregorij je moral zbežati, umeri je pa že
v bodočem letu (1085) v Salermu z besedami: „Ljubil sem pra¬
vico, sovražil krivico, zato umerjem v pregnanstvu. “ Pa tudi
Henrik IV. ni užival več mirnih dni; lastni sinovi uperli so se
bili zoper njega, na kar je žalosti umeri stari oče. Njegov sin
Henrik  V. končal je prepir o investituri s tem, da si je v zadevi
imenovanji škofov le nekoliko pravic prideržal. Umeri je brez
otrok. Z njim je frankovska kraljevska rodovina izumerla (1125.)

III. Doba križanskih vojsk.

§ 13. Peter Amienski.

Kraje, kjer je Kristus živel in za blagor človeštva deloval,
so vedno spoštovali kristijani in večkrat šli na božjo pot v
Sveto deželo. Dokler je bii Jeruzalem v oblasti gerškik cesarjev,
bilo je romanje v one kraje pospeševano in še pod Arabcem
ni bilo zabranjeno. Ko so pa Turki, divje ljudstvo od kaspi-
škega morja, Palestino (1072) pribojevali, potem so bili romarji
večkrat obropani in mučeni, in najbridkejše pritožbe so se
čule od kristjanov iz Svete dežele. Povsod so se potem med
kristjani izraževale gorke želje, da bi se Palestina z zveličar-
jevim grobom Mohamedancem odtergala in prestrojila v posebno
kerščansko deržavo.

Kar se verne iz božje poti domu pobožen puščavnik in
duhovnik z imenom Peter Amienski  in prav ganljivo popi¬
suje terpljenje v Palestini. Imel je seboj pismo jeruzalemskega
patrijarha, v katerem ta papeža Urbana II. pomoči prosi. Papež
je na to navdušenemu poslancu Petru naročil, naj gre od mesta
do mesta, od kraja do kraja in naj one bolečine kristjanov
oznanuje. Peter se poda na pot, jaba na muli in potuje bos
in gologlav, oblečen z romarsko obleko in s križem v roči.
Potoval je po Laškem, Francoskem in po Nemškem, ter povsod;
serca ogreval in navduševal. Tudi papež Urban  II. je prigo¬
varjal cerkvenemu zboru v Klermontu (na Francoskem) v navdu¬
šenemu govoru oproščenje Jeruzalema. Po dokončanem govoru
je iz tisoč ust odmevalo: „Bog tako hoče.“ Iz vseh stanov in
od vseh strani so se zbirali za sveto reč vneti borilci. Vsakemu
udeleževalcu se je v znamenje rudeč križ na desno ramo pripel;
od tod tudi ime »križarji" in »križanske vojske 1 '. Že spomladi

48 -

leta 1096. podala se je na pot precejšnja truma, ki ni mogla
oroževanja knezov dočakati, pod vodstvom Petra Amienskega
in viteza Valterja Nemaniča (Habeniks); pa veliko jih je vsled
bolezni in stiske pometlo, in kar jih je došlo v Malo Azijo, ti
so bili od Turkov pobiti.

§ 14. Bogomir Buj Ionski.

V drugi polovici leta 1096 podala se je v Sveto deželo
druga dobro oborožena vojska. Na čelu so jej bili hrabri knezi,
posebno pobožni in vitežki vojvoda spodnje Lotringije, Bogo¬
mir  B uj  1 o n s ki.  - Cela armada je štela 600.000 vojakov, ki
se je po različnih potih približevala svojemu cilju. Prehran¬
jevanje tako velike vojske je delalo veliko težavnosti; posebno
so pa križanci po veliki vročini mnogo terpeli in prijemale so
se jih razne kužne bolezni. Kljubu temu so pridobili Nicejo (1097)
in v bodočem letu tudi Autijohijo.

Pa sila velika jim je bila kmalu za petami, kajti križance
so Turki v zadnjem mestn v velikem številu oklenili, da jim je
lakota žugala. Kar naznani obupljivi francoski duhovnik, da
je pod velikim oltarjem v St. Peterski cerkvi v Autijohiji našel
sulico, s .katero je bil zveličar preboden; ta bode kristjanom do
zmage pomagala. Celo vojsko to tako navduši, da so veliko
lakoto terpeči križanci Turke vendar le sijajno zmagali.

Velik del križancev je ostal v pridobljenih mestih, veliko
jih je bilo v bojih, po lakoti in raznih boleznih urnerlo; zato je
došlo pod vodstvi m Bogomirovim le kacih 20.000 pešcev in
1500 jezdecev pred Jeruzalem, katerega je 40.000 Turkov bra¬
nilo. Ko so Kristjani sveto mesto zagledali, so veselja vriskali
in zemljo poljubovali.

Po 39dnevnem obleganji in dvodnevnem naskoku so
vendar 15. julija 1099 bojevaje se črez zidovje v Jeruzalem
prišli, zaklicavši: „Bog hoče tako!“ Bogomir je bil pervi med
prišleci. Njega so potem za jeruzalemskega kralja izvolili, toda
on se je temu odločno branil rekoč, da ne gre, da bi on kra¬
ljevsko krono nosil tam, kjer je zveličar ternjevo nosil; imenoval
se je samo branitelj svetega groba.  Po njegovi smerti
je bil Balduin, njegov brat, vladar Jeruzalema s kraljevskim
naslovom.

Pa jeruzalemsko kraljestvo ni imelo nobenega obstanka.
Vzrok temu je bila nesloga med knezi na eni strani, na drugi
pa divja hrabrost Turkov; zato so zgubili kristjani posestvo za
posestvom. Sest križanskih vojsk, ki so hodile potem v ta
namen še v Palestino, ni moglo zabranjevati, da ne bi Turki
Jeruzalema v posestvu imeli.

§ 15. Friderik Eudečebradec.

Friderik, s pridevkom Rudečebradec (Barbarosa), je bil iz
plemenite rodovine Hohenstauferske, ki je prišla na nemški prestol

- 49 —

s Konradom III. Grad Hohenstaufenski se še dan danes na¬
haja na neki gori v Virtenberški vojvodini. Ta cesarska rodo¬
vina je imela v posestvu vojvodino Švabsko, zato se regenti
iz te hiše tudi švabski cesarji imenujejo.

Friderikov stric, Konrad III, ni bil brez ugovora za ce¬
sarja imenovan, kajti po prestolu je hrepenel tudi mogočni
vojvoda bavarski, Henrik Ponosni, iz hiše Welfov.  To je bilo
povod dolgo terpeeemu sovraštvu med Welfi in Hohenstaufi,
ki so se tudi Gi beli  ni  imenovali. Med bojem oblegal je Konrad
velfisko mesto Weinsberg. Ko seje  mesto udalo, dovolil je cesar
ženam, da smejo iz mesta svoje najdražje zaklade odnesti. Zvite
žene so na to svoje može natovorile na herbet, ter jim na ta
način svobodo in življenje rešile. Pozneje se je Konrad III.
podal v Palestino, toda po vernitvi krnalu umeri (1. 1152).
Njemu je sledil Friderik  I. K u d e če  b ra  d ec. Ta je bil
močan in junašk cesar, kakoršnega Nemčija že davno ni imela.
Previdno si je delal načerte in hitro jih je izpeljal in z vsem
svojim dejanjem na to meril, da bi nemško cesarstvo zopet
povzdignil in svoji rodovini cesarsko oblast stalno pridobil. Tudi
onstran Alp je hotel, da se njegovo ime spoštuje. Šestkrat se
je z vojsko podal v Italijo, da je uporne Italijane krotil. V Pa-
viji so ga kronali za lombardijskega kralja in v Rimu pa za cesarja.
Uporno mesto Milan je hudo kaznoval. V žalostni obleki se
pokoreči Milančani so bili od cesarja vendar milost zadobili in
novo zvestobo prisegli. Ali ko so se na novo uperli, se je
Friderik strašno nad njimi maščeval. Lepo mesto je večjidel
razdjal, na ulice in terge sol trosil in kjer so pred palače stale,
je ukazal travnike in njive narediti. Toda komaj se je bil
cesar domu v Nemčijo poveruil, že so se zopet Lombardi uperli.
Razdjani Milan so popravili, in novo terdnjavo, Aleksandrijo, (po
papežu Aleksandru III. tako imenovano), sezidali. Na to se cesar
še enkrat prek Alp v Italijo poda. Njega spremlja Henrik
Lev,  mogočni vojvoda Saksonski in Bavarski. Pa neposredno
pred bitko sta ^ se sperla. Henrik Lev je Frideriku odrekel
vsako pomoč. Čeravno ga je cesar kleče prosil daljne pomoči,
se je vendar nazaj v Nemčijo vernik Vsled tega je Friderik pri
Lenjani (Legnano) bitko izgubil in škodljivo pomirje sklenil.

Vernivši se v Nemčijo domu je pa nepokornega vojvodo
ostro kaznoval; pozval ga je na odgovor, a ker ni došel, zau¬
kazal ga je iz cesarstva pregnati in vzel mu je vojvodine nje¬
gove. Bavarsko je dobil Otton Wittelsback, praded denašnje
vladajoče bavarske hiše.

V svojem 70. leta udeleževal se je cesar še neke križanske
vojske, ko je bil slišal, da je Jeruzalem zopet v turški oblasti.
Po premaganih obilih težavah došel je cesar s svojo vojsko
vendar le v Malo Azijo in pobil močno turško armado. Ko je
pa hotel neko reko s konjem vred prebresti, utonil je v njenih

4

- 50  —

valovih (1190). Žalost je bila nad njegovo nepričakovano smertjo
nepopisljiva. Nemška vojska je šla potem v Ptolemaje in se
udeležila pod vodstvom vojvoda Leopolda Avstrijskega oblego-
vanja mesta, katero so dobili in tudi vzeli potem, ko sta došla
kralja Filip Avgust Francoski in Rihard Angleški (imenovan
Rihard Levovo serce) na pomoč. Jeruzalema pa vendar niso
dobili, kar je bil ravno namen te križanske vojske.

§ 16. Rihard, imenovan Levovo serce.

Beseda Angleško  (nemški England) izvira od Angel-
lan  d,  t. j. dežela (Land) Angelov, ki so bili germanskega rodu
in se v petem stoletji po Kr. iz severne Nemčije na Britansko
preselili in ondi več deržav ustanovili. Kralj Egbert  Veliki
je bil vse te v eno skupino združil. Došli so na to Danci ali
Normani in velik del pribojevali. Alfred  Veliki je na to pa
zopet Angleže oslobodil. Leta 1066 pomerje Alfredov rod, za
njim so sto let vladali normanski kralji, pervi med njimi V i 1-
jelm  zmagovalni. Za njimi je vladala hiša Anjou  (Anžu). Iz
te hiše je bil tudi Rihard Levovo serce,  ki je vladal proti
koncu 12. stoletja. Ta je bil hraber knez, pa prevzeten, časti-
lakomen in hrepeneč po čudežnih nevarnostih; zato je večjidel
na tujem živel. Tri leta se je udeleževal tretje križanske vojske
in oblegovanja terdnjave Akon (Ptolemaj), ki je bila 1. 1191
vendar premagana. Vojvoda avstrijski Leopold V. (Pobožni) je
bil pervi s svojo zastavo na zidovju terdnjave, pa Rihard Levovo
serce, ki je bil tudi eden pervih, je zastavo z zidovja zagnal.
Nad tem razžaljenjem se je hotel Leopold o priličuem času
maščevati. Filip Avgust Francoski je bil po Rihardu tudi raz¬
žaljen, zato so njega samega na bojišči pustili, pa je vendar
še večkrat zmagoval. Turkom je vzel terdnjavo Jope, vendar je
bil primoran s Turki pomirje skleniti pod tem pogojem, da je
ostalo kristjanom pobrežje od Jop do Akona in da je bila kristi-
janom svoboda pri obiskovanji svetih krajev. Ko je pa Rihard
sezvedel, da se doma na Angleškem njegov brat Ivan (imenovan
Ivan brez dežele) prestola polastiti hoče, poda se hitro na pot
proti domu. Na potu pa vihar zanese ladijo pri Ogleju v stran,
zato .e moral skozi Avstrijo potovati. Potoval je sicer preoblečen,
toda J bil je vendar spoznan, in od njega razžaljeni vojvoda
Avstrijski Leopold V. ga je dal zapreti. Leopold V. ga je sicer
izročil nemškemu cesarju Henriku VI., ki ga je pa še eno leto
ujetega imel in potem za 150.000 mark srebra odpustil. Domu
pridši je zaprečil bratu njegove namere, pa pri nekem privatnem
prepiru ga je kmalu neizogibljiva smert doletela.

§ 17. Konradin, zadnji Hohenstauf.

Velikemu cesarju Frideriku Rudečebradcu je sledil na
nemškem prestolu njegov sin, Henrik  VI. Po svoji soprugi

— 51

je podedoval Napolj in Sicilijo; ohranjenje teb dežel je pa njego¬
vima naslednikoma, Frideriku II. in Konradu IV. mnogo bojev
prizadevalo. Po smerti Konrada IV. je bil njegov sin Konradin
(Konradček) komaj 2 leti 'star. Na to izroči papež deržavo fran¬
coskemu princu Karlu Anžu.

Karlovo strogo gospodovanje pa ni bilo priljubljeno. Med
tem je Konradin do čverstega mladeniča dorastel. Priverženci
njegovi na Italijanskem so mu svetovali, naj kraljestvo svojega
očeta Francozom odvzame. Podal se je s svojim prijateljem
Friderikom avstrijskim in s precejšnjo vojsko v Italijo. Plemeniti
naslednik Hokenstaufov je bil tu sijajno sprejet, V bitki pri
Skurkoli pa je bil od sovražne vojske budo pobit in s svojim
prijateljem vred vjet. Neusmiljeni Karol je ukazal v Napolju
obadva javno na tergu ob glavo djati. Konradin je za svojega
deda postavil pred nesrečno smertjo svojega sorodnika, Petra
Aragonskega.

Pa smert nesrečnega Komadina se je budo maščevala.
Karol Anžu je bil po svojem nečloveškem ravnanji tako sovražen,
da so velikonočni pondeljek 1. 1282 v Palermi vse Francoze
pomorili. To morenje Francozov seje hitro po vsej Siciliji razširilo.
Ker se je začelo ob tistem času zvečer, ko zvoni k večernicam,
zato se to morenje v zgodovini sicilijanske večernice
imenuje. Peter Arogonski se je potem Sicilije polastil, Francozi
mu je niso mogli več vzeti.

IV. Od križanskih vojsk do odkritja Amerike.

§18. Rudolf Habsburški.

Po smerti cesarja Konrada IV. bil je po Nemčiji velik
nared. Cesarska veljava je bila svojo vrednost tako izgubila,
da nihče domačih knezov ni maral cesar biti in nemška cesarska
krona se je bila dvema nenemškima vitezoma ponudila, namreč
angleškemu grofu Rihardu in španskemu kralju Alfonza, ki se
pa za Nemčijo malo ali nič brigala nista. Ta doba v nemški
zgodovini se imenuje medvladje,  latinski interregnum (od
1256—1273). Nadškof Werner v Majncu je na to nemške kneze
opozoril na Rudolfa  Habsburškega, modrega, hrabrega, pobož¬
nega in pravičnega moža. Grofi Habsburški so imeli posestva
v Sviciji in v Alzaciji. Na neki stermini blizu reke Aar v kan¬
tonu Aargau se še dandanes vidijo podertine njihovega domo¬
vinskega grada Habsburg ali Habichtsburg (t. j. Jastrebov grad).

O njegovi pobožnosti se pripovedujejo lepe reči. Na lovu
je srečal duhovnika, ki je nesel umirajočemu sv. zakramente.
Potok je pa odnesel berv, in duhovnik si ravno crevlje odvezuje,
da bi vodo prebrodil, kar pristopi Rudolf k njemu, izroči mu
svojega konja, na katerega se je potem duhovnik vsedel. Po
opravljeni svoji službi hotel je duhovnik konja nazaj izročiti,

4*

— 52

toda grof ga je pripustil cerkvi, rekoč: „Tega Bog ne daj, da
bi jaz zopet zasedel živali, ki je mojega stvarnika nosila.“

Pri njegovem kronanji je manjkalo žesla (kraljeve palčice).
Rudolf si pa hitro pomaga iz zadrege, in vzame razpelo rekoč:
„To znamenje, ki je svet odrešilo, bode gotovo dobro nadome-
stovalo žeslo (scepter). 11  Perva skerb Rudolfova je bila, da je
skerbel za red. Razglasil je splošni deželni mir, sam pokon-
čeval škodljive roparske viteze in jim njih gradove razdiral.
Napotil se je tudi zoper ponosnega kralja češkega, Otokarja,
ki ni hotel nemškega cesarja pripoznati in ne k njemu dojti
kljubu večkratnim povabilom. Na Moravskem polji je bila od¬
ločilna bitka (1278). Dvakrat je bil cesar med bojem v smertni
nevarnosti. Otokar se je bojeval z obupljivo serčnosti, toda vendar
le padel, dobivši 17 ran, in tako zgubil vojsko in življenje.
Rudolf je na to podelil Cesko in Moravsko sinu Otokarju,
avstrijske dežele, katere je tudi Otokar nekaj časa imel, izročil
je svojim sinovom in tako ustanovil na Avstrijskem habsburško
vladarsko hišo. Rudolf je bil za Nemčijo veliko storil in tako
rekoč na novo utemeljil nemško deržavo. Umeri je v 74. letu
svoje starosti 1. 1291.

s* § 19. Pripovedka o Vil j elmu Tellu.

Cesarju Rudolfu Habsburškemu je sledil grof Adolf Na-
savski.  Tega so pa nemški knezi kmalu odstavili in Rudol¬
fovega sina Albrehta  za cesarja izvolili.' Albreht  I. je.bil
strog, pa pravičen. Imeniten dogodek pod njegovim vladanjem
je bila utemeljitev švicarske zaveze.  Albreht je namreč
hotel švicarske pokrajine Švic,  Uri  in U-n ter  wal  d en  , ki so
bile nemškemu cesarju neposredno podložene, habsburški hiši
podverči. Vsled tega in vsled neusmiljenosti cesarskih namest¬
nikov je nastala zarota. V temni noči (1307) so se zarotniki
na travniku RUtli ob jezeru Vienvaldstattskem zavezali, svojo
neodvisnost do zadnje kapljice kervi braniti. To osvobodenje
se tako-le pripoveduje: Hudo so se bali Švicarji namestnika
Ge sl er j a. V svoji prevzetnosti je obesil vojvodski klobuk
avstrijski na visoki kol in zaukazal je, da temu klobuku vsak
mimogredoči spoštovanje skaže. Viijelm Tell,  po vsej Švici
čislan strelec, pa tega ne stori. Prejeli so ga na to in pred
Geslerja tirali. Grozoviti Gesler obsodi strelca, da mora vjabelko
na glavi svojega sina streliti. To se je Tellu tudi posrečilo,
•na kar je ljudstvo veselja vriskalo. Pa Gesler je prašal derzo-
vitega strelca, zakaj je k sebi utaknil drugo pšico. Tell je od¬
govoril : „Ta pšica je bila za Vaše serce namenjena, ako bi
bil svojega sina zadelA

Namestnik je ukazal Tella prijeti in ga d&l peljati v ladiji
v Ktissnacht,  kamor se je sam podal. Na jezeru pa nastane
velik vihar. Kermarji so rekli, da samo Tell more ladijo rešiti.

— 53  —

Gesler ukaže Tellu verige odvzeti in mu vodstvo ladije zaupati.
Tell kermi ladijo s svojo močno, veščo roko, pa kar na enkrat
skoči na bližnjo skalo, odbacne ladijo in zbeži.

Potem je moral Tell najhujšo kazen za to pričakovati. Napotil
se je pa proti Riissnachtu in v šumi pričakoval prihajajočega na¬
mestnika Geslerja. On pomiri in vstreli smertno njegovega so¬
vi ažnika. Zavezniki so bili potem vse ^Geslerjeve uradnike pre¬
podili. Predno se je cesar Albreht nad Švicarji maščevati mogel,
bil je od svojega stričnika Ivana (imenovan Parricida) umorjen.

§ 20. Friderik Lepi in Ljudovik Bavarski.

Po smerti Albrehta I. je bil za nemškega cesarja izvoljen
Henrik VII. Luksenburški, ki je pa samo pet let vladal. Po
njegovi smerti je bila nova volitev povod dolgo trajajoči notranji
vojski, ki je Nemčiji hudo škodovala. Ena stranka voli Fride¬
rika Lepega Avstrijskega,  druga pa Ljudovika Bavar¬
skega. Švicarji so se deržali Ljudovika. Na to se Friderikov
brat Ljudovik z vojsko napoti zoper nje. Pri Morgatenu
(1315) je bila bitka. Leopold, ki si je komaj življenje rešil,
bil je popolnem pobit. Vojskovanje med nasprotnima cesarjema
se je še z veliko serditostjo nadaljevalo. Pri Mtihldorfu
(1. 1322) na Bavarskem je bila odločilna bitka. Zmaga je bila
skoraj že na strani hrabro se borečega Friderika, kar Ljudo-
vikov vojskovodja Schvveppermann  vojevanje tako zaverti,
da je solnce, veter in prah avstrijsko vojsko v oči nadlegoval.
Ob enem pa še prav zvijačno pošlje za herbet avstrijske vojske
nekaj svojih jezdecev, kateri so imeli avstrijske zastave in zna¬
menja, da so prevarjani Avstrijanci mislili, da jim za herbtom
Leopold na pomoč hiti. To je bil vzrok nesreči avstrijske vojske;
Friderik je bil ujet. Ljudovik je izpoznal, komu se ima za zmago
zahvaliti. V revni kmetski koči je zvečer po bitki jajca mej
utrujene in lačne razdeljeval, rekoč: „Vsakemu dam po eno

jajce, hrabremu Schvveppermanu pa dve jajci". Friderika je
dal Ljudovik v grad Travznic na zgornje Pfalsko odpeljati, kjer
je bil odpuščen pod tem pogojem, da se odpove cesarski kroni,
in ako bi svoje obljube ne deržal, da se prostovoljno v ječo
poverne.

Friderik je na to prihitel v Beč k svoji soprugi Eliza¬
beti,  ki se je tako po njem jokala, da je od tega oslepela.
Njegovemu bratu pa se je ta pogodba zdela prisiljena in nada¬
ljeval je boj proti-Ljudoviku. Friderik se je na to vernil na
Bavarsko, da se je vsled pogodbe Ljudoviku ponudil kot ujetnik.
Ta zvestoba je Ljudovika ganila in sklenil je prijateljstvo s Fri¬
derikom. Delal je ž njim kakor z bratom, še celo pogodbo za
skupno vladanje je ž njim sklenil, kar pa volilni knezi niso
odobrili.

Pa že v prihodnjem letu (1326) se je Friderik umaknil s

- 54

svojo slepo soprugo v lep grad Gutenstein na Avstrijskem, kjer
je v malik letih umeri. Ljudovik je za njim v velikih težavah še
17 let vladal.

§ 21. Cesar Karol IV.

Ljudoviku Bavarskemu je sledil na nemškem prestolu Karol
IV. Saksenburški. Njegova mati Elizabeta je bila unukinja
češkega kralja Otokarja, in njegov oče Ivan je bil po volitvi
zasedel prestol češki. Karlovo delovanje je bilo omejeno največ
na njegovo dedno deželo češko. Bil je neutrudljiv v tem, da je
dobre naprave in blagostanje v svojem kraljestvu pospeševal.
Cehe je ljubil kakor svoje otroke, o revščinah seje na ta način
osvedočaval, da je v priprosti obleki okrog hodil in pomoč delil.
Glavno mesto Prago je razširil, ustanovil ondi (1348) pervo
nemško vseučilišče, skerbel za pospeh poljedelstva, rudarstva
in vinstva. Nemška deržava je dobila od njega postavo, po
kateri se je stalno uredila volitev nemškega cesarja. Ta postava
se je zvala zlata bula,  ker so pribešeni pečati od nje bili
spravljeni v zlati pušici ali škatljici (buli). Po tej buli so imeli
pravico cesaija voliti trije duhovski in štirje posvetni knezi,
namreč nadškofje v Majncu, Triru in Kolinu (Kolu), in kralj
Češki, Pfalski grof ob Reni, vojvoda Saksonski in mejni grof
Brandenburški. V Frankobrodu ob Majni bi imela biti volitev, v
Porečnu (Ahen) pa kronanje. V začetku vladanja tega cesarja
je bila skoro po vsej Evropi černa kuga, .ki je strašno veliko
ljudi pomorila. Vsa prizadevanja zdravnikov so bila zastonj.

Karol IV. je vladal 32 let, po njegovi smerti (1378) so
Čehi, kot po očetu domovine jako žalovali. Sledil mu v je sin
Venceslav,  ki pa ni mogel miru vzderževati, niti na Češkem
niti na Nemškem. Med mesti in plemenitniki so bili kervavi pre¬
piri, mesta in žlahniki so zvezo med seboj delali, zveze mest
so bile n. pr. Hanza, švabska, renska mestna zveza, zveze
vitezov pa: Šleglerji itd.

V svojem kraljestvu je Venceslav večkrat prav grozovitno
delal; tako je dal n. pr. Janeza Nepomuka umoriti. Radi tega je
bil tudi od kraljevske časti odstavljen.

§ 22. Bitka pri Sempahu in Arnold Vfinkelried.

Za vlade cesarja Venceslava je vladal v Avstriji vojvoda
Leopold,  stričnik onega Leopolda,  ki je zgubil bitko pri
Morgartnu, potolčen od Švicarjev. Ta se je hotel nad njimi mašče¬
vati in to še posebno radi tega, ker so mu več avstrijskih gradov
razdjali. Pri Sempahu  je bila bitka (1386), Leopold je viteze
v železnih oklepih postavil v šesterno bojevalno versto ter mislil,
na ta način so neprederljivi.

Mala četa Švicarjev je na kolena pokleknila, serčno molila
in se potem z veliko serčnostjo na viteze zagnala. Pa napad se

— 55 —

jim ni posrečil, ker so avstrijski vitezi sulice naprej molili. Švicar
Arnolf Winkelried pa zakliče: „Jaz hočem svobodi prosto pot
narediti, skerbite mi za ženo in otroke, dragi zavezniki!" S temi
besedami prime s svojima močnima rokama toliko sulic, kolikor
jih je le deržati mogel, deržal jih je tudi potem, ko je padel,
da je le veliko vitezov seboj potegnil. S tem je razderl terdno
versto sovražnikov, med katere so planili zavezniki. Vojvoda
Leopold je sam padel v boju, drugi pa so zbežali; toda večina
vitezov ni mogla zbežati, marveč bila pobita.

Ta zmaga je bila odločila švicarsko neodvisnost, katera je
bila v vestfalskem miru (1648) tudi priznana.

§ 23. Ivan Hus in husitska vojska.

Ivan Hus je bil 1. 1373. v Husincih na Češkem rojen. Bil
je sin ubogih starišev, toda velikih dušnih zmožnosti. Od ondotnih
graščakov je dobil potrebni denar, da je mogel na pražki univerzi
študirati. Posvetil se je duhovskemu stanu, v katerem so ga
kot učitelja in duhovnika kmalu visoko spoštovali. Pridigoval
je z veliko odkritoserčnostjo zoper napačnosti in pokvarjenosti,
ki so bile pod vlado Venceslava, pa tudi za zboljšanja cerkvena
je govoril. Kmalu pa je razglaševal taka načela, da so mu krivo¬
verstvo očitali. Pod cesarjem Sigmundom,  ki je vladal deset
let za Venceslavom, bil je cerkveni zbor v Kostnici ob Boden¬
skem jezeru; k temu je bil tudi Hus povabljen, da naj se zago¬
varja zavoljo svojih naukov. Bil je trikrat zaslišan, toda ostal
je pri svojih načelih; zato so ga po tačasnih postavah krivo-
versta obdolžili in obsodili na smert ter sežgali na gromadi 1.
1415., 14. julija. Ista osoda je zadela njegovega prijatelja
H i r o n i m a.

Smert teh dveh mož je Cehe jako razkačila. Husovi pri-
verženci so se imenovali Husiti. Na čelu jim je bil Nikola iz
Husinec.

V obhajanji s čašo (kelhom) so se največ od drugih krist¬
janov odločevali. Pri slovesnih obhodih se je pred njimi čaša
nosila. Pri neki taki procesiji v Pragi je bil husitski duhovnik
s kamnom zadet in to iz okna mestne hiše. To je bilo dalo
povod hudim vojskam. Razdraženo ljudstvo je napadlo mestno
hišo in trinajst mestnih svetovalcev skozi okna verglo.

Vitez Iv a n Ži ž k a je bil načelnik Husitov. V vojski s Po¬
ljaki je bil izgubil eno oko; bilje mož terdne volje in nevpogljiv,
pa tudi duhovit. Pod njegovim vodstvom so se Husiti hrabro
hranili deržavni vojski, razruševali gradove in samostane, pre¬
ganjali katolike in umorili one duhovnike, ki so se branili ver¬
nike s_ čašo obhajati.

Čeravno je bil Žižka pri neki priliki tudi drugo oko izgubil,
vendar je še s svojimi trumami vso Moravsko in Češko prehodil.
Pa nagloma je umeri na kugi.

- 56

Po Žižkovi smerti sta prevzela vodstvo Husitov Prokop
Veliki in Prokop Mali. Podvzela sta več vojn v sosedne dežele.
Mesta so razdevali in ropali. Nemška vojska jih ni mogla ukro¬
titi, zbežala je vsikdar, kedar so se Iiusiti prikazali.

Da bi tem kervaviin bojem konec storil, začel se je cesar
Sigmund resno ž njimi pogajati, kajti vsa opustošena Češka je
želela miru in sami Husiti si niso bili več edini. Baselski koncil
(cerkveni zbor, 1. 1431 — 1438) se je z zmerno stranko pogodil
v štirih točkah. Husitom je bilo dovoljeno, s čašo obhajati;
bili so tudi v cerkev zopet sprejeti. Prenapeti del Husitov pa
se ni hotel sprijazniti, ti so bili pa potem popolnem pobiti. Sig¬
mund je bil potem pripoznan za češkega kralja. Nesrečna husitska
vojska je trajala celih 14 let.

§24. Devica Orleanska.

Po smerti vladajoče rodovine Kapetingerjev na Francoskem
(1328), zasedla je francoski prestol rodovina Valois  (Valoa).
Angleški kralj Edvard  III. je pa mislil, da ima do francoskega
prestola več pravic, nego Filip Valois, in tako se je pričela
stoletna vojska med Francozi in Angleži.

Angleži so na Francoskem jako zmagovali. Največje pri¬
dobitve so jim pripadala pod vlado francoskega kralja Karla
VII. (1422). Že je bil on severni del, celo Pariz, izgubil. Francoska
neodvisnost je bila skoraj šla že po vodi, kajti že skoraj zadnja
podpora Francozov, mesto, Orleans je bilo. od Angležev oble-
govano. Pa jako nenavadni dogodek je Francoze rešil.

V vasi Dom Bemi, v francoski Lotaringiji, je živela prosta
kmetska deklica, z imenom Ivana d’Arc  (Dark). Sramota in
nesreča, ki ste doleteli domovino in kralja, je vpljivala znatno
na to devico. Nič ni bolj želela, kakor to, da bi kralja rešila,
za kar je Boga prosila. V svoji veliki domišljiji je videla v sajnih
nebeške prikazni in mislila je, da jo je Bog za rešiteljico Fran¬
coske odločil.

Stopila je v svoji nenaravni navdušenosti pred kralja in
mu obljubila, sovražnike od Orleana prepoditi in kralja v
Rheims (Rem) na kronanje dovoditi.

Kralj, ki sicer nobene rešitve več vedel ni, je čude se
Jovani, sprejel njeno ponudbo. Vitežko oblečena, deržeča v eni
roki belo zastavo, v drugi meč, korakala je devica pred fran¬
coskimi trumami, ki so mislile, da so pod njeno zastavo nepre¬
magljive. Prisilila je res Angleže, da so odstopili od obleganja
Orleana — zato se Jovana tudi imenuje devica Orleanska —
oslobodila tudi druge kraje od Angležev in peljala kralja Karla
VII, kakor je bila obljubila, v Rheims, kjer je bil kronan. Hotela
je potem domu se verniti, rekoč da je po božji volji dano jej
nalogo že spolnila. Kralj je pa prosi, naj ostane še pri vojski,
dokler ni zadnji sovražnik iz dežele pregnan. Nehote in nevoljna

— 57 -

je ostala. Toda pri napada iz nekega mesta na oblegajoče
Angleže prišla je junaška deklica sovražnikom v roke, ki so ž
njo gerdo ravnali in jo naposled kot čarovnico na smert obsodili
in sežgali. Toda smert device Orleanske 1 ' ni več branila Fran¬
cozom, da ne bi še dalje zmagovali, kajti Angleži so morali vso
Francozko zapustiti, razen mesta Calais (Kalfe). Vojska je kon¬
čala brez pravega sklepa miru, kajti na Angleškem je bil nastal
boj med „belo in rudečo rožo",  t. j. za prestol angležki so
se pričkali hiši York in Lancaster.

§ 25. Carigrad premagan po Turkih.

Začetkom 15. stoletja je bilo gerško cesarstvo jako osla¬
belo. Notranje vojske, cerkveni prepiri in nezmožni cesarji, to
so bili vzroki, da so Osmani ali Turki  naprej v gerško ce¬
sarstvo derli.

To ljudstvo je imelo pervotno svoje sedeže ob kaspiškem
morji, podverglo si je pav 14. stoletju pod vodstvom Osmana
severo-zaliodni del Male Azije. Njegov naslednik si je dal naslov
sultan ali padiša,  in osnoval si je iz mladeničev premaganih
narodov tako imenovane Jani  čar  e,  ki so bili njegova osebna
straža, V Mali Aziji so se Turki vedno bolj in bolj razširjevali,
in kmalu celb v Evropo silili. Bali so se takrat posebno
Bajezida,^ki  so ga po hitrosti njegovih zmag tudi „blisk“
imenovali. Že ta bi bil Carigrad skoraj dobil, ako bi se ne bil
moral v Malo Azijo poverniti, kjer se je bojeval zoper došle
Mongole. A ti so bili Bajezida pod vodstvom T i m u r j a pobili.
Toda po njegovi smerti opomogli so se Turki zopet dobro in
Mohamed  II. je začel z vojsko 250,000 mož Carigrad oblegati,
ki se je le z 10.000 možmi branil. Naskoki na mesto so se od
Turkov pogostoma ponavljevali, pa zastonj. 53 dni je trajalo
oblegovanje, a naposled so divji sovražniki vendar le priderli
v mesto, kjer je bilo strašno morenje. Cesar Konstantin sam
je padel v boju in junaško umeri. Kri je po mestu v boju z
Turki kar curkoma tekla; kar je ostalo kristjanov, bili so sužnji
Turkov. Tako je končalo vshodno-rimsko cesarstvo leta 1453.
Polumesec je bii postavljen tam, kjer je pred bil križ zasajen;
Carigrad se je imenoval Istambul in bil glavno mesto turške
deržave.

§ 26. Iznajdbe v 14. in 15. stoletji.

Najvažnejše iznajdbe in odkritja so bila v 14. in 15. sto¬
letju. Take so iznajdbe: smodnika, kompasa, knjigo-
tiskarstva in ur.

Po navadni pripovedki je sredi 14. stoletja smodnik iznašel
frančiškan Bertold Sehwarz  v Freibnrgu na Badenskem. Pri
svojih kemičnih poskusih je mešal zdrobljeno žveplo, saliter in
oglje v nekem možnarji. Ta zmes se mu je po neki iskrici

- 58 —

vnela, da je nastal tak pok, da je nek kamen visoko v strop
zagnal. Na ta način so začeli delati smodnik, kateri je zažgan
kamen iz cevi daleč gnal. Pozneje so rabili namesto kamenja
železne krogle, in začeli so tudi velike cevi, tope ali kanone
delati. Male cevi so puške ali flinte, ki so se začele tudi v
vojski rabiti. S to iznajdbo se je prejšnje vojskovanje vse pre¬
drugačilo.

Jako važna iznajdba je kompas.  To je na tenki iglici
postavljena, prosta se gibajoča magnetna igla, shranjena v posebni
škatljici. Magnetna igla je obernjena vedno proti Severju. Zato
je mornarjem jako koristna, ker jim vedno gotovo stran kaže.
Pred to iznajdbo se niso upali v veliko odperto morje, veslali
so le poleg bregov. Kdo je kompas iznajdel, ni na tanko znano.
Prepisujejo nekateri Flaviju Gioji,  drugi pa nekemu Giri.
To je pa gotovo, da so bile te reči, smodnik in kompas Kitaj¬
cem še pred znane.

Največje nasledke pa je imela iznajdba kuj igo-tiskar¬
stva.  Popred so bile samo pisane knjige, katere so menihi po
kloštrih pisali. Se dandanes se nahajajo po knjižnicah take
prav lepo pisane knjige. Posebno začetne čerke so bile kaj
lepo in umetno izpeljane. Take bukve so pa tudi prav drage
bile. Po šolah se niso rabile, nauk je bil torej samo ustno raz¬
laganje učiteljevo.

Najpervo so prišli na to misel, da so podobe svetnikov v
lesene plošče rezali, te plošče z barvo namazali in potem po¬
dobe na papir ali pergamen pritiskali. Pozneje so tudi imena
svetnikov in celo cele stavke iz svetega pisma v plošče vrezo¬
vali. Treba je bilo imeti torej toliko plošč, kolikor strani je
knjiga obsegala, a po odtisku so bile plošče brez vrednosti.
Nemškemu plemenitniku Giinsfleischu,  (navadno imenovan
Janez Guttenberg)  je prišlo na misel posamezne čerke v
lesene palčice vrezovati; složevati jih v besede in verste, po-
černiti jih in potem ponatisniti. Po natisu so se palčice raz-
djale in zopet rabile. Delale so se take palčice s čerkami iz lesa,
pozneje iz kovin. Guttenberg,  rojen 1. 1401 v Majncu, je
pozneje začel v zvezi s Fustom in Schofferjem tudi knjige tis¬
kati. Perva knjiga je bila latinsko sveto pismo (1456). Gutten¬
berg je umeri leta 1468.

Perve ure s kolesci so bile znane okoli 1. 1000. Popred
so bile solnčne  ure. Ure, ki bijejo, so bile v 14. stoletju
iznajdene. Žepne ure pa 1. 1500.

- 59

Hovi vek.

§ 1. Odkritje Amerike po Kolumbu.■

Potem ko je bil kompas iznajden, upali so si posebno Por-
tttgizi v daljnih morjih novih dežel iskati. Stari so mislili, da
je voda ob ravniku tako vroča, kakor vrela voda; te misli je
začelo ljudstvo v novem veku popuščati, in začeli so pot po
morji okoli Afrike v Indijo  iskati. Duša tem podvzetjem je
bil portugizki kraljevič Henrik.  Indija je imela neizmerna
bogatstva, najkrasnejše in najrazličnejše proizvode; v to srečno
deželo se je moglo priti le po negotovem in dolgo terpečem
potu po suhem črez Egipt. Od Henrika poslani mornarji našli
so mali otok Porto Santo  in potem otok Madejra  (1419).
Na poslednjem otoku ni bilo ljudi in velikanske gozde so Por-
tugizi zažgali in goreli so baje sedem let. Na teh otokih se je
potem vinska terta iz Cipra in sladkorjev ters iz Sicilije zasadil.

Prišli so tudi do kanarskih in ozorskih otokov, objadrali
Kap (nos) N o n ali Bojador imenovan, ki so ga do takrat za konec
sveta imeli. Po smerti Henrikovi so ta potovanja za odkritje
novih dežel nekoliko časa mirovala; Janez II., kralj portugizki
je potem pogumnega mornarja Jerneja Dijaca zopet poslal, naj
išče poti v Indijo. Ta je srečno došel na najskrajnejši konec
južne Afrike, (1486), katerega so mornarji imenovali „pred-
gorje viharjev 11 ;  toda kralj ga je kerstil rajše „pr edg o rj e
dobre nade“,  slutivši, da se bode zdaj gotovo našla tudi pot
v Indijo.

Dvanajst let pozneje, pod vlado Emanuela  Velikega je
šel Vaško de Gama okrog Afrike in došel v pristanišče Kali-
kuta  v zaželjeni Indiji (1498).

Pa še več let popred je prišel Genvanijan Krištof Ko¬
lumb  na drugo misel, namreč na to, da bi po zahodni poti skozi
atlanski ocean došel v Indijo. Ta svoj načert je opravičeval s
tem, da je bil prepričan o okrogli podobi zemlje; samo mislil
si je oddaljenost med zahodnim bregom Evrope in vzhodnim
Azije veliko manjšo, kakor je v resnici. Krištof Kolumb
je bil 1. 1446. rojen v Genvi in bil sin uhogega suknarja. Že
v pervi mladosti je kazal veliko nagnjenje do morskega življenja,
in že od svojega 14. leta živel je skoro vedno na morji in obiskal
vsa takrat znana morja. S svojim načertom se je obernil naj-
pervo na svojo rojstno mesto Genvo, katero ga je pa kot sle¬
parja zavernilo. Ravno tako se mu je zgodilo, ko je svoj načert
ponudil portugizkemu kralju, Janezu II. Nazadnje je vendar
na Španskem pri kralju Ferdinandu in kraljici Izabeli nekoliko
podpore dobil.

3. avgusta 1492 odjadral je pogumen mož s tremi malimi

— 60 —

ladijami in 120 možmi iz malega pristanišča Palos v Andaluziji
in v kratkem se nahajal na brezkončni morski puščavi, po ka¬
teri se še nihče vozil ni.

Po dolgem potovanji „med nebom in vodo“ zgubljali so
njegovi pomorščeki ali matrozi serčnost in so hoteli se verniti;
kar so se prikazovali oznanjevalci suhe zemlje, namreč tiči,
plavajoče tersje in drevesne veje. Na novo oživljeni so jadrali
dalje, kar zakličejo mornarji na ladiji: „dežela“! To je bilo o
polnoči 11. oktobra 1492. Zjutraj ko je solnce vzhajalo, je ležala
pred njimi lepa, zelena dežela, na katero so šli z velikim ve¬
seljem. Kolumb je stopil pervi na suho zemljo, deržeč v eni
roki zastavo, v drugi meč, in misleč, da je došel na kak otok
Indije. Tej pomoti Kolumbovi se prepisuje, da se dandanes otoki
med severno in južno Ameriko zahodna Indija  imenujejo.
Nagi ljudje rudeče barve, katere so Evropejci na otoku našli,
so se čudili došlim tujcem. Klicali so: „Guanahani“,  zato
so Spanjolci ta otok tako imenovali. Kolumb mu je pa dal ime
St. Salvator,t.  j. odrešilni otok.

Odkritelj^ novega sveta jadral je potem proti jugu in dobil
otok Kuba. Spanjolci so kazali posebno poželenje po zlatu; to
so zapazili Indijanci in klicali: „Hajti“ in kazali proti vzhodu.
Grede proti omenjeni strani našel je Kolumb otok, kateremu je
dal ime Hajti. Tu je naselil malo naselbino in se potem vernil
nazaj na Špansko, da bi kralju o srečnem podvzetju in o novih
deželah poročal. Po prestanih mnogih nevarnostih je došel v
Evropo.

Na svojem drugem potovanji (1493—1496) odkril je mnogo
Malih Antilov in Jamajko. Mala naselbina na otoku Hajti je pa
bila od domačih otočanov pokončana, ker so pervi ostro ž njimi
ravnali. Kolumb je tu potem sezidal terdnjavo in jo izročil
svojemu bratu Diegu. Na tretjem potovanju došel je v celotno
deželo amerikansko ob ustji reke Orinoka. Pa vspehi velikega
moža so mu mnogo sovražnikov nakopali. Pri dvoru so ga hudo
obrekovali. Poslali so za njim v Ameriko pooblaščenca, da
preiskuje njegovo delovanje. In ta je odkritelja novega sveta v
verigah seboj pripeljal. Toda kralj se je sam prepričal o Ko¬
lumbovi nedolžnosti in ga potem četertokrat poslal v Ameriko
(1502—1504), kjer je ožino Panama našel. Pa nezaupanje
kraljevo do Kolumba je še ostalo, in ko je Kolumb nazaj v
Evropo došel, se kralj ni več zanj menil. Veliko Španjolcev
je celo terdilo, da Kolumbova zasluga ni ravno velika, da bi
drugi bili tudi to storili. Take gospode je pri neki pojedini
Kolumb nagovoril, da naj postavijo jajce tako na špico, da bode
kviško stalo. Tega pa nihče ni znal. On pa jajcu špico neko¬
liko pribije in jajce je stalo kvišku. Vsi so potem rekli: „To
bi bili tudi mi lehko storiliKolumb  pa odgovori: „Na tem
je pač ležeče vse, da vi bi bili  lehko storili, jaz pa sem storil.”

— 61

Vsled te nehvaležnosti in obilnega razžaljenja umeri je
Kolumb 20. maja 1. 1506 v svojem 59. letu v Valadolidu, po¬
kopan je bil po lastni volji s svojimi verigami. Njemu se še
ta slava ni privoščila, da bi novi del sveta se po njem imenoval.
Florentinec Amerigo Vespuci  je o novem svetu perve popise
priobčeval; zato se imenuje Amerika.  Šest let po Kolumbovi
smerti so bili Portugizi pod vodstvom Kabrala  našli Brazi¬
lijo,  ki je bila bogata na zlatu in demantik.

§ 2. Premaganjo Mehike po Ferdinandu Kortecu.

Celino amerikansko je začel pridobljevati mladi španski
vodja Ferdinand  Ko  rte  c. Z otoka Kuba podal se je s špan¬
skimi mornarji dalje in došel v mehikansko deželo (1519), o
kateri se mu je pripovedovalo, da ima že lepa mesta. Ko so
došli na suho, bil je tako prederzen, da je s^oje lastne ladije
sežgal s, tem namenom, da bi njegovi ljudje ne mogli se verniti.
S 700 Spanjolci začel je največjo deržavo v novem delu sveta
bojevaje se prilastovati si. Oboroževanje Spanjolcev, posebno
pa konjike so Mehikanci jako občudovali, kajti konjev v Mehiki
ni bilo in imeli so konja in jezdeca za eno stvar. Pok kanon
jih je strašno vznemiril, Kortec jim je bil nekako božanstvo in
več Mehikanov se je njemu prostovoljno pridružilo. Ob tem
času je vladal veliko mehikansko kraljestvo kralj Montecuma.
Kortec je šel naravnost v njegovo vladarsko in glavno mesto
Mehiko. Prestrašeni kralj mu je ponujal drage darove, da bi
se vernil; toda Španjolce so razne dragocenosti še bolj mikale.
Kortec je prišel v Mehiko brez upora in kralja ujel; toda vsled
njegovih grozovitnosti ga je ljudstvo tako sovražilo, da je pri
neki vstaji moral mesto zapustiti. Pa v kratkem času se je z
močnejšo vojsko vernil in mesto po junaški hrambi prebivalcev
zopet premagal. Najimenitnejši prebivalci so se strašno mučili,
da bi dostali, kje so njih zakladi skriti. Nesrečni kralj Guati-
mocin,  ki je takrat vladal, bil je zvezan in na goreče oglje
položen.

Kortec je potem pridobil še provincije mehikanske in od
svojega kralja Karola V. je bil za namestnika nove deržave
imenovan. Pa kmalu je izgubil zaupanje pri svojem kralju. Ko
je bil še Kalifornijo našel, vernil se je razžaljen nazaj na Špan¬
sko, kjer je 62 let star umeri (1547).

§ 3. Pervo potovanje okoli zemlje.

Pervo jadranje okoli zemlje je podvzel Portugizec Fer¬
dinand Magelan  v službi španski,!. 1519. Že odkritje Ame¬
rike je kazalo, da je zemlja okrogla, potem pa ko je bila zemlja
objadrana, pa o tem nihče več dvomil ni. Magelan je s pete¬
rimi ladijami odjadral iz pristanišča Sevila s 225 možmi. Brodil
je proti Braziliji in potem proti jugu, da bi našel prebrod. Pri

— 62 -

tem nevarnem potovanju, razbila se je bila ena njegovih ladij,
in kapitani ostalih ladij so se mu bili uperli. Premagal jih je,
potem objadral zahodni konec Patagonije in šel skozi morsko
ožino ali cesto, po njem Magelanovo imenovano. Na to je prišel
v Južno morje, in po njem Tiho morje  imenovano. Brodil
je dalje proti zahodu in došel na otoke Manile ali Filipine, kjer
je bil od ondotnih divjakov umorjen, ker se je neprevidno ž njimi
v prepir spustil. Ostali mornarji so se potem na eni sami ladiji
leta 1522 vendar srečno domu vernili.

§ 4. Premaganje Perua po Francu Picaru.

Za Mehiko je bila najimenitnejša dežela Peru radi obilega
zlata in radi precejšnje omike. Spanj ol ec France Pic ar o, jako
pogumen mož, podal se je od Paname z eno samo ladijo in
našel Peru, kjer je bil ravno prepir za prestol med sinovoma
umerlega kralja. Picaro se je z enim združil in premagal dru-
zega, pa se naposled sam za vladarja postavil in svojega za¬
veznika v ječo djal. Ta je pa ponudil Picaru polno sobo zlata,
da ga le iz ječe izpusti, kar se je tudi zgodilo. Pa Picaro
sam ni dolgo užival svoje sreče. Oficirji njegovi so se zoper
njega zarotili in ga umorili. Po njegovi smerti se je ubogim
prebivalcem slabo godilo; k težkim delom so jih silili, a ker
vsled slabe telesne moči tega niso mogli storiti, ravnalo se je ž
njimi prav neusmiljeno. Človekoljubni škof Las Kasas se je
pervi uperi zoper to barbarsko početje z Indijani v Ameriki, to
pa je Evropejce napeljalo na to, da so močnejše zamorce iz
Afrike v Ameriko prevaževali in s,tem se je začela nečloveška
kupčija s sužnji.

§5. Cesar Maksimilijan I., imenovan zadnji vitez.

V teh časih, ko so se v novem svetu tako velike premembe
delale, vladal je na Nemškem cesar Maksimilijan I., iz habs¬
burške hiše, sin Friderika III. Njegov oče je vladal 53 let
na Nemškem. Maksimilijan, rojen 1. 1459, kazal je že v pervi
mladosti lepe dušne zmožnosti in bil je tudi dobro izrejen. Kot
mlad mož bil je pogumen in uren v vsem in lepe telesne rasti.
Delal je Nemčiji vso čast; zato ga zgodovina ^zadnjega viteza"
imenuje.

V svojem devetnajstem letu oženil se je z burgunsko prin-
cesinjo Marijo,  hčerjo vojvodo Karola Pogumnega,  naj-
bogatejšega kneza v tisti dobi, ki je bil padel v neki bitki s
Švicarji.^ S to ženitvijo pripadle so bogate Nizozemlje k hiši
habsburški. Sopruga mu je v malih letih umerla.

Leta 1493. je prevzel vladarstvo avstrijskih dežel in bil
je tudi za nemškega cesarja izvoljen. Rad je ljubil nevarna
podvzetja, a to bi ga bilo skoro življenje stalo. Na Tirolskem

- 63

je bil derzovit lovec na divje koze. Pri nekem lovu bežal je
za urnim gamzom in se preveč oddalil od drugih lovcev; kar
naenkrat se nahaja na skali, s katere mu skoro ni bilo več
priti; kajti pred njim je bil propad, nad njim visoka skala.
Nahajal se je namreč na Martinovi steni.  V velikem
strahuje  zagledalo ljudstvo iz globočine nesrečnega kneza na
skali, pa nihče ga ni mogel rešiti. Pripoveduje se dalje, da
je duhovnik prišel z množico ljudi in sv. zakramenti, da je ce¬
sarja previdel v duhu ž njimi, in po vseh ceikvah se je za
nesrečnega molilo. Se le črez 52 ur ga je nek lovec rešil s
pomočjo vervi.

Potem ko je bil dvanajst let vdovec, oženil se je Maksi¬
milijan z Marijo Blanko, hčerjo milanskega vojvodo Sforca
(1494); s tem se je bil tudi v italijanske zadeve zamotal.

V Nemčiji pa je skerbel za red. Pestno pravico je za vselej
odpravil in večni deželni  mir  upeljal. Vse prepire naj
obravnava deržavna sodnija.

Da bi se red in mir toliko ložje vzderžal, razdelil je Nem¬
čijo v deset okrogov. Pošte  so se pod njegovo vlado začele
vpeljati. Perva poštna zveza je bila med Bečem in Bruselom
1. 1516; grofa Turn in Taksis  sta jo vodila. Vojne naredbe
je v marsičem predrugačil; stoječo vojsko je vpeljal pod imenom
»deželni hlapci".  Moč avstrijske hiše pospeševal je Maksi¬
milijan po srečnih ženitnih zvezah. Svojega sina Filipa  je
oženil s špansko princesinjo Jovano,  katera bi imela po svojih
kraljevskih starših, Ferdinandu in Izabeli, podedovati špansko s
Sicilijo, Sardinijo in deželami v Ameriki. Filip je krnalo umeri,
njegov starejši sin Karl je podedoval potem habsburško in Špansko
monarhijo; mladega Ferdinanda je pa ded Maksimilijan oženil
z Ano, sestro Ljudovika, kralja Ogerskega in Češkega. Na ta
način ste pozneje Ferdinandu pripadli omenjeni kraljestvi.

Maksimilijan bi bil neznano rad Turke iz Evrope pregnal,
pa njegova smert ga je pred doletela. Umeri je 1. 1519. v
Welsu in njegovo truplo je pokopano pod altarjem v cerkvi
Dunajskega novega mesta. Njegov monument se pa nahaja v
gradu v Insbruku, ki ga je on postavil. Po smerti Maksimili¬
janovi je bil njegov unuk Karol  V. za nemškega cesarja iz¬
voljen, pri tej priliki je avstrijske dežele pripustil svojemu bratu
Ferdinandu; na ta način se je hiša habsburška v dve liniji raz¬
delila: v špansko in avstrijsko.

§ 6. Martin Luter.

V zadnjih letih vladanja cesarja Maksimilijana začelo se
je veliko cerkveno razkoluištvo.

Martin Luter  je bil 10. novembra 1483 v Eislebenu na
Turinskem rojen. Njegovi stariši niso bili premožni. Študiral
je na univerzi v Erfurtu in potem vsled neke obljube stopil v

— 64 -

►

samostan Avgustincev. Bil je jako talentiran, zadobil čast dok¬
torja svetega pisma in postal učitelj na univerzi v Wittenbergu.
V tem času je razpisal papež Leo X. po celem kerščanskem
svetu odpustek, z doneski tega odpustka nameraval je zidati veli-
čanstveno cerkev sv. Petra v Rimu. Nekateri predigarji so pa
slabo in napačno odpustke razlagali in odpuščenje grehov dajali
za nekoliko denarja. To je napotilo Luterja, da je nabil na
cerkev v Wittenbergu 95 svojih naukov, v katerih se je posebno
proti odpustkom izrazil. K njegovim načelom se jih je hitro
več pridružilo in po knjigotiskarstvu so se njegovi nauki močno
razširjevali. Papež je od njega zahteval, naj svoje nauke pre¬
kliče; a ker tega ni hotel storiti, je bilo 41 njegovih točk kot
krivoverskih zaverženih in on sam iz cerkve izključilen. Luter je
na to postal odločen protivnik papežev in v Wittenbergu je v
pričo velike množice sežgal papeževo izključilno pismo. Skoro
v istem času je razglaševal podobne nauke v Švici Ulrik C v i n g 1 i,
njegovi priverženci so se zvali Reformirane  i. Tudi v Genfu
je Kalvin  nov nauk učil; njegovi priverženci so se razširili
posebno po Francoskem, kjer so se Hugenoti  zvali. Na der-
žavui zbor, ki ga je Karol V. v Worms 1. 1521. sklical, je bil
Luter na odgovor pozvan. On pa je svoje nauke pred cesar¬
jem, pred deržavnimi knezi in pred najvišjimi duhovskimi dosto¬
janstveniki z največjo odločnostjo zagovarjal končavši svoj govor
z besedami: „Ako je to delo'človeško, potem bode samo od sebe
razpadlo; ako pa je od Boga, ga vi ne boste nikoli razderli“.
Ker ga niso mogli pripraviti, da bi bil od svojega nauka od¬
stopil, bil je iz deržave pregnan. Toda njegov prijatelj, volilni
knez Saksonski, ga je dal skrivej peljati na svoj grad (Wurt-
burg) pri Eisenachu, kjer je Luter tihoma sveto pismo prestavljal.
Ob enem se je učenjak Melauhton oglasil kot prijatelj in somiš-
ljenec Lutrov. V različnih krajih Nemčije nastali so zdaj verski
nemiri: dosedanja služba božja se je odpravila, stari duhovniki
prepodili, samostani odpustili. Priprosto ljudstvo je bilo Lutrov
nauk o „kerščanski svobodi 11  slabo razumelo; kmetje so se bili
uperli zoper graščake in pustošili deželo. Posebno nevaren je
bil punt tako imenovanih „zopetkerstiteljev“ pod vodstvom To¬
mažu  Mii n z er  j a.

Na deržavnem zboru v Speierju so bila nova posvetovanja,
toda zoper te sklepe so lutrovski knezi in mesta protestirala,
od tod ime protestanti.  Na deržavnem zboru v Avgsburgu
(1530) so izročili pismeno svoje veroizpovedovanje, in od tod
A vgs bursko veroizpovedovanje.  Katoliki so pa zavergli
njih predloge; zato so se protestanti zvezali v Š m a 1 k a 1 d e m u v
močno obrambo, katoličani pa v Nurnbergu.

Karol V. si je vse prizadjal, da bi vbranil versko raz-
kolništvo. Na njegovo prigovarjanje je sklical papež občni cer¬
kveni zbor v Trident na Tirolskem. (1545.) Ker pa protestanti

— 65 —

niso došli, sklenil je cesar s silo je pokončati. Nastala je tako
imenovana šmalkadiska  vojska in protestanti so bili pri
Miililbergu  na Labi pobiti. Pred to vojsko je bil že Luter
umeri, namreč 18. februarja 1546 v svojem rojstnem kraju.

Nemški protestantje pa radi tega še niso poguma izgubili.
Pod.vodstvom volilnega kneza Morica Saksonskega so se nenadoma
vzdignili. To je napotilo Karola V., ki je bolan ležal v Insbruku,
da se je ondi v Beljak preseliti dal. Karol je obupal nad premago
protestantov; zato je pa njegov brat Ferdinand v Pasovi  ž njimi
mir sklenil, ki je bil na deržavnem zboru v Avgsburgu (1555)
proglašen kot deržavna postava. Po tem miru so protestantje
slobodno svojo božjo službo opravljali in vzeto cerkveno pre¬
moženje prideržali.

§ 7. Cesar Karl V.

Cesar Karl V. je bil unuk cesarja Maksimilijana in sin
Filipa Lepega ter Jovane Kastilske. Bojen je bil 25. januarja
1500 v Gentu na Nizozemskem in^ondi izrejeu.

Po svoji materi je podedoval Špansko, Sardinijo in Napolj
ter novo Ameriko; po svojem očetu je pa dobil avstrijske in
burgundske dežele. Ta mogočen knez se je torej lehko ponašal,
da solnce v njegovi deržavi nikdar ne zatone. To je vzbujalo
zavist francoskemu kralju Francu  I., ki si je hotel Italijo pod-
verči. Prišlo je radi tega med obema knezoma do kervavih
vojsk, ki so trajale skupaj kacih 20 let, dokler so bili Francozi iz
Italije prepodeni. V pervi vojski je bil Karol Franca celb vjel
in ga dal v Madrid odpeljati. Še le potem ga je izpustil, ko
je Franc podpisal terdo pogodbo miru, katere pa ni deržal. Tudi
Turki so pogostoma napadali Ogersko in 1. 1529 celb Dunaj
oblegovali. Leta 1535 podal se je bil cesar cel6 v Tunis v
Afriko,  kjer je premagal mesto in oslobodil 20.000 zapertih
kerščanskih sužnjev. Kakor že povedano, je bilo pod njegovo
vlado veliko cerkveno razkolništvo.

Malo kateri vladar je že imel tako vznemirjeno življenje,
nego Karol V. Po velikih bolestnih izkušnjah, po mnogih ne¬
hvaležnostih, po mnogih telesnih bolečinah seje naveličal daljnih
bojev in sklenil, vse svoje krone odložiti.

Svojemu sinu Filipu  I. je izročil Špansko s pripadajočimi
deželami in Nizozemsko ter Napolj; svojemu bratu Ferdinandu
L, ki je imel avstrijske dežele, in ki je vsled volitve bil tudi
kralj ogerski in češki, pripustil je nemško cesarsko krono.

Na to se je odtegnil posvetnemu hrupu, podal se v samostan
sv. Justa  v pokrajini Estremadura, kjer je pobožno molil in se
pečal z urarstvom. Veliko truda si je prizadjal, da bi mu dve
uri popolnem enako tekli. Ko se mu to le ni posrečilo, je tožeč
vskliknil: „Še to se mi ne posreči, kako sem mogel le priča¬
kovati, da bi bil serca in mišljenja toliko milijonov ljudi enako

5

- 66  -

ubral." Še pred svojo smertjo si je dal lastni slovesni pogreb
obhajati. Vlegel se je v rakev in menihi so mu žalostne pesmi
prepevali. Ta žalostna svečanost ga je tako vznemirila, da je
na to zbolel, in potem tudi kmalu umeri v 59. letu svoje starosti.
To je bilo 1. 1558.

§ 8. Parižka korvava svatovščina.

Verske novosti so se tudi po Francoskem razširjevale. Pro¬
testanti, imenovani Hugenoti,  so se pa od francoskih kraljev
Franca I. in njegovega sina Henrika II. zelo preganjali.

Po smerti tega poslednjega mu je sledil še le 16 let stari
Franc II., ki je bil slab na duhu in telesu. Umeri pa je že v
poslednjem letu in sledil mu je brat Karol IX. pod varstvom
njegove matere, prepirljive Katarine Medici  (1560). Ta oko¬
liščina je vzbudila zavist med pervima hišama Francoskima,
med Gvizi in Burboni, ki so po deržavnem vodstvu hrepeneli.
Gvizi so bili katoliki, Burboni pa Hugenoti;  to je bilo vzrok
še večerna razserdenju.

Ko so bili enkrat protestantje v skednju pri božji službi
zbrani, napadejo jih Gvizi in morijo. To je bil vzrok huge¬
notskim vojskam,  ki so veliko let po Francoskem grozovito
razgrajale. Začetkoma so bili Hugenoti premagani, pa po dokon¬
čani vojski jim je bila vsled oslabljenja katoličanov verska svoboda
priznana. Mislilo se je že, da se boste stranki porazumeli, ker
je kraljevska mati svojo hčer Margareto s hugenotskim princem
Henrikom Navarskim poročila. Vse glave Hugenotov in veliko
druzih je bilo pri tej svečanosti navzočih. Pa ta sprava ni bila
odkritoserčna, marveč se je to praznovanje porabilo za strašno
hudodelstvo. V noči sv. Jerneja od 23. do 24. avgusta 1572
je bilo v Parizu več tisoč Hugenotov umorjenih. Ob enem so
bila dana tajna povelja na namestnike, naj po provincijah to
isto store. To strašno morenje se imenuje parižka kervava
svatovščina,  ker malo dni popred se je obhajala v Parizu
Henrikova svatba. Pa vojska se je vendar z nova začela, in
Hugenotom so se morale verske svobode poterditi.

Še le Henrik Navarski, ko je zasedel pod imenom Henrika
IV. francoski prestol, je pripomogel nesrečni deželi do miru, ker
je sam postal katoličan, pa protestantom svobodo v verskih rečeh
dovolil. Bil je pameten vladar, pospeševal poljedelstvo, kupčijo
in obertnijo. Rekel je, da ne bode pred zadovoljen, dokler ne
bode tako blagostanje, da bode vsak kmet imel ob nedeljah
svojo pečenko. Podpiral ga je minister Suli. Vendar je bil
dober vladar zavratno umorjen (1610).

§ 9. Elizabeta Angleška in Marija Stuart.

Utemeljitelj kraljevske rodovine Tudor na Angleškem je
bil Henrik  VII. Njemu je sledil Henrik  VIII. (1509), kervo-

— 67 -

ločen trinog. Pod njim se je začela reformacija na Angleškem;
on se je storil od Rima neodvisnega in se sam za poglavarja
angleške cerkve postavil. Njemu je sledila hči Elizabeta, ki je
reformacijo dokončala in ustanovila tako imenovano angleško
ali škofovsko cerkev.

Elizabeta  (1558—1603) je Angleško povzdignila med
pefve evropske deržave in temelj položila prihodnji velikanski
angleški kupčiji. Pod njeno vlado se je pospeševalo vse, kar
pospešuje blagostanje ljudstva. Bila je žena velikih zmožnosti
in nenavadne učenosti. Njeno slavo pa je zmanjšalo njeno
gerdo ravnanje s svojo sorodnico Marijo Stuartov  o, kraljico
Škotsko. v  Ta je bila komaj osem dni stara, ko jej oče Jakob
V., kralj Škotski umerje. Med tem, ko je njena mati vladala,
bila je ona na francoskem dvoru odgojena in še le 16 let stara
s francoskim kraljevičem, poznejšim kraljem Francem II, poro¬
čena. Ker je pa njen soprug kmalu umeri, povernila se je sama
v svojo domovino in prevzela vlado. Pa reformirani Škotje se
upro zoper svojo kraljico, ki je bila vneta katoličanka! Marija
je pribegla k Elizabeti na Angleškem, kjer so jo pa iz neza¬
upanja 18 dolgih let zaperto imeli. Njeni priverženci, katoličani
so jo hoteli oprostiti, a to jej je še smert prineslo. Obsodili so
jo izdajalstva in ob glavo djali (1587).

Elizabeta, ki jo je gotovo vest pekla, umerla je 16 let
potem, 70 let stara. Z njo je hiša Tudor  pomerla in na prestol
prišla hiša Stuart,  kajti nesrečne Marije sin Jakob je bil za
Angleškega kralja izvoljen. Ta je vse britanske otoke združil
v eno deržavo pod imenom kraljestvo Veliko Britansko in Irsko.

§ 10. Filip II. Španski.

Filip  II. je bil podedoval po svojem očetu Karolu V. vsa
njegova posestva. Njegovo ošabno in neprijazno vedenje se pa
podložnikom ni dopadlo. Zaničeval je razen tega tudi vse, kal¬
ni bilo špansko. Druge njegove dežele mu torej niso zaupale.
Bil je oster katoličan, zato je zatiral verske novosti, posebno
po Nizozemskem, kjer so se precej razširjevale.

V teh krasnih provincijah, kjer so od nekdaj uživali pre¬
bivalci slobodo in predpravice, vladala je Filipova sestra, Mar¬
gareta Parmska kot njegova namestnica. Bila je mila in od
ljudstva ljubljena žena.

Filip pa je Nizozemce o njih svobodah prikrajševal in
ostre naredbe dajal, da bi zaterl verske novosti. Ljudstvo pa je
bilo s tem razdraženo in plemenitniki so izročili namestnici
prošnjo, da bi se te naredbe preklicale.

Ker niso dobili na prošnjo odgovora, je razdražena druhal
katoliške cerkve ropala, podobe in cerkvene posode pokončavala
in mučila katoliške duhovnike.

5 *

- 68

Filip je hotel ustajo s silo ukrotiti. Poslal je vojvodo
Albo  z vojsko, da bi puntarje potlačil. Bojazen pred tem mo¬
žem je napotilo veliko protestantov in več plemenitnikov, med
njimi Viljelma Oranskega, da so svojo domovino zapustili in se iz¬
selili. Alba je po svojem prihodu začel sam vladati in ukazal
največje nasprotnike Španske umoriti, med temi grofa Egmonta
in Horna.

Odbegli princ Oranski je bil se med tem orožil in začel
vojsko, toda bil je premagan. Ker Alba ni prenehal od svojega
tlačenja, začel se je boj z nova, in končal na srečo upornikov.
Princ je bil za namestnika oslobodjenih provinc izvoljen, ki so
se zvale Utrehtska Union (zadruga).

Razglasile so se za neodvisne od Španije, kar je v vest¬
falskem miru (1648) tudi pripoznano bilo. Kraljica angleška,
Elizabeta je bila pomagala upornikom. Zato se je botel Filip
nad Angleži maščevati. Poslal je neznano veliko ladijevje, ime¬
novano nepremagljiva „armada“ zoper Angleže, toda brez vspeha,
viharji in hrabrost Angležev so ga primorali, da se je moral
verniti. Pridobil si je pa bil Portugalsko, kjer je bila kraljevska
rodovina pomerla; ostalo je pri Španiji 60 let.

V svojih družinskih razmerah Filip ni bil srečen. Njegov
sin Don Karlos mu je delal veliko žalost, ker je v svoji veliki
jezi celo očeta umoriti hotel, kar mu je pa spodletelo. Don Karlos
je umeri v ječi.

Po smerti Filipa II. je^sledil mu sin, slabi Filip III., ki
je v veliko škodo deželi iz Španskega pregnal tako imenovane
Moriskos, ki so bili prav pridni delavci. Temu je bil naslednik
njegov vnuk Filip IV. Pod njegovo vlado se je Portugalsko
zopet od Španije odtergalo in bilo pod hišo Braganca zopet
samostalno kraljestvo.

§ 11. Junaška Smert Nikolaja Zrinskega.

Cesarju Karolu V. je na Nemškem sledil Ferdinand I, ki
je vladal prav kratko in bil v marsičem prejeuljiv, da je vzne¬
mirjene duhove ukrotil. Mir pa je ljubil tudi. njegov sin in na¬
slednik Maksimilijan  II, dasiravno se ni mogel vojski od¬
tegniti. Že v začetku njegove vlade je zakleti sovražnik Nem¬
čije in kerščaustva, namreč Turek, napadal cesarstvo. Stari
Sultan Soli  man  je hotel Beč pridobiti in se s 200.000 voj¬
ščakov proti njemu napotil (1566). Deri je že po Ogerskem,
toda njegovo napredovanje mu je bilo zabranjeno po hrabrem
vojvodi Zrinskem,  ki je ogersko terdnjavo Čiget  branil.

Zrinskova mala četa je obljubila svojemu grofu, neobup-
Ijivo se bojevati s strašansko turško vojsko. Dvanajst napadov
so bili njegovi vojaki srečno odbili, toda njih število se je s
tem skerčilo na nekoliko sto mož. Vse je bilo že porušeno, že
zgornji grad je gorel in ni bilo skoro rešitve več. Kar se Zrinski,

- 69 -

kakor nekdaj Leonida, zažene s svojo peščico borilcev med
sovražnike, med katerimi je našel junaško smert.

Sovražniki so sicer šli v goreči grad, kjer se je pa smod¬
nik užgal in 2000 Turkov je bilo pokončanih. Zguba Turkov
pri Cigetu je bila velikanska. Soliman sam je v taboru dva
dni pred malo častno zmago umeri. Njegov naslednik ni tako
ljubil boja in sklenil je s cesarjem večletno pomirje.

§ 12. Tridesetletna vojska (1618—1648).

Maksimilijanov naslednik na Nemškem je bil Rudolf  II,
ki je bil sicer znanstveno izobražen, toda preslab za vladanje
v tako viharnih časih, kakor so takrat bili. Med katoličani in
protestanti so bili še vedno prepiri, za katere se pa Rudolf
II. ni zmenil, zato je bil primoran Avstrijsko in Ogersko svojemu
bratu Matiju prepustiti. Da ne bi še češke dežele izgubil, pri¬
volil je protestantskim stanovom v tako imenovanem veličan-
s tv enem pismu  (1609) popolno versko svobodo in dovolil,
da si morejo na svojih^ posestvih lastne cerkve in šole narejati.
Zgubil je pa bil tudi Češko in mislili so ga volilni knezi že
odstaviti, kar on umerje. Sledil mu je Matija,  pod katerega
vlado je nastala strašanska vojska, ki je 30 let pustošila rodo¬
vitne nemške livade in je pojila s kervjo.

Češki protestanti so namreč še več zahtevali, kakor jim
je po veličanstvenem pismu bilo dovoljeno. Protestantski pod¬
ložniki pražkega nadškofa so si na svojo roko sezidali v dveh
mestih lastne cerkve. Ena teh cerkev se jim je potem poderla,
druga pa zaperla; oni so se sicer potožili, pa dobili od cesarja
oster odgovor.

Radi tega je nastal punt. Voditelji so uderli v pražki grad
in dva cesarska svetovalca s tajnikom vred skozi okno pome
tali. Padli so pa na mehka tla in bili le malo poškodovani.
Hitro so potem vstajniki sebrali vojsko, kateri na čelu je stal
grof Turn. Med tem je pa umeri bolehni cesar Matija. Njegov
naslednik je bil čversti Ferdinand  II. Čehi so si pa za kralja
izvolili volilnega kneza Friderika V. Pfalskega in ga v Pragi tudi
kronali. Ta je pa vladal samo eno zimo. Bil je pobit v bitki
pri Beli gori od cesarske vojske in od vojske katoliške lige
(z,veze) pod vojvodom Maksimilijanom  Bavarskim in vojsko¬
vodjem Tilom, in zbežal je na Holandsko. Praga in vsa Češka se
je cesarju podvergla. Prepir je bil popolnem končan že, ko se
nebi  kralj Danski, Kristijan  IV. pridružil k nezadovoljnim
protestantom. Ker ni bila cesarska vojska dovolj močna, da
bi protestante premagala, ponudil je svojo pomoč cesarju češki
plemenitnik Albert Waldstein  ali tudi Wallenstein  ime¬
novan. Sam je vojsko nabral si in tudi sam jo vzderževal, pa
cesar mu je moral obljubiti, da jej tudi sam zapoveduje. Nabral
je 50.000 mož, in ž njimi Kristijanove zaveznike premagal. Kri-

— 70 —

stijana samega pa je Tili premagal. Vojske je bilo na videz
že zopet konec. Wallensteina je cesar odpustil. Ta razžaljeni
vojskovodja se je podal v Prago v svoje lepo stanovanje, kjer
je po kraljevsko živel in s tajnimi študijami se pečal. v

Kar se pa oglasi nov sovražnik. To je bil kralj Švedski
Gustav Adolf.  Z izgovorom, da hoče protestante braniti, začne
vojsko s cesarjem in se je zmagalno proti jugu pomikal. Mesto
Magdeburg se mu je bilo že udalo, pa Tili je mesto zopet
pridobil, in pri tej priliki je velik del tega lepega mesta požar
pokončal. Nedaleč od Lipsike (Leipzig) je bila velika bitka
med Tilijem in Gustavom; Tili jo je izgubil. Še lena  reki Lehi
mu je mogel zdatno braniti dalje zmagovanje; toda Tili je bil
sam smertno ranjen, ni več ozdravel in Švedi so vso Bavarsko
pustošili.

Cesar Ferdinand II. ni imel v teh silno nevarnih časih druzega
sposobnega vojskovodje, nego Wallensteina. Po velikih poobla¬
stilih, katere mu je cesar dal, je vendar vodstvo zopet prevzel.
V kratkem je ta mož, ki je bil na dobrem glasu, veliko vojsko
zbral. Premagal je Prago in vso Češko. Pri Liitzenu  (1632)
je- bil med sovražnikoma (Gustavom in Wallensteinom) glavni
boj. Hrabri švedski kralj je v njem padel, vendar je vojsko¬
vodja Weimarski, vojvoda Bernhard zmagal. Švedske zadeve
je vodil potem kancelar Oksenstierna.

Wallensteinovo delovanje pa je postajalo dvomljivo; pustil
je Švedom, da so po Nemčiji razgrajali, on pa tiho na Češkem po¬
čival. Na tajnem se je začel celo pogajati s Švedi in Fran¬
cozi. Cesar mu na to višje poveljstvo odvzame. Po svojem pro¬
padu umaknil se je s tremi zvestimi mu polkovi’ v terdnjavo Heb
(Eger), da bi bil Švedom bliže. Zapazila sta polkovnika Buttler
in Gordon Damero Wallensteinovo, pi-estopiti k Švedom, ter
sklenila, umoriti ga. 25. februarja 1634 se je to zgodilo pri
neki pojedini, pri kateri so bili uajpervo njegovi prijatelji in
potem pa v svojem stanovanji Wallenstein sam umorjen. Morilec
mu je rekel: „Ali si ti tisti nič vredni človek, ki hoče deželo
in cesaija izdati?“ „Pogini!‘‘ Walienstein se je molče zvernil
na tla. Po Wallensteinovi smerti je dobil verhovno povelje ce¬
sarjev sin Ferdinand. Ta je še i4 let vojsko nadaljeval. On
je sledil tudi očetu (1637) na nemškem tronu kot Ferdinand III.
Bojevati se je moral razen s Švedi tudi s Francozi.

Cela Nemčija pa je želela že miru. Že so bili Švedi zopet
pred Prago došli in Malo stran pridobili, ko se vendar enkrat
razglasi novica o sklepu zaželjenega miru. Mir je bil podpisan
v vestfalskih mestih, Miiuster  (od Francozov) in v Osnabrttcku
(od Švedov), zato se tudi vestfalski  mir  (1648) imenuje. V
tem je bilo določeno, da imajo protestanti v verskih zadevah
enake pravice s katoličani, in da naj oni vse tiste cerkve in
cerkvena posestva priderže, katere so imeli leta 1624. Švedija

— 71 —

je dobila več posestev na Nemškem, Francosko pa več nemških
terdnjav iB lepo Alzacijo.

§ 13. Ljudovik XIV.,  kralj francoski.

Najznamenitnejši kralj francoski je bil Ljudovik XIV., kije
72 let mogočno in veličastno vladal. On je sledil svojemu očetu
Ljudoviku XIII., pod katerim je služil največji francoski der-
žavnik, kardinal Bichelieu  (Rišelie), ki je bil kraljevsko oblast
posebno uterdil. Ljudovik XIV. je bil ob času očetove smerti
še le pet let star; vladarstvo sta radi tega prevzela njegova
mati in Kardinal Mac ar in. Potem ko je bil svoj kraljevski
prestol zasedel, hrepenel je po tem, da bi bil najmočnejši knez
svoje^dobe. Začel je tedaj neopravičeno se vojskovati in posebno
moč Špansko in Avstrijsko zmanjševati. Kako malo je pravico
spoštoval, kaže to, da je sredi miru odvzel nemško deržavno
mesto Strassburg  (1681). Štiri leta pozneje je napadel Kur-
pfalsko in ga popolnem ukončaval, da bi, kakor je sam rekel,
s puščavo branil vzhodno mejo svojega kraljestva. Njegov prev¬
zetni izrek je bil: „Deržava, to sem jaz“.

Dasiravno se je bila vsa Evropa zoper njega zavezala,
vendar je povsod zmagoval. Pa mnoge vojske in zapravljivost
pri dvoru je tirjala, da je moralo ljudstvo visoke davke plače¬
vati, kar je delalo tudi stiske in nadloge.

Kljubu velikemu bojevanju je Ljudovik XIV. pospeševal
umetnosti in znanosti. Na Francoskem so bili takrat izverstni
umetniki iu pisatelji; Pariz je bil središče evropske kulture in
francoski jezik je bil v navadi pri omikanih v vsej Evropi.

§ 14. Turki pred Dunajem.

Pod vlado nemškega cesarja Leopolda I, naslednika svo¬
jega očeta Ferdinanda III., so prilomastili Turki, spodbujeni po
francoskem kralju Ljudoviku XIV., leta 1683 zopet na Avstrijsko.
Turški vojski, ki je štela 300.000 mož, je bil na čelu turški
veliki vezir Kara Mustafa,  in ta si je bil namenil Beč pre¬
magati. Cesar se je bil iz Dunaja umaknil v Linz^ in pripustil
brambo glavnega mesta grofu Stahrembergu.  Še predno so
došle pomožne vojske s Poljskega in od nemških knezov, že je
stal Kara Mustafa pred Bečem. Staremberg je imel le 12.000
vojakov in kacih 8000 meščanov, pa to malo število se je
hrabro branilo. Toda nevarnost je rastla od dne do dne in
število vojakov se je vedno zmanjševalo, tudi živež je pohajal.
11. septembra so se potem vendar pri Golovcu blizu Dunaju pri¬
kazale trume na pomoč prišlega vojvode K arlaLotar inskega
in poljskega kralja J a n e z a S o b i es k eg a. 12. septembra zjutraj
se začne boj; v pervi versti se je bojeval vitežki kralj poljski.
Tudi princ Evgen  se je že v tej bitki odlikoval. Po terdnem
boju so Turki pobegnili in pustili strelivo, šotore in drugo. Voj-

— 72 -

voda lotariginski je šel za njim na Ogersko, kjer so se še 6 let
deržali, pa naposled se vendar umakniti moraii.

§ 15. Princ Evgen Savonjski.

Cesar Leopold je bil v vednih turških bojih na čelu svoje
vojske postavil vojskovodjo, kakoršnih je bilo dosedaj malo,
namreč princa Evgena.  On je bil iz rodu vladajoče rodovine
v “Savoniji in rojen 1. 1663 v Parizu. Bil je slabe telesne po¬
stave in zato so ga bili namenili za duhovski stan. Ker ga
niso hoteli med francoske vojake sprejeti, ponudil se je cesarju
Leopoldu I. in v armadi vojvoda Karola Iotaringiskega pred
Bečem bil je že polkovnik ali oberst. V turških vojskah se je
posebno pri Mohaču  (1687) odlikoval, in kot verliovni poveljnik
cesarskih vojsk je bil Turke pri Centi  popolnem nabil, da so
morali jako sramotni mir s cesarjem skleniti. (V Karlovcih 1699.)

Evgen se je bojeval v tako imenovani španski nasledo-
valni vojski.  S Karolom II. je bila namreč habsburška hiša
na Španskem pomerla (1700). Karol II. pa je imel dve sestri;
starejša je bila poročena s kraljem francoskim, Ljudovikom XIV,
mlajša pa s Leopoldom I. Perva se je bila pri poroki vseh pravic
do španskega prestola odpovedala, druga pa ne; bila pa je druga
že mertva in njena hči je bila z volilnim knezom Bavarskim
poročena.

Leopold je zahteval špansko krono za svojega sina Karola,
Ljudovik XIV. pa za svojega vnuka Filipa.  Iz tega je nastala
vojska med Avstrijo in Francozko, ki se imenuje španska n a-
s 1 e d o val n a voj s k a in ki je dvanajst let trajala (1701—1713),
Francozi so bili večkrat premagani, pri Hochstadtu, Ramillies,
Turinu, Malplaquet itd.; vendar je v miru, sklenjenem vUltrechtn
(1713) in v Rastattu  (1714) Ljudovik za svojega unuka dobil
Špansko z naselbinami. Avstrija pa, kjer je za kratko vlado Jožefa
I. sledil Karol VI., je prejela Nizozemsko, Napolj, Sardinijo in
vojvodini Milan in Mantua. Po tej dokončani vojski dobil je
princ Evgen novo slavo v vojskah s Turki, ki niso še mirovali.
Najslavnejši pa tudi najtežavnejši dan za princa Evgena je bil
17. avgust 1717. Ta dan je bil v Belgradu petkrat večjo turško
vojsko zmagal in tako Belgrad dobil iz turških rok. (Mir v P a-
sarovicih  1. 1718.)

Princ Evgen je umeri na Dunaji leta 1736 v 70. letu svoje
starosti. Njegove kosti počivajo v cerkvi sv. Štefana.

Evgen je bil male postave in slok, pa lepo zraščen. Pri
slovesnih priložnostih je bil krasno oblečen; v vojski pa je nosil
priprosto obleko. Njegovi vojaki so ga očetovsko ljubili; boljšega
vodje si niso mogli misliti. Ni se bil pa samo vojski posvetil,
ampak ljubil je tudi znanosti in umetnosti. Bil je izversten
deržavnik; cesarske dežele so ga zelo spoštovale, enako tudi
drugi knezi evropski. —

- 73

Njegov edini namen je bil pospeševati srečo Avstrije in
njegovo geslo pa: „Avstrija čez vse!“

§16. Peter Veliki, cesar Ruski.

Pod tem velikim cesarjem (1689—1725) začela seje velika
Rusija po evropski omiki požlahtnovati. Popred je bila Rusija
malo omikana in Evropi še tudi malo poznana. Ruski vladarji
so se imenovali čari. Car Aleks  je bil tri sinove zapustil, med
temi je bil Peter najmlajši. Starejši je umeri, srednji je bil
nekoliko slep, nekoliko bedast in Peter pa še premlad; zato je
začetkoma vladala njegova častilakomna sestra Zofija. Ona ga
je dala po svojih prijateljih po tuje izrediti, da bi se s tem pri
lastnem narodu ne mogel prikupovati; toda ravno to mu je pri-
moglo do njegove pozneje velikosti. Ona je bila provzročila tudi
zaroto strelcev, t. j. osebne cesarske straže zoper njega, pa
Peter jo je bil udušil. Na to je on sam začel vladati in svojo
sestro je dal v samostan zapreti.

Svoje samovladarstvo je začel s tem, da je marsikaj v
svoji deržavi predrugačil. Da bi se seznanil z naredbami po
drugih deželah, podal se je v inozemstvo, t. j. v tuje dežele.
Potoval je po Angleškem in Holandskem, da bi se naučil ladi-
jestavstva, pristopil je pri Amsterdamu kot navaden delavec k
ladijestavcem. Podal se je še na Angleško, toda se moral
kmalu verniti v Moskvo, da je punt strelcev potlačil in zločince
ostro kaznoval.

Vstanovljal je šole, vpeljal nemško nošo in poklical več
tujcev v deželo.

Največja skerb je bila Petru povzdiga morske kupčije. V
ta namen je hotel svojo oblast na Vzhodnem morji na škodo
Švedov razširiti, kar ga je zapletlo v tako imenovano severno
vojsko.  Na švedskem prestolu je bil takrat petnajst let stari
kralj Karol  XII. Peter se je združil s Poljaki in Danci ter
napovedal Švedom vojsko. Pa mladi kralj je bil čverst, Dance
je kmalo premagal in potem tudi desetkrat močnejšega ruskega
sovražnika v beg zagnal. Tudi poljskega kralja je bil ponižal
in še k temu pripomogel, da so si Poljaki druzega kralja bili
izvolili. Vendar je bil med tem Peter Veliki pribojeval pokra¬
jino Ingermanland in tu postavil temelj, novemu mestu, ki se je
po njem Petrograd  zvalo. Švedskega kralja je zdaj sreča
popolnem zapustila. V novi vojski z Rusi je bil pri terdnjavi
P uit a vi tako pobit, da si je golo življenje komaj rešil zbegnivši
na Turško.

Tu je bil nagovoril sultana za vojsko zoper Ruse. Na reki
Pruti je bil Peter od Turkov obkoljen in bi bil celo ujet, ako
bi njegova sopruga turškega velikega vezirja ne bila podkupila.

Karolu je sultan zaukazal, naj zapusti turške dežele, čemur
se je pa Karol dolgo upiral. Še le potem, ko je zvedel, da

— 74 —

se doma sestra njegova kraljevskega prestola polastiti hoče,
hitel je neznano hitro domu, kjer pa je bil pri obleganji v terd-
njave Fridriclishall menda zavratno umorjen (1718). Slave Šved¬
ske je bilo konec. Rusija je dobila v miru najlepše pokrajine
ob Vshodnem morji in Peter se je imenoval „car vseh Rusov. 11
Peter Veliki je vladal do leta 1725; za njim je bila njegova
sopruga Katarina I. kot cesarica priznana.

§17. Marija Terezija.

Cesar Karol VI. ni imel moških dedičev. Da se po Ferdi¬
nandu I. ustanovljena monarhija ne bi razderla ali drugim v roke
prišla, izdal je pragmatično sankcijo,  t. j. postavo,
po kateri imajo tudi ženske nasledovaino pravico na prestolu,
in po kateri se avstrijske dedne krovine ne smejo razdeliti.
Karol se je ves čas svoje vlade s tem trudil, da je Evropa
pragmatično sankcijo pripoznala.

Leta 1740 je umeri cesar Karol VI. v tej nadi, da bode
njegova najstarejša hči Marija Terezija  brez ugovoru v po¬
sest vzela njegove dežele.

Marija Terezija je bila leta 1717 na Dunaji rojena; še
kot otrok je kazala nenavadne dušne zmožnosti. Učila seje jako
rada; zgodovina jej je bila najljubši predmet; tuje jezike se je
z veliko lahkoto učila. Razen maternega jezika je znalo latinski,
francoski, italijanski in španski jezik. Bila je bistrega uma
in čverste volje, poleg tega pobožnega serca. Imela je z ubogimi
ljudmi veliko usmiljenje. V devetnajstem letu se je poročila s
Francem, vojvodo Lotaringije, in 24 let stara je že. prevzela
po svojem očetu vlado avstrijskih dežel.

Oblasti evropske so bile pragmatično sankcijo sicer pripo-
znale, in zanjo poroštvo dale, toda niso ostale mož beseda. Res¬
nične so torej bile besede princa Evgena, ki je rekel: Najboljše
poroštvo za pragmatično sankcijo je dobro napolnjeni zaklad in
čversta armada; kajti zoper mlado kneginjo so se sovražniki od
vseh strani vzdignili, namreč volilna kneza Bavarski in Sak¬
sonski, kralji Francoski, Španski in Pruski. Avstrijske dežele
naj bi se bile po želji teh razdelile in na nemški prestol naj
bi bil volilni knez Bavarski postavljen.

Nenadoma pride pruski kralj Friderik  II, pozneje Veliki
imenovan, s precejšnjo vojsko v Šlezijo in premaga Avstrijance.
Volilni knez bavarski, podpiran od Francozov, pride v gornjo
Avstrijo, obsede Line in se da proglasiti za nadvojvodo gornje
Avstrije; poda se potem na Češko, obleže Prago, kjer so se mu
potem češki stanovi poklonili. V prihodnjem letu je bil ta volilni
knez Karol VIL cel6 za nemškega cesarja izvoljen in kronan.

Kljubu tim velikim nevarnostim Marija Terezija ni obupala.
Zaupala je na božjo pomoč in na vdanost svojih podložnikov.
Skliče deržavni zbor v Požun (Pressburg), kamor je prišla v

75 -

čemi ogerski narodni obleki, s kraljevim mečem opasana in s
krono svetega Stefana na glavi. Njena lepota in njena izgovor-
nost je ganila ogerske velikaše, da so navdušeno prisegli, živ¬
ljenje in premoženje za kraljico žertovati. Vsa Ogerska je zgra¬
bila za orožje.

Tudi zvesti Tirolci so prišli s svojih gora bojevat se za
vladajočo hišo. V kratkem času je bila Avstrija vseh sovražnikov
oslobodena, in še celo llavarsko premagano in ravno tisti dan,
ko je bil volilni knez Karol VII. 'za cesarja v Frankobrodu
kronan, prišli so bili zmagovalni Avstrijanci v Monakovo. Samo
Slezija je bila izgubljena, ker jo je cesarica v miru v Vratislavi
Pruski pripustila. Karla VII. sin se je po očetovi smerti spri¬
jaznil z Avstrijo in dobil svoje dežele nazaj.

Leta 1745 je imela Marija Terezija to veselje, da je bil
njen soprug Franc  I. od volilnih knezov za nemškega cesarja iz¬
voljen. Potem so bila mirna leta, v katerih je velika kneginja
v marsičem cesarstvo popravljevala. Podpiral jo je njen izverstni
minister Kavni  c. Sredi izpeljevanja mnogih modrih planov je
bila motena s sedemletno vojsko.  Pruski kralj Friderik je
Čul o sovražni zvezi Avstrijske, Ruske, Francoske in Sakske
zoper Prusijo. Zato je hipoma z vojsko napadel Saksonsko. V
tej vojski se je skazal Friderik izverstnega vojskovodjo, ker se je
bojeval zoper veliko moč, in vendar je večinoma zmagoval.
Občutljivo je bil pobit blizo Kolina  (1757) in od maršala
Lavdona pri Kunersdorfu  (1759). V spomin na zmago pri
Kolinu je cesar ca ustanovila vojaški red Marije Terezije.

Vsled oslabljenja obeh oblasti se je sklenil leta 1763. mir
v Hubertsburgu  (grad na Saksonskem), ysled katerega je
Slezija ostala lastnina Friderika.

Dve leti potem je umeri cesar Franc I, kateremu je bila
Marija Terezija tako vdana, da je do svoje smerti (1780) černo
obleko v znamenje žalosti nosila. Vladala je 40 let. — Čeravno
je Marija Terezija veliko z vojskovanjem truda imela, vendar je
v svojih deželah jako veliko na korist svojih podložnikov storila.
Največ je skerbela za omiko in odgojo mladine. Pomnoževala
je narodne in višje šole. Odprarila je natveznico (Folter), suž-
nost in tlako zmanjšala. Marija Terezija je bila med vsemi vla¬
darji najboljša, kar jih zgodovina pozna. Bila je prava mati
svojim podložnikom. *

§ 18. Cesar Jožef II.

Jožef  II. sin velike cesarice Marije Terezije, je bil rojen
1. 1741. Njegov čverst in velik duh se je že v mladosti dal
spoznati. Na nemški prestol je bil 1. 1765 izvoljen, ob enem je bil
sovladar z Marijo Terezijo. Po smerti poslednje je pa postal,
39 let star, samovladar avstrijskih deržav. Jožef II. je bil iz¬
verstni izgled plemenitih knezov, pravi oče svojega ljudstva. Po

- 76 —

mnogem potovanji po svojih deželah jih je dobro spoznal, še
predno je vlado nastopil. V koče ubornega kmeta je večkrat
pogledoval, še celč za plug je bil pri neki priliki prejel, da je
s tem pokazal, kako spoštuje kmetski stan, ki je perva podlaga
deržavi.

Tudi tuje deržave si je bil ogledal. Bij je namreč v Rimu,
Napolju in Florenci, poznal je Francosko, Špansko in Švico in
bil tudi na Ruskem.

On je živel samo za to, da bi velikost in moč svoje dedne
deržave povzdignil. Najplemenitnejše delo njegovo je bil tole¬
rantni ukaz, po katerem je protestantom in judom enake pravice
s katoličani dovolil. Druga postava, po kateri se je Jožef II.
velikega dobrotnika izkazal, je bila, da je sužnost (nesvobodno
podložuost) popolnem odpravil. Skerbel je za oberti in indu¬
strijo ter pospeševal kupčijske razmere. Vsa mesta so se v po¬
slednjem obziru začela bolj gibati. V glavnih mestih je ustano¬
vil bolnišnice, ubožnice in odgojelišča za sirote. /Odpravil je
pa veliko nepotrebnih samostanov in iz dobljenega denarja je
ustanovil nove potrebne cerkve in š ole./

Te in enake naredbe so napotile papeža Pija VI. o veliki
noči leta 1782 v Beč. Celi mesec je tu ostal in Jožef II. gaje
v cesarskem dvoru z veliko slovesnostjo pogostoval, in imel jo
priliko prepričati se o najčistejših namenih cesarja Jožefa II.

Nov kazenski zakonik je prišel na svitlo, ki ni bil več
tako strog, in v katerem se je sodba na smert omejila; vendar
je bil cesar Jožef II. tega načela, da pred postavo so vsi enaki.
Pomnoževal in zboljševal je šole, ter skerbel za dobre učitelje.
Nemški jezik, katerega je bolj čislal od francoskega, je hotel
pri vseh narodih upeljati. Pa ravno to njegovo prizadevanje je
pri nenemških narodih naletelo na velik upor.

Temu velikemu knezu pa ni bila sreča jako naklonjena.
Njegove novosti se niso dopadale niti Ogrom niti Nizozemcem,
kateri so mu poslednje leto njegovega vladanja veliko brit-
kosti delali. Tudi je bil še naposled v turško vojsko zapleten.

Umeri je 20. februarja 1790. Njemu je sledil brat Leo¬
pold  II.

Cesar Jožef II. je bil zel6 žlahtna duša. Javno je rekel,
da rojstna predstva brez zaslug nemajo nobenega pomena, v
njegovih očeh so mu bili vsi ljudje enaki. On sam se je o raz¬
merah priprostega ljudstva osebno prepričati hotel, in pomagal
je, kjer le mogel, kakor to stori pravi človekoljub.

Vert na Dunaji, ki je bil samo plemenitnikom odločen,
odperl je za vse ljudi z napisom: „Vsem ljudem za razveselje-
vanje posvečen kraj od njihovega častitelja,“

Ko so se žlahtni gospodje pritoževali, da nimajo več pro¬
storčka, kjer bi bili nemotljeni med seboj, odgovoril jim je cesar:

- 77

„Ako bi hotel jaz samo med svojimi, sebi enakimi živeti, moral
bi se podati v kapucinsko rakvo, kjer moji pradedi počivajo.“

Za svoje dobre namene užival je le pogosto nehvaležnost,
kar je tudi sam previdel. „Na moj grob“, tako je umirajoči
cesar govoril, naj se napiše, da tu počiva knez, čegar nameni
so bili najčistejši, pa je imel to nesrečo, da so mu vsi načerti
spodleteli. Se le njegovi potomci so začeli njegove zasluge prav
čislati.

§ 19. Friderik Veliki.

Sveteča zvezda v teh časih je bil tudi Friderik II, kralj
pruski, in nevarni protivnik Avstriji. Po svojem očetu je bil
podedoval dobro vojsko, precejšnje zaklade in uredjeno deržavno
upravo. Sam se je pa potrudil, da je pruski deržavi pridobil
veljavo v Evropi.

Potem ko si je Slezijo stalno pridobil, znal je skozi 23 let
mir ohraniti in v tem času je veliko koristnega storil za svoje
dežele. Vladal je 46 let in v tem času svojo deržavo dobro
uterdil, čeravno se ni v dosego svojih nameuov pravih sredstev
posluževal.

V svojih prostih urah pečal se je z učenimi in duhovitimi
možmi. Ljubil je pesništvo, godbo in znanosti, posebno zgodovino.
Ljubil pa ni skozi in skozi svojega nemškega maternega jezika,
dopadala se mu je marveč francoska omika, kajti govoril in pisal
je večinoma francoski in najrajše s Francozi občeval. Umeri je
v svojem 74. letu (1786).

§20. Francoska revolucija.

Oskerbovanje francoskega 'kraljestva je bilo vsled obilih
vojsk Ljudovika XIV. in velike potrate Ljudovika XV. v jako
slabem stanji. Bil je v tem obziru velik nered in denarja je od
leta do leta bolj primanjkovala. Davki so strašno rastli in tlačili
največ ubogo ljudstvo, le plemenitniki so imeli najboljše deržavne
službe. Iz teh slabih razmer nastala je velika nezadovoljnost in
razdraženost.

L j ud o vi k XVI. (1774—1793), oženjen z Marijo Antoneto,
hčerjo Marije Terezije, je imel odkritoserčno voljo, pomagati
svoji deržavi, toda bil je preslab za to. Naposled nastane punt
in druhal parižka je naskočilo Bastilo, star grad, v katerem so
ječe bile (1789). Vsled tega so plemenitniki iz Pariza se izselili.

Kralj je stanoval v gradu Versailles (Versčl), dve milji od
Pariza. Prikazovati so se začela republikanska zahtevanja, katera
so vzbujali posebno tako zvani Jakobinci. Kralj je videl svojo
nevarnost, zato je hotel zbežati iz dežele. Toda blizo meje ga
je spoznal nek poštar, in kralja so kot vjetnika v Pariz tirali.
Prevratna stranka je kraljestvo odpravila in Francosko za repu¬
bliko razglasila. Nesrečni kralj je bil na smert obsojen in umorjen

— 78 —

leta 1793 (pod gvilotino). Ista žalostna osoda je doletela kraljico
Marijo Antoneto. Zdaj je začela strašanska vlada na Francoskem.
Z veliko kervoločnostjo se je razsajalo proti vsem prijateljem
kraljestva. Najhujši je bil Robespierre.  Vse se je odpravilo
in pokončalo, kar je spominjalo na star red. Novo časoslovje
ali nova doba se je vpeljala., začenši račuuiti s pervim dnevom
republike, nov koledar z novimi mesci in dnevi se je vpeljal,
še celo kerščansko vero so bili odpravili. Naposled so se pa
razsajalci sami sperli in med seboj vojskovali, sam Robespierre
je bil ob glavo djan. Angleška, Avstrija, Pruska, Sardinija,
Španska in Nemška — vse te deržave so se obernile zoper
Francosko, pa vendar so Francozi povsod zmagovali; še celo
nemških pokrajin ob Reni so se bili polastili, premagali Holandsko
in Belgijo, uderli na Nemško in gospodovali čez vso Italijo.

§ 21. Napoleon Bonaparte.

Napoleon  B o n a p ar  te  je bil leta 1769 v Ajaccio (Ajačo)
na otoku Korziki rojen, njegov oče je bil odvetnik. V vojaških
šolah se je že odlikoval, posebno je napredoval v matema¬
tiki in zgodovini. V vojaški službi pa se je povzdigoval od
stopinje do stopinje vojniške časti, 17 let star je bil poročnik
že in 24 let star pa general. To visoko mesto si je bil s svo¬
jimi izverstnimi vspehi pridobil pri oblaganji Tul o n a. Oženil
se je bil z udovo nekega generala in njena rodovina mu je pri¬
pomogla, da je dobil verhovno poveljstvo nad armado na Laškem.

Tukaj se je bojeval z izverstnimi vspehi, da je kralj sar¬
dinski moral ž njim mir skleniti. Na svoje vojake je imel neznan
upljiv, znal je v njih častilakomnost obuditi, pa tudi jim je bil
sam izgled velike pogumnosti. Junaško delo njegovo je bilo
naskok na most čez Ado pri Lodi.  Če ravno so avstrijski vojaki
neprenehoma streljali, deri je s svojimi granadiri naprej z vskli-
kom: „Živila republika 4 ' in Avstrijci so se morali umakniti. Ta
zmaga je vso Italijo s strahom navdala.

Leopoldu II. je sledil na Nemškem in Avstrijskem prestolu
Franc  II. (1792). Ta je poslal zoper Bonaparta izkušenega
generala Wurmser-ja, toda ta se je moral veliki francoski moči
vdati in jej terdnjavo Mautvo izročiti. Bonaparte je deri potem
urno skozi Štajersko in Koroško proti Beču.

Med temi vojskami na Italijanskem je bil junaški brat
cesarjev, nadvojvoda Karol, francosko vojsko na Nemškem večkrat
pobil, da se je unstran Rene umakniti morala. Naloženo mu je
potem bilo, da bi Francoze tudi na jugu krotil. A ker tega ni
mogel, sklenilo se je s Francozi pomirje v Ljubnem  (Leoben,
1797) in potem pa mir v Kam p o F or mi o. V tem je bil cesar
Belgijo in Lombardijo Francozom odstopil, a zato dobil repu¬
bliko Beneško, katero je bil Bonaparte premagal.

— 79 -

Francozi so se zdaj oroževali zoper Angleško. Da bi vzne¬
mirjal Vshodno Indijo, ki je bila francoska, šel je Bonaparte v
Egipt (1798). V tej vojni je dobil otok Malto in mesto Aleksan¬
drijo. Napotil se proti Kairi, zmagal Mameluke pri piramidah
in vzel ravno omenjeno mesto. Bonaparte je šel tudi črez Sueško
ožino, da bi si Sirijo podvergel. Prišel je tudi do mesta St.
Jean d’Acre  (St. Žan Dakr.), pa se je moral verniti, ker se
je bila kuga med njegovo vojsko pričela. Francoska republika
je vedno bolj kazala svojo moč in 'oblast. Francozi so vzeli
papežu Piju VI. njegove dežele in je spreobernili v rimsko repu¬
bliko; papeža samega so pa kot jetnika peljali na Francosko,
kjer je tudi umeri. Vsled te prevzetnosti so se Avstrija, Rusija in
Anglija zopet zvezali zoper Francoze. Osem mesecev so te oblasti
dobro zmagovale nad francosko republiko. Kar se Bonaparte
poverne nazaj na Francosko, ker je bil s takim veseljem sprejet,
kakor da bi bil on mož, ki bode Francoski zopet pomagal. S
pomočjo svojih zvestih vojakov odpravil je takratno deržavno
svetovalstvo in deržavno vlado ter vpeljal novo ustavo (24. dec.
1799), v kateri je bila njemu kot pervemu konzula  vsa
deržavna oblast na deset let izročena.

In res se je vojna sreča zdaj popolnem na francosko stran
obernila. Rusija se je bila z Avstrijo in Anglijo razdvojila;
Bonapartu se je bilo torej največ le z Avstrijo bojevati. Ne¬
kako tako kakor Hanibal je šel čez Alpe v Italijo, kjer je
Avstrijance pri Maringu odločeno pobil. Ž enako srečo so se
bojevali Francozi na Nemškem. Za to je bil primoran cesar
Franc, skleniti s Francozi mir (Lun  e vil  le  9. februarja 1801),
v katerem se je poterdil mir Čampo Formio in Francozom še
odstopile pokrajine ob levem bregu Rene.

Tudi Anglija je sklenila mir. Bonaparte je skerbel zdaj
za notranji red in stranke na Francoskem zedinjeval, ter skerbel
za marsikaj, kar je ljudstvu koristilo. Ob enem je gledal na to,
da bi si pridobil samovladarstvo. 2. avgusta 1802 mu je bil
konzulat za vse njegovo življenje  izročen. Od tega
častnega zaupanja do cesarske krone je malo manjkalo. Senat
ga je iz hvaležnosti 18. maja 1804 za dednega cesarja
Francozov  razglasil. Napoleon  I. je tudi papeža nagovoril,
da ga je v Parizu za francoskega kralja kronal.

Ker je pa samovoljno z evropejskimi deželami postopal,
je napotilo druge oblasti do nove zveze zoper njega. Taka samo¬
voljnost njegove velike moči je bilo to, da se je postavil za kralja
Italije in svojega pastorka Evgena  podkralja laškega imenoval.
Napoleon se nemudoma napoti z vojsko proti Reni, da bi Av¬
strijo zopet zavernil. Prišel je celo do Dunaja in vzel to mesto
11. novembra 1805. Obernil se je na Moravsko,, kjer so bile
avstrijske in ruske trume pod vodstvom svojih cesarjev; pa v
bitki'pri Slavkovem  (Austerlitz, 2. decembra 1805), kjer so

80 -

gi tri je cesarji nasproti stali, premagal je Napoleon. Skleniti se
je moral ž njim mir Požnnski.

Avstrija je pripustila v tem miru Beničansko na Italijo, Ti¬
rolsko na Bavarsko, svoja posestva na Svahskem tudi Bavarskemu,
Virtenbergu in Badnu, Baversko in Virtenberško ste postali kral¬
jestvi, Badensko pa nadvojvodina, kajti te dežele so se bile z
Napoleonom združile. To zmago je porabil Napoleon tudi za to,
da je obdaroval svoje sorodnike. Napolitansko si je bil pridobil
in ga izročil svojemu bratu Jožefu.  Iz holandske republike je
naredil kraljestvo in ga izročil svojemu mlajšemu bratu Ljudo-
viku.  12. julija 1806 se je šestnajst nemških knezov odpove¬
dalo nemškemu cesarju in kraljestvu, združilo v zavezo, ter Napo¬
leona pripoznalo za svojega protektorja (varuha). S tem je bil
konec storjen tisoč letnemu nemškemu cesarstvu. Cesar Franc
II. je odložil čast nemškega cesarja, in pred že (1. 1804) prevzel
naslov: Franc I. cesar Avstrijski.

Napoleon je sklenil tudi Prusko ponižati. Združene Pruse
in Saksonce je bil pri Jeni in Auerstadtu  (14. okt. 1806)
premagal in prišel v Berolin. Volilni knez Saksonski se je na
to ločil od Pruske in za to dobil kraljevski naslov. Prusija je
sklenila s Francozi nesrečni mir v Tilsitu,  v katerem je morala
odstopiti vse dežele med Labo in Reno in dežele, ki so bile po-
pred poljskega kraljestva. Iz poljskih provinc je Napoleon usta¬
novil kraljestvo Varšavsko,  katero je izročil Saksonskemu
kralju. Iz dežel med Labo in Reno in še iz' drugih je ustanovil
kraljestvo Westfalsko, ki gaje  dal svojemu najmlajšemu
bratu Hi ro ni mu.

Na Portugalskem je odstavil kraljevsko rodovino, na Špan¬
skem je odstranil Burbone in špansko krono izročil svojemu
bratu Jožefu,  in svojega svaka M ur ata je imenoval za napo¬
litanskega kralja. Španjolci so se pa hrabro branili tlačitelja
in zapodili novega kralja, ravno tako čversto so delali Portu¬
galci. Po vsem pirinejskem polotoku je razsajala vojska, ki je
po petih letih s tem končala, da so Francozi deželo zapustiti
morali.

Cesar Franc I. je to zamotanje Napoleonovo na Španskem
porabil za novo vojsko zoper tega zmagovalca vsega sveta.
Napoleon je prišel na Bavarsko in nadvojvodo Karola primoral,
da se je umaknil na Češko in Dunaj je bil padel že drugokrat
v francoske roke. Nadvojvoda Karol pa je prišel med tem
pred Beč in tu pri As p emu dosedai nepremagljivega Na po¬
le n a pervikrat premagal. Vendar je Napoleon svojo vojsko
hitro pomnožil in potem zopet zmagal pri Vagramu.  14. ok¬
tobra 1809 sklenil se je v Schbnbruunu dunajski mir, v katerem
je Avstrija Francozom 2000 kvadr. milj odstopila.

Za hrabre Tirolce, ki so bili svojo deželo trikrat od Ba¬
varcev oslobodili, se je bilo odpuščenje v tem miru pogodilo;

— 81 —

toda  Andrej Hofer, pogumen Tirolec seje  še dalje bojeval,
toda bil izdan in premagan. Francozi so ga bili v Mantovo od¬
peljali in ustrelili. Napoleon je stal zdaj na verhuncu svoje
velike moči. Nihče se mu ni upal zoperstavljati, on je ravnal
poljubno s prestoli in deželami. Manjkal je pa cesarju lastni
sin, kateri bi mu bil naslednik na prestolu. S svojo pervo ple¬
menito ženo Josipino ni imel otrok, zato se je poročil z nad-
vojvodino Marijo Ljudoviko  (1. 1810), hčerjo cesarja Franca
I. Potem je dobil 1. 1811. sina, kateremu je dal naslov kralja
rimskega. Napoleon je hotel imeti svetovno kraljestvo, llusija
edina mu je bila še na potu.

Prusijo in Avstrijo si pridobi Napoleon, da se združen z
njima bojuje proti severnemu Rusu. Rusi so bili pri Borodini
premagani in umaknili so se doSmolenska  nazaj. Napoleon
je šel v Moskvo,  toda Rusi so bili mesto sežgali in Francozi
niso mogli tu prezimiti. Vračali so se nazaj in hodili po pusti
deželi, kjer jim je živeža primanjkalo. Terpeli so lakoto in mraz
in ruski kosaki so jih hudo nadlegovali. Napoleon je zapustil
ostanke svoje vojske in se vernil nazaj v Pariz. Prusija se je
najpervo pripravljala, da pribojuje izgubljeno svobodo. Kralj
Friderik Viljelm III. je klical ves narod na boj in sklenil zavezo
z Rusijo, h kateri je tudi Švedija in Anglija pristopila. Napoleon
je konec aprila 1813 zopet z vojsko prekoračil Reno in zmagal
pri Ltttzen-u in Bautzen-u.  Avstrija je hotela posredovati;
toda brez vspeha. Zato je pa tudi Franc I. svojemu zetu vojsko
napovedal, da bi vendar Evropa k miru prišla. Francozi so bili
potem večkrat pobiti. Naposled je Napoleon vse svoje trume pri
L ep siki  zbral, pa bil tu 16. in 18. oktobra 1813 odločno pre¬
magan. Avstrijski vojskovodja je imel verbovno poveljstvo tudi
nad rusko in prusko vojsko. Zedinjini monarhi, Franc I. Av¬
strijski, Aleksander I. Ruski in kralj Friderik Viljelm III. Pruski
so bili sami navzoči.

Napoleon je iz Lipsike hitro pobegnil prek Rene domu.
Ponujeni mir je Napoleon odbil, zato so zavezniki 1. 1814 šli
črez Reno na Francosko in po mnogih kervavih bitkah pridejo
31. marca 1814 v Pariz, kjer je senat na ukaz zaveznikov od¬
stavil Napoleona in njegovo rodovino od francoskega prestola.
Napoleonu so izročili otok Elba kot samostojno kneževino, in
njegovi soprugi pa vojvodine Parma, Piacenza in Guastala. 5.
maja je bil na francoski prestol postavljen L j ud o vik XVIII,
ki je dobil Francosko v tistem obsegu, kakor je bila pred revu-
lucijo. Da se je vse poravnalo, sklical se je na D un a ji shod
(kongres). V tem se je med drugim določilo, da stopi na mesto
prejšnjega nemškega kraljestva „zaveza nemška”,  obstoječa
iz 38 samostojnih deržav. Napoleon se je iz otoka Elba zopet
vzdignil in prišel 20. marca 1815 v Pariz, odkoder je Ljudovik
XVIII. zbežal. Na Dunaji zbrani monarhi zberč svoje vojske

6  '

— 82  -

in se podajo na Francosko. Na Italijanskem so premagali Av¬
strijci Murata, ki je bil Napoleonove stranke; bil je potem, ko
se je Napolja polastiti hotel, ustreljen. Napoleon se je pa na
Nizozemskem bojeval s Prusi in Angleži, katere je najpeivo
premagal, a potem so se ti združili, da so Napoleona popolnem
pobili pri Waterlo-u. Enajst dni po tej bitki so zavezniki drugi¬
krat prišli v Pariz.  Napoleon je bil pa po sklepu evropskih
oblasti peljan na otok Helena  v Atlanskem morji, kjer je po
prestanih velikih bolečinah 5. maja 1821. umeri.

Zdaj so tudi njegovi sorodniki vse krone in dežele zgubili.
Njegov sin „kralj rimski" je umeri pri svojem dedu Francu I.
Napoleonovih kosti prah so pa prinesli v Pariz 1. 1840, kjer so
ga slovesno shranili v cerkvi invalidov.

Da bi se mir stalno vzderžal, sklenili so monarhi Avstrije,
Rusije in Prusije „sveto zavezo",  v kateri so obljubili, drug
drugega podpirati in svoje deržave v kerščanskem duhu vladati.

§22. Napoleon III.

Po smerti Ljudovika XVIII. sledil mu je brat Karol  X.
(1824—1830). Pod njegovo vlado izbujale so naredbe njegovega
ministerstva veliko nevoljo. Ministerstvo je radi tega hotelo
ljudstvu s tem vstreci, da si je Francoska pridobila Algir v
Afriki. Vendar je bilo nezadovoljstvo tako veliko, da je nastal
1. 1830 v mesecu juliju punt. Tri dni je trajal boj po parižkih
ulicah, kraljevske trume so bile deloma pobite, deloma so pa
na stran ljudstva pristopile. Karol X. se je na to za-se in za
sina prestolu odpovedal. Deržavni zbori so pa vojvodo Ljudo¬
vika Filipa Orleanskega  za kralja izvolili. Ljudovik Filip
pa je imel neprenehoma boje, nekoliko s priverženci stare dinastije
(legitimisti) nekoliko z republikanci. Na ta način so bili vedni pre¬
piri. 22. februarja 1848 nastal je v Parizu punt. Vojaške trume so
se združile z ljudstvom; Ljudovik Filip  se je na korist svojega
vnuka, grofa Parižkega,  odrekel prestolu. Toda ljudstvo ni
hotelo od hiše orleanske nič vedeti,, pripodilo je iz Francoskega
in drugo francosko republiko  pod vodstvom Lamartina
oglasilo.

Tudi pod republiko so bili prepiri in boji po Parizu. Že
10. decembra 1848 je bil z veliko večino glasov princ Ljude¬
vit Napoleon Bonaparte  za predsednika republike izvoljen.
Ljudevit Napoleon  je bil drugi sin nekdanjega kralja ho¬
landskega, brata Napoleona I. Rojen je bil leta 1808. Za časa
propada strica, komaj 7 let star, moral je_ iti v prognanstvo.
Živel je več let na gradu svoje matere v Šviciji in stopil kot
stotnik v armado. Po smerti „kralja rimskega", pozneje vojvoda
Reichstadtskega je bil on postavni ded Napoleonove družine.
Dvakrat se je skušal postaviti za vladarja francoskega, zato je
bil v ječo do smerti obsojen. 6 let je bil zapert, toda kot zidar

- 83 —

preoblečen se mu je posrečilo na Angleško zbežati. V dragi
francoski republiki je zmagal prejšnjega predsednika Cavaignac
in bil torej sam predsednik. Leta 1851 se mu je posrečilo, da
mu je bilo predsedništvo na deset let izročeno. Pa že decembra
1852. so ga dednega cesarja  Fr  a n c o z o v proglasili. Ime¬
noval se je Napoleon  III., ker je »rimskega kralja“ kot Napo¬
leona II. uračunil.

§ 23. Nikolaj I. in Krimska vojska.

Leta 1852. je zasedel ruski prestol Nikolaj I. On je pospe¬
ševal enako svojemu predniku vse, kar more pospeševati blago¬
stanje deržave. Na izhodu si je skušal pridobiti vedno več in
več upljiva in dežele.

Ze leta 1828 je bila rusko-turška vojska. Cesar Nikolaj
je obsedel Moldavijo in Valahijo in Turke tudi v Aziji napadel.
Turki so se hrabro branili. Leta 1829 je šel ruski general Dijebič
črez Balkan, vzel Adrijanopel in se napotil proti Carigradu. Sultan
je na to sklenil mir, v katerem ste se Donava in Prat kot meje
med obema deržavama določile. Leta 1830 so se uperli Poljaki
z veliko vstajo. Dijebič je hitel z veliko rusko vojsko Poljake
krotit; ti so si sicer hrabro bojevali, pa pri Ostrolenki  vendar
bili premagani. General Dijebič je hitro potem na koleri umeri.
Za njim je knez P as k e vi č Varšavo premagal in vstajo popol¬
nem potlačil. Poljakov se je na to mnogo izselilo na Angleško,
Francosko in celo v Ameriko. Paskevič je bil postavljen za
namestnika v Varšavi. Leta 1846 je nastal punt tudi v Kra¬
ku  v i,  na to se je ta slobodna deržavica Avstriji pridelila.

Cesar Nikolaj je Turkom leta 1853 zopet vojsko napovedal,
ker se je Sultan branil, Rusiji v to privoliti, da bi gerško-kato-
liški narodi v Turčiji pod njenim varstvom bili. Rusi so preko-
račali mejno reko Prut. Bili so pa na več krajev od Turkov
biti, in zahodni oblasti, Francoska in Angleška ste se zvezali
s Turčijo, da se ne bi Rusija preveč podstopila. Tej zavezi je
tudi Sardinija pristopila. Avstrija se ni boja sicer udeleževala,
a postavila je svoje trume v podonavske kneževine. Zahodne
oblasti so Rusijo na polootoku Krimu  popadle, da bi imenitno
t.erdnjavo S eb a s t o p o 1 dobile. Zavezniki so potem še večkrat
zmagovali. Pa velik dež in zima sta nadlegovala njih trume zelo.
Prezimili so na Krimu in nadaljevali oblegovanje Sebastopola.

2. marca 1855 pa nagloma umerje cesar Nikolaj, kateremu
je sledil sin Aleksander  II. Francozi in Angleži so pod
vodstvom maršala Pelissier-a  vzeli Sebastopol,  da si so
sami velike zgube imeli (8. septembra 1855). 30. marca 1856

je bil sklenjen v Parizu mir. Po tem je Rusija Sepastopol sicer
dobila, toda se zavezala, da ne bode ob Cernein morji mornar¬
skih arsenalov (orožnic) imela, in tudi ne več ladij nego Turčija.

6 *

84 -

§ 24. Revolucije na Dunaji, na Ogerskem in Laškem.

Po 431etnem vladanji je umeri Franc I, cesar avstrijski,
leta 1835. Njegov naslednik je bil sin njegov Ferdinand  I,
ki je bil že leta 1830 na deržavnem zboru v Požunu za oger-
skega kralja kronan.

Leta 1848. so bile revolucije po vsej Evropi; tako tudi na
Avstrijskem. Tirjatve so bile: Ljudsko zastopstvo, tiskovna svo¬
boda, pravica zborovanja, narodna vojska (nationalgarda), verska
svoboda. Vsled vstaje na Dunaji 13. marca 1848 moral je der-
žavui kancelar knez Metternich  Dunaj zapustiti in na An¬
gleško potegniti. Cesar Ferdinand je na to času primerno ustavo
obljubil. Ob istem času so se delali v Milanu poskusi, da bi
se Italija  od Avstrije odtergala. Kralj sardinski Karol Al¬
bert,  postavil se je na čelo Lombardov in vzel Milan. Benetke
so se pa za republiko proglasile. Vsa mesta, Mantova in Verona
so se vstaji pridružila. Kim in Napolj napovesti Avstriji vojsko.
Stari maršal Kadecki  pa zmaga pri Kus toči  vstajnike, vzame
Vičenco in Milan.

Zdaj je bilo sklenjeno pomirje, katero je pa Karol Albert
porabil za novo oboroževanje. — Pri N o vari  pa ga je Ra¬
deč  ki  z nova premagal, in na to je sledil mir (1849). Karol
Albert je izročil vlado svojemu sinu Viktor Emanuelu,  sam
pa je šel na Portugalsko, kjer je umeri.

Tudi na Ogerskem se je vnela kervava vojska, namreč
med Madžari in Jugoslovani. Madžari so poleg tega hrepeneli
po polnej neodvisnosti, za kar jih je zgovbrni Košut navduševal.
Ban hervatski Jelačič  je na Ogerskem zmagoval, zato mu je
cesar izročil oblast čez Ogersko in razpustil ogerski deržavni
zbor. Sočutnosti do Ogrov so pa vzbudile na Dunaji 8. oktobra
1848 novo revolucijo; cesar je zapustil svojo rezidenco in se
podal v Olomuc. Knezu W i n d i s c h g r a t z u, ki je bil že popred
upor na Češkem potlačil, izročeno je bilo verhovno poveljstvo,
in njemu se je Beč po tridnevnem boju vdal. Ogri, ki so hoteli
Dunajčanom na pomoč priti, so bili pri Švehatu premagani. Cesar
Ferdinand I. je zdaj vlado izročil svojemu osemnajstletnemu
stričniku Francu Jožefu  I. Vojska se je zdaj nadaljevala
proti Ogrom, ki so se bojevali pod vodstvom Gorgeya.

Istočasni upor na Laškem je bil vzrok, da se ni mogla
dežela popolnem podverči. Zato se je Rusija na pomoč pozvala.
Avstrijski generali Hainav in Jelačič  z ruskim maršalom
Paskevičem  so bili upor zadušili. Gorgey  je položil orožje
pri \ilagosu avgusta 1849. Košut,  in polski generali Bern in
D e m b i n s k i, ki so za Ogre se bojevali, so pobegnili čez mejo na
Turško, druge glave vstaje so bile na srnert obsojene.

§ 25. F r ancosk o - i talij anska vojska zoper Avstrijo, 1859.

Po krimski vojski ni bilo takega prijateljstva med Rusijo
in Avstrijo. Timveč se je pa Napoleon III. približeval Alek-

- 85  -

sandru II. To je svedočil novoletni govor (1859) Napoleona III.
avstrijskemu poslancu v Parizu. Na prihodnjo vojsko je kazalo
njegovo (Napoleonovo) oboroževanje, ženitev njegovega stričnika,
princa Napoleona, s hčerjo Viktorja Emanuela in naposled sar¬
dinska oboroževanja. Sardinski minister Kav ur je poleg tega
javno se izrazil, da hoče Italijo od tuje vlade oprostiti. Med
tem, ko je avstrijska vojska Tičino prekoračila pod poveljništvom
grofa Gyulaj-a,  prišli so v Genvi že Francozi na suho in Na¬
poleon sam je na pomoč hitel.

Gynlaj  se je po dveh nesrečnih bojih moral nazaj čez
Tičino umakniti. Francozi so mu tako hitro sledili, da so ga 4.
junija 1859 pri Magenti  zopet pobili, da si so tudi sami velike
izgube imeli. Zmagovalec, francoski general Mac Makon,  je
dobil za to naslov: vojvoda Magentski. 8. junija sta prišla Na¬
poleon III. in Viktor Emanuel v Milan. Gyulaj je moral skoro
vso Lombardijo jima pripustiti. Cesar Avstrijski se je na to sam
k vojski podal, da bi se poskusil z zavezniki v glavni bitki.
Ta je bila 24. junija pri Solferinu.  Čeravno se je sam cesar
v nevarnost podal in čeravno so avstrijski vojaki čudovito hrabro
se bojevali, so vendar se umakniti morali. V tej kervavi vojski
je 300.000 mož s 500 kanonami se bojevalo.

Na to je ponudil Napoleon avstrijskemu cesarju nenadoma
pomirje. Pri osebnem sestanku v Villafranki  (12. jul. 1859)
sta se pogodila o miru, kije  bil stalno sklenjen v Zurich-skem
miru (1860), po katerem je Avstrija odstopila Lombardijo, katero
je dobil kralj sardinski.

§ 26. Vojska v Schleswig-Holsteinu.

Že leta 1848 je imela Nemčija radi vojvodin Schlesvvig  in
H o l s t e i n vojsko z Danskim Friderikom  VII. Danski kralj
je namreč ti dve pokrajini k svoji deržavi pridružiti hotel. Že
takrat so nemški vojaki raznih knezov pomagali Schleswigu in
Holsteinu, toda brez vspeba. In od leta 1851—1863 so bili ti
dve vojvodini Dancem nekoliko podložni, in Danci so v nemške
kraje Schlesvviga vpeljevali danski jezik. Ko je Kristijan IX.
leta 1863 danski prestol zasedel, podpisal je skupno  ustavo
za Dansko in Schlesvvig, in s tem Schlesvvig svoji deržavi pri¬
družil. Velevlasti Pruska in Avstrijska ste zahtevali, naj se ta
ustava prekliče, a ker se to ni zgodilo, napovedali ste vojsko
Dancem in avstro-pruske trume so korakale proti Severju.

Prusi in Avstrijanci so bili v posebnih bitkah na suhem
in na morji premagali Dance. Avstrijsko vojsko je zapovedoval
general Gablenz,  ladijevje pa admiral Tegetthof.

Po kratkem prenehanji se je boj zopet nadaljeval, a Danci
so bili na novo pobiti. Na to se je sklenil (30. oktobra) 1864
mir. Kralj Danski se je vsem pravicam do vojvodin Schlezvvig
in Holstein odpovedal.

— 86  —

§ 27. Vojska na Nemškem in na Laškem, 1866.

Radi odškodovanja pri vojski SchIeswig-Holstein se Prusija
in Avstrija niste mogli porazumeti. Zato je nastala celo kervava
vojska med prej prijateljskima deržavama. Avstriji se je bila
večina nemških oblasti pridružila. Na pruski strani pa je bila
Italija. Prusija je hitro delovala, poslala je vojsko na Hanove-
ransko, Saksonsko in v Kurhessen. Upirali se jej te deržave
razen Hanovera skoro nič niso. Avstrija je zbrala svojo armado
(severno) na Češkem pod verhovnim poveljuištvom generala
Benedeka. Prusi so avstrijsko armado na treh straneh zgrabili
in je v več bitkah potolkli, odločno pa 3. julija pri Kralje¬
vem gradcu.

Na to so se pomikale pruske vojne čete brez upora proti
Beču. Naposled, ko se je zopet na nov boj blizo Požuna pri¬
pravljalo, sklenilo se je pomirje.

Na Laškem, ki se je ob enem proti Avstriji bojevalo, je
prišlo že 24. junija do glavne bitke pri Kustoci, kjer je zmagal
avstrijski nadvojvoda Albreht.  Italijani so bili tudi na morji
nesrečni. Pri otoku Visu  (Lisa) so se sprejele avstrijske in
italijanske vojne ladije, a zmagal je bil sovražnike, avstrijski
admiral Tegetthof  popolnoma. Tudi Ga r i b ald i ni s svojimi
prostovoljci pri napadu Ti rolo  v nič opravil.

S posredovanjem Francozov se je začela v Nikolsburgu
gledč miru pogajati, ki je bil potem sklenjen v Pragi. V tem
miru je Avstrija odstopila od nemške zaveze in privolila v pre-
vranavo Nemčije brez njenega udeleževanja. Schlezvvig-Holstein
je Prusiji popolnem pripustila, Benečijo pa Italiji. Pruska je
poleg tega dobila: Hanoveransko, Kurhesko in Nasav ter Fran-
kobrod ob Majnu.

§ 28.  Cesar Maksimilijan Mehikanski.

Najimenitnejša španska naselbina v Ameriki je bila Mehiko.
Španija je pa ondi vedno huda tlačiteljiea bila. To je bilo vzrok
nezadovoljnosti. Leta 1822je bil Iturbide  za raehikanskega ce¬
sarja izvoljen, ker je pa ta svojo oblast odložil, bila je potem
republika vpeljana. Ko seje on vnovič hotel za cesar postaviti, bil
je vjet in vstreljcu. Leta 1836 je Španija pripoznala mehikansko
republiko. Toda v tej deželi so bili vedui strankarski boji, pre¬
piri in revolucije. Zato sklenijo Španija, Francija in Anglija
pogodbo, po kateri hočejo te vlasti skupno vravnovati to deželo.
Ker so pa druge vlasti spoznale, da ima Napoleon posebne
namene s to deželo, pripustile so njemu vso to zadevo.

Francozi so se v Mehiki bojevali in osvojili v poldrugem
letu terdnjavo Pueblo in 10. julija 1863. glavno mesto Mehiko.
Predsednik republike Ju ar ec je bil med tem mesto s svojo
armado zapustil. Francozi so na to sklicali zbor mehikanskih
velikašev; ta je na prigovarjanje Napoleonovo deržavj za ce-

— 87

sarstvo razglasil in avstrijskega nadvojvodo Ferdinanda Mak¬
similijana za cesarja  izvolil.

Maksimilijan je bil sin nadvojvode Franca Karla  in
brat cesarja Franca Josefa I. Rojen bil leta 1832 na Dunaji.
Že kot otrok je imel veliko veselja do mornarstvo in bil v vseh
znanostih dobro izobražen. On je podvzel več potovanj po morji
in leta 1854 je bil postavljen na čelo avstrijske marine (mor¬
narske vojske). Leta 1857. je bil general governer lombardij-
sko-beneškega kraljestva in se poročil z belgijsko kraljevsko
hčerjo Kar loto.

Od leta 1859. je živel mimo na svojem gradu Miramar
pri Terstu. Leta 1863 je pa obljubil sprejeti ponujeno mu me-
hikansko cesarsko krono.

Leta 1864 (12. junija) je Maksimilijan  prišel slovesno
v Mehiko. Vladati je začel z vso resnobo in poštenostjo, da bi
red napravil v razrušeni deželi; pa vendar se mu to ni posre¬
čilo. Manjkalo mu je denarja, da bi mogel svoje načerte izveršiti
in republikance umiriti. Predsednik je boj z veliko serditostjo
nadaljeval zoper cesarsko vojsko, v kateri je bilo mnogo avstrij¬
skih in belgijskih prostovoljcev. Severno-amerikanske svobodne
deržave niso hotele pripoznati cesarja Maksimilijana. Napoleon
je naposled previdel, da bi se znal zamotati v velike vojske,
zato je še on odtegnil svojo pomoč in svoje vojake nazaj v
Evropo poklical, da je Maksimilijan sam ostal. Cesarica Karlota
je bila zastonj prišla k Napoleonu v Evropo prigovarjat ga za
daljno pomoč.

Cesar Maksimilijan se je zdaj sam bojeval s svojimi so¬
vražniki. Republikanci so dobivali mesto za mestom. Cesar se
je s svojimi malimi trumami hrabro bojeval, in se posebno sam
pravega junaka skazoval. Toda po izdajalstvu je padel v roke
svojih sovražnikov, ki so ga djali pred vojaško sodnijo in ga ustre¬
lili. 19. junija 1867 končalo je njegovo življenje; ž njim sta padla
njegova zvesta generala Mejia in Miramon. Na dan Maksimili¬
janove smerti so dobili Mehikanci zopet svoje glavno mesto.
Juarec  je bil za predsednika republike pripoznan. Umeri je
leta 1872.

§ 29. N emško-francosk a vojska (1870—1871).

Zadnji pruski vspehi od Jeta 1866 so vzbujali zavist in nevoš-
ljivost Francoske, zlasti radi rastoče pruske moči. Francoska vlada
je pri vsaki priliki iskala vzrokov, da bi pruski z vojsko pretila.
Malostna stvar je bila, radi katere se je vojska vnela med omen¬
jenima deržavama. Spanjolci so bili leta 1868 svojo kraljico
Izabelo s prestola pregnali. Špansko krono so ponujali različnim
princem, toda. zastonj. Naposled so hoteli izvoliti za kralja nem¬
škega princa Leopolda Hobenzollerskega. Ker je bil ta princ
pruske kraljevske rodovine, bal se je Napoleon III. prevelikega

— 88  -

pruskega upljiva in žugal z vojsko. Da ne bi se evropski mir
kalil, odpovedal se je knez Hohenzollerski že naprej tej volitvi.
S tem pa francoska vlada še ni bilo zadovoljna. Francoski po¬
slanec na pruskem dvoru je celo zahteval, da se mu obljubi,
da pruski kralj svojim sorodnikom nikoli ne bo dovolil, španske
krone sprejeti. Vsled tega je bil razserden pruski kralj in ni
hotel več avdijeuce dovoliti francoskemu poslancu, kar je
smatral Napoleon za razžaljenje in se za vojsko pripravljal.
Napoleon je mislil, da bo imel opraviti samo s Prusom, pa ze¬
dinile so se vse deržave zoper njega. Oboroževanja so se tako
hitro veršila na Pruskem pod generalom Moltkom, da so pruske
vojne pred stale ob Reni, nego francoske. Napoleon je s svojim
princem sam bil pri armadi; od začetka je imel mali vspeh, toda
pozneje je bila francoska armada pod vodstvom maršala Mak
Mahona  popolnem pokončana. Druga močna nemška armada
pod vodstvom pruskega princa Friderika Karla je šla na terd-
njavo Metz.  Fiancozi so bili v dveh bitkah od nemške armade
pobiti in naposled je bil maršal Bazaine (Bazen)  v terdnjavi
Metz  obkoljen. Francozi so na to na drug način si hoteli po¬
magati, toda bili v veliki bitki pri Se dan u tako pobiti, da se
je cesar Napoleon pruskemu kralju kot jetnik ponudil in se
100.000 mož francoske armade sovražniku vdalo.

Sredi septembra je stala nemška armada pred Parizom,
kralj Viljelm je v gradu Verzelskemu stanoval. Zdaj je pa
francoski narod vse svoje moči zbral. Komaj je bil Napoleon
na Nemško odpeljan, oklicali so Francozi republiko, ter vse
možke na boj pozvali. Pariz se je čudovito branil, na severju
so se pa zbirale velike čete, katere so se z nemškimi bojevale.
Se celo vzetje Strassburga  in terdnjave Metz  ni spravilo
Francoze v obup. V največji zimi se je bojevalo. Armade so
prišle tudi od juga in od vseh strani se je napadal nemški so¬
vražnik, toda vse zastonj. Vse armade francoske so bile pobite,
in naposled se je moral sklepati mir z Nemci in dopustiti, da
so šli v glavno mesto Pariz. Na prigovarjanje bavarskega kralja
so ponudili nemški knezi zmagovalnemu pruskemu kralju nemško
cesarsko krono  in tako je bilo nemško cesarstvo z
nemško krono  zopet postavljeno. Sklenjeni mir v Ver s ai 11 u
in Fran ko b rodu  je donesel nemškemu cesarju 5 milijard
frankov in dve lepi pokrajini: Alzacijo in Lotaringijo ter stari
deržavni mesti Strassburg in Metz.

Francoska republika si je bila izvolila za predsednika
T h i e r s - a, pozneje Mac Mahona.  Napoleon pa ni dolgo živel
po svojem propadu, umeri je i. 1873 na Angleškem blizo Londona.

OBSEG

Stari vek.

Stran

§ 1. Najstarejši narodi . . . . . .3

II. Zgodovina Izraelcev.

§ 2. Do povratka iz Egipta . . . . .4

§ 3. Izraelci pod sodniki . . . . .4

§ 4. Izraelci pod kralji . . . . . .4

§ 5. Delitev izraelskega kraljestva . . , .5

III. Egipčani.

§ 6. Stari Egipt s svojimi čudeži . . . . .5

§ 7. Vera starih Egipčanov . . . . .6

§ 8. Egiptovska razdelitev ljudstva v verste ali kaste . . 6

§ 9. Najstarejša zgodovina Egipčanov . . . .7

IV. Feničani.

§ 10. Opis dežele .......  7

§ 11. Poiovanjo po morji in naselbine Feničanov . . 7

§ 12. Iznajdbe Feničanov . . . . . .8

V. Babilonci in Asirci.

§ 13. Opis deželo . . . . . 8

§ 14. Zgodovina Babiloncev in Asircev . . . .8

VI. Perzijaui.

§ 15. Perzijska dežela . . . . . .9

§ 16. Cir, utemeljitelj perzijskega kraljestva . . .9

§ 17. Nadaljni nasledniki Cirovi . . . . .10

VII. Berki.

§ 18. Stara Grecija . , . . . . ,11

§ 19. Najstarejši stanovalci . . . . • .11

§ 20. Tujo naselbine . . . . ■ .11

§ 21. Gerški bogovi . . . . . . .12

§ 22. Orakli in narodne igre . . . • .13

§ 23. Gerška umetnost . . . . .13

§ 24. Doba junakov . . . . . . 14

§ 25. Zmaga Dorcev čez Peloponez . . . .15

§ 26. Sparta in Likurg . . . . . .15

§ 27. Atene in Solon . . . • . .16

§ 28. Perzijanske vojske . . . . .17

§ 29. Peloponeška vojska . . . . . .18

§ 30. Atene v žalostnem položaju in Sokrat . . .19

§ 31. Tebe in Eparainonda . . . . • .20

§ 32 Propad Gerške . . . . • .20

§ 33. Aleksander Veliki . . . . • .21

7

VIII. Rimljani.

J  Stran

§ 34. Stara Italija . . . . • • •

§ 35. Kom ul, utemeljitelj Kima . . . . .23

§ 36. Numa Pompilij . . . . . .24

§ 37. Boj Horacijev in Kuracijev , . . . .24

§ 38. Rimljanski kralji do Tarkvinija Ošabnega . . . 25

§ 39. Tarkvinij Superb, zadnji rimski kralj . . . 25

§ 40. Dva junaka nove ljudovlade ....  25

§ 41. Menenij Agripa in basen o želodcu . . . . 26

§ 42. Korijolan . , . . . . .27

§ 43. Smert Virginije . . . . . .27

§ 44. Galci v Rimu . . . . . . .27

§ 45. Pir, kralj epirski in Rimljan Fabricij . . .28

§ 46. Perva punska vojska . . . . . .29

§ 47. Hanibal, vojskovodja Kartaginjanov . . .29

§ 48. Kazrušenje Kartaginje . . . . .31

§ 49. Graha ........  31

§ 50. Vojska s Cimbri in Tevtoni . . . . .32

§ 5J. Notranja vojska med Marijem in Sulo . . .32

§ 52. Pompej ... .....  33

§ 53. Kateiinova zarota . . . . . .33

§ 54, Julij Cezar in pervo trivladje . . . .34

§ 55. Drugo trivladje . . . . . .35

§ 56. Cesar Avgust . . . . . . .36

§ 57. Germani . . . . . . .36

§ 58. Cesarji iz Avgustove hiše . . . . .37

§ 59. Doba dobrih cesarjev . . . . . .37

§ 60. Propad rimskega cesarstva . . . . .38

§ 61. Preseljevanje narodov . . . . .38

§ 62. Atila, kralj Hunov . . • . . .39

§ 63. Odoaker, kralj heru'ski . . . . .39

Srednji vek.

- 00 -

I. Od propada zahodno rimskega cesarstva do Karola Velikega.

§ 1. Teodorik Veliki . i . .  • '4®

§ 2. Cesar Justinijan . . . . ■ .40

§ 3. Alboin, kralj Langobardov . . . . .41

§ 4. Klodovik, utemeljitelj frankovske deržave . ■ .41

§ 5. Sveti Bonifacij . . . . • .41

§ 6. Mohamed . . . . . . .42

§ 7. Pipin Mali . . . . . . .42

II. Od Karola Velikega do križanskih vojsk.

§ 8. Karol Veliki . . . . . . .43

§ 9. Karlovci . . . . . . .44

§ 10. Henrik 1, utemeljitelj mest . . . . .44

§ 11. Oton Veliki..45

§ 12. Henrik IV. in papež Gregor VII . . . .46

III. Doba križanskih vojsk.

§ 13. Peter Amienski . . . . . .47

§ 14. Bogomir Bujlonski . . . . . .48

Stran

§ 15. Friderik Kudečebradoc . . . . .48

§ 16. Rihard, imenovan Levovo serce . . . .50

§ 17. Konradin, zadnji Hohenstauf. . . . .50

IV. Od križanskih vojsk do odkritja Amerike.

§ 18. Rudolf Habsburški . . . . . .51

§ 19. Pripovedka o Viljolmu Tellu . . . . .52

§ 20. Friderik Lepi in Ljudovik Bavarski . . .53

§ 21. Cesar Karol IV. . ... . . .54

§ 22. Bitka pri Sempahu in Arnold IVinkelried . . .54

§ 23. Ivan Hus in husitska vojska . . . .55

§ 24. Devica Orleanska . . . . . .56

§ 25. Carigrad premagan po Turkih . . . .57

§ 26. Iznajdbe v 14. in 15. stoletji . . . .57

Ato vi vek.

§ 1. Odkritje Amerike po Kolumbu . . . .59

§ 2. Premaganje Mehike po Ferdinandu Korteeu . . 61

§ 3. Peivo potovanje okoli zemlje . . . .61

§ 4. Premaganje Peru-a po Francu Picaru . . .62

§ 5. Cesar Maksimilijan I . . . . . .62

§ 6. Martin Luter . . . . . . .63

§ 7. Cesar Karl V. . . . . . . .65

§ 8. Parižka kervava svatovščina . . . .66

§ 9. Elizabeta^ Angleška in Marija Stuart . . .66

§ 10. Filip II Španski . . . . . .67

§ 11. Junaška smert Nikolaja Zrinskega . . . .68

§ 12. Tridesetletna vojska . . . . . .69

§ 13. Ljudovik XIV...71

,§ 14. Turki pred Dunajem . . . . . .71

§ 15. Princ Evgen Savonjski . . . . .72

§ 16. Peter Veliki, cesar Ruski . . . . .73

. § 17. Marija Terezija . . . . . .74

As 18. Cesar Jožef II . . . . . . .75

§ 19. Friderik Veliki.77

§ 20. Francoska revolucija . . . . . .77

, § 21. Napoleon Bonaparte . . . . . .78

1 22. Napoleon III.82

§ 23. Nikolaj I. in Krimska vojska . . . .83

§ 24. Revolucije na Dunaji, na Ogerskem in Laškem . . 84

§ 25. Francosko-italijanska vojska zoper Avstrijo . . 84

§ 26. Vojska v Schlestvig-Holsteinu . . . .85

§ 27. Vojska na Nemškem in na Laškem . . .86

§ 28. Cesar Maksimilijan Mehikanski . . . .86

§ 29. Nemško-francoska vojska . , . . .87

feitfa&en

bernt crftctt itntcrridjtc in ber

3» t rt g c f  <6 i <6 f

fih- bi e

©kerklaffen ber Molka- uitb Miirgerfdjnlen

6ear6citet t>on

Wvof.  |)r. g. ITcfoficjfta,

Sfftttglieb be§ t. f. §anbe§fcf)utrat^e§ filr ©teiermad.

dj t c TUflagt.

S 5 ltt SBorbcIjalt bc§ neberfe^imgSrecbfcš,

SDfit fjofj. f- I. Iftiniiieviat = @t(a§ juISffig erftčirt.

SEBtcn, 1875 .

33 c r f a g »on 21. ‘P id) le v’8 Sit to e & Sof)tt,

2hicf)ljanbfung filr pdbagogifdje Sitcvatur unb Sefjrmittelanftatt.

V., 9Wargnrct^enptalj Sftr. 2.

tžrfte ®ienet SBereine=9mf)ljracterei.

3 !i l| II li.

2) o $ ?U t c r t \  tun.

©eite

I. ^ie Strjen bes SITenfdjengefcfifecfjfM.

§. 1. $ie alteften Siiltet. 1

II. 0ef(6ii6fe ber JlsraeCiten.

5 . 2. S0iS jur Siiitffeljr auž 2legtjpten... 8

S. 3. $ie tgžraeltten Uliter SUdjtern ... 8

§. 4. Sie tjžvaeliten unter ffonigen ... 3

§. 5. £f)eilung bež tžr. SHeidjež .....  3

III. pie Pegtjpier.

§. 6. 2)a€ alte Slegppten urit feineuSBunbern 4 j

§. 7. fReligioit ber alten Siegppter . . 5 |

§. 8. 2>ie dgpptifdje $afieneint()eilung . . 5 j

§. 9. S)ie dltefte ©efcfjitftte 2tegqpieitš. . . 5 !

IV. pie f^oitijier.

§. 10 . Sef^reifmng bež Scmbež. e

§. 11. ©eefaljrteim.EoIoiueii berSpfiSnisier e
§. 12. Srfinbuitgen ber ep^onigier. 7

V. pie 23aOt)fotticr «• flffririer.

§. 13. 23efc£>reif>ung ber Sdnber.7

§. 14. ©efcbid)te oon Sabptonten unb

Siffprien .. 8

VI. pic ^erfer.

§. 15. ®až Sanb Spcrjtett. 8

§. 16. Stjruž, ber ©riinber bež SJSerferreidjeS 8

§. 17. Gtjruž’ bloJjfolger. 10

VII. pie tfitiedjen.

©eite

§. 27. SltCjen unb ©olon.17

§. 28 . 2)ie $erferfriege ....  18

§. 29. £)er petoponnefifdje Jtrieg . . 20

§. 30. 2(t^en§ tranrige Sage mtb ©ofrateS 23
§. 31. Speben unb (£paminonba3 ... 22
§. 32. ©riedjenlanbš Untergang . . .22

§. 33. Sllejanber ber ©roge.23

VIII. pic Stontcr.

§. 34. 2)a3 alte ^talien ..25

§. 35. 9tomuIu§, ber ©ritnber 5Koms . 23

§. 36. fftitma $ompiCiu§.e 27

§. 37. 2)er $antpf ber £>oratier u. ©uriatier 23
§. 38. 2)ie fRomertriege bi§ gu £arquiniu§

bent ©tolčen.28

§. 39. £arquiniu§ ©uper6u§, ber letate

5fenig 9iom3.! . 29

§. 40. 3ioei ^elbeit ber neuen Otepubli! . 29
§. 41. 9Reneutu§ Stgrippa, unb bie gabel

oom HRagen. . 30

§. 42. ©oriolanuS.31

§. 43. 35irgiiiia’§' iEob.31

§. 44. 2)ie ©attier in 8?cm.32

§. 45. fpprrfyu§, $onig oou l£piru3 unb ber

Siomer gabrtciuš.33

§. 46. 2)er erfte punifdje $rieg.34

§. 47. ftannibal.35

§. 48. $artbago>3 3erftorung ....  36
§. 49. 2)ie beiben ©racdjen . • . . 37

§. 50. 3)er $rieg mit ben ©imbern unb

5£eutoneit.• . . 38

§. 51. 2)er 23iirger!rieg &totf$en 2Rariu$

unb ©uHa.  38

§. 52. $ontpeju§.39

§. 53. 2)ie žtferfcf)tt>orung bes ©atilina . . 40
§. 54. ^uliušGdfar u. baš erfteSriumoirat 40

§. 55. 35a§ gmeite Sriumoirat.42

§. 56. $aifer OctaPianuš Stuguftnž ....  43

§. 57. ®ie ©erntanen.44

§. 58. 2)ie tfaifer be§ augufiifdjen £»aufe£ 45
§. 59. 2)ie ^eit ber guten tfaifer ... 46

§. 60. iBerfalt beš romifi^en fReit^eS ... 46

§. 61. 2)ie žBotfermanberung.47

§. 62. Slttila, 5l5nig ber ^unnen ....  47
§. 63. Oboafer, ^onig ber .fteruler .... 48

$a§ <0H it el alt er.

©rit'

©eite

[. ^om gtefergaitfl bes »effebrn.
gleidjes 6is atif JtcrC b t&ro^ctt.

§. l. SHjeoboricb ber @ro§e.49

§. 2. $aifer Suftinian.49

§. 3. $i)nig SUboin.50

§. 4. (Sblobroig, ©riinbcr be§ friinlifdjen

Sfteidječ.50

§. 5 SDer bfilige 23onifaciu§ ....  51

§. 6. 9Jlof)ammeb. 51

§ 7. $ijrin ber Kleine.52

ii. -Hon itart bent (Srofjett 6is
jur *Seit bet itreujjiiiie.

§. 8. Jtarl ber ©ro§e ......  53

§. 9 . SDie SEarotinger.34

§. 10. fieinrid) ber ginfler ....  53

§.31. Otto ber ®ro(je.56

§. 12. §einri<i) IV. u ipajjfi ©regot vil. 66

2) t e 91

g?ott ber (Sntbetfittttfl Atttertfta’5
6is jur gefstjeit.

§. 1. (Sntbedung 2lmmfa’č.74

s. 2 . SDie (šroberintg SDcejilo^ ....  77 •

§. 3. SDie evfte Vteife um bie 23elt . . 78

§. 4. 2)ie (šroberung jperu’8 ....  78

§. 5. tfaifer SDŽafimtlian 1. 79

§. 6. Martin Šutfjer. 81

§. 7. flaifer $arl V.82

§ 8. SDie 5J3arifer Slutljodjjeit....  84

§. 9. (Slifabetf) bon (SnglanD unb 2ftaria

©tuart.85

.$• 10 . n. bon ©banien . . 86

§ U. ^tclbentob 3 r tnt)i , S.87

§ 12 . 2>er 30j;af}rige itrieg.88

S 33. Subrnig XIV., jčontg bon ^ranfretd) 9i

§. 14. SDie SEiirten bor 23ien ....  91

$• 15. \jjrinj (žugcn bon ©aboten ... 92

ITI. Jie 3cH ber itreujjflfle.

g xo. jpeirt uuii ziuueutt. •jo

§ 14. <5}ottfrieb bon SBouiHon ....  59

§ 15. ^riebrid) I. S3arbaroff(t ....  60

§. 16. 9tici)arb 9ohjent)erft.62

§ 17. $ourabin . ..63

IV. ^om #nbe ber Jtreujjuge
6is jur tiitiOerftuufl iuneriRa’5

§ 18 . Stubolf bon SabSbitrg.61

§ 19. SDie ©age bon SBilbelm Seli . . 65

§. 20. ^liebricf) ber ©d)one unb tfubibig

ber SBaier.*. 66

§ 21. JČaifer &'arl IV.  . 67

§. 22. SDie ©d)lad)t bci ©embacf) unb

2lrnolb oon SBintelrieb ....  68

§. 23. Soljann unb ber £>uffitenTrteg 69
§. 24. SDie Sungfrau bon Orleanš ... 70

§. 25. SDie (Srobcrung 8onftaiitinobeI8

burd) bie Smrten.72

§. 26. SDie (šrfinbungen be$ 14. unb 15.

SaljrbunbertS.72

U } c t t.

§. 16. $eter ber ©rof?e bon Sfatjjlanb . . 93

§. 17. gftarta 5DI)erefia.95

§. 18 . Sčaifer Sofef II.97

§. 19.. grtebrtd) ber @rope.99

§. 20. ©te frangbfifdje 3?euolution . . . 100

§. 21. Sftaboleon Šoitaparte.101

§. 22. SJiaboleon IIJ. .......  107

§. 23. SftifolauS I. uttb ber SČrtntfrteg . . 108
§. 24. SDie 9teoolutionen in 2Bien, Ungarn

unb Stali en.110

§. 25. SDer fran^oftfd) - italienifdje $rieg

gegen Defterreid), 1859 . . . *. lil

§. 26. ©er 3£rteg in ©djleStrng^oIftein,

1864 . 112

§.  27. SDer $rieg in SDeutfdjlanb unb Sta--^

Iten, 1866 .. 114

§. 28. $atfer bon 3Jieyifo . . . . 115
§. 29. SDer beutfd) * franjbjtfdje ilrieg

(1870—71). 117

3>a$ Jtfferffmm.

I. 2>te Urjett beš aJlenfdiengefdjledjttS.

§. 1. ®te atteftcn ®6Ifer.

SDie friifjeften ©d)idtale beg 2ftenfd)engefdjtedjteg finb in tiefeg
©unfel getjiillt. Slug bemfelben treten juerft bie SSoKer beg borberen
Slfien, nfintlid) bie -Sgraeliten, iJJljiSnijier, Sabplonier unb Slfftjrier, unb
an ber Sorbfiifte 3lfrtfo’g- bte Slegtjpter fjerbor.

®ag 9}tenfd)engefd)lecf)t Ijat ftd) nidjt gleidjntafjig entmidelt. ®ag
ungteidje $linta, bte berfdjiebene Sefdfaftigung unb Šebengmetfe bemirfte
nad) nnb nad) etne Serfdjicbenljeit in feinent Sleujjeren, in garbe unb
©eftalt, aber and) tn feiner geiftigen (Sntmicflung. (Sin ®I)eit mar bor*
Jiiglidj angemiefen, STfjtere ju erlegen, um ftd) bon iljrent ?fleifd)e ju
erna^ren unb mit ben abgejogenen f^etlcn ju befleiben; eg entftanb bte
ffagb. Slnbere bemerftert, bag ftcf) mandje feljr mt§lid)e ®()iere leidjt an
bte 9ftenfd)en gcmoljnten, unb manbten fid) bentnacf) ber 33iel)jud)t ju.
®tefe medffelten oft bte SBetbepla|e unb fiiljrtett etn manbernbeg Seben,
fte maren Somaben. Grnbltd) aber berfielen anbere auf ben ©ebanlen,
nu|bare ififlanjen tn čjtnretdjenber Slenge anjubauen •  eg entftanb ber
Slderbau. SDiefer fiiljrte juerft ju feften 2Bot)nft?en, ju ben erften Se*
grtffen beg @igentljuntred)teg, jur Slntegung bon ©tabten unb jur 2nt*
ftefjung bon ©taaten, benn mo btele Slienfdjen beifamtnen moljnen fotten,
muf) etne ©emalt borljanben fein, toeld)e bte Drbnung fjanbfjabt, eg mu§
etne šftegierung gcben.

Set ben aderbauenben Soltern entmidelten fid) natitrltcf) aud) nad)
unb n a d) berfd)iebene ©emerbe. ®urdj aufjere ttmftanbe, meifteng burd)
bte Sotf) getoedt, entfaltet ftd) bte ©eiftegfraft beg 9Menfd)en. ©o ent*
ftanben anfanglidj ©emerbe, meld)e bte Sefrtebtgung ber erften Sebitrfniffe
jum .pmede fjatten. Salb jebocfj fudjte man aud) Sequemlid)!eit unb
©enujj ju forbern; eg entftanben Šitnfte.

Sttt ber ©nfitljrung beg ©igentljuntg fanb aud) ber §anbel fetnen
Urfpruttg. ®erfelbe befd)rantte fid) tn ber erften ,3 e it nur au f ® au f$
ba aber ber ®aufd)ljanbel megen ber 2Bal)l ber Saufdjgegenftanbe unb
megen ber ©djmieriglett ber Sluggteicfjung unbequem mar, fo erfanb man
fd)on tn ben alteften 3 e ' ten  eine atlgemeine ®aufd)toaare, moju fid)
eble StetaHe toorjaigtidE) eignen. ©iefe murben anfanglidj nad| bem @emid)te
unb fpater nad) bem ©eprage alg attgemeineg Saufdjmittel eittgefitfirt.

Sietoticjto’« 2BtUge[d). 1

2

SIcferbau, ©emerbe, §anbel unb fbiiufte mujjteu ju SBifTenfdjaften
ftiljren. ©o lonnte j. 33. bie 33ert>oHfommnung bcr Sanbmirtijfdjaft, bte
Sereitung ber ©toffe unb SBerfjeuge nidjt oljne ntandjerlei Sennhtiffe
ber iRaturfnnbe gefdjeljen, ber fpanbel mar oljite fRedjettfunft nidjt moglid),
bie Sluffiiljrung bon ©ebauben fe^tc SRedjanif boraug, jur Drbnung meter
gefellfdjaftlidjer 33errid)tungen mar etn beftimmteg ^eitmajj, folgtidj bte
©ternfunbe (Slftronomie) notl)ig u. f. m. Sluf biefe SBctfe entmidelten
ftd) gebilbete  SSolfer. 3l)re ©d)td|ale finb borjugltd) ©egenftanb ber
©efdjidjte.

II. ©efdjtdjte bcr SSraeliten.

§. 2. S8tž jur 9tu(ffeljr auž Steg^pten.

©>ie fjfgraeliten  ftammen auS betu fanbe um ben oberen Supljrat
unb STtgriS, bon mo fte nadj $anaan, bern ljeutigen ^alaftina, manberten
Sfjr altefter 9'iante ift § e b r a e r. ©ie maren fdjlidjte jpirten, meldje
etnen einjigen ©ott bere^rten. ©Jer fRante Sfgraeliten riiljrt bon bent
Snfel Slbraljamg, -Safob, tjer, ber aud) 3graet Ijteg. 3ur 3 e ^ etner
jpungergnotlj jogen fte nad) Slegtjften, mo fte innerljalb 400 Haljren ju
etnern jaljlretdjen SJotfe tjeranmudjfen. ©te maren aber ben 9legt)J)tern,
bie bag §irtenleben aufg ©ieffte toeradjteten, alg ffrentbe unb Slnberg;
glaubige feljr berfjajjt, unb ba fte burdj bte grofe ŽBollgjaljt audj fiir
ben agfftifdjen ©taat gefaljrlid) ju merbett fdjienen, fo beganu man
algbalb ben Ijčirteffen SDrud gegen fte augjUuben, unb jmang fte ju
fdjmeren fjrofnbienften.

®a unternaljm eg 2R o f e g, fetn $otf ju befreten unb mieber
ang 3legt)ften nad) $anaan juriidjufiiljren. S5on ben feinblid)cn Slegtjftern
felbft in aHen SBiffenfdjaften unterridjtet, trat er alg fRetter ber ffgraeliten
auf. Sr jog mit iljnen nad) 2lrabien, big jum 33erge ©inai, mo er
iljnen bie ©efejse bertiinbigte. Sierjig ffafjre jog er mit bern SSotte in
ben SBiiften beg norblidjen Slrabien umljer, um bie burdj bie $nedjt<
fcfjaft Slegtjpteng fittliti) gefunfenen 3graeliten borerft ju einent befferen
@efcE)£edE)te Ijeranjubilben. fRadj bern ©obe beg grofjen SRanneg fflljrte
■3 o f u a bag berjungte ©olf in bag „gelobte fanb", eroberte eg unb
t£»etlte eg unter jmolf ©tamme, beren jeber unter eittem ©tammober*
faupte ober ipatriard)en ftanb.

§. 3. ®ie 3žraelttett unter Sttdjtern.

©ie jmolf ©tamme murben burd) ben geuteittfdjafttidjen ©otteg*
bienft, fomie burd) bag mofaifdje ©efet) oerbunben unb bitbeten eitten
Sunbegftaat. 3lber nadj -3ofua’g ©obe begannen ^?3mffe unter ben
©tamrnen felbft unb mit ben Stadjbar&blfertt, unb fo murbe ber SRaugel

$

etneg Dberljaupteg fufjtbar. ®ag SSolf fc^tog fidj bentnadj jur 3 e it ber
@efa^r, befonberg bet $riegen, ait einjelne tapfere SRanner art, tuetdje
šRidjter  pjjen, toeit fie aud) in §a:iebettgjeiten jur ©ntfd)eibung »on
8?edjtgt)attbetn bcrufcit tuurben. ©i n er b er befien iRidjter tu ar © a tn n e t,
ttmtdjer einen gfanjenben ©ieg itber bie ipijitiftcr erfod)t unb bag 93olf
burd) bie ©tiftung bon fogcnaunten $rop|eten)djitten nerebelte. 3tt biefen
©djuten erljietten junge SRattner eine tji%re geiftige SBtlbung unb tuurben
jur £eitung unb Seteljrung beS SBotteg befiitjigt. 2lug iljnen gingen nidjt
attein bie grofjten ®id)ter ber 9?ation, fonbern aud) jene begeiftcrten
SRitnner fjerbor, toeld)c (pater unter bern 9camen iproptjeten bag tn o =
fatfc^e @e[eg ntit farnem SDiutlje bertljeibigten.

§. i.  ®ie 38raelit«t unter dortigett.

Ungeadjtet ber trefftidjen Siegterung bed iftidjterg ©amuct beda n te
bag $ott enbtidj, nadj bcm Šeifpiete ber ŠRad)barn, etnen $onig. ©antuct
gab betu SSertangen beg Sotfeg ttad) unb falbte ben ©aut  aug bent
©tantme 23enjantin junt erften $bnige. ©aut fiitjrte nteljrere gtiidtidje
$riege unb rettete bag 3ieid) bor broljenbettt Untergange, aber bag
$onigtl)um btieb nidjt bet feiner fjatntlte. -3n bett tcfcten Saljren feiner
3iegterung tjatte ©au( mit eitter SSerfdftoorung ju fampfen. Sie 3Ser*
fdjtoorer traten fogar mit ben geinben Sfgraelg, ntit ben p)itiftern, tn etn
SBitttbnif!. 3n bem $antpfe gegen bie ijjtjitifter enbete ©ant feirt Seben.
3()m folgte 2)abib  ang bent ©tantme 3uba, bod) fomtte er erft nad)
langerent ®ampfe mit ben Stit^angern ©aufg in ben ruljigen Sefi^ beg
©tjroneg gelangett. Unter SDatoib tuar bie Stiittjejeit beg ŠReidjeg. @r
ffimpftc fiegreid) mit ben geinben, madjte Serufatem junt $oniggft|e unb
erbante bafetbft bie 33urg 3™n- Sluf ifpt fotgte fein ©oljn ©atorno,
metdfer fidj burdj SBetgfjeit, aber and) burdj eine itngembljntidje ifSradjt
beru^mt ntad)te. ©r erbaute einen tjerrtidjen ©empet. 2ln biefett fd)tof 5
ftd) eitt grojjartiger $oniggpataft, auggefdjmtidt ntit tjerrtidjen @arten<
attlagen unb SBafferteitungen, ferner ein Sanbljaug junt ©ommeraufentljatte
auf bem Sibanott unb jiertidje ©ljurme, mit ©tfenbein gefcf)mucft, anf bem
Sntitibanon an. ®ie groben Sluggaben beg $onigg fnr bie 33auten unb
bett fpofljatt Ijatten einen fdjtneren ©teuerbrud jur fjolge, unb begtjatb
ntadjte ftdj fdjon bet feitten Sebjeiten eine SJJijjftimmung im Sotle geltenb
unb eg begann ber ®erfaH beg iReicfjeg.

j$. 5. SEbettung beg igraelitifdjett Dietc^es.

Sttg nad^ ©alottto’g ©obe unter feinem ©o()tte 9iet>abeain  ber
®rud nid^t nac^tieg, trennte fi^ bag ŽReid^ in jiuei ©taaten •  bag 9ieic^
•3 n b a, ntit ber £>auptftabt 3erufatem, btieb i^m tren, tuii^renb bag SReidj
Sgraet,  mit ber $aupt|iabt ©antaria fic^ einen eigenen i?onig mape.

1 *

4

,3mtfcf)en ben betben SRetdjen f)errfd)te beftiinbige geinbfettgfeit; btefeS
fo trne ber IbfaK bon bem @lauben tprer 93ater fittjrtc balb i preit Unter«
gang perbei. SBergebenž erpoben i)3ropf)eten, note @ltaž, Hefatažunb
anbcre tpre marnenbe ©tintnte. ®až 9čeiif| Sžrael murbe bon bem
affprtfdjen ®ontge ©alntanaffer  (722 b. (£p.), baž 97etd) 3uba bon
Stebufabnejar,  $ontg bon Šabplon (586 b. ©).), erobert, unb bie
Stnmopner, jene tn a[ft)rtfdje, bieje in bte babt)Iontfc^c ©efangenfcpaft
gefiiprt. SDte SBetžfagung ber ifkopfjeten, bafj bte Suben mteber tn tpr
©aterianb juriicfteljren tniirben, gtng tn ©rfittlung, alž Gtpruž,  $ontg
ber iPerfer (536 b. ©jr.), Sabljton eroberte, benn btefer entlteg fie auj
bte ŽBorfteHung bež ifroppeten ®antel.

®od) nur fiir furje 3eit roffte fid^ baž 93oH nocp etnmal anf unter
ber iftegterung ber SDtaccabaer, bann fanf ež inttner ttefer, btž ež boit
ben ŠRomern untertborfen mnrbe (64 b. Gtijr.). ®te 3iomer liefjen bem«
felben nod) burcp etntge 3ett fetne ©cpetnfbntge; alg fic^ aber bte 3uben
gegen bte £errfcf)aft beriRomer emporten, murbe 3erufalem bon Situ  ž,
bem ©opne bež romtfdpen ®atferž SSefpaftan, jerftort, mobei etne unge*
peure SRenge -Suben baž Seben berlor, bte ubrtgen aber murben tn alte
Sfinber jerftreut (50 S. n. GEpr.).

III. 2)ic 9legt)pier.

§. 6. ®až alte Steg^^ten mit feineit 3Bunbern.

Srn Stttertpume berftanb man unter Slegppten ntetftcnž nur baž
liRiltpat, melcpež bon jmet faplen SSergretpen begrenjt, ficp nacp ERorben
tntmer ntepr ermeitert unb baž fogenannte ©elta btlbet. Slegppten, mo
ber ŠRegen etne groge ©eltenpeit tft, berbantt feine {frudjtbarfett ben
regelmafštgen Ueberfcpmentntungen bež 97il, roelcpe einen fetten ©cplamm
juritdlaffen. ERadp bem £aufe bež ©tromež jerfaHt baž Sanb tn Dber«,
SRittel* unb Unter«2legppten.

SBunberboH finb bte mtgepeueren 33auben!mfiler, meldpe bte atten
Slegppter pinterlaffen paben. ^iterper geporen bor SlHem bte ijSpramt«
ben,  bte alteften unb pocpften iBaumerfe, bte mtr fennen. ©te entpalten
tn tprem Snneren @ange unb $amntern unb bienten ju Segrabntg«
plamen ber $ontge.

©taunenžmertpe Sunfttoerfe maren bte Stempel,  bet melcpen bte
gro^te ^racpt entfattet murbe; bon tprent bebeutenben Umfange mar
jebocf) ber fletnfte Stpetl bem eigentltcpen ©ottežbienfte gerotbmet. ®te
šBorfale unb ©aulenpofe maren fiir Skrfammlungen unb ©ertcpte be»
fttmrnt. @ben fo gro|arttg maren bte ^onigžpatafte.

®te ©bettžfen  maren bterecEtge, oben fptfe julaufenbe ©aulen,
uteiftenž auž etnem etnjtgen ©ranitbtode; fie murben ant (žtngange ber

Sempet unb ^alafte aufgerid^tet unb »aren mit ber 3etdfenfd)rift bet
atten Stegppter, bett fpieroglp  pij  en,  bebecEt.

®ie $atafomben  ober ©raber befanben fitf| in ber lijbifc^eit
SBerglette unb entfjietten tange, ftd) oietfad) roinbenbe ©ange, metdfe ju
©emadfern fitprten unb mit fpierogtpppen Berjiert rnaren. £>ier murben
bie einbalfamirten £eid)name, 2ftumien  genonnt, beigefept. ®er 97ame
SJfumien fommt »on bem perfifdjen ŽBorte SJTum, einer Strt Srbparj,
baž gemopntid) jur Sinbalfantirung gebraudft murbe.

®až Sabprintf) mar ein ungepeuerež Saumerf mit 1500 3int 5
mern itber ber Srbe unb mit eben fo Bieten unter berfelben.

§. 7. bieltgton ber alten Stegppter.

®ie alten Slegppter Bereprten Borjiigtid) ben alten ©onnengott
Dfiriž  unb bie 9Konbgottin -3? f i S. Sigentpiimticp mar ipnen bie $er=
eprmtg mancper Spere, mie ber $apen, fpunbe, bež fkpneumonž, bež
3biž, ber f?rofobite. ®až grbjjte Stnfepen patte ber Stpiž,  ein fcpmarjer,
mit befonberen $eunjeicpen Berfepener ©tier, metcper in ber ©tabt
SJiemppiž einen pracptigen Sempet patte. ®ie Stegppter gtaubten an bie
^ortbauer ber ©eete nad) bem Sobe, metcpe jebocp Bon ber Srpattung bež
£eicpnamž abping, unb baper murben bie £eicpen auf baž ©orgfattigfte
einbatfamirt. Sin etgentpiimticper ©ebraucp mar baž So b t en g eri ep t.
®iefež beftanb auž 40 SJtannern, metcpe ben Sebenžmanbet bež ŽBerftor*
benen benrtbeilten unb beftimmten, ob er ber feierticpen Seftattung mitrbig
fet ober nicpt. 2tucp $onige mujjten ftd) biefern ©ericpte untermerfen

§. 8. ®te dgpj3ttfd>c Čžafteneintpeitung.

®až 35ot! murbe in fieben erbticpe ©tanbe, Naften genannt, fo
gefcpieben, ba§ ber ©opn immer in jenen ©tanb treten rnufjte, bem ber
iBater angeporte. ®ie erfte $afie mar bie p3r i e ft er taft e, metcpe im
aužfcptiefjticpen ŽBefipe atter miffenfd)aftticpen $enntniffe ftd) befanb; auž
biefer murben bie ©taatžftmter befept. £>ierauf fant bie $r iegerfafte,
auž metcper bie $onige, fpparaonen,  gemaptt murben. $ie iibrigeit
Naften bitbeten bie ©etoerbetreibenben, bie tcferbauer, bie
Uiitfdjiffer, bie ®olmetfcper unb bie fpirten.

§. 9. ®te attefte ©efcptcfjte Stegpptenž.

®ie attefte ©efcpicpte ift in ein tiefež ®unfet gepitHt. Stner ber
berupmtefteu pSparaonen mar ©efoftriž  (1500 B. Sp), metcper bttrbp
bie fjSracpt feiner Sauten, feine tneifen Sinricf)tungen unb fetne fiegrei cpen
Griege Siegppteu jum pocpfteit Stnfepen gebracpt pat. ©pater jerfiet baž
-lieicb) unter jmotf ijurften. 3žad) einer atten SBetžfagung fottte jener
Bon ipten, ber im Sempet in einera eprnen Siedjer opfern miirbe, fjieber

6

gonj legtjpten 6ctjevrfd)en; be§I>a(6 opfevten fie itnmev gemeinfd)aftlid).
Stfe jeborf) ki einent §efie bev Dbevpvieftev aub Sevfefjeu nuv et(f goi«
bene @cf)aten gebvadjt f)atte, gviff i($fammetid),  einev bev Omvften,
nadj f einent efjernen fpefot unb opfevte in bentfeiben, tuoburd) bie Sffieib«
fagung evfiifft tnuvbe. Sv tnuvbe gtuav Bon ben ttebvigen tn bie ©itrapfe
Uutev«Wegl)ptenb Bevbannt, Bevehtte abev fgoatev mit $ttfe Bon gvied)ifd)en
SOiictijtvuppen bab gonje £anb nntev fetneut ©ceptev.

Untev ifffammetid) unb feinent ©oljne Ji e d) o ttmvbeit fpanbefe«
bejiefjungen mit ben ©viedjen unb $ljonijievn angeintipft unb Stegppten
begann ftd) toiebev ju Ijebett. Jlbev in bev ©c£)iad)t bet Sivcefittm in
SJiefopotamieit, b. Ij. itn Sanbe jtnifdjen ben beiben ^liiffen Supfjvat unb
£igvib, tnuvbe Jiedjo Bon Jiebttfabnejav gefdjtagen unb acf)tjig 3al)ve
fpatev (525 B. Gtljv.) gevietf) Siegppteit untev pcvfifdje Dbevljevvfdjaft.

IV. $ie ^pnijter.

§. 10. ffiefi^teiBung bež fiatibež.

iPbonijien tnav etn fdjmatev $itftenftvid) ant SDiittetmeeve, novblidj
Bom |eiligen Sanbe, evfiiHt Bon einent Ijoljen ©ebivge, bem S i b a n o n,
beffen ©ipfet etoigev ©d)nee bedi, bab abev in tiefeven Jiegiotten mit
bieiett Sebevn betuadjfett »av. ®ie Štifte I;atte jafjtveidje fpdfen. $ie
Bovjiigiidjfien ©tabte toaven ©pvub unb ©ibon.  ®a bab £anb feinen
SBctooljnevn bie Sefviebigung bev Sebenbbebtivfniffe nid)t ju bieten Bev«
mod)te, fo faljen fid) jene balb auf bab fDieev angetoiefen unb tvieben
©djifffafjvt unb |)anbet.

§. 11. ©eefakten unb (Eolonien bev Sp^onijicr.

®ie Sp^onijiev tuagten fid) ju Slnfang mit iljren ^o^vjeugett, bie
juevft feljv einfac^ tnaven, nid)t toeit in bie ©ee pinaub. ©ie befud)ten
nuv bie nadjften ffnfetn unb $itften. ©patev untevnafjmen fie meite
Safjvten, abev benttod) nuv in bev ‘Ji a (je bev Vbuftett, ba fie tuegett Uit«
fenntnifj bev SDiagnetnabet bei tviibev SBittevung auf offenev ©ee bie
Siidjtuttg nidjt einju(ja(ten Bevmodjten. Sin ben Sattbungžplapen legten
fie ijaufig Jiiebevtaffungen, Soionien  an, fo auf bev ffnfel Sppevn,
auf bev ffnfet Sveta,  bem Ijeutigen Sanbia;  an bev novbafvifanifdjen
Štifte gviinbeten fie biele ©tiibte, befonbevb bab fpatev fo beviiljmte ® a v«
tljago,  Bon tuo fie nad) ©icilien unb ©avbinien  gingen; fie
famen tneitev nad) ©panieu, too fie cine gvofje JJienge ©iibev fanben,
fu^ven fogav bttvdj bie ©autcn beb £>evfuleb (bie ©tvafje Bon ©ibvattav)
bib nadj Sngtanb, tuo fie ,3inn fanben, unb Ijievattf roeitev in bie Dftfee.
ton fte Bon bev Štifte beb Ijeutigen $vettjjen ben Sevnftein polten. ®uvd)

7  —

einen fo aužgebrciteten fpanbet nrarben bie ^5ntjtev etn fef)r retdje?
®oB. Srft ate ŽUejanbrien in legtjpten ben 2BeItf)anbeI an ftd) jog,
ging ber ptjontgifdje unter.

§. 12. ©tftnbungen ber SPbBnijier.

SDen 5|?I)Bni$iern toerben berfdjiebene Srfinbnngen guqefd)rieben; batjin
gefioren baž @IaS, bie^urfturfarbe unb bie Su&iftaBenfdjrift.

©dfiffer auž £tjruž, erjafflt bie ©age, tooflten ftcJ) an bev Štifte
eine SRaffljeit bereiten nnb unterftiifcten ben Seffet beint Sodfen mit
tinigen ©alpeterftiiifen, bie fie Bom ©cffiffe gelfott fjatten. ®er ©alpeter
aber tjotte fief) bnrcf) baž ffetter mit ber Slfdfe unb bera Siežfanbe bež
Dvtež $n einer gttnjenben SRaffe, bera @tafe,  Bereintgt.

3 n einera ftljontjifcifen ©tbjafer, ^eigt ež ferner, fant einraat fctn
.£>unb mit l)od)rotf|er ©dfttauje; ber ©dfjafer, in ber SReinung, ež tei
®tnt, raoEte tfjm baSfetbe mit 2 BoKe abtoifd)en, erftaunte jeboc^, ate er
beraerfte, baf) ež fein 23Iut, fonbern etne fc^one rot!)e grarbe raar. Sr
forfdjte nun nad) unb fanb, baf) ber fjunb an ber 3Reerežfufie ftadfetige
©dijnecfen (5Purf)urfcf)netf  en)  jerbiffen fjatte, tn benen ficf) bie fd)on.
fjarbe befanb.

®ie oltefte ©dfjrift mar toofjt bie 33tlberfd)riff; auž biefer entftanb
bie 3358rterfd)rift, toie fie nod) bei ben S^inefen Borlfanben ift, bie fur
jebež SBort ein befonberež ,3eid)en boben. ®ie Srftnbuitg ber 5Bud)ftaben»
fdffrift rairb ben ^3f)ontgterrt jugefdjrieben.

v.  Ste 5Babt)(onkr unb fHfftjritr.

§. 13. SBef^reibung ber Canber.

^toifdfen ben beiben grog ten gtiiffen 3Sorber=3tftenž, nam(tcf) bera
Supbrot unb ®tgrt 8 , lag norbtoarte baS £anb SRefopotantien, fiibtoartž
breitete ftd) uber ben Sulfat ^iniiber baž frud)tbare 23 a b t) l o it i e n, in
kr 23tbel ©inear  genaitnt, auž, unb oftttrartž Bon SRefopotamten, tag
ant Sigriž baž alte 3lfft)rten  mit ber auž ber @efdjid)te bež fPbro*
ftfjeten 3onaž befannten ©tabt iRtnibe. Sin fd^raaler Stanbftrid) auf bera
voefttt^en Ufer bež Suftljrat f;ieg Sbalbiia,  toeldfer 97ame audb fiir
©abglonien fetbft gebraudft ttrarbe.

®ie alte ©tabt Sabtjlon ober 23abet mar im SSierecfe, 30  bctben
©eiten bež Supfrat gebaut, jebe ©eitc brei SReiten (ang, fo bafj ber
ganje Urafang gmotf SEReilen betrug. ©ie toar mtt etnent @raben ttm-
geben nnb mit einer fetjr I)of) en  uub bveiten SRauer. $u & en  SBunber*
banten 23abt)Ionž ge^orte ber babt)Ionifd)e ®I)urm, sntt  ^ cm noc b 9 e 9 eIts
toartig geioattige Žritntraerbanfen Bortfanben finb. Sben fo raerftnitrbig
toaren bie fogenannten „f 4 l > , E 6 so be o ©iirten", meldje auf tjofjeit funft»
botten STeraffen angebra^t toaren

8

§. 14. (Sefdjtdjte »on fflaB^tonien unb Starten.

33abt)ton ift etner ber alteften ©taaten, bie bte ©efdftdfte feitnt*
@r »urbe gegrunbet burd) DHmrob, etnen Urentet 9toaf)’ž. ®te ®ontge
getdfneten fid) burc^ bte Slufftilfrung grofjarttger ®auten auž. 9?ad)bent
baž IKetd) burd) btrfe Sajfrlfunberte beftanben ^atte, oertor ež fetne Un*
ab£»ongigfett att 3lfft)rien. 3ltž ©ttfter bež aff^rtfc^en fKetdfež rotrb 31 f f u r
betradjtet, alž ©rbauer ber ^auptftabt 9Jtntbe rotrb 9?tnuž gettannt.
®tefer unb fetne ©etnaltn ©emtratntž  bretteten bte afftjvtfd^e |)err*
fd)aft iiber Šabljtonten, Sftebten unb anbere ffanber btž nad) Snbten
I)tn auž.

©euttranttž ttiar eine fjrau bon grojfer $[ugf)ett unb ®£)atfraft,
roeldje bte grofjarttgften 33auten aufftifjren liefj, aber aud) »on $rtegž*
tuft erfitHt, fterfonltd) tn ben $ant)>f jog.

ilfjre 9Jad)fotger ftanben tf;r an ©tnftdft roett nad) unb berfanfen
in 2Betd)ttd)!ett. SDafjer emporten ftd) bte unterjod)ten 33oOer, juerft bte
Sfteber unb fftater bte 33abt)Ionter gegen bte affijrtfdje |>errfd)aft nnb
tnadften ftd) unabljangtg. ®er $ontg ©arbanapal  »erbrannte ftd)
felbft mit fetnen @d)a§en, aiž er 93tnt»e nid)t langer »erdfetbtgen fonnte.
®až afft)rifd)e ffteid) beftanb jtoar ttod) unter etgenen $ottigen fort unb
etner berfetben, ©atmanaffar,  ftnrjte baž S^eic^ Ožraet, aber enbttd)
fiel ež an bte »erbiinbeten 50?eber unb 33abt)lonier, unb iftinibe tnurbe
ganjltc^ jerftort (606 ». ©f).). ®te 23abt)tonter belfnten befonberž unter
93ebu!abnejar  iljre |jerrfd)aft in Slften ttttž unb beftegten aud) 3uba.
Unter ben 3?ad)foigern jerftei ež eben fo fdjneff, atž ež gefttegen roar,
unb tourbe jule^t etne ifJrobtnj bež perftfdjen ftfeidjež (538 ». ©t).)

VI. 2)te ^cr)er.

§. 15. ®aš Sanb gSetften.

®až eigentltdtje ifJerften tag an ber Dftfeite bež perfifdjen 50ieer»
bufenž; ber norbttd)e ®t)ei{ tnar etn roilbež ©ebirgžtanb, bagegen roar
baž an ben ^litffen 3trayež unb ©t)ruž  gelegene Sanb gemaffigt unb
frudjtbar. ®ie §auf)tftabt bež Sanbež, fJerfeftoltž,  lag nid)t roett
bont 3lrayež; i)ier befanben fid) aud) bte tn gelfen etttgebauenen ©raber
ber $otttge. ®ie ifSerfer roaren etn fraftigež, frtegertfdjež 33olf, baž
anfangž ben 3lfft)rtern, frater ben SDiebent unterroorfen roar.

§. 16. ®»ruž, ©ritnbet bež $erfertetd)ež.

91 ft tj a g e ž, Sonig bon SDiebten, traumte etnntal, rote bte ©age
erjaljlt, ba§ fetne ®od)ter SJianbane einen ©o^n befontmen unb btefer
tbn bom ®£)rone fto§en unb felbft ®ontg toerben roitrbe. 33on ber
unglitdEfeltgen Stjor^ett befangeit, bafj ®raunte »orbebeutenb roaren,

9

»ermafte er fetne Eocpter mit bera $erfer ©antbpfež, in ber (Srtoartung,
bajj ber ©opn einež fremben ©taramež nte iiber bie SJfeber perrfcpen
fonne. 2flž iDtanbane roirftid) etn ©opndjen befontnten patte, befapl
ber graufame 2I(tpagež, ura ganj ficper ju (ein, feineut SD^intfter (p ar=
paguž,  baž $inb ju tobten. SDtefer aber, bon 9JtitIetb ergriffen, itber=
gab beu Snaben etnem |jirten, mefcper ipn auferjog. 2l(tpagež erfupr
fpiiter bte 9tettung feinež ©nfefž, melcper beu iftamen ©pruž  erpatten
batte, bocf) Ite§ er ipn atu Seben, benn bte SOiagter berupigten beu Sfinig,
tnbera (te fagten, ber STraura roiire (d)on in Šrfiillung gegangen, raeit
©pruž bei beu ©pielen ber Snaben jura $onige gematjlt morben fei.
©prug berblieb nun ara (po(e feineS ©rofjtiaterž. (parpaguž aber murbe
fiir (einen Ungeporfam (cprecftid) beftraft. Sbftljages ftefj namiidj bei einer
©afel bera ^jarpaguž, opne bajj biefer etmaž 2lrgež abnte, baž f^tcifc^
feinež $inbež borfe^en.

©pruž getuann ara (pofe bež Stftpagež bte Ueberjeugung, bajj ež
nic^t (cpraer (cin biirfte, bie bcrroeirf)Iic^ten SJieber ju untermerfen. Sllž
er baber (pater unter beu ffSerfern lebte, beraog er btefe jura fffufftanbe,
(titrjte burtb bie ©djfacpt bei fpafargabii (558 b. ©p.) & en  2lftt)ageS
bora Sprone utt ^ tburbe ber ©rtinber bež (oerfifc^eu fReidjež.

©pruž unterroarf fidj in furjer 3cit 9 an J 33orber=2lfien. ©eine
midjtigften Griege raaren bie mit Spbien  un ' 3  23 ab p fon.

Stacpbem er ©arbež, bie (pauptftabt bon Spbien, erobert unb ben
Sbnig ©rofuž, be((en 9?eic^t^unt (prid^noortlicE) tourbe, gefangen patte,
befapf er, biefen au( etnem ©djeiterpaufen ju berbrennen. 2ffž baž (jeuer
um (id) griff, rief ber ungfiicfficpe $ontg breimat ben Sramen „©ofon".
©pruž, tteugierig, benn ©inn biefež Služrnfež ju erfabren, fiejj nun ben
©tofuž bor (id) fitpren. ®iefer erjaplte nun mepmiitpig bera ©pruž,
bajj ber ibcife @riecf)c ©olon i^n trop feinež ftfeidjtpumž nidjt pabe gfitcf*
tid) preifen moden, inbem, tbie er (agte, fetn SDtenfd) bor feinera ®obe
gfitdfid) genannt tnerben fonne. ©pruž tnurbe baburd) geritbrt unb fcpenfte,
an ben moglidjen SBecbjef bež eigenen ©fiidež benfenb, bera gefangenen
$onig nicpt nur baž Seben, (onbern £)telt ipn and) (ortan in ©pren.

ifhtn raanbte ficp ©pruž gegen S3abpfon, aber bie ©roberung ber
©tabt mar megen iprer f^eftigfeit auf gemopnficpent Šege ttid)t utbgficp.
©r liefj baper ben ©upprat, ber raitten burdj bie ©tabt ftromte, abteiten
uub (o brangen (eine ©ofbaten, maprenb bie ©ittroopner ein fdjmefgerifdjež
ffeff feierten, in bie ©tabt ein.

9fun burdj (ein @fucf uberrafitpig gentacpt, molite ©pruž (eine
.jperrfdjaft audj biž -Snbien aužbepnen; er griff bie fraftigen 9Jf a (f
g eten  ara fajpiftpen lOfeere an, berlor aber gegen biefelben ©cpfadpt
uub 8eben. ®ie $onigin ber fegtereu, ©ontpriž  mit 9'iamen, foff

10

baž abgefdjlagene fpaupt bež Stjruž in etn mit 2Renfd)enbfut gefullte.
©efdfj getaudit l)aben, bamit ber unerfattfidje Grroberer, t»ie fte fagte,
fid^ cnblidf) ant R3fut fattige. (529 n. ©j.)

§. 17. Ste nadfften Jjiacbfolget bež ®tyruž.

®em Gftjruž folgte fetn ©offn Sambgfež,  ein Ijodjft graufamcr
SJRamt. ®iefer eroberte Sleg^ten unb liefj ben $onig bež 2anbež ljin
ridjten. $Rmt molite er aud) 'ietfjiofnett unb ben tn einer £)afe ber It)^
bifd|en SBiifte getegenen reidjen ®emf)ef bež Jfntmon erobern. Seibe
Unternelfmungen mifjlangen. Sluf feincr IRiidfefjr fant er nad) 2Remf)()ie,
t»o bie ©ntnoljner tn Subel roaren, tueif fte etnen neuen Slptž gefttnbeu
Ijatten. Gtantbljfež, tn ber 2Reinung, baž SBotf »erfjofjne ifjn, tieg mit
blanfen ©d)t»ertern in bie 33ofžntaffen einfjauen.

2luf cinen ®raunt ljin, bafj fidj fein Rhmber © nt e r b i ž bež ®ljronec-
bemdd^tigt Ijabe, lieg er biefett IjinridRen. ©o brad) ein Slufftant gegen
il)n anž unb ein bent fjingeridjteten ©merbiž aljnlidjer SRagier gab |id)
fiir ben §3ruber bež Sonigž auž. Sluf einem 3 u 9 e  gegen ben Šetrttger
fiarb Gfambtjfež; aber attdj ber fatfdfje ©merbiž fam burd) eine Ser-
fdjtoorung umž Seben. 5Run folgte burd) 2Baf)t ®ariuž,  ber ©olju
bež fpgfiafpež. ®er ©age nad) follte »on fteben ebfen ^3crfern berjettige
$onig toerben, beffen bpferb bet einem gemeinfdjaftlidjen fRitt beim Sluf;
gange ber ©onne gucrft tneiljern tuitrbe. ®er ©tatlmeifier bež ®ariue
bemirfte biež burd) eine Sift.

® a r i u ž fjob burd) Sluge (Sittridjtungen baž fReid) ju fjofjer 2Rad)t
®až aufftanbifdje S3abt)lon untermarf er burd) bie Sift unb ©elbftauf-
opferung feinež grlbljerrn 3oj)t)ruž.  ®iefer »erftiimntelte fid) namtid;
felbft an fRafe unb Dljren, gtng ju ben geinbett unb madjte fte gfauben,
er fei »on ®ariuž mifjljanbelt morben. ®aburd) gemann er baž SSer*
trauen berfelben unb fpielte nun bie ©tabt fcincm $onige in bie |janbe.

®ariuž unteruafjtn audj einen 3 U 9 9 e 9 en  bie ©cgtljen  an ber
®onau unb am fdjtuarjen SReerc, meldjer jebod) migtang. ®agegen ttnter;
britdte er cinen Slufftanb ber gried)ifdjen dolonien in ^teinafien, tueldje
»on eurojjaifdjen ©riedjeu unterftii^t tourben. iRttn »oHte er @ried)en;
lanb felbfi untertoerfen, aber ber erfte fjelbgug ntifjlang unb elje nod)
ber jtueite ju ©tanbe fant, ftarb ®ariuž.

IV. $>ie (Mezeti.

§. 18. Saž alte ©ried;entanb.

®er fitblidje ®Ijeil ber ^amužfjalbtnfel mit ben benadfbarten 3nfelit
ift baž Sanb ber alten ©riedjen. ®urdj bie reid^e ^iiflenentttncflung
t»ar ež bem »ielfeitigften S3erfefjr geoffnet unb Ijat balb burd) bie SCRadv

11  —

bež ©eiftež bor atten Sanbern ber alteit 2BeIt groge 33cbeuiung erlangt.
©rtedjenlanb erfreute ftd) einež giinftigen $limaž; reine žBergtuft «nb
etn ftetž {(arer, btauer §immet ergietten §erj unb ©inn frifcg.

®až grtecf)tfc£)e Sanb jerfiel natnrgemag in brei ©geite, ben $e=
I o p o n n e ž (jegt 5Worea), etne ipatbinfet, metdje burdj bie Sattbenge (3  fi g*
ntuž) bon forinti) mit SPittelgriedjenlanb jufammengangt. SJtittet*
griedjenlanb,  ober baž etgentltc^e |) ett až ; SJiorbgriedjentanb,
metdjež Stgeffalien unb ©piruž entgiett.

Sin ber 9?orbgrenje bon £geffatien ergebt fidj ber 33erg D1 9 m));
jtbifdjen ©geffatten unb ©piruž jiegt bie $ette bež tp i n b u ž bon borben
nad) ©itben, unb ber Deta  mit bent beriigmten Ugermopgtenpaffe
fdjeibct ^ettaž bon ©geffatien. tpettaž fetbft ift erfuttt mit einjetnen
Sergen, 3 . S. bem tparnaffuž, |)etifon n. f. to., unb lauft in ©iiboft
in bie |>atbinfet Slttifa  auž.

•Sn ber Sttitte bež tpetoponuež lag baž borjiigttdj jur SSiegjucgt
geeignete SBatb* unb ŽSerglanb Slrfabien, fubtidj baboit baž frudjtbare
SDJeffenien unb bažrauge Safonien,  tcgterež mit berfpauptfiabt ©parta.

§. 19. $ie atteften ©ntoogner.

®ie atteften SBetoogner maren bie fpetažger,  tuetčge auž Slfien
nadj ©uropa manberten unb beren ©uttur nodj tief unter jener ber
fpateren ©riecgen ftanb. fDiit jenent SSotfe maren bie §ellenen,  mit
metcgem 9?amen man fpater alte 23e>uogner ©riedjentanbž bejeicgnete,
ftammbertoabt. ©ie fcgiebeit ficg in bier ^jauptftamme: ®orer, 3oner,
Steoter  unb Štetja er.

§. 20. grembe ©mttemberungen.

®ie tBitbung ber Ureinloogner • fott burdj ©intoanberungen auž
cuttibirten Sanbern beforbert morben fein.

©efropž  fam mit einer ©otonie auž Steggpten nacg Stttita, er*
baute bie 23urg ©efropia unb tegte baburdj ben ©runb jur ©tabt Sttgen.

©abnutž,©ogn  bež $onigž Stgenor auž tpgonijien, erbaute tn
tBbotien, einer Sanbfcgaft Sttiittetgriedjentanbž, bie Surg ©abmea, auž
metdger bie ©tabt ©geben gerborging.

® a n a n ž auž Slegppten tanbete in Strgož, im tpetoponnež, unb
tpetopž  auž tpgrggien in $teinafien fott ber fpatbinfet ben SJiameit
gegeben gaben.

§. 21. ®te ©otterttiett bet ©riecgen.

®urdj eine rege ©inbitbungžfraft getrieben, bebotterten bie ©riedjen
§immet unb ©rbe, baž SO?eer unb bte ©etoaffer, iibergaupt bie ganjc
9iatur mit ©ottern. ©ie bacgten ficg igre ©otter atterbingž atž madE)tige
unb unfterblidje SBefen, legten tgnen jebo^ atte pggftfdjen unb fitttidgen
©igenfdjaften ber Sftenfdjennatur in gefteigertem ©rabe bei.

12

®ie oit)ntpifd)en ©otter, toeld)e nad) ber SorfteHung ber @ried)en
auf bem 33erge Dltjmpož loofjnten, maren 3 eu ^ (bet bcn Moment
3uf)iter), ber tjodffte ©ott bež §tmmefe unb ber 33ater ber ©otter unb
2Jtenfcf)en; fetn eigentlidfer ©i| ift ber ^imntel; aHe ©rfdjeinungen an
bemfelben gelfen »on tip auž: er fc^Ieubert ben ŠIi§, erregt ben ®onner
unb fenbet befrudjtenben Sfegen. ©etn SieblingžDogef ift ber 2tbler. 3n
feiner §anb ruljt alž ©tpbol ber 23ti§. ©eine @attin ift §ere(3uno),
bie 58efc6itgerin ber ©f>e; ber $fau ift iljr Siebting. $euž £od)ter ift
1J3aIIaž SItljene (SKinerba), bie ©ottin ber ®tug!jeit unb ber ijiinfte,
ber ©etoerbe unb SBiffenfdjaften. ©ie ift bie ©dju^erin ber ©table, unb
begiinftigt allež, toaž ben Surgern gunt 2Bof)te gereidft. ©ie ift aber aud)
$riegžgottin unb reirb nteift mit Šattge, Ipetm unb ©c^ilb (ber Slegiž)
abgebilbet. Sf)r ift bie ©ute Ijeitig. Sinber bež 3euž ftnb aud) bie beiben
£id)tgottIfeiten 21 p o 11 o tt unb Slrtemiž. StpoHon ift ber ©onnengott
(urfgriingticf) fpeltož ober fpifoebuž) unb jugleidj ber ©ott bež geiftigett
Šid)tež. (Sr Ifat bie ©abe ber ®id)tfunft, bež ©efangež unb ©aitenffiielež,
uttb ift iiberljaupt SJieifter in atteu fdjonen $iinften. (Sr toeifi bie .gufunft, ift
alfo ber ©ott ber SSMjrfagung. ®er Sorbeer ift if;nt gelfeiligt. ©eine
©dpefter Sfrtemiž (®iana) ift bie ©ottin ber -3agb. gertter ftnb
fiinber bež 3 eu ^ ber Sriegžgott 3lrež (SDfarž), bie ©ottin ber ©dfonljeit
21 p ^ r o bite (SSenuž) unb beren ©ental, ber Ijintenbe ©ott bež f^euerž
ipeptjaftož (ŠSulcanuž), fomie fperntež (SRerfuriuž), ber ©otterbote
unb Šefdfper bež |>anbetž unb Serfetjrž. 2tbgebilbet toirb er mit einetn
©tabe, urn ben fid) gtoei ©dffangen tninben, mit gefliigeltem §ute unb
gliigein an ben ffitfjen. $eftia (SSefta) ift bie ©ottin bež Ifaužtid)en
£>erbež unb ffamitientebenž. ®ie ©ottin bež Sltferbauež ift ® e meter
(©erež), unb balfer bie Urljeberin unb Sefdfufjerin atter biirgertidjen
©efittung. ®er ©ott bež 2Beinbauež ift ®iont)fož  (Sacdjuž), beffen
gefte mit ©efangen unb llmgiigen »erbunben toaren. 2IIž Segteiter ber
groben ©otter erfd)einett untergeorbnete ©ottljeiten. ©oldfe ftnb bie 23otin
bež 3euž Sriž, bie SSerfuttbigerirt bež fOiorgenž ©ož.  $u ber
gebung StpoHonŽ geljbrett bie neun SJfufen,  bie 23efdju§erinnen ber
®iinfte, unb SBiffenfdfaften. Slrtemiž ift Don ben Dftjmpfjen,  ben ©ottinneu
ber SBatbcr unb S3erge, untgeben. 3 U  2tyfjvobite gefjbren ber afž gefliigelter
®nabe abgebilbete ©rož  (Slntor) unb bie ©I) a rit en (©ragien), bie
©ottinneu ber Slnmutlj. ®iont)fož erfc£)eint ftetž in 93egteitung ber bod=
beinigen @att)rn.

llnter ben ©bttern bež SKeerež unb ber ©etoaffer tritt Dor atten
ijBofeibon  (Jfegtun) unb feine ©entalin 9lmf)^itrite  ^eroor. iPo»
feibon ift ber 23elferrjcl)er bež ineiten SDteerež, ber Ouetten unb fjtiiffe
ber ©rbe. ©ein fpalaft ift in ben Siefen bež fflteerež. ®až ©tjmbot
feiner ^errfc^aft ift ber ® r e i g a <f, mit bem er bie iDteerežmogen aufmii^It

13

unb toieber berul)igt. @r fafjrt auf einetn »on ©eepferben gejogenen
SUJufdjetmagen. 2lud) bie ^iereiben unb ©irenen  ftnb SemoI)ner
bež 9J?eerež.

Ueber bie Untevtoelt gebot ber biiftere §abež  ober Pluton  mit
feiner ©attin SP er f epljone  (SProferpina). ®te Untermett ift ber Ort
ber Sergeltung, tropin bte ©eelen ber Serftorbenen »on einetn §at)nnann,
Oiljaron,  itber ben jflufj ©tl)y gefaljren toerbetr. S)ie@uten fommen in
bte gliicflidjen Oefilbe bež OtIt)fiumž,  bte Sojen in ben S ar tar n S,
ben Ort ber Dual. Ser Untermett geljorten and) bie Ot n m en ib en ober
Otrini)en  (jfurien) an, tneldje bie SKiffetljdter »erfolgten unb baS boje
©emiffen »erfinnbilbeten.

§. 22. Orafel unb Stationalfpiele.

©eit ben alteften 3 e ^ en  berrfdjte bei ben ©riedjen ber tf)orid|te
Slberglaube, ntan fonne anž gemiffen jgeidjen ^ en  SBiHen ber ©otter
crfennen unb .gufiinftigež erfaljren. Son grofjter Sebeutung fiir bie
Gtrforfdjung ber 3 u f un ft »aren bie Drafet,  raorunter bie ©riedjen
jene Orte »erftanben, »o eine beftimntte ©ottpeit burd) irgenb eine auž=
ermafjlte iperfon auf bie an fte geridjteten jfragen SIntmort gab. Saž
beriif)mtefte Drafel mar baž bež SIpoHo ju Selpfji  ant ftiblidjen 2lb*
Ijange bež Sergež iparnafj. ,£>ier entroidelten fidj auž einent @rbfct)Iunbe
Sarnpfe. Ueber biefem ©rbfdjtunbe mar ein SDreifnfj angebrad)t unb itber
bemfetben ein ©i§ fiir bie ©eljerin, bie 5P*)tf)i a - ®icfc »erfiel burdj
bie auffteigenben Sarnpfe in frampffjafte Setoegungen, ftiefj abgebrocfjene
ifaute auS, meldje ber baneben fteljenbe bjBriefter in Seržfornt bradjte,
aber bie 2Intmorten toaren meiftenž bunfel unb jmeibeutig, fo, bafj ntan
fte aužlegen fonnte, nate ntan molite. Sraf jufaHig ein foldjer OrafeU
fprud) ein, fo murbe ber ©laube unb baž Sertrauen intnter grofjer.

Unter ben »ielen Sotfžfeften, meld)e bei ben @ried)en eingefiifjrt
maren, finb bie oltjmpifdjen ©fiele  bie beriifjmteften. ©ie murben
regelmajjig »on »ier ju »ier Saljren bei ber ©tabt Dltjmfua abgeljalten,
t»o»on fie aud) iljren fRamen er^ieltcn. ©n foldjer ^eitrannt Ijiejš eine
Olljntpiabe.  SDiefe f^efte, meldje ju Otljren bež ©ottež 3euž abgeljatten
murben, bauerten fiinf Sage, unb murben Ijauptfadjlidj burdj ©pfer,
burdj ffobgefange auf bie ©otter unb burdj 2Bettfampfe gefeiert. Sie
ležeren moren »on »erfd)iebener Siri •  fie beftanben nam (id) auž bem
SBettlauf, bem 9tingen, bem ffauftfampfe, bem SSBerfen mit bem Sižcuž
(einer fdjmeren ©djetbe, meldje mogtidjft ()od) unb meit gemorfen mnrbe),
bem ©pringen, ben SEBettfaprten unb bem Sf e ^ crentten - -3 n  ^ en  ©tunben,
in meldjen leine SBettfampfe gel;alten murben, befdjaftigte bie »erfammelte
SKenge ftd) a itd) mit ben SOSerfen griedjifdjer Siinftler, ®icf)ter unb ©djrift^
ftelter. ®er le^te Sag bež geftež mar jur Serf)errlid)ung ber ©ieger

14

beftimmt. 3n bera Ijettigen fpain Don Dtgmftia jogett biefe Dor ber oer*
iammetten 9J?enge feiertid) etntjer. fftadjbent eitt ftradjtoottež £>j>fer gef)atten
njorben toar, tourben, itnter bera Subet ber 33erfamntlung, bie fRantett ber
©teger aužgerufen, tmb jeber Don ifjnen tourbe rait etitera einfadjen Sranj
Don Detjtoeigen gefdjmiidt. ®iefer $ranj, ben ber ©teger frater bet jeber
befonberž feftttcfien ©etegenljeit auf bem ^rauftte ju tragen ftftegte, gatt
iit ben Sltigett ber ©riedjen jur bte fjodjfte ©Ijre, toetdje ein SKenfd) er*
tangen fonnte. ®tefež ©tjrenfeft ber ottjmfitfdjen ©{nete toar etn National*
fcft im ooHfteu ©imte bež 2Borte§, unb oereintgte in regetntiigig toieber*
fetjrenben ^eitjtunlten bie Derfdjiebenen, oft in §ag unb ^toietradjt jer*
fattenen ©tjeite bež gried)ifdjen 33otfe§.

§. 23. ®ried)ifd)e ffiunft.

®ie ©riedjen toaren bte ooltenbeten SJteifter in aHett $iinften.
33aulunft, 33ilbnerei unb SDiaterei getangtcn bei itjnen ju einer
itod) unerreidjten 33tiit!je. ®ie SBunber ber gvtedjifd^ett 33autunft rairfett
ned; in iljren ©rumtttern rait jaubertfdjer $raft auf unž. ®ie eigentljitm*
lic^ften 33aue ber ©rtedjen toaren itjre ©e ra pel; fte tjaben ein ftadjež
®ad), baž nteift Don ©auten getragcn toirb. ®ie 33itbloerfc bienten jura
©djntude ber 33autcn unb offenttidjen ipta|e. ®er beritljmtefte 33itbt)auer
toar i)31jibtaž. §?flr bie Cjotje ©tufe ber iDMcrei fpred)en bie 33efdjrei*
bttngen Don cinjeliten ©ematben, unb bie 3lnefboten Don $unftlern, bte
biž auf unfere ©age erljatten finb.

3euyiž unb fparrljafiož  toaren jtoei beriitjmte Sftater. Se^terer
f)atte eitten $naben geraalt, toetdjer SBeintraitben trug, unb rttfjmte fidj,
bag bie ©raubcn fo taufdjenb geraalt feiett, bag fetbft bie SJoget taraen,
um Don itjnen ju ttafdjen. .geujiž ntad)te bie tabetnbe 33emerlung, bag
ber $nabe jebeitfallž nidjt gut geraatt fcitt lonne, toeif fonft bie SSogct
ftd) Dor bemfelben gefiirdjtet tjatten, unb malte tDatjrenb ber Slbtoefett*
l)eit bež tparrtjafiož eittett SSorgattg iiber baž 33ilb. Sltž bicfer nun toieber
lam, tooltte er ben -33orIjang Don bent SBtlbe toegjieljen; bod) feinen -3rr*
it)mn geluatjrcnb, rief er auž:  „3euyiž, id) erlentte bidj ate meinen

SJietfter, bemt idj tjabc btož bie 3$ogel, bu aber Ijaft ntid) fetbft getfiufdjt!"

§. 24. ®až §etbenjeitattcr.

©djon fniljjeitig enttoidette ftd) bei ben Ijelteitifdjen ©tamraen ber§ang
ju ftiljnen, augerorbenttidjen ©f)aten. Slnfangž tourben fotd)e oott einjetnen
§etben (fjteroen), toic j. 33. fpcrallcž (fperfutež), ©Ijefeuž  u. a.
aužgefiitjrt, fpater aber bereinigte raatt ftdj ju getncinfaraen Unternegraungen.

®er beritfnntcfle 93ationat^erož ber ©riedjen, gtcic^fara bož 3beat
inauntidjer Sraft, toar § er! ut ež. 9^ad) ber ©age tourbe er atž ^?nabe
unb Stingtiug forgfattig erjogen; jura tOtanne getoorben, raadjte er ftd)
auf, um 3tbenteuer ju fudjen. ©r begegnete auf einera ©^eibetocge

m

bem Safter, bab ifjn mit fcfjonett S3erfpredjungen auf einett breiteu unb
angenef)nten 2Beg lorfte, unb ber Kugenb, bie t^m auf ifjrem fdjmierigen
unb bornenboHen ipfabe emigen SČuljnt in 2lubfid)t [telite (batjer bab
©prtdjmort: |jerfufeb ant ©d)eibcmege). ©r ent|d)ieb ftdj fiiv bie Kugenb.
|>terauf berridjtete er eine šReilje gtofer Kljaten, untev benen bie jraotf
Srbeitcn bie geraaltigften finb. 9tadj bielen Hampfen unb uberftanbenen
SRuljfeligfeiten murbe er gelautert bon ben ©otferu in ben Digntp auf*
genommen unb gctnann bie Unflerbtidjfeit.

(Sine gemeinfdjafttidje Unterneljnutng ber ©ricdjeit mar ber troja*
n i f d) e $rieg. $arib,  ©olju beb $ijnigb ifSriantub bon Kroja, im
uorbtoeftlidjen $Ieinaften, ^atte bem SRenetaub,  ®onig bon ©parta,
fein SBeib, bie fdjone jelena, nebft bielett ©djii§en gcraubt. Sftenelattb
unb feitt 23ruber Agamemnon,  ®onig bon 2lrgob, bemogen nun bie
nteiften gricdjifdjen jfurftcu ju einent SJadjejitg gegen Kroja. Unter 2ln*
ftiljrung beb Slgamentnon fu|ren bie ©rtedjen in nteljr alb taufenb ©djiffett
itber bab iOieer unb fampften jeljn Satire mit ben Krojanern, bib § e! t o r,
beb $nnigb iPriamub ©opu, burd) ben griedjifdjen fpetben 2tdji Ueb
getobtet mitrbe, unb bie ©riedjen aufbenStatfi beb [djlaiteit ©bpjfeub
mittelft eineb ungeljeurett Ijolgcrnen i}3ferbeb, in beffen [poljlung ftd) bie
tapferften $rieger befanben, in bie ©tabt gelangten. ®ie ©tabt murbe
nun in ©taub unb Slfdje bertoanbett unb ber alte $onig ifkiatttub tn
einent Kempel am SIttarc getobtet. ©inige retteten fidj burdt bie f^Iurfjt,
trie 21 en e ab, ein iprtnj aub e-iner ©eitentinie beb fouiglidjen |>aufeb,
ber feinen ŽBater 2Ind)ifeb auf bem 9tMen burdj bie fjtammen trug.

®ie ©ieger tetjrten nun beint unb ertebten nodj auf ber iRudfaljrt
mannigfact)e ©djicffate, fo befonberb Dbtjffcub,  beffen Srrfaljrten ber
gried)ifdte ®idjter Monter in ber Dbpffee  fctjr tebfjaft gcfdjitbert.
®ie ©age bom trojanifdjen Griege murbe bon bemfetben ®idjter in ber
Stiabe  beljanbett.

§. 25. dre&erung beb Sfklopottneb burd) bte ®orter.

©efiiljrt bon brei [peraHiben, b. !j. angebtidjeu iftadjfommeu beb
■©ertuleb, jogen etma 80 Saljre [pater bie ®orier,  ein raufjeb 23 er g*
boli aub Kljeffalien, iiber ben lorintftifd^en 9Reerbufeit nadj bem ifSelo*
ponneb unb eroberten 2frgotib, Salonien, SReffenicn unb forinti). Stud)
2ttti!a jenfeitb beb Sftljmub murbe bebroljt unb 2tt|en mar in ©efatjr.
©in Srafelfprud) bon ®etpt)i berfjiejj ben ®oriern ben ©ieg, menn fie
ben Sonig ber §tinbe ni(f)t tobten miirben. ®a befdjtof; ^obrub,  ber
Sonig ber 2ttljener, melise ebenfallb bon bem Drafclfprudje mufjten, fein
Seben fftr bab ŠBaterlanb £u opfern. ©r begab ftd) itt ber $leibung
eineb [poljljauerb in bab borifdje Sager, ftng bafelbft ©treit an unb murbe
babei unerfannt erfdjtagen. 2IIb bie SOtjerter nun bei ben ®orieru um

16

bie ?eicpe iprež Sonigž bitten liefjen, murben bte ®orier fepr befitirjt
unb gaben ipre ferneren (Sroberungžberfudje auf.

SStele ©riedpen beriiefjen in jenen ftitvmifcpen geiten bo« 23aterlanb
unb griinbeten Giotonien, befonberž on ber -Sufle Sleinafienž. Grbenfo
gingen frater ©oloniften nacf) Unter*3taiien unb ©iciiien.

©nige JJeit ttacp ker borifdpen SBanberung gtngen bie Sonigreidpe
unter unb e« biibeten fidj fRepubiifen. Unter ben fitelen grietpiftpen
©taaten moren balb bte bebeutenbflen ©p ar ta unb Itpen.

§. 26. ©parta unb Cpfurguž.

®ie tn Safonten lebenben ®orier rtmrben nad) betn konten ber
$auptftabt ©parta ©partaner genonnt. £pfurguž,  etn iDtann fonig*
lidjer 16funft, meldper 888 3. b. ©fr. iebte, fuc^te burcp innere ©n»
ritptungen ber bortfdjen ^errfdjaft tn ©parta jfeftigfeit ju toerfd^offen.
@r molite bor IHem bte ©partaner ju etnent Sriegerbotfe peranbiiben,
bontit fie unnberminblicp moren, unb bežpaib fap er befonberž ouf bte
lužbiibung bež Sorperž. ®ie gonje Sebenžmeife mar ouf Ibpdrtung
beredjnet. St« jum fiebenten 3apre biieben bte Snaben trn alteriicpen
$aufe, bonn murben fie bon ©eite bež ©taatež erjogen. 3pre Soft mor
fnopp benteffen unb fef»r einfad), fie murben an £mnger unb ®urft, §tpe
unb Salte gemopnt. ©te gtngen trn ©ontmer unb SBinter baarfujj, ent*
blofjten fpauptež unb letdjt getletbet. Um fie gegen forperlicpe ©dpnterjeu
abjuparten, murben fte japrltcg einmat gegeijjelt. (Sfjrfurdjt bor bem liter
mor etn perborragenber 3ug ber fpartaaiftpen 3ngenb. 3n ©egenmart
alterer ©iirger burfte tein fhingling reben, oujjer menn er gefragt
murbe. 3n btefent f^olle mujjte er eine mogticpft furje Intmort geben.

®až ®en!bermbgen murbe tiur fur bie praftifcpe ©ette bež Čebenž
entmidelt, unb namentlidj on 23eftimmtpeit unb ©djnelltgfeit ber luf=
foffung unb bež lužbritcfež gemopnt, unb baž fpartanifdje 23otf ermarb
ficp biefen 23orjug tn einem fo popen ©rabe, bafj baž SBort iafonifcp
jur 23ejeidjnung etnež treffenben unb furjen lužbrudež fpriepmbrtlid)
gemorben ift. ©o mirb j. 23. erjatflt, bog ber ©portonerfonig Seontbož,
oiž er bon ben fetnbiidjen fferfern aufgeforbert mnrbe, bte 2Baffen auž*
jultefern, geontmortet pabe: „Sommt unb polet fte!" Itž jentanb aufjefte,
ež feien fo bieie ffjerfer, bafj menn fie ipre fJ3fetle abfčpoffen, bie ©onne
berbunfelt mitrbe, rief etner ber tapferften ©partaner auž: „®efto beffer,
bann merben mir trn ©cpatten fecpten!"

Spfurguž molite, bog ber llnterfcpieb jroifdjen Irm unb ffteidj gonj
aufpore, unb bežpaib napm er etne 23ertpeilung ber Sanbereten bor, nad)
m e (d) er ein jeber gleicp biel betom. ®te ©partaner bebouten ober igre
lecfer nidjt felbft, btež tpaten fur fte bie Setbeigenen, £ e lot en genonnt
rnelčpe part bepanbelt murben.

17

Um ©eij unb £>ab)ud)t 311 unterbriiden unb mn frembe ^anbelž*
lente mit ifjren Supužroaaren bon ©parta ferne 311 Ijatten, fuljrte er
etfernež  ©elb etn.

©arnit ferner feiner bev Sflrger loftlidjer fpeife alž ber anbere,
murben gemeinfdjaftltdje SJfafjtjettcn geljalten; etn taglidjež @erid)t mar
bie f d) m a r 3 e © n p p e. (Sin $onig bon 5j5ontuž, ber biet bon biefer
SSationalfuppe gcljort Ijatte, liejj fief) einmal attžbrud(td) bejjljalb einen
fpartanifdjen Sod) fontnten. (Sr faitb fie felfr unfdjmadljaft. „®až glaube
id) mol," fagte ber Sod), „unfere ©uppe fdjmedt nnr benen gut, bie tiidjtig
gearbeitet, unb geljungert paben."

Sin ber ©pipe ber 3legierung ftanben jmet Sonige, betteu ber
SRatf) ber Sllten, @ e r u f i a genannt, 3ur ©eite ftanb.

§. 27. Sftpcn unb ©otott.

Slad) bem ©obe bež Sonigž Sobruž murbe baž SonigtI)iun abge=
fc^afft, benn man gtanbte, SSientanb fet nteljr miirbig, 9lad)foIger bež
Sobruž 3U toerben. (Sž tonrbc bie Siepublif eingefitfjrt unb man [telite
an bie ©pipe berfelben fogenannte Sird)onten.  ©a jebod) in (Srtnam
gelnng fdjrifttidjer ©efepe bie nieberen ©tanbe burd) SBittfitr ber Ijoljeren
part bebrndt murben, fo entftanb ein brofjenbež 2JM{št>crgnngen unter bem
ŠSolfe. ©er Slrdjon ©ralo  n mar burdj feitte ftrenge ©efepgebung nidjt
im ©tanbe, ben Stužbrudj ber Sfttfjftimmung pintanjufjalten, ba trat
©oIon,  einer ber fieben SBeltmeifen ©riedjenlanbž, alž iftetter auf.
(Sr befajj nidjt nnr baž ŠSertrauen feiner SRitbiirger im eollften SRajjc,
[onbern ^atte fic^ audj auf grojjen Steifen »iele (Srfaf)nntgen unb Sennt*
niffe gefammelt. ©iefer murbe nun 3unt ©efepgeber Slttjenž Beftimmt.
(Sr griinbete feine ©efepe auf SKilbe, fud^te feine dftitbiirger ju gittcn
unb ebten Sftenfdjen ju madjen unb Siinfte unb 2Biffenfd)aften ju forbern.

SSor Slllem fudjte er bie @djulben»er!jaltnif[e bež armeren 35olfež
ju regeln. 33ižljer maren bie ©djulbner etnem fcijr ^arten ©d^ulbrec^te
untermorfen, inbem fie i^ren ©laubigern alž ©ftaoen bienen mujjteu,
?epterež murbe abgefdjafft unb ber ^inžfuf) ermajjigt.

©ie Sinber blieben in bem Jpaitfe ber (SItern, utujjten aber befom
bere Slnftalten, ©tjmnafien genannt, befuc^en, mo fie nidjt nur burdj
Sorperiibungen ftdj friiftig unb geft^meibig macEjten, fonbern audj in ber
9Jlujif unb 33erebfamfeit UnterricEjt erbielten unb bie SBerfe ber beften
©idjter lafen. Unbanfbarfeit gegen bie (SItern murbe ftrenge beftraft,
ebenfo murbe SKaffiggang nidjt gebulbet.

Sin ber ©pipe ber SRegierung ftanben bie Slrdjonten, benen ber
Sftatlj & er  35 ierfjunbert  jur ©eite jlanb. ©ie 33efcf)Iuffe bež fftattjež
beburften nod) ber 35eftatigmtg ber 35olfž»erfammlung. ©ann beftartb
nod) eine eigene 33eEjorbe, ber Slreopag,  meEdjer bie ©eridjtžbarfeit

Sietolicifa’0 SBettaejdi. 2

18

fjatte mtb itber bte reltgtofe ©efinnung ber 33itrger unb liber bte bffent*
Itd)e ©rjtelfung ju toadfen l;atte. ©olon Iteg fetne ©efefse ant bunbert
3td)rc befdjtooren unb retfte Ijterauf tu frentbe Šanber.

SBalfrenb fetner Slbtoefenbett fdjtoang fic^ $PiftftratuS,  ctnSOlann
»ornelftner fperfunft, junt SlHetnfjerrfdjer (©tjrann) bon Sltfjen auf (560
». ©lf.), Ijtelt jebcc^ ©o!on’ž @efe§e aufredft, »erfdfonerte 2ltlfen unb
beforberte ^iinfte unb SBiffenfdjaften. 2lber fdjon fetn ©olfn ^jtpptaS
umrbe »ertrteben unb ntufjte junt ^erferfbntg ®artu8 ffteben. ®anttt ftdf
nun nid)t fo letdft toteber ©tncr ber ©bertjerrfdfaft bentiidjttgen bonnte,
tourbe baž ©djerbengeridjt obcr ber OftractSmuž  etngefiifjrt, toobttrd)
foldfe SDžanner, bte burd) itberntajjtgen ©tnffufj bent ©taate gefafjrttd)
fdftetten, fdjon burd) 6000 ©ttntuten, beren jebe auf etner ©djerbe ober
SERufd)elfd)ate aufgefdfrteben umrbe, auf jelfn Salfre auž ber ©tabt ber*
bannt toerben fonnten.

§. 28. ®ie 5)Serfexfriege.

3tt bent bon ©tjruS gegriinbeten b)3erferretc^e getjorten c a d) bte
Hetnaftattfdjen ©rtedfen. ®iefe tourben bon ben ^erfern Ijart gebrfidt,
entporten ftdf balfer gegett ®artuž (500 b. ©If.) unb eroberteit unb
jerftorten ©arbeš. ®afiir tourbe bon ben ^Jerfern bte grtedjtfdfe ©tabt
SO^ilet eingcafdjert unb balb toar ber Sluffiattb gebiinipft. ®a bte Sbtfjener
tfjrett Sanbžlenten Betoaffnete fpttfe jugefdjtdt.tjattert, jo fdftour ®artub,
ganj ©rtedfenlattb ju erobern. ©tner bon ben ©rtedjen iiberltcferten
©age ju ffolge foH ®artu§ itber btefe Unterftufmng fo erjurnt getoefen
fetn, bafj er einent fetner ®tener ben SSefe^I gegeben Ifabe, tlfnt jeben
©ag bretntal bte SBorte jujurufen! „§err gebenfe ber 2ltt)ener!" SBentge
3al)re nadf ber Unferbriidung ber lletnofiatifen ©ntfiorung fanbte er
etne Giotte unb etn ftmbfjecr unter SOcarbontnž  auS, abcr bte fjlotte
tourbe betut ŽBorgebtrge Sltljob burd) etnen ©tunu jerftort unb baž Sanb*
Ijeer rnujjte ftdf nad) bcbeutenben SScrluften juriitfjteben. ®od) ®artuS
fdftdte nun etne nodf grojjerc adft unter Šnfiifirung beS ®ati§ unb
Strtapljernež  aub. fperolbe gtngen tffnt borauž, ttnt bte grtedjifdfen
©tabfe aufjuforbern, bent ®arttt§ junt j^etdfen ber Untcrtoerfung ©rbe
unb SBaffer ju itberfenben. SStele ©table untertoarfen ftdf, aber ©parta
unb 2It[jen tobteten bte ^erotbe. ®ad fetnbltdfe §eer lanbetc nun tn 20ttfa.
®ic bebro^ten SCttjener rtefen btc anberen ©rtedfen ttnt .fpttfe an, »er*
gebeng! Stur bte fletne ©tabt bp 1 a t či a fdftdte taufenb 2)tann ju §t(fe.
SOltt etner jelfntnal gertngeren ©treitmac^t ritdte bemnadf 2)t 1 11 1  a b e g,
ber f^etbfjerr ber 3tt[)ener, bent getnbe auf ber @bene »on SKaratlfon
cntgegen unb crrang etnen gtiinjenben ©ieg (490). ®te gefdjtagenen
?erfer fegelten nač^ Slften jurud'. ®er ftegreid^e SKtfttabeS genof aber

19

nidjt tange feitten 9?ul)m. Sr tourbe roegen etner ungliicflicf)ext Uttternejj*
ittuttg gur ©efiingnifjftrafe berurtfjetlt uttb ftarb fcfjtoer gefrantt.

®ariuž tiefš nun furcfftbare Stiiftungcn in fetnent ungeljeneren
9tetcf)e bornefjnten, aber er ertebte ben gmeiten $rieg ntdjt. Sein ©oljit
i'eryež  fefcte biefetben fovt, biž er etn fpeer bon anbertljatb SKttttonen
beifamnien jjattc. Sr licfj mm eine ffiritde itber bie ®arbaneHenftrnf;e,
bor Sttterž |jettc)pont genanitt, gum 33ef)ufe bež Uebergangež fitr bažSanbljeer
fdjtagen unb ate etn Sturm fie attfangž befdjčibtgte, liejj er baž SDteer
mit Stutljen pcitfdjen mtb ftcffclit fjitteimoerfeu. ©iebett Sage unb fiebett
2 ?ad)te bauerte ber Uebergang unb matgten fid) bte 9Kenfd)enntaffen trte
etne unauffjattfame glitt itber ■ftorb*@riedjentattb. Sin grojjer Sijeit ber
griedjtfd)en Stabte bertor ben SDtutlj, nur Slttjen unb Starta nid)t.
Itnter 2 tnfitf)rung bež Spartanertonigž 2 eonibaž  rnurbe ein griedjtfdjež
.jpeer bon ettoa 6000 2Raittt, barunter 300 ©partatter, aufgefieltt, um
ben eingigctt j^itgang gu 9J?itteH@ried)cntanb, ben Sngpafj ber Stjermoptjlen,
gu bertljeibigcn. ®ie miebertjotten 2lngriffe ber ^3erfer loaren bergebtid), bie
©ricdjen ftanbett trie eitte SJiauer. Sd)on fdjien ež, bie Heine Scfjaar ©riedjen
mitrbe bie fotoffate Streitmadjt ber ?perfer Ijter aufljatten, ba gfigfe ein etenber
SSerrat^er ben perjem einen gdtfjmeg burdj baž ©ebirge unb fo tourben
bie ©riedjen pto^lid) aud) im Sčiiden angegriffen. ®al)er tiejj nun 2 eo*
nibaž baž Heine §eer ber 33unbcžgenoffeit ben šRiidgug antreten, ben er
mit feinen 300 Spartanern becfte, biž fie alte ben §etbentob gefttnben
(480). 9tn ber SteHe, mo Seonibaž mit feiner tapfern ©djaar gefatten,
mitrbe fpiitcr ein ©enftnal errtdjtet mit ber Snfdjrift:

„2Bcmberer fonunft bu nad; Starta, oerfunbigc borten, bit tjabefi mtž £)ter liegen
gefel;’n, trte baž ©efej) cž befaid."

©tiidtidjer ate biefe fpetbenfdjaar mar bie fftotte, metdje borgiiglid)
burdj bie Sorgfatt bež Sljemiftoftež  3 « Stanbe getomnten mar. Sie
tieferte bcm geittbe ein boppettež Srejfen bei Strtemifium,  an ber
SZorbfeite ber 3nfel Sttboa, meld)ež fie riitjntlid) beftanb. 9Zad) bem mtgtitd*
tidjen Sage bet St)crmopl)ta gog fie ftctj nad) ber fhtfet Satamiž guritd.

Sa nun 9}ZitteH@ricd)entanb ben i)3erfern preižgegeben mar, fo
gegett fid) bie Sltftener auf ben 3čatt) bež Sljemiftoftež auf if;re ffiottc
guritd. Siefer berief fid) namtidj auf baž belfof)tfc£)e Drafet, metdjež ben
Sti^enern befatjt, Ijinter tjolgernen Stfauent Scl)it| gu fttdjen. Sngmifdjett
murbe baž bertaffene Sltljen Oon bem barbarifdjett ffeinbe niebergcbrannt.
9Zutt niiljerte fid) aud) bie ungetjenere perftfdfe fjfotte. 25iete ber @ried)en
moHten ittt erftett Spreden baoonfegetn. ®a griff SfjemtftoHež gtt einent
bergmeifetten SJiittet; er lieg bie $erfer burd) einen bertrauten SHaben
iitžgelfeim attfforbern, bte ©riet^en itt ber 9?ad)t bon nHen Seitcit etm
gufd)tic^en. ®ie ©rtedjen, bie tjierauf feinc attbere 2 Bat)t Ijatteit, atž
gfnrreidfen Sieg ober fdjintfifti^e ©efangenf^aft , 1  griffen mtn mit ben

20

SERutfje ber SJerjmeiftung att unb fc^Iugett in bor © e e f d) t a d) t bon
©atamtž  ben $einb bottftanbig in bie 3dud)t. ®er -Perferfonig eiltc
fjierauf nad) SIfien juriicf.

®ag juriidgebtiebene Sanbtjeer murbe im nadjften ftafjre bei 5PI a=
tda,  nnb an bemfetben ®age bie perftfd^e Giotte bei bem 33orgebirge
27? t) J a t e, an ber ftein=afiatifd)en Štifte, gefdjtagen. ©eitbern magten
eS bie iJ3erfer nidf)t ntetjr, bie ©riedjen in ifjrern Sanbe anjugreifen.

Simon,  ber tapfere ©ol)n beg SERittiabeg, fefcte nun nad) $tein*
Slfien iiber, fd^tug bie bperfer abermalS ju SBajfer unb ju ?anbe unb
befreite aud) bie ftein*afiattfd)en ©riedjen.

§. 29. ®er ^jelojjonnefifc^c SErieg.

iRad) ben iPerferfriegen fiteg bie Siferfudjt jmifd)en ©parta unb
Sltfjeu immer met)r. ®ie Stt^ener bauten nid)t nur i^re ©tabt mieber
auf, fonbern befeftigten fie aud) nad) bem 0fatf)e beg Sfjemtftofteg, fo
mte itjren |)afen tpirauS. fPerift^ž,  metdjer an ber ©pipe beg atfjc*
nifdjen ©taagmefeng ftanb, fudjte auf jebe mogtid^e 2£eife Sltfjeng
©tanj unb 3Rad)t ju forbern, fo bafš jeneS 3 e ^tatier bag „;]otbene"
genannt mirb.

®iefe StRadjtentmidtung betradjtete ©parta mit SRifjgunft. fRad)
mand)en fReibungen fam eg jmifdjen beiben ©taaten ju einem 28jaf)rigen
Griege, an metnem ficf) aud) fajl alte anberen gried)ifd)en ©taaten ttjeilS
fiir ©parta, tjjeitS fitr Ittjen betljeiligten, unb roetd)er nad) ben borjiig*
lic^en ®t)eitnet)mern ben iRamen beg petoponiiefifdjen  fiifjrt.

3n ben erflen jeljn 3af)ren bermiifteten bie ©partaner Slttifa unb
bie Slttjener bie $iijfen beg ^etoponneg. ©d)on ju Slnfang beS ®ampfeS
mar in Stttjen eine furdjtbare ^Sefi aitggebrod)en, an metdjer aud) tperifteg
ftarb. Sin feine ©tette trat ber ©erber $teon,  ein teibenfdjafttidjer,
votjer “SRamt, unter meljem SttljenS fperrtidjfeit ju ftnfen begann. Sr
murbe (bei ŠlmpIjipotiS) gefdjtagen unb getobtet; aber aud) ber fparta*
nifd)e ^elbtjerr ŠrafibaS  mar gebliebeit, unb fo fam eg nun ju einem
50jaf)rigen fjrieben, metdjer nad) bem Slttjcner fRiciag ber f?riebe
beg fRiciag  genannt murbe (421).

®iefer fjatte jebod^ feine tange ®auer. 3n Sltfjen tebte ein jitnger
StRann Don fjerborragenbem ®atent unb grofjer Serebfamfeit, aber aud)
bon grobem Seidjtfinne; er f)iej? Sltcibiabeg  unb mar ein fReffe beg
Eperifteg. ®iefer mnjjte eg batjin ju bringen, bajj bie Ittjener jine frie=
gerifdje ttnternetjmung gegen ©prafug  auf ©icitien befdjtojjen, unter
bem Šormanbe, bie ficiliantfdjen ©tabte gegen jeneg ju fdptfien, in ber
®t)at aber, um bag reidje ©prafug fiir fid) ju erobern.

Sltcibiabeg nebji jmei anberen getbfjerren murben nun mit einer
anfeljntidjen $rieggmad)t nad) ©icitien gefd)id't. ^aum in ©tcilien gelanbet,

21

tourbe er jebodj nacp Sltpen juriicfbernfen, um ftdj megeu einež tetd^t*
ftnnigen ©tretje« ju berantmorten. Sllcibiabež, picriiber erjiirnt, ging
nadj Starta unb reijte bie ©partaner auf, beu ©pratufern gegen SIttjen
$i(fe ju fepiden. ®iež gefcfjal); unter ben SRanern bon ©prafuž erlitten
bie 2ltpcner eine ganjlicpe fRiebcrlage unb ipre fjlotte murbe berntdjtet.

©p ar ta molite nun bie Sltpener bodftanbig bernidjten. Sž trat
fogar mit bem fperferfonige in Itnterpanblung, meteper ©cptffe gegen
Sttpen anbot. fjnjmifcpen mar jebocp Sllcibiabež in ©parta fepr mijjtiebig
gemorben unb man tradjtete iput nad) bem Seben. Sr flot) ju ben b)Ser=
jem, mu^te biefetben mieber bon ©parta abjumenben unb mitrbe fcptiejj'
Itd) bon ben baruber erfrenten Sltpenern juritdgerufen. 9Rad)bem ež iptn
getungen, bie ©partaner ju feptagen, mnrbe er in Sltpen mit grojjeut
Šubet empfangen. S3alb erlofcp jebočp fein ©tudftern. 2Itž in feiner
Stbmefenpeit einer feiner Unterfelbperren gegen ben fpartanifcpen fjelb*
perm Spfanber  eine ©cptacpt berlor, mitrbe er bež ©berbefeplež ent-
fept unb in bie ŽBerbannuitg gefdjicft. ®ie Sltpener fonnteit ficp pierauf
niept meiter bepaupten, fie murben amSlegožpotantož  vullftanbig
befiegt unb mufjten bie ©tabt Sttpen ubergeben. ®te SRauern murben
niebergeriffen, bie Giotte berbrannt unb eine neue fRegierung bon bretjjig
©prannett eingefept.

§. 30. šffttjenS trcumge °age unb @o!rcttež.

®ie bon ben ©partanern eingefepten breifjig ©prannett iibten ipre
©ematt, gefdpipt burep eine fpartanifdjc JBefapung, auf eine itrdjtbare
SBeife auž. f}pre ©egiter befeitigten fie burep ilerbannnngen itnb fpin=
ridptungen. ©etbft Siner ber ®reijjig, meldjer auf SReufcpticpfeit brang,
mnrbe jnnt ©obe berurtfjeitt. ŠBon biefen fureptertiepen Seiben mnrbe
Sltpen burep ben eblen ©prafpbuluž  befreit, ber bie bcrtricbenen 2Rit*
biirger um ftd) fammelte, ficp bež |)afenž ipiranž bemacptigte unb bie
©prannen jur §Iud)t niUpigte. Sltpen belam nun (403 b. ©p.) bie
friipere iBerfaffung mieber, aber fein ©lanj mar auf tmmer bapin.

®afj baž atpenifdje 3So£f bereitž entartet mar, bemeift bie jpitt'-
rieptung bež ebetften ©Siirgerž 2Itpenž, bež meifen ©ofratež.  ®iefer
beriipmte ippitofopp, ben felbft baž betppifcpe ©rolet ftir ben metfeften
ber ©riedjeit erflart patte, erfannte, bafj bie ©ietgotterei feiner Sanbž’
lente ©porpeit fei unb bap ež nur Sinen ©ott gebe, ber atte ®inge
crfcpaffen pabe. Sr gtaubte aucp an bie Unfterbticpfeit ber ©cele unb
an ein SKieberfepen itacp bem ©obe. 2Biemopi er feine ^eitgenoffen an
Uenntniffen meit itberragte, fo mar er bocp fo befcpeiben, bap er ju fageit
pftegte, er miffe nieptž atž baž, bafj er eben nitptž rniffe. Sr mar in
feiner Sebenžmeife fepr eittfacp nnb fudjte aud) feinen SJJitbitrgern SRajji*
gnng unb Sntpattfamteit beijubringen.

22

Set feittettt Unterridfte, bett er bet jeber ©etegenpeit, in 2lrbeitS;
fifitten mie auf offenen hlapen ertpcitte, bebiente er fict) ber Oef^rad^^^
form, inbent er burdf eine ffteipe gefcfjicft gefteHter ffmagen feine ©djnier
bapin fiiprte, bafj fie bie Saprpeit felbft auffanben.

S)iefer auSgcgeicpnete STOattn murbe im fiebengigften Sapre feine:
Sebenž »on feinen geinben angeftagt, bafj er bte @otfer ntcf)t bcrepre
ttnb bte Ptugenb berberbe. Srop fetner mitrbebotten Sertpcibigung murbe
er gum Sobe berurtpeitt. „3lc£)," fagte meinenb einer fetner ©dfiiter,
„bajj bit fo unfčputbig fterbeit nutfjt!" ®a antmortete ©ofrateS lac^elnb:
„ s 2Biinfd)eft bu benn, bafj icp fcputbig ftiirbe?" fftupig ttnb ftanbpaft
tratit er bett ©iftbecper (399 0. ©p.). ittad) feinem Sobe erft erfannten
bte Sltpener feine Unfcputb; bie gonge ©tabt tegte Sratter an nnb man
erricptete ipnt eine Sprenfanle.

§. 31. Štaben unb (Spaminonbaš.

iJtadj ber ©emiitpigung SltpenS fannte ber Uebermutp ber ©par«
taner feine ©renge mepr. SRitten im groben iiberftelen fie »erratfjerifcfjer«
meife ofiite Serantaffung bie ©tabt Spcben, befepten bie 33urg' ©abmea
nnb fepett bori eine fpartanifd) gefinnte diegientng ein. Siete Spebaner
ffucf)teten nadj Sltpen, unter biefen i|3etopibaS. Siefem gelang ež
fpiiter mit fiitfe feiner SKitbiirger feine SSaterftabt mieber gu befreien.

©r nnb fein greunb, ber tapfere ©patninonbaS,  fampften fortan
mit ber grojjten Segeifterung fitr if;r Satertanb nnb erpobcn Spebett
gum erften ©taate ©ricdjentanbS. ©paminonbaS mar ate ffelb^err nnb
ate ©taatSmann aitegegeidjnet. SJfittelft einer neuen, ton ipnt erfunbenen
©cplacptorbnmtg erfocpt er bei S e n c t r a (371) in Sootien einen gtčingenben
©ieg itber bie ©partaner nnb griff fie nun im eigenen Sanbe an. Sei
fOiantiiiea,  in ber SRitte beS SdoponncS, erfodjt er einen gmeiten
©icg, murbe abcr burcf) einen ©peer tobfticp bermunbet. 2tt§ bem fter=
bettben fpelbeit ber ©ieg feinež §eereS gemetbet murbe, gog er freubig
baž ©ifen auS ber Sruft unb ftarb mit ben Sorten: ,,-Sd) pabe genug
fitr »tein Saterlanb getcbt!" SDiit i£;nt mar SpebenS ©rbjje bapin.

§. 32. ©rtedjentanbS Untergcmg.

Saprenb forttoaprenbe Uneinigfeit bie ©riecpen fdjmadjte, berfotgte
Spitipp,  ®onig bež an ber 9forbgrenge ©riecpentanbS getegenen PanbeS
SKacebonien,  mit grojjter Separrticpfeit fein 3bel, ^ert* ber ©riedfen
gu merben. ^J3f)ilipp mar ungemein tpatfraftig unb berfcpmipt unb ber«
ftanbeS, alte Untftanbe fitr ftdj anSgu6euten; bie ©riečpett bagegen ber*
fieten tiigtid) mepr in berberbtidje ©dftaffpeit, ant ©nbe riefen fie gur
©cpltcptung iprer. ©treitigfeiten ben gefaprticpert SJiantt felbft inS Sanb.
Umfonft marnte fie ber grojjte fttebnn: beS SlttertpumS, ©emoftpeneS bc:i

23

Sttfjen, man iieg ben $onig burdj bie Sdjermopgten jiegen. 3 U  ft>8i
famen bte ©vtepen jur Sirtfid)t, bag fie »on bem fdfiauen .fiotttg ge»
taufdft raurben, »ergebenž ergrtffen fie nun gegen ben ubermiitf)igen Sin-
bringling bte SJBaffen; anf bem ©dftadftfelbe »on S g ar on ea in iBbotien
(338 ». ©i.) macf)te er burd) feine macebottifdje ^gatanj- (©d)tad)torbnung)
ber Unabgangigfeit ©riedfenianbž fiir intmer etn Snbe.

§. 33. tSIejanber ber ©rojjc.

SKadjbem ^tltpp burdj bie jpanb einež iffieudjetmorberž gefaflen
mar, beftieg [etn ©olju 2lieyanber in ehtem 2CIter »on 20 Saljren
ben £ljron.

SDtit aužgejeidjneten Stnlagen »erfe^en, genog er tn feitter Sugenb
ben Unterridjt bež grogten ©eleljrten ber bamaiigen 3eit, bež 21 r t ft o=
tetež.  ©etn Siebiingžbud) mar £>omer’ž fjiiabe unb fein innigfter
2Bunfd) mar, etn fpeib mie 2td)tIIež ju merben. 9liž fidj bte 9^ad^ricf)t
»on etnent neuen ©iege feinež iBaterž »er&reitete, rtef er etttntal fdjmerj*
lid) auž: „2ftein Skter mtrb nttr nidjtž ju erobern iibrig iaffett!"

Sldjtjelju Safjre alt, fampfte 3tlej:anber bereitž tn ber ©djiadjt »on
Sfjaronea mit.

2liž er ben 3dfron feinež ŽBaterž beftieg, gtaubteu bte unterjodjten
SSolfer, bet etnem unerfaljrenen, nod) fo jungen $6ntge mitre bte befte
©elegenljeit, baž »erljagte ntacebonifcge 3mdj abjumerfen. StHein 3liejattber
fam mte ber iBiig gerber unb eilte »on ©ieg ju ©ieg. 9iad)bent er
bte Sfuije im ffrtnern feinež 9xeidjež (jergefteHt ^atte, befdjtng er, baž
groge i)3erferreidj fetner Dbergerrfdjaft ju untermerfcn. ®iež mar be=
reitž ber Šiebiingžfdan feinež ŠBaterž.

Sr iieg ftd) auf ber ŠBerfammlung ju forinti) junt Dberanfitfjrer
fiir bett perftfdjen $riegžjug mdljlen unb auž alfen grtedjifdjen ©taaten
famen SSorneijme unb ©etefjrte fjerbei, um iijn ju beglit(fmunfd)cn. 9iur
ber ipijitofopfj ©iogenež  Ijielt ftd) ferne, jener fonberbare iOiaitn, ber
tn etnem' §mge mognte unb beffen ganjež |jaužgeratl)e in etner ©dfale
beftanb, auž ber er tranf. 2lleyanber miinfdjte biefen ©onberltng ju feljen.
Sr fanb iijn auf bfoger Srbe fiegenb. SScrfange etrnaž, id) miti bir’6
erfttden," fprad) ber ®onig. „-3d) mitnfdje nur btež Sine," antmoriete
$iogenež, „bag bu mir auž ber ©onne geljeft." „2BaIjrljaftig," rief
nun 9iteranber erftaunt auž,  „ mitre id) nidjt 2ltej:anber, id) motite
Siogenež fein!"

3nt fjriif)ltng bež 3. 334 ». Si), brad) 2lieyanber, 23 3ai)rc
alt, mit bem »erbiinbeten §eere ber ©riedfett unb 2)tacebonier auf,  um
baž groge ijSerferreidt) ju erobern, beffen ©cgroiicge feit tanger 3 e ii ^ e '
fannt mar unb mo ® ariuž  TIL Sobomannuž bte 9tegierung fitbrfe. Sv

24

gtng itber ben ^jettefpont unb fd^tug ara ^tujje ©rani  fug  etn prfifdjeg
fpeer. ®urd) btefett ©ieg tourbe er §err »on Sleinaften.

Sltejanber getangte Ijierauf jur ©tabt ©orbium,  tuelcfje burdj
ben (gorbifdjen) Enoten beriiljmt toar. ®ag Drafel Ijatte namlid) erltavt,
berfenige, ber ben fnnftticf) berfdjlungenen Enoten auftiifete, tBiirbe .fperr
Bon gang Stfien toerben. Sttepnber prljieb ifp mit bera ©djtoerte unb
evfrtUte fo ba§ SDrafel.

On ber ©tabt ®arfud  erfranfte ber ®onig bebenfiidj, ba er in
bera Sadje ©tjbnug erlji(3t etn Sab genontmeit ijatte. $ein Štrjt tnagte
eg, ettuad p Berorbnett, nur ipijitiftjmg entfdjtojj ftdj, ein gefaijrtidjeg,
aber entfcfjeibenbeg SDtittet auptoenben. ®a erijtelf ber $onig bon 5)3ar»
menio, eittem feiner fjelbljerrett, einett Srief mit ber SBarnung, er mbge
itidjt bera Pjiltftfmg tranen, bettn biefer fet bott ®ariug burd) cine urt»
gefjeuere ©urante beffodjett toorben, ben $6nig p bergiften. 3tleyanbev
reidjte tn beutfetbeit Slugenbtide bera fpijitifpug biefen Srief, tn toeldjem
er o!pe ^etdjen Bott ffurdjt bie Strpet tranf. Sliepnberg Sertrauen tonrbe
burdj balbtge ©enefuttg geredjtfertigt.

Salb barattf tam e§ att bera fjtuffe Offug  p einer jioeiten grofjen
©djtadjt, tn toetdjer ®ariug botlftimbig gefdjiagen unb feine Slngeprigcn
gefangen ranrbett. ®arittg ftolj itt bag Onttere bež Sieidjeg, Sllepttber
aber pg nnn nadj ©iiben mtb eroberte ©tjrien, ©tpern unb ipijonipen.
®ie Onfetftabt ®t;rug tonrbe erft nadj etner ftebenmonatltdjen Setage*
rung mit ©turrn genommen.

§:erauf untertoarf er 9legt)f)ten  ttnb tegte bafet&ft bie nad) iipt
benannte ©tabt St tejanbrien  an. ©eine ttngeljeueren Srfotge beritcften
ben Serftanb bed tjodjft djrgeijigen $onigg. Sr unternaljm nnn einett
Bttg burd) bie ttjbifdje SBiifte p jener Dafe, tuo 3eud  einett ®etnpt
Ijatte. ®ort tie§ er ftd) fitr ben ©otp beg ©otteg erftaren.

iftad) Stficn pritdgefeljrt, fd^tug er ®ariug bet © ang a ra e ta (in
Stfftjrien) mtb mad)te bantit bera i}5erferreidje ein Snbe. Itnermejftidje
©djiip, toetdje itt ben $oniggftabten Sabijton, ©ufa unb S e bfepotig auf*
gefjauft toarcn, fielen it;m itt bie fpattbe.

®er unglitcflidje ®ariug tuurbe auf ber Sdudjt bott feinera ©a*
trapit Sef fug erraorbet.

Sllejanber, auf beut ©iftfet feineg ©titcfeg angetangt, anbertc nun
bebeuteitb feitt biSfjerigeg Settefjmen.

Sr nalpt perfifc^e Sradjt unb Sebeitglueife an unb bertangte bon
feincn Unterttjanen fur feitte bperfon gbtttidje Seretjrung. ©ein ©tolg
tannte feitte ©rettjen tnebr unb er tourbe graufam, fetbft gegen feine
befteit ^reunbe. ©o erft er einft bei einent @etage ben itlitug, ber

25

i!)m in ber @d)tadjt am ©rantfuž baž Soben gcrettet Ijatte, roeit biefev
bte ®(jaten ipijitippž liber bie 2tteyanbcrž geftettt ijatte.

9?tc^t jufrieben mit bem btg^er (Srrungenen, mottte Stle^anbev fperr
»on gattj fStftcn ioerben unb unternaijm be§[;alb einen 3ug nad) Onbten.

@ž gtbt faunt etn Sanb ber (Srbe, metdjež bte fRatur fo bcrfdjmen*
bertfc^ mit @aben jeber 2lrt aužgeftattet Ijatte,. mie Onbiett. <3d)on
bamatž mar ež fefjr betoolfert unb gnt angebaut. ®ie Ucberrcfte ber
■atten šRiefenbanten fejsen nod) tjeute jeben iRetfertbett in ©taitnen unb
^eugett bon Ijoljer (Suttur ber atten Onbier. ®až 35otf mar in bier
Naften getljettt, bte fo mte bei ben 2legi)j)tern bom SSater auf bcn @o|n
forterbten; biefe marcn bte SSraljntanen ober ^riefter, bte Srieger,
bie 2lderbau*, ©emcrbe* nnb £>anbettreibenben unb enblidj bte ®ienjtleute
unb $ned)tc. 2ltž nod) tiefer unb fogar atž unrein galtett bieipariaž,
mit bettcn bte iibrigen gar letite ©emeinfdjaft Ijaben modten.

3nt' Beit Sttejanberž tjerrfdjten liber Ortbien metjrere giirjten,
metdje ttneintg unter einanber maren. ®iež erteidjterte bem (Sroberer ben
©ieg, aber er murbe f)tB( 5 tid) burd) ben Untoillen bež jpeerež, metdjež
mdjt mef)r meiter borbringen molite unb ftd^ fdjott nad) ber £jeimat
fetjnte, in feirter ©iegežtaufbaljn aufgeljatten. 3 m btf fl r0 B c  kitare murbett
atž ®enfmater an ben aujjerften ©renten bež 3 u 9 cS  erric^tet unb 21te*
ranber fefjrte mit feiuent jpeere nad) 33abt)ton juritd, mo er in feinera
33. Sebenžjaijre an ben ^olgeit feitter uberftanbenen ©traftafcen unb
feiner iibermafitgett ©djmetgerei ftarb (323 b. (St).).

®a 2lteyanber feinen regterungžfaljtgen Oljronerben tjatte, fo fragte
man iljn am ©terbetager, mer il)m in ber fRegiernng fotgen foHe. „®er
ŽBitrbigfte," antmortete ber fterbenbe Sonig. ®a ftdj ttutt jeber feiner
ijetbtjerren fttr ben SBurbigften Ijielt, fo cntftanb nad) 2tteyanber’ž ®obc
ettt tangjaljriger $am))f, metdjer mit ber 3 ei 1P^ tterun 9 ^ež grojjett
iReidjež enbigte. ®te bebeutenbften unter ben neu gegrititbeten ©taateu
maren SRacebonien  mit ©riedjentanb, ©tjrien  unter ben ©eteuciben
ttnb ?Iegt)fiten  unter ben -ptotemaern. ©pater fieten fte fammttidj
unter bte iperrfdjaft ber fRoracr.

VIII. Ste 'Jiotttcr.

§. 34. ®až alte Statiert.

©djon nad) ber natiirtidjen ©tieberung gerfattt bte tanggeftredte
^atbinfet in bret Sdjeite: Ober-, SRittet* unb Unter* O tat ien.

Ober*Otatien,  bei ben fRoutern ©attia cižatptna  ge*
naunt, murbe bon SERittet * Otatiett burd) ben ©rettjflujj fRubtcon ge*
fdjieben.

26

SRittek-Statien, mit ber® ib er, bem bebeutenbfien fttujje ber
eigenttid)en ipalbinfet, umfajgte »orjiigttdj bie Sanbfd^aften St ru r te rt,
©ant ni um, 8 ati um mit bem aiten iRont, mtb Santpanien.

Unter*3ftalien murbe megen feiner »ielen griedjifdjen Sotonien
@rofi = @ried)enlanb geitannt.

§. 35. 9tomutuž, bet Otunbet SRomž.

Un SRitteU-Statien lag in ber Sanbfdjaft Satiitnt bie ©tabt 2116 a
Songa. Un biefer Ijerrfdjte nad) ber geroolfnlidfen Srgaljlung etroa ad)t*
fjatbfjunbert 3af)re bor Sljrifti @ef>urt ber Jjirnig if$rocaž, metdfer
gmei ©oljne, iRumitor unb SIntuliuž, jjintertiejj. Segterer, alž ber
jiingere, Berbrangte ben fRuntitor bom ®ijrone, Uefi ben ©oljit bežfelben
tobten unb mad)te 5Rumitor’ž ®odjter iRIjea ©l)Ioia jur 23cfta£in, b. Ij. iJ3rie=
fterin ber ©ottin 2Sefta. 2Už folc^e bnrfte fte nid)t Ijeiraten unb auf bicfe
2£eife glaubte ber f)errfd)fudjtige imutiuž auf feinem ®f)rone fidjer ju fetn.

Slber iRfjea ©tjtbia bermatte fic^ inžgel)eim unb erljielt ^miUingž*
fttaben, ben fRontutuž unb 9iemuž. ®er beftiirgte Dljeim lieg nun
bie SRutter lebenbig begrabeit, bie Sinber aber ant ©iberftufje aužfe(3en,
bantit fie umfanteit. Sine SBolfin, ergafjit bie ©age meiter, fditgtc jebocf}
biefetben unb fo hutrben fie bon eineut £>irten gefunben, ber fie aufgog.

2llž fie ertoadffen mareit unb jur $enntuifj iljrer iperlunft ge-
langten, berfammetten fie um fidj eine ©djaar §irten, iiberfieten unb
tijbtetcn ben Slntuliuž unb fe^ten iljren ©rofjoater 9iuraitor toieber auf
ben ®f)ron. 2Inž ©anfbarfeit gab rijnen nun 9Jumitor bie Srlaubnifj,
an ber ®iber eine ©tabt gu grttnben. 2£ber balb entftanb ein ©treit
gmifdjen ben beiben Sritbern, mer ber tteuen ©tabt beit -Ramen geben
unb mer fie beljerrfdjen fotte. 3 an ^ cn ' :)  tourben fie Ijanbgentein unb 9£emuž
fiel burdj bie §anb feinež Sruberž, ber nun bie ©tabt fR o m nannte
unb iljr erfter ®onig marb.

Um bie ©tabt fdjneH gu betmlfern, erflarte er fie gum 2Ifr>I, b. ij. jjreu
ftfttte fttr alte glitdjtUnge, ©daben, berbannte SSerbredjer. 2l&er nun feriten
bie grauen. 9Už bie benadjbartcn SSolfer nidjt baljin gu bemegen maren,
ifjre ®odjter fotdjen Seuten gu gumm gu geben, fo griff 9iontutuž gur
Siji unb Oematt. Sr beranftatte cin grofjež geji, mogu bie iRadjbarn,
befonberž bie ©abiner, bie im norblidjen ©amntunt mofjnten, fe^r gafjtreid)
erfdjienen. ®iefe ©elegenljeit benu^ten nun bie Monter, ftiirgten jdojdid;
toafjrenb bež geftež unter bie gufdjauer unb raubten bie anmefenben
©abiiterinnen. SBegeit biefer ©ematttljat brad) ein firieg gmifcfjen beibeu
3SoIfern auž, metdjer burd} bie ®agmifdjenfunft ber geraubten grauen
beenbigt murbe, morauf fidj beibe ©emeinben gu eineut ©taate bereinigten.

iRomntuž mačete in feinem ©taate berfdjiebene Sinrid)tnngen. Sr
lie^ Ijunbert alte, erfatjrene SRanner gu feinett 91atfjen bei ber 9iegierung

27

»afjlen; fie f)ie£jen ©enatoren,  sort bem latctntfc^en SBorte senex,
b. tj. ©reig, unb bie SSerfamntlung berfetben murbc ©en at genannt.
®a fie gteidjfam bte SSater (patres) ber ©tabt maren, fo nannte ntan
ifjre Sladjfontmen, roetdje tange einen beoorredjteten ©tanb btlbeten,
ijjatricier,  im @egenfa|e ju ben ©emeinen obet' tptebejern.  ®ie
©tabt fetbft murbe in brei Šejirfe ober ®ribug  getf)eilt.

Siomutug umgab ftd) mit einer Seibmadje Bon 300 9?eitern, aug
beren SSadjtommen ftcfj ein etgener ©tanb, jener ber 9? it ter, enttoidette.
^um fetrter 2Racf)t Iie§ er 6ei feierlicfjen ©etegenljeiten jmBtf

©eridjtgbiener, Sictoren  genannt, mit IRutljenbunbetn, aug toetctjen
33eilc IjerBorragten, Bor feiner 5)3erfon 'eintjerfctjreiten.

ŠSnnberbar erfc^eint mieber bag Snbe beg Sžomutug. Sr Berfctjtoanb
plo^Iicf) bei einer fpeeregmufterung. ®ie ©enatoren, bte itjn matjrfdjeintid)
ermorbeten, fagten, er fei Bon bem Srtegggotte SRarg auf fenrigent
SOSagen in ben fpimmet gefiitjrt toorben, unb orbneten an, bajj er unter
bem iRamen Duirinug  atg ein ©ott oerefjrt tnerbe.

§. 36. Stuma ^omjitlmž.

9iacf) bem ®obe beg iftontulug motlten bie ©enatoren bie f)5djfte
©ematt an ftd) reijjen, aber bas Sott notljigte fie nadj einent ^toifdjen*
murne Bon einent Šatjre, mieber einett $iraig ju miitjlen; biefer tnar
iRurna iPompitiug,  ein meifer, froramer SRamt. Er mar in Btelen
©titden bag ©egenttjeit Bon SRomutug unb fudite bie burdj Ijauftge
Griege (jerBorgerufene SBitbtjeit beg tBotfeg burd) innere Sinridjtungen
unb retigiofe ©ebraucfje ju ntitbern. Um fetnen Slnorbnungen teidjter
©etjorfam ju Berfdjaffen, bebauptete er, auf Singebung ber SRpraptie
E g eri a ju fjanbetn.

c Sr fiiijrte einen neuen $atenber eitt, in bem er ju ben bigljer
angenontmenen jet)n SRonaten fttr ein 3alj r  nodj jtuei beifitgte. Er
orbnete bie Seretjrung beg ©otteg 3anuS an, beffen ®empet nur irt
^rieggjeiten geoffnet mar. *

Er baute ber ©ottin SS e ft a ju 9fom einen ®entpet. Sfjre t)Srie*
fterinnen, bie SSeftatinnen, ntitfjten bag fjeitige ^euer, atg ©innbitb ber
©ittenreinf)eit, ftetg unterljatten.

Er fiifjrte audj mefjrere ipriefterorben eitt, unter biefen alg ben
mict)tigften ben ber i)3ontif iceg,  metclje bie Slufftdjt liber ben gefammten
©ottegbienft ber ŽRomer fitlfrten: tljr ŠGorfteljer tjiefj i|3ontifey SRapimug.

Stud) bte Slug  ur  en  murben burcfj ifjn eingefe|t; fte Ijatten ttjeitg
ben SSogetftug, tljeitg bie Srfdjeinungen in ber Sltmofpfjare, mie SBItfs,
©ternfdjnuppen u. bgt., ju beobadjten unb baraug raatjrjufagen. Er
forberte aud) ben Stcferbau unb ftc^erte bag Eigentfjitnt beg Einjetnen
burdj ©renjfteine, metd)e ^eitig getjatten murben.

28

§. 37. ®er Starnbf bet §oratter unb Eurtatier.

2tuf beit frtebltdjen 3?utna folgte mieber etn Eriegertfdjer $bnig,
uamlidj Šultuž poftiliuž.  Unter i!jm bracf) etn $rieg mit bet'

iRutterftabt 3Ilba auž. Site ftdj Betette bie beiben peere fetnbltcE) gegen«
iiber ftcutben, fanten bet fRomerfonig uttb bet Slnfiiljrer bež albattifdjeit
peerež itbereitt, um unnu^ež Slutbergiejjen gu Bermetben, auž jebem
,Peere cine gleidje, aber feljr geringe Slugami bet tapferften ®rieger auž«
guiofijjten unb butelj einen $ampf biefer bte ©treitfadje entfdjeiben gu

laffen. 3nt rontifdjen peere btenten brei SSritber, p o ra ti er genannt,
unb trn albattifdjeu ebenfaHž brei Sriiber, bte ©uriatier.  3 ro i^ en
btefett begann nun bet $antpf ; fdjon maren aUe bret Sllbaner bermunbet,
ba gelang ež iljnen, gmei fRonter gu tobten. ®až albanifdje peer jaudjgte
auf, um fo nteljr ate ber lefctc Monter bte jjludjt ergriff. ®ie ©uriatier
berfolgten nun biefen, fo lote ež jebem feinc Srafte geftatteten, unb

»aren balb in gtemltdjett ©treden bon etnanber entfernt. Slber biež

molite eben ber fdjlaue fRnmer; ber bereinten SDcadjt ber bret Sllbaner
itidjt gemadjfen, fomtte er fte jefct eingeln beftegen unb Sllba mufjte ftd)
ber perrfdjaft fRontž bettgeit.

Set bcm ©htguge bež ©iegerž in iRorn ermorbete .biefer feitte
©djmefter, tueldje etnen ber gefatlenen ©uriatier ate iljren Srautigam
bcmeinte unb fo butci) tl)r lautež SBeljllagen ben aKgemeinen f>ubel
ftorte. ®er SRorber entging nur mit genatter Stoti) ber bcžljalb iiber iljn
berfjaugten ©obcžftrafe.

®ie Untertoerfung bež feinblidjen Slnfitljrerž SRettiuž gmffetiuž
mar leitte aufridjtige. Sllž ®ulluž bte Sllbaiter gu eittem $uge gegen &te
Sejenter unb fjibenater aufbot, berfudjte SRettiuž mtt feinen J?riegern
gum fjehtbe itbergugeljen. ©djon marett bie fRomer baritber mutljlož ge«
morben, ba rief ®ul(už ben Seftitrgten ntit lauter ©tirnnte gu, bafj biež
auf feinen Sefeljl gefdjalje, bentt SRettiuž fei bon iljnt beauftragt, ben
(Veittb im fRiicfen angugreifen. ®iež mirite; bie fRorner murben ermutljigt,
bie f^einbe aber fiird^teten Serrail) unb floljen. ®er ergitntte fibnig licjj
fjierauf ben treulofen SRettiuž Ijinridjten uttb gerftorte Sllba, bcffen ©tn«
moljncr nadj fRom nberftebcln ntufjten.

§. 38. ®te StomerEčnige Stž ju Sbargutntuž bcm Stoljcn.

®er bterte fRomerlonig mar 31 n c u ž 3R a r c i u ž, meldjer baž 9teid)
burd) gliicflid) gefiiljrte Griege, borgtiglidj mit Satiurn, anfeljnlidj bcrmeljrte.

©ciit Stadjfolger ®arquiniuž iprižcuž  ermarb fidj bebcu«
tenbe Serbienfte burdj gropartige Sauteit. Stebft anberem legte er ben
@ntnb gu bcm beriiljmten ©apitol,  ber ®empelburg bež Suftiter auf
bem cagutolinifdjett pitgel. @r luurbe auf Slnftifteu ber ©o^ne bež
Slncuž SRarciuž erntorbet. Slttf i^n folgte fein ©djmiegerfoljn ©erbittž

29 —

®ulliuž, ber baž Sotf anf eine jroedmajjige Strt nacij bem SSevntogen
eintijeilte nnb' iiberijaujtt burd) toetfe Sinridjtungeit baž SSbljt bež ©taatež
befbrberte. Sr iuuvbe burdfj feinen Šibam, ben ®arquiniuž ©uperbuž,
b. i. ben <Stotjen, ermorbet nnb bie unuatiirlidje ©odjter ®uKia fuljr
ntit 3tofj nnb ŽBagen iiber ben Seidjnam bež eigenen 33aterž Ijintoeg.

§. 39. SEarguiniuž ©ujsetBuž, bet te|te Sonig ffiomž.

©arquiniuž ©njjerbuž  fjatteburdj baž fdjanblidjfte©erbredjen
ben £f)von beftiegen nnb beflecfte feine ganje IRegicruttg mit ©raufatm
feiten. Sr roitttjete felbft gegen fetne SSertuanbten. Sinett berfelben,
SSamenž 3uniuž, liefj er famntt feinem ©oljne tobten; etn anberer ©oljit
luiirbe bažfeibe Soož geljabt Ijaben, tuenn er fid^ nidjt blobfinnig geftettt
Ijatte. ©arquiniuž f)ielt btefen fitr unfd)abticij nnb liejj ifjn ant Seben,
fa nannte iljn fogar fpottifdj Srntnž,  b. Ij. ®untntfopf. Stber berfetbe
SJrutuž mar ež, ber ben ©turj ber $onigžljerrfdjaft Ijerbeifitljrte.

Sllž ®arquiniuž etnen $rieg mit bem benadjbarten SSolfe ber 3?olž!er
fitljrte nnb bte ©tabt Strbea, unmeit 3tom, betagerte, bermajj ficf) fein
©olju ©ejtuž, etne ber ebelften ffrauen 9iomž, bte S  u c r e 1 1  a, auf fd)impf*
Itd^e SBeife ju nttfjljanbeln. Sucretia erftadj ftcf) felbft mtt etnent ®oldje,
auž ©djmerj iiber bte eriittene Unbitbe, nnb nun erijob ftdj ber fitr
biobftnntg geljaltene fttciuž 3uniuž Srutuž, fdjtour 9tadje ju neumen
an bem ©grannen unb forberte in begeifterter 9tebe bte Monter auf, baž
®ontgž!jauž ju bertreiben. Sinftintmig tuurbe nun ber tBefdjlufj gefajjt,
ben abmefenben $onig feiner SBiirbe ju entfegen unb iljn fammt feiner
gmntilie fitr immer ju berbannen. ®er $i5nig ftolj ntit feinen ©ofjnett
nadj Strurien; 9čont hrarbe nun etne Sieftubltf  unb an bte ©|ri|e
ber iKegterung itmrben jtoei Soufnln,  b. i).  Statljgeber bež ŽBolfež, mit
fontgltdjer Slttžjeidjnung intmer fitr etn -Saljr geftedt. ®te erften Sonfutn
toarett SSrutuž unb Sotlatinuž, ber @emat ber ungliidltdjen Sucretia.

§. 40. 3u>et §eiben ber neuen UtepuBiit.

®er bertriebeue $onig ritljte nidjt. Sr reijte ben etrurifdjcn
®onig iporfenna  jum Griege gegen 9?om nnb fjoffte fo ben berlorenen
©Ijron toieber ju gemtnnen. ©d)on mar iPorfenna btž jur STtberbrittfe
borgebrungen unb molite mit ben fiteljenben iKomern tn bte ©tabt ein»
bringen, ba fieHte fidj bem einbringenben fftinbe fporatiuž Soclež
mit nodj jtnei ©efaljrtett am Singange ber Sritcfe f)elbenmitt§ig entgegen
unb fampfte fo tange, biž bie Sriide qinter iljnt abgebroc§en mar; feine
beiben SRitlampfer ^atte er fdjon frii^er juritdgef^idt. 3ttž bie ljerab*
ftitrjenben Salfen iljm anjeigten, baž 2Berf fei getungen, ff>r'ang er in
bie ®iber unb fdjtoamm tro§ ber ja^Irei^ nacfjgefanbten ipfeile glitdlidj
jn ben ©einen ^iniiber.

so

9tun Magerte aber iporfemta bie ©tabt, um (te burdj Jpunger
jur Uebergabe ju jmingen. ®ie iKotf) mar bereitž aufž’ SCeujjerfte ge»
ftiegen, ba fdpttdj ftrf) etn rbmifdjer Siinglittg, Sftuciuž,  mit (grlaubnifj
bež ©enatež, in baž Sager ber fjeinbe, um ben $onig iporfenna ju
erntorben. Slber er fannte ben $onig nič^t unb erftadj fo einen reid)
gefleibeten ©djrei&er, ben er fitr ifSorfenna Ijiett. SJfuciuž rourbe nun
ergrtffen unb nor ben $onig gebradjt, ber t|n burd) ®roljungen jnm
©eftiinbniffe bringen moHte. ®a tpielt Sftuciuž feinen entbtofjten renten
Strm in bie ^damine cinež naljen Sofjlenbetfenž juut 23emeife, bafj ®ro*
ljungen nid)tž iiber itjrn bermocfjten.

iporfenna fprang entfejtt attf, rifj ben -Sungling bom f^euer meg
unb (penite ifjnt Sebcn unb ^reiljeit. SDtnciuž er javite nun gteidjfam
auž ®an!barfeit, bajj 300 rontifdje -Sungtinge, bon af)nlid)cm Jpelben*
geifte befeelt, fidj gegen ba§ Seben bež $onigž berfdjmoren fjatten, ifjn
babe baž ?oož juerft gctroffen, ben anbcren merbe ber ®onig faurn
cittgeljen.

®er geangftigte ®onig fdjlojj nitn grieben mit ben bornem. SJtuciuž
erfjieft nad) feiner Jpeibentljat ben 9Zamen ©cfibota,  b. i. 2inff)anb.

§. 41. STOencmitž Stgrijsjsa unb bte gabet bom SKagen.

STiad) ber ŠSertreibung ber ®onige entftanben ©treitigteiten jmi*
fdjen ben i)Satriciern unb iplebejern. ®ie erfteren maren namtid) in jeber
Sejieljuttg bcborjugt, bie tepteren gebriidt. _ ŠSorjiiglid) maren bie i)31e*
bejer burd) bie (janfigen Sriegžjiige, ba (ie feinen ©olb befamen unb
bon ©genent jeijren mujjten, fetjr berarmt unb einem ijarten ©djutb*
recite untermorfen.

31 Iž nitn mieber ein $rieg aužbrad), meigerten (te (tdj, $riegž-
bienfte jn teiften. 3n btefer 9?oti) berfprad) man bern ŽBolfe (Srteidjte*
ritngen unb fe§te einen ®i c tat or, b. I). ein Dbergaitpt mit ununt=
fdjriinfter ©crnatt, abcr mtr fitr fed^S 9)tonate ein. ®ieS gefd)al) in ber
tfolge, (o oft ber ©taat in @efal)r mar. iftad) geenbigtent Griege murbett
jebod) bent 33otfe bie 25erfpred)ungen nidjt ge|alten unb bažfelbe jog
nun, nod) in 2£affen ftejjenb, nad) bern fogenannten peiligen Serge, um
bort cine neue ©tabt ju griinbcit. ®iefe 3lužmanberung brad)te ben
©enat jur iJtadjgiebigfeit unb ež murbe eine @e|anbfd)aft mit bent beittt
SSotte beliebten 9Jteneniuž  31 g r i Jo (o a an ber ©pijte abgefdjidt,
um baž ©olf jur JRitcffeljr ju bemegen. ®iefš getang bemfetben aud)
bnrd) feine Serebfamfeit unb mittelft einež ©teidjuiffež bom 9ftagen
unb ben ©licbern. „®ie Olieber bež $orperž," erjaf)lte -Keneniuž,
„emporten fid) cinmat gegen ben 5D?agen, fitr ben fie nid)t arbeiten moli*
ten. ®ie Jpfinbe fiiljrten bie ©peifen utdjt rneljr juut 2)tunbe, ber SRunb
Ijčitte fict) ubrigenž gemeigert, fie aufjunetjmeu, unb bie .gitljne Ijatten

31

fte nic^t jermattnt. ®er SOtagen titt natiirlidj baburdj, aber audj bte
$orpertget(e ftecf)ten bagtn uttb fo^nten ftdf bager 'batb rnteber mit bcttt
2Kagen ang."

®ag ŠBotf fegrte barauf nad) fftont juriicf; eg ergiett etnen diod)-
log fetner ©cgtttben unb etne etgene ©dfugobrtgtett aug fetrtcr SOittte,
SSotfgtrtbunen  genannt, ttoetc^e bo« $otf gegett febe Irt »on Um
geredftigfett unb mittfurttdger Seganbtung fciteng ber -jSatrtcter fdfitgen
fottten. @ie fonnten burd^ baž btojje Sort: „$eto, b. g. tdj toerbtete
eg," jeben fur bog SSolf nacgtgeittgen ©enatgbefdftujf umftofjen. ©te
fetbft moren unbertegticg.

§. 42. Sortolcmug.

®er erfte 33erfucg, bte 2$otfgtrtbunen rnteber abgufdjaffen, gtng
»on SOiorctug ©ortotanug,  etnetn jungen ftoljen SPatricier, aug.
Sltg namltdf in fftout etne |jungergnotg attggebrocgen nnb »on ©icitten
enbtidf ©etreibe angefommen mar, motate er ben ŠBorfdjlag, bagfetbe nttr
bann unter bog ŽBotf ju »ertgeiten, menn btefeg auf bte 23oI!gtrtbunen
»erjicgte. Sr murbe beggatb »on ben ®vtbunen angeftagt nnb fonnte ftcg
ber ©trafe nur baburdj cntjtegen, bog er bte ©tabt bertiejj, unt ju ben
tjetnbcn ber Monter, ben ŽSotgfern, ju gegett.

33alb fegrte er alg f^einb an ber ©pige etneg bolSftfd^ert fpeereg
jurutf, jog fiegcnb »or f)iout unb bcgann eg ju betagern. s Jiur bte Sitten
unb Šgranen fetner SD^utter nnb fetner ©atttn, metdje mit ben ebetfien
bronen 3iontg tn fetn Sagcr gefommen moren, bemogen ign, bte 23eta*
gerung aitfjugeben unb abjitjtegen. ŽBor fetnent 2tbjuge fott er fetner
SJfntter bte Sorte jugernfen gaben: ,,9‘Jotn gnfl bu gerettet, ober betn

©ogn tft totrlorett!" ®te getaufdjten SMgfer betrocgteten ign nun atg
SSerratger unb erfdjtugen ign.

§. 43. SMrgtiiia’S Sob.

$ount mar bte ©efagr »oritbcr, fo rtcf bog 2$otf nad) gefčgrte*
benen ©efcgen. ®ie fpatrtcter ntugtcn cnbttd) nadfgeben, nnb eg murben
jegtt SKantter, ® ecentbtrcn,  ang bem ^otrtcterftanbc gemagtt, metdje
mtt ber Slbfaffung btcfcr ©efege bctrant murben. ®tefetben ergtetten
jugteidj bte gijdfftc fftegterungggemott. ©o fonten jmolf ©efcgtafeln jtt
©tanbe; bte ®ecent»iren gatten fontit igre Slufgobe getoft unb fottten
rnteber obtreten. 2lber fic fucgten bie ©emott nod) langer fortfnftigren
unb fittgen on, bog fBotf org ju bebriiden. šBorjiigttd) mar eg Slpptug
© toubtug,  bog £>bergaupt ber ®ecemtotren, metcger ficg tgrannifdje
fpanbtungen ertoubte. ®ag SKtgocrgnttgen bracf) junt »oHcn Stnfftanbc
ang, atg Ippiug ©loubtug alg žRidjter »trginio,  bte ®ocgter beg
§auptmanneg ŠBtrgtntug, etnent fetner Sttenten atg ©ftaoin jufprod).

32

®er Berjtneifetnbe SSoter erftac^ fetne Sodstev, um fie »or biefem ©djimpi
gu bemafiren, »or ben Slugen ber Dtidjter uub regte mit bent blutigen
®old;e in ber ffanb, ba§ 35olf unb bag §eer gur ©mporung auf. ®ie
®ecem»iren murben geftiirgt unb an bie ©pi£e ber fRegierung traten
mieber gmei ©onfuln. Rad) unb nad) erlangten bie bjSIebejer gteidje
fRed)te mit ben ipatricien.

§. 44. ®ie ©aHier in 9tom.

®ie ©aHier, ein friegertfdjeg 93o£f, maren fcfjon »or tanger 3eit
iiber bie Sllpen gefommen unb Ijatten »on ber frudjtbaren iPo^Sbene
23efi§ genommen. 3m 3. 389 ». ©f). fudjten fte nun nod) loeiter nad)
©iiben »orgubringen unb gerietffen guerfi mit ben ©trugfern, im fjeutigen
®ogfana, in $rieg. ®ie ©tružfer manbten fid) nun in btr argften ®e=
brangnifj an il)re bigljerigen ffeinbe, bie fRomer, um fpilfe. ®ie 3iomer
fdjidten Ijierauf ©efanbte ab, um bie ©aHier gum grieben gu matjnen,
aber bie ©efanbten naijmen gegen bag 33olferred)t ant $ampfe ®l)eil
unb einer »on ifjnen erftad) einen gaHifdjen 33efei)lg£)aber. ®a menbete
fi<f) nun ber 3 0nt  be* ©aHier gegen bie fRomer; fte »erlangten bie
9lugtieferung ber ©efanbten unb alg bieS »ermeigert murbe, bralen fie
gegen fRom auf. 2ln bern gdttffe 31 Iti a ertitten bie iRomer eine fold)e
Rieberlage, bafj Ijierauf bie ©tabt fRont felbft preiggegeben mar unb bie
©ieger bereitg ant britten ®age nad) ber ©d)lad)t bafetbft einrudften.
®ie maffenffiljige 2Rannfd)aft iRomg fiatte fid) • auf bag ©apitol gnrud*
gegogen, bie ©tabt felbft mar grofjtentijeilg teer, nur eine 2lngal)t ©reife
befanb ftc^ auf bern 9Rarttf)ia|e. ©ie fafjen in ifjrer Stmtžtradft unbe*
meglid) auf elfenbeinernen ©tuljlen, um fjier ben fidjeren ®ob gu
leiben. ®ie ©aHier fjielten fie guerfi fflr eine ubernatiirlidje Erfdjeinung;
alg jebod) ein ©aHier einen ber ©reife atu Sarte fajjte unb »on biefcm
niebergefrfjtagert murbe, tobteten fie nun gornentbrannt bie roeljrlofen
©reife, pliinberten bie Taufer unb ftedten fie in 33ranb. fpierauf be-
gannen fte bie SSelagerung beg ©apitolg.

®ie ©aHier »erfud)teit in einer Rad)t bie Sefa^ung gu tiberrum*
peln unb an einer ©teHe bie ffelgmanb gu erfteigeit. Šlflein bie auf bern
©apitol gu ©I)ren ber ©ottin -Suno unterljaltenen ©tinfe fingen fo peftig
gu fdjnatfern an, bafg ber 33efef)lgf)aber SRanliug bariiber crmadtie unb
fo ben feinblidjen SSerfud), bag ©apitol gu erfieigen, »ereitelte.

©ieben HRonate »ert^eibigte SRanliug bie 33urg, big in berfelben
aHe Pebengmittel auggingen. Run maren bie Romer gegmungen, fid) in
Unterljanblungen eingutaffen. 33rennug,  ber Slnfitljrer ber ©aHier,
»erlangte taufenb ipfttnb ©olbeg Sofegelb fiir ben Slbgug. 2llg bie Romer
beim S&agcn fid) befdjmorten, bafj bie ©aHier falfdje ©emidjte »ermen*
beten, marf RSrennug nod) fetn ©djmert in bie SBagf^ale tnit ben SBorten:

33

„2Bdje ben Sefiegten!" $Rad)bem bie ©attier aBgejogen maren, tooHten
bte Monter bte ©tabt, metdje tu einen @d)uttt;aufen bertoanbett to ar,
nidjt ruteber aufBauen, fonbern nad) Seji aužmanbern. -Kur bte Sereb*
fairtfett bež ©amittnž  bemog [te, bon biefem iptane abjutaffen uttb
šftottt mieber fiergufieHert. ®ežf;at6 ertjtett ©antitluž aud) ben Sramen bež
„gmetten ŠRomutuž".

§. 45. 5j5t)xrBuž, Sčnig »on (Spituž, unb ber 9iomer gaBticiitž.

$Rad)bem bte Monter baž fraftigfte Sotf SDZittel = OtaltenS, bte
©amniter,  nad) ntefjreren Btutigen Sriegen enbtid) ttntermorfen l)atteit,
begamten fte ben ^antfif mit bem retd)en ® a rent,  einer gried)ifd)en
$ofonie tn Unter*-3tatien. ®ie ®arenttner manbten fid) an iftjrrfjuž,
•^ontg bon ©piruž, um §itfe. ®tefer, ein tiid)tiger $riegžl)elb, tanbete
mit einen gefdjulten $eere ttnb mit jum $ampfe abgerid)teten Stekam
ten in -3tatien. ©r befiegte borjiigtid) butci) [eine ©tepljanten, metdje
tjotjerne ®I)urme mit $riegern auf bem Stucfen trugen, bie ŠRomer bei
§eractea,  bod) jjatten bie ŠRomcr mit foId)er ®apferfett gefiimpft,
bajj $t)vrl)ug boli Sevmunberung aužrtef: „2Rit fotdjen ®riegern booHte
id) bie ganje SBett eroBern!" —■ ifftjrrfjuž fanbte nun ben griec^tfc^en
ŠRebner $ineaž  nact) $Ront, um bett SRontern ben grieben anjubieten.
®iefer tieg ež aud) an Seftedjung nidfjt fefjten. 9ltž trn ©enote biefe
Slngetegentjeit befprodjen murbe, geigten ftdj einjetite ©enatoren geneigt,
auf bie Slrttrage bež $t)rrf)už einjugetjen. ®od) ba erljoB fid) ber Blinbe
2tppiuž ©taitbiuž mit ben 2Borten: „3d) Bebattre, nidjt audj taub ju

fein, nm ftir 9Čom fo fd)impftid)e Sorfdjtage nidjt Ijoren ju ntiiffen."
®ie ŠRBrner toiefen jjterauf jebe Unterljanbtung ftotj juriid, fo tange
b|3t)rr!)už auf itatienifd)em Soben meite. Sttž $ineaž ju $Ptjrrf|už juriid*
fant, brflcfte er fetne Sermttnberung itBer ben ©enot auž, ber i()m toic
etne „ffierfammtung bon $bnigen" etfdjtenen fei. Set biefen Serfjanb*
Inngen fam aud) ber romifdfje ©enator gabrtctuž,  ber burd) [eine
3?ed)tfdf)affen!)eit fid^ bie attgcmeine 9ld)tung ermorben tjatte, atž 3l6ge=
faubter in bež $t)rr|už Sager, um megen Služtieferung ber ®riegžgefam
genen ju unterljanbetn. ®er $onig fttdjte ifirt burd) ©efdjenfe ju be»
fledf(en, ež mar bergeBenž. ©Ben fo toenig gelang ež ifmt am fotgenben
®age ben ŠRomer burd) einen ©tepfjanten ju erfd^recfen, ber pto£tict|
fetnen SRiiffet itBer bemfetBtn aužftredte.

§ierauf gemann ift)rrt)už bte ©d)tad)t Bet §1 ž c u I u m, ertitt aBer
bafiet fo groge Sertuffe, baf; er aužrief: „5Rod) ein foidjer ©ieg unb
tcf) Bin bertoren!"

-3m fotgenben -3al)re fti^rte gaBriciuž fetbfi baž romifdje $eer
gegen i)3t)rrt)už. ®a ertjiett er bon bem ?eibarjte bež $i>nigž einen
Srief, mortn fid) berfetbe erbot, feinen Sottig gegen eine angemeffene
Stetoltcjta’* SBeStjcfi^. 3

34

SeJofjitung 3 « »ergifteu unb fo bie Monter bon iljrem furdftbarftcn f^einbc
ju fccfreten. gabvtciub mteb entriiftet bab fdjanbtidje Slnerbieten jurfld
itnb fc^tdte btefert 33rief betn iPi)rr!jud, bamit biefer erfaljre, in toeldjen
fpanben er ftd) befinbe. lleber fotc^ert @belmutf( eineb fjeiubeb geriibrt,
fagte i)3t)rrljub: „grufjer fann bte ©onne bon if)rer 93af)n, ate gabriciub
bon bctn SBege bev ®ugenb abgebrad)t tuerben." ^tjrr^už fteUte nun
ben fRomcrn etnen e^renbotten f^riebenbantrag, ber menigftenb bte 2 lb<
fdjiiefjung etneb SSaffenftiUftanbeb jur f^olge Ijatte.

.©ierauf folgte er bem 9tufe ber ©ijrafufaner, tttetc^c feine <©ilfc
gegen Sartfago anfletjten, fefjrte jebod) fdfon nad) jmei 3 a£)ren auf im
ftanbtgeb 33itten ber bebrangten Sarentiner nad) fftalien juritd. ©ter
crlitt er aber bet 33 e neb en tu nt gegen bte fRonter, unter bent (£onfut
dur tub ®entatub,  etne entfdftebene 9?teberlage. ®ie Monter l^atten
bereitb etn SRittet gegen bte @ieg()anten gefunben; fte tuarfen namttd)
mit einem fiirdjterlidjen ©efdfrei breitnenbe fjadetn nnb iJSedffranje gegen
bie ®[)tere, fo bafj biefe untfefjrten unb tu bem eigenen ©jeere beb
‘f3i)rr()ttb Itnorbnung f)er»orbradjten.

$i)t'rl)ub berlieg nun fftalien unb fet)rte tn fein Sanb juritd;
®arent ttnb ganj Untcr*-Stalten beugte fid^ ber ©evrfdjaft ber Center.

§. 46. ®er erfte punifdfe Srteg.

®ic fPjjBnijier Ijatten trn tteunten 3 a()f£)unberte bor (£ 1 ). an ber
fRorbiiifte 2 tfrifa’b bte ©tabt ^art^ago  angelegt, metdje burd) fpanbet
fo emporbtitijte, bafj eb batb feitte ©tabt beb Sitfertljumb an 9teid)tljunt
mit berfetben aufneljmen tonnte. 2Ran pffegte bie ©nmoljner nad) iljrem
Urfftrttnge aud) pjonijier unb abgefiirjt fPoner ober jfhtnier ju nettnen.

®a .ftartfago eitte grofje ©eemadjt befag unb fcine $o(oniett auf
bem SDiittelmeere imnter met)r aubbefnte, fo fonnie etne Siferfudjt jmifdjen
biefent ©taate unb bem madjtigen Stom nid)t aubblciben. 33eibe ©taaten
ftrebten it a d) bem 33efi|e ber midjtigen Snfet ©icilien unb fo entfpann
fidj jmifdjen ibnen eiit langmieriger Santfif.

Sintajj junt erften !art()agtfd)en ober fmnifdjen Sriege gaben bte
SRamertiner, ein rolfeb Sricgbbolf, meidjeb aub bem ®ienfte beb Sbnigb
»on ©tjrafub enttaffen, ftd) ferrenlob unb raubenb auf ©icilien fjerum«
trieb unb enbiidj fogar bie ©tabt SReffina, bie ju ©fjrafuS Športe,
befefjte. ®ie SUčamertiner tourben nnn »on ben ©tjrafufern mit ©iitfe
ber -fbartfjager befriegt unb maitbfen ftd) an bie fRonter um £ntfe, ttetdje
fte au^ erfjielten. ®te fRomer tanbeten unb famfofteu ftegreid), bod) mar
ibnen jur erfotgreidfen ^ortfe^ung beb ^am)ifeb eitte glotte not^ig. @ie
bauten bal)er mit bemunbernbmertf)er ©^neffigfeit nad) bem SOtufter etneb
geftranbeten feinblidfen ®riegbfd)iffeb eitte fjtotte. SJtit biefer gemantt
ber Gtonfut ®uiliub  bei ŠD?t)Ia ben erften ©eefieg,  inbem er burd)

35

Ste D o it tl) m erfunbenett Gntterbriiden ben $amgf auf ben ©djiffen in
ehte Strt ?anbfd)tad)t bermanbette.

[Kad) raandjcnt 2Bed)feI bež Sriegžgtlidež tourben eitbltc^ bte
$artljager junt f^rteben gejmungen, tn meldjent [te tljren Stntljeil ©kitienž
ttebfi berfdjiebetten fleinen Umfetn ben [Kontera abtreten ttnb cine ®riegž«
entfdjitbigung jatjtett ntujjten.

§. 47. $amu6ctt, getbl)evr bet Sarttiager.

[Kad) bent erften [mnifdjen $rtege fud)ten bie Sartljager ftd) fiir
t§re SSerlufte anbermartž, borgitgltc^ tn bent reidfen ©fianien, ju ent*
fcfjabtgen. ©te eroberten unter tl)rent tfelbljerrn §antilfar 33arfaž
ttnb unter feinent ©djmiegerfoljne fiažbrubal,  baž Sanb biž att ben
<$6ro. ®a bertangten bte [Komer gebieterifdj, baj) ber @bro nidjt liber«
fdjritten nnb bte ©tabt ©aguttt :tid)t angegriffen miirbe. Sngttitfdjen
mar §ažbrubat bttrd) SKeudjetmorb gefaden ttnb nnn libernaljm ©anttl«
far’ž @ot)n, ber 28jfiljrige ^annibat,  ben ©berbefeljt.

§anntbal mar etn edjter [Konterfeinb. ©d)on atS lteunjiiljriger
$ttabe Ijatte er fetnent SJater Dor bent Slttare ben unberfoljntidjften [pajj
gegen bte [Konter gefdjmoren. Unter fetnent ŽSatev Ijatte er tn ©gantett
bte [Keiterei befeljtigt. @r mar ein ntttlljtgcr, bcfomtener ttnb attžbau«
ernbcr 2kattn, ber ftd) bte Stebe ttnb baž SBertvauen fetner ©otbaten ju
berfdfaffen rnufjte.

®tefer jogerte nidjt tange, er griff btc ©tabt ©agunt an unb
eroberte [te. ©o begann nun ber jmeite pnnifdje $ricg.

^annibat fafjte ben fuf^nett [)3tan, btc [Konter tit itjrem etgenen
?anbe, tn Utatien anjugretfen. [Kadjbent er feinen iSruber fpažbrubat
ttt ©ftattten juvlicfgetaffen fjatte, jog er mit feinent fpecrc liber bie
iPgrenaen, bann burdj ©attien, baž fjeutige ffrattfreid), libcrftieg bie
viefigen Sltften ttttb*'evfdjien nadj ungef)eueren Slnftrengitngen in ber Šbette
£)ber«Utatienž. ©ein baburd) bebeutenb berringertež |>eer fudjte er
burdj bie bon ben [Kotnem faum untermorfenen žBblferfdjaften ju »er«
ftarten. Slnt ©icinuž (STeffitt) tant ež jmifdjen £annibat nnb ben
[Kontent jnr ©djtadjt, in metd)er te|terc eine [Kiebertage ertitten. Sinett
jmeiten ©ieg erfodjt ^annibat an ber ©rebia, einent [Kebenftiijtdjett bež
$o. [Knn jog ber ©ieger gegen ben ©ee ©rafiraenuž (Lago di Perugia)
unb evfantpffe eitten britten ©ieg.

®ie beftiirjten [Kbnter ernanntett nun ben [fabiuž 2Kaj:imttž
jnm ©ictator. ®iefer berntieb abfidjttidj jebe ^jaufrtf djtadjt, unb fud)te
ben ffehtb burdj gcfdjidte StKčirfdje ju bettttrttfjigert nnb ju erntliben.
33on biefem 3 att ^ ern  crfjiett er audj ben [Kamen „(£unctator", b. I).
,3auberer. Slber jmei neue [felbljernt berroarfen biefen ffetbjugžptan unb
lieferten bem fpannibat bei (Eannci  in Sftittien, im ©iiboften Statienž,

g*

36

eine grofje, cntfdjeibenbe ©djladjt. -3tt berfelben ertitten bie Monter btc
fdjredtidjfte iRieberlage in biefent Griege.

®odj ba $anni&atž $eer ebenfallž gefcfmadjt mar, fo magte er ež
nidjt, iRont fetbft anjugreifen, unb er Bejog fierauf bie reidjen SBinter^
Duartiere »on (Safraa, mo feine $rieger bermeicflidjten. ,3ubem Itejj
man ifn bon ^artfjago auž oljne affe Unterftufcung". ^ ®ie Monter ge=
mannen tnbeffen ,3ett, fid) ju riiften, eroberten fierauf ©panien, Befiegteu
unb tobteten ben |jažbru6al unb fe^ten unter bem jungen ©cipi  o,
roelc^cr fjtater Šifri  ca  nuž  genannt nmrbe, nadj Slfrifa iiber.

£>anni6al Ijatte fxcf) injmifdjen in ben fiufjerften SBinlel Stalienž
juritdjieljen ntitffen unb nmrbe enblidj jur ŠRettung bež SSaterlanbež nad)
SCfrtfa jurudBerufen. $ter fant ež nnn Bet 3ama (202 b - ®fj-) gtotfd^ert
|janniBal unb ©cigio ju etner grofjett ©djladjt. ®ie $artfager m ur ben
Befiegt unb mufjten nun einen grteben unter feljr farten 33ebtngungen
eingefjen (201 b. ©j.). ®ie Monter erfielten ©panien unb alte Itriegž^
fdftffe ber $artfager; btefe mufjten jubem grofe $rtegžfojien jaflen unb
maž baž Stergfte mar, ftdj ber^jfltd^ten, oljne 3tom’ž ©nmilligung feineu
$rieg tneljr anjufangen.

|)annibal bergtneifelte nod) nidft; er fudjte burdj Kuge ©nridjtungen
Prtljago bon iReuent ju fjeben unb molite berfcfiebene ŽBoIfer ju einent
grofjen SBiinbntffe gegen iRont beretntgen. ®ežfalb berlangten bte šRomer
bon ben ^artfagern bte Stužlteferung ^annibalž. ®iefer ftudjtete ftrij
nadf ©tjrien, bon fter nadj S3itftjnien, aber iiberaH bon bent ©affe ber
5Romer berfotgt, tobtete fict) jute§t ber greife ©elb mit @ift, um nidjt
tu bte |)Snbe ber Monter ju fatten.

§. 48. JtartJjago’3 gerflorunj.

SBafrenb einež funfjigjafrigen gniebenž Ijatte fidj $artfago mieber
erljolt. ®iež beobacfteten bie iRonter mteber mit fieigenber ©ferfudjt.
©n atter riJntifcfjer ©enator, Gtato  mit 9iamen, fdjlojj jebe offentlidje
9Rebe, bie er fiett, mit ben SBorten: „3nt Ue&rigen Bin id) ber Slnftdjt,
^artfago miiffe jerftort merben."

SBiemofl fid) ®artfago fiitete, bie Stomer ju Beleibigen, fo fanben
biefe bod) Balb mieber eine SSeranlaffung, mit SBaffengemalt gegen bie
$artljager einjufdjreiten. 2Rafiniffa,  Sonig bon 9iumibien, ein
IRacfBar ber ^artfager, jebod) fjreunb ber Monter, fudfte fein SReid) auf
$often $art(jago’ž ju bergrojjern. ®a fid) biefež oljne ŠrtauBnif ber
9iomer nicft iRecft berfdjaffen burfte, fo murbe eine ©efanbtfdjaft nad)
iRom gefdficft, um gegen 2Rafiniffa ^tage ju fiifren. ®ie iRomer ber»
fc^afften jebodf ben iBebrangten tein 3iecft unb alž SRaftniffa mieber
feinbticf auftrat, griffcn bie ^artfager jur Siotfmefr. ®iež erftarte
'Rom alž SriebenžBrud). ®ie erfcfredten -fbartfager fudjtett nun SRom

37

'tu bevfopnen, fie tiefertett auf beffen 33efept 300 Sungtinge bev ebetfteu
ifamilien, bann alte SBaffen unb ©djiffe auž. 9tuu fottten abev nod^
bie SBepvtofen ipve eigene ©tabt jevftoven uitb einige Stfteiten bon bev
tDteevežfiifte cine neue ©tabt bauen. ®iež bradjte fie juv SSergvoeifluitg
unb fte befdfloffen, menigftenž vupmbott untevjugepen. Stile ©trajjen,
nHe Šempel rnuvben nun in SBertftatten bevmanbelt, in »beljen ®ag unb
SSndft SBaffen angefevtigt rnuvben. 3nt f?afen bante man eine neue
iHotte. Stile metteifevten in ^evftettung bon SSevtfjeibigungžmittetn. Stlž
bev riimifcfje gvtbpevv mit feinent |)eeve bov Savtpago evfdfien, ftaunte
ev, ftatt einev mepvtofen ©tabt ein S3olf in SBaffen ju firtben. ^met
3at)ve bauerte bev petbenmiitpige SBibevftanb. ®a fcpicften bie 9tiSmev
ben Sonfut ©cipio Stemilianuž  ab, meldjev nad) pavtnadigem
©tnvme bie aužgepungevte ©tabt evobevte. Stuf Sefept bež ©enatež
murbe biefetbe bent Srbboben gteidj gemadft. ®až tavtpagifdje @ebiet
muvbe nun untev bem Stamen St f v it a eine vomifdje iJJvobinj.

.Smifdfen bem gmeiteit unb bvitten punifdfen Griege patten bie
fRornev ©p vi e n unb SRacebonieu  gemonnen. -3n bemfetben fjapre,
100  $artpago jevftort toavb, fiel audj $orintp,  eine bev gvojjtett ©tflbte
bež ^eloponnež, unb muvbe ©viecpenlanb untev beu Stamen Stdfaia
eine vontifcpe ijjvobinj.

§. 49. ©ie Setben ©račjem

iRacp bev SJefiegung $avtpago’l unb mit bev StužPveitung bev
■‘pevvfcpaft 9tom’ž pauften ftcp grofje ©dfape in Stalien an unb ež bev*
fcpmanb bie atte SRfiffigfeit unb ©infadfpeit. ®odj pauften ftd) bie
fReicptpiimev ttuv bei einjetnen fjamitien an, bev gvofjte ©peil bež ŽBotfež
mar avm. Um biefe 3eit tebten in Stom bie Sritber ©ibeviuž unb
Safuž ©vacdfuž,  ©opne bev eblen So vneti  a,  bev buvdp SSilbung
unb ©eiftežgvojje aužgejeitpneten ®od)ter bež ©cipio Stfvifanuž. ©ie
patte biefelben in bev ?iebe gum SSatevtanbe evgogen unb fie in atten
SBiffenfcpaften untevvidften taffen. ©ibeviuž OSvaccpuž muvbe SSoltžtvibun
unb fucpte nun alž foletjev bie gvofjte Ungteicppeit bež SSevmogenž ju
befeitigeu unb bem avmen iPolfe miebev aufjupetfen.

Stadf feinem S3orfd)lage foHte Stiemanb mepv atž 500 SRorgen
©taatžadtev Pefipen, attež Uebrige fottte untev avrne SSuvgev gegen mafjigen
iPadpt bevtpeilt mevben. f^iiv ben iReidjeu Peantragte er baftir eine (£nt»
fcpfibigungžfumme auž bev ©taatžfaffe. Slltein piebei ftiefj er auf ben
peftigften SBibevftanb bev Steidjen. 23ei einent Sarnpfe, bev gmifdfen Peiben
iPavteien fid) entfpann, ftel ©i&eviuž mit 300 feiner Stnpanger.

Safuž ©vacdjuž liefj fid) buvdj baž trauvige Snbe feinež Svubevž
itiept abjcpveden unb bvadpte jepn ftapve fpSfev bažfetbe Stdevgefep miebev

38

in tBorfdjtag. Slber aucg er fanb tn eittem ®ampfe gegen bie $africicr
jeinen ©ob.

©eit jener 3 e ^ fefjlte cž nidjt an ftufftanben, tgeitž in Otalten,
igeitž tn ©icitien.

§. 50. Ser Srieg mit bett Kmbettt unb SEeutonett.

SSon ben Siiften ber iRorbs unb Dftfce gerab »aren j»ei beutfčge-
iBotferfcgaften, bte d imbern nnb ©eutonen,  »it SBeibern unb
•^inbern iuttnev raeiter ffibtidj gejogen unb bebrogten (114 b. (Igr.) baž
rcmifdje 9?cicf) mit einent (Sinbrudje. Setbe SSolfer jeicgneten fid) burcg
groge ©tftrfe, goljen žSSudjS unb btonbež fpaar auž; fte trugen ©gier-
fetie unb difenpanjer, ntannežgoge ©djitber, tange ©djmerter unb tange
©treitfotben.

©te fieten juerfi in (Sattieit ein unb cernidjteten megrere, gegen
fte abgefdjicfte rbtnifdje §eere. ©djon ging ber ©djreden bor ben
®eutfdjen eintjer unb ber Slugenbtitf bež llntergangež ber rontifdjen
SRadjt fdgien gefontmen. -Sit biefer grofen iRotg »anbten fid) bie fRomer
an 9Rariuž.

©iefer »ar ein 9Rann bon niebriger $ertunft, ogne Silbuitg, aber
ein getoattiger $riegžgetb unb »urbe bom genteinen SSoHe getiebt. Gtr
gatte fid) burd) feine ©agferfeit unb dntfcgtoffengeit biž jur SBitrbe-
einež Gtonfutž emporgefd)»ungen unb eben 3U jener 3«t in einent Griege
in Stfrifa anžgejeidjnet, ben bie fRorner mit fhtgurtga,  bem Sonig
bon iRumibien, fiigrten. Siefent SRariuž »urbe ber Dberbefegt gegen
bie neuen jjeiube iibertragen. iRadjbem er baž §eer gegijrig eingeiibt
unb burdj fteinere Oefecgte an ben Stnbtid ber furcgtbaren jfeinbe gc=
»ognt gatte, grtff er bei 2 lqua  © e y t i a (lije in ber ijSrobence) bie
©eittonen an unb bradjte igneit in einer j»eitagigen morberifcgen ©djtacgt
eine bottftanbige fRiebertage bei. (žbenfo fcgtug er im fotgenben -3 a gr e
(102 b. (Igr.) bie dimbern in ben raubifdjen dbenen bei SSercetta biž
jur SSernicgtung.

SRariuž »urbe atž SRetter bež ŽBatertanbež begriifjt unb ■ feierte ju
ŠRorn einett ©rhtmpg.

§. 51. ®er ©itrgerhieg jtoifigen SUJariuS unb Suita.

© u It a, ein Unterfetbgerr bež StRariuŽ im $amgfe gegen 3ugurtga,
gatte fid) bamatž fdjon burcg ©efangennegmuttg bež nuntibifdjen ^onigž
bemerfbar gemacgt; gterauf jeicgnete er fid) atž getbgerr in bem foge*
nannten'SBunbežgettoffenfriege auž. „3ubent »ar ©utta ein 3»eunb ber
i)3atricier. Sllž nun ein $rieg gegen ftRitgribatež,  $onig bon
ijSontuž, in ®lein4lften attžbrad), »urbe ©utta jum donfut ge»agtt

39

unb gum gelbf)errn gegen jetten gefafjrlicfjen geinb ernannt, meldjer an
einent Sage 80.000 fRSnter fjatte untbringen laffen.

2Rariuž fiiijlte ftrfj bežljalb juritdgefe§t unb nadfbem bereitž ©uHa
mit jetnem fpeere abgejogen mar, jtnang er bett ©enat, bert Dberbefefjl
bem ©uda ju nefjtnen unb ifjtn ju iibertragen. ®a brad) ©uda nad)
iRont auf unb nai)tn bie ©tabt mit ©turtn. SRariuž murbe gead)tet
unb entfam nad) btelert Sbenteuern nad) 2lfrifa.

97ad)bent ©uHa in fRom bte Črbnttng mieber Ijergeftettt fjatte,
jog er urit feinent ^eere jur gitfirung bež $riegež gegen SRitljribatež
ab. Slllein faunt mar er fort, fo fud)te ber (5onfut din n a bte Sim
rtdjtuugen bež ©uda untjuftojjen, nrarbe jebodb) nadj einent btutigen
©trafjenfantpfe gejmungen, anž ber ©tabt ju ftiepen. 5Run famntelte
er unjufriebene ©unbežgenoffen unb ©Kaben, bereinigte jtdj mit bent auž
Slfrifa tjerbeigeeitten SRariuž unb beibe notljigten bie ©tabt fRont jur
llebergabe. 5Run begann bafelbft ein fiinftagigež ipiiinbern unb SRorben.
SRariuž unb dinna ttmrben ju donfutn ernannt, ©uda murbe in bie
'M)t erftart.

®a eitte ©uda bom $riegžfd)auplape, mo er gtanjenbe ©iege er*
(odjteu fiatte, nacf) 3talieu juritd. SRariuž mar injmifdjen geftorben
unb dinna ermorbet morben. ©uda bernid)tete in ntefjreren J?ampfen
bie 3lnt)finger bež SRartttž unb nafjnt fRont aberntalž ein. Safelbft be¬
gann nun mieber eine ©cf)redenžijerrfd)aft, moburd) Saufenbe bon ©urgern
ifjr Men berloren. £>ierauf lieg fidj ©uda junt ®ictator ntadjen, tegte
aber bolb biefe SBttrbe freimidig nieber unb ftarb atž ijSribaimann auf
feinent Sanbgute (78 b. dp.).

§. 52. ^ompejuž.

©djon unter ©uda Ijatte ftc^ ein junger dRattn, ipontpejuž  mit
dianten, itn Griege fjerborgetfjan. iRad) ©uda’ž Sobe befiegte er bie
Slnljanger bež “SRariuž in ©paltien. ,£>ierauf enbigte er ben mid)tigen
©Habenfrieg.  -Sn -Stalien geporten nnmltc^ bie gtcpterfpiele ju ben
beliebteften SSoifžbeluftigungen. Sn eigenen SInftatten murben ©Karen
ju geiibten f^ectjtern, ©labiatoren  genannt, fjerangebilbet. Služ einer
folc^ert gtdjterfdjule in Naftna brad) eine StnjapI Secpter fjemor, unter
Sinfuprung bež ©partacuž,  etttež !iil)nen, mit ungemopnticfien Salenteit
berfepenen dRannež. ®iefe 0Rotte mudjž burcp ben ,3 l, iouf ^> er  ©Hobett
jit einent grojjen §eere an, burd) metdfež nteprcre rontifcpe fpeere ge=
fdjtagen murben. dnbtid) gelang ež bent E r a f f u ž, ben ©partacuž
ju befiegen unb ju tbbteu. ®en Ueberreft bež ©flabenpeerež bernidjtete
ber auž ©ftanien Ijeitnte^renbe Spompcjitž.

S®tnige Saljre f pa ter fiimpfte 5)Jompejuž gegen bie ©eerauber.
3BSprenb ber laugmierigen iBitrgerfriege patte fid) niintlid) eine fbrntlidje

40

3Radjt bei' ©eeriiuber gebitbet, toetdje baž mitteltanbtfcge 2Reer mtb fetne
$itften unficger madjten. ®aburcg Ittt bebeutenb ber §anbel, jubetn
lourben bon ignen gofitretc^e ©efangene in bie an ©djtupftoinfetn reidje
©tibfufte $ieim2tfienž gefcgtegpt unb nnr gegen etn gogež Sofegetb fret*
gelnffen. 5n 9iont toar bereitž eine groge ®geuerung eingetreten, toeit
bie ©eeriiuber jebe ©etreibejufugr gemmten. ®a tourbe iPompejuž gegen
biefetben junt unumfcgranften SBefeglžgaber ernannt unb befreite binnen
toenigen SRonaten baž SReer bon ben iPiraten.

©n nocg grogerer iRugnt ertoartete ign in bent legten Griege
gegen SRitgribatež,  toetdjer, bon feinent ©ogne berratgen, fidj mit
®ift tobtete. ipontpejuž erfocgt einen ©ieg nadj bent anberen, er unter*
toar;f audj ©grien, jog nacg Serufalent, eroberte ež unb madjte $ata*
fttna jinžgftiegtig. ®afur feierte er ju 9iont einen nocg nte bagetoefenen
®riuutpg.

§. 53. Ste SSerfcgtoprung bež Sattttna.

2Bagrenb iPompejuž ftegreidj in Sifien famgfte, entfgann ficg in
9?om eine godjft gefiigrlicge SBerfcgtoorung. 2in ber ©pige berfetben ftanb
So til in a, auž einer fegr augefegenett ^antiiie ftontmenb, ein 2Rann
bon aužgejeicgneten ©ciftežantagen, aber bon ben fdjted)teften @runb=
fiigen. Sr gatte burd) groge Šerfcgtoenbung fein ŠSermogen bergeubet
unb toar in britdenbe ©cgutben geratgen. Um nun feinen jerriitteten
SSergoItniffen toieber aitfjugetfen unb fur ficg baž Sonfutat ju eriangen,
Oerfigtoor er ftd) mit einer Sinjogi gteicggeftnnter, iibelberiicgtigter junger
SRanner junt ©turje ber beftegenbcn iRegierung. ©cgon mar ež igm
gelnngen, auž berormten futtanifdjett ©otbaten ein £>eer jufantmen ju
brittgen. 2lber bie SBacgfamteit bež Sonfutž 9Rarcuž ®ultiuž
Sicer  o bereitette baž Unternegnten. ®iefer toar ber grogte fRebner
unb ©etegrte feiner SBteibogt bon biirgerlidgen Sttern, gatte er

bemtodj burd) feine gagigfeiten, fein ttnbcfcgoftenež Seben unb feine
®gatigfett ftd) nad) unb nad) ben 2Beg ju ben gocgften ©taatžtoiirben
gebognt. Sicero entbedte bie 2$erfd)toorung, Satitina flog auž ber ©tabt,
toagte bei iJJiftoria  (jegt $iftoja) eine ©d)tad)t, nmrbe aber befiegt
unb im ®ampfe getobtet (62 b. Sg.). Sicero ergiett nun ben 23einamen
„33ater bež SSatertanbež".

§. 54. Sutiuž ®afar unb baž erge Strtumoirot..

iReben ipotngejuž erftonb batb alž ber bebeutenbfte SRann bež
romifdjen ©taotež, toelcger aud) ber borjitgticgfte ber rbmifcgen
gerren tourbe, Safuž Sutiuž S it far.  ®erfetbe ftammte uuž einem
attobetigen ©efigie^te, toar jebo^ ber Siebling bež 25oIfež. iRientanb
ubertraf ign an $ugngeit, Segarriidtfeit, ©^arffinn, ©egentoart bež

41

©eified, 3Wenfd)enfenntnig unb lueifer žkniipung ber 3^} jubent mar
er etn fjreunb ber SBiffenfcgaften unb mit benfelben bertraut, aber er
bcfag aud) einen folegen Sgrgeij, bag er nid)t uur feinen Dberen, fon«
bern aud) fetnen @leid)en neben ftd) butben molite. 2luf einer fRetfe
fam er in etn elenbed ®orf, auf melcged er fetrte Segleiter anfmerffant
mad)te. „ttnb bod)," fagte er, „molite id) Iteber ber Srfte tn biefem
Dorfe, ald ber 3 tt)e i te  in ^ otn  fetn." 2lud biefen SBorten fonnte man
fdjott entnegmen, bag er nad) magrer fperrfdjaft ftrebte. (Sr erreidjte
etn Sgrenamt nad) bem anbern, julefst bad Sonfulat unb berbunfelte
felbft ben ipompejud. (Sr bereinigte ftd) mit iPontpejud unb mit bera
reidjften SCRanne feiner 3 e *^ bem Sraffud,  um bie §errfd)aft uber
bad groge fftomerreid) unter ftdj ju tgeilen. SDiefer Šunb gieg bad
Srtumbirat, b. g. bie $£>reintannergerrfd)aft.

(Siifar mamite ftd) nun jur SSerroaltung ©affien, mftgrenb ipontpejud
©panien unb (Sraffuž ©tjrien ergielt. i-egterer fiel in einem ®ampfe
gegen bie $artger unb fo ganbelte ed ftd^ nur nod) jmifd)en i)3orapejud
unb (Siifar um bie fperrfcffaft.

(Siifar untertoarf fid) in @aHien, meldjed nod) nicgt ganj unter«
jod)t iuar, eine SMferfdfaft nad) ber anberen unb gatte fo ©elegengeit,
ftd) ein friegdgeubted, igra ergebened fpeer ju btlben. (Sr iiberfdjrttt
fogar ben 9tgein unb ioar ber erfte fftonter, ioelcger ®eutfcglanb betrat.
Sr fdjiffte aud) nad) Sritannien (bem geutigen Snglattb). 2ltle biefe
ffelbjiige gat (Siifar ald @efd)id)tfd)reiber felbft befcgrieben.

ipompejud ging nid)t nad) ©panien, fonbern lieg biefe iProbinj
burd) einen ©tellbertreter Oermatten unb blieb in 9iont juritd. ®ort
mugte er ed, nad) ber 2lIIeittfierrfd)aft ftrebenb, bagin ju bringen, bag
er juut atteinigett Sonful ernannt, Siifar aber »ont ©enate aufgeforbert
lourbe, fein |)eer ju enttaffen. Siifar ioeigerte fid), bied ju tgun. SOiit
ben SBorten: „®er SBiirfel ift gefaffen!" iiberfd^ritt er mit fcinent |)eere
ben gtug fftubicon, ber feine iProbinj bon Stalien trennte, unb beu fein
ffetbgerr ogne Srlaubnig bed ©enated in SBaffen iiberfegen burfte. ©o
begamt ber „jmeite ŠBiirgerfrieg."

©ein ©egner ipontpejud mar fo toenig geriiftet, bag er mit feinen
idngdngern nad) Unter«3talien flog unb ftd) bon bort nad) @ried)enfanb
einfd)iffte. Siifar getnann ganj fftalien faft ogne ČJantpf, iibermaltigte
gierauf in ©panien bie Segioncn bed tpompejud unb fegte bann biefent
nad). 3n ber groge« ©d)lad)t bei tpgarfalud  erlitt tpompejud eine
»oUftanbige Stieberlage unb ftog nun nad) Sleggpten, mo er beim Stud«
fteigen an’d Ufer ermorbet murbe, ba bie Sleggpter baburd) Siifard ©unft
ju erlangen glaubten. Sltd Siifar balb barauf felbft in Sleggpten lanbete
unb man igm bad blutige §aupt feined @egnerd brad)te, manbte er ftd)
tief erfbgiittert ab. Sr fd)tid)tete in Sleggpten STgronftreitigfeiten uttb

42

fefcte bte ©odjter bež Berfbrbenen $ijttigž, (Sfeopatra,  unter 9tbm’ž
©berfjofjeit afž $onigin etn.

, ©arauf fotgte ©ieg auf ©ieg in Berfdfiebenen Sanbern. ©en
©oijn bež Sftitfjribatež in $fein»2fften befiegte er fo fdfneK, baf fetn
S3ertdE)t nadj fRont nur bte brei 3-Borte entfjielt: „Yeni, vidi, vici" (b. fj.
id) tam, faf), fiegte.

SRadjbent (Siifar nodj iiber bte ©oljne bež fpontpejuž tn Stfrifa
unb itber feine fjartniicftgften @egner tn ©panien ©iege erfocf)ten fjatte,
ging er nad) iKont, je§t tn ber ©f;at bev SHeiitf)errfd)er bež ganjen
romifdjen iReidjež.

(Sr murbe junt ©ictator auf Sebenžjeit ernannt unb fut)vte ben
©ttel eittež imperator  ž. (Sr trug etn ipurfrargeraanb unb fiefj bte
SRiinjen ntit feinent Stlbntffe priigen. Sign feljlte nur bte $rone.
SBaljrenb fetne fjreunbe iBerfudje madjten, ifgtt biefefbe aufž fpaupt ju
[epen, entftanb etne fBerfdjtuorung ber iRepublifaner gegen ifjn, an beren
©pijte fBrutnž unb (Saffiuž  ftanben. 2lm 15. 2Rarj bež Saljrež
44 B. (Sij. begab fid) (Siifar tn bte ©enatžCerfanunlung. 9t(ž er feinen
s $fa| 6et ber Stlbfaute bež fPompejuž eingenontmen Cjatte, griffert tfjn
bie fBerfdjmornen an. ©a Škafar ifjre groge 21njaf)f faf), unb unter
ifjnen fetnen Siebftng 23rutnž erbficfte, gab er ben 2Biberftattb auf, nnb,
tnbent er mepnuitfjig aužrief: „2fud) ©n ntein ©of)n, Srntuž! 1 ' ser*'
futfte er fein Slntfiij, unb fief Bon 23 ©ofdjftidjen burcfjbo!)rt.

§. 55. ®až jmeite SErtumoirat.

©te (Srntorbung (Siifarž brodete baž Soff tn Slufrufjr. ©er fjSobef
Jiinbete baž ©enatžgebiiube an, lno (Safar ermorbet murbe unb serlangte
mutfjenb bte Služfteferung ber Sfftorber. ©iefe entffoljen anž šRom.
Suliuž (Safar ^atte jn fetnent fpanpterben ben Dctaoianuž,  ben
(Snfef fetner ©djmefter, etnen adjtjefgtjaljrigen Siingfing, ernannt.

Snjmifd)en I)atte fid) ber (Sonfut Slntoniuž  ber podjften @emaft
betniidjtigt unb gebadjte tn (Siifarž fjufjftapfen ju treten. ©a erfcfjien
Dctaotanuž tn iRont, ber fid) bte @unft bež ©enatež burd) 33efd)eiben-
fjeit unb bte guneigung bež SSoffež burd) ffreigebigfeit ju ermerben
mujjte. ©er ubermiitljige SIntontuž murbe nun Borjugfidj auf Setreiben
bež (Stcero Bom ©enate fur etnen fjetttb ber fRepubfif erffdrt unb beibc
(Sonfuftt nebft OctaBianuž riidten gegen tf)n in’ž f^elb. (Sr murbe ge-
fd)fagen, aber betbe (Sonfuln Berloren babet i()r Seben nnb nun ftanb
OctaBtanuž aHetn an ber ©pipe bež fpeerež.

@r jog nun mit bent fpeere, meldjež if)m fefir jitgetfjan mar, gegen
šRont, erjmang ftd) baž (Sonfnfat unb trat jept entfcf)ieben afž iKai|er
feinež ©rojjoffeintž auf. ©tatt ben Slntoninž ju befampfen, fnitjifte er
mit biefem unb bem ©tatt^alter @adienž, Sep ib n ž, gefjeinte Unter-

panblungen ait, um bie republifanifdje ‘Jkrtei ju bernidjten, unb fd)lbf
mit btefen 23eiben (43 b. ©().) bad jtoeite S rt urn« trat.  s Jhtn be<
gannen fie etne SSerfotgmig atter ijjrer ©egtter unb ed entftanb ein
SRorben in fRottt, metdjed on bte ©d)recfendtage bed erften 58itrger!rieged
erinnerte. ©etbft ber ebte ©tcero fanb baburd) feinen Sob.

®arauf jogen Dctabianud unb 2fittonind nad) SRacebonien gegen
bte iRepubtifaner ©affiud ttitb Srutud unb befiegten fie in ber ®oppet--
fd)Iad)t bei fpjjilippi.  ®ie Sefiegten gobett fid) felbft ben Sob. 2Rii
biefer ©d)tad|t l)atte bie iRepubfif il)r ©ttbe erreidjt.

®ie beiben fiegreid)ett Srtuntbtre fepten nun ben £epibud bei ©eitc
unb tbjeitten fid) itt bie routifdjcn fpvobinjeit. Dctabiattud befant bte
mefttidjen, Stntoniuž bie ofttidjen.

2BaI)renb StntoninS on bent fpofe ber iigpptijdjen ffontgin ©leo-
fiatra fid) einem forglofett ©enngtebeit pittgab unb att biefe einen Sfieii
ber romtfdjett fprobinjett itt 21 fie n oerfd)ettfte, ging Dctabianud gerabe
auf fein ^iet iiod, bie gonje fperrfdjaft in feiner §attb jn Oereittigen.
©r rnugte ed bal)iit jtt bringen, bag an ©teopatra ber fžrieg erfiart
unb 2lntoitiud feined Simtcd entfefet tourbe. ®er getbijerr Slgrippa ge»
mami fiir Dctabianud bie ©d)iad)t beiut ŽBorgebirge Slctium  (31 n. ©f).),
aud meldjer Slntoniud unb ©teopatra nocf) »or ber ©ntfdjetbung ftotjeit.
Octabiamtd untermarf fid) ©pricn uttb griff banu legppteit felbft an.
9Rad) einigem SBiberftanbe ftiirjte fid) 2lntontud itt fein ©djmert, moranj
ftd) ©teopatra oergiftete. Stegppten tourbe eine rontifdfe iprooittj. Deta-
biattud mar nun Slttein^errfc^er bed uttgeijeuren fReidjed unb erfjiett bom
©enate bett fRanten 21 u g it ft u d, b. tj. ber ©eljeitigte.

§. 56. flatfer Dctasnattuž StugufluS.

Dctabianud nannte fid) nad) feiitent ©rojfoljeime © a f a r, gried)ifdj
$aifar,  moraud bei ben ®eutfd)en bad 2Bort $aifer entftanben ift.
©r fud)te feine ©ematt burd) bie milbett $iinfte bed $riebend jn bc*
feftigen unb regierte ntit 2Beid^eit unb mit SRagigung. ©r forberte ®unft
nnb 2Biffenfd)aft, mobei er burd) SRacenad  eifrigft unterftiipt murbc.
Qn  biefer $eit febten bie ®id)ter SBirgil, fporaj  unb Do  ib  unb
bie @efd)id)tfd)reiber ©atfnft unb Sibiud.  Griege fitljrte er nuv
notI)gebrnngen, nid)t toegen ©roberungett, fonbern megen @id)entng ber
©renjen feined Dfeicfjed, toeidjed bon ber Sottatt bid jur SBufte ©afjarn
bont ©up!)rat bid jur ©trajfe bon ©ibrattar reidjte unb 130 SRiHioncr,
©inmofjner untfajjte. ®er fd)miertgfte unb blutigfte $rieg uitter bev
ŠRegierung bed Sluguftud mar jetter mit ben ®eutfd)en,  ober mic
bie fRomer fie nannfen, ©ermanen.  ®a biefe befonberd bie fRfjein-
grenje beunrut)igten, fo fdjidte Sfugufittd feinen tapferen ©tieffobn ® r u f u d
and, ttm bie 33offerfd)aften jmifc^cn bent DRfietn uttb ber ©Ibe ju unter^

44

roerfctt. $až »on biefent begottnene SBerf tourbe Oon feinem SBruber
£i 6 e rtu g fortgefefct unb ^atte bie ©roberung bon 2Beft«®eutfd)tanb
jur f^olge. 2Už jebod) bev romifdje ^etb^err 25 aru S  bte SDeutfdjen
|art beijanbette, fie bttrd) ©teuern unb ,3olIe brucfte unb bet tljnen
rontifd)e ©pradje, ©itten unb romifdjež iRedft etnfiif;ren motite, fo er«
boben fid) bte ©ermanen jur 33efreiung ilfrež 25aterianbež unter |)er«
ntann  (2lrminiuž), einent §urfien bež ©Ijeružferoolfež. SDtefer mar
uiimiidj in friiljerer 3ett tn ^ ont  gemefen unb Ifatte bori bte ©inrid)«
tungen unb bab |)eermefen ber Monter fennen geternt.

35aruž tourbe bon §erntann im ®eutoburger SSBalbe umjingett
unb mit feinem ganjen £>eere erfdjiagen. 2ilž 3lngufiuž bie $ttnbe bon
btefer fd)recf£td^en 9'čieberiage er£)ielt, rief er tterjtoeifeinb auž: „25aruž,
gib mir meine Segionen mieber!"

3n feiner ffamttie tuar Siuguftuž nidft giiidiid); biele Slngeijorige
berfor er burd) ben ®ob, anbere betriibten iijn burd) if;re £afteri)aftigfeit.
iRadjbem er feinen ©tieffojjn ®iberiitž  jum ©rben eingefefg ^atte,
ftarb er in feinem 76. £)ajjire.

Unter ber iR e g i e r u n g bež 2i u g u ft n ž rourbe S e f u ž
© I) r i ft u ž geboren.

§. 57. Sie ©ermanen.

®ie ©ermanen tootjnten an ben Ufern bež iRfjeinež unb ber
®onau, norblid) biž jur §Rorb« unb Sftfee, oftlidj. biž jur 2Beid)fel unb
ju ben $arjtatljen. Dbtoolji fie in btefc ©tiintme jerfielen, fo Ifatten
fie bod) etne gemeinfante ©pradje unb šReiigion, geutetnfame ©itten unb
@cbraitd)e. -3eber 25olfžftamnt bitbete ein freiež ©emetntoefen, etnen
©taat. fpaufig traten aber audj metjrere ©famme ju etnent 23unbe ju«
famrneit. 3eber ©taat jerfiei in metjrere ©aue.  ®ie 25orftanbe ber
©aue ijiefjen ©augrafen.  ®ie 25olfžgemeinbe berfammelte fidj am
‘Ren« unb 25offmottbe im f^reien, entfdfieb itber $rieg unb fjrteben,
mamite bie Dbrigfeit, gab @efe§e unb erlebigte iRedjtžfiagen nad) bem
burd) miinbtidje Ueberlieferung fortgepfianjten ©etooijnljeitžredjte. ffiir
ben $rieg toaste ftd) jeber 25otfžftantm feinen „§erjog"  auž ben
©apferftcn feiner SRanner.

$ie fpauftbefdfaftigung ber ©ermanen to aren ber $rieg unb bie
3agb. ®er $rieg mar fo fe()r bie ^auptbefdjaftigung, bafj ber ©ermane
bie SBaffen nie abiegte.. 2Rit bem 20. Šalfre erftielt er fie in feier«
Itd^er 25erfammiung unb aud) im ©rabe beljieit er fie bei fid). 9Reben
bem Griege tiebten bie ©ermanen bie 3agb, fiir toeidje ifjneu ilfre 2Bai«
ber jaffireidfež SBilb, borjiigtid) Ure (ieferten. SEBar feitt i?rieg unb feine
3agb, fo pfiegten fte fid) bie >$eit mit ©elagen ju berfiirjen, bei hteldjen
ber auž ©erfte bereitete ®ran! uub baž SBiirfeifjnei nidjt feijten burften,

45

®te ©ermanen berefjrten bie SRatnrfrafte ald ©ottljeiien. ®ie
fjodjfte, miter aHen beutfd)en ©tamrnen berefjrte ©ottljeit 'ift Buotait
(norbifd) Dbttt). (gr ift ber Senfer ber SBelt ttnb ber ®onig ber ©otter.
2lld ©ott eined friegerifdjen SJolfed ift er and) ber ©iegedgott, ber bie
im $ampfe ©efaffetten in feine fjimmlifdje §atte (2Bal*£aUa) aufnintmt.
@cin ©oljn ® o n a r (Spore) ift ber |)err bed ©emitterd, ber im SRegett
bie (grbe frudjtbar madjt nnb ben Sanbmann ®er ®onnerdtag

triigt feinen Sramen, Unter ben ©ottinnen finb |>ertl)a, bie grudjt*
barfeit fpenbenbe (grbmutter, bann fpolba,  bie milbe nnb freunblid^e
grau nnb gretja  bemerfendmertp. ®iefe ift bie ©attin SBnotanž, tceldjer
ber greitag getjeitigt mar. 2113 feinblidje ©ottljeit erfdjeint |jellia,
bie uuerbittlidje ©ottin ber Unterioelt, bie im tiefen ®unfel ber (grbe
maltet, baper fpolle. Slepntidj mie bie ©riecpen fidj bie ganje SRatur
mit nicberen ©ottpeiten erfiittt bacpten, glaubten aud) bie ©ermanen an
@ 1 f e n, bie in monbtjellen badjten ipre iReigett fiipren, 3 10 e l ' 9 e r
meldje bie ©djiipe ber Serge bemadjen, SR i pen, bie in ben Šiefen bed
SBafferd moljnen, fpaud* nnb SPoltergeifter  ober Sobolbe,  bie
am liebften auf bem |jerbe roeilen nnb nicpt fetten bie fpaudbemopner
netfen, nnb SRiefen,  ŠJBefen bon itbernatiirticper ©tarfe.

®er ©ottedbienft murbe auf peiligen SBergen ober in §ainen,
unter nralten 23anmen, manama! and) bei gepeiligten ©een, gltiffen
ober OueHen gefeiert nnb beftanb in ©ebet nnb Dpfern.

§. 58. Sie Satfer bež auguftifdjen .fjaufed.

Siberind,  ber SRacpfolger bed Slnguftud, mar etn graufanter,
berftetlungd|ud)tiger SIRann. -3n feine SRegierung fallt bie ilreujigung
bed fpeilanbed.

2lud) feine nddjften SRacpfolger maren rudjlofe Sprannen. Unter
i^nert jeicpnete fidj befonberd SR er o aud. (gr lieg feinen 23ruber, feine
SRutter, feine ©attin, feinen Seprer ©eneca  nnb Saufenbe ber ebelflen
SRomer ermorben. SRacp foldjen grebeltpaten trat er offentlid) ald
(gitperfpieler, ©anger nnb ©djaufpieler im Speater nnb im ©ircnd auf
nnb lieg ft4 S3eifaH juflatf4en. (gr notpigte and) bie angefepenften
©enatoren nnb SRitter in ben ®Ijeatern aufjutreten.

©r foH and) ben grogen neuntagigen 23ranb ber ©tabt SRont ber*
fd^nlbet paben, nm fidj eine fdjonere §auptftabt bauen ju fonnen. (gr
f^ob bie ©djulb anf bie (gpriften nnb orbnete eine groge (gpriftenber*
folgung an. 21 (te erbenflidjen SDRartern murben gegett biefelben in 2ln*
tnenbung gebradjt. Unter iprn ftarben and) bie Slpoftel Sfetrud nnb
SjSaulud ben SDtartprertob.

(gnblid) 6ra4 ein Slufftanb gegen ben Sprannen lod; er flofj nnb
lieg ftdfj, ald er feine SRettung meljr tnbglidj falj, bon einem ©claben

46

erboldjen. (Sv ftavb mit ben SBorten r „2Md)' etn Siinftler ge£;t mit
mir unter!"

§. 59. ®ie 3ett bet guten ffatfet.

3)er erfte miirbtge $atfer fett Slugnftuž ra ar SSefpaftan.  <Sr
forgte ftir SBieberljerftellung gefe^magtger Drbnung unb berfdjonerte fRont.
Unter f einer (Regierung murbe burd) feinen ©olju SEituž Serufalent er<
obert unb jerftort (70 n. (S().)

2luf t(;n folgte fein ©oljn £ituž,  eiu eblev giirft, ber roegen
fetner befonberen fperjeužgute „ber Siebling unb bie SBonite ber SRenfdp
fjetf" genannt murbe. (Sr betradjte jeben Sag ftir berloreit, att meldfem
er ntdftž ©utež tljat. Unter ijjnt berfdjiittete ein Službrud) bež S5ergež
3Sefub bie ©tabte fpompeft unb (perlulanunt.

©leidjfattž trefftid) regierte einer fetner (Radifolger, £ raja  n.
(Sr befa^ fo aužgejeidjnete (Sigenfdjaften, fcajj man ifjit ben „©efteu"
nannte. (Sr forgte ftir SSilbungžanftatten unb ftir Serfdfonerung ber
©tabt. ©eine ©iege iiber 2) a eten  (bie (euttge SRolbau, SCaladfei
unb ©iebenburgen) unb Slften beremigt bie nod) erlfaltene Urajanžfitule
in fRont.

©etn iRadjfolger £abrtan  mar ein friebliebeitber giirft bon ge*
biegener 33tlbung. 3tjnt fotgte Stntoniuž  fftouž, b. I). ber gromme,
einer ber ebelften 9Renfdfen, ber megett fetner fegenžrctd)en fRegiermtg
alž maljrer Stoter bež Stoterlanbež bereljrt murbe.

Štefent folgte 2)? are n ž 3lttreltuž,  mit bent S3einamen „ber
pfilofofil)". (Sr lebte mie cin fpribatmann unb ttfat fel)r biel ftir bie
Slrnten. ©r tjatte etnen groffen $rieg mit ben 9Rarfontannen, einer
©blferfdfaft im fiibltdfen 3Deutfcf)tanb, ju fulfren unb ftarb jtt SSiitbobotta,
bent Ijeutigen SBien.

§. 60. SSetfatt bež romtfc6en Otcicfiež.

iRad) SDtorcuž Slureliuž begann etne traurige 3 e iU (errfdften
meift fd^led)te ®aifer unb baž ©tttenberberbnifj bež SMfež murbe tntnter
grbjfer. ®ie laiferlidfe Setbmadfe, ipratorianer  genannt, 'fe( 5 te miti*
fiirltdj (Jatfer ein nnb ab. ' 2)až (Retdj gtng feinent Utttergange ent*
gegen. ®ie (Sljrtften erlitten mieberljolte graufame SSerfolgungen.

(Snbltd) gelangte (Sonftantin ber ©vofje  auf ben romifd)en
£ljron (224 n. (£{j.). ©ein Stoter mar ein |>etbe, aber fetne 2Rutter
jelena mar bereitž etne eifrige ©jrifUtt nnb murbe in bie 3 a ^ & er
(petligen aufgenommen. (Sr begitnfttgte baž (Sljrtftentljum, erljob ež
(pater jur ©taatžreligion unb liefj fidf) felbft lurj bor fetnem Šobe taufen.

(Sonftautin berlegte fetne fRefibcnj bon fRom nad) ber ©tabt 23t)^
gattj ant fdfmarjen 9Reere, meldfe nun nad) iffrn (Sonftantinžftabt, © o n*

47

|tantinof>el, genannt ionrbe. @r ttjeitte ferner baS iRetd) miter fetrte
bier ©ofyne, aber batb rifj mieber einer berfetben baS @anje an ftdj.

©ine bletbenbe £l)eitmtg erfolgtc unter bent ®aifer SfjeobofittS
(394). @r tgntertief; feinent @ot)ne ^onoriuž  baS abenblanbtfcfje
$aifertt)um mit ber £aufitftabt 9tom, feinent @ot)ne Slrcabiuž  gab
er bas morgentanbifdfe fReidj mit ber fpauptftabt ©onftantinopet.

®iefe Sfjeitung beS romifdfett ffteidfeS erfdjluerte ben Saifent bie
33er%tbtgurtg ber ®onaugrenjett gegen bte imtrter mac^ttger anbrangen*
ben beutfdjen 3So£fer.

§. 61. 2)te šBoffcmanbermtg.

-SenfettS beg UratS unb ber SBotga bemotjnte bte meiten ©Senen
2tfien§ biS gegen ©jina etn mitbeS 9?omabenbotf, bte £>unnen.  ©egen
fte Ifatten bte ©jiitefeit bie tange SDtauer crbaut.

3m bierten 3at)rt)unberte bradjen bte §unnen gegen SJBeften auf,
urn ftd^ ttt ©tropa neue 253of)nfi|e ju fitc^en. @ie ftiefjen juerft auf
bte S ta it e n, metdjc jmifdjett ber SBolga unb betu ®on motjnten, unb
brangten Ijierauf mtt btefen bereint aitf bte, Dft* unb 233 eftgotf)en  atu
fdjmarjen fDteerc. ®iefe murbcn burd) bett miidftigen Stnbrang fortge*
fdfoben unb gutefjt tn’S romifdje 3teid) gebrangt. 93tan nennt bte grofje
23otferbemegung, metdje nadj unb nad) faft alte SSotter ergriff unb bte
gegen 300 Saljre bauerte, bte grofje  23 ot  ter  ib anb  er  u n g.

Satfer £f)eobofiug t}ictt bte ftegreid)en ^ortfdjritte ber SBeftgottjen
auf unb mie§ ilfnen ©fitacien, unter rotnifdjer ^errfcbaft, jutn 2Bol)tt*
ftfse an. Slber bie friebtidje Itnterorbnung ber SBeftgotfjen bauerte nid)t
tange. 2ttS nadj bent Sobe beg JdjcoboftuS bas fiteid) gettjeitt tourbe,
reijte 9?ttfinuS, ber SDtinifter beS StrcabiuS, bie 2Beftgottjen ju einetit
©ttfalle in Statien, metdfeS bom Sfiinifter ©titicfjo fitr ^SonoriuS ber«
mattet murbe. 2ttaridj,  ^ottig ber 2Beftgotljen, erfdfien in Statien,
ruurbe jmar burd) ©titidjo jutn fttudjuge bcmogen, aber er tam eiit
jmeiteS Sfftat, Branbfdjaftte unb pliinberte 9tom. 2Iuf feinent J3 u 9 e na ^
Uuter«-3tatien ftarb er unb murbe itn ^tufje 23ufento begraben.

§. 62. atttita, Stcttig ber $uttnert.

©n nod) meit gefafjrlidferer f^einb mar 211 tila  ober @§et,
$ontg ber §unnen; er murbe bon feinen .peitgenoffen ©obegifet,
b. t) ©otteSgeifjct, genannt. SDiefer fant mit 700.000 £>unneit nad)
®eutfd)tanb unb brang fengenb unb ntorbenb liber ben 0?^eiit ttad) garant«
reidj eiit. SJtan ftftcgte ju fagen: „2Boljitt ber $uf bon 2lttita’S 9io§
trat, bort mudjž tein @raS mefjr." -Sn biefer Ž0ebranguig berbanben
fic^ bte fttomer unb biete beutfdje S3otferftamme unb jmangen ben ©r*
oberer burd) bie furdjtbare ©c^tac^t bei ©f)atonS  an ber iOtarne (451)

48

jurn fftiidjuge. @r ging nad) Ungarn, brad) aber im foigenben Saljre
miebev auf unb gog gegett Udaiten. <£r eroberte unb gerfiorte bie ©tabt
Si q uit e ja in bev 'Jtalje bež abriatifd)en SJteerež, beren fitidjtige Se^
moi)ner auf ben Saguneit eine ,3ufiud)tžftatie fudjten unb Ijier ben ©runb
jur Cagunenfiabt SSenebtg iegteit.

$ierauf murbe ganj Dber^Staiten bermtiftet unb ber ©djrecfen
riitfte bev fpauptftabt fftom tmmerer nfiijer. ®a geiang ež bem ipapfte
8eo I., meidfev an ber ©pi|e einer ©efanbtfdjaft beim £>unnenf6ntg
erfdjien, biefen burd) Sitten unb ©efdjenfe jurn Sibjuge ju bemegen.
Sittila ging mteber nad) Ungarn (borntaiž ^annonten), ftarb aber nad)
einer upptgen ©djmeigerei einež piofiiidjen ®obež. ®ie fpunnen iegten
ifjn in einen goibenen ©arg, biefen in eineft fiibernen unb biefen guiefst
in einen etfevnen. ®arauf murbe er bež Siadjtž begraben, bie ©fiaben
aber, roeldje am ©rabe gearbeitet Ijatten, bafeibff getobtet, bamit nidjt
berratijen merbe, mo ber groge £>unnenfbntg Sittita rulje.

§. 63. Oboafer, gimig ber tjeruler.

Um bie fDiitte bež fitnften Safjrbunbertež iam D b o a f e r, ber
funge $ontg ber ^eruier unb fftugier, bie urfprtingiidj im Ifeuttgen
fPommern mofjnten, nad) Staiien. ©eiftig unb iorperitd) aužgejetdjnet,
bot er fidj mit feinen Žruppen an, bem romtfdjen Ifaifer gegen ©olb
ju btenen, beriangte aber f^iiter fitr geieiftete ®ienfte ben britten ®ijeii
ber Sdnber Stalienž, unb atž btež bermeigert murbe, jog er bor 9ia=
benna, mo bev $aifer fidj auffjiett. Sluf bem romtfd)en ®ijvone fag
fRomuiuž,  mtt bem iBeinamcn Sluguftuž, meidjer, ba ber $aifev nod)
fegr juug mar, aiž Seriietnerungžroort Siuguftuiuž,  b. I). fteiner
Siugujt, gebraudft murbe.

9iabenna murbe eingenommen, unb ber funge $aifer auf ein
Sanbgut in ©amfjanien bermtefen. ®ie madftige 3iomeri)errfdjaft Ijatte
nun in -Stalien aufgeijort, Oboaier mar nun $6ntg bon Stalten. 2Rit
bem f?alie 3tomž (476) fdjiiegt bie ©efdficgte bež Slttertfjumž.

Cboaier regierte umjtdjtig unb meife, aber er genog nidjt iangc
bie fjrudjt fetner ©iege. ®ev oftromifdfe Saifer retjte ben $ontg ber
Dftgotgen, Sgeoboridj,  jur ©roberung Staltenž. ®iefer befiegte ben
Dboafer in mefjreren ©djiadjten, betagerte ifjn brei 3a!jre in fRabenna,
ermorbete ilfn nad) ber ©nnafime ber ©tabt auf treuiofe SBeife unb
murbe feibft ©tifter einež germanifdjen SRetcgež in Utaiten.

49

pas 58ttWaffer.

I Stom Itntcrgonge bc§ laeftvantifcfjcn Jieic^es big auf ati ben ©rofjett.

§. 1. Sttjeoborid) bet ©tope.

ST^eobortc^ it)ar trt feittent $nabeitalter at8 ©eijjel nad) ®onftan*
tinopel gelomnten unb bafelbjt erjogen toorben. <So Ijatte er fid) »tele
$enntniffe angeeignet. 9?adj feiner fRildfejfr inurbe er $onig ber £>ft-
gotfien unb befdjlof? alž fofrf^er, feinent SJolfe neue SBoljnfilje in fftalien
ju fudjen, tooju er aud) bttrd) ben oftromifcfjen Saifer angeregt tnurbe.
3HS er fidj nad) ber 23efiegung Dboalerž bež 9teid)ež bemiidjtigt jjatte,
regierte er mit fotdjer 2Beiž!jeit, bajj er ficfj ben Seinamen bež „@roj)en"
ertnarb. Sr forberte •ŠHtnft unb SBiffenfdjaft, ©etnerbe unb Icferbau;
baž bertbiiftete ffteidj begar.n toteber aufjublitljen.

Sr fdjonte bte Sinricfjtungen bež $aiferreid)ež unb tnar bulbfant
gegen bte Sljriftcn. @eine Siefibenj fd)lug er ttidjt ju fftont, fonbern
ju fRabenna auf. Sr tnurbe alž |Diufter einež ritterlidjen Šonigž in
ben beutfc^en ^elbenliebern ber atteften unter ^ cnt  Plamen Stetrtdj
bon S3ern befungett. Sr ftarb oljite maitnlidfe Siadftomtnen unb nad)
feinent Sobe fanf aud) bte Sluilje bež fRctcfjeS.

§. 2. faifet Suftinian.

fjafi etn Oafjrtaufenb langer alž baž tneflromifdje ffteidj erffielt
fidj baž oftrontifdje ober griedjifdje ®aifertljunt. SBafjrertb nadj Speo*
borid)’ž Sobe Stalieit burcp ittnere Unrupen jerriittet tnttrbe, Ijerrfdjte
tn jenem etner ber merftniirbigfien Saifer, Sujitntan.  Sr tnar bon
ntebrtger ^jerfunft, fetn SSater tnar 23auer, fein Ojeint ©djtueineljirt.
Stiefer trat tn bte fotegžbtenfte bež griecpifdjen Saiferrcidjež unb fdjtnang
fidj btž juttt Dberften ber faiferlidjen Seibroacpe empor, ja tourbe nad)
bent Sobe bež $aiferž felbft unter bent SJtamen Suftin I. auf ben Sljron
erpoben. Sr pintcrliefj baž fReidj feinent ifteffen Suftinian.

Santalž fjatte baž gried)ifdje £aifert{jum einen attžgejeidjnefen
^elbperrn, ben tapferen 33elifar.  Siefen fdjicfte Suftinian auž, um
in 9torb»2lfrifa baž ŽBanbalenreid) ju erobern. Selifar fiegte unb madjte
bažfelbe ju einer $robinj bež griedjifdjen ^aifertljutuž. £>ierauf brad)
er nad) fftalien auf, um bie Dftgotpen auž bemfelben ju bertreibeit Sr
jog in fftont ein unb napm aud) bon SČabenna 93efip. Slber Selifar
erpielt teinen Sanf;  ber mifjtrauifdje ftaifer, tneldjet gtaubtc, Setifar
ftrebe nad) ber ^onigžfrone Statienž, rtef if)n jurud unb tibergab beit
Oberbefe^l bent gelbpetrn Ptarfež,  tueldjer baž Sanb boHig untertnarf,
SUetoticsfa^ 2Beltgef<J|. 4

50

fftatien tourbe mtn etne ifkobtttj bež gtiedjtfdjen &atfertljutttž unter bem
'Jfameit (gjcardjat, b. [). Štattljatterfdjaft.

Slber Oufttntanž 9Eegterung jetdfnete fidj aud) tit anberer 33e>
jteljung auž. (Sr toermenbete biet ©orgfalt auf bte ©efefjgebung uub
Itcg bttref) SEedjtžgeteljrte etn © e f e § b u d) jufammenftetten. Unter tfjut
murbe aud) ber ©etbenbau  tn fetnent Štetje eingeftilfrt, tnbent (555)
jtoet SRondfe in itfren aužgeljBlflten SBanberftaben (Ster ber ©eibenraupe
auž ©£)tna mitbradjten.

§. 3. Sttboin, Sottig ber Songožarbett.

®te @ried)en blteben nid^t tange bte §erren bon fftatten. ®te
Songobarben  fanten bon ber ®onau unb ©Ifetfj unter Slnfitlfrung
ifjrež $ontgž Sltbotn  nacf) Sttatten (568), eroberten juerft baž Sanb
ant $o, baž nad) tljnen ben Plamen Sctnbarbte erljtett, unb masten
-Pabia jur §auptftabt bež neuen 9fetd)ež, metdjež ftd) tntmer ntefjr
ertoetterte.

Stihom fjatte bor fetnent Slufbrudje nad) fftalten etnen ©efnben*
Sonig erfdjlagen unb beffett ®od)ter Stofamunbe  gejmungen, il)n ju
beiraten. St ber tn Stattcn traf tf)n bte 9iad)e fetnež SBetbež. Sltž er
bažfelbe tn fetnent Uebermutlje jmtngen motite, auž bent ©djabel bež
erfdjtagenen SBaterž ju trtnfen, tiejj SEofantunbe ben Sarbaren ermorben,
el)e er nod) bte ©roberung Stalienž uollenbet Ijatte.

§. 4. (S|tobtoig, ©ritttber bež franfifdjen 9letd)e8.

®te ffrattten beftanben urfprungttd) auž ntelfreren tBoffern. Ueber
etnen ®()etl berfelben ant 9tteberrl)etn tjerrfcfite tn ber jmetten §atfte
bež fiinften 3tol)rfjunbertž (S () t o b to t g ober Snbtotg auž ber gumtite
ber Sfterobtnger. Um fein Sieid) ju toergrofjern, jog er juerft gegen
ben romifdjen ©tattl)alter ©tjagrtuž,  toeldjer fid) nod) tn ©afiten be*
Ijaujrtete, (Sr fdjlug btefen (486) unb befeitigte fo ben Ictjtcn StEeft ber
rontifdfen $errfd)aft. £>ierauf fampfte er gegen bte Sllentannen
jmtfd)en bem Stfjein unb ben SSogefen unb beftegte fte tn ber bluttgen
€d)Iad)t bei .Sulptd),  unhteit Sonn. Sange mar ber $antf>f unent*
fdjteben; ba manbte ftd) ©jtobmtg, ber n o d) fpetbe mar, aber angeregt
burd) fetne d^rtfiltd^e ©ernaltn ©lotilbe, trn ©ebete an ben „©!)rtftengott"
unb getobte etn ©fjrift ju merben, menn er bte ©d)Iad)t gemanne.

9Ead) erfodjtenent ©tege naf;m er mtrfftd) baž ©briftentljunt an
nnb Iteg fid), nadjbem er nod) ntandje anbere S38tferfd)aften fetner
■£jerrfd)aft nntermorfen tjatte, jum attetntgen fiotttge ber ffranfett in
©attien fatbett.

©etne Stadjfommen maren fo jd)wad)e fRegenten, ba§ itjre erften
2Rintfter, §aužmeter ober majores domns genannt, ftatt tfjrer regterten.

51

©tnev berfclbcn, Sari,  mit bcm ©einamen 9JI o r t e I (, b. 1). ber
fjjatnnter, ergielt biefe SŽBiirbe bereitg ate etn erblicfjeg ©ut unb bes
griinbete feinen fftufjnt burdj ©cfiegung ber aug 0panieit itbec bte
©grenden eingebrungenen Slraber.

§. 5. ®er b«%e ©ontfacluS.

Sit ber erften §alfte beg adjten ffagrlfuttberteg lebte unb mirite
tu ben beutfdjen SSnbern ber frontme ©lanbengbote SB t n f r i e b, meldjer
aug ©ngtanb jur ©eleljrung ber SDeutfc^en fjeritbergefontnten mar unb
megen feineg fegengreidjen SBtrleng ben 97ameit ©onifaciug,  b. f).
SBoIjttljfiter, erljalten (jat. ©r Ifeigt and) attgentein ber Slpoftel  ber
S e u t f dj e n.

©r jog bon etnern Orte jutn anberen, borjtiglid) in Sfjiirtngen,
ffrieglanb, |jeffen, unb prebigte mit rafttofem (Šifer. 3n §effen fanb
er eine bon ben §eiben ftir unberlefsltd) geljaltene, bem Sonnergotte g e*
metljte 6id)e. ©onifaciug faHte ben ©aurn mit ber 2lyt im Slngefidjte
ber erfdjrocfenen |jeiben, metdje jeben Slugenblid: ftrafenbe ©lige bom
^irnmet ermarteten. Site bieg nic|t gefdjal), manbten fie ftd) bon iljrett
olfnmadftigen ©ottern ab unb tiefjen ftd) taufen.

©onifactug murbe ©rjbifdfof unb griinbete in SDeutfc^tartb btele
©igtlfiimer, $tofter uub ©djnlen. -3n feinem goljen SM« unternagm
er nodj einrnat eine ©efegrunggretfe ju ben ffrtefett, murbe aber bon
einer tbilben 9?otte, magrenb er eine gottegbienftlidje §anblung augiibte,
tiberfaHen unb erlitt ben SftSrtgrertob (755).

§. 6. SKoljammeb

SBfiljrenb &ag (S^riftent^itm fid^ in ©uropa immer fegengreidjer
augbreitete, trat in Slften ber ©tifter einer neuett šReligiott auf.

Sftoljamnteb  murbe ju jOtetfa  in Slrabieit im 3fa!jre 571 ge*
boren. 9iad) bem fritljjeitigeit Sobe fettter beiben ©ttern tourbe er bon
feinem Ojeim erjogeit unb beglettete biefen anf feinen ^anbcteretfen.
©pater trat er ate ©efdjaftefiiljrer bei einem grofjen $anfmanttg*
©efdjafte einer reidjen SBitrne ein unb tourbe felbft ^aufntann, ba ign
biefe fjeiratete.

Sie Sfteligion ber Slraber tuar ein mit jiibifdjen Stnfdjauungen
bermifdjteg ^etbentgum. Sa befdjlojj SPioljantmeb, ber mit ©eifteggaben
reidj auggeriiftet mar unb anf fetnen Ščetfeit and) anbere SMtgionen
lennen gelernt Ijatte, eine neue reinere Seljre ju ftiften. ©r jog fid)
goia^Iid) in bie ©infamfeit ju-ritd unb befdjaftigte ftd) mit reltgiofen Še;
tradjtungen, bei meldjen, nad) feiner Slngabe, ignt ber ©rjengel ©abriel
erfdjtenen fetn unb tl)n jum ©ropljeten ©otteg ermaglt fjaben foff. Ser
oberfte ©rnnbfajs fetner Segre mar: „©g tjt nur ein ©ott unb SKogamuteb

4 *

52

tfl fetrt tpropfjet." @r erfannte aber aud) SJtofcd unb ©fjriftud ntd gott*
Itdje ©efanbte. @r ^»vebigte aud) bie Unfterbtidjfeii ber ©eete unb $er»
geltung nad) bcm Sobe, empfafjt @ebet, Htmofcngeben unb bte ©nt*
Ifaltung Bon SBetn.

Hnfattgd getoann er nur einige ffreunbe nnb ^audgenoffen unb
ntujjte fogar, ba man if)m nad) bem Seben traeptete, Bon 9Mfa ent»
flte^en. ©r flot) nad) ber ©tabt SKebtna  (622) unb tuurbe bort mit
•3ubet aufgenomnten. Sie Hraber jaljten Bon biefer f^tuc^t (im Hrabifdjen
(pebfdjra  genannt) i^re 3al)re.

S3on fjier aud Berbreitete er feinc Sefjre burd) feinc 23erebfamfeit
unb (pater aud) burd) bad ©dftoert. Um feinc Hnfjanger jur Sapfer*
tcit ju entftammen, Iejjrte er, bafj ber im bjciligen ®atttpfe ©efattenen
bie grbfjten ffreuben im ^arabiefe toarten, bafj iibrigend jebern fein
6d)idfat unabanbertid) beftimmt fei unb man fid) bafjer aud) burd) 5Ber*
meibung bed ®ampfed fein Sebeit nidtt Bertangern fonne. ©o unter*
Btarf er bie ©tabt SJiefta unb bie meiften arabifdjen ©tarnate. ©r ftarb
ju Stfebina (632) unb iourbe bafetbft in einent eifernen ©arge in einer
50iofd)ee (b. i. Sempet) beigefejst.

©eine Sefjre tjeijft -Gdlam  unb nmrbe erft nad) feinent Sobe in
einem 23ud)e, Soran  genannt, niebergetegt.

5D?ot)arameb’ž Diad)fotger fjiefjen ©patifen,  b. I). ©tellnertreter
bed iptjroppeten. ©ie eroberten batb ©prien, ijJataftina unb bie ŠRorbfflfte
Hfrifa’d, ja fie gingen (710) unter Hnfitfjruttg itjred getbljerrn Sari!
nad) ©panicn. Sort bejogen fie ein £ager, @ebet at Šarit'  ge=
nannt, tuoraud fpater ©ibrattar entftanb, fdjlugen in einer entfd)eibenben
©c^lac^t bie 2Beftgotl)en unb tmtrben nun $erren Bon ©panien. ©in
SSerfud), jenfeitd ber ipprenaen in ©attien fid) feftjufe^en nmrbe burd)
■Kart SOžarteH Bereitett.

•Sit ben Eiinften unb SBiffenfdjaften tuaren bie Hraber meit Bor*
gefdjritteu, fie befdjaftigten fid) mit Hftronomie, 2Rebicin unb iiberl)aupt
mit 3taturn>iffen]d)aften, mit tPaufunft (ntaurifeber ©tpl), mit Sidjttunft
unb fDiufif.

§. 7. $Pt|>in ber ttteine.

$art tDfartett ^intertieg bad erbtidje Hntt eined |jau§meierd am
meroBingifdfen (pofe feinem ©oljne ipipin,  metdjer ber Kleine  ge¬
nannt tourbe. Ser bamatige SJteroBinger tuar bereitd nur mel)r ein
©djeinfonig, ipipin bagegen befajj bie gonje 9?eidjdgematt, nur bafs er
nidjt ®onig t)ic§.

SSon feiner ®orpertraft erjaljtt man, bafj er einmat bet etnem
Sl)iergefed)te einem Somen auf einen ©treid) ben $opf abtjieb. Hber
feine geiftigen jfafjigteiten toaren ebenfo bebeutcnb tnie bie $raft feitted

53

Sbrfjerd. ®r molite nidji ttur bie 3Rad)t, fonbern aucf) bie SBiirbe cined
Sontgd beft^cn. 9Jad)bem er bett franf'ifd)en 3lbel unb bte (35ctftlicf)feit
ritr fid) gemomten ^atte, liejj er bal)er beitn b)3a^fte 3 a< ^ ar i ag  anfrngett,
mer eigentltc^ Sonig fetn fotle, bcr blojj ben Stamen eined Sonigd fit^rc,
ober jener, bet -  aHe fontgttcf»c 2Rad)t beft^e. ®a bte Slntmort bež
iPapfted giinftig fitr ipipin lautete, fo tteg er ftd) bte franfifd)e Srone
auffefcett unb murbe fo ber ©tantrabater ' einer neuen fRegentenreif)e
(®t)nafltc), ttamlid) ber Sarotinger.  ^3tfotrt mar bafiir bent papft*
Itd)en ©tul)Ie fef»r anl)angtid). Sr befdEjit^te bettfelben gegen bte Songo»
barben, itafjrn biefcn einen Šljeil 2Rittet»3taIiend treg uttb fd)enfte il)n
bent $af>fte, moburd) ber @runb junt Sirdjeuftaate gelegt tnnrbe.

II. SSon Sari betu ©rofjen bt§ jur Seti ber Sreujjitge.

§. 8. Sari ber ©rofe.

Ppin I)interlie{) bab granfenreid) fetnett bctben ©oljnen Sarlntann
unb Sati Gšrfterer ftarb aber bereitd nad) bret Saljren unb fo tiber*
nal)m nun Sari,  meld)er ftd) burd) feine fraftbolle unb toetfc iRegierung
fpater ben Setnamett „ber @rojje" ermarb, bab franftfdje fReid).

Sari ber @roj)e  (jatte biele langmierige unb blntige Sriege
ju fitljren, borjitglid) mit ben ©ad)fen,  mcldje jmifd)ett ber (SIbe,
bent fRieberrljeiu unb ber Storbfee tool)nten. (Sr molite biefe, ba fie
nod) ^etben tuaren, junt ©jriftentlfuntc beletjren, aber fie bermeigerten
fjartnadig bte Slunaljnte bedfelbett, erfdflugen bte ju iijnen gefdjidteit
d)riftlicf)en ©laubenžboten uttb jerftorten bie erbauten Sir^ett. ®a grtff
Sari junt ©djmert, ital) m tt;re feften Pa£e etn, nnb jtoang fie junt
@eI)orfam unb ffrieben.

SIber toal)renb I;ierauf Sari ben ppft in Otalien gegeit ben £ongo»
barbenlonig 2)efiberiud befdjiigte, ptbia eroberte unb ftd) fetbft junt
Sbnig ber Sottgobarben fronen lieg, entporten fid) bie ©adjfen gegen i^tt
unter iljrem 3lnfitl)rer 233ittcfinb.  Sari eitte aud Stalieit Ijerbei
unb bradjte ben ©adjfen eine gitnjlidje SJieberlage bci. SIHe ferneren
33erfud)e ber ©adjfen, ftd) ber franlifdjett £ierrfd)aft ju entjietjen unb
mieber jum fpeibentljume juritdjufeljren, bliebett frudjtlod; felbft SBitte*
fittb fal) enblid) bie iRotljmenbigfeit etn, ftd) mit Sari audjufoljncn unb
liefj fid) taufen.

IBfucf) in ©panien mar Sari auf einem 3 u 9 e  9 c 9 en  bie Slraber
ftcgreid) bid jum (Sbro borgebrungen unb l)atte bad eroberte Sanb unter
bem DRatnen ber fjoaitifcf>en  SR ari  ju einer pobittj feined Sieidjed
gentadjt.

Urn bie Oftgrenje feined ŽReic^ed gegen bie rauberif^en 31 bar e n,
tbeld)e in Ungarn t^re 2Bo^nft|e ^atten, jn fi^ern, unterna^m er bie

54

Sefitmpfung biefcž 33otfež unb madf)te bcm SlOaremfReidje etn Sttbe.
9luž bem eroberten 2anbe macf)te er eine SRarfgraffdjaft, bie ©ftrnarf,
beren SRarfgrafen bte ongrenjenben Sotter 3U beobadjten unb in @eljor<
fant 3U erljalten Ijatten.

£>ierauf nerantafjte etn in fRont gegeit ben ifkpfl entfianbenev
3tufrut)r $arl ben ©rofjen (itn 3at)re 800), nad) Štaliett jn jie^tn.
iRadjbent er bori bie [Rulje (jergefteflt tjatte, feievte er in [Rom baž
2Beil)nadjtžfefi in ber $eteržfird)e. ®a na^te ber iffapft unb fepte in
SKttte einev unermejjlidien iBolfžmenge, tneldje $arl bent @ro|en ju>
jaucf^te, bent SSetenben eine $aiferfrone aufž ^jaupt unb fatbte itjn 3U111
rontifd)en $aifer.  ©o  tnurbe bie rbntifdje ®aifertniirbe int Slbenb*
tanbe mieber IjergefteHt, 324 3al)re [pater, nadjbent fie burdt Dboatcr
uniergegangen tnar.

$arl ber @rofje berfianb nidfjt nur baž ©djtnert 3U fiifjren, fon=
bem er forgte aud) mit natertidjer fiebe ftir baž 3Bof)t feiner ttnter*
ttjanen. Sr ftiftete ©djulen, tnar ein ga-eunb ber @ctef)rten unb fbr»
berte bie 2£iffenfd)afien auf jebe ntiSglidje 23Beife. 9Rit gan3cr ©eete bent
Sijriftentljume ergeben, grunbete er fflidtijunter, $ird)en unb Slofter.
Stud) nerbefferte er bte fRedjtžpfieae. baž £>eertucfen, forgte fflr 2unb
tnirtl)fd)aft, SIcferbau unb 33aufunft. Sr ftarb in fcinem 72. Oatjre 311
Slaven (814) mit bem 33eioufstfein, aHež @rtte unb Sble fletž getooSt
unb nad) ®raften geforbert ju tjaben.

§. 9. ®le jtarotinger.

■5?arfž bež (Srofjen [Radjfolger, bie $arotinger  genannt, toareit
meifi fdjtnadje [Regcnten. ©etn ©oljit, Slu b tu i g ber grontme,  tnar
ein gutmiitljiger gntrft, aber ež fetjite i()m bie firaft, ein fo grofjež
fReid) jufammenjuljatteit. ©cfjon im nierten -Safjre feiner [Regierung
tljeitte er baž 9reic£> unter feine brei ©oijtte, Sotlar, $ipin unb Subtnig.
SUž er jebod^ auž einer jtneiten @f) e  einen nierten ©ofjn, $arl ben
$af)ten, erf)ielt unb eine neue ©fjeiiung nornetjmen tnoKte, empiirten
fic^ bie ©oljne gegen ben SBater. -3m Sifajj bei Sotmar, gingen bie
©ruppen 2ubtuig’ž bež grommen 3U feinett ©oljnen iiber unb non biefer
SBerratfterei Ijct^t ber ©rt, tno biejj gefdjat), baž Siigenfelb. Subtnig ber
Fromme ftarb auž @ram.

9iadj bež SSaterž ©obe tfjeilten bie entarteten ©oljne bteibenb baž
fReid) bard) ben Sertrag 3 U 35erbun  (843). ifipin tnar fdjon
frttfter geftorben unb fo ertjieit Sotlar  nebfi ber $aifertuflrbe SRittel*
franfen, b. i. eitt ©ebiet non ber SRorbfce biž 3utn SRittelmeere, 2 n b tn i g,
mit bem Seinamen ber ©eutf^e,  betam ©ftfraufen, ober baž @ebiet
auf bem renten fRtjeinufer, tnetc^ež bie ©runblage bež fpdteren ®eutfd)»

55

tanb bilbete, unb $art,  ber ^oI)Ie gcnannt, er^tett 2Beftfranfcn ober
bag etgentfidje granfreid).

3l6er auf ben bret Srtibern mtb ifjren 9i«cf)fommen ntfjte fetit
©egett. Sotfjar, Bom ©etoiffen geqitalt, legte bte $rone nieber unb gtng
in etn $Iofter. ©eine 91act)l:ommen ftarben fdjon im -9. 875 auž
fein £anb fict nun tfjette an ®eutfd)(anb, tfjeite an grantreidj.

9n ®eutfdffanb fiarb baS bpa us ber $arotinger mit S u b to i g b e m
$tnbe  au§ (911), toorauf ®eutfdj(anb ein 2Ba|lretdj tourbe.

9n granfreid) fjatte bie ©djtoadfe ber $arofinger bie 91 or*
man n en ju Berfjeerenben GrinfaHen gereijt. ® tefeS 2Mf betoofjnte bie
^iiften Bon ®flnemarf, ©djtoeben unb 91ortoegen nnb fjatte aud) Bon
biefen norblidjen SBoljnft^en feinen Slarnen. @ie eroberten fid) in
granfreid) ein fcfjoneS ©ebiet, toefdjež n o d) fjeute Bon tfjnen ben 9famen
9formanbie ffllfrt.

®er Ie£te $arofinger in granfreid) toar £ubtoig ber gani  e.
9?ad) feinem ®obe lie^ fid^ §ugo (£af)et,  ein madftigcr @raf Bon
iPariž, Bon ben Orofjen bež SReidjeg junt JJoitige aužrufen unb begrxin=
bete bag $oniggt)auž ber Gtapetinger (987).

§. 10. §einxic{) I., Ber ©tabteerBaner.

9?ad) bem SfuSfterben ber -ffarotinger in ®eutfd)lanb tourbe
^onrab,  £>erjog Bon granfen, junt ®onige getoaffft, aber er ftarb
fdjon nad) fieben 9af|ren. 9luf feinem ©terbebette empfaljl er mit feltener
©elbftBerfeugnung feinen geinb, ben $ergog £einrid) Bon ©a d) fen,
afg ben SBurbigfieit gum 9facf)fnlger.

®iefer tfjatfraftige .®onig er^ielt attdj ben unbebeutenben ŠBeiitanten
„ber ginfler" ober „ber SSogetfteHer", tteit er bie 9tad)rid)t Bon feiner
Šrmfitjtung gum beutfcfjen Uiinige auf ber 9agb ant SJogeffjerbe erljaften
t)aben foH.

§etnridj I. toar ein toeifer unb tapferer giirft, er l)ob baž bereitš
gefunfene ®eutfd)(anb unb ficfjerte bie fRetdjggrenjen gegen fetnbfidje
91ad)bar0iSffer. tBorjugfid) toaren ež bie frtegerifcfjett 2Jiagt)aren ober
Ungarn, toefdje bem beutfdjen 9?eid)e fdjon tneljtrnafe burc| ifjre Ber=
touftenben SinfaHe geftifjrtid) getoorben toaren.

£>ehtrid) beniifste einen neunjaljrigen ŽBaffenftiHftanb mit biefen
geinben, um ®eutfd)lanb in einen befferen Sertljeibigunggftanb gu fegen.
<Sv  betoog ben beutfdjen 9lbel, fefte S3urgen gu bauen unb in ben ®out>
nteren ftd) im $amg)fe gu itben ;  er untgab bie gfeden unb ©tabte mit
SJlauern unb ©rfiben unb Berorbnete, bafš ber gefjnte SUnnn einež jebcn
@aued in bie ©tabt giefjen unb ein 5Drittfjeil ber gefbfritdjte in biefer
fflr bie 3^* ber ®efaf)r Bertoaljrt toerben foKte.

2lfe bie 3ett bež ©affenfttUftanbež abgelaufeu mar, berroeigerte
$einridj bett Ungarn bett ©riiiut, morauf btefe tu ©adjfen ehtft t»n. ©te
erlitten aber bet er feb ur g (933) eine fo eutjjfinblidfc Šiiebertage,
bajj fie tange nidjt mieber nad) ®eutfd)lanb ftdj magten.

§. 11. Otto bet ®tofje.

iRad) beut Šobe £>einrid)’ž I. murbe beffert ©oljn Otto I. bon
bem (Srjbifdfofe ju 9Rainj in Stadjen feierltd^ gefront. Set bent groben
^ronungžmaljle berridfteteu bte erften fjurflett bež fReidjeŽ bte foge=
nannten (Srjamter.

Otto regierte mit grofjer Sraft, beftegte feitte inneren unb iiufjeren
fjetnbe unb t£)at and) biel jur Serbrettung bež (Sijriftentljumž. (Sr
jmang bte ®anen unb fpater bte 'poten, bte bentfc^e fioljeit anjucrtennen.
Unter iljm bralen bte Ungarn jaljlreidfer atž je itt Satern etn. ©te
ftraljtten tn iljrent Uebevmutfje: „Unfere Pferbe loerben bte ©trome unb
©cen aužtrinfen, unb ftiirjt nidjt bev ^jtntmet etn ober tt;ut ftd) itid)t
bte (Srbe auf, fo toirb ttnž fetn Ungltid juftofjen." ©dfon tuaren fie
biž Stugžburg borgebrungeit, ba erfodjt Otto liber biefetben in ber 9ia^e
ber ©tabt auf bent Sedffelbe  im 3. 955 eineit fo entfdjeibenben
©ieg, bafj bie Ungarn nidjt toieber magten, in ®eutfd)lanb ju erfdjeineu.
(Sr ftettte nun bie fc^on bon $arl bem ©rojjett begritnbete Oftmarf,
meldje unter Submtg bem Sinbe uittergegattgen mar,  micber fyer unb
itbergab fie einem SOZarfgrafett. Unter Otto’ž .©oljn, Otto II., fant
biefe ‘Sftar!, meld)e batb ben Sfamen Oflreid), Oefterreid),  evt;iett, an
baž angefefjene frčinfifc^e fpauž Sabenberg  (976). ®ie Ungarn
traten barnalž ben erften ©d^ritt jur kultur unb iljr fperjog ®ei;fa
nafgn baž (Sfjriftenftjunt an, morauf beffen ©oljn, ©iefan ber fpei*
lige,  burdj 3tužbreitung bež (Sljriftentljumž ben Ungarn etnen friebfer*
tigeren ©inn beibradjte.

Otto ber ©rope unternaljm audj meljrere 3d0 e nfl dj Statien, mo
feit ber Stbbanfung bež $aiferž ?otljar grofje Sermirrung l;errfetjte; er
liefj ftdj itt SRailanb mit ber eifernen $rone juttt ^onige ber Sotnbarben
unb in fRont bom Papfte junt romifdjen $?aifer  fronen.

©eine SRadjfolger Otto  II., Otto  III. unb §einridj  II. ober
ber ^eitige,  ^atten beftiinbige ^atnjtfe mit ben @rof?en bež iReidjež
unb mit ben einporititgžfudjtigen Otalienern. 2Rit ^einridj bera ^eiligen
erlofdj baž fiidjfifdje ^aiferl;auž (1024).

§. 12. §emrtilj IV. unb Sjlabft ©vegor VII.

9?adj bem Stužfterben bež fadjfifdjen $aiferl)aufež in ®eutfd)lanb
murbc ^onrab II., ber ©alier,  ein frantifdjer fterjog, jura $ontgc
geroiiljlt. (Sr mar eitt fraftiger IRegent, metdjer bent barnalž Ijerrfdjenben

57

jjauftredjte uttb bent ©retbett ber Siaubritter ju fteuern bemitljt mar.
©r errnarb baS fdjone ^ontgretd) 23urgunb, mctdjež baž fiibltdjc granit
retd^ unb bte ©d)metj umfafjte, unb mar barauf bebacfjt, bte $rotte fet«
nem jpaufe ju erfaltcn unb etn erbttdjež Satfertfium ju gritnben.

©ben fo frafttg regterte fetn ©ofn |>eittrtd) III., babet bcfajj
er etne grejte ©ottežfurdjt unb murbe bom SSotJe fet;r geeljrt. @r »er*
folgte mtt gefttgfeit bež SBaterž $tan, auž ®eutfd)Ianb etne erbtic§e
iDJonardjte unb ben ^atfer bon ber ©tnff)rad)e ber Orožen unabljangtg
ju madjen. Um ben fjefjbett jmtfdjen benfelben ju fteuern, ntadfte er
ben „@ottežfrtcben" geltenb, nad) meldjent bte SBaffen bon SKittmod)
Slbenbž btž 5D7ontag SRorgenž, unb eben jo tnčifjrenb ber Ijetltgen 3etten
bež ganjen 3aljrež ruf)en foECten. 3Iud) tn Stalten, mo bret ipapfte ju«
gteict) erljoben tnurben, ftettte er bte Orbnmtg mteber ljety inbem er atte
bret abfeftte unb etnen neuen auf ben Ijetltgen ©tuljt er^ob; bte S03aljt
bež ipajtftež nutrbe bom $atfer abfjitngtg. 9llž er tn bem fdjonften
iDJannežalter, ju friif) fitr baž 9ieic£) ftarb, mar fetn ©oijn unb SJtadj*
folger |jetnritf)  IY. erft fedjž Safjre alt. ®ie beutfdjen ffitrften itber*
trugen nun bte ©rjieljung bež jungen .SJotttgž unb bte 97eidjž»ermaltung
fettter iDiutter SIgnež. SIber utan mar mit btefer šKeidjžbermattung ntdjt
jufrteben unb bte giirfteit tradjteten baljer, fobalb atž mbgltdj ben
jungen $ontg fetbftftanbig ju ntadjen, unb fo beftteg £>etnrtdj IV. tn
jetnem 16. f}af)re ben beutfcf)cn ®Ijron.

®er juttge $ontg begann nad) Saune unb SBttttitr ju regteren
unb fjatte etnen ftotjen ©tnn. ©etne »erfd)menbertfd)e fpoflfaltung ju
©ožtar ant £jarj briidte arg auf bte @ad)fen, jubent beljanbelte er bte
fac§ftfd)en ©rofjen itbermuttjig, legte tn ifjrent Sanbc fefte 33urgen an
unb berfaf) btefe mtt frdnttfdjeit SSefajsungett. ®a emporten fid) bte
©adjfen, jerftorten bte neuerricf)teten 33urgen, barunter audi) bte jparjburg,
unb notfitgten ben $ontg jur fflitdft. 3Iber ber Uebernjutf) ber @ad)fen,
uamentltd) bet ber ^erflbruttg ber £>arjburg, »eranlafjtc btc fitbbeutjdfen
unb rf)etntfd)en jfitrften, auf bež $ontgž ©ette ju treten, meldjer nuu
bte ©adjfen beficgte. ®er $ontg, bon fftadjfudjt getrteben, Ifaufte nun
arg tn ibrent Sanbe, l)ielt bte fadjftfdjen ©rofjen gegen baž gegebene
SBort gefangett unb Itefj bte jerftorten SBurgen mteber aufbauen. ®ej$*
falb manbten fidj bte ©ad)fen mtt t!;ren $lageu an ben $apft.

®amalž befanb fid) auf bem jmj>fttid)en ©tu^te ©regor  VII.,
meldjer nor fetner ©r^ebung jptlbebranb  ^ e B- tt,av  ber ©o^n
etnež ^tmmerntanuež ju ©aootta tn fftalten unb (jatte ft^ burdj getfttge
fja^tgfettctt, aužbauernbe SIrbett unb ftrenge ©ttten btž jur fjbdjften
geiftli^en SBitrbe ernporgefdjmungen. ®tefer tljatfrafttge SOIann unter^
nabm ež, bte $trd)e »om ©taate unab[;angtg ju ntadjen unb bte geift«
lid)e ©ematt liber bie meMid^e ju ertjeben. ®ežfatb fprad) er ben

58

meltlidjen giirften bie ffnoeftitur  ab, b. f).  baž 9?ed)t, Sifdfofe ju
ernennen unb fic »it ben meitlidjen ©fttcvn iljrer Sirdje, mittelft ffting
unb $ird)enftab, ju belefjnen. ®aritber erljob fid) ein faft 50jaljrtgcr
Streh jmtfd|en bem fpapfte unb bem beutfdjen ®onige.

®a §einridj IV. tro§ ber (Sinfj)rad)e @regor’ž VII. fortfuljr, 23iž»
tl)tim er unb Slbteien mittfitrlid) jit oergebett, unb audj bte Sadjfen mit
ilfren $Iagen fid) an ben fpapft manbten, fo forberte biefer ben beutfd)cn
^onig auf, fid^ in 9font megen feincr §anblungen ju »erantmorten.
£>einridj IV., baritber erbittert, erfldrte ben fjkfjft ftir abgefefct, tnogegen
©regor VII. iiber ben beutftfjen Konig ben $ird)enbann aužfprad). ®ie
ofineljin mifjOergnugten Orožen erflarten nun, bafj £>einrid) ber f?rone
berluftig fein foDCte, menit er fidj nidjt binnen ffaljrežfrift bon bem
Sirdjenbanne befreien miirbe. -Setst berlie^ ben $onig ber 9J?ut£), unb
er jog »itten int SBinter iiber bie fcfjneebebedten Sltpen, um ben fpapfi
ju oerfofjnen. ®iefer befanb fid) bamalž in bem feften Sdjloffe ©a«
noffa  in £>ber«-3talien. ®ort unterjog fid) fieinvid) einer breitagigen
fdjraeren $ird)enbuf;e unb murbe bann bom 23anne nnter ber SBebingung
ložgefprodjen, bajf er biž jur ©ntfdjeibung feiner Sadje burd) ben i)3a)jft
unb bie beutfc^eit gmrflen fid) ber Služitbung ber foniglidjen ©emait
entlfalten fottte.

®iež betoog ben $ontg, fobalb er eitten neiten Stnljang getuann,
mieber gegen ben $aj)ft aufjutreten. fJiadjbem er in ®eutfcf)lanb einen
©egenfonig beftegt ^atte, jog er mit einem £>eere nad) fRotn. ©regor
rnujjte flie^en unb ftarb fdjon im folgenben ffaljre (1085) in Salerno
mit ben SBorten: ( ,-3d) fjabe bab žftec^t geliebt, bab Unredjt gefjafjt,

barum fterbe idj in ber Serbannung."

3iber fpeinrid) IV. fanb aud) feine ruijigen Sage; feine eigenen
Sbfjne emfiorten fid) gegen ifjn, unb alb ber jiingere Soljn |>einrid)
gegen ben greifen 33ater bie 2Baffen ergriff, ftarb biefer aub $ranfung.
$ ein r id) V. beenbete enbtid) ben ffnbeftiturftreit, inbem er bem Siedjte
ber Selcljnung mit 3fing unb Štab entfagte unb nur bie 33elefjnung
iiber bte meltlidjen ©liter mit bem Scefher beljielt. (Sr ftarb (1125)
linberlož, mit ifjtn enbete ber franlifdje $aiferftamnt.

III. 2)ie $eit ber .^reujjuge.

§. 13. Sf3eter ron Stmienb.

®ie Drte, too ber ©rlofer gelebt unb gemirlt, toaren fiir bie
©f)riften imnter ein ©egenjtanb fjofjer Serefjrung unb bežijalb nmrbett
Oon aHen ©egenben, moljin bie Seljre bež ©fjriftentf)umž bereitž ge«
brungen mar, Ijaufig SBaUfaljrten nad) jenen Ijeiligen Stdtten unter«
nommen. So lange Serufatem im ©efifse ber griedjifdjen $aifer mar.

59

murben biefe SBaUfa^vten begiinftigt unb bauerten aud) nadj ber (Sr*
oberung Serufatemž burd) bie Straber ungeljinbert fort. 2IIž aber bie
®iirfen, eii. mitbež SSolf oom ofttidjen Ufer bež tafj)ifd)en SReerež,
ptaftina eroberten (1072), murben btc ptger Ijiiufig geptiinbert unb
mifjljanbelt, unb ež ertimten bte bittcrften $tagen ber (Sljriften tu betu
fjeitigen £anbe. 5lffgemein begann ftd) nun nnter ber (Sfjriftenljeit ber
RBunfd) ju regen, ptaftina mit bent ©rabe bež £>eitanbež mieber beit
SRofjamrnebanent ju entreifjen unb ju einem djrijHidjen Dietc^e ju rnadjen.

®a tam pter Don Slmienž,  ein frommer (Sinfiebler unb
piejier, Don etner 2BaUfaf;rt juriicf unb fdjitberte auf bie riiijrenbfle
SBetfe bte Samrner[cenen in ipataftina. (Sr toar mit einem ©djreiben
bež ptriardjen Don Serufatem Derfeljen, in metdjem biefer ben Ppft
Urban  II. um £>itfe bat. ®er ppft beauftragte nun ben begeifterten
®oten, Don ©tabt ju ©tabt, Don Ort ju Ort ju jiefjen unb jene S?et=
ben ber (Sfjriftenljeit ju Derfitnben. pter jog nun auž, auf einem
SRauttfjiere, baarfufj, mit entbtfifjtem fpaufde, in einem ptgertteibe, eitt
$reuj in ber fpanb. (Sr jog burd) Otatien, fjrantreidj unb ®eutfd)*
tanb; ii6eratl ertoarmte unb begeifterte er bie fterjen. Stud) ppft
Urban  II. forberte auf ber $ird)enDerfammtung ju (Slcrraont (in fjranl*
reid)) in begeifternber [Rebe jur 23efreiung Serufatemž auf. 3ltž er
geenbet f|atte, erfdjott ber taufenbftimmige [Ruf: „@ott miti ež!" unb

prfonen auž allen ©tanben brangten fid) fjeran, um fidj in bie 3af)(
ber ©treiter fiir bie fieilige ©adje aufnetjmen ju laffen. ®a jebem
®f)ettne()tner atž Stbjeidjen etn rotfjež $reuj auf bie redjte ©djutter ge*
fjeftet tourbe, fo entftanb ber [Rame „®reujfaf)rer" unb „®reujjug."

©d)on im fjruf)jat)re 1096 begaben ftd) jaljtreidje ©djaaren,
meldje bte fRiiftungen ber fjiirften nidjt ertoarten fonnten, unter 2ltt=
fiiljrung pterž Don Slmienž unb bež fRitterž SBatter Dott £>abenid)tž
auf ben 2£eg; aber Diete gingen fdjon auf bent B u 9 e  burdj 9iotI) unb
$rantljeit ju ©runbe, unb maž baoott nad) $teinafien getangte, murbe
bort burd) bie Smrten anfgeriebett.

§. 14. ©ottfrieb »on SBouitton.

Sn ber jmeiten $iitfte bež ©ommerž 1096 jog ein georbnetež
unb geriiffetež §eer jur (Sroberung bež Ijeitigen Sanbež auž. Wn fetner
©pi(5e ftanben tapfere. [fmrften, Dorjitglid) ber burd) frontmen unb ritter*
tid)en ©inn aužgejeidjnete §erjog Don iRieber=2oti)ringen ©ottfrieb,
meldjer Don feinem ©tamntfdjloffe ben [Ramen Don 23ouitton  ftit)rte.

®až ganje §eer javite an 600 000 SRann unb nafjerte fic^ in
meljrcren Stbttjeitungen auf Derjdjtebenen RCegen feinem 3^ e * ®* e

iPerpftegung einež fo grojjen §eerež Ijatte groge ©djmierigteiten, jttbem
titten bie ilreujfafjver bur^ bie brennenben ©onnenftra^ten unb burdj

60

anftedeitbe Sranffjeiten. ®ennod) erobcrten fte 9H c a a (1097) unb im
folgenben 3fal)re 3tntiod)ia. §16 er Ijierauf frteg bie 91otf) aufž £)i>d)fte,
bcntt bie Sreu^faijrer- tourben in Ie|terer Štabi bon einem jatjlreidjen
tiirfifdjen £>eere eingefdjloffett, mtb eg broijte ifjnen ber £>ungertob. ®a
teerfitnbete eitt fvattgofifc^ev ©eifttidfer ben 9)iutl)Ioien, er £)abe unter
Cent .fpodfaltar bcr i}5etergfirc|e bon 9intiod)iett bie Hanje gefunben, mit
meidjer bie ©eite bež Erloferg burdjfioifrt morben; bicfe mitrbe ben djrift*
lid^ert ©treitern ben ©ieg bringett. ®a ergriff bag ganje £ieer eitte
glaubige Segeifterung, uttb bie Ijalboertjungerten ^reujfalfrer errattgen
itber bie ©iirten einen glčinjenben ©ieg.

®a ein grojfer ©!)eil ber ^reujfaljrer in ben eroberten ©tabten
gurtidbleiben inujjte, and) bieie burcf) bie beftanbigen ®itmf)fe unb in
$o!ge ber itbertnafjigen Slnffrengungen mtb ®rangfate umgetontraen
maren, fo getangten nur ettoa 20.000 SJiantt ^ujjbolf unb 1500 SKitter
unter @ottfrieb’g 2lnftil)rung big berufaiem, melctjeg bon 40.000 ©iirten
»ertljetbigt murbe.

3ltg bie ©Ejriften bie Ijeitige ©tabt erbiidten, jubetten fie taut auf,
marfen fid^ auf bie (Srbe unb fiijjten ben Soben.

92ad) einer 39tagigen Selagerung unb einem jmeitagigen ©turme
tourben ant 15. -3ttii 1099 bie ŠOiauern Serufatentg unter bent 9iufe:
„@ott miti eg!" erftitrmt. ©ottfrieb toar ber Srfte, meidjer in bie
©tabt einbrang.

Sllž man fpiiter ©ottfrieb bott SottiHon jum $onige bon 3eru=
falem auSrief, lueigerte fid) biefer entfdjieben, bort eine $oniggtrone
anjuneljmen, mo ber ^eiianb eine ®ornenfrone getragcit; er naljm nur
bgn ©itel eineg Sefcf)u|erg beg tjeiligeu ©rabeg  an. 93adj
fetnetn ©obe ubentafgtt fein Sruber Salbuin bie fRcgierung unb ben
$oniggtiteI.

®ag ftottigreidj -3'erufalent Ijatte feinen Seftanb. ®ttrdj bie lltt«
einigbeit ber g-iirften unb bie rnilbe ©ajtferfeit ber ©iirfen gittg mieber
eine Sefi|ttng nad) ber anbern bertoren. ©cd)g Sreu^tige, meldje nodj
nad) btefent erften unternommen murbett, fonnten nic£)t tterljinbern, baj)
■3erufalem mieber itn Šefice ber ©ttrfen berblieb.

§. 15. griebrtd) 1. šBctrbaroffa.

griebrid), mit bem Seinantcn Sarbaroffa, b. i. Siotpart, mar
aug bem ebten ©efdjtedjte ber goljen  ft auf  en, tueldjeg nad) bent 3lug=
fterben beg frantifdjen §>aufeg mit $onrab III. auf ben beutfdjen ©(jrott
gelangt mar. ®ie Surg £>o!)enftaufen liegt nodj Ijeute auf einem Serge
ber rautjen SIIp im $onigreid)e SBiirtemberg. ®a biefeg ©efdjledjt
bag fperjogtljuin ©djmaben Befag, fo merben bie iRegenten aug biefem
£aufe aud) bie fdjmiibifdjen $ai)er genannt.

61

Sriebridpž £%tm, ®onrab III., [jatte nicf)t oljne Siberfprud) ben
beittfdjen ®I)ron bcftigeit, bemt and) bev rttad)ttge fpergog bon Satern,
fpeinrtd) ber ©totge, attž bent 9S5elftfcfjen fSaufe, fjatte ftd) um ben<
felben bemorben. ®tež gab ŽBerantaffung ju einer tange anbauernbeu
^etnbfdjaft gmifcfjen ben SBetfeit (©uetfeit) mtb ben ^>ot)enftnufeit ober
SBaibtingern (italientfd) ©fjibellinen), metdjen Sramen fie nad) it)rem
(Srbgute SBaibtingen fiifjrten.

255a^renb bež ^antpfež 6elagerte ^onrab bie metfifdje ©tabt SBeinž*
bevg. StlS bte ©tabt ftd) ergab, geftattete ber Saifer ben gmauen, mit
tfjren tiebften ©djafsett abgugieljen. ®ie tiftigen fjrauett naljnteu nun
tf)re SRanner auf bte ©djuttern ttnb retteten iljnen auf biefe SSseife fjvet=
fjeit unb Seben.

©pater unternaljm ber ^aifer einen $reuggng unb ftarb 6alb nad)
ber 9tiicffef}r (1152), rnorauf [etn iReffe [Jriebrtcf) I. Sarbavoffa
ben beutfd)en ®|tim beftieg. ®tefer mar etn frafttger, {jetbenmiitfjiger
^atfer, mie ®eutfdjtanb feit Sangern nidjt befag. €>i>djft befonnen im
(Sntmurfe fetncr iptane, rafd) ttt ber Stužfitfjriutg, mit eiferner SBillenž*
froft, fudjte er baž unter fetnen tBorgiingern gefuntene SaiferlioEje 2lnfe()en
tnteber fjergttftellen, bte |)aužmad)t ber fpofjenftaufen gu bernteljren, unb
bte $rongematt, mo rnogtid), in feinern fpaufe erblicf) gn macfjen. 9lber
and) jenfettž ber Sltpen, in Statien, foUte fein fRame geefjrt unb ge*
fiirdjtet fein, unb ju biefent (Sttbe unternaljm er fed)ž .giige nad) Statien.
@r Ite§ ftd) in $aoia gunt ®onige ber Soitgobarben unb in Ront gum
®aifer fronen.

(Sr gitdjtigte baž aufriiprerifdje SRaitanb; im Slnjuge ber Stigem
ben erflefjten bte SRaitanber Oont i?aifer @nabe unb fdjmuren ben (Sib
ber ®rene. Sltž ftdj bažfelbe »on Reuent gegen itjn emporte, crobertc
er bie ©tabt unb naljnt furdjtbare iRadje. Sr gerftorte gum groben ®l)eit
bte btiiljenbe ©tabt unb tiejf ©alg auf ben f$ta§ ftreuen; gitbent befaf)!
er, SlBiefen unb f^elber angutegcn, mo Oorbem ipatafte fid) erljoben.

®od) faunt mar ber $aifer nad) ®eutfd)tanb guriicfgefe^rt, fo er*
Ijaben ftd) mieber bie Sombarben. ®až gerftorte SOZailanb murbc mteber
Ijergeftellt unb etne neue fyeftxmg, SIteffanbria, nad) bent ipapfte 2lteyam
ber III. benannt, angefegt.

®a gog ber Jjaifer nodj einmal liber bte llpen. 3tjn beglettete
ber madjttge |iergog »on ©adjfen unb Saiern, [p e i n r i d) ber Some.
2lber unmittetbar nor ber ©djtadjt entgmeite ficf) Sriebrtd) mit btefem.
|)etnrid) ber Some »erfagte bafer jebeit meiteren Seiftanb unb gog, mie*
mo^l bann ber $aifer ffe^enb bte ®ntee bež [pergogž untfa^te, nad)
®eutfd|Ianb ab. -3n f^olge beffen murbe griebrid) bei Segnauo entfc^ct»
benb gefdftagen unb mu^te etnen nac^t^etltgen SBaffenftiHftanb fd|tie|en.

62

Sfad) ©eutfcgtanb juriidgetegrt, lieg er nun ben uitgegorfamen
$erjog fetne f d) id ere §anb fug ten; er tub ign jur SSerantmortung »or,
unb ate btefer nid)t erfdjien, fprad) er bie ffteidjgabgt liber if;tt aug unb
erflarte ign feiner fperjogtgiimer fiir »ertuftig. Saiern betam Otto »on
SBittetebad), ber ©tammbater beg nocg jefet regierenben batrtfegen §aufeg.

!Jtod) tu feinem 70. Sagre bfjtgeitigte ftd) ber $aifer an einent
•ttreujjuge, ate bte ©rauernad)rid)t antangte, bag Serufalein mieber in
bte §anbe ber ttnglaubigen gefallen fet. ©er $aifer tam nad) Ueber*
minbung groger ©efagr mit feinem $reujgeere in $Ieinaften an unb
fd)tug ein biet ftarfereg tiirtifdjcg |3eer. Site .er jebocf) bei feinem Ueber*
gange liber einen gtug, bie fegmale S3riide »ermeibenb, mit feinem ^ferbe
ben ^lug burd)fd)mimtnen molite, fanb er in ben reigenben SBetten beg*
fclben feinett ©ob (1190). ®ic attgemeine S3eftiirjung unb bie ©rauer
iiber ben ©ob bež $aiferg maren unbefcgreibtid). ©ag beutfdje £>eer
jog gierattf nad) ^tolemaiž unb betljeiligte fief) unter bent ritterlidjen
■Serjog Seopolb »on Defterreid) an ber 33etagerung biefer ©tabt, beren
©innagme enblid) getang, ate and) bie ^onige i|3giiipp Sluguft »ott
fjfrantreid) unb 9tid)arb Šiitoengerj bon tšttglanb mit igrat fpeerett an*
famen. ©er ,3med &eg $reujjugeg aber, Serufalent jtt erobern, mttrbe
nid)t erreidjt.

§. 16. Stidjatb Comettgerj.

©er SSante ©nglanb  ift atte bent SSanten Slngettanb,  b. t.
?anb ber Slngetit, entftanben, melege im 5. Sagrgunberte n. ©g. atte
bem nbrblidjen ©eutfcgtanb nad) S3ritannien getommen maren ttnb ba*
felbft ntegrere fteine ©taaten gegrlinbet gatten. ©in ®onig, ©gbert
ber ©roge,  »creinigte biefelben. gierattf tamen bie ©anen ober 9ior*
mannen unb eroberten ben grogten ©geit beg ffteid)eg. ©a ergob fid)
©ngfanb unter Sttfreb bem ©rog  en  unb befreite fid) »on bem ©rude
frember ©roberer. Sni Satire 1066 ertofd) Sltfrebte ©efcgtecgt uitb
SBitgetm ber ©ro berer,  §erjog »on ber SSorntanbie, bemacgtigte fid)
©ngtanbS, unb nun regierten ein Sagrgunbert tang normannifege Šonige,
morauf ba« fpaug 2lttjou  ober ifSlantagenet  auf ben ©gron getangte.

Slug btefent §aufe mar Sticgarb,  genannt 2 6 m en g er j, meteger
gegen ©nbe beg 12. Sagrgunbertg ben engtifcgen ©gron inne gatte. ©r
befag groge perfontiege ©apferfeit, bod) aud) iibermagtgcn ©grgeij unb
eine @ud)t nad) Slbenteuern, meggalb er ben grogten ©gett fetner 91e*
gierunggjeit augergalb ©ngtanb jubracgte. ©rei Sagre ginbureg betgei*
tigte er ftd) an bem britten ^reujjuge unb befonbette an ber 33etage*
rung ber fjeftung Slccott (^totemaig), metege enbltcf) erobertmurbe (1191).
fperjog Seopolb V. ber ©ugenbgafte »on Defterreid) mar mit feinett tapfern
Scgaaren juerft auf ben SKauern unb pflanjte fetne ffagne auf einem

63

Jfjittme auf; aber 9tidjarb Sotoenberj, ber ebenfallb ctttcv bev erften bie
'Diauern erftieg, ttejš fic berabreifjen. Seopolb inbejš berfdfob fetne fRadje auf
eitte giinftigere jjeit. 211« iPbtKpP 2luguft, $onig bon granfreidj, ebenfallb
»on 9?td^arb beleibigt, nad) (Suropa juritcffebrte, fe^te fRidjarb bcn $rieg
aUetn fort unb erforf)t nod) mand)en ©ieg. (Sr naljnt bett ©iirfen bab eben
eroberte Soppe mieber ab unb bertbeibigte eb auf eine ffetbenmiitbige SBeife,
bodj fab er fidj enblid) genotfjtgt, mit ©alabin einen SBaffenftiUftanb ju
fc^ttegcn, nad) meld)em ben (Sfiriften bte $iifte bon -3oppe bib Slccon
blieb unb iijnen ber freie 33efu«f> ber Ijeittgen Črte geftattet toarb. Stun
molite 9iid)arb rafd) nad) (Sngtanb juriidfeljren, meti bte fftacbridjt etn=
getroffen mar, feirt Sruber Solanu (mit bem ŠBeinamen ol)ne £anb)
trakte nad) ber $rone, unb er fdjiffte ftct) ba^er ein. Slber er murbe
burd) einen (Sturm an bie ®iifte boit 21quileja berfd)Iagen unb at« er
alb ©empelritter berfleibet burd) £)efterreid) feinen 2Beg neumen molite,
»on £>erjog Seopolb gefangen unb nadj ber 33urg ©iirrenftein an ber
©>onau in |jaft gebrad)t. Seopolb lieferte i^u bann an ben ®aifer §einrid) YI.
aub, ber ifjn erft nad) einer einjfiljrigen ©efangeufcbaft gegett ein Sbfe^
getb bon 150.000 Sftarf ©tlber freigab.

9?adj£>aufe juriidgefebrt, bereitelte iRidjarb bie ipiane feine« 23rubeu«
3fo^ann unb befampfte bie in ber SJormanbie eingebrungenen granjofen.
(Sr fanb in einer ipribatfeljbe bei ber SSctagerung einer 23urg bard) einen
ipfeilfcbufj feinen ©ob.

§. 17. Sonrabttt, ber legte §ot)enftaufe.

©)eb groffen Saiferb gmiebrid) Skrbaroffa ©o^n unb 9lad)foIger
auf bem beutfcfjeit ©brone, §einrid)  VI., b^tte burcb feine @emal)lin,
eine norntannifd)e i)3rinjeffin, Steapel unb ©tcitien geerbt, beffen 23e*
pauptmtg if)tn unb feinen 9?ad)foIgcrn riebrid) II. unb^onrablV.
»iele ^antpfe foftete. 2tt« $onrab IV. ftarb, mar fein ©obn $onrabin,
b. b- $onrSbd)cn, erft jrnei ffabre alt. ©>a berlieb ber i)3apft bab 9tetd)
alb Dberlebenbberr bem franjbfifdjen Vrinjen $art bon 9lnjou  alb
pitpftlid)eb Seben.

ijarlb barte fperrfdjaft erfreute fid) feiner 23eliebt()eit unb ber Ueber*
tnutb ber fjranjofen crregte Unmiflen. 3njmifd)en mar Soitrabin ju
einent traftigen Sfunglinge berangemadjfen unb 6cfcf>tog, aufgeforbert bon
ben ©bibettinen in -Štatien, bab $oitigreid) fcineb SSaterb ben ffmanjofeit
ju entreifjen. (Sr jog in ©Segleitung feiiteb 3ugenbfreuitbeb, gvtebvid)
»on Defterreid), mit einent ^eere nad) Otalien. ©>er eble ©proffe ber
|jobenftaufen erfreute fid) bafetbft eineb gliinjenben (Smpfangeb. 2lt«
jebodb bie feinblidjen .fieete in Unter»3talien (bei ©curcola) jufammen*
ftiefjen, erlitt er eine entfdjeibenbe SZieberlage unb murbe mit feinem >}ugenb*
freunbe gefangen. ®er graufame ^?bnig i?arl bon Slnjott tie^ beibe jum

Sobe berurtjjetlen unb ju 9?ea^el auf bffentiidjem 2J?arftpla§e cntljaupten.
JJonrabin ernannte auf bem iBtutgeriiftc feinen Seriuanbten, bjSetev boa
Slragonten, junt ©rben feiner Slnfpriidje.

2I6er bag SSIut beg ungliidiidjen ^vinjen murbe furdjtbar gerfidjr.
Sari bon Slnjou mačete ficf) burcf) feine unmenfd)lid)e fparte fo berffajjt,
baj? ain ©ftermontage beg S.  1282 in ipalcnno bic granjofen nieber*
geme§e(t murben. ®iefeg grafjlid)e Slutbab berbreitete ficf) fdjiteH liber
ganj ©icilien unb mtrb, meti eg um bie 3eif anftng,- alg bte ©bode jur
Sefper gebautet murbe, bie ftctltantfdje 35efer  genannt. b)3eter
bon Slragonien bemiidftigte fid) jeftt ©tcilieng unb atte Seutuljungen
Sarlg, bte Snfel mieber einjunefjmen, blteben frudjtlog.

IV. SBom ©ni) e ber fireujjuge Oiž jur ©ntbetfuttg 2luterifa’§.

§. 18. Dtubolf rott §abž6urg.

97adj bem Sobe beg Saiferg Sonrab IV. au8 bem §>aufe £>oI)en=
ftaufen befanb ftd) ®eutfd)Ianb tn etnent ,3uftanbe grošev 3 eri 'd ttun 0*
®aS faiferlidje Slnfeljen toar bereitg fo tief gefunfen, bajj fein beutfc^er
gfiirfl ntefjr nad) bev Srone ftrebtc unb baf) man bte bentfdje Srotte
Slu.glanbern anbot. Sev bon ber einen bpartei gemafjite ©raf fftidjarb
bon Gtornmaaig, ein Sruber bež Sonigg bon Snglanb, fam jrnar ntefjr*
ntafg auf fitrje .geit nad) 2>eutfd)lanb, fitntraerte ficf) abev um bte 8ie=
gierung nidjt; bev bon ber anberen i)3artei getra^Itc Sonig Sllfong bon
©aftilien fam gar nte nad) $eutfd)fanb. Sffan nennt bafjev biefe eigent*
fid) fatfevlofe >$eit (1256—1273) ba8 gmifcfienreid) ober bag 3nter*
regnum.

®a fenfte ber Srjt>ifd)of SBerner bon Sfiatttj bie SBaljl auf ben
©rafen 97 u b o l f bon ^abgbuvg,  einen ftugen unb tapferen 50fann,
bod grommigfeit, Sieberfintt unb @erecf)tigfeit. ®ie ©rafen bon §abž=
burg maren begiitert im tsSIfag unb in ber ©djtucij. Sluf einer ftetlen,
betoafbeten 2lnf)of)e an ber Slav, im ©djmeijer kanton Slargau, erfjob fid^
ba§ ©d)lofi §abid)tg6urg ober fpabsburg, beffen 37uinen nod) Ijeute bor»
fjanben finb.

Son ber ^rommigfeit beg ©rafen 97ubolf toerben bte fdjonften
giige ergafjft. ©inmal begegnetc er auf einer -3agb einen ^Jrtefter, ber
ju etnent ©terbenben eilte, um biefem bag Ijeilige 9l6enbraaf)l ju reidjen.
Šlber ber SBalbbad) tuar angefdjmoaen, ber ©teg fortgeriffen unb ebeit
fdjidte ftd) ber fpriefter an, bag SOSaffer ju burdjmaten, ba fprang 97u»
bolf rafd) bom b)3ferbe unb Iteg ben Šoten ber Sird)e auffteigen. Slfg
nad) bottenbeter (eifiger ^anblung bag ipferb bem ©rafen mteber juriid*
geftedt murbe, mibmete er eg bem Sienftc ber Uirdje, inbent er augrief:

65 —

„®a fei ©ott Bor, baf id) mieber bag Stoter befieige, toeldjež tneinen
Sdjopfer getragen!"

Site er nadj ber ^ronung ju Slaven bie ^iirften beleljnen f o lite,
fejjlte e§ on einent ©center. iftubolf aber, fc^nell gefajjt, ergriff etn
Srucifij: unb fagte: „®iefe3 ^eidjen, meld)eg bte SBelt erlofet Ijat, mirb
ja molji im ©tanbe fetn, bie ©teKe etneS ©cepterž ju Bertreten!"

fftubolfd erfte ©orge to ar, in ®eutfd)lanb etnen georbneten
fianb berbeijufuljren. (Sr liefj ben Sanbfrieben atterufen, jog felbft gegen
bte fRaubritter au§ unb jerftorte ilfre 23urgen.

Stud) jog er gegen ben ftoljen $onig Bon 23oIjmen, Otto!ar,
tneldjer ben $aifer nidjt anerfennen molite unb auf melfrtnaligeg $or=
laben nidE)t erfd^teit. Sluf bent Ullarcljfetbe fant ež jur (Sntfdjcibungš*
fdfladft (1278). gerietf) ber Saifer toaljrenb bež $atnf)fež in

Sebenggefabr. Ottofar fodjt mit Berjtneifeltem SDiutlje, ftel aber enblicl).
Bon geinben utnringt, mit 17 SBunben bebedt, unb Berlor @djlad)t unb
£eben. iRubolf belefjnte Ijierauf ben ©ofjn Ottofarž mit betn (Srbreidje
be§ SSaterte, mit 33ol)tnen unb SDcaljrett; bie aber Bon Ottofar toiber«
redftlid) in Sefi£ genommenen ofterreid)ifd)en Sanber bagegen gab er
feinen eigenen ©oljnen ju £eljen unb griinbete baburd) bie 5Diacf)t bež
fpabgburgifdjen fpaufež.

$aifer SUubolf ^atte fo Biel fitr ®eutfd)lanb getlfan, bafj er fdjon
Bon feinen .geitgenoffen „ber 2BieberfjerfleHer bež beutfd)en 9?eid)eS" ge«
nannt tourbe.

<Sr ftarb in feinent 74. 3a^re (1291) Bon aHen ©uten betrauert.

§. 19. ®ie @age »on SOBil^elrrt SEell.

Sluf $aifer Sfubolf Bon fpabžburg folgte ber ®raf Stbolf Bon
Siaffau.  ®iefer tourbe aber balb Bon ben beutfdjen gmrften abgefefst
unb nun Sllbredjt,  fftubolfž ©oljn, jum $aifer getoalflt. 3lI6red)t I.
toar ein fraftiger $iirft, ftreng, aber geredjt. (Sin midjtigež (Sreignifj
toajjrenb feiner Stegieruug ift bie ©runbung ber fdfmeijerifdjen (S ib«
genoffenfdjaft.  (Sr molite namlid) bie brei fdftoeijerifdjen Sanbfdfaf«
ten ©djtotjj, Uri unb Untertoalben,  toeldje retd)žunmittelbar
ioaren, bent |>aufe fpablburg nntermerfen. ®aritber unb meit bie fatfer«
lidjen 9leid)gBogte fic| tnandfe ©etoaltt^atigfeiten erlaubten, entftanb eiue
$erfd)toorung. Un bunfler Sfad^t (1307)' legten bie SBerfdjtoorenett auf
bem ŽKutli, einer eiufanten UBalbroiefe aut Siermalbftatterfee, ben feter«
lic^en (Sib ab, i§re Unablfangigfeit bte in ben ®ob ju belfaujtten. ®ie
©age erjafjlt unž bie ©efdjidjte ber 33efreiung auf folgeube SBetfe.
(Siner ber gefurd)tetften SSogte mar Jermanu ©efjler.  -Sn feinent
Uebertnutfje liefj er einntal ben fjerjoglidjen §ut oon Oefterreidj auf
einer ©tange erfjoljen unb befaf)t, jeber IBortibergefienbe folle bera |>ute

S8ftolicjta’S 2Mtge!c». 5

66

Efjrerbietung ermeifen. ®a fant 2Biffjefut Sefi,  ein in ber ganjen
©djtoeij geadjteter ©djitfje, boriiber, aber er beugte ftd) itid)t. Er
murbe bežljalb ergrtffen unb nor @efjfer gebradjt. ®er graufame SSogt
berurtljeifte bett ©djiifsen, einen Stpfel Don bent §auf)te beg eigenen
©oljnfeing ju fdjiefjen. ®ie ©fjat gefattg unb bag Sol! jaudfjte auf.
2fber @e§Ier fragte nun beu fiiljtten @d)it§en, tnegljafb er nod) etnert
jmeiten bpfeit ju ftd) geftedt. ®a antmortete ®ett: „®tefer jroeite

bpfett mar fur Euer fjjerj beffintntt, menit id) ntein arntež $iub ge*
troffen Ijatte."

®er SSogt Itef nun ben ®ett greifeu, unt iljn gefangen ju ©d)iff
nad) fJujjttad)t bringen ju laffen, mo£)in er fefbft fufjr. 2tuf bent ©ee
brad) etn ©turnt lož. ®te ©dfiffer erftarten, nur etner bermoge bab
^afjrjeug ju retten, unb ber tnare ber ®ed. ®a fiej) ©efjfer bent ©ell
bie f^effeln abneffuten unb bie fful)rung beg ©dfifffeing aubertrauen.
®er ©eK lenfte bagfefbe mit funbtger, ftorter fpattb, aber fdefdid) be*
nitftte er etne Iferbortretenbe ffefepfatte, madjtc einen ftifjnen ©putng
an’g .Sanb unb ftiefj bag ©dfifffein juriid' in ben ©ee.

9iacf) biefer ©fjat fjatte ©ell bag 3Iergfte ju befiirdjten. Er brad)
bafjer gegen fŽiifinadjt auf unb ermartete in einem £>o£)fmege ben an*
fomntenben SSogt. Ein ftdferer ©djuf), ©ejjfer fanf jtt ©obe getroffen
bom 5)3ferbe ttnb bie 35unbegorte bertriebeu nun itberaH if)re gtoing*
Ijerren. Elfe nod) Saifer Sffbredjt biefe ©l)at ju firafen bermodfte,
murbe er Don feinent Dieffen ffolfattn (iJJarričiba genannt) im 2lngeftd)te
ber §abgburg ermorbet.

§. 20. grtebrtd) ber @d;one unb Subtotg ber 83ater.

9tad) bent ©obe beg beutfdjen $aiferg 2ltbred)t I. murbe ber ®raf
bpeinritf) bon Suyemburg afg ^einricf) VII. gemabjlt, aber er regierte
nur ftinf flafjre. 9‘iad) feinent |>infd)etben berantajjte bie 9Baf»I eineg
neuen ffteidjgoberljaujjteg einen Siirgerfrteg, mefdjer ®eutfd)fanb adft
Satjre lang bermiiftete. ®ie eine bJ3artei mafjfte f^riebrid)  ben
©d) o n en  Bon O e ft c r r e i d), bie anbere Submig  bon 23 a i er  n.

®ie ©djmetjer Ifielteit eg mit Submig. ®a jog fjriebridjg 23ruber
Seoftolb mit §eeregntadjt gegen fie. 23ei 9Jtorgarten  fam eg (1315)
jur ©d)fad)t. .gmifdjen einem fteifen 23erge unb einent ©ee eingeeugt,
fonnte bie fdjmere ofterreid)ifd)e ffteiterei fid) nidft jttm ©efekte ang*
breiten. §ier ftiirjten fidj bte Eibgenoffen, mit ^eulen, §ettebarbcn unb
ffftorgenfternen bemaffnet, bon ben |)bl)en auf bag eingefdffoffene |>eer
unb entfdjieben in anbetrtlfafb ©tunben ben ©ieg. Seofmfb fefbft rettete
ftd) nur, mit Stoti).

Snbeffen murbe ber $rieg jmifdjen ben bciben ©egenfaifern mit
grofjer Erbitterung fortgefiilfrt. Enbfid) fant eg (1322) bet SRtiljf*

67

borf  in Saiern ju etner entfdjeibenben ©c^Iacfjt. ffriebridj focfjt mit
aužgejeidfneter Smpferfeit unb fcfjort neigte ftd) bev ©ieg auf fetne ©eite;
ba mad)te £ubmig’ž erfalfrener ffelbliauptmann ©etjfrieb @d)mef)per=
matttt cine ©djmenfung, moburdj ba§ ofterretcE)t[d)e fpeer ©onne, SStnfc
unb @tau6 in'ž @eficf)t belarn. .gugleid) fd^idte er eine SRetterfdjaar
untev bem Surggrafeit jfriebrid) bon Sfernberg mit aufgeftedten ofter=
reidjifdfen jfaljnen unb f^elbjeidfcn ben Defterreidjern tn ben iRitden.
Sefstere glaubten, fperjog Seopolb rude mit fpitfe tjeran. ®iež ent»
fd^teb baž Unglitd bež £agež; jfriebridj ber ©dfone murbe gefangeu
genommen.

?ubmig anerfamtte, mem er ben ©ieg berbanfe. Sim Slbenbe nad)
btr ©dfladjt, mo er in etner Sauernljutte an fetne ermiibete Untgebung
bte menigen ©er bertljeilte, meldfe aufjutreiben rnaren, fagte er: „3ebem
etn Si, bent tapferen ©djrnefifmrmann aber jmei."

ffriebrid) murbe bon Submig auf baž ©dflojj Sraužnt?, in ber
oberen i)3falj, gebradjt ttnb bort brei fjatjre gefangen geljaltenj enblidj
murbe er unter ber ŽBebtngung freigetaffen, baf; er auf bie .flaiferfrone
bcrjidjte unb fallž er nidjt fein SSerfpredfen fjalten fonne, mieber frei»
miffig tn bie Šefangenfdfaft jurildfefjre.

tfriebrid) eilte nad) SBien ju fetner treuen @atttn S l i f a b e 1Ij,
metdje fidj um iljn blinb gcmeint fjatte. Slber fetrt S3rttbcr Seopolb Ijielt
btefen Š5ergtetcf) ftir abgenotfjigt unb fefste ben $amf)f gegen ?ubroig
fort. ®a feljrfe grtebrid) nad) 23aiern juritd, um ftdj feinent SSertrage
gemag feinent Segner bon SJeuem jur fpaft ju ftetten. Ocrulfrt bon
btefer feltenen £reue fdjlofj nun £nbmtg innige greunbfdjaft mit guuebrid).
Sr ging mtt tl)m um mie mit einent Srubcr, ja er fd^lo^ and) einen
Siertrag jur gemeinfdjafttidjen fRegierung bež 9ietd)ež, meldfen jebod) bie
SSaljlfiirften fttr ungultig erltarten.

Slber fdjon im folgenben Daljre (1326) jog ftdf) griebrid) in baž
ftille reijenb gelegette ©dflofj ©utenftein in Sefterreid) mit feiner blin-
ben Semalin juritd unb ftarb nadj menigen 3af)ren. Sttbmig regierte
nad) iijnt nod) 17 Salfre, aber fcitte ŠRegierung mar burd) biele $rang<
f ate gefrubt.

§. 21. ^atfer Stari IV.

Stuf ?ubmig ben 23aier folgte auf bem beutfdjen Slfrone $ ari TV.
auž bem fpaufe £uyemburg. ©eine SRuiter mar SlifabetI), bie Snlelin
fcež bofjmifdfen $6nigž Dttofar, unb fein SSater Smfjann Ijatte burd) bie
SCalft bež SBolfež ben Stfiron SSoljmenž beftiegen. $arl’8 IV. SBirfen
fcefdjranfte ftd) faft auf fein Srblanb So^nten. Sr mar unermitbet,
fegenžreidie Sinridjtungen ju treffen ttnb ben 2Bof)lftanb biefcž $onig«
reidjež auf jebe SBeife ju forbern. ®ie So^men liebte er mie feine

5 *

68

fiinber unb iiberjeugte itd)  gente, iitbem er in einer fd)Iid)ten $Ieibung
untljerging, mit eigcnen Slugcn, mo $ilfe notljtg mar.

@r ermeiterte bie ©tabt i)3rag burdj bie iReuftabt unb $Ieinfeitc,
ftiftete bafelbft (1348) bte erfte beutfdje Uniberjitat, forgte fitr bte £>ebung
bež Sider*, 33erg* »nb 2Beinbauež, legte bett @runb ju ber ^errltctjen
fteinernen iSritrfe in ifkag unb fuc^te burd) Slnlegung berfdjiebener
33auten ben Slrmen ffierbienft ju toerfd^affen.

J)až beutfdfe iReid) er^telt burd) iijn etn @efe§, meldjež ben Uit*
[idjerfietlen in ber ^onigžmafil fitr bie ^ufunft borbeugen fottte unb bic
golbene Sulle  fjiefj, meil fid) bie angefiangten ©iegel in golbenen
Šapfeln befanben. Jurci) biefe Sutte erf|ielten baž 2Baf|Ired)t ober bie
©urmurbe fiebeit gurften, brei geiftlidfe, ndmlid) bie (Srjbifdjofe »on
ORainj, Jrier unb (£oIn, nnb bier mettlidje, ber $onig bon Bol)men,
ber i)3faijgraf am fRijetn, ber fperjog bon ©adjfen unb ber 9Rarfgrcf
bon iBranbenbnrg. 3 U  ffranlfurt am SRain foffte bie 2Bai)I unb jis
Slaven bie $ronung ftattfinben.

3u Slnfang ber fRegiernitg biefež $aiferž mnrben bie meiflen
Sanber Gruropa’ž bnrd) ben fogenannten „fd)marjen Job", eine fiircfjter*
lic^e S3e|i, Ijetmgefudjt. 2IHe 33emuf)ungen ber Slerjte bagegen maren
frudftlož unb an mandjen Črten ftarb bie £>čiifte ber Sinmoljner.

■Sari IV. regierte 32 ffaijre unb murbe nad) feinem Jobe (1378)
bon ben 33ofjnten atž 35ater bež ŽBaterlanbeŽ betrauert. ©ein @o|n nnb
iRadjfolger SBenjel,  fonnte rceber in Jeuifdflanb nod) in 33iiljmen
bie fRui)e erljalten. Jie blutigften fjeijben fanben jmifcfjen bem SIbel
unb ben ©tabten ftatt, meld)e beibe fd)on feit lange jn iijrer ©it^erfjeit
33unbniffe gefdjloffen Ifatten, j. S. bie ©tabte ben fpanfabunb, fdfraabi*
fdjen, rljeinifdjen ©tabtebunb, bie fRitter bagegen Ijatten ben 33itnb ber
©djltgler, ben Somenbunb, ben f?al£enbunb n. f. m.

■3fn feinem ©rbianbe 23of)men liejj er fid^ oft |>anblungen bon
grojjer Oranfamfeit jn ©dfulben fomrnen, bafiin gef»ort bie ©rmorbung
bež Ijetligen Šofjann bon iRepomuf. (Sr mttrbe bežfjalb atž ein bež
Jljronež Unmiirbiger abgefe(st.

§. 22. Jie S&Iacfjt Set ©empadi unb 2lrnotb »on SBtnfelrieb.

3ur 3eit ber fRegierung bež Saiferž 2BenjeI l)errfcf)te in Cefter*
reic^ $erjog Seopolb,  ein fReffe jenež S? e o fj o I b, meldjer bon ben
©djmeijern bci SfRorgarten gcfcf)(agen morben mar. Jiefer molite nun
an it)nen iRadje neljmen, um fo metjr, alž fie mefjrere oflerreidjifdjc
33nrgen jerftorten nnb anbere Črte jum Slbfatte berleiteten.

5Bei ©empad)  im Stargau fam ež jum Sampfe (1386). Seopolb
Itef bie bepanjerten iRitter abft^en unb ftcfite fie ju ^uf in einer fedjž*
fadjen ©djlad^tlinie auf, meidje mit borgeljaltenen Sanjen nnburc^bring*

69

Itd) fdjien. ®až Heine fpauflein ber ©d)toeijer 6etete juerft auf bett
Snien nad) ber SSater ©itte uttb ftitrjte battn mit Sotoenntutb auf bie
fftitter. Slber ber Stngriff braKte bon ber SJlaffe ber tlfneu entgegeu
ftarrenben tanjen juritd. ®a rief ber ©dftoeijer 91 r n o t b oou 2B t rt=
fetrieb.  „3d) totff ber f^ret^ett eine @affe utajen, forgt fiir metu
3Beib unb Sinb, tiebe Sibgenoffen!" unb ergriff mit ftarfen Strmcu fo
biele Sanjen, ate er faffett forinte, fufjrte fie gegen feine 33rnft unb Ijielt
fie nod) feft, ba er fiel, um bte rJiitter mit ftd) nieberjureijjen unb t^re
bilten ŽKeitjeu ju offnen. ®ie Sibgenoffen brangen uuu tontI)eub in bie
Sitcfe ein. §erjog Seoftolb ftet im ©ebrange unb tourbe getobtet. 9tun
tourbe bie fjludjt attgemein. ®ie fRitter riefen nad) itjren $ferben, um
fid) burdj bie gdudjt ju retten, attein bie Sncdjte to ar en fdjon fange
baoon geritten unb fo fanb bie Stitt^e ber ofterreidjifdjen fRitterfdjaft
bafelbft beu ®ob.

®iefer ©ieg entfdfieb bie Unabtjaugigfeit ber ©djtoeij, to e tel) e eub*
Itd) im toeftpljatifdfen fjrieben (1648) anerfannt tourbe.

§. 23. 3o§an« $ufi uttb ber $uffttenfrteg.

Solanu fpujj mar im 3'at)re 1373, alfo nod) unter ber fRegie*
rung bež Saiferž Sari IY., ju §ufinec in 336t)inen geboren morben.
®er ©obn armer Sttern, aber mit groben ®atenten toerfe^en, erf)iett
er ate 3'itngling oou feineut ©utetjerrn iRiftaž bon ^ufinec bie notbigen
©elbmittel, um an ber $rager ttniberfUSt ftubiren ju fonnen. Sr toib*
mete ftcf) betu geiftltc^eit ©tanbe uttb toar batb ate Šetjrer unb iPrebiger
iu grojjent lufefieu.

Sr ftrebigte mit grojjer greimiitbigfeit gegeu baž ©ittenberberb*
ntf), toetdjež unter ber žRegierung SBettjete uberfjanb genommeu ^atte,
unb aud) fiir SSerbefferuugen in ber Sirene. S3atb aber aufjerte er aud)
fotdje ©runbfafie, toeldfe it)n in beu S3erbad)t ber Se|erei 6rad)ten. Site
batjer unter bem Saifer. ©igižmunb,  toeldjer je^n 3abre nad) SBen*
jete Slbfe§ung ben beitffdjert ®(jron beftiegen, eine Sirdjenberfammlung
ju Sonftanj ober Softnilj am SJobenfee jufammen fam, tourbe f?u§
unter 3ufage ftdjeren ©eleitež babin ehtgelaben, um ftd) ju berantmorten.
43ujj erfdjieu unb tourbe breimal bert)ort; ba er aber itnbeugfam bei
fetnen £et)ren oerbtieb, tourbe er ate Sefjer erftart unb ben toetttid)en
©eridjten ubergeben. Sim 6. 3uti 1415 ftarb er auf bem ©djeiter*
baufen, ba nad) ben bamaltgen ©efe^en bie Se^erei mit bem ffeuertobe
beftraft murbe. ®ažfetbe ©djicffat f)attt  im fotgenben 3abre fein ffreunb
fpteronimuž.

®ie !>Radjrtd)t bon ber ,f?inrid)tung biefer beiben SRanner brad)te
in 23Bbmett uugebeucre Slufregung b e bbor. |)uffente Slnbiinger, an bereu
©pt|e SRiHaž bon fpuftnec ftanb, nannten fid) nun fpuffiten. ©ie

70

fanben in bem Grmpfange bež $eld)eg etn aujjereg Sereinigunggjeidjcn.
33ei iljren feterltd^en Umjtigeu tourbe ber $etd) iijren ©djaarett norau*
getragen.

Set einem fold^en Umjuge tn iPrag tnurbe etn fjuffitifdfer ^vtejltr
ntit etnem ©teine ang etnem genfter beg 97atl)t)aufeg bctoorfen unb bteg
gab Serantaffung gum OoHen Slugbrudje ber ©etoalttljfitigfeiten. ®tr
tniitfjenbe Sobel ftiirmte nun bag Sftatljfjaug unb fdfteubertc breijeljtt
5ftatf|gljerren ang ben genftern Ijerab.

®er SRttter Holjann Žtžla  trat an bie ©ftige ber fpuffiten. -3u
etnem Griege tn -Poten Ijatte er etn Sluge Oerlorett; er toar etn iDrann
non unbengfamen ®ro§e, aber and) grofjen ©eijlegantagcn. Untcr Ujm
fodjten bte §uffiten ftegreid) gegcn bag 3leid)gl)ecr, jerftorten Surgen nnb
^lofter, nerjagten bte $atl)o!i!en unb mijjljanbelten ober tobteten jene
©eiftlidjen, tneldje fidj loeigerten, ben ®eld) ju reidfen. 2£ietnol)t Žižfo
bet ber Selageruttg einer Surg aud) fetn jtneiteg Sluge nertor, fo burd)*
jog er bod) mit fetnen ©dfaaren ganj Sofjnten unb ŠRaljren unb firetfte
felbjl nad) Defterreidj. @r ftarb ftloglid) an ber ol8 er eben etnen
neuen Serttniftunggjug nad) 5Dial)ren nor Ijatte.

9lad) Žtžfa’g Sobe ubernafjnten :P rt) l 0 P ber ©rojje unb
Joj) ber kletne  bte ^uljrung ber fpuffiten. ©te unterna^men ,3uge
in bie benadjbarten Sanber. ©tabte tnurben jerftort unb itberad retdje
Seute gemad)t. ®ag beutfcfje £>eer, toeldjeS fic^ ju einent $reujjuge
gegen bie ^tnfftten toereinigte, nermodjte nidjtS- augjitridjten. @g ergriff
bie Studit, fobalb bie fpuffiten erfdjienen.

@nblicf) tiejj ftdj Saifer ©igigmunb, um bem Slutoergiejjen ein
@nbe ju ntadjen, in ernftiidje Untertjanblungen ein. ®ag Oenuuftete
Sofjnten feljnte ftcf) nad) fftuije unb unter ben fpuffiten felbft entftanb
attmalig ^tojefpalt. ®aS Safeler (koncil (1431—1438) bracfjte enblid)
toenigfteng mit ber gemafigten ipartei einert Sergleicfj, bie toier Kroger
Slrtifel (dompactaten genannt), ju ©tanbe; eg tourbe ben fpttffiten ber
©ebraud) beg ^eldjeg geftattet, unb biefelben tnurben toieber in ben Ser*
banb ber $irdje aufgenommen. ®od) toiberfefste ftd) ein Stjeit ber £uf»
fiten ber SluSfofjnung mit ber $ird)e, aber er erlitt gegen bie mit ben
$atl)olilen nereinigte gemiijjigte ^Partei eine boHftanbige 9?ieberlage. ®ar»
auf erfotgte bie Slnerfennung @igigntunb’g alg ®onig bon Soljmen. ®er
Oerberblidje fpuffitenfrieg Ijatte 14 -3al)re lang gebauert.

§. 24. ®te ^uttgftau »on Orleans.

SSadjbeut in $ranfreid) ber l)errfdjenbe ©tantm ber Giapetinger er*
lofdjen tnar (1328), lam bag fpaug S ato i g auf ben franjofifdjen SEljron.
®er $onig non <£nglanb @buarb III. glaubte jebod^ nabere Šrbanfprudte

71

3 « Ijaben, alS ipljilipf) »on SSaloig, unb fo entfpann jtcfj etn rneljr alS
ijunbertjaijriger Srieg jmifdjen granfreid) nnb Šnglanb.

SDie Šnglanber masten in gmanfreid) grofje ©roberungen. ©>ie
grojjten 23ortI)eile aber errangen fie gegen ben franjofifdjen Sonig SariVII.
(fctt 1422). ©djon toar ifjnen baS norblidjc ^ranlreidj, fogar iPariS,
jttgefaKen. §ranfreidj’S ©elbftftanbigfeit fc^ten »ertoren, benn felbft ber
le^te ©tipjpunft beg fronjofifc^ert Sonigg, bie »on ben Sngliinbern be*
lagerte ©tabt Orleans,  mar ber Uebergabe nalje; ba bradate etn fjbdjft
feltfameg ©reignifj ben f^rangofert 9tettung.

■3n betn Oorfe ®ont Šietnt), im frangofifc^en Sotfjringen , lebte
ein cinfadjeS Panbntiibdjen , mit Dianten. -Šofjanna b’21rc.  3)te
©d)mad) bež tBaterlanbeS unb bte Peiben beg ungliidlidjen SonigS mirften
nadjfjaltig auf baS ©emiitlj ber Sungfrau. ©te miinfdjte nidjts feljn*
lid)er, alg ben Siinig retten ju fonnen, unb fieste beSljalb inbrunftig
ju @oti um §tlfe. SIjrer erregten ©inbilbungSfraft jeigten fidj balb
ijintmlifdje ©rfcfjeinungen trn ©raunte unb fie glaubte enblic^ mit lleber*
jeugung, ©ott Ijabe fie' jur iftetterin gmanfreidjS auSerfeljen.

©o trat ftc,  mie »on einer iibernaturlidjen 23egeifterung erfiillt,
»or ben Sonig unb »erfprad) ibm , fie tnerbe bie j^einbe »on Orleans
»ertreiben unb ben Sonig jur Sronung nadj jlifjeintg fti^ren.

®er fjodjft erftaunte Siinig, meldjer itbrigenS leine anbere iftettung
»or fid) faf(, nafjm baS Slnerbieten an unb Soljanna taufdjte nid)t feitt
iPertrauen. Sn ritterlidjer Sleibung , in ber einen fpanb eine meijje
'Jaljne, in ber anberen ein ©djmert, ging fie nun int Santpfe ben fratt*
joftfdjen ©ruppen »oran, metdje fid) unter ber ffa^ne ber Sungfrau fitr uit*
befiegbar l)ieIten. ©ie jmang bie Šnglanber, bie iBelagerung beg Ijart
bebrčingten Orleans aufjuljeben, meSIjalb fie and) ben Siatnen „Sung*
frau »on Orleans"  erpielt, befreite and) bie tibrigen feften ipiape,
meldje bie (Šnglanber an ber Potre befefst Ijielten, unb fiiljrte, mie fie
»erfprodjen Ijatte, Sari VII. fiegreid) mitten bttrd) bie fjeinbe .jur
Sronung nad) SftljeimS. fpierauf erflarte fie, ben gottlidjcn Slitftrag er*
fliHt ju Ijaben, unb molite mieber in ifjre |)eimat juriidfefjren, aber ber
Sonig bat fie nod) flefjentlidjft, beim fpeere ju bleiben, biS baS ganje
Sanb »on ben geinben befreit fei. ©ie btieb, iljr Ungliid aljnenb, nur
miberftrebenb. S3ei einem SKuSfalfe auS einer »on ben (Snglanbent be*
lagerten ©tabt fiel baS |jelbenmabd)en in bie .fjiinbe ber ffeinbe unb
murbe »on bicfen nadj einer parten Seljanblung atS 3 au f , erin unb Severin
jum ^euertobe »erurtljeilt unb »erbrar.nt.

2lber ber ©ob ber „Sungfrau »on Orleans" fjemmte nidf»t bie
einmal begonnene ©iegeSlaufbafjn ber f^ranjofen. ®ie ©nglanber mujjten
ganj granlreid^, biS auf bie ©tabt GialaiS, raurnen. ®er Srieg enbigte
oljne einen formlic^en griebenSfdjlufj, meil in ©nglanb ber Sampf ber

72

rotljen unb meigen ofc, b. Ij. ber um bett Sfjron fireitenben
ipaufer  San c a ft  er unb  3)orf,  feinen 2Infang naljra.

§. 25. ®te ©roBerung ffonftantmopelž brad) bie SEurfeit.

3u Stnfang bež 15. Saljrljunbertž befanb fidj baž griedjifdje
$aiferreid) bereitž in eincnt ^nftanbe grošev ©djmfidje. 23itrgerfriege,
firdjtidje ©treitigfeiten unb bie UnfaljtgJeit ber nteiften i?aifer erleictjterten
ben Sž m a n en ober £ urjen  baž SSorbringen.

®iefež SBolf Ijatte feine urfprunglidjen SBoljnftfce ant fafpifdjen
iDieere, nntermarf fidj aber itn 14. Saljrfjunbert unter bern groben (Sr=
cberer O ž ut a n ben norbfoeftlidjen Stfjeil $lein * Slftenž. ©djon fein
“Jiadjfotger naljra ben Sitet ©ultan  ober a b i [ a an, bitbete ftcf) auž
ber fjugenb ber befiegien 3Sotfer eine Seibmadje, bie Sanitjdjaren,
unb breitete ftd) bei bera fdjmadjen SBiberftanbe ber griedjifdjen $ai|'er
in $tein * 2lften imnter rae^r auž. ®ie Šiirfen brangen batb audj in
©urofia ein.

SSorjugtid) mar 33 a j e f i b gefiirdjtet, metdjer megen ber ©djnellig«
feit feiner (Sroberungen ben Šeinamen ber „58ti{5" erljaltetr Ijatte. ©djon
biefer murbe $onftantinof>et erobert fjaben, aber baž ftegreidje SSorbrira
gen bež 93?ongolenful)rerŽ Kirn ur not^iigte iljn jur 9iticf£eljr nadj $tetm
Stften, mo er obltig gefdjtagen murbe. 2Iber nac| £imur’ž Sobe erljoben
fidj bie Smrten oon 9teuera unb 931 o tj a ra ra e b II. begann bie Setagerung
^onftantinopelž mit 250.000 93iaun, mafjrenb bie ©tabt bon baum
10.000 9)iann uertfjeibigt murbe. ®ie Šturme erneuerten fidj burd)
53 ®age. ®er Icfete ©turra begann bor Sagežanbrudj unter fdjred*
tidjem @djtadjtgefd)rei; er murbe bon ben Selagerten ju mieberljolten
93Men auf baž fpelbenutittljigfte abgefdjtagen unb Seidjenljttgel futtten bie
@raben, aber er begann imnter mieber mit erncuerter 2ButIj. Enbtidj
brang ber fjeinb in bie ©tabt; .fbaifer ^onftantin, met d) er ftdj in baž
bidjtefte $am|)fgemuljl fturjte, murbe fdjmer bermunbet unb ftarb ben
fpetbentob. ®až 33tutbab in ber ©tabt mar ein entfefstidjež; bie Iteber*
tebenben murben ju ©ftaben gemadjt. ©o enbete baž oftromifdje $aifer<
tljum im -Saljre 1453. ®er ^atbmonb murbe bort aufgeridjtet, mo
fritfjer baž ©rettj geprangt {jatte, $onftantinopet murbe nun Sftarabut
genannt unb jur fpauptftabt bež tiirtifdjen Sfeidjež gemadjt.

§. 26. ®te ©rfinbuttgett bež 14. unb 15. 3afrljmtbertž.

®ie midjtigfien (žrftnbuttgen unb (Sntbedungen fatten in baž 14.
unb 15. -Satjrljunbevt. jptten gef)i5rt bie bež ©djiefjput&erž, bež
^ompaffež, ber iBudjbruderfunft unb ber Ufjren.

9iadj ber gemoijntidjett Gšrjaljlung foH ura bie 9Ritte bež 14. $aljr*
.{junbertž ber f£ranjižlaner=9)?5ttdj 33ertf)otb ©djmarj,  auž ^reiburg

73

in 23aben, baž ©dfiefputber erfunbett tjabeit. 23ei djentifcfen 25erfnd)en
mengte er einmat in jerriebenent guftanbe ©djmefet, ©alpeter unb Sofjte
in einent fDtorfer; btefc§ ©ernenge entjiinbete jufattig ein [funte unb bte
baburd) erfolgte ©ptofion fdjteuberte einen auf bcm SJiorfer liegenbett
©tein meitfin jur ®ecfe. ©o fant man auf ben ©cbanfen, auf bicfe
2Beife ju Sriegžjmecfen ©teine unb [pater eiferne $ugetn auž ntorfer«
alfnlidjen Siolfren, ang benen [pater bte $anonett entftanben, ju ftfjteu«
bern. ©nbtti^ ntad)te man [o bitnne Sanonen, bafš fic etn einjetner
SJiann tragen fonnte; ež entftanben bie [ftinten. ®urdj btefe ©ftnbung
erljictt naturtid) baž ganje ®riegžmcfen eine beranberte ©eftatt unb baž
9iittert{jum erreidjte baburd) fin ©be.

©ne fel;r rotd^tige ©fiitbung mar bie bež fio mpaf[e8. ®iefer
ift nantlid) etne, auf einer ©tafdfpifse ruljenbe, fret nad) affen ©eiten
f)tn bemegtidfe SDtagnetnabel, metdje tn einent $aftd)en eingefdjtoffcn
ift. ®a fie immer mit bent einen ©be nad) borben jeigt, [o ift etne
fotdfe ŠBorridjtung bon unenbfidfent 9iu£en fftr bie ©djifffaljrt, um
immer eine beftimmte 9tid)tung einfaften ju fonncn. @f;c ntan bte
9Jiagnetnabef fannte, fonnte man fidj nidjt meit tn bie offene @ee ma«
gen unb bie ©djifffaljrt btieb rneift ^itftenfafjrt. 2Ber biefe midjtige ©=
ftnbung eigentfid) gentad)t, ift nicft befannt. ©nige fc^reiben fie bern
$ f a b i o @ i o j a, anbere einent <55 t r i auž Slntalft im Sonigreidje Steapet,
ju Slnfang bež 14. Salfrfunbertž, ju. Uebrigenž ift gemifj, bajj bie
©jittefen bie SDiagnetnabel, [omie baž ©dfiejfputber tange bor ben ©ro*
paern gefannt Ijaben.

®ie fotgenreidffie ©ftnbung bteibt jebenfatfž bic berSudfbruder«
fuitft. SSorbem gab ež nur gefdfriebene 53ii<f|cr, metd)e borjliglicft in
ben ^toftern bon ben SDtondfen angetegt murben. 9?od) tjeute gibt ež
in berfdfiebenen 23ibtiotI)cfen einjetne fotdfe SBerfe, metdje bemeifen, baf)
man ež fdjon bamafž feljr meit in ber ©djbnfdfreibfunft gebradjt fjattc.
53efonberž bermenbete man grofe ©orgfatt auf bie grofjen Sfnfattgžbud)«
ftaben, metile mit bunten gttrben gematt, aud) jumeiten mit @otb auž«
getegt unb mit 33itbd)eit berfefjen maren. ®afj fotdfe SSitdfer fefjr tlfeuer
maren, ift felbftberftanbtid), benn fie nafjnten fel)r biet ,geit unb S^iit^e
in iShtfprud). ®er Unterridjt in ben ©djuten mufjte ftc^ balfer btof auf
ben ntiutblidjen S3ortrag bež Sefrcrž befdfranfen.

3uerft berfiet man auf ben ©ebanfen, 33ilber bon fpeiligett in
,fpotjtafetcf)en ju fdfneiben, mit [farbe ju beftreidjen unb batttt auf iffer«
nament ober ipapier abjubruden. ©pater murben aud) bie 9ianteit ber
^eitigen eingefcfpiitten, bann ganje 33ibetfteIIen unb jutept fogar ganje
©eiten. SJian mufte bentnad^ fo niele fpofjtafetn ^aben, afž ein 58u^ ©eiten
fatte, unb na^ bent Stbbrucf maren biefetben mertf)toŽ. ®a gcriett) ein
beutf^er ©etrnann 3o^ann ©anžfteifd),  geitannt ©utcnberg,

74

ju 9J?ainj 1401 geboren, auf ben glitcflic^en SinfaK, bie einjetnen ©dfrift*
jeidjen in budjene ©tabe — bafjer ber Šmarne 33ud)ftaben — ju fc^nct*
ben , banu ju SSorten unb 3eitcn aneinanber ju reiljen, ju fcfjmarjen
unb abjubruden. 9Jad) boHenbctem ®rucfe murben bie S3ucf)ftaben mie*
ber aužeinanber genommen unb ju einent anberen tfikrfe bermenbet. ®a
bie tjotjernen 33ud)ftaben ofter jerfprangen, fo mad)te man ftc frater auž
9Retattinifd)ungen.

©utenberg Ifatte, nad) Sftainj juriidgele^rt, mit £>itfe bež reidfen
©otbfdjmiebež Solanu fjuft unb bež ipeter ©dfoffer  bie ©adje
jur Stužfiifjrung gebradjt unb baž erftc gebrudte SBerf mar bie ©uten*
bergifdje tateinifdje Sibet (1456 boltenbet). ©od) ber ebte ©rfinber
murbe balb auf fd)tna£)tid)e Strt bei ©eite gefefst. ©utenberg fdjulbete
bem fjuft 2000 ©utben, metile biefer ju bem Unterneifraen borgeftredt
fjatte. 2ltž ©utenberg fie uid^t jatjten founte, fjfanbete fjuft bie Settern
unb ©eriitljfdjaften unb arbeitete aHein fort. ©utenberg ftarb, tief ge*
triinft, ju Sftainj im 3. 1468.

Sine ber tjerOorragenbften ©rfinbungen bež ffRittelalterž ift bie
©rfinbung ber tttfren.  25or berfetbeu tjatte man nur ©ounenulfren,
SBaffer* unb ©anbufjren. ®ie erften 9taberu§ren, metdje burcfj ©emidfte
in 33eroegung gefefst murben, maren bereitž um baž -Satjr 1000 betannt.
©djtagutiren taudften bei Scginn bež 14. 3afjrljunbertž auf. ©ie ©a*
fdjenutjren fott ein tll)rmad)er ju 9turnberg, b|Seter |)ete,  im 3apre
1509 crfunben fjaben; fie ifatten eine feljr ungefd)idte gorm unb tjiefjen
jjfRurnberger ©iertein".

Pie Stalit

I. SBoti kr (Sutkcfuug 3lutertfa’£ MS jur franjofifdjen fRcdoIuttou.

§. 1. ©ntbedung 5ttnerifa’ž burcfj GolumBuž.

97ad)beni ber JJompajj erfunben mar, regte fid) befonberž ber Un=
ternefjmungžgeifl ber iportugiefen, metdfe ež nun magten, iu fernen SDieeren
neue Sanber ju fudjen. ©ie Slnfidjt ber Sltten, atž mfire baž SBaffer
bež 9)teercž unter bem 9lequator todfenb Ijeif;, bertor fid) unb man be*
aann, befreit bon mandfen SSorurtffeiten, einen ©eemeg um Slfrita Ijerum
nad) -Snbien  ju fudjen. ©ie ©ecte biefer ttnterneljmungen mar ber
portugiefifdje jprinj, |jeinrid) ber ©eefaljrer.

-Snbieit befaff unermef|lid)e fReidftljumer, bie tjerrlidjften unb ber*
fdpebenften ©rjeugniffe unb mar bafjer ber 3iety>unft bež aCtgemeinen
©trebenž , aber bižtjer tonnte man ež nur auf einern fefjr unftdjeren

75

itrtb langrotertgen Sanbmege liber 2legt)f)ten erretdfen. ®tc bon §etnrtd)
au^gefcf)tcften ©eeleute entbedten bte Hetne Hnfet iflorto ©anto  unb
f)teraxxf bte Onfel 2)7abetra  (1419). Seštete mar ntd)t bemofjnt, fon*
bern mit ungefjeueren SBatbern bebecft, meldfe bon ben ^ortugiefen an*
gegiinbet touvben unb fieben Satjre gebrannt Ijaben folten. 2tuf btefe
3nfetn tourbe ffterauf ber SBetnftod auž Stfpern unb baž 3u<ferrofjr
auž ©tctlten berpftangt.

Center erretdjte man bte banartfc^en unb agortfdfett  Unfetn
unb umfdftffte baž gefiirdftete ®aft 9? o n, bon ba att Sofabor,  b. t.
baž umfdftffte genannt, meldfež man btž bal^tn fitr baž Snbe ber 2Be£t
gelfatten fjattc.

9?ad) bern ©obe fpetnrtdfž bež ©eefalfrerž rulften fitr etntge 3 e tt
bte Sntbecfungžfaffrfen, btž $ontg Sofjann II. ben fiignen ©eefalfrer
SBartfjoIomattž ®tag  jur Stuffinbung bež ©eemegež nad) -Snbten
aužfdftdte. ®tefer evreidjte gliicfltcf) bie ©iibfptfce bon Sffrtfa (1486),
melctje fetne ©eeleute tuegen ber ftefttgen Sturme, bte Ejter gerabe miitlfe*
ten, baž „33 orgebtrge  ber  ©t  tir m e" nannten. ®er fiontg aber,
alž er tjiebon 9iadjrid)t ertfteft, nannte ež tn frotjer SOfnung baž„$or*
gebtrge ber g ut e n fpoffnung",  ba jefst bte befte tpoffnung bor*
t)anben mitre, ben 2Beg nad) -Snbten gu finben.

3b>otf Salfre frater, mtter ber 97cgterung Smanuelž bež
Orogen,  fufjr iBažco be @ama  um Slfrtfa tjerunt unb erretdftc
ben^safen bon Salicut  tn bern erfefjnten Dnbten (1498),

Sfber biete Ilalfre borlfer lam berettž ber Oenuefe Stfrtflop I)
Sotuntbuž  auf ben nod) fitlfneren ©ebanfen, attf etner mefttidjen
Jatjrt bttrd) ben atlantifdjen ©cean Unbten gu erretdjen. ®tefer Pan
grunbete ftd) auf bte fefte Uebergeugung bež Sohtmbuž bon ber Suget*
geftalt ber Srbe, nur badfte er ftd) bte Sntfernung gmtfdfen ber 2BefI*
titfie @urofta’Ž unb bern ©ftranbe Stficnž faurn gur |)d(fte fo grof), alž
fte mtrfltd) ift.

SI)r t ft o p£) Solumbuž  mttrbe 1446 gu ©entta geboren unb
mar ber ©olfn etnež armen ®ud)mad)erž. ©d)on tn fetner frufjefteit
Dugenb getgte ftd) bet tj)m etne groge Suft guut ©eelebett, fett fetnem
14. Čebenžjafjre lebte er gletdffam auf ber ©ee unb ffatte 6a£b aBfe ba*
molž befannten 9)Ieere befalfren. 9Ktt fetnem fitljnen pane manbte ra¬
fte!) guerft an fetne SSaterftabt ©entta, mttrbe jebocl) fitr etnen ©dfminbter
gelfatten unb abgemtefen. 97id)t btel beffer ergtng ež tt)m bet Dofjann II.,
bera $ontge bon ptugat, ben bamatž bte 2Iufftnbung bež Seemegež
nac^ Snbien um ‘ilfrtfa Ijerurn bef^iiftigte. Snbtid) fanb er in ©gtantett
bet bem ®ontge fferbtnanb uttb ber liontgin SfabeHa etne aCterbingž
ntt^t gtiingenbe Unterftii(mng.

76

Slnt 3. Sluguft 1492 fegelte ber fuf)ttc 93’iatttt mit bret fleinen
©cfiffen unb ntit 120 SDiamt auž bera Hctneit ,£)afcn platno bon Slnba»
lufiett ab unb befanb fid) nad) $urjent ouf ber enblofen, bor itjnt nod)
ute befaljtencn SBgffertniifte. 9iad) langer Stojjrt „jvotfdjen {pinmtel unb
SBaffer" bertoren feine SHatrofen ben 2Rutf) unb berlangt|n uutjufeljren;
ba jeigten {id) f>lo|lid) ŽBorboten bež Sanbed, nantlid) ffanbbogel, fd)mtm=
ntenbed fftoljr unb Sauntafte. SBon ffteuent belebt, fteuerte tuan roeiter,
ba erfdjott unt SKitternadjt bed 11. Dftober 1492 bom 9Kaftfor6e tjerab
ber beglitdenbe fRuf: „£anb!" Site bie ©onne aufging, lag ein fdfbned,
grihted (Stlanb bor ben Slugen ber ©rftaunten, toeldje nun unter Uaud)jen
unb mit frot)lid)er SJiuftf ber ^iifte jufteuerten. ©oluntbud ftieg ber
@rfte att’d 8anb, in ber etnen fpanb eine f^nlrme, in ber anberen beit
©egen. Grr glaubte, eine ju 3nbien gefjorige Snfel erreid)t ju fjaben.
©tefent 3rrti)ume bed (Solumbuž berbanft bte ihtfelretfje, tueldje fidi
bogenforntig jtbifdfen 9torb* unb ©ub»2lnterifa audbefnt, ben “Ranten
SBeft *-3nbten,  b. I). bad auf meftlidjer ffalfrt erretd)le Snbien. Radte
Rtenfdjen bon fupferrotfer fpautfarbe, mtt @otbbled)eit in Rafe unb
£)f)ren, gaben burd) t§re ©eberben ifre tteberrafdjung iiber bte Slnfunft
ber gtentblinge lunb. ©a fie miebertjolt: „@uanal)ani"  riefen, [o
benannten bte ©panter biefe Snfel alfo, ©olumbud aber gab il)r ben
Ramen ©t. ©albabor,  b. t. bte (£rlofer=-Snfel.

fiierauf fteuerte ber Sntbeder nad) ©itben unb fanb bte 3fnfel
©uba. Site bort bte (Sintoofner bte ©clbgier ber ©panter tbafjrnafimen,
rtefen fie: „§aftt" unb jeigten nad) Dften. ©iefer Ricfjtung folgettb,
entbedte ©oluntbud etne -Snjel, ioeld)e bedfjalb ben Ranten fpapti  er=
l)ielt. Rad)bent er pter eitte fletne ©olonie aitgelegt fjatte, feljrte er unter
grofjen ©efafren nad) ©panien juriid, unt bent i?onige bte Rad)rid)t
ber glitdltdjen Gčntbedungen ju uberbringen.

Stuf fetner jtoeiten Reife 1493—1496) entbedte er ntefrere flei*
nere SlntiHen, fotoie Hamaita. ©te fletne ©olonie auf fpapti mar in*
jmfdfen ju ©runbe gegattgen, benn bie juriidgelaffenen ©panier I)atten
bitrd) ifre ©raufamfeit bte fjnfttlatter gereijt unb toaren bedpalb bon
btefen erfdflagen morben. ©olumbud legte etne neue fjeftung att un ^
itbergab fie feinetn 23ruber ©iego.

Stuf einer britten Reife entbedte er bad gtftlanb an ber Rliinburtg
bed Drittofo. Slber bie ©rfotge bed grofjett SOianned fatten ben Steib
fetner jaflretc^en fjeinbe rege gemadjt. @r tuurbe beim §ofe berlemnbet;
man fdjidte aud ©panien einen Sebolltnadjtigten jur llnterfudjmtg ab,
unb biefer bradjte ben ©ntbeder einer netten SBelt in ^etten nač^ @u*
rofa  juriid. ©er ®onig iiberjeugte fid) jebn^ bon ber Unfd)ulb bed
(folumbud, lief i|n fret unb fanbte il)n jum bierten 9Rale na^ ben neu
entbedten Sanbern (1502—1504), tno er bie Sanbenge bon Janama

77

fanb. 2tber baS SJiifjtrauen bež Sonigž mar ntdE)t gefcpmunben, unb
atž ©olttntbuž roieber nad) ©panien juviicfgelefjrt mar, murbe er nora
$ontge ganj Dernacptaffigt. Stele ©panter bepaupteten fogar, er §atte
gar fetn befonberež Serbienft; biež patte jeber Šlnbere audf getroffen.
©otepe fperren forberte einntal ©otumbuž auf, etn ©i auf bie ©ptpe
ju fteUen. 2tIS biež 91iemanb tonnte, briidte er bte ©pipe etn unb baž
©i ftanb. 2Ute rtefen: „®iež patten mir audf gefonnt!" ©a antmortete
©otumbuž: „©arin Itegt ež eben, Spr ^attet e$ tpun fonnen, icp aber
pabe ež getpan!"

©te Dieten $ranfungen unb ber Unbant, ben er erfaprett mufte,
jeprten an feinent Seben. @r ftarb, 59 Sapre alt, ant 20. 2Kat 1506
ju SaHabottb unb tnurbe nad) fetnent tehten 2BtHeu mit feinett Setten
begraben. ©r patte nic^t etnntal ben 97upnt, baf ber neuentbedte 2Bett=
tpeit nad) fetnent Sianten benannt itmrbe. ©er gtorentiner 2t mer igo
S e f p u c c i patte liber bte neue 233elt bte erjtett 9ieifebefdjreibungen
Deroffentticpt unb fo nannte ntan ben ©rbtpeit Slrner it a.

©edjž Sapre Dor bent ©obe bež ©otumbuž patten bte ifJortugtefen
unter Infitptung ©abrafž  baž gotb* unb biamantreicpe 33 ra f i ti en
entbetft.

§. 2. ®te StoSerung STOeyt!o , S bard) gerbinanb Sortej.

©en 2tnfang mit ber ©roberung bež antertfantfdfen gefttanbež
macpte ber junge fpanifdpe Stnfiiprer f^erbtnanb ©ortej.  ©iefer
fiipne Slbenteueret tanbete Don ©ttba auž, ttacpbem er Don fpanifdjen
©dpiffern erfapren, im SBeften befanbe ftcp etn fc^oneS Sanb mit mopt*
gebanten ©tabtcn, tnt Satire 1519 an ber mepifatttfdjen Siifte.
ber fanbung patte er bte unglaubtidpe ©ottfiipnpeit, feine ©cpiffe ju ber*
brennen, um fetnen Seuten bte Služftcpt auf etnen 97 itd jug ju beitepmen,
unb unternapm nun mtt 700 ©pantern bte ©roberung bež bebeutenb*
ften ©taatež ber neuen 2Be(t. ©te Semaffnung ber ©panter, befonberž
aber bte 97eiterei, fe^te bte ©tngeborenen in baž grojjte ©rftaunen.
iPferbe maren in SRepifo mtbefannt, unb bte Sftepifaner Ijielten Stnfangž
9teiter unb $ferb fur cin ©efcpopf. ©ie ŽBirfungen ber ^anonenfepiiffe
erflillten fie aber mit fotcpem ©ntfepen, bafj fie ben ©ortej fflr eine
©ottpeit bietten unb ficp it)m Diete bežpalb mittig anfcptoffen. Um biefe
3eit beperrfdjte baS meite mepifanifcpe 97eid) ber $onig 9flontejuma.
©ortej ging gerabe auf feine 9tefibenj, bie £>auptftabt 9Wepito, tož.
Sergebenž bot ber $bnig bem fperanriidenben foftbare ©efdfenfe, um
i§n jur 9iiidtepr ju betoegen; biefe reijten nur um fo utelfr bie $ab»
fud^t ber ©panier. ©ortej riitfte in SKepifo opne 2Biberftanb ein unb
napni ben $onig gefangen; batb ntacpte er fidp jebo^ bur^ grofe @rau*

78

famfeit fo berljagt, bag er burd) einen iBolfžaufftanb gejtoungen tourbe,
bte fpaufttftabt ju bertaffen.

9tad) iurjcr ,3ett er mit SSerftarfung juriid unb eroberte

bic ©tabt nadj belbenmiitlfiger ©egentoelfr. 97un tourben bte bornel)mftett
©intoofjner auf bte fjolter gef^annt, unt fie jum ©eftanbniffe ju brtngen,
ttjo fie i^re ©djafse oerborgen Ijčitten. ®er ungliidtidje $i5nig, toeldjer
bamatž regterte, ©uatimojin,  etn SZeffe bež SJtontejuma, tourbe
gefcffelt auf giutjenbe $of)ten gelegt.

©ortej eroberte Ijterauf aud) bte iprobinjen unb tuurbe bon feinem
$onige $art V. junt ©tattljatter bež eroberten 9Zeid)ež ernaunt. Iber
er oertor balb baž .gutrauen feinež $onigž, toetdfer itjn tu 2iužitbung
ber SDZadjt ttnnter metjr befdjranfte. 9Zad)bent ©ortej nodj bte fpatbiufel
$altfornten entbccft tjutte, gittg er tief gefranft nad) ©baitien juriitf,
mo er, 62 Saljre att, bor ©ram ftarb (1547).

§. 3. $te erfte ŠJteife um bte ffielt.

®ie erfte ©rbumfegelung unternaljm ber ^5ortugtefe fjerbinanb
tDJageltan  in fpanifdjen ®ienften, trn S.  1519. ®ie ©ntbedung
Hltnerifa’ž fjorad^ fdfon offenbar fiir bte Slnfidft bon ber ^ngelgeftatt
unferer (Srbe; burd) bte erfte ©rbumfegelung tourbe aber btefe Slnftdjt,
an ber nodj tntnter ©injetne gejloeifett t;atten, itntoiberlegtid) betoiefen.
StZageHan fegelte mit fitnf ©djiffen unb mit 225 SDZanu auž bem §afen
©ebiHa ab. @r fteuerte gegen Srafitien unb fufjr t)terauf fiibtoartž
tangž ber Štifte, um eine ®urd)fal)rt jn ftnben. 23ei biefer gefatjrbollen
$al)rt ftranbete einež feiner @d)iffe unb unter ben $af>itanen feiner
iibrigen bier @d)iffe entftanb SDZeuterei. SZadjbent er btefe beftegt tjatte,
fdjiffte er um bic ©itbff>i( 5 e $atagonienž Ijerum burd) bie nad) if>m
benannte ©trage unb getangte in bie groge, biž bafjtn bon ©urofmern
nodj nie befa()rene ©itbfee, toeldjer er megen bež antjattenben fdjonen
SBetterž ben kamen bež ftillen Dceanž gab. Sr fuljr toefttoartž ju bett
SDZaniten (iPbitijipinen), tourbe aber bafeibft bon ben ©intooljnern er*
fdjtageu, ba er fidj unborfidjtig mit benfclben iu einen ©treit eintieg.
®ie Sftiicffa^rt tourbe auf einem einjigeu ©d^iffe bon bem 9tefie ber
2Jtannfd)aft gtudiid) bodenbet (1522).

§. 4. $te Gšroberung 5peru’3 butelj granj pjarro.

9Zad) ber ©roberung 50Zeyifo’ž toar bie bon iperit bie loidjtigfte,
ba fid) bieftž ?anb burdj eine borgefdjrittene kultur unb grogen ©oib*
reidjtfjum aužjeidjnete. ®er ©ftanier ffranj $ijarro,  ein Hranit
bon feltener ^iijjnljeit, fegelte bon Janama mit einem eittjigen ©djiffe
ab unb entbedte $eru. |jier toar gerabe ®Ijronftreit jtoifdjett ben jtoet
©Bfjnen bež te|tberftorbenen Sonigž aužgebrodjen. i)3ijarro berbanb ftd)

79

mit bem einen bon frnen unb befiegte ben anbcrn, trat aber Ifierauf alž
@cbieter auf rtnb marf feinen SScrbiinbeten in ben Serfer. ®iefer erbot
ftdf, baž finima-, i n  foetdjem cr gefangen gefjatten murbe, fo Ifod) mit
@o!b fiitten ju laffen, alž ntan mit aufgefjobenen 2lrmen an ben 2Ban=
ben reicf)en fonnte, nur foHe man ilfnt bie peilfeit fdfenfen. ®iež ge*
fdjalf, bodj ttmrbe er frater alž ©ifrenbiener getobtet. ifSijarro aber ge*
nojj nifrt lange bie piidfte feiner Erobentng unb feiner Sarbarei. Er
fiel alž £frfer eincr tBerfdjmorung fetner SDffijtere.

®>te armen Einmolfner murben nadj bem ®obe -j3igarro’ž grattfam
beffanbelt. 9Ran jmattg fie gu tjarten Strbeiten, melfre frr fdfmadjlidjer
Sorfrer nidft »erridften fonnte, unb menit fie baž SSertangte tticE)t teifte*
ten, murben fie mifjfjanbelt. S)er menfdjenfreunblidje 23tfd)of Saž da«
faž erf)ob ftd) guerft gegen bie barbarifdje Seljanbfung ber-3nbiancr tn
Stmertfa unb ba »erfief man auf ben ©cbanfett, bie ftarfercn Reger auž
Slfrifa Iferitberjulfolen, unb fo entmicfelte fidf ber fdfredlidje ©ffa»enlfanbef.

§. 5. Saifer 2Jiaj:imittcm I., ber lejjte Diittet.

3ur ,geit ber Etttbecfungen in 9lmerifa regierte itt ®eutfd)tanb
$aifer SRajimitian I. auž bem fpaufe fpabžburg, eitt ©oljn piebridfs HI.
©ein SSater Ifatte 53 -3af)re Ifinburd) itt ®eutfd)lanb bie 9iegterung ge*
fifrrt. iDiajimitian mar trn Q.  1459 geborett; fdfon in frtfrer Sugenb
entmitfelten ftdj feitte I)errlid)eit §lntagen unb murben burd) eine gute Er*
jtefjmtg geforbert. ,3 unt  juttgen SRanne gemorben, mar er fifrn unb
rafd) Ijanbefnb, fotfrerlicf) fdjfin unb bon mafeftatifdfem 2S3ud)fe. 3fjm
.gait itber Slllcž ®eutfdftanbž Effre. Er mar ber tefjtc ©tern bež unter*
getjertben fRitterfrumž; bie @efd)id)te nennt tfjn audi ben „fefcten
šftitter."

Dieungeljn -Satjre alt, »crmaiflte er fidj bereitž mit ber burguttbi*
fd)en iprinjeffin 9Raria,  ®od)ter bež £)erjogž $arf bežfiiilfnen,
bež reidjften prften feiner jpt, ber in einer ©cf)Iad)t gegen bie ©dfmcijer
fein Seben »ertor. ®aburd) famen bie reic^en Riebertanbc an baž fpauž
fpabžburg. ©eine @attin ftarb berettž nadj menigen ffatjren.

3m Stfrre 1493 trat er bie fRegierung ber ofterreidjifdjen Sanber
an mtb murbc ju m beutfdjeit $aifcr ermifrlt. ©eine ŠBorliebe fitr 2lben*
teuer 6racE)te frn in ntandje £ebenžgefal)r. -3tt ®trof mar er ber »er*
megenfte ©emfenjager. 3tuf einer foldjett 3agb geffra^ ež, bafj er, einer
flfldlttgen ©ernfe nadfeitenb, ftc§ ju mett »on feinem ©efolge entfernte
unb fld) plifrtid) auf einer ©tette- befanb, »on ber fein Entfommen nt5g*
fidj mar, benn unter i^m bcfjnte ftt^ eine tiefe Stuft, itber il)m ein ja^e
anfieigenber §efž, er mar auf ber SRartinžmanb.  SRit Eittfegen
gema^rte baž Sotf auž ber Siefe bie @efa!)r feinež ungliidti^en pr*
flen, aber Riemanb mngte Rettung. Ein $riefter — fo erjii^ft man

80

— fegnetc »on ber fferne anb ben $aifer mit bem SIGer^etltgften, unb
Šiit unb Oung ftromte tu bie Strjen, um fiir i^n ju beten. 35« rettete
nacb 52 ©tunben etn ©emfenjčiger ben Saifer mit |»Ife etnež -©eilež.

2Jtayimilian ^atte fidj nad) einern 12jabrigen SEBitmerftanbe mieber
bermabtt, unb jmar mit 2Raria ©tanfa, ©ocbter bež fperjogS ©forja
»on SDcaitanb (1494), unb bie§ »ert»idelte i^n in bie italienifdjen 9ln=
gelegen^eiten.

On 3)eutfd)tanb teiftete er ©ebeutenbed, borjtiglid) in ber SBieber*
berftettung ber ©rbnung. 3)až f^anftred^t murbe fiir alle ^eiteu aufge*
boben unb ein etoiger Sonbfriebe  eingefii^rt. ©tatt ber ©elbftfjilfe
fottten fiinftig a£(e ©treitigfeiten burdj ein 9ieid)žfammer* @erid)t
entfdjieben merben.

tim ŠRuIje unb Drbnung beffer ijanbtjaben ju fonnen, murbe
©eutfdjtanb in jeljn Greife get^eitt. 35ie Gnnfiiljrung bež (p o ft m e f e n $
erfolgte unter feiner (Regierung. ©)ie erfte ©oftberbinbung im beutfd)en
9?eid)e murbe um baS Oabre 1516 jmifdjen 2Bien unb ©riiffel eingeridjtet
unb bon bem ©rafen ©Ijurn unb ©ayiž  geleitet, beffen (Radjfommen
(pater baž (Reidjžboflmeifteramt etdjielten. 2lud) bie ^riegžfunft berbanft
tf|m mebrere midjtige ©erbefferungen, mie er benn in ©efterreid) juerft
ftebenbc ©rufjpen unter bem (Ramen „8anbž tnedj  te"  einfri^rte.

©efjr gliitflicf) mar (IRapmitian in ber ©ergrojjerung ber SOfacfjt
feineS fpaufež bttrd) fpeiratšberbinbungen. ©eitten ©o^n (P ^ i 1 1  p p,
ber feiner Jorperltc^en SBopIgeftalt megen ber © dj o n e genannt murbe,
rermaijfte er mit ber fpanif^en (prinjeffin Oobanna,  metd)e beftimmt
mar, bon ifjren foniglidjen ©Itern, gerbinanb unb Ofabefla, ba§ ge*
fammte ifonigreid) ©panien mit aHen beffen (Rebenlanbern, ©icilien,
©arbinien unb ber neuentbedten SSBelt ju erben. (Rad) (pijilippd fritbem
©obe murbe beffen alterer ©obn f?art ©rbe ber bcibžburgifc&en unb fpa*
nifdjen (£Ronard)ie; ben jiingeren gerbinanb bermabtte nun fein ©rog*
»afer dRapmitian mit Slnna, ber ©c^mefier beo ^bnigž bon Ungarn
unb SSobmen, £ubmig, unb ftc^erte ibm fo bie beiben $onigreid)e.

©ein Sieblingžfdan, bie ©urfen auž ©uropa ju bertrei&en, fant
nidjt jur Stužfubrung, benn SRapmitian erfranfte auf einer ŠReife unb
ftarb ju 2BeIb (1519), bon mo fein Scidjnam nad) 258iener*(Reuftabt
gebradjt unb bafetbft unter ben ©tufen bcS Slltarb beerbigt murbe.
On ber bon ibm erbauten ©urg ju OnnSbrubf jieljt fein berubmtež
3Ronument.

(Radj bem ©obe (Kapmitiand murbe fein ©nfel $arl atž $arl  V.
jum beutfcpen .ffaifer gemiibtt unb uOertiejj nun bie ofterreid)ifd)en ©rb*
tdnber feinem ©ruber gerbinanb. §ierauf tbeitte fidj bab $auž §abb*
burg in jmei ^»auptlinien: in bie fpanifd^e unb bie ofterreidjifdje.

81

§. 6. SKartin Cutfer.

3n bie tehten 9?egierungžja()re bež ritterlidfen Saiferž 9Rayimi«
liatiS I. faHt bcr Seginn ber groben ^trdjcntrennnng (Steformation).

Sftartin 2utf;er  toar am 10. Dto&ember 1483 ju ©ižtebeu
in £ljuringen geboren. ©eine ©tern ttmren unberaittelt. Sr fhtbirte
an ber Uniberfttat ju ©rfurt unb trat bafelbft, mie ntan fagt, tu ffolgc
einež ©Seliibbež tu baž SluguftinerHofter. ©eine ungetubijnlidjen ©atente
berfdfafften tl;m balb bie SŠurbe einež ®octorž ber S£l;cotogie unb cine
£eljrfanjel an ber Uniberfitat ju SEittenberg.

@erabe unt biefe ,geit fofj S a Pfi SeoX.  in bcr ganjen ©Ifriften«
Ijett einen idblafj prebigen, beffen ©rtrag er betu 2tužbau ber fn 4 ad)t«
botlen ipeteržfirdbe in 9iom jutoenben molite. Seiber trieben einige Ser«
liinbiger bež SlbtaffeS, ura eine reidfere ©elbeinnatjme ju erjieten, einen
SRijfbraud) rait berafelben, iitbera fie atten ©iinben gegen ©rlegung einež
©elbbetragež bode Sergebung berl)iefjen. SDtež gab bera ^3rofcffor
Martin Sutlfer Seranlaffung, an ber ©d)lopird)e ju 2Bittenberg 95 Šefjr«
fa|e anfdjlagen ju taffen, tueldje fid) borjitglid) auf ben Stblafj be«
jogen unb ju beren Sertfieibigung er fid) erbot. ©ofort traten meljrere
feinen 3tnficf)ten bet, unb £utl)er’ž ©runbfage berbreiteten fid) fd)ned
raittetft ber Sudjbruderlunft. ®er iJJapji Itefj tljn aufforbern, feine
2el)ten ju hriberrufen, unb alž biež nid)t gefdjal), hrarbcn 41 feiner
nenen £e!)rfaf)e bora ipafifie alž fe§erifd) erltart unb 2utl)er rait bera
Sanne betegt. Sutljer trat nun alž erftarter ffeinb bež ifiafiftež auf
unb berbrannte ju 2Cittenberg auf offenem 9Jiarlte im Šeifein einer
grpffen Solfžmenge bie romifdfe Sannbude.

ffaft ju gleidjer 3«tt trat in ber ©djtoeij Ulrid) ,0toingli  mit
aljnlidjen 2el)ren auf;  feine Slnljanger Ijiefjen Reform  ir  te.  21ud) in
@enf entftanb burd) ©albin  eine neue feljre, racije fid) balb iiber
granlreid) berbreitete, too bie SCnljanger berfelben ^ugenotten  ge«
nannt tourben.

2luf bera erften 9ieitf)žtage, meldjen $arl V. gleid) nad) feiner
©rlfelmng auf ben beutfdjen £l)ron ju ffiormž Ijielt (1521), raitrbe
Sutljer jur Seranttnorfung gejogen. @r bertfjeibigte bor bem $aifer,
bor ben ffiirften bež 9?eid)ež unb bor beffen erften £|Mtoi en  fetne Se^re
rait grojjer ©ntfdjloffenljeit unb fdjlojj feine 9iebe rait ben SBorten:
„-3ft biefež SEerl ein SBČenfdjenroerl, fo roirb ež in fid^ felbft jerfatlen,
ift ež aber bon @ott, fo tnerbet i^r ež nimraer jerftoren." ®a er auf
letne SBeife ju betoegen mar, fid) rait ber $irdje ju bereinigen, fo nmrbe
er in bie SKeid)žad)t erllart. ®od) fein @onncr, ber ^urfurft bon
©adjfen, lief) il)n f)eimlid) auf bie SBartburg bei ©ifenad) bringen, too
er im ©titlen feine Sibelnberfe^ung bottenbete. @leid)jeitig trat ber ge«
leljrte SKelandjt^on  alž fjreunb unb 2lnf)8nger Sutl;er’ž auf.

3!et0licit0’« SBeltgtfai. *’

82

-Sn oerfdjtebenen ©egenben ®eutfd)lanbg cntftanben nun ernfte
Keligiongunrttfjen; ber biStjcr itblidje ©ottegbicnft murbe abgefdjafft, bte
alten fpriejier oertrieben, IŽtbfter aufgepoben. ®ie untcren SSolIžcIaffen
fjatten bte Sejjre £utl)er’g „iiber bte d)riftiid)e gmeiljeit" mtjjoerftanben,
bre 33auern leijnten fid) gegen ifjre ©utgfjerren auf unb iBolfglfaufen
burdjjogen »ermiiftenb bag Sanb. 33efonberž gefaf;rltc^ mar etn Stuf*
rufjr ber fogenannten SBtebertaufer, unter tereni Slnfiiljrer ©I) o uta g
2)?u nje r.

®a murben neue Keidjgtage ju ©peter geljalten, aflein bte Iutlje-
rtfdj gefinnten ©tabte unb fjitrften proteftirten gegen bte tBefdjliiffe ber*
felben, rnoijer fie nun bett Kamen ^roteftanten  erljiclteit. 2luf bent
Keidjgtage ju Kuggburg (1530) ubergabett fie ifjr ©laubengbefenntnijj,
meldjeg »on ba bte Slngžburger Sonfeffton  benannt murbe. 3llž
biefeg bon ben Saijjolifen Oermorfen ttutrbe, fdf)Ioffen bte protefiantifdjen
©tanbe ju ©d) m alta  Ib  en  etnen S3unb ju ifjrer gemetnfdjaftltdjen
3krtl)etbigung, bte fatljoltfdjen fjurften erridjteten bagegen ju Ktirnberg
einen ©egenbunb.

$ai|er $arl Y. Itejj tein SUJtttel unoerfud)t, um bte ©paltung
®eutfd)lanbg ju beljeben. Sr bettoog ben $apft, etn allgemeineg freieg
Soneti aužjufcfjreiben, meldjeg nad) ©rient in ©irol berlegt murbe (1545).
®a aber bte iproteftanten fxcf) meigerten, an bemfelben ©Ijeit ju neumen,
fo befdjtojj ber $atfer, bte ctitretjjenbe 9lnard)ie mit ©emalt ju unter;
briiden. ©o entftapb ber fd)ntalfalbif'd)e $rieg,  in meljem bie
ijkoteftanten bei Kitil) Ib erg an ber SIbe gefdjlagen tuurben. SSor
bem Šlužbrudje biefeg Sriegež ftarb £utl)er am 18. februar 1546 in
feinem ©eburtSorte Sižleben. ®ie £eid)e murbe nad) SBtttenberg ge;
bradat unb bafelbjt tn ber ©djlojjftrdje begraben.

Snbeffen maren bie beutfdjen ^roteftanten feinežmegg niebergebritdt.
©ie erljoben fid) unOermutfjet unter bem Surfitrften SKorij Oon ©ad)fen.
©iefer brad) fo plo^Iicf) lož, bajj Saifer $arl Y., ber fid) bantalg frauf
ju Snnžbrud befanb, tn einer ©anfte nad) 33iHad^ flitdjten mujjte. ®er
$aifer gab nun bte $offnung auf ben ©teg auf, unb fetit 23ruber §er;
binattb fdjlojj mtt ben $roteftanten ben^affauer Sertrag,  meldjer
auf bem Keidjgtage ju Kuggburg  (1555), unter bem 'Kamen beg
Ketigiongfriebeng,  alž ein Keicfyggefe§ befanpt gemadjt murbe.
Kacf) biefem erljielten bie -)3rotefianten freie Keligtongfibung unb Set;
befjaltung ber eingejogenen geiftlidjen ©itter.

§. 7. fiatfer fiati Y.

$arl V., Snlel beg $atferg SKapimiltan, ©oljn tpjjtltpp^ beg
©bronen unb ber -Soljanna oon ^aftilten, mar am 25. ffiinner 1500

83

ju @ent tu ben 92tebcrlanbeit geboren unb aud) bafeI6fi erjogen morben.
(setu ©emiitl) naljm fdfott friifijeitig eiite ernfte iRidjtung an.

33on fetner fDfutter crbte er bie Sonigreidje ©pameu, 9?eapcl unb
©arbinien, nebft bcm jiingft cntbedten gotbreidfen 2lnterifa; bott feinem
žBater bte ofterretc^tfcfjcn unb burgunbifdfen ©iantntlanber. ®iefer ntad)*
tige gmrft fonnie fic^ beutnadj ritlfmen, bafj bte ©onne itt fetneut ffteidjc
nientate untergelje. 2)ieb errocdte bte ©ferfudjt beb franjoftfd)en $onigb
fjranj  I., metcber Otalten fetner §errfd)aft unterluerfen molite. $ier*
iiber fant eb jmifdjen betbett gmrften ju mer blutigen Sriegen, toelc^c
jufammen gegen 20 3aljre bauerten unb bte gdnjlidje SSertreibung ber
granjofen aub 3talien jur gmlge Ifatten. $aifer $arl Y. naljm tnt
erften biefer Sriejje felbft ben $ontg gmanj I. tu ber ©djladjt bet bf3ak)ia
gefangen unb lief; ifjn nad) SRabrtb abfitljren. Srft nad) Unterjeidjnuitg
eineb Ijarten griebenb burfte gmanj nad) fjranfrcid) juritcffeljren, aber er
I)telt biefen grieben nidjt.

9Xuc^ bte ©iirfett ntadf)ten unauffjorlidj (StnfaHe tu Ungarn unb be*
tagerteu fogar 2Bicn im -3., 1529, 3nt 3. 1535 unternaljin ber Saifer
cinen 3 U 9 gegen © u n i b in 21 f r if a, eroberie bie ©tabt unb befrette
22.000 eingefperrte ©jriftenfflaben.

llnter fetner fJiegterung brad) bte burd) SDfaritn Sutfjer ljerborge*
rufene Sirdjentrennung mit aHer -D?acf)t fjerbor.

9Hd)t leidjt ijat ettt 9iegeni ettt fo bemegtež Sebett gefit^rt, ate
•fJarl Y. 9Jad) Dieten fd)uterjlid)en Srfaljrungen, nad) ntandjent erltO
tenen Unbanf, burd) forperltdje Setben unb burd) ©djmermutl) gebeugt,
bertor er enblid) bte Suft juut metterett $ampfe unb entfdjlojj fic§, atle
feine bronen nieberjulegen. Sr ubergab fetneut @ot;ne £j3I)ilipp II.
©panien mit ben baju geljorigen Sattbern, ferner bie !JiieberIanbe unb
9ieapcl; feinent Sruber gerbinanb  I., bent er bereitb (1522) bie
beutfdjtefterreid)ifd)en Sanber itbeilaffeit fiatte unb ber bereite burd)
SEaljl $onig bon Ungarn unb 23of)nteit getoorben mar, uberliejj er bie
$aifermitrbe.

|)ierauf jog er fid) in bab $£cftcr ©t. 3uft, in ber fpanifdjen
bprobinj (Sfireittabura, juriid, mo er fid) mit frontnten 2Inbad)tbtibunge«
unb mit $D2ed)anif, oefonberb Ufjrntadferei, befdjiiftigte. ©r gab fidj eine
unbefdjreiblidje 9)iut)e, um jmei Ut)ren ganj gleid) geljctt ju ntadjen.
2tte iljnt bieb nidjt gelattg, rief er meffmutljig aub: „2Benn fdjoit bieb
nidft gelingt, mie foitnte idj fo tf)orid)t fein, ju gtauben, bajš idj bie
@eutittfjer bon bielen SDiiUicnen 502enfd)en gtei^ ftintnteit fbnne!"

£r liejj nod) ma^renb feinež SebcttS fein Seidjeitbegangnijf fetern.
(Jr tegte fid) iti einen ©arg unb bie 9Jiond)e mufeten bie Sirauergefange
anftimmen, ®ttrc^ biefe traurige ^eierii^fcit aufgeregt, berfiei er fc^on

6 *

84:

bež folgenben ®agež in etn fjifcigež giebcr, bcm er balb erlag. ©r
[torb 1558 im 59. 3al)te fetneS friifjer fo ttfatenreidjen Sebenž.

§. 8. ®ie $arifer S3tutf)ocE)jeit.

®te SMigionžneuerungen fjatten fidj aud) in gbranfreidj herbreitet.
©te tfatten bon ber ©djtneij auž bori (Singattg gefnnben. ®odj tnur*
ben bie ^3roteftonten, in ^ranbmct) £>ugenotten  genannt, fdjon unter
bem Sonige gdanj I. unb nod) mefr unter feinent ©oljne fpeinridj II
berfolgt.

9Jad) bem ®obe bež ležeren folgte fein ©olju $ranj II., erfl
16 3al)re alt, jubem ein ©dftnadjling an @eift unb Sbrfter, bodj er
ftarb bereitž nad) einem Sa^re unb nun fotgte granjenž eilfjfiljriger
Sruber Sari IX. unter ber 23ormunbfdjaft feiner 9J?utter, ber ranle*
fiidstigen Satljarina »on SKebict  (1560). SDiefer Umftanb er()bfjte
bie ©ferfudjt jtoifdjen ben beiben erften §fiufern [Jranfreidjž, ben @uifen
unb ben Šourbonž, bie beibe nad) ber Seitung ber ©taatžbermaltung
ftrebten. ®ie @uifen tnaren Satljolifen, bie Sourbonž £>ugenotten; biež
mačete bie Gšrbitterung nodj grofjer.

Sllž bie iProteftanten einmal in einer ©djeune jum ©ottežbienfle
»erfammelt tnaren, licjjen bie (Suifen il)r betoaffnetež @efotge bafelbft
einbredjen unb unter ben iproteftanten ein Slutbab anridjten. ®iež gab
baž ©igual ju ben fogenannten fpugenottenlriegen,  tneldje burd)
eine ŠReifje bon 3afjren granlreid) mit ben- argften ©rčiueln erfiiHteu.
3m ben brci erften Sriegen tuurben bie fpugenotten in atten ©dfladjten
gefdjlagen, erljielten aber burd) bie (Srfdjbftfung ber Satffolilen jebežntal
im $rieben bie iBeftatigung i|rcr iRetigionžfreiljeit. Grnblid) fdljien eine
boKftanbige Služfoljnung beiber ^3arteiert baburd) fjetbeigefutjrt tnorbeit
ju fein, bafj bie Sonigin4D?utter i^re SToc^ter SJtargaretfja bem Ijuge*
nottifcf)ert Vrinjen [peinridj bon Sfabarra jur ©emalin gab. ®ie §fiupter
ber ^ugenotten unb eine grofje SKenge if)rer ©laubenžgenoffen tnoljnten
biefer SSermalungžfeier bei.

2lber biefe Služfofjnung tnar leine aufricfftigc, im ©egentljeile
tuurbe biefe $eftlid)feit jur §erbeifiiljrung einer fdjredlidjen Sataftropfje
benii|t. -3n ber 33artIjoIomaužnad)t bom 23. auf ben 24. iduguft 1572
trrarben in ipariž meljrere taufenb fpugenotten ermorbet. $ugleid) «*
gingen an bie ©tattfjalter meljrerer fjrobinjen geljeime SSefcfjle, fidi ber
£>aupter ber |jugenotten ju bemad)tigen. ®iefe§ fdjauberfjafte Šlutbab
fieifjt bie i)3arifer 93lutjjod)jeit,  tneil menige ®age jubor fpeinridjž
bon 37abarra ^odjjeit ju $ariž gefeiert tnorben tnar. Slber ež erreidjte
nidjt feinen gmed. ®cv Srieg brad) brad) bon 97euem auž unb in
bem grieben £)ierauf muften ben ^ugenotten atte friiljeren greiljeitett
beftatigt »erbett.

—• 85 —

@rft £>etttrtd) bon Siabarra, beffen ganttlte Sourbon etne ©etten*
£tnte bež regterenben $ontgbl)au[eb toar, alb ^etnrtd)  IV. auf beit
franjofifdjen Sljron getang (1589), berfc^affte bem gerriittctcn £anbe
ifrteben, tnbent er Satljolif tourbe unb ben ^roteftantcn burdj bab (žbtft
bon Sianteb frete Steltgionbiibung geftattete. ®r toar etn toetfer Regent,
ber fiir Slderbau, £>anbel unb (Jnbuftrte forgte unb ftd) aujjerte, er
tourbe nidjt frizer jufrteben fcin, alb btb er eb bal)tn gebradjt Ijatte,
bafj jeber Sauer beb ©onntagb etn |)ul)n tn feinetn Sopfe I)abe. 33et
fetnen ebtcn Seftrebungen tourbe er burd) ben SRtntfter ©ulit)  unter*
ftii&t. S)emtod) fiet er burd) ben S)old) etneb SReudjelntorberb (1610).

§. &. ©lifabetl; bon ©ngtanb unb SOJaria ©tuart.

3'luf ben ©tifter beb ^»aufeS Subor, |jctnrtd) VII., folgte in
(Sngtanb fetn ©oljit $etnrtd) VIII., etner ber blutgierigften Stjrannen,
toeId)en bte cngltfdje @efcf)tcl;te fennt (1509). Unter tjjnt begann tn
(Sngtanb bic Sieformatton; er ntacfjte ftdj bon Sčont unabfjangtg unb
erflarte ftdtj fetbft junt £)berl)aupte ber ®trd)e. ©etne Sodjter Slifabetl)
boHenbete bte Steforntatton unb begrtinbete bte fogenannte engltfdje ober
btfdjbfltdje $irdje.

Gčlifabetlj  (1558—1603) madjte toaljrenb tfjrer glanjenben
Siegterung (Snglanb ju etnem ber erftett ©taaten @uropa’b unb eb tourbe
unter tljr ber @runb ju ©nglanbb £>anbelbgroge getegt. Sanbbau unb
tnnerer SSerlefjr tnurben geforbert, Siinfte unb 2Bif[enfd)aftert bliiljten
etn))or. ©te toar etne ntit groben Salenten begabte ffrau bon ntdjt ge*
tooljnltdjer ©eleljrfantfett.

Slber ber Siuljnt ber groben ^onigtn tourbe getrubt burdj tljr
SJcrfafjren gegen tljre Skrtoanbte SR a rt a ©tuart,  bte uuglitdltd)e
$ontgtn bon ©d^ottlanb. SDtefe tnar erft adjt Sage alt, alb tljr Sater
Datob V., $onig bon ©djottlanb, toaljnftnntg ftarb. SBaljrenb tljre
SRutter bte Siegentfdjaft fitfjrte, tourbe SRaria ant [?ofe tn ffranlretd)
erjogen unb launt 16 ffaljre alt, ntit bcnt franjofifdjen ®aupljtn
(.fčronpttnjen), bent ttadjfjertgen Sontge ftranj II., bertnalt. Siad) betn
balb barauf erfolgten Sobe iljreb ©entalb feljrte fie tn tljr SBaterlanb
juriid unb ubernafjnt fetbft bte Siegterung. Slber bte refortnirten ©djot*
ten emporten ftd) gegen tljre ^ontgtn, toeldje etne etfrtge $atfjoltftn
toar. SRaria flolj nun nad) (Sngtanb, um bet ©lifabetlj ©dju£ jn fut^en;
aber l)ter tourbe fie aub SRijjtrauen ai^tje^n Da^re lang gefangen ge*
Ijalten, unb alb t^re ©taubenbgenoffen, bte ^at^oltfen, mieber^ott S3er*
fudje ju t^rer ©efretung masten, enbltd) unter ber Slnllage beb §odj*
berrat^eb ent^aufitet (1587).

©e^je^n 3ajjre [pater ftarb ©lifa^etl), bon ntan^en ©etotjfenb*
gualen gefottert, tn i(rem 70. gebenbja^re. SRtt t^r crlofdj bab § au «

86

©ubor unb an feine ©telic trat baž £>auž ©tuart,  iitbem 3afot>.
ber ©oljn ber ungludlidjett SOraria, »on Gšlifabetlj alž itjr itadjfter mami-
lidjer ©rbe jum ŠRadjfolger in ©ngtanb crnannt murbe. ®iefer bem
einigte bie |)errfdjaft ber britifdjen ffnfeln nnter bem -Ramen eittež
$onigž bon ©rojjbritannien nnb -Srlanb.

§. 10. SCijilibb II. bon ©banien.

bp ^ 1 1 i p II. erbte ben gefammten 23efiij feinež SSaterS ®arlž V
©etn finfterež unb ftoljež 23eneljmen fonnte ifjnt nic^t bie Siebe feiner
llntertljanen ermerben. 3ubent beradftete er aUež, maž nidjt fpani|d>
mar, unb gemann bafjer aud) nidjt baž gutrauen ber iRebentanber. 2llž
ftrenger $atIjotif fudjte er bte bantalž fid) imnter mef|r unb ntefjr auž=
breitenben ŠReligionžneuerungen ju unterbriiden unb menbete fid} bor-
jiiglid) gcgen bte iReformation in feinen iRiebertanben.

3m bicfen Ijerrtidjen ifSrobinjen, metd)e auž fritljerer 3eit btelc
gmeiljeiten unb 2?orred)te befajfen, mar fpijilipj^ž fpalbfdfmefter SiRarga*
retija bon ifkrtna ©tiiftljalterin. ©ie mar eine rnitbe, beirn 33otfe be»
liebte grau. Sltž nun Oljitipp jene ^reifjeiten ju befdjranfcn anfing
unb burd} berfdjiebene [jarte ŠRafregetn bem ©laubenžjmiefpalt eiit ©nbe
ju ntadjen fud}te, erreidjte bte Slufregung ber iRieberlauber eine bebrol)'
lidje $ot)e unb ber mifbCrgnugte 3IbeI uberreidjte iu einetn feiertidjen
3uge ber ©tattljalterin eine S3ittfdE)rift megcn Sluffjebung ber SRafjregeln.
33on ba an tjiejjen bie SRitgtieber biefer b^artei „@ueufen", b. 1}. 23ettter
(Gueux).

2llž auf biefe 33ittfdjrift nicf)t fobalb eine Slntmort erfolgte, fo fiel
ber aufgeregte bpofiel liber bie latfjolifdjen -tbirdjen tjer, bernidjtete bie
23ilber, jertriimmerte bie $ird)engefdfje, frtiinberte bie j?irdjenfd)8fce unb
mijjljanbelte bie !at£)o(i|d)en $rieftcr.

bp^ili^ojj befdjtofj je( 3 t, bie iRiebertanbe mit ©ematt jur fRttlje ju
bringen unb fdjtdte ben fiarten, graufamen $erjog  2116 a mit eincm
|)eere jur ttnterbriidung bež 2lufftanbež ab. ®er ©preden bor biefem
gefudjteten SRanne be^gf biete taufenb ifkoteftanten unb einen groben
©Ijeil bež Slbetž, barunter aud) SBilbelnt bon Dranien, if>r SSaterlanb
ju bertaffen. 2llba naljm nadj feiner 2lnfunft bie iRegierung felbft in
bie ^anb unb Iie§ bie midjtigften ©egner ©pantettž, unter iijnen bie
©rafen ©gmont unb fpoorn, tjinridjfen.

®er flitdjtige fprinj bon Dranien ftatte inbeffen ©rufipen gemorben
unb ben $amf>f mieber aufgeitomnten, murbe jeboc^ gefdEjlagen. ®a
bracfjte 2l(ba burdj feine Ijarten Sebrudungen ež jum 2Ieu|erften; ber
Slufrufjr begann bon iRcuent; bie fogenannten SBaffergneufen eroberten
eine ©tabt na(^ ber anbern, Dranien fiel mieber in bie norbtidjen ipro=
binjen ein unb murbe jum ©tattljalter gemafjtt. ®ie SSerbinbung biefer

87

$ro»ingen murbe bie Utredjter Union genannt. ©te erflarten fid) fur
unabfjangtg unb baž erfdjopfte ©panfen mujjte fid) ettbltd^ nad) Iang»
jaffrigem $antpfe Ijerbeilaffen, bte Unabtjiingigfeit biefer ^rotoinjen trn
roeftpfjalifdfen fjrieben (1648) anjuerfennen.

®a bte Sonigin »on fetglanb, (Sfifafeetf;, ben ©ntporern fpilfe ju-
gcfdjidt Jjatte, fo riiftete pjiligp eine ungeljeuere fflotte, bte fogenannte
unuberminblidje Strmaba, gegen ©ngfanb auž, bod) biefe murbe burd)
©turrne unb burd) bte japferfeit ber ©egner bernidftet.

©afiir ermarb er aHerbingg bab vet d) e ^ortugal, too bab ®onig6»
IjauS aubgeftorben mar, aber eS blteb nur fedjjig 3af)re bet ©panien.

3n feinen Ijaužlidjen Serfjaltitiffen mar iPfjiltgp II. nicf)t gfiid(td).
©etn ©ofjn $on Sarlob bereitete ijjm »ielen .fjuntnter, tttbent btefer fid)
oft »on feinent -Saljjorn Ijinreifjen liefj unb jutefct fogar I)oc£)berratljertfd)e
ifMane gegen fetnen SSater entmarf. ®on darlob ftarb tnt ©effiugnijj.

9tad) ifSljilipgs H- ®obe folgte fetn ©oljn, ber fdjmadfe ^3£)tltpp III.,
meldjer junt -Kadftljeil bed Sanbeb bte 9J?ortbIob ober 97ad)fonimen ber
99?auren, fefjr fleijjige Irbetter, auS bent 9?etc^e »ertrieb, unb bann folgte
fetn Snfet fpfjilipfi IV., nnter metnem fPortugal fid) mteber bon ©fjanten
ložrifj unb unter bem fpaufe Skaganja mteber etn felbftanbigež ®onig*
reid) murbe (1640).

§. 11. §elbentob beb ©rafcn Stiflaž Srintit.

9luf $aifer -Sari V. folgte in ®eutfdj(anb fjerbinanbl.,  mel<
djer ftetb burd) SRtlbe nnb fftadjgiebigteit bte aufgeregten ©emittfjer ju
befd)mtd)ttgen [ud)le. Sben fo liebte fetn ©oljn unb 9tacf)folger 9Jt a j: u
mi lian  II. ben ffrteben, bennod) fonnte er betn Griege tticfjt entgeljen.
@leid) tnt 33eginue fetner Siegicrung broljte ber Srbfeinb bed ©jriften*
tfjumb unb ©eutfcfjlanbž, namlidj bte STiirfen. '®er alte ©ultan ©oli*
ntan  Ijatte mteber ben ipian gefajjt, 2Btcit g n erobcrn, unb brad) bent=
nad) mit etnent §eere »on 200.000 9ftantt ju btefent ffelbguge auf
(1566). Gšr fiel in Ungartt etn, abcr fetn SSorbringett murbe burd) bte
f)elbenuuttf)tge SSertljetbigttng ber ungarifdfen ^eftnng ©ji geti)  unter
ifjrent tagferen Sefelflbljaber, bem ©rafen fftiflaž  3 v * n U^aufgefjalteit.

3«nt)t’ž Heine .fjelbenfdjaar gelobte bem @rafen, afe fid) ber gonje
©trom ber ungefjeueren furlifdjen Sftadjjt fjeraumfiljte, mit ilfrem Bmljrer
nnberjagt aužjuljalten unb jebež ©dfidfal mit ifjut ju tfjeiten. ©djon
mar bte SRannfdjaft in jmanjig ©tiirnten, bie atte gltidlid) abgefdjlagen
murben, auf einige ljunbert SRann jufantmengefc^moljen. SlHež nntljer
lag in ©d^utt unb fc^on ftanb auc^ baž obere ©^log, i^^r

3uftu^tžort, in fjlammen. ©a ftiirjte 3 r * nl )0 t°i e c ' n  Jtoeiter Seoni^
bab, mit bem fRefte feiner ^amgfgenoffen auf ben erftaunten ffeinb, nnb
meiffte fic^ mit ifjneit bem §elbentobe ftir i?aifer unb ŽBaterlanb. 2llž

88

enblid) bie fjeinbc.bie raudfenben ©ritnttner bež »ertaffetten ©dftoffež tn
23eftp naljnten, entgunbetc fid) ber iJ5ulbertl)urnt unb fprengte 2000 jfirlen
in bte Suft. ®er ©efammtberluft ber ©iirfen bor ©jtgetl) »ar unge*
l)euer unb ©olimatt Ifatte nidjt einntal bte gteube, bte Sinnafjtne biefež
iPlapež ju erleben, beitrt er ftarb jtoet ®age bor berfelben itn Sager.
©oIiman’Ž 9iacbfolqer »ar rocniaer frieaerifeb unb fdilofi einen mebr*
jafjrigett SBaffenftittfianb.

§. 12. Ser fcretgtgja§rtge Strieg (1618—1648).

Stuf SJtapimilian II. folgte in ®eutfd)lanb 3tubolf  II., »etdfer
mit bielen itjiffenfdjaftltd^en $enntniffen berfeljen, aber ju fdjmacf) »ar
tn fo fturmifdjer 3ett erfolgreid) bte Siegierung fu^ren ju fonnen. ,3^1*
fd)en $atl)olifcn unb $roteftanten banerten bte ffteibmtgen fort unb ba
fid) 9tuboIf II. um bie Sreigniffe nid)t befitntmerte, fo »urbe er butd)
feine SSermanbten genotlfigt, Ilngarn unb Defterreid) fehtent 23ruber
tlfiaž ju tiberlaffen. ®amit er nid)t aud) Soljnten berliere, bemittigte
er nun ben proteftantifdfen ©tanben, b. 1). bent Slbel unb ben freien
©tabten, tn bent fogenannten SKajefifitSbriefe  (1609) bofffontntene
ffteligionžfreilfeit unb gab iljnen bte Srlaubnifj, nuf ilfrent ©ebiete neuc
Strjen unb ©dfulen ilfrež ©laubettž ju erridften. ®ennod) bertor er
aud) 35oI)nten an feincn Gruber unb eben olž bte Surfurften ipn abfepen
»ollten, ftarb er unb i!)nt folgte 2Jtat!)iaž,  unter rceld)ent jener furd)t=
bare $rieg aužbrad), »eld)er ®eutfd)lanbž gefegnete fjturen burd) breifjig
3al)re beribflftete unb mit ®lut trartfte.

®ie ^roteftanten SolfrnenS gingen nitntlid) nod) »eiter, alž ipnen
burd) ben SDtajeftatžbrief geftattet »orben »ar. ®ie proteftantifd)en Un*
tertfjanen bež Srjbtfd)ofž tn $rag unb jene bež Slbtež ju Sramtau er*
bauten eigentnad)tig tn ben ©tabtdjen $loftergrab unb Sraunau j»ei
^irdjett. ®a nun bte etne berfetben ntebergeriffen unb bte anbere ge*
fperrt »urbe unb ber $aifer auf etne 23efd)»erbe ber ^roteftanten ftrenge
ant»ortete, fo brad) ber 21ufftanb auž. ®ie 21nfiil)rer brangen tn baž
$rager ©d)loj) unb »arfen j»et faiferlid)e 9?atl)e fantntt bent @el)eint*
fdjreiber auž bent genfter (jinab. ®iefe ftelen auf »etd^en ©cfjutt unb
latnen jientlid) unbefdjabigt babott.

£)ierauf »urbe eiligfi bon ben 21ufftdnbifd)en etn |ker gefantmelt
ttnb @raf ®l)urn trat an bie ©pipe bežfetben. 2BaI)rrnb biefer 23etoe*
gungen ftarb ber alte franflid)e J?aifer 2Jtatf)iaž unb iijnt folgte r*
binab  II., ein tf)atfraftiger Regent. ®ie Šolpnen »alflten aber nun
ben $urfiirften Ou-iebrid) Y. bon ber $falj ju ilfrem $onige unb tronten
iptt ju ifSrag. ®iefer regierte nur einen SBinter, »ež^alb er au^ fpott*
»eife ber S$interfonig genannt toirb. Sr »urbe in ber @d)tad)t ant
»ei^en 93erge bon ben $aiferlid)en, ju benen baž £>eer ber fat^olif^en

89

£tga unter bettt |)erjog Mayimtltan  »on Saiern unb unter feinern
ait«gejeid)neten ?yelbl)errn Silit) geftofjen t»ar, entfcE)etbenb g-ef<i)Iagen
ttnb flof) fjierauf nad; §oHanb. ijSrag unb ganj Soljnten fjulbigte nun
bem Šaifer.

©cffon fdjien ber ©treti beenbigt, ba fc^to§ fidf ber ®6nig(£ljri*
fttan IV. »on ®iinentarf  an bie 2Rtjj»ergnngten unb iproteft anten
an unb uiifdjte ftdf unberufen in bte beutfdjen 21ngelegenl)eiten. ®a bte
$rieg«madft be« $aifer« nidft ftarf genttg fdjtcn, um biefe« proteftantifdfe
<f?eer mit ©rfotg ju befampfen, erbot ftd) 2116 r e d) t bon 2B a I b ft e i n,
getuBIjnlidj SBallenftein  genannt, ein bofjmifdjer Gšbelmann unb fatfer*
lidfer Dberft, fpater |jerjog »on f^rteblattb, ein §eer ju tnerben unb
burdf eigene Mittel ju unterlfalten, t»enn ilfm ber $aifer liber ba«felbe
ben unbefdfjranften ©berbefelfl geben tuiirbe. ®ie« t»nrbe ilfnt juge*
ftanben unb toirflidf) bvac^te er in furjer jfjeit ein tfpeer »on 50.000
Mann jufantmen, mit meldjem er ©jrtfttan’« SJerbtinbete fdflug. ©jri*
ftian felbft lourbe »on Silit)  bei Sutfer im Sraunfdftneigifdfjen beftegt.
SBieber fdjien ber $rieg beenbigt! SBaEtenftein unb fein §eer murben
entlaffen. ®er iit feinern ©tolje gefranfte fjelbljerr jog fid) nun nad)
®'rag iit fein bradjtig erbaute« ifpaug juritcf, t»o er fid) mit einem gtam
jettben |)offiaate umgab unb geljetmmjjbolle aftrologifdje ©tubien betrieb.

®od) f)Io|Iidf erftanb ein neuer f^einb in bem fuljnen $ontge
»on ©djhieben @uftab Slbotf,  t»eld)er unter bem Sortuanbe, bie $ro*
teftanten in ®eutfdjlanb fdjii^en ju moden, mit einem mcljlgeubten £>eere
an ber $ifte ber Dftfee tanbete nnb ben $ampf gegett ben Saifer be*
gann. 2Bd!jrenb ber ©djtuebenfbnig fiegretd) »orbrang, erfturmte Silit)
bie ©tabt Magbeburg, trelc^e fid) ftir (Suftab Slbolf erflart Ijatte, tnobei
ber grofjte Sjjeil ber ©tabt ein 8taub ber glantmen murbe.

Untreit Seiftjig bei IBreitenfetb trafen fjierauf Silit) unb @ufta»
Ulbolf mit ifjren £>eeren jufamnten; in biefer morberifdjen ©djtadjt murbe
Silit) gefdlagen. 6rft am Sedjfluffe Ijielt er toieber ©tanb, murbe jebod)
bei SSertljetbigung be« Uebergange« tobtlid) bermunbet unb ftarb t»enige
Sage nad^er, raorauf bie @d)t»eben ©aiern »erljeerten.

$aifer gerbinanb II. Ijatte in biefer I)od)ft gefaf)r»oIIen Beit leinen
anberett Jelbljertn, meldjer foldjer ©adjlage fo gemadjfcn mar, at« ben
SBaHenftctn. ®iefcr lieg fid) nnr burd) aufjerorbentlidje $oHmad)ten jur
Uebernaljiite be« Dberbefeljl« miebcr bcftimmen. -3» furjer Beit »er*
famntelte ftd) auf ben 3htf biefe« ^elbl^errn eine neue $rieg«mad)t. @r
eroberte ^rag unb ganj 33o£)men. Bmifdjen 2B«Henftein unb @ufta»
Slbolf fem e« bei 2ti£en  (1632) jur ©d)Iacf)t. 3n biefer »erlor ber
tapfere ©djmebenfonig ba« Seben, bo^ errang ber junge ^erjog IBern*
I)arb »m SGSeimar, ber na^ be« $onig« Sobe ben Oberbefe^I iiber*

90

naijnt, ben ©ieg. SSott nun att leitete bie Slngetegentjeiten ber ©djtoebett
ber ^anjter £>yenftierna.

SBattenftetn begann nun eine 'fefjr jtoeibentige 3totte ju f^telen;
er liefj bte ©djmeben ganj ®eutfcf)tanb »erljeeren unb berfjiett ftd^ rufjig
in ffiBtjmen. ©r fnfipfte fogar getjeinte Untertjanblungen mit ben ©djtoe*
ben unb giranjofen an. ®e§f)atb tourbe il)m ber 0berbefef)t entjogen.
118 er fetneit ©turj erfatjren biatte, jog er ficfj mit ben ijjtn treu ge?
btiebenen brei iftegimentern tn bte ^eftung ©ger, »o er ben ©djraeben
nafjer ftanb. Sttž btefe nun natjer riicften, anbererfeitž fcine 2)iittel »or*
fjanben toaren, um ben offenen Uebertritt SBatfenfteinž attf fdjmebtfdje
©eite ju »ertjinbern, fafjten ber faiferltdf) geftnnte Dberft Šuttter nnb
ber ©ommanbant bon ©ger Dberft ©otbon ben ©ntfdjtujj, bent beab*
fidjtigten 33errat£)e bež §e(bf)errn nottjigenfaHž burdj beffen ©rntorbung
»orjubeugen. 3n ber 9?adjt bež 25. februar 1634 murben jtterft
SBaHenfteinS ^reunbe, alte bet etnem ©aftmale, baž ©orbon anf ber
fteftung beranftaltet f)atte, erntorbet. £>terauf brangen Suttlerž Offtctere
tn 3BaHenftetn8 SBo^nttng. 3ut 9?acf)tgemanbe trat er il)nen entgegen.
„33ift 33n ber ©djetrn, ber ben Satfer urn Sanb unb ifrone brtngen
mili? ©tirb jefct!" rief iIjm etner berfelben ju. ©cf|tuetgenb breitete
SBaHenftein bte Strme auž unb empftng- ben Jobežftoj;; (auttož fant
er nteber.

97ad) SBaHenfteinž Jobe erfjiett bež $aiferž ©ot;n grtbinanb ben
Dberbefefjl. SDiefer fefete ben $antpf nod) »ierjeljn 3atjre fort. ©r
fotgte fetnem 3$ater (1637) auf bera beutfc^en Jljrone nnb Ijatfe aufjer
ben ©djmeben unb itjrer ijjartei tn ®eittfd)tanb audj §ran!retd) ju be*
fiimpfen. ®ežf;alb fonnten bte fd)t»ebifd)en (Jetbfjerren neue fjoutfc^ritte
utajen.

®a§ geiammte ®eutfd)tanb feufjte nad) graben. ©ben moren
bte ©djmeben unter bem ©eneral $onigžntarf abermatž tn 33SIjmen »or*
gebrungen unb fjatten bte $teinfeite »on iPrag erobert, ba tmgte enb*
tidj bte 9^ad)rtcb>t »on bem erfetjnten fjrieben an. @r murk tn jtuei
meftptj&tifdjen ©tabten, jn 5Dt ii n ft e r mit ben ^ranjofen unb ja D § n a*
brile! mit ben ©djmeben, unterjeidjnet (1648) unb tjeifjt bcžljatb ber
meftpljalifdje  r i e b e. 3n bentfelben murbe ben ipmteftanten gleic^
ben ^atljotifen freie šftetigionžubung eingeraumt unb jugteid) feftgefe|t,
bafj fte alte ®irdjen unb -Sirdjenguter befjalten fottten, metde fte feit
bem 3. 1624 befajjen. ©djmeben erfjiett bebeutenbe Seftfjtngen in
®eutfd)lanb, ^ranfreidj nebft einer IKeifje beutfc^er §eftungen iaž tjerr*
litfje ©Ifajj.

91

§. 13. Subtotg XIV., Sonig »on granfreid).

®er mcrfmitrbigfte $onig ffranfreidjž mar Submig XIV., meldjer
72 Safire mit »tet @lang unb 5D?ad)t rcgierte. ©r mar auf feincn
2? a ter Submig XIII. gefotgt, unter meljem ffranfreidjž grofjter ©taatl*
mann, ber Beriifjmte $arbrnal 9?idjelieu, bie fontgltcfje ©cmalt Be=
fefttgt Ijatte.

fubmtg XIV. mar Bet bem ®obe feine! SSaterž erft fiinf 3 a [jr c
alt, baljer uBernafjnt feine 5D?utter ttnb ber Sarbinal 50? agar  in  bic
9?egentfdjaft. 9?ad)bem er felbft gur Siegterung gelangt mar, ging feirt
|>auptftreBen baljin, ber miidjtigfte f^itrft feiner $eit 3 U  toerbett, unb gu
biefent ©nbe unternaljnt er felhft bie ungerecfjteffen Griege unb magte el,
auf feine 5D?acfjt bertrauenb, feinem ©faate Sanber chtguberleiBen, auf
meldje er nidjt ben geringften 'llnfprudj fjatte. 33orgitglicf) fudjte er bie
5D?adjt ©panični unb Defferreid)! gu Befdjranfen.

2Bie menig biefer $onig bal 9?ed)te adjtete, Bemeift unter anberent
bie 3Tljatfad)e, bafj er ntitten im ffrieben bie alte beutfdje 9?eidjlftabt
©trafjburg fjinmegnaljm (1681). 2Sier -Safjre fpater fiel er in bie $ur»
pfalg ein unb berljeerte biefelBe botlftanbig, um, mie er fagte, burdj einc
Štifte bie Dftgrenge feine! 9?eidje! gu fdjitpen. ©ein uBermiitljiger
Slulfprud) mar: „®er ©taat, ber Bin id)."

SBiemoljl fid) fjalB ©uropa gegen ifjn berBanb, fo mar er bod)
gegen aHe feine ffeinbe fiegreidj. Slber bie bielen Griege unb bie S3er=
fdjmer.bnng Bei fpofe berurfadjten Ijarte 3l6gaBen unb in fyolge befferi
3iotl> im 2Mle.

Strop feiner ©roberunglluft tljat Sttbmtg XIV. biel fttr Siinfie unb
2Biffenfd)aften: ffranfreidj f)alte unter iljnt bie aulgcgeidptetffett Sitnftler
unb ©rfjriftftetler, Spari! galt al! 5)J?ittelpunft ber europaifdjen kultur
unb bie frangofifdje ©pradje murbe bie Umganglfpradje aKer ©Sebilbeteu
in ©uropa.

§. 14. ®ie Sturfen »or 2Bten (1683).

Unter ber 9?egierung bel beutfdjen Saiferl Seopolb  I., meldjer
auf feinen 33ater fferbtnanb III. gefnlgt mar, riicften bie Stiirfen, angc»
cifert burdj Submig XIV., im ffrttljjafre 1683 gegen Defterreidj bor.
®er titrfifdje ©rofjbegier $ara  50? it ft a pl) a ftanb an ber ©pipe bon
nafje an 300.000 50?ann unb glauBte burcf) bie ©roBerung šieni
bie gange ©fjriftenljeit gu ltnterjodjen. ®er $aifer fludjtete fid) nad;
Sing ttnb tiiBergab bie ŽBertljeibigung ber fpaupfftabt bem @rafen bon
© t a § r e m B e r g.

©Ije nod) fpilflfjeere bon 5f?olert unb ben beutfdjen ffurften ange»
langt fein fonnten, ftanb Jlara 50?uftaplja bor 2Bien. ©taljrentBerg ber-
fiigte liber 12.000 50?ann ©ruppcn unb etma 8000 Sitrger nnb ©tu»

92

bcntcit. Siefe Heine 23efa(sung fefete bem jaf^tretdfjeit geittbe ben belbe.t*
miitljigften SBiberfianb entgcgen, aber bie ®efal)r mudjg bon Sag 311
Sag, benn bie SRannfcfjaft fdjmolj unter befiattbigen Stitrnten mtb bie
abgefperrte Stabt liti batb ben auperften iDtangel an Sebenžmitteln.
Sa geigten ftd) ant 11 . September enblid) auf bera ^atjlenbevge bie
erften befreunbeten Sruppen, roeldfe unter bem fiergog $ a r 1  »on f o t £)=
ring  en  unb bem polnifdfen (Žonig 3opann Sobtedfp  gttr .pitf;
Iferanriidten. 3tm 12 . September 2Jiorgen§ begann ber Slngriff; »oran
fod)t ber ritterlidje $onig »on 5J3olen. ^ier mar eS attd), mo ftd)
^3rin j ©ugen,  ber nadjmatige fatferlidje ffelbntarfdfalt, ber grogte
£>elb feinež 3?al)rl)unberte, bereitS aužgeidjnete.

SJad) etnent Ijartnadigen Santpfe ergriffen bie Snrfen bie ^lucfjt
unb liefjen ©efdjitfce, 3elte unb @epade jttrucf. Ser §ergog »on £otl)»
ringen ritdte ungefaumt nad) Ungarn, mo bie Sitrfen fic^ nod) fedjč
3al)re lang 3 U polten fud)ten. Sie »ertoren etnen ipta§ nad) bem am
beren, barunter aud) bie $anptftabt Dfen.

§. 15. sprinj ®ugett »on ©a»ot>en.

$aifer Seopotb I. ^atte in bem fortbauernbett Siirfenfriege an bie
Spifse feinež ^eerež einen fjelbljerrn geftellt, bežgleidjen menige 3a£jr<
punberte gefetjen, nantlid) ben iJJringen (Sttgen »on ©abopen.  Siefer
ftammte aud einer Sfebentinie bež regierenben |>aufed »on Sabopen unb
mar 1663 311  $arte geboren. 233eil er »on fd).mad)lid)em fiorperbaue
mar,  fo  murbe er 3 unt geiftlid)en Stanbe beftimmt unb Pubmig XIV.
»on gmanfreid) nannte ipn fd)ergrueife ben fleinen Stbbe, unb ate tn bem
^Svingen bie Siebe gunt ^riegerftanbe ermadjte, »ermeigerte il)m ber $onig
ben Šintritt in benfelben. @e!ranft trug ©ugen uun fehte Sienfte beut
Saifer Seopotb I. an unb murbe Dberft in ber Slrntee bež ^tergogd »on
1'otpringen »or SGBien. 3n bem Sitrfenlriege 3 eid)nete er fid) befonberd
tn ber Sd)tad)t bei SD 1 ? o Ij a c 3  (1687) and unb mar bereitd ge!)u 3ai)re
(pater Dberbefel)tel)aber ber tai|erlid)en |)eere gegen bie Siirfen, brad)te
benfelben bie ungepeucre 97ieberlage bei 3 ent!)a  b« unb 3 Wan 9
felben gtt bem fjrieben »on $arlomi (3  (1699), bem nadjtpeitigften,
meldjen fie fd)loffen.

Sugen fampfte Ijierauf in bem fpanifdjen Grrbfolgcfrieg.  907it
$arl II. ftarben bie fpabdburger in Spanien im 3al)re 1700 aud.
$arl patte jmci Sdpueftern; bie altere mar an ben $onig bon grante
reid), Submig XIV., bie jitngere an Seopolb I. berntiilt; jene patte aber
bei iprer Sermalung anf bad 9?acpfolgered)t in Spanien eiblicp »er*
gicf)tet. Sie jflngere patte beut fpantfcpctt Sprone nicpt entfagt, mar
aber bereitg tobt unb patte eine Socpter tiinterlaffen, bie an ben $ur*
fiirften »on Saiern »ermalt mar. Seopolb »ertangte bie fpanifdje ^rone

93

fur feinen gmeiten ©oljit ®arl, Submig XIV. fitr fetnen gmeiten (Snfel
^ilipp uon Injou.  ®arang entftanb gmifdfen Oefterreid) uitb
ffranlreid) cin Srieg, metdjer ber fpanifdje ©rbfolgeftieg genannt mirb
nnb gmbtf ffafjre (1701—1713) bauertc. $ie fjranjofeu murben mie»
bertjott in ben ©djladften bei fpodfftabt, iRamiHieg, Surin, 2Ratptaquet,
©ubenarbe n. a. gefdflagen, boc£> erdangte Submig in ben grieben«=
fdjtiiffen ju Utredjt  (1713) nnb ju SRaftatt  (1714), bafj fein (Snfel
©panien mit ben iMonien betjielt. ©efterreid), mo nad) einer furjen
9?egierung Sofefg I. $art alg $art  VI. gefolgt mar, erfjielt aber bie
fpanifdjen 97iebertanbe, 9?eapel, bie dnfet ©arbinien nnb bie fperjog<
tijiimer Sftailanb nnb SRantua.

97ad) SBeenbigung beg fpantfdjen ©rbfolgefriegeg fammelte ftd) ^3rtnj
@ugen neue Sorbeeren in einent nenen Siirfenfriege. ®er rutfmooHjte
Sag bie[eg $riegeg, aber and) ber fdjmierigfte im Seben Sugenž mar
ber 16. litguft 1717. In biefem Sage f)atte er, jmifdjen ber ffeftung
33elgrab nnb einent ttjrn ftinffac^ iiberlegenett ,§eere eingefdjtoffen, bem
nod) citten glanjenben ©ieg errungen, bem ber fpatt ©etgrabg nnb ber
fur ©efterreid) fo rufjntbottc if$affaromi|er gricbe  folgte (1718).

$rinj ©ugen ftarb im ffaljre 1736 ju 2Bien in einent liter bnn
70 Saijren. ©r Ijatte ftd) burd) feine Sljaten ben Seinamen „ber eble
3?itter" ermorben. ©eine ©ebeine rulfen im ©t. ©tefungbom.

©ugen mar jmar (tein »on ©eftalt, fdjmadflid) nnb rnager, aber
fc^ort gcbaut. 23et feierlidjen ©elegenljeiten nnb bei |)ofe erfdpen er in
pradfttmttem litjuge; im Griege ging er fe^r einfad) nnb trug eineu
fapujinerfarbenen UeberrocE. ©eine ©otbaten liebten il)n mie einen SBater
nnb Ifielten ftd) miter feiner Infitlfrung fitr uniiberminblidj. Iber er
menbete nidjt nur ben ©efdjaften beg Sriegeg, fonbern aud) i ctten
griebeng feine ©orgfalt ju. žffiiffenfdfaften nnb Siinfle fanben an iljnt
einen eifrigen tBefdjiiper. ©ugen mar and) etn trefflidjer ©taatgmann.
®ie faiferlid)en Sanbe Ijingen bem ^rinjcn in treuer iBereljrung an, bie
^iirften ©uropa’g efjrtcn ben gemaltigen ŽBorfampfer fur iftedjt nnb Drb«
nung. @r fannte nur etit 3iet, bie ©rope ©efierreidfg, nnb fein Sa£)0
fprttd) mar: „ ©efterreid) iiber llleg!"

§. 16. $eter ber ©rope »on SRupIanb.

Unter biefem grojjen $aifer (1689—1725) bcgann erft Stujjtanb
ftd) burd) europaifdfe Silbung ju oerebeln. ®or il)m gatten bie 93c=
molfner begfetben fiir rof)e Ifiaten, aud) mar bag Sanb in @uropa nod)
menig befannt.

®ie Sefjerrfdjer iRufclanbg nannten ftd) ©jarem ? eter mx  , b, ' r
jiingfte unter ben brei ©8t)nen, metc^e ber ©jar 11 ep e i tpntertiefj.

94

©od) ber altefte ftarb, bergroeite mar §aI6 blinb unb blobe, -peter felbft
ttod| jung unb fo regierte Slnfangž feine efjrgetjtge ©djmefier © o p I) i e.

3)iefe liefj iffn Boit ffreunben unb gunt ©Ifeile in frember 2Beifc
ergieljen, um if)n baburd) beim S3oIfe Berfjagt gu ntadjen, aber gerabe
biefe ©rgieffung Icgte ben ©runb gu fetiter fpiiteren ©roge. (Ete ftiftete
aud) eine Šerfdjmorung ber ©treligen, b. i. ber Seibmadje ber ©g ar en,
gegett bJ3eter att, aber biefe murbe bou ben 9ln!)angern ipeterž untcrbriitft.
©iefer ergriff nun felbft bie 3ugel ber iRegierung unb lieg feine ©djroefter
in ein Slofter fperren.

©r begonn feine 2lIIein!jerrfd)aft mit einer Bodftdnbigen UmgeftaP
tung feinež SReidjež. 5R a d) bera er burd) feine ©rgielfung bie S23id)tigl:it
europfiifdfer Silbung eiugefeljen fjatte, begab er fidj, mn biefe burd)
eigene Stnfdjauung fennen gu temen, in’ž Služlaub. ©r reifte burd)
©eutfdflanb itadf) ffottanb unb trat fogar, um beti ©djiffbau gu erlernen,
gu .gaanbant bei Slmfterbam afe gemeiner ©dfiffžgimmerntann in Slrbcit.
§ierauf ging er nad) Snglanb, bod) rief it)n ploglid) ein Slufftanb ber
©trelipen, betten bie -Reuerungen bež ©garen migfielen, fcfjteunigft nad)
SRožfau guriid. ©r lojle nun bie ©trelilgen auf unb beflrafte mit firrc^ter-
lidjer fpdrte bie ©d)ulbigen.

©r erricf|tete (jierauf ©dfuten, fit^rte bie beutfd)e Sleibung ein,
rief gebilbete ffrembe in’ž Sanb unb mar auf jebe StBeife bemufjt, bie
rufjtfdfe 33arbarei gu Bernidjten.

©ine fpauptforge fitr fpeter mar audj bie fpebung bež ©eeijanbelž.
3u biefent Ijmede fud)te er feine SRacfjt auf Soften ©dfmebenž an ber
©ftfee aužjubeljnen unb biež Bermidelte iljn in ben fogenannten norbi*
fd)en Srieg. Šene toar  bagu fejj* giinftig; auf bem fdjmcbifd)en
Stprone befanb fid) ber erft funfgel)tt Uatjre alte Sonig Sari  XII.
bpeter ftJjlog mit ipolen unb ©anemarf ein Sitnbnig unb erflarte bem
©dfroebentouige ben Srieg. SIber ber jungc Sonig trat tljatfraftig auf,
er manbte fid) guerft gegen feinen nadjften ffeittb ©anemarf unb notijigte
biefež burd) bie SBelagerung Bon Sopenljagen gum graben. bpierauf
ging er rafd) auf bie 9tuffe.it lož unb fdflug ben getjnmal grogeren getnb
in bie fjlucf)t. 2lud) ben Sonig Bon ipolen bemiitljigte er unb bradjte
ež fogar ba^in, bag ein neuer Sonig Bon bpolen, ©tanižlauž Sežcgiužlt),
gemftljtt murbe. SBaljrenb jebod) Sari Ijter befdjdftigt mar, eroberte
bPeter ber ©roge -Sngermantanb unb legte Ijier ben ©runb gu einer
neuen ©tabt, bie nad) ifjnt fpeteržburg  genannt murbe.

“Run Berlieg ben ©dfmebenfonig baž friiE)ere ©litd; atž er fid)
mieber gegen bie šRuffen manbte, erlitt er bei ber ruffifdjen geftung
SP u t tarna etne fo entfdjeibenbe Rieberlage bag er felbft mit genauer
Rotlj auf baž tiirfifcfje ©ebict entfarn.

95

>&ier reijte er ben ©uttan junt Griege gegen fftufjlanb; )3eter
murbe ant i)3rutlj bon ben Smrten ctngefc^toffen unb mare gefangeit
morben, ffatte nidft fetrte ©ernalin Satijarina burd) 33eftedjung bež
©rojjbejierž ben gmieben erfauft.

Sari erljiclt Ifierauf bom Sultan ben SJefelfl, bie SEiirJei ju ber*
taffen, tueigerte fidf aber biefem nadjjufommen unb bertljeibigte fidj mit
50 93čann ficfeen ©tunben Ifinburd) in einem befeftigten ^aufe gegen bie
»nfturnienben Smrten. Srft alž er IjBrte, bajf ntan in ©djmeben feiner
©djmefter bic fbniglidfe ©eroalt itbertragen tooHe, eilte er mit abenteuer*
iicfjcr ©dfnelligfcit in fein fReidf juriicf, too er bei ber SSelagerung ber
'ijeftung griebridjSfjatt in ben Saufgraben, maljrfdjeinlidj bon fBtorber*
ljanb, erfcfjoffcn murbe (1718). SKit ilfm erlofd) ©dfmebenž 9tul)m. SRufj*
tanb ertfielt trn fjrieben bie fdjonften Sanber an ber Sftfee, unb fkter
naijut ben Site! „Saifer atter fReuffen"  an

■peter ber ©roge regierte biž jura 3aljre 1725; nad) tfjrn tourbe
feine ©ematin Satijarina  I. alž Saiferin anerfannt.

g. 17. 3Karia SEIfcrefia.

Saifer Sari VI. £»atte feinen mannlidfen ©rben. Um nun bie
feit gerbinanb I. begriinbete SRonardjie nid)t nad) feinern Sobe bem
3erfatt fjreižjugeben, erridftete er bie f)ragmattfd)e ©anetion,  ein
and) auf bie mciblidjen fRadftommen aužgebeljnteš Grrbfolgegeftlj, nad)
roeldjcm bie gefammten oflerreidfifdfen ©rblanber nie getljeilt toerbeit
foflten. Sari mar bie ganje iibrige feiner fRegierung bantit be=
fd)iiftigt, berfelben in Šuropa SInerfennung ju berfcf)affen unb bradate
bcžl;atb bie grogten Df>fer.

•3m -3a()re 1740 ftarb Saifer Sari VI. mit ber 3uberfid)t, ^ a B
feine altefte Sodjter 2Rarta Sljerefia  unbeftritten il)re ©rblanber in
Sefife neljnten toerbe.

SRaria Sljerefia mar 1717 in ber Saiferburg ju 2Bien geboren;
fie jeigte fdjon alS Sinb ungemoljnlidje ©eiftežanlagen. ©ie mar felfr
lernbcgierig; ©efdjicffte mar iffr Sieblingžftubium; ©pralen lernte fie
mit Peidjtigteit. Slujjer iljrer SRutterfpradje mar fie ber lateinifcfjen,
franjbftfdjen, italicnifdjen unb ffmnifdjen ©jpra^e madftig. 9Rit Ijettem
burd)bringcnben SJerftanbe berbattb fie eine feltene Sraft bež SBifienž.
3nnige ŠReligiofitat burd)brang ifjr 2Befen. SDfaria Sljerefia mar leuO
felig unb boli SRitgefuIjl fiir bie Seibcn anberer, if)r ^oc^fter ©enujj mar,
©ttaben fiir llnglittflicf)e bon tfjrern SJater ju erbitten. 5n iljvent neuu=
jcljnten fjaljre rourbe fie mit granj ©tepljan, fperjog bon Sotljringen,
bermaljlt unb faum 24 Saljre alt, folgte fie Iraft ber pragmatifdfen
©anetion iljrern 23ater in attett ©rblanbern bež §aufcž Defterreid). 2BoI
I;atteu bie SRadjte bie pragmatifdje ©anetion anertannt, fogar berbitrgt,

96

abev tiadj bem fftegierungžantriite Sftaria ®gerefta’ž getgte ež ficg, toie
toagr ber Služfftrudf bež iJMnjer. (žhtgen geiuefen: „®ie beffe Surgfcgaft
fur bie pragmatifcge ©anction tji ettt toogfgefftUter ©cga§ unb eine tild)*
itge Strmee," benn nun ergoben fttg Don aHen ©eitcn geinbe gegen bte
jngenblicge gmrftin, niimlicg bte ^urfiirften Bon 33atern unb ©acgfett, bte
$onige Bon §ranfreicg, ©ganien nnb ^reufjen. ®ie ofterreicgifcgen Sitn*
ber foHten getgeilt unb ber ®urftirft Bon Batern auf ben $aifertgron
ergoben toerben.

Po|licg riicfte ber ^reufjenlbntg fjrtebrtrf)  II., ber ficg in ber
tjofge ben Seinamen bež ©rofjen  ermorben, mit einern tuogfgeitbten
§eere in ©cglefien ein unb befiegte bte Defterreicger. ®er $urfiirft Bon
Šaiern bracg nttt Unterfitugung Bon grar.freicg tn Dberofterreicg etn, 6e*
fegte Sinj unb Iie§ ficg bafefbft alS (Srjgerjog Bon Cefterreicg gulbigen;
bann rudte er fc^Ieuntgft tn Šogmen Bor, befegte $rag unb ergielt auf
betu $rager ©cgfoffe bie erjtoungene fpufbigung ber bogmifcgen ©tanbe.
•Srn fofgenben Sagre tourbe ber Šurfurft afž $arl VIL fogar junt beut*
fc^en $aifer getoaglt unb gefront.

©o grof aud^ bte ©efagren tuaren, fo Berfor bocf) dJfavia ®gerefia
ben Slfutg nicgt. ©te Bertraute auf bte .'piffe @ottež unb auf bte £iebe
igrer Untertganen. ©te berief etnen SRetc^Stag nacg ipregburg unb er*
fdjien, toie einige ©efcgicgtžfcgreiber erjiigten, im ©rauergetnanbe ber
ungarifSgen iftationaftracgt, mit bem ^onigžfcgtoerte umgurtet unb mit
ber $rone bež geiligen ©teggan auf bem fpaupte, in ber šfteicgžOerfamnt*
lung. -9gre ©dgongeii unb ergreifenbe 33erebfamfeit riigrte bie unga*
riftgen SDiagnaten, fo bajj fie begeiftert igre ©iibel anž ber ©c^eibe riffett
unb fcgiouren, @ut unb ®fut fur igre $onigin ju opfern. @anj Ungarn
griff nun ju ben Saffen.

2lucg bie treuen ®irofer fturmten Bon igren 23ergen gerab, um
fur igr angeftammtež ^terrfcgergauS ju farapfen. Hit furjer ,geit lom;
gierauf Defterreicg Bon ben geinben befreit, ja felbft S3aiem tourbe er*
obert unb an bemfefben ®age, an toefcgem ber ^urfurft afž $aifer
$arl VII. ju granffurt gefront tourbe, jogen bie ftegreidfen Defterreicger
in iDiitncgen ein. 9Iur ©cgfeften bfieb oerloren, inbent SJiaria ®gerefta
in bem fVrieben ju Srežfau bažfelbe an ipreugen abtrat. UarPž VII.
©ogn fognte ftt^ na^ feinež SSaterž ®obe mit £)efterreic^ auž unb er*
jjtelt feiu ?anb jurutf.

•Srn -Sa^re 1745 ^atte SRaria ®f)erefia bie greube, ba§ i|r
@emal alž fjranj  I. Bon ben $urfitrfien einftimmig jum beutf^en
®aifer getoafjlt tourbe. 97uu fotgten meljrere griebenžja|re, unb nun
rid^tete bie groge gfirften i^re ganje ©orgfalt auf SBerbefferungen in
atten ^meigen ber SSertnaltung, toobei fie igr aužgejeidgneter SKinifter
^auni|  tgatfraftig unterfiii|te.

97

SRitten in ber Služfuljrung »teter meifer ipiane murbe fie burdj
ben fiebenjaljrigen $rieg  unterbrod)en. $onig gmiebrid) ^atte
»on einer feinblidjen Serbinbung 0efterreid)ž, fRujjlanbž, ga-anlreidjž unb
©ad)fen§ gegen ipreufjen $unbe erljalten unb fiel fdo|lid) oljne Srtegž-
erflarung in ©adjfen ein. -Sn bicfent Griege geigte fjriebrid) fein auž*
gejeidfnetež gelbljerrntalent, benn miemoljl er gegen eine ungeljeuere SRadjt
ju lampfen ^atte, fo blieb er boc^ tneift ©ieger. gmpfinblidje SRieber*
lagen erlitt er burd) $elbmarfd)all ®ounbeifioUin  (1757) unb burdj
Soubon bei $uneržborf  (1759). 3um Slnbenfen an ben Sag
»on ®oHin jtiftete bie $aijerin ben militarifcfjen SRaria Sl)erefias£)rben.

gnblid) fiiljrte bie grfdjojjfung beiber SRadjte im 3. 1763 ju bent
$rieben »on ^ubertžburg  (einent ©djtoffe bež Surfurften »on ©adj*
fen), nad) tnelcbjem ©djleften im ©cft^e f^riebridjž »erblieb.

3>»ei 3ai)re nad) biefem fjriebenžfdjlttffe ftarb $aifcr fjranj I.,
meldjem fie mit foldjer Siebe ergeben t»ar, bajj fie biž ju ifjrem eigenen
Sobe, meldjer 1780 eintrat, bie Srauerlleiber nidjt rneljr ablegte. ©ie
Ijatte faft 40 ffafjre regirt.

£>bt»of)I 2Raria Sfjerefia burdj Griege unb anbere feljr tuidjtige po*
liiifdje greigniffe immer ungemein in Slnfprucf) genommen mar, fo traf
fie bodj in ben meiten Sanbern, bie unter ifjretn ©cejoter ftanben, aKent=
fjalben nii|lidje ginridjtungen jum SBoljle iljrer Untertljanen, fo bajj iljr
ŠInbenlen nod) fjeute gefegnct mirb. 3 U  tjjrett ebelftert 33eftrebungen ge*
fjorte ganj befonberž bie ©orge fur bie Silbung unb grjiefjung ber 3u*
genb. ©ie toermeljrte bie 25ol!žfdjulen unb nafjrn ftdj aud) mit befonberer
©orgfalt um bie Ijoljeren ©djulen an. Unter iljr erfolgte ferner bie 2Iuf^
Ijebung ber fjolter (1776), audj murbe bie 9fobot befd|rantt unb bie
Šeibeigenfdjaft feljr gemilbert. SOJaria Sljerefia mar unter aHen ©elbft*
Ijerrfdjerinnen, meldje bie @efd)id)te fennt, eine ber beften; alž SRutter
mar fie baž fIRufter »on ©orgfalt, alž fRegentin tljiitig unb geredjtigleitž*
liebenb unb fietž auf baž SBoljl iljrer Untertljanen bebast.

§. 18. Slaifer fjofef tl., ber @rofe.

Sofef II., ein ©oljn ber groben ®aiferin SRaria Sfjerefta, im
Saljre 1741 geboren, beffen grojjer unb Iraftiger @eift fi^ fdjon in
frufjer Hugenb entmidelte, murbe im 3. 1765 auf ben Sljrott Seutfdj*
lanbž erljoben. nafjrn tljn SRaria Sljerefia jum HRitregenten an.

2llž SRaria Sljerefia ftarb, iibernaljm er, 39 ffoljre alt, bie SlHeinljerr*
fd^aft ber ofterreidjifdjen ©taaten.

ftofef II. mar ein IjerrlidjeS iBorbitb ebler ffiirften, er mar eiu
ma^rer 3Sater bež SSolfež. gr t)atte  fdjon »or feinem fRegierungžam
tritte burd^ »ielfaltige IReifen ben 3 u ft an ^ fet ncr  ®rblanber mit eigenei
Slugen fennen gelernt. £>ft ^atte er unerfannt aud) bie ^iitten bei>
Jtetolicjta’« StBeltgef^. 7

98

?anbmannež befud^t unb einrnat fetbft bett ipftug gcfu^rt, um baž ®e*
fdjaft einež ©tanbež ju efjren , metnem ber ©taat bie Urquette atler
feiner ^>tlf§mittet berbanft. 2lud^ bte aužmartigen ©taaten Ijatte er ge*
fefjen. ©r mar tu fRont, iReapel uttb glorenj gemefen, levnte granfreidj,
©paniett unb bte ©djmeij feitnen unb unternaljm eine groge dteife nad)
iRugtanb.

©etn fdjmungbotter ©eift tefete ganj ftir bte ©roge unb 2Bol)l*
faljrt feinež ©rbreidjež. ©inež feiner ebelfteit SBerfe ift bab ©oleranj*
©bift, burdj metdjež er ben cinft fo Ijart bebriidten i)3roteftanten unb ben
Ijauftg berfotgteit 3uben gteidje SRedjte mit ben $att)olifen gemafirte.

SDaž jmeite ©efep, moburd) 3ofef ber 2Bol)ttf)ater bon StRittionen
tnurbe, ift fenež, metdjež bie Seibeigenfdjaft ganjtidj aufbob; er boltenbete
baburd), maž feitte faifertidje SRutter begonnen. ©en ©etnerben unb
ber Onbuftrie gab er r'egerež £eben unb loenbete eine befonbere Slufmerf*
fatnfeit ben ^anbelžbertjattniffen ju. 2lHe ©tabte getoannett an ©ernerbe*
fleig, ©roge unb Slufftarung. §dr bie teibenbe 2Rettfd)l)eit fdjuf er in
ben §auptftabteu attgemeine $ranfenljaufer unb 5lrmeninftitute, Srjie*
fjungžtjaufer ftiv SBaifenfinber. ©agegen £;ob er bon ben bielen $loftern,
ibet^e er in feinen ©rbtanbern fanb, bie btož bent befc^aulic£>en Seben
gemibmeteit attf, unb beftinunte iljre ©intiinfte jur ©riinbung einež fRe*
tigionž* ttnb ©djulfonbež, auž meljem bie neuett $ird)en unb ©djulen
ertjatten toerben foUten. ®ie iibrigen $tofter, meldje ftdj mit ber ©eet*
forge, bent Unterridjte unb ber ©rjief)ung ober mit ber $ranfenpftege
befd)iiftigten, tieg er befteljen. ©iefe unb anbere'fReformett berantagten
ben i)3apft puž YI., jur grier bež Dfterfeftež eine 9?eife nad) SSien ju
untenteljmen (1782). ©r luurbe in ber Saiferburg einen SRonat lang
mit aECer §eiertid)leit bcmtrtljet unb iiberjeugte fid) fetbft bon ben reitten
Slbfidjten bež $aiferž fiir edfte fReligiofitat unb ©ittlidjteit feinež bie*
beren SBolfež.

©in tteuež ©trafgefe(}bud) erfd)ien, auf ntitbe Stnfidjten gebaut, tn
tneldjent bie ©obežftrafe befdjraittt tnurbe, bod) ljulbigte 3ofef II. uner*
bitttidj bem ©runbfape, bag jeber ©tanb bor bent ©efe^e gleicf) geftellt
fein tnitffe. ©r berbefferte unb bevmeljrte bie ©djulen unb forgte bafitr,
bag fte ntit tiidjtigen Seljrern befetjt tnurben. ©r motite bie beutfdje
©pradje bet ben berfdjiebenett SSottern, metdje Defterreid) umfdjtiegt, in
ben ©efdjaften attgemein einfitljren; er jog fie meit ber franjoftfdjen
bor, metdje biž batjin in gebitbeten Sreifen beinatje oljne Služnatjme ge*
tjerrfdjt Ijatte. ©erabe aber fein Seftreben, bie beutfdje ©pvadje itberatt
einjufii^ren, rief grofjett SBiberftanb bei ben nidjt beutfcfjen ©tiimmen
^erbor.

Seiber mar biefer groge gitrft bom ©tiide tticgt begiinftigt.
fjotgc feiner 9?euerungett cmpbrten ftet) bie Ungarn unb iRiebertfinber

— 99 —

gegen ifjn unb berbitterten it)tn bic fotgenben 3afjre feiner %)ierungž*
jctt. Stud) mutbe er ant ©djluffe fetner fftegierung in einen Surfentrieg
bermicfett.

(Sr ftarb ant 20. februar 1790, nadjbem er fid) cin bteibenbež
®ent'niat in ben |>erjen ber SDtenfdjen gefe(jt Ifatte. Sljm fotgte fcitt
tBruber ?eoftotb  II.

$aifer -Sofef II. tnav eitte ber ebelften 9?aturen unb opferte ftdj
ganj bent SBoIfte feiner SSotter. Dffen fpvatfi er auž, bajj ®eburtžred)te
oljne iBerbienft teine ®eborjugung tterbienen, unb falj itn Sltenfdjeit nur
ben SDtenfdjen. Sludj fudjte er ftdj perfontidj bon ben .guftiinben ber
unteren Slottžttaffen ju tiberjeugen, ^atf, tno Stoti) tnar, befferte, ermum.
terte, too er fonnte, unb tam jeberntann mit 5Dtenfd)enfreunbticf)teit ent*
gegen,. 3ofef tiebte fein Slot! nnb miinfdjte, bon iljm toiebcr getiebt ju
merben.

©o offnete er ben bižljer nur bent Stbet juganglidjen Stugarten
tu SBten attem Solfe jur 23eluftigung, inbent er liber ben (Singang bie
Snfdjrift fefcen liefj: ,,Sltlen Stenfdjen getnibmeter (Srtuftigungžort bott
ifjrent ©d)a|er." 2ltž bie abeligen fperren fidj bettagten, bajj fie ttir-
genbž nteljr ein $laOd)en Ijdtten, tno fie ganj ungeftort unter ftdj fein
tounteit, fftradj ber Jtaifer: „2Benn idj imnter nur unter tneinež ©lei*
d)ett lebett mottte, fo nttifite tdj meine Sage in ber $ajrajinergruft ju=
bringen, mo metne Stijneit ruljen."

Šenttod) erntete er Ijaufig Unban! unb Slerfennttng unb toar fid)
beffen attd^ bemufjt, „2t?an fdjrcibe auf mein @rab," fpradj ber fter«
benbe $aifer fetbft, „^ier rut)t ein ffmrft, beffett Stbfidjten rein maren,
ber aber baS ilngtiid fjatte, alt’ feine (Sntmiirfe fdjeitern ju fel)en." (Srft
bie Stadjmett l;at mit unbertoelftidfen Sranjen bett ©arg bež ebelften
•ffaiferž gefdjmudt, ber auf betu beutfdjen Sljrone fafj.

§. 19. grtebrid) ber ®rofje.

(Sine ber gtiinjenbften Scudjten ber ,geit mar griebridj II., ®onig
bon 5)3reuf;cn, ber gefiiljrlidjfte ©egner Defterreidjž. (Sr (jatte bon feinem
SSater eitt grofjež, trefflidj gcfdjuttež |jeer, eine mobtgefulite ©djatdatm
mer unb einen georbneteit ©taatžljaužfjatt ubernontnten unb fudjte bera
ftreujjifdjen ©taate eine Ijerborragenbe ©teltung unter ben ettvoftaifdjen
fpaufttftaaten ju erringen. Shdjbctn er ©djtefien bteibenb ertoorben,
mufjte er feinem fftetdje burdj feine ©taatžttugljeit mfiljrcnb 23 ftaljre
ben gmiebett ju erfjatten. -3m gmieben jeigte fid) nun griebrid) eben f?
grof mie im Griege.

(Sr mibmete feine ganje ©orgfatt bem ittneren SBoljte bež ©taatež
unb nermenbete ju berfdjiebenen ntiblidjen ^meden einen groben Sljeit
ber fiir bie Sebitrfniffe bež ^onigž beftimmten ©umnte.

7 *

100

Sic unermitbete Sfgitigfeit griebridfž, ber ftcf) in atten 21ngelegem
fjeiten bie tegte ©ntfdjeibung felbft borbeljiett, bie ftetž vege ©eiftežfraft,
bie reifltc^e ©rtoagung fehter ©ntlbitrfe unb bte f^efltgfett trn Sefjarrett
auf fetnen einmal gefajjten iSefc^liiffen bertiejjen if;n toaffrenb feiner
46ja£)rigen ©etbftregierung nie, bod) maren junteiten bte SOfittet gum
Btoccfe nid)t bte redften. 33or Stttent a6er betoafjrte fidf [etit @d)arf*
bltcf tn ber gefdfidten £eitung ber potitifcffen 23erf)attniffe ju anberett
©taaten.

-3n fetnen SKufjeftunben fanb griebrid) baž ebelfte SSergnitgen tu
bent Umgange mit geiftreidfen, unterrid)teten SJtantrern nnb in ber 23e*
fdjaftigung mit Sidjtfunft, 9Ruftf unb mit ben 9£iffenfd)aften, borjiiglidj
mit ber @efd)id)te. 9?ur tjatte griebrid) teine edft beutfdfe ©efinnuttg.
©r neigte ftd) mit befonberer ©ortiebe jur franjofifdjen Siteratur unb
SSitbung Ijin, fftrad) unb fdfrieb meift nur franjofifd), unb berfelfrte am
iebften mit grattjofen , beren 2Bi§ unb geinljeit i|n anjog. fjriebric^
jtarb in feittem 74. Sebenžjaijre (1786).

§. 20. ®te franjoftfdbe Dtebetution.

Sie Sertbaltung bež franjofifdjen ©taatež befaitb ftd^ burd) bie
Griege ?ubtbig’ž XIV. uttb burd) ber. Stufmanb £ubn>ig’ž XV. in ben
traurigjtcn SSerljattniffen; fie beruljte auf grojjer SBittfiir unb baju tam
nodj ber tjodtjftc @rab ber Unorbnitng. Sie (Selbnotlj ftieg bon fjaljr
ju 3aljr. Sie ©teuern fjatten bie Ijodffte ©tufe erreidjt unb lafteten
befonberž auf ber arbeitenben ®taffe. Ser 2tbet befanb ftdj im auž*
fc^lie^lidfen Šefice ber ehttrčiglicfjften Slemter beg ©taatež. 9tuž biefen
Buftanben entfftrangen eine SDfenge bon Uebetn, bie aHgenteine llnjufrie*
bentjeit unb 9Wijjbergniigen erregtett.

Subtoig  XVI. (1774—1793), treCdjer mit SRaria Hntoinette,
ber Sodfter SIcaria Sljerefia’ž, bermatt toar, tjatte jtoar baž aufridjtige
©irebeit, bem ©tenbe abjutjelfen, aber er toar ju fd^roac^ baju. ©nbtid)
brad) ber 3tufftanb • lož unb ber aufgeregte f^arifer $o6eI erfturmte bie
žBaftiKe, eine alte (SitabeUe, toelcffe gum ©efangniffe biente (1789). 3n
gotge beffen fanb bie Stužtoanberung bež fjofjeren Slbelž ftatt.

Ser $onig bemotjnte baž jtoei Sfteiten bon $ariž entfernte Sujl*
fc^log SSerfaiHež. Safjin begaben fid) lotitlfcnbe ipobelljaufen unb jtoan*
gen ben Sonig nad) f(5ariž jurudjufeffren.

Sod) jcfet traten rejm&lifanifcfje 33eftrebungen tjerbor, tnetdje bor*
jitglicf) burd) ben Safobinerttub angefadjt tourben. Ser $onig fal) feine
iperfontidje ©idjertjeit gefaljrbet unb rnadjte einen gtucfjtoerfud), ttturbe
jebod) untueit ber @renje bon einem bfBoftmeifter ertannt unb ^ierauf alž
©efangener nad) ^Jariž juriidgefii^rt. ®ie Umfturjfiartei fc^affte baž
^onigt^um ab unb erflarte grantreid) alž eine fRepubtit. Ser ungtiid*

101

ltcf)e Sonig mufjte bor einern OevtdfjtS^ofe erfcfjctiten unb enbete im 3fanner
1793 unter bera Seite ber ©utUotine. Sažfetbe ©dfidfat Ijatie tra
Dftober btc Sottigin 937avte Slntoinette. 9Iun begann itt granfreicf) etttc
©d)recfcnž£)errfd)aft. SDTtt eitter unerfjorten Stutgier tottrbe gegett bie
greuttbe bež ®8nigtlfumž getoutfjet. 2tm fdjrecftidjften ioiittjete 97 o*
bežftierre.  Slllež, loaž an Ote alte Drbnuttg erinnerte, fofftc oernidjtet
tberben; ež tourbe eine nette 3eitred)itung eingefulfrt, beginnenb mit bera
erften Sage ber fRefmbtif, etn neuer $atenber trat mit beranbertcn 9fa»
men ber SDIonate unb Sage an bie ©tetle bež djrifttidjen, fogar bi;
djrifttidje Dteligion tnnrbe abgefc^afft. (Sttbtid) felfrten bie 2Bittf)erid)c bie
SBaffen gegen einanber. ©o fiet 9iobežf>ierre unter bera fpenferbeil.

(Sngtanb, Defterreid), tpreufjeu, ©arbinien, ©panien unb Seutfd}*
tanb ergriffett nun bie SBaffett gegen granfreic|, aber bie frartjofifd^cn
^eere toaren itberaff fiegreidj; ftc bemadftigten ftd) ber beutfdjen Se*
fi|ungen ara linten 3i()cinufer, eroberten fpottanb unb Selgien, brangett
tief in Seutfdftanb ein unb belferrfdjteit faft ganj Statien.

§. 21. Sttapotecn SJonaparte.

Slaftoteon Sonata  rte  mar 1769 ju Sljaccio auf ber Snfef
(Sorftfa geboren, too feitt 93ater SIboofat toar. (Sr ttrarbe in ber fran*
jofifdfen Sriegžfdjute ju Srienne gebitbet, jeidfnete ftd) Ijier, fo trie in
jener ju $ariž burd) feine fjortfdfritte in ber Siatijematif unb ©efd)id)te
auž unb fdftoang ftd) burd) feine aufjerorbenttidjeit gaijigfeiten in itber*
rafdfenb fd)tte£(er ,3eit »on eitter mititarifcfjen ©tufe jur anberen empor.
(Sr to ar mit 17 Salfren 2trtifferie*Sieutenant, mit 24 flalfren ©enerat.
Siefen Ifotjen 37ang Ifatte er fid) burd) feine aužgejeidfneten Seiftungen
bei ber Setagerung bon Souton  ertoorbeit, bie er nod) ntž Sataittottž*
cfjef mitmadfte. (Sr Ijeiratete bie SBittoe bež ©eneralž Seansarnaiž,
3ofefine,  unb erljiett burd) Sertoenbung i^rer f^antilie ben Oberbefet)(
liber bie Slrtnee in Otalien.

£>ier errattg er gtanjenbe (Srfotge unb notlftgte ben ®bnig_»on
©arbinien jura grieben. (Sr iibte eine untoiberftefitidje ©etoatt auf feine
©olbateit, inbem er iljren (S^rgeij ju entfiammen toujjte unb ifjnen mit
fcinent Seifpiete mutljbott borattging. (Sine grofjartige SBaffentfjat toar
bie (Srftiirmung ber liber bie Slbba fitlfrenben Sritcfe bei Sob i. (Sr
nat)ttt fte unter bem leblfafteften $artiitfd)enfeuer ber Defterreidjer ntit
feitten ©renabieren, loetdje mit gefatttem Sajonnet unter bem 9fufe „®ž
tebe bie 9icfntbtiE!" mit toatjrer Sobežoeradftung oortoartž brangen. ®až
bfterreid)ifdfe §eer ntujjte toeidjen, unb biefer ©ieg erfiillte ganj fftalien
mit ©cfjreden.

Snjtoifdfen toar auf Saifer Scopotb II. in ber ftfegierung Sentfc^*
tanbž unb ber ijfterreidfifdfen Sanber fetn ©otjn ffranj  II. gefotgt

102

(1792). SDiefer fdjidte nun ben erprobten ©eneral SBurmfer gegen $3o*
naparte; audj ŽBurmfer ntufjte ber Uebermadjt točilen unb in ber ge=
ftung 5D?antua fapituliren. 5e§t nafjm 23onaparte feinen fc^netten ©ie*
gežjug burd) Karaten unb ©teierntarf gegen SBien.

SBaljrenb ber Kampfe in Stalien ^atte be§ Kaiferg fjelbenmtlt^iger
S3ruber, bev Srjljerjog Karl,  in ®eutfd)lanb bag franjofifdje $eev
in mefjreren ©djladften gefd)Iagen unb big an ben 9?ljein jurudgemorfen.
|>ieranf murbe er beauftragt, bem 33orbringen 33onaparte’g bon ©itben
Sinfalt ju tljun, mag aber nidjt gelang. ®a benn Kaifer gmanj
ben 2BaffenftiHftanb »on Seoben,  »element (18. £>ctober 1797) ber
f^rtebe »om (Ja m p o g o ruti  o folgte. -3n biefem trat ber Kaifer SSeU
gien an granfreici) ab unb »erjidjtete auf bie Sombarbie, toofiir er bie
iiepubltf SSenebig, treld^e Sonaparte geftiirjt Ijattc, erfielt.

97un ritfteten fid) bie granjofen gegen Snglanb. Um beffen 23e*
ftpungen in ©fU-Snbien beunrufjigen ju fonnen, unternaljm 33onaparte
eine (Jppcbition nad) Sgppten (1798). Sr naf)nt auf bem 2£ege bie
Snfel 93?alta unb lanbete bei 21 lep a n bri en, meldjeg er rafd) eroberte.
97un jog er gegen Kairo, befiegtc bei ben ippramiben  bie iOtamelufen
unb itatjm Kairo eiit. Snjmifdjen fjatte jebod^ ber englifcfje 9lbmiral
9? e 1 f o n bie franjofifdje glotte bei Slbufir  »ernidjtet.

33onaparte brang fetbft iiber bie Sanbenge »on ©uej nacij ©prien
»or, um biefež Sanb ju erobern, mufte aber, nacfjbem er big jur ©tabt
©t. -Sean b’21 ere »orgebrungen mar, megen.ber in feinem £jeere mit=
tfenben $eft nad) Sgppten juritcfteljren.

SDie franjofifdje 3iepublif tljat injmifdjen imrner grojjere ©emalt*
fdjritte; baljin geljort unter anberent baž Sinrucfen ber granjofen in ben
Kircfjenftaat, meldjen fie in eine rbmifcfje 9?epublif »ermanbelten •  ber ijSapft
i|3iug VI. murbe gefaugen nadj granfreidj gebradjt, mo er aud) ftarb.
©o bradjte ber ttebermutl) granfreidjg eine neue SSerbinbung ber ŽRadjte,
»orjiigltd) »on Defterreidj, iRuflanb unb Snglanb, ju ©tanbe. 3ldf)t
SDIonate erlitt nun bie franjofifdje 97epublif grofe iftiebertagen.

®a erfdjien Sonaparte un»ermutf)et in granfreidj unb murbe mit
Subel empfangen, benn er fcfjien ber 9?iann, ber granfreid)’g Kraft
mieber fjerftetlen fbnne. 5D?it fpilfe ber iljm ergebeuen ©olbaten raumte
er ben ©ifsunggfaal beg iRattjež, fttirjte bie befteljenbe 9tegierung unb
fiifjrte (24. ®ejentber 1799) eine neue tBerfaffung ein, nadj roeldjer iljm
alg erftem Konful  bie 9tegierungggemalt auf jeljn Saljre iibertra*-
gen murbe.

Sntfdjieben ju ©unften granfreidjg menbete fidj bag Krieggglitd
nacf tBonaparte’3 iRiidfefr au§ Sgppten. 97uflanb fatte fi^ mit
Defterreidf unb Snglanb entjmeit unb trat »on ber SSerbinbung juriirf.
33onaparte’g ^auptfampf mar bemna^ ber mit ©efterreid). Sr itberftieg

103

lote etn jtoeiter £annibal bte Sličen nnb errattg liber bie Defterreidfer
bei 9J?arengo einen entfdjeibenbeu ©ieg. šDiit gleidjetu Sliide lampften
bte granjofen in ®eutfd)lanb. $a fd^log Saifer grattj ben $ rt e b en
ju Sitne  bil  le  (9. februar 1801), toobttrd) bev griebe bott Santpo
gonnto beftiitigt unb baž linfe 9{t)einufer an granfreid) abgetveten tourbe.
•3m fotgenben Saljre fc^to§ audj Snglattb f^rtebejt.

IBonaparte fteHte mm bte innere Drbttuttg toieber jjer unb fudjte
bie berfdjiebenen ifkrteieit mit eittanber ju berfofjtten. (Sr geftattete ben
meiften Smigrantett bte 9tiidffet)r, berbefferte ben fjoperett Unterridjt tutb
liej? etn tteuež Sibilgefepbud) (ben Sobe Slapoleott) abfaffen. 3uglcidj
trat aber feitt ©treben nad) lUeinfjerrrfdjaft trnrner beutlidjer Ijerbor.
Site etn Infdjlag mit bev .ftollcnmafdjine gegen fein Sebett nitjjglitdte,
beniipte er biefen Umftanb, unt bte Ijeftigften 9iepttblifaner ju entferrteit.

Im 2. lugufi 1802 liefj er fid) burdj allgemeine Ibftimmung
baž $onfulat auf Sebenžjeit  iibertragen. SSotn lebettžlanglidfen
$onfulat juttt $aifert!jron gab ež nur meljr etnen ©c^ritt, toeldjer burdj
etne abermalige žBcrfdjtoorung gegett fein Seben befdjlennigt tourbe. luž
SDanlbarfeit fiir bie unerntiibete SljStigfeit 23onaparte’ž, granfreid)’ž
2Bof)l ju fBrbern, tourbe biefer enblidj burd) ben ©enatžbefdjluj? bont
18. 9Kai 1804 jum erbltd^en $aifer bev granjofen  evflart.
9t a p o l e o n I. betoog ben $apft jur 9ieife nad) ipariž unb jtnar jur
•^aiferfronung.

23alb tourbe jebocf) eine britte Soalition gegen fJrauJreic^ Ijerbei«
gefii^rt burd) bie SŽCiHfur, mit tbeldjer Napoleon liber bie Sfinber Suro>
pa’d berfiigen jn 1'Bnnen glaubte. Sin foldjer @etnaltfireid) toar, baf? er
etn erblidjež $onigreidj Stalien bilbete, fid) felbft bie -frotte bežfelbett
auffepte unb feinen ©tieffoljn Sugett  SSeauIjarnaiž jum USiccfonig
ernannte.

Napoleon brad) rafd) gegen ben 9ifjein auf, unt Defterreid) ttieber
jutoerfen. Sr riidte biž 2Biett bor, toeldjež er ant 11. 9iobember 1805
einnaljtn. 9iutt toanbte er fid) nad) SKaprett, gegen bie untcr Infiifj*
rung iljrer $aifer aufgefteHten ©efterreidjcr nnb Siuffett unb erfod)t in
ber ©rcifaifevfdfladjt bei 1 u ft e r t i p (2. ®ejember 1805) einen etttfd)ei=
benben ©ieg, toorauf ber griebe ju IJSrefjburg  folgte.

3n biefetn berlor Defterreid) baž benetianifdje ©ebiet an Stalieit,
®irol an ŽSaiern unb fetne SSefipungett in ©djtoaben an 93aiern, 2BiirO
temberg unb 23aben. SSaiern unb 2Biirttemberg tourben ju ®5ttigreidjen,
23aben jum ©roperjogtljum erljoben; fie fjatten fid) an Napoleon attge*
fd)toffen. Uiaftoleon beniipte audj ben ©ieg jur lužfiattung feiner 23er*
loanbten. 3n Stalien rij? er Dicapel an fid) unb gab baž Sottigrctd)
feinem SBruber -3ofef.  luž ber bollanbifdjen iRepublif mai^te er eitt
^onigrti^ $ o 11 a n b unb gab ež feinem jtingereit ©ruber S u b tu i g.

104

2lnt 12. Suit 1806 fagten fid) auf Stnregung iftapoleonž fedjjelfn
bcutfd^e gurftcn bon $aifer unb 9?etc^ lož unb bereinigten fid) ju einern
33unbe, inbent fie beri ®aifer 9Japoteon atž tfjrett ProteEtor anerEannten.
®aburd) ttntrbe baž taufenbiafirige beutfd^e fReid) aufgetoft. $atfer
Sranj II. tegte unter btefett Umftanben beu beutfd)en feaifertitet ab,
nadfbem er bereitž im Safjre 1804 bett £itet einež Sai ferž bon
Defterreid) atž f^ranj  I. angenommen patte.

Napoleon befdjtoji nun and) bie ®emiitl)igung Preufjenž unb tie«
ferte ben mit ©ad)fen berbiinbeten Preufjen bie ®oppetfdftad)t bei 3ena
unb 2luerftabt  (14. DEtober 1806), metdje mit ber ganjtidjen 2Euf*
iofung ber preufjifdfen Strmee enbigte. SEapoteon f)ielt nun feinen ©n*
jug in Pertin. ®er Surfiirft bon ©adffen trennte fid) tjierauf bon
preujjen unb erljielt bafitr ben ^onigžtitet. Preufjen tuurbe jum um
gludlic^en grieben bonStitfit  gejtoungen, in meljem ež alte San*
oer jmifdjen ber (Stbe unb bem fRlfein unb alte e^emaiž jum ^onigreidje
'Poten getforeuben Siinber abtreten muffte, Napoleon bilbete auž ben
potnifd)en Probinjen baž $ e rjo g tl) um SBarfdjau,  raetdfež er bem
•^oitige bon ©adffen gab, -unb auž beu Sanbern jmifd)en bem iRljein unb
ber ©be mit fpinjujielfung bon Praunfdfmeig, £>effem$affet unb einem
©f)eite bon £>annober baž Sonigreid) 2Beftpt)aten,  metdfež er fei--
item jungften Pruber ^jieronpmuž  gab.

3n Portugat erEIarte er bie fortiglicfje gamitie bež Sanbež fitr ber»
tuftig. 3n ©panien entfernte er bie Pourbonen, gab bie fpanifdje ®rone
feinem Pruber 3 o f e f unb ernannte jugleicf) feinen ©dfroager 3K ur at
jurn ®onige bon 9?eapet. $ie ©panier eipoben fid) aber mit SRutfj
gegeit ilfre PebritcEer unb jroangen ben neuen ®onig, bie fpauptftabt ju
bertaffen. 2Eud) Portugat griff ju ben SBaffen, unb ež entbrannte auf
ber ganjen pprenaifdfen £>atbinfel ein miitljenber $rieg, ber funf flalfre
bauerte unb mit ber Pertreibung ber f^ranjofen enbete.

®aifer f^ranj I. gtaubte bie PeriotcEtung 9?apoteonž iit ben $atnpf
mit ©panien benufsen ju miiffen unb begann im ff. 1809 allein ben
StiefeuEampf mit bem ŠBetteroberer. iftapoteon erfdfien in Paiern unb
brangte ben ©jljerjog $art nad) Podmen juriicf. SBien raurbe Ifierauf
jum jtbeiten Piate erobert. Snjmifdfen mar ber (Srjtferjog $art in ber
iRalje bon SPien angefommen unb befiegte bei 21 f p er n ben bižlfer nod)
nnubertoinbtidfcn Napoleon. ®ocf) biefer jog PerftarEungen an fid) unb
geroanu furj  barauf bie ©ef)tad)t bei SSBagram.

2lm 14. DEtober 1809 raurbe ju ©djonbrnnn ber SBiener fjriebe
unterjeidjnet. -3n biefem bertor Defterreid) 2000 Dua^ratmeiten.

giir bie tapferen Diroter, metd)e breimat ipr Sanb bon ben Paiern
unb ^ranjofen befreit |atten, tuar im 2Biener fjriebeit Slmneftie bebungen
iborben; aber iljr ^etbcnmiit^iger ©beranfu^rer, 2tnbreaž £>ofer,

105

©anbmtrtj trn £jate faffeir, vtef ben Siroter ganbfturm gum fortge-
fefeten $amf)fe auf, big er ber Uebermadjt ertag uttb berratffen nad)
SKantna gefdjtefipt, bafetbft erfcfjoffen murbe.

Napoleon ftanb nun auf bem @tyfet feiner 9»adjt. gtiemanb in
©uropa magte ben $antf)f rnejr mit ijnt aufjunejmen, er fdjattete tutK»
furltd^ mit Dfjronen unb ganbern. fftidjtg fefjtte bem flaifer ju feinent
@tiic!e, alg etn Djronerbe. Jtapoteon fc^teb ftcfj bentnacj bon fetner
©ernatin, ber ebten Sofeffrte, mit metdjer er teine $inber jatte, unb
jeiratete 1810 bte STocfjter* beg Saiferg fftattg I., bie ©rjjerjogin
®taria  g o ni f e. ®iefe gebar ijnt 1811 einen @otm, bem er ben
Stitet eineg $onigg bon 8?ont beitegte.

®a 9iafDoteon etn SBettreidj begrnnben molite, fo fonnte er and)
8 h: p (a n b rticf)t neben ficf) bntben. ©r rfttfte bajer im -3. 1812, nadj*
bem ijm Defterreidj unb iPreujjen |>itfe jugefagt jatten, mit etnem faft
ang aHen Sotfern jufammengefegten fpeere in gittjauen ein. ®te Stuffen
jogcn ftdf big ©motengf  ju rit d, mo fie, foroie in ber mbrberifdjen
©djtadjt bei 33 o rob in a, befiegt murben.

iftapoteon jog jierauf in iDtogfau  etn, bodf ber bon ben fftuffeit
feibft angetegte 8tiefenbranb biefer ®tabt beraubte ijit ber 3Binterquar*
tiere. llrtter unfaglidjen Sefdjmertidjteiten murbe ber Siudjug burdj bag
bermiiftete, bon gebengmittetn entbtogte ganb angetreten. Sie fjranjofen
erjmangen ftd) nod) ben Uebergang itber bie Sere  fin  a,  aber Imnger
unb 3?a(te, foroie bte fteten Slngriffe ber $ofaten jatten bag groge $ecr
faft ganjtidf aufgeriebett. Napoleon bertiefj nacj biefetn Uebergange bte
Dritmmer fetner 2Irmee unb eitte nad) iparig.

iPreugen erjob fid) nun juerft jur 2Biebereroberung feiner Jretjeit.
®6ntg ffmiebrid) SBitjetm III. ertiefj einen Slufruf jur aHgemeinen Se*
maffuung an fein Sotf unb fdjtofj ein Sitnbnig mit 8iugtanb, bem and)
©cjmeben unb ©ngtanb beitraten.

9taf>oteon fejte bereitg jn ©nbe Slprit 1813 mieber mit einem
bpeere iiber ben fjtfjein unb fiegte in ber ©dftadjt bei g ti p e n unb
fpater bei Sau^en.  Defterreidj fudjte tfen gmieben ju bermitteln; al6
biefeg jeboc^ nidjt getang, erftiirte and) $aifer $ranj I. feinem ©djmie*
gerfoljne ben Srieg, um enblid) ben geiben ©urof>a’g ein ©nbe jn uta*
djen. iftadjbem bie gmanjofen in meljreren ©djtadjten (an ber ®agba^,
bei $utm) gefd^Iagen morben maren, jog iftapoteon feitte Strnjen bei
getpjig  jufamnten, mo er in ber grojjen Sotlerfd)  1 at  ant 16.
unb 18. Dctober 1813 entfdjeibenb gcfdjtagen murbe. ®er ofterreidjifdje
gttbjerr fjiirft $art bon ©cjroarjenberg mar jugteid) Dberfetbtjerr bež
berbiinbeten rnffifdjen unb preugifdjen §eereg. ®ie brei attiirten 2J?on*
ardjen, $aifer ^ranj I. bon Defterreidj, $aifcr 2Iteyanber I. bon 8tug-

106

lanb unb Sonig griebrid) SBtfljelm III. »on fPreufen roaren jterfSnticf)
anuiefeitb.

Napoleona iRtidjug auž Seipjig gltcfj einer ffiucfjt. 2tm 2. Slo*
»etnber fa!) er bie Ufer bež fKfjeinž junt lefsten SJtate.

9?ad)bem Napoleon etnen ifjnt angeboteneit grieben juritdgehnefen,
rildtcn ju Stnfang bež Saijrež 1814 bte SSerbiinbeten itber ben 3tt)ein
unb jogen nad) nteljreren Siintpfen ant 31. SDfiirj 1814 in $ariž etn,
t»o bev ®enat auf itjren 93efef)I Napoleon unb fetne ^anttlte bež Jfjro*
než ftir »erluftig crflarte. Napoleon felbft entfagte ju ffontainebleau
ber Stone, toogegen bte SSerbiinbeten ifjnt bte 3ltfei (žtba alž fouserdnež
ijurftentfjunt, fehtev ©entaltn aber bte |)erjogtljunter i)3arnia, pačenja
unb ©uaftaCta mit Gšrbredjt ftir tlfren ©olju antniefen.

Wnt 5. 9Wat fjielt £ubi»ig  XVIII. feinen Sinjug atž Sonig in
ipartž unb nttt ifjnt fdjlopett bte SJerbfinbeten bett ff»ieben  ju  iJJariž,
burd) metdjen ffranfretdj ben Untfang gletd)t»ie »or ber SteOotution nebft
einigen unbebeutenbett drtoeiterungen ert)iett.

3ur toeiteren Stužgleidfung ber »erfdjiebenen Stedjte unb Ittfpriidje
auf bte eroberteit Sanber tourbe etn Songref eroffnet. 2tuf bemfelben
tnurbe audj befc^loffen, an bte ©tefte bež alteu beutfcfjert iRetdfež ben
auž 38 fou»erdnen ©taaten beftefjenben bcutfdjen 23uttb  treten
ju laffen.

®te Slrbeiten bež SBtener Songreffež loaren nod) nidjt beenbet,
alž 9?apo(eott nttt etnm 1000 @arben »on ber 3nfel @tba aufbradj, tu
ffranfreid) tanbete unb ant 20. 9Jtarj 1815 t»teber tu $artž eittjog,
»on t»o Subtotg XVIII. entflof). ®ie itt 33$ien berfammelten fOtonardjen
fpracfjett bte Slcfjt liber ben ffriebenžftorer auž unb bradfett nttt ifjren
£eeren nad) ffranlreid) auf.

iOfitrat, toeldjcr Slapoteonž ‘partet ergrtff, tuurbe in -Stalien »on
ben ©efterreidjern gcfdftagen unb entflob) auž ber fpnlbinfet. iliun fefjrte
gerbinanb IV. jurud unb ttalfnt baž Sonigreid) SJeapel toteber in 2Sefi§.
SHurat fudjte fpater abermalž in ifteapel aufjutreteit, hntrbe a6er, aiž
er an’ž ?anb ftieg, ergriffen unb »or einem j?riegžgerid)te erfdjoffen.

iRapoleon fudjte ber SSereinigung feitter ffcinbe ju»orjufontnten unb
ging juerft auf bie iRiebertanbe tož, too ifSreufjeu unb (šugianb aufge*
jtetft tnaren. Grr fiegte jt»ar bei Si g n tj liber bie fpreufjen unter 33 lit*
d) er unb grtff bann baž eitgtifcfje |>eer unter 303etlington  bei 2Ba*
t eti o o ober 33e(te»SUlian  ce  an. 3lber raitien in ber ©djladjt »er-
etnigte ficfj SBIiic^er mit SMington unb baž napoteonifdje fpeer murbe
»oHfommen gefdjtagen.

©djon etlf Žage nadj ber ©djladjt bei SBatertoo jogen bte SlUiirten
jittn jmeiten fDIale in iPariž ein. ®urt^ ben jmeiten fporifer ffrie*

107

ben (20. fKobentber 18.15) tourbe granfretcfj auf ben SSejManb ton
1790 juviicfgefufjrt.

Napoleon ffud^tete fid) an bie ©eefflfte, tu o er fid) ber ©rojšmutlj
bev bafcl&fl freugcnbeit (Snglanber itberliejj. Siefe bradjien ifjn aber nad)
bom 33efcf)tuffe ber SRadjte auf bte ffnfet ©f. jelena,  n>o er ant
5. SJfat 1821 nad) fdjtnerent Šeiben ftav 6 .

SWtt ifjttt ftelen attd) bte Stjrone feirter SSertoanbien. ©etn ©oljit,
bcr „$onig bon 9fom", ftarb ant fpofe feinež ©rofjoaterž, bež Satferž
tavanj I., ate $ er 303  bon ffteidjftabt  trn ffatjre 1832. 97aftoleonž
STf^e tnurbe int Oafjre 1840 unter grojjent ©eftrange nad) 5)3ariž gebracfjt
unb bafelbft tnt Some ber fjnbaliben feierlidjft beigcfcfst.

Um bent $rteben nacij ber > 8 efiegung 9ia))oteonž etne fcfte Sauer
ju ftd^ern, fcfjloffen bte 2 Iionard)en bon Defterreid), fRufjtaitb nnb 5|3reujjen
etnen fjriebenž* nnb fjfreunbfdjaftžbunb unter bem Jiarnen ber jjeiltgen
SlUtan 3 , tooburdj fie fid) berfjffidjteten, etttanber 23etftanb 3 « letften
unb t^re ©taaten nad) ben Sefjren ber d)rtfttid)en dtetigion 311  regieren.

§. 22. 9t«b°teort 111.

9?adj bent Sobe Subtoigž XVIII. folgte fetn 33ruber, ber @raf
bon Slrtoiž, ate $arl  X. (1824—1830). Unter bemfel&en fteigerten
ntetjrere Serfiigungen bež SJiintfteriumž, toie Sluflofung ber National*
garbe, ©erftettitng ber Gtenfur, baž Sfttfjbergnitgen auf etne bebenltidje
333etfe. Šaž SDIinifiertum fudjte nun bte Slufnterffantfett bež $olfež nad)
Slufjen 3 n lenfen. SKorea tnnrbe fttr bte ©riedjcn burd) etn fran^oftfd&e^
^eer befefst unb bte Stirfen tourben barauž bertrteben. Sllgter,  beffett
Set) ben fran 3 ojtfdjen ©efanbten beteibigt Ijatte, inurbe erobert. Sennod)
legte ftd) bie Unjitfriebenljeit bež SSolfež ntdjt. -Snt Suit 1830 lam ež
3 U eiuetn Slttfftanbe „fhttireboIution"  genattnt. @in brcitagiger
©trajjentantpf toittfjete in ^artž, bte foniglidjen Srupften tourben tljcilž
gefdjtagen, tfjeilž traten fte auf ©eite bež Bolfež. J?arl X. entfagte fttr
ftd) unb fetnen ©oljn bent Streme unb fdjiffte fid) nad) ©nglaitb etn.
Ste $antmern aber erttarten nun ben ^erjog Subtoig $l)tlif>f>
bon Srleanž,  nadjbent er bte SSerfaffung (bon 1830) befcfjtooren
tjatte, 3 unt erblidjen $onige ber g : ran 3 ofen.

?ubtoig 5 j 3 ()tltf)fi ^atte im Snuern beftaitbtge ^antftfe, foiooljt ntit
ben SInljdngern ber alten Si)naftie (ben Segitintifien), alž ntit ben
97ef)ubliianent.

©o entftanben berfd)iebcne 33etoegungen unb felbfi gegen baž ?cbett
bež Sonigž tourben meudjelmorberifdje Sfttentate unternommer, 2 lnt
22. gebruar 1848 brad) ein Slufftanb in 5)Jariž attž. Sie Srn^en
gingen 3 Utn 23o«e itber unb Subtoig ^^iltftf) entfagte ju ©unfien feinež
©nfeiž, bež Orafeit bon ^ariž,  bem j^rone.

108

®od) bag SSotf inoHte bon bem fpaufc Drteang nidjtg mefjr tutffen,
eg ber&annte bagfetbe aug gmanfreidj unb liejj unter £ a Martine b t e
3  to e it e franjofifdfe fftepub  lif  augrufen.

®te Unmoglidfteit, jebera Sirbeiter Slr&eit ju berfdjaffen, fitfjrte
cinen biertagigen 58arrii'abenfampf in ben ©trajen bon $arig Ijerbei,
mo ber (Srjbi)djof bon ijiarig feht £eben bertor. ©enerat (Sabaignac
errang ber 3iegterung ben ©ieg unb erf^ielt bie bo^tefjenbe ©ematt.
®od) fdjott am 10. ®ecember 1848 tnurbe mit ungelfeuerer ©tiutmen*
nieljrljeit ber iprinj £ouig Napoleon 33onaparte  jttnt f^rafibenten
ber fRepublif gemiifjtt.

£ouig Napoleon,  ber jmeite ©olfn beS elfentaligen ®onigg
bon §o£(anb nnb ber $onigin ^ortenfie (Sugenie, fomit eht Sieffe bež
4Saiferg 91apoteon I., hmrbe ant 20 . Storit 1808 geborett. 50et bem
©turje feineg Dnfetg erft 7 3al)re att, ntujjte er in bie Serbannung
gcljcn. (Sr lebte tangere 3eit au f &ent ©dftojfe fehter iOintter, 2Irenen=
berg in ber ©djrneij, unb trat bort a(g kapitan in bte 2 irmee. 9iad)
ocnt ©obe beg i>erjogg bon 9teid)ftabt betradjtete er fid) alg ben gefelj*
udjen (Srben ber 9iapoteonifdjen fjantitic. ^meintal fudjte er bergebeng
itd) junt fperrfdjer granfreidfg attfjumerfen, bag erfie 9J?at tn ©trajjburg
(1836), bag gtnette 9JM tn SBoutogne (1840). SDafitr tourbe er ju
tebcnglangtidjem ©efangniffe berurtljeilt unb im ©djtoffe |iam einge*
iperrt, mo er 6  3af)re in etnfamer fpaft jubradfte, big eg tfjrn 1846
getang, alg 9J?aurer berfteibet, ju entflte^en. unb gtiicftid) (Sitgtanb ju
erreidjen.

iftadjbent bie jtueitc franjoftfdje fRefutbtif tn’g Seben getreten mar,
bemarb er fid) um bte i)3rafibentfdjaft unb fiegte tiber (Sabaignac. 3m
.December 1851 brad)te er eg balfin, bajt if)tn bie ifknfibentfdjaft auf
10  3 at)re berlangert murbe. ®od) fdjon nad) einent fjalfre, ant 2 . De*
ccmber 1852, murbe er junt (Srbiaifer  ber gtanjofen auggerufen. (Sr
natjnt ben 9ianten Napoleon  III. an, inbem er ben $onig bon fRotn,
ju beffen ©unften Siapotcon I. abbanfte, atg fftapoteon II. mitjatjtte.

§. 23. SRifotauS I. unb ber Sritmfirteg.

3m 3al)re 1852 befiieg 97iMau§ I. ben ruffifdfen ©Ijron. (Sr
berfolgte mit rafttofem (Šifer ben bon feinem tBorgdnger 3ltepanber I.
eingefdjtagenen 2Beg, inbem er biete SKijjbraudje in ber tBerroaltitng
befeitigte, fpanbel unb -Snbuftrie forberte unb fitr ben Unterridjt
forgte. 3 u 9^t^) fndjte er tmraer ntef)r an £anb unb Gnnftujj im Oriente
ju getuinnen.

©djon int Sal)re 1828 bradj ein ruffifd^ - tiirififc^er $rieg aug.
3?aifer fJiifoiattg liejj bie SMbau unb 2 Bated)ei befepen unb bie Žttrfen
aud) in 2 Iften angreifen. ®ie Sitrfen leifteten in ilfren ^eftungen,

109

itctmenfftdj in ©itiftria, derjireifelten SBtbcrftanb. Srn Safjre 1829
itfeerfc^ritt ©enerat ® te6 i tf d) nad) eittent erttfdjeibenben ©iege iiber beit
©rojjbejier ben fiiv unitberfteigtidj gefjaltenen ©altan,  naljm 2lbria»
nopol unb brang gegen ^onftantinopet bor. ®a bat bet (Sultan um
5 vi e ben,  tbeldjer audj ju Ibrianopet  (1829) gefd)loffen rourbe.
®urd) benfelben lourben bet $rutl) ttnb bte ®onau ju ©renjen ber
9tetcf)e beftimmt.

3"m Salfre 1830 rtef baS ©eifptel bet fSarifer Suit *9?eboluttou
tn $olen einen grofjen Stufftanb fjerbov. ®iebitfd) riidte im februar
1831 mit einem grofjen ruffifd)en £>eeve in $olen ein; aber bie ^oten
fampften ftegreid) bei $raga.  ©ei SDftr olertfa,  nad) fjelbenmittljiger
©egenmeljr bet ipolen, fiegte ®tebitfd), toeldjer balb barauf an ber
©fjoleta ftavb. Sfjrn folgte gmrft iPaStetoitfdj,  meld}er SBarfdjau er*
oberte unb ben 2lufffanb beenbete ©iitjelne Slbtljeilungen bež jerfprengteit
polnifdjcn .fpeereb ftredten auf bfterreidjifdjem obet preufjifdjem ©ebiete
bie SEBaffen. ©iele fliidjteten nad) ©nglanb, granfreid), felbft Slmertfa.
iPažfetnitfd) tnurbe jum Stattfjalter bon 2Barfd)au ernannt. 9iadj
einem neuen Slufftanbe, toeldjer im Saljre 1846 in $ ra ta n aužbrad),
rtntvbe bet ^reiftaat Srafau aufgeloft unb bem ofierreidjifdjen Staate
etnberletbt.

®a $aifer iJiitotauS feine ©elegenljeit berabfaumte, bte titrtifdje
2Rad|t ju fdpbiidjen, fo erflavte er 1853 an bie Sitrfei ben ®ricg, alž
bet (Sultan fid^ ineigerfe, bte in bet Smrtei lebenbe gried)ifdj4atl)oltfd)e
©ebotferung bet vnffifčf)en (Sdjulfjerrfdfaff ju uberlaffen. ®ie 9htffen
itberfdjritten ben ©rutlj. ®od) murben biefelben bon ben Smrten bei
©iltftria, šfiuftfdjucf unb an anberen SDrten gefdjlagen, morauf bie„SS$eft*
madjte" granfreid) unb ©nglanb ein ©iinbnifj mit ber Siirfei fc^Ioffen,
um ben Uebergriffen ber 9iuffen entgegen ju treten. ®tefent ©mtbe trat
and) fpater ©arbinien bet. Defterreid) aber riidte, oljne ftdj ant $antpfe
ju betljeiligen, mit fetnen Smuppen in bie ®onaufurftent^itmer ein. ®ie
žBeftmadjte griffen Jlufjlanb in ber i?rim an, um bie tutdjtige fteftung
<Seba [topol  in i^re £>anb ju befontuten. ®er franjofifdje SOfavfdjall
<St. Strnaub unb ?orb 9?aglan  fiegten im (September 1854 an
ber Sit m a. 9?adj <St. 9trnaub’ž ®obe trat ©enerat ©anrobert  an
feine <Stette. 9ittn geroannen bie SSerbiinbeten bie Mutige ©djladjt bei
Sn ter m a n. Slber grofje [perbftregen unb Ijierauf eine ftrenge SBintcr*
fdtte bemivlte eine aufjerorbentlidje ©terblidjteif im Sager. ®ro(s atter
STotf) fjielten bte ©erbitnbeten in ber $rint ben ©Sinter aub unb fegten
bie ©elagerung bon ©ebaftopol fovt.

3Im 2. 2Kfirj 1855 ftarb J?aifer Diitotauž unertoartet fc^ned unb
nun getangte fein So^n Sttepanber  II. jur Stegterung. ®te 5ran»
jofen unb ©ngtanber ritdten in i§ren Saufgrabeu immer naljer an bie

110

©ganjen ©ebaftopot«. ®a trat ait bie SteCe (Sanrobert’« ber etter*
gtfdje 99tarfdfaII ^Sčltffter.  ®iefer erftiirmte mit einem bcbeutenbeu
ŠBertufte beri 9Jtatafotutt)urm unb nalfnt bte trt einett @d}uttl)aufen ber*>
loanbette ffeftuttg (8. ©ept. 1855).

2tnt 30. 9)?(irj 1856 fant ju 5J3ari« ber ^ v tebe  ju ©tanbe,
bttrdj toeldjeu fftufjtanb ©ebaftopot tuieber juritcf erljiett, bagegen fid)
devjjfltd^tett raufte, ant fdjroargen 9)teere feine ©eearfenafe nteljr ju er*
ridjten unb ftinffig nuv fo totele ©djiffe auf biefent SD?eere ju Ijatten,
at« bie iPforte.

§. 24. ©te Utmtutionen ttt SBtett, Ungar« unb 3taHen.

?y v a tj I., $aifer bon ©efterreid), fiarb itn 9J?čtrj 1835 nad)
etner 43jaf)rigen 9tegierung. 3t) m  fotgte fetrt ©ofjn fferbinattb  I.,
tueld)er fdjon tnt 3af)re 1830 auf bem 9Ieidj«tage ju iJJrejšburg at«
Čfonig bon Ungarn (fferbtrtanb Y.) feiertidj gefront tuorbett tnav.

2lt« bte Sfebolution im ffaljre 1848 tf/ren 3 lt 3 burd) faft gattj
(Suropa fjtett, tuurbe artc^ ©efterreid) babon ergriffen. ®ie ^jauptforbe*
rungen tnaven: 33otf«bertrctung, fPrejjfreijjeit, $erfantnttung«red)t, 9tationat*
garbe (SBotf^betuaffnung), ffteligiongfreibeit.

®ttrdf bte Srfjebung in SBicn  ant 13. tOfarj 1848, tuurbe ber
6fterretd)t|d)e ©taatbfanjter ffiirft SDtetternidj  gejtuungen, SBien ju
bertaffen, tuorauf er in (Snglattb eine ,3uftudjt«ftatte fudfte. $aifer
^erbinanb berfpradj eine jeitgemafje Serfaffung.

ffaft gteidjjeitig mit btefett (Srcigniffcn ging bon 90?ailartb ber
S?erfitcf) au«, ber ofterreidftfdjen fperrfdjaft in $ ta ti en ein (Snbe jtt
ntact)en. $art  2116 er t, $onig bon ©arbinien, benu|te bie affgemeine
©afjrmtg in fftatien fiir feinen iptan, in -Staliett bie ©berl)errfd)aft ju
gentinnen, unb ftettte fid) an bie ©fti^e ber Sontbarben. (Sr nalftn 2JJat-
tanb in 93efi§ ttnb briingte bie faifertidjen fpeere juritcf, luat)renb
Bencbtg  ftd) ftir eine 3iegubtif erftdrte. 2ttte ©tabte, 99tantua, iBerona
fdfjtoffen ftcfj bctt Slufftanbifdjcn an. 9iont unb 9?eaf)et erftarten ©efter*
reid) ben ^rieg. ®a fiegte ber greife ffelbntarfdjall 91 ab e fjft) bei
(Sujtojja,  ttafjnt ŽBiceitja  unb riidte ant 6. Sluguft tnieber in
9)iaitanb etn. ®ie« fiitjrte jttm SBaffenfttHftanb, ben febod) $art Sttbert
ju neiten 9Iiiftuugen beniigte. Sit« er aberntat« ju bett SESaffen griff,
tuurbe er bei 9? o b ara bott 9Iabe§ft) befiegt, tuorauf ber f^riebe fotgte
(1849). —$art  9ttbert bantte ab, iibergab bie fftegierung feittem ©oljne
Siiftor Grntanuet  II. unb ging nad) i)3ortugat, mo er ftartj.

Stud) in Uttgarn entfftann ftd) ein btutiger ®rieg, nanttid) jtbifd)ett
ben -Dlagtjaren unb ©ubftaben. f^itgtcid) na^nt ba« ©trebeit ber erfteren
nad) tootiiger Unabf)angigteit, angefadft burd^ fioffut^’« l)inreifjenbe 23e=
rebfantfeit, eine inttner brobenbere ©tettung an. ^tt« balfer ber Samt«

111

fcott $roatien S cS ta d) id) in Ungarn mit ben 2Baffen feebcntenbc §orU
fdjritte mačete, fo ubertrug tljm ber j?aifer bie bolljietjenbe ©ematt trt
Ungant nnb erllarte ben ungarifdjen 9teicf)žtag fitr aufgetoft.

®te ©tjmpatfnen fitr bte Ungant fu^vtert aber in SBien etne nette
Siebotution ant 6. Dctober 1848 Ijerbei; bcr Saifer berliefj feine
fibenj nnb ging nad) £)tmii£. giirft SSinbifdjgrafs, ber fdfon frizer
etnen 2lufftanb ber Sofjnteit bttrd) bte Sefdfiefsung bon i|3rag itnterbriidt
lfattc. erljtelt ben Dbcrbefefjf mtb jrnang bte ©tabt SEBten nad) etncnt
breitagigen ^ainftfe jur unbebingten Uebcrgabe (1. Jiobentber).
jmifdjen tnar ein Serfud) ber Ungant, bem Žufftanbe ju §itfe ju Jonu
nten, burd) bte ©dftadft bet ©dftocdjat bereitett loorben.

Saifer fferbinanb I. tegte nun bte ffiegterung nieber ju ©unftett
feittež 18ja|rtgen S^effett ffranj -Sofef  I.  9htn tuurbe ber Srteg
gegen bte Ungarn, tnetdfe unter bem ©berbefef)te ©orget)’ž  fampften,
fortgefe^t.

SDer glctd^geittg ju bemattigenbe Stitfftanb in ijtatien utadjte ež
unmogtid), bab 8anb ju mttenoerfeit. ®a tourbe fRujjtanbž Unterftiifcung
angerufen. ®ie Bfterreidjifdien ©enerate fpaijnatt  un ^ 3 e Ha  d) id)
masten nun im Sereine mit bem ruffifd)en ffetbntarfdfal! ifažf emitfd)
bem Samftfe ein <5nbe. ©orget) ftredte bie SGBaffett bet Sitagož im
Slitguft 1849. $offutf),  bte potnifdjen ©enerate Sem unb ®etm
bittžfi,  metdje am $ami)fe itt Ungarn tfjeitgenommen fjnttcn, mtb
anbere ftotjen liber bie ©renje auf tiirfifdjež ©ebiet, tnaijrenb anbere
■fpauftter bed Siufftanbeb fjiitgeridftet tnurben.

§. 25. ®et franjoftfdmtalientfdfe Strieg gegen Deftcrrcid), 1859.

9tad) bem $rtntfrtege erfalteten bie fratnbfd)afttid)cit Sejiefjungett
jmifd)ett Defterreid) unb ftiufjtanb. £>afiir italjerie ftd) iRajtoleon III.
bem ruffifd)en Saifer 9tteyanber II. ©dfott btefer Umftattb mufjte S3e»
fiirdftungen errcgen, aber bieS gefdjaf) nod) metjr burd) bie Seujalfrž*
rebe (1859) 9?aftoteonž, bie er att ben ofterretdfifdjen ©efanbten itt
ijJariž ricJ)tete. Snbtid) beuteten feine Siuftmtgen, bann bie Serntaljtung
fehtež Setterž, bež izrinjen 9iaftoleon, mit bcr ©odfter Sictor ©ntattuelž,
.©onigž bon ©arbinien, forote bie farbinifdfen iftiiftungen beuttidj ben
tomntenben ®rieg an. ©arbinien unter bem SDTiitifter ©abour  en
tiarte enbtid) offen, 3tatien bon ber ofterreid)ifd)en gremblferrfdjaft be»
freten ju moden.

SBaljrenb bie ofterreid)ifd)ett Sruppen unter bent £)berbefel)te bež
fjetbjeugmeifterž ©rafen ©ijulai  ben STicino ti 6 erf cf) r 1 1 te n, lanbeten bte
fjranjofen in ©enua, unb 9JaJ>oteon fetbft riidte mit bcbeutenben ©treiU
Irdftett ijeran.

112

@t)ulat mugte fic^ itadf) grnei ungtiicflid^en ©efedjten bei !SRonte=
betto unb bet f)3ateftro toieber liber ben ©kino guriid;giet)en. 2)ie fjram
gofen folgten itjm auf ber ©trafe nadj iDSailanb mit fo rafcf)en SBeme-
gungen, bafj fie ilfn am 4. -Suiti 1859 bei IDtagenta, freitief) mit
groffem eigeuem SSerlufte, fdf)Iugett, no^ etje er fein £eer gefantmelt
fjatte. $er ©ieger, ber frahgofifcfje Oetteral 'SR a c SRagon,  erfjiett
bežfjalb ben STitet einež §ergogž bon SRagenta.

Sim 8. Suni fjielt Stapoteon III. mit bcm $onige bon ©arbiniet’
feinen Singug in SRatianb. ©fjutai raumte nun ben grojjten ©f)eit ber
Šombarbie. ®er $atfer bon ©efterreid) begob fid) fjicrauf jur Strmce
unb befd£)lo§, ben ©erbitnbeien eine fmuptfdjtadjt angubieten. 3)iefe er=
folgte am 24. Suni bei ©otferino.  SBietnoljt fid) ^aifer $rang
Sofef fetbft bent fjeftigften ^ugetregen auSfe^te unb bie ofterreid)ifd)en
©olbaten mit betounbernžn>ertf)er Sia^ferfeit fampften, fo mufjte bod) ber
fRiidgug fjinter ben SRincio angetreten merben. Sn biefer blutigen ©d)tad)t
(jaken 300.000 SRattn mit 500 $anonen gegen einanber gefampft.

3)a bot $atfer iRapoleon bent $aifer bon ©efterreid) pto|tid)
einen SBaffenftiUftanb an. S3ei einer perfbnlidjen 3 u f ainmen f un ft ber
beiben SRonardjen gn SSittafranca  (12. Suli 1859) tam ber $ra<
liminar^riebe ju ©tanbe, bent bann unter 3 u 3i e ^ wrt 3 ber @roj)mad)tc
ber fjriebe ju ^nruc^  1860 folgte. Sn biefem trat ©efterreid) bie
Sombarbie an Saifer Stapoteon ab unb biefer nbertiefj fie (jierauf bent
$bnige bon ©arbinien.

§. 26. ®er ffrieg in ©$težttftg=.§o(jletn ;  1864.

©djon im Saljre 1848 (jatte ©eutfdjtanb einen $rieg mit ©ane*
marf tnegen ber liergogtijunter ©djležrcig unb ^otftein  gefiiljrt,
toeldje ber bartifcEje $onig griebrid)  VII. iljrer bentfdjen fRationatitiit
berauben unb bem banifdjen fReidje einberleiben htoCCte. ©ie beiben
|jergogtI)unter erfjoben ftd) unb fefsten eine probiforifdje fRegierung ein.
25on preupfdjen nnb anberen beutfdjen ©ruppen unterftiitgt, fdjtugen bie
©djtežmig^otfteiner bie ©finen.

©ie SSerfjanbtungen tnaljrenb bež SBaffenftittftanbež gu SRatrnb
fiifjrten gu teinent j^iele un k f° 6rad) im Slfirtt 1849 ber •Skmpf bon
fReuent lož, toetdjer nngiinftig fiir bie ©iinen begann, biž bie beutfdjen
ffteicfjžtruptJen bei griebericta  in Sitttanb eine entfdjeibenbe fRiebcr*
tage ertitten. f)3reufjen fdjtojj nun am 1. Suli 1850 grieben. ©ie
bertaffenen ^ergogtijamer fe^ten aber ben $amfif biž gur ungtudlidjen
©d)Iad)t bet Sbftebt  fort, tnorauf fie fid^ bent SSMen ber @roj)mad)te
fugten nnb ifjre Strmee anftoften.

©te Satire 1851 biž 1863 maren eine fc^trerc fprufungggeit fn
bie |jergogtI)iimer, benn bie fogenannten SiberbSnen bertangte n  biž gr .

113

Siber bte GEinfitlfruttg bež banifdfeit SBcfenž unb ber biinifdfen ©pradfe
ouf $often ber beutfdfen unb brangen auf boHige ©inoerleibung ©djležroigg.

2lte Gtjjrifiian  IX. itn Siobentber 1863 ben banifdfen Stjron
beftieg, untergeidjnete er eine neue gemeinfame  Serfaffung fiir ®fine*
rnarf unb ©dftežmig, moburdj fontit bte Sinberteibung btefeS |jergog*
tljunte aužgefprodjen marb. ®ie beiben beutfd)en @rofjmad)te ifkeujjen
unb £>efierreid) oertangten bte ^uriidnapme biefer šBerfaffung, unb ate
bteS nidft gefdfnf), iiberfdjritten bte ingmifdjeri nad) bem borben
ftetn’ž borgeriidten ofterreid)ifd)*preufjifd)en jruppen ant 1. februar 1864
bte Etber. 2We ©otbaten ber bcrbunbeten Slrmee offne 3fu8naf)me trugen
ate (Srfennungggeidjen etne meijfe Stnbe am Itttfen Dberarme.

®ie ®anen raumten baž beritlfmte ®anttemerf,  etnen burd)
SBatt unb @raben befeftigten ®anttn, ber etma 11 2Jteiten lang ijl, unb
gogen ftd) in bte gmeite SSertljeibigungšfinie, bte ® tip p ter ©ganjen
guriid. ®iefe murben nad) boraužgegangener 23elagerung »on ben ifSreujšen
aut 18. 2Iprit mit ©turni genomnten.

®ie Defterreidjer unter ©eneral ©ableng  maren ingmifdjen
nad) einem gtitdiidjen ©efedfte bei Deberfee  (6. februar) an bie
jiitifdfe ©renge gertidt unb begannen baž SBombarbement bon griebe*
ricia,  meldjež bon ben ®anen nad) bem SSerlufte ber ©iippeler ©d)an=
gen geraumt tourbe.

Sludj gur ©ee murbe cin ©efečfjt bei ber Snfet §etgotanb ge«
tiefert. ®egettl)of, meldfer riiljntlidjft gefampft patte, murbe nad) einem
gmeiftiinbigen $atnpfe burd) ben tSranb ber ^regatte „©d)margenberg"
gegmungeit, rtacf) ber ©Ibemunbung guriidgufepren.

9?ad) einer furgett SBaffenrupe, maprenb metdjer feine ©tnigung
ber ftreitenben 3)?ad|te ergielt murbe, ergmangen bie ifkeujšen ben Ueber*
gang nad) ber -3nfei 211fen, meldje fie audf einnapmen. ®er £im*
fjorb  im 9?orben Siittanbg murbe bon ben Defterreidfent unb iJJreujjen
iiberfdfritten unb bie gange £>atbinfel bon 2Iitona bte ©ap ©fagen mar
nun in ben .fpanben ber 2IHiirten. ®iefe ©reigniffe fiifjrten ben j^rieben
bon SBien (30. Dftober 1864) perbei, in roetcpem ber $onig bon
®anentnrf aden feinen 92ed)fen auf bie §ergogt|iimer ©djtežmig,- $ob
ftein unb Sauenburg git ©unften beg $aiferž bon Defterreid) unb bež
■®bnigž bon 5|3reufjen entfagte. Sauenburg ging in ben adeinigen SSefip
23reuffenž liber, mogegen Oefterreicf) eine Sntfdfabigung in ©etb ergielt.
Ueber bie gemeinfame fRegierung ber beiben anberen fpergogtpiimer ftellte
eine Uebcreinfunft ber SBertreter beiber 9J?onard)en in ©aftein (1865)
bortauftg feft, bajj Defterreid) bie Sermaltung §olftein§, iPreufjen bie
©djležmigž erpielt.

Stetoticjfrt 2fldt<iefdj.

8

114

§. 27. Det $rteg in ®eutfd)lanb nitb 3tnlien, 1866.

®ie 3Scvtut(IeIungen ber fdjležroig=f)olfteinifd)en Slngetegeufjeit riefen
etnen ,3miefpatt jmifdjen 5)3reufien uttb Defterreid? ijerbor, befonberž ba
bet preujjifdje SRinifter Sižntard  eine SSereinigung ber jperjogtf)iimer
mit ifSreujjen onfirebte. ®iež fiiifrte jur ®renntutg ber SlKtanj uub ju
beiberfeitigen fRiiftungen. Defterreid? iiberantmortete mtn bie fdiležroig*
^oljteinifd^e ©adje nit ben beutfdfen 93uub.  i)3reufien t>etradf)tete biež
alS eine ŽSelejsung bež ©aftehter Sfertragež uub tu gblge beffen riicfte
ber preuptfdfje ©tattt?after bon ©d?Iežmig, ©eneral 2Ranteuffel, mit
®ruppen in .fpolftein ein. ®er ofterreid?ifd?e ©tattljalter bon fpolftein,
©eneral ©ablenj, berliejj fiierauf mit feinen ®ruppen £>o!ftein uub be*
gab ftdj junt ofterreidjifdjen |iauptf|eere tu Sofjtnen.

Defterreid? erflarte biefe SBefegung bež fperjogtljumž fiir eiueu
iSertragžbrud?. ®ie 9Rel?rjat)l ber beutfdjen 9Rad?te fdjlojfen fid)
Oefterretdfj an. iPreujjen entfdjloj? fid) nun rafd? junt §anbeln uub
rudte in ^onnober, ©ad?fen uub ^urljeffen  etn. SBiberftanb
mit SBaffengemalt fanbett bie i)3reufien nur bon ben §amtoberanern bet
i  a n g e n f a l' j a.

Defterreid? ^atte im oftlidfen Soljmen bie fogenannte fRorbarmee
unter bem Dberbefel?! bež ©eneralž Senebef  aufgeftedt. ®er preu*
fjifdje Slngriff auf Sofjmen erfolgte gleidjjeitig bon brei ©eiten. -Rad?
ben fiir bie Defterreidjer ungludlidfcn ©efekten 9Ritnd?eugra|, ©it*
fdjin, ®rautenau,  too Stnfangž ©ablenj fiegte, bci Ra d? ob unb
© f o I i p, f ant ež ant 3. -Sitli jur entfdieibenben ©d?lad?t bon $ o n i g g r ti fc,
meld?e mit ber boUftanbigen 33efiegung ber Rorbarntee enbigte.

®ie ipreujjen brangen l?ierauf, o)?ne faunt irgenbtoo ernften SBtber*
ftanb ju finben, in ber Ridjtung gegen 2Bien, biž in bie Ral?e ber
®onau bor. Sn bem Stugenblide, mo eine borlaujige fiinftagige SBaffen*
rul?e jum Slbfdjlufj gelangte (22. Suli), entfpann fid? nod? ein teater
$ampf bei bem ®orfe 331umenau,  unmeit ijJrepurg, meldjer burd)
ŽBerfiinbigung bež SBaffenftiKftanbež unterbrodjen mitrbe.

-3n Stalien, meldfež atž 23unbežgenoffe ipreujjenž aufgetreten mar,
fant ež' nod? friil?er ju einem £>auptfampfe. 21m 24. Suni, bem Saljrcž*
tage ber ©cijladjt oon ©olferino, erfolgte bie ©d?lad?t bei ©uftojja,
in meldfer ©rjfjerjog Stt&redjt  ben ©ieg errang. Sben fo ungliicfiid)
Sočuten bie 3taliener jur ©ee. ®er italienifdje Slbrairal iperfano mar
mit ber fflotte bei ber Snfel Siffa  im abriatifdjen SReere erfdjienen,
um biefelbe burd? 33efd?iej?ung ber gtftung ju neumen. ©ontre*2lbmiral
®egettl?off  eilte junt (Sntfage Ijerbei unb ež entfpann fid? ein peifer
^ampf, in meldjem etne italienifc^e i)3anjer=5regatte in @runb gebo^rt,
eine anbere in bie Snft gefprengt murbe (20. -3uli). ®ie italiettifdie
glotte jog fid? nad? 2lncona jurtid.

115

2lut£) ber Stngriff auf Sirot  burdE) bie fyrctfd^aareit mtter @art=
b a t b > toar erfotgtog.

3u 9? i t o t § 6 u r g tameit enbtidj bie griebengftratiminaricn mtter
franjofifcffer SSermittetung ju ©tanbe, metdje jum i)3rager f^rieben
fiiljrten. 3n biefern erfannte ber $aifer »on Sefterreicf) bie luftofung
beg biglferigen beutfdjen Sunbeg an unb gab feirte j^uftimmung ju einer
neuen ©eftattung ®eutfc§tanbg otjne ®etfjeitigung beg bfterreidjifdjen
,f?ai|erfiaateg. Cefterreidj trat feinen 2Ritbeft| bon ©djtegtoig»|)olftein
an -Preučen ab; ^reujjen crifiett ferner fpannotier, -ffiurtjeffen, iRaffau unb
gtranffurt ant 2Rain, fUatien erfjielt ŠBenetien.

§. 28. itaifer SDIajrtmiUatt bon SMejito.

SKRcjrtfo tnar big junt -Saljre 1824 bie tuidjtigjte fpanifčfje Sotonie
in SRorbantertfa. ©panien ^atte imnter ein tjarteg Unterbrii(fuug«ft)ftem
in STcejifo geiibt. ®ieg erjeugte Unjufriebenbcit unb enbtidj tourbe ber
9?uf nad) Unabljangigfeit intnter tanter. 3m ttatjre 1822 riefen bie SJteji*
faner ben ®on Sluguftin 3 tu r bi b e junt erbtidjen $aifer bon SRejifo
auS; biefer tegte jebocf) fcbon im fotgcnben 5at)re feine 9Jiacf)t nieber,
toorauf bie Stcpubtif eingcfiitjrt tourbe. Sttž -Sturbibe fpater einen iSer=
fud) mad)te, toieber bie $rone ju erijatien, tourbe er feftgenommen unb
erfd^offen (1824).

®ie Stnertcnnung ber mejifanifctjen fftepublif bon ©eite ©ftanieng
erfotgte erft gegen ©nbe 1836. ®ie @efcf)id)te biefeg Sanbeg bilbet
ein trofttofeg ©etrirre bon -Parteitampfen unb 9?ebotutionen. ®ie 0agen
liber bie UnertrSgticbfeit ber ,3 u ft“ n ^ c  in -tRerifo tourben intnter tanter
unb im ffatjre 1861 fant ein SSertrag jtuifdjen granfreid), ©itgtanb
unb ©ftanien, ju einem gemeinfdjaftlidjen SBorgetjcn in SCRepifo, ju
©tanbe. tRaftoteon III. badjte baran, 2Reyifo in eitte SRonardjie umjt:=
manbetn. ®er .geitpunft 'nar e ' n  fnt' iRaftoteong )3tan gitnfiiger, benn
ein 23firgerfrieg loiitljete bamatg in ben ©taaten ber norbamerifanifdjett
Union. 8118 bie anberen 5tRad)te 9tapoteong eigenttidje Ibfidft erfannten,
jerfdftitg ftc^ bag tBunbnifi, unb bie granjofen begannen nun attein ben
^arnpf (1861).

©rft nad) anberttjatb 3af)ren eroberten fie bie befeftigte ©tabt
ijluebta unb Ijiettcn ant 10. Suni 1863 Sinjug in bie |)auf)tftabt
SRejifo. Snjtotfcfjen tjatte ber )3rafibent ber meyifanifd)en Jtepublif,
Suarej,  bie ©tabt mit ben Sriimmern feineg $eerc8 berlaffctt. ®ie
granjofen beriefen nun eitte StotabtenOerfammtung nad) SRejifo, toefdje
am 10. Suti 1863 auf Setrieb iRaftoteong bag mejifanif^e Saiferreid)
augrief, unb ben bfterreicfjifdjen Srjljerjog Jerbinanb itRafimitian
jum Saifer  erioaljtte.

IIP

gcrbinanb Sftapimiltan mer ber jfeettgeboreue ©op beg Srjtjcr«
jog§ granj $art unb ber Svjfjerjogtn ©opljie. Er Itiurbe atu 6. Suit
1832 in ŠBien geboren. ©djott Don $mbljeit an fiir ba§ ©eetoefen bc*
ftimmt, tourbe er in ben Derfdjiebenen 3 roe ^0 ert  & ev  betreffenben SS3iffen=
fdp.tften auf baž forgfčiltigfte auggebilbet. Er unternatjm ju tuicbcrljclten
SKalen grogere ©eereifeu unb trat trn 3. 1854 an bie ©pip ber ofter*
reirfjifdjen SKarine. Sm S. 1857 ttmrbe er @enernb©ouDerneur beS
lombarbifcpDenetianifdjen ®onigreid)eg unb Dermiiljlte fidj nod) in bem»
fclben Sape mit ber b.lgifdjen IČonig6tod)ter Elj ari Otte.

©eit 1859 lebte er in ftiHer ffurudgejogenpit auf fetnent ©djloffe
iHHramare bet Sirieft unb bort erfiartc er im Oftober 1863 beu Dor
iljm erfdjienenen Slbgefanbten 9JJepifo’g, bie i§m angebotene $rone an*
neumen ju lootlen.

Sim 12. Suni 1864 fjielt er alS SJlapimtltan 'I. fetnen fetev*
licfjen Einjug in ber £>aupfftabt SKepifo. SBietool)! ber ®aifer ntit atlcr
Sraft unb mit Splidjfeit an’g 2Berf gtng , Drbnttng in baS jerruttete
Sanb ju bringen , fo fonnte eS ifjnt boc^ nidjt gelingen. §3or attem
tehten bem $aifer jur SluSfiiljrung feiner Elitne bie ©elbmittel , uub
atle feine fBemupngen maren nicfjt im ©tanbe, bie repubtifanifdjc b)3artei
ju berfopen. ®er ^rafibent Suarej fe^te ben ®ampf mit grofjer Er«
bitterung gegen bie burdj eine bftcrreicfjifc^e unb belgifdie grembenlegion
Derfiarften faiferlidfen Struppen fort.

jpbern bertoeigerten bie norbanterifanifd)en greiftaaten bte 3ln»
erfennung 3)?apimiliang ate $aifer Don SRepifo unb betradjteten Suarej
ate redjtmafjigen SSertreter ber Sfegierung. Ser franjofife^e SJiarfdjaD
33ajahte bagegen tooHte iiber feinem SBillen feinen anberen anerfenncit.

Enbltdj erfiartc Dtapolecn, fid) rtirfjt in einen unabfeparen Srieg
mit ben Dcreinigten ©taaten einlaffen ju fomten unb rief feine Sntppen
aug SRcpifo ab. $aiferin Eljarlotte mar bergebeng nad) Europa ge*
reift, um ben Saifer Napoleon umjuftimmen.

$aifer fDfap fe|te nun allein ben ®ampf gegen feine geinbe fort.
Slber an ben meiften -JJunlten riidten bie 9iepublifaner Dor unb npmen
Don fep luid)tigen fpiagen 23efip Ser Uaifer, an ber ©pip feiner
lletncn SIrmee, brad) mit feiner fpauptmad)t nadj Dueretaro auf unb
beftanb fep rriljmlidje ^iimpfe, inbem er immer feinen ©olbaten mit
bent 23eifpiele hmpen fpelbenmutpž Doranleud)tete. Sod) fiel er burdj
S3erratprei in bie £>činbe feiner geinbs, toeldje ibn Dor ein ^riegggeridjt
ftedten unb erfdjiegen liefjen. St m 19. Suni 1867 enbete ber eblc
tDionardj fein Seben; mit iljm fielen feine beiben iljm treugebtiebenen
©enerale 2Wejia unb 50?iramon. 3tm &age nacg ber ^inricgtung be§
Saifeite murbe bie fiauptftabt SKepito ben Slepubtifanern iibergeben„

117

3 ti ar c j mttrbe mieber alž IjMftbent ber 9?e^u61il SUiepifo anerfannt.
gr ftarb im 3u£i 1872.

§. 29. ®er beutf^.franjoftf^e Slrteg (1870~1871>

©eit ben groben ^>reu^ifcE)en foiegžerfolget. trn 3aljre 1866 er*
roadjte immer me|r bie C£tfcr[ucf)t unb ber 97eib granfreidjž iiber bie
madpenbe 5Dlad)t $reuf;en§, unb bie frartjofttcfjc iftegierung ergriff jebe
©elegenljeit, burdj IriegerifcEje ©roljungen bem preufjijdjen gfjrgeige ent«
gegen gu treten, bed) ode iljre Elitne fd)eiterten ort ber ©emanbtljeit
bež grofjen preufji]d)en ©taatžmannež ©ižmard.  ©a madjtett enb«
lid) bie grangoien in if)rem Uebermutlje eine unbebeutenbe ©treitfrage gum
^rtegžfade. ®ie ©panter Ijatten namlidj im 3afjre 1868 ifjte fJonigin
3 f a b e 11 a Bom £i)ronc Bertrieben, unb nad)bem fie bie $rone ©pa«
nienž ben ipringen Berfcfjiebener fpbfe Bergeblidj angeboten Ijatten, fajjten
fie ben gntfdjlujj, ben beutfcpen ijSringen Seopolb bon goljen*
g oder  n gum Šontge gu toa()Ien. ©a jeboc^ biefer ipring bon einer
97ebenlinie bež pratjgtfdjen ^bnigžfjaufež Ijevftammt, fo fiirajtete ®ai]er
Napoleon III., bajj babuvd) -)3reupenž ©influg bergvbjjert mitrbe, unb
brofjte mit $rieg. Um ben ffrieben guropa’ž niclft gu [toren, entfagte
ber $ring bon fpoljenjoflern freitoiHig ber SCnruartft^aft auf bie fpanifdje
$rone. Stber bamit mar bte frangofifdje iRegierung nidjt gufrieben.
©er frangfifife^e Sotfdjafter am preufjifdjen §ofe berlangtc bom preuči«
fcf)en $bntge baž 33er]'pred)en, feinem SSermanbten ntemalž erlauben gu
moden, bte $rone ©pantenž fernalž anguneljmen. 2llž ber $onig bar«
iiber entriiftet bera frangofifdjen SSotfdjafter eine neue Slubieng bertnei«
gerte, erllarte Napoleon biež fiir etne 2$erle§ung ber g§re ffranlretdjž
unb traf Slnftalten gum Griege. Dlapolcon gtaubte, er merbe ež blož
mtt 5[3reufjen aHein gu tf)un [)aben, allein ber Unmitle iiber bie frango«
ftfd)e SInmapung einigte batb bie beutfdjen ©taaten, meldje fid) fant m t*
lid) ber preuj)tfd)en ©atije anfdjlofjen. ®ie iRiifhtngen in ©eutfdjlattb
murben unter ber Seituitg bež preufjifdjen ©eneralž SKoltle  unb an«
berer tiidpiger generale mit einer foldjen Umfid)t unb ©dfnettigfeit be«
trieben, bajj bie beutfdjen §eere friifjer lampfbereit am IRlfein ftanben,
alž bie frangofifcf)en. Napoleon Ijatte fid^ mit feinem ©oljne gur Slrtnee
begeben , unb allerbingž in ber erften SBodje bež Slugufl (1870) bei
©aarbriiefen  einen unbebeutenben grfolg errungen, aber furg barauf
murbe bie frangofifdje SUfeinarmee unter ber ffriifrung bež 2Rar)d)afl§
SRacSRaljon  Bon bem prcujjtfdjen $ronpringen bei SBeijjenburg
beficgt unb bei SBortfj  bernidjtet. ©ie gmeite beutfdje 2lrmee unter
bem Dberbefeljle bež preujjifcfjen i)3ringen griebridj Šari  riidte gu«
gleid), nad) bem morberiftfjen $ampfe auf ben ©pid)ererljbl)en, Bon
©aarbriiden auf bie ftarle fjeftung SOI e £ lož. SRad) ben fdjredlidjen

118

$iimpfen Bei 9R a r g ta £ o u r unb nad) ber entfdjeibenben Sdjtacb*
bet ©rabctotte  mnrbe ber SDfarfdjatt Sajaitte  mit etner Ura«;
bon 130.000 Sftann in ber fjejiuitg eingefc^toffert. ®a fagte bte funt*
gofifd^c fftegierung ben fiipnen ©ntfcptug, burdj einen norbticpen $ug
bon ©patong ang, mopin fidj audj 2ftac SDSapon mit ben Sriimmern
feiner gefdjtagenen Slrntee juriidgejogen patte, bie Bebriingte ffeftung SKep
ju entfepen. SDiefcS Unterneprnen patte einen fe^r ungtiidtidjen ©rfotg •
bie ffranjofen ertitten in ber grogen Scptadjt bei © e b a n eine fotdje
Kiebertage, bag fidj JJaifer Napoleon fetbft bem Sortige bon i)3reu^en
atg ©efangener ftettte unb fraft einer $apitutation bie ganje Strmec, itber
100.000 SKann, ju $riegggefangenen gemadjt tourbe.

Sftitte September ftanben bie beutfdjen §>eere bor iPartS unb
$onig SBitpetm napnt im Scptoffe bon Serfaitteg feinen Sip. Kun
raffte aber bie franjbfrftfje Kation alte ifjre $raft jufammen. $aum
mar Kapoteon nadj Sitpetmgpope bei Saffet abgefiiprt, fo mnrbe in
ffranfreidj bie Kepubtif auggerufen unb bie ganje miinntidje SSebotterung
big jum Sttter bon 40 -3apren uuter bie SSaffen gerufen, gonj ffrant*
reicf) in ein ^riegotager bermanbett. SEBaprenb iparis, bon ben beutfdjen
Sruppen eingefdjtoffen, eine munberbare SBiberftanbžfatjigfeit entmidette,
bitbeten ficp im Korben unb an ber fioire groge fjeere, metcpe bte
|)auptftabt entfepen unb bie ®eutfdjett au8 ffranfretd) bertreiben foltten.
Setbft ber gnit bon Stragburg,  tneltfjeS nadj einem furdjtbaren
Sontbarbemettt fidj bem beutfdjen Setagerunggpeere ergeben mugte, unb
bie ^apitutation ber auggepungerten g^eftnug Sftep bermodjte ben tf>at=
fraftigen SBiberftanb ber granjofen nidjt ju bredjen. 3m ben Jatteften
SBintertogen mnrbe bei St mi en g, St. Cuentin,  Dr  te  ang  unb
an bieten anbern Črten gefampft, nicfjt nur mit geinbeggematt, fonbern
mit fjunger unb $atte. ftm 3?anner 1871 riidten nodj einmat bon
atlen Sciten jpcere gegen bie Setagerunggarmee bon iparig bor unb ju
gteidjer fjeit brang bon Spon and eine Sitbarmee unter Kapoteong er*
fafjrcnftent gelbperrn, Sourbaft,  norbtoartd bor, um bie bebriingte
geftung Setfort  ju entfepen, bie fteinc Strrnee beg beutfdjen ©eneratg
53 er ber ju burdjbredjen unb itber ben Kpein nadj SBaben borjubringen.
^u gteidjer burdjftreiften Jteinere unb grogere fiaufen bon franjo*
fifefjen greifd) tipen 33erg unb Spat, aug fidjerem Serfted perbor bag
tobttidje ©efdjog auf bie Sorbeijtepenben ridjtenb. ®ag franjofifdje SSotf
fampfte mit ben tepten $raften cineg Serjmeifetnben, aber alte feinc
Scmiipungen fcpeiterten an bem jčifjen unb augbauernben SBiberftanbe
ber Ceutfcpen. ®ie Strmce 33ourbafi’g murbe gefdjtagen unb jerfprengt
unb ftiidjtete in namentofem Stenbe burdj bie Scptucpten beg -Sura, um
ben Soben ber Sdjmeij ju erreidjen ;  jugteicp ergab fidj bie geftung
Setfort nadj tapferer Sertpeibung. ©a murben nun in SSerfattteg

— 119

bic gd-tebenbbebtngttngen »eretnbart mib bie $apitutatton »on tpavib
untergetdjnet. ®až beutfd^e SSotJ feterte fetne (Stntgung. Stuf 2In»
regung bež ®ontgb »on Šaiern boten bte bcutfcf)eit guvften betn fieg*
reid)en $ontge »on tpreufjen bie beutfdje $aiferlrone an, unb fo tourbe
bab beutfdjc ŠKetd) unb bte beutfd)e $aifert»itrbe  ttrieber tn’S
Seben gerufen. ®er enbttdj gu ©fanbe gefontmene grtcbe »on $er=
fatlteb unb {jfranffurt  bradjte betu beutfdjen bRetdje aufier ettter
$oftenentfd)abtgung »on 5 STOtHtarben ^rattfen gttet fcfjone fntdjtbarc
Sanbfdjaften, ®tfa| unb Sotjjringen mit ben alten 3teid)Sftabteit ©trajj*
burg unb 2)Ie§, guriitf.

®ie franjbftfdje tRepubtif Ijatte tnjtutfdjen ben ©taatSmann
®Ijter§  junt ^»aftbenten getoafjtt unb begann Ijterauf unter beffcn
?eitung bte inneren SBtrren ju orbtten. 3? a pot con III. ubertebte je*
bod) fetnen ©turj ntdjt tange. $orperltdj unb geiftig gebeugt ftarb er
atn 9. -Stoter 1873 ju (£l)tftetjurft,  etnent 3Dorfe bet Sonbon.

®te tRegternng ®t)terb’ t»ar »on fnrjer ®auer. Sm 9Jiat 1873
masten bte ^rangofen ben SBtarfdjatt SO? a c 21? at; o n gunt ipraftbcnten
ber tRepnbtif.

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA