N tj ■ a nalofl 3 s * 8 , in napredek naroda! |‘ , aS namen: # I N Lcri in slogi do cilja! Ned m slogi NARODNI VESTNIK NATIONAL HERALD. Največji ^ inski dvotednik | v Zedinjenih državah. The Largest Semi-Weekly in ^ JU the United States of America. TRADES^^COUNCIL.> 182 .' št. 182 . DULUTH, MINN., MONDAY, NOVEMBER 24,1913. — PONEDELJEK, 24. NOVEMBRA 1913. Volume IH. — Letnik III. tOZAJ NA MICHIGAN SE NI NIČ SPREMENIL ORTIRANI STAVKOLOMCI SO NESTALNI IN SLABI nFLAVCL KOMPANIJE NAMERAVAJO ZAPRETI NE - a J RUDNIKOV. STAVKARJI V COLOREDI NAMERA¬ VAJO VPORABITI “RECALL.” PREMOGARSKI BARO¬ NI nečejo pogajanja. Uf* „ u ' Us. ;~sn Ho, nemi iržava svo|t id. ■ g se plač# oge. 1 m et, Nfieh., 23 - novembra. lia .bakrenem okrožju na "San kjer traja že štiri me- taa največ j ih stavk v izgodo - • združenih Držav, je skoro Kot je 'bil prvi teden stavke, impandje nečejo pripoznati uni - ue odstopi od svoje pra da se mora tudi delavcu do - .j organizacija. Vse kaže, da ia Michigan poleg šestdeset od- ;or starih Slovencev, ki so w ljni s hlapčevstvom, ki so .^oto Slovenskemu narodu jali nasprotniku tovariše svo - razreda in se izneverili nače- naprednega in probnjenega ivstva, še dovolj takih mož, ki iiio, da bi bilo delavstvo vrže¬ na j v duševno ,^emo 'in v su- t če bi ne bilo nobene delav- orsanizacije, ki bi se borila r kapitaliste. Vsa čast in sla - m delavcem, na ko j ih ra.mih zmaga ali propast praivice krivico, in kojih odločnost slednjič zmagati, in zmagala davno, če bi ne bilo sloven- izdajic, katere »mislijo, da ora vedno delati po dvanajst a dan za nizko plačo, katere jjo, da mora delavec polpubo- hič. katerega vihti kapitalist ’ ‘govi trabanti nad delav ■ . Vi, stari delavci, vsaj veči- s ve, da delate zoper lastne i, zoper koristi delavskega , vi govorite za slogo, sedaj ' pa za neslogo med lastnim om Tako ne delajo možakar - Kompauni j e lo vi jo vse, po vsod delavstvo, 'vendar delavstvo, ki je poslano v skebstvo, ni zmožno in ne voljno opravljati težko rudar¬ sko delo, in zato 'bodo kompanije primorane podati se, ali pa zapre¬ ti mnogo rudnikov, kar bi bilo družbam v mnogo večjo škodo kot delavcem. Trinidad, Colo., 23. novembra.. Stavka v tem premogarskem okra ju se ni nič spremenila. Manjše kompanije so zadovoljne sprejeti delavske zahteve, večje kompani¬ je so pa trdovratne. Skebov kom - panije ne morejo dobiti, dokler ne sprejme kapitalist delavskih zahtev. Unija lokomotiivskih vodjev in kurjačev, ki je imela tukaj kon¬ vencijo, je sprejela resolucijo, da se potom “Recall” vzame E. A. Ammons-u guvernersko mesto, ker je poslal milico nad stavbarje in kapitalistom v pomoč. V Trinidad je bil /vstreljen Ge - orge W. Beleher, načelnik Balvvin Feltz detektivske agenture, ki na¬ stopa proti stavkarjem po tolovaj¬ sko. Beleher je stopil iz neke tra - Tike, ko je vstrelil nanj nekdo iz množice. Zadel ga je v čelo in bil je Uikoi-mntev, , i . . < Zaprli so Louis Zancaneilija, premogarja iz Avstrije ki je na su' mu, da je on vstrel Belcherja. Razglasil se je 'v Trinidad preki sod. Premogarski baroni se nečejo pogajati z odborom premogarjev ki je bil izvoljen za to svrho. MOULTHROP PONEVERIL VELIKANSKE SVOTE. Philadelphia, Pa. 21. novembra. Sidney Molthrop, prejšni kratko- pisec za zveznega senatorja Ja - mes Hamilton Lewis-a, kateri je bil aretiran v New York, potem ko je pisal grozeče predsedniku Wilson-u češ, da ga bo izdal, je bil eden najznamenitejših oseb v Filadelfiji predno je poneveril $60,000. -— kot uslužbenec pri mi- ljonarju George Wood. Moulhtrop je vzlic svoji zmerni plači vzdrže¬ val tri palače. V eni je vzdrževal neko restavrantsko strežkinjo, ki je bila znana kot najlepše dekle v Filadelphiji v drugi je vzdrže - val stenografinjo nekega bančnega predsednika, in v tretji je živel sam z njegovo ženo. Ko je bil Moulthrop aretiran ni njegov delodajalec, Wood, želel, da bi ga zaprli, vendar ker je Moul throp grozil "VVoodu, da ve o njem stvari, vsled katerih bo Wood šel v ječo, je Wood nastopil proti nje mu s tožbo, ker je Moulthrop v resnici poneveril $360,000, in ne le $60,000. —• za katero svoto je bil prvotno ovaden. Moulthrop je bil kaznovan na tri leta ječe. Predsedniku Wilson je grozil brez povoda, češ, da ho odkril o njemu tajne stvari. Posledica te - ga je, da je zopet vzaporu. VIZAH! PERS OBDRŽI OSEDNIŠTVO A. F. L. Sle, \V'ash., 22. novembra. — 'ican Federation of Labor, ki •ela svojo konvencijo tukaj, 'Mila zopet predsednikom Sa- korapers-a. Prihodnja kon • ^ se bo vršila leta 1914 v P“M> Ra - Izvoljeni so sledeči Sadniki: P Pv i podpredsed- TEŽAK PURAN ZA PREDSEDNIKA WILSON. Washington, 21. novembra. — Predsednik Wilson in člani nje - govega kabineta bodo imeli pura¬ ne za Zahvalni dan iz farme kler- ka poslanske zbornice, Mr. South Trible-ja, in sicer čistokrvne “bronze” purane, ki imajo tako dolgi “pedigree” kot je dolga večnost. Purani so pitaniz zeleno, ko- kostanji in z rudečo papriko. Pred sednikov puran je star leto dni in bo tehtal, štirideset funtov. Drugi purani za vladne tajnike bodo teh¬ tali po 25 funtov. VELIKA STAVKA FRAN - COSKIH PREMOGARJEV Douai, Francija, 22. novembra. Okoli 40,000 premogarjev v tem okraju, kjer je vpošlenih blizu če¬ trt milj ona premogarjev, je šlo na stavko. 'Stavka se hitro razširja. Premogarji zahtevajo osemurno delo. Stavkarski odbor je predlagal premogarskim bogatincem, da se pogaja za sporno točko. Bogatin - ci so predlog odklonili. Francoskemu parlamentu se de¬ batira sedaj o predlogi, da bi se vpeljal za delavstvo v Franciji osemurni delavnik. VELIKAN IZTRGA ROGOVE Z GLAVE KRAVE. South River, N. J. 20. novem - bra. — Henry Crenning, boreč se z besno kravo, 'ki ga je sunila pro - ti drevesu, je potegnil iz kravje glave rogove. Krava je rjove be¬ žala od nasprotnika, ki je obdržal rogov.. *■/ ruki. .Crenning je it far,- merska korenina, in tehta 285 futov. SLEPARJI OPEHARIJO FARMERJA ZA S3000. Crookston, Minn., 21. novem¬ bra. — Far mer Ole Nelson iz Ma- pleton, N. D., je kupil petinpet - deset 'glav živine od necega tujca za $3000. — in je dobil ček na ban ki v Euclid, Minn. Vendar Nelson je prepozno iz¬ našel, da je kupil živino od člove¬ ka, ki ni bil lastnik živine, in da je on prodal živino sosleparju pr - vega moža, s rezultatom, namesto, da 'bi imel farmer $1000. — dobi - čka bil je za $3000, — osleparjen. Navihana sleparja^ sta zginila. Nelson se je sešel s prvim tuj - cetn, ker je. iskal, da bi kupil ži¬ vino. Tujec pokazal je Nelson-u lepo čredo živine, ki je 'bila v ogra ji v Crookston, češ, da je njego - va, v resnici je pa spadala mesar ju Wal'ker. Ko je Nelson kupo - val 'živino, prišel je drugi slepar, in je ponudil za živino $4000: — Nelson ni zgubljal časa, ampak sklenil je hitro obe kupčije. Iz - plačal je prvemu tujcu $3000. ■ in od druzega, ki se je predstavil za Fred L. Tanner-ja, dobil je ček za $4000. — , ki je narejen na Euclid banko. Nelson je govoril po telefonu z blagajnikom Euclid ban ke, kateri ga je 'zagotovil, da ima Tanner v banki $8000. — V res¬ nici pa ni govoril z blagajnikom banke, ampak s tretjim sleparjem ki je čakal pri telefonu v Euclid. ^ Duncan; drugi James ; tre t.ji, Dennis A. IIayes L 0Sf Ph H. Valentine: pe- P R - Alpine; šesti, H. B. "h sedmi, John P. White, . t nited Mine Workers eriea ' 0SK ii, Frank Duffy, , ta jnik unije tesarjev in mi- d j/. ®8*jnikom, John B. Len- ’ Likoni, Frank L, Morri - Prednika MitcheH in IIu- P r estovolj.no odstopila. O# > Afl' ,Ec E SA1NTE marie zgorelo. '“j", Canada, 22. no dj , . , steee Sainte Marie e 1 Je štelo okoli 1600 fRič' 6 ^'’ 6110 ' Stopedeset P^olarj! ^oda znaša pol tlBANKlR OSOJEN NA 7 LET. •And V Po ]i ,‘ emei ja, 22. novem- ie 1 ni ^°%i obrav tnl vodja “NATIONAL FRATERNAL ZAVAR. KOMISARJA. Chicago, 22. novembra. — Izvr- ševalhi odbor “National Fratemal Congress-a je obsodil v resoluciji za,varovalne komisarje raznih dr - žaiv kor se vmešavajo v notranje izadeve bratskih zavarovalnih or - ganizacij. Povod tej resoluciji je, ker je zahteval državni zavarovalni ko - misar za IViseonsin, da razpiše or¬ ganizacijo “Indepentend Order of Foresters,” ki ima eno naj večjih glavnic vseh bratskih društev, posebni “asesment” na okoli 80,0000 članov. Ti člani, kakor smo že poročali v liašem listu, so plačevali preni¬ zki asesment. Sedaj so začeli stari elani pogosto umirati in iz bla - gaj ne leti denar kot bi ga metal z lopato. Mlajši člani so nezado - voljni prispevati za posmrtnino starih članov, ki so zakrivili pri¬ manjkljaj, in vsled te'ga preti tej močni družbi razkol. To je dober poduk za naše jed- notiee in zvezice, ki so na isti po¬ ti kot so “Foresterji,” če se stvar pravočasno ne predrugači. LOKOMOTIVA V JEZERU. EDEN MRTEV. Winnipeg, Man., Can., 21. no - vembra. — Kmalu po dveh zjutraj skočila je lokomotiva Canadian Pacific železnice s tira, 175 milj vzhodno od Fort William, Ont., kjer pelje železnica od 30 do 50 milj tik nad gladino jezera Supe- rior, in strmoglavila je s kurjačem vred v jezero. Kurjač je vtonil, strojevodja je pa skočil skozi vra¬ ta in se je rešil. Vsi vozovi so ostali na železnici. Nesrečo je za¬ krivila skala, ki je 'bila na trač - nicah. OBOROŽENE MILITAN - TKE BODO SPRE - JELE VODITELJICO. London, 20. novembra. — Žen - ska socijalna in politična unija je naznanila danes oblasti, da je organizirala ženski militantni po¬ licijski oddelek. Ženske, omožene in samske, bodo oborožene in njih “general” bo Mrs. Flora Drum- mond. Ženski bataljon je organiziran za telesno stražo, ki bo sprejela slavno militantko Emeline Pank - hurst dne 3. decembra, ko se vrne v Anglijo iz Združenih Držav. ČASNIK IZ LETA 1644 ŠE IZHAJA. London, 21. novembra. — Naj¬ starejši časnik je začel izhajati v Strassburg na Nemškem leta 1609 pod imenom “Ordinarj Avisa.” Leta 1620 začel je izhajati v An - tverpenu časnik Niernve Thijdin gen, in ta čaeaib-^^^JzhiLjal 227 let. Najstarejši sedaj obstoječi čas - nik je švedski časnik “Gazette,” ki izhaja že iz leta 1644. VOJSKA ZVEZNE VLADE . OB MEJI POMNOŽENA VELIKA ARMADA MEKSIKANSKE VOJSKE SE POMIKA PROTI ZMAGOVITIM VSTAŠEM V JUAREC. BOJNA LADJA ZDRUŽENIH DRŽAV ODPELJE MADERO-TA V HAVANO. HUERTA TRDOVRATEN. Washington, 22. novembra. — Bojni oddelek zvezne vlade Zdru¬ ženih Držav je poslal na meksi - kansko mejo v Fort Bliss, blizu El Paso Tex., regiment infante - rije. Temu dejanju ne pripisuje se nobena važnost, ker ‘bo infanteri- ja nadomestila polk jezdecev, ka¬ teri se bodo porabili ‘za patrulsko službo ob meji, in ki so nastavlje - ni sedaj v El Paso, na meji Mek- sike. Beguni Madero, katerim je pred sednik Huerta odprt sovražnik, so bili prepeljani na križarki Ches- ter, ki spada Združenimi Država¬ mi, v mesto Havana, republika Kuba. Mesto Meksiko, 22. novembra. Meksikanski časniki pod uplivom vlade so prinesli na prvi strani no¬ vico, da nameravajo Združene Države pripoznati vlado Huerta Huerta se še ni premaknil niti za las vzlic vsem pritisku Združenih Držav, in predno bi se Združene Države zapletle v vojsko z Mek - siko, bo najbrže MMilson rajše vse storil. El Paso, Tex., 22. novembra. — Glavni oddelek vstašev pod pove - ljstvom generala Francisco Villa je zapustil vzeto mesto Cindad Juarez in se pomika proti jugu proti meksikanski vladni vojski, ki se pomika iz mesta Ohihuahua proti Juarez. Pod Villa-som je o - koli 6000 vstašev. Huda bitka je neizogibna v par dneh zato ker je zvezna vojska tudi močna in dobro oborožena. MURSKI STRELCI RANIJO ZRAKOPLOVCE Tenan, Maroko. 20. novembra. Murski strelci v taboru so strelja¬ li na španski zrakoplov in so rani¬ li španskega zrakoplovea lajtnan- ta Gil Ros in stotnika Barriero. Oficirja bila sta tako težko ran¬ jena, da sta težko priletela nazaj v španski tabor. ZALUČA KLADIVO IN TOMETO V SODNIKA. London, 19. novembra. — Pri obravnavi militantke Rafaele Pe- arec, je zalučal nek prisotni mož- ki v sodnika Lawrenee kladivo in eno zrelo paradižno jabelko. Kladiva je razbilo steklo, ki je bi¬ lo okoli je-£nke -ia.tnmeta j«n oškro¬ pil več kraljevih svetovalcev. Sodnik je ravno govoril porot - nikom, in ko je najhuje napadal sufragetke je nek možki vstal za¬ kričal je“sramota” in zalučal je proti šodniku kladivo in tometo. Sodnik je ukazal biričem, da iz- praznejo sodnijsko dvorano, vs - led cesar je nastala razburjena gnječa in ljudje so pobili mnogo šip. Militantka, gospodična Pearece, je bila obsojena na 18 mesecev je- , 'ker je zažgala neko palačo. Ohm, navi Niederdeu- na sedem let auinovodja Hartvvig Jž j a tri leta < iu ™č 1 ^jea L u aheuc ev 0 ,i § tirill na Jeee - 27 ■ julija 1910 »Marii °}S dvanajst mi- ' esi °je -. m ^ nav< l uš e- 1 i e Dr„ 2 '! V !°S e s pomo- ^Pali Sepil fanat ike, da °gronui e svote. MATI IN DETE ZGORITA. Clarinda, Iowa, 20. novembra. Mrs. Berta Kepple in njeno tri¬ letno dete sta zgoreli in Mr. Kep¬ ple je hudo ožgan, ker je eksplo - dirala-petrolejska svetilka, na,njih domu. Mr. Kepple je nesel žimnico na drugo nadstropje, 'ko mu je »podle telo in zbil je iz roke svetilko, ka¬ tero je nosila njegova žena. Dete je plezalo po stopnicah iza mater - jo. Ogenj 'vsled, eksplozije je ob " jel otroka in mater, ki sta zgoreli; oče in mož, ki je hotel rešiti gore¬ čo ženo in otroka, je pa hudo ope¬ čen in polomnjen ker je padel po stopnicah. NEVARNI VLOMILEC VJET. Des Moines, Iowa, 21. novem - 'bra. — Detektiv Edvard Helin, glavar Minneapolis in St. Louis železnice 'tajnega policijstva je aretiral v Grinnell, !owa, nevarne¬ ga vlomilca Viljem Wiehra, ka¬ teri je eden najneustrašljivejih kriminalov srednjih držav. Ž njim je aretiral tudi pet drugih hudo - delcev. Roparji so bili vtaborjeni v po - slopju državne razstave, in so bili aretirani po hudi bitki. Na pro ' štoru so našli detektivi revolverje, maske in razne priprave za na - pravo nitroglicerina iz dinamita. TOLPA RAZBIJE URAD SUFRAGETK. Oxford. Anglija, 21. novembra. Tolpa mož se je maščevala nad su- fragetkami, ki so zažgale veliko skladišče lesa ob reki Thames bli¬ zu tukaj. Les je še gorel, ko je vdrlo več mož v glavni stan sufra- getk in je razdjalo vse pohištvo in sufragetsko literaturo so zme¬ tali na cesto. Škoda znaša okoli $100,000. — 40 RANJENIH V SUNKU POCESTNE ŽELEZNICE. Minneapolis, Minn., 21. novem - bra. — Kmalu po polnoči trčili ste dve kari pocestne železnice skup, in štirideset oseb je bilo po - škodovanih. Kare ste trčile skup v polnem tiru. Nesrečo je zakrivil motorman, ker ni premaknil pre - mikalnega tira. SPOMLADANSKO VREME V VZHODNIH DRŽAVAH. Chicago, 21. novembra. — Vre¬ me po tej okolici je spomladansko Toplota v Chicagi je nad 60 sto - pinj, drevje in grmovje poganja popke, in po jezeru se kopljejo predrzni mladeniči. Vreme je pomladansko po vseh vzhodnih državah in po več kra - jih cvete cvetlično grinovje in vse zgleda kot meseca maja. V drža¬ vi New York je začelo evesti sad - no drevje, posebno jabolke in sli¬ ve. KRVAVA OBLEKA SVED"OčI HUDODELSTVO. Aurora, 111., 22. novembra. — V železniškem vozu na katerem je bil prepeljan les iz South Bend, Wash., v Auroro, 111., našla se je krvava ženska hlačnica, krvava nemška šolska knjiga, in revolver. Vsa stvar je -bila blizu vrat želez - niškega voza. Policija je’mnenja, -fla je nekdo vrnoril žensko in da je djal revol¬ ver in njeno obleko v železniški voz, da se je stvar odpeljala v tuji kraj, da je pa med vdžnjo večina obleke padla skozi vrata ven iz va¬ gona. Policija je našla tudi vtise prstov na vratih železniškega voza. DEBS PLAČA DOLG STAVKE Z LETA 1894 Denver Colo., 22. novembra. — Evgene V. Debs, vodja soeijali - stične stranke v Ameriki, je po - plačal dolg; ki je nastal všled stavke American Railway Union leta 1894. Debs ni bil zavezan ni¬ ti dolžan poravnati ta dolg, kate¬ rega ni napravil on, pač- pa uni¬ ja; vendiSr je bil toliko nfožak, da je 'dolg poravnal iz lastninili sred¬ stev, katere je pridobil s pisanjem in govori. Dolg je znašal $29,01)0. OBLETNICA ZBOROVANJA ZA SLOVENSKO ZAVETIŠČE Na zahvalni dan preteklo bo eno leto odkar so se sešli v -Chicagi 111., veljaki slovenski, ter so po - ložili temelj za Slovensko Zaveti¬ šče v Ameriki. Kako se stvar raz¬ vija, videli smo tu in tam iz taj - niških poročil; vendar priznati moramo, da je stvar nekako mr" tva, in bilo bi potreba, da se Slo¬ venci resneje zavzamejo za to člo¬ vekoljubno delo. Prvo leto spra - vilo se je skup le nekoliko več kot je bilo spravljega skup pred orga¬ nizacijo. Sedanja glavnica Slo - venskega Zavetišča znaša okoli $2500, tako, da smo še daleč do vresničenja. GETTYSBURG SLAVI LINCOLN-OV GOVOR. Gettys burg, Pa, 19. novembra. Dne 19. novembra 1923 je bilo pet deset let odkar je usmrčeni pred¬ sednik Abraham Lincoln govoril slavni govor povodom blagoslov - ljenja “Soldiers’ National” poko¬ pališča v Gettys'burgu dne 19. no¬ vembra 1863. K petdesetletnici zbralo se je mnogo ljudstva in go¬ vorili so štirje možje, ki so sliša - li Lincoln-ov govor pred pol sto - let jem. SODNIJSKI ODLOK ZAPRE VSE SALUNE. Des Moines, Iovva, 22. novembra. Vsled odloka Najvišjega sodišča v državi Iovva zapreti je moralo vseh 86 salunarjev v mestu Des Moines svoje kreme. Anti-saloon league deluje ‘na to, da 'bodo za- prli vse salune tudi po druzih mestih države Iovva. BIK NABODE IN VSMRTI FARMERJA. Keokuk, Iovva, 21. novembra. Navadno pohleven bik je nagloma zbesnel, nabodel je svojega gospo¬ darja, farmerja David Weber-ja, na roge vrgel ga je ob tla, in po¬ teptal -ga je do smrti. Farmerja so našli vsega razme¬ sarjenega in bik je imel krvave roge in noge. STANDARD OIL DRUŽBA PLAČA VELIKE DIVIDENDE Nevv York, 22. novembra. — Razne poddružhe Standard Oil kompanije s sedežem v državi Nevv Jersey, so napravile velike dobi¬ čke odkar je bila kompanija raz¬ puščena. Dosihmal so plačale dru¬ žbe, ki so pod kontrolo Standard Oil kompanije, $111,000,000. — dividende 'za leto 1913, kar je toli¬ ko kot 111 odstotkov na prvotno glavnico. OGNJEGASCI V SUNKU S POCESTNO KARO. Milvvaukee, Wis., 21. novembra. Dva ognjegasca umirata in dva sta težko ranjena, ker sta sunila skup ognjegasni voz in voz poce - stne železnice vsled goste megle. OGNJENIKI V ALASKI BLJUJEJO. Seattle, Wash., 21. novembra. — Uradniki združenih Držav, ki so se vrnili iz Alaske poročajo, da klju¬ jejo ognjeniki Illiamma, Augu- stine in Katmal dim in pepel, in da je tudi hrib Dauglas, začel de¬ lovati, četudi se je mislilo, da je ta ognjenik že izmrl. PRODAJALI PIJAČO NA BUŠLE. Youngstovvn, O., 22. novembra. Opojne pijače so se prodajale da¬ nes tukaj na bušle, zato ker mora zapreti 200 salunarjev svoje kr - črne. Bušli napolnjeni s stekleni - cami so stali zunaj salunov in na nekaterih je bil napis: “Last cliance. Only $1.50 per basket. ” — Zadnja prilika. Le $1.50 korbo. NOVI VSPEHI BREZŽIČNEGA PROMETA. Washington, 22. novembra. — Po tritedenskem marljivem pre - skuševanju dosegel se je, da se je slišalo potom brezžičnega brzoja - va 'bitje ure v Edfel stolpu v Pa¬ zu na brezžični postaji V? e,r ' ■ ju ^ ell ‘ P 1 -j $ot \ 0 »a* “'zelo P c L a joŽi e j , iiaj re ° L f ima teh stva žlo 1 mst Slovenska trgovina NA NOVO 0TV0RJENA V MANTEL-N0V1HISL V zalogi imam vsakovrstno orodje, železnino, pohištvo peči, štedilna ognjišča kuhinjsko posodo itd. Dalje imam v zalogi olje, barve, vrata, okna, sploh vs ka se rabi pri grajenju hiš. Preskrbujem tudi vsa kleparska in vodovodna dela. 0 zna :D rudečela {.stoji m t ittlačn r ilfli. ki 1 or e obs s nreisk Peoples Hardvvare & Furniture Store ELY, MINNESOTA iujejo o la je v r i živčna ajti pri 1 barve. navadni nje. da ; razburlj : mislil, t prazna v nost dog nje dejs se hitro li nagon tarava vi ja si poii Rojaki na Ely, Minn. Kadar rabite VOZOVE za kake SLAVNOSTI. ŽENITOVANJA ali POGREBE, obrnite se na JOHN DINSMORE LIVERV TELEFON ŠT. 55 kateri ima na razpolago dobre konje in vozo¬ ve za vsak slučaj. Ima tudi konje za vsako drugo delo.Q Vprašajte za cene pri nas, kadar kaj potrebujete! JOHN DINSMORE, lastnik. •Mijo i 1 »asprc MAJHEN NAROD, KI IMA DOSTI ZAVEDNIH It' JE VEČ VREDEN KO VELIKI, KI OBSTOJA IZ SA.«- CIJALNIH NIČEL. __ 9 do Jjoufe Hr . lal dto j 1 Miho fav h0 t; i ^ 7 lr ja J > 111113 V' Ve č. i > De Ye e h k po Poln r at v 2l Dr e > e 4 .V 2 ? ...v/illcomeiD , handy*ome 1,J# jasnila v raznih kupčijskih zadevah vsem onim. nas v takih zadevah. p r o Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovne sameznih oseb, tvrdk ali druz ■ gpgTO^ PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 Miners State Bank £££52^ f S ^ k *■ i. ° 'i f H % to z m S V v V t, /. v Mo ^ P : P VNa V ! v H % lASCI SE MALOKE- daj paeijo. ite ctve niki so se vrgli zadnje ^ liitbeženske študije m sku- " . • „ /Ion r \7 1 7T’n,'l\’ P. ZŽplrPl J it j na dan vzroke zakaj i^Pfjjndje bolj ljubijo kot profesor Dovenport je ,vl ’ • 7na menite j šib preiskoval- 1 lov ljubezni, in on je iž - j s te dve osebi razlic da se i sp' iola } c i s te bili prvi zveza ■ naravni ljubezni, v živ- Vp nikdar ne pozabite. On je uja da se rudečelasi n zasleddi . .. . • dreh spolov malokedaj po- |f?- e Ljudje z bledimi lasmi ob- W naravni nagon bolj eden tfjrugemu kot rudečelasi; E. jjj zenska s temnejšimi la - osebno če ima možki tem - P[ Ljj !ko t ženska, imajo pa v gf e]E0 naravno silo, katere , jih oSf i; L ize j 0 pogostoma skupaj, jih r 1 • .T,rnfl:t.elie. in vsled te- Bda najožje prijateije f. največ tac ih zakonskih pa- imasta mož in žena tem- >V®} b < /are S lore lase. teh stvari izvirajo vazne po¬ le v .človeškem dvojenju, za¬ se znanstveniki preiskali eu \ mdečelasih ljudi, in našli so, obstoji nekaka naobratna na - vna mlačnost med možki m i in ! K kami. ki imajo zelo rudeče la - | g er pa ta naravna mlačnost ; more obstajati brez vzrokov, I ; f s preiskavami in preiskušnja- do°nalo v čem se rudečelaisci jiknjejo od drugih, in našlo se j, da je v rudečelasih ljudeh ne- jta živčna razkaeenost, katera šnajti pri ljudeh z-.lasmi 'druga¬ če barve. V navadnim živ j en ju je javno inenje, da so rudečelasi ljudje bij razburljive krvi, in četudi bi kdo mislil, da je to le predsodek ili prazna vera, je vendar znan- kenost dognala, da je to javno inenje dejstva. Rudečelasi lju- |ese hitro vznemirijo in jih na¬ pi nagon je vročekrven, zato narava veli rudečelasemu mo - * h. da si poišče življensko sprem - — -valko, ki ima kake druge barve da bodo potomci mirnejše Brave. če bi vznemirljivi rudeče - Isi mož poročil vznemirljivo ru- J feeelaso žensko, bi bile posledice keSLP* »vadilo zelo razburljivi otroci. Če močili ti otroci skozi več ro - *> 7 iz zveze rudečelasih starišev, U | J tegli bi se v par generacijah ne- 11 [rieakovano razburljivi ljudje. S sreči skrbi narava sama, da ne itijo rudečelasi ljudje poseb - znoj. Namočite gobo v mlačno vo¬ do, kateri pridonite le malo soli, ožmite jo, in odrgnite si telo, tu¬ li boleče dele. Potem obrišite te¬ to s suho platneno ali bombažno 'brisačo, in se oblecite dobro. Pri - poročjivo je, da se pregibate, in če tudi boli, da skušate boleči ud pre¬ gibati. Če ste bili vojak veste kaj so členske vaje (Gelenksiibungen,) če pa ne, pa prašajte kaeega biv¬ šega “jegra” ali infanterista,” da vam pokaže kaj je to. In potem vežbajte vaše člene vsako jutro pet do deset minut. To spravi kri v tok in deluje zoper napad rev¬ matizma. Dihajte čeiz nos, ne skoz usta. Izmivajte 'zobe vsako jutro in zve - čer po jedi s krtačo in vodo, ka - teri ste pridjali nekoliko soli. Krtačo vselej izperite dobro. Sploh se držite po vsem telesu snažni in kopajte se v tppli sobi in v topli vodi, v kateri je nekoliko soli, vsaj dvakrat na teden. Po kopelji ni iti takoj na mrzli zrak, ampak se je premembi zraka privaditi po¬ lagoma. Grgrajte vodo, v kateri ste raz¬ topili nekoliko boraksa, zjutraj in zvečer. Če vas bolijo bezgavke gr¬ grajte to vodo vsake dve uri. To je vse česar se mora človek držati, če se hoče rešiti revmati - zrna; vendar, če je zašel predaleč, je priporočljivo iti v toplice v Ilot Springs, Arkansas. 388. Ogrska jerebica. Očedi 6 svinjskih in 1 telečjo nogo, deni jih v kozo in nalij na¬ nje toliko vode, da bodo pokrite. Prideni še 8 žlic kisa, 8 žlic vina, 1 čebulo, 1 koren, 2 lovorjeva listi ča, 2 dišeča klička, celega popra in soli ter kuhaj to 2 uri. Nato zre¬ ži meso od nog na kolikor možno enake dete, — skuhaj v vodi in kisu 10 dek luka, zreži ga na maj¬ hne kocke, prav tako zreži tudi enako množino poporovih kumaric prideni to in žlico kapar mesu, premešaj ga dobro, prilij še pre - cejeno, gorko juho, v kateri so se noge kuhale, deni to v model, kate rega postavi na mrzlo, da se hlade tina strdi. Potem jo zvrni, zreži na lepe kosce ter jo daj z oljem, ki¬ som in gorčico na mizo. KUHINJA. , hai last' i^njel!^ * Bas Protne ljubezni in iščejo • ira m «l drusrolasimi. drugolasimi, tako, da F>b ® rudečelasi zakon komaj 10 zakonov. Kako zdraviti revmatizem. ■zdravljenju revmatizma je P 13 ^var, da se spere in izini- *® Vev je telesa. Zdravila bodo ® a le za nekaj časa, če ste vi 'rženi revmatizmu. Zato se ni g. atl na zdravila, ampak ži - ®orate tako, da se strupi in '• ki so v cevevju telesa ne ™]0. ” e na i bodo vedno na suhem *P e 'Hrana'naj bo tečna, ven- ” lahkft _-.... ne j, uua d j uo tečna, v iRtivr P re; bavljiva. Mesa ue ve iko; posebno ne svinjske- & Da” 110 tak0 ne kislih stvari; Hn . na iveč od moke in mleka, ^ lr Ja ne preveč, sploh na- l#j ec , s ' ar b ki niso težke za že - fiesti se je do sitega, a ec ' Opojnih pijač ne pijte, de v v 0 ® Ptve. Pijte pa mnogo ?C e * 0 t za potrebo. ° 110 kujoča jetra so naj ' 2r ^Revmatizma; in da *> •lot) I .g 2 'j e i° breba je piti mno .376. Ledvice. Pražene. Zreži ledvice na tanke listke ter jih praži le par minut na masti, v kateri zarumeni na - rezano čebulo. Potem jih osoli in posipaj nekoliko s poprom. Okisane. Pripravi ledvice kakor prej, poštupaj jih s žlico moke ter jih zalij z juho. Kot začimbo pri¬ deni soli.-popra, majoranA. in .vin¬ skega kisa. V papriki. Nareži na razbeljeno mast čebule, potresi jo s papriko in prideni potem zrezane ledvice. Osoli jih ter primešaj tudi malo kisle smetane. K ledvicam daj po¬ lente, dušenega riža, praženega krompirja ali kaj druzega takega. 377. Svinjska pljuča. Pripravi jih tako, kakor telečja, samo dalje časa jih moraš kuhati, 'ker so bolj trda. 378. Svinjske noge. Skuhaj jih v slani vodi, potem jih povaljaj v razmotanem' jajcu in kruhovih drobtinah ter jih ocvri kakor telečje. Ali pa jih daj v kislem zelju, v ješprenu ali s kislim hrenom na mizo. Navadno pa se uporabljajo svinjske noge za hladetino. (Gl. naslednjo številko!) 379. Svinjska hladetina (žolca.) 381. Mrzla svinjina. Mrzlo svinjsko meso se jako po¬ daja k čaju. Skuhaj n. pr. ribico to, kar je pri govedini pljučna pe¬ čenka, v slani in okisani vodi s če¬ bulo, peteršiljem, zeleno, kore - njem, celim poprom in materino dušico. Ko se ohladi, jo oblij z mrzlo sardelno ali majonezno' oma ko. Tudi pečena ribica v mreži je mrzla jako dobra. 382. Mesene klobase. Zreži svinjsko meso, ki ne sme biti premastno, na prav majhne kocke, prideni potrebne soli, malo popra, drobno sesekljanih limono¬ vih olupkov in malo vode ali ju¬ he, da ne bo meso prav suho; na¬ polni s tem nadevom čreva (naj - boljša so janjčeva) ter naredi klo¬ base. Sveže klobase speci, prekaje ne pa skuhaj ter jih daj s kislim zeljem na mizo. Zelo prekajene mesene klobase se uživajo tudi surove. se Prvi sosed: Pusti pijačo v grob te spravi. Drugi sosed: Devet dohtarjev, ki so mi prepovedali pijačo sem preživel, pazi, da ne bom še tebe. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom in rojakinjam na Ran¬ gu vljudno naznanjamo, da jih bo obiskal rojak ANTON HRAST, kateri je opravičen pobirati na¬ ročnino, oglase ter naročila^na ti¬ skovine. Cenjene rojake in krajevne za¬ stopnike prosimo, da ga vljudno sprejmejo ter mu gredo po moči na roko pri precej težkem delu v nepoznanih naselbinah. S spoštovanjem NARODNI VESTNIK. VOLILCI NA EVELETH! 383. Jeterne ali riževe klobase. Prevri prešičeva jetra, pljuča, kaj mastnega od glave in malo dru zega mesa ter prideni tudi malo čebule in zelenega peteršilja. Po¬ tem sesekaj drobno jetra, pljuča in meso, prideni temu napol kuha¬ nega riža, malo stlačenega maja - rona, soli, popra in sesekljanih li¬ monovih olupkov; ako hočeš, za¬ beli to tudi z razbeljeno mastjo. Da ne bo nadev (fila) pregosta, precedi nanj še juho, v kateri so se kuhala jetra, pljuča in meso. S tem potoni napolni čreva, naredi klobase, katere najprej prekuhaj, nato jih šele speci. Daj jih z gor - čico ali kislim zeljem na mizo. Mestoriža primešaj tudi lahko jetrnemu nadevu kuhane kaše. Te klobase sicer niso tako dobre, a so cenejše. 384. Krvave klobase. l/lliT ."bbrp UiC ' ua J e P 111 IUUO J,. >v j’ C1 - SPe ’ !ma l' 0 tople vode. “ L u^, Z;iUtra -j P re( l j©djo spij pozavno +' i JjljK . 4 -«* yy tolrV ZarCa vode ( i sme M *^ a ti i °i to ^ a kolikor morete lir žii, primešajte Kvr - P /j e v'? Uzne ga fosfata. F je t 0 ° v Ta §ih očeh rumenka t 01 . Zl > ak cPa so i e, tra bolna. sr- to ra f Ud 80 " etra bo1 y , J bremeniti hrano in v °do sPu ®5i Tl i e piti Ilani- V "e5er v/ ko čistila jetra. Ve{ er ' e ’ P°leg tople vode greste* 0 ’ ^ ve čerji, pre - Pov ee V Posteljo, čašo čaja e ^ et Ja iu taužpndrože k, ij a ,, ofem se dobro te i 2 . boste znojili. Zjutraj 1 C a v so1 ^’ k, * er oik:o " toplote, prisušen Kuhaj 2 svinjski nogi in kosec mesa od glave počasi v slani vodi, kateri prideni čebule, lovorjev li¬ stič, peteršilja in celega popra. Ne nalivaj pa preveč vode, sicer se ti hladetina ne bo strdila. Meso mo - ra biti jako mehko, skoraj razku - liano. Potem postavi lonec na stran in pusti noge v njem. Ko se nabere vrhu juhe mast j'o posnemi; od- beri meso od nog, zreži ga na ko - see in ga deni v stekleno skledi¬ co. Potem precedi vanjo še juho in postavi skledo na hlad, da se juha strdi. Kadar je hladetina lepo tr¬ da, jo daš lahko na mizo. Okrasi jo s četrtinkami na trdo kuhanih jajec in s kuhano karfijolo ter jo daj poleg tega z oljem, kisom in stolčenim poprom na mizo. — Tu¬ di iz telečjih nog napraviš lahko hladetino. Ako hočeš imeti hladetino lepšo, zloži na dno modla, v katerega jo hočeš vliti, v obliki cvetlic limono- novih rezin, na rezance zrezanih li monovih olupkov, kapar in na re¬ zine zrezanih kislih kumaric. Na to vlij prav malo hladetine, in še¬ le, ko se . ta strdi, nalij model do' v r rha. Naslednjega dne, preden po¬ trebuješ hladetino, pomoči model v gorko vodo in zvrni hladetino na 'krožnik , ter jo okrasi. Zreži na kocke kake 4 žemlje ter jih polij z mlekom, da se bodo na¬ pojile. Mej tem skuhaj meso in Špeha od glave ter še kaj drnze • ga; kar je hrustanca in mesa, zre¬ ži prav drobno, Špeh pa bolj na velike kosce; prideni temu soli, popra, stlačenega majorana, sese¬ kljanih limonovih olupkov in ma¬ lo zdrobljene bazilike, napojene in z razbeljeno mastjo zabeljene žemljene kocke, skozi sito preceje¬ ne krvi in malo juhe, v kateri se je kuhal Špeh in meso. Nadev do - bro premešaj in napolni ž njim čreva. Tudi krvave klobase naj - prej prekuhaj, potem jih postavi na hlad. Preden jih hočeš uporab - ljati, jih še speci. Ali: Prideni nadevu za klobase tudi polkuhanega riža ali kaše, po tem pa vzemi manj žemelj: Kandidat za mestnega komisar¬ ja po novem volilnem sistemu je naš bivši rojak Joseph J. Brince kateri je bil dosedaj že v mestnem odboru. Kakor je dosedaj deloval za koristi Slovencev na Evelethu, tako bode še dalje posvečal svoje moči v korist svojih rojakov, kar mu bode ( sedaj še v večji meri mo¬ goče kot mu jp bilo to dosedaj. Oddajte vsi zanj svoje glasove! NAŠI ZASTOPNIKI. MINNESOTA: Jakob Delak, Brwabj,k 1 Minn. Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn. John Pogačnik, Eveleth, Minn. Jakob Muhvich, G-ilhert, Minn. John Jerina, New Duluth, Minn. Ant. Mahne, Frank Kochevar, Chis - holm, Minn. Joseph Smuk, Greaney, Minn. Frank Horvatich, Virginia, Minn. Louis Petelin, Aurora, Minn. Geo. Brozich, Rauch, Minn. Anton Prosen, Crosby, Minn. Frank Hochevar, McKinley, Minn. Vouk & Oman, Rice, Minn. John Dragovan, Soudan, Minn. MICHIGAN: Frank Plautz, Calumet, Mich. Ivan Cotič, South Range, Mich. \VISCONSIN: Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank Brence, Waukegan, 111. Frank Klanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, Milwaukee, Wis. John Pucelj, Racine, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. ILLINOIS: 385. Stisnjena klobasa (Presswurst.) Prekuhaj eno tretjino Špeha od glave, 1 tretjino bolj pustega me¬ sa in tretjino kož in ušes; to zre¬ ži na majhne kosce, prideni soli, popra, prav malo stolčenega češ¬ nja, zdrobljenega majorana, sese¬ kljanih limonovih olupkov in os- minko litra krvi ter napolni s tem nadevom srednjegosto svinjski žlodec ali široka čreva. Napolni že lodec kuhaj približno 1 uro. Ku - han je dovolj, kadar ne priteče več kri iz njega, ako ga prebodeš z iglo. Potem ga deni mej dva le¬ sena krožnika, naloži nanj kamnja in ga pusti tako par dni. Nato daš labkostisnjeno klobaso, na rezine zrezano, z nastrganim hrenom in aspikom na mizo. Ali pa jo obesi še za par dni v dim, kar pa ni ravno potrebno. Simon Jesenšek, La Salle, 111. Joseph Blish, Chicago, 111. Anthony Motz, So. Chicago, 111. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavic, Springfield, 111. INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Mih. Pavel, ml., Indianapolis, Ind. Anton Tratnik, Clinton, Ind. PENNSYLVANIA: Ign. Magister, Pittshurg, Pa. Alojz Tollar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Mike Štrukelj, Johnstown, Pa. John Brezovec, Conemaugh, Pa. Anton Klančar, Arona, Pa. Joseph Yamc, Garret, Pa. Joseph Hauptman, Darragh, Pa. Math. Petrich, Cliff Mine, Pa. Henry Lamuth, Marianna, Pa. John Mlakar, Claridge, Pa. OHIO: VOLILCI NA EVELETH! PRI PRIMARNI VOLITVI DNE 17. NOVEMBRA IZVOLILI STE ME KANDI¬ DATOM ZA ŽUPANSKO MESTO. ZATO TUDI TRDNO UPAM. DA BODETE NA DAN VOLITVE ZDRUŽENO NASTOPILI ZA MOJO ZOPETNO IZVOLI¬ TEV ŽUPANOM. MOJE DELOVANJE VAM JE ZNANO. IN UVERJENI BO¬ DITE. DA BOM VEDNO UPOŠTEVAL VAŠE ŽELJE. KOLIKOR BO MOGOcE. NE DAJTE SE NA DAN VOLITVE ZAPELJATI IN NAREDITE KRIŽEC POLEG IMENA MOŽA, KATEREGA VSI DOBRO POZNATE. IN TO JE JACOB SAARI PROCVIT NAŠEGA MESTA JE ODVISEN OD PRAVIH NARODNIH ZASTOP¬ NIKOV — ZATO JE TUDI VAŠA SVETA DOLŽNOST. DA SI SEDAJ ISTE IZ¬ BERETE. JAZ ČUTIM Z VAMI. ZATO UPAM. DA BO VSAK SLOVENSKI VO- LILEC ODDAL SVOJ GLAS ZA MENE IN MI TAKO IZKAZAL ZAUPANJE. PRIJATELJEM dobre vinske kapljice na znanje. Sedaj potuje po Minnesoti naš rojak MICHAEL ŽUGEL kot edini zastopnik d'obroznane STEVE JAKŠE-TOVE VINARNE iz Saint Helene, Cal., kateri se priporoča rojakom na Rangu, da ga počaste z obilnimi naročili. Karol Bauzon, Frank Lunka, Cleve land, Ohio. Ignac Prelogar, Collinwood, O. Alois Ballant, Fr. Poje, Barherton, O. Frank Guna, Badley, O. COLORADO: F. W. žužek, Leadville, Colo. John Janežič, Leadville, Colo. Frank škrabec, Denver, Colo. Mihael Krivec, Primero, Colo. Kajetan Erznožnik, Somerset, Colo. KANSAS: John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Jakob Cukljati, Pittsburg, Pa. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans. WYOMING: F. S. Tauchar, Rock Spring, Wyo. Mike Krivec, 'Suhlet, Wyo. John Glohochnik, Diamondville, Wyo. John Rozich, Wardner, Ida. Frank Malavashich, Little Falls, N. Y, G. J. Porenta, Black Diamond, Wash. CENJENI VOLILCI! Naprodaj so v vseh lekarnah. Vprašajte za Severova zdra¬ vila. Ako jih nima vaš lekarnar v zalogi, naročite jih narav¬ nost od nas. /A Primarne volitve so končane, in tem povodom izvolili ste me kan¬ didatom za župaiia s častno veči¬ no. Trdno sem prepričan, da bo - dete isto, kar «Ste pri primarni, vo- litvi, storili tudi pri glavni volitvi. Vi za mene, je« za Vas! Zato se Vam tem potom najtopleje zahva¬ ljujem za izkazamo čast, ter se Vam obenem priporočam, da tudi na dan glavne volitve, 'dne 25. t. m., potrdite to Vaše zaupanje s tem, da oddaste svoj glas meni. Sprejmite mojo zahvalo z zago¬ tovilom, da bodem vedno vpošte- val Vaše zaupanje napram meni. JOHN GLEASON. ROJAKI? Lote v New Duluth-u pri Steel Plant-u, so sedaj dražje in cena bode vedno višja. “Steel Plant” bode trikrat tolikšen kot je sedaj, in to bo privabilo ve¬ liko ljudstva na New Duluth in okolico. Rojaki, ki so bli¬ zu te izvrstne prilike, in kdor ima denar naj se požuri in naj kupi sedaj loto dokler je čas in si prihrani denar. Steel Plant hode edini te vrste na celem svetu, in vsak si lahko zagotovi bodočnost. Cene lotam so sedaj od $390 naprej, in kdor kupi sedaj bo lahko naredil še denar. Za podrobnosti se je obrniti na: FRANK HITTI Bo x 231, Hibbing, Minn., ali Aurora, Minn. ali pa: MAKS VOLČANŠEK, EVELETH, MINN. BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. % s w v v SjL v {'4 v i'4 v f'4 v se. v NE ZAMENJAJTE! NE POZABITE! DA JE Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (Kranjsko) največja in najvarnejša slovenska hranilnica. V V 5*4 V 5*4 5*4 5*4 9*5 5*4 9*5 5*4 9*5 5*4 9*5 9*5 5*4 V 5*4 9*5 5*4 9*5 5*4 9*5 5*4 9*5 5*4 9*5 5*4 9*5 5*4 9*5 5*4 V 5*4 9*5 5*4 9*5 5*4 9*5 5*4 9*5 5*4 9*5 5*4 9*5 Prometa koncem leta 1911 fi 14.5 milijonov kron. Stanje hranilnih vlog 42 milijonov kron. Rezervni zaklad hranilnice i.son.onn kron. obrestuje po 4 1 | 2 °o brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in me¬ stna občina ljubljanska z vsem svojim premože¬ njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 mili¬ jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada kranjska. Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v kako drugo manjvarno “šparkaso”. Nam p? takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar.Svoj naslov nam pi¬ šite razločno in natančno. 5*4 9*5 5*4 9*5 5*4 f 5*4 9*5 5*4 9*5 5*4 9*5 5*4 v # & 5*4 f 9*5 5*4 9*5 5*4 9*5 5*4 9*5 Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega denarja. V V 1 “Narodni Vestnik 99 National Herald. Slovenlc Saml-Weekljf. Gwned and published by the Slovenlan Prlntlng & Publishing Company a Corporation. Ptice of Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald Issued every Monday and Thursday; subscriptlon yearly $2.00 me best Advertlslng medlunt among Slovenlans In tbe Northvvest Bates on appllcatlon fntered as second-class matter May n. 1911 at the post oftlce Duluth, Mlnn., under the Act March 3,1879.“_ »NARODNI VESTNIK« Izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Mlnn Kila la vsak ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko in Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . . $2.00 $1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Oenarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: ••Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth« Mlnn. ZAHVALNI DAN. Dne 27. novembra, se bo slavil po cerkvah Združenih Držav z vsem sijajem Zahvalni dan. Mi ne opomnemo naše cenjene čitatelje in či - tateljice na ta praznik zato, da bi priredili na ta dan bogate pojedine in gostije, marveč edino zato, da ne pozabi noben delavec, no bena delavka, nobena delavska družina iti v cerkev in hvaliti Boga, da so živi in ne mrtvi, da so ubogi in ne bogati, da so trdni in ne sla¬ bi.« Zakaj ? boste morda prašali. “Well” zato, ker, če bi bil delavec mrtev, kedo vraga bo pa vzdržaval v tiru tvornice, rudnike, industrijo, kmetijstvo, trgovstvo, pro met? Kedo bo pral umazano perilo bogatih, ki se ne morejo sami snažiti in ki so vedno pripravljeni plačati za to delo? Kedo bo delal avtomobile, da bodo zamogli bogati divjati po mestnih ulicah? kedo bo delal načrte in gradil stavbe, mostove, prekope, predore, že¬ leznice, parnike ? Kedo bo učil mladino in vo¬ dil odraščati e, v višjo civilizacijo in s civili - zacijo v blagor? Kedo bo zdravil bolnike in se bojeval zoper kužne bolezni? Kedo bo vo¬ dil vlake in parobrode, ki prevažajo tovor in omogočujejo bogataše, da zamorejo zapravlja¬ ti denar s potovanjem okoli sveta? Tovariši in tovarišice, ali ni boljše biti ubog in živeti ■cd ostankov iz mize bogatašev, kot pa biti 'tako sebičen, da bi delavec prisilil bogataša, da bi se moral on sam boriti za življenski ob' stoj ? Poleg tega, ali niso bogataši vsega ob ' žalovanja vredni, ker nebeško kraljestvo za¬ morejo zasesti edino ubogi, kajti sveto pismo pravi ‘ ‘ prej bo šla kamela skozi šivankino uho kot bogatin v nebesa?” Ali niso to tehtni razlogi, na podlagi katerih bi moral vsak delavec stremiti in podvizati se, da bi bil še bolj ubog in še v slabejših razmerah kot je danes? Ne skrbite za to življenje in za ta svet; ampak skrbite za posmrtno življenje in za oni svet — tako nas uči mati cerkev, zato na Zahvalni dan vsi v cerkev in zahvalimo se Vsegamogočnemu, da smo živi in ne mrtvi, da smo ubogi in ne bogati. Zahvaliti se moramo pa tudi, da smemo delati, da smemo trpeti, da smemo služiti kruh v znoju svojega obraza, saj nas vendar učijo, da delo krepi človeka, da dela trpljenje uboge močne. Ali ni toraj dolžnost nas ubo - gib, ker smo radi dela in trpljenja močni in krepki, da pomagamo onim našim nesrečnim bratom, kateri so 'bili odločeni, da zasedejo bogastvo zemlje, da uživajo in nič ne delajo? Spominjam se, ko sem čital nekoč govor Mr. Baer-a, ki je predsednik Philadelphia & Re- ading premogovne kompanije, da je rekel med drugam “ God had given to on class the cus- todianship of the earth’s resources, that we liold these riehes in trust for the poor.” — Bog je postavil naš (kapitalistični) razred za varuhe pozemskega bogastva, da držimo mi to bogastvo v oskrbi za uboge. In gotovo; ali ne kažejo kapitalisti kako drage volje dopustijo ubogim norcem uporabljati in uživati pozem- sko bogastvo? MTell, saj 1 plača kapitalist de¬ lavcu kolikor Bog dovoljuje, če pa delavec hoče več, gre pa božji namestnik 'kapitali - stu na pomoč, ker Bog neče, da bi se tratilo njegovo stvarstva za delavca. In zategadel naj bi bil vsak delavec zadovoljen z najnižjo plačo, naj bi bil potrpežljiv in pokoren kot suženj, ker po smrti bo imel delavec vsega v obilici. Največji božji rop so storili oni gro - zni rudarji na Michigan in oni grozni premo- garji v Coloredo, ker so se uprli kapitalistom Calumet in Hecla družibe in Oolorado Fued kompanije, za katere je Bog vstvaril baker in premog, da je bil ravno nalašč pripravljen za nje v naši dobi. Ti majnarji morali bi bi¬ ti zadovoljni ž njih usodo, saj jim je bilo že ob rojstvu namenjeno, da bodo šli iz starega kraja na Michigan in v Colorado pod zemljo krvav pot potiti; saj jim je bilo že ob rojstvu namenjeno, da bodo za vso krivico, katero trpijo na tem svetu, podedovali na ono stran groba vse božje kraljestvo, kjer se bodo s samim Bogom iz obličja v obličje gledali, in kjer ne bo veselja konca in ne kraja. Ali ni boljše, da je delavec potrpežljiv in ubog in misli edino le na ono velikansko gostijo pri kateri bodo igrale angljske godbe in pri ka ¬ teri bodo mastili vsi delavci in njih družibe po smrti, kot pa da bi basali naše želodce s puranovo pečenko in z najboljšimi pijačami na tem svetu na Zahvalni dan? Delavci in delavke in delavske družine, združimo se vsi v cerkvah na Zahvalni dan in molimo vsi skup za bogataše, in prosimo Go - spoda na kolenih in s povzdignjenimi rokami, da naj ima usmiljenje z njih dušo, in da naj jih nikdar ne pahne na dno pekla, kjer bo jok in škripanje z zobmi, kajti bogataši imajo že itak na tem svetu pekel, ker se morajo bori - ti z neumnimi delavci, ki zastavkajo in ho - eejo večjih pravic , do bogastva na zemlji, ka¬ tero je Bog izročil’v oskrbo kapitalistom. Bor¬ ba kapitalistov z zbesnelim delavstvom za živ- Ijenske vdobnosti je čim dalje huja za ka - pitalistični razred, zato naj gre na Zahvalni dan vse delavstvo v cerkev in naj s božjim na¬ mestnikom na čelu kliče proti nebu: “Kriste usmili se bogatincev!” , ZAHVALNI DAN. Zahvalni dan je tu — in zakaj naj se za hvaljujemo? Stavke vse okoli; delavec priti ska se v prešo nenasitnega kapitalizma. Ne kako zakleto je proti trpinu, ki se muči noč in dan za ubogi kruhek. Ne bom imenoval krajev stavk, ker teh je toliko zadnje čase po svetu, da bi vzelo pole papirja za navajanje imen, kjer so se stavke vršile od zadnjega zahvalnega dne. Strahota je, ko čitamo, k slišimo, ko vidimo gnusno delo onih, ki so obogateli in še bogatijo z žulji trpina de - lave a! Na zahvalni dan si predstavljamo' črno na belem zapisano jednakopravno svobodo, katera je skrita pod soho “Svobode” v new yorškem pristanišču. Z baklo stoji resno in trdno iz trdega kovinskega blaga. Vsa milobo prostost skrita je pod njo — ni je videti ne čutiti križem Združenih Držav. V Colorado, v Utah, v New Meksiki se postopa s pripro - stim tujcem grje kot v Albaniji. Če pride v te zapadne države priprosti človek, ga že kompanijski žendarm zasleduje in podi češ ke¬ do si, kaj si, kaj bodeš povedal ljudem, ali priporočaš izobrazbo, časopise itd. Kot ne - varnega ljudstvu tira se poštenega človeka en iz mesta in naselbin v ondotnih krajih spremstvu kompanijskih žandarjev z na - bitim orožjem kot razbojnika. In nad de - lavce, nad mirne domačine po Colorodi in po Michigan, importirali so tolovajske iz me - čke človeštva, da morijo in streljajo mirne mesšane, katerim je bil jarem pretežek, ka - teri se hočejo rešiti sužnosti, kateri zahte - ajo človeške pravice do življenja. Oh svo - hoda ameriška, kako te zlorablja kapital! Strelja, zapira in zatira se iste, ki bijejo težki boj z naravo za vsakdanje potrebščine prebivalstva te doline solz. Posvetna in cer - kvena gosposka ste združili pest zoper prole- tarijat, in kriči ter vojaki gonijo delavce pred krute sodnike kot bi bili največji hudodel" v resnici pa ne zahtevajo druzega kot pravice, najskromnejga plačila za njih tru- dapolno delo. Zahvalni dan, kako naj te teptani trpin praznuje? Kapitalist bo obložil svoje mize z vsem najboljšim, kar je produciral kmet in delavec v potu svojega obraza. Preobilice bo vsega v hišah onih, 'ki nič ne delajo, in tudi v hišah gosposke posvetne in cerkvene. Purani se bodo jedli, pretakal se bo šam - panjec, veselili obrazov bodo vsi okoli kapi¬ talističnih miiz, in potem bodo drdrali z na - bitim trebuhom v avtomobilu v gledališča ali pa v naravo, da se zopet trebuh sprazne za drugo gostijo. Delavec, ki vse to prideluje in proizvaja, mora pa misliti in misliti kako bi obrni svoje cente, če jih sploh ima, da bi nasitil in oblekel sebe in svoje drage s stvar - mi, katere bogatini prezirajo, zametujejo. Me¬ sto puranov in šampanjca bo dobra vsak - danja jed, v mnogih hišah bo pa še tega manj¬ kalo in delavec sesati bo moral palec, med tem ko bo njegov tiran sit purana. Bogu bi potožili, a tožili smo že veke in vsliša'1 nas ni. Cerkev nas tolaži že leta in leta a za vse gorje nam obeta raj na ono stran gro¬ ba, obeta nam veselje na onem svetu, na tem naj bi pa trpeli pomanjkanje v vsem. Kristus je učil, da prej bo šel velblod skozi šivan - kino uhi kot bogatin v nebesa; isti pa, ki se sami postavljajo za njegovega naslednika, so pa zvesti pristaši od Krista zaničevanih bo - gatinov in najsrditeji sovražniki Kristovih prijateljev — ubogih. Trpin je steber blagostanja celega sveta; trpin ima vso moč v rokah. Le preštej se, de¬ lavstvo, in uvidelo boš, da je delavcev devet" desetkrat več kot kapitalistov. In kadar bo delavstvo toliko sprevidelo, da bo poznalo to svojo ogromno moč, takrat prenehalo se bo mezdno suženstvo, takrat imel bo tudi dela - vee povod slaviti -— Zahvalni dan. Prijatelj lista. IZSELJENIŠKI ŠKANDAL “Sl. Narod” v Ljubljani piše: Izseljevanje je pač v prvi vrsti zasluga dr¬ žavne uprave, ki nima prav nobenega smisla za pospeševanje ljudskih 'koristi. Državna pra¬ va rešuje akte, nalaga davke in globe ter stra¬ huje prebivalstvo, a njeno delo za občni bla¬ gor ni vredno piškavega oreha. Če ima taka državna uprava na strani še tako deželno upravo, kakor je na primer na Kranjskem, po¬ tem je pač naravno, da ljudje kar beže iz svo¬ je domovine. Samo tekom nekaterih let je klerikalna strahovlada s Kranjskega pregna - la kakih 80.000 ljudi v Ameriko; klerikalci so zrli in so si z deželnim denarjem polnili žepe, ljudstvo pa je vsled ubožnosti in bede moralo bežati iz domovine. To avstrijsko mizerijo so velike parobro- dne družbe, združene v mogočnem kartelu, krepko izkoriščale. Vse brez izjeme so lovile izseljence in zlasti take, ki so podvrženi še vojaški dolžnosti. Državna uprava seveda ni ničesar videla in ničesar slišala. V kartelu parobrodnih družb je bila tudi družba Canadian Pacific Railway. Ta družba je ob kartelni pogodbi dobivala le majhen del izseljencev za prevažanje v Ameriko. Ker ima v Kanadi ogromne dežele? še neobdelanega sveta, za 'kateri bi rada dobivala obdeloval - cev, je vrgla svoje poglede posebno na Av - strijo. Tu živi zdrav kmečki stan — tega je hotela zvabiti kanadska družba v svoje pra- gozde. Kartel parobrodnih družb se je razbil in kanadska družba je začela postopati na svo¬ jo roko. Avstrijska vlada je dovolila kanad¬ ski družbi izseljeniško koncesijo. Baje je miislia, da s tem oslabi monopol severnonem - ških parobrodnih družb, da pomaga izseljen¬ cem in da povzdigne Trst — faktum je, da je s to koncesijo sanio pospešila izseljevanje in mu dala novo smer: Izseljenci niso več šli v industrijalne kraje, nego na kmetijo. “Slovenski Narod” jebil priv list v Av¬ striji, ki se je tej koncesiji uprl in to iz na rodnih in iz gospodarskih razlogov. Rekli smo dokler gredo naši ljudje, če že doma nimajo obstanka, v industrijalno delo v Združene države, je upati, da se jih velik del prej ali slej vrne in da pošljejo nekaj denarja do mov, če pa se nasele-kot kmetje v Kanadi, se ne bodo nikoli več vrnili, ne bodo nikoli nič denarja poslali domov in so za nas za vedno izgubljeni. Pri tem nas ni prav nič motilo zatrjeva - nje podkupljenih zagovornikov kanadske družbe, da je vožnja s kanadskimi parobrodi cenejša, kakor z drugimi parobrodi. Čim ce - nejša je vožnja, tem večja je zapeljivost za izseljevanje, tem prej se odločijo za izselje- nje tudi taki, ki jim tega ni treba. Kanadska družba je, dobivši koncesijo, začela delati prav po amerikansko. Že konce - siijo je dobila na čuden način, dovolilo jo je pač celokupno ministerstvo, vendar je to v prvi vrsti “zasluga” krščansko - socijalne - ga sleparja barona Weicbs Glona. Ta je bil trgovinskem ministerstvu predstojnik od' delka za plovstvo, ta je družbo Avstro-Ameri- kana pregovoril, da je zastonj prepeljevala in prodajala izseljence v take kraje v Brazi - liji, 'kjer so umirali kakor muhe in ta je tudi kanadski družbi preskrbel koncesijo. Oim je imela kanadska družba koncesijo, je začela eksportirati kmečke ljudi 'kar na de¬ belo. Podkupljene kreature so ji delale škan - dalozno reklamo. Kandska družba se ni uiti en trenutek držala koncesijskih pogojev, od rvega hipa je grešila proti .prevzetim dolžno - stim, in sicer v taki meri, kakor pač morejo samo ljudje, ki so podkupili vse mogočne od - ločilne faktorje. Avstrijska korupcija se je v tem slučaju pokazala v vsi svoji nagoti. Poslanske ‘zbornice pododsek za plovstvo je v več sejah razpravljal o tem velikanskem škandalu, a natančnega ni dognal drugega, kakor da je baron Weichs - Glon bil duša ce¬ lega škandala. Vlada neče izdati tistih po - slaneev, ki so bili od kanadske družbe pod - kupljni, da bi jih krepkeje imela v rokah; lopovi trepetajo pred kriminalom in bodo mo¬ rali vladi patirati, kakor jim bo ukazala. Izseljeniški škandal je pa tako velik, da je lada zdaj vendar začela energično nastopa - ti. V Galicija so zopet zaprli kakih dvesto lju¬ di, med njimi v Krakovu zastopnika kanad - ske družbe in Avstro - Amerikane ter 16 agentov kanadske družbe, v Lvovu pa tudi več uradnikov izseljeniških* agentur. Samo podkupljenih poslancev ne zapro, dasi ves svet s prsti kaže in dasi spadajo ti pred vsemi drugimi na obtožno klop. Zdaj je pač upati, da bo vsaj za nekaj časa konec izseljeniškim škandalom, to je ne¬ dopustni propagandi in ubegu vojaški službi podvrženih ljudi, toda izseljeniški problem s tem še ni rešen. Izseljevanje ne bo nehalo, dokler bodo vladale v državi take neznosne gospodarske in javne razmere. Kako naj ne - ha izseljevanje s Kranjskega, ko se je kleri - kalcem v par letih posrečilo ustvariti take razmere, tako prodajajo vsi stanovi. Miljone je ta črna družba zapravila, ustvarila pa ni ničesar. Miljone je ta družba pognala in za¬ kopala deželo v obupno finančno stanje -— ljudstvo pa gineva v bedi in mora bežati iz do¬ movine, da si najde drugod kruha. Državna uprava pa to še pospešuje s svojo brezbrižno¬ stjo. Notranja 'kolonizacija, razbitje velepo - sestev — to bi bila naloga vladajoče stranke na Kranjskem, pa ta stranka je vedno mislila samo na svojo politično in osebno korist, je prelomila vse svote obljube in samo žrla in žrla— kaj čuda potem, če vse beži iz domovi¬ ne, kar le more. AUSTRO-AMERICANA PAROBRODNA DRUŽBA, Direktna črta med New Yorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vino brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF I., MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil obrni na glavni zastop: sc PHELPS BROS. & GO., General Agents, 2 Washington St., New York, ali na njih pooblaščene zastopmKe v Zedinjenih državah in Canadi. Pain Prežene boleč mišični rev ’ kostnice. W ShJO ali trganje bolečine in trdnot; Q],^i T trdosti v v. - Izvrstno zdravil«, č e \ ^ m ne ’ za kromost L ® ka ^ (k ozdravi prehlajeni« d ^Uenj a S nah » d - Zatraing*. * S scanje v prsih. Ozdravi glavobol 4—5 kapljic v v z °bob vrstno sredstvo kT*** v °’ d igrani vnetja grla. Je ■ Ce se užije (4 t«-,. de) je izvrstno !^ ap l Je v k «n •••vi neprebavljivi. 2 ° Per kr6 v žel Pristni expell er pridp kakor ga kaže slika. V 25 in 50 centov stek aj, 74-80 WASHINr.TA», „3 « v 1^ £ WASHINGT0N NEWY0RK. stkeei BOŽICI NOVO LETO se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : : : : ; vse hitro in točno odredi. : : : : : Frank Sakser 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVENUE, N. E., CLEVELAND, O. Vendar je še ljubezen do domovine naj lepše in najstalnejše med tako imenovanimi blagimi čustvi v človeku. Prijateljstvo se raz¬ bije ob prekleti samopridnosti in ob črnem egoizmu, ženska ljubezen je mladosti lepa zvezda — ha! ali tudi tu prihaja umazana se¬ bičnost, zaduši, 'kar je dobrega na njej in ogre- ni dušo, da imaš do konca 'dni strup v sebi iz onega, od česar si mlad bedak pričakoval sreče; in iz ljubezni se porodi iskra sovraštva, ki ti požge, kar je bilo dobrega v tebi. Le ljubezni do domovine ne, ako si jo res kdaj dobil v srce, kajti četudi je zamorjena z dru¬ go ljubeznijo vred, povrača se ti vedno in zopet in ti je še nekak dušni užitek in to - lažba. Jos. Jurčič, Doktor Zober. r TT □ Q Q H D SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA 405 W. Michigan St., DULUTH, MINN. Izdaja največji slovenski dvotednik »NARODNI VESTNIK” Naročnina za Ameriko: Za celo leto - - . . za pol leta - - - - - - i 2.00 - 1.00 Za Evropo In Canado: Za celo leto .£3.00 za pol leta.1.50 r M dJl e del° v U 1 £sp*i * pati' So** 'pokoj 11 er tt»P red i J f»a'P ad >> joW» icU , ,aD°* ,j f c hiša polko- Željko« s francko« ce io Sl nared: se je ! a četi it menil m L pridelki, ®tli so v *• delavi ^rtelai 'ianc Rej J® 4 Rov; J*-Ši m Ja Deja- ^ornice [h Kiar V ,j' a Mar . J ‘ ir 'ja R F Mar »ov _ V.K i.-.? a I>o jska j oerj ', re knk ; k ’ :a * C H: b keu »d: lai 1 >ei J Iz stare domovine. >0 §>''" kranjsko t sleparski posredovalec. Z et & r -„;r> ■ Tu so aretovali ?f« , '' 1) oro£ a J« , p j dobro znanega An - r^cpsaerja, ki je posredo- Črnih kupčijah. Pass- \f Zre iel od nekega tovar- f j eS ?' , v znesku 3000 kron. U ,ucQ ‘- e vnovčil ter denar ob- bm elllt;0 pred kratkim ‘je pri¬ šla na Dunaj ter se tam iP' 1 [... franc Aita. Passeg- ^iduje tudi ljubljansko l 8 blišče, ker je bil obsojen fleverjenja na dva me- ak j v; iih pa se m prestal, »j^vno pravdhištvo v Ce¬ li ^"zasleduje zaradi posku- & sle j 8 Luka Breskvar, vodja hi fi° sp ° Riaznikovih dedičev, pra- t ^8tB ei dde 4 4. , m . 50-letnico J|j| delovanja v tiskarski _ ore5i i je posestnik Anton \ P ° n iz Spodnjih Podpoljan pri \ f-L Padel je nanj vaz m ga f Poškodoval, da je mož sedaj Pok ojnik je bil vrl m za- „ a .prednjak in je kljub du- napadom ostal trden zna- CS: V Dobrniču je bil dne BO. okto- iauom izvoljen Jernej Slak. IH V Cegelnici pri Novem 0g - e 4. t. m. ob 4. uri pričela jjjša 'železniškega delavca We aPelko. V tej hišici stanuje jfželjko s svojim štiriletnim si- ! Frančkom. Franček je dobil palice in se je spravil v šupo ! je naredil ogenj v slami. Lj se je tako naglo razširil, da v teku četrt ure bila vsa hiša plamenu in je zgorelo vse pohi' , pridelki, obleka m plača ze- iskega delavca. Škoda znaša jO‘K°Hiša je bila zavarovana Vzajemni zaavrovalnici” za lo vsoto. Samomor v Kočevju. Dne 1. t, se je v Kočevju z lovsko puško telil občeznani lovec, trgovec i posestnik, 64 let stari Daniel ! fi anzinger. Še dne 31. oktobra je javljal svoje posle v trgovini ter iročal potrebno za lov, ki je bil meravan za popoldne. Zvečer je [mirno igral svojo priljubljeno feraneo. Drugi dan, ko je bila roga pri sv. maši, pa je šel v strešno sobo ter si z dvema loma razbil glavo. Bil je takoj sv. Nekateri pravijo, da se mu puška sama izprožila. Čuje se je, bil nekoliko zmešan, ir mu je 17. septembra t. 1. la pristava, vsled česar je 1 mnogo nepričakovanih gmot- itroškov. Sicer pa je živel v faih gmotnih razmerah in za. - a številno družino preskrb - I irii: t U®li so v Ljubljani: Ivan čer- w > delavec, 64 let. — Franci - ‘Dlartelak, žena delavca, 27 let, ' ane Repovš, rejenec, 4 dni. — * 0a Rovan, tvorniški delavec, Štefanija Živec, hči zi - ® e ” a mojstra, 3 mesece. — n i a bernovšek, delavka tobae- vorniee v pokoju, 74 let. — .^anjc, postrežnica, 34 let. brija Varl, rejenka, 13 dni. — ,{ ta Martelak, delavka, 63 let. ar 'ja Remih, rejenka, 9 mese- 'Marija Trškan, rejenka, 5 ~~ Rudolf Sedlar, sin mi - Pomočnika, 6 mesecev. -— . Frantar, hči železniške' ^uzbenca, 3 leta, — Ana Se - iSo« en ^ a ’ ^ mesecev - ■— Mari¬ ja’ z ®ebniea, 93 let. — Josip fomJ°TT S ^ I1 ^ ov san ’ ^ ure - — i Hribar, sin. železniškega Nc°S a y pokoju, 1 .leto, - lav L ka ? žar > 4 5 let. — Mi- a, 8 6n ^ e ’ jetuiškega paz- “Uiišk'^ 6067 ' — 7van Zupančič, L ^ K ‘ delavec in posestnik, .28 k Jo jJ anc 'Westermaye.r, dela- zapustil svojo ženo ter se podal na Tirsat, kjer je premotil in odpe¬ ljal neko 16 let staro dekle. Od¬ peljala sta se čez Ljubljano v Heb, kjer sta nekaj časa živela. Sedaj sta se .pa vrnila v Ljubljano brez sredstev in se prijavila na policiji. Odpeljevalca so izročili deželnemu sodišču. , Otrok vtonil v škafu vode. Pred kratkim se je igral trileten sin mlinarja Rudolf Jenko iz Seničice pri Medvodah pri mlinu svojega očeta. Nadzoroval ga je devetlet¬ ni bratec Jože. Mati je imela o- pravka v hiši, Jožek pa je pustil •brata samega. Ko je prišla čez ne¬ kaj časa mati pogledat po otrokih je našla mrtvega Rudolfa v vodi. Igral se je ter padel v vodo in utonil. Umrl je v Ložu po kratki budi 'bolezni posestnik in cerkveni klju¬ čar Anton Prevec. Zapušča ženo s šestimi nedoraslimi otroci. Ponesrečil se je na lovu na dan Vseh svetnikov SOletni rudar Ja¬ nez Felz iz Spodnje Idrije. Šel je z drugimi lovci zjutraj na praznik na Poltilab že dopoldne do pretepa jih potih in ko je zašel v strmine, mu je izpodrsnilo in je padel 30 metrov globoko^. Čez dva dni so ga dobili mrtvega. Samomor hotelirja na Dobravi. Na Dobravi pri Jesenicah se je 30. oktobra ponoči 'zastrupil hotetlir hotela “Kamenček” « tem, da je pustil v svoji sobi odprto plinovo cev. Pred nedavnim se je preselil iz Gradca, kjer je imel kavarno, katero je zamenjal s hotelom na Dobravi, ki je bil last Blaža Ka- menška. Prišel je v denarne težko- če, zato si. je poiskal smrt. Zapu¬ šča vdovo s šest nepreskrbljenimi otroci. Nesreča. 401etni Jakob Berton¬ celj je padel v Čiškem gozdu pri Kranju tako nesrečno, da je dobil na desni nogi znatne poškodbe. Anžičevo posestvo v Hraidecke- ga vasiln na Golovcu v Ljubljani je na sodni dražbi kupil za 42.000 kron g. inženir Hugon Uhlirž. Po¬ sestvo je -bilo cenjeno na okroglo 72,000 kron. Uboj. Iz Dolenje.v.asi pri, Ribni¬ ci. V noči od 30. na 31. oktobra je izaklal F. Merhar iz Dolenje vasi vulgo Oipaldarjev — fant pri 18 letih svojega tovariša Antona Kro¬ mar tudi iz Dolenje vasi, vulgo Šemutov. Usmrtil ga je popolno¬ ma brez povoda, kajti umorjeni j,e bil na daleč znain kot miroljuben in marljiv mladenič. Da se je zlo¬ čin izvršil, krivo je žganje, ki ga je ubijalec ravno ta večer menda precej zavžil. Zločin se je izvršil okrog 11.; ure, ko se je vračal Kro¬ mar od soseda domov, kjer je po¬ magal obrezovati repo — navadno kmetsko večerno delo v jeseni. — Poboja kriva je tista, neumna fan¬ tovska navada na kmetih, da da" jejo za fantovščino — nekaka li¬ cenca, da srne ponočevati in zve¬ čer po vasi razgrajati. Umorjeni je bi kot resen fant temu naspro¬ ten in ni hotel v tem oziru obče¬ vati z drugimi in od tod sovraštvo, ki ga je moral plačati z življe - njem. — Županstvu v Dolenji vasi je gotovo znano, da so nočni iz¬ gredi na dnevnem redu, a proti temu. nič ne ukrene. Gostilne so odprte cele noči. Naj starejša žena na Kranjskem je umrla v Dolgi vasi na Kocev - skem. Umrla Helena Wederwohl, rojena Perz, je dočakala starost 118 let, Omožena je bila šestkrat. Medved v Jelovici — raztrgal šest ovac. Prišel je medved tudi prav blizu negeka gozdarja — par sežnjev sta bila narazen. Zatulil je močno in zbežal, gozdar pa tudi ne da bi se bil upal streljati. Tako imajo tudi na Kranjskem sedaj “kmečki strah”. lul in Pečovnika vlada že dlje časa sovraštvo, ki povzroča pretepe. 2. t. m. je prišlo pri Galužovi gostilni na Polulah ž dopoldne do pretepa, pri katerem so bili tepeni Brežani. Popoldne je pa šel memo iste go¬ stilne po cesti kurjač Andrej To¬ vornik iz Spod. Pečovnika, ki se je v dopoldanski bitki z Brežani posebno odlikoval. Ko ga zagle¬ dajo breški fantje iz Galužove go¬ stilne, mu gredo nasproti, neki Maks Brinovšek celo z nožem v roki. Došlo je do prerekanja, na kar je potegnil Andrej Tovornik tudi nož iz žepa in zadal Francu ščem obravnava, ki je jasno poka¬ zala kako preganjajo Italijani in poitalijančeni Slovani hrvaški je¬ zik iz cerkve in iz šole. Niti mo¬ liti bi ne smel po njihovem Slo¬ van v svojem jeziku. Kot obto - žjenee je nastopil pri obravnavi učitelj v So vin jaku Iizidor Knaf- lič, zagrizen italjanas in strasten sovražnik slovanstva v cerkvi in v šoli. Knaflič je bil obtožen zaradi motenja vere. Izidor Knaflič je ukazal dne 25. maja povodom Markove procesije italijanskem učencem, da so peli odnosno odgo¬ varjali župniku na litanije, ki Racmanu z Brega težko rano v [jih je pel župnik v hrvaškem je~ fcjelj p>ac ific je izdala izkaz i iti J 1 ka80 se vozili po nje- V( , tih Po .progah Boola v prvih 1913. Cez družba prepeljala N p 12 Ce l e Evrope, med leta P , en F družba J* 9 ' 8fi oseb^ 4023 ’ skupf D 27 A vstr D e ev, m sicer ^rimi / na ’d 16 let, med *H o r>> 0 5472 v vojaških ^ meri ^. Pa prepeljal 412,319 l fi Mmi 171.937 Avstrij- Zape ljiven b;.s ec are tiran. Pred dve- ? ' P °vo p- a 1 e 2 5 let stari dela- ^ ka Pao° iz Snovoja, dolnji na Hrvaškem, ŠTAJERSKO. Od Sv. Bolfenka pri Središču. Dne 27. oktobra je začelo ob 8. uri zjutraj goreti pri posestniku Pu¬ klavcu v Brezovčakuj občina Vi¬ tan. Zgorela je med drugim-ko¬ bila in pet svinj. K požaru je pri¬ hitela napredna vitanjska požarna bramba in delala, kar je mogla -— dočim se je gotova klika norčevala iz gasilcev. Tako se pojmuje pri nas “krščanska” ljubezen do bliž¬ njega, in to celo v slučajih, če gori pri kakem “somišljeniku”. Iz Celja. (Pretep na Polulah.) Med fanti z Brega in onimi s Po- vrat, Maksu Brinovšku pa je pre¬ rezal tirebuh. Nato je zbežal. Franc Racman je obležal na mestu, Brr ■novška pa je vlekel eden izmed to¬ varišev proti Bregu, kjefr se je pred Hercmanovo hišo zgrudil. K sreči je prišel po cesti iz Laškega voz, ki je odpeljal oba ranjenca v bolnišnico, Tovornika so pa pri¬ jeli orožniki. Ogenj. Na Vernih duš dan, ne¬ kaj pred osmo uro zvečer je začela goreti hiša J. Ješovnika, nemške¬ ga veleposestnika v Arjivasi. Do¬ šlo je več požarnih bramb, ki so o- genj omejile in ubranile prvo nad¬ stropje in pritličje. Uničene.so pod strešne sobe in podstrešje s strebo. Med splošno zmešnjavo je bilo iz¬ vršenih več tatvin, tako n. pr. je bila ukradena srebrna jedilna o- prava in več drugih dragocenosti. Goreti je pričelo v podstrešju, a ni dognano, kako je ogenj nastal. — Najbolj verjetno je mnenje, da vratiča v dimnik niso bila zaprta. Ješovnik je zavarovan. Ponesrečeni vojak. Na maribor¬ skem kolodvoru se je v torek, dne 4. t. m. zjutraj zgodila velika ne¬ sreča. Železničar Janez Miglar je opazil, da se je skril za kupejno ograjo nekega voza ponočnega br- zavlaka nek vojak. Miklar je po¬ zval vojaka, naj gre v kupej. Vlak je začel med tem že voziti. Vojak je skočil z vlaka, a nesreča je ho¬ tela, da j# prišel pod kolo, katero mu je zdrobilo desno nogo. Brzo- vlak je obstal, nakar so vojaka po¬ tegnili izpod vlaka. Težkoramjemi je povedal, da je vojak 27. pešpol¬ ka in (da se je hotel 'brez voznega listka peljati v Ljubljano. Iz Grad ca v Maribor se je že tako pripe¬ ljal. Ponesrečenec se zove Franc Kohlheiser. Prepeljali so ga v vo¬ jaško bolnišnico,. kj,er mn bodo amputirali nogo. Obesil se je v Mariboru 17 let stari 'kontorist Jožef Legat. Z nožem je zabodel v trebuh 42- letnega premogarja Franc Gukaša v Trbovljah njegov tovariš pre - moigalr Ivam Erjavec. Vračala sta se iz gostilne ter se med potjo spr¬ la. Gukaša so ponoči prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico. Ormož. Trgatev je končana. — Mošt vaga 20 do 24 odstotkov. Vi¬ no bo boljše kot ono iz leta 1908. Vabimo vinske kupce, posebno slo¬ venske gostilničarje, naj hitijo z nakupom, sicer bodo Nemci vse pokupili. Nesreča v cementni tovarni. — Z Zidanega mosta poročajo: Dne 29. oktobra 'je polagal v tukajšnji cementni tovarni 28-letni sedlar Anton Koler na kolesje transmi- sijsko jermenje, in sicer med obra¬ tom. Pri tem pa se mu je obleka zapletla v jermenje, ki je Koler j a potegnilo za seboj ter ga vleklo s seboj v krogu 'kakih pet- do šest¬ krat. Končno se je Kolerju odtr¬ gala obleka ter je padel na tla, kjer je obležal težko ranjen. Pre¬ peljali so ga v celjsko bolnišnico. Samomor. 231etna posestnica Marija Medved v Zavodmjah pri Šoštanju je nenadoma obolela in 29. oktobra umrla. Imela je dalje časa s svojim 181etnim svakom ne¬ dovoljeno razmerje. P-red kratkim pa je svojemu možu vse priznala in od 'tedaj je bila videti zelo pobita. Mogoče je, da je vsled tega, ker jo je pekla vest, zaužila strup. Oče našel mrtvega sina. Iz Žalca poročajo: Andrej Saitl se je v Ob¬ lakovi gostilni v Št. Rupertu, kjer je delal s svojim očetom, napil žga nja ter ponoči ni prišel domov. Ko je čee Jakob Saitl šel zjutraj na delo, je našel svojega sina kleče¬ čega v obcestnem jarku, a mrt¬ vega. Mladi Saitl, ki je bil notori¬ čen žganjepivec, je no poti domov pri padcih dobil tako težke notra nje poškodbe, da ga je doletela nemila .smrt v trenutku, ko se je hotel pobrati s tal. ziku v italjanščini. Otroci so obo- dreni ob svojem učitelju to radi storili in so s tem nemalo motili celo prireditev. Bilo je jako čudno slišati latinske odgovore na hrva¬ ški predpev. Ljudstvo se pa je nad ta predrznostjo zgražalo, celo tre¬ zni Italijani so obsojali to samo ¬ voljno nekorektno početje učite - lja, ostali pa so se javno posme¬ hovali in sramotili župnika, ki je pel kljub temu litanije v hrva - škem jeziku. 'Obtožencev zagovor je 'bil jako naiven in kljub temu značilen. Pred vsem je poudarjal ta mož, ki zanaša irodnostni boj v šolo, v cerkev in celo na cesto, da je to storil samo zato, da je zado - stil odredbi papeža, ki je vrgel iz cerkve hrvaški jezik in da je zado¬ stil staremu običaju svojih pred - nikov. Obenem pa pravi, da ni niti opazil, da poje župnik litanije v hrvaškem jeziku. On trdi, da je prebivalstvo v Sovinjaku prete - žno laške narodnosti, pač pa pri" de k tej procesiji izredno veliko okoličanov Hrvatov. Običajno so šli za to procesijo, laški učenci pred hrvaškimi, ta dan pa je mo - ral pustiti Knaflič prednost hrva¬ škim učenem. Jasn.o je. da se je hotel maščevati za to s tem, da je ukazal laškim učencem peti lita - nije v latinskem jeziku, ker je ve¬ del, da bo to žalilo ne samo žup - nika‘, marveč vse hrvaško ob - činstvo iz Sovinjaka in iz okoli¬ ce. Mož je svoj namen dosegel. Obtoženec je bil nato še tako dr - zen, da je ovadil župnika Kljuna pri škofu Karlinu, češ da je rav - nal župnik javno proti odredbi papeževi. Toda škof Karlin je vzel župnika, v svojo zaščito. Obenem je 'denunciral župnika, da je “po - hrvatil” tudi majnikovo slavnost. Zato je on na svojo roko vpeljal in vodil posebno majnikovo slav¬ nost v laškem jeziku. Toda 1 tudi na to ovadbo škof Karlin ni rea - giral in je pustil hrvaškemu ljud¬ stvu obočajno slavnost v svojem jeziku. To je seveda Knafliča, ka¬ teremu je prej na sren tuja lašči- na, strašno jezilo. Priče župnik Kljun in drugi so potrdili obto - žnico in poudarjali, da je povzro - čil obtoženi učitelj s svojim eu - dnim postopanjem veliko nejevo - ljo med občinstvom, da je bila ce¬ la procesija motena in da je bilo ljudstvo vsled tega ogorčeno^ da bi bilo prišlo gotovo do izgredov, če bi ga ne bil župnik s svojim vplivom pomiril. Kljub temu je so dišče obtoženca oprostilo. KOROŠKO. Nasilen huzar. Neki huzar, men¬ da letošnji novinec, je pobegnil iz neke gostilne v Šolski ulici v Ce¬ lovcu, ne da bi plačal precejšnje cehe, ki jo je napravil e večerjo in pijačo. Domači so zapazili beg in stekli v spremstvu gostov za njim. Na Novem trgu je vstavil begunca stražnik. Huzar pa je napadel s sabljo stražnika, ki se je branil i l n pričel se je ositer in nevaren boj. Med tem so prišli preganjalci, ki so stražnika rešili in odpeljali na¬ silnega huzar j a v zapor. Zaradi ropa aretovan. Okraj - nemiu sodišču v Št, (Paulu so izro¬ čili 291etnega že večkrat kaznova¬ nega in brezposelnega dninarja Jožefa Nemivšeka iz Trbovelj, ker je na sumu, da je bajtarju Juriju Freitagu iz Kolnice ukradel 29 do 30 'kron denarja. Oba sta namreč preje skupaj popivala. Zločin na predvečer Vseh svet¬ nikov. V Canjeah se je neki tamoš- njd gostilničar sprl s svojim pa - storkom zaradi dedščine. Na pred¬ večer vseh svetnikov je prišlo med obema do prepira, v katerem je gostilničar pograbil sekiro in jo zagnal za svojim pastorkem. Ta se je pa izognil iip ga sekira ni za¬ dela, pač pa učiteljico Anico Til- lacher. iz Glanhofna, ki je ravno isti trenutek stopila v hišo. Učite¬ ljica, ki je dobila veliko rano na glavi, se je zgrudila nezavestna^ na tla. Prepeljali so jo v splošno bol¬ nico v Celovcu. Nasilnega gostilni¬ čarja so pa zaprli in izročili de - želnemu sodišču. Po 26 letih priznal umor. Iz Vol- šperga poročajo: V februarju le- fa 1887. je umoril nekdo v okolici Volšperka kmeta Proebsta v nje¬ govem stanovanju in ga oropal. Dobil je, le 12 kron. Sestra umorje¬ nega kmeta je slišala ponoči klice na pomoč, hitela je iž svoje izbe, a tuj mož jo je zgrabil in zaklenil v izbo. Nato je skočila skozi okno in poklicala sosede na pomoč. Ko so pa udrli v Proebstovo stanova nje, je'bil ta že mrtev, o morilcu pa nikakoršnega sledu. Pred krat¬ kim pa se je izdal kmet Reinhart v neki gostilni. Orožništvo je zbra lo proti Reinhartu toliko obtežil nega materijala, da so ga areti¬ rali. Pri zaslišanju je priznal Rein hart, da je pred 26 leti umoril Proebsta. COPENHAGEN DUHAN ZA NOSLANJE Miners National Bank, EVELETH, MINN. « S:- Kapital, preostanek In delniška odgovornost $74.000.00 « «-» Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah.] Posetite nas. Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tiket” za Baltimore and Ohio železnico CHICAGO do NEW Y0RKA Pišite : R. 0. HAASE, Northwestern Passenger Agent, ST. PAUL, MINN. po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železnice do parnika. PRIMORSKO. Preganjanje slovanskega bogo¬ služja. V Rovinju se je vršila 2. novembra pred okrožnim sodi- w. ELCORA. MATTAFFA & FASHION SO NAJBOLJŠE SMODKE V DULUTHU. KATERE IZDELUJE DULUTH CIGAR CO. A. KEHTEL, 118-120 W. Michigan St., Duiuth, Minn. MI JAMČIMO dan je COPENHAGEN SNUFF bil vedno in je tudi sedaj vedno popolnoma pristen. Mi ga v hočemo prodajati povsod. Ce ga vaš trgovec nima, ga vam mi pošljemo po pošti po na¬ vadni ceni 5 centov za škatlo, dokler ga ne dobite pri vašem trgovcu. Sprejemamo tudi poštne znamke. Copenhagen Snuff za čikanje je najboljši tobak na svetu za cikati. WEYMAN-BRUTON CO. 50 Union Square New York LOUIS BAUDEK Grand Avenue, - - E velet h, Minn. Priporoča Slovencem in Hrvatom svojo lepo ure¬ jeno in z najboljšimi pijačami založeno SLOVENSKO GOSTILNO V zalogi imam vedno vsakovrstne domače in im- portirane pijače. Posebno priporočam izborni TROPINOVEC. V OBILNI POSET SE PRIPOROČA. $ | A. M. MURNIK * Crant Avenue Eveleth, Minn. Največja zaloga MANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANIimE, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU - ^ GIH DOMAŽIH POTREBŠČIN. Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! 1 PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE- |j| PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH. Ig i Dopisi. Oregon City, Or e. C Zapustivši Chicago, kjer je ma¬ lo manjkalo, da se zajedno z mo¬ jo “bakso” nisem stopil v julij¬ ski vročini, obrnil sem se proti •severu in se najprej za par dni vstavil v mestu Mihvaukee. Prebi¬ valcev šteje omenjeno mesto ka¬ kih 400 tisoč, med katerimi je zlasti mnogo Nemcev. Slovencev je tam baje okoli sedem tisoč. Dela¬ jo naši rojaki ponajveč v tovar - nah usnja, v pisarnah itd. Nekate¬ ri pa imajo tudi trgovine in salu- ne. Kot znano, je Mihvaukee pr - vo večje mesto v Združenih Dr - žavah, ki je imelo socijalističnega ■župana in mestno upravo. Pri za¬ dnjih volitvah so sicer podlegli združenim nasprotnikom, a vsi so prepričani, da ne za dolgo. Za¬ nimivo je, da se, vkljub v sem na steno namalanim socialističnim strahovom ni svet podrl, niti ni me sta samega vrag pocitiral, četudi je imelo socialistično upravo. Sheboygan je zelo ljubko me - steče, prostirajoče se ob Michigan skem jezeru, severno od Mihvau¬ kee. Tam je naseljenih baje do ti¬ soč Slovencev, ki so večinoma vpo sljeni v tovarnah za stole; pečajo se pa tudi z trgovino in obrtjo. AVillard je ena največjih sloven¬ skih farmerskih naselbin v Ame¬ riki, dasi je še zelo mlado. Sloven¬ skih družin je dozdaj tam kakih štiridest, a vedno še prihajajo no¬ vi naseljenci. Na stotine akrov zemlje pa je prodane rojakom ki se menijo naseliti pozneje. Svet je valovit, zemlja rodovitna in podnebje ugodno za vsake vrste pridelke, kot pšenico, ječmen, o- ves, ajdo, koruzo, krompir, zelje, kolerabo, pesa, korenje, cvetno zelje, kumare, 'buče in sploh kar se vseje ali posadi.Tudi sadje dobro vspeva, ali izmed vsega je kraj najbolj pripraven za krmske ra - stline, to je deteljo in travo in s tem se naselniki tudi največ pe¬ čajo. To da najmanj truda in se najbolje zplača; redijo namreč krave mlekarice in prodajajo vrh¬ njo v bližnjo mlekarno. Kolikor je še neobdelanega sveta poraščen je z srednjevelikem drevjem in sicer z javorji, gabri, bresti, hra¬ sti, divjimi arehi, brezami, lipami, itd. Po gozdih dobijo se tudi mali¬ ne, ostrožnice, lešniki in neke vr - ste divje slive, ki so prav rodovi - tne in zelo okusne. Kot znano, imajo v naselbiniWillard vso ob¬ činsko upravo v rokah Slovenci in ker je kraj lep, zdrav in rodovi - ten, prerokovati moremo tej mla¬ di slovenski naselbini najlepšo bo¬ dočnost. AVisconsin je v splošnem poljedeljska država, kjer uspeva¬ jo vsi poljski pridelki, a najbolj pripravna je za mlekarstvo. — North Dakota je država pšeni - ce. Tam ni gozdov in tudi ne vi - šokih hribov, izvzemši “Bad Lande.” Valovite planjave obse- jane so ponajveč s pšenico in la¬ nom; drugih pridelkov se le malo vidi, ker je podnebje presuho in zima predolga. Farmerji so veli¬ kanski, ali pravzaprav farmerji nisi nič večji kot drugi ljudje, am¬ pak farme imajo velikanske: 500 do tisoč akrov, ali pa še več Po narodnosti so največ Čehi in Nemci. Slovenca poznam samo ene ga in to je župnik Smoley v češ¬ ki naselbini New Hradec. Njegova “njiva” prostira se v okrožju 30 milj in kot pravi fant od fare, je med ondotnimi Čehi, Poljaki in Nemci izredno priljubljen. Edini sovražniki so mu menda dolgo - peti northdakotski zajci in jerebi¬ ce, katere pridno pošilja na pni svet. — Tudi Montano smemo šteti med poljedelske države, dasi je podne¬ bje suho kot v N. Dakoti, ali pa še bolj. Koder si zamorejo poma - gati z irigaeijo ali umetnim na - mak »n jem, pridelujejo različna ži¬ ta, sladkorno peso, alf alf o, razno zelenjavo in tudi sadje; po suhih farmah pa se pečajo s pšenico, ov¬ som in lanom. Montana ima tudi mnogo premogovnikov in bakre - nih rudnikov. Precej veliko Slo - vencev dela v premogovem rovu v Red Lodge, ki je prav lično in prijazno mestece, dalje v AVashoe Bear Creek (medvedje se že ; dav¬ no sprehajajo po prostornih preri¬ jah večnih lovišč,) Roundup in Klein. Mnogo Slovencev vposlje - nih je tudi v topilnicah v Great Falls, Anaconda in E. Helena. Butte, kjer biva nekaj stotin Slo - vencev, nahaja se med visokimi hribi, ter šteje okoli 40 tisoč pre¬ bivalcev, je toraj največe mesto Montane. Vsa okolica je polna ro¬ vov in velikanski vzdigalniki pri¬ našajo dan za dnem tisoče in ti¬ soče ton bakrene rude, na povr - šje. Nekatere znamenitosti mesta ! Butte so: vzorno organizirano in zavedno delavstvo, socialistična mestna uprava (že drugi trmin, a še ni nič “talanja!”) izredno bo¬ gati bakreni rudniki, kar vse da pusta okolica in najlepše sloven - ske devojke pod solncem našega zapada! Delavstvo v Montani je v splošnem zelo izobraženo, raz - redno zavedno im organizirano; vsled tega imajo v Montani tudi naj višje plače in najboljše delav¬ ske pogoje. V Idalio biva po nekaj Sloven¬ cev v Mullan AVardner in Kellogg. Delajo v svinčenih rudnikih, a se nič kaj posebno ne pohvalijo ni - ti z delom niti s plačo. Zelena država AVashington v resnici zasluži ta pridevek, ker za- padni del države je ob vsaki letni dobi zelen. Gorovje Cascade deli državo v suhi in mokri del; seve - da se mora to razumeti v prvot - nem pomenu besede, ne po tem perenčni slovnici. Kraji vzhodno od Cascade Montains imajo suho podnebje skoro kot v Montani. Svet jc le nekoliko bolj z drevjem poraščen. Zapadno od Cascadov pa je deževja vedno dovolj in ker tudi zime .skoro ne poznajo, je rastlinstvo zelo bujno. Zlasti so se mi dopadli temni gozdovi, zara- stli z velikanskim drevjem. Naj - bolj vzhodna slovenska naselbina v državi AVash. je A r alley, kjer bi¬ va kakih 15 farmerjev. Farme ni¬ so nič kaj prida; kar ostane slani, to rada pa suša uniči. Roslyn in Ole Elum ste mali mesteci, kjer je v premogovih rovih zaposlenih precej Slovencev in Hrvatov. — AVenatehee je kraj, ki je radi svo¬ jega plemenitega sadja znam, ne le po vsej Ameriki, ampak tudi v Evropi. Nahaja se v mali dolini ob Columbia River-ju, prav ob vz¬ nožju Cascade Alontains. Iver je svet za sadjerejo tako pripraven, kot menda nikjer na svetu, peča¬ jo se farmerji izključno s tem, da si bi izborno vspeval tudi vsak drug pridelek. Kraj je izredno lep tako, da lepših krajev zastonj iš¬ češ celo v solneni Californiji, je pa tudi dra.go po tem: tri tisoč dolar¬ jev za aker z drevjem obsa.jenega sveta, to tudi niso mačje solze! V Californiji prodajajo se nasadi trsja in oranč po .tisoč dolarjev aker! Ampak pravijo, da ga ni kraja na svetu, kjer bi rastle ta¬ ko krasne in okusne, jabolke, hru¬ ške, breskve, črešnje itd. Nekateri Slovenci, ki so kupili svet tam pred kakimi desetimi leti za pri - meroma nizko ceno, napravili so imenitno kupčijo, 'kajti danes so vredni lepe tisočake. Spomladi, takole koncem aprila ali začetkom maja, si je težko predstavljati kaj lepšega kot je dolina AVenatshee. Lično mestece s kakimi 25 tisoči prebivalstva, le¬ ži ob mogočni Columbia reki. oko¬ li pa vse belo in rudeče samega cvetja. Mamljiva vonjava jabol - enega cvetja plava po mehkem zraku, veter nosi bele cvetne li - stiče, kot snežinke, zlati solneni žarki lovijo se med duhtečimi cvetovi, na vrhuncih Cascadov pa se solzi več čevljev debeli sneg in njegove kalne solze se izgub - ljaja med dračjem in preperelim listjem, ali pa v mogočnih hudour¬ nih drve v dolino. — Zapadno od Caseada Montains je mnogo pre - mogarskih camp, koder delajo Slovenci. Black Diamond jč najve čja slovenska naselbina v državi AVashington. Tamkajšni rojaki, ki so vposljeni večinoma v premogo- kopih, so doma večjidel iz zelene Štajerske, deloma iz Savinjske de¬ loma iz Savske doline. SloVenci bivajo nadalje tudi v Issaquali, Renton, Taylor, Ravensdalle in Cumberland. Krain (pošta Enum- cla\v) je najstarejša slovenska farmerska naselbina na zapadu. Je tam kakih 30 trdnih slovenskih farmerjev, od katerih nekateri so že naseljeni nad dvajset let. Kraj je lep in tla sa ugodna skoro za vsak pridelek. Ponajveč pa se pe¬ čajo farmerji z mlekarstvom, ker je klima precej vlažna, kar zlasti kr ms k im rastlinam zelo prija, vrhnja se pa lahko in drago proda v blijžje obmorsko mesto Seattle. Iz Seattle rabi '“ lokomotiva’ dobrih 6 ur v pičli uri z elektri - eno železnico v mestecu Oregon Citv. V tein mestecu biva kakih 30 slovenskih družin in če se prav spominjam, 'bolj ljubkega iu pri - jaznega mesteca nisem še videl, nego je to. Zapadni del države AVashington in severozapadni del države Oregon, sta kot velikan - ski grm bujenega bršlina, ki svoje živozelene barve nikoli ne izgubi. Medtem, kp divjajo snežni viharji okoli newyorških nebotičnikov in okoli nepremičnih sten naših Rocky Montains in še preko njih, ogleduje se sveže zelenje divn-e pacifične obali v sinjih morskih va lovih in zale morske deklice ima¬ jo v vsakem letnem času dovolj dulitečih vrtnic na razpolago, da kitijo ž njimi svojo kraljico v kri¬ stalnem gradu na morskem dnu. Zlasti mesto 'Oregon Citv je dom cvetja, špecijelmo vrtnic! V Ori¬ entu škropijo ulice, koder bivajo bogataši, z rožnim oljem, tu pa plava takorekoč rožno olje v zra - ku, ziblje se na solnenih žarkih! Gotovo ste že čitali o judovskem junaku Samsonu, ki je tisoč Fili - stejcev z -oslovo čeljustjo pobil, cela mestna vrata sovražniku vkral in jih na vrh hriba zanesel itd. Ni ga 'bilo junaka, ki bi ga ukrotil, ali prišla je lepa mlada Filistejka Delila, pa ga je zvezala! Vidite, mene ni “panala” chica - ška vročina, nisem se vstrašil northdakotskih pustinj in mon - tanskega pelina, Visoko gorovje Cascadov mi ni pristriglo poti in nisem se zgubil v stoletnih vvashingtonskih gozdih, ali tu med opojno duhtečimi oregonskimi vrt nicami, je pri koncu z mojo ko - rajž-o. Že vidim,' da sem predolge hlače umeril mojemu ‘dopisu; spis 'bo prekratek in hlače bo treba zavihati. Kakor je Delila “pana¬ la” zvezala Samsona, tako so me¬ ne 'duhteče vrtnice! Ne morem več naprej in ne morem več pisa¬ ti! Sedim na klopici pod cvetočim rožnim grmom (prosim, to je kon¬ cem oktobra!) srkam rožni par¬ fum in rožno olje, ki me obkroža, pa si domišljujem, da sem turški efendi ali paša s tremi 'konjskimi repovi, da imam celo skladalnieo najdražjih čibokov, cel ribnik čr¬ ne kave, cel harem prelestnih De¬ lil, Fatim in — — oprostite, saj so res to malo čudne sanje, ali kdo jih je kriv, če ne duhteče oregonske vrtnice! A. J. Tehbovec. Dodgeville, Mich. Ilello, urednik N. V.! Ker se že dolgo ni slišalo od nas iz Dodge¬ ville, si morda kedo misli, da smo šli že vsi skebat. Vendar temu ni tako. Mi smo še vedno, in tudi bomo, zvesti in trdni štrajkarji in štrajkarce, niti za las nismo druzega mnenja kakor smo bili prvi dan štrajka — namreč da zmaga pravica nad krivico. Mi srno toliko zavedni, da uvidimo, da je nas in naše prednike izkori’ ščal kapital, in da bi izkoriščal kapital tudi naše potomce, če bi se mi ne postavili po robu in se ne bi spuntali kopičiti drugim mi- ljone, sami pa naj bi bili lačni in raztrgani. Mi smo danes in bomo v bodoče kot skala trdni stav - karji, in to je naša možka be - seda, naša sveta obljuba, na kate¬ ro se lahko vsi stavkarji te okoli¬ ce povsem zanesejo. To je še do¬ bro, da imamo delavsko časnike, med katerimi zavzema Nar-dni Vestnik častno mesto, da si lahko medsebojno poročamo o stanju stavke v tem ali onem kraju. Čč ne bi bilo teh časnikov, ne bili bi združeni delavci v svojih mislih kot smo danes, in prodani bi bili v najgrjo sužnost. Nismo več sle - pi, tudi vsi skebi ne,' da bi ne vi - deli, kateri časnik je za delavske koristi in kateri ne. Ako je časnik zoper delavstvo, biti mora tudi delavstvo zoper tak časnik; če je pa časnik učitelj in buditelj delavstva,potem je tudi dolžnost delavstva da taki časnik podpira. Bojkot vsem našim nasprotni - kom!” to naj 'bo naše geslo, če hočemo sami sebi dobro. Zahteve naše so malenkostne, so pravične, so nepretirane; in če deluje ta ali oni za propast teh zahtev in za zmago krivice, je naša dolžnost, da zavijemo takem nasprotniku, ta¬ kem škodoželcu vrat. Danes ko to pišem, dn c 13. no - vembra, smo imeli malo rabuke pri Superior rudniku . Potem so prišli vojaki s puškami, bajoneti in sabljami, in so nas stražili do - kler je prišel vlak in smo se od - peljali v senci bajonetov v Hough- ton. Ko smo prišli pred Court ho - use je naš “dobri prijatelj” šerif Cruse še spal, ter smo mogli nje - gove milosti čakati kake pol ure. Ko je prišel, se je nas menda pre¬ strašil, ker prašal je “what are we going to do with ali these pe- ople?” Zgubil se je pa kmalu men -da v svoj urad, in kmalu potem dobil je vsak izmed nas kos papir¬ ja, katerega smo dali za klobuk kot potrjeni fantje, ki gredo iz na bora, in mareali smo skupno nazaj proti Houghton, kjer so nam bur¬ no ploskali in grmel je iz grl de - lavskih prijateljev pozdravni klic “Hurra for W. F. M!” Y Isle Royal rudniku ni še no¬ benega skeba, in ponosni smo, da ■se tudi naši rojaki poleg vrlih naših bratov Hrvatov tukaj tako krepko držijo unijske misli ■— “z združenimi močmi v boj za pravi - co.” Okoli rudnika lazi le nekaj starih Kozenžefcov in nalovili so tudi po kontri nekaj rudarstva nezmožnih propalih in nevednih ljudi, iki zgledajo kakor Arabci. In še ti nečejo delati, in mnogi, ki so le nekoliko bolj zavedni, ki se cenijo za človeka in ne za nemo živino, so kompaniji ušli, in so se podali odkoder so prišli, tako, da je naša zmaga bližje in bližje in kompanije se bodo seldnjie mora¬ le vdati, makari, da imajo še toli¬ ko miljonov denarja na razpolago. Naši tovariši križem Združenih Držav nas podpirajo z denarjem v tem hudem boju, in, četudi je ta podpora komaj za najskromnejše 'življenje, mi ostali bomo zvesti delavskem stanu, katerega sinovi smo, in se ne podamo dokler nam kompanije ne dovolijo naših ma¬ lenkostnih zahtev. Kompanije imajo naročila za ba ker, katere bodo morale izpolniti, če nečejo trpeti ogromne zgube v katero jih vežejo pogodbe. In, če 'bi naši Slovenci, to je stari nase - ljenci, danes odložili krampe in lo¬ pate ; prinesel bi Božič industri - jelni mir na bakreno okrožje. Hr - vati in Finci se izvrstno drže; ta¬ ko tudi mlajši Slovenci. Stari Slovenci, ki so služili denar tukaj že po 20 in več let, in kateri ima¬ jo večinoma po par sto težko za - služenih prihrankov, so pa skoro vsi skebi, in ti skebi potegnili so še nekaj plahih in nevednih Ita - lijanov iz tužne in svete Kalabrije za seboj. Starih Slo.veneev skeba okoli šestdeset odstotkov, in če bi ti odložili orodje, pustili bi tudi Italjani delo —in delavstvo bi tri- umfiralo v sijajni zmagi v nekih dneh. Alnogo starih Slovencev, ki skeba jo. se zavedajo da so kompa nije z delavstvom krivično posto¬ pale; oni se zavedajo, da so bile rudarske razmere po Michigan mnogo slabeje kot so rudarske razmere po drugih krajih, kjer je pripoznana unija; oni se zavedajo da je naša 'borba povsem pravična in da bi naša zmaga koristila tud: njim in sploh vsem delavstvu — vzlic vsem tem so pa izdajice svo¬ jih tovarišev in pokorni sluge svo¬ jih zatiralcev. V Dodgeville, ka¬ kor rečeno je vse ali right. A r se iz druzega mesa so pa nekateri naši rojaki na Baltic in drugje. Ti možici so se izneverili delav¬ skemu načelu, so si zakrili obraz in se ne upajo iz hiše. Enim pa ni zameriti, da so šli skebati, ker se bojijo, da ne bodo dobili dividen¬ de. Vendar prepričani naj bodo, da tudi oni nimajo iste moči, da bi jo zvišali, četudi jih čuvajo vse AA r addel-ove barabe. Dividende ne bo, dokler ne primejo za delo pra¬ vi rudarji, dctbri delavci, in to smo mi unijski možje — potrkamo se lahko na prša. Dokler ne zapla¬ pola na bakrenem okrožju prapor delavstva, jki je združeno kot en mož v AVestern Federation of Mi- ners, ne bo miru ne bo svobode, ne bo boljših delavskih razmer, ne 'bo pa tudi dividend, Mi unij - ski možje smo isti, ki smo zmožni in voljni dvigniti dividende, če se nas smatra kot može, kot poštene delavce, in ne kot slamnate može, kot hlapce, kot sužnje. Mi ne za - htevamo več kot pravice, in od teh mastnih dividend nam gre nekaj več kot smo dobivali pred stavko za naše mučne in nevarno delo. A r sa’k naš nasprotnik mora prizna¬ ti, če je pošten človek, da naše zahteve niso pretirane, in to kar zahtevamo mi danes, kar smo zah¬ tevali prvi dan stavke, to zahte - vali bomo tudi v bodoče, rajše kot bi šli nazaj v sužnost, ki bi trpe - la ne le za nas, ampak tudi za na¬ še potomce. Vi slovenski stavko - lomci, pustite delo, pojte ven iz rudnikov, da 'bo zmagala prej po - stena stvar, in da ne bo delavstvo drugih narodnosti na slovenski na rod kazalo s prstom, češ ta narod je nezaveden, je hlapčevski, je ju- dežki, je efijaltski. Pravica mora zmagati nad kri¬ vico, če smo bratje in tovariši ne je po narodnosti in po poklicu ampak tudi po mišljenju, po od - ločnosti. Živelo zavedno delavstvo ! Ži - veli delavski časniki! John K. Klobuchar. Eveleth, Minn. Cenjeni prijatelj in urednik: Še živim, ker kopriva ne pozebe, in zato evo vam mali dopis iz naše slovenske naselbine Eveleth. Nimam kaj posebnega poročati. Primarne volitve so za durmi in Slovenci smo častno pridrli z enim kandidatom, rojakom Brincetom, za komisarja. Dne 25. t. m. se vrše slednje' volitve, in upati je, da bo¬ mo ta daii Slovenci pokazali svo¬ jo moč, in bomo šli vsi v borbo za našega ‘kandidata. V narodnem ozirn nekako spimo če tudi je Eveleth največja slo¬ venska naselbina v Minnesoti. Či - tal sem v Narodnem Vestniku, da so imeli shod na Aurori in na Ely glede zgradbe Slovenskega Doma. Povabili so tudi urednika našega domačega lista, Narodnega Vest¬ nika, na shod, ki je razpravljal gotovo o marsičem koristnem za slovenski narod in za slovensko delavstvo. Vse kaže, da se drugje ■bolj zavedajo, halj gibljejo, da jim je več za izobrazbo, kot je nam na Eveleth. Ali nas ho v na¬ rodnem oziru celo Aurora pustila zadaj? Rojaki, skrajni čas je, da se tudi mi zbudimo, in da uvidimo da je namenjeno človeško življe¬ nje za vse kaj več, kot za jed in pivo in za rudo kopat. Izobrazba naj bi 'bil naš princip, 'ker le z izobrazbo se doseže vse — neizo- bražn človek je nem kot živina. Zganimo se tudi mi enkrat in žrtvujmo nekaj za napredek na¬ roda, žrtvujemo nekaj, da zgradi¬ mo zbirališče, sedež prosvete in kulture tudi na Evelet^iu. Zgani - te se vi biznesmani in skličite shod da se po-govprimo, če bomo vedno toliko zadpzj za Finci in drugimi narodi, ali bomo storili 'kedaj ko - rak naprej. Mi nismo na Eveleth za eno leto, za 'deset let; mi smo tu za 100 let in še dalje, in zato je treba, da zgradimo Slovenski Dom, kjer naj bi se zbirali in izo¬ braževali tudi naši potomci. Kar se dela 'tiče postalo je neko- (Nadaljevanje na 8. strani.) ROJAKOM V RAVNANJE. Rojaki v Ely, Minn., in okolici! Kadar pošiljate denar po Ameri - ki, poslužujte se Bank Mouey Or- der, ki je bolj praktičen in cenej¬ ši, kakor poštni Money Order. — Premeni se lahko povsod, in v slu¬ čaju, da se izgubij se Vam denar v kratkem povrne nazaj. Za vsako pošiljate v dobite pobotnico. Do - bijo se pri First State Bank of Ely kjer se lahko v materinščini po¬ menite. Banka je odprta vsak dan od 9. ure zjutraj do 3. ure popol¬ dne, in vsako sredo in soboto zve¬ čer od 7. do 8. ure. Banka izvršuje tudi vsa druga bančna in notarska dela, posebno se še priporoča za menjavo čekov, katere izplačuje biez odbitkov. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Pozor! Pozor! 2 malim denarjem veliko zabave! Najboljši in najnovejši GRAMOFON samo ‘ 1 . 5(1 si najnovejši GRAMOFON, s katerim si l ahk(j Naročit z na j le pšimi pesmi m godbo za tnal denar Pri;ie Na°š GRAMOFON je popolnoma nova t v;-* uuva iznajdba. NadkrBi aroge radi mfGEAMOPoŠATopKprtS St"i» J*> Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov i 65 c komad Naše plošče so izdelane popolnoma iz nm pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako m i n °v eS n _ iAKo padejo, se ne , . 'bistvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelki. m Tomčirno najboljšo in pošteno postrežbo s tem, da v sin,',j, v naročnikom denar vrnemo. A sa naročila se morajo Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj. — Mimj. B enko rus & 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL. ■jeti er* 8 ' Jo'» ieD rika^ a Samostojno Slov.-Hrv. Podporno Dn®} Složni Bratje Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleth, Mina, Društveni odbor: Predsednik: John Intihar, Box 123. Podpredsednik: Pr. Oloren, Boi •« I. tajnik: Trahk PeterUn, Tiox 706. II. tajnik: Anton Lavrič. 1 Blagajnik: Josip Prancelj, Grand Av. Bolniški odbor: Prani Blatnik, predsednik. Math. Hrovat za mest; Gregor Gregorčič za Spruce Loc. Frank Flatnar. Nadzorniki: John Tanko. Prank štrukelj, John Kapuš. Društveni zdravnik: Dr. Johnson. --—. mm w urn« */!• UUlIIlSOn, j Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Joshj Francelj. j Dragi rojaki Slovenci in HrvatiI Zanimajte se za naše podporno štvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni. pjef jjurl in da ;r o bojuj vici skrbi, L kakor s’ r . , • ?? m kosi. h še ,potr wju pade jee in naj ia spremi s io zdaj k: Kropa i avstrijsl aj Svoji k svojim! s Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenska gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure- £ j eno in bogato založeno in ki je izsinila. £ Hi Hi Hi Hi Hi grocerljsko trgovino. V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pre daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA' Za-mnogobrojen poset In naklonjenost se uljudno priporočal ; IVI A T H. V I D A S, slovenska trgovina Ifj BIWABIK, MINN. Telelon bi. » Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi HiHi Hi Hi Hi Hi Telefon 63 . j j __ _ ■ m i ^iPlP r Rojak Frank Žnidar je potoval¬ ni zastopnik za Narodni Vestnik. Nahaja se sedaj v državi Penn - svlvaniji. Rojak Žnidar je poobla-1 ščen pobirati naročnino, oglase in naročila za tiskovine. Cenjene ro¬ jake in rojakinje uljudno prosi - mo, da ga blagovolijo prijazno spre jeti,, in da mu gredo na roko. Spoštovanjem NARODNI VESTNIK. Gary, Minnesota __ •'_ ~w . _ *• v _ • *“*-* Druga In boljša prilika kol Indiana. Gary, Ko je U. S. Steel korporacija sklenila' zgraditi v Garj, iško ieklamn 70 vec. ITI rr» \r lob« i,J_n u- - 7 — j° ifljenj 13 več, in to v jako malih letih. . ^ _ .vrbnem P re ,, * n ors; Tega dejstva smo se mi zavedali, ^ ^ocngtva Steel k F i brali in kupili izvrstno ležeč kos zemljišča ti p arn i§ke P r .° s ^ r .r.. v Gary, Minnesota^ in smo razdelili ta prostor ^ prodajo ke, lote za manjša podjetja, trgovine, stanova j liočeio nanraviK o , - v . ---j««* uHuvine, nočejo napraviti s špekulacijo denar. Gene, po katerih prodajamo mi lote, se bodo mnogo p . , ll 5 i« V krofi™™ i .. — ~~ vgradilo « a temj A __ ^ruuajamu ulij. oo m __ kem. V kratkem času 12 do 14 mesecev se 3® hranili^- 170 poslopij, vštevši banko, gledišče, salun 1 ,^^? ^. 0 koc 0 dišča za les. tro-nv/i-no —— :J ~ -- r - j-.j, roicvM ohuko, gieciisce, sanmi, “ ? A . dišča za les, trgovine, mesarije in mnogo stal ! .. s tvar zastonj- cene tega zemljišča, zglasite se v uradu.in do 1 jtirikr Ne čakajte, da bo cena zopet zvišana f i 0 kupite sedaj in tako boste deležni vsega dobi ore te r.hra Pošljite po mapo, slike in za listino s koj ‘ 0 „ 0 £e kmal u loti Se prodajajo hitro in te Zvrstno nnllke GARY L AND CO TOV/NSITE OFFICE: Cor. Comnionwealth Ave.& Gary St. GARY, DULUTH, MINN. DULUTH, !V ’ GARY LAND COMPANY Duluth, Minn. Gospod; vse podatke m ' brez vsake moje zaveze in brez ' .Ime. . °tov, katere imate na prodaj v Gary, - .ulica in štev. VSftK* • Mesto . . država , Izstiižite in izpolnite nam ta odrezek in mi vam P°* ^ -u Črn a ze na. Zgodovinski roman. — Priredil Javoran. K A? 4 H 5 54 k Eveli 1 it, ‘"'»ta« Pl««,, * hnson. (Dalje.) . 0 jjji že obkolili od vseh strani, vsi so mislili, da so že zgu- i#^ 1 S ; e ,pa naenkrat pr idr val Kroparski možek, ki je bil ne - ^ a l g nekoliko oboroženimi vojaki z Mužaklje in je z vso i8 ,, na sovražnika. Zdaj se je vnel ljut boj. Možek sam je »"'“ Turkih in pobil enega — pet in še več — take moči bi #1 'P 0 u m ožku nihče ne mogel prisoditi; — že sp je preril do pristašev ‘ krvave kose’ in že je zagrabil za roko u ‘ rl 'j. c ga mladeniča tedaj pa je njega samega prebodel k rep . __ štefuljček je padel mrtev na tla. In skoro v istem iinec obležali še mnogi pristaši “krvave kose.’ lini -X r tK/ . - padel junaške smrti Kroparski možek v boju s Turki ^ vali- Nikdar ni iskal svoje koristi, ampak vedno je le dru- K*l, druge reševal, in tako je bila tudi njegova smrt ju - Z a druge- •Blejci so visoko cenili K roparskega možka, ker so vedeli, da ^ Sl »lava. ki ve in zna pomagati v vsakem slučaju; ljubili »ot svojega ^ V 'nik- Zato so se pa tudi razširile razne govorice, da se je ^rikazal zdaj tu zdaj tam, in ljudje so radi verjeli. Posame- ; lo.menili, da je bil možek sploh neumrljiv in da se mora kma- ° C [ prikazati. Toda kakor so hrepeneli po njem in kakor so •‘fjpli __ možka vendar ni bilo od nikoder več. Padel je v krva- Mu s Turki pod Mužaklji pri Jesenicah in njegovo srce, ki je ■ Lji e bilo za Boga, 'za cesarja, za domovino in za njegove "brate, je utihnilo za vedno. — Slava zato njegovemu sporni - * Tudi o “krvavi kosi” od tega časa naprej ni bilo več mT; svojega očeta; zato ni čuda, da si marsikdo ni mogel mi - | ° j e ti, da jih je za vedno zapustil njihov najboljši svetovalec lil ^ 4 n - \ 1 1 1 ,1 1 v* nn ji«vi 1 1 .. .... ..... * 1 • Turki ° odšli naprej po Dolini proti Koroškemu in pustili trupla i • em polju. Ta so pokopali domačini deloma na pokopališču na jjjcah, deloma na Koroški Beli; med slednjimi je bil tudi Kro - ij.možek. Pri njegovem pogrebu je bilo rosno marsikako oko, j e pa jokal ob njegovem grobu neki avstrijski vojak z dolgo, o brado. iuželj je izvedel v Radovljici samo dejstev, -da je Kroparski mo- umrl in da je padla tudi “krvava kosa,” brez natančnih po¬ kov o 'boju in nesreči; toda tudi to kratko poročilo je le povečalo priči skrbi, strah in bojazen. Že prej se ji je vsepi-la v glavo mi- 1 kakor svojčas Štefuljčku —, da se je France najbrž zapisal rvavi kosi.” Zdaj so novice, ki jih je prinesel Anželj, v njeni li le še-potrdile in strašno se je mučila uboga žena s slutnjo, da boju padel tudi nejn mož. Jokaje je prosila brata, naj gre na like in naj tam poizve kaj natančnega o možu, ki je v oni stra - noči spremljal Kro-parskega možka na Špiku. Anželj je šel zopet (jot in zdaj se ni vrnil pol tedna. Domov prišedši je pripovedoval leče: Kroparski možek je zadnji dni pred smrtjo veliko občeval z avstrijskem vojakom najemniških čet, 'ki je nosil dolgo črno in ki je bil vedno zelo pobit in žalosten. Nekoč sta oba nena - izginila. Čez štiriindvajset ur sta se pa zopet pokazala; vojak Del vse objokane oči, možek se je pa držal zelo resno. Opazili so, kako je krošnjar skušal tolažiti vojaka. Kakor je bilo razvidno, sta morala biti že dalj časa znana in prijatelja; cesto so tudi slišali, da je možek vojaka klical z imenom “France”. In ko je možek umrl, je vojak žaloval za njim kakor za svojim očetom. Vojak pa ni padel v boju, ampak se je z nekaterimi drugimi tovariši umaknil nazaj proti Radovljici. Zalka se tudi po tem poročilu ni mogla rešiti skrbi in dvomov. Naj bo-li cesaski vojak — njen mož — France? Kako in čemu pa je šel k vojakom? — Ni li to vse zmota, prevara — napačna sled? Toda vse okoliščine so se tako natanko ujemale — in celo ime. — Ne, Zalka ni mogla več strpeti, hotela je gotovosti, jasnosti. Zato se je napotila sama proti Radovljici in če bo treba, še dalje, da se prepriča o resničnosti aliu o ničevnosti svojih slutenj in domnevanj. Na poti jo je spremljal 'brat — Anželj,. Todo za-stonj sta naredila pot; -da, še v večji negotovosti sta se morala vrniti domov. Izvedela sta namreč, da avstrijskih najem - niških vojakov, kar jih je bilo prišlo na Bled v pomoč kmetiškemu puntu in kar jih je bilo v spremstvu Andreja Kranjskega, ni bilo več na Gorenjskem. Ko so namreč Turki pobili “Krvavo koso,” so takoj odhiteli -po dolini proti Koroškem, tako da oni pač niso imeli vzroka še dalje ostati na Grenjskem, zlasti ker gorenjski plemeni - taši in graščaki niso mogli tako hitro zbrati večje vojske, ki bi uda - rila za sovražnikom. O vojaku, ki bi bil v kakoršnikoli zvezi s Kro-parskim možkom, ji¬ ma nihče ni vedel ničesar povedati. Tako se je vrnila Zalka vsa obupana z bratom na Brda. Mislila je, da se ji 'bodo zecelile skeleče rane; toda ponovno so se ji odprle — in še 'bolj široko in še -stokrat ,hujše so jo skelele kot prej; od zadaj je jokala še bolj nevtolažljivo nego prej. In kako naj bi tudi ne? Vse slutnje in vsi upi, ki so jih v tajnih globinah njenega ljubečega in koprnečega srca rodili vsi čudni dogotki zadnjih dni, so bili žo - pet -naenkrat uničeni, kakor naenkrat uniči slana v pomladnih mrzlih jutrih ponižne vijolice, ki so ravnokar vznikle iz probujajoče se narave, ali nežnobele zvončke, ki so ravno začeli zvoniti mladi naravi k poroki in oznanjati njeno krasoto. V dolgih nočnih urah je trpela še več; še pogosteje je sanjala o Francetu. Zdaj je stopil skozi vrata z dolgo, črno brado, pa vendar je takoj spoznala njegove poteze in ji strastno stisnil roko ter jo objel, -zdaj se ji je zopet prikazal v spremstvu s “srno ženo” in se obnašal tako mrzlo in tako tuje, kakor bi nje — Zalke — nič več ne poznal ali kakor bi jo celo nidar ne bil poznal. Anželj je -dobro razumel nesrečni položaj svoje sestre; zato je bolelo tudi njega. Sklenil je še enkrat napeti vse svoje sile, da bi pogledal za temni zastor skrivnosti onega vojaka; toda kaj, ko se ni vedel obrniti ne kod ne kam, ok nikoder ni mogel najti najmanj še sledi do njega. Ves onemogel ni vedel druge pomoči, kakor da je dan za dnevom -skušal tolažiti svojo sestro in ji lajšati bol v njenih trnjevih dnevih. EDNAJSTO POGLAVJE. ZNAK DOBRE OBLEKE Clolhing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka. — Cbleka za možke in fante; najboljše blago po primemib in poštenih cenah. ge si Žalosten ali otožen poseti naš Ely Opera House kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče ’ slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. Prepričajte se o istinitosti! Poskusite enkrat sodček mojega naj¬ boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬ dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko rabi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina imam veliko v zalogi. Cena $24.00 bar- rel. Postrežba točna in v popolno zado¬ voljnost. Za obilna naročila se priporoča Louis Lah, trgovec z vinom 1033 62nd St., N. E., CLEVELAND, O. Ji* n! kom in stas ice svojo lipe lovil moko; očila Nazaj med gore, v narave kras! V deželo, kjer Sava svoj vitki stas še mlada in čila vije po dobravi. Nazaj med gore, kjer čarno oko jezersko smehljaje kot zemlje nebo pozdravlja te v svoji prelestni ljuba vi. Nazaj med gore, kjer cvetke cveto — ljubezni znanik; kjer ptice pojo skrivnostne popevke kot v rajski višavi, skrivnostne popevke kot v rajski višavi. (Dalje prihodnjič.) V SLUŽBI KALIFA. Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic. (Dalje.) - Ti še vprašaš? Kdo ve, ali sem sedaj varen, da ostanem pri Pju, ko nisem vladar Kdo ve, ali nisem tudi kot tak komu na A S, - Gospodar! Tlj|)| " ^ a ; moja Aiša, vse se mi -zdi, da je moje življenje na kocki. illSItffl^' ^ Se * e , ' utrp v ^ m0 živi. jifPn "J ^g moj gospodar, ne govori tako. "Zakaj ne, a,ko to čutim in slutim. kr n ’® esar ’ kar 'bi te mo-glo rešiti iz pasti tvojih sovra - vem.... ne vem! Edini, ki bi me mogel rešiti je moj stari 1 TVadha el A-meri. Ali oropali so mi ga. ... nabiti bi jaz lahko poslala pismo Wad-hi el Ameriju, naj e s tebi. jšam se j e zganil pri teh besedah. ilibi k- 01 ’ ^ r ' ^ a hu. Lahko -bi zvedeli to moji sovražniki in ^ !’ i>m snujem pogodbo. To bi pospešilo moj padec. '• gospodar, morda se pa vendarle preveč bojiš m M I. -Dr. & ■(jClih, D V ■g w . j 4 Ta •F C[Č? J • . F: mA me - Vem dobro. Nisem sicer preoprezeh, ali jaz poznam Alaha. Ako mi ne pomore on, g=^ r==^ r======ir=====l g[======j[== JL ===^ First National Bank, 1 EVELETH, MINN. Najstarejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo ponajnižjihcenah. Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. KDOR ČITA POLUTEDNIK ‘ NARODNI VESTNIK” IZVE NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, KI SO ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE. W v ^ ^ ^ ^ *** IfIRST NATIONAL BANK| £ V John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH PREPRIČAJTE SE! T V § s S «'4 V «'4 v i'4 5 9 Chisholm — Minn. Frank Veranth ELY, Minn.=Phone 96 . v*' {»4 V V J*4 V 9 9 9 Kapital $25.000. Preostanek $29.318, Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3°|o Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! tf#, Va aU ^ Ate, ^ ' Pusti »li. ^ kaj storiš ? Se sv °je zaupanje -stavim nikdo. prav! mi ne pomore on, je vsa druga pomoč zaman. Zato idi v lisa -' n m . e pust ’ sa mega. Ako te bom potreboval, te poklicem. a in Hešam se je vglobil v molitev. »darej - ° Q ’ t ‘ ^ eset m i n,1 G kar ga vzdramijo iz molitve trije 1110 - kalif S P p epla: Alah ^ udare- 1 Da vrata. ^Plaue pokoncu. 0'braz mu je postal bled, kakor -mrliča in Sl ju je zrl na vrata. Oe oT. 11 , ' 8 J pomeni to ? Jo^Pugrabil sabljo in šel 'k vratom in zaklical: - Kd > gospodar — se je odzval gla-s. Ali J 6 ^ , ' a2 ' — v P ra ša kalif. . U ,. e ne poznaš po glasu. Tvoj suženj sem. Wadha el Ameri. ec se je slišal na vratih. ^'lifu N te Se je razvedrilo lice in takoj je odprl vrata 0 °si tako pozno k meni, dobri moj Wadha? 'laV topi korak »azaj- . a J je vstrašilo nevstrašenega mojega prijatelja. )leJI n0St ’ katera ti preti. j) a ^ v praša Hešam c plahim glasom. nevarnost je to? 1 a iu strašna. •nar smrt? s mrt, odvrne \Vadha el Ameri. -— In kdo se drzne — reče kalif in na obrazu se mu je pojavila bolest — da se lotuje posvečene osebe kalifove. — Oni, kateremu ni ničesar sveto, oni, ki hoče biti to, kar ti, kalif. — Mar Mohamed? — Rekel si. Jezno je udaril Hešam z nogo ob tla in vzkliknil : — Lopov! Ali ne more čakati, da umrem. Saj je on moj zako¬ niti naslednik. — Da. A ti še nisi tako star. — Ali ni rešitve — odvrne Hešam resignirano. — Pač. Ako bi ne bilo rešitve, bi me ne videl tukaj. — Ne trati toraj časa in mi hiaro povej, kaj storiš. — Takoj, ali najprej te prosim, ne pritivi se in me ubogaj slepo, ako ti je glava draga. — Ubogam. — Za nekaj trenutkov pridejo sem Mohamedovi ljudje, da te zadavijo. Hešam omahne v nekaki omotici pri teh besedah. — Alah, ali že ni prepozno. — Ni. — Kaj naj storim ? — Hitro se preobleci v preprosto obleko, katero sem prinesel s seboj in jo pustil zunaj pred vratmi. Nato -pobegneš. — Pobegnem. Kam ? — Kamor te popeljem. — A kje je to -mesto, kjer me ne najde moj sovražnik? Ako bi se skril v gl-običino morja, bi me našel. — Ne vstraši se, kar -ti povem — reče 'VVadha. — Povej, le povej! — Odvedem te za nekaj časa v posebni oddelek dvorskih ječ. — V ječo! — vzklikne Hešam. — Ne boj -se. Samo kratek čas bo trajalo t-o in moja skrb bo, da ti ne bo manjkalo ničesar. — Strašno — reče Hešam. — Ne, to ne more biti! — In vendar je to edino mesto, kjer te ne 'bo iskala roka n-a-sil - neža in samozvanca. — Ne morem. — Torej voliš smrt. . — Smrt. — In še tako strašno. — r- Ne. Z mečem se branim. ' — Nič ti ne po-maga. Nekoliko časa nato se je kalif Hešam vendarle odločil za pred¬ log Wadhi el Amerija. Ta je takoj prinesel sveženj, v kateiSem je bila preprosta Obleka. Nekaj časa je poteklo, predno je Hešam slekel sijajno obleko in oblekel beraško. Nato se je pogledal v srebrno zrcalo, ki je viselo na steni in djal: — Izgledam, kakor Harun al Rašid, ko je naSkrivnem obisko - val hiše svojih podložnikov. Wadha nabere ustne. Zdelo se mu je žalostno, da se prvak države spominja slavne - ga prednika v hipu, ko mora sam v ječo. Ali čas je -tekel in trebalo je izvršiti to, kar se je določilo. — Hitiva — reče Wadha el Ameri. — še malo trenutkov in prepozno bo. (Dalje prihodnjič.) PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. CENTRALNA LEČA. ČISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Park Hotel ILIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. Elco Theatre E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINA VEDNO SAMO 10C. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI. imu BrfwingCompany Belo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) Kadar prideš s poulično karo, oglasi se na 311—3rd Ave. za dobro pokrepčilo ali za vse dru¬ ge posle, kjer boš vedno dobro postrežen. na 311—3 Ave. HIBBING, MINN. JOHN POUSHA. lastnik. Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. ifj M. F. SKALA, agent za £ !fi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško o vrt. s “Pabst“ Milvvaukee in “Peoples“ Duluth pivo. Fina zaloga domačih in importiranih pijač vsake Hi Hi Hi Hi Hi Hil Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi HiHi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi HB Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v ELY, MINN. lelephone No 52. ffiSStfifiSSiifitfiSSfiSfiifiHiSfi (Nadaljevanje iz 6. strani. liko mrtveje. Približala se nam je starka zima, in poleg te nadloge zgubili so še nekateri delo. Delo - dajalci postajajo ošabni in 'bossi nosijo tudi glave bolj po konci, in ne poznajo delavca. Nek boss iz Gilberta je hrabrejši kompanij- ski junak, kot je bil famozni Efi- jalt med slavnimi Špartanei. On ima nek moderni bič in delavec jih bo fasal čez dolgo zimo, da bo joj. Pomagati se ne more, združenja ni, unije še tudi ne, in tako ima kapitalistični moloh po - polnoma proste roke potlačiti ubo- zega delavca popolnoma v blato. Kapitalist dobro ve, da je tukaj - šnje delavstvo nesložno, da ni zdru . ženo, da je brez voditeljev, in zato pritiska nadenj' z vso kruto silo; 'kaj njemu mar, če je pomanjkanje v hiši, kaj njemu mar če so otro¬ čiči, katere porodi delavska mati, lačni in slabo oblečeni. Kapita - list ima trje srce kot kaka punca, ki. odbije iz gotovih vzrokov vse prošnje fanta; kapitalist ima trje srce kot je kremen, in bič bo švi¬ gal po delavstvu, dokler se de - lavstvo ne prešteje in ne preceni svoje moči. Delavstvo je skopalo bogastvu za miljone in miljarde, zgradil je velikanske palače, sam pa se potika po majhnih, -revnih kočah in mora premišljevati kaj naj bi kupil za hrano, da mu bo ostal kak cent. Delavec, ti si slep! Ti ne vidiš svoje moči; če bi jo videl bi te ne zeblo, ne bil bi lačen ne stanoval bi v razbitih, zaduhlih barakah, ampak imel bi vseh živ - Ijenskih potrebščin v obilici. Za - toraj delavec zbudi se in spoznaj svojo moč, delavec stopi v vrste razredno zavednega delavstva in bojuj se v organiziranih krdelih zoper tlačitelja. Le v združenju je zmaga; le v združenju zadobili bo¬ mo moč, da nas ne bodo naduti bossi metali z dela. Pridem še. John Pogačnik Po domače: Tinčkov iz Berij - skega mosta Po Evelethsko pa “Shorty. ” New Duluth, Minn. Navadno se vsaki človek ozre po storjenem delu nazaj v dobro, ui ‘opp oCoas jasiid at ooopjjf s je takorekoč dokončal. Spomni se vseh zaprek, ki so mu stale na po¬ tu dela. Kakor se človek ozira sam po storjenem delu, tako se ozira v ce¬ lem družabnem življenju. V Zdru¬ ženih Držav je Zahvalni dan vsa - ko leto zadnji četrtek v novembru in to še posebej oznanijo pred - sednik in nekateri guvernerji kot ljudski ali narodni praznik. Zahvalni dan praznuje vsak po svoje, po svoji moči in zmožnosti. Purani igrajo pri bogatih in tudi pri revnih Amerikancih veliko vlo go. Nekatere družbe dajejo svo - jim delavcem tud purane v dar na ta dan, vendar je teh družb le¬ to za letom manj. To je nekak spomin na žulje, katere je zadobil delavec skozi leto dni trpljenja, največ, seve, v korist svojega bo - gatega mogotca. Danes je malo družb, ki se spo - mnijo na delavca na zahvalni dan, in, če hoče delavec imeti purana ali pečenko, mora to stvar trustu drago plačati.^Kapitalist postaje osorne j ši, njemu ni mar, če dela - vee, njegova žena in otroci strada¬ jo ali ne. Tako dela kapital z de - lavcem, ki mu množi s svojimi žu¬ lji dolarje. Nastopila bode huda zima z za¬ hvalnim dnevom. Rudniki in to - varne odstavljajo delavce, ki so se mučili za nje, in so polnili nji¬ hove ogromne denarne skrinje. Bogataš sedel bode pri gorki peči in lenaril bo v razkošju; delavec pa ne bo imel niti prilike mučiti se za svoj obstoj v hudi zimi. Mraz in glad trla bosta mnogo delavcev do prihodnje pomladi, ko ho de¬ lavec zopet dobrodošel, da zgrabi za lopato in zopet prične množiti 'kapital, do prihodnjega zahvalne¬ ga dne. Delavci, uvidimo enkrat že, da smo izkoriščani, da nas hoče ka - pital vreči nazaj v sužnost; uvidi¬ mo našo moč, združimo se, in tudi nam bo zasijal enkrat boljši Za - hvalni dan. A. P. RAZNOTEROSTI. Krvave volitve v Italiji. Voli ¬ tve v Italiji niso bile talko mirne kakor so to zatrjevala vladna po - ročila. Na Siciliji se je volilo zelo ,burno. V Girgehtiju se je iz re¬ volverjev streljalo. Nevarno je bil ranjen neki Portolano. V Lo- diju je bil zaklan župan Bondioli. Ob volitvah so Streljali v Barriju, Ferrari, Paviji, Massi Carrari, Mes sini, Turinu, Milanu, Slrakuzah, Peružiji in v okolici Florence. V Messini so v 'bližini volilnega loka¬ la poizkušali na več krajih zažga¬ ti, a ker so oblasti pazile, so še o ~ gen j zadušili, predno se je razši - ril, a požigalcem ise je le posrečilo, da so ušli. V Pessozu, Lombardi - ja, se je vnel hud boj. Neki soci - jalistični govornik' je namreč 'gra - j ali vosko v Libiji, češ da je bila nepotrebna. Neki vojak, 'ki je bil Ob vojski odlikovan, 1 je zahteval da naj govornik prekliče, kar je govoril, a socialist tega ni hotel. Nato je veliko bivših vdjakov pla¬ nilo na socojaliste in jih nevsmi - ljeno preteplo. Socijalisti so se se¬ veda branili. Vojak, ki je boj pov¬ zročil, je bil tudi v Sirakuzah na Viktor Emanuelovem kurzu, 'kjer je bil tudi en volil ec smrtnone var¬ no ranjen, V Monltevarchiju pri Florenci sta bila nevarno ranjena liberalni kandidat Gvidon Šestini in šofer prejšnega poslanca Ar - turja Luzzatta. V več okrajih je kandidiralo 60 'kandidatov, med njimi 48 socialistov. Rekord je na¬ pravil Evgenijo Chiesa, ki je v osmih okrajih kandidiral; Filippo Turatt je kandidiral v šestih in Nicola Barbatto v petih volilnih okrajih. Čuden duhovnik. V Fiesole pri Florenci so aretirali zaradi posku- šenega umora župnika vaisi Basci- ano, z imenom Morasci. Ljudstvo je bilo z župnikom že delj časa nezadovoljno, ker je imel pri sebi mlado, zelo lepo 'deklico. Končno je prebivalstvo vendarle doseglo da je moral župnik dati deklico iz hiše. Dne 22. oktobra je župnik na lovu srečal deklico ter jo začel nadlegovati. Deklica pa ga je su¬ nila od sebe, da je župnik padel v jarek. Nato je župnik ustrelil pro¬ ti dekljei, ne da bi jo zadel. Ko je šla popoldne deklica mimo žu¬ pnišča, je zagrabil župnik za Te - volver ter večkrat ustrelil za de¬ klico. Tudi zdaj je ni zadel. Žu - pnik se je nato odpeljal v Fiesole kjer je bil aretiraj. “Kaj mora mlado dekle pred zakonom vedeti? Obširno in po - drobno delo po povzetju 2 marki 40 fenigov. ” Tak oglas je dal v štvilne velike dnevnike nelki mo - nakovski knjigarnar. Uspeh ni iz¬ ostal : dobil je 25.000 naročil in raz poslal radovednim naročnicam ravno toliko — kuharskih knjig. Ko je knjigarjeva 'zvijača prišla na dan, so 'zavidni konkurenti proti' njemu Vložili tožbo, da mo¬ ra gornji oglas opustiti. Tožba še teče, toženec se je pa pohvalil, da niti ena naročnica ni reklamirala. Demonstracije proti škofu. Iz Rima poročajo: Pomožni škof, ki so ga iz Vatikana poslali na. pomoč nadškofu v Sassari na Sardiniji, je začel s klerikalno propagando. Temu pa se je uprlo ljudstvo in tudi zmernejši duhovniki niso 'bili zadovoljni. V Sassariju se je govo¬ rilo, 'da ima pomožni .škof nadško¬ fa v njegovi palači zaprtega. To- vest je potrdilo dejsjvo, da je sta¬ ri bolani nadškof nekega dne ušel v It-rri ter našel pri ondotnem župniku Carta zavetišče. Ljudstvo je postalo še bolj razbnrjno, ko je izvedelo, da je bil župnik zaradi tega kaznovan in suspendiran. In tedaj je 'ljudstvo v Ibtri sklenilo, da demonstrira proti pomožnemu škofu. Pred nekaj dnevi je kora - kalo tisoč mož, 'katerim je sledilo 600 kmetov in kmetic na konjih iz Ittira v -Sassari, kjer so jih slav¬ nostno sprejeli ter jih v triumfu vedli na prefekturo in pred nad - škofovo palačo. Poimožni škof je parlamentiral s kmeti s posredo - vanjem svojega ordinarija. Kon - eno je škof preklical suspendira - nje župnika. V Ittri se je vršila zvečer po. starosrdinskem običaju pojedina, pri kateri so pojedli tri na ražnju pečene vole, oglinjsko vino pa je teklo kar v potokih. Kako se pripravi novo hrastovo pinjo? Novo pinjo se mora pred uporabo izlužiti, ker vsebuje lira - stov les kislo barvilo, ki škoduje maslu. 'Pripravi se tako-le: Naj - prvo se nalije vanjo lug in pusti stati nekaj dni v -njej, nakar se temnorujava voda odlije in nado¬ mesti 's svežo, ki se pusti zopet par dni 'stati. To -delo se mora ta¬ ko do-lgo ponavljati, da ostane voda čista v pinji. Nato se vzame nekaj vroče vode s sodo in se pinjo s karta-čo še enkrat osnaži. z mr - zlo vodo izplakne in na solnch ošu ši. Nova pinja je pripravljena za uporabo. Črnilo, ki je postalo gosto, ne zalivaj nikdar z vodo, ker postane bledo; kani'vanj par kapljic kisa, s tem ga izčistiš in mu Zboljšaš barvo. Na umivalne sklede iz porcela - na ali emajlirane pločevine se kaj rada nabere umazana tolšča. Isto odpraviš hitro, če pomočiš krepko krpo v sol in ž 'njo odrgneš skledo. Rjasti madeži iz perila izgine, če omočiš majprvo madež v je-sih, po¬ tem v raztopljeno deteljevo sol in nato naglo izpereš. Obsojeni vitez. Ker je ponare - jal menice, je bil obsojen bivši ravnatelj Avstro - ogrske banke v Sobotišču na Ogrskem, Ljudevit vitez d ? Elvert, v osemmesečni za¬ por. Pretresljiva rodbinska drama. V Felso-Mikoly na Ogrskem v Aradskem komitatu se je sprl de¬ lavec T. Dud s svojo družino. Ko je postal nasilen je tekla njegova družina k svojemu 60 letnemu de¬ du Abrahamu Dudu. Ded je po - grabil sekiro in je ubil svojega ze¬ ta, ki ga je napadel z nožem. Pre¬ klal mu je 'glavo in zet je obležal na mestu mrtev. Nato je napadel starca tudi z nožem brat umorje¬ nega zeta. Tudi njega je starec po¬ bil s sekiro. Mrtveča so odpeljali v mrtvašnico, starec pa je šel z rodbino k žen-darmeriji in se sam ovadil. Pretresljiva rodbinska žaloigra na Dunaju. Mati sebe in štiri otro Čiče zastrupila. Na Dunaju so na¬ šli v Burghartga-sse št, 21 mrtvo 43 letno postrežkinjo Berto Schvvanger z njenimi štirimi otro¬ čiči v starosti 5 do 12 let. Žena se je od rnožo ločila, sledila je stra¬ šna 'beda in reva je zadušila sebe in otročiče s premogovim dimom. MEKSIKANEC VSMRTI TRI URADNIKE. S alt Lake City, Utah., 22. no vemhra. — V boju z Meksi-kancem Ralph Lopez blizu Saratoga Springs, Utah, vstrelil je Lopez dva deputi šerifa in policijskega načelnika. Lopez je vstrelil v Bin- gham nekega svojega rojaka. PREDSEDNIK WILS0N PRELOMI STARO NAVADO. Washington, 21. novembra. — V Beli hiši ne bo običajnega no¬ voletnega sprejema. Predsednik je izjavil, da bo vzel za praznike dopust. Običajno je 'bilo, da je imel predsednik na. novega leta dan javen -sprejem, in -da je na ta dan segel v roke kakim 5000 osebami. Obiskali so- ga ta dan večinoma vsi večji uradniki tujih poslan - štev. Wilson ne veruje v zgodovin - sko navado, -da bi segal tisočem v roke na en -dan. ZAPUSTI $70.000. — KONJEM IN PSOM. Boston, 20. novembra. — Chas. F. Wright, bogat bankir, je zapu' stil v oskrbi brata $70.000. — da se porabijo dohodki te svote za njih preživljenje, in da se posta - vi tem živalmi spomenik, kadar poginejo. , Delavci, slavite Zahvalni dan, ker vladajo med Kristjani take razmere! DUHOVNI MORILEC JE DOBIL DENAR. New York. 21. novembra. — Iz urada okrajnega prav-dnika se po¬ roča, da je prišla neznana oseba na pomoč Rev. Hans Schmi-dt-u, ka - planu, kateri je priznal, da je umo ril svojo ljubico Ano Aumueller meseca septembra. Schmidt je do¬ bil toliko denarja, da bo lahko vposlil najboljše odvetnike in zdravnike, ki naj bi ga preiskali glede uma. Obravnava se -prične 25. novembra. POTNIK JE OROPAN IN VRŽEN Z VLAKA. Joliet, Dl., 20. novembra. — A. A. Kellogg, bogataš iz Kalifor¬ nije je zapustil 'danes St. Joseph’s bolnišnico, in bo 'vposlil tajne poli¬ caje, da bodo iskali dva moža, ki sta ga pahnila iz Rock Island vla¬ ka pred tednom. On je sedel na zadnjem koncu - železniškega, kupeja, ko sta ga dva moža napadla, izpraznila sta mu žepe in pahnila sta ga z vlaka. ~ DRUŠTVENI OGLASNIK. Društvo sv. Frančiška Katon^km Borštnarjev (Cathoiic Order of Fore- sters) v Ely Minn.—Vsakateri, ki mu razmere dopuščajo, da zamore poleg slovenskih Jednot vzdrževati še eno Jednoto, bi moral postati član našega društva, kjer bi se marsikaj lepega naučil. — Borštnarska društva imajo lep obrednik, po katerem vodijo svoje seje in iz katerega se lahko vsak na¬ uči lepe dostojnosti pri društvenih se¬ jah. — Društvo sv. Frančiška obredu- je popolnoma v slovenskem jeziku ta¬ ko, da je vsakemu rojaku umljivo. — Pri nas se lahko zaavruje za bolniško podporo po $20.00 na mesec in za po¬ smrtnino $500,00, $1000,00 ali $2000.00 — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Gleason dvorani, ob 8. uri zvečer. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na: Paul Buhovich, C. R., Jo¬ seph. Schweiger, V. C. R., John Matko- vich, R. S., Jacob Skala, F. S., John Orouže, T. K., John Tomsich, S. C. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 1, J. S. K. J., na Ely, Minn., je naj¬ starejše slovensko podporno društvo Jugoslovanske Katoliške Jednote na Ely, Minn. — Redne seje društva se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Jos. Skala-tovi dvorani, ob 2. uri po- ' poldne. — Društvo vljudno vabi za pristop vse Slovane. Zavarujejo se la¬ hko za smrtnino od $500.00 do $1000.00 za bolniško podporo do $420.00, za iz¬ gubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeh rok ali nog, ali ene roke in ene noge $800.00, za izgubo enega očesa $200.00 in obeh očes pa $800.00. Ravno tako se plača popolna podpora $800.00 za popolno onemoglost vsled kakor- šnekoli ponesrečbe. — Društvo spreje¬ ma moške in ženske v oba oddelka smrtnine. — Rojaki, boljšega društva si ne morete misliti, ki bi vam pla - čalo toliko podpor; društvo je združe¬ no z J. S. K. Jednoto, ki posluje po po¬ polnoma varnem sistemu, tako, da se za vaše podpore lahko popolnoma za¬ nesete. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na sledeče odbornike: Joseph Spreitzer, Box 974, predsednik; Jos. J. Peshell, Box 165, tajnik; Chas. Mer¬ har, Box 319, blagajnik; John Matko- vich, Box 77, zastopnik. Društvo sv. Petra Zveze, v Eve- leth, Minn. — To društvo spada pod Slovensko-Hrvatsko Zvezo v Calumet, Mich. — Redne seje društva se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall, ob 2. uri popoldne. Društvo vabi za pristop vse Slovence in Hrvate. — Slovensko - Hrvatska Zveza zavaruje vsakega člana za svoto $800.00 smrt¬ nine, ter plačuje: za izgubo ene roke za pestjo $300.00, za izgubo ene noge pod členkom $300.00. za eno oko $150. za izgubo polovico stopala na eni nogi 150.00, za izgubo treh prstov do tret¬ jega členka na eni roki $1500.00, za iz¬ gubo palca $100.00; za vsaki drugi iz¬ gubljeni prst $50.00; za izgubo prsta do stopala na nogi $20.00; član ali čla¬ nica, ki se mora podvreči operaciji za kilo dobi $50.00 podpore; za po¬ škodbe udov, dobi v slučaju operacije vsaki nekoliko podpore, žene, ki spa¬ dajo k društvu, dobe pri porodu $10.00 podpore; slednje predložiti morajo zdravniško spričevalo; za izgubo obeh rok $800.00; za izgubo obeh nog $800; za izgubo obeh očes $800.00. — Na no¬ vo pristopivši člani ne dobe za prve tri mesece v slučaju notranje bolezni nič podpore, a če se ponesrečijo na katerikoli način pri delu, dobe pa pod¬ poro od prvega dne ponesrečbe. Dru¬ štvo plačuje $20.00 bolniške podpore na mesec; po preteku šest mesecev prevzame Zveza bolnega uda za izpla¬ čilo podpore za dobo enega leta po $20 na mesec. Podpora se izplačuje vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall. Rojaki! Pristopajte pridno k temu društvu, k Slovensko-Hrvatski Zvezi, ^ajti sigurni ste, da vam bo društvo, kakor tudi Zveza, natanko izplačala podporo ob času bolezni, v slučaju smrti pa smrtnino vašim dedičem. —* Ako se hoče kedo kaj natančneje po¬ svetovati, obrne naj se do odbornikov, ki so: Frank Kochevar, predsednik: Frank Peny, podpredsednik; Frank Lenich, I. 'tajnik; Frank Frebek, II. tajnik; Frank Bozich, blagajnik. Bol¬ niški obiskovalci: za mesto in Adams Section: John Shutte; za Spruce Lo- cation: John Lukane; za Fayal Loca- tion: Frank Jarc. Društvo sv. Janeza Krstnika št. 112, J. S. K. J., v Kittzwille, (Hib- bing), Minn., vabi rojake Slovence za obilen pristop. Redne mesdčne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu in sicer v prostorih M. Cher- nugelna, Kittzville, Minn., ob 2. uri popoldne. Pri svoji seji je sklenilo društvo, da plačuje članom, opraviče¬ nim do podpore, 80c na dan, ali $24.00 na mesec. — Odborniki: Frank Gor¬ nik, predsednik; Andro Diviak, pod¬ predsednik; Martin Chernugel, Box 509, I. tajnik: Mich. Skrbenc, II. taj¬ nik; Marko Majerle, blagajnik; Andro Gzanič, zastopnik. Gospodarski odbor: John Vidergar, načelnik; Frank Koz- Blaž Gorše', načelnik, Jožef Mihelčič, ličar in John Mohor. Bolniški odbor: — Dane Smolčič, redar. ADRESAR SLOVENSKIH TRGOVIN. MINNESOTA FRANK VERANTH, se rojakom za naročila trdega in meh¬ kega premoga. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. HELO PRIJATELJ! tane maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anclior Bar) na 311—-3. Ave. Hibbing. Minn. John Povsha. lastnik. JOSIP INTIHAR, se priporoča c. rojakom v Eveleth in okolici za razna stavbna dela, bodisi pri novih gradban ali popravah. Dela izvršujem solidno ter po nizkih cenah. JOSIP INTIHAB, 2C6 Monroe St., Eveleth, Minn. MATH. VIDAS rStK jakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice priporočam svojo lepo urejeno in bogato založeno GBOCEBIJSEO TRGOVINO. V zalogi imam občeznana “Cremo” moko; dalje piodajem krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostav¬ ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost se vljudno pri¬ poroča Math. Vidas, slovenski trgo¬ vec, Biwabik, Minn. JOHN BARTOL, TrSiTska PRODAJALNA. Najstarejši slovenski trgovec v Minnesoti. Prihranim vam denar na vseh potrebščinah. Prepri - čajte se! JOSIP SELIŠKAR »“S. “™- poroča rojakom za obilen obisk GO - STILNE, kjer ima vedno na razpolago dobro pijačo, istotako tudi lepa preno¬ čišča. — Priporoča se tudi rojakom za vsakovrstna stavbinska dela, katera izvršuje ceno in dobro. MIKE DANCULOVICH S: 529 W. Michigan St., Duluth, Minn., priporoča Slovencem in Hrvatom svo¬ jo dobroznano in z najboljšimi pija¬ čami in smodkami založeno gostilno, katero vodi pod imenom SLAVENSKI SALOON V obilni poset. Rojaki dobe lahko tudi gorka jedila, kar je velike vrednosti po¬ sebno za potnike, ki potujejo skozi Du¬ luth. Držimo se gesla: Svoji k svojim! kadar rabiš pozabi se zglasiti v trgovini Jos. Sekula na Aurora. Min¬ nesota, kjer dobiš veliko zalogo vsa - kovrstnih oblek po najnižji ceni. — vsakdo naj se prepriča, predno kupi kje drugje. Cene nizke. HARMONIKE ljam vsako jake har¬ monike in se priporočam rojakom za naročila. -— Andrej (rale, Box 19, New Duluth, Minn. LJUBO BOGICEVICH, Building, Duluth, Minn., priporoča se Slovencem in Hrvatom za izvrševanje pooblastil, kupnih pogodb, vojaških proti en j itd. Posreduje pri družbah v sluaju poškodb. IGNAC HOČEVAR St., Aurora, Minn., se priporoča Slovencem in Hr¬ vatom v mnogobrojen poset gostilne, kjer toči vedno sveže pivo, ter prodaja dobra vine in likerje. Posebno se pa priporoča potujočim skozi Auroro, da ga posetijo, ter bodo dobro postreženi. MARKO MAROLT, ^Kittzvillel Minn., se' priporoča rojakom Sloven - cem in bratom Hrvatom v mnogobro¬ jen obisk gostilne, v kateri je vedno dobiti sveže pivo, dobro vino in razne likerje.' Vsak Slovan dobrodošel. MICHIGAN PETER MADRONICH SIOVEN ' SEO-BB- VATSKI POGREBNIK, 416-6tll St., Calumet, Mich. Se priporoča cenj. ro¬ jakom. Tel.: Res. 313: Livery 185. MAT. D. LIKOVICH JAVNINO ---- _-TAR, South Range, Mich., se priporoča Slovencem in Hrvatom za izvrševanje raznih za¬ dev, spadajočih v notarsko stroko. JOHN BARICH, Mich. Naj večja trgovina v Gornjem Michiganu z DO¬ MAČIM VINOM in TROPINOVCEM. Prodaja vozne listke za vse prekomor¬ ske črte ter pošilja denar v staro do¬ movino po dnevnem kurzu. WISCONSIN. PICTURE FRAME CO - — — grafični atilje. Fine slike. Poročne sli¬ ke naša posebnost. 323 N. 8th St, na¬ sproti pošte, dva bloka on slovanske cerkve. Sheboygan. Wis. Slovenci pozor S lem naznanjam Slovenskemu ljudstvu, da imam v zalogi vsa ko vrstne obleke za moške. Sloven ci ko rabilo obleko, obiščite nas. Pri nas se govori slovensko. Max Wine & Co prva vrata od First Natinonal Banke. Chisholm Minn. Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okoli¬ ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬ rene Kovachevo GOSTILNO Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke. Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR GARY LUMBER CO. Commonvrealth Ave. & House Street NEW DULUTH, GARY, MINN. STAVBNI LES, ŠINGLI TRDI LES ZA POD CEMENTNI OMET IN CEVI ZA ODVOD VODE STAVBNI PAPIR ZA STENE IN STREHE. American Exchange Bank' VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence In Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo vozne liste. CORK TIP 10 POR 5 C Najboljše cigarete vseh cigaret Pristne—bogate- zadovoljive Izvanredno kadenje, z izvrstnim okusom Slovenski gostilničarji D o, Moja tvrdka, je prva in edina slovenska ^ ^ I .MljE ki importira žganje naravnost s Kranjske^ 051 ^ “P' - IMPORTIRAN KRANJSKI BRIN JEVEc & mr 1MP0RTRAN KRANJSKI SLIVOVt ' " IMPORTIRAN KRANJSKI TROP mL HIGH LIVE 1ITTERS (Cre„č K) EC W0T PRAVO ZDRAVILNO GRENKO VINO A. HORVVAT, wvn.ciiowsr.. ap tl Vi 3! ot oee > .portir vbit ' kODlP 3 ks i in POZOR: j.ialec Rojakom po Minnesoti in po drugih okrajih se im da se loti, ki so na prodaj v Gary, Minn, pri eni naivecS* m v Ameriki še lahko dobijo po primerni ceni to je z a K cas. Ker je naseljevanje vedno številnejše, prišla je’družh 8 !J zaključka, da bode morala cene lotam povzdigniti Zato roi ’ kateri hočete naložiti svoj denar sigurno in da vam bode'td višje obresti, imate sedaj priliko, da ga vložite v zemljišče ' Gary, Minn. Za natančna navodila se je obrniti na: MA ^ V ? I * eANŠEK: ’ zas t°Pn*k GABY LAND CO., Eveletli FRANK TORKAR, zastopnik, Gary, New Duluth, Minn, —: ali pa na :— GARY LAND CO. GEN’L OFFICE, 202 FALLADIO BUILDING, DULUTH vrxx Townsite Office, Cor. Commonwealth Ave and Gary St., GA.RY. Jt-*. FIRST NATIONAL SANKA DULUTH - minn. I v Stcrpun ' ia si je [to pripet egnar Kskoi Glavnica. Preostanek In nerazdeljen dobiček - - - - §1,550,000. tu poi igim je darjall, ua pi težkati nittije. i V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. ne ra listov POZOR! 3°| 0 obresti od vlog. zid* f ' ^ Vsak, kdor namerava kupiti loto pri jeklarni, katero STEEL KARPORACIJA v Minnesoti, naj si ogleda n*jP rrJ $t.Pavl Mimneapolis Chicago Milwaukee S 1 ’liEA'D! I) TH A I IGleotrle f.lffhted. Vjirunm C len ned. TfCK ET OFFJCES: HTLCTH-1. C. Oearey, n. P. A. City offlee, Spaldlng ITotel bloek. Depot, eorner Snperlor St. Sixth Ave \Yest. UPERIOR—d. D. Morris.se v, G. A. Clty Office, K23 Tovv- er Ave. Depot, eorner \Vin- ter St. and Ogden Ave. New Dululj! ceni* 11 ®* To novo mestece ima .že nad 150 hiš, izdelane ceste, tlake, vodovod, cevi za plin, električno razsvetli«' postajo, državno pošto, policijsko varstvo, ognjeg* ^.^, tlake, vodovod, cevi za plin, električno postajo, državno pošto, policijsko varstvo, lezn im’ ’ ljudsko šolo, ‘katoliško cerkev, hotel, trgovint z & ' ' cerdjo in tudi gostilno. NISMO ZASTOPNIKI, TEMVEČ LASTNI lahko cen« lot v New Dulutli-u, radi česar vsak pri nas NAŠE CENE SO NIZKE. OD $375.00 NAPR eX Lahka mesečna odplačila. — Pišite v slovenski' ČE STE NAMENJENI POTOVATI V STAR 0 DOMOVINO poslužite se naše pisarne. .Zastopamo vse prekomo^ Pošiljamo potnike vedno preko Chieage ' & C0. ul>> hi kr ... IV; JOHN GONSKA 3 SO. 5 AVE WEST (BLIZU DtPE) duluta. J I