Rokounjcic
Marec 2019, letnik XX, številka 2, izid: 21. 3. 2019
stran 13
stran 14
Prireditev ob kulturnem prazniku
Lukovški čebelarji praznujejo 100 let
Pustna rajanja
OGLASI
Rokovnjač
GOSTIČ MiM^H
David Gostič s.p., Zaboršt 24, Prevoje, 1225 Lukovica
pnevmatike • alu platišča • izpušni sistemi
5
OBLETNICA . ODPRTJA
Sobota 6. 4- 2019 ob 20. uri Fast Food Šime v Lukovici
041/58 58 15
.gume-izpuhi.si
2
marec 2019	UVODNIK
3
Ob materinskem dnevu iskreno čestitamo vsem materam in vas vabimo, da se nam pridružite na tradicionalnem pohodu po nagelj na Limbarsko goro.
Županja z oBčiNSKo upravo
" f » : ^ f.K
Beseda
začasnega
urednika
Tudi to številko še ureja začasni urednik. Naslednjo pa bo že pripravljal novi urednik, skupaj z uredniškim odborom. Uredniški odbor je bil imenovan na 2. redni seji občinskega sveta, predlog za imenovanje odgovorne urednice pa je na dnevnem redu 3. redne seje. Vsem, ki se bodo lotili dela, želim veliko uspehov in dobrih prispevkov.
Vsakemu, ki se je kdaj poskusil kot urednik glasila, je jasno, da so največje skrbi vedno te, če ne bo dovolj zanimivih prispevkov. Ta bojazen je še posebej prisotna pri urejanju lokalnih glasil, saj so le-ta odvisna od dopisnikov, od ljudi, ki spremljajo dogajanje v svojem okolju in ki so pripravljeni ta svoja opažanja tudi preliti v besede na papirju. Seveda pospremljena s fotografijo ali dvema, saj vemo, da ena slika pove več kot veliko besed.
Ob materinskem dnevu bo kar nekaj prireditev. Udeležite se kakšne, počastite ta praznik in izkažite spoštovanje tistim ženam, materam in babicam, ki se vsakodnevno žrtvujejo za nas in nesebično skrbijo, da nam je vedno toplo, da smo siti, primerno oblečeni ... Lepo pomlad vam želim in čim več toplih, sončnih dni.
STOJAN MAJDiČ
DKLimbarskaGora
vabi na tradicionalno prireditev
31. POHOD PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO
ki bo v nedeljo, 31. marca 2019
Za najbolj zgodnje ob 9. uri MAŠA v cerkvi sv. Valentina
Ob 11. uri KULTURNI PROGRAM
A
Za zabavo bodo skrbeli
GAMSI
Generalni sponzor Nissan Krulc Moravče
Pridite po svoj nageljček in preživite zadnjo nedeljo v marcu v prijetnem druženju v naravi in med prijatelji!
vsebina
Uvodnik županje	4	Knjižničarski krožek	20
2. redna seja OS	5	Otroci in kultura	20
Le en cvet za 8. marec	6	Obvestilo o blagovni znamki	22
Proslava ob kulturnem prazniku	7	Obvestilo o čistilni akciji	22
Pust v Gradišču	9	Kakovost pitne vode	24
Biserna poroka	10	Zbiranje starega papirja	24
Čebelarji praznujejo	12	Obvestilo o vpisu v vrtec	25
Občni zbori društev	16	Fitofarmacevtska sredstva	26
ŠD Zlato Polje	18	Regionalno povezovanje	28
Upokojenci pletli košarice	18	Zahvale	30
Naslednja številka Rokovnjača bo izšla 18. aprila 2019; rok za oddajo člankov je 9. april 2019 do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, lahko pošljete po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si. Več informacij na telefonski številki uredništva: 051 365 992.
ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; začasni odgovorni urednik: Stojan Majdič; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00, m: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Članki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Narava se počasi prebuja. Foto: Stojan Majdič
UVODNIK ŽUPANJE
Rokovnjač
Zakaj še ni sprejet proračun za letošnje leto in za leto 2020?
Spoštovane občanke in občani,
mineva tretji mesec od nastopa mojega žu-panovanja in zelo jasna postaja situacija na različnih področjih delovanja naše občine. Tako na področju investicij, začetih v mandatu mojega predhodnika, kot na področju rednega delovanja in financiranja občinskih projektov.
V prejšnji številki Rokovnjača sem omenila, da moj predhodnik kljub moji prošnji ni želel opraviti primopredaje zadev. Kar je sicer povsem običajen postopek v občinah, v katerih je prišlo do menjave županov. S strani zaposlenih v občinski upravi sem prejela spisek odprtih zadev, ki so bile začete v prejšnjem mandatu, kljub temu pa vlagam veliko časa in truda v razjasnitev aktualnega stanja, predvsem na področju financ. Pred sprejemom proračuna za letošnje leto namreč želim ugotoviti, kakšni so dejanski prihodki in odhodki ter na podlagi tega pripraviti realni plan izvedbe oziroma dokončanja večjih občinskih investicij. Popolnoma jasno postaja, da bo za to potrebno pridobiti dodatna finančna sredstva, saj predvidena oziroma pred začetkom investicij pridobljena sredstva ne bodo dovolj. Pri sprejemanju proračuna za leto 2018, ki ga je pripravil moj predhodnik, smo nekateri svetniki opozarjali, da so predvideni prihodki previsoki in nerealni, zato proračuna nismo podprli. Kljub opozorilom je proračun za leto 2018 dobil zeleno luč na občinskem svetu. Rešitev težke finančne situacije, ki je rezultat slabih in neodgovornih odločitev, pa bo primorana najti moja ekipa.
Dosedanje ugotovitve namreč potrjujejo, da smo imeli prav. Na podlagi sprejetega proračuna za leto 2018 je moj predhodnik podpisoval pogodbe in naročal različna dela, kljub zavedanju, da jih občina ne bo sposobna izvajati oziroma plačati. Tudi drugih pogodb, sklenjenih povsem pri koncu mandata predhodnika, na podlagi katerih so ostali neplačani računi, ni malo. Prav tako na podlagi izdanih naročilnic naročenih del, tudi večjih vrednosti, ki v proračunu niso bila načrtovana. Dolžna sem vam, spoštovane občanke in občani, predstaviti nekatere podrobnosti, ki žal odražajo bistveno drugačno dejansko stanje, kot vam/nam je bilo s strani mojega predhodnika predstavljeno pred volitvami oziroma v času volilne kampanje.
Razširitev OŠ Brdo - 1. faza (večnamenska športna dvorana)
Gradbena pogodba za to fazo (brez izgradnje dodatnih učilnic) je bila sklenjena 27.2.2018, pogodbena vrednost je bila 5.206.285,58 EUR z D D V. Pogodba je bila sklenjena po načelu »na ključ«, kar pomeni, da je cena nespremenljiva ves čas izvedbe del in da so bile v tej ceni zajete vse dogovorjene obveznosti za dokončanje del, ki jih je potrebno opraviti za funkcionalno usposobitev objekta. Sredstva za izvedbo
naročila naj bi bila zagotovljena na posebni postavki občinskega proračuna. S takšno vsebino pogodbe je bil seznanjen takratni občinski svet, ki je soglašal tudi s pridobitvijo dolgoročnega kredita v višini 3,5 mio EUR, kar zadošča za poplačilo le dela te investicije. Rok za dokončanje del je bil 360 dni od sklenitve pogodbe, torej 26.2.2019. Danes dela še niso končana, občina pa ne more plačati vseh letošnjih zapadlih mesečnih situacij. Je pa občina 28.11.2018, torej po lokalnih volitvah, sklenila aneks h gradbeni pogodbi v višini 136.640,00 EUR in je tako skupna vrednost investicije narasla na 5.342.925,58 EUR z DDV. Razlog za sklenitev tega aneksa k pogodbi so bile naknadne spremembe (izgradnja dodatnega prostora za shrambo, menjava športnega poda višjega cenovnega razreda in druge tehnične rešitve). Z aneksom se je tako podaljšal tudi rok dokončanja izgradnje, to je do 30. 3. 2019. Na podlagi naročilnice se je občina naknadno dogovorila za ureditev nove dostopne poti v vrednosti 47.635,00 EUR, brez celotnega prenosa lastninske pravice na občino.
Zaradi neplačanih začasnih mesečnih situacij je izvajalec grozil občini z ustavitvijo del (nabava opreme) in zdaj za dokončanje del zahteva kritje dodatnih stroškov obratovanja gradbišča za vsak dan prekoračitve pogodbenega roka, prav tako pa vztraja pri plačilu vseh nastalih zamudnih obresti.
Kmetijska zadruga Cerklje v Blagovici
Nekdanji župan je 5.9.2018 s Kmetijsko zadrugo Cerklje sklenil najemno pogodbo za opuščene poslovne prostore DDC v Blagovici, v katerih naj bi zadruga odprla svojo trgovino. Zadruga je otvoritev trgovine odpovedala za nedoločen čas, ker ne razpolaga s potrebno dokumentacijo o stanju objekta. Vztraja, da so bili ob sklenitvi najemne pogodbe zavedeni, saj bi občina kot lastnik objekta morala razpolagati z gradbenim in uporabnim dovoljenjem. Dejstvo pa je, da gre za začasen objekt, ki je imel tudi začasno gradbeno dovoljenje in občina v tem trenutku "pravega" gradbenega dovoljenja ne more pridobiti, ker na tej lokaciji po veljavnem prostorskem aktu ni možno imeti objekta s tako vrsto dejavnosti, kar pa je bilo, zanimivo, znano že pred oziroma ob podpisu pogodbe. Z vsemi navedenimi dejstvi me je seznanila zadruga na sestanku v februarju letošnjega leta. Občina je takoj pristopila k iskanju rešitev za nastalo situacijo in zadrugi predlagala rešitev z lokacijsko preveritvijo, ki pa bo terjala dodatna sredstva.
Ker je zadruga v bodočo trgovino vložila že precej sredstev, ne more pa pridobiti ustreznih upravnih dovoljenj, zahteva, da občina kot lastnica izvede tudi vse potrebne upravne postopke. Ne glede na to, da je občina v skladu s sklenjeno najemno pogodbo imela do sedaj že kar nekaj stroškov (delna rušitev objekta, gradnja kanalizacije, izgradnja nadomestne dostopne poti), pa si
bom kot županja prizadevala, da bo kmetijska zadruga čimprej zaživela.
Gasilski dom Blagovica
Gradbena pogodba je bila sklenjena 20.8.2018 v vrednosti 533.287,51 EUR, od tega 26,51 % mesečne situacije sofinancira PGD Blagovica. V letu 2018 pa je občina za opravljena dela izvajalcem plačala zgolj 85.183,49 EUR z DDV. Preostanek bo treba plačati v letu 2019. Zaradi neplačanih računov za že izvedena dela, je izvajalec gradbenih del na tem objektu začasno ustavil dela. Z izvajalcem iščemo rešitve, da bi se dela lahko nadaljevala in bila kljub začasni ustavitvi končana v dogovorjenem roku, s čim manjšimi dodatnimi stroški.
Mrliška vežica Blagovica - Šentožbolt
Podobna situacija: gradbena pogodba je bila sklenjena 1.8.2018 v višini 190.502,64 EUR z DDV, brez stroškov gradbenega nadzora. Zaradi zamujanja s plačili z izvajalcem iščemo rešitve, ki občini ne bi prinesle dodatnih stroškov. Poleg podpisane gradbene pogodbe sta bili naknadno izdani naročilnici za dela, ki v pogodbi niso bila predvidena (izgradnja dostopne poti in priključek na kanalizacijo). Investicija bi se morala zaključiti v letu 2018, ker v letu 2019 za ta namen ni bilo planiranih sredstev. Realno stanje je popolnoma drugačno: investicija še poteka, v letu 2018 je občina za opravljena dela izvajalcem plačala zgolj 105.000,00 EUR. Preostanek bo treba plačati v letu 2019.
Društveni dom Krašnja
Tudi ta pogodba je bila sklenjena tik pred potekom prejšnjega mandata, to je 15. 11. 2018, in sicer v višini 395.681,17 EUR. Skupaj s strokovnim gradbenim nadzorom znaša vrednost celotne investicije 406.966,17 EUR. Nepovratna sredstva evropskega sklada so odobrena v višini 209.187,00 EUR. Ker je rok dokončanja del (300 dni od sklenitve pogodbe) vezan na odobrena evropska sredstva, moramo le-ta nujno zagotoviti v proračunu za leto 2019. Z izvajalcem iščemo rešitve, da dela zaradi neplačil ne bi zastala. V letu 2018 je občina za opravljena dela izvajalcem, skupaj z nadzorom, plačala le 5.156,43 EUR z DDV. Preostanek bo treba plačati v letu 2019.
4
marec 2019
OBČINSKA UPRAVA	5
2. redna seja občinskega sveta
Modernizacija ceste Čeplje - Znojile (1. faza)
Tudi ta pogodba je bila sklenjena tik pred koncem mandata, 5.11.2018, v vrednosti 106.197,70 EUR z D D V. Za gradbeni nadzor pa je bila izdana naročilnica v višini 4.855,60 EUR z DDV. Prav tako je bila izdana tudi naročilnica v višini 4.245,50 EUR za prestavitev vodovoda, ki je bil pri izvajanju del na cesti, poškodovan. Sredstva za to investicijo so bila planirana, celotno vrednost izvedenih del pa bo treba plačati v letu 2019.
Še bi lahko naštevala odprte zadeve in projekte, ki so za občino obvezujoči in za občinski proračun obremenilni. Dnevno prejemamo račune za naročeno blago in storitve, ki so bile naročene v letu 2018 oziroma v času mandata mojega predhodnika. Med drugim tudi poziv odvetnika k plačilu računa, ki se sklicuje na obračun opravljenih del iz leta 2015. Z občinsko upravo smo pripravili predloga proračunov za leti 2019 in 2020. Oba predloga je že obravnaval pristojni odbor za proračun in finance in sprejel sklep, da se ju posreduje v obravnavo občinskem svetu. Če se je moj predhodnik še pred volitvami hvalil, da smo ena redkih občin brez kredita, je s podpisovanjem pogodb in naročanjem storitev z izdajo naročilnic poskrbel, da se je in se še bo stanje glede zadolženosti občine korenito spremenilo. Občina Lukovica se bo, žal, uvrstila med vodilne občine po višini dolga na prebivalca v Sloveniji. Brez najema novega dolgoročnega kredita pa je sanacija občinskega proračuna nemogoča.
Ne glede na situacijo si bom v sodelovanju z občinskim svetom in strokovnimi sodelavci prizadevala, da čimprej sprejmemo omenjeni proračun in dokončamo vse začete investicije, poplačamo vse izvajalce in kolikor je mogoče, zmanjšamo plačilo različnih penalov in pogodbenih kazni, ki so posledica sklenjenih pogodb in prevzetih obveznosti, ki jih je podpisal moj predhodnik. In to navkljub dejstvu, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da ni in ne bo dovolj sredstev na računu občine, da bi bilo vse, kar je bilo naročeno in nekaj tudi narejeno, pravočasno plačano.
Vodenje naše občine sem prevzela z vso odgovornostjo, zato bom delo nadaljevala tako, kot sem vam obljubila pred volitvami: pošteno, vestno, pregledno in v skladu z zakonskimi pristojnosti, ki mi jih kot odgovorni osebi nalaga zakonodaja. Hkrati se bom trudila, da bo moje delo in sprejemanje odločitev vedno motivirano z željo po dobrobiti naše občine ter vseh občank in občanov.
Vsa navedena dejstva so preverljiva in dokazljiva, saj gre za javne dokumente, ki potrjujejo moje trditve. Verjamem, da me razumete, da sem v dobro naše občine želela ugotoviti dejansko stanje pred sprejemanjem kakršnihkoli odločitev, še posebej pa tako pomembnih kot je priprava proračuna. Vesela bom razumevanja in vaše podpore pri gospodarnem županovanju tudi v prihodnje.
Vaša županja mag. Olga Vrankar
V sredo, 13. februarja 2019, je potekala druga redna seja Občinskega sveta Občine Lu-kovica. Na seji je bil imenovan nadomestni član občinskega sveta, občinski svetniki so se seznanili s sklepom županje o začasnem financiranju občine v obdobju januar-ma-rec 2019 in s potekom investicij, imenovani so bili odbori in komisije občinskega sveta ter predstavniki v svetu Osnovne šole Janka Kersnika Brdo.
Ker je bila županja izvoljena tudi kot članica občinskega sveta, je bilo treba imenovati nadomestnega člana, in sicer je občinski svet imenoval Bogdana Capudra, ki je na seji tudi slovesno prisegel in prevzel funkcijo občinskega svetnika.
Županja je občinski svet seznanila s sklepom o začasnem financiranju občine v obdobju ja-nuar-marec 2019. Ker proračun za leto 2019 še ni bil sprejet, je treba v prehodnem obdobju zagotoviti možnost delovanja občine. Strokovni sodelavci občinske uprave so v nadaljevanju seje predstavili poročilo o poteku izvajanja investicij: razširitev Osnovne šole Janka Kersnika Brdo, izgradnja društvenega doma Krašnja, izgradnja gasilskega doma Blagovica, izgradnja mrliške vežice Blagovi-ca-Šentožbolt in izvajanje infrastrukturnih projektov (kanalizacije, vodovodi, ceste). Po seznanitvi s potekom izvajanja investicij so občinski svetniki glasovali o sestavi delovnih teles občinskega sveta in njihovih predsednikih. Imenovani so bili naslednji člani in predsedniki posameznih delovnih teles:
I.	Statutarno pravna komisija:
-	Marjetka Vrbnjak (SDS), predsednica
-	Jerneja Strmšek Turk (ZA ČRNI GRABEN, neodvisna lista)
-	Gregor Berlec (Lista Mateja Kotnika)
-	Roman Cerar (Lista Mateja Kotnika)
-	Mojca Stoschitzky (N.Si)
II.	Odbor za proračun in finance:
-	Tomaž Andrejka (ZA ČRNI GRABEN, neodvisna lista), predsednik
-	Bojan Andrejka (Lista za KS Prevoje, Rafolče, Lukovica in Zlato Polje)
-	Roman Cerar (Lista Mateja Kotnika)
-	Štefan Pavlič (Lista za občino Lukovica)
-	Aleš Pfeifer (Lista Marjana Šarca)
III.	Odbor za družbene in društvene dejavnosti ter občinska priznanja:
-	Bogdan Capuder (ZA ČRNI GRABEN, neodvisna lista), predsednik
-	Blaž Andrejka (Lista Mateja Kotnika)
-	Anton Pogačar (Lista za KS Blagovica, Krašnja, Trojane, Češnjice)
-	Ines Sovec (Lista za šport in razvoj občine)
-	Matej Avbelj (N.Si)
IV.	Občinska volilna komisija:
-	Aleksander Urankar
-	Saša Smrekar
-	Marko Zore
-	Marko Lončar
-	Julijana Bervar
-	Barbara Bernot
-	Irma Markovšek
-	Novica Tomic
V.	Odbor za gospodarstvo, komunalo in prostor:
-	Tomaž Prohinar (Lista Mateja Kotnika), predsednik
-	Mateja Per (ZA ČRNI GRABEN, neodvisna lista)
-	Urška Rožič (Lista za KS Prevoje, Rafolče, Lukovica in Zlato Polje)
-	Anton Pogačar (Lista za KS Blagovica, Krašnja, Trojane, Češnjice)
-	Tomaž Žavbi (Lista Marjana Šarca)
VI.	Nadzorni odbor:
-	Aleš Leban (Lista Mateja Kotnika)
-	Danilo Kastelic (SDS)
-	Gregor Bajde (Lista za KS Blagovica, Krašnja, Trojane, Češnjice)
-	Jernej Žurej (Lista Marjana Šarca)
-	Vinko Pirnat (N.Si)
VII.	Komisija za vloge in pritožbe občanov in organizacij:
-	Bogdan Capuder (ZA ČRNI GRABEN, neodvisna lista), predsednik
-	Romana Kotnik (Lista Mateja Kotnika)
-	Tomaž Žavbi (Lista Marjana Šarca)
-	Štefan Pavlič (Lista za občino Lukovica)
-	Sebastjan Kosmatin (Lista za KS Prevoje, Rafolče, Lukovica in Zlato Polje)
VIII.	Uredniški odbor glasila Rokovnjač:
-	Andreja Čokl (ZA ČRNI GRABEN, neodvisna lista)
-	Lea Smrkolj (Lista Mateja Kotnika)
-	Avrea Šuntar Erjavšek (Lista za občino Lukovica)
-	Drago Juteršek (N.Si)
Po imenovanju delovnih teles občinskega sveta so svetniki imenovali še tri predstavnike ustanovitelja v svet Osnovne šole Janka Kersnika Brdo:
-	Tomaž Andrejka (ZA ČRNI GRABEN, neodvisna lista)
-	Marjetka Vrbnjak (SDS)
-	Anton Pogačar (Lista za KS Blagovica, Krašnja, Trojane, Češnjice)
Svetniška vprašanja so pod točko Vprašanja in pobude članov občinskega sveta zastavili svetnici Mojca Stoschitzky in Marjetka Vrbnjak ter svetnika Tomaž Prohinar in Štefan Pavlič. Sto-schitzkyjeva je prosila za izčrpno informacijo glede kvalitete pitne vode v občini Lukovica in možnosti souporabe prostorov društvene sobe v objektu občinske uprave tudi za sestanke političnih strank. Vrbnjakova pa je izrekla poziv za spremembo 8. člena odloka o občinskem glasilu Rokovnjač. Prohinar je izrazil mnenje, da je treba za ureditev vprašanja kvalitete oziroma onesnaženja pitne vode vključiti tudi pristojne inšpekcijske službe, ki naj ugotovijo vzrok onesnaženja vode. Pavlič je postavil vprašanje glede sanacijskih del na pokopališču v Podgori pri Zlatem Polju, za katera naj bi izvajalec prejel avans, del pa nikoli ni izvedel.
Odgovore na vsa zastavljena vprašanja bo pripravila občinska uprava v pisni obliki.
Obonska uprava
KULTURA
Rokovnjač
Le en cvet za 8. marec že zdavnaj ni dovolj
Marec prinaša kar dva praznika, ki sta posvečena materam, ženam, dekletom, 8. marec in 25. marec. Zato je prav primerna priložnost, da si malo osvežimo spomin, kako sta nastala.
Osmi marec je mednarodni praznik žensk, ki ga praznujemo v sto državah sveta. Pobudo za ta praznik je dala nemška feministka Clara Zetkin, ki se je začela bojevati za enakopravnost žensk že leta 1889. Praznuje pa se ga od leta 1917 z začetkom protestov v Petrogradu, zdajšnjem St. Petersburgu. Tudi na naših tleh so potekala gibanja za enakopravnost žensk. Prva politična zagovornica žensk je bila Slovenska ljudska stranka in 15. maja 1920 uvedla splošno volilno pravico. Torej je ta pravica omogočala ženskam, da volijo. Žal so leta 1921 v Beogradu to pravico odpravili. Dokončno je sta bili volilna pravica in enakopravnost žensk uzakonjeni leta 1945. Od leta 1974 je bilo v Ustavi SFRJ zapisano določilo, da ima vsaka ženska sama pavico odločati o rojstvu otrok, od leta 1977 pa ima pravico do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je pri nas začel delovati prvi telefon za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja. Toliko statistike bo dovolj za osvežitev spomina.
Osmega marca zato praznujemo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost in dosežke žensk. Žal je še kako res, da tudi današnja ženska težje kot moški uveljavi in doseže vsaj približno enako in pravično plačilo za svoje delo, znanje in uspeh. Spomnite se samo, kakšno ponižanje morajo trpeti od nekaterih delodajalcev, ki jim morajo podpisati dokument, da ne bodo določen čas imele otrok, spet druge se bojijo za delovna mesta, ker zbolevajo otroci, same. O šikaniranju raje ne razpre-dajmo. Je pa tudi res, da že marsikateri današnji moški, soprog, partner prepozna v današnjem hitrem tempu življenja, da so ženske preobremenjene. Zato brez godrnjanja poprime za kuhalnico, sesalnik, veliko bolj pomaga pri vzgoji otrok, itd. Skratka, si enakopravneje porazdelita obveznosti. O očetovskem dopustu še do pred nekaj let nismo niti sanjali, kaj šele, da bi ga moški koristili ob rojstvu otroka.
Še v istem mesecu, 25. marca, se spominjamo in praznujemo Materinski dan, ki je opredeljen kot neformalni praznik, posvečen materam. Izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910. V Evropo je prišel po prvi svetovni vojni in so ga tako kot v Ameriki sprva praznovali v maju, zatem pa se ga v Evropi večinoma praznuje 25. marca. Za Slovenijo je značilno, da se ga praznuje na dan Marijinega oznanjenja. Prav je, da praznujemo in posvetimo še posebno pozornost obema praznikoma. Vsekakor naj bo ta pozornost od srca, naj bo vsaj topel objem, obisk tistih staršev, ki ne živijo skupaj z mlajšimi, ki so v domovih, ki so osamljeni, bolni. Ni treba nositi dragih rož in bonbonier in podobno. Naj ta dan ne služijo trgovci in cvetličarji. Prinesite, pripeljite sebe, svoj čas, svojo pozornost. Povejte, da mislite in spoštujete svojo mater, svojo drugo polovico, da vam veliko pomeni. Tega bodo vse vesele veliko bolj. In tega se spomnite čim večkrat v letu.
Milena Bradač
6
PEUGEOT 208 SIGNATURE
RAZGIBAJ SVOJ SVET!

PEUGEO
PAKET STILSKIH	" —
DODATKOV
ELEKTRIČNO ZLOŽLJIVA STRANSKA OGLEDALA
ZASLON NA DOTIK S FUNKCIJO MIRROR SCREEN
PROGRAM UGODNOSTI
r
M, '

k- "
1 *
4 /
JLj
peugeot.si
PEUCEOTpmporočaTOTAL. Poraba v kombrBMIm načinu vožnje: od 3,8 do 5,1 1/100 km. Izpuh CO2: od 100 do 116 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0175 do 0,0477 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00062 do 0,00097 g/km. Število delcev: od 0,04,do 4,23. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezml^^Hllfcymkoncentracijam prizemnega ozona, delcev PM|0 in PM2 5 ter dušikovih oksidov. Vozilo na sliki je simbolično in nima opreme nivoja Signature.
rodeX RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si
marec 2019
DOGODKI	7
Občinska proslava ob kulturnem prazniku
V	sredo, 6. februarja, je v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici potekala osrednja prireditev Občine Lukovica ob slovenskem kulturnem prazniku.
»Dobrodošli vsi, ki vam je mar za kulturo, ki imate radi slovenski jezik, slovensko pesem in poezijo. Vsi, ki cenite trud slovenskih umetnikov z mnogoterih področij,« so bile uvodne besede Andreje Čokl, voditeljice, ki nas je tokrat popeljala skozi večer, prežet s kulturo. Kot se spodobi za vsako prireditev ob državnem prazniku, se je tudi ta začela z Zdravljico, vendar tokrat nekoliko drugače. Mešani pevski zbor Šentviški zvon je zapel Prešernovo Zdravljico v nekoliko daljši obliki, ki nas je pripeljala do slovenske državne himne.
Slavnostni govornik prireditve dr. Stanko Pelc se je v svojem govoru spraševal, kaj v času vsemogočih družabnih omrežij in v informacijski povodnji vesoljnih razsežnosti povedati, da bi zvenelo izvirno, novo, nekaj, kar doslej še ni bilo povedano. V svojem govoru se je dotaknil pomena kulture. Poudaril je, da je kultura veliko več kot zgolj umetnost. Je tudi odnos, ki ga imamo do nje, pa ne le do nje, temveč tudi do soljudi. Do teh, s katerimi si delimo planet, in do teh, ki so živeli pred nami in nam zapustili to, čemur danes pravimo materialna in duhovna dediščina. Celoten govor dr. Stanka Pelca objavljamo posebej.
V	kulturnem programu so se predstavili otroci vrtca Medo. Pojoči medvedki iz Krašnje so pod vodstvom vzgojiteljice Petre Capuder telovadili, v nadaljevanju pa predstavili dobro znano ljudsko pesem Katarina Barbara. Otroci iz skupine medvedki s Prevoj so s pomočjo dijakinje Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik Anje Kramar in vzgojiteljice Jolande Kreslin predstavili Pesem o teti Cvetki v znakovnem jeziku, ki jo lahko razumejo tudi gluhi in naglušni.
Kulturni program so popestrili učenci OŠ Janka Kersnika Brdo s Prešernovim recitalom Povodni mož, recitacijo Zdravljice v slovenski, angleški, italijanski in nemški različici ter glasbeno točko Zemlja pleše, ki sta jo izvedli mladi pevki Ela Podlesek in Julija Gabrovec, na kitari pa ju je spremljal učenec Glasbene šole Domžale Miha Kralj. Svoj prispevek so dodali še učenci mladinskega zbora Ciklamen pod vodstvom Maje Srebočan, ki so predstavili dobro znan Potrkan ples, sledila pa je nekoliko bolj eksotično zveneča pesem Hallo Django, ki so ji dodali še štiri glasbila, ki so jih predstavile štiri učenke Glasbene šole Domžale.
Še sprehod skozi Krašnjo, ki sta ga predstavili učenki podružnične šole Krašnja Neža Koren in Neža Levec in že smo se približali koncu prireditve, kjer so ponovno nastopili člani Mešanega pevskega zbora Šentviški zvon in zaključek druženja obarvali s slovensko pesmijo. Županja Občine Lukovica mag. Olga Vrankar se je v imenu Občine Lukovica zahvalila vsem nastopajočim: članom Mešanega pevskega zbora Šentviški zvon; učiteljem in učencem OŠ Janka Kersnika Brdo in podružnične šole Krašnja ter vrtca Medo za njihov prispevek k slavljenju slovenske kulture, jezika in glasbe. Posebna zahvala je veljala koordina-toricama Danici Dolar in Cveti Rošer.
Na tem mestu velja tudi zahvala Gostinskemu podjetju Trojane, ki je prispevalo krofe za vse nastopajoče.
Mojca CERAR, OBČINSKA UPRAVA
DOGODKI	WW Rokovnjač
8
Govor dr. stanka Pelca ob kulturnem prazniku
Spoštovane in spoštovani!
Danes, v času vsemogočnih družabnih omrežij in v informacijski po-vodnji vesoljnih razsežnosti, ni lahko stopiti na govorniški oder in nekaj izvirnega in novega povedati. Ob vseprisotnih standup komikih in komedijantih, pa se je treba soočiti še s pričakovanjem, da boš vsaj v vsakem tretjem stavku razdrl kakšno šalo, ki bo sprožila salve smeha. Ob vsem tem ni čudno, če se človek, ki mu je ponujen govorniški mikrofon, kar naenkrat znajde v hudi stiski, ki se ji reče ustvarjalna kriza. Eden od receptov za njeno razrešitev, je bil razkrit prav pred kratkim, a se je izkazalo, da so žal stranski učinki tako negativni, da povsem izničijo temeljni namen njene uporabe. Za povrh pa ta rešitev zame ne pride v poštev še iz najmanj dveh razlogov. Italijansko ne znam dovolj dobro in bi bil prevod najbrž bolj kilav, za povrh pa še kulturnega praznika, kolikor vem, v nobeni od naših sicer kultiviranih sosednjih držav ne poznajo. In tako pridem do rešitve številka dve, ki ji Boris Cavazza pravi "Uzdaj se u se i u svoje kljuse!". Če pa še kljuseta nimaš, potem se moraš pač zanesti zgolj nase. Ko torej takole gruntaš, kaj bi vendarle takega povedal, da bi ne ponavljal za neštetimi, ki so o kulturi in našem kulturnem prazniku modrovali pred teboj, te končno prešine. Nekaj pa letos je drugače kot kadarkoli prej. Letos je natanko 170 let od smrti Franceta Prešerna. Nikoli ni bilo prej in nikoli ne bo poslej. In bo tudi sto manj, se pravi sedemdeset, od Župančičeve in tudi okroglih 120 let od Kettejeve smrti, če smo že pri tem, kdaj je kateri od naših pesniških velikanov zapustil ta svet. Dolgoživost očitno ni bila najbolj pogosta značilnost naših najpomembnejših literarnih ustvarjalcev. Tudi z rožicami jim zvečine ni bilo postlano. Da pevcu vedno sreča laže, je držalo nekoč in najsibo danes še tako drugače, je vendar marsikaj enako. Umetnost je slejkoprej nebodigatreba in če bi bilo tako, kot se pridušajo na šank
priklenjeni vseznalci, potem bi si moral vsak umetnik v potu svojega obraza s prodajo svojih umetniških izdelkov zaslužiti za svoje živetje in preživetje. Vsemogočni trg naj jim odreja, koliko in kaj si zaslužijo. Ko bi bilo to zgolj mnenje izza šanka in iz anonimnih spletnih komentarjev, bi človek morda še zamahnil z roko in si rekel, vedno bo nekaj takih, ki jim ni dano razumeti in klatijo neumnosti. Ko pa slišiš nekaj podobnega iz ust človeka, ki zaseda enega najodgovornejših položajev v tej mali kulturni državi, ni da bi mahal z roko, ampak zastrižeš z ušesi in se vprašaš med kakšnimi ljudmi živiš. Očitno med takimi, ki jim je kulturni praznik več kot potreben, da se vsaj enkrat na leto spomnijo na kulturo. A kaj pomaga spomniti se, ko pa se marsikomu še sanja ne, kaj naj bi kultura sploh bila. Najbolj preprosto je kulturo enačiti z vsem tistim nebodigatreba, ki je rezultat dela nebodijihtreba umetnikov take in drugačne vrste - slikarjev, kiparjev, pesnikov, glasbenikov - z izjemo tistih, ki igrajo na veselicah in pogrebih. Slednji si namreč po mnenju tistih izza šanka pošteno prislužijo svoj kruh in niso prisesani na davkoplačeval-ske prsi, kot vsa tista nepregledna množica oklicanih in samooklicanih umetnikov, ki vsak na svoj način nekaj sporočajo, razume pa ta njihova sporočila redkokdo, če sploh kdo.
Kultura pa je veliko več kot zgolj umetnost. Je tudi odnos, ki ga imamo do nje, pa ne le do nje, temveč tudi do soljudi. Do teh, s katerimi si delimo ta planet in do teh, ki so živeli pred nami in nam zapustili to, to čemur danes pravimo materialna in duhovna dediščina. Če ne znamo ceniti soljudi, če ne premoremo temeljnega sočutja, ki nam omogoča, da pomagamo manj srečnim od nas, če smo zaslepljeni od hlastanja za lastnim uspehom, ki se slejkoprej meri zgolj in samo z imeti in imeti več, potem je tudi to kultura. Ni pa to kultura, kakršne bi si želel. To je kultura povzpetništva in brezobzirnega tekmovanja vsakega z vsakim. Tekmovanja, v katerem je človek človeku volk, tekmovanja, kjer zmaga eden, vsi ostali pa so poraženci. Dovolite, da si ob prazniku kulture zaželim, da bi se ljudje na tem planetu končno spametovali in začeli ustvarjati kulturo sožitja in ljubezni. Kulturo, v kateri bo glavni motiv osrečevati in biti srečen. Kulturo, v kateri glavni motor napredka ne bo nenehna gospodarska rast, ampak duhovna rast vsakega posameznika. Neuresničljivo? Zelo verjetno! Ampak, če končam tale nagovor s predelovanjem že slišanih misli, potem bom rekel takole: "Naj bodo ob prazniku dovoljene sanje, sledil bo nov dan, nov teden, novo leto!" Kolikokrat nam bo v teh dneh, ki sledijo, dovoljeno slediti našim sanjam, ne vem. Vem pa, da je življenje brez sanj, kot slikanica brez slik. Pusto in enolično. Sanjajmo o lepšem svetu, o kulturi ljubezni in nenasilja in prizadevajmo si, da te sanje postanejo resničnost. Vsak od nas lahko spremeni samo samega sebe in ko spremenimo sebe, spremenimo ves svet. Na tako spremenjenem svetu pa tudi na prvi pogled neuresničljiva želja lahko postane resničnost. Naj živi kulturni praznik!
slavil je svoj okrogli jubilej
Pred nedavnim sem se ob priložnosti ustavil pri Jožetu Avblju, Gmajnarjevemu iz Vidma pri Lukovici. Poznam ga že vrsto desetletij kot pridnega in vsestransko delavnega kmeta, poleg tega pa že prek dvajset let razžaguje les krajanom, občanom in vsem tistim, ki to storitev potrebujejo.
Nešteto hiš je pokritih z grušti njegovega dela, ki nosijo na sebi strešno kritino, v ožjem okolišu tudi cerkve v Kosezah in na Gradišču pa tudi cerkev sv. Miklavža v sosednji moravški občini. Vedno je pripravljen pomagati vsakemu, to dobro vedo tudi sovaščani, ki so mu ob praznovanju pred hišo postavili poseben lesni simbol z letnico obeležja in njegovo sliko. Vse večerno dogajanje sta zacinila harmonikar Čurnov Štefan in sorodnik Kamilo s klarinetom. Večer je bil nepozaben. Seveda pa so se ga spomnili tudi sorodniki in prijatelji, ki jih je povabil na nedeljsko druženje. Zaupal mi je, da vsega tega sam ne bi zmogel brez pomoči in tesnega sodelovanja svoje žene Ivi in svojih treh otrok. Poleg številnih zanimivosti, ki so mu jih pripravili, moram omeniti tudi predstavitev družinskega drevesa, ki sega nazaj od zgodovinskega obdobja iz leta 1606, ki ga je pripravila hči Metka.
Se bi lahko našteval, kaj vse so mu pripravili sorodniki in prijatelji to nedeljsko popoldne. Sam sem mu zaželel še na mnoga zdrava leta, da bi bil tak kot do zdaj tudi v njegovi življenjski prihodnosti.
Tone Habjanič
marec 2019
DOGODKI	9
Kako do gozdne vlake
Udeleženci decembrskega predavanja so izvedeli, kateri so potrebni koraki do pravilno zgrajene gozdne vlake.
Na terenu smo praktično prikazali trasiranje gozdne vlake s pomočjo naklonomera.
Društvo lastnikov gozdov Tisa Domžale je v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije KE Domžale 6. decembra 2018 organiziralo predavanje o gozdnih vlakah. Poleg članov društva so se povabilu odzvali tudi nekateri bageristi, ki imajo že izkušnje z gradnjo vlak. Predavanje je bilo v lovski koči LD Moravče, vodil ga je revirni gozdar Andrej Žagar, sodelovali pa so tudi vodja KE Domžale Bogdan Bartol ter revirna gozdarja Miro Colnar in Boštjan Šneberger.
Andrej Žagar je na kratko predstavil predvsem, kaj vse potrebuje lastnik gozda, preden lahko gradi vlako. Zakon o gozdovih in drugi zakoni, ki urejajo to področje, zahtevajo, da mora vsak lastnik pridobiti dovoljenje za gradnjo vlake oziroma elaborat vlak, ki ga izdela ZGS. V elaboratu vlak gozdar določi, kakšna soglasja potrebuje lastnik (npr. soglasje lastnikov sosednjih parcel, soglasja Zavoda za varstvo kulture, Zavoda za varstvo narave, vodovarstveno soglasje ...) in določi tehnične elemente vlake (širina, naklon vlake). Ko lastnik pridobi vsa soglasja, izda soglasje tudi ZGS.
Na kratko je predstavil tudi gradnjo vlak. Posebej je poudaril, da naklon vlake ne sme biti večji od 25 %. Če je mogoče, se je treba izogibati serpentinam na gozdnih vlakah. Treba je urediti ustrezno odvodnjavanje vlake.
Med predavanjem so tudi udeleženci predavanja delili med seboj svoje izkušnje in težave pri gradnji in uporabi vlak, po predavanju pa smo praktično prikazali trasiranje gozdne vlake na terenu s pomočjo naklonomera.
Zahvaljujemo se članom Lovske družine Moravče, ki so nam prijazno odstopili prostor v lovski koči.
Boštjan Šneberger,, revirni gozdar
Pustna tradicija se nadaljuje tudi v Gradišču
Tudi na letošnji pustni torek je TD Gradišče organiziralo pusto-vanje oziroma pokop pusta. Zbralo se je lepo število maškar, ki so imele sprevod od kmetije pr Matet do kresa pri Mačkovem podu, kjer so se lahko okrepili s krofi ter drugimi domačimi dobrotami in čajem. Letošnja zima ni bila tako huda, tako da ma-škare pri preganjanju zime niso imele veliko dela.
ERiKA CERAR
Večer ob biljardu
Priložnostno sem se srečal s prijateljem Jožetom Naratom iz Rafolč pri Lukovici, s katerim sva prijatelja že vrsto let. Ob kavici sva poklepetala ter si zaupala utrinke iz vsakdanjega delavnega in rekreativnega življenja. Povedal mi je, da s svojimi vrstniki igra tudi biljard, tako kot smo ga nekoč, saj ga je imela v posesti skoraj vsaka gostilna. Dogovorila sva se, da se med seboj pomerimo, torej ekipi Rafolč in Zlatega Polja. Kar štirinajst se nas je zbralo v gostinskem lokalu Marinček na Rovah. Najprej prisrčen pozdrav, nato žrebanje, ki so mu sledile medsebojne igre po parih. V prijetni večerni družbi smo se nasmejali in naužili v igri biljarda na gobico. Ne oziraje se na premoč domače ekipe, ki si je priborila očitno zmago, smo se odločili, da takšno srečanje postane tradicija, da se dobimo dvakrat na leto in skupaj preživimo večer ob biljardu. Hvala Jožetu Naratu in celotni ekipi za povabilo, dogovor pa nas zavezuje, da se ponovno dobimo v jeseni na drugem srečanju.
Tone habjanič
10
DOGODKI
Rokovnjač
Biserna poroka zakoncev Kajbič
V decembru 2018 sta Marija in Slavko Kajbič s Trojan v krogu domačih in prijateljev praznovala biserno poroko, 60. obletnico poroke. Ta častitljiv jubilej pride le s medsebojnim spoštovanjem, potrpežljivostjo
in ljubeznijo. Z lepimi željami se nam je pri sveti maši pridružila tudi županja Olga Vrankar. Pa še na mnoga skupna leta!
Klara Smrkolj
Gradiško jezero - Mohor
V februarju smo pohodniki DU Lukovica imeli načrtovan pohod od Gra-diškega jezera do Mohorja. Po nočnem deževju in razmočenih tleh je večina pohodnikov ostala doma. Prišli so le trije in se pogumno odločili, da pohod opravijo. Zbrali so se na parkirišču ob Gradiškem jezeru. Pot okoli jezera je dolga nekaj manj kot pet kilometrov in je v vseh letnih časih zelo obiskana. V bližini, jugovzhodno od jezera, se dvigajo ruševine gradu Rožek. V 14. stoletju so ga zgradili vitezi Galli. V tistih časih je bil grad dobro varovan in tudi bogat. Leta 1515, med velikim kmečkim uporom, so grad zavzeli puntarji, ga izropali in opustošili. Galli so v 17. stoletju grad zapustili in se preselili v dvorec Češnjice. Grad pa je dokončno propadel. Naši trije pohodniki so se približno na pol poti okoli jezera podali v hrib proti Prikrnici. Po dobri uri hoje so prišli na 511 m visok Mohorjev hrib, kjer stoji cerkev sv. Mohorja. Ogledali so si notranjost cerkve in poklepetali s prijazno gospodinjo Vero. Malo nižje od cerkve je dom duhovnih vaj. Z Mohorjevega hriba je lep razgled na Limbarsko goro in na okoliške hribe. Če pa je vreme lepo, seže razgled do Alp. Čeprav je bila udeležba na pohodu majhna, so bili Silvo, Danica in Irena zadovoljni, da so ga opravili in se prijetno imeli.
DANiCA OsOLNiK, FOTOI SiLVO MaSELJ
1€ = 100 l bencina*
* Pri nakupu novega vozila iz zaloge ob simboličnem plačilu 1 evro prejmete v zameno 100l bencina. Velja ob predložitvi tega oglasa-kupona in do odprodaje zalog.
\VIIT/
AKCIJA SLUŽBENIH VOZIL IZ ZALOGE - do 11.500 € popusta!
Veit team d.o.o., Čufarjeva ul. 24, Vir, Domžale / T: 031 395 395 / www.veitteam.si
Kuga. Navigacija. Redna Tipo. Limuzina. cena: 29.920. Akcija: 20.990. Svetla notranjost.
Fullback. 4x4. Pick-up. Možen poračun DDV.
500X. Pop star. Privlačna Tipo karavan. 1.3 dizel. barvna kombinacija.	Velik prtljažnik.
Kuga. 4X4. Radarski tempomat. Redna cena: 42.990. Akcija: 31.490.
marec 2019
OGLAS 11
i
■__
likv
HOFER
Več kot fer. HOFER.

Višja, kot je kakovost sestavin, višja je kakovost izdelkov. Dejstvo, ki ga imamo radi."
Z lastnimi znamkami zagotavljamo višje standarde kakovosti.
natur aktiv, milfina, choceur, korngold ali ombia - več kot 80 «Vb stalne ponudbe v trgovinah hofer predstavljajo naše lastne blagovne znamke. tako vam lahko zagotavijamo izdelke najvišje kakovosti po najnižji ceni. pri oblikovanju lastnih izdelkov sodelujemo le z izbranimi tujimi in mnogimi lokalnimi dobavitelii, kjer imamo nadzor nad celotnim proizvodnim procesom.
Za izdelke lastnih blagovnih znamkskupaj z dobavitelji izberemo kakovostne surovine ter oblikujemo postopke, recepture in standarde kakovosti. Na ta način smo vpeti v celoten proces od začetka do konca. Prepričani smo, da je vložek v kakovost najboljša investicija, z omejenim oglaševanjem pa tako še dodatno privarčujemo, ustvariene prihranke v obliki
nizke hofer cene vedno prenašamo na svoje kupce. kerveriamemo, dajeto edino fer.
JSC
gojijo,
: fudk«'-'
■FHP - Ljssi
rttjU" 'IS
12
DOGODKI
Čebele združujejo in povezujejo
V soboto, 9. marca 2019, so na Brdu pri Lukovici obeležili slavnostni jubilej, 100. obletnico delovanja petih čebelarskih društev iz nekdanjega sodnega okraja Brdo pri Lukovici. Predstavniki vseh petih društev so združili svoje moči in pripravili simpozij ter slavnostno akademijo, kjer so predstavili skupni zbornik. V njem so opisali zgodovino in delo vsakega društva posebej in predstavili vse aktivne čebelarje z njihovimi čebelnjaki.
Rokovnjač
število čebeljih družin, samo v Evropi jih je bilo leta 2017 kar 17 milijonov oziroma tolikšno število panjev. V lanskem letu smo v Sloveniji zabeležili 170.000 čebeljih družin, kar kaže na povečanje za 20.000 v primerjavi z letom 2015. Tudi število čebelarjev se je povečalo iz 8500 na 11.000, od tega je bilo lani 88 posameznikov, ki se poklicno ukvarjajo s pridelavo medu.
Zadnje predavanje Antona Komata je bilo namenjeno razmisleku, kaj moramo kot čebelarji posamezniki in družba postoriti, da ohranimo in razvijamo takšno okolje, da bo lahko čebela uresničevala svoje poslanstvo. Stanje v naravi se nenehno spreminja, obenem pa je pretresljivo dejstvo, da smo v zadnjih letih izgubili med 55 in 60 % vseh metuljev in insektov po Sloveniji. Del tega izginjanja in sprememb habitatov so tudi čebele. Posegi posameznika v okolje, kot je na primer prehitra košnja trave, vplivajo na to, da cvetice ne morejo cveteti in zrasti, na ta način pa onemogočamo čebelam, da bi opravile svoje delo.
V	Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici je bilo drugi marčni vikend živahno kot v čebeljem panju. Ob stoti obletnici delovanja posameznih Čebelarskih društev Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica in Moravče so pripravili celodnevno dogajanje, s katerim so obeležili skupno uspešno delo minulega obdobja.
Na vprašanje, zakaj ravno teh pet čebelarskih društev, je predsednik pripravljalnega odbora 100-letnice Peregrin Ine Stegnar dejal: »Našli smo spisek članov čebelarske podružnice za Brdski sodni okraj na Krtini, ki so bili prisotni na prvem ustanovitvenem zboru. Pred tremi leti smo povabili člane iz omenjenih društev, se sestali in ustanovili pripravljalni odbor. Na 17 rednih sejah in eni izredni smo s skupnimi močmi pripravili zbornik z naslovom 100 let organiziranega delovanja čebelarskih društev Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica in Moravče. V šali lahko rečem, da smo bili kot čebele v panju, ki mirno skupaj delajo, potem se razburijo, a na koncu uskladijo svoja mnenja. Postali smo prijatelji in se nadejamo skupnih projektov tudi v prihodnje. Vsem vpletenim bi se ob tej priložnosti zahvalil za skladno sodelovanje in uspešno pripravo vseh aktivnosti, povezanih z našo 100-letnico.« Idejo o simpoziju in slavnostni akademiji so z odprtimi rokami sprejeli ter omogočili v Čebelarskem centru Slovenije, ki je po besedah Boštjana Noča, predsednika Čebelarske zveze Slovenije, tudi najlepši čebelarski center na svetu. »Veseli me in to je tisto, kar želimo - da se v čebelarskem centru dogaja,« je zbrane nagovoril Noč.
V	organizacijo simpozija, ki je potekal dopoldne, sta bila najbolj vpeta Andrej Jus, predsednik Čebelarskega društva Domžale, in Mitja Na-krst, predsednik Čebelarskega društva Lukovica, ki je prevzel vlogo moderatorja. Na simpoziju se je zvrstilo pet predavanj. Uvodno predavanje je bilo namenjeno poudarkom zgodovine čebelarstva. Matej Kotnik, nekdanji župan Občine Lukovica, član pripravljalnega odbora in Čebelarskega društva Lukovica, je uvodoma dejal: »Nismo govorili le o zgodovini, temveč tudi o dilemah in izzivih prihodnosti. Čebele ves čas opozarjajo na ekologijo in so zelo povezane s človekom. Človek je povezan z mnogimi stvarmi, poleg kemije tudi z intenzivnim kmetovanjem. Iz tega sledi, da bo morala stroka, ki je razvijala intenzivno kmetijstvo, več svoje pozornosti namenjati ohranjanju raznovrstnosti ekosistema.«
Za njim je prof. dr. Janko Božič zbranim predstavil pomembne razlike med čebelarjenjem pred 100 leti in danes. Daljše obdobje pa je čebelarstvo prisotno v slovenski ljudski in kulturni dediščini. O ljudskih izročilih je kot tretja podrobneje o tem spregovorila profesorica in kulturna publicistka Dušica Kunaver.
Zanimive statistike izhajajo iz primerjav med čebelarji doma in po svetu. Prof. dr. Aleš Gregorc je pojasnil, da se je od leta 1969 povečalo
slavnostna akademija v znamenju glasbe, plesa in povezovanja
Žlahtnim spremljevalkam slovenske kulture in vsem svojim predhodnikom so se pred začetkom popoldanske slavnostne akademije poklonili predstavniki vseh društev. Položili so venec pred Slaparjevo hišo v Lukovici, v kateri je bila točno 9. marca 1919 ustanovljena Čebelarska podružnica Brdski sodni okraj.
Na slavnostni akademiji, ki je potekala v dvorani Antona Janše v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu, so se poleg Godbe Lukovica predstavili tudi Komorni moški zbor Čebelarske zveze Slovenije, otroška folklorna skupina Dolsko, solist Peter Pirnat in njegova soproga Klav-dija s klavirsko spremljavo, igralec Marjan Kurent iz Doba, Citrarska skupina društva Lipa - Univerze za tretje življenjsko obdobje ter Klapa Sidro.
Zbrane je v slavnostnem govoru nagovorila prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, slovenska klimatologinja, predstojnica katedre za agrome-teorologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in članica Medvladnega foruma za spremembe podnebja v Ženevi. Pozdravila je organizacijo simpozija, saj se bodo le prek pospešenih strokovnih izobraževanj čebelarjev povečale možnosti, da bomo lahko nastale težave uspešno odpravljali. Po njenih besedah bo namreč prilagajanje čebelarjenja na novo podnebje neizbežno: »Čas, ki ga živimo, ni več ugoden. Ne za ljudi, ne za čebele. Leta, ki prihajajo, bodo za mnoge čas bolečih sprememb. Čas življenja prek svojih zmožnosti od virov, sposojenih od prihodnosti od naših mladih, se končuje. Nastopiti bo moral čas, ko bomo o naravi morali razmišljati drugače. Čas, ko bomo upočasnili zunanjo rast in jo postopoma zamenjali z notranjo rastjo.« Čebelarski center Slovenije je v sklopu živahnega celodnevnega dogajanja obiskalo 300 gostov. Med njimi so bili poslanka in predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak, član Evropskega parlamenta in nekdanji predsednik Čebelarske zveze Slovenije Lojze Peterle, županja Občine Lukovica Olga Vrankar, župani okoliških občin ter mnogi drugi predstavniki ustanov, ki delujejo v štirih občinah, iz katerih prihaja pet čebelarskih društev.
Ljudmila Novak je pozdravila zagnanost članov vseh petih društev. Veseli jo in verjame, da bo čebelarstvo na tem koncu Slovenije še naprej
marec 2019
DOGODKI 13
živelo ter se razvijalo. »Čestitam vsem petim društvom za to obletnico in odlično izpeljano prireditev. Zdi se mi zelo dobra poteza, da so se povezali, združili in skupaj pripravili prireditev na visokem nivoju, kot čebelarji pa zagotovo opravljajo izjemno pomembno vlogo v naravi. Ne samo, da imamo med, temveč imamo več in boljše pridelke. Pozdravljam, da se čebelarji izobražujejo, in kot smo videli, imajo veliko znanja, da lahko opravljajo to zahtevno nalogo,« je svoje vtise strnila Novakova.
Eden tistih, ki je že več kot 40 let aktivno vpet v čebelarstvo, je evropski poslanec Lojze Peterle. Po dogodku je izrazil hvaležnost ob povabilu na obletnico: »Organizatorji so stopili skupaj, pridno kot čebele, in pripravili izvrsten dogodek. Danes je v čebelarstvu drugače, kot je bilo v preteklosti. Poklic je veliko bolj zahteven in od čebelarja zahteva večje poznavanje bolezni, okolja, nenehno izobraževanje in odgovornost do narave.« Po njegovem mnenju je slovensko čebelarstvo v vzponu: »Čebelarji gradijo na tistem, kar smo postavili predhodniki. Opazi se kreativnost in inovativnost. Imamo čedalje več šolskih čebelnjakov in mentorjev, zato se za prihodnost in ohranjanje čebel med mlajšimi generacijami ni treba bati.« Njegovim besedam se je pridružila tudi slavnostna govornica: »Zamenjava količine s kakovostjo, nikoli ni slaba izbira. Za skok se moraš pognati naprej, za to moraš dobiti zalet. Torej stopiti nekaj korakov nazaj. Če tega ne storiš, ne moreš naprej.« Naj medi še naslednjih sto let!
Lea Smrkolj
Izdali smo zbornik ob 100-letnici organiziranega delovanja čebelarskih društev Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica in Moravče
Čebelarska društva (Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica in Moravče), ki smo se razvili iz ustanovne čebelarske podružnice za brdski sodni okraj, smo izdali zbornik na 168 straneh. Predstavitev zbornika je potekala v ponedeljek, 4. februarja 2019, v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici v dvorani Antona Janše. Prireditev je povezovala Barbara Hace. Glavni in odgovorni urednik zbornika je mag. Blaž Otrin. Avtorji besedil pa so še: Barbara Avsec, Bine Kladnik, Matej Kotnik, Mitja Na-krst, Blaž Otrin, Milan Runtas, Elena Skok, dr. Trajče Nikoloski. Izjemno pomemben doprinos k zborniku so trenutne fotografije čebelnjakov in članov društev (198 fotografij). Izdana monografija je v ponos čebelarjem, ki delujemo na našem območju, hkrati pa spoštovanje do čebelarjev, ki so skozi težavna obdobja vztrajali in društveno delovali. Širok spekter vsebine pa je zanimiv tudi za občane in vse, ki jih zanima čebelarstvo, zgodovina našega kraja in pomen naravoslovja ... Vabljeni, da si pridobite svoj izvod.
MiTJA NaKRST, PREDSEDNiK CD LuKOViCA
Čebelarsko društvo Lukovica: praznovali smo 100 let!
Čebelarsko društvo Lukovica je v petek, 25. januarja 2019, v Kulturni dvorani Janka Kersnika v Lukovici imelo redni občni zbor in društveno prireditev ob 100-letnici delovanja.
Povezovalka prireditve Urša Urbanija je pozdravila vse prisotne goste, predstavnike sosednjih čebelarskih društev, člane, starejše od 80 let, ter prisotne članice in člane Čebelarskega društva Lukovica. Pevski zbor Čebelarske zveze Slovenije je ob spremljavi citer odpel čebelarsko himno. Sledil je redni občni zbor društva, ki ga je uspešno vodil Janez Burkeljca. Sledilo je nadaljevanje obeležja 100-letnice delovanja. Društveno zgodovino sem orisal predsednik Mitja Nakrst. Sledila sta pozdravna govora županje mag. Olge Vrankar in predsednika ČZS Boštjana Noča. Iz obeh govorov je bilo razbrati pohvalo o dosedanjem delu in optimizem pri nadaljnjem delovanju društva.
Povezovalka je čestitala vsem dosedanjim odlikovancem visokega čebelarskega odlikovanja Antona Janše prve stopnje, in sicer so med njimi: Franc Peterka, Franc Omahna (že pokojni), Anton Cirer, Albin Zajc in Henrik Omahna.
Podelili smo odlikovanja Antona Janše tretje stopnje: Dejan Džanan, Boža Emeršič, Franc Grilj, Matevž Kotnik, Janez Krušnik, Slavka Krušnik,
Katja Nakrst, Štefan Pavlič, Franc Peterka, Marjan Pohlin, Jure Sambol, Roman Zajc, Stane Žibert, Bojan Žibert in odlikovanja Antona Janše druge stopnje: Janez Burkeljca, Alojz Cerar, Jožefa Cirer, Barbara Dimc, Bojan Emeršič, Frančiška Jemec, Stane Jemec, Janez Juvan, Venčeslav Karner, Stanislav Klopčič, Franci Koncilja, Adolf Kos, Jože Kos, Matej Kotnik, Marjan Križman ml., Marjan Križman st., Marija Nakrst, Mitja Nakrst, Marjana Omahna, Bojan Peterka, Ivan Prašnikar, Stane Pšajd, Franc Pustotnik, Marica Repe, Milan Šinkovec, Milan Štupar, Branko Udovič, Sonja Urbanija, Srečko Zalaznik. Vsem odlikovancem iskreno čestitamo ter jim želimo še veliko uspešnih čebelarskih let in društvenih prispevkov.
Vsem, s katerimi društvo uspešno sodelujejo, pa smo podelili zahvalne listine.
Med prireditvijo sta za kulturni vložek poskrbeli še mladi glasbenici La-risa in Sofija Capuder.
Uradni del prireditve se je končal s Slakovo pesmijo Čebelar, ki jo je na harmoniko zaigral Lenart Gerčar. Veselo druženje smo nadaljevali v gostilni pri Furmanu.
MiTJA Nakrst, PREDSEDNiK CD LuKOViCA
14 DOGODKI	WW Rokovnjač
Pustna povorka TD sv. Vid - zmagovalci Prevoje plešejo
Stara pustna pesem, ki so jo peli otroci, ko so se šli pokazat k sosedom, pravi: »Od hiše do hiše, od vrat do vrat, prinašamo smeh vam in s smehom pomlad, zato pa nam dajte en evrček, dva, tri bobe, tri krofe in košček mesa.«
Kljub staremu reku pa letos pustnim maskam ni bilo treba prinašati pomladi, saj je pustna povorka potekala v sončnem in toplem sobotnem popoldnevu. Kot že tradicionalno se je povorka vila od vrha Prevoj, skozi vas do kulturnega doma v Šentvidu. Povorko sta vodila grof in grafična v spremstvu Godbe Lukovica, za njimi pa so veselo poskakovale številne maske, ki so s svojo izvirnostjo in šaljivostjo zabavale gledalce ob cesti, vse do prireditvenega prostora v Šentvidu. Tu so maske zaplesale in pokazale svojo igrivost komisiji, ki je letos podelila res lepo število bogatih nagrad. Najbolj izvirni maski letošnjega leta sta skupina Meduze in zmagovalna skupina Prevoje plešejo. Med nagrajenimi pa najdemo maske: JUGO BAR Prevoje, Jungla, Zaporniki, Dinozavri, Pingvini, Vojak, Hobotnica, Indijanka in indijanček, Pika nogavička, Mesarji, Drakuli in številne druge.
Vsi, ki se nam niste pridružili letos, ste vabljeni, da se nam pridružite naslednje leto. Veselimo se vaše pustne izvirnosti.

V času, ko se je povorka vila proti kulturnemu domu Šentvid, je potekalo ocenjevanje krofov, ki so se potegovali za laskavi naslov Naj pustni krof 2019. Osvojile so ga žene društva Društvo podeželskih žena Moravče - iskrene čestitke. V kategoriji ocenjevanja krofov smo letos prvič uvedli novost, poleg zmagovalnega krofa simbolično nagrajujemo prav vsak prispeli krof, ki ga gospodinje prinesejo v ocenjevanje. Zato iskrene čestitke vsem letošnjim udeleženkam, ki so ocvrle prave pustne, domače krofe. Vsem ostalim pa velja povabilo za naslednje leto. Za uspešno izvedeno prireditve gre zahvala: občini Lukovica in režijskemu obratu Lukovica, PGD Prevoje, Godbi Lukovica, Daretu Tratniku in Marjanu Dobrotinšku, članom TD sv. Vid ter vsem ostalim, ki ste nam kakorkoli pomagali pri izvedbi.
Iskrena zahvala našim sponzorjem, ki so tokrat bili: Žito - Podravka, d. o. o., Gostilna Bevc, Gostilna Gašper, Pizzerija Furman, RCU, MOTO SET Ivo Lenček, s. p., Mesarstvo Robert Dobravec, s. p., Ljubljanske mlekarne, d. o. o, Jata Emona, d. o. o, Orbico, d. o. o., Tosama Domžale, Hotel Krona Domžale, Kmetija Kašnik Vrba, STUDIO Rebeka Trnjava, Semenarna Ljubljana, d. d., GAS Gostič David, s. p., Burja Miha, s. p., Trgovina Spina Prevoje.
Jerneja Strmsek Turk, foto: Rado Gostič
I 1
Maškare v Krašnji
V torek, 5. marca 2019, so se na podružnični šoli Krašnja vsi otroci je čas za zimsko slovo. Pustni sprevod je krenil izpred šole skozi vas. spremenili v prave pustne maškare. Tako vrtčevski otroci kot šolarji S svojo pojavo so na dvorišča hiš privabile vaščane, ki so jih nagradili so postali miške, mucke, klovni, pikapolonice, medvedki, levi, zmaji, z aplavzom, sladkarijami in zvoki harmonike. Vsem krajanom se lepo čarovnice, kavboji in mnogi drugi liki. Stopili so skupaj in sklenili, da zahvaljujejo in se že veselijo prihajajoče pomladi.
Helena Urbanija
marec 2019
DRUŠTVA 15
Za kulturni praznik k našemu velikemu poetu v Vrbo
Že dvajsetič je bil tokrat pohod od Radovljice do Vrbe. Dobrim trem stotnijam pohodnikov smo se tudi tokrat pridružili veterani vojne za Slovenijo in častniki iz Domžal.
Ob avtorju Zdravljice in z avtorjem pesmi - Je treba delat
Lepo se je srečati s prijatelji, ki se udeleže tega pohoda. Že med potjo in pozneje na proslavi ob Prešernovem spomeniku na Bledu je bilo čutiti ponos, da imamo Slovenci svoj dan kulture. Kultura je nesporno srž vsakega naroda, zato smo ponosni, da lahko razmišljamo in se izražamo v našem slovenskem jeziku, smo ponosni, da živimo na tem lepem prostoru v zavetju Alp, Panonske nižine in Jadrana, skratka, da smo Slovenci.
Praporščaki in zastavonoše so se ob spomeniku v Vrbi s častnim pozdravom poklonili našemu rojaku, velikemu pesniku dr. Francetu Prešernu.
Na osrednji slovesnosti v Vrbi, mali vasici pod mogočnim Stolom, nas je slavnostni govornik etnolog prof. dr. Janez Bogataj spomnil, da se v bistvu kulturni praznik slavi vse od rojstnega dne dr. Franceta Prešerna 3. decembra pa vse do datuma njegove smrti 8. februarja. Že lani smo se tako posvečali letu Ivana Cankarja, letos ne pozabimo na leto Valentina Vodnika.
Lara Jankovič nas je popeljala v svet poezije in dokazala, da ni čisto vsak nor, kdor se s petjem ukvarja. Svoje je dodal še kantavtor Adi Smolar, ki nas je opomnil, da je treba delat, pa čeprav je kulturni praznik dela prost dan.
Janez Gregorič
Gostili smo šahiste z Gradišča
Po dogovoru s šahisti z Gradišča pri Lukovici smo v začetku februarja skupaj preživeli večer ob šahovnicah.
Kot vsa dosedanja srečanja je bilo tudi tokrat tako. Prepustili smo se šahovski igri, sproščenosti, doživetju in pravemu športno-rekreativ-nemu utrinku. Uspešnejši gostje so si boljši zaključni rezultat priborili sebi v korist, sledil je večer druženja.
Čestitke Gradiščanom, vsem pa pohvala za prijeten večer, ki ga v prihodnjem zimskem času zagotovo ponovimo.
Tone Habjanič
Pust se je poslovil
Del slovenske kulture so tudi pustni običaji in praznovanja. To Zla-topoljci dobro vedo, zato se trudijo in jih ohranjajo.
Spomnim se, kako smo hodili v maškare, se veselili, zvečer pa ob kresu nepozabno uživali in peli ob veseljačenju. Čas pa s seboj neizprosno prinaša spremembe tudi na tem delu kulture v naši mladi Sloveniji. Zato je prav, da se potrudimo in ohranimo vsaj del tega, kar so nas naučili naši starši. Pravo spomladansko vreme je tudi letos omogočilo veseljačenje mladih šem po domovih, seveda s traktorskim prevozom, pustno nedeljsko dopoldne pa smo izkoristili za že 26. tradicionalno nogometno srečanje v pustnih maskah z ekipo Prevoj, ki jo že vsa ta dolga leta vodi Gašparjev Božo - gostilna Gašper. Tudi tokrat se nas je na zlatopoljskem igrišču zbralo veliko, kar ponazarja skupna fotografija pred začetkom nogometnega srečanja. Letos sta se ekipi razšli z neodločenim končnim rezultatom 4:4, kar je ugajalo obema ekipama in spod-
budilo prijateljsko druženje vseh na igrišču.
Ob koncu tekme smo se tudi tokrat odzvali povabilu člana dru-
štva Igorja Vrankarja, moža sedanje županje Olge Vrankar, in se na njunem domu ob pustnih dobrotah, ki sta nam jih pripravila, poveselili in podaljšali pustno rajanje v nedeljsko popoldne. Hvala vama!
Žal pa smo se morali odreči zaradi službene obveznosti in bolezni dogajanju v dolini po vaseh
občine Lukovica na pustni torek, ki smo jih že vrsto let obiskovali. V upanju, da nam bo drugo leto to omogočeno, vam vsem želimo, da vam pomlad prinese veliko pomladnega doživetja, leto pa obilo zdravja prav vsem in bogato dobro letino.
Tone Habjanič
16 DRUŠTVA
Občni zbor DU Lukovica
Leto je naokoli in treba je bilo pripraviti občni zbor DU Lukovica. Imeli smo ga 28. februarja 2019 v gostišču Čebelica na Brdu. Udeležilo se ga je lepo število članov.
Predsednica Marijana Grošelj se je v pozdravnem govoru zahvalila vsem povabljenim gostom za udeležbo. Iz DU Vir je prišla predsednica Marija Skok, iz DU Komenda podpredsednik Ivan Hlade, iz DU Radomlje Martin Capuder, iz DU Dob član UO Marjan Koderman, iz DU Trzin predsednik Zoran Rink, ki je bil hkrati tudi predstavnik ZDUS in PZDU Gorenjske in iz DU Domžale podpredsednica Marija Radkovič. Še posebej pa smo bili veseli županje Olge Vrankar, ki nam je namenila nekaj prijaznih besed in obljubila majice za kolesarje. Po pozdravnem govoru se je predsednica Marijana Grošelj v svojem poročilu zahvalila vsem ožjim sodelavcem za pomoč pri vodenju društva. Z minuto molka pa smo počastili naše umrle člane. Pred začetkom dela zbora smo se sprostili ob nastopu mladih folkloristov in harmonikarja Damjana iz Turističnega društva sv. Vid. Sledila so poročila vseh vodij dejavnosti in poročilo blagajničarke Majde, ki spretno vijuga s skromnimi finančnimi sredstvi, za kar smo ji vsi hvaležni. Vemo, da delo s financami, posebno, če jih je malo, ni prijetno. Iz poročil, ki so bila dobro pripravljena, smo ugotovili, da je za nami uspešno leto. Bili smo na šestih poučnih, nepozabnih in lepih izletih, ki so nas popeljali na različne konce Slovenije, kjer smo se družili z domačini. Odpeljali smo se tudi v tujino in si ogledali avstrijski Gradec. Vsak prvi ponedeljek smo se odpravili na pohod in uspešno prehodili enajst pohodov. V septembru smo pripravili gobarski piknik. Pod vodstvom Žana in Slavke, ki sta znana poznavalca gob, smo se seznanili z različnimi vrstami gob in uživali v pripravljeni gobji jedi. Tudi v delavnicah ročnih spretnosti se je vsak mesec ustvarjalo. Naše rokodelke so uspešno sodelovale s šolo, kjer so učence učile različnih ročnih spretnosti. Sodelovale so tudi pri predstavitvi Občine Lukovica na tržnici v Domžalah in z delavnico na Lukovem sejmu. Imele so razstavo v dvorcu Rus, ki se je imenovala Iz babičine skrinje.V preteklem letu je zaživelo kolesarjenje. Kolesarji so opravili sedem etap, ene so bile daljše, druge krajše. Pomembno je, da je ta dejavnost zaživela. Likovna sekcija je pripravila delavnico slikanja na kamen, ki je bila dobro obiskana. Pripravili so razstavo svojih del v Pungartnikovi hiši. Bila je lepa razstava akvarelov in dobro pripravljena. Sodelovali so na likovnem natečaju v Menačenkovi domačiji in bili uspešni. Naši prostovoljci so obiskali vse člane, stare nad 80 let, bolne in tiste, ki živijo v domovih za ostarele. V decembru pa smo pripravili silvestrovanje, ki je bilo tudi zelo dobro obiskano.
Predstavljen je bil plan za leto 2019 v katerem predvidevamo šest izletov na različne konce v Sloveniji, skočili bomo tudi v tujino. Poudarek bo predvsem na druženju z domačini. Pohodniki bodo šli vsak prvi ponedeljek na pohod. Plan pohodov je pester in zanimiv. Začnemo in končamo z lažjimi, vmes pa so malo zahtevnejši. Kolesarjenje se bo začelo aprila. Delavnice ročnih del bodo potekale vsak zadnji torek v mesecu skozi vse leto, kjer bodo izdelovale košarice iz svaljkanega papirja, quiling, pletle pončo, delale s fimo maso, pripravljale razstavo in izdelovale novoletne izdelke. V maju bodo prostovoljke obiskale člane, stare nad 80 let, bolne in tiste, ki so v domovih za ostarele. Likovniki bodo delali z mentorjem, obiskali galerijo, slikali v naravi, sodelovali na najmanj eni prireditvi izven občine in pripravili razstavo.. Pripravili bomo srečanje s sosednjimi društvi upokojencev. Popeljali jih bomo na ogled cerkve sv. Luke v Praprečah, potem pa h Gradiškemu jezeru na rokovnjaški golaž. Udeležili se bomo srečanja upokojencev gorenjske regije. Pripravili bomo tri predavanja: na temo novih prometnih predpisov, o negi bolnika na domu in sladkorni bolezni. Decembra pa bo na vrsti silvestrovanje. Tudi letos imamo zanimiv plan in vredno se je udeležiti teh dejavnosti.
Po poročilih in predstavitvi plana so dobili besedo povabljenci. Vsi po vrsti so nas pohvalili in se veselijo druženja z nami.
Občni zbor DPŽ Lukovica
Tudi letos smo imele članice Društva podeželskih žena občni zbor 8. februarja. Že zjutraj sem iz radia slišala« le čevlje sodi naj kopitar«. Kako bi bilo lepo, a žal vedno ne drži. Naše ženske pa danes niso imele časa za tuje probleme, ker je bil naš program res pester. Gostilna pri Furmanu je bila polna, zbralo se nas je okoli 60. Poleg članic so se nam pridružile tudi županja Olga Vrankar, kmetijska svetovalka Pavla Pirnat in predstavnice sosednjih društev.
Z njihovo pomočjo in pridnimi članicami nam vsako leto uspe uresničiti zastavljeni načrt dela.
Tokratni občni zbor je bil nekoliko drugačen, saj je iz osebnih razlogov odstopila naša dolgoletna in vestna predsednica Vida. Naj se ji še enkrat iskreno zahvalimo za vse, kar je naredila za nas, ter ji zaželimo vse dobro in da še naprej ostane z nami. Za novo predsednico je bila izvoljena Milena Urankar in za podpredsednico Marija Cerar. Obema čestitamo in želimo uspešno vodenje v naslednjih letih. Sestavile smo še načrt dela in pobrale članarino. Do maja se nam še lahko pridružite. Vsake nove članice smo zelo vesele.
V nadaljevanju dneva smo prisluhnile Jožici Pečnik, ki se že vrsto let ukvarja z bio pridelavo rastlin. Tema predavanja: Kultura v najširšem pomenu besede - tudi v odnosu do narave. Kot je dejala predavateljica, vse preveč onesnažujemo in premalo izkoriščamo rastline, ki se nam ponujajo. Podučila nas je, da je vsak plevel dragocen in tudi uporaben. Številni so celo zdravilni pri raznih boleznih, alergijah in tudi za splošno uživanje. Sama se že vrsto let prehranjuje z njimi in res odlično skriva svoja leta. Vse rastline suši na zraku in ne zmrzuje ali predeluje. Veliko uživa tudi kalčke. Imela jih je tudi s seboj in bili so res okusni. Skratka, zdravo in zanimivo.
Dan smo zaključile s kosilom in družabnim popoldnevom. Pa še povabilo: vabimo vas na praznovanje materinskega dne v ponedeljek, 25. marca, ob 10. uri na parkirišču ob Gradiškem jezeru. Malica iz nahrbtnikov in zabava ob zaključku pohoda.
Lepo vabljeni, da se nam pridružite!
UPRAVNi ODBOR DPŽ LuKOViCA
marec 2019
DRUŠTVA 17
Občni zbor Godbe Lukovica
Zadnjo januarsko sredo je potekal redni letni zbor članov in članic Godbe Lukovica. S tem so potegnili črto pod zelo uspešno leto, v katerem so praznovali 20-letnico obstoja društva.
V poročilu o delovanju v letu 2018 se je tako predsednik godbe Uroš Klopčič v veliki meri dotaknil pestrega dogajanja, povezanega s praznovanjem obletnice. Izpostavil je nastop in predstavitev v oddaji Dobro jutro na Televiziji Slovenija ter seveda osrednji koncert z gostom Vladom Kreslinom v začetku junija in septembrsko srečanje pihalnih orkestrov z godbeno veselico. Vsi trije dogodki so bili zelo odmevni in dobro obiskani. Hkrati je bil to velik organizacijski in finančni zalogaj, zato se je predsednik zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je obletnica tako dobro uspela. Poleg omenjenih so godbeniki nastopili še na dobro poznanih tradicionalnih nastopih, skupno so se tako v lanskem letu občinstvu predstavili kar 26-krat. Ob koncu leta so pripravili dva novoletna koncerta, ki so ju godbeniki prvič povezovali sami, kar je
bilo zelo dobro sprejeta novost. Godbi so se priključili trije novi glasbeniki. Skupno je tako lansko leto godbene vaje, ki so večinoma potekale dvakrat tedensko, obiskovalo 46 članov. Sledila so še poročila ostalih delovnih teles, ki so bila vsa pozitivna in potrjena s stani članov občnega zbora.
Minulo leto je bilo tako ocenjeno kot delovno zelo intenzivno in uspešno.
Novo leto je prineslo že nove izzive. Po novoletnem koncertu so lukoviški godbeniki zaključili dolgoletno, skupno kar 10-letno sodelovanje z dirigentom Luko Einfaltom. Ob tej priložnosti se mu tudi zahvaljujejo za njegov velik prispevek k razvoju orkestra. Upravni odbor je medtem že izbral novega strokovnega
vodjo Godbe Lukovica. To je postal mladi akademsko izobraženi glasbenik Gregor Dermol, ki se je zbranim predstavil na občnem zboru. Že takoj naslednji teden, v začetku februarja, je zavihal rokave in vodil prvo vajo. Vse od takrat godbeniki pridno vadijo nove skladbe in vas že vabijo na njihove nastope, katerih datume objavljajo na družabnih omrežjih.
Leon Andrejka
Predsednik godbe Uroš Klopčič in novi	Redni letni občni zbor Godbe Lukovica
dirigent Godbe Lukovica Gregor Dermol
Februar pri upokojencih
V februarju smo pri upokojencih opravili načrtovani pohod. Zadnji torek smo imeli delavnico.
Imeli smo sejo upravnega odbora. Ves februar je potekal v pripravah na občni zbor, ki smo ga imeli 28. februarja v gostišču Čebelica.
V	marcu bomo organizirali predavanje Novosti v cestnem prometu, ki bo 21. marca 2019 ob 18. uri v dvorani Janka Kersnika v Lukovici.
V	aprilu bomo pripravili zdravstveno predavanje Nega bolnika na domu, ki bo 4. aprila ob 16. uri v Pungartnikovi hiši v Lukovici.
Kolesarji pa ne pozabite na tretji torek v aprilu.
DANiCA OsOLNiK
Občni zbor TD sv. Vid izvolil novo vodstvo
15. februarja 2019 je turistično društvo sv. Vid imelo svoj redni letni občni zbor. Po izvolitvi delovnega predsedstva je o delu društva preteklega leta poročala predsednica, ki je poudarila izjemno uspešno leto delovanja.
Poleg tradicionalnih prireditev, Pustna povorka s tekmovanjem za naj pustni krof, Vidov večer in Vidov sejem, je društvo organiziralo prvo golažijado TD sv. Vid, ki je privabila kar 11 tekmovalnih ekip, zeliščarsko delavnico ter največji projekt, uprizoritev domače gledališke šaloigre Miklova šala, ki je napolnila dvorano v Šentvidu kar petkrat do zadnjega kotička. Potepali smo se po Sloveniji, obiskali najlepši glamping kamp Garden Village na Bledu, se povzpeli na Vo-gart, kolesarili po Primorski in spoznavali vinorodno Štajersko. Ponosni smo, da nam je po vseh letih delovanja končno uspelo najti svoje društvene pro store, ki nam bodo zagotavljali uspešno nadaljnje delovanje. Ob tem se zahvaljujemo KS Prevoje za skupno sodelovanje. Volilno leto je zahtevalo novo izvolitev vodstva društva. Naslednji mandat ostaja pod istim vodstvom, več o novih članih v odborih ter programu dela za leto 2019 pa na www.td-svvid.si. V novo ustvarjalno leto društva, polno izzivov, nas je z izrečenimi pohvalami in vzpodbudnimi besedami pospremila tudi županja Olga Vrankar.
Na koncu samo še povabilo, da se nam pridružite. Veselimo se vsakega novega člana, novih idej in novih moči za skupno ustvarjanje lepih trenutkov v naši lokalni skupnosti. Lepo vabljeni!
Jerneja Strmsek Turk
18
DRUŠTVA
Rokovnjač
Občni zbor Športnega društva Zlato Polje
Konec leta je čas, ko se potegne črta, zbir številnih del, ki smo jih opravili med letom. Tudi v našem športnem društvu ni drugače.
Zbrali smo se, da nam odgovorni za celotno delo podajo poročila. Predsednik je vse prisotne pozdravil, prebral dnevni red, za delovnega predsednika pa predlagal Matica Oražma. Slednji se je zahvalil za zaupanje in začel z vodenjem. Prisluhnili smo poročilu predsednika Mirana Močnika, ki je med drugim dejal, da smo bili delavni in uspešni, da moramo tako delati tudi v bodoče. Prebral je tudi plan dela za letošnje leto. V nadaljevanju smo poslušali poročila tajnika, blagajnika, inventurne komisije in nadzornega odbora ter poročilo o športno-rekreativnem dogajanju. Navzoči na poročila niso imeli pripomb, razprave nanj ni bilo, z dvigom rok so bila poročila soglasno sprejeta. Občnemu zboru se zaradi zasedenosti ni odzvala županja Olga Vrankar, zagotovila pa je prisotnost na prvi seji upravnega organa, izostanek pa je zaradi bolezni opravičil tudi predsednik ZB Zlato Polje in član društva Vinko Jeras.
Večer smo zaključili ob klepetu in prigrizku gostilne Purman, ki nam je del dobrot tudi sponzorirala. Sledila je zahvala predsednika občini Lukovica za pomoč, vsem, ki nas podpirajo, vsem dona-torjem in vsem, ki društvu kakorkoli pomagajo.
Tone Habjanič
Pletenje košaric iz papirja
V DU Lukovica smo v januarju in februarju imeli rokodelsko delavnico pletenja košaric iz časopisnega papirja, ki jo je vodila gospa Irma. Potrebovale smo časopisni papir, tanko leseno palčko, lepilo, škarje in model. Najprej smo nastrigle trakove iz papirja in jih nato s pomočjo lesene palčke zvijale v tanke svaljke. Ko smo imele dovolj zvitkov, smo začele z izdelovanjem košarice. Najprej smo naredile dno, nanj položile model in začele prepletati zvitke. Sliši se enostavno, delati pa je malo težje. Kot ponavadi so bile nekatere bolj spretne, drugim pa je prepletanje delalo precej težav. Gospa Irma nam je rada pomagala, toda kljub njeni po-
moči vseh košaric nismo dokončale. Z voljo in vztrajnostjo, ki jo premoremo, bomo košarice naredile doma in jih na nasle-
dnji delavnici v marcu ponosno prinesle pokazat. Naše delavnice potekajo vsak zadnji torek v mesecu od 16.30
do 19.00. Pridružite se nam, imamo se lepo in vedno se kaj novega naučimo.
Danica Osolnik
r^ PROEVENf
www.racunovodski-servis.si
marec 2019
OTROCI 19
Renault CLIO
RENAULT
Passion for life
o Prihranek do ^2.000 €
200 € za nakup dodatne opreme
Brezplačno obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 1. leto
*V prihranek je vključen redni popust višini 1000 €, ki velja za vse verzije modela Clio, razen za Clio omejene serije Limited. Ob nakupu avtomobila prejmete popust ob menjavi staro za novo v višini 400 €; v primeru nakupa avtomobila prek Renault Financiranja pa prejmete še dodatni popust v višini 600 €. **Renault Financiranje ni pogoj za pridobitev bona v vrednosti 200 € za nakup dodatne opreme. ***Ob nakupu avtomobila prek Renault Financiranja prejmete brezplačno obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 1. leto. 2. leto obvezno zavarovanje avtomobila prek Renault Financiranja. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si.
Poraba pri mešanem ciklu 4,8-6,3 l/100 km. Emisije CO2 125-143 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6c. Emisija NOx: 0,0168-0,0373 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00017-0,00129 g/km. Število delcev (x1011): 0,05-0,91. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2 5 ter dušikovih oksidov.
Renault priporoča
SfTO	D D HOIIB renault.si
RENAULT
Passion for life
Vaš trgovec v Domžalah AVTO SET-SETNIKAR d.o.o.
Dragomelj 26, 1230 Domžale
20
OTROCI
Rokovnjač
Pohvala
knjižničarskemu krožku
V	letošnjem šolskem letu obiskuje knjižničarski krožek 17 učenk iz 7. in 8. razreda. Dekleta predano in vestno soustvarjajo knjižno kulturo na šoli ter delijo veselje do knjig in branja tudi drugim učencem.
Za njimi je že kar nekaj dejavnosti, s katerimi so popestrile letošnje dogajanje v knjižnici. Precej pester je bil december, ko smo v pričakovanju novoletnih praznikov obeležili še 100-letnico smrti Ivana Cankarja. Dekleta so pripravila Cankarjev križkraž, ki so ga lahko reševali vsi učenci.
V	knjižnici so razstavile Cankarjeva dela in se pogovarjale o njihovih sporočilih. Neža Tereza Šircelj, tudi članica krožka, je narisala čudovit portret Ivana Cankarja, ki je knjižnico krasil skozi ves december (fotografija portreta).
Po novem letu smo prek knjig praznovali rojstni dan Svetlane Makarovič. Valentin Vodnik, naš prvi pesnik, nas bo spremljal skozi vse leto, saj mineva 200 let od njegove smrti. Seveda pa februarja nismo pozabili na Franceta Prešerna. Dekleta pomagajo mlajšim učencem pri iskanju knjig, občasno pa mlajšim učencem v OPB preberejo tudi kakšno zgodbico. Poleg tega pomagajo pri ovijanju in pospravljanju knjig. Zdaj, ob prehodu knjižnice v nov program cobiss, menjamo tudi nalepke na knjigah, potem pa jih prelepimo še z zaščitnimi. Tudi tukaj so dekleta zelo pridna in vztrajna, kljub velikemu številu knjig.
Zato, drage učenke, vam izrekam veliko pohvalo in želim, da še naprej ostanete zveste knjigam in knjižnici.
Danica Dolar
Kulturni teden v vrtcu Medo in obisk dvorca Rus
V torek, 5. februarja, smo starejše skupine otrok iz vrtca Medo obiskale dvorec Rus, nekdanjo legendarno furmansko gostilno v Šentvidu pri Lukovici. Ogledali smo si Valen-tinino razstavo kruha in baročno dvorano.
Ob prihodu sta nas pozdravila vodja domačije Rus Tanja Šubelj in Florjan Sušnik, Cveto, naš Prešeren. V posebni obleki in s peresom v roki nas je najprej praznično nagovoril gospod Cveto, reinkarnacija Franceta Prešerna, gospa Tanja pa nas je nato prijetno vodila skozi ogled dvorca in prikazala, kako na prijeten način širita in delita rodbino Rus. Polni pozitivnih vtisov smo se vrnili v vrtec in sklenili, da je bi bil obisk lepa popotnica v praznovanje kulturnega praznika. Kulturni teden smo obeležili tudi s risanjem portreta dr. Franeta Prešerna, spoznavanju balade Povodni mož in poslušanju sedme kitice Zdravljice, naše himne, za katero vsi vemo, da je poleg grba in zastave pomemben državni simbol Republike Slovenije.
VERONiKA HRiBAR
Obiskal nas je Grini
Vesela sem, da nas je obiskal Grini. Povedal nam je, da lahko sodelujemo v nagradni igri. Podaril nam je voščenke in barvice. Zdaj jih lahko uporabim za moj izdelek. Vesela sem, da smo se z Grinijem tudi fotografirali. Naučila sem se tudi, da je vedno treba ločevati odpadke ali jih pa reciklirati. Povedal nam je tudi, da bo imel svoj časnik. Upam, da bo moj izdelek v Grinijevem časniku.
Karolina Kink, 3. b
Ko je prišel Grini, smo se vsi razveselili. Povedal nam je, da bo to leto naredil svoj čisto prvi časopis. Rekel je tudi, da mi lahko sodelujemo. Razdelil nam je tudi barvice. Skupaj z Grinijem smo se fotografirali.
Ana Cerar, 3. b
V sredo nas je obiskal Grini. Podaril nam je voščenke in barvice. Povedal nam je tudi, da bo ustvaril časopis, kjer lahko sodelujemo tudi mi. Tudi fotografirali smo se z njim. Povedal nam je, da je treba ločevati odpadke in skrbeti za vodo. Zelo nama je bilo všeč.
Nika Andrejka in Julija Žabota, 3. b
marec 2019
OTROCI 21
Kulturno dogajanje na PŠ Krašnja
Obisk pisateljice Nine Mav Hrovat
Naša šola se je tudi letos vključila v program dogodkov pripovedovalskega festivala Bralnice pod slamnikom. Obisk avtorja na šoli smo tokrat namenili učencem podružnične šole Krašnja.
Tako je 4. februarja učence obiskala prijazna pisateljica Nina Mav Hrovat, ki se je z otroki družila skoraj dve šolski uri.
Pod vodstvom krašenjskih učiteljic so se učenci na srečanje pripravljali že dalj časa. Ob obisku pisateljice so vsi razredi predstavili prijeten programček, v katerem so na različne, zanimive načine poustvarili vsebine in sporočila treh knjižnih del gostje. V drugem delu se je pisateljica še sama predstavila. Z učenci se je pogovarjala o pomenu domišljije, zatem pa jih je navdušila še s čisto pravimi knjižnimi čarovnijami. Nato je učencem doživeto prebrala svojo zgodbo O miški, ki je zbirala pogum, in predstavila še nekaj svojih del.
Srečanje je vsem ostalo v prijetnem spominu. Tudi zato učenci zdaj še raje posegajo po knjižnih delih pisateljice Nine Mav Hrovat. Želimo ji, da pod njenim peresom vzklije še veliko besed za male in velike otroke.
Danica Dolar
Mi pomeni kultura?
Razmišljanja iz 3. b:
Lepo govorimo, se kulturno obnašamo, lepo jemo, se ne deremo, se ne tepemo, ne tečemo, vljudno pozdravljamo.
Žan, Janez, Míha
Kultura pomeni ljudem zelo veliko. Tudi slovenski kulturni praznik je zelo pomemben. Kulturni smo, ko pomagamo ljudem. Pomeni prijaznost, da se zahvališ, pomagaš starejšim ljudem, si vljuden.
Benjamín, Gašper, Rožle, Jakob, Sergej
Kultura je neke vrste bonton. Bonton je, da pozdravljaš, se zahvališ, starejšim odstopiš sedež, se zahvališ, če ti kdo kaj da, da pomagaš starejšim osebam, da beremo knjige in se lepo obnašamo. Ob kulturnih praznikih gremo na različne prireditve. Ko slišimo himno, vstanemo in po himni ne ploskamo.
Níka, Marta, Julíja
Kultura pomeni vljudno obnašanje. Vljudne stvari so: pozdravljanje, pomoč starejšim in mlajšim osebam, da ne govoriš grdih besed, starejšim ljudem pomagaš čez cesto, v šoli učiteljico vljudno pozdravimo, doma pomagamo staršem.
Ajdín, Val, Ožbej, Julíjan
Kultura je, da se lepo obnašamo. Da smo prijazni. Pozdraviš vsakega, ki pride mimo, bereš knjige, v knjižnici ne kričiš, se ne pretepaš. V šoli poslušamo učiteljico. Ko zakašlja-mo, damo roko pred usta.
Elma, Manca, Ana Zbrala Tína Pergar
Umetniki v vrtcu Medo
»Vsak otrok je umetnik, problem je, kako ostati umetnik, ko otrok zraste.« (Pablo Picasso)
V	vrtcu Medo smo se v januarju pri Ježkih spremenili v čisto prave umetnike. Letošnje šolsko leto je rdeča nit vrtca likovno ustvarjanje otrok.
V	začetku meseca smo prek igre, knjig, leksikonov, zgodb in pogovora spoznavali delo slikarja, njegove pripomočke, materiale in spoznavali različne likovne tehnike.
Otroci so si ogledali kar nekaj pomembnejših likovnih del tujih in slovenskih slikarjev in si le te neverjetno hitro tudi zapomnili. Tisto, kar pa je otroke najbolj prevzelo, je bilo svobodno izražanje, igra z barvami, »packa-nje«. V času eksperimentiranja na različne načine je nastalo kar nekaj likovnih del. Ob branju knjige z naslovom Gal v galeriji so takoj prepoznali že predstavljena likovna dela. Ob knjigi smo med drugim govorili tudi o galeriji in razstavah. Skupaj smo se odločili, da si čisto pravo razstavo priredimo kar v vrtcu. Otroci so svoja likovna dela namestili vsak na svoj razstavni pano, ki smo jih izdelali iz kartonov. Otroci so narisali in napisali vabilo, s
katerim so povabili otroke ostalih skupin vrtca na ogled razstave.
Razstavo so si ogledali tudi starši naših umetnikov, s katerimi smo se ob koncu meseca
družili ob likovnih delavnicah in izvedli prijetno popoldansko druženje. Čeprav se podajamo novim tematikam, znanju in spoznavanju nasproti, pa ustvarjanja in likovnega raziskovanja ne bomo opustili.
Tina Osolnik in Tadeja Oražem
22
OBVESTILA
Rokovnjač
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18), 46. člena Zakona o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, 100/13) in 7. člena Pravilnika o kolektivni blagovni in storitveni znamki ZAKLADI ČRNI GRABEN (Ur. vestnik Občine
Lukovica, št. 2/18), Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica objavlja
JAVNI POZIV
za zbiranje vlog za pridobitev pravice do uporabe kolektivne blagovne in storitvene znamke ZAKLADI ČRNI GRABEN za leto 2019
1. Predmet javnega poziva
Pridobitev pravice do uporabe kolektivne blagovne in storitvene znamke ZAKLADI ČRNI GRABEN (v nadaljevanju: znamka).
2. Pogoji za pridobitev pravice do uporabe znamke
Pravico do pridobitve in uporabe znamke imajo fizične in pravne osebe s sedežem na območju občine Lukovica in so vpisane v ustrezni register dejavnosti (v nadaljevanju: nosilci dejavnosti).
Pravico do pridobitve in uporabe znamke imajo tudi druge fizične in pravne osebe, ki nimajo sedeža na območju občine Lukovica, pod pogojem, da se znamka uporablja samo za blago, pridelano na območju občine Lukovica in izpolnjujejo pogoj iz prejšnjega odstavka.
3. Vsebina prijave na javni poziv
Vloga vsebuje:
• prijavni obrazec z naslednjimi podatki vlagatelja: ime in priimek oz. naziv, ime in priimek zakonitega zastopnika, naslov, vrste blaga in storitev, za katero želi uporabljati znamko z navedbo razreda in artikla, v primeru kmetijskih pridelkov in izdelkov tudi navedbo načina kmetovanja
(ekološko, integrirano, konvencionalno), datum, žig in podpis zakonitega zastopnika,
zahtevana dokazila:
kopija izpisa iz registra, iz katerega je razvidna dejavnost, za kmetijska gospodarstva pa zadnji izpis iz Registra kmetijskih gospodarstev, parafirani vzorec pogodbe.
4. Rok za oddajo prijave na javni poziv in način prijave na javni poziv
Pisni zahtevki morajo biti poslani v zaprtih ovojnicah, opremljenimi z naslovom pošiljatelja in označeni z oznako: »NE ODPIRAJ! JAVNI POZIV - ZNAMKA ZČG 2019«,
na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, najkasneje do četrtka, 18. 4. 2019, do 10. ure. Upoštevane bodo prijave, ki bodo na navedeni datum prejete do najkasneje 10. ure. Prijave se lahko dostavijo osebno v tajništvo občine ali posredujejo s priporočeno pošto. Vloga bo z dnem objave poziva objavljena na spletni strani občine: www.lukovica.si in bo na voljo v tajništvu občine.
Odpiranje prispelih vlog bo: 18. 4. 2019, ob 11. uri, v prostorih Občine Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica.
Odpiranje vlog ni javno.
5. Informiranje o javnem pozivu
Vse dodatne informacije glede poziva lahko dobite na naslovu: Občina Lukovica, Stari trg 1, (I. nadstropje), 1225 Lukovica, v času uradnih ur. Kontaktna oseba: Katka Bohinc, telefon: 01 729 63 18. Elektronski naslov za posredovanje vprašanja v zvezi s pozivom: katka.bohinc@lukovica.si.
6. Obveščanje o izidu javnega poziva
Vlagatelji bodo o odločitvi pisno obveščeni s pisnim sklepom.
Zoper odločitev občinske uprave je možna pritožba v roku 15 dni, od dneva vročitve sklepa vlagatelju, skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13).
Po pravnomočnosti sklepa o podelitvi pravice do uporabe znamke Občina Lukovica z vlagateljem sklene pogodbo in uporabniku določi šifro uporabnika. V pogodba bodo urejene medsebojne pravice in obveznosti med Občino Lukovica in uporabnikom znamke.
Številka: 322-0006/2019-2 Datum: 5. 3. 2019
OBCiNA LuKOViCA
mag. Olga VRANKAR, županja, l. r.
Obvestilo
Očistimo svojo občino Lukovica
Na območju občine Lukovica bo organizirana čistilna akcija v soboto, 6. aprila 2019 od 8.00 do 12.00. K sodelovanju vabimo vse ljubitelje čiste narave. Krajevne skupnosti, društva, šolo, vrtec oziroma vse, ki želite, da bi imeli čisto občino.
Zbirno mesto je v Lukovici - pred občino ali drugih lokacijah; Šentvid - pred objektom krajevne skupnosti, Rafolče - na igrišču, Krašnja - pred šolo, Blagovica - na igrišču, Trojane - pred trgovino, Češnjice -na križišču pred bivšo šolo, Zlato Polje - na igrišču.
Zaradi večje preglednosti in plana dela predstavnike krajevnih skupnosti, društev, prosimo, da se predhodno, do 2. 4. 2019 najavite na Občino Lukovica, kontaktna oseba Primož Dežman na tel. 01 7296 311 ali e-po-što: primoz.dezman@lukovica.si in sporočite predvideno število udeležencev v skupini.
Čistilna akcija bo ob vsakem vremenu, svetujemo primerno obutev in oblačilo. Za rokavice poskrbite sami, vreče pa bodo razdeljene na zbirnih mestih.
Vse občane, ki poznajo v naši občini odslužena motorna vozila, ki so zapuščena v na-
ravi, prosimo, naj sporočijo na Občino Lukovica na tel. 01 729 63 11 ali e-pošto: primoz. dezman@lukovica.si lokacijo odsluženih vozil, da bomo zapuščeno vozilo odstranili in predali pooblaščenim organizacijam v razgradnjo.
Rok za obveščanje teh lokacij je do 5. aprila 2019.
O morebitnih spremembah čistilne akcije, vas bomo obveščali na spletni strani Občine Lukovica (http.//www.lukovica.si).
OBCiNSKA UPRAVA
marec 2019
OBVESTILA 23
RAZPORED ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV V OBČINI LUKOVICA (POMLAD 201 9)		
1 DATUM ZAČETKA KRAJEVNA 1 ODVOZA SKUPNOST	NASELJA	
^ ,nlQ KS Rafolče, KS Zlato ¿b.i. ¿uis Polje, KS Lukovica	Brezovica pri Zlatem polju, Brdo pri Lukovici, Čeplje, Dupeljne, Gradišče pri Lukovici, Lukovica, Mala Lašna, Obrše, Podgora pri Zlatem polju, Preserje pri Lukovici, Prapreče (Spodnje, Zgornje), Preserje pri Zlatem polju, Rafolče, Spodnje Koseze, Straža, Trnjava, Trnovče, Videm pri Lukovici, Vrhovlje, Zlato polje	
KS Blagovica, KS 26.3.2019 Češnjice, KS Krašnja, KS Trojane	Blagovica, Bršlenovica, Češnjice, Cabrje pod Špilkom, Colčaj, Gorenje, Hribi, Javorje pri Blagovici, Jelnik (Mali, Veliki), Jelša, Kompolje, Koreno, Korpe, Krajno Brdo, Krašnja, Lipa, Log, Petelinjek (Spodnji, Zgornji), Podmilj, Podsmrečje, Poljane, Prevoje, Prilesje, Prvine, Selce, Spodnje Loke, Suša, Šentožbolt, Trojane, Učak, V Zideh, Vošce, Vranke, Vrh nad Krašnjo, Zavrh pri Trojanah, Zgornje Loke, Zlatenek, Žirovše	
27.3.2019 KS Prevoje	Imovica, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici, Vrba	
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev spadajo: V	kopalniška oprema, V	pohištvo, preproge, oblazinjeno pohištvo, V	svetila in senčila, veliki gospodinjski aparati (štedilniki, hladilniki ...), veliki železni in drugi kovinski kosi ...		Med kosovne odpadke iz gospodinjstev NE spadajo: X nevarni odpadki, kot so embalaža škropiv, olj, barv in lakov, X avtomobilski deli, X akumulatorji, Xgume, X sodi, X gradbeni material, Xveje drevja in živih mej, X azbestna kritina.
1 Kosovne odpadke postavite na predvideni dan odvoza 1 do 5. ure zjutraj na odjemno mesto, kamor običajno 1 postavite zabojnike za komunalne odpadke.		Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Savska 34, 1230 Domžale 01/729-54-30 1 info@jkp-prodnik.si 1 www.jkp-prodnik.si. PRODNIK Javno komunalno podjetje
1 1		
RAZPORED ODVOZA NEVARNIH ODPADKOV V OBČINI LUKOVICA (POMLAD 201 9)
DATUM URA		NASELJE	LOKACIJA
14.00-	15.00	Trojane	Pri gasilskem domu
1 1.3.2019 15.30-	16.30	Blagovica	Pri pošti
1 7.00-	18.30	Lukovica	Pri ekološkem otoku na Maklenovcu
KAKO RAVNATI Z NEVARNIMI ODPADKI?
^ Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta.
~k Tekoči odpadki naj bodo v zaprti posodi, čeprav improvizirano.
* Odpadkov iste skupine ne združujte v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije.
•k Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal.
•k Ostri odpadki morajo biti predani v embalaži iz stekla ali trde plastike.
Pomembno! Nevarni odpadki lahko zaradi svoje sestave ob nepravilnem odlaganju onesnažijo okolje, podtalnico ali druge dragocene vodne vire. Zato nevarnih odpadkov NE SMEMO odlagati v navadne zabojnike za odpadke ali v naravo, prav tako pa jih ne smemo zlivati v kanalizacijo.
Ste vedeli? Nevarne in kosovne odpadke lahko kadar koli v letu brez doplačila oddate v Centru za ravnanje z odpadki Dob.
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Savska 34, 1230 Domžale 01 /729-54-30 I info@jkp-prodnik.si I www.jkp-prodnik.si.
PRODNIK
Javno komunalno podjetje
Kaj so nevarni odpadki? Akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila, gume osebnih avtomobilov, motorno olje, pločevinke s potisnim plinom, razredčila, odpadno jedilno olje, ostri medicinski odpadki (npr. igle)...
24
OBVESTILA
Rokovnjač
Kakovost pitne vode v občini Lukovica
Javno komunalno podjetje Prodnik kot upravljavec javnega vodovodnega omrežja nad kakovostjo pitne vode redno izvaja nadzor in vzorčenja. Viri pitne vode za občino Lukovica so zajetja Taterman, Žirovše in Kamrca. Vsi trije vodni viri so površinskega tipa, kar že v osnovi pomeni, da so dovzetnejši za vplive s površja, tako človeškega kot tudi naravnega izvora, predvsem v času močnejšega deževja oziroma nalivov.
Zaradi vzorcev pitne vode, ki niso bili skladni s Pravilnikom o pitni vodi, je vodo od avgusta 2018 dalje pred distribucijo v vodovodno omrežje potrebno dezinficirati. V analiziranih vzorcih so bile najdene koliformne bakterije, ki sicer ne predstavljajo neposrednega tveganja za zdravje ljudi, vendar je zaradi zagotavljanja skladnosti s predpisi potreben takojšen ukrep. Z ukrepom dezinfekcije se zagotavlja, da je voda skladna s Pravilnikom o pitni vodi in popolnoma varna za uporabo brez omejitev. Voda iz javnega vodovoda je torej varna za uporabo. V primeru dvoma v kakovost vode uporabnike prosimo, da nas o tem obvestijo.
Dezinfekcija s klorovim preparatom je varna in preizkušena metoda
Dezinfekcija se izvaja s klorovim preparatom, ki velja za varno in preizkušeno sredstvo, saj se že desetletja uporablja tako pri nas kot v tujini. Dezinfekcija se izvaja z minimalno količino klora, ki še zagotavlja neoporečnost pitne vode, in sicer v koncentraciji do največ 0,2 mg prostega klora/l. Po priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je dopustna količina
klora v vodi 0,5 mg/l. Vsebnost klora v pitni vodi se ves čas nadzoruje, saj je na sistemu vgrajena sodobna krmilno regulacijska oprema, ki nenehno spremlja koncentracije klora.
Kakovost pitne vode je odvisna tudi od hišnega vodovodnega omrežja
Kakovost pitne vode na pipi v objektu je odvisna tako od javnega vodovodnega sistema kot od internih inštalacij od odjemnega mesta naprej, ki so v zelo različnem stanju (stare/ nove inštalacije, redna/neredna poraba vode na vseh izlivih, daljše odsotnosti, slepi rokavi, neustrezno vzdrževanje raznih naprav na interni inštalaciji, kot na primer filtri ...). Ukrep dezinfekcije tako ni namenjen le dezinficiranju javnega vodovodnega sistema, ampak tudi interne vodovodne napeljave, na katero upravljavec javnega vodovodnega omrežja nima vpliva, saj je zanjo odgovoren uporabnik.
Prosti klor kot dezinfekcijsko sredstvo v vodi je brez barve, vonja in okusa
Ob tem se je treba, da prosti klor kot dezin-fekcijsko sredstvo v vodi nima barve, vonja in okusa. V kolikor pride do pojava zaznavanja
klora, to pomeni, da je klor reagiral v stiku z mikroorganizmi v vodi, ki pa so lahko tudi posledica stare instalacije, slepih rokavov oziroma zastajanja vode v sistemu idr. Tako je možno, da nekateri uporabniki pitne vode zaznavajo klor, nekateri pa ne. Če iz pipe priteče voda z vonjem po kloru, je treba preveriti stanje interne inštalacije, vključno z vsemi vgrajenimi elementi (kot so bojlerji, morebitni filtri in drugo), ki jih je treba vzdrževati v skladu z navodili proizvajalca. Po priporočilih Nacionalnega laboratorija za javno zdravje predlagamo tudi izpiranje na vseh izlivih vsaj dve minuti oziroma do ustalitve temperature. Po izpiranju vonj običajno izgine.
Pristojnost upravljavcev vodovodnih omrežij je natančno opredeljena
Podjetje Prodnik kot upravljavec vodovodnega omrežja ves čas izvaja nadzor nad kakovostjo pitne vode, tako na virih kot na vodovodnem omrežju. V primeru, da vzorci pitne vode niso ustrezni, je upravljavec dolžan izvesti ukrepe za ugotovitev vzrokov in njihovo odpravo. Pri tem se je treba zavedati, da ima upravljavec vodovodnega omrežja omejene pristojnosti na vodovarstvenih območjih, saj ne more izdajati odločb ali izvajati nadzora na zemljiščih v zasebni lasti. Pristojnost in obveza upravljavcev je namreč zaznavanje nepravilnosti, pravočasno opozarjanje nanje in obveščanje institucij, ki imajo vsaka na svojem področju pristojnost ukrepanja: Medobčinski inšpektorat, Kmetijski inšpektorat RS, Inšpektorat za okolje in prostor RS in Zdravstveni inšpektorat RS. Po ugotovljenih neskladnih vzorcih pitne vode je podjetje Prodnik storilo vse, kar je v pristojnosti upravljavcev vodovodnih omrežij. Z ukrepom dezinfekcije je bila zagotovljena zdravstvena ustreznost pitne vode, Občina Lukovica in ustrezne inšpekcijske službe pa so bile obveščene o dogajanju na vodovarstvenih območjih. Za nadaljnje ukrepanje glede dogajanja na vodovarstvenih območjih upravljavci vodovodnih omrežij niso pristojni in lahko le opozarjajo pristojne inštitucije. Vsekakor pa ukrepanje na tem področju terja čas.
Javno komunalno podjetje prodnik
Zbiranje starega papirja za dober namen
Naloga gasilskih društev je veliko več kot le gašenje in reševanje v primeru požarov. V njih so ljudje našli socialno oporo in solidarno, nesebično pomoč ob vsakršni nesreči. Ko pa pomoč potrebujejo naši kolegi gasilci, svojo sočutnost odražamo tudi skozi dobrodelnost. Verjamemo, da se dobro vrača z dobrim.
V Prostovoljnem gasilskem društvu Prevoje smo slišali nežni glas »Na pomoč«, ki sta ga izrekla Miha in Alja, šestletni sin in triletna hči našega gasilskega tovariša Janija, člana PGD Radomlje. Oba sta se rodila z akroma-topsijo, redko okvaro, ki prizadene mrežnico. Zaradi okvare sta opredeljena kot težko slabovidna do slepa otroka z le 5 % ostankom vida.
Odločili smo se, da v društvu tokratno akcijo zbiranja starega papirja organiziramo zanju, in celoten izkupiček doniramo malčkoma za
nakup mnogih pripomočkov, ki jih potrebujeta, da lažje sledita sovrstnikom in kljub slabovidnosti segata po zvezdah. Zabojnik bo stal pred gasilskim domom na Prevojah zadnji teden v marcu, tj. od 25. marca do 1. aprila 2019. Istočasno lahko prispevate tudi plastične zamaške, ki jih bomo ob koncu akcije prav tako predali Mihu in Alji. Že vnaprej se vam zahvaljujemo za vsak kilogram papirja, ki nam ga boste odstopili. Na pomoč!
pREVojSKE GASiLKE iN GASiLci
marec 2019	OBVESTILA, VABILA 25
VABiLO
AMD Lukovica in Društvo upokojencev Lukovica vabita člane in druge občane na
predavanje na temo novih prometnih predpisov in predstavitev naprednih tehnologij, ki so v pomoč voznikom.
Predavanje bo v četrtek, 28. 3. 2019 ob 19.00 uri v dvorani Antona Martina Slomška v Šentvidu.
Predaval bo g. Manuel Pungartnik, inštruktor varne vožnje iz AMZS Centra varne vožnje Vransko.
Vstopnine ni, vabljeni!
Toplo povabljeni na
SREČANJE V POČASTITEV MARČNIH PRAZNOVANJ
v petek, 22. marca 2019, ob 19. uri, v Kulturnem domu A. M. Slomška v Šentvidu pri Lukovici.
V	sproščenem pogovoru se bomo dotaknili temeljnih vrednot družine, materinstva, očetovstva, v luči iskanja duhovne orientacije sredi aktualnih družbenih vprašanj.
Gostja večera bo poslanka Iva Dimic.
Iva Dimic je ekonomistka, ki že nekaj let aktivno deluje v politiki. Tretji mandat je poslanka NSi v Državnem zboru RS, pravi pa, da je predvsem mama. Je mati petih otrok in večna optimistka. Minilo je eno leto, odkar je izvedela, da je zbolela za rakom. Spregovorila bo tudi o tem, kako je sprejela in se naučila živeti z boleznijo.
Pridružila se nam bo tudi Ljudmila Novak, nekdanja županja, predsednica stranke in evropska poslanka ter poslanka NSi Državnega zbora RS. Političarka, mama treh odraslih otrok in babica sedmim vnukom. Pravi, da jo vnuki pomlajujejo in trosijo najlepše trenutke.
V	pogovoru bomo osvetlili poti in stranpoti perečih dnevnih izzivov, s katerimi se danes srečujejo naše družine, in skupaj iskali spodbude za odgovorno etično držo.
V	kratkem kulturnem programu bodo sodelovali domači talenti. Veseli bomo, če se nam pridružite in skupaj z nami praznujete.
občinski odbor NSi Lukovica Regijski odbor Žz NSi Lj.-vzhod
ife y -J,,;
* - 20:}..V
h* >
MATERINSKI DAN
V kulturnem domu v Lukovici sobota, 23.3.2019, ob 19. uri
Nastopal bo MARJAN ZGONC.
Prodaja vstopnic: Mercator Krašnja in Šentvid, Gostilna Bevc
Informacije: 041 / 873 - 979 Vabi TOD Brdo-Lukovica
Obvestilo o vpisu novincev v VVE Medo za šolsko leto 2019/20
Starše obveščamo, da poteka vpis v VVE Medo za novince, za šolsko leto 2019/20, do 31. 3. 2019. Komisija bo obravnavala vse vloge, ki bodo prispele do 31. 3. 2019, v skladu z določili pravilnika. Vlogo za sprejem otrok v vrtec dobite v tajništvu VVE Medo ali na spletni strani vrtca pod rubriko »Vpis v vrtec«.
dr. Anja podlesnik Fetih, ravnateljica
26
ZANIMIVOSTI
Rokovnjač
Alenka Žumbar Klopčič: Človek se slabo počuti, če ne pomaga
Karavana dogodkov 13. akcije NIVEA Podarite nam modro srce se je tokrat ustavila na Osnovni šoli Janka Kersnika na Brdu pri Luko-vici, kjer je tamkajšnje šolarje obiskala nominiranka za Slovenko leta Alenka Žumbar Klopčič. Ustanoviteljica Srečne hiše za otroke in avtorica številnih otroških eko knjig jim je povedala, da lahko prav vsak po svojih močeh prispeva k boljšemu jutri.
Otrokom želi pokazati, da je nekomu mar
Alenka ima za seboj težko mladost, zato zna toliko bolj prisluhniti tistim, ki potrebujejo pomoč. Še posebej ima posluh za otroke v stiski, želi jim pokazati, da je nekomu mar. „V Srečni hiši izvajamo aktivnosti za otroke iz rejniških in socialno ogroženih družin. Pomagamo
jim s svojim časom, finančno in z nakupom tistega, kar potrebujejo," je povedala Alenka Žumbar Klopčič, ki je Srečno hišo ustanovila po selitvi v Lukovico. „Gre za otroke staršev, ki ne morejo skrbeti za svoje otroke, tako ti otroci pristanejo v rejništvu. In ker jih je na našem območju veliko, smo se odločili, da bomo znotraj Srečne hiše tem otrokom pomagali," je otrokom prijazno razložila Alenka Žumbar Klopčič.
Trem bratcem so kupili moped, da so se lahko vozili v srednjo šolo
Alenka je otrokom razložila tudi, kakšno pomoč vse potrebujejo otroci iz rejniških družin in socialno ogroženih družin: „Začeli smo z učno pomočjo, z darili, ki so jih potrebovali, takšnimi, kot so na primer šolske potrebščine. Trem bratcem, ki živijo na območju, kjer ni javnega prevoza, smo celo kupili moped, da so se lahko, ko so bili večji, vozili v srednjo šolo." Povedala jim je še, da v Srečni hiši prirejajo rojstnodnevne zabave in tudi tako zbirajo sredstva za otroke in celo živali v stiski. Omogočajo pa tudi druženje staršev iz rejniških družin, da si izmenjajo svoje izkušnje. „Vedno sem želela pomagati tistim, ki so imeli manj kot jaz, s Srečno hišo pa sem želela še dodatno pomagati v svojem okolju. Človek se slabo počuti, če ne pomaga," je otroke k dobrim delom spodbudila Alenka Žumbar Klopčič in jim svetovala, naj bodo vedno pozorni na to, če kdo potrebuje njihovo pomoč.
Otroci v Lukovici so pokazali modro srce
Otroci Osnovne šole Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici so, tako kot otroci številnih drugih osnovnih šol in vrtcev po Sloveniji, sodelovali v 13. akciji NIVEA Podarite nam modro srce in izdelali modra srca, na njih napisali ali narisali svoja dobra dela, srca pa povezali med seboj, kot nas povezujejo dobra dela. Tudi sami so že večkrat sodelovali v zbiralnih akcijah za Srečno hišo, tako jim je dobrodelnost že bila približana. Naučiti se pomagati drugim je vsekakor pomemben del izobrazbe in prispeva pomemben delček k boljšemu jutri.
Zakaj se je Alenka Žumbar Klopčič pridružila akciji NIVEA Podarite nam modro srce?
„Ker menim, da je še vedno premalo ljudi, ki bi znali pokazati, da jim je mar. Morda pa lahko to skupaj še malo popravimo," je v pogovoru za spletno stran www.nivea.si povedala Alenka Žumbar Klopčič.
O 13. akciji NIVEA Podarite nam modro srce
Letos je akcija NIVEA Podarite nam modro srce, ki je trajala od 11. februarja do 11. marca, v znamenju dobrih del. Akciji se je pridružilo pet srčnih ambasadorjev, znanih po nesebični pomoči drugim. Ob Alenki Žumbar Klopčič še prostovoljec Rok Križan, ustanoviteljica Anine zvezdice Ana Žontar Kristanc, gorska reševalka Mojca Odar in reševalec Robert Sabol.
Postanite ambasadorji modrih src tudi vi!
Pozivi k pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev in varstvu čebel
Čebelarstvo ima tako v Sloveniji kot v sodobnem svetu zelo velik gospodarski pomen. Čebelje pridelke, kot so med, cvetni prah, vosek, propolis, matični mleček in čebelji strup, človek uporablja za hrano in kot pomoč pri lajšanju zdravstvenih težav. Prav tako pa so ti pridelki pomembni kot surovina za pridobivanje nekaterih živilskih in drugih proizvodov. Vrednost vseh čebeljih pridelkov pa je veliko manjša od koristi, ki jo imamo zaradi opraševanja čebel.
Čebele lahko med obiskovanjem cvetov pridejo v stik s škodljivimi snovmi, ki se v kmetijstvu uporabljajo za zaščito rastlin. Ker kmetijski pridelovalci za opraševanje svojih pridelkov potrebujejo čebele , mora jo ves čas skrbeti za kočljiv o uravnoteženost med obvarovanje m njihov ih pridelkov pred škodljivimi organizmi in obvarovanje m čebel. V intenzivnem načinu pridelovanja hrane se uporabi FFS ni mogoče povsem izogniti, zaradi česar je sodelovanje kmetovalcev in čebelarjev na območjih intenzivnega kmetovanja ne samo zaželeno, ampak celo nujno. V Sloveniji poznamo številne zgledne primere sodelovanja sadjarjev in vinogradnikov z okoliškimi čebelarji, vseeno pa se pojavljajo tudi drugačni primeri, ki bi jih bilo treba v prihodnje izboljšati.
Čeprav so pravilna raba, promet in kazni v primeru nepravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) predpisane v Zakonu o fito-farmacevtskih sredstvih, skoraj ne mine leto brez pomorov čebel, zato je nujno ozaveščanje vseh uporabnikov za pravilno uporabo FFS.
Čebelarji uporabnike FFS prosimo, da jih uporabljajo v skladu z načeli dobre kmetijske prakse in varstva okolja ter da so pri tem pozorni zlasti, da:
•	pred načrtovano uporabo FFS natančno preberejo priložena navodila, saj je v njih in tudi na embalaži opozorilo, ali je sredstvo strupeno za čebele; FFS, ki so škodljiva za čebele, so na etiketi označena kot »Nevarno za čebele« in opremljena s posebnim grafičnim znakom
•	priporočena sredstva uporabljajo v najnižjih priporočenih odmerkih;
•	pred načrtovanim škropljenjem pokosijo cvetočo podrast v sadovnjaku ali vinogradu;
•	škropijo v večernih urah ali ponoči in v brezvetrju;
•	čebelarja obvestijo o nameravanem škropljenju rastlin s strupenimi ali škodljivimi FFS za čebele.
V primeru, da bodo uporabniki FFS uporabljali v skladu z navodili, bodo čebelje družine v njihovi okolici zdrave in bolje preskrbljene, ter dobro opravljale vlogo opraševanja rastlin .
marec 2019
ZANIMIVOSTI 27
Zaključek akcije »stari aparati za otroški smeh«
Ljubljana, 6. februar 2019 - V letu 2018 se je zbiralo stare aparate za dober namen za Društvo Rdeči noski. Potekala je namreč vseslovenska zbiralna akcija z naslovom Stari aparati za otroški smeh pod okriljem družbe ZEOS, d.o.o. v sklopu njihovega projekta Life Gospodarjenje z e-odpadki. Akcija je zaključena, danes pa so njeni izvajalci društvu predali na račun okoljsko prijazne in stroškovno učinkovite mreže bon v vrednosti 7.692 EUR.
Predstavniki organizatorja in nekaterih partnerjev akcije po predaji bona (od leve proti desni): Andrej Daniel Kuhelj (samostojni poslovni svetovalec, Mercator, d.d., M Tehnika), Varja Golouh Prodan (direktorica Društva Rdeči noski), Eva Škofič Maurer (ambasadorka Društva Rdeči noski), Emil Šehič (direktor ZEOS, d.o.o.), Andrej Vodenik (vodja carinskega poslovanja, ekologije in tehnične dokumentacije MERKUR trgovina, d.d.) in spodaj Hišnik Jože (bolnišnični klovn Društva Rdeči noski). (Foto: Borut Zivulovič/Bobo)
V	akciji se je zbiralo male aparate, ki ne delujejo več, odslužene baterije ter sijalke, in sicer v posebnih zelenih kotih, ki se nahajajo na 64-ih lokacijah poslovalnic Big Bang, d.o.o., Gorenje GSI, d.o.o., Mercator d.d., M Tehnika in MERKUR trgovina, d.d..
V	letu 2018 so na ta način zbrali 202.665 kg hladilno-zamrzovalnih aparatov, 494.290 kg velikih gospodinjskih aparatov, 23.461 kg malih aparatov, 11.707 kg TV in monitorjev, 12.974,8 kg sijalk in 24.117,5 kg baterij. Skupaj torej 769.215,3 kg. Ker so se organizatorji akcije zavezali, da bodo za vsak kilogram oddanih e-odpadkov in odpadnih baterij v te kotičke namenili Društvu Rdeči noski 1 cent, so tako danes
na dogodku v Ljubljani za bolnišnične klovne namenili 7.692 EUR. Emil Šehič, direktor družbe ZEOS, d.o.o.: »Slovensko gospodinjstvo ima doma v uporabi in „skladiščenju" v povprečju med 600 in 700 kg električne in elektronske opreme in prav je, da vsem omogočimo, da te aparate, ko se pokvarijo, lahko oddajo v reciklažo čim bližje svojemu domu. Ena izmed takih ključnih točk je tudi trgovina z e-opremo, zato smo v sklopu našega Life projekta pri štirih tehničnih trgovinah vzpostavili mrežo zbiranja starih aparatov s pomočjo zelenih kotov. Ker je posameznike k pravilnemu ravnanju z e-odpadki lažje motivirati, če se povezuješ z različnimi
partnerji, smo se lansko leto odločili za akcijo Stari aparati za otroški smeh in tako zelene kotičke naredili še bolj vidne, hkrati pa smo polepšali dan marsikateremu otroku v bolnišnici.«
Eva Š. Maurer, ambasadorka Društva Rdeči noski: »Najgloblja želja Društva Rdeči noski je, da tudi v bodoče ohranimo svoje redne programe, saj ko z bolnišnico začrtamo dneve naših vizit - se pravzaprav zaobljubimo, da bomo tam takrat, ko nas potrebujejo. To nam bo uspelo tudi s pomočjo podjetja ZEOS, za kar se v imenu Društva Rdeči noski iskreno zahvaljujem. Bolnišnični klovni smo profesionalni umetniki, ki opravljamo poklic klovna v občutljivem okolju bolnišnice, za svoje delo se izpopolnjujemo tako znotraj mednarodne organizacije, katere del je društvo Rdeči noski, kot znotraj umetniških področij, v katerih se kot samozapo-sleni v kulturi udejstvujemo izven dela za Društvo Rdeči noski. Na ta način je poleg kakovosti dela omogočeno, da Društvo Rdeči noski odpira nove, specializirane programe, kot so: Dežurni klovn, program za ostarele, »Delamo cirkus« in drugi. Vsem nam še želim, da bi se tako kot smo se navadili, da ločujemo odpadke in jih ponovno recikliramo, navadili ločevati tudi misli in besede, namenjene nam samim in soljudem - in tiste, neuporabne, ki prinesejo več škode kot koristi -raje reciklirali. Upamo, da bomo s podjetjem ZEOS še sodelovali - v skrbi za čist in zdrav planet.« Andrej Daniel Kuhelj, samostojni poslovni svetovalec iz Mercator, d.d., M Tehnika je ob predaji bona povedal: »Rdeči noski izvajajo čudovite aktivnosti in tudi zato smo se z veseljem odzvali na povabilo
ZEOS-a k akciji. Skrb za ljudi, predvsem otroke, pa tudi za okolje, nam je zelo pomembna.« Andrej Vodenik, vodja carinskega poslovanja, ekologije in tehnične dokumentacije MERKUR trgovina, d.d. se je strinjal in dodal: »Veliko nam pomeni, da smo se lahko pridružili tej akciji. Tako smo pomagali otrokom v stiski in hkrati nismo pozabili na naravo. Tudi v prihodnosti si želimo biti del podobnih akcij.« Vsi posamezniki, ki so prispevali svoje stare aparate v akciji, so tako naredili ne le nekaj dobrega za okolje, ampak so bili tudi družbeno odgovorni. Odsluženo opremo so oddali za otroški smeh, ki ga bolnim otrokom in drugim bolnikom pričarajo bolnišnični klovni iz Društva Rdeči noski.
Zeleni koti so na vseh lokacijah sicer stalno postavljeni, kar pomeni, da lahko vsi potrošniki še naprej vanje oddajajo svoje e-odpadke in odpadne baterije in tako še naprej skrbijo za svoje okolje. Organizatorji projekta Life so jih na lokacije poslovalnic Big Bang, d.o.o., Gorenje GSI, d.o.o., Mercator d.d., M Tehnika in MERKUR trgovina, d.d. postavili z namenom:
-	da se približajo potrošnikom tako, da jim skrajšajo poti pri dostavi starih aparatov na zbirno točko, saj jih tako le-ti dostavijo na poti v trgovino (npr. pri nakupu novih baterij),
-	da izboljšajo delež pravilno zbranih malih e-naprav/aparatov, ki zaradi njihove velikosti oz. majhnosti hitro pristanejo med mešanimi komunalnimi odpadki. Njihove lokacije najdete na: www. stariaparati.si.
Hvala, ker ste z oddajo svojih starih aparatov narisali nasmeh otrokom v bolnišnicah!
Stičišče NVO osrednje Slovenije - Prva pomoč za nevladne organizacije
Aktualno: pravilen potek občnega zbora
Občni zbor ali zbor članov je najpomembnejši organ društva. Sestavljajo ga vsi člani. Gre za (vsaj) enkrat letno srečanje, kjer se po potrebi voli vodstvo, oblikuje smernice delovanja in odloča o vseh najpomembnejših vprašanjih glede društva.
Sklicatelj in vabilo
Če statut ne določa drugače, občni zbor skliče zastopnik društva (ponavadi predsednik društva) enkrat letno, lahko pa ga kadarkoli skliče tudi petina vseh članov društva. Sklicatelj mora člane o občnem
zboru pravočasno obvestiti in ob tem priložiti dnevni red.
Potek občnega zbora
Občni zbor mora potekati v skladu z določbami statuta, če je potek v njem opredeljen. Sicer ga lahko društvo izpelje drugače. Takrat je pomembno, da je zbor transparenten, da lahko sodelujejo vsi člani in da so sprejete odločitve jasne. Minimum prisotnih članov, da lahko zbor veljavno sprejema odločitve, imenujemo sklepčnost. Koncu uradnega dela ponavadi sledi točka razno, v kateri lahko
člani podajo svoje ideje, pobude, vprašanja. Pogosto sledi še sproščeni del s pogostitvijo. Celoten občni zbor je odlična priložnost za člane društva, da se srečajo in izmenjajo ideje.
Tekom občnega zbora se piše zapisnik, ki se podpisan hrani v prostorih društva in je na voljo članom v vpogled.
Ekipa Stičišča NVO osrednje Slovenije je kot brezplačno podporno okolje na voljo nevladnim organizacijam (društvom, zasebnim zavodom, ustanovam) iz osrednje
Slovenije. Pri nas lahko dobite informacije s področja ustanovitve NVO (nevladna organizacija), projektnega svetovanja, vodenja računovodstva, promocije in komuniciranja ter posebej za NVO s potencialom celo informacije, vezane na njihove individualne potrebe.
Za več informacij obiščite našo spletno stran: www.consulta.si, pišite na info@consulta.si ali pokličite na 059 927 619. *Izkoristite brezplačno podporo Stičišča in razširite svoj krog.
28
REGIONALNO POVEZOVANJE
Rokovnjač
Sporočilo za javnost
Ljubljanska urbana regija tudi prihodnja štiri leta optimistično in ambiciozno z istim vodstvom
Konec februarja je potekala konstitutivna seja Sveta Ljubljanske urbane regije (Svet LUR), organa odločanja na ravni Osrednje-slovenske razvojne regije, ki ga sestavljajo župani 26-ih občin. Po lokalnih volitvah v letu 2018 je regija dobila sedem novih županov.
Člani Sveta LUR so za predsednika Sveta LUR tudi v tem mandatu soglasno potrdili župana Mestne občine Ljubljana Zorana Janko-viča, namestnik predsednika ostaja župan Občine Brezovica Metod Ropret. Prvi seji županov v novem mandatu je prisostvoval tudi dr. Iztok Purič, minister pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo, ki je podal usmeritve za nadaljnje aktivnosti, ki čakajo regijo v pripravi na novo finančno perspektivo 2021-2027.
Sporočilo za javnost
slovenski mladi oblikovalci na prestižni mednarodni razstavi Trienale Milano
Državna sekretarka Eva Štravs Podlogar se je udeležila odprtja mednarodne razstave oblikovanja, XXII Trienalle di Milano. Na dogodku sodelujejo tudi slovenski študentje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani s svojo razstavo na temo praktičnih primerov sožitja človeka in narave iz Slovenije.
Državna sekretarka Eva Štravs Podlogar je na odprtju slovenske razstave izpostavila: »Prihajam iz inštitucije, ministrstva, ki spodbuja napredek slovenskega gospodarstva - to je naše osnovno poslanstvo. Pri tem seveda zasledujemo različne cilje, med njimi je tudi ohranjanje našega okolja, a je ta vidik - priznam - v naših prizadevanjih še vedno premalo poudarjen. Zeleno in krožno gospodarstvo moramo v prihodnjih letih postaviti še bolj v središče našega delovanja. Razstava Misliti pogoje našega časa je izredna priložnost za takšno predstavitev in za poklon solidarnosti, preprostosti in zmernosti, ki morajo postati vodilo našega življenja.« Ob tem je poudarila tudi pomen vključevanja oblikovanja v poslovne procese slovenskih podjetij: "To je še posebej pomembno ob usmeritvi Slovenije v »Zeleno, Ustvarjalno, Pametno« gospodarstvo. Zato sem še posebej vesela, ko vidim bodoče šolane oblikovalce, da že sedaj razmišljate in ustvarjate za naš kvalitetnejši jutri."
Trienale Milano je prestižna mednarodna razstava dosežkov oblikovanja, ki bo potekala med 1. 3. in 1. 9. 2019 v Milanu. Letos poteka že 22. Trienale Milano zapovrstjo, osrednja tema razstave je trajnostno oblikovanje oziroma kako oblikovanje lahko pomaga pri preživetju človeštva oz. poglobitvi odnosa med človekom in naravo (naslov: Broken Nature: Design takes on Human Survival). Razstava je zasnovana pod vodstvom kuratorke Paole Antonelli, direktorice za raziskave in razvoj v Muzeju sodobne umetnosti, MoMA, New York. Slovenski projekt z naslovom »Thinking the conditions of our time«, so na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pripravili za XXII Trienale di Milano in sledi kontekstu krovne teme razstave. Razstava prikazuje izbrane projekte slovenskega oblikovanja, ki temeljijo na logiki regeneracije za ponovno vzpostavitev trenutno izgubljenega ravnotežja v naravi.
In čeprav se je Akademija na trienale prijavila kot izobraževalna inšti-tucija, so jih organizatorji zaradi visoke kakovosti projekta uvrstili med državne paviljone. To pomeni, da bo Akademija za likovno umetnost in oblikovanje pod oznako »Slovenski paviljon« razstavljala na najelitnejši lokaciji, v glavni stavbi trienala.
ViR: Medijsko središče MGRT, foto: Aleš Rosa
marec 2019
POLITIKA 29
Prebujeni marčevski prazniki
Marec bo tudi letos družbeno in družinsko zaznamovan z »ženskimi« prazniki in »ženskimi« vprašanji. Ve- ^^^^ liko novinarskega črnila bo prelitega o aktualnih vrednotenjih sodobne emancipirane ženske, materinski dan pa bo nabiral cvetove ljubezni in hvaležnosti v družinskem objemu in v intimnosti krščanskih skupnosti. Vse je polarizirano in spolitizirano. Povojni razvoj je delovno ženo enakopravno umestil v vse družbene procese in ji nalagal vedno večja bremena odgovornosti. Ženska se je potrdila v vlogi matere, žene, gospodinje, fizične ali intelektualne delavke. Nihče je ni razbremenil, tradicionalna družina pa je v času treh generacij začela doživljati svoj razkroj in starševska vloga je vse bolj prehajala v družbeno skrb.
Svetlobna hitrost 3. tisočletja je začela ženski predvsem jemati. Preobremenjena žena izgublja svoje bistvo: svojo enkratno in nezamenljivo žensko naravo, ki se ne more izživeti v srečnem materinstvu, ne more biti naravni varuh družine, ne tisto blažilno, žlahtno in čustveno dopolnilo moškemu, ki se je prav tako znašel nemočen v vrtincu družbenih sprememb. Družina je ogrožena, zato dobiva nove oblike in nravstveno vprašljive kombinacije. Otrok, ki je temelj družine, preizkuša nove vzorce, ki jih bo prenašal naprej. Družina kot osnovna celica naroda že močno čuti moralno in nravstveno sproščenost, nihilizem, relativizacijo vrednot. Predvsem krščanskih, ki pa so tudi danes občečloveške. Ali je stanje duha v Sloveniji še takšno, da lahko zavaruje in obvaruje tradicionalno družino: z očetom, materjo in otroki? To mora biti naša smer in poroštvo našega obstoja. Samo družina omogoča zdravo osebnostno rast. To ne pomeni ženo vrniti za štedilnik, ampak omogočati in uzakonjati takšne pogoje, ki bodo žensko na novo osvobodili grobih emancipacijskih izrojenosti in ji vrnili dostojanstvo. Ne za enakost in v nadvlado nad moškimi, ampak za enakopravnost, enakovrednost in spoštovanje. Za svoj ponos in svojo žensko bit. Vprašanja, ki jih čas postavlja pred nas vse, zahtevajo poglobljene etične, antropološke, filozofske in teološke uvide, ki jih ne smejo reševati naključna omizja in vprašljivi centri moči.
Naj materinski dan z ljubeznijo prežarči naše družine, z zavetnikom svetim Jožefom.	Mojca Stqschitzky
Pomlad je tu!	CI^C
Narava se je letos prebudila že zelo zgodaj in J^J m^r ne glede na to, da smo koledarsko še vedno v zimskem obdobju, je pomlad praktično že nekaj časa med nami. Pa ne zgolj v vremenskem smislu, tako je tudi na področju politike. Slovenska demokratska stranka je namreč izmed vseh strank, edina legitimna naslednica »slovenske politične pomladi«, čigar vrednote od osamosvojitve dalje, vseskozi dosledno ohranja, uresničuje in udejanja. Tako na državnemu, kot tudi na lokalnemu nivoju, po vseh občinah naše domovine. Tudi v našem občinskem odboru je temu tako, saj smo se članice in člani že nemudoma po volitvah temeljito lotili dela, v zvezi vseh aktivnosti delovanja v občinskem svetu in delovnih telesih Občine Lukovica. Od novembrskih volitev sta do danes potekali v občinskem svetu zgolj dve seji. Pričakovali smo, da bo časovni interval med prvo in drugo sejo precej krajši, saj imajo marsikje po Sloveniji, v občinskih svetih za seboj že tretjo, nekje celo četrto sejo. Poleg tega, kar je vsebinsko najpomembneje v tem obdobju, pa imajo za razliko od nas, v veliki večini, občine tudi že sprejete proračune. Sicer je od vladavine nove občinske oblasti minilo šele okoli sto dni, kar je časovno prekratek interval za poglobljeno analizo, vendar nas trendi začetnih (ne)aktivnosti na mnogih področjih že zdaj močno skrbijo. Če se »po jutru dan pozna«, se nam očitno obeta zelo negotovo in stresno štiriletno obdobje v občini Lukovica. Na drugi seji občinskega sveta je bila glavna tema izvolitev in potrditev delovnih teles. Naša občinska svetnica in predsednica občinskega odbora, Marjetka Vrbnjak, bo predsedovala statutarno - pravni komisiji, v nadzornem odboru pa nas bo zastopal Danilo Kastelic. Obema iskreno čestitamo ob izvolitvi in jima želimo uspešno ter plodno delo. Trdno smo prepričani, da bosta s svojim znanjem in dragocenimi izkušnjami dodana vrednost ter garancija za načelno, pošteno, dosledno in transparentno delo omenjenih delovnih teles, v prihodnjih štirih letih. Ker v Slovenski demokratski stranki nam je mar ZATE, nam je mar za našo občino in nam je mar za našo domovino Slovenijo.
00 SDS Lukovica
modre novice
Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin in Komenda.
Pozabi rumene trače, pri nas je rdeča nit modra vsebina!
V tokratni številki preberite:
intervju s predsednikom vlade Marjanom Šarcem,
kolumno Noaha Charneyja o učenju smučanja,
pogovor s prejemnikoma zlatega priznanja Občine Kamnik
in ostalo aktualno vsebino.
Spremljajte nas tudi na www. modre-novice.si ter na Facebooku.
Rokovnjač
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo.
ZAHVALA
Ob boleči nenadni izgubi naše ljube hčerke
JULIJE SMRKOL
iz Lukovice
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, za iskren stisk roke in tolažilne besede, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in vsem ostalim za izrečeno sožalje, podarjeni cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Pavlu Okoliš za opravljen obred, pevcem, sestričnam in bratrancem za prebrane besede spomina na skupne lepe trenutke, zaposlenim v gostilni Furman, ki so prostovoljno pripravili poslovilno večerjo za sorodnike in bližnje, gasilcem za varovanje, pogrebni službi Vrbančič.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
Žalujoči starši in vsi njeni
30
ZAHVALE
O
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
V 88. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama
MARIJA MARKUS
iz Hribov 4, pri Trojanah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in G. P. Trojane, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nudili pomoč, izrekli sožalje, darovali za svete maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se župniku Dragu Markušu, za lepo opravljen pogrebni obred in svete maše, cerkvenemu pevskemu zboru Šentgotard, Anici Pungartnik za lepo prebrani govor slovesa in pogrebni službi Vrbančič. Posebna zahvala dr. Mirjam Pogačar Zajc in patronažni sestri Irmi Markovšek za vse obiske in lajšanje bolečin na domu. Hvala tudi domu starejših občanov Izlake.
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku.
Vsi njeni
NEJC VILAR
1987-2009
Nejc, deset let mineva od takrat, ko si nas zapustil in se tako nepričakovano in na hitro preselil v večnost. Kako hitro teče čas. Z besedami je težko opisati moč žalosti in bolečine, ki nas po vsem tem času še vedno stiskata in spomin nate je še tako živ. Dragi Nejc, pogrešamo te, še posebno oči, mami, sestra, stare mame in ostali sorodniki, pogrešajo te prijatelji iz šolskih in gasilskih vrst. A še vedno ostajaš v srcih in mislih tistih, s katerimi si se tako rad družil, za katere si si vzel delček časa in z njimi poklepetal in jim tako naredil dan lepši in prijaznejši.
Hvala vsem, ki našega Nejca niste pozabili, ki še vedno radi postojite ob njegovem preranem grobu in se ga v mislih in v molitvi spominjate.
Dragi Nejc, še vedno te imamo radi. Čeprav ti je bil čas življenja kratko odmerjen, si ga živel v polnosti in si v nas pustil veliko lepih spominov na trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Ti spomini so nam v tolažbo do takrat, ko se spet srečamo, tam nekje daleč nad zvezdami.
Počivaj v miru. Vsi tvoji
Dan se za dnevom vrsti, za leti vrstijo se leta... ... kot voda odteka življenje, dokler je čas, ga v dlani hlastno zajemaj in pij! (Janez Menart)
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je sklenil naš dragi mož, oče, ata brat, stric in tast
NIKO URBANIJA
iz Lukovice, Maroltova ulica 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter besede sočutja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Zahvaljujemo se gospodu župniku Pavlu Okolišu za opravljen pogrebni obred, gospodoma Stanku Pelcu in Mitji Nakrstu za ganljive besede slovesa, čebelarjem, gasilcem, praporščakom, pevcem kvarteta Krt, trobentaču Gregorju Burniku za zaigrano Tišino in kolektivu Pogrebne službe Vrbančič iz Domžal.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
marec 2019
OGLASI 31
Hausmarf!
vrhunska okna, vrata, senčila
www.hausmart.si
www.lekarnaljubljana.si
Veljavnost od 14. 3. do 22. 4. 2019.
M»];
izbrano iz kataloga ugodnosti
RESVERATROL150 MG
60 kapsul
Prehransko dopolnilo nI nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano
redna cena: 17,18 € cena s Kartico zvestobe

13,74
CHEWY VITES MULTIVITAMIN ADVANCE
60 želejčkov
Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano
redna cena: 8,98 € cena s Kartico zvestobe
6,74
€
100% ORGANSKO KARITEJEVO MASLO
KARITE, KAKAV, MANGO, KOKOS, 100 ml

PROCULIN LENS, RAZTOPINA ZA NEGO LEC
400 ml
Medicinski pripomoček
redna cena: 10,15 € cena s Kartico zvestobe
BREZPLAČNO PREDAVANJE ZA IMETNIKE KARTICE ZVESTOBE LEKARNE LJUBLJANA
Izbrana prehrana in zdravilne rastline za možgane in boljši spomin. V torek, 2. 4. 2019, ob 18.00, Viteška dvorana, Križanke.
Udeležbo na predavanju potrdite s klicem na brezplačno telefonsko številko 080 71 17 ali prek e-pošte: kartica.zvestobe@lekarna-lj.si.
Cene s popustom izZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo venotah Lekarne Ljubl^na, vspecal^taniproda^lniLL VVA (vokviru razpoložljivega asorimana) in v Spetni Lekarni Ljubljana na www.lelarraljiMana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba vela od 14.3. do22.4.2019oz do prodaje zalog.
LET
ZDRAVJA

€
w AVTOHISA M ALG A J , 20
\J Ljubljana	l^iÎl^f1 ' let
Avtohiša Malgaj d.o.o., PSC Ljubljana, Tržaška 108, 1000 Ljubljana , Nova vozila Tel.: 01 20 00 560, Rabljena vozila Tel.: 01 20 00 560, Servis Tel.: 01 20 00 570, E-mail: prodaja.renault.lj@malgaj.com,
www.avtohisamalgaj.si