V sredo in sabolo izhaja in velja: a celo leto . . 5 for. - kr. za pol leta . . 2 „ 70 „ za cetert leta • l. » 40 „ Po pošti: aa celo leto ✓ . 6 for. 30 kr. za pol leta . . •>’ „ 20 n za cetert leta . 1 „ 70 „ Št. 33. „živi, živi duh slovenski, bodi živ m veke!“ Nar. pesem. V Celovcu v saboto 6. maja 1865. i Oznanila Za navadno dvesiopno versto se plačuje : £kr. ktera se enkrat 8 ki-, ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; ve5. pismenke plačujejo po prostorne Za vsak list mora biti kolek (štempelj) zra 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. Tečaj I. Naša sedajnost in bodočnost. 0, X. „Slovenec“ si je pri nepristranih rojakih zaslu- ' -žil mnogo hvale za svoje < prizadevanje, zboljšati naše stanje na vse strani. Res je, da' se vsak nasvet ne da &et»ž v meso in kri spremeniti, ali zaracl tega naj se ft r e prezira dobra in blaga volja , ktera take nasvete navdaja. Saj je naše sedanje stanje, žalibože! tako, da si skoro dfugači pomagati ne znamo, nego z blagovolj¬ nimi nasveti. Gotovo bi ^Slovenec 1 ' in vsak rodoljub, da mu je mogoče, rajši pomagal, nego svetoval. Pa saj nasvetovanje tudi ni brez vse koristi! Ono odstrani marsiktero napako, vžge mnogotero dobro in ptodno giisel, cisti pojme (zapopadke), izpodbuja voljo ■in serč&ost. Nasveti- dajejo duši zaupanje in moči, ter tako postanejo nagibi krepkih djanj. Naj iz teh vvodnih misli prestopim na naš sedanji položaj. Rako neugoden da je, to razjasnujejo obilni „Slovenoevi“ dopisi iz vseh krajev. Po eni strani nas stiskajo telesne potrebe: pomanjkanje novcev, upa, celo životne hrane ; po drugi strani nam se še vedno pritergpjej.o.• pripomočki izobraženja: narodne , obertne, više šole, raba domačega jezika v djanjskem in jav¬ nem življenju. Tem potrebam se pridružujejo občna zla današnjih časov: hiranje kupčije, negotove der- žavne razmere, mnoga nedognana društvena vprašanja. Povsod stiska, povsod neugodno čutenje! V takih silnih časih se duševne moči narodov naj¬ rajši skerčijo in odrevenijo. Gladen človek ne mara mnogo za globoko mišljenje , zakaj, kakor neki slavni naravoslovec pravi, „glad opustoši glavo in serce“. Oto¬ žen človek malo praša za deržavne potrebe , ker ima z lastnimi dosti opraviti; neomikan človek navadno nima serca, da tir j a svojo deržavno pravico , tudi z umom ne sega v deržavnih zadevali dalječ naprej. In vendar je treba v tako bornih okolnostih premišljevati, kako bi se dalo pomagati, kako iz stisek priti, kako si boljšo bodočnost zagotoviti. To nalogo doveršujejo zraven narodnih zastopnikov največ naši časniki ; njih podpirati je dolžnost pravih rodoljubov. Nočem na drobno vsega naštevati, kar bi vse zmožno bilo, na bolje stanje nas pripraviti. O tem „Slo- venec“ skoro)v vsakem listu svoje čitatelje podučuje. Hočem so samo na naš deržavopravni položaj, na slo¬ vensko politiko ozreti. O tej je sicer „Slovenec“ v svojem 13. listu spomina vredne čertice napisal, ali vendar hočemo še tem nekoliko pristaviti, ker današnji važni časi to nužno tirjajo. Saj iz političnega delova¬ nja, kakor končnega namena vseh narodov, izvirajo k večemu njih zla in dobrote. Po oktoberski diplomi od 20. oktobra 1860 je Av¬ strija bila absolutističnih verig odrešena in novo življe¬ nje se je čez žile njenih narodov razlilo. Na mesto neodgovornega in neustavnega vladanja ima po njem stopiti zakon, ta terdna meja proti hudobiji in objesti; na mesto neoporekljive zapovedi dogovor in pogod¬ ba; na mesto birokratičnega varhovanja občinska in deželna sam ostojnost, V tej diplomi je izrečeno, da smejo narodi in dežele tudi same za svoj občni prid skerbeti, kar so prej le vladini činovniki ali urad¬ niki delali in tako se je podložnim od strani najviše oblasti pripustilo udeleženje vladanja. „Nil de nobis sine nobis“ (ničesar o nas brez nas), ta stara poslovica ustavnih narodov je bila s samega carskega prestolja svečano tudi nam zaterjena. Na kratko, po oktoberski diplomi smo dobili tako imenovani ustav ali konsti¬ tucijo. Po duhu in besedi te diplome ima Avstrija edina, nerazločiva, ustavna deržava biti, in to pri samostojnosti (avtonomiji) različnih dežel in enakoprav¬ nosti različnih narodov. Le celo deržavo zadevajoče potrebe, kakor zunajne zadeve, novčina veljava, vojska, d( ržavni davki, poreži, kupčijski in drugi zakoni, itd. spadajo vladi in deržavnetnu zastopništvu v roke; po¬ trebe posameznih dežel pa, kakor deželni zavodi, ob¬ činske stvari, deželne učilnice, ceste, deželno premo¬ ženje itd. so deželnim zastopništvom prihranjene. Okto- berska diploma je torej po vsej pravici izvir ustavne¬ ga življenja v Avstriji. *■ ' Di*agt> vprašan jo pa je, nako te a v - ■ ■; s;. : : i o .ra¬ ci o m zagotovljene pravice v djanjsko življenje prestaviti? Svečanov razglas (Februarpatent) od 26. februarja 1861 se poziva na oktobersko diplomo in je ravno po tem samo eden izmed mogočih potov životvorne izpe¬ ljave oktoberske diplome. Po smislu svečanovega raz¬ glasa ima Avstrija sicer edina, nerazločlj ; va in ustavna biti, ali — brez deržavopravnili različnosti posameznih dežel in narodov. Načelo toga razglasa je enojnost naše earevine, dežele in narodi tehtajo le malo; imajo sicer svoje deželrje zbore, pa njih oblasti in pravice so jako pristrižene. Po namenu tega razglasa bi imela Avstrija biti V vseh svojih delih enaka, enojna, kakor n. p. pruska 'ali belgijska ali kaka druga ustavna der¬ žava ; sedež vsakoršne oblasti bi tedaj imel biti veči¬ del samo v središču deržave. Četvero let kmalo prtjde, kar se Avstrija po sve¬ čanovem razglasu vlada, ali čem dalje tem bolj se mno¬ žijo želje avstrijskih narodov po veči samostojnosti. Stranka enojnošti je v Avstriji mala, nasproti tisti, ki : želi, da povestična (historična) in naravna različnost pride tudi deržavopravno v račun; ne samo nenemški sever, jug in izhod, nego tudi nemški zapad, celo nem¬ ško oserčje naše earevine samo želi večo prostost de¬ želam Jasen dokaz temu so prazni sedeži v deržav- nem zboru in ostri govori poslancev. Komu bi taka znamenja ne odperla oči ? Kdo ne bi začel premišljevati, ktera pot bi nas vse k blago¬ stanju peljala? To storiti je po duhu ustava (lolžnost vsakega naroda, da! vsakega deržavljana, komur je pri sercu občni in lastni prid.. Le dušno topi narodi roke križem deržijo , kadar je čas svoj glas povzdig- niti; le popolna politična nedozrelost zamore drugim prepuščati skerb za bodočnost svojo. Tudi mi Slo- venci, akoravno majhen narod, smo po lastni potrebi, '{* kakor po cesarjevi besedi, poklicani, da zraven močnej- ^ 130 — ših narodov svoje želje razodevamo. Ako to drugim prepuščamo, imamo slabe nasledke sebi samim pripi¬ sati. Kakor drugi narodi, tako smo se tudi mi v pre¬ tečenih letih marsičesar naučili. Pokažimo sedaj, ko drugi svoje pravice tirjajo, da ta nauk ni bil prah proti vetru! Akoravno smo sami preslabi v posvetovavnem zboru, imamo pa moč v slogi z drugimi. (Konec pride.) Deržavni zbor. Politiška uprava je prišla 28. aprila v deržavnem zboru na dnevni red. Finančini odbor je dovolil zanjo 10,172.000 gld., nekaj malega manj, kakor pol milijona, kar je vlada zahtevala. Minister Laser si je hvale¬ vredno in kakor je najbolje vedel in znal, prizadeval, zbornico prepričati, da ni v stanu s tem shajati. Poli- tiške uraanije so že tako, kar najbolj mogoče, z delom obložene; jim potrebnih moči jemati in uradnike zmanj¬ ševati, ne gre, ker potem bi bilo še slabše. Če zbor¬ nica ne dovoli, ne more ničesar, ker ne zna čarati (co- prati), kar mu res radi koj na besedo verjamemo. Do¬ kler ostane mašina politiškega upravljanja tako kolo- salna in se občine ali srenje le na papirju, ne pa v djanju, same oskerbljujejo, nič se ne bomo čudili, če bo danes ali jutri g. minister še več tirjal. Vjunačite se in dajte enkrat že birokraciji in birovanju (pisar¬ jenju) v djanju in resnici slovo ter bote videli, da se da jako veliko prihraniti, dasilih nihče ne bo kar nič s čaranjem opraviti imel. Pa težko je še zdaj tega tako berž upati. Znani časnik »Botšafter 44 je birokracijo, ni davno temu, čez vse hvalisal. Pravi sicer, daje ona neko zlo, pa vendar žlahtno (nobel) in historično, ki nam jo je treba tako ali tako ohraniti, sicer bi se nam znala huda goditi, itd. Tako nas podučuje vladin list še dan danes! —Ali je kaj čuda potem,^da se pri upravi nič ne zmanjšuje in zboljšuje? — Se zmirej več bo treba! Slišali smo tudi pri tej priložnosti govoriti dva deželna poglavarja, gg. Belkredi in Kellersperg. Od obeh se je o svojem času govorilo, da stopita v mi- nisterstvo, če jo Smerling potegne. Ni se še zgodilo. Kakor se sta pa sedaj skazala, pridobili bi bili ž njima hencano malo. Oba sta govorila za sedanjo birokratično upravo in da ne gre zdaj več zbrisovati, ker že tako vse prepičlo hodi. Oba sta to s številkami pojasnovala. — Herbst je v. izverstnem govoru to pobijal ter re¬ kel, da je mogoče prihranovati, če se veče samo- oskerbstvo vpelje in birokraciji enkrat za vselej slovo da, da se ne bi danes ali jutri slišalo, prepozno je, obda- čeni ne morejo več plačevati! — Berger pa je za¬ hteval, naj se pravosodje od uprave loči. Bes dobra mi¬ sel to, ali berž ko ne, ostane še vse pri starem, kajti birokracija je nobel-zlo, in gorje mu, kdor se je do¬ takne ! — Kako se je besedovalo o tako imenovanem „dispozicijonskem“ ali skrivnem fondu, in o čolni tarifi povemo prihodnjič. Avstrijansko cesarstvo. Dežele notrajno-avstrijanske. * I* Celovca. (Slo v. mati ca.) Bliža se veliki in imenitni den, ko bode imela „Slovenska Matica 11 pervi svoj občni zbor v Ljubljani. Vsakemu rodoljubu je »Slov. Matica 41 prava svetinja, ktere srečo in blagor je na vso moč podpirati dolžen. Ni le pravica, temveč sveta dolžnost je, naj vsak Slovenec svojo misel o „Slov. Matici 41 očitno naznani, morebiti se je občni zbor po¬ prime in po njej svoje sklepe nareja. Nam se dozdeva perva in najimenitnejša potreba ta, da „Slov. Matica 44 zvesta ostane svojemu pervotnemu namenu. Na dan sv. Matija leta 1863 so slavni in delavni Mariborski domorodci razposlali pervi načert matičnih pravil in jim dodali prevažni predgovor, v kterem be¬ remo te le besede. »Matica naj se peča z izdavanjem znanstvenih knjig. Tako bodemo tudi v oko m prišli večnemu očitanju, ki ga krativci naših pravic nam Slo¬ vanom, posebno nam Slovencem, tako radi v oči vti¬ kajo, očitanju namreč, da nimamo učnih sredstev in da tedaj ne moremo tirjati ravnopravne šole in u- * reda. 44 To so zlata vredne besede in teh zlatih besedi naj se „Slov. Matica 44 terdno derži. Za zdaj naj pred vsem v to vso svojo skerb obrača, da dobimo učne knjige za srednje šo¬ le—gimnazije in reajke. To se nam vsaj za z d a j dozdeva edino potrebno. Ce tirja kdo ravnopravne šole, očita se mu , da potrebnih knjig zmenjkuje; da bi se nam pa oskerbele, za to pa ti ljudje malo marajo: Skuš¬ nja stara nam je priča, da od te strani nam ni priča¬ kovati nobene podpore. Razun „beril 44 — učitelji pa še teh hvaliti nočejo, in na „berilo“ za VIII. razred že čaka¬ mo dolga leta — razun „beril“ so vse učne knjige za sred¬ nje šole, kar jih imamo, napravili posamezni rodoljubi. Hvala jim! Pa sile posamezne so preslabe, naj pri tej zadevi priskoči „Slovenska Matica. 44 Ako ravno so njene moči, žalibog! še slabe in pičle, na to stran pa vendar že precej premorejo. Naj „Matica 44 razpiše darila za naj boljše rokopise, naj preskerbi ali vsaj podpira njih natis in storila je ..Matica 44 grozno veliko in vstregla serčnim željam vsakega rodoljuba. To reč posebno pri¬ poročamo prihodnjemu občnemu zboru! Se eno prošnjo imamo do občnega zbora. Misel in besede §. 4. matičnih pravil niso dosti jasne. Po mi¬ slih več časnikov in pravdoznancev, pa tudi po tem, kar se je godilo na 14 dni obsojenemu knezu Thurn-Tak- sisu, kterega so po vladinem ukazu izbrisovali iz vseh kmetijskih družeb, po vsem tem ne more „Slav. Mati¬ ce 44 biti družnik, kdor nima „polnih deržavljanskih pravic 44 . Naj torej slavni občni zbor to reč v pretres vzame in jo avtentično pa dokončno določi! — Q V Celovcu 4. maja. — Praznik sv. Florijana je. Res imamo veliko vzrokov, da ga pobožno obhaja¬ mo in se mu priserčno priporočamo, da nas s svojo priprošnjo varuje časnega pa tudi večnega ognja. Dan za dnevom se nam poroča od požarov. Tudi tukaj je spet 2. t. m. po noči v vetrinjskem predmestju pri g. Peharcu barvarju gorelo. Ne vemo že, kolikrat od je¬ seni tukaj in v okolici. Treba je tedaj dobro na ogenj paziti pa se tudi zavarovati na vse strani, zlasti ker se hudobnežev ne manjka. — Dunajski časnik ..Ost und West“ bo po žalostni osodi nehal izhajati. Naroč¬ niki dobe namestu njega znano „Zukunft 44 . O tem po¬ vemo drugi pot kaj več. — Hudi legar je v št. Pavlu neki popolnoma zginil. — Za Koroško so trije novi odvetniki namenjeni, in sicer v Belak, Velikovec in Wolfsberg. Ker v dotičnih krajih večidel Slovenci pre¬ bivajo, pričakujemo, da bodo novi odvetniki Slovenci in slovenščini popolnoma kos. — Pretečeni teden se je pervikrat pri tukajšnji sodniji s Slovencem slovenski brez tolmača obravnovalo. To je dobro znamnje. — Sz Admonla, 30. aprila. (Ogenj.) Naj se mi dovoli, da Vam nekoliko pišem o nesreči, ktera je s svojo nemilostjo zadela terg Admont in ondašnji zavod in klošter o. o. benediktinskih. 27. aprila v petek zvečer se je vnel hram nekega usnjarja vsred terga inv malo minutah je 17 hramov zgorelo. Strašen vihar je nesrečo močno podpiral, da je tako naglo gorelo, da se skoro — 131 — ničesar ni dalo rešiti. Priča tega je, da je šest ljudi v ognju smert našlo, eden pa se v jarku beržčas od ple¬ mena in dima zahlinjen vtopil. Od zavodnih poslopij se najprej cerkev, potem hramovje novejše stavbe (Neugebaude) in prelatura vname. Ni minolo še četert ure, ko je celo zavodno poslopje bilo videti, kakor plamenno morje: Oba zvonika cerkvena v strahovitem žaru cveteta, praščita; zvonovi, ki so še pred pol ure nesrečo dalječ po anižini dolini razglaševali, s straho¬ vitim gromom kapljejo, — cerkveni oblok se zruši, slavnoznane orgije —■ na celem Nemškem razun solno- graškib največe— gorijo. — Pol ure prej je farna cer¬ kev v tergu zgorela. — Malo malo se je rešiti dalo —- fizikalni in naravozgodovinski kabinet z veliko slavnimi umotvori sta do čistega zgorela. — Vse sile so se na¬ penjale, da se je vsaj krasna knjigarna rešila, najdra¬ gocenejši zaklad. — Bila pa še je tretji dan v nevar¬ nosti; hrabrim delavcem iz Lietzen, Hieflau, in Eisen- erz gre hvala, da se je rešila silnemu ognju. Kakor inde pri enaki nesreči, tako se je tudi tu veliko ljudi sešlo, ki so z veliko nevarnostjo svojega življenja vse¬ lej ondi k redu bili, kjer je naj veča sila bila; žalibog! da se je tudi precej dosti takih sešlo, ki so še od tega, kar se je ognju otelo — silama kradli. — Revščina je strahovita, posebno pri nekterih siromakih, kterim razun zakajenega zidovja ni trohice ne živeža ne obleke ostalo.—Zavarovanih menda ni polovica. Bog pomagaj! Korbinijan Lajh. Iz Maribora 3. vel. travna. — r — *). (O mati- činem odboru.) O prihodnjem zboru „slovenske Ma¬ tice" se dosti pogovarjamo, posebno o volitvi novega odbora. Vsi želimo, da bi za pervosednika bil izbran g. dr. Toman; mislimo, da bi on največ opravil, ne samo po svojih dušnih zmožnostih, temuč tudi zato, ker zdaj biva v Ljubljani, in ker drugi tamošnji slavni do¬ morodci so dosti obloženi s drugim delom. Za odbornike nasvetujemo te-le gospode: a) v Ljubljani: gg. dr. Tomana, dr. Bleivveisa, dr. Costa-ta, br. Cojza, Fid. Terpinca, dr. Vončina-ta, dr. Pogačarja, dr. Zupanca, Ant. pl. Gariboldi-ta, Zupana, dr. Vojska-ta, A. Praprotnika, dr. Munda-ta (Štajerca), prof. Vavru-ta, F. Žerovca, in Viktorja Bučarja ; b) izmed drugih Kranjcev: gg. Luka Svetca, Ma¬ teja Pirca, grof ;iarbo-Waxensteina; c) izmed Štajercev : gg. dr. Razlaga, dr. Kočevarja, dekana Rozmana (za župno knjižnico v Konjicah), Dav. Trstenjaka, dr. Srnca, Božidara Rajca, dr. Vošnjaka, Franca Kosarja, dr. Preloga, Iv. Žuža-ta, in And. Pir¬ nata ; d) izmed drugih Slovencev: gg. dr. Miklošiča, A. Janežiča, Mat. Majarja, dr. Lavriča, Cegnarja, P. Koz¬ lerja, Cerne-ta, Jur ja Dobrila-ta, Josipa Gorupa, An¬ dreja Winklerja. IJubljane. K. (Dalje.) O književnosti govore ne bomo govorili od bolj ali manj veljavnih del, le to opominjamo, da nam je hvaliti le delo, ne pa osebe; tedaj ne hvalimo že dela, če se reče ta ali uni ga je pisal; preglejmo stvar na tanko, in čejo resnično veljavno najdemo, tedaj jo posebno hvalimo in pripo- ročujmo, vedno pa pred očmi imejmo omiko in izo- braženje celega naroda. Zdi se nam v tem obziru ljub¬ ljanski ,,Triglav“ čisto nepotreben in narodu sloven¬ skemu bolj škodljiv, kakor koristen; kajti narod se ž njim v slovenščini gotovo ne bo vadil in izurjal, mar¬ več se poptujčeval; ta časnik je le za tujce in tiste čudne slovenske domorodce, kterim je pretežavno, iz . *) Ker nam je Vas prijatelski dopis prepozno prišel, zamoremo samo najpotrebnejše reči iž njega posneti. Vred. ljubezni do slovenskega naroda učiti se jezika sloven¬ skega. Mi mislimo in smo tudi terdno preverjeni, da so tisti gospodje, ki so k težkemu porodu tega časnika po- mogli, narodu le škodovali in da jim bojo naši potomci za to djanje le malo hvaležni. Ako pa „Triglava“ imeti morate, glejte, da ostane vsaj mož beseda in odkriva, kolikor mogoče, potrebe slovenskega naroda svetu neslovenskemu! Moramo pa tudi naše časnike, ki so naše gore listi, časnike, ki izhajajo v slovenskem jeziku, v misel vzeti. Morebiti da se komu kaj zamerimo,^pa naj bo, — pravica in resnica je vendar le črez vse! Cesar pri naših časo¬ pisih težko, težko pogrešamo, je tisto prijateljsko, vza¬ jemno in složno delovanje, ktero človeku tako dobro done. Vsak časnik gleda le na svoj dobiček, hvali la svojo mavho, malo ali celo nič pa ne mara za to, kar počenja njegov tovarš in sodelavec. Ti mladi „Slove- nec“ se še najbolj prijateljsko obnašaš, jemlješ sestavke, ki se slovenskega naroda tičejo, tudi iz ljubljanskih časnikov; vendar pa po naših mislih vedno le za ,,družbo sv. Mohora“ skerbiš. *) Kaj pa še le porečem o naših ljubljanskih časopisih. „Triglav“ menda še imena „Slovenee“ pisal ni; „Novice“, ki imajo za tujca „Triglava“ v svojih predalih le sladkorja in medu, „Slovenca“ le pisano gledajo in prešernemu mladenču kaznovavni bič kažejo. Najbolje in najprijazniši se še obnašata „Zg. Danica" in „Uč. tovarš". Kolikokrat se je „Slovenec“ že britko pritožil zoper deželno sodnijo v Celovcu, kjer se s Slovenci po tolmačih obravnuje, pa noben časnik v Ljubljani te nepostavne reči še v misel ni vzel! Cč. gg. vredniki slovenskih časnikov, vsi delate za eden in tisti ubogi, zanemarjeni narod, vsi za ves svoj trud le pičlo izhajate, vsi se pošteno in marljivo poganjate za narodne pravice, za narodno omiko in srečo, za narodno napredovanje in blagosta¬ nje: Imejte med seboj pravo ljubezen in vzajemnost, jemljite eden od drugega prijazno na posodo in nazna- nujte novice našega naroda —• vesele in žalostne — vesoljnemu svetu. Pri vseh pisarijah nam je vsem najpoprej gledati na omiko in korist naroda, popuščaje osobne strasti; delajmo pošteno in ne zabimo, da nas bojo naši po¬ tomci po smerti zarad našega delovanja sodili, varujmo se, da ne bomo oskrunili povestnice slovenskega naroda. (Konec pride.) Dežele trojedine kraljevine. Ilervaška. Zbor se obeta zdaj še le potem, ko se v Beču oži prične. Do tistih mal pa bo berž ko ne žito že v klasju ali pa že celo požeto. — Brodnija po Dravi se je prepovedala. — Obhajala se bode 15. t. m. v Florenciji petstoletnica po slovitem italijanskem pesniku Dante-u. Grof Medo Pucič neki tj e pojde. — Radovedno vse pričakuje, kaj se bode dalmatinskim poslancem odgovorilo. — Na Reki tiskana knjiga „knji- ževna povest jugoslavjanska" od prof. S. Ljubiča se je neki prepovedala, ker je pisatelj boje o nemščini pre¬ več hudo govoril. „Habent sua fata libelli! “ Ptuje dežele. Knska. Carevič Aleksander je za naslednika okli¬ can. Pravijo, da ni res, da boleha. — Nikolaj Aleksan- drovič bode svečano v stari Moskvi pokopan. Tako želi staroruska stranka. — *) Rad govori ,,Slovenec“ od družbe sv. Mohora, ker je za nas« prosto ljudstvo najimenitnejša naprava; pa vendar je se ni¬ koli ni omenil, da bi zraven ne bil imenoval „sl Matice u . Ni skorej lista, da ne bi bilo govora o kaki ljubljanski narodni napravi. Vredn. — 132 — §RS‘«lisigIia. Kar je Vegezzi v Rimu, sta vlada in parlament nekako bolj pohlevna. Postava , naj se vzdignejo samostani, ie bila že neki odobrena, ali vlada jo je naenkrat nazaj vzela. Tudi tisto postavo, po kteri naj bi bili kleriki vojaštvu podverženi, je starešinstvo zaverglo. Kaže se, da jim je nekako resnica s pa¬ pežem se pogajati. -— Kralj je zapustil Turin, tako tudi deržavni zbor, ki je 28. pr. m. od njega slo¬ vo vzel. Angleška. Kraljica, zgornja in spodnja zbornica, bo izrekle svojo serčno žalost nad Linkolnovo smert- jo. Skorej le en glas gre po deželi, kako strahovita je ta pregreha in kako velik mož je umorjen bil. Se¬ danjemu pervosedniku ne zaupajo toliko, ker je neki bolj pogumen in Angležem neprijazen. Zelo se tedaj boje za Kanado. Assierika. Se vedno se čujejo le žalovavni glasi po umorjenem pervosedniku. Zdi se tudi nam, kakor da bi bili moža iz svoje srede zgubili. Vsem njegova nemila osoda v globočino serca sega. In človeštvo ga po pra- vici obžaluje, ker je oprostil 4 milijonov sužnjih in se je toli pogumno za njih pravice bojeval. Bodi mu zem¬ ljica lahka! — Johnson, zdajni pervosednik, v svo¬ jih mladih letih krojač, je neki mož krepke volje, za¬ torej se boje vojske in hudih kazen za puntarje. Razne novice. * „Danica“ piše, da je prišlo iz št, Lujza iz Amerike do budejeviškega (Budweis) škofa pismo, v kterem šentlujški generalvikar v imenu svojega škofa rosi , naj bi mil. škof češkega duhovna tj e poslali, er je v št. Lujzu in v okrogu do 500 Cehov naselje¬ nih. Pravi nadalje, da je nevarnost, ako hitro ne do¬ bijo pomoči in sveta, da bi se ljudje s svojimi otroci vred utegnili v nevero pogrezniti, akoravno so mnogi prav goreči verniki, itd. „Budivoj“ (in prej že mnogo druzih) pristavlja temu^ drugo spomina vredno misel. Na Dunaju živi 100.000 Čehov; večkrat so se želje slišale: naj bi se na Dunaju napravila češka fara, pa ni še čuti glasa, da se bode ustanovila. - — Dd, to je res žalostno; v Ameriki skerbe celo za 500 duš, da bi jim priprav¬ nega dušnega pastirja, če tudi s težavo in stroški, pri¬ dobili , na Dunaju pa-toda rajše molčimo, ker slavjanske duše niso menda tu tolikanj vredne, kot v Ameriki, ali pred Bogom, ki hoče, da bi vsi brez razločka zveličani bili! — „Umni Gospodar" nam do- naša v svojem zadnjem listu tudi nekaj premišljevanja vrednih misli. Popisovaje velikonočne duhovne vaje milo potoži, da se veličastna pesem „miserere“ ni pela tako (tamkaj vse ljudstvo po cerkvi poje), da bi mno¬ žica razumela, kar poje. Tedaj se pač lahko misli in reče: „Populus hic labiis me honorat" t. j. to ljud¬ stvo me z ustnicami časti! Ljudstvo namreč zlo latin¬ ske besede pakedra in skruni, n. pr.: „kuš an seliš (qui es in coelis), ,,dona bižodje" (da nobis hodie) itd., ker tako skorej ni mogoče, da bi pobožni duh, če se tudi spenja po taki lestvici, kolikor hoče, proti nebe¬ som, jih tudi kedaj dosegel. Povsod po Slovenskem, pravi, kjer in kolikor ni razvada, neumnost ali terma temu nasproti , moli in poje ljudstvo v cerkvi po slo¬ venski. Te pravice ali dobrote pa tukajšnji prebivavci (bodisi Italijani ali Slovenci) ne vživajo: popoldanska služba božja v Gorici je še vedno latinska. V Ter¬ stu. ni več tako; v Terstu se molijo litanije in dotične molitve, (Italijanom) po italijanski. Tako bi se dala popoldanska služba tudi v Gorici vrediti in dalo bi se po italijanski gotovo ravno tako dobro peti, kakor po latinski, in kakor se po nekterih slovenskih krajih slo¬ venski poje. Se ve pa, da bi berž , ko bi bila neu- tralna latinščina odplavljena, morali zraven Italijanov tudi Slovenci izmed 9 — 10 cerkva vsaj 2 zase tirjati. Pobožnost goriškega ljudstvaje te dobrotljive prenaredbe gotovo vredna. — Tako „U. G.“, s kterim tudi mi vse te misli in želje poklanjamo v resen preudarek vsem, ki imajo v tej zadevi kaj svetovati ali ukazati. Pa ne samo v Gorici, ampak tudi drugod naj bi se zlasti na uboge Slovence bolj gledalo! Vsaj v cerkvi naj bi bila enakopravnost. * G. Fidelis Ter pinc je prejel zarad svojih za¬ slug za kmetijstvo častno meščanstvo v Ljubljani. —■ Na- mestniški svetovavec v Ljubljani, g. pl. Bozicio, je dobil veliki križ od meksikanskega cesarja. — Idrij¬ ski rudnik ne bo menda po najnovejših novicah pro¬ dan. — Na glavo tistega, ki je Abrahama Linkolna ustrelil, je neki postavljeno 10.000 amerikanskih tolar- ujov. — Na Dunaju je prepovedano, z bičem na ulicah pokati. Bi tudi drugod ne škodovalo ! — Okrožna ce¬ sta na Dunaju (Ringstrasse) stane 1,292.443 gld. 94 kr. L t m. so jo svečano odperli. — Po več krajih je pre¬ poved oklicana, da se ne smejo tiče pevke loviti. Tudi pri nas bi odveč ne bila!—Mariborska kmetijska pod- družnica je prosila knezoškofa, naj poskerbeti blagovoli, da se bodo bogoslovci v kmetijstvu podučevali. Pre- vzvišeni škof jej je vse to milostljivo privolil. — Slavno- znani skladatelj g. Stankovič je nedavno v Budi umeri. — V gorenjem Globodoiu pri Mirnipeči na Kranjskem je 30 hiš pogorelo. Škoda je strašno velika, ker nobeden pogorelcev ni bil zavarovan. Kdor kaj more uterpeti, prošen je prijazno milodara Duhovske zadeve, Ljubljanska škofija: G. Lorene Rozman je prestavljen v stari Terg pri Poljanah, g. Henrik S pa¬ ro vi c pa v Loški potok. Loterija. Terst: 38. 52. 31. 60. 27. v Žitna cena. Dunajska borsa 5. maja 1865. 5 % metalike. . . 71 50 5° 0 nacijonal. 75.80 Nori zlati ......... 5.13 Srebro ......... 106.75 Izdatelj in odgovorni vrednik: J. E. Božič. — Natisnil Ferd. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom A. Kofler-ja.