Kratek Vi UVMMM, nese, zalogi pri Ignacji Klcmensti, lukvovezu na starim tergn pod hišno številko 155. I. 0*1 Terc« Kaj se pravi kcršansko katoliško verovatil eršansko katoliško verovati se pravi: vse verjeti; kar je Bog razodel, in kar nam sveta katoliška cerkev verovati zapoveduje, naj bo v svetim pismu zapisano ali ne. Ali je vera k zveličanju potrebna? Vera je vsakimu človeku k zveličanju po¬ trebna; zakaj „brez vere ni mogoče Bogu dopusti.“ llebr. 11, G. In Jezus pravi: „lidor ne veruje, bo pogubljen Mark. 18, 1 G. Ali je k zveličanju veruje, kurje zadosti, de razodel ? katoliški kristjan le v sercu Ni zadoš'tnf*femuč mora tudi: ID svojo vero v delih kazati, to je, po veri živeti. n Kahor je telo brez duše mertvo, tako je tudi vera brez del meriva “. Jak. 2, 26. 2} Mora to, kar v sercu veruje, če je treba, tudi očitno z besedo spoznati ali pričati. n Kdor koli bo mene spoznal pred ljud¬ mi, ga bom tudi jez spoznal pred svojim O četam, ki je v nebesih. Udor pa mene zataji pred ljudmi, ga bom tudi jez zatajil pred svojim Očetam, ki¬ je v nebesih .“ Mat. 10, 32. 33. Zakaj moramo verovati, kar je Bog razodeli Zato, ker je Bog večna resnica in neskončna modrost, ktera ne more ne goljufati ne gol jufana biti. - 4 Od kod vemo , kaj je Bog razodel ? To vemo nekoliko iz sveliga pisma, nekoliko pa iz ustniga izročila svete katoliške cerkve. Kaj je sveto pismo ? Sveto pismo so tiste bukve, ki so jih sveti možje z razsvetljenjem ali navdihnjenjem svetiga Duha pisali, in od kterih sveta katoliška cerkev priča ali terdi, de so jih taki razsvetljeni ali navdihnjeni možje spisali. Kaj je ustno izročilo svete katoliške cerkve ? Ustno izročilo svete katoliške cerkve so tisti nauki, ki so jih aposteljni ali iz ust Jezusa Kri¬ stusa samiga slišali, ali pa po navdihnjenji ali raz¬ svetljenji svetiga Duha oznanovali, pa jih niso v svetim pismu zapisali. Ktere resnice mora vsak človek, kadar k pameti pride, vediti in verovati, če hoče zveličan bitij Teh šest resnic mora vediti in verovali:' 1 . De je en Bog. 2 . De je Dog pravičen sodnik , kteri dobro z dobrim, hudo pa s hudim povračuje. 3. De so tri Božje peršone eniga bilja in ene natore: Oče, Sin, in sveti Duh. 4. De se je Bog Sin, druga Božja peršona, za nas včiovečil zato, de nas je s svojo smertjo na križu odrešil in večno zveličal. 5. De je človeška duša neumerjoča. 6. De je gnada Božja k zveličanju potrebna, in de človek brez gnade Božje nič zasluženja vred- niga za večno življenje storiti ne more. Kaj je vsakimu katoliškimu kristjanu znati zapovedano ? Vsakimu katoliškimu kristjanu je znati zapove¬ dano: 1. apostoljsko vero; 2 . Gospodovo molitev 5 ali oče naš; 3. deset Božjih in pet cerkvenih za¬ poved; 4. sedem svetih zakramentov; 5. keršansko pravico. Kje je to posebno zapopadeno, kar mora katoliški kristjan ve¬ rovati ? Kar mora katoliški kristjan verovati, je po¬ sebno v apostoljski veri zapopadeno, ktera ima 12 členov ali delov, in se tako glasi: 1. Verujem v Boga Očeta vsigamogočniga, stvarnika nebes in zemlje. 2. In v Jezusa Kristusa, Sinu njegoviga ediniga, Gospoda našiga. 3. Kteri je bil spočet od svetiga Duha, rojen iz Marije Device. 4. Terpel pod Poncjem Pilatam, križan bil , umeri , in v grob položen. o. Sel pred pekel, tretji dan od mertvih vstal. 6. Šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsigamogočniga. 7. Od ondod bo prišel sodit žive in mertve. 8. Verujem v svetiga Duha. 9. Sveto katoliško cerkev; občestvo svetnikov. 10. Odpušenje grehov. 11. Vstajenje mesa. 12. In večno življenje. Amen. Razlaganje apostoljshe vere. i 1. Verujem v Boga Očeta vsigamogočniga, stvarnika nebes in zemlje. a) Od Boga. Ali je več bogov"? Le en Bog je, kteri je sam od sebe nar bolj popolnama bitje. 6 Ktsre so lastnosti Božje, ki jih je treba sosebno rediti ? Lastnosti Božje, ki jih je treba sosebno vediti, so te: Bog je večen: je vselej bil, je zdaj, in bo vselej. 9. Bog je zgolj duh: je bitje, ki ima nar bolj popolnama um in nar boljši voljo, telesa pa ne. 3. Bog je vsigaveden: njemu je vse znano, kar je'zdaj, kar je že bilo, in kar še ie bo; tudi ve naše nar skrivniši misli in želje; torej mu nič ne moremo prikriti. 4. F g je neskončno modfer: stori vse iz nar boijšiga konca, in izvoli vselej nar pripravniši pripomočke svoj konec doseči. 5. Bog je vsigamogočen: vstvaril je nebo in zemljo in vse, kar je; njemu ni nič nemogoče storiti. 6. Bog je vsigapričujoč: povsod je, v ne¬ besih in na zemlji. 7. Bog je neskončno svet: hoče in ljubi vse dobro, in sovraži vse hudo. 8. Bogje neskončno resničen in zvest: vse, kar reče, je res; in vse, kar obljubi ali za- žuga, gotovo spolni. 9. Bog je nespremenljiv: je od vekomaj do vekomaj ravno tisti. 10. Bog je neskončno dobrotljiv,: skerbi kakor dober oče za vse svoje stvari: vse dobro imamo od njega. 11. Bogje neskončno usmiljen: nam od- puša naše grehe, če se resnično poboljšamo. 19. Bog je neskončno pravičen: vse do¬ bro plačuje, in vse hudo štrafuje, popolnama po zasluženji. Koliko je Božjih p er ion ? Tri Božje peršone so: Bog Oče, Bog Sin in Bog sveti Duh. - 7 - Kako se te tri Boije perione med seboj razločujejo ? Bog Oče je sam od sebe od vekomaj; Bog Sin je rojen od Boga Očeta od vekomaj; Bog sveti Duh se iziiaja od Boga Očeta in Boga Sina od vekomaj. Ktere dela se vsaki Božji peršoni posebej prilastujejo? Bogu Očetu se prilastuje stvarjenje, Bogu Sinu odrešenje, svetimu Duhu posvečenje. Kako se imenujejo vse tri Božje peršone skupej'{ Vse tri Božje peršone skupej se imenujejo pre¬ sveta Trojica. S čem spozna katoliški kristjan presveto Trojico t Katoliški kristjan spozna presveto Trojico z znamnjem svetiga križa, ker takrat, kadar križ dela, vsako teh treh Božjih peršon imenuje. Kaj še zraven tega katoliški kristjan spozna z znamnjem sve¬ tiga. križa ? Tudi še spozna, de je Jezus Kristus za nas na križu umeri in nas s svojo smertjo odrešil. b) <^d stvarjenja. Kdo je vse vstvaril ? ^ \ ^ Bog je vstvaril nebo in zemljo, in vse kar je. Kaj pomeni beseda vstvariti ? Beseda vstvariti pomeni: iz nič kaj storiti. Kaj nam pove sveto pismo od stvarjenja svetal Sveto pismo nam od stvarjenja sveta to pove: V začetku je Bog vstvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta in prazna; voda in tema ste jo pokrivale. Rekel je pa Bog p er vi dan: Bodi svitloba, in bila je svitloba. — Drugi dan je Bog rekel: Bodi nebez, in bil je nebez. Nekaj 8 vode je šlo v oblake. Tretji dan je Bog zapo¬ vedal: Naj se steče voda v en kraj, in suha zem¬ lja naj se prikaže. In bili so studenci, potoki, reke, jezera, in morje, in prikazala se je suha zemlja. Tudi je Bog ukazal, de naj zemlja rodi travo, zeliša in drevesa, in zgodilo se je tako. — Četerti dan je Bog rekel: Naj bodo luči na nebu, naj razsvetljujejo zemljo, in naj verste noč in dan in letne čase. In bile so luči na nebu: šolnce, luna in brez števila zvezd. — Peti dan je Bog rekel: Naj bodo ribe v vodi in ptice pod nebam. — Šesti dan je Bog rekel: Naj rodi zemlja laz¬ nino, ži vinu in zverino. In zgodilo se je. Posled¬ njič je pa rekel: Naredimo človeka po svoji po¬ dobi , ki naj gospoduje nad vso žrmljo. In človek je bil. In vse, kar je Bog naredil, je bilo popol- nama dobro. — Sedmi dan je Bog počival, to je, ne¬ hal je stvariti, in je ta dan blagoslovil ih posvetil. Ktere so nar imenitnisi stvari Božje ? Nar imenitniši stvari Božje so angelji in ljudje. Kaj so angeljil Angelji so zgolj duhovi, kteri imajo um in voljo, telesa pa ne. Zakaj je Bog angelje vstvaril ? Bog je angelje vstvaril, de bi ga spoznali, častili, ljubili, molili, mu služili, in de bi ljudi varovali. Kakošni so bili angelji precej po stvarjenji? So bili dobri, v gnadi Božji, in v veliki po- polnamosti. Ali so vsi angelji v gnadi Božji ostali'! Veliko angelje v je bilo, kteri so gnado Božjo po grehu napuha zgubili. Kako je Boj te napuhu j ene angelje itrafal ? Te napuhnjene angelje, ki se jim hudiči pravi, je Bog vekomaj zavergel in v pekel pahnil. Kako je Bog človeka vstvaril ? Bog je hotel, de iz persti bodi telo. Pa živelo še ni. Tedaj je dušo vanj vdihnil, in živel je pervi človek, Adam. Kako je Bog druaiga človeka vstvaril ? Ko je Adam terdo spal, je Bog hotel, de bodi iz njegoviga rebra človeško truplo. Temu truplu je Bog dušo dal. In bil je drugi človek, Eva. Kje sta živela perva človeka ? Perva človeka sta v silno lepim in prijetnim kraji živela, kterimu se paradiž ali raj pravi. Imela sta vse potrebne reči in prav dobro se jima je godilo. la česa je človek’' Človek je iz telesa in iz neumerjoče duše, ktera je po Božji podobi vstvarjena. Zakaj je Bog človeka vstvaril? Bog je človeka vstvaril, de bi ga spoznal, častil, ljubil, molil, mu služil in pokoren bil, in de bi bil večno zveličan. Ali je bil človek amirej Bogu pokoren ? Že perva človeka Adam in Eva sta bila Bogu nepokorna. V ktcri reči sta bila perva človeka Bogu nepokorna? Po kači, to je, po hudobnim duhu v kačji podobi zapeljana sta jedla sad drevesa, ki jima ga je bil Big prepovedal, in sta s tem grešila. 10 Kakošen je bil stan pevcih človekov pred grehom ? Preden sta bila perva človeka grešila, sta bila prav srečna. Bila sta terdna, zdrava in s posebno gnado Božjo tudi po telesu neumerjoča; njun um je bil razsvitljen: lahko jima je bilo Boga prav spoznati; njuna volja je bila k dobrimu nagnjena: lahko jima je bilo Boga ljubiti ter njegovo voljo spolnovati; bila sta nedolžna, sveta, Bogu dopad¬ ljiva ali v gnadi Božji. Kakošen je bil stan p er v ih človekov po grehu ? Ko sta bila perva človeka grešila, sta bila precej po telesu umerjoča in mnogim boleznim pod- veržena; njun um je oslabel, de nista več Božjih lastnost in Božje volje prav spoznala; njuna volja je bila bolj k hudimu, kakor,k dobrimu nagnjena, de iz svoje moči nista mogla Božje volje spolno¬ vati; zgubila sta z greham nedolžnost in gnado Božjo, sta bila Bogu nedopadljiva, in sta zaslu¬ žila večno zaveržena biti ali v pekel priti. Ali je ta greh samo Adamu in Evi škodoval V Ta greh ni samo Adamu in Evi škodoval, am¬ pak tudi nam vsim, ki smo njih mlajši. Ta greh nam je prinesel časno in večno smert, in še veliko druziga hudiga na duši in na telesu. Kako se temu grehu pravi ? Temu grehu se pravi izvirni ali poerhanigreh, ker se iz perviga človeka v vse ljudi izvira, ali ker smo ga vsi od perviga človeka poerbali. ,,I J n enim človeku je prišel greh na svet, in po grehu smert; in tako je nad vse ljudi smert prišla, ker so vsi v njem grešili. u llim. o, Ali je Bog človeka zavoljo tega greha vekomaj aavergel ? Bog človeka ni vekomaj zavergel, ampak mu 11 je odrešenika obljubil, bi se mu tudi Mesija (Kristus, Pomaziljenec) pravi. Ali je obljubljeni odrešenik precej po grehu pervih staršev na svet prišel 'l Obljubljeni odrešenik je še le štiri tavžent let po grehu pervih staršev na svet prišel. Ali je Bog ljudi med tem brez pomoči pustil ? v I Ze perva človeka in pozneje več svetih mož je Bog sam podučeval, kakošen de je in kaj de od nas hoče. Ti sveti možje, kijih očake imenujemo, so: Noe, Abraham, Izak, Jakop. Po hterih svetih možeh je Dog Jako pove mlajše podučeval ? Jakopove mlajše — hebrejsko, izraelsko ali judovsko ljudstvo — je Bog po Mojzesu in druzfh prerokih podučeval. jn hudobne, in de bo vsim po njih zasluženji po- vernil. „ Vidi ti bodo Sinu človekoviga priti v ob- mkih neba » veliko močjo in veličastvom Mat. 24, 30. „ Vsi se moramo pokazati pred sod- njim štolam Kristusovim, de prejme slehern v svojim telesu, kakor je storil, ali dobro ali hudo. u 2. Kor. o, 10. 8. Verujem v svetiga Duha. Edo je sveti Duh ? Sveti Duh je tretja Božja peršona; on je pravi Bog. Kaj moramo verovati od svetiga Duhat Od svetiga Duha moramo verovati: 1. De se sveti Duh izhaja iz Boga Očeta in Boga Sina od vekomaj. „ Kadar pa pride Tolaž- nik, kteriga vam bom jez poslal od Očeta, Duh resnice, kteri se od Očeta izhaja, on bo pričeval odmene. a Jan. 15,26. 2. De nas sveti Duh posve¬ čuje. „ 'Ve iz del pravičnosti, ktere smo mi storili, ampak po svojim usmiljenji nas je zveličal v ko¬ peli prerojenja in ponovljenja svetiga Duha. u Tit. 3, o. Kje nas sveti Duh posvečujet Sveti Duh nas posvečuje: 1. Pri svetim kerstu. 2. V zakramentu svete pokore. 3. Kolikorkrat druge svete zakramente vredno prejmemo. Kako nas sveti Duh posvečuje ? Posvečuje nas, ker v nas vlije posvečujočo gnado, in nas stori Božje otroke, ali pa posveču¬ jočo gnado v nas pomnoži. Zraven tega pa še tudi naš um razsvetljuje, nas uči in nagiba po Božji i 1 / j e A ! 1 c i \ j i i i s E h i> L h s P 2i 0 volji ravnati, nam deh’ svoje darove. v Darovi si .g mnogoteri , Duh je ga eden. Vse to ga dela en in . ravno tisti Duh , kteri deli slehernima , kakor hoče. u 1. Kor. 12, 4. 11. it. Kteri so darovi svetiga Duha ? ” Darovi svetiga Duha so ti: 1. dar modrosti, u 2. dar umnosti, 3. dar svetovanja, 4. dar moči, 5. dar učenosti, 6. dar pobožnosti, 7. dar strahu Božjiga. 9. Sveto katoliško cerkev. Občestvo svetnikov. . Kaj je sveta keršanska katoliška cerkev ? VI Sveta keršanska katoliška cerkev je viden zbor vsih pravovernih kristjanov pod vidnim poglavar¬ jem, rimskim papežem, kteri ene nauke verujejo, in ene zakramente prejemajo. |0 Kdo je nevidni poglavar svete cerkve? Nevidni poglavar svete cerkve je Jezus Kri- stus, ker je njen začetnik, in ker je obljubil pri nji biti vse dni do konca sveta. h Komu je Jezus vladanje svoje cerkve izročil ? u Jezus je aposteljnam in njih naslednikom vla¬ danje svoje cerkve izročil, ker jim je rekel: „ Ka¬ kor je Oče mene goslal, tudi jez vas gušljem. u Jan. 20, 21. „ Resnično vam govem, kar koli hote zavezati na zemlji , bo zavezano tudi v nebesih; ■ e in kar koli hote razvezali na zemlji, bo razvezano “ tudi v nebesih. 11 Mat. 18, 18. Kteriga zmed aposteljnov je Jezus vidniga poglavarja svoje cerkve postavil ? - -' • Jezus je aposfeljna Petra vidniga poglavarja svoje cerkve postavil, kteriga naslednik je rimski j. papež. „7'i si Peter (skala), in na to skalo bom " dal svojo cerkev, in peklenske vrata, je ne bodo nagale. In tebi bom dal ključe nebeškiga kralje- j »a; in kar koli boš zvezal na zemlji, bo zve- j, no tudi v nebesih; in kar koli boš razvezal na i, l/i, bo razvezano tudi v nebesih.^ Mat. 16, 19. „8imon, Simon! glej, satan vas je hotel ” teti, de bi vas presejal kakor pšenico. Jez pa sim prosil zate, de ne jenja tvoja vera; in ti, h kadar se boš nekdaj spreobernil, poterdi svoje brate. u Luk. 22, 31. 32. „ Pasi moje jagnjeta, - pasi moje ovce. a Jan. 21, 16. 17. ", Ce nad Jezusovim ukam dvomi ali prepiri vstanejo, komu jih | gre razsoditi ? J, v / Ce nad Jezusovim ukam dvomi ali prepiri j vstanejo, jih gre razsoditi škofam, ki so pravi nasledniki aposieljnov, z vidnim poglavarjem rim¬ skim papežem vred. .... ....... u Alt se morejo škofje z rimskim papežem v Jezusovim uku <> zmolili I S Škofje z rimskim papežem se ne morejo v Je- ' tS zn so v im uku zmotiti, ker je Jezus aposteljnam in r nj h naslednikam obljubil, de bo pri njih vse dni s do konca sveta, in de jim bo sv. Duha poslal, kteri i jih bo vso resnico učil in jim vse v misel dajal, kar je on učil. ' j Po klerik znamnjih se spozna prava cerkev ? S Prava Jezusova cerkev se spozna po štirih 1 r znamnjih, in te so: 1. de je edina, 2. sveta, 3. katoliška ali vesoljna, 4. aposloljska. i Kako je prava cerkev edina'? * Prava cerkev je edina, ker ima 1. eniga po¬ glavarja, 2. en nauk, 3. ene zakramente. „En Gospod (je), ena vera, en kerst. a Ef. 4, 5. Kako je prava cerkev scela? d° Prava cerkev je sveta: 1. ker je njen začetnik e ~ Jezus Kristus svet; 2. ker je njen nauk svet; 3. ker ima svete zakramente; 4. ker svoje ude k sve- ' a losti napeljuje; 5. ker so zmirej svetniki v nji, b » „Po njem , ki vas je poklical in je svet, tudi vi v vsim svojim obnašanji sveti bodite. u l.Pet. 1, 15. ^ ct 'l, Kako je prava cerkev katoliška ali vesoljna ? ie Prava cerkev je katoliška ali vesoljna, ker jo x ’ je Jezus Kristus za vse ljudi, za vse čase, in za vse kraje postavil, in ker vse veruje, kar je Jezus Kristus učil. „Pojdite in učite vse narode. Učite jih spolnovati vse, kar koli sim ram zapovedal. In glejte ! jez sim z vami vse dni do konca sveta. a rj Mat. 28, 19. 20. ^ Kako je prava cerkev apostoljska'! Prava cerkev je apostoljska: 1. krr veruje in uči, kar so aposteljni verovali in učili; 2. ker so r ‘'“ aposteljni po Jezusovi zapovedi njegov uk po vsim svetu oznanovali; 3. ker so škofje nasledniki apo- steljnov. „ Vzidani ste na stalo aposteljnov in prc- n rokov, in poglavitni vogelni kamen je sam Kri- st us Jezusi Ef. 2 , 20. 1 Ktera cerkev ima vse te tsnamnja, de je prava ? Le sama katoliška cerkev ima vse te znamnja. Leona je od aposteljnov sem zmirej ena; vse druge so se pozneje začele, so pravo vero pokazile. Kako se še drugači ithenuje prava cerkev ? Prava cerkev se tudi rimska imenuje, ker je njen vidni poglavar, rimski papež, vidni sreduik edinosti svete cerkve. Kakošno isveso imajo pravoverni kristjani med seboj ? Pravoverni kristjani imajo med seboj zvezo. kakor udje telesa. ^Kakor imamo v enim telesu veliko udov, vsi udje pa nimajo ravno tistiga opra¬ vila ; tako nas je veliko eno telo v Kristusu, sle- hern pa smo eden druziga udje. 11 Rim. 12, 4. o. Kako se ta zveza pravovernih kristjanov imenuje ? Ta zveza pravovernih kristjanov se imenuje občestvo (gmajna) svetnikov, zato ker so vsi njegovi udje k svetosti poklicani in v zakramentu svetiga kersta posvečeni. V čem je občestvo svetnikovi Občestvo svetnikov je v tem, de se vsi udje svete cerkve duhovnih dobrot vdeležvajo. Ktere so duhovne dobrote, ki se jih vsi udje svete cerkve vdeležvajo ? Duhovne dobrote, ki se jih vsi udje svete cer¬ kve vdeležvajo, so: i. Jezusov uk, 2. sveti za¬ kramenti, 3. daritev svete maše, 4. molitev, 5. dobre dela in zasluženje vernih kristjanov. Kteri so udje svete cerkve, ki so med seboj zvezani in združeni? Udje svete cerkve, ki so med seboj zvezani in združeni, so ti: J. verni na zemlji, 2. svetniki v nebesih, 3. duše v vicah. Kakoino zvezo imajo verni na zemlji med seboj ? Verni na zemlji molijo drugi za druziga in si z druzimi dobrimi deli pomagajo. „ Molile eden za •ziija , de hote ohranjeni; veliko namreč pre- ' stanovitna molitev pravičniga.“ Jak. o, 1(5. 9 .zo imajo verni na zemlji z dušami v vicah? 'a zemlji imajo zvezo z dušami v vicah, "ernlji za duše v vicah Boga prosijo, u -'-ii deli, in posebno z da- verne na zemlji Boga prosijo. „ Sveta in dobra je su misel za mertve moliti, de bi bili grehov rešeni. 11 2. Mak. 12, 46. e- O. Kdkošno ssvežo imajo verni na zemlji s svetniki v nebesih ? Verni na zemlji imajo zvezo s svetniki v nebesih, ker verni na zemlji svetnike v nebesih J® caste in na pomoč kličejo, svetniki pa za verne ' SI na zemlji Boga prosijo. „ Ljubezen nikoli ne mine.“ u 1. Kor. 13, 8. 10. Odpušenje grehov. |e Kc, j nas oče besede apostoljske vere: Odpušenje grehov? Te besede nas uče, de je Jezus Kristus svoji , e cerkvi oblast dal grehe odpušati. Kdo ima v pravi cerkvi oblast grehe odpušati ? Škofje in mašniki imajo v pravi cerkvi oblast grehe odpušati. Pri kterih zakramentih se smertni grehi odpuiajo ? ? Smertni grehi se odpušajo pri svetim kerstu j in pri sveti pokori. 1 11. 12. Vstajenje mesa. In večno življenje. Amen. Kaj nas je učil Jezus od ilovekoviga stanu po smerti! Jezus nas je učil od človekoviga stanu po smerti: 1. De je človeška duša neumerjoča. 2. De bo precej po smerti vsak človek posebej sojen. 3. De bodo duše tistih ljudi, ki v gnadi Božji umerjo, pa vender niso brez vsili majhnih grehov, v vice prišle. 4. De duše pravičnih, ki so popolnama čisti, v nebesa pridejo. 5. De so duše grešnikov, kteri v smertnim grehu umerjo, v pekel obsojene. 6. De bodo sodnji dan trupla vsih mertvih iz zem- , lje vstale in se zopet z dušami sklenile. 7. De b 26 potem splošna ali poslednja sodba , po kteri bodo pravični v večno življenje v nebesa, grešniki pa v večno terpljenje v pekel prišli. Kaj pomeni beseda Amen? Beseda Amen pomeni: Resnično je — vse to terdno verujem. II. Od upanja. Kaj se pravi keršansko upati? Keršansko upati se pravi: terdno se zanesti, de nam bo Bog dal, kar nam je zavoljo neskončniga zasluženja Jezusa Kristusa obljubil. Kaj upamo od Boga ? Upamo od Boga večno življenje, to je, večno zveličanje, in vse pripomočke, ki jih za zve¬ ličanje potrebujemo. Zakaj upamo od Boga ? Zato upamo od Boga, ker je Bog vsigamo- gočen, v spolnovanji svojih obljub zvest, ter ne-' skončno dobrotljiv in usmilj en; ker torej more in hoče vse spolniti, kar je obljubil. Je keršansko upanje potrebno ? Keršansko upanje je, kakor vera, tako potrebno,, de brez njega ni mogoče Bogu dopasti. „Z daj pa ostanejo vera , upanje , ljubezen, to troje. u 1. Kor. 13 , 13 . S čem se keršanskiga upanja nar bolj vadimo ? Keršanskiga upanja se nar bolj z molitvijo vadimo. Kaj je molitev ? Molitev je povzdigovanje duha k Bogu. lakaj molimo? Zato molimo, de Boga, svojiga nar vikšiga sr » Gospoda, po dolžnosti častimo, de ga za prejete v dobrote hvalimo, in de ga potrebnih reči prosimo. Tudi prosimo Boga, de bi nam grehe odpustil, in nam v vsih nadlogah pomagal. e Kolikna je torej molitev ? Molitev je trojna: častivna, h valivna, pro¬ si v n a. Na koliko viž lahko molimo ? , Na dve viži lahko molimo: ali samo znotranje, i ali pa znotranje in zunanje. Kdaj molimo samo znotranje ? Samo znotranje molimo, kadar nič ne govorimo, * ampak le misli, želje in občutke svoje duše k Bogu ' povzdigujemo. Kdaj molimo znotranje in zunanje? Znotranje in zunanje molimo, kadar svoje zno- . ■ tranje misli, želje in občutke tudi z besedami izre- > kujemo, in v zaderžanji na znanje dajemo. Kakošna mora biti molitev z besedo izreko v ana'l Pri molitvi z besedo izrekovani moramo ravno i. to misliti, hoteti in želeti, kar z besedo govorimo. ' Samo blebetanje pri Bogu nič ne velja. „To Ijud- • stvo me časti z inabli, njih serce je pa deleč od mene 11 , je rekel Bog Judam. Mat. 15, 8. Ali je z besedo moliti dobro in potrebno ? Z besedo moliti je dobro in potrebno, ker tako sami sebe in druge, ki nas vidijo ali slišijo, k po¬ božnosti vnemamo. Ali smo dolžni moliti ? Dolžni smo moliti, ker z molitvijo Bogu živo zaupanje, priserčno hvaležnost, in nar veči čast skazujemo, in ker nam je Jezus moliti zapovedal, in je tudi on neprenehama molil. „Gospoda svojiga Boga moli in njemu samimu služi.“ Mat. 4, 10. „ Prosite, in se vam bo dalo. 11 Mat. 7, 7. Kakosna mora biti molitev, de je Bogu ‘prijetna in nam pomag- tjiva ? Molitev mora biti: 1. Pobožna, to je:,pri molitvi moramo vselej v Boga in v to misliti, kar molimo. „Bog je duh, in hlevi ga molijo , ga morajo v duhu in resnici mo- liti.“ Jan. 4, 24. 2. Mora biti serčna, to je: moramo v sercu občutiti, kar z besedami izrekujemo. 3. Mora biti resnična, to je: si moramo tudi sami prizadevati, de bi od Boga zadobili, kar prosimo. 4. Mora biti ponižna, to je: moramo prepri¬ čani biti, de smo zavoljo svojih grehov pred Bogam vsi nevredni, in de nam on ie iz samiga usmiljenja dobrote skazuje. ,, Molitev ponižniga bo oblake pre- derla.“ Sir. 35, 21. 5. Mora biti skesana, to je: moramo pravo žalost nad svojimi grehi občutiti, in terdno skleniti svoje življenje poboljšati. Očitni grešnik je terkal na persi rekoč: „Bog, bodi milostljiv meni grešniku /“ in je šel opravičen domu, prevzetni farizej pa ne. Luk. 18. 6. Moramo v Jezusovim imenu moliti, to je: le v Jezusovo neskončno zasluženje zaupati, ne pa v svoje dobre dela. „Ako bote Očeta kaj prosili v mojim imenu, vam bo dal.“ Jan. 16, 23. 7. Moramo molili s stanovitnim zaupa¬ njem, to je: ne jenjati, če tudi nismo precej usli¬ šani. „ Vse, kar koli prosite v molitvi, ako veru¬ jete, bote prejeli Mat. 21, 22. 8. Moramo molili z iz roče njem v Božjo voljo, to je: moramo Bogu prepustiti, de nas po svoji modri previdnosti ali usliši, ali pa ne. „Moj Oče ! ako je mogoče, naj gre od mene ta kelih; ga vender ne, kakor jez hočem, ampak kakor ti.“ Mat. 26, 39. 9. Moramo moliti iz do briga namena, to je: zato de bi Boga po dolžnosti častili, in vedno boljši in svetejši prihajali, ne pa, de bi nas ljudje hvalili. „ Kadar molite, ne hodite, kakor hinavci, kteri radi v shodnicah in na voglih potov stoje in molijo, de hi jih ljudje vidili. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Ti pa, kadar moliš, pojdi v svoj hram, zapri duri, in moli svojiga Očeta na skriv¬ nim-, in tvoj Oče, kteri na skrivnim vidi, ti ho poverniL u Mat. 6, 5. 6., =- s ' Kaj nam pomaga dobra molitev t ' , Dobra molitev stori: 1. De dosežemo, kar Boga prosimo, ako je v naše zveličanje. ,,Prosite, in se vam bo dalo. Zakaj slehern, kteri prosi, prejme .“ Mat. 7, 7. 8. 2. De smo v nadlogah potolaženi in umirjeni, tako de jih lože preterpimo, „Je kdo med vami žalosten, naj moli .“ Jak. 5, 13. 3. De smo v skušnjavah pokrepčani, in de jih lože pre¬ magamo. „ Vaš Oče jim ho dal z nebes dohriga duha, kteri ga prosijo .“ Luk. 11, 13. 4. De pri¬ hajamo zmirej boljši ali pobožniši, in Bogu prijetniši. To nam pričuje življenje Marije prečiste Device, aposteljnov, pervih kristjanov in vsih svetih ljudi. Kje najdemo ob kratkim, za kar je treba moliti ? Za kar je treba moliti, najdemo ob kratkim V Gospodovi molitvi ali v očenašu. Zakaj pravimo očenašu Gospodova molitev ? Zato, ker ga je naš Gospod Jezus Kristus učil. Kdaj je Jezus Kristus moliti učil i Takrat, ko so ga učenci prosili rekoč: Uči nas moliti, jim je odgovoril: Takole molite: Oče naš, 30 kteri si v nebesih! Posvečeno bodi tvoje ime; pridi k nam tvoje kraljestvo; zgodi se tvoja volja, ka¬ kor v nebesih, tako na zemlji; daj nam dans nai vsakdanji kruh; in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušamo svojim dolžnikam; in nas ne vpelji v skušnjavo ; temuč reši nas od hudiga. Amen. Koliko delov ima ocenah ? Očenaš ima ogovor in sedem prošenj. Ktere besede se imenujejo ogovor? Ogovor se imenujejo te besede: Oče naš, kteri si v nebesih. V koga kličemo s temi besedami ogovora ? S temi besedami ogovora kličemo v Boga, ki je naš Oče. Zakaj pravimo Bogu Oče? Zato, ker nas je po svoji podobi vstvaril, in ker po očetovo za nas skerbi. „Ali nimamo vsi eniga Očeta , ali nas ni en Bog vstvaril ?“ Mal. 2, 10. „ Vso svojo skerb nanj zvernite, ker njemu je skerb za vas. u 1. Pet. 5, 7. Zakaj pravimo Bogu naš Oče ? Zato, ker nam je pri svetim kerstu po svojim Duhu dodelil, de smo njegovi otroci, njegovi deleži in bratje med sabo. „Prejeli ste Duha posinovlje¬ nih otrok, v kterim kličemo: Aba (Očej ! Ako (smoj pa otroci, (smoj tudi deleži, in sicer deleži Božji , sodeleži pa Kristusovi. 11 Rim. 8, 15. 17. Zakaj pravimo : kteri si v nebesih? Zato, ker Bog, desiravno je povsod pričujoč, vender posebno v nebesih prebiva, kjer se svojim izvoljenim od obličja v obličje kaže in vživati daje. Kaj prosimo v pervi prošnji: Posvečeno bodi tvoje ime? Prosimo: 1. De bi Boga vsi ljudje na zemlji prav spoznali in častili. 2 . De bi se nejeverniki, krivoverci in grešniki k Bogu spreobernili in res¬ nično spokorili. Kaj prosimo v drugi prošnji: Pridi k nam tvoje kraljestvo? Prosimo: 1. De bi Bog svoje kraljestvo, to je, svojo cerkev in pravo vero razširjal in uterdoval, kraljestvo hudičevo pa, to je, pregrehe, nejevero in zmote razdeval. 2 . De bi nam Bog vero, upanje in ljubezen dodelil, in te čednosti v nas pomnožil. 3. De bi nam po tem življenji nebesa dodelil. Kaj prosimo v tretji prošnji: Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji? Prosimo: 1. De bi nam Bog gnado dal, njego¬ vo sveto voljo v vsih okolišinah na zemlji tako na¬ tanko in voljno spolnovati, kakor jo angelji in svet¬ niki v nebesih spolnujejo. 2 . De bi Bog vse od nas odvernil, kar je spolnovanju njegove svete volje na poti. Kaj prosimo v ceterti prošnji: Daj nam dans naš vsak¬ danji kruh? Prosimo: 1. De bi nam Bog vse dal, česar nam je za telesno in dušno življenje treba. 2 . De bi Bog lakoto in draginjo, pa tudi greh, kteri večkrat take nesreče za sabo vodi, dobrotljivo od nas od¬ vernil. Kaj prosimo v peti prošnji: Odpusti nam naše dolge, ka¬ kor tudi mi odpušamo svojim dolžnlkam? Prosimo, de bi nam Bog naše grehe odpustil, ravno tako, kakor mi iz serca odpustimo tistim, ki so nas razžalili. Kaj prosimo v šesti prošnji: In nas ne vpelji V skušnjavo? Prosimo, de bi nam Bog ne dal prevelikih T - q - 32 - skušnjav, in de bi nam ob času skušnjave svoje pomoči ne odtegnil, in ne pripustil, de bi pod skuš¬ njavo omagali. Kdo nas skuša ? Skuša nas: 1} naše meso, to je, naše hudo nagnjenje in poželenje; 2) svet, to je, hudobni ljudje s pregrešnim govorjenjem in življenjem, bo¬ gastvo, nečimerna čast in druge posvetne reči; 3) hudič, ki v nas pamet slepi, vero manjša in pre- lomnikam Božjih zapoved veselje in srečo obeta. „Vsak je skušan, kadar je od svojiga poželenja vlečen in vabljen Jak. 1, J 4. „ Vse, kar je na svetu, je poželenje mesa, in poželenje oči, in na¬ puh življenja, kar ni iz Očeta, ampak iz sveta. In svet prejde in njegovo poželenje. Kdor pa stori voljo Božjo, ostane vekomaj. 11 1. Jan. 2, 16. 17. ,,Bodite trezni in čujte; ker hudič, vas zopernik, hodi kakor rjoveč lev okoli, in iše, koga bi požerlč ‘ 1. Pet. 5, 8. Ali tudi Kog koga skuša? Tudi Bog skuša pravične in svete z boleznijo, z revšino in z drugimi nadlogami, pa le zato, de se njih svetost lepši pokaže, in de veči zasluženje imajo. „Blagor človeku, kteri preterpi skušnjavo ; ker skušen bo prejel krono življenja, ki jo je Bog tistim obljubil, ki ga ljubijo .“ Jak. 1, 12. „Ker si bil Bogu prijeten, je bilo treba, de te je skuš¬ njava poskusila Tob. 12, 14. Kaj prosimo v sedmi prošnji: Temuč reši nas od hudiga? Prosimo: 1. De bi nas Bog posebno od hudiga na duši, to je, od greha rešil, in nas obvaroval več¬ nih in časnih štrafeng greha. 2. De bi nas Bog tudi od časnih nadlog in težav rešil, če niso k na¬ ši mu zveličanju. 3. De bi nam gnado dodelil, vse 33 nadloge in težave, ki nam jih pošilja, poterpežljivo in stanovitno poterpeti. »Lončarjeve posode peč po¬ skuša ; pravične ljudi pa skuša britkost. 11 Sir. 27 , 6. Kaj pomeni beseda Amen? Beseda Amen pomeni: Zgodi se, ali, zgodilo se bo, kar prosimo. Ki er o molitev večidel očenašu pridevamo ? Očenašu večidel češenasimarijo pridevamo. Iz koliko delov je češenasimarija ? Češenasimarija je iz treh delov: iz pozdravlje- nja veliciga angelja Gabriela, ki je Marii ozna¬ nil, de bo mati Jezusova; iz pozdravljenjaEliza¬ bete, ki jo je Marija obiskala; in iz besedi, ki jih je sv. cerkev pristavila. Kaj je češenasimarija? Češenasimarija je molitev, s ktero zlasti pre¬ sveto Devico Marijo, mater Božjo, častimo in na pomoč kličemo. Kako se glasi češenasimarija ? Češenasimarija se tako glasi: Češena si, Marija, gnade polna, Gospod je s tabo. Žegnana si med ženami , in žegnan je sad tvojiga telesa, Jezus. Sveta Marija , mati Božja ! prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smertni uri. Amen. Kdaj na^cerkev posebno opominja, de bi mater Božjo častilil K temu nas sv. cerkev posebno takrat opomi¬ nja, kadar zjutrej, opoldne in zvečer angeljevo češenje zvoni. Pri tem zvonjenji se nam je pa tudi posebno včlovečenja Sinu Božjiga hvaležno in po¬ božno spomniti. 2 ** 34 - Kako se glasi aiigeljevo česen j e ? Angeljevo češenje se tako glasi: Angelj Go¬ spodov je oznanil Marii, in spoče.la je od svetiga 'Duha. Češena si Marija i. t. d. Glej, dekla Gosp v odova-sim, zgodi se mi po tvoji besedi. Češena si Marija i. t. d. In Beseda je meso postala in med nami prebivala. Češena v si Marija i. t. d. Oče naš i. t. d. Češena si Marija i. t. d. Čemu je katoliška cerkev sveti roienkranc vpeljala ? Katoliška cerkev je sveti roženkranc vpeljala, de bi se večkrat spomnili nar imenitniših skrivnost včlovečenja, terpljenja in vstajenja našiga Gospoda Jezusa Kristusa in de bi tudi prečisto Devico Ma¬ rijo vredno počastili. Koliko delov ima sveti roienkranc ? Sveti roženkranc ima tri dele: veseli, žalostni in častiti del. I. V e s e 1 i d e 1. Pri veri v treh češenasimarijah se’ reče: i) kteri nam oživi pravo vero; 25) kteri nam da terdno upanje; 3) kteri nam užge serčno ljubezen. 1. Kteriga si Devica od svetiga Duha spočela. 2. Kteriga si Devica v obiskanji Elizabete nosila. 3. Kteriga si Devica v Betlehemu rodila. 4. Kteriga si Devica v tempeljnu darovala. 5. Kteriga si Devica v tempeljnu našla. II. Žalostni del. Pri veri v treh češenasimarijah se reče: 1) kteri nam poterdi spomin; 2) kteri nam razsvetli pamet; 3) kteri nam omeči voljo. 1. Kteri je za nas kervav pot potil. 2. Kteri je za nas bičan bil. 3. Kteri je za nas s ter njem kronan bil. 35 4. Kteri je za ms težki križ nesel. 5. Kteri je za nas križan bil. III. Častiti del. Pri veri v treh češenasimarijah se reče: 1) kteri nam vodi naše misli; 2 j kteri nam vodi naše besede; 3) kteri nam vodi naše djanje. 1. Kteri je od smerti vstal. 2. Kteri je v nebesa šel. 3. Kteri je svetiga Duha poslal. 4. Kteri te je v nebesa vzel. 5. Kteri te je v nebesih kronal, III. Od ljubezni« Kaj se pravi keršansko ljubiti ? Keršansko ljubiti se pravi: Boga, ki je nar vikši dobrota, zavolj njega samiga, in bližnjiga zavolj Boga ljubiti; zavolj Boga vse z veseljem storiti, kar nam je zapovedal. „ Ljubi Gospoda svo¬ ji g a Boga iz vsiga svojiga serca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje misli , in iz vse svoje moči. Ta je nar vedi in perva zapoved. Druga pa je tej enaka : Ljubi svo jiga bližnjiga, kakor sam sebe. a Mat. 22, 37. 38. 39. Mark. 12, 30. 31. Zakaj maramo Boga še ljubili ? •Tudi zato moramo Boga ljubiti, ker je do nas neskončno dobrotljiv. „ Ljubimo mi Boga , ker nas je Bog pred ljubil. 11 1. Jan. 4, 19. Kako moramo Boga ljubiti ? Boga moramo ljubiti čez vse, iz vsiga svo¬ jiga serca, iz vse'svoje duše, iz vse svoje misli, in iz vse svoje moči. Kaj se pravi Boga čez vse ljubiti? Boga čez vse ljubiti se pravi: Boga raji imeti, 36 kakor vse stvari, raji, kakor vse, kar nam more prijetno in dopadljivo biti. Kdo je naš bližnji '! Naš bližnji je vsak človek , naj bo prijatel ali sovražnik. Kaj se pravi bližnjiga ljubiti? Bližnjiga ljubiti se pravi, vse to opustiti, kar je bližnjiinu neprijetno in mu škodva; mu dobro hoteti ali želeti; mu vse to storiti, kar mu je dobro in k pridu. Kaj se pravi bližnjiga zavol j Boga ljubiti ? Bližnjiga zavolj Boga ljubiti se pravi, bliž¬ njiga zato ljubiti, ker je po Božji podobi vstvarjen, z Jezusovo kervjo odrešen, in ker je Bog zapove¬ dal bližnjiga ljubiti. „Ako kdo rede: „Ljubim Boga,“ in sovraži srojiga brata , je lažnih. Kdor namreč ne ljubi svojiga brata , kteriga vidi, kako more Boga ; ljubili, kteriga ne vidi ? In to zapoved imamo od Boga, de, kdor ljubi Boga, naj ljubi tudi svo¬ jiga brata. 11, 1. Jan. 4, #0. Hi. S kterimi besedami je Kristus zapoved, bližnjiga ljubiti , razložil ? Kristus je zapoved, bližnjiga ljubiti, s temi besedami razložil: „Vse, kar koli hočete, de vam ljudje store, tudi vi njim storite. Za¬ kaj to je postava, in preroki." Mat. 7, 12. Ali je keršanska ljubezen potrebna? Keršanska ljubezen je tako potrebna, de člo¬ vek, kteri se svoje pameti zave, brez ljubezni ne more večniga življenja doseči. „Kdor ne ljubi , ostane v srnerti. il i. Jan. 3, 14. 37 Kako pokažemo ljubezen do Boga in do bližnjiga ? Ljubezen do Boga in do bližnjiga pokažemo s spolnovanjem deset Božjih zapoved. „fidor moje zapovedi ima, in jih spolnuje, tisti je , hi me ljubi “ Jan. 14, 21. Ktere so desetere Božje zapovedi ? Po poglavitnim zapopadku so desetere Božje zapovedi te : 1. Ver raj v eniga samiga Boga. ' 2. .Ve imenuj po nemarnim Božjiga imena. 3. Posvečuj praznik. 4. Spoštuj očeta in mater , de boš dolgo živel in de li bo dgbro na zemlji. 3. Ne ubijaj. 6. Ne prešeštvaj. 7. Ne kradi. 8. Ne pričaj po krivim zoper svojiga bližnjiga. 9. Ne želi svojiga bližnjiga žene. 10. Ne želi svojiga bližnjiga blaga. Komu je dal Bog deset zapoved ? Bog je dal deset zapoved Mojzesu na sinajski gori za izraelsko ljudstvo, ko je po izhodu iz Egipta v pušavi bilo. Kako je dal Bog desetere zapovedi ? Bog je dal desetere zapovedi, na dveh kam- nitnih tablah zapisane, z gromam in treskam, in to sicer: 1. Ker je hotel, de bi terdi in svojeglavni Izraelci njegovo mogočnost in velikost spoznali, in de bi bili bolj pripravni njegovo voljo spolnovati. 2. De bi imeli veči čast in pokoršino do njegovih zapoved. 3. De bi se prelomljevavci njegovih za¬ poved bolj bali njegove mogočnosti in zažuganih šir;.feng. 38 Ali smo tudi mi dolini desetere Božje zapovedi spolnovatil Tudi mi smo dolžni desetere Božje zapovedi spolnovati: 1. Ker razlagajo natorno postavo, ktero je Bog v naše serca zapisal. 2. Ker jih je Jezus Kristus sam poterdil, bolj natanko razložil, in nam spolnovati zapovedal. n Ako hočeš v življenje iti, spolnuj zapovedi. 11 Mat. 19, 17. „]\ikar ne mislite, de sim prišel razvezovat postavo ali preroke; ne razvezovat, ampak dopolnit simjihprišel. Mat. 5,17. Je mogoče desetere Božje zapovedi spolnovatil Desetere Božje zapovedi spolnovati je mogoče, ker Bog vsacimu k temu potrebno gnado da. „Bog je, ki dela v vas hoteti in dopolniti po [svoji) dobri volji} 1 - Fil. £, 13. „ Vse zamorcm v njern, kteri me močniga dela. u Fil. 4, 13. Kakošne dolžnosti imajo v sebi desetere Božje zapovedi ? Perve tri Božje zapovedi imajo v sebi dolžno¬ sti do Boga; drugih sedem ima pa v sebi dolžnosti do bližnjiga in do samiga sebe. Kje najdemo ob kratkim zapopadek deseteriK Božjih zapovedT Zapopadek deseterih Božjih zapoved najdemo ob kratkim skupej v dveh zapovedih ljubezni, ki ste te: 1. Ljubi Gospoda svojiga Boga iz vsiga svojiga serca, iz vse svoje duše, iz vse svoje misli, in iz vse svoje moči. 2. Ljubi svojiga bližnjiga, ka¬ kor sam sebe. Kaj se mora pri deseterih zapovedih pomniti ? Pomniti se mora, de je v vsaki zapovedi nekaj zapovedaniga in tudi nekaj prepovedaniga. Kaj nam je v pervi Božji zapovedi zapovedano ? V pervi Božji zapovedi nam je zapovedano: v eniga Boga verovati, vanj upati, ga čez vse ljubiti, mu nar veči pokoršino in hvaležnost skazo- vati, in ga moliti. 39 Kaj nam je v pervi Božji zapovedi prepovedano ? V pervi Božji zapovedi so nam ti grehi prepo¬ vedani: 1. Nejevera, kadar kdo ne veruje v pra- viga Boga, ali ne veruje tega, kar nam je Bog razodel. 2. Malikovanje, kadar kdo živim ali ne¬ živim stvarem, ali narejenim podobam Božje češe- nje skazuje. 3. Krivoverstvo, kadar kdo kako od Boga razodeto resnico ali dolžnost svojeglavno za¬ metuje. 4. Vedeževanje, kadar kdo misli in terdi, de zamore iz kakih izmišljenih znamenj kaj prihodnjika povedati. 5. Prazna vera, kadar kdo kakim rečem posebno moč pripisuje, ktere nimajo, pe po natori, ne po Božjim razodenji. 6. Vraže ali copernija, kadar kdo misli, de zamore s po¬ močjo hudobnih duhov kaj posebniga storiti. 7. Obupnost, kadar kdo misli, de mu Bog ne more ali pa noče več pomagati. 8. Nezaupnost, kadar kdo ne upa zadosti terdno, de mu bo Bog potrebne reči dal. 9. Prederzno zaupanje v Božjo milost , kadar kdo misli, de mu bo že Bog grehe odpu¬ stil, naj se spreoberne ali ne. Zakaj katoliški kristjani angelje na pomoč kličejo ! Zato, ker so angelji ljudem za varha odločeni, ker ljudi ljubijo, za njih zveličanje skerbe, za nje prosijo, in molitev ljudi Bogu darujejo. „Svojim angeljem je zavoljo tebe ukazal, de naj te varvajo 'po vsih tvojih potih. Na rokah te bodo nosili, de kje ne zadeneš ob kamen s svojo noqo.“ Ps. 90, 11. 12. ^ Zakaj katoliški kristjani svetnike na pomoč kličejo ? , Zato, ker so svetniki prijatli Božji, ker ljudi ijubijo, in za ljudi Boga prosijo. „Ta je prijatel bratov in izraelskiga ljudstva ; ta je, ki veliko moli za ljudstvo in vse sveto mesto, Jeremija, prerok 3ožji. a 2. Mak. 15, 14. 40 Zakaj katoliški kristjani podobe časte ? Zato, ker nam podobe kaj častitljiviga: Božjo ppršono, mater Božjo, v ali kakiga angelja ali svet¬ nika pred oči stavijo. Češenje ni namenjeno podobi, ampak temu, kogar podoba pomeni. Zakaj katoliški kristjani trupla svetnikov časte ? Kotoliški kristjani časte trupla svetnikov: 1. Ker so svetniki v njih sveto živeli in Bogu služili, ali so pa še mučeni (martrani) bili. 2. Ker je Bog po truplih svetnikov večkrat čudeže delal, in 'ljudem mnoge dobrote skazoval. 3. Ker bo Bog te trupla po sodnjim dnevu v nebesa vzel. Kaj nam je v drugi Božji zapovedi zapovedano 't V drugi Božji zapovedi nam je zapovedano, Božje ime posvečevati in častitljivo izrekovati. Kako posvečujemo Božje ime ? Božje ime posvečujemo: 1. Če Boga naravnost pred vsim svetam spoznamo. „Kdor koli bo mene spoznal pred ljudmi, ga bom tudi jez spoznal pred svojim Očetam. 11 Mat. 10, 32. 2. Če Boga v dušnih in telesnih potrebah na pomoč kličemo. „Po- kliči me ob času nadloge : rešil te bom , in me boš hvalil .“ Ps. 49, 15. 3. Če per pravični prisegi Boga na pričo pokličemo, de se nam v kaki reči verjame. „ Gospoda, svojiga Boga, se boj, in njemu samimu služi , in pri njegovim imenu prisegaj 5. Moj. 6, 13. 4. Če Bogu storjene obljube zve¬ sto spolnimo. ,, Kar je enkrat prišlo iz tvojih ust, spolni in stori, kakor si obljubil Gospodu , svojimu Bogu, in kakor si govoril po svoji volji in s svo¬ jimi ustmi .“ 5. Moj. 23, 23. 5. Če besedo Božjo pridno in pobožno poslušamo. „Blagor jim, kteri besedo Božjo poslušajo in jo ohranijo. 11 Luk. 11,28. 6. Če vse, kar počnemo, k češenju in k časti Bož- jiga imena storimo, ali Bogu darujemo. „ Ali jeste 41 ali vijete ali kaj druziga delate, vse k časti Božji delajte 1. Kor. 40, 31. Kaj nam je o drugi Božji zapovedi prepovedano ? V drugi Božji zapovedi nam je prepovedano^. Božjimu imenu nečast delati. Kako se Božjimu imenu nečast dela? t Božjimu imenu se nečast dela: 1. Z vsakim grenkrn. 2. Posebno z bogokletstvam, kadar se od Boga, od prave vere in od svetnikov zaničljivo go¬ vori. „Kdor preklinja Gospodovo ime, naj smerti umerje.“ 3. Mojz. 24, 16. 3. Kadar kdo brez po¬ trebe, ali pa celo po krivim priseže. „Ne prisegaj po krivim pri mojim imenu, in ne skruni imena svojiga Boga. u 3. Mojz. 19, \2. 4. Kadar kdo Bogu storjeno obljubo prelomi. „Kadar storiš ob¬ ljubo Gospodu, svojimu Bogu, ne odlašaj je do¬ polniti-, zakaj Gospod, troj Bog, jo bo terjal; in ako se obotavljaš, ti ho šteto v greh. a 5. Mojz. 23, 2i. 5. Kadar kdo Božje ime brez potrebe in brez časti izrekuje. 6. Kadar kdo Božjo besedo kazi ali napak obrača. „Povem vam, de za vsako prazno besedo, ktero bodo ljudje govorili, bodo od¬ govor dajali sodnji dan. u Mat. 12, 36. Kaj nam je v tretji Božji zapovedi zapovedano? V tretji Božji zapovedi nam je zapovedano, v nedeljo, ktera je že od apostoljskih časov k spo¬ minu Kristusoviga vstajenja v naš praznik odloče¬ na, od dela prenehati in počivati, pri službi Božji biti, in pobožne dela opravljati. „Spomni si, de posvečuješ sabotni dan. li 2. Mojz. 20, 8. Kaj nam je v tretji Božji zapovedi prepovedanol V tretji Božji zapovedi nam je prepovedano: 1. Vsako hlapčevsko delo brez potrebe in brez praviga privoljenja. „Sest dni delaj in opravljaj vse svoje dela ; sedmi dan pa je sabota C počitek) Gospoda, tvojiga Boga", ne delaj nobeniga dela. ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne tvoja živina, ne ptujic, ki je zno- trej tvojih vrat.“ 2. Moj z. 20, 9.10. 2. Vse druge opravila, ktere temu dnevu ali nečast delajo, ali pa njegovo posvečevanje odvračujejo. Kaj je v četerti Božji zapovedi zapovedano ? V četerti Božji zapovedi je posebno zapoveda¬ no, de naj otroci svoje starše spoštujejo, ljubijo, in jim strežejo, de naj jim bodo v vsim, kar ni zoper Božje zapovedi, pokorni, naj jim v dušnih in telesnih potrebah pomagajo, in naj za nje molijo. ^Otroci! bodite pokorni staršem v vsih rečeh; za¬ kaj to je dopadljivo v Gospodu. u Kol. 3, 20. „Boga je treba bolj slušati , kakor ljudi Ap. djanje 5, 29. „Moj sin! podperaj svojiga očeta v njegovi starosti in ga ne žali v njegovim življenji; in če njegov um oslabi, imej poterpljenje ž njim, in ga ne zaničuj v svoji moči; zakaj dobrota, ki jo ska- žeš svojimu očetu, ne bo pozabljena. 11 Sir. 3,14.15. Kaj je v četerti Božji zapovedi prepovedano 1 ' 't V četerti Božji zapovedi je otrokam prepove¬ dano staršem se zoperstavljati, jih sovražiti, zani¬ čevati, zasramovati, zmerjati ali preklinjati, jih v potrebah zapustiti, ali pa jim škodovati. „Kdor svojiga očeta zasramuje, in svojo mater zaničuje, naj mu krokarji pri potokih oko izkljujejo in mladi orli naj ga snedo. u Prip. 30, 17. „Kdor preklinja svojiga očeta ali mater, naj smerti umerje; očeta in mater je preklinjal, njegova kri bodi nad njim. u 3. Mojz. 20, 9. „Kdor udari svojiga očeta ali svojo mater, naj umerje .“ 2. Mojz. 21, 15. Kaj je obljubljeno otrokam, kteri to zapoved spolnujejol Otrokam, kteri to zapoved spolnujejo, je dolgo življenje in sreča obljubljena. 43 Česa se je bati otrokam, kteri te zapovedi ne spolnujejo ? Otrokam, kteri te zapovedi ne spolnujejo, se je bati prav hudih časnih in večnih štrafeng. „Pre- klet bodi, kdor ne spoštuje svojiga očeta in svoje matere! u 5. Mojz. 27, 16. Ali zadeva četerta Božja zapoved samo otroke in starše ? Četerta Božja zapoved ne zadeva samo otrok in staršev, ampak tudi vse podložne, in vse njih duhovske in deželske gosposke, tudi vse učenike, in vse tiste, ki so zavoljo starosti ali imenitnosti časti vredni. „ Vsak človek bodi viši oblasti pod¬ ložen; ni namreč oblasti od drugod, kakor od Boga ; ktere pa so, so od Boga postavljene .“ Rim. 13, 1. Kaj je v peti Božji zapovedi zapovedano ? V peti Božji zapovedi je zapovedano: 1 . Mir in edinost imeti z vsimi ljudmi, tudi s tistimi, ki so nas razžalili. 2. Slehernimu dobre zglede dajati. 3. Bližnjimu dušne in telesne dobrote skazovati. Kaj je v peti Božji zapovedi prepovedano ? V peti Božji zapovedi je prepovedano, umoriti ali pa poškodovati koga druziga ali pa samiga se¬ be; tudi je prepovedano pohujšanje, jeza, sovraštvo, in vse razžaljenje bližnjiga. „Kdor pohujša kte- riga teh malih , ki v me verujejo, bi mu bilo bolje , de bi se mu obesil mlinski kamen na vrat, in bi se potopil v globočino morja“. Mat. 18, 6. Kaj je v šesti Božji zapovedi zapovedano1 V šesti Božji zapovedi je zapovedano: se na duši in na telesu čisto zaderžati, in sicer tudi v mislih, v besedah, in v obnašanji; tudi je zapove¬ dano vsih grešnih priložnost se varovati. „ Blagor jim, kteri so čistiga serca ; ker oni bodo Boga gledali 11 . Mat. 5, 8. 44 Kaj je v šesti Božji zapovedi prepovedano ? V šesti Božji zapovedi so prepovedane vse ne¬ čiste dela, nečisto obnašanje, in nečiste besede, radovoljno dopadajenje in privoljenje pri nečistih mislih in željah, in vse, kar v nečistost napeljuje. „Nečistost se še ne imenuj med vami , ali nesram¬ nost, ali nespametne ali gerde besede. 11 Ef. 5, 3.4. Kaj je v sedmi Božji zapovedi zapovedano ? V sedmi Božji zapovedi je zapovedano, vsakimu to pustiti, dati in opraviti, kar je njegoviga, ukra¬ deno blago poverniti, in storjeno škodo popraviti. v Uajte vsakimu, kar ste dolini: davek, komur (gre) davek, dac, komur dac. u Rim. 13, 7. „Dajte cesarju , kar je cesarjeviga, in Bogu, kar je Božjiga. a Mat. 22, 21. „Ako kdo poškodva njivo ali vinograd, in spusti svojo živino, de se ptuje popase; naj nar boljši, kar ima na svoji njivi ali vinogradu, po cenjeni škodi poverne .“ 2. Mojz. 22, 5. Kaj je v sedmi Božji zapovedi prepovedano ? \ r sedmi Božji zapovedi so prepovedani ti grehi: tatvina, goljufija pri meri in vagi, prideržanje ptu- jiga blaga in zasluženiga plačila, odertija pri po¬ gojevanji, in vse poškodovanje bližnjiga na njego¬ vim premoženji in pri njegovih pravicah. j Tehtnica naj bo pravična, težaki pošteni, mernik pravičen in šestak permeren.“ 3. Mojz. 19, 36. ..Gorje mu, kteri svojo hišo s krivico in svoj hram z go¬ ljufijo zida, kteri svojiga bližnjiga po nedolžnim zatera, in mu ne da zasluženiga plačila." Jerem. 22, 13. Kaj je v osmi Božji zapovedi zapovedano ? V osmi Božji zapovedi je zapovedano: resnič¬ nost, odkritoserčnost v govorjenji in djanji, po¬ ganjanje za dobro ime bližnjiga in preklic obreko- 45 vanja in opravljanja. „ Govorite resnico vsakteri s svojim bližnjim. 11 Ef. 4, 25. Kaj je v osmi Božji zapovedi prepovedano ? V osmi Božji zapovedi je prepovedano : krivo pričevanje, kriva tožba, vse laži, tudi laži iz šale (norčijej in v sili, obrekovanje, opravljanje, krivo natolcevanje, prederzna sodba, in podpihovanje. „ Kriva priča ne bo brez štrafenge, in kdor laži govori, ne bo odšel." Pripov. 19, 5. ,,Lažnjive usta so Gospodu gnjusoba .“ Pripov. 42, 22. „Od- pravi od se hudobne usta, in opravljive ustnice naj bodo deleč od tebe." Pripov. 4, 24. „ Nihče naj v svojim sercu ne misli hudiga zoper svojiga bližnjiga .“ Cah. 8, 17. w Preklet je podpihovavec in jezičnik na dve plati ; zakaj med mnogimi, ki imajo mir med sabo, ho zdražho napravil .“ Sir. 28, f 5. Kaj je v dveh poslednjih zapovedih zapovedano ? V dveh poslednjih zapovedih je zapovedano: hudo poželenje krotiti, čistiga serca biti, svojimu bližnjimu vse dobr t o iz serca privoliti: „Blagor jim, kteri so čistiga serca : ker oni bodo Boga gledali “. Mat. 5, 8. Kaj je v dveh poslednjih zapovedih prepovedano ? V dveh poslednjih zapovedih je prepovedano: nevošljivost, veselje nad ptujo škodo, in lakomno poželenje do vsiga, kar je druzih ljudi. Kaj se učimo is dveh poslednjih zapovedi Iz dveh poslednjih zapoved se učimo, de krist¬ jan zapovedanih dolžnost ne sme le zunanje spol- novati, temuč de mora tudi znotraj voljo imeti, to 15 , iz vsiga serca pripravljen biti, vse storiti, kar je zapovedano, in vse opustiti, kar je prepovedano. „On, ki v serce vidi, in ki je ohranivec tvoje du- 46 še, se ne da goljufati. 11 Pripov. 24, 12. v Ne vsak, kteri mi pravi: Gospod, Gospod! pojde v nebeško kraljestvo, ampak, kteri stori voljo mojiga Očeta, ki je v nebesih, tisti poide v nebeško kraljestvo .“ Mat. 7, 21. Kaj je Bog tistim obljubil, kteri njegove zapovedi spolnujejo? B°g j e tistim, kteri njegove zapovedi spolnu- jejo, večno življenje, in tudi že na tem svetu ve¬ liko dobriga obljubil. „Ako hočeš v življenje iti, spolnuj zapovedih Mat. 19, 17. Ali smo dolžni cerkvene zapovedi spolnovati ? Dolžni smo cerkvene zapovedi spolnovati: 1. zato, ker nam četerta Božja zapoved veleva, du- hovski in deželski gosposki pokornim biti; 2. zato, ker je Kristus v evangelii naravnost zapovedal cerkev poslušati. „Kdor vas posluša, mene po¬ sluša ; in kdor vas zaničuje, mene zaničuje. Kdor pa mene zaničuje, zaničuje njega, kteri me je poslal .“ Luk. 10, 16. „Če (tvoj brat) cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni arešnik. 11 Mat. 18, 17. Ktere cerkvene zapovedi nam je posebno treba vediti in spolnovati? Cerkvene zapovedi, ki nam jih je posebno treba vediti in spolnovati, so te : 1. Posvečuj zapovedane praznike. 2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobožnostjo pri sveti maši. 3. Posti se zapovedane postne dni, namreč štirdesetdanski post, kvaterne poste, in druge za¬ povedane postne dni; zderži se tudi ob petkih in sabotah mesnih jedi. 4. Spovej se svojih grehov postavljenimu spo¬ vedniku vsaj enkrat v letu, in o velikonočnim času prejmi sveto rešnje telo. 5. Ne obhajaj ženitve ob prepovedanih časih. 47 Kaj nam cerkev v pervi zapovedi zapoveduje ? Cerkev nam v pervi zapovedi zapoveduje, praz¬ nike ravno tako praznovati, kakor nedelje, torej tudi o praznikih od hlapčevskiga dela nehati in po¬ čivati , pri službi Božji biti in Bogu prijetne dela opravljati. Zakaj je cerkev praznike postavila in praznovati zapovedala ? Nekaj praznikov je cerkev postavila v spomin velikih resnic naše svete vere, in v spomin posebno imenitnih pergodeb Jezusoviga življenja, in ti se Gospodovi prazniki imenujejo; nekaj pa v čast presvete Device Marije in drugih svetnikov, in sicer zato, de bi se spomnili gnad, ki jih je Bog člove- škimu rodu sploh, ali pa svetnikam posebej dodelil, de bi zglede in čednosti svetnikov posnemali, in de bi svetnike na pomoč klicali. Kaj cerkev v pervi zapovedi prepoveduje T Cerkev prepoveduje ob praznikih vse tisto, kar je v nedeljo prepovedano; namreč: 1. Vse hlap¬ čevske dela brez potrebe in brez praviga privo¬ ljenja. 2. Take opravila in razveseljevanja, ktere temu dnevu ali nečast delajo ali pa njegovo por svečevanje opoverajo ali zaderžujejo. .f Kaj je v drugi cerkveni zapovedi zapovedano ? V drugi cefkveni zapovedi je zapovedano, 'ob nedeljah in zapovedanih praznikih pri celi sveti maši s pobožnostjo biti. Kaj je treba storiti, de bi nedelje in praznike po namenu svete cerkve posvečevalit De bi nedelje in praznike po namenu svete cerkve posvečevali, ni zadosti le pri sveti maši biti, ampak je treba tudi pridigo zvesto poslušati, za¬ kramente svete pokore in svetiga rešnjiga telesa prejemati, duhovne bukve brati, pri popoldanski Božji službi biti, in druge dobre dela opravljati. 48 Kaj je v drugi cerkveni zapovedi prepovedano ? V drugi cerkveni zapovedi je zlasti prepove¬ dana lenoba v Božji službi ob nedeljah in prazni¬ kih, kakoršna je: 1. Če kdo ni pri celi sveti maši. ali pa ni pri nji s pobožnostjo, ali pa če je le ma- Iokdaj pri pridigi. 2. Če kdo čas zapovedane Božje ; službe z jedjo, pijačo, igro in drugim razveselje- j vanjem potrati, ktero od Božje službe odvračuje. Kaj je sveta maha ? Sveta maša je nekervava daritev nove zaveze, , vedni spomin kervave daritve, ktero je Jezus Kri- , stus na križu opravil. Zakaj se sveti maši daritev pravi ? Zato, ker se pri nji Bogu vsigamogočnimu telo ^ in kri Jezusa Kristusa na altarji v dar opravlja. , Zakaj se sveti maši nekervava daritev pravi ? Zato, ker se pri nji ne preliva Jezusova kri, , kakor se je na križu zgodilo. s Kakošen razloček je med daritvijo Jezusa Kristusa na kriku, 1 in med daritvijo svete maše ? , Sveta maša je ravno tista daritev, ktero je Jezus Kristus na križu opravil, samo v viži daro- j vanja je razloček; na križu je Jezus Kristus svojo « kri prelil, pri sveti maši je pa več ne preliva. Kdaj je Jezus Kristus daritev svete maše postavil ? T Jezus Kristus je daritev svete mase pri zadnji ^ večerji postavil. 1. Je vzel kruh in kelih z vinam. 2. Je oboje posvetil, in je rekel nadkruham: To je * moje telo , in nad kelham: To je kelih moje kervi, 3. Je dal oboje pričujočim aposteljnam zavžiti, v 4. Je zapovedal: To storite v moj spomin. jj * s 49 - Zakaj je Jezus Kristus daritev svete mase postavili Jezus Kristus je daritev svete maše postavil: '7 1. De je v svoji cerkvi pravo in resnično daritev 1,1 do konca sveta zapustil. 2. De je vedni spomin kervave daritve na križu v svoji cerkvi ohranil. I 1 ' 3. De nam je sosebno znamnje svoje neskončne ljubezni dal. Kdo opravlja daritev svete mase ? Pri sveti maši se nevidno Jezus Kristus sam ?■ daruje za nas svojimu nebeškimu Očetu, vidno pa l- mašnik to daritev opravlja. Kako opravlja mašnik daritev svete maše ? Mašnik opravlja daritev svete maše, ker ravno 10 to stori, kar je Jezus Kristus pri zadnji večerji storil: 1. Vzame kruh in kelih z vinam. 2. Oboje posveti, in izreče besede Kristusove, s kterimi se, . kruh in vino v telo in kri Jezusa Kristusa spre- b meni. 3. On sam zavžije telo in kri Jezusa Kri¬ stusa, in da oboje v podobi kruha tudi drugim ver- h nim zavžiti, kteri k svetimu obhajilu gredo. Zakaj opravlja mašnik daritev svete maše ? I e Mašnik opravlja daritev svete maše: 1. De Bogu, Narvikšimu, vso spodobno čast in hvalo skaže. |0 2. De obhaja spomin Jezusove smerti. 3. De se Bogu za vse prejete dobrote zahvali. 4. De bi nam zadobil od Boga odpušenje grehov. 5. De bi nam sprosil od Boga vse tiste gnade, kterih potre- J 1 bujemo. n. je Komu se daritev svete maše daruje ? Daritev svete maše se daruje in se sme daro- ‘ u vati le samimu Bogu. Opravlja se sicer tudi v čast in spomin svetnikov, pa takrat mašnik ne daruje J svetnikam , ampak le Bogu samimu. 3 50 Zakaj se opravlja daritev svete maše svetnikom v čast? Daritev svete maše se opravlja svetnikam v čast: 1. De Boga za tiste gnade hvalimo, ki jih je svetnikam skazal. 2. De svetnike na pomoč kli¬ čemo, in jih prosimo, de bi svojo prošnjo z našo molitvijo sklenili. 3. De se zraven tega njih lepih čednost spominjamo, in se spodbadamo jih posnemati. Za koga se daritev svete maše daruje? Daritev svete maše se daruje za žive in merlve. Kako moramo pri sveti maši biti? Per celi sveti maši moramo biti, nobeniga njenih imenitniših delov ne smemo po nemarnim za¬ muditi ; pa ni zadosti, de bi bili le pričujoči, kadar se sveta maša bere, ampak moramo tudi 1. pazni, 2. pobožni, 3. častljivi pri nji biti. Kaj Se pravi per sveti maši pazno in pobožno biti'? Pazno pri sveti maši biti se pravi: ne biti radovoljno raztresen, v dele svete maše paziti, in svoje misli pri Bogu imeti. Pobožno pri sveti maši biti se pravi: Boga v ponižnosti moliti, ga za prejete dobrote hvaliti, ga novih gnad prositi, svoje grehe obžalovati, in terden sklep poboljšanja storiti. Kaj se pravi pri sveti maši častljivo biti? Častljivo pri sveti maši biti se pravi: se lepo > r i nji zaderžati, se ne radovedno ozerati, in nič nespodobniga ne počenjati. Kteri so nar imenitniši deli svete maše'! Nar imenitniši deli svete maše so: evangeli, darovanje, spremenovanje ali povzdigovanje, in obhajilo. Kaj moramo pri vsakim teh štirih delov posebno storiti ? Pri svetim evangelii moramo vstati, se s svetim križem zaznamnjati in misliti, de smo dolžni nauke svetiga evangelija znati, jih pred vsiin sve- tam terditi, se za nje poganjati, in po njih živeti. — Pri darovanji moramo svoje misli in želje z mašnikovimi željami skleniti, in sebe in vse, kar imamo, Bogu darovati. - Pri povzdigovanji moramo Jezusa Kristusa v podobi kruha in vina na altarji moliti, z žalostnim sercam na persi ter- kati in spoznati, de so bili naši grehi krivi Jezu¬ sove smerti; torej moramo svoje grehe obžalovati, ter vero, upanje in ljubezen obuditi. — Pri mašni- kovim obhajilu, če sami k obhajilu ne gremo, moramo to vsaj v duhu storiti, to je, moramo želje imeti, sveto rešnje telo vredno prejeti. Kaj gre še zraven svete maše k očitni dopoldanski Božji službi 1 ? Tudi pridiga, ali poslušanje Božje besede, gre še k očitni dopoldanski Božji službi. Pridige smo dolžni poslušati: 1. Ker se v pri¬ digah Božja beseda oznanuje in razlaga. 2. Ker je le malo ljudi, kterim so resnice keršanske vere prav in do čistiga znane. 3. Ker človek zopet lahko pozabi, kar je že vedil, in spolnovanje svo¬ jih dolžnost lahko opusti, če ni svojih dolžnost večkrat opomnjen. 4. Ker je bila pridiga že perve čase keršanstva s sveto mašo sklenjena, in seje k pervimu poglavitnimu delu svete maše štela. Huj mora tisti storiti, kteri hoče, de bi mu bile pridige v prid ? Kdor hoče, de bi mu bile pridige v prid, mora: p. Z zbranim duham in prav zvesto poslušati. 2. Kar pridigar govori, mora na se obračati, in ne na l,ruge ljudi. 3. Mora resnično voljo imeti, in si irizadevati, nauke pridigarjeve natanko spolnovati. Zakaj smo dolžni pridige poslušati ? 3 * 52 Kaj je v tretji cerkveni zapovedi zapovedano ? V tretji cerkveni zapovedi je zapovedano: ob petkih in sabotah se mesnih jedi zderžati, druge zapovedane postne dni si pa zraven tega še tudi kaj pritergati, kar se zgodi, če se taki dan le en¬ krat do sitiga najemo. Zakaj nam cerkev post zapoveduje ? Zato, 1) de Kristusa poshemamo, ki se je tudi postil; 2) de s poštam pokoro za svoje grehe de¬ lamo; 3) de se vadimo svoje poželenje premago¬ vati ; 4) de se učimo cerkev spoštovati in ji po- koršino skazovati. Kaj je v četerti cerkveni zapovedi zapovedano V V četerti cerkveni zapovedi je zapovedano: spoved vsaj enkrat v letu opraviti in sveto obhajilo vsaj o velikonočnim času vredno prejeti. Kaj je v peti cerkveni zapovedi zapovedano ? V peti cerkveni zapovedi je zapovedano, de od perve adventne nedelje do praznika svetih treh kraljev, in od pepelnične srede do perve nedelje po veliki noči ne smemo ženitve obhajati. IV. Od svetili za¬ kramentov. I Kaj je zakrament? rf. Zakrament je vidno znamnje nevidne gnade Božje, od Jezusa Kristusa v naše posvečenje po¬ stavljeno. Kako nas sveti zakramenti posvečujejo ? ^ Sveti zakramenti nas posvečujejo, ker nam eni, •V r* ' 't Vi * Hs t Ti - M,.. - 53 - v v posvečujočo gnado Božjo in opravičenje dodele, eni pa to gnado v nas pomnožijo. Pri kterih zakramentih se nam posvečujoča gnada Božja in opravičenje dodelil To se zgodi pri svetim kerstu in pri sveti po¬ kori, in zato se ta dva sveta zakramenta zakra¬ menta mertvih imenujeta, ker grešnika, ki je po duši mertev, k večnimu življenju obudita, in mu posvečujočo gnado Božjo, ki je dušno življenje, iz noviga dodelita. j s Kteri zakramenti posvečujočo gnado Božjo v nas pomnožijo ? Sveta birma, sveto rešnje telo, sveto poslednje olje, sveto mašnikovo posvečevanje in sveti zakon v nas posvečujočo gnado Božjo pomnožijo, in zato se ti. sveti zakramenti zakramenti živih imenujejo, ker morajo tisti, ki jih prejmejo, posvečujočo gnado Božjo ali duhovno življenje že imeti. Od koga imajo sveti zakramenti svojo moč ? Sveti zakramenti imajo svojo moč od svojiga začetnika Jezusa Kristusa. Koliko je ^svetih zakramentov in kteri so ? Svetih zakramentov je sedem in so ti: 1. Sveti kerst. 2. Sveta birma. 3. Sveto rešnje telo. 4. Sveta pokora. 5. Sveto poslednje olje. 6. Sveto mašnikovo posvečevanje. 7. Sveti zakon. 1. Od zakramenta svetiga kersta. Kaj je sveti kerst ? Sveti kerst je pervi in nar potrebniši zakra¬ ment, v kterim je človek z vodo in z Božjo besedo od izvirniga greha in od vsih drugih grehov, * jih je kaj pred kerstam storil, očišen, in v Kr' kakor nova stvar prerojen in posvečen. 54 Zakaj se sveti kerst nar pervi zakrament imenuje ? Sveti kerst se zato nar pervi zakrament ime¬ nuje , ker mora človek poprej keršen biti, preden zamore kak drug svet zakrament prejeti. Zakaj se sveti kerst nar potrebniši zakrament imenuje ? Sveti kerst se zato nar potrebniši zakra¬ ment imenuje, ker ne more nihče brez kersta zve¬ ličan biti. „ Resnično, resnično povem, ako kdo ni prerojen iz vode in iz svetiga Duha, ne more iti v Božje kraljestvo.* Jan. 3, 5. Kaj nam dodeli sveti kerst ? Sveti kerst nam dodeli: 1. Odpušeflje izvirniga greha ter vsih drugih pred kerstam storjenih gre¬ hov, in vsih časnih in večnih štrafeng. 2. Naša duša zadobi pri svetim kerstu posvečujočo gnado Božjo, po kteri smo opravičeni, in postanemo otroci Božji ter deleži večniga zveličanja. 3. Tisti, kteri sveti kerst prejmejo, gredo v keršansko cerkev, in postanejo njeni udje. 4. Sveti kerst vtisne duši neizbrisljivo znamnje, in zato se ta zakrament ne sme več ko enkrat veljavno in brez smertniga greha prejeti. Kdo sme kerstiti ? V sili sme vsak kerstiti, sicer imajo pa le škofje in fajmoštri pravico kerstiti; z njih pripušenjem pa smejo tudi drugi mašniki in dijakoni kerstiti. Kaj mora storiti, kdor keršuje ? Kdor keršuje, mora: 1. Misel imeti tako ker¬ stiti, kakor je Jezus Kristus zapovedal. 2. Mora človeka, kteriga keršuje, s pravo vodo obliti. 3. Mora med oblivanjem te besede izreči: Jez te dim v imenu Očeta , in Sina, in svetiga Duha. 55 Kaj mora odrašeni človek storiti, kteri hoče keršen biti*. Odrašeni človek, kteri hoče keršen biti, mora: 1. Nar potrebniši nauke svete vere vediti in vero¬ vati. 2. Mora želeti ud cerkve Jezusove biti. 3. Mora svoje grehe obžalovati. 4. Mora skleniti in obljubiti, do konca svojiga življenja po keršansko živeti. Kdo namesti otrok to obljubi? Botri in botre to namesti otrok obljubijo. Ali je človek dolžan obljubo svojih kerstnih botrov spolniti ? Dolžan je, in spodobi se tudi kerstno obljubo večkrat ponoviti, in sicer: i. Kakor hitro k pameti pride; 2. svoj rojstni dan; 3. pred sveto birmo; 4. pred spovedjo in svetim obhajilam. Kako se kerstna obljuba ponovil Kerstna obljuba se tako ponovi: Verujem v Boga Očeta, Sina, in svetiga Duha. Verujem v Jezusa Kristusa , edinorojeniga Sina Božjiga, kteri je Bog in človek skupej , in kteri je človeški rod s svojim terpljenjem in svojo smertjo odrešil. Verujem vse, kar je Bog razodel, kar je Jezus Kristus učil , kar so aposteljni oznanovali, in kar nam sveta katoliška cerkev , v kteri hočem iiveti in umreti , verovati zapoveduje. Odpovem se iz vsiga serca hudiču, njegovimu napuhu , in vsim njegovim delam. Odpovem se tudi vsim greham in vsim zapeljivim naukam sveta. Terdno sklenem po keršansko iiveti. Bog me poterdi v mojim sklepu s svojo mogočno gnado. Amen. Kakošno dolžnost imajo botri in botre j Botri in botre imajo dolžnost, tiste, ki so jih pri svetim kerstu deržali, v keršanski veri dobro učiti, posebno kadar nimajo več staršev, ali pa ka¬ dar so njih starši zanikerni. 2. Od zakramenta svete birme. Kdaj so bili aposteljni in učenci Jezusovi v veri po ter j eni? Aposteijni in učenci Jezusovi so bili binkoštni praznik od svetiga Duha v veri poterjeni. Pri kterim zakramentu so tudi drugi kristjani že ob času apo- steljnov posebno poterjenje v veri od svetiga Duha prejemali? Kristjani so že ob času aposteljnov pri zakra¬ mentu svete birme posebno poterjenje v veri od svetiga Duha prejemali. V apostoljskim djanji (8, 14-17.) se bere: „Ko so bili slišali aposteljni, kteri so bili v Jeruzalemu , de je Samarija spre¬ jela Božjo besedo, so jim Petra in Janeza poslali. In sta prišla, in sta za nje molila , de bi prejeli svetiga Duha. Zakaj v njih nobeniga še ni bil prišel, ampak samo ker šeni so bili v imenu Go¬ spoda Jezusa. Tedaj sta roke na nje pokladala, in so prejeli svetiga Duhd.“ Kdo je perve kristjane birmoval ? Aposteljni so perve kristjane birmovali. Kdo ima dan današnji oblast birmovati? Dan današnji imajo škofje to oblast, ker so pravi nasledniki aposteljnov. Kako birmuje škofi Škof z razprostrenimi rokami nad birmanci moli, in prosi, de bi sveti Duh k njim prišel. Po¬ tem pomaže vsaciga birmanca posebej s sveto kri- zmo na čelu, rekoč: „Zaznamnjam te z znam- njem (svetiga) križa in poterdim le » mazilam zveličanja v imenu (Boga) Očgta in Sina in svetiga Duha“, položi roko nanj, moli nad njim, in ga nekoliko na lice udari v znamnje, de mora po Je¬ zusovi veri, ko bi še toliko zavoljo nje terpeti mo¬ gel, stanovitno živeti, in jo serčno do smerti pričati. Ha j nam dodeli sneta birma? Sveta birma nam to dodeli: 1. Pomnoži v nas posvečujočo gnado Božjo. 2. Nas še posebno v veri pokrepča ali poterdi, de zamoremo po nji sta¬ novitno živeti, in jo serčno do smerti pričati. 3. Vtisne duši neizbrisljivo znamnje, in zato se ve¬ ljavno in brez greha ne sme več ko enkrat prejeti. Kaj je.sveta birma ? Sveta birma je zakrament, v kterim je keršeni- človek s poklado rok , s sveto krizmo, in z Božjo besčdo od svetiga Duha v gnadi poterjen, de svojo vero stanovitno spozna ali terdi, in po nji živi. Ali se tudi k sveti birmi botri jemljejo ? Tudi k sveti birmi se botri jemljejo, kteri imajo potem dolžnost birmance opominjati in napeljevati, de svojo vero stanovitno pričajo in po nji žive. Kdkoien mora človek biti, kteri hoče sveto birmo vredno prejeti‘{ Kdor hoče sveto birmo vredno prejeti, mora v stanu gnade Božje, in če je odrašen, v veri in po¬ sebno v naukih od svete birme dobro podučen biti, tudi se mora z molitvijo in z drugimi dobrimi deli k temu zakramentu pripravljati. 3- Od zakramenta svetiga rešnjiga telesa. Kaj potrebuje človek po zadobljenim odpuienji grehov, de bi spet v greh ne padel, in de bi v dobrim rasten \ Človek potrebuje moči, ktera ga zamore v do¬ brim pokrepčati. Kaj je zavoljo tega Jezus svojim učeneam in vernim obljubil ? Obljubil jim je, de jim bo svoje telo in svojo kri vžiti dal, takrat, ko je bil 5000 ljudi v pu- šavi s peterimi hlebi bil nasitil, rekoč: pišete me , ne ker ste čudeže vidili, temuč ker ste od kru- 3 ** 58 hov jedli in nasiteni bili. Delajte, ne za jed, kte- ra mine , ampak za jed , ktera v večno življenje ostane. — Jez sim živi kruh, ki sim z nebes prišel. Ako kdo je od tega kruha, bo živel veko- mej; in kruh, kteriga bom jez dal, je moje meso za življenje sveta — Judje so se med seboj pre¬ pirali in djali : Kako nam more ta svoje meso dati jesti ? Jezus jim je tedaj rekel: Resnično, resnično vam povem : Ako ne hote jedli mesa Sinu človekoviga, in pili njegove kervi, ne bot e imeli življenja v sebi. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jez ga bom obudil po¬ slednji dan . Zakaj moje meso je res jed in moja kri je res pijača. Kdor je moje meso in pije moio kri, ostane v meni in jez v njem. u Jan. 6, 26 —57. Kdaj je Jezus to obljubo spolnil ? To obljubo je Jezus pri zadnji večerji spolnil. Takrat je vzel kruh v svoje presvete roke, ga je posvetil, zahvalil nebeškiga Očeta, posvečeni kruh razlomil, in ga svojim aposteljnam podal, rekoč: „Vzemite in jejte! to namreč je moje telo, ktero bo 'za vas v smert dano u . Potem je vzel kelih z vinam, ga je posvetil, in tudi svojim aposteljnam podal, rekoč: „ Vzemite in pite iz njega vsi! to namreč je moja kri, kri nove zaveze, ktera bo za vas in za njih veliko prelita v odpušenje grehov. To storite v moj spomin a . V kaj je Jezus takrat kruh in vino spremenili Jezus je takrat kruh in vino v svoje živo telo in v svojo živo kri spremenil. Samo podobe kruha in vina se niso spremenile. Kaj so podobe kruha in vina ? Podobe kruha in vina so: vse to, kar je zu- nanjiga, ali kar s telesnimi počutki vidimo in ob¬ čutimo. 59 Komu je Jezus oblast dal, ravno to storiti, kar je on pri zad¬ nji večerji storili Jezus je svojim aposteljnam in vsim njih na- slednikam to oblast dal, ker jim je rekel: „T o sto¬ rite v moj spomin Kako so aposteljni in učenci to Jezusovo povelje spolnovali ? A postelj ni in učenci so se po prihodu svetiga Duha večkrat z vernimi k Božji službi zbrali, so kruh in vino po Jezusovi vsigamogočnosti v njegovo telo in njegovo kri spremenili, so to nebeško jed sami zavžili, in tudi vernim zavžiti dali, in so sto¬ rili to v hvaležni spomin Jezusa Kristusa. Kdo ima dan današnji oblast kruh in vino v Jezusovo telo in v Jezusovo kri spremenjati 1 Dan današnji imajo to Božjo oblast škofje in mašniki. Oni sami zavživajo to nebeško jed, in jo tudi vernim dele. Pri kterim svetim opravilu se to spremenjenje zgodi ? To spremenjenje se zgodi pri Sveti maši, kadar namreč mašnik pri povzdigovanji nad kruham in vinam tiste svete besede izreče, ktere je bil Jezus per zadnji večerji nad njima izrekel. Kako imenujemo Jezusovo telo in Jezusovo kri v podobah kruha in vina ? Jezusovo telo in Jezusovo kri v podobah kruha in vina imenujemo zakrament svetiga resnjiga telesa. Kaj je tedaj zakrament svetiga resnjiga telesa ? Zakrament svetiga rešnji^a telesa je nar sve¬ tejši zakrament, je pravo telo in prava kri našiga Gospoda Jezusa Kristusa v podobah kruha in vina. 60 Ali je v podobi kruha samo telo Jezusovo, in v podobi vina samo kri Jezusova ? V podobi kruha je živo telo Jezusovo, in torej I tudi njegova kri in njegova duša; v podobi vina ni samo Jezusova kri, ampak je tudi njegovo telo in njegova duša. V vsaki podobi, in vsakim, tudi nar manjšim delu podobe, je tedaj Jezus Kristus ves pričujoč, kakor Bog in človek z dušo in s telesam , s kervjo in z mešam. Kaj se iz tega učimo ? Iz tega se učimo: i. De smo dolžni Jezusa Kristusa v zakramentu svetiga rešnjiga telesa moliti. 2. De tisti, kteri zakrament svetiga rešnjiga telesa le v eni podobj, ali tudi le en koščik svete hostije zavžije, celiga Jezusa Kristusa prejme, in torej ne le njegoviga telesa, ampak tudi njegovo kri. 3. De ; Jezus Kristus tako.dolgo, dokler podobe niso spre¬ menjene, pod njimi zmirej pričujoč ostane. Zakaj je Jezus zakrament svetiga rešnjiga telesa postavil ? Jezus, je zakrament svetiga rešnjiga telesa po¬ stavil: i. V spomin svojiga terpljenja in svoje smerti. „To storite v moj spomin 11 . Luk. 22, 19. j. 2. De daje dušam vernih kristjanov živež za večno življenje.' „fidor je moje meso in'pije mojo kri, | ima večno življenje.^ Jan. 6, 55. Kako se pravi svetimu opravilu, pri kterim zakrament' svetiga rešnjiga telesa prejmemo ? Temu svetimu opravilu se pravi sveto obhajilo. Ali smo dolini zakrament svetiga rešnjiga telesa prejemati? Dolžni smo, ker je Jezus Kristus to zapovedal, : in ker je ta zakrament v to postavil, de bi bil živež > našim dušam za večno življenje. „Resnično, resnično vam povem, ako ne hote jedli mesa Sinu člove- koviga, in pili njegove kervi, ne bote imeli živ¬ ljenja v sebi. Kdor pa je moje meso in pije ; 61 mojo kri, ima rečno življenje, in jez ga bom obu¬ dil poslednji dan.“ Jan. 6, 54. 55. Kdaj smo po zapovedi svete cerkve dolžni zakrament svetiga resnjiga telesa prejetih Po zapovedi svete cerkve smo dolžni zakra¬ ment svetiga resnjiga telesa k manj Šimu, enkrat v letu, in sicer o velikonočnim času prejeti. Ali smo dolini ta sveti zakrament še kteri drugi čas prejeti ? Dolžni smo ta sveti zakrament še tudi v smertni nevarnosti prejeti, ker je popotnica k večnimu zve¬ ličanju. Tudi želi cerkev, de bi verni ta sveti za¬ krament večkrat med letam prejemali, ker je dušni živež in posebno dober perpomoček k svetimu živ¬ ljenju. Kaj zadobimo, če sveto rešnje telo po vrednim prejmemo ? Ge sveto rešnje telo po vrednim prejmemo, zadobimo veliko dobriga in sicer: i. Posvečujoča gnada Božja se v nas ohrani in pomnoži. 2. Se z Jezusam natanko sklenemo in zedinimo. 3. Mali grehi se nam odpuste. 4. Hudo nagnjenje se v nas pomanjša. 5. Naša duša se k dobrimu poživi in pokrepča. 6. Zadobimo zastavo večniga življenja. Kaj moramo storiti, če hočemo zakrament svetiga resnjiga te¬ lesa vredno prejeti ? Če hočemo zakrament svetiga rešnjiga telesa vredno prejeti, se moramo k temu prav in skerbno pripraviti. Kolikno je pripravljanje k svetimu obhajilu ? Pripravljanje k svetimu obhajilu je dvojno, pri¬ pravljanje na duši, in pripravljanje na telesu. Kako seje treba na duši pripravljati ? Na duši se je treba s čisto vestjo in s pobož¬ nim sercarn pripravljati. 62 Kaj se pravi čisto vest imeti ? Cisto vest imeti se pravi: brez smertniga greha, to je 5 v gnadi Božji biti. . Maj mu je treba storiti , kdor ima smerten greh nad seboj ? Tak se ga mora iz serca kesati, prav spove¬ dati, in še le po zadobljeni mašnikovi odvezi za¬ krament svetiga rešnjiga telesa prejeti. Kaj stori, kdor vedama v smertnim grehu zakrament svetiga rešnjiga telesa prejme ? Nov velik greh stori, v sodbo in pogubljenje ga prejme, ker se nad Jezusam strašno pregreši. v Naj človek sam sebe presodi ; in tako naj je od tega kruha in pije od kelha. Zakaj kdor nevredno je in pije, si sodbo je in pije, ker ne razloči te¬ lesa Gospodoviga .“ 1. Kor. 11, 528. 29. Kaj se pravi poboiniga serca biti ? Pobožniga serca biti se pravi: 1. Vero, upanje, in ljubezen obuditi. 2. Presveto rešnje telo moliti. 3. S hvaležnim sercam misliti v terpljenje in smert Jezusa Kristusa. 4. Ponižnost in druge keršanske čednosti, zlasti pa ljubezen do bližnjiga, v sebi vnemati. Kako se moramo že poprešnji večer aa sveto obhajilo pri¬ prav Ij ati ? Poprešnji večer se moramo z molitvijo, s pre¬ mišljevanjem, in z branjem svetih bukev k svetimu obhajilu pripravljati, in tudi pripušenih kratkočas¬ je se zderžati. Kako se moramo na telesu pripravljati ? 1. Moramo, razun nevarne bolezni, od polnoči teš biti. 2. Moramo v čedni in spodobni obleki in z nar veči častjo k Božji mizi pristopiti. - 63 - Kaj moramo storiti, kadar se pred svetim obhajilom očitna Spoved moli ? Takrat moramo natihama žalost nad svojimi grehi in goreče želje do Kristusa v sebi obuditi. Kaj moramo storiti, kadar mašnih sveto hostijo kaže ? Kadar mašnik sveto hostijo kaže, jo moramo ponižno moliti, in na persi terkati rekoč: „Gospod, nisim vreden , de greš pod mojo streho , ampak reci le -z besedo, in ozdravljena bo moja duša“. Kako moramo sveto hostijo prejeti ? Spodobno moramo usta odpreti, jezik na spod¬ njo ustnico položiti, pred se bukvice ali pa bel pert, če je pri rokah, podstaviti, in sveto hostijo ponižno prejeti in zavžiti, ter je ne žvečiti ali pa v ustih priderževati. Če se sveta hostija ust prime, je ne smemo s perstam, ampak le z jezikam od¬ pravljati. Kaj moramo po svetim obhajilu storiti ? Po svetim obhajilu moramo: 1. Jezusa Kristusa zahvaliti za tolikošno dobroto, de se je ponižal k nam priti. 2. Ga ponižno moliti. 3. Mu obljubiti, de bomo svoje življenje po njegovim uku in zgledu vedno ravnali. 4. Ga prositi, de bi s svojo gnado vedno v nas ostal. 5. Vero, upanje in ljubezen obuditi. 6. Mu vse dušne in telesne potrebe po¬ tožiti. Kako se spodobi posebno tisti dan svetiga obhajila živeti ? Tisti dan se je treba posebno 1) vsiga posto¬ panja varovati, in dobre dela delati, svete bukve brati in svoje misli zbrane imeti; 2 ) tudi popol¬ dne v cerkev iti, in s posebno pobožnostjo mo¬ liti; 3) vsiga hruma in posvetniga veselja, kar je mogoče, ogibali se. 64 — 4. Od zakramenta svete pokore. Komu je dal Jezus oblast grehe odpisati ? Jezus je svojim aposteljnam in vsim njih na- slednikam oblast dal grehe odpušati, ker jim je rekel: „ Kakor je Oče mene poslal, tudi jez vas pošljem. — Prejmite svetiga Duha; kterim bote grehe odpustili , so jim odpušeni, in kterim jih bote zadenšali, so jim zaderžani-“ Jan. 20, 21—23. Kteri zakrament je Jezus tedaj postavili Jezus je tedaj zakrament svete pokore postavil. Kaj je zakrament svete pokore ? Zakrament svete pokore je zakrament, v kte¬ rim v to postavljeni mašnik na Božjim mestu gre¬ šniku vse po svetim kerstu storjene grehe odpusti, če se jih skesano in do čistiga spove, in tudi res¬ nično voljo ima, se poboljšati in pravo pokoro delati. Kaj zadobimo v tem zakramentu ? V tem zakramentu »zadobimo: 1 . odpušenje grehov: 2. odpušenje večnih štrafeng: 3. gnado Božjo; 4. mir vesti. Kaj se pravi'resnično pokoro storiti ? Resnično pokoro storiti se pravi: k Bogu se verniti, od kteriga smo ,se z greham odvernili, svoje grehe sovražili in obžalovati, se jih spovedati in poboljšati, in za nje zadostovati. Iiterih pet reči je potrebnih k zakramentu svete pokore? : K zakramentu svete pokore je teh pet reči po- f trebnih: 1. Izpraševanje vesti; 2. grevenga; 3. terdui sklep: 4. spoved: 5. zadostenje. 65 Kaj se pravi vest izpraševati? Vest izpraševati se pravi: premisliti, kaj smo grešili od svoje zadnje spovedi, ali pa od tistiga časa, kar smo začeli greli spoznavati. Kaj moramo pri izpraševanji vesti nar popred storiti ? Pri izpraševanji vesti moramo nar popred sve- tiga Duha na pomoč poklicati, de bi nas razsvetlil, in nam spoznati dal, kaj in v čem smo grešili. Kaj moramo pri izpraševanji vesti premišljevati ? Pri izpraševanji vesti moramo sploh premišlje¬ vati, ali smo grešili z mislimi, z željami, z bese¬ dami ali pa celo v djanji. Zraven se moramo tudi spotthliti verste in števiia smertnih grehov, in oko- lišin, 4 ktere greh nekoliko veči store, ali ga pa sprenlene. • K$j moramo še posebno premisliti ? Posebno moramo še premisliti: J. Ali smo gre¬ šili zoper deset Božjih ali pa zoper pet cerkvenih zapoved. 2 . Ali smo krivi eniga ali več lastnih ali pa tudi ptujih grehov. 3. Ali smo dela usmi¬ ljenja bližnjimu skazovati, ali pa kej druziga do- . f briga storiti opustili. 4. Ali smo dolžnosti svojiga stanu spolnili ali ne. Kaj je treba pomisliti, kadar se čez grešne misli in želje izprašujemo ? Pri izpraševanji grešnih misel je treba pomi¬ sliti, ali smo imeli nad njimi radovoljno dopadaje- nje ali ne; in pri željah, ali smo vanje dovolili ali le, desiravno se djanje ni zgodilo. Kako se moremo pri izpraševanji vesti števila grehov spomniti ? Pri izpraševanji vesti se moremo števila gre¬ hov Pomniti, ako premislimo, če smo greh vsak < ' f • 66 dan, vsak teden, ali vsak mesec storili, ali pa, ko- likrat v dnevu, v tednu, in v mescu. Ali si je treba pri izpraševanji vesti veliko prizadevati ? Pri izpraševanji vesti si je treba toliko priza¬ devati , kolikor pri kterim drugim imenitnim opra¬ vilu; posebno morajo to tisti storiti, kteri so se že večkrat zanikerno spovedovali, ali pa svojo vest malokdaj izprašujejo. Kolikokrat je treba vest izpraševati ? Prav dobro je: vsak dan vest izpraševati, po¬ sebno zvečer, preden spat gremo. Zakaj je zanikernost pri izpraševalci vesti velik grehi Zanikernost pri izpraševanji vesti je zato^/elik greh, ker se lahko zgodi, de se grešnik Avoljo nje kakiga smertniga greha ne domisli. To se zgodi posebno pri takih ljudeh, ki velikokrat grešj, pa se malokdaj spovedujejo. ■>,c ?,c Kaj je grevenga ? Grevenga je stud nad greliam, ker je greh nar veči hudo, in znotranja žalost zavoljo razžaljenja Božjiga, sklenjena s terdnim sklepam Boga ne več razžaliti. Kakošna mora grevenga biti ? Grevenga mora biti:, 1. notranja; 2 . čezna- torna; 3. čez vse velika; 4. splošna ali nad vsimi grehi. Kdaj je grevenga notranja ? Grevenga je notranja, kadar ni le v ustih, am¬ pak tudi v sercu, to je, kadar grešnik ne govori le z besedami, de se kesa, ampak mu je res žal, de je grešil. - 67 Kdaj je grevenga čeznatorna ? Grevenga je čeznatorna, kadar je grešnik z gnado svetiga Duha in od čeznatornih nagibov k grevengi nagnjen, postavim, ker je z greham Boga razžalil, ker je nebesa zgubil in pekel zaslužil. Kdaj je grevenga zgolj naloma? Grevenga je zgolj natorna, kadar grešnik iz samih natornih nagibov greh obžaluje in studi, po¬ stavim, ker je v časno nesrečo, ali v sramoto, ali pa v škodo prišel. Zavolj te grevenge ne zamore grešnik odpušenja pri Bogu zadobiti. Kdaj je grevenga čez vse velika ? Grevenga je čez vse velika, kadar je grešniku bolj žal, de je Boga razžalil, kakor ko bi bil vse na svetu zgubil. Kdaj je grevenga splošna ali nad vsimi grehi? Grevenga je splošna ali nad vsimi grehi, ka¬ dar grešnik vse storjene grehe obžaluje. Kolikna je čeznatorna grevenga ? A"'* Čeznatorna grevenga je dvojna: popolnama in nepopolnama. Kaj je popolnama grevenga ? Popolnama grevenga je čeznatorna žalost in čeznatoren stud nad greham, ker smo Boga, nar veči dobroto, ki ga čez vse ljubimo, ž njim razžalili. Kako se popolnama grevenga obudi ? Popolnama grevenga se tako obudi: „0 moj Bog! vsi moji storjeni grehi so mi iz serca žal, ker sim tebe , svojiga preljubeznjiviga Boga , tebe , vso svetost in neskončno dobroto, ki te iz vsiga serca ljubim, ž njimi razžalil. Terdno sklenem s tvo' - 68 gnado svoje življenje poboljšati, in vse, tudi smert raji preterpeti, kakor tebe, svojiga Boga, tebe , neskončno svetost in dobroto, še kdaj s kakim gre- ham razžaliti. Daj mi gnado, spolniti ta svoj sklep! Tega te prosim po neskončnim zasluženji tvojiga Božjiga Sina, našiga Gospoda in Zveličarja Je¬ zusa Kristusa. Amen.“ Kaj moramo storiti, če hočemo popolnoma grevengo obuditi? Če hočemo popolnama grevengo obuditi, mora¬ mo: i. Boga prositi, de bi nam k temu svojo gnado dal; 2. dobro premisliti, kdo de je tisti, ki smo ga razžalili. 3. se v obudovanji grevenge večkrat vaditi. Kdaj je človek dolžan popolnama grevengo obuditi ? Človek je dolžan popolnama grevengo obuditi: 1. Kadar mu je treba kak sveti zakrament prejeti, pa ni v stanu gnade Božje, in nima priložnosti se spovedati. 2. Kolikorkrat je v smertni nevarnosti. 3. Prav dobro je popolnama grevengo vsak dan obuditi, posebno zvečer, preden spat gremo. Kaj popolnama grevenga grešniku sadobi ? "* ^ Popolnama grevenga zadobi grešniku odpuše- nje vsih grehov, če grešnik nima priložnosti, pa ima vender resnično voljo, kakor hitro bo mogoče, se spovedati. Kaj je nepopolnama grevenga ? Nepopolnama grevenga je čeznatorna žalost, in čeznatoren stud nad greham, ker je greh sam na sebi ostuden, in ker smo z greham nebesa zgu¬ bili in pekel zaslužili. Zraven pa moramo tudi ter- den sklep storiti, Boga ne več razžaliti. - 69 - Kuj mora grešnik, kteri nepopolnama grevengo obudi, še dalje storiti ? Grešnik, kteri nepopolnama grevengo obudi, mora po zasluženji Jezusa Kristusa odpušenje gre¬ hov upati, in Boga, začetnika vse pravice ter opravičenja grešnikov, začeti ljubiti. Kaj je terdni sklep ? Terdni sklep je resnična volja, svoje življenje poboljšati in ne več grešiti. Kaj mora tisti skleniti, kdor ima resnično voljo se poboljšati? Kdor ima resnično voljo se poboljšati, mora skleniti: 1. Vsih grehov in bližnjih perložnost ter nevarnost, ki v greh napeljujejo, se varovati. 2 . Vsimu nagnjenju k grehu se ustavljati, in se vsih k ohranjenju gnade potrebnih pripomočkov poslu- žiti. 3. Ptuje blago poverniti, in pohujšanje, ki se je z greham napravilo, ter škodo popraviti, ki se je bližnjimu na njegovi časti, na njegovim premo¬ ženji, ali kako drugači zgodila. 4. Vsim sovražni- kam in razžalnikam iz serca odpustiti. 5. Vse dolž¬ nosti svojiga stanu natanko spolniti. Kaj mora storiti grešnik, če hoče imeti resnično voljo se poboljšati ? Če hoče imeti grešnik resnično voljo se pobolj¬ šati, mora: 1. Boga prositi, de bi mu k temu svojo gnado dal; 2 . večkrat premisliti, de jegnadaBožja veliko več vredna, kakor vse časne dobrote, in de je greh veči hudo, kakor vse časne nesreče. i*4. * Koj je spoved? Spoved je zgrevana obtožba, s ktero grešnik mašniku, ki je v to pooblasten, vse svoje storjene grehe pove, de bi od njega odvezo zadobil. 70 Kakoina mora spoved hiti? Spoved mora biti: 1. ponižna: 2 . čista; 3. na¬ tančna, rpsnična, in brez zvijač. Kdaj je spoved ponižna ? Spoved je ponižna, kadar se grešnik s pravo grevengo in z resničnim spoznanjem svoje nevred¬ nosti spovedniku obtoži, vse nepotrebne zgovore opusti in se spovednikovi sodbi popolnama podverže. Kdaj je spoved čista ? Spoved je čista, kadar se grešnik vsih svojih še ne spovedanih grehov spovedniku obtoži, kakor se jih je pri skerbnim izpraševanji svoje vesti spomnil. Kdaj je spoved natančna, resnična, in brez zvijač ? Spoved je natančna, resnična, in brez zvijač: 1. Kadar grešnik število vsih smertnih grehov, ka¬ kor tudi okolišine, ktere greh veči store, ali pa ga v drugačniga spremene, po pravici pove. Vender pa človeka, s kterim je grešil, ne sme nikoli imenovati, in nič ne povedati, kar bi poštenju bližnjiga ško-« dovalo. 2 . Kadar to, kar je pri njegovih grehih gotoviga, pove, de je gotovo; česar ne ve prav, pa tudi pove, de ne ve prav. Ali velja spoved, če grešnik pri nji kak smerten greh, iz strahu ali pa iz sramožljivosti zamolči ? Če grešnik pri spovedi iz strahu ali pa iz sra¬ možljivosti kak smerten greh zamolči, njegova spo¬ ved nič ne velja, temuč tak grešnik stori še nov smerten greh, s kterim zakramentu svete pokore veliko nečast dela. - 71 — Kaj mora grešnik storiti, kteri je per sporedi kak smerten greh nalai ali pa iz pregrešne zanikernosti zamolčal ? Grešnik, kteri je pri spovedi kak smerten greh nalaš ali pa iz pregrešne zanikernosti zamolčal, bi ne storil prav, ko bi se potem le zamolčaniga greha spovedal, temuč se mora tudi obtožiti: 1. Pri ko¬ liko spovedih je ta greh zamolčal. 2 . Mora vse spovedi, ktere je po zamolčanim grehu opravil, in pri kterih se je smertnih grehov obtožil, popolna- ma ponoviti, kakor tudi tisto spoved, pri kteri je bil greh zamolčal, če se je bil pri nji kakih smert¬ nih grehov obtožil. 3. Se mora spovedati, ali je, in kolikrat je v takim pregrešnim stanu zakrament svetiga rešnjiga telesa prejel, in če se je to tudi o velikonočnim času zgodilo. 4. Mora povedati, če je vtem pregrešnim stanu tudi kake druge svete zakramente prejemal. Kaj mora grešnik storiti, kteri se kakiga smertniga greha po nevedama ali pa iz nezadolzene pozabljivosti ni spovedoval? Tak grešnik se mora nespovedaniga greha pri pervi spovedi bbtožiti, če ne more tega precej po storjeni spovedi in še pred svetim obhajilam storiti. Ali se nam je treba pri spovedi sramovati ali bati ? Pri spovedi se nam ni treba sramovati ali bati, in sicer: 1. Ker se nismo sramovali, pred JBogam, ki vse vidi, grešiti, in ker se nismo bali od njega večno pogubljeni biti. 2 . Ker je boljši svoje grehe skrivej spovedniku povedati, kakor v grehih nepo- kojno živeti, nesrečno umreti, in sodnji dan zavoljo tega pred vsim svetam v sramoto priti. 3. Ker tudi spovednik za svoje slabosti ve, in mora zavoljo tega z grešnikam usmiljenje imeti. 4. Ker je spo- 2 dnik pod smertnim greham in pod ojstrimi časnimi n večnimi štrafengami dolžan molčati. Ali smo dolini se tudi malih grehov spovedati ? . Nismo sicer dolžni se tudi malih grehov spo- 72 vedati, vender je pa to prav dobro, de se jih tudi spovedujemo, in sicer: i.Ker ne vemo vselej prav dobro, kteri grehi so majhni in kteri veliki. 2. Ker so tudi mali grehi Božje razžaljenje in v nas gnado Božjo pomanjšajo, desiravno nam je popolnama ne vzamejo. 3. Ker bi kmalo v smertne grehe padli, ko bi se malih ne varovali. AN smo se dolini večkrat spovedovati ? Dolžni smo se večkrat spovedovati: 1. Ker večkrat grešimo, in ker je nevarno, spravo z Bogam odlašati. 2. Ker nas pogostne spovedi nevarnost in priložnost greha obvarujejo, in dušo v gnadi pokrepčajo. 3. Ker pogostne spovedi čistost in ob¬ čutljivost vesti močno povekšajo. F kteri starosti so otroci dolini se začeti spovedovati 1 Otroci so dolžni se začeti spovedovati, kadar k pameti pridejo, in zamorejo dobro od hudiga razločiti. Kako mora grešnik pri spovedi govoriti 1 Grešnik mora pri spovedi 1. vselej razločno, in, kar je mogoče, s poštenimi besedami govoriti; 2. mora tako govoriti, de ga le spovednik lahko sliši, ne pa tudi okoli stoječi. Kaj mora storiti grešnik, preden se začne svojih grehov spo¬ vedovati ? Preden se grešnik začne svojih grehov spove¬ dovati, mora poklekniti, sveti križ storiti in spo¬ vedniku reči: Prosim, duhovni oče, za sveti žegen, de bi se svojih grehov prav in čisto spovedal. Po¬ tem mora očitno spoved moliti in reči: Jez, ubogi grešnik, se spovem Bogu vsigamogočnimu, Marii, materi Božji, vsim ljubim svetnikam, in vam, častitljivima mašniku, Božjimu namestniku, de sim po svoji zadnji spovedi, ki sim jo opravil 73 (tukaj se pove, kdaj?), velikokrat in obilno grešil z mislimi, z željami,'z besedami, in z djanjem; posebno se pa obtožim, de sim — (zdaj mora svoje grehe povedati). Kako se spoved sklene f Spoved se sklene s temi besedami: Ti in vsi moji drugi grehi, ki se jih spomnim ali ne, ki sim jih ali sam storil, ali pa kriv bil, de so jih drugi storili, so mi iz serca žal, ker sim Boga, njega, samo sveto in preljubeznjivo dobroto, ž njimi raz¬ žalil. Ter dno sklenem, nič več ne grešiti, in vsih priložnost v greh se varovati. Prosim, duhovni oče, za zveličavno pokoro in sveto odvezo. * * # Kaj je zadostenje, ki je k zakramentu svete pokore potrebno ? Zadostenje, ki je k zakramentu svete pokore potrebno, so tiste dela, ki jih spovednik grešniku zavoljo spovedanih grehov v pokoro naloži, kakor so: molitev, post, milošina, in druge dobre dela. Zakaj se grešniku zavoljo spovedanih grehov pokora naloži? Grešniku se zavoljo spovedanih grehov pokora naloži: i. De grešnik s tim svojo žalost nad Božjim razžaljenjem, in svoje skesano in spokorno serce i na znanje da. 2. De grešnik s tim sam nad sabo greh štrafuje. 3. De grešnik zavolj opravljene pokore odpušenje zasluženih časnih štrafeng za- dobi. 4. De se grešnik za naprej bolj skerbno greha varuje. Ali zamore človek Božji pravici zadostiti ? Človek iz svoje lastne moči ne more Božji pravici za svoje grehe zadostiti, ker človekovo za¬ dostenje ne more nikdar razžaljenju neskončriiga Božjiga veličastva enako bitij vender pa zadobi pokora, ktero spovednik grešniku naloži, ali pa 74 ktero grešnik sam radovoljno opravlja, od neskonč- niga zadostenja Jezusa Kristusa svojo vrednost. Zakaj so grešniki dolini Bogu zadostovati, desiravno je Jezus Kristus za grehe zadosti storil ? Grešniki so tudi še sami dolžni zadostovati: l.Ker morajo tisti, kteri hočejo Kristusoviga zado¬ stenja deležni biti, tudi sami toliko storiti, kolikor je mogoče, de svojo žalost nad Božjim razžaljenjem, ter svoje skesano in spokorno serce na znanje dajo. 2. Ker Bog grešnike, kterim zadolženje greha in večno štrafengo odpusti, še, tudi velikokrat časno štrafuje. Ali je zadostenje potreben del pri zakramentu svete pokore ? Zadostenje je tako potreben del pri zakramentu svete pokore, de bi bil sicer zakrament svete po¬ kore nepopolnama, razun ko bi ne bilo mogoče zadostiti. Kako se mora naložena pokora opraviti ? Naložena pokora se mora opraviti: 1. s po¬ nižnim sercam; 2, zvesto, kakor je bila naložena; 3. brez odlašanja , kakor hitro je mogoče. Ali smo dolini Bogu še zraven naložene pokore tudi z drugimi deli zadostovati ? • Dolžni smo to storiti: 1. Ker spovednik ne na¬ loži vselej tako velike pokore, de bi bila našim greham popolnama primerjena, in se torej moramo še sami pokoriti. 2. Ker moramo po zapovedi Je¬ zusovi vreden sad pokore storiti. S kterimi deli zamoremo Bogu še zraven naložene pokore za¬ dostovati ? Dela, s kterimi zamoremo Bogu še zraven na¬ ložene pokore zadostovati, so: i. Molitev, post in milnšina. 2. Druge dobre dela, ki jih zavoljo tega radovoljno opravljamo. 3. Nadloge in zopernosti. 75 ki nas zadenejo, če jih polerpežljivo in v duhu po¬ kore preterpiino. 4. Od cerkve dodeljeni odpustki. Kaj je odpustek ? S * & Odpustek je odpušenje časnih štrafeng, ktere bi po odpušenim grehu ali v zdanjim življenji ali pa po smerti (v vicah) mogli terpeti. Kaj morajo katoliški kristjani od odpustkov verovati j Katoliški kristjani morajo od odpustkov vero¬ vati: 1. De je prava cerkev od Jezusa Kristusa oblast prejela odpustke deliti. 2. De je za nas dobro in koristno, od cerkve deljene odpustke za- dobivati. Kdo ima v pravi cerkvi oblast odpustke deliti ? Rimski papež ima oblast v vsi cerkvi odpust¬ ke deliti; škofje imajo to oblast v svojih škofijah po nekterih posebnih postavah. Ali so vsi odpustki enaki ? Niso vsi odpustki enaki: Eni so popolnama, eni pa nepopolnama. Popolnama odpustek je od¬ pušenje vsih časnih štrafeng, ki jih je grešnik za¬ služil. Nepopolnama odpustek je pa tisti, po kle- rim niso vse časne štrafenge odpušene, ampak le nekoliko štrafeng. Taki so odpustki 40 dni, eniga ali več let. Ali nam cerkev z pustkam dolžnost za grehe zadostovati po¬ polnama vzameš Cerkev nam ne vzame z odpustkam popol¬ nama dolžnosti za grehe zadostovati; ona le hoče: 4. v nas duha pokore obuditi, in nas obdariti za gorečnost, s ktero spokorne dela opravljamo; 2. naši slabosti in nezmožnosti na pomoč priti, ker nam včasi ni mogoče Rogu tako zadostiti, kakor smo dolžni. 4 * 76 Kaj je treba človeku, kteri hoče odpustek zadobiti ? Človeku, kteri hoče odpustek zadobiti, je tre¬ ba: 1. de je v stanu gnade Božje; 2. de zapove¬ dane dobre dela opravi. 5. Od zakramenta svetiga poslednjiga olja. Kaj je sveto poslednje olje ? Sveto poslednje olje je zakrament, v kterim bolnik po maziljenji s svetim oljem in po zapove¬ dani mašnikovi molitvi gnado Božjo k ozdravljenju duše ali pa tudi k ozdravljenju telesa prejme. Tako pravi sv. apostelj Jakop : „Je kdo bolan med vami , naj 'pošlje po cerkvene mašnike, in naj molijo nad njim, in naj ga mazilijo z oljem v imenu Gospodovim; in verna molitev bo otela bolnika, in Gospod mu bo polajšal, in ako je v grehih , mu bodo odpušeni.“ Jak. 5, 14. 15. Zakaj se temu zakramentu pravi sveto poslednje olje ? Zato, ker se med vsimi svetimi maziljenji, ki jih je Gospod, naš Zveličar, svoji cerkvi zapovedal, nar zadnjič deli. Komu se deli zakrament svetiga poslednjiga olja ? Ta zakrament se deli bolnikam, ki so nevarno bolni, in sicer, če je mogoče, dokler so še bolniki popolnama pri pameti. Kaj dodeli bolniku zakrament svetiga poslednjiga olj at Ta zakrament dodeli bolniku: 1. Pomnožen je posvečujoče gnade Božje. 2. Odpušenje malih in tudi tistih smertnih grehov, kterih se bolnik, ali iz nezadolžene pozabljivosti, ali pa iz nezmožnosti ni spovedal. 3. Ga reši od hudih nasledkov in ostankov greha. 4. Mu dodeli moč hudičevimu za¬ peljevanju in njegovim skušnjavam zoperstati. 5. Mu dodeli pomoč zoper prevelik strah in trepet zavoljo smerti, ki se bliža, in zavoljo sodbe, ki ga čaka. 6. Mu dodeli ludi večkrat telesno zdravje, če je duši v zveličanje. S čem se mora bolnik k zakramentu svetiga poslednjiga olja pripraviti ? Bolnik se mora z živo vero, s terdnim zaupa¬ njem v Boga, z izročenjem v Božjo voljo, pred vsim pa s čisto spovedjo k zakramentu svetiga po¬ slednjiga olja pripraviti. Ce mu ni mogoče se spo¬ vedati, mora vsaj pravo žalost nad svojimi grehi obuditi. Kolikokrat sme bolnik zakrament svetiga poslednjiga olja prejetih Bolnik sme ta zakrament tolikokrat prejeti, kolikorkrat v novo smertno nevarnost pride. Ali je bolnik, kadar nevarno zboli, dolžan zakrament svetiga poslednjiga olja prejeti ? Desiravno zakrament svetiga poslednjiga olja ni k zveličanju tako potreben, de bi nihče brez njega ne mogel zveličan biti; je vender bolnik, ka¬ dar je v nevarni bolezni, dolžan ga prejeti, in sicer zavoljo velikih gnad, ki jih po njem zadobi. 6. Od zakramenta svetiga mašnikoviga posvečevanja. Kaj je zakrament svetiga mašnikoviga posvečevanja ? Zakrament svetiga mašnikoviga posvečevanja je zakrament, v kterim tisti, ki v duhovski stan stopijo, duhovno oblast in posebno pomoč sv.Duha prejmejo, de morejo dolžnosti svojiga stanu prav in sveto opravljati. Kakošno oblast dodeli mašnikovo posvečevanje ? Mašnikovo posvečevanje dodeli oblast: 1. De mašniki zamorejo kruh in vino v pravo telo in v pravo kri našiga Gospoda Jezusa Kristusa spre- oberniti, in nebeškfmu Očetu darovati. 2 . Dezamo- 78 rejo vernim kristjanam grehe odpušati ali jim jih pa priderževati. Kaj še dodeli mašnikovo posvečevanje ? Mašnikovo posvečevanje še dodeli: 1. Pomno- ženje posvečujoče gnade Božje. 2 . Novi mašnik prejme duhovno oblast nekoliko svetih zakramentov veljavno deliti. 3. Novi mašnik zadobi posebno Božjo gnado dolžnosti svojiga stanu natanko in s pridani spolnovati. 4. Ta zakrament vtisne duši neizbrisljivo znamnje, in zato se ne more več ka¬ kor enkrat prejeti. Kaj smo škofam in mašnikam zavoljo njih svetiga stanu dolini? Dolžni smo škofe in mašnike zavoljo njih sve¬ tiga stanu spoštovati, častiti, ljubiti, jim v vsih du¬ hovnih rečeh pokorni in zavoljo njih truda za naše zveličanje hvaležni biti, in za nje moliti. 7. Od zakramenta svetiga zakona. Kaj je zakrament svetiga zakonaT Zakrament svetiga zakona je nerazvezljiva zveza, s ktero se neoženjen kristjan in neomožena kristjanka, moški in ženska, vzameta in zaročita, tako, kakor gre po postavi, debi jima Bog po tem zakramentu gnado dal, de bi v svojim zakonskim stanu do smerti pobožno živela, in svoje otroke po keršansko zredila. Kako imenuje sveti apostelj Pavel ta zakrament ? Sveti apostelj Pavel imenuje ta zakrament velik zakrament v Kristusu in v cerkvi, ker pomeni du¬ hovno zvezo Jezusa Kristusa z njegovo cerkvijo. Ali je zakonski stan potreben J Zakonski stan je sploh potreben, de se člo¬ veški rod ohrani in množi, ni pa potreben za vsakiga — 79 - človeka posebej. Nezakonski stan je bolj popol- nama. Kaj dodeli zakrament seetiga zakona ? Zakrament svetiga zakona dodeli, razun po- množenja posvečujoče gnade, te posebne gnade: 1. De zakonska človeka (mož in žena) pobožno do smčrti skupej živita. 2. De svoje otroke v strahu Božjim zredita. V. 0(1 keršanske pra¬ vičnosti« Kteri človek je keriansko pravičen ? Tisti človek je keršansko pravičen, kteri s po¬ močjo Božje gnade tse zapovedi Božje, ki nas jih je Jezus Kristus učil, in vse cerkvene zapovedi radovoljn# in natanko, in zato spolnuje, de bi si Božje dopadajenje pridobil. Kaj je tedaj potrebno k ker sanski pravicil K keršanski pravici je potrebno, de se hudiga varujemo in de dobro storimo , to je, de vse stu¬ dimo in opustimo, kar je zoper Božjo voljo in zo¬ per Jezusov nauk, in de vse ljubimo in storimo, kar je po Božji volji in po Jezusovim nauku. Kaj je hudo ? Pravo in edino hudo je greh. Kaj je greh ? Greh je prostovoljno prelomljenje Božje po¬ stave. Koliken je greh ? Greh je dvojin: i. poerbani ali izvirni greh; 2. djanski greh. 80 V Kaj je poerbani ali izvirni greh 1 Poerbani ali izvirni greh je tisti greh, ki sta ga bila Adam in Eva v raji (paradižu) storila, in ki smo ga mi od njih poerbali, ali kteri se iz per- vih človekov v vse ljudi izvira. Ktere so štrafenge izvirniga greha ? Štrafenge izvirniga greha so : smert, obslablje- nje uma, nagnjenje k hudimu," zguba ^gnade Božje, ter veliko nadlog in težav.' j t Kaj je djanslci greh ? Djanski greh je prelomljenje Božje postave, ktero grešnik sam radovoljno prelomi. Kako se djanski greh stori ? Djanski greh se stori: z mislimi, z željami, z besedami, z djanjem, in z opušenjem tega, kar je kdo dolžan storiti. Kakošen razloček je med djanskimi grehi ? Med djanskimi grehi je ta razloček: eni so ve¬ liki ali smertni, eni pa mali ali odpustljivi grehi; eni so lastni, eni pa pluji grehi. Kaj je smertni greh ? Smertni greh je veliko prelomljenje Božje po¬ stave. Kaj stori, de je greh veči ali ostuiniši ? Kolikor bolj vedama in prostovoljno kdo kaj hudiga stori, in kolikor veči je dolžnost, ktero pre¬ lomi, toliko veči je tudi njegov greh. Kaj skodra smertni grehi Smertni greh vzame duši duhovno življenje, to je, posvečujočo gnado Božjo, in stori človeka Bogu ncdopadljiviga, ter večne smerti vredniga. 81 Kteri so odpustljivi ali mali grehi ? Odpustljivi ali mali grehi so tisti, ki jih bolj iz naglosti ali nepremišljenosti , kakor iz hudobne volje storimo, in s kterimi Božjo postavo le v majh¬ nih rečeh prelomimo. Ti grehi nam sicer ne vza¬ mejo popolnama gnade Božje, pa nas vender store Bogu nedopadljive in časnih štrafeng vredne. Zakaj smo se dolžni tudi matih grehov varovati ? Dolžni smo se malih grehov varovati : 1. Ker je vsak tudi nar manjši greh Božje razžaijenje. 2. Ker moramo biti pripravljeni raji vse preterpeti, kakor Boga z nar manjšim greham razžaliti. 3. Ker majhni grehi posvečujočo gnado Božjo v nas po¬ manjšajo', in nas lahko sčasama v smertne grehe pripeljejo. Kaj so lastni grehi ? Lastni grehi so tisti, ki jih sami storimo. Kaj so ptuji grehi ? Ptuji grehi so tisti, ki jih sicer ne storimo sami, pa smo krivi, de jih drugi store. Kteri so nar imenilniši razdelki ali razgali djanskih grehov ? Kar imenitniši razdelki ali razpoli djanskih grehov so: poglavitni grehi, grehi v svetiga Duha, v nebo vpijoči grehi, in ptuji grehi. Kteri so poglavitni grehi ? Poglavitni grehi so ti: 1. Napuh. 2. Lakom¬ nost. 3. Nečistost. 4. Nevošljivost. 5. Požrešnost. 6. Jeza. 7. Lenoba. Zakaj se ti grehi imenujejo poglavitni grehi ? Zato ker iz vsaciga teh grehov mnogi grehi izvirajo. 4 ** 83 Kteri so grehi v sveliga Duhal Grehi v svetiga Duha so ti: 1. Prederzno v Božjo milost grešiti. 3. Nad Božjo milostjo obupati. 3. Spoznani keršanski resnici se ustavljati. 4. Svojimu bližnjimu zavoljo Božje gnade nevošljiv biti. 5. Do iepiga opominovanja eterpnjeno serce meti. 6. V nespokornosti radovoljno ostati. Kteri so v nebo vpijoči grehi ? V nebo vpijoči grehi so ti: i. Radovoljni uboj. 2. Mutasti ali sodomski greh. 3. Zateranje ubož- cov, vdov in sirot. 4. Delavcam in najemnikam zaslužek zaderževati ali utergovati. Kteri so p tuji grehi? Ptu : i grehi so ti: 1. V greh svetovati. 3. Gre¬ šiti velevati. 3. V drugih greh privoliti. 4. Druge v greh napeljevati, 5. Drugih greh hvaliti. 6. K grehu molčati. 7. Greh pregledati. 8. Greha se vdeležili. 9. Greh zagovarjati. Alije tisti ke po keršansko pravičen., kdor se le huiign varuje ? Kdor se le hudiga varuje, še ni po keršansko pravičen, ampak mora tudi dobro delati. Kaj je dobro ? Dobro je, kar je po Božji postavi. Po Božji postavi so pa čednosti in dobre dela. A/i je več raapnlov čednost, ktere si mora kristjan pridobiti ? Več jih je: nektere so Božje, nektere pa djan- ske čednosti. Ktere so Boije čednosti? Božje čednosti so te tri: Vera, upanje in lju¬ bezen. 83 Kdaj ju človek posebno dolžan te tri Božje čednosti obudili ? Človek je posebno dolžan te tri Božje čednosti obudili: 1. Kakor hitro k pameti pride. 2. Večkrat v svojim življenji. 3. Ob času hude skušnjave zo¬ per te čednosti in na smertni postelji. Kako se tri Božje čednosti obude ? Tri Božje čednosti se tako obude: Vera. Verujem v tebe, pravi trojedini Bog, Oče, Sin in sveti Duh , hteri si vse ustvaril, kteri vse ohra¬ niš in vladaš, kteri dobro plačuješ in hudo štra- fuješ. Verujem, de se je Sin Bose ji včlovečil, de nas je s st-ojo smeri jo na križu odrešil, in de nas sveti Duh s svojo gnado posvečuje. Verujem in ter dim vse, kar si ti, o Bog, razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar so aposteljni oznanovali, in kar nam sveta rimska katoliška cerkev zapo¬ veduje verovati. Vse to verujem, ker si ti, o Bog, večna in neskončna resnica in modrost, ki ne moreš ne goljufati ne goljufan biti. O Bog, pomnoži mojo vero. Upanje. IJpam in se zanesem na tvojo neskončno do¬ broto in milost, o Bog, de mi boš po neskončnim zaslužen ji svojiga edinorojeniga Sina Jezusa Kri¬ stusa v tem življenji spoznanje, pravo obžalova¬ nje in odpušenje mojih grehov, po smerti pa rečno zrel Čanje dal, in dodelil, tebe obličje v obličje gledati , ljubili in brez konca vživati. Upam tudi od tebe potrebnih pripomočkov, vse to doseči. Upam to od tebe, ker si ti to obljubil, kteri si rsigamogo&en , zvest , neskončno dobrotljiv in usmi¬ ljen. 0 Bog ! poterdi moje upanje. 84 Ljubezen. O moj Bog! ljubim te iz rsiga svojiga serca, čez vse, ker si nar veči dobrota, neskončno po¬ polnoma, in rse ljubezni vreden; ljubim te tudi zato,'ker sijdo mene in do vsih stvari neskončno dobrotljiv. Želim iz vsiga serca, de bi te ravno tako ljubil, kakor so te troji nar zvestejši slu¬ žabniki ljubili, in te še ljubijo. Z njih l/ubeznijo sklenem svojo nepopolnama ljubezen ; povikšaj jo v meni, o dobrotljivi Gospod! bolj in bolj. Iver te tedaj resnično in iz serca ljubiti želim, in si zavoljo tega veliko prizadevam, mi je iz serca žal, de sim tebe, svojo neskončno dobroto, ktero čez vse ljubim, tebe, svojiga^ stvarnika, odrešenika in posvečevavca razserdil. Zal mi je, de sim grešil, de sim tebe, svojiga vsigamogočniqa Gospoda, svojiga nar boljšiga Očeta, razžalil. Terdno sklenem vse grehe in vse grešne priložnosti zapustiti, storjene grehe čezdalje bolj obžalovati, in nikdar reč zoper tvojo sveto voljo ne ravnati. Vzemi me spet za svo¬ jiga otroka, in dodeli mi gnado ta svoj sklep dopol¬ niti. Prosim te po neskončnim zasluženji tvojiga Božjiga Sina, našiga Gospoda in 'Zveličarja, Je¬ zusa Kristusa. Amen. Ktere so poglavitne djanske čednostih Poglavitne djanske čednosti so te: 1. Modrost. 2 . Zmernost. 3. Pravičnost. 4. Serčnost. Ktere čednosti so poglavitnim greham nasproti T Poglavitnim greliam so te čednosti nasproti: 1 . Ponižnost je napuhu nasproti; 2. dobrotljivost lakomnosti; 3. čistost nečistosti; 4. ljubezen ne- vošljivosli; 5. zmernost požrešnosti; 6. poterpež- Ijivost jezi; 7 . gorečnost do dobriga lenobi. 1 85 Ktere dolžnosti je Jezus Kristus posebno priporočili Jezus Kristus je te dolžnosti posebno priporo¬ čil: 1. Nar prej Božjiga kraljestva in njegove pra¬ vice iskati. 2 .Sam sebe zatajevati. 3. Svoj križ nositi. 4. Za Kristusam hoditi. 5. Krotak in po¬ nižen biti. 6. Sovražnike ljubiti; jim dobro sto¬ riti, kteri nas sovražijo; moliti zanje, kteri nas žalijo in preganjajo. Ktere čednosti je Jezus Kristus na pori učil ? Jezus Kristus je te čednosti na gori učil: 1. Blagor ubogam v duhu; ker njih je nebeško kra¬ ljestvo. 2. Blagor krotkim; ker zemljo bodo po¬ sedli. 3. Blagor žalostnim; ker potolaženi bodo. 4. Blagor jim, kteri so pravice lačni in žejni; ker našitem' bodo. 5. Blagor usmiljenim; ker usmilje¬ nje bodo dosegli. 6. Blagor jim , kteri so čistiga serca; ker Boga bodo gledali. 7. Blagor mirnim; ker otroci Božji bodo imenovani. 8. Blagor jim, kteri zavoljo pravice preganjanje terpe; ker njih je nebeško kraljestvo. Kaj so dobre dela kristjanove t Dobre dela kristjanove so take dela, ktere so Bogu dopadljive, in kristjanu, ki jih opravlja, za¬ služne. Ali so dobre dela k zveličarju potrebne ? Potrebne so; ker vera brez dobrih del je meriva. Ali more človek iz lastne moči brez pomoči gnade Božje dobre dela opravljali ? Dobrih del, kakoršne so k zveličanju potrebne in pri Bogu zaslužne, človek ne more iz lastne moči, ampak le s pomočjo gnade Božje opravljati. 86 Kaj zaslužimo z dobrimi deli ? Z dobrimi deli zaslužimo pomnoženje posve¬ čujoče gnade Božje, ter večno in časno plačilo, ki ga je Bog iz same gnade tistim obljubil, ki dobro delajo. Kako morajo biti dobre dela opravljane ? Dobre-dela, de bodo Bogu dopadljive in nam zaslužne, morajo biti opravljane: 1. V stanu gnade Božje. 2. Radovoljno. 3. Ne iz samih nalomih ali nečimernih nagibov, ampak nar bolj zavoljo Boga. Ktere so nar imenitniši dobre dela ? Nar imenitniši dobre dela so: 1. Moliti. 2. Po¬ stiti se. 3. Vbogajrne dajati. Ktere so telesne dela usmiljenja? , Telesne dela usmiljenja so te: 1. Lačne na¬ sititi. 2. Žejne napojiti. 3. Popotnike sprejemati. 4. Nage 6b!eči. 5. Bolnike obiskati. 6. Jetnike rešiti. 7. Merliče pokopovati. Ktere so duhovne dela usmiljenja ? Duhovne dela usmiljenja so te: 1. Grešnike svariti. 2. Nevedne učiti. 3. Jim prav svetovati, kteri dvomijo. 4. Žalostne tolažiti. 5. Krivico voljno terpeti. 6. Jim iz serca odpustiti, kteri nas žalijo. 7. Za žive in rnertve Boga prositi. Kteri so evangeljski svetje ? Evangeljski svetje so ti trije: 1. Radovoljno uboštvo. 2. Vqdno devištvo. 3. Vedna pokoršina pod duhovnim poglavarjem. 87 Od štirih poslednjih reci. Klere so štiri poslednje reči ? Štiri poslednje reči so: 1. smert, 2. sodba, 3. pekel, 4. nebesa. „ l J ri vsik svojih delih se spomni svojih poslednjih reči, in vekomaj ne boi grešil Sir. 7, 40. Kaj je smert ? ^ Smert je ločitev duše od telesa. Ali morajo vsi ljudje umreti? Vsi ljudje morajo umreti. „Ljudem je odločeno enkrat umreti .“ Hebr. 9, 27. I f Po cem pride , de mora vsak človek umreti ? To pride po grehu, ki sta ga bila perva člo¬ veka v raji storila. Ko bi Adam ne bil grešil, bi bilo tudi naše telo neumerjoče. Smert je plačilo greha. ,,Po enim človeku je prišel greh na svet , in po grehu smert, in tako je nad vse ljudi smert prišla, ker so vsi v njem grešili .“ Rimlj. 5, 12. Ali vemo, kdaj, kjč in kako bomo umerli ? Tega ne vemo; to le sam Bog ve. „0b uri, ki je ne veste, bo Sin človekov prišel .“ Mat. 21, 44. Zakaj nam ni Bog razodel, kdaj, kje in kako bomo umerli? Zato v ne, de bi bili za smert vedno priprav¬ ljeni. „Cujte, ker ne veste ne dneva ne ure. u Mat. 25, 13. Kako moramo za smert vedno pripravljeni biti ? Vedno se moramo greha skerbho varovati in 88 dobre dela delati, de nas smert nikoli nepriprav¬ ljenih ne bo najdla. Kdkošna je smert pravičnih ? Smert pravičnih je srečna. „ Draga je pred Gospodovimi očmi smert njegovih svetnikov .“ Ps. 115, 15. Kdkošna je. smert grešnikov ? Smert grešnikov je silno strašna. „Smert greš¬ nikov je prav huda. 11 Ps. 33, 22. Kaj se pravi: človeška duša je neumerjoča? Človeška duša je neumerjoča, se pravi: človeška duša ne bo nikoli umerla, temuč bo, tudi po smerti telesa še, vekomaj mislila in hotela, ve¬ komaj živela. „ Prah pride spet v zemljo, iz ktere je bil vzet; duh se pa poverne k Bogu, kteri ga je dal. u Prid. 12, 7. S kterimi besedami je Jezus povedal, de je človeška duša ne¬ umerjoča ? Ko so bili Jezusovi učenci žalostni, de bodo mo'gli zavoljo njegoviga uka grozno veliko terpeti, jim je Jezus rekel: „i\e bojte se njih , kteri telo umore, duše pa ne morejo umoriti; temuč bojte se veliko bolj tistiga, kteri more dušo in telo po¬ gubiti v pekel. 11 Mat. 10, 28. Kaj nam pomaga vediti , de je naša duša neumerjoča? Ker je v naša duša neumerjoča, bodimo pokojni in veseli, če nam tudi starši, bratje, sestre in do¬ brotniki odmerjejo, ali če se tudi nam smert bliža: nikar preveč ne žalujmo, sej le samo telo umerje, duša pa ne, ona vekomaj živi. Ondi pri Bogu se bomo zopet vidili. 89 K čemu naj nas spodbada misel, deje naša duša neumerjoča ? Ta misel naj nas spodbada, de posebno za svojo dušo skerbimo, in si prizadevajmo vedno boljši in svetejši biti. „Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi ¥ a Mat. 16, 26. Kaj se ss dušo vsaciga človeka precej po njegovi smerti godi ? Duša vsaciga človeka je precej po njegovi smerti sojena. „ Ljudem je odločeno enkrat umreti , po tem pa sodba? Hebr. 9, 27. Kako se pravi lej sodbi precej po smerti ? Tej sodbi precej po smerti se pravi posebna sodba, ker je vsak človek precej po smerti posebej sojen. Po čem bo Bog ljudi sodil ? Bog bo ljudi sodil po vsim, kar so v svojim življenji na zemlji dobriga ali hudiga mislili, želeli govorili in storili, ali kar so dobriga opustili. se moramo pokazati pred sodnjim štolam Kristu¬ sovim , de slehern prejme v svojim telesu, kakor je storil ali dobro ali hudo? 2. Kor. o, 10. Kaj nam pomaga vediti, de bomo precej po smerti sojeni ? Če nas ljudje po krivim sodijo, ali če se nam hudo godi, bodimo pokojni; zakaj precej po smerti se bo pri Božji sodbi pravica skazala, in vse ter- pljenje se bo v veselje spremenilo. K čemu naj nas spodbada misel v posebno sodbo ? Misel v posebno sodbo naj nas spodbada, po Jezusovih naukih stanovitno živeti, ker nas ne bo tako sodil, kakor ljudje mislijo ali govore, ampak po svoji sveti besedi in po svojih zapovedih. „8e- seda, ktero sim govoril, ona ga bo sodila posled¬ nji dan? Jan. 12, 48. 90 Mam je iuia pri posebni sodbi obsojena 9 Kamor si je zaslužila, ali v vice, ali v pekel, ali pa v nebesa. Ktere duše so obsojene v vice 9 V vice so duše tistih ljudi' obsojene, kteri sicer v gnadi Božji umerjo', pa imajo vender še male grehe nad sabo, in kteri se svojih grehov v življenji še niso zadosti spokorili. „ i\ič omadeia- niga ne pojde v nebeško Kraljestvo .“ Razod. 21, 27. Kakošno terpljenje imajo duše v vicah ? Duše v vicah posebno zato veliko terpe, ker neizrečeno hrepene Boga gledati in večno vživati, pa ga vender le ne morejo; verh tega imajo tudi še drugo terpljenje, ktero jim je Božja pravica naložila. Doklej ostanejo duše v vicah 9 Duše ostanejo v vicah, dokler se popolnama ne očistijo; ker nič nečistiga ne more iti v nebeško kraljestvo. Kako moremo dušam v vicah pomagati 9 Dušam v vicah moremo pomagati: 1. z da¬ ritvijo svete maše, 2. z molitvijo, 3. z drugimi dobrimi deli. „Sveta in dobra je misel za mertve moliti, de bi bili grehov rešeni .“ 2. Mak. 12, 46. Smo dolini dušam v vicah pomagati 9 Dolžni smo sploh vsim dušam v vicah poma¬ gati, že iz ljubezni, s ktero smo ž njimi sklenjeni; posebno pa smo to iz hvaležnosti dolžni svojim staršem, bratam in sestram, prijatlam in dobrot- nikam. K čemu naj nas spodbada misel , de so vice 9 Ta misel naj nas spodbada, de se varujmo 91 tudi malih grehov, ker tudi take Bog strahuje, in pokorimo se tukaj storjenih grehov, de ne bomo zanje v vicah terpeli. Kaj s* bo zgodilo sodnji dan s človeškimi trupli ? Sodnji dan bodo trupla vsih ljudi’ iz zemlje vstale in se s svojimi dušami zopet sklenile. „Prišla bo ura, ob hitri bodo vsi, ki so v grobih, slišali glas Sinu Božjiga. In bodo prišli, kteri so dobro delali, v vstajenje življenja, kteri so pa hudo delali, v vstajenje obsojenja.“ Jan. 5, 28. 29. Kakošne bodo telesa pravičnih po vstajenji ? Telesa pravičnih bojo po vstajenji nestrohljive, neumerjoče, častitljive, duhovne, Jezusovimu častit— Ijivimu telesu podobne. „Seje se v trohljivosti, vstalo bo v nestrohljivosti; seje se v nečasti, vstalo bo v časti; seje se v slabosti, vstalo bo v terdnosti; seje se živalsko telo, vstalo bo duhovno telo .“ 1. Kor. 15, 42—45. „Jezus Kristus bo premenil naše revno telo, ker ga bo upodobil svojimu ča¬ stitljivima telesu. 11, Fil. 3, 21. ! Kakošne bodo telesa hudobnih po vstajenji ? Telesa hudobnih bojo po vstajenji ostudne, po¬ gubljene, v večni ogenj namenjene. „Glejte! skriv¬ nost vam povem: Vsi bomo sicer vstali, tode spre¬ menjeni ne bomo iyi. a 1. Kor. 15, 51. Kaj nam pomaga vediti, de bomo od mertvih vstali ? Ko vemo leto, bodimo pokojni in veseli. Slabo sicer je zdaj naše telo, umerje, pride v grob in strohni; pa ne bojmo se tega preveč, sej bo nekdaj vstalo, in če sveto živimo, bo častitljivo vekomaj. K čemu naj nas spodbada , misel, de bomo od smer ti vstali P Ta misel naj nas spodbada, de spoštujmo svoje telo; nikoli nič hudiga, vselej pa le dobro ž njim delajmo, zlasti si pa prizadevajmo vedno sramožljivi in čisti biti. Kdo bo sodnji dan sodit prišel ? Jezus Kristus bo sodnji dan v oblakih neba z veliko močjo in častjo prišel in bo vsim ljudem očitno oznanil, kaj so dobriga ali hudiga storili, in kakošno povračilo zato zaslužijo. Kaj nas uči Jezus sam od spojiga druziga prihoda na zemljo ? Jezus je rekel sam od sebe (Mat. 25,31—46.): „ Kadar pride Sin človekov v svojim veličastvu , in vsi angel ji ž njim', takrat bo sedel na sedežu svojiga veličastva. In zbrali se bodo pred njim vsi narodi , in jih bo narazen ločil , kakor pastir hči ovce od kozlov, lil bo ovce postavil na svojo des¬ nico., kozle pa na levico. Takrat poreče Kralj tistim, kteri bodo na njegovi desnici: Pridite , bla- godarjeni mojiga Očeta! posedite kraljestvo , ktero vam je pripravljeno od začetka sveta. Zakaj la¬ čen sim bil, in ste mi dali jesti; szejin sim bil, in ste mi dali piti; ptujic sim bil , in ste me pod streho vzeli; nag sim bil, in ste me oblekli; bolan sim bil, in ste me obiskali; v ječi sim bil, in ste k meni prišli. Tedaj mn bodo pravični, odgovorili, rekoč: Gospod! kdaj smo te vidili lačniga, in smo te nasitili ? ali že'miga , in smo te napojili? Kdaj smo te vidili ptujiga , in f mo te pod streho vzeli ? ali naziga, in smo te oblekli? Ali kdaj smo te vidili bolniga, ali v ječi, in smo k tebi prišli? In Kralj bo odgovoril in jim rekel: Res¬ nično vam povem, kar ste storili kterimu teh mo¬ jih nar manjših bratov , ste meni storili P „Potlej poreče tudi tistim, kteri bodo na le¬ vici: Poberite se spred mene , prekleti! v rečni ogenj, k teti je pripravljen hudiču in njegovim angeljem! Zakaj lačen sim bil, in mi niste dali jesti; žeji n sim bil, in mi niste dali piti; pluj 93 sim bil, in me niste pod streho vzeli; nog sim bil, in me niste oblekli ; bolan in v ječi sim bil, in me niste obiskali. Tedaj mu bodo tudi oni odgovorili, rekoč: Gospod! kdaj smo te vidili lač- niga, ali žejniga, ali ptujiga , ali naziga, ali bol- niga, ali v ječi, in ti nismo postregli? Takrat jim bo odgovoril , rekoč: Resnično vam povem, kar niste storili kterimu teh nar manjših, tudi meni niste storilil In ti pojdejo v večno terpljenje; pra¬ vični pa v večno življenje .“ Kako pravimo tej sodbi ? Tej sodbi pravimo poslednja, vesoljna, očitna sodba, ker bodo poslednji dan, konec sveta, vsi ljudje skupej in očitno sojeni. Ali vemo dan in uro poslednje sodbe ? Le sam Bog ve dan in uro poslednje sodbe, nihče drugi, še angelji v nebesih ne. Kaj nam pomaga vediti , de je poslednja sodba? Ker vemo, de je poslednja sodba, bodimo po¬ kojni in veseli. Če ljudje slabo od nas govore, desiravno smo nedolžni, ali če se nam dobro s hu¬ dim povračuje; nič ne marajmo, le stanovitno de¬ lajmo dobro, sej bo sodnji dan naša nedolžnost razodeta, in vse še tako skrite dobre dela bodo očitne. K čemu naj nas spodbuda misel, de je poslednja sodba? Ta misel naj nas spodbada, de na skrivnim radi dobro delajmo, posebno zapoved keršanske ljubezni vselej natanko spolnujmo, in nikdar nič hudiga ne storimo, ko bi nas tudi noben človek ne vidil, zakaj sodnji dan bodo vse še tako skrite hudobne dela razodele. Kaj so nebesa ? i Nebesa so srečno prebivališe svetnikov, kjer 94 * se Bog svojim zvestim služabnikam obličje v obli¬ čje razodeva, in je on sam njih neizrečeno veliko plačilo. Kdo pride v nebesa ? Tisti pride v nebesa, kteri v gnadi Božji u- merje, in kteri za storjene grehe ali v tem ali v unim življenji zadosti. Je nebeško veselje veliko? Nebeško veselje je neizrečeno veliko. „Oko ni vidilo, uho ni slišalo, in v serce človekovo ni prišlo, kar je Bog pripravil tem , kteri ga ljubijo .“ 1. Kor. 2, 9. Kaj vemo iz Jeszusoviga nauka od nebeškiga veselja ? Iz Jezusoviga nauka vemo od nebeškiga ve¬ selja : 1. De bodo izvoljeni Božje lastnosti in Božjo voljo v nebesih veliko bolj popolnama, kakor tukaj na zemlji, spoznali in se zavoljo tega spoznanja močno veselili: obličje v obličje bodo Boga gledali, ga ljubili in vživali. „Blagor jim, kteri so čistiga serca ; ker oni bodo Boga gledali Mat. 5, 8. „Vemo, de bomo , ko se prikaže, njemu pod bni, ker ga bomo vidili , kakoršen ie.“ 1. Jan. 3, 2. 2. De ne bodo imeli v nebesih nobene, tudi nar manjši težave ali zopernosti ne. „Bog bo obrisal vse solze od njih oči, in smerti ne bo več, tudi ne bo več ne žalovanja, ne vpiha, ne bolečine; ker poprešnje je minulo. 11 Razod. 21, 4. 3. De se bodo tudi zavoljo vsega tega, kar so na zemlji dobriga storili, neizrečeno veselili, in bodo zmirej dobro in mirno vest imeli. „ Blagor mertrim, kteri v Gospodu umerjo; zakaj njih dela gredo za njimi. u Raz. 14, 13. 4. De bodo v neizrečeno veseli družbi, pri Bogu, pri Jezusu, pri materi Božji, pri angeljih,in svetnikih. „ Pristopili ste k 95 mestu živiga Boga , k nebeškima Jeruzalemu , in k množici veliko tavžent angeljev, k cerkvi per- vencov , kteri so zapisani v nebesih , in k Bogu, sodniku, in k duhovam popolnoma, pravičnih, in k Jezusu, sredniku nove zaveze .“ Hebr. 12, 22—24. o. De bodo neizrečeno zveličanje vekomaj vživali. „Pravični pojdejo v večno življenje^ Mat. 25,46. Ali bodo v nebesih vsi izvoljeni enako veselje imeli ? V nebesih ne bodo vsi izvoljeni enaciga vese¬ lja imeli. Če je kdo tukaj več dobriga storil, bo tudi veči njegovo plačilo in veselje v nebesih. v Kdor pičlo seje, bo tudi pičlo žel; in kdor seje J v obilnosti, bo tudi v obilnosti žel. u 2. Kor. 9, 6. Kaj se učimo iz nauka od nebesleiga veselja ? Iz tega nauka se učimo: 1. De moramo vse nadloge in zopernosti tega življenja voljno terpeti, ker „terpljenje sedanjiga časa se ne da primeriti prihodnji časti, klera bo nad nami razodeta." Rim. j 8, 18. 2. De moramo Božje zapovedi vselej rado- ) voljno in natanko spolnov^ati, ko bi ravno mogli za tokaj terpeti, ker za stanovitnim bojevanjem pride večno plačilo. „Kdor obstoji do konca, bo zveličan “. Mat. 10, 22. Kaj je pekel ? Pekel je strašni kraj, kjer pogubljeni veko¬ maj terpe. Kdo pride v pekel ? Tisti pride v pekel, kteri ▼ smertnim grehu umerje. Kakošno terpljenje je v peklu? Neizrečeno strašno terpljenje je v peklu: i. Pogubljeni s straham in trepetam v Boga, svojiga 96 pravičniga sodnika, mislijo, in so spred Božjiga obličja zaverženi. ^Poberite se .spred mene, prekleti! v večni ogenj. u Mat. 25, 41. 2. Huda vest jih zmirej peče. v Njih červ ne umerje“ Mark. 9, 43. 3. So v družbi hudobnih in zaverženih duhov. „Po¬ berite se spred mene , prekleti ! v večni ogenj, kteri je pripravljen hudiču in njegovim angeljem .“ Mat. 25. 41. 4. Še veliko druzih štrafeng bodoterpeli, ktere sveto pismo primerja z nei^gasljivim ognjem in s temnim krajem , kjer, je jok' in škripanje z zobmi. »Njih ogenj ne ugasneš Mark. 9, 47. „ Pahnjeni bodo v vnanjo temo.,; ondi bo jok in škripanje z zobmi. u Mat. 8,’12. # 5v Vse to terpljenje bodo veko¬ maj terpeli, to je, brez konca, brez upanja kaciga polajška ali odrešenja. ^Poberite se spred mene, prekleti! v ve č ni ogenj. “ Mat. 25, 41. „ \ji/i červ ne umerje in njih ogenj ne ugasne. “ Mark. 9, 4 3. Kaj naj premišljevanje peklenskima lerpljenja pri nas opravi? Neizrečeno veliko in večno peklensko terplje¬ nje naj nam da spoznat], kako „ strašno je pasti v roke »iviga Boga u (Hebr. 10, 31.), in naj nas odvračuje od vsiga hudiga, ko bi nam bilo tudi še tolikanj prijetno, ker grešno veselje mine, za njim pa pride večno terpljenje. Natisnil Jožef Blassnik v Ljubljani. '‘'-'V L : ^Ki l >'* 4 r [V. » 7 - i i , £ ^ -,' . ■ -J V’ :■ ••. , <• - V.-, v*. Jt,.* ¥ f-f tl L, . * , •■ 4r*‘ < • . ■'<«*. . . 7 v -^ • y -V ■; ■« l < u ~ 2 *y -¥ ■» J •*4L‘‘ .|r* /\ .. '-' -ff' M &A- % .’. v^mPr -& rv- jtevsng •* • v w4X, ; ?/ 1 li •;,j^T\ .-H* -rA -. ••'*•*:• .; 7 »r/ \ -V / , r. S, S V ; *. ■' '-f f r ' c *&’ :• " ; ' c. •f «, >. ' . V^V v - ” *. 4 > ». v*.*.”.:,. '■' :' ';'-• .>, .. i «,X- Sv*fiU^4Hi - 7 */•*• '^flal »k.: . ■•- t -v*. - r *\ ■ r '.{~ , i j i - . -jvamm ??■'» f s-f*' * J rV-v^-' •'' s ! wl • #ste- — • ^ v->. . 77 ; r > A*.'O cW.f' • J&X A