"""gr  ■ ...


Zakoni, ukazi in naredbe


U

o davčnih olajšavah
ter o državni podpori za vinorodne
kraje, koder je trtna uš.


= !

V LJUBLJANI 1892.

Založil in izdal deželni odbor kranjski.
Tisek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani.

M

T


Zakoni, ukazi in naredbe

o davčnih olajšavah ter o državni podpori za
vinorodne kraje, koder je trtna uš.

Zakon z <lne 15. junija 1890. 1. o izpremeni za¬
kona z dne 27. junija 1885. 1. o naredbah proti
razširjanju trtne uši.

S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora uka¬
zujem tako:

Člen I.

§. 7. zakona z dne 27. junija 1885. 1. (Drž. zak.
št. 3. od leta 1886,) izgubi z razglasitvijo pričujočega za¬
kona svojo moč ter se mora zanaprej glasiti tako le :

„§. 7. Ako se nasadi vinskih trt ali njih deli z
najmenj 1 / i  hektarno površino, v katerih se je zaredila
trtna uš ali kateri niso nad 25 kilometrov oddaljeni od
kakega s tem mrčesom okuženega nasada, uničijo po
povelji oblastva ali prostovoljno ter se znova obsade z
novimi trtami, prosti so zemljarine deset let počenši od
časa, ko se je dovršil novi nasad.

Po izteku teh davka prostih let je* naložiti takim
zemljiščem zopet tisti davek, kateremu so bili zavezani
po ocenilu kot vinogradi. “

2

Člen II.

Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu poljedel¬
skemu in Mojemu finančnemu ministru.

V Lainci, dne 15. junija 1890.

Franc Jožef s, r.

Taatfe s. r. Falkenliayn s. r.

Dunaj ewski s. r

■Ukaz finančnega ministerstva z dne 6. jul. 1890.
1., kako izvršiti zakon z dne 15. junija 1890 1.
o neki izpremeni v zakonu z dne 27. junija 1885.

1. o naredbali proti razširjanju trtne uši.

V izvršitev zakona z dne 15. junija 1890. 1. (Drž.
zak. št. 143.) ukazuje se to le:

I.

Ako se za vinske nasade, kateri so bili pokončani,
ker se je v njih pokazala trtna uš, ter so se obnovili z
novimi trtami, zahteva zemljarinska prostost, naznaniti je
dovršeno obnovitev vinskega nasada davčnemu uradu ali
premerskemu uradniku. Ta naznanila naj podajejo po¬
sestniki vinogradov ali sami osebno ali po zastopniku,
opremljenem s kolka prostim pooblastilom, ali pa po ob¬
činskem načelniku, kateri se zmatra za pooblaščenca
zemljiških posestnikov.

Vender je tudi pripustno, da naznanila v imenu
vinogradnik posestnikov in s potrebnimi dokazili predaje
finančnemu deželnemu oblastvu deželni odbor skupno.

Vsa ta naznanila je zmatrati za pravočasno podana,
ako dojdejo davčnemu uradu, oziroma premerskemu urad¬
niku, oziroma finančnemu deželnemu oblastvu do konca

3

meseca junija tistega leta, katerega se je dovršila obno¬
vitev vinskega nasada.

Ako bi se obnovitev vinskega nasada dovršila šele
po meseci juniji, podajati je naznanilo v štirih tednih po
njeni dovršitvi.

Prestop zgoraj omenjenih rokov ima kvarne na¬
sledke, omenjene v poslednjem odstavku I. poglavja v
ukazu finančnega ministerstva z dne 20. decembra 1885.1.
(Drž. zak. št. 4. od leta 1886.).

II.

Dodelitev oprostitve od zemljarine je zvezana s po¬
gojem, da je trtna uš okužila vinske nasade ali njih dele
v površini najmenj 1 / i  hektarja, ali da ti nasadi niso nad
25 kilometrov oddaljeni od nasada, okuženega po tem
mrčesu, in pa da so se pokončali na zaukaz oblastva ali
pa prostovoljno ter se potem zopet zasadili z novimi
trtami.

Dotična naznanila morajo torej poleg natančnega
oznamenila parcel ali njih delov, za katere se zahteva
davčna prostost, obsegati tudi poved:

1. ali je bila parcela po trtni uši okužena, in kako
se je zagotovilo, da je uš res bila v nasadu, oziroma

2. katera parcela je v razdalji pod 25 km  bila po
trtni uši okužena, in

3. s katerim časom se je dovršila obnovitev vin¬
skega nasada z novimi trtami.

V pospešilo kesnejše ovedbe o resničnih razmerah
je želeti, da se glede povedi točke 1. in 2. pridenejo
potrdila dotičnih občinskih načelnikov.

Ta potrdila se smejo .nanašati na parcele, pristoječe
samo enemu posameznemu zemljiškemu posestniku, ali
pa tudi na več parcelnih skupin, ako se podajejo skupne
prošnje.

4

III.

Ako se že tako niso naznanila predala premerskemu
uradniku, predati jih mora finančno deželno oblastvo njemu,
oziroma davčnemu uradu neutegoma, da on ž njimi nadalje
posluje uradno, oziroma oveduje, o čemer je uporabljati
predpise o razpreglednosti zemljarinskega katastra (zakon
s 23. dne maja 1883. 1. [Drž. zak. št. 83.] in pa izvr-
šitveni ukaz z dne 11. junija 1883.1. Drž. zak. št. 91.]).

Z ovedbo naj se ustanovi, ali so nastopili pogoji,
kateri so zakonito predpisani za dodelitev časne zemlja-
rinske prostosti, in pa tiste resnične razmere, od katerih
je odvisen pričetek, oziroma konec davčne prostosti.

Ovedba mora torej sosebno obsegati:

1. Natančno določitev in označitev parcele ali par¬
celnega dela, o katerem se zahteva zemljarinska prostost.

Ako naj davčna prostost zadene samo en del par¬
cele, izvedeti je najprej, ali ta del obsega v površini

najmenj hektarja.

Posebne premere v ta namen pa ni treba, ampak
površino je na oči oceniti po mapi.

Pri tem je, dokler se izdelki zemljarinskega ka¬
tastra še niso preračunih v ploskovno mero po meterski
sistemi, za izmero ^hektarja vzeti 695 kvadratnih sežnjev.

2. Ustanovitev, da je bila po trtni uši okužena

parcela sama, ali druga parcela, ki od nje ni nad 25

kilometrov oddaljena.

Ako niso o tem priložene naznanilne potrdnice pri¬
stojnih organov, popraša naj se okrajno glavarstvo za

potrdilo, da je tam res bila trtna uš.

Tudi glede razdalje 25 kilometrov ni treba posebne
premere, ampak ovedeti jo je iz katasterske mape.

3. Ustanovitev, da je prejšnji vinski nasad v resnici
pokončan in zopet z novimi trtami zasajen.

5

4. Ustanovitev časa, kedaj se je dokončala obno¬
vitev vinskega nasada.

Komisija za ovedbo naj se sestavi tako, kakor je
to označeno v II. poglavji, 1. točki ukaza z 20. dne de¬
cembra 1885. 1. (Drž. zak. št. 5. od leta 1886 )

Tudi ni nič proti temu, da so tam, kjer so po de¬
želnem odboru postavljeni posebni organi za vinstvene
stvari, .taisti pri ovedbah navzočni in da podpirajo ko¬
misijo se svojimi, že drugod pridobljenimi skušnjami.

Kako nadalje opremiti s potrebnostimi (inštruirati)
izdelek, kako ga predložiti predpisanemu oblastvu in kako
naposled o njem odločevati, o tem se zmisloma uporab¬
ljajo naredbe, obsežene v točki II. ukaza z 20. dne dec.
1885. 1. (Drž. zak. št. 4. od leta 1886.)

Dunaje\vski s. r.

Ukaz finančnega ministerstva z dne 28. maja
1891.1., kako izvršiti zakon z dne 15. maja 1891. 1.
(Drž. zak. št. 148.) o naredbah proti razširjanju
trtne uši.

V izvršitev zakona z dne 15. julija 1890. 1. (Drž.
zak. št. 143.) in dodatno k ukazu finančnega minister¬
stva z dne 6. julija 1890. 1. (Drž. zak. št. 144.), se opo¬
zarja, da pri vinskih nasadih, kateri so se popolnoma
obnovili z novimi trtami, za dosego prostosti od zemlja-
rine ni merodajna površinska mera dotične parcele, in
da se samo tedaj, kadar se je najprej en del parcele
zopet nasadil z novimi trtami, oprostitev od zemljarfne
sme zahtevati še le potem, - če ima dotični del, kateri se
je z nova nasadil, vsaj eno četrt hektarja površine.

Steinbach s r,

6

Zakon z dne 3. oktobra 1891. I. zastran dode¬
ljevanja ugodnosti in podpor vsled škodnosti,
katere je napravila trtna uš (PhylIoxera vastatrix).

S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora uka¬
zujem tako:

Člen I.

Poškodbo prirodnega donosa po trtni uši (Phyllo-
xera vastatrix) je prištevati tistim nezgodam, katere da¬
jejo pravico do odpisa zemljarine v zmislu § 1., odstavka
1. v zakonu z dne 6. junija 1888. I. (Drž. zak. št. 81.).

Pri tem ne bodi razločka, ali je dotična zemljiška
parcela v operatu zemljarinskega katastra uvrščena v
kulturno vrsto „vinogradi“ ali pa v kako drugo kulturno
vrsto.

Če pak daje parcela poleg donosa vinskih trt še
kak drug zemljiški pridelek, postopati je glede na pre-
sojevanje obsega poškodbe po naredbi, podani glede na
mešane kulture v § 4., odstavku 2., točki 3. zakona z
dne G. junija 1888. I. (Drž. zak. št. 81.).

Ko se je že podalo v § 1. zakona z dne 3. aprila
1875. 1. (Drž. zak. št. Gl.) predpisano naznanilo, sme
posestnik vinograda, ako so po njegovem mnenji nasto¬
pili uveti §§ 1. in 5. v zakonu z dne 6. junija 1888. 1.
(Drž. zak. št. 81.), podati po § 6. tega zakona predpi¬
sano naznanilo davčnemu oblastvu prve stopinje.

Člen II.

V slučaji, kadar je v kaki občini trtna uš nasto¬
pila pustošeč ter so dotični zemljiški posestniki vsled
izgube na prirodnem donosu, združene s tem, prišli v
začasno stisko, pooblaščen je poljedelski minister, da v
obnovo razdejanih vinogradov občini ali zvezam udelež-
nikov, katere dado primerno zagotovilo, dodeljuje na-

7

prednine, ki so brezobrestne ter najkesneje po desetih
letih v ustreznih obrokih povratne.

Dodelitev takih naprednin je pak odvisna od tega, da
dotičniki dobe vsaj enako podporo iz deželnih sredstev.

Člen III.

Vloge, pravne listine in vpisi v zemljiško knjigo,
ki se tičejo dodelitve teh naprednin, oproščujejo se kolkov
in pristojbin.

Člen IV.

Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu poljedel¬
skemu in Mojemu finančnemu ministru.

V Schonbrunnu, dne 3. oktobra 1891.

Frančišek Jožef s. r.

Taalfe s. r. Steinbach s. r.

Falkenhayn s. r.

Ukaz finančnega ministerstva z dne 12. oktobra
1891. 1. o izvršitvi člena I. v zakonu z dne 3.
oktobra 1891. 1. (Drž. zak. št. 150.) zastran do¬
deljevanja ugodnosti in podpor vsled škodnosti,
katere je napravila trtna uš (Phylloxera vastatrix).

Ker se je poškodba prirodnega donosa po trtni
uši (Phylloxera vastatrix) prištela tistim nezgodam, ki
po § L, odst. 1. zakona z dne 6. junija 1888. 1. (Drž.
zak. št. 81.) dajejo pravico do odpisa zemljarine, posto¬
pati je z dotičnimi prošnjami za odpis zemljarine prav
tako, kakor s prošnjami zastran poškodbe prirodnega do¬
nosa po toči, vodi ali ognji.

Odločba o teh prošnjah spada torej v zmislu § 11.
v zakonu z dne C. junija 1888. 1. (Drž. zak. št. 81.) v
področje finančnega deželnega oblastva: proti nji je pri-
pusten rekurz na finančno ministerstvo.

8

Neprestopen rok, do katerega je prošnjo za odpis
zemljarine podati, sicer v zakonu ni zaznamovan, vender
pa se tam postavlja pogoj, da se je že podalo nazna¬
nilo o nahajanji trtne uši, katero so po § 1. zakona z
dne 3. aprila 1875. 1. (Drž. zak. št. 61.) dolžni dajati
posestniki vinogradov.

Kadar torej dojde prošnja za odpis zemljarine,
treba je poistiniti, ali se je ustreglo zgoraj omenjeni
dolžnosti naznanila, in če se najde, da ne, treba je
prošnjo vrniti z dostavkom, da se o nji zastran te za¬
mude ne more uradno postopati.

Ker se škodni vpliv trtne uši ne omejuje samo na
prirodni donos enega leta, ampak se razteza tudi na
prirodni donos nastopnih let, razume se samo ob sebi, da
se sme odpis zemljarine, ako obveljajo ostali pogoji, za¬
htevati tudi za nastopna leta.

Zavisno pa je to od tega, da se je dotična prošnja
prav tako kakor v prvem letu poškodbe tudi v vsakem
nastopnem letu, in sicer o pravem času, to je v zmislu
§ 8. zakona z dne 6. junija 1888. 1. (Drž. zak. št. 81.)
podala v času, ko je moči obseg poškodbe še popolnoma
poistiniti.

Kolikor torej vsled zamude zemljiških posestnikov
ni več moči ovedeti škode na kraji samem, ne more se
tudi odpis zemljarine dovoliti.

Uradno postopanje z operati o poškodbah in pa
vršitev odpisov zemljarine — to poslednjo je po predpi¬
sanem načinu dajati na znanje zemljiškim posestnikom —
opravljati je kolikor mogoče brž.

Odpisi zemljarine, dovoljeni zastran poškodbe pri-
rodnega donosa po trtni uši, morajo se v predpisanih
občasnih izkazih postavljati na videz v posebnem stolpci.

Steinbach s. r.

9

Ukaz poljedelskega ministerstva z dne 10. no¬
vembra 1891. 1. k členu II. zakona z dne 3.
oktobra 1891. (Drž. zak. št. 150,) zastran do¬
deljevanja ugodnosti in podpor vsled škodnosti,
katere je napravila trtna uš (Phylloxera vastatrix).

§ 1 -

Ako namerja kaka občina ali združba z vinstvom
se pečajočih zemljiških posestnikov za obnovo vinskih
nasadov, katere je uničila trtna uš, prositi brezobrestne
naprednine iz državnih sredstev na podstavi člena II. v
zakonu z dne 3. oktobra 1891. 1. (Drž. zak. št. 150.),
napotiti je dotično (po členu III. v zakonu kolka prosto)
vlogo na poljedelsko ministerstvo ter jo vpodati politič¬
nemu okrajnemu oblastvu.

V tej vlogi se morajo — poleg drugih namenu
ustrezajočih podatkov — povedati stroški, ki se vidijo
potrebni za obnovo vinskih nasadov, in pa doba, v ka¬
teri naj se dotična dela izvrše (delovni črtež).

Okrajno oblastvo naj vlogo predloži političnemu
deželnemu oblastvu, pri tem pa naj kolikor moči natančno
razloži, kako dolgo že in v kaki meri je trtna uš zatro-
šena, oziroma razloži naj škodo, ki jo je uš napravila,
in pa gospodarstveno stanje dotičnih posestnikov, ter ob
enem naj glede na prošnjo sploh in pa glede na njene
posameznosti poda svoje mnenje, doprašavši, kar bi
morda še bilo treba, in sosebno se oziraje na § 3. tega
ukaza.

§ 2 .

Politično deželno oblastvo naj o taki vlogi, ako
najde, da ustreza zahtevkoih' prvega odstavka v členu II.
zakona z dne 3. oktobra 1891. 1. (Drž. zak. št. 150.),
nadalje poistini. ali se je ustreglo tudi v drugem od¬
stavku taistega člena oznamenjenemu zahtevku, da se bo

2

10

namreč iz deželnih sredstev dala vsaj enaka podpora,
ter naj potem vlogo predloži v odločitev poljedelskemu
ministerstvu ob enem s svojimi predlogi, ki se tičejo do¬
delitve in višine naprednine in pa drugačnih prašanj.

§ 3.

Kadar gre za to, da naj se podpora dodeli ne ob¬
čini kot taki, ampak združbi zemljiških posestnikov, tedaj
bo smatrati, da se je v zakonu zahtevano primerno za¬
gotovilo za dodelitev naprednine dalo, ako se združbi
pripadajoči zemljiški posestniki za povračilo zavežejo
(§ 891. o. d. z.) nerazdelno (solidarno) in ako nadalje
za to zavezo ali občina prevzame poroštvo (§ 1346. o.
d. z.) ali pa, ako se da zemljiškoknjižno, oziroma na Ti¬
rolskem in Predarelskem zapisnoknjižno zagotovilo.

§ 4 .

Ako poljedelsko ministerstvo kako naprednino do¬
voli, ustanove se ob enem z ozirom na delovni črtež
vsakoletni delni zneski, v katerih se naprednina izpla¬
čuje v razmerji z deli, katera je izvršiti.

Naprednina se bo povračala v petih enakih letnih
obrokih, katerih prvi dospe v plačilo konei šestega leta
počenši od izplačila prvega delnega zneska naprednine.

§ 5 -

Kadar se z izrecilom poljedelskega ministerstva
poistini, da so se dela, katera je bilo po delovnem čr-
teži treba izvršiti, opustila neopravičeno ali pa očividno
zvršila malomarno in neprimerno, tedaj neha pravica do
morda še ne dobljenega delnega zneska dovoljene na¬
prednine ter nastopi dolžnost, precej popolnoma povrniti
že dobljeni delni znesek, neglede na povračilne obroke
(§ 4.), kateri so se dovolili s pogojem, da se delo iz¬
vrši v redu. Falkenh}iyii s. r.

11

Zakon z  dne 28. marcija 1892. 1., s katerim se
izpreminja člen IT. v zakonu z dne 3. oktobra
1891. 1. (Drž. zak. št 105.) zastran dodeljevanja
ugodnosti in podpor vsled škodeb, narejenih po
trtni uši (phyl!oxera vastatrix).

S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora uka¬
zujem tako:

§ L

Člen II. zakona z dne 3. oktobra 1891. 1. (Drž.
zak. št. 150.) izgubi v sedanji obliki svojo veljavnost in
naj se za naprej glasi tako le:

„Člen II.

Kadar je v kaki občini trtna uš nastopila pustoščč
in so zadeti zemljiški posestniki začasno prišli v stisko,
tedaj ima poljedelski minister oblast, dodeljevati brez¬
obrestne naprednlne v ta namen, da se uničeni vinogradi
zopet obnove.

Te naprednine se smejo dodeljevati neposredno po¬
sameznim zemljiškim posestnikom, ali občini, ali zadrugi,
ustanovljeni z omejenim ali neomejenim poroštvom v po¬
speševanje dobitka ali gospodarstva zemljiških posestnikov
v zmislu zakona z dne 9. aprila 1873. 1. (Drž. zak. št. 70.),
ali pa naposled društvu, katero ima po svojih pravilih
namen, v dotični občini pospeševati zemljedelstvo sploh
ali vinarstvo še posebe.

Kadar naj se naprednina dodeli neposredno zem¬
ljiškemu posestniku, tedaj je za to praviloma potrebno
tako književno zagotovilo, o katerem je moči že naprej
vedeti, da bo zadostovalo, pri čemer se je ozirati na
vrednost, v dotičnem kraju navadno, katero bo imel vi¬
nograd potem, ko bo obnovljen; izjemoma je moči tudi
brez takega zagotovila dodeliti zemljiškemu posestniku
naprednino tedaj, kadar se z ozirom na njegove gospo-

12

darske in osebne razmere pokaže, da je to pripustno in
opravičeno.

Ako prosi za naprednino občina sama, ali kaka
zadruga ali kako društvo, odločuje poljedelski minister,
ozirajoč se na dane razmere, od slučaja do slučaja o tem,
ali naj prosilec naprednine da kako zagotovilo, in pa o
tem, ali morebiti ponujeno zagotovilo zadostuje.

V vseh slučajih je dodeljevanje takih naprednin
odvisno od tega, da prosilec naprednine dobi vsaj enako
podporo iz deželnih sredstev.

Po poljedelskem ministru dovoljene naprednine se
bodo, ako se delovni črtež za obnovitev vinograda izvr¬
šuje v redu, izplačevale v temu črtežu ustrezajočih obrokih,
ter naj se povračajo v primernih delnih zneskih, katere
ustanovi poljedelski minister in od katerih prvi dospe v
odplačilo s koncem desetega leta, raeuneč od časa, ko
se je izplačal prvi delni znesek naprednine. “

§ 2 .

Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu poljedel¬
skemu in pa Mojemu finančnemu ministru.

V Budimpešti, dne 28. marcija 1892. 1.

Frančišek Jožef s. r.

Taafte s. r. Falkenhayn s. r

Steinbach s. r.

Ukaz poljedelskega, ministerstva z dne 29. mar¬
cija 1892. 1. k členu II. zakona z dne 3. oktobra
1891. 1 (Drž. zak. št. 150.) zastran dodeljevanja
naprednin za obnovitev vinogradov, uničenih po
trtni uši.

Ker je člen II. zakona z dne 3. oktobra 1891. 1.
(Drž. zak. št. 150.) po dodatnem zakonu z dne 28. mar-

13

cija 1892. 1. (Drž. zak. št. 61.) dobil izpremenjeno obliko,
razveljavlja se s tem ukaz poljedelskega ministerstva z
dne 10. novembra 1891. 1. (Drž. zak. št. 158.), in na¬
mesto njega se zaukazuje to le:

§ 1 .

Kadar je v kaki občini trtna uš nastopila puštošeč
in so zadeti zemljiški posestniki začasno prišli v stisko,
tedaj sme poljedelski minister z namenom, da se uničeni
vinogradi zopet obnove, bodi da se ta obnova izvrši precej
potem, ko je bil vinski nasad opustošen, ali pa da je
med tem okužena parcela bila drugači obdelovana, dode¬
ljevati brezobrestne naprednine, in sicer:

a) neposredno posameznemu zadetemu zemljiškemu po¬
sestniku, ali

b) občini kot taki, ali

c) zadrugi zadetih zemljiških posestnikov, ustanovljeni
z omejenim ali neomejenim poroštvom v zmislu za¬
kona z dne 9. aprila 1873. I. (Drž. zak. št. 70.),
ali naposled

d) društvu, katero ima po svojih pravilih namen, v
dotični občini pospeševati zemljedelstvo sploh ali
vinarstvo še posebe.

Prosilec naprednine, naj pripada kateri koli ravno¬
kar pod a) — d) imenovani vrsti, mora svojo dotično (po
členu III. zakona kolka prosto) prošnjo vložiti pri poli¬
tičnem okrajnem oblastvu.

§ 2 .

Vloga mora — poleg drugih, namenu ustrezajočih
podatkov — sosebno izkazati:

a) stroške, ki se vidijo potrebni za namerjano obnovitev
vinskih nasadov, in pa za to delo narejeni črtež;

b) zagotovilo, katero se ponuja zato, da se bo na-
prednina ob svojem času povrnila, oziroma razložitev

14

razmer, na katere se morda naslanja prošnja za
naprednino brez zagotovila.

§ 3.

Politično okrajno oblastvo naj — ko ove in dopraša,
kar bi še bilo potreba — vlogo predloži političnemu de¬
želnemu oblastvu, ter naj ob enem poda svoje mnenje ne
samo o stvareh, ki so po zakonu splošni pogoj za dode¬
litev naprednine (da je namreč trtna uš pustošeč nasto¬
pila in da so prizadeti zemljiški posestniki v začasni
stiski), ampak tudi o prošnji sami sploh in pa glede na
njene posameznosti, pri čemer se je ozirati na določilo
nastopnega § 5., kolikor gre sosebno za zagotovilo.

§ 4 .

Politično deželno oblastvo naj o taki vlogi, ako je
ustreženo splošnemu zakonitemu pogoju za dodelitev na¬
prednine (§. 3.), nadalje poistini, ali se je ustreglo tudi
v predzadnjem odstavku člena II. zakona z dne 3. oktobra
1891. 1. oznamenjenemu zahtevku, da se bo namreč iz
deželnih sredstev dala vsaj enaka podpora, ter naj potem
vlogo predloži v odločitev poljedelskemu ministerstvu ob
enem se svojimi predlogi, ki se tičejo dodelitve in višine
naprednine in pa vseh drugačnih s tem združenih prašanj
(zagotovila, delovnega črteža, povračilnih obrokov i. t. d.)

§ 5 .

Glede tega, ali naj se sploh zahteva zagotovilo, da
se bo naprednina ob svojem času povrnila, in pa glede
tega, ali je moči o zagotovilu, katero je ponudil prosilec
naprednine, že naprej vedeti, da bo zadostovalo, oziroma vo

1  g0

pri predlogih, katere je staviti, morajo se politična ob-
lastva prve in druge stopinje ravnati po dotičnih določilih ^
tretjega in četrtega odstavka v členu II. zakona z dne
3. oktobra 1891. 1. in v meji teh določil po naslednjih pa
načelih: Za

15

za

aša,
de¬
ne
»de -
sto-
isni
na
čilo

je

na-

udi

bra

iz

em

ob

ine

anj

d.)

da

ide

lec

ma

Db-

Iih

Ine

jih

a) V tem ko je tedaj, kadar je naprednino dodeliti
neposredno posameznemu zemljiškemu posestniku
(§. 1. lit. a), dajanje (književnega) zagotovila pravilo
in je dodelitev naprednine brez zagotovila samo
izjema, bode pri dodeljevanji naprednine kaki ob¬
čini, kaki zadrugi ali kakemu društvu (§. 1., lit. b,
c, d) zahtevati zagotovilo samo takrat, kadar se to
vidi potrebno vsled posebnih razmer;

b) kar se tiče izmere zagotovila, pomisliti je, da gre
v zmislu zakonitega pogoja za podporo takih zem¬
ljiških posestnikov, ki so vsled pustošenja trtne uši
že prišli v začasno stisko; zatorej bi duhu in na¬
menu zakona ne ustrezalo, ako bi se dodelitev na¬
prednine hotela odbiti zato, ker zemljiškemu posest¬
niku ravno zavoljo njegove stiske ni mogoče dati
takega zagotovila, kakor bi se od njega tirjalo v
normalnih razmerah;

c) mariveč se je sosebno ozirati na to, ali vse v po¬
sameznem slučaji dane razmere morejo dajati veče
ali manjše poroštvo za to, da se bo napredmna
za obnovo vinskih nasadov porabila vestno in v
resnici, tako, da čim veče se izkaže to poroštvo,
tem manjše sme biti materijalno zagotovilo, katero
je zahtevati, in da se to sme celo popolnoma iz-
pregledati.

§• 6 .

Ako poljedelsko ministerstvo kako naprednino do¬
voli, ustanove se ob enem letni delni zneski, v katerih
se bo v zmislu poslednjega odstavka v členu II. zakona
z dne 3. oktobra 1891. 1. izplačevala v soglasji z delovnim
črtežem, pod pogojem, da se ta črtež v redu izvršuje, in
pa določijo tisti delni zneski, v katerih bo v zmislu taiste
zakonove točke ob svojem času to naprednino povračati.

16

§ 7 .

Kadar se z izredlom poljedelskega ministerstva po-
istlni, da so se dela, katera je bilo po delovnem črteži
izvršiti, opustila neopravičeno ali pa očividno izvršila ma¬
lomarno in neprimerno, tedaj neha pravica do morda še
ne dobljenega delnega zneska dovoljene naprednine ter
nastopi dolžnost, precej popolnoma povrniti že dobljeni
znesek naprednine, ne glede na povračilne obroke (§, 6 ),
kateri so se dovolili s pogojem, da se delo izvrši v redu.

§. 8 .

Uradna dejanja, katera je opraviti po zakonu, ozi¬
roma po tem ukazu, izvršiti je kar se da naglo; političnim
deželnim oblastvom se daje na voljo, ustrezno dogovoriti
se v ta namen z dotičnimi deželnimi odbori, da se bo ob
enem in skupno obravnavalo o prošnjah za naprednine
na eni strani iz državnih, na drugi strani iz deželnih
sredstev, in pa porazumno z deželnimi odbori, eventuvalno
tudi samostojno dodeljevati okrajnim oblastvom obrazce
za to, da se dotična opravila lože in hitreje izvrše, in,
ako treba, izdajati tudi podrobnejša meritorična navodila
v mejah zakona in pa tega ukaza.

Politična deželna oblastva morajo nadalje z dotičnimi
deželnimi odbori ukreniti potrebne naredbe o tem, da se
po veščakih nadzoruje izvrševanje delovnih črtežev, za
katere so se dodelile naprednine iz državnih in deželnih
sredstev, in poskrbeti za to, da se kolikor moči o pravem
času naznanijo tisti slučaji, v katerih bi se delovni črtež
ne izvrševal v redu in bi potemtakem bilo treba upora¬
bljati določila §. 7.

Dogovore, katere bode politična deželna oblastva v
spredaj omenjenih ozirih sklenila z dotičnimi deželnimi
odbori, dajati je na znanje poljedelskemu ministerstvu.

Falkenhayn s. r.

Založil deželni odbor kranjski. — Tisk Blaznikov v Ljubljani.