l *8l J tljjl 55 j »» > ' ^8'J,' Naša naloga: Prebuja in napredek naroda! Naš namen: V edinosti in slogi do cilja! >|f NARODNI VESTNIK * * NATIONAL HERALD. >5< Največji _ -*• ki dvotednik ^ )| v Zed g tj državah. ^ % The Larg « o i-WeekIy in % T the Unite ° {L of America. ^ No. 3 . — Št. 3. DULUTH, MINN., THURSDAY, JANUARY 8, 1914. — ČETRTEK 8. JANUARJA 1914. Volum. -Letnik IV. COLORADE GROZIJO NOVE NEMIRI. MILICA IZTIRA “MATI” JONES IZ STAVKARSKEGA O - KRAJA. UNIJSKI VODJE BESNIJO VSLED DEPORTA - CIJE. GUVERNER FERRIS NA CALUMET KOT POSRE - DOVALEC. DENSMORE GRAJA KOMPANIJE. FERRIS ZVE MARSIKAJ SKRITEGA. SOCIJALISTI PREIŠČEJO ZADEVO. VIDI 75 TOVARIŠEV UMRETI V REKI. Delavci imajo strašno izkušnjo v Britanski Kolumbiji. — Mož, ki se reši in pove o borbi z deročo vodo. \T! 8li w ia Oo rw lu 30 ^ > ^omp. v Y «rkf ici ser !le veland. S katero Bank of ran, jam. '«t ln nmi vlagate- varnost ijg je pr¬ it' naših Jev in n- v. 'as vabi- i zberete ’anko n loge. ! 3 , 0311,033 fGAN ANK \VINGS j J J RJAVO, 3 VODO )LJ MO- si ACINU el UE llNN :T. « jH Denver, Colo., 5. januarja. — linijski vodje so začeli delovati na to. da se “mati” Jones povrne v Trmidad in v druge stavkarske kraje južne Colorade od koder jo je milica iztirala. Na drugo stran je pa- milišni general Chase izdal ukaz, da se vrže mati Jones takoj v ječo, če se prikaže v Tri- nidad ali v kakem drugem kraju, ki je pod milienim varstvom. Gu¬ verner Amons je mnenja, da mo¬ ra imeti general Chase dobri vz¬ rok za deportacijo starke, in da se ne bo zavzel za njo. Iz unjiskega stanja se je raz - glasilo, da se 'bo od guvernerja Ammons zahtevalo da resno pre¬ išče ne samo deportacijo “mate¬ re” Jones, ampak tudi deportacijo več stavkarjev, in če se on ne za¬ vzame za stvar, apelirali bodo unij ski vodje na zvezno vlado, linijski vodje so svetovali vsem stavkar - jem, da se oborožijo in da se vsta¬ vijo, če bi jih mislila milica de - portirati. Kakor se je vstanovila na Michi¬ gan se jim ne dado pravi¬ ce. Če bi se vresničila splošna stavka v državi Michigan, bilo bi to za vso državo velikanski finan- cijelni vdarec, četudi bi trajala stavka le en teden. Guverner dobro ve, da je stavka bakrenih rudar¬ jev na isti stopinji, da bi strmo - glavila vse michigansko industri¬ jo in trgovstvo v nered, če se ne doseže povoljnega sporazuma. John B. Densmore, zvezni po - sredovalec, ki je bil na Michigan, da bi poravnal spor, se je izrazil da so napravile bakrene kompani- je veliko napako, ker niso spre - jele načrta, katerega je predložila W. F. of M. za poravnavo stavke. Djal je, da so pred eno generacijo zavzeli premogarSki baroni v Pen- s ylvaniji isto stališče napraui pre- 'mogarjem, kakor ga zavzemajo danes bakreni baroni zoper delav- ‘‘ e Ba bakrenem okrožju na Michi- gan. Premogarski milijonarji so mis ’ili, da bodo s porazom prve stavke porazili unijo. Vendar uni- jonizem se je toliko vkoreninil med delavstvom, da je linijska misel toliko tlela v srcih premogarjev, da so se zopet in zopet vprli, do - kler ni bila unija v majvečjih pod- Jetjih pripoznana. Vsled tega se m ora sklepati, da tudi na Michigan ne bo miru dokler se ne privoli de¬ lavstvu pravica organizacije. Stav ^arji na Michigan so že danes zmagali v toliko, da so dovolile kompanije osemurno delo in mini¬ malno plačo $3. —; edino vpra¬ šanje, ki se ima sedaj rešiti je še pripoznanje unije, in lož je razme¬ re pri delu. Houghton, Mich., 6. januarja. O. N. Hilton, zastopnik Charles II. Moyer-ja in Clande O. Taylor, predsednik Michigan Federation of Labor, sta pismeno sporočila guvernerju Ferris, -da bi naj Fer¬ ris določil čas, da bi se linijski vodje snideli ž njim. Ljudstvo je čakalo vlaka s ka¬ terim se je pripeljal guverner in ga je pri prihodu burno pozdravi¬ lo. Guverner je govoril iz veran¬ de hotela in je povdarjal, da pri - de, da dobi osebno potrebne in - formacije. Guverner je sprejel mnogo onih, ki nosijo znake Ci - tizens Alliance; med množico bilo je pa tudi mnogo stavkarjev. Guverner obiskal je šerifa Cruse in je zvedel od njega, da ima še v službi štiri “gunniene.” Ti mo¬ rilci so vsak pod $10,000. — var - ščine zaradi vmora na Zeberville, in šerif jih drži še v službi, ven¬ dar ne nosijo orožja. Na vpraša - nje, če je pri kateri kompaniji uslužben kak’ gunmen, je šerif od¬ govoril, da ne ve. A. D. Edvvards, supervisor Houghton county, je povedal guvernerju, da ima county $10,000. — stroškov radi stavke. Guverner se je izrazil, da ni pira - vilno, ker so bili “gunmeni” im- portirani na stavkarski okraj, in da je napad na Moyer-ja najgrji dogodek. Houghton, Mich., 7. januarja. — Guverner Ferris je določil za da¬ našnji dan sejo z linijskimi vodji in seja bo trajala več ur. Opoldne se je sešel guverner z več vplivnimi trgovci in podjetni¬ ki, ‘ki so bili pred 'leti njegovi di¬ jaki v Big Rapids šoli. Ob eni uri popoldne so bili pri njemu v avdijencl Clande O. Tav- lor, predsednik Michigan Federa¬ tion of Labor, sodnik O. N. Hilton iz Denver, Colo., glavni svetova - iec za W. F. of M. in zastopnik prognanega Charles H. Moyer-ja, in vodje lokalne unije. Zvečer se bo najbrže sešel z za¬ stopniki kompanij, in on ima vse j ll Panje, da poravna spor. W. F. of M. je voljna pogajati se z za - stopniki družb, vendar v splošnem še domneva, da je še vprašanje, če bodo družbe ta predlog sprejele. Sinoči se je sešel guverner z o - krajnim pravdnikom Anthony Lu¬ kas in s sodnikom O Brien, ki sta došla i'z Baraga countv, kjer sta imela opraviti s sodbo. Guverner Ferris je našel v Ke- weenaw count.v, da je bilo navadno uslužbenih v Mohavvk, Allouez in Ahmeek okraju okoli 2000 mož, in da spada 95 odstotkov teh k W. F. of Miners. V tem okraju je še vedno ema kompanija milice, in šestdeset prejšnjih miličarjev je pa vposljenih pri družbah kot po¬ licija na konjih. Večina teh polica¬ jev je iz Detroit, Mich., in guver¬ ner se je izrazil, da ni pravilno da se drži te tuje policaje med stavbarji in da da bi se moralo po¬ slati miličarje domu, kadar se jih več ne potrebuje. Šerif Helpling se je izjavil, da se ni mnogo preiska - valo po hišah radi orožja, da pa ima skoro vsaki mož puško radi lova. Guverner Ferris je posvaril šerifa Helpling, ker je en dan pro¬ sil brzojavno za milico, drugi dan je pa,brzojavil, da je ne potrebuje. Winnipeg, Man., Carn., 6. jan.— Angelo Pugliese, eden petindvaj- seterih delavcev, bi so se rešili, ko se je brod, s katerim so se vozili čez reko, razbil na skali, pripove¬ duje o grozni nesreči sedeminpet¬ deset delavcev, kateri so bili vpo - sleni pri- grajenju Grand Trunk Pacific železnice v Britanski Ko¬ lumbiji in so vtonili v reki Fraser. Nesreča se je pripetila zapadno od Fort George in rečenih petindvaj¬ set mož je vsaki manj ali več po¬ škodovan. Sto delavcev se je peljalo čez reko na slabotnem brotlu, kojega brodarji niso mogli voditi v dereči vodi. Voda je treščila brod ob skalo, razbil se je na mnogo ko¬ sov in delavci so padli v reko. Za¬ vladala je strašna zmešnjava. — Vseh sto delavcev se je skušalo re¬ šiti. Plavati je bilo skoraj nemo¬ goče v deroči vodi in le 25 od 100 delavcev je prišlo do kraja manj ali več ranjenih. Pugliese je bil v Edmonton bolnišnici in ko je do- šel v Winnipeg, je povedal, da se je pripetila nesreča že v novem ¬ bru, a vse je ostalo tiho. VELIKANSKI PRIDELEK MOKE. Minneapolis, Minil., 3. jan. — Poročilo, katero je zložil mlinarski časnik “Nortliivestern Miller” ka¬ že, da so namleli velemlini v Min¬ neapolis, v preteklem letu 17,747,- 655 barelov ali nad 35 milijonov funtov moke. ZA STAVKARSKI SKLAD. Zadnjic porojčano.$1070.86 Dr. sv. Frančiška, Katol. Borštnarjev, Eiy, Min¬ nesota, po P. Bezeku. . 33.00 Skupaj.$1103.86 Kar se tiče uslužbencev v sever¬ nem delu stavbarskega okraja, je guverner pozvedel sledeč: V Mohawk rudniku bilo je na - vadno uslužbenih 900 mož, sedaj jih skeba 167. V Ahmeek rudni - 'ku je bilo prej 830 mož, sedaj jih skeba 210 in sicer je 107 importi- rauih. Allouez rudnik je imel prej 350 niož, sedaj jih je 160 med nji¬ mi 52 importiranih. V Wolverine jih je bilo navadno 500, sedaj jih je 140. V North Kearsarge je bilo 450 mož, sedaj jili je 135. V South Kearsarge je bilo 255 mož sedaj jih je 209, med temi 60 importira¬ nih. Pravdnih Lukas je v svojem po¬ ročilu naznanil, da so importirani čuvaji suro veži. On je djal, da je našel več slučajev, da so importi¬ rani 1 ‘ gunmeni ’ ’ 'pretepali areti - rane brez povoda, in se je s temi surovostmi šele, prenehalo ko je zagrozil “gumenom” s kaznijo. Chicago, 111.. 7. januarja. Vodje W, F. of M. so sklenili, da ne bo¬ do ničesar okrenili, dokler guver - ner Ferris ne naznani svoj sklep. Kaj bo ukrenila W. F. of M. je povsem odvisno od guvernerjeve - ga. sklepa. Izvršilni odbor je pa odločil, da, če ne bo guvernerjeva misija vspešna, skušala bo W. F. of M. vplivati na M. F. of L., da se razglasi za Michigan splošna stavka. Izvrševalni odbor je tudi sklenil poslati C. E. Mahoney-a v AVashington, da izposluje kongres¬ no preiskavo zadev na bakrenem okrožju. ■Socijalisticna stranka je skleni - la preiskati stavko bakrenih ru - darjev na Michigan. Poblašeeni so Vitor Berger, Charles Edvvard Rusel in Seymour Stedman, da se podajo na Michigan in preiščejo zadeve. ŠTIRIINDVAJSET DINAMITARJEV MORA V JEČO. Frank Ryan in Mooney sta zgu¬ bila apel. —šestim se dovoli no¬ va obravnava. — Unijski odvet¬ nik bo zahteval zopetno zasliša¬ nje in bo mogoče zopet apeliral. Chicago, 6. jfm.-^-Obsodba zvez¬ nega krajnega sodišča v Indiana- napolis, Ind., s katero je bilo tri¬ deset članov International Asso - ciation of Structural Iron Wor- kers (Mednarodne zveze gradbe¬ nih železnih delavcev) obsojenih v ječo. je bila potrjena od zvezne¬ ga okrajnega sodišča v Chicago v štiriindvajsetih obtožbah. Šest obsodb je bilo razve - ljavljenih in so se vrnile nižjem sodišču v zopetno preiskavo. Obsodba zoper Frank IM. Ryana, predsednika zveze, ki je bil obso¬ jen v sedemletno ječo, je bila po¬ trjena. Dvaintrideset obsodb se je izreklo zaradi obdolžen j a zarote v svrho prevažanja dinamita nepo- stavnku potom. Dva obsojena mo¬ ža nista apelirala. Vsi, izven še - Štih, ki .so apelirali, so pod bon -. doni. Vjeeeni so: Herbert S. Ho- ckin, Detroit, Midi., prejšnji taj¬ nik Iron Worker’s unije; John T. Buttler; P. A. Cooley, New Or¬ leans; Frank C. Webb, New York; M. J. Cunnane, Philadelphia; Murray L. Pennel. Sprigfield, 111. Ryan-ova pisma so pričala, da je on vedel za razstreljenje več ne- unijskili delavnic. On je podpisal vse čeke, ki so se rabili za nakup dinamita. Ryan je priča tako govoril, da se je sam obdolžil kri¬ vega. Vlada ne bo v je čila mož, kate¬ rim se ni dovolila nova obravnava, dokler ne 'bo rešena zopetna pro - šnja za novo obravnavo. Če bo ta prošnja odbita, bo. vložil “of counsel” za dinamitarje, dr. Zo- line, apel na zvezno najvišje so - d išče. V slučaju Eugene A. Cleneey iz San Francisco, je bila obsodba, vzdržana, ker se je dokazalo u da je bil v zaroti z bratoma McNa - mara, ki sta zaprta, ko so hoteli razstreliti Llewellyn livarne v Los Angeles, Cal. Za Michael J. Voung iz Bosto¬ na, je bila obsoldba vzdržana, ker se mu je dokazalo zarote v raz - strelkah v Boston, Springfield, Fali River in Somerset. Frank C. Webb, N.ew York, je vmaknil svoj apel na podlagi nje¬ govih pisem, katere je dobil držav¬ ni pravdnih v roke in na podlagi izpovedi Ortie McManigal-a. Filip A. Coolev iz New Orleansa in John T. Buttler, Buffalo, N. Y.‘ sta bila obsojena zaradi dokazane zveze z brato.ma 'MeNatnara v svr¬ ho razstreljevanja neunijških pod¬ jetij. John H. Berry-, St. Louis, Mo., in Charles N. Beum, Minneapolis, Minn., sta vodila knjige in sta ve¬ dela za nakup eksplozivnih sred - štev. Henry W. Legleitner, Pitts- burg, Pa., je dal osebno John Me- Namaru kovčeg, da je prenašal nitro-glicerin in je 'bil navzoč, ko so se delali načrti za razstrelbe. —- Ernest W. Basey, Indianapolis, je tudi vedel 'za nakup eksplozivnih sredstev in je grozil neunijskim podjetjem, katere grožnje so se uresničile. — J. R- Munsev, Salt Lake Ci'ty, je osebno, pomagal bra¬ toma McNamara pri razstrelbah v Salt Lake City. — Peter J. Smith, Cleveland, O., Paul T. Morrin, St. Louis, Mo., AVilliam E. Reddin, Mibvaukee, Wis., Michael J. Han- non, Scranton, Pa,, Muray L. Pen¬ nel, Springfield, 111., in W. Bert Broivn, Kansas City, vsi ti so vple¬ teni v zaroto v svrho razstrelb ne- unijskih podjetij vsled izpovedi njih bivšega tovariša Ortie McMa- nigal, kateri je bil tudi dinamitar, a ker je vse izdal, ga je sodišče v Los Angeles, Cal., spustilo in me - šeani so mu dali denar, da bo la - bko živel v drugih krajih. Obsodba nižjega sodišča se je HUDI VIHARJI DIVJALI NA VZHODU. Mornarje parnika Oklahoma reši parnik Bavaria. Kotleni parnik zgubljen v huduurju. Vihar se igra z več parniki. New York, 5. januarja. — Kot¬ leni parnik Oklahoma katerega je vjel vihar na Sandv Hook, se je najbrže potopil z vsemi mornar - ji. Tako je poročala brezžična br¬ zojavka, ki je dospela v New York. Četudi je stado več parnikov o'b ponesrečenem Oklahoma, mu je 'zamogel pomagati edino par - nik Bavaria, ki je vozil iz Phila - delphie v Boston. Bavaria je br¬ zojavila, da je rešila osem mornar jev, omenila pa ni kaj se je zgo¬ dilo z ostalimi tridesetimi mor - narji. V brzojavki je tudi omenje¬ no, da se Oklahoma ni povsem po¬ topila, pač pa da leze pod vodo. Strašni viharji so divjali o‘b obrežju severovzhodnih držav in razburkano morje se je igralo s iferniiki. Hudi vihar iz severovzhoda je zagnal valove Atlantike daleč na suho in mestece Seabright, N. J., je močno poškodovano vsled vi - harjev in vode. Škoda ob obrežju Atlantika je velikanska in bo pre¬ segala poldrugi milijon dolarjev. Najbolj prizadeta je država New Jersey in obrežje Long Island. NARODNI VESTNIK JE GLASILO SLOV. KAT. DR. SV. BARBARE. ČEVLJARSKA DRUŽBA TOŽI UNIJO ZA ŠKODO. Columbus, O., 6. jan. — Shelby Slioe Co. v Columbus, 0.,.j^ vlo- Ižitf^iuj imet ion -tožbo, s katero ,ho.- čo zabraniti svojim delavcem pi - 'ketovanje tovarne in prepovedati razdeljevanje stavkarskih prispev¬ kov. Družba je vložila tudi tožbo za $50.000 odškodnine zoper Uni¬ ted Shoe Worker’s of America. V tožbi navaja družba, da je zgubila to svoto, ker so delavci vstavili de¬ lo 28. novembra. Prejeli smo slddeče obvestilo: ‘Villock, Pa., 2. jan. 1914. Iz urada glavnega predsednika slov. kat. podpornega društva sv. Barbare. Vsem glavnim uradnikom kakor tudi vsem postajnim odborom in vsem elanom in članicam naše di- čne organizacije naznanjam, da je z ozirom na zapisnik četrte redne konvencije, ki se je vršila meseca septembra leta 1913 v Pittsburg, Pa., uradno glasilo naše organiza¬ cije “Narodni Vestnik”, Duluth, Minn. Konvencija je sklenila, da mora hiti glasilo naše organizacije od 1. januarja 1914 naprej list, ki nosi unijski znak. V ožji volitvi za glasilo je dobil list “Glas Naroda” večino štirih glasov s pripombo, Ida ostane gla¬ silo še zanaprej, ako postane s 1. januarjem 1914 unijski list, ako ne se vpošteva za društveno gla¬ silo “Narodni Vestnik”. Kot konvemčni predsednik sem dal častno besedo vsem uradnikom in delegatom, da bo moja skrb, da postane znovini letom 1914 “Na¬ rodni Vestnik” uradno glasilo na¬ še organizacije, če ne postane “Gl. Naroda” do novega leta 1914 unij¬ ski list. J “Narodni Vestnik” je torej se¬ daj uradno glasilo naše organiza¬ cije in kot predsednik apeliram na vse uradnike. .<^lbore. f člane ip čla¬ nki te nage ' napredujoče organi¬ zacije, da pošiljajo vse stvari, ti¬ kajoče se društvenega glasila, na “Narodni Vestnik”, 405 ~W. Mi¬ chigan St., Duluth, Minn., ter da to naše glasilo podpirate z naro- čbo in da je širite med slovenskim narodom v Ameriki, ter je pripo- PRIJATELJ PREDSEDNI - KOV UMRL. Westerly, R. I. 3. januarja. — Umrl je tukaj Horace Vose, kur- jerejec, ki je poslal vsako leto na zahvalni dan najlepšega purana vsakemu predsedniku od časa pred sedniika generala Granit naprej. PET LJUDI USMRČENIH NA KRIŽIŠČU. Memphis, Tena., 6. jan. — Pet oseb je balo zadnjo noč usmrčenih in več drugih ranjenih, ker je to¬ vorni vlak sunil v voz pocestne že¬ leznice na križišču v tukajšnjem mestu. Voz je vil ves zdrobljen iD trupla grdo razmesarjena. USTAJA V ZAPORU V EGIPTU. Kajro, Egipt, 4. januarja. — Šest jetnikov je vstreljenih in 56 obstreljenih, ker so straže strelja¬ le v nje radi ustaje. Jetniki so ‘bili na sumu, da so v zaroti, da uidejo skupno iz ječe. Bili so na dvorišču in en stražnik je hotel enemu jetniku pregledati žepe. Jetnik je telebnil stražnika in v istem trenotku se je zapodilo več sto jetnikov na stražnike. Straž - niki so zbežali na zid in so vstre- lili na kopico jetnikov. Šest jih je padlo mrtvih in 56 ranjenih. vzdržala pri: Edvard Smythe, Peoria, 111., George Anderson, Cle¬ veland, O., Frank J. Higgins in Frank H. Painter, Omaha, Neb., Fred J. Mooney, Duluth, Minn., William Scbuppe, Chicago, 111., in Michael J. Cunnane, Philadelphia, 'Penna. Obsodba Tveitmore, McCain, Rav. Houlihan, Sherman in Bern- hard se je razveljavila vsled neza¬ dostnih dokazov. ročate rojakom in rojakinjam. Naznanjam Vam tudi, cenjeni bratje in sestre, da bodo pravila, kolikor je meni znano, razposlana še ta mesec. Kar se pa tiče knjig, ima vse v rokah predsednik uprav¬ nega odbora. Naši organizaciji je zagotovlje¬ na lepa bodočnost, treba pa je, da sodelujemo vsi kot bratje in sestre ene družine. Pustimo osebnost na strani in delujmo vsi roka v roko za' blagor nas vseh, ,za procvit na¬ še dične organizacije. Naša organizacija plačuje čla¬ nom in članicam takoj po spre j e - tju bolniško in smrtno podporo. Vstopnina je bratovsko nizka, vsi pogoji so tako udobni, da ne more¬ jo biti udobnejši. Delujmo torej vsi ■za napredek naše organizacije, in nove postaje naj se vstanavljajo povsod, kjer je le 10 članov in čla¬ nic, ali članov ali članic. Društvo sv. Barbare plačuje po en dolar na dan bolniške podpore in $250.00 ali $500.00 startnine. — Rojaki in rojakinje, družimo se 'kot narod, 'družimo se kot sinovi in sestre tlačene matere Slovenije, družimo se v medsejbnoo pojmo®. Ob nastopu predsedniškega ura¬ da po vdar jam in zagotovi jam vse uradnike, brate in sestre, da bom deloval kolikor je v mojih skrom¬ nih močeh, za napredek organiza¬ cije, za pravico in slogo med vsem članstvom in za red v poslovanju. Končno pozdravljam vse urad - nik^, .brat-\b| sestre, voščim vsem najsrečnejše Jjovo leto in obilo na¬ predka v vseh ozirih. Vsi za enega, eden za vse, naj bode naše geslo. Joseph Peternel, glavni predsednik združenih društev sv. Barbare. KOLUMBOVI VITEZI DAJO POL MILIJONA ZA UNIVERZO. Baltimore, Md., 6. jan.—James A. Flahertv, najvišji vitez Kolum¬ bov, izročil je kardinalu Gibbons-u ček za pol milijona dolarjev za ka¬ toliško vseučilišče v Washington. Vsi Kolumbovi vitezi v Združenih državah so prispevali k tej svoti. Profesorji vseučilišča so bili pri - šotni pri vročenju čeka v kardina¬ lovi palači. Kolumbovi vitezi so nabrali to velikansko svoto v teku zadnjih štirih let. Svota se bo vporabila za vsi a novo petdeset štipendij za 'di¬ jake tega vseučilišča. Kardinal Gibbons se je zahva¬ li po Flaherty-ju vsem vitezom v imenu svete stolice in v imenu o- skrbnikov univerze. Kardinal Gibbons bo prejel tudi od dvesto db tristo tisoč dolarjev po gospodični E liži Andreivs, ki je umrla. Ta svota porabila se bo za katoliške šole po Združenih dr¬ žavah. NEMŠKI OFICIRJI PRED SODIŠČEM. Strassburg, Nemčija., 5. janu¬ arja. — Druga obravnava pred vo jaškim sodiščem vsled dogodkov v Zabern se je pričela 'z oberstom von Reuter in poročnikom Schad. Poročnik Schad, eden najmlaj - šili častnikov, je vdrl z vojaštvom v spalnico v drugo nadstropje ne¬ ke hiše, in je aretiral necega moža, 'ki se je smejal vojaštvu. Oberst von Reuter se je žago - varjal sam. Prevzel je vso odgo¬ vornost glede oficirjev in voja - štva pod njemu. Oberst je napa - dal civilne oblasti v Zabern. Iz¬ razil se je, da je bilo nemškemu vojaštvu vse sovražno. Vsa Alza¬ cija in Lorena ste razburjeni in nezadovljni z nemškim jarmom. ISKANJE LOPEZA ZASTONJ. Bingham, Utah, 3. januarja. — Mnenje onih, kj že toliko časa pre¬ iskujejo Ralph-Lopez rudnik za morilcem Lopez, je, da je všel iz rudnika. Dosibmal se ni ničesar našlo, kar bi pričalo, če je Lopez živ ali mrtev v rudniku. Za njim je sledilo in preiskovalo sedem še¬ rifov in 200 pomožnih šerifov brez uspeha. Ves rudnik v katerem se je Lo - pez skril je preiskan, a sledu o njem ni. Dne 14. decembra so rud¬ nik zapečatili, a 2. januarja so ga zopet odpečatili in vse preiskali, vendar Lopez-a ni nikjer. Rudnik še preiskujejo, a javno mnenje je, da je Lopez všel iz rudnika s po - močjo kakega rudarja, katerega je podkupil. O tern so tem bolj pre - pricani, ker je več košaric zastrup¬ ljene hrane, katera je bila Lope - zn nastavljena, nedotaknjena. PLAZOVI BLATA PODEREJO HIŠE Seattle, WaSh., 7. jan.—Blatn plazovi v WeSt Seattle so razdejal dve hiši zadnjo noč. V eni hiši ji bilo eno dete usmrčeno im šes oseb je bite telesno poškodovanih Deževje je krivo blatnih pla zov. Reke so narasle po vsem za padnem Washington, a škode vc da še ni napravila 'dosibmal. GRČIJA IŠČE VELIKO POSO Atene, Grčija, 3. januar; Grška vlada je predložila pc ski zbornici predlogo, da gi zbornica za posojilo sto mili Posojilo naj bi se obrestovs pet odstotkov obresti in naj vrnilo tekom petdeset let. Ž kritje posojila naj bi se i davek na tobak in na nehati voznine. DULUTH. — V teku 43 let odkar obstoji v Duluth vremenska postaja je bil le en december bolj topel kot rav¬ no pretekli. Srednja toplota za december 1913 je bila 28 stopinj 'nad ničlo (zero). Leta 1877 je bi¬ la srednja toplota v Duluth v me¬ secu decembru 34 stopinj nad ni - člo. — Viljelmina Engman mora bi¬ ti vražja žena. Nje mož Karol Eng¬ man je vložil tožbo za razporoko v tukaj snem sodišču. Živela sta skup deset let in imasta šest otrok in farmo vredno okoli $6000. — zena ga je po njegovi izpovedi mučila na vse načine zadnjih pet let, dokler je postala nevarna njegovemu življenju in je moral zapustiti ženo, otroke in domačijo. Engman je prosil naj sodišče pro¬ da posestvo ne glede, če dobi on kak cent ali ne. Je pač križ s ta - ko ženo.! — Bob Rogič, Črnogorec iz Vir¬ ginia, Minn, je bil aretiran se i e C si raz' toscm, \yoin* 'earninjs » JntteBank »twiSlcomeir\ John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM . DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! NASA BANKA NAJ BO VAs>A BANKA. Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne nasvete in po| jasnila v raznih kupcijskih zadevah vsem onim, ki se obrnejo m nas v takih zadevah. Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem prometu poj sameznih oseb, tvrdk ali družb. PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 ODSTOTKI. Miners State Bank giushoim, Minn, KOVALL & SON, ely, minn. GROCERIJSKA IN MANUFAKTURNA TRGOVINA Tem potom naznanjamo cenj. občinstvu, da imamo v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsako¬ vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za ženske obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočamo za obilen poset pri nakupovanju. V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN. Hi j OJSKA! VSE PAROBRODNE DRUŽBE SO NAPOVEDALE VOJSKO CANADIAN PACIFIC STEAMSHIP LINIJI. Ne Zamudite Prilik 6 % TEMVEČ kupite oarobrodni list za ženo. brata ■ dekleta ah prnatelia. kateri se še nabaiaio v dofflOfr W.zWteA^T ena - na T lzkl v , oln , 1 stoonii. NOVI AM.|" SK1 ZAKONI za izselience bodo zelo strogi, in tezRO bode naše roiake dobiti v AMERIKO. _■ V OŽNJI LISTEK JE VELJAVEN ZA ENO LETO. P0ZUR1T E SE DOKLER HI PREPP? Havre*New York samo $25.50 Prodajemo tudi zeališča in lote v New Duluth pišite v slovenskem jeziku. ‘»dal . n it II 'H Iz stare domovine. p KRANJSKO. Iz Višnje gore se poroča: Znani uzmovič, Franc Pajk, podomaee Klofutov Franček, se je zopet p-o- ikazal lizvežbanega mojstra v svoji obrti. Ubog kmetič, doma pri Laš¬ čah, prodal jena sejmu svoje voli- č e , poltem pa krenil v gostilno k ‘Tagateljmv ’ da bi se ogrel s skledico gorke juhe. Ker mu krč¬ marica ni mogla oziroma 'hotela postreči s samo juho brez mesa stopil je k prezebajočemu možu Ivlofutov Franček ter ga povabil, naj gre ž njim na 'dom, češ, njego¬ va Žena mn bode skuhala prav gor¬ kega -čaja. Rečeno, storjeno! Do - Pri možek je šel -vesel na povabljeni čaj in ko se je z gorko pijačo o - cr.rel, je plačal še za par litrov vi. ua. 'Pozneje je v svojo veliko žalost zapazil, da mu manjka enega st-o - taka. Seveda je naznanil orožniš - Ivu svojo nesrečo, Naša marljiva in spretna stražmojstra sta pač kmalu prišla zrelemu ptičku na sled. Tat se je odpeljal v Ljublja¬ no ter si ondi nakupil obleke, no¬ ve čevlje, raznega orodja itd. Ko se je vlak vračal iz Ljubljane, šla sta orožnika čakat, eden na postajo v Žalno, eden pa v Vilšnjo goro. In glej ga spaka! -kajti to pot ni bila sreča mila preklicanemu Pajku. Nahaja se zopet v njemu že dobro znanemu zevetju. Nevaren nasilnež France Judež 29 -let stari delavec v Količevem je znan kot pretepač in nevaren na¬ silnež. L. 1910. je bil obsojen na S mesecev ječe. Po-srečilo se mu je da je pobegnil; Dne 11. septembra pa ga je zasačil orožnik pred župa novo hišo in mu napovedal areta¬ cijo. Orožniku se je pa Judež s tako silo uprl, da je bil ta primoran rabiti orožje. Vzlie temu se je po - služil obdolženec raznih sredstev, da bi mu -bilo mogoče uteči. Šele, ko je prišel drugi orožnik svojemu tovarišu na pomoč, se je po'srečil -0 Judeža ukleniti i-n ga pripeljati v ljubljanske zapore. A še ina chrnriš- en je zmerjal orožnika z raznimi psovkami. Obdolženec se' je žago - varjal, da je bil vsled zavžite pija¬ če in razburjenosti tako zmeden, da o tem ničesar ne ve. Obsojen je bil na 18 mesecev težke ječe. Dobro so jo skupili. V Gradcu pri Litiji obstaja že dalje časa med delavci iz topilnice in onimi z pre¬ dilnice neka nevarnost kar je dalo med fanti že večkrat povod, da so se sprli in stepli. Dne 9. novembra zvečer pijejo v eni sobi Štribarjeve gostilne več predilničarjev, med tem ko se v drugi sobi sedeli topil ničarji, med katerimi so 'bili tudi Viktor Dušek, Martin Ce-stnik in Albin Grom. V gostilni je bilo si - cer mirno. Ko je pa p-redilničar Anton Adler s tovarišimi -zapustil .gostilno, napadli so jih zgoraj orne njeni topilničarji s palicami, Pre - tepli so posebno Ant. Adlerja, ki ni hotel bežati, katere so nevarno poškodovali. Obsojeni so bili vsak na pol leta težke ječe. Za en čas bo mir pred njim. Ši- men Modic, delavec iz Ci-rknice, je •delomrznež in poPje-puh, ki se pote¬ pa po cele -tedne in berači od hiše do hiše. Ivana Tavželj, posestnica v Dražici je dne 13. novembra m. I. pustila o-dprta -vežna vrata in od¬ šla za četrt ure k -sosedu. Ko se je vrnila, je zasačila v sobi Modica ki je -stikal po predalih omare. Ko .je ugledal ženo je -skočil vzel ključ vežnih vrat, zaklenil ženo v hišo in zbežal. Odnesel je samo denarni¬ co, v kateri je bilo 5 kron ker ni imel -časa iskati v omari, v kateri .je -bilo še 90 kron. Kot to tatvino, prizna Modic 'tudi, -da je vzel isti dan v Borovnici izpod nekega -ko¬ zolca neznani lastnici več ženskih oblek. Sodišče ga je obsodilo -na poldrugo leto težke ječe in v pri - silno delavnico. Nagajivost v cerkvi. V Slanški cerkvi je bila pridiga. Med pridigo je videl pridigar, da je na stopni¬ cah na 'kor več domačih fantov, ki n e poslušaj-o posebno pozorno nje¬ gove pridige in se pogovarjajo. To J e pridigarja tako razjezilo, da je nekoliko -prenehal in zaklical nato ta-ntom. “Ne motite me, če ne bo¬ dete vi nehali govoriti, nehal bom P a .iaz.” Fantje so -bili vsled tega javnega napada s prižnice ogoree- 111 in eden izmed njih in sicer 21 ‘e+ni Ribič Anton je -bil toliko ne¬ premišljen, da je -pridigarju na mestu odgovoril: “Le nehaj, saj je že čas.” Fanta so seveda tirali pred sodišče, kjer je -dejanje pri - j znal, -zagovarjal pa se je -z veliko razburjenostjo, ki jo je povzročilo izivan-je pridigarja in postrila prej zavžita pijača. Obsojen je bil na 14 dni zapora. Psa ni pustil odpeljati. France Lampič, posestnik v Stanežicah, je pustil vzlie prepovedi okrajnega glavarstva svojega psa brez na - gobčnika. Konjač Matevž Joras je bil pozvan, da obdolžencu psa od¬ vzame. Vzlie orožnikovi navzoč - nosti iztrgal je Lampič konjače - vem hlapcu iz rok verigo, na kate¬ ri je bil priklenjen pes. Obdolže¬ nce se zagovarja, da je to storil vsled. vpitja in ihtenja otrok, ki so se za psa bali. Obs-oje-n je bil na 1. mesec težke ječe. Jožef Jerič, brivec v Ljubljani je popival v neki žganjariji na Do¬ lenjski ce-sti, ker se je nahajalo več gostov. Med gesti je bil tudi nek’ Josip Novak, rodom Čeh. Ker je govoril Novak, v češkem narečju se j-e Jerič malo ponorčeval iz nje¬ ga. Novak mu je pripomnil k te - mu, da imamo vsi slovanski narodi enega očeta. Jerič pa je izustil na¬ to besede, s katerimi je žalil cesar¬ jevo osebo. Jerič se zagovarja s pijanostjo. Obsojen je bil na 1 in pol leta težke ječe. Gradba železniškega mostu čez Krko. Gradba -belokranjske želez¬ nice se -bliža koncu -tudi na 'najbolj zaostalem -delu proge Novo mesto Laze. Sedaj so že začeli delati pri¬ prave ze veliki železniški most čez Krko, ki bo vezal postajo Novo mesto s postajališčem v Kandiji. Vsled zime je delo postalo jako te¬ žavno in nevarno. Država nerešeni vprašanj ! Ste- r e op tipno se Avstro-Ogrsko nazi¬ va, da je nekako “kraljestvo ne¬ verjetnosti, presenečenj” itd. Ali bolj pravilno 'bi se nas imenovalo: skupino nerešenih zagonetk!” Pro sto -po Prešernu: Le začnimo pri Bošnjacih ! — Bosansko vprašanje — nereše-no na vsej črti! Hrvatsko ogrsko vprašanje čaka ugodne- re¬ šitve; rusinjsko-polj-sko vprašanje gro-zi celo ubiti vse parlamentarno delovanje na Dunaju in v Lvovu! Rum umska zadeva nam je odtujila prijaznost kraljevine Romunske; češko-ne-mški spor traja že od bi- tve na Beli gori. 1. 1620 in še se dane-s ne more ugodno razvozlati — in last -not least, na zadnjem, a ne na poslednjem mestu: stoji ne¬ rešeno -slovensko in ž njim združe¬ no jugoslovansko vprašanje, če'gar zadovoljiva, končna -rešitev je con ditio sine qua non za obstoj in od¬ ločilni nastop na balkanskem po¬ lotoku. Kratko in malo: mi potre¬ bujemo resničnega Aleksandra, ki 'bi razvezal avstro ogrske — vozle. Dve smrtni nezgodi v tovarni na Savi. Dne 13. m. m. je p-onesre čil -zavirač Anton Koželj, rojeu 1. J 892. v Mirni pri N-o-vem mestu. Ponesrečil je pri -zaviranju malih ozkotirnih voz s tem, da j-e poteg - nil zaviro namesto k sebi, od sebe kar je povzročilo močan sunek na vozu, vsled -katerega je Koželj na grlo padel in je pridobil smrtno poškodbo v grlu -ter je če-z nekaj ur v tovarniški bolnišnici umrl. Drugi delavec Janež O-bla-k, rojen, 1. 1898 v Št. Joštu pri Ljubljani se je pa dne 17. m. m. v Martinovi peči ubil. Bil je takoj mrtev in so ga prenesli v mrtvašnico na Jese - niče. Važna sodba za lovce. Lovci kneza AVmdischgra-tza v Bohinj - skem -revirju -so zelo jezni na lov¬ ce, ki -so v-z-eli letos v najem sosed¬ ni lov, katerega je imel poprej sam kne-z AVmdi-schgratz. Ker ne ve-do, kako bi se maščevali, sta si v glavo vtepla l-ovca Tavčar in Sušnik, da kakor hitro pride lov - ski pe-s sosednih lovcev v njihji revir, da ga vstrelita, ozoroma vse -pse postrelita. Neko nedeljo mese¬ ca oktobra smo jagali, -naš pes prižene srno in jo žene čez našo mejo v revir kneza Widnsehgra - tza. 'Seveda nam ni -bilo na mar iti v drugi revir, a pes kateri ne po-zoa mej še manj pa lovskih predpisov je gnal srno dalje. Windiscbgratzov lovec Sušnik to vidi, pomeri na psa in ga ustreli. Ker ga prvič, ni -dobro zadel, dal mu je še en strel. Kmalu na to se je izvedel-o, kdo nam je psa ustre - lil. Sušnik se je pohvalil, -da je on psa ustrelil in -da bo še na dalje vse pse'naših lovcev postrelil, ako jih dobi v svojem revirju. Proti Sušniku se je sa-m-o umevno tožba radi prestopka poškodbe tuje last¬ nine in za odškodnino psa vložila to-žba. Že pri prvi -obravnavi je bil Sušnik v Radovljici obsojen radi prestopka poškodbe tuje lastnine na 5 dni zajora, oziroma na 50 K. globe. Sušnik je po svojem zastop niku napravil priziv na deželno so dišče! Deželno sodišče je pa dne 15! m. m. prvo sodbo v tem oziru potrdilo in Sušnika obsodila še na daljne stroške. Ker sta imeli obe stranki zastopnika, so stroški mo¬ čno narastli. Vrhu tega -bode pa še Sušnik nekaj krone švical po civil ni pravdi za -odškodnino psa! — Naj si lovca Tavčar in Sušnik do - bro zapomnita, da je prepovedano lovske pse, ako tudi mejo preko¬ račijo postreliti.! ŠTAJERSKO. Iz Celja. (Nesreča na kolodvo - ru.) Na tukajšnem kolodvoru je bil povožen železniški podurad-nik Anton Drugovič. Prišel i-z pisarne i-n ni pazil na premlkalni stroj; ta ga je zagrabil in strašno i-zdelal zmečkal mu je obe nogi. Ko so ga potegnili izpod stroja, je bil še pri -zavesti. Spravili so ga v bol ¬ nišnico, a bo svoje gro-zne poškod¬ be težko prebolel. Drugovič je o- ženjen in ima enega sina, ki pa še hodi v šolo. Iz Celja. (Še enkrat razmere na tukajšnjem kolodvoru.) Proti po- stajenačelniku Kliglerju nima us- lužbenis-tvo -samo pritožb v narod¬ nostnem, temveč tudi v službenem -oziru. Vsled slabih svojih družin¬ skih razmer se ga mož včasih na¬ pije in lazi potem z nabitim samo¬ kresom celo noč po -postaji okoli. Železničarji bi ra-di vedeli, kaj nas njegove družinske ra-zmere briga¬ jo, da po tem nad nami stresa je¬ zo? Do delavstva, ki je zaposleno na kolodvoru, nima Kugler nič sr - ca in ne pozna nobenih ozirov. Dokler ni bilo njega v Celju, je skladiščnim delavcem ob Novem letu vedno še kaj od akordnega za¬ služka preostlo, sedaj ni nič več s te-m. Vsako malenkost naznani Kii gler na ravnateljstvo, da-si bi lahko' marsikaj sam opravil in prihranil ljudem sitno-sti. In še ima drznost se izigravati kot nekakega prija - telja i-n zaščitnika delavcev. Pred kraltkim j-e bilo več delavcev od - puščenih, nekaj celo takih, ki se jim kak -pregrešek ni dal dokaza¬ ti. Bili so ti reveži naravnost na cesto vrženi s svojimi ubogimi dru¬ žinami vred. Ali si misli Kiigler, da si bode z zaslugami te vrste za¬ služil kako boljšo postajo? Mi mu jo sicer od -srca privoščimo; taki -heilovci spadajo itak kam na Ti - rol-sko ali na Zgornje Štajersko. Iz Celja. se poroča: Tukaj smo videli na železnici zanimiv prizor. Fred semaforom se je moral usta - viti tovorni vlak. Ko je smel na po¬ stajo, je Stroj potegnil in vlak se je na sredi pretrgal, ker niso od vr¬ li vo-zov. Iz Gotovelj pri Žalcu. Tukaj sta -dne 14. decembra pogoreli go¬ spodarski poslopji p. d. Sošterjev-o in Četinovo. Prizidani hiši sta bili oteti. Gasile so štiri požarne hram - be, domača, žalska, arjevška in šentjpetrska. Bauernschreck na bizeljskem gradu. Ne leva, tigra ali celo ek- sekutorja, pač pa kra-sno mačko je ujel v -želez-o v rovih pod bizelj - klim gradom lovec kneza AVindiscb griit-za gospod Gregor Lamut. Mač¬ ka tehta 6 kg 52 dkg in je dolga od konca repa do gobca 89 cm. Vr¬ lemu lovcu prav krepki: “Lov¬ ski blagor!” < Umrl je v Ljutomeru občinski redar Andrej Luk-nar v starosti 72 let. V Lunovcu pri Veliki nedelji je zgorelo gospodarsko poslopje Iva¬ na Kovačiča. Požar je povzročil dmači štiriletni sinko, ki si je -za - kuril v listu jaku. Iz Maribora. Mariborska gostil¬ ničarska zadruga je imela zboro - vanje, na katerem se ni sicer skle¬ nilo, -za koliko se naj pivo vsled višje deželne doklade podraži, po izjavah gostilničarjev soditi, bo -pa to podraženje le enako povišku deželne doklade, to je pri hektoli¬ tru 2 kroni. Zagorje ob Savi, Nedavno tega je bil na -kr a n j s-k 0"št a jerSk i meji komisijonalni ogled radi v-odovo - da,katerega hočejo napeljati v Tr¬ bovlje. K temu ogledu so bili -vab¬ ljeni tudi kmetje in po-setniki iz nase -občine, ki rabijo vodo i-z po¬ toka Bevščica, v katero se steka¬ jo studenci, namenjeni za vodovod v Trbovljah. Naši kmetje in posest niki so zahtevali, naj jim ostane voda 'kakor dosedaj, ker jo rabijo. Pri 'tej priliki se je- izrazil okraj - ni zdravnik 'dr. Kepa: “Za denar se jim gre, drugega nič!” Reči je hotel: dajte jim par kronic, pa -bo¬ do tiho. To je kruto in nezaslišano žaljenje naših kmetov in posestni¬ kov, ki so zastopali le svoje stare pravice in nič druzega. — Uradni¬ ki okrajnega glavarstva v Celju vsiljujejo še vedno slovenskim ob¬ činam nemške dopise, akorav-no jim mora znano biti, da je t-o pro- izako-nito. Čudim-o se, da se to godi pred očmi barona Millerja, ki ve¬ lja sicer za pravičnega in koncili- jantne-ga -moža. KOROŠKO. Plemenit pustolovec. Pred ce - lovskim sodiščem se je vršila za¬ nimiva obravnava, ki je pokazala v kratkem sliko obubožanega, za vsako delo'nezmožnega, plemeni tega pustolovca. Zagovarjati bi se moral zaradi hudodelstva goljufi - je in zaradi prestopka napačnega javljenja 32 letni, že večkrat ka¬ znovani, Vilhelm Frane Bernhard Hubert baron Droste pl. Vische - ring — Radtberg,. Toda mož se je pravočasno in neznano kam oobeg nil. Obtoženec je član visokougled- dn; katoliške nemške plemenitaške rodbine. Ker je brez premoženja i-n nesposoben -za delo, se je posvetil pustolovstvu in je izvršil s pomoč¬ jo svoje-ga visokodonečega naslova in nekdanjega ugleda, ki ga j-e uži¬ vala njegova katoliška rodbina, že nebroj jako predrznih sleparij i-n goljufij. Bil je zaprt v Pader- bornu 6 tednov, v Rostocku 10 me¬ secev i-n v Hanovru en-o leto. Se¬ daj ga iščejo štiri nemška držav¬ na pravdmištva. S svojim nasto - pom kot odličen plemenitaš, ki ima zveze z najvišjimi krogi, z raz¬ nimi bankami in drugimi denarni¬ mi zavodi, ki se bo -oženil z bogato Amerikanko, ki mu bo prinesla najmanj 80 milijonov, je prevaral že nebroj oseb višjih in nižjih slo¬ jev, da so ga smatrali za bogata - ša in mu veliko -zaupali. V mesecu juniju lanskega leta se je pojavil v Pragi pod imenom grof Wulf- heim - Droste in je vstopil kot član k nemški kazini, ki mu je iz¬ dala brez ugovora legitimacijo Nato je stopil v zvezo z nemško agrarno banko v svrho nakupa ne kega velikega posostva, ki -bi sta¬ lo dva' miljona kron. Kot tak je vžival povsod -zaupanje, katero je mož v polni meri izrabil in o-sku - bil vsaee-ga, kdor se mu je podal. Ko so mu postajala v Pragi tla ved no bolj vroča je mož izginil in šel na Koroško. S posredovanjem Kar la Magneta je kupil v Velikovcu graščino Obertri-ten za 595.000 K. Prodajalcu Juliju Karglu je dal kot aro 95.000 kron, t-o-da ne v de¬ narju marveč v mejnicah, pri če¬ mer je moral Kar gl plačati še 60 kron -za koleke. Pobotnico -za to aro je izrabil Droste -za to, da si je izposodil pri raznih strankah večje in manjše vs-ote. Pripovedo¬ val je, da je -zaročen s hčerko Arne ri-kanca Jaya Goulda, ki mu bo prinesla 85 milijonov kron dote, in da je kupil to posestvo svojemu očetu, da ga potolaži, ker naspro - tuje ti zvezi -zaradi razlike ver. Ve¬ liko je občeval tudi v samostanu v Šent Pavlu, kjer so ga kot čla¬ na stare in tako ugledne ter zasluž ne katoliške rodbine visoko čislali in ga vedno 'bo-gat-o pogostili. Ko se je naveličal samostanske ku - liinje in kapljice je šel v Trst. V hotelu Adria >si je izposodil od noč¬ nega portirja milostno 10 kron. Zjutraj ga je seznanil na njegovo zahtevo hotelir z nekim trgovcem s konji, ki mu je dal na poskušnjo dva krasna -belca in lep voz, s kate¬ rim se je vozil cel dan po Trstu. Hotelirju pa ta gost nikakor ni u- gajal, zdel se mu je vedno bolj sumljiv in dne 19. julija 1. 1. ga je dal aretirati. Pri njem so našli 1K 98 v. Iz Trsta so ga pripeljali v Celovec. Maja meseca »o ga izpu¬ stili do obravnave na prosto (?) nakar je mož pobegnil. Sodišče ga je obsodilo v odsotnosti na 8 me - secev ječe. PRIMORSKO. K veliki poštni tatvini v Trstu poročajo, da so našli v stanovanju ljubice aretiranega višjega oficiala Franca Biekerja pod preprogo v sobi za 700 K bankovcev. V trgo - vini za papir, ki je last sestre zgo¬ raj omenjenega višjega oficiala, pa so našli skrito -hranilno knjižico vredno 12.000 K. Tudi ta denar je bržkotne ukraden, kajti ta trgovi¬ na je slaba in popolnoma za-dol - žena. Poštnega slugo Evgena Vi¬ šina so izpustili iz preiskovalnega V Trstu je -zad-ela kap v mest - nem gledališču med predstavo biv¬ šega okrajnega zdravnika dr. An - dreja Turka. Mož je kljub takoj - šnji zdravniški pomoči še pred koncem predstave umrl. Prijet vlomilec. V Trstu so are - tirali -sobnega slikarja Emila Bar tuloviča ki je vlomil pred kra-tkim v pisarno tvrdke Kenich - Detuoni in navrtal železno blagajno. Pri njem so našli več ukradenih stva - ri in kompletno vlomilno orodje. RAZNOTEROSTI. Veliko tihotapstvo s cigaretami m cigarami. Iz Karlovih varov po ročajo: V -zadnjem času so v Kar - lovih varili -zasledili veliko tiho - taps-tvo. V trafikah so že pol leta prodajali cigarete “Šport,” name sto -dobrih avstrijskih cigaret. Za¬ vite so bile, kakor avstrijske, to¬ bak pa je bil mnogo slabejši. Do - gnali so, da so jih izdelovali v ne - ki draždanski tovarni ter jih po - tem utihotapljali čez mejo v Kar¬ love vare, kjer so jih prodajali po gostilnah in kavarnah. V zadnjih tednih so jih spravili več nego tri milijone čez mejo. Še v poslednjih dveh dneh so v Karlovih varih za¬ plenili večje pošiljatve. Vtihutap - ljali pa so tudi trabuke in brita - nike, seveda slabejše kakovosti. O tihotapcih nimajo sledu. Čuden beg iz zapora. Iz Bukare¬ šta poročajo: Pred enim letom je bil zaradi špijonaže obsojen na 20 let v prisilno delavnico poročnik Rodrigo Goliescu. Zaprt je bil v prisilni delavnici v Quele Marc. Goliescu je te dni poskusil prav na romantičen način pobegniti. V za¬ poru izdelujejo kaznjenci razne predmete, ki se potem prodajajo trgovcem. Tak trgovec je tudi ne¬ ki Bogoslav, ki ima -brata stražni - ka v zaporu. Ko je nekega dne ho¬ tel oditi Bogoslav -z vrečo na hrbtu iz kaznilnice, ga je vratar ustavil ter vprašal, kaj da ima v vreči. Bo go-slav mu je odgovoril, da nese le¬ sene žlice. In že mu je vratar do - volil, naj odide skozi vrata, ko je zapazil, da se nekaj pregiblje v vreči. Dal je vrečo odpreti ter na¬ šel med lesenimi žlicami poročnika Golieseuja. Poročnik je imel pri sebi 1500 frankov, revolver, 25 pa- tron in dva potna lista na ime Bo¬ goslav. Miners National Bank, EVELETH, MINN. « «- -» [Kapital, preostanek In delniška odgovornost $74.000.00 e o Pošiljamo denar io prodajamo parobrodne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Posetite nas. /5 ROJAKI? Lote v New Dulth-u pri Steel Plant-u s-o sedaj dražje in cena bode vedno višja. “Steel Pl-ant” bode tribat tolikšen kot je sedaj, in to bo privabilo ve¬ liko ljudstva na New Duluth in okolico. Rojaki, ki so blizu te izvrstne prilike, in kdor ima denar naj se požuri naj kupi sedaj loto -dokler je čas in si prihrani denar. Steel Plant bode edini te vrste na celem svetu, in vsak si lahko zagotovi bodočnost. Cene lotam so sedaj od $390 naprej, in kdor kupi sedaj bo lahko naredil še denar. Za podrobnosti se je obrniti na: FRANK HITTI Box 231. Hibbing. Minn ali Aurora. Minnesota. O BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. ELCORA- MATTAFFA &, FASHION SO NAJBOLJŠE SMODKE V DULUTHU. KATERE IZDELUJE DULUTH CIGAR CO. W. A. KEHTEL, 118-120 W. Michigan St., Duluth, Minn. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ i Motenje prebavljenja. Če hočemo biti pri dobrem zdravju ne smemo dovoliti nikakih motenj v na¬ šem prebavljenju, zato ker je to vsikdar znak kake bolezni celega života ali pa tega ali onega sestoja života. Brez pravilne jedi in pravilne prebave ni življenja. Vsled tega je jako važno, da se ima pri rokah kako sredstvo, katero bo hitro poma¬ galo v slučaju slabega prebavljenja. V takih slučajih bi mi priporočali vsakomur dobroznano, zanesljivo in hitro delujoče TRINERJEVO ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Amerikansko zdravilno grenko vino. To izvrstno sredstvo bo izčistilo prebavni sestoj popolnoma, ne da bi povzro¬ čalo kake bolečine; ono bo povečalo tek, dalo bo moč črevesju, in odpravilo bo zaprtje in vse neprilike združene s teni. Rabiti bi se moralo v vsakem slučaju bolehnosti. Imejte to sredstvo v vaši hiši in rabite je v zaprtju, živčnosti, glavobolu, neprebavljivosti, bolečinah v črevesju, izgubi teka, slabosti, zlatici, težkoči po jedi, Ne odlagajte v nadi, da bodo te sitnosti same izginile. Če jih ne zdravite pra¬ vilno, bodo one oslabele organe. Najboljše sredstvo v vseh takih slučajih je Triner-jevo Amerikansko zdravilno grenko vino. VLEKARNAH. NE SPREJMITE PONAREDB JOS. TRINER UVAŽALEC IN IZVAŽALEC, 1333-1339 So. Ashland Avenue, Chicago, lil. “Narodni Vestnik 99 National Herald. Siovenic Sami-Weekiy. Dwned and published by tbe Slovenlan Prlntlng & Publlshlng Company a Corporation. Plačo ot Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald iasued every Monday and Thursday; subscriptlon yearly $2.00 The best Advertising medlur. araong Slovenians in the Nortlmest Rates on apptication Tntered as second-class matter May ii. 1911 at the post ottlce Duluth, Minn., under the Act March 3,1879." »NARODNI VESTNIK" Izdala Slovenska tiskovna družba, Duluth, Mlnn. g ha ja vsak ponedeljek in četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina slane: Za Ameriko In Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . . $ 2.00 $1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve In dopisi se naj pošiljajo na naslov: "Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth, Mlnn._ SPOŠTOVANJE DO SVOBODE. Prost mora biti, prost moj rod, na svoji zmelji svoj gospod! (S. Gregorčič.) Ysa'ko življenje rabi zraka; vsaka cvetli' ca rabi blagodejnega solnca, da dviga svoje cvetje lepše proti nebu; vsak napredek rabi svobode. Napredek brez svobode je nemogoč; kajti svoboda je pogoj napredka, le na njej in v njej lahko živi življenje, evolucija, raz¬ voj. Zato pa je treba svobodo spoštovati; ona je kakor nekak bog nad vsem našim dejan - jem. To so spoznali že prvi narodi. Vsaka voj - ska, v vsakem času, pri vsakem narodu je 'bila prav za prav borba za svobodo. Za svo¬ bodo domovine so vmrli Grki pod Leonidom pri Trmo pilah, za svobodo je bilo praženo brodovje pržansko pri Salamini. Dobro so ve¬ deli Grki, da je brez svobode izključen vsak napredek, a kot svobodni narod so ustvarili prosveto, ki še dandanes stoji ožarjena pred nami. Tudi Rimljani so rajše šli v boj, kakor da bi zgubili svobodo; preje kot bi prestali pritiskanje soseda so šli raje v boj, so ga pod¬ jarmili in se tako razširili čez ves tedanji svet. A ko jim je vzela prostost mišljenje prenasičenost in strast so nehali in obnemo¬ gli na svoji dolgi poti napredovanja. Slo ven - cem je krivo samo pomanjkanje svobode dol¬ go dolgo vrsto stoletij, da smo otopeli, da smo onemeli. Ko so se pa Slovencem leta 1848 vezi nekoliko zrahljale, dvignile so se glave po vsej Sloveniji .in napredek je šinil na vsa po¬ lja in je rasel in se dvigal. Da pa 'Slovenci še nismo v pravi meri napredni, je krivo to, da nimamo dovolj svobode. V starem kraju smo pridruženi državi, v koji je mnogo drugih na¬ rodnosti in te si odjedajo ena od druge svoj kruh. Odvisen je Slovenec v Avstriji tudi od nemške vlade, katera mu meče polena pod no¬ ge ; naeijnalen čut se ne sme razviti v oni meri, v koji bi se moral in v koji bi se lahko razvil. Svoboda v Ameriki je tudi le za pri - viligirane sloje, vendar v nekaterih ozirih je svoboda Amerikancev visoko nad ono Avstri - je, in zategadelj stoje danes Združene Države na čelu razvitih in naprednih držav. Tudi Francija si je priborila ljudsko svobodo z lju- dovlado. Anglija, čeravno kraljestvo, je goji- teljica svobode, ker kralj je le “za oči”. In Nemčija ima vzlic ogromne vojaške sile mno¬ go svobode za ljudstvo. Pod okriljem svobo de teh držav se je dvignila industrija in tr ■ govstvo, pod okriljem teh se dviga'ljudstvo in dvigalo bi se mnogo bolj, če bi se delila svoboda z enako mero in vago, in bi ne bilo treba delavstvu s stavkami izsiljevati večjih pravic. Vsak narod, kateri je imel ali ima več svobode je napredoval in napreduje najbolj; vsi narodi pa, ki ne poznajo svobode niso na¬ predovali in ne napredujejo. Za svobodo 'življenja je pogoj svoboda mi¬ šljenja. Najprej se moramo zavedati svobode, potem jo še le moremo tudi izrabiti in irpo - rabiti. Osvoboditi moramo najprej svojo dušo, svojo notranjost, ako zahtevamo svobodo tu - di za zunanjost. Svoje misli moramo osvobo - diti tujih vplivov; zopernaravnih pritiskov drugih ljudi; sprejeti smemo le to, kar se nam samim dozdeva za nas same, za vse ljudstvo, za to življenje in za ta svet res dobro in ko¬ ristno. Notranja svoboda človeka je, da se o - prosti strastij, da se zaveda svoje veljave kot človek. Tak človek, ki občuti notranjo svobo¬ do, sme in zamore šele postajati svoboden in se razvijati. A tudi direktno duševna svoboda koristi. Tisti narodi namreč, ki nimajo nika - kih uplivov od tujine, ki se zavedajo tudi du - ševno samega sebe, ustvarijo na vseh pozo- riščih človeškega ustvarjenja lastne, samora¬ sle naprave, bodisi to v literaturi, bodisi v znanstvu, bodisi na katerem polju človeškega življenja. Za vsak narod pa je važno, da je zmožen doseči kaj sam, brez primesij drugih. Duševna svoboda daje človeku spoznanje in uvidevanje. Če misli človek sam, če pili um, kateri mu je prirojen, z znanstvenim čtivom, če sodi človek z vzgojenim umom sam, pro¬ sto, brez vsacega strahu od zgoraj 'ali od zdo- laj, svobodno, neodvisno, le vidi in opazi mno- gokaj. Človeške politike, znanstva, vere, soci - jalnost, itd., še niso dozoreli, ampak klijejo še le iz semena in jih je treba premisliti in ob delati talko, da bodo- odgovarjali duhu in zah¬ tevam časa. Dandanes nastopajo reformatorji na vseh koncih in krajih; vsi obetajo človeš¬ tvu raj — eni na tem, drugi na onem svetu — vendar vsak človek s svobodno mislijo je o - pravičen, da presodi sam s svojimi možgana- mi, keteri uku so koristnejši in praktičnejši za povzdiigo ne le njega, ampak vesoljnega človeštva v svobodo in blagor. Naša postavo - daja v Ameriki se vrši na podlagi konštitu - cije, ki je že iz osemnajstega stoletja. Naši verski zakoni in verske zapovedi so vklenjene v sveto pismo, ki je staro že blizu 2000 let, in del njega še starejši. To so za nas merodajne svete ustave, katere So bile vtemeljene pod vsemi drugimi razmerami kot vladajo to zem¬ ljo leta 1914 po Kristu. Enkrat je bilo zakoni¬ to pribijati ljudi na križ; danes je v mnogih krajeh justični umor odpravljen. Enkrat je bilo v Združenih Državah blaznim dovoljeno, da se poročijo; danes ne dovoli tega nobena država. Če bi se držali zastarelih zakonov, bi se danes ne smeli voziti z železnico, s parni¬ kom, z avtomobilom, z zrakoplovom, zato ker teh stvari ni bilo, ko so se kovale posvetne in cerkvene zapovedi. Naše mnenje je, da niso te človeške naprave >za veke, ampak da so ‘bile vstanoVljene le za razmere istih časov v kate - rih so se porodile. Vse konstitucije in vse verske zapovedi so bile postavljene črno na belo od ljudi, od zmotljivega in grešnega člo¬ veka, in zategadel so toliko elastične, da se dajo raztegniti, da se dajo popraviti ali za¬ vreči. Svobodni um človeka je temelj razvo - ja vsega sveta, in človek mora spoznati raz - mere in njih uvideti kakoršne so dejstveno, faktično, potem šele bo vedel napram njim zavzeti primerno stališče. Vsalk človek, ki je zdravega uima, naj misli sam zase, in naj so¬ di, če so gonje raformaterjev ter posvetnih in cerkvenih agitatorjev zdrave ali ne, če so do¬ segljive, če niso utopijske; in zavrže naj vse nezdravo, oprime naj se pa vsega zdravega, ker le s takim dejanjem je mogoče dvigniti se v višjo svobodo, v višjo prosveto', in doseči s tem večje pravice do naravnih bogastev, do dobnosti človeškega življenja na tej naši zem¬ lji- — Duševno svoboden človek uvidel bo, da je napredek potreben; najprej bo uvidel to dej¬ stvo. Da je potrebna svoboda tudi za razvi - janje napredka, to bo človek uvidel malo po¬ zneje. Najprej bo človek toraj uvidel, da je napredek potreben. Vendar s tem napredkom še ni razvit, ustvarjen, niti započet; s tem po¬ stavljena je le osnova misel o napredku, ka¬ kor slikarju, kateremu zasnuje duh podobo že naprej v notranjosti, prej kakor je pripra¬ vil platno in potegnil črto. Svoboda je ista moč, ki udahne človeku misel, kakor je po svetopisemskem uku Bog Adamu udihnil du - šo, a s teni še daleč ni bil zasnovan razvoj, ki ga je ustvarila pozneje duša njegovih po - tomcev. (Dalje prihodnjič.) Male financijelne panike povzroči hipni denarni primanjkljaj; a industrija se ozdravi teh kriz kakor hitro pride na trg večja denar¬ na moč, in te male krize, kot je bila ona leta 1907, napravijo le malo učinka na prospeh ce¬ lokupnega naroda. Vendar vzrok velikih panik, talka kot je bila leta 1893, ko so vstavili vsi rudniki, premogovniki in tvornice z delom, ko je vse delavstvo cele republike brez dela, ko si ne more ljudstvo opomoči učinkov panike več let, teh vzrokov je iskati vse drugje kot v na¬ činu denarnega prometa, v sistemu bankar - sfva. Blago se izdeluje in prideluje za prodaj in za dobiček. Vsak delavec kateresikoli stroke ki izdeluje potrebščine za človeštvo dobi manj plače kot je vrednost blaga, katero je izdelal njegov um in njegova roka. In ti izdelovalci in pridelovalci, ti delavci tvorijo ob enem ve¬ likansko večino onih, ki potrebujejo delavskih izdelkov in pridelkov za vzdrževaije življenja sebe in svojcev. Očividno je toraj, ker se izde¬ luje blagoi za dobiček onih, ki ne pridelujejo in ne izdelujejo, da ne more delavstvo z manj¬ šo plačo kot ti izdelki in pridelki na trgu sta¬ nejo, kupiti teh življenskith potrebščin nazaj od onih, ki so jih vzeli v posest in jih prod^a- jejo za višjo ceno kot so oni plačali izdeloval¬ cem in pridelovalcem za nje. Dejstvo je, da le¬ ži v skladiščih velikanski preostanek življen - skih potrebščin, katere ne morejo človeški pa- rasiti sami porabiti. Odprti so še inozemski trgi za to preobilico raznega 'blaga. Vendar vpoštevati je treba, da se prideluje in izdelu - je tudi v inozemstvu preobilica blaga za do¬ biček človeških ujed. Ogniti se toraj ne dejstvu, da se nabere v teku let velikanska preobilica raznega blaga, katerega ni mogoče prodati, ker nimajo kon- sumenti, to je delavstvo, zadostno denarja v rokah. Trg je prenapolnjen z vsem, človeš - tvo ima preveč blaga, preveč pridelkov in izdelkov, in vsled tega zaprejo tvornice in ja¬ me, in tukaj je kriza, panika, brezdelnost, ali kakorkoli že hočemo imenovati ta udarec, ka¬ terega občuti najbolj delavski sloj, isti razred človeštva, ki je vse vstvaril. Iz tega moramo sklepati, da je temeljni in edini vzrok panik, kriz, brezdelnosti in revščine to ker ne dobijo pridelovalci in iz - delovalci človeških potrebščin tolikošne pla¬ če za njih pridelke in izdelke, da bi zamegli kupiti za sebe in svoje toliko blaga kolikor ga potrebujejo za vdobno življenje. Krize in brezdelnost so posledice iskanja velikih do - bičkov pri pridelkih in izdelkih in se bodo po¬ javljale dokler bodo kapitalisti stiskali iz de¬ lavstva vso moč za dosego velikega dobička. Tarifne in denarne reforme so brezpomem¬ bne kolikor se tiče zabranjenja panik in rev - ščine. Odpravo sistema, ki daje kapitalistu ve¬ lik dobiček, je edini pripomoček za odpravo krize in brezdelnosti. AUSTR0-AMER1CANA PAROBRODNA DRUŽBA, Direktna črta med New Yorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vine brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodib KAISER FRANZ JOSEPH I. m MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF I., MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil s: obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & GO., General Agents, 2 Washington St., New York, ali na njih pooblaščene zastopnike v Zedinjenih državah in Canadi ČE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN poseti naš EIy Opera House kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. DR. RICHTER’S Pafn Expelier J (PAIN-EXPELLEfi j Reg.U.S.Pat.Off. 49% ALCOHOL- F. A: RICHTER &Co. Prežene bolečine revmatizma p ' kostnice, mišični revmatizem, nevr!]' gijo ali trganje po čeljustih. Olajša J' bolečine in trdosti v členih in miši C! a Izvrstno zdravilo, če se kak člen iznA ne, za hromost ter odrgnenja. ozdravi prehlajenje, gripo, boleči T J in nahod. Zabrani vnetje pljuč i n ti ščanje v prsih. Ozdravi glavobol in zobobol. 4—5 kapljic v kozarcu vode j e j 2 vrstno sredstvo za grgranje v slučaju vnetja grla. Če se užije (4 kaplje v kozarcu vo de) je izvrstno zoper krč v želodcu nepreba vij isti. Pristni expeller pride v zavojčku kakor ga kaže slika. , 0 » vs \4.JP , ,r „i o s PAZITE NA NIČVREDNE PONAREDBE. «0* tel' 25 in 50 centov steklenica v lekarna!, rif^vmi F. Ad. Richter & Co, 74-80 WASHINGTON STREET NEW YORK. NOVA “CURRENCY” POSTAVA. Currency predloga, ki naj bi prevredila bankirski promet, vstanovila denarne centra¬ le, in z ab ranil a denarne panike ko j ih posledi¬ ca je brezposelnost, je po dolgem vgibanju postala postava in skoro ves angleški element ji poje v angleških časnikih visoke slavospeve. Večina financirjev je mnenja, da 'bo bankirski sistem po novi postavi bolj prožen ali elasti - čen. To vse je le ugibanje; nihče ne more vna¬ prej prerokovati kakošne boldo posledice tega novega financijelnega prometa. Nekateri obe¬ tajo mnogo, najbrže mnogo preveč; pravijo, da 'bo ta postava ozdravila vse industrijelme bo - lezni, da bo zabranila krize, in da bo rešila delavstvo brezposelnosti. So zopet drugi, ki prorokujejo hudi polom vsled te nove postave. NEPOVOLJNI IZGLEDI. “Slov. Narod” v Ljubljani: ogrski pojas - ZNAK DOBRE OBLEKE Cio Ih ing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka za možke in fante; najboljfie blago po primernih in poštenih cenah. Pozor! Pozor! Z malim denarjem veliko zabave! Pozor! | ^ r cKl°' Najboljši in najnovejši GRAMOFON samo SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved *. s ^ er0 Kai* bf . ti dnoS At 'V* s i>‘p“ Irinaj se ne 1 liti «mlp> aI) emlja dtfbra Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim si lahko napravit« tuj*; 1 *®" prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za mal denar. Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba. Nadkriljuje vs« it. druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega vam ga najtopleje pri. poročamo Ako si naročite naš GRAMOFON, smo prepričani, da bo k. dete z njim jako zadovoljni. Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov in godbenikot i®> re po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz nove snovi ter se eb, med ten pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo, se ne razbijejo in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelki. Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem, da v slučaju neza, dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se morajo pred plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj. C, poz» c hal® ,bo td ze v itn' gosti to zem 1 - , trb ( l .niškem ose ker Iri na o ter naj aejo .■ta obdelc etati posa Kdor ne m Kdor čita in zasleduje angleško financijelno časopisje se spozna s temi nasprotnimi si pre¬ roki. Elihu Root straši v “Money Magazine” s slabimi časi, s tako velikanskem polomom tkakoršnega ta republika še ni občutila. Pa naj bo že takojšnji včinek Currency postave na industrijo in trgovstvo kakoršen hoče, mi smo tako rekoč skoro gotovi ene stva¬ ri, to je, Currency postava ne bo rešila vpra¬ šanje delavstva, niti ne 'bo odpravila brezpo - seimosti. Jako tipično se izražajo nekateri kapita¬ listi o blagodejnosti Currecy postave na delav¬ ski razred. Ti denarni kralji trdijo v očigled ■sedanji stagnaciji v industriji, da bodo s Curremcy postavo preprečene vse panike in in¬ dustrijske nedelavnosti, in da bo vsled tega odpravljena brezdelnost in siromaštvo. Velika važnost, katero pripisujejo buržo - azijski ekonomisti in politikarji tej denarni reformi, je posledica njih verskega častenja denarja, ki je karakterističen znak vse kapi¬ talistične družbe. Denar je 'zlobni 'bog, ki nam pošilja krize in brezdelnost, in 'zopet drugim je dobrotljivi bog, kateri obsipava nekatere z blagoslovom in blagrom. Vendar dejstvo je, če se vzame stvar korenito v pretres, da ima denar, kot kovina ali papir, malo opraviti z bogastvom ali siromaštvom tega ali onega na¬ roda. Denar je le sredstvo za menjavo raznih stvari, ki so za življenjski obstoj absolutno potrebne, in to sredstvo je vsprejelo človeštvo za menjanje vrednosti potrebščin, katere si človeštvo zamenjuje med seboj. Pravi boga - stvo človeštva ali države obstoji iz obilice potrebščin katere izdela, pridela in vstvari, in na pravilno razdcljenje teh potrebščin med vse ljudstvo. Piše Grof Berehttold je poizkušal v delegaciji svojo ponesrečeno politiko njevati z nekaterimi novimi izjavami. Odgo - varjajoč na interpelacijo grofa Apponyja je poudarjal, da je avstrijska diplomacija stori¬ la vse, da prepreči izbruh druge balkanske vojne. Naši poslaniki na Balkanu so imeli na¬ logo, se s poudarkom zavzemati za ohranitev miru. Seveda s potrebno rezervo, kajti grof Berchtold je vedel, da je imela “neka druga velesila” pravico razsodnika in konečno je naš tradicijonalni “princip,” da priporočamo balkanskim državam pravo samodoločbe. Grof Berchtold priznava, da je govoril grof Tisza svoj znani govor v ogrskem parlamen¬ tu v sporazumu ž njim, govor, katerega je ce¬ la Evropa smatrala za jasni poziv Bolgarom, naj udarijo ua Srbe, katerega pa brani Berch¬ told, češ, da ni hotel poudarjati drugega, ka - kor da so balkanske države v svojih zadevah svoji gospodarji. ... Kako iskreno je bila na¬ ša diplomacija proti drugi balkanski vojni, dokazuje (po Berehtoldu) tudi to, da se je resno trudila za poravnavo med Bolgarijo in Rumunijo. Naš zunanji minister je menda že pozabil, da bi taka poravnava nikakor ne bila preprečila vojne med Bolgarijo in Srbijo temveč le ustvarila za Srbijo neugodni polo žaj, ter povečala nevarnost, da podleže. Naše posredovanje je bilo takrat direktno naperje no proti Srbiji. Več kakor čudno se nam mo ra zdeti, da prihaja zunanji minister s svo - jimi “pojasnili” baš v trenutku, ko bi naj 'započela akcija za zbližan j e avstro-o gerske monarhije s srbsko kraljevino. Njegov govor pa nam tudi pojasnjuje, zakaj se splošna ne zaupnost, ki vlada v Srbiji proti Avstriji, no¬ če poleči. Srbski krogi se še vedno boje, da pripravlja naša diplomeaija neke tajne načrte ki so naperjeni proti srbskim interesom. Zani¬ mivo je, da izraža to 'bojazen oficijozna srb¬ ska “Samouprava” v članku, napisanem baš pri odhodu dunajskega srbskega poslanika Jovanoviča,. ki se je dalj časa mudil v Belgraidu, 'da dobi potrebne podrobne instruk- cije za predstoječa predpogajanja za revizijo avstri j ško-srbske trgovinske pogodbe, kar se tako pri nas kakor tudi v Srbiji označuje kot potrebni predpogoj za vzpostavitev prijatelj - sko sosedskih odmošajčv med ohema državama. V intervivu, ki ga prinaša “ Sudslavische Rundschau 1 ,” pravi poslanik Jovanovič, da bodo ta predpogajanja “pač kmalu prečela.” (Dalje prihodnjič.) CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJSA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. Frank Veranth ELY, Minn.=Phone 96. B ENKO RUS 11250 INDIANA AVE., CHICAGO & £^ >, ill. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. P 553 Slika kaže trgovsko poslopje iz opeke in cementa v Barrovvs, Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. ROJAKINJE POZOR! LEPA PRILIKA za učenke, ki se žele naučiti šiva¬ ti ženske slamnike. Učenke se sprejemajo po dogovoru vsaki dan od osmih dopoldan do osmih zvečer. Naslov Helena Vičič 458 N. Halsted St., Chicago, 111., 2. nadstropje zadaj. Ljudje, ki poznajo dobri tobak, kadijo Havana cigare. Poskusite cigaro S. N. P. J. ki je najboljša cigara na Range. Varos in Iby so tudi dobre či¬ re. Vse te izdeluje LOUIS TILLMAN Aurora , Minn. POGLEJ! POGLEJ! POGLEJ! Cenjenim rojakom Slovenecem in Hrvatom naznanjam, da imam v zalogi veliko kalifornijskega vina. Staro belo po 75c črno 70c, novo belo po 65c črno 60e galon s posodo in voznino (freight) vred po Rangu. Manj kot 28 galonov se ne more naročiti. Se toplo priporočam za obila naročila Anton Fox, bx 887 Virginia, Minn. M., M I V-"^3^ i. Zemljišče iradjeno kal w Za sadi »ti tudi odre ii pozne a se jih za; v posel •revee moker ffi sme 1 ) 'reveč apnet trtaiei se [loboki in 2l |*ri naj b W narazen. dolge >ii svinčn '> dene naj 's ker se r dobit s jih n aro za si zemljo ■tor tudi r ia portal p in ki Jiko rarl Nel 1 »rta] »ato us '°rtali «Jših k. ee ! e kar 0t ‘>W 3me, y ! pa pi !e 'še Delajo tukaj tudi novi šaft 12x18 čevljev. Spomladi se bo m fn f ' P kraj mnogo dvignil. Sedaj je čas, da kupite lote. Prodajamo 0| i f na lahka odplačila. Iron Range Townsite Co. DULUTH. MINN- TORREY BUILDING Če «u a dm r ok. 0 to šk f N s: Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tiket” za Baltimore and Ohio železnic CHICAGO do NEW YORKA Pišite : R. C . HAASE, Northwestem Passenger Agent, ST. PAUL, pamika br0dn ° toxjiŽic0 ’ ki kaže udobnosti te železni ce Vi • Pnlifiriiilstii Poljedelstvo in gospodinjstvo. >tu if > m J Nr 'Ja. A A A Matiji ••••• ji jt Jt J* J* J» J* J* Pl. j* jt jt jjt j* jt s Jug °boi v °^e Je s lu, C0 *ar, Zav, gojenje trsja. (Dalje.) čaji Spomladi rrvici iu >e vije v uaj se našije se na .j vsakih vzamete dve šest do osem v c u Lvijev naj se nasije črni viš- ^»d Cll ? 1 - ev i znak, sploh tak znak, da se ahko vid : . Te vrvice Je potegni- ojel'1 čez rigolamo zemljišče tako, da "L dobi enake četverokote po šest, (edem, ali osem čevljev velike. Na horde teh četverokotov se zasadijo kolči- in na teh zaznalcovanih me - EUNe V le kar nal stih se napravijo luknje za trsni ^ ^ ad. Paziti je, d ko stran popol 'ib' ložje poznejše obdelovanje in ^asad. Paziti je, da so te luknje na ^ CoF sako straal popoinoma v vrsti - da STREP^a je lepši pogled na vinograd. (Oddaljenost trt ena od druge naj L ravna po zemljišču. Če je zem- - --]jišče rodovitno bo trsje bujnejše ^Hastlo, bo gosteje in bo delalo več 0>r\ lN nce i zat0 na j se sa!di trs; ’ e na W ^OfLdo;vitni zemlji bolj vsaksebi kot ^^1 La manj rodovitni, dabo prišlo mP ' feolnce do trt, oziroma do grozdja. Yrv s katero zaznakujemo četve- lokote naj bo 120 do 150 čevljev dolga, ker se ravna po potrebi, po elikosti vinograda. To velja 1 za ste vinograde, kjer se trsje sadi osamezno; če se pa delajo dol- e vrste trt, katerim pravimo po olenjskem oder, je potreba, da o odri po osem do deset čevljev arazen, ker odri delajo še več ence kot posamezni nasadi. O - ri naj se ne napravljajo v kavne - iti zemlji, ampak le tam kjer je Remija dobra lahka za obdelo - 3 napravitijvanje; na kameniti zemlja je bolj¬ še napraviti posamezne trsne ma- criljuje vifeade. Odri naj ležijo severno in opleje približno ter naj se napravijo iz treh :ani, da klic, ena nad drugo, katere se na- bnejo med koli. Trsje v odrih se godbenikoipamore obdelovati le po dveh stra movi tergfieh. med tem ko je mogoče ob - , razbij e jfp e 1 o v at i posamezno trsje od vseh j ptrani. * ičaju nezs Kdor ne misli trsja kupovati »rajo preipaj napravi trtnico takoj spomla - j. di. Zemljišče mora biti tako pri - pravljeno kakor je bilo prej opi - sano. Za sadenje se zamorejo ra- 0 biti tudi odrezki divje trte, katere se dobi pozno v jeseni ali po zimi in.se jih zagrebe do spomladi v - kleti v pesek, ki pa ne sme biti preveč moker. Zemlja kjer je trtni ca ne sme biti preveč mokra ali preveč apnena. Za sadenje sadik ipjzp v trtniei se napravijo 30 palcev globoki in 20 palcev široki jarki, kateri naj bodo pet do šest čev¬ ljev narazen. Sadike naj bodo dva 'čevlja dolge in malo tanjše kot na vadni svinčnik. Predno se jih vsa¬ di, dene naj se jih za 24 ur v vo¬ do, ker se raje primejo. Kdor ne more dobit sadik od divjega trsja, naj jih naroči, in sicer je Riparia portalis za severne kraje in za ilov nato zemljo najboljša trta. Ime - nuje -se tudi Gloria Montpelir. Ri¬ paria portalis raste pa tudi v peš¬ čenem in ka-menitem zemljišču in se jako rada prime in množi. V | mrzlejših krajih je pa Vitis solo - nis mogoče še boljša kot Riparia I portalis. Sploh imajo Amerikanci J toliko vrst trsja, da se človek lahko J izbere kar hoče. Sadike je treba j saditi takoj spomladi, da dobijo korenine. V jeseni ali drugo pom lad se pa presadijo v vinograd. Ce še ima trtnico le radi tega, da dobijo sadike korenine, se naša | di sadike lahko le eno ped nara - zen. Okoli sadik je treba zemljo dobro obdelati, da jih plevel ne zaduši. Sadikam je pustiti tri, k večjemu štiri pogonjke; druge se odreže z ostrim nožem ali pa s trsnimi škarjami. Poganjke treba privezati, da. jih veter ne prevrže a li ne odlomi. Ostale poganjke se Pusti rasti v dolgosti okoli šest čevljev in meseca junija jih je cepiti, najboljše okulirati, to je ze leno cepljenje, če se dobijo ta čas ze cepiči. Cepi naj pa le oni, ki zna , in med našimi rojaki v Ame- tik^je več tacih, ki imajo v tem skušnjo iz starega kraja. Opisati an, jam¬ či trdnost in moč Koristi vlagate¬ ljev in varnost njih vlog je pr¬ va skrb naših ravnateljev in u- radnikov. Mi Vas vabi¬ mo, da zberete našo banko za Vaše vloge. Premoženje 3,000,000 BANKof SHEBOYGAN A ROLL OF HONOR BANK. * 3% INTEREST PAID ON SAV1NGS 3 'o SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI ZAVETIŠČA V AMERIKI. NAŠA ŽIVINA PO ZIMI. Užitek, ki ga imamo od živine, se ravna najbolj po krmljenju in strežbi. Kakor se dajo naši pridel¬ ki po njivah in travnikih povzdig¬ niti z dobrim gnojenjem, tako se da naša živinoreja izboljšati z do - 'brim krmljenjem. Živini se poklada po zimi tudi slama, kaj rado preveč. Slama je sicer dobra za krmo, toda če jo dajemo -preveč, ne moremo zahte¬ vati dobrega užitka. Slama je pre¬ malo tečna. Slama dela velike vam¬ pe in prazna vi-mena. Zato je sme¬ mo poklada!: le do gotove meje. Poleg tečne detelje se lahko po - klada tretji del slame, če jo daje¬ mo pa kaj več ali jo mešamo s se¬ nom, potem je treba pa kaj male¬ ga boljše krme, kake močne krme, da zadobimo tako tečno krmo ka¬ kor jo potrebuje molzna krava. Slama mleko suši, če je žival pre¬ več dobi! Živina naj dobi toliko krme, ko¬ likor je potrebuje. Nič več in nič manj! Vsako nepotrebno preobla- ganje želodca je napačno in ško¬ duje živini ravno tako kakor člove¬ ku. S tem se moti prebava in kraj¬ ša užitek. Paziti je na to posebno pri mnogo ješčih živalih. Ravno ta¬ ko napačno je seveda tudi vsako nezadostno krmljenje. Koliko kr¬ me potrebuje živina, da se zado - st no nasiti, to se kmalu vidi. Ži - vina naj dobi toliko krme, da se z njo zadostno nasiti, da pa ne o- staja v jaslih nobenih zjedkov, ampak da vse gladko požre. Tako Veliki Slovensko-Angleški Tol - mač, obsega slov. - angl. slovnico, razgovore pisma in -navodilo ka¬ ko postati državljan poleg naj več¬ jega slov.-angl. in angl. slov slo¬ varja. Knjiga je nujno potrebna vSim onim, ki se res želijo nauči¬ ti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (430 strani) je $2. ter se do¬ bi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St. New York, N. Y. Pišite po cenik knjig. Old Phone: Douglas 63-M. Chas. Stranci 1206 COMMONVVEALTH AVE., GARY, (Nev Duluth), MINN. SLOVENCEM IN HRVATOM PRIPOROČAM SVOJO NOVO - UREJENO GOSTILNO, ZALO - ŽENO Z RAZNOVRSTNIMI PI¬ JAČAMI IN SMODKAMI. KUPUJTE PRI TRGOVCIH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU. KOLEDAR “Glas Naroda” za leto 1914 je izšel; oskrbljen je z lepimi slikami in dobrimi spisi, ter zaeno tiskano polo ob¬ širnejši. Velja s pošto vred 30 centov. Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York City ali v podružnici Frank Sakser 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. r/ im Nobena hiša ni popolna brez te moke. Začnite prav in ra-bite Duluth Cniversal moka (Najboljša moka za kruh) Poskusite našo pristno -škupaj mleno pšenično moko. Najboljša n- trgu. DULUTH UNIVERSAL MILLING COMPANV 25.000 NAPLAČILA $10.00 MESEČNO. Lote v Gary, Mfnn. kjer gradi UNITED STATES STEEL korporacija jeklarno za $25,000,000, in cementno to varno za $2,000,000, s-o danes naj-boljša prliilika a-z investiranje denarja. Obrnite -se pi-smeno ali ustmeno na Central State Bank - PISARNA NA BANKI NA GARY, DULUTH. MINN. O ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM, DELAV¬ SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJI JE MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV ! COPENHAGEN DUHAN ZA NOSLANJE MI JAMČIMO dan je COPENHAGEN SNUFF bil vedno in je tudi sedaj vedno popolnoma pristen. Mi ga v hočemo prodajati povsod. Ce ga vaš trgovec nima, ga vam mi pošljemo po pošti po na¬ vadni ceni 5 centov za škatlo, dokler ga ne dobite pri vašem trgovcu. Sp rej e mamo tudi poštne znamke. Copenhagen Snuff za čikanje je najboljši tobak na svetu za cikati. \ WEYMAN-BRUTON CO. 50 Union Square New York JV Dopisi. Sanderson, Florida. Cenjeno uredništvo: Prosim ob¬ javite ta le moj kratek dopis v vasem listu. Dne 29. decembra smo imeli ma¬ šo in sv. obhajilo, pa pota so sla¬ ba zato ni bilo oddaljenih ljudi. Ne smem pozabiti pouesrečenja našega rojaka Matij ata Agnich. Vozil je pivo na location. Konji so se splašili, voz se zvrne in ga je tako poškodovalo, da so ga od¬ peljali v bolnišnico kjer je čez nekaj dni umrl. Pogreb njegov je bil lep, ker je bil ranjki splošno Naznanjam Slovencem, da sem priljubljen. Vdeležila so se pogre- se preselil iz Kansasa v Baker county, Florida, pred dobrim me¬ secem. Vreme je tukaj prijetno ka kor spomladi. Zemlja če ni nizka ni slaba. Pr e videl sem, da je zem¬ ljo 'prej pogledali, predno se ku¬ pi, zatoraj rojaki pozor pri naku¬ pu ‘zemljišč. Zemlja se vidi tukaj res lepa, a je zapeljiva, ker je mungo nizke zemlje, ki je ob časih pod vodo. Mnogi agenti prodajajo neobdelano zemljo za tisto ceno za ko jo se lahko kupi od farmerja obdelana in ograjena zemlja. Ro- .jaki, ne dajte se tujim agentom v roke kadar kupujete zemljo. Po¬ sebno v Floridi naj velja ta nasvet zato ker je mnogo brezvestnih me- šetarjev. Tukaj sadili 'bomo sedaj krom¬ pir in sejali vrtnino, nekaj je pa že semena v zemlji. Če bom kaj pridelal naznanil vam bom pozne¬ je ba tudi društva sv. Cirila in Me toda, — društvo sv. Lovrenca, društvo sv. Jožefa, društvo sv. Ane društvo sv. Frančiška, itd. ter so skupno odkorakali od hiše pokoj¬ nega v cerkev sv. Antona in od tod na pokopališče. Tam so mu pevci zapeli odhodnico s tega sveta. Po¬ kojnik zapušča žalostno ženo in šest otrok v starosti od 2 do 16 leta, in tudi tri brate, dva živita na Ely in eden v starem kraju. Bodi mu lahka zemlja ! Jos. Smuk. Eveleth, Minn. Cenjeni gosp. urednik: Prosim da sprejmete ta moj dopis v naš list N. V. Že dolgo časa bivam tu¬ kaj v tej blaženi Ameriki, v mestu Eveleth, že mnogo sem prestal v it‘j svobodi, črtal sem dopise iz vseh listov, naprednih in fanatičnih, Pozdravljam vse Slovence in Slo j bil sem tudi tukaj na Eveletlm ob venke širom Amerike Narodnem Vestniku pa mnogo predplačnikov da bo še v naprej prinašal tako koristne razprave, ki se tičejo pratičnega življenja. John Kunshek R. R. I. Fostoria, Tex. Skoraj bi rekel, da je to prvi dopis v tem priljubljenem listu iz te naselbine. Najprvo naznanim število slo - ■venskih naseljencev, nas vseh dru - žin je štirinajst v tej okolici, in ve času tukajšnega štrajka, ali nobe¬ na stvar me ni 'tako zanimala ka¬ kor ravno ta štrajk v Michiganu. Ko čitam razne dopise iz raznih listov mi je v srce seglo ko čitam ta brutalni čin proti nedolžim o- trokom. Moje najsrčnejše sožalje starišem, kateri so imeli na me - sto božjega miru rakev v svoji hiši na božji večer. O, Božje de - te, kaj 'bi ti reklo če hi bilo ro - jeno leta 1913! Vi stavkolomei ali ste zdaj zadovoljni ko ste pomogli kapitalistu pokopati toliko mladih življenj.? Če bi vi ne skebali 'bi- lu in eitala je najrajše l.jubavne romane. Debela je bila pa tako, da se je 'komaj spravila skozi vrata. Po dvakrat na dan sem ji moral čevlje “ lajnat,” in vse sam prati, kuhati in ribati. Sredi noči se je zmislila za čaj in moral sem vsta¬ ti in kuhati. Sedaj sem pa pečlar, sam brez vse skrbi. Le eno je kar me muči, in to je, da ne bi nazaj prišla. Tega se bolj bojim kot je¬ če. Rajši bi čakal pred peklom do sodnega dne, 'kot še kedaj živel s tako ženo. V ta namen molim vsa - ki dan litanije sv. Aleža, patrona vseh zapuščenih mož. Slovenski samci tu na Kee\va - tin bomo vstanovili pečlarski .klub, pa eni se temu protivijo, češ, da so pravila prestroga. Res je, da so nekako stroga, a upati je, da bo šlo. Ko se uredi pečlarski klub bomo preč ustanovili drugi klub in to bo klub socijalistov. Slo¬ venci tu na Ke e vratin smo po veči ni vsi socijalisti. Da smo se toli¬ ko zbudili in prejeli za politično orodje ča je taka, da je treba reči “rešilpadala Bahorja? On, čeravno de- nas, o gospod.” Beli ljudje služi- ; - - + - v jo po $1.50, črnci pa celih $1.35. puty za garjevce, vendar ni tak šen Judež ko sta vidva. Ali ne Kdor s to plačo ne izhaja ni božji, vesta, da sta tudi vidva pomagala Poleg pa še kompaniska trgovina j onim otrokom zgubiti svoje živ - ljudi dere, in blago je večinoma (ljenje s tem da pomagata kompa- isto, kar ga je že drugim ostalo. Jaz sem kupil hčerki v šolo, najboljše kar jih je imel za $ 3 . — Dekletce je devetletno, in nosilo jih je tako dolgo, da že ■čez tri tedne ni bilo sluha ea nji¬ mi. Za delavce, pa če so to tudi farmerji, ker farmerji so tudi gr- doizkoriščani od delaničev, je pov¬ sod slaba. A delavstvo napreduje in bliža se trenutek z vsako ge¬ neracijo hitreje, ko bo delavstvo dobilo premoč in bo obračunalo, četudi se vsi Janezi in Toneti na I glavo postavijo. Farmerji so rav-| mji vzdržavati stavko? Zdaj k čevlje za j sklepu mojega dopisa pa kličem vam zavednim Slovencem in Slo - venkann živeli v letu 1914! Ne po¬ dajte se, da bode zmaga in slava vaša. 'Prišli bodo časi ko bo v la - dal mir in večja pravica za zaved¬ no 'delavstvo. Tebi Narodni Vest¬ nik pa želim da bi napredoval in priporočam vsem delavcem v A - mieriki npročite si vrli list. Pozdrav vsem Slovencem širne Amerike, Matt Kastelic. listi bi bila naša zemeljska krog¬ la pravi raj. Ne bilo bi treba ne enega vojaka na celem svetu, ne policajev, ne 'žendarmerije, ne ta - kih tolovajskih čuvajev kot so na Michigan, kjer je štrajk. Miljo - nam sirotam bi se obrisale solze iz njih oči. Čas in prostor mi ne dopušča, da bi opisal blagor soeijalizma. Rečem pa onim, ki teh naukov in teh načel ne razumijo, poučite se o stvari, ker je plemenita za vse delavstvo in za vse človeštvo. Ko bi bili zečeli naši predniki pred stoletji delovati za socijalizem kot se deluje dandanes, bi vladale dandanes že vse druge razmere in človeštvo bi vživalo bogastvo na rave. Socijalizem živi že od vekov Velikega Imenika, vendar ljudstva so se začela zanimati zanj še le v novejšem času in zato ga moramo mi gojiti sebi in posebno pa na - Šim potomcem v korist. Predno zaključim moj skrom - ni dopis naj omenim, da kadar bomo Slovenci 'tu na Keevvatin u- stanovili soeijalistieni klub, tak - rat borno pozvali' urednika A. S., pripravili mu bomo posebni ol - tar, ki bo okinčan s samimi ce - drovimi vejami in ga borni posadili tron kakor socialističnega RUDARJEM V BAKRENEM OKROŽJU! Piše N. J. vas Keewatin, Minn. no tako reveži kot so industrijski delavci, in gibanja ter napredova- j Redki so dopisi iz naše slovenske n ja priproštega človeštva ne vsta- j sredine. Slovenska javnost ve, da vi nobena sila več. Kako se go-di je tukaj slovenska naselbina naj- svetca, in pripeli mu bomo tako kolajno za njegove zasluge, da se bo vse življenje na njo oziral. Pozdrav vsemi rojakom in či - tateljem našega koristnega lista . .Narodni Vestnik. J. Petrič. farmerjem bom navedel en slučaj. Dva mojih sosedov imasta veliko krompirja in sta mislila, da ga bo¬ sta prodala, da dobista kak denar za druge potrebščine. Obljubili so jim za bušel celih 35 centov. Po čim plačujete vi sladki krompir veste sami najbolj. In to še ni “sure.” t5e “inspeetor” ovrže krompir, kar se rado zgodi, ker je vsak “inspeetor” manj ali več zvezan s kapitalisti, potem ima far mer samo dolgi nos, ali mora pa dati ‘krompir po taki ceni, da ka¬ pitalist bogati, farmer pa ne dobi skoro nič za svoj trud. Tako je tu¬ kaj pri nas in slične razmere so povsod. Zatoraj delavci in farmer¬ ji držimo skup; nas je mnogo več, in zmaga mora 'biti naša. Srečno novo leto vsem! John Pavlič, box 22. Greaney, Minn. Cenjeno uredništvo : Prosim ma¬ lo prostora v vašem cenjenem li - stu. Tukaj v naši naselbini vse počiva. Eni farmerji so šli za par mesecev za delom proti Virginia, nekaj nas je pa doma pri peči in iz pipe kadimo. Sekamo tudi dre¬ vesa, da bomo imeli suha drva za drugo zimo. več vsled par podpornih društev. Slovenci v 'tem mestu smo po po - klicu po večini vsi rudarji. S trdim delom pod zemljo si služimo vsak¬ danje potrebščine. V lovskem ča - su se kratkočasimo z lovom na zajce, jerebice, srne, in muse. Stara znanka mrzla zima je po - čela trkati na naše duri. Pa naj le trka mi pečlarji smo navajeni mra¬ za. Trdno zapiramo vrata in okna; pri gorki peči nas ne straši bučen- je zimskih elementov. Tu na Keewatin nas je precej samcev. Eni so še mladeniči, ki silijo gotove čase izkati boljših po¬ lovic. Nekaj je udovcev, drugi pa imajo boljše polovice onkraj veli¬ ke luže, toraj so vse eno samci v Kolumbovi deželi. In tudi jaz sem samec, pa nisem ne udovec in ne fant. Eden nepridiprav mi je u- kral mojo slabejšo polovico. Prve dneve po tej tatvini sem se jezil in rotil nad tata; sedaj pa lahko rečem Deo graeias, ker sem rešen te klade, seve otrok ni bilo, ki so najboljša zakonska zveza. Čita tel j, ti 'mi ne boš zameril, in tudi ne nobena žena, če bom rekel, hva¬ la Bogu, ker me je rešil tega kri - ža, katerega sem nosil celih pet let. Moja žena, ta je bila čudna! Najraje je sedela v gugalnem sto Loraine, Ohio. uredništvo “Narodni Slavno V estnik. ’ ’ Oprostite urednik, ako si drz - nem v sledečih vrsticah nekoliko poročati iz naše naselbine. Tukaj nas biva nekaj sto Slovencev. V - posleni smo večinoma v tovarnah, dasiravno sedaj delamo bolj po malem in nas je precej nevposle - nih. Na društvenem polju smo še precej dobri, namreč imamo par podpornih društev spadajočili k raznim slovenskim jednotam ; le žal, da nimamo nikakega izobra¬ ževalnega društva, da bi se žnjim zabavali v petju kakor tudi v dra¬ matiki. Pred časom smo imeli pev ski zbor, 'ki je lepo napredoval, ali radi gotovih vzrokov se je raz - pustil, tako smo sedaj brez narod¬ nega življenja. Naj pa omenim, da sm-o pred zad njo nedeljo presenečeni od druš - tva “Žalostne Matere Božje” iz Clevelanda. Da, prav zares smo bi¬ li presenečeni. To pa z njihovo po - lerniko. Kako pa ? Omenjeno društ vo je prišlo k nam ter uprizorilo dve igri, in sicer, “Anarhist” in “Nič— Otrok.” Ne vem ali je društvo imelo namen nas spodbuja ti za naprednost v kulturni, ali pa napolniti si blagajno? Kakor se je Eden najhujših bojev v zgodo - vini ameriškega delavskega giba¬ nja je boj naših sosedov rudar - jev na bakrenem okrožju. Toliko solidarnosti na obeh straneh ni bi¬ lo opaziti v nobeni industrij elni borbi med kapitalisti in delav - stvom v Ameriki kot v borbi na Michigan. Milijone delavstva, ne¬ organiziranega in organiziranega in milijone človeštva drugih sita - nov se ozira dan za dnem na bo - jišče na Michigan in gleda boj pravicoljubnih rudarjev. Tudi jaz sem med istimi milijoni, ki se ozi¬ rajo na strašno bojišče in pričaku¬ jejo koprneče slavne z mage lir ab - rih rudarjev. Boj na Michigan je velepomem¬ ben, ne samo za delavce v baikre - nem okrožju, ampak je velicega pomena za vse delavstvo Amerike, posebno pa še za rudarje in premo garje. Če bi kapital s pomočjo vseh svojih pristašev prisilil stav¬ barje v obup, da hi se podali na¬ zaj na delo, bodo s tem prodani v sužnost sami stavka rji, njih o - troci in vdarjeno bo vse delavstvo Združenih Držav. Jaz priznam vaše težkoče in va - še požrtvovanje, ker bil sem tudi jaz leta 190 na stavki, ko se je de¬ lavstvo potegovalo za svoje pravi¬ ce v Minnesoti in vem kaj se pra¬ vi. boriti se s kapitalom. Dobro vem, kaliko vi žrtvujete s svojimi otroci vred, ali naš boj v Minneso¬ ti je bil ves drugačen kot je vaš. Mi smo bili slabeje organizirani kot ste vi, in za nami ni bilo to¬ liko delavstva kot ga je za delav - stvom na Michigan. To so bile kridve, da je bil naš boj izgub - ljen, ali vaš boj, četudi je srdit, ne sme biti izgubljen za delavstvo. Delavstvo Združenih Držav vas ne bo zapustilo; stalo bo ob vaši ■strani tudi zanaprej. Kakor človek, ki se potaplja v nezmernem morju in porablja vso svojo ‘telesno dn duševno moč,, da bi se rešil morskega dna, ravno tako se bojujete obe stranki na Michigan,' posebno so pa bakreni baroni isti, ki vporabljaoj razna nesramna sredstva, da bi vničili Zapadno Rudarsko Zvezo, in raz - bili nje članstvo. Najgrje nakana bakrenih baronov pa je osnovan - je unije, ki obstoji iz samih de lavških nasprotnikov in se imenu¬ je “'Citizens Alliance,” katere sle¬ pilni namen je vzdrževati red, ven¬ dar pokazalo se je pri mnogih slu¬ čajih, da je namen te organizacije vničiti delavsko organizacijo, pre¬ gnati delavske voditelje in pogna ti ubogo delavstvo nazaj v mezdno sužnost. Ta unija bi se ne smela imenovati “Citizens Alliance,” ker tudi stavkarji so državljani in meščani ondotnih krajev, ter pla čujejo posredni in neposredni da¬ vek, ampak imenovati bi se mora la “MeNaughton Anti-labor Alli¬ ance.” Glavni načrt te lige je prisiliti za vedno delavstvo nazaj v jame brez pripoznanja te ali one obstoječe delavske organizacije. Ker niso za či drugače, preganjati so začeli delavske vodje. Uajeli so barabe, ki so napadle po roparsko v sobi predsednika W. F. of M., Charles H. Moyer-ja, in v temni noči so ga vlekli proti železnici z vsakojakim zaničevanjem. Tolpa, ki ga je spremljala, ga je med potjo pre - tepala in nek lopov ga je celo ob - strelil. Mnogo ni manjkalo, da ni¬ so surove 'barabe Moyer-ja linča¬ le. Ali ni to lopovsko početje grše in bolj ostudno kot početje divjakov? Ali je bila meščanska liga vsta - novljena za vzdražavanje reda na bakrenem okrilju ? Ali vas ni sram ligarji, da imate od tega grdega napada oskrunjene roke? Sram ■vas bodi lopovi! Bodite pa prepri¬ čani, da s takimi grdimi gonjami ne boste dosegli reda, ampak le srd in nered. Delavci so opraviče¬ ni do organizacije ravno tako kot je opravičeno trgovstvo, zdravni - št.vo, kapitalizem, in sploh vsaka struja človeštva do organizacije. Ne obupajte rojaki na Michigan zaradi grozne nesreče, ki vam je od vzela sinčka ali hčerko na sveti večer. Ne obupajte tudi ker vas pla šijo, da imajo toliko in toliko ti¬ soč stavkolomcev, ki so priprav - ljeni zasesti 'vaše prostore, ker ti delavci večinoma niso zmožni zvr ševati dela, katerega ste zvršelava li tako vestno vi, vrli stavkarji, in večina tega strašen j a je navadno “bluff. ” Stojte skupaj rojaki Slo¬ venci, in borite se roka v roki z vašimi zvestimi tovariši Hrvati, Finci, Italijani, Madžari, sploh z vsemi delavci, ker vi vsi irnaste enake interese ne oziraje se na vero ali narodnost. Vi borite se, da bi kraljevala. na Michigan pravica za vse delavstvo, da bi bi¬ li pravice deležni tudi vaši otroci, >vi borite se za vgled in pravico vsega delavstvo Združenih Držav. Slovenski delavci v Minnesoti, kot najblijžji sosedje bojnega po - lja, slovenski delavci po vseh dr¬ žavah te republike, Kanade in Meksike, slovenski in hrvatsiki de¬ lavci cele 'Severne Amerike, skli čite javne shode in sprejmite pro¬ testne resolucije proti lopovskemu početju nasprotnikov delavstva na Michigan. 'Podpišite vsi te pro¬ testne sklepe in pošljite jih na predsednika Združenih Držav, na guvernerja Ferris, na poslance in senatorje vašega okraja. Podpi - rajte vaše tovariše z vsem, podpi¬ rajte jih duševno in denarno, de - lujte vsi, da se bo priznala na vliehigan pravica. Navdušujte vaše brate mn j ih družine na Michigan in v Golorado k vztrajnosti, dokler se ne iztrebi krivica iz njih kra¬ jev in dokler 'ne nastane zopet in- ■dustrijelni mir. Njih boj je vaš boj; njih zmaga je vaša zmaga; njih propast je vaša propast za mnogo let, zato vsi po konci, da zmaga pravica in da pade krivica TEBO Najboljše cigarete vseh cigaret Prlstne-bogate- zadovoljive Izvanredno kadenje, z izvrstnim okusom SIROTIŠNICE IN ZAVETIŠČA SO ZAVODI SAŽ INSKEGA USMILJENJ/ .. CU, VSTANOVLJAMO JIH. P, J M .«’ , :;v jr .. sa'" RITANSKEGA USMILJENJA; ČE SMO KRISTJANI vjfAjfV 1 ’ A /t t a n/rr\ ttu 1 t da, 1 r. Samostojno Slov.-flrv. Podporno Društvi Složni Bratje „ p S po« 1. if niS < ' ra ti »p rav * ne •jSutM skega mesta Merrill, ki je oddaljeno 200 milj od Miltvaukee, zemljo, na kil jli je se je vstanovila nova slovenska naselbina. Prostor leži v sredini bogatih ki kažejo imovitost lastnikov. Svet leži med tremi državnimi cestami in ti: jv štiri milje dalje se nahajajo stare naselbine s šolami in trgovinami, kakortjP 1 ™ ... j s parnimi žagami, ki kupujejo ves les od naseljencev. Železnica je dve i ja SC UOJIŠ oddaljena in zvozi ves les od naseljencev za male stroške v mesto Meni g tovarne, ki izdelujejo papir. Kdor kupi farmo tukaj, ima to prednost, dl ™ lahko prežiivi s tem kar skupi za les in da dobi v zimskih mesecih od last zemlje vedno delo v tovarnah v mestu, katerih je 3 6, ali pa v tri milje ( ljeni parni žagi. Kdor je sedaj brez dela ter se misli izseliti na farme, M L . , • takoj stori, da mu ne bode potreba biti celo zimo brezposelnim. Dosedaj s (JIH® J®' : tukaj naselile družine, ki ž! 'e na delu že po eno do tri leta. V pomož jim kakor se izražajo to, ker je vedno priložnost dobiti delo, in ker vsak kosi lahko prodajo, ako ne na žago, pa v pa-pirnice; nadalje je tudi v veliko p« r sirarna, katero so si farmerji ustanovili in kamor se lahko mleko prodaj lcemu, kdor ne najde vse tako, kakor tu popisano, se povrnejo stroški, ako de semkaj in si ogleda. Za pričetek tukaj se potrebuje polovico manj dei kot drugod in lastnik zemlje, kakor tudi družba sama, ki je podpisana J ga naseljencem, da jim olajša delo in stanje spočetka. Cena akru je od $18. Kdor se misli izseliti na farme, naj se takoj oglasi, ker ta priložnost io še malo časa. Pišite po pojasnila takoj na: ILIRIA COLONIZATION FRANK NOVAK, upravitelj, SHEBOYGAN, WIS. so ue bo do tudi glodal ozira, k on ■silo uro in ne pridem in Rdečica je o' r, Nova kuharica, nastopivši služ¬ bo : Slišala sem, milostiva, da zna¬ te imenitno 'kuhati. Gospa: žalibože, da ne — prav malo se spoanam na kuhanje. Nova kuharica (-zase): Hvala Bogu — jaz se tudi le malo spo - nnam. NAZNANILO Zgodovinski Spisal I vsem Slovencem po Minnesoti, da sem glavni prodajalec zen (| ljišč, lotov, pri Steel Plant, Gary in New Duluth, ter glavni a stopnik štirih največjih Insurance Company. Zavarujem in pohištvo za slučaj ognja. Preskrbujem prepise zemljišč,« vršujem dolžna pisma in pooblastila za Ameriko in Evropt sploh vsa notarska opravila. Max Volčanšek Telephone 104 509 Grant Ave. Eveleth, Mii mc h moja. M ? mojih ; ta ša volja je Io tvoja 0 tem se Kake? Ali misl azoinf Kotovo i „ 111 smo 8tJti iz tm da tj tam. j “jiliov v 0 Imenih 111 mene O videlo je imelo društvo slabi vspeh mogli njih ostudnega cilje dose - ZA BOŽIC IN tožili m h, a 3 *i; a me Via , iti O m m NOVO LETO se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : : : : : vse hitro in točno odredi. : : • • ; if e % lar fe "Vi; K 5 ; Afrisn Nm io ’ m Hb 0r *l. A,\z; Ar Frank 82 Cortlandt Street, 6104 ST. CLA1R AVENUE, Sakser New York, N. Y. N. E., CLEVELAND, °* ■0 ■H o««t 'Oti 1 »iS; \S % ic. Ki *hi ZA SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. (Dalje.) ‘Kakšne zveze ima lump tu pri nas?” je dejal Ivan z glasom, ■htečim od zaničevanja. “Takšne, ki si jih lahko misliš. Srbske oblasti so mu stopile že rkrat na prste, in mož je zdaj sploh iztiran iz Srbije. Izvedeli o da je bil tisti dan zares na zemunskem in na belgrajskem kolo¬ nu v družbi mlade dame — tvoje sestre Jerice....” n “Kako da ga niso prijeli, če je iztiran?” ,'I ' “Počakaj; tu se začenja drugo poglavje. Prvič je bil obrit — 1 JAI^J \/poznal ga je samo eden; a drugič je prišla policija na sled stvarem, jo tako zanimajo, da je sklenila, ne ovirati ga, če 'bi se mu vse- io še stožilo po, belgrajskih tleh. Von Schratten je namreč znanec tkega Krastača, prodane kreature, ki je izginila odtod, ko je po- a-o-ala izvestnim ljudem ponarediti tajne dokumente po nalogu tu- države. Da so to vedeli prej, bi ga sploh ne bili iztirali; tako pa ■, i vsa j umevno, da se naša policija ne bi branila, dobiti tička bli- St| pred oči, in da je beležka o njegovem iztiranju izginila nekega ne iz policijskih aktov.” “Pa kakšne so bile njegove zveze s Krastičem?” “Vrag me vzemi, ako vem kaj pravega. Ali je Schratten po- ag al Krastiču vohuniti in ponarejati, ali pa Krastič Schrattenu Igo vati — s pomočjo visokih zvez, saj veš — in morda še kakih Sporočilnih pisem . Eno je naravnejše od druzega, in prej ) ne — “Prej ko ne je oboje resnica, hahaha!” se je zasmejal Ivan kratkim, bridkim smehom “Za naju dva hi bilo res najboljše,” je zatrdil Dušan važno. Govoril sem 'z izvestnimi gospodi in s tem in onim zaupnikom na - tajne organizacije; pazili bodo na vso vrlo družbo, in ravno na Ih krivih potih mora srečati Schratten prej ali slej roko, ki ga ^•ime za vrat.” j “Prej ali slej!” je vzkliknil Ivan v • tr enotnem razburjenju. I Ta je lepa! Prej ali slej! Čez mesec dni ali čez dva meseca -— lorda pa tudi že jutri — z eno besedo, prej ali slej bo prepozno naju dva! Prej ali slej 'bo Jerica izgubljena, in nikdar več se bo dalo popraviti — nikdar več....” V nemem obupu se je udaril uaš rojak z rokama po čelu. Dušan pa mu je položil roko na ramo in mu pogledal resno ,h * ‘ko*, •vrla. Bo, m est 0 . *• ?! rija za farme, oci. Ne, ne, dragi moj,” je izpregovoril s trdnim glasom, “tvoj rah je upravičen samo, če pojdeš s tem plašnim srcem na pot. lizini infcpi mari ne čutiš, da vera in volja premakneta goro, če je treba '•»itjo, Mfcjreba je samo hoteti, verovati v uspeh z vso strastjo i;n vso skal- zavestjo svoje moči — pa se ti uklone sovražna usoda, tudi bi igrali za njo na drugem koncu sveta. In pamet sama ti pra- da se bojiš brez povoda. Von Schratten je trgovec — on se in se ne bo doteknil blaga; s tem bi mu vzel polovico cene. Ker lini bogatiti cestami in ti inami, kakor ica je dve! mesto Meni > prednost, di[ " iii od te® pa tudi gledal, da ga speča čim najbolj drago, stavim glavo, da n/foniierf ® ele ozira ’ komu bi S a ponudil. Jerici ne preti nevarnost ne da- im' Doseda/ps in ne jutri, niti najbližje dni, Ti misli samo to, kar si ponavljam v pomoč jii;z vsako uro in vsako minuto: jaz hočem, da počakaš, usoda, do- cer vsak kos i v veliko p leko prod|: stroški, ako c.o manj dei podpisana, p kru je od $1 a priložnost' INIZ&TIOH P’ er ne pridem in se ne pomerim s tabo, oko v očesu!’ Rdečica je oblila Ivanovo lice; kaj dobro je slišal v prijetelje ■ vih besedah očitek malodušja. _ “Prav imaš, Dušan,” je odgovoril in mu stisnil roko. Oprosti mi ta napad obupa. Pri nas doma živimo mirno in leno, kakor ži- vina v gospodarjevem jarmu,; v našem življenju je premalo ostre borbe, premalo nevarnosti in premalo zmag; zato ne znamo ceniti lastne moči. A bodi prepričan, tega se naučim tu doli — od vas- In ko se vrnem med naše planine, prinesem našim ljudem novo evangelije s iseboj!” “To so moške besede,” je zaklical Dušan veselo, “in vredne šaše negotima; Tako mi ugajaš, Ivan! Saj si junak od majdana, samo zovedi se tega, da si. In zdaj, ko se ti je vrnila 'boljša volja, ubogaj me in sprejmi moj načrt. Preloživa odhod do jutri bodi brez skrbi: kar sem ti rekel prej, je kakor pribito! Pojdiva k nam do¬ mov, da se odpoČiješ in pokrepčaš, in da te seznanim s svojo sestro Ljubico, ki se zanima tako živo za usodo tvoje sestre. Na glas je jokala, ko sem ji pravil njeno povest....” “ A vendar — mudi se !” je oporekal Ivan. “Poslušaj me. Ako odidemo takoj in dospemo jutri v Carigrad, se itak ne bi vedeli kam obrniti. Nihče nas ne bo čakal na kolodvo¬ ru in nas zapeljal naravnost pred kajbico, kjer zapira švabski lo- ov svoj plen. Pač pa sem napravil poizkus, ki se utegne obnesti iz- orno; da, ako me nadeja ne vara popolnoma, morava imeti ju¬ tri v roki zanesljivo znamenje — kakoršno koli — 'ki nama pokaže sled zveri, ali celo sam brlog, v katerem se skriva. .. . Stvar je tako tajinstvena, da mi je ljubše, če ne vprašuješ; toda kolnem se ti -— tukaj je nit, od katere zavisi ves uspeh najine namere....” Poslovila sta se torej od novih Ivanovih tovarišev, ki so z za¬ nimanjem poslušali njun razgovor, dočim sta Šumadinca snažila sa¬ mokrese — mnogo obetajoče znamenje bodočih doživljajev. PETO POGLAVJE. Vera, upanje — ljubezen. Jurešieva hiša je ležala na južni strani mesta, obrobljena s pri¬ jaznim vrtom; tuintam je že zlatila jesen košato drevje, i'n rano od¬ padli listi so pokrivali lopico na koncu vrta kakor s cekini. “Tu je naš dom,” je dejal Dušan Ivanu, ko sta stopila na prag. “Ni nas veliko: majka., Ljubica, Miloš in jaz — ti pa boš peti med nami, kadar koli prideš pod našo streho.” Srba je težko pripraviti do tega, da bi gradil tiste velike ka - sarne, ki so tako neprijetno značilne za večino zapadnih mest; on ljubi lastno ognjišče, in kadar zida hišo, jo zida sebi in svojcem. Tudi hiša Jurešičevih je bila ue veliko poslopje skromne, prikup- Ijive zunanjosti; kakor hitro pa si stopil vanjo, dj spoznal, dia biva pod njenim krovom imovitost in blagostanje. Jurišičev oče je bil trgovec — eden naj večjih in najpremožnej- ših v svojih dneh. Toda pobrala ga je smrtonosna .pljučnica, ko je tekal Dušan še v kratkih Mačicah, Miloš v krilcu, Ljubica pa se je stiskala v materinem naročju ikot nežno, od vseh negovano dojen - če. In vrla mati, dobro vedoča, da ne more skrbeti za trgovinh in za vzgojo svojih ljubljencev v enaki meri, je po tem bridkem udar¬ cu rajša prepustila dobičkanosni posel oddaljenemu sorodniku, sa¬ ma pa je živela z otroci v tem tihem solnčnem domku z obrestmi go¬ tovine, ki jo je bil 'zapustil ranjki mož — živela edinemu namenu, vzgojiti iz svojih malčkov dva vrla Srba in dobro, zvesto Srbkinjo. Tudi ena je čakala godta z nestrpnostjo! kogar je ljubil njen Dušan, njen Miloš ali njena lastna Ljubica, je 'bil drag tudi ujej kakor lastna kri. Komaj sta stopila v vežo, že so priheteli iz sobe nagli ženski koraki; pred našima znancema je stala žena visoke, krepke postave in že nekoliko osivelih las. Toda njene oči so zrle tako sveže in dobrotno, in z mladostno blagozvočnostjo je zaklical prijemi glas: Dobrodošli v naši hiši!” Dušan pa je rekel prijatelju z glasom obožavajočega spošto - vanja: _ (Dalje prihodnjič.) Mimniapolis 1 Chicago Milwaukie simENnin ui ii v< Electric Llghted. Vaenum Clcimcd. TJCKET OFPICES! OULIOTIE—.1. 1». (..'nrev. n. p. A. City Office, Spaldlng Hotel blook. Depot, comer , Superior St. and Si.vth A ve., West. ! SC' PEKIOR—J, D. Morrlasey, O. A. Clty Office, 823 Tow- er A ve. Depot, comer Wln- ter St. and Ogrden Ave. ADRESAR SLOVENSKIH TRGOVIN. MINNESOTA FRANK VERANTH, E1 & Minn., priporoma se rojakom za naročila trdega in meh¬ kega premoga. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. HOSraJATEUT^nS tare maček, oglasi se v gostilni “Pri .mačlcu” (Anchor Bar) na 311—3. Ave. Hibbing, Minn. John Povsha, lastnik. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.009. Preostanek in nerazdeljen dobiček • - - - $1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. JOSIP INTIHAR, slovenski zidar, . se priporoča c. rojakom v Eveleth in okolici za razna staybna dela, bodisi pri novih gradbah ali popravah. Deladzvršujem solidno ter po nizkih cenah. JOSIP INTIHAR, 206 Monroe St., Eveleth, Minn. MATH. VIDAS slovenska trgovi¬ na. Cenjenim ro¬ jakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice priporočam svojo lepo urejeno in bogato založeno GROCERIJSKO TRGOVINO. V zalogi imam občeznana “Cremo” moko; dalje prodajem krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostav¬ ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost se vljudno pri¬ poroča Math. Vidas, slovenski trgo¬ vec, Biwabik, Minn. JOHN TERAN KROJAČ Ely Minn. se priporočam vsem Sloven - eem in Slovanom za izdelovanje mož- kih oblek in površnikov. Čistim in popravljam tudi moške in ženske ob¬ leke. Vse po zelo nizkih cenah. Za delo jamčim vsakemu, da bode za - dovoljen. JOHN BARTOL, PRODAJALNA. Naj starejši slovenski trgovec v Minnesoti. Prihranim vam denar na vseh potrebščinah. Prepri - čaj te sel POZOR: Rojakom po Minnesoti in po drugih okrajih se naznanja, da se loti, ki so na prodaj v Gary, Minn., pri eni največji jeklar¬ ni v Ameriki še lahko dobijo po primerni ceni, to je, za kratek čas. Ker je naseljevanje vedno številnejše, prišla je družba do zaključka, da bode morala cene lotam povzdigniti. Zato rojaki, kateri hočete naložiti svoj denar sigurno in da vam 'bode nosil višje obresti, imate sedaj priliko, da ga vložite v zemljišče na Gary, Minn. Za natančna navodila se je obrniti na: MAKS VODČANŠEK, zastopnik GAEY LASO CO., Eveleth, Minn. FRANK TOBIAS, zastopnik, Gary, New Duluth. Minn. —: ali pa na :— GARY LAND CO. GENT. OFFICE, 202 PAIiEADIO BUILDING, DULUTH, MINN. Townsite Office, Cor. Commonwealth Ave and Gary St., GART, Minn. JOSIP SELIŠKAR i V SLUŽBI KALIFA. Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic. dajalec' (Dalje.) — In moja. Dobro si pogodil. Dokler so Afričani tu, me vedno boLjo v mojih snevah. Naša volja je — Wadha je naglasil “naša” lir glavni a — naša volja je, da se to vojaštvo oddalji od Kordove. varuj e ® v . zemljišči , in Evro? k i 0 — In tvoja volja bo brez dvoma izvršena. — O tem sem uverjen. Vendar so tu zapreke. — Kake ? — Ali misliš, da bodo vodje afrikanskih čet zadovoljni z na¬ jini ukazom? — Gotovo ne. _ — Mi smo to takoj vedeli, da se Afričani ne bodo dali z lahko- |° lz gnati iz mesta, v katerem so imeli tako moč. Vendar se nismo edejali, da bi se uprli z orožjem naši volji. Ali danes imamo že esti o tem. Tajni vohuni so mi javili, da imajo tajne sestanke, eki njihov vodja, Hešam iben Soliman je rekel, da bo on sam na elu ogorčenih Fenetov in Berberov obkolil Alkazar. Tudi svetlega alifa in mene nameravajo vjeti, in kaj potem z nama store, to so e določili. Usurpatorja, kakor nazivljejo našega kalifa, usmrtijo na nestu, a 'za me, svojemu staremu prijatelju, so določili večje žaba- r e. Ali pustimo to, mislim, da pečejo zajca, ki je še na polju. Strezinja se nasmeje. — Ne ugovarjal bi temu primeru, ako bi bil res zajec. Bolje )a je, da rečeš, oni kupčujejo z glavo leva, ki stopa ponosno in svo - iodno. — Vidim, da umeš laskati — pokima Wadha. — V ostalem pa 'kdo ne ve svoje usode. Kdo ve, ali mi ni Alah določil, smrt od ber¬ berskih rok. Ali tega ravno jaz ne vem, zato mi je dolžnost, da se pranim. Afriški vojaki so srčni in hrabri ter številni. Trebalo bo jute borbe, ako hočemo, da jih zmagamo. To so pravi divji vragovi, si rušijo in lomijo vse, kar jim pride pod roke. Naši Hrvati so si- per tudi izborni in hrabri, vendar bodo s težkočo zmagovali. In s lemi besedami prihajam na reč, ki se tiče tebe. | —■ e se mi dozdeva, kaka naloga me čalka. Ti želiš, da odnesem spismo kakemu tvojemu zavezniku in da ga obvestim, kaj Kordovi, f alifu in tebi preti — reče Strezinja zamišljeno. | — Glej, kako izvrstno ugibaš. Tako je! In ker veš, kar želim j°u tebe, povej, ali si zadovoljen? Kako moreš dvomiti? . Opozarjam te, da se s tern izpostavljaš mnogim nevarno- dnn. Ako te Afričani vjamejo, potem te čaka smrt. Junak se nikoli ne boji smrti. In če me boli misel, da umrem alec od svoje mile domovine sem vendar pripravljen raje stokrat umreti, kakor pa da bi izgubil junaško in pošteno ime. te besede odide W adha el A m eri za trenutek in Strezinja ostane sam. hadžibov ga ni preplašil, zakaj on je ljubil vse, s či - Bler jo mogel pokazati junaško in hrabro srce. Vendar je v sren ■^oral priznati, da mu ta poziv ni bil ravno prijeten. Prva misel 1,111 je bila Fatima. Ali je ne bo nikdar več videl? Krasna deva, ali Be Je v resnici vse zarotilo proti moji ljubezni? Od onega časa, ko jo je videl vprvič, pa do sedaj, vedno se je nekaj postavljalo na pot njegovi ljubezni. Modrijan, od katerega se je hotel učiti znanja, zahteva, da se odreče ljubezni! Wadha el Ameri ga pošilja daleč od nje. To so samo zli znaki. Ljubezen do znanja je bila v njem velika, ali mar Fatima ni lepša od učenosti? Ljubezen do hrabrosti in junaških del mu je bila prirojena, ali ga mar Fatima ovira, da jih ne izvrši. O, ne! Ona se ! bo radovala, ko bo slišala o njegovih ju - nhštvih. V tem se je AVadha el Ameri vrnil iz svoje sobe. V roki je držal drobno pisemce. — Evo, to je pismo, katero ponesi poveljniku andalužkih čet. Kje se nahaja sedaj, ne vem. Prepuščam tvojemu umu in tvoji domišljiji, da ga hitro najdeš. Čas beži in ne obotavljaj se. Kolikor mi je znano, mislijo Afrikanci obkoliti Alkazar v soboto. Danes je torek, torej imaš časa štiri dni. Malo časa je sicer to, ali dovolj, da bo vse izvršeno. Vsekakor je treba, da se žuriš. Najbolje je, ako takoj greš. AVadha preneha, videč, da mu želi Strezinja nekaj povedati. Oprosti, svetli ha-džib, da ti segam v besedo. Vendar bi te rad nekaj vprašal. — Vprašaj! . Imam še nekaj opraviti in te prosim, da mi doviliš ostati še kaki dve ali tri ure, ako je mogoče. Ilm, mladec, komaj si prišel v Kordovo — namrši AVadha el Ameri obrvi a že imaš stvari, da te zadržujejo dve do tri ure. Pravi junak mora biti pripravljen, da ostavi vse in takoj gre tja, kamor <* a VHnoin ga Prav o. po¬ praviš. ludi jaz sem pripravljen. Ako misliš, da je nujno, grem takoj. Ono vprašanje ni bilo izrečeno zato, da bi ka - zal svojo nepripravljenost, pač pa zato, ako bi slučajno moje odpo- tovanje ne bilo tako nujno. AVadha se pmiri in potrka mladca po rami. Dobro tedaj. Ostani in opravi, kar misliš, da moraš. Vedi pa, da nam vsako zavlačenje lahko prinese nesrečo., “ V em in veruj mi, da sem ti hvaležen, ker si me izbral za izvršitelja tega posla. Upam, da mi bo mogoče pokazati svojo lju- bav in spoštovanje napram tebi in ti tako vsaj z malo uslugo vrniti tvojo naklonjenost in ljubezen. AVadha el Ameri mu poda roko in ga puljubi na čelo. Lilo je nekaj očetovskega v pogledu, s katerim je gledal mlade¬ ga Hrvata. ~ ®°8 te čuvaj, dobri mladec in vodi te po stezi slave in mo - či. Naj ti da Bog, da boš srečnejši od mene. Ko je Strezinja zapustil hadžiba, je bila iprva njegova misel, da najde Fatimo. Njo mora videti prej, nego odide iz Kordove. Mo - ra ji povedati, da odhaja in da je ne pozabi nikdar. Lahko bi se zgodilo, da ga dolgo ne bo nazaj. In kaj potem? Ali bi mu je ne mo- ge! ugrabiti kdo drugi? xe in podobne misli so mu rojile po glavi. Ali kako priti do nje? A-edel je, da v arabski Španiji ni tako lahko govoriti z žen¬ skami. Da pove njegovemu gospodarju? To bi bilo bedasto. Naj ji piše l Ali kdo bo nesel pismo? Ali bi ga ne mogel vjeti njen gospodar in ga morda zato mučiti? Ali naj s silo udere v hišo? Ta misel se mu je zdela drzna, vendar je bila edina mogoča. Pot ga je. vodila ob mostu, na katerem je stražil gospodar Faitime. In v resnici je bil na svojem mestu. Strezinja ga je povsem dobro videl in spoznal. (Dalje prihodnjič.) EH, MINN., kBox 62, se pri¬ poroča rojake m za obilen obisk GO - STIIiNE, kjer ima vedno na razpolago dobro pijačo, istotako tudi lepa preno¬ čišča. — Priporoča se tudi rojakom za vsakovrstna stavbinska dela, katera izvršuje ceno in dobro. MIKE DANCULOVICH ■£££ 529 W. Michigan St., Duluth, Minn., priporoča Slovencem in Hrvatom svo¬ jo dobroznano in z najboljšimi pija¬ čami in smodkami založeno gostilno, katero vodi pod imenom SLAVENSKI SALOON v obilni poset. Rojaki dobe lahko tudi gorka jedila, kar je velike vrednosti po¬ sebno za potnike, ki potujejo skozi Du¬ luth. Držimo se gesla: Svoji k svojimi V’ rn AD DARIČ zimsko obleko, ne IVfADlO pozabi se zglasiti v trgovini Jos. Sekula na Aurora, Min¬ nesota, kjer dobiš veliko zalogo vsa - kovrstnih oblek po najnižji ceni. — Vsakdo naj se prepriča, predno kupi kje drugje. Cene nizke.__ MAPMtflMIfn? — Delam in poprav- OiiRmUililVL ljam vsakojake har¬ monike in se priporočam rojakom za naročila. — Andrej Gale, Box 19, New Duluth, Minn. LJUBO BOGICEVICH, “KS Building’, Duluth, Minn., priporoča se Slovencem in Hrvatom za Izvrševanje pooblastil, kupnih pogodb, vojaških profienj itd. Posreduje pri družbah v sluaju poškodb. IGNAC HOČEVAR St., Aurora, Minn., se priporoča Slovencem in Hr¬ vatom v mnogobrojen poset gostilne, kjer toči vedno sveže pivo, ter prodaja dobra vine in likerje. Posebno se pa priporoča potujočim skozi Auroro, da ga posetijo, ter bodo dobro postreženi. MARKO MAROLT, gostilničar, Kittzville, Minn., se priporoča rojakom Sloven - cem in bratom Hrvatom v mnogobro¬ jen obisk gostilne, v kateri je vedno dobiti sveže pivo, dobro vino in razne likerje. Vsak Slovan dobrodošel. Slovenci pozor Stem naznanjam Slovenskemu ljudstvu, da imam v zalogi vsa kovrstne obleke za moške. Sloven ci ko rabite obleko, obiščite nas. Pri nas se govori slovensko. Max Wine & Co prva vrata od First Natinonal Banke. Chisholm Minn. MICHIGAN PETER MADRONICH SSK VATSKI POGREBNIK, 416—6th St., Calumet, Mich. Se priporoča cen j. ro¬ jakom. Tel.: Res. 313: Livery 185. NO- , South Range, Mich., se priporoča Slovencem in Hrvatom za izvrševanje raznih za¬ dev, spadajočih v notarsko stroko. MAT. D. UKOVICH ’£gii i i A. M. MURNIK Grant Avenue Eveleth, Minn. Največja zaloga MANUFAKTUR.NLGA BLAGA, TKANINE, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DEU - GIH DOMAŽIH POTREBaoIN. Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE- PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH. i i i 1 I i i KDOR C1TA POLUTEDNIK ‘ NARODNI VESTNIK” IZVE NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, KI SO ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE. feT&s&fcšf' Uri wiCo m pa.vy Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI. i sfš JOHN BARICH, S£3£ trgovina v Gornjem Michiganu z DO¬ MAČIM VINOM in TROPINOVCEM. Prodaja vozne listke za vse prekomor¬ ske črte ter pošilja denar v staro do¬ movino po dnevnem kurzu. WISCONSIN. PICTURE FRAME CO Gleaser fotogra- graflčnl atllje. Fine slike. Poročne sli¬ ke naša posebnost. 323 N. 8th St., na¬ sproti pošte, dva bloka on slovanske cerkve. Sheboygan. Wis. m m * s Hi Hi m Hi Hi Hi Hi Hi m Hi Hi u IVI. F. SKALA, agent za Pabst" Milvvaukee in “Peoples“ Duluth pivo. Fina zaloga domačih in importiranih pijač vsake vrste, smodke in vse kar spada / gostilniško cvrt. Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v ELY, MINN. Felephose No 52. Hi Hi H* Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi HiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHilfiHiHiHiHiHiHiHiHiffilliHiHiHi Ne pozabitevprašati lekarnarja za zvezek Severovega Almanahe za Slovence za 1914. Dol'' se brezplačno. Ako ga ne morete dobiti od lekarnarja, pišite nam ponj. prehlad, hripavost, oslovski kašelj, vnetje sap nika, davico in enake neprilike hitro olajša Kašelj (Severa’s Balsam for Lungs) Najboljši ddka-z njegove vrednosti je njegova dolgotrajna raba Cena 25 in 50 centov. GLAVOBOL je zelo neprijetna kakor tudi bolestna nepri- lika. Odpravite ga. Rabite. Severove Prask zoper glavobol In nevralgilo (Severa ’ s wa,ers ,or Headache and " 1 Neuralgia) Cena 12 praškov—25 centov. ZAPEKA pri osdocih ali pak pri odraslih, nebist je- 'zopern dih, slab o-bu-s v ustih, zoleniea ia dr' enake neprilike hitro izginejo, ako rabite Severove Tab-Lax Prijetni za.užiti — uspešni v učinkih- Cena 10 in 25 centov. Na prodaj so v vseh lekarnah. Zahtevajte Severova in ne v,semite drugih. Ako jih ni'“ a lekarnar v zalogi, naročite jih od nas. LETALNI STROJ. (Profesor dr. Josip Demšar.) Atemskeura umetniku Dedalu je Minosh kralj na Kreti, naročil, naj mu sezida velikansko poslop¬ je, labirint. Ko je bil labirint go¬ tov,. je dal kralj iz sovraštva do Atencev zapreti vanj Dedala in njegovega sina Ikarja. Atenca bi bila morda morala gladu umreti. T-oda prebrisani umetnik si je znal pomagati. Ko je zidal labirant, je iz previdnosti napravil v zgornjem nadstropju skrivno okno, za ka - tero Minos ni vedel. Sedaj pa na¬ redi sebi in sinu peruti iz ptičjega perja in voska ter zleti skozi skriv¬ no okno iz palače proti morju. •— Mlademu Ikarju je bilo letanje po zraku neizmerno všeč. Dvigal se je vedno višje. Oče ga je opo¬ minjal. naj bo previden, toda za¬ man : sina se je polotila vesela raz¬ posajenost. Kar prileti Ikar prebli¬ zu solnca, na perutih se stopi vo¬ sek in neprevidni mladenič pade v morje ter utone. Dedal pa se sreč no reši v Sicilijo. Nekaj *tisoč let po dogodkih, o katerih govori grška pravljica, so razni možje res začeli poizkušati, kako bi se dalo splavati po zraku. Tako so v 18. stoletju izdelali ve - liikega ptiča, kateremu so dali ob straneh peruti iz pravega ptičje¬ ga perja.*Ptič je bil tako velik, da je bilo v njem prostora za več mož, ki naj bi mahali s perutmi. Vendar ptiča niso mogli spraviti kviško; vsaj poročila, ki popisuje¬ jo ta čudoviti stvor, ne povedo o letanju ničesar. Proti koncu iste ga stoletja je z letanjem po zraku obujal veliko pozornost mlad fran¬ coski ključavničar Besmer. Za le¬ tanje se je posluževal dveh dro¬ gov, ki sta imela na vsakem kon - cu po eno perut. Droga si je Bes - mar pritrdil na rame in ju je prive težju. Te spretnosti človek ne dobi s samim opazovanjem ; treba mu je za to vstrajne vaje. In tukaj je glede letanja po zraku največja te žava. Ptiči se vzdržc v zraku, ker imajo izvrstno razvit čut za ravno¬ težje ; ta čut si more človek prido¬ biti le z vajo, vaditi se pa skoro ne more začeti v letanju, če že ne zna vsak hip ohraniti ravnotežja. Da bi torej človek mogel začeti letati po zraku, bi moral to takorekoč že znati. Prve težave pri letanju po zra - ku je precej uspešno premagal be- rolinski inženir Lilienthal. Napra¬ vil si je peruti, ki so od enega kon¬ ca do druzega merile 7 m. Sam je tičal v obroču, ob katerem so bile peroti pritrjene. S to napravo se je spuščal Lilienthal s pobočij raznih hribov na tla, toda le pri slabem vetru; pri močnem vetru si ni upal leteti po zraku; močan veter t>i ga 'bil lahko nepričako - vano zedel na peruti od zgoraj in ga vrgel ob tla. Dvigniti se Lilien¬ thal s svojo napravo ni mislil, ven¬ dar ga je ugoden veter nekateri- krat dvignil nad mesto, s katerega se je spustil v uižavo. Pri letanju je bil Lilienthal prav previden, vendar so ga njegovi poizkusi stali življenje. Nekoč je med letanjem z največjo silo priletel na tla. K sreči pa ga je vrglo v močvirje, ki je 'bilo tako mehko, da se je le ne- znat poškodo-val. L. 1896. je pa blizu Berolina z velike visočine pa¬ del na trda tla. Zlomil si je hrb¬ tenico in je kmalu nato umrl. Ne¬ kaj dni pred smrtjo je še med uče¬ njaki predaval o tem, kako se mu je v zadnjem času posrečilo iz - boljšati svojo letalno napravo. Mo¬ goče se je s svojim izboljšanim strojem upal preveč in se zato po¬ nesrečil. Pa človeku ni dosti, da bi se le varno mogel spuščati z visočine na | Smešnice. I zal tudi na noge. Mahal je pa s pe- tla, hoče se tudi dvigati v zrak. rutami tako, da je ob istem času dvignil levi prednji ter desni za¬ dnji del drogov in narobe. Tako se je mladi izumitelj spuščal iz precejšnih višav nalahkoma proti tlom. Nekateri trdijo, da je s to svojo letalno pripravo plul celo čez precej široke reke. Ni se pa mogel s svojimi perutami dvigniti v zrak. Skoro 100 let pozneje je neki Holandec izumil za letanje po zra- k:v stroj, od katerega so si ljudje veliko obetali. Z malih visočin se je izumitelj res prav varno spuš - čal na tla. Hotel je pa videti, ali se bo njegov stroj tudi za velike visočine dobro obnesel. Pritrdil je na-se letalni stroj in se privezal ob zrakoplov, s katerim se je dvi¬ gnil v zrak. Komaj pa je prerezal vrv, za katero se je držal zrako - plova, je že ležal mrtev na tleh po¬ leg razbitega letalnega stroja. Da bi pospešili človekovo letan¬ je po zraku, so začeli učenjaki prav skrbno opazovati ptičje letanje. “Mali ptiči,” bi si mislil kdo, “se že lahko dvigajo v zrak, nemogoče pa je da bi se vzdržaval v zraku težki človek.” Izkušnja govori proti temu pomisleku. Veliki ptiči se pri letanju razmeroma manj ■trudijo kot mali. Poglejmo le ja¬ streba, s kakšno lahkoto plava po zraku, posebno pri vetru; le sem in tja zamahne s perutami, sicer pa mirno in varno jadra v zračnih višavah. Ptiči znajo dobro izrabi¬ ti valovanje zraka. Svoje jainasto izbočene peruti nastavljajo 'Vedno talko, da piše veter mimo njihove spodnje plati ter nosi tako vse njihovo telo po zraku. ■Česa je človeku pri letanju po zraku poleg peruti posebno treba, vidimo tudi iz sledečih poizkusov. Spustimo natanko narejenega pti ča iz stolpa v zrak. Nekaj časa prav lepo plava po zraku, kmalu pa začne omahovati, se prevrne in pade na tla. Ravno tako se zgodi še tako skrbno naphanemu ptiču, kateremu prav pravilno razpnemo peruti. Ali, poglejmo na morje! Jadrnica, na kateri ni krmarja, ki ima pa prav in skrbno zastavlje na jadra in krmilo, sprva lepo pla¬ va, skoro pa se obrne za vetrom in se preobrne. Nič boljše se ne godi ladiji, če ima krmarja, ki je sicer o vseh vetrovnih zakonih iz¬ vrstno poučen, ki pa še nikdar ni vodil ladje. Da more kdo spretno in varno voditi ladjo, za to mu je treba primernih priprav, ravno ta¬ ko mu je treba tudi dolgotrajne vaje, da brez posebnega premišlje¬ vanja že kar čuti, kdaj ni vse v re¬ du. Tudi pri drsanju je nekaj po¬ dobnega. Z drsalieami iti po ledu ni nič posebnega, cela umetnost pa je že, vsak hip se zdaj in zdaj ta- Kmet iz Loškega potoka je na¬ ročil v gostilni v notranjskem trgu meseno klobaso. Kmet: Primarnim so mesene klobase drage, meso je pa tako ceno. Gostilničarka: Za božjo voljo, kje pa je danes pri nas meso ceno? Kmet: I. v Ljubljani sekajo mesarji lepo goveje meso po 47 vi¬ narjev kilo. Gostilničarka: Za pet ran Kristusovih, kje pa ste to slišali? Kmet: Slišal nisem, a bral sem. Gostilničarka: Kje pa ? Kmet: I. v — “Domoljubu.” Prvi izvošček: Slišal sem, da na Dunaju kmalu ne bo več izvošče- kov; vse bo izpodrinil avtomobil. Drugi izvošček: No bomo pa šoferji postali. Prvi izvošček: No, mi si bomo že pomagali, a mestni vrabci bo - do vsi pocrkali, če ne bo več na - ših konj. Gospodična Neška: Ali se je res tvojemu bratu pričo tebe pištola izprožila. Gospodična Panika: Res! Oh, ti si ne moreš misliti, kako sem se ustrašila. Na smrt! Ko j sem po - gledala v zrcalo, če sem še živa. state of Letters of administration having been granted to A. W. Kuehnow. IT IS ORDERED, That the time within which ali creditors of the above named decedent may present claims against his estate in this court, be, and the same hereby is, limited to six months from and after the date hereof; and that the 7th day of July, 1914, at ten o’clock A. M., in the Probate Court Rooms at the Court House at Duluth in' said County, be, and the same hereby is, fixed and ap~ pointed as the time and plače for hear- ing- upon the examination, adjustment and allowance of such claims as shall be presented within the time aforesaid. Let notice hereof be given by the publication of this order in the Nar¬ odni Vestnik, as provided by law. Dated, Duluth, Minn., December 30, 1913. S. W. GILPIN, Judge of ,Probate. SEAL, Probate Court, St. Louis Co., Minn. Jan. 8'15-22 Rojak Frank Žnidar je potoval¬ ni zastopnik za Narodni Vestnik. Nahaja se sedaj v državi Penn - svlvaniji. Rojak Žnidar je poobla¬ ščen pobirati naročnino, oglase in naročila za tiskovine. Cenjene ro¬ jake in rojakinje uljudno prosi - mo, da ga blagovolijo prijazno sprejeti, in da mu gredo na roko. Spoštovanjem NARODNI VESTNIK. Res so v zadnjem času iznašli že več takih stojev, ki nesejo človeka kviško. Stroje te vrste bi najložje primerjali velikim papirnatim zmajem, ki so navadno razdeljeni na tri dele. Pod zmajem je kolo na lopate ali vijak, ki ima približ¬ no isti namen kot vijak pri paro - brodili. V ladjici se nahaja motor: tukaj je tudi prostor za ljudi. Vi¬ jak dela s silno hitrostjo, s kate¬ ro se vrti, umeten veter, ta pa se zaletava v peruti ter žene tako vso pripravo. Znano .je, da imamo ve¬ like ptice, ki sicer dobro lete, var¬ no zaprte, če se nahajajo v ozkem, ograjenem prostoru- brez strehe. Te ptice morejo v zrak le, če se najprvo precej daleč vodoravno za lete. Tako je tudi pri letalnem stroju. Večinoma se ne dvigne ta¬ koj, ko začno delovati vijaki. Za¬ to mora imeti dvoje ali troje koles po katerih se požene najprvo vo - doravno, potem se še-le začne pola¬ goma dvigati. Glede letanja po zraku sta poseb no zaslovela Amerikanca brata Orville in Wilbur Wright. Prvi se je v spremstvu nekega 26 letnega častnika dvignil z letalnim strojem 1.7. septembra p. 1. blizu AVashing - tona. Med letanjem se je levi vi - jak nekoliko pokvaril, stroj se je nagnil in predno je bilo mogoče dobiti ravnotežje, sta bila AVright in njegov spremljevalec že na tleh. AVright si je zlomil nogo, častnik pa se je tako poškodoval na glavi, da je kmalu nato izdihnil. Brat AVilbur AVright pa je jav - no poizkusil svoj letalni stroj bli- Gospod: Natakar, prinesite za¬ me porcijo fazana, in takisto tudi za mojo ženo. Natakar: Oprostite — samo še ena porcija fa-zana je še tu, druga jedila so pa tudi že vsa pošla. Gospod: A kaj pa bo potem mo¬ ja žena večerjala? — Kaj pa tako vzdihuješ prija - telj ? -— Oh, tu-le berem, da dobiva slavna pevka Ema Destinova vse - lej po tisoč krom kadar usta odpre. — A zaradi tega vzdihuješ? — Kaj nebi! Pomisli, če bi mo¬ ja žena dobila tisoč kron vselej kadar usta odpre! Ježe-š, to bi bi¬ lo denarja, da bi v Ljubljani še magae-inov zanj zmanjkalo. NAŠI ZASTOPNIKI. NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DVOTEDNIK V ZEDINJENIH DRŽAV/iH S Svop M svojim! ] Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenski >dinjam iz mesta Bivvabik in okolice svojo l e p 0 ^ S gospodinjam jeno in bogato založeno * grocerffsko trgovino. V zalogi ima občeznano “Gremo” moko; dalje daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in & Mi m Mi Mi Mi Mi Mi Mi Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavil jo tudi na dom ROJAKI PODPIRAJTE ROj^g^ Za mnogobrojen pose« in naklonjenost se uljudno priporočal M A T H. V I D A S, slovenska trgovina K BIVVABIK, MINN. Telefon NARODNI VETSNIK ZA VAS, VI ZA NJEG Gost: Oče krčmar — vi ste krščanski mož — poglejte, s to-le ri-bo, ki ste mi jo dali, bi vi lahko velik čudež napravili. Krčmar: Kaj so rekli? Gost: Čudež bi lahko napravili, 6000 ljudi lahko s to eno ribo na - sitite. Krčmar: Kaj so rekli? Gost: 6000 ljudi lahko nasitite s to em-o samo ribo. Kar pokličite jih vsak bo le malo pod n hal, pa bo imel zadosti in bo šel. — Gospod zobozdravnik — ali si ni moja žena pri vas naročila popolno -zobovje? — Da, gospod ! — Lepo vas prosim, gospod zo - bozdravn-ik — saj primaknem prav rad par petakov — napravi¬ te zobovje tako, da bo mojo ženo pri govorjenju hudo bolelo. . . . — Ubogi Matiček. Žena mu ne dovoli, da bi več -kakor dve četr- tiriki vina po-pil. — Zakaj mu ne dovoli? zu Pariza, in sicer leta 1908 8. ok- j _ Enkrat je popil tri četrti-nke MINNESOTA: Jakob Delak, Bivvabik, Minn. Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn. John Pogačnik, Eve leth. Minn. Jakob Muhvich, Gilbert, Minn. John Jerina. New Duluth, Minn. Ant. Mahne, Frank Kochevar, Chis - holm, Minn. Joseph Smuk, Greaney, Minn. Frank Horvatich, Virginia, Minn. Louis Petelin, Aurora, Minn. Geo. Brozich, Rauch, Minn. Anton Prosen, Crosby, Minn. Frank Hochevar, McKinley, Minn. Vouk & Oman, Biče, Minn. John Dragovan, Soudan Minn. MICHIGAN: Frank Plautz, Calumet, Mich. Ivan Cotič, South Range, Mich. WISCONSIN: Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank Brence, Waukegan, 111. Frank 1-lanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, Milwaukee_ Wis. John Pucelj, Racine, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. ILLINOIS: Simon Jesenšek, La Salle, 111. Joseph Blish, Chicago, 111. Anthony Motz, So. Chicago, 111. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavic, Springfield, 111. INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Mih. Pavel, ml., Indianapolis, Ind. Anton Tratnik, Clinton, Ind. PENNSYLVANIA: Ign. Magister, Pittsburg, Pa. Alojz Tollar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Mike Štrukelj, Johnstovvn, Pa. John Brezovec, Conemaugh, Pa. Anton Klančar, Arona, Pa. Joseph Yamc, Garret, Pa. Joseph Hauptman, Darragh, Pa. Math. Petrich, Cliff Mine, Pa. Henry Lamuth, Marianna, Pa. John Mlakar, Claridge, Pa. OHIO: Karol Bauzon, Frank Lunka, Cleve¬ land, Ohio. Ignac Prel'gar, Collinwood, O. Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton, O. Frank Guna, Badley, O. * COLORADO: F. W. žužek, Leadville, Colo. John Janežič, Leadville, Colo. Frank Skrabec, Denver, Colo. Mihael Krivec, Primero, Colo. Kajetan Erznožnik, Somerset, Colo. KANSAS: John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Jakob Cukljati, Pittsburg, Pa. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans. WYOMING: F. S. Tauchar, Rock Spring, Wyo. Mike Krivec, Sublet, Wyo. John Globochnik, Diamondville, Wyo. tobra. -Seboj je vzel nekega pariš¬ kega profesorja. Letel je nepretr¬ goma 1 uro 10 minut ter je prele¬ tel 70 km. Včasih je letel s hitro¬ stjo 100 kilometrov na uro. Za svoj nepričakovano do-bri uspeh je dobil 500.000 frankov nagrade. Z letalnim strojem se čl-ovek za¬ četkoma še ni kaj visoko povs-pel Večinoma so letali ljudje nekaj metrov nad drevjem. Toda sedaj so letalni stroji prišli že nad 5000 m visoko in bi še lahko višje, ako bi v tej višini ne bilo mraza in zračne redkosti tako občutna. Ka¬ kor zrakoplovom, dajejo učenja¬ ki tudi letalnim str-ojem na pot o- rodja, ki sama zaznamujejo tem¬ peraturo in zračni tlak. Tako letal ni stroji tudi znanosti prav dobro služijo. Gotovo se bodo dali letalni stroji še znatno izboljšati in bo potem mogoče, se prav hitro in varno voziti po zraku. m je postal pogumen; od tistega dne jih več ne sme. Prvi redar: Pa me le -malo -skr¬ bi... . Sno-či sem aretiral nekega gospoda — pa mislim, da -ne pra¬ vega— Drugi redar: Boljše enega, ka¬ kor nobenega. John Rozich, Wardner, Ida. Frank Malavashich, Little Falls, N. Y. ■ko gibati, da ostane telo v ravno — Tv-oji -čevlji strašno škri-plje- j-o ; gotovo -niso plačani. ? — Šema! Če bi talko bilo, bi mo¬ rala tudi moja zimska škripati. -— Kaj je pa tvoj -oče rekel, ko si mu -povedala, -da -se ljubiva? — O, nič. ».— Res — nič? dušica — . — Rekel ni nič — samo klel je v trinajstih ži-vih in mrtvih jezi - kih. Krojač: Notri pod streho, v če¬ trto nadstropje, sem prišel k vam po teh ubogih de-set kron, ki ste mi jih že toliko časa dolžni, pa naj grem, ne da bi kaj dobil. Študent: Veste -kaj, da se ne boste pritoževali in da bo-ste kaj imeli od truda — stopite k oknu in o-zrite se po Ljubljani. Ta razgled je najmanj pet kron vreden, a jaz suknja j vam dovolim ta užitek brezpla-č - Ino. Za oglase tujih in nepoznanih tvrd ne prevzame ne uredništvo ne upravništvo nobene odgovorno¬ sti. Nekatere stvari so dobre, ven¬ dar je boljši :drži, nego lovi. FANATIČNA ŽENSKA SE ZAŽGE. Tomah, Wis., 5. jan,—»Prepojena z versko blazinostj-o, se je polila že¬ na farmerj-a Augusta Hess-a s pe¬ trolejem, šla je ven na polje in se je zažgala. Zgorela je popolnoma. Govorila je večkrat, da se 'bo žrt¬ vovala Bogu v čast. LEGAR SE PRIKAŽE NA PARNIKU ROMA. New York, N. Y., 7. jan.—Dve- stompetdese-t priseljencev, Turkov im Asircev, ki so- ipripluli semkaj na parniku Roma, so bili izkrcani na otoku Hoffman, d-a se preiščejo glede legarja. Na parniku je bil en slučaj legarja in vsled tega bodo pridržani ti naseljenci delj časa. FKIL1KA trka na vrata vsakega človeka enkrat. Mi vam predlagamo priliko, ki bo vam dala lep dobiček. Mi lastimo veliko posestvo v Rawhide, Nevada in smo zgradili 460 čevljev globok šaft, kjer smo našli bogoto žilo zlata. Družba obstoji iz samih rudarjev, ki so žrtvovali svoj denar da so prišli do žile zlata. Kar je sedaj potrebno je toliko denarja za mlin za rudo. Mi bi lahko dobili denar od bagatašev, a mi nečemo dati gospodarstvo bogatinom v roke. Zategadel hočemo prodati nekaj delnic nalim delničarjem. Naša želja je, da pregledate rudnik, zato ker mi vemo, da še niste nikdar imeli boljše prilike Da dobimo potrebni denar, prodajemo delnice po $ 1 —za 50c Naš gospod Lansing, predsednik družbe, bo obiskal ljudi po Range, in jim bo razložil priliko EJEE0 - del ° kateri j< * da t a? ih strani spi vse; k r8 irotno dela vat' Udarjal pri sest jami, da se dan-c proti unijonizi tira kapital in m tem se pa ki ati, da bi se vp eris se je izraz pride llover ni i okraj, in to »javilo. Med d Ntel, “da bodo lit prej ali slej pito delava Zastopniki W. pi guvernerji itkoi odbor ]V ki se je pi ■ 1913. Pri te, ^er zaslišal » rudarjev, ] H'Nosnimi IJ " M stav kako i* ■" ,iah0 i -"uradnik P S,'kad .“Sani ' *■ of M »3? Porav tfd Hi