V sredo in saboto izhaja in velja: za celo leto . . 5 tor. - kr. za pol leta . • 2 „ 70 „ za cetert leta - 1 # » 40 » Po pošti: sa celo leto . . 6 for. 30 kr. za pol leta . 3 „ 20 „ za četert leta . 1 n 70 „ SLOVENEC. „živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“ Nar. pesem. Oznanila. Za navadno dvestopno versto se p lačni e : S kr. ktera se enkrat 8 kr. ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; veže pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (Stempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. Št. 24. V Celovcu v sredo 5. aprila 1865. Tečaj L Naloga naših pisateljev v sedajnem času. (Dalje.) Prizadevajočim si vstvariti znanstveno knji¬ ževnost nam ni treba ravnati se po tujih narodih n. p. po Nemcih. Mi Slovenci težko da kedaj v književ¬ nosti dosežemo Nemce, pa nam tudi treba ni dosegati njih, kar bi tako zastonj bilo. Naša naravnost, naš na¬ rodni značaj, naše poslanstvo historično, z eno be¬ sedo: vsa naša svojstva narodna kakor Slovanov so vsa druga, nego narodna svojstva Nemcev. Nemški duh se je zakopal ves v papir in književnost, tako da izza teh dveh stvari komej v beli svet pogleduje. Nemci so v svojo književnost, posebno v novejših časih, celo svojo moč vperli ter so skoro sok svojih živcev v folijante in knjižure izcedili. Zato pa njim je tudi steklo, da so svojo književnost do ogromne velikosti dognali, ali tako jo tudi v posebno versto obertnije in zaslužka preober- nili. Moglo bi se reči, da je nemški narod postal živa knjižnica celega sveta. Mi Nemcev v tem posnemali ne bodemo, pa jih tudi ne moremo. Naša narava ni za kaj takega vstvar- jena; kar se književnosti tiče, mi bi se prej privadili in sprijaznili z duhom Italijanov ali Francozov, nego Nemcev. Zakaj mišljenje Nemcev je obernjeno bolj v sebe, med tem ko naše misli hitijo iz nas iskaje okoli, kam da sedejo in kje da se krepkega življenja navza- mejo. Mi torej v znanstvenem knjižestvu, kterega nam pa je vendar treba, ne smemo drugega pota na¬ stopiti, nego tistega, ki nam ga naša naravnost poka- zuje. Pri nas mora književnost sploh biti taka, kakor- šne nam je ravno sedaj treba t. j.'da je sredstvo do više omike, ne pa cilj in konec. Vsaki ve in zna, da je duhu našega naroda treba svetlosti in hrane, da mu je treba nauka in znanosti, ali nikakor ne znanost zavitih v kake zmedene zisteme in pedantične oblike, ali pa znanost v pajčino abstrakt¬ nih kategorij zamotanih, ampak znanosti krepke, zrele, modre, razumne, zdrave in praktične t. j. take znano¬ sti, s ktero si zamore naš narod obilno poma¬ gati v djanjskem življenju. Kar se kolikosti teh naukov tiče, prepričan sem, da našemu narodu ni treba od vsake znanosti celega kupa; njemu bode zadostovalo eno jedilo, med tem ko morebiti kakemu drugemu narodu po tri, po četiri je¬ dil ni dovolj. Našemu narodu — ki ima zdrav um in bister vid — ni treba preobračati folijantov in opraže¬ nih knjižur, da bi se iz njih razuma in modrosti naser- kal, ampak treba mu je dušne hrane na mala jedilca, samo da je piča zdrava in krepka. Pri nas je tedaj — ako hočemo znanosti razširiti — največ na to paziti treba, da se to, kar koli se za narod znanstvenega pi¬ salo bode , ne nakopiči in ne piše v velikih delih v kaki abstraktni ali preučeni pisavi, ampak da se piše ali v časopisih ali v bolj malih posebnih del¬ cih in v prostemjeziku. Saj nas skušnja uči, da naši ljudje ne prebirajo radi celih znanstvenih knjig'— pa saj prav imajo, da jih ne čitajo, ker bi se morali proti svoji naravi siliti in glavo beliti, dokler bi do kraja prišli —, ampak oni hočejo, da se čitaje in uče tudi nekoliko kratkočasijo. Zato bi ljudstvu take knjige najljubše bile, ktere bi ga učile in ob enem zabavljale ter bi mu ne pele vedno ene pa tiste, ampak rafc lične nauke in znanosti mu predstavljale.^ A Po tem edinem potu bi se dal namen, naše lju^f stvo podučiti in bolj izobraziti, doseči. Duh veka silno terka na vrata vsakega naroda ter "**“ ga kliče , ne k igri in zabavi, ampak k možatemu de¬ lovanju. Izobraženost duha in serca postaja od dne do dne vedno bolj občna; sedaj se ne zahteva samo, daje žlahtna gospoda, ampak da je tudi mestjan, celo borni kmetič, svojemu stanu primerno izobražen. Oglajen pa in omikan človek ne sme več biti tujec v nijednem okrožju znanstva, in akoravno ga ne more do kraja' dognati in si ga prisvojiti, vendar naj se ga vsaj to¬ liko nauči, da je zmožen razločevati razmero in zvezo enih naukov z drugimi, da je po takem v stanu razu¬ meti in pojmiti vprašanja življenja sploh in posebej. To je velika škoda in pomanjkljivost, ako se človek v jedno edino znanost zakoplje in zarije, in tako vse druge znanosti zanemari. Tak človek more veljati za tako imenovanega „učenega" človeka, pedanta, školasta itd.; ali človek v pravem pomenu besede t. j. moder, bistro- in hitroumen in uren, ali „človek od sveta 14 ne more pri tem biti. Ali nam v okolnostih sedajnega časa ni toliko treba strogo učenih , kolikor ljudi „od sveta 41 , modrih ljudi, kterih vednost ne obsega samo edne verste znanja, ampak sega nekoliko bolj široko in visoko okoli sebe. Nam Slovencem je treba poznati bolj dragoceno rudo, nego podzemeljske votline, iz kterih je prišla po težavnem delu na beli dan. (Konec pride.) Deržavni zbor. Prav nič se nam ne širi serce veselja, kedar koli imamo o deržavnem zboru govoriti in pisati. No, pravi marsikteri, ki ga samo mikajo lepe besede, no, te dni je pa vendar kaj lepo bilo! Da, res so govorili, eden hujše spred drugega zoper ministerstvo in njegovo vla¬ danje, ali kaj vse to pomaga, ker se ono preveriti ne da, in vse pri starem ostane ? Poslanci naši pa so po be¬ sedah nekega angleškega deržavnika „složni v tem, če¬ sar nočejo, nesložni pa v tem, kar hočejo.« Po tem ta¬ kem je vse, kar se v deržavnem zboru godi, bolj ža¬ lostno kot veselo: „očitovanja ni konca ne kraja!“ Ko¬ mur so lepe besede o ustavnem vladanju vse, najde jih res spet veliko , mi bi pa tudi kaj djanja radi videli, česar pa žalibože! ni skorej nič zaznati. Zatorej ne bomo tli ponavljali, kaj so vsi ti govorniki, p. Herbst, Giskra, Kaisersfeld itd. lepega in resničnega govorili in kako so ministerstvu tople pravili. To so pač žalostne reči za ljudstvo in sicer tolikanj bolj , ker vsake baže nadloge čedalje huje pritiskajo — ni denarja ni živeža! Spomnimo pa vendarle govor poslanca Čupra. Ni cer mož po naši volji in želji, vendar, kar je zadnjič slavjanski politiki govoril, govoril je prilično prav je dokazati hotel, naj bi že vendar le-ta kaj veljal^jjj®f| — 94 — ali tovarši so mu spet v s posmehovanjem odgovorili! Kaže se pa tudi, da g. S mer lin g ni več tako zaup¬ ljiv in terden v svojih sklepih, kakor je bil nekdaj: že bi jo nekako rad drugim obernil, vendar pa bo po svoji navadi ie — čakal! Radovedni smo, kako dolgo? Avstrijansko cesarstvo. Dežele notrajno-avstrijansfee. §. Iz Celovške okolice, 30. marca. (Okrajno zastopništvo.) Slovenski kmetje zarad radodarnosti in gostoljubnosti po pravici slove; nikoli ni prosil pri nas ubožec zastonj božjega daru; vsak popotnik dobi južine ali večerje, ki jo domači imajo, in v hudem mrazu mimo prenočišče v topli izbi. Ali kar je preveč, je preveč! Beračenje nas hudo nadleguje. Berači romajo od hiše do hiše , in kakšni? Večkrat možje in žene, ki zarudelo znamnje žganjevčino v napihnjenem obrazu nosijo; korenjaki, ki ubogajme prosijo, kakor da bi hotli veči: „Daj! če ne daš, pa vzamem sam“. Ta nadležnost je pa to dobro obrodila, da so se nekteri srenjski predstojniki zdramili in resno začeli ptuje po¬ tepuhe iz svoje srenje odganjati. Pa kaj zamoreta eden ali dva še tako iskrena predstojnika , ako ne najdeta podpore od svojih sosedov? Od vseh krajev slišiš be¬ sedo : „Vsaka srenja naj skerbi za svoje uboge“; ali kdaj bo ta beseda život, roke in noge dobila? Tedaj, kedar bojo gospodje župani se sosedno združevali, o srenjskih nalogah se posvetovali, svoje policijske in druge oblasti ter dolžnosti vzajemno in enakomerno ra¬ bili, to je, kedar bojo srenjski odbori in njihovi pred¬ stojniki se pogodili in sami o sebi v nekako prosto¬ voljno sklenjeno okrajno srenjo (Bezirksgemeinde) sto¬ pili, v tisto okrajno srenjo, od katere smo želeli, da bi jo bil naš deželni zbor leta 1863 ustavno v novi srenj¬ ski zakon postavil. Krepki zavetnik Slovencev v Ko¬ roškem deželnem zboru leta 1863, bivši poslanec vo¬ tivnega okraja Junsko-Velikovškega, je bil svojo bistro¬ umnost spričal, ko je to v 23. seji od 23. februarja 1863 sprožil; če leta in marsiktero druga beseda nje¬ gova tisti čas ni obveljala, prišli bojo vendar časi, kjer se bojo okrajne srenje tudi ustavno morale vpeljevati. Brez okrajnih srenj hira vse zdravo, svobodno in ko¬ ristno srenjsko življenje! * Iz Celovca. (Kupčija s slovenskimi knji¬ gami). „Slovenija“ piše 1. 1849 str. 177: ,,V teh re¬ čeh znajden mož nam s Koroškega naslednje piše: Vzrok, zakaj se knjigoterštvo z razširjanjem slo¬ venskih knjig tako malo pečd, je očitno večidel ta, ker so njih založniki na Krajnskem in Štajerskem ve¬ čidel tiskarji ali pisatelji sami, ki tega, kar knjigo- kupca tiče, ali ne vedo ali vedeti nočejo. Knjigoku- pec živi od kupčije s takimi bukvami, ktere mu poši¬ ljajo založniki ali ktere sam naroča. On plačuje, ka¬ kor slednji obertnik, svoje davke, obresti (čimž) za na¬ jeto knjigarnico, draga oznanila po časopisih, itd. Ako pa knjigokupec za svoje stroške, trud in delo od za¬ ložnika toliko odstotkov (percentov) ne dobi, da mu iz poprodanih bukev mali dobiček ostane, se gotovo ni¬ kakor ne more s prodajanjem tacih reči pečati. Ako si knjigokupec kaj naroči, mora tako plačati, kakor vsaki drugi, in le redkokrat, če gotovo plača, se mu kakih 5 do 10 odstotkov pusti; nekteri tirjajo še fran- kirana pisma. Tudi se je že zgodilo, da je tak založ¬ nik kupcu odpisal, da se mu ne ljubi, bukve zavijati in odpravljati. Knjigokupec bi torej mogel gotovo pla¬ čati in sicer brez odstotkov, in pa še k tiskarju se po¬ dati, in od njega sam robo vzeti. Kako se zamorejo tedaj pri takih okoliščinah knji- goteržci s slovenskimi bukvami pečati? Zato se po mestih, ki so ali slovenska, ali vsaj od slovenskih rebivavcev obdana, dostikrat najnavadniše slovenske njižiee ne najdejo. Zakaj se dobivajo tiste knjižice, ki so v Celovcu založene, pri vseh knjigarnicah tudi v najmanjših mestih? Zato, ker so založniki sami knji- gokupci ter dobro vedo, da mora knjigokupec za svoj trud, delo in stroške tudi svoj dobiček imeti. To naj si založniki premislijo!“ (Dalje) □ V Celovcu 4. aprila. Včeraj popoldne se je v veliki farni cerkvi slovesno končala pobožnost sv. kronane glave. Sam knezoškof so imeli poslednjo pri¬ digo, potem so bile litanije, zahvalna pesem in blago¬ slov. Ljudi je bilo toliko, da se je vse terlo. Taka gnječa je bila tudi večidel celi teden. — 31. marca je umeri tukaj g. Miroslav Kokalj (Kokeil) v 64. letu svoje starosti. Bil je rajni rodu Krajnec in jako učen in znajden naravoslovec. Svojo veliko zbirko je neki zapustil tukajšnjemu deželnemu muzeju. — Vreme je še le včdraj enmalo topleje postalo. Prej pa je še sneg naletal, kakor v naj huji zimi. Bog nam daj skorej lepo vreme! S Slov. Plajlicrg 28. sušca 1865. Sprejmi „Slo- venec“ nekaj novic iz naše med gorami skrite doline, od ktere se ie redko kaj zve , ktera pa vendar dosti potreb, zdaj pa še več rev in nadlog ima. Minulo leto se bo vselej žalostnim prištevali, zakaj toča in povo¬ denj ste nas obiskale, in tukajšnjim prebivavcem dosti škode napravile. Žita se tukaj še v dobrih letih le malo pridela, in vsi ga kupovati morajo. Rež, pšenico in oves je lani toča pobila , in kar je na njivah toča pustila, zavoljo merzlega vremena zoriti ni moglo. Se¬ nožeti je obilna mokrota in povodenj potopila. Živina pa zdaj nobene cene nima, tako da revni kme¬ tič res ne ve, odkod bi denar vzel, da bi mogel štibro odrajtati. Zraven nam je pa toliko snega padlo, da se takega stari ljudje o tem času ne spominjajo. Čeravno Cahejeve postave nisem, sega mi vendar sneg še čez glavo, leži ga 5y a čevljev debelo, in če bi se poprej¬ šnji že zlegel ne bil, bi ga 7 čevljev visoko imeli. Zraven pa tak mraz imamo, da se Bogu usmili! Kaj hočejo ljudje početi — poti so vsi zamedeni, klaje za živino že zmanjkuje, in tudi ljudem se dobra ne godi. Setve, že jeseni slabe, bojo se ukončale, ker sneg pre¬ dolgo skopnel ne bo in zemlja zmerznila ni. Tudi ru¬ darji nobenega zaslužka nimajo, zakaj poprejšnji po¬ sestnik tukajšnjega rudarstva je na kant prišel, in od sedajnega posestnika, nekega tergovca v mestu Ham- burg-u, ni ne duha ne sluha. Kamorkoli pogledaš, po¬ vsod vidiš nadloge, in kamorkoli se podaš, povsod ljudje britko tožijo; tudi v bližnji okolici se tako slabo, mo¬ rebiti še slabeji godi. Vs zaostaja in počiva zaslužek; obertništvo, rokodelstvo itd., povsod reva in siroma¬ štvo. Veliko je zadolžila gospoda, ki časa in njegovih potreb ni poznala in zastopila in je pri zeleni mizi po stari šegi in navadi le postave in ukaze kovala, dežele po stari papirnati cesti vodila in jih zveličati hotla in ni videla ali videti hotla, da ta pot v močvirje pelje, v kterem voz obtičati mora. Obtičal je in še tiči, vse žile bo treba napenjati, da se bo mogel sčasoma iz¬ vleči in zasukati na pravo cesto. Nekaj tudi zavoljo te kratkovidnosti morajo zdaj in bojo morale še leta in leta vse mošnje terpeti in se do dna spraznovati. Boljši bode, ali kdaj, kdaj ? — tedaj , kedar se bo povsod spoznalo, da je telesno in dušno blagostanje ljudstva, prava omika, kmetijstvo, obertnija, rokodelstvo, ljudska šola itd. pervi namen deržave in da v tem prava sreča, bogastvo in moč dežel in deržave tiči — ne pa v ker- vavih bojih, v puškah in topovih, ne v neštevilnih uka¬ zih in postavah preošabne birokracije, da se s tim le milijonov in milijonov denarja [potrati, zraven pa no¬ bena duša pravega dobička nima. Bog nam daj ta čas doživeti, vsa Evropa ga težko težko pričakuje. (Konec pride.) F. V. Iz Belašfce okolice. (Šolstvo.) Vedno se gode, da so starši zanikerni, da jim ni nič mar za šolo, da za izrejo živine bolj skerbe, kot za izrejo otrok itd. Žali Bog, da je temu resnica, da je preveliko ta¬ kih staršev, ki puste svoje otroke — podobo božjo —• rasti kakor divja drevesca, kojih nihče ne požlahtnuje, nihče ne obrezuje, nihče ne ravna. Se li takemu dre¬ vescu čuditi moremo, ako izraste na vse strani, ako nima gladke skorje, ako donašakisel in neokusen sad? Koliko solz bi marsiktera mati ne točila, koliko tužnih skerbi bi očeta ne terlo, ko bi vsi starši svoje otroke skerbno v strahu božjem izrejevali! Pa nisem se namenil, pisati tukaj pridige staršem, čeravno bi rad, ako bi le malo pomoglo, neutrudeno klical: Starši! prihodnost vaših otrok in celega člove- čanstva imate deloma v svojih rokah, vi otrokom pri¬ pravljate nebesa, ali pa jih izročate nesreči in — pre¬ kletstvu v naročje!-Prav se nam zdi, da se za- nikarni starši —- kot v duhu maloletni (minoren) —- pod oskerbnika postavijo. Ker se šole slabo obiskujejo, spodbudilo je to politične urade, malo bolj na ljudske šole gledati. Tako je zdaj naš okrajni urad vsem šol¬ skim in občinskim predstojništvom svojega okraja raz- { toslal zapoved, da se mu ima zanaprej vsako četert eta, t. j. 1. aprila, 1. julija, 1. oktobra in 1. januarja oslati razkaz šolskih zamudkov, in urad (gosposka) ode potem zanikarne starše po postavah kaznoval. Ta razkaz, v kterega pride ime staršev in učencev, število zamujenih ur, vzrok zamude itd., morajo izdelati in pod¬ pisati krajni župnik kot pervosednik, župan, krajni šol¬ ski ogleda in učitelj. Uradna okolnica veli med dru¬ gim: „Znamenito izostajanje iz šole tirja, da se temu nasprotne postave prav natanko izveršujejo; zatorej bode okrajni urad, ki ima o tej reči tudi deželni vladi poro- čevati, po vsem na to skerbno gledal, da se mu ome¬ njeni razkazi redno pošiljajo 1 '. Še. ve, da bode ta na- redba med ljudmi dokaj hruša naredila, in da bodo po¬ sebno učitelji marsiktero terdo besedo preslišati morali; pa, kdor lepih besedi in opominov ne sluša, naj — čuti, Gotovo je zelo žalostno, da se sedaj — v prehvaljenem stoletju omike in napredka —■ še nahaja veliko takih že šoli odraslih, t. j. čez 12 let starih otrok, ki nikdar niso šole od znotrej videli, (!) in če pozveduješ po vzroku, najdeš ga skorej vselej pri zanikarnih starših. Prav vesel sem tedaj zaznamoval zapoved deželske go¬ sposke, in mislim, da bode tudi vsakteremu, ki mu je za šolo in napredek kaj mar, po volji. Bog pa tudi razsvetli vse starše, da se kmali odpravijo take naredbe, da ne bode več potreba jih siliti, za omiko in srečo svojih otrok skerbeti! Spod grada na Dolenskem 31. marca 1865. V naših gorjancih je spet pretečeni teden verh prej¬ šnjega tako velik sneg zavalil, da ga menda ne bo pred binkoštmi konec, ako nam Bog juga ne pošlje. Ljudje in živali že zdaj veliko pomanjkanje terpijo, — in se tudi v naših hribih marsikteri ubogi družini, posebno Vinovškim pogorelcem, ravno tako hudo godi, kakor Notranjcem, ki od lakote čepijo — ali kaj še le bo! — J. O. L. 4- I* Notranjskega. (Odkod dandanašnja revščina?) Čudno se mora vsakemu zdeti, kedar bere v „Novicah“ str. 72, kako se Notranjci kratkoča¬ sijo in po čitalnicah vesele , ko precej na isti strani najde popisano „silno burjojin prošnjo 11 ! Prečuditi se ne more, kedar bere „Novice“ str. 80, kako Notranjci ple¬ šejo, drago godbo si omišljujejo in še v sv. postu ve¬ selice razpisujejo in o sv. nedeljah zjutrej, ko se po kmetih navadno ob 6. uri služba božja obhajati prične, izhode naznanjajo, in ko bere na str. 82. „Novic 11 : „Mi- lodari za siromake Notranjce! 11 Gotovo bi bilo primer- niši in Notranjcem bi pri naprošenih milodarih veliko bolje hasnilo , ako bi se v zdajnem revnem času, ko smo vsi skupej tolikanj potrebni, glediščne igre, s stro¬ ški sklenjeni izhodi, ki posebno ob dnevih Gospodovih osnovani čisto nič domači reči ne koristijo, mnogo pa priprostega, pobožnega Slovenca pohujšujejo in žalijo, ne razglaševali tako prenapeto *) po Novicah, ktere naš kmet prebira, ki pa ne vč prav razločiti, da omenjenih veselic se le bolj Časarji udeležujejo. Saj revščina res¬ nično tako pritiska in se tako splošno širi, da bodo v kratkem že tisti milošnje potrebovali, ki jo zdaj dru¬ gim zkazujejo! — Ne storimo pa še vsega, kedar le nad pomanjka¬ njem tožimo, treba je, da se po vzrokih oziramo in premišljujemo, odkod siromaštvo navstaja, in da si tako odstraniti iščemo , kar nam beraštvo pospešuje. Žalost¬ no je brati po novinah: tu so kmetijo na stotine ce¬ njeno za 50gld. prodali; tam še za lepo posestvo kupca ni bilo. Serce me je bolelo, ko sem bil priča in gledal kmeta, da se je za ušesi praskal, zakaj je za 1000 gl. cenjeno posestvo 500 gld. obljubil, ker ni nobeden dra¬ žil in je zvedel, da zastali cesarski davki znašajo le 200 gld., in da bi bil dobil posestvo za 200 gld., ako bi mu bilo to poprej znano bilo. Kako so pa posestva tako pod nič prišle? Ali je postala zemlja drugačna od prejšnje, daje ceno zgubila; ali nimajo Stanovniki denarja, da bi više j plačevali; ali si je pa nakupiti vo¬ lje nimajo? Zemlja je prejšnja, torej prejšnje cene; pa Stanovnikom denarja zmanjkuje in tudi volje, pose¬ stva si nakupovati. Žakaj ? Sploh uterjena resnica je, da je v našem cesarstvu poljedelstvo poglavitni faktor, in da ono ljudstvo živi in z davki deržavo ohranjuje. Dasiravno vendar kmetijstvo največ davkov odrajtuje, in torej tudi k blagostanju deržave največ pripomore, porajta se nanj vendar pre¬ malo in se za umno kmetovanje in po njem za deželni blagor ali gorje le malo malo stori in skerbi. Da naše kmetijstvo za sosednimi deržavami zaostaja, prihaja od tod, ker se nanj toliko ne porajta, kolikor po pravici za¬ služi. (Konec pride.) I* Celja. B. V nedeljo (26. marca) je bila v tu¬ kajšnjem mestnem gledišču prav vesela zabava. Igrali so dobrovoljci ali diletanti (prijatli in prijatlice lepe umetnosti) dve nemški šaloigri. Dobiček bode v pomoč tukajšnji družbi, ktera podpira uboge dijake ali učence: „Studenten - Unterstutzungs - Yerein“! Igrali so sploh verlo dobro, ljudi je bilo polno, na¬ men se je z lepim vspehom dosegel. — V našej čitav- nici se tudi večkrat kaka igrica predstavlja v domačej besedi, samo škoda, da je toli težko zvedeti — če ti sicer čitavnični sluga ne prinese oznanila: kaj in kedaj ? Menda bi ne bilo ravno tako sila težavno, ko bi nam g. čitavnični tajnik vselej poprej naznanil v „Novicah“ ali v „Slovencu“, kaj in kedaj se bode igralo, da bi tudi vnanji udje in drugi gostje lehko zvedeli še opra- vem času. Kaj menite? — Naš čitavnični oder je do¬ sti tesen in za malo veče igrokaze celo nesposoben; tudi ostale čitavnične dvorane niso preprostorne. Temu *) Koliko je na teh naznanilih smešnega, kdo bi le omenjal !-Pis* — 96 — se pa, kedar bi se kaj večega predstavljati nameravalo, lehko v okom pride. Naše mestno gledišče skorej da leto in dan praznuje: kako lepa priložnost, ktere pač, nimajo povsod! Kaj, ko bi naši čitavnični igravci, ki se tako verlo obnašajo, stopili včasih iz čitavničnega tesnega odra na dosti prostornega v mestnem gledišču ? Narod bi se gotovo v obilej meri udeleževal in dobiček naj bi se potlej obernil že na to ali uno stran. Kar je bilo leta 1848 Celjanom mogoče, bode gotovo tudi zdaj! Samo krepko poskusite, saj velja za sveto domačo reč! Slava! Dežele trojedine kraljevine. IlervašUa. Prepir zavolj večkrat napomnjenega brezimnega programa je nekako potihnil. Vse pa na to bije, da se je tudi g. Mazuranič posvetovanja ude¬ leževal. Le na dan z besedo, da se vsaj zve, pri čem da smo! — Serbski zbor v sremskih Karlovicih se je 1. aprila razpustil zato, ker se niso mogli Serbi in Romanci ze¬ diniti o cerkvenem premoženju in posestvu. Ptuje dežele. Francoska. Postavodajavni zbor se o adresi po¬ svetuje. Opozicija zelo za svobodo govori, pa bode najberže vse zastonj. — Cesar Napoleon misli na Algirsko potovati. — Francoski vojaki v Rimu se neki za voj¬ sko pripravljajo; s kom se mislijo udariti, se še nič prav ne ve. Nekaj se pa snuje. — La Valeti e, velik prijatel princa Napoleona, postal je minister no¬ tranjih zadev. — Mehiko. Cesar Maks je v posebnem ukazu ka¬ toliško vero za deržavno oklical, zraven pa tudi rekel, naj se druge terpe. — Drobtine. Gospodarstvene. (Priporočilo za letoš¬ njo pozno spomlad.) Od leta 1775 ni bilo tako E ozne zime. Kmetovavci moramo skerbeti, kaj da si orno za prihodnjo spomladansko setev izbrali, ako bi sneg pred dvema ali tremi tedni ne pošel s polja. Ce nas bo sneg zaderževal, skerbimo, da sadimo več k r o m- E irja, turšice, sočivja, pese, in da sejemo mo- ar j a, znane dobre živinske piče, ki se zavoljo merz- lote še le perve dni majnika seje. Poseje se ga na en oral (joh) zemlje en mernik (pol vagana) ali na 100 štirjaških sežnjev en bokal (firkelj *). Kosi se zaklajo, kakor je bilo že v „Novicah“ rečeno, kadar začne svatje delati; za seme se pa pusti tako dolgo, da svatje dobro izzori. Mohar dd še drugo manjšo košnjo, ako je letina za-nj; sicer se pa po pervi košnji še lahko ajda seje. Fid. Terpinc, preds. kmet. družbe. (Nekaj o bčelicah.) V „Slovencu“ št. 21 sem bral spis iz celovške okolice, ki oznanuje, da se tam bčelicam slabo godi. Tudi v Plajbergu in njegovi oko¬ lici je ravno taka. V tej fari skorej ni posestnika, da bi z bčelami se ne pečal in tudi gostači bčele redijo. Pa letošnja zima nima niti konca niti za bčele ugod¬ nega vremena; slabo, prav slabo se jim godi, ker v pre¬ tečenem letu ajda paše ni dala. Skorej vsi bčelarji od merličev pripovedujejo, nekterim so že vsi panji po- merli in gotovo bi v Plajberški fari sto ali še več za- mertih panjev naštel. Da tako merjo, odkod to pride, je po moji zastopnosti omenjeni bčelar v „Slovencu“ *) Na vertn kmetijske dražbe ljubljanske na Poljanah je naprodaj seme moharjevo. { >rav umno in dobro razjasnil. Tudi jaz se že nekaj et z bčelarstvom pečam in sem že na mnogotero vižo bčelicam vstreči skušal, — in zares dobro mi je zdaj došlo, kar so me poprej že lastne skušnje učile. Iz na¬ ših gor moramo panje v Rožno dolino zavoljo jesenske paše prenašati in skorej čisto prazne sem domu dobil. Po 11, 13, 14, 15 liber so imeli, le en sam panj je 21 liber tehtal in le 12 od 36 panjev sem za pleme čez zimo ohraniti mogel. Pa koj hitro sem jih prav dobro odel in pri porezovanju jim precej muh in tudi nekaj sterdi v satovju pridjal, iz kterega so jo hitro v gnje- zdo znosile. Kakor hitro je meseca januarja solnce prav lepo prisjalo, posejal sem okrog bčelnjaka sneg s pepe¬ lom in % sterdi, */ 3 vode in '/ 2 lota morske soli vkup zmešal, vse prav dobro segrel, postati dal, potem posnel in to mlačno mešanico opoldne v koritcih bčelicam je¬ sti dal. Ni polovico ure terpelo, in že so bčele veselo jele šumeti in letati in so se tako očistile (sprašile), da je daleč okoli po snegu vse rumeno bilo. To sem že delal pretečeno leto in ponavljam, kolikorkrat jim sterdi dajem; sol jim potem takem prav dobro služi. Skušnja me je tega učila in sem na tej poti vse panje pri živ- lenju ohranil, nobenega pogreba še nisem imel. Po¬ skusite bčelarji, škodovalo gotovo ne bode! Iz slov. Plajberga 30. marca 1865. Š. M. Duhovske zadeve. Kerška škofija: Čč. gg. Tavšic Jož. in Kernjak Andr. menjata svoji mesti, in pervi gre na faro Obirje, drugi pa na faro Borljani; č. g. H o bel Ant. je dobil faro Knezovo. Lavantinska škofija: V pokoj gredč žup¬ niki: čč. gg. Lapuh, Vraz Val. in Tratnik Val. Ljubljanska škofija: Č v g. Mejač An¬ ton lokalist na Vojskem, dobil je faro Smihelj pri No¬ vem mestu. ET Naznanilo. V Novem mestu na Krajnskem je na prodaj na velikem tergu lepa tisa na dva gorna (nadstrop¬ ja) s prostornim vertom. Jako pripravna je bodisi za gostivnico, kavano ali štacuno. Kdor jo želi ku¬ piti, naj se oglasi pri tergovcu g. B. C. Rossbacher- jn v Celovcu. Pogoji so dobri in vabivni. Izdatelj in odgovorni vrednik: J, F, Božič. — Natisnil Ford. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom A. Kofler-ja. i