,#**tf***^*******t plaš« naloga: g prebuja in napredek naroda! | jv'aš namen : * * hvi V edinosti in slogi do cilja UllLi1 . .,^************* VESTNIK NATIONAL HERALD. ^ Največji slovensl dnik 3 |j v Zedinjenih ' ^ - j| The Largest Šemi- *•/% in * the United States o o. ca. 4* w w -r . ° VMfti ^OGLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST cm', PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOUC BENT SOCIETY ST. BARBARaTtoRESTCI ^A. Štev. 41, DULUTH, MINN., THURSDAY, MAY 21, 1914. — ČETRTEK, 21, MAJA 1914. Vohune IV.—Letnik IV. Zastopniki zjed. držav xK MEHIKE ZAČELI KONFERIRATI ■N - hEN GLAVNIH PREDLOGOV NA MIROVNI KONFEREN- BODE, DA MORA DIKTATOR HUERTA ODSTOPITI. ^nJžELJA PREDSEDNIKA WILSONA. V VERA CRUZ JE DOSPEL ŠKOF YE DEL RIO, KATEREGA JE IZGNAL HUERTA. Sia gara Falls, Ont., Canada- 20 __ Jleksikanski delegati so danes sem na mirovno koir fcneo. ter so se formelno zglusi- hri diplomatičnih zastopnikih Lontine, Brazilije in Chile. Arne fcoska delegata sta višji sodnik nar in Frederick W. Lehman, a seja mirovne konference se ne ob treh popoldne. 'es dan sta so posvetovala dra¬ mski poslanik da Gama in ar .tinski poslanik Naon o določ- ki 'bodo uveljavljene pri po¬ tovanjih. F®i j)den prvih predlogov posredo- :ev bcvde najbrže, da mora Hir odstopitl. Tako želi tudi pred- iik Wilso>n. Govori se, da (bi bi- veliko pridobljeno, ako bi se \ \C| 71 ct ^kanski delegati sploh zado' dal ZASlI ji; s tem, da (bi se debatiralo o mm Predlogu. [osebno važnost polaga na to jnavodno konferenco Latinska “"Mpika. To sledi že iz tega, da prišel sem poslanik republike jiador, ki je dobil od svoje vla- nalog, da naj obširno poroča o '.l pt 3 a posvetovanja. Naznanjen je :i. Ep! tod tudi družili jugoa.meriških . CK egatov. Mii Wod< Neit-'. [panje posredovalcev temelji v f:1 B h vrsti na patrijotizmu meksi- i, Grud 'delegatov. Daši so prišli ratid^ Huertovi zastopniki, vlada i crMti.ll r aT P re Pričanje, da jim je bla¬ gor domovine več vreden, kakor kak nevaren konflikt. Vera Cruz, Meksika- 20. maja. — Diktator Huerta je izgnal iz mekikanskega glavnega mesta nad škofa Mora ye del Rknna. Kakor brzo javlja jo, je naprosil nadškof Huerta za avdijenco, češ, da ima zanj neko pismo od papeža, in ko je prišel pred provizoričnega pred sednika, mu je izročil poslanico, v 'kateri ga poziva, naj odstopi. Drugi dan je prišel knadšfcofu sel ter mu svetoval, naj se hitro ;/.g;u_- bi iz mesta, .ako mu je žh jchje ljubo. Mexico Ciudad, Mex., 20. maja. — General Blanquet, vojni mini¬ ster, je naznanil danes dopoldne, da se dosedaj še ni začela velika bitka pri Saltillo. Vlada se na vso moč trudi dobiti kolikor mogoče veliko orožja in streljiva. Več od¬ delkov vojaštva je ostavilo San Luis Petosi ter odšlo proti Saltih li. V vladnih 'krogih vlada skrb' radi resignacije Jose Maria, trans¬ portnega ministra. Washington, D. C.’ 19. maja. -— Robert J. Kerr, ki je tri dni izvr¬ ševal v Vera Cruz urrd amcrik&.tu skega civilnega guvernerja, in ki je prišel včeraj v zvezno glavno mesto, je danes odpotoval v Chica' go. To naglo odpotovanje tolmači¬ jo s tem, da se predsednik najbrže ne mara posvetovati s Kerrom o meksikanskem položaju. ALBANSKI VLADAR V NEVARNOSTI. Dunaj, 20. maja. — Položaj v Albaniji je tak- da je novi vladar, princ Viljem, v nevarnosti za živ¬ ljenje. “Neue Freie Presse” je do¬ bila iz Drača brzojavko, ki poroča, da je bil Esad paša v avdijenci pri princu in je odstopil kot guverner. Esad paša ima okoli 5000 pripad" mikov, ki so se uprli novi vladi, in Esad paša je bil prvi, ki je vstre- lil v vladarjevo stanovanje. Princ je prosil poveljnika avstrijske in italijanske mornarice za pomoč, vsled česar se je izkrcalo vojaštvo in je namerilo strojne tope na sta¬ novanje Esad paše. Esad paša je potem prosil, da se 'ga sprejme na itaijansko vojno ladjo, kar se mu pa ni vstreglo, ampak je bil prijet in prepeljan na avstrijsko vojno ladjo “Szigetvar” kot jetnik prin¬ ca Viljema. Princovo palačo čuva 500 avst' rijskih in italijanskih vojakov, in vse kaže, da je Viljem nepriljub¬ ljen med Albanci. WILSON BO ZVEDEL ZA GROZOVITOSTI V COLORADI. Chicago, 19- maja. Danes se je peljal skozi Chicago sodnik Ben B. Lindsey iz Denverja, ki 'gre s petim ženskam k predsedni* ku Wilson, da apelirajo nanj, da ne odpokliče zveznega vojaštva iz stavkarskega okraja. Sodnik Lind sey se je izrazil, da hi se pričela meščanska vojska,: če se nadome¬ sti zvezno vojaštvo z milico. Grozovitosti, katere je vprizo- rila milica, je djal Lindsey, so ta¬ ke, ida jih ni mogoče opisati. Mili- čarji so salutirali nekemu očetu, ki je prišel v miličarsko kempo po svojega otroka, s truplom sinčka’ kateremu so odsekali glavo. Nek surovi miličar je vrgel glavo de eka proti očetu rekoč: “Tukaj imaš ta p-"--i stvor” Matere, katere so hotele rešiti svoja dete¬ ta, so bile vstreljene in razmesar'. jene. Majhni nedolžni otroci so bili vsmrčeni na grozoviti način. Sploh so uganjali miličarji taka grozodejstva, ki so v. nasprotju s pametjo civiliziranega človeka. BOGATI ZAKLADI PREMOGA V NORTH DAKOTI. “UNCLE SAM” OPERIRA DRŽAVNI PREMOGOVNIK. PRE¬ MOG S L RABI ZA GONILNO MOČ SESAIK ZA VODO, KI NAMAKA FARME. VLADA IN MESTO SODELUJETA. ,!ot: MicghENJ je vpepelil vas. i'®* 1 , Milami, Wis., 20. maja. -—-Vas mJiTicS. ^ peliff blizu Bayfield-a je popol- * na vpepeljena. V severnem za«-'. F e <®sinu j e gorel gozd na več ih je vec tarnier' in tudi mestece zgorelo ^ »torih .*** Poslopje v uoK. D k ' Ver > hi je pred desetimi leti !up* n ^ j lolooma zgorelo, je hudo priza- *>radi ognja. Oh progi North- iner^ crn železnice je gorelo do 150 nufc da je pri i'ViiliJ) .r 16 ?. 1 ' 1 odpustiti vsako a 1 uei telja, ki bi pristo- Gleveland je hotelo or - 4f°G0 MRTVIH Radi neveste. Orl, Afrov ea ns, La. 20 maja 45 bilo . ‘'PJPienlu ■ 62 Indijancev je d f A v m °hnli 100 oseh ranje' V Q ueTi 'g a okraju Guatemala ep se je v Srednji začel 14. ie Kii r '** ““o ^ ^ Gf 1 igro ’ ker de nek N e § er do- •VfA kp asot?co k ° Cke n0k ° iadijan ' 'm l^-.PreV T> 'b? a w ^ 4 PENNSYLVANIA JE VOLI- . LA PRVIČ SENATORJE. Philadelphia, Pa., 20. maja. —■ Včeraj so se vršile v Pennsy Ivani ji prve primarne volitve za senator" je. Dosihmal je senatorje imenova¬ la leigislatura, odsihdob jih bo vo¬ lilo ljudstvo: Volilci so imenovali kandidate za zvezne senatorje’ gu¬ vernerje, sodnike za supremno so- dišče, in državne uradnike ter za¬ stopnike. Boise Penrose je imenovan za kandidata za zveznega senatorja kot republikanec, in A. Mitchell Palmer (kot demokrat. Za guver¬ nerskega kandidata je imenovan republikanec Martin G. Brum- baugh. Willistoii’ N. D. 20 maja — Da" bes še iiinogo piše v in govori o veli¬ kanskih premogovnih poljih v Alaski, do katerih namerava zve" zna vlada zgraditi železnico, po kateri bo prevažala ta premog, katerega bodo majnali državni premogarji. V zveznem kongresu ,se je že sklenila tozadevna posta" va in tudi potrebna svota denarja se je dala predsedniku IVilsonu na razpolago za vresničitev tega projekta. Interesantno je pa dej¬ stvo, da že operira zvezna vlada premogovnike, in sicer lastijo in operirajo Združene države premo" gornik pri IVilliston, N. D., kjer so velikanski zakladi rujavega premoga. Tu ima “Uncle Sam” svoj premogovnik, kjer lomijo in streljajo državni premogarji de¬ vet čevljerv debelo premogovo ži¬ lo. Premog se vporablja za obrabo", vanje gonilne naprave, katera se¬ sa vodo iz reke Missouri in jo dvi¬ ga na 'zemljišča, katera so naselje¬ na s ihornste-derji, ter jih tako u- metno namaka. Premogarsk '0 polje, katero la¬ sti tu Uncle Salm, meri 1000 akrov. Žile premoga merijo od 8 do 30 čevljev v debelosti, in inženirji so zračunili, da je £>- toni .polju za 1000 Let pfeindgk^-la" dvfgakje ' tro de v s vrh o namakanja zemljišč, za električno razsvetljavo in še za 'druge potrebe okolice Will stona. Poleg premogarskega posestva Združenili 'držav, je v North Da¬ koti okoli 32’000 štirjaških milj rujavega premoga. To polje se razteza če : z mejo v državo Monta¬ na, kjer je na okoli 34,000 štir ja¬ ških milj rnjavi premog. Sestava tega premoga je taka, da se zdrdbi v par urah kakor hi¬ tro pridč na sveži zrak. Vsled te¬ ga ga ni mogoče razvažati v seda¬ njem sestoju. N£Ra-družba name¬ rava delati iz tega premoga tako tzvane “ibriquets”, kateri imajo skoro isto veljavo kot antracit premog, in na katere nima zrak nobenega vpliva, vsled česar jih je mogoče prevažati s kraja kraj. Zvezna vlada oddaja mestu \Villiston električno razsvetljavo in gonilno moč pri raznih podjet jih. Gne so nižje kot kjerkoli a A meriki, pri državi vslužbetni pre¬ mogarji so pa bolje plačani in de¬ lajo pod boljšimi razmerami ka¬ kor kjerkoli drugje.. Premogarjev je vseli skup dvanajst. VELIK POŽAR DIVJA V MICHIGAN. Calumet, Mich., 19. maja — Na južnem obrežju jezera Superior divja ogenj. Goreti je začelo ob železnici in mnenje je, da je naj¬ brže iskra iz lokomotive zanetila ogenj, ki se je vsled viharja hitro razširil po gozdu. Zadnjo noč je ogenj opustošil več farm južno od mesteca Houghton, Mich., zgore¬ la so poslopja in ljudje so se težko rešili grozne smrti v ognju. Ogenj je napravil mnogo škode na lesov- jn in več manjših naselbin je v nevarnosti. Ogenj je tudi vpepelil več lese¬ nih mostov na South Shore žele¬ znici, vsled česar je železnični promet oviran. Škoda je velikan¬ ska, in če ne 'začne deževati, ali če se veter ne obrne talko- da bo pi¬ hal proti pogohišču, bo dolsegla škoda miljone dolarjev, zato ker je ogenj tako razširjen, da ga ni mogoče vstaviti, če ga ne vstavijo naravne sile. Na gornjem polotoku države Mishigan, kjer se razprostirajo velikanski gosti pragozdi, gori na večih krajih, na j večji požar pa divja v Dickinson county. Escanaba, Mich., 19. maja — Vas Alfred, 18 milj od tukaj, je popolnoma vpepeljena,. Prebivalci so zgubili vse svoje imetje in zbe¬ žali so v reko Escanaba, da so re¬ šili življenje. Zgorele so tudi na¬ selbini Larch in Edgar. Ogenj grozi tudi vasi Chassell. DEBATA 0 PROTITRUSTNIH PREDLOGAH OMEJENA NA 32 UR DEMOKRATI SE ZAVEDAJO SVOJE MOČI. SENAT BODE NAJBRŽE ODLOŽIL REŠITEV PROTITRUSTNEGA PRO¬ GRAMA DO PRIHODNJEGA ZASEDANJA, KER BODE KONGRES ITAK ŠEL KMALU NA POČITNICE. SAMUEL GOMPERS KONFERIRA. DUHOVEN PRODAL CERKEV. BartleSville, Okla., 20. maja. — Tl cv,. Hv -G- Breezr, metodi,stovski duhovnik, je prodal cerkev, ker so mu župljani dolgovali $40. — na plači. Novi posetnik je hotel cer¬ kev preseliti na svoje zemljišče, da bi jo vporabljal kot gospodar¬ sko poslopje. Kakor hitro so zače¬ li delavci s preseljevanjem cerkve, Zbralo se je Okoli 100 župljanov mož, žen in otrok, in vnel se je te¬ pež za posest hiše božje. Na lice mesta je prišel šerif z več dejputi- j:, ki so napravili mir. Duhovna, kateremu je Bog dolar, so rešili razjarjenih župljanov. Več delav¬ cev in župljanov je manj ali več pobitih. In to vse za božjo čast? IVashington, D. C., 20. maja. — Za debato' o treh velikih protitru- stnih predlogah, ki tvorijo jedro vladnega programa, demokratski vodje v zbornici nočejo dovoliti več kakor 36 ur časa. Ker se zavedajo svoje moči, so dosegli demokratje včeraj slede¬ če določbe: šest ur se določi za de - - Ibato o predlogu, ki zahteva usta¬ novitev meddržavne strokovne ko misije, 16 ur za debato o Clayto- ■novi predlogi, ki zahteva izbolj¬ šanje Shetmanovega protitrnstne- ga zakona ter deset ur za Kayfburn predlogo o regulaciji meddržavne trgovine. Te posebne določbe zahtevajo tudi izrecno, da se morajo vršiti do izvedbe programa večerne seje. Amendemente je staviti po sploš¬ ni debati, a morajo ‘biti v 5-minut- nem govoru utemeljene. Toliko ča¬ sa je določeno tudi za govore za in proti. Pričakovati je tedaj, da bodo predloge rešene tekom dveh te¬ dnov. V senatu pa ta zadeva ne bo šla tako enostavno. Tam takih določb ČUDNI NAZOR ŽENE. Chicago, 111., 18. maja — “Mož in žena najbi nikdar ne živela v isti hiši.” Tega nazora je namreč Mrs. Lil lian Bell Bogne' pisateljica in gledališka igralka. Ta ženska je mnenja, da postane ljubezen med zakonskim parom zato mlačna, ker se niti mož niti žena ne lišpa- ta tako kot sta se v samskem sta¬ nu. Ona pravi, da Ibi ne smela žena nikdar videti moža neobritega in neumitega, ker zgubi vsled tega ljubezen do njega. Mi pa pravi¬ mo da je tudi katera žena včasih talka, da ne more imeti mož poseb¬ ne ljubezni do .nje. ROOSEVELT DOMA. Oyster Bay, N. Y., 20. maja. — Po sedemmesečni odsotnosti je pri¬ šel bivši predsednik Theodore Ro¬ osevelt zopet v Združene države. Njegov prihod je bil tih in miren, povsem drugačen kot sprejem, ko se je vrnil pred štirimi leti iz Afri¬ ke. Roosevelt se je klatil s kraljem podobnim spremstvom po Južni Ameriki. Vozaril se je po veletoku Arnazon daleč v notrino dežele, kje'r je bilo še malo belih mož. Pri¬ nesel je tudi novico, da je našel nepoznano reko. PATRULJA OBKOLILA ROPARJE. SpOkane- Wash., 20. maja. — Šerifove patrulje so objele v goz¬ du tri skrite roparje, kateri so na¬ padli včeraj State banko v Spang- le, Wasli., so pobrali okoli $5000. — v gotovini, in potem so zakleni¬ li blagajnika v blagajno. Roparje so izvohali krvni psi. INKUBATOR ZAŽGAL POL VASI. Marinette, Wis., 20. maja. — Vaš Nadeau, na ono stran meje v Michigan, je več kot polovico zgo¬ relo. Ogenj je nastal, ker se je už- kal inkubator v podpritličju v Ex- change hotelu, kjer je gospodar valil z inkubatorjem jejca. Gosti so se rešili v nočni opravi. Škoda znaša okoli $75.000. CANADA BO IMELA NAJVEČJI DALJNOGLED. Qttawa, Can.,19. maja — Ka¬ nadska vlada je Sklenila z neko clevelandsko tvrdko pogodbo za naj večji daljnogled na svetn. Dalj nogled bo postavljen v mestu Ottavva in vzelo 'bo več kot leto dni, da se zgradi. Luknja v dalj¬ nogledu bo tako velika, da bi lah¬ ko automobil skozi peljal. Tele¬ skop bo veljal $100,000. Največja daljnogleda sta sedaj Dick teleskop in Yerkes teleskop, katerih stekla merita 40 palcev povprek. VEZUF GROZI. Neapelj, Italija, 19. maja — Ita- ljanski profesor Maladra in nem¬ ška profesorja Maks Štolfe in (Paul Jacobi so se spustili 370 me¬ trov v notrino žrela ognjenika Ve- zufa. To je največja globočina, katero je kedaj dosegel človek v žrelu ognjenika. Poročilo, katero je izdal profe¬ sor Malladra, pravi- da se Vezuf zopet pripravlja na izbruh. Žrelo je 300 metrov globoko, in znan¬ stveniki so dosegli dno v teku ene ure po trudapolnem plezanju po vrvih. Na dnu žrela je polno skal med katerimi puhti iz razpoklin plin. Po enournem iskanju so pri¬ šli znanstveniki do luknje, katera meri v premerju 160 metrov in je 70 metrov globoka. Iz te luknje so puhteli plini in Vročina, venidar so bili znanstveniki tako oprem¬ ljeni, da so mogli še 70 metrov v notrino ognjenika. Vročina in pli¬ ni bili so tako zoperni, da niso mo¬ gli globeje. 'Spustili so pa globe je na žici navezan toplomer. Žica je zgorela in toplomer je odpadel. Ta visoka vročina da sklepati, da bo Vezuf zopet kmalu oživel. ŽENSKA BO USMRČENA. New Ydrk, 20. maja — Mrs. Madalina Ferda, 45 letna vdova, je bila obsojena, da bo usmrčena na električnem stolu’ ker je umo¬ rila 29. decembra 1913 na nekem mostu Italjana- Canmelo Canestra- le, kateri ji je obljubil zakon, a je obljubo prelomil. Petnajst let je že odkar je bila Obsojena v smrt kaka ženska v New York. ni tako lahko mogoče izsiliti. V senatu bode trajala debata pač kake dva meseca. In ker od vseli strani pritiskajo na kongres za kmalošnjo odgoditev, protitrustni program ne bode rešen pri tem za- sedanjnu kongresa. Največ prepira hode gotovo, pri debatiranju Clayton predloge. Ka¬ kor znano, delavski voditelji nika¬ kor niso zadovoljni s tem- da bi bile delavske organizacije podvr¬ žene Shermanovemu protitrustne- mu zakonu. Pri predposvetovan- jih niso mogli doseči, da bi bil v pristojnem odseku sprejet toza¬ devni dostavek. Pri plenarni seji se bode tadaj o tem veliko debatira¬ lo. Demokratična stranka bode na vsak način poizkusila preprečiti sprejetje takega amendmenta. 'Samuel Gompers, predsednik, in Frank Morrison, tajnik American Fede'ration of Labor, ter J. H. Ralston, pravni zastopnik organi¬ zacije, so se posvetovali s poslan¬ cem Levvisom iz Maryland glede tega. Poslanec Levvis je znan kot zagovornik delavskih interesov. ROCKEFELLER POMOŽNI ČUVAJ. New York, 19. maja -— John D. Rockefeller je pomnožil straže na njegovem graščinskem bivališču na Pontico Hills. Odkar so člani I. W. W. demonstrirali pred glav¬ nim uradom Rockefellerjeve kom- panije, je on v strahu, da ga obi¬ ščejo tudi na njegovem bivališču na deželi. Pomnožil je vsled tega straže od štirib na osem mož in postavil je električne obločniee po posestvu, 'da je noč svetla kot dan. Straže se morajo zglašati Rocke¬ fellerju vsako uro. Zato napeljan je električni zvonec nad multimi- ljonarjevo posteljo. Isto napravo uvedli -so pri njegovem sinu. NADVOJVODINJA DOBI $10.000. —. DA VSE UBOGIM. Dunaj, 19. maja 1914. Marija Imabulata, avstrijska nadvojvo - dinja in ena najkrasnejših žensk Avstrije, je zadela terno. Dobila je iz c. kr. avstrijske loterije $10,000., katero svoto je podarila ubogim mesta Dunaj, češ, da so oni bolj potrebni kot nadvojvodi- nja. Gotovo se ni zmotila. MATI IN SIN ZGORELA. St. Louis, Mo., 2o. maja — Rano danes zjutraj je ogenj vpepelil tridružinsko leseno poslopje. Ogenj so opazili ko se je vil pla¬ men po stopnijcah je žrl skozi streho. Ljudje so spali in ni jih bi¬ lo mogoče dovolj naglo zbuditi, da bi se rešili. Neka mati in njen sin sta zgorela, neko triletno de¬ kle je tako opečeno, da ni upanja da bi okrevalo, ostali so pa manj ali bolj opečeni. STRAH PRED SUFRAGETKAMI. London, Anglija, 21. maja. — 1500 policajev je zastražilo St. Ja¬ mes park in Buekingham palačo, ker so naznanile sufragete, da ho¬ čejo izročiti kralju neko peticijo. Mrs. Emmeline Pankhurst je bila obveščena, da bode takoj aretova- na, ako se prikaže. DRAGINJA VSLED MILITARIZMA. Pariz, 19. maja. — Nemčija, Av- stroogrska, Italija, Velikobritani- ja, Francija in Rusija so izdale v zadnjih 30 letih za oboroženje $32, 950-000,000. Samo leta 1914 bodo izdale te države za oboroženje $1.- 985.360,000. — V mirnem času vzdržujejo te dr¬ žave 4-816,000 mož pod orožjem. 53,629,986 je pa v rezervi in so ve¬ dno pripravljeni zgrabiti za moril- no orožje ter se klati med seboj in »pustošiti pokrajine. To je velikanski davek, v denar¬ ju in krvi, ki je deloma kriv dol¬ gov in ulbožta. SOCIJALISTI IN CESAR. Berolin, 20. maja. — Danes je ibil zaključen nemški parlament. Običaj je, da ostanejo pri zaključ¬ ku vsi poslanci in zakličejo nem¬ škemu cesarju trikrat “hoch!” So cijališti niso hoteli vstati v čast cesarju. Parlamentarni vodja Jo- hannes Kaempf je opozoril zbor¬ nico' na to nedostojinost, a socija- lišti so mu odgovorili tako, da so odobrili govor s ploskanjem celo nasprotniki. SUFRAGETKE ZAPALILE GOZD. Aldershot, Anglija, 20. maja. — Danes po noči je začel goreti gozd okoli kraljevske graščine Long Valley, kjer bivata sedaj kralj in kraljica. Vojaštvo, katerega je na¬ stanjeno več polkov okoli te graš¬ čine, je bilo alarmirano pred zoro in se je Vrglo na gašenje ognja. Ogenj se pripisuje sufragetkam na rovaš, ker se jih je mnogo na¬ stanilo^' okolici 'kraljevske grašči¬ ne odkar sta kralj in kraljica tu¬ kaj. ŠKRLATICA. Pittsburg, Pa., 14. maja. — Zdravstveni odsek naznanja, da se je začela tukaj jako širiti med o- troci Škrlatica. Meseca marca je bilo javljeno 370 slučajev obolenj, in ta mesec do danes 128. A SLOVENSKO KATOLIŠKO .rssH, i, PODP. DRUŠTVO SVETE BARBARE ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporlrano dne 31. fanuarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa. I Dodpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. H.' podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Spnngs, Wyoming. Tainik- JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. n Tainik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagainik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR 1004 North Chicago St., Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I nadzornik: JOHN TORNIČ, Box 622, Forest City, Pa. II nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa III nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik- MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas. I porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas. II porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 11%, Bridgeport, O. I upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. ll! upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK’’. IZ URADA PREDSEDNIKA UPRAVNEGA ODBORA S. K. P. D. SV. BARBARE. Upam, da so vsi cenjeni glavni uradniki kakor tudi postajni taj¬ niki prejeli do današnjega dne tiskovine in listine, katere se imajo rabiti pri poslovanju naše slavne organizacije. Gotovo je, da je že preteklo 4 mesece, odkar bi morale biti knjige v rabi, toda kakor sem že večkrat povdarjal vsaka stvar rabi čas, in tako se je tudi potrebo' valo časa, da so se knjige in listine vredile, da bodo dogovarjale siste¬ mu, kateri je bil sprejet na IV glavnem zborovanju. Vzrok temu, da so knjige in listine izšle tako pozno, je prepozna konvencija. Upravni odbor ni imel prilike knjige in listine urediti, ako se je konvencija vršila par mescev pred pričetkom novega leta. Poslovanje se vrši ve' činoma potom pošte, in to mi bode vsakdo pripoznal, da tedni hitro tečejo. Drugače seveda bi se pa napravili veliki stroški. V nadalje naj še omenim, da pri sprejetju teh knjig in ‘listin Ibode mogoče kateremu tajniku težko poslovati, predno se hode privadil. Vsekakor naj vsaki cenjeni tajnik dobro pazi, da vpiše v vsako kolo¬ no tisto, za kar je kolona ali črta narejena, in bode v kratkem popolno¬ ma lahko. Vknjigo “imenik in zapisnik oporok” naj se ta knjiga iz¬ polni kolikor je mogoče, da se bode potem lahko videlo v kratkem o stanju članov, to je, za koliko je kdo zavarovan- in v ozadju, komu za¬ pušča svoto, za katero je zavarovan itd. Potem pobiralna knjiga se naj vedno drži v lepem redu; naj se izpolnijo rubrike vsaki mesec, ka¬ kor zahtevano in s tem se hode mogoče prihranilo velikokrat sitnosti, katere se sedaj pripetijo. Knjiga je “Loose Leaf” in vsaka knjiga je imela tudi ključ za odpreti in nekoliko podaljškov, da je mogoče v slučaju potrebe knjigo povečati. To se lahko naredi brez vsakih sit¬ nosti. Ako bode katera postaja rabila še več listov za bo knjigo, se naj izglasi pri glav. tajniku, kateri jih bode poslal takoj, kajti teh je mnogo v zalogi. V nadalje naj omenim mesečna poročila. Ta so- urejena tako, da ostane duplikat vedno pri postaji. Pri spolnevanju mesečnih poročil naj vsaki tajnik vzame duplikat in papir, kateri je v ozadju knjige, in ga uvrsti pod belega. Potem naj piše na (beli papir z svinčnikom in to z “Indelible pencil”. Ko je poročilo idogotovljeni, naj se odtrga beli papir in pošlje na glav. tajnika, rumeni papir pa naj ostane v knjigi pri postaji. Tajniki naj pazijo, da je poročilo izpolnjeno in to natančno, ker potom tega poročila glavni tajnik asesira postajo. Da se postajnim tajnikom olajša delo pri zpolnjevanju tega poročila, je ti' skana posebna tabela- katera daje svoto za število- članov, vkar upam, da so jo že cenjeni tajniki prejeli; ako je pa kateri ni, naj jo -zahteva od glavnega tajnika. Istotako je tudi dolžnost vsakega tajnika, natančno izpolnjevati osale listine, kakor ste jih prejeli; nikoli naj se- ne pozabi izpolniti -duplikata ali stulb, kateri ima ostati pri postaji, kajti potom tega izka- zila bode lažje poslovanje in to pri vsaki listini kakor tudi številke. V slučaju, da bi se katerikrat potrebovalo duplikat tega lista, se bode hitro najdlo potom številke. Potem je tudi prejel vsaki tajnik knjigo “Naznanilo računov od¬ daljenih elanov”. Ta listina je za olajšavo tajnikom, ker pri raznih po¬ stajah je jako veliko članov na potnem listu, in isti poteče danes ene' mu, jutri drugemu iltd. Ako pa hoče tajnik dobro voditi, mora pa ved¬ no pisati, da se potem pravilno odgovarja. Z ralbljenjem te listine taj¬ nik naj izpolni kakor potrebno, in je tabo v redu za odpošiljatev. Po¬ leg tega je tudi stub za izpolniti, da tajnik takoj ve, na kalteri dan je bil račun odposlan. NARODNI VEST NIK ‘S sprejetjem raznih listin se je tudi sprejelo nove zdravniške li¬ ste in obiskovalne liste. -Obiskovalne 'liste naj s rabi, kakor se je že prej, to je pred III. konvencijo. Vsak tajnik naj pa izpolni vprašanja, katere so zahtevane na bolniškem listu in istega pošlje ob seji na glav. urad. Obiskovalni list ostane pri postaji. Pri sprejetju novih članov naj se tudi vselej izpolni karta- katere so se že tudi razposlale na postaje, in ista naj se pošlje z prošnjo za vsprejem na glavnega tajnika, da jo potrdi in vrne. K zaključku naj pa še omenim, da bode mogoče postajnemu taj¬ niku točno izpolnjevati vse, kakor se zahteva, je tudi dolžnost ostalih postajnih uradnikov, da izpolnjujejo urade njim naložene, kakor predsednika, blagajnika, zastopnika, pregledovatnega odbora (nadzor¬ nikov), da knjige pregledajo, kakor pravila zahtevajo, in ako ni kaj v redu, naj se uredi, -da se bode moglo pravilnim potom poslovati. Kajti ako niso -postajne^ knjige vredu in listine izpolnjene, kakor bi morale biti, je toliko težje poslovanje glavnega urada. Zatorej upam, Ha bodmo skupno delovali za procvit in napredek naše organizacije- ter pripomogli -drug drugemu, in tako ohranili pravo bratsko in se- stersko slogo. MINNESOTA. Duluth. — Mr. Heim, zastopnik za avstro-ogrski konzulat v St. 'Paul, Miinn., je poštenjak od nog do glave. Pred dvetaii in pol leti je nmrl Milo Šebolj na Chisho-knu. ‘Sodišče je priznalo $95,50 za po¬ grebne stroške. Te stroške je pla¬ čal rojak Anton Šebolj iz Chi-sbol- ma, Minn. Odvetnik Heim je kot zapuščinski -oskrbnik in zastopnik konzulata dobil nalog od sodnika, da izplača koncem obravnave Ant. Šebalju kar ima tirjati. Ta zastop¬ nik avstrijske vlade je vlačil de¬ nar po svojem žepu do 18. maja 1914, kateri dan je bil prisiljen od sodišča- da izplača Antonu Šeba¬ lju kar mu je po pravici šlo. Heim je hotel obdržati nekaj tega denarja, $45.50, a slednjič se je moral ločiti od vse svote $95,50. Tak je ta zastopnik blažene Avst¬ rije ! V torek zjutraj ob polutreh je napadel do-sedaj še neznan zlo¬ činec Mris. Henry D. -Cross, ki sta¬ nuje v hiši štev. 411, zap. 5. ulica. Kakor je povedala policiji, jo je na poti domov na šesti Ave. vsta¬ vil nek mož, jo vrgel ob tla ter jo oropal za približno -deset dolar¬ jev, kater je imela skrite -v noga¬ vicah, Ko se je napadalec polastil denarja, je zbežal po peti Ave. do¬ li. Za napadalcem še ni nobene sle¬ di. — V torek smo imeli najbolj vroč dan to leto. Iz vremenskega urada naznanjajo, da ob tem času tukaj še ni bilo tako vroče, odkar obstoji vremenski urad. Največja znana vročina mesca maja je bila leta 1890, ko je kazal toplomer 81 stopinj. Hrvat Žekan Puvalič je dobil $8000 odškodnine od Maho-ning Ore a‘nd Steel družbe. Ponesrečil je pri delu avgusta mešeca, ter je izgubil eno oko. Družba je plača¬ la odškodnino, ne da bi Ibilo treba ponesrečencu tožiti. Posredoval je pri družbi za njega Mr. Ljubo Bo- gicevi-ch. V našem uraldu so se zglasili: G. Kornelij Gorup, zastopnik'tvrd¬ ke J os. Triner v Chicagu po oprav¬ kih. Louis Mokar iz Chisholma. Elba. ■— Ko zvest naročnik Na¬ rodnega Vestnika -si štejem v dolž¬ nost, poročati o požaru dne 15. maja zvečer. Zgorel je “Shaft Hou se“ Corsica rudnika- katerega so plameni v nekaj urah popolnoma uničili. Gasilno možtvo in delavci niso mofgli preprečiti razdejanja, ker ni bilo o pravem času vode. Ogenj je baje povzročila iskra iz lokomotive, ki je prišla po nalo¬ ženo rudo. Vsled požara je izgubi¬ lo kakih 120 delavcev delo. Nekaj dni prej so že govorili, da bode družba odslovila 16. maja delavce, in sedaj jih je res zadela ta usoda. Pozdravljam vse čitatelje in čita' teljice N. V., prej ko se podam s trebuhom ‘za kruhom. J. Cvar, brezposelni. možem, a usoda je hotela, da svo jega moža ne vidi več živega. U- mrli je bil tukaj -dobro poznan. — Porota je pripoznala John Zupančiču $750 odškodnine, ka¬ tero mora plačati Val. Blatz pivo vans-ka družba v Milwaukee. Zu¬ pančič je tožil 'za odškodnino v znesku $5,000 ker je pred enim le¬ tom padel z vo-za omenjene druž¬ be sod piva na njegovega otroka, ki je -zadobil pri tem nevarne po¬ škodbe. -— 87 let stari John Jacobson je izvršil samomor. ‘Skočil je v Li-t- tle Fork reko- s zvezanimi rokami. Sosedje so ga potegnili iz vode- to‘da staremu življenja sitemu mo žu je kopelj škodovala, da je kma¬ lu po rešitvi umrl. — Emil Wilhunonen, bivši u- službenec v Morton rudniku, v Hilbi-ng, je vložil tožbo proti Hib' bing Mining Co. -za plačilo odško¬ dnine v znesku $2,900. Pobilo ga jev rudniku omenjene družbe pre¬ cej težko, da je nezmdžen za delo. Hibbing. — V okolici Hibbinga, Chisholma in Bubi so se pojavili zadnje dni gozdni požarji, katere ( se je pa posrečilo požarni hrambi omejiti prej, predno so se preveč razširili. — Neki Natale Purrore je pro¬ sil za dovoljenje točenja opojnih pijač, ali prošnjo je mestna upra¬ va zavrnila z utemeljitvijo, da je že dovolj sailoonov in da nikdo ne dobi več dovoljenja. ILLINOIS. Waukegan. — Poročil se je ro¬ jak Petrovčič,- doma iz Blatne Bre¬ zovice pri Vrhniki. 'Njegova žena Uršula je doma iz Brezovice. Na¬ dalje se je poročil rojak Mat Ogrin iz Stare Vrhnike z gdč. Jerico Kr- šinar iz ‘Sv. Katarine pri Medvo¬ dah. Želimo obema paroma mno¬ go sreče v novem stanu! Eveleth — Kakor že poročano, so tukajšnji brezposelni delavci de mon-strirali po mestu. Kakih dve¬ sto mož broječa množica je napra¬ vila obhod. Družba je poklicala na pomoč policijo ki je izvršila nekaj aretacij. — Mestna uprava je sklenila, iz dati $200,000 za popravo cest. Ta¬ ko- bodo delavci vendar dobili ne¬ kaj -dela, ako je resnica, kar po¬ ročajo. (3 Uradno naznanilo). V slučaju, da kateri član želi kakšnega pojasnila, sem vedno pri¬ pravljen mu je dati, ako mi bode mogoče veanopn S sobratskim pozdravom vsem članom in članicam, da (bodemo skupno delovali za procvit in napredek naše organizacije Ant. Hočevar, p-redsednik upravnega odbora. Nashwauk. — Kakor poročajo, Ib-ode- zgradila Vn-seonsin ‘Steel dru žlba tukaj s stroški $50,000 novo tvomico za stroje in popravljanje. Grand Rapids. — Tukaj je pod¬ legel poškodbam 45 let stari P. W. "Wilkie, katerega je po nesreči ustrelil njegov lastni 15 let stari sin Všilliam. Ustreljeni se je podal pred kratkim s svojim sinom na svojo farmo, ki se nahaja kakih pet milj severno Od tukaj. Njegov sin je šel na lov na veverice, ter je pri tem po nešreči zadel očeta v levo koleno. Ker ni bilo- takoj¬ šnje zdravniške pomoči, je Wilkie kmalu po nesreči umrl vsled i-zkr- vavljenja. Zapustil je ženo ter več otrok. OIHO Newburg. — Umrl je Frank Mrvar, doma Jz Meniške vasi pri Toplicah. P. vVpu.! Lorain — V sredo 7. maja so do¬ bili državljanske papirje sledeči rojaki: Jo-sip Urbas, Mihael in Jo¬ sip Virant, Ivan Juha, Ivan Toma¬ žič, Ivam Ivančič, Štefan Kos, A- lojzij Triplat in Ivan Lampe. Le¬ po je, da se zanimajo- naši rojaki za to, da postanejo v novi domovi¬ ni dr zavijam j e. Posnemajte jih! Kdor ni državljan, ne sme voliti in tako svojega političnega pre¬ pričanja ne more izraziti. kaj več podrobnosti o -nesreči, ka tere žrtev je postal neki Rogina. To smo poročali v N. V. štev. 37. Prosimo, da nam rojaki v Ghis- holmu poročajo o tem ‘kaj več,, da moremo obvestiti George Rogina, ki se boji, da je ponesrečeni nje¬ gov hrat. PENNSYLVANIA. Dunlo. — Dne 11. maja je pone¬ srečil rojak Jožef Bavdek. Prišel je preblizu v dotiko železne vrvi, s pomočjo katere vlečejo- -mule -ka¬ re iz jam-e. ‘Odtrgalo mu je mazi- nec na -desni- rolki in poškodovalo rstanec ter gre&inec. Ponesrečeni je član dveh po-dpomih društev. WEST VIRGINIA. Widen. — Te dni je neka pija¬ na družba Angležev napadla mir¬ no slovensko hišo. Izmed teh je eden začel streljati ter je 'zadel rojaka Frank Turšiča ter mu s šibrami prestrelila nogo. Težko ranjenega so ga prepeljali v bol¬ nišnico v C h ar lest on. NEW YORK. 21. mKa ’ ki b 0 dobre c este S Sufragetke v plavalnih kostu¬ mih. Vendar so londonske sufra- getke našle propagandno sredstvo, s katerim se predstavljajo občin¬ stvu od prijetnejše plati. Pred par dnevi so hotele sklicati zborovan¬ je v IIydeparku. Niso pa mogle mirno govoriti in agitirati, ker se številni sprehajalci -v parku niso nič kaj prijazno obnašali napram njim. Tedaj je pa vec sufragetk prišlo na idejo, da bodo najele -čol¬ ne v -serpentinskem ribniuk v Hy- -deparku ter demonstrirale po vo¬ di, -ker tega niso mogle storiti na kopnem. Toda te ideje niso mogle izvršiti, ker čolnarji, ki so gotovo antisufragetskega mišljenja, niso hoteli dati damam svojih čolnov na razpolago, marveč so -raje od- veslali, da spravijo v varnost svo¬ je čolne. Sufragetke so samo par trenotkov premišljevale. Kar na¬ enkrat pa -sta -dve .krasni, mladi su- stume ter stale na splošno začu- fragetki slekli -svoje elegantne ko denje v napetem trikoj-u na obrež¬ ju. En skok in obe sta se potopili pod vodo, in plavali za čolnom. E- na je tudi dosegla čoln, skočila vanj ter takoj zmagoslavno razvi¬ la za-stavo sufragetk. Plavalke so pa navzlic temu, da sta športno iz¬ vrstno -rešili svojo nalogo, prepe¬ ljali na bližnji komisarijat, kamor jima je moral slediti neki gospod, ki je — brez plavalnega kostuma ■—■ skočil v vodo, da pomaga sufra- getkam. Ko so plavalkama oble¬ kli suho bleko, so ju izpustili. Škof proti župniku. Iz Krakova poročajo: Med prebivalstvom o- -kraja Dombrova vlada veliko raz¬ burjenje proti trnovskemu škofu Walengi, ki je odvzel župniku Karcmarczyku njegove funkcije (kot vikar in katehet. Župnik Kare- zmarezyk, ki je pristaš poljske ljudske -stranke, je navzlic pastir¬ skemu listu poljskih škofov proti volilni reformi agitiral v svoji župniji za volilno reform-o. Naj- prv-o je škof Walenga poskusil, pripraviti župnika Karozmarczy- ka -do tega, da bi izstopil iz polj¬ ske stranke -ter se pridružil fcrš- čanskosocijalni stranki. Ker pa je Karczmarezyk nadaljeval svojo a- gitacij-o v pro-speh poljske ljudske stranke, ga je škof kaznoval. Kar- czmarezyk je -moral zapustiti svo¬ jo župnijo in stanuje zdaj v neki kmečki hiši, ki so mu jo dali nje¬ govi žu-pljani na razpolaganje. V okraju se vrše protestna zborovan¬ ja proti tarnovskemu škofu. Dele¬ gati poljske ljudske stranke so sklenili, da bodo v delegacijah za¬ htevali od zunanjega ministra gro¬ fa Berchtolda, da posreduje pri kuriji vRimu, da se odstavi tar- nov-ski škof, 'ker je sicer velika ne¬ varnost, da se -začne po vsej Gali¬ ciji močno gibanje za izstop iz ka¬ toliške cerkve. Kanonik — zapeljivec, umor¬ jen. Iz Rima poročajo: V Veni pri Catanzaro je neka mlada žena z revolverjem napadla kanonika Co- mita, ko je stopil iz cerkve. Njen m °ž ga je na to z bodalcem usmr¬ til. Kanonik je skuišal zapeljati mlado, lepo ženo ter se jo je de¬ jansko lotil. Chas. Peg za C#, "‘l Siniši 2a ses « Ok ri fr* ‘rt 11 »li A v.ti° L '»L ,lie« l fi> Primarne volitve v w Vt’- nl ! a1911 Ak 0b . bom deloval za nat , L , a , f« cel ega okraja’*'* ^Uro 5001 ' “ do se! Zakaj JOSIP MANTEL prodaja HEATH h Mil ho J GAN barvo? tudi vsako drugo stvar. pndel sedel Posebno znižane cene na vrata in okna. ® o1 Josip Mantel, Ely, Mini d 'spla® 1 k° n Ai sta P al A Zato, ker je najobljša, in jo dobite cenejše,^ c- J si J e DOŠk Ines: so. strelne - trnce. [ patron r m patroi Miners National Bank, EVELETH, MINN. « Cr « Kapital, preostanek In delniška odgovornost $ 74 . 000.00 Si Si Si Pošiljamo denar in prodajamo paroMne H na vse strani sveta. Ml vas zavarujemo v zanesljivih Mah, Posetite nas. “(Jeno, DVOJE ZDRAVLJENJ. Virginia. — Tukaj bivajoči Ita¬ lijan Charles Catmppianio je umrl po kratki bolezni. Par dni pred simrtjo se je njegova žena ukrca- la na Laškem, da pride za svojim . .New York. — Rudolf Hoffman naselniški agent Avstrijske druž¬ be v New Yorku, bi postal te d-ni (kmalu žrtev napada, katerega se je uprizorilo nanj. ko je iskal ne¬ ko deklico, kater,o so najbrž od¬ vedli trgovci 'z belimi sužnjami. Obiskal je tekom večera več pro¬ storov v Astoria in -gornjem delu Hunters 'Point. Krog polnoči ga je dovedla sled do neke hiše na Gra¬ ham Ave. med 13. in 14. Ave. Tam sta ga ustavila dva moža, ki sta ga vprašala, kaj da išče. Odgovo¬ ril jima je, Ida je to njegova stvar. Nato- sta neznanca potegnila re¬ volverje ter streljala. Strel, ki je zadel Hoffmana v telo- bi bil uso- dopoln, ak-o bi krogl-a ne odletela od žepne ure. Ranjenca so prevedli v Saint John’s Hosipital v Hunters Point. LISTNICA UREDNIŠTVA. Kojakom v Chisholm. — Geor¬ ge Rogina, L. Box 46 v Aur-ora, Minn. nas je vprašal, ako vemo G. Tomaž Konopka iz Mi-ddle" towna, Conn., je prišel v zelo slab položaj, ko sta mu žena in hči ob¬ enem zboleli. Piše nam: “Moja že¬ na in hčerka ista zibolelli n-a želod¬ cu, in vse zdravljenje ni nič poma¬ galo. Nazadnje sem jim dal Tri- nerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, in v moje največje veselje sta obe hitro spet ozdrarve- 1 ' 'Priporočati želim to grenko vi¬ no vsem ki bolujejo na želodcu, ot pristno zdravilo in beležim . ai ^. Toimaž Ko noplka, 10 Union s *’ Coim.” Trinerjevo ameriško zdravilno -grenko Vino neprestano priporočajo s takimi pismi od vseh strani, ker je nje¬ gov učinek v boleznih želodca in drobja znamenit, posebno če je zapeka v zvezi z Iboleznijo-. V le- Vooo ah ,' q Q 0S o Trineir ’ izdelav ate! j, 1333—1339 S Ashland Ave., Chi- ieJaJv' '* n notran i ih bolečinah sti kri ^tel^ 1110 ,potrebno ’ P rhr e- •” d * el6Sne Površine. -Posku¬ site jo uadr gniti s Triner jevim li- mmentm. J “ 11 Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte a Baltimore and Ohio železi CHICAGO do NEW Y 0 RKA Pišite : R. C. HAASE, Nortbwestem Passenger Agent, Jer, ST. PAUle • po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te žek ZJ parnika. . J M : ’ il - T>0 v ^° b: Im , tla (Minnesota Workmens Com^ensation Cena 30 Centov Navodila kako 'V> postati Cena 15 Centov TdSMinilililKMKilBBHHlBHK. N A K O D N 1 VESTNIK lVS 3m8SS$SSmS8g3888P Iz slare domovine. ' a s.f, ntv Coi &M'"' kranjsko. Kezgoda. 'Mizarski vajenec An- ^ > 11 ie bil v tovarni zaposlen RUd za obdelavanje modelov, .prišel z desno roko v ' je tako po-ško- e $!| j strol u te® J e ■ kateri mu jo , r0j ; j a ie moral iskati zdravm- l || v ^ m0 5i v deželni bolnici v Lju- z octovo Sani- •JST ** 1 ™ ke . 2 “ 5 ' T^oold, Sin posestnika a esenco. in pol' , r T,eoPold, sin posestnika Iv. P r -a v Rojak pri Veliki Loki X zamašeno steklenico octove H iPc L' Popil je nekaj te esence, d.t Sl.« to ie umrl v groznih bole- ^olfctvina- Tovirniškemu delavcu Prosenu iz Zgornje Šiške je ^ del do sedaj 'še neznan tat iz igove spalnjce srebrno žepno J in 12 robcev. Težka poškodba. V Stepanji va¬ te neki kovaški pomočnik v pre- s posestnikom Leopoldom Metom tega zalbodel z nožem. ; h le je zadobil več resnih ran. 0 v odvetnik v Kranju. Anton bee c kr. višjesodni svetnik v. P ’ or j v Kranju odvetniško pi- * vrata in EIy,I MINN. In delnISki Ml 0.00 28. aprila se je peljal rovec z lesom Javornik iz Sote- s svojim sosedom s postaje Sp. a ža v Sotesko. Med potoma se splašil konj, voz se je prevrnil oba sta padla iz voza. Javornik ;re jši si je pretresel možgane, se ni poškodoval. Kazen za tatvino. 28. aprila je radel sedemnajstletni bajtarjev Jožef Klobučar iz Uršnega sela [skladišča za streljivo podjetja Samohrda eno dinamitno pa¬ rno, strelno kapico in kos vži' ,e vrvice. Adjustiral je 'dina- o paltrono ter prižgal vrvico. t pa patrona ni eksplodirala ta- j. jo je Klobučar vzel v roko ter preiskal. V tem hipu je pa ka' eksplodirala ter odtrgala i>bučarju štiri prste desne roke. ižko ranjenega so prepeljali v Inišnico. Drago spanje. Te dni je hlapec pjzij Oražern v neki gostilni na rajski cesti pri mizi zadremal. I je to opazil žganjar Jož. Oee- k se je prisedel k njemu in mu naknil iz žepa 7 K in naglo odne | pete. Celo proceduro je opazo- nek tretji prijatelj jeruša in Jevo izdal. Ocepek je sedaj ne¬ mo kam pobegnil- a je že vse oskrbljeno, da zasluženi kazni ne ide. Malo prostosti. 201etna slabo¬ tna Terezija Bizjakova iz Dol 'aj Kamnik, je bila obsojena v silno delavnico v Lankovicah Štajerskem, a je, da se izogne 'h, iz odgonskega zapora pobe" "fl* f a ' Prostosti pa ni vživala dol- ker so jo pred dnevi zasačili neki tatvini ter izročili sodiš- odkoder 'bode tmorala po pre- f 1 knzni v prisojeno ji prisilno lavnico. Fojak zblaznel. Od c. kr. došle- J ' c ^ oln o 1 branske , ga pešpolka ^' .L , , ega Prostaka že pogrešali j.,ir dni ln ga tudi iskali. Te dni so jP a dobili na Golovcu otroci in l ? ° a J e d povpraševati to in ■J e v ’ sta ^ ^r jih začel poditi z P °m. Ko je zadevo nekdo na" _ LT v domobranski vojašnici, je ■l/j i«Lr^ a pon j ~ katera ga L a m °d T edla v vojašnico. L* 11 ® ka J rad uklonil. breki 0 ; namre6 Preje omenjeni | ( >nirač'l >r0S ^ a ^ ®* r<>maku se J e favno Um ’ |Vc a , gasilstvo. b tni hlapec fttkim se ga bil P red Id t “ preve č privoščil, in fmočnf a , S0 mu P° n °ei uhajali fir„ ® asovk Stražnik ga je C t Cesti v Ljubljani j. OblT " a °P (>Z0 'ril na nočni fib D ? se Pa opominu ni po¬ ra t" ai s tražnik areto- a an v 6m P u je Oblak napove- ak u f 16 - Med P°tjo je pa ai l ^ naenkrat zavrela kri ter itai 4 pe ( s ^j° stražnika po glavi, filetov dvdb °j”, pri katerem h kote l odvezati straž" j. j B , : 3 °’ ker Pa tega ni dose¬ li' 3 ,b egnil. Dni v , stenjak leta 1911 ogoljufal na raz¬ ne načine več kmetov- katerim je ponujal svojo “zlato” uro, ki je bii.p- f tla čO kron, za ceno IG do 17 K. Seveda je za ta znesek pro¬ dal vedno le manjvredne ure, da, nekemu kmetu iz Krnic prodal je v lep papir zavito uro celo za 6 K. Ko je pa kmet doma odvil pa' pir, našel je mesto zlate ure ■—- kos mila. Aretiranec je osumljen, da je slične sleparije izvršil tudi v Okolici Cerkna in Tolmina. Iior- šovski taji svojo identiteto s tem sleparjem. Podraženje stanovanj. Prvega majnika je ljubljansko prebivalst¬ vo v svojih žepih občutilo, kaj po¬ meni zvišanje deželnih doklad. Hišni posetniki so /bili primorani povišati najemščino. Nekateri po¬ sestniki sploh niso povišali najem- ščin, nego bodo doklade iz svoje" ga plačevali, ker pač uvidevajo, da je klerikalna politika ustvarila tako splošno draginjo, da jo ljud¬ je že komaj zmagujejo. Mnogo hiš¬ nih posestnikov je zvišalo dragin¬ jo res le za toliko, kakor znašajo nove doklade, marsikateri pa je porabil to priliko in je z ozirom na obstoječe pomanjkanje stano" zanj najemščino prav izdatno zvil šal. To je tisti “blagoslov”, ki ga je klerikalna stranka pripesla Ljubljani. Pa ne samo stanovanja, tudi vse potrebščine in vsa živila so se podražila, pri vsaki stvari čutimo, kako škodo povzroča po¬ gubna klerikalna politika. Nepotrjena izvolitev. Zastopnik kranjske trgovske in obrtniške kborniee vdržavnem železniškem svetu je že mnogo let ravnatelj Iv. Hrobar, njegov namestnik pa je bivši predsednik trgovske in obrt¬ niške zbornice Jos. Lenarčič. Hri¬ bar je (bil gotovo eden najmarli- vejših 'članov državnega železni¬ škega sveta in je v njem vedno energično zastopal kranjske želez¬ niške interese. Naravno je torej, da ga je trgovska in obrtniška zbornica tudi letos izvolila v dr¬ žavni železniški svet in Lenarči¬ ča za njegovega namestnika' a zdaj vlada te volitve ni odobrila, nego je pozvala trgovsko in obrt¬ niško zbornico naj izvoli druge¬ ga zastopnika in njegovega name¬ stnika. Z ozirom na nesrečni izzid procesa zaradi “Ag“o-Merkurja” je sicer naravno, da vlada ni potr¬ dila izvolitev gosp. Lenarčiča, a da tudi izvolitev gosp. Hribarja ni potrdila je vsekako zelo presenet¬ ljivo. Velik požar v Podhosti pri Top¬ licah. Dne 29. aprila popoldne je zadela to blizu Dol. Toplic ležečo vas velika nesreča. 14 posestnikom je pogorelo 58 do 60 poslopij in cenijo škodo na 75.000, K. Pri poža ru je bilo uničeno tudi nekaj živi¬ ne. Pogrešali so tudi nekaj otrok, toda upati je, da so se le kam za¬ tekli. Požar je povzročila nepre¬ vidnost pri streljanju. Posestnik Anton Sporer je namreč poleg svo je hiše razstreljeval kamenje, a žigalka mu je odletda na slam¬ nato streho in jo vnela. Ker je ravno pihal močan veter, se je o- genj hitro razširil po slamnatih strehah. Ljudje so bili večinoma na polju in v gozdu, voda pa je oddaljena. Sicer so takoj prihite¬ le na lice mesta požarne hrambe iz Toplic, Poljan, Straže in Pre- eine, toda požar se je bil že tako hudo razširil, da ni bilo več dosti pomagati. Nekaj ljudi je samo zi jala prodajalo, namesto da bi bi¬ li gasilcem pomagali. Tudi so se prepozno spomnili, brzojaviti po parno brizgalno v Kandijo. Šele pozno zvečer je dobila požarna hramba v Kandiji 'brzojavni poziv na pomoč. Četudi pozno, je vendar prišla še prav, da je rešila vsaj tiste posestnike, pri katerih so se ;asilei zro enimi brizgalnami že krajno izmučeni borili z ognjem. K otvoritvi belokranjske želez niče se dodatno iz zanesljivega vi- ' ^ovala n,; rro ga je lo,:iu ter ga iz lila ^ y Zvit s J Zelnem u sodišču, tliš('u v 6 ?^ r . 2 uram i. Okrajnemu Jr 301 ehl or °žništvo izro- ® ga Potnika Izraela Hor 1'udnS i 1 ga S Galico radi raz- 1911' v ■T zasled ujejo že od okolici Idrije je ta po¬ ra še poroča; Dan otvoritve bo -med 23. in 25 majem kar je določil železniški minister. Ta ima namreč za take izlete na razpolaga le ali soboto ali ponedeljek. 23. maja je sobota, 25. pa na ponedeljek. Za kateri dan se minister odloči, to bo šele pozneje znano. Vabljenih je sto- gostov, vračunši tudi zastop nike časopisja. Ministrski predsed¬ nik gotovo ne pride. Otvoritvena slavnost se prične ob 9.. dopoldne na novomeškem kolodvoru z bJ.a- goslovljenjem prvega vlaka itd. s kratkimi pozdravnimi nagovori depntacij. Cerkveni obred opravi novomeški prošt dr. Elbert. Gost¬ je dobe zajutpk v vozovih — torej odpadejo vsi tozadevni načrti gle¬ de pogoščen ja v Novem mestu. Ob % na 10. se slavnostni vlak odpe¬ lje naprej. Obstal bo na vsaki po¬ staji, kjer se vrše kratki pozdrave V prvih poročilih od uradne stra¬ ni se je gotovo zgodila pomota gle de načrta vožnje po Beli Krajini. Pravilno bi se moralo glasiti' da vlak prevozi vso progo zvrstoma od postaje do postaje, torej od Se - miča proti Črnomlju-Gradac-Kru- pa-Metlika do konca proge to¬ stranske državne meje. Opustil se je načrt prevoza na Hrvatsko, po progi BobnarieefKarlovec. Kakor se je svoj čas govorilo, naj bi se bil veliki slavnostni banket vršil v Karlovcu. Tudi ta načrt je odpa¬ del, ker so ga Hrvatje odklonili, češ, mi na naši progi smo že imeli otvoritev, za nas še en banket ni¬ ma pomena. Zato pa bo slavnostni banket, po zaslugi klerikalcev v Črnomlju ob povratku iz Metlike, kjer bo le malo kosilo ali “pred- južnik”. Vlak se vrne že ob dne¬ vu nazaj, takoj, da dospe ob 8. zvečer v Novo me'sto. ŠTAJERSKO. Umrl je v Gradcu bivši mestni blagajnik ptujski Jože Leidl, v 40. letu starosti. — Ptujski občinski svet profi de¬ lavstvu. Kakor je že splošno zna¬ no, je hotela ptujska stanovanj¬ ska zadruga v Kolodvorski ulici sezidati stanovanjsko hišo za že¬ lezničarje. Občinski svet je enkrat .stavbeno dovoljenje že skoro do¬ volil. Nekateri občinski svetniki so pa čutili potrebo, proti temu vlo¬ žiti protest, rekoč, da je to najlep¬ ši del mesta, in če se tam postavi delavska stanovanjska hiša, se po¬ tem tam ne bo hotel nihče več na¬ seliti. Stanovanjska zadruga je na to zopet vložila prošnjo za stavbe¬ no dovoljenje. Mestni svet se je sestal k izredni občinski seji, da bi razpravljal o tej zadevi. Manjka¬ la pa je več kot polovica odborni¬ kov, tako da seja ni bila sklepčna. Pattauer Zeitung” piše k tej za¬ devi, da bi bilo v interesu nemške stvari paJč dobro, da bi se ta zade¬ va ugodno rešila-. Kajti nepotre¬ bno isi je nakopavati sovraštvo že¬ lezničarjev, ki so baje sami Nem¬ ci, ker mesto ima že itak dovolj sovražnikov. — To pisanje si je razlagati sledeče: Bližajo se nam¬ reč občinske volitve v ptujski mestni občinski zastop in Ornigo- va klika menda čuti, da se ji ma¬ jejo stolči na ptujskem magistra¬ tu; zato tudi večji del ptujskih Nemcev zahteva ugodno rešitev tega vprašanja. — Um se je omračil uradniku tpujskega okrajnega glavarstva Peeru. Prepeljali so ga na opazo- podstrešju mlina tvrdke Schwab valnico v Gradec. — — Goreti je pričelo te dni na pri Ptuju. Na lice mesta prišedši požarni hrambi se je posrečilo o- genj po enournem gašenju poga¬ siti. -—• — Orjak umrl. Pred enim le¬ tom se je vneki ptujski gostilni pokazal “največji vojak nemške armade” po imenu Osvald Bah- ling. Mož je bil 2 metra 41 cm vi¬ sok. Ta vojak je sedaj umrl v 35 letu starosti v Bratelbrunnu pri Nik-olsbuirgu. — — Ogenj je nastal pri posest¬ niku Dohieu na Spodnjem Bregu pri Ptuju. Ogenj pa so k sreči še pravočasno opazili in ga pogasili, da se ni razširil. Ogenj so zanetili otroci, ki so se igrali z vžigalica¬ mi. — — Pred preiskovalnim sodni¬ kom skoro umrl. V Zagorcih v Slo venskih goricah sta se stepla krneč ka fanta Franc Holz in Franc Ja¬ ger. Jager je v pretepu Holza ob¬ strelil na glavi in ga znatno ranil. Oba pretepača so zaprli pri sodiš¬ ču v Pltuju. Sodnik Breznik je na¬ to zasliševal Holza. Temu pa je pri zasliševanju vsled rane na gla¬ vi postalo tako hudo, da je moral sodnik telefonirati porešilni oz, s katerim so Holza spravili v ptuj¬ sko bolnišnico. PRIMORSKO. Drobne novice. 201etni težak Atilij Roman in 361etmi Fran Štor- chio sta se v neki gostilni v Trstu skregala. Pri prerekanju sta se oba na raznih mestih života ranila z nožem. — Na zdravniško posta¬ jo v Trstu je prišel 311etni težak Ivan Rossi in prosil zdravnika, naj mu obveže več ran, ki jih je zadobil v nekem pretepu ponoči v neki gostilni v starem mestu. Zdravnik je konstatiral, da ima dve globoki rani na prsih, prodi¬ rajoči do dyoba ter dve lahki ra¬ ni na obeli rokah. Rossi ni hotel povedati, kdo ga je ranil. Prepe¬ ljali so ga na zdravnikovo odred¬ bo v deželno bolnico. — Iz stare¬ ga mesta. 261etni magistratni u- radnik Evgen Golob oddal je v pijanosti v tržaškem starem mestu v neki zloglasni hiši na mehanika Avgusta Bergerja dva strela iz brovninga > Prvi strel je svoj cilj zgrešil, drugi pa Bergerja lahko ranil na glavi. Goloba so aretirali ter oddali sodišču. Bura prvi majnik v Trstu. Pri majniški slavnosti slovenskega de¬ lavstva so bili na več krajih spo¬ padli z Italijani. Pri kavarni Stella Polare” so Italijani meta¬ li stole in kamenje na Slovence. Aretiranih je bilo več Italijanov. Na Kčrsu se je z nekega nadstrop¬ ja vlila tekočina na Slovence. Pri municipij-u na glavnem trgu je po¬ licija med Slovence in Italijane postavila orožniški kordon z nasa¬ jenimi bajoneti. Italijani so kri¬ čali “Abasso scavi!” “Eviva Italia!” Manifestacija slovenske¬ ga delavstva je bila velikanska. Udeležilo se jo je do 5000 oseb. Slovenska manifistaeija je bila mirna. Italijani so napadli kavar¬ no “Minervo” na Aquedottu. Ma¬ zzini j anci so dvakrat ustrelili iz revolverjev skozi stekla in vrgli v kavarno več kamenja. Raditega je bilo aretiranih 5 Italijanov. Pri demonstracijah je bilo aretiranih 50 Italijanov in pet Slovencev. Razburjenje je splošno. Socialno- demokraška manifestacija je bila manjša kot slovenske. je proti temu protestiralo. V gle¬ dališču je prišlo do manjših esk- cesov, vrgli so tudi par gnjilih jajc na oder. Par dijakov je bilo aretiranih in — izključenih iz šo¬ le. V mestu vlada veliko razburje¬ nje. Novi nemiri. Križanka “Sziget- var” je dospela 15. aprila sem v Mali Lošin ter se odpeljala v Drač baje zaradi nemirov v Albaniji. — Beg iz Albanije. Vsled anar¬ hije v Albaniji je pribežalo mno¬ go krščanskih rodbin na srbska tla. Prebivalci iz Resne poročajo o brezprimernih grozovitostih Ar¬ na vto v. Srbska vlada je ojačila svoje obmejne posadke. — Češki učitelji na slovanskem jugu. Pevsko društvo praških uči¬ teljev, ki si je priborilo lep glas doma in vtujini, namerava poleti napraviti izlet na Balkan ter pri¬ rediti koncert v Belgradu in v So¬ fiji. Na povratku z Balkana se ba¬ je ustavi tudi v Zagrebu. Političen oglas, uvrščen po naročilu Mr. John Grlode. KOROŠKO. Posilstvo. Te dni je izročil neki okoliški orožnik okrajnemu sodi¬ šču v Beljaku 351etnega Frana Pihlerja. Pihler je napadel v oko¬ lici Beljaka v nekem gozdiču ko¬ maj 151etno hčerko nekega pri¬ vatnega uradnika, prepodil njena dva majhna bratca, ki sta se z njo sprehajala ter se lotil dekleta. Brata sta tekla na bližnjo orožni¬ ško postajo ter se je orožniku po¬ srečilo pohotneža prijeti na licu mesta. Drobne novice. Iz .obupa. Od 19 < aprila t. 1. pogrešajo v Savod- ju 261etnega sina posestnika Koch bauerja. Po dolgem in napornem iskanju so ga končno našli v bli¬ žnjem gozdu obešenega. Izvršil je samomor vsled tega, ker je imel kostno jetiko in je obupal nad svo jim zdravjem. — V Volšperku je ukradel neznan tat iz zaprte oma¬ re v hiši nekega posestnika večjo svoto denarja. Tat je moral biti o domačih razmerah dobro pou¬ čen, ker je tatvino izvršil spretno, a leti sum na nekega hlapca, ki je Do sedaj niso še nikogar aretirali, bil odpuščen pred kratkim časom iz službe pri tem gospodarju. Nesreča. Iz Trga poročajo o ne¬ srečnem slučaju, ki se je pripetil kamnoseškemu pomočniku Vinc. Vir golimi. Na pokopališču so de¬ lavci dvignili nek nagrobni ka¬ men, po nesreči pa je ta padel na gori omenjenega kamnoseškega de lavca ter ga tako poškodoval, da je v kratkem umrl. Kamen je teh¬ tal nad 200 kg. Virgolino zapušča vdovo in troje nepreskrbljenih otrok. Neumestna šala. V Celovcu je napravil 231etni slikarski pomoč¬ nik Ivan Grossmayer zelo umest¬ no šalo. Po končanem delu se je hotel spustiti po ograji stopnišča iz drugega nadstropja v pritličje. Pri tem pa je izgubil ravnotežje ter padel na dvorišče stopnjišča. Obležal je s težkimi zunanjimi in notranjimi poškodbami. Prepelja¬ li so ga z rešilnim vozom v dežel¬ no bolnišnico. Pri cirkulami žagi se je pone- rečil. 'Ob 'Zgornji Glini je prišel neki delavec pri cirkularni žagi z roko preblizu ter mu je žaga od¬ trgala štiri prste desne roke < Pj nesrečenec je oče šestih majhnih otrok, od katerih je najstarejši star 8. let. — Princezinja človekoljubnosti. Pred kratkim naj bi gostoval v gledališču “Montnaie” v Bruslju saški komorni pevec Perron iz Draždan. Peti bi moral Jochana- ana v Straussovi “Salome”, toda ni pel. Perron je zbolel. Prehladil se je v Bruslju in prebil večino časa, ko je bil vBruslju, v hotelu v postelji. Naenkrat je nekdo po¬ trkal na vrata in vstopila je neka dama. Visoka, precej debela, mo¬ derno oblečena, parfumirana, je prišla k postelji ter padala pevcu rolko: “Kako se vam godi, dragi Perron?” Odgrnila je pajčolan in — “Visokost!” je vzkliknil Per¬ ron, ki je videl, da stoji pred njim gospa Toselijeva, prejšna grofica Montignoso, nekdanja saška prin¬ cezinja Lujiza, s 'katero se je po¬ znal še iz Draždan. “Hočem izve¬ deti kaj draždanskih novic”, je rekla obiskovalka, “morate mi kaj povedati!” Ni čakala povabila, marveč sedla na stol poleg poste¬ lje ter poizvedovala po draždan¬ skih novicah. Odkar se je ločila od Toselija, živi Lujiza v Bruslju. Živi v predmestju Ixelles, kjer ži- yi precej skromno življenje pozab¬ ljene bivše princezinje Cenjeni volilci! Naznanjam, da kandidiram za COUNTY COMMISSIONER - JA za šesti distrikt v St. Louis’ county. želel bi govoriti z vsakim volil- cem, a ker to ni mogoče, obračam se tem potom do cenjenih sloven¬ skih volilcev, da oddajo dne 16. ju¬ nija pri primarnih volitvah gla¬ sove za-me. Ako bom izvoljen, hočem se po¬ svetiti z vsemi močmi za izboljša¬ nje obstoječih in napravo novih cest, ker se zavedam, da so ceste za napredek okraja absolutno po¬ trebne. Spoštovanjem John Glode, EVELETH, MINN ’ m JOHN GLODE kandidat za ccmnty commissioner za 6, okraj, St. Louis County, Minn Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni Vestnik* Tu *” Hra lit'; BrfvvingCompanv Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Vičlna slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. Peerless- je opeka Založite se ž njim. PEERLESS LAHKO KADITE ALI ČIKATE, ČE GA IMATE NA KOŠE IN VI BI GA NIKDAR NE IMELI DO¬ VOLJ — TA TOBAK JE OMLAJEN, BOGAT IN POPADLJIV. ZALOŽITE SE ž NJIM DANES. IMEJTE GA DOMA IN BOSTE DOBRO POČUTILI. TAM KJER DELATE, IN VEDNO SE PEERLESS Long Cut Tobacco IZ SLOVANSKEGA SVETA. Protinemške demonstracije v Mostaru. Iz Sarajeva poročajo: Gledališko osobje iz Tešinja v Sle¬ zi ji je prišlo v Mostar, da prire¬ di dve predstavi, seveda nemiki. Hrvatsko in srbsko prebivalstvo je najboljši tobak za močnega moža- ki ljubi bogat in zadovoljiv tobak. Narejen je iz pristnega južno Kentucky-skega tobaka ter je nalašč vležan skozi tri do pet let, da se dobi iz njega ves naravni o ku s in s 1 a d k o b o. To je, kar napravi, da je PEERLESS vedno enak: tobak ni odvisen samo od enega pridelka, kot je mnogo drugih tobakov. .Mi imamo vedno v zalogi tobak iz več letin. In to je, da kadilec PEERLESS nikdar ne sili k drugim tobakom. On ve, da se stari, zanesljivi PEERLESS nikdar ne spremeni — to je tobak, ki ga vedno zadovolji. Vzemite PEERLESS in poskusite ga skozi en teden — potem ga boste vedno nosili v vaših žepih. Prodaja se povsod v zavojih po 5c. Drage velikosti po lOe, 20c in 40c v zavojih in45c v kositerni škatljici. THE AMERICAN TOBACCO COMPANY PEERLESS 4 “Narodni Vestnik” National Herald. Slovenlc S8ml-WeeWy. Owned and publlshed by tbe Blovenlan Prlntlng & Publlslilng Company a Corporation. Hita ot luslness: Duluth, Minnesota, 4D5 W. Michigan Street. _ National Herald tasued every Monday and Thursday; subscrlptlon yearly $2.00 _ Tla best Actertlsing medlic among Slovenlans In the Northwest, Rates on appllcatlon c ntarel at tecond-class matter May ii. 1911 at tbe post otflce Duluth, Mlnn., un der tb* Ad Marcb 3,1879." _ »NARODNI VESTNIK" Izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Mlnn. vsak p onedeljek in četrtek zvežer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko In Canado za celo leto . J2.00 za pol leta . S 1.00 Za Evropo za celo leto ■ ■ _■ ■ $3.00 _ Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarna poslljatve m dopisi se naj pošiljajo na naslov. »Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth, Mlnn. Telephone, Melrose 1113. PRAVI JUNAKI. Te dni so vsi listi veliko pisali o zadnjem (počaščenju pri zasedenju Vera Oruz padlih amerikanskih vojakov. Ves narod je žaloval za 'temi žrtvami, priredili so padlim veličasten pogreb, katerega so se udeležili naši najvišji državni in drugi dostojanstveniki. Vse je ža¬ lovalo za žrtvami, ki so padle na ptujem ozem¬ lju, kamor je poslala naša vlada največ na pritisk kapitalistov naše najbolješe moči, da varujejo interese amerikanskih bogatinov. Čudno naključje! V času ko so plule ame- rikanske bojne ladje proti Mehiki, da mašču¬ jejo amerikanski vojaki užaljeni narodni po¬ nos ter žaljenje amerikanske zastave, oziroma, da e oboroženo silo dobijo zadoščenje, so ame,- rikanski milični vojaki v državi Colorado stre¬ ljali na šotorišče štrajkarjev v Ludlovv, 'ter po¬ norih več žensk in otrok, šotorišče je bilo pod amerilkansko zastavo, današnji štrajkarji, med katerimi je velik odstotek amerikanskih dr¬ žavljanov, so napravili z delom svojih rok na •stotisoče dolarjev premoženja, ki predstavlja v celoti naše narodno premoženje, ne katere¬ ga se Amerika tako rada sklicuje ter se baha¬ to trka na prša, češ, mi smo mi. Vse to narodno premoženje pa je napravilo delavstvo, ki pa nima do njega nobene pravice’ aimpak celo pada pod kroglami ameriških miličnih voja¬ kov. Nad taboriščem štrajkarjev je vihrala amerikanska zastava, toda amerikanski vojaki so je iapodstrelili ter nato uprizorili kirv»pre¬ litje, nad katerim se agraža ves ; civilizovani svet. Kje je bila amerikanska zastava bolj ža¬ ljena, ali v MeksJki po pijanih banditih, ali v lastni deželi po svojih vojakih ? Ali ne bije to nasprotstvo zdravejnu človeškemu razumu ter vsej civiliizapiji današnjega časa naravnost V obraz? * >■ Malo časa zatem, -ho so padle prve. žrtve vojpe zJMeksihbj Se je zgodila v Eecleš, W. V& veiika‘kataštrofa v nekem premogovniku, ter zahtevala 172 človeških žrtev. Preiskava jel“dognala”, da družbe ne zadene nobena krivda, da torej ni odgovorna 'za nesrečo. Stfašno sežgana trupla so (pokopali, kakor, h je V taRffi^šlUčajih pač že navada, vdove in nedol žni otročiči pa plakajo zo svojimi prehrani- telji, ki so postale žrtve kapitalističnega IhO- loha. > 1 . ničel . Kdo je pravi junak? Ali delavec, ki ima vsak dan pri svojem delu smrt prp^l očmi, ali vojak, ki si je mogoče sam, ali vsi e d razmer iz¬ bral ta poklic? Delavci’ najsibodi oni v rudnikih tovar¬ nah ali drugje, so pri svojem delu vedno v ne¬ varnosti. Posebno je nevaren poklic rudatja. Nahaja se v vedni nevarnosti, da ga pobije poškoduje, da ni več za nobeno rabo. Kadar se odpravi na delo, ne ve, ati pride iz jame živ in zdrav. Vse to za plačo, s katero se komaj preživi. 'Suženj je v pravem pomenu 'besede vse življenje, ali ko nastopi smrt, se malokdo zmenil zanj, v nekaj mesecih je pozabljen. Saj je takih siromakov dovolj na svetu, na njego¬ vo mesto mesto pride drugi, ki je še vesel, da sme za par dolarjev tvegati svoje življenje, da sme prodati svoje najboljše moči ljudem, ki samo žanjejo, a ne sejejo. Ne briga nas, s kakimi častmi so pokopali žrtve vojne med Ameriko in Meksiko. Toda nehote pride človek do pripoznanja, kdo bi v višji meri zaslužil tako zadnjo počaščenje. Ali delavec- ki trdo dela za svoj in svoje rodbine obstanek, ali mlad človek, iki je oblekel voja-" ško suknjo iz tega ali onega vzrka, gotovo pa ne zato, da bi se dal usmrtiti v korist kapita¬ listov. Ako primerjamo nadalje dogodke v Co¬ lorado ter katastrofo v Ecctes, primerjamo užaljeni narodni ponos” v Vera Cruz in Tampico s krvoprelitjem v Colorado. ter izka¬ zano zadnjo čast junakom iz Vera Cruz ter onim žrtev kapitalističnega moloba v W. Va. moramo priti do zaključka, da je vse to le ve¬ likanski liumbug in švindel. Kdaj se bodo pre¬ dramili delavci ter zahtevali zase one pravice ki jim .gredo, koliko časa se bodo dali še vo¬ diti za nos? TAFT O MEKSIKANSKI POLITIKI. Villiaim Jennings Bryan, sloviti govornik in sedanji mirovni apostolj v Včashingtonu, bi imel imeti v Nevv Yorfcu govor za mir. Toda pravijo, da tega niso dovolili važni državni opravki, in tako je prišlo, da je bivši predsed¬ nik Taft prevzel to delo. To pot se pa ni šlo za plačan govor, drugače zastopstvo najlbrže n bi bilo potrebno in ga bivši predsednik skoraj gotovo ne bi prevzel. s Poslušalci so pa bili s to izprmemibo goto¬ vo zadovoljni. Mesto praznih fraz so slišali go¬ vor, iz katerega morajo izpreviditi, da so v Waskingtonu kljub vsemu ‘govorjenju o miru zakrivili vse resne nevarnsti za bodočnost. Bivši predsednik Taft je v prvi vrsti pov- darjal, da je bilo vse mirovno posredovanje pri meksikanskih ustajaJb nemogoče spešno že vsled tega> ker je podpirala administracija ustaše. Moralična in dejanska podpora upornikov proti Huerti je takoj izpočetka pomenjala dejansko udeležbo vojne proti melksikanske" mu diktatorju. “Čujeee čakanje” bi bilo uipra vieeno, če bi gospodje v Washingtonu v resni¬ ci pazili samo na to, ako bodo mogle. napravi¬ ti prepirajoče se stranke v naši sosednji repu¬ bliki mir. Toda ta princip “čuječega čaka¬ nja” je šel rakom žvižgat, čim se je naša vla¬ da odkrito postavila na stran ene stranke ter je nasprotni celo 'preskrbela orožje^ Da nam tako postopanje ne more pridobiti prijateljev, je umevno. Saj je skoraj čudno, da se Huerta in njegovi pristaši niso htfjše maščevali nad Amerikanci, oziroma amerikansko lastnino, tafcozvanimi našimi “interesi”. Nadalje je iz¬ javil profesor Taft dobesedno: “Napram osta¬ lemu svetu ne bi 'bili za zakonit red nove vla¬ de odgovorni, ako ne bi mi pripomogli tej vla¬ di k zmagi.” S tem je tedaj indirektno rečeno, da bi nastala po 'zmagi konstitucionalistov in pad¬ cu lluerte v Meksiki nova doba novih revolu¬ cij, in da bi baš potem imele Združene drža¬ ve dolžnost, skrbeti v sosednji deželi za mir in da bi morale evemtueluo z oboroženo silo po¬ sredovati. V Niagara Falls se je začelo mirovno po¬ sredovanje, ki pa najbrže ne bode imelo za’ željenega vspeha. Naša vlada je bila že več¬ krat presenečena, in bo najbrže tudi v tem slučaju, ako pričakuje od zmagovitega prodi¬ ranja upornikov rešitev meksikanskih zaplet- Ijajev. BELOKRANJSKA ŽELEZNICA. Zgradba belokranjske železnice je v obče končana in bo zadnje dni tekočega meseca z običajnimi slovestnostmi in ob navzočnosti raz ličnih za pridobitev te proge baje zasluženih mož izročena prometu. Tako bo naposled ven¬ dar izpolnjeno, kar je bila država dolžna, sto¬ riti. Zgradba belokranjske železnice se je za¬ kasnila za nekaj let. Ta zamuda, ki pomeni sama na sebi dejanjsko škodo zlasti belokranj¬ skemu prebivalstvu, je nastala deloma vsled težkih bojev, ki so jih imeli zaradi vprašanja’ kod naj teče proga, deloma pa tudi zaradi te¬ ga, ker vlada kranjsko deželo vedno rada za¬ postavlja in je navajena, prezirati kranjske interese. Boji za progo so bili vladi .dobrodo¬ šli povod, da je za zgradbo belokranjske že¬ leznice dovoljene kredite porabila za druge namene ter pustila Kranjsko čakati. Zdaj je delo končano in kakor običajno se že pripravljajo znani slavospevi, kako mate¬ rinsko škribi država za Kranjsko deželo in ka¬ ko velike žrtve ji doprinaša. Toda, če so kdaj neumestni talki slavospevi, so v tem slučaju. Mnogo let se je Kranjska dežela zaman borila za pridobitev te proge. Država je pov¬ sod zidala železnice, samo na Belo Krajino ni padlo nikdar njeno oko in gluba je ostala za vse prošnje. In kdo ve kako dolgo bi bili še čakali, da ni prišla notreba pridobiti jugoslo¬ vanske poslance za novo nagodbo z Ogrsko. Ta nagodba je bila tako slaba in talko kvarna gospodarskim interesom avstrijske državne polovice, da 'bi bila vlada ž njo v parlamentu čisto gotovo propadla, če bi ne bila poskrbela za koncesije, s katerimi je prizadete kronovi' ne odškodovala. Tako je nastala tudi belo¬ kranjska železnica. Dobljena je bila kot zaslu¬ ženo plačilo Kranjski, oziroma Dalmaciji zato, da so poslanci teh Ikronovin pomagali vladi spraviti pod streho nagodbo z Ogrsko, kat je za prebivalstvo pomenilo veliko breme. Z velikimi upanji je prebivalstvo pozdravi¬ lo zagotovitev belokranjske železnice. Mislilo je, da nastane velika transverzalna železnica, ki 'bo vezala Cislitvansko in v prvi vrsti Kranj¬ sko z zadnjim koncem Dalmacije in bo povzdi¬ gnila vse gospodarsko življenje in občno bla¬ gostanje. Toda te nade so se kmalu razpršile’ kajti Ogrska ni pri volji omogočiti tako zvezo, ki ne more drugod teči, kakor čez hrvatsko ozemlje. Zveza od Metlike do Karlovca je si- Pj rast 1111 V ii a 0 _ se e V ivJ ali bra; u hoc e d r*rm er ' e \ delat' naznanilo . Naznanjam Vam, da L ril novo krojaenico. fjl obleke, naj si bo ženske ali* 1 * Se priporočam 413 Monroe Št, etn, r AoVCJ; iak, /P POZOR! r PLAČAJTE ZEMLJIŠKI DAVEK ZA 1913 rL razp rafVe ijjstvu, k er ,• jp teh teorij 'držal ampak u t nekaka na' mi silijo- la 1,0 NA Miner’s State Chisholm, Minn. . -Aana <«a R*l« ni . ^lje in razi' 1 ^različnega c jgj napreden far jj-vrim delom dog dčiti katero obd ar njegovo jjdle s katerimi piiieloranje zemlje i se pridrži zen j zrak boljši pri jti zrak in voda •a, ki povzročil rasenje in vren; i če zamesimo test vrenje in kvaser in malenkostno,. k opaziti s prostimi ranjeni zemlje, po: n z raznimi kul 1 teti vrlino ze N, če je skorja v notrino zet " a Pretvorba, ;ebna za raz je ovirana. D plast zrahljane najpoglavitnejši Poljedeh ^ z ®lja ofedel. Č “ esme preglo.1 lia fj P re ?lobo] ►Ijostavidoljn ,7" solnca "■ ® to ( Izhaja poglejte obleke Pusti d, Kor hit ro Zrahlj; !to P r 0s , tuj. ' r,|asti *eml Llbf^al V ase < drugje 25 dolarj« 1 'P * ’ katere delamo iz iz katerega stane o t Ko r m 2 ne sme nas f>a samo L. Če ste vi eden istih mož, ki misli, da ne morete vrste obleko za manj kot $25.00, zakaj ne pridete k trgovino, da vidite spomladansko blago. Obleke iz stanejo drugje $25.00, pri nas pa samo $15.00. take? 8 ka ra e eiinO 0 ^ sepovsod je 'dandanes polno krojačev, za obleko, za katero računimo mi le $15.00. l"d' 111 ^ rali računiti $25.00 'za tako obleko, če bi imeli K e in če ibi kupovali blago na drobno, amipak mi im« 11 " viseli večjih mestih in dobivamo na vagone blaga da zamoremo dati za $15.00 obleko, za kakoršno m drugje $25.00. S tern prihranimo Vam $10.00. trv ToŽ 333 West Superior St. Duluth, Minn. ^st zer F 8ao i' f5, ed 1° vte 5*8el! bi ; ■ ki 'nna 7 , plit k' ! ko hi lja P* so ie ;!! zori .. č ra ba S*#* 1 * s 4^ b 0 >>. t G «0 Pl Xt Nn e ^ ^ ^ liti ,, S > C v s -jsi v > »,S os or. ^sftl H GEOGRE H. MILLS. Mngr, a dj at , 1 NARODNI vestnik poljedelstvo in gospodinjstvo. J: iti »M OBDELOVANJU zemlje. J , obdelovanje zemlje je te- #, 'SSj & tva. Obdelovanje / •. velo važnejše nego gno- ‘'Vaiti če se zemlja samo gno- ne db>deluje pravilno in bo pognal mesto pridelka U .°' ki bo zadušil kmetijske ra- 1 Obdelovanje zemlje ima na' ‘Pripraviti setvi kolikor mo.go- Lno prst za oživljenje seme- za razvoj rastline. Zato pa ni i da se zemlja orje m povle' Jpak treba je znati kedaj in * naj se orje in povleče, kčdaj ^to naj se kultivira. Orati ta- £ dežju, ali braniti in kulti- • zemljo dokler je premokra, bi nesmiselno, neistrokovnjaš' Farmer, če hoče doseči vspeh, , a dandanes delati ne le z ro- ampak tudi z glavo; on mo- strokovnjak, kot v vsaki bi s t r oki. Velike vrednosti je, * deduje farmer vse teoretične hstvene raizpra/ve o kmetijstvu ospodaretvu, ker vse bazirajo reskušnjah. Vendar pa ni tre' da 'bi se teh teorij ali nazorov se . m držal, ampak služijo mu til le kot nekaka navodila, kate- 'n , a na j silijo, da bo delal ne sa- zrokami ampak tudi z glavo z umom. Različne lege, raz' e zemlje in različni pridelki R tevajo različnega Obdelovanja, vsak napreden farmer mora s ktičnim delom dognati in se pričati katero Obdelovanje je boljše za* njegovo zemljišče in mdelke s katerimi se bavi. P D Obdelovanje zemlje ima tudi na' [ jj a- da se pridrži zemlji vlaga in dobi zrak boljši pristop v zem- rrT kajti zrak in voda sta ona dva K Istra, ki povzročita v zemlji [ kvasenje in vrenje kakor se _ . S, če zamesimo testo, samo, da ' A ;o vrenje in kvasenje tako po' * no in malenkostno, da je ni mo¬ lj opaziti s prostimi očmi. Z ob- rvanjem zemlje, posebilo v, bra- m gornje. Za talka zemljišča so po¬ sebni pljugi, ki razrinejo spodnje plasti, ne prinesejo jih pa na po' vršje. Kar ‘se tiče gnojenja s hlevskim gnojem in tudi z zelenim gnojem, bilo bd nesmiselno ga podoravati pregloboko. Na lo'žjih 'zemljiščih 'aj se podor je gnoj okoli pol čev¬ lja globoko, bolje plitkeje kolt glo- -beje. Pri težjih zemljiščih, katera so 'bolj vezana in ne dovoljujejo pristop zraka tako kot ložja zem¬ ljišča, je pa dovolj, če se podorje gnoj tri ido štiri palce globoko. Če se podorje v ilovnatih težkih zem¬ ljiščih gnoj pregloboko se ne bo razkrojil in našli ga bomo še čez par let nepremenjenega in podob¬ nega šoti. ju polja. Na poljih je priporočlji¬ vo zasaditi senčnata drevesa, pod katerimi se morejo ljudje in živi¬ na v vročih poletnih mesecih od¬ dahniti. Na travnikih in pašnikih mora vsekakor biti nekaj senčna¬ tih drevesc za živino, ako hočemo doseči kar največ vspehov pri ži¬ vinoreji. Vsak gospodar, ki se količkaj zanima za lepoto svojega posestva naj tedaj tudi gleda na to, da na¬ pravi pogled na njegovo lastnino dober utis. Ne samo, da se bode počutil 'zadovoljnejšega na lepem posestvu, tudi dobiček ima od te¬ ga. Denar, ki ga naloži v ta na¬ men- mu bode nosil lepe obresti. KAKO ZVIŠATI VREDNOST FARM. Na svojem posetvu živi farmer kakor kralj. Tu je neomejen go¬ spodar, im d asi je od leta do leta težje, se gospodarsko osvojiti, ima na svoji grudi še vedno priliko, da si napravi svoj raj na zemlji. Kdor se kot farmer zanima tudi za nara¬ vo in njene lepote, ki jih nudi, se ne hode počutil domačega na ipusti farmi. Sam od sebe bode skrbel, da bode prostor, kjer živi in dela, na lepem kraju- da bodo gospodar¬ ska poslopja kot središče njegove samostojnosti kolikor mogoče 0 ' kusno zgrajena ter obdana z drev¬ jem. Farmer mora pokazati, da ljubi grudo, ki hrani njega in nje¬ govo družino, da ji je hvaležen, da jo rad neguje in okrasi. Ti so idealni in etični vzroki, ki naj pri¬ pravijo farmerja do tega, da olep¬ ša farmo in posebno okolico gospo¬ darskih poslopij primerno okrasi. So pa tudi še drugi vzro-ki, ka¬ terih ni pozabiti. Samoobseibi je umevno, da je farma, na kateri je vse prijazno in vabljivo, več vred¬ na, kakor farma, ki ne obstoji iz _ drugega, kakor iz polja, travni" z raznimi kultivatorji se , kov, pašnikov ter pustili, dolgočas¬ ja držati vrlino zemsko plast bljano, 'ee je skorjasta ne more :i zrak v notrino zemlje, in vsa" kemična pretvorba, ki je abso- po potrebna za razvoj in rast ® n a, je ovirana. Držati vrlmo iško plast zrahljano je toraj e- | najpoglavitnejših pogojev j nstvenega poljedelstva. Kadar inkrat zemlja obdelana in obse a ' se ne sme pregloboko rahlja- ker se s preglobokim obdelo- jem izpostavi doljne plasti pre* vplivu solne a in zraka. Treba in to se ne sme zanemariti, v e vr hnja skorja po vsakem dež- ‘ r ‘Mjg ) 'ktfSor hitro se je njiva °lj osušila. Zrahljano površje Pe pusti dostop rose v notrino, pri skorjasti zemlji ni slučaj. ndar se 'zemlja orje, naj se orje ? 1 globoko, da se doseže večja znost a H elastičnost nje, kajti ® se zemlja zboljša. V sploš- 1 ne orjejo farmerji dovolj glo" °. in če bi orali globokeje, zvi- bl rodovitnost zemlje. V glo- zorano zemljo vteče lažje dež- *n se boljše razdeli v vse razne > 'sled česar ni taka zemlja ar tako dolgo preplovljena Da - ki je plitko zorana. Glo- z °rana zemlja pa tudi ne bo |]- 1 a .°_ 'hitro radi suše kot "ki i ^ zorana plitko, zato ' aga > ki je Spravljena v L Pj a ' s teh zemlje počasi iz- u: a v a m ko dajala koreninam in ; Z1 y* Z ' -kar se tiče ko¬ ti - ,° v v globoko zorani zem- |^ ene Jse kot v plitko zorani, > 0 ? ] l hol $o gredo za raizvoj. ,oi ! orenine večje, močnejše trno^-y r ° S ^ rte ’ ima i° tudi več- Obledele obleke se deloma lah¬ ko prav dobro zopet osvežijo. Mo¬ dro, vijoleasto in zeleno volneno Mago, ki je izgubilo barvo, obesi za nekaj ‘tednov v temen prostor, lahko v najtemnejši kot omare. Barva se bo povrnila zopet skoro popolnoma. Blago, ki je maldeža- sto, ali (tisto, ki se ne sveti več, raz prosti na desko za likanje in ga podrgni z gobo ali s črno volneno 'krpo, ki si jo namočila v salmija¬ kovo vodo (3 dele salmijaka na 10 delov vode ) Ko se 'blago posuši, postane 'zoipet popolnoma lepo, 'ka¬ kor novo. — Svetlomodro blago, čeravno je obnošeno ali obledi od soilnca, prav lahko zopet osvežiš, ako ga dobro opereš v vodi, v ka¬ tero si kanila nekaj kapljic dete- love soli (elover salt), in sicer to liko, da dobi voda 'kisli okus; ako- ravno je detelova sol strupena, vendar ti ne bo nič škodilo, če vo¬ do pokusiš. Ko si oprala obleko, jo obesi in ko je že skoraj suha, jo klikaj narobe. Vse mogoče barve osvežiš, ako jih prav nalahko zdrgneš z eter- jem. Vlij ga malo na košček stla¬ čenega bombaža in z istim zdrgni nalahko barvano blago. Z eter-jem je paziti, ker se ravno tako lahko vname kakor bencin. Konkurenca So una In Bel- grada. ,1 ivj j' ai0s * : _ v srkov ati potrebne Lije- Zem ^ e > J^led česar se bolj 3i Se m . da J° 'boljši pridelek. Čibeje 'razkroji v glo - in t** j kot v plitko zo' ani 7 . U f.'. z ™ a ™ a v globoko (jbj i m - 11 'boljši vpliv pri raz- !ju Vse da l’ e globokim o- i ° 0Ve Prednosti in vrline. °pa] Pr ,„ , . in Da ^ 0 ^ OV1 1 1 vrstah zem- hl jo a .^ otove rastline. Ilovnato 1 orati globoko- ker ilov Zam lja ta Oj , <* e rnrzla, in nesmisel- ■dnip'! s P rav ljati na površje Plasti, ki so mrzlejše kot niib poslopij. Pralktiični vspehi pri prodaji farm so pokazali, da ima¬ jo take farme, na katerih so pra¬ vilno razvrščena poslopja ter o~ 'kusno opremljena z drevesi in gr¬ mičevjem veliko več vrednosti. Do¬ kazano je- da se obrestuje za olep- šanje farme ter okolice izdani de¬ nar s 100, čestokrat celo s tisoč odstotki. Idealni in realni vzroki narav, nost silijo fanrrierja, da skrbi za olepšanje svoje posesti. Z otepšanjem farm se bavi že več let predvsem krhetijska preiz¬ kuševalna postaja držaive Illinois. Iz tč postaje so izdali pred krat¬ kim kra'sno ilustrovano brošuro, naslovljeno “The Illinois Way of Beautifying the Farm”. Poleg nie manj kot 112 pod učljiv ih slik naj¬ demo v tej brošurici mnogo dobrih nasvetov, kako ravnati pri olepša- nju farm. Razprave so sicer pri r krojene za razmere v državi Illi¬ nois, a ji'h je seveda mogoče upo¬ rabiti tudi za druge kraje. Pri nasadih senčnatega drevja grmičevja je treba pred vsem paziti, da s takimi nasadi zakrije¬ mo predmete, ki niso lepi, a po¬ trebni, ter da pride ono, kar mo remo vsakemu s ponosom pokaza¬ ti, do svoje največje veljave. Ako se držimo tega načela pri olepšan jn farme, se njena vrednost za pre cej zviša. Za zakritje nelepih stva¬ ri so najboljša taka drevesa, ki ze leni jo vse leto. — Tega, kar ho¬ čemo pokazati, pa seveda ne sme¬ mo skriiti za drevesa in grmičevje, pač pa pokazati v okvirju zelenja. Kako je lep pogled n. pr. na stano¬ vanjske poslopje farmerja- ki je obdano s zelenečim drevjem; slab utis pa napravijo gola poslopja, postavljena kar tja v en dan, ka¬ kor bi jih kdo skupaj zmetal. Tudi pot, ki se zavije od javni!} cest in ki vodi na farmo, naj bode zasajena z drevjem. Za saditev ta¬ kega drevoreda so pripravna sad- na°'drevesa, o katerih ima farmer v nekaj letih tudi še dobiček. Priporočati je, 'zasaditi na pri¬ mernih mestih kaka drevesa, da o- kolica ni preveč enolična. Izbrati je treba taka drevesa, ki se prikla- dajo bližnji pokrajini in ne škodu¬ jejo pri gospodarskem izkoriščan- Za Jugoslovane avstrijske monarhije ima razen plovitve po Donavi v bodočnosti velikanski pomen Trst, za katerega se zdaj Jugoslovani z vsemi silami boju¬ jejo proti združenim Italijanom in Nemcem. V Trstu odločujejo da nes bolj narodnostno-politična vprašanja nego gospodarska. Po¬ polnoma drugo razmerje pa je bilo izzvano v Solunu za Srbsko, Srednjo Evropo in Grško med mi¬ nulo in sedanjo izvozno in uvozno politiko »Srbske, ki stremi po svo¬ bodnem carinskem ozemlju v so¬ lunskem pristanišču, je zasledova¬ la svoje načrte v transportni po¬ litiki na kopnem proti nadvladi pomorskega transporta. Srbska i- rna zdaj svoj lastni carinski urad v Solunu in lahko spozna, je-li mu koristi trgovinsko razmerje na- pram Avstriji in Nemčiji v izvozu ali uvozu, ali 'bi pa morda ne bili njenemu gospodarskemu napred¬ ku koristnejši novi stiki z Italijo, Tripolitanijo, Malto in Malo Azi¬ jo. V vsakem oziru hoče Srbska doseči finančne uspehe, hoče zvi¬ šati donosnost novih železnic ter ustvariti samostojno izvozno in uvozno politiko V to svrho pa po¬ trebuje naravnega in zgodovinske¬ ga trgovskega središča, 'ki je bil do balkanske vojne Belgrad. Vsled velikega novega srbskega ozemlja se je pa zmanjšal pomen Belgrada kot trgovskega središ¬ ča in pojavil se je Solun, ne sa¬ mo kot prevozno mesto evropske¬ ga blaga v Grško in Turčijo, mar¬ več tudi v Srbsko. Naravno je, da je to spoznanje porajalo celo vr¬ sto mnenj in uvaževanj. Nekateri krogi so celo očitali srbskemu tr¬ govinskemu ministru, da premalo pazi na grško invazijo v novo Srb¬ sko. Obsežno in nadrobno je ob¬ razložil vprašanje Solun-Belgrad dr. Kosta Jovanovič, tajnik trgo¬ vinske zbornice v Belgradu. V ‘tr¬ govskem glasniku” piše: Za Srb¬ sko je najvažnejše vprašanje bo¬ dočnosti njene trgovine. Dočim se je do nedavnega stiskala okoli Donave, se je danes razširila do Egejskega morja, v katerem je iz¬ hodišče Solun. Tu takoj nastane vprašanje: kako bo učinkovala teritorialna izprememba na trgo¬ vino novih ozemelj in na zunanjo trgovino cele Srbske, ki se je vo¬ dila iz Belgrada? Ce ostane Solu¬ nu trgovina z Makedonijo in Sta¬ ro Srbsko, tedaj bo Belgrad oviran v razvoju in lahko popolnoma iz¬ gubi današnjo trgovinsko važnost. Belgrad ni samo srbsko trgovsko središče, marveč tudi kulturno in sploh narodno. Če izgubi Belgrad trgovsko prvenstvo v Novi Srbiji, sledila bi temu gospodarskemu razdvojenju tudi kulturna škoda. Trgovinsko spojenje starega ozern- lja°z novim v Belgradu je eno iz¬ med najvitalnejših vprašanj srb¬ ske narodne politike. Naj si li no¬ va Srbija gospodarsko razvije, mora za to skrbeti Belgrad. Če pogledamo 'bližje dejstvo, tedaj vi¬ dimo, da mora Belgrad tekmovati s Solunom na podlagi vlog, ki sta jih igrali ti dve mesti v preteklo¬ sti Gre pred vsem za srbski izvoz in uvoz. Belgrad je bil dozdaj glavno izvozišče zelenjave, češp- ljevnjaka, češpelj in mesa. Solun je izvažal srbsko živino, tobak, bombaiževino, mak, moko, ovce iz bivše turške Srbske. Današnji po¬ ložaj prav gotovo zviša srbski iz¬ voz čez Solun, predvsem zato, ker se izpreminja, razmerje napram Avstriji in Nemčiji. Če bi se zbolj¬ šali odnošaji med Avstrijo in Srb¬ sko, izpremenil bi se srbski izvoz v prospeh Belgrada. V uvozu pa je Belgrad tekmoval s Solunom. U- vozno 'blago za Srbsko ni vezano na način transporta, kakor izvoz¬ no, ker so to večinoma industrij¬ ski izdelki. Ugodnost pomorskega transporta je govorila za Solun, toda vendar je imel Belgrad zna¬ ten del uvoza. Leta 1911. je zna¬ šal uvoz v Srbsko 115,425.000 di¬ narjev ; od tega so šle čez Belgrad štiri petine in čez Solun ena peti¬ na. Če se ne izpremene politične razmere, pojde uvoz iz Avstrije, 'Nemčije, Švice zopet čez Belgrad, ravno tako tudi uvoz iz drugih dr¬ žav. Nekateri industrijski izdelki pojdejo navzlic temu čez Solun v Srbsko. Za Srbsko ne preostaja drugega, nego vzdrževati izvoz de¬ želnih pridelkov po Donavi, ki se more razširiti tudi na živino, toda navzlic temu si obdrži izvoz Nove Srbske Solun. Pomen Soluna bo naraščal s protisrbsko politiko Av¬ strije. Uvoz v solunsko pristanišče je znašal leta 1910, 120.983.000 di¬ narjev. 0'd tega je uvedla Srbska za 2,692.000, Avstrija za 14,849, Nemčija za 114,304.000 dinarjev. Za izvoz v Novo Srbsko še pod turškim gospodstvom sta bila Bel¬ grad in ostala Srbska brezpomem¬ bna. Leta 1911. je Srbska izvozila moke za 2,800.000 dinarjev in bla¬ ga za oblačila za 130.00 dinarjev. Iz Soluna pa so vtem času uvozili v današnjo Novo Srbsko 60.000. POLITIČEN OGLAS priobCen po naročilu Grand McMahan. GRANT MCMAHAN je eden najstarejših meščanov mesta Ely, Minn., kandidira za mesto. okrajnega komisarja (COUNTY COMMISIONER) Mr. McMahan uraduje v tem u- radu že. štiri leta, in pod njegovim nadzorstvom se je zgradilo več po¬ tov v našem okraju, kakor kedaj poprej, zatorej zasluži naklonje¬ nost volilcev. Priporoča se slovenskim volilceni Oa glasujejo pri primarnih volit- dne 16. junija 1914 za njega. Grant McMahan. POLITIČEN OGLAS priobčen po naročilu Jas. W. Osborne. Jas. W. Osborne ELY, MINN. kandidat Vermillion okraja za dr¬ žavnega poslanca 61 . distrikta. Primarne volitve dne 16. ju¬ nija 1914. Mr. Osborne živi v tem okraju nad 12 let in so mu potrebe tega okraja dobro znane. Če bode izvo¬ ljen, obljublja zastopati svoj okraj v naprednem smislu. John Skull Edini slovenskc-hrvatski saloon MESSABA, MINN. PEVI SALOON OD DIPE. Priporoča Slovencem in Hrvatom svoj dobro založeni saloon v mnogo- brojen poset. 000 dinarjev. Napram temu se je izvoz iz Belgrada in Srbije v novo Srbsko zvišal v naslednjih letih, tako da je leta 1913. dosegel 40,- 000 ton. Z zgradbo železnic, spo¬ znanjem trgovinskih razmer, mir¬ nim in urejenim razvojem Belgrad danes gotovo ne izgubi svojega tr¬ govinskega pomena tako v zunan¬ jem kakor notranjem oziru. Da obdrži nadvlado, da zniža vpliv Soluna, mora imeti urejeni orga¬ nizacijo potnikov, okusne cenike in pomoč pri filijalkah srbskih 'bank in velikih tvrdkah. Ne izgubljajte časa pridite takoj. Najboljša zemlja v Wis- consin, najboljša prili¬ ka med vsemi dru¬ gimi za Slovence. Snezacijonalna tatvina aktov v Aradu. Iz Budimpešte poročajo: Pri aradskem obratnem ravnatelj¬ stvu ogrskih državnih železnic so pred kratkem zasledili, da je zma¬ njkalo 51 aktov, ki se nanašajo na razstrelitev konstrukcije železne¬ ga mostu pri Branicki. Skoraj go¬ tovo se jei zVršila tatvina. Most vodi čez reko Maros med Piskijem in Devo. Ta proga je najkrajša zveza med Sedmograškim in Ro¬ munijo. Grozen čin blazneža. V vasi Ka¬ menica pri Gdanskem je velepo¬ sestnik Kraffrt v hipni blaznosti s sekiro pobil svojega sedemletne¬ ga sina. Nato je pograbil svojo šti¬ riletno hčer ter jo na isti način umoril. Pregrešne moške obleke. V alt- ottingu izhaja list “Franciskus- blatt”, ki ga izdajajo bavarski ka¬ pucini in v katerem se bero goro- stasne stvari. V 2. številki letoš¬ njega leta vprašuje neka šivilja, je-li greli šivati moške obleke. Kam smo prišli? —Ekscesi pijanih nemških čast¬ nikov. Iz Luksemburga poročajo: Tu so aretirali tri nemške častni¬ ke. Popolnoma pijani so napadli uniformirane carinske uradnike ter jih obkladali s priimkom “Zi- vilpack”. Eden izmed častnikov je nekemu uradniku grozil z re- volverjem > Policija je aretirala vse tri častnike. Ako ste brezposelni, ne trošite po ne¬ potrebnem svojega denarja in člaisa, tem¬ več pridite takoj semkaj, kupit^Jsi far mb in delajte na lastni farmi, dokler se delavne prilike ne izboljšajo. Vsak dan skozi celo leto, katerega porabite za delo na lastnem zemljišču, vreden je za vas pet dolarjev. Ako pridete takoj semkaj, zamorete si do jeseni mnogo narediti, postaviti si zamorete v tem času hišo in hlev, ter pripraviti si več akrov zemlji¬ šča za obdelovanje. Kupite si zemljišče tu okolu Benoita ali Sanborna blizu Ash- landa, kjer je že nad sto Slovencev in Hrvatov kupilo zemljišče. Vsak Slovenec in Hrvat pozna dobre imenovani nasel¬ bini. Vsak pozna dobro tudi našo družbo, vsakdo ve, da pri nas ni prevare in go¬ ljufije, da se mi zanimamo za naše nase¬ ljence, ter da jim pomagamo z nasveti in tudi na druge načine. Ako ste se naselili tukaj, pa vam je nemgooče plačati vaše obveznosti, kakor ste se zavezali, se vam ni potreba bati, da izgubite vaše zem¬ ljišče, kajti, mi vas počakamo, dokler vam je mogoče plačati. Ako ne morete izplačati zemljišča v času, kakor ste se zavezali, mi vam podaljšamo obrok za nekoliko let za izplačilo. Pridite v naš urad v Ashlandu bilo kateri dan, mi vas hočemo odpeljati do vaših rojakov-far- merjev. Oglejte si zemljo in farme va¬ ših rojakov, ki so se naselili tukaj že pred več leti, razgovarjajte se z njimi in izprašajte jih za vse, kar bi radi izvedeli, in prepričali se bodete, da boljše zemlje in boljše prilike za nakup ne morete ni¬ kjer drugje najti. Pišite po pojasnila in po naš list “Good’s Colonist”, kateri izhaja od časa do časa in katerega pošljemo vsakomur brezplačno, ako namerava kupiti zem¬ ljo od nas ali ne. Ako čitate list “Good’s Colonist” naučiti se hočete mnogo tega, kako potreba gospodariti na farmah v Amriki, posebno pa še v tem kraju. Posebno opozarjamo Slovence in Hr¬ vate v Minnesoti, kateri so sedaj brez posla da ne opuste te prilike, temveč da pridejo takoj. Vi ne potrebujete imeti veliko denarja, malo denarja za pričetek, kasneje si lahko opomorete tudi pri nas, ko vas boljše spoznamo. Vožnji listek iz Dulutha do Ashlanda velja samo $1.60. Več vaših rojakov iz Minnesote, posebno iz Iron Range, kupilo je zemljo do nas. Ako hočete, mi vam pošljemo naslove Slovencev in Hrvatov iz Chisholma, Keewatin, Aurora, Kinney, McKinley, ki so kupili tukaj farme, da se razgovo¬ rite z njimi predno pridete semkaj. Oni poznajo naSo zemljo in nago družbo. ge enkrat: Ne zgubljajte časa, pridite takoj ali pa nam plSite po pojasnila In po "Good’s Colonist”. Naslovite: The James W. Good Co. DEPT. 58, ASHL&ND, WIS. Kožno zdravje je prva potrebščina splošnega zdravja. Ako je koža v nezdravem stanju, ako sitbi ali peče, bi se moralo na'djati kako mazilo, ki bi olajšalo ta stan. Severovo Mazilo zoper kožne bolezni (Severa’s Skin Ointment) je mazilo’ katero se toplo priporoča za zdravljenje tegt stana kože, kakor srbečice, slanega toka, krast, lišaja, prišča, 'bršljamskega zastrupljenja in drugih opahkov. Cena 50e. Čitajte sledeče pismo e izbornem pripravku: Cenjeni:— Naznanjam Vam, da je Severovo Mazilo zoper kožne bolezni pomagalo meni in mojim otro¬ kom v kratkem času. Sedaj smo popolnoma zdravi. M. Nowak, Rolette, N. Dak. Rane in ureze otolkljaji in opraske, uljesa in žive rane, bule in dru¬ ge poškodbe na koži, hitro izginejo, ako se nadene SEVEROVO ZDRAVILNO MAZILO (Severa’s Healing Ointment) kot navedeno v navodilu. Mazilo je antiseptično, či¬ sto in zdravilno, namenjeno 'za vsakdanjo rabo v vsa¬ kem domu. — Cena 25 centov. Krajevne bolečine kakor bolečine v bokih, hrbtu in prsih, revmatizem v bokih, ipokostnica in nevralgija potrebujejo kako vnanjo nadeao SEVEROV ZDRAVILNI OBLIŽ (Severa’s Healing Plaster) ustreza vsem zahtevam v takem slučaju' hitro učin¬ kuje in donaša hitro olajšbo. — Cena 25 centov. SvVEROVE TAB"LAX, sladkorno odvajalo, prijetno okusno, zanesljivo učinkujoče. — Cena 10 in 25 cenltov. Severova zdravila proGajao vsi lekarnarji. Važno je, da vprašate samo za Severova 'zdravila in zavrnete vse nadomestitve. Ako vas ne 'more lekarnar založiti, naročite jih od nas. Vsi otroci so mnenja daj e kruh najboljši, če je iz Duluth Universal moke (Najboljša moka za kruh) Dober kruh ni mogoče speči, če mlinar ne rabi dobre pšenice. Naša moka je najboljša in iz nje se speče največ kruha. Razlo- čk se vidi pri okusu. —• Melje jo: DULUTH UNIVERSAL MILLING G0MPANY American Exchange VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvate v mestu. Pnšiljamn denar na vse strani sveta in prndajamn vožne liste. 3j 0 obresti od vlog. “Tali Oaks From Little Acorns Grow” Fifty years ago I.W. HARPER vvas but little known outside the 01 d Kentucky State. Today its farne is world-wide. You find it everywhere. SOLD HERE BY John Gouze, Frank Veranth, Louis Larson Ely, Minn. V 4\ I $ O Dopisi. Farrell, Pa. Cenjeno uredništvo N. V.: —- Ker je to moj prvi dopis iz tukaj šnje naselbine v N. V., upam, da ga ne vrže te v uredniški koš. Na¬ rodni Vestnik je postal glasilo na¬ še slavne organizacije sv. Barbare. Za to upam, da bo vedno deloval le v korist in blagor naše pennsvl- vanske organizacije. Naša mala naselbina leži ravno med državama Ohio in Pennsylva nia. Šteje okoli 8000 prebivalcev, med katerimi so zastopane razne narodnosti. Slovanov je več kot polovica. Slovencev kakih sto. Žal pa, da moram poročati, da v na¬ rodnostnem oziru ni opaziti med Slovenci nobenga napredka. Ako kdo vpraša Slovenca, katere na¬ rodnosti je, dobi navadno dgovor, da je “Austrian”. “Krainer” itd., nekateri se pa celo izdajajo za Nemce. To je žalosten pojav med našim narodom. Mesto, da bi bili ponosni na to, da smo Slovenci in da bi priznali, da nas je rodila sl r venska mati, pa zatajujemo svoj materin jezik ter se izdajamo za pripadnike drugih narodnosti' ki so nam celo sovražni. To nikakor ni pravi Mi nismo ne “Austri- ans ’ ne ‘ ‘ Krainers ’ ’ ampak ‘ ‘ Slo- Ijudje se potem ne smejo pokazati v pošteni družbi, kakor psi se mo¬ rajo skrivati okoli. Saj jih je lah¬ ko sram, ko se udinjajo za sikeb' sko delo kapitalistom, ki sede na kupih denarja. Mi delavci moramo dati svoje najboljše moči za kapi¬ talizem, ako pa mi kaj zahtevamo, ne dosežemo nič. Me'sto kruha'do¬ bimo kamen, in celo s kroglami nam postrežejo, samo, da nas spra¬ vijo popolnoma pod peto ter nas lažje zasužnjijo. Seveda 1 , kapitali' sti dobro vedo, kdo jim je nepra- vil njihovo premoženje, a kaj se menijo zato. Saj smo mi gospodje, mi smo, gospodarji, tako si mislijo. Napredni in zavedni delavci pa naj si bodo vedno svesti, da na¬ pravljajo oni vse bogastvo, da pla¬ čujejo' s trdim delom košato živ¬ ljenje kapitalistov, medtem, ko se sami komaj prehranjujejo. Zave¬ dajte'se tega in organizirajte se. Svetoval bi tudi gairjevcem- da od¬ pustijo skebsko delo ter se pridru¬ žijo 'zavednim delavcem, ki se -bo¬ rijo za svoje pravice in boljše živ¬ ljenje. Potem se lahko borimo, ka¬ dar pride čas, da tudi z uma svit- lim mečem, ne s puškami in nasil" sbvi, pri čemur trpi le delavstvo in teče delavska kri. Podajmo si ro¬ ke in delajmo složno drug za dru¬ gega, pa dosežemo svoj cilj. Pozdrav vsem čitateljeni in či- tateljieam. Jos. Hauptman. venians”. Tega se moramo zaveda ti in povsod tako odgovoriti. Slab ptič, ki onesnaži svoje lastno gnez¬ do. Veže me dolžnost, da se zahva¬ lim društ. sv. Barbare postaja štev 82 v Farrell in -društvu sv. Aloj¬ zija štev. 31 J. S. K. J. v Brad- dock, ki sta mi izplačala bolniško podporo za ves čas moje bolezni, to je 12 tednov. Imenovanima dru¬ štvoma želim obenem veliko vspe" ha. Rojaki, pristopajte k organiza¬ cijam in 'zavarujte >se. Ne odlašaj¬ te, ker človek nikdar ne ve, kdaj ga zadene nesreča. Pristopite k J. S. K. J. in društvu sv. Barbare s sedežem v Forest City, Pa. Ti dve organizaciji poslujeta po novi le¬ stvici, da je zagotovljen napredek. Pri društvu sv. Barbare so večino¬ ma unijski delavci, zatorej je dol¬ žnost zavednih rojakov, da pristo¬ pijo k tej napredni organizaciji. Zahvaljujem se tudi vsem sobra¬ tom kakor ostalim rojakom za pri' jaiznost in obiske za časa moje bo¬ lezni, posebno pa rodbini Franka Žagar za postrežbo in trud, katere¬ ga so imeli z menoj, da mi ni bilo treba iti v bolnišnico iskat pomo¬ či. Tukajšnje delavske razmere ni¬ so najboljše. Slovenci smo večino¬ ma zaposleni v tovarni. Zaslužimo že toliko, da se preživimo, da bi si pa kaj prihranili, ni niti misliti. Tudi je precej brezposelnih in je -delo zelo težko dobiti. Vsled slabih delavskih razmer smo bili to zimo tudi Slovenci zelo prizadeti- ker je ena tovarna slabo obratovala. Slo¬ venci bivamo skupaj, imamo tudi svojo trgovino. Koncem dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Ameri¬ ke, posebno pa one na Chisholm in Ely. Frank Kramar. Darragh, Pa. Cleveland, O. Cenjeno uredništvo: — K pred¬ logom iniciative društva “Zveza’, št. 36. S. N. P. ,T. je ustavilo dru¬ štvo “Naprej” št. 5 S. N. P. J. na svoji redni mesečni seji dne 3. maja 1914, sledečo resolucijo: 1. Skupni pripravljalni odbor se poživlja, da da nemudoma na splo¬ šno glasovanje zahteve prizadetih organizacij, ki so se izrekle na svo¬ jih konvencijah za združitev, da se razvidi so li člani v zado-stni ve¬ čini ? 2. Ako so Slani vzadostni večini, naj se vferatkem okliče skupna ■konvencija vseh prizadetih orga¬ nizacij. Tedaj naj se rešijo vse kočljive točke, urede razredi, uravna pravila in izvoli potrebni glavni odbor. 3. Ker čakamo na resultat dela pripravljalnega odbora že skoro štiri mesece, se čutimo dolžne, da povspešimo korake velepomembne združitve. Da pa nismo glasovali za inicia¬ tivo društva “Zveza”- št. 36. S. N. P. J., storil smo to iz začasnega vzroka, ker smo mnenja, da bi i- sta ovirala delo združitve. Ob¬ enem pa se preprečijo /ogromni stroški in nepotrebno začasno de¬ lo v uradih s preosnovo pravil in lestvic, ki mogoče ne bi bile 1 spre¬ jete v celoti na skupni konvenciji po združitvi. Pripomba: Ta resolucija se po¬ slej vsem listom, ki so glasila pri¬ zadetih organizacij. Za društvo “ N. P. J. Aug Kužnik, predsednik rej”, št. 5. S. Ant. Peterlin, tajnik. Denver, Colo. Uredništvo N. V.: — Dovolite oni nekoliko prostora v našem de¬ lavskem listu, ki piše v korist de¬ lavstva in 'za izboljšanje delavskih razmer. Iz naše naselbine so redki dopisi, da torej širša javnost ne izve veliko o naši sužnjosti. Čitam veliko časopisov in vidim, da se Morajo delavci povsod boriti za svoje pravice in za boljši košček kruha, toda redkokedaj z vspe- hom. Glavni vzrok tega je, ker je toliko nezavednih' in neorganizi¬ ranih delavcev. Poglejmo na one -kraje, kjer so ali so 'bile stavke. Povsod opažamo, da prihajajo v štrajkarske kraje ljudje brez ve¬ sti in časti, ki so prišli krast kruh delavcem in njihovim rodbinam. Veliko je med temi izdajicami ta¬ kih, ki delajo samo za časa štraj- ka, ki so profisojinelni skebje. Ti mislijo, da morejo ob času štrajka s svojim skebakim delom na lahek način zaslužiti veliko denarja, ne da bi jim bilo treba trdo delati. Ali tega ne premislijo, da ne ško¬ dujejo s tem samo zavednim, za svoje pravice se borečim delavcem ampak tudi sebi. Koliko časa pa traja skebsko delo, kdo si je s ske- banjem še kaj pridobil? In taki Cenjeno uredništvo N. V.: — Veliko se je že pisalo o razmerah v Coloradu, vendar mi dovolite nekoliko prostora. 1 1 'udi jaz še enkrat podrobno popišem, kako gospodari vColoradu C. F. & I. družba. Država Colorado ima še precej dobre postave, ali kaj, ko se druž¬ be ne zmenijo zanje. Tako n. pr. nezakonito Odstavljati 'delavce v starosti od 18 do 60 let zgolj radi postarno-sti. Posameznikom in družbam je prepovedano, onemo¬ gočiti delavcem pristop k delav¬ skim unijam ali drugim organiza¬ cijam- ali da bi vplivali nanje z grožnjo odpustitve. Posameznikom ali družbam je zakonito prepove¬ dano, pod kakimi pretvezami im- portirati skebe ali najete delavce, ne da bi jih obvestili o delavski borbi. V Coloradu je zakonito pre¬ povedano, nastavljati oborožene čuvaje ali se oborožiti v varstlvo jam in druge lastnine ako druž¬ ba ne dobi posebnega pismenega dovolila od državnega guvernerja. Zakon za osemurno delo se nanaša tudi na -premogorska industrijo. Delodajalcu je prepovedano stav- ljati delavce na črno listo. Postave zahtevajo, da so opremljeni rovi z vsemi zdravstvenimi in varnostni¬ mi napravami in postave so zelo stroge z ozirom na kopmanijske prodajalne. Delo žeta in otrok je postavno natančno regulirano. Človek bi mislil, ,pod takimi po stavami, ki sicer seveda niso po¬ polne, a vendar boljše, kakor v mnogih drugih državah Unije, ne bi mogle biti delavske razmere sla¬ be. Ali kaiko je v resnici! Kako je napr. z ozirom na zdravstvene razmere. Kakor mnogim znano, je ravno med ipreinogarji smrtninski odstotek naj večji v Združenih dr¬ žavah na vsem svetu, in naj večji v državi Colorado. Katastrofe v premogovnikih v Coloradu z neobi¬ čajno velikimi žrtvami niso nobena redkost, še nilkdar pa ni bilo sliša¬ ti, da bi pozvali merodajni krogi prave krivce na odgovor. Korpora¬ cija C. F. & J. Co. kontrolira tudi oblasti, da ji ni mogoče priti do živega. Ko je o priliki katastrofe v Primero prihitel 1. 1907 takratni državni tajnik države Colorado na lice mesta, da dožene vzroke ka¬ tastrofe, je med tem lokalna ko- honerjeva porta že “dognala”, da so delavci sami zakrivili nesrečo. Delavci si nikakor ne morejo pomagati- tudi ne potom volitev. Volitve izpadejo vedno tako, ka¬ kor hočejo družbini uradniki, ozi¬ roma družba. Voli se na ta način: družbin superintendent gre naj' prej na volišče, odda tam svoj li¬ stek, ter prinese drugega ven. Te¬ ga zaznamuje ter ga da prihod¬ njemu 'volilen, ki mora zato zopet prinesti drug, že zaznamovan volil¬ ni listek. Talko gre naprej, in izvo¬ ljen je vedno le družbin kandidat. In kaj dobivajo delavci za suženj¬ sko delo v colorad. premogovnikih. Povprečna plača v pranogvnikih C. F. & I. Co. znaša za osemurno delo $1.58. Povprečni zaslužek v teh rovih leta 1912 je bil $615,32. S tako “plačo” seveda ni mogoče živeti, in to izkoriščanje delavcev je tudi imelo za posledico štrajk. Štrajki premogarjev v državi Co¬ lorado so čisto navaden pojav. Kompanija importira za časa štraj ka skebe, ali ti skebje se čez nekaj let ali še prej uprejo, da torej po¬ stanejo iz nekdanjih skebov štraj-' 'karji. Seveda pri tem ne mislim da bi bili današnji štrajkarji prej vsi skebje, oziroma zapeljani in im- portirani delavci, vendar je mno¬ go takih med njimi. Smešno je bra¬ ti poročila družb. Importirami de¬ lavci so s kraja pridni, lojalni in napredni ljudje, kakor hitro pa kaj zahtevajo zase' se izpreraeni iz teh pridni-i lojalnih in naprednih mož “izvržek Evrope in Azije.” Skebom ni čestitati. Takoj v za- eetku jih v sakdo zaničuje, koirpa- nije pač dobro vedo, s kakimi ijud- mi .imajo* opraviti. Stanovanja imorajo imeti na kompanijskem o- 'zemlju, da torej niso nikdar sigur¬ ni, če ne bodo morali prej ali s 1 e j pobrati svoja šila in kopita ter iti trebuhom za kruhom. Njihove žene in hčere so dane na milost in nemilost pohotnim kompanijskim uradnikom ter drugim “višjim”, kar je že od davne j dokazana stvar. Seveda, širši sloji tega ne vedo, skeb pa gara in gara ter molče vtakne svojo rodbinsko sra¬ moto v 'žep. Naj bi se drznil kaj blekniti! Pri bari ali v ožjem kro¬ gu še kaj potoži in se priduša, dru¬ gače pa molči, ker se boji, da iz- ubi še oini ‘kruhek, do abterega Jprišel s skebskim deloim, če bil zapeljan in ga ni lakota ter si¬ romaštvo spravila tako daleč. La¬ stniki rovov vedo za te razmere prav dobro, a se nič ne zmenijo, da bi jih odpravili. Kadar pride¬ jo — zgodi se le redko — že po- rbijo družbini uradniki, da ne vidijo blata. Im njihova vest je “čista”, saj so videli na lastne oči, kako “zadovoljni” so njihovi de¬ lavci. Vse te razmere je treba premi¬ sliti, pa mora biti vsa/komur um¬ ljivo silno ogorčenje delavcev. In kakšne ljudi sprejemajo družbe za jamske čuvaje ter posebne šerife? Ako imenujejo družbe štrajkarje izvržek človeštva iz Evrope in Azi¬ je- se lahko mirne vesti trdi, da so ti čuvaji in posebni šerifi na j več ji izvržek človeštva v-se Amerike. Lo¬ povi, tatovi in morilci, izmed kate¬ rih bi marsikdo že večkrat zaslu¬ žil vrv. Tudi med miličarji so take krea¬ ture. Znamo je, da so dme 20. apri¬ la začeli streljati v tabor štrajkar- jev v Ludlow, dasi za to ni -bilo nobenega povoda. Stvar se je za¬ čela tako: Dne 19. aprilla so praz¬ novali Grki njihovo Velikonoč. Za bavali so se po svoje, a tudi pri tej slavnosti jim miličarji niso dali miru. Grozili so že ta dan, da se bodo maščevali, ker so vrgli ljudje štiri pijane vojake iz taborišča. Drugi dan, dne 20. aprila, je po¬ zval major Ilamroik, poveljujoči poveljnik v Ludloivu Louisa Tika- sa, priznanega voditelja štrajkar- ske kolonije, v glavni stan milice. Louis je povedal, da se sestane z majorjem na kolodvoru. Kolodvor se nahaja v sredi med štrajkarsko kolonijo in Cedar Hill, višini na južni strani od kolodvora. Na za~ padtad strani kolodvora se nahaja drug višji grič, -na vzhodu se raz¬ prostirajo Black Hills, in na seve¬ ru, zadaj za šotoriščem- je globo¬ ka skalnata zaseka posušenega hudournika. Medtem, ko je govo¬ ril Tikaš z majorjem Hamrockom, je bilo- opaziti uniformirane ljudi na Cedar Hill, ki so namerili stroj¬ ni top na šotore štrajkarjev. Že večkrat je bilo slišati grožnje, da bodo tem ljudem (štraj kar jem) podkadili. Zato so bili štrajkarji pripravljeni na vse. Zgrabili so za puške ter se umaknili v sotesko. To pa vsled tega, ker so se že prej domenili, da iz šotorišča ne sme biti oddan noben strel, 'da šotoriš- če ne bi postalo bojno polje. Sku¬ šali so zvabiti v slučaju resnosti -milčairje od šotorov, ki naj bi bili pribežališče 1 za žene in otroke. Ko so prišli štrajkarji v sotesko je bilo slišati v miličnem taboru razstrelbe signalnih bomb. Štraj¬ karji niso vedeli, kaj naj to pome¬ ni mislili pa; so si lahko, da bode to pač znamenje za naiskok. Tikaš je s kolodvora takoj hitel proti taborišču ter mahaje z rokami ka¬ zal štrajkarjem, naj se umaknejo. V tem trenutku se je začelo strel¬ janje. Od katere, strani so padli prvi streli, ni dognano. Ako so za¬ čeli štrajkarji streljati prvi, niso streljali iz šotorišča, ampak iz o- menjene soteske. Šotorišče mili¬ čarji torej nikakor ne bi smeli na¬ pasti. A ti so začeli -streljati, z vs" pehom- da je ostalo 25 neprizade¬ tih na “bojnem polju”, med temi 2 ženi in enajst otrok. Streljanje je trajalo, dokler se ni bilo štraj- ikarjev več bati. Okoli polušeste li¬ re’ je izjavil major Hamrock, sto¬ ječ poleg brzostrelnega topa na Cedar Hill: “Sedaj imamo še 40 minut časa, da jim podkadimo.” Coronerjeva porota v Trinida-d je izrecna povedala v svojem izvidu, da “so podtaknili ogenj, v kate¬ rem so poginile žene in otroci, mi¬ ličarji in “gunmeni”. Da so se po¬ tem štrajkarji maščevali in napa¬ dli tabor miličarjev v Forbes, se ni čuditi. Saj je tudi velika razli¬ ka pri teh obeh krvoprelitjih. Pri Forbes ni padla nobena žena, no¬ ben otrok, kar se je zgodilo v Lud- loiv. Zadnjič so se spopadli štraj¬ karji in miličarji pri VValsen pre¬ mogovniku poleg Walsenburga v Huerfano countiju. Potem je po¬ segla 'zvezna vlada vmes ter z zveznim vojaštvom prevzela po¬ kroviteljstvo v štrajkarskih kra¬ jih. To je resnica o položaju v Co¬ lorado, kjer je pa sedaj vse precej mirno. Pozdrav vsem čitateljeni in eita- teljicam N. V. F. S., nanočpik. Naznanjam Slovencem in bratom Hrvatom, da sem zopet otvoril S ALO O N na VIRGINIA, MINN. 207 Chestnut Street. Na razpolago vsakovrstne pija¬ če in smodke. — Jamčim dobro postrežbo ter se priporočam za obilen poset. M ATT. PRIJANOVICH. Prodajam Belo vino sodček po $35.00 Rudeče " “ " 25.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico Z velespoštovanjem A. W. EMERICH, vinska trgovina in distilacija žganja, 16205 St. Clair Avenue, Collinwood Sta. CLEVELAND. OHIO. POZOR, ROJAKI! Samostojno Slov.-Hrv. Složni Bratje Ustanovljeno 1 svečana 1913 , Evelt Društveni odbor: John Intihar, Bor 123. Podpredsednik: p r Predsednik: ---- - --- p . I. tajnik: Prani PeterUn, T*ox 706. II. tajnik: Anton r* 0 **«, Blagajnik: Josip Francelj, Grand Av aTrlC ' ; Bolniški odbor: Frank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat Gregor Gregorčič za Spruce Loc. Prank Platna, * a me,t « Nadzorniki: John Tanko. Prank Štrukelj, John Kapnj Društveni zdravnik: Dr. Johnson Bedne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu " ČTo: um Francelj. Dragi rojaki Slovenci ln HrvatiI Zanimajte se za Stvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni. 6 p °Apoi N E W DULUTN JEKLARSKO MESTO MINNE' S »‘V 11 D e ?l zdel« i e prilika za investirati denar.. Dolina okoli jeklarn«, ki bo stala'"' je prostor, kjer bo v poldrugem letu naseljenih na ti,n*» B ... priP !ve Ki!#- irsss VSi< Zemljišča si dražijo rapiano. — Poslužite se te redke prilil i ^ ojizVl P r , deležni velikega dobička. — Bojaki, investirajte denar hlini 10 H arlT 11 . - 7 zad ( $30,000,000.00 in okoli cementne tvornice, ki bo stala $ 2 , 000 , 000.00 po bo napolnila z domovi. — Danes je ta ^1; Cena lot je danes še od $375.00 naprej, na lahka mesečna5 X d dustrijskih mest, dokler so cene nizke in odplačila lahka _ T , v tiru leta 1915. Požurite se, pišite po podrobnosti, pridite ■ ™ vso okolico in priznali bost^ da ima NEW DULTJTH najboljšo* NEW DULUTH REALTV CO A»" aSt 5 SO. 5th AVENUE WEST °ULUTH, Mnfflr*. k Mp- . •„ j»gul' Commonwealth Ave., (nasproti KES01 *f M ;' ; .* r Ja JO 3 e lZS bo zvišala početkom drugega meseca. Podružnica: 313 gasilnice), New Duluth, Minn. Grozen zločin. Iz Varšave poro¬ čajo: Blizu Piotrkova je bil iz- ivršen grozen zločin. Roparji so napadli voz, na katerem sta se pe¬ ljala neki trgovec s svojo hčerjo. Hči je skočila z voza ter prosila roparje, naj ne umore očeta. E- -den izmed roparjev je zavlekel hčer v grmovje, kjer jo je posilil. Nato so ji zapovedali, naj sede zo¬ pet na voz -k očetu. Ko je hči se¬ dla k očetu, je naenkrat padlo par strelov. Oče in hči sta bila smrtno zadeta. Dobil sem iz Washingtona za svoja zdravila serialno številko, da so zdravila prava in koristna. Po dolgem čakanju se mi je posre¬ čilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Po¬ mado proti izpadanju las, kakoršne še dosedaj ni bilo na svetu, od katere mo¬ škim in ženskam gosti in dolgi lasje res¬ nično popolno zrastejo, n« bodo več iz¬ padali in ne osiveli. — Ravno tako zra¬ stejo moškim v šstih tednih krasni brki popolnoma. Revmatizem v rokah in nogah ter križicah v 8. dneh Dopol- noma ozdravim; kurja očesa, bradavi¬ ce, potne noge in ozebline se popolno¬ ma odstranijo. Da je to resnica, jam¬ čim s $500. Pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. — JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio. , polkih' Jdii' 11 Prvi in centralni oddelek Gary| sta lcraj jeklarne v Minnesoti, sta edina kraja, lri se držita in • ila tudi tvornice MINNESOTA STEEL KOMPANIJE, ki stane $25,000000 * okraju ko in je že vstanovilo tisoče jeklarskih delavcev svoio dcrA? Izvrstne prilike za vsakovrstno trgovino. Stanovanjske lote merijo 30 in 33x100 čevljev in stanejo od naprej, in sicer $25.00 do $100.00 naplačnine, ostanek v mesečnih po $10.00 do $15.00. — Trgovske lote od $700.00 naprej, četrtina nat ostanek $25.00 na mesec. Cene so take, da sedaj lahko še vsak kupT Prebivalstvo šteje že danes 2000, konec tega leta štelo bo 7500 moderna izboljšanja, tako da lahko sami izračunite, kaj bo to kolikor se tiče zvišanja cene; zato kupite sedaj. irsa Mint Mignejo rešiti in p Ct Za popolne podatke pišite ali se pa zglasite na Gary Land Company 202 Palladio Building Duluth ZASTOPNIK ZA EVELETH Max Volčanšek, Jones Street, Eveleth, M i Oh, mio : [listi hip pa je prisl "Z ppl kakor da se ho troje gospodov, 1 r a tfl° idilik 8 ’. in lin 11 ki J 1 zajtar videli, k* ^-alil v P ra gCjise J e zv 'M gotovo tako,l Talilnih j« od pre Ha tovarišico i l besnim suvai c šiško so se vng noči. ip ija je odreve: mora s temi Iji j na um. •trditi!” je' — Pozdravljam se pri svojem odhodu nazaj v Montano od vseh mojih prijateljev s katerimi sem se sešel na železnem okrožju v Minnesoti, posebno od mojega so¬ rodnika Frank Matosicha. Srečni in zdravi vsi! Martin Šetinc. Pozdravljava pri odhodu v stari kraj vse prija¬ telje na McKinley in vse one, ki so naju spremili na kolodvor. Po¬ sebni (pozdrav družini John Zajca. Zdravi! Frank Zajc. John C var. ZENITH HARDWARE & FUR- NITURE CO. AURORA, MINN. Naznanjam Slovencem in Hrva¬ tom, da sem otvoril na Aurori, Minn., trgovino s pohištvom in že¬ leznino. Priporočam se in jamčim za pošteno postrežbo. Louis Koehevar. (18, 21—5.) V prejšnjih letih. Velikokrat slišimo, kako so naši pradedje živeli in karo so bili zdravi. Živeli so vedno po zahtevah narave in brez'* ke razkošnosti. Sicer je pa to absolutno nemogoče za ljudi- žive v mestih, da bi jim dalo tako življenje zadovoljstvo., navadno življenje, kakor primanjkljaj svežega zraka in s® čne svitlobe, vplivajo zelo slabo na nas in nas prisilijo, ramo iskati zdravila, katera pomagajo vzdržati n ? se .P r 7? ne organe pri pravem delovanju. Kot tako zdravilo je 0 poznano Trinerjevo zdravilno grenko vino. K Sp Bujena If®* br ezdanjih ■ 1 Vsaki zvok, CT ta «e, ali E a ;;: cre ^ e a Mi bsoseda , k ali «tovek rila ne tatol a na ' 'lljea m Prvi učinek tega zdravila ie, da očis^ vse zaostale t • - J ' prebavne n - Ze '^t 0 za dil zastrupi' 3 ' in P ne, ki ne bi smele biti tam, posebno ostanke nep ne, ki so se vstavili v drobu. Ti stari ostanki je 1 ' celi život. Drugo sredstvo je, ojačiti notranje organe preprečiti ponovno bolezen. Mi priporočamo nadaljso rabo tega zdravila V BOLEZNI ŽELODCA V BOLEZNI JETER v bolezni Črevesja To zdravilo navadno daje popolno zadovolnost in sicer zato, ker P lin , j‘. D_1_1__ :_1 1 -1 1 v . • ,• _^nnrilSia^ moč. Ravnotako je v raznih drugih slučajih, kot pri zapeki, nervoznosti bolečinah in ujedi, bledi in rumeni barvi kože, zgubi mo s i, lenem životu, apetita in izgubi spanca. DOBI SE V LEKARNAH. JOS. TRINER, IZDELOVALEC 1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE. c hicag° TRINERJEV LINIMENT je precej m očno zdravilo, lahko se § a v P 0I f e L e ne r ' nim oljem. Večkrat se pripeti, da bolečine v u dih, sklepih in mišicah P .ur ze pri prvi uporabi. Imejte ga vedno doma pri rokah, da je lahko ta ra' ■Ja. << Sit s1 ; otl ° i leti,. - atll: a s vetJ Jevo. y s« i . *• he v lo vi e ; V ;'N. .d! 1 res V ta a Si »h bi i Sin 'Jbi 7 Je Žv - ' le i lž al .'-‘KN Ch, -1 n t, 01 1914. ZA SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. -»s,. N\ ' 4h (Dalje.) i . tore j ni vedela, 'kaj naj si misli. Ali so bili napadeni tuj- K}}imp)a^ a ^ a j )u g ana ? Kdo j ih je napadel? In zakaj? Ali so se | varlS1 pj r bantiriijem in von Sehrattenom? To ni bilo mogoče. »adl 1 ^ p 0Z nala obadva Nemca in Laha preveč dobro, da bi jima j^Msala pogum, klati se sredi ceste s celo družbo korenjaških kakor pa — ako je veljala govorica našim znancem — je ^ ^Italijanka, da je ta dogodek zelo nevaren uspehu njihovega P aIa / ure sni ! čenju njene osvete. Solze gneva so ji stopile v oči, P et l a . ,n a ,j a je že upala prisostvovati ob uri sodbe in pripomoči ^P° J1 nežnimi zobki in nohti, da ostane Birbantiniju njegov galat- OJ "“i v večnem spominu. - j o se ji j e zdelo pri vsem tem, da mora misliti tolikokrat na UU ' Poznala ga je že zdavnej kot propalica, ki je pripravljen svojo pomoč k slehernemu zločinu ali pa ga vprizoriti sam, U ' l'U^ače. In tudi nocoj, ko ga je zagledala v njihovi družbi kot ® : Ivalca in vodnika, jo je popadla nagla slutnja, da jim to ne bo ffec .° v raZ burjenosti svojih čuvstev pa jih je čisto pozabila po- 1 n>t \li ne pripovedujejo ljudje o Grku, da je izginil brez sledu že fr • ost njegove hiše z “nepreskrbljenimi otročički”? ' T h^sta jo mučili skrb in radovednost obenem, ko je tavala po 8 stregla na govorice in [udi popraševala, kjer se ji je videlo s’ V' varno. Blizu pristanišča je srečala tovarišico, ki je stanovala ^ ^ ni bližini; in z zadoščenje je slišalai z njenih ust, da je videla r “ kn0 prav dobro ves napad, med napadalci pa Pygurisa ! Tova- n f -j j e povedala tudi, da je bil Pyguris ranjen, {er opisala Dušana vana tako natanko, da ju je Olimpia morala spoznati. ^ Preden pa sta se nagovorili do dobrega, se je začel po nabrežju »itn i ^ RUt)., i ong' dvakor da jo je izsulo nočno nebo, je bilo nabrežje mahoma polno Lice in policije, ki je gnala proti morju šestorico ljudi, očividno i. da jih tam zajame in aretira. Ženski sja videli, kako čvrsto so si delali tujci pot; marsikateri I Jtija se je zvalil v prah, zadet od krepkih pesti naših 'znancev, ki so citatelji gotovo takoj spoznali. In v kratkem trenotku, ko je švignil ves 'divji lov mimo Olimpije, spoznala tudi ona obraze Dušana, Ivana in vihrajočo brado divje- Ilarka. Vzkliknila je od presenečenja in strahu za svoje znance in zavez- JtanTsle, pustila tovarišico in se pognala med množico, ki se je gostila za ' Z?'* iečimi. Zbesnim suvanjem komolcev se je prerinila naprej in videla noše, kako so se vrgli vsi kakor en mož v valovje Zlatega roga in inili v noči. Olimpija je odrevenela, kakor da je treščilo vanjo: bilo ji je, ompany kor da mora s temi ljudmi poginiti vse njeno maščevanje; zakaj to, se utegnejo rešiti in priplavati na varen kraj, ji v prvem strahu niti prišlo na um. “Perduti!” je vzkliknila z zamolklim glasom. “Izgubljeni so ! Vsi treet, Eveleth,|onejo . . . Oh, mio Dio!” Tisti hip pa je prišumela z druge strani moj-orna ladjica in zavila Iregu, kakor da se hoče ustaviti. Olimpia je napela oči in zagledala jej troje gospodov, ki so se ozirali radovedno zdaj na tolpo, ki je EVELETH hrumela na obrežju, zdaj na nočno gladino morskega za i\a, jer je ravno zamiralo pljuskanje plavajočih. .... Z odločnostjo obupa je planila Olimpia na kraj v ode m vriknila družbi v čolnu: ^ . ' “Rešite jih, gospodje! Rešite jih —to so pošteni ljudje. Z neizrekljivo tesnobo je čakala, ali jo bodo ubogali, ali ne. Toda — o veselje! Možje v čolnu so jo razumeli: ladjica se je obrnila kakor postrv in švignila z vso naglostjo za našimi prijatelji, opozarjiaje jih z glasnim piskanjem. Olimpia je bila plačala svoj dolg: rešila jim je bila življenje, kakor so 'ga oni rešili njej pred malo urami. Zdaj je morala misliti na svojo lastno varnost; zakaj videla je, da je množica opazila, kako je poslala rešitilje za preganjanimi tujci. ,še par trenotkov, pa bi se bila pokorila- sama namesto njih kot žrtev razsrjenih Galačanov. Hitro sta sc prijel’ z znanko pod pazduho, pomešali se med ljud¬ mi in izginili v svoji zaščitnici — noči. Olimpia je spala tisti večer pri svoji znanki, v buc-iru, Id je oil ■skoraj za las podoben njenemu; toda pustimo ju počivati m privoš¬ čimo nesrečnicama tisto kratko pozabljenje, ki ga vlije spanec v vsa¬ ko grešno in razjedeno srce . . . Po toliko razburjenjih ni čudno, da se je zbudila dokaj pozno; prav tako jasno pa je, da jo je navdajala nadaljna usoda naših znan¬ cev danes še z večjo radovednostjo nego sinoči. Ni se mogla napraviti dovolj naglo, da odhiti spet na svoje romanje križem tistih trgov m ulic, kjer je mogla upati- da jih sreča, ako so rešeni in varni. In kako neprecenljivo bi bilo zanjo in za njihov namen, ki ga je zdaj slutila v glavnih potezah, ako bi jim mogla pokazati von Schrat- tenovo sled! Prišlo ji je na um, da so se rešili tujci gotovo na kako ladjo — saj j c bil tudi edn- ki je Odplula z njimi, po vsi-n videzu kapitanski čoln evropejskega parobroda. Odpravila se je k pristanišču, kjer je vrvelo delo in odmevalo kričanje hamalov kakor prejšnji dan in ni pričala več nobena sled o sinočnjem lovu na ljudi. V lir-m in-:: uou. ko se je razprostrla pred njenimi očmi pano¬ rama poorežnega življenja, je tudi zagledala isto ladjico kakor pon .ei, ki je pravkar odrinila od brega in ubrala smer proti velikemu parni¬ ku, na katerem je Mhiala angleška zastava; s sv > j mi modrimi očmi je razločila Olimpia na njegovem boku črke: “Victory”. O ljudeh, ki so se bili pripeljali v ladjici na breg, ni bilo več du¬ ha ne sluha. Po kratkem premišljevanju je Olimpia opustila nadaljne posto¬ panje ob pristanišču in krenila zopet proti notranjosti Galate. Ravna¬ la pa je previdno in se ozirala ob vsakem koraku, zakaj vedela je, da si von Schratten ni premislil od sinoči. Bila je pač prepričana, da je sam ne bi napadel o belem dnevu sredi ulice; toda vedela je, da ni mož njegove vrste nikdar v zadregi za kakega capina, ki se prime žrtvi za pete in ji sledi do ugodnega kraja, tam pa ji porine med reb¬ ra tri palce jekla in izgine, preden se zavedo slučajni gledalci, kaj se je zgodilo. Zato se je drznila nehote in prebledela pod svojo šminko, ko je zagledala v Živi M ulici deset korakov pred seb.»j nenadoma znano .ji postavo. Mož je šel v njeni smeri, zato ni videla njegovega obraza; toda pleča so bila 'Sehrattenova, oblika glave njegova in hoja — no, hoja je bila hoja, s kakršno hodi Nemec, v svesti si svoje odličnosti, po tujih tleh. Instinktivno se je Olimpia ustavila in počakala, da je odšel von Scihratten dalje. Nato mu je začela slediti z veliko opreznostjo, držeča se neprestano za večjimi skupinami ljudi, tako da bi se lahko skrila za njimi, ako bi se lopov nepričakovano ozrl. (Dalje prihodnjič.) Kakaduj. Spisal IVAN CANKAR. ,nasp« tdrzatif Ura* Vseokoli tebe je na tisoče življenj, ki jih ne poznaš in jim nikoli ■ odgrneš brezdanjih skrivnosti. Le otrok jih sluti, odtod njegova , 'šljivost. Vsaki zvok, ki ga slišiš, je zvok od onstran. Beseda prija- i jeva je mrtev napis na hiši, ki ji nikoli ne boš prestopil praga. Jaz T poljubujta se, ali se davita — dvoje svetov; ubijeta se lahko, ilinto v. n - * i n i . _ i. — — .Ni n /sl n Ir./-! /\ /1 n 0 / J ..n |C 018 i.l = miganja: (Je odgnnem le za špranjo ra suni zasiui 1 od groze, me to zaželjeno spoznanje zmane v prah!” . . trepetaje, z zobmi šklepetaje v oko, ki strmi vat prazno in P r “akuješ razodetja. V srdu in obupu treščiš s k I f $ ¥0 .4 jtl, _ ____I _PH dajeta na črepinje drug (ib drugega, ne bosta si razodela, kdo da l - Butaj ob soseda, kdorkoli j e,nepremičen kamen, ali bežna misel, Evo . žival, ali človek; zdrobiš se. ali 'ga zdrobiš, sipoznal ga ne boš. »tolaženo in neutolažljivo hlepenje po spoznanju mušice, ki ti je a sedla na plešo in po spoznanju Boga, kii te ziblje na dlani, to je “je trpljenje, od začetka do konca, je tvoj boj, vsebina in pomen “ga tvojega nehanja. V tvojem srcu kljuje slutnja, kljuje strah, te IgaB ia in odganja:“ Če odgrnem le za špranjo ta silni zastor, skopr- ® od smo7p m/■ +/. 7mor»D v _ Ju hu~ in topo in __ _ _. s kladivom Razodeni se, karkoli si!” — ter vidiš osupel in osramočen, S1 til zdrobil votlo steklo; namesto brezdanjih skrivnosti se ti pri- e stlačena slama in smrdeča basandea. Vseeno je, če je bilo tisto 0 steklo sama svetla zvezda na nebu, ali če je bilo neumno- rume- . j 0 takadujevo. V ječi si, od vseh strani ti zapirajo pot in po- Mogočni zapahi; kaj da je zunaj, za temi brezštevilnimi zapahi . klavnicami, ne veš in ne -boš zvedel prej, kakor oh tisti zadnji 0 se bodo dprle vse duri na stežaj. — t da živali rodu papig dočaka sto let in čez. Ne vem, če ,^° 1 'a strahota res mogoča na svetu. Sto let in čez! Ena sama ura le nekaj neizrekljivega, nikoli povedanega, zopernaturnega. Smrt ^° v Vse i Pravici in postavi hi morala biti smrt prenovljenje, vsta' ■ se kamen na ledini razpada in se preraja v dežju in solncu, ži .) * 1 -I • • n 1 -1 1 * ---t-v. A TTAlrtlVl.Aicd- It-V i /v mi o i y*n Sil 'J d! N *ko, •» . »o- I - - oemi in gluhi mir? Ali je spomin na večnost, ki je mi siro- '• ! av ajoČi v tesnobi in trenotku, ne moremo razumeti? Ah, izpra- 1 to okroglo, rumeno, topo strmeče oko- pogledal bi, kaj da je ?asti akadu; i S€ ^' e Pozabaval od jutra do noči na klinu v svoji obokani, »*^jbi. Zvijal je vrat .in ves gornji život enakomerno, sunkoma, Ro klina, najprej na dsno, nato na levo stran. Kadar se je J; naščeperil na temena žolti čop, odprl na stežaj ogromni ( JUn ter kričal naglo, zmirom hitreje in glasneje, presunljivo in a .i® sekalo v ulfo in zobe: i” A — a .a .a .a .a *- v uno m zone: a — n, Nazadnje je dodal mirneje, z globljim glasom, skoraj u -a-a!” ter umolknil. To je bilo njegovo življenje, tisto živ- ® ai »reč, ki sem ga videl in poznal. Prekinjeno je bilo 'le tedaj, >d a i' e z 8 r abil -z močnimi, mesnatimi kremplji kos kruha ali oreh ter ■anka^° eaS ^ P rem išljeno, kaikor brez posebnega užitka, dokler ni i spustil na tla ter mlasketaje poigral z debelim je rekinjeno pa je bilo njegovo življenje tudi tedaj, kadar se « zazdelo, da ga je izpustil iz gajbe v skrbno zakljenjeno sobo, Paste jetnika na obidano in zastraženo dvorišče. Planil je pla- kuij „ na glavo aM na ramo najbližnjemu, narepenčil žolti greben, r est r . e Rtoboko ter zakričal. Kadar je skočil na mojo ramo, sem 11 okrenil obraz. Zdelo se mi je, da išče mojih oči, zato da hi usekal vanje z orjaškim kljunom ter uogledal, kaj da je zad. Ta strah je bil neumen in smešen, ali nisem ga mogel premagati. Kaj niso bile njemu moje rjave oči prav tisto, kakor meni njegove okrogle, rumene, stekleno mrzle oči? Kaj mu niso bile zapah pred tujim življenjem, ključ in prag 'do nezaslišane skrivnosti, ki je morda ključ in prag do vseh drugih, v neskončnosti spečih? Seidel je -dekli na glavi, ko je odprla duri tuja ženska, poštama devica; ogrnjena je bila v dolgo črno pelerino, kuštravo nojevo pero se je zibalo na klobuku. “Was fiir herzig’s ViecheTl! . .. Jezus Marija!” Kakaduj je bil planil na nojevo pero; zazibal se je, kriknil samo enkrat, splahutal šumeč skozi odprte duri, skozi široko vežo ter pred hišo na kostanj. Stali smo spodaj in smo ga klicali, milo in osorno, proseče in ukazujoče : “Karo . . . no- . . .Karo!” Med orumenelim listjem se je svetil ves bel; zibal se je na veji enakomerno in sunkoma, kakor na klinu v gajbi; nagnil je vrat in ži¬ vot globoko, zravnal se,‘naščeperil čop ter zakričal, da se je razleglo na okoli. Časih je zašuštel list pod njim ter zdrknil počasi na tla. Za nas se ni zmeniil; mislita, da nas ni ne videl, ne slišal. “Karo ... no ... Karo!” Vzplahutal je na glas in široko, zasvetil se v večerni .zarji ter po¬ letel smelo v gaj. Osupli smo gledali za njim, ko je utonil pod hribom v zamolkle jesenske sence. “A-a . . .ii . . .a . . .!” 'Oglasilo se je še enkrat iz daljne, mračne samote, nato je bilo vse tiho. O-zkii, rdeči rob večerne zarje je ugasnil pod oblaki, v zraku je vztrepetal hlad, zadišalo je po snegu. Ko sem po večerji stopil na prag- je že naletavalo v redkih, mokrih kosih, ki so sproti kopneli. Tišina je bila tolika, da sem skoraj slišal snežinke v listju. Strah me je bilo, da bi zaklical. “Karo!” Plah je bil moj glas, ali vendar je grobo in rezko presekal noč; odgovora pa mu ni bilo. Zapihal je veter in mi je zagnal v obraz pest snežink, mrzlejših in ostrejših. Kakor da se je bila spustila jata črnih netopirjev, se je usulo s kostanjev zadnje listje na tla. Vrnil sem se vhišo. Vso noč je požvenketavalo okno v vetru. Ka¬ dar sem se predramil, se mi je zdelo, da slišim iz daljave klic izgublje¬ nega človeka, v smrtni grozi vpijočega. Videl sm pred seboj okrogle, rumene, vsmrtni grozi strmeče oči kakadujeve. Njegove- so bile, ali bile so človeške. “Zdaj ti je dana govorica, zdaj se razodeni, kakor si!” -— Oči so široko in slepo buljile vame, črnikasta, zatekla usta so se odprla na stežaj: “ A-a . . . ii . . .a!” — Vzbudil sem se potem od studa in groze. V temi- v zmedi polusauj se mi je zdelo, da sem stal pravkar pred ogledalom, videl svoje oči in svoja usta ter slišal svoj glas. Še v ogledalu, še tam je bilo tisto prazno, trdo, stekleno oko, ki bi ga zdrobil s kladivom, da bi dosegel spoznanje. Zjutraj je bila pobeljena vsa pokrajina, v zraku in na nebu je bi la zima; gole in črne so štrlele veje kostanjev izpod snega. Na spodnji veji, natanko tam, kam-or je bil planil iz veže, se je zibal kakaduj. Po¬ stavili smo gajfoo na mizo pod kostanj. Nerodno in težko se je spustil na mizo, s trudnim korakom je stopil v gajbo ter splezal počasi na klin. Zmršen je bil, ves premočen in premražen. Oči od votlega stekla so gledale topo in prazno. Razodele niso, zakaj da je stoletna ječa mi¬ lejša od življenja ene same noči. Naščeperil je čop, nagnil se globoko. “A-a . . .a . . A!” Bil je glas, kakor ga začuje bolnik ponoči ter občuti strahoma, da je bilo zaklicalo iz nepoznane vesoljnosti, zaklicalo tisti duša, ki je v njem> njemu samemu na vekomaj tuja. Sedaj je pravi čas. Spomlad je tu — čas, ko se pre¬ buja vsa narava v novo življenje. Tudi človek, del narave, se skuša otresti nenaravnih verig, ki ga pri¬ klepajo na zaduhlo, nezdravo me¬ stno tovarno, ter beži ven na pro¬ sto, na kmete, v zdrav, sveži zrak. Naši rojaki so se v zadnjem času začeli precej zanimati za farme. Kdor le more, otrese se spon indu¬ strijskega sužnja, kupi si farmo ter postane sam svoj gospodar, ka¬ teremu nima nikdo ukazovati, ki ne pozna ne kriz in ne napornega dela v slabem, nezdravem zraku. Res je sicer, da mora tudi kmeto¬ valec, vsaj v začetku, trdo delati; toda on se trudi za sebe, za svojo lepšo bodočnost, — dočim mora in¬ dustrijski delavec vse svoje življe¬ nje garati le za nenasitnega ka¬ pitalista. Važno za vsakega, ki si hoče ku¬ piti farmo, je to, da si svet prej ogleda, predno kupi, ker se mu drugače lahko pripeti, da kupi ma¬ čko v Žaklju! Naj bi se torej vsa¬ kdo na lastne oči prej prepričal, kakšna je zemlja, kakšna je oko¬ lica, in kakšni so tudi drugi pogo¬ ji za uspešno kmetovanje. Ali prodajamo zemljo v enem najrodovitnejših krajev države Wisconsin, in sicer pod pogoji, ka- koršnih Vam ne more ponuditi no¬ beden drugi prodajalec zemljišč. Dva rojaka iz države Pennsylva- nia, ki sta si v zadnjem času naš svet ogledala ter tudi kupila, sta polna hvale o dobroti zemlje, kra¬ sni okolici in drugih prednostih, ki se nudijo kupcu našega zem - Ijišča. Pišite nam še danes za natančen opis zemlje, ki jo prodajamo, in mi Vam istega pošljemo z obratno po¬ što brezplačno. Rojaki, vabimo Vas, da si ogle¬ date naš svet, predno kje kupite, in mi smo prepričani, da boste ku¬ pili od nas! — Kupcem povrnemo celo vožnjo. Sedaj je pravi čas, da si svet o- gledate. SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA 198 First Ave., Milvvaukee, Wis. GE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN ! poseti naš EIy Opera House kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poueljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. CENTRALNA LEČA. ČISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Park Hotel ILIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. FIRST NATIONAL BANK! k $ Chisholm - - Minn. j'4 V i»4 % S v J*4 v *»4 v S 4*4 i J 4*4 Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3° Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! Cenik za šilo In knjige pošlje¬ mo na zahtevo zastonj. KNJIGOTRŽNICA ŠOJAT & JURKOVICH Box 448 DULUTH, MINN. ZNAK DOBRE OBLEKE Clolhing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena xa vse enaka. — Obleka la motke in fante; najboljše blago po primernih in poštenih cenah. Slovenska gostilna St. Praprotnik Chisholm, Minn. Telefone 271 — P. O. Box 152 Priporoča se cenjenim rojakom v obilen poset. Najboljša postrežba s pristnimi pijačami. SVOJI K SVOJIM! Barrns, Minn. na Cuyuna železnem okrožju. Nova naselbina z evliko bodočnostjo. Woodland Park addition je ravno razdeljen v lote. Pravi park z lepim senčnatim drev¬ jem, ravno kot pod, samo nekaj blokov od krasne Mississippi reke in od rudnikov. To je prostor kjer kupite nekaj lot, kate¬ re so sedaj po $100. do $250., na lahka mesečna odplačila. Cene se bodo zvišale, kakor hitro se bo otvorilo več rudnikov in po¬ cestna železnica. Za podrobnosti se obrnite na Barrovvs Realty Co. 312 PROVIDENCE BLDG., DULUTH, ali FIRST NAT‘L BANK, BARROWS, MINN. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJSA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJACAML FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica ----- $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček - - - - $1,550.000. V to banko vlaga država svofe vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. ROJAKI! Ako želite kupiti gramofon, uro, verižico, britev, raz¬ novrstne stvari za smeh itd., pišite po slovenski cenik- BENKO RUS & CO 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL. Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. (Dalje.) Beti mi je tudi povedala, da je pa na strašno razjarjen, ki i sem mu pokvaril najboljši dežnik, na¬ šli so kosce svilene mre ho v moji sobi in zato takoj vedeli, d.i sem ga jaz razrezal. Ko sem prišel do¬ mov, zgrabil me je za suknjo, po tisnil v sobo ter .uklonil vrr.:a. nihče — niti Beti — ni ni prnese! kaj za želodec. Najboljše bi bilo, če bi vsi poredni fantiči iiguoli s sveta, ker drugače j’h sta riši pre¬ več mučijo s stradai),,eni in drugi¬ mi egiptovskimi no.tdogarm; cel dan sem se trudil z igranjem in na večer moram tolažit: stokajoči že¬ lodec. Pasje življenje i Če bi D ve¬ del. kje ima svoj sedež drnš vo za varstvo živali, precej naznanim, kakor surovo ravnajo zmenoj. Ja¬ nezek je itak še premajhen, da bi bil nocoj k Rozki Princ povabljen na večerj'o, torej mu je lahko vse eno, če si je tudi zlomil nogo. Stre¬ gli mu bodo radi tega še bolj in jedel bo vse, kar bo le hotel. Oh, kako sem vendar lačen! Želim si, da bi bil na Janezkovem mestu. Še bolj bi si želel, da bi sedel pri Rozki na večerji in jedel za mizo sladoled. Želim si, da bi bil Robinzon in pobiral pečene školjke ob mor¬ skem obrežju. Kako lepo bi bilo, če bi naenkrat zrastlo v moji sobi čudežnod revo, polno 'rdečih čre- šenj in sladkih jabolk. Če bi imel kako luč, bi vsaj lahko o teh do¬ brih stvareh bral, tako pa moram celo v svoji ljubi dnevnik pisati pri oknu ob luninem svitu. Vsako tudi najmanjšo tolažbo in zabavo so mi odtegnili. Vlegel se bom v posteljo in morda se mi sanja o mornarju, čigar čolnič se je razbil katerega so pa našli drugi mornar ji ter ga napojili in nasitili. Bil je bolj srečen kot mali Jur¬ ček. 19. Prvi april. Snoči in predsnočnjim nisem spal doma, ker sem nenadoma mo¬ ral obiskati svojo Lili in radi te¬ ga tudi nisem imogel tebi, dragi dnevnik, doslej povedati najnovej šib dogodkov. Vedeti moraš nam¬ reč, da je bil predvčerajšnjim pr¬ vi april, ki se tudi imenuje dan vseh norcev. Drugi dečki so si že mesec dni pripovedovali, kaj vse hočejo napraviti, jaz sem ipa mir¬ no sedel v svojem kotu in premi¬ šljeval kot sova, o kateri trdi pa- pa, 'da je posebno globoko misle¬ ča žival. Strašno mi je bilo dolgčas, od¬ kar si je Janezek nogo zlomil; nje¬ gova mati nikakor ne dovoli, da bi ga prišel obiskat, in pravijo’ da vedno nosi nabit samokres za kako zabavo. Da bi bila le Suz.i že skoro poročena; prihod¬ nji teden bo ženitovanje, če se kaj ne pripeti. Pa vrnem naj se k pr¬ vemu aprilu. Ker je prejšnja mestna hiša vsled neumnosti nekaterih deklic, ki so se male miške smrtno pre¬ strašile, pogorela do tal, sezidali so meščani novo. Ta je veliko lep¬ ša in v zvoniku ima tudi zvon, s katerim naznanjajo, ako je izbruh nil ogenj kje v obližju. Dobro to¬ rej ; zadnji dan marca sem se iz¬ vrstno navečerjal in vtaknil v žep še velik kos ženitovanjskega kola¬ ča, potem pa šel v mestno hišo, kjer se je ravno vršilo zborovanje družbe treznosti. Predsednik te družbe je sam zase hud pijanec. S seboj sem vzel še enega dečka, kateremu som podaril svoj žepni nožiček in velik kos potice, samo da je šel z menoj. Ko je seja mi¬ nila, skrila sva se pod klop; pre¬ cej burk sva uganala, ko je mestni birič svetilke pogasnil in zakle¬ nil vrata. Beti mi je povedala, da mama samih skrbi celo noč ni zatisnila očesa, ker me ni bilo domov- pa zdi se mi, da to ni bilo posebno pa- metnOj saj je lahko vedela, da se mi nič ne pripeti. Čakala sva ne¬ kaj časa, a naposled naju je pre¬ magal spanec; jaz se prvi zbudim, sunean svojega tovariša pod rebra ter mu rečem: “Vilček, vstani! Pravi čas je! Poglej, že se dani! Pritivala sva se do stopnic in tam z vso močjo vlekla za debelo zvonovo vrv; zvonilo je, kot bi ce¬ lo mesto gorelo. Meščani'so planili iz postelj ter se v največji naglici oblekli. Sli¬ šala sva, kako so tekali po ulicah in hlastno izpraševali drug druge¬ ga: “Kje pa gori? Ali ti kaj vi¬ diš V ’ Go'rostasna burka! V de¬ setih minutah je bilo več ljudi na cesti kot na dan sv. Rešnjega Te¬ lesa pri procesiji. Birič je prite¬ kel gledat, kdo zvoni, a bil je zelo smešen, ker je imel desno nogo že v škornju, leva je bila pa še bosa. Ko je naju zagledal, je od začude¬ nja pozabil zapreti usta in zi¬ jal naju je, kakor da naju prvič vidi. Vprašal sem ga, če ne ve, kak¬ šen dan je prvi april- a razjezil se je tako, da me je tresel in mika¬ stil, kakor bi imel otep slame v rokah. Mladi advokat gospod Špring se je pa krohotal na vse grlo ter mu ukazal: “Ne zamerite dečkoma in izpustite ju; ne jezite se, če sta vas potegnila, saj sta nas druge tudi. Živela dečka, celo mesto sta potegnila! Kar se mene tiče, vama prav nič ne.zamerim.” Ljudje so se torej zopet razšli in šele tedaj spoznali, kako povr¬ šno oblečeni so prišli na ulico; po¬ sebno pa se je jezila gospica Hauk, ker je v nočni omarici -pozabila svoje zobe, in gospod Apronc, ki je pozabil zakriti svojo vatikan¬ sko plešo. Šel sem domov z očetom, ki pa ni bil prav nič jezen, in pri zajtr¬ ku mi reče Elza: “Gotovo si zelo lačen, Jurček, ker si tako zgddaj vstal, tukaj imaš cvrtje.” Sveže cvrtje zelo ljubim, posebno pri zaj trku, in zato sem pogumno zasadil zobe v ta biser kuhinjske umetno¬ sti. “Kako staro, trdo in neokusno cvrtje ste mi pa dali’” sem rekel, toda že so se vsi krohotali, kar jih je bilo pri mizi. Beti mii je pozneje povedala, da j Elza pomočila plat¬ nene ‘krpice v jajce in mi jih ocvr¬ la. Le počakaj! Nekdaj sem bral v časopisu, ka ko marsikoga lahko potegnemo, če mu nalašč podvržemo prazno de¬ narnico. Sklenil sem, da tudi to poskusim. Prazno denarnlico mo¬ raš vreči na tla in potem skrit ča¬ kati, kdo jo pobere. Ko sem si to¬ rej česal lase, preden sem motral v šolo sem brzo smuknil v mamino sobo in iz pisainika izmaknil de¬ narnico. Notri je bil samo en ban¬ kovec in zato sem jo lepo nabasal s praznim papirjem, da je bila na vseh straneh napeta; šel sem ne¬ koliko preje v šolo, da poskusim, kako se mi obnese najnovejša ša¬ la. Denarnico sem položil na tlak in se hitro skril za bližnji zaboj, ker sem videl, da prihaja proti me ni star kraljev berač. Res jo je za¬ pazil in se le nekoliko ozrl okrog sebe, potom jo pa hitro pomašil v že'p in odšel naglo, da ni bil prav nič več podoben prejšnemu šepa- sternu ubože.ku. “Le čakaj, 'stari potepuh,” sem si mislil, “to se boš jezil, ko denarnico odpreš!” Nato sem se odpravil v brzo‘ javni urad’ ker sva z onim uradni¬ kom najboljša prijatelja, in ko slučajno ni pazil, sem si izposodil od njega polo papirja in kuverto. Šel sem potem hitro k Tinčku Čr¬ ne, ker zna veliko lepše pisati kot jaz in ta mi je napisal: “Doktor Mor, pridite takoj, ker je Lili ze¬ lo bolna — vsi smo že obupali. Montag.” To jismo sem dal prve¬ mu dečku, da ga je nesel v lekar¬ no, kajti ravno lahko je še vjel prvi vlak, če bi se požuril; sam sem pa tekel na kolodvor in v svo¬ jem skrivališču se smejal, da me je trebuh bolel, ko je doktor pri" sopel k vlaku. Za počiti! Imeniten dovtip! Vedel sem, da se bo pustil zape¬ ljati, ker so bile one besede napi¬ sane na brzojavni poli. Šolo sem sedaj itak že izamudil in sklenil seim, cel dan izostati. Vzel sem iz žepa svoj cekin ih ga s črevljar- sko smolo prilepil na tlak. Neka¬ teri so ga z prsti hoteli odtrgati od tal, toda obtdrgnili so si le ko¬ žo, naposled je pa prišel neki dol¬ gin in ta je vzel svoj žepni nož ter cekin odluščil; široko se je zare¬ žal ter jo odkuril — pfuj! Ali ni talk človek navaden tat? Potein sem šel mimo Kernove hiše n ker sem gospo videl v veži sem jo hitro vprašal, če že ve, da je njen mali Milanček ravnokar v vodo padel. Zakriknila je in se zvalila po tleh, kakor bi jo bil s sekiro udaril. Norica! Ali se ni mogla domisliti’ da je bil prvi april ? ŽREBETA POTONEJO. Garrison, N. D., 19. maja —Bli¬ zu tukaj se je paslo 15 žrebet, ki -so bila last farmerja Alfred Sta- ley. Vsled hudourja so se žrebeta splašila, (tekla so v narasli deroči potok, in vsa so potonila. 1 Smešnfce. 1 ŠTIRJE VSMRČENI. Oolumbus, O. 20. maja — Bli¬ zu Ashville so bile usmrčene šti¬ ri osebe, ker je sunila pocestna kara ‘Scioto Valley tradtion kom- panije v avtomobil. Neko šestmesečno dete, ki se je vozilo 'z odraščenimi, je ivšlo vsa¬ ki poškodbi. DVA UTONILA. Stihvater, Minn., 20. maja. — Frank Imholt, 45 let star in Moek Muller, 19 let star, sta vtonila tu¬ kaj pri kopanju. >? v TOBAK ZGOREL. Louisville, Ky., 14. maja — Preteklo noč je zgorelo tukaj več kot 1000 zavojev tobaka v Louis¬ ville Tobacco skladišču. Škoda znaša približno četrt milijona do¬ larjev. Nekega gasilca je ubilo, ko je prišel v dotiko z električno žico, nek dragi je dobil nevarne poškodbe. LAH UMORJEN. Chicago, 111., 14. maja. — Ko je šel Italijan Leonard France po neki stranski ulici, je nek neznan zločinec začel streljati nanj ter ga usmrtil. Policija meni, da je postal Italijan žrtev znane italijanske organizacije črnorokarjev. RAZNO. H karakteristiki slovanske vza¬ jemnosti. Rychvadski župan Ja- neezek, fanaiitičen Poljak, izdaja poljsko-nemške občinske razglase dasi je v Rychvaldu v Šleziji ne- je Čehov uradno naštelo 3000; znatno številce Nemcev, dočim se prav toliko kakor Poljakov. Ne¬ davno so bile uprav v Rychvaldu razveljavljene volitve, ker ni bilo čeških razglasov. Tako preziranje slovanskih bratov Čehov od strani Poljakov je žalosten znak slovan¬ ske vzajemnosti. To je nemški strah — panslavizem! Žalostna ruska desetletnica. Dne 13. apr. je poteklo 10 let, odkar je krasna ruska oklopnica “Petro- pavlovsk” pred Port Arturjem zletela v zrak in potein pokopala v morju več sto mornarjev in dva velika Rusa: admirala Maka rova in slikarja Vereščagina. Listi se ob tej prilik med dragim spominjajo temne usode štirih bratov Verešča- ginov: Najstarejši. Sergij, je padel pred Plevno ter niso nikdar našli niti njegovega trupla; drugi brat je zgorel v vlaku, tretji, Aleksan¬ der nadarjen pisatelj, je izvršil sa- moumor, in četrti, slikar Vasilij, je našel smrt o‘b propadu “Petro- pa vlovska” Ljubi oče! Lepo se vam zahva¬ ljujem za vaše pismo za tisoč po¬ zdravov in poslani desetak. Pri¬ hodnjič pa prosim, pošljite mi raj- še malo manj pozdravov in malo več denarja. Vaš hvaležni sin Jurij Macahan, frajtar. # '# # Tujec: Kaj so vaše toplice res tako zdravilne? Domačin: No, to vam lahko re¬ čem: boljših ni. Pred 14 dnevi je prišel k nam tujec ob bergljah, pa se je tako hitro in izdatno pozdra¬ vil, da je snoči vzel sam noge na ramo in hotelirju zapustil za spo¬ min 200 kron dolga. * # * Prvi policaj: Ti, to bi bilo ne¬ kaj — kdor vlovi defravdanta Ko- cinarja, dobi 500 K. Drugi policaj: Saperment, 500 K, 'zdaj pa na delo. Kaka poseb¬ na znamenja so pa navedena. Prvi policaj : Posebno znamenje —■ mrzle noge. .— Od papeža odlikovan hrvat- ski umetnik. Znani mladi hrvatski umetnik na goslih Zlatko Baloko- vič je te dni igral pred papežem Pijem X. in zbranimi kardinali v Vatikanu. S svojo umetnostjo je navzoče naravnost očaral, da so bili nekateri kardinali do solz gin¬ jeni. Papež je nato sprejel Zlatka v posebni avdijenci, mu svojeroč¬ no podelil visoko odlikovanje — veliko zlato papeško kolajno ter podelil blagoslov njemu in vsi nje¬ govi rodbini. V imenu kardinal¬ skega kolegija je podaril kardinal Rilnaldini 'Zlatku Balokoviču sre¬ brno medaljo. S tem je karijera 'hrvatskega umetnika povsem zasi- gurana. Nova kazen. Sodnik Eagleson pri melbourskem policijskem so¬ dišču je uvedel novo vrsto kazni, s katero se kaznuje vsakdo, ki na¬ pravi kak prestopek in ki je zinan kot pijanec. To se je dogodilo pred kratkim mlademu možu, kateremu je bilo 'v dveh slučajih dokazano poneverjenje. Sodnik ga je izpus¬ til po.d pogojem, da plača 4000 K ■kot jamiščino za nadaljno dobro obnašanje in da se bo vse svoje življenje vzdržal alkohola in igre Kakor hitro bo pa sodišče izvede- lo, da je obtoženec izpil samo eno steklenico piva, bo moral obtože¬ nec takoj odsedeti deset mesecev ječe. Gospodinja: Vi ste ‘bili obsojeni zaradi ponarejanja mleka. Do¬ gnalo se je, da je v vašem mleku 20 odstotkov vode. Mlekarica: Lepo jih prosim — 20 odstotkov na vedru mleka, ko¬ liko pa pride potein na čašo kave ! — Ti, prijateljica, ki poznaš svet, povej mi vendar, kakšne lastnosti pa imajo tista dekleta, katerim pravijo ljudje, da so pa¬ metna. —Ljuba dušica — pametna de¬ kleta so tista, ki znajo moške pri¬ praviti do tega, da delajo neum¬ nosti. Mož: Veš kaj — ta-le vaša so¬ seda ima pa res slabo življenje. Če ni njen mož na potovanju, pa poseda po kremah in kavarnah, samo doma ga ni nikoli. Ženi mo¬ ra biti strašno dolgčas. Žena: Kakor se vzame, Ti na primer si noč in dan doma, pa ka¬ ko je meni dolgčas. Gospa: Kaj — kar dva berača sta prišla naenkrat. Kaj vendar mislita! Berač: O, prosim, milostiva, ta¬ le mali le gleda, kako jaz beračim, da se bo prej naučil. * * * Oče (pri obedu) : No, kako je bilo danes v šoli? Sin: Zdaj ne morem odgovori¬ ti. Oče: Kako da ne? ■Sin: Saj praviš vedno sam, naj tse govori pri obedu o samih vese¬ lih rečeh. Gospod Janez Mazač je potre¬ boval za legitimacijo svojo foto¬ grafijo. Ko je moško stal pred fo- totografom je naenkrat rekel: Pro sim, fotografirajte mojo brado za dva centimetra daljo, kakor je res, ker nameravam v prihodnje nositi daljšo brado. Najmodernejša slovenska tiskarna v Ameriki Tiskarna Narodni Ve< :i> 405 West Michigan Str., D uluth. <0 cF' Izdelujmo vse v tiskarsko stroko cn j . ,. v • raraain; stvari lično, ceno m točno. Tiski / Ste v ‘ 42 - % društva v eni ali več barvah naša nocT ** PoseL Pismeni papir in kuverte izdelujemo Mi • ,akoj okusno. Poskusite naše delo. ;Sr nSO zadovoljnost. ■mo 40 <3 Alft Unijska tiskarna. aK° , 8,000 akrov farmske zemlje. POLITIČEN OGLAS. Priobčen po Mr. Salomon Sax, kandidat za legislaturo za 61. okraj. Plačano $12.00. Gospodična: Pravijo, da ste vi prisegli, da se ne boste nikoli ože¬ nili. Ali tako hudo ženske 'zaniču¬ jete. Gospod : Ne, jaz jih nič ne za¬ ničujem, jaiz imam 'le tak rešpekt pred njimi. Profesor: Vi želite, naj vaš sin študira kemijo. Saj vendar jeclja. Oče : Pa bi zato vendar lahko dober kemilk postal. Profesor: To je nemogoče. Ooče: Zakaj? Profesor: Zato, ker bi še najna- vadnejših kemičnih imenovanj ne mogel izgovoriti. N. pr. Tetrame- tjhyldiamidodichlortriprenylkarbi - dol. Nad 8000 rodovitne farmerske semlje la‘stujejo Slovenci na Wil' lgrdu in okolici, vdržavi AViscon- sin. To je največja slovenska far¬ ni erska naselbina v Ameriki. Na¬ selbina ima svoje šole, pošto, po' stajo, trgovini, faro s cerkvijo itd., še to pomlad dobi svojo za¬ družno sirarno. Vodstvo občine je v slovenskih rokah. Kaj sličnega se rojakom nikjer drugje ne nudi. Lep vsipeh starih naseljencev Vam zagotavlja Vaš vspeh. Še veliko zemlje je na prodaj. Cena je tudi letos samo $18.00 ake'r; zakaj bi potem plačevali več za zemljo na slabšem kraju? Plačilni pogoji po Vaši volji. Vsa nadaljna pojasni¬ la daje Leo Zakrajšek državni naselniški zastopnik za Wisconsin, na- selniški zastopnik za ^‘Soo Line” železnico ter za Fairchild North-Eastern železnico in upravitelj Adria Colonization Co. I24=5th Street * Milwaukee, Wis. j“Best Hogs and Malt [ |Brewcd without fault" • ■ .!) ll.M' UlVl.. •mm (h_ MOST MODIERM N BOTTLIMGč PLANT • Ut iMjk Mil 1 .. -*<*~**m H THEO. HAMU BREUING CO ST. PAUL ■■■■»■■■■»■■■■■a Zastopnik za Duluth, Minn.: JAY W. ANDERSON, 352 West Michig-an Street. \ Tel.: G-rand 1800. Žena: Beži, beži.. ti ne 'boš ni- koli tega 'zame storil, kar je sto¬ ril, kar je storil moj prvi mož. Mož: A ja... Kaj pa je takega zate štorij Žena: Štirinajst dni po poroki je umrl in mi je zapustil 10.000 K. Vaše tri hčere so se torej vse pomožile in vse so vzele profesor¬ je. Zdaj, ko ste sama, vam mora biti pač dolgčas. — Kaj še, ko pa moram ves dan prenašati dežnike, ki jih moji ze¬ ti pri meni pozabljajo. Zastopnik za Virginia, Minn.: B. BUSH. POGLEJ! POGLEJ! POGLEJ! Cenjenim rojakom Slovenecem in Hrvatom naznanjam, da imam v zalogi veliko kalifornijskega vma. Staro belo po 75c črno 70c, novo belo po 65c črno 60c galon s posodo in voznino (freight) vred po Rangu. Manj kot 28 galonov se ne more naročiti. Se toplo priporočam za obila naročila je vse to resnica, OJ 7.0 VpllL-rt 'i . U ' : C ze k a hv Iji M*" ravi, povrnem vožnjo kupi najmanj 40 akrov la goji so jako lahki in ngiK natančnejša pojasnila se pismeno ali osebno na A. MANTEL, Wausaint '**' me mnenj Solomon Sax i g »o 1UU ir - mm NAŠI ZAST0P~™ kandidat za legislaturo za 61. okraj ki obsega okolice Eveleth, Virgi¬ nia, Gilbert, Bhvabik, Aurora, To vver in Ely. Jaz živim na Range že 22 let in so mi razmere poznane. Vi poznate mene in jaz Vas in Va¬ še potrebščine. Nikdar se nisem strašil nastopiti javno za pravico in se uidi v bodoče ne bom. Poseb¬ no se bom zavzel za razvoj žele¬ znega okrožja, za napravo cest, za boljše delavske postave in za osebno svobodo. Priporočam se vam volilci, da oddaste svoj glas dne 16. junija pri primarnih vo¬ litvah za Salomon Sax kandidat za legislaturo za 61 . okraj. Veliki Slo vensko-Angleški Tol - mač, obsega slov. - angl. slovnico, razgovore pisma in navodilo ka¬ ko postati državljan poleg največ - jega slov.-angl. in angl. slov slo¬ varja. Knjiga je nujno potrebna vsim onim, ki se res želijo nauči¬ ti angleščine. Cena v platnu trdo vezana(430 strani) je $2. ter se do¬ bi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St. New York, N. Y. in to _ _ sebnih stroškov^ Tu * -1 bi bil kdo golj u f an J*,*! bil denar ali 2em i jo za to Grimmer Land c-' večjih zemljiških druih" na stotisoče akrov z et veliko število’ rojako t u .1 kupili zemljo, in jjJ alna pisma, ki so v mmur na razpolago. Vmkti n a ce ' Povsod tu naokoli i e M že poskočila, a ja z ^ i** 10 ’ rojakom še po isti ceni W v,u rral,za “ ie od $15.00 do $20 00 a “ «r>o )Iir° vD ' \ »oč, da f JgVDO ' f 0 ® i astopniko' da ,5onaUstX)V tfo je splol ia Lelima: Vsak tajnik postaje Slov. društva sv. Barbare je pooL hirati naročnino za “Narodu V ter nas zastopati za vsa v | stroko spadajoča dela. l ca isednik IVilson Brvan se na vs napotita Carrt sv zadovolji s t MINNESOTA: asom : Jakob Delak, Bivvabik, Mim Math. Kapsh, L. Perushek. 1 John Pogačnik, Eveleth 1 Max Voleanshek, Eveleth, 1 Jakoh Muhvich, Gilbert, M John Jerina, New Duluth, 1 Ant. Mahne, Frank Kochevr | holm, Minn. Joseph Smuk, Greanep, Mic_ Frank Horvatich, Virginia, !‘ Louis Petelin, Aurora, Anton Prosen, Crosby, Mina Frank Hochevar, McKinlep I 1 John Dragovan, Soudan Min MICHIGAN: Frank Plaut.z, Calumet, Mii Joseph Butala, Ahmeek. Mike Mulivick, Soutli Ean?« Anton Fox, bx 887 Virginia, Minn. Za oglase tujih in nepoznanih tvrd ne prevzame ne uredništvo ne upravništvo nobene odgovorno¬ sti. Nekatere stvari so dobre, ven¬ dar je boljši :drži, nego lovi. OBJAVA. Rojakom naznanjam, da sem zo¬ pet začel razprodajati zemljo v slo¬ venski farmerski naselbini v Wau- saukee, Wis., kjer je kupilo zem¬ ljo že nad sto rojakov in se jih tu¬ di že mnogo naselilo ter si posta¬ vilo svoja domovja. V prvi vrsti povdarjam, da se prodaja ta zemlja izključno le Slo¬ vencem, da dobi tedaj vsak kupec rojaka za soseda. Jaz sam sem tu¬ kaj naseljen s svojo družino, tako da morem vsakteremu v vseh mož¬ nih ozirih pomagati in mu na roko iti. Svet, katerega prodajam, je v splošnem jako rodoviten, ter se pridela na njem vsakovrstne pri¬ delke kot v starem kraju. Pod- nebje je ugodno, voda zdrava-in dobra, ravno tako imamo tukaj ve¬ dno dober trg za vse pridelke, ki se prav lahko in dobro prodajo. Kraj, ki je jako prijazen in zdrav, nu 51 tui ^ vse ugodnosti, kot po v ^čjih mestih. Tu imamo med dru¬ gim dobre šole, cerkve, mlekarno kmetijske družbe, banko, različne trgovine, dobra pota in jako ugo- ne železniške zveze z vsemi dr zavami Unije itd. Postrežba je poštena in solidna, sakdo, ki svet kupi, dobi čiste astninske papirje brez vseh ob¬ veznosti, kakor Deed in Abstract, WISC0NSK: Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank Sanchar, Willari John VVodovnik, Mi!wauh«, John Stampiel, Graftou, * Frank Skok. West Allis. Josip Zupančič, Milwauh«' ILLINOIS: John Libernik, JoIieL Pf Simon Jesenšek. La Sah. Joseph Blish, Chicago, DL Joseph Omerza, De rue, John Kuiavic, Springf« 14 ' Frank Mally, Joliet, Db Frank Goličnik, Pan f* ‘ c Frank Brence, WaukegaH Tony Prosen, Granvilie. INDIANA: N. M. Vuksinich, \ Mih. Pavel, ml, inirf Anton Tratnik, Clinton, pennsvdvan 1 -^ Matt. Kamin, pore f jf pa Ign. Magister, j> Alojz Tollar, Impenal p* John Kern, CaI l Ilon Hd l1 P‘ John A. Germ, Braddo^ Anton Klančar Aronn Anton Kiancar ps . Joseph Yamc, G« re ^ t0 V » Martin Klinar, Jonn« ^ •, i. ,'o.i John Lamuth, ^ana^f Frank Miklaucich, » J' Martin John Mlakar, Clari d S e ' OHIO' . ■prank ^ Karol Bauzon, * r land, Ohio. llin woo y Mihael Breznik i asCi ty,^. Anton žagar,. ‘ ro [ U nibu s ' I Simon Kepovs, _ jtts i)Uf8. Jacob Čuklja«, v WYO^ nf ' Rock F. S. Taucnar. ® pjaff^ John Globochnik f -o. J* Db a -, n Kajetan Erznožg ^ i Mike Krivec, Kie ^rt' • Peter B. Barick T f*T Peter B. Barich, ^ Frank Malavasi . h p °gt X, “H X Stel i e h av f i« ( Ak ' ! ga «,>0'