^ 4 * ***********;: ^ [Vaša naloga: 1 prebuja in napredek naroda! Naš namen : Y edinosti m slogi do cilja! NARObNI VESTNIK !« Največji sk dvotednik ^ v Zedinjt ^ 'avah. * NATIONAL HERALD. 11 e J| Tbe Largest S ^rrtgLpalSTjA^ ►& the United Stat r ji —gjl Tv ^ ekly in & nerica. * T****** >x 694 >b1 ( PADNO GLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGA N OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BEN’T SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CITY, PA. 70. - Ši^. 70. DULUTH, MINN., MONDAY, AUGUST 31. 1914. — PONEDELJEK. 31. AVGUSTA 1S14. Volume IV.—Letnik IV. 'Six Bil < u Francozi pripravljeni na obleganje Pariza. Avstrijske čete poražene pri upadu v Rusijo. RUDARJI V BUTTE PRETIJO S POŽIGOM VSEGA MESTA. :MšKE ČETE PRODIRAJO PROTI FRANCOSKEMU GLAVNEMU MESTU. GOVORI SE, nA BODE PREMEŠČEN SEDEŽ VLADE V BORDEAUK. — NEMŠKI ZRAKOPLOVCI mVčEJO MOMBE IZ VIŠINE V PARIZ. - NEMŠKI CESAR SE JE PODAL NA ČELO ČET, kfZASTAVLJAJO PRODIRANJE RUSOV V PRUSIJO. — IZ SOFIJE NA BOLGAR- I SKEM BRZOJAVLJAJO, DA SO BILE AVSTRIJSKE ČETE V ZAMOSCU NA RUSKO- 1{} I POLJSKEM TEPENE. — REUTERJEVA ČASNIKARSKA AGENTURA NAZNANJA, DA Soi, th!>‘ 1 E 4RMADA FRANCOSKEGA POVELJNIKA PAU A IZVOJEVALA SIJAJNO ZMAGO J4D NEMCI. - TURKI NA POMOČ. )0 ljšo sveta I s aio 0 e ^ Pijačo.. v ^cen j London, Anglija, 31. avg. - francoskih oficijelnih poročil | razV idno, da se nemška vojna proti francoskemu od katerega je kakih 60 milj. porniče glavnemu mestu, m Hn J oddaljena le še tmška armada se je zagvozdila jed vojno silo zaveznikov. Avstrijcem se invazija v Rusi- j n i posrečila. Skoraj povsod so ili zagnani nazaj z velikimi iz- ubami. Naznanja se, da so Rusi e zavzeli nemško obmejno mesto Joenigsberg. zobozdravnik 1 R ®> Italija - 3L avg ' — Llst ‘Messagero’ ’ priobča brzojav iz dlje, Bolgarska, ki naznanja,, bili Avstrijci v Zamoscu, v asko-Poljski poraženi. Zamosec oddaljen 50 milj jugovzhodno mblina, trndon, Angliji 31. avgusta. — [tej so prišla verodostojna po- vih, da se je podal nemški cesar 2je» na rusko fronto, ndon, Anglij'.., 31. avgusta.— izsanja se, da je izvojeval ge nalPau sijajni zmago nad nem- r, Ki četami. Nemška armada je fc do 50,000 mož. Bitka se je pila pri Peromus, v departmen ■me, ILLER annei -EMLJEVID /stro-Ogrske zemljevid Lvlo , r ,ti plačilu & Supt, OSLIE, 3rd St., Dul*® poslopij ,h 11 i 3 "■ jj ‘ ki je rodaj^ »“"'Sif:’ eialistična društva je delovanje. ustavila svo- t* BMCI NAZNANJAJO ZMAGE, Iz obeli vojnih pozorišč, zapad¬ la kakor vzhodnega, prihajajo aagoslavna poročila v Berolin. vzhodni Pruski je bilo v treh Mvih bitkah, ki so se vršile pri ttelsburg, Hohenstein in Tan- ere, ujeto baje 30,000 Rusov aj cel armadni žbor. Rusi so Masko vojskovali, toda kon- 50 se morali umakniti premo ? spadu se pripravljajo veli-' '•■Angleži so bili pri St. Qu- poraženi, in nemška armada -vneralom Kluckom jih ne- ®» zaganja nazaj. A-ngle- f ete so ločen 1 od francoske ki se vojskuje pri G niso 1 k fflozelski nemški armadi ■ uiaaski armadi. Francozi so pkoljeni od vseh strani. 2 ,Sia armada pod vojvodom ,r kmberškim je zmagala pri Abbaye m Chateau Por y emci so oddaljeni sedaj sa- 9 milj od Pariza. glavna vojna sila A' d na odločilno bitko. Po U pirajo v Parizu za tako ij a ' )0( ^ e vlada najbrže pre L, S '°i se dež v Bordeaux. ,j‘ 'h Nemčija. 31. avg. — jo, nažnan -i a .i° tukaj, da je t v.;.,' ^0,000 Rusov ujetih te- )(,,/ v "Vzhodni Pruski. Rn Ij, 0 trdovratno hranijo, d» fejj 8 ® ^di. Trupla ležijo na -m-; 51 u i e t n iki se nahaja tu- 1 general. ^EM; ŠKE jzgube. ' J Nemčija, 31. avg - izdali dvanajsto , t 1 ^ em ških vojakov. Li¬ ti: imen Dosedaj je m f s amo le bilo (il" 1 1143 vojakov, ,J " re šaio^V- anj< r riil1 ’ in 1761 ! P°ro?V ' Cera;) ni W '° n0 [ eh. 0 gibanju na obeh j r^eiii T i > 2a V a da velikansko nav kviio ?, 0 ' Pojno službo 2e dva er k a milijona prosto 2e 3° tudi socialisti so protiso etizem (?) j ANGLEŠKI PORAZ. Berolin, Nemčija, 31. avg. — Poročevalec nemških dnevnikov poroča z glavnega stana sledeče: Angleška armada je doživela pri St. Quentin strahovit poraz. Angleži so popolnoma ločeni od francoske armade na severu. Nemške čete sovražnika energi¬ čno zasledujejo. Drugi poročevalci naznanjajo, da so Nemci brez usmiljenja ustre lili vse civiliste, pri katerih .so na¬ šli orožje. Med temi žrtvami nem¬ škega barbarizma se nahajata tu¬ di dva duhovnika. POMORSKA BITKA. Kodan.j, Dansko, 30. av p - - Reuterjev biro naznanja, da so bi¬ li Nemci na Severnem morju v bitki z Angleži tepeni. Dne 29. avgusta dopoldne se je pojavilo ob slabem vremenu seve- rozapadno . od ; ■ Helgolanda več manjših angleških križark in dve flot;lji torpedoVk, s -kakimi -40 torpednimi lovilci. Začela se je po¬ morska bitka med angleškimi in nemškimi bojnimi ladjami. Več nemških križark se je po kratkem streljanju hotelo umakniti, a ni¬ so mogle izven strelne daljave. Angleške križarke so jih potopi- fe. Najbolj hrabro se je branila nemška križarka “Ariadne”. Možtvo so po p »topljenju križar¬ ke Angleži rešili. Nemškega torpednega rušilca “U 87” je majhna križarka poto¬ pila. Nemci so streljali tudi še po¬ tem, ko se je ladja že potapljala. Kapitan je umrl junaške smrti s svojo ladjo vred. Majhni nemški križarki “Koeln” in “Mainz” se pogrešata. Reu¬ terjev biro naznanja, da ju je sov¬ ražnik potopil. Bitka -se je vršila blizu Helgo¬ landa, v strelni daljavi helgoland- ske nemške trdnjave, iz katere pa niso mogli radi megle streljati. BOMBE IZ VIŠINE. Pariz, Francija, 31. avg. — Vče¬ raj popoldne se je pojavil med Pa¬ rizom nek nemški vojaški letalni 'stroj, s katerega je vrgel letalec bombo v mesto. Bomba ni napra¬ vila posebne škode, ranjeni ste bili dve ženski! To je povzročilo precejšen strah, kajti vsakdo je moral misliti, da je konec vsake varnosti za vse ljudi in imetje, če bodo iz visočine letele bombe. Stvar pa vendar ni tako nevarna, kakor iz-gleda. Iz letalnih strojev in zrakoplovov se dajo pač meta ti bombe, a posebnega učinka ni¬ majo. Porabiti se dajo samo bom be s perkutijskim vžigalnikom. To se pravi: bomba mora tako prileteti na zemljo, tla zadene rav¬ no z vžigalnikom ob tla. To se pa silno redkokdaj zgodi. Bomba vr žena iz. višave, se ravna kakci vsaka stvar po fizikalnih zakonih in ne leti naravnost od zgoraj dol, ampak v -polkrogu. Metalec sploh ne more preračunali, kam bo bomba priletela. V tripolitan- ski vojski se je -pokazalo, da bom¬ be ki so vržene iz velike, višave, sploh nimajo nobenega učinka; ce pa leti zrakoplovec nizko, ga la¬ hko s puško odstrele. Skušnja uci, da vsak letalni stroj, ce je le od ŽELEZNIŠKE DlUžBE ISTOTAKO PRIZADETE. Radi splošno slabih časov so padli čisti dohodki za $6,445,280. V železnem okrožju se sla¬ bo dela. ene krogle zadet, takoj na zemljo pade. Ni -torej misliti, da bi zra- ko-plovci opravili kdove kaj, pa če se Nemci z njimi še tako po¬ stavljajo. PARIŽANI PRIPRAVLJENI NA OBLEGANJE MESTA. Pariz, Francija, 31. avg. — Francozi se pripravljajo za oble¬ ganje glavnega mesta. V državnih skladiščih je naložena ogromna množina živil in drugih potreb¬ ščin. Da ne bi -primanjkovalo me¬ sa, so se posebno dobro založili z ovcami. Samo po parkih se jih pa¬ se več kot 10,000. NEMŠKO PRODIRANJE. London, Anglija, 31. avg. — Iz Antverp-na naznanjajo brzojavi Reuterjevi agenturi, da se je v so¬ boto peljalo skozi Belgijo 150 vla kov z nemškimi vojaki proti se¬ verovzhodu. Iz tega je sklepati, da pošiljajo Nemci čete na vzhodno mejo proti Rusom. V vlakih je bi¬ lo vojaštva za cel armadni zbor. Nemška posadka v Bruslju je mo- (y\ Miian^SčtTia. BOMBASTIČNE BESEDE. London,Anglija, 31. — Po urad¬ nih. brezžičnih beroli-nskili depe¬ šah je odlikoval avstrijski cesar Franc Josip nemškega cesarja z redom Marije Terezije. Poleg tega mu je čestital k zmagam nemške armade. Brzojavka se glasi: “Ti uspehi so pripisovati Tvoji železni volji. Nabrusil si mogočni meč in ga zavihtel. K lavo-rikam, katere Te venčajo kot zmagovalca, Ti rad podelim najvišjo vojaško čast, katero moram dati, in Te prosim, da -sprejmeš veliki križ reda Ma¬ rije Terezije.” Nemški cesar je po tem “zaslu¬ ženem” odlikovanju -podelil av¬ strijskemu cesarju red “Pour le merite”. Ali se bodeta postav¬ ljala ! IZGUBE NA MORJU. London, Anglija, 31. avg. — Uradno naznanilo pravi, da so mo¬ gli Angleži v pomorski bitki bli¬ zu Helgolanda rešiti samo 330 Nemcev, drugi so utonili, ali bili pobiti. Nemške izgube se cenijo na nad 900 mož, medtem ko so i- meli Anglež saimo 29 mrtvih in 38 ranjencev. Sin vrhovnega po¬ veljnika nemške mornarice admi raila Tir,pitam, je prišel, v angleško ujetništvo. Ranjen -ni. AVSTRIJCI IN NEMCI V ZVEZI S TURČINI. London, Anglija, 31. avg. — Kljub naznanjenim -zmagam, se morata nahajati Avstrija in Nem¬ čija v zelo slabem položaju, ker sta .pozvali Turčijo na pomoč. Trojni sporazum se je trudil odvr niti Turčijo od tega koraka, toda zaman. V Carigrad so že odšli nemški častniki in podčastniki, da bodo podpirali turško brodov- je in armado. Visoka Porta računa na needi- nost balkanskih -držav, ter da bo¬ de pridobila nazaj, kar je izgubila v balkanski vojni. To se ji pa ne bode posrečilo, ker so vlasti v troj nem sporazumu že naznanile, da pošljejo svoje brodovje v Darda¬ nele, ter razrušile vse, ako se bode Turčija kaj vtikala vmes. (Nadaljevanje na 8. strani.) -St. Paul, Minn., 29. avg. — že¬ lezniške družbe tudi občutijo sla¬ be čase, in kakor je razvideti iz finančnega poročila, ki je bilo predloženo državni carinski komi¬ siji, so bile posebmo prvih šestih mesecih t. 1. precej prizadete. Skupaj so se znižali dohodki v znesku $49,527.216 v prvem polu- letju i. 1913 na $43,081,935 v pr¬ vih šestili mesecih tega leta, torej za $6,445,280. Posebno v železnem okrožju te Iržave je bil tovorni promet zelo slab, tako, da so se znižali prejem¬ ki Duluth & Iron Range, ter Du- lut-h, Mis-s-abe & Northern železnice za skoraj milijon dolarjev. Vsled sedanje evropske vojne tudi ni pričakovati, da bi se polo¬ žaj izboljšal. ZDRAVNIŠKA OSKRBA ZA REVNEJŠE SLOJE. Nek zdravnik je izjavil, da si mo¬ rejo zasigurirati zdravniško pomoč samo bogataši in najrevnejši. KRIŽARKA TENNESSEE DOSPELA V ANGLIJO. Falmouth. Anglija, 29. avg. — Amerikanska .k.rfžiiMsJ Tennessee. St. Paul, Minn., 29. avg. — Na zborovanju amerdkanske hospital ske družbe, ki se je vršilo tukaj, se je veliko ukrepalo o tem, kako bi bilo mogoče preskrbeti vsem slojem zdravniško pomoč po spe¬ cialistih. Zdravnik dr. -John R. Shillady iz New Yorka je odkrito povedal, da morejo dobiti brez sitnosti zdravniško pomoč samo bogataši in najrevnejši siromaki. Bogataši imajo denar, veliki reveži pa že dobijo zdravniško pomoč v bolniš¬ nicah, l?i sicer ni popolna, vendar boljša ket nič. Srednji sloji so v tem oziru na najbolj slabem -sta¬ lišču, ker ne morejo plačati dra¬ gih zdravnikov, a tudi ne morejo zahtevati ničesar zastonj. Nadalje je izjavil ta zdravnik, da so časi rodbinskih zdravnikov minuli, da bode videla bodočnost veliko zadružno p-rofesijonalno or¬ ganizacijo zdravnikov. Superin- tendent dr. Baboek Grace bolnice v Detroit, Midi., je govoril o mo¬ dernih metodah v bolnicah. TAKO SO SE IZJAVILI VODJE UNIJE “RAZKOLNIKOV”, KO SO IZVEDELI, DA JE BILA POKLICANA MILICA ZA VZDRŽEVANJE REDU IN MIRA. ELEKTRIČNE NAPRA¬ VE, VEČJE TRGOVINE IN RUDNIKI SO ZASTRAŽENI Z MOČNO STRAŽO. vozila ’ sebdf idcna#" vi- zlatu za Amerikance v Evropi, je do¬ spela včeraj semkaj. 7KRATNI MORILEC. Dodgeville, Wis., 29. avg. — Zamorec Julian Carlto-n, ki je ob¬ tožen umora sedmih oseb v Frank Llovdovem letovišču, je bil izro¬ čen okrajnemu sodišču, kjer čaka obravnave. V GLAVNEM MESTU MEKSIKE NI MIRNO. Vera Cruz, Mex., .29. avg. — Zasebne brzojavke naznanjajo semkaj iz glavnega meksikanske- ga mesta, da so se tam vršili iz¬ gredi, in da je bilo v pouličnih bojih ubito več lju-di. Nadalje se tudi poroča- o uporih med vojašt¬ vom. Poročila so prišla brezžič¬ nim brzojavnim potom. Butte, Mont., 31. avg. — Veliko razburjenje je nastalo med rudar¬ ji danes zvečer, ko se je razvedelo, da namerava država poslati mili¬ co v mesto za vzdrževanje redu in mira. Eden vodjev rudarske unije je izjavil, da bodo našli miličarji mesto v ognju in pepelu, ako pri¬ dejo. Eden delavskih voditeljev se je nadalje izrazil, da imajo dovolj dinamita in petroleja za razdeja¬ nje, in tega sredstva se hočejo po¬ škiliti, kakor hitro bi prišla mili¬ ca. Do danes večina rudarjev ne verjame, da bi bila -državna mi¬ lica v resnici mobilizirana. To vest je raznesel nek časnikar iz Helene, ki se je pripeljal z avto¬ mobilom in prinesel seboj veliko iz iaj svojega lista. Te liste so začeti prodajati po klicah,'in v njih fb stalo,'da je dr¬ žavna milica mobilizirana. Takoj se je- sklicala seja unijskih vodij, ki pa je bila strogo tajna. Poseben odsek rudarjev je odšel na kolo¬ dvor, da se uveri o resnici časni- ških poročil. Za danes zvečer je bila sklicana druga seja. Električne naprave, vse večje trgovine in rudniki so močno zastraženi. Pred glavnimi vralt.mi sod-nijskega poslopja boroženih s puškami. (court hopse) je 50 stražarjev,, o- Okrajni prav-nik zahteva zapor¬ no povelje -za Helenskega časni¬ karja, ki je raztrosil vest, da je bila državna milica mobilizirana. Toda časnikar je izginil iz mesta. Jutri nameravajo napraviti ru¬ darji obhod po mestu. Od glavne unije odcepljena in na novo vsta- novljena unija zahteva po svojih pooblaščencih stražo, toda ta pro¬ šnja jim je bila od pristojnih o- blasti odklonjena. Y vsem mestu vlada velikansko razburjenje. MESTO NEW YORK USTANOVI TRŽNICE. New York, N. Y., 29. avg. — Da -bodo mogle kupovati newy'Or- ške gospodinje živi jenske potreb¬ ščine po- najnižjih cenah, otvori mesto- *X'-\v A'ork, prihednji četr¬ tek štiri mestne tržnice. Te štiri tržnice se bodo nahajale v različ¬ nih -delih mesta. Vsalka ima pro¬ stora za 40 fa-r merski h vozov in za 100 do 200 ro-čnih vozičkov. Zveza gospodinj bode nadzoro¬ vala prodajanje. Ako bodo cene previsoke, -se bodo -morali predragi prodajalci umakniti in napraviti drugim prostor. ZNAMENITA SIKSTINSKA KAPELA IN KANDIDATI ZA PAPEŽA. KOLIZIJA S ŽELEZNICO ZAHTEVALA 4 ŽRTVE. Hempstead, N. Y., 29. avg. — Brz-ovlak Long Isla-nd železnice je danes tukaj zavozil v nek avto¬ mobil, in pri tem s-o bile ubite štiri osebe v njem. Vlak je vlekel tri trupla kake pol milje seboj. Po¬ nesrečenci so bili v-si i-z Brooklj- na, N. Y., in nesreča se je zgodila na križišču Central Park, R. I. LISTI IZ DOMOVINE Po dolgem času je prejelo naše uredništvo ‘‘Slovenski Narod” iz Ljubljane, datiran z -dnem 6. avg. t. 1. Vsebino priobčimo v prihod¬ nji izdaji našega lista. Če je po¬ štni prome-t z Evrope odprt, sicer ne vemo; najbrže je prišel ta ča¬ sopis s kakim italijanskim parni¬ kom, ali kakim draginji, ki pluje po-d ameri-kansko zastavo. Pisem iz starega 'kraja ni dobiti, zato se nam zdi tembolj ču-dn-o, da smo dobili to edino številko ljubljan¬ skega dnevnika. ( Naša današnja sak ' nam kaže zgoraj znamenito Sikstinsko kapelo v cerkvi sv. Petra v Rimu, kjer je bli položen umrli pa-pež Pij X. na mrtvaški oder, ter tri kardinalski imajo največ upanja, da bodo izvoljčni -za poglavarja rimo-katoliške cerkve. SKRAJNO PREDRZEN ROP NA BANKO. Spokane, 'VVash., 29. avg. — Včeraj je prišel v državno banko tukaj nek ropar, zaprl blagajnika v blagajno, in odšel s plenom $1,500 v gotovini. Kakor pripove¬ duje pomožni blagajnik Peach, je prinesel ro-par neko pismo. Ko ga je eital, mu je pomolil ropar pred nos samokres, in ga prisilil, da je sel v blagajno. Ropar je blagajno zaprl, vzel, kar je bilo denarja, in nemoteno odšel. Blagajničarja. so rešili nekaj minut pozneje, ko RA CTB i . j • so ga ljudje zaslišali pomoč. klicati na 2 narodni ves tnik I' 1, SLOVENSKO KATOLIŠKO 71 PODP. DRUŠTVO SVETE BARBARE ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporlrano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvanla. GLAVNI URADNIKI: , Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa. I podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. II.' podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Springs, Wyoining. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. Tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR_ 1004 North Chicago St., Joliet, HI. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I nadzornik: JOHN TORNIC, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas. I porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas, n. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 11%, Bridgeport, O. I upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, lil. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Bos 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK”. IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA S. K. P. D. SV. BARBARE V FOREST CITY, PA. V pojasnilo članom in članicam. Ker je bilo na seji glavnega odbora organizacije Svete Barbare sklenjeno, da se da vprašanje za združenje na splošno .glasovanje, ako se izjavi za ‘to dovolj društev iz 20 različnih držav, poživljam še enkrat vse postaje, naj kakor hitro mogoče izrazijo svoje mnenje, da se za- more ta zadeva dati 'čimprej na splošno glasovanje. Edino pravilno je, da člani in članice potom splošnega glasovanja povedo, ali so se od¬ ločili za združenje, ali so proti temu. A.ko se izrečeta dve tretjini elan stva za združenje, bi bilo najprej potrebno, da se sestavi pripravljalni odbor, da predloži svoj načrt oziroma resolucijo, ki bode vsaj v glav¬ nih točkah odgovarjala pravilom društva sv. Barbare. Ker se o tem dosedaj še ni nič slišalo, prosim elane nase slavne organizacije, da sta¬ vijo svoje želje, da bode vsem po volji in ne v škodo. Društvo^ sv. Barbare ima. dva razreda, enega za $250 uismrtnine, drugega za $500. 'Najbolj umestno bi bilo, alto bi se vzela U. F. C. lestvica, ker bi se potem nobenemu članu ne godila krivica, akoravno ; je zavarovan pri več organizacijah. Po mojem mnenju bi bilo najboljše, ako bi se na¬ stavila smrtnima od $100 do $1500, bolniška podpora pa naj foi znašala od $1 do $3 na dan. Na ta način ne bi bil nikdo oškodovan, in organi¬ zacija bi poslovala po zahtevah državnih postav, izognili bi se vsem neprilikam, ki bi lahko nastale, ako se ne združimo pravilnim potom. Čital sem že več protestov zoper glavni odbor društva sv. Barbare, češ, da je ravno glavni odbor proti združitvi. Reči moram, da glavni odbor ni proti združitvi, ampak se mora držati zapisnika zadnje kon¬ vencije, ter gledati na to, da se ustreže vsemu članstvu. Za časa kon¬ vencije je štelo društvo sv. Barbare 88 postaj, na konvenciji pa je bilo samo 66 delegatov in glavnih uradnikov. Takrat je bilo oddanih 39 glasov za združenje, 23 pa proti. Ker več kot 30 postaj ni glasovalo, je gotovo na mestu, da se prepusti rešitev te zadeve splošnemu glaso¬ vanju vseh članov, in vsak član naj glasuje po svojem prepričanju. Siliti se ne more nikogar, kako naj glasuje. Vsak naj dobro prej pre¬ misli, kako bo glasoval, da ne bode potem nikdo mogel trditi, da je bil slabo poučen, ali da se ni pravilno ali pošteno volilo. Nadalje prosim, da se vse postaje ali posamezni člani poslužujejo v vseh zadevali društvenega glasila Narodni Vestnik, naj bode za kri¬ tiziranje glavnega odbora ali 'kaj drugega. Na druge liste se ne mo¬ remo ozirati, ker ima le N. V. pravico prinašati izjave članov. Nadalje bi prosil, da bi se tudi pri naši organizaciji upeljal štrajkanski fond, iz katerega naj bi se pomagalo štrajkarjem, da bi lažje plačevali svo¬ je asesmente. Sedaj imamo vedno več postaj na krajih, kjer se vrši borba med proletarijatom in kapitalizmom. V imenu vseh prizadetih postaj prosim, da naj člani med seboj nabirajo doneske v pomoč štraj¬ karjem, in naj pošljejo ves v ta namen nabrani denar na I. glavnega podpredsednika Karol Zalarja, Box 547 v Forest City, Pa. Nabrani zneski in imena darovalcev se priobčijo v Narodnem Vestniku. 'Pozdrav vsem članom in članicam društva sv. Barbare. Josip Peternel, gl. predsednik. MINNESOTA. Duluth. — V soboto so priredili tukajšnji Poljaki cvetlični dan. Mlade Poljaki a ,o s r > v narodni nošnji prodajale po ulicah cvetje. Na mala se je precej lepa avota, ki Ude v prid narodni poljski lortv: sv. -Joža U ca. — V distrikt.lem sodišču je vlo¬ žil Louis Pogorelec odškodninsko tožbo, v kateri zahteva od Seclion Til k tv Mining družbe odškodnino v znesku $7,500. Svojo zahtevo opira na dejstvo, da je bil po kriv¬ di družbe njegov brat Tony Pogo¬ relec v Section Thirty rudniku usmrčen. Nesreča se je zgodila dne 10. maja 1913. Louis Pogorelc toži v imenu vdove ponesrečenca, katerega objokava tudi sedem ne¬ doraslih otročičev. — Iz imenika prebivalcev mesta Duluth, ki bode dotiskan drugi teden, je razvidno, da šteje Duluth sedaj 92,300 prebivalcev. Najbolj je naraslo prebivalstvo v mestnih delih West End in New Duluth, ter v Lakeside. — Naš komisar Hicken se je za trdno odločil, da vzame pravico točenja enemu najstarejših in naj uglednejših tukajšnjih hotelov, ker se je prodajala pijača po po¬ licijski uri. J. W. Irvvin, lastnik hotela St. Louis je izjavil, da bo¬ de hotel zaprl, ako izgubi licenco, ker se mn podjetje ne bi več iz¬ plačalo. Trgovci V' soseščini tega velikega hotela so poslali posebno deputacijo občinskemu svetu, ka¬ terega prosijo, naj ne postopa ta¬ ko brezobzirno, ker bi vsled tega tudi oni trpeli. — V našem uradu so se zglasili na povratku domov minnesotski delegati XII. konvencije K. S. K. J., ki se je vršila v Mihvaukee. Delegati so izrazili svoje 'zadovolj¬ stvo, da se je glavno zborovanje tako lepo zaključilo. Imena smo priobčili že zadnjič. — Nadalje nas je obiskal v uredništvu rojak Leopold Hočevar, ki je bil te dni častno ozipuščen iz mornarice Stri¬ ca Sama. Rojak Kočevar se je po¬ dal k svojemu bratu v Chisholm, in nam je obljubil zanimiva poro¬ čila o tem, kako je bilo za časa meksikanske krize v Vera Cruz, kamor so z drugimi poslali tudi njega. Njegova vojaška odpustni¬ ca opisuje rojaka Kočevarja kot zelo dobrega vojaka, ter da je bi¬ lo njegovo zadržanje vsa štiri leta vzorno. Želimo mu mnogo sreče! — V našem uradu se je zglasil na¬ dalje Josip Sekula, trgovec iz Aurore, Minn. Bil je po poslih ra¬ di nakupa novega blaga. Aurora. — Lepo lovisko srečo je imel John Nieini od tukaj, ki je ustrelil te dni največjega medve¬ da, ki se je še pojavil v tej oko¬ lici. Kosmatinec je pravi velikan ter tehta 335 funtov. Chisholm. — Poljakinja Mrs Timesek je bila aretovana te dni pod sumom, da je hotela zastrupi ti svojega moža ter se ga na ta na¬ čin iznebiti. Zatožil jo je njen so¬ prog, ki je naznanil, da je že več¬ krat našel v jedi strup. Policija preiskuje, kje je dobila žena strup. — Občinski svet se bavi z na¬ črtom ustanovitve mestne trgovi¬ ne. Predpriprave za uresničenje te misli so v teku. Ely. — Dne 17. avg. je umrl tu¬ kaj že nad 20 let živeči rojak •John Jakše. Pogreb je bil dne 19. avg., pogrebne svečanosti je opra¬ vil Rev. Jos. Sodja iz New Ulm, Minn., ker se je nahajal tedaj Rev. .Father Buh na duhovnih vajah v Duluthu. Društveniki sv. Cirila in Metoda štev. 1. J. S. K. J. so oskr¬ beli pokojniku lep pogreb. Umrli je 'bil doma iz Roba pri Vel. Laš¬ čah. Podrobnosti prihodnjič. — Pol leta staremu sinčku ro¬ jaka Ant. Jakiča je odtrgalo palec na nogi, ko so vrata od kleti nanj padla. — .Soprogi rojaka Maks Levsti¬ ka se je zdravje poslabšalo. — Eveleth. — Posledice evrop¬ ske vojne je opaziti tudi tukaj, ker se je število delavcev zmanjšalo. Veliko jih je odšlo v stari kraj, da vstopijo v armado. Toda v večji meri kakor ljubezen do domovine, je brezposelnost povzročila odhod delavcev. — V sredo je smrtno ponesrečit v iSpruee rudniku Lah Romaldo Spadoni. Ponesrečenec je bil star 42 let ter je delal za Oliver Mining družbo enajst let. — Nekateri tukajšnji rojaki so zelo čudni in zabavljajo na Narod¬ ni Vestnik, ker kaže tako malo simpatjie do Avstrije. Razložil sem že ljudem, da Narodni Vestnik ne mo're pomagati, ako so Avstrijci tepeni, ker ne poroča drugega, ka¬ kor drugi listi, a kljub temu je sli¬ šati veliko zabavljanja. Nekaterih ljudi menda res ne bode nikdar srečala pamet. Virginia. — Fay rudnik, ki je last države, je začel v majhnem obsegu obratovati. Delo se bode nadaljevalo do zime. — Sit življenja, si je z britvijo prerezal vrat na 219 Pine Street živeči Frank Stimae. Prijatelji so ga našli ležati v postelji v mlaki krvi, ter ga dali hitro prepeljati v Melntyre bolnico, kjer so izra¬ zili zdravniki, da mu upajo ohra¬ niti življenje. Stimae je okoli 24 let star, ter je delal v raznih ja¬ mah tukaj okoli. Vzrok poizkuše- nega samoumora ni znan. MICHIGAN. L’Anse. — Indijanec Jos. Tyosh je v pijanosti ustrelil svojo teto Mrs. Peter Marksman. Morilec je star 22 let, njegova žrtev pa 65. Aretovan je bil pod obtožbo umo¬ ra po prvem redu. V teku je stro¬ ga preiskava, kdo je dal Indijancu pijačo. Houghton. — Oblasti iščejo ru¬ darja John Anica iz JVinone, ki je osumljen, da je umoril Jakoba Pe- ričiiča. Anic in Peričič sta bila na lovu prejšnji ponedeljek, vrnil se je pa le prvoimenovani, ki je po¬ vedal, da se je njegov lovski to¬ variš sam ustrelil. Ko je potem iz¬ ginil, so začele oblasti sumiti, da ga je ustrelil on, in vsled tega ga sedaj zasledujejo. Mohawk. — V Wolverine rud¬ niku st je zgodila velika nesreča, ki je zahtevala tri žrtve. Vsled predčasne eksplozije nekega nabo¬ ja so bili ranjeni "\Villiain J. Rowe, Steve Kulicuff in Grosa Valenti¬ ne. Poškodbe ranjencev so težke, toda ,-ie smrtnonevarne. OHIO. Clevelenad. — Poročil se je J. ‘Sintič z gdčno Rosie Stanko. Naše častilke! — V Glenville bolnišnici je umrl Frank Marn, 20 let star, član dr. Lunder-Adamič, kateremu društ¬ vu je pristopil pred dvema meseci. Doma je bil iz Police pri Cerkljah. Rahla mu zemljica! Barberton. — V tem letu nismo napredovali v naši naselbini v dru¬ gem, kot da se - je slovenska nasel¬ bina pomnožila za tri maienčke. Delavske razmere so take, ka¬ kor v drugih mestih. Včasih se bolj dela, včasih manj. Novi pri¬ seljenci pa ftzko dobe delo. Pred kratkem smo imeli nesre¬ čo v naši naselbini. Ponesrečil je Frank Cankar, po domače Sarna- turc. Zibel mu je tekla na Igu pri Ljubljani. Izučil se je tesarstva iA mizarstva. V Ameriki je bival tret¬ jo leto, v Barbertonu pa leto in pol. Dne druzega avgusta ob štirih popoldne je padel z visočine 60. čevljev tako nesrečno, da je tri li¬ re kasneje izdihnil. Dva dni ka¬ sneje, v torek zjutraj smo ga po rimisko-katoliškein obredu izročili materi zemlji. V domovini zapušča ženo, tri o- roke, mater, tri sestre in enega brata. V Ameriki je bil trikrat. Dva¬ krat v Clevelandu in tretjič je tu ponesrečil. Pokojnik je bil star 49 let. PENNSYLVANIA. Reading, Pa. — Zadnji čas gre tukaj pri nas precej slabo z de¬ lom. Nekaj tovarn je zaprtih, dru¬ ge pa obratujejo le po nekaj ur na dan. Ljudi je povsd dosti brez dela. Pred kratkim je umrl tukaj rojak Ivan Jakobčič, doma iz Cer- kvišč, župnija Podzemlje na Do¬ lenjskem. Bolehal je 18 mesecev na jetiki, in talpo je zaprl za vedno oči, šele 25 let star. Tukaj zapuš¬ ča ženo, otroka in eno sestro. Dne 22. avgusta smo ga pokopali na tukajšnjem nemškem pokopališču. Pogreba sta se udeležili korpora¬ tivno tudi društvi št. 25 S. S. P. Z. in dr. sv. Jurja št. 61 J. S. K. J., katerega član je bil ranjki čez sedem let. Omeniti moram, da ob¬ let, pa se dosedaj ni pojavil med stoji društvo sv. .Turja že osem člani še noben smrtni slučaj. WISCONSIN. Sheboygan. — Z delom gre tu¬ kaj sedaj jako slabo. Northern Furniture Co. je začela obratovati 9 ur na dan in v sobotah samo pol dneva. Dne 16. avg. zvečer ob 10. uri je umrl Frank Zupančič, doma je bil iz Debenca vulgo Bernardov, fara Mirna na Dolenjskem. V A- meriko je prišel leta 1907. Prišel je v Sheboygan in bival tukaj. Tri leta potem se je poročil, dne 4. okt. 1910 z gdč. Kat. Suhorepec. Potem sta šla v So. 'Chicago, kjer sta imela trgovino s čevlji. Umrl je za boleznijo jetiko. Ker je bil poprej v prijaznem mestu Sheboy- gan, se mu je tako dopadlo tukaj, da si je zmerom želel priti nazaj r Sheboygan. In glejte čudo, /ako so se mu uresničile želje. Dne 15. avg. zvečer so se pripeljali iz So. Chicage k njenim starišem. In dru¬ gi dan je pa mirno zaspal v Gospo- L- Djal ga je še g. župnik Černe v sv. olje. Tukaj zapušča ženo Katie Zupančič in eno hčerko, sta¬ ro 10 .mesecev, potem eno sestro in dva brata; eden je tukaj v Sheboyga/nu in eden je pa v 'South Chieagi. — Pokojniku večen spo¬ min ! LISTNICA UREDNIŠTVA. N. N., Ely, Minn. — Če ljudje ne razumejo, da prinašamo poro¬ čila, kadar jih dobivamo, ■ in ka¬ kor naznanjajo vsi drugi listi, po¬ tem jim ni pomagati. Iz Avstrij¬ skega poraza ne more Narodni Vestnik napraviti zmage, in. če bi hotel tako pisati, mu ne bi bilo verjeti tudi v drugih ozirih. Ka¬ dar bodo pa Avstrijci zmagali, bodemo ravno tako zabeležili, ka¬ kor srbsko zmago. Pozdrav! F. L., Ely, Minn. — Ker ste avstrijski ‘rezervist, in kot tak vojaščini obvezni, bi bila seveda Vaša dolžnost, da se takoj javite bližnjemu konzulu, torej avstrij¬ skemu konzulatu v St. Paul. Mo¬ bilizacija v Avstriji je splošna, da. se mora takoj javiti bližnji pri¬ stojni oblasti vsak možki. ‘Po zad- dnjih poročilih iz Avstrije so bili sklicani tam pod zastavo vsi mož¬ ki od 20. do 42 leta, če so le količ¬ ita j pri moči nositi orožje. Ako se pa nočete zglasiti, Vas ne more nikdo siliti, da bi šli iz Amerike nosit svojo kožo na pro¬ daj. Tukaj ste absolutno na var¬ nem. Kakšna kazen Vas zadene, ako se vrnete pozneje v stari kraj, ne moremo vedeti. Najbrže nobe¬ na, dasi grozi konzul s smrtno ka¬ znijo. Avstrija bode še zadovoljna, ako dobi kaj ljudi. Skoraj goto¬ vo je, da bode izdana splošna am¬ nestija. Sicer je pa sedaj skoraj nemogoče priti v staro domovino, ker ladje ne jemljejo rezervistov. Ako si hočete potolažiti vest, se lahko zglasite pri konzulu. Potem pa morate tudi iti, kamor Vam u- kaže, in to v teku 24 ur. Drugače se Vas smatra za deserterja v voj nem času, in na ta pregrešek je določena smrtna kazen. Tako hu¬ do seveda ne bo, ampak sitnosti bi znali imeti pri event. povratku. Najboljše je, ako postanete ame- rikanski državljan, potem Vam ne more nikdo nič, tudi če pridete v Avstrijo na obisk. Pozdrav. Našim gospodinjam! Med trgovinami je velik razlo¬ ček, in slovensko ljudstvo bo go¬ tovo najboljše in najpoštenejše postreženo v edini slovenski na¬ selbini na hisholm. Mi vemo, ka¬ ko težko Slovenci služijo denar; mi vemo kaj potrebujejo za živ¬ ljenje, in mi smov selej priprav¬ ljeni postreči jih z najboljšim bla¬ gom po kolikor mogoče nizkih ce¬ nah. Pridite in prepričajte se! Pesavento & Stonich, grocerija Chisholm, Minn. 95 AKROV NAJBOLJŠE ZEMLJE je naprodaj v slovenski naselbini na Greaney, Minn. Zemlja je bli¬ zu šole in cerkve. Za podrobnosti se obrnite v slovenskem jeziku na PAT GREANKY, (9—17 z j GREANEY, MINN. SLOVENCEM NA ELY IN OKOLICI priporočam svojo konjušnico za slučaj svatb, pogrebov n drugih izvožčenih potreb. Postrežba točna, cene nizke. Jacob Christopher ELY, MINN. VT ony Kočevar-jevem hlevu. Telefon 100. ^----- A. W. Nelson advokat nad James lekarno blizu pošte ELY, MINN. se priporoča vsem Slovencem v slučaju pravnih zadev. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. VAŽNO ZA ROJAKE. Kdor hoče imeti dobro narejeno obleko naj pride v mojo krojačni- co. Imam mnogo vzorcev vsako¬ vrstnega blaga, da si lahko vsak izbere. Cene primerne za delo jam¬ čim. Imam v zalogi tudi vsakovrst¬ no opravo. Frank Žagar. krojač in trgovec, Chisholm, Minn. GRANT STREET JOHN AGNirii gostilničar Ev EL E Sveže pivo, pristno vino in dnin^* 11 ’ Mu pijače ter * nijske Pijače ter nijsk e snTot^V, Prodajam železniške in parobrodne Ij^ kraje sveta. k na Rojakom In bratom Hrvatom se najtopjj KADAR GRESTE V STARI KRAJ NatI77 ZAHTEVAJTE “TICKET” Za # «ii e ■ eft leči” iK J e J jafl 1»' IG >' 79 št- z ’ Job ltl l,Tsnj e pr jot > 1* v iavM Baltimore and Ohio žeU CHICAGO do NEW Y 0 py ^ 1 PIŠITE: R. C. HAASE. Northwestern Passenger Agent ST >» ^ «£>la v ® 'h alG seF zal pre dse" nett er ’ U, a ika' ' z api suJ po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnodJ, . nosu te m do parnika. 5F 2 l.av^ ta ) adDe k Fr- BojC ■P 5 i,V tre za'P isni f Ja pr fbe „ re dlog b jjp*** **********^**TOŠ!|»5 ^ * Svoji k svojim! Ifi Podpisani priporoča cenjenim rojakom , S gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice LfJ jeno in bogato založeno °^° ‘ ( Po a | flrocerijsko trgovino "o T 7 volnivn i r\ i i /m Hi Si £ K £ V zalogi ima občeznano “Cremo” m 0 ko' d n daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mm ' Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE BoS Za mnogobrojen posel In naklon|enost se ul|udno prlp IVI A T H. V I DAS slovenska trgovina Ifi BIWABIK, MINN. TeIe|nie lial"Milton J . t* orecU 0 ® ‘ ^legat : B obe» rakrat ue g 20 1 i dva Cvetkovič Cvet*o“č napi ‘ « društva No' N. J. • ličnik poroča, da . na poročilo porotu f' Uepom glav“g a ‘ '913 radi nepokorr lin Intihar poki: i ia izjavi, da se je Xai krivica godila, »iskale natanko vse __slišala samo eiu jv Anton Nemanicb pi -o društvo zopet e tpa, da se izreče por : glede te zadeve za sko podpirano m s gospodarskega lin Zupan prebere Jednotin Dom z se ne samo ne ob j tež prinaša Jednoti vsa »eičntno zgubo, proda **1 preskrbi. Razprav N* »j še v slovenski Antou Nemanič h i 5 pripombo, da n Ne finančni odboi , sn i‘?e pregledal. -' Prodaje Jednotin 7 a *e je jako Živ; L “ aposl ed sogl a , sni Kadar je ntMvu utusovu iičtmeiijeuu KU^IU uauuciv, o"««—> v,. bene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, Ter- ^- - - - - - -• - cene bs kako društvo namenjeno kopiti bandero, tasta ve, . , r ‘' ij 11 , ] ske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cew -• Vprašanje vas stane le 2 centa, pa.si bodete prihranili dolar: Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. .Pišite pot' n in Joln , tke ‘n dohod d0m ’ »atanko r IVAN PAJK, P. 0. Box 328, Conemaugh, h - - Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni V' V založbi Narodnega Vestnika je DELAVSKI ODŠKODNINSKI K ZA DRŽAVO MINNESOTO • Act' (Minnesota Workinens Comfeusatio Cena 30 Centov Navodila kako postati državi Cena 15' Centov uauenj j« i * tn,ii »« 1 poroč a i 1 Zgub ° in d 'bil - ar ia in 5 M Pobiran ^ J r ldQ Se je mol J j>: utlel ler «eta s Po,m Pred •ožoi .'■"k i '<0 »‘-Sth,, St^in n. •• Ant i 12 r . 11 ž t ' u Pa, ‘h v 'et. , km^ik ■r, U s« “lot . ■ L., iNAKOONl VESTNIK 3 j. avgusta^SLL ^C> *• N l ;ke »», ZAPISNIK XII. glavnega zborovanja k. s. k. jednote v M ILWAUKEE, WIS., DNE 17. AVGUSTA 1914. (Dalje.) p re dse'dnik je mnenja, ^ ri Jorera do 1 . janiu naj osta- starem do 1. januarja 1915. 'culi' rešitev prošenj za podpo- r'ti se izplača sledečim: ‘smole, dr. št. 79—$25. J" -; teV prošnje Jos. Plpnmšek v K '5 se preloži do prihodnjega š‘- 0 , cp more dohiti pravilno ^vniško izpričevalo. Preloži se tudi rešitev prošnje ponije Pleše dr. št. 74 iz istega VZ \ato se čitajo brzojavke in pi- se ob *°sti le m! ntom in t>lice pošiljateljem čestitk S trikrat “'Slava”. l \ molitvijo se seja zaključi S .35 zvečer. Paul Schneller, predsednik. jj Zupanec, zapisnikar. Osma seja dne 21. avgusta 1914. Podpredsednik Fr. Bojc otvori Žeek: ie ; 0 z molitvijo- _ % seJ T : nik prebere zapisnik sedme 1 kateri se na predlog brata M. Jermana, podpiran od brata Jak. Pergarja, odobri. Brat dr. Seliškar predlaga, naj L en a debata v eni zadevi ne tra- T la en0 uro, Brat Anton Nema- P h podpira ta predlog s pripom- f, ul nai noben delegat v eni in ^ dvakrat ne govori. - moko; dalj, mruzo, I »rodila ?IRAJTE »I ludno prlporoiat ) AS, ut Telefoni! isti zadevi Sprejeto. . . | Brat Jo,s. Cvetkovič naprosi, naj | zasj iiši John Intihar, član su - Lendovanega društva Novi Dom, Sewark, N. J. I Brat tajnik poroča, da se je to društvo na poročilo porotnega od- L a s sklepom glavnega odbora 30. jan. 1913 radi nepokornosti su- fcendovalo. v Brat John Intihar pokliče se v Lgovoi’ in izjavi, da se je društvu LCLCLClCICiriCir Novi Dom krivica godila, ker se kso preiskale natanko vse podrob- losti ;n zaslišala samo ena stran, ■at Anton Nemanich predlaga, ,e to društvo zopet sprejme, endar pa, da se izreče porotnemu dboru glede te zadeve zaupnica. Tsestransko podipirano in sprejeto Tajnik gospodarskega odbora rat Jolm Zupan prebere nasvet, la naj se Jednotin Dom z ozirom iato, da se ne samo ne obrestuje, ranč prinaša Jednoti vsako leto tko občutno zgubo, proda in dru- i urad preskrbi. Razprodaja ta¬ istega naj še v slovenskih listih izpiše. Brat Anton Nemanich temu u - parja s pripombo, da naj se iz- 'li preje finančni odbor, kateri ij bi knjige pregledal. Blede prodaje Jednotinega Do- a razvila se je jako živahna de- jjilP*' j' ata 1 « naposled soglasno skleni- ‘ Jl naj odbor, v katerega so bili % Fr. Plemel, Rudolf Kom- P'®. Seliškar in John Zupan, rp n b izdatke in dohodke, kate- Pr®aša dom, natanko preišče in ; p .jstavii rt} uje’ i u 1 pišite Con« edni ma«S b L J t ataneni preiskavi in dobrem f zevanju vseli tudi najmanjših se.n odbor poroča, da prina- 0,11 zares zgubo in da se z na- 'jf® gospodarskega odbora, naj .g * proda, popolnoma strinja. [ ^ J - ®erm, št. 7, predlaga na edloi ^ ^ e< ^ not * n Dom proda. >t p 0 *' 16 Podpiran od 'brata v an' ° Ce ~ ar ^ a ' n P° osebnem gla- t )u s ^ Proti 44 glasom spre- Br. M. Jerman predlaga: Za la jo človeka zopernega. Varoki gjr - -seje ' Popoldne. molitvijo ob ^ Schneller, predsednik. • *ems, pomožni tajnik. ja ^e 21. avgusta 1914 od —6. popoldne. Ljojf ' )ra ^' Schneller otvo- *>«, Stp ~ 'Zamudi je bilo vz- ,, C(?Jf e ® ati dali pr?d molitvi ; I. : 0v , ! In citanju imen de- s odi čitanje zapisnika 7. ^ zanf r °P az k> v katerih smi- ^loo T- seje izpopolni. Na *>ik V Leskovec se za- ,,( .a 'Vipau v imenu gosp. ,f i s j V nasvet, naj se usta¬ vo . J a miarjem 1915 lastno SlCer tednik na osmih Lista » et }o°b° n - Za 'zdrževa- S ? '' em tje denar iz gl. ? f ' S t. m, °' škine ga sklada, v !ilS theo n 1 P re ^^ga ustanovi - as ila. Mnogostran- Vname se vsestranska živahna debata. lir. .Jos. Rems vpraša, koliko bi stalo lastno glasilo? Brat Ivan Zupan odgovori, da bi glasom izjave br. Fr. Baniclia ne¬ ka tiskarna bila pri volji, tiskati list v 12,000 iztisih za $ 6 , 000 . 00 . Br. Fr. Banich potrdi isto izjavo ter še pristavi, da bi se za oglase v listu moglo dobiti na leto kakih $5,000.00. Nadalje omeni, da bi bi¬ lo lastno glasilo velika reklama med ljudstvom. List naj bi izhajal po enkrat na teden. Br. Jos. Rems z ozirom na sedaj že itak visoka vplačevanja stavi formalen predlog, naj ostane Am. Slovenec še v,bodoče glasilo K. S. K. Jednote ipod pogojem, da ure¬ juje Jednotiue kolone edino le gl. tajnik. Br. Fr. Brence stavi vprašanje, je li tiskal Am. Sl. vsa uradna po¬ ročila, ki so prišla v tiskarno? Br. Jos. Cvetkovič želi, naj se debatira le o tem, če se sprejme lastno glasilo ali ne? Br. Ivan Zupan pove, da je do- sedaj pismeno zahtevalo 21 dru - štev lastno glasilo, a 5 društev je zahtevalo drugo glasilo. Bi Anton Gerdina je mnenja, d» nujno potrvhr.ieirio glasila llo- 'ja, naj bi bilo isto strogo v katoliškem dumi da bo odgovar- j do name m. Sr, Geo. Thoarts konštatira, če mr,rejo druge organizacije vzdr- žo-cti svoje gl j silo, ga more tudi K S K. .J. v. • John Kranjce prav;: llv:r 1 ''n. moramo b;ti Am. Sl., da za¬ vrača vse napade sovražnikov na kat. vero. Ne zagovarja Am. Sl. kot nadaljnje glasilo iz sebičnega namena, kajti on, kakor tudi vsi drugi delničarji imajo vsak svojo službo, oziroma zaslužek. Vsi bi bi¬ li zadovoljni, da se omisli samo - stojno glasilo, toda le pod pogo - jem, da bo isto: 1 ) branilo katoliško vero ter za vselej ostalo na katoliški podlagi; 2 ) imelo kot vrhovnega uredni¬ ka duhovnika. ' (t Rev. Jos. Tomšič se strinja z na¬ zori Rev. J. Kranjca. Omeni, da bi dobro katoliško glasilo zabranilo razširjanje brezverstva med slov. ljudstvom, ter bi razširjalo kato¬ liško idejo. Da ne bi kedaj kak urednik mogel pričeti pisati v ne- katoliškem duhu, bo skrb duhov, vodje, ki naj bi bil zajed no tudi nadzornik delovanja urednika. Rev. Sojar izvaja: Vsak list je najboljša agitacija in reklama. Do 19,000 članov nima prilike citati, koliko je članov, koliko je društev in kolikšno premoženje pri K. S. Iv. Jednoti. Dve poti za odporno« tega nedostatka sta mogoči: Ali naj se da uredniku Am. Sl. navo¬ dilo, kaj sme pisati v listu in česa ne, ter se urednik zaveže to upo¬ števat. iOsebni napadi naj se ab¬ solutno opustijo, celo napram onim. ki so največji nasprotniki vere in duhovščine; le brezverski in drugi slabi principi naj se po¬ bijajo. S tako tendenco se bo Am. Sl', priljubil ter razširil med ljud¬ stvom. Druga pot pa je ustanovitev lastnega glasila. Ta pot bi bila po njegovem mnenju v zvezi z veli¬ kimi sitnostmi. Brezpogojno bi mo¬ ral biti vrhovni urednik kak du¬ hovnik. . Dr. J. Seliškar razpravlja, da ie pot samostojnega glasila var¬ nejša in bolj praktična. Nikdar ne moremo biti absolutno varni, da bo Am. Sl. ostal zares nepristranski. Premalo je tudi naročenih članov K. S K. Jednote na tudi ni pričakovati, da bi enkrat izgubil samostojno glasilo 1 naj se glasuje z besedo “Glasilo”, za “Am. Sl.'” z besedo “Slovenec”. — Sprejeto. Rev. Ant. Sojar, predno je gla¬ soval za samostojno glasilo K. S. K. J., je še enkrat izrecno povdar- jal, da mora biti glasilo urejevano strogo v katoliškem duhu pod nad¬ zorstvom duh. vodje K. S. K. J., ter je povdarjal, da le, če nam je za to dana garancija, on glasuje za samostojno glasilo. Br. predsednik Paul Schneller je odgovoril: Brat Rev. A. Sojar! Garancija za to Vam je ustava K. S. K. J., ki temelji na podlagi sve¬ te katoliške cerkve. Jaz sem ■— po¬ darja brat predsednik — član Q. O. F. m član K. of C.; jaz sem oče v kat. duhu vzgojenih otrok, in za¬ to kot član nikdar ne bom pripu¬ stil, da bi se izpodkopavala kato¬ liška ustava K. S. K. J. Izid glasovanja je bil, kakor sledi: Za “Glasilo”: Paul Schneller, Fr. Bojc, Rev. Jos. Tomšič, Avg. Poglajen, Geo. Tho¬ mas, John Povsha, M. J. Kralker, Pet. Staudohar, Fr. Banich, Jolm Zulich, Fr. Petkovšek, Ant. Gre- gorich, Rev. A. Sojar, Jos. Perko, Geo, Stonich, Ant, Fritz, Gregor Cesar, dr. M. J. Ivec, Geo. Nema¬ nich, Jos. Čulig, Jos. Russ, M. Jer¬ man, John Germ, Oh. Zalar, Jos. Iglač, John Malerich, M. Klarich, M. Kostanjšek, John Sumrada, A. Hoclievar, Jern. Knaus, Ant. Ger¬ dina, dr. J. M. Seliškar, Jos. Russ, Ant. Sterniša, John AViederivohl, John Lekan, Pet. Rozieli, Mili. Ma¬ jerle, M. F. Kobe, Fr. Peterlin, R, Kompare, M. Pirnar, Fr. Staniša, Fr. Brence, Fr. Svete, Mart. Sve¬ te, Fr. First, Iv. Zupan, Jos. Cvet¬ kovič, John Jerman, John Male¬ šič, M. Štefanič, Fr. Jernejčič, Fr. Frančič, M. Ferke, Ant. Tome, Fr. Virant, Št, Lah, John 'Novak, Al. Jereb, Jak. Cnkljati, M. Vidmar, Jak. Petricli, John Kotchevar, AI. Pogorelc, Jos. Svete, Pet, Fortun, Fr. Ancelj, Alart. Oberžan, F. Ker- žič, Pav. Valentinčič, Jos. Lekan. Za “Slovenec”: AL lOstronič, Jos. Rems, John Grahek, Alart. Muhič, Ant, Golo - bitsli, John Mravintz, Geo. Flaj- nik, Rev. J. Kranjec, Ant. Nema¬ nich, Jos. Klepec, Jolm Pražen, S : t. Štukelj Alat. Bučar, John Tan cik, Jos. Sitar, Jos. Dunda, Jos. Pavlakovič, John Filipčič, Rev. A. Leskovec, Jos. Lokar, Geo. Trp- čič, Alarth. Nemanich, Geo. AVese- lieh, Jos. Miroslavich, Fr. Trem- push, Nik. Prokšelj, Jak. Stergar, Alart. Šukle, R. Zupanec, Al. Ste- fanič, Ant. Bukovec, Fr. Ališjak, Geo. Fortun, Al. Judnioh, M. Be- lavič, Alart. Derganc, Jos. Rud - nian, Fr. Završnik, Jolm Petritz, Pet, (Majerle, Fr. (Plemel, Alart. Katzman, Ant. Erčul, Ig. Česnik, Jos. Skrinar. Jos. Zalar ni glasoval. Z'a “Glasilo” je bilo oddanih 73 glasov, za ‘ ‘ Slovenec ” 45; torej je samostojno glasilo sprejeto. Nato se prečrtajo došla pisma in. brzojavke. Vsem odpošiljateljem čestitk se zakliče trikrat “Slava”. Duh. vodja in vsi zborovalci od¬ molijo Oeenaš za dušo umrlega so¬ brata. Predsednik P. Schneller zaklju¬ či -sejo ob 6:05 zvečer. Paul Schneller, predsednik. R. Zupanec, zapisnikar. (Dalje prihodnjič). nesrečnega zakona niso le nemo¬ ralnost, nezvestoba, pijanstvo, su¬ rovost in drugi taki zopernaravni grehi, ampak večkrat se razbije zakonski čoln tudi radi prav majhnega vzroka, Aložki in ženska, ako hočeta ži¬ veti srečno družinsko življenje, naj se držita istih čednosti, katere so ju spravile skup. Velikokrat je vzrok nesrečnega zakona ker se možki ali ženska preveč zapusti. Na snago ni nikdar pozabiti, ker nesnažen mož je tako zopern žen¬ ski, kot je zoperna nesnažna žen¬ ska možkemu. Resnica, da človek pri delu ne more biti snažen; ven-, dar nihče nima toliko dela, da bi se ne mogel vsaki teden vsaj dva¬ krat skopati, vsako jutro in vsak večer vrniti, izprati s krta- čico ust, počesati las, in storiti vse iste stvari, ki delajo človeka snaž¬ nega. Tudi naj bo človek vedno kolikor mogoče snažno in dostojno oblečen. Nekatere ženske v tem močno grešijo. Dokler so bile v dekliškem stanu, se cedijo in liš- pajo tako, da meče vsak možki oči 1 po njih; kadar jih pa zveže sveti zakon, začnejo se zanemar¬ jati, in slednjič se oblačijo tako, ua zgubi možki vso ljubezen do njih. Žena, ne snaži in ne lišpaj se le tedaj, kadar pričakuješ tuj¬ ca v hišo, ampak snaži in lišpaj se naj bolj iza svojega moža. Mož in žena morata živeti skupaj, zato naj storita vse iste malenkosti, ki zbujajo ljubezen eden do druzega. TEMELJNI POGOJI ZA SREČNO DRUŽINSKO ŽIVLJENJE. .ie se elan Am. -d. ter list, ki priljubljenost kedaj mogel dovolj razširiti med Br. Jos. Perko predlaga, naj se glasuje. . Rev. Ant. Leskovec povdarja, naj se da garanciaj, da ostane list katoliški. Predsednik Paul Schneller po- t aS ni, da nam daje potrebno ga- Si”,;. «t,va K K. Jednote. Rev. Tomšič povdarja, da le clu hovnik more biti vrhovni nadzira- telj urejevanja lista Velika večina se sovanje ustmeno. Br John Telban se oprosti gla¬ sovanja za se in za svoja dva to¬ variša. odloči za gla- Zakrament svetega zakona je prinesel poleg sreče minogo nesre¬ če. Vzroki bili so vsakovrstni; glavni vzrok pa je pomanjkanje prave pameti s kojo naj bi človek razsojeval kaj je prav in kaj ne. Človeško parenje je naravna in¬ stitucija. Naravno j e pa tudi, da se pari vedno ena im ista dvojica dveh raznih spolov, ker to je edi na normalna zivljenska pot, ki vo¬ di moškega im žensko k zdravju in sreči. Kakor hitro se potegne par dveh raznih spolov nazaj izmed sveta in se zapre v skrivnosti in tajnosti družinskega življenja, bo ta par vedno bolj zaljubljen, ve¬ dno težje bo izhajal eden brez dru izega, ako bo znal ta par rabiti svojo pamet in bo sodil kaj je prav im kaj ne. Skupno skrivnostno in tajno življenje dveh človekov raznega spola ne bo nikdar odvze¬ lo ljubezni istega, kar veže tu dva človeka skupaj, ako znata ta dva Človeka brzdati iste strasti, ki de- ■Pravihro tudi ni, ako eden dru- 'zega graja v prisotnosti tretje ose¬ be, četudi je ta oseba tvoj otrok. V tem se mnogo ljudi pregreši. P oz ram Slovenke, katere ne zna¬ jo druzega 'kot svojega moža o- pravljati. To ni le nemodro, am¬ pak to je tudi grdo, in človek ne more imeti spoštovanja di osebe, ki govori o svojem možu ali o svoji ženi slabo. Mož in žena naj živita v prijateljskih odnošajih, ker sta zivljenska partnerja. Seve. tudi druga ekstrema je slaba. Človeku se pristudi poslušati ženo, ki vedno slavi svojega moža, in pristudi se mu poslužati moža, ki vedno slavi svojo ženo. Žena in mož naj govo¬ rita eden o drugem .dostojno -— preveliko slavljenje je tako ne¬ pravilno, kot prestrastno obreko¬ vanje. Ogibajte se tudi “zaupnih pri¬ jateljev”. Ti so povzročili že to¬ liko nesreče v zakonu kot katera¬ koli druga stvar. Tajnosti zakona so tako svete, da naj bi ne imel noben spovednik in noben človek pravice vtikati se v nje. Če Sima' naša vera kaki pogrešek je ta, da hodi ženstvo k rnožkim spovedni¬ kom razlagati ženske svete tajno¬ sti. To je zopernaravmo, to je zo- perčloveško, to je zoperbožje, to je nemoralno in nenormalno, im za tegatdelj se je ta greli že mnogo¬ krat maščeval. Aložje, ako stvar dobro premislite, je to povsem zo- perdostojno im zoper vsak pametni izakon, da izprašuje mlad, neizku¬ šen, spočit in izpasen fantalin va¬ šo ženo ali hčer o njenih tajnostih. Če je res spoved potrebna, naj bi hodil ženski spol k spovtdi k nu¬ nam ne pa k duhovnom mož. spola. Zdrava pamet se s tem ne strinja, pa če ste še tak praktičen kato¬ ličan. Noben človek, tudi ne vaša mati in vaš oče, ni opravičen vede- tiza tajnosti vašega družinskega življenja. Teh svetosti na razode¬ vajte nikomur drugim kot vašemu Bogu. Mož in žena sta eino meso in ena kri; ona naj stojita skup napram vsem svetu. Postavite an- gelja z gorečim mečem v roki pred vrata vašega družinskega raja, da bo d sekal glavo vsakomur, kateri bi skušal zvedeti vaše družinske tajnosti in skrivnosti. Mož in žena naj se zabavata in igrata skupaj, ker nepravilno je, če iščete zabave med svetom brez vašega življenjskega sprem¬ ljevalca ali brez vaše življenske spremljevalke, brez vašega naj¬ boljšega prijatelja ali vaše naj¬ boljše prijateljice. AIož in žena sta primorana, da skupaj jesta, sku¬ paj živita, da vzgojujeta skupaj sad njiju telesa, in, da ne postane to enakomerno življenje duhomor- no in zoperno, je tudi treba, da se skupaj zabavata in skupaj igrata. Iz tega stališča je toraj nepravil¬ no, da se ne pusti ženi vstop pov¬ sod tam, kjer je dovoljen možke¬ mu. Ameriški saloon je ena istih institucij, katerih praga ne sme prestopiti žena, da bi videla kaj dela nje mož tam. Ameriške po¬ stave kujejo modrijani, ali vsaj bi jih morali kovati; vendar v tem 'oziru so v zmoti, ker ne preoisnu- jejo ameriškega saloona tako, da bi ne bil ženi zabranjen vstop vanj vsaj v toliko, da bi videla kaj se tam dela. Pri nas v Duluth je ta postava tako stroga, da zgu¬ bi gostilničar dovoljenje, če bi šla že la v saloon. Prenapetost tega zakona,, oziroma te občinske na¬ redile, je toraj oieividna. Življenje je resna borba. Posebno v zakon¬ skem stanu, če je obdarovan pre- obilo z naraščajem, je to slučaj. Vendar, ako želi živeti zakonski par srečno, mora tu in tam pozabi¬ ti na vse težkoče, in mož in žena se morata skupaj kolikor toliko pozabavati .Najdeta naj pa tako zabavo, da bo vgajala obema, ker s tem se pridobe skupne nove mo¬ či, da je ložje nadaljevati borbo za vsakdanji kruli. ljubezen je te¬ melj družinskega življenja, in dru¬ žinski par naj vedno stremi, da bo ta temelj do smrti nerazrušljiv. Ljubezen je stvar, ki se nikdar ne zapravi; čim več jo izdaš, tem več jo imaš. Zakonci ne štedite toraj z obratno ljubeznijo, ampak izra¬ zite jo, pokažite jo. Če ne boste tega storili, bo ljubezen vsalrnila, bo umrla, kot vsahne in umre drevo, če mu posekate korenine. Mož, ne urejuj vedno žene, in že¬ na, ne urejuj vedno moža. Zapom¬ ni si, da zakon ni institucija za reformacijo. Ljudje se poročijo, da bi bili veseli in srečni, ne pa zato, da bi se poboljšali. Alož in žena nista otroka, da bi morala e- den gojiti moralo druzega. Narav¬ no je, da hoče žena, da je njen mož vzgleden človek. Vendar, če živiš ti, žena, s tvojim možem dan za dnem, se on ne bo toliko oziral na isto, kar ti rečeš, kot pa' na tvo¬ je čednosti, na isto, kar si ti sama. Ako hočeš, da bo tvoj mož dober mož, boš s prisiljeno reformacijo malo opravila, opravila boš pa mnogo s tvojim vzglednim življen¬ jem. Reformatorji, ki ne živijo po svojih ukih, niso imeli dosihmal nobenega vspeha. Kdor pravi, ne ravnaj se po mojih vzgledih, am¬ pak po mojih besedah, po mojih ukih, po mojih navodilih, isti je slepar, ki ima uke le za pretvezo, da zvablja od nevednih in slepili ljudi denar. In mož, ki hoče, da bo njegova žena krepostna, mora biti krepo¬ sten tudi sam. Alož, ki ne kaže do svoje žene nobenega zanimanja, bo izčrpal iz nje polagoma vse vire ljubezni. Končno naj še povdarimo, imej¬ te svoje žene za najdražjo stvar na svetu. Ne imejte jih za sužnje, ne nalagajte jim na rame bremen, ka¬ terih ne morejo nositi, ne bodite surovi napram njim, ne kažite se tiranskega vladairja vaše domači¬ je, pred katerim se vse trese, am¬ pak kažite, da se zanimate za svo¬ jo ženo, dajte ji včasih kak maj¬ hen spominek, dajte ji svobodo, dajte ji enakopravnostv hiši, ker vse to bo vtrjevalo zakonsko lju¬ bezen, brez katere ne more biti no¬ bena družina srečna. M. J. MURPHY, predsednik. GEO. L. BROZICH, blagajnik. THE FIRST STATE BANK OF ELY PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, MINN. se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi pošiljanje denarja na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne vloge obrestuje po 3°| 0 od sto od dneva vlogo. Naša banka je prva državna banka v mestu in je pod strogim držav¬ nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z občeznano Union Invest- ment Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interesirani glavni bankirji iz Chicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri nas absolutno varne. DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak dan in naše cene so vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavarovalne družbe proti ognju, istotako izvršujemo vsa notarska dela. Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilnih dnevih. — Z nami posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri so tudi delničarji. KD@R HOČE DOBRO. PODUČNO ČTIVO. NAROČI NAJ SE NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI POLU- TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okolice na znanj am, da sem preselil svoj GOSTILNO v Klinc-evo hišo na 2nd AVENUE & LAKE STREET. Priporočani se Slovencem in Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke. Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. Miners National Bank, EVELETH, MINN. » » t,i ■ Kapital, preostanek tn delniška odgovornost $ 74 . 000.00 ota Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Posetlte nas. MAJHEN NAROD, KI IMA DOSTI ZAVEDNIH LJUDI, JE VEČ VREDEN KO VELIKI, KI OBSTOJA IZ SAMIH SO- CIJALNIH NIČEL. John Skuti Edini slovensko-hrvatski saloon MESSABA, -:- MINN. PRVI SALOON OD DIPE. Priporoča Slovencem in Hrvatom svoj dobro založeni saloon v mnogo¬ brojen poset. VARNOST! Skrb, s katero se vodi Bank of Shehovg-an, jam¬ či trdnost in moč Koristi vlagate¬ ljev in varnost njih vlog je pr¬ va skrb naših ravnateljev in u- radnikov. Mi Vas vabi¬ mo, da zberete našo banko za Vaše vloge. Premoženje 3,000,000 BANK-of SHEBOYGAN arollofhonor bank _ 3 % INTEREST PA1D ON SAVINCS Sb MI jamčimo COPENHAGEN SNUFF da je povsem pristen. MI JAMČIMO, DA JE COPPENHAGEN SNUFF NAREJEN IZ CELEGA LISTOVJA TENNESSEE IN KENTUCKY TOBAKA — ODPADKE TOBAKOVEGA LISTOVJA NE RABIMO ZANJ. MI JAMČIMO, DA JE VSE, KAR VPORABLJA- MO ZA OSLAJšANJE, ZA DAJANJE OKUSA IN DU¬ HA POVSEM PRISTNO, SE ZAMORE RABITI ZA HRANO, IN JE JAMČENO POD ZVEZNO POSTAVO ZA PRISTNE JESTVINE. MI JAMČIMO DA BO VSAK, KATERI RABI COPENHAHEN SNUFF POVSEM PREPRIČAN, DA RABI PRISTNI TOBAK, PONUDIMO VSAKOMUR (VŠTEVŠI NAŠE USLUŽBENCE) PET TISOČ DOLARJEV, AKO ZA¬ MORE DOKAZATI, DA NE TEMELJI NAŠE JAM¬ STVO NA POŠTENOSTI, ALI, AKO ZAMORE DOKA¬ ZATI, DA JE V COPENHAGEN SNUFF KAKA TVA¬ RINA, KATERA SE NE MORE RABITI KOT HRANA, IN KATERA NI JAMČENA Z ZVEZNO POSTAVO ZA PRISTNE JESTVINE. WEYMAN-BRUTON CO. t>redsedmk. SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI. NARODNI vest NIK i “Narodni Vestnik” National Herald. Slovenic Samt-Weekly. Owned and published by the Slovenlan Printing & Publlshlng Company a Corporation. Plače ot Business; Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald Issuefl every Monday and Thursday; subscription yearly $2.00 The best Acvertismg mediuc among Slovenians in the Nortlmest. Rates on appllcation ‘ntered as second-class matter May >i. 1911 at the post Office _ Duluth, Mirin., und er the Act March 3, 1879." »NARODNI VESTNIK 44 Izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Minn. £ha|a vsak p onedeljek In četrtek zvečer na 8. stra neh Naročnina slane: Za Ameriko za celo leto . 32.00 za pol leta . $1.00 Za Evropo In Canado za celo letu .... $3.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve m dopisi se naj pošiljajo na naslov: •Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth, Mlnn. Teleplioue, Melrose 1113. MODERNI BARBARIZEM. Sedanjo današnjo dobo imenujemo kaj r*di i se zavzemajo sedaj za to, da se iztrebi iz Združenih držav zavživanje opojnih pijač. Oni, ki pravijo, da predstavljajo moralno silo -dežele bi morali natančno preučiti stvar in prav gotovo bi pri¬ šli do zaključka, da izpodkopljejo temelje mo¬ ralisti, ako skušajo raizdejati prostosti naro¬ da. Ako sc jim posreči uničiti prostost, bodo v istem trenutku tudi uničili moralnost na¬ roda. Oni, ki najbolj ljubijo prostost, so v istem času najbolj moralni. □ □ El □ Najmodernejša slovenska tiskarna v Ameriki RAZMERE GORENJSKIH KMETOV OKOLI L. 1500. Po arhivnih virih spisal Anton Kaspret. ZLATA ZRNA. Kaj je,ženska brez ženstva? Kaj je cvetica brez dišečega cveta? Zelišče, trava, hrana go¬ vedi ! Da, ženske same ne vedo, kaj je njihova -prava vrednost, njihova prava moč, da jo le prerade iščejo v stvareh,, katere so pravemu možu vredne posmeha ali še celo zaničevanja. Kaj loči človeka od živali? Kaj je ideja člo¬ veštva? Žival vržena v življenje kakor mi, hrani in brani se kakor se mora in more, vsa¬ ka zase: dobro je njej, kar njej koristi, kar je zunaj nje, to ji je tuje, sovražno; narava in žival, v večni vojski živii z vsem, kar se giblje, kar ji prostor in hrano krati. Pravico ima, kdor ima moč, sme se, kar se more. Žival ne misli, kako se godi drugi živali, mirna, zado¬ voljna, srečna je samo, če je zadostila svojim potrebam. Tako žival. — Kaj pa človek? V čem se loči od živali, če misli in dela kakor ona ? Človek ne vidi samo sebe na svetu; brat mu je, kdor nosi njegovo podobo. Vesel ne more bili sam, če vidi brata trpeti. Ve, da če njemu pomaga, sebi pomaga. Posameznik je ud velike družine, zvezane v sreči in nesreči. Zanjo živeti, zanjo trpeti, njej, ako treba, svo¬ jo srečo žrtvovati, to si šteje v dolžnost. Kdor ne misli tako, ta ni vreden človeškega imena. Kolikokrat čujerno: “človeška beseda je mrtva, ne more izraziti onega, kar se godi v duši!” — O da, mrtva je, nema je -človeška beseda, ako hočete razložiti od rojstva slepe¬ mu nesrečniku, kaj je to — barva. — Ne, beseda ni mrtva, če pride iz globin čuteče du¬ še. Vsegamogočna, silna pa je, če se je v njo zavila velika ideaj, spočeta v veliki duši . . . Ves svet je premagala, prenovila beseda iz duše v boga — človeka. Kakor orjaški orel je plaval njegov nauk čez svet in njegove sil¬ ne peruti so pihljale miru in tolažbe v člove¬ ška srca od stoletja do stoletja. Kajti včasih se človeku samo od sebe omeči duša in išče druge, da bi se spojili skrb in skbb ali da bi sočutje orosilo bolečino." To so hipi, ko pozabljamo, kako tuji -in oddaljeni so si ljudje med seboj. Pride siromak, zapuščen in med zemljo in nebom, kdovekold, k do vek od je zablodil žarek beraške nade v njegovo srce, a srce se je ‘razveselilo, vzljubilo je vse ljudi ter skoraj sleherni kamen na cesti; in da bi napravilo iz lažnjivega hrepenenja resnico, trga zdaj zastore s svojih ran, pa meni, da je našlo pomočnika in -zdravnika. Izpove se si¬ romak nevrednemu; vesel je in olajšan tisti in morda še drugi dan, zakaj pogostoma je treba dolgo časa — tem več, čim hujše je bilo gorje -- da zaslišimo izza tolažbe grobot po¬ smeha. Nova doba je napočila gorotan- skim Slovencem, ko so jih podjar mili Franki. Nemški oblastniki so si usvojili deželo in nje prebivalce ter oboje razdelili med sabo. Kdor se jim je uprl, zasužnili so ga, da je robotal na polji ali opravljal domača dela. Sčasoma so porabili na osnovi dejstva malone ves na¬ rod, dasiravno so mu pustili stan in svet, dom in zemljo. Sužnim kmetom je bila dolžnost, da so razven potrebnega živeža od¬ dajali graščaku vse pridelke in o- brodke. 'Sužnik je bil graščaku, stvar, s katero je ravnal po svojem razsodku, kakor z drugo stvarjo imovine svoje; smel ga je kakor zivmo prodati, zamenjati, podariti m ga preseliti drugam. Vrhu tega je bila sužnost dedna in je pre¬ hajala od roda do roda. Težki jarem prvotne sužnosti je zlajšalo blažeče krščanstvo. V starih časih so se sklepale zakon¬ ske ^zveze med sužniki le po volji graščakovi. Ako ta ni priznal sklenjenega zakona, tedaj ni bil veljaven; celo pravico je imel, razvezati zakonca in prodati dru- zo. Ta in še marsikatera druga su¬ rovost -se je končala, ko se je okre pdo in uveljavilo katoličanstvo. Na JPi’ej je zahtevala katoliška cerkev, da so se sklepali zakoni po cerkvenih zapovedih, in papež Adrijan (f 1159 leta) izrekel je odločno, da se 'zakonski robovi ni¬ kakor ne smejo razporočati. Od¬ slej so prestale samovoljne razve¬ ze poročenih sužnikov, in njih o- troke so priznali za zakonske. Le jed n a dolžnost je vezala zaročen¬ ce: morali so graščaku za ženit¬ veno dovolitev plačati ženitnino (maritagium). Toda ne samo cerkvi, ampak tu¬ di graščakom je bilo na korist, da se je sužnim kmetom zlajšalo bre¬ me. Kmetje, s 'katerimi se je rav¬ nalo kruto in trdosrčno, pobegnili so v mesta in trge, ali pa so se 'za¬ tekli k pravičnejšim graščakom. Kolikor več kmetov je pobegnilo, toliko več je izgubil graščak do¬ hodkov. Da so sužui kmetje često uhajali v mesta in trge, o tem pri¬ čajo vedne pritožbe kranjskih vla- stelinov. Ako je hotel graščak su- žnika pridržati zemlji svoji, moral se je odreči nekaterim preobtežnim pravicam. Prepustil mu je del zem 1J i ških dohodkov, in odslej je bilo pridnemu hranljivemu kmetu rav¬ nata p 0 svoji volji. Ali tudi to olaj- silo ni popolnoma zadovoljilo kme¬ ta.. zato so morali vlastelini še do- vobti, da j e prehajala pravica do zemljiškega uživanja na sužniko- ve otroke ali sorodnike. Od XIII. veka so bila vsa za- iupna zemljišča dedna; graščine so e jemale od dediča najdebelej- sega vola, od vdove najlepšo oble¬ ko za mrtvašnico, kakor se še dan danes davek plačuje od dedščine. e J0 J se je uredilo razmerje kmeta in vlastelina, ko so jeli za¬ pisovati dolžnosti in davščine po-d- oznakov v graščinske urbarje. V e i niso / ili natančno zaznameno- skfflnlwU-? avk b 02] roma graščin- F ampak za P isa no je bi- lo tudi, kakšno tlako in koliko dnij - . na je moral posameznik tla- caniti. Kar se j e določilo, vezalo je dotacmka in dediče njegove. Na¬ posled so se razmere tlačanov gl e - de na davščino, tlako, posedbo, u- zitno svojino in dedinsko zapusti- Tisk arna Narodni Vest^ 405 West Michigan Str., Dulu th. Izdelujmo vse v tiskarsko stroko spadaj stvari lično, ceno in točno. Tiskovine ^ društva v eni ali več barvah naša pose^ Pismeni papir in kuverte izdelujemo j ako okusno. Poskusite nase delo. Mi j amf% zadovoljnost. UnijsKa tiskarna. & ' ^^, 10 vešK e -dei stV , ‘ : V Ji radi r « tev toli zboljšale, da je bilo med kmetom slobodnjakoni in tlača¬ nom le malo razločka. Po tako urejenih pravnih odno- šajih se je skoro okrepil kmetski stan. Že v začetku XIII. veka sto¬ je povsod sela, vasi in majhni trgi; zemljo v najodležnejših dolinah in na visokih planinah so ukoriščali. Kmetje, razvrščeni po Srenjah, imeli so svoje zbore, pri katerih so se eitale njih pravice in dolžno¬ sti in razpravljale njih težnje in pritožbe. Ako je bilo treba porav¬ nati prepire, sestavili so posebne komisije, -pri katerih so sodelova¬ li njih zastopniki. Prvo mesto v občanih je imel župan, ki je branil pravice posameznih kmetov proti graščakom in pravice graščakove proti kmetom. To uspešno napredovanje so je¬ le ovirati proti koncu XV. veka razne okolnosti; v notranji Avstri¬ ji. posebno na Kranjskem je pre¬ tila kmetom celo nevarnost, da iz¬ gube vse pridobitve prejšnjih ča¬ sov. Veliko nadlog so povzročali kranjskim kmetom osebni boji, ka¬ kor tudi notranje in zunanje voj¬ ne.. Hudi časi so napočili deželi krajnski, ko je Andrej Baumkircli- ne:r s tovariši svojimi razgrajal po deželi. Toliko škode je napravil dolžnim in nedolžnim prebivalcem da se ne da popisati. Ker ni Fri¬ derik III. storil ničesar, da bi po¬ plačal najemnike Baumkircherje- ve, morala je dežela za cesarja plačati dolgove in najemščine, ako se ni hotela pogubiti. Naložil se je takozvani osebni davek vsem sta¬ novom. Plačevali so po svojih do¬ hodkih škofije, opatje, trgovci, ro¬ kodelci, duhovniki, grofje, ba'roni, gospodje, vitezi, plemenitniki, me¬ ščan je, hlapci, vdove in vsak kmet na ,-vojem posestvu po jeden gol¬ či in ar; kdor p-i je imel ceh) pri-' stavo, po 21 viiarjev; ina celem zemljišči 12 vinarjev, gostač in ko- e.,r po 8 viharjev, vdova poVmco (ega, kar bi m c, ral plačata mož, dečki, deklice, celo dojenci po 4 vinarje. 1) Skoro po teh zmedah pridere še grozovitejši sovražnik v cleže- zelo. Od leta 1471. so Osmani sko¬ ro neprestano napadali notranjo Avstrijo, posebno Kranjsko, kate¬ ro so v 22 letih, od leta 1471—1493 oplenili in o-pustošili osemnajst- krat, ne da bi se jim kjerkoli po¬ stavili krepko v bran. 2) Kakšen hrup je bil v kmetih, to pripove¬ duje letopisec Unrest z nastopnimi besedami: “Po plenitvi so zakril čali vsi kmetje: Zakaj se niso go¬ spodje in plemenitniki postavili Turkom v bran? Zakaj so jim pri¬ zanašali? Nemara, da je junaška gospoda skrivaj potegnila s Tur- Ke glede na škodo, katero so Turki povzročili kmetom, da so jim ©pustošili polja in travnike, požgali poslopja in hiše, in odve- dli jetnike, v sužnost — samo leta 1475. so ujeli 20.000 ljudi j- in pož¬ gali 200 vasij — zahtevale so se od kmeta še druge oprave. Ker jih ni ščitil niti deželni gla¬ var, niti jih ni branilo deželno plemstvo, dasi je bila to obema dolžnost, sezidali so si kmetje sa¬ mi ^taborišča. Ogradili so namreč griče ali pa utrdili cerkve ; in sem¬ kaj je pobegnilo kmetsko ljudstvo z imovino svojo, kadar so se bliža¬ le tolpe razbojniške. ^ azven v tega so morali kmetje tlacamti še- pri utrjevanji mest in tigov. Cesar Friderik je leta 1475. u mzal vsem prelatom, plemenita- 1) Unrest, letopis p. 565—5(19 ) Prvi turški konjiki so prihru- h na Kranjsko leta 1396. 1 na kv a šem, oskrbnikom ■ na Kranjskem, d a i,!* 1 men pošiljati sv 0 j e ^ tožnike v mestai j.Jp hteval deželni glava 3r - ukazom, (dne 23 . T j fl ' 92 ) ie naročil vsem ° ° bivajočim okolo dve? kočevskega mesta, da eaniti pri obzidavam; • ji mesta. f i ukazi so le zadp- soljene blizu mest tok d-erik je razglasil’* • lje, ki je bilo tom. Znano je, da so imeli ■ časili le meščanje prav Zategadelj in da se odg ščanjc za žrtve, katere šali o vojni, prepovej kmetom, da ne smejo tr no, vinom, žitom in dr n-a kmetih, eerkvišeih zunaj mest. Opiraje sem ze, prepovedala je bles šeina leta 1502. oba seja 'kvi Sv. Jovana v Bohim sto so dali Radovljieanje trikrat oklicati, “da nit na kmetih kupovati ali; kdor prodaja drugje. p!a šilingov globe - ” 2) celot in krčmarjem so prenoi bi obrtovali ra deželi. Silno razijučeni so bili kmetje zato ker so si trudili svoje dohodke po tem, da so zvišali -.se dat mirne in osebne, katere od podložnikov snrih. 0 smo prej, da so bile vse m davščine podložu tor pravičene terjatve vm\ graščinskem urbarju. To mnogih dolgotrajnih 'C tore sa '• 'a v .ap'e': i;:i l i Maks. nalagal.' sr j' nie posestnikom čimdalje« Ko plemstvo naposled m z urbanskimi dohodki svi kladalo je podložnikos več, nego je bilo določen: jih. Da se izterjajo redni: davki, katere, sta zahtev Friderik in Maks za - J da se dalje pokrijejo tros goceno orožje in se gra hranijo, zvišali so ' a-" ■davščine in vrhu t p za" na klade in nenavadno to Gesto se je pripeti' 0 : rili sužnike, odvedli Ji ^ ali da so ti zaradi F 0 ™ kov ostavili zemlja* v k meščanom in P rarK j ‘ ščakom. Ako so os,a neobdelana, ako se posejale za silo, °*'® t ščaki za izgubljene a da so zahtevali tem od ostalih tlačanov. ^ Silno slabo se je nikom zastavljen* 1 ? ni-ki in upravniki t. » , povišali vse davke ,, ko, da bi se le ^ , stili, dasiravno so , 'reverzo, zahteva ne v urbarjih. 1 < rala deželna nakl a °. ? razpisaU stanoM ^ p graščine, n a (1 1 imetnik vsoto, ^ll plačati samb s' $ ti so tedaj Pf? "vi¬ ških davkov pl ac ' rtg i naklade. Zaradi^ so se pn*«J bftnje H stodvorski , «}l: dolini leta sanskega veH° aD {]8 čA ponižno, da F* bjl0 H ne pri tem, h« jL ^ ostarimo zetriJ > ,«** do nas zatirajo ■ 1 Nadaljevani« W t« rl , Ari ' v divi > - S iki ra ? a l p°dl e H* , '- r .pj&Č in vrze P tu* 11 v j -n , „ leto a obaP 3 -' 0 |*> le . s ?i fizični; P« 1 svet"- P Ki recej*« n0gt ^tva, ka tercffl " I* in katen je * - žko nalog 0 v j f 'ju greh do čl da se ne _st°i •razi-edii človeštva Bogati lenuhi, Ju bre 2 vsakega de . tvorita vp' L* s katerim vprašat ^nomisti glave, a n ^jfira vspeha, 'ker . . večina takih ■otrivajo to vpraša |in z rokavicami na R teli vrst je .pred k il razpravo Franc Op L profesorja na vse uči tl v Nemčiji, katero ice "Der Staat’’ (Di ira naj bi uvaževali i [ poverjena naloga irjr brezdelnosti. To ruprava imenitnega a:o je knjiga presta vetje jezike. Iu tu n T glavo, da je iz p obsojati obstoj ma “ je boljše za čle K se potujčijo. Vz «vfnee. Te imenitne ; ni dobiti v slove J i° tudi nikdar ne !>?a vzroka, ker je da bi « splačal .. ’ ' nemščini se * J' lijone teh knjig .-zato ker omogo , , 8? '"° Vtisov ta , , azani ore vsak p,- tgf f kupiti . I-stc . trancoščiuo 4e n V ^ je nar °d ^ „- Pa tako malo 'fjiš. ker večin Hc r a7T ! Pa ’ da bi 11 * Htftr„ t 1 bo 'jši;m '2?^'Z : 11 i- Ftainia j sl °ven > (,r toldjo ,, d , a m bo s >° ^ /. bo dal ni"" dob ke: tr> 0 del al ko Sl ' 1:?o "'li,. “hte dok. ' ia je>je Clo > d a " k at e *• V«, e« t i, NiS: * bot ^ V' NARODNI VESTNIK i-custa, Gospodarstvo, gospodinjstvo in znanstvo.- s py»i v , Pos < ] %o ; r li Hi C,t nc; • • milejša stvar člove. šKE družbe. •ipiša stvar človeške druž- svetu je dejstvo, da kateri ki radi delali, del °; * majati iz ekonomičnega To . J z ato ker so jame, falbnke ■fS. podjetja »Fta, . »a«; * Zemljišča ležijo v divjim ali rit® 8 delaVS id razred ipa strada, © 4 pa tudi povod potepu- bumov in trempov. Ljudje, ki Leni vsako leto za manj ali k.leljčasaiz dela obupajo, in po- J JL, lahkomišljem potepuh., ZL dole smrdi. To prisiljeno , tezdelje upliva na fizični m du- Za deli ki drngo ^ v 1 imeli y ) e pravico 4vr , a b i obratoval podjetja in - a l zemljišča. Ta kronična človeške družbe, katera se a ko leto in vrže gotovi ‘ a li več delavstva iz za- i »i aa se /r * v ®> katere so ’ m ’ Prepovedal je ‘\ De sinejo tržiti • /‘.om m dragimi n '• eerkvisčih j]j j Opiraje«e m w 1 ■ "dala je bleska • 1502. oba sejma p •'•ana v Bohinj!:! ■ iLdovljičanjeleiall klienti, “da niheese h kupovati ali proda; • laja drug, globe-" 2) :irji’:u so prepovedal', vali na deželi. ■M/hutui sohililffl^ • ,ro ker so si vIkh v „je dohodke poH /višali '-sedavšekd , 0 „>bne. katere s« j« ,/nikov svonh. O«® 1 ; da 50 b:le ® ij’ uC podložni terjatvea* .kfin. urbarja. .. dolgoiraj^ŽI , i se p P'« 1 ® 5 " • .jaiie ■mdaijv J „ »■' ''** S e P°, »#,• ožje 111 M •'.ali «0 JI rvin« 11 . art ir kov ID Di-' laiag« kam in an ^nhiT i sestoj človeka tako silno, da ; ta l p 0 vsem svetu, posebno v tmeriki, precej mnogobrojen mK i človeštva, kateremu ni za _ f^o delo, in kateri je dal eko- ar vsejJ^stom težko nalogo v rešitev, pni«! gnil' S 1 ' 6 ' 1 do človeške uJfcDŽte pa je, da se ne stori niče- proti razredu človeštva, kate- bfja tvorijo bogati lenuhi, ki žive izobilju brez vsakega .dela. Ta dva fakta tvorita vprašanje fedelja, s katerim vprašanjem si Tlijo ekonomisti glave, a ne dose¬ go nobenega vspeha, ker je med konomisti večina takih ljudi, Erazmotrivajo to vprašanje po tinkili in z rokavicami na rokah. Pisec teh vrst je pred kratkim ital razpravo Franc Oppenhe- r ja, profesorja na vseučilišču v 'olinu v Nemčiji, katero naziva mislec “D er Staat” (Država), katero naj 'bi uvaževali isti, ko- je poverjena naloga rešiti basanje brezdelnosti. To je ime ima razprava imenitnega misle- L in zato je knjiga prestavljena ;ue večje jezike. In tu mi šine bi v glavo, da je iz stališča •brazbe obsojati obstoj malih na- iv in je boljše za človeštvo prej se potujčijo. Vzemimo Slovence. Te imenitne zna ust - le knjige ni dobiti v slovenskem ;i1 in jo tudi nikdar ne bo, iz lavnega vzroka, ker je narod Majhen, da bi se splačalo knji- Izaložiti. V nemščini se je ti- Po tri milijone teh knjig, in so P me d, zato ker omogočuje to “lisko število iztisov tako niz- * ten b, da zamere vsak pripro-sti pee knjigo kupiti. Isto velja ®glcščino, francoščino, rusči- ln v ' druge večje naroda. Nas Jencev je pa tako malo, da se ^aea knjigo za naš narod za- ' 'P°sebno, ker večina Slo- * T ra i 8e ipije,, kvarta, moli in 1® kot pa, da bi citati , rene razprave. In kakor j c ■OPenheimer-jevo knjigo, ta- ■ dl . 2 drugimi boljšimi knji- asa literatura mora ostati e 88. jako omejena, in iz te- h da je tudi slovenska iz- i;i i , ome ^ ena da moramo ' „ 4’ ^ ^ ilco zadaj za več ’■ ^dVIarsikedo se bo čez ’ a ae bo stvar dobro pre- ( U dal prav, ker K je pravni rezultat, posebno »i rs *; asa > dokler bo Slovenec P hi- 1 '' 180 k°t čitai, mi- P° izobrazb', in {dal a 2a pil desetak kot ( olar za knjigo ali čas- ^ >> • , • .v ;eo a . tipični proizvod -jejo • Tais ^® ca i ki dokazuje s ^i^ eme v ^'’ te zgodovinske in „ a stu dije o človeški PWv? irŽava ’ in da je dr- >ij a da nekaka čudna or- ■" ’ S . Pomočjo katere pri- I "* m f 1 i n, ' ei18 ^ an, i brez vse- H r ’ a da do blagostanja, ^cij e Ve aina elanov te; P^morana vstvarjati se pridobiva dobivanje življenskdh potrebščin — in izobilja. Politika je torej najboljše sredstvo i za pridobivanje blagostanja, in dokler tega dela¬ vec ne bo uvidel, bo suženj. >Ako bi bil pisatelj te knjige kak prenapet anarhist, bila bi knjiga malega pomena; a ker je slaven učenjak, je gotovo jako presene¬ tila višje kroge. Oppenheimer je obsodil sedanji državni sistem v smrt. Pri vsem tem pa ni pesimist ampak je mnenja, da se sedanji državni sistem polagoma vničuje, in da bo stopilo enkrat na mesto sedanjih držav nekako “svobodno državljanstvo.” Oppenheimer se ni sicer jasno izrazil, katera sredstva bi vresni- čila preobrat najhitreje, ampak je mnenja, da bo to prišlo polagoma potom naravne evolucije človešt¬ va. Značilno je pa, da je obesil na današnji državni sistem krivdo, da živi manjšina v izobilju od de¬ la večine, ki živi v pomanjkanju. In, da se ta mislec ni zmotil, moramo priznati, kajti 'resnica je, da se druži država vedno s kapi¬ talom proti delavstvu. Ob času stavk nastopi država z vsemi svo¬ jimi silami, da zaduši vstajo de¬ lavstva, nasprotno pa ničesar ne stori proti izporom, “ blacklistam ” in proti krivici, da zvabijo kompa- ni'je tisoče delavcev k njih .podjet¬ ja™, potem jih pa mahoma brez vsake odpovedi zapro in vržejo tisoče mož, žen in otrok v bedo in obup. PRIDELOVANJE KROMPIRJA. ki pridelujejo lep enakomeren krompir, postanejo znane med tr¬ govci s krompirjem, in farmerji ne bodo imeli nobenih težko« spe- čati krbmpir v denar in dobiti zanj boljšo ceno, kot pa če dela vsak farmer po svoje in če sadijo raz¬ novrstni krompir. Ob času pro¬ dajanja krompirja kot sploh tudi vsake druge stvari je pa najprvo vpoštevati s kom se trži. Prodajte vaše pridelke le zanesljivim tvrd- Skladišče za krompir na železnici. kam, in če prodajate pridelke kooperativnim potom, glejte, da boste imeli dobrega memežerja, ki se kolikor toliko razume na kupčijo. Samoumevno je tudi, da je treba pri zadružnih podjetjih sloge in zanimanja za sodelovanje, sicer je boljše, da se ne začno. surovim maslom, posipaj jo s par- mazansSkim sirom ter devaj v kozo po 1 rezino polente in vrsto par- mazanskega sira ter vrhu tega ina.jne kosce surovega masla. Ko je koza polna ter zadnja rezina posipana s parmazanskim sirom, postavi polento v pečico ter jo pe- ] ci 1 uro. Nato jo odloči naokrog | z nožem od koze, zvrni jo na kro¬ žnik, ter jo daj h kaki pečenki v omaki na mizo. Imeti mora lepo rumeno skorjo. RAZMERE GORENJSKIH KME TOV OKOLO LETA 150G. (Nadaljevanje četrte strani.) KUHINJA. (Konec). ■Kar se tiče spravljanja krompir¬ ja igra ventilacija veliko vlogo. Zato pa naj zgradijo farmerji tam, kjer pridelujejo krompir na veliko, skupno tako skladišče za krompir, da bo dgovarjalo vsem potrebam. Tozadevni načrti se do¬ bijo zastonj pri raznih državnih preskušališčih postajah. V kleti kjer se ima krompir, imeti moramo r ’ razmotaj rumenjak; potem dem (Dalje). 659. Makaroni. Razlomi makarone na približno 3 palce dolge, kosce, popari jih na¬ prej, potem pa jih pristavi k og¬ nju z mrzlo vodo, katero mej ku¬ hanjem še enkrat odlij in prilij drugo. Tako izgube makaroni zo- perni okus p milu. V pol ure so kuhane, potem jih očedi ter dobro zabeli s surovim maslom, na kate¬ rem zarumeni drobtine. Daj k ma- karonam tudi nastrganega parma z a riškega sira. Vedi tudi, da se makaroni precej nakuhajo. - S smetano. Skuhaj makarone v slanivodi; potem jih odcedi ter jim primešaj 2 rumenjaka, pol kozar¬ ca kisle smetane, 3 žlice nastrga nega parmazanskega sira in žlico stopljenega surovega masla. To deni v namazan model ter opeci makarone v pečici. S svinjino. V slani vodi kuhane in odcejene makarone zmešaj s pol kozarca kisle smetane, v kate- tudi toplomer, da vidimo tempe¬ raturo. 'Krompir se bo najboljše držal v toploti od 35 do 45 stopinj vi ' : vrni* -L * ,(* je P<;jid, od Te rje?(L ,,nl ji % . \^° Ju h Na; ‘iezil Streha kleti za krompir. Fahrenheit. Če je v kleti pretoplo, bo začel krompir odganjati že o božiču in tudi razne bolezni se kaj rade razvijajo v topli kleti. Ako je pa krompir v mrzli kleti ne bo odganjal 'dokler ga je čas saditi. Kadar so noči 'hladne, naj bo shramba za krompir odprta; če je pa zunaj toplo naj se zapre. Čez zimo je shrambo pokriti, in je naj¬ bolje, da se drži zaprto. Ivo je krompir izkopan naj 'se stresa v shrambo v plasteh, tako da 1 pride povo izkopan vedno na vrh, da se nekoliko ohladi. Važno je tudi, da ne pride preveč prsti med krom¬ pir v shrambi. v namazan model vrsto makaron, potresi jih s parmazanskim sirom, in sesekljano prekajeno svinjino ter pokapaj s surovim maslom. Nato deni zopet vrsto makaron i. t. d. da bo model poln. Postavi 1 ga za 20 minut v pečico, da se maka¬ roni lepo rumeno opečejo. 660. Žganj ci. Ajdovi žganj ci. Gl. juhe št. 32. Koruzni žganj ci. Naredi jih ta¬ ko, kakor ajdove, samo taLo dolgo jih ne smeš kuhati. Zdrobovi žganjci. Mešaj v pon vi tako dolko pol kvarta zdroba (Cream o£ AVheat ali Farina), da se nekoliko zarumeni, potem pri¬ lij vroče slane vode in mešaj ne iprenehoma, dokler se ne ločijo od ponve majhni kosci ali žganjci, ki jih dobro zabeli. Iz žgane ajdove moke. Mešaj malo več kot polkvarta ajdove moke tako dolgo v ponvi, da, se prav zelo segreje in se začne ne¬ koliko rumeneti. Potem prilij vro če, slane vode in -mešaj še, da se napravijo iz tega žganjci Krompirjevi žganjci. Ptrimešaj ajdovi moki že skoraj kuhanega olupljenega krompirja ter skuhaj in zmešaj to Ikako-r navadne žganj ce. Ako hočeš, potresi žganjee -sladkorjem, preden jih zabeliš. r® .ati ,c ,!f f , dit^V/ f: *S r i %*A., *%** v uh M. DANCULOVifu lastnik gostilne na gostilne na 529 WEST MICHIGAN STR Eet znana pod imenom lavinski sa LOOn 111 L I T T L E S ;ostilne ' amer ma »LC. /1 IVI t R | r . NA 524 WEST SUPERiOR STREET A Točim sveže pivo, ter domača in importiran* je.—Vobeh krajih je tudi RESTAUEANT vi^ na - igranim . dobro pripravljena jedila po nizki ceni ’ Jer 8e doh. dobe’ —• ~ -t—- j jjj -, . ceni, — «*«oe Prodajam tudi ŽELEZNIŠKE in PABOBRAnr«, šiijam denar DNE kaste . Rojakom se toplo priporočam in jamčim točno . blajom. PostretSo, . SVOJI K SV o J | M - • n ;i uej eVo1 i r^Aeš » a s na :— VIRGINIA, MINN. 207 Chestnut Street. Na razpolago vsakovrstne pija¬ če in smodke. — Jamčim dobro postrežbo ter se priporočam za obilen poset. MATT. PRIJANOVIGH. SIROTIŠNICE IN ZAVETIŠČA SO ZAVODI s RITANSKEGA USMILJENJA; ČE SMO KRISTJAN'' CU, VSTANOVLJAMO JIH. r Kranjski Brinjevec, Slivovec, Old— aged until every drop is rare and mellow. That’s what gives the flavor to Old I. w. Harper Whiskey. For fifty years that flavor has been the favorite. It’s velvety richness never varies. Your Grandfather chose Old I. W. HARPER because he knew it was the best. Today you can find no finer WHISKEY Na prodaj pri: John Gouže, Frank Veranth, Louis Larson. Ely, Minn. 5 pristnih ’ Jllvuvt;c . Trop:::-, pijač in le so Grenko Vino in Highlife Bitters. V,.., stilničar, kateri hoče napredovati, mena skušati in kateri ne poskuša tudi ne ni» duje s svojo trgovino. Prava pristna p:j«j| se zamore kupiti le pri A. Hornt-u. k portira naravnost iz Kranjskega Brin,. Slivo vec in Tropinovec; tudi izdeluje pm zdravilno Grenko vino in Highlife Bika Naročite si en zaboj te ali one piis«* poskušnjo; samo da bo eden zaboj, 12 A klenic. Prodajam samo na debelo. Pišite« cenik. U A. HORWAT, IN. CHICAGO STJOLEU ■ CTf Jgl BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VEST« i’4 Ljudje, ki poznajo dober tobak, kadijo f'4 V A V A V ft v«? A V I }'4 i £*4 I W i'4 V £*4 V V st L V i'4 V s s i'4 V V v i'4 V i'4 V FIRST NATIONAL BAN Chisholm - - Minn. Kapital $25.000. Preostanek $29 3 Osebna odgovornost $5,000.000 HAVANA CIGARE Posku ite cigaro 'S. N. P. J.^ ki je naj f oljša cigara na Range. VAROS in IBY so tudi dobre cigare. LOUIS TILLMAN AURORA MINN. Obrestuje denar po 3 Prodaja parobrodne liste in pošilja 11 ' na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slove n Pridite in se prepričajte -. i '4 i '4 i'» V 4 V, »'4 i'4 i'4 i'4 i'4 i'4 v!J KDOR ČITA POLUTEDNIK “NARODNI VES NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V " ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTK Čarobne karte. Cijena lOc, tro¬ je za 25 centi. Pišite po cije- nik knjiga. l NJIG .°JJtf NiGA ŠOJAT & JURKOVICH DULIITH, MINN. Box 448 Duluth Brewing DULUTH, MINNESOTA- Vari najboljše in rojakom ^ v steklenicah poh imenom tudi pivo v sodčki • Math. Kostains do večie zacU pomot'.! 0 ; 1 }! ,»a * e i' 1 “: Iv .» i» m. 10 I i ..« « s, ' oje j ug i z nestrpno variš” j* jal ' ; hoče sprem enl znano n Ali je je odgovori! 1,1 u jem,'H 1 ti so ? a bili Turi ,lo postati usodep ;. z nika - P>^ 0 •kanec neverno, kapitan,” j vzklikn [a ko preprost člov Evrope bi m« zaV1< w ih slika živi v du m. tolažilna in bod ceranjost dežele, n pojočega slavo div jpad celega turške jen junak mora bi taj hoče poiskati ! mi ue vemo tega ’ ao. Pa vsej priliki avzočnost in po mo i bode najbrže tre Pri Povest. — upravitelj za Mesaba Range krati pa se nista mogla ubraniti spoštovanja pred veličanst- : ' io divjega, prenatafrnega prijateljstva, ki je bilo razodelo r - na svojo temno globino. Lrd ■ ne prernagljivega je velelo Ivanu, da je podal Marku roko ; ^ brez besed. In skoraj neumestno je bilo slišati, ko je vzklik- velj al ° jta . Q j e s tusnil krepko in molče. Kar sta si hotela povedati, Lari k° m1 ^ , m i a dostni prenagljenosti: |il$£? , boo . me , Marko, lahko si mislim, kaj čaka Alija Kemala od ^ ° j J 7 ^A^rko je zg en11 nejevoljno z 'rameni in molčal. Zato pa je Ivan " t nniti razgovor: iitel ( o ^ p 0 jdeš na suho nocoj? Pa dobro; pomenimo se še kaj, "^° r eteče čas do vrnitve naših tovarišev . . .” pojdem, in še kmalu. A jaz moram opraviti svojo pot iu * se v K • (Dalje.) It, " avke Petra,” je naročevala deklica, “in on naj izporoči Ti 'o nulo je pri nas, odkoder so umrli oče. Oh, morebiti še ne ve ■čilima več očeta!” ak° pamgjjj 0 j e mrmra | £j e .(}jn, ko j e odhajal, “da se ^Biani • ar> <>f ^ eS ^ Da le ^ a Stržena!” Mož je šel domov brat da bi 0 -'- n potem v skrinjo Minici pa se je ždelo, ka- dp av 11 vse to le sanjalo.Razveselila jo je vest, da je brat živ (tfjjil a se nemara kmalu vrne; a vrnitve Petrove se je bolj 'Pozahp 6 ^- 1 v . ese ^ Ba ' Nič več ni mislila, ni hotela misliti nanj, fcjk t ' ,en l® 1° je zazibalo v nekak mir, iz katerega jo je zopet t , --Nove, burne misli so ji silile v glavo, da je bila t a p -. ‘ * latl ji je ukazala, naj ostane popoldne doma, ker pojde itisvo' smolra j e hodila Minica semtertja in izkušala !raz- je še t 0 mis ^ - ^ a šla je v svojo stanico in zagledala rožmarin. Ve- Piveo rasle i ; seveda, dasi je bila zagrozila deklica, da mu ne P'i “Pet v ” je dejala ta, “sem Vam dala zadnje goldinarje.’ vzdihnila žena in pospravljala pa hiši, kakor i P°pr e i°' a * a kake ? a posebnega gosta. Ni več vpila in se jezila •i" v s ’’ , Postala je resna, tiha in delala je do mraka; in druge- 1 iskat ; 1 } l prva ’ ™ kdor bi jo videl pri delu, bi bil rekel, da ni 1% h Va ]°! JSe ^Podinje. Vsa je bila izpremenjena in Minica je ' lle la S y - Bo S a > da se je tako zgodilo. O, kako je sedaj zopet • kar jg ,°: 10 ma ter, in kako težko se je pripravljala, da ji razo- a s klenila! Odlašala je od dne do dne in čakala, kdaj Poslušati. A ta je imela vedno dela črez glavo; ho- 1 ( ; o| 0;,eno Pridnostjo v kratkem popraviti, kar se je bilo za- v 1 času. «>NI XV. Nekoliko se časa gospodari JN 6KOJ1K.U sc 0 Z ležjo, zvijačami in sleparijo; tpl 0 Nazadnje vsak ležnik se sam pokvari. I5 fi ’ bilo tap dn h Ukazalo se je, da od časov egiptovskega Jo- L " Trst,, i-° h° men Ijivih sanj, kakor so bile Lojzetove. Ali bo- i hiš e> g]j ani0r je bil stavil Lojze, tudi niso vedeli za številko : ’ a bi' i Se P ri P etila ka ' ka druga zmešnjava. Lojze je lsk oma se je raznesla novica po fari. — Ha, kako Stali so ob rob uladije, a skriti v senci mostička, tako da jih od spodaj ni bilo lahko opaziti. Noč je bila pomirila šum pristanišča, kriki, povelja, petje in vris¬ kanje strojev se je oglašalo le še posamezno. Na tisti strani, kjer se' je razgovarjala naša trojica se je odpiralo pristanišče proti zalivu, leskečočemu se le tu in tam v oblačni, skoraj brezzvedni noči. Zdajci pa je Miloš prisluhnil in iztegnil glavo. “Pst”! je dejal tiho in položil prst na ustnice. ‘“Naš čoln to ni . . Tiho pljuskanje vesel se je bližalo “Floridi”. Počasno in oprezno so padala v mokro gladino, kakor da veslači prikrivajo njihov šum. Prihajalo je 'bližje, vedno bližje . . . vedno tišje . . . “To ni naš čoln”, je potrdil Amerikanec Miloševe besede. “To utegnejo ...” “Pst”! je ponovil Miloš skoraj neslišno “Sfcrijta se vidva. . . . naglo ! . . . ” To rekši, se je spustil na tla kakor mačka, legel na trebuh, po¬ tegnil se tesno k ograji in pogledal . . . Ivan in Amerikanec sta se umaknila k vhodu v kajute in zadela tam ob mornarja, ki je hotel pravkar na vrh. Brez besede ga je.potegnil Air. Brown s seboj in se udaril po ko¬ lenih, spoznavši v svitu žarnice, ki je gorela pred njegovo kajuto, o- brito lice divjega Marka. “Kaj pa je”? se je obrnil Marko k Ivanu. Nehote je tudi on pri¬ držal glas. “Nekdo se je klatil v Sinu okrog ladije. Miloš ra,vno opazuje, kdo je in kaj hoče.” “Pustita me, da stopim gor ...” “Ni treba, Marko; evo ga!” Miloš je zdrknil v hodnik kakor senca. “Tvaj je bilo?” so šepnili vsi trije in ga obstopili. “'Zaptije! . . . Dva veslača in dva policijska uradnika. Kaj se pogovarjata, ni mogoče slišati. Držita se predaleč in govorita čisto tiho. Marko je hitel previdno na krov ter se prepričal o resničnosti Miloševega poročila. Čoln, v katerem sta sedela policista, je plul okrog “Floride” tako počasi, da se je komaj premikal. Eden izmed teli se je dziral proti ladiji, in vsa njegova polurazločna senca je pričala, I da napeto opazuje. Rahli veter je donašal mrmranje njunega razgovora; kaj se po¬ menkujeta, Marko ni mogel slišati — bilo je predaleč. Videlo pa se je. da velja navzočnost policijskega čolna “Floridi” in njenim gostom. Ker je bil Dušan z ostalimi tovariši še na kopnem, je navdala ta zlovešča okolnost. Marka in trojico, h kateri se je vrnil s krova, z nemajhnim vzenmirjenjem. No, Tvan je menil, da se Dušam ne bo dal tako izlalika zalotiti in pahniti v kako trdnjavsko temnico. “Za nje se ne bojim; stvar ho ta, da sta nam nakopala vsled naše premajhne paznosti Kalil hej ali Ali Kemal prav nevšeeno nadzorstvo, vedoča, da se vozimo s “Florido” ... To ni samo po sebi še nič hu¬ dega — in nazadnje, saj imamo konzulate! A kako pojde zdaj Marko na suho?” .Marko je pripisoval vsej stvari očividno mnogo večjo važnost a ni maral govoriti o njej Odmahnil je z roko, češ, on že ve, kako in kaj Ivan in Miloš sta ga naprosila, naj se ogloda za tovariši in naj pa¬ zi nase, da se ohraini zdravega in živega za skupno podjetje. “Brez skrbi!” je dejal komita z mirnim glasom. “Ali lahko vza¬ mem to vnv? Da? . . . Potegnite jo naglo nazaj in pazite, da vas kdo ne vidi. Pozor! ...” Ozrl se je oprezno, smuknil sem . . . skočil tja, kakor da si izbira najpripravnejšo stran ladije. Nato se je zazdelo, da se je odločil. Bliskoma je zadrgnil konec vrvi okrog ograje, zavihtel se na dru¬ go Stran in izginil. Naša trojica je planila za njim, toda ujela je samo še rahel pljusk, nato ni slišala niti videla ničesar več. Marko je hil splaval na suho . . . so ga pozdravljali sedaj ljudje! Natihoma si je še upal kdo omeniti, da ima več sreče kot pameti; a v druščini se je le dobro govorilo o njem, in še pobahal se je kdo, da je Lojzetov sorodnik. Če so govorili možje o občinskih stvareh, so povpraševali tudi Lojzeta in on je po¬ vedal svoje mnenje 'kakor kdo drugi, in možje so prikimali. Da je bil katerikrat zaprt, tega ljudje še sami niso vedeli in nič verjeli. Kako tudi! Tak možak! — A kakor se Lojze prej ni menil za norčevanje, tako se sedaj ni prevzel, ko so ga čislali; da, kadar se mu je lizal kdo le predebelo, ga je zavrnil na kratko: “Na posodo ne dam nič več. žena je huda”. Zakaj ta nadloga je prišla sedaj nadenj: vse je hotelo denarja na posodo, in marsikdo, ki bi prejšnjemu Lojzetu ne hil poso¬ dil niti deset krajcarjev, ga je prosil sedaj petdeset, sto goldinarjev. Že isti dan, ko se je odpravljal k Sterženu po denar, sta ga nad¬ legovala dva prijatelja. Dopoldne je ostal Lojze doma in upal, da ga ostavita; zastonj. Spremljala sta ga v Dramlje in spotoma snubila Franco za svojega sina. Radosten vrišč je pozdravil Lojzeta pri Strženu, in vse ga je kli¬ calo pit. “Danes ne pijem,” je dejal Lojze; “sobota!” “Moraš pa dati za vino!” so vpili pivci in ga silili toliko časa. da se je vdal, da plača deset bokalov. Enkrat, si je mislil, moram napojiti te pijavke, da bode mir. Stržen pa je mignil sestri, in prinesla je žgan¬ ja Lojzetu. “Tudi žganja ne,” je dejal Lojze; “na čast Materi božji, ker sem zadel terno.” “Prinesem pa nekaj drugega, Lojze,” je dejal Stržen, ki se je smejal prisiljeno, in prinesel buteljko malage. Natočil je Lojzetu ko¬ zarček; Lojze ga prime nekako sumljivo, pogleda proti luči, poduka in pokusi. “Po moji pameti,” pravi počasi in postavi kozarček na mi¬ zo, “je to žganje, in ne smem ga.” Ko vidi Stržen, da ga ne pregovo¬ ri, ga pokliče v svojo sobo. Alolče mu ponudi stol, in Lojze sede 'brez ovinkov. Nekaj časa hodi Stržen razburjen po sobi semtertja, potem sede tudi on, pomakne svoj stol k onemu in se odkaišl.ja. Videti je bilo, da ho'če nekaj reči, a da ne more prav začeti. “Lojze,” de čez nekja časa, “enkrat sem govoril z vami o Franci, A r aši hče'ri.” “Gospod štacunar,” mu seže Lojze v besedo, “če sem jrav bogat, vikati me vendar ni treba.” “Jaz vem, kaj se spodobi. — Torej, Lojze,” nadaljuje oni. “Fran¬ co ste mi nekoč ponudili v zakon. Ali ostanete mož beseda?” “Ne,” reče Lojze hitro, “tega pa ne. Sedaj je drug račun. Fran¬ ca si bo izbrala, ker je bogata. Ali ni res?” Stržen si je grizel ustni, kar se je zdelo Lojzetu naravno: kdo bi si jih ne, ko je zamudil tako nevesto. “No,” je podrezal Lojze, “ali dobam denar, ko sem si kupi! nalašč novo denarnico?” “Boste dobili. — Ampak kaj 'boste r. njim ? Saj ga ne boste znali obrniti.” “Brez skrbi, gospod štacunar!” se je odrezal Lojze in mahnil z roko prek glave. “Doma ga vendar ne boste hranili? Da Vani ga kdo ukrade! Tre¬ ba ga bo naložiti, da Vam kaj nese.” “V hranilnico,” je dejal Lojze. Oni je ugovarjal, da daje hra¬ nilnica le po pet od sto, a Lojze lahko dobi po sedem. “In kdo bo dal?” je vprašal Lojze, oni pa se je primeknil k njemu in dejal poluglasno: “Jaz”, in začel pripovedovati, kako varen bi bil denar pri njem; Lojze bi vlekel obresti in veselo živel. Lojze pa je odkimaval. Dalje prihodnjič.) POGLAVJE O NEVTRALNOSTI. Nevtralnost je neuk ljudskega prava (Jus Geutiam), ki se je u veljavilo v eivilizovanih deželah (i-loma potom št.-g in navad, delo¬ ma potom pismenih dogovorov in pr aklamacij. i ocli Združene države so kmalu P' ]> rog 1 ] a šen ju neodvisnosti sto¬ tnic v vrsto vlasti, ki pripoznava jo princip nevtralnosti, in sicer so določile kazni za kršitev ljud¬ skega prava (postavi iz leta 17'*I, JSltv :n 1909), sklenile z Irugimi vkisimi dogovore ter odobrile sklepe mednaro l.'i!i zborovanj, ta ko n. pr. tudi one haaške mirovne konference leta "*'*'. Nevtralnost s>. proglasi tekom vojne kake druge vlasti. Nevtral na je vsaka država, ki ni zaplete¬ na v vojno; nevtralne države vzdr žujejo z vsemi drugimi, tudi z oni¬ mi, ki so zapletene v vojno, prija¬ teljske odnošaje. Pri tem je ločiti strogo nevtralnost, ki izključuje vsakatero udeležbo v prid te ali one vojskujoče se stranke, v delno, ki dovoljuje za tega ali onega vojskujočega kake ugodnosti, npr. dovoljenje, da sinejo korakati čete -skozi njihovo deželo, aa dovoli na¬ jetje posojila itd. Nepopolna ali delna nevtralnost hi splošno pri¬ znana. V mednarodnem vojnem mor¬ narskem pravu veljajo posebno sledeče določbe: Nevtralna država ne sme dova¬ žati nobeni vojskujoči se stranki orožja, streljiva, čet, ladij ali kak drugi vojni materijah V svoji državi ne sme trpeti, da hi se nabirali vojaki (prostovolj¬ ci), dovoliti ne sme, da bi stopili njeni podaniki v službo vojskujo¬ če se vlasti, najsibo.de kot voluin ali na kak drug način, da bi po¬ magali tuji vlasti. Dobava vojne¬ ga materijala na nevtralnem ozemlju za to ali ono stranko je prepovedana. Dovoliti ne sme, da bi se rabila njena zemlja za vojne operacije, ali da bi ise vršile na morju, ki spada še v podrdeje dotične drža¬ ve, pomorske bitke, ali da bi do¬ voljevala zasledovanje sovražnih ladij v svoja pristanišča. Zajetje in vizitaeija ladje v ne¬ vtralnih vodovjih ni dovoljeno. \ saka nevtralna država, je o- pravičena, da dovoli vojnim lad¬ jam vojskujočih se strank obisk v svojem vodovju, toda samo za to¬ liko časa, kakor je v običaju v mirnih časih. Navadno se dovoli poprava ladij in nal-oženje s pro- vijantom, vodo ali premogom. Nevtralna država se mora gle¬ de na svoj trgovski promet na morju podvreči neprilikam, ki na¬ stanejo vsled preiskav ali blokad. 'Podložnikom nevtralne države ni dovoljeno, da bi se udinjali za vodje ladij vojskujočih se strank, kolikor se to ne tiče opravljanja redne službe pri prihodu in odho¬ du v pristanišče. Ako pridejo skupaj ladje voj¬ skujočih se držav v kakem ne- \ bralnem pristanišču, je dolžnost nevtralne vlasti, da prepreči v svo¬ jem teritoriju vsakojake sovražno¬ sti Da se to zgodi, je navadno do¬ ločen rok 24 ur, ki mora preteči med odhodom enega dela do od¬ hoda drugega. Da se varuje nevtralnost, sme nastopiti vsaka država tudi z oboroženo silo. Plovitev ladij vojskujočih se strank skozi vodovje nevtralnih vlasti mimo obrežja je dovoljena pod pogojem, da se ne bode krši la nevtralnost. Nevtralne države navadno naznanijo ob izbruhu vojne, kako se bodo zadržale. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. Preostanek in nerazdeljen dobiček - - - - $1,550.000. V to banko vlaga država svofe vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. Prodajam parobrodne in železniške[listke na vse kraje v staro domovino. Prodajam lote pri velikanski JEKLARNI United States Steel korporacije v Gary in New Duluth, Minn. PRODAJAM farme in neobdelano zemljišče v Taylor[Coenty Wis., po jako ugodnih cenah. Neobdelano zemljišče od $12.00 naprej. — Zavarujem poslopja, pohištvo in blago proti požaru in škodi po viharju. Zastopam stare in poštene družbe, ki po¬ ravnajo škodo v najkrajšem času. Max Volčanšek Jones Street, nasproti pošte Eveleth, Minn. 5S ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM, DELAV SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJI JE MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV ! First National Bank, 1 EVELETH, MINN. Najstarejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. V Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. ]g E=-l t=E3F=^ Kršenje nevtralnosti je kršenje ljudskega prava, in država, ki sto¬ ri p-.k zločin, se izpostavi nevarno- «:.i. c., nastopi j ) vse druge vlasti prot - njej, cu pr ai ji nevarnost, da izgubi svo-o neodvisnost. V se danji evropski vojni je, kakor znano, Nemilim kršila nevtralnost ■ : m, da je od: a preko Belgije : r.\ francoski meji. Sicer je po najela odškodnino za vso naprav¬ ile no škodo, toda nevtralnost je grdo kršila, in zato si naj tudi pri- j piše vse posledice! ZNAK DOBRE OBLEKE DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka za možke in fante; najboljše blag-a po primernih In poštenih cenah. Fitger Brevving Co Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčki cah varjeno iz pristnih snovi), Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota, 8 ZDRUŽENIM DRŽAVAM OBETANA PROSPERITETA. Era velike prosperitete v Zd. dr. neposredna posledica vojne. — Trgovska mornarica potrebna. Chicago, lih, 29. avg. — Želez¬ niški magnat J. Hill iz St. 1 a ul, Minn,, se je izjavil, da se bližajo Združene države mogoče nezasli- šni prOiSperiteti, da pa je treba previdnosti, ker se je ravnati po zdravem človeškem razumu. Sploh si amerikanski kapitalisti sedaj lahko manejo roke, ker ka¬ žejo vsa znamenja, da bode prine¬ sla sedanja evropska vojna za Združene države največjo priliko, da nekateri ljudje obogatijo. Mo¬ goče bode tudi za delavce odpadla kaka drobtinica, da pa 'bodo boga¬ taši spravili milijone in milijone, je gotovo. Kapitalizem bode zopet žel bogato žetev. Farmerji na severozapadu, in s/ploh farmerji v vsej deželi so v financijelnem stališču v mnogo boljšem položaju, kakor leta prej. Pridelek je obilen. In kadar pro- sperirajo farmerji, se morajo iz¬ boljšati razmere. Kakor trdijo strokovnjaki, bode prihodnje leto v vsej deželi dovolj dela za pridne roke. Hill seveda povdarja, da je treba največje previdnosti, samo tega ne pove, v katerem oziru. Glede amerikanske trgovske mornarice se je izjavil, da mora¬ mo samoposebi umevno imeti svo¬ je ladje, da spravi Amerika svoje pridelke na.trgovišče. Za Združe¬ ne države je baš sedaj najlepša prilika, da si osvoji trgovino na morju. Da pa to dotseže, mora skr¬ beti vlada za to, da odstrani vse zapreke. Z drugimi besedami, da se moramo iznebiti za našo ladje- plovbo ovirajočih zakonitih pred¬ pisov. Mr. Hill obljubuje torej za Združene države veliko prosperi- teto. Že verjamemo radi, da bodo posamezniki spravili mastne pro¬ fite, če pa bode kaj prida odpadlo za delavce, mora pokazati bodoč¬ nost. Dosedaj delavci o tem še ničesar ne čutijo, prej nasprotno. ETBIN KRIST AN PRIŠEL V CHICAGO. Chicago, 111., 30. avg. — Vodja Jugoslovanske socialistične zveze na Slovenskem, pisatelj in občin¬ ski svetnik mesta Ljubljane, je dospel sem, ker v Avstriji radi s\ojega mišljenja ni bil uiti živ- nk n čestita. Sodrugu Kristanu Združene države in tukajšnje razmere niso neznane. Obiskal jih je na vabilo slovenskih socia¬ listov v Ameriki pred dobrimi dve ma leti, ter predaval v večjili slo¬ venskih naselbinah širom Unije. Sodrug Etbin Kristan je bil svoje Jase avstrijski oficir. RODBINSKA ŽALOIGRA. 01ympia, Wash., 29. avg. — 45- letni J. D. Gladney, ki je izginil spomladi po poizkusu, umoriti svo jo soprogo, se je nepričakovano tukaj zpet pojavil, prisilil svojo soprogo in njeno hčer iz prvega zakona, 19 let staro Papsy Coates, da sta stopili z njim v voz, ter se odpeljal z njima iz mesta. Ko so prišli na samoto, je Gladney ustre¬ lil svojo ženo. Hči je skočila iz voza in oddala alarm. Prišla je policija s krvnimi psi in izačela mo rilca zasledovati, in končno je tu¬ di zašledila voz, v katerem sta bili dve mrtvi trupli. Mož si je po umoru svoje žene istotako končal življenje. MAŠE ZADUŠNICE ZA UMRLEGA PAPEŽA. Rim, Italija, 28. avg. — Danes zjutraj se je vršila ob asistenci kardinalov Vincenzo in Vanutejli prva treh maš-zadušnic za umrlim papežem Pijem X. v Siks;inski kapeli. Katafalk, na katerem je polože¬ no truplo umrlega vrhovnega po¬ glavarja rimsko-katoliške cerkve, je visok 33 čevljev. Na stotine sveč gori poleg mrtvaškega odra. pri maši-zadušnici je bilo navzo¬ čih oikoli 50 kardinalov, med ka¬ terimi je bil tudi newyoirški kardi¬ nal Farley. POSLEDICE SPORA RUDARJEV V BUTTE. Btttte, Mont., 29. avg. — Ana- conda rudnik je morala družba zapreti, to pa vsled tega, ker pri¬ manjkuje delavcev. Delavcev je sicer dovolj, toda radi spora med samostojno (takozvano insurgent- sko) unijo in unijo zapadnih ru¬ darjev ljudje nečejo iti na delo. VOJNA POROČILA, (Nadaljevanje prve strani.) POROČILO POTRJENO. Waslhington, D. C., 31. avg. Tu¬ kajšnje nemško poslaništvo je bi¬ lo obveščeno iz Berolina brezžič¬ nim brzojavnim potom, da se pri¬ druži v sedanji vojni Turčija Av¬ strijcem in Nemcem. NA DALJNEM VZHODU. London, Anglija, 31. avg. — “Daily Mail” prinaša brzojavke, glasom katerih so se japonske če¬ te izkrcale že na več točkah na o- bali blizu Kiaučan. Japonci dose¬ daj še niso obstreljevali Tsingtau- a. Forti so včeraj streljali na ne¬ kega japonskega torpednega lo¬ vilca. Kitajci so preprečili povrni¬ tev avstrijske križarke “Kaiserin Elisabeth” v Tsingtau. Tokio, Japonska, 31. avg. -— Tukajšnji vojaški izvedenci so mnenja, da nemška posest Kiau- čau ne pade pred koncem meseca novembra. Utrdbe na suhem so zelo močne, toda posadka nima živil za več kot tri mesece. SAMOA IZGUBLJENA. London, Anglija, 31. avg. — Včeraj so zasedli Angleži Apio, .pristanišče na otoku 'Opolu, glav¬ no mesto Nemške Samoa. Nemška posadka se je podala. (Nemška last v Tihem Oceanu je velike strategične vrednosti. Polovica o- točja je last Združenih držav. Op. uredn.) ZA NEVTRALNOST. IVashington, D. C., 31. avg. — Nemčija je sprejela predlog naše zvezne vlade glede na kontrolo brezžičnim potom poslanih poro¬ čil, v svrho varovanja nevtralno¬ sti. Pošiljati se sunejo šifrirane depeše, toda zaupno bodo ameri¬ kanski častniki na postajah pod- učni o vsebini. POD OROŽJE. Pariz, Francija, 31. avg. — Vojno ministrstvo naznanja, da je sklenilo sklicati pod orožje novin¬ ce iz leta 1914, s čimur pridobi francoska armada 200,000 novih mož. Pod zastavo mora iti tudi aktivna rezerva ter starejši raz¬ redi. Vsega skupaj bode pod oro¬ žjem nadaljnih 600,000 mož. RANJENCI. London, Anglija, 31. avg. — V soboto zvečer je dospelo tukaj ve¬ liko ranjencev, katerim je prire¬ dilo prebivalstvo prisrčen spre¬ jem. HRABROST BELGIJCEV. London, Anglija, 31. avg. — “Daily Telegraph” prinaša po podatkih nekega nemškega častni¬ ka o padcu Luetticha več zanimi¬ vih podrobnosti. Omenjeni častnik pravi, da se je belgijski general Leman bra¬ nil s svojimi četami izredno hra¬ bro. Zadela ga je pa takoj pri za¬ četku bitke nesreča, da mu je zmečkalo odstreljeno zidovje obe nogi. Kljub temu je še naprej da¬ jal iz ambulančnega voza navodi¬ la vojskujočim. Ko se je moral umakniti gene¬ ral Leman v fort Lončin, in je vi¬ del, da je padec neizogiben, je dal zabiti vse topove; karte, načrte, listine, in živila pa je dal.sežgati. Ko je naročil četarn, naj se uma¬ knejo, ga je podkopalo zidovje, izpod' katerega so ga. potegnili ne¬ zavestnega, NA POVRATKU. New York, N. Y., 31. avg. — Začasno se nahaja na Atlanstkera oceanu dvajset parnikov, ki so prenapolnjeni z nazaj, potujočimi Amerikanei. Število teh potnikov se ceni na 26,000. ANGLEŽI POČIVAJO, London, Anglija, 31. avg. — Francoski vrhovni poveljnik ge¬ neral Joffre poroča angleškemu vojnemu tajniku Kitchenerju, da so se angleške čet v četrtek po hu¬ di štiridnevni bitki umaknile na¬ zaj v hranilno črto, da se odpočije¬ jo. Angleške izgube se cenijo na 5000 do 6000 mož. POMOČ FRANCOZOM. London, Anglija, 31. avg. — Iz Canade, Indije, Avstralije in Ju¬ žne Afrike dobivajo Angleži po¬ moč. Nekaj čet iz teh krajev se je že izkrcalo v Franciji, da pomaga¬ jo Francozom. Na Angleškem se v velikem številu javljajo prosto¬ voljci za vojno. NOVE BOMBE. Pariz, Francija, 31. avg. — Da¬ nes se je pojavil nad mestom zo¬ pet en nemški letalni stroj, s kate¬ rega je metal letalec bombe na zemljo. Bombe pa niso napravile nobene škode. IZ STARE DOMOVINE. Po dolgem času smo dobili iz stare domovine eno samo številko ‘Slovenskega Naroda’’ iz Ljub¬ ljane; list je datiran z dnem 6. avg. Vidi se, da so urednikom ve¬ zane roke, da ne smejo o vojni po¬ ročati skoraj ničesar. Poročila se precej slagajo s semkaj dospelimi cenzuriranimi vojnimi vestmi. Iz te številke posnemamo sledeče sta- rokrajske novice: Žita je dovolj! Plahogledi ljud¬ je si zdaj močno ubijajo glavo, če bo v naši monarhiji med časom dovolj žita Oziroma moke. V tem oziru je vsak strah nepotreben. Naša država ima za mnogo mese¬ cev dovolj ■ žita na razpolaganje. Letošnja žetev na Ogrskem je ve¬ činoma že opravljena in samo v nekaterih pokrajinah ni še vse do¬ zorelo to pa zaradi letošnjega dež¬ ja. V .naši državni polovici je tudi že mnogo žita spravljenega, dobra polovica vsega. Ostalo je pa že to¬ liko ljudi doma, da bodo tudi dru¬ go poželi. Vsega skupaj bo naša monarhija letos pridelala kakih petdeset milijonov meterskih cen¬ tov žita. Vsega skupaj porabimo na leto kakih 60 milijonov meter¬ skih centov, torej smo do spomladi lahko brez skrbi. Imenovanje pri policiji. Dvorni svetnik in policijski ravnatelj v Trstu, Manussi pl. Montesole, je imenovan policijskim preziden- tom. Ljubljanska mestna komisija za podporo revnih rodbin pod orož¬ je poklicanih vojakov je sklenila urediti podporo za enkrat na ta način, da bo dobivala rezervistova žena, ki nima nobenega zaslužka, za-se na dan 1 K in za vsakega ne¬ preskrbljenega otroka po 25 vin. Sorazmerno so določene tudi pri¬ merne podpore drugim članom 're¬ zervistove rodbine. Društvo “Mladika” v Ljublja¬ ni je dalo na razpolago svoje po¬ slopje z vso upravo v namene vo¬ jaške bolnišnice, dasi se poslopje ni nahajalo med tistimi, ki so bila v to namenjena. Splošna sodba vo¬ jaških zdravnikov je, da bo v ‘Mladiki” najlepša vojaška bol¬ nišnica v Ljubljani. Preveč postopanja. V Ljubljani je zadnji čas res toliko ljudi, ki nič me delajo, da je že od sile. Do¬ sti je tudi ljudi, 'ki so bili od voja¬ ške oblasti domu poslani, pa se po¬ tikajo po mestu in zapravljajo kar so seboj prinesli. Tudi je dosti žensk, ki so jim vzeli može in ki sedaj najraje hodijo na magistrat prosit za podporo, delati pa noče¬ jo, celo pa že ne marajo iti na kmete, dasi so tam doma in bi jih tam tudi rabili. Kako se časih po¬ rabljajo dobljene podpore, priča sledeči slučaj: 'Neka ženska je do¬ bila 10 K podpore, pa j,e s tem de¬ narjem sedla na vlak in se peljala za možem v Celovec Sedanji časi so hudi in v takih časih je treba varčevati kar se da, in gledati na zaslužek. Družine vpokiicancev iz ljub¬ ljanske okolice prihajajo po nuj ne podpore na ljubljanski magi¬ strat. Deželni glavar je pozval žu¬ pane, naj ustanove pomožne akci- 1 je, nabirajo denar in tako podpi¬ rajo žene in otroke vpokiicancev. To se doslej niti v bližnji soseščini Ljubljane še ni zgodilo. Magistrat ima jedva za mestne družipe ne¬ kaj sredstev, zato okoličanov ne podpira. Poizvedbe in pojasnila o ranjen¬ cih. Avstrijska dražba Rdečega križa v zvezi z ogrskim Rdečim križ,;ni osnuje skupno 7 vojaško upravo centralni urad na Dunaju in dva samostojna urada na Du¬ naju in v Pesti, ki bosta dajala po¬ jasnila o ranjencih. Skupna cen¬ trala prevzame to-le delo: Zbirala bo od vojaških in civilnih bolnic došie vesti o bolnikih, ranjencih, umrlih in padlih. Te vesti bo imela v evidenci. Podatke o osebah last¬ ne armade ir. mornarice bo dajala na razpolago obema poizvedoval¬ nima uradom a na Dur.-vu in v Pe¬ šk! v svrho, da z njimi prislužita prebivalstvu. Pojasnili o osebah zveznih in sovražnih armad in mornarje daje centrala sama na pCojbe normiran način. 2. Zbiral identitetne znake in efekte umrlih ali padlih vojakov sovražnih ar¬ mad in mornaric, jih izroča upra- 1 vičencem ali pa posreduje izroči- J tev. Centrala ni v nobeni direktni zvezi s prebivalstvom, dočim sta oba poizvedovalna urada s svojo službo neposredno na razpolago vsi javnosti. Ta dva urada dajeta odgovore na določno stavljena vprašanja in sicer na podlagi ve¬ sti, ki jih dobita od centrale. Vpra¬ šanja lahko vsakdo stavi pismeno ali brzojavno v enem izmed dežel¬ nih jezikov. Ustmeno povpraševa¬ nje ni dovoljeno. Za pismena vpra¬ šanja se dobivajo pri poštnih Ura¬ dih posebne dvojnate dopisnice. Na tej dopisnici mora biti ime ose¬ be, za katero se povprašuje, in naslov povpraševalca točno in čit¬ ljivo napisano. Odgovarja se na teh dopisnicah brezplačno in sicer v jeziku povpraševalca. Pri brzo¬ javnih vprašanjih se mora odgo¬ vor od stranke plačati. O bolezni ali ranjenju kake osebe se dajejo povpraševaleeim samo enkrat po¬ jasnila in sicer na podlagi vesti, ki se dobe iz bolnice. Po takih ose¬ bah se nato lahko poizveduje sa¬ mo pri dotični bolnici, ki je nave¬ dena v odgovoru. Razen tega po¬ skrbi Rdeči križ organe, ki bodo opravljali dopisovanje za one. bol¬ nike in ranjence, ki ne znajo ali iz kakeršnegakoli vzroka ne mo¬ rejo pisati. Ako o osebi, za katero se vprašuje, ni nobene vesti, se to v odgovoru omeni. Na nejasno pi¬ sana vprašanja se ne odgovarja, da se izogne vsem eventuelnim pomotam. V svrho, da se najširši sloji prebivalstva pouče, kako se stavijo vprašanja in kako se daje¬ jo pojasnila, bo Rdeči križ napro¬ sil duhovščino, da stori vse potre-- bno. Razen tega se stvar vsestran¬ sko pojasni in tudi po listih, pouk pa se tudi nabije po ulicah. Bela vrana. Na magistratu v Ljubljani, se je zglasil vojak, ki je svoje prvo, pri vojakih zaslu¬ ženo plačo v znesku 6 kron 60 v poklonil za vboge žene in otroke vojaških vpokiicancev. “Menažo dobivam, streho imam tudi za¬ stonj, toraj ta denar lažje utrpim, kakor uboge ženske”! je 'dejal. Poštna hranilnica. Poštno hra- zojavno ravnateljstvo razglaša: Za časa moratorija lahko razpola¬ gajo vlagatelji (-imenitniki čekov¬ nega računa) slej ko prej s svojimi vlogami pri poštni hranilnici na običajen način. Nov odvetnik v Ljubljani. V imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani je vpisan dr. Albin Smola. Za krč v želodcu rabite znano in za- i n esljivo domače : : ’ sredstvo"' Richter-jev ANCHOR PAIN- EXPELLER. Navodilo za vpo- rabo je na listu, ki je ovit okoli ste¬ klenice. Cena 25c in 50c v lekarnali. F. Ad. Richter & Co. 74-80 Washing , ton Street NEW VORK, IT. V. Razporoka ruskega plesalca Nij inskega. Berolinski “Borsenkurir” po¬ roča iz Moskve: Lani jesen je sla¬ vil v Argentini slavni ruski ple¬ salec Nijinsky poroko z gospodi¬ čno Romolo Markusovo, hčerjo znanega ogrskega trageda. Mar- kusova se je čez ušesa zaljubila v slavnega plesalca ter potovala za njem, kamorkoli je šel. Konec no je Nijinsky v Buenos Airesu zaželel deklico ter jo vzel za ženo. Toda zdaj je ona prosila, naj se zakon loči, ker se je prepričala, da je bilo to, kar je smatrala za ljube zen, le navadna trma. Te ženske! Veliki Slovensko-Angleški Tol - mač, obsega slov. - angl. slovnico, razgovore pisma in navodilo ka¬ ko postati državljan poleg naj več¬ jega slov.-angl. in angl. slov slo¬ varja. Knjiga je nujno potrebna vsim onim, ki se res želijo nauči¬ ti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (430 strani) je $2. ter se do¬ bi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. Zastonj. revolver, britev in pas za bruše¬ nje. Mi moramo razprodati ameri¬ ške ure in zato damo skozi 30 dni povsem zastonj z vsako uro lep, $5.00 vreden revolver na 7 strelov, 1 navadno $2.00 vredno Cutler britev (jaineenoj, fin pas iz konj¬ ske kože za britev brusiti, vreden $1.00, in močne škarje, v’redne tu¬ di $1.00, — za $9.00 blaga zastonj in uro, za katero jamčimo 20 let, amerikanski sistem, lepo gravira' na, vredna $15,30, vse za $5.95 Blago pošiljamo C. O. D. in vsak lahko stvar pregleda, predno pla¬ ča. Denarja ne pošiljajte naprej. Samo pišite, naj pošljemo blago, da ga pregledate, in če je za Vas, plačate ekspres kompaniji $5.95 za blago, ki je vredno $24.30. Ta po¬ nudba velja le za 30 dni. Pišite če hočete možko ali žensko uro. Pišite po cenik. CARROLL CUTLER GO. Dept. 47. Chicago, 111. Probate Court Notices. Order of Hearing 1 on Petition for Admi- nistration. State of Minnesota, County of St. Louis, SS. IN PROBATE COURT. IN THE MATTER of the Estate of Jakob Skrjane, Decedent. THE PETITION of John Skrjane ha vin g- been filed in this Court, re- presenting, among Dther things, that Jakob Skrjane, then being a res - ident of the County of St. Louis, State of Minn., died intestate, in the County of St. Louis, State of Minnesota, on the lst day of May 1914; leaving estate in the County of St. Louis, State of Minnesota, and that said petitioner is the attorney in fact of the heirs of said decedent, and praying that Letters of Administration of the estate of said decedent be granted to said John Skr- janc. IT IS ORDERED, That said petition be heard before this Court, at the Pro¬ bate Court Rooms in the Court House in Duluth, in said County, on Monday, the 28th day of September 1914, at ten o’clock, A. M., and ali persons intere- sted in said hearing and in said matter are hereby cited and required at said time and plače to show cause, if any there be, why said petition should not be granted. ORDERED FURTHER, That this Or¬ der be served by publication in the “Narodni Vestnik” according to law, and that a copy of this Order be served on the County Treasurer of St. Louis County not less than ten days prior to said day of hearing, Duluth, Minn., August 28th, 1914. By the Court S. W. GILPIN, Judge of Probate. Attest: A. R. Morton, Clerk of Pro - bate. -T S Š- al ’ c , P !' obate Ct„ So. Louis Co., Minn. N. V., 8-31, 9-8-14, 14. F. Dale Cerveny zobozdravnik MILLER ANNEX E, y. Minn. S y -jT S --r f s i i | NAŠI ZASTOPNIKI. f K : . Vsak tajnik postaje Slov. kat. podp. društva sv. Barbare je pooblaščen po¬ birati naročnino za “Narodni Vestnik’’ ter nas zastopati za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. MINNESOTA: Jakob Delak, Broabik, Minn. Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn John Pogačnik, Eveleth, Minn. Max Vbleanshek, Eveleth, Minn. Jakob Mulivich, Gilbert, Minn. John Jerina, New Duluth, Minn. Ant. Mahne, Frank Kochevar Chi« holm, Minn. Frank Horvaticli, Virginia, Minn. John Dragovan, Soudan. Minn. Ignac Heglar, Buhi. Vincenc Mikulich, Aurora. Martin Grahek, Section 30. Marko Majerle, Hibbing in Kitzville. Frank Oven, Kauch in Silverdale. MICHIGAN: John Flautz, Calumet. Joseph Butala, Ahmeek. Mike Muhvich, Baltic. VVTSCONSIN: Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank Elanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, Milwaukee Wis, John Stampfel, Graf ton, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. Brank Meh, 243—lst Ave., Milwankee Alojz Golob, 304 Franklin St., Fort Washington. i ILLINOIS: Josip Novak, 206—3rd St., La Salle Simon Jesenšek, La Salle, IU. Joseph Blish, Chicago, 111. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavie, Springfield, HI. Frank Mally, Joliet, HI. Frank Goličnik, Panama, 111. Frank Brence, Waukegan, HI. Tony Prosen, Granville. Dominik Jerše, Virden. Frank Kreft el, Nokomis. INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Anton Tratnik, Clinton. Ind. Brank Baudek, 2605 W. Michigan St Indianapolis. 1 Frank Krebs, Universal. Louis Rudman, 737 N. Holmes Str. In¬ dianapolis. PENNSYLVANIA: Ivan Pajk. Conemaugh John šetina, 1111 "W"oodway, Braddock. Matt. Kamin, Forest City, Pa. Ign. Magister, Pittsburg, Pa. ’ Alojz Tollar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Anton Klančar, Arona, Pa. Martin Klinar. Johnstoivn, Pa. Brank Remic, Bušk. John Lamuth, Marianaa. Frank Miklaucich, McDonald. Martin Koroshec, Ralphton. Anton Demshar, Broughton. John Mlakar, Claridge, Pa. “rank Sedminak, Yukon. Stefan Guna, Herminie. Vid Vodišek, Moon Run. A. Lavrich, Adamsburgh. Tomaž Previch, Universall in okolica. Josip Čebular, Vandling Math. Petrich, Noblestown in Cliff Mine. John Tegel, 1129 Emerson Ave., Barrel. OHIO: Frank Lunka, Cleve Karol Bauzon, land, Ohio. Ignac Prel 'gar, Collinwood, O. Alois Ballant, 112 Sterling Ave., Bar berton, Ohio. Anton Kikel, Ycungston, Ohio. Frank Guna, Bradley, Ohio. Anton Brelich, East Palestine. Frank Petrich, 1701 E. 29th St., Lorain. G. Bersnak, So. Akron. COLORADO: tula Bergant, Segundo. John Janežič, Leadville, Colo. Frank škrabec, Denver, Colo. Brank Blatnik, w alsenburg. Anton Udovich, Ludlovv. F*ank Repovš, Somerset. KANSAS: Berdinand Toman, Stone City John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans. Simon Repovš. Columbus. Kans. Jacob Cuklj ati, Pittsburg. lath. šetina, Franklin, gnac Gabršček, Mulberry. Mike Krnic, Breezy Hill. WYOMING: F. S. Tauchar, Rock Spring, Wyo. John Glohochnik. Diamondville, Wyo. Frank Koblar, Cumberland. John Slamnik, Superior in So. Superior MONTANA. Kajetan Erznožnik, Red Lodge, Mont. Peter M. Barich, 234 E. Bark Str., Butte. Martin setinc, Bear Creek. Frank Suhadolnik, East Helena, j eo Sheringer, Roundup. John Kermel, Klein. NEW TORE. Brank Malavašič, 36 Diamond St., Idttle Palls. Joseph Schneller, 638 Bushwick Avenne, Brooklyn. OKLAHOMA. Josef Strukel, Bryant, Okla. Frank Skvarš, Adamson, Okla. .. UTAH. John Sterlekar, Sunny Side, Utah. Joseph Vogrinec, Sunny Side, Utah. Venceslav Branisel, Murray, Utah. DRUOI KBAJI. John Ruzich, Wardner, Idaho. Josef Kersten, Oregon City, Ore. Frank Teropčič, Fort Smith in Jenny Lind Ark. Anton Taškar, Black Diamond, VTash. . e ^pso Ssj x ‘“0 snopičev. Xarod na fnopičev, . _ ‘ ^ jetnik na G al ! Kako Postanem^' -■h 7,1 Nihilist . druž .l Roman Joi,' a / ” Sl"'', anrt Pravila dostojno " Pripovedke *; J s °lnce i n stopaU 150.00, za izgubo treh J ega členka na eni roki gubo palca $100.00; za gubljeni prst $50.00- u do stopala na nogi J20.M; niča, ki se mora podvr^ kilo dobi $50.00 podi škodbe udov. dobi v s!i vsaki nekoliko podpore dajo k društvu, dobe pri podpore; slednje prediv, zdravniško spričevalo: u - rok $800.00; za izgubo om za izgubo obeh očes Sli¬ vo pristopivši člani ne tri mesece v slučaju aotl nič podpore, a če se katerikoli način pri de- poro od prvega dne pot, __ štvo plačuje $20.00 bolr.M na mesec; po preteku prevzame Zveza bolnega uii| čilo podpore za dobo enep ‘ J na mesec. Podpora se irpli četrto nedeljo v mesec- '■ Rojaki! Pristopajte pr.cr; * društvu, k Slovensko-Hucr™ v ajti sigurni ste, da uv j kakor tudi Zveza, podporo ob času boiezu. smrti pa smrtnino vašin^ Ako se hoče kedo kaj r.s< svetovati, obrne naj se u ki so:John Agnich, pre Omrsu, nich, Frank Bozich, SL (: ODPAnff OPOMINJAM vse one, ki mi kaj dolgujejo tukaj in izven Chisliolm-a, da naj mi po¬ ravnajo svoj dolg v kratkem. Ako tega ne storijo, sem primoran sodnijsko postopati napram njim Na 'besedo “nemorem” se nebom več oziral. ——& Math Rihter, P. O. Box 308, SP °pB I i J lK^ Chisholm, Hays Add. No. 117 lst Nffl J* ^jcA Willov str. (9—10z) GA ZAV* Imrsu, st., podpredsefc • lich, I. tajnik; JolmF:rn Frank Bozich, blagajnik -- 1 ' iskovalci: za mesto: Location Frat f, 1 V' Adams uuvuuuu Spruce Location: Jolmb val Location: Frank Jarf Društvo sv. Frančiški Borštnarjev (Catholu. - sters) v Ely Jhnp- ^ , razmere dopnšca]°. ^ slovenskih Jednot j!; Jednoto, bi , n,0 t, s e ® sr društva, kjer bi “ j naučil. - .F or f n u7erer lep Obrednik. P° k uč^Iepe^ostojnosti i I O „7 Francija^ 3 - iV Bordeaux-. f j,anje® deVe _' n P .nreroesb- .. o Pariz, Francij, £. U Pariz bitka i^ tom ti kate stroji, proti katc 40 streljali drug I* od spodaj- Kljub ' London, Anglija, 3 io da se je nad Antvve bv.na katerega so ia. z dobrim uspehoi i vrniti. SEMCI IN AVSTRIJ* nanjajo zmag ks se, da je ruski gei | pripoznal veliki poraz ut v Vzhodni Prusiji. baje beži prot j. Kraljevca (Koenig egajo. Rusi spl c kot do polovic nemških trdnjav, I Avstrijci in Nemci so ; znamenito tovarniško Mo-Poljski. Loč je o- i-fšaie samo ive uri z bojnega pozen poročajo Neuiei ' v nahajaio «10 še 40 milj daleč. .^-Aisne ter Oise Zvezniki so ’ >od um.ikMiti naz a iSp? AGIJJEj O N ARIJSKIMI ČETA Rušim - •rtskit 1 . Ps:la me d i okoli utrle seje in iz jah ;!£ e D d r 0 n¥ičo ffiv t- & p r3»e r ^ Pri nas se lahko podporo 00 ° smrtnino 1500.00.^^ , — Seje se ' 0 ‘„ čv. mesecu v glease y , zvečer. - S« jjerh obrniti na: Cha • ^ Somrak, V. O. «•> p S. , Jacob ButaD, • ; T. K„ Joseph Kovach 'i Druš^sv.C^ b d- «iovensko & • j starejše Ka to l«« Jugoslovanske Rednf ... ,, Elv, Minn. , po - . ; vršijo vsako ”jo J s. Skala-to^^U^ poldne. — L oV »r.*,. pristop vse ojt J , hk0 za p 0 dP or ° .< za bolnišk jj neS®,. ir>ji gu H? ah no«.‘I k-P obeh «°so 0 00, « a ‘ pi tako se za p °, ? ™nesref» '2 šnekoli Pp n in ma m°SKe R0 jakk sm^mne. nd sl _ Si , ne inHkO ^ no'z J. S. K rn J $ sif' J L 0 l v 0 aše a podf>^ nesete. "T- sled***« iSi M . MU* i'» Banovetz, s •• zastopnik- & I, ■ \ eeraj j amak Q i 2a . sl ^uj vova (Le S'0 i Se U , x , •’ ik juxa Kop ki:v. af "»iiiL.T L ia > Lv lv : k % k bil Tl s“ 2a Pl tLt euili „ :