^ vi y § i. N« S Na ša nal°0 a: * Prebuja in napredek naroda! | Naš namen : | , ? V edinosti in slogi do cilja g i L**——— NARODNI VESTNIK > NATIONAL HERALD. Največji slovenski dvotedn. " % v Zedinjenih državah. j| The Largest Semi-Weekly in & ^ the United States of America. f* C’o 0 ^:v ; j ^PNOG IASILO SLOVENSK EGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BEN’T SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CITY, PA. ^97—Štev. 69. DULUTH, MINN., THURSDAY, AUGUST 27, 1914. — ČETRTEK, 27. AVGUSTA 1914. Vohune IV.—Letnik IV. V v* ■o ^ 7 % .o." 1 nai Ruske čete nevzdržno prodirajo proti Berolinu. V glavnem mestu Nemčije je zavladala velika panika. G94 i>inf 1 Sj Ki» sem tel DLIčNI BEROLINCI v DIVJEM BEGU v SKANDINAVIJO. — PO VSEJ PRUSKI VLA- nA VELIK STRAH PRED RUSKO INVAZIJO. — NEMCI POROČAJO ZMAGE NAD RU Si MEDTEM, KO PRAVIJO VERODOSTOJNEJŠA POROČILA, DA SO RUSI NATEPLI NEMCE IN AVSTRIJCE. — RUSI ZMAGOSLAVNI V GALICIJI IN PRUSKI. — VELI¬ KANSKA BITKA SE VRŠI MED NEMŠKIMI ČETAMI IN ZAVEZNIKI. — NEMCI POBI¬ JAJO S SVOJIH ZRAČNIH LADIJ V ANTVERPNU ŽENE IN OTROKE. — VOJSKA SODE DOLGOTRAJNA. — AVSTRIJA SE POSTAVILA NA STRAN NEMČIJE V VOJ¬ NI Z JAPONSKO. — RUSI POŠILJAJO ČETE V KITAJSKO. — NEMŠKI PRINC PADEL V VOJNI S FRANCOZI. — NEMČIJA POSTAVILA SVOJO VLADO V BELGIJI. — s °uthi7% NEMŠKE ZMAGE. — AVSTRIJCI NISO PRIDOBILI V SRBIJI NITI PEDANJA ZEMLJE, AMPAK IMELI VELIKANSKE IZGUBE. — NEMCI BODO MORALI KLEČE PROSITI ZA SVOJ OBSTANEK. l!|[ saldom NAJVEČJA JAPONSKA VOJNA LADJA “KONGO”. Pijačo. nce ® in Hm ke STAR • Range, Miti ‘P e is polij ike. Ob p ebnosti. Hrvati posli 1 Spoštovanja lar Thealit OSTILN rojaka JOŽETA ŠUŠTAR M East Northern A«' PUEBLO, COLO. ,.". a vsem rojak® ’[Z postreže * ...alkami- zobo zdrav M**' Eiy. Panika v Berolinu. Kodanj, Dansko, 27. avg. — Iz Berolina naznanjajo, se nahaja tamošnje prebivalstvo v velikanskem strahu, , r prihajajo neprestano poročila, da se porniče ruska vojna nevzdržno proti glavnemu mestu Nemčije. Med Berolin- čani se je pojavila panika pred ruskimi kozaki, bogatejši ljudje odhajajo iz mesta in so se odpravili v Skandinavijo, 'ovsod vlada groza in strah. Nemci bežijo. Petrograd, Rusija, 27. avg. — V pokrajini Elbin, v za- idni Ruski, se morajo nemške čete neprestano umikati pred odirajočimi Rusi. Bitke so se vršile blizu Vistula reke, kjer bili Nemci poraženi. Rusko prodiranje. London, Anglija, 27. avg. — Reuterjev časnikarski biro oča, da so ruske čete okupirale v vzhodni Pruski mesta irdenburg, Sensburg in Bischofsburg. V vzhodni Galiciji so ruske čete pognale v beg Avstrij¬ ki so imeli občutne izgube. Rim, Italija, 27. avg. — Iz Bukarešta naznanjajo, da so ke prodirajoče čete okupirale Tarnopol ter mnogo važnih itojank v Galiciji. Proti njim so bili trije avstrijski armad- zbori. Pariz, Francija, 27. avg. — Ruske čete so že zavzele irienburg v vzhodni Pruski. Ta kraj se nahaja 27 milj da- od Danziga. Potopljena ladja London, Anglija, 27. dvg. — Na zapadni afriški obali Potopila angleška križarka Highflyer velik potniški parnik 11s ct Wilhelm der Grosse”, ker se na ponovno znamenje topov ni hotela ustaviti. Parnik je bil last Severo is ^ega Lloyda. Avstrijci v Sandžaku. London, Anglija, 27. avg. — Iz Kragujevaca v Srbiji ^javljajo, da je Avstrija zasedla Sandzak Novi Pazar. (To jj^jhno ozemlje med Črnogoro in Srbijo, ki je bilo pred bansko vojno takorekoč avstrijska last. (Op. ured.) krvavo klanje. 0 A' Nik 0 ii (f . 0n ’ Anglija, 26. avg. — Na jd° Prepojenih tleh Belgije »bil? 6 Vr '^ strašna 0C A1° _ ju 1 a v ’ Ri naj odpre prodira- e ®.skim četam pot v Pari/, •te 7 a ' centril ' a svoje čete 1 a7 0ai Belfortom. Fran- ®ada pod generalom Pau J 2 spodnje Alzacije. Med 1 111 Departement du Nord 11 Se vrši bitka na vsej lKA FRANCOZOV. Francija, 26. avg. — ^ ojni minister la J zvečer 9 A vS' s» v ' f a .. je ra¬ da je ukazal ' spodnji Alzaciji ope- a neoske armade, ter li^ e ® a: “Od nove bitke. fj s j e -^aubeuge in Dono- usoda Francije. Ope- , 0 j , dei ii bi nam odvzele iao a ateri h je mogoče od- bila °' d - knja iz Alzacije.” Bo dolgotrajna. riv± 8li i a ’. 2e - av §- — Al^uji Kitchener roi je padlo 'baje 2000 Angležev, Lista o izgubah še ni bila objav¬ ljena. Pri Maubeuge so začeli Nemci proti a a veznimi četami z ofenzivo Nšmška konjenica je prodrla sko ■zi Roubaix, Tourcoing in Lihe do Donai. Očividno hočejo obNoliti Nemci zaveznike. Skrajno desno krilo Francozov se je 'umaknilo na črti med St. Die in Luneville s svo ji mi operacijami na Belfort m Bpinal. nemško prodiranje. Iz razpravljal [■»jen' 7° rnici T^ia 7 aju - Kakor se ču- ^ d °lgo v 7 de . tra ^ ala v °d' bitki pri Oharle- London, Anglija, 26. avg. Mons poročajo listu “Daily Tele grapli” o prodiranju Nemcev Belgiji sledeče: “Nemci so prišli, kakor hi reka prestopila'bregove. Kakor hitra so *e umaknili Belgijci v svoje tabo rišče pri Antverpnu, so preplavil: Nemci deželo, ne da l i kje naieteli na odpor. Obrnili so se v smeri proti Gentu in južno proti Mons. ZEPPELINI NAD ANTVERP NOM. London, Anglija, 26 avg. — Belgijska kraljevska rodbina je o- stavila kraljevsko palačo ter se na stanila na kraju, ki m znan. Oci- vidno je, da se boji ponovnega na pada s Zeppelinovih zrakoplovov. Kakor pravi poročilo, je tudi to noč plul nad mestom Zeppelinov zrakoplov, s katerega so vrgli nad kraljevsko palačo šest velikanskih bomb, ki so napravile strašno raz¬ dejanje. Mnogo hiš je* 'bilo razde¬ janih, vrata in okna so bila zdrob¬ ljena daleč naokoli. Ubitih je bilo 26 oseb mnogo več pa jih je 'bilo ranjenih. Število razdejanih hiš znaša okoli 200. Zeppelinov zrako¬ plov. je plul nad mestom kakih 20 minut, nakar je izginil. — Poznej¬ ša poročila pravijo, da so ga s stre¬ li spravili doli in posadko zračne križarke vjeli. PROTEST PROTI BOMBARDI RANJU S ZRAČNIH LADIJ. London, Anglija, 26. avg. — Belgijske oblasti se pritožujejo, ker mečejo zrakoplovi Zeppelino- vega tipa bombe v mesto. To je proti členu 26 četrte haaske kon¬ ference. Uradni protesti so bili po¬ slani ..zoper, tako vojskovan je.. _ AVSTRIJA Z NEMČIJO. Rim, Italija; 26. avg. — Iz Du¬ naja se brzojavlj.a, da je tudi Av¬ strija napovedala Japonski vojno. To potrjujejo tudi brzojavke iz Pariza. London, Anglija, 26. avg. — Iz Dunaja brzojavljajo Reuterjevi agenturi, da je avstrijska vlada v torek popoldne izročila japonske¬ mu poslaniku potne liste. Avstrij¬ ski poslanik v Tokio je bil odpo¬ klican. V uradnih krogih so dose- daj menili, da se Avstrija ne bode dala potegniti v zapletljaje, ki se¬ gajo do orijenta. RUSI V KITAJSKO. Peking, Kitajska, 26. avg. — Angleške torpedovke so podvzele pred Tsingtauom, nemškim prista¬ niščem napad na nemške baterije. Čez nekaj ur so se pa morale u- makniti. Angleži so izgubili 11 mož, ladje so bile več ali manj po¬ škodovane. 3CT00 mož ruskih čet je iz Vladi¬ vostoka na poti v Tsingtau, kjer se že zbira japonska armada. Nem ci so razdrli več mostov in požgali vasi domačinov. VZROK SPORA Z JAPONSKO. t Nemška vlada je od Kitajske vzela za 99 let v najem Kiaut- schau, seveda v očividnem namenu da 'bi se tam zagvozdila, Japonci so sedaj zahtevali, naj odstopi to ■zemljišče nazaj, in ker Nemčija tega ni hotela storiti, in ker ni odgovorila na ultimatum, ji je Ja¬ ponska napovedala vojno. Nemci se sicer nekaj postavljajo z “di- plomatično potezo”, katero so me¬ nili storiti s tem, da so ponudili ono zemljišče Združenim državam, katere naj je potem odstopijo Ki¬ tajski nazaj, pa niso imeli sreče. S svojo “diplomatično potezo” so si sedaj pridobili novega sovraž¬ nika. Oholost se vedno kaznuje. GROZOVITOSTI NEMŠKIH VOJAKOV JAVLJENE. Predsednik Združenih držav je bil pozvan, da naj protestira pro ti kršenju mednarodnega prava. Gorenja slika kaže japonsko vojno ladjo “Kongo”, ki je največja v japonski vojni: morna¬ rici. Ladja je-bjla dograjena meseca marca 1911 in je ena' najmodernejših vojnih ladij te vrste. — Na levi strani je‘tlvroii 'Kajto, japonski vojni minister, ter mapa Kiaeh»we, nemške-iiw»r4»FičiW?j>o-- staje na Kitajskem. CARRANZA IN VILLA SE BAJE SPORAZUMELA. Predsednik Wilson trdi, da je Car ranza kos položaju, in da je sprava z generalom Villa gotova. "VVashington, D. C., 26. avg. — Predsednik Wilson je energično nastopil proti poročilom časnikov, ki vedo še vedno veliko povedati o nesporazumu med Carranzom in Villa-jem. Predsednik konstatira, da je vse to neresnica, in da pri¬ našajo take vesti le osebe, ki ima¬ jo interes na tem, da bi Združene države intervenirale v Meksiki. Carranza se je izkazal za moža, ki je kos položaju, in gen. Villa mu tudi ne bode nasprotoval. Chihuahua, Mex., 26. avg. — Gen. Francisco Villa je podal daljšo izjavo, v kateri naznanja svoje stališče napram Carranzovi vladi. Naznanil je, da ne naspro¬ tuje Carranzu, da pa noče. da bi prišla dežela pod vojaško dikta¬ turo. Kakor naznanja, je armada glasom ustave podvržena vladi, in da je sedaj prišel čas, ko se more dežela opomoči, da ljudstvo ne bo¬ de kakor prej trpelo pod vojaško kliko-, katere edini cilj je bila se¬ bičnost Nadalje je izjavil, da računa v sedanji politični borbi na moralic no pomoč Amerike, katero ima za zaščiteljieo tlačenih narodov. VELIKE IZGUBE. Haag, 25. avg. — Naznanja se, da so imeli Belgijci v bitkah proti Nemcem do 50.000 'ranjencev. Na Belgijski strani je padlo po cenit¬ vi kakih 16.000 vojakov. XII. GLAVNO ZBOROVANJE KSKJ. V MIMIKE! KONČANO VVashington, D. C., 26. avg. — Vlada Združenih držav je bila po¬ zvana, da naj protes.tira proti ne- zaslišnim grozovitostim, katere po Čenjajo Nemci in avstrijske čete. “Kulturni” nemški narod se je posebno v Belgiji izkazal, kako ra¬ zume širiti svojo prosveto. Nem¬ ški vojaki so pred očmi svojih po¬ veljnikov opustošali ter pobili vse, Kar jim je prišlo pred orožje. Vsi diplomati za vreznih Vlasti so po¬ slali državnemu tajniku Bryanu spomenico, naj vlada Združenih držav vloži proti temu energičen prptest V spomenici spominjajo, da so Združene države naravnost prisiljene, da spravijo do veljave haaški dogovor Predloženi so do¬ kazi, da so nastopali nemški .vo- j.aki v Belgiji z vso okrutnostjo, ih avstrijske čete v Pragi na Če¬ škem so'celo streljale na ljudi kot na 'stekle pse Prizanesli niso niti ženam in otrokom, vsled česar se je tamošnje prebivalstvo tako raz¬ burilo, da se je začelo očito pun¬ tati. Državni tajnik Bryan še ni na¬ znanil natapčno, kaj so mu spo¬ ročili diplomati', vendar priznava, da je vložen protest ih zahteva,' da ; na^praPIJt^Zdnfeene člFžave. take* mu počenjanju konec. Angleško, francosko in belgijsko poslaništvo je ponudilo dokaze, da so Nemci opetovano kršili mednarodno ljud¬ sko pravo. JOLIETSKA KLIKA JE DOBILA DOBRO PO NOSU. — PREDSEDNIKOM JE BIL PONOVNO IZVOLJEN PAUL SCHNELLER, TER GL. TAJNIKOM JOSIP ZALAR. — PRIHODNJI DUHOVNI VODJA POSTANE REV. JAKOB ČERNE IZ SHEBOYGAN, WIS. RUSI V POZNANJ. London, Anglija, 26. avg. — Iz Petrograda naznanjajo Exchange Telegraph -Go., da se porniče silna ruska vojna sila skozi Qalicijo in Prusijo. Rusko desno krilo prodi¬ ra v Prusiji, levo pa v Galiciji. Pred Poznanj mora priti vsak čas do velike bitke. London, Anglija, 26. avg. — Ru¬ sko poslaništvo je dobilo od gene¬ ralnega štaba iz Petrograda obve¬ stilo, da so ruske čete nateple Nemce in Avstrijce. Ruske čete stalno prodirajo v vzhodni Prusiji. Mihvaukee, Wis., 26, avg. — Danes zvečer se je zaključila XII. konvencija K. S. K. J., ki je pri¬ nesla za znano jolietsko gospodo precej presenečenja in veliko bla¬ mažo. Ni jim šlo tako, kakor so mislili, da bo, in pri volitvi nove¬ ga odbora je zmagala napredna struja. V novi odbor so bili izvoljeni: Predsednik: Paul Schneller s 65 proti 55 glasovi. Zopet izvoljeni predsednik je bil kandidat napred ne struje, proti kateremu so posta¬ vili Jolietčami John M-ravintza iz Pittsburh, Pa. Podpredsednik (I): Josip Sitar iz Joliet, UL, proti kateremu so postavili naprednjaki 'kandidata F. Bojca. Izvoljen je bil Sitar s 63 proti 59 glasovi. Podpredsednik (II) : Anton Gr¬ dina iz Clevelanda, kandidat na¬ prednjakov, ki je bil izvoljen z dvema glasoma večine nad Rud. Komparetom iz So. Chicago, 111. Glavni tajnik: Josip Zalar, kan¬ didat obeh struj, izvoljen enogla¬ sno. Pomožni tajnik: Josip Rems iz N-ew Yorka, proti 'kateremu je kandidiral J. Cvetkovič iz New Yorka. Prvoi-menovani je zmagal nad naprednim kandidatom z 12 glasovi večine. Blagajnik: John Grahek iz Jo¬ liet, UL, proti kateremu je kandr LETINA SLADKORNE PESE KAŽE SLABO. Wasliington, D. C., 25. avg. — Medtem, ko so cene sladkorju ta¬ ko visoke, kakor let ue dirala napredna struja Frank Vi¬ ranta iz Ely, Minn. Prvi je dobil 79 glasov, drugi 42. Duhovni vodja : Rev. Jakob Čer¬ ne iz Sheboygan, Wis., katerega sta kandidirali obe stranki. V nadzorni odbor so bili izvolje¬ ni: Josip Dunda iz Joliet, UL, s 63 glasovi proti naprednjaku Fr. Baniču, ter naprednjaki George Thomas (64 glasov), John Povs-he (63 glasov), Frank Petkovšek (65 glasov) ter Frank Frančič (63 glasov). Nasprotni kandidati so bili: George Stonič (55), John No¬ vak (42), Ant. Golobič (53) in Jos Pavlakovič (54). V porotni odbor so bili izvolje¬ ni: Naprednjaki Mihael Krakar (66 glasov), George Flajnik (63 glasov) in naprednjak Ant. Gre¬ gorič (62 glasov). V pravni odbor so bili izvoljeni: Naprednjaka Josip Rus (61 gla¬ sov), Frank Svete (58 glasov), ter Frank Plemel (53 glasov). Vrhovnim zdravnikom je bil iz¬ voljen dr. M. J. Ivec iz Joliet, 111. QlasiIo bode izhajalo vsak te¬ den. Prihodnja konvencija se vrši v Eveleth, Minn. Po zaključku konvencije ob se¬ dmi uri zvečer so se razšli delega¬ ti v najlepšem sporazumljenju. Na tančnejše poročilo še sledi. ze vec prej, kažejo vsa znamenja, da bo¬ de letos letina sladkorne pese sla¬ ba, da bode znašal pridelek samo 4,826.000 ton, napram 5.659.000 tonami preteklo leto. Sladkor se bode torej najbrže še bolj podra¬ žil. PAKETNA POŠTA IN NJENE KORISTI. \Yashington, D. C., 25. avg. — Poštni department naznanja, da se je tudi praktično izkazala veli¬ ka vrednost razpošiljanja farmer skih produktov potom paketne po šte. Farmerji so se začeli pridno posluževati te poštne službe, kar dokazuje, da je bila že dolgo po- trebna'. INDIJANSKI GROB NAJDEN NA FARMI. Stephensville, Wis., 26. avg. — Na fa'rmi lrving Warnerja, .jugo- ■zapadno od tukaj, so našli pri ko¬ panju temelja indijanski grob. V njem so našli okostje nekega In¬ dijanca, poleg njega pa lok in psi¬ co, kamenito orožje in pri glavi lončeno pipo. Pipa je posebno le¬ po izdelana. 11 ŽRTEV NESREČE KOLIZIJE NA MORJU. Seattle, Wash., 26. avg. — Pri koliziji jeklenega potniškega par¬ nika “Admiral Sampson” od Pa¬ cific Alaskan Navigation družbe s potniškim parnikom “Princes Victoria” je izgubilo 11 oseb živ¬ ljenj e. Nesreča se je zgodila danes zjutraj 20 milj severno od tukaj. Parnik “Admiral Sampson” se je potopil, rešene potnike in možtvo je pripeljala druga ladja v Seat¬ tle. 2 narodni vestnik SLOVENSKO KATOLIŠKO i i, PODP. DRUŠTVO SVETE BARBARE ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporlrano dne 31. Januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: jOžEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa. I podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. tl.' podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Spnnga, Wyoming. Tainik- JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II Tainik: JOHN OSOLI N, Box 492, Forest Oity, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St., Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. 1VEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik- IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield Št., Pittsburgh, Pa. I nadzornik: JOHN TORN1C, Box 622, Forest City, Pa. II nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa IH. ' nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik- MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas. 1 porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas. IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169Victor Ave., Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik- ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 11%, Bridgeport, O. I upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135. Broughton, Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Bos 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK”. IZ URADA PREDSEDNIKA NADZORNEGA ODBORA DRUŠTVA SV. BARBARE, SPADAJOČE V FOREST CITY, PA. Ka'kor je bilo že objavljeno v društvenem glasilu “Narodni Vest¬ nik”, se je pred nedavnem vršila pri glavnem odboru revizija računov. Nadzorni odbor je pronašel vse v dobrem redu z eno izjemo in sicer pri nakupovanju društvenih in postajnih knjig. Da se je pri tem ime¬ lo preveč nepotrebnih stroškov, je bilo mnenje večine nadzornega odbora, toda prepozno je bilo, da se napaka popravi, vsled tega tudi nadzorni odbor ni odgovoren za nepotrebne stroške. Sicer se pa naha¬ ja naše društvo v zelo lepem stanju. Število članov in članic vedno narašča in tudi blagajna dobro napreduje. Upajmo, da bodo tudi na¬ dalje naši vrli člani in članice delovali za povzdigo naše društvene organizacije in da bode vladala sloga med njimi, kajti le na ta način nam je mogoče vspešno korakati naprej. Kar se pa tiče združitve, je pa postala stvar zelo komplicirana. Ako sledimo natančno postajnim in društvenim poročilom, razvidimo, da so se pri raznih postajah vsprejemale različne resolucije. Iz tega lahko sklepamo, da so naši člani in članice različnega mnenja. Vsled tega bode zelo težavno zjediniti vse fakei.je, da bi glasovali za eno resolucijo. Slednje bode pa neobhodno potreba, kajti s tem, da bi sklicali i-zvanredno konvencijo, povzročili bi našemu društvu zgolj nepote-ebne stroške, katerih se pa prav lahko izognemo. Zadeva bi se dala lahko rešiti na bolj pripravni način. Pripravljalni odbor je do¬ sedaj imel dovolj časa natančno pretresti razne resolucije, iz teh naj bi se postavilo eno samo resolucijo, katero bi se naj razposlalo na prizadete glavne odbore. Slednji naj bi skrbeli, da prejme vsako dru¬ štvo oziroma postaja duplikat take resolucije, katera naj bi se pri seji pazljivo prečitala in raztolmačila navzočim članom. Uradniki po¬ staj in krajevnih društev naj skrbijo, da bode vsakemu članu oziroma članici natančno pojasneno, da bodo slednji lahko dosegli pravo pre¬ pričanje. Ne strinjam se pa s tem, da hi morale glasovnice biti lastno¬ ročno podpisane od glasovalcev, kajti to bi znalo imeti slabe posledi¬ ce za nekatere člane. Naravno je, da bi se člane opozicije po združitvi mrzilo in skušalo izključiti iz njih društev, kajti njih imena bi bila znana društvenikom. Po mojem mnenju bi 'bilo najbolje, da se voli tajno, t. j. na listke in brez .kakega podpisa. Volilni odbor naj bi bil nepristranski, to se pravi, član istega ne sme biti ne društveni uradnik, ne oni, kateri je stavil predlog. Le na ta način nam bode mogoče do¬ gnati željo naših članov in članic. Da dosežemo to, nam pa, kakor sem že prej omenil, ni potreba nikake izvanredne .konvencije. Ni baš lepo, da se je pričelo v tem kritičnem položaju kritizirati glavni odbo’r dr. sv. Barbare. Nikdo ne more dvomiti, da je slednji vedno ravnal v in¬ teresu naše organizacije, in se trudil, da doseže društvo boljši vspeh. Da je v slogi moč, to rad priznavam, toda premisliti moramo sedaj, ko je čas, je-li smemo potom združitve pričakovati boljši napredek. Vpo- števati moramo tudi dejstvo, da se nahaja naše društvo v zelo lepem stanju, ter, da smo dosedaj še vedno dobro napredovali. Vprašanje pa je, kako bode po združitvi. Jaz sem sicer sam zato, da se združimo. Bil sem poslan kot delegat v Chicago na konferenco in glasoval sem za združitev. Vsled tega so naši člani in članice lahko prepričani, da bodem tudi še v nadalje deloval v prid naše podporne organizacije; ne morem si pa prilastovati te pravice, da bi sam odločeval glede združitve. Slednjo vprašanje naj člani in članice sami rešijo. Slavni odbor je dosedaj še vedno vestno izpolnjeval svojo dolžnost in tudi sklepom zadnje konvencije se je zadostilo. Ni bilo pa sklenjeno, da se mora naše društvo sv. Barbare na vsak način in brezpogojno združiti z drugimi Jednotami oziramo društvi. Vsled tega si ne morem kaj, kakor, da odobravamo dosedanji nastop in trezno mišljenje naših glavnih odbornikov. Združiti se imamo še vedno priliko in ako večina članov tako želi, nam tega glavni odbor ne more preprečiti. Večina zmaga! S bratskim pozdravom Ignac Podvasnik, predsednik nadzornega odbora. Pittsburgh, Pa. 21. avgusta 1914. MINNESOTA. Duluth. — Kakor smo že poro¬ čali zadnjič, so sklicali dnluthski Poljaki v poljski cerkvi sv. Petra m Pavla zborovanje, na katerem jo bilo sklenjeno, nabirati med tu¬ kajšnjimi Poljaki prostovoljne do¬ neske v pomoč svojim rojakom v stari domovini. Obljubo Rusije, ki I onuja Poljakom avtonomijo, ako ostanejo lojalni, so zborovalci od- lConili, češ, da takim obljubam ni verjeti, ker so se Rusi že opetova- no skazali za fig-imože. — V tukajšnjem okrožnem so¬ dišču je vložil to ib ) za razporoči- tev Oto Pankner proti svoji ženi, katero dolži nezvestobe. V tožti navaja, da je našel v ženini spal¬ nici pipo in suknjo nekega njemu io znanega možu, ko je prišel nek¬ daj nepričakovano Ije se pritožuje, da si sam. kuhati ter opravljati domača cpravila. Lansko leto ga je žena tudi zapustila ter mu odnesla več srebrnine ter drugih dragocenosti. Poročila sta se 2. sept. 1911 On je star 26 let, ona pa 19. — Drugo tožbo za razporbčitev je vložila Mrs. Helen Lindsey Sub livan proti svojemu možu, katere¬ ga je poročila dne 15. nov. 1913. Za vzrok navaja, da ima njen mož še drugo živečo ženo, in zahteva razveljavljenje zakona. — Lovci v St. Louis county se že pripravljajo za otvoritev lov¬ ske sezone. Z dnem 7. sept. je od¬ prt lov na divje race, gosi in dru¬ ge vodne ptice. Lov za divjačino se odpre 10. novembra za dobo dvajset dni. — Naznanja se, da bode s 1. sept. dobilo mnogo delavcev delo v šumah, kjer bode zaslužka do spomladi. Lansko leto so poslale posredovalnice za službo dne 1. sept. okoli 4,000 mož, letos pa za toliko ljudi najbrže ne bode dela. Dobro poučeni krogi svarijo de¬ lavce, naj ne hodijo v Dakoto, kjer je sedaj že toliko delaželjnib lju¬ di, da mnogi ne morejo najti za¬ služka. — Kako bedasti so nekateri ljudje, katerih tudi v Ameriki še ni srečala pamet, dokazuje kaj do¬ bro sledeči slučaj. Te dni sta odpo¬ tovala v New York dva takorekoč nerazdružljiva prijatelja, Peter Skarovič in Joe Vukovič, da se gresta borit vsak za svojo domo¬ vino, ako le najdeta priliko odpo¬ tovati. Omenjena sta delala sku¬ paj okoli tri leta na enem prosto¬ ru, in sta skupaj stanovala dve leti. Spala sta. ves ta čas v eni po¬ stelji, ter bila zvesta prijatelja. Sedaj, ko je nastala vojna, sta skle nila iti prelivat kri za svojo tako- zvano domovino. Odpotovala sta sicer skupaj v New York, toda prvi hoče kot Srb vstopiti v srb¬ sko armado, drugi kot Hrvat pa v Avstro-Ogrsko. Danes sta še pri¬ jatelja, 'kaj ko bi naneslo, da bi se srečala na bojišču, kjer bi mo¬ rala gledati, da izpihneta drug drugemu življenje ! Zakaj ? Tega ne vesta — mogoče za “blagor” domovine? Neumni ljudje, še bolj neumen svet! — Pozneje je prišlo poročilo, da sta bila oba prijeta v Canadi, odkoder sta hotela od¬ potovati, in sta sedaj vojna ujet¬ nika, ne da bi imela priliko duhati smodnik. Sreča za nju! — V hrvatski saloon George Bašiča štev. 111 East Superior St. so vlomili te dni dosedaj še nezna¬ ni zlikovci, navrtali blagajno, iz katere so odnesli $43.00, eno zlato uro in tri zlate verižice. Iz “casli registra” so vzeli ves drobiž v znesku $4.95. — Duluthski linijski delavci so sklicali za petek zvečer veliko zborovanje v Kalamazoo dvorani, na katerem se bodo posvetovali, kako bi najdostojnejše proslavili praznik Labor day dne 7. septem. bra. — V našem uradu so se zglasili: Rojak Joe Smole iz Chisholm, Minn., ki je prišel v bolnico po svojega 8 let starega sinčka Jane¬ za. Fantek je prigodom eksplozije dinamitnih patrom, katere so me¬ tali otroci v ogenj, bil tako hudo poškodovan po obrazu, da so mu morali vzeti zdravniki desno oko. Levo je ohranjeno. Njegov 9 let stari brat Frank je bil manj po škodovan, in se je zdravnikom po¬ srečilo mu ohraniti obe očesi. — Mrs. Hočevar, soproga rojaka Ant. Hočevar iz Ely, Minn. in njiju sin Mrs. Hočevar je obiskala moža, ki je v Cass Countv sanatoriju za jetične. Povedala je, da d rojak Hočevar jako slab. Auri.ra. — Deset minut pozne¬ je, ko je presedel kratko zaporno kazen, je bil J Hm Malenkovič od tukaj zopet arocovan, ker je začel pretepati svojo ženo. Obsojen je bil v zapor 30 dni, katero kazen mora odsedeti v okrajnih zaporih v Dulutbu. Tudi prejšnja kazen mu je bila naložena vsled tega, ker je pretepel ženo. Ely. — V ponedeljek je umri tukaj med Slovenci in drugorodci splošno spoštovani rojak John Jakše v starosti 63 let. Z-.poslen j-- od zadnjih 22 let kot rudar pri Oliver Iron Mining družbe Pokoj¬ nik je 'bil član društva sv. Cirila in Metoda, spadajoče k J. S. K. J., priredilo lep po¬ je vodil Rev. Father domov. Nada je moral vse ki mu je v sre greh. Sprevod Buh. Joe Habjan in Louis Kranjc Sia bila radi pretepa pred tukajšnjim mestnim sodiščem obsojena vsak v plačilo $5.00 denarne globe. — Prvi občutnejši mraz in sla¬ no smo imeli tukaj dne 24. t. m. Eveleth. — Rudar Peter Mie- halti je videl prigodom poseta v nekem tukajšnjem kino-gledališ- ču samega sebe na slikah. Dotična slika je kazala prihod naseljencev na Ellis Islam Miehalti je bil med njimi in se še spominja onega pri¬ zora. — Tukajšnji ognjegasci in re¬ darji so dobili nalog, da naj do¬ bro pazijo na dečke, ki so z igran¬ jem z vžigalicami povzročili že več požarov. Tekom zadnjih dveh te¬ dnov je zopet večkrat gorelo. Po¬ žar so vedno zanetili otroci. Škoda, katero so povzročili požari, se ceni na $10.000. — Delavec Oskar Koški, katere¬ ga so našli pred dvema tedni v GiRiertu s kroglo v glavi, je umrl te dni v More bolnici. Oblasti so menile s kraja, da je bil Koški na¬ paden, toda ranjenec je sam po¬ vedal, da si je pognal kroglo v glavo v samomorilnem namenu. Grand Rapids. — Za obravnavo pred veliko poroto so obdržali v zaporih Frank Danfortha, ki je obtožen, da je prodajal Indijan¬ cem opojne pijače. Aretiral ga je maršal G. O. Johnson, ki ga je za¬ sačil baš tedaj, ko je nesel pivo v neko hišo, v kateri bivajo Indijan¬ ci. Hibbing. — Johna Pavelič iz Aliče so prepeljali s hudimi po¬ škodbami na obrazu in glavi v Adams bolnico. Pavelič je skočil iz vozečega avtomobila za svojim klobukom, ter padel tako nesreč¬ no, da je zadobil pri tem opisane poškodbe. Mountain Iron. — Tukajšnji podjetnik Gust Lindor gradi most preko Buhi ceste blizu Mountain Avenue. Novi most bode nadome¬ stil starega, lesenega. Stroški za most bodo znašali okoli $2.000. Nashwauk. — Veliko strahu je zavžil farmpr John Klun, ko je prišel na svojem potu blizu Kos- kijeve farme. Pred njim so se nam reč naenkrat pojavili trije medve¬ di. Klun ni imel seboj nobenega orožja; pobral je kamen in ga vr¬ gel v medveda. Kosmatinci so jo pa sedaj udrli za njim. V tej dirki za življenje in smrt je ostal Klun zmagovalec. Medvedi so ga pre¬ ganjali le na malo razdaljo, po¬ tem se pa izgubili v gošči. Tower. — Parna lopata v Sou- dan rudniku dela noč in dan, ter nalaga rudo. Družba je dobila te dni zopet več naročil. Soudan je najstarejši rudnik v državi Min¬ nesota, ter je globok 1,600 čevljev. Rudnik posluje že nad 30 let, jo najboljša ruda se pridobiva tu. - m « — » »i NJEN GROB . . . Napisal Maksimov. Pomlad je 'bila takrat. Najlepša pomlad, kar jih je pomnil Ivan v svojem življenju. Zunaj je pogan¬ jalo brstje in zadišalo je po cvet¬ ju in v Ivanovem srcu se je raz¬ cvetel cvet sreče. Bil je prve dne¬ ve poročen in z dražestno Mileno sta bila na poročenem potovanju. Tja doli na jug sta šla, v kraje, kjer cvete pomlad tudi v ledenih mesecih, kjer vroča srca ne trpe meglenih, otožnih dni. Tam v ob¬ morskem mestecu sta se naselila za nekaj dni. Eleganten hotel, z malo tujci, obdan na eni strani s senč¬ nim gajem, na drugi strani 1 pa z nepregledno morsko ravnino, je bil njima dom za nekaj dni. Nepo¬ znana in skrita radovednim očem znancev in prijateljev, sta tu v samoti uživala nekaljeno srečo u- živajoče ljubezni. Ivanu je bilo obmorsko mestece znano še iz dijaških let. Saj je tu prebil celih osem leti in kakor sen so -sedaj šli mimo njega oni brez¬ skrbni časi. Prav dobro se je še spominj-al vseh hiš in ulic, -kjer je kdaj stanoval, celo obrazi nekate¬ rih ljudi so se mu dozdevali znani. Kako prijetno mu je 'bilo pri srcu, ko je stopal po znanih ulicah, s sladko zavestjo, da mu ni cvetela zaman mladost, ampak, da je dose gel -zaželjeni cilj — dobro karije- ro in z njo bogato dražestno ženo. Koliko njegovih znancev in prija¬ teljev je tudi hodilo po teh potih, a sreča jih ni tako bogato obdari¬ la; mnogi hodijo ponižani po sve¬ tu in iščejo sreče, ki je naklonjena nialokomtfe Take in enake misli so rojile Ivanu po glavi, ko sta stopala z Mileno po mestnih ulicah. Ivan je Mileni vsaki hip omenil kak spo¬ min iz dijaških let, kar je njo zelo zanimalo. Za vsak še tako -malo pomemben dogodek je imela pri¬ pravljenih še kopico vprašanj in Ivan je rad ustrezal njeni rado¬ vednosti. Ob večeru sta dobila navadno čolniček in star ribič ju je peljal vselej daleč tja na morje. Milena se je v takih hipih vdala popolno¬ ma sanjam in celo njega, ki ni imel navade sanjati, se je polasti¬ la sladka omamljenost. V teh lepih časih je Ivana mo¬ ril le en temen spomin izza dija¬ ških let. Premagoval se je, da bi ga pozabil, a ni šlo. Vsak hip ga je spomnil nanj in mu obujal v srcu grenkost . . . Zadnje leto je študiral takrat. Stanoval je pri udovi nižjega u- radnika-, ki je imela lepo hčer. Tu¬ di o njem so govorili, da je naj¬ lepši fant med osmošolci in da bi ■bilo škoda zanj in za namenjeno mu. dekle, -če bi šel v semenišče. Podoba lepe Judite pa se mu je tudi tako vtisnila v srce, da bi že zaradi nje ne mogel kaj tacega storiti. Tam ob morju sta ob jasnih poletnih večerih sanjala o daljni deželi sreče, ki jo jima je odpira¬ la prvo ljubezen. Judita je bila malomeščanka, brez višje izobraz¬ be, a -vsled tega tem udanejša, brez splek in skritih namenov v srcu. Ljubila je Ivana resnično in naj bi si bil tudi navaden človek. Tudi on je ljubil udano deklico in upal, da -bo kdaj užival ob njeni strani tiho, nekaljeno srečo. Po dovršeni maturi je Ivan za¬ pustil obmorsko mestece in odšel na univerzo. Prve čase ni mogel prenašati velikomestnega življen¬ ja in želel si je vedno nazaj v ma¬ lomeščanski kraj, tja doli k morju, kjer je vzdihovala po njem lepa Judita. Dobival je od nje dan na dan pisma, polna gorke ljubezni in občutkov. Čutil je, da ji narekuje besede srce in mnogokrat je za¬ čuden bral te izlive preproste Ju- ditine duše. Prve čase ji je tudi on odgovarjal enako ljubeče in jo tolažil v njeni bolesti in hrepene¬ nju. Ob počitnicah pa se je- odpe¬ ljal k njej. Presrčno sta ga s-pre- (Nadaljevanje na osmi utrani.) VABILO NA VESELICO, katero priredi dramatični klub “Slovenec”, dne 7. septembra. (Labor day) v dvorani društva sv. Barbare, Broughton, Pa. Začetek ob 2. uri popoldne. VSPORED: Točka 1) Ples, pri katerem svira domača slovenska godba. Točka 2) šaljiva pošta in srečolov. Točka 3) Igra: “Trije Ptički”, v dveh dejanjih. OSEBE: 1) Gostilničar, Anton Jann. 2) Špela njegova žena. 3) Krojač Nace Iglač. 4) Urar Pavel Zajec. 5) Piskrovez Joško Stermencel. 6) Sodnik. 7) Peter -sodni sluga. 8) Straža. Točka 4) Komični prizor: Kmet in Fotograf. Točka 5) Pevski Kuplet. Smolar. Točka 6) Prosta zabava. USTOPNINA: Za možke za ples in igro .... 75e Za ženske za igro.25c Za mladino od 8—16 leta za igro . I0c Začetek plesa ob 2 uri pop. Začetek igre ob 5. uri pop. Slavno bčinstvo se uljudno vabi. da se vdeleži v obilnem številu. Uljudno se priporoča odbor dra¬ matičnega kluba “Slovenec” v Broughton, Pa. (8—31 v.) VAŽNO ZA ROJAKE. Kdor hoče imeti dobro narejeno obleko naj pride v mojo krojačni- eo. Imam mnogo vzorcev vsako¬ vrstnega blaga, da si lahko vsak izbere. Cene primerne za -delo jam¬ čim. Imam v zalogi tudi vsakovrst¬ no opravo. Frank Žagar. krojač in trgovec, Chisholm, Minn. C# 4 » f tdoP° ^ 1 f 1 del‘ to^ zbor P ri ;: ker NAŠA BANKA NAJ BO VAŠA taP Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrehr jasnila v raznih kuipčijskih zadevali vs Pm „ DC nasv “ onim, i-;. na nas v takih zadevali. Posebno pozornost dajemo pri trgovskem ček nosa.mezniVi neeK . ov netn posameznih oseb, tvrdk ali družb PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO Pn? MINER’S STATE BANK, CHISHOLM J KADAR GRESTE V STARI KRAJ NAZAJ V sr ZAHTEVAJTE “TICKET” ZA Baltimore and Ohio železnii CHICAGO do NEW Y 0 RKA PIŠITE :R. C. HAASE. Northwestern Passenger Agent ST. PAUL .¥1 po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te žet do parnika. rt Najgotovejši zasl«! je gotovo na farmi, in zato je tudi denar najin!; naložen na zemljišču. Če imate zemljišče, n domačno in imate zagotovljen kruh; nič vas briga, če so časi dobri ali slabi, če so stavke, iz»: in brezdelnost v industriji. Vi ste neprizadet imate stalno delo in stalni zaslužek, in kar s!« je v vašo korist, ker je zemlja vedno več vre: če se čisti in obdeluje in spreminja v lepo tar: Kupite od kompamje, ki lasti zemljo, in je p pravljena vam pomagati, če potreba. Dului: Iron Range železniška kompanija je vstanov več lepo se razvijajočih naselbin po St. Louu- ty, Minn. Zemlja se zamore kupiti od $13v prej na lahka odplačila. Pišite za podrobne: slovenskem jeziku na: L. B. ABNOLD, Lani 110 Wolwin Building IN Duluth. K V založbi Narodnega Vestnika i« DELAVSKI ODŠKODNINSKI 0 v i ZA DRŽAVO MINNESOTO (Minnesota Workmen’s Comfenset.on Act' Cena 30 Centov Navodila kako postati dfž^ Cena 151 Centov 'i iioai 0 c prip' MfO? P,, in c * li k 8 - 1 1 želi [h ^ erel ] P tVa 5. «'*»»« J*”. jjislOi : S ***■ dost h ' To došlih T ^ pri tor «Vabil° eblOj jo V P fleB g c lioell el - ,. John Lek Vpisnik, je ®P r r 7 a iar pT^ cl '^ a Buh- T sta r V, B avdušenjen %■ ein “Slava Schneller v oviea, je li P r: Cvetkovič po ca t pravil, ne 0 je pripravlje očiji svoj tripl 1 Sctaeller izi Cvetkovič jba br. P. Sclinel ta debata, doki Jos. Cvetkovič i, se vzame na odobravanjem. >. Rems prečita >s. Cvetkovič prei nik sprejme. Spr 'j br. Iv. Zupan. nove svoje ime, 1 ■hi. je sprejet. • šnkle predlagr Narski odbor, rf-nee predlaga ■4 Sojar predlaga Cleveland, 0. (IS - Cvetkovič vic p re( Plemel rržan. Pred Tomšič pred ‘san. ' ^ J- Ivec pred ? 0S P- odbor s; ln Male .. . ler ich pred Paleto. 1 P Keller vrh ih_v ’ z ® av nikfl neka. f ■ ;-'?S «p. ? ere ženih l )0ca ■■ -is.fi se Povq Ž 1 kooč da točk' r Qea: ’ ter »e. " v etk, Pi Uro s °vič Poljč’ 1 do f avi Pred! aam. Polda , , Por °Sil 0 , ; i0 Š0 V -1 dr v t ' ! e k o ’ dr. 1 dC- dr ;; »I Č f slWSt. W 'h', si' s >y f 1 . dr 5 S . S* Ki-' *t. K dr. D ; Č er, H dr NARODNI vestnik avgusta 19%. ZAPISNIK vil. GLAVNEGA ZBOROVANJA K. S. K. JEDNOTE V M ILWAUKEE, WIS., DNE 17. AVGUSTA 1914. seia konvencije K. S. K. J. Č etr iQ avgusta 1914 od 8.-12. d® e 1 ure dopoldan. 0 ,tvori z molitvijo, nakar lll », ki 'et e ita] o imena 'delegatov. Ne- m navzočih, toda kmalu do- Vemanich predlaga, naj se Seja se se P re ' W. U1 Jv 0 da je zborovanje po speJ°> P °5edi čhanje zapisnika popol¬ danske seje. a ur Nemani fV >0 ieg priimkov delegatov Piliva imena, ker je več de- tlld \ov ki imajo enake priimke, u Ivan Zupan priporoča opu- L naslovov pred govori, -n. pr. S ”l vni gl- odbo ' r in een d eni de ' % ali kaj podobnega. lf u. llath Jereb želi izpopolni- | Zapisnika glede Waukeganske v smislu, da bosta sestavila Resolucijo Rev. John Kranjec in r Jos Dunda skupaj, fj poročilu o došlih brzojavkah J • se pristavi pri brzojavki iz IfL ln Colo.: “Vabilo za prihod- JfORKA ASE. ST.PAUl udobnosti le žeelzts l tudi denar najboljše ate zemljišče, »>' n kruh; nič®* j, Če so sta 1 , /J ste nept ®® 1 ',' 1 Juiek> .ved««'*'*’ ^jav^ lasti lenilj 0 * f K . potreba. site 0 io konvecijo v Pueblo, Colo. Preds. P- Schneller želi konec Predlog br. John Lekan, naj se iprejme zapisnik, je sprejet, gr. Jos. Zalar prečita brzojavko L B eV . .Jos. Buli. Ista se vzame J znanje z navdušenjem ter s tri- ■ratnein klicem “Slava” Rt. Eev. os. Buhu. Preds. Pf Schneller vpraša br. 03 . Cvetkoviča, je li prinesel d’ri- jgitial pravil. f gr. jos. Cvetkovič pove, da on ina triplicat pravil, ne originila. ■Mi zahtevo je pripravljen predlo¬ gu konvenciji svoj triplicat. Preds. P. Schindler izrazi željo, zj to. Jos. Cvetkovič predloži jtriplicat. Pripomba br. P. -Schnellerja, naj konča ta debata, dokler ne pri¬ nese br. Jos. Cvetkovič svojega triplicata, se vzame na -znanje z živahnim odobravanjem. Br. Jos. Kems prečita zapisnik dop. seje. Br. -Jos. Cvetkovič predlaga, da k zapisnik sprejme. Sprejeto. Predlog br. Iv. Zupan, naj vsak lelegat pove svoje ime, kadar ho¬ te govoriti, je sprejet. Br. II. šukle predlaga, naj se 'dl gospodarski odbor. Sprejeto. Br. Brenee predlaga -br. Pr. Svete. Rev. A. Sojar predlaga br. Jos. ® iz Cleveland, 0. Rf- Jos. Cvetkovič predlaga br Zupan. Br. Fr. Plemel predlaga br. obrt. Oberžan. Rev. .Jos. Tomšič predlaga br. «bn Telban. r - dr. JI. J. Ivec predlaga, naj t volijo v gosp. odbor samo štiri m* r ’ Klm Malerich predlaga pet ~~ Sprejeto. Breds- P. Schneller naznani o- P» T ieilo vrh. zdravnika br. dr. s - Craheka, da mora oditi do- J P° važnih opravkih. J- J- Nemanich pripomni, da a vrh. zdravnik počakati do 'Ve nerešenih prošenj za od- j tts ko podporo. : J° £ - Grahek izrazi željo, e zadeve čimpreje rešijo, [ r 0goce še dopoldan. Svete pove, da odškod¬ uj ° abjr še ni končal z reše- sej-| TSe ^ ter prosi, naj a 0 odboru eno uro odmora j 10 rešitve. rešen 8 ' ^ ve ^ovič predlaga, naj fej. 0 0 Pravi dopoldan, a ne- ^°. Popoldan. Se P ar predlogov v istem s t0 ;^ Prične br. Jos. Sve- -števnim poročilom, in si- b p r p . . G PftjgJ ^ ler dr. št. 1, $25.00 s ^™^ e valo Ca dru štvo izpolni iz- 3 ' ll°ar Stebla i Jr. št. 1, $50. .<) C'h | Aneel , dr. št. 2, $25.00. Haet . ;t>are » dr. št. 2, $200. *) Can f, rt)a ' llas ’ dr - št 2 > $25 ‘ itl ar ® T C f ar - d r. št. 2, $100. - John -K v sher ’ dr- št- 2 $25. ' C r ?ek ’ dr- št. 5, $50. k - Pa« Ugel > dr. št. 7, $25. h Kovačič, dr. št. 12, I V ' Grč Fabicll > dr. št. 12, $25. reg0r Kokelj, dr. 24, ifio ^ca Mačerol, dr. št. 25, IroD! 14) Jos. Ivec, dr. št. 29, $75.00. 15) Kat-. Gršič, dr. št, 29, $25. 16) Jos. Držaj, dr, št. 30, $100. 17) Mike Kuzma, dr. št. 30, $ 200 . 00 . 18) Anton Osredkar, dr. št. 53, 75.00. 19) Agnes -Cepan, dr. št. 53, $25.00. 20) Mary Celesnik, dr. št. 53, $25.00. 21) Matija Sedlar, dr. št. 65, $50.00. 22) Jolvn Peterlin, dr. št. 65 $50.00. 23) Marv Miklicli, dr. št, 65, $75.00. 24) B. Brodarich, dr. št 70 $50.00. 25) Roza Fajfar, dr. št. 78, $25. 26) Alojzija Kržišnik, -dr. št. 78 $25.00. 27) Peter Stanovnik, dr. št. 79 $25.00. Nekaterim članom se prošnja za podporo zavrne. Med čil,-mjem odločitve podpor so se čitali razni predlogi in vpra¬ šanja. Važnejše so bile naslednje točke: -Preds. P. Schneller vpraša br. R. Kompare, bi li mogel kdo toži¬ ti K. S. K. J., ako se mu ne izpla¬ ča- polna odškodnina. Br. R. Kompare: Odškodnina bi bila pravilno izplačana iz od¬ škodninskega sklada, ne iz po- smrtninskega Br. Jos. Cvetkovič vpraša, ko¬ liko je -denarja v odšk. skladu? Zajedno predlaga, naj se plačajo samo notranje operacije. Br. Jos. Zalar pove, -da je bilo v odšk. skladu dne 30 junija 1914, 3138 dol. in 35 centov, ter -bo v po¬ kritje teh odšk. stroškov razpisan poseben asesment. Br. Ant. Gerdina priporoča, naj se sprejemajo poročila odšk. od¬ bora na znanje. — Sprejeto. 'Br. Banieh predlaga upošteva¬ nje odborovih ukrepov ter naj se vse podpore pod 100 dol. smatrajo kot -dar, in ne kot odškodnina. — Sprejeto. Br. Jos. Seliškar predlaga, naj se smatrajo poročila odšk. odbo¬ ra kot predlogi. —- Sprejeto. Br. dr. M. J. Ivec predlaga, naj se plača Ch. Kompare dr. št. 2 podpora $200 za izgubo štirih pr¬ stov. — Sprejeto. Br. Jos. Rus št. 7 priporoča iz¬ plačilo podpore $100 Št. Cesar. — Sprejeto. Heleni Jelenčič se bo dala pod¬ pora, ako bo z zdr. izpričevalom dokazala, da je roka zgubljena. (‘Predlog br. Jos. Rus št. 7). Spre jelo. Prošnja M. Mavrin dr. št. 20 za odškodnino radi izgube krvi se zavrne. ■Prošnja Jer. Vidmar dr. št. 60 za odškodnino radi operacije na nosu se zavrne. Prošnja M. Miklicli dr. št. 65 se bo upoštevala, ako bo poslano zdravniško izpričevalo. Prošnja Jožefe Pezdirc dr. št. 78 se zavrne, ker ni zdr. izpriče¬ vala. Prošenj za podporo je bilo re¬ šenih 32. Nato sledi čitanje pisem in brzojavk. Vsem odpošiljateljem pisem m brzojavk se zakliče trikrat “Sla¬ va”, nakar se seja z molitvijo za ključi. Paul Schneeller, predsednik. R. Zupanec, zapisnikar. Francis Kraus št. 108, $25. Josip Podpečnik -št. 110, $25. Ivani Logar št. 1.21, $25. Mariji Krcalič št. 144, $25. John Pelniku, $25. Ferdinandu Raušer št. 93, $100. Bratu John Plutu št. 100, $100. Bratu John Mesojedec št. 7, $50.00. Prošnja na nogi operiranega in že jako dolgo časa za delo -nespo¬ sobnega brata Frank Kompare št. 90 se odloži za toliko časa, do¬ kler prvi tajnik ne dožene, da je bil navedeni brat v odškodnin¬ skem odseku in dokler ne prinese Zdravniškega spričevala. Prošnja Jos. Benkoviča se za se¬ daj na predlog brata dr. Seliškar¬ ja odbije, ker iz priloženih zdrav¬ niških spričeval nikakor ni raz¬ vidno, da so poškodbe Benkovi¬ ča take, da bi bil upravičen da ka¬ ke podpore. Brat Rudolf Kompare, kateri dotičnika pozna, izjavlja, -da je ta vreden podpore, ker mu je bila noga izvita in mu je zdravnik pri operaciji več koščic iz stopala iz¬ vlekel in da dosedaj še res ni spo¬ soben za kako delo. Na podLagi te izjave določilo se .je, da se podari bratu Jos. Benko¬ viču $75, ako prinese še eno zdrav- brat Mat. Pogorelec podpira, da se podari onemoglemu br^tu Plutu št. 100 radi -onemoglosti $100. Brat Ant. Nemanich predlaga, brat Geo. Nemanich podpira, da se temu onemoglemu bratu izpla¬ ča polovica usmrtnine in da pre¬ neha biti ud Jednote. V slučaju, da ne bi te ponudbe sprejel, da se mu izplača darilo $100.— Spre jeto. Zapisnik se na to sprejme. Brat Ant. Nemanich predlaga in brat Geo. Nemanich podpira, da plača Jedno-ta bratu Mihael Kozarju št. 5, vožnje stroške in da se taisti kakor hitro mogoče predstavi konvenciji v svrho zdravniške preiskave. Sprejeto. Brat Jakob Cukljati predlaga, da konvencija izvoli začasni nad- zorniški odbor, kateri naj bi čim prej preiskal knjige o premožen¬ ju Jednote. Po zelo živahni debati glede te zadeve predlaga brat Fr. Banieh (z ozirom na to, da bi pregled knjig 1 trajal mogoče nad tri dni, da naj '■3'tate auditor pri končni seji glav nega odbora pregleda vse knjige j n povdarja, da je brat glavni taj¬ nik v jako preglednem računu iz¬ kazal izdatke in dohodke, kakor tudi kje se Jednotino premoženje ! nahaja in na kak način je zavaro- niško spričevalo, iz katerega bodejo Ker je brat razvidno, da je res za delo nespo-, predlog umaknil> sprejet je bil S0 )en ’ [predlog brata Frank Banicha Vrhovni zdravnik dr. Grahek L Brat J. Cvetkovič predlaga, br. G c ' it* v Seja dne 19. avgusta 1914. -Predsednik otvori sejo ob 2 uri popoldne. Navzoči ves glavni odbor in -vsi delegati. Duhovnik moli. Z ozirom na to, da je povabila slovenska naselbina v Milvvaukee skupščino danes zvečer k večerji, predlaga brat Cvetkovič, da se se¬ ja zaključi ob petih popoludne. Podpirano in sprejeto. Odškodninski odbor nadaljuje s svojim poročilom. Prisodila so se na predlog tega odbora sledeča darila oziroma od¬ škodnina in sicer: Johnu Benko dr. št. 61. $20. Peter Vstanovniku št. 79, $25. Karolu Mataja št. 84, $75. Jožefi Bavec št. 93, $25.50. Antonu Mlakar št. 93, $25. Tereziji Petrovčič št. 95, $25. Mary Kastelic št. 103, $25. Mary Stonič št. 108, $25. dobil je brzojavko, da mora priti (po nujnih opravkih domov. Dele¬ gacija je v to privolila, ko je do¬ volil, da ga glavni odbor pri pri¬ tožbah, ki bi znale bile proti nje¬ mu, zastopa. Prošnja brata Frank Mihavar št. 29, kateri je zgubil vid na e- nem očesu, se zavrže, ker je dotič- ni že dobil odškodnino označeno v pravilih. Prošnja brata Jakoba Grebene št. 16. kateri se je obstrelil in mu ne ena roka, na podlagi različnih izjav z-a delo nesposobna, se ne mo re rešiti za nedoločen čas, ker po mnenju dr. Seliškarja iz priloženih zdravniških spričeval ni razi-dno, kakšne končne posledice bode ta poškodba imela. Glede prošnje Mihael Kozarja št. 5 se je z ozirom na to, da se iz priloženih zdravniških spričeval nikakor ni dalo dognati, kake po¬ škodbe da je zadobil in kake po¬ sledice bodo taiste imele, sklenilo, da se mora, ker blizu Milvvaukee stanuje, sam konvenciji predsta¬ viti. Brat Anton Ereul št. 135, poro¬ ča, da je odšel elan tega društva John Ravnikar, kateri je bil na jetiki in revmatizmu bolan, v staro domovino in da se je, ker mu je njegovo društvo plačalo potne stroške v znesku $54.33, doku eam, katere je imel napram dra- mentarno odpovedal, vsem pravi- štvu in Jednoti. Na predlog brata I. Česnika sklenilo se je, da se Jednota (?) dru-štviu št. 135 povrne. Istotako se je na predlog brata Anton Nemanieha sklenilo, da se povrnejo potni stroški $60 dru¬ štvu sv. Janeza Evang. št. 65. Milvvaukee, Wis., katere je plača¬ lo udu Frank Armič-u, ki je bil neozdravljiv, se podal v staro do¬ movino in se postavno odpovedal vsem pravicam napram omenje¬ nemu društvu in Jednoti Delegat brat Ignae Česnik se za nedoločen čas o'd predsednika od sej oprosti, ker ga nujna opra¬ vila kličejo domov. Tajnik prebere brzojavne ozi¬ roma pismene pozdrave. Odpošiljateljem zaklicala se je trikrat “Slava” in ob polu 6. uri zvečer zaključila seja z molitvijo, a preje se še soglasno sklenilo, da ako se je kateri član ali članica, katerih imena so označena v tem zapisniku, odpovedala biti pri od¬ škodninskem oddelku s svojim lastnoročnim podpisom, ni opra¬ vičena k že tukaj prisojenemu da¬ rilu oziroma odškodnini. Jos. Rems, pomožni tajnik. ,dr. Seliškar podpira, 'da naj kon¬ vencija sprejme NatT Fraternal Oon-gress lestvico, da se zadosti za htevam posame-znih držav za pri¬ dobitev charterja. O tem predlogo pričela se je dolgotrajna debata, v katero je po sebno dr. Seliškar posegel ter raz¬ jasnil koristi NatT Fraternal Con- gress lestvice, kakor tudi tako- zvane Mobile Law. Ker je bila Zadnja navzočim precej -nejasna naprosil je brat predsednik z ozi ,rom na važnost te zadeve, navzo¬ čega brata Rud. Kompare, kateri je odvetnik, da naj pri popoldan ski seji konvenciji pomen te po¬ stave raztolmači, da se na ta na čin kaka morebitna velika napaka prepreči. Zaključek seje ob 12. uri z mo lit vi jo. FRANK BOJC, podpreds. JOS. Rems, pomožni tajnik. 20. avgusta 1914 od 2,- Seja dne 20. avgusta dopoldne. Seja prične se ob polu 9. uri zjutraj z molitvijo. Navzoč cel glavni odbor in vsi delegati, izvzemši bratov dt. Gra- heka, Ig. Česnika in Mat. Jereba, kateri so šli radi nujnih opravkov domov. Tajnik prečita zapisnik zadnje seje. Brat Jos. Klepec predlaga in brat John Germ podpira da se ta zapisnik sprejme s sledečo spopol nitvijo: Brat Jos. Cvetkovič predlaga in 6. pop. Seja se otvo’ri -z molitvijo. ‘Nato se prečitajo imena delega¬ tov. Navzoči so vsi. ■Po prečitanju zapisnika br. Jak. Seliškar predlaga, naj se ne tiska imen operacij. — Sprejeto. Gl. tajnik br. Jos. Zalar pri¬ pomni, naj se poleg imena -dotočne¬ ga, ki je dobil podporo, pristavi tudi ime, oziroma št. društva. — Sp'rejeto. Predlog za podporo M. Miklich št. 65 za odškodnino $25.00, kot jo je predlagal odšk. odbor, je sprejet. Br. Jos. Dunda vpraša, so li vsi člani, ki so dobili podporo, v odšk. oddelku? Preds. P. Schneller pojasni, da so vsi člani v odšk. oddelku ra- zun onih, ki so se odpovedali na podlagi lastnoročnega podpisa. Vsem onim, ki so odklonili odšk. -zavarovanje, naj gl. tajnik usta¬ vi izplačilo podpore. Br. Cvetkovič predlaga, da se preide k točki dnevnega reda: Br. John Dečman predlaga in br. M. Jerman podpira, naj se za¬ pisnik sprejme. — Sprejeto. Br. Rud. Kompare -poda poja¬ snilo, kaj pomeni “Mobile Law”. Br. Cvetkovič povdarja še en¬ krat svoj dop. predlog, ki se glasi, naj se sprejme “National Frater¬ nal Congress” lestvica ter zadosti zahtevam posameznih držav.” Br. Jos. Dunda prosi za navedbo kacega konkretnega slučaja in -za¬ hteva pojasnila, kako se smatra 90 odst. vrednosti? Ni li to identi¬ čno zahtevanje, da mora vsak ud vplačati $900 za 1000 dol. smrtni- ne? (Klici: Ne!) Preds. P. Schneller opozori, da ni bil stavljen predlog, naj se sprejme Mobile Law v celoti. Ci¬ tira predlog br. Jos. Cvetkoviča ter poživlja br. dr. Jak. Seliškar¬ ja, naj da pojasnilo br. Jos. Dun¬ da. Br. Jos. Dunda: Ali bo zadosto valo v vseh državah, če se vpelje samo National Fraternal Congress lestvica? Preds. P. Schneller: Ne bo. Br. Jos. Dunda: Torej se bo za nekatere države vpeljal Mobile Law, >za nekatere pa N. F. C. le- stvica, in v tem tiči razlika v delo¬ vanju. Preds. P. Schneller temu pritr¬ di. Br. Fr. Bojc pripomni, da je po¬ stavna zahteva, da se mora vsaka tri leta sklad približati za 5 odst. zahtevanemu skladu. Br. dr. Jak. Seliškar navede en konkreten slučaj ter pripomni, naj se predlog br. Jos. Cvetkoviča iz¬ popolni v toliko, d se bo glasil: “Naj se sprejme National Frater¬ nal Congress lestvica ter zadosti zahtevam posameznih držav, da se dobi Charter v vsaki državi.” Ta predlog podpira br. M. Jerman. Sprejme se predlog da se deba¬ ta zaključi. Rev. J. Kranjec: Ali je zaklju¬ čena tudi debata o Mobile Law? Preds. P. Schneller: Ne. Sledi glasovanje o zgoraj ome¬ njenem Cvetkovičevem predlogu z dostavkom br. Jak. Seliškarja. Na zahtevanje ustmeno, in sicer so glasovali z “ja” vsi .tisti, ki so bili -za sprejem predloga, z “ne” pa vsi oni, ki so bili proti spreje¬ mu. Proti so glasovali: Jos. Sitar; Jos. Dunda; John Lekan; Pet. Rozich; Jos. Pavlovič; John Filip¬ čič; Jos. Lokar; Geo. AVeselich; Jos. Miroslavich. Fr. Trempuš; Nikolaj Prokšelj; Ma-th Štefanich; Ant. Bukovec; Geo. Fortun; Math Judnich; Math Vidmar; Matija Belavieh; Mart. Derganc; Jos. Rndman; John Petritz; Peter Majerle; Josip F. Skrinar. Predlog br. Jos. Cvetkoviča je bil sprejet s 101 glasom “ja” proti 23 “ne”. Nato prečita br. Jos. Dunda pi¬ smo, ki je je poslal v imenu pred¬ sednika Združ. Držav, Woodrow Wilson, njegov privatni tajnik. Pismo se glasi: The AVluite House, AVashington, August 18, 1914. Mr. Joseph Dunda, Milvaukee, Wis. My dear Sir: The President deeply apprecia- tes the friendly message whieh you and your committee addre- ssed to him in the name of the Grand Carniolian Slovenian Ca tholiic Union, and he asks me to convey to you and to ali who we- re coueern.ed an expres-sion of his warm thanks. Sincerelv yours, J. V. TUMULTT, Secretary of the President. Pismo se vzame z navdušenjem na znanje, in na predlog br. Ant. Nemanieha se naj stavi v zapisnik dobesedno. — Sprejeto. Br. Math. -Shukle vpraša, ke- daj pride nova lestvica vpoštev? Preds. Schneller pojasni, da bo naznanilo delovanja -na podlagi nove lestvice podano takrat, kadar b-odo vložene prošnje 'za dovolje¬ nje delovanja v vseh državah. Br. Rems pripomni, da delova¬ nje v državi New York ni dovolje¬ no drugače kot na podlagi nove lestvice. Gl. tajnik Jos. Zalar pove, da bo takoj naznanil vsem Insurance ko¬ misarjem sprejem National Fra¬ ternal Congress lestvice. Br. Anton Hočevar vpraša, kako se bo plačevalo zanaprej, ali po vstopu v društvo ali po dosedanji starosti? Predsednik P. Schneller odgo - vori, da bo sedanji odbor priporo¬ čal, naj se plačuje po letih, kot je kdo vstopil. Br. Jos. Dunda: Pri nekaterih elanih niso vpisani natančni datu¬ mi rojstva; kako se 'bo to vpošte- valo ? Preds. P. 'Schneller: Vpošteval se bo bližnji rojstni dan, to je sta¬ rost pod 6 mesecev se ne vpošteva, a starost nad 6 mesecev se prišteje kot izpolnjeno eel-o leto. Br. Jos. Zalar vpraša, kaj bo z onimi, 'ki bodo zvišali smrtnino? Br. Anton Grdina priporoča, naj bo merodajna starost ob zvišanju. To naj velja 'za celo zavarovalnino, ne samo za zvišani del. Brat M. Jerman stavi protipred- log, naj se asesment plačuje za pr¬ votno zavarovalnino od takratne starosti, novi pa od dneva zviša- Samostojno Slov.-Hrv. Podporno Društvo Složni Bratje Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleth, Minn. Društveni odbor: Predsednik: John Intihar, Box 123. Podpredsednik: Pr. Okoren, Box 715. I. tajnik: Prank Peterlin, "Rox 706. II. tajnik: Anton Lavrič. Blagajnik: Josip Francelj, Grand Av. Bolniški odbor: Prank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat za mesto. Gregor Gregorčič za Spruce Loc. Frank Platnar. Nadzorniki: John Tanko. Frank štrukelj, John KapuŠ. Društveni zdravnik: Dr. Johnson. Bedne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Josip-fc Francelj. Dragi rojaki Slovenci ln Hrvati! Zanimajte se za naše podporno dru¬ štvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni. Skupina naših strank, ki odhaja iz našega urada na STEEL PLANT. Ako hočete zvedeti zastonj vse podrobnosti glede jeklarn, izrežite ta kupon in pošljite izpolnjenega na: THE KINZEL-BURKE REALTY C0MPANY No. 2 Lyceum Building, Duluth, Minn^, (en blok od Union postaje) Prosim, pošljite mapo, slike in popis kraja, zemljišča, jeklarne, delavskih razmer itd., pri Gary, Minn., ako se to pošlje zastonj, ker ne prevzamem jaz nobenih stroškov. Ime .. Naslov Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni V eslnik”. Vari najboljše in rojakom dobro znano pivo v steklenicah poh imenom “R E X”, kakor tudi pivo v sodčkih. Math. Kostainshek upravitelj za Mesaba Range. Virginia Minn. MAJHEN NAROD, KI IMA DOSTI ZAVEDNIH LJUDI, JE VEČ VREDEN KO VELIKI, KI OBSTOJA IZ SAMIH SO- CIJALNIH NIČEL. irja. Po raznih debatah med katerimi tudi hrat Kompare pojasni celo za¬ devo s postavnega stališča, se »prej me predlog br. M. Jerman z do - stavkom predsednika P. Schneller- ja, “če država dovoli”. Rev. A. Sojar vpraša, ali se mo¬ rejo plačila za operacije vstaviti z današnjim dnem, ker so itak v ne¬ soglasju s pravili? (Dalje prihodnjič). Barms, Minn na Cuyuna železnem okrožju. Nova naselbina z evliko 'bodočnostjo. Woo-dla'nd Park addition je ravno razdeljen v lote_ Pravi park z lepim senčnatim drev¬ jem, ravno kot pod, samo nekaj blokov od krasne Mississippi reke in od rudnikov. To je prostor kjer kupite nekaj lot, kate¬ re so sedaj po $100. do $250., na lahka mesečna odplačila. Cene se bodo zvišale, kakor hitro se bo otvorilo več rudnikov in po¬ cestna železnica. Za podrobnosti se obrnite na Barrovvs Realty Co. 312 PROVIDENGE BLDG., DULUTH, ali FIRST NAT‘LBANK, BARROVVS, MINN 4 * T A R o D N I VESTNIK “Narodni Vestnik” National Herald. Siovenic Saml-Weekly. Owned and published by the Slovenian Prlnting & Publlshing Company a Corporation. itace ot Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Mich igan Street. National Herald Issued every Mon day and Thursday; subscription yearly S2.00 The Pest Acvertisme mediuip among Slovenians in the Northvvest Rates on application c ntered as second-dass matter May it. 1911 at the post Otlice _ Duiuth, Mlnn., under the let March 3, 1879.“ _ »NARODNI VESTNIK« izdata Slovenska tiskovna družba, Dulutb, Mlnn. zha|a vsaK ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh ' ' Naročnina stane! Za Ameriko za celo leto . $ 2.00 za pol leta $ 1.00 Za Evropo In Canado za celo leto .... $3.00 Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve m dopisi se naj pošiljajo na naslov: "Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth, Mlnn. Telephone, Melrose 1113. NAJVEČJA NESRAMNOST. Tako in nič drugače ne moremo imenovati po par možiceljnih skovane “Zveze slovenskih katoličanov v Ameriki.” Res, še tega je bilo treba, da se zanese med amerikanske Slovence starograjsko strankarstvo, da bodemo imeli tudi tu klerikalizem, t. j. cokljo vsakaterega napredka med 'Slovenci v Ameriki. Shod “katoličanov” dne 11. avgusta t. 1. v Chicago, 111., se sicer sklicateljem ni obnesel, udeležba je bila tako slaba, *da je ustanovitelje nove “Zveze” lahko sram, vendar je kljub temu pozornost na mestu. Duhovnikom so na razpolago razni pripomočki, ki so sicer zelo nečedni in nasprotujejo delovanju njihovega poklica, ki bi jim moral biti vzvišen, ali znano je, da imajo v tem oziru tako kosmato vest kot cigan. V Chicagu sklicani shod pomenja za sklicatelje veliko blamažo, katero 'bodo pa vsekakor hoteli oprati! Kakšnih umazanih sredstev se bodo poslužili, si lahko mislimo. Kar se tiče organizatoričnega dela, se mora pripoznati, da duhovniki ne odnehajo, ako so se poprijeli nečesa. Prepričani smo, da bodo s prižnic, v spovednicah itd. začeli pestiti ljudi, naj vstopijo v to Zvezo, ako nočejo izgubiti nebeškega zveličanja. Rovali bodo na vse stra¬ ni 'kot krt, vse pod krinko vere, samo da spra¬ vijo pod se narod, kateremu so se začele odpi¬ rati oči, in da ga vržejo nazaj v temo. Če bi ta Zveza hotela delovati samo med svojimi pristaši, če bi jim bilo v resnici ležeče samo na tem, da obvarujejo svoje backe pekla in hudiča, se gotovo ne bi oglasili ampak dali še svoj blagoslov onim ljudem, katerim itak ni pomagati. Toda tu se gre za nekaj drugega; ustanoviti in razširiti nameravajo organizaci¬ jo po vzoru klerikalne stranke na Kranjskem, ki dela vedno zdraho in prepire. Klerikalci na Slovenskem so vsaj politična stranka, ameri- kanska klerikalna Zveza se pa menda ne bode podstopila priti v političnem oziru v ameri- kansko javnost, ker bi slabo naletela. V tej deželi ni na političnem polju tal za spletkari- je, to vedo ti ljudje prav dobro, zato si nočejo osvojiti svoje okrožje, v katerem bi morali neovirano “delovati” ter guliti “dobro in verno ljudstvo.” Roge so pokazali takoj in sicer s tem, da so napovedali vojno delavskemu in napredne- hu časopisju. Niti “Glas Naroda” ni po nji¬ hovi volji, dasi še nismo videli, da bi ta list kdaj odločnejše nastopil proti nazadnjaštvu in delavskim krvopijam, Kako jim mora mr¬ ziti tedaj šele izrecno delavsko in napredno časopisje! Menda zdražbar Sojar je našteval na zborovanju v Chicago, koliko “protiver¬ skih” listov imamo. Naštel je vse, izvzel pa “Ave Marijo” in “Amerikanskega Sloven¬ ca”. Vsi drugi listi, ki se deloma ali izrazito poganjajo za delavske težnje in pravice, so pa po njegovem mnenju v službi samega satana! To je prefidnost, ki presega vse meje. Ljubo nam bode, ako izrazijo naši somišlje¬ niki svoje mnenje o tej zadevi. Naši novopeče¬ ni klerikalci ne bodo odnehali, treba je torej, in dolžnost vseh zavednih delavcev je, da ta¬ koj sedaj nastopimo z vso odločnostjo proti tem spletjarjem, ki se bojijo resnice kot hudič križa. Že na svojem klavernem shodu so ime¬ novali zavedne delavce sovrage! Kako hode odgovorilo zavedno delavstvo na to nesramnost?! TUDI V AMERIKI IMAMO STRAŠNO VOJSKO. Ves svet upira sedaj svoje oči v Evropo, kjer se koljejo narodi, zgražanje je splošno, toda na žrtve industrije in industrijalne voj¬ ne, ki se bije pri nas v Ameriki, menda malo kdo misli, ako ni ravno naravnost prizadet. Delavcem je znano, da se borijo premogar- ski delavci v Colorado že dolgo časa z lastniki rovov za pripoznanje svojih pravic, da je tam že tekla nedolžna kri mož, žen in otrok, a na vse to se je sedaj takorekoe pozabilo. Pozabiti se pa te naše notranje borbe ne sme, kajti naše notranje zmede morajo biti za nas veliko večjega pomena, kakor pa vojni zapletljaji v stari Evropi, katere so izzvale kronane glave. Lastniki premogovih rovov v državi Colo¬ rado dovoljuje namreč tako nemarno poslo¬ vanje, da zahtevajo coloradski rudniki skoraj trikrat toliko žrtev, kakor drugi v vseh Zdru¬ ženih državah, in prilično štirikrat več, kakor v posameznih državah, kjer pripoznavajo last¬ niki rovov premogarske unije. Statistika, katero je priobčil “Bureau of Miners of the Interior”, dokazuje nepobitno, kako se igrajo lastniki premogovih rovov v Colrado s človeškimi življenji. Leta 913 je delalo v premogovnikih v Colo¬ rado 13.000 delavcev. Od teh jih je bilo ubitih 108, ali povprečno 8:31 na tisoč. V sosedni državi Wyoming, kjer pri pozna vajo lastniki rovov zvezo “United Mine Wor- kers”, je delalo isto leto 11.036 ljudi. V tej državi je bilo ubitih 26 ljudi, ali povprečno 3 :24 na tisoč. V državi Missiuri je bilo zaposlenih v istem letu 10.143 premogarjev, toda pri tem delu je izgubilo življenje samo 10 ljudi ali povpreč¬ no 0:99 na tisoč. V državi Iovva, kjer je pripoznana unija, jej bilo uposlenih v rudnikih 1. 1913 16.514 premo¬ garjev. Ubitih je 'bilo 26 ljudi, ali povprečno 1:57 na tisoč. Država Illinois, ki je najbolj organizirana v Združenih državah, je imela zaposlenih 79.490 premogarjev. Življenje jih je izgubilo 164, ali povprečno 2:06 na tisoč. V 'Oklahomi je bilo zaposlenih 8,544 ljudi, ki so vsi člani United Mine Workers. V tej državi je zahtevalo delo 23 žrtev, ali povpreč¬ no 2 :69 na tisoč. Država Indiana, ki je tudi organizirana, je imela leta 1913 v premogovnikih zaposlenih 22.415 ljudi, od katerih jih je izgubilo življen¬ je 66 ali povprečno 3:08 na tisoč. Ohioski lastniki rovov so imeli v svojih pre¬ mogovnikih zaposlenih 45.527 unijskih rudar¬ jev. Ubitih jih je bilo od teh 165, ali povpreč¬ no 3:67 na tisoč. Leta 1913 je bilo v Združenih državah 728.355 premogarjev. Od teh jih je izgubilo življenje 2785 ali povprečno 3:83 na tisoč. Vdržavi Colorado pa znaša odstotek ubi¬ tih ljudi 8:31 na tisoč. 'Poglejmo sedaj, koliko žrtev so zahtevali coloradski rovi leta 3910. V onem letu je bilo uposlenih v premogovih rovih 14,768 delavcev. Ubitih pa jih je bilo 319, ali povprečno 21:6 na tisoč. Povprečno število v Združenih državah ubi tih ljudi leta 1910 pa je znašalo 3:90 na tisoč, 'torej samo eno sedmino povprečnega števila nesreč v Colorado To so statistični podatki, toda lastnik- ro¬ vov v Colorado trdijo, da nimajo ničesar pri¬ pomniti in da se ne morejo ozirati na zahteve delavcev. Ali je tedaj čudno, da so rudarji zaštrajkaii, da nočejo čakati smrti, ampak da zahtevajo razmere v rudnikih, da ne bodo v večni ne¬ varnosti ter unijo, ki jih bo ščitila. Delavci, ne pozabite te vojne, katero vodijo vaši so¬ trpini v Colorado, podpirajte jih gmotno, da dosežejo svoj cilj in končno zmago. V štraj- karski sklad Narodnega Vestnika za potrebne štrajkarje v Colorado je prišlo dosedaj bore malo, zganite se in pomagajte svojemu bliž¬ njemu, da ne bode triuimfiral nenasitni kapi¬ talizem ! NEVTRALNOST ŠVICE. Med vsemi evropskimi državami, ki so pro¬ glasile nevtralnost tekom sedanje splošne voj¬ ne, se nahaja Švica v najbolj kočljivem polo¬ žaju. Na treh straneh meji na dežele vojsku¬ jočih se vlasti, in samo ceste čez St. Qotthard in Simplon ter visoko čez gore vodeči prelazi jo vežejo z dosedaj še vedno nevtralno Italijo. Ako se bode slednja tekom vojne postavila na to ali ono stran, pride Švica v še sitnejši polo¬ žaj. Neglede na posledice mogočega kršenja nevtralnosti, bi prišlo prebivalstvo že radi te¬ ga v resen položaj, ke'r bi bil dovoz živil popol¬ noma odrezan. Vojskujoče dežele namreč ne dopuščajo izvažati ničesar, kar more služiti za prehranitev vojakov in prebivalstva, Švica se pa skoraj ne more sama vzdrževati. Mesa in mleka seveda ne bi pogrešali tamošnji pre¬ bivalci. Zato skrbijo bogati pašniki visoko go¬ ri na planinah, kjer nimajo vojaki ničesar iskati. Toda kruha in moke bi kmalu zmanjka¬ lo, kajti tudi v mirnih časih ne more produ¬ cirati Švica toliko žita, kolikor ga potrebuje za prebivalstvo v deželi. Od vseh kantonov v deželi se pridela samo v treh ali štirih nekoliko več žita, kakor ga potrebujejo. Uvoz iz ino¬ zemstva je tedaj velik, in znaša na leto pov¬ prečno 151 milijonov frankov. Pri prebivalst¬ vu, ki šteje le malo več kot 3Vo milijona duš, to že nekaj pomeni. Seveda je tudi pomisliti, da je naval tujcev v to deželo silno velik. 'Švicarska industrija bode vsekakor po voj¬ ni hudo prizadeta. Saj so ravno v sedanjo voj¬ no zapleteni narodi njeni najboljši odjemalci, pred vsem Nemčija, ki je že leta 1905 uvozila za 221 milijonov frankov švicarskega blaga. Nekako polovico toliko se je eksportiralo v Francijo. Potem pridejo Avstrija, Italija in Anglija kot nadaljnji odjemalci. Pri uvozu inozemskega blaga v Švico je bila udeležena Nemčija v istem letu z 376 milijoni frankov, Francija s 238 milijoni, Italija s 169 milijoni in Avstrija z 82 milijoni. Glavni proizvodi švicarške eksportne industrije so bombažni, svilnati in spominski izdelka, Ure in stroji. Ta izvozna trgovina mora propasti prej ali slej. Ako nastopi v večji meri izvoz klavne živine, to ne bode veliko pomagalo, cene potrebščin (poskočijo na vsak način. Vsekakor bode morala Švica veliko trpeti pod sedanjo evropsko vojno. Splošno negoto¬ vost v deželi mora povišati tudi dejstvo, da obstoji desetina prebivalstva iz inozemcev, h katerim je treba prištevati še vojne begunce iz vseh dežel. Dasi se prebivalstvo Švice deli v tri narod¬ nosti, so vsi edini v tem, da so v prvi vrsti Švicarji, katerih prva in glav. dolžnost je skr¬ beti za dobrobit dežele. Lastni interesi zahte¬ vajo, da ohrani Švica nevtralnost, in da jo po možnosti varuje; zato je bila vsa švicarska vojna sila sklicana pod orožje. Na vseh važnej¬ ših obmejnih prelazih se nahajajo močne čete, da zabranijo prekoračenje' meje sovražnim četam, ali razorožijo bežeče čete. Preko Jure vodeči prelazi so močno utrjeni, v utrdbah je dovolj vojaštva, da onemogoči vsak upad. Velike utrdbe na St. Gotthardu ter drugod imajo tako močno posadko, da upad iz Italije sovražnikom ne bi bil lahek. Tudi na avstro-ogrski meji stojijo trdne utrdbe. Sploh je namen kake četrt milijona broječe švicarske armade edino ta, da zavrne mogoče prodiranje kakih tujih čet v njihovo deželo. Švica ima od treh strani naravne utrdbe, od prta je le proti severu, torej Nemčiji. Pa tudi tam je mogoče odbiti naval sovražnika s peho¬ to in artiljerijo. Švica torej skoraj gotovo ne bode zapletena v splošno evropsko vojno, toda gospodarsko bo hudo trpela. Uvoz bode menda kmalu po¬ polnoma ustavljen, tujcev ne bo, od katerih 'ma prebivalstvo največ dobička, in tako bode dežela trpela vsled te nesrečne vojne. V no¬ beni nevtralni državi ne bodo tako željno pri¬ čakovali konca sedanjega klanja, kakor baš v Švici. Poleg vedoželjnosti ima človeška duša še neko drugo potrebo, neko žejo, katere mu ne mora ugasiti znanje in spoznanje, ne -vsa mo¬ drost in učenost tega sveta . . . Kar je otroku igra, to je odrastlemu, pravilno ustvarjenemu človeku umetnost, ki se je tudi razvila iz igre, umetnost in poezije ! — In še več mislečemu in čutečemu človeku podaje življenje toliko nemira, /motnjav in prevar, toliko vidi v njem nepopolnosti, krivice, toliko bede, da hrepeni zdaj pa zdaj vsaj za nekoliko časa zapustiti ta svet ter prestaviti se v neko drugo, neko obljubljeno deželo, kjer vladajo drugi, ž njim rojeni, v srce mu zapisani zakoni; kjer je vse, kar je, to, kar hoče biti, pa zaradi mnogih ovir in zaprek hiti ne more, kakor je težko v na¬ ravi najti popolen kristal. Videti hoče neko vzvišeno, očiščeno podobo življenja, ne take, kakor mu jo podaje fotografija z vsemi malen¬ kostmi in slabostmi in kakor mu jo ponuja moderno slovstvo. Človek bodi v ti podobi člo¬ vek, ne angelj, kar se očita idealizmu, a tudi ne zver, ne pošast- nesnage tu ne mara in smradu, ne uliobolnega ropota; tega le pre- obiloma uživa v vsakdanjem življenju. Od¬ počiti se hoče tu od tiste duhomorne bede, ki jo vidi vsak dan toliko okoli sebe. Ne zadošča mu ta sama posnema življenja, 'bodi še tako zvesta, da si je tudi to neka umetnost ali u- metnost na nižji stopnji. Pospeševati 'razvoj človeškega rodu, dviga¬ ti ga iz prahu, čistiti in blažiti mu srce ter ta¬ ko prhbližavati ga visokemu smotru, za kateri je ustvarjen: ali ni to sveta, vzvišena, prava božja služba? Gorje narodu, kadar imajo fanatiki prvo besedo, za seboj pa nimajo nikogar, ki bi imel drugo besedo. Onda mora narod drago plače¬ vati mučeniški venec svojih fanatikov; njih neuspehi, njih pretiravanja se pišejo 4 t .i J e drs ti'- ,r k ot . drz a uibi vic r., ma Mestna hranilnica ljubljansk V LJUBLJANI, PREŠIRNOVA ULICA ŠTEV. 3 - KRANJSk NAJVEČJA IN NAJVARNEJŠA SLOVENSKA HRANILNICA ° a Prometa koncem leta 1912 700 5 milijonov kron. — Stanje hranilnih vlog 43 3 mju: zervm zaklad hranilnice 1.330.000 kron. obrestuie po \\% brez odbitka. Za vloge mmči rezervni zaklad hranilnice in mestna oeina ljubljanska z vsem svojim prem v"o davčn'o močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. aezelna vlau. ^ IR nar pošdjajte po pošti, ali kaka zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se le na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v kako drugo manjvarno “šparkas, takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov pišite razločno Izključena je vsaka špekulacijain izguba vloženega denarja. 111 Eataneno. ; ° Nul Evrope, ima je ju slabo podnebji n iidar je dala ta vrle d kaj se zame ^racijo. 'A80 so bili da delal, s< .1; ko0p erir . jo najP rV °_, NA PRODAJ dvonadstropna hiša (župničše) in lota na Aurora, Minn. hiša obsega 8 sob in čumnato. Velikost hiše je 28x33 čevljev, in 12x33 predstre- šek (porch). Opremljena je s par¬ no kurjavo in električno razsvet¬ ljavo, vodo, vodovodom, kopali - ščem, sploh ima vse moderne udob¬ nosti. — Pod celim poslopjem je cementirana klet in kamenit te¬ melj. Velikost lote je 35x125 čev¬ ljev. Cena $5000, vredna $7000. — Lepa prilika za Slovenca ali Hrva¬ ta, da napravi lep dobiček. Proda se zaradi pomanjkanja denarja. Za natančnejša pojasnila se je obrniti na John Zupančič. Box 253 ali pa naAnton Smolich, Box 253, Aurora Minn. 8-20-24) Cerkveni odbor. J. A. PETROSHIUS j« No. Chicago 111. Tel. št. 965. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar po¬ trebujejo vozove za svatbe ali pogre¬ be, katere ima vedno na razpolago po cenejši ceni kod drugje. Velika izber krst po nizki ceni. Pogrebe prevzema po dogovoru. JOSIAH COLLINS pogrebnik in zalagatelj o- kvirjev za slike, SO. RANGE, MICK. Tel. št. 766 J. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar potrebujejo po - grebnika, ali če potrebujejo okvir in steklo za sliko. Postrežba točna in za- dovoljiva. Cene nižje k od dr ugod. ADRESAR SLOVENSKIH TRGOVIN. MINNESOTA HELO PRIJATELJ! tare maček, oglasi se v gostilni “Pri .mačku” (Anchor Bar) na 311—3. Ave. Hibbing, Minn. John Povsha, lastnik. MATH. VIDAS slovenska trgovi¬ na. Cenjenim ro¬ jakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice priporočam svojo lepo urejeno in bogato založeno GROCERIJSKO TRGOVINO. V zalogi imam občeznana “Cremo” moko; dalje prodajem krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostav¬ ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost se vljudno pri¬ poroča Math. Vidas, slovenski trgo¬ vec, Biwabik, Minn. MIKE DANCULOVICH *„T“: 529 W. Michigan St., Duluth, Minn., priporoča Slovencem in Hrvatom svo¬ jo dobroznano in z najboljšimi pija¬ čami in smodkami založeno gostilno, katero vodi pod imenom SLAVENSKI SALOON v obilni poset. Rojaki dobe lahko tudi gorka jedila, kar je velike vrednosti po¬ sebno za potnike, ki potujejo skozi Du¬ luth. Držimo se gesla: Svoji k svojimi JOŽEF SEKULA,^^? naznanja cenjenemu občinstvu, da je znižal cene na zimskem blagu. Ima v zalogi tudi drugovrstno blago. Prepri¬ čajte se o blagu in cenah predno ku¬ pite drugje. LJUBO BOGICEVICH, 70 U£- Bullcling-, Duluth, Minn., priporoča se Sloyencem in Hrvatom za izvrševanj e k !iP nl h pogodb, vojaških proflenj itd. Posreduje pri družbah v sluaju poškodb. MARKO MAROLT, *SS£58Š Minn., se priporoča rojakom Sloven - cem in bratom Hrvatom v mnogobro¬ jen obisk gostilne, v kateri je vedno dobiti sveže pivo, dobro vino in razne likerje. Vsak Slovan dobrodošel. J0L/ Iruženi; j j e vsak za Jed tega niso 1 so slabi in ra e t0 j e bilo kri farmer berač. i je ravno nar> začeli danski r zadruge, zač ir ati. 1 upelj potem v svinje k r kurjerejo. I inska vsaki teden u poldrugi miljon ega surovega m a • na svetovni trg. enkrat višja, kot oni 1880. V z h se zakolje vse /drugi miljon svir f Pol 2. uri popoldne v Gleasonovi dvorani. Pristopnina znaša $ 4 . 00 . DRUŠTVENI ODBOR: MARCO BLUTH, Jr., predsednik. JOHN B. SMREKAR, tajnik. JOSEPH S. KOCHEVAR, blagajnik. JACOG PREŠIREN, zastopnik. Ker je društvo vstanovljeno izklju¬ čno le za mladeniče, zato se vabijo vsi oni mladeniči, ki še niso pri nikakem društvu, da vstopijo v našo sredino ter se poleg tega, da bodo zavarovani za slu¬ čaj bolezni in smrti, tudi lahko izobra¬ zijo v marsičem, kajti naše društvo de¬ luje nato, da se člani kolikor mogoče tudi izobražujejo. Društvo sv. Petra §t. 20, S. H. - --— Zveze, v Eve- leth, Mlnn. — To društvo spada pod Siovensko-Hrvatsko Zvezo v Calumet, Mich. — Redne seje društva se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks h.u «>- o —* - r Slovensko - Hrvatska Zvezi vsakega člana za svoto JJ nine, ter plačuje: za za pestjo $300.00, za Izg- pod členkom $300.00, za er.' za izgubo polovico stopala ’ 150.00, za Izgubo treh prsti j ega. členka na eni roki J k' gubo palca $100.00; za gubljeni prst $50.00: za do stopala na nogi $20.M; niča, ki se mora podvreč - . A kilo dobi $50.00 podP°* škodbe udov, dobi v slučaj' vsaki nekoliko podpore, z* dajo k društvu, dobe pr 1 ,^ podpore: slednje P ret “ '.; zdravniško spričevalo; za rok $800.00; za za izgubo obeh očes vo prlstopivši člani B« tri mesece v slučaju noi nič podpore, a če se P . katerikoli način pri A n f čSSfit m :aa iu s a tod: meža, t sodelovati. Tov > - zaidrwge. > i moč m \ •\jeuja. N t razne itančice, ampal t držite skup, st se \ zadrugah, i i boljši., hahor ps toa hrdeia moči poro oi_ prei , bolnegi prevzame 0 en«: čilo podpore za “od poro od pr' 00 t, 0 . štvo plačuje (eku ,< na mesec: P® Zveza na mesec. u ajti sigurni ste, — kakor tudi Zveza, natvj % « podporo ob času 6« smrti pa smrtnino Ako se hoče kedo kaj jr yy— .svetovati, obrne naj ki so:John Agnieb, F 1 ’'*, "r ?>j Omrsu, st., podpredsednik: A nich, I. tajnik; John Pa: ’icb. bl&gajri'.'gl ^? e g Q ai1 ^ 1 glav ^ n Jn °’ da S >aliC de hr ' - ■ 'at! tri lc o k. ali ot Frank Bozich,', iskovalei: za Adams Loeation Spruee Loeation-. A. Jge . y al Loeation: Fran* \ JOŽETA n a- PUEBL 0 ’ 2. uri popoldne. Društvo vabi X 0 m za pristop vse Slovence in Hrvate. — se pripo roža prijazne po st . P J anodka* 01 - T»r ste! " u v e g ' a l° er i° H n ' :tl H+.'°
  • 4^j> a ua v + 11 N? N N v NARODNI VESTNIK 97. av ,-eusta 1914. Gospodarstvo, gospodinjstvo in znanstvo^ m m st ® • » ® »mrnmmv® • « ,als" !l kocino je pa treba precediti skozi fin precejalnik, da se ne zamaše luknjice pršilnika. Mešanico je napraviti tik pred uporabo, ker, če je Pariš green dolgo v vodi, bo včmkoval hujše na listovje. Pariš ,. a kot Minnesota m f e «n ni dhbro sesuti v vso vodo, noldrugi miljon prelil- ampak strese na -> se ^ajprvi le v r mala državica leži na * -- - - 1 - nt-LOVANJE FARMERJEV s° DE NA danskem. ie majhna državica, ki P , malo nad 15.000 štinjaš- jner' le zavze ma komaj petino krnila kot Minnesota ima ok« 11 se tiče plevela, se sicer lahko po¬ maga s tem, da se pokosi, predno se rabi stroj. Krompir se spravlja z njive na razne načine. Nekateri ga pobira¬ jo v pletene bušeljne, drugi imajo iz kamna izklesano kodunje, na katerem so naloženi bušelji, in ka¬ tero vleče konj po njivi, medtem ko jih pobiralci polnijo. V tem slučaju se lahko krompir zbira med pobiranjem. Drobni in slabi krompir se meče v en bušel, lepši pa v drugega. V nekaterih krajih rabijo pa korbe iz žice pri pobiran¬ ju krompirja. Te korbe držijo pol bušel ja, in ko je korba polna, se strese krompir v vrečo. Da se to drobni krompir skozi, ampak bi šel čez mrežo z debelim. Rabijo naj se take mreže, da ne bo padel sk.zi debelejši krompir kot pol¬ drugi palec. Kadar gre krompir ez mrežo, naj se odbere oni, ki ima izrastke ali je bolan, tako, da pri rr v vrečo le povsem zdrav in ladek krompir, ki se lahko proda za najboljšo ceno. (Konec prihodnjič,) Ta Evrope, ima jako slabo ju prodaja' j' pridelki Uj0n °v kr 01 d letom 1880. V zadružnih Jamicah se zakolje vsako leto blizu poldrugi miljon svinj, ki da¬ jo Špeh najboljše kakovosti. In kurjerejske zadruge pošljejo v Anslijo na leto za okoli sedem mi- Ijonov dolarjev jajc. Dokler se ni danski kmet zdru¬ žil, ga je odiral skopuh in trust- skozi katerega roke so šli pri¬ delki iz kmetije na mizo konsu- meota. Danes je danski trust mi¬ ter. Tudi angležkega trusta so se panski farmerji ognili. Odprli so ? Londonu in po drugih večjih [testih Anglije svoje zadružne tr¬ govine; njih pridelke in izdelke čez Severno morje na Svojih zadružnih parnikih ; in njih prebščine kupujejo zadružnim pom 'naravnost od tvorničarja, '» dobijo sveže blago po nizkih ce- lah. Lanski kmetovalci so danes naj- poritejši vseh kmetovalcev sveta ®to blagostanje so dosegli edino P podlagi združenja, na podlagi •kooperacije ali sodelovanja. če Potrebuje danski kmet denar, ga v svoji kmetijski zadružni uci. Ako potrebuje zakon v *N kmetijstvu in združenju ga ker je dve tretjine poslan- v danskem “rigsdagu” (pa'r- le »tu) kmetov. . Lanski ni beračev; v Danski ® a vsa k dovolj živeža, kedor ho- * delati in sodelovati. Povod vsem kostanju sa zadruge. Slovenci Wte tudi vi moč in vdobnost Kamenito kondunje za pobiranje krompirja. toliko vode, da se dobro premeša, in potem naj vlije ta mešanica v vso vodo. Glavno pa je, da se te¬ kočina med brizganjem vedno me¬ ša. Nekateri farmerji rabijo za brizganje tudi “arsenate of lead”, vendar ta strup ni tako zanesljiv, kot je 'Pariš green. Kar se tiče brizganja z Bordeau mešanico proti napadom raznih bolezni na listovje in steblovje, smo že razpravljali na tem prosto¬ ru. Krompir naj se ne pobira takoj, ko je bil izkopan, ampak naj se pu¬ sti eno ali dve uri, da se posuši, ker se ga ne bo držalo toliko zem¬ lje, kakor če bi ga pobirali sproti. Predolgo naj se pa ne pusti na solncu, ker bi postal zelenkast. Tu¬ di ga ni puščati ua njivi čez noč. Kjer se prideluje krompir v veli¬ kih množinah, naj se omisli stroj za kopanje. Za majhen pridelek se to ne izplača, izven, če kupi stroj nekaj sosedov, in ga menjaje vpo- rabljajo. Ako se krompir kopa z stresenje hitreje Vrši, pobirata dva moža skupaj. Eden drži vrečo in drugi sprazne korbo v njo. Vre NEKAJ ŠKODLJIVIH ŽUŽELK IN NJIH VNIČEVANJE. (Konec). Beli Zeljni črv. Zeljni črv (eabbage maggot) se izleže iz jajca, katero zleze muha, ki je podobna hišni muhi, samo, da je manjša. Črv je belkast, in meri tretjino palca kadar je doraščen. Drži se na koreninah zelja. Te muhe se prikažejo v maju in ležejo jajca na nove zeljnate sadi ke tik zemlje. Jajca se zležejo v te¬ den dni v črve, kateri napadejo najprvo mlade korenine, pozneje pa večje korenine in tudi steblo. napada pa tudi ohrovt, kolerabo, cvetlično zelje, in vse k željam spadajoče rastline. Barve je zele¬ ne in doseže dolgost čez en palec kadar je dorašeena. Gosenice se zvale iz jajc, kate- e leže 'beli metulj, ki se prikaže 'zgodaj spomladi. Te metulje je treba loviti. Gosenice naj se obere¬ jo in pomore. Rastline je brizgati s Pariš green, 5 funtov na 50 ga¬ lon vode. V vodi naj se raztopi ne¬ kaj mila, da se tekočina po zelju enakomerno razlije. Brizganje je ponoviti kakor hitro se pokažejo gosenice. DREVESNE GOSENICE. Drevesne gosenice (tent cater- pillars) se zležejo iz jajc, katere leže rujavkasta vesa meseca juli¬ ja na veje sadnega 'drevja. Jajca se zležejo drugo pomlad v gosenice ki napadajo listje. V nekih dneh sespravijo gosenice skup in spre¬ ta »asSf ItOO-fto- *V % c - > J, > 5 !i 2»-°] « isSrM Ulrnž ^ slabih ■ ae ga življenja. Ne cepite moči 7 razne tabore, ll« MM I in strančice, ampak karko- aaYa ete držite skup, sodelujte, L se v zadrugah, in vspeh Povsod boljši, kakor pa če vle- 0 majhna krdela ali celo vsak na svojo stran. Kovanje 0. p. i» 5la v vefftoOO ‘il s«.f im 1 s 10 ,'a 'rtu 1 !? (. (Dalje). Me brizganja krompir- vničenja krompirje- p t 0i!l:ev 3 e glavno, da se brizga času. Mlade hrošče, ki g ]L no v ZVa lili se vmori s polo- e išo mešanico kot pa hro- ' hrog S ° S ^ ar * ve ® dni. i 2a1 SCl dva do t’-i dni stari, L!-, to čilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Po« mado proti izpadanju las, kakoršne štf dosedaj ni bilo na svetu, od katere mo¬ škim in ženskam gosti in dolgi lasje res¬ nično popolno zrastejo, n« bodo več iz¬ padali in ne osiveli. — Ravno tako zra¬ stejo moškim v šstih tednih krasni brki popolnoma. Revmatizem v rokah in nogah ter križicah v 8. dneh oopoL noma ozdravim; kurja očesa, bradavt« ce, potne noge in ozebline se popolno ma odstranijo. Da je to resnica, jan» čim s $500. Pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. — JAKOB WAKCIC, 1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio. Stari telefon: Cole 264-A. Novi telefon: Calnmet 436-1«. Frank Brand —: TRGOVEC s— Z GROCERIJO. MESOM IN KONFEKCIJSKIM BLAGOM 201-203 Commonwealth Ave., NEW DULUTH, MINN. Priporoča se Slovencem in Hrva - tom v obilen poset,. Cene zmerne. žična (korba za Krompir se tudi spravlja iz zemlje s pljugom; treba je pa paziti, da se ga preveč ne rani, in, da se g J ne pusti preveč v zemlji. Pljug je posebno dober pripomoček za ko¬ panje krompirja v težki zemlji; 'če je pa zemlja lahka in peščena, bolje rabiti vile. Kar se tiče stroja za kopanje krompirja ima mnogo prednosti pred kopanjem z roko. Stroj mora biti pa močno napravljen, posebno če je zemlja težka. Tudi je vpoštevati dejstvo, da se ne more stroj rabiti, če je zemlja mokra, če je prevelika krompirjevka ali plevel, m ce krompir ni toliko zrel, da se ne drži več korenin in steblovja. Kar pobiranje (krompirja. podolgaste železne palice, med ka¬ tere pade droben krompir, debeli gre [ a čez v vrečo. Preveč krom: pirja se ne sme spustiti naenkrat na mrežo, ker bi ne padel ves Voz za prevažanje krompirja. Mlade kobilice bre zperut. Najboljše sredstvo zoper nje je po'zno jesensko oranje njiv, pašni¬ kov, travnikov in vrtov. Rotacija pridelkov je zoper kobilice velike veljave, ker pride z rotacijo trav¬ nik in pašnik večkrat preoran. Če se prikaže spomladi velike mno žine kobilic se naj brizgajo trav¬ niki in njive z “arsenate of soda” dokler so kobilice še brez perut. ZELENA ZELJNA GOSENICA. Zelena zeljna gosenica (Green cabbage worm) se živi z zeljem; VPRAŠANJA IN ODGOVORI. L. K., Cleveland, O., — O tem, kar Vi prašate,, smo že večkrat v N. V. razpravljali. Prvo upraša- nje, katero ima rešiti isti, ki se misli posvetiti kmetijstvu, je da zbere dobro zemljo. V tem je že mnogo 'rojakov grešilo. Verjeli so preveč agentom; vzeli so seboj denar, pamet in oči so pa pustili doma, in zbog tega je bil opehar¬ jen že marsikateri rojak. Kakor sodimo iz Vašega pisma, Vi preveč pričakujete od farmerstva. N. V. je zbudil že mnogo našili ljudi, da so začeli misliti na bodočnost, na sa mostojno gospodarstvo. Povedal je pa tudi že večkrat kaj se da doseči na farmi pod navadnimi razmerami in kaj ne. (Povdarjamo, Vi pričakujete preveč. Kolikor je nam osebno 'znano, je tam precej dobra zemlja; kacili 30 milj se¬ verno od tam je pa sam pesek, ki zavzema velikansko ploskvo. Sve¬ tujemo Vam, idite in prepričajte se na sami na lastne oči. Štorov in grmovja se ne bojte. Glavno je dobra zemlja brez kamenja in 'brez močvirjev. Potem je pa tudi vpoštevati pota, žele¬ znico in šolo. Kar se tiče podne bja, dežja in trga je cela država Wisconsin skoro tako dobra kot Vaša država Ohio, le, da je zima nekoliko hujša in daljša, in da trg ni ravno tako dober kot v državi Ohio ali New York, kje'r je mno¬ go več prebivalstva. Upoštevati pa morate razvoj, ki bo dvignil ceno zemlje in trg. Kakor rečeno, naselite se kjerkoli hočete, po glejte pa dobro, da boste dobili dobro zemljo, in da ne boste pre¬ daleč od železnice, vsaj ne če'z šest milj. Če se mislite posvetiti živi¬ noreji, je 40 akrov premalo: 80 akrov je pod navadnimi razmera mi najpripravnejša farma za mle¬ karstvo in svinjerejo. Več zemlje kakor je morete vporabljati, je neumno kupovati, če. nimate de- na'rja za špekulacijo, ampak si hočete vstanoviti le dom in vdo- bno, brezškrbno življenje. Kar se tiče časa za nakup farme, je sedaj tako dobra prilika kot spomladi, da, še boljša. Za, čistenje zemlje je najboljši čas sedaj tja do Božiča, mogoče še dlje. če začnete s či- stenjem spomladi, ne morate do¬ volj Sčistiti prvo pomlad. Za dr¬ va in tajse dobili boste gotovo toli ko, kar Vas bo stalo življenje čez zimo. Tudi, če se mislite nase- ROJAKI IN ROJAKINJE v okolice Aurora, Minn, so napro- šeni, da če bi našli rudeče barve kravo, brez rogov, bolj kratkega repa, da bi to naznanili 'rojaku Antonu Brdajs na Aurori. Krava se je zgubila pred 12 dnevi.. Na¬ grade je $10. Prodajam Belo vino sodček po $35.00 Rudeče “ “ “ 25.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Z velespoštovanjem A. W. EMERICH, vinska trgovina in distilacija žganja, 16205 Sl. Clair Avenue, Collinwocd Sta. CLEVELAND, OHIO. DOBRO ZDRAVJE. je veliko odvisno od pravilnega delovanja prebavnih organov. Vi¬ dno je torej, da bi se morali ti or¬ gani vzdržaivati v dobrem redu. Uživanjte Severov Želodčni gren- čec (Severa’s Stomach Bitters) včasih ter s tem pomagajte si vz¬ drževati splošno zdravje s tem, da vzdržujete prebav v dobrem redu. Severov želodčni greneec je dobro znan radi njegovega tonionega u- pliva. Priporoča se za stare in o- nemogle ljudi,' za okrevance in za ljudi, ki so nežnega ustroja. Nje¬ govo vrednost bode hitro opazili pri zdravljenju zapeke, neprebave, otrplih jeter, ponavljajoče mrzli¬ ce, napihovanja in kislega želod¬ ca. Poskusite ga. Cena 50 centov in $1.00 steklenica v vseh lekar¬ nah ali od nas. W. P. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa, . Advr. Elco Theatre E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB LJENI, DA NAS OBIŠČETE. aše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINA VEDNO SAMO 10c. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik. ZEMLJEVID obsegajoč 14 zemljevidnih kart se dobi pri Narodnem Vestniku za 50c. Zemljevid je posebne veljave z ozirom na sedanjo evropejsk vojsko, ker kaže našo ožjo staro domovino, Avstrijo, vse držav« Evrope in vse dele sveta. Ta zem Ijevid je v slovenskem jeziku; Drugi zemljevid, ki kaže tudi evropejske države, ves svet, a je posebno natančen glede Rusko- japonske vojske, je dobiti za 25c. American Exchange VIRGINIA — MINN. Naibolj pripravna banka za Slovence in Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo vežne liste. 31o obresti od vlog. POTREBUJEMO mladega moža za delo zvečer. GLEASON & FLEMING 303 Grant Avenue, Eveleth, Minn. PRIPOROČAM Slovencem in Hrvatom svojo grocerijo in mesnico. V zalogi imam vedno sveže bla¬ go po nizkih cenah. Anton Smolich, Aurora, Minn. STAR THEATRE So. Range, - - Mich. ima vedno lepe in podučljive premikalne slike. Ob petkah iz- vanredne posebnosti. Slovenci in Hrvati poslužite se te zabave! Spoštovanjem Star Theatre SPOMINJAJTE SE OB RA& NIH PRILIKAH SLOVENSKE, GA ZAVETIŠČA V AMEMRIHL NARODNI VESTNIK Dopisi. Canonsburg, Pa. Slavno uredništvo Narodni A e stnik: Delavske razmere v na- naselbini so bolj srednje, tu 1 Sl nasei.uixLi on .- G • brezposelnih imamo precej Sedaj čitamo dan za. dnem v is 1 P ročila o današnji evropski vojni, katero je vprizorilo nekaj krona m ,ih glav. Čitamo, kako gorijo me- ' in kako strasno trpe ki begajo brez roko sovraz- ostaviti svoja sta m vasi ostali prebivalci, živeža semintja, iskajoc si novega zavetja pred 'kruto nika. Primorani so stanovanja in gledati strašne pri¬ zore, ki se odigravajo na rodnih tleh, v takozvani domovini, vidi¬ jo, kako ogenj, topove krogle in druga taka uničevalna sredstva razdirajo to, kar so oni m drugi pred njimi zgradili z velikim tru¬ dom Po končani vojni bode nasta¬ la še večja beda in splošno pomanj kanje med siromašnim ljudstvom, ki bode obvezano plačati vse na stale stroške potom visokih davkov in doklad za živila, pijačo, obleko, sploh vse, kar potrebuje človek za svoje življenje. Koliko bo osta¬ lo pohabljencev vse svoje življen¬ je, njihove družine bodo izpostav¬ ljene vsakojakim neprili-kam, lju¬ dstvo bode primorano prosjačiti ali pa umreti gladu. V ameriških podjetjih ne naj¬ demo dosti razlike med žrtvami, ki padejo v vojni, in med žrtvami in¬ dustrije. V tovarnah, rudokopih, topilnicah in sploh povsod, kjer¬ koli je kaj industrije, je izpostav¬ ljen delavec največjim nevarno¬ stim. Na smrt mora ‘biti priprav¬ ljen vsak trenutek, nikdar si ni svest, da ga ne bi pobilo ali po¬ habilo za ivse življenje. In vse to za profit kapitalizmu, delavci pa, ki vse izdelujemo in produciramo, kar je potrebno za življenje in ob¬ stoj, naj to mirno gledamo ter prenašamo nasilstva krvoločnega kapitalizma. Ne, tega ne moremo dopustiti. Res nas je sedaj še bolj majhna četa zbrana v sociali¬ stični stranki, toda z dobro orga¬ nizacijo moramo naše vrste okre¬ piti, iskati novih sobojevnikom za delavske interese in za razdruži¬ tev današnjega družabnega reda. V socialistični stranki bo zadobilo delavstvo pravice, katere sme za¬ htevati, naša dolžnost je tedaj, da si podamo svoje žuljame roke v medsebojno zvezo, v znak zdru¬ ženja, bratstva in edinstva. Ko bo¬ demo združeni, se bodo raztrgale verige suženjstva, ugonobljen bo¬ de kapitalizem, vojne in vse dru¬ ge take strahote današnjega ka¬ pitalističnega zistema bodo odprav ljene, zavladala bode prosperiteta za vse, celokupnemu človečanstvu pa bodo zasijali zlati časi miru in splošnega zadovoljstva Pozdrav vsem zavednim delav¬ cem širom Amerike. John Koklich. katere so komaj štiri mesece v upo¬ rabi blizo $4000 stroškov. V slu¬ čaju združitve bi postalo vse na¬ bavljeno nerabno. In društveni in¬ ventar v vrednosti čez $4000 bi tudi ne imel nobene vrednosti več. To je že denar, katerega smo pla¬ čali člani s trdim prislužkom. Ali bi se to vzelo v 'račun od omenje¬ ne organizacije, s katero bi se zdru žili? Ne verjamem! Jaz bi vstra- jal pri tem, da naj gre društvo sv. Bprbare svojo pot kot dosedaj. Jaz mislim, da posamezni člani, bi ne imeli nobene koristi od zdru¬ ženja in tbi nič manj ne plačevali kot sedaj, če že ne več. Koristi bi pa imeli le drugi višji, kateri se sedaj tako trudijo za združitev. Zatoraj, ko pride do splošnega glasovanja, naj člani društva sv. Barbare dobro premislijo, kako da bodo glasovali. Naj še nekoliko pripomnim gle¬ de vojne v stari domovini. Po iz¬ bruhu vojne so se tudi tukaj ho¬ dili javiti rezervisti k avstrijskem konzulatu v Pittsburgh, sedaj jim je pa že veselje minilo; kateri so pa dobri patriotje, s svojim ge¬ slom: vse za vero, dom cesarja, naj le gredo, ako jim diši trdi ko¬ mis in svinčenke. Ali se ne spo¬ minjate pred kratkim časom afe¬ re, katero je povzročil naduti nem ški stotnik od 6. stotnije 17. peš¬ polka v Celovcu, ko je zmerjal slo¬ venske vojake z windisc!he Hunde in potem jih je še spravil en par v večletno ječo. Sedaj bi se pa šli radi bojevat za zatiralce sloven¬ skega naroda. Zapojmo rajši na¬ rodno kitico: Vse je vihar razdjal Vse je vihar razdjal Ali narod, narod Bode vedno stal. Pozdrav Vid Vodišek. jako silno smrdi nova postava (mine-run law), katera zahteva, da dobi premogar plačo za ves premog, kolikor ga naloži. Poprej, ko je premogar naložil voz, je bil premog stresen na mrežo, skozi katero je šlo kakih 35% premoga; kar je na mreži ostalo, je šlo na vago. Premogar je dobil plačano samo za premog, kar ga je šlo na vago, po nekaterih krajih, kjer se premog močno drobi, ga je šlo polovica skozi mrežo. Nekateri na¬ ši bratje še trpijo pomanjkanje, ker so slabo že poprej zaslužili in je strašna draginja. Ljudje se ču¬ dijo, da vzdržimo še toliko časa. Neki kompanijski postopač se je izrazil pred štirimi meseci, da bo vzelo le malo časa za izstradati premogarje, in jih bode lakota prisilila, da odidejo nazaj na delo pod starimi pogoji. Kakor stvar izgleda, se pa ne bo ustreglo temu pobožnemu kompanistu, da bi pre¬ mogar moral kar umreti za lakoto, ker drugo ljudstvo simpatizira z nami v okolščini, in tudi unija bo skrbela za to, da ne 'bo treba ni- komu umreti od lakote. Seveda, primanjkuje nam denarja za pod¬ porna društva in druge potrebšči¬ ne ; ako kdo premore nam poslati kak dar, bo prav za dobro stvar daroval in smo unijski premogarji zadnja leta pomagali tudi vvestmo- relandskim, michiganskim in colo- radskim štrajkarjem. Matt. Tušek, tajnik, L. U. No. 2183 U. M. W. of A. Franklin, Kans. Dragi urednik N. V.: ■— Nazna¬ niti moram, da se je tukaj delo ustavilo v premogovnikih, ker še nimamo nove pogodbe. Delo poči va v vsem 14. okraju, in zato ne svetujem nikomur, da bi hodil sem dela iskat. Delavsko orodje smo odložili 17. in 18. avg. Kadar se obrnejo razmere na boljše, bodem poročal. Štrajk je izbruhnil tudi med uslužbenci poulične železnice, ki ne more obratovati že od 6. ju¬ nija. Pozdrav vsem zavednim Sloven¬ cem in Slovenkam širom Amerike. Zastopnik. City, Pa., pazljivo prebral. V res¬ nici je nesramno pretirano računi- ti celih $3.600.00 za neke knjige, katere je naročil g. A. Kočevar po svoji glavi. Knjige tudi niso do¬ bre in priročne. Vzemimo pobiral- no knjigo mesečnih prispevkov, kako je urejena. Za postajne posle ni, in naša postaja te knjige ne more rabiti. Poslužuje se stare, ki je dobra še za najmanj pet let. Tako se dela z delavskim denar¬ jem ! Čudno se mi le vidi, da ose¬ ba, ki je naročila te knjige, ni pod nobenim bondom, saj smo vendar colo mi postajni Uradniki pod var¬ ščino $500.00. Člane naše slavne organizacije opozarjam, naj pod- vzam-jo potrebne korake, da se take stvari ne bodo mogle v bodo¬ če več dogajati. Pozdrav vsem članom in člani tam društva sv. Barbare, spadajo¬ če v 1‘brest City, Pa. Jobu Janezieh. vi, pa naj bode rdeči ali kakršni¬ koli. Po'zdrav rojakom po širni Ame¬ riki. Ivan Vesel. Wadworth, O. East Palestine, O. Uredništvu N. V.: — Delavske razmere so bolj slabe. Tovarna za vžigalice, 'kjer je največ ljudi za¬ poslenih le po dva ali tri dni v' tednu, obratuje. In to zaradi vro¬ čine, ker jim ista izpridi fosfor. O kakem društvenem življenju ni tukaj govora, ker je samo ena slo¬ venska družina. Iz tega mesta se je odzvalo vabilu konzula več Hrva¬ tov in Ogrov; nekateri so pa že prišli nazaj zaradi vstavljene morske vožnje. Medtem pa so iz¬ gubili delo, katero so imeli prej. To je torej tudi posledica vojne. Tukajšnje prebivalstvo — po večini nemško -— se odlikuje po¬ sebno po nevljudnosti napram ino- zemcein. Tukaj vlada suša ter sl hodimo močit suha grla v sosednji Barberton. Pozdrav starim prijateljem na Iron Range. Anton Okoliš. Moon Run, Pa. Spoštovano uredništvo: — Ka¬ kor se skoraj iz vseh industrijskih krajev pritožujejo o slabih de¬ lavskih razmerah, tako se tudi mi iz naše naselbine ne moremo prav nič pohvaliti. Zaposleni smo vsi v premogorovu, ker tovarne ni v bli žini nobene. Delamo res vsaki dan (izjeme nedelje) ali kaj pomaga ker moramo čakati celih osem ur da dobi eden 2—3 voze, kar je se j-eda veliko premalo, ker zasluž delavce pičlo $2.00 na dan. Pozimi gre pa po navadi še slabeje z de lom, kot poleti. Delo se pa tudi ne dobi, ker je že tako vse prena polnjeno. Kar se tiče društvene stvar imamo tukaj 5. podpornih društev 'katerih najmočnejše je društvo sv Barbare, spadajoče v Forest Ci ty, Pa., s 283 člani. Ker se je ve dno čitalo veliko resolucij in za nimanja v vseh društvenih glasi lih, glede združenja vseh sl oven skih organizacij, smo tudi tukaj z zanimanjem zasledovali ta izid. ali kakor se je sedaj pokazale, da se je začel med g. pripravljalnega odbora prepir in razprtija, kar bo¬ de mogoče to stvar veliko zadržalo in tudi člane nekoliko ostrašilo. Da se že sedaj ne morejo spo¬ razumeti, kaj bode šele pozneje, ko bode stvar enkrat bolj v teku; to bode vedni prepir in nespora¬ zum. Društvo sv. Barbare je pred par meseci imelo za nove tiskovine in druge nove društvene stvari, Clear Creeck, Utah. Youngstown, O. Cenjeno uredništvo N. V.: — Ker se malo kedaj kaj eita iz te premogarske naselbine — Clear Creek, Utah, hočem jaz nekoliko popisati kako se nam godi v tej mormonski deželi. Delamo letos le bolj po malem, 3—4 dni v tednu. Premog se mora kopati in družba plača 46 centov od tone, tako, da mora človek trdo delati, da se po¬ šteno preživi. Slovencev nas je zelo malo, vseh skupaj kakih 25. Kar se pa tiče društev, imamo eno spadajoče h Zapadni Sloven¬ ski Zvezi, v Denver, Colo. Narod¬ nosti je veliko, tukaj vidiš Slo venca, Finca, Grka, Makaronarja, Angleža, Japonca itd. Podnebje je podobno bolj Sibiriji, poletja pa imamo tri mesece, drugo pa zimo; ali vseeno je zdravo. H koncu mojega dopisa pozdrav Ijam vse Slovence v Združenih dr¬ žavah in rečem jim, da naj osta¬ nejo tukaj in naj ne gredo branit mile nam domovine. Bolje je, da ostanemo tukaj, kjer smo. Ko bi bila za nas kaj vredna domovina ne bi bili primorani iti si življenja vzdrževat v daljno Ameriko. In sedaj, da bi šel nastavljati glavo pred topove! — Pamet, pamet! Ludvig Mihelich. Calumet, Mich. Zdrav mož je moč=-i in pln življenja. Bolni moj nega, vedno skrbi, je slaboten, onertioin,? 6 P°V Ako občutite kake te znake, ne obnt=,.i ! n zdravljenje s V Piney Fork, Ohio. Uredništvo Narodnega Vestni¬ ka : — Pozimi so dolge noči in sla¬ bo vreme, zatorej sem lansko zimo naročil gramofon, da fbi se z njim kratkočasil ob večerih. Našel sem oglas Benko & Rus, Co. Chicago, 111. v listih in poslal denar za gramofon, a gramofona še sedaj ni. Zatorej javno vpra¬ šam, če je komu kaj znano, kaj je s to kompanijo, in če je še kdo drugi izmed naših rojakov tako poslal denar tej kompaniji, in nič za njega dobil; ustreglo bi se mi, če bi se mi hotelo pismeno javiti. Tukaj v Eastern Ohio še vedno štrajkamo in bo najbrže štrajk trajal še dolgo, ker kompanistom Cenjeni urednik: — Kot naroč¬ nik lista, upam, da se smem tudi enkrat oglasiti, da Vam naznanim tukajšnje razmere. Slovencev nas je tukaj malo • delamo večina vsi bolj slabo, ven¬ dar zaslužimo toliko, da se dobro preživimo in včasih tudi nekoliko razveselimo pri kozarcu pijače. Za posleni smo večina v žičarni in Žebljarni v 5 milj oddaljenem me¬ stu 'Strothers, O. Glavna stvar pa, kar imam za naznaniti, je, zakaj ne napreduje k dobska vera. Vab- l.j m sem bil na Struthers O. za kr¬ stnega botra pri Joe Polanc. Ko > \ jjalcor . „uel T »L 11 nl jo- lV ' .' e ni** 1 * 1 '""m® Lel: UH' bil , t -j0 S M n :V ori! M 1 si itak tod J. B., Ahmek, Mich. — Cene se nam ne zdijo pretirane, kajti vsak delavec je vreden svojega plači¬ la. Zašuštralo se je drugod pa ve¬ liko več, dela se nepostavno že le¬ ta in leta pri tej organizaciji, s 'katere poslovanjem se bodo itak kmalu bavile pristojne oblasti. Po¬ tem bodemo pisali tudi o tej stva¬ ri obširnejše. Do tedaj smo Vaš dopis odložili. — Poročajte kaj o tamošnjih delavskih in drugih razmerah. Pozdrav! RAZSTRELBA. McConnellsville, Ohio, 19. — Pri eksploziji gazolina v tukajšnji garaži je bil nek avg. neki mož usmrčen, več drugih oseb pa je bi¬ lo ranjenih. Garaža je zgorela. Velika razprodaja fonog to-*”£,««< .-/K" 3 ' tri dni n a i® 611 u ; kI net^.P ar Ta krasna COLUMBIA IV. TALKING MACHINE ima jako mil, žist in glasen glas. Omarica je velika in krasna, ter je izdelana iz hrastovega lesa, je 12 palcev široka in 7 palcev visoka. Bog je črno emajliran, okin- ean z rožami, zlato obrobljen in jamčen za 15 let. Ta stroj je stal $40.00, vendar radi ve¬ like tekme pošljemo ta krasni stroj z 12 naj¬ boljših slovanskih skladb, katere sami zbe¬ rete iz cenika, vštevši 50 igel za samo ‘nas •n se je bil prif ' ’ P . ra Turke ki ‘jeinara ± ,■ pojde® kruha, fr* - vidiš, kakšni vri za rana tu, kje na lahka odplačila po $1.00 na mesec. Mi tudi prodajamo znane VICTOE TALKING MACHINE ia -to LUMBIA GRAMOFONE na lahka odplačila. Pišite po naš ilustrovaz : Poslali ga bomo ZASTONJ. SAUL BIRNS, 117 Secofld Ave, Dept. 41 , HI Prispevki naj se blagovolijo po šiljati na postajnega tajnika Ant. Brelich, ’box 397, East Palestine, O. Imena darovalcev objavili Co¬ mo v glasilu. Z bratskim pozdravom za p > stajni odbor: Štefan Čuk, pred¬ sednik; Ant. Brelich, tajnik; John Poženel blagajnik. (17—20, 24.) Chisholm, Minn. Cenjeno uredništvo N. V.: ■ V štev. 31. Glasnika zopet nekdo prodaja svoje neumnosti ali zlob¬ nosti. Vidi se, da je pisec zelo bo lan na duhu, drugače ne bi mogel spraviti takih klobasarij skupaj Grsich je spoznal odločnost detek tivov, ki zasledujejo vsakovrstno sleparijo in zvijačnosti po vzgle du Vodiške Johance. Dobro se še spominjam ostre borbe, ki se je vršila nekega dne pri Grsichu Navzoč je bil seveda tudi detek tiv, kakor omenja Grsich sam Glasniku, in ta detektiv je preme te-nega in muhastega Grsicha tako dobro privijal, da je kar izpremin Leadville, Colo. Cenjeno uredništvo: — Popol¬ noma se strinjam z dopisnikom iz Eveletha v štev. 66 N. V., in že¬ lim, da bi ga vsak član S. K. P. D. sv. Barbare, spadajoče v Forest jal obraze. Malo da ni kri “švi cal”, kakor Jobanca. No, poma¬ galo ni nič, Grsich je bil ukročen, in zato zliva sedaj svojo jezo v Glasniku. Pa naj jo le, in če hoče. se tudi lahko na glavo postavi. Menda se mu še niso razkadili mo¬ žgani od jutranjega okrepčila. Njegovega 'repenčenja tudi ni vze¬ ti vsled' tega za resno. Zapomni si naj 7. zapoved, in ako se je bo držal, mu ne bodo sledili detekti V prejšnjih letih. oni na® Jln pri tem je < t Kruha P®n ese > tat to se razume, Enkrat nasta m " ne da tako m^u. on se: Vr«. kmalu je spet ni. Zaman smo £ 't.: njega- nas peščic: j J vojvoda Vuk ne bi ‘ m \ rešitev 7 ; Turki so (rr.zakaj. Da so vstraja [t-.--; smo bili. Pod vei( ■uši. Tureina daleč na Spoje nas in nasitijo e:... ej, kakor bratci i kostem. A jaz ne spim Velikokrat slišimo, kako so naši pradedje živeli in bi so bili zdravi. Živeli so vedno po zahtevah narave m brez u ke razkošnosti. Sicer je pa to absolutno nemogoče za ljudi, a žive v mestih, da bi jim dalo tako življenje zadovoljstvo. ■ navadno življenje, kakor primanjkljaj svežega zraka ir. to¬ čne svitlobe, vplivajo zelo slabo na nas in nas prisilijo, ča ¬ ramo iskati zdravila, katera pomagajo vzdržati nase pr® ne organe pri pravem delovanju. Kot tako zdravilo je c ■ poznano BITTER-W!NE /^trinerovo Horke vino Trinerjevo zdravilno grenko vino. Prvi učinek tega zdravila je, da očts"i vse zaostae ^ ne, ki ne bi smele biti tam, posebno ostanke nepreba'ne ne, ki so se vstavili v drobu. Ti stari ostanki jedil celi život. Drugo sredstvo je, ojačiti notranje organe 1 preprečiti ponovno bolezen, rabo tega zdravila priporočamo nai .daljšo up V BOLEZNI ŽELODCA V BOLEZNI JETER v bolezni Črevesja- To zdravilo navadno daje popolno zadovolnost in sicer zato, ker pP , moč. Ravnotako je v raznih drugih slučajih, kot pri zapeki, nervozno* bolečinah in ujedi, bledi in rumeni barvi kože, zgubi mo c 'i, lenem z"o apetita in izgubi spanca. DOBI SE V LEKARNAH. JOS. triner, IZDELOVALEC 1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE. Pr Povest. - .3 san ialo se mi j ,; s Pa stavil v loteri ■j * 2e ' Terno.” _ c ’ ? *.* va ; ‘Mi ■V ‘Jel D s “Mi ak 0 ^ ^ob Mati H Mo hSf> l Ja m 'iti > n i J^i^Mli TRINERJEV LINIMENT je precej m očno zdravilo, lahko.se , " re r.t;- - nim oljem. Večkrat se pripeti, da bolečine v u dih, sklepih in m 1 ® 1 j£j % ze pri prvi uporabi. Imejte ga vedno doma pri rokah, da je m 0 ako je treba. Se <’S;: ■» .<« C«. 1, h i.i| »i M v Mivi s. o Mi Ib. 27. avgusta 1914. ZA SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. narodni vestnik ^»tov (Dalje.) zakaj? Ali tebe tudi ne marajo s seboj ...” Marajo marajo, samo da jaz ne morem z njimi.” ‘ ‘ ka ; ne moreš? ...” i Turki?” 'l drugi! Saj veš, da imam jaz najrajši znanje s Turkom.” < kaj sr jim storil tako strašnega? Menda nisi rogovilil tudi že | po ^ UDU (, 0 gme, sem.” Marko je izpljunil in povedal mirno svojo . { e t a je bilo . . . saj veš, ko smo imeli toliko posla; pri vest. I „aši četi je v I** j n j.raber, da mu mogoče ni vee para imel kakor mlajšega brata; __IIIVU J J.)-L 'bil tačas tudi neki Ljuba Gajkovič, mlad kakor ti, a junak, ■>- —-x—: «-x - - y na ši pobožni bratovščini. o v.sod si naju našel skupaj sik n K* 11 bo j u in pri počitku. Pa se zgodi nekoč, da smo imeli za petami stotnijo, m 'to v kraju, kjer ni bilo daleč na okoli prijatelja močnika. V boj se nismo mogli spustit;, zakaj bilo nas je premalo žno naloge smo imeli; vojvoda Vu* bi se bil dal rajši križati z’ vred. kakor da bi bil tvegal nase koze za taksno poceni veselje I fretji dan in tretio noč smo se jim izmikali, srečno, da . . . samo — s kakšnimi napori! Proti večeru se ustavimo v gori nad neko I saio celi MACHINE in boljše te po naš ilustrovan ceii - O-—^ z imenom si itak ne moreš pomagati, če ti ga tudi povem; bili jn živi tudi še, toda izmučeni kakor nema živina in lačni ka- ; tolpa volkov. Da ti povem, zgrudili smo se, ko je ukazal vojvoda bivanje, in se zagrizli v travo ter kleli kakor pogubljenci, samo da P 0 ,• slišali, kako nam je krulilo po trebuhih.” “\li ni bilo prav nobene prilike, da bi se založili s hrano?” “Spotoma! Ni je bilo. Ni se mu zgodilo prej, niti pozneje — a takrat nismo imeli tri dni ničesar grizti. To se pravi, v vasi pod nami . ^ 10 par kmetov, par ‘našili’. Toda kako do njih! Tisti prekleti tur¬ ski bataljon se je bil pripravil, da prenoči v vasi, kakor nalašč. Gor ihrib smo slišali kričanje vojakov in žensko upitje — saj veš, kake manire ima Turčin, kadar se dolgočasi. — Vojvoda, pravi takrat L ju to Gojkovič, pusti me v vas! — E, vrag te deri! Kaj boš delal v vasi? ^li o-reš nemara Turke kruha prosit? — Vrag deri tebe, vojvoda; nosit ne pojdem kruha, ali prinesem ga, kakor gotovo stojim tu pred tabo. Ali ne vidiš, kakšni so vsi? Ako ne dobe krepčila, nas najdejo Turki jutri za rana tu, kjer smo. Pusti me in pameten bodi; znance imam v vasi . . . oni nam dado vsega v obilici, samo da pride eden I ju njih, _ In pri tem je ostalo; Ljuba se je odpravil v vas. Mi ga čakamo. Kruha prinese, tako premišljamo sami pri sebi, malo slanine za prigrizek, to se razume, in nemara še kaj boljšega, da si priveže¬ mo dušo . . . Enkrat nastane v vasi hrup. No, mi se ne zmenimo: to si Ljuba, on se ne da tako, kar brez nič. To ni on! . . . In res, kmalu je spet vse mirno. Mi čakamo, čakamo — Ljube Gojkoviča ni. Zaman smo ga čakali tik do zore; nato smo morali da¬ lje, brez njega. nas peščica, onih toliko — neenak boj, pa še na rav- lem _ vojvoda Vuk ne bi bil nikdar dovolil tega. Tisti dan nam je prinesel rešitev; Turki so opustili zasledovanje — še danes ne vem dobro, zakaj. Da so vstrajali do večera, zajeli bi nas bili gotovo; tako izmučeni smo bili. Pod večer se ustavimo v majhni vasici — ljudje sami naši. Tureina daleč naokoli nobenega. Napoje nas in nasitijo; pripravijo nam ležišče — mehko in po-; itlano . . . ej, kakor bratom in sinovom! To se je prileglo našim žbi- tim kostem. A jaz ne spim; vsi leže kakor ubiti — jaz sanjam “ San¬ jam . . . gledam . . . grdo vidim: Ljuba Gojkovič leži z iztaknjenimi očmi, odrezanim nosom, Pdsekanimi nogami, pribit na tla s štirimi klini, kakor na križ. Zvija se in ječi, da ga je groza poslušati . . . Brate, mu pravim, kaj se ti je zgodilo? Ali me poznaš, siromak? — Poznam te, zastoka, po glasu te poznam: Marko si. Glej, kako so me -.zmrcvarili Turki! . . . Major jim je ukazal, sam major; vojaki so me hoteli ubiti, kakor se spodobi junaku, major pa veli: IM učite ga . . . storite to, storite ono! Marko, ali me osvetiš? ... — Rotim te, brate, izdihni mirno, kakor on tebi, tako jaz njemu! . . . Prisezi, Marko, prej ne morem umreti, dokler mi ne prisežeš! — Zaklel sem se mu; izdihnil je v mojem naročju. Nato se zbudim, ves v znoju, ves v drgetu. Vsi so se prekrižali in prebledeli, ko sem jim povedal svoje sanje. Dva tedna pozneje, ko je bilo mogoče, smo.krenili skozi ti¬ sto vas; in glej — kmetje so nam povedali — zgodilo se je bilo vse do pičice, kakor se mi je bilo sanjalo. Turki so bili vrgli truplo v gr¬ movje, a kmetje so ga pokopali drugi dan. Šel sem na grob, pomolil za njegovo dušo itn sklenil sam pri sebi, da velja spričo teli reči tudi prisega, ki sem jo bil storil v snu.” Izpljunil je in vrgel ogorek cigarete preko krova; oči so se mu jezno zasvetile v mraku, kakor da živi iznova tisto trenotje maščevalne zaobljube. Nato je nadaljeval s hripavim glasom: “'Zdaj, ko sem vedel kako in kaj, mi je bilo lahko potrpeti. Po¬ čakal sem, dokler nismo bili prosti dela, ki smo ga imeli; nato sem se odpravil sam in nisem miroval, dokler nisem izvedel imena onega majorja, ki je velel mrcvariti našega Gojkoviča . . . Poprašujem, poprašujem, iz kraja v kraj zasledujem njegovo pot, zmotim se par tucat kratov . . . nazadnje pa izvem, da se mu pravi Hilmi bej. In kaj še: to, da ni pravi Turčin, marveč Švaba, pravi Nemec iz nemške dežele, ki je stopil v turško armado kot . . . kako že pravijo . . . inštruktor, da ... In še to izvem, da ga dobim v Solunu. Grem v So¬ lun, poizvedujem, in glej, vraga, res ga najdem v službi. Ali veš, bratec kaj se je zgodilo čez nekaj tednov? Divji Marko je bil sluga majorja Hilniija. Tisti človek na svetu, ki mu je najbolj zaupal. No, in tako je prišlo do ugodne prilike . . . Nekega večera, ko je bilo vse okrog ti¬ ho in mirno — počakal sem slučaja, da sva bila sama v vsej hiši, kjer je imel lopov svoj brlog — tistega večera torej stopim predenj. — Kaj hočeš, vpraša, nič zlega ne sluteč ... — Gospod, pravim jaz, tvoj švabski bog je velik mož, turški tudi ni pod nič, a srbski je še večji. Dolgo sem čakal, da te ubije strela iz jasnega — zdaj vidim, da te moram jaz. — Kaj ? Planil je kvišku, izbuljil oči — prav po švabsko: vsak Švaba jih izbulji tako, kadar zavoha smrt. Kaj blebe- eeš, pes? ... — Pes sem, pes tja; jaz sem pobratim onega komite, ki si mu ti velel iztakniti oči, odrezati nos in odsekati roke — že veš kje. Prikazal se mi je v sanjah; prisegel sem mu, da ga osvetim. Kakor ti njemu, tako jaz tebi. Da pa ne boš rekel, da sem te napadel neoboroženega . . . evo tj . . . To rekši položim predenj sabljo, ki jo je bil opasal, ko se je vrnil domov. Izdere jo, seveda, zakaj gledal sem ga tako, da mi je po vsej priliki moral verjeti. No, seveda, poma¬ galo mu ni; v naslednjem tremotku sem ga imel na tleh in ga tiščal za vrat. Zamašil sem mu usta — nato sem opravil svoje delo. Grda reč je bila . . . bogme, srce mi ne 'bi bilo dati storiti to, da ni bil Ljuba moj pobratim in Hilmi bej Švaba. Grda reč ; šele takrat sem spoznal, kakšna srca morajo imeti ti ljudje. Seveda, tla v izbi so bila opečnata — pribil sem ga torej na vrata, s štirimi novimi, debelimi žeblji. Nato sem si Obrisal roke ... in oči, smilil se mi je do solz, kakor je bil svinja. Bog mi je priča — ne bil bi ga, ali prisega in maščevanje, to je dvoje svetih reči. No, odpravil sem se iz proklete hiše . . . odpravil se iz Soluna. Čisto tam na drugem koncu mesta sem ustavil starega Turčina; dal sem mu zlatnik: — Hodi, Turčin, k mestnemu koman¬ dantu, in povej ... To in to sem storil s Hilmi bejem — zaradi tega in tega vzroka; dobe ga na njegovem doma . . . Turek se je najprej sesedel od strahu; nato je zakričal na ves glas in zdirjal kakor dvaj¬ setleten mladenič. Jaz seveda tudi — in od tistih dob nisem bil več. v 'Solunu... Zdaj veš, zakaj se ne morem pokazati kar tako in zakaj bi bilo opasno za one, ako bi šel z njimi ...” Naznanjam Slovencem in bratom Hrvatom, da sem zopet otvoril SALO O N —: na :— VIRGINIA, MINN. 207 Chestnut Street. Na razpolago vsakovrstne pija¬ če in smodke..— Jamčim dobro postrežbo ter se priporočam za obilen poset. M ATT. PRIJANOVICH. Nova “ILIRIJA” Slovenska naselbina pri Merril, VVisconsin. Vsem onim ki se zanimajo za farme; in, ki so nam že pisali, naznanjamo da smo odtvorili novo poslopje s pisarno na postaji v Merrill, kjer se lahko vsak zglasi ki si ogleduje zemljo v teh krajih. Kupujte zemljo samo pri večjih Industrijskih mestih; tam je bodočnost. Nova naselbina “New Iliria” leži do pet milj od mesta Merrill, z blizu 15000 prebivalci, veliko cvetočo industrijo, ki se po celej dolini ne¬ navadno hitro razvija. Glavna reka države. “AVisconsin river”, teče mimo mesta izt skoz naselbino. Gradite se dve novi železniški progi in več cest v tem času. Eno miljo oii naselbine so dve leto stari naseljenci, ki so letos zgradili novo sirarno. Svet je najrodovitnejši v državi; nič peska nič kamenja: zemlja valovita brez vsa- eega močvirja, s dobrim trdim lesom, ki se lahko proda. Cena samo še za maj in juni $ 1 C. Plačilni pogoji lahki, in po dogovoru. Kedor ne najde vse natanko ko j« opisano se mu povrne vožnja. Nobenih knjig in podob. Ne hodite daleč od industrij skih mest v gozde, glejte da bo Vaša zemlja hitro rasla v ceni, kar je mogoče le pri velikih industrijlnieh mestih s veliko bodočnostjo. Pišite po pojasnila na ILIRIA COLON IZATION C0.,«SHEB0YGAN, WIS. Ljudje, ki poznajo dober tobak, kadijo HAVANA CIGARE Posku ite cigaro =S. N. P. J.= ki je naj oljša cigara na Range. VAROS in 1BY so tudi dobre cigare. LOUIS TILLMAN AURORA MINN. L C O THEATRE AURORA, MINNESOTA. _ Vam vedno nudi najboljše premikajoče slike, petje in dra¬ matične predstave. — Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. — Vstopnina vedno samo 5c in lOe. — Zače¬ tek vsak večer ob pol osmi uri. Za nedelje imamo posebne programe. NE ZAMUDITE JIH. Mi imamo najboljše automobile za prevažanje po celem Range. Kadar se hočete peljati, vprašajte pri nas za cene. katere so nainižie. NAŠA POSEBNOST JE ZAPRTI AV¬ TOMOBIL za poroke, krste in pogrebe. Odprto noč in dan. TELEON 64. SANDBERG (SM0LEY) BRATJE, lastniki. Gospodarji in gospodinje! Kadar potrebujete pohištvo, železnino, posodo, peči itd. obrnite se na trgovino, ki ima naj večjo zalogo in Vas zamore najboljše postreči. TA TRGOVINA JE AURORA HARDWARE AND FURNITURE CO. AURORA, MINNESOTA. ČE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN poseti naš Ut Sin narave in brez® mogoče za e za •/eg aZ f , nas prisrb) 0 ' | držati naše f o zdravilo P Prihajač. Povest. — Spisal Dr. Fr. Detela. 10 L (Dalje.) - an, sanjalo se mi je,” je 'dejal Lojze in ustavil svoja znanca °š pa stavil v loterijo, Lojize kaj?” je vprašala žena. že. Terno.” |j,o 'V da -i srečo! Pa zdrav!” je dejal Čedin in hotel pognati, iin j? Javljal, kakor da bi mu hotel še kaj povedati, kar mu ,||n0 T glav., JI VI*" ji . a n P a Pripoveduješ to nama?” je vprašala žena nepotrpežljiva. [ita 1 - 6 Se san ialo o Vašem Petru!” je dejal Lojze, zavzet, da L .briga. Zbudil jima je radovednost, “To je bilo tako”, P^ 3 ^°‘T ze ' < Bij. e e G to je 59; hišno številko sem vzel svojo, 13, in Vašo, 62, in ! na U l | ,®°ra biti.” “Ka^°' k 0, r z e-” je vprašal Čedin. “Pri nas je številka 26, ne 62". “jj ■! res!” se je ustrašil Lojze. Čedin je potrdil. ^abo',) PreSneto! ” se J e udaril Lojze ob čelo in premišljeval. “No, ■ta Se ’ , se je potolažil naposled in šel svojo pot. Čedin in Čedinka H 5 s ha a ’ ^ vendar juua je Lojzetova prazna vera zasejala na II^Mo Ce k a k° upanje, ki je veselo poganjalo. Boljše volje sta se ll av °, in — doma je čakalo pismo. Hlastno je pogledal Čedin •ti)«/.,, 1 .® 1 bila sinova, in obšel sra je hud strah. S tresočo roko je ni bila sinova fin dbšel ga je hud strah. J , - list, in oči so se n 6 P a se je glasilo tako: „ ječati] V , . OIUUva > rn onsei ga ,J C ~ ------- lst > m oči so se mu zažarele od vegelja; sm je bil se ziv. 1 1 Dra , 4 b ! ezal rano, da mi je ustavil kri. Om P a so streljab, dmder Li]; Patron. Potlej pa so sovražniki zazgali biso, m ■ da nam ni pSo na pomoč krdelo naših K bijf^ni rešil življenje? Mejačev Tine. On me je nesel iz hiše ze vsa v ognju, in me UejdECV --- » je spravil do neke kolibe, kjer sem ležal dva dni; in zdravnik mi jepregledal rano, ki me je zelo bolela. Tine je prihajal k meni kadar je utegnil, in pogovarjala sva se o domu. Potlej pa so me odpeljali v Gorico, kje'r se me je lotila huda bolezen. Od konca se nisem zavedal toliko, da bi Vam bil kaj izporočil; potem pa nisem dobil pripravnega človeka. Prebolel sem in upal, da se vidimo kmalu. Sile mi ni nič, ker mi dobro strežejo- a doma je doma. Kako je prišel Tine v vojake, o tem ni hotel nič govoriti; s Klemenovim Janezom sta se neki zapisala v radovoljnike. A Janez ni imel sreče; v prvem boju je padel, v srce zadet. Tine pa je srečen: dobil je že svetinjo, in vse ga ima rado; saj je pa tudi tako dober člo¬ vek. In kako lepo se mu podaja vojaška obleka Vi bi ga morali vi¬ deti. Midva sva zopet najboljša prijatelja. — Upam, da Vas je Bog vse ohranil zdrave. Podam Vam roko črez visoke gore in črez ravno polje in pozdravljam Vas iz dna svojega srca, očeta in mater in vse do¬ mače. In če hočete, in če se Vam ne zdi sitno, pozdravite še v mojem imenu Mejačeve, vse. Z Bogom! Vaš pokorni sin Peter. Po dvakrat in trikrat sta prebrala oče in mati pisanje. Vsaka beseda, vsaka črka se jima je zdela imenitna, in radost je sijala obema iz obličja. “Tone, Franca!” je klicala mati družino, “pojdita sem! Peter je pisal.” In prebirala jima je list. “Lejte si!” je dejal Tone, “da je dobil Tine svetinjo in da je tak brhek vojak!” “Ha, menim da!” je rekla Franca, in lice ji je žarelo od veselja. “Kar skrijte se, fantje, kar vas je. — Jaz stečem k Minici. Ta bo vesela!” “Saj grem sam”, je dejal oče in oblačil suknjo. Vesel nemir se ga je bil polotil. 'Sedaj je prilika, si je mislil, da se sprijaznimo. “Mati Mejačeva!” je klical že oddaleč, “poročila o Tinetu! Kaj mi daste, da Vam jo povem?” žairek radosti je izpreletel obraz krč- maričin, a zatajevala se je in delala mirno. “Kako, da dohajajo Vam poročila o našem Tinetu?” je dejala hladno. “Moj sin je pisal, Peter. Čakajte, da Vam preberem pismo.” “Brati znam sama; kar dajte!” je odvrnila ona in prebirala poča¬ si pisanje. Obraz ji je razodeval mnogo manj veselja ko samosvesti. “Kaj ne, mati? 'Kako čudno je to, da je Vaš Tine rešil našega Petra!” je dejal Čedin. “Kaj bo to čudno!” je dejala ona. “Saj vendar poznam Tineta”. “No, polič vina dajte, da bova pila na zdravje naših fantov”, je končal razgovor Čedin malo poparjen. Veliko ji ni do sinu, si je mislil in se motil; zakaj kar utripalo je srce od veselja ponosni ženi, ko je cula hvalo svojega sina. Obstala je pred oknom, ko je bila sama, in zrla tja v nedoločno daljavo; priplavala ji je pred oči podoba ljub¬ ljenega sina in videla ga je slavljenega in občudovanega od vse fare; pozabljena je bila vsa bridkost, ki jo je bil prizadel, in razburjala je srce le sladka nada, da se vrine sin in da se bode ona še bolj ponašala z njim. A te prijetne misli so se umikale polagoma drugim, neizrečeno bridkim: domislila se je sama sebe in svojega doma. Nič kaj zadovoljen se ni vračal Čedin domov; a na dvorišču ga je ustavila Minica, ki se je čudila, kaj da on tu počne. On pa je 'zopet kazal in bral pismo svojega sina, in tu je našel hvaležnejše poslušalst¬ vo. “Kmalu bosta oba tukaj,” je pristavil, “in jaz bom zaklal teleta, kakor oče v Svetem pismu, in pojedina mora biti, da nič takega. In veselili se bomo vsi skupaj, kakor v prejšnjih časih. Kaj ni bilo lepo takrat, Minica? Reci!” “Oh, lepo, lepo,” je dejala ona in se obrnila stran. “Mati je še trda”, je povzel mož, “pa jo bomo omajali. Saj smo kristjanje: odpustiti moramo drug drugemu, da bo Bog nam od¬ pustil.” Dalje prihodnjič.) Ely Opera House kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsedajoče črtice iz celega j sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček-$1,550.000. V to banko vlaga država svo|e vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačufe|o od dneva vloge. Slovencem in Hrvatom! se priporočamo, da nas obiščejo kadar pridejo na South Range. Naš dobro urejen SALONN je zraven “dipe”. Dobra postre¬ žba z vsakovrstno najboljšo pi¬ jačo. — Dobrodošli! Santori Turskano Company SOUTH RANGE, MICH. Stephan Zgonc javni notar In gostilničar Rojakom jamčim za dobro postrežbo, pristnimi pijačami in unijskimi smodkami. CHISHOLM, MINN. Teiofon k. 109 Lake Street čarobne karte Cijena lOc, tro je za 25 centi. Pišite po cije- nik knjiga. KNJIGOTRŽNICA SOJAT & JURKOVICH Box 448 DULUTH- MINN. ZNAK DOBRE OBLEKE Clolhing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH_SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka sa motke ln fante; najboljše blago po primernih ln poštenih cenah. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. JAY W. ANDERSON, zastopnik za Duluth 352 WEST MICHIGAN ST. Telephone Grand 1800J B. BUSH, zastopnik za Virginia, Minn. i 27 . NJEN GROB (Nadaljevanje druge strani.) jeli Judita in njena mati. Ves strah da bi pozabila na nju, je minil in v sreči so prebili skupaj par te¬ dnov. Tu pa je Ivana srečalo, grenko spoznanje. Videl je, kako se je Judita oddajila v tem kratkem ča¬ su od njegovega srca. "V velikem mestu je spoznal tudi mnogo mla¬ denk in vsaka se mu je zdela, da ima mnogo več privlačnosti kot pa Judita. Mnoge izmed njih so bile lepe in duhovite — Judita pa sa¬ mo lepa. Druge so ga znale priča¬ rati nase s pogledi, parfumi m kretnjami, pri Juditi je bilo vse naravno, nič narejenega. Ivanu je bilo to mučno in -srce mu je navda la grenkost. Judita se mu je zdela samo še — lepa enoličnost . . . In ko je odhajal je bil žalosten v dno srca. Mati in liči sta videli to v njegovih očeh, a kaj se mu godi v srcu nista vedeli. Prepriča¬ ni ste bili, da je to vpliv težkega slovesa . . . Minila so leta in Ivan se je ločil po dovršenih študijah iz velikega mesta. Takrat je bil zadnjič pri Juditi. Njo in mater je prevladalo nepopisno veselje ob tem svidenju, kajti zdelo se jima je, da zorijo njune nade. Tudi Ivan se je delal veselega, a v srcu ga je nekaj bo¬ dlo in peklo ter tlačilo k tlom. Ni vedel kaj mu je storiti. Obeta se mu sijajna bodočnost, na univerzi je dobil kot domač učitelj vpliv¬ nega aristokrata ključ do protek- cije, pa tudi najboljše dovršene študije mu Ibodo pomagale do sre¬ če in 'blagostanja. Zdelo se mu je, da Judita vsega tega ne razume ... da je predaleč od njega . . . In šel je v življenje, na delo, uživat sadove, priborjene v mla¬ dosti. Zakopan v vsakdanjost in boreč se za karijero, je vedno bolj pozabljal na idealno ljubezen svo¬ je mladosti, slika Juditina je o- temnela. Ko je Judita začela do¬ bivati hladna pisma od njega in slednjič tudi teh ni bilo več, je vedela, kaj se je zgodilo . . . V svoje zadnje pismo je zlila Judita vso bolest uničenega živ¬ ljenja. In ko je ugledala svet ma¬ la Juditka, ni mati opomnila niti očeta na njegove dolžnosti. On pa vanj ... O te mrtve,' a grozno govoreče črke . . . Da bi vsaj teh ne bilo. In marsikdo se ustavi tu, prebere ... in pripoveduje se o življenju in smrti te, ki počivajo tu . . . In omenja se morda nje¬ govo ime, če si ga je kdo zapomnil. Čudovito je 'bilo Ivanu v tem hipu pri srcu. Bilo je kot kesanje in strah, da bi ne izvedela o tem — Milena. Da bi mogel vse to po¬ praviti, lepo bi bilo njegovo živ¬ ljenje . . . Brez madeža . . . ta¬ ko pa leži nad njim črna pega . . njen grob! Vsa nrav rahločutnega človeka se je vzbudila v tem hipu v Ivanu. Skoro bi bil zajokal kot otrok. V tem je prišla stara ženica na pokopališče. Ivan je odšel proti izhodu. Vrnil se je naravnošt v hotel. Mileni je rekel, da si je gotovo po¬ kvaril zdravje, ker mu je tako čud no . . . Zaradi tega sta se vrnila nazaj v mesto. V mestnem šumu je Ivana mini¬ la čudna bolest. Vendar je postal včasih molčeč in zamišljen . . . Zdelo se mu je, da leži med njim in Mileno -njen grob, ki greni nje¬ mu veselje . . . Še bolj čuden pa je postal, ko se jima ni izpolnila najiskrenejša želja, da bi uživala srečo očetov¬ stva in materinstva . . . Prepad med njima je bil vsled tega še večji in Ivanu je hodil ve¬ dno v spomin njen grob, ki je ležal kakor težek greh nad njegovim življenjem . . . mnogo prej, in vsaka bolezen je pa ! namerava abnormalnost; šele med devetde-j Italijo, da se maščuje za upiranje I setim in stotim letom umirajo'ljud te dežele, ker ji n-oče pomagati, jej radi, popolnoma neutemeljeno. ’ je naravne smrti, navadno starostne onemoglosti, brez smrt- j nega boja. Kakor znano, navaja posebno j sveto pismo može, ki so postali po več sto let stari. Stari Metuzalem s svojimi 969 leti je splošno znan. Tudi oče Noe, ki je iznašel vino, ki torej najbrže ni zametaval te plemenite pijače, s katero je osre¬ čil potomce — ali kakor menijo abstinenti, da jih je korumpiral — je postal baje šeststo let star. Tu¬ di če so v resnici raeunili takrat po desetletjih in ne po letih, je to vendar še lepa starost. Z drugimi besedami: Ako ne bi bilo teh preklicanih bolezni, ki sla¬ bijo človeka, bi moral postati vsak normalno razvit človek vsaj devet deset let star. Saj imamo dokaze- da postanejo nekateri ljudje še bolj stari, da 120 in 130 let stari ljudje niso baš prav velika red¬ kost. Da, “svetemu” Mungo v Glas- gowu so pripisovali celo starost 185 let! To je 'že nekaj. Ako bi človek, ki je sedaj (1. 1914.) star sedemdeset let, doživel tako viso r NEMŠKA poročila. - v po¬ it! 170 “Zenta”, London, Anglija. 25. avg. - Berolin so prišla brezžičnim tom sledeča poročili: “Štirinajst častnikov mož avstrijske križarke katero so baje Francozi dne 16. avgusta potopili, je prišlo^ na čr¬ nogorsko ozemlje ter našlo tam zavetje (?). “The Press” naznan¬ ja o -.ej bitki, da so Avstrijci, sle¬ deč vzgledu avstrijskega admirala Tegethoffa nastopili proti deset¬ kratni premoči na odprtem morju, kljub temu, da so spoznali, da gre NAŠI ZASTOPNIKI. Služi 30 ‘H* dobi 1lK a i,-,; L ..Vsak tajnik postaje Slov. kat. podp. društva sv. Barbare je pooblaščen po¬ birati naročnino za “Narodni Vestnik’’ ter nas zastopati za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. ger)...v, ss 8QV ° ru * pil.-« 7— knji* 1 ii skušnje v 2v1 jestv-inaufi. 7 varšč-in 0 _ p l®'*:, K MINNESOTA: ho sigurni smrti nasproti. Njihova Lj j ma ve g g asa na razpolago, in prva misel je h la, napraviti sov-' j e bol j navdu šen ter vnet za raz- kolikor mogoče veliko ražaiku škode. “V Lvov v Galiciji so pripeljali 20 ruskih častnikov in 300 dra¬ goncev; razven tega tudi mnogo topov. Ruski general Wannowski širjanje časopisa, ki deluje za splošno praktično izobrazbo slo¬ venskega naroda v Ameriki. Izdajanje lista na osmih stra¬ neh . s sedmimi kolonami dvakrat na teden s tako vsebino kot je v je podlegel poškodbam, katere je-Narodnem Vestniku stane denar, dobil v neki bitki.” ko starost, bi nastopila njegova smrt šele čez 115 let, torej leta Tukaj §e ofieijelno naznanja) da DOBA ČLOVEŠKEGA LJENJA. ŽIV je na svojih potili navzgor poko¬ pal vse te spomine. . . . Pač je sklenil v svojem srcu, da poplača ljubezen, kadar mu bodo službene razmere dovoljevale pri- trgati si večji znesek, da opere svoj madež pred njo in pred ljud¬ mi. Toda tudi tega mu ni bilo treba. Cvetoča Judita je postala bleda prikazen, v njenih licih je bila že 'za-pisana smrt. Ih smrtne kali je sesalo tudi dete iz matere. V krat ki razdalji časa je pobrala obe su- šica. To je Juditina mati -hladno spo roeila Ivanu. Toda v tem hladnem pismu je bilo toliko bridkih oči¬ tanj si .er ne iztečenih, a Ivan jih je čutil. Gele tedne ni bil uradu na pravem mestu. Čas pa je pobelil tadi ta spomin. Ivanu se je sreča smehljala in dosegel je cesar je želel: v ; .'ko služb', m boga 1 ), h. po Mileno n j j. Poročno potovanje si je izbrala Milena sama. Hotela je videti vse kra.,i, kjer je on prebil svojo mla¬ dost in tako sta prišla tudi v to mestece, ki Ivanu ni vzbujalo pri jetnih spominov. Vedno bolj živo so Ivanu stopa li dogodki njegovih mladih let v spomin. In neko jutro, ko Milena mi hotela vstati, se je odpravil sam na kratek izprehod. Izgovoril se je, da pogleda pred gimnazijo, če bi spoznal še kakšnega bivših svo¬ jih profesorjev in da bi videl še enkrat veselo vrvenje dijakov na mestu, ki je tudi njemu drag in mil. Odšel je hitro iz hotela in po naj bližjih ulicah iz mesta. Njegova pot je -vodila med vitke, visoke ci¬ prese, ki so se žalobno sklanjale nad grobovi. Tja med grobove je zavil. Neznana sila, neka srčna potreba ga je vlekla tja . . . Ne¬ mirno je stopal med spomeniki in v naglici prebiral napise na njih. Pred enim je obstal. Vsa kri mu je šinila v glavo . . . Bral je še enkrat . . . Da, isto ime in pri¬ imek, čas rojstva in smrti pravi- Kaj občutite?” — so vprašali, sto let starega Fontelle-ja, ko je ležal na smrtni postelji. — “Prav □ ič, razun tega, da mi postaja tež¬ ko živeti”, se je glasil odgovor, n ko je Brilat-Savarin pod«! svo- i oevetindevetdešetlitni sorodnici njeni smrtni uri kozarec vode, je rekla: “Lepa hvala za to zadnjo lsiugo! Ako postaneš ti taKo star, kor jaz, bodeš uvidel, da je smrt za ljudi ravno talca potreba, .rakor spanje.” Umiranje starih ljudi je torej ah ko, primerjati sc more poje¬ manju luči, v kateri je zmanjkalo >lja. Toda kako malo je ljudi, kate¬ rim ni bila dodeljena tako lahka naravna smrt! Sloviti zdravnik in raziskovalec Hermann Notknage! se jc izrazil tekom nekega predavanja slede¬ če : “V naj višji meri presenetljivo je dejstvo, xG94p''' (8—24) ’ "drj. H pporiiR WISCONSIN: Frank Zajc, Oliver, Wis. Prank Klanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, Milvsraukee, Wis. John Stampfel, Grafton, Wis. Frank Skok, West Allis, Vis. Frank Meh, 243—lst Are.. Milwaukee Alojz Golob, 304 Franklin St., Port Washington. ILLINOIS: Josip Novak, 206—3rd St., La Salle. Simon Jesenšek. La Salle, Ul. Joseph Blish, Chicago, lil. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavic, Springfield, 111. Frank Mally, Joliet, 111. Frank Goličnik, Panama, 111. Frank Brence, Waukegan, HI. Tony Prosen, Granville. Dominik Jerše, Virden. Frank Kreffel, Nokomis. V SRBIJI NI AVSTRIJCEV. zno stanje Evrope, prenehalo za nedoločen čas. Ta vdarec je jako občuten. Cene listu začasno neče- mo zvišati, da bi s tem pokrili pri¬ manjkljaj ker vemo da je med de¬ lavstvom slabo za denar. Edina stvar je toraj, da se obr¬ nemo zopet na naše cenjene za¬ stopnike z nujno prošnjo, da obi¬ ščejo stare naročnike, -da sku- jšajo, pridobiti novih. Imenik na- j ročnikov imajo vsi zastopniki v ; rokah. One pa, katerih ne obišče- INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Anton Tratnik, Clinton, Ind. Frank Baudek, 2605 W. Michigan Indianapolis. Frank Krebs, Universal. Louis Rudman, 737 N. Holmes Str., In¬ dianapolis. Stoj Jože! Kip • oe veš -kje? Sl P*i ]I i mesnici eai MM S„ 3 S0U < 0n im a najuoh- pcerijo in sit;, -Pr tudi v salooi st., jo te dni zastopniki, prosimo ■Niš, Srbija, 25. avg. — Srbske i vljudno, da blagovolijo poslati naročnino naravnost. Mi vemo, da -so časi slabi, vendar trdno upamo in se zanašamo na naše prijate¬ lje in prijateljice, da se bodo od- čete so zavzele včeraj popoldne ob štirih v drugič Sabač. Avstrijci so bili na vsej črti z velikanskimi iz¬ gubami vrženi nazaj, pridobili si niso dosedaj niti pedanja zemlje. V Srbiji ni več sovražnih čet. PRODIRANJE PROTI PARIZU. VOJNA POROČILA. tsai- (Nadaljevanje prve strani.) AVashington, D. C., 25. avg. Nemški poslanik naznanja, da je zvali tem našem apelu in bodo po¬ ravnali naročnino v kolikor orno- gočujejo sedanje razmere. Končno še naznanjamo, da so nam bili vrnjeni listi za staro do movino z dnem 6. augusta. Na¬ ročnino samovmevno ne bomo ra- PENNSYLVANIA: Ivan Pajk. Conemaugh . John šetina, 1111 Woodway, Braadook. Matt. Kamin, Forest City, Fa. Ign.- Magister, Pittsbnrg, p a . Alojz Tollar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Anton Klančar. Arona, Pa. Martin Klinar.’ Johnstown, Pa. Frank Remic, Lusk. John Lamuth, Marianaa. Frank Miklaucich, McDonald. Martin Koroshec, Ralphton. Anton Demshar, Bronghton. John Mlakar, Claridge, Pa. r -’rank Sedminak, Yukon. Stefan Guna, Herminie. Vid Vodišek, Moon Run. A. Lavrich, Adamsburgh. Tomaž Previch, Universall in okolica. Josip Čebular, Vančlling Math. Fetrich, Noblestown in Cliff Mine. John Teg-el, 1129 Emerson Ave., Farrel. dobil poročilo brezžičnim potom, gunili za 6as ^pošiljanja. Dne 8 da prodirajo Nemci od vseli strani proti Parizu. NEMŠKI PRINC PADEL. Berolin. Nemčija, 26. avg. ■— Glasom uradnega naznanila je pa¬ del dne 23. avgusta v bitki pred Namurjem generalni poročnik princ Friedrich von Sac-hsen-Mei- ningen. Danes niso izdali nobenih poročil o vojnih dogodkih na vz¬ hodni in zapadni meji Nemčije. AVSTRIJSKA ZMAGA. Berolin, Nemčija, 26. avg. — Na Dunaju uradno naznanjajo, da se je končala včeraj tridnevna bit¬ ka pri Krasniku v Rusko-Poljski, 28 milj jugozapadno od Lublina s popolno zmago Avstrijcev. Ruska vojna sila je bila na 70 kilometrov dolgi fronti zagnana AVSTRIJSKE IZGUBE OB REKI DRINI. London, Anglija, 26. avg. — Iz Pariza poročajo Reuterjev biro, da so doživele avstrijske čete v bitki s Srbi ob reki Drini -strahovit poraz. Vojna sila Avstrijcev je štela 300.000 mož, od katerih so jih Srbi pobili 15.000, ter jih to¬ liko ujeli. Avstrijci so imeli vrh tega 30.000 ranjencev. Srhi so tudi j zaplenili 75 težkih topov. augusta smo dobili zadnja staro- krajska poročila, ker je z Avstri¬ jo ves poštni promet vstavljen. In ker nečemo priobčevati več mese¬ cev stare starokrajske “novice”, ki so brez pomena za amerikanske Slovence, prenehali smo s prioh- -čevanjem “Stare domovine” za čas, da se poštna zveza z Avstri¬ jo zopet vpelje. Narodni Vestnik. ima n, l so pija roča se Slovencem v obilen obisk )|fepENE rAMb ofic« e ■ 31. aV sinih P nemška Sproti fr anc0S & !, od Katere; f e te kakih 60 le * je za 2' V< zaVe S?a° V v igfskoraj P° vs z velikir KSi*- ; a emško obmejno zobozdravni. MILLER ANNEJ E| y. h *S*31. aV ^ -T . priobča brzoj ^Bolgarska, ki nazr. ; Avstrijci v Zamos Poljski poraženi. Zai Jien 50 milj jugovv.l i« OHIO: Frank Lunka, Cleve RAZPRODAJA KNJIG. CENJENI ZASTOPNIKI, NARO¬ ČNIKI IN NAROČNICE! nazaj in je sedaj na begu proti no petkrat toliko človeških žrtev, Lublinu. kakor je vsega prebivalstva na svetu! To je v resnici strašno šte¬ vilo. Pa tudi to je še majhno v primeri žrtvam raznih hole-zni, ki pretijo človečanstvu in gospodari¬ jo med njim. Tri četrtine vseh lju¬ di podleže boleznim. Največji sov¬ ražnik ljudi so razne kužne bolez¬ ni, nad vsemi pa prednjači jetika, ki pobere kako sedmino človešt¬ va.” Oni, ki umrejo V\ starosti 70 ali len “Njen grob!” . . . Srce ga je zabolelo od bolesti. Pogledal je okrog sebe. Nikogar hi bilo v bližini. Nepremično jg zrl 80 let, podležejo torej ravno tako boleznim, kakor mlajši. Kajti s 70 oziroma 80 leti človeška doba še ni končana. Že Schopenhauer je povdarjal, da znaša naravna člo¬ veška doba okoli sto let. Taki starčki umirajo kaj lahko, nimajo nobenega smrtnega boja, ne hro¬ pi j o, in pravzaprav ne umrejo, ampak mirno prenehajo živeti. Smrt v prejšnjih letih je tedaj ne naravna. Tudi je zelo površna trditev, da znaša naravna življenska doba 70 do 80 let. Ge bi bilo to res, potem bi umirali ljudje v tej starosti, Larise pa ne zgodi. Koliko jih je, mrzli kamen, m v črke vsekane [ki umrejo za raznimi boleznimi ZASEDANJE BELGIJE. London, Anglija, 26. avg. — Feldmarslial von der Goltz je bil imenovan vojaškim guvernerjem onih delov Belgije, katere so osvo¬ jili Nemci. Civilna uprava -se vodi iz Aachen. NEMCI V ANGLIJO. London, Anglija, 26. avg. — Kakor naznanja list “Daily Mail” namerava Nemčija z Osteude s pomočjo vojnega brodovja upasti v Veliko Britanijo. Nemškemu prodiranju proti Ostende, ki je oddaljeno samo 66 milj od angle¬ ške obali, se pripisuje veliko važ¬ nost. Od tam bi bilo mogoče ukr- cati -nemški ekspedicijski zbor v Anglijo. Uljudno naznanjamo, da smo primorani z dnem 5. septembra vstaviti list vsem onim, kateri dotlej ne poravnajo naročnine, ali ne poročajo kedaj jo hočejo po¬ ravnati. Na nese prejšnje opomi¬ ne se je odzvalo sicer lepo število starih naročnikov, vendar jih je še nekaj, katerim je naročnina po¬ tekla, in jo naj blagohotno obno Narodna biblioteka, nepopolna, 6 snopičev,.— ,60c Narodna biblioteka, nepopolna, 14 snopičev,.— $1.5*' Vjetnik na Galeji.. Kako postanemo stari. Poduk movopriseljencem z ze¬ mljevidom Združ # držav ... Nihilist . Roman Joliai a. Slu v. angl. flovni *a .. Pravila dostojnosti ... Pripovedke za mladina 20c 35,, ... 35„ • ■ 25,, .. 20„ . 1 . — —. 25c —. 25„ Karol Bauzon, land, Ohio. Ignac Prel -gar, Collinwood, O. Alois Ballant, 112 Sterling Ave., Bar berton, Ohio. Anton Kikel, Ycnngston, Ohio. Frank Guna, Bradley, Ohio. Anton Brelich, East Palestine. Frank Petrich, 1701 E. 29th St., Lorain. G. Bersnak, So. Akron. ZEMLJEVIE, Avstro -0g Velik, barvan zernlj pe, meri 21x28 pali podrobnosti sovražn pošlje proti plačilu bru. Naslovite: in. Anglija 31. avgus a prišla verodostojn ii se je podal nemški u rusko fronto. da. Ang'lij\ 31. avgu: se, da je izvojeva sijajni zmago nad Nemška arma 50.000 mož. ' Bitka pri Peronnes, v depar COLORADO: Luka Bergant. Seg-undo. John Janežič, Leadville, Colo. Frank škrabec, Denver, Colo. Frank Blatnik, Vralsenljurg. Anton Udovich, Ludlow. F«fank Repovš, Somerset. KANSAS: Ferdinand Toman, Stone City John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans. Simon Repovš. Columbus, Kans. Jacob Cuklj ati, Pittsburg. lath. šetina, Franklin, gnac Gabršček, Mulberry. Mike Krnic, Breezy Hill. WYOMING: F. S. Tauchar i Rock Spring, Wyo. John Globochnik. Diamondville, Wyo. Frank Koblar, Cumberland. John Slamnik, Superior in So. Superior MONTANA. Kajetan Erznožnik, Red Lodge, Mont. Peter M. Baricli, 234 B. Park Str., Butte. Martin Šetinc, Bear Creek. Frank Suhadolnik, East Helena. -.eo Sheringer, Roundup. John Kermel, Klein. S-olnce in dež.—. 25.. vi jo, ako hočejo dobivati Narodni ( življenje prestolonaslednika Judolfa .$1.00 Vestnik še za naprej. Precej je tudi tacih naročnikov, AVSTRIJA IN ITALIJA. Iz London, Anglija, 26. avg. Rima brzojavljajo, da je avstrij¬ ski šef generalnega štaba Konrad von Hetzendorf poslal italijanski vladi sledečo poslanico: “V Italiji razširjeno mnenje, da ki čakajo, da jih obišče zastopnik. To sodimo po .pismih, ki jih dobi¬ vamo. Med našimi zastopniki imamo možakarje,.ki so uvideli, da je Na¬ rodni Vestnik za vsakega Sloven¬ ca in za vsako Slovenko vsestran¬ sko podučen in zanimiv časopis. Ti delujejo z vso vnemo med ljud¬ stvom, da 'razširijo časopis, ki bu¬ di Slovenstvo in je opominja, da je prva dolžnost vsakogar, da re¬ ši gospodarsko vprašanje svoje in svojcev. Ti zastopniki poslali so- nam mnogo stare naročnine, in pridobili so nam lepo število no¬ vih naročnikov in naročnic. Iskre¬ na hvala Vam, možje! Žal pa, da imamo med našimi zastopniki tudi nekaj tacih, kojim bi bili prav hvaležni, če bi oni do¬ bili na njih mesto kakega rojaka, Ženinom in nevestam. Spisal škof Ant. Bonav. Jeglič.. .$—,25c Razne nabožne slike po 25c komad Te knjige so iz stare zaloge in ene so nekoliko umazane, ker so bile v izložbenem oknu, zato so cene tako nizke. Poštnina je všte- ta.-Naročila je nasloviti na: Narodni Vestnik, 405 W. Michigan Str., Duluth, Minn. Frank Malavašič Falls. Joseph Schnoller, Brooklyn. NEW YORK. 36 Diamond St., Iiittle 638 Busliwick Avenue, OKLAHOMA. Josef Strukel, Bryant, Okla. Frank Skvarš, Adamson, Okla. .. UTAH. John Sterlekar, Su.nny Side, Utah. Joseph Vogrinec, Sunny Side, Utah. Venceslav Branisel, Murray, Utah. DRUGI KRAJI. John Rnzioh, VTardner, Idaho. Josef Kersten, Oregon City, Ore. Frank Teropčič, Fort Smith in Jenny Lind Ark. Anton Taškar, Black Diamond, VTash. . Supt. OSLU 2312 W. 3rd St, Dulci 1 Podpisani prodani ; zki ceni vse poslopje ha j a na lotah lij 3 - na Elv, Minn., ki j« Bartolovo posestvo. I imam na prodaj tu- za saloon (bar fisttir« ter za grocerijdko pr J 1 “meat block’ m 3 Kupec hiš mora p«® na drugo mesto, ko¬ meti prostor za Vprašajte za nadalj' pri "i: Frank ErtM 122 Campt St, i NAZNANJAJO ZM. i vojnih pozorišč, z; w vzhodnega, prih vna poročila v Be Luski je bilo v '.'-ah. ki so i se vrši t- Hohenštein in ujeto bajo 30,000 R j 1 a ™adni žbor. R, “ vo 3»kovali, toda morali umakniti p t Veliki Slovensko-Angleški Tol - mač, obsega slov. - angh slovnico, razgovore pisma in navodilo ka¬ ko postati državljan poleg na j več¬ jega slov.-angl. in angl. slov slo¬ varja. Knjiga je nujno potrebna vsim onim, ki se res želijo nauči¬ ti angleščine. Cena v platnu trdo vezana(430 strani) je $2. ter se do¬ bi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. Mali oglasnik. na prodaj. Podpisani prodam moje posest¬ vo na Ely, Minn., po zelo ugodni ceni, ker se bodem vstanovil na farmi. Posestvo je pripravno za vsake vrste trgovino ali stanovan¬ je, za cene se je obrniti na Joseph Smuk, Greaney, Minnesota Vloge 3. junija ^ iostanek ** i de” 4. Naša banka lago. Pri pošiljk 11 kraj se obrnite«« li boste naše 1 Prodajamo pa" za »s« del^ fl Ta J«' 2 s v ? Popravljajo - '/' so bili pri Ki ' a ''eniška ar “Kluckom ju a azaj. 'a fr a n ^^nje pri , asti f 1 ne ®šld a , , ts «m i, , °-P' Abb av „ ' e Zm agal f a i? 3 od loči s : , ra L v p n ? bitke za 1 V edež v B a ’ lbrž < ^ija 3? rdea V' "Mi. J 110 b r 5et al. ' se ^aha zu a? PJah a v is ^ en ^ nilnice m 1 ^^ef* racijskega rese Bil, >• V>j eilih v 0j 11 0 6ra i r,- 1V ' Si < "j k i' lo^ho^Miij ** ki 4 ; ’ p;