^ 1 <*" N8 ša naloga: | probuja in napredek naroda! | # N aš namen: ... , I V edinosti m slogi do cilja! g NARODNI VESTNIK NATIONAL HERALD.; % Največji slovensk > g v Zedinjenih d. The Largest Serai-Vi & the United States of m •s •STOT’*' dnik 1! ,r-! hrAPNOGLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FORE' ITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BEN’T SOCIETY ST. B ARBARA, FOREST CII Y, PA. 24. — Štev. 24. DULUTH, MINN., MONDAY, MARCH 23, 1914. — PONEDELJEK, 23. MARCA 1914. Volume IV.—Letnik IV. TOŽUO UNIJONASE ZA $ 4 , 000 , 000 . 00 . fOLOFADSKI LASTNIKI PREMOGOVNIKOV BODO ZA¬ HVALI ODŠKODNINO OD STAVKARJEV. — ORGA¬ NIZATORJI BODO OBTOŽENI. — SE MALO BRIGAJO ZA GROŽNJE. N °K0r 'tel lk 1 E avenije TH, Mi EN POSET, »ČNA. Trinidad, Colo., 20. marca. Po izpovedi Jesse G. Northcutt, od- Mnik premogarskih družb, vlozi- Lbodo družbe tožbo zoper organi- !L or j e U. M. of A., kateri bodo Jbdolženi zarote v svrho škodovati •tožbam, in zahtevalo se bo štiri milijone dolarjev odškodnine. To¬ žbe bodo vložile sledeče družbe: Colorado Fuel & Iron Co., Rocky 3 lountain Fuel Oo., Victor-Ame- rican Fuel Co. in Oakview Coal and Čoke Co. Organizatorji United Mine Wor- kers 'of America se malo zmenijo vs led te kapitalistične grožnje. To je pravcat kapitalistični na¬ črt ugonobiti delavske organiza - cije. Potem pa še kedo pride, ki tne priznava industrijske borbe med kapitalom in delavstvom. Delavci, čim hujši je naskok na vas, tem hujši naj bo odpor, ako mečete pa¬ sti v slabšo sužnost kot ste danes. Združite se vsi v močno pest in u- kazovali boste vi, kako naj plešejo oni, kateri ničesar ne producirajo in katerim postiljate vi mehko po¬ steljo le radi tega, ker niste zdru¬ ženi v politiki in v industrij elni or¬ ganizaciji. Čas je, da se zbudite vsi! JOHN D. IMA PRSTE V VOJSKI Z MAJNARJI. iVaShirigton, 20. marca — Kon¬ gresni odbor, ki preiskuje stavko na Michigan in v Coloradi izvr¬ šuje zadnje načrte. V zveznem majnarskem uradu je velika kopica papirja, ki nosi izpovedke prič glede teh velikan¬ skih razrednih borb med organizi¬ ra A |U ranim kapitalom in organiziranim DHN delavstvom. Poleg tega je v uradu tudi mutasta priča — cel molek patron, katere so rabili v Colora- ^li rmuneni pri streljanju na stav¬ barje in strojnih topov. Kongresni odbor bo vzel še v roke multimiljonarja John D. Soekeffeller-ja, ki je duša Colo¬ rado Fuel & Iroin kompanije, da spravi tudi iz njega ka'r ve o tej velikanski industrijelni vojski. *k $29.318 DO.OOO. 31 po ,osilja denaf glovenceff •icajte! HOMESTEADER-JI POSTALI MILIJONARJI. Seattle, Wash., 20. marca — Zemljiški urad je- odločil glede zemljišč petih liomsteaderjev, ki f. »oi’ivzeli pred leti homsteade blizu Glacier, Wasli. 1 — Vrednost homste- » d0T n i bila takrat znana, pozne- ‘I? se i e Pa našlo, da je pod povr- zemlje bogat zaklad premo- |f’ ^ den homsteaderjev, Jožef Jankovič iz Fergus Falls, Mimi, r ® e \ denar .ja da bi plačal vla- • ^ em 1jjšee. Obrnil se je na neko i30fln' ^ atera mu i e obljubila ' .5° i e prišel dan plačila °*-Fna oseba ni iliotla posodi- enar K in Frankovi« je zgu- Dotična oseba se je L m °, 'Pisala za Franko vicev ^ - S eacP Frankoviču je dal po- Žb 0 • ® ee P°frebni denar in s to¬ ki nazaj premogovnik, TRUST DELA CENE PRIDELKOM V WISCONSIN Madison, Wis., 20. marca — Kmetijska šola je s tajnim zasle¬ dovanjem dognala, da dela trust ceno tri četrtini pridelkom države Wisconsin, vsled česar dobijo far- merji malo 'dobička. Trust kon¬ trolira posebno mlečne izdelke in 'razno vrtnino, ki je namenjena za ohramibo v steklenicah, Kupci določijo ceno skupno in plačajo nizke cene. Državni odbor za javne zade¬ ve, je predložil -zatogadel. guveis nerju peticijo, da imenuje odbor farmerjev, kateri naj bi se vde- ležili konference glede trženja kmetijskih pridelkov, ki se prične v Chicagi dne 14. aprila. SEVERNI IRCI NA ROBU PUNTA. Ulsterjanci veseli vsled odstopa angleških častnikov. Katoliški in luteranski Irci v sporu. Vojna zamore izbruh¬ niti vsak čas. TORREON BO KRVAV V NEKIH DNEH. NEMŠKI PRISELJENEC VELEPOSESTNIK. Belfost, 22. marca — V Ulster vlada splošno veselje ker so ofi¬ cirji angleške vojske odgovorili vladi da raj še odstopijo kakor bi šli v bitko zoper severno Irsko. Severna Irska, znana pod ime¬ nom Ulster, je protestantovske vere in se strinja z ostalo Irsko, ki je katoliška. Katoliški del Ir¬ ske deluje za “homeruhe” (do¬ mačo vlado), protestantovski del pa hoče ostati združeno z Anglijo, češ da je Irska premajhna, da bi igrala kako svetovno vlogo ali da bi imela kake koristi, če se vlada sama. Ta borba traja že od leta 1801, in je dospela sedaj na rob revolucije. Ulsterijanci so v manj¬ šini in hočejo na vsak način raj- še vstati s protestantovsko an¬ gleško vlado, kakor pa hiti pod komando Irskih katoličanov. Irska šteje 4,390,219 prebival¬ cev in meri 32,373 štirjaškihi milj. Ulster, ki je na skrajnem severo¬ vzhodnem delu Irskega otoka, meri le 3613 štirjaških milj im šte¬ je 1,578,582 prebivalcev — jih je toraj približno toliko kakor Slo vencev. • Glavno mesto Irske je Dublin, in glavno mesto Ulsterja je Belfast. Uporniki v Ulster šte¬ jejo okoli 80,000 oboroženih pro¬ stovoljcev. Angl e žkib vojakov jo v Ulster le 10,000. Ulsterijanci so nabrali poldrugi miljon dolarjev v revolucijske namene. Dne .1 no- vemtpa 19J.8 so sp Ulsterijanci -,u pr-li plačevati davek vladi v Du¬ blin in klanje zna izbruhniti vsaki dan. EKSPLOZIJA SMODNIŠNICE STRESE ZEMLJO. St. Louis, Mo., 19. marca- — Eksplozija smodnišnice Equita- ble Potveder kompanije v Alton, lil., je stresla zemljo sto milj da¬ leč. Henry Miller, nočni čuvaj, je bil usmrčen. Eksplodiralo je devet ton smodnika. JUŽNE DRŽAVE POKRIVA SNEG. St. Louis, Mo., 20. marca — Sneg pokriva večino južnih dr¬ žav. Temperatura je padla in mraz je vničil sadje po Oklahomi in Texas. V Virginiji je padlo ■osem čevljev snega . 1 F vreden milj one. i o Oo' ,ui» p NEGER linčan. I vaščan^ 6 ’ •^°' 1 marca — 250 iShieid > df*f ih % /j 1 e J Od s« 1 «,#■ ^ESTINGHOUSE ZAPUSTIL VELIKO BOGASTVO. p 'ttsbu , .»aF Urh le” 9 :,! \* x $ i ■*£sr Genr.' r8 ^ !Pa '’ mar ca — ^ estinghouse, kateri v New Vorku pred enim Je zapustil premoženje, Se ceni na $35,000,000. lom ROPARJI ODNESEJO $14.000 Z VLAKA. Beaumont, Tex., 19. marca — Nek ropar se je priplazil v eks- spresni voz Gulf. Oolorado in San¬ ta Fe vlaka, zvezal je uradnika v vrečo in odnesel je $14.000., v go¬ tovini. Civilne patrulje dosihmal niso mogle izslediti roparja, ki je zbeaal v goste gozde okoli vasi Helbing. Denar je bil namenjen za plačo drvarjem Houston Lum- ber kompanije. ŠTIRJE ZLETIJO VISOKO V ZRAK. Johannisthal, Nemčija, 20. mar¬ ca _ Nemški zrakoplovec Robert Thelen je zletel s tremi pasaširji 12,303 čevljev visoko v zrak. To je najvišja visečima katero je dose- gdo v zrakoplovstvu toliko oseb skup. r^ON SUNE s »« a I R0CNI V0ZIČEK - ož h so’hn: ’ 18 \ marca — Tri ; ^o dov j 1 usmrčeni in dva po- roiv ker je lokomotiva za- So ' ze ^ ez uickii voz na kate- Se vozili delavci. TRIJE USMRČENI V SUNKU BRODOV. New York, 18. marca — Tri o- sebe so bile usmrčene in šest je bi lo telesno poškodovanih ker sta trčila skup dva Ibroda na reki Brod Ithaea je imel vkrcanih več potnikov, kateri so bili pre¬ strašeni vsled dogodilaja, vendar so jih mornarji pomirili. Ithaea je zadobiil veliko luknjo nad vodo in ni bilo nevarnosti, da bi se po¬ topil. Villa obrnil topove na zvezno po - stojanko v puščavi. Huertove predstraže tepene. Villa govori s Huertovim ge¬ neralom. 116 fede¬ ralistov zgine. 149 UPORNIKOV USMRČENIH. Mesto Meksika, 18. marca. 149 upornih vojakov je bilo vstreljeniih v Jojutla. Vojake so gnali iz vojaš¬ nice na morišče po dvanajst sku, - paj. Postavili so jih ob zid in jih postrelili. V marnj kot pol ure je bilo usmrčenih 149 Huertovih vo¬ jakov, ki so se uprli poveljnikom. Oddelek vladi zvestih vojakov je lučal svinec iz pušk v telesa njih prejšnjih tovarišev, kakor hitro so Ibili postavljeni ob zid- Trupla so ležala na kopici ob zidu, in pozneje došli so morali stati na njih im ča¬ kati smrti s puške. Vsa trupla bila so zakopana v skupno jamo. Huer- ta je zaukazal, da se vzdržuje stro¬ ga disciplina. Kdor se ne pokori vsem je vstreljen. Mesto Meksika., 20. marca —- Bojni minister Blanquet je mne¬ nja, da so ustaši usmrtili majorja Arguelles in 116 fluertovih voja¬ kov, katere so vjeli Monelava. Ustaši se vsikdar maščujejo ka¬ darkoli usmrti zvezna vlada ka¬ kega upornika med zveznim vo¬ jaštvom, in majbrže so se mašče¬ vali tudi sedaj radi ustreljenja 149 zveznih vojakov pri Jojutka Ustaši smatrajo upčrne vojake svojim prijateljem, j Bermijillo, Meks., jfl. marca — Severno od Torrepn^V je začela bitka za posest mesta. Villa je sklical vse generale skup, da vda- ri z združeno pestjo ob puščavsko trdnjavo. General Paneho Villa ima oko¬ li 12,000 ustašev pod seboj v pr¬ vih sprijemfcili z zvezno posadko podgeneralom Refugio Velasco je bil Villa zmagovalec. V bitki med predstražami pred Torreonom in med patruljami vstašev je padlo 106 federalistov. Vstaši so zgubi¬ li le 3 mrtve, 7 je pa ranjenih. Fe¬ deralisti so se povsod vmaknili. General Villa je pijan zmage im je Henry Miller je videl petdeset let daleč v bodočnost. Bivši revni mesar je vreden 50 milijo¬ nov. Uslužbuje 10 tisoč delavcev. San Francisco, Cal., 20 marca. IIenry Miller se je pripeljal v A- meriko v medkrovju ko je bil 18 let star. Bil je rojen v Nemčiji, kjer se je izučil mesarstva. Pred šestdesetimi leti imel je majhno mesarijo v San Francisco. Sedaj je 84 let star in je največji fev¬ dalni kralj a m er ihanske ga zapa- da. Njegovo premoženje se ceni na $50,000,000., in 10.000 delav¬ cev ga imenuje — “bos”. Mladi Miller se je s težkočo priklatil čez kontinent v San Francisco. Delal je en čas za me¬ sarja, a kot podjeten Nemec je kmalu začel za se. Ko so ljudje pred polstoletjem divjali na zlata polja, je Miller pokupil vso zemlji šče kolikor je imel denarja. Po¬ sebno vnet je bil za ničvredna zemljišča, ki so bila po ceni. San Francisco je bilo še majhno me¬ sto in kupil je za nizko ceno sto¬ tine lot. Kupil je toliko da je le s težkočo zmagoval davke. Zem¬ ljiške lote je prodal in v petih letih je dobil petkrat in dvajset¬ krat več kot je on plačal. Z vsem denarjem je kupil tedanje pušča¬ ve. Mnogo teh puščav so sedaj najboljša vmetno močena polja. Vseh zemljišč jma toliko, da bi se¬ gla iz San Francisco v New York im polovico nazaj, če bi se' razkosala na farme po 40 akrov in položile ena farma poleg dru¬ ge. Živine ima toliko, da jo ne mo¬ re prešteti. In to vse zato, ker je videl šestdeset let naprej spre¬ membo v Združenih državah. KRVAVE ŠTEVILKE V ZGODOVINI PREMOGARSTVA. STOTINE MOŽ USMRČENIH V JAMAH V LETU 1913. — VLADNO POROČILO KAŽE 425 VEČ UBITIH KOT LETA 1912. — POMANJKLJIVE VARNOSTNE NAPRAVE. telefoniral federalnemu poveljni¬ ku v Torreon, da bo prišel k nje¬ mu k večerji. “Kdo si ti?” upra- šal ga je Huertov general. “Jaz sem pustolovec, kateremu pravijo Francisco Villa”, je odgovoril po¬ veljnik vstašev. “Le pridi kadar boš pripravljen”, je bil odgovor nazaj in telefon je bil obešen. Washington, D. C., 21. marca.— Leto 1913. je bilo bolj smrtonosno za premogarje v Združenih drža¬ vah kot leto 1912. Kakor kaže vla¬ dno poročilo, je bilo lansko leto v premogovnikih 425 oseh več usmr¬ čenih kot predlansko leto. Na vsa¬ ki delavnik v letu 1913 je prišlo dvanajst smrtnih slučajev. Med armado podzemskih delavcev v premogovnikih, .ki je štela lansko leto 728,355 delavcev, je bilo usmr¬ čenih 2,785 oseb, ali skoro štiri na vsakih 1000 delavcev. Leta 1913 je 'bilo uslužbenih šest tisoč več pre- mogarjev kot leta 1912, in izkopali so od 30 do 40 milijonov ton več premoga. Iz tega je torej razvidno, da so se zvišala usmrčemja za prilično 18 odstotkov, med tem ko se je zvišala produkcija premoga le za okoli 8 odstotkov. Vpitje, da se izboljšujejo var - nostne naprave, je torej neuteme¬ ljeno, in te naprave se ne bodo ni¬ kdar izboljšale, dokler bodo pre- mogarji na taki vrvi, kot je nekaj slovenskih, ki verujejo vse sloven¬ skemu republikanskemu agitator¬ ju. Republikanski poslanci so se pokazali vselej pravcati kruteži zo¬ per 'delavstvo, in tudi v preiskavi stavke na Michigan sta republi - -kanca Howell in Switzer kovala družbe v nelbo, stavkarje sta pa pobijala, kolikor je šlo. Dokler bo delavstvo tako slepo, da bo slušalo našemljene prijatelje, ne morejo biti razmere boljše. Odprite torej oči delavci, obrnite hrbet psevdo- voditeljem in denite vašo osodo v reke možem vaše stranke. Zapomnite si pregovor: Kakor boste 'postlali, tako boste ležali. Največ ubitih je bilo v sledečih državah: Pennsvlvania 1227, West Virginia 337, New Meksika 272, Ohio, 165, Illinois 146, Alabama 124, Colorado 108. To so grozne smrti gospodarje¬ nja smrti v jamah premogovnikov. Te pretresljive nesreče se najbrže ne 'dajo odpraviti; vendar je pa znanstvo toliko napredovalo, da jih je mogoče omejiti, to pa le te¬ daj, kadar bodo delavci toliko iz - obraženi in toliko zavedni, da bodo dali vse svoje zadeve stranki v roke. ELEKTRIČNI VOZ UIDE 1 MRTEV. VEČ RANJENIH Gasport, N. Y., 20. marca ■— En mož je bil usmrčen in dvajset ra¬ njenih, tri smrtno, ker ste sunili skup dve kari pocestne železnice pri Wiekwire. Pri Gasport je vstavila kara, ki je vozila v Rochester. Motorman in sprevodnik sta šla v postajo po naročila. Kara je začela na en¬ krat dirjati s polno močjo in pri Wickwire je sunila v karo, ki je vozila proti Buffalo. MESARSKI TRUST MERI LJUDSTVU MESO VZLIC PROSTE OOLNINE JAKO PIČLO. KANIBALI POŽREJO ŠEST UČITELJEV. Sydney, N. S. W., 22. marca — Ljudježrci na severnem delu oto¬ ka Malekula, ki spada v Hebrid- »ko otočje, so umorili in požrli šest domačih učiteljev, ki so bili poslani med nje iz presbiterijan- ske misjonarske postaje na otoku Walla. INOZEMSKA JAJCA NA AMERIŠKIH TRGIH. Chicago, 111., 21. marca. — Uvoz jajc iz Kitajske, Avstralije, Sibi¬ rije in Avstrije je povzročil, da je cena jajcem padla. Odkar se je odpravila colnina, je padla cena jajcem vsled importacije toliko, da so postala jejca zopet glavni zaju- trek Amerikanca. OGENJ IN NASILJE OROŽJE SUFRAGETK. Birmingham, Anglija, 18. marca. Sufragetke so vpepelile devet že¬ lezniških vozov, ki so bili polni blaga. Okoli pogorišča pustile so mnogo svojih časnikov. Ko so prišli včeraj ljudje k ma¬ ši v škofovo cerkev, so našli vso cerkev polno napisov v barvah: “Votes for Women!” (Volilno pravico za ženske”). Niti en če¬ velj prostora, izvzemši oltar, ni bil brez napisa. Glasgow, 17. marca. •— Množica sufragetk je vstala med bogoslu¬ žjem v tukajšnji škofovi cerkvi in so glasno molile, da naj bi Big re¬ šil ječe njih voditeljice, posebno Emmeliine Pankhurst. London, 17. marca. Med petjem kraljevske himne v nekem tukaj¬ šnjem gledališču so obsule sufra¬ getke iz galerije kralja in kraljico s sufragetsko literaturo. Istočasno je vstala s sedeža neka sufragetka in je začela govoriti o vječenju Mrs. Pankhurst, a predno je do¬ bro začela jo je odpeljal detektiv. 9000 ŽENSK SE ZDRUŽI V DELAVSKO UNIJO. Denver, Colo., 18. marca. Devet tisoč ženstva se je združilo v de¬ lavsko uinijo in bodo delovale na to, da se izvoli unijonaše ali pri¬ jatelje unijonizma v zakonodaj - stvo in v kongres. Večina ženstva so žene in hčere stavkarje v. Pre¬ rokuje se, da bo v dveh mesecih v tej organizaciji 20,000 žensk. NEMŠKI ZRAKOPLOVEC V RUSKI JEČI. Berolin, 17. marca. — Hans Ber- liner, nemški eronaut, je bil vje- čen v Kirgišansk, Rusija, ker je na sumu vohunstva. Kirgišansk je v uralskih gorah, ■kjer se je vstavil zrakoplov, ki se je dvignil ž njim in dvema potni - koma v Bitterfield, Nemčija. Le¬ teli so 1863 milj daleč. Iz prijaznosti “Duluth News Tribune”. OGENJ JE UNIČIL VELIKO POSLOPJE. Kenosha, Wis., 18. marca. Ogenj je razdejal poslopje Pettit Malting družbe. Škode je okoli $150,000. — Štirideset družin, ki so živele blizu prizadetega poslopja, se je moralo umakniti začasno iz hiš. TRIJE ZGORIJO V POŽARU HOTELA. Brechin, Ont., Can., 18. marca. Tri osebe so 'danes zgubile življe¬ nje v požaru Brechin hotela, ki je bil povsem vpepeljen. Zgoreli ste dve ženski in en fant. PARNIK NA SKALAH PRI NOVA SCOTL IIalifax, N. S., 18..marca. — P nik City of Sidney je zavozil < skale pri New Foundland. Na p; niku je Ibilo več potnikov, kate so vzeli na krov drugi parniki, so prišli na pomoč. 2 NARODNI VESTNI/K k SLOVENSKO KATOLIŠKO PODP. DRUŠTVO ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa. I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Springa, VVvoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. Tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St., Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORNIC, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ. Box 705, Conemaugh, Pa III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik- MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas. I porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas. II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 11%, Bridgeport, O. I upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135. Broughton, Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Bos 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK”. C0L0RAD0. Aninas vorks —- Nekdo je vbil tukaj rojaka Jakoba Hočevarja, ■> sled česar so zaprli štiri Sloven¬ ce, kateri so na sumu, da so pov¬ zročili čin, vendar so pa mogoče nedolžni. Ranjki' je 'bil 46 let Star in je 'bil rojen v Podlogu pri Veli¬ kih Laščah. Zapušča tukaj bra¬ ta, nečaka in nečakinjo. ILLINOIS. Joliet 111. — Vlomili so neznani uzmoviči v mesnico g. Jos. Sitar¬ ja, 801 N. Chicago st. kjer so po¬ skusili razbiti varnostno blagajno, pa se jim ni posrečilo. Vendar so odnesli suhega mesa, gnjati in klobas za kakih $15. Predrzni so bili tako, da so v mesnici prižgali vse luči, ki so še gorele zjutraj, ko je lastnik odprl mesnico. Rockdale — Tukaj je umrl ro¬ jak Alojzij Piškur, star 45 let, bivši gostilničar. Zapušča žalujo¬ čo ženo in več otrok. Bil je elan društva sv. Trije Kralji št. 98, K. S. K. J. Pokoj njemu! KANSAS. Skidmore — Umrl je Jože Zajc j.a želodčno boleznijo. Bil je član društva sv.. Barbare s sedežem v Forest City, Pa. Počivaj mirno v tujini! MICHIGAN. Calumet — Umrl je tukaj v bol¬ nišnici vsied operacije rojak Pa¬ vel Lavrenčič, rodnim iz Vrha na Kranjskem. Pogreba se je udele¬ žilo velikansko število njegovih zvestih tovarišev štrajkarjev. Za¬ pušča žalujočo ženo in nedorasle otroke. Pokoj značajnemu delav¬ cu in možu; njegovi družini pa odkritosrčno sožalje! MINNESOTA. Duluth — Predsednik 'Wilson je imenoval Viljem A. Mc Ewen-a poštarjem v Duluth. Nastopil bo svojo službo dne 1. julija: če seda¬ nji poštar A. P. Cook ne odstopi preje. Plača znaša $4300., na leto. Mr. Mc Ewen je urednik delav¬ skega časnika “Lalbor World”, ki je glasilo unijonizma. Bil je sikozi več let tajnik State Labor Federa tion. — Vodovod iz New Dulutha 'bo najbrže podaljšan letos do Ga-ry Stroški bodo znašali $22,000. — Predno se bo z delom pričelo, mo¬ rajo prebivalci v Gary jamčiti, da bodo prispevali v mestno blagaj¬ no $1760. — na leto v vodovodni sklad. Kanalizacija (sevver) se najbrže ne bo zgradila letos v Gary. Trgovski klubi mesta name¬ ravajo leta 1915 prirediti velika i- sko slavlje povodom otvoritve ogromne jeklarne. — Zadnjo soboto po noči so v- lomili tatovi v draguljodno D. A. Miller na 217 Superior Stret in odnesli so za $1500. — dragulj ad Vsa policija je na nogah, a do- sihmal še niso izsledili ničesar. V našem uradu so se 'Zglasili: Rojak Mohor Mladič iz Chicag; na poti na Range po kupčij skl h opravkih. Hrvatski rojak F. Mede, zastop¬ nik “Hr.vatske Slobode”, Calu¬ met, Mich., gre na Range. Rojak Jo.e Francel, gostilničar, Eveleth, Mitm. Aurora — Zanimivi prizor, ki se je odigral pri nas 16. marca 1914 kaže v kako barbarski pole¬ miki še živimo v dvajsetem stole¬ tni. Neki poljski hlop bil je vje- čen radi pijanosti. Živinska are¬ tacija se je pripetila na glavni ulici mesteca Aurora. 1 logi dela¬ vec bil je toliko vinjen, da je bil nekoliko dobre volje.-Vesel, da je prebil dolgo trdo zimo, jc veseli plačilni dan zadnje sobote roz¬ ge i nekoliko njegove živce. To¬ da službojoei organ postave moral je imeti 'že nekoliko piko na njega. Policijski krepelec jc pričel svoje d'do po glavi ubogega trpina, to¬ da koščena in žuljeva roka zgara¬ nega delavca poka ralu je, da je močnejša kakor policijsko krepel¬ ce. Vrgel je moža pravice s tako sigurnostjo, da je vstalo nekaj dlake zimskega kožuha na trdih tleh. Radovedno občinstvo so je 'zlhralo na hodiiščih in opazovalo nečloveški prizor. Na pomoč poli¬ cistu .prišel je stari penzionirani policaj in še trije drugi. Ta peteri¬ ca pričela je obdelovati ubogega Polaka tako, 'da se je navzoče ob¬ činstvo zgražalo in dalo duška svojemu nezadovoljstvu. Razne psovke so izbruhnile izmed množi¬ ce ; Penzionirani policaj zmuzal se je močnemu mladeniču pod no¬ ge in ga podrl na trdi cementni tlak. Telebnil je z ulbogo glavo ta¬ ko močno, da se je čul udarec na drugi strani ceste prav razločno Nato se je skopali ta rezerve “'kiv stuš” nesrečnežu, ki je ležal na tleh, s svojimi rokami za vrat in ga davil toliko časa, da je zgubil zavest. Krepelce mlatilo je vedno neprenehoma svojo zvišeno him¬ no. Med glasnimi protesti odne¬ sli so z vso častjo nesrečneža v va¬ ško ječo. Za vsako nogo in istota- ko za vsako roko so takorekoč vle¬ kli nesrečnega kakor v mesnico. Peti, ki ni mogel dobiti drugega v roke, vlekel je nesrečneža za. la- lase celo pot. Talko je usmiljenje od ljudi, Ikateri se plačuje iz žu¬ ljev producentov. Mesto,, da bi ne¬ srečnega ulklienili na rokah in ga tako odgnali nemoteno dalje svo¬ jim potom, se ga bije in tepe huj¬ še kakor nemo, živino. Zavedni Aurorčani spremili so nesrečneža do ječe, da se ni več smelo postopati nečloveško s are- tovamcem. H. E. M. — Frank žagar, slovenski kro¬ jač, v Chisholm, Minn., priporoča se vsem rojakom, kateri hočejo imeti po meri izdelano obleko. V delavnici imam tri krojače ter iz¬ delujem obleke po najnovejšem kroju. Čistim in gladim moške in ženske obleke po nizki ceni. V pro¬ dajalni imam veliko zalogo vsako¬ vrstnih moških oprav. Svoji k svo¬ jim. Podpirajte svoje! Zakaj? Zato ker v vsaki sili ali zadregi se najprvo obrnemo k svojim prijateljem za pomoč, ne pa k tujcu. Toraj kupujte vaše grocerijsko blago pri Pesavento & Stonič. Zakaj ? Zato ker to je ena najboljših in največjih slovenskih trgovin tu¬ kaj na Chisholm. Zakaj ? Zato ker vedno držimo sveže blago po kolikor mogoče nizkih cenah. Pridite in prepričajte se. Mi bo¬ mo vedno skušali postreči vam ko- : kor najbolj mogoče dobro in za¬ dovoljno. Pesevanto & Stonich 114 Glav¬ na cesta na spodnjem delu mesta. (Advr.) Ely — Tukaj zborujejo delega¬ ti S. H. Z. Kak ducat je pravcatih zagriznjenih slkebov, iki' se ne upa¬ jo pogledati poštenemu delavcu v obraz. Sram vas bo'R. V MONTANA. Anaconda. — Tuikaj je umrl ro¬ jak John Franlkovich, rodom iz Nove Lipe pri Vinici na Dolenj¬ skem. Bil je član društva sv. Jože¬ fa št. 43 K. S. K. J., katero mu je priredilo lep pogreb. Zapušča v stari domovini žalujočo soprogo in štiri nedorasle otročiče. OHIO. Cleveland. — Danes dne 23. marca je v Cleveland, O. začetek konvencije 'S. D. Z., ki jie najmlaj- ša zavarovalna bratska organizaci¬ ja v Ameriki. Narodni Vestnik po¬ zdravlja cenjene delegate in dele- gatinje te'r jim želi ves uspeh. WY0MING. Sublet. — Tuikaj sta bila usmr¬ čena dva zavedna naša rojaka, Ma teivž Golob in Jakob Štiglic. Ro¬ jak Štiglic je prišel k nam na o- bislk in zvečer ga je spremljal ro¬ jak Golob po železniškem tiru do¬ mov. Vjeli so ju vozovi naloženi s premogom, prišla sta pod nje in bi la sta na mestu mrtva. Štiglic je rodom iz Rečice na Štajerskem in Golob je iz sosedne vasi Prihova na Štajerskem. Štiglic zapušča tu¬ kaj žalujočo ženo. Bil je član društ Vva št. 109. S. 'S. P. Z. Golob je bil predsednik društva Marija Danica št. 38, J. 'S. K. J. Zapušča v Ame¬ riki enega brata in dve sestri. Po¬ greb se je vršil z veliko Udeležbo sledečih društev: Društvo sv. Barbare št. 40, št. 26, S. N. P. J., št. 23 J. S. K. J., št. 94 K. S.K. J. št. 27 J. S. K. J., št. 109 S. S. P. Z. ,društvo sv. Barbare št. 2 1 in Štajerski bratje N. II. Z. Blag jima spomin! VPRAŠANJA IN ODGOVORI. F. P. , Rock Springs, Wyo. -- Seveda. Vi ste sedaj v Ameriki in samoumevno je, da ste prestali bi¬ ti odbornik posojilnice. V vaših pravilih imate gotovo odpovedno dobo. Kadar ta doba poteče. Vam morajo vrniti denar, katerega ste vplačali za deleže, če ste jih odpo¬ vedali kakor predpisujejo \ aša -ravila. Ako tega ne stori m.sojil- uica. obrnite so ::a 'LVavnera prav Mka istega okr<»>.j*i, »■ jer je sod:-/, lončne posojil i' o Zdravi! M. Z. Aurora, Mi..n. Kar s.- tiče unije dobiste pravila od W. F of M., katera je edina rudarska zveza v Ameriki. Ako pišete na Western Federation of Miners, Railroad Bldg, Dernver, Colo. Vprašajte ro¬ jaka V. Mikulich za svet. Kar se tiče dopisov so vsi ne¬ osebni dopisi dobrodošli. Pozdrav¬ ljeni ! M. P. Lake Front, Sašk., Can.~ Bušel je večji kot kranjski mernik Mernik krompirja tehta 24 kg. a- li 53 funtov: ravno tako mernik pšenice. Bušel krompirja pa tehta 60 funtov in isto tudi 'buše'1 pšeni¬ ce. Obilo vspeha na farmi! IŠČEM rojaka Frank Jagr-ja. Pred enim letom se je nahajal na Keevvatin, Minn. Poročati mu imam nekaj posebno važnega. Prosim cenjene rojake, da mi pošljejo naslov, če kdo zanj ve, ali naj se pa sam javi. Ignac Hochevar, P. O. Box 83, Aurora, Minn. (19-23) KJE JE? Podpisani bi rad zvedel, kje se nahaja Martin Šuštarič. Bil je pri meni na hrani še leta 1912 in ko je šel od mene, mi je ostal dolžan $40.95. Zatorej prosim cenjene ro¬ jake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi blagovoli naznaniti, za kar bo¬ dem hvaležen. — Joseph Ule, Box 257, Chisholm, Minn. (12-23-14) KJE JE? Rad bi zvedel za prijatelja John Volčič, imam mu poročati važnosti radi dela tu na Marianni. Prosim rojake širom Amerike, če kdo ve za njegov sedanji naslov, naj mi blagovoli istega naznaniti, ali naj se pa sam zglasi. — Avgust Korač, Box 311, Marianna, Wash’n Co., Penna. (12-23-14) OPOMIN. Ker sem namenjena odpotovati v stari kraj prihodnje poletje 'n ne vem, ali se kedaj več vrnem ali ne, zatorej tem potom opominjam vse one, ki mi kaj dolgujejo, da poravnajo svoj dolg v kratkem času, ker drugače bom primorana jih postavnim potom primorati to storiti. Virginia, Minn., 10. jap. 1914. Antonija Trampush. (12-22-14) Ljudje, ki poznajo dobri tobak, kadijo Havana eigare. Poskusite cigaro S. N. P. J. ki je najboljša cigara na Range. Varos in Iby so tudi dobre ci - re. Vse te izdeluje LOUIS TILLMAN Aurora , Minn. IŠČEM PARTNERJA za svojo trgovino v slovenski far- merski naselbini Greaney. Zmožen mora biti tudi voditi pošto. Prodajam tudi zemljišča. PATT GREANEY, P. O. Greaney, Mi n n. American Exohange Bank' VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence In Hrvate v mesto. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo vozna liste. 3j 0 obresti od vlog. PREMOfi IN DRVA dobite pri NELSON S LINDGREN Coal, Wood and Heavy Teaming EVELETH, MINN. Dober premog, poštena mera in vaga. Prinas dobite tudi voznika. Slovenski volilci na Ely| Vljudno se Vam priporočam za urad ga blagajnika na dan volitve dne 7. a Pl -jj H* tavljam Vam, da bodem dal temu urad ^ boljše zmožnosti. u p Občeval sem z Vami že več let m ^ zaposlen pri First State Bank pod v ' a ši r ’ Geo. L. Brozichem, kateri je dosedaj 0 p^ mestnega blagajnika, za kateri urad iaz j didiram, ker se je Mr. Brozich temu urad^ dal. Če bodem izvoljen, bo moja skrb d° interesom Slovencev, s katerimi sem vedno zvezi. ~‘ ,VJ v o) Prosim torej, stojte mi na strani n, j litve dne 7. aprila. ** V,, Arthur Toms (R 0 [ )c Na dan volitve VOLITE ZA MAJORJA KANDIDATA John A. Harri, Jaz podpisani kandidiram za mestnega 11 to .rltoz-to.-. *^v.to„„„ X 1 . . joraj in^se vljudno priporočam slovenskim v 0 cem Obljubljam, da če bodem izvoljen, da kZ vporabil vse moči za koristi mesta in prebival % Jaz sem popolnoma neodvisen in bom skrbel 'č dobi vsak svoje pravice. Če torej želite pošteno in nepristransko admi¬ nistracijo v našem mestu, pomagajte mi na danv- litve. Naklonjenost Slovencev bodem vedno ceniti. znal John A. Harri, , f f 1 -, l 8 rP a lufat st P n* L z« , ta 7 ;feV. /e V S* v izp ; K?* S. ** ICio^c iz 1 *'■ obd fllze ,-il zal fejiSgrs 23* £ na cesaLF aišče uvidel' > i«* *5 So ua 4 leta tez rr Kneffl 111 »»Ur. gstuika Nižje podpisani se vljudno priporočam slove:., skim volilcem na Ely, da podpirajo na dan volitve, dna 7. aprila mojo kandidaturo za Mirovnega sodnika (MUNICIPAL JUDGE) Jaz b^am med Vami že več let, in zagotav¬ ljam Vas, če bom izvoljen, da bodem rabil moj urad absolutno pravično in v obrambo delavski’ slojev. Prosim Vas torej Vaše naklonjenosti in gla¬ sov na dan volitve. John Schaefer. | nožar |T 0 ja poses F' rfkone je ^ 1 X Zlatem pol gorelo pri P« C Novaka. Škode njfo poškodoval si ^oVvLju-bljar £ Ivan Žižek- St , v peljal mnn J priletela h stroji pn tvarina v levo < ^ bode moral os: travniški oskrbi. V prepiru -doima u i v Ljubljani z loj tiaril posestnik Iva |kn> ‘er jo težko teli [. Poklicali so zdi- obvezal ter je o-s taaei oskrbi. Konjski tat Figer jSotjn na Hrvatskei panjski tat Figer, ki fc;rrske in -hrvatsi iščejo, (prignal ^ je na posestvu Ki K ne sejem. Listka vola nekomu zeli ***• Kupec, 'kateren ^ čud-no zdelo, 1 "rožnika, pred !] E " r naglo bežal, k er se na oroži Hapeadij Grocerijska trgovina v kraju, kjer dela v p - 0- lici nad 500 Slovencev m Hrvatov, n 11 ' za Slovenca ali Hrvata je jako dobra. n°°. f zaradi slabega zdravja. Kdor želi kupiti naj- zglasi pri MATT. VIDAS, Box 107, Brnabik- Minnesota. . j ^ je orožn ^anka v smrt * V da pri Zatii ^23-febru: ‘ ul ' ar U Ivanu f" - ent Vidu T ■ ioinljen 0 r p a '?° ter v sobi kt0 “- 0 r 0 iz rožnika ,, °1 drugi d- 1 st °rileib : istelir.o - at 'lic-m r' Dol »a, rij«- S* odtfe “lena - ri Pastel krožni ■ OSA Je Pri vir ;v ila Ji2( e 8 a f ai SS:? M. ČpO Bun' 1 ' 1 ' 1 Fitger Brewing C°’ ?° stal S''v* l> % eret 0 V kf,i riaed ši ^ zn v he V4a? al 'ir ° b toil • 11 ka •M a T ; W,t! ' b iia T Duluth - Minn. 0 eti ro Vtčlna slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v cah varjeno Iz pristnih snovij. sodčkih i# Josip Geržin zastopnik za ELY, 'ki,'C 4 ip v l'o-t J-' St ^ Orl >lla ; v al a dv f NAROD NI VES T NI K 9 23. 1914. , ne ga tna. klrir > volil. \ Um Hvalcev skrbel, da lsko admi- n a dan vo- vedno znal larri, čam sloven- dan volitve, lika , in zagotav- m rabil moj bo delavskih »nosti in i 1 ' tiaeler- | Iz stare domovine. 1 kranjsko. tra kazen. Tukajšnji prisilje ° S \Iojzij Kopriuinik 47 let star, n eC I r j Fani na Koroškem do- iz be po poiklieu pek, je bil zaradi iua ’ J h dejanj opetovano kaano- raZ ' ker je delomrzen, ima pose- VaQ ’ .trak pred P risiln0 > v kateri 1,en , e p ar krat nahajal. Posrečilo Sl ' Z „ j e že enkrat se rešiti prisil- Sl> delavnice na ta način, da je si- Iie Ural blaznost, a ker je po sta- "• U m rvadi zašel zopet na kriva po- rl s0 ga zopet nazaj vtaknili. Si- ta ’, je mislil, da ga bodo koncem retelSeBega leta izpustili, ker se P „i posrečilo, si je izmislil nekaj vega- če ravno ni bil prijatelj D0 »vedi, se je le enkrat zglasil za a ko mu je duhovnik spo v 10 opravilo, td položiti hostjo na jezik, mu a - e obdolženec iz roke izbil in J r j tem napravil zaničljiv obraz. Zopet je začel simulirati blaznost, a sedaj z manjšo spretnotjo in sre kakor prvikrat, kajti pri zdrav i je igral slabo svo¬ jski preiskav vlogo, pa tudi nasproti pa zrn- in so jetnikom je pokazal s le ko- bra,P'^ P te«n , . ,rojem vedenjem, da 'igra medijo. Misleč, da bode pokazal le resni normalen, je izustil žalji¬ ve besede na cesarja. Iz vsega te¬ ga je sodišče uvidelo, da je pre¬ frigan in drzen človek, zato ga je obsodilo na 4 leta težke ječe. Požar. V Rnežini pri Črnomlju je požar uničil vsa gospodarska poslopja posestnika Janeza Hude- Ije. Bržkone je užgala zlobna Do¬ ka. _ V Zlatem polju pri Luko¬ vici je gorelo pri posestniku Lov¬ rencu Novaku. Škode je 4000 K. Oko poškodoval si je na južnem kolodvoru v Ljubljani pomožni de lavec Ivan Žižek. Stal je ob pro¬ gi, ko je peljal mimo vlak in mn je priletela iz strojnega dimnika neka tvarina v levo oko. Poškodo¬ vale« 'bode moral ostati dalj časa v zdravniški Oskrbi. V prepiru doma na Ižanski ce¬ sti v Ljubljani z lopato po glavi udaril posestnik Ivan Šare svojo ženo ter jo težko telesno poškodo¬ val. Poklicali so zdravnika, da jo »je obvezal ter je ostala potem .v domači oskrbi. Konjski tat Figer ustreljen. V Kozju na 'Hrvatskem je prosluli konjski tat Figer, ki ga kranjske, štajerske in hrvatske oblasti že dolgo iščejo, prignal par volov, ki ju je na posestvu Krajačiča ukra¬ del, ne sejem. Listka ni imel in ho tel vola nekomu zelo po ceni pro¬ dati. Kupec, 'kateremu se je to se¬ veda čudno zdelo, je zato pokli¬ cal orožnika, pred katerim pa je figer naglo bežal, ko ga je zagle¬ dal. Ker se na orožnikov poziv ni ustavil, ga je orožnik ustrelil. Orožnika v smrtni nevarnosti. Iz Št. Vida pri Zatični se nam po- ioča: Dne 23. februarja je bilo pri gostilničarju Ivanu Kikelju v Do 11 pri Šent Vidu pri Zatični po¬ noči vlomljeno. Tatovi so vlomi- i okno ter v sobi iz omare ukradli ... krom Orožnika Černič in Bo- ? lc s * a k°j drugi dan poizvedova¬ nj Po storilcih in aretirala nekega nste-lica iz 'Doba, čigar čevlji so ! e V) em ali z odtiski vlomilčevih Pri Kastelicu niso našli . enar j. a Orožniki so bili prepiri aai ’ da J e pri vlomu sodelovalo e oseb, zato so pridno nadaljeva Poizvedbe. Dne 26. februarja sta j n a nekega fanta, ki je strah žc ivnf Ce ^ emu °kraju in večkrat f. .' kaznovan zaradi tatvine. Ta kotel 1>atlC ® trus ‘ Kurjačev, se je je h i raVll ° Z vlak om odpeljati, ko ppjA Zasa čen. Orožnika sta fanta ( ]j| j^ . V Va ' s Podborst, ker je tr ‘"val' 'Vi 6 T no ® vloma tam preno- kov * 6t ^ tem ’ k° J e eden orožni- j e dr Zaostal za kakih 200 korakov nu. p U /» ‘T^ovaliea peljal k župa- retnvr dS1 v d0 ll . eke °š ra i e > i e a ’ Mu \r C 2 in tekel proti go- se : raz dalji kakih sto korakov tVLv 1 ™ iz revolverja ustre- Ustreiij r0ZI1 'k a ‘ Tudi orožnika sta tisti J 1 ’ , a kila s ta izmučena in gibi] v' 0g a zade Ii- Vlomilec je iz- (l - • ^ 0;,du - Orožnika sta še tisti htnimf edda rlonulčevega kom- 8 111 " a oddala sodišču. O- aivea Glavač Lenart in Sajovec Blaž sta izsreljavala skale z dina¬ mitom. Pri tem pa sta, kakor se splošno sodi, na neko nekaj dni sta ro duplino, iz katere baje ni bil di¬ namit popolnoma izstreljen ter on di zopet naprej vrtala. Naenkrat pa se je užgal dozdevno prej osta¬ li ‘kos dinamita ter obadva delavca vrgel kake štiri metre visoko v zrak. Dela/vee Glavač, ki zapušča vdovo in sedem nepreskrbljenih o- trok, je ostal na licu mesta mrtev in ves razmesarjen. Drugi delavec Sajovec je sicer še ostal živ, toda tudi ta je zelo poškodovan. Zlom¬ ljena mu je ena roka in poškodo¬ vane ima oči, da ne bo nikdar več videl. Koliko nesreč se zgodi vsled neprevidnosti pri uporabljanju di narnita. Žalostna smrt na cesti. Iz Nove¬ ga mesta se poroča: Te dni smo bili priča žalostnemu dogodku in sicer dvakrat žalostnem Neka rev¬ na sinrtnobolna ženska iz Smuke (v kočevskih hribih) se je pripe¬ ljala s svojim štiri mesece starim otrobom do vasi Brod pri Novelu mestu. Bila je namenjena v novo¬ meško žensko bolnišnico. Kar sre¬ di ceste začuti se ji bližati belo že¬ no -— smrt. Z onemoglim glasom zavpije: dajte mi luč! Umiram! 'Prinesli so ji svečo, nakar je res takoj umrla. Otroka od prsi mr¬ tve matere so odpeljali v bolnišni¬ co, od kjer so ga pa drugi dan zo¬ pet poslali naizaj, ker je bil otrok zdrav in ga je mati vzela seboj le da bi ga dojila. Mrtvo mater pa so prepeljali v šmihelsko mrtvaš¬ nico, ter so jo Ibaje takoj drugi dan pokopali. Ampak pokopali so jo brez cerkvenega zvonenja, brez vsega kot crknjeno žival. Ženska je bila namreč silno revna, za ta ke kristjane pa rimsko - katoliška vera, oziroma njena cerkev nima blagoslova, ne zvonenja. Pa tudi en dan popreje se mora spraviti v zemljo kot drugi, ki so kaj de¬ narja zapustili. Drugi dan pa je v tisti fari nekdo umrl. O ka¬ ko so mu z vsemi štirimi zvonili! Ja, denar, ta je tudi čez vero go¬ spodar ! Umrli so y gah T Sta kila noč in dan na no- iniioe a Sta nevarne vlo- vj, n esreča v Zagorju ob Sa- Utv a!° boto d 'ne 28 . feb. okrog 10 v Ljubljani: Josip K a gnus, Kranjske hranilnice blagaj¬ nik v pokoju, 72 let. Fritz, bivša delavka hiralka, 73 let. — Antonija Demšar, žena u- snjarskega pomočnika, 56 let. — Mihael Mauser, delavec-hiralec, 72 let. — Filip Jakob Fajdiga, tr¬ govec s pohištvom in hišni posest¬ nik, 63 let. — Fran Krajner, že¬ lezniški uslužbenec v pokoju, 84 let — Neža Kuštrin, finančne str a že respieijenta vdova, 61 let. — Ignacij Pogačnik, poljski dninar, 49 let. Ogenj. Dne 24. m. m. zvečer je do tal pogorelo gospodarsko po¬ slopje Iv. Hudelje v Knežini, ob¬ čina Dragatuš. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen. Obesil se je v Podhruški posest nikov sin Anton Uramker in zapu stil vdovo z 9 mesečnim detetom. Bivši romunski ministrski pred¬ sednik Majorescu v Ljubljani. Pri peljal se je v Ljubljano s soprogo in dvema nečakinjama. Ložira v hotelu Union. Sanje Pavlihe II. pred .okrož- i->i sodiščem v No . cm mestu. Dva nova dogodka. V Onšni vasi pri Trebnjem je bil porojen Pavlihov naslednik A. Zore, v zadnjem času usnjarski vajenec pri nekem trgov cu z usnjem v Mokronogu. Pove¬ dati, zakaj je tega nepridiprav fanta, sima umobolne pobiralke cunj in kosti celo neka javna o- blast sodišču zaznamovala kot no¬ vega kranjskega Pavliho, to bi šlo predaleč. Za enkrat 'bodi omenjen le drugi dogodek, namreč, da so se sanje tega novega 'Pavlihe upo¬ rabile zanj obtežilne “okolnost- :ne” priče pred kazenskim sodiš¬ čem. To je prišlo tako - le: Neki trgovec z usnjeni v Mokronogu je zgolj L usmiljenja, za vse neum¬ nosti zrelega ptička sprejel v hišo kot vajenca, da iz njega naredi po štenega človeka. Pa kako se je o- pekel ! Kmalu ko je Zore prišel v hišo so opazili, da kokoši vedno ’• meso — Pavliha II. manj j^jc . boljšim jedilom nagnem želodec je poskrbel, da se domači niso preob- . Tir moleča narase veli- čki bankovcev do 14.000 K. Bral je nekje nauk o enakopravnosti članov človeške družbe in Sklonil ga praktično izvrševati. Da njego¬ vo socijaluo naziranje ne pride pre hitro na dan, je svoj načrt jako previdno izrabljal. Ni vzel naen¬ krat večjih bankovcev, zadovoljil ■se je z manjšimi zneski. 'Pri toli¬ kem denarju, kdo bi na malenkos¬ ti prišel? Začel je dobro živeti in staviti v lotrijo. Ker je semtertja kaj mallega zadel, je svoj načrt o “enakopravnosti” tem brezskrbne je nadaljeval. Bhrantal je tudi e li¬ rami od vrednosti od ene k več¬ jem do dveh kron. Vzbudila pa se uta je tudi želja po boljših — zla¬ tih urah. Naročil si je bil cenike in iz njih izbral najboljše stvari. Zato pa je bilo treba že več‘denar- ja. To hrepenenje pa ga je zapelja lo predaleč od pota dosedanje pra¬ kse previdnosti. Ko je mojster i- mel nekoč v miznim zopet za več tisoč lepo zloženih 'bankovcev, jih je kar za 400 K olajšal. Pa tudi to jako previdno. Mojster je bil namreč opazil, da mu račun z nje¬ govimi bankovci ne “Štirna”. Pri natančnejši reviziji je bil zapazil, da manjka bankovec za dvajset kron. Zato je v drugič zložene kup čke previdneje razvrstil. Zato je Zore tudi iz previdnosti bankovce raje vizel pri sredi, nego kar od vr¬ ha. Kdo v hiši bi bil tak duh, da bi iz zaprte miznice brez sledu o- lajšaval gospodarjevo blagajno? Odgovor je obvisel na Zoretu. Prijeli so ga in fant se je vdal. Pa samo za dvajset kron, glede kate¬ rih ga pravzaprav niso prijeli, ker gospodar sam ni 'bil prav go¬ tov, ali so mu bile okradene ali se je pri štetju zmotil.. Dvajset kron sem vzel, več pa ne, tako go¬ tovo, kot- tukaj stojim. Prišli pa so mu na sled, da je svoje sorod¬ nike oskrboval z usnjem brez go¬ spodarjevega dovoljenja. Kako si prišel v miznico so ga vprašali? Ključ sem našel na njivi, pa sem ga opilil, da je brez zapreke od¬ prl. Komaj pa so ptička vtaknili v Metko, glej, se je že premislil, u- maiknil je svoje priznanje tudi glede 20 K ter sodniku rekel, da je to priznal v šali, da bo imel mir. Tej šali 'seveda ni hinče verjel, pa so ga iz Mokronoga poslali v pre- izkovalni zapor novomeškega o- kroižnega sodišča. Neko noč je i- mel ta hude sanje. Razložil je glasno vse, kako je bilo s tistimi zapeljivimi kupčki na tisoče denar Josipinajja p e preglasne sanje je slišal to¬ variš v isti celici in jih javil, da so prišle na prava ušesa. Pri glav¬ ni razpravi se je k obremenilnim okolnostim vpoštevalo tudi' te čud¬ ne sanje. Fant je sicer do zadnje¬ ga tajil, da bi bil sploh kak denar ukradel, ali že račun . njegovih skromnih dohodkov s precej de¬ belimi izdatki se ni vjemal. So¬ dišče se je po vseh okolnostih pre¬ pričalo’, da je Zore za najmanj za 425 K olajšal svojega gospodar j : a in ga je poslalo v Maribor na 8 mesečno .pokoro. *aht. do I>old'E Birolla velika nesreča, Mor«.! "L. e 8e J e dogodila v kam ki evala dve človeški žrtvi. De | ga. Ležali so jedli z jajci. Iz malega narase 'L Z ore je kmalu pogruntal, da ma njegov gospodar veliko odveč denarja v pisalni mizi sliranjene- tam lepo zloženi kup- ŠTAJERSKO. Čudno darilo. K mežnarju in krojaču v vasi Allerheiligen pri Judenburgu je prinesla neznana, slovenski govoreča ženska neko škatljo. Ko se je odstranila je mož nar pogledal v škatljo in našel tam okoli 5 mesecev starega em- brija (nerazvitega pred časom po¬ rojenega otroka). V Pivoli pri Hočah so bili pri občinskih volitvah izvoljeni slo¬ venski kandidati. Štajercijanci ni¬ so imeli kljub precejšni agitaciji posebnega uspeha. V Pobrežu pri Mariboru je u- kradla posesniku Ločinšku njego¬ va gospodinja Marija Matella 280 kron v gotovini in izginila. PRIMORSKO. Na pomiku “Frigito” Avstro- Americane, so 'padli trije delavci z nekega trama več metrov globo¬ ko. Vsi trije so smrtno nevarno po¬ škodovani. Iz Trsta poročajo, da se je ustre lil tamkaj 23 letni topničar 4. top- ničarskega polka Andrej Barta. Aretirali so v Trstu nekega Mario Mankisicha, ker je poneve¬ ril svojemu gospodarju več blaga, katerega je prodal denar pa potro¬ šil. Pri Gradežu so našli neznane¬ ga utopljenca, ki je bil že najmanj pet dni v vodi. Perilo je imel za¬ znamovano s črkami J. P. Ti dve črki ste tudi na denarnici, v kate¬ ri so našli 574 K denarja. Pod Kostanjevico v Gorici v uli¬ ci Tončič je skoro popolnoma zgo¬ rela liiša žel. strojevodje A. Le- vienika. Ogenj je nastal v dimni¬ ku, kjer se je vnel neki leseni tram. Škoda je velika. Tatica. V Trstu so aretirali 25 letno zasebno uradnico Luizo Ghi- dini iz Ljubljane, ker 'je ukradla svojli delodajalki hranilno knjiži¬ co za 130 K, en bankovec za 20 K in več finega perila. Iskali so jo že delj' časa. V bližini Miramara so našli mr¬ tvo 25 do 30 let staro dekle, ki je bržkotne hišina. Do sedaj je še ni¬ so spoznali. Tudi vzrok smrti še ui znan. Aretirali so v Trstu kaznilniške- ga veterana Antona Podržaja, ki je prišel ravno iz zapora, ker je ukradel v neki gostilni gostilni¬ čarju med igro bankovec za 10 K. Srčna kap je zadela v Trotu po morskega kurjača Nikolaja Pegu- ja. Ponarejeni petkromski tolarji zopet krožijo v precejšnem števi¬ lu po Trstu. Tolarji so sicer jako dobro ponarejeni, so pa vdiko laž¬ ji in nimajo pravega cvetlica. V Trstu na ulici Fabič Severo je zadela med potjo 19 letno Emo VarnerijeVo lcroglja v desno roko. Zdravnik ji je lcrogljo potegnil iz roke in dognal, da je krogljica iz Flobert puške. Otroci so streljali v nekem vrtu in krogljica je prele- letela ograjo. Samoumor vojakov. V Gorici se je ustrelil v vojašnici infanterist deželne hrambe Peter Pelko, ki je ■služil pri 9. stotniji. Vzrok samo- umora še ni znan. — V Pulju se je ustrelil v službi 23 letni infan¬ terist 5. pešpolka Gabriel Rubic- zek. Vzrok samomora še ni znan. Umor v sodišču. Ante Malvasia v Spljetu je velik zločinec, komaj 29 let star, a že 22 krat kaznovan. Je navaden apaš. Zadnjič je ranil svojo priležnico, prostitutko Jaki- co Mikačič, ki ga je redila. Ko je radi tega stal pred sodnijo, je med odmorom prosil, naj ga s stražni¬ kom puste na stranišče. Tu pa je na hodniku bliskoma napadel Ja- kico, ki je bila kot priča pozvana, in jo z bodalom zabodel, da je kmalu na to izdihnila. Ranil je tu¬ di sebe a ne smrtnonevarno. Nož je bil v ječi zostril. Na nevarnega tička je naletelo orožništvo v Devinu.Bil je to ne¬ ki Henrik Barufaldi, rodom iz Mantove, ki ga je varnostna o- blast zasledovala že cela štiri le ta, a se jej je znal vedno pravo¬ časno umakniti. Sedaj pa so ga vendar zalotili devinski orožniki in so našli pri njem različno vlo- milno orodje. Toda Barufaldi se ni dal tako lahko prijeti. Strgal je orožniku bajonet s puške in ž njim napadel drugega orožnika, Josipa Paladina in ga ranil na le¬ vem oeešu, potem pa pobegnil. Za njim sta 'se spustila v dir oba oro¬ žnika in tudi nekaj kmetov, ki so videli ves prizor. Barufaldi pa je potegnil iz žepa revolver ter začel streljati na svoje zasledovalce, kar je le-ta zaustavilo, da je lo¬ pov v tem pobegnil. Po sreči ni bil nihče zaldet. Barufaldi je viso¬ ke vitke postave, rujavega, po- ■dolgastega lica, nekoliko orlovske ga nosu, ima majhne pristrižene brke in črne oči. Ko je pobegnil, je 'bil brez klobuka in površnika. Najbrž je tudi lahko ranjen. IZ SLOVANSKEGA SVETA. Volkovi. Pri Podustju v Herce¬ govini se je pojavila večja tolpa volkov, ki so napravili med čre¬ dami na lataošnjih planinah že o- gromno škodo. Cestni mojster Do lež je ustrelil enega volka. Te dni bodo priredili na volkove lov, ka¬ terega se bodo udeležili vsi okoli¬ ški lovci. Meteor. — Konec sveta. V Zait- kovicah pri Olkucu na Ruskem je padel ponoči na vas velikanski me teor, ki je* porušil več hiš. Pre¬ strašeni vaščani so zbežali v div¬ jem begu na polje, ker so bili u- verjeni, da je prišel konec sveta in sodni dan. Šele proti jutru so se vrnili v vas in videli, kaj se je zgodilo. RAZNOTEROSTI. Lastovičen let. Neki Antverpe- čan je v j el lastovico, ki je gnezdi¬ la pod njegovo streho, ji napravil na perute znamenje z barvo in jo izročil možu, ki je spremljal v Compiegne 250 košar pisemskih golobov. Drugo jutro ob 7 uri 15 minut so v Compiegne izpustili golobe in lastovico. Lastovica je nemudoma odletela proti severu, golobi so pa neodločno letali sem in tja in so se težko orientirali. Ob 8. uri 23 minut je bila lastovica v Antverepnu v svojem gnezdu, golobi so pa prileteli v golobnjak šele ob 11. uri 30 minut. Lastovi¬ ca je tedaj preletela 235 km izra- črte v 1 uri 8 minut, golobje pa v 4 urah in 15 minutah. Velika tatvina na kolodvor¬ skem poštnem, uradu v Benetkah. Filialka Bance di Napoli v Benet¬ kah je oddala poštno denarno po- šiljatev v znesku 110.000 lir in sicer na naslov Banca mutua po- polare v Veroni. Denar je bil pra¬ vilno sprejet, ko pa ga je hotel uradnik odposlati, ga ni našel. Uvedli so preiskavo, ki pa še ni dosegla nobenega uspeha. Dvojni umor. Ob Hudičevem jezeru pri Postdamu so posilili in 'nato umorili neznani 'zločinci 28 letno ženo čolnarja "VVitta in 42 letno ženo delavca Sclmarlierja. Ženski sta šli v gozd nabirat dra¬ čje. ‘tiket ! ’ za Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte Baltimore and Ohio železnico CHICAGO do NEW Y0RKA Pišite : R. C. HAASE, Northwestem Passenger Agent, ST. PAUL, MINN. po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železnice do parnika. W. J. EIETOW, predsednik. O. POESTE, blagajnik. Glavnica in rezervni sklad GEORGU HULLES, podpredsednik. O. EAUrMANN, pomožni blagajnll. $ 365 , 000.00 GERMAN BANK Najstarejša in največja banka v Sheboygan, Wis. % plačuje od — hranilnih vlog Pošilja denar v STARO DOMOVINO, prodaja PAROBRODNE KARTE za vse parobrodne črte. Izdeluje vsakovrstne menjice. i ® i ® i i P1RUHE © © © © 4 © © pošiljajo naši ro¬ jaki radi svojim sorodnikom, pri¬ jateljem ali znan¬ cem v staro domovino in to seveda najrajše v GOTOVEM DENARJU, kar pa NAJHITREJE, NAJVESTNEJE in NAJCENEJE preskrbi FRANK 82 Cortlandt St., Nev York, N. Y. ^ PODRUŽNICA: ® 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0. ® m © * i © © *_ Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš najboljše postreže? rojak © -©—©—©—©—©—©-©—©-©—©—©—©—® ♦ KOROŠKO. Zastrupila se je v nekem hote¬ lu neka celovška dama. Zvečer je pisala v kavarni več pisem, jih oddala in odšla v sobo. Zjutraj so jo našli na pol mrtvo v poste¬ lji. Odpeljali so jo v brezupnem stanju v bolnišnico. Samomor pred poroko. Pred kratkem se je poročalo, da Ibi se 'bila morala vršiti pri 'Sv, Ilgu ob Dravi poroka, ki pa je izostala, ker je izginila nevesta 27 letna, posestnikova liči Marija Gagi. Dekle šlo je na poročni dan zju¬ traj od doma z izgovorom, da gre k spovedi. Preiskava je dognala da je izvršila nevesta samomor in da je skočila v Dravo. Njenega trupla še niso našli. V okolici Št. Vida je pogorelo posestvo Jurija Dorerja iz št. Vi¬ da. Posestnik je krit z zavarovalni no, pač pa trpi veliko škodo na¬ jemnik Steimvender, ki je prišel ob celo imetje. Po nekaterih krajih Zgor. Ko¬ roške je zapadel nov sneg. Pri¬ tisnil je tudi hud mraz. Nekateri kraji izgledajo tako kot bi se pri¬ čela v njih druga zima. NAVY je v delavnici najboljši pomagač. Iste sveže, sladke Bur- ley cigarete, narejene z NAVY, napravijo človeka adovoljnega in srečnega — in na¬ pravijo tudi bossa, da je dobre volje. V, pristnih, milih, dišečih NAVY cigaretah najde človek vsak dan m vsako leto naj-i t lepšo zabavo. 1 G Al L & AX NAVY Long Cut Tobacco NAVY je čudežno zadovoljiv, zdrav tobak iz dveh vzrokov — zato, ker je pravilno narejen in pravilno ohranjen. Mi mladimo skrbno zdra¬ ve Burley tobakove liste, da dosežemo prijazni, bogati, sladki NAVY okus. Potem zavijemo NAVY v znameniti zavoj, obstoječ iz štirih ovit¬ kov, kateri drži tobak povsem snažen, čist, sla¬ dek in svež. Ta doho rezani to bak je lahko zvijati v lepe cigarete, do¬ ber je tudi za fajfo. in za žvečenje. — NAVY je povsod znan kot tobak vse. PROSTO Vprašajte Vašega trgovca knjižico cigaretnega papirja za vsakimi 5c zavojčkom. THE AMERICAN TOBACCO COMPANY NARODNI vestnik “Narodni Vestnik 99 National Herald. Slovenlc Sami-Weekiy. Owned and publlshed by the Slovenlan Printing & Publishing Company a Corporation. ptiče of Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. _ National Herald Issued every Monday and Thursday; subscription yearly $2.00 The best Acvertlsing medluir. among Slovenians in the Northwest, Rates on appllcation Intered as second-class matter May >i. 1911 at the post Office Duluth, Mlnn., under the Act March 3,1879.“ _ „NARODNI VESTNIK" izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Mlnn. »Mata vsak ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko in Canado za celo leto • $2.00 za pol leta . • *1-00 Za Evropo za celo leto ■ ■_• • _ Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemalo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: »Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Dulutli, Mlnn. Teleplione, Melrose 1113. POMEN IZOBRAZBE. (Konec.) ?•' Najvažnejša za napredek vsega človeštva in vsakega človeka je splošna izobrazba. Vsa¬ kega nekaj, to je glasilo te izobrazbe, svojega stanu pa — vse! Sokrat, največji modrijan vseh časov, je hodil od stanov do stanov, da bi našel pametnih ljudi j, a jih ni dobil, ker je vsak znal le to, kar je zahteval njegov stan, drugega pa nič. Učenjak ali strokovnjak v svojem stanu mora biti vsak, ki hoče dandanes v tej dolbi specijalistov stati v prvih vrstah svojega stanu. Zatorčej je farmer, rudar, pre- mogar itd., ki razume reševati svojo nalogo, smatrati ravno tako učenjakom in strokov- • j alkom v svojem delokrogu, kot je učenjak in strokovnjak r‘svojem poklicu na priliko ... travnik, duhovnik, odvetnik itd. Prvi he v. rajo opravkov drugega in drugi ne opravkov prvega, torej gre sem enako priznanje, kar se 1 če učenosti in izkušenosti 'svoje-ga stanu. Ven¬ dar to ni dovolj. Treba je imeti nekoliko poj¬ ma tudi o drugih stvareh, treba je vedeti o 1 m in onem, treba je imeti vpogled v ves svet, splošna izobrazba mora obsegati vse. Le tisto omiko' jaz štejem za pravo, ki voljo zadeva, sreč in glavo — ■vse troje! pravi 'S. Gregorčič. Izobraziti glavo v vsem; srce in volja se izobrazi pri siplošni izojbrazbi iz te. Svoj čas splošne izobrazbe -niso prepo¬ znavali.’ Rekli so: “Quod licet Jo-vi — non licet bovi!” kar bi bilo po naše: “Kar je do¬ voljeno Zenu (najvišjemu bogu), ni dovoljeno biku”. Dandanes pa nima v tem oziru pred¬ nosti noben bog, noben stan, nobeno ime. In kaj je dandanes ime? Kaj. če so bili ali če so še naši pradniki, starši ali sorodniki visokega stanu, če so bili ali so plemenitaši, duhovni, bogatini ali v visokih posvetnih službah? Ime n lin a danes nobene veljave, če nimaš ti po¬ trebne izobrazbe -sam. Ti -ostaneš tepec, če ni¬ maš potrebne izobrazbe/ pa makari, da je t.v-oj stric sam papež ali- car. Je djal slavni Shake¬ speare — “Nič manj hi ne dišala roža, če bi imela kak-o- drugo ime”. Dan za dnem priha¬ jajo -dandanes v veljavo načela, da ime ne ve¬ lja nič, trdba je soka, treba je zim j a/treba je dejstev. Pleme-nitažtvo, Uradništv-o- in dnhov- stvo ima v rokah nagajbo le še v -onih državah kjer je prijSrosto ljudstvo držano v mračnja¬ štvu. Aristokracija je nepotrebna in zato jo je čedalje manj. Človek je človek, če tak ali tak; zato ima pravico d-o -ozolbrazbe vsakdo. Splošna izobrazba, ki oibse-ga s-edaj slednjega človeka, ima svoje posledice. Kamor se obrne človek, ki ima le nekaj -splošne izobrazbe, pov¬ sod ve in pozDa okoliščine. V kmetiji: On ve za težave, ve za -osnovne misli napredka, ve vzroke nenapredka. Talk človek znal bo sodi ti pravično in bo vedel in znal ravnati se v marsičem. Talk človek ima skušnje in ni ga lahko pre-variti. Poznati mora v industriji de¬ žele, ločiti -m-ora znati nazadnjaške od onih, ki so najbolj -napredovale, in potem prizmer- jati ter izvajati posledice na svojo državo, svoj narod, svoj stan in na -sebe, Poznati mora temeljno gibanje in temeljna načela trgovstva, vedeti mora odkod je toi, zakaj ni odtod, od doma, kjer je morda boljše in vredne je; raz¬ sodil bo ako kupi to 'blago, da je boljše zato, ker je iz te -dežele iz tega kraja. Poznal bo dr¬ žave, ki imajo razvito trgovstvo in kakor pri industriji proizvajal -posledice. O (prometu na suhem, na morju, pod zemljo in v zraku bo poučen, bo znal kako je v tej, kako v oni dr¬ žavi, kako spravijo sem to, tja ono; ravnal se bo v svojem življenju potem, ker je vse, kar razvija svet posredno ali neposredno vendar pomembno in vpliva na življenje -poj edine ga človeka. V-i; ' Politika mora seve. združiti. vse, ona spada, kakor že omenjeno, itak k splošni izobrazbi. Pozna pa vsaj slednji človek tudi znanstvo v f§iii-3i-9,3 a yi)V N e naj odkod je ta pojav, Ika Preostaja sedaj le še vprašanje, kako- se naj človek i-zobrazi splošno. V politiki — s skup¬ nim delovanem z -drugimi v -društvih ali klu¬ bih V. gospodarstvu,— s čitanjern gospodar¬ skih razprav, po izkušnjah in po “gledanju”. In tema dvema pano-gaima izobrazbe se mi Slo¬ venci vse premalo posvetujemo, zato smo pa povsod zadnji kot kravji rep. -Politika in go¬ spodarstvo, in tu sem spada tudi gospodinj¬ stvo, sta absolutno potrebna, če se hoče narod, stan, človek -dvigniti do, 'boljših razmer. Ni dovolj, da -se izobrazujem-o in družimo le kot je-dnotarji in zve zarji; treba je pogledati še na druga polja politike in gospodarstva, zdru¬ ževati se je treba tudi v drugih odsekih poli¬ tike in gospodarstva, če hočemo, da se bomo kot delavci in kot Sl-ovenci povspeli naprej in navzgor. Mi 'Slovenci smo v tem oziru ču¬ daki. -Mesto da bi stremeli po vladarskih vaje¬ tih v politiki in gospod^stvu in delali vsi na to da hi v tem ozi-ru za-dobili čim večjo moč, se pa mnogokrat prpeti, da mečemo polena pod noge rojakom, ki se pehajo za napredek celega naroda. Če bi pri nas gorela nevoščlji¬ vost ne potrebovali bi nobene kurjave; in rav¬ no ta nevoščljivost je v posameznih slučajih in talko tudi v skupnosti kriva, da nimamo Slo¬ venci, tako posamezno kot v skupnosti malo moči v rokah, ne uživamo nobenega vgleda in smo podlaga tujčevi peti -vsepovsod. In zakaj v-se to? Zato ker ima večina -premalo spl-ošne izobrazbe, zato ker ne čitamo naprednih knjig in časnikov, kjer se zrcalijo nazori raznih mi¬ slecev, ali kakor jih nazivajo nekateri nekako zavidljivo: in norčevalno — idejalistov. Ideja- listi so iznašli cepec in koso, mlatilni in kosil- ni stroj, voz, hlapon, parnik, zrakoplov, tele¬ graf, telefon, vse, vse kar vidimo na svetu, in noben izobražen člo-vek se ne bo posmehoval idejalisto-m. Citati je treba, rojaki in rojaki¬ nje, če hočemo kaj doseči tako kot posamezni¬ ki kakor kot narod. Citati zna danes vsak, ča¬ sa za to mora imet i vsak, vsak naj stremi pri¬ dobiti v politiki, v gospodarstvu, v znanstvu, v literaturi, v razvoju -držav, trgovstvu, po¬ sveti, povso-d, kolikor mogoče več znanja. V vseh panogah izobrazbe je čitanje učitelj, to¬ variš, prijatelj. Tudi o tem še -spregovorimo o priliki. To, kar združujemo: pod imenom prosveta ali pa kultura, to je pojav, da bi vsi ljudje bili 'splošno izobraženi, v svojem stanu pa kolikor mogoče popolnoi. Kultura je napre¬ dek naroda, .evolucija gospodarstva in vsega kar jež njim v izvezi, je svoboda, v politiki, je -solnce na socijalnem razvoju: S kratka •— je splošna izobrazba. Vse tora j, -smo. razpravljali v teku časa v Narodnem Vestniku v osmih razpravah te vr¬ ste, vse je skratka: Prosveta, njeno delo, njen razvoj. V prihodnje borno pa izvedeli oi tej prosveti v manjšem v detajlih ali -podrobno¬ stih. Vsak, ki je sledil tem razpravam temelji¬ to in s premislikom je in bo -spoznal, da je iz¬ obrazba velikega pomena za vse ■— za člove¬ štvo-, za narode, za skupine, za razrede, za sta¬ nove, za vsakega človeka. Vpravičeno je vz¬ kliknil nekoč slavni nemški pesnik Schiller, češ': “Er denkt!” Ladislav Polič je obogatil hrvaško državo- slov-no literaturo s celo vrsto temeljitih del. Za leta 1903. je s svojimi globoko zasnovanimi študijami o “Zakonu in sankciji” vzbudil splošn-o zanimanje med pravniki. Novi hrva¬ ški volilni zakon, ki je prenovil hrvaško jav¬ no življenje in p-omenja začetek nove dobe hr- vaštva, je v veliki meri njegovo delo. V svoji “Povijesti modernoga i^bor-noga zakonodav- stva hrvatskoga” (1908) je rešil pozahljenosti lep del hrvaške ustavne -prošlosti in s to lepo in -duhovito napisano študijo je postavil pro¬ blem hrvaške v-olilne reforme v pravo luč. — Sk-oro v istem -času je posvetil tudi avstrijski volilni reformi daljši spis, ki je poln pravične, ostre kritike. Kakor je Poličevo ime spoje¬ no z eno veliko reformo hrvaškega ustavnega življenja, tako bd bilo želeti, da bi se uzakonil njegov načrt državi jenskih pravic, o katerem nam je obširneje 'razpravljati. P-oličeva ‘zakonska osnova “O pojedinač - nem slobodama i njihovima jamstviina” ni na¬ stala morebiti vsled sedanjega ugodnega po¬ litičnega položaja, ona hi plod današnje Hrva¬ tom kolikor toliko, ugodne politične konjunk¬ ture. Predavatelj sam pravi, da je ona na¬ stala že p-oeet-kom leta 1907. Nikdo ni te os¬ nove naročil, niti vlada, niti kaka stranka. Po¬ lic pripisuje osnovi čisto znanstveno, reči sme¬ mo narodno-pedaigošiko svrlio. Smatra osnovo za znanstveno delo, za koje nosi on sam in ni¬ kdo drugi odgovornosti. Poslednja »vrha, 'ko- jo pa skuša Polič doseči je: Ona ima da donese konkretno formulovanje najznatnije postu¬ late, što ih pred nas vznosi ideja pravne drža¬ ve, ako nočemo, da naša domovina hude u tom pogledu iole uredjena p-oput pravne dr¬ žave. Vstvariti -prave temelje hrvatske -prav¬ ne države v strogem pomenu besede, to je ve¬ liki, plemeniti smoter, za katerim ima s-tre- miti zakonodajalec. On misli! Da, misliti je izobrazba — vse mi¬ sliti in vse premisliti. Delavec in delavka, tvo¬ ja izobrazba je nevarnost za bogataše, za ari¬ stokracijo, za židovske sleparje, za voditelje, kojih namen je izkoriščevanje nevednih mas. Vsem tem se ne boš -dal ali -dala vleči za nos, če bo v. tvoji glavi izobrazba. Narodni Vest¬ nik deluje vsikdar na to, da bi -se naše ljud¬ stvo izobrazilo in združilo, da bi tem ložje pri¬ šel vsak posaimez-nik in skupni narod do bolj¬ šega gospodarskega stališča. Nekateri psevdo- voditelji m u vsled tega ko-pljejo jamo, a zvr¬ nili se bodo slednjič sami -v njo-. Sebičneži spletkarijo zoper Narodni Vestnik zato ker cisti vodo in konec ribarjenju v kalnem je vsaki -dan bližje. Mi smo za izobrazbo in dobro bit splošnosti; na -posamezne se ne oziramo. Mi srno in bomo delovali za složnost, za zdru¬ ženje in za boljši gospodarski položaj naroda in posameznikov in pripravljeni -smo na.najsr¬ ditejši boj. Sodnik vsem bo pa masa; masa bo govorila in sodila kedo je pse-vdok in kedo je -odkritosrčen 'boritelj delavstva, naroda in Človeštva. Delavec je postal nevaren za ipsevdaike in za njih žepe, ker -napredni listi so poskrbeli, da je danes med -delavstom že toliko svetlo, da -pozna to tajno politiko. Oni, ki mislijo, da bo n arod in -delavec -plesal -danes na isto god¬ bo, 'ki je imela svoj vpliv pred 22 leti, se jako motijo. kh In ikn&šh to', kedo je uredil ono. Rožna naj misli; in ipfteijndi, ki jih vstv-arjajo in razvija¬ jo?^r^Mhstvudn literaturi. O tem bom pa ob priliki razpravljal, če-bom živ in zdrav, v po¬ sebni točki, ker to je posebne važnosti za vsa¬ kega človeka. Najznačilnejša poteza Poličevega načrta osnove zakona je pač ta, da obsega ves kon,- pleks individualnih svoboščin in njih garan¬ cij. Zakoni o splošnih pravicah -državljanov tvorijo običajno -neko vrsto abstraktnih poli- tično-filozofskih načel. Ti članki v svoji afo¬ ristični kratkosti, polni- -viso-kodonečih besed so prave -deklamacije zakonodajalca. Iz njih odmeva -patos francoske revolucije. Pravne filozofije je v njih preveč, pozitivno-pravne vsebine pa skoraj nič. Priznati je treba, da je ideologija francoske revolucije mnogo i-z-gu - bila na sv-oj-i veljavi tekom devetnajstega ve¬ ka. Pomen -na tak način uzakonjene pravne filozofije je silno podel, politiki in javnosti ne posveča toliko pažnje talkozvanim človeškim ali državljanskim pravicam, dasi predstavlja¬ jo ona kulturna in so-cijalna dobra ogromne vrednosti. Kar -se tiče Avstrije in njenega javnega prava, je razočaral prav posebno član XIX. Ta član v svoji nemožni, megleni in ne¬ jasni formudaciji je mnogo zagrešil, le-p del narodnostnih zmešnjav je treba pripisati nje¬ mu. Škodovalo je -ravno to, da je bilo to nor¬ miranje narodnega prava brez pozitivno-prav¬ ne vsebine, abstraktno načelo je -pa samo do¬ vajalo v zmote in vstvarjalo nesporazumi j enj a brez konca in kraja. Poličev načrt ne obsega samo abstraktnih pravil, ampak občnim načelom sledijo odred¬ be pozitivno-pravne vsebine. Na ta način do¬ bijo glavna abstraktna pravila takoj jasnejšo konkretnejšo obliko. Naglašati je treba, da menda ni ustave, ki bi obsegala vse državljanske svoboščine v ta¬ ko sistematični -obliki, kakor nam nudi Poli¬ čev načrt. Ta sistematična preglednost itna velikanski pedagoški pomen, ker stopa držav¬ ljanu -v -ostrih obrisih pred oči pravni krog njegovih ustavnih -pravic. Taka enotnost, ki manjka men-da vsem drugim ustavam, je ne¬ precenljive Vrednosti. Kako ne-konherentne, neenotne, brez vse vezi, ki bi spajale vse prav¬ no gradivo, so -pač drage ustave. Ako manjka ena-notranja vez, šk-oduje to silno potrebni su¬ gestivni moči ustave. Na primer avstrijskim osebnih -svoboščin se tikajočim zakonom je silno škodovalo, da so -on-i nastali v raznih raz¬ dobjih. Večjo homogenost je na vsak način mogoče doseči, ako bi zakonodajalec ustvaril istočasno vse zakone, ki se tičejo individualnih svoboščin in njih garancij, kakor je to 'relativ¬ no v Poličevi osnovi. Da je stilizacija Poličeve zakonske osnove v mnogem oziru mnogo srečnejša, nego je ona avstrijske ustavne zakonodaje, ni bas treba še posebej -povdarjati. Posebno je važno iz¬ takniti, da Skuša osnova ustvariti krepko obrambo individuelne svobode, -kar pač ne moremo trditi o avstrijskih osnovnih zakonih. RAZNO. Tisoč porok na en dan. Na Du¬ naju je bilo na pustno nedeljo ti¬ soč porok. Pravijo pa, da jih je letos -dosti manj nego draga leta in da je temu kriva draginja! Neprijeten dimnik. Neki an¬ gleški minister se je nekega dne krog poldne sprehajal po svojem posestvu; pri tem je neletel na svojega najemnika, ko je le-ta ko¬ sil sredi ceste poleg svoje hiše. Minister se m g.i vpraša: “Kako pa, da kosiš na cesti Hen¬ rik?” —- “Oh, gospod,” je jecljal mož v zadregi, “v kuhinji ne mo¬ rem, ker — ker — ker dimnik ta¬ ko kadi.” —- “ Ali res?” se za¬ vzame minister, “grem takoj po¬ gledati, -da se stvar -popravi.” — In prede-n ga je prestrašeni na¬ jemnik mogel zadržati, je mini¬ ster skočil v hišo in odprl kuhinj¬ ska vrata. Tisti hip mu je pa že tudi priletela kuhalnica v glavo in pred njim se, je pojavil be-sni obra-z najemnikove žene. Minister se je prestrašen hitro umaknil — in razumel. Pristopil je k Henriku, ki od zadrege ni vedel, kaj bi, ga potapljal po rami in mu dejal: “Nič ne maraj, Henrik, tudi moj dimnik včasih tako kadi.” Proti trpinčenju in zmerjanju vojakov. Iz Monakova poročajo, da je izdal vojni minister pl. Kress ukaz, v katerem o-dločn-o in energično prepoveduje sirovo ravnanje z vojaki in tudi vojakom že tako v navado prešlo zmerja¬ nje vojakov z najrazličnejšimi psovkami in zaničljivimi beseda¬ mi. Ta ukaz -določa -v slučaju, da se ga ne izpolnjuje stroge in brez¬ obzirne kazni, tako za častnike kakor za podčastnike. DR. Pain Prežene bolečine kostnice, mišični rev *ati^ gijo ali trganje po eelj nst ;r o “ 1 - iosti v člen'ih ^ Izvrstno zdravilo - aih >" bolečine in trdosti , • ce se kak •, ne, za hromost ter -j k 111 ozdravi prehlajenje, e ®k m nahod. Zabrani VBp J°’ b <>) ščanje v prsih. ' le Pij Ozdravi glavobol 4—5 kapljic , 111 Zo boL] V koza- J ’ vrstno sredstvo za £»>•<„.... .'“le vnetja grla. Ce se užije (4 kaplje v u de) je izvrstno zoper kr* ■ Pride neprebavljisti. Pristni expeller kakor ga kaže slika, PAZITE NA NIčVRfiu, ponaredbe ED ^ 25 in 50 centov steklenica' v rcu rod,, grgranje t V , : ; ’č F. Ad. Richter«? 74-80 WASHINGT0N STlT '5 A? NEWY0RK ^ AUSTRO-AMERICANA PAROBRODNA DRUŽBA. Direktna črta med New Torkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vine brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. M. J. MURPHY, predsednik. GEO. L. BEOZICH, bank FIRST STATE OF ELY PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, MINN. se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi pošiljanje d na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne vloge obrestnjeV?*^ 3°| 0 od sto od dneva vloge. Naša banka je prva državna banka v mestu in je pod nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z občeznano Union lat 3 ment Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interesirani glavni bact- iz Chicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri nas absolutno varne. DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak dan in naše (eu . vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavarovalne družbe proti ojii istotako izvršujemo vsa notarska dela. Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilnih dnevih. — i llt posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri so tudi delničarji MAJHEN NAROD, KI IMA DOSTI ZAVEDNIH LJII JE VEČ VREDEN KO VELIKI, KI OBSTOJA IZ S, CIJALNIH NIČEL. pl ' lSp o p«-« 1, »V ■ V ' a .it«' i P* L- ... slede fb J0' sef Kvn" j 0 val celB T .. # ^^ p o d e P 0 ! zborva«! 11 jfeoffl s0 g . Joseph - PgVs? Franh Rt Vladin fcvoda a* Di r r jjjfna plačilo { a izvanredni zahtevi, j za plačo $ je predlagal za i svoj prt rjeno in spi gl. podi Jtarediiih sej, 6 Mihelčič, ter u mi ček $50.00, '‘-vkarjem? Bedne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani 1<& .« 11 ^ *» 'iruštva sama š Francelj Dragi rojaki Slovenci in Hrvatll Zanimajte se za ate; ttvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni. naše podpor«' ® Predsednik odgo 1 10 minut, hbsai Martin radi ček; »bii do točke 1 Gl Predsednik, V 1 da se vzame Potrjeno. J%t Jos. Bu Zv eza upi a;, ^hro. Delegat . SIROTIŠNICE IN ZAVETIŠČA SO ZAVODI W RITANSKEGA USMILJENJA; ČE SMO KRISTJANI\ CU, VSTANOVLJAMO JIH. ZNAK DOBRE OBLEKE Clolhing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena sa vse enaka. — Obleka ta motike ln fante; najboljfe blago po primernih la poštenih cenah. KUPUJTE PRI TRGOVCIH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU. V založbi Narodnega Vestnika je DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZAKON ZA DRŽAVO MINNESOTO (Minnesota Workmens Compensstion Act. Cena 30 Centov Podporo. podpore T “.arero i EL. 1 ® begati 11 de bati ni s a ' tei ’ smo i v ilJ glav 10 tožili ] «ncni •J** Pred se fc;' ka f era m 0 , ° aa l Fh UeU a t ? 1» ia Ti Joh » a G ici tia ii*- a $100.0 za - 8 °°-00. L k. JZl les.* ■ ’ Ul c*! VlCo ! 5v ai n ^ s <£? mn. a > m kr O. »4«^' 1 SVO' Navodila kako postati Cena 15 Centov k.. !1 nh E^.s,'aS S? ■ 1 .N 5 ?? ‘d? >*' N A R O D N 1 VESTNIK 5 23. marca 3914. !5v • , tlh 0?'V s>> v 1 ■ : odpredsednik je zaprisegel „ix np0 -a predsednika, Nato je n0 F “'f/t delegatov ter zapisnikarja debatirali več časa radi pisanja Sprejeto da ne sprejete U p redlaga \ elj - l v - l piše sprejete in *P.... '• v, . Martin Mihelčič je da vsalk, ki zamudi predloge- Delegat J^jfSpisnika plača $1.00 ka- ' Ni sprejeto. ^Predlagano po gl. tajniku, Matt Ozanie-u da kedor se ne vdeleži darovanja izgubi dnevnico. Spre jeto minn, dena, obrestuje po ?DO " “ Union Zavest 1111 glavni 1 -- - , an ' n ni * cen,* uuibe proti ognje, dnevih, - Z tudi delniiarji, A E SAMB mo Drnšt' je velelh, Mi® rt , Ok««», ion S*« 18, AV. r ov»t •» meat0, l»tn» r ' n«®"-_.«i pruže pomoč nevoljnima. To vam bodi geslo. Živeli delegati! Emilija Čop. J Predsednik je zaključil sejo ob 5.25 zvelčer. Tretja seja: dne 18. marca I 10 lES0t° M' Pregledovalcem knjig so izvo¬ di sledeči: Vinko Arbanas, nlm Agnich, Joseph Lovrih. Fi- J Nikie in Frank Gregorčič, potrjeni po delegatih sploh. Potrjeno, da knjige 'bodo predle dane po zborvanju. v . Porotnikom so voljeni sledeči delegatje: Joseph Spreitzer, Mar¬ tin Mihelčič, Frank Bozicli, John Gazvoda in Martin Zalar. Določitev dnevnic: gl. podpred sednik : John Kobe je predlagal u $4.000. Sprejeto. Plača se od dne ko je pustil dom. Delegat Fer. Štiglic opomni de¬ legat Jos. Butala predlaga, da se ta°točka sedaj ne bere. Sprejeto; na kar se ugodi zahtevi. Paul Špehar je predlagal da naj se uravna plačilo gl. odbornikom za časa izvanrednih sej; na ka'r se ugodi zahtevi. Paul Špehar predlaga za plačo $2.00; John Ko¬ be je predlagal za $2.50 na kar je pa potem svoj predlog nazaj u- zel. Potrjeno in sprejeto za $2.00. ' Ko bere gl. podtajnik zapisnik izvanrednih sej, pripomni Mar¬ tin Mihelčič, ter upraša, kam je šel oni čeli $50.00, ki je bil name¬ njen stavbarjem 1 Predsednik odgodi zborovanje za 10 minut. Delegat Martin Mihelčič-a u- prašanje. radi čeka za $50.00 se preloži do točke 13. 01. Predsednik, Jos. Čop, pred¬ laga, da se vzamejo naprej pra¬ vila. Potrjeno. Delegat Jos. Butala predlaga, la bi Zveza uplačevala bolniško podporo. Delegat John Agnich je proti temu, ter je za stari sistem, la društva sama šest, mesečev pla ■A.io podporo. Zaradi podpore se vname huda debata, v katero posežejo vsi de¬ legati in delegatinje. Po sfcoro dveurni debati nismo prišli do za¬ ključka, ter smo . na prigovor več delegatov in glavnih odbornikov to točko odložili na drugi dan. Konvenčni predsednik priporo- ca Naprej naj se v o*ir jemlje le- , ' ea > katera mora biti potrjena, - ational Ftaternal Congress. elegat John Gazvoda predla- a m John Agnich potrjuje da se smrtnina deli na dva razreda: I. azr ed za $400.00 in drugi raz- e za $800.00. Delegat J osip čop lep l0Ži lestv ico National Fra- jelf 3 ^ ^ on ® ress ! katero smo spre- . klavni ln sicer : “Radi za napre- ' ■ R- S., in prilog članstva.” p.,, Štef, Biendich. bračf Ti’ Minn ' “Pozdravijaju t e ''^legata i delegatke. Radi- ftuJ. or ^ svo .jib Članov. Mike °^jek 24. ^linn. “Slavni Kon- Z^h H- Z. V imenu društva >«. U7 aVKr. Z„ in dr«- lj amo v , Ha rbare št. 30 pozdrav- gate ■ °? Vene ij° ln slavne dele- Ge] 1 * H m ° obilo plodonosne- a - Skebom pa kar zaslužijo, i ;Ca1„ ’ ° kn Pogačnik, tajnik. delegati 'ni' .polha: borbu ezeTO a v . Vama stoji prebitek brat , ru ^ te bratPke ruke složi- L T,: a i rca - PromielM'ki^Lse tajnik črta brzojavko Predsednik je otvoril sejo z obi¬ čajno molitvijo ob 8 uri dopoldne. Tajnik bere imenik Gl. uradni¬ kov in delegatov: Navzoči so vsi razrili delegata Josip Lovrin, Vin¬ ko Arbanas in Štefan Gesel. Josip Lovrin pristane po par minut odgoditve zborovanja in se opraviči. Del. Paul Špehar predlaga naj konvencija častita mestu Ely ih njih županu. Matt Kobe Stavi pred log da ne, ampak pravi naj se od¬ loži na poznejši čas. Radi tega se vname debata več delegatov in debata se zaključi-, da naj konvenčni predsednik ima pOlnomoč sam imenovati dva ali tri delegate. Predsednik potem iz bere sledeče delegaJte za to: Dele¬ gat Paul Špehar, Mike...Barič in Jos. Šprajear. Milke Sil nič predlaga da se vsi od .sedaj za naprej nazivamo, bratje, podpirano in potrjeno. Brat Jos. Jerman predlaga, da preide zborovanje na pravila: Sprejeto. Brat Matt Kobe predlaga da bi povedal vsak delegat mnenje svo jega društva radi bolniške podpo re. Podpirano po bratu Mike Li kovič-u, Sprejeto. Rezultat je bil sledeč: Da plačuje bolniško podiporo Zve¬ za so sledeča društva: Štev. 1, 2, 4, 7, 8, 11, 13, 14, 15, 17, 19, 21, 22, 25. Da ne plačuje Zveza bolni¬ ške podpore so sledeča društva: Štev. 3, 6, 9, 10, 16, 20, 23, 24. Toraj je 8 društev za “Ne’ in 14 društev za “Da”. Predsednik dovoli odmora za 10 minut. Predsednik otvori sejo ter po¬ zove delegate k redu. Br. Gregor¬ čič predlaga, da brat gl, tajnik prebere vse stvari tikajoče se po¬ slovanja med S. H. Z., in društvi. Predlog potrjen po bratu Jos. Šte¬ fanom. Sprejeto. Gl. tajni!? ugodi zahtevi ter be¬ re vse poslovanje S. II. Z. Vse v redu. Sprejeto. Predlagano -po Martin Mitheleič-u da se vsi ra¬ čuni Zveze in konvencije denejo v zapisnik. Predlog podprt po bratu Jos. Štefancu. Sprejeto. Na vrsto pride bolniška podpora, da jo, li' vzame Zveza jeli društva sama, -se odda tajni volitei, katere rezultat je bil sledeči: Za podpo¬ ro od Zveze je bilo 25 glasov za ne je bilo 25 glasov. Jos. Butala predlaga 5 minut odmora. Eno- Enoglasito sprejeto. Predsednik odgodi 5 minut odmora. Po od¬ moru pokliče predsednik delega te k redu. Vrši se nova volitev in sicer za jeli Da, je bilo 28 glasov, -za jeli Ne 21. glasov. Glavni pred¬ sednik v svojem govoru pojasnuje delegatom pomen volitve in poslo¬ vanja ter predlaga, da se na splo¬ šno glasovanje vsem članom o pod pori razmotriva. Podpirano po bratu Janko Gazvoda. Sprejeto. Anton Gesel je proti temu predlo¬ gu ter izjavlja, da ne moremo sploh nadaljevati iz nobeno rečjo prej da se to vredi. Več delegatov poseže v debato radi podpore. Predlog glavnega predsednika je podpiran po Martin Mihelčiču. Splošno glasovanje se mora izgo¬ toviti v 60 dneh po konvenciji.^ Predsednik zaključi sejo točno ob 12 uri opoldan. unijo. Ta predlog je podpiran po več delegatih. Josip Jerman je proti temu predlogu, ter izgovarja da ne Vti¬ kati unije v S. H. Z. K temu se vname dolga debata, katere se vdeleži večina delegatov Brat Anton Geržin predlaga za tajno volitev. Podpirano in potr¬ jeno po več delegatih. Vrši se glasovanje, katero je imelo sledeči rezultat: Za unijo je bilo 36 glasov. Proti pa 13. Zmaga toraj unija. Matt Zgonc predlaga, da se pri¬ zna Zvezi, referendum in recall. Podpirano po večini. Sprejeto. Preide se na pravila S. H. Z. Frank Gregorčič predlaga da se Zvezin “Oharter” premeni na o- badva jezika: Slovensko in Hr- vatsko. Potrjeno po večini delega¬ tov. Brat llike Barič predlaga da se vsak članek pravil da na gla¬ sovanje. Brat John Obrstar pod¬ pira : Sprejeto. Pravila po poverilenem odboru napravljena se zasleduje sledeče. Zaradi ženskih društev §e vna¬ me mala debata več delegatov in delegatinj in se pride do soglasja, da se da ženskam na izbero pri društvih, da katere hočejo biti enako pravne z moškimi člani, la¬ hko so, katere hočejo biti pa po starem lahko ostanejo po starem. Členi., točka L,se sprejme z do¬ datkom “državi Michigan”. Člen 2., točka 2. in 3. sprejete z dodatkom “Pripozna delavske or¬ ganizacije. Člen 3., točke 4, 5, 6, 7 se sprej- ° ta - N a Četrta seja, dne 18. marca. Predsednik odpre sejo z običaj¬ no molitvijo. Gl. tajnik bere vse uradnike in delegate in delega/tinje. Navzoči so vsi. ,, , Brat Agniicli predlaga da po- zdravimo telegrafično, governer- države Minnesota. Matt Zgonc 3» a. Peter (P^ -i* P rvi P r ° d ' i 0 o'. V name se mala debata in se, ie°vdeleži več delegatov. Prvi predlog je bil dan na g a- /; .A ;., ie bilo sklenjeno, dp Te pSlje brzojavni pozdrav gove| Mihelčič mejo. Člen 4., točke 8. in 9. se sprej¬ mejo. Člen 5., “Konvencija”: točka 10 se sprejme s pridatkom: Sestoji iz skupnega glavnega odbora. Predsednik da odmora 15 minut. Po preteku odmora pozove pred¬ sednik delegate k redu ter se na¬ daljuje pravil. Točka 11, 13, 14. 35, 16, 17, 18, se sprejmejo s pridatkom. “Ob¬ stoječa društva.” Točka 19, se sprejme s pridat¬ kom, ako ste v bližini dv« društvi izpod 25 članov, pošlejo samo e- aega delegata skupno. Točka 20, se sprejme z prid at¬ om potne stroške.” Točka 21, in 22 sprejete, k 22 točki predlaga brat Jos Jerman, da bi se nova pravila vzela v ve¬ ljavo, kakor hitro bi bila gotova. Podpira John Kobe. Radi tega se je vnela dolga debata več delega¬ tov. Po zaključku debate se je sprejela točka 22 kot je pisana v novih pravilih. Člen 6., glavni uradniki in od borniki S. II. Z. Točka 24, sprejeta. Dodatek; Ima navišjo oblast. Člen 7.. točka 25, 26, Sprejeta Člen 8., točka 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, sprejete. ■ Člen 9., točka 36 sprejeta s pri¬ datkom, na redne in izvanredne in stalno nameščenega. Predsednik da 5 minut odmora. Po preteku 5 minut pokliče de legate k redu. Gl. tajnik čita pra¬ vila naprej Točka 37,. se sprejme. Brat Gregorčič predlaga, da bi bil novi glavni tajnik Zveze stalno nameščen. Predlog podprt po več delegatih. Zaradi tega pre¬ dloga se vname huda debata po več delegatih. Do sklepa ni prišlo. ke'r ura se bliža h koncu. Predlaga brat Fr. Levstik, da se berejo telegrami in došla pisma na konvencijo . Telegram iz Aurora, Minn. Cenjeni delegati! “Na konvenciji S. H. Z. Oživi duli združenja med Jugoslovan¬ skimi brati. Delujte v složnosti, zavzemite s; za prepoznanje boja med kapitalom in proletarijatom. Naj prešinja unijonizem slednjega delegata, da se vsi osvobodite mezdne sužnosti proti izdajal- stvom delavstva in obstoj vam bo¬ de zagotovljen. Pozdrav delega¬ tom : Jugoslovanski Social,. Kljub Štev, .54.; A : , 'č'-- y,,. Pishib i •; Aurora, Mfnn. ■ Po zdrav delegatom in delegatinjam S. II. konvenciji na Ely, Minn. Bratje (delegati delegatinje spomnite se čakaj in pokaj ste poslani tu¬ kaj na konvencijo. Pomislite na sirdte hi slaba vretrieha dbijašnja. Spomnit,o se., na slovenske, irnibr- vatske sfeebe na Galumeh - Mich. li, delegati in delegatinje. Mam želi srečo in. vspeh, Vaš vdan so¬ brat : Eli Smolich. Zakljiče se trikrat Slava! nakar predsednik sejo^ zaključi ob 5 uri popoldan. PETA SEJA. Dne 19. marca 1914. Predsednik otvori sejo z običaj¬ no molitvijo točno o 8. uri zjutraj. Glavni tajnik bere vse uradnike in delegate. Navzoči so vsi. Bere se zapisnik strte seje ter podpiše. Brat John Agnich prosi za 20 minut odmora ker ima važen opra vek. Se mu dovoli. Brat Jos. Jerman predlaga, da bi S. II. Z. imela svojo glasilo. Podpira brat John Judnich. Brat Ferd. Štiglic je proti predlogu bra ta Jos. Jerman-a. Podpira John Agnich. Debata o tern zaključi, da se da na glasovanje oba predloga. Po glasovanju sprejet brata Ferd. Štiglica predlog. Brat Jos. Jerman predlaga, da se pošlje Rev. Jos. F: Buh-u k nje- gojvemu imendanu častitke po 2 delegatih in sicer predsednik Jos. Čop in brat Jos. Lavrin. Brat Jos. Štiglic opozori na br¬ zojavk, katera še ni poslana na gu¬ vernerja države Minnesote. Glavni tajnik bere naprej pra¬ vila. Člen 11. Točka 38 sprejeta. Člen 12. Točka 39 sprejeta. Člen 13. Točke 40, 41, 42, 43, 44 in 45 Sprejete. Člen 14. Točki 49 se doda: Vrhovni zdra vnik mora • najkasneje 5 dni po sprejetju in pregledu poslati spre¬ jemni list glavnemu tajniku Zve¬ ze. Za plačo dobi od vsakega lis¬ ta 25 centov. Točka 15. Brat Vinko Arbanas je predla¬ gal za plačo gl. blagajniku $100 Podpiral brat Matt. Rozman. Brat Peter Pašič predlaga $75.00, Pod¬ pira brat Jos. Krizmanič. Gre na tajno glasovanje. Rezul¬ tat je 'bil enakost glasov: 23. Odmora 15 minut. Calumet, Mich: “Želim konven¬ ciji mnogo, zdravega uspeha na polju pravoljubnega -dela. Živeli! Mike Klobucbar. Predsednik zaključi sejo po o- bičaju ob 12 uri. Fr. Levstik, Jos. Krizmanič zapisnikarja. Frank Bozich in Jos. šprajear, o vero vatel ja. /P DUHOVNIK PRAVI DA JE PREVEČ CRKVA. Denver, Colo., 19. marca, “ Ame¬ rika je preobložena s cerkvami, če bi roka previdnosti spravila po¬ lovico cerkva s površja, bi bilo to jako dobro dejanje. Cerkva je ve¬ liko preveč v razmerju z ljudmi, ki hočejo iti v nje.” Tako je go¬ voril Dr. Robert F. Coyle, duhov¬ nik Central presbiterijanske cer¬ kve v Denver. Če ima prav ali ne, naj sodi vsak sam. MATI IN DETE ZGORITA Z DOMOM. Ringling, Okla., 20. marca. Mrs. A. M. Dulaney in njen dveletni sinko sta zgorela v požaru, ki je- uničil njih stanovanje. Mož in oče je rešil štiri otroke. Temora, N. S. IM., 14 marca — Deset oseb je bilo usmrčenih in petnajst ranjenih ker sta trčila skup osobni vlak in tovorni hla- pon. Nesreča se je pripetila radi jako goste megle. POZOR? PLAČAJTE ZEMLJIŠKI DAVEK ZA 1913 NA Miner’s State Bank Chisholm, Minn. POZOR! Rojaki, kateri ste naročili N. V. svojim prijateljem ali znancem v stari kraj, ponovnte jim naročni - no, predno poteče, ker mi ustavi - mo pošiljanje lista takoj, kakor hitro poteče naročnina in sicer iz tega vzroka, ker je draga poštni¬ na. Na vsak list moramo dati znam ko za en cent. Obnovite naročnino, če želite, da bodemo pošiljali list redno v stari kraj. NARODNI VESTNIK! 2a " ; promisiite ko jrse orat _ ripozn a S. H. % ISŽL»gPtc «t. Raditelj Zveze 1 in vpraša, »ko !>■ I’ TeTuK&j zastopate. ŽatorSi|;.'|iyd- l’o odmoru pokliče predsednik delegate k redu. Bratje delegati so se izjavili, da so izpolnili brzo¬ javko na guvernerja. Nova voli¬ tev za plačo blagajnika se ugodi s sledečim rezultatom: Za $100- 20 glasov, za $75 -29 glasov. Pred log brata Peter Pašiča sprejet. Predsednik nadzornega odbora: brat Vinko Arbanas predlaga za $50.00: brat Jos. Šprajeer podpi¬ ra. Brat Matt Likovič predlaga $35.00, podpiral Fr Levstik. Na¬ to je nastala mala debata. Skle¬ njeno za tajno volitev. Rezultat volitve je bil sledeči: Za $35.00 je bilo 24 glasov, za $50.00 je bi¬ lo 26 glasov. Sprejet predlog bra¬ ta Minko Arbanas za $50.00. Brat Peter Pašič predlaga in po veči- nidelegatov podpirano za vse nad¬ zornike, kateri niso dobili dnev¬ nice od leta 1913, _da se jim pla¬ ča kot drugim ostalim. Sprejeto. Peter Pašič predlaga (da se pla¬ ča druge nadzornike za naprej $15.00 in $4.00 dnevnice za časa pregledovanja in vožne stroške. Debata katere se vdeleži po veči¬ ni delegatstva. Brat Jos. Jerman predlaga za $15.00 in stroške, pod pira brat Frank Levstek. Gre na volitev. Mblitev tajna. Rezultat sledeči za brata Pašiča predlog 42, za brata Jos. Jermana 8. Sprejet predlog brata Peter Pa¬ šiča. Člen., 16., točka 52 se črta za¬ stopnikov. Točka 53, 54; k zadnji točki brat John Agnich predlaga da se dene pod hond vse uradnike v to¬ liko kot je denarja v Zvezi. Brat Vinko Arbanas podpira. Sprejeto'. Brat Ferd. Štiglic predlaga za Surety Bonds. Brat Branko Jur¬ kovič podpira. Sprejet Ferd. Šti¬ glica predlog. Sestra Amalija Ve- ranfih vabi delegate in delegatinje na večer k banketu katerega pri¬ redi žensko društvo Sv. Ana štev. 11, S. H. Z. Vsi delegati in dele¬ gatinje to vabilo z zadovoljstvom sprejmejo. Čitajo se brzojavk: Eveletli, Minn. “Razumno ter složno de-, lujte v toliko važni zadevi. Bodo¬ čnosti Slov. Hrv. Zvpvc. Pozdrav A. Omrzu. Rojake in rojakinje ne djajte se sleparit: od Židov. Glejte na do bro pošteno delo, ki pride iz rok krojača. Židovska obleka je. slabo sešita; pri meni dobite močno, trpežno obleko za manjši denar kot pri Židih. Za delo jamčim. Kdor ni zadovoljen se mu denar vrne. Jakob Ambrožič, krojač. Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okoli¬ ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬ rene Kovachevo GOSTILNO m »i £ £ Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Svoji k svojim! * Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim Hi gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure- {{j jeno in bogato založeno Hi grocerijsko trgovino. £ V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro- Hi daje krmo za živino, kakor: oves,»koruzo, mrvo in slamo Hi Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja¬ jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Za mnogobrofen poset in naklonfenost se uljudno priporočat M A T H. V I D A S, slovenska trnovim. BIVVABIK, MINN. Telefon 63. Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi HiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHi :x m * Priporočam se Slovencem Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke. Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. Veliki Slovensko-Angleški Tol - mač, obsega slov. - angl. slovnico, razgovore pisma in navodilo ka¬ ko postati državljan poleg naj več¬ jega slov.-angl. in angl. slov slo¬ varja. Knjiga je nujno potrebna vsim onim, ki se res želijo nauči¬ ti angleščine, Cena v platnu trdo vezana (430 strani) je $2. ter se do¬ bi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St. New York, N. Y. Pišite po cenik knjig. KOVALL & SON, ely, minn. GROCERIJSKA IN MANUFAKTURNA TRGOVINA Tem potom naznanjamo cen j. občinstvu, da imamo v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsako¬ vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za ženske obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočamo za obilen poset pri nakupovanju. V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN. KDOR ČITA POLUTEDNIK “NARODNI VESTNIK” IZVE NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, KI SO ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE. Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠIRNOVA ULICA ŠTEV. 3 — KRANJSKO NAJVEČJA IN NAJVARNEJŠA SLOVENSKA HRANILNICA. Prometa koncem leta 1912 700.5 milijonov kron. — Stanje hranilnih vlog 43.5 milijonov kron. -— \ zervni zaklad hranilnice 1 , 330.000 ^ ron - obrestuje po \\% brez odbitka. e in mestna očina ljubljanska z vsem svojim preipoženj^m m z 5V kron. Poslovanje nadzoruje c./kr. deželna vlada kranjska. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice vso davčno pipejo v vr^nosti 50 ni.iiijont):/kron. poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada kranjska. Denar pošdjšjte po pošti; ali kitki zanesljivi banki. ■ Pri banki zahtevajte odločno, da se Mam pašljp denar le pa “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v kako drugo manjvarno “spai-kaso” Nam pa takoj pišite, po kateri banki dbbfeio za Vas denar. Svoj naslov pišite razločno ih-natančno.- - Izključena je vsaka špekulacijam izguba vloženega denarja. fi NARODNI vestnik Dopisi. Cleveland, Ohio. Clevelandska slovenska nasel¬ bina šteje okrog 22,000 Slovencev ter približno 80 Slovenskih dru¬ štev in klubov. Lepe številke. Am¬ pak razmere med Slovelici tako ža lostne, da Človek zgubi veselje do vsega kar bi bilo na splošno ko¬ rist 'Slovencem. Da smo nekako mrtvi, soditi se mora iz dopisov; kajti iz naselbin, ki štejejo po par sto Slovencev, je več dopisov in raznih razprav po časnikih kakor iz amerikanske slovenskč metro¬ pole. V razmerju z drugimi nasel¬ binami napredujemo Slovenci tu¬ kaj v Cleveland počasi. Seve po¬ javijo se tu in tam senzacijski iz¬ bruhi, ampak v splošnem smo le¬ targični. Tako se je pojavila pred nekaj leti nekaka cerkvena revo¬ lucija, katera je stala mnogo ti¬ sočakov, in kateri so šli iz krva¬ vega. zaslužka slovenskega delav¬ stva. Boji in aretacije bili so na ■dnevnem redu. In kedo drugi je zakrivil vse to kot klerikalni ab¬ solutizem. Po prestani revoluciji za oslovsko senco smo dobili dva jako brihtna gospoda. Stari Hri¬ bar je šel s svojimi tisočaki iz Cle¬ velanda, slovenski delavec je pa zopet nosil z žulji prislužene do¬ larje v klerikalno malho. Postal je zopet pokoren obema fantoma, ka tera ne poznata resne borbe za živi jenski obstoj. Pod kraljevanjem teh molž se je začelo agitirati za katoliško šolo, in tudi nabralo se je lepo svoto tisočakov. Še lepšo svoto po¬ sodil je clevelandski škof na lepe procente, katere mora plačevati poleg dolga zopet delavec; plača- vati mora tudi mlade katoliške učiteljice, in kaj pa. tudi za cer¬ kev. Ni moj namen kritizirati to ali Kdor misli, da je potrebna ono. ikiatol. šola, je gotovo prispeval za njo, in naj jo svobodno uživa in podpira. Ni pa pravivilno, da se zbira slovenski trgovski “trusit” v šolski dvorani in se delajo tam sklepi kalko se bo prodajalo blago. Ni dolgo tega ko je prenehala poslovati Slovenska delavska za¬ druga z dvema prodajalnama. Lepo število slovenskih delavcev m njih družin je*bilo skupaj kot delničarji, menda kakih 400. Ime¬ li so dve prodajalni in vpeina se je kupovalo v gotovini. Ko se je zadruga »tvorili z lepim kapita¬ lom in godbo so se začele takoj spletkarije Nehate"; trgovci spri zorili so smrtni boj zadrugi. Ho¬ dili so tudi od veletrgovine do ve¬ letrgovine, da naj ne dajo bla¬ ga delavski zadrugi. Istim konipa- ni.jan. ki so prodajale delavski zadri žni trgovini, napovedali so nefkateri groceristi bojkot. Razume se olb sebi, da je imela pod takimi razmerami zadruga težkoče. Ko so nasprotniki uvide¬ li, da držijo delavci skupaj kot en mož za svoje podjetje, siklica- vali za tajne shode v šolski dvo¬ rani, in povsod se je delalo, na vse kriplje za propad slovenskega zadružnega podjetja. Vsled te gonje zoper sodelovanje postal je nered in nesloga, končno so pre¬ nehali s poslovanjem in prišli smo zopet nazaj v stare telege. Delni¬ čarji, oziroma zadruga je imela nekaj dolga pri raznih kompani j ali in tudi približno toliko vred¬ nosti. Nepričakovano oglasil se je nek bivši ravnatelj zadruge, Mr Kotnik, ter zahteval je plačo za čas ko je bil odslovljen. Vložil je zoper zadrugo tožbo, in tej tožbi pridružile so se tudi tožbe raznih 'kompanij, ki so zalagale zadrugo .z blagom. Cela komedija je bila tako napravljena, da bi se morala 'zadruga zagovarjati pri več sodni¬ kih eno in isto uro, kar je bilo se¬ veda nemogoče. Zastopniki Zadruge so dokazali na sodniji, da je zginilo za časa ravnateljstva Mr. Kotnika $900. gotovine. Za to čedno delo je bil aretiran, pozneje pod varščino' iz¬ puščen. Kakoi bode cela zadeva končana poročamo ob času. Ni pa še ta zadeva končana, že je druga senzacija na slovenskem programu v Cleveland. Med Slo¬ venci kroži povest o neki lepi, mladi učiteljici slovenske šole, ka¬ tera je imela baje razmerje z enim “gospodov”. Slučajno sem se sešel z Mr. Zemljanom, kateri mi je pra¬ vil, da je bil na zahtevo Rev. Po¬ nikvarja, župnika slov. cerkve v Cleveland, klican pred posvetno go sposko in sicer v “Prosecutor’s office’, kjer je bil obdolžen, da je on, Zemljan, govoril okoli o ljubavnem razmerju Ponikvarja in lepe mlade učiteljice slovenske katoliške šole, kateri že trka štorklja na vrata. Mr. Zemljan je, to čuti od drugih; kaj bi ne? saj je to splošna govorica v Cleve¬ land. Koliko je resnice na tem ve¬ sta najbolj Ponikvar in lepa uči¬ teljica. Kot mož, ki poznam člove¬ ške slabosti in nagone mladih spo¬ čitih ljudi, in tudi starih strplje- nilh, nimam nič proti tej stvari, če bi ne bilo toliko grde hinavščine za njo. Če se je stvar dogodila, je neumevno jo tajiti. Naravnost podlo pa je, da se skuša spraviti v ječo ljudi, ki govorijo okoli o grehih, kateri so se dejansko pri- pripetili. Učiteljica je zginila, in če hočeta gospod Ponikvar in lepa učitelji¬ ca dokazati, da sta nedolžna kot jagnje, ni treba druzega kakor go¬ spod Ponikvar naj pokliče učite¬ ljico pred sodnijo in preiščeta jo naj dva zdravnika. Nikakor pa ni ta afera v redu, če grozi on z are¬ tacijo vseh, ki se bodo upali go¬ voriti o tem. Vse njegove ovčice pazijo kedo bo kaj cmrknil o tej tajnosti, ki bo ostala sumljiva do¬ kler se ne prikaže lepa učiteljica v Cleveland v sodišče, ter se ne podvrže zdravniški preiskavi. Razburjeni duhovi glede te za¬ deve so se sicer malo pomirili, že pa čitarno v št. 21 C. A. druge spletke. Marsikedo bi se za glavo prijel, če bi poznal razmere med Slovenstvom v Clevelandu. Kar piše C. A. je gola resnica. Vendar se nad tem »podtika kaplan “Iz šestega mesta”. Dejstvo je, da sta oba gospoda v zvezi s slovenskimi trgovci. Tukaj imamo 'dve slov. čitalni¬ ci, narodno im soeljalistično, ali težko dobiš rojaka, da čita ; z vne¬ mo podučljive članke ali knjige. Žalostno je tudi kadar se priredi ta ali ona za izobrazbo koristna stvar, da vidimo vedno pri vdel e- žbi samo ene in iste rojake. Neka¬ teri žrtvujejo mnogo 'za narodno probujo, drugi, in teh je pretežna večina, so pa mrtvi za vsako ko¬ ristno delo. Cleveland je polovico manjši kot je Ljubljana, kar se Slovenstva tiče je pa za Ljublja- največja centrala Slovenstva, sto ene, in kadar jih 'je trideset se jih pa kaj rado zapiše štiride¬ set; konec meseca je pa lep pro¬ fit. Tebi je toraj treba spovedi; kar se pa mene tiče ne skrbi ti za mojo dušo; to bom že sam sto¬ ril in tudi že storim, ker jaz ve- doma ne storim svojemu bližnje¬ mu istega kar sam sebi ne želim. 'Kdor stori to, je storil dovolj. Sto¬ riš pa ti to, če prodajaš alkohol brez dovoljenja in kratiš državo davka, da ga morajo zato drugi plačevati? Storiš ti to, če zapišeš mesto trideset steklenic petdeset? Ne. Obžalujem te tudi, ke'r mi pred- baeivaš, da sem socijalist. Prej sem bil katoliški fanatik, a razme¬ re so me prisilile, da sem po last¬ nem prepričanju, da gre socijali- zetai po pravi poti, postal rudeč. Kot tak držim se le ene glavne za¬ povedi, in ta je: “Ne stori svoje- bi drugi j&čljene.a rhaeetaoeto mu bližnjemu kar ne ‘želiš da bi te bi drugi storilo.” To je prava za¬ poved človeštva in tudi tebi, žen¬ ska, priporočam, upoštevaj to za¬ poved, in ne brigaj se za drugih grehe. Fr. Potrpin. La Salle, 111. Cenjeni urednik: Le malo kedaj se oglasi kak dopisnik iz naše naselbine naj si bode v katerem časopisu hoče, za- to'raj se hočem jaz oglasiti v Narodnem Vestniku. na¬ šem no in obžalovanja vredna stvar je, da imamo tako malo občih naprav za koristi vseh. Nekateri so si dobro opomogli, so samostojni gospo¬ darji, a ti .so z malimi izjemami gluhi in slepi za naš narodni napredek, kajše, da bi pomagali razbijati okove, ki držijo njih narodne brate v. duševni in tele- sužnosti. Nekaj trgovcev in obrtnikov podpira narodne in skupne družabne vstanove, večina je pa mrtva za tako delo. Tako živimo toraj v Clevelan¬ du. Kako dolgo bo to šlo tako na¬ prej je težko soditi. Gotovo pa je, dokler bodo komandirali sedanji vodje nezavedno maso, ni kaj boljšega pričakovati. Naročnik. Chisholm, Minn. Bilo je v početim sedanjega meseca sušca. Neko jutro zgodaj sem se mudil v mestu. Ko sem se Vračal v smeri od cerkve, mi pri¬ de nasproti žena, kojo bi moral po pravici imenovati klepetuljo; •pravo ime za sedaj zamolčim. Ta klepetulja me je nagovorila z be¬ sedami: “Si bil vendar enkrat ti pri spovedi!’ Jaz sem molčal in šel sem »svojo pot naprej. Dobro jutro je vse, kar sem ji rekel. Tem potom to povem, klepetu¬ lja, ne brigaj se za moje grehe. Bolje skrbi za svojo moralo kakor pa za moje grebe, ki te itak nič ne težijo. Izderi najprvo bruno iz lastnega očesa, potem šele glej po pezdirju v mojem. Tebe jez dobro poznam, in tudi drugi, da si fari- zfejka, ter hodiš v cerkev samo za¬ to, da te ljudje vidijoi — je to le radi “biznesa.” Med nami je razne vrste trgo¬ vina, največ po onega z alkoholom po privatnih hišah. Tudi jaz pi¬ jem ; ne strinjam se pa, da se pro¬ daja opojna pijača tam kjer ljud¬ je stanujejo, to je po hišah, kalkor delaš tudi ti farizejka. Kadar o- skubiš par delavcev ob trdo pri- služen 'denar, pa greš k spovedi in daš Bogu kar je božjega, cesar¬ ju pa ne kar je cesarjevega, zato ker ne plačaš licence. Pa ne le to. V hišah, in ravno pri tebi se kaj rado zapišete dve steklenici me- Predvsem hočem omeniti, da so pri naših la-sallskih društvih po¬ kazali, da člani in članice odobra¬ vajo združenje jednot in zvez. Po¬ sebno društvo Sokol št. 98, S. N. P. J., in društvo št. 53, S., S. P. Z., sta jako vneta za združenje, ker Člani in članice uvidavajo vedno bolj, da so prometni stroški naših zavarovalnih organizacij' prehudo in nepotrebno breme za delavstvo, in da ima zavarovalnina garanci¬ ja slabi temelj. Predlagala bi vsem rojakom in rojakinjam križem Amerike, naj se deluje povsod za združenje, in naj nihče ne posluša onih, ki zo- prujejo tajno ali javno vsem istim silam, katere delujejo za združe¬ nje. Združenju nasprotni so le -oni, kateri imajo pri teh Mašili mnogih zavarovalnih organizaci¬ jah dobre službe. Vsi ti delujejo proti vsem onim, ki so za združe nje. Narodni Vestnik je imel že jako bistveno vtemeljene članke in dopise glede združenja jednot in zvez. Da si je vsled tega nako pal nenaklonjenost gotovih kro¬ gov se zadnje čase opazuje, in kdo'r ni slep mora videti vir te go nje. Jaz sem sicer žena, odobru jem pa združenje jednot in zvez. zato ker mora slednjič vsak otrok uvideti velikansko nesmiselnost da se vzdržuje toliko jednot in zvez. Narodni Vestnik, ti le deluj naprej za združenje, če bo prišlo dovolj daleč s to gonjo, bodi pre¬ pričam, da bo večina na tvoji stra ni. Složnost in združenost bo po stavila našo zavarovalno idejo na boljše stališče, in jaz alpelujem na vse 'zavedne člane in članice, da podpirajo to misel z vso prepriča¬ nostjo. Dela se pri nas bolj slabo; ven dar pa društva dobro napreduje jo. PremOgarji so pred stavko, ker če se uq dovoli z dnem L apri¬ la zvišanje plače bo boj. Življen- slke potrebščine se vedno dražijo in s sedanjim zaslužkom je težko shajati. Po tovarnah je plača pod ničlo, in delavcev je tudi tukaj odveč. Dne 7. aprila bodo pri nas vo¬ litve. Sulhači napenjajo vse sile. da bi zaprli salune in oropali ljudstvo vse osebne svobode. De¬ lavec, ki trpi ves dan v prahu in slabem Zraku si pač včasih rad pri vošči koizareč pive, sedaj mu ho¬ čejo še to odvzeti. Volilci glasujte zoper' suhače, kajti povsod, kjer se vpeljala “suša” se dejstveno še več pije kot pre“j. Priporočam Narodni Vestnik vsaki hiši. List deluje za prosveto, slogo, in sodelovanje, in to izko¬ riščevalce in pijavke boli. . Mary Pirnat. dine v večni pokoj po precej dolgi boleizni. Živel jo na Ely okoli 20 et. Bil je priljubljen med našimi rojaki in član društva sv. Antona N. S. K. J., katero društvo mu je priredilo lep pogreb. Mir njemu! Umrla je tudi gospa Jožefina Kovali v starosti 62 let. Pokojna je bila v Ameriki mnogo let in bila je jako priljubljena med našimi gospodinjami. Naj v ,miru počiva ! To ste torej dve smrti, in smrt zadela nas bo vse prej ali slej. Na¬ še življenje visi na jako tanki niti, ki se zamore vtrgati vsak čas. Po¬ sebno mi, kateri smo vposleni v rudnikih, smo vsaki trenutek v smrtni nesreči. Zatorej je pač po- sem pravilno, da postane vsak delavec član kakega društva. Bere ! m včasih tudi Glasnik, ter vam povem pod kakimi pogoji pri ha ja sem na Ely. Jaz dobro vem da časopisje ne mor,a shajati brez naročnikov, Glasnik prihaja pa vsem brezplačno, nekateri ga do¬ bivajo brezplačno že kar po več let. S tem se vidi, da morajo imeti pri Glasniku dobro papirnico, kih jih izalalaga s papirjem. Čitatelj raznih časopisov kašlja v jetičnem Glasniku nad rojakom Potrpinom iz Chisholma, kateri mu je posve¬ til molitvico v Narodnem Vestni¬ ku. Živijo Potrpin! Ali te ni sram chisholmlski skeb, da deluješ za propast človeškega razreda koje- ga član šta bila tvoj oče in mati in kajega neveden člata si tudi ti. Zakaj napadaš ljudi in liste, ki delujejo za prosveto, ki objavijo vse in ne potlačijo ničesar. V na¬ prednih listih pride 'resnica na dan, in ker resnica oči kolje zato so se spravili vsi oni, ki hočejo dr¬ žati delavstvo v mračujaštvu, da- tem ložje v kalnem ribarijo, čez napredne liste in napredne ljudi. Ti modrijknski “čitatelj raznih časnikov’ zahvaljujem se ti ker me imenuješ bedak vseh beda¬ kov. S tem toraj priznavaš, da imam tebe pod komando. Dne L aprila te imenujem za četovodjo ker si zrel zato vsled tvojih neum¬ nih dopisov. Če si poštenjak deni podpis v list, če si pa skregan s svojimi .možgani pridi sem, ker i imamo izvrstna zdravila za¬ stonj za take umobolne skebe. Good bye,” chisholmski mrač¬ njak. Naš pust na Ely je minul, in e- dino kar pričakujemo sedaj naj¬ bolj koprneče mladeniči in dekle¬ ta je 12. april, da se zopet prične¬ jo poroke. Imamo precej deklet zrelih za Zakonski jarem. Fantov ■se ve je kot listja in trave, a ženit nin je razmeroma malo. Slabi časi imajo s tem gotovo nekaj opra¬ viti. Pozdravljam vse napredno mi¬ sleče rojake in rojakinje po Zdru¬ ženih državah, želim Narodnemu Vestniku najboljši uspeh ter sem vaš Frank M. Delateh. ZGODOVINSKE IN ZEMLJE¬ PISNE ČRTICE. Piše Wiljem Brunschmid. KONŠTANTINOPELJ. (Dalje). nejšega bar žima in brokad ko j ih slike so narejene iz zlatili niti, iz okvirja se pa odsevajo dijamanti in biseri. Ta prestol je prinesel s seboj sultan Selim L, kot bojni plen iz palače perzijskega šaha iz Teharana v letu 1502. V perzijski vladarski pialači je pa še “pavov prestol”, ki je še dragocenejši kot ta v Konštantinoplju. Pavov prestol je spadal indij¬ skim Moigulom ali princem in je stal v palači v Delhi, in je bil pre¬ nesen v Teheran po perzijskem šahu Nadir kot bojni plen. Vdrl je v Indijo leta 1739, vzel je me¬ sto Delhi po groznem klanju in se je vrnil domov s 300 sloni, ki so nosili plen cenjen na štiri sto mi- ljonov dolarjev. Mnenje je, da je “pavov prestol” najbolj razkošno napravljen in najdražji kos pohi¬ štva 'kar se ga je kedaj napravilo, in ima to ime ker sta napraljena v ozadju dva pava kojih repa sta bila za naslonjalo za vshodnoin- dijskega kneza kadar je sedel na prestolu. Pava sta emajlirana s safirji, rubini, emeraldi, dijaman¬ ti, biserji in drugimi dragimi ka¬ meni, da se svetita kot bi bila ži¬ va. Prestol je šest čevljev dolg in štiri širok, stoji na šestih masiv¬ nih nogah, katere so z okvirjem vred iz zlata in posejane z raznimi dragocenimi kameni. 'Nad presto¬ lom je iz zlatih niti spleteno neibo, katero stoji na šestih zlatih stebri čkih, vsi dragoceno razsvetljeni z lesk e č im i dragimi kameni, nebo je pa obrobljeno z najlepšimi bi¬ seri. Vrednost tega gzvišenega de la umetnosti jutranjih dežel se ce¬ ni razno. Dragulj dar ji in zlatar¬ ji so mnenja, da je vreden ta raz¬ košni prestol od štirideset do šest¬ deset miljonov dolarjev. Prestol stoji na krasnem belem niramor- natem tlaku, v katerem je vdelan z zlaita rek perzijskih princev: “Če je kje na zemlji raj, je raj tu, je raj tu, je raj.’ Turška vlada ni nikdar namera¬ vala prodati vplenenega prestola, četudi je vedno v hudih denarnih stiskah. Do tega prestola imajo vsi višji Turki posebno spoštova¬ nje, navadnih Turkov je pa malo, ki sploh vedo, da je v “seragli- jo” talko razkošno bogastvo. Pri- prostim Turkom se niti ne sanja, da je v “Zeleni obokani blagajni Konštantina” toliko mrtvih mi¬ ljonov zlata in dragih kamenov,. 'ker jim oblasti in mohamedanski duhovni tega ne povedo, kajti bo¬ jijo se 'roparjev in ustaje, če bi ubogo ljudstvo izvedelo o tako nepotrebnem sijaju. Poslopje, ki se imenuje “Zelena obokana bla¬ gajna Konštantina” je zavarova¬ no od dveh vrst straž od belili aga sov in črnih evnuhov ali skopljen¬ cev. Te straže ste smrtna nasprot¬ nika ena drugi. Poveljniki vsake straže imajo različne ključe do vrat v to svetišče, straže prebiva¬ jo ločene in prepovedano jim je medsebojno občevati. Med evnu¬ hi je večina straž mutastih, da se ne. morejo pomeniti z agasi. Vse straže so oblečene v vzvišeni čr¬ ni obleki z zlatimi gumbami, in na glavi nosijo rudečo čepico, brez katere se. noben Turk ne počuti 'srečnega. V neki drugi majhni sobi spravljena državna dragulj ad zlatnina in sic->r jako površno. To bogastvo je vse zmešano in zmeta¬ no je v porcelanaste sklede kot jih rabimo mi za solato. Sklede dr¬ žijo prilično po en galon, jih je 24 in vse so polne dijamantov, rubi¬ nov, emeraldov, safirjev in drugih COPENHAGj DUHAN ZA NOSLANj MI JAMClMo dan je COPENHAGEN SNlJFf bil vedno in je tudi sedaj vw# 9s V vid ,lo9č°’ f ' -*ii> P gD 0 v .njeS -i, i«ih popolnoma pristen. |\/| hočemo prodajati povsod. ga vaš trgovec nima, ga Va|> mi pošljemo po pošti po ^ vadni ceni 5 centov za škatli dokler ga ne dobite pri vaseir trgovcu. Sprejemamo tud poštne znamke. pipeti ;p šep ; Copenhagen Snuff za čikanje je najboljši tobak cikati. na svBtu zj * WEYMAN-BRUT0N CO. 50 Union Square vph ^Tješepf Se^ 0 ’ & -,«.škrJip a MO K In , Jo™ l e , 5: l e s ' daj illk> r, ,;s in Mih ‘^ k ° .to -soreva nat« je našel o E pomaga! P 1 poniekn‘1 'p r ide 1 ’ ti Obdajalo jfc i e -wki«' sosc , visokem zidu. da je zlezel Jo Odpi I se mu je F i - najboljša prilika az investiranje denarja. Obrnite se pismeno ali ustmeno na eda sa je to ® or ‘li kristji 'eonvini s e j ( 11 ka !ifove'g a ^je.daum.. egov tal -le hač ' Pred irsniea !v ezdo iko. si si Steel Plant Investment Co . c-o Central State Bank . DULUTH P PISARNA NA BANKI NA GARY. Miners National Bani « H k si Cer ^iU Straže i Nu • > to : f 4 ! e PO ki u UdiQ io r C bU s ° Sukaf 1 *- EVELETH, MINN. « »st Kapital, preostanek In delniška odgovornost $74.000.00 St St St Pošiljamo denar in prodajamo par na vse strani sveta. Mi »as zavarujemo v zanesljivih družbah.* Posetite nas. Ca t 0 Je Sr, CeiU S >tit E/.CSo 'to Jb :/hft. Hm Ha 1 Hat 'vid H, k e v hr L e ete c e u t u »a, v ' to ^ hi . H j' L 1914. NARODNI V E S T N IK ZA SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. •: Spisal Marko Stojan. lo (Dalje.) Kora ,kaU so po vrsti; dolga, brezkončna je bila pot. Vlaga je sta- 1 kanienitimi tli hodnika v skoraj nepretrgani mlaki; zrak je bil la n!l1 . " jj les njiv kakor v starih grobnicah. ^ o Kako, Ivane, ali hodiš težko?” je prašal Miloš našega rojaka. prav lahko; mori mi manjka — in skrbi me. Drugega zla. mi ‘Ne »t gtojteP’ .i e zaklical Posebno afriške, užaljene. Nikakor jim m šlo v °> da bi bil Hrvat prvi kalifov svetovalec. Lj^eč, feaft sovražniki m a f r iški vojščaki, je Wadba el Ameri u- t07a T’ da Bi jih Mohamed odpravil iz Kordove, ter je izdal ze znam 0Za devni ukaz. Ba nastane raditega meščanska vojska, to je AVadha el Amen do- vedei. Zato je pomnožil svoje straže in v resnici se mu je posreči- 6 na ti zarotnike iz mesta. in 1»“' Ali v uečem se je vendar prevaril. usmrtitvijo glavnih vodijev afriških čet, posebno pa z usmrti- fiuji/^krovo, j e mislil, da bo povsem, vsaj za nekaj časa, pomiril rotmv ■ j' e um el vliti v srce kalifovo energično zahtevo, da se za- ■ J. usm rte, d asi je na zunaj hlinil nekako sočutje z afrikiskimi ■ 111 m na 'videz predlagal naj se pomiloste; a oni so padli, padli Po Negovi ] notranji želji. •Od prevaril - —... se ie v .računu. -- - . rr e ab u VSeh strani 80 prihajale vesti, da dobivajo izgnane Kordo - tam; f" ke , Sete »jačenja. Manjši poboji Afričanov s- kalifovimi sicer dogajali vsak dan. „ . . . w - la el Ameri je zvedel tudi to, da se zarotniki pogajaj ^Panskimi grofi, naj bi jim ti pomagali zoper »a ' je vzbudilo težke misli. Vsekakor je moral biti opre- . Meščanska vojna se s tem ni kon- to storiti? Ila w e ? t0ba proti pravemu kalifu, ki sedi v ječi me sili, da sto- ’ vabo Bi ga osvobodil. Ali to je mogoče samo tedaj, a njegove sovražnike. ... A kateri so to? Muhamed in Soli man. Te mo¬ ram uničiti. Kako storim to ? Da ju z medsebojnim bojem oslabim in pahnem v pozabnost. Dokler Muhamed Solim a in Soliman Miibameda premaguje in ponižava, gledam ja zlahko vse to mirno. Edino kal¬ mi j<; storito, je da se ne zamerim ne enemu, ne drogom. Težka igra bo to, ali zakaj bi je ne obvladal Wadha el Ameri? Držal bom na videz z onim, ki bo močnejši. Vedno je treba, da se pridružim zmago valeu in da poskrbim, da me obdrži v svoji milosti. Ali je to v resnici mogoče storiti, to ve samo Alah, ki ve vse in vidi, 'kaj je komu pisano v zvezdah. Na nas ljudeh je, da pazimo, se bijemo in delamo... Ali je pravično to, kar delam? Niso mar vsa ta sredstva nedostona, hudobna, nepravična ? . .. In ta misel se je pojavila v negovi glavi, ali samo za trenutek. Kaj sredstva. Vsako sredstvo je dobro, tki primore, da zmaga pravična stvar. Ali ni to pravična stvar, za katero se bori? Ali ne dela on samo tega, kar zahteva pravica? Ali ne namerava rešiti iz ječe edi¬ nega pravega kalifa? Mar kalif ni maziljenec božji, mar ni zakoniti naslednik samega preroka Mohameda? Ako želi torej njega postaviti nazaj na prestol, mar ne vrši s tem božje volje? Da se tudi s takimi sredstvi sme podpi¬ rati dobro delo, to ni nič nenavadnega v življenju. Mar je ulboj nekaj dobrega? Mar ni božja zapoved: ne ubijaj ! Pa vendar ubijamo v boju ljudi, toliko ljudi, ubijamo zločince, ke'r nam je pred očmi dobra strav, da rešimo državo nesreče. — Ne ne, take misli niso prave — je zamrmral 'Wadha el. Ameri. — Ali nisem dolžan pokorščine tudi kalifu 'Muhamedu, ki me je pov¬ zdignil za hadžiba? Ali nisem izdajica. ako njega, ki mi je podelil to čast, želim uničiti ? Mrko strese Wadha el Ameri z glavo pri tej misli. — Ne Muhamed me je povzdignil za hadžiba za to, da me pridobi in ker se me je bal. In on, ki se ni strašil misliti na umor posvečene osebe kalifa Hešama, on se gotovo tudi ne bo strašil da umori mene, ako bi mu to koristilo. .. E j, čuvaj se, Wadha el Ameri! Ne bodi be¬ dast ! Treba je, da imaš .tisoč oči in da si m odre.ji od Salamona. Okrog tebe je tisoč zased in tisoč sovražnikov. Vsi katerim si trn v peti ker si hadžib, bodo srečni ako te »tarejo v prali in onesnažijo svoje roke v krvi tvoji. Pazi mogočni hadžib, čuvaj svoje življenje, zakaj ni še dovršena tvoja misija. Se sedi Ilešam v ječi. Še ni izvršena osveta., ker je padlo toliko tvojih dobrotnikov in tvojih rojakov v zadnij vojski. Pazi, Wadlha el Ameri na se... . Tako mu je govoril nek notranji glas — in težka slutnja. In tisti glas mu je govoril dalje: -— Tvoja moč vendar ni tako velika, ker so ti mogli iz zaprte ječe, izpred nosa ugrabiti Strezinjo. To je dokaz, da so še v tvoji Kordovi ljudje, ki niso ne s teboj, ne s kalifom, nego s tvojimi sovražniki. Kdo ve, ni že nabrušen meč s katerim prebode roka morilca tvoje srce. Pri tej misli pogleda Wadha po sobi kakor bi hotel videti, ali je že tukaj oni, ki postane njegov morilec. — A ničesar ni slišal, niče¬ sar videl. Ime Sitrezinja mu pa vseeno ni šlo iz glave. Kje je ta ubogi mla¬ dec? Ali je še živ ali je že mrtev? Na to vprašanje je trebalo odgovoriti. Razpisal je veliko nagrado in dal javiti po Kordovskih ulicah, da dobi nagrado vsakdo, kdor pri¬ nese kako vest o Hrvatu Strezinji, podložniku daljnega lirvatskega vladarja. Ko je bil Wad\ha še zatopljen v te misli, vstopi v sobo suženj in prinese na zlatem pladnju pisemce. Wadha ga odpre in čita. (Dalje prihodajič.) 1 i FRANK LOPP mesar in rezar, Box 581 GILBERT, MINN. se priporoča rojakom, kadar imajo za rezati žrebce, bike, svinje, pre- šiče, itd. — On jamči za svoje delo. FRANK GIMPEL zidar Box 634 GILBERT, MINN. sc priporoča rojakom, kadar potre¬ bujejo dobrega zidarja. ■— Prevza¬ mem vsako zidarsko delo in jam¬ čim za dobro izvršitev in nizko ceno. POZOR KROJAČI! Iščem dva pomočnika, vešča v vseh v krojaško stroko spadajočih delih. Delo stalno, plača po dogovoru. JACOB AMBROZICH 418 Pierce St., EVELETH, MINN. NAZNANILO Cenjenim društvom, kakor tudi.tr¬ govcem na Chisholm, Minn., nazna - nja se tem potom, da Tony Kom¬ pare ni več v nikaki zvezi z “Na¬ rodno godbo ’ ’. V slučaju potrebe godbe, obrniti se je na našega novo¬ izvoljenega upravitelja John Kure¬ ta. Dobite ga v mesnici M. Matzele & Co. — člani “Narodne godbe” v Chisholm, Minn. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček-$1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. LEPA PRILOŽNOST VELIKO NOČ Obleke iz dobrega blaga po nizki ceni. Jamčim, da se bodo prilegal« lepo. Rojaki, obiščem Vas v krat kem, da umerim obleko za spomlad, JOHN DEBELAK, 418 Pierce St., EVELET, MINN. ROMAN JOHANCA je sedaj izšel I. in II. zvezek s pravo Jobanično fotografijo. — Cena 25c. PRAVA RDEČA ŠKOFOVA BROŠURA je prišla iz Ljubljane. — Cena 40c. ZDRAVILNA KNJIGA NAŠA ZDRAVILA je ravnokar dotiskaua; prekoristna knjiga za vsakoar, gposebno za žen¬ ske. — Cena 50 centov. Kdor pa naroči en zvezek Johance in označeni dve knjigi, pošljemo za JEDEN DOLAR. Razglednice Johance je dobiti po 5c, 6 komadov za 25 centov. Dramatična društva opozarjamo na igro JOHANCA tragikomedija v treh dejanjih. — Cena 50c. Katero društvo pa naroči 12 izvodov, jih pošljemo za $5.00. Svojcem v stari domovini napravite veselje, če jim pošljete roman Jo¬ hance. Mi ga pošljemo brez vsakega doplačila. DRAM. KNJIGARNA 535 AVashington St., Milwaukee, Wis SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. John Bartol CHISHOLM. MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJSI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! NARODNI VETSNIK ZA VAS, VI ZA NJEGA. ROJAKI! Ako želite kupiti gramofon, uro, verižico, britev, raz¬ novrstne stvari za smeh itd., pišite po slovenski cenik- BENKO RUS & CO. .11250 INDIANA AVE.. CHICAGO, ILL. D}= J[ * * ■ "■ ■■ 1 ■ 1 =* a ».— i i=i ur . 0 - 1 First National Bank, 1 EVELETH, MINN. ® Najstarejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. A. M. MURNIK Crant Avenue Eveleth, Minn. Največja zaloga MANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANINE, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU - GIH DOMAŽIH POTREBsoIN. Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! | PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE- PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH. a BOARDING=HOUSE na prodaj ali v najem. 25 sob, prostora za 60 oseb. Hiša je na dveh lotih 50x175. Hlev za 4 krave in 3 konje. Vse v lepem redu A. M. Turnguisf 413 MONROE ST., EVELETH,'MINN. □ 0 pristnih Kran j ski Brinjevec, Slivovec, Tropinovec pijač in te so Grenko Vino in Highlife Bitters. Vsak go - stilničar, kateri hoče napredovati, mora po * skušati in kateri ne poskuša tudi ne napre¬ duje s svojo trgovino. Prava pristna pijača se zaimore kupiti le pri A. Horwat-u, ki im - portira naravnost iz Kranjskega Brinjevec, Slivovec in Tropinovec; tudi izdeluje pravo zdravilno Grenko vino in Highlife Bitters. Naročite si en zaboj te ali one pijače za poskušnjo; samo da bo eden zaboj, 12 ste¬ klenic. Prodajam samo na debelo. Pišite po cenik. y A. HORVVAT, 600 N. CHICAGO ST., JOUET, 11L ==lb=z^=]gl^^=i r =- =i narodni vestnik RAZSTRELIJO BLAGAJNO ODNESEJO $18,000. Nashville, Tenn., 20. marca. — Roparji so rano danes zjutraj raz¬ strelili blagajno First National ■banke v Gallatin in so odnesli 18 tisoč dolarjev v gotovini. Eksplo¬ zija je povzročila ogenj, katerega so mimoidoči pravočasno opazili. GRČIJA HOČE PREMOČ NA MORJU. Atene, 20. marca — Minister mornarice je naznanil v poslan¬ ski zbornici, da mora Grčija na ysak način gospodariti v Egej¬ skem morju. Mornariški proračun govori v zgradbi treh drednau- tov, treh križarili in več manjših parnikov za grško mornarico. ZEMLJA POŽRE BAJTO IN DVA MOŽA. Pottstville, Pa., 20. marca. Zemlja je požrla dva premogarja in 'bajto pri Kehley Run premo¬ govniku blizu Shenandosh. Vpo- slenih je bilo takoj več delavcev, da bi žrtvi izkopali, a po večurnem delu ju niso našli. Tretji premo- gar se je rešil, ker sc je zagralbil za parno cev in se je toliko časa držal da je prišla pomoč. VRŽE KISLINO V OBRAZ ŽENI IN SE ZASTRUPI. Chicago, 111., 21. marca. — Dra- guljadar W. Karat, je zalučal v obraz svoje lepe žene kislino, kate¬ ra jo je spačila za vselej in vsled katere bo morda umrla. Karat je sedel potem v voz poulične želez¬ nice, spil je kislino in umrl. Živela sta ločeno in iz pisma, ki se je na¬ šlo v njegovem žepu, je 'razvidno, da je storil čin, ker se žena ni ho¬ tela vrniti k njemu. 2 MRTVA. TRIJE UMIRAJO VSLED PREPIRA. Chicago, 111., 19. marca. Vsled prepira na domu John Lindstroma sta mrtva dva otroka, njiju oče in mati umirata in šestmesečno dete je v resnem položaju. Miss Berta Nelson je slišala zve¬ čer prepir, proti jutru je dišala plin in je začela sumiti, da prihaja iz stanovanja Lindstroma. Šla je v stanovanje in našla je žaloigro. Mrs. Lindstrom je ležala na tleh sredi kuhinje z detetom. Vsi dru¬ gi so ležali na posteljah. Sumi se, da je ona odprla plinove cevi. USMRTI SVOJCE IN SEBE. Oak Park, Ga., 20 marca — Fanner J. A. Euibanks je usmrtil svojo ženo in dve hčeri ko so spa¬ li, zažgal je 'hišo im druga gospo¬ darska poslopja, in potem se je pstrelil v sence. Ženi je odsekal glavo s sekiro, otrokom jo je pa odrezal z nožem. Ko je Eubanks storil grozni zločin je šel k sosedu, mu o stvar ri povedal in pognal si je kroglo v glavo. Sosedje so pogasili hišo; druga poslopja so zgorela z ži¬ vino vred. Eubanks je 'bil 30 let star. Mnenje je, da se mu je zme¬ šalo. UTOPI DVA OTROKA. SE SKUŠA ZASTRUPITI. Greemvieh, Conn., 20. marca.— Mrs. W. Anthony, žena kontrak- torja, je mislila da ima sušico in bo v nadlego svojemu možu. Vto- pila je zategadel svojega majhne¬ ga sina in malo hčerko, in potem je spila strup. Dobili so jo še pri življenju in v bolnišnici jo upajo ozdraviti. Potem gre v ječo. Plesalka: O, da, nas lajmošter pa sem jim dala tako ‘Za uho, da se mi več ne upajo v bližino. Prvi krokar : Iz treh gostiln so nas že napodili. Kaj pravite, kam bi šli, da bi naš pustili vsai kako uro sedeti? Drugi krokar: Pojdimo na po¬ licijo, tani nas bodo 'radi pustili sedeti. * # # Na veselem plesu pa tako mol¬ čeči! Na kaj mislite gospodična? — Mislim, da so v ženskem živ¬ ljenju ure, ko mora biti moški velik tepec, če nima nič duha. — Kako pa kaj tvoja kupčija? — Oh, kmalu že ne bo nič več ... samo puder gre izvrstno, na cente! —- Kako pa vendar to? — Ker so v zadnji operi srečni nevesti, ki se je bogato omožila, peli: Vsa je bela, vsa je bela, s tem bogato srce vjela... Malt oglasnik. C0NRAD & HARD KONCESIONIEANA MAZILCA. Wau- kegan, 111. Tel. št. 95. Priporočamo se Slovencem in Hrvatom. Vozovi za po¬ grebe in svatbe vedno na razpolago. Zaloga vsakovrstnih krst. Pokličete n as lahko podnevu ali ponoči. BURKE & WRIGHT, 115 So. Genesse St., tVuakegan, lil. Tel. st 732 Slovencem in Hrvatom v VVaukegan in okolici priporočamo našo dobro znano trgovino z železnino, brit¬ vami, noži in barvami. Izvršujemo tu¬ di kleparska dela. Cene zmerne. J. A. PETROSHIUS l2 po fo r » No. Chicago 111. Tel. št. 965. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar po¬ trebujejo vozove za svatbe ali pogre¬ be, katere ima vedno na razpolago po cenejši ceni kod drugje. Velika izber kr st po nizki ceni. Pogrebe prevzema po dogovoru. JOSIAH COLLINS zalagatelj zalagatelj o- k vir j e v za slike, SO* SA1T6E, MICE. Tel. št -766 J. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar potrebujejo po - grebnika, ali če potrebujejo okvir in steklo za sliko. Postrežba točna in za¬ dovoljiva. Cene nižje kod drugod. Iz bodaenega sveta, ko bodo imele ženske volilno pravico. (Ča¬ sni ško poročilo) : Pri današnji volitvi je dobil znani brezposelni giigerl in ple¬ salec Slatkogolik 1567 glasov, pri ljubljeni tenorist Cviligoj 2735 glasov, sloveči fotbalist in bivši mesarski pomočnik Bikosek pa 3624 glasov. Več kakor 7000 volik je prišlo prepozno k volitvi. .. SCHMIDT NE BO USMRČEN DOLOČENI DAN. New York, 18. marca — Hans Schmidt, morilec Ane Aumuller, kateri je bil obsojen v smrt na električnem stolu, ki bi se morala izvršiti 23. marca, ne bo usmrčen določeni dan. Njegov odvetnik je vložil apel za premestitev dneva smrti in na¬ vaja, da. je dekle umrlo za krimi¬ nalno operacijo in ni Ibilo umor¬ jeno od Schmitda! V ponočni kavarni, Iko je vse ve selo in razposajeno: Mož: Že zopet je štiri ura! Te¬ mu življenju mora biti enkrat ko¬ nec ! Človek se ne na'spi, ne more delati, ima vsled tega sitnosti in prepire, oboli, mora v sanatorij, mora plačevati zdravnike, posta¬ ne prezgodaj star... Žena: Oh ljaba duša, kar povej da nimaš denarja več! MATI DRŽI OTROKE V JEČI. London, Anglija, 21. marca. — Mrs. Savage, vdova, je bila areti¬ rana, ker je imela svbja tri majhna dekletca zaprta 16 mesecev v maj¬ hni, temni sobi, brez vsakega oskr¬ bovanja. Dekletca so bila vsa živa golazni in preživela so v strašni nesnagi in smradu dolgo dobo 16 mesecev. — Dekleta so povsem podivjana, go¬ vore čudno angleščino in so po¬ vsem nesramežljiva. Živinska mati. ARGENTINSKO MESO SE UVAŽA V MNOŽINAH. POLOM DVEH ZASEBNIH BANK. Toledo, O., 19. marca — Držav¬ ni nadzornik bank E. Lattaner je zaprl Ohio Savings banko v Liber- ty Center in Farmers & Mer- chants banko v Guster, O. Obe banki ste bili last posameznih oseb Vloge so znašale okoli četrt ani- ljona dolarjev itn vlagatelji, veči¬ noma inozemski delavci, bodo zgubili več tisoč. Wasliington, D. C., 19. marca. -— Po poročilu “Farmers Bulletin” se uvozi iz Argentine v Združene države, od meseca oktobra 1913, odkar je stopila nova eolninska po¬ stava v pravomoč, vsaki mesec de¬ vet milijonov funtov zmrznjene go¬ vedine. Da so cene vzlic temu tako viso¬ ke, je pripisovati dejstvu, ker so ameriški mesarski kralji pokupili vse klavnice v Argentiniji in kon¬ trolirajo mesarsko obrt Severne in Južne Amerike. (Glej sliko na prvi strani.) CESARJEVA HČI PORODILA SINA. Berolin, 18. marca — Vojvodi¬ nja brunsviška, hči nemškega ce¬ sarja, je porodila sina. Cesar Vi¬ ljem je vsled tega proglasil, da ob hajajo vsi šolski otroci v Beroli- nu prvi rojstni dan kot praznik. Ob rojstvu godile so se vse prii- ■smodarije, ki so dbičajne v takih slučajih. Dete, ki še ne ve če je živo, je bilo pozdravljeno z gro¬ mom topov, z razobešenjem zastav in drugimi takimi neslanostmi. Tu¬ di angleška mornarica je pozdra- PARNIK ZADENE ČOLN. .. MORNARJI VTONEJO. Ostend, Nemčija, 19. marca. — Parnik Kaiser Wilhelm deri Grosse je sunil motorni čoln, v katerem je bilo pet mornarjev. Čoln je šel pod vodo z vsemi mornarji. ADRESAR SLOVENSKIH TRGOVIN. MINNESOTA HELO PRIJATELJ! £XnVt; tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) na 311—3. Ave. Hibbing, Minn. John Povsha, lastnik. JOSIP INTIHAR, slovenski zidar, se priporoča c. rojakom v Eveleth in okolici za razna stavbna dela, bodisi pri novih gradbah ali popravah. Dela izvršujem solidno ter po nizkih cenah. JOSIP INTIHA&, 206 Monroe St., Eveleth, Minn. MATH. VIDAS — No, čestita družina, vi se pa priav pošteno veselite predpusta! Kar šampus imate na mizi. O, dra¬ ga gospa, to ste pa morali štediti zadnje mesece... — Da, da!! Čim se je pričel ad¬ vent, sem začela 'znašati svoje stvari v zastavjlalnico. tebe Gospod: Lepa maska pa jaz poznam! Maska : Verjamem, saj sem vam jaz danes popoldne izplačala 50 kron, ki ste si jih izposodili pri mojem šefu. Gospodična: Prav ravno tu - na plesu — v naj veselejšem tre- notku — -mi moraš povedati, da me več ne ljubiš? Gospod: Mislil sem, da' se boš tu najlaglje in najhitreje potola¬ žila. * # # Gospod: O gospodična, ta ko¬ der, ki ste mi ga poslali v spomin, pa ni z Vaše glave! Gospodična: Saj tisti verzi,’ki ste mi jih poslali, tudi niso bili iz Vaše glave. Blovenska trgovi¬ na. Cenjenim ro¬ jakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice priporočam svojo lepo urejeno in bogato založeno GROCERIJSKO TRGOVINO. V zalogi imam občeznana “Cremo" moko; dalje proda jem krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostav¬ ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost se vljudno pri¬ poroča Math. Vidas, slovenski trgo¬ vec, Biurabik, Minn. JOHN TERAN KROJAČ Ely Minn. se priporočam vsem Sloven¬ cem in Slovanom za izdelovanje mož- kih oblek in površnikov. Čistim in popravljam tudi možke in ženske ob¬ leke. Vse po zelo nizkih cenah. Za delo jamčim vsakemu, da bode za - dovoljen. □ Najmodernejša slovenska tiskarna v Ameriki NAZNANJAM cenjenim rojakom na Chisholmu in po železniškem okraju, da imam zastopstvo prodaje lot v bližini Lincoln Sheoole, Chisholm. Lote so še po ceni in kedor hoče imeti hi¬ šo na svojem naj kupi loto sedaj. Mesto raste hitro in rudniki se vedno množijo. Vsakemu kupcu jamčim čisto pocestno pravico. Prodajam farme po 40, 80 in 160 akrov velikosti. Posredujem pri nakupu ali prodaji hiš ter se ro¬ jakom priporočam, da se v vseh enakih slučajih obrnejo name, ki jih 'bodem pošteno postregel. Frank Globočnik, Box 64, Chisholm, Minn. JOHN BARTOL, CMsholm 511,111 GROCERIJSKA PRODAJALNA. Najstarejši slovenski trgovec v Minnesoti. Prihranim vam denar na vseh potrebščinah. Prepri - čaj te se! JOSIP SELIŠKAR: EX.Y, MINN., s Box 62, se pri¬ poroča rojakom za obilen obisk GO - STILNE, kjer ima vedno na razpolago dobro pijačo, istotako tudi lepa preno¬ čišča. — Priporoča se tudi rojakom za vsakovrstna stavbinska dela, katera izvršuje ceno in dobro. MIKE DANCULOVICH gostil ničar, 529 W. Michigan St., Duluth, Minn., priporoča Slovencem in Hrvatom svo¬ jo dobroznano in z najboljšimi pija¬ čami in smodkami založeno gostilno, katero vodi pod imenom SLAVENSKI SALOON v obilni poset. Rojaki dobe lahko tudi gorka jedila, kar je velike vrednosti po¬ sebno za potnike, ki potujejo skozi Du- luth. Držimo se gesla: Svoji k svojim! Na dolgo ječo obsojenega kaz¬ njenca je prišla obiskat njegova žena. Pogovarjala sta se nekaj ča¬ sa prijazno, potem pa se naenkrat vila rojstvo s streli iz topov, ker p ™* 0 s T r ^ a je novorojenček tudi princ Velike Britanije in Irske. Smešnice. PIVOVARJI BODO POSLALI GOVORNIKE PO DRŽAVI ILLINOIS. Chicago, 20. jnarica — Illinois Brewers Association in Illinois Jobbers and Dealers Associotion boste poslali po državi Illinois po¬ sebni vlak, ki bo nosil govornike zoper prohibicijo. Obiskali bodo nad 200 mest in vasi. Za njimi vozili se bodo govorni¬ ki temperenclerjev, ki bodo pobi¬ jali potrebo opojnih pijač. Gospa: Torej — jaz vas sprej¬ mem v službo, ampak to vam po¬ vem, jaz ne maram v : deti ljubim¬ cev ~v hiši. Služkinja: To je pa lepo, mi- lostiva — moja prejšnja umesti¬ va je imela kar tri ljubiu.ee! Gospa: Jezus — pomagajte! Mož: Kaj ti pa .je? Gospa - Tu sem pri klavirju pe¬ la --- pa ti Vrže nekdo pri odpr¬ tem oknu čevelj v sobo. Mož: Veš kaj — zapoj še malo, -' še drugi čevel j! Kaznjenec: Spravi se ven! Te ne maram več videti! Paznik: Mir! Kaznjenec: Prosim, gospod nadzornik, peljite me zopet v mo¬ jo celico; Jaz bom tej babi že po¬ kazal, 'kdo je gospodar v tej hiši. JOŽEF SEKULA/T— naznanja (penjenemu občinstvu, da je znižal cene na zimskem blagu. Ima v zalogi tudi drugovrstno blago. Prepri¬ čajte se o blagu in cenah predno ku¬ pite drugje. HARMONIKE Delam in poprav¬ ljam vsahojake har¬ monike in se priporočam rojakom za naročila. — Andrej Gale, Box 19, New Duluth, Minn. LJUBO BOGICEVICH, T„<^' Building, Duluth, Minn., priporoča se Slovencem in Hrvatom za izvrševanje pooblastil, 1 kupnih pogodb, vojaških profienj itd. Posreduje pri družbah v Sinaju poškodb, IGNAC HOČEVAR 312 Jackson St., Anrora, Minn., se priporoča Slovencem in Hr¬ vatom v mnogobrojen poset gostilne, kjer toči vedno sveže pivo, ter prodaja dobra vine in likerje. Posebno se pa priporoča potujočim skozi Auroro, da ga posetijo, ter bodo dobro postreženi. MARKO MAROLT, Minn., se priporoča rojakom Sloven - cem in bratom Hrvatom v mnogobro¬ jen obisk gostilne, v kateri Je vedno dobiti sveže pivo, dobro vino in razne likerje Vsak Slovan dobrodošel. NAŠI ZASTOPNIKI. . .Vsak tajnik postaje Slov. kat. podp. društva sv. Barbare je pooblaščen po¬ birati naročnino za “Narodni Vestnik’’ ter nas zastopati za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. MINNESOTA: Jakob Delak, Biwabik, Minn. Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn John Pogačnik, Eveleth. Minn. Mar Volcanshek, Eveleth, Minn. Jakob Muhvich, Gilbert, Minn. John Jerina, New Duluth, Minn. Ant. Mahne, Frank Kochevar. Chis holm, Minn. Joseph Smuk, Greaney, Minn. Frank Horvatieh, Virginia, Minn. Louis Petelin, Aurora, Minn. Anton Prosen, Crosby, Minn. Frank Hochevar, McKinley, Minh. John Dragovan, Soudan. Minn. MICHIGAN: Frank Plautz, Calumet, Mich. WISCONSIN: Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank Brence, Waukegan, 111. Frank Illanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, Milwaukee, Wis. John Stampfel, Grafton, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. Josip Zupančič, Milwaukee, Wis. ILLINOIS: John Lihernik, Joliet, Illinois. Simon Jesenšek, La Salle, 111. Joseph Blish, Chicago, 111. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavic, Springfield, 111. Frank Mally, Joliet, 111. Frank Goličnik, Panama, 111. INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Mih. Pavel, ml., Indianapolis, Ind. Anton Tratnik, Clinton, Ind. PENNSTLV ANIA: MICHIGAN Prva gospodična: Poglej — tam je gospod Korenjakovič! To ti je mož! Ta je iz lastne moči ne¬ kaj dosegel. Majhen obrtnik je bil, zdaj pa ima dve hiši. To bi bil ženin! Druga gospodična: Ženin? Ne! Možje, ki so iz lastne moči kaj do¬ segli, so sicer vredni vsega spošto¬ vanja, ampak za zakon niso. Prva gospodična: Zakaj ne —? Druga gospodična: Zato, ker gledajo preveč na svoj denar. morda Plesalka: Moje ime je Sabina. Tlesalee: A, Sabina’; Ali so vas že kaki Rimljani naskakovali? Oče: Kaj pa vedno noriš z e- nim in istim plesalcem? Hči: Ah, papa, zastavil mi je svojo častno besedo, da se z menoj poroči. Oče: A, kaj! V predpustnem času zastavi ta človek sploh vse! PETER MADRONICH BS2SE VATSKI POGREBNIK, 416—6th St., Calumet, Midi. Se priporoča cenj. ro¬ jakom. Tel.: Kes. 313; Livery 185. MAT. D. LIKOVICH Range, Mich., se priporoča Slovencem in Hrvatom za izvrševanje raznih za¬ dev, spadajočih v notarsko stroko. JOHN BARICH, S S K SSSSl trsrovina v Gornjem Michiganu z DO¬ MAČIM VINOM in TROPINOVCEM. Prodaja vozne listke za vse prekomor¬ ske črte ter pošilja denar v staro do¬ movino po dnevnem kurzu. WISCONSIN. PICTURE FRAME CO fotogra- E-252 Sbnod e 323 N. P 8?h°lt: sprrti pošte, dva bloka on slovanske cerkve. Sheboygan, Wis. AXFrrwM CITČ A 931 - 933 , Shehoygan ANTON SUSA, Wis _ Edina sl0 venska mesnica in gostilna. Priporoča se v obilen poset slovenskemu m hr- vatskemu občinstvu. Cene zmerne. - Prepričajte se. Matt. Kamin, Forest City, Pa. Ign. Magister, Pittsburg, Pa. Alojz Tollar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Anton Klančar, Arona, Pa. Joseph Yamc, Garret, Pa. Martin Klinar, Johnstown, Pa. John Pajk, Conemaugh, Pa. John Lamuth, Marianna, Pa. Frank Miklaucich, McDonald, Pa. Martin Koroshcc, Ralphton, Pa. T -'t. Malovrh. Broughton, Pa. John Mlakar, Claridge, Pa. OHIO: Karol Bauzon, Frank Lunka, Cleve land, Ohio. Ignac Prel-gar, Collinwood, O. Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton, O Anton Kikel, Ycungston, Ohio. Frank Guna, Bradley, Ohio. COLORADO: John Janežič, Leadville, Colo. Frank Škrab e c, Denver, Colo. Mihael Krivec, Primero, Colo. KANSAS: John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans. Simon Repovš, Columbus, Kans. Jacob Cukljati, Pittsburg, Kans. WYOMING: Tiskarna Narodni Vi 10 * -j Jo c <1 o? 405 West Michigan Str,, Izdelujmo vse v tiskarsko stroko \\ stvari lično, ceno in točno. Tisk^^ društva v eni ali več barvah naša D ° Vl ? e ? - Pismeni papir in kuverte izdelujemo ^ okusno. Poskusite naše delo M; ■ - a ^ * lStV\ V ' zadovoljnost. n % j y fr Unijska tiskarna. i05?*f! CENTRALNA LEČA. CISTO NA NOVO OPREMLJENO. Park Hoti ILIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVfnb I IN SUPERIOR STREET ^ TELEFON: MELROSE 1673. duluth, min 9 0 marca - 2 \, Mit , Job« , ■V Cie staVk ' «i ,r 'Lvske raz * -0 . y Butte i P°f nts0 na'bi >'* d ;V ise . ba je najnizP K —””” 1 , 0 * lik prei«k° va i I ^L dejal’ 'd a l( ^' >W ;or e r W F. oi junija na Jlica SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN P0 SE * CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM [ SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V 0RGANIZ MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV! Sije odgovoril, d organizira 11 Kršilka predno je ^ T unijski organ u i, gfcijal tam soeijate zaprek dolgo ] i nnijonizma na M mora izvajati Ichell, “da lastnik 9 zoperni politični — k so zoperni SFIRST NATIONAL BAf Chisholm - - Minn. »i« V i*4 V ¥ % {'4 V i*4 Vi? i'4 i>4 V i'4 V i'4 V {'4 V f'4 V f'4 V f'4 ¥ gs. Kapital $25.000. Preostanek $29.3: Osebna odgovornost $5,000.000 Obrestuje denar po 3 C : Prodaja parobrodne liste in pošilja deni na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovenceir Pridite in se prepričajte! A^i^S^'4^4J>*42'4f , 4f , 4f , 4ft4^U'ifM^ , ^^$^ : V 'i' 4 ' 1 delavstvu, so zi i za delavce in : politično stranko. . bilo nesmiselno < o,Min bila neod idavskih organiz: 1 tem slučaju dela moči kakor so tžl je priporočal, ^ZAKONCA UM SKLENJENIMI rc ^ r, rk. 23. marca — Brooklvn sta bila H. .J. Collir] ■etna žena. Bila s 0(1 Plina. Imel« 1 ' it ro' V, 3e bil nekoč p S ftf a bo *i z Rog ,am lo m F jaki 610-611 Alvvorth B DULUTH. Ml" Nposkus * Kiv Uk s Ali ste se že poslužili prilike, katero Vam nu^i.L. V SUMMER HOME CO. ha zemljišču, 0 bl t: -SC ev - F pjY» Vari najboljše in rojakom ^ v steklenicah poh imenom R tudi pivo v sodčkih. Math. KostainsF upravitelj za Mesaba Range. ' So y. J, S lei 3a j^^tr I*. ' ! kj’ a op - 2a tot > i. > »a "'“■k / ihi jos « i