gloQ a:

redek caroda!

slogi do cilja! |

NARODNI VESTNIK


NATIONAL HERALD.

o -d

® Naj večji slove votednik g
^ v Zedinjenii ®* <*. .vab. S

| Tke Largest Se« ?kiy in f
tke United State.

nerica.

št. 1^1.

DUIUTH, MINN., THURSDAY. SEPTEMBER 11. 1913. —ČETRTEK, 11. SEPTEMBRA 1913.

Volume III. — Letnik

4t\  PODPIRAJO STAVKARJE
Z ŽIVILI IN KURJAVO

nnr IN MOKA NA POTI NA BAKRENI OKRAJ, ZVEZ-
vi ADA POŠLJE PREISKOVALCA NA MICHIGAN.
^ccnELO V STAVKARSKEM OKRAJU POČIVA. J. S,
- I ZA UNIJO IN PROTI SKEBOM. VSE NA STRANI
delavstva. _

ZvTicli.j 11. septembra. — Ravno tako kot so bakreni
da so odklonili vsako pogajanje za mir, odločni so
za zmago. Western Federation -of Miners hoče po-
, j ma  v svojih vrstah, može, bi hočejo stati na strani svo-
- uh tovarišev, ki bijejo boj zoper izkoriščevalce na Michigan.
un jje so nvidle, da se bojujejo najnarji na bakrenem
* ^ edino za človeške pravice in proti suženjstvu, in zato je

Calu» et >

oni odločm,

stavbarji

ISO.

i se 1

THAW DEPORTIRAN

PRIJET V NEW
HAMPŠIRE.

Kanadska vlada odpošlje Thaw-a
šiloma v Združene države Prost
le tri ure. Pride zpet v Mattea-

van

eQjuu m  pravice m proti suženstvu, in zato

™ kini stavbarjem naklonjeno vse delavstvo Severne Ameri
že organizirano ali ne. 'Slovenski delavci poslali so Narod-
Vestnibu. že nekaj podpore, katero smo odposlani na pristojno
' hi bomo ob primernem času objavili potrdilo, in mi upamo,
naši rojaki tudi v bodoče spominjali rojakov in njih
ki bijejo boj za pravice vsega delavstva. Stotis-oče dolarjev
fl razne organizacije v podporo 15,000 stavkarjem tia Michigan,

•«udi je t° malenkostna svota v primeri z množico ljudi, podpi-
1  ‘ delavstvo michiganske stavbarje dokler ni kapital poražen, ali
šene uda z lepa. Delavci na Michgan dobro vedo, da bi mo¬
dni plačevati vse stroške, ki jih imajo kompanije s stavko.

Vubijo ta industrij eten spor. Poleg tega bi se
ravnalo ž njim mnogo slabeje kot se je pred stavko.

, je še bil v našem uredništvu iz Michigana se tega zaveda, in ob-
izdajalske delavce, ki so zatajili tovariše in šli kapitalu na po-
• Jugoslovanska katoliška Jednota, ki ima zasedanje v Pitts-
Pa° se je izrekla le za unije, unijska podjetja in proti skebom.
podpira organizacijo, vse priznava, da je kapital za obsoditi, ker
ječe pogajati za mir, vse obsoja grdo skebstvo, in če čuti dela¬
le še količkaj časti napram svojem bližnjemu, če ima le še ko-
j sramu, šel bo iz jame in v vrste istih, ki se bojujejo za pra¬
proti krivici.

Na poti na bakreni okraj jadrata dva parnika, eden naložen
premogom in drugi naložen z moko. Premog so kupili in poslali
premogarji iz Pensylvanije in moko uuijski mlinarji svo-
tovarišem, ki so v ognju s kapitalom na Michigan. Vrli prem«o-
autracijskega okraja so pripravljeni poslati več premoga, če se.

■w potrebuje, in tako so pripravljeni zayedni mlinarji pomagati
tovarišem na Michigan.

Ženstvo stavbarjev stoji hrabro v vrsti njih vojskujočih se mož,
spori med ženami izdajalcev in ženami zavednih delavcev so na

vsem redu. ,

Teč delavcev, ki so se toliko spozabili, da. so šli po Juaeževe
je, so-zapustili zopet peklenske jame, povrnili so se v delavske
in v jamah je Skrajno malo ske-bov, ne nad 500, in skoro vse
"■a. Ne unijci, ki so stregli vodnim sesaikam v Mohavvk rud -
šli iz jame in poleg te počiva vse tudi v Wolwerine, Ahmeek,

, Centennnial, Osceola, Tamarac-k, Franklin, Hancock, Lake
®»a rudnikih. V ostalih rudnikih je pa le toliko skebov, da ni
povsem mrtvo. 1

lešeani, trgovci, farmerji, sploh vsi pošteni ljudje na Calumet
okolici obsojajo 'kapitalistične družbe, keV nečejo pričeti po-
i Zl . delo in mir. Clarenee DarPovv je šel k odvetniku Ree-se, ki
|jj kpa Calumet & Hecla družbo, pa niti slišati ni hotel, da je po-
P 0  guvernerju Ferris-u da ‘bi se vendar začelo pogajati med
»vstvom in kapitklom. Umrl je

“ av koplaeevalci po veeih krajih so poslali guvernerju proteste, pica.

;‘pvoljTije država podporo kapitalistom, delavce pa pomaga tla-
W more.

E »venski člani Bisbee Miners unije so sklenili, da bodo vsako | Mrrm
1° Pobirali prostovoljne prispevke za .stavkarje na Michigan, 1
zmaga na delavski strani.

"•anngton, D. C., 10. septembra. — Vladni tajnik delavstva
Je poslal na Calumet John A. Moffitta, da bo govoril v ime-
| f Ile  'lade s predsednikom Western Federation of Miners gia-
p ^anja stavke.

6. septembra. — M. Clemencean je mnenja, da se bo
jy. 'j evropejski boj v teku enega leta, in zategadelj urgira,

F rancija takoj triletno vojaštvo, s katero se bo dvignila
^vojska v mirnem času na 600.000 mož. Nemčija je dvignila
t4 moe iv  mirnem stanju na 800,000 mož in Avstrija za 100.000
^ da }>o g te j a  vojska v mirnem času 502,000 mož.

•Di' finn°^ eVa ^o rezerve  i' ma  Nemčija 4,370,000 mož, in bran-
i (itr mož ’ tora i ' za  400,000 manj. Izven tega ima Francija v
01  200,000 črnih vojakov, ki so baje junaki v vsakem

Jurija

.Ooatieeok; 10. septembra Harrv
K. T-havv je bil šiloma odpeljan iz
tukajšnje ječe v Združene države,
kjer se je vozil v automobilu s
deportaciji je bil aretiran v drža¬
vi New Hamphire.

Begunec iz Matteawan-a je bil
prepeljan po kanadskih uradni¬
kih na mejo Združenih držav v dr
žavi Vermont. Sam, svoboden —
ni vedel kaj storiti. Časnikarski
pročevalci, ki so mu sledili, so ga
vzeli v svoj automobil, in vozili
so se skupaj. Prepeljali so se z dr¬
žave Vermont v državo New
Hampshixe, in med vožnjo so po¬
ročali o Thaw-ovem gibanju.

Kot blaznež se je upiral iti iz je
če. Mislil je, da ga hočejo njegovi
sovražniki vkrasti, in odpeljati v
Matteawan. Kričal je na pomoč,
in odbijal je kanadske uradnike,
ki so ga le s težkočo spravili iz je¬
če na automobil, in oddirjali so
ž njim v Združene države. Nikdo
n; vedel o tem sklepu minister-
'stva notranjih zadev, in Thavc-ovi
odvetniki in vse ljudstvo bilo je
presenečeno vsled tega odloka.

Kanadski uradniki so dpel.jali
Thaw-a v državo Vermont, posta¬
vili so ga -z automobila na ameri¬
ška tla, povedali so -mu, da je
svoboden, in oddirjali so nazaj v
Kanado.

Thaw je bil aretiran po šerifu
Drew pri neki mali»-šoli v C po§ .
Couhty v državi New Hampshire.
Vpiral se ni, in je bil pripravljen
v ječo v Colebrook. Pred aretira¬
njem je skušal doseči svoje odvet¬
nike, a bil je nevspešen.

Thaw bo najbrže v kratkem zo¬
pet v zaporu za blazne hudodelce
v Matteawan, od koder je všel
-dne 17. augusta.

DEKLE VMORJENO
SPREMLJEVALEC

SE VMORl

Salem, O., 8. septembra — Tru¬
plo 18 letne Ide Lee, našli so v
gozdu severno od tukaj s ‘kroglo
-skozi njeno glavo. Pogrešali so jo
od 6.  tm., ko je, šla po gobe z
Oscar Grayem, tudi 18 let star.
Oba sta bila visokošolca.

Truplo fanta naši: so na polju.
Vstrelil se je tudi v, glavo.

FRANCIJA SE BOJI

EVROPEJSKE VOJSKE.

Clemencean priporoča pomnože -
nje armade. Nemčija in Avstri¬
ja napredujete. Bulgarija zgu¬
bi Odrin in del Tracije. Srbija
in Grčija zoper preiskavo su -
rovosti.

SLOVAN POSLANIK

ZDUŽENIH DRŽAV.

Chicago, 8. septembra — Pred¬
sednik Wilson jfe predložil senatu
v potrditev imenovanje Karola J.
Vopicka kot poslanika Združenih
držav za- Balkan.

Vopicka bil je rojen na Češkem
leta 1857. V Ameriko je prišel kot
navadni priseljenec, •,in sedaj mu
bodo Združene države poverile
važno diplomaticno rtasto. Imeno¬
vanju Vopicka zo-pro vale so vse
temperenčne in abstinent ne klike,
vendar predsednik Wilson ga je
poklical vlic temuz k sebi in v dve
urnem pogovoru je spoznal Čeha
zmožnega za ta važni poklic. Za¬
stopal bo Ameriko v -Srbiji,. Bul-
gariji in Rum-uni.ji. častitamo!

SVETOVNE NOVICE IN GIBANJE
DELAVSKEGA RAZREDA

2 DEČKA VSTRELJENA.

Lincoln, Neb., 8. Septembra —
V okolici tega mesta z imenom Ha
velock, so našli dva mrtva dečka,
stara 9 in 16 let, ki sta bila vstre-
ljena. Dečka sta se držala skup,
kakor bi se hotela braniti pred na
padoan.

Pogrešali go jih 4. tm., ka

deri 'dan Sta šla -iro-VieV. Zraven
trupel -ste bili puške dečkov, Ena
puška bila ni nabasana, druga
imela je prazno patrono.

lil

„ je  e zv išala 'bojne finance za dva in pol milj-ona 'Kron.

armacl  Nemčije za 200,000 mož, Francije za 160,000 mož
jpj 'J a 100 -000 mož, in Rusije za 100,000 mož kaže, da se
Tedn « nekaj kuha.

KARDINAL VMRL.

Rim, 8. septembra — Umrl je
kardinal VivesY. Tuto, rodom
Španec, in papežev ljubljenec.
Kardinal je bil nekaj časa bla¬
zen, in je šel v nek samostan, i
za operacijo vnetega sle-

ZADUŠIJO
V JEČI V TEXAS,

Richin-ono-d, Tex., 8, septembra
—- Osem zamorskih jetnikov, ki
so bili v temnici na državni farmi,
je zadušilo in štiri drugi s-o resno
bolni, ker so dihali slabi zrak, ker
ni bilo nobene ventilacije.

ŠTIRI VSMRČENI

NA KRIŽIŠČU.

Fremont, O., 8. septembra —
Štiri osebe bile so usmrčene in šti¬
ri teško ranjene, ker je treščil v-
lak v automobil, v kojem so se vo
-žili ponesrečenci.

London, 4. septembra — Ime -
novanje generala Savoffa kot de¬
legata za posredovanje med Tur¬
čijo in Bulgarijo, je presenetila
Konštatinopelj, 'ker je bil Savoff
vojskovodja zoper Turčijo v Tra-
ciji.

Turki še vedno vtrjujejo svoje
pozicije zapadno od rek Marica,
in so zasedli vas Xanthi. V-se ka -
že, da bo Bulgarija zgubila Odrin
in velik del Tracije.

Bulgarski diplomati bodo sku¬
šali doseči ozemlje do Egejskega
morja.

Sofija, 4. septembra — Poroča
se, da zoprujeta Grška in Srbija
Carnegie-.jevi komisiji, ki name -
rava preiskati grozodejstva, ka -
tera So se pripisovala na rovaš
Bulgarom. Bulgarija želi, da Se
stvar preišče, in dolži Srbijo in
Grčijo najgrših surovosti.

Turške kavalerijske patrulje se
klatijo ob prejšnji turško-bulgar -
ski meji, in vse prejšne turške po¬
sadke je zasedlo turško vojaštvo.

Pariz, 6. septembra. — M. Cle-
mencean je mnenja, da se bo vnel
splošni evropejski boj v teku ene¬
ga leta, in zategadelj urgira, da
vpelje Francija takoj triletno vo¬
jaštvo, s katero se bo dvignila
francoska vojska- v mirnem času

600.000 mož. Nemčija je dvignila
j vojaško moč v mirnem stanju na

800.000 -mož in Avstrija za 1000.
000 mož"takd, 'da 'bo štela avstrij¬
ska vojska v mirnem času 502.000
mož.

Če s e vpoštevajo rezerve ima
Nemčija 4,370.000 mož, in Franci¬
ja 2.987,000 črnih vojakov, ki so
baje junaki v vsakem oziru.

Avstrija je zvišala bojne finan¬
ce 'za dva miljona kron. Zvišanje
armad Nemčije za 200.000 mož.
Francije za 160.000 mož Avstrije
za 100.000 mož, in Rusije za 100.
000 mož kaže, da se v Evropi še
vedno nekaj kuha.

SCHEMECTADI TEKMUJE S POCESTNO DRUŽBO. TWO
HARBORS VPELJE ZALOGO PREMOGA. UNIJE NA
NORVEŠKEM. SOCIJAUZEM NA ŠVDDSKEM. SOCIJA-
LISTI V AKRON ZMAGAJO. UNIJE V BOSNI OŽIVIJO.
NA RUSKEM POLJSKEM BILO MNOGO STAVK. RAZNE
STVARI.

Scheneetedy, N. Y. — Vsled vojske med družbo poulične želez¬
nice in sbcijalistično mestno upravo prevaža se po -mestu največ pot¬
nikov na avtomobilih. Mesto je kupilo avtomobile, ker ne-če druž¬
ba zuižazti cene vožnje. Avtomobili so preobloženi in povprečno
prišlo je v zadnjih štirih mesecih 24.000 potnikov na en avtomobil
na mesec.

Two Harbors, Ninn. Socijalistična- mestna uprava je
vstavila mestna skladišča za premog. Premogarski baroni niso hoteli
mestu prodati premoga, češ, da prodaj e jo le družbam, ki so v gotovi
zvezi. Zvezni kongres je tem baronom navil strune, in mesto je se¬
daj dobilo premog, in ga prodaje tono 75c ceneje kot . zasebni tr¬
govci.

Kristjanija, Norveško. — Pri tukajšnji konveciji unijskih de¬
lavcev je bil 200 delegatov, ki so zastopali 63,000 delavcev, ali
17,000 več kot leta 1910.

(Stockholm, Švedskol Socijal demokratična -stranka se jfe
v letu 1912 zvišala za 4,000 članov, in šteje 62,000 članov. V držav¬
nem zboru (Riksdag) "ima stranka 77 poslancev, leta 1890 bil je
prvi.

Okron, O., — Socijalisti so z-magali bogataše v v-olitvi -za komi¬
sarsko u-pravo mesta. “ Commis-sio-n govermment” bo spal še za en
čas.

Sarajevo, Bosna. — Unije, katere je vlada razgnela v času voj¬
ske, in njih delavski tempel je zaplenila za vojaške svrhe, so dobile
zopet privoljenje, da.se smejo organizirati. Njih denar in vse vred¬
nosti, katere je vlada zaplenila ali vkradla, je dala unijem -nazaj
in vmaknila je tudi vojaštvo iz delavskega tempelj-a.

Varšava, Ruskopoljsko. — Državno paročilo, ki je prav kar iz¬
šlo, kaže, da je bilo na industrijskem polju na Ruskopoljskem leta
1912 največ nemirov v  zgodovini ruske industrije, 76,000 delavcev
je bilo v raznih stavkah, kar je ena šestina vseh industrijskih de¬
lavcev na Ruškopoljskem. Največje stavke bile st"e v Lodžu s 30.000
in v Varšavi z 18,000 stavkarji. Izmefi 86 stavk’ zmagali šo* v stavi
k ah.

Indianapolis, Ind. —- Železničarji medmestnih električnih že¬
leznic so stopili v stavko. Oni -za-htevajo pri poznanj e unije, krajši
delavni čas in višjo plačo.

Granite City, 111,, —- Hud izgred je nastal, 'ker so hoteli zavzeti
Macedo-nci, Črnogorci in Grki mesta, katere so zapustili livarji, ki
so šli na stavko. Vnel se je boj med stavkarji in skebi, kateremu
je policija težko napravila konec.

G %-i

GOLNiNSKA PREDLOGA
PRIDE PREDSEDNIKU V ROKE

MLATILNICI EKSPLODI¬
RATE TRI VSMRČENI

Čeyene, N. D. (5. septembra Dva
mlatiča sta bili vsmrčena, ker je
eksplodiral parni kotel mlatilni¬
ce, ker ni kazalo delovalo, da bi
se videlo koliko pare je v kotlu.

Rosean, Minn. En mlatič je nar¬
tov in tri smrtnoranjeni ker je
| eksplodiral kotel pri mlatilnici.

AčNi  dogodki.

5' septembra
V u Jtlnailt  vojske Zdru-

aero Pla°n!> S L0V,e ker j4e pa "
r. Pan «ii z viso-čine 300

Lacija "

L %  ^enb,

o. septemibra.
t" 1 « 7 i. i 3rec her in Prin-
KAK .Bta bila
p čevlje,. \ a pa ^ a  * z  visoČi-

er se  •’ ie n ‘i i j u m '°

Se  septembra. Od
l^adj A bl10  H zrakoplov-
fiav p mori

fnariei Združe

L a Slnr m SV6tu se v '
teol i Cev  »d leta 1908,

te ša l e

112 .

ZADNJA VRANA

$245.000 ZA LOBIJISTA.

Washington, 6. septembra. —
Knjige National Assoeiation of
Manufacturers so pokazale, da je
ta kapitalistična organizacija pla¬
čala lobijistu Martin M. Mulhall-
u od leta 1903 do leta 1913 nič
v | manj kot $245,000 v svrhe, da je
deloval med kongresom za kapi -
talstom koristne postave.

V teh desetih letih je kapitali¬
stična organizacija izdala. nad
JF MRTV4j dva lli ilj ona  dolarjev za podkup-
•. len j e- kongresa v svoj prid.

5. septembra

TATVINA BISEROV.

Saginaw, Mich.,

Zadnji Indijanec roda Vran|

I,Crw) je umrl tukaj na riezerva-1
ciji v 120 letu starosti. Indijanec j
se je imenoval Met Wop, bil je - London 3. sept. V Londonu sta
indijanski vodja, pa se je le malo j bila aretirana Avstrijca, Silber-
- vmešaval v bitke in je kmetoval.! man in Guttvrorth in 3 angleži,
.-j ki so obdolženi, da so se udeležil

MOGOČE PRIDE V ROKE PREDSEDNIKA V NEKIH DNEH,
DEMOKRATI ZDRUŽENI. REPUBLIKANSKI NAPADI
NEVSPEŠNI. SENAT PREDELAL IZDELEK POSLANSKE
ZBORNICE.

Wasliingtom, D. C. 10. septem.
Demokratska colninska predloga,
ki se je vlačila -po senatski zborni¬
ci štiri mesece, je bila sprejeta
-zadnji torek zvečer. Senat je pred
logov mnogih točkah spremenil,
in je. v mnogih o-zirih nižja kot je
prišla iz poslanske zbornice, ka -
mor je bila poslana danes, da se
spremembe potrdijo, in jutri pri¬
de pred posebni odbor, kateri ji
ho dal pravo lice.

Konference, ki so se vršile med
poslancem Underwo-odom in sena¬
torjem SimmonsJom, vodje tarife
obehzbornic, zagotovi j a j-o, da bo
tarifno uprašanje rešeno v krat¬
kem času kadar pride pred zad¬
nji odbor, ki bo -dal tarifni pred
I logi pravo lice, v 'katerem se pred¬
loži predsedniku.

V kolikor se tiče prostega slad¬
korja in proste nevdelane volne
je predloga ostala taka, kot je za¬
pustila poslansko zbornico; mno¬
gim drugim stvarem je pa senat

NADŠKOF ZGINE..

Dunaj, 6. septembra Patrijarh
Bogdanovič, nadškof srbske cer-|
kve na Ogrskem je zginil pred ne-j

tavine $625,000. vredne biserne znižal colnino. Colnina po vredno

zavratnice, 'katera je izginila brez
sledu dne 16. julija med prevo¬
zom iz Pariza na nekega london¬
skega trgovca. Pred sodiščem so

kismi dnevi. Njegov klobuk so na -1 jih spozn ali -kot trgovce z deman-
šli na mostu čez heko Cast^in. iti, ter so jih poslali v preiskovalni
vsled česar se sumi, da je vtonjiL zapor.

sti (ad valorem) je za 26 odstot.
nižja kakor jo je poslanska zborni
ca določila.

. Senat jetonižal svoto, od sam¬
skih oseb, od $4000. .na$3000.; iiz-
'O-zete so žene in odvisni otroci;
izvzel je dohodke vzajemnih živ-

Ijenskih zavarovalnic, če padajo
isti -delničarjem v fco-rist; -zvišal je
razredni davek na velike dohodke
na šest odstotkov -za iste dohodke,
ki znašajo nad $500.000.; izvzel
je dohodke občinskih ljudskih
podjetjev; prestavil je dan, od ka
terega se prične pobirati pr-vo le¬
to- davek, od 1. januarja 1913 na
1. marca 1913.

Oolnine prosta je živina, pšeni¬
ca, volneni koci kojih vrednost je
pod 40 centov funt, volna angora
'koz, nenaravni alkohol, lan in ko¬
noplja, kožuhovina, smodnik, pre
nikalne slike, in več druzi-h, naj¬
več kovinskih stvari, in med mi -
neralijami tudi cement.. SladKor
postane prost eolnine z majem
1916.

Višja colnina se je naložila na
finejše stvari; prepovedano je u-
važevati blago, katero izdelujejo
edino otroci; in predsedniku se je
dala moč, da zamOre onim drža¬
vam, ki nalagajo amerikanskemu
blagu višjo colnino kot drugim dr
žavam, zvišati colhin-o na njih bla
go, ki se uvaža v Ameriko. .

■ Republikanci so skušali ovirati
sprejetje predloge, a združeni de-
mokratti so pri glasovanju vsik -
dar zmagali.

LJUDOŽRCI P0ŽR0

LOVCA ZA RADIJEM.

Brisbane-,ČAvStralija, 2. septem¬
bra. — Poroča se, da so kanibali v
neznanem okraju pokrajine Pa-
pua požrli John Henrika Warner -
ja, -ki je vodil ekspedicijo, katera
je iskala radij.

$130.090. — VKRADEN0.

Washington, 5. septembra. S
pomočjo ponarejenih listn jie po¬
kradenega $130,000. v State Nati¬
onal banki v Fort Worth, Tex.

OGENJ VNIČI VAS.

Idabel, Okla., 6. septembra -—
Požar je popolnoma -vpepelil vas
Bokhoma, ki je štela okoli 250 pre
-bivalcev. Škode je okoli $300,000.

VMORIJO SALONARJA

PRED OČMI ŽENE.

■ St. Louis, Mo., 3. septembra. -—
Dva ro-parja sta vstreliia zadnjo
noč salunarja Štefan Lukas-a rav¬
no ko je zvečer štel dnevni sku-
piček.

Žena je stala zraven, ko sta vsto
-pila roparja, prosila je roparja,
da naj vzameta denar, vendar da
naj pustita moža, vzlie temu sta
salunarja vstreliia brez da bi vze¬
la en cent.

OSEM MORNARJEV VTONE

Newport Nevvs, Va., 4. sept.
Tri podčastniki in pet mornarjev
bojne ladje Nebraska so -vtonili
ker je orkan razdjal čoln v kate¬
rem so plovteli po morju.

3 MOŽJE IN ŽIVINA VBITI

Jamestown, N. D., 4. septembra
Tri tuji možje so našli smrt v že¬
lezniški nesreči blizu tukaj. Dvu-
najst vago-nov naloženih z živino
in ovcami j«e. bilo razbitih, iu -veči¬
na živali je bilo vbitih. Vzrok ne¬
sreče neznan.

ČUDNA STRAST.

Pariš 3. septembra. Pierre Vigo-
l'orvx, ki, je že leta 1910 razrezal
jz britvijo v Lovre na Francoskem
I slavno sliko Michelangelo-vo je
! zopet poskušal vlomiti v Trocode-
jro muzej, kar se mu je še pravo -
! časno pr.&pre-čilo. Policija je izja-
I vila, da mož ni odgovoren za svoj
čin, ker -trpi na 'blaznivi strasti
j (maniji), ki ga goni poškodovati
j muzeje.

VRŽENA V SMRT.

Milnor, N. D., 6. septembra —
Trinajst letno dekle Hardy je bi¬
lo vbito v železni trgovini, ker je
šlo preblizu p-osnemalnika za sme¬
tano. Vrteč po-snemalnik jo je
zgrabil za lase, in jo je vrgel ob
Mia s tako silo, da je obležala
nrtva.

ŠTIRI VTONEJO .

Athabasca, Alta, Can., 5. sept.
Štiri možje so vtonili v reki Atha-
basea ker se je -zvrnil čoln v ko¬
jem so se vozili.

IZ NOVE DOMOVINE.

DULUTH.

— Mestni odbor za pouk (boaid
of ed ne at km) se bavi z vpraša¬
njem, če bd ne bilo vmestno vpelja¬
ti v High School poduk

v Šved -

škem in norveškem jeziku. Odbo-
iso predložili tozadevno prošnjo

ru

švedski in norveški prebivalci me¬
sta Duluth. Če se bode oglasilo
dovolj ukaželjnih v teh dveh je¬
zikih organiziral se bo razred in
podučevalo se bo v gotovih urah v
teh' jezikih.

Slovenci vedno vpijejo, da je v

vposlenih je pri zgradbi okoli 150
delavcev, katero število si bo pa
v kratkem podvojilo. Tovarna bo
zgotovljena v teku dveh leti, bo
stala čez dva miljona dolarjev, in
v njej bo delalo okoli 1000 delav -
cev.

— Odbor za St. Louis Countv
je sklenil, da ne bo dajal zanaprej
nikake nagrade za vuiičenje vol -
kov. Prišlo se je na sled, da so mno
gi kupovali ovčje kože izven St.
Louis Countv, in na nje dobili so
| pri County tajniku (nagrado.

t, _i — Da je skrajno potrebno po -

tem ali onem mestecu nu j cestne železnice med West Duluth

večina prebivalcev, slovenskih.

Če je res in če je dovolj slo ven«,
šolskih otrok, je pač skrajna ne¬
zavednost in zaničevanje meteri-

in New Duluth kaže avtomobil, ki
vozi med temi dvemi predmestji,
in je vsikdar polno naložen z ljud-

. „ . , . . c, mi. Avtomobil ima 14 sedežev,

nesra tezika, ako se ondotni blo- , .....  v  .

ntga ’ . j vendar naloži se jih mnogo vee, m

venci m Slovenke ne zavzamejo, . .

' . „ . ljudje so zadvoljeni, da le morejo

da bi se pot a.o i» ...., _■■■ . v j se fi na  njemu. Z prihodnjo nede-

den v s otenscim. >t m .,e . ■ • ij 0  vozila, bosta dva avtomobila,

praviti prošnjo na soiski odbor,

treba, da isto čim več starišev pod
piše, im da njih otroci izrazijo že¬
ljo, da so željni pouka v meterin-
ščini.

— Pocestna električna železni -
ca v predmestje New Duluth je
vedno bolj zahtevana. To-pot šla
je pred superintendenta družbe
depufacija obstoječa iz več me¬
ščanov iz New Dulutha in so pri- 1
tiskali nanj, dase tir položi še to
jesen, ker je sedaj cesta zravna¬
na in vležana za tračnice. Supe-
rintendent Warren je djal, da
ne more pred spomladjo začeti z
delom.

— Društvo Leo Tolstoj, S. N.

P. J., s sedežem v New Duluth
imelo je svojo mesečno sejo v
nedeljo dne 7. t. m. v hiši rojaka
Jerina. Mlado društvo ima že 33
članov, in ker se vedno Slovenci
naseljujejo v okolico pri jeklarni,
obeta to društvo postati močno,
posebno ker so na čelu društva
za procvit njega vneti in razumni
možje.

— Jagode zorijo v vrtu sodni¬
ka Frank H. Cutting v Fond du
-La.c v bližini jeklarne. Za sedanji
čas je pač to izvanreden sad.

— Okoliški farmer Joseph Crot-
tam je v zaporu, ker je vstrelil
svojo ženo.

-— Vsled mnogobrojnega pri -
seljevana v okolico k jeklarni so
šole polne. V predmestju Gary je
le mala šola z eno sobo in je natla¬
čena. Šolski odbor bo najel v ka
kem poslopju eno sobo, da se od-
pomore tej zadevi. V New Duluth
je velika šola in še ni prenapol -
njena, vendar bo treba tudi kma
lu misliti, da se zgradi za jeklar¬
sko okolico še ena šola in tudi vi¬
soka šola ,ker bo v par letih je¬
klarska okolica mesto, takorekoč
za se, ki ho štelo najmanj 25,000
prebivalcev. Pri novo rimskoka¬
toliški cerkvi v New Duluth se bo
v par letih najbrže zgradila tudi

— Tvrdka Maleable Stove Com-
pany namerava kupiti staro tovar
no pri postaji v New. Duluth, in
namerava zgraditi taim moderno
tovarno za peči, kjer bo vposle -
nih okoli 300 boljših in okoli 200
navadnih delavcev.

— Zaprli so uradnika v denar -
nem oddelku pošte, Arthur P.
Young-a, ki je bil vposlen na po¬
šti skozi 8 let, radi tatvine,, koli¬
kor se ve dosihmal $800. — poštne
ga denarja. Jemal je denar v ma¬
lih svotah.

-— V našem uradu so se zglasil:
J. Škrjanec, potovalni trgovec z
zlatnino, na poti na Range.

Mike Magovič iz Pineville, je
kupil loto pri jeklarni ina Gary.

John Hutar, Ely, delegat dru -
štva “Rudar” Jakob Muhvič, de¬
legat iz Gilberta, Mat. Vidas, Bi-
wabik, delegat društva “ Biwa -
bik ’ ’, Frank Mahnič, delegat dru -
štva “Delavec”; vsi štiri na poti
k konvenciji S. S. P. Z. V Milwau-
'kee, Wis.

Vinko Vidas, B3wabik,
Matečič, Aurora.

Anton Jakše, Calumet,

Henrry Delles, Aurora.

irem kraju pa ženo in otroke,
j Naj v miru 'počiva.

šolsiki čas se bliža ; zatoraj po -
trebujete trpežna obuvala, obleke
blago za obleke, in sploh vse kar
potrebujejo šo^rji in solarice,
Vse se dobi po nizki ceni pri
Peter Bezek-u, Ely Minn.

— John Hutar, delegat društ¬
va Rudar, št. 54, S. S. P. Z., se je
oglasil v našem uredništvo in se
je jako pohvalno izrekel napram
tajniku, Jerneju Bolka, ki ga je'
spremil na kolodvor.

— Poročil se bo rojak Simon
Marolt iz Jelovca pri Sodražici
s gospodično Agato Car iz Loške
ga potoka. Bilo srečno!

— Rojaka Jos. Slak in John
Gure odšla sta v Cleveland, O.

— Delavec Iver Wou)mas, ki
je bil vslužben pri Oliver Mining
Comp»ny ise je zgubil od svojih
tovarišev, ki so delali pri parni
lopati pri Si'bley 'rudniku. Nje¬
govo truplo so našli na železnici
med Ely in Wmton. Vbil ga je
vlak. Umrli prihaja iz Hougton,
Mich., kjer je sestra njegova.

— Rojaki pazite! Družba Oli¬
ver je prepovedala pobirati od -
rezke od hlodov (timbarjev). in
tudi rudeča drva. Kdor hoče na¬
birati, imeti mora dovoljenje od
družbe.

—Umrla je šestmesečna hčer¬
ka rojaka Franka Delač.

John

Mich,

BIWABIK

— Zgorela je hiša Frank Burg-
stadlerja do tal. En mož, ki je bil
v hiši se je precej opekel. Požar
je mast-al, ker je eksplodirala sve-
tilniea.

nova katoliška šola. Tudi mesto

CALUMET. MICH.

— Great Northern družba ima
vposlenih tukaj več delavcev, ki
čistijo gozd na sekciji 16. kjer se
odpre nov rudnik.

Na, mestu kjep bo šeft je mno¬
go skal, ki se bodo porabile za
zgradbo temeljna stavbe za parni
kotel.

GREANEY.

— Tukajšna nova rimskokato¬
liška cerkev je bila blagoslovlje¬
na v nedeljo, 7. tm. Posvečena je
sv. Brigiti. Slavnostno mašo je
daroval Rev. M. J. Comerford iz
Trent, Mich., sorodnik Tomaža
Feigh iz Dulutha, ki je cerkev
zgraldil.

HIBBING.

— Letošnje leto je mnogo več
šolskih otrok kot lansko leto. V
pisala se jih je dosihmal nad 200
— Lovski čuvaj je aretiral več
lovcev, ki so streljali sme. V sod
niji bili so kaznovani z globo
$ 25.

— Z dnem 8. septembra pričel
se je poduk v večernih šolah. Po-
dučevala se bo angleščina, knji¬
govodstvo, računstvo in 1  obrtno
risanje. Podučevalo se bo ob pon
deljkah, sredah in petkah zve 1  -
čer. Poduk je brezplačen. Roja¬
ki, to je lepa prilika za izobraz¬
bo.

NORWAY, MICH.

Vbilo je v šaftu št. 5 Ara -

gon rudniku rudarja John So -
derlund-a. Vbila ga je razstrel-
ba, in bil je strašno raztelešen.
Mož bil je 51 let star in je ruda -
ril v tem kraju 30 let.

Duluth ima letos 720 učencev več
kot lansko leto, kar kaže, da pre¬
bivalstvo mesta raste.

— Skale na West Superior Stret
je pričelo mesto razstreljevati.
Skalnata gora se hitro vmika de¬
lavcem, ki razstrelijo in odpelje¬
jo do 100 ton skal na dan. Skale

CHISHOLM.

•— V jezeru Rock, 20 milj sever
no od tukaj, je vtonil na “Labor
Day” delavec Herman Miller, 37
let star. Pripeljali in zakopali so
vtopljenca tukaj.

— Če se sodi rast prebivalstva
mesta po šolskih otrokih je Cbis-
holm mnogo večji letos kot lansko

NOVICE MED SLOVENCI V
AMERIKI.

Naselbina z veliko prihodnosjo. Miljone ton že¬
lezne rude se bo tu skopalo. V srcu izvrstnega rudar¬
skega okraja. Izvrstne prilike za vsakojako podje -
tje. Poslužite se prilike sedaj, ko je še vse v povoju,
in kupite loto. Prodajamo lote na lahke odplačila.
Podrobnosti zveste pri

Iron Range Townsile Co.

TORREV BUILDING

DULUTH, _ _ MINN.

Zastopniki:

OTON J. MAJERLE, 414 Jackson Street, Eveleth,
Minn.

JOHN SCHVAB, Box 433, Eveleth, Minn.

W. NICOlAJSEN,Glode Hotel, Eveleth, Minn.
in O Neil Hotel, Chisholm, Minn.

4^ r ==== n r ====in i==if====i n f====^f====i i^|i j


vročo vodo, Staričem > Kastelic
sinko Josip, starišem Gorup hčer
ka Frančiška.

— Umrla je v New York za
zastrupi j en jem po pomotni rabi
zdravil soproga urednika Hr -
vatskega dnevnika ‘ ‘ HrvatsM
Svijet”, Marica Krešdč. Zapusti¬
la je žalostnega soproga in troje
otrok.

— Umrl je v Durrffee, Iowa,
rojak Frank Gril, po tri letni bo¬
lezni. Tukaj zapušča žalujočo so
progo, koje brat Janez Gregorič
živi nekje v Kansas.

— Umrl je v Kemerer, Wyo.,
rojak Josip 'Sever,

— Nova slovenska šola se je
otvorila v Cleveland, O. V zvezi
z otvoritvijo je bil “fadr”. Po¬
slopje je moderno in krasno.

— Umrl je v Pittsburg, Pa.,
rojak Frank Mravinecj, star 28
let, rodom iz Perudine, pri Vini¬
ci, Kranjsko. Zapušča vdovo in
dvoje otrok. Bil je član K. S. K.
J.

— Umrl ie v .Oregon .City,

Ore., 12 le^g— Viktor Justin, ro

dorn iz slovenske farmarske na -
selbine Brockway, Minn.

— Poročila sta se v Barber -
ton, O., Rudolf Žgajner z gospo¬
dično Alojzijo Regina.

— Zlet priredi Družba sv. Ra¬
faela v New York v nedeljo dne
21 septembra v Benriy "Walters
Emerald park, Myrtle Ave., eor.
Martin Ave., Glendale. Začetek
ob 2 uri popoldne. Dobiček na -
menjen je došlim potrebnim pri
seljencem.

se odvažajo v Superior, kjer se leto. Vpisalo se je dos‘ilimal 1515
stavijo zgradbe ob jezeru za zve-j šolskih otrok. V visoki šoli je
zno vlado. j skoro 100 dijakov in na Chis -

— Znani zračni most (aerial holm podučuje 58 učiteljskih mo

bridge) je v popravilu in bo ne
porabljiv skozi dva tedna. Potni¬
ke na Lake Pint prevaža za ta čas
parnik.

— V nedeljo, dne 14. t. m., bo
najbrže blagoslovljenje vogelne -
ga kamena rimskokatoliške cer -
kve sv. Elizabete v Ne\v Duluth,

Stari Jordan rudnik bo zopet
v kratkem pričel s 1  pošlo -
vanjem. Rudnik se je odprl le¬
ta 1902 in je deloval 7 let pod
vodstvom Jordan Mining Co.
Pozneje je bil rudnik v rokah
posameznikov, sedaj pa ni že
delj časa . deloval. Rudnik je

ki se sedaj gradi. Stene cerkve se poldrugo miljo od pošte na Chi
hitro dvigajo, in upanje je da boi holm.

do 1. decembra cerkev gotova.

— Okolica jeklarne v Gary in
New Duluth se tako naglo polni s
prebivalstvom, da je nastalo po¬
manjkanje za stanovanja. Več hiš
se sedaj gradi, »n še več se jih pri¬
čne graditi .v nekih dneh, vendar
stanuje mnogo delavcev, ki so vpo-
sleni v jeklarni v Duluth in Vest
Duluth. V Gary in v New Duluth
so vse hiše polne, in če hi se tudi
zgradilo še 100 hiš bilo bi za vse
dovolj prebivalstva.

— Ital jan Frank štefano je
izstreljeval štore z dinamitom
na farmi AndeTja Fena, in pri -
tem je tako ponesrečil, da je iz¬
gubil vid, desno roko in več pr¬
stov leve roke. Spravili so ga v
bolnišnico na Hibbing. Nesreč -
než je bil oženjen in ima družino
v starem kraju.

ELY.

— Rojak Jakob Muhvič, dele¬
gat iz Gilberta k konvenciji S. S.

Cementna tovarna pri jeklar- P. Z. se je oglasil

mi v New Duluth se je začela hi - septembra v našem

v nedeljo 7.
uradu in je

tro dvigati.. Vseh 60 akrov zem -! prinesel žalostno, vest, da je vbi-
ljišča, katerega je kupila Portland lo njegovega brata John Muhvi-
Cememt Company, je sedaj oč.iš- j ča v Sibley rudniku na Ely.
čenega, in lotili so se zgradbemega ) John Muhvič je spadal k društ-

dela z vso vnemo. Jeklarni okvir
za cementno tovarno že stoji, in

vu sv. Antona, je 'bil 44 let star,
in zapušča tukaj dve sestri v sta

— Ožgan v eksploziciji v Wal
senburgu, Colo, je bil Mike Ko¬
šir. Pripeljan je bil v St. Mary
bolnišnico v Pueblo, Colo.

— Huda nesreča je obiskala
■slovenskega trgovca Fr. Kerže-
ta, k prodaja krmo in moko v
Clevelandu. V nedeljo pozno zve
čer je pričelo goreti v hlevu,
kjer je imel spravljeno 'krmo in
konji, vozovi in krma. Zavaroval
na svota je veliko manja od ško¬
de, ker znaša škupna škoda do
$2000.

— Nemila smrt je zopet pobra
brala dobro slovensko mater
Ano Fink, ki je bila izmed naj -
starejših naseljencev v Nevvbur-
gu, stara 46 let. Bila je zelo mar¬
ljiva gospodinja in mati osmih
otrok. Njena 16 letna hči je n -
mrla pred 8. meseci, in sedaj |a -
luje za njo soprog in 7 otrok. Po
kojnica je bila doma iz hinjske
fare, kjer ima 2 sestri in brata.
V Ameriko je prišla pred 25 le¬
ti. Bila je članica K. S. K. J.
Pretečeni četrtek jo je skoro vsa
n e ve burska naselbina spremila k
zadnjemu počitku.

— Umrla je Ljuboslava Ste¬
fane« v Nottinghamu, stara 19
let. Bolehala je za su.šico. Bila je
rodom Hrvatica.

— Umrla je Ana Petrovčič v
Cleveland O., Bolehala je za su-
š«o že dolgo prej. Pokojnica je
doma iz Notranje Gorice blizu
Ljubljane. V Ameriki je bila 9
let. V domovini ima stariše in
tri brate, tukaj soproga in 4 o-
troke. Stara je bila 26 let.

— Umrli so v Cleveland, Ohio.
Starišem Perušek je umrl sinček
Miljem, starišem Oeič jfe' umrla;
dveletna hčerka radi opeklin z

PRAVICA.

Pravica je jako dragi proiz -
vodišča, in se zamore, pa ne ved¬
no, dobiti pri sodniku ali pa pri
poroti. Bili so časi ko se dosegla
pravica s tem, da ;se je nabilo
svojega bližnjega; danes pa sta¬
ne mnogo denarja, če se hočemo
spraviti z obtoženem.

Pravico navadno prestavlja
ženska, ki ima zavezane oči, in
drži v eni roki meč, v drugi pa
tehtnico, slično kot jo rabijo le¬
karnarji. Nikdo ne ve zakaj se
je pravici prvotno ‘zavezalo oči,
izven, če je bilo mogoče vsled te¬
ga, ker ni razločevala krivice in
pravice, kar se tiče še danes
mnogokrat zgodi. Če bi pravica
odvzela zavezo iz  oči toliko časa,
da hi vprla svoje oči na ta ali
oni sodnijski odlok, bi mnogo¬
krat omedlela, padla bi na svoj
meč, in bi zdihnila ra  veke, pred-
no bi prišel odlok iz prizivnega
sodišča.

'Pravice ste dve vrst — po -
stavna in zasebna. Postavna pra¬
vica pokaže obtoženca v luči v
kateri ga vidijo priče. Kdor ho¬
če postavno pravico, imeti mora
postavo, dejstva in, dokaze; in
kdor ima te stvari na svojo stran
in še nekaj sorodnikov in prija¬
teljev med porotniki, bo dosegel
pravico po obravnavanju, ki se
vleče včasih leta.

Zasebna pravica je one vrste
pravica, ki napravi komu črrio;
oko, in potem stopi pred sodni -
ka, plača $10, in z Bogom. Te
vrste pravice je mnogo doli na
jugu, kjer se sodi ljudi z vrvjo
na vratu pod kakošnim telefon -
skim drogom. Edina nevarnost
pri deljenju te vrste pravice je,
da zamore obsojeni prvi klofni¬
ti ali tudi vstreliti.

DELAVSTVO NA PLAN!

Na plan prijatelji in prijatelji¬
ce onih, ki delajo! Nad 5000 slo¬
venskih rudarjev in delavcev je
na stavki v Calumet, Mich, 15,000
več je drugonarodnih rudarjev.
Boj, ki ga bijejo rudarji in njih
družine s kapitalom vsled suženj¬
skega tlačenja, je boj vsega delav
stva. Zmaga njih je zmaga vseh
nas, ki .delamo z rokami, ali z
umom. Poraz njih je poraz vsega
delavstva.. Stojmo jim ob strani
delavci in delavke, in. prijatelji
delavstva! Pokažimo dejansko
da nam nista tako opevana sloga
in tako hvalisano združenje le na
jeziku. .Pokažimo, dejansko, da
smo njih tovariši, njih bratje, Po¬
magajmo jim z osrčenjem v dopi¬
sih ! Pomagajmo jim s tem, da pre
prečimo pot skebom v Calumet!
Pomagajmo jim gmotno! Vsak de
lavec in vsaka delavka in vsakdo,
ko jem bije srce za delavsko stvar,
naj pošlje po svoji moči denarno
podporo za stavkarje v Calumet,
Mich., na:

NARODNI VESTNIK”

405 W Michigan St. Duluth, Minn

Vsi darovalci in darovateljice
bodo v listu obelodanjene, in de -
nar odposlala bomo vsako soboto
na pristojni odbor.

“Odpri roke, odpri srce,
Otiraj bratovsko gorje!” *

VARNOST!

Skrb, s katero
se vodi Bank of
Sliebojrg^n, jam¬
či trdnost in moč
Koristi vlagate¬
ljev in varnost
njih vlog je pr¬
va skrb naših
ravnateljev in u-
radnikov.

Mi Vas vabi¬
mo. da zberete
našo banko za
Vaše vloge.
Premoženje 3,000,000

BANKof SHEBOTGAN

A ROLL OF H ON OR BANK

3% INTEREST PAID ON SAV1NCS 3% I

CONRAD & HARD

KONCESIONIRANA MAEIItCA. Wau-
kegan, 111 . Tel. št. 95. Priporočamo se
Slovencem m Hrvatom. Vozovi za po¬
grebe in svatbe vedno na razpolago
Zaloga vsakovrstnih krst. Pokličete
nas lahko podnevu ali ponoči.

BURKE & WRIGHT,

115 So. Genesse St., IVualiegan, lil’

Tol. št. 732. Slovencem In Hrvatom v’

v\ aukegan m okolici priporočamo našo
dobro znano trgovino z železnino, brit¬
vami, noži in barvami. Izvršujemo tu¬
di kleparska dela. Cene zmerne.

J. A. PETROSHIUS i 2 ™ n ^’

no.  Cilicag-O 111. Tel. št. 965. Priporoča
se Slovencem in Hrvatom, kadar po¬
trebujejo vozove za svatbe ali pogre¬
be, katere ima vedno na razpolago po
cenejši ceni kod drugje. Velika izber
krst po nizki ceni. Pogrebe prevzema
po dogovoru.

in

JOSIAH COLLINS SS353S <>-

kviriev za slike, SO. RANGE, MICH.

Tel. št. 766 J. Priporoča se Slovencem
in Hrvatom, kadar potrebujejo po -
grebnika, ali če potrebujejo okvir in
steklo za sliko. Postrežba točna in za¬
dovoljiva. Cene nižje kod drugod.

Slovenci pozor

Samostojno Slov.-Hrv. Podporno Dru«,

Složni Bratje

Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleth

Mi„ t

Društveni odbor:

Box 123. Podpredsednik: p- Qv

96. II. tajnik: B 0 , . .

m est 0 .

Predsednik: Jolizr Intihar

I tajnik: rrant Peterlin, Rox 706. n. lajni«: Anton tavrtV
Blagajnik: Josip Francelj, Grand Av. '

Bolniški odbor:

Frank Blatnik, predsednik. Mat*. Hrovat 2a

Gregor Gregorčič za Spruce Loe. Frank Flataar. '

Nadzorniki:

Jokn Tanko. Frank štrukelj, John Kapus

Društveni zdravnik: Dr. Johnson.

Bedne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v
Francelj. “torarj

Bragi rojaki Slovenci in Hrvati! Zanimajte se za naš.
štvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni.


K?


/>!"'
, vr, \

f' -,,0

P  i ii» eD ,

i;

Slovenski gostilničarji pozor!

Moja tvrdka, je prva in edina slovenska samosto'
ki importira žganje naravnost s Kranjskega 1

ina.

t

IMPORTIRAN KRANJSKI BRINJEVEC,
IMPORTRAN KRANJSKI SLIV0VEC,
IMPORTIRAN KRANJSKI TROPINOVEC
HIGH LIVE BITTERS (Grenčec),
PRAVO ZDRAVILNO GRENKO VINO.

A. HORWAT, Si CHICAGO ST., JOUEL iri

^ eli  „

•■a se }  ;

o

; ifs esok olsk

>- ker . k S (

LleP-fl

kseh sK> vaSt

■deii'

OP

Lj»
60 h

jrii s0
lelave®
blagaJ"
u?


.9

ktH 1 !

Štirn,

Babič, trg

toga P odura

»i

— fja

Štembal, i
fjlentina Nag
j,j delavca, ‘
(,'r, dninar, <

m*!

wy<**r.

earnims

mr"  Jnth&Bonk

it wilf come in

handy jome<k

t, hlapec, ■
ttt .  vdova >
^ 68 let. — d
ivec hiralec,
iiaikar, dela v ■
rija Jenko'
63 let. —
tovarniškega
j Višnikar,
- Marija
o žena, 70 le
'»1 je dne t!
iliik južne
S star 77
'sla je v 63
letu svoje s
i«c, vdov;
^jn Jakovcu
ati.

'»poru se ob

ie v polic

NASA BANKA NAJ BO VA&A BANKA ol;

Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne nasvete in po -  slp aV(i | ^ e j (i
jasnila v raznih kupčijskih zadevah vsem onim, ki se obrnejo ut
nas v takih zadevah.

Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem prometu pt
sameznih oseb, tvrdk ali družb.

PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 ODSTOTKE

Miners State Bank cmshof.

Steni naznanjam Slovenskemu
ljudstvu, da imam v zalogi vsa
| kovrstne obleke za moške. Sloven-
| ci ko rabite obleko, obiščite nas.
Pri nas se govori slovensko.

Ma.x Wine & Co prva vrata od
First Natinonal Banke.

Chisholm Minn.

E3E

Ja

First National Bank

EVELETH, MINN.

Nafstarejša narodna banka na MesabaR^fl 6,
KAPITAL IN PREOSTANEK
$ 122 . 000.00
Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjiK cenal1 '

Parobrodni listi za vse črte.

Plačamo obresti po 3 od sto. ^

«sto prepo\

truplo

5 ašnioo k S\
* r eča v Lju
Ni Lin,
ri: ees ti št. t
i barski p G

2 adobil t

ča so „

- l “ im  voze

■ Holoo, j

V!«k/r

C  se  je.

p,

j 'Cp  li . 1

Je

ista

jj a S J°ieg:a

bl POd

j 1 ' a  Se

• iM

’ are iš 0
r °do. n


(o,

Duluth Brewing &

Duluth, Mimi.

Vari najboljšo in rojakom dobro zaJ
v steklenicah pod imenom ^
tudi pivo v sodčkih. ' •

Math. Kostainshek

4 lcala
O 6

L v ra; a

; Pa

:al

ia« 0l) eš

‘IulSš,

• •

upravitelj za Mesaba Range.

Najboljša Slovensko-angleška slo^

Prirejena za slovenski narod, s s 0 ^?j n g ( ‘':'
strokovnjakov, je založila Slovenic yC i^

Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v pb tn

i bin

_

bbwi i S Sb 1 w HI


u  stare domovine.



v

ani * e je
glista
s hod.


‘N,.

v

Nn*

vršil od dne 23.
hrvaško-slovenski
V kolikor, da se
"imenovati hrvaški, to
■ v,vsak sam ce pomisli,
aO^ 1  ' *' :  ’

,ški

s

C  nar0 d ni nit! naj m aj n

lmiinipn um

sedanji« 1  krivičnim

\  i n  komisar j atom, ki

■^fSrvaškem, m ™vn° ta
j.i. 1 zagovarja katoliška
sicer zato, da naspro¬
ti' l “ ntnim strankam, ki
odpravo. Ljubljan
jj i>J e ° , • i n  gostilničarji

<*$  U koristi ’ ker

>akn je > y  obiskovalci go -
,Se mošnjičke. Kakor
B ® b ‘* -•» shoda udeležilo


se J e

Sočo

Lani na vseslovan -
1  , kkem izletu v Pragi je
telovadilo 17000 sokol -

SOK'

Jjrat

• llde ‘7nseb Od 15

iljoaaosea.

. bi se

si :;, pži lo se je pa zleta okoli
t* de  ’. Od 15. do 17. av-
b il imel vršiti III. slo-
bil

^ 1 ?

S

(<dt>

m’)

5 bine

ur

ninfs

m

ne


banka,

ne nasvete e  I
ki se obrat?

i >kokki zlet pa je bi
$  , ]jer so se vladi hlaei-
^ x ’ V , med sokoli ki bi bili pri-
slovaških pokrajin To
* jgtalo denarja v Ljublja¬
ni so v Ljubljani: Simon

„ klavec 60 let. - Antonija
fc,v-n. blagajničarka, 24 let
FL Štirn, užitkarica, 38 let.
j ml Babič, trgovec in posest-
ffL let . - Angela Egy, hci ze-

,,ffii poduradnika, 2 leti.

"t'štemhal, služkinja, 19 let.
Valentina Nagode, žena želez-
keja delavca, 29 let. — Janez
Zr.  dninar, 61 let. — Franc
(jnik, hlapec, 52 let. — Marija
kman. vdova železniškega vra-
jl  (jj let. — Tomaž Zmrzlikar,
iavec hiralee, 71 let. 1 v ana
jolnikar, delavčeva žena, 26 let.
Marija Jenkovec, učiteljeva v-
iova. 63 let. — Marija Triler,
i tovarniškega delavca, 4 leta.
auko Višnikar, rejenec, 10 me
ut.  - Marija Černe, posestni-
a žena, 70 let.

Ikri je dne 22. avgusta pod -
adnik južne železnice Matija
li&vee star 77 let.

Uarla je v 63. letu starosti g.
51. letu svoje starosti g. Marija
akovec, vdova po ranjeni g.
idrejn Jehovcu, učitelju v Kam

7 zaporu se obesil. V soboto po
«i se je v policijskem zaporu o-
®1 Pavel Železnikar, ki je imel
»mesto prepovedali povratek.
TOovo truplo so prepeljali v
»rtvašnico k Sv. Krištofu.

Kesreča v Ljubljani je pripo -
Njanju Lingarjeve hiše na
cesti št. 6. pauel z odra 48
tm zidarski pomočnik Ivan Jaz-

J° Je pa zapelja s kolesom na ne¬
kega psa, nakar se je zvrnil in'si
zlomil levo nogo v kolenu.

Smrtna kosa. V Ljuibljani je u-
mrl trgovec Franc Babič na Do -
lenski cesti, star 45 let. Za gla vne
ga dediča je postavil šolsko Druž-
k ? v  s 3' hlinila in Metoda, ki dobi
hišo št. 44 na Dolenjski cesti, vred
no nad 100.000 K. Strankam v hi¬
ši je izgovoril eno leto brezplačno
stanovanje, svojim poslom je vo -
lil 1000 K.

Strela ubila Cerkvenika. Bohinj
ska Bistrica, 20. avgusta popol -
dne je ubila strela cerkovnika z
Nemškega rovta, po domače Gte-
ja, v gozdu na vresju” nad vasjo.
Čuden slučaj je, da je prvega mo¬
ža njegove žene tudi strela ubila.

Umrl je na Glineali št. 30 kole¬
sarjem dobro znani Joško Pleško.

Obešenega so našli 22. avgusta
zjutraj v gozdu pri Veliki Gobi v
litijskem okraju okrajnega slugo
Janeza Pajerja. Prodal je leta
1910 posestvo v Bor ji, s samo služ
'bo pa ni mogel izhajati; zato je
zlezel v dolgove. Ker ni bilo tudi
doma prave zastopnosti, se mu je
najbrže um omračil. Njegova, ma¬
ti je bila že v blaznici 'v oskrbi.

Umrla je v Št. Petru pri Novem
mestu gospa Marija Bojane, roj.
Vintar dne 22. avgusta. Pokopal
jo je mil. prošt, novomeški gosp.
dr. Elbert.

Sirovost želez, delavca. Dne 20
avgusta so šli železniški delavci
v Birčni vasi k zajutrku in grajali
nekega Dalmatinca, ki je nosil se¬
boj tak nož za obrambo. Nato pla¬
ne Dalmatinec z nožem na Rajiča
in ga rani na roki. Ko mu je hotel
Rajič uiti, ga je sunil z nožem pa
še v hrbet, ga urezal na levem nad
lehtu in na glavi. Tako obklane-
ga Rajiča so prepeljali v bolnico
Dalmatinec, ki se 'baje piše Maru¬
šič, je pa pobegnil.

ŠTAJERSKO.

Pobeglega graškega knjigotrž-

ca Bartscna. so 'na Dunaju izsledili
in zaprli.

Logarska dolina v nevarnosti?

Kakor se poroča, so hudourniki
gozd, ki je pred 40 leti segal še do
slapa Rinke in pokrival obronke
ob obeh straneh doline, že tako u-
ničili in zasuli s kamenjem, da se¬
ga goličava že sikoro prav v doli¬
no. Plodni Savinjski dolini in tam
■kajenjim sediščem in ljudem preti
velika nevarnost.

Po našo zemljo gredo. V teku
sedmih mesecev letošnjega leta

nam je

ugrabila Siidmarka mno-





»ter zadofoil take notranje po- j g 0  zemlje na meji. V Šent liju
•»■tla so ga morali prepel ja- j j e  naselila dve nemški družini, v
frealnim vozom v deželno bol- Cirknici dve, v Pesnici, Rančah
®w. Poleg Jazbarja je padel j Dobrenju, Zg. sv. Kunigundi. V
Mrasenek drug delavec, kate-i Rančah in Pesnici je naselila pr-
k sreči ni nič poškodoval. V a nemška kmeta. Naseljene dru-
se je. 37 letna Franci- i žiue so tri iz Virtenberškega, dve
m,  r:l ='nan, posestnika žena iz j j z  Severne Češke, 1 iz' Saksonske-
11, j e  (jup avgusta u. ;l  Galicije in Koroškega. Sloven-
a  svojega moža in. starejše-! c i zapuščajo svoje domove in gre-
#  I a  P oc ^ kozolec deteljo nakla j do , s  trebuhom za kruhom, a tuj-
L ™’ a  je igralo še petero c i prihajajo k nam in živijo kot
P 1 - starejšo Micko pa je po - 1  gospodje na naši zemlji. Zakaj ne
'odo. Ta je odšla. Ko je naseljujejo Nemci vsaj staj er-

““ 1  škafom na
“ klicala

glavi do-

cijamskih, družin na svojih p o se st-
mater, da ji poma- v ih, alko so jim res tako pri srcu.
L se ni odzvala. Otrok je kakor zatrjuje “Štajere”. Slo-
a raz  glave in iskal ma -j venci morajo ostati hlapci in vi-
P a  ni.bilo tako hitro naj - j ničarji, po .gospodarje si hodijo
.. a J časa jo je našla, na i na  Prusovsko in češko.

^šeno. Predno je o-
( jjil are jš e ga brata doklica-
,• a ma li že mrtva. Mati se
,; r " t esi ! a vs Kd momentalne
je n '^ eaa  Kt stara ma
J D  .edinimi leti ne enak
je življenja. U-

j 1 a  zelo marljiva gospo -

.r, 1 ;*/ Dravljah Julija Ku-
H ^ *° ^ležaarjeva. Pogreb
'a In . °L 6 uri zvečer.
1,1  tekom sedmih let

*H„ st) ri h

jetiko

,7 ec a. F

eere, ki so v^se

Bogata ogrska svatba. Zadnja
leta se v časopisju v pasjih dneh
redno pojavlja glasovita ogrska
svatba, na kateri se pojedo in po¬
pijejo nezaslišane količine jedil in
pijač. Tako tudi letos poročajo
peŠtanski listi o noki taki svatbi
v Kossuthfalvi. Tu se je ženil z
Ilono Tipold —- najlepšim dekle¬
tom svojega kraja — kamnosek
Virag v Topolyi. Na svatbo je bi¬
lo 'povoiiljenih 370 družin, ki so
pojedle: 2 vola, 5 pršaičev, 200
rac in gosi, zaboj jajc in dva met.
stota moke; vse to so zalili z 1200

iz JhT 0 Medie ’ posestmi j ]it r i v ina, 500 litri piva in 250 lit
je n iT vasi  Pr> Novem ri  g rne  kave.

1

Prišel
“esa

med delom pre -
. P, r ‘ mlatilnici. Jer-
je vr f7 jel Za  °^kko tako,
t>u T' 6  . Se kcdo  potegnilo
r  'ko p° mdo  hrbtenico in
i)oi,kv re P e Uali so ga v kan
dan, u lt0 ’ ^Kr je pa že
'"url av l? us ta vsled po-

7qo  7 ko, ksar. šestnajst-
a i s  se je peljal od

PRIMORSKO.

‘‘'Tatvine pri puljski občani. Biv¬
ši uradnik puljske občine, 28 let
stari Camilo Descovich, je bil svo
jeeasno z dragimi tovariši, ki so
bili toženi radi sleparije in pone-
verjenja od porote v Rovinju o -
proščen. Ker pa je bila oprostilna
razsodba omenjenegž

vržena, se bo moral Descavich za¬
govarjati pred poroto v Celovcu.
In mož ima do porote v Celovcu
toliko zaupanja; da se je pripe¬
kal v torek iz Benetk in se javil
policiji v Trstu. Sicer italijanski
sleparji nisi vsi tako pogumni.

Ženski kot sodnici. Težak Jožef
Kueas v Trstu živi že trileta lo¬
čen od svoje žene. Vso to dobo se
nista brigala drug za drugega, a
sedaj, ko si je hotel on dobiti
drug par, se ga je žena še enkrat
spomnila. Nekega večera ga je pri
čaikovala z nelko tovaršico pri hiš¬
nih vratih in ko je prirogovilil
domu, sta -ga napadli in strašno
nalomili. “Vražje babe, teple so
me, da je pokalo kakor po vreči
otrobov,” je javkal zdravniku
pri rešilni postaji, kamor se je za¬
tekel po pomoč.

Trn se zgodaj ostri. Tržaška po
licija ima zaprtega, nekega neka¬
ko 12 let starega dečka, o kate -
rem ne ve, odkod je in ne kako se
imenuje. Sam pravi, da se piše
Josip Vatovec in je najprej trdil,
da je ušel staršem iz Porto rose,
nato iz Sežane in slednjič iz Op -
čin. Ker pa tain ne vedo ničesar o
kakem Vatovčevem dečku, je
fant očividno prefrigan lažnjivec,
ki ima še “lepo” bodočnost.

Prebrisan voznik. Voznika Iva¬
na Furlaniča v Pulju sta pred par
večeri napadla dva lopova, pred
katerima je komaj otel svoje živ -
iljenje. Približala sta se bila nje -
govemu vozu v temi in sta zahte¬
vala, naj ju zapelje inekam v oko¬
lico. Trojica je sedla v voz, a za
■mestnim pomerjena sta se lotila
neznanca kočij aža, eden z nožem,
drugi s palico. Vozniku se je zde¬
lo najbolj umestno skočiti z voza
in pobegniti; voz in konja pa je
ustavil pozneje neki vojak.

Ginljiva zakonska ljubezen. V

torek jutro je uimrla v Trstu po
dolgi in mučni bolezni gospa Li¬
zi Terni in tekom istega popoldne
njen soprog Avgust, ki je bil iz -
med najbogatejših in najuglednej
šib meščanov. Gospod Terni se je
bil pred časom z ženo vred z auto-
mobilom ponesrečil, vsled česar
so morali oba operirati. Umrla sta
pa oba isti dam kljub operaciji.
Znamenito pri tem je dejstvo, da
so morali soprogo operirati na le¬
vili prsih in da si je dal mož ure¬
zati s telesa primeren kos kože,
da bi rešil ženo. Umrla pa je ona
iin za njo požrtovalni soprog.

Zgodbe dveh dezerterjev. S par
mikom “Szapary” sta prispela v
Trst dva češka dezerterja, ki sta
bila pobegnila iz Bosne v Črno -
goro, se nato udeležila vojne v Al¬
baniji, potem pa se napotila pre¬
ko morja v Italijo. V deželi oranž
in citron pa jima je' šlo tako sla¬
bo, da sta šla sama h konzulu, da
bi ju poslal domov.

KOROŠKO.

Izginil je trgovec Peter Meša v
Št. Rupertu pri Celovcu in zapu -
stil več tisoč kron dolga.

, Ponesrečil je v tirolskih gorah
inženir in strokovni, učitelj Mitter
mann iz Beljaka, navdušen in pre
viden turist, in sicer na Selli. Bil
je takoj mrtev.

Mako dolgo še? Prišel nam je v
roke famozen dokumenti: “Da
is^mtliefae lnwohner der Gemein-
de F. und auch H. als Beschwer-
defiihrer der deutsehen Sprache
mjjehtig sind, liegt fiir die gefer-
tigte Staatsbalmdirektion kein
Anlass vor, iiber Ihrer Eirntra -
gung in das B es c h w e rd ebu c h der
Station F. vom 14. Juli 1913 eine
Verfiigung zu treffen.” (Ker so
vsi prebivalci občine B. in tudi Č.
kot pritoževale« zmožni nemške¬
ga jezika, za podpisano ravnatelj
vstvo državnih železnic ne obstoja
■noben povod, glede vaše pritožbo
v pritožni knjigi postaje B. od 14
julija 1913 kaj ukreniti.) — in
sedaj naj pride kdo in reče, da
nismo v — Turčiji! Saj niti na
Turškem niso mogli ljudje, kate¬
rim se očita, da imajo aziatsko
kulturo, z večjo predrznostjo in
hladnokrvnostjo teptati zakone
kot pa delajo c. kr. uradniki, ka -
te r im  se očita, da so oblizani od
zapadne kulture. Dalje! Prvi sta¬
vek je la?! Ako se tako nesramno
lažete c. kr. uradi, kako naj va.m
ljudstvo zaupa? Kaj ne gg. urad¬
niki, vi ste prisegli izpolnjevati
avstrijske zakone, in sicer vse, to-
raj tudi § 19. drž. tem. zak. Kako
pa izpolnujete to prisego? In kon¬
ično ee bi bilo reis, kar trdi ravna-'
teljstvo, kar pa nikakor ni —- ako
tre verjamete, pridite in se prepri

čafte — kaj pa ravnateljstvo to
sodišča za-! briga, če, zna kd'o nemški ali ne ?

Slovenski jezik je v zakonu pr • -1
nan kot drugi deželni jezik. Aho j
so drugi ljudje prisiljeni izpoln.je- j
vati postave, ali je samo za c. kr. J
uradnike izjema? Gorje ti kmet I
ako ne plačaš svojega davka do J
zadnjega vinarja, tudi če bi moral i
potem stradati. Takoj so nad te¬
boj vse mogoče oblasti. Ako pa u-
radniče iz same nemške naduto¬
sti, čeravno dobro razume sloven¬
ski — če pa me razume, pa nima
nič iskati v naših kraljih — ti ne
postreže, kakor ti želiš in kakor
bi moral postreči, ker tako zahte¬
va postava, potem pa pridejo sa¬
me višje oblasti in ščitijo nepo -
stavmost. One, ki bi morale daja¬
ti dober zgled v izpolnjevanju po¬
stavnih zahtev, ščitijo nepostav -
nost. Daleč si že prišla stara, mo¬
gočna Avstrija! Ali ne bo tako
ravnanje tvojih lastnih ljudi tvo¬
ja smrt? Kajti država, ki je sama
v sebi needina, kako naj obstoja?
In to je vendar največja needi -
nost n nasprotstvo, ako poklica¬
ne oblasti delaJjo ravno naprotno,
kar bi morale im kar zahteva za¬
kon. Seveda ljudem, ki bi bili ra¬
di odrešeni in srečni v objemu
blažene Nemčije, je način njiho¬
vega dela zatiranja druge narod -
nosti najkrajša pot do cilja. In ti
avstrijska vlada, kaj praviš ti k
temu? Seveda ti imaš drugod do¬
sti opravka, uboga avstrijska
vlada; ti komaj utegneš skrbeti
;za tebi tako zvesto vdane Alban¬
ce; za Slovence se pa itak ni tre¬
ba bati, kaj ne? Saj >L poznamo.
Njihove zvestobe ,ffljhče ne omaje.
Saj že stoletja vračajo klofute s
poljubi. Zato pa le po njih; Imajo
tako čudno potrpežljive hrbte.
Ampak vsak človek se enkrat na¬
veliča šikan. Naveličalo se jih bo
tudi maše ljudstvo. Posledice pa
potem nosite sami! Enkrat vse
prav pride ! Tudi ta odlok c. kr.
ravnateljstva državnih železnic
bode prišel enkrat prav. Kako dol
go bodemo še čakali na enako -
pravnost ?

RAZNOTEROSTI.

Koliko je izdala ruska vlada za
zadnjo mobilizacijo. Iz Petrogra¬
da poročajo listom, da so vojaške
nabave in delna mobilizacija ob
času vojne na Balkanu stale Ru¬
sijo 390 miliijonov rubljev.

Svojega moža okradla. Žena ne¬
kega perzijskega milijonarja Mir-
za Iladi v Parizu je svojemu mo¬
žu ukradla 600.000 frankov vred¬
no zbirko znamk, nato se pa sama
javila policiji. Izjavila je, da je
tatvino izvršila 'zato, ker njen
mož noče dati potrebnih sredstev
z,a preskrbo svojih otrok.

Požar na gentski svetovni raz -
stavi je uničil španski pavilijon;
požar je trajal 20 minut.

5000 K najdenine je dobil mest¬
ni vrtnar v Karlovih varih, ki je
našel in vrnil biserni ovratni na¬
kit, katerega je bila izgubila ne¬
ka dama in je vreden 100.000 K.

Orožnik utonil. Dne 19. avigu -
sta je pri Kufsteinu v samomoril¬
nem namenu skočil v Ino neki de¬
lavec. Da bi ga rešil, je skočil za
njim v reko neki orožnik, a tudi
on je utonil v deroči vodi. Trupel
utopljencev še niso našli.

Lvov, 21. avgusta. Župana in
hranilničnega ravnatelja v občini
Hat,uš dr. Wiesenbergerja so za¬
radi poneverbe zaprli.

V sanjah je videla umirati ma¬
ter. V noči od torka na sredo mi¬
nulega tedna se je sanjalo v Pa -
dovi neki gospe, ki je rojena Tr¬
žačanka, da je padla njena mati,
ki je živela v Trstu pri drugih lju
deli, z okna im se ubila. Gospa se
je prebudila po težkem snu in je
tresoča se povedala možu o do ¬
godku, ki ga je videla v spanju.
Mož se je nekoliko smejal ženi¬
nim sanjam, slednjič pa ji je ven¬
dar dovolil, da sme v Trst k mate
ri, ki je gotovo zdrava kakor ri¬
ba v vodi. Gospa je res odpotova¬
la in v Trstu je izvedela, da je ma
ti ono noč umrla. Lahko si je mi¬
sliti žalost hčerke, kateri niso bili
ničesar javili o smrti, ker je bila
starka nekam založila njen na -
slov.

Po vsej Avstriji so obhajali pov
sod zelo 'slovesno cesarjev rojstni
dan. Slovenci seveda niso smeli
zaostati 'za drugimi narodi, ter so
morali pokazati, da so prav zado -
oljni, ker se jim ne dovoli nobe -
nih pravic.

Avstrijska vlada je vendar en¬
krat začela odpuščati vojake re -
zerviste, ki so, morali čez pol leta
gladovati na meji in čakati, kedaj
jih bodo pognali kronani kapita -
listi pred sovražne topove. Niso

pa stradali rezervisti sami, stra -
dale so tudi njihove žene in otro-
ei; Vračajo se domu "z veseljem,
ker je konec vojaških muk.

Igralnica v Cirknici pri Reki.

Hrvaška deželna vlada je nekemu
konsoreiju izdala. 25 letno do volje
nje za 'otvoritev moderne igralni¬
ce v Oirkuici, v kateri bodo dovo¬
ljene vse igre.

V bosanski Posavini -se je minu¬
lo soboto utrgal oblak; voda je
preplavila lepa polja.

Šolske hranilnice. V minulem

šolskem letu so v S>v. Ivanu Zeli-
na na Hrvaškem ustanovili šolsko
hranilnico, katero samostojno u-
pravlja odbor šolskih otrok, uči
teljstvo pa ima nadzorstvo. Vla¬
gajo se vsote od 2 vinarja dalje;
vloge se sprejemajo dvakrat na
teden in se ob navzočnosti pred -
sednika, blagajnika, in enega od¬
bornika mečejo v hranilnice. Vla-
galec dobi pismeno potrdilo. Ko
vloga doseže 1 K, dobi vlagatelj
hranilno knjižico Knjigovodstvo
se pravilno in vestno vodi. Lani
so dosegle vloge 596 K 34 vin. —
Na Češkem so šolske hranilnice že
jako razvite in je bilo že leta 1906
samo v kmečkih zadrugah vlože¬
nega 864.453 K denarja šolskih
otrok.

Smrt v pijanosti. 9 avgusta zju¬
traj so našli pred Permetovo hišo
v Ivančni gorici v obcestnem jar¬
ku mrtvega znanega pijanca Fran
ca Kavšek iz Mleševa. Ležal je na
ustih. Prejšnji večer So ga videli
pijanega ter je najbrže padel na
usta in se zadušil.

V obrambi matere .ubil očeta.
Risbo Pajiin v Mokrem v Bosni je
bil hud pijanec in je grdo delal s
svojo ženo. Ko je te dni zopet pi¬
jan začel hiti svojo ženo, je pri ¬
skočil materi na pomoč še nedo -
rasli sin Stevo, ki je v boju z oče¬
tom potegnil nož in večkrat zabo¬
del očeta, ki je vsled ran umrl.
Nesrečnega fanta so zaprli.


Mali oglasnik.

POZOR ROJAKI!

Hiša z gostilniško koncesijo in
lota na prodaj, na najboljšem pro¬
storu v Gilbertu. V hiši je vodo -
vod; prvo nadstropje ima 8 sob in
2 kopalni sobi. Istotam se proda
več sodov izbornega domočega vi¬
na, velika zaloga raznovrstne dru¬
ge pijače in smodk. Kdor se požu-
ri je lahko v 30 dneh srečen. Vred¬
nosti je,za $8000, proda se vse za
$6000. Vzrok cenene prodaje je:
Starost ih slabo zdravje. Marko
Matekovich, gostilničar, Broad -
way St., Gilbert, Minn.

NAZNANILO.

Kdor hoče puške o'd $6.00 na¬
prej, ali šivalne stroje od $26.00
naprej, ali najfinejše 25 let jam-
čene britve od $2.00 naprej, naj se
zglasi pri podpisanemu. —- Po -
pravi jam puške, samokrese, šival¬
ne stroje ter brusim britve, nože
in sploh vse rezilno orodje. Za de¬
lo jamčim. V popravilo mi lahko
■pošljete tudi po'pošti. — Pišite mi
in Vam natančno pojasnim pisme¬
no. — Edina slovenska trgovina
te stroke v Ameriki. Za cen j. na-
ročbe se priporoča K. Bauzon,
6120 St. Klair Ave., Cleveland, O,

GARY IUMBER CO.

Conmi£>22wealtii Ave. & House Street
NEW DULUTH, GARY, MINN.

STAVBNI LES, ŠINGLI
TRDI LES ZA POD
CEMENTNI OMET IN CEVI
ZA ODVOD VODE
PAPIR ZA STENE IN STREH
STAVBNI PAPIR ZA STENE
IN STREHE.

Belo prijatelj!

Kadar si žejen, ali če te tare
maček, oglasi se v gostilni

“Pri mačku”

(Anchor Bar)

Kadar prideš s poulično karo,
oglasi se na 311—3rd Ave. za
dobro pokrepčilo ali za vse dru¬
ge posle, kjer boš vedno dobro
postrežen.

na 311—3 Ave.

HIBBING, MINN.

JOHN POUSHA. lastnik.

Cenjenim naročnikom!

Na mnoga vprašanja glede slik iz balkanskih vojsk,
avstrijskega vojaškega manevra, avstrijske cesarske
rodbine ter raznovrstnih nabožnih slik, naznanjamo,
da dobi eno sliko zastonj le isti, ki plača celoletno naroč¬
nino na polutednik “NARODNI VESTNIK”, in to velja
od 15. maja 1913  naprej.

Kdor se torej naroči sedaj in plača celoletno naroč¬
nino v znesku $2.00, dobi eno sliko zastonj. Naročilu
pndejati je 5 centov za ovoj in poštnino. Velikost slik
je 16x20, in so pravi kras za vsako sobo.

“NARODNI VESTNIK”, 405 W. MICHIGAN ST.

Duluth, Minnesota.


ELCORA'

MATTAFFA & FASHION

SO NAJBOLJŠE SMODKE V DULUTHU.
KATERE IZDELUJE DULUTH CIGAR CO.

W. A. KEHTEL, 118-120 W. Michigan St., Duluth, Minn.

V

Miners National Bank,

EVELETH, MINN.

Kapital, preostanek in delniška
odgovornost

$74.000.00

e s- e

'Pošiljamo denar in prodajamo paroMne liste
na yse strani sveta.

Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah.

Poselite nas.

n

/

ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM, DELAV¬
SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJI JE
MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV !

FIRST NATIONAL BANKA

DULUTH - MINN.

Glavnica -----  $500.000.

Preostanek in nerazdeljen
dobiček - - - - $1,550.000.

V to banko vlaga država svofe
vrednosti.

[Obresti hranilnih vlog se plačujejo od
dneva vloge.

Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni Vestnik’

r,


SMODKE

NAJFINEJSE KAKOVOSTI Z GRBOM SLOVENSKE DELAVSKE'POD¬
PORNE ZVEZE, IZDELANE IZ NAJFINEJŠEGA TOBAKA. DVOJE VRST
PO S CENTOV IN 10 CENTOV.

Za obilna naročila se priporočam vsem slavnim društvom Slov. De¬
lavske Podporne Zve_e. Blago razpošiljam na vse kraje pofitnine pro¬
sto. — Cene zmerne. — SVOJI K SVOJIMI

MARIJA MENCINGER,

1454 E. 26 Street, Cleveland, Ohio.

5

Astalli


“Narodni Vestnik

National Herald.

Slovenje Sami-WeeKly.

99

Dwneb and puftUshefl by ttie

SSovenian Printing &  Publishlng Company

a Corporation.

Joseph Koshak, Treasurer
Plače ot Business: Duluth. Minnesota, 40E W. Miotngan Street._

National Herald

isstied e ver* Monday and Ttiursday; ssibseription yearly $2.00

The besi Adverttsing medlimi among Slovenians in ttie Nnrttiwest
Rates on application

jntered as second-class matter May 11.1911 at the post oftlce
Duluth, Minn., ur.der the Act Marci 3, 1879."

^NARODNI VESTNIK«

izdaja

Slovenska tiskovna družba, Duluth, Minn.
* n »|a vsak ponedeljek In četrtek xvečer na 8. straneh

Naročnina slane:

Za Ameriko tn Canado za celo teto
za po! ieta

Za Evropo za celo 'eto . .

$2.00

$1,00

$3.00

Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo.

Oename posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov:

“Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street

Dullltli« Minn.

VZROKI IN ZADRŽKI NAPREDKA.

(Dalje). •

Pridelkov in izdelkov na svetu je odveč,..ven¬
dar vlada med ljudstvom Aberacija povsod.
Krivi temu so staroveški zakoni, ki dovolju¬
je posameznikom velika podjetja im prometna
sredstva, in pa neumnost zaprtja mej. Vse to
se bo enkrat zrušilo v prah, zavladalo bo .pri-
proisto ljudstvo, in pridelovalci in preizvajal-
' ci ne bodo stradali sadu dela. Beračija je
eden najsilnejših povodov fin podlag napred¬
ka.

Napredek na vseh poljih ene države vzbu-
d obenem napredek druge. To je jasno. Kar
najde ena država dobrega, to prevzame s ča¬
som druga. Puške imajo vojaštva, vseh sil sko¬
raj jednake; vojaške aeroplane imajo tudi že
vse države; gospodarske metode tudi preha¬
jajo iz ene države; v drugo. Saj je pa to tudi
v manjšem opaziti: Sosed, ki vidi, da sosedu
polja dobro in lepo rode, ker jih obdeluje
in čisti s stroji, jih umetno ■gnoji, itd. bo tu¬
di sam poskusil tako.

Še ena sila. je, ki vrti kolo napredka ne¬
prenehoma, trajno in vkljub vsem Oviram zma
goslavno naprej. Ta sila je naravni nagon, ki
se glasi, da mora vse hoditi pot naprej, po¬
časi sicer, a gotovo. Tudi v prirodi je ta zakon
napredka uveljaven, v. tihi in na videzno mrt¬
vi prirodi. Pred tisoč in tisoč leti so oživljale
to zemsko oblo živali, ki so bile velikanske
in silne, močne in strašne. Vse sedanje živali
so bile večje, drevesa so bila- druga, konstru¬
kcije peres ali listov še ne tako fine, itd. Na¬
rava je napredovala, iz Goliatov je vstvarila
Davide; prej nerodne — sedaj skočne, prej
■so si morali iskati mnogo hrane — sedaj za¬
dostuje' manj, itd. Sploh tudi med rastlin¬
stvom in živalstvom bi se dal zaslediti krasen
napredek z vsemi zadržki in vzroki. Ta narav¬
ni pogoj vlada tudi svetovni, to je človeški
napredek.

Ti temelji, te sile in ti žarki so vskiili,
vzgojili in oživili lepo cvetlico človeštva — na
predek. A iztegnila se je senca tudi čez to
cvetko, zarjuli so viharji čez njeno prst, ulo-
mili so ji mnogotero vejico in osuli marsikate¬
ri cvet, tu in tam ji tudi izruvali korenine.
•Prva in glavna, ovira svobodnega mapred -

grofa Leva Tolstoja ker ni poklekoval p-od
tiransko sveto cerkev Rusije’, kbje'’ pravo¬
slavna vera drži največji slovanski narod v
duševni temi in v skrajni bedi. Resnični na¬
predek je vzklil še le tedaj, ko so jeli dvomi¬
ti o bogovih in,boginjah, ko so si začeli lju¬
dje pojave v naravi razlagati po svoje. Perža-
ni niso mogli nikdar napredovati bolj; ker
jih je ravno vezala moč vere im zato seve tu¬
di moč — duhovščine. Isto je pri'Turkih, ko-
jih sultan ni dovolil na podlagi njih svetih
bukev, Korana, da bi se v miljonskem mestu
Konštantiinopelj vpeljal telefon in' električna
železnica. Mohamedanizem drži Turčijo skoro
v istih časih kot je 'bila pred 1W letih, in v
mnogih ozirih takrat., ko so vdrle te divje azi-
jafske tolpe v Evropo. Tako je bilo začetko¬
ma pri Rimljanih, pozneje' pa so nekdanji
kmeti postali toliko 'treznejši, da so posta¬
vili-bogovom le svetišča, češ, bog ima dovolj,
čg se gazahvali za dobrote, in mu ni treba ni r
česar darovati. Sami so pa .delali proti bogo¬
vom in so se svobodno razvijali, in razvili
so moč čez skoro ves tedaj znani svet. Sre¬
dnji vek pa pomeni vrhunec nazadnjaštva v
jirilog religije v bogove in boginje. “Misliti"
ni smel'nihče. Kdor je bil malo pametnejši
bd mase, ‘ta je bil s peklenščekom v zvezi, in,
če ni imel posebnih blagoslovov, kateri so mu
dali previlegije in čudežno moč, da je zamo-
gel izganjati hudobnega duha iz obsedenih
ljudi, istega je čakala strašna kazen. Špan¬
ska inkvizicija je najgrši madež tedanjih ča¬
sov v kojih je zgorela- vsaka ženska na A" 0-
madi, če je bila lepa in duhovita, in bolj ta-
lčfitirana kot. povprečno ženstvo.

Slavni Kopernik si ni upal povedati, da
je zemlja okroglja, ker bi ga bili mučili na
razpenjala 'in slednjič vrgli živega v grozno
smrt na gromadi. Razodel je to-resnico svetu
pismeno, kar se je našlo še le p njegovi smrti
— prej je bila zemlja kot plošča, tako je uči¬
la religija sebi v prid. Vera je ovirala tudi
gospodarstvo. Ne le, da je imela ogromno
'bogastvo v posestih, kar je v popolnem pro¬
tislovju ž njenimi uki, in tudi zoper uke Uče¬
nika kristjanstva, temveč imela je tudi vla¬
do in storila le to, kar je neslo njej. Velikan -
ski samostani, katerih mnogo je razgnal ljud¬
stvu prijateljski avstrijski cesar Jožef II. ka¬
teri je na “block listi” religije, bogate ško¬
fije in križarske vojne, ki so poleg lepega na¬
mena škodovale ljudstvu najbolj, so stavili
meje napredku ravno tako 'kot stavi mejo na¬
predku danes prepoved zoper modernizem.
Danes ne odgovarjajo nepretresljive dogme
več zahtevam sveta, ljudstvo koraka, naprej,
in cetkev se ima boriti z mnogimi težkočami,
ker nekatere točke teh večnih dogm so pre¬
stare, in ne odgovarjajo potrebam sedanjega
časa. Dejstvo je, da religije manj ali več ovi¬
rajo napredek razuma. Gotovih blagodejnih
uplivov vere pa ni tajiti, ker prinatiz se mo¬
ra, da ima vera, ki je zrastla s civilizacijo,
mnogo dobrih ukov, ki so ljudstvu koristni,
če jih razširjajo odkritosrčni in.pobožni mo¬
žje, in ne taki, ki se ne ravnajo po zapovedih
vere, in zlorabljajo lepe. nauke v lastni
profit.

(Dalje prihodnjič.)

ČEGAVA BO BODOČNOST?

Statistika nepobitno dokazuje, da so zače¬
la pri Nemcih rojstva nevzdržno in močno pa¬
dati. Ravno v'trenutku, ko stoje na vrhuncu
svoje vsestranske moči in materielne kulture,
vstaja od nekod glas, ki jih straši s poginom.
Stvar je resna in se ne da zatajiti: Nemci v
tem oziru hite za Fracozi.

Najboljši nemški listi in možje so se zače¬
li pečati s tem vprašanjem, odkrivati vzroke
:n iskati leka. In tu pade marsikatera tehtna
beseda, ki je prav, da jo slišimo tudi Slovenci.

ka je bila pri vseh ljudsvih in narodih veli-! Saj sino v Veliki nevarnosti, da se nalezemo
ka organizirana sila religije. Lepa je vera, ki! bolezni, ki uničuje naše nemške sosede, na¬
zivi v notranjosti, ki blaži človeka, napačna 'mesto da bi bili z ostalimi Slovani deležni ve-
pa je tista, oziroma napačni so tisti nauki J like slovanske bodočnosti, katero. s strahom
religij,, ki se zoperstavljajo splošnemu razvo-! v duhu gledajo Nemci.

ju. Stari človek, posebno Grk, je bil strogo | Neka ugledna korespodenca v Nemčiji pi
preprost. Odkod blisk? Bog Zen strelja. Kaj še med drugim: Vprašajmo zgodovino, kaj je

i prirastek na prebivalstvu dobivala kmalu le
| še od priseljencev z dežele, na katerh mesta
•prodirajo Slovani. Ako se ne dvignemo, se mo-
ramo najhušega bati.” Tako piše Harnaek
j na drugem mestu v gori navedenem delu.

To je žalostno prerokovanje. Pri tem polo
žaju bi bilo pričakovati, da bodo našle vse
tiste moči, ki tvorijo temelj za nravno ljudsko
življenje, vsestransko podporo. Toda kaj vi -
d.imp 1  Vsi razdirajoči in razkrajajoči življi
so padli po ljudstvu, da vrše med njim svoje
razdirajoče. delo -in zaslepljena znanost se je
vdinjala tej izprijenosti. “Umetno prepreče¬
vanje rodovitnosti se zdravniško priporoča še
cijalno propoveduje in prilagodnje duhu
ljudstva, ker se odvezuje požrtvovalnosti in ne¬
sebičnosti; različni umazani trgovci in lopovi
pa z  javnim in prikritim ponujanjem svojih iz
delkov olajšujejo to početje” — tako je ne¬
davno v “ Reformation ” pisal R. pl. Leowen-
feld.

In v tem skrajno resnem položaju si upa
moderna “svobodna etika” fantazirati o neki
“novi nravnosti,” ki naj bi moderno člove¬
štvo priveda k nravnemu preporodu. Nova in
svobodna je res ta etika, da bi pa človeštvu
prinesla nraven preporod in obnovljenje, tega
pa pač nobena le malo bistra glava ne bo mo¬
gla verjeti. Ali dalekovidnejši res ne spozna¬
jo, da je strašno razdirajoče delo vseh tistih,
ki so se dz jako prozornih nagibov zbrali sku¬
paj pd geslom “emancipacije od krščanske
morale,” naperjeno proti obstoju družbe
sploh? Ali ne vidijo da. bi bil bankerot še
mnogo očitnejši nego je sedaj, ako bi v ljud¬
stvu ne delovali zadnji učinki starih krčan¬
skih idealov ? Kolikor, jedse danes žive nravne
moči, je le posledica dalje učinkujočega kr¬
čanskega zgojnega dela. Gorje, kadar bo ta
glavnica popolnoma izčrpana.

“Naša nravnost, poštenost, nesebičnost v
ljudstvu,” piše dalje člankar v “Reformati¬
on,” “je z vsemii korenskimi vlaknami zve¬
zana z evangelijem. Le^fetočmo v duhu, kar
je kršanstvo vsadilo avtoritete, blagonravja
in poguma v težavah — saj laliko vidimo, ko¬
liko ‘teh činiteljev že boleha, ker so jim napa¬
di na vero oropali življenjsko moč — kaj se
nam pokaže? Brez kršanstva postanejo v ljud¬
stvu vsi nravmi pojmi relativni. In če se po¬
tem mož kakor Forel vsede in konstruira no¬
vo dobo z novimi nravnimi pojmi, 'je to prav¬
zaprav nezmerno smešno; saj smo imeli do¬
volj takih modrijanskih apostolov s čudodel¬
nimi recepti, dovolj zveličanih teorij dol do
takih, ki so priporočale oficijelno priznanje
mnogoženstva. In kaj iam je vse to prineslo,
'kako učinkovalo? Naga umetnost, svobodni za
kon, materinsko varstvo? Dvignili so dober-
šen del blata, ki je marsikomu postalo osode -
polno — izpremenili pa niso ničesar, ničesar
reformirali ali ustvarili, naarveč so samo upi-
li, kaikili vodo, drugega nič. O ne, tako se pač
ne ustvarja nobena živareka, ki bi nosila
duha in življenje.”

Tisti ki mislijo, da bodo z edcepitvijo ene
generacije od kršanstva zadeli kršanstvo sa¬
mo — delajo zmoten račun, je ne zadenejo
kršanstva, ker je večno; pač pa zakrive pogin
enega ljudstva, pogin dne kulture. To je z
razločnimi črkami zapisano v zgodovini.

Sklenimo s Harnaekovimi besedami v na¬
vedenem delu (ki pa drugače tudi podaje le
popolnoma nezadostne predloge:) “Stara
svetopisemska beseda: Rastit.e in množite se
pojmovana v nravno-socialnem smislu, je že
zmirom temeljni steber ljudskega zdravja in
moči, najlepša izpodbuda za. veselo delo in
[jamstvo za obtsoj kakega ljudstva. Pred krat-
i kim sem na nekem porcelanastem krožniku v
j “Nordijskem muzeju” v Stockholmu bral
napis:

Srečen pod švedskim ladjam

Srečen tek švedskim zibelkam.

Uvaževanje vredna beseda, ki je v svoji
idrugi polovici še resničnejša nego v prvi; kaj-
j ti srečen uspeh ljudskega dela ne bo izostal,
l^iko v zdravi rasti napreduje.”

NAPRODAJ

je v veliki slovenski naselbini bli¬
zu U. S. Steel Plant trgovina z
grocerijo, mesom in železnino. —
Lepa prilika za rojaka, katerega
veseli trgovina. — Podrobna po -
jasnila daje upravništvo “Narod,-
nega Vestnika”, 405 W.  Michigan
St., Duluth, Minu.

NE ZAMENJAJTE! NE POZABITE

Vi*

*

DA JE.

»‘i

*

*

s

j Al

V

*

*4&

V

V

A

Mestna Minica IjuhljansA;


V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (Kranj^
največja in najvarnejša slovenska Lraiiilruc

ti

ica.

»'4,

v

V

f'4

V

V

i'4

V

*

*»4

V
;'4

V

»'4

V

Prometa koncem leta 1911 fijjA.jjj milijonov km
Stanje hranilnih vlog 42 milijonov kron D '
Rezervni zaklad hranilnice l r 30fll.GQQ kr 0n

cbrestuje pn 4 1 [2 °o brez odbitka.

Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in me .
stna občina ljubljanska z^ vsem svojim premože¬
njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 mili
jenov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. dežel r,'
vlada kranjska. na

M

¥

Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi ba v
Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje dena"^,

“Mestno hranilnico ljubljansko” v T.lnKu n „ ;  • dr


na

, 4 , , „ Y Ljubljani m ne v

kako drugo man,]varno sparkaso . Nam pa takoj
po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov nam 1'
šite razločno in natančno. P 1 '

(P

, c ec.

,W

iZfO

»J 1

Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženem

denarja,



Ijjl 11


Frank Sakser

i

Glavni urad : 82 Cortlandt St.,
NEW YORK, N. Y.

Podružnica: 6104 St. Clair Ave.,
CLEVELAND, O.

lh ,

/nedo^
s tva r - ^

Vl^ a -

| re f D [ a  ji

|eV

, vrst* 0

J: k  so zrn

E za seme

“^veliko, m

stoka, a

Pošilja

Prodaja

DENARJE
v staro domovino

PAROBRODNE

LISTKE

potom c. kr. poštne
hranilnice na Dunaju; hitro

m ceno.

za vse prekmorske
parobrodne družbe po izvirnih
cenah.


Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro
tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.

iišijo raidi-J

# s e uarnzi
te &r,se •

ide 90 0

ja in 10  do
li h  tega s
ja Štokov,
»zrnja, 49
bo dala
majo 90 od
nuja. Štoki,
Ati. zrnja, *
jd.je tudi na
vrste seme
drl farm e i
je preskv
;ovo farm
zbira Štoke
je.

B turaza i
mdeekasteg
to zrno ima
lene zrno
se ibo
f 'bala zra
je bel,
»prerezati z
in s

r

vihar? Boginja Artemida hodi no lov. Odkod
vihra na morju? Bog Pozejdon dviga v jezi
svoje trojne vile. Zakaj človek obdeluje po¬
lja? Da, prvič, živi sam, drugič, da lahko
žrtvuje bogovom in časti kmetijske bogove.
Zakaj je sveta mučna ustava Aten? Ker so
jo postavili bogovi in mi tega ne smemo spre¬
minjati. Kaj je solnce? Bog Helios. Čemu živ¬
ljenje? Da pridemo po smrti v raj, kjer ho
vsega y  obilici za tiste, ki so na tem svetu
ubogi na duhu in vbogi na življenskih po¬
trebščinah, ter se vsled zapovedi Stvarnika,
ki je veljala vsem človeštvu, potijo v potu
svojega -obraza v boju zoper trnje in osat za
kruh, katerega jih oropajo isti, ki ta ukaz
zlorabljajo. Razumljivo je, da se takim lju¬
dem ni dalo nič dopovedait, da je smatral tak
človek vsako svobodno misel in željo, besedo
in dejanje za “greh.” Zato so pa gledali ta¬
ko postrani prve filozofe, zato niso spreme¬
nili državne uprave, dokler sama ni padla
vsled naravnega napredka razuma. Kako je
religija ovirala napredek, razvidmo, da je du-
hovska oblast po satanskem preganjanju
vsmrtila na najgroznejši in na najnesram
nejši način onega najv
“upornika,” “prekucuha.”

“zapeljivca,” kateri je vstano
poved: “Ljubi svojega bližn
ga sebe,” onega, ki je naš —
je pa tudi sodnjiska oblast, k
bočski oblasti v vsem klanja
velikega modrijana Sokrata, zato, ker je bo¬
gove tajil, in vsled tega seveda pokvarjal
mladino. Izobčila je in proklela je duhovska
■oblast največjega misleca ravno preteklih let,

ega

uničilo, razne -velike kulture, ki so že šle pre¬
ko svetovne pozornice. Površen opazovalec bo
odgovoril, da so to storila barbarska ljudstva
ter bo opozoril zlasti na nam najbližnjo kul¬
turo rimskega cesarstva. Toda: kako pa to,
da je prav ista kultura toliko ča'sa vspešno
krotila- in se upirala barbarskim sosedom?
Zakaj so barbari kasneje nadvladali to kultu¬
ro in strli cesarstvo ? Odgovor še glasi: Ker
so njegovi prebivalci sami sebe deeimirali, si
sami zastrupili vire življenja.

“Velike kulturne države,” tako piše Har-*
pack, “niso podlegle barbarom, ne, marveč sa¬
me so se obsodile k poginu — najprej v zgor¬
njih, potem pa še v spadnjih slojih — in 'bile
nato preplavljene po barbarih.” (Wissen-
schaft und Leben, I., 126.)

Padajoče število rojstev je najzaneslji -
vejše 'znamenje nastopajoče degeneracije,
hiranja. ?

Kdo more tajiti, da ne služi naša tako vi¬
soko stavljena kultura temu samoiztrebljeva -
nju, ne daje našemu narodu strupa?

No, pred vratrni že stoji smejoči se dedič
— Slovan !

“Naša kultura gre gotovemu poginu na-
sproti in končno se bomo morali umakniti
1 najblažjo za- j Mongolskemu plemenu, ako ne bomo zapusti-
ga kot same- Ii strme poti, ki je zaznamovana s padajočim
Bog. Vsmrtila številom zakonskih zvez in rojstev pri roman-
tera se je du- škili in sedaj se tudi pri germanskih ljudstvih,
in pokorila, Statistika dokazuje, da toraj ’ ni več dežele
v kateri bi višji sloj ne pojemal, ih iz teh .slo¬
jev prodira zlo v spodnje;.; in iz mest na deže¬
lo. Francija že, peša, če se. odraguni priselje¬
vanje, tudi nemška velika mesta bodo svoj

Javno mnenje?! Oni strupeni modras, ka-1
| teri vgrizne za hrbtom človeka skrivaj in
j izgine kakor megla pred solneem, kadar ga
j hočeš zagrabiti. Javno mnenje! Koga, in bodi
najpoštenejši mož, ni že oskrunjalo s svojem
j gnusnim ‘Strupom ? S peklenskim veseljem raz¬
mesari naše dobro ime in ga vlači po mlaki.
Gorje mu, kdor se je zameril tej zemlji!

Pa kaj jč -sreča? Tista mirna samozado¬
voljnost? Korak sam zastane in srce zatre¬
peta, ko se je spomnimo; inče imamo ljublje¬
no in ljubeče bitje, ki hodi ob naši strani, nas
mika, da bi posnemali življenje samotnih pa¬
stirjev v Arkadiji.... Pa kako dolgo? Valo¬
vi današnjega ‘življenja burkajo tudi oh gor¬
ska zatišja in mirne pašnike in srce nam po¬
staja tam še nemirnejše.

Dr. J. Tominšek, Temna vprašanja;

Zvon 1905.

“hujskača/
‘ 1  anarhista, ’

'Resnično življenje je umetnost in umetnost
je nejasna. Vsakdanjost š isv-ojimi kričečimi,
zlaganimi barvami ne trpi nijans in ubija ume-
! tnost. Človek se pokori njeni nasilnosti ter ji
[daruje devetindevedeset odstotkov svojih dni.

| Čas, ki mu je odmerjen, zapravlja v zunanjo¬
stih in lažeh. Le v -srečnih trenutkih, o bož-
j jih urah, se odpre nenadno kelih njegove du¬
še, zatrepečejo strune njegovega pravega 'bi¬
tja. Vzdrapiijo se najfinejša, najbolj nijan-
•sirana, komaj še Čutna čustva. Oči njegove
[pogledajo široko in radostno; zakaj ugledale
| s.o resnico..

Iv. Cankar, Ob zori.

'!TTTT


h  a □ □ d

SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA

""h

405 W. Michigan St., DULUTH, MINN.

Izdaja največji slovenski dvoiednik

NARODNI VESTNIK”

99

Naročnina za Ameriko:

Za celo leto.32.OO

za pol leta..

Za Evropo in Canado:

Za celo leto - . _
za pol leta - „ _ _

- - S 3.0**

- - 1.50

tipih

d -KO

so, k; r

ravlio

■]ati

v sae<



‘Jeu a


[  Proi

le

'Štor

u

ser n

Pade

-- 1  dpvo

>d:

%etj

ih



CV ,1 .


J! ^1,


LM e

! fi 4  V

C

S,  Ni
S J Y

k O/

2 , -^do

.Pl


Ost

1

^ • Ooih

H,,

H,

m  # @ ® ©

»IV- r

in gospodinjstvo.

>» j*


,.„ farmerji. pri-

Cf* TA TEDEN S

»So KURUZO!
p  Ste iste što-

| <50 NAJPREJ
| f’  ZRELI!

„ TTJ  SPRAVLJANJE
KsKE TEEEICE.

(Konec.)

lep zrn odločuje naj-
! °;; le let njive. Vendar zr
l>  iti Predolgo za sever-
ie ci „ e r ne bo dozorelo m
'J polagoma k  sl " bl e  '
Ji pedozorenja. Zorenje
t  stvar. Zrno “dent
< pefcako kot zagoz-
Soviea.šipjj na koncu

Crim. “mc  t«r^a

ne tišči skup, in da pride zrak do
vsacega zrna.

KMETIJSKI KOLEDAR ZA
MESEC SEPTEMBER.

V mesbcu septembru se konča
povsod po severni Ameriki žetev,
in, če se žito ne omlati takoj, se
naj, zloži v 'velik kup, kakor smo
ga svojecasno v N. V. opisali. Vsa in do'bro

j no lepa paša. Vendar je pa bolj-
! še, da se ima sedaj živino čez noč
v hlevu, ker noči soj že hladne, in
rosa je o bil«. Sploh je boljše, da.
se tudi zjutraj živina drži v hle¬
vu dokler še rosa ne osuši. Čez dan
je pa živino imeti na paši, dokler
je kaj paše, ker se s tem prim rani
krma za dolgo zimo.. .S tem, da' je
živina čez noč v hlevu, sc bo po¬
lagoma privadila hleva, da potem,
ko nastopi mrzlo vreine, ne pride
sprememba na enkrat. '

Prijatelj vrta tudi ne sme dr -
aa/ti rok križem,, četudi smo že
blizu jeseni. Sedaj je pravi čas,
da se sadi maline, a,greš, ribezelj,
jagode, ker te rastline so velike
koristi za dom, in vržejo lep de¬
nar, če se pridelujejo za trg. Pri
šadenju naj se vsaka vrsta loči
je, če se zaznamuje s

Strnisča morajo se vsaj, sedaj, če tablico, da se pozna kje kaj raste.

in zrno je skb-
jiroiko. Stroj za
ISe^Oorn-pianter) bo
V j.sto zrn v vsako jami-
rfd če so zrna jednako ve-
, za seme mora toraj
Ji  veliko, in to ne le zr-
lfto a  Štoka, ampak vse zr -
IfHkili Štokov ni zbirati, ker
Tešijo radi. Velika je razli
JL se naruži zrnja iz raz-
fv-dV Kar.se tiče teže dajo
’ do 90 odstotkov njih
Ipnja in 10 do 30 percentov
Iz tega se vidi, da bo
Štokov, ki imajo 70
jv zrnja, 49 funtov zrnja,
ve ko bo dala ista mera. sto¬
ji imajo 90 odstot, zrnja 63
: zmja, Štoki, ki dajo od 80
odstot. zrnja, so lep Štoki,
ti je tudi na to, da se sa-
e  vrste seme, in najboljše
j drži fanner istega seme-
io je preskusil, in ve, da
njegovo farmo najboljše,
zbira stoke za seme, naj
leda, da je zrnje enobar-
la knruza ima beli Štok,
rdečkastega.

zrno ima blizu konca
fese dene zrno v toplo, vlaž¬
ijo, se bo zbudilo, in iz
i kala ’ zraste kuruzna
Kar je bel, in se zamore
jbilo prerezati z ostrim nožem
M mehak in sirnat, je zrnc
ta seme; če je temen, je zr-
fcnajeno.

skrbeli, da smo zbrali
kurnzo, bilo bi nesmi-
bi jo pospravili v tak
bi ne bila dobro ohra-
,brana turšica ne sme
»pici v toplem prestoru,
k Pričela bo kaliti, ali
Spravite turšico vedno

se to ni zgodilo preje, preorati,
če že potem ležijo pra.zna ali če se
sčim 0 'bsejejo. O vrednosti tega
ranega oranja smo že razpravljali,
in to pot zopet povdarjamo, da naj
vsakdo prej ko mogoče svoje
strnišče preorje, če ni obsejano
z detelijo ali lucerno. S tem pre-
oranjem se vniči plevel, in glav¬
no v zemljo zaleze ložje vsa mo¬
krota, 1  ki pade z neba, in preora¬
na skorja jo tudi v zemlji bolj
•zadržuje kot nepr^orkna.

Kdor hoče sejati oziroma žito,
naj stori to pravočaisno, ker od
setve je mnogo odvisno kakošen
bo pridelek. . ,

V posebnem članku smo opisali
važnost nabiranja semenske ku¬
ruze, in s tem delom je pričeti ta¬
koj drugi teden, d« se po sever¬
nih državah semenska kuruza po¬
suši, predno nastopi-mraz. Mi opo¬
zarjamo naše farnderje zopetno,
da naj polagajo na semensko ku-
ruzo veliko važnost, sebi v prid.
Obdelovanje je isto, če dobite na
akru 25 ali 30 bušlov turšice, za¬
to glejte, da boste preskrbeli naj¬
boljše seme, in da ga boste' dobro
spravili, ker od semena je pride¬
lek mnogo’ odvisen, Dne 15. sep -
tembra naj vsak slovenski farmer
odloči za;to, da bo nabiral semen¬
sko kuruzo, če bo jle lepo vreme.
Vsekakor naj se pa preskrbi ž
njo do 20. septembra, da bo zbral
isto, ki bo dotlej zrela, in da jo
bo nabral dovolj rano, da se posu¬
ši pred mrazom.

Vrhu tega. bo pa tudi kuruzo
obrati koncem tega ali žačetek
druzega meseca, ker če dobi mraz
vlažno kuruzo zunaj, 'bo slabše
redilne vrednosti, če zmrzne. Tur-
šico, katero nameravamo imeti za
krmo, je najboljše spraviti v ta-
kozvani “silo” (izgovori sajlo),
ker se s tem spravilm ohrani
mnogo redilnih snovi v kuruzov-
ni, ki igrajo posebno veliko vlo¬
go pri kravali mlekaricah, ker
imajo krave krmljene s “sajleč”
največ mastnega mleka. Kuruzovi-

Vsem tem rastlinom je treba zbra
ti dobro zemljo in pripraven soln-
čni prostor. Kar se tiče presejanja
jagod, se mora to zgoditi vsaj do
15. septembra, in presejati jih je
najboljše kadar ni vetra, kadar je
oblačno, in pred dežjem. Jagode
je presaditi hitro, da se korenine
preveč ne osuše. Stare jagode se
pomladijo, če se jim odstrani vse
listje do srca. Presadene rastline
je prve- dni pridno zalivati. Sep¬
tember je najboljši mesec za pre-
sadenje agreza, ribezlja in malin-
čevja. Stare veje, ki postanejo
črne ni vredno presajati. Da se do¬
bi lepe, drevesu podobne grme, je
vzeti letne poganjke, ki so 12 do
15 palcev dolgi, odgrniti je vsa
očesa, razun treh ali štirih vrhnih,
in vtakniti je spodnji del 5 do
palcev globoko v zemljo. Koreni¬
ne navadno kmalu poženejo, gle¬
dati je, da se odstranijo stranski
poganjki, sicer bo rastlina grma-
sta..

Kdr ima jaboljka, in je namen¬
jen jih držati, naj jih obira, me
trese ali otepa. Za obiranje naj
ima korbico, ki je znotraj ovita
s kako nehko tvarinn, najboljše
bombaiževino, in obrana jaboljka
je treba devati previdno eno na
drugo.

V cvetljienjaku je nabirati se¬
daj seme, in presaditi je v lončke,
ki imajo na dnu luknjico, one cvet
ke, katere mislimo držati v hiši
čez zimo. Peonije ali binkoštnice,
katere so v Združenih državah
tako priljubljene i rožice, je sedaj,
'zasaditi.-Y to 'SVrho- se vzame iz
zemlje korenika, nareže se z os -
trim nožem v manjše kosce, ki se
posadijo v zemljo.

V zelenjadnem vrtu je sejati se¬
daj redič in motovilec, ki se po¬
krije čez zimo z nekaj slame in bo
dal zgodaj spomladi vsem Sloven¬
cem tako priljubljeno solato, ki se
pa zgodaj pomladi tudi prav lah -
ko proda. Tudi špinača in solata
se seje sedaj za prihodnjo pom -
lad. Zeleno je sedaj osuti s suho

ga popolnoma določenega zdrav
Jjenja. Dobro je, da imajo konji
n a razpolago vedno zmes obsioje-
Čo iz polovice soli in polovico pe¬
pela iz trdega lesa.. , :

Za bele črve, šest do 12 palcev
dolge, in druge navadne črve, k:
živijo v črevesju, poskusite slede¬
če zdravljenje: Najprvo ciajte ka-
košno hladilno zdravilo, na primer
en pajnt do enega kvarta surove¬
ga lanenega olja (raw limseed oil)
Krmite malo ali nič krme skozi
tri dni. Četrti dan dajte dve do
tri unče (ounce), to je od pet do
sedem juhnih žlic trpentina (tur-
pentine), zmešan v pajntii lanene-
ga semenu. Ponovite isto mere
terpentina in lanenega semena pe-
ti dan, in petnajsti dan pričnite
zopet, tako zdraviti, kakor ste
zdravili od začetka.

Ta mera je določena za konja,
ki tehta .1000 funtov, če tehta konj
manj se da manj zdravila, če tehta
več, da se ga več. 'Soditi je tudi
treba, če je konj močan in, če je v
(Trofej donrem stanu in kako vpli¬
va nanj zdravilo. Nikdar ne dajte
močnih zdravil konju, ki je mršav
in slaboten.

NAŠI ZASTOPNIKI. J | 1 Rojaki na Ely, Mino.

Kadar rabile VOZOVE za kake SLAVNOSTI,
ŽENITOVANJA aii POGREBE, obrnite se na

JOHN DINSM0RE

I

I ,  .

Za Bmabik, Minn.: Ja:ob Delait.

Za Ely, Minn.: Matk. L. Kapsh.

HUBVIK PESUŠEE, :a E2y.

Za Eveleth, Minn.: Maks Volč&nšek. —
G. Kotze.

JOHN IH KIHA, New Dul ut h. Minn.

Za Chiskolm, Minn.: Anton Mahne.

Za Greaney, Minn.: Joseph Smuk.

Za Virginio in okolico: Frank Horva -
tich.

Za Anroro, Minn.: Louis Petelin.

Za Rauch, Murn.: Geo. Brozich.

Za Crosby, Minn.: Tony Prosen.

Za McKinley, Minn.: Frank Hočevar.

Za Ric«, Minn.: Vouk & Oman.

Za Nev/ Duluth in Oliver: Frak
Zajc.

JOKLI? DEAGOVAS, za Snodass, Iitiun.
ICIIS VESE n, za Gilgert, Sliim.

Za Calumet in Laurium, Mick.: Frank
Plautz.

Za So. Range, Mici.: Mike Muhvieh.
Za La Saile, 111.: Frank Krulit.

Za Chicago in Joliet, 111.: Jos. Biisch.
Za So. Chicago, 111.: Arithony Motz.

Za De Pue, 111.: Joseph Omerza.

I"RA2S K EK SI? CE. za Waakegaa, Soutil
Ci.itr.ro in Ko it o si. o Wis.

Za Gary, Ind.: N. M. Vuksinich.

Za Indianapolis, Ind.: Mih. Pavell, ml.
A35TTOIT TKATHIE, za Clinton, Ind.

Za Fairchild in Willard, Wis., Frank

Klančar.

Za Eraddock, Pa., in okolico: John A.

Germ.

Za Johnstown, Pa.: Mike Štrukelj.

Za Conemaugh, Pa., in okolico: John

Brezovec.

Za Arona, Pa.: Anton Klanchar.

Za Garrett, Pa.: Jos. Yame.

Za Darragh, Pa.: Jos. Hauptman.

Za Cliff Mine, Pa.: Math. Petrich.

Za Marianna, Pa.: Henry Laihuth.
JOHN KLAUS, za Claridge, Fa.

Za Cleveland, O., in državo Ohio: Ka¬
ro) Bauzon.

Za Rarherton, O.: Frank Poje.

Za Bridgeport, O - Frank Guna«

Za Leadville, Jacktovm, Stringtcwn,
Bocktown in So. Chicago, Colo.: F.

W. žužek.

Za Leadville, Colo.: John Janežič.

Za Primero, Colo.: Mihael Krivec.

Za Somerset, Colo.: Kajet. Erznožnik.
Za Tale, Kans.: John Homec.

Za East Helena, Mont.: Fr. Suhadolnik
Za Oregon City, Oreg.: Josip Kestnar
Za Rock Springs. Wyo.: F. S. Tauehar.
Za Milwaukee, Wis.: John Wodovnik.
Za DiamondviUe, Wyo.: John Globoch-
nik.

Za Black Diamond, Wash.: G. J. Po¬
renta

IAE. CUEUATI, za PittEharg, Kans.
JOKU PUCEM, za Racine, Wis.

MIK. BREZNIK, za Frontenac, Kans.
ANT. ŽAGAR, za Kansas City, Kans.

J. FERME, Stoverville, Ari.

Upravmštvo

“NARODNEGA VESTNIKA"

JAY W. ANDERSON, Agent,
352 W. Michigan St., Duluth,
Minn. — Phone' Grand 1800.

na tudi prav dobro nadomestuje j 'P r 'S'tjo, da se siebti zbelijo. Saditi

čez zimo zeleno poletno pašo. !-l e  < ul °’ Hi nabirati je

iseme rniilepsih m najbolj razvitih
Meseca septembra se tudi sprav- L as ^j n

lja krompir in gomoljniae. Za ko-1 ^^er e j ec pripravlja ta mesec

. .. v  i-vui cic cc uiiuiavi ici'  i w

er se zrak spreminja, j panje mompiija, ee se pucenjt , vse  potrebmp za 'zimo,- Kure se se

1 -r"\T  T * • • : -ž.-, VinArl o -r no 1Q L r O Tk VITI V ' V Tl'H ! 1  ....

fo posuši. Ke imejte jo j za prodaj, je jako pripravno, ce^ sk , lbi j 0j in treba  jih j e  vsled
' topih na porči ali v ' se ima stroj za kopanje krompir- , holjše kmiti da  j im EPast e
kuruzo se m'o- ja ipotatoe oigger.) S tem stro¬
jem, se spravi krompir hitro iz
j .zemlje. Vehdar

ZNAK DOBRE OBLEKE

TELEFON ŠT. 55

kateri ima na razpolago dobre konje in vozo¬
ve za vsak slučaj, ima tudi konje za vsako
drugo delo.

Vprašajte za cene pri nas, kadar kaj
potrebujete!

JOHN DINSMORE, lastnik.

j r

SVOJI K SVOJIM !

m

o

>

uo

1*5

O

>

c/2

SLOVENSKO - HRVATSKI SALOON

RANGE HOTEL

713 WEST SUPERIOR ST., DULUTH, MINN.

(BLIZU-SOO LINE KOLODVORA)

TOČIMO SVEŽE PIVO. FINO
VINO IN RAZNE LIKERJE.

SNAŽNA PRENOČIŠČA OD 25c DO 75c.

BACICH &.  TALKOVICH, lastnika.


i KIIfOAS K IC0AS

c/>

<

O

zn

<

O

m

□ E

3 E

DE

Kdor hoče dela

naj se nemudoma naroči na najnovejšo angleško knjigo:

“VELIKI SLOVENSKO-ANGLEŠKI TOLMAČ”

da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. — Knj.
ga obsega poleg slov.-angl. Slovnice, slov.-angl. razgovore za
vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spisovanje angle¬
ških pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhu
tega ima knjiga dozdaj največjislov.-angl. in angl.-slov. slovar.

Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana (nad 430 strani),
stane $2.00, in se dobi pri:

v. J. KUBEJLKA, 538 W. 145th STREET, NEVV VORK, N. Y.

edino in največje založništvo slovensko - angleških in raznih
slovenskih knjig..— pišite po cenik.

□

E

DE

DE

DE

DE

Clolhing Cg

DVE VELIKI TRGOVINI

DULUTH SUPERIOR

Cena za vse enafca. — Obleta za
možte in fante; najboljše blago
po primernih, in poštenih cenah.

SIROTIŠNICE IN ZAVETIŠČA SO ZAVODI SAMA -
RITANSKEGA USMILJENJA; ČE SMO KRISTJANI V SR -
CU, VSTANOVLJAMO JIH.

r

mizo se m'o
hsoj ko je nabrana.
f 1  so, ki se morejo vpo-
1  spravljanju kuruze:
ama po njih bo večina
hua, če je bila fc.rela.
'! 'ssfega Štoka se mo-
“jfiti sveči zrak, da drži

cim preje perje. Kurja d. ki je do¬
cela oskubljena, je držati posebej,

. . .. . , , ker jo neoskuibljena knrjad rada

poletje, da je krompir dobro ob-1 ^ ^ mrz]ih ali mokrih tlne h

delan, ker ee ga zaduši pievel bo 1  (lr . (|ii  ^dbljeho kurjad v kur-
treba plevel _ prej pokositi predno >  in iti je da ni na prepi .

se more rabiti potatoe digger. u &]j nR mtfk . rffln _ Vso isto kur .
Ta stroj tudi ni vlacitr po njivi ka- f  Qd katere ni . mamo pri čakova-

Drugič, kuruza mora i dar je mokro, kajti mokra prst se j t _ ( j ohi -.

‘kta dokler ni popolno-
Prostoru, kjer ne zmr-
r . ne  P & de živo srebro
<..P° ^2 stopinj Fah-,
C semensko kuruzo
to-o dovolj rano, da se
todim mrazom.

9  ^'toka preskušali-
. e ; načinov preskuša-

ev°v UrUZ0 - 0d vseh fi -
'■iii/ 180  spravljali na
L.- 6 ’ toliko je največ
^ bila spravljena v
i-
je

U“ lse : Sk oro isto kalji
„ ! a]a  'kuruza, ki se

fUbeje f J dri igo nadstro-
E*Ptavp 6 Jia ''l a  kuruza, ki
Nb,  f “ a . v ' kleti kjer je
Ne#, tojišee. <5e v kleti
\  j e  , 0gn Sščja. za gretje
TOj e  Prevlažna za

*' še • ‘ neris 'ke kuruze. Tur-

SS 8?raVljala na  Porči,

1  > tako ^Pftih stav-

Njejj, f ia ^° kalila, da ta-
ni za seme.
N 2a  ^ n °> ( l a  je najbolj-
p]e a jj ^I ir avljanje turšice

1 . a  toeni. 0 ' ire 'šna soba. kjer
N <l a va zraka '

tozi&s


, in toplo-

■ S J em ’ 32  stopinj

da eas ka turšica je
ob esi tako, da se

vanj tako zadela, da je težKo z
njim krompir spravljati iz zemlje.
Slovenski farmerji, če so naselje¬
ni skupno, storijo dobro, če kupi¬
jo ta stroj skupno. En stroj je
dovolj 'za. štiri farmerje; če ni
mnogo krompirja še za več. Krom¬
pir in druge gomoljnine je treba
na solncu nekoliko presušiti m
zibrati, in potem se spravi v klet.
ali se pa zagrebe v zemljo, da.ne
pride mraz do njega.

Vse stroje, ki so se rabili v kme¬
tijstvu čez leto je strogo osnaži-
ti, pregledati, če potrebujejo po¬
pravila, jih namazati lahko z va¬
zelinom in spraviti pod streho.

Ko je poljsko delo dokončano
prične se s kakim 'drugim potreb¬
nim delom. Naši farmerji- imajo
pač tudi sedaj polne roke zato ker
so večinoma v gozdih, katere iz-
sekujej '0  napravljati je treba pota
odvajati vodo, itd. Kar se tiče
nižjih delov polj, kjer spomladi
dolgo vo'da stoji, jih je osušiti,
ker osušena tla se’ spmladi prej
zagrejejo, prej posuše/ in vsled te¬
ga jih je mogoče prej obdelovati
in prej pridelek spraviti.

Živina je še na pašnikih, in. po
severnih krajih je bilo letos do¬
volj dežja, in vsled tega je se ved-

Jra, to je stare in šlabejše
mlade kure, in vse peteline, ki so
odveč, je poklati ali prodati. Dr¬
žati je čez zimo le ono najlepšo
kurjad, ki se drži za nesenje jajc
in za pleme. Vso drugo je nespa 1
metno še dalje krmiti.

Kdor misli začeti , s kurjerejo
je sedaj jako vgodni čas, -ker se
'dobi plemenska kurjad sedaj naj¬
ceneje, zato ker hočejo kurjerejei
dati vse stran, kar nečejo držati
čez zimo. Novo kupljene kurjadi
pa ni nikdar takoj zmešati s do¬
mačo kurjad, ker ne vemo, če je
bolehna ali mogoče ušiva. Kurja-
di je krmiti sedaj nekaj mleka,
kosti in mesnih odpadkov, ker je
že manj žuželčne hrane. Mleko,
kosti in meso, kakor tudi pšenica
so pa tudi velike veljave zato, ker
pomagajo, da. dobi skubljena kur¬
jad prej perje. Knrjad in race naj
se sedaj spustijo na pospravlena
pola, tudi v krompir brez škode,
kjer je mnogo žuželčne in pleVel-
ske hrane, 'katero je dbro vničiti,
in nikdo ne stori to boljše kot pe¬
rutnina. ;

IN mSTKICT C01IRT,

sIlEvshih judiciai. bistrict.

State of Minnesota, County of St. Louis,

ss.

2TOTICE.

IN THE MATTER of the Estate of
Michael Mertel, Decedent.

To Magdalena Mertel, widow of sa
decedent, and Michael Mertel and Annie
Mertel, minor children of said decedei
and ali other persons .interested in the
estate of Michael Mertel, decedent:

Pursuant -to order of ~the above na -
med District'. Court, duly made and filed
in the above entitled matter, notice is
hereby giyen you:

That4:he undersigned Magdalena Mer¬
tel as administratriK of the estate of
Michael 1  Mertel, decedent, has in h er pc^s-
session a certain sum of money ; e ei -
ved by her as damages cn accouht of.
the \vrongful death of said decedent.

That an applicaticn has been macle
to the District Court of St. Louis Oo.,
Eleventh Judieial District of Minnesota,
for an order allowing and adjusting ali
attornevs’ fees and other expenses in-
curred in ccnnection -vvith the collection
and distribution of said fund, determin-
ing the lavvful heirs and ne?ft of kin of
the decedent and other persons entitled
to- share in the distribution of said fund
as creditors or otherwise, and authori-
zi-ng and directing the undersigned re-
presentative to distribute said fund in
accordances with such determination.

That said application will be brought
on for hearing before said Court at a
special term tfiereof, to be held in the
COunty Court House in Duluth, Minn.,
on the 4th day of October 1913, at 9:30
o’clock in the forenoon of said day,.. or
as soon thereafter as counsel can be
heard, at which time and plače ali pex>
sons interested in the distribution' of
said furui may assert their claurns and
will be heard therein.

Dated this 26th day of August 191 S.

Magdalena Mertel, Administratrix of
the estate of Michael Mertel, decedent.

Leo A. Bali, Attorney for Adrnijiistra-
trix,. Duluth, Minn.

SPOMINJAJTE SE OB RAZ¬
NIH PRILIKAH SLOVENSKE
GA ZAVETIŠČA V AMEMRIKI.

Naznanilo in priporočilo,

Rojakom iz  Chisholma in okoli¬
ce naznanjam, da sem prevzel Lo- j
renc Kovachevo

GOSTILNO ©

Ugodna prilika!

za one, M so se odločili iti na farme ter postati neodvisni.

V severnem delu tViseonsina, v okrajih ali county: Clark,
Rusk, Chippeiva in Priee, je naprodaj mnogo tisoč'akrov dobre
armerske zemlje. Blizu mest, trgov, železnic, šol in tovarn za
papir. Lepe ceste, čista, hladna voda, zdravo podnebje.

Rastejo vsi oni pridelki,, kot v stari domovini.

Cene nizke ($15.00—$20.00 aker) in lahki plačilni pogoji;
vsakdo ima čas plačevati pet let po dogovoru.'

Kupujte naravnost od lastnikov. — Oglejte si svet in pre¬
pričajte se na lastne oči o kakovosti zemlje. — Kupcem se vož¬
nja povrne.

Za nadaljna pojasnila se je obrniti osebno ali pismeno, na
upravnika: LOUIS BEWITZ, 138 First A ve., Mihvaukee, Wis.

ČRVI V KONJIH.

Konji imajo razne črve v raznih
delih črevesja.' Za črve ni nobene-

Grd er Iiisniting Time to File Claims,
. and for Hearing Thereon.

State of Minnesota, CoTLnty of St„ ]Lo' 4 is,

IN PROBATE COURT.

IN THE MATTER of the .estateAof
Michael Mertel, Decedent.

I-etters of administration having
been granted to Magdalena Mertel, 1  '■

IT IS ORDERED, That the time
within which ali creditors of the above
named decedent m'ay present claims
against his estate in this court, be, ahd
the same hereby is, limited to three
months from and after the date hereof;
and that Tuešday. the 9th day of Dec¬
ember, 1913, at ten o’c.lock A. M , in the
'Probate Court Rooms at the Cpurt
House a,t Duluth in said County, be,
and the same hereby is, fixed and ap-
pointed as the time and plače for. hear¬
ing upon the examination, adjustment
and aIlowance of such claims as shall
be presented within the time aforesald.

Let notice hereof be given by the
publicatj.on of this order in the Nar-
bdni Vestnik, as provided by law.

Dated, Duluth, Minn.,, September -Brd,
1913. ■

S. W. GILPIN, .
Jud ge of Rrobate.

Priporočam se Slovencem in
Hrvatom za mnogobrojen poset.

Pri meni se dobi vedno izvrstna
kapljica za žejo in fine smodke.
Svoji k svojim!

JOHN LAMUTH

SLOVENSKI GOSTILNIČAR.

NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI
SLOVENSKI DVOTEDNIK V
ZEDINJENIH DRSAVA.H

American Eichange

Bank=^

VIRGINIA — MINN.

M\M\  pripravna Panka za
Slovsncs in Hrvalevmestn.

Pošiljamo denar na vse
strani sveta in prodajamo
vežne liste.

31  obresti od vlog.

mm

W. J. RIETOW, predsednilr.
O. EOESTE, blagajnik.

GEORGE! HELLEE, podpredsednik.
G>. EAUTMAKN, pomožni blagajnik.

Glavnica in rezervni sklad $365,000.00

GERMAN BANK

Najstarejša in največja banka v Sheboygan, Wis.

plačuje od
hranilnih vlog

V

mm

Pošilja denar v STARO DOMOVINO, prodaja PAROBRODNE
KARTE za vse parobrodne črte. Izdeluje vsakovrstne menjice.


m

s

s

s

s

s

s

m

s

s

yfi

s

s

m

Svoji k svojim!

Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim
gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure¬
jeno in bogato založeno

grocerljsko trgovino. I

V zalogi ima občeznano “Gremo” moko; dalje pro- !$i
daje krmo za živino , kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo
Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja¬
jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA!

a

s

s

s

m

Za mnotiobroien posel in naklonjenost se nljutfno priporočat

M  A T H. V I D A S,

slovenska trgovina

BIVVABIK, MINN. Telefon 63.

Si

Si

s

Si

Si

Si

Si

SiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiS;

MAJHEN NAROD, KI IMA DOSTI ZAVEDNIH LJUDI,
TE VEČ VREDEN KO VELIKI, KI OBSTOJA IZ SAMIH SO-
Čl JALNIH NIČEL.

pm i n crs«



i*

v

s,

Dopisi.

ki, kot je 'bil zadnjič v štedenju
v vasem listu velikanske veljave
za naše ljudstvo, ker jih spodbu¬
jajo k varčnosti.in k misli nia pri
liodnost. Le tako naprej ; gotovo
bodo taka razmotrivanja polago¬
ma mnogo koristila, in spravila
bodo slovenski narod, na boljše
gmotno in boljše gospodarsko
stanje.

Vreme imamo nekaj (boljše kot
taan konec julija, ko smo 'se kar
. kuhali od vročine. Večeri so že

riše v, J. Resnic, kateri sedaj jilaka- • h^dni, drevje zgublja želeno oble-
jo za njo. V bil se je J. Golob, ki j ^ 0> ro -žjce venijo in izgubljajo dl¬
je bil zaposlen kot krovec. Revež (Von j.

je padel s strehe to\<un<-  160 .čev j *p U( jj človeških cvetk, brhkih
]jfv globo to, m p ■>■•_ n voj mi i\.  gi oven jj. imamo tukaj precejšno

Doma ie bil iz kranjske. Zapušča | v  , , ,

J  ° •' število, da nam ni treba zgage de¬

lati fantom iz družili far, kakor

Milv/aukee, Wis.

Cenjeni in spoštovani list-: Zo¬
pet se želim oglasiti s par vrstica-
mi, da vam poročam kako gospo- j
dari bela žena okoli nas.

Pred kratkim je umrla hči sta- j

tukaj žalujočo udovo in tri nepre¬
skrbljene otroke. Dne 17. avgusta

- *. v  , ■ , ie to navada v starem kraju, in

je povozila poulična kara sineta

se tolikokrat konča s “fajtom.’

Martina Žuzeka. Ril je to edini

. .  , v iiit  |Prav pa tudi m, ker hodijo smo-

m mia le se dva deklet- j . , ,

arit 17 .  .npnffih mpisr v VI i wpimtaa

njegov sin
ca. Žalosten dogodek to za vbo-
ge stariše. Omeniti moraim tudi, da
je smrt pobrala na West, Alis ženo
rojaka Podojstršeka. Pustla mu je
žena tri male otročiče. Žalibog,
da mas tako bela žena nadleguje
pa večji del pobira mladino, zato
naj bi se vsak zavaroval. Lahka
bodi tuja zemljica vsem; sorodni¬
kom pa naše globoko sožalje.

Veseli me, da je Narodni Vest¬
nik postal linijski list, in vse kaže,
da se dobro razvija.

John Vodovnik.

Eveleth, Minn.

Dragi urednik: Odmerite mali
pristorček, da naznanim rojakom
kakošne delavske razmere vlada -
jo tukaj.

Kot povsod po železnem okrožju
tako delamo tudi tukaj v rudni -
kih, in sicer dela v treh šeftih
približno 400 mož pod komando 6
keptnov in 1 boss-ov. Ti naši

larit iz drugih mest v Mihveukee
pustite naše punce nam.

Pozdrav vsem čitateljem in či-
tateljicam, Tebi Nardni Vestnik
pa ves vspeh. J. Kužnik.

Cannonsburg, Pa.

Slavno uredništvo: Pošljem

vam naročnino, in dosedaj sem
list redno dobival . List je tukaj
eden najpriljubljenejših, in pri¬
naša res dobro in podučno čtivo
na vseh poljih. Njega vsebina je
vredna mnogo več kot znaša na¬
ročnina, in ker je še majski list,
je pač dolžnost vsakega rojaka, da
da mu je naklonjen. (Povesti v‘li¬
stu so vredne čitanja, vendar se
pa list drži gotove meje v tem,
in ne prinaša edino povesti, kot
je to pri nekaterih drugih listih
slučaj, ampak prinaša mnog novic
katere ne najdemo v nobenem dru
gem slovenskem listu, prinaša iz¬
vrstne, duhovite in podučne član-

Človek je v takih slučajih boječ
in tako sem se tudi jaz bal vtak¬
niti denar, katerega sem prihranil i
s težkim delni v 11 letih v zemlji-j
šče. Šel sem v Duluth in študiral
sem vso noč, kje bi kupil. Zmislil
sem (se na South Chicago, zmislil
sem se na. Gary, Indiana, kjer sem
tudi delal V jeklarnah. ■ Sodeč po
teh dveh krajih, kjer so že razvi¬
ta jeklarska mesta, sklenil sem ku¬
piti v New Duluth in kupil sem
dve loti na 98 Avenue med Peary
in Goodhue Street.

Nisem nikak agent, vendar sve¬
tujem rojakom, naj si preje vse
ogledajo, predno kaj kupijo. Kdor
pa ima kak denar, naj kupi lote
v teh novih naselbinah pri jeklar¬
ni, da bomo tudi Slovenci enkrat
ta prvi in ne vedno zadnji.

Pozdravljam rojake širom Ame¬
rike, tebi vrli delavski list, ki no¬
siš linijsko zastavo in razganjaš
temo ter širiš luč med slovenckim
delavstvom pa ves napredek.

Ignac Rupnk.

New Duluth

1

Yale Kans.

. n . , |'ke, kacih tudi ni drugje, prinaša

predpostavljeni se pa tudi do- j spodarske in  gospodinjske raz -
misij uje jo, da 'sovec 'bot ;  je; do-1 , ki so TC tf ke  vrednosti za

vek. Eden priganja, drugi ikika, j v , -

tretji hruje, četrti odslovi delavca
za vsako malenkost, sploh si domi-
šljujejo ti možje, da so nekaj več
kot delavci. Ukazovati in storiti
to ste idve stvari, in jaz bi želel, da
bi keptnin prijeli za lopato i
kramp en (dan, bi vsaj videli kak
med imamo delavci. Delavstvo je
nejevoljno ker se ikeptni vedno kre
ga'jo, in če bo pa kaj zahrumelo,
potem bodo pa družbe javkale, češ
delavci so imeli nebesa na Range.

Delo >se tukaj res dobi, a jaz ne
svetujem nikomur sem, ker so na¬
ši priganjalei od muh, in zato osta¬
nejo 'tukaj le večinoma isti, ki
prinesejo široke čevlje in ozke hla¬
če. Vzrok da imamo na 400 de -
lavcev 17 priganjačev je sama
‘■'zlatita.” Superinitendent ima do¬
sti hčerk, in katera vzame rudar¬
ja je mož precej kepten. Kouipa -
nija plačuje delavstvo za trdo de¬
lo slabo; keptni pa vlečejo denar,
katerega mi delavci (zaslužimo, za
pohajanje in kreganje. Treba bi
pač bilo,da bi delavci držali bolj

naše ljudstvo, prinaša mnogo do

pisov, in eno k drugim je Narodni
Vestnik podučen in zanimiv list.
Kakor rečeno, je tukaj priljubljen
in nekateri rojaki komaj čakajo
nanj. Želim mu ves vspeh, ker list
| res dela ne le /za svoj žep, ampak
tudi za dobro stvar.

Čitatelj.

South Chicago, III.

Cenjeni urednik: Želim am pisa¬
ti par vrstic glede zemljišča, ka¬
tera se oglašujejo v vašem listu.
Ogledal sem si štiri kraje. Najpr-
vo sem šel v Barrows. Tam kopajo
nekaj rude, in četudi je že več na¬
ših ljudi kupilo in se obeta dobra
prihodnjost, kakor sevidi, jaz ni¬
sem kupil. Kraj se mi je dopadel,
a sklenil sem več ogledati. Bar-
rows je po mojem mnenju dober
kraj za kupiti loto. Res da so dr a
ge, a to bo nov rudarski okraj.
Letina lepo kaže v tistem kraju
in ker je v našem listu tudi oglas

skup, da bi bili organizirani, po- ^ armo > peljal sem se z motornim

tem bi ne bili kot razpršene ovce,
ampak tvorili bi močno pest, ka-

čolnom v Ravfield eauntv. Wis.,
kjer prodaje Genske & Co. zemlji

tere bi se bal naš sovrag, kupita- š2a > ki s '° poraščena z drevjem in
]j s t_ j grmovjem. Videl sem tu krasne

Pozdrav vsem čitateljem tega sadne farme in čudil sem se^da
lista unijskem listu pa obilo sreče. 1  sezorijo tako lepo jabolka t.uKaj
Izkušeni rudar. ■severu.

' . j Dopadlo se mi je, vendar sem pa

Milwaukee, Wis. sklenil si premisliti, predno, ku-
fepim. Tiste noč, ko sem bil popol
Cenjeno uredništvo Narodni; dan v vašem uradu, spal sem v
Vestnik: Uvrste te le vrstice, v vaš j Park hotelu in kakor ste mi sveto-,
eenjini list, ik je, jako prnljubljen vali, hrvaški rojak Ratkovie ima
med delavstvom, posebno odkar je | Čedne sobe. Vso noč sem brodil v

Spoštvani N. V. Tukaj vam po¬
šiljam $1. — za polletno naročni¬
no za sebe in $1. — za svojega
prijatelja John Sajovica. Ako bi
vaš list ne bil postal unijski list,
se bi ne naročila več na njega. Tak
šen linijski list, kakor je vaš, smo
že dolgo potrebovali. V njem je
vedno mnogo vsakovrstnih novic
podučljivih in zabavnih. Le vedno
naprej tako.

Veseli nas tudi, da se naši roja¬
ki tako vrvlo bojujejo za unijsko
stvar. Vsa čast njim, in zavednim
ženstvu. Skebom vse zaničevanje.

Gašper Šetina.

Girard, Kans.

Cenjeno uredništvo: Tukaj je
nova naselbina in bom gledal, da
dobim kolikor mogoče več naroč¬
nikov, ker list je v resnici vreden
da se ga dobro prečita. Čestitam
vam ker ste okrasili list z unijsko
znamko, in veseli me, da ste vte-
lesili v vaše podjetje linijska na¬
čela.

Prosim, pošljite mi par slik iz
avstrijskega manevra in balkan¬
skih vojsk.

Pozdrav. Narčnik.

Upnik: “Pred pol letom ste mi
že rekli, da bom jaž prvi, ki do -
bi m svoj' denar.”

Dolžnik: “Saj še nobeden ni
nič dobil. Vi ostanete še vedno
prvi. ’ ’

bo glavni trgovski in najboljši stanovski kraj okoli jeklarne,'
katera bo stala $ 25, 000, 000., ih kateri se bo pridružilo mno¬
go drugih tovarn. V New Duluth kupujejo lote boljši ljudje,
in kjer se naselijo ti tam se cena dvigne.

LASTIMO IN PRODAJAMO LOTE V NEW DULUTH

od $ 350 naprej na lahka odplačila. Oglejte si kraj, in, če uvi¬
dite izvrstno bodočnost, katero ima New Duluth, kupite loto,
in Vaš denar Vam bo prinesel obilnih obresti. V New Duluth
je vodovod, elektrika, cevi za plin, kolodvor, pošta, gasilarna,
ljudska šola, tja pride električna železnica, in zida se katoli¬
ška cerkev.

PRODAJAMO SADNE FARME ¥ BATFIELD €0, WIS.

le 30 milj od hitro rastočega industrijskega mesta Duluth.
Oglejte si pridelke, če ste namenjeni kupiti farmo. Peščena
ilovka, pogozdeno.

PRODAJAMO PAROBRODNE LISTE

za vse prekomorske družbe v staro domovino, in iz stare do -
movine v Ameriko.'Pošiljamo denar hitro in ceno.

Pojasnila v slovenščini.

JOHN GONSKA & CO.

3 SO. 5 AVE. WESI (BLIZU D!FE) DULUTH, MINN.

aruge

Pozor! Pozor!

Z malim denarjem ralo zabave

Najboljši in najnovejši

GRAMOFON samo

Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim

prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za mal den

Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba fjT
re  radi čistega, močnega glasu, vsled tega vam

poročamo Ako si naročite naš GRAMOFON, smo nJ U H tople i$ 1

dete z ni im jako zadovoljni. ° Pr «aai.J f**

’ m  god

SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI.

f

Stric: “No, Lizika, zdaj si že
nekoliko zrastla iin- mi boš lahko
kmalu sama prišla srečo voščit?’

Lizika: “ J Saj bi že 'zdaj lahko,
pa se mati boje, da ne bi izgubi¬
la vaše , krone. ’ ’

postal unijec.

Z  delom se tukaj ne moremo po¬
sebno pohvaliti. Delo se že dobi

sanjah po zemljiščih in iker ste mi
djali, naj si ogledam jeklarno
Garrvj New Duluth in Oliver, pre-

to kaže, ker se je v zadnjih par J dno kaj kupim, storil sem to in
letih tukaj mnogo rojakov nase-j zahvaljujem se vam, cenjeni ured-
ljlo, posebno iz zelene in napredne Mik, za dobri svet. Odpeljal sem
Štajerske. Plača je v primeri z j se zjutraj z vlakom do postaje
draginjo nizka. Začne se z $1.50, | New .Duluth. Tam sem spil enega
in navadno se služi $2. — ; roko-j v slovenskem salonu. New Dulut
delci imajo pa tudi toliko kot po ] se mi je dopadel in nekaj mi je ve-
drugih mestih . srednjeameriških j dno prigovarjalo, da naj kupim lo
držav. I red petimi leti bilo je le te. Vendar šel sem v Galrv k

v Milwaukee
lep oštevilo, 1

; da-
:acih

je¬

klarni. Gary ima mnogo novih stav
bišč, ki so pa večinoma majhna.

Gospa: “Ali pojde Vaš sin res
mornarjem?”

Soseda: “On si je vtepel v gl a
vo, da mora postati na vsak na¬
čin mornar.”

Gospa: “No, ali Vam nisem re
kla takoj ob njegovem rojstvu,
da ima vodo-v glavi”

DE

DE

DE

THE

i

FIRST STATE BANK

PRVA DRŽAVNA BANKA ELY, MINN.

tem potom naznanja slavnemu občinstvu, da je
pričela poslovati v svojem lastnem poslopju m se
vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi
pošiljanje denarja na vse strani sveta ter čekovni
promet. Hranilne vloge obrestujemo po

3°!o ©d st©

od dneva vloge.

Naša banka je prva*državna banka v mestu in
je pod strogim državnim nadzorstvom; poleg tega
imamo zvezo z občeznano Union Investment Co.
iz Minneapolis, Minn., pri kateri so interesirani
glavni bankirji iz Chicage in New Yorka, zatorej
so Vaše vloge pri nas

absolutno vame.

Denar v staro domovino pošiljamo vsak dan
in naše cene so vedno, nizke. Zastopamo tudi naj¬
boljše zavarovalne družbe proti ognju, istotako iz¬
vršujemo vsa notarska dela.

Pridite k nam zamenjati Vaše, čeke ob plačil¬
nih dnevih.

Z nami posluje pretežna večina domačih tr¬
govcev, kateri so tudi delničarji.

e

THE FIRST STATE BANI

OF ELY, MINN.

. J. MORPHV, predsednik. GEO. L. BROZiGH, blagajn.

DE

DE

dete z njim jako zadovoljni.

Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov i
po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz no Q
pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo se*
in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi dragimi 'izdelA ^
Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem, d a v  P
do voljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se ^


saovit, V

-- — -- -- , jjlcii učna, se mn • ■ 1

plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite pon/ 3  T dSV* 1 ' 1 ’

B enko rus &

11250  INDIANA  AVE., CHICAGO, ILL..

"kal je P°




se i e

na'

ip°

ipolj'

rfU 1


| A M MURNI«

'gw£T> l£ka;

< p°p° n j

g iD s rain

^.Daseami iz

i

1

A. M. MURNIK

Grant Avenue Eveleth, Minn,

Največja zaloga

MANUFAKTURNKGA BLAGA, TKANInE, ŽENSKIH


IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH D?”
GIH DOMAŽIH POTSEBsoIN.

I Posebno pozornost posvečamo Slonkani!

i

PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER P?J.
PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH.


Mih 6 se

, delo;

;je šel oa .
ne polovic 0

toda 111

doma;

besedam je « lf '
(sneti. Strežni«)

kjprla vrat o m v
hočeš to? je z
baglo obračuni'
:a sem ravno t

I

Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “laket” a

Baltimore and Ohio železni«

CHICAGO do NEW TORKA

•Kranjec svojem
nikar ne trg
■ale in poznam
la žena, pa bi
ijec ne uide ’
neka napačna
samega.”
je nevoljno ;
ij!" je zaklical i
racin tvoje raz:

HAASE,

Pišite : ,R. O.

Northweste,rn Passenger Agent, ST. PAUL,

.po parobro-dnio knjižico, ki kaže udobnosti te želez
parnika.

malo Slovencev
nes nas je že

v ^° ^ aze > delo dobi, | šel sem v dva saluna in videl sem

kajti  oe bi se ne, 1 >i jih ne ostalo jpolno Hrvatov. Gary je dober
tnlcaj toliko kot jih je v tej krat-1 kraj za gostilno, ker bile ste obe
*'i dobi. Mesto je lepo in prijazno, 1 polne gostov. Vprašal sem nekega
ima mnogo industrije, kakor tudi j moža, ki se mi j e zdel nekoliko bolj
okolica, se lepo razvija, in tudi na- j ši, po čim so lote. Dejal mi je, vse
ši rojaki so začeli postajati lastni | sorte cene ter mi je pomudil fot
gospodarji, in si vstanavljajo la- na izbiro. Gary se mi j« tudi dopa-
stne hiše in lastna ognjišča. Stem' del, ker je jako živahno tam. Oli-
si oženjeni znižajo življenske stroš j ver ogledal sem si najzadnje in
ke, da ložje shajajo. Za nas sam- zdelo se nvi je precej daleč od je
ce mi tako natančno, ker se vča-jklarne. Kar se tiče živeti tam, je
sili radi pozabavamo, in četudi var I pa Oliver lep kraj in nedvomno
čujemo, vendar tudi radi v “gla- se bo tudi razvil čez par let. saj je
že” pogledamo. Smo pač v Mil - zvezan z Minnesoto %  dolgim želez-
wanee,k ki se zove tudi “Beer Ci-jnim mostom, in ta most niso gra-
ty.”  Priznam pa, da so taki član-j dili zastonj.

i

Možje!

Poskusile enkrat

66

Right-Cut

99

tobak; najboljši tobak
za čikanje.

5 centov zavitek.

v V

SLOVENSKO ZAVETIŠČI

A

V AMERIKI

INKORPORIEANA V DRŽAVI ILLINOIS.
NAJBOLJ POTREBEN ZAVOD ZA SLOVENSKI

NAROD V AMERIKI,

URADNIKI:

Predsednik: Frank Sakser, 82.Oortlandt, St., N" v '
Podpredsed,: Paul Schneller, 208 5th St., Galumet *'
Tajnik: Fr. Krže, 2616 So. Laivndale Ave, Chicago-
Blagajnik: Geo. L. Brozich, Box 424, E!y, Mina

NADZORNIKI:

Joseph Benka, predsednik, 11250 Indiana Ave., CU“-.
Frank Mladich, John Žvanut, A. H. Skubic, Fract
vsi v Chicago, 111.

DIREKTORIJ

obstoji iz vseh zgoraj navedenih uradnikov in
kov ter še sledečih rojakov:

nadzor

John A. Germ, Braddock, Pa.

Ivan Pajk, Conemaugh, Pa.

John Gantar, Frontenac, Kansas.
Matija Pogorelc, Chicago, HI.

Louis J. Pirc, Cleveland, Ohio.

John Verderbar, Chicago, IH.

K. J. Mencinger, Pueblo, Colorado.

Vsaka slovenska organizacija, ki šteje P

V

(■’eč društev, je opravičena do enega člana

Vsak slovenski list v Ameriki je opra' 1
ga mesta v di rek toriju.

Vsa ostala samostojna društva so °P r
enega zastopnika v direktoriju. .-; e  i

Rojaki! Agitirajte za Slovensko Za > etl ^

riki, ki naj bode spomenik skupnega narodne^^^

potrebi smo si vsi enaki, podpirajmo edi n ^
skrbimo za one, ki si sami pomagati ne P al eJ ° 0 jjl
Vsi dopisi in denarne pošiljatve naj se  ^
tajnika: Fr. Krže, 2616 So. Laivndale Ave.,

Li denarne pošiljatve oddaja blagajniku t« e

9  Poklicati

konica,

ne

‘ l az  sama

, Visokost
sobi ' I
>; ‘: a pr ipelj e  fi t ,

i’i! a bož i° v<

4«, a l toi i p

% ' n ,  J mor,
< , * «

J  ^isi K

hsta:

^eti

Vl  i>re,

'%

Je,

‘»Pum

petu ^

; b M e , (




ha

-ey


ta ko


tej

J

v 0/; ihi ,
kt Pači, (
, s



. hj ’ s ' v o j


l>i

d

lem

v 1


NS.:

a Črna zena.

,vinski roman. — Priredil Javoran,

(Dalje.)

- v 0( J roene? Ne razumem te.’

je odgovoril France lir-

k0 , se m u je skušal izogniti.

!l ' Tovori vendar -sloveski,” se mu je posmihaval možek,

ii,-ii B v °' bolje znaš šlovenski, nego hrvaški.!”

k  limiru!” mu je zopet odvrnil France; “ne vidim rad.

^ nadiegovali

dalje 'za možka, se je prerivalz mo;čnimi svojimi ro

- .j pot, toda ljudem, ki so poslušali judovskega proda-
“J 5 ® j,^ a  in nemira 'kmalu zadosti. 'Nekaj korenjakov
i ' l! ° P jka, v katerem so spoznali glavnega kršitelja miru.
il c  ‘^jega spopada. Z  nepričakovano močjo in gibčnostjo
f^teniaiu otresel vseh nasprotnikov, toda preden se je mo-
rijetne zmešnjave, je preteklo, vse kaJkor precej časa.
¥■ E ^] e dnjič posrečilo tudi to in ko se je tako osvobojen ozrl
ga pustile tudi njegve oči na cedilu J Bregarja ni
^ r -"' Tekal je po cestah in ulicah, a zastonj, France je bil

gtefulček mu je skušal slediti. Zato se je prerival

‘Mb* Tjk 1

St ho



Padi

e Jo, s


ze

v sl n :.

..trose.ge namreč Bregar rešil neprijetnega položaja, je
y  B eko stransko ulico, odtod pa iz mesta na prosto

), p>“ s e Hi) t '1 K teke l po polju proti domu, kar so ga, nesle noge. Doma v

[ fflišljeva'1, kar se, je bilo zgodilo.

f‘ >štefulcka; zato je vedel, da ga ho iskal še nadalj in

r • ( coptflnoma natanko spoznal, gotovo ne bo miroval prej,
ifc® F^ .po-polnejasnosti. — Možek bo tm-ai n

'•‘sreči in sramoti na Gorenjsko

toraj nesel vest o
to je bila za Franceta

Eveleth,

3a

Ninu

ŽENSKtb

m  vsehdS

wIN,

LOGO TEB K?
CENAH.

. 1  p ase unu izogne je Sklenil še danes pospraviti svoje stva
** pozneje se lahko povrne v Bjelino in vpraša po ženi;

L «1 tem povrne, ji ho ravno njegova odsotnost mogoče zdra-

U za bodočnost. ...

Tu šel na delo; začel je urejevati svoje stvari, a se preden
Vv ne polovico, je začul pred hišo čuden vričš. Dombru-

Voda ni doma; beračev in postopačev ne smem puščati v

tesedam je sledil šepetajoč odgovor, katerega pa France
•jneti. Strežnica je zopet zakričala, a v naslednjem trenutku
rjjrla vrato in v sobi je stal Kroparski može.
lij hočeš tu? je zaklcal France jezno hrvaški; “z vlomilci in
■vdo obračunimo. Obešamo jih na najbližje drevo.!”

» -i  sem ravno tako varen kakor v eerlkvi,” se je smehljal

t^Jkranjec svojemu rojaku ne bo nič storil žalega. Toda pojdi
**•■*». nikar ne Uganjaj šale tako dolgo! Moje oči me še niso

Tudi če bi bil

i železni# -

Y0RKA

jjfale in poznam te skoro bolje kot sebe..

ima žena, pa bi te bil vseeno spoznal_.Če enkrat najdem

^ zajec ne uide več. — V tem slučaju me je, žal, predaleč
i!a neka napačna sled — a zdaj sem pa kar slučajno nale-
samega.”

tace je nevoljno zmajeval z glavo in se obrnil stran od njega
Jtej!” je zaklical možek; “ne izogneš se mi; dobro poznam tvo-
iorino in tvoje razmere! ’ ’

France se je izpozabil in mu odgvoril v slovenskem jeziku:

“Kaj veš?”

“Hihihi,” je -pokašljeval možek, “poglej ga no, si se izdal! Prav
dobro znaš slovensko.Da boš takoj izprevidel, da ne maram, veliko
govoriti,, ti povem kar naravnost, da si mož ciganske princezinje.

Jaz pa tebi povem, da si nesramen vohun,” je zarohnel na-d njim
France.

“Le počasi, le počasi! Nikar tako razburljivo! — Jaz sem pri¬
jatelj-tvojih ljudi na Brdih in sem že nekaj podplatov prebil za¬
radi tebe. — Tvojim domačim sem namreč obljubil, da jim prinesem
tolažbo in kako sporočilo od tebe.”

France se je začel tresti po vsem životu; nekaj časa je molčal,
potem pa je zakričal na vse grlo:

“Ah, kako se jim godi? Štefan, povej, ako se godi Zalki in mo¬
jemu detetu?”

“Menim, da popolnoma razmeram primerno,” je odgovori mo¬
žek; “ vsaj zdrava sta še vedno. Zalki je bilo seveda zelo hudo pri
srcu, ker si izginil tako nenadoma in skrivnostno; a sčasoma se je
precej pomirila.”


ČE Sl ŽALOSTEN tl OTOŽEN

poseti naš

EIy Opera Mouse

kjer bodeš videl krasne, naj¬
novejše premikajoče slike,
obsegajoče črtice iz celega
sveta. Slike so jako poučljive
in tudi zabavne. — Menjava¬
mo jih vsak dan. — Za obi¬
len poset se priporoča

VODSTVO.

“Štefan, prosim te, bodi tako dober,” ga prosi Bregar, “ko pri¬

deš na Gorenjsko, nikomur ne povej, da si me našel; usmili se me
in stori imi to uslugo, zakaj te sramote ne bi mogel prenesti.”

“Kaj si pa storil takega, da bi se moral sramovati, Bregar?” ga
je vprašal možek sumljivo in mu motreče pogledal v njegove sive
oči.

“Štefan, pri troedinem Bogu ti lahko prisežem, da res nisem
ničesar kriv; toda za sebj imam strašno, zapleteno zgodovino. Bog
mi je poslal hudo poizkušnjo; da bi le ne omagal.”

“Bregar, Bog je neskončno modrejši kakor mi slepi črvički:
dobro ve, koliko -more vsakdo izmed nas nositi in koliko mu sme
naložiti, da ne pade pod jarmom.... Toda, ali ne bi smel izvedeti
tvoje zgodovine? Stvar sem razmišljal že po poti in sem v marsičem
res prišel do precejšnje jasnosti, a vsega si sam ne morem razložiti.”

“Svojo zgodovino ti lahko povem v kratkem; ni ravno posebno
obširna. Kakor veš, sem stopil pred leti kot najemnik v četo, ki i»
šla v boj zoper Turke, in z njo sem prišel na južnoštajersko mejo.
V nekem malem spopadu s Turki sem ranjen obležal na polju. Ra¬
na mi je krvavela in mojemu življenju se je bližal konec. Tedaj so
pa prišli ravno še o pravem času cigani, ki so se potikali v oko¬
lici, me iz usmiljenja dvignili in prenesli v šotor. Več mesecev sem
ležal bolan — pravzaprav sem visel med življenjem in smrtjo; ob tej
bolezni mi je stregla neka dekle, hči ciganskega poglavarja. Ko sem
zopet okreval, sem ostal še dalj časa pri ciganih in užival njihovo
gostoljubnost. In v tem času se je vnela ljubezen med menoj in Ni-
gan-o, cigansko mladenko Čez četrt leta sva bila mož in žena. — Pa
ciganska kri je nemirna. — Nekaj tednov sva živela srečno, toda
nekega dne je Nigana izginila in se šla potikat s svojimi rojaki po
deželi; takrat me je prvič zapustila. Pozneje se je to ponavljalo. Ne¬
koč je roparska turška tolpa zajela dvajset ciganov, ki so počivali
v pastirski koči pri Krsnavopolju, in jih s kočo vred sežgala. Tudi
Nigana je bila m ednjimi in zato sem si moral povsej pravici misliti,
da je zgorela z drugimi vred. Najmanj deset ciganov, ki so bili v pb-
ližju — eden je tičal v nekem grmu, komaj za lučaj kamna oddalj-
nem od koče — mi je priseglo , da je Nigana zgorela. Pozneje so našli
celo njen dragoceni nakit v pepelu na pogorišču. — Zadeva je pri¬
šla pred župnika v Bjelini, ki je uradno potrdil Niganino smrt in
mene proglasil za prostega. — A Nigana ni bila mrtva. Turki so jo
namreč izvlekli iz ognja, jo rešili smrti in jo potem prodali na Srbs¬
ko kot sužnjico. Dolgo -sem žaloval za ženo, zakaj odkritosrčno sem
jo ljubil. Pozneje sem šel domov. ... Kaj se je tam zgodilo, ti je vse
znano.

(Dalje prihodnjič.)

ST, PAUL 5

losti -te i

Prestolonaslednik Rudolf.


v v

ILLINOIS

ZA SL'

TO# 1

dt, st

\'e' r

roloji

?t ; .

Avč- u

m

jii#

o m

Ave-, \,k-

iiini 1 '  jjjjt

: k iiN c ’

P

ikov


’a-


bi 0’

o^ i0 :


af° a  r


o -

'•  pustolovščine, Ijubavne spletkarije in njegova tajnostna smrt.

(Dalje.)

® jo poklicati in jo pred vami opsovati:”

oaronica, ne ”, reče Štefanija ter prime baronico za rame.

• la jaz sama povprašam haroneso, osebno jo hočem pro-

°« e  visokost, napravite, kar sami smatrate za najboljše.

7 sv °ii sobi. Blagovolite.”

Popelje Štefanijo v soho ter se talkoj odstrani.

■da. za božjo voljo vas prosim” reče Štefanija in pade na
_ aa^oneso, katera je vstala iz svojega naslonjača.
am P visokost?” vpraša jo prestrašena Marija.

kaj mi je, odnehajte. ...”

,.. rem ’ ne  morem, jaz ga ljubim. ...”

5e  bode nekaj groznega....”

5 am >ljubim ga!”

k odide bled« ter se vsede v svojo kočijo/
e 8inji Luisi Koburški, naroči kočijažu.
se  ustavi pred palačo.

V je, sestra,” reče jokajočim glasom Štefanija, ko

SGStri. A  rmo AH o rt CjliSafi niti

• _ 7 -- 'J 7

1  sestri. “Prokleto je vse, ona -neče slišati niti besedi-
eopu!”

h naznani mii, kaj se tukaj godi; ako še bode več

iSJrirr ■ f  1  '-•“■“j 7 - -

> se Moralno osramočeni škriti pred svetom.”
‘ a 3 no na:- v

goi-e na j pomaga oče?
ijoj/ ^ k»°de to pomagalo, mogoče pa tudi, ako pokažem
liio* n  3 on sam  prenehal ter se poboljšal. ’’

% ^° tem  » a  še ne poznaš dobro .. . . ”

'Pismo P °^ a 7  ^ rac ^ ™ se  ' vse< ^ e  b a I 5;o j piša- 1 !™ ™i z i ter ma '

j ,-. as  Mojemu očetu, belgijskemu kralju. ,

»o jjj. se je njena sestra Luisa v svoji sobi.

ipa, i* razsrdi očeta raizsrdi Rudolfa in starega

»a ^ ,a se  bodem ta čas pobrigala da bode baronesa
Dsoi, 76 ™ 0 s  pota, potem pa bodem ^atmogla ljubiti Ru-

. a zaprek. ’ ’

avit« ta,r *f 0 d se prikaže komornik.

5111  Pokoj kočijo; voziti se ho , čem molo pb praterju.
javi čez par minut, da že čaka kočija, priprav-

J  odide ter

!  Je

v sak

,v °zi] a  po praterju. Zvedavo se je ozirala

način

ua vse

edela se  hotela sestati z haroneso Večera, ker

'bajti’ j)  Se  ^ aroiies a sprehaja vsak večer v parkir. Tu jo
if  ježev 80  < ;a sa-ni mogla zapaziti željenega predmeta,
•Hjo, . k f  lla  namenjena se vrniti, ko naenkrat opazi ba-
1  tap’v H ( ‘ ro  je spremljala mjenina sestra Lola.

S " mi ' S ?°j ei au kočijažu vstaviti kočijo ter izstopi.

‘it,,...’ aa' imam srečo z Rudolfovo ljubico .

ri Ja.

reče

ub ledi.

' želi'žaliti!”

0  ^ievfednico, tebe bi zamogel človek razžaliti

Glas obeh bil je zelo oster ter se je zbralo v kratkem času oko¬
li njiju mnogo o-dičnih poznanih šetalcev.

“To je razžaljen je . !” kričala je Marija:

“Tebe ni mogoče razžaliti.”

“Jaz zahtevam zadoščenje.”

‘ ‘ Zamoreš ga imeti.”

Luisa je komaj čakala ua to. Obrne se in se vsede v kočijo, ka
tera se oddalji.

Marija Večera je komaj prišla vsled razburjenja domu. Lola
ji je na vse načine odgovarjala od tega koraka toda Marija m ho
tela o tem slišati ničesar.

Še tisti večer, ko se je malo pomirila, poiskala je svoji dve pri¬
jateljici, barone-so Epštein in grofico Sehoenborn ter jih
poprosi, -da bi ji bile za -priče. Poslala jih je k Luisi Koburški.

Ona je poziv sprejela ter je kakor pozvana imela pravico, da
zbere orožje.

“Jaz ne znam ravnati niti s puško niti s sabljo, reče Luiza, za¬
to bode najbolje, ako si izberemo ameriški dvoboj. Katera potegne
črno krogljo, se mora usmrtiti v teku enega- leta na kakoršenkoli
način.”

“Sprejmemo pogoje!” ter priči odideta dn se vrneta k Mariji,
katera je sprejela te pogoje..

Prepričajte se o istieitostl!

Poskusite enkrat sodček mojega naj¬
boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬
dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko
rahi vsak rnašnik pri sv. daritvi. Vina
imam veliko v zalogi. Cena $24.00 bar-
rel. Postrežba točna in v popolno zado¬
voljnost.

Za obilna naročila se priporoča

m m:

M M

KOVALL & SON, ely, minn.

GROCERIJSKA IN

MANUFAKTURNA TRGOVINA

Tem potom naznanjamo cenj. občinstvu, da imamo
v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsako¬
vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za ženske
obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočamo
za obilen poset pri nakupovanju.

V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN.

Louis Lah,

KDOR ČITA POLUTEDNIK “NARODNI VESTNIK” IZVE
NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, KI SO
ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE.

trgovec z vinom

1033 62nd St., N. E., CLEVELAND, O.

4

V«?

*’4

Stari telefon: Cole 264-A.
Novi telefon: Calumet 436-1«.

SFIRST NATIONAL BANKI

Rudolf, fco je bil presenečen od svoje lastne soproge v ljubavnih
razmerah s haroneso, ni niti čakal, da- se ona vrne v Burg. Raz se¬
be vrže fratersko obleko ter se obleče v navadno lovsko, da zapreči
svoj kočijo, vzame seboj nekaj svojih najboljših prijateljev ter
odpotuje na Štajersko na lov.

OSEMNAJSTO POGLAVJE.
DVOBOJ.

Frank Brand

V

i'4

v

Chisholiti - - Minn.

—: TRGOVEC :—

Z GROCERIJO. MESOM IN
KONFEKCIJSKIM BLAGOM

201-203 Commonwealth Ave.,
NEW DULUTH, MINN.

Priporoča se Slovencem in Hrva -
tom v obilen poset,. Cene zmerne.

John Bartol

CHISHOLM, MINN.

Grocerijska prodajalna

NAJSTAREJŠI SLOVENSKI
TRGOVEC V MINNESOTI.

PRIHRANIM VAM .DENAR

na Vseh potrebščinah.

PREPRIČAJTE SE!

Frank Veranth

ELY, Minn. 'Plione 96.

PRIPOROČA SE ROJAKOM
ZA NAROČILA TRDEGA IN
MEHKEGA PREMOGA.

Naročite pravočasno, da
boste imeli kadar rabite.

SLOVENSKA GOSTILNA

Frank Medved

CHISHOLM, MINN.
Phone 101.

PRIPOROČA SE CENJENIM
ROJAKOM V OBILEN
POSET.

V

Kapital $25.000. Preostanek $29.318.

rt

y

JtA

Osebna odgovornost $5,000.000.

v

V

V*?

i'4

V*«

Obrestuje denar po 3°

Prodaja parobrodne liste in pošilja denar
na vse strani.

Posebno pozornost dajemo Slovencem.

a»4
J'4

v
v
v

J'4

V
st

V

St  i f 4i'4i'4 i'4i'4 j'4 * A'4bf v v. 1*4 4 J , 4> , 4i , 4 i’5 i'4 i’4

v,? w w v v w w w v v 4 * w šv v v w v v 4,? v v v,? v

Pridite in se prepričajte!

CENTRALNA LEGA.

CISTO NA NOVO
OPREMLJENO.

SOBE S PARNO KURJAVO,
TOPLO IN MRZLO VODO.
UREJENE PO NAJBOLJ MO¬
DERNEM NAČINU.

Park Hotel

ILIJA RATKOVICH, lastnik

ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE
IN SUPERIOR STREET

TELEFON: MELROSE 1673.

DULUTH, MINN.

SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET.
CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA.


Luiza, kneginja korburška, sedela je v razkošeni sobani ter se je raz
govarjaa z kneginjo ftallas o pogojih predstoječega dvoboja med
njej in med haroneso Večerovo.

“Jaz sem mnogokrat čitala,> da se denejo v Vrečo bele kro-
glje, med nje pa samo eno črno. Kdar potegne črno krogljo, mora
se saan usmrtiti.”

“To bi bilo izvrstno, toda kao bi napravile, da ne potegnem
črne k-roglje jaz? Ker, odkrito ti povem, da se jaz ne bi hotela
usmrtiti, mogoče pa je tudi, da se niti usmrtila ne bi.”

“O, to pa zamoreva, napraviti tako. Ako potegne Marija črno
kr-ogljico, zahtevati hoee-ve, da se umori, v . slučaju pa, da potegneš
ti črno krogljieo, se bo-ve nasmijale in rekle, da je vsa stvar prazna
šala ter sva le hotele poskusiti njeni pogum.

rr Ali, razžalila sem jo vendar jaz.”

‘(Podala ji bdeš roko ter jo prosila odpuščanja. in stvar

je končana.”

“To hi jaz storila, če potegnem črno krogljo, toda pobrigala
se bodem, da ravno jaz ne bom potegnila črne k rogi j e.”

“Kako misliš to storiti?”

“ Poglej, tu imam košček papirja. Napravila bodem na njem'
znamenje, na njegovi površini bo ostala mala grba, katero bodem
spoznala, takoj pod prstami ter bom vedela, da je to črna kro -
gljica.”

Kneginja Gallas se zamisli. Vzlic temu, da je sama mrzila ba
roneso, vendar ni hotela postopati tako nesramno ž njo.

“Kaj, ali ne bode tako dobro?”

Kneginja Gallas ni odgovorila.

(Dalje prihodnjič.)

NAJBOJŠA POSTREŽBA
VSAKOVRSTNIMI
PIJAČAMI.

Z




S 11 " 4 ^

PRISTOPAJTE K PODPOR
NIM DRUŠTVAM IN JEDNO -
TAM!


Elco Theatre

E L Y , MINN.

VAM VEDNO NUDI NAJ¬
BOLJŠE PREMIKAJOČE
SLIKE, PETJE IN DRAMA¬
TIČNE PREDSTAVE. ZA¬
TO STE VLJUDNO VAB¬
LJENI, DA NAS OBIŠČETE.

Naše predstave so dobro izbrane
za mlade in stare.

VSTOPNINA VEDNO SAMO lOc.

Predstave se začno vsak večer
ob 8. in 9. uri. — Za sobote in
nedelje imamo posebne pro¬
grame, katerih ne smete za¬
muditi, da neboste obžalovali.

J. A. GRAVES, lastnik

id'



Fitger Brevving Co.

Duluth - Minn.

Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬
cah varjeno iz pristnih snovij.

Josip Geržin

zastopnik za ELY, Minnesota.


Prodajam

Goncord vino sodček po $20.00
Gatabie “ “ “ 30.00

Tropinovo žganje, galona 2.50

£

m

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

tt

M. F. SKALA, agent za

Pabst“ Milwaukee in
“Peoples 61  Duluth pivo.

Hi

Hi

Hi

S

Hi

Hi

Hi

S

Naročilu je priložiti gotovi denar
ali poštno naKaznico. Umestno je na-
ločati blago sedaj, predno ne nasto¬
pi huda zima.

Z velespoštovanem

A. VV. EMERICH,

vinska trgovina in distilacija žganja,

vogal Holmes & Sl. Clair Ave.,
CLEVELAND, OHIO.

Fina zaloga domačih in importiranih pijač vsake jfj

Hi vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt.

Hi

Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v

jjj ELY, MINN.

Hi Telephone No 52.

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi Hi Hi Hi Hi ifi Hi Hi Hi Hi Hi^Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi HiHi Hi Hi

/v Mi

ZAPISNIK.

Devetega glavnega zborovanja j
Jugoslovanske Katoliške Jednote
v Pittsburg, Pa. meseca septem¬
bra leta 1913.

dopi-

I sprejme, s pripombo aa •
pravila.

I Čitajo se došli brzojav
(brzojavi od 22—24)

Pismo od društva Jugoslovan
j št. 126, S. S. P. Z. ki vabijo delega¬
te na gledališko predstavo, katero
| prirode delegatom na čast v pe-
I tek zvečer.5. sept. v K. S. Domu.
Sobrat Matija Pogorelc nakaz -
Sobrat Matija Pogorelc pred¬
loži nakaznico v znesku $41,00 id
svoto je nabral med rojaki, z raz-:
mena uradnikov in delegatov, na -. | pra(i a j a xtj e rn razglednic za Slo -
■zočiso vsi. Prečita se zapisnik vensko  Zavetišče,
prt j šilili dveh sej. . . | Vsem skupaj se izreče zahvala

Predlog stavljen in potrjen, da j j. fl >k or  tudi tukajšni slovenski tis -
resolucija so - ^ arn j ;  j e  tiskala razglednice
brezplačno.

Četrta seja.

Septembra 4. 1913.

Predsednik John Germ otvori
9. gl. 'Zborovanje ob 9. uri zjutraj
z običajno molitvijo. Prečita se i

se sprejme sledeča
glasno.

RESOLUCIJA:

Mi tu zbrani delegatje na 9.
glavnem zborovanju J. S. Iv. J. v
Pittsburgu. Pa., izražamo svojo
popolno priznanje in zaupnico gl.
in nadzornemu odboru, ki so ime¬
li posla z Medoshovo afero.

Obsojamo pa početje naših nas¬
protnikov, katerih imena ne za -
služijo biti v našem zapisniku.

Pravilni odbor poroča, da je iz
raznih nasvetov za centralizacijo
bolniške podpore sestavil resolu -
cijo, katero predloži konvenciji.

RESULUCIJA.

J. S. K. J., pripozna in sprejme
centralizacijo krajevnih društev z
Jednote glede bolniške podpore.
J. S. K. J., naj prejema vse ases -
mente od članstva, ter prevzame
tudi vse odgovornosti glede pod¬
pore ki jih bode določilo 9. gl.
zborovanje. Vsa društva spojena
z J. S. K. J., naj pošiljajo ases -
mente Jednoti, kot določajo zako¬
ni in pravila 9. gl. zborovanja.

Na to se vname daljša debata,
katere se vdeleži večina delega -
tov, vsak izrazi svoje mnenje o
centralizaciji bolniške podpore.

Predsednik odloči 20 minut od¬
mora.

Predsednik zaključi sejo ob pol
šesti uri popoldan.

Joseph Pishlar
Frank Gouže Zapisnikarji.
B. Smrekar.

J.

ŠESTA SEJA.
Septembra 4. 1913.

Po odmoru.

Predlog Stavljen in potrjen, da
gl. tajnik obširno izrazi svoje nme
nje o centralizaciji. Na to je gl.
tajnik v daljšem govoru dokazal,
da centralizacija bolniške podpo¬
re pomeni napredek Jednote v
vseh ozirih. Debata se zaključi do
popoldanske seje.

Prečrtajo se brzojavi (od 14—
21) in pisma.

Zakliče se trikrat slava.

Predsednik zaključi sejo ob 12
uri opoldan.

Joseph Pishlar

Frank Govž Zapisnikarji.

J. B. Smrekar

PETA SEJA.

Septembra 5. 1913.

Predsdnik John Germ otvori pe
to sejo 9. gl. zborovanja točno ob
pol drugi uri popoldan z  običajno
molitvijo.

Tajnik čita imena uradnikov in
delegatov. Navzoči so vsi, razun
Louis Tolar kateremu je bilo do -
voljeno se odstraniti 15 minut.

Na dnevni red pride nadalje -
vanje o centralizaciji bolniške pod
pore. Predlog stavljen in potrjen,
da se Voli tajno z listki, ali naj o-
stane glede podpore pri starem,
ali naj se podpora centralizira.

Izid volitve:

Da ostane po starem oddaSih je
bilo 5 glasov,

za centralizacijo bolniške podpo-
pore je bilo oddanih 64 glasov

. RESOLUCIJA:

J. S. K. J., pripozna pravo di -
rektne zaikondaje, to je iniciativa,
referendum in odpoklic. To je, da
članstvo dobi moč spremenjati
vse naprave in Jednoti škodljive
točke v pravilih, ter odstavljati
gl. uradnike, ki so se pregrešili v
določbah, katere pripozna 9. gl.
zborovanje kot zakonite.

Predsednik odloči 15 minut od¬
ri ora.

Po odmoru.

Predsednik John Germ otvori
šesto sejo 9 gl. zborovanja točno
ob pol deveti uri zjutraj z običajno
molitvijo.

Prečita se imena uradnikov in
delegatov, navzoči so vsi.

Prečita se zapisnik prejšnih
dveh sej. in se z popravki sprejme

Na dnevni red pride o združi¬
tvi Jednot in Zvez.

Stavljen je protipredlog kateri
je sprejet, in se debata o tej za¬
devi zaključi. Ideje za združenje
Jednot -se za enkrat opusti pač
pa se v doglednem času vpošteva
ko nastanejo potrebne ali po vo¬
ljne razmere.

Predlog staljen in potrjen da se
resulueije opuste, in preide na
pravila.

Predlog stavljen in potrjen da se
čita pravila toška za točko.

ČLEN 1.

Točka 1, se sprejme po starem.

Točka 2, se ima glasiti: Jednota
ima pravico in oblast, delati vsa
pravila in zakone za svoje vlada -
nje, in tudi za svoja krajevna dru¬
štva toda samo na glavnem zboro¬
vanju, ali potom splošnega gla¬
sovanja kakor določajo tozadevna
pravila.

Člen 2, Geslo in namen Jednote.

se črta iz starih pravil in novi se
glasi takole:

1 J. S. K. J. posluje, kakor mo¬
rajo tudi vsa z njo spojena kr a -
jevna društva, v geslu: “Vsi za
jednega, jeden zavse.”

2 Namen Jednote je, pripomoči
k telesnemu in duševnemu blagru
svojih članov, njihovih udov, si ¬
rot in druzih sorodnikov.

3 Dajati podporo svojim bolnim
ponesrečenim in za delo nezmožnim
članom; v slučaju smrti pa izpla¬
čati postavnim dedičem določeno
zavarovalnino.

4 Gojiti vse povsod ljubezen do
vere in naroda.

5 Zjedinjevati in izobraževati
V smislu naprednih principov.

Predse dnik do vili 20 minut od¬
mora.

Po odmoru.

Predlog stavljen in potrjen da
se dovoli vstop članu J. S. K. J.
kateri je priporočen od delegata
svojega društva. %

Nadaljevanje s joravili.

Člen 3.

Obstanek in spremstva. Jednote. j

1 J. S. K. J. sestoji dz krajevnih
društev, v Zjedinjemh Državah,
Meksiki in Kanadi poslujočih mož
kh in ženskih društev katera pa
ne smejo šteti manj; kakor 8 čla¬
nov ali članic ob času' pristopa v
Jednoto.

2V dosego svojega namena po¬
bira Jednota od svojih članov za
to določene as e »mente.

' 3. Ta. organizacija zamre obsta¬
ti tako, dolgo, dokler šteje le dve
društvi, ki skupno šteje ne manj
kakor trideset dobrih članov. *
Čitajo se brzojavi in pisma (br-

i.v: se z dodatkom sprejme.

ČLEN 4.

Točka 16 se črta.

“ 17 se sprejme nespremen¬

jena.

“ 18 se sprejme nespremen¬

jena.

“ 19 ,se sprejme z dodatkom;

Prosilci ali kandidati ki so nad
40 let stari se morajo skazati z
uradno listino.

Točka 20 se črta.

Predsednik določi 15 minut od¬
mora.

Po odmoru.

ČLEN 6.

Glavni uradniki Jednote.

Točka se spremeni in glasi ta -
kole:

Glani uradniki: Predsednik,

prvi podpredsednik drugi pod¬
predsednik, gl. tajnik, blagajnik,
pet nadzornikov, trije člani po -
rotnega odbora, blagajnik neiz -
plačanih smrtnim,- ter vrhovni
zdravnik Jednote. Ti uradniki
tvorijo stalni odbor Jednote.
Točka 25 ostane nespremenjena.

“ 26

“ '28

“ 28

“ 29 ‘

“ 30

“ 31

“ 32

Na predlog sestavljenin potr¬
jen, da vsaki gl. odbornik je edi -
no sam odgovoren za svoj urad
in gl. tajnik ima pravico imenova¬
ti pomočnika v svoj urad, kateri
pa mora biti član Jednote.

Čitanje došlih brzojavov in do -
pisov (brzojavi od 38 do55)

Zakliče se trikrat slava.

Predsednik zaključi sejo ob 5
uri 45 minut popoldan.

Joseph Pishlar

Frank Govže . Zapisnikarji.

J. B. Smrekar

sketr

je na Dunaju!
a zunanje zade-
kel : da Nemčija i
sta pustiti, da oi i
ila slovanska trdnjava na
Jadranskem ali Egej -1
orju. Tč besede imenuje
| osumljenec nesramne, kajti Julgo-
I Slovane je bila postavila ob Adri-
j jo zgodovina brez dovoljenja Gar¬
dena in Berehtolda; ... ofici -
| jelni Avstriji, eksponentu nemške¬
ga imperializma, so Jugoslovani
enostavno na poti;. ... daljni cilj.
katerega je že prej jasno povedal
se bode vkljub vsemu in vsem tu¬
di uresničil. Popolnoma logično
in dosledno se vjemajo s tem iz¬
vajanji besede:, “pustimo Avstri¬
jo v njenem dreku ; bodimo kakor

Severovi Praški zoper glavo¬
bol in nevralgijo (Severa's Wafers for Headache and Neuralgia)

se rabijo, že več.let za odpravo vsakovrstnih glavobolov

Mazzani v Italiji” — kar pomeni

z drugimi besedami toliko, koli -
kor: ker se mora naš jugoslovan-,
*ki politični cilj, namreč ustvarja¬
nje jugoslovanske republike, po
naturnih zakonih uresničiti, tedaj
se ne brigajmo za Avstrijo, pusti-,
mo jo -v njenem drpku ter bodimo


jih ne morete dobiti, naročite jih od n

m ne vzemite drugih.

kakor Mazzani v Italiji, to je, de-

IVAN CANKAR PRED
SODIŠČEM.

21. avgusta ob 4. popoldne se
je pričela proti pisatelju Ivanu
Cankarju glavna razprava zara¬
di pregreška zoper javni mir in
red v zmislu § 305. kaz. zak.

Državno pravdništvo je vložilo
proti Cankarju

obtožnico

lajmo za bodočo zaželjeno. repub¬
liko kakor je to delal v  Italiji
Mazzini. ’ ’

Obtožnica konča :

“Besede osumljenca sicer ne
spodbujajo h kakim določenim
dejanjem ter tedaj ne vsebujeo
znake deliktov §§ 58., 59. ali 65.
kaz. zak. — pač pa spodbadajo v
splošnem k dejanjem, ki so vsmer-
jeaa na republikanski cilj in ki
so toraj po zakonih prepovedana
in tudi nenravna. Obtožba je toraj
utemeljena itd. — Ljubljana, dne
23. julija 1913. C. kr. prvi državni
pravdnik na dopustu: Pajnič s. r.’

IVAN CANKAR OBSOJEN NA
EN TEDEN ZAPORA.

10*“
t*

a rEJA lEC

£R.

0

kateri s°

lekarnah. Jos, Triner, kemični la¬
boratorij 1333 — 1339 8. Ashland
Ave., Chicago, 111. Trinerjev lini
ment je zelo močan in mali del i-
stega zadostuje da se odpravi tr¬
ganje. (Advertisement)

AUSTRO-AMERiGANA
PAROIRODNA DRUŽBA,

■pri c. kr. deželnem kot sodečem

sodišču v Ljubljani, ki izvaja, da

je

Predlog stavljen in potrjen, da! zojavi od 35 — 47)

se resolucija gl: le prh'
zakonodaje sprejme.

direktne

J.

RESOLUCIJA.

S. K. J., sprejme otro
lek, v starosti od jednega
najstega leta, in potem p
vstopi v Jednoto kot

član.

0

Predlog stavljen
se resolucija sprejn:

Ji o

ide

Yabilo od pittsburskih društev
štev. 12, in 26, J. S. K. J. "na ban -
ket dne 4. sept. ob 8. uri zvečer v
K. 8. Domu. So predlog sprejme
in priporoča obilno vdeležbe.

Zakliče se trikrt slava.

a lahko 1
aktiven

in

Predsdnik
uri opoldan.
Joseph Pis
Frank Go
J. B Smrt

zak

sejo Ob 12

Zapisnikarja.

RESOLUCIJA: SEDMA SEJA.

J. S. K. J., pripozna unionizem. j Septembra 4. 1913.

Nihče kdor je stavkolom, ali da [ Predsednik John Germ otvori
je proti organiziranju delavstva, sejo 9. Gl. zborovanja točno ob
ne more biti član J. S. K. J. I pol drugi uri popoldan z običajno
J. S. K. J., pripozna unionizem in j molitvijo.

ga po svoji moči podpira. j Čitanje. imena uradnikov in de-

Predlog stavljen in potrjen, da . legatov. Navzoči so vsi.
se resolucija glede imionizma 1  Čita se zapisnik prejšnje seje

Ivan Cankar dne 12. aprila 1913
v Ljubljani povodom predavanja
“o Slovencih in Jugoslovanih” s
tem, da* je izrekel besede: “Mi,
kar nas je, mi vsi smo te misli, da
je naš edini cilj, da dosežemo ju¬
goslovansko republiko ’ ’ ter ka -
sneje: “pustimo Avstrija v njenem
lastnem dreku, bodimo kakor
Mazzini v Italiji” — spodbadal k
nenravnemu in v zakonh prepove¬
danemu dejanju, zakrivil je s tem
pregrešek zoper javni pokoj in
red v zmislu § Ji05, k. z. ter naj
se kaznuje po § 305. k. z.

Obtožnica pravi, da Ivan Can¬
kar priznava le, da je. izrekel be¬
sede pustimo oficijelno Avstri¬
jo v njenem lastnem dreku,” ne
pa drugih navedenih besed. Obto¬
žnica razlaga na to iz konteksta
celega dotičnega predavanja, da
je Ivan Cankar vse te besede res'
izrekel, in sider v tem zmislu, ka¬
kor trdi obtožnica. Cankar je de¬
jal:, “In dočini naša ljuba-ofici-
jelna Avstrija na Kranjskem, šta¬
jerskem in v Dalmaciji zapira lju¬
di zaradi veleizdaje, in za člove¬
ka s priprosto kmečko pametjo ju¬
goslovanski problem ni kar nič
kompliciran. Tak človek bi rekel:
‘Če mislijo ti štirje narodi da so si
sorodni in da bi najložje in naj¬
boljše živeli, če bi bili združeni,
naj se zgodi po njih želji, naj si
v božjem imeu zgrade zvezno re¬
publiko jugoslovansko. Ta najna¬
ravnejša rešitev jugoslovanskega
vprašanja se sicer vsem doslej še
zdi utopija — ali take utopije ima¬
jo čudno lastnost, da se ponavadi
I uresničijo.” Kasneje pa prayi
| osumljenec v teku svojega govora:

J “Že prej sem dovolj jasno pove-
i dal, kateri da je tisti daljni cilj,

I ki nam vsem živi v srcih, ki je na-
! turen in ki se' bo vsaj 'ko n č mi
j kljub'vsemu in vsem vresničil.,.
i In na koncu svojega govora rea-
! siuuira taki)rekoč z besedami:
“Rekel sem. kaj da je najbolj po¬
trebna in edino koristno, če hoče
mo doseči svoj slovenski kulturni
in s^oj jugoslovanski cilj — naj
Idela vsak, kakor mu je dano;, jaz
sem delal.” Obtoženec je nadalje
j napadel Hardena in Bechtolda.
j Obtožnica pravi: ,“Istotako se pa
, nadaljne pod obtožbo stavljene be-
j sede popolnoma-vjemajo s tenden¬
co celega govora. Osumljenec na-

22. agusta popoldne ob štirih se
je začela razprava proti Ivanu Cam
karju pri ljubljanskem deželnem
sodišču. Predsednik senata je bil
dr. Pajk, votanti so gg. Preskar,
Potrato in Pershe. Obtožbo zasto¬
pa prvi državni pravdnik g. Lu-
shan. Obtoženca je zagovarjal dr.
Dermota.

Državni pravdnik je predlagal,
da'se izključi od razprave javnost.
Sodišče je temu ugodilo.

Obtoženec se ne -čuti krivega.

Zaslišijo , se priče Alojzija Šte-
bi, Iv. Kocmur, Ivan Gogala.

Državni pravdnik Lusha pred¬
laga, obsodbo v smlislu zakona.

Zagovornik dr. Dermota pole -
mizira z državnim pravdnikom.

Po razmeroma kratkem posveto¬
vanju senata razglasi predsednik
razsodbo, s .katero se spoznava
Ivan Caknar krivega, da je na
predavanju,v “Mestnem domu” z
besedami “Mi vsi, kar nas je, mi
vsi smo. te,.misli da je naš edini
cilj, da dosežemo jugoslovansko
republiko ih'Z besedami “Pusti¬
mo Avstrijo; v. njenem lastnem

Direktna črta med New Yorkom isi
Avstro. Ogrsko.

Nizke cene. — Dobra postrežba
Električna razsvitljava. — Dobr
kuhinja. — Vino brezplačno.

Kabine IH. razreda na parobrodih
KAISER FRANZ JOSEPH I.

in

MARTHA WASHINGTON.

Na ladjah se srovore vsi avstrijski
.jeziki.

Družbini parobrodi na 2 vijaka:

KAISER FRANZ JOSEF I.,
MARTHA WASHi.£sGl'ON,
LAURA, ALIČE.
ARGENTINA, OCEANIA.

Novi parobrodi se grade.

Z.a vsa nadaljna pojasnil st
obrni na glavni zastop:

PHELPS 3R0S. & GO., General Agente,

2 Washington St., New York,

■ali na njih pooblaščene zastopnike
Zedinjenih državah in Canadi

RES DOBRA ZEMLJA.

dreku, bodemo kakor Mazzini

Italiji” zakrivil pregrešek
javni pokoj, in red v smislu § 305
k. z. in.sd-.obsodi po § 305. k. z. na
tedendni zapora, za-por^ in povrni¬
tev izvršilnih stroškov.

Razlogi obsodbe se v glavnih po¬
tezah naslanjajo na Argumentaci¬
jo drž. pravdnika. Sodišče smatra
da so bile po izpovedbi priče Go-
gole inkriminirane besede res iz¬
rečene, ‘ker ni razloga, da bi si jih
Ibil priča izmislil in so bile sodi¬
šču predložene beležke, ki si jih
je delal na predavanju. Cankar
pa je sam priznal, da ni predaval
strogo, po konceptu. Kaznivost
onih besed pa je evidentna. Z ozi¬
rom na to, da ni nobenih obre-
menjevalnih okoliščin, da je Can¬
kar vsaj delpma priznal in da še j
ni 'kaznovan, je sodišče odmerilo
kazen pod postavno mero, ki zna¬
ša 1 do 6 mesecev.

Zagovornik dr. Dermota si pri¬
držuje ničnostno pritožbo.

Ker so bili naši rojaki ponovno ociga-
njeni in ooifutarjeni ter zapeljani po ne¬
katerih zemljiških, agentih v Chieagi,
na podlagi neresničnih poročil, in ker
zaradi tega* rojaki v svojo lastno škodo
nimajo zaupanja tudi v poštena podje¬
tja, izjavljamo mi na tem mestu, da po-
■ vrnemo vsakemu rojaku, ki pride gledat
| našo 2 emljo ter pronajde, da smo mu po-
; ročali neresnico, vse potne stroške* in
• vso zamudo časa.

i . 2ffaša zemlja: črnikasta, mastna in ne-
:'Oper navadno rodovitna, brez peska in moc-
1  virja. Dovolj zdrave in dobre vode. šte¬
vilni potočki teko čez našo zemljo. Pod¬
nebje zdravo in prijetno. Vodstvo občine
je v slovenskih rokah.; slov. državna šo¬
la; pošta, prodajalni, postaja, cerkev
blizu. Delavnica za konserviranje ku¬
mar ter mlekarna blizu. Pridelki se i
lahko in dobro prodajo. SSesto z okroglo !
1000 prebivalci blizu. Skratka: zemlja
na Wi!lardu, kjer se je že naselilo- do
100 rojakov, a kupilo skupno nad 150 , je
najboljša, kar se je prodaja med Slo -
venci, zato jo kupujejo tudi taki rojaki,
ki so vsi ogledali že vse druge kraje,
kjer se prodaja rojakom zemlja. Cena:
$18.00 aker, ne več ne manj. Plačilni
pogoji zelo lahki, ^atandr.eie o vsem. v
našem slovenskem opisu Willarda s sli¬
kami. Pišite še danes ponf na: ADSIA
COLONIJATION CO., 322 Keed St., Mil-
uraukee, *Wis. — Ig. Kušljan in L.. Za -
krajšek, upravnika.

Dostavek: Sedaj je pravi Čas za ogle -
dan j e, ker se lahko na lastne oči Prepri¬
čate kaj in kako raste na naši zemlji. —

Vedite pa, da mi ne dajemo kupcem za¬
stonj krav. strojev in tudi ne lotov, ker
vse to stane. denar, katerega mora pla
čat/ kupec iz svojega, žepa zato, da ga
drugi lažje preslepe, torej v svojo škodo.
Mi prodajamo dobro žemljo po nizki ce¬
ni, zemljo, na kateri more far mer ugo¬
dno živeti ter lepo napredovati. That ? s
ali! —

An«

iril, ra3t

k0SZ lH°

mik G'

Milih 1 -

>- v

"jedu ll0V ' ul

lLnakovem

>der J e

šel

r  Jlainz na

I

gl blazine je
la je bil Sej
Ujen umora i
? ia so plavali

i pozneje

■ležali

VISOKI LETALEC

A; reča Duluth Universal moke napravi kruh tako

zrak in vam bo pomagal
j en j a

v najidaljši in najtežji poti

v New Yo
:ine, v koji je
mamka necegf
York. Trgi
kupil take p
San je pot voi
ii opremljene!
crega je dulio'
Ano A«m ue 11
ko v župnišču

SIS

Duluth Universal mok

(Najboljša moka za kruh)

DULUTH UNIVERSAL MLINARSKI OKI

MOKA, KI JO RABIJO NAJBOLJŠE KUHARICE

stopili detekti
so slej

vas'

na je ka
Ane An
“b ®co, sličn
1  ovita okoli

KDOR HOČE DOBRO. P0DUČN0 ČTIVO. NAROČIJ
NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI!
TEDNIK V ZJED1NJENIH DRŽAVAH AMERIšK

- k; > e  F «
s Me vdal

POZOR:

Rojakom po Minnesoti in po druzih okraju: se aj¬
da se loti ki so na prodaj v Gary Minil.,'pri etn najvecjh
ni v Ameriki še lahko dobijo po primerni ceni, to  k”
kratek čas. Ker po mnogo številnimi naseljenem je
prišla do zaključka, da bodo mogli povzdigniti ceno- *
ki kateri hoče svoj denar vtakniti na sigurnost -naj
priliko, in kateri hoče kupiti naj se oberne na

MARS VOLČANŠEj 1 ,

ali pa

FRAN M TORKAR GARY J. AN D

Garv, Dailiiah, Mini?..

GARY LAND CO.

Gen’! Office, 202 Paliadio Building, DULU- '

m

1 ^ Oznako
' e!e «a kako
fuplo v.

igs;

hit« v

Hezal , !><>1  '

‘4r >■-

KV e  rn

Pote

i.-iii- *

Tovvnsite Office, Cor. Cominonweaith Ave. and Gary St.

gaR y -

NARODNI VETSNIK ZA VAS, VI ZA

R bil^ f l ° je

>iV 8 v ot,)vl .i

Sto T h

f °ka m : Vr

5

!a .; °0

>kok l bil


GO OD 0LD I.W.

HAR0EF


POZOR, ROJAKI!

Dobil

KLIC LAKOTE.

Ljudje bi-bili veliko na bolj¬
šem, ko bi jedli ,adar bi lačni bili i
in sicer hrano,

kajkoršno želodec
poželi in pa primerno množino.
Vidi se, da je življenje pod današ- j
njimi razmerami nemogoče potreb
no je toraj, da imamo gotova zdra
vila vedno pri rokah, ki bije hi -
tro pokvarjene prebavne oVgane
spravile zopet v pravi red in tir.
Tako zdravilo je Trinerjevo ame -1
riško zdravilno grenko vino.
daje najboljši uspeh -v mnogih bo 1

leznih teh organov. . Ono vzdrži

Connoisseurs

čreva čista, močna in voljna

delo. Naj se ga daje -tudi onim, ki |

trpe na zaprtju, kar je posledica
glavo in hrb-tobola, revmatizma in j
nervoznosti in trebušne bolezni. V I

know that its delicious LLvor
is bevond comparisoa. Find
out for jrourself. Order from

PEAlfK VERA35TTH
JOHN GOTIZE.
ELY, MINNESOTA.


sem IZ
Waskingtona za
svoja zdravila se-
rialno številko, ki
jamči, da so zdra¬
vila prava in ko¬
ristna.

Po dolgem ča -
sa se mj je posre¬
čilo iznajti pravo
Alpen tinkturo in
Pomado proti iz¬
padanju in za
rast las, kakoršne
še dosedaj ni bi¬
lo na svetu, od
katere moškim in
ženskam gosti in
dolgi lasje resni¬
čno popolno zra¬
stejo, ne bodo več
izpadali in ne osi-
3 1 . • ve li- — Ravno ta-

I | J , , s tejo moškim v 6. tednih .krasni
i in " P°P°* noma . Revmatizem v rokah
| nri,T,.^ a ^ ter  ^rižieah v 8. dneh popol-
,p A.° Zdravim ’'. ku Ga očesa, bradavi-
’ - °, ° e no ge in ozebline se popolno-

i S je tJ resni ' a ’ 3 ara -

I dosh«  Pl site po cenik/ katerega

pošljem zastonj. — JAKOB WAHCIC,
64tli St., Cleveland, Ohio.

./r at °iiž
Z;

T o


ati fl

Mink
ChičaJ
MuWA r



MlUMbef

'AVctr..-
Var«”® ol-E'
ririiT-


mliith
a. citr V'\

Hotel l» ,0 J * »o*
«;jil>erl‘> r
\Ve*t.  * D-

:S rpE nion

-J.

Cit

A ve.


G M .

*

I M


I 1092

|B‘I