— - t H . J??.// '$D. k. P &£/Q Slovenska slovnica za obče ljudske šole. Spisal Peter Končnik. (Tiskana brez premene kakor leta 1901.) Velja vezana v platno 90 vinarjev. Na Dunaju. V cesarski-kraljevi zalogi šolskih knjig. 1902. Šolske knjige, v ces. kr. zalogi šolskih knjig na svetlo dane, ne smejo prodajati se draže, nego je na čelni strani postavljeno. Pridržujejo se vse pravice. Natisnil Karel Gorišek na Dunaju. 3 Slovnica. Glasoslovje. § 1 . Z Bogom začnimo vsako delo! Prazno je delo brez sreče iz nebes. Naše življenje je enako kratkemu dnevu. Pravilo. Stavki sestoje iz besed, besede iz zlogov, zlogi iz glasov. Glasovi so po izrekovanju ali samoglasniki ali soglasniki. Znamenja glasovom so črke ali pismena. Vsej vrsti pismen pravimo abeceda ali azbuka. Slovenska abeceda šteje 25 črk. Samoglasniki. § 2 . Sr&ka, penica, senica, krokar, hudournica; rkd, dlčsk, sokollč, 6sa, napuh; kr£lj, vreme, zima, pot (steza), kij tič. Pravilo. Samoglasniki: a, e, i, o, u se izgovarjajo razločno sami ob sebi, ter so po glasu ali trdi (a, o, u) ali mehki (e, i), po izgovoru pa dolgi ali kratki. Samoglasniki se izgovarjajo ali bolj na dolgo, počasi, ali pa bolj naglo in ostro. Pri počasnej izreki glasove zategujemo, pri naglej pa pred- tegujemo. Zatezi in predtezi pravimo naglas. Znamenja naglasu (naglasnice) so trojna: 1. ostrec(')na, zategnjeno in predtegnjeno dolgih glasih; 2. tež ec (') na zategnjeno in predtegnjeno kratkih glasih; 3. strešica C) na zategnjeno dolgih glasih. i * 4 Pazite na naglas v sledečih stavkih: Bog je svet. Bog je ustvaril svčt. Dal mi je dober svet, Vol muka. Nimamo vol. Gdra se vzdiguje. Vršaci visokih gora se vzdigujejo. Dobra go sp 4 se je usmilila otroka. Milosrčnost dobrih gospa se hvali. Mladi k6nj skače. Imamo petero mladih konj. Izderi mi sivi las! Vstani možu sivih 14s! Videl sem ljudi. Truma ljudi meje srečala. Star mož je starček. Govorica starih m6ž me je zdramila. Pridni otrok je veselje staršem. Veselja pridnih otrok nočem motiti. Zob me boli. Vesel sem zdravih zob. Učim se. trči se! O pom n j a. 1. Z naglasom razločujemo različni pomen enako glasečim se besedam. 2. Pri pregibanju se besedam naglas čestokrat izpreminja in včasih preskakuje. 3. V navadnej pisavi zaznamenujemo z naglasnico samo zadnje zloge mnogozložnih besed, ako so naglašeni. § 3. Krt, prt, vrt, drva, drdrati, prva vrsta .... Slepec — slepca, kolek — kolka, pekel — pekla, čuden — čudna, (a lesen leseno), britev — britve, dober — dobro, česen — česna, bolezen — bolezni. a) Pred črko r, kadar je za njo eden ali več soglasnikov, ima e zamolkel glas ter se zato izpušča; r pa postane samo¬ glasnik. Temu pravilu se upira peščica besedi, v katerih ohranja e svoj polni in čisti glas. Take so: cerkev, Jernej, primerno, primerjam, perje, stoterni (sad), večerna (molitev), verne (duše), zamerljiv. h) Končnicam: ec, ek, el, en, er, ev, sen in zen izpada gibljivi e pri pregibanju. Naglasen e ni gibljiv. Soglasniki. § 4. Soglasniki sami ob sebi nimajo zadosti jasnega glasu ter se le s pomočjo samoglasnikov (sč samoglasniki) razločno izgo¬ varjajo. 5 Mehki soglasniki so: e, c, s, (sc), ž, j, (lj, nj, rj); vsi drugi so trdi soglasniki. Z ozirom na govorila se razločujejo soglasniki v: 1. jezikovce: 1 (lj), n (nj), r; 2. zobnike: d, t; 3. ustnike: m, b, p, v, (f); 4. goltnike: g, h, j, k; 5. sičnike: c, s, z; 6. šumnike: č, š, ž. Sorodni so si: d, j; —g, z, ž; — h, s, š; —k, c, č; — sk, st, šč. Opomnja. Po šumnikih, po c in j se omehčuje navadno o v e. N. pr. s križem (om), slepcema, denarjev. 1. naloga, a) Zapišite trde soglasnike! b) Zapišite deset besed, v katerih je r samoglasnik! c) Zapišite nekaj besed z gibljivim e! Izpreminjava soglasnikov. § 5. a) Piljen = pilien, polnjen = polnien, razširjen = raz- širien; hramba (braniti), izprememba (izpremeniti). Sojen (sodjen, sodien), puščen (pustjen, pustien), presti (predti), plesti (pletti). Grabljen (grabien), tipljem (tipiem), opravljen (opravien), lomljen (lomien). Strigel — strižem — strizi, gluh — glušec, strah — strašiti, otrok — otroci, rekel — rečem — reci, striči (strigti), peči (pekti). Klicati — kličem, nositi — nošen, blizu — bližji, iskati — iščem. h) Tepsti (tepti), dolbsti (dolbti), grebsti (grebti). c) Obsegati — obsezati, grizem — gristi, lezem — lesti, Francoz — Francosko, družba — društvo. Pravilo: Soglasniki se pri pregibanju in izpeljavanju besed radi izpreminjajo ter se ali pretapljajo, vstavljajo ali menjajo. a) Pretapljajo se: 1. Jezikovci 1, n, r sč sledečim i v lj, nj, rj; n se pred h izpreminja v m. 6 2. Zobnika <1 in t se pretapljata z naslednjim i v j in c (st v šč), pred t v končnici pa prehajata v s. 3. Ustniki m, b, p, v privzemajo pred i jezikovec 1, ki se z i pretopi v lj. 4. Goltniki g, h, k prehajajo pred mehkimi samoglasniki v sorodne sičnike in šumnike (g v z in ž, li v [s in] š, k v c in c, sk v šč). bj Med bt in pt v nedoločniku se vstavlja s. c) Najčešče se menjavata g in z, in sicer g z z, z pa s s (ž s š). a) Dež, glava, zrno, podpora, apnenica, potrpežljivost, priporočevanje. b) Pisati, prepis, prepisnima; kovati, kovač, nakovalo. Pravilo: Besede so sestavljene iz zlogov. Kolikorkrat pri izgovarjanju besed zinemo ali prenehamo, toliko zlogov ima beseda. Kadar zlog sam ob sebi ali več zlogov skupaj nekaj pomeni, imamo besedo. a) Besede so eno- ali mn o go zložne. b) Zlogi so ali debelni (glavni), ali pa pritični (pritikline, pripone). Debelni zlogi so tisti, iz katerih se da spoznati pomen besede; pritični so oni, ki se v besedi drže debetnega zloga ali debla. Ako stoji pritiklina pred deblom, imenuje se predponka; če pa stoji za njim, pravimo ji priponka ali končnica. 2. naloga, a) Podčrtajte debelne zloge sledečih besed: pisan, pisatelj, brodnik, brodnina, mikati, odmekniti, končnica, graditi, pismenstvo, kovaštvo, napis, kovačnica, brodarina, ograda. b) Podčrtajte debelne zloge v sledečih stavkih: Lisica si izkoplje svojo luknjo v goratih, listnatih gozdih. Lisica zasleduje perotnino. Lisičina prekanjenost je razglašena. Njena koža daje dobro kožuhovino. Zlogi. § 6 . 7 Razzlogovanje. § 7 . Panj; go-lob, vo-lja, zna-nje, me-ščan; or-li, ječ-men, želj-ni; glež-nji; ljud-stvo, rast-lina, konj-ski; ob-ljuba, nad-škof, brez-skrben, ne-ustrašen; o-ves, itd. Pravilo: Besede po zlogih deliti se pravi razzlogovati. Mnogozložne besede se ločijo v pisavi tako kakor v govoru; zlasti velja: 1. Soglasnik med dvema samoglasnikoma se poteguje vselej k sledečemu zlogu; lj, nj in šč so neločljivi soglasniki. 2. Kadar stojita dva različna soglasnika v sredi besede, jemljemo po navadi prvega k prvemu, drugega pa k drugemu zlogu. 3. Kadar se nabere več različnih soglasnikov sredi besede, ločimo deblo od pritiklin. 4. Sestavljene besede ločimo po sestojnih delih. 5. Kadar bi pri delitvi ostajal en sam samoglasnik, takrat raji opuščamo delitev. 3. naloga. Razzlogujte sledeče besede: a) gruliti, belič, bojazljiv, vodnjak, dvorišče, bezgovina, glasnik, življenje, vojska, listki, dobrotljivost, sivolas, brezsrčen, užitek, ognjišče; h) maščoba, češčenje, sežnji, luščina, uzda, uljnjak, predlog, grozdje, solnce, obetam, oblačilo, ostrina, pomlad, ukažem, bistrost, brglez, čvrsto, vseučilišče, gospodarstvo, megla, mesto, mravlja, grozdje. Pravopis. § 8 . Volk je videti trhel. Dolg je bil plačal. Jaz sem prinesel sol. Pravilo: Soglasniki imajo vselej svoj čisti in enaki glas; le pred soglasnikom ali na koncu besed stoječi 1 se v nekaterih krajih izgovarja kakor v, kar pa ni, da bi se posnemalo v pisavi. Kadar dvomite, bi li pisali 1 ali v, podaljšajte besedo s kakim samoglasnikom. 8 § 9. Pravilo: Dva različna samoglasnika se v enem zlogu ne družita; za samoglasnikom piše se j namesto i. Ne pišite torej: rokau, ceu, žiu, rou — ampak; rokav, cev, živ, rov. Namesto gai, povei, pii, moi, čui pišite vedno: gaj, povej, Pii, moj, čuj. § 10 . a) Izgubljeni sin se je vrnil k očetu. Lok je zlomljen. Konoplja je godna. Mravlja je zgled pridnosti. b) Skakljam. Bodi pazljiv! Bil je zadnji izdihljaj. Zvest prijatelj je zlata vreden. c) Ključalničar dela ključe. Ljubi svojo domovino! Kralj kraljuje zadovoljnemu ljudstvu. Lj pišemo: a) za soglasniki: b, m, p, v (primeri § 5, 3); b) v končnicah: ljam, ljiv, Ijaj (ljej) in elj ; c) še v nekaterih drugih besedah, katere si je treba za- pomneti. Take so: bolj, ključ, kralj, ljub, ljudi, zemlja itd. 4. naloga. Zadovoljnost je polovica srečnega življenja. Življenja največje veselje je ljubezen, najboljši zaklad zado¬ voljnost, najslajše blago ljubo zdravje, najboljše zdravilo zvest prijatelj. Metulj se ziblje na cvetici. Gibljem se. Tudi jaz sem povabljen. Sveti Janez je bil ljubljenec Kristusov. Tovariš me je spremljal. Daj mi grižljaj kruha! Učitelj uči. Pliska mablja z repičem. Zemlja je trohljiva. Ubogljivi otrok pride na migljaj. Listje se osiplje. Palestina se zove obljubljena dežela. Ne daj se ozdravljati ozdravljuhom! Kragulj je strah kokljam. Onima zakrivljen kljun in ostre kremplje ter otepa s kreljutimi. Zati¬ rajte škodljivi mrčes! Kaplja je kaplji podobna. To mi ni po volji. Štorklja prebavlja sč sključenim vratom. Sloka se imenuje 9 tudi kljunač. Obstreljena čaplja se brani togotno. Učencem je treba biti pazljivim. Utopljenca ni postavljati na glavo. Poberite suhljad! Ljubljana je glavno mesto kranjske dežele. Poiščite iz teh stavkov ter zapišite besede, katere spadajo pod prvi, drugi in tretji oddelek gorenjega pravila! 5. naloga. Poiščite tudi iz kakega berila vse besede z lj. § 11 . Ničesa mi ne manjka. Sprednji, srednji, zadnji mož je padel. Lepa suknja — prazna glava. Izkušnja nas modri. Koristna ognja je oblast. Ovčji zob je manjši od konjskega. Kostanj je drevo. Sveto pismo je knjiga vseh knjig. Zastonj se je trudil. Krastača se skriva v luknje. Kranj je mesto na Kranjskem, in sicer na Gorenjskem. V nekaterih besedah se piše nj namesto n. 6. naloga. Poiščite v . . . berilu besede z nj! Ločila ali prepone. § 12. Pravilo: Razen naglasnic rabimo pri pisanju še druga znamenja, katerim pravimo ločila ali prepone. Ločila so ali bistvena ali nebistvena. Bistvena so: pika (.), dvopičje (:), podpičje (;), vejica (,), vprašaj (?), klicaj (!) in pomišljaj (—). Nebistvena ločila so: oklepaj (), narekovaj („“), vezaj (-=), opuščaj (’), opominjaj (*f), enačaj (=), in znamenje odstavka (§). S piko, vejico, dvopičjem in podpičjem ločimo besedo od besede in stavek od stavka; z vprašajem, klicajem in pomišlja- jem pa tudi kažemo, kdaj in kako je treba glas povzdigovati ali odjenjavati z glasom. Bistvena kakor nebistvena ločila pojasnjujejo pisavo ter jo delajo bolj razumevno. 10 Raba velikih začetnih črk. § 13 . a) Sraka in golob sta obiskala pava. b) Vračaje se reče opravljiva sraka: c) „Kako zoprn je pavov glas! Zakaj ne molči? Zakaj ne skrije svojih nog?“ dj Jablane, hruške In druge čepe Cepi v mladosti Za stare zobe! eJ Zanesi nam, zanesi Bog, Otmi nas, Tečni, vseh nadlog! f) Včeraj sem prejel Tvoje (Vaše) pismo. Vaša cesarska Visokost! g) Moj prijatelj Pavel Potočnik je šel iz Vranskega v Ljubljano. h) Ferdinand Dobrotljivi se je odpovedal prestolu. Rudolf Habsburški je bil zelo pravičen kralj. ij Iz Novega mesta pojdem v Beli grad. j) Prebiral sem Erjavčeve spise. Glavna reka avstrijanskega cesarstva je Donava. Lepa štajerska vojvodina se vrsti med planinske dežele. Govoril sem s planinskim (Planinskim) županom. Pravila: Slovenske besede se pišejo sploh z malimi črkami. Veliko začetno črko pišemo: a) v začetku govora; b) za piko; c ) za dvopičjem, kadar svoje besede ali besede koga drugega zapišemo neizpremenjene, pa tudi za klicajem in vprašajem, kadar sklepata stavkovo misel; d) v začetku vsake vrste v pesmih; e) pri besedi Bog in njenih namestnicah; f) pri naslovih in v pismih tudi pri zaimkih, ki kažejo nagovorjeno osebo ; g) pri vshh lastnih sč samostalnikovim ali s pridevnikovim končajem, kadar jih kot samostalnike rabimo; h) pri pridevnikovih pristavkih, ki sč svojim imenom zraščajo v eno celoto, v en sam pojem; i) pri pridevnikih, ki se vežejo se samostalnikom v lastno im e; j) pri pridevnikih, ki so izpeljani iz osebnih lastnih imen. 11 Opomnja. Iz lastnih imen narodov, dežel, mest, krajev, rek, jezer, morij, gora itd. izpeljane pridevnike pišemo samo takrat z veliko začetno črko, kadar se hočemo ogniti dvoumnosti. 7. naloga. Potoval sem po Laškem. Tudi zunaj Franco¬ skega se govori francoski jezik. Šumavo imenujejo nekateri Češki gozd. Praga je glavno mesto češkega kraljestva. Ali si bral Slomškove pesmi? Slavni Radecky je pri No vari premagal Pijemonteze. Že Karel Veliki je ustanovil vzhodno krajino. Kristus uči: „ Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!“ Zaupajte v Vsemogočnega! Ali si bil na Velesovem? V Starem trgu je precej lepih hiš. Skoro v kotu med kranjsko, koroško in goriško deželo je Triglav. Na Goriškem je Gorica. Matija Čop je bil prijatelj Prešernu. Kje je Vinji vrh? Ludoviku Krasnemu sta nasledovala brata Albreht Modri in Oton Veseli. Poleg Celja je Bežigrad. Na Štajerskem pridelujejo izvrstno vino. Lepa koroška dežela se ponaša sč svojimi jezeri. Dosti šote se dobiva na ljubljanskem barju. Katere so najodličnejše evropske države? Sava teče mimo krškega mesta in mimo Brežic. Bodi mi zdrava, Rožica zala! V tihej samoti Skriva te vrt! a) Povejte pri vsakej z veliko začetno črko pisanej besedi, zakaj se je postavila velika začetnica. bj Zakaj zaznamenovane besede niso pisane z veliko začetnico? 8. naloga. Poiščite v 23. berilu (3. čitanke) z veliko začetnico pisane besede! 9. naloga. Storite tako tudi v 61. berilu! Najnavadniše kratice. § 14. c. k. = cesarsko kraljevi, dr. = doktor, gl. = goldinar. I. = ime. 12 I. I. — dvojno ime (ime in priimek), i. dr. = in drugi (e, a), itd. = in tako dalje, itn. = in tako naprej, kr. = krajcar. 1. 1. — lanskega leta. n. pr. = na primer, p. K. = po Kristusovem rojstvu, pr. K. — pred Kristusovim rojstvom. s. r. = se svojo roko. str. = stran. sv. = svet. t. j. = to je. t. 1. = tega leta. t. m. = tega meseca. Enako se krajšajo tudi krstna imena: n. pr. A. = Anton, Fr. = France. Za okrajšano besedo stoji pika. Skladje ali besedoslovje. I. Glasovna menjava. § 15 . Bred — brod; greb — grob, grabiti; plet — plot; tek — tok, takati; sop — sapa; tru — trava. Pravilo: Besede so ali korenike ali rastlike. Nekatere rastlike priraščajo po glasovnej menjavi naravnost iz korenik. II. Izpeljava. § 16 . Greb — grob — grob-išče; mrz — mraz — mraz-o ta; tru — trava —trav-en — travn-ik; bred — brod — brod-en — brodn-ina. Pravilo: Rastlike priraščajo tudi po izpeljavi. Pri izpe¬ ljavi je paziti na koren, na deblo in na obrazila. 13 Koren je prvotni jezikov del. Deblo je zlog ali beseda, ki je iz korena prirastla po enkratnej glasovnej menjavi. Obra¬ zila so priponke ali končnice, katere se pritikajo korenu ali deblu za nove besede. Izpeljava samostalnikov. § 17. Kop - ač (kop-ač-ica), divj-ak (divj - ak-inja), Beč-an (Beč-an-ka), mlin-ar, mej-aš, Kranj-ec, dela-v-ec, poslan-ec, ošabn-ež (ošaben), mlad-ič, sovražn-ik (sovražen), pisa-telj. Pravilo: Obrazila ač, ak, an, ar, az, ec, ež, ič, ik, telj, priraščajo samostalnikom, pridevnikom in glagolom ter kažejo v obče osebe po njih rodu, opravilu ali pa svojstvu. Za ženske osebe se pritikajo še: ica, inja, ka. 10. naloga. Izpeljite samostalnike po obrazilih ač iz: barant-at-i, brizgati, jahati, krojiti, orati, pomagati — brad-a, rog; ak iz: grad*), mož, oče, nov, prvi, prost; an iz: Celje, Loče, Tržič, Celovec (vč), Gorica, Praga, Du- najec, Ljubljanec — vas**), trg, mesto; ar iz: glav-a, gospod, knjiga, krošnja, krčma, sir, natak-a-ti, ropati, tesati, vladati; aš iz: pravd-a, plemenit, velik; ec iz: gluh, šaljiv, ubog (ž) — god-em, jezd-im, plesa-ti (plesav), svetova-ti (svetovav), pe-ti (pev), prekanjen, obsojen, pregnan; ež iz: rev-a — maloprid (e) n, zaviden; iČ iz: cesarjev, kraljev, Petrov — mlat-i-ti, ribiti; ik iz: druž(e)n, broden, vozen, načelen, namesten, naselen, pokojen, podložen, plemeniten, sovrsten, stvaren, soroden, zavezen; telj iz: brani-ti, boriti, prelagati, voditi. *) graščak. **) vaščan. 14 11. naloga, a) Priteknite zaznamenovanim besedam ženski obrazili ica in inja! b) Priteknite obrazilo ka izpeljanim besedam na an! 12. naloga. Zapišite več občih imen na ar; n. pr. kolar, zlatar itd. Kako se pravi verujočim v Kristusov nauk? Kako veru¬ jočim v Mohamedov nauk? Opomnja. Zgoraj našteta obrazila imajo tudi nekateri samostalniki, ki pomenijo živali, nežive stvari ali pojmovna imena; n. pr. kopitar, krokar, kuščar, mravljinčar, parkljar, lopar, požar, vihar — lisjak, srnjak, beljak, rumenjak, desetak, stotak — puran, prstan — udarec, cepec — sedež, srbež, vrvež, živež — dimnik, lednik, ognjenik, pašnik, prevodnik, ravnik, skrajnik, Snežnik, spomenik, zvonik, povratnik, tečajnik. 13. naloga, a) Priteknite obrazila ač, ak, an, ar, besedam, katerim se prilegajo: kovati, koren (j.) Novomesto, gozd — tiskati, Rim, pošten, škripati, učen, Azija, slika, zidati. b) Obrazila ec, ež, ič, ik, tel j: slep, mogočen, Gregor, popoten, učiti, pisati — bolen, Markov, neveden, star, siv, siten, kolar, ded, puščaven, citati, ravnati, nesrečen, obrten, lažniv, kupiti, kositi, nasproten, igrati (igrav), zmagati (zmagav), delati (delav), glaven, znan, rejen, neveren, dolžen, grešen. cJ Priteknite priponke ica, inja, ka besedam pod a in b, katerim se prilegajo. § 18. Pis-ava, služ-ba, pridel-ek, žet-ev, len-oba, pravičn-ost, gork-ota, bogat-stvo. Obrazila ava, ba, ek, ev, oba, ost, ota, stvo kažejo način dejanja, svojstva in stanja. Opomnja. Obrazila ava, ba, ek, ev priraščajo večinoma glagolom, oba, ost, ota, pridevnikom, stvo pa pridevnikom in samostalnikom. 14. naloga. Izpeljite samostalnike po obrazilih: ava iz: zida-ti, obravn-avati; 15 ba iz: draž-iti, narediti, pogoditi, soditi; ek iz: dobit-i, razviti, užiti, zapresti (pred-ti); ev iz: brit-i, obuti, trgati, voliti; oba iz: bel, grd, hud, svet(e)l; ota iz: slep, težek, tih, topel; ost iz: čist, hiter, moder, složen; stvo iz: pijan, pregnan, svoj, vladar. Opomnja. 1. Obrazilo ost je bolj pojmovnega, obrazili oba in ota pa ste bolj stvarnega pomena. 2. Obrazilo stvo kaže ne le svojstvo in stanje, ampak tudi kak poseben stan in občestvo (učiteljstvo), rokodelstvo ali obrtstvo (mizarstvo, ribarstvo). 15. naloga, a) Priteknite obrazila ava, ba, ek, ev be¬ sedam, katerim se prilegajo: izpremin-a-ti, dogod-i-ti, izdel-a-ti, ločit-i, moliti, izvirati, izpremeniti, sklanjati, veljati, ponuditi, zavirati, žeti, pleti, začeti, tolažiti, tožiti, zamašiti, pripomoči, razdeliti, razločiti, zaslužiti, množiti, odpasti, oddeliti, razviti, imeti, b) Obrazila oba, ota, ost, stvo: gnil, lep, učen, cesar, kraljev, hvaležen, trd, kras, zvest, moker, skop, zidar, kristjan, nedolžen, prazen, masten, previden, obrten, žival, rastlina, nevaren, mlad, rudnina, gizdav, star, gospodar, poljedelec, gora, pohleven, gospod. § 19. Citaln-ica (čitalen), boj-išče, vodn-jak, primor-je. Pravilo: Obrazila ica, išče, jak, njak, je kažejo shrambe, prostore in kraje. Opomnja. Obrazilo ica prirašča pridevnikom na n, išče samostalnikom in II. tvorno preteklim deležnikom, jak in je pa samostalnikom. 16. naloga. Izpeljite samostalnike po obrazilih: ica iz: delaven, tiskaren, železen; išče iz: dvor, prebival, stal, vrel; jak iz: konj, krava, čebela (njak), ulj; je iz: med goro (medgorje), pred goro, nad stropom. 16 17. naloga. Izpeljite samostalnike z obrazili ica, išče, jak in je iz: piven, sreda, ovca, pred mestom, za goro, kura, stanoval, spalen, predilen, trg, golob, pod streho, povrhu, fazan, pokopal, gost, učitelj, led, glava, podpora, ogenj, kopal, hranilen, gnoj, detelja, strn, žiten, igral, pribežal, gledal (gledišče), stol, prodajalen, bolen. § 20 . Igr-ača, kres-ava, ogled-alo, pelinov-ec, slamn-ica (slamen), goved-ina, pred-ivo. Pravilo: Obrazila ača, ava, alo, (elo, ilo) ec, ica, ina in ivo pomenjajo v obče snovi (tvarine) in orodja. Opomnja. Ta obrazila priraščajo glagolom, pridevnikom in samostalnikom. 18. naloga. Izpeljite samostalnike po obrazilih ača iz: kop-ati, brisati, piti; ava iz: dišati, kuriti, svetiti (sveč-ava); alo (ilo) iz: kazati, zagrinjati, obuvati, oblačiti, opraviti, zdraviti, krepiti, obraziti — plačati (ilo), rezati, vezati; ec iz: brinjev, slivov, tepkov, kisel, voden, ogljen, peščen, apnen; ica iz: izpoveden, peroten, pleten; ina iz: bukov, hrastov, drenov, česminov, — svinja, kožuhov, srebrn, zlat (n), jeklen, železen, meden, — kisel; ivo iz: presti pred-ti, strel-iti, netiti, piti, mlatiti. Opomnja. 1. Obrazilo ava (poglej § 18!) kaže tudi obširna planišča in prostore, n. pr. država, goščava, nižava, planjava, puščava. 2. Priponka -ica pomenja tudi bolezni (mrzl-ica), vodč (studenčn-ica), številke in denarje (stoletn-ica, deset-ica). 3. Obrazilo -ina zaznamenuje tudi jezike (slovenski), slo¬ venščina, davke in pristojbine (uvozn-ina, brodn-ina) in mnogo¬ tere druge reči raznega pomena (prvina, vojvodina, starejšina). 17 Kadar kaže priponka ina davke in pristojbine, zamenja se pogosto z obrazilom arina; n. pr. brodarina, zemljarina, vozarina, poštarina. 19. naloga. Priteknite obrazili ica in ina (arina) be¬ sedam, katerim se prilegate: goreč, vroč, cesten, najden, pljučen, dežen, pokojen, mosten, potočen, kapen, dohod-ek (arina), dom, godba, lov, dvajset, obleten. Kako pravimo jeziku Angležev (angleščina), Cehov, Fran¬ cozov, Grkov, Nemcev, Rusov, Srbov? § 21 . Crvad, drev-je, grm-ov-je. Pravilo: Obrazila ad, je, ali (ov)je kažejo množico enakih stvari ali reči. Opomnja. Obrazilo je prirašča pogosto po zlogu ov (ev). (Primeri § 4.) 20. naloga. Izpeljite samostalnike po obrazilih ad iz: gnil, trhel, suh (lj); je iz: cvet, sad, kamen, list, pero, zrno, grozd, kol, snop, trs; (ov)-jeiz: bor, dob, dom, mah, hrib, brod, val, zob, vrh, veja, skala, klas. § 22 . Brat-ec, sin-ek, kralj-ič, sestr-ica, stvai'-ca, mam-ka; vin- ce, grozdj-iče. Pravilo: Obrazila: ec, ek, ič manjšajo moška, ica (ca), ka ženska, če in iče pa srednja imena. 21. naloga Priteknite sledečim besedam manjševalna obrazila: vrt, kot, nož, črv, kruh, ptič, snop, kozel, pes, grm, klobuk, grad; glava, zvezda, miš, ptica, žena, roka, gos, megla, muha, noga, noč, zibel, kaplja, vas; mesto, drevo, kolo, perje. O p o mn j a. 1. V otroškem, milovalnem govoru pomanjšane be¬ sede pomanjšujemo v drugo; n. pr. sin — sinek — sinček; sestra — sestrica — sestričica; vino — vince vinčece. Slovenska slovnica. 2 18 2. Imamo pa tudi vekšalna (zaničevalna) obrazila: n. pr. hlač-on, smrd-uli, požer-un. Katera obrazila kažejo po več pomenov? Vaje v berilih! Izpeljava pridevnikov. § 23. Sosed-ov sin je strugar. Cesarj-ev god je 18. avgusta. Mater-ina kletev otrokom hiše podira. Lisič-ji lov je težaven. Cesar-ske puške pokajo. Pravilo: Posestni pridevniki se izobražujejo s priponkami ov, ova, ovo (za mehkimi soglasniki ev), in (ina, ino), ji in ski. Pridevniki, ki jih izpeljemo z ov in in iz imen živih stvari, pomenjajo svojino posameznih oseb in stvari; pridev¬ niki na ji in ski kažejo splošno svojino. Kakšen razloček je med izrazoma: pastirjeva in pastirska palica, cesarjeva in cesarska milost, kmetova in kmetska hiša? 22. naloga, a) Izpeljite pridevnike z obrazili ov, in, ji, ski iz sledečih samostalnikov: oče, sin, Tomaž, mesar, Janez, Peter — Barbika, Neža, Olga, dekla, sestra, teta — gad, gos, koza, krava, pes, riba — gospodar, pastir, planina, prijatelj, Slovan, žena, jesen. b) Porabite izpeljane pridevnike v stavkih! Opomnja. 1. Priponki o v (ev) in ski priraščate navadno moškim in srednjim, in pa ženskim samostalnikom. Brez ozira na samostalnikov spol prirašča obrazilo ov imenom dreves, grmov, trav in drugih rastlin, ski pa imenom narodov, stanov, krajev in časa. 2. Pred obraziloma ev in ji se izpreminja c v c, z v ž, pred ji tudi k in g v sorodna c in ž. 3. Pred priponko ski prehajajo goltniki, sičniki in šumniki z s° m vred v š; včasih vendar pred ski odleti c, vtopi se s ali pa se umakne z ostrejšemu s (rokodelec — rokodel-ski, Bus — ruski, Francoz — franco-ski). (Primeri § 5.) 19 23. naloga, a) Izpeljite pridevnike z obrazili ov (ev) iz: učitelj, kralj, stric, pevec, strelec, hlapec, knez; ji iz: lisica, ovca, ptica, zajec, volk, sovrag; ski iz: Praga, Ceh, Lah, človek, deček — deklica, Kras, nebesa, Nemec, vitez — berač, Anglež, mož — Slovenec,, pevec, dolenjec, Prus, Silez. b) Pristavljajte tem pridevnikom primerne samostalnike; n. pr. učiteljev govor. 24. naloga. Kako se imenuje les hrasta, jesena, lipe, bukve? Kako se imenuje kruh iz ajde, vejica črešnje, cvet pri hruški, zrno maka, češarek smreke, skledica pri želodu? 25. naloga. Izpremenite samostalnike v rodilniku v pri¬ merne pridevnike ter postavite jih pred svoje samostalnike! Obleka gospoda je nova. Oblačilo gospodov je bogato. Oče matere je naš ded. Človeka glas je velik dar od Boga. Veselje nebes je večno. Našel sem zalego gadov. Sava teče po deželi Kranjcev. Prekanjenost lisic je znana. Kakšen je breskve cvet? Kakšen je strup kristavca? Zime dnevi so kratki. Vinogradi okoli Brežic so prostrani. Hči skopuha je dostikrat žena požeruha. Kolovrat sestre je nov. Strašna bolezen psov je steklina. Kdaj je god cesarice? Obleka otrdk naj bode močna. Lov rib me veseli. Pravljice ljudi so raznovrstne. Čemu je slama boba? § 24. Igl-ast, dlak-av, greš-en (greh), črv-iv, milostlj-iv, letoš-nji. Pravilo: Pridevniki s priponkami ast, av, en, iv, nji kažejo podobnost ali vnanje svojstvo. Op o mn j a. Pritiklina nji se pritika prislovom, ostale pa samostalnikom; pred iv se pogosto vstavlja lj ali j. 26. naloga, a) Izpeljite pridevnike po obrazilih ast iz: cev, pepel, srce, sulica; av iz: grča, krv (kri), plin; en iz: dolg (dolžen), prah, praznik, sok, mlaka, samota, snaga, vera, mleko, železo; 2 * 20 iv iz: ljubezen, plesen, šala, uš; nji iz: doli, zad, sedaj (seda-nji), jutri, notri, proprej (š). b) Porabite pridevnike za prilastke! 27. naloga. Priteknite obrazila ast, av, en, iv in nji besedam, katerim se prilegajo: klin, cunja, greh, snet, danes (danas), jama, krasta, smeh, škoda, nekdaj (poglej sedaj!), sredi, sinoči, kras, glad, pokora, čudo, metla, trma, strah, posluh, smet, tedaj, hudoba, lisa, grba, sreča, včeraj (š), gori *), srp. § 25. Gor-at, skal-n-at (skalen), les-dn, kamen-it (kameniten), hrib-ov-it. Pravilo: Pridevniki s priponkami at, en, it (iten, tna, o) kažejo obilico ali snov. Opomnja. Ta obrazila priraščajo samostalnikom, at tudi pridevnikom; pred it se vstavlja pogosto ov. 28. naloga, a) Izpeljite pridevnike z obrazili at iz: brada, kamen, papiren, sočen; dn iz: led, sukno, steklo, strup; it iz: breg (ov), pleme (ena), srd. b) Porabite te pridevnike za prilastke! 29. naloga. Priteknite priponke at, dn, it besedam, katerim se prilegajo: glava, apno, sila (ov), krilo, prst, strela, mož, sneg, skala, noga, plošča, rog, platno, kost, jeklo, glas, strah, uho, rob, sočen, svilen, slamen, gozden, ogenj, proso, riben, lan, val (valovi). § 26. Bah-av (bahati se), prehajal-en, nagaj-iv **), vid-ljiv. Pravilo: Iz glagolov po obrazilih av, en, iv, Ijiv izpe¬ ljani pridevniki kažejo stanje ali nagnjenost h kacemu dejanju. Opomnja. Obrazilo en prirašča ali nedoločnikovej osnovi ali pa II. deležniku preteklega časa. (Primeri priponko ec § 17.) *) Namesto dolnji, gornji, pišemo bolje: dolenji, gorenji. **) Primeri opomnjo v § 24. 21 30. naloga. Izpeljite pridevnike po obrazilih av iz: gizdati, kujati, lišpati se; en iz: dajati, kazati, množiti, ozirati se, ponavljati, svojiti; veleti — trpeti; iv iz: gorim *), gospodujem, kradem, občutim, odložim, pazim, postrežem, prepiram se, prizanesem, sumim, zabavljam, zadušiti; Ijiv iz: doseči (gti), ozdraviti, premagati, umeti. Pazite: Odlož-lj-iv je on, kdor more odložiti; odložno je, kar se da odložiti. Sum-lj-iv je on, kdor sumniči druge; sum-en je on, ki je na sumu. Kateri izmed teh pridevnikov na (lj)iv imajo tvorni, kateri pa trpni pomen? III. Sestava. § 27. Vino-grad obdelujemo. Vero-uk je učni predmet. Malo- beseden mož molči. Skoko-noga srna beži. Bogastvo ne od¬ pravi smrti. Vsak na svoj mlin vodo na-vrača. Pravilo: Bastlike priraščajo tudi po sestavi. Prva beseda v sestavljenkah je določilna, druga pa glavna. Sestava samostalnikov. § 28. Vozo-vlak, krivo-verec, tri-noga, svoje-glavnež, treso- repka, pred-govor, ne-sreča. Pravilo: Samostalniki se sestavljajo sč samostalniki, pridevniki, številniki, zaimki, glagoli in členki (nepregibnimi govornimi razpoli). 31. naloga. Grbonosec, glavobol, hudournik, kažipot, krvotok, ladjestaja, listopad, parobrod, plavutonožec, razpotje, samokolnica, samouk **), samodržec, škoporeznica, tihotapec, zajtrk (zajutrek), zamašek. *) Primeri opomnjo § 24. **) V sestavljenkah smeta se sniti 'tudi po dva samoglasnika. 22 a) Razstavite te samostalnike v sestojne dele! b) Povejte, iz katerih govornih razpolov so sestavljeni. 32. naloga, a) Poiščite sledečim določilnim besedam primerne glavne besede: blag, dom, drevo, hud, jug, kolo, ne, polje, pre, pri, roka, sto, strela, voda, vojska, zemlja. bj Predstavite sledečim glavnim besedam določilne: glasnik, gora, govor, hod, mer(a), meter, pis, pisje, reja, škof, tok. Sestava pridevnikov. § 29. Bogm-ljuben, bistro-umen, eno-leten, samo-pašen, brez- voden, ne-dolžen. Pravilo: Pridevniki zraščajo sč samostalniki, pridevniki, številniki, zaimki in členki v nove priloge. 33. naloga, a) Razstavite sledeče pridevnike v sestojne dele: brezdomoven, brezumen, brezzob, enostaven, istoimen, jugozahoden, krvoželjen, malopriden, neizmeren, nespameten, nevšečen, prekmorski, priljuden, radoveden, sivolas, slavnoznan, sredozemski, veličasten. b) Iz katerih govornih razpolov so sestavljeni? 34. naloga, a) Zvežite sledeče besede v pridevnike? bister — kratek vid; blaga duša — volja; boj — vedo želeti; bosa — lahka noga; brez števila — skrbi; črno oko; dolg — isti — kratek čas; dolgo trajati; enak — mera — pravo — vrsta; eno — rdeče lice; gola glava; hladna kri; huda muha; mir ljubiti; mnog — barva — narod — vrsta; odkrito srce; prazna — roka — vera; prosta — sama volja; poln truda; sad nositi; široka — pleča — usta; tanek sluh; trd vrat; velika — duša — noč; več dni. b) Sestavite nekaj pridevnikov z nikalnico ne! Sestava s predlogi. § 30. Kdor zna, kmalu do-konča. Pomlad iz-vabi starce iz hiš. Na-kosi koš detelje! Solnce se veselo o-zira. Dosti je ob-hodil 23 sveta. Od-govarjajte glasno! Kopriva ne po-zebe. Čas vse pod- orje. Pred-stavi me tujcu! Kmet si je pri-gospodaril. Trgovec je raz-prodal vse blago. Se-stavljamo besede. V-piši me v za¬ pisnik. Pravilo: Predlog se rabi ne le pri sestavi samostalnikov in pridevnikov, ampak, najčešče pri sestavi glagolov, katerim izpreminja pomen. (Primeri § 75.) 35. naloga, a) Postavite namesto črtic primerne predloge: Žito se je — želo; sadje po vrtih je tudi — zorelo. Slana — beli hribe in doline; drevje se — sipava, žrjavi se — prav- ljajo v toplejše kraje. Kmet — pravlja drva. Mraz — tiska, in vsaka pridna stvar se — skrbljuje za zimo. Mrzel veter — žene, nebo se — obleče; črez noč nas — nenadi snežna odeja ter nam — znani, da je zima — stopila svoje gospodarstvo. Človek se — brusi med ljudmi. Laž — dere — upanje. Hiša deljena — pada kakor — puščena. Ptica — letuje gnezdo. Kar zidajo skrbni starši, — deno slabi otroci, čas vse — žene v kozji rog. b) Zapišite več glagolov, ki so sestavljeni s predlogi: do, iz, za, na, po, raz, pri, u (v). Besedne družine (skupine). § 31. Kov. Kov-ač, kov-ač-ica, kov-ač-ija, kov-ačn-ica, kov-ačn-ina, kov-ač-ek; kov-ina, na-kov-alo, pod-kov; kov-ač-ev, kov-aški; kov-ati, pod-kov-ati, pre-kov-ati, pri-kov-ati, za-kov-ati. Pravilo: Rastlike, ki se izobražujejo iz istega korena, delajo besedno družino ali skupino. 36. naloga, a) Snujte besedne skupine po glasovnej menjavi, po izpeljavi in sestavi iz: bred, greb, slu, sta- (r-, -n, -1, -va). b) Porabite rastlike v stavkih! Bilka — pilka; brest — prest; brst — prst (dvojen pomen); četa — č(r)eda; čuditi — čutiti; del — delj; dež — tešč; dlaka — tlaka; drag — trak; gad — kad; gaj — kaj; glas — klas; gos — kos (trojen, pomen); grič — krič; hiba — hip-(a); igra — ikra; kaziti — gaziti — gasiti; kost — gozd — gost (dvojen pomen); koza — kosa; krt — grd; lok — log; lupiti — ljubiti; odbor — odpor (protest); odlok — odlog; pel — bel; pelin — belin; perem — berem; perilo — berilo; piti — biti (dvojen pomen); platno — blatno; pojem (peti) — pbjem (pojma); plot —plod; ploditi —bloditi; pokati — (u)bogati; polje — bolje; pot, pdt — pod, p6d; potiti — poditi; prot — brod; reka — rega; sito — sit(a, o); telo — delo; top — dob (doba); trava — Drava; trg — drk; svariti — zvariti; šipa — šiba; šival — žival; slog — slok; zrak(a) — sraka; žito — šito; zmočen (zmočiti) — zmočen (zmotiti); bolnica (hiša za bolnike) — bolnica (bolna žena). Vadite se v pravilnem izgovarjanju! 37. naloga. Povejte razloček med posameznimi besedami! Snujte ž njimi stavke! V treh oddelkih. 25 — Oblikoslovje in skladnja. A Goli stavek. § k Bog je večen. Slavec je pevec. Učitelj uči. Lenoba je gnusoba. Ti nisi priden. Pravilo: Z besedami razodeta misel je stavek. Oseba ali reč, o katerej se v stavku govori, je osebek ali podmet (subjekt); po osebku se povprašuje s kdo? ali kaj? Kar se o osebku dopoveduje, je povedek ali poved (predikat). Osebek in povedek sta glavna stavkova člena. Vežeta se ali neposrednje ali pa ju sklepa vezilo (kopula). Za vezilo služijo najčešče besedice: sem, si, je, sva, sve, sta, ste, smo, ste, so, ali pa nisem, nisi, ni i. t. d. Stavek, kateri ima le osebek in povedek (z vezilom ali brez njega), je gol stavek. §3 Hlapec dela. Hlapec ne dela. Ali dela hlapec? Delaj, hlapec! Hlapec naj dela. Pravilo: Svoje misli razodevamo trdilno ali nikalno na štiri načine: a) pripovedaje, h) vprašaje, c) velevaje, d) želevaje. Zatč so stavki trdilno ali nikalno pripovedovalni, vprašalni, velelni in želelni. Pazite: Na koncu pripovedovalnih stavkov stoji pika, na koncu vprašalnih vprašaj, na koncu velelnih in želelnih pa klicaj, včasih samo pika. 26 1. naloga. Pretvorite sledeče stavke: Učenec odgovarja. Učenka pazi. Kmet kosi. Dekla nastilja. Konj zoblje. Golob gruli. Šivanka je tanka. Skleda je plitva. Klobuk je pokrivalo. Pes je čuvaj. a) Osebek (podmet, subjekt). Samostalnik. § 3. a) Janez, Iiožek, Kranjsko, Gorica, Sava, Triglav; bj človek, uradnik, dežela, mesto, gora, reka; c) gospoda, truma, jelovina, hrastje, žito, pečevje, orodje; d) kruh, svila, moka, zlato. Skok, smrt, sreča, vljudnost, prostranost, slepota, pamet, volja. Pravilo: Samostalno ime ali samostalnik je tisti govorni razpol, ki imenuje osebe in reči ali njih svojstva in dejanja. Prvo je stvarno (konkretno), to pa pojmovno (abstraktno). Stvarno samostalno ime je: a) lastno, ki imenuje posamezne osebe in reči; le-sem spadajo imena oseb, narodov, dežel, krajev, mest, rek, gora i. t. d.; b) obče, ki imenuje vse osebe ali reči ene vrste; c) zborno ali skupno, ki kaže množino enovrstnih stvari; d) snovno, ki kaže kako snov ali tvarino, katera ohranja svoje ime tudi v najmanjšem delu. 2. naloga. Poiščite izmed sledečih samostalnikov najprej pojmovna imena, stvarna pa razvrstite v lastna, obča, zborna in snovna: Andrej, borovje, brezje, branje, bukovina, cvetje, črešnja, Češko, drevje, eden, edinost, govedo, hitrost, hruška, hvaležnost, jablana, kamenje, kmet, kopitar, lovec, Maribor, narod, pavolja, pekar, plot, rak, riba, vera, vrbje, risanje, Savinja, skala, sol, srna, Tomaž, vrt, zajec, zidovje, Zvonar. 3. naloga. Izpišite iz berila.vsa obča imena! 4. naloga. Snujte stavke s pojmovnimi samostalniki 2. naloge! 27 Spol samostalnikov. § 4. Mož, vojvoda; žena, deklica; dete. Kraj, svinec, ros?, grah, strok; slama, oblast, obrest, korist, čeljust, mladost, prikazen, bolezen, cerkev, zelenjad, žival, kopel; mesto, teld, seme, solnce. Pravilo: Spol samostalnikov je trojen: moški, ženski, srednji. Spol se kaže po pomenu in po končaju. Po pomenu so: a) moškega spola imena moških oseb; b) ženskega spola imena ženskih oseb; c) srednjega spola imena mladih bitij, katerih spola še ne čislamo. Po končaju so: a) moškega spola samostalniki na soglasnik, zlasti na j, c, S, 1», k; b) ženskega spola samostalniki na a, ast, est, ist, ost, ust, azen, ezen, en, jad, al, el in še nekaj drugih; c) srednjega spola samostalniki na o in e. Pred moški samostalnik lahko postavimo besedo tisti, pred ženski tista, pred srednji tisto. 5. naloga. Določite spol sledečim samostalnikom: Gospod, gospa, otroče, zet, tast, šivilja, vnuk, bratranec, kosec, lenuh, starejšina, kraljevič; slučaj, belec, breg, duh, klobuk, kača, čast, pest, zavist, kost, kazen, ljubezen, žetev, suhljad, kal, misel, jeklo, klasje; čebela, milost, robec, oreh, zelje, apno, trhljad, gaj, setev, srebro, petje, divjačina, prepih, oblak, trnje, pravilo, last, drobnica, čistost, golazen, zibel, značaj, prag, jezero, zlog, vreme, četa, ločitev, strelec, cev, mast, svinec, blisk, ime, žveplo, povelje, trg, meso, sodišče, napuh, strast, britev, običaj, rakev. 6. naloga. Poiščite izmed samostalnikov prejšnje naloge a) zborna, b) snovna imena, c) pojmovna imena! d) Snujte stavke z zbornimi! — 28 — Število samostalnikov. § 5. Klobuk je star. Lisica je zvita. Nit je tanka. Gnezdo je plitvo. — Klobuka sta stara. Lisici ste zviti. Niti ste tanki. Gnezdi ste plitvi. — Klobuki so stari. Lisice so zvite. Niti so tanke. Gnezda so plitva. — Mlinci so dobri. Hlače so nove. Vrata so visoka. Pravilo: Število samostalnikov je trojno: ednina (sin- gular), dvojina (dual), množina (plural). V dvojini se končajo moški samostalniki na a, ženski na i, srednji tudi na i; v množini dobivajo moški i, ženski na a dobivajo e, vsi drugi i, srednji pa a. Opomnje. 1. Nekateri samostalniki se rabijo samo v ednini, drugi samo v množini. Ti so moškega spola, ako se na i, ženskega, ako se na e, srednjega, ako se končajo na a; n. pr. možgani, novci, otrobi, starši; bukve, garje, grablje, klešče, pomije, toplice, škarje, vice, vile, vilice; drva, jetra, pljuča, tla, usta. Sledeči samostalniki so ženskega spola, da-si se končajo na i: duri, gosli, jasli, obrvi, prsi, sani, svisli, zjedi. 2. Samo v ednini se rabijo: a) pojmovna imena (n. pr. pridnost, petje), b) zborna imena (n. pr. trnje, jelovina), c) snovna imena (n. pr. zlato, volna, pesek), d) lastna imena (n. pr. Klančnik, Ptuj, Obir). 7. naloga. Postavite sledeče samostalnike v dvojino in množino: belec, britev, dvorišče, gaj, jezero, kača, leto, ognjišče, okno, oreh, predmestje, ptica, rakev, srce, zet. 8. naloga. Snujte stavke z nekaterimi besedami, ki se rabijo samo v množini. Zaimek. § 6 . a) Jaz berem. Ti (brat) pišeš. Midva bereva (medve bereve). Tidva pišeta (vedve pišete). Ti (vč) pišete. Mi (mč) beremo, 29 On (učenec) riše. Ona (sestra) kriči. Ono (dete) kriči. Ona (dva) rišeta. One (dve) kričite. Oni rišejo. One kričijo. b) (Klobuk je star.) Moj (klobuk) je nov. Tvoj je raztrgan. Njegov je drag. c) (Miza je dolga.) Ta je kratka. Ona le je visoka. Tista je nizka. d) (Učenec je pazljiv.) Kateri ni pazljiv? Kdo ni pazljiv? Kaj je okroglo? e) Kdor vrača, hrbet obrača. Kar je dobro, posnemaj! f) Nekdo je zunaj. Nihče ne trka. Vsak bodi pobožen! Nekaj lazi. Pravilo: V govoru razločujemo tri osebe. Prva oseba je ta, katera govori (jaz — midva, medve, — mi, me); druga oseba je ta, s katero se govori (ti — vidva, vedve — vi, ve); tretja oseba je ta, o katerej se govori (on, ona, ono — ona, one — one — oni, one). Beseda, katero stavimo namesto imena ali za ime, imenuje se zaimek. Zaimki so: a) osebni, b) posestni ali svojilni, c) kazalni, d) vprašalni, e) oziralni, f) nedoločni. 9. naloga. Mi kosimo. On spi. Vedve ste prijateljici. Midva plavava. Oni se vozijo. One kašljate. One se izprehajajo. Vidva nista tovariša. Ono sedi. Ona počivata. Jaz sem delavec. Ono se smeje. Me pletemo. Vedve stojite. Ve se motite. Ti si gospodar. Vi obračate. Povejte pri vsakem teh zaimkov, katero osebo zaznamenuje, katerega števila in spola je. b) Povedek (poved, predikat). § 7. Sosed je trgovec. Raca je plavarica. Ljubljana je mesto. Župan je star. Vrt je materin. Suknja je bratova. Dekla p er e. Drevo cvete. Žito se žanje. Pravilo: O osebku dopovedujemo, kaj je oseba ali stvar, kakšna je ali čigava, kaj dela, v katerem stanu je, ali kaj se ž njo godi. Kar se dopoveduje o osebku, je povedek. 30 10. naloga. Poiščite sledečim osebkom samostalnikove povedke: Ovčar je —. Janez je —. Nežica je —. Oves je — Modras je —. Vrabec je —. Vreteno je —. Netopir ni —. Kragulj je —. Veverica je —. Kamnik je —. Caplja je —. Velblod je —. Krastača je —. Ščuka je —. Kremen je —. Soliter je —. Glagol. § 8 . Pravilo: Beseda, ki dopoveduje, kaj dela oseba ali stvar, v katerem stanu je, ali kaj se ž njo godi, imenuje se glagol. Oseba in število. § 9. Pravilo: Pri glagolu razločujemo trojno osebo in trojno število. Opomnja. 1. V tretjej osebi množine se okrajšuje končnica ejo pogosto v 6, končnica ijo pa v č, če ji je i naglašen. Opomnja. 2. Osebni zaimki se postavljajo pred glagol, kadar se vpraša: kdo dela to ali ono? Če se pa odgovarja bolj vprašanju: kaj dela kdo? — takrat se navadno izpuščajo. N. pr. Kdo trobi, žvižga, poje? — Jaz trobim, ti žvižgaš, on poje. Ivaj delaš? Kaj dela? Žvižgam, poje. Pravilo: V tem primerljaju je osebek skrit v povedku. - 31 — Gas. § 10 . Ptice prihajajo. Ptice so prihajale. Ptice so bile prihajale. Ptice hodo prihajale. Slovenščini rabijo štirje časi: a) sedanji čas, ki naznanja, da je zdaj nekaj, da se zdaj nekaj godi ali dela; b) pretekli čas, ki kaže, da je nekaj bilo, da se je nekaj že godilo ali delalo; c ) predpretekli čas, ki kaže dejanje, katero je pre¬ teklo pred drugim; d) prihodnji čas, ki naznanja, da nekaj bode, da se bo nekaj godilo ali delalo. Pravilo: Glagol sem nam pomaga izobraževati pretekli, predpretekli in prihodnji čas, zato mu pravimo pomožni glagol. 11. naloga, a) Poiščite vsakemu sledečih osebkov glagolov povedek v sedanjem času: Učitelj —. Učenec —. Kmet—. Tesar—. Terica—. Kura—. Žaba —. Mlin —. Potok—. b) Postavite stavke v dvojino in množino! c ) Postavite jih v tri ostale čase! Pravilo: Glagolov povedek se sklada z osebkom v osebi in v številu. 32 Tvorna in trpna oblika. § 11 - ’ - Trgovec prodaje —. Blago je prodano. Kupec je kupil —. Roba je bila kupljena. Kupec je bil kupil —. Kupec bode zapisal —. Roba bode zapisana. Pravilo: Oblika je dvojna: a) tvorna kaže, da oseba ali reč, o katerej se govori, sama kaj dela; b) trpna naznanja, da oseba ali reč trpi, da se ž njo kaj godi. Trpna oblika se v slovenščini malokdaj rabi; zato dajemo glagolom trpni pomen s pomočjo besedice „se“. 12. naloga. Vinogradnik obdeluje. Vinograd je obdelan. Hlapec seka. Hrast je posekan. Zidarji zidajo. Cerkev je dozi¬ dana. Pisar pečati. Pismo je zapečateno. Nožar brusi. Nož je nabrušen. Gospodar šteje. Denar je štet. Kazen je zaslužena. Snopje je povezano. Suknja je strgana. Mrlič je pokopan. Ogenj je pogašen. Pašnik je popasen. Rokav je sešit. Hiša je pokrita. a) Prepišite povedke ter povejte, so li glagoli v tvornej ali v trpnej obliki! b) Postavite stavke v pretekli in v prihodnji čas! c) Dajajte glagolom trpni pomen z besedico „se“ v vseh časih! d) Postavite prvih 10 stavkov v dojino in v množino! Nakloni. Pravilo: Nakloni ali načini govora so različni: aJ Nedoločnik naznanja dejanja brez ozira na osebo. h) Znanilnik ali določni k naznanja naravnost, kaj kdo ali kaka reč dela ali kaj se godi. 33 c) Velelnik naznanja, da se kaj veleva, prepoveduje, opominja. dj Želelnik razodeva kako željo ali voščilo. e) Pogojnik naznanja negotovo in pogojno, kaj kdo dela ali kaj se godi. 13. naloga. Bog pomagaj! Kam hodite? Zdravi ostanite! Fant molči. Molči! Seme naj plodi! Veselimo se. Veselite se! Popotnik pripoveduje. Človek naj gospoduje. Zapoveduj! Pla¬ vajmo! Pes bi plaval. Ne treskajva! Ali poslušaš? Poslušaj ve! Vprašal bi. Učenec bi odgovarjal. Ne bodi prepirljiv! Molite! a) Povejte, v katerih naklonih so glagoli teh stavkov! bj Postavite glagole v nedoločnik! c) Zberite pripovedovalne,vprašalne,velelne in želelne stavke! 14. naloga. Zanikujte stavke 12. naloge. Izpremenite jih v vprašalne! § 13. Nedoločnik vseh glagolov ima končnico ti. Določni naklon se v 1. osebi ednine v sedanjem času konča na a-m, e-m ali i-m. Pogojnik se izobražuje z besedico bi, želelnik pa z besedico naj. Velelnikova končnica je i. Dela-ti uči-ti bra-ti Ste-ti kup-ova-ti dvig-ni-ti go-re-ti Bela-m uci-m ber-e-m v Ste-je-m kupu-je-m dvign-e-m gori-m. Pravilo: Nepregibni del na glagolu je deblo; prvotno, ne podaljšano deblo imenujemo koren; pregibni del na glagolu so končnice. Deblo je dvojno: nedoločnikovo in sedanjikovo. N. pr. bra je nedoločnikovo, bere sedanjikovo deblo, ber pa koren. Sedanji¬ kovo deblo je nedoločnikovemu včasih enako, včasih pa postaja iz tega po raztegi (šte-je, bere) ali na drug način. Opazke. Dela-m, je-m, ber-e-m, orje-m, uči-m. taji-m delaj- (dela-i) j e-j, ber-i, orj-i, uč-i, taj-i. Pravilo: Velelnik se nareja, ako se pritakne sedanjiko- vemu deblu končnica i. Ta končnica prehaja po debelskem a in č v j ter se topi z debelskim e in i v i. Slovenska slovnica. 3 34 Opazke. 1. Glagoli končujoči se v sedanjem času na im (z naglasom), predevajo v velelniku naglas na sprednji zlog. 2. Nekateri glagoli na jem in jim snemajo em in im; kar ostane, je velelnik; n. pr. pijem — pij, stojim — stoj, kupujem — kupuj; umejem — urnej. 3. Glagoli na Čem in žem, katerim se nedoločnik ne kon¬ čuje na ati, izpreminjajo v velelniku c v c, ž v z; n. pr. rečem — reci, tečem — teci, strižem — strizi, vržem — vrzi. Sedanjikova debla tem glagolom so: rek — tek — strig — vrg; goltniki pred mehkimi samoglasniki! Poglej glasoslovje. (§ 5.) 4. Nepravilen je velelnik glagolom; imam — imej, gledam — glej, grem — idi, dobim — dobodi, vem — vedi (vej). 5. Namesto nikalnega velelnika rabimo včasih tudi nedo¬ ločnik; n. pr. ne boj se — ne bati se. Ednina. Dvojina. Množina. 1. oseba — dela-j-va ž. -ve delajmo 2. „ dela-j dela-j-va ž. -te dela-j-te 3. „ dela-j — — — Ednina. Dvojina. Množina. Pravilo: Velelniku izobražujemo dvojino in množino, ako pritikamo edninskej obliki dotične osebne končnice (osebila). (Primeri § 9.) Glagolu sem se glasi velelnik: bodi, nedoločnik pa biti. 15. naloga, a) Postavite te glagole v velelnik: Igram, prepevam, pričam, skakam, vladam, nesem, padem, pišem, pletem, predem, mahnem, zinem, branim, gonim, hvalim, kurim, pazim, služim, vrem, smem, koljem, bežim, letim, trpim, zvonim, častim, gnojim. b) Storite prav tako z glagoli: Bijem, čujem, grejem, obujem, pojem, sejem, varujem, vijem, praznujem, pečem, ležem, mažem. c) Postavite glagole pod a) v nedoločnik! d) Snujte ž njimi stavke v znanilnem, želelnem ali v pogojnem naklonu. e) Poiščite velelnike iz 27. berila 3. čitanke! 35 § 14. a) Pojdimo kosi-t! Grem spa-t. Prideš jes-t. b) Praznik je slove-6. Rana je skele-č-a. Vino je teko-č-e. Praznik je slove-1. Rana je skele-l-a. Vino je tek-l-o. Vojvoda je premaga-n. Vojska je lep-en-a. Vojska je pobi-t-a. c) Premagau-je, tepen-je, pobit-je. Pravilo: Naklonom prištevamo tudi: a) namenilnik, b) deležnike, c) glagolnik. Namenilnik je nedoločnik brez i na koncu; rabi se pa za glagoli, ki pomenjajo premikanje z mesta na mesto. Deležnik ne kaže samo kdaj, ampak tudi način, kako se dejanje godi. Deležniki so sedanjega in preteklega časa. Deležnik sedanjega časa se napravi, ako se okrajšanej obliki 3. množinske osebe pritakne č, ča, če (poglej § 9). Deležnik preteklega časa je ali tvorne ali trpne oblike. Prvi se izobražuje, če se nedoločnikovemu deblu pritika (e)l, la, lo. S tern deležnikom izpeljujemo pretekli, predpretekli in prihodnji čas, ako ga sestavljamo s pomočnikom biti. Tudi pogojnik se nareja s preteklim deležnikom tvorne oblike, in sicer za sedanji čas z besedico bi, za pretekli čas bi bil (a, o). Deležnik preteklega časa trpne oblike se izobražuje, ako se nedoločnikovemu deblu pritakne n (na, no), en (ena, eno) ali t (ta, to). S tem deležnikom se izpeljujejo časi trpne oblike. Glagolnik je iz trpno preteklega deležnika po priponki je izpeljan samostalnik. 16. naloga, a) Izobražujte vse deležnike pri teh glagolih: igram, prepevam, pišem, kažem, štejem, vežem, gnojim, bijem, pojem, varujem, pokrijem, spoštujem, učim, sejem. b) Izpeljite glagolnike! Nekatere porabite v osebke! § 15. Pravilo: Glagol se izpreminja po osebah in številih, po časih, oblikah in naklonih; to je, glagol se sprega. 3 * 3G Spregalo. 37 38 Nedoločnik: dela-ti. Namenilnik: delat. Glagolnik: delan-je. Pravilo: Ako pogojniku pridenemo besedico naj, dobimo želelnopogojni naklon. Kako se glasi? 17. naloga, a) Spregajte glagola berem in učim v vseh časih znanilnega naklona! b) Postavite ju v želelnik in pogojnik! c) Postavite ju v ostale naklone! 18. n a 1 o g a. Izobrazite glagolu učiti tx'i čase trpne oblike! 19. naloga. Poiščite glagole v 26. berilu 3. čitanke ter povejte pri vsakem osebo in število, čas, obliko in naklone. Vojak je pogumen. Dežela je prostrana. Okno je visoko. Konj je sosedov. Palica je pastirjeva. Darilo je materino. Pravilo: Pridevnik je beseda, katera kaže, kakšna ali čigava je oseba ali reč. Po pomenu so torej pridevniki: a) kakovostni, b) čiga- vostni ali posestni (svojilni). Pridevniki imajo za vsak spol posebno končnico: za moški spol kak soglasnik ali i, za ženski a, za srednji o ali (za mehkimi soglasniki) e. Postavite gorenje stavke v dvojino in množino! Pridevnik se ujema sč svojim samostalnikom v spolu, številu in sklonu. 20. naloga, Prepišite samostalnike iz 18. berila (v 3. či¬ tanki) ter poiščite jim pridevnikove povedke! Travnik je rodoviten. Njiva je rodovitn-ejša. Vrt je naj- rodovitn-ejši. Ti si bogat. Sosed je bolj bogat. Kdo je najbolj bogat? Bog je premoder. On je kaj (silno, jako, zelo) pravičen. Pridevnik (prilog). § 16. Stopnjevanje pridevnikov. § 17. 39 Pravilo: Kadar pridevnik naznanja ne le svojstva oseb in reči, ampak tudi pove, v katerej meri se jim svojstvo prilaga, tedaj se stopnjuje. Pridevnik se stopnjuje po treh stopnjah. Prva stopnja kaže svojstvo kake osebe ali reči brez primere z drugo. Druga ali primerjalna stopnja prilaga svojstvo osebi ali reči v večjej ali v manjšej meri ko drugej. Ta stopnja se izobražuje, ako se pridevnikovemu deblu (postavi pridevnik v ženski spol ter odpahni a) pritika ejši (a, e), ali pa, ako se prvej stopnji predstavlja besedica bolj. Tretja ali presežna stopnja prideva svojstvo osebi ali reči v najvišej ali najnižjej meri. Obrazi se: a) če se primerjalnej stopnji spredaj pritisne besedica naj; b) če se dene pred prvo stopnjo najbolj. Svojstvo se prideva osebi ali reči v prav visokej meri, če se deva pred prvo stopnjo ena izmed teh besedic in zlogov: zelo, kaj, močno, jako, silno, prav, vele-, vse, vsega, pre-. Pazite! Predponka pre pomenja včasih tudi preveč; n. pr. voda je premrzla — juha je prevroča. Pravilo: Nekateri pridevniki se stopnjujejo po svoje. Taki so: dober — bolji, boljši; dolg — dalji, daljši; velik — večji (veči); majhen, mal — manji, manjši. 21. naloga. Stopnjujte te le pridevnike: zvest, nov, čist, čvrst; bister, hiter, moder, trden; okusen, preprost, prostoren, trdovraten; gladek, redek, globok. 22. naloga, a) Zapišite 4 stavke se samostalnikovim, 6 stavkov z glagolovim, 5 stavkov s pridevnilcovim povedkom. b) Povejte pri prvem stavku vsake vrste o vsakej besedi, kar veste povedati o njej. N. pr. Zajec gloda. Zajec — samost., obč. ime, m. sp., edn. — gloda — glag., 3. o., edn., sed., č., znanilni nak. 40 B. Razširjeni stavek. § 18. Gospodar seje. Gospodar seje pšenico. Marljiv gospo¬ dar seje. Gospodar seje zjutraj. — Marljiv gospodar seje pšenico. Marljiv gospodar seje zjutraj ožimo pšenico. Pravilo: Stavek, kateri ima razen osebka in povedka (in vezila) še drugih besed, imenuje se razširjen ali oble¬ čen stavek. Besede, ki se nahajajo v stavku razen osebka in po¬ vedka (in vezila), zovejo se nebistveni ali pridejani stavkovi členi. Z njimi se bolj natanko določuje in pojasnjuje osebek ali povedek ali oba. a) Osebek. Samostalnik. § 19. Ponavljajte §§ 3, 4, 5. Sin je očetu podoben. Oče je sin-a vesel. Sin-u je oče mil. Oče uči sin-a. Oče je pri sin-u. Oče gre sč s in o-m. Pravilo: Samostalnik se more v vsakem številu šestkrat izpremeniti. Vsaka taka izprememba se imenuje sklon. Samostalnik po številu in sklonu pregibati, pravi se s klanj ati. Samoglasnikom in zlogom, ki jih v posameznih sklonih pritikamo samostalniku, pravimo sklonila. Sklonov je šest: 1. imenovalnik, 2. rodilnik, 3. dajalnik, 4. tožilnik, 5. mestnik, 6. družilnik (orodnik). Stavijo se na vprašanja: 1. Kdo ali kaj? 2. koga ali česa? 3. komu ali čemu? 4. koga ali kaj? 5. kje ali pri kom (čem)? 6. s kom ali s čim? Slovenščina ima tri sklanje: eno za moške, drugo za ženske, tretjo za srednje samostalnike. 41 Moška sklanja. § 20. Ednina. 42 Pravilo: Moškega spola so po končaju vsi samostalniki na soglasnik, ki dobivajo v edninskem rodilniku a ali u. Po zgledu „klobuk“ se sklanjajo moški samostalniki s trdim končnikom, po zgledu „kralj“ samostalniki z mehkim končnikom (glasoslovje § 4.), po zgledu „grad“ pa enozložni samostalniki, ki imajo v rodilniku naglašen u. Opomnje. 1. V ednini je moškim imenom oseb in živili stvari tožilnik enak rodilniku, imenom neživih stvari pa je tožilnik enak imenovalniku. 2. Za mehkimi soglasniki se izpreminja o v e, mestnikov n pa pogosto v i. 3. Predlog s prehaja pred samoglasniki in donečimi soglasniki (b, d, g, 1, m, n, r, v, ž) v z, ta pa pred lij pogosto v ž. 4. Samostalniki s poluglasnim ali gibljivim e v končnici izpuščajo ga radi po vseh sklonih, kadar jim prirašča kak glasnik; besede prijatelj, jazbec, jezdec, mrtvec, navadno tudi mesec, kamen pa ga zaradi blagoglasja ne izpahujejo. (Primeri glaso¬ slovje § 3.) 5. Samostalniki na b, d, t, f, -an dobivajo v množinskem imenovalniku navadno je; n. pr. golobje, gospodje, gostje, škofje, kristjanje. 6. Samostalniki konj, mož, las, vol, voz in zob se glase poleg navadne oblike v rodilniku množinskem tudi: konj, mož, las, vol, voz, zob ; beseda otrok se glasi v prvih dveh sklonih množine vedno: otroci, otrok. 7. Nekateri dvo- in mnogozložni samostalniki na ar, er, ir, or, lir vstavljajo po vsej sklanji j ter se ravnajo po zgledu „kralj “; n. pr. pastir — pastir-j-a. Brez j pa se vendar sklanjajo: govor — javor — prapor — prepir — razor — sveder — šator — tovor — večer. 8. Beseda človek se glasi v množini: ljudje. 1. ljudje, 2. ljudi (ij), 3. ljudem, 4. ljudi, 5. ljudeh, 6. ljudmi. Več samostalnikov, ki se sicer ravnajo po zgledu „klobuk“, končava — 43 — se vendar v dvojinskem in množinskem mestniku rado na eli; n. pr. tateh, laseh, možeh. 9. Beseda dan ima to le sklanjo. Množina. Imen. dnevi, (dnovi) rod. dni, dnev, dnevov daj. dnem, dnevom, (dnovom) tož. dni, dneve, (dnove) mest. pri dneh, dnevih druž. z dnemi, dnevi, (dnovi). 23. naloga. Sklanjajte samostalnike: a) graščak, kraj, glas (u); b) lovec, golob, brod, tat; c) mož, prt (a), tesar, razor; d) možgani, novci, otrobi. 24. naloga. Človek živi v vsakem del- svet-. Potok- manjka most-. Na most- slonita popotnik-. Fant- lovita metulj-. Zajc- se bojita love-. Brat gleda medved- v zverinjak-. Zvon- pojeta iz visokega zvonik-. V našem kraj- stoji star grad. Bratranc- našega zidar- pomagata stric-. Zdravnik izdere krčmar- zob. a) Postavite namesto črtic potrebna sklonila! b) Postavite vse samostalnike v primerni sklon množine, glagole pa v predpretekli čas! c) Povejte nebistvene stavkove člene! d) Povejte glagole teh stavkov v želelno pogojnem naklonu! 44 Pravilo: Po zgledu „riba“ se sklanjajo ženski samostal¬ niki na a in ev, ti samo z razločkom, da jim je edninski tožilnik enak imenovalniku, a družilnik se jim končuje na ijo. Po zgledih „nit“ in „klop“ se sklanjajo ženski samostalniki končujoči se na soglasnik. Ako dobivajo v edninskem rodilniku nenaglašen i, ravnajo se po sklanjalu „nit“, z naglašenim i v rodilniku pa po sklanjalu „klop“. Samostalniki na ev se končajo lahko tudi na va. (Britev — britva, žetev — žetva.) Kateri samostalniki so po končaju ženskega spola? Op o m nje. 1. Po sklanjalu „riba“ se ravnajo tudi moški samostalniki na a; n. pr. sluga, starejšina, vodja, vojvoda. 45 2. Kakor moškim izpada tildi ženskim samostalnikom končujočim se na el, em, en gibljivi e; n. pr. misel-misli, pesem-pesmi, bolezen-bolezni. Dvo-in mnogozložni samostalniki brez gibljivega e v končnici dobivajo v množinskem družilniku radi ini namesto imi. Le-sem spadajo zlasti samostalniki na ast, est, ist, ost, ust; n. pr. oblast-mi, čeljust-mi. 3. Beseda gospa se sklanja tako: 25. naloga. Pastir- ženeta čred- na planin-. Sloka je močvirnic-. Tudi zver je božja stvar. Kuna je strah kokoš-. Soba je del hiš-. Breskv- ste tik brajd-. Cerkv- stojite na lepem grič-. Ali rad hodiš v cerk-? Sestra služi pri grajskej posp-. Hči se mora ločiti od mater-; hč- se milo stori. a) Postavite sklonila namesto črtic! b) Postavite osebke v množino, glagole pa v pretekli čas! c) Poiščite nebistvene stavkove člene! 46 26. naloga. Sklanjajte samostalnike: a) obleka, britev, basen, klet(i); b) sluga, pesem, bolezen, koza; c) klešče, toplice, jasli, sani. Pravilo: Po zgledu „mesto“ se sklanjajo srednji samo¬ stalniki na o, po zgledu „polje“ samostalniki na e, po zgledu „ime“ pa samostalniki s kakim priratskom. Zakaj pravimo (pri polji) poljema, poljem? (Pogled § 20, opom. 2.) Primerjajte tožilnik vseh števil z imenovalnikom. 47 O pom n j e. 1. Nekateri srednji samostalniki privzemajo po vsej sklanji pristavek n (breme, ime, pleme, seme, sleme, teme, vreme), drugi prirastek t (dekle, dete, jagnje, kozle, pišee, tele, žrebe), zopet drugi pa podaljšek es, goltnike izpreminjajoč v šumnike (drevo: drev-es-a, igo: iž-es-a, kolo, nebo, oko, pero, telo, uho, ule). 2. V ednini dobivajo prirastek t tudi moški samostalniki na e; n. pr. oče, zaspanč. 3. Ženski in srednji samostalniki, kateri imajo pred a in o dva ali več soglasnikov, dobivajo v rodilniku dvojine in množine med zadnjima soglasnikoma e; st in sk ostaneta nerazdružena. N. pr. iskra—isk-e-r, pismo—pis-e-m, mesto—mest, vojska—vojsk. 4. Nekateri samostalniki na ja in je vtikajo pred j v rodilniku dvojine in množine i; n. pr. skorja skor-i-j, pred¬ mestje — predmest-i-j. 5. Beseda tla, ki se rabi samo v množini, sklanja se tako: 1. tla, 2. tal, 3. tlem (tlom), 4. tla, 5. pri tleh, 6. s tlemi. 6. Beseda pot je v ednini moškega (pot-a) ali ženskega (pot-i), v množini pa ali moškega (potje) ali srednjega (pota) spola. V edninskem družilniku pravimo: potom ali pa potem. 27. naloga. Sklanjajte samostalnike: a) leto, učilišče, dekle, drevo; h) drva, pljuča, usta; c) igla, služba, suknja, okno; d) ladja, morje, narečje, stoletje. 28. naloga. Bog pošilja svoje dar— pridnim otrok— po angel—. Vsi ljud — so brat—; brat- so vsi narod—. Zbrani vojvod— se pogovarjajo v prvem nadstropj— kneževske palač—. Po sad— spoznamo drev—. Rož— so odločeni kratki dn—. Koliko mrav(lja)— je v mravljišč—? Razni so pot— človeškega življenj—. O grdem vremen— so morali vojak— proti stolic—. Žrebe— poskakujete okoli kobil—. Suha drv— gore s plamen—. a) Priteknite sklonila namesto črtic! b) Povejte o samostalnikih zadnjih treh stavkov, kar se da povedati o njih (n. pr. vremenu— pojmov, ime, sr. sp. 5 skl. edn., dobiva pri sklanji podaljšek n.). c) Postavite glagole v nedoločnik, — v vse čase! 48 d) Izpeljite debeleje tiskanim glagolom deležnike in gla- golnike! Kako se jim glase velelniki? e) Poiščite glavne stavkove člene! Ponavljanje. Pravilo: Pri samostalniku je treba paziti: aJ na spol, b) na število, c) na sklon, d) na sklanjo. b) Povedek. Vezanje povedka z osebkom. § 23 . Sreča je opotočna. Niti ste slabi. Mesta so velika. Jaz govorim. Vi govorite. Usta govore iz oblilnosti srca. — Moj brat je učitelj. Tvoja sestra ni učitelj ica. Zlato je ko vina. Skrivnost postane očita. Tovariš ostane zvest tavarišu. Bahač postane berač. Glavno mesto koroške dežele se ime¬ nuje Celovec. Lev se zove kralj četveronogim živalim. V čem se ujema z osebkom pridevnikov povedek, v čem glagolov? Pravilo: Ako je povedek kako osebno ime, ujema se z osebkom v spolu, sklonu in številu; ako je rečno ime, ujema se ž njim samo v sklonu. — Razen pomočnega sem-bi ti in njegove sestavljenke nisem — ne biti služijo pridevnikom in samo- stalnikovim povedkom za vezila tudi glagoli: ostanem, postanem, imenujem se, zovem se. Glagol. § 24 . a) Klada leži. Roža cvete. Sadje zori. b) Stradam kruha. Pomagajmo potrebnim! Spoštuj stare ljudi! c) Dežuje. Grmi. Dani se. d) Ne posmehuj se sivej glavi! Usmilimo se ubogih! Sramuj se! e) Možje so vzdignili kamen. Bog obrne. Sovražniki nas ne ponižajo. 49 Možje so vzdigovali kamen. Človek obrača. Sovražniki nas ponižujejo. Pravilo: Po pomenu so glagoli: a) oseb ko vi, če njih dejanje ostaja na osebku; b) predmetni, ako njih dejanje prehaja na kateri predmet. Pravilo: Osebkovi in oni predmetni glagoli, katerim prehaja dejanje na predmet v rodilniku ali dajalniku, imenu¬ jejo se neprehodni, predmetni s predmetom v tožilniku pa prehodni; cj brezosebni, ki se rabijo samo v tretjej osebi ednine; d) povratni, kateri naznanjajo kako povratno dejanje ter imajo pri sebi povratni zaimek „se“. e) Z ozirom na trpež dejanja so glagoli dovršni ali nedovršni. Pravilo: Dovršni glagoli znanijo nastop, dovršenje ali konec kakega dejanja ali stanja; nedovršni kažejo trpeče ali trajajoče dejanje brez ozira na njegov začetek, konec ali uspeh ter odgovarjajo vprašanju: kaj delaš? — kaj se godi? Opomnje. 1. Samo prehodni glagoli imajo tudi trpno obliko; nekateri prehajalniki vzamejo včasih nase obliko povratnih glagolov. N. pr. Umij posodo! Umij se! 2. Glagoli se rabijo brezosebno tudi takrat, kadar ne moremo ali nočemo imenovati osebka; n. pr. govori se. 3. Glagoli so dovršni, če jih je mogoče nadomestiti v stavku s: počakaj, da —; počakaj, da napišem. Glagoli so nedo¬ vršni, če se dado pridružiti glagolu začeti ali pa nehati; n. pr. začel je pisati. 29. naloga. Golob gruli. Reka šumi. Oče svetuje sinu. Starši ljubijo svoje otroke. Mrači se. Varuj se slabe tovarišije! Idi spat! Ne hodi na led! — Seme kali. Otroci se vesele velike noči. Oblak visi. Častimo Boga! Zasedi konja! Strežaj streže bolniku. Mesar kupi vola. Zapravljivec kupuje nepotrebne reči. Zakaj se uklanjaš bogatiuu? Lotim se dela. Ne obetaj preveč. Bliska se. Starec dremlje. Drevje zeleni. Cvetica vene. Iznebil sem se skrbi. Grom bobni. Lovec ima dobrega psa. Prši. Prinesi Slovenska slovnica. 4 50 mi palico! Ženi ovce na pašo! Ne goni jih v močvirnate kraje. Bolnik se mora zdržati težkih jedi. Težko nosim. Brat mi je obljubil bukve. Ogibaj se pijancev! a) Poiščite najprej osebkove, potem predmetne, dalje brezosebne, nazadnje povratne glagole! (Spregajte nekatere!) b) Poiščite izmed predmetnih glagolov prehajalnike! c) Poiščite nedovršnike! d) Izpišite gole stavke! Razširjene pretvorite v gole! e) Napišite, s kakim glasom se oglaša: vol, ovca, koza, pes, mačka, lev, zajec, miš, petelin, kokoš, kukavica, žaba. Deležniki. § 25. Kaj se pravi spregati? Na kaj je tedaj paziti pri glagolu? Koliko je naklonov? Katere oblike se še prištevajo naklonom? Kolikero deležnikov že poznate? Koliko deležnikov tvorne, koliko pa trpne oblike? Kleč-d molim. Prepev-aje se vračajo delavci domov. Zdihuj-d mi je tožila nesrečo. Šesto leto dopolni -vsi sem prišel v šolo. To izrek- ši umre. Postavite debeleje tiskane glagole v 1. edninsko osebo sedanjega časa in v nedoločnik! Pravilo: Tvorna oblika ima štiri deležnike, dva seda¬ njega, dva pa preteklega časa. Prvi deležnik sedanjega časa je nepregiben ter se izobražuje iz 1. edninske osebe, če se izpre- minja osebilo em in im v d, osebilo am pa v aje. Drugi deležnik sedanjega časa se končuje na č, ca, Če. Kako se izobražuje? Pravilo: Prvi deležnik preteklega časa napravljamo iz nedoločnika dovršnih glagolov, ako njegovemu deblu pritikamo po samoglasnikih vsi, po soglasnikih pa ši. Drugi deležnik preteklega časa se končuje na 1, la, lo. Kako se izobražuje? Kako se izobražuje deležnik preteklega časa trpne oblike? Kateri deležniki morajo se še vstaviti v spregalo na stran 36 ? 51 Pravilo: Iz nedoločnikovega debla se tvorijo: 1. nedo¬ ločnik, 2. namenilnik, 3. vsi deležniki preteklega časa. Kaj se tvori iz sedanjikovega? 30. naloga, a) Postavite sledeče glagole v I. deležnik preteklega časa: skriti, obiskati, izučiti, zvedeti, spoznati, pasti (pad-ti), zapoditi, vsekati; h) v I. deležnik sedanjega časa: molčim, sedim, stojim, premišljujem, gospodujem, delam, vprašam, kupujem. c) Dopolnilo. § 26. Bog ni vesel grešnikov. Oče svetuje sinu. Prinesi palico! Volk je meter dolg. Misli na konec! Pravilo: Dopolnila so nebistveni stavko vi členi, kipojas- nujejo in dopolnjujejo pridevnikove ali glagolne povedke. 31. naloga. Odgovarjajte pismeno vprašanjem: Koga so starši veseli? Česa je vreden priden delavec? Komu naj bodemo pokorni? Čemu je zemlja podobna? Koga častimo? Kaj bereš? O čem pripoveduje vojak? Pravilo: Dopolnila odgovarjajo navadno vprašanjem: koga ali česa? komu ali čemu? koga ali kaj? koliko? Redkeje odgovarjajo vprašanju s kakim predlogom. Dopolnilo v rodilniku. § 27. Prevzetnik je časti lakomen. Vojaki so boja željni. Hlapec je kruha sit. Ponižni se brani pohvale. Zmerni doživi starosti. Jaz se pojdem učit mizarstva. — Natrgajte rožic! Pravilo: Dopolnilo stoji v rodilniku: a) pri pridevnikih in glagolih, ki pomenjajo skrb, željo, potrebo, obilico, veselje, deležnost i. t. d.; b) pri nekaterih povratnih in tistih glagolih, ki so s predlogom do sestavljeni; c) pri glagolih v namenilniku stoječih; d) kadar menimo samo nedoločen del kake celote. Takemu rodilniku moremo vselej v mislih dodati besedo nekaj ali nekoliko, ter mu pravimo oddelni (partitivni) rodilnik. 4* 52 32. naloga, a) Odgovarjate vprašanjem: Česa je delavec vajen? Česa je potreben ubožec? Česa se je polastil sovražnik? Česa si želi marsikateri? Koga se boje zajci? Česa se nadeja kmet? Česa se brani lenuh? Česa se naveliča otrok? Česa bode pobožni deležen? Česa so nažele ženjice? b) Postavite namesto črtic primerna dopolnila: Mladina naj bo — željna. Ta učenec je vreden —. Ti si kriv —. Dijak se veseli —. Držite se —! Delavci so narvali —. Otroci so nabrali —. Vojak se je udeležil. — Sramuj se —! Jaz grem — iskat. Mladosti manjka —. Naseci —! Napij se —! Iznebil sem se —. Nalij —! c) Izpišite iz zadnjih dveh nalog najprej pridevnike, potem glagole, ki zahtevajo dopolnilo v rodilniku! Dopolnilo v dajalniku. § 28. Zmernost je ljudem koristna. Človek je enak dimu. Državljani so cesarju vdani.'Mati prigovarja hčeri. Maliko- vavci so dorovali b o g o v o m. Ne posmehuj se starčku! Mačka se nam prilizuje. Pravilo: Dopolnilo stoji v dajalniku: a) pri pridevnikih, ki znanijo škodo ali korist, enakost ali podobnost, prijaznost ali sovražnost; b) pri mnogih predmetnih in povratnih glagolih na vpra¬ šanje: komu ali čemu? 33. naloga, a) Postavite v oklepajih stoječe besede v primerni sklon: Brat je (brat) podoben. Kaplja je (kaplja) enaka. Bodi (beseda) zvest. Mačka je (miš) sovražna. Gospodar je (posli) dober. Noša bodi (stan) primerna. Mraz je (trta) škodljiv. Zvijača je (sila) kos. Ljudstvo je (vladar) pokorno. — Zima se umika (pomlad). Pomagajmo (nesrečnik). Pokorščina je (kralj) všeč. b) Postavite prve (3) stavke v dvojino in množino! 53 34. naloga. Postavite namesto črtic prikladna dopolnila: Zemlja je — podobna. Bog prizanaša — . Oče se je odpovedal —. Mokrota je — potrebna. Telovadba koristi — . — se ne moremo skriti. — ne pomagajo naččniki. Toplomer je — po¬ doben. Ne zaupaj —! Čudimo se — . Sestra streže —. Ne bodi — zavidljiv! Prehlajenje škoduje —. Ogni se —! Živež bodi — primeren. — se smili živina. Zver je ušla —. Vojsko¬ vodja zapoveduje — . Zatoženec odgovarja —. Prijatelj je — zvest. Noč je — neprijazna. Dopolnilo v tožilniku. § 29. Pozdravi tujca! Toča je pobila polja, človeka navdaje up. Otrok je tri leta star. Posoda drži 4 hekto¬ litre. Volk je en meter dolg. Tri ure sem se mudil. Pravilo: Dopolnilo stopi v tožilnik: a) pri prehodnih glagolih, b) na vprašanja: koliko? kako dolgo? kako visoko? itd., če hočemo zaznamenovati mero, težo in ceno. 35. naloga, a) Postavite v oklepajih stoječe besede v primerni sklon: Bog ljubi (pravica). Iskra zažge (ogenj). Roka umiva (roka). Ptiči pokončujejo (gosenica). Riba ima (luskina). Spomin poveličuje (Marija Terezija). Obljuba dela (dolg). Glad mori (lenuh). Smrt ozdravi (bolečina). Kmet obdeluje (gorica)*. Zapomni si (pripovedka). Pokopali so (mrlič). Nadloga je zadela (tovariš)*. Sovražnik je podrl (grad)*. Preklicali so (postava)*. Sodar nabija (sod). b) Postavite dopolnila zadnjih 9 stavkov v dvojino in množino! 36. naloga. Postavite namesto črtic primerna dopolnila v množini: Mačka zalezuje* —. Zajec objeda* — . Kovač obrača* —. Zagledal sem* —. Kočijaž ustavi* — Kuga žanje —. Slo¬ venci so pobijali — . Bog usliši —. Okno je — visoko. Vrata so — široka. Svinčnik veljd — . 37. naloga. Rabite sledeče glagole v stavkih s tožilniko- vim dopolnilom: zapustim, zbudim, snažim, mažem, odpiram, 54 napajam, spoštujem, izdelujem, nosim, svarim, tarem, častim, postavim, postavljam, dobim, napravljam, kaznjujem, hvalim, napadam, preganjam, lovim. 38. naloga. Izpišite iz 29. naloge dopolnila a) v rodil¬ niku, b) v dajalniku, c) v tožilniku. 39. naloga. Poiščite iz .35. naloge nedovršne glagole! Nikalni stavki. § 30. Ali si kupil knjigo? Nisem kupil knjige. Sin ima premoženje. Sin nima premoženja. Starši so doma. Staršev ni doma. Pravilo: V nikalnih stavkih se tožilnikovo dopolnilo pomakne v rodilnik. Nikalnica se zrašča z glagoli sem, imam, hočem, v: nisem, nimam, nočem (nečem). V nikalnih stavkih, katerim je povedek pomožni glagol nisem, stopi tudi osebek v rodilnik. 40. naloga. Zanikujte z zvezdico zaznamenovane stavke 35. in 36. naloge! 41. naloga. Spregajte v sedanjiku glagole: nisem, nimam, nočem. 42. naloga. Zanikujte sledeče stavke: Pastirje na paš¬ niku. Sestra je v šoli. Dekla dela na njivi. Dekla je na njivi. Brat je imel igračo. Bratranec ho imel posestvo. Letos bodo zidali učilnico. Jaz hočem vozariti. Vidva sta se hotela peljati. Dvojno dopolnilo. • § 31. Sol brani živino bolezni. Sodnik razsoja strankam pravdo. Kristusa imenujemo odrešenika. Povprašujte po dopolnilih v teh stavkih! Pravilo: Včasih se nabere več dopolnil; tožilnikovemu dopolnilu se namreč priduži še dopolnilo v rodilniku, dajalniku ali tožilniku. 55 Pravilo: Dva tožilnika zahtevajo glagoli: imenovati, klicati, zvati (pogosto tudi učiti). 43. naloga, a) Postavite v oklepajih stoječe samostalnike v prikladni sklon: Pokaži (tujec pot). Smrt reši (človek trpljenje). Oče zapusti (imovina sinovi). Župnik uči (župljani veronauk). Delavci čistijo (železo primes). Pripordči (znanec starši). Pesem preganja (človek skrb). Osvobodili smo (dežela napad). Ne delajte (krt krivica). Konjar ponuja (konj krma). Učitelj uči (učenci pravo¬ pis). Jaz pravim (ljudje resnica). To reko imenujemo (Bistrica). h) Cesar napove (vojna) —. Izroči — —. Podeli — —. Mati pošlje — —. Vojska brani — —. Odštej — —. Atilo so imenovali —. Osnaži — —. c) Povejte člene prvih treh stavkov pod a); povejte, kar se da povedati o vsakej besedi. Dopolnilo s predlogi. § 32. Misli na k o n e c! (Premisli konec!) Kaj maram z a d e n a r! Francozi so bežali pred kozaki. Ne jezi se nad krtom! Menili smo se o setvi. Bodi z malim zadovoljen. Pravilo: Za dopolnila nam služijo tudi samostalniki s predlogom. 44. naloga. Prišel je ob premoženje. Človek se mora ravnati po ljudeh. Noč se izpremeni v jutro. Pojdite po priče! Gospod je potrdil Davida za kralja. Volk preži na plen. Ne prepiraj se s kruhom! Marsikateri hrepeni po časti. Vprašaj očeta za svet. Priče pričajo zoper zatoženca. Zaupajmo v Boga! Ne huduj se nad bratom! Porabi svoje moči bližnjemu v korist! Učitelj pripoveduje o vitezih. Oče skrbi za otroke. Ukradena reč vrišči za gospodarjem. Krpan je šel nad Brdavsa. Ponavljanje. § 33. Pravilo: Za dopolnila nam služijo besede: a) v rodilniku, b) v dajalniku, c) v tožilniku, d) s katerim predlogom. Včasih se snide v stavku več dopolnil. Kaj je pomneti o nikalnih stavkih? 5G Predlog. § 34. Izpišite predloge iz 44. naloge: Pravila: Predlogi so govorni razpoli, ki kažejo razmere,, v katerih so osebe ali reči. Predlogi se predlagajo drugim besedam ter se vežejo vselej z določenim sklonom. Predlogi z enim sklonom: a) Z rodilnikom vpregamo predlog: brez, do, iz, od. h) Z dajalnikom vežemo predloge: k (pred g in k se izpreminja v h), proti, kljubu. c) S tožilnikom vpregamo predloge: črez, raz, skozi, zoper. d) Z mestnikom se vežeta predloga: o, pri. Predlogi z dvema sklonoma: a) Z rodilnikom na vprašanje odkod? — z družilnikom na vprašanje s kom? (s čim): s (z, ž). — (§ 20, opomnja 3.) b) S tožilnikom na vprašanje kam? — z mestnikom na vprašanje kje? na, ob, po, v. c) S tožilnikom na vprašanje kam? — z družilnikom na vprašanje kje?: med, nad, pod, pred.f Predlog za se vprega s tremi skloni: z rodilnikom na vprašanje kdaj? — s tožilnikom na vprašanje za koga? za kaj? kam? — z družilnikom na vprašanje kje? 45. naloga. Postavite v oklepajih stoječe besede v pri¬ merni sklon: Luna se od (solnce) sveti. Solnce se nagiblje proti (zaton). Klopčič je padel raz (miza). Ne ravnajte zoper (postava)! Krava pri (gobec) molze. Ali se bere grozdje s (trnje)? Na (preksolnčje) se trta dobro obnaša. Pastir mora na (zima) v (nižava). Palica sloni ob (zid). Z loncem je udaril ob (zid). Po (glas) spoznaš ptiča. Brez (delo) ni jela. Žita so imeli do (ostanek). Iz (cvet) postane sad. Zvon opominja k (molitev). Kljubu (obljuba) ni prišel prijatelj. Cesta drži skozi (hosta). Ni 57 nesreče brez (sreča). Prekladamo breme z (rama) na (rama). Bral sem pesem o (volk). Ostanite črez (noč)! 46. naloga. Postavite namesto črtic prikladne samo¬ stalnike: Bik se brani z —. Idi mi s —! Petelin se repenči na —: Petelina postavljajo na —. Prišel je ob —. List sem prejel po —. Premog je v —. Prihajate redno v —. Med — naj ne bo prepira. Narod se je vzdignil nad —. Lastovke imajo gnezdo pod —. Ne dajaj se ljudem pod (zob)! Mojzes je stopil pred —. Velikaši so stali pred —. To je bilo (kdaj?) za —. Starec ni za —. Vino ni za —; Za — mora biti dež. Za — pride žalost. d) Prilastek. § 35. Katere stavkove člene imenujemo nebistvene ali pridejane? Pastir poje. Hrast je visok. Bratje kovač. Veseli pastir poje. Ta hrast je visok. Moj brat je spreten kovač. Izba ima okna. Roža ima duh. Izgubil sem ključ. Cvet vene. Očetova izba ima štiri okna. Cvetoča roža ima pri¬ jeten duh. Izgubil sem ključ od vrat. Cvet mladosti vene. Pravilo: Pridejani členi, ki pojasnjujejo samostalnike v stavkih, zovejo se prilastki (atributi) ali pridevki. Po prilastkih se vpraša s: kakšen, šna, no? čigav, a, o? kateri, a, o? koliko? 47. naloga. Jezero je globoko. Globoko jezero je ribnato. Zvest prijatelj je redek. Goste službe — redke suknje. Železno orodje je močno. Močno orodje je železno. Bodi pošten! Pošten človek je Bogu ljub. Ljubi starši so umrli. Malopridni pastir kali čredi vodo. Zadovoljni je srečen. Sladki koren je sladek. Sadje je zrelo. Zrelo jabolko odpade. Lepa beseda lepo mesto najde. Skrbna gospodinja hiši tri ogle podpira. Prazen sod ima močen glas. — a) Prepišite te stavke ter podčrtajte pridevnike v po¬ vedku enkrat, pridevnike v prilastku dvakrat. b) Izpišite dopolnila! 58 Pridevnik (prilog). § 36. Ponavljajte § 16. Kaj se pravi sklanjati? Primerjajte sklonila vseh spolov in števil! Sklanjajte: lep klopuk, lepa klop, lepo mesto, nov klobuk, tanka nit, široko polje (v stavkih). V čem se ujema pridevnik se svojim samostalnikom? 59 O pom nje. 1. Pred e in i se pridevnikom včasih izpre- minjajo goltniki v dotične sičnike; n. pr. drazega prijatelja, pri druzih ljudeh. 2. Kadar je pridevnik dodan moškim imenom oseb in živih stvari, takrat mu je tožilnik ednine enak rodilniku, sicer pa imenovalniku. (Primeri § 20, opomnjo 1.) 3. Gibljivi poluglasnik e v končnicah: ek, el, en, er itd. se opušča kakor samostalnikom tudi pridevnikom po vseh sklonih, v katerih rastejo na koncu. Enako je tudi z ostrim d, ki v dvozložnicah na ek in en včasih stoji namesto e. N. pr. sladek — sladak koren, temen — teman prostor, svetel prostor, bister potok. Postavite pridevnike sč samostalnikom v rodilnik; poiščite tem pridevnikom ženske in srednje samostalnike! 4. Rad-a-o (nerad) rabimo samo v imenovalniku vseh števil; napak, peš, res, sovraž, všeč se ne pregibljejo. 5. Lastna imena na ski se sklanjajo kakor pridevniki; n. pr. pesmi Koseskega, Ledinskega; hrabri čini Nikolaja Zrinjskega. 48. naloga. Sklanjajte: a) krepak mož, blaga gospa, zdravo oko; b) visok voz, košat javor, marljiva dekla, drago blago; c) sklanjajte samostalnike s pridevniki pod a) v stavkih! Določni in nedoločni pridevnik. § 37. Priden hlapec je veliko vreden. Pridni hlapec našega soseda je veliko vreden. Pri nas je bil (en) star mož. Stari mož je bil naš znanec. Naš znanec je star. Sosedov hlapec je prinesel pismo. Ta vrt je materin. Lisičji rep je metlast. Pošteni se druži s poštenjakom. Pravilo: V edninskemimenovalniku (in tožilniku) moškega spola razločujemo pri pridevniku določno in nedoločno obliko; določna se končava na i, nedoločna pe na kak soglasnik. Določna oblika se rabi, kadar gre za določeno, znano osebo ali stvar, ali če pridevnik nadomestuje osebek; nedoločna, 60 — kadar je govor o nedoločenej, še neznanej osebi ali stvari, in takrat, kadar stoji pridevnik za povedek v stavku. O p o mn j a. 1. Pridevniki na ov (ev), in, je, ski in stopnjevani pridevniki nimajo tega razločka. 2. Kadar je samostalnik izpuščen, preobrazi se pridevnik v samostalnik; n. pr. hudobni (človek) se boji sence — hudobnež se boji i. t. d. 49. naloga, a) Postavite namesto črtic primerna sklonila: Blažen — so leta nedolž— otrok. Prid— delavc— pomaga Bog. Hudobn— človek— nikdo ne zaupa. Plemenit— drevje ima plemenit— sad—. Kratk— predivo daje tudi dolg— nit—. Ali si videl živahn— veverico z dolg— rep—? Nagajiv— ljudje siv— osi— radi oponašajo dolg— ušes—. Osličin— mleko je bol— ljud— zdrav— pijača. Bolan človek težko dohaja zdrav—. Jaz imam dva brat—; eden je zdrav, drugi je bol—. Bol— se imenuje France. Laž ima kratk— nog—. Potrpljenje prebije železn— duri. b) Poiščite najprej dopolnila, potem pridevnike, ki so prilastki. 50. naloga, a) Poiščite samostalnikom v 25. nalogi primerne pridevnikove prilastke! b) Storite tako tudi pri samostalnikih 42. naloge. c) Rabite pridevnike v 34. nalogi kot prilastke ter snujte nove stavke; n. pr. Krogli podobna zemlja se pomika okoli solnca. § 38. Leteča muha ne piči. Našli so popotnika omed¬ lelega. Ozebla noga srbi. Gnojena njiva je plodovita. Pravilo: Deležniki so razen prvega deležnika sedanjega časa po svojej sklanji pravi pridevniki. Prvi deležnik preteklega časa pa ostaja v imenovalniku vseh števil neizpremenjen; n. pr. Delavke, pustivši njivo, bežč domov. Pravilo: Sklanjalni deležniki se rabijo tudi za prilastke, to pa najčešče drugi deležnik sedanjega časa in pa trpno pretekli. 61 Opomnja. Končnica en trpnega deležnika ima vselej polnoglasni e ter se tako razločuje od pridevnikov z gibljivim e, n. pr. podložčn, ena, eno je deležnik, podložen, žna, žno pa pridevnik. Razločujte: snažen in snažen, učen in učen, gnojen in gnojen. 51. naloga, a) Kako se glasi drugi deležnik sedanjega časa pri glagolih: žgati, govoriti, sedeti, žalovati? Kako se glasi trpno pretekli deležnik pri glagolih: zasujem, pošljem, sušim, plačam? b) Porabite te deležnike v prilastke! Stopnjevanje pridevnikov in deležnikov. § 39. Ponavljajte § 17! a) Imeniten — imenitn-ejši (a, e) — imenitn-eji (a, e); priden — pridn-ejši (a, e) — pridn-eji (a, e); čist — čist-ejši (a, e) — čist-eji (a, e). Ljub — ljub-ši, lep — lep-ši, hud — huj-ši, trd — tr-ši; jak — jač-ji, drag — draž-ji; plah — plaš-ji; visok — visok-ejši — viš-ji. h) Žarim — žareč (a, e) — bolj žareč, vrem — vroč (a, e) bolj vroč; črn, zelo črn; rumen — bolj rumen, prav rumen. c) Kako se glasi druga stopnja pridevnikov: bratov, slep, mrtev, desni, levi, današnji, poletni, zimski, lesen, lončen, železen ? d) Baker je dražji ko železo. Oče je stareji nego sin. Žeja je hujša od gladu. a) S priponko ejši (a, e) se stopnjujejo vsi mnogozložni pridevniki in večina dvo- in enozložnih; priponka ejši se včasih skrčuje v eji (a, e). Pritiklini ši in ji priraščate enozložnim pridevnikom. Prvo dobivajo pridevniki, katerim se deblo končava na b, p ali d; za samoglasnikom se d pred ši izpreminja v i, za soglasnikom pa izpada. Pritiklino ji dobivajo taki enozložni pridevniki, katerim se deblo končava na g, h, k, ki se pred 62 ji izpreminjajo v ž, s, c. Pridevniki na ok in ek se stopnjujejo tudi po odpahnjenej končnici in sicer s priponko ji; n. pr. niz-ek — nižji, lahek (lag-ek — lažji, kratek — krajši [kračji]). b) Deležniki in taki pridevniki, ki pomenjajo kako barvo, stopnjujejo se z bolj, najbolj, zelo, jako i. t. d. c) Posestni ali svojilni pridevniki in nekateri drugi, pri katerih se po njih pomenu ne more večja ali manjša mera misliti, ne dado se stopnjevati. d) Kadar primerjamo dve stvari, rabimo besedice: kakor ko, nego ali pa predlog od. Stopnjevani pridevniki se sklanjajo in rabijo kakor nestop- njevani. Opomnje. 1. Ta-nek, sla-dek in sploh vsi enozložni pridevniki na d lahko privzemajo razen pritikline ši tudi ji; n. pr. tan-ši ali tanji, slaj-ši ali sla-ji, mlaj-ši ali mla-ji, raj-ši ali ra-ji. 2. Višja stopnja se izobražuje tudi, če postavimo pridevnik dvakrat zapored; n. pr. visok, visok hrib. 3. Namesto 3. stopnje rabimo čestokrat različne ljudske primere; n. pr. vesel, da je kaj; mlad kakor kaplja; sladek ko med; siten kakor griža; grenek ko pelin. 52. naloga. Snujte sč sledečimi besedami stavke, devajoč pridevnike v drugo stopnjo: Zrak — voda — lahek. Drevo — grm — nizek. Cesta — steza — širok. Topol — lipa — tanek. Poletna noč — dan — kratek. Ovca — koza — koristen. Jeklo — železo — trd. Sin — oče — mlad. Cuker — med — sladek. Sneg — kreda — bel. Kuna belica — dihur — velik. Pšenica — rž — drag. Čebele — trotje — delaven. Zaimek. § 40. Ponavljajte § 6! 53. naloga. Midva sva brata. Vsak je svoje sreče kovač. Zaupam v tvojo prijaznost. Ta pesem mi ugaja. Kar priprosiš, lahko nosiš. Kdo je času dal perot ubežno? Nihče ne nide 63 smrtnej kosi; ona poseka vsakega. Vsakdo nosi svoj križ. Mi smo njega vprašali. Jaz imam njegovo knjigo; svojo sem pozabil. Boga spoznamo po njegovih delih. Čigava je ona suknja? Ves sem moker. a) Poiščite razne zaimke! b) Poiščite osebke, povedke, dopolnila, prilastke! 64 Pravilo: Osebnim zaimkom prištevamo tudi povratni se, ki ima za vse osebe, spole in za vsa števila isto obliko; sklanja se: i. 2 . 3 . 4 . 5 . 6 . — sebe, se, sebi, si, sebe, se, pri sebi, sč seboj. Opazke. 1. Ponavljajte § 8, opomnjo 2! 2. Osebe, katerim hočemo izkazati spoštovanje, ogovarjamo z drugo osebo množnega števila, t. j. vikamo jih. 3. Daljša oblika osebnih zaimkov (v. 2., 3. in 4. sklonu) stoji: a) v začetku vsakega stavka; v pr. njemu se moraš potožiti. Krajša oblika nikdar ne začenja stavkov. b) Kadar se naglas dene na zaimek, zlasti kadar se oseba nasproti postavi osebi n. pr. kdor tebe s kamenjem, ti njega s kruhom. Mi smo njega vprašali, ne tebe. c) Za predlogi (ki ne zahtevajo tožilnika); n. pr.: Brez njega je prišel. Enozložni predlogi s tožilnikom imajo za seboj rajši krajšo obliko; n. pr. Skrbim za se = skrbim zase. 4. Paziti je na sledeče in enake oblike: po njega = po-nj, za njega — za-nj, pred 'njega — pred-enj — predenj, v njega — va-nj, v njo — vd-njo. 54. naloga. Napišite stavke, v katerih jemljete osebne zaimke za osebke. 55. naloga. Prijatelj potrebuje prijatelja. Oče se spominja sina. Mati se veseli hčere. Nepremišljenost škoduje človeku. Peter je Tončku podoben. Pomagač pomaga mojstru. Uk koristi mladini. Ti motiš učenko. Učitelj hvali pridnega. Matevžek je pozabil na sestro. Postavite namesto dopolnil a) osebne zaimke 1. in 2. osebe v vseh številih, b) osebe zaimke 3. osebe v vseh številih. G5 Posestni zaimki. § 42. Moja suknja je nova. Tvoje veselje je moja sreča. Najina sestra je vajina prijateljica. Naše življenje je kratko. Skrbite za svoje zdravje! Njegov oče je vaš '»dobrotnik. Katere besede izrazujejo v teh stavkih prilastke? Besede: . moj, a, e, najin, a, o, naš, a, e, tvoj, a, e, vajin, a, o, vaš, a, e, njegov, a, o, njen a, o, njun, a, o, njihov, a, o, svojj a > e kažejo, čigava je oseba in stvar. Imenujemo jih svojilne ali posestne zaimke. Kateri merijo na prvo, kateri na drugo in tretjo osebo? Pravilo: Svojilni zaimki se sklanjajo kakor pridevniki in se tudi rabijo za prilastke. Zaimek svoj, a, e rabimo v vseh treh osebah, kadar je tista oseba, katerej kaj pripisujemo v last, osebek v stavku. N. pr. imam svoj (ne: moj) nož — ti imaš svoj (ne: tvoj) nož — imamo svoje nože — imate svoje nože i. t. d. Op omnj a. 1. Posestne zaimke: najin, vajin, njegov, njen, njun, njihov — pogostoma nadomestuje rodilnik osebnih zaimkov: naju, vaju, njega, nje, njiju, njih. N. pr. Njega (njegov) oče je vaš dobrotnik, njiju (njun) brat, nje (njena) teta. 2. Včasih se posestni zaimek nadomestuje z dajalnikom osebnega zaimka. N. pr. Bodi mi (moj) svetovavec! Skrbno obdeluj si (svoje) polje! Stric je nama (najin) drugi oče. 56. naloga. Sklanjajte: najin dolgi sveder, vaše težko breme, naša nova cerkev, njuno ime. 57. naloga. Spoštujem svoje starše. Jaz ljubim svojo domovino. Zvest sem svojej domovini. Spregajte glagole teh stavkov v polnih stavkih! Slovenska slovnica. 66 58. naloga. Sestra moje matere je moja teta. Tajino prijateljstvo ostane. Bog ve naše misli. Poslušajte svoje starše! Dobri otroci so veselje staršev; napačni otroci so njihova žalost. Umolknile so njune besede. Pomagaj bližnjemu v njegovih nadlogah. Njen vrt je ograjen. Tvoja obleka je umazana. Najina sekira je topa. Ljubite domovino po njenej vrednosti! a) Poiščite posestne zaimke, ki so prilastki! bj Nadomestujte debeleje tiskane zaimke z osebnimi! c) Poiščite dopolnila! d) Razložite stavke po govornih razpolih! 59. naloga, a) Snujte stavke, katerim je povedek kak posestni zaimek. b) Poiščite osebne in posestne zaimke v 26. berilu 3. čitanke. Kazalni zaimki. § 43. Ta lipa je košata. Cvet te lipe odpada; ona lipa je odcvela. Tisti nesrečni človek zdihuje. Tako (grenko) sadje se ne more zaužiti. Takšno ravnanje ni spodobno. Pravilo: Kazalni zaimki kažejo določno na posamezne osebe ali reči izmed drugih. Kazalniki so: ta, ta, to (ta-le, tale, tole), oni, a, o; oni-le, tisti, a, o, taisti, a, o (toti, a, o), tak, a, o, takšen, šna, o, takov, a, o, tolik, a, o, tolikšen, šna, o. Kazalniki se sklanjajo kakor pridevniki; ta, ta, to ima posebno sklanjo. 67 Množina. Opomnja. 1. Ta kaže na osebe in reči, katere so gledd mesta ali časa bližje, dni kaže na osebe in reči, katere so bolj oddaljene. 2. Kazalnikom prištevamo tudi sam, a, o. Ta zaimek krepi druga imena na pomenu ter stoji pri samostalnikih in osebnih zaimkih; n. pr. Lenuh sam sebi čas krade. Jaz sam sem te poklical. 3. Med kazalniki ta, tisti, dni in samostalniki nikdar ne stoji nedoločni pridevnik; napačno je torej tisti zvest tovariš. 60. naloga. Sklanjajte: ta debeli jazbec, tisti slavni zbor, oni-le imenitni vojvoda, tako visoko kolo. 61. naloga. To polje je plodovito. Plodovitost tistih njiv je nama znana. Pridnost onih-le mladeničev naj bode tebi vzor! Takšne nevihte nisem učakal. Taje šel opravičen domov. Bistre sape mi jasnijo srce. Star človek je sam sebi na poti. Mi sami smo krivi svoje nesreče. aJ Poiščite kazalnike, ki so prilastki! b) Poiščite druge zaimke! c) Razložite stavke po govornih razpolih, po osebkih, povedkih, dopolnilih in prilastkih! Vprašalni zaimki. § 44. Kdo je podaril solncu žareči svit? Kaj se sveti na nebu? Kateri hrošči so drevju škodljivi? Čigavo je to pero? Kakovo je to darilo? Kakšna je konjska dlaka po barvi? Koliko je usmiljenje božje! Kolikero žito raste na polju? 5 * 68 Pravilo: Zaimki, ki vprašujejo po osebah in rečeh, so vprašalni zaimki in so : a) samostalni: kdo? kaj? b) pridevni: kateri, a, o? čigav, a, o? kak, a, o? kak6v, a, o? kakšen, šna, o? kolik, a, o? kolikšen, šna, o? kolik er, a, o? Pridevni vprašalniki so po sklanji pravi pridevniki, samo- stalna pa se pregibljeta takd: 1. 2. 3. 4. 5. 6. sklon, kdo, koga, komu, koga, pri kom, s kom, kaj, česa, čemu, kaj, pri čem, s čim. Opomnja: Kolik se rabi večinoma v srednjem spolu; v tej obliki ostaja nepregiben ter ima za seboj oddelni rodilnik (pr. §27). N. pr. Koliko platna ste kupili? 62. naloga. Kateri izmed vas pojde z menoj za pričo? Koga si pozdravil? Kakšno mesto je Ljubljana? Katera žival je kralj četveronožcem? Koliko delov sveta poznate? Kolikšen je kragulj? Kaj lovi pegasta sova? Kolikero dreves imate? Poiščite vprašalnike. 63. naloga. Koroško je gorata dežela. Berem iz poučne knjige. On prepisuje kratko pesem. Govorim o razširjenem stavku. Pripovedujete povest. Oni-le travnik je sosedov. Moj součenee riše. Učenec nima knjig. Moja sestrica je štiri leta stara. Žolne so gozdu prekoristne. Vse ptice imajo trd kost- nik. Sramujte se zavidljivosti! Njiva pri potoku je požeta. Bodite dobrotnikom hvaležni. Mavrica je sedmer trak. a) Snujte iz teh stavkov vprašalne, poprašujoč po debe- leje tiskanih besedah. b) Poiščite dopolnila in prilastke! Oziralni zaimki. § 45. Kdor resnico ljubi, ušes jej ne maši. Kar te ne peče, ne gasi. Oče naš, kateri si v nebesih! Ne zabim jezika, katerega me je mati učila. Kakršna setev, takšna žetev. Ne odlagaj na jutro dela, ki ga danes lahko storiš. 69 Pravilo: Oziralni zaimki vežejo vselej dva stavka ter se ozirajo pri tem na samostalnik ali zaimek, ki stoji v prvem stavku. Oziralni zaimki so: a) samostalni: kdor, kar; b) pridevni: kateri, a, o, kakršen, sna, o, kolik, a, o, k olik r šen, a, o, ki. Pridevni oziralniki se sklanjajo kakor pridevniki, samo¬ stalni pa tako: i. . 2 . 3 . 4 . kdor, kar, kogar (čigar), cesar, 5 . komur, kogar, čemur, kar, 6 . pri komur (komer), s komur (komer), pri čemur (čemer), s čimur (čimer). Opomnja. Ki- za vse tri spole- je nepregiben, privzema pa v vseh sklonih razen v imenovalniku vseh treh spolov in števil okrajšani osebni zaimek 3. osebe v dotičnem spolu in številu; n. pr. ki jo = katero, ki jih = katerih. Nedoločni zaimki. § 46. Nekdo je imel dva sina. Nihče ne ve prihodnosti. Marsikdo je srečen. Nekaj lazi po tleh. Ni česa nisem videl. N ekateri redno prihajajo v šolo. Vsak je svoje sreče kovač. Vse mine. Pravilo: Nedoločni zaimki kažejo na kako osebo ali reč, katere nočemo ali ne moremo imenovati. Nedoločni zaimki so: a) samostalni: (kdo) nekdo, nikdo, nihče, malokdo, marsi¬ kdo, vsakdo, — (kaj) nekaj, nič; b) pridevni: (kateri, a, o), nekateri, malokateri, marsi¬ kateri, kak, a, o, marsikak, vsak, a, o, ves, vsa, vse. Nedoločni zaimki se sklanjajo po zgledu kdo, ali pa po pridevnikovej sklanji. Ves se pregiblje kakor ta, ta, to; nič se sklanja tako: 1. nič, 2. ničesa (ničesar), 3. ničemu (ničemur), 4. nič, 5. pri ničem (ničemer), 6. z ničim (ničemer). 70 O pom n j a. Nikalni zaimki (nikdo, nihče) in nikalne besede sploh (nikdar, nikoli itd.) niso nikoli brez nikalnice ne, ki stoji vselej pred povedkom ali vezilom. 64. naloga. Nekdo je šel mimo hiše. Nikdo se ni oglasil. Nikoga ni bilo doma. Malokdo zna zgodovino starih Slovanov. Vsakdo se veseli pomladi. Slepec ne vidi ničesa. Malokateri doživi 90 let. Marsikateremu je sreča nemila. Vsak pometaj pred svojim pragom. Nekaj je bolje od ničesa. Vsi smo ob¬ žalovali njegovo smrt. Od besed(i) se nihče ne zredi. Poiščite nedoločne zaimke ter povejte, za katere stavkove člene se rabijo. 65. naloga. Napišite stavke z zaimki raznih vrst! Pravilo: Za prilastke nam služijo posestni, kazalni in vprašalni (v pridevnikovej obliki) zaimki. Številniki. § 47. a) Roka ima pet prstov. Peti prst je mazinec. Mavrica je sedmer trak. Dvojna vrata so po zimi koristna. Orlica izvali po dvoje mladih. Samodrug sem hodil. Petkrat dvajset j e sto. b) Ves svet je hiša božja. Z6b dosti — kruha malo. Pravilo: Številnik naznanja število oseb ali reči. Številniki so: a) določni, ki natanko kažejo število oseb ali reči, — b) nedoločni, ki le površno značijo število. Določni številniki so: glavni, vrstilni, ločilni, muožilni, delilni, družilni, ponavljalni. Glavni številniki. § 48. Štejte do dvajset! Štirje vojaki so prišli. Pet vojakov je prišlo. Eden pride. En krivičen krajcar sne deset pravičnih. 71 Pravilo: Glavni številniki kažejo, koliko je oseb ali reči. Številnik eden, ena, o, ali en, ena, o se sklanja kakor pridevnik, dva, e, oba, e, pa kakor zaimek ta v dvojini. Sklanjajte: dva pastirja, obe gospe, dve peresi! Stevilnike trije — tri, štirje — štiri, pet pregib- ljemo tako: Za moški spol. 1. trije, štirje 2. treh, štirih 3. trem, štirim 4. tri, štiri 5. pri treh, štirih 6. s tremi, štirimi Za ženski in srednji spol. tri, štiri treh, štirih trem, štirim tri, štiri pri treh, štirih s tremi, štirimi. Za vse tri spole. 1. pet 2. petih 3. petim (em) 4. pet 5. pri petih 6. s petimi (emi). Pravilo: Po sklanjaju „pet“ se ravnajo vsi višji glavni številniki od „pet“ dalje. „Sto“ in „tisoč“ se navadno ne sklanjata. Od „pet“ dalje so vsi glavni številniki v imenovalniku in tožilniku pravi samostalniki ter imajo pri sebi samostalnik v rodilniku. 66. naloga, a) Odgovarjajte pismeno tem vprašanjem: Koliko dni šteje teden? Koliko mesecev ima leto? Na koliko ur se razdeljuje dan? Koliko minut šteje vsaka ura? Koliko metrov je kilometer? Koliko litrov je hektoliter? Koliko gramov stori kilogram ? h) Dva sina sta smrt storila v vojni; štirje še žive. Naš stric je oče petih sinov. Zapustil bode svoj imetek petim sinovom. Govorimo o petih sinih našega strica. Stric je zadovoljen se svo¬ jimi petimi sini. Liter vina je veljal 15 krajcarjev. Gosenica — 72 — ima navadno-16 nog. Trije hlapci ženejo 12 vol. To drevo je osem metrov visoko. Podčrtajte številnike, ki so prilastki! Izpišite vse prilastke in vsa dopolnila! cj Napišite stavke, v katerih zahtevajo dopolnila sledeči pridevniki: star, visok, širok, dolg, globok, težek, vreden. Vrstilni številniki. § 49. Januar je prvi mesec. Cesar Leopold II. je umrl leta tisoč sedem sto dva in devetdesetega. Učenci berejo tretje berilo v četrtej čitanki. Peto nalogo smo prepisali. Pravilo: Vrstilni številniki kažejo vrsto, vkaterej so stvari druga za drugo, ter odgovarjajo vprašanju: koliki, a, o? Po sklanji so pravi pridevniki; pri letnej številki je pri izgovoru samo zadnja številka vrstilni številnik. Pazite. Za številkami, ki značijo vrstilnike, postavlja se pika. 67. naloga. Cesarica Marija Terezija je umrla dne 29. novembra 1. 1780. Cesar Franc Jožef I. je nastopil vlado dne 2. decembra 1. 1848. Dne 24. aprila 1. 1854. se je poročil z bavarsko princesinjo Elizabeto. Pokojni cesarjevič Rudolf , se je poročil dne 10. maja 1. 1881. z belgijsko princesinjo Štefanijo. Prepišite te stavke ter zapišite števila s črkami! Ločilni in množilni številniki. § 50. Številniki: edin, a, o, dvoj, a, e (oboj), troj, a, e, četver, a, o, peter i. t. d. značijo na vprašanje kolikčr, a, o? razpole ali plemena oseb ali reči. Pravimo jim ločilniki. Številniki: edin, a, o, enojen, na, o, dvojen, na, o, dvoj- nat, a, o, trojen, na, o, četveren, rna, o, četvernat-a, o itd. kažejo na vprašanje kolikeren? pomnožbo kake reči, zat6 se imenujejo množilni. 73 Množilni številniki se izobražujejo iz ločilnih, ako se tem pritika en ali nat. Ločilni in množilni številniki so po sklanji pridevniki. 68. naloga. Na našem vrtu imamo dvoje lilije. Na marsi¬ katerem drevesu raste četvero pleme sadja. Dobim obdelana njiva rodi deseternat sad. Glavni vetrovi so četveri. Mavrica ima sedmero barvo. Redimo dvajsetero ovac. Petero ptičev sem ustrelil (dva goloba in tri jerebice). Šestero konj ima v konjaku. Trojne grablje je kupil. V hlevu so četverne vile. Poiščite ločilne in množilne številnike! Opomnja: Glavne številnike včasih nadomestujejo ločilni v srednjem spolu, včasih pa množilni. Ločilne rabimo namesto glavnih pri osebah in živalih, če hočemo naznaniti, da so po spolu ali starosti različne; pri samostalnikih, ki se rabijo samo v množini, pa stoje namesto glavnih ločilni, ali včasih tudi množilni številniki. Delilni in drnžilni številniki. § 51. Ako postavimo pred glavne ali pred ločilne številnike predlog po, dobimo delilne, ki kažejo, po koliko je oseb ali reči. Družilni številniki pa so z besedo „samo“ sestavljeni vrstilniki. N. pr. Samopeti (sam s štirimi drugovi, tako da je sam peti) je prišel. Ponavljalni številniki. § 52. Nekatero berilo beremo trikrat. Šimen je bil danes prvič pri sv. izpovedi. Pravilo: Ponavljalni številniki odgovarjajo vprašanju: kolikokrat? kolikrat? (kolikoč?) ali katerikrat? ter so nepregibni. Povejte več ponavljalnih številnikov ter recite, kako se izobražujejo. 69. naloga. Odgovarjajte sledečim vprašanjem v polnih stavkih: 74 Koliki del enega leta je en mesec? S koliko zvonovi je zvonilo delopust? S koliko prsti držiš pero? S kolikerimi peresi pišemo? Po koliko učencev sedi v enej klopi? Po koliko drevesec je v drevesnici vsajenih v enej vrsti? Po koliko piščet izvali kokoš? Kolikokrat molimo na dan? Kolikrat imamo v letu ena¬ konočje? Katerikrat si se danes kopal? Nedoločni številniki. § 53. Mnogo je poklicanih. Pridelali smo precej žita. Nekaj hrušek (nekatere hruške) že cvete (cveto). Nekateri ljudje so žolte polti. Marsikateri ptiči zapuste jeseni naše krajine. Ves svet je hiša božja. Vsaka dežela ima svoje šege. Katere številnike imenujemo nedoločne? Pravilo: Nedoločni številniki so ali nepregibniali pregibni. Nepregibni so: mnogo, veliko, malo, dosti, več, mhnj (menj), preveč, premalo, precej, obilo, sila, nekoliko, nekaj, nič; pregibni so: noben (nobeden) mnog, a, o, ves, vsak, nekateri, melokateri, marsikateri, mnogokateri itd. Nepregibni nedoločni številniki, imajo samostalnik namesto v imenovalniku in tožilniku v rodilniku pri sebi; pregibni ne¬ določni številniki brez samostalnika so nedoločni zaimki. (Pri¬ meri § 46.) 70. naloga. Mnogo hiš je pogorelo. Malo je izvoljenih. Letos ni bilo nič češpelj. Danes imamo dosti dela. Vrtnar je izkopal nekoliko dreves. To opravilo mi daje obilo dobička. Veliko ljudi je bilo na semnju. Na kapusu je sila gosenic. Med dosti kmeti je malo kmetovavcev. Slab groš pozna več ljudi. Lani je bilo manj jabolk nego letos. Nobena riba ne diha s pljuči. Svet je vseh ljudi dom. Vsak človek je umrljiv. Vsako četrto leto je prestopno. Nekatere rastline so strupene. Malo¬ kateri Špartanec je uhajal iz vojne. Trda glogovina je za marsi¬ katero rabo. Marsikateri rabi trdo glogovino. Nekaterim je čuk mrtavški pič. Bogu nič ni skritega. 75 a) Poiščite najprej nepregibne, potem pregibne nedoločne številnike! b) Poiščite stavke z nedoločnimi zaimki! Pravilo: Vsi številniki razen delilnih in ponavljalnih nam utegnejo služiti za prilastke. Rodilnikov prilastek. § 54. a) Začetek modrosti je strah božji. Lepota narave mika človeka. b) Blagoslov očeta (očetov blagoslov) zida otrokom hiše. Kletev matere (materina kletev) otrokom hiše podira. Hiša našega očeta je dvostropna. Sestra vaše matere je vaša teta. c) Pravičnost je temelj držav (državam). Jožel II. je bil dobrotnik svojih podložnih (podložnim, podložnikom). Pravilo: Za prilastke rabimo tudi rodilnike in sicer: a) pri rečnih in pojmovnih imenih, b) pri imenih živečih stvari, kadar ima rodilnik pri sebi še katero drugo pojasnilno besedo. Brez tega pojasnila se izpreminja prilastnikov rodilnik v pridevnik. (Primeri skladje § 23.) c) Včasih se rabi dajalnik namesto rodilnika za prilastek. 71. naloga. Dolgost življenja je kratka. Krasoto stvar¬ jenja moramo občudovati. Pismo je namestnik govora. Morje je zakladnica soli. Varčnost se imenuje hči modrosti. Krčmar je potočil vedro vina. Mesar je kupil jarem v61. Bog je stvarnik svet&. Delavnost je dika življenja. Cesar Jožef II. je bil mož dobrega srca. Poiščite rodilnikove prilastke! 72. naloga. Postavite namesto črtic primerne prilastke v x-odilniku: Naša zemlja ima podobo —. Na obeh straneh — stoji Ljubljana. Dobri otroci so veselje —. Imam kup —. Prinesi hleb —! Prodaj mi koš! —! Letošnje leto je prineslo obilico —. Zbrala se je truma —. Krdelo — se bliža. Jata — se pripodi. 76 73. naloga. Srečal sem hlapce soseda. Berem pesmi Prešerna. Slišim glas sestre. Sinovi učitelja so služabniki kralja. Oko gospodarja pase konje. Kri raka je brez barve. Starši učiteljice so premožni. Marsikateri Slovenec razume jezik Nemcev. Luč očes je lep dar nebes. Mleko k6z je zdravo. Hrvatov dežela je bogata. Njih gozdi hrastov rede črede svinj. Naletel sem na zalego gadov. a) Postavljajte pred rodilnikove prilastke pojasnilne besede! N. pr. Srečal sem hlapce našega soseda. b) Izpreminjajte rodilnikove prilastke v pridevnikove! 74. naloga. Porabite v oklepajih stoječe besede za pri¬ lastke v dajalniku: Nezmernost je sovražnica (zdravje). Mnogovrsten je vzrok (bolezen). Naš cesar je pravi oče (siromaki). Babenbergovci so bili vladarji (Avstrijsko). Bodi varuh (vdove)! Madjari so mejaši (Poljaki). Ulrik Kapeler je bil poveljnik (poslednja vojska). Grof Herman je bil poglavar (Slavonija). Jurčič je bil urednik („Slovenski Narod"). Starček je bil priča (čudni dogodki). Otroci naj bodo podpora (starši). Zvezda je soseda (zvezda). Prilastek s predlogom. § 55. Ponavljajte § 34! Bogastvo iz odrtije se razbije. Plavanje proti vodi je težavno. Pot skozi življenje je kratka. Veselje v nebesih je večno. Gnojišče pod kap o m je prava potrata. Kako se vpraša po prilastku? Pravilo: V prilastek služijo tudi samostalniki s pred¬ logom. Tudi ti prilastki stoje tik samostalnika, ki ga po¬ jasnjujejo. 75. naloga. Ljubezen do očetnjave je Avstrijancu dika. Pare iz mlak so zdravju škodljive. Cesta skozi gozd je senčna. Anton Janežič je spisal slovnico za Slovence. Pokorščina do staršev bodi radovoljna! Človeku brez vere ni verjeti. Izgubil sem ključ od vrat. Ali si videl most nad potokom? Šege o božiču so različne. Pota na vse strani so ti odprta. 77 a) Poiščite prilastke s predlogi! h) Razložite stavke po stavkovih členih! N. pr. Ljubezen—je osebek; do očetnjave—je prilastek s predlogom; je dika—je povedek; Avstrijancu—je prilastek v dajalniku. c) Razložite stavke po govornih razpolih! Ponavljanje. § 56. Pravilo: Za prilastke nam rabijo: 1. pridevniki, 2. deležniki, 3. zaimki (kateri?), 4. številniki (kateri?), 5. samostalniki v rodilniku ali s kakim predlogom. Samostalnikovi prilastki imajo pogostoma še kak drug pridevek pri sebi. e) Prislovno določilo. § 57. Tam stoji stol. Jutri bomo obhajali tvoj god. Dež lije curkoma, Slavec lepo poje. Konjska griva je lahko kodrasta. Žrebe je jako živa žival. Glas raste grede. Na pragu se repenči petelin. Ranjenec je stokal od bolečin. Pravilo: Razen dopolnila in prilastka je tudi prislovno določilo nebistven stavkov člen. Prislovno določilo določuje gla¬ golov in pridevnikov povedek in pridevnikov prilastek ter naznanja, kje, kdaj, kako ali zakaj se kaj dela ali godi. Včasih se snide po več določil. Za določilo se rabijo: a) prislovi, h) prvi (prislovni) deležnik sedanjega časa; c) samostalniki s predlogi, pa tudi brez predlogov. Prislov. § 58. Pravilo: Prislovi so nepregibne besede, ki naznanjajo, kje, kdaj ali kako se kaj dela ali godi. Znanijo torej kraj, čas ali način. Krajevni prislovi odgovarjajo vprašanju: kje? kam? kod? Sem spadajo: Tu, tukaj, tam, tja, tod, drugje, drugam, drugod, nekje, nekam, nekod, kjer koli, kamor koli, koder koli, nikjer, nikamor, 78 nikoder (nikod), povsod, vun, semkaj, zunaj (od zunaj), znotraj, noter, notri, gori, doli, zgoraj, spodaj, zdolaj, spredi, zadi, spredaj, zadaj, naprej, nazaj, zraven, blizu, poleg, proč, kvišku, strani. Časovni prislovi odgovarjajo vprašanju: kdaj? koli¬ kokrat? koliko časa? Sem gredo: Včeraj, sinoči, davi, danes, zgodaj, zjutraj, zvečer, drevi, nocoj, jutri, letos, lani (k letu), davno (zdavnaj), zdaj, nekdaj, takoj, precej, skoraj, skoro, že, še, še-le, vselej, vsekdar, zmerom, vedno, prej, tedaj, tačas, potem, potlej, nikdar, nikoli, zopet, večjidel, kmalu, včasih, naposled, doslej, odšle, večkrat, dostikrat, velikokrat, drugič, z nova, ne¬ prenehoma, neprestano, zdržema, vekomaj, marsikdaj, malokdaj. Pravilo: Prislovi načina kažejo, kako se kaj dela ali godi. Taki so: Brž, celo, da, dosti, dovolj, drugače, inače, jako, komaj (jedva), le, manj. mahoma, menda, morda, nalašč, napak, narav¬ nost, narazen, narobe, nekako, nekoliko, nenadoma, nikakor, pač, počasi, pogostoma, polagoma, ponevedoma, popolnoma, posebe, prav, res, samotež, šiloma, skoraj, skratka, skrivaj, sploh, tikoma, vedoma, vidoma, vkup (skupaj), vobče, vsaj, vsekako, vznak, zaporedoma, zaman, zastonj, zelo, zlasti. Za načinovne prislove rabimo tudi pridevnike s končajem srednjega spola. Opomnja. Nekateri pridevniki na -ski se rabijo tudi s končajem moškega spola za prislove; n. pr. moj brat govori nemški. Pravilo: Razen krajevnih, časovnih in načinovnih prislovov razločujemo še: a) Vprašalne: kje? kam? kod? (od kod — do kod); kdaj? obkorej? dokorej? doklej? odklej? kako? koliko? koli¬ kokrat? zakaj? b) Kazalne: tako, toliko, tolikokrat, zato, zatorej, zategadelj. Stopnjevanje prislovov. § 59 . Sestra govori glasno. Brat govori glasneje. Stopi blizu! Pridi bliže! 79 Pravilo: Iz pridevnikov izpeljani načinovni prislovi se stopnjujejo kakor pridevniki. Nepravilno se stopnjujejo: dobro dolgo, daleč mnogo (veliko) malo brž blizu bolje dalje, delj več manj e, manj, menj prej bliže najbolje najdalje največ najmanje, najmanj, najmenj najprej najbliže. Predlog. § 60. Katere besede imenujemo predloge? Kateri predlogi se spregajo z rodilnikom? Pravilo: Kodilnik zahtevajo tudi: a) sestavljeni predlogi: Izmed, iznad, izpod, izpred, izza; b) prislovi, ki stoje pred sklanjalnimi besednimi plemeni, opravljajo službo predlogov, taki so: blizu, gledč, mimo, okoli, okrog (krog), poleg, prek, razen (razven, razun), tik, vštric (vštrit), znotraj, zraven, zunaj; c) samostalniki, sami ob sebi ali sestavljeni, namreč: dnu, konci (konec), kraj, takraj, onkraj, mesto, namesto, sredi (stran), tostran, onostran, vpričo, vrhu, vsled, zaradi, zbog, zastran. Prislovno določilo kraja. § 61. 76. naloga. Sopara vstaja kvišku. Solnce zahaja za gore. Ozka cesta pelje v nebesa. Krava molze pri gobcu. Svetilnica visi nad mizo. Drava se izliva pod Osekom v Donavo. Premičnice se sučejo okoli stalnic. Izpod gor izvirajo potoki. Ob potokih rastejo vrbe. Bogu se nikamor ne moremo skriti. Tukaj gori se sučejo neznani svetovi. Kukavica je zgoraj pepe- 80 lasta. Nje zunanji prst se da naprej, nazaj obračati. Pometaj smeti izpred hiše! Cesta drži skozi gozd. Ptica skače z veje na vejo. Stare vrane ne pobirajo črvov blizu brane. Tik sreče preži nesreča. Konec vasi stoji za potom stara jablana. Tabor je stal sredi goščave. a) Poiščite iz teh stavkov krajevna določila (najprej pri- slovna, potem po samostalnikih s predlogi izražena)! b) Razložite stavke po stavkovih členih! c) Razložite stavke po govornih razpolih! d) Napišite stavke s krajevnimi določili! Prislovno določilo časa. § 62. 77. naloga. Nasreča nikoli ne praznuje. Po storjenem delu počivaj! Slavec poj e včasih vso noč. Ob solnčem vzhodu se vzbuja vse stvarjenje. Po zimi zamrznejo nekatere reke. Vse žive dni bodem pomnel ono nesrečo. Da bi ti solnce svetilo od zore do mraka! Vsako leto ima dvakrat enakonočje. Dne 21. marcija vzhaja solnce zjutraj ob šestih. Zima se začne 21. decembra. Takrat sije solnce osem ur. Kmalu pa se dnevi zopet nategnejo. Pridna gospodinja je pred dnem po konci. Op o mn j a. Za prislovno določilo časa rabimo: a) časovne prislove, b) samostalnike s predlogi, c) samostalnike s prilastki ali v rodilniku ali v tožilniku. Prislovno določilo načina. § 63. 78. naloga. Ta njiva je globoko prerahljana. Orel leta visoko. Majhen lonček nenadoma skipi. Predice naj tanko predejo. Gladko berite! Govorite na glas! Zastonj sem se trudil. Zrele jagode prijetno diše. Škrjanec poje lete. Laž hodi ob enej nogi. Tvojih hesed nikakor ne morem odobravati. Vestno upo¬ rabite zlati čas svoje mladosti! Mačka se glasi mijavkaje. Gos se ziblje grede. Delajmo z veselim srcem! Izvršba kakor pod 76. 81 Hiter konj dirja. Konj dirja hitro. Vesel pastir prepeva. Prepevajoč pastir je vesel. Pastir prepeva veselo. Naši vojaki so pogumni. Pogumni vojaki se ne boje vojske. Naši vojaki se vojskujejo pogumno. Zvonik se vzdiguje visoko. Visoko streho je burja poškodovala. Nekatero gorovje ja nad 200 m visoko. Hudo dejanje se kaznjuje. Ogenj hudo gospodari. Laški jezik govori marsikateri Slovenec. Ta rokopjs je laški. Marsi¬ kateri Slovenec zna laški. Srečno smo prišli domov. Srečno pot sem voščil popotniku. Srečno je bilo detetce. Prepišite te stavke ter podčrtajte povedke enkrat, prilastke dvakrat, določila trikrat. 1. Opomnja. Za prislovno določilo načina rabimo včasih prvi deležnik sedanjega časa; zato mu pravimo prislovni deležnik. 2. Opomnja. Mati gre z otrokom na polje. Sveti Ciril je prišel sč svojim bratom Metodi jem med zahodne Slovane. Načinovnim določilom prištevamo tudi določilo društva ali vkupnosti. Prislovno določilo vzroka. § 64. aj Ves se tresem od strahu. Sodnika hvalijo zaradi njegove pravičnosti. O draginji umirajo ljudje za lakoto. Po sadu se spozna drevo. Ta mož je po obleki (sodeč) dimnikar. h) Človek je ustvarjen za delo. Vojska se vojskuje za domovino. c) Konj se brani s kopitom. Z boleznijo se telo slabi. d) Iz lesa se dela različno orodje. Prstani se delajo večinoma iz čistega zlata. Pravilo: Prislovno določilo vzroka naznanja: a) vzrok, b) namero, c) sredstvo (orodje) ali d) snov. 79. naloga. 1. Od šale ne boli glava. 2. Žolna je po svojej nogi plezavka. 3. Zidamo si hiše za stanovališča. 4. Kopač koplje z motiko. 5. Maslo se pripravlja iz smetane. 6. Trese se od veselja vsaka žila. 7. Savel je preganjal Davida iz zavisti. Slovenska slovnica. 6 82 8. Ogibljimo se prepira zaradi malih stvari. 9. Mlinsko kolo se goni z vodo. 10. Zenjica žanje se srpom. 11. Marsikatera bolezen pride po prehlajenju. 12. Tega ptiča poznamo po perju. 13. Vsled nove postave mora vsak sposobni državljan med vojake. 14. Obutev se dela iz usnja. 15. Hlapec se je urezal s koso. 16. Bik se brani z rogovoma. 17. Kljubu vsem svarilom se neporednež drži stare navade. Poiščite določila vzroka, namere, sredstva in snovi! 80. naloga. Tu se nad teboj razpenja staro sinje nebo. Le doma med svojimi ljudmi najdeš pravo srečo. Slavec najraji biva kraj gozdov. Gnezdo si napravlja iz bilk blizu tal. Spodaj ima sivo perje. Med naukom sedite tiho! Brez zraka nikjer ne moremo živeti. Prvi starši so bili za svojo nepo¬ korščino iz raja pregnani. Med dobrimi ljudmi je dobro živeti. Ali more kdo ob kruhu živeti? Iz ukaželjnosti smo to poučno berilo že štirikrat natanko prebrali. Skopost raste s kupom. Gospodar sedi ob nedeljah sč svojo družino pod lipo. Iz tega meha nikdar ne dobiš moke. Slovenci so tujce vselej radi pod streho jemali. Izpod neba padajo sem ter tja izpodnebniki. Pridna gospodinja mora za pero skočiti črez plot. a) Prepišite te stavke ter podčrtajte krajevna določila enkrat, časovna dvakrat, načinovna trikrat, vzročna štirikrat! b) Razložite stavke po stavkovih členih! c) Razložite stavke po govornih razpolih! 81. naloga. Človek se mora ravnati po ljudeh. Bolezen med ljudmi naj župan naznani okrajnemu oblastvu. Po naših ljudeh sem zvedel nesrečo. Gospod je potrdil Davida za kralja. Za kralja Štefana so se pokristjanili Madjari. V Pragi je grad za kralja. Za kralja so postavili nov grad. Zvon opominja k mo¬ litvi. Zvonjenje je nam opomin k molitvi. Na vse strani so ti pota odprta. Pota na vse strani so tebi odprta. Sopare iz mlak so škodljive. Iz mlak se vzdigujejo sopare. Izprva se mi je težko godilo. Ljubite Boga iz vseh svojih moči. Dajajte miloščino iz ljubezni do Boga! Iz morske pene delamo tudi lepotije. Določite stavke po stavkovih členih, posebno pazeč na samostalnike s predlogi. 83 Veznik in medmet. § 65. Katere govorne razpole že poznate? a) Mera in vaga v nebesa pomaga. Steblo se posuši, in zrno dozori. Med se liže, ker je sladek. Med je sladek; zato se liže. Alto ne teče, kaplja. Koder solnce teče, povsod se kruh peče. b) Deček je zavpil: „0 joj!“ Mlatiči mlatijo: pik! pok! pika! pok! oj Vezniki so besede, ki vežejo stavkove člene in stavke. Vezniki so ali p r i r e d n i: in, ter, tudi, ne le, ampak tudi, potem, naposled, a, ali, pa, toda, vendar, — zakaj, kajti; sicer, zato, torej itd. ali podredni; kjer, koder, kamor, kadar (kedar), ko, kakor, nego, če, ako, ker, da, da-si itd. b) Medmeti so besede, ki naznanjajo dušne občutke ali pa posnemajo kake glasove; n. pr. ha ha! juhe! hopsasa! joj! o joj! gorje! as! asa! ovbe! st! pst! hald! primaruha! put put! muc muc! — klip! klap! pif! paf! puf! plesk! resk! tresk! trlesk! Pravilo: Besede našega govora ločimo v: imena, glagole in členke (partikule). Med imena vrstimo: samostalnike, pri¬ devnike, zaimke in številnike; členki (partikule) pa se ločijo v: prislove, predloge, veznike in medmete. Slovenščini služi torej devetero govornih razpolov ali besednih plemen, namreč: 1. samostalnik, 2. pridevnik, 3. zaimek, 4. številnik, rt a 5. glagol, 6. prislov, 7. predlog, 8. veznik, 9. medmet, (D r——< »O Imena in glagoli se mnogo terno pregibljejo, členki pa ne; zato pravimo imenom in glagolom pregibni, členkom pa nepre- gibni govorni razpoli. 6 84 Ponavljanje in dostavki, a) Osebek (subjekt). § 66 . a) Sosed je trgovec, b) Mokri se ne boji dežja. c) Vidva sta brata. Osem je število, d) Boga ljubiti je največja modrost, e) Skoraj še nikdar ni zajca ujel. A je črka. f) Pišem. Grmi. V cerkvi se moli. Pri sosedu mlatijo (ljudje). Pravilo: Za osebek nam rabijo: a) samostalniki, h) pridevniki, c) zaimki in številniki, d) nedoločniki, e) vsaka druga beseda, pa tudi vsak zlog itd., če se o njem kaj dopoveduje, f) Osebek je skrit v povedku pri osebnih zaimkih, kadar se nanje ne deva naglas, pri brezo¬ sebnih, včasih tudi pri povratnih glagolih in takrat, kadar je osebek že iz zveze besed dosti znan. a) Zenskih je skrb snage. (Ženske skrbe za snago.) Kamena ne bode ostalo na kamenu. b) Bolniku je treba zdravila. (Bolnik potrebuje zdravila.) Zdi se mi. (Jaz menim.) Laži je plitvo dno. (Laž ima plitvo dno.) Večno nam ni živeti. (Večno ne morejo živeti.) Pravilo: a) Osebek stopi navadno v tožilnik pri samostal¬ nikih skrb, sram, groza i. dr. kadar jih v rabo vzamemo s po- možnikom „biti“; v nikalnih stavkih stoji osebek v rodilniku. b) Osebek stopi v dajalnik: 1. pri samostalnikih treba, mar, žal, skrb, mraz, ime; 2. pri brezosebnih glagolih, kjer je oseba v dajalniku predmet dejanja, n. pr. zdi, gnusi, studi, gabi, sanja, mudi, pravi se; 3. kadar pomožnik „biti“ zastopa glagola: imeti in moči. 82. naloga. Pomaknite osebek v tožilnik ali v dajalnik: Lovec se ne boji (ni groza) strmečih skal. Vsak človek potre¬ buje (je treba) pouka. Učitelji skrbe (je skrb) za pouk. Kaz- njevan učenec se sramuje (je sram). Kaj maram (je mari) za lanski sneg. Denar ima polžek rep. Tega ne moremo prestati. 85 b) Povedek (predikat). § 67. a) Raca j e plavarica. b) Županje star. Ključ je iz železa (železen). Nobena ptica nibrezperoti (brezperotna). Marsikateri človek je kratkih misli (kratkomiseln). Vrt je materin. Gozd je moj. c) Bog je. Cesar caruje. Drevo cvete. Žito se žanje. Mnogo ljudi je razgrinjalo svoja obla¬ čila po poti. Veliko ljudi je poklicanih. Kaj vemo povedati o osebku? Pravilo: Za povedek nam služijo: a) samostalniki, b) pridevniki ali posestni zaimki, c) glagoli. Namesto povednega pridevnika stoji včasih samostalnik s pred¬ logom, ali pa samostalnik s pridevnikom v rodilniku. Samo¬ stalnikov in pridevnikov povedek se veže z osebkom po vezilu. Kateri glagoli nam služijo za vezilo? (Primeri § 3. oblikosl.) Pravilo: Kadarpomenjapomožnik „biti“,da bistvuje ose¬ bek, takrat je „biti“ samostalen glagol ter se ne rabi za vezilo. Kadar kak določen ali nedoločen številnik pravi osebek pomakne v rodilnik ter prevzame sam njegovo službo, takrat se jemlje glagolni povedek v srednjem spolu v rabo, pridevnik pa sploh s pravim osebkom prestopi v rodilnik. 83. naloga. (Primeri besodosloje § 29.) Ta deček je rdečeličen. Nekateri človek je bistroumen. Ona-le deklica je črnooka. Ti si kratkoviden. Ta obleka je novomodna. Zajec je brzonog. Stari ljudje so pogostoma brezzobi. Žival je neumna. Stric je že prileten. Kotel je bakren. Senene grablje so lesene. Prstan je zlat. Verižica je srebrna. Srajca je platnena. Miš ima vitko truplo. Noj ima hitre noge. Vrabec ima sivo-rjavkasto barvo. Krt ima gosto dlako. Postrv ima bliščeče luske. Stari Slovani so imeli pogansko vero. a) Prenaredite pridevnikove povedke v samostalnike v rodilniku ali v samostalnike s predlogom! b) Pri zadnjih 6 stavkih postavite namesto povedka in dopilnila samostalnik v rodilnik s pomožnim glagolom biti. 86 Glagol. § 68 . Koliko naklonov je pomneti? (§§ 12, 14.) Kako se izobra¬ žuje velelnik? (§ IB.) Kako razni deležniki? (§§ 14., 25.) Kako se razdeljujejo glagoli po pomenu? Kako z ozirom na trpež dejanja? (§ 24.) Katere oblike se izobražujejo iz seda- njikovega debla, katere iz nedoločnikovega ? (§ 25.) Vrste glagolov. a) nes-e-m — nes-ti, pec-e-m — pec-i (pek-ti), bi-j-em — bi-ti. b) dvig-nem — dvig-ni-ti (dvig-no-ti); cj gori-m — gor-e-ti, molči-m — molč-a-ti, sliši-m — sliš-a-ti, beži-m — bež-a-ti; d) hvali-m hval-i-ti; e) dela-m — del-a-ti, or-je-m — or-a-ti, ber-e-m — br-a-ti, se-je-m — se-ja-ti; f) kup-u-je-m — kup-ova-ti, kralj-u-je-m — kralj-eva-ti. Pravilo: Po tem, kako se glagoli glasijo v nedoločniku, delimo jih na šest vrst. Samoglasnik ali zlog, ki veže koren z nedoločnikovo priponko ti, imenuje se vrstna spona. Glagolov koren z vrstno spono daje nedoločnikovo deblo. a) Glagoli prve vrste pripenjajo priponko ti naravnost h korenu ter se končujejo v sedanjem času na em. Glagoli te vrste torej nimajo vrstne spone. b) Glagoli druge vrste imajo vrstno spono ni (no), v sedanjiku nem. c) Glagoli tretje vrste imajo vrstno spono e, za šumniki a, v sedanjiku pa-im. dj Glagoli četrte vrste dobivajo vrstno spono i, v seda¬ njiku im. e) Glagoli pete vrste dobivajo vrstno spovo a, v seda¬ njiku am ali em. f) Glagoli šeste vrste dobivajo vrstno spono ova (za meh¬ kimi soglasniki eva), v sedanjiku ujem. 87 Povejte glagolom pod a—f nedoločnikovo in sedanjikovo deblo! 84. naloga. Boleti, častiti, čutiti, darovati, govoriti, greti, gristi, igrati, imenovati, jezditi, kazati, kopati, kora¬ kati, kreniti, kriti, kričati, ležati, liti, loviti, meriti, migniti, misliti, nagniti, orati, pasti, prati, pihniti, piti, plavati, premišljevati, pričevati, reči, rediti, robiti, sedeti, streči, striči, svariti, točiti, tresti, trgati, trpeti, viseti, vladati, vprašati, ziniti, želeti. a) Postavite te glagole v sedanjik! Povejte, katere vrste je vsak glagol! b) Postavite zaznamenovane glagole v vse naklone! c) Spregajte glagola: orjem, svarim! d) Poiščite osebkove glagole! e) Določite glagole v . . berilu po vrstnih sponah! 85. naloga. Snujte razširjene stavke z zaznamenovanimi glagoli 84. naloge! Pravilo: Nesestavljeni glagoli druge vrste so navadno dovršniki, nesestavljeni glagolih ostalih vrst pa nedovršniki. Opomnja. 1. Sledeči glagoli II. vrste so po izimku nedovršniki: cikniti, drgniti, gasniti, giniti, riniti, tekniti, toniti, utegniti, veniti. 2. Dovršniki so naslednji glagoli I., IV. in V. vrste: dam, dčm, (denem), ležem, padem, rečem, sedem, sežem, vržem; — kupim, pičim, počim, pustim, ranim, rešim, skočim, stopim, storim, strelim, trčim; — končam, neham, jenjam, plačam, prodam, srečam. 86. naloga. Poiščite izmed glagolov 84. naloge dovršnike! I. vrsta. § 69. 1. Pred-e-m — pres-ti (pred-ti), plet-e-m — ples-ti (nam. plet-ti); 2. nes-e-m — nes-ti, griz-e-m — gris-ti (za griz-ti); 3. greb-e-m — greb-s-ti; sop-e-m — sop-s-ti, plev-e-m —r ple-ti; peč-i, sež-e-m — seč-i — 88 - 4. peč-e-m (nam. pek-e-m) — (nam. seg-ti); 5. (o)-žm-e-m—ože-ti, pn-e-m—pe-ti (nam. pn-ti—napeti); 6. ml-m(e)l(j)-e-m, zr-e-m—zreti (nam. zr-ti); 7. zna-m — zna-ti, ve-je-m — ve-ti, kri-je-m — kri-ti, ču-je-m — čuti. Pravilo: Glagoli I. vrste pritikajo nedoločnikovo pri¬ ponko ti neposrednje enozložnim na soglasnik ali samoglasnik se končujočim korenom; zato se ta vrsta imenuje korenska. Po korenskem končnem glasuje ta vrsta razdeljena na 7 raz¬ redov; koren se jim namreč končava na: 1. d ali t, 2. s ali z, 3. b, p, v, 4. g ali k, 5. m ali n, 6. I ali r, 7. kak samo¬ glasnik. O p o mn j a. Glagolom, katerim se deblo končava na g ali k, stapljata se ta glasnika s t v nedoločniku v č; v sedanjem času se pred e izpreminja k v č, g v ž. I), t in z v deblu pre¬ hajajo pred naklonilom ti v s; za b in p v deblu se pred ti vstavlja s. Glagoli prvihtrehrazredovse spregajo po tem zgledu: Koren: pred. Sedanji čas. 1. oseba ednine: pred-e-m; 3. oseba množine; pred-6 (predejo). Velelnik. 2. oseba ednine: pred-i; 1. oseba množine pred-imo. Deležniki, a) sedanjega časa: I. pred-e, II. pred-d-č, a, e; b) tvorno preteklega časa: I. pred-ši, II. pred-e-1, dla, o; c) trpno preteklega časa: pred-e-n, ena, o. Glagolnik. pred-en-je; nedoločnik: pres-ti; name¬ nilnik: pres-t. Glagoli 4. in 5. razreda se spregajo po zgledu korenov pek in pn tako: Sedanji čas. 1. os. edn.: peč-e-m, pn-e-m; 3. os. mn.: pek-6 (peč-e-jo): pn-d; (pn-e-jo). 89 Velelnik. 2. os. edn.: pec-i, pn-i; 1. os. mn.: pec-i-mo, pn-i-mo. Deležniki, a) sedanjega časa: I. —, II. pek-6-č, a, e, pn-e, pn-o-č, a, e; b) tvorno pret. časa: I. (s)pek-ši, (raz)pen-ši, II. pek-e-1, kla, o, pč-1, a, o; c) trpno pret. časa peč-e-n, ena, o, (raz) pe-t, a, o. Glagolnik. peč-e-n-je, (raz)pe-t-je; nedoločnik: peč-i, pe-ti; namenilnik: peč, pe-t. O po mn j a. Glagol m o g ima v sedanjiku r namesto ž; morem — mog6 (morejo). Glagoli 6. in 7. razreda se spregajo po zgledu korenov: zr in kri 1. os. edn.: zr-e-m, kri-je-m; 3. os. mn.: zr-6 (zr-e-jo), kri-jo (kri-je-jo). 2. os. edn.: zr-i, kri-j; 1. os. mn.: zr-i-mo, kri-j-mo. a) sedanjega časa: I. zr-e, kri-j-e, II. zr-o-č, a, e, kri-j-o-č, a, e; b) tvorno pret. časa: I. (o)zr-ši. (s)kri-vši, II. zr-1, a, o, kri-1, a, o; c) trpno pret. časa: zr-t ali zr-e-n, a, o, kri-t, a, o. (zr-t-je) zr-e-n-je, kri-t-je ;nedoločnik: zre-ti, kri-ti, namenilnik: zre-t, kri-t. 87. naloga. Spregajte glagole: padem, pletem, grizem, dolbem, sopem, vržem, začnem, vzamem (velelnik: vzemi), žanjem, zaprem, žrem, pojem, vijem, čujem. II. vrsta. § 70. Glagoli II. vrste se spregajo po tem zgledu: Sedanjikovo deblo: dvign. Nedoločnikovo deblo: dvigni (dvigno). Koren? tako: Sedanji čas. Velelnik. Deležniki. Glagolnik. — 90 - Sedanji čas. 1. os. edn.: dvign-e-m; 3. os. mn.: dvign-6 (dvign-e-jo). Velelnik. 2. os. edn.: dvign-i; 1. os. mn.: dvign-i-mo. Deležniki, a) sedanjega časa: I. (ven-e), II. (ven-o-č); b) tvorno pret. časa: I. dvigni-vši, II. dvigni-1, a, o; c) trpno pret. časa: dvignj-e-n, ena, o. Glagolnik. dvignj-en-je; nedoločnik: dvigni-ti (dvigno-ti); namenilnik: dvigni-t (dvigno-t). Opomnja. 1. Glagolom te vrste, ki pomenjajo kako stanje, ni navaden deležnik trpno pret. časa; zato ne pišite: zmrznen, usehnen, ampak: zmrzel (človek), usehel (grm). 2. Pazite! Trpno pretekli deležnik se ne glasi: dvigno-n, ampak: dvignj-e-n. 88. naloga. Spregajte glagole: pahnem, piknem, poknem! III. vrsta. § 71. Glagoli III. vrste razpadajo na dva razreda. V prvi razred spadajo glagoli: štejem, smem, grejem, spejem, urnem (imam). Ti se spregajo kakor glagoli I. vrste sedmega razreda; glagol imam se sprega takd: Sedanji čas. Im-a-m — im-a-jo: velelnik: im-e-j — im-e-j-mo; deležnika sedanjega časa: imaje, imajoč: deležnika tvorno pret. časa: I. —, II. imel, a, o; delež¬ nik trpno pret. časa: imet (ali imen), a, o; glagolnik: imetje (ali imenje); nedoločnik: imeti; namenilnik: imet. Drugi razred obsega glagole, kateri imajo vrstno spono e (za šumniki a), v sedanjiku pa im. Ti se spregajo tako: Sedanjikovo deblo: želi. Nedoločnikovo deblo: žele. Koren ? Sedanji čas. 1. os. edn.: želi-m; 3. os. mn.: želč (želijo). Velelnik. 2. os. edn.: želi; 1. os. mn.: želimo. 91 Deležniki, a) sedanjega časa: I. žele, II. žele-č; b) tvorno pret. časa: I. (za)-žele-vši, II. želel; c) trpno pret. časa: žele-n. Glagolnik. žele-n-je; nedoločnik: žele-ti; namenilnik: žele-t. Opomnje. 1. Glagol vidim, -eti se v velelniku nado- mestuje z glagolom: gledam, -ati. 2. Glagol hočem-hoteti se sprega tako: Sedanji čas. hočem, hočejo (hote) ali čem, čejo (hte). Velelnik. hoti, hotimo. Deležniki, a) sedanjega časa: I. hote (hte), II. hoteč, a, e, (hteč); b) tvorno pret. časa: I. — II. hotel, ela, o, (htel, a, o); c ) trpno pret, časa: hoten, ena, o. Glagolnik. hotenje; nedoločnik: hoteti; namenilnik: hotet. Z nikalnico ne zrašča v nočem (nečem). 3. Bogateti, zeleneti, črneti, zardeti, rumeneti, otemneti, drveneti, ostekleti itd. so začenjalni glagoli, ter jim ne rabi trpno pret. deležnik; zato: ozelenel travnik, ogorelo lice. 89. naloga. Spregajte glagole: živim, trpim, vidim, ječim, tičim. IV. vrsta. § 72. Glagoli IV. vrste imajo vrstno spono i, v seda¬ njiku im. Spregajo se po tem zgledu: Sedanjikovo deblo: hvali. Nedoločnikovo deblo: hvali. Sedanji čas. 1. os. edn.: hvali-m; 2. os. mn.: hvali-jo (hvale). Velelnik. 2. os. edn.: hvali; 1. os. mn.: hvali-mo. Deležniki. a) sedanjega časa: I. hvale, II. hvalč-č; b) tvorno pr. časa: I.(po)hvali-vši,II.hvali-1, a, o; c) trpno pret. časa: hvalj-e-n, ena, o. 92 Glagolnik. hvalj-e-n-je; n e d o 1 o č n i k : hvali-ti; name¬ nilnik: hvali-t. Opomnje. 1. Glagoli IV. vrste privzemajo za trpno pret. deležnik po odbitej nedoločnikovej končnici pritiklino en, ena, o; pri tem se jim izpreminja zadnji soglasnik sč sponinim i, in sicer; di v j, ti v c, sti v ŠČ, si v š, zi v ž, li in ni v Ij in nj, ri, če nima še druzega soglasnika pred seboj, v rj; za ustniki b, p, m, v se vtika lj namesto sponinega i. Z goltnikom j in s šum¬ niki zrašča sponin i popolnoma. N. pr. 2. Nekateri glagoli se upirajo tem pravilom; trpno pretekli deležnik glagolov: zapečatiti, izpriditi, zmotiti se glasi: zape¬ čaten, izpriden, zmoten. Kako se razločujejo glagoli II. in IV. vrste v trpno pre¬ teklem deležniku? 90. naloga. Spregajte glagole: raniti, učiti, stisniti! 93 V. vrsta. § 73. Glagoli V. vrste imajo vrstno spono a, v sedanjiku am ali em; dele se na štiri razrede. Prvi razred obsega glagole, ki ohranjajo a po vseh izpre- membah; spregajo se po tem zgledu: Sedanjikovo deblo: plava. Nedoločnikovo deblo: plava. Sedanji čas. 1. os. edn.: plava-m; 3. os. mn.: plava-jo. Velelnik. os. edn.: plava-j; 1. os. mn.: plava-j-mo. Deležniki, a) sedanjega časa: plavaje, II. plava-jo-č; b) tvorno pret, časa: (pre)plava-vši, II. plava-1; c) trpno pret. časa: plava-n, ana, o. Glagolnik. plava-n-je; nedoločnik: plava-ti; namenil¬ nik: plava-t. Drugi razred obsega glagole, ki se v sedanjiku končavajo na em; spregajo se tako: Sedanjikovo deblo: klici. Nedoločnikovo deblo: klica. Sedanji čas. 1. os. edn.: klič-e-m; 3. os. mn.: klič-6 (klič-e-jo). Velelnik. 2. os. edn.: klič-i; 1. os. mn.: klič-i-mo. Deležniki, a) sedanjega časa: I. klič-e, klič-6-č; b) tvorno pret, časa: I. (po)klicavši, II. klica-1; c) trpno pret. časa: klica-n, ana, o. Glagolnik. klica-n-je; nedoločnik: klicati; namenil¬ nik: klica-t. Opomnja. Pred sedanjikovim em se deblo mnogovrstno izpreminja: 1. goltniki k, g, h in sikavci c, z, s prehajajo z i v sorodne šumnike č, ž, š, sk pa v šč; n. pr. Jok-a-ti — joki-e-m—joč-em, klic-a-ti, klici-em — kličem, dih-a-ti — diš-em, pis-a-ti — piš-em, isk-a-ti — iščem. 2. Pred em prehaja di v j, ti pa v č; n. pr. glod-a-ti — glodi-em — gloj-em, met-a-ti — meti-em — meč-em. 94 3. Za ustniki b, p, m, v se pred em vtika 1 j namesto i; n. pr. zib-a-ti — zibi-em — ziblj-em, kop-a-ti — kop-lj-em, drem-a-ti— drem-lj-em, dav-a-ti — dev-lj-em (navadno: devam). 4. V ta razred spadajo tudi glagoli: kl-a-ti — koli-em — koljem, or-a-ti—ori-em—orjem, (po)sl-a-ti — (po)šljem, stl-a-ti— steljem. Opomnja. Glagoli tega razreda se pregibljejo tudi po zgledu prvega razreda; vedno po zgledu „klicati“ se spregajo zgoraj pod 4 imenovani glagoli, dalje glagoli, katerim se nedo¬ ločnikovo deblo končava na ca, za, sa in glagoli: iskati, legati, metati; n. pr. dih-am ali diš-em, jok-am ali joč-em, zib-am ali ziblj-em. Pravilo. Tretji razred obsega glagole: Ber-e-m — bra-ti, per-e-m — pra-ti, žen-e-m — gna-ti, zov-e-m — zva-ti, žg-e-m — žga-ti, tk-e-m (tka-m) — tka-ti. Sedanjikovo deblo: per. Nedoločnikovo deblo: pra. Sedanji čas. 1. os. edn.: per-e-m; 3. os. mn.: per-o (per-e-jo). Velelnik. 2. os. edn.: per-i; 1. os. mn.: per-i-mo. Deležniki, a) sedanjega časa: I. per-e, II. per-oč; b) tvorno pret. časa: I. (o)pra-vši, II. pra-1; c) trpno pret. časa: pra-n, ana, o. G1 a g o 1 n i k. pra-n-je; nedoločnik: pra-ti; namenilnik: pra-t. Pravilo. Četrti razred obsega glagole, katerim se nedo¬ ločnikovo deblo končava na a, sedanjikovo pa na samoglasnik: n. pr. bljuva-ti—blju-je-m, kljuva-ti—klju-je-m, kova-ti— ku-je-m, pljuva-ti—plju-je-m, rva-ti—ru-je-m, seja-ti—se-je-m, sija-ti—si-je-m, smeja-ti se—sme-je-m se, trova-ti—tru-je-m, ščuva-ti—šču-je-m. Sedanjikovo deblo: ku. Nedoločnikovo deblo: kova. Sedanji čas. 1. os. edo.: ku-je-m, 2. os mn.: ku-jo (ku-je-jo), 95 Velelnik. 2. os. edn.: ku-j, 1. os. mn.: ku-j-mo. Deležniki, a) sedanjega časa: I. ku-j-e, II. ku-j-o-č; b) tvorno pret. „ I. (s-)kova-vši, II. kova-1; c ) trpno „ „ kova-n, ana, o. Glagolnik. kovan-je; nedoločnik: kovati; namenilnik: kova-t. Opomnja. 1. Glagol dajati se sprega v sedanjiku ali po 1. ali po 4. razredu te vrste; zato daja-m bolje da-je-m. 2. Poleg oblik: blju-je-m, klju-je-m itd. so navadne tudi: blju-va-m, klju-va-m itd. 91. naloga. Spregajte glagole: pitam, zibljem, žgem, sejem! VI. vrsta. § 74. Pravilo: Glagoli te vrste dobivajo vrstno spono ova (za mehkimi soglasniki eva), v sedanjiku -njem. Sedanjikovo deblo: daru. Nedoločnikovo deblo: darova. Sedanji čas. 1. os. edn.: daru-je-m, 3. os. mn.: daru-jo (dar-u-je-jo). Velelnik. 2. os. edn.: daruj, 1. os. mn.: daru-j-mo. Deležniki, a) sedanjega časa: I. daru-je, II. daru-jo-č; b) tvorno pret. „ I. (po)daro va-vsi, II. darova-1; c ) trpno „ „ darovan, ana, o. Glagolnik. darova-n-je; nedoločnik: darova-ti; name¬ nilnik: darova-t. 92. naloga. Spregajte glagole: prepisujem, plačujem, varujem, verujem! Glagoli: biti, iti, dati, jesti, vedeti imajo posebno sprego, in sicer: 96 i > - S? Ož > -M O a O > > nv > ■ 3 l CO »Ti O) © >■ >► n 3 D > a? o rt ni © GG -O ni rt ni -o ni rt rt o ni ?«/” i r , g_i S_i fib bo bo i -+j a> i ni i i ni i a> &c &b iSj§ 3 af-cT ~ zn ^ i i t i CD i 6D tc s3b a s-g.® zn zn rt cs *> zn zn § ® n ■+* o xn zn zn ni o h rt" > - 4-3 II I I • r—< .1-4 ‘iri « r4 II I, I n 3 n 3 0 CD CD CD > > > > O 02 CD >m o 0 i i rt rt O P rt rt na na i i • r4 • r4 I I r Ci TJ • r 4 • r—I «3 d • H >N O S i i * rt rt na na », i na ra rt rt bJD bJD d) 02 rt rt '■d P 02 rt • i-H rt >ESJ 02 02 P rrt 02 >02 rt —i o bo rt C 5 02 rt na 02 >- 02 02 rt" na rej S ° r-O a 02 O - p P oi TH (M* , dotekle od 1. mar- 12 Kolek. Gospod Slovenska slovnica. 178 cija 1900 do 1. marcija 1901. namreč šestdeset kron, in po tem mi je vrnil še šest sto kron od kapitala samega gori omenjenega. V Metliki, dne 1. marcija 1901. Martin Eobida, trgovec. 6 . Vzajemna pobotnica. Podpisanca sva danes svoje medsetme račune preiskala, poravnala in vzajemno pobotala tako, da do današnjega dneva nimava ničesar iskati drug od drugega. Za to sva uničila račune in vse spise o medsebnih iskovinah, kar sva jih v rokah imela, ter izrekujeva za neveljavna vsa pisma, ki bi se o tem utegnila še kje najti. Za najino večjo varnost sva dvojno tako vzajemno pobotnico naredila, podpisala in si vzela vsak po eno. V Ribnici, 15. septembra 1902. Jurij Gnezda, trgovec. Tomaž Dolinar, trgovec. b) Pouk. Pobotnica (Quittung) je pismeno potrjenje, da je katera terjatev (iskovina) popolnoma ali deloma plačana. Pobotnice so ali navadne ali vzajemne (zgled 6). Da bo pobotnica veljavna, mora odgovarjati tem-le vpra¬ šanjem: 1. Kdo plačuje? (Včasih je dosti ime in priimek plaču- jočega, navadno pa se dodaje še stan in stanovanje, da ne bi bilo pomote zastran osebe.) 2. K o 1 i k o s e p 1 a č u j e ? To se pove sč številkami in črkami. 3. Za kaj se plačuje? Pri odbitnih pobotnicah (zgled 5) se mora s črkami zapisati tudi ves dolg, pri pobotnicah od — 179 — obresti, najemščine, zakupščine, mezde i. t. d. pa tudi čas, za kateri se plačuje oni iznesek. 4. K o mu s e pl a ču j e? Kdor denarje prejemlje, podpiše se svojeročno ter pristavi še stan, obrt i. t. d. 5. Kje in kdaj se plačuje? Precej k zadnjej vrsti po¬ botnice se mora zapisati kraj, dan, mesec in leto, kje in kdaj se izdaje pobotnica. Navadno se izdaje tistega dne, katerega se plačuje, kar se določuje z besedami „danes“, „današnjege dne“. Pobotnica pa ne izgubi nič od svoje veljave, če je v njej zapi¬ sano, da je dotični iznesek kateri dan poprej izplačan, pobot¬ nica pa pozneje napravljena. — Pobotnice se morajo navadno kolkovati ter skrbno shranjevati. Kolek je zavisen od izneska. Pobotnica, s katero se daje pravica, da sme kdo svoj dolg za zastavljene reči izbrisati ali izknjižiti, mora imeti sodno ali notarstveno poverilo. c) Naloge. 1. Napišite pobotnico za 60 K 30 h kot četrtletno najemščino; 2. pobotnico za 69 K 60 h kot 6 °/° obresti; 3. za mezdo hlapcu; 4. pobotnico za plačana zidarska dela; 5. odbitno pobotnico; od 2520 K dolga se plačajo 5 °/o obresti in tretjina glavnice; 6. vzajemno pobotnico med kmetom in trgovcem. 7. Naredite pobotnico za enoletno zakupščino od 3 ha njiv! 8. Delavec naredi gospodarju pobotnico za 60 K, ki jih je pri njem zaslužil črez leto. IV. Vozni listi in poštne spremnice. a) Zgledi. Tožni list. Gospodu fabrikantu Andreju Vrtniku v Kamni Gorici. Na Jesenicah, 10. 1902. Po vozniku Valentinu Koritniku iz Srednje vasi pošiljam Vam spodaj zaznamenovano blago. Ako ga prejmete o pravem 12 * — 180 — času, to je od danes v treh dneh, plačajte vozniku štiri krone voznine. Ciril Javornik. Poštna sprenmica. Prednja stran: Pošiljavčevo ime in stanovališSe. Viljem Janžio v Mariboru Poštna spremnica. Častivredni gospod Jernej Cocaj, župnik V Čem se pošilja in s kakim znamenjem Zavezaj V. J. v Remšniku. zadnja pošta, Marnberg Dežela: Štajersko. Vsebina: Knjige. Vrednost: 20 K Prostor za poštne zapiske o poštnini in teži. Zadnja stran: Pošiljav Čeva pismenapriobčila. Tu prejmete, kar ste želeli. V listu, ki ga Vam pošljem, več o tem. (Ta kupon si sme prejemnik pri¬ držati.) Prejemnikova pobotnica. Da je poslatev, na prednji strani zaznameno vano, res prejel, potrjuje V Remšniku, dne 24. maja 1902. (Podpis) Jernej Cocaj. 181 b) Pouk. Kadar se blago izroči v vožnjo vozniku, spiše se odprto pismo onemu, kateremu je blago namenjeno. To pismo se imenuje vozni list. A če se komu kaj po pošti pošilja, pridodati je poslatvi poštno spremnico. V navadni vozni list (Frachtbrief) se mora zapisati: a) prejemnikovo ime, stan in stanovališče; b) voznikovo ime in stanovališče; c) imenuje se poslano blago ter se natanko zapiše, koliko ga je, kako je zavito ali zabito, in kako je zazna- menovano; d) pove se, koliko je pogojene voznine; e) zapiše se, kdo je blago oddal, kdaj in kje se je oddalo ter dokle mora priti na svoje mesto. Vozni listi in poštne spremnice imajo kolek. c) Naloge. Spišite vozen list, po tem poštno spremnico (Post-Begleit- adresse): 1. o posušenem sadju, 2. o oblačilih, 3. o perilu, 4. o različnem semenju, 5. o mizarskem orodju. V. Prejemni listi ali primke (recepisi). a) Zgleda. Prejemni list. 1 . deset kron, katere mi je Miha Volk današ¬ njega dne oddal, da jih izročim prečastnemu logaškemu župniku gosp. Antonu Smrekarju. Na Ravniku, 7. oktobra 1901. Matej Lisjak. 2 . Potrjujem s tem listom, da mi je gospod Nikolaj Peternel zlato žepno uro, za-me od gosp. Petra Potočnika prejeto, danes popolnoma nepoškodovano izročil. V Podragi, 1. septembra 1902. Jurij Hobat. b) Pouk. S prejemnim listom se pismeno potrjuje, da smo ali za-se ali za koga druzega resnično prejeli denarje ali kako drugo Kolek. Za osem - 182 — reč. Tak list ima sploh prav tiste člene, kakor pobotnica; naj¬ važnejše je: 1. da se natanko naznani reč, potem 2. dan, kdaj, in oseba, od katere se je kaj prejelo; 3. da se prejemnik podpiše, in 4. če prejemnik ni prejel reči za-se, da se pove oseba, katerej je namenjena. c) Naloge. 1. Premenite prejemni list 1., da se bode začenjal tako: a) Miha Volk mi je i. t. d. h) Potrjujem, da sem od i. t. d. c) Da mi je Miha Volk i. t. d. 2. Z ozirom na prejemni list napišite, kako bi se glasil prejemni list Nikolaja Peternela o zlatej uri, namenjenej Jurju Ilobatu. 3. Spišite ta-le prejemna lista: a) Nekdo je od voznika Jakoba Hrasta iz Tržiča prejel skrinjo, zaznamenovano z A. Š. št. 9., ki ima po povedbi podob- ščine v sebi, ter obeta, da jo v treh dneh odpravi gospodu učitelju Kvasu v Kranj. b) Gospodar Boštjan Kopun iz Braslovč je prejel sod vina, zaznamenovan z. B. O. 5. in zapečaten, naj ga pošlje poštarju v Gornji grad. VI. Hranilni listi ali hrambenice (depozitke). a) Zgleda. 1 . nji dekan, gospod Štefan Gostiša, mi je danes e set c. kr. cekinov pred mojimi očmi naštel in v hrambo izročil. Potrjujoč le-to, obetam ob enem, da hočem ta denar na njegovo zahtevanje njemu samemu ali njegovemu pooblaščencu, kadar mi izroči ta hranilni list, zopet nazaj dati. V Cerknici, 4. maja 1902. Kolek. Tukaj š dve sto petd Jožef Bavnikar. 183 2 . Hranilni list. Potrjujem, da mi je danes gospod Pavel Dimeč, voznik v Novem mestu, izročil v hrambo zaklenjeno, 50 kg težko skrinjo, ki je lastnina gospoda Tomaža Drnjača v Kranju. V Ljubljani, 1. septembra 1902. Peter Zajec, gostilničar. b) Pouk. V hranilnem listu (Aufbewahrungsschein) je bistveno: 1. da se pove natanko, kaj seje dalo hranit, in čigavo je; 2. da se določijo uveti ali pogoji, pod katerimi se ima hranjeno nazaj dati; 3. da se zapiše ime tistega, kateri reč hranit daje, in onega, ki jo prevzema ter hranilni list izdaje, in zadnjič tudi dan, kdaj je reč prejeta. c) Naloge. Prepišite gorenji prejemni list, pa da se bode začenjal tako: Jaz podpisani potrjujem s tem listom i. t. d., ali pa: Današnjega dne mi je izročil i. t. d., ali: Da sem od gospoda i. t. d. Nekdo potrjuje: 1. da mu je dekla hranit dala skrinjo z belim perilom in obleko, ter pravi, da noče biti porok, ako bi se te reči kako poškodovale brez njegovega zadolženja; 2. da mu je gospa I. I., zapečateno škatlico, ki ima po nje povedbi važna pisma v sebi, v hrambo dala s tem dodatkom, naj jo nazaj da temu, kdor mu zopet izroči ta list; 3. da je dobil v hrambo zlato žepno uro (brez verižice), ki je znotraj zaznamenovana s črkama P. K. in številko 9. VII. Odpovedni listi ali odpovednice (reversi). a) Zgleda. 1 . Moj sosed, hišni lastnik gosp. Ambrož Lesa r., je bil tako dober, ter mi je naprošen dovolil, da smem za svojo potrebo jemati vode iz vodnjaka na njegovem dvorišču. 184 Obetani s tem listom, da te dovolitve ne bom nikdar štel za kako pravico, ki bi jo jaz imel, temveč da jo hočem kakor dobroto meni dodeljeno uživati dotle, dokler bode gosp. Ambroža Lesarja volja, meni dopustiti to uživanje. V Ipavi, 3. marcija 1902. Jožef Oparnik. 2 . Gospod 1.1., zemljiški postestnik v I., prep ustil mi je iz dobrote kos svojega hišnega vrta, sedem in pol metra dolg in šest metrov 6 dm širok, da na njem postavim uljnjak. Jaz se zavezujem, da ta kos zemljišča, ako bi on ali njegovi dedni nasledniki zahtevali, brez ugovora zopet odstopim v tistem stanu, v katerem sem ga prejel. Za potrdilo vsega tega je tu podpis moj in dveh naprošenih prič. V.dne 14. aprila 1902. I. L, učitelj. J. L, kot naprošena priča. L L, kot naprošena priča. b) Pouk. Z odpovednim listom ali odpovednico (Verzichtschein, -Kevers) izrekujemo, da dovoljenja, katero nam je kdo dal, ne bodemo nikdar šteli in imeli za kako pravico. V takem listu se mora povedati: 1. kdo dovoljuje, 2. komu se dovoljuje, 3. kaj se dovoljuje, in pa povedati, 4. da se dovolitev ne bode nikdar imela in trdila za pravico; 5. povedati je, kje in kdaj se list izdaje; 6. Izdateljevemu podpisu se prideneta še podpisa dveh prič. Pri spisovanju odpovednic je ravnati previdno in natančno, da ne bode prepira. c) Naloge. 1. Kmetovavec 1.1. je dopustil nekomu, da si prek njegove 185 njive, katero je treba tanje zaznamenovati, sme narediti kolovoz določene širokosti. Le-ta mu d& odpovedni list na to. 2. Jernej je dovolil Tomažu, da sme vsak čas po noči in po dnevi hoditi skozi njegov vrt, in da ima zaradi tega tudi ključ tako od prednjih kakor od zadnjih vrat. Tomaž mu na to napiše odpovednico. 3. Nekdo dovoli sosedu, da sme ovce pasti po nekem delu njegovega pašnika; sosed mu spiše odpovednico. VIII. Nakaznice. a) Zgled. Nakaznica. Gospodu logarju Poženelu v Kogatcu. Blagovolite mojemu hlapcu Andreju Petelinu proti tej nakaz¬ nici izročiti tri m 3 po en m dolgih bukovih drv, ceno pa zapisati naj moj račun. Na Slatini, 1. avgusta 1902. Martin Dobnik, pekar. b) P o u k. Z nakaznico (asignacijo, Anweisung) prosi nekdo nekoga, s katerim ima opravila in račun, naj drugemu komu izroči neko vsoto denarjev ali neko blago. V nakaznici se mora povedati: 1. ime in stanovališče onega, ki naj kaj izroči; 2. ime in stanovališče onega, ki naj denarje ali blago prevzame; 3. koliko denarjev (s črkami pisano) ali katero blago naj dobi; 4. na čigav račun naj se zapiše iznesek; 5. dodati je datum in podpis. c) Naloge. Spišite nakaznico, vsled katere naj izroči 1. trgovec vozniku Aliču 1 KI pšenice, 2. kmet mesarskemu hlapcu pitanega prašiča, 3. fabrikant krčmarju 50 gl. 186 IX. Zadolžnice. a) Zgleda. 1 . isani priznavam s tem listom, da mi je gospod Martin Sodar, posestnik v Tinjah, posodil pet sto kron (500 K) av. veljave ter mi ta iznesek danes odštel v bankovcih. Zavezujem se, da bodem ta kapital z obrestmi po šest od sto pol leta po tem, ko se mi odpovč, vrnil gospodu upniku ali njegovim dednim naslednikom v enakej veljavi. V Borovljah, 25. januarja 1902. Anton Vračič. Jaz n 2 . Jaz niže podpisani potrjujem, da mi je Gregor Pia skan, trgovec v Mariboru, posodil osem sto (800) kronskih Srebr¬ njakov ter mi jih danes naštel. Zavezujem se, da bodem letne obresti po pet od sto gosp. upniku plačeval pol leta naprej, glavnico pa vrnil njemu ali njegovim pravnim naslednikom v sre¬ brn ej veljavi in sicer po prejšnej poluletnej, vsakemu pogodniku enako na voljo danej odpovedi. V zavarovanje tega zajma in obresti zastavljam svoje po¬ sestvo pod št. 25 v Jarenini ter dovoljujem, da se ta dolg z obrestmi in vsemi drugimi pravicami, ki se strinjajo s tem dolžnim pismom, vknjiži na omenjeno moje posestvo. V dokaz tega svojeročni podpis moj in naprošenib prič. V Jarenini, 1. julija 1902. Janez Simonič s. r., dolžnik. Peter Slekovec s. r., priča. Jakob Magdič s. r., priča. Dodatek sodnega ali notarskega poverila. 187 b) Pouk. Zadolžnica (dolžno pismo, obligacija, Schuldschein) je pismo, s katerim potrjujemo, da smo od nekoga neki iznesek denarjev na posodo (v zajem) vzeli. V njem se mora: 1. razločno povedati upnikovo (verovnikovo) ime in stano- vališče; 2. pripoznati, da smo prejeli iznesek, ki se zapiše z bese¬ dami in številkami; 3. razločno povedati, v katerih denarjih ali v katerej veljavi se je izplačal ta iznesek; mora se 4. povedati, kakšni odstotki se bodo plačevali, ako so obresti obljubljene —; 5. obljubiti, da se posojilo vrne, in kdaj; mora se pri¬ pisati 6. kraj, dan in leto (s postavnim kolkom), in 7. podpis dolžnikov, in če dolžnik ni sč svojo roko napisal dolžnega pisma, še podpis dveh prič. Ako se na podlogi zadolžnice dolg vpisuje v zemljiško knjigo, imeti mora zadolžnica še sodno ali pa notarsko poverilo. c) Naloge. Napišite zadolžnice o: 1) 120 K; ta glavnica, dajoč obresti po 572 %, mora se vrniti po poluletnej odpovedi; 2) 350 K, ki jih je nekdo za kupljeno blago po štirih mesecih plačati dolžan, do tja pa obeta s 5% obrestovati; 3) 650 K, katere kdo vzame v zajem z obrestmi po 6%, in za katere zastavlja svoje posestvo. X. Pogodbe. a) Zgled. 1 . Zakupna pogodba, anes sklenila Janez Sajavec kot zakupodavec in Marko Zorič kot zakupnik tako le: 1. Janez Sajavec daje Marku Zoriču svojo petdeset arov prostrano njivo „za gradom“ od danes naprej na štiri zaporedna kater Kolek. o sta d - 188 — leta v zakup za to, da mu plača na leto dve sto kron za- kupščine. 2. Marko Zorič obeta Janezu Sajavcu, da bo zakupščino plačeval vsako leto dne 1. maja, sicer pa tudi, da bode skrbel, da bo njiva v dobrem stanu. 3. Davke za to njivo bode plačeval posestnik sam. 4. Ce zakupniku pridelke vzame toča, slana, povodenj ali kaka drugačna ujima, on zaradi tega ne bode mogel nič za- kupščine utrgavati. Ker se je to pismo spisalo v dveh primerkih, dobi vsaka stranka po en prepis. V Ratečah, 1. marcija 1902. Janez Sajavec s. r., zakupodavec. Marko Zorič s. r., zakupnik. France Oblak s. r., priča. Vid Kušar s. r., priča. 2 . Kupna pogodba, anes dogovorila in sklenila gospod Anton Žepič, hišni posestnik v Gorici, v tržaških ulicah štev. 15, kot prodajavec in gospod Valentin Bratina, trgovec v gosposkih ulicah pod hiš. št. 10 kot.kupec tako le: 1. Gospod Anton Žepič prodaje gosp. Valentinu Bratini svoj sadovnjak „za potokom 11 v nezagotovljenej izmeri dvanajst arov za štiri tisoč kron av. veljave v popolno last z dovo¬ ljenjem, da se sme kupec na-nj kot lastnik takoj zapisat dati. 2. Gospod Valentin Bratina kupuje čni sadovnjak in od¬ šteje po podpisu te pogodbe polovico dogovorjene kupnine, to je dva tisoč kron av. velj., ter se zavezuje, da ostanek brezobrestno odplača v štirih enakih letninah po 500 K. kater 189 3. Prodajavec potrjuje, da je prejel polovico kupnine: dva tisoč kron a v., njega tudi zadenejo vsi davki, kar bi jih bilo še zaostalo do današnjega dne. 4-. Kupec jemlje na-se troske za prepis, pristojbine in vse davke od danes naprej. To pogodbo, ki se je pisala v dveh enakoglasnih primerkih, so podpisale stranke in naprošeni 2 priči. V Gorici, 1. februarja 1902. Anton Žepič s. r., prodajavec. Valentin Bratina s. r., kupec. Karel Jordan s. r., priča. Franjo Furlani s. r., priča. b) P o u k. Pogodba je vsako pismo, s katerim se določajo vzajemne pravice in dolžnosti dveh ali več oseb. V vsakej pogodbi je povedati: 1. kdo se dogovarja ali pogaja; 2. predmet, o katerem se sklepa pogodba; 3. pogoje (uvete), pod katerimi se stranke pogajajo, ter pravice in dolžnosti, ki gredo posameznim pogodnikom; 4. kraj in čas, ob katerem se sklepa pogodba; 5. treba je tudi pritisniti kolek ter pridejati podpis po- godnikov in prič. Pogodbi je potreba toliko primerkov, kolikor je pogodnikov. Pogodbe, katerih se je trdno držati, so ali zakupne, kupne, menjalne, službene (mezdne), učne i. t. d. Važne pogodbe se spisujejo pri c. k. notarju. Opomnja. Kadar se napravlja pismena pogodba, pazi naj se z največjo skrbnostjo, da se v njo postavi vse, kar je bilo ustno domenjeno. 190 c) Naloga. Napravite pogodbe: 1. o zakupu kakega zemljišča; 2. o pro¬ daji katere hiše; 3. o zameni vinograda s travnikom; 4. o vzpre- jemu rokodelskega učenca. XI. Izpričevala (svedočbe) služabnikom. i) Zgleda. 1 . Kolek. Izpričevalo. Janez Kolan, doma iz Hotedršice (pod Pl aninski o kraj), neoženjen, 30 let star, bil je pri podpisaniku od 1. janu¬ arja 1895 do 31. decembra 1901 v službi za hlapca ter se je ves ta čas zvestega, pridnega in poštenega posla kazal tako, da sem bil ž njim v vsem zadovoljen. Ker si je pa sam drugo službo izvolil in si želi več poskusiti, zato ga s tem listom rad vsakemu priporočam. Temu na dokaz potrjujem ta list se svojim podpisom in pečatom. V Logatcu, 1. januarju 1902. Simon Strel s. r., posestnik. Izpričevalo. Potokarjeva iz Šent-Jurja na Dolenjskem, 24 let stara, neomožena, je pri meni pet let in štiri mesece (t. j. od 1. januarja 1897 do danes) služila za kuharico. Vsa ta leta je bila tako pridna, skrbna, poštena in zvesta, da sem bila ž njo 191 prav zadovoljna. Ker pa zdaj ne misli več služiti, dajem ji z veseljem to dobro izpričevalo. Na Vrhniki, 1. maja 1902. Mila Krašanova, posestnica. b) Pon k. Pismo v katerem se posvedočuje ali priča, kako je kdo služil in se vedel, imenuje se službeno (poselsko) izpri¬ čevalo. Treba, da je po vsem resnično in določno. V tako svedočbo se zapiše: 1. ime, stan, starost in rojstveni kraj tistega, komur se daje izpričevalo; 2. koliko časa je kdo služil ter kako je opravljal dolžnosti svoje službe; 3. kraj in dan, potem podpis (pogosto tudi pečat) tistega, ki piše izpričevalo. c) Naloge. Napravite izpričevalo: 1. hlapcu, kije zaradi bolehnosti stopil iz službe; 2. spretnemu mizarskemu pomagaču, ki hoče na svojo roko podjeti svoj obrt; 3. mlinarskemu hlapcu; 4. pastirju; 5. dekli. XII. Izpričevala o dogodkih. a) Zgled. Izpričevalo. V sredo, t. j. 25. t. m. ob dveh popoldne sva se šla z Janezom Robnikom iz naše vasi v Dravo kopat. Pri kraju Kušejevega travnika, kjer sva se kopala že večkrat, greva oba kmalu v vodo. Jaz sem ostal pri kraju, Janez pa je šel bolj na sredo, če prav sem za njim vpil, naj nikar naprej ne hodi. Ko se hoče obrniti, skrije se pod vodo — in ni ga bilo več. Klical sem na pomoč, a zastonj. Ni ga bilo blizu človeka. Ker sam plavati ne znam, nisem mogel priskočiti nesrečnemu Janezu. Utonil je. 192 Po zapovedi c. k. okrajnega oblastva sem spisal to izpriče¬ valo in sem pripravljen, ako bi bilo treba, tudi priseči, da je bilo res tako. V Črnečah, 27. junija 1902. Matej Pšeničnik, posestnikov sin. b) Pouk. Izpričevala ali svedočbe o dogodkih dajo se na prošnjo tega, kdor jih potrebuje pred gosposko, ali pa na zahtev go¬ sposke same. V drugem teh slučajev se pokliče očevidee pogosto pred gosposko; tu se, kar ve povedati, zapiše, on pa zapisek potrdi sč svojim podpisom. (To se po uradnem govorjenju pravi: „s kom zapisnik vzprejeti“.) Kadar pripovedujemo prigodek, o katerem pričamo kakor očevidci, treba je, da natanko in vestno povemo vse okolnosti, ker na tem stoji večkrat sreča ali nesreča našega bližnjega. c) Naloge. Spišite izpričevala: 1. kako je kdo nekomu rešil življenje; 2. kako je kdo nekoga razžalil na časti; 3. da je kdo trpinčil žival; 4. da je kdo poškodoval drevesa v sadovnjaku. XIII. Javna ali očitna oznanila. a) Zgledi. 1 . Izgubljeno. Dne 8. t. m. je nekdo izgubil na Gradišču rjavo usnjeno listnico, v katerej so bila različna pisma in dva bankovca po deset goldinarjev. Kdor jo je našel, prošen je, da jo odda pri- stojnej gosposki, kjer dobi plačilo, katero mu gre. 2 . Konji na prodaj. Štirje popolnoma enaki vprežni konji brez napake, po 5 let stari, po 15 pesti visoki, so na prodaj prav po ceni. Kupci naj se potrudijo v konjarnico gospoda I. I., kjer se jim povedo tanji pogoji. 193 3. V najem se daje na 6 let kmetija v Ziljskej dolini na Koroškem. Več o tem se zye pri Fr. Kolarju v Gorjak, hiš. št. 5. 4. Vinogradnik, ki se je izučil v mariborskej šoli za sadjarstvo in vinstvo, išče službe. Ponudeb prosi pod napisom M. S. štev. 10. poste restante v Ptuju. b) P o u k. Javna naznanila v časnikih ali po očitnih krajih naj bodo kratka in razločna. Ako je treba, oznani se tudi mesto, kjer se reč lakho pozve natančneje. c) Naloge. 1. Sadjar naznanja, da ima prav lepih mladih dreves na prodaj. 2. Trgovec oznanja, da se je drugam preselil, in vabi ljudi, da bi hodili k njemu kupovat. 3. Hlapec išče službe. 4. Stanovanje se daje v najem. 5. Nekdo je našel listnico. 6. Pogorelec se zahvaljuje za poslane milodare. Napišite oznanila! XIV. Brzojavi (telegrami). a) Zgled. .-Slovenska slovnica. 13 194 b) Pouk. Brzojavi so pismena prijavila, ki se pošiljajo po telegrafu. Brzojavi naj bodo kratki, lahko razumljivi in razločno pisani. Zgoraj ima vsak brzojav prejemnikov nadpis, spodaj pa pošiljavčev podpis. Nadpis naj bo natančen. Ce v kraju, kamor je brzojav namenjen, ni brzojavne postaje, imenuje se tudi onemu kraju najbližja poštna postaja. c) Naloge. 1. Nekdo naznanja svojej sestri materino smrt. 2. Nekdo se zahvaljuje za čestitko. 3. Nekdo naznanja svoj prihod. 4. Vojak brzojavlja staršem, da je srečno dospel v Sarajevo. Napišite telegrame! XV. Poslednje izporočilo, oporoka ali testament. a) Zgledi. 1 . Oporoka, ki jo je oporočitelj sam pisal in podpisal. Oporoka. V imenu Boga Očeta, Sina in svetega Duha. Amen. Ker nihče ne ve, kdaj bode umrl, zat6 zapisujem zdaj pri popolnoma zdravej pameti svojo zadnjo voljo. 1. Svojo dušo izročam Bogu, truplo pa naj se pokoplje po šegi, kakor je navadna v našem kraju. 2. Poglavitnega dednega naslednika vsemu svojemu pre¬ moženju postavljam milega mi brata Štefana. Vse naj ima, kar ostane črez mojo potrebo in oporoko. 3. Domačej ljudskej šoli v Zabnicah ostavljam petdeset goldinarjev, ki naj se okrajn. šols. svetu izplačajo za šolske potrebe. 4. Svojemu sosedu Karlu Visočniku, ki mi je dolžan sto gl., odpuščam ves ta dolg. To je moja oporoka, katero sem sam spisal in podpisal. V Žabnicah, 1. oktobra 1902. Jakob Breznik, oporočitelj. 195 2 . Oporoka, katero je oporoeitelj samo podkrižal. Oporoka. Ker nikomur ni znano, kdaj ga bode Bog poklical s tega sveta, hočem zdaj pri zdravej pameti razodeti svojo poslednjo voljo zastran svojega premoženja. 1. Poglavitnega dednega naslednika vsemu svojemu pre¬ moženju postavljam svojega starejšega sina Antona; vendar pa mora on: 2. Plačati pogreb in pet svetih maš, ki naj se bero za mir in pokoj moje duše. 3. Mojemu sinu Tomažu naj da sto goldinarjev in mojej hčeri Mariji sto goldinarjev dote. 4. Mojemu hlapcu Jerneju naj odšteje trideset goldinarjev. 5. Med uboge naše občine naj na dan mojega pogreba razdeli deset goldinarjev. To je moja oporoka, ki se mi je vpričo treh tu podpisanih prič prebrala, in katero vso potrjujem ter tudi svojeročno podkrižujem. V Podsredi, 14. februarja 1902. t t f to je Valentin Preskar, oporoeitelj. Miha Kovačič s. r., oporoeiteljevega imena podpisovavec in priča. Janez Hrovat s. r., priča. Andrej Podgoršek s. r., priča. 3. Oporoka, katero so zapisale priče. Oporoka. Podpisani Jernej Jereb, Matija Nemanič in Edvard Težak, vsi v Trnovem, pričamo, da nas je včeraj nam vsem dobro znani sosed in prijatelj Matevž Gabršek k sebi poklical, da bi bili priče njegovej oporoki. Matevž Gabršek je bil sicer po 13 * 196 telesu bolan, a na duhu popolnoma zdrav. Ko nam je povedal, zakaj nas je poklical, razodel nam je vpričo vseh treh svoje poslednje izporočilo tako le: 1. Poglavitno dedno naslednico svojej zapuščini imenuje, ker nima otrok, svojo ženo Barbo Gabršekovo. 2. Občinskej bolnici ostavlja dve sto goldinarjev. 3. Ubogim naše občine daje petdeset goldinarjev. 4. Njegova žena naj po njegovej smrti župljanskej (farnej) cerkvi izplača dvajset goldinarjev. 5. Svojemu prijatelju Antonu Simončiču v Zagorju ostavlja v spomin srebrno žepno uro. Podpisani potrjujemo, da je to popolna vsebina poslednjega izporočila, kakor nam ga je povedal oporočnik Matevž Gabršek, in da nismo ničesa o tem izpremenili, nič pristavili ali zamol¬ čali. Vselej smo pripravljeni, ako bi bilo treba, resnico tega zapisa tudi s prisego potrditi. V izpričbo tega se tu podpisujemo. V Trnovem, 18. marcija 1902. Jernej Jereb s. r. Matija Nemanič s. r. Edvard Težak s. r. 4. Oporočni dodatek (kodicil). K svojej oporoki z dne 1. oktobra 1900 pristavljam pri popolnoma zdravej pameti še to le: 1. Vse svoje knjige in časopise ostavljam našej občinskej knjižnici. 2. Našej ljudskej šoli ostavljam namesto 50 gl., kakor je zapisano v imenovanej oporoki, sto goldinarjev. Ta kodicil sem sam spisal in podpisal. V Žabnicah, 1. decembra 1902. Jakob Breznik s. r., b) Pouk. oporočitelj. Pismo, s katerim kdo določuje, kaj naj se zgodi po nje¬ govej smrti ž njegovim premoženjem, imenuje se poslednje izporočilo, oporoka ali testament. Oporoka se začenja navadno sč svetim križem, a potem se natanko zapiše, kar hoče oporočitelj sploh oporočati. 197 Oporoka se napravlja ustno ali pismeno. Kdor oporoča ustno, mora to storiti pred tremi zmožnimi pričami. Priče morajo biti vse tri hkratu pričujoče, osebno morajo poznati oporočitelja ter potrditi, da o njegovej osebi ni kake prevare ali zmote. Da pa priče ne pozabijo, kar jim je oporočitelj povedal, je dobro, da vse tri vkup, ali tudi vsaka posebe, ali pa kdo drug zapiše, kar je oporočitelj oporočal. Ako se zahteva, morajo priče oporoko tudi s prisego potrditi. Da so priče veljavne, morajo biti moškega spola, vsaj po 18 let stare in zavedne; razumeti jim je popolnoma tudi oporočiteljev jezik. Menihi, mutci, glušci, slepci in tisti, kateri so bili kaznjevani zaradi katere krivice, ne morejo biti veljavne priče oporoki. Pričati tudi ne smejo osebe, katerim se v testa¬ mentu kaj ostavlja. To velja tudi o starših, otrocih, bratih in sestrah, svakih in o plačanej druščini tistih, katerim se kaj ostavlja. Kdor hoče oporočevati pismeno in brez prič, mora oporoko sam pisati in podpisati. Testament, ki ga je pisal kdo drug, mora oporočitelj svojeročno podpisati ter pred tremi prikladnimi pričami potrditi, da je to njegova poslednja volja. Priče se morajo na pismu samem kot priče oporoke podpisati; treba pa ni, da bi vedele kaj je zapisano v oporoki. Če oporočitelj ne zna pisati, naj vpričo treh prič svojeročno napravi znamenje, h kateremu ena teh treh prič zapiše oporo¬ čitelj evo ime. če niti brati ne zna, mora mu ena priča vpričo dveh drugih svedokov testament prebrati, oporočitelj pa mora potrditi, da je oporoka zapisana po njegovej volji. Oporoke, pri katerih je pogosto treba ozirati se na ženitvo- vanske in druge pogodbe, delajo se čestokrat tudi pri sodiščih ali pri notarjih. Zadnjevoljska naredba, ki ne imenuje dednega naslednika, temveč le volila (legate), zove se k odi c 11. Kodidl se nareja zraven oporoke pa tudi brez nje. Kar velja o oporokah, velja tudi o kodi čilih. - j===5>.e=~g - 198 Kazalo. Stran Slovnica. Glasoslovje. 3 Samoglasniki. — Soglasniki.. j . 4 Izpremena soglasnikov . 5 Zlogi . . . .. 6 Razzlogovanje. 7 Pravopis. — Ločila ali prepone. 9 Raba velikih začetnih črk. 10 Najnavadnejše kratice. 11 Skladje ali besedoslovje. 12 Izpeljava samostalnikov . 13 Izpejava pridevnikov. 18 Sestava samostalnikov. 21 Sestava pridevnikov. 22 Sestava s predlogi. — Besedne družine (skupine). 23 Oblikoslovje in skladnja. A. Goli stavek. 25 a) Osebek (podmet, subjekt). Samostalnik. 26 Spol samostalnikov. 27 Število samostalnikov. 28 Zaimek . — b) Povedek (poved, predikat) . 29 Glagol. 30 Oseba in število. — Čas .. 31 Tvorna in trpna oblika. 32 Nakloni. — Pridevnik (prilog) . .. 38 Stopnjevanje pridevnikov. — B. Razširjeni stavek. 40 a) Osebek. Samostalnik. — Moška sklapja. 41 Zenska sklanja. 44 Srednja sklapja. 46 b) Povedek. Vezanje povedka z osebkom . 48 Glagol. — Deležniki. 50 c) Dopolnilo . 51 Dopolnilo v rodilniku. — Dopolnilo v dajalniku. 52 Dopolnilo v tožilniku. 53 Nikalni stavki. 54 Dvojno dopolnilo. — Dopolnilo s predlogi. 55 Ponavjanje. — Predlog. 56 199 Stran d) Prilastek. 57 Pridevnik (prilog). 58 Določni in nedoločni pridevnik . .... s. 59 Stopnjevanje pridevnikov in deležnikov. 61 Zaimek. 62 Osebni zaimki. 63 Posestni zaimki. 65 Kazalni zaimki. 66 Vprašalni zaimki. 67 Oziralni zaimki. 68 Nedoločni zaimki. 69 Številniki. 70 Glavni številniki. — Vrstilni številniki ....... . 72 Ločilni in množilni številniki. — Delilni in družilni številniki. 73 Ponavljalni številniki. — Nedoločni številniki. 74 Rodilnikov prilastek. 75 Prilastek s predlogom. 76 Ponavljanje. 77 e) Prislovno določilo. — Prislov. — Stopnjevanje prislovov. 78 Predlog. 79 Prislovno določilo kraja. — Prislovno določilo časa. 80 Prislovno določilo načina. — Prislovno določilo vzroka. 81 Veznik in medmet... 83 Ponavljanje in dostavki, a) Osebek (subjekt). 84 b) Povedek (predikat) . 85 Glagol. 86 Vrste glagolov. — Posebna sprega. 96 Dovršni in nedovršni glagoli. 98 Raba dovršnih in nedovršnih glagolov. 99 Velelnik.100 Trpna oblika.101 c) Dopolnilo.102 d) e) Prilastki in določila. — Besedni red v golem in v razširjenem stavku.103 C. Zloženi stavki.104 I. Enovito zložen stavek, a) Priredje .105 Vezalno priredje. — Protivno priredje.106 Sklepalno priredje. —- b) Podredje.107 Osebkovi zavisniki.109 Povedkovi stavki .110 Dopolnilovi stavki.111 Zavisni vprašalni stavki.112 Dobesedni govor. — Prilastkovi stavki. .114 Prislovni stavki.115 200 Stran Krajevni stavki.Ii5 Časovni stavki. 116 Načinovni stavki.117 Vzročni stavki. 118 ‘Skrajšani stavki.‘ • • • • 120 Vmesni stavki (parenteze) .122 Manjkavi (eliptični) stavki. — Skrčeni stavki ..123 Skrčeni stavki z voč osebki.124 Skrčeni stavki z več povedki .125 Skrčeni stavki z več dopolnili. 127 Skrčeni stavki z več prilastki. — Skrčeni stavki z več določili.128 II. Mnogozloženi stavki .130 Raba ločil. 131 Red ali sledba stavkov. 136 Vaje v spisju. A. Povesti.137 B. Popisi.141 C. Primeijave.144 D. Razlaganje pregovorov.145 E. Listi.146 1. Prošnja. — 2. Naznanilo in prošnja. — 3. Poročilo in prošnja.147 4. Naročbenica. — 5. Zahvala . . •.148 6. Voščilo. — 7. Vabilo.149 8.. Sožalnica (milovalni list).150 9- Slovo. 151 10. Opomin. — 11. Izgovor. — 12. Prijateljsko očitanje.152 13. Dopisnica . ..153 I. O pisavi ali zlogu v listih.-..154 II. Vnanja oblika listov. 155 F. Najnavadnejši naslovi.165 G. Prosilni listi (prošnje) ..168 H. Opravilni sestavki.172 I. Inventarji. — II. Računi ..173 III. Pobotnice.176 IV. Vozni listi. 179 V. Prejemni listi ali primke (recepisi).181 VI. Hranilni listi ali hrambenice (depozitke) . ..182 VII. Odpovedni listi ali odpovednice (reversi).183 VIII. Nakaznice. 185 IX. Zadolžnice.186 X. Pogodbe .187 XI. Izpričevala (svedočbe) služabnikom.190 XII. Izpričevala o dogodkih .. ■ .191 XIII. Javna ali očitna oznanila.■. . . 192 XIV. Brzojavi (telegrami) . . . ... 193 XV. Poslednje izporočilo, oporoka ali testament.194 o- / ■ ■