^p**Ž'***i ,, ž 0 Ž , **|‘

naloga: t|

iredek naroda! £

*

slogi do cilja!

VESTNIK

£

A

v> 9.

<P r>

NATIONAL HERALD.

11 '

Največji slovensk ^

v Zedinjenih di*"

^ c
S The Largest Semi-W
i* the United States of A

S* *****

* o

dnik *
*

DNO GLA SILO SLOVENSK EGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BEN’T SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CITY, PA.

DULUTH, MINN., MONDAY, AUGUST 3, 1914. — PONEDELJEK, 3. AVGUSTA 1914.

Volume IV.—Letnik IV.

plošna evropejska vojna neizogibna.

vi*o r £H
- 01

JE ANGLIJA, FRANCIJA, NEMČIJA, RUSIJA IN AVSTRIJA, ITALIJA JE
PA IZJAVILA, DA HOČE OSTATI NEVTRALNA. NEMCI SO PREKO NEVTRALNE¬
GA OZEMLJA UDRLI PROTI FRANCOSKI MEJI. TUDI NA NEMŠKO-RUSKI MEJI
jE ŽE PRIŠLO DO SPOPADA MED PATRULJAMI. NEMŠKI POSLANIKI V PARIZU
jN PETROGRADU SO ODPOTOVALI DOMOV. V AVSTRIJI MORAJO TUDI ČRNO-
VOJNIKI POD ZASTAVO. NAVAL NA BANKE IN HRANILNICE V AVSTRIJI. —
VSLED STROGE CENZURE NI MOGOČE DOBITI POROČIL Z BOJIŠČA. SRBI SE
DOBRO DRŽIJO. __

Avstrija,

1. avgusta. —

ise  na videz položaj ni poslab¬
ša tlikaj sedaj -večja nape-
kdaj prej o'd 'časa kri-
E 0 pisj e  poziva Rusijo, naj se
0  izjavi kaj namerava storiti.
Itozadevni oklic se je takoj pri-
"j! 0  1000 deklic in žensk, ki so
ndile družbi Rdečega križa
razpolago-

Policija je prepovedala posebno
listov, in tudi regularne iz-
NAEl i«n Cne smejo poročati o bombar-
ranju Belgrada, katero dejstvo
Ovorani. ** kk$  | e  ni splošno znano. Kakor

Avstrija

nsko

!»jSj=

K  kaze, napravi Avstrija svoj
lirični pohod v Srbijo preko Bo-

a zn a5a $4.oo,

>K0itvei,1 odbos:

°b. B smre’  ,r "Donavska  armada bode od se
■h  s. KocHET^t ® zase(ila  strategično važne to-

1  presibes, ’

0 gibanju na fronti ni inogo
obiti pojasnil, celo rezervni

SlVSj'« kiBevedo * se godL

London. Anglija, 1. avgusta. —
Nemčiji je bilo proglašeno voj-
stanje, kar tolmačijo tukaj s
je to prvi korak splošne
iizacije. Tudi Anglija se je
vila za vse eventualitete,
mnenje je za, toda podpira
lija Francijo.

i zastopsit

vstanoTlja

'•jo v našo sredi*

• bodo zavarovanja
mr.ti, tudi lahko ii_
kajti naše društvo
•e člani kolikor m

o sv. Frančiška«

lov (Catholic Order of
i:iy MInn.—Vsakateri,!
dopuščajo, da zamore
h Jednot vzdrževati ftj
M moral postati član F
kjer bi se marsikaj;

iiorštnarska društva
ni k. po katerem vodijo*
i  katerega se lahko ^
oatojnosti pri društva*
-iistvo sv. Frančiška okli

Avstrija, 1. avgusta. —
'1'jk'emVroiff.S ^ Obmejne čete so odbile

lahko zaavnijeja

, $20.00 na mesec ■ *
1500 , 00 , $ 1000,00
vrše vsn’ ‘ jja
Oleason


— Za nadaljna P#|

Butala, F. S-, rr jf
iseph Kovacb,

in


ODBIT NAPAD.

Srbov pri Ivlotievici
•»sanski meji. Srbi so izgubili

Se  ' sa dvorani «j> ® častnika in 22 mož.

VPLIV NA AMERIKO.

Kedne

>“ "“i! ‘

N on > Anglija, 31. julija. —
v Pbv bi imela evropejska
3 ^ na  Združene države, opisu-
s'ojem finančnem tedniku
' Statist ” znani gospodarski
^sirfieo. Paist. Amerika bi
Po njegovem mnenju od voj-
korist, posebno kapitali-

,k ali nog '

SOO-OO. ^ V i

s

_ iwW i« 1 n,#


ju. s

Ulr Ji, eksporterji in far-

8ITKa  PRI semendriji.

Ifcj 011 ' 1- avgutsa. - —

p Poročajo, da do petka zju-
stnjske čete, ki so pri Se-
Jp' Prekoračile Donavo,
Im.'  2 , ase ^ ene ga prelaza v do-

reke  Hoi

*iK- ,*! 'ta

, Petra h 0 t

to  ' l *

>' n "itrv
r et rtf«


‘url

.r

tek

.. ’ rav P še niso zavzele.
P«t e .’'\r-^° P° sre oU°, 'bi jim
l iNlš  odprta. Druga br-

ob iz Niša - da se

'sakor t ?•' hudi bo P- Tako
tei z „ni udl  -Avstrijci so imeli
hshF e ' Avstrijskim 'četam se

C

P »30»^.


« m v

t:

M

prelaza, ki o-
' •ovije in Prijepolje.

PRISILJEN”.

i* a  ri»°j
'l i> r *j u0#Jdv ( &':
;ii* p Jtor »j

mm


Avstrija,
^eitung'
0  truda
praviti

1- avgusta. —
pordča, da je
a , predno se je po
tetro j  d  cesarja Fran Jo-
ffot ' S«V'- a  ^ ^ločno nasto-
-ui j e  Fl' dovoljenje za ul-

Sal ne a i Se J. e ’. potem - k0

; 0sta vk o

H ^ ue Sa štaba zagrozil s

Odpiral

Sefa

generalnega

novi prestolbna-

s

Uzieani

ZBORI.

»*nw~n.»

- "  •- rov ' *

ir”


4.

a 5). 8.

13.

(Budin

\ot

m sicer 3.
nnpešta), 7.
(Praga), 9. (Lito-
"j ^r e& „ a 8 re, b), 15. (v Bo*

( ? al *

, 5 ba;„- armadni -zbori se

-l * a  P°ti tjbf SrlbskE me ib ak


„i- b*

BOMBARDIRANJE BELGRADA

Belgrad, Srbija, 2. avgusta. —
Avstrijci so začeli v sredo ob enaj¬
stih zvečer streljati na glavno me¬
sto Srbije. Bombardiranje je tra¬
jali do dveh zjutraj. Streljali so
neprestano z monitorjev (avstrij¬
skih vojnih ladij na Donavi), in s
zemunskih fortov. Shbi so strelja¬
li nazaj in poškodovali neko av¬
strijsko topničarko. Poizkuse Av¬
strijcev prekoračiti Donavo in Sa¬
vo, so Srbi s strojnimi puškami o-
nemogoeili.

Dunaj, Avstrija, 1. avgusta. —
Malo pred polnočjo se je začelo
'bombardiranje Belgra'da. Ob eni
zjutraj je zletela smodnišnica v
Bel gradu v zrak. Pri so lne ne m vz¬
hodu so Srbi hoteli pognati v zrak
nost, kar se jim pa ni posrečilo.
Avstrijska artelerija je razstre-
ljila srbsko carinsko poslopje, od
koder se je streljalo na avstrijske
čete. V raznih delih mesta Belgra-t
je nastal požar. Na mostu so prije¬
li 16 Srbov. Mednarodni most med
Belgradom in Zemunom so Srbi de
loma razstrelili.

POLOŽAJ KRITIČEN.

London, Anglija, 1. avgusta —
Položaj je nad vse kritičen. Av¬
strijske čete so že prišle v Srbijo,
Belgrad je zaseden, tekla je prva
kri. Prizadevanja britskega držav¬
nega tajnika za zunanjosti, Sb
Edward Greya niso imela uspeha.
Avstrija je začela vojno s Srbij
in Rusija je mobilizirala svojo ar¬
mado. To so pa storile tudi dru¬
ge vlasti, in vsled tega je položaj
zelo kritičen, splošna vojna je .t-
korekoč neizogibna.

MOBILIZAC.IJA NEMČIJE.

London, Anglija, 1. avgusta. --
Ker Rusija ni odgovorila na ulti-
matuim Nemčije, ki je zahtevala
pojasnila, zakaj se oborožuje, je
danes popoldne ob 5.15 nemški ce¬
sar podpisal povelje za mobilizaci¬
jo Nevarnost splošne evropejske
vojne se je tedaj zopet povečala.

VSE SE PRIPRAVLJA
KLANJE.

ZA

London, Anglija, 2. avgusta.
Štiri velevlasti v Evropi, Avstro-
Ogrska, Rusija, Francija in Nem¬
čija so pripravljene za krvavo kla¬
nje, kakršnega še ni doživel sy et-
Med Nemčijo in Francijo sicer še
ni napovedana vojna, toda sedaj
je skoraj gotovo, da se to zgodi,
'ker je Nemčija poslala Franciji
ultimatum, ki se pa zanj še zme¬
nila ni.

NEMČIJA ŽE ZAČELA.

Bruselj, Belgija, 2. avgusta. —
Nemške čete so udrle v vojvodi¬
no Lusemburg, in s tem je Nem¬
čija prekršila pogodbo, 'sklenjeno
v Lodonu leta 1867 pod vojni med
Avstrijo in Prusijo. V pogodbi je
bilo določeno, da ostane Luxem-
iburg nevtralen teritorij. Nemčija
je torej že začela prodirati proti
Francoski, in sicer po isti poti,
kakor v nemško-franeozki vojni

L 1870—71-

FRANCIJA PRIPRAVLJENA.

Pariz, Francija, 2. avgusta.
Francoski kabinet je bil danes do
štirih zjutraj na seji, Sklenjeno je
bilo, da se seje zopet prično ob eni

popoldne. O r em se je kabinet po¬
svetoval, ni bilo naznanjeno. Pari
Žani pričakujejo napovCdibe vojne
Nemčiji. Ivanzijo Nemcev v Lu-
xeniburg smatrajo tukaj- splošno
za začetek vojne. Francozka arina
'da je mobilizirana in pripravlje¬
na za ofenzivo in defenzivo.

PRVI SPOPAD Z RUSI.

London, Anglija, 1. avgusta.

— Tudi rusko-nemško vojno je
smatrati za začeto. Prvi Streli so
padli danes popoldne med nemški¬
mi in ruskimi vojaškimi patrulja¬
mi v Prostken, 120 milj jugo-
hodno od Koenigsberga.

OFICIJELNO NAZNANILO.

Berolin, Nemčija, 2. avgusta
Ofieijelen razglas, izdan dj,nes
zvečer, se glasi:

‘‘Radi napada s strani Rusije
na nemško ozemlje, se nahaja
Nemčija v vojnem stanju z Rusi¬
jo. Tudi odgovor Francije ne za¬
dovoljuje. Francija mobilizira
vojne je pričakovati vsak dan,
vsak trenutek..’

CESAR NAPADEN?

London, Anglija, .3. avgusta. —
Daily Chroniele poroča, da je bil
stari avstrijski cesar Fran Josip
napaden in usmrčen. To je pa naj-
brže izmišljotina.

STROGA CENZURA.

London, Anglija, 2. avgusta. -—
'Cenzura je zelo stroga, da se je te¬
daj javnosti težko poučiti o dogod
kih na kontinentu.

ITALIJA NEVTRALNA.

Pariz, Francija, 2. avgusta. —
Iz Rima naznanjajo, da je Italija
formelno obvestila nemškega po¬
slanika, da ostane nevtralna.

USTAVLJEN PROMET.

New York. N. Y., 1. avgusta. —
'Cunard črta in International Mer-
cantile Marine naznanjajo, da usta
vijo svoj ladijski promet v Sredo¬
zemske! morje in v -Skandinavijo.
Vsem osebam, ki so že (kupili list¬
ke, bodo dali denar nazaj.

POSLANIK ODPOTOVAL.

Washington, D. C., 1. avgusta.

— V Beli hiši so dobili uradno po¬
ročilo, in je nemški poslanik v Pe¬
trogradu, grof Pourtales odpoto¬
val v Nemčijo.

London, Anglija, 1. avgusta. —
Tukajšnje francosko poslaništvo
j-e bilo obveščeno, da je nemški
poslanik odpotoval iz Pariza.

NEMŠKI CESAR.

Berolin, Nemčija, 2. avgusta. —
Cesar Viljem je prišel iz Postdama
ter je odredil, da se skliče v torek
v kraljevski palači državni zbor
na' zasedanje, da se razpravlja o
cesarjevih željah in se dovolijo
sredstva za vojno. Pred -gradom se
je zbrala kakih 5000 oseb broječa
množica, katero je nagovoril ce¬
sar sledeče:

‘‘Težke .ure so prišle za Nemči¬
jo. Sovražnik nam preti od vseh
strani. Prisiljeni smo, prijeti za
-meč. Ako vse prizadevanje za mil¬
ne bode imelo vspeha, potem -bode¬
mo, talko upat\, z ibožj-o močjo po¬
tegnili meč, ter -ga pozneje častno

Zadnja poročila.

London, Anglija, 3. avgu¬
sta. — Iz Pariza brzojavljajo
listu “Daily Telegraph”, da so
se utaborile nemške čete v bel¬
gijskem kraju Arlon, ter ne¬
katerih drugih mestih. S tem
je kršena nevtraliteta, katero
je proglasila Belgija.

Allenstein, Severna Pruska,
3. avgusta. — Rusi so že vpa¬
dli v Nemčijo ter zasedli Jo-
hannisburg, ki ima za posad¬
ko pommernske dragonce.

Berolin, Nemčija, 3. avgu¬
sta. — Prvi bataljon 153. in-
fanterijskega polka, je z od¬
delkom brzostrelnega topništ¬
va osvojil Kalisz v Rusko-
Poljski.

NAŠIM NAROČNIKOM IN
VSEM PRIJATELJEM N. V.

NAJLEPŠA PRILIKA, DA DOBI
SLOVENSKI NAROD V AME
RIKI SVOJE LASTNO IN
PRAVO DELAVSKO DNEV¬
NO GLASILO.


Med našimi rojaki vlada ne¬
dvomno za vojsko med Avstrijo in
Srbijo, ter eventuekio svetovno
vojsko največje zanimanje. Kakor
vselej, se tudi sedaj Narodni Ve¬
stnik, največji slovenski poluted-
nik trudi, da v vseh ozirih zado¬
volji svoje čitatelje, in da priobči
naj novejše svetovne vesti, kakor
tudi gospodarske in druge poduč-
ne spise. Napredek lista je seveda
odvisen od števila naročnikov in
razširjenja lista. Sedaj, v teh bur¬
nih časih, ljudje posebno radi či
tajo, da se poučijo o dogodkih na
svetu. Naš list, oziroma izdaj ate-
| lji, vedno delamo na tem, da Na¬
rodni Vestnik razširimo, da ga po
Pariz, Francija, 3. avgusta, možnosti kmalu izdajamo vsak

— Več tukaj bivajočih Arne- dan > da bi imel ° slovensko delav-

1  stvo v Ameriki svoj dnevnik, ki
bo deloval edino le v njihovo ko-
ne pa v zasebne namene in
kak postranski “biznes”. Od de¬
lovanja naših naročnikov in zastop
nikov je odvisno, da izdajamo de¬
lavski list Narodni Vestnik vsak
dan. Ta želja se uresniči, kakor
hitro nam pridobi vsak naročnik
vsaj enega novega letnega pred¬
plačnika. Mogoče začnemo že v
kratkem izdajati list po trikrat na
teden, da moremo seznaniti naše
somišljenike z najnovejšimi dogo¬
dki. Kakor pa že rečeno, je vse od¬
visno od prijateljev delavskega

rikancev je že pristopilo v
francosko vojsko. Amerikan- r ist,
ci bodo tvorili posebno kom-
panijo.

PLAVŽI IN RUDNIKI
ZAPRTI VSLED VOJNE.

Butte, Mont., 1. avgusta. -—
Vsled nezdravih razmer, ki vlada¬
jo na trgu za kovino tulkaj in v
inozemstvu, kar je tudi posledica
nevarnosti svetovne vojne, so bi¬
li zaprti plavži Anaconda Copper
Mining Co., pri Great Falls, in se¬
dem rudnikov je nehalo obratova¬
ti. Več kot 3000 mož je prizadetih

ŽELEZNIČARSKI USLUŽBENCI
SO GLASOVALI ZA ŠIRAJK.

PREDSEDNIK WILSON JE POZVAL RAZSODIŠČE V WA-
SHINGTON. — ŠTRAJK 55.000 STROJEVODIJ IN KUR¬
JAČEV 98 ZAPADNIH ŽELEZNIC JE BIL DOLOČEN NA
7. AVGUSTA, V PETEK. PREDSEDNIK BRATOVŠČINE
STROJEVODIJ JE IZJAVIL, DA JE ŠTRAJK NEIZOGI¬
BEN.

Chicago, 111., 1. avgusta. —

Štrajk 55,000 strojevodij in kur¬
jačev na 98 železnicah zapadno od
Chicage je bil določen na dan 7.
avgusta, v petek. William S. stone,
predsednik bratovščine strojevo¬
dij, in W. S. Carter, predsednik
bratovščine kurjačev in strojni¬
kov sta izjavila, da je štrajk neiz¬
ogiben, ako vodstvo železnic ne
sprejme načrta, katerega je pred¬
lagala zvezna oblast.

Chicago, 111., 1. avgusta. —

Predsednik Wilson je odredil vse
potrebno, da se prepreči grozeči
štrajk strojevodij in kurjačev na
zapadnih železnicah. Sklical je se¬
jo zvezne posredovalne oblasti,
delavskih voditeljev in odseka
vodstva železnic v 'W’ashington.
Seja se vrši danes.

‘Vsi posredovalni poizkusi zvezne
posredovalne oblasti so bile. dose-
daj brez uspeha. Kakor vse kaže,
bode izdano povelje na štrajk v
sredo ali četrtek. Posredovalci so
se vsled tega brzojavnim potom
obrnili na predsednika, da po mo¬
žnosti prepreči velikanski štrajk.

Štrajk železničarjev bi mogel
postati usodnega pomena baš v
tem času, ki se pričakuje dobra le¬
tina. Čuje se, da se je 97 odstot¬
kov železniških nastavljencev iz¬
javilo za štrajk.

Delavci z razsodiščem niso baš
zadovoljni in zavzemajo stališče,
da razsodiščne razsodbe niso bile
za železnice nikdar merodajne. Pri
grozečem štrajku bi bilo prizade¬
tih 98 železnic, 55,000 strojevodij
in 100.000 drugih nastavljencev.

GOBAVEC IZKLJUČEN.

Cleveland, O., 31. julija. —- V
kočiji, v spremstvu dveh stražar¬
jev in naselniškega inšpektorj,
Millerja je nastopil 28 let stari go¬
bavec Salvatore Peluso pot proti
lista Narodni Vestnik. Potrudite j New Yorku, odkoder ga z ladjo
se nekoliko, agitirajte za list, pri- j deporthajo v njegovo domovino,
dobivajte nove naročnike, in ka-| Peluso je drugi gobavec, ki je bil
kor hitro bode mogoče, uresničimo tekom enega leta prijet v Združe-

pri tem, in družbini uradniki so našo željo in željo vseh onih, ki uiii državah. Njegov transport do
izjavili, da bodo morali nehati po- spoznavajo potrebo dobrega de jXev Yorka stane vlado $300.00.
slovati vsi plavži in rudniki v tej lavskega dnevnika. Sedaj je prili- Pelusova žena se nahaja sedaj na
okolici, ako se razmere v enem te- ka, na delo torej, somišljeniki, Vi | naselniškem t toku Ellis Island v
dnu ne izboljšajo.

za nas, mi za Vas.

Narodni Vestnik.

ŠTRAJK PRI PARADI.

Auburn, N. Y., 1. avgusta. — 21.
letna konvencija centralne zveze
m\vyorških prcstovol.jnih gasil¬
cev se je končala tukaj z veliko
parado, katere se je udeležilo 7 :  '0
kompanij. Parada se je zakasnila
za pol ure, ker je šest unijskih
godb zaštrajkalo. Igrati niso ho¬
teli, ako nastopi tudi neka društ¬
vena godba. Končno je društvena
godba prostovoljno odstopila in
parada se je mogla vršiti.

NEZADOVOLJNI RUDARJI.

Scranton, Pa., 1. avgusta. —
Pritožni odsek 18,000 premogar-
skih delavcev Delaivare, Laeka-
w>anna & .. estern družbe, je skle¬
nil naprositi uradnike distrikta 1.
United Miine AVorkers, da naj ir
stanovi poseben odsek, ki bode
preiskal pritožbe. Ljudje zahte¬
vajo odpravo ali predrugačenje
varnostnega nadzornega zistema,
ker jim daje sedanji preveč poseb¬
nega dela, medtem ko pravi družba
da je zistern dober.

AVSTRIJA V SKRBEH.

New York, (N. Y.,  2. avgusta.—
Tukajšnji Avstro-Ogrski general¬
ni konzulat oficijelno pripoznava,
da je v Avstriji odrejena splošna
mobilizacija, in dl so vsi rezer¬
visti poklicani pod orožje. A r  Ame¬
riki je kakih 2<V>.000 avstro-ogr
skih “podanikov”, ki so podvrženi
vojaščini, ali če bed. hoteli iti na¬
zaj se bojevat za *‘domovino”, je
d'ugo vprašanje Poleni pa tudi
Avstrija ne ve, kako hi te rezervi¬
st spravila dom i v Ako Id se po¬
dušila poti skozi Gibraltar, hi se
moglo zgoditi, da Anglija te rezer
visle enostavno posije v vojno
ujetništvo.

HUERTA IMA DENAR.

Kingston, Jamaica, 30. julija. —
Eks-diktator Huerta iz Meksike je
od $6,000,000, katere je baje vzel
seboj iz Meksike, vložil $200,000
v neki tukajšnji banki.

JETNIKI UŠLI.

AA T aterloo. Ja., 1. avgusta. —
Šest jetnikov v tukajšnji okrajni

so omrežje
šali.

na oknu m

(Nadaljevanje na osmi strani.)

ARETACIJA ZAHTEVANA.

San Francisco, Cal., 2. avgusta. | jetnišniei je ušlo iz nje.
— Tukajšnji kitajski generalni
konzul je stavil pri zveznih obla¬
stih formelno zahtevo, da naj rr
retirajo radi 'kršenja* nevtralite-
tnih zakonov generala ILvon..

Hsinga, Lin Suna in druge vodje
revolucije. Generalni konzul ute¬
meljuje svojo zahtevo s zatrdilom,
da pripravljajo uporni generali
od tukaj drugo revolucijo na Ki¬
tajskem in da nabirajo v to svrho
denar.

Prepilili
jo pobri-

nc\vyorškem zalivu, in najbrže bo¬
de tudi ona z možem vred deporti¬
rana.

PADLE VELIČINE.

Havana, 1. avgusta. — Trije
bivši Huertovi ministri, Jose Ma¬
ria Lazano, Garcia Naranjo in I-
gnacio Alcacer so prišli s parni¬
kom “Buenos” Aires” sem. Lo¬
zano, bivši minister za promet in
javna dela je izjavil, da se imi
Meksika za veliko sitnosti zahvali
ti Združenim državam.

MIROVNE ZNAMKE.

AVashington, D. C., 31. julija. —
Poštna uprava bode izdala nove
znamke, v spomin pred sto leti do¬
seženega premirja med Združeni¬
mi državami in Anglijo. Izdane
bodo znamke po dva in pet centov,
ki bodo nosile napis: “Peace;

1848—1914. A r  jeseni bodo izdane.

STEKLINA.

Pittsburg, Pa., 1. avgusta. —
Ravnatelj tukajšnjega Pasteurje¬
vega zavoda je naznanil, da je iz¬
bruhnila tukaj steklina. Včeraj je
bilo na en sam dan ugriznjenih
enajst oseb od steklih psov.

ŠTIRI ŽRTVE.

Dunaj, Avstrija, L avgusta. —
Dunajskega telegrafista IlenJka,
krojača Hrubya, zasebnikja Jen-
nya in neko ženo je nek neznan
lopov umoril. Pod sumom, da je
izvršil ta grozni cin, je bil areto-
van bivši duhovnik Smith, ki pa
taji vsako krivdo.

DVA DELAVCA UBITA.

Joliet, 111., 31. julija. — Fred
Smitte, 25 let star, iz Chicago
Heights, in Oskar Kuersten, 24 let
star, iz Monee, 111., sta bila danes
prigodom eksplozije kotla neke
mlatilnice na farmi pri Monee na
mestu ubita. Tretji delavec je bil
hudo ranjen.

DRZEN ROP.

Bellingham, AVash., 30. julija.
— Danes sta prišla v gostilno Ivo-
norica dva zakrinkana moža, in
prisilila točaja s samokresi v ro¬
kah. da jima je izročil ves denar v
blagajni. Šerif zasleduje s svojim
moštvom lopove.

VOJSKA V AMERIKI.

Lo? Angeles, Cal., 30: julija. —
Tukaj je že v tretjič prišlo do spo¬
padov med “podaniki” Avstrije
in Črnogorci in Srbi. Tekom pre¬
pira je oddal neki Črnogorec na
nekega avstrijskega “podložnika”
štiri strele, ki so pa zgrešili cilj.
Včeraj sta bila dva Avstrijca baje
od Srbov napadena. Oblasti so
sklenile ostro nastopiti proti pre¬
tepačem.

i PASTIRJA USTRELIL.

Dillon, Mon., 1. avgusta. — Zna
ni živinorejec Chas. Robinett je
tekom prepira ustrelil nekega pa¬
stirja, katerega ime mi znano. Po¬
tem je jahal 25 mil daleč in se ja¬
vil oblastim. Pravi, da je ravnal
v silobranu.

OBSOJENA MORILKA.

N'ew Haven, Corm , L avgusta.
— Mrs. Bessie J. AVakeiield iz
M iddleburv, kače je v torek
spoznala porota za krivo umora
svojega moža,
dos-nrtno ječo
rili.

TRI USTRELIL.

Farmersville, IlL, 2. avgusta. —
Joe Pent, nek premogar, je ustre¬
lil tri osebe, ter potem pobegnil.
Kaj ga je napotilo do tega, mi zna¬
mo.

o


o os o,] ena v
v državnih zapo-

ZAMOREC LINČAN.

Lufaula, Okli, 1. avgusta. —
Zamorca Crockett AVilliamsi, ki je
y mo ril nekega Tnlijanea, so ljud¬
je danes zjutraj ob dveh odvedli
iz jetnišnice, kjer se je nahajal,
ti r g h  linčali.

J. NI JL


=1E

ci

I

PODP, DRUŠTVO

mestu, da se mogoče ne razširi ne¬
varna vročinska bolezen.

SVETE BARBARE

ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE

Sedež: FOREST CITY, PA.

Inkorporlrano dne 31. Januaria 1902 v državi Pennsylvanla.

GLAVNI URADNIKI:

Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock Pa
I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, ForeRt rit,

n ‘ P °W^nnngi k: AL0JZ 2 " N- Cor ' ™  Stfltock Springs,

Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City p a
II. Tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City P a
Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest Citv
Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St~ joliet 111

VRHOVNI ZDRAVNIK:

Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111.

NADZORNI ODBOR:

Mountain Iron. — Johna Maro-
vica, ki je dne 18. julija v prepi¬
ru odgriznil svoji ženi konec no¬
sa, je sedaj pod ključem. Policija
je namreč izvedela, da si je dal ob¬
riti brke in da obiskuje svojo že¬
no v -bolnišnici kot njen bratranec.
Pri obisku ga je potem aretovala.
Njegova žena ne mara dvigniti
proti njemu obtožbe, dasi mogoče
umre, ker je nastopilo z as trupi j en-
je krvi.

Tiali' v bolnišnico v Salt Lake City,
Utah. Ponesrečeni je član društva
'Mangart - ’, štev. 113 S. N. P. J.
! »kaj dežuje vsak dan, kar je ne-

bhj izvanrednega ter se temu

cu-

—v-~ o

dijo celo stari mormonci, V pr *j-
šnjih letih ni bilo dežja pa več
mesecev.

Virginia. — Pomožni šerif Char¬

les Brovvberg išče v bližnjih goz-

Prfidsediiik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.

I nadzornik: JOHN TORNIC, Box 622, Forest City, Pa.

II nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa
III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 'Issler Avenue, Cleveland, Ohio.

POROTNI ODBOR:

Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral Kansas
I. porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh
II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave, Detroif MRh

UPRAVNI ODBOR:

Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No 2 B#i 11 U . r,

I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135Broughton\a^ 5P ° rt ’ ° -
II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402 - , Witt, IH. ’

Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN P O -Rev vnv
Forest City, Penna. ’ u ' ■ Box 707 >

Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK’’.

IZ NOVE DOMOVINE.

MINNESOTA

Duluth. — Avstro-ogrski zastop
nik Edgar Prochnik v St. Panlu
je dobil od Oliver Iron Mining Co

znesek $2,786.18, kot odškodnino
za smrt rojaka Štefan Pirnata, ki
je bil usmrčen v Chisholm rudni¬
ku 28. marca. Konzularnemu za¬
stopniku je naročilo sodišče, naj
pošlje denar vdovi ubitega in dve¬
ma otrokoma pokojnika na Kranj¬
skem.

— Duluthski pouličini govorni¬
ki v svojih govorih ostro protesti¬
rajo v imenu socialistične stranke
proti Avstriji, ki je iz trte izvila
vzrok za vojno proti STbiji. Govor
niki p-ovdarjajo opravičeno, da hi
bilo najbolje, ako -bi vojaki obrnili
orožje proti onim, ki so jih poslali
v vojno.

— Nekaterih ljudi menda res ne
bo nikdar srečala pamet. Te dni
je prišel v naše uredništvo nek
Hrvat iz Dalmacije, ter kar zahte¬
val od nas, naj mu napišemo pismo
na avstrijskega konzula, in ga pri¬
javimo -za vijjn-o. Debelo je gledal
možakar, ko smo mu predočili nje¬
govo bedastočo, zaleglo pa ne ver¬
jamemo, da je kaj. Bog se usmili
revnih na duhu!

— Ako bodo železničarji zapa-
dnih železnic zaštrajkali, 'bode
prizadetih samo v Daluthu -nepo¬
sredno 1,200 -mož, posredno pa o-
koli 1,800. Tukaj je okoli 600
strojnikov in okoli 600 kurja¬
čev, ki bodo seveda odložili
delo, ako bodo pozvani na štrajk.

— Poziv avstro-ogrskega kon¬
zula v Št. Panlu, naj se javijo vo¬
jaščini obvezni “podaniki” iz Av-
stro-Ogrske, in katerega smo kot
oglas priobčili tudi mi, najbrže ne
bode imel bogve kakšnega uspe¬
ha. Ljudje so pač že iapametovani,
malo je takšnih bedakov, da bi ho¬
dili iz svobodne dežele prodajat
kožo za druge. Mogoče ulovi kon¬
zul nekaj brezposelnih delavcev,
ki se bodo poslužili te -prilike, da
se bodo z malimi stroški oziroma
zastonj mogli odpeljati domov.

— Šele sedaj se je izvedelo, da
je dne 23. aprila t. 1. umrl v siro¬
tišnici pri Duluithu Matt Lumber-
gar, približno 23 let star. Uposlen
je bil pri Fi-tger Bretving Co. v
Eveleth, a je pozimi p ozebel v pr¬
ste nakar je nastopilo zastruplje-
nje krvi s končnim smrtnim izi¬
dom. Pokojnik, ki je doma iz Pod¬
narta, ima  nekje brata v Združe¬
nih državah. V svrho ureditve za¬
puščinskih zadev so naprošeni :o-
jaki, da poročajo podrobnosti o
pokojniku, kakor imena staršev, na
slov itd, pismeno ali ustmeno ro¬
jaku John Pogačniku, 303 B. Ave.,
Eveleth, Minn., ki je prevzel ure¬
ditev zadev pokojnika.

— V našem uradu so se zglasili:
Jakob Delak, Bhvabik, Minn., s
hčerko k zdravniku radii oči.

Aurora. — Tukajšnji Slovenci
s-o kupili staro finsko dvorano za
svoto $2,000,00, katero izpremeni-
jo v Slovenski Narodni Dom. Ro¬
jakom v Aurori čestitamo k temu
dokazu večjega napredka.

dovih s 75 farmerji Finca Henry
Wouri-a, ki je v pijanosti ustrelil j
s-yoja dva otroka. Kaj vse stori
brezmejno uživanje opojnih pijač!

— V tukajšnjem Sliver rudni¬
ku, ki je last M. A. Hanna druž¬
be, je začela sedaj delati še ena
parna lopata. Okoli 100 vozoz rude
se odpravi vsak dan. Dela se noč
in dan.

— Quincy Lee Morrovv, katere¬
ga so poslali temperenčniki pri-
digovat po range, je izjavil v ne¬
kem govoru na ulici tukaj, da bo¬
do vsi kraji v državi Minnesota,
kjer so se nahajali prej indijanski
teritoriji, tekom 60 dni “suhi”.
To je v resnici goreča -želja tem-
perenčnikov, ali če se uresniči, je
treba pač še počakati.

•v- Tukaj se je meso tako podra¬
žilo, da se občinski svet resno bavi
s predlogom, napraviti svojo last¬
no klavnico, da bode moglo pre¬
bivalstvo meso dobivati cenejše.

NEW MEXIC0.

Winton. — 2 let stari otrok za¬
konskih Anderson je umrl za po¬
sledicami poškodb, katere je za-
doibil, ko so se igrali otroci okoli
nekega ognja. Starši, paizite na
otroke!

Buhi — Salooner Mihael Buko¬
vi« in jegova soproga sta bila tež

ko ranjena, ko so se splašili konji
voza, v katerem sta se peljala. Bu
kovičeve poškodbe so tako- težke,
da jim mogoče podleže. Njegova
žena ni bila tako hudo ranjena.

Eveleth. — Nedvomno je, da se
je posluževala konipanija nelepih
sredstev pri nabiranju podpisov
za peticijo, ki zahteva odpoklic
župana Gleaso-na in komisarja, na¬
šega rojaka Brince. Ljudem se je
na- vse načine grozilo, da so podpi
šali peticijo, in podpisali so jo tu¬
di taki, ki do tega niso opraviče¬
ni. No, kadar pride do volitev,
bodo mogli volilci pri tajni volitvi
že oddati svoje mnenje po lastnem
prepričanju.

- Nenadoma je umrl tukaj e
den najstarejših naseljencev v tem
mestu, 82 let stari Rihard Rositer.
Na Iron postaji mu je postalo sla
bo, in predno je prišla zdravniška
pomoč, je bil mož že mrtev.

- Tukaj so zaprli Vazilij Ra¬
so viča, tajnika nekega hrvatskega
podpornega društva, ker si je pri¬
lastil iz društvene blagajne $50.00.
Zagovarjati se bode moral pred
pristojnim sodiščem.

Jožef St-ušek, Ely, Minn., tudi k
zdravniku radi bolezni.

Ely. — Tukajšnji okoliški gozdo¬
vi 'so vsak dan polni ljudi j, ki na¬
birajo -jagode in borovnice. Po¬
sebno borovnic je veliko.

— iS kroglo v glavi, smrtno ne¬
varno ranjen, se nahaja v tukaj¬
šnji 'bolnici 35 let stari George II-
lif. Kakor pripoveduje njegova
žena, sta se prepirala, in v prepiru
je" potegnil Il-li-f samokres ter jo
hotel vstreliti. Ona pa mu je pa¬
dla v zadnjem hipu v roke, samo¬
kres se je sprožil in krogla -ga je
pogodila v glavo. Policija žene ni
aretovala.

MICHIGAN.

Ironwood. — Finski farmer
Charles Tolanen, ki biva na svoji
farmi kakih sedem milj severno od
tukaj, je te dni v ljubosumnosti
ustrelil do smrti svojo ženo, umoril
Nester Kinnena, s katerim ga je
žena baje varala, ter si pote-m sam
končal življenje. Po umoru žene
in svojega tekmeca, in predno je
izvršil samoumor, je šel k sosedu
Oskarju Aili, ter mu rekel, naj
mu pošlje njegova (Tolanova)
otroka nazaj v domovino, ker “se
ho nekaj zgodilo.” Potem je naglo
odšel domov ter se ustrelil.

Ishpeming. — Velika nesreča
se je zgodila v American rudniku
v Doirite. Na dosedaj še ne popol¬
noma pojasnjen način je namreč
padel “kepten” v rov 1,300 čev¬
ljev globoko, in seveda obležal na
mestu mrtev. Vzrok nesreče se pre¬
iskuje.

Raton. — Dne 4. julija je umrl
tukaj splošno pr ljubljeni rojak
ml rej Cencelj Roler je bil leta
1858 v Zagorju ob Savi in se je
leta 1878 udeležil s sedemnajstim
pešpolkom vojne v Bosni in Her¬
cegovini. V okolici Ratona je bival
kakih 32 let in je bil večinoma za¬
poslen po trgovinah. Razen Slo¬
vencev so ga tudi Amerikanci in
druge narodnosti visoko cenili. Ko
si je preskrbel v novi domovini za
služek in 'bodočnost se je vrnil za
nekaj časa v stari kraj in se pri tej
priliki na Dunaju seznanil z vrlo
Čehinjo s katero se je kmalu po¬
tem poročil. Bila mu je do smrti
izveska in udana družica. Razen
'žene zapušča tukaj tudi sina in
lieer, v stari domovini pa brata in
sestro. Zapustil je precejšnje pre¬
moženje in kar je glavno, svojim
otrokom je dal izvrstno izobrazbo.
Dvajsetletni sin je pomožni bla¬
gajnik v National Bank of Nevv
Mexico, 181etna hči je pa steno-
grafinja pri nekem odličnem advo¬
katu. Lahka naj ti bode tuja zem¬
ljica.

naprej, vse se drenja na krov, po¬
gledi vseh so vprti v trdnjavo, ka
tere sovražnik ni mogel premaga¬
ti. Kakor iz enega grla zaori klic:
“A Dios, Vera Cruz, — a Dios,
por siempre!” in zadnji vojsko-
vailci za meksikansko cesarsko
krono odplujejo na široko morje,
v temno noč in v še temnejšo bo¬

dočnost.

POSLEDNJI BOJI ZA MEKSI¬
KANSKO CESARSKO
KRONO.

Zgodovinski spis.

Priredil za “N. V.” Milutin.

— Chisholm. — Okoli sto mož
ki so kopali jarke za vodovodno
napeljavo, je pretekli ponedeljek
zaštrajkalo, in delavci pravijo, da
se ne vrnejo na delo, ako ne dobijo
po $2.50 plače na dan.

— Soproga slovenskega farmer-
ja J. J. -Stnkel, ki biva blizu Wil-
pen, je umrla v Rood bolnici v
Hib-bingu, kamor so jo prepeljali
z ambulanco. Toda zanjo ni 'bilo
več -zdravniške pomoči. — Pokoj¬
nica zapušča tukaj moža in sedem
otrok v starosti od 2 do 15 let.
P. v. m.!

Hibbing. — Radi slabe pitne vo¬
de je bil doslej naznanjen en slu¬
čaj vročinske bolezni. Ljudje so
bili posvarjeni, da naj rabijo za
vživanje samo -dobro vodo, in če
take ni, naj jo prej prekuhajo.
Svarilo je tedaj popolnoma na

ILLINOIS.

Joliet. — Znani slovenski sa-
loonar g. John Jerman, 1112 N.
Chicago Street, je bil oropan za
ikacih $300 v gotovini in -čekih. Ko
je g. Jerman po baš minuli izred¬
ni nevihti stopil za trenotek iz sa-
loona, da se ozre po cesti, sta se
mn približala dva neznanca in mu
pričela pripovedovati, da je vihar
odnesel križ s slovenske cerkve.
Med tem ko je eden izmed dvojice
obračal vso pozornost g. Jermana
na pripovedovanje, je drugi tihota
pec izginil za voglom, ne da bi naš
salooner slutil kaj hudega. A ko
-se je povrnil v saloon in videl, da
je tudi denar s čeki vred izginil,
m-u je bilo vse jasno. Ko je dotič-
ni tihotapec izginil za voglom, je
šel v ozadje poslopja in skoz okno
v saloon, kjer je oropal “cash re¬
gister” in potem spet izginil ne¬
znano kam. Policija je bila takoj
obveščena, a do danes še ni izsle¬
dila uzmoviča.

UTAH.

Sunnsyde. — Ker se iz vseh de¬
lov Združenih držav sliši o slabili
delavskih razmerah in to celo se--
daj, v poletnem času, se mi to kaj
čudno dozdeva, ker je pri nas z
delom ravno nasprotno. Dela se
.vsak dan in celo v nedeljah. Kljub
temu pa ne svetujem nikomur ho¬
diti sem -za delom, ker se ga težko
dobi in sta tukajšnja -dva prem-o-
gorova tudi precej nevarna. Zaslu¬
žek je tako pičel, da se človek tež¬
ko preživlja vspričo velike dragin¬
je.

— Dne 20. julija se je težko po¬
nesrečil rojak Florijan Gartner.
Zlomilo mn je obe nogi nad kole¬
nom. Težko ranjenega so prepe-

(Dalje).

Dobavljanje potrebne pitne vo¬
de je šlo bolj počasi izpod rok. Ako
se ne motim, nam je pri tem av -
atrijska korveta “Elisabeth” prav
izdatno pomagala. Rok premirja je
potekel, pa smo bili še vedno za¬
sidrani v nevarni bližini trdnjave.
Tam se je tekom dveh ur že veliko
izpremenilo. Pred vratmi, na obre¬
žju in na pomolili je stala nepre¬
gledna množica ljudi; na prso -
branih fortov in bas-tij so stali mo¬
žje drug poleg drugega, ki so nam
pošiljali v slovo najizdatnejše kle¬
tve in psovke; na Conception so Z
veliko naglostjo pripravljali to -
pove, katere sem dal pred štiriin¬
dvajsetimi urami nameriti na -me¬
sto, da jih spravijo z našim parni¬
kom v strelno črto.

“Hitro, hitro; še one štiri tone
na krov,” je zaklical kapitan So-
tell-o. “Premirje je poteklo, naši
prijatelji- se pripravljajo, da se s
kroglami poslovijo od nas.”

Verige -sidra so zarožljale. Sa-
vražnik ima že topove namerjene
na nas. “Adelante, adelanite,” se
čujejo klici- naokoli. — “Pustite
t-one, drugače nam činaki razstre-
1 ji-jo še druge.” — Sredi tega hru¬
pa in vpitja pa naenkrat glasen
smeh. Vsi pogledi se uprejo na
skupino šestih avstrijskih častni
kov, ki se smejijo naprej in mi
stiskajo roke.

“Que sucedio?” nam zakliče
kapitan Sotello s poveljniškega
mostička.

“Nič, nič, kapitan. Le pustite
brez skrbi naložiti še zadnje tone
-z vodo. Oni topovi nam niso ne¬
varni.”

“Porque? Ye estan cargando-
las.”

“Ya estan cargadas y clava-
das,” (“Ka-j se je zgodilo?” —
“Zakaj? Topove že nabijajo.” —
“Nabiti so že in zabiti.”) zakličem
gori, in v tem trenutku se zasme-
jij-o vsi, ki so -slišali te besede.

To se je zgodilo tako. Predno
sem dne 27. junija zjutraj odšel s
fonta Canceptiou, sem ukazal od¬
nesti -vse streljivo v skladišče. Po¬
goj je namreč bil, da izročimo stre¬
ljivo v rabljivem stanju. Že sem
se hotel posloviti od kraja, kjer
sem postal topničar, ko mi je na¬
enkrat šinilo v glavo: “Napravi
topo-ve neškodljive.” Ne da bi se
kaj pomišljal, sem zabil v vži-galne
luknjice nasekane žeblje, ter, po¬
tem v skladišču polil naboje z vo¬
do. Kar sem storil po nekem notra¬
njem nagonu, je postalo nam vsem
v rešitev.

Zadnjo tono -vode smo spravili
na krov; sovražnik kriči, razsaja,
zabavlja, toda topovi molčijo. Naš
parnik se začne počasi pomikati

Blodne vožnje.

Bratomorna vojna v Združenih
državah Severne Amerike je bila
že davno končana, na jugu pa še
vedno ni bilo miru. Mi smo \ e-
deli, da so “konfederiranci” vedno
simpatizirali z meksikaniskim ce¬
sarstvom, in smo upali, da bomo
dobro sprejeti. Zato smo si izvo¬
lili Nevv Orleans za cilj potovanja,
in pod norma-lni-mi razmerami bi
tja dospeli v štirih dneh. O pre¬
vzetju odhajajočih od strani pri¬
zadetih vlad se takrat še ni ni-č go¬
vorilo, mi pa tudi nismo bili pri
volji si kaj izprositi, kar srno me¬
nili smeti zahtevati.

Tako smo se tedaj peljali proti
severu v negotovo bodočnost. Voz
nja je bila izredno slaba. Ladja
natlačeno polna; oni, ki so našli
kak prostorček, v hodnikih in na
stopnicah,, se niso dali odgnati
kajti zunaj je lilo kakor iz škafa.
Žalosten je -bil pogled na stotine
človeških postav, ki so čepeli v
gručah na krovu, da bi se vsaj
malo ogreli.

Vozili smo se že štiri -dni, zaže-
ljenega cilja pa še ni -bilo na iz-
pregled, tudi ne suhe zemlje. Dne
2. julija se nas je vsaj nebo usmi¬
lilo; zjasnilo se je, solnce nam je
posušilo obleke ter nas ogrelo. Ta¬
koj je postalo vse Židane volje,
kljub temu, da je razglasil kapitan
ob enajstih dopoldne, da je treba
zelo hraniti e  živili in vodo. Iz te¬
ga smo si seveda morali tolmačiti,
da kapitan še sam ne ve, kje je in
kdaj pridemo na cilj.

Zvečer, dne 2. julija je bilo lepo
toplo. Vse je sililo na krov, na
sveži zrak. Kdor je našel prostor,
je prenočil na krovu. Ko se je za¬
čelo daniti dne 3. julija, smo opa¬
zili na naše veselje rumene proge
med modrikasto^zeleno vodo mor¬
ja. Nahajali smo se v i-zlivu reke
Mississi-ppi. Ljudje so spustili po¬
sode v vodo in se napili rumenka¬
ste vode, toda -posledice so se kma
lu pokazale. Tega pa ne bom opiso¬
val. Omenim naj samo, da smo se
v resnici nahajali v izlivu, kamor
smo prišli ponoči, ne da bi vedeli
za to. Ko se je popolnoma zdanilo,
smo se poizkusili orijentirati, in
prepričali smo se, da imSmo naj¬
severnejši rokav delte že -za seboj.
Kapitan je zopet zavil proti jugu,
i-n okoli poldne smo prišli v vhod k
južnemu rokavu.

Kakor daleč je segalo oko, ni¬
smo videli drugega, kot umazano
rumeno vodo in naneseno blato. Na
obeh straneh rokava, pač kake tri
kilometre daleč, smo opazili na
-koleh hiše, raz katerih so vihrale
zvezdnate zastave. Ladja se je o-
brnila proti tem znamenjem člo¬
veške naselbine. Tu je zagrmel sig¬
nalni strel iz forta, ladja je razvila
cesarsko meksikan-sko zastavo, se
ustavila in čakala, kaj bo. Od koč
odrine čoln ter se ustavi pri nas.
Kapitan Satello spusti lestvico, to¬
da amerikanski -častnik noče priti
na krov, vsled česar nrora kapitan
v čoln. Po kratkem razgovoru se
čoln zopet odpelje, in Sotello nam
prinese poročilo - , da zača-sno ne
smemo pluti naprej, ker je “Taba-
” vojna ladja in pluje vrh tega

M. J. MURPHY, predsednik.

THE GE °' L ' BRo *

RRST  B Af|

prva DRŽAVNA banka, ely, m 1n

• rtvnčn za vse ban^ ne  posle, kakor tudi pošin *

se  vljudno PfT 01 ®' , j e kovni promet. Hranilne vlo- P  ■
na vse strani sveta te ^ ^ ^

H

od dneva vloge.

Naša banka je prva državna banka

l0 še oh.

-j- r -uanna  v mestu i n

nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z obe 6  ^‘'fo-

ment Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so into- ■ aa ° ČtC
iz OHm««  i« v.,t- ‘

_—. ii luiuueapuusa, ivnnn., pri kateri so intereRil 3 . 110  ^'«T»

iz Chicage in Lew Yorka, zatorej so Vaše vloae „ ■ am  Skr

_i_... 6  »ai -I -

.—ge j

absolutno varne.

tvptJAR v  STARO DOMOVINO pošiljamo vsak ,l an
rnn nizke Zastopamo tudi najboljše zavarovalne druC,
--

--- -  UCldi

Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilnih a
posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri so tudi V ‘ k ' -


,,

j/'*,'.


ri,la
M  i e

llSE


Sef*

de


I V ' a  O

a<i» ■'

Či -e;



vui« e ’ L  le

>r 2 li š*

, i* og r t  za v

ifi

- i***i i

Podpisani priporoča cenjenim rojakom in
gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice S v 0 ' ^
£ jeno in bogato založeno ‘ e Po ^

%

'• sP ra 'iili- ..

Vil' 1  polePJ’
j se j® -  / uri **? c

>ta k> er S

1 grocerijsko trgovino

V zalogi ima občeznano “Cremo” moko' h '

Hi daje krmo za živino, kakor; oves, koruzo, mrvo

ffi Cene zmerne, nostrežbn -»»

K  ’ —* “O,

Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila a
jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE 6  Roj' ‘

^ Za mitfinnhrnll-n ----

Hi

, _ Za mnogobro|en posel ln naklon|enost se ullurtn« _ .

LR 1 no  Priporo*,.

* MAT H. VIDAS

X slovenska trgovina 1

Lfi BIVVABIK, MINN. T

Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi

lil *'

.. 1P 30J U  ve c

JI let sta
• tud' ^ - - v

o.n-V’ 1

Telefon oj

I

Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tiket” i

Baltimore and Ohio železi

CHICAGO do NEW Y 0RKA

I!«

Pišite : .R. C. HAASE,

Northwestern Passenger Agent, ST. PAUL, EJ

po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železni«,
parnika.

SCO

„->'eg<

pod zastavo, katere Združene dr
zave ne pripoznavajo. Amerikan¬
ski častnik pa je obljubil, da bode
takoj iz New Orleansa zahteval na
vodila, če smemo odpluti naprej
ter da na-m preskrbi vodnika.
(Dalje prihodnjič).

je gotovo na farmi, in zato je tudi denar najbolj!
naložen na zemljišču. Če imate zemljišče, ima:
domačno in imate zagotovljen kruh; nič va;:
briga, če so časi dobri ali slabi, če so stavke, izp::
in brezdelnost v industriji. Vi ste neprizadeti,
imate stalno delo in stalni zaslužek, in kar štor.:
je v vašo korist, ker je zemlja vedno več vreč -
če se čisti in obdeluje in spreminja v lepo fanr
Kupite od kompanije, ki lasti zemljo, in je pr:
pravljena vam pomagati, če potreba. Duluth i
Iron Range železniška kompanija je vstanovih
več lepo se razvijajočih naselbin po St. Louis coc
ty, Minn. Zemlja se zamore kupiti od $15.00 r-
prej na lahka odplačila. Pišite za podrobno;.
slovenskem jeziku na:

L. B. ARNOLD, Land

110 Wo!win Building

Duluth, Mii*

v k
e  c

l u ' .AoJ e  L. v e ld v
cesti

popo'J°
.%  se  je zac

271

f* 4  •: s vaD n l 0 l ,
^ - rnila ter mil l >ie

danost Nato J

f" jo tako strnil, d«
fc  « podplutbe- Ko s
J" Jgala svaku iz
'.. B a 'dvorišče, so s(
-j |e nadalje 1
Jv, t0  našla Uršo

“L <estra nezavestn-

'Prenesli so jo v hišo
ijinnt nato umrla. V-z
■ f  ,i dognan.

lemi vlomilec je p'

jj u  Brezovici pri M
d snelo v sobo kajža
„ Kobilca. Vzlic tem
premetal, ni več dol:
1 r gotovine. Drugi <3
storilec vtihotapil v 1
ih v Studenčieah in
binje srebrno žensko
s in 5 K 80 v gotov
uče hčere Ivane Mrali
i bei. Marija Mrak j
1  i 2  ‘e hiše -nekega ok<
‘t* emo blečenega n
nje postave. Neznane

r,‘

Za slovensko zavetišče:

Jak. Delak, Bhvabik, Minn. 50c.

AVSTRO-OGRSKI

zemljevid se pošlje vsa/kemu, ki
pošlje 25e in piše na

AUSTRO AMERICAN LINE

2 Washington St.^ New York

ali pa zastopnikom.

VAŽNO ZA ROJAKE.

Kdor hoče imeti dobro narejeno
obleko naj pride v mojo krojačni-
co. Imam mnogo vzorcev vsako¬
vrstnega blaga, da si lahko vsak

i vT-vrvi*-

• ^ ° »I iailKO

x:Ii er T e L Ce : ne  Smerne za delo jam¬

čim. Imam v zakZ j 6 0 Jam '
no opravo. g dl Tsako ^st-

Frank Žasar.

krojač in trgovec,
Chisholm, Minn.


V založbi Narodnega Vestnika je

DELAVSKI
ODŠKODNINSKI 10

ZA DRŽAVO MINNESOTI

(Minnesota WorIcmens Comfensation A

Cena 30 Centov

Navodila kako

postati drifflP

Cena 15 Centov

iNAKODNI VESTNIK

8  j

V

i8i°> 4  IrSu,
1  “as"

?N

H in

8v ojo

*W

“Vlili,

2o, J a&! ie i

»oko

mrVo U

' Cll a sn a. .

Ajte

■no

Iz stare domovine.

r KRANJSKO.

13. julija je razsajala v
Strela. ^uda nevihta.

Vb^' , : e  udarila strela v
)h a .“ e ' delavnice usnjarskega
Ji< j 0 žefa Zupančiča v Treb-
Uojs tr ® 0 , a  deloma demolirala.
'»jel 11 te * ožgala čreslo ,181etnega
F °! elU J Janeza Resmana, ki je stal
< a t}h  delavnice, je strela orna*

!pri ^ w> cvrvl i «P lp Č.PIZ duli

r! zopet sprav

s0  ga mogli še le čez dalj
/iti k zavesti. Čre-

[cinalu pogasili.

‘PVIpo,

AS


4

ii

i

5 ***SI

va Jte “tik e t” za

železni

ST. PAUL,

osti te

i denar najboljše
zemljišče, imate
ruh; me vas ne
so stavke, izpon
e neprizadeti, "
•k, in kar storite
dno več vredna,
ja v lepo farmo,
zemljo- in
ireba. D**

je vstanovilaze

_St Louis coi 111 ’

od $ 15 . 0 »';;

, a  podret«« 11 '

pgluth«

' n ; c sil 'se jei V Dolenji Slivnici
u  . - u d 0 b 7. uri zvečer obesil
se  ^ j \nton Skubic in sicer v
551 , et “' sj u  hleva, kjer so ga našli

jCU *•, T  ,.

'm  kopanju utonil. Te dni se

gtobu skopalo 1  \ gc dečkov,
i e  I niimi Wdi 13 let stari Janez
Fant je zašel v kotlo, kar
■tapazil JRetni Jožef Seršen, ki
je  - e  ^el na pomoč, a Juhant je
fk ter-a za seboj potegnil in slaba
!■ 5 e mu godila, da ga ni nelii mi ‘
lidoei moški potegnil iz vode,
L jem ko je Juhant utonil.
Zagonetna smrt. Neki v Spodnji
Vodovodni cesti stanujo-
1 kurjač državne železnice je pri-
L n eko nedeljo popoldne precej
^jen domov in se je začel prepi¬
hi s  svoji svakinjo, 271etno po¬
sestnikovo hčerjo Uršo Jontes, ki
; e  polagala živini Ta pa ga je ener
W. n o zavrnila ter mu predbaciva-
h njegovo pijanost Nato ji je svak
sledil °v kuhinjo, jo prijel za obe
L j; j ter jo tako stisnil, da je dobi¬
ta krvave podplutbe. Ko se je Jon¬
asova iztrgala svaku iz roik ter
[zbežala na dvorišče, so se domači
L kuhinji še nadalje prepirali.
Kmalu na to našla Uršo Jonteso*
to  njena sestra nezavestno v grez-
Ui. Prenesli so jo v hišo, kjer je
par minut nato umrla. Vzrok smr¬
ti še ni dognan.

Neznani vlomilec je prilezel 8.
julija na Brezovici pri Medvodah
skozi streho v sobo kajžarcie Ma¬
rijane Kobilca. Vzlic temu, da je
pse premetal, ni več dobil kot 2
[110 v gotovine. Drugi dan se je
[pa storilec vtihotapil v hišo Jož.
[Mraka v Studenčicali in izmaknil
' iz skrinje srebrno žensko uro z ve
užieo in 5 K 80 v gotovine, last
bmače hčere Ivane Mrak. Posest¬
nika hči, Marija Mrak je videla
priti iz te hiše nekega okoli 40 let
starega črno blečenega neznanca,
* redn je postave. Neznanec se za-
pleduje.

Kako se preša denar iz kmečkih
^Ijev. Kako izborno znajo iztisni*
“ Prečastiti’ iz kmečkih žuljev
«ar, kaže jasno sledeči slučaj:
•'ka oseba v Ljubljani je prejela
uni od županstva v Cerknici
?‘ a dlni nalog, da ima plačati 700
■ naklado direktnih davkov za
Dadbo župnišča pri fari Sv. Tro-
H ker ima ondi neko malo par-
b' 0,  ^ m eti, ki so že itak preoblo-
1  najrazličnej-šimi doklada*
LJ° tore j zopet osrečeni kar s
„ c  naklado za nov “farovž”.
. res srečne in blažene čase
I lj a jo ™ lla , Panjska, ki jih uživ-
teu ljubljeni stanovalci s
( _ a  okušajo slasti tvojih do*
kad-' tako prijaznih na-

pismo dr. Šušteršiču.

1  P'* e  z dne 14. julija:
gj v ec ” javlja, da je dobil dr.
r u S,e  ^ Trsta anonimno pismo,
se mn grozi, da
zasadili štilet mdd rebra,
i,,, H’ da  je dr. Šušteršič res
‘? k ° pišimo
Wj e

da si bodo pomagali z vsakovrst¬
nimi fajzifikacijami. Morda spada
grozilno pismo dr. Šušteršiča tudi
že med ta materijah
Prestolonaslednik je mrtev in
zdaj so se kranjski klerikalci na¬
enkrat spomnili, da vlada avstrij¬
sko cesarstvo še vedno častitljivi
cesar Franc Jožef I. V zadnjih le¬
tih so klerikalci na to že nekam
pozabili. Gnetli .so se namreč le o-
krog Belvedera, poslušali samo na
■migljaje iz Belvedera.in kadar so
bili prav intimno med seboj, so
jako radi. modrovali o eventualni
dinastiji Habsburg-Hohenberg.
/tasti je to bilo med njimi v na¬
vadi poleti 1911., ko je izšel mese¬
ca maja v frankfurtski reviji ‘Das
freie Wort” članek nekega Kroka
o umrlem prestolonasledniku. Ta¬
ko zamaknjeni so 'bili v Belvedere,
da niso utegnili misliti na Schon-
brun, to pa zlasti še zaradi tega,
ker jim je bilo znano, da ljub¬
ljanski škof ni ravno v posebni mi
losti pri cesarju, čeprav je škof
nadvojvodinjo Valerijo prav rad
nadlegoval s svojimi pismi. Obna¬
šanje ljubljanskega škofa je bilo
takrat tako, da je dobil škof od
cesarja ukor. Toda Jeglič je in o*
■stane Jeglič; udaril je pri obedu
v nekem farovžu ob mizo in za¬
vpil : mi ,pa »stanemo kakor smo
bTi. “S. N.” je svoj čas o tej stva¬
ri obširneje poročal. Zgodilo se je
celo, da je škof izdal pastirski list,
v katerem se je tako daleč spoza¬
bil, da mu drž. pravdništvo le iz
izredne milosti ni pastirskega lista
konfisciralo zaradi razžaljenja
cesarja Jožefa. Spričo tega se ni
čuditi, da so klerikalci toliko let
gledali samo na Belvedere.

Sokolski zlet — definitivno pre
povedan. Naznanja se, da je sokol¬
ski zlet definitivno prepovedan.
Vsa prizadevanja in posredovan¬
ja so bila brezuspešna. Uvažuje-
tno v polnem obsegu nagibe, ki jih
je imela vlada, ko je prepovedala
vsesokolski zlet v prvotnem obse¬
gu, da se ga namreč smejo udele¬
žiti tudi inozemske teloVadne or¬
ganizacije. Napetost med Avstrijo,
Srbijo in Rusijo je vendarle veli¬
ka in 'če vlada v takih časih ne vi¬
di rada skupnih manifestacij av¬
strijskih in inozemskih Slovanov,
je to razumljivo. Toda vlada tudi
sokolskega zleta, omejenega samo
na sokolska društva iz avstrijsko-
ogrske monarhije, ni dovolila in ce¬
lo le na Slovence omenjenega sho¬
da neče dovoliti. Proti zletu, ki je
bil omejen samo na sokolske orga¬
nizacije v monarhiji, ugovarja
vlada, da bi prišli v Ljubljano So¬
koli iz Hrvatske, iz Bosne, iz Dal¬
macije in tega da v sedanjih raz¬
merah ne dopusti ,iz kakega vzro¬
ka pa vlada celo le na Slovence o-
mejenega zleta ne dopusti ni umev
no. Za sokolsko organizacijo je ta
prepoved hud udarec, kajti stroški
za zlet so že veliki.

se že najdejo ta-
■ui n ; Pisarijo taka pisma.
1 - S(| J SIn ° dobili minoli teden
til) £  anon imnih pisem, v ka-
i j, 6  Prijazno naznanja,
' Narod;

:  betela?


M'

o*

m a tiskarna” v
1  tareiT~ ’ Hdo z nam ' ta-
"'Oruvc/’ kakor  se je zgodilo
‘dpi, ara i e vu in z nežno žer-
tn-°i Jain ae Ce l° Obljf
Hi ^ 6 na  operacija . . . Nam

H v 0 r 8rOŽn '' e n * ,so  pokvarile
Si ^ er  vemo, koliko so
■ rečep^ 1 . Z ^ ruka  fanatizma. Ka
‘ ‘udi c |°’ 5 t ore i ze  mogoče, da
Sniro r ' . yu * ter šič prejel kako
groz 5i ne  vsebine.

‘^iiai mogoče, da

sp Pasimo sami .jpisali,
3e  »aročili iz Trsta. To

da ne ^’ ^ er ze  i avil °
obirajo materijal”, da

W“ a ^° stranko na
Hij a n ' zatožili! Pristnega
P ac  ne <bo dobiti, in za-

lahko

naprej prepričani,

PRIMORSKO.

Dve tajnostni aretaciji. V dve

uri od Pulja oddaljeni vasi Mar-
čana je bil po orožnikih aretovan
tamošnji župni upravitelj Vinodo-
lac. Aretacija se spravlja v sklad
z velesrbsko propagando. Vinodo-
laca so prepeljali v Rovinj. Koli
ko je resnice na tem, da je imel
aretovanec take zveze, se trenutno
ne more dognati. Prošli teden je bil
aretovan tajnik okr. glavarstva v
Pulju M. Zeleniko. O vzroku se
molči. Prepeljali so ga v Rovinj.

Aretacija anarhistov v Trstu. Iz
Trsta se poroča, da je policija are¬
tirala v raznih lokalih enajst oseb,
ker so imeli ipri sebi razno orožje.
V kavarni Verdi, ki je znana kot
shajališče raznih anarhistov, so
vpeljali strogo nadzorstvo. Areti¬
rali so krog 20. oseb, od katerih so
11 oddali sodišču. Med aretirani¬
mi je več anarhistov, ki so po zad¬
njih revolucijonarnih dogodkih v
Italiji pribežali v Trst. Pri hišnih
preiskavah so zaplenili mnogo re-
volucijonarnih spisov.

Laški vohuni v Šibeniku. Kakor
že poročano, so aretirali v Šibeni¬
ku štiri osebe, ki so osumljene vo¬
hunstva v prid Italiji. Vsi štirje
so Italijani iz kraljevstva in jih
dolže tudi razžaljenja Veličanstva.
Sodna preiskava je dognala, da je
glavni tabor vohunov bil v karbi¬
dni tovarni v Šibeniku, po novej¬
ših poročilih ipa so aretirali tudi
dva uslužbenca te tovarne, ki sta
zaposlena pri filialki v Almissi.

Kakor se domneva, je glavni kri¬
vec dan pred aretacijo ušel v Rim
in odnesel seboj važne dokumente.
Od tam se je baje že javil svoji
rodbini v Šibeniku.

Nezgoda pri cestni železnici. V
Gorici je prevrnil tramvaj SOletno
Terezo Filipič, stanujoča na Kor-
zu. Starka ni slišala znamenj in je
stopila na tir ravno v trenutku,
ko je prišel tramvaj, ki jo je pre¬
vrnil. K sreči se ji ni drugega pri¬
petilo, kakor da se je hudo pre¬
strašila.

Ogenj. V petek dne 10. julija,
ponoči je gorelo v ulici Sv. Antona
v Gorici pri mizarju Al. Podberši-
ču. Poklicani ognjegasci so po ne¬
umornem naporu udušili ogenj.
Škoda je precejšnja. Kako je na¬
stal ogenj, se še ne ve.

Samomor na pokopališču. 11. ju
lija so našli na pokopališču pri Sv.
Ani v Trstu ob nekem grobu pri¬
bližno 251etno žensko, ki se je za¬
strupila s Ikarbolno kislino. Ko so
jo našli, je bila že mrtva. Pozneje
se je dognalo, da je samomorilka
241etna Elvira Ferluga iz Trsta.
Vzrok samomora še ni znan.

Vlom. V noči od 9 na 10 junija
so vlomili neznaini tatovi v neko
gostilno na Skali Santi in odnesli
večjo vsoto denarja. 11. julija so
aretirali v Trstu nekega 351etnega
težaka Friderika Obata, pri kate¬
rem so našli 17 K, za. katere ni
mogel povedati, -kje jih je dobil.
Aretiran je bil pa tudi 291etni
Diana, pri katerem so našli 186 K
denarja. Sumi se, da sta ta dva
vlomila v ono gostilno. Oddali so
oba sodišču.

Samomor. Pred približno enim
mesecem se je nastanil v ulici S.
Nicolo 171et-ni Žid črkostavec Iv.
AVeiss. Dne 11. julija si je pogral
dve krogli v prsi. Bil je na me¬
stu mrtev. V  njegovem stanovanju
je našla policija polno knjig nem¬
ških klasikov. Tudi je našla med
zapuščino samomorilca 1000 K v
gotovini ter neko hranilno knji¬
žico, glasečo se na neko gospe v
Budimpešti. Truplo so prepeljali
Sv. J us tu. Vzrok samomora še ni
znan

Tat pod posteljo. V hotelu Va-
noJi v Trstu se je vtihotapil v so¬
bo, kjer sta stanovala zakonska
Endredi iz Budimpešte neki Niko¬
laj Orlič, hoteč zakonska okrasti.
Skril se je pi d posteljo, a se mu
njegova namera ni posrečila ker
ga je gospod Endredi pravočasno
opazil in spravil na, varno. Orlič
je oblastim dobro znan kot zvit
tat.

Avtomobil je povozil na Opči¬
nah 441etnega delavca Frana Da-
neva, ki je uslužben -pri državni
telefonski upravi. Danev ima zlom
ljeni -dvoje reber, je tudi poškodo¬
van na pljučih iin ima še več drugih
poškodb. Prvo pomoč mu je nudil
-zdravnik rešilne postaje, potem pa
so ga prepeljali v -deželno bolnišni¬
co. Njegovo stanje je opasmo.

ŠTAJERSKO.

Ker je odobraval umor -presto¬
lonaslednika, so zaprli viničarske¬
ga sina Jožefa Schescherko v Lei-
tersbergu pri Mariboru. Fant je
nemškutar in član štajerčijanske-
ga “ Burschenkluba” v okoliškem
Vordernbergu. — V zapore slo •
venjebistriškega okrajnega sodi¬
šča so pa zaprli posestnika Mihaela
Polanec iz Preteža pri Laporju.
Prijela ga je žandarmerija iz Pra¬
gerskega. Tudi Polanec je hud šta-
jerčijanec.

Nesrečna smrt. Št. Vid pod Ptu¬
jem: Kočar Andrej Podgoršek je
te dni prišel ik posestniku Bedraču
ter ga -prosil, če bi ne smel iti na
črešnjo. Bedrač je njegovi prošnji
ugodil. Podgoršek je splezal kake
štiri metre visoko na -drevo. Naen¬
krat mu je vsled mokrote spodrs¬
nilo. Padel je na tla in obležal z
zlomljenim tilnikom na mestu mr¬
tev.

Aretovali so v Fali nad Maribo¬
rom nekega -delavca, tki je uslužben
pri delu tamošnje elektrarne. Odo¬
braval je baje v neki gostilni sa¬
rajevski umor.

Požig. V  Loki pri Vojniku so
pred kratki mzgorela poslopja po¬
sestnika Koštomaja. Koštomaj je
bil visoko zavarovan. Takoj so za¬
čeli sumiti, da je sam •'zažgal, da
bi- prišel do zavarovalninje. Te
dni so za-prli njega in njegovega
hlapca Kosmana, kateremu je baje
naročil, naj zažge.

Velika nevihta v Aniški dolini
na Zgorenjem Štajerskem. Okrog
Johnbacha, v onem -delu Aniške
doline, ki se imenuje Gesause, so
imeli pred kratkem hudo nevihto.
Kar naenkrat je pridivjala' s pla¬

nin voda, odnesla vse brvi in mo-
st-ore ter napravila v Jolinbacliu
ipo vrtovih mnogo škode. Vas je
bila za nekaj ur čisto ločena od
postaje in so -morali turisti, ki bi
se radi odpeljali, čakati tako dol¬
go, da so priredili zasilne brvi.
Med nevihto je povrh v Jolinbacliu
udarilo ter zgorelo več poslo-pij.

Wa.itian oproščen. Graško okraj
no sodišče — sodil je deželnosodni
svetnik dr. pl. Fritsch — je sodi¬
lo v zadevi AVastianovi, ki je bil
obtožen, da je AVastian v vseuči-
liški knjiigoitržnici Leuschner in
Lubemsky tri knjige skrivaj utak-
nil v žep in ž njimi odšel. Poslo¬
vodja Hermann Krakowit-zer je
pozneje dognal, da so ob poznejših
AVastianovili obiskih zmanjkale še
tri knjige, vredne 4 K, 10 K 8 v in
3 Iv 6 vin. Sodnik je povedal, da
so našli v AVastianovi knjižnici še
10 knjig, ki si jih .je izposodil pri
navedeni tvrdki AVastian. AVastian
je izpovedal, da že več let kupuje
knjige pri navedeni tvrdki, več¬
krat je vzel knjige, pri obračunu
bi se seveda pokazalo, katere knji¬
ge da je plačal :a katerih da ne.
Navadno je knjige takoj plačal,
včasih pozneje. Kar je storil, je
bilo morebiti neprevidno in ne oar-
no, nikdar si ni predstavljal, da bi
mu kaj takega očitati mog |; . Pri¬
ča Krakovcitzer je pctrdil navedbe
ovadbe. Tudi priči Marija Flan-
derer m dr. Eydlitz sta potrddi. da
je AVastian vtaknil tri knjige v
žep. Sodnik je \Vast*ana oprostil,
državni pravdnih -e ni pritožil.

Strašna katastrofa v Gradcu. —
Gradec pod vodo. ki. julija popol¬
dne ob 6. uri sc je vsula nad Grad¬
cem toča. ki je začeti oma padala
suha, nato se je pa utrgal j-vak.
Neurje je trajalo eno uro. C c s pol
ure je bilo pol Gradca pod vodo.
Celo v Hcrrengasše je stala voda
četrt metro vdoko, e drla v vse tr¬
govine in v kleti. Toča je uničila
vse nasade v Gradcu in v okolici.
Drevje stoji golo. Po ulicah iu na
strehah so šc ponoči ležali kupi
toče. Misti je i/.zledalo kako,- po¬
zimi. Poulična železnica je morala
več časa pr -krniti premet. Požar¬
na hramba- je bila v*a na nogah
Tudi vojaki so odmetavali kupe
toče. S parnimi g' zgalnami so v
notranjo.- veslu odstranjevat! vo¬
do. Več oseb je ! - : lo *' neva- -osti,
da utonejo. K sreči ni nihče po do¬
sedanjih poročilih utonil. Ob 8. uri
se je vihav obnovil, ob 10. uri zve¬
čer se je polegi-l.

Dijak Kežman obsojen na dva
meseca ječe. V torek, dne 14 j ali
ja je bil pred si-aaiom okrožnega
sodišča v Mariboru dijak 4. razre¬
da mar ib -rske gimnazije Anton
Kežman obsoien na dva meseca
navadne ječe, ker se je dne 2 1 ). ju¬
nija t. 1 izrazd napram oficirske¬
mu slugi Hrvatu Jožefu Sanduki
ču -pri odprtem oknu: “On (pre¬
stolonaslednik) 'bi se bil vedno vo
jeval; 'bil je -zločest, če ga ne bi bili
Srbi ubili, bili bi ga gotovo Slo -
venci”. Radi te izjave je bil dne
30. junija Kežman, ki je še komaj
17 let star, odveden v zapor. Pre¬
grešil se je zoper § 64 drž. zak. in
§ 305 drž. zak. Zoper Kežmana je
nastopila ena sama priča, vojak
Jožef Sandukič, ki je častniški slu¬
ga pri stotniku Jos. Rautu v Ma
riboru in ki stanuje v isti hiši, kot
je stanoval Kežman. Kakor se je
pri obravnavi dokazalo, je bil Kež
man velik sanjač. Čit-al je razne
knjige z ekscentričnimi idejami,
-bavil se je s spisi, ki so vsebovali
nauke o mohamedanski in budisti¬
čni veroizpovesti, Dasiravno zelo
nadarjen, je zadnji čas učenje za¬
nemarjal in je baje, kakor je poiz
vedelo orožništvo rojstnega kraja,
nameraval iti prihodnje leto štu¬
dirat na gimnazijo v Belgradu. Ta
koj se je videlo, da so knjige in
spisi nadarjenega mladeniča izpre-
menile v — sanjavega učenca vele¬
srbske misli. — Sodnemu dvoru je
predsedoval svetnik dr. Fraidl, pri
sedniki s-o bili: svetniki Krmek,
Pichler in Knonosser; drž. pravd-
uik dr. Duchatsch, zagovornik pa
je bil advokat dr. Sernec. Od ka
zni -dveh mesecev navadne ječe se
preiskovalni zapor (14 dni) odra
čuni. Državni pravdnik je priglasil
priziv radi odmerjenja preniz
kazni. Obtoženec pa je priglasil
ničnostno pritožbo. Obravnava je
bila tajna in je trajala o'd pol 12.
do pol 2. ure.

KOROŠKO.

Protislovenske demonstracije v
Celovcu. At Celovcu se je vršilo
zborovanje Nemcev, ki je imelo
namen protestirati proti poslove¬
njenju (!!) Koroške. Na zboro¬

vanju je bilo kakih 1000 zboroval¬
cev, govoril pa je celovški župan
dr. pl. Metnitz in še druga dva ob¬
činska svetovalca. — U-deležniki
so zlasti odobravali ostre napade
na vlado. Koncem burnega z‘bo-
r vanja se je sprejela še neka re¬
solucija, nakar so zapeli zborovalci
‘‘Die AFacht am R-liein”. Nato so
se zborovalci podali pred stanova¬
nje slovenskega odvetnika dr. Brej
ca in tamkaj demonstrirali. Nato
so šli še pred podružnico Ljubljan¬
ske kreditne Ibanke in Mohorjevo
tiskarno, kjer so se ‘demonstracije
ponovile. Ob 11. ponoči še ni bilo
miru. -— Slična zborovanja in de¬
monstracije so se vršile v Beljak-1
in * št. AGdu ob Glini.

Požar. V Volšperku je izbruh¬
nil te dni požar v hiši tvrdke J. M.
Ofncr, ki bi bil lahko napravil o-
gromno škode. Ogenj je nastal na
ta način, da je med pepelom bila
še žerjavica, ki je zanetila ogenj.
Zgorelo je več praznih lesenih za¬
bojev. K sreči je ogenj pravočasno
opazil nočni čuvaj, ki je še pravo¬
časno poklical požarno hrambo. A 7
bližini, kjer je izbruhnil požar je
bila večja množina polnih petro¬
lejskih sodov, ki bi bili gotovo eks¬
plodirali in napravili neizmerno
škodo.

Učenec izginil. Iz št. Ruperta
pri Celovcu poročajo, da že dva
dneva zastonj iščejo Kristijana
Sablatnika, učenca prvega razreda
ljudske šole, ki je osem let star in
je pred dvema dnevi odšel od do-
ma*v gozd. Do sedaj se še ni vrnil
in domnevajo, da se mu je pripe¬
tila kaka nesreča.

Samomor? Te dni se je odstra-
nil*v Celovcu iz neke ugledne trgo¬
vine neki njen marljivi sotrudnik
in se do sedaj ni vrnil. Domneva
se, da je v hipni blaznosti izvršil
samomor. V trgovini je pustil pi¬
smo na syojo mater, v katerem jc
obvešča, da ima s seboj močan
strup in da se bo zastrupil v istem
hipu, ko bo uvidel, da ga zasle¬
dujejo.

Najden utopljenec. Orožništvo

Žrelcu je bilo obveščeno, da so
našli v bližini Aligar truplo ai-jp-
ljenca v Dravi. Truplo je že močno

JOHN AGNICH

gostilničar

GRANT STREET EVELETH, MINN.

Sveže pivo, pristno vino in druge raznovrstne
pijače ter i nijske smotke.

Prodajam

železniške in parobrodne listke na vse
kraje sveta.

Rojakom In bratom Hrvatom se najtopljeje priporočam.

IZVRSTNA ZEAILJIŠČA PO 3000 AKROV IN VEČ OB

Duluth, South Shora in Atlantic železnici

SO NA RAZPOLAGO ZA

slovenske naseljence

NAJBOLJŠA ZEMLJA, IZVRSTNO PODNEBJE, PRIME¬
ROMA NIZKE CENE.

KRAJ JI JAKO UGODEN ZA ŽITA, ŽIVINOREJO, OVČJE¬
REJO, SVINJEREJO IN KOKOŠJEREJO.

JOS. A. JEFFERY

LAND COMMISSIONER, D. S. S. & A. RY.
DULUTH. MINNESOTA.

(Nadaljvanje na četrti strani.

SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI.

'L

m






ES

o.

Skozi petdeset
let najljubši tobak

kadilcev več očetnjav—to je čudoviti rekord Gail & Ax Navy
tobaka. Ta zrel, sladak, doseč dolgo rezan tobak je najboljši
tobak za delanje cigaret—in isti, ki delajo cigarete iz Navy to¬
baka Vam bodo to potrdili. Oni kadijo cigarete iz Navy tobaka
ves dan, vse leto, in so zdravi ter veseli.

GAIL & AX

NAVY

' 7 '

Long Cut Tobacco

“Najboljši tobak v najboljšem zavoju”

Mi rabimo zrel, vmlajen, zlato-r ujav Burley tobak za Navy
zorjen in orumenjen tako, da d a od sebe vso prijazno milobo
in duh Burley tobaka. Prijeten okus
Navy tobaka ni mogoče najti v no¬
benem drugem tobaku.

Lahko se je naučiti napraviti iz v
teag svilenega, dolgo rezanega to¬
baka lepe, okrogle cigarete—tobak
ne pade ven in se ne zgubi.

V Navy boste našli poseben tobak,
ki je pripraven za vse svrhe : —na¬
pravi lepo cigareto, se lepo kadi v
pipi in je izvrsten za žvečiti.


V

i^mokinjloi)

accol

Prosto

Zahtevajte od prodajalcev prosto knji¬
žico cigaretnega papirja, ki gre z vsa¬
kim zavojčkom za 5 centov.

a« totuctofe.Su&eJivsfo

| G.W.GAI L&AX.i

BALTI MOReTmIJ.

THE AMERICAN TOBACCO COMPANT

- >m n

*

NARODNI VESTNIK

“Narodni Vestnik”

National Herald.

Slovenic Sami-Weekly.

Owned and published by the

Slovenlan Printing & Publishlng Company

a Corporation.

Plače ot Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. _

National Herald

Issned every Monday and Thursday; subscriptlon yearly $2.00 _

The best Acvertlsrng mediurr. among Slovenians in the Northwest.

Rates on appllcation

'ntered as second-class matter May n. 1911 at the post Office

Duiuth, Mino., un der the tet March 3, 1879." _

„narodni vestnik«

izdaia

Slovanska tiskovna družba, Dulutb, Minn.

,h»l« vsak ponedellek In četrtek zvečer na 8. straneh
Naročnina stane:

Za Ameriko za celo leto • S2.00

za pol leta • $100

Za Evropo In C anado za celo leto ....  S3.00 _

Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo.

Denarne poslljatve m dopisi se naj pošiljajo na naslov:

“Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street,
Dulutht Minn.

Telephone, Melrose 1113.

“PAGAT ULTIMO!”

V težkih urah se nahaja Evropa, še nikdar
prej ni obstajala tako velika nevarnost sve¬
tovne vojne, splošnega, strašnega klanja na¬
rodov, kakor ravno sedaj. Zadnja poročila na-
nanjajo, da se talko vlasti v trojnem sporaz-
iinni, t. j. Rusija, Francija in Anglija, kakor
vlasti tr oz veze, Avstrija, Nemčija in Italija
resno pripravljajo na vojno. Že več let naprej
prerokovana svetovna vojna je takorekoč ne¬
izogibna, splošno vlada mnenje, da more le ču¬
dež odvrniti to nevarnost.

Eventuelno svetovno vojno, ki mora odloči¬
ti, kdo zagospodari v Evropi, ali slovanski rod
ali Germani, povzroči Avstrija s svojo napo-
vedbo vojne veliko manjši • srbski državi, da
se maščuje za umor prestolonaslednikove dvo¬
jice v Sarajevu.

Vsak trezno in razsodno misleč človek mora
pripoznati, da 'Srbija nikakor ne more biti in
ni odgovorna za čin nezrelega, fanatiziranega
mladiča. Kot se nuje, se je stari avstrijski ce¬
sar Fran Josip I. podal le na pritisk gotovih
krogov na Dunaju, in da je na pritisk zakletih
sovražnikov Slovanov dovolil izdati vojno pro-
klamacijo. Gospodje pri zelenili mizah na Du¬
naju, ki dobivajo vse svoje znanje o Jugoslo¬
vanih iz ostudnega pisanja nemških takozva-
nih humorističnih listov, so najbrže mnenja,
da bodo “ušive’ Srbe nagnali z mokrimi cun¬
jami; na posledice pa gotovo niso mislili.

Gotovo si predstavljajo vojno s Srbijo kot
kazensko ekspedicijo, da se pokaže srbskim
“ušiveem” in “ovčjim tatovom”, kako se mo¬
rajo komandirati. Brzojavi pravijo, da je Av¬
strija že izvršila v Belgradu radi sarajevske¬
ga atentata demaršo. Sarajevska preiskava ni
ničesar dognala, kar bi srbske oficijalne ali
drugače resne kroge kompromitiralo, toda na
Dunaju sodijo, da je sarajevski atentat nepo¬
sredni produkt velesrbske ideje in velesrbske
propagande, katera se je v zadnjem času opas-
no razvila, zlasti v Bosni in Hercegovini, to pa
vsled tega, ker je srbska vlada trpela, da se
je v Belgradu razvila iredentistična organiza¬
cija, naperjena proti interesom avstrijske mo¬
narhije. Monarhija hoče sedaj velesrbski ire¬
dentizem z vsemi silami zatreti; ker pa se og¬
njišče tega iredentizma nahaja v Srbiji, mora
v “interesu svojega notranjega miru” zahte¬
vati, da tudi Srbija dokaže svojo dobro voljo,
ako .hače živeti s svojo sosedo v miru in spo¬
razumu. Srbija mora torej nasttopiti proti ve¬
lesrbski propagandi in osebam, ki jo favorizi¬
rajo brez ozira, v kakem položaju se te osebe
ali morda organizacije nahajajo.

Ta zahteva naj tvori po prepričanju dunaj¬
skih diplomatov glavno vsebino demarša, ki je
bil deloma že izvršen.

Toda, ravno tukaj nastaja usodno uprašan-
je: ali more kdo diktirati Srbiji, da obsodi
idejo, katero smatra za upravičeno in uteme¬
ljeno s stališča srbske države? Zakaj pa potem
ne zahteva Avstrija, da zatre tudi njena za¬
veznica (!) Italija svoje nacijonaliste in isto-
tako zaveznica Nemčija svoje. Res je težko
najti argument, zakaj naj bi preganjala Srbija
svoje “Velesrbe”.

Odločitev je padla, vojna je napovedana,
pohod v Srbijo je začet. Razmeroma mala Sr¬
bija se pa ne more sama spuščati v boj proti
veliki sosednji državi, zanašati se mora na
pomoč Ruije.

Koncem koncev je torej razrešitev sedanje¬
ga političnega zapletljaja odvisna od vprašan¬
ja, hoče li Rusija vojno ali ne. Na to vprašanje
ne ve.nikdo odgovoriti, dejstvo pa, da’Rusija
mobilizira, da je ogromna sila vojaštva pod
orožjem, pove veliko.

Avstrija se je vsled nezmožnosti svojih di¬
plomatov podala na pot, ki jo vodi v pogu¬
bo. Le čudež more odvrniti nevarnost svetov¬
ne vojne, velikanska polomija avstrijskih di¬
plomatov pa bo prinesla Avstriji blamažo, ka¬
tere nikdar več ne izbriše. Nazaj more le stra-
&no osramočena in ponižana, ce pa gre naprej
je prenehala biti. “Anstria erit in orbe ulti’
ma” — ta ul tirno razumevamo tako, kakor se
Jtri taroku napove “pagat ultimo!”

RESEN OPOMIN SLOVENCEM!

Avstro-Ogrska je napovedala Srbiji vojno,
krivično, vse obsoje vredno vojno, in sedaj
Vas zovejo avstro-ogrski konzuli, da se javi¬
te, da greste plačevat krvavi davek za krivico
in za ono “domovino”, ki Vam ni mogla dati
kruha. Vabijo Vas, in Vam obetajo prosto
vožnjo za pot tja, od koder so Vas pregnali,
da ste se morali ločiti od rodne grude, mogo¬
če od žene in otrok, od svoje družine. Poziva¬
jo Vas, da greste 'v boj proti malemu narodu,
ki je vzdihoval stoletja pod turškim jarmom,
in kateremu sedaj Avstrija hoče kratiti nje¬
gove pravice in ga oropati s Človeško krvjo
pridobljene svobode.

Milo vabi vojni proglas “svoje narode”,
sedaj so tudi Slovenci, avstrijsko-državno ime¬
novani “Windisclie Hunde” dobri, da se gredo
'bojevat in klat za krivico proti narodu, ki
nam je po krvi blizu kot brat bratu. Pozivajo
Vas, da z orožjem v roki pomagate utrditi
Nemštvo, da pomagate ojačiti igoč našemu za¬
kletemu sovražniku. Poživljajo Vas, da ojači¬
te to, Ikar nas je slabilo, da rešite takozvano
“domovino”, v kateri so Vam podajali mesto
kruha kamen.

Slovenci, znani kot hrabri in vztrajni voja¬
ki, so sedaj dobri, sedaj se jih opominja na
njihovo “dolžnost”, v mirnih časih pa Slove¬
nec ni za drugo, kakor da plačuje davke in
da se da šikanirati ter zasramovati. Slovenski
vojaki v Celovcu so bili prisiljeni še ne dolgo
tega, da so z vojaškimi častmi pokopali crk¬
njenega psa nekega oficirja, ki je s tem hotel
pokazati svoje zaničevanje napram slovenskim
korenjakom. Sedaj bodo ti Slovenci, pogreb¬
niki crknjenega oficirskega psa dobri, junaki-
bodo in še medalje bodo dobili, če se vrnejo
iz krvave vojne, nekateri pa lajne, Ž 1 /^ kraj¬
carja penzjona na dan in dovoljenje za prosja¬
čenje.

Rojaki v stari domovini so pač prisiljeni,
da gredo v bratomorno krivično vojno, kajti
“befel je befel”, drugače bi jih kratkomalo
postrelili Slovenci, ki ste tukaj pod varstvom
Strica Sama, Vam pa ni treba iti plačevat
krvavega davka tisti deželi, ki Vam le tuin-
tam vrže kako drobtinico ali oglodano kost.
Nihče Vas ne more siliti, da bi šli klat in mo¬
rit, nima ga boga, ki bi Vas mogel prisiliti,
da ostavite mogoče svoje žene in otroke. Naj
se gredo pobijat od “ušivih” Srbov oni patri-
jotje, ki znajo hujskati, ki napovedujejo s
tinto vojno, a padejo vznak, če vidijo teči kri
iz. male rane ali nosa Le naj ti patri jot je za¬
denejo puško na ramo, in naj sami pojedo ju¬
ho, katero so si nadrobili, med Slovenci v Ame¬
riki pa upamo, da ne bo rojaka, da bi se od¬
zval sirenskemu vabilu avstro-ogrskih konzu¬
lov in njihovih priganjačev. Ne dajte se prepla
siti z nikakimi grožnjami 0 posledicah, posle¬
dice znajo biti edino te, da najdete pri e-ven-
tuelnem povratku v domovino deželo, v kate¬
ri ne bodo več zasramovali in zlostavljali Slo¬
vencev, v deželo, ko pripoznani slovenski ju¬
naki ne bodo več prisilno opravljali posla po¬
grebcev crknjenih oficirskih psov!

POINCAREJEVA POT.

Po obisku angleškega brodovja na Nem¬
škem in v Rusiji in po obisku ruskega admira¬
la v Franciji je stopilo na dan vprašanje : ali
se bo trojni sporazum dal izpremeniti v tesnej
šo zvezo ali ne? Ali bo Anglija pristala na to,
da se definitivno zaveže svojima zavezniko¬
ma v vsakem slučaju na kopnem in na morju
pomagati, ali se hoče omejiti samo na diplo¬
matsko pomoč? Jedro vse velike politike se
trenotno suče okrog Anglije in tudi Poinca-
rejeva pot v Rusijo bode imela, več ali manj
opraviti z zveznim vprašanjem, kakor ga že¬
lita Rusija in Francija.

Poincare je šel v Petrograd, da obnovi slo¬
vesno pred 20 leti sklenjeno zvezo med Rusi¬
jo in Francijo. Ko je tedaj car napil predsed¬
niku francoske repulblike in izrekel pomembne
besede: “na zdravje prijateljskih in zveznih
narodov” (“amies et allies”)) je zavladalo
po celi Franciji nepopisno navdušenje. Kar je
Rusija hotela od Francozov, to vse je dobila
v dvojni meri, zlasti denarja, katerega je do
danes že prišlo 20 milijard v rusko deželo.
Rusija je gradila železnice, povečala svojo ar¬
mado in zgradila novo vojno brodovje edino le
s francoskim denarjem, katerega Francozje
niso štedili, samo da uresničijo prej ali slej
svoj zlati sen o izgubljeni in zopet pridobljeni
krasni Alzaciji!

Alzacija je središče in os, okoli katere se su¬
če vsa velika evropska politika zadnjih deset¬
letij. Francija, se pripravlja na revanšo z o-
gromnimi materielnimi in ljudskimi žrtvami
in išče zaveznikov. Nemčija pa istotako. Kot
zavezniki Nemčije čutimo t»žo vednega oboro¬
ževanja prav občutno tudi mi.

Na kopnem se je Francozom posrečilo Nem¬
čiji vedno biti nekako kos, seveda z rusko po¬
močjo. Drugače je stala stvar na morju. Nem¬
ška trgovina se je zadnjega polstoletja silno
vzdignila in nemčko konkurenco je občutila
posebno doslej prva trgovska moč na svetu.
Anglija. Boj je postal skoro neizogiben. Nem¬
čija je zgradila na pritisk Viljema II. močno
brodovje, katero naj ne samo brani, ampak
je tudi sposobno za napad. To je bodlo Angle¬
že, ki so morali napete vse sile, da obdrže ta¬
kozvano “dvomočje”, t. j. da njihovo brodov-
je tako močno, kot brodovje dveh nasprotnih
držav. To ni šlo na vedno. Tudi ponosna An-
glija se je morala odreči svoji “splendid iso-
lation” m iskati zaveznikov. Naravna pot jih


je vodila v naročje Francozov in Rusov, skup¬
nih neprijateljev Nemčije.

Angleški kralj Edvard VII. je započei ge-j
nialno misel, Nemčijo od vseh strani obkro-;
žiti. Tudi Avstrijo si je prizadeval pridobiti |
za svoj načrt, pa ni šlo. Zato se je obkrožilna
meja morala pomakniti nekoliko dalje na jug,
obsegajoč Nemčijo z Avstrijo vred. Iz te ten¬
dence izvira pred vsem prizadevanje, Srbijo
združiti s Črno goro in pridobiti Romunijo na
rusko stran. Ta načrt mora veljati več ali
manj za posrečen, čeprav še ni definitivno iz¬
veden. Konečna rešitev je samo še vprašanje
časa.

V okviru te velike misli je bilo mogoče zdru¬
žiti tudi ostala sporna vprašanja med drža- j
vami trojnega sporazuma in trozveze. Rusija j
ima svoje cilje in namene na Balkanu, Fran¬
cozje pa v Aziji zaradi nemškega gospodarst¬
va nad bagdalsko železnico: to druži obe dr¬
žavi tudi v sekndarnih vprašanjih (ki so seve¬
da za nas glavna). Rusi bi radi prišli na morje,
Rumuni tudi: obe državi družijo Dardanele.
In tako bi lahko našteli še nebroj večjih ali
manjših vprašanj na političnem in na gospo¬
darskem polju, ki se dado vsa podrediti ene¬
mu glavnemu: Čegava bo Alzacija?

Predsedniku francoske republike so pa dali
doma slabo popotnico. V debati o vojnih po¬
trebščinah in o stanju francoske armade je po¬
vedal senator Humbert dovolj prav neprijet¬
nih stvari. Streliva je premalo, topništvo sla-
bejše kakor nemško, da celo obuval primanj¬
kuje. Stanje obmejnih trdnjav je zelo nepo-
i  voljno in preskrbovanje z granatami je težav¬
no, ker je premalo skladišč za nje. Seveda je
tu tudi nekoliko strankarske agitacije vmes.
1 a položaj bodo pa Rusi gotovo več ali manj
izkoristili za svje specifične težnje in ni nemo¬
goče, da se središče evropske politike ne pre¬
makne iz Pariza v Petrograd! Rusija ima glav
ni kapital za vsako armado, namreč neizčrpan
vir moštva in tega gotovo ne bodo žrtvovali
samo tujim interesom, ampak v. prvi vrsti
svojim;

Največ preglavice dela silam trojnega spo¬
razuma morje. Dokler se Angleži ne odločijo
za pomoč na morju, bo ta skrb tudi ostala. To
je pa za trenutek težko verjetno. V Londonu
se nekoliko kuhajo in ne marajo nič kaj prav,
ker se je razmerje med Angleži in Nemci iz¬
boljšalo”. Oboji imajo namreč v svojih kolo¬
nijah preveč nerešenih vprašanj, katera je bo¬
lje rešiti sporazumno kakor pa z vojskino silo.
Druga stvar pa je, kakšno stališče bo zavzela
Anglija takrat, kadar bodo kolonialne zadeve
v redu. Zato mislimo, da sedaj za zvezo na
morju še ni prišel čas. Prišla bo pa, in prav
mogoče je, da se je ravno zanjo v Petrogradu
položil temelj.

Večno pripravljanje na 'boj vzbuja seveda
tudi pri trozvezi svoj odmev. Tudi ta ne miru¬
je, ampak se oborožuje od leta do leta bolj.
Komaj pred letom so Nemci porabili za pove¬
čanje armade celo milijardo, a že se oglaša ka¬
pitan Frobenius in slika položaj Nemčije v
najtemnejših barvali. Nemški cesarjevič knji¬
žico odobrava in priporoča. Kaj bo posledica?
Novi napori, novo silno oboroževanje, novi
stroški, dokler ne bo posoda polna in države ne
'bdo mogle več prenašati strašnega bremena.
V tem oziru so znaki, kakor se kažejo zadnji
čaš na Francoskem, zelo pomenljivi, ker ravno
v naj vročekrvne jši deželi naletava vedno večji
odpor.

NOTRANJE POLITIČNE TEŽAVE V
ITALIJI.

Ko se je Giolitti vrgel v libijsko aventur.o,
mu je vsa Italija — izvzemši ekstremne socija-
liste — navdušeno ploskala, flaj bi imela ta
vojna dokazati svetu moč Italije in dvigniti
njen ugled. Toda končno je prišlo tudi v Italiji
ono, kar je moralo priti. Zmagoslavju je sle¬
dilo streznenje, sledil je neizogiben glavobol.

Libijska vojna je požrla Italiji že da¬
nes preko ene milijarde, a armada še ni prodr¬
la v notranjost dežele več, kakor povprečno
100 km. Ustaška plemena se še niso podvrgla
in se tudi en mislijo podvreči. Če italijanski li¬
sti tupatam poročajo o zmagah italijanskega
orožja med posameznimi ustaškimi četami, do¬
kazuje to samo, da odpor še dolgo ne bo za¬
dušen. In zato mora Italija vzdrževati in bo
še dolgo vzdrževala v Libiji armado 100.000
mož. To pa stane denar, in konečno si vlada
ni vedela drugače pomagati, kakor s povišan¬
jem obstoječih in z uvedbo novih davkov.

Prišlo je gibanje železničarjev, ki so grozili
s splošno stavko. Komaj je bila ta nevarnost
s koncesijami, ki jih je vlada dovolila železni¬
čarskemu sindikatu, odstranjena, je že prišla
revolta v Jakinu in proglašenje republike v
Romagni.

Končno so prenehali z obstrukcijo, ko je
vlada stavila posredovalni predlog, da imajo
veljati novi davki samo za' dobo enega leta.
Socijalisti so sporočili svojim volilcetm razlo¬
ge, radi katerih so začeli obstruirati in radi
katerih so ponehali obstruirati, s posebnim ma
nifestom, toda iz tega manifesta se v resnici ne
vidi ne eno ne drugo.

•Sedaj razpravlja parlament o predlogih
glede zboljšanja položaja železničarjev. V zve¬
zi s tem predlogom je zakon, ki prepoveduje
železničarsko stavko in ki odreja, da se imajo
vsi spori med železničarji in železniško upravo
predložiti posebnemu razsodišču. Toda četudi
bo ta zakon sprejet, s tem še nikakor ni zago¬
tovljen stalen mir,- ker je v Italiji in posebno
med železničarji preveč anarhističnih elemen¬
tov, ki bodo pač tudi vbodoče uporabljali vsa¬
ko priliko za svoje delo.

Največja prodaja fonograf^

stavlja REGAL govoreči stroj, ki ima najslajši, najjasnejši, naj-
in najčistejši glas. Velikost stroja je prikladna, 12 inčev Široka, f

nmera c+t-ftin iizdelana  iz hrastovine. bcaato emajlirana ~

Slika predstavlja REGAL govoreči stroj, ki ima najslajši, najjasnejši, naj¬
glasnejši in najčistejši glas. Velikost stroja je prikladna, 12 inčev Široka,
7 inčev visoka. Omara stroja je izdelana iz hrastovine, bogato emajlirana
ter krasno okičena z zlatimi okviri. Za trpežnost se jamči 15 let. Te vrste
stroji prodajali so se doslej po $40.00 zaradi tekmovanja pa prodajamo se¬
daj te stroje Širom Združ. držav in Kanade zaetjo z 12 najboljšimi pesmami
katere si lahko sami izberete iz našega cenika in 500 iglami za samo

MFSEC

istotako prodajamo dobro poznane VICTOR govoreče stroje ter COLUM¬
BIA gramofone. Pišite po naš novi, bogato ilustrovani cenik, katereča
Vam pošljemo poštnine prosto.

Saul Birns, 117 2 nd  Ave., Dept. 47

p %

New York Ci,

Najmodernejša
slovenska tiskarna
v Ameriki

Tiskarna Narodni Ve stni!

405 West Michigan Str., Duluth,  l Bl

Izdelujmo vse v tiskarsko stroko
stvari lično, ceno in točno.

spadajoča

Tiskovine a

društva v eni ali več barvah naša posebnost
Pismeni papir in kuverte izdelujemo
okusno. Poskusite naše delo. Mi
zadovoljnost.

jako
jamčimo

Unijska tiskarna.

(Nadaljevanje tretje strani.)

nagnito in sklepajo ,da je to tudi
ena žrtev velike vodne katastrofe
od 27. maja t. 1.

V Klopinjskem jezeru utonil. —
Te dni so se hoteli pri Sv. Kocjanu
oh Klopinjsikem jezeru kopati o-
troei v jezeru, ko so zagledali pla¬
vat truplo nekega približno 33 let
starega posestnika Frana Kolvča,
na površju vode. Truplo ponesre¬
čenega so spravili na suho. Fran
Količ je bil slaboumen in je pasel
c-b obrežju jezera krave. Pri tem
si je hotel najbrže umiti noge, a
je izgubil ravnotežje, se prevrnil

E L C O THEATRE

_ AURORA, MINNESOTA.

Vam vedno nudi raibol.iše premikajoče slike, petie in dn
matične predstave. — Naše predstave so dobro izbr.--" -
mlade in stare. — Vstopnina vedno samo 5c in lOc — zV*
tek vsak večer ob pol osmi uri. Za nedelie imamo nosebi*
programe. NE ZAMUDITE JIH.

Mi imamo naibolise automobile za prevažanje no celem
Range. Kadar se hočete peliati. vprašajte pri nas za cene
katere so nainizie. NAŠA POSEBNOST JE ZAPRTI AV¬
TOMOBIL za poroke, krste in pogrebe. Odprto noč in dai

fr.  s e fra llC

*

P ra ' JL

t# & oder
ovo rll t stole « 1
•■Torej J s0  po
K&VP'  J t oda d °

ri .'- : a»k e ’ n0 vsod '

irl Ld^ isl
t.ioP raV  fvoliti m
i drž» vah
v razni 1 ’

sveto
in 1

^ državah 0

Jejo m

:> resal

V*

jngres 26

K  ? e nske so P

‘Sede “ljudski
Je izvoljen
£, nake

"zahtevo , vesol.H

zei

ainen^s-

ifl  \ zdaj smo •

ložmsmvohin
pari


TELEON 64.

SANDBERG (SM0LEY) BRATJE, lasti

jezero in utonil. Truplo pone¬

srečenca so prenesli v mrtvašnico
pri Sv. Kocjanu.

Tatvina. V bližini Št. Vida ob
Glini je ukradel do sedaj neznan
tat tamošnjemu mizarskemu moj¬
stru Ciljemu Sadjaku iz vrta še
dobro ohranjeno kolo in jo popi¬
hal. Ko je prišel v neko bližnjo
občino, je sikušal kolo prodati, a
ker se mu to ni posrečilo, je pustil
kolo tamkaj, rekoč, da pride kma
lu ponj. A ni ga bilo več blizu.
Sarjak je izvedel za to in prišel po
svoje kolo. O tatu nimajo še no¬
benega sledu.

Požar. Pri Sv. Donatu je izbruh¬
nil te dni pri posestniku Tomažu
Kopffelderju v njegovi hiši požar,
ki je v kratkem uničil hišo do tal.
Zgorel je tudi konj v hlevu. Gaše¬
nje je bilo vsled hudega vetra ne¬
mogoče. Škoda, ki je nastala vsled
ognja, znaša JUGO K, zavarovalni¬
na pa je le malenkostna. Kako je
ogenj nastal,, se še ni moglo priti
na sl ‘d.

Prijet tat. Iz št. Jurja v Labod-
ski dolini poročajo, da je neki tat
ukradel v gostilni natakarici Eli¬
zabeti Rumpold, ko je t : odšla za
neka.; časa iz gostilniške sobe, iz
njene torbice večjo vsoto denarja.
Ko sc je natakarica vrnila, je opa¬
zila tatvino in prijela tat i. O ldal;
so ga sodišču.

Ogenj. V.B gtensfelda je uda-
med nevihto dne 11. julija

Prodajam

parobrodne in železniške lisi

na vse kraje v staro domovino.

Prodajam lote pri velikanski JEKLARNI United State::

korporacije v

Gary in New Duluth, Minn.

PRODAJAM

farme in neobdelano zemljišče v Taylor Ci

Wis., po jako ugodnih cenah. Neobdelano zemljišče oL
naprej. — Zavarujem poslopja, pohištvo in blago proti F

‘ljudskem
logovi dasii«
politične s:™^ 1
u ji žensko volil:
a  „•■ “nima časa
, i  ženskami! Rt
da imajo vse st
rogramih žensko
le zaradi lepše g
? delajo napredm
i niso. Kakšna
| je danes splošna in e
pravica, ko so miljo
a davke plačuj oči
volilne pravice! V
ibvic-a prebivalstva
in ogromno števili
i pravic! Danes
voliti ali voljeni
kuratelo. berači, t
podvodnifci, blazni!
nepoboljšljivi pijar
ske. Torej nas im
vne ali enalkobi
vst' z zločinci, bei
111  norci! Tako s
, Das  ženske, ki smo
«vke. matere, brgo
•ovarnarice, uradni
• umetnice! Med ]j
' ^ vrednosti, brc

hrez pravic so r

r Z ; n t ke!  V druž
Rebcev ' i n k
e “ d a enake
10  se ne

in škodi po viharju. Zastopam stare in poštene družbe,

ravnajo škodo v najkrajšem času.

Max Volčanšek

Jones Street, nasproti pošte Eveleth, l * 1  J

KD3R HOČE DOBRO. P0DUČN0 ČTIVO. NAROČI
NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI ; |
TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH

ure žer

h*.««

p0st 4 e žn-- jlhni

leleVi Jna  bka

1 v  tem še  že

»ja ter D ? eile š a

. V jj '

£*<&>**
L? ^ pr>»°
■N m,

ter

iz

na

pouo

Za


l-jla

strela v gospodarsko poslopje m
hlev posestnika Mihaela -Sc uvarza
Poslopja so se takoj vn:Ia in po¬
gorela do tal. Zgorela jo vsa krma
in v hlevu tudi več telet. Požarni
brarniu se je po dolgem, napornem
delu posrečilo, rešiti žag., in hišo.
v kateri posestnik stanuje. Zava¬
rovalnina je napram nastali škodi
malenkostna.



Brc* 1 "

čo*'*

Fitger Brevving C°

T v oJSee

L V e v  ’ °bei)

ISi,?** a,

k uior a
i:

kak 0r


Ota

Duluth - Mina-

SPOMINJAJTE SE OB
VSAKI PRILIKI
ZAVETIŠČA V AMERIKI.

V«čina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčM I
cah varjeno iz pristnih snovij.


Wa Ce

jJSS? aii

Josip Geržin

zastopnik za ELY,


Vi

iho

»»N ^!> <



H hi Sf


"bi

11)

ol

NARODNI VESTNIK

#•

.BNSKB iN v0LILNA

zE  PRAVICA.

i se  omikan (J in delavne
° aka zavedajo svoje važnosti v
k 3ik  bore za enakopravnost
'iria' 1 ’ sl ’■ 7 » politično enafco-
boš^ 111 - ge bor e ženske že bli-

;°. s Najoč e
>skovJne Za
1  Posebnost

M- 0 jako
1  i ar nČimc

ia.

A TRE

ŠOTA.

ike. Detie in du¬
do'iro izbrane za
c in lOc. — Zače-
e imamo poseke
JIH.

raianie po celem
j pri nas za cene,
JE ZAPETI AV-
dprto nož in da.

steli*

dno.

United Sto tesSt

h,

, zendj isce  jipoiii®

„«»*>*£ V

,štene <^ e ’
i cas»’


...

J/

pra vD ° st  £ t "v dobi francoske re
jo d ve ' t0  lQe  20. listopada 1793 je
cl " C f’Franciji sprejeto načelo:

• ia  'ženska pravico stopiti
Ak °rišče pbd žiljotimo, se ji mo
P m ° 7nat i tudi pravico stopiti na
govorniški oder v parla-
Torej že stoletja se prr
enskam, da so polnoprav-
' državljanke, toda do danes
‘ { t vendarle povsod v resnici
rlaio pravice, da bi smele pov
r® e  oselbno voliti in biti vo-
“ Po  mnogih državah so žen-
poslanke v raznih zborni-
tC  er  so občinske svetovalke' m
■ „  velikih občin in mest, to-

F V eeina državah o ženskih
P vicah nočejo slišati mnogo.

? Leta 1912 je pretresal državni
to ali kongres prvič, žensko vo-
L 0  pravico. Ženske so pričakova
T  at dovede “ljudski parla-
Lt” ki je izvoljen na podlagi
[Uošne in enake (moške) volilne
; Li e e, zahtevo vesoljnega izo¬
braženega ameriškega, ženstva hi-
L do cilja. A zdaj smo že v letu
m toda o ž msui volilni pravici
L v “ljudskem parlamentu’
h.ks: mak govori, dasi imajo sko¬
ti vse politične s;ranke v pro-
Ljfon tudi žensko voliku: piani
L. vlada i>'~ “nima časa' , da oi
* bavila z ženskami! Reči mora-
,torej da imajo vse stranke na
ijih programih žensko volilno
ivieo le zaradi lepšega, in sa¬
lda se delajo napredne, kar pa
resnici niso. Kakšna politična
! je danes splošna im enaka va¬
ba pravica, ko so milj oni delav-
i in davke plačujočili žensik
3  volilne pravice! V Ameriki
polovica prebivalstva ženskega
ila, in ogromno število ženstva
brez pravic! Danes nimajo
ravico voliti ali voljeni biti ljud-
ppod kura,telo. berači, tatovi, go-
Kpodvodniki, blazniki, kazno-
lai nepoboljšljivi pijanci in —
k  ženske. Torej nas imajo za e-
Ulopravne ali enalkobrezpravne
sti Vrsti z zločinci, berači, alko-
»liki in norci! Tako spoštujejo
^ski nas ženske, ki smo posestni¬
ci delavke, matere, trgovke, ofbrt-
n lovarnarice, uradnice, uči-te-
l* e ! umetnice! Med ljudsfko so-
F! brez vrednosti, brez razsod¬
il brez pravie so pahnili tu*
®as ženske! V družbi barab,
m h° v ’ bebcev ’ in kaznjevcev
'® Menda enake me ženske! A se
®>o se ne preveč, da se z nami
kako, ker je še na tisoče
, i ki so s tem ravnanjem či-
zadovoljine, ki jih ni nič sram,
I Pokopa ž njimi, kakor se po-
. .. e  se z lopovi, 'z norci in žga
, :">ua tisoče je še žensk, ki ne
'žar' * etel no beeneg a  ponižanja
^ ku.ja ter se zato za svojo vo-
^ Pravico sploh nič ne brigajo.

'ja ZCI1Ske S ° nam ’ izobraženim
delo ter na svoje dr
tjJ,, °. c eno ponosnim žen-
Hji’ “ajvečjo- sramoto in v naj
ijaj^o' 0 . 1 ? 0,  -Pudučujmo jih in od'
hm popolnoma slepe oči!

(| ^  k )a na J zahteva vsaka žen

■ vo]i] ^kno aiktivno in pasiv-

<0  2a ,, n ° Travico? Zakaj mora'
• ‘oiitevat; j J  „ .

nt  u ’ na smemo zenske

|.v v  ’ 10 v oliti in biti izvolje¬
ni^. ranice, občinske zasto-
Lj ° c bore vseh društev?

jj*bj F  ’ ženska državljanka
*>fse n. ’ ker  mora ženska vr¬
lo M aze  Postav in je ravno
n ° V , ana  kakor moški, ako

v vse potrebe naroda; ženske mo-
vajo pomagati žepskam, svojim
sesaa.m, trpečim pod dosedanji-
ud zakoni in navadami; zato ker
tvorbo ženske ogromno število po¬
sestnic, delavk, obrtnic, .učiteljic,
umetnic, uradnic in kulturnih po-
slovalk, ter je torej samo razum-
Ij.vo, da 'zaslužijo biti ženske svo¬
bodne in enakopravne.

Prenehati mora tudi v Sloven¬
cih tisti čas, ko smo bile ženske
dobre le za del i in za štafažo.
Zenske hočemo biti torej enako
pravne v dolžnostih in pravicah
na vseh kultur tub. gospodarskih
ra političnih poit ih, a prepričane
smo, da bo taka enakopravnost le
na korist narodu za katerega trpa¬
mo in živimo kakor moški.

Slovenska sufragetka.

IZPOSOJANJE DENARJA.

10

C*

$0i


/

t  Hora pvcgveši; zato

-  - ■

lobfj • ens 'ka plačevati osobni
■fteš;. Cave k ter vse doklade,
Pev a ti ?ako  ^ er  mora ženska
£ Vse  °'hr' ni davek

|*ep kakor moški; za-

■k, 2e »ska ni

r^lea xi^žnja, ampak
fl^del t - Ve k’ ^ ma  sama mi-
IV jjj  a 1 ,' ;er  saima odločiti ; za-
£?° SVp ; aj ° zeBs ke povsod pa-

| Uaft!r atl ’ sa;i so kot  S' 0S P°'
J 5 '* 1  in i i 6  kurjene; v kul-
Ž e  0ar °delnili ozirih ima*
’ e  najboljši vpogled

To uprašanje je važno za vsa¬
kega človeka, ker posojilo se lo-
žje dobi kot vrne. Kdor se hoče
zadolžiti mora pomisliti, da ne bo
treba plačevati le obresti, ampak
da ibo treba enkrat izposojeno svo
to tudi vrniti. In že same obresti
so marsikaterega že ujedle, spra¬
vile so ga ob, vse. Dolg je delati s
premislikom in za potrebno stvar
Tri glavne točke so, katere naj
vpošteva vsakdo pri jemanju po
sojih

1) Izposodi denar le za stvari
k*i bodo prinašale več kakor zna
šajo obresti in obroki odplačil.

2) Denar se naj vzame koliko
mogoče na dolgo dobo. Upošteva
naj se vselej, koliko časa bo do
tična stvar, za katero hočemo iz
posoditi denar, prinašala obresti
in plačilne obroke.

3) Posojila naj se ne vzamejo
od skopuhov, in vzamejo naj se,
če le mogoče na polagovna odpla¬
čila ali proti amortizaciji.

Prva točka je ključ do modre¬
ga vporaibljenja kredita. Med iz¬
posojanjem denarja za obiske za
zlatnino, za klavirje, za pijačo, za
nepotrebno obleko, sploh za luk-
sus, in med izposojanjem denarja
za stvari s katerimi bomo napravi
li več denarja, je tolika razlika
kakor med neumnostjo in pre¬
vidnostjo, med zapravljivostjo in
dobrim gospodarstvom. Ako se
denar izposodi za to ali ono pa¬
metno stvar, ako se premisli, de¬
setkrat ne enkrat, predno se vza¬
me posojilo 1 , bo denar največkrat
iliko prinašal, da. bomo lahko pla
■čevali plačilne obroke in obresti,
in bo še nekaj ostalo. Ako se de¬
nar izposodi brez premislika za
eumne in nepotrebne stvari, ne
bomo z denarjem producirali ni-
česav, da bi zamogli plačevati o-
bresti in vrniti posojilo'. Ce opa¬
zujemo stvar iz tega stališča ne
igrajo obresti posebno velike vlo¬
ge, če so že en ali dva odstotka
ali percenta višji ali nižji. Obresti
se že plačujejo na ta ali oni način;
težje je pa plačati kapital, težje
je vrniti posojilo.

Točka 2 in 3 nam jasno povedo,
da se naj plača dolg iz dobička,
katerega bomo napravili z izpo¬
sojenim denarjem. Vsak človek mo
ra imeti streho in zavetje. Pame¬
tno je tedaj, če ima človek stalno
delo, da si izposodi denar za zgrad
bo hiše, oziroma, da kupi hišo na
mesečne obroke. Ti obroki pa naj
ie presegajo svote, katero zamo-
remo plačevati iz naših dohodkov.
Malo Slovencev je, ki imajo tako
delo, da bi zamogli ostati pri indu¬
striji do zadnjega. Jednote in Zve
ze nas tudi ne bodo rešile. Večina
nas bo postala berači ali pa farmer
i :  Zato vzemimo kako naj farmer
dela dolg. Pri nakupu zemlje naj
bo skrajno previden. Premisli naj
kakošne dohodke je sploh mogo¬
če doseči iz zemljišča katerega
namerava kupiti. Po tem naj od¬
meri koliko se zauiore in sme za¬
dolžiti, da bo zmagoval obresti in
da bo enkrat pokril kapital. Po¬
zneje potrebuje suoje. In m. se
kupi stroj na obroke, oziroma, ec
Sf  denar izposodi za stroj, ki bo
trajal recimo 10 let, se mora^iz-
-.liičati stroj sam v desetih letih,
sicer se ne bo izplačal nikdar. Z
drugimi besedami, s strojem mora
"toliko zvišali produktivno
moramo toliko

zmanjšati in olajša'; stroške za de¬
lo, da je s tem prihrankom naj¬
več v 10 letih d dg pokrit. Pri na-
>'u;ni stroja naj tora 4  farmer upo¬
števa koliko bo ž njim prihranil
na leto, in plačilne obroke naj ta¬
ko uredi, da bo stroj, dokler bo za
rabo,-Vrnil ves dolg, in ne bo tre¬
ba iskati denarji, drugje, da se
plača dolg na stroju Plačilni o-
broki naj se napravijo kolikor
mogoče za dolgo do io, s pripom¬
bo, da se zamorej >  poravnati vsaki
čas preje.

Točka 3 govori od koga izposo-
jevati denar ter razpravlja o a-
mortizaciji, to je, plačevanja ka¬
pitala z obrestmi vred, talko da se
kapital in obresti skupno nižajo.
Izposoditi denar proti amoitiza
ciji je, ako prinaša posojilo v re¬
snici dobiček, to je več nego zna¬
šajo obresti in obrok za pokritje
kapitala. Vsakdo menda ve, da je
iskati posojilo na kolikor mogoče
nizke obresti. Nizke obresti se do¬
bijo pa le pri istih posojevalcih
dolžnika ob prvi priliki s posestva
denarja, katerih namen ni pognati
ampak dobiti denar s primernim
dobičkom pravočasno nazaj. Ti iz
posojevalci denarja bi bile lahko
naše jednote in zveze, če bi se za¬
vedali člani svoje moči in bi zahte
vali, da se posojuje denar na po¬
sestva rojakov. Koliko bi se s
tem dvignilo naše gospodarstvo!
Postava dovoljuje to, in čuditi se
je, da leži denar jednot in zvez
na nizkih procentih na bankah, ki
niso z vsemi hondi, kateri niso v
državnih finančnih polomih vre¬
dni več kot je vreden navadni pa
pir, tolika jamščina za posojilo
kot je zemljišče. Voditelji naših
jednot in zvez so za povzdigo
gospodarstva Slovencev in Slo¬
venk premalo vneti, so preveč
mrtvi, preveč konzervativni. Po¬
znamo slučaje, da računi neka
jednota, katera je posodila neka¬
terim članom denar na posestvo,
tem en odstotek več, kot pa raču¬
ni za denar, katerega je posodila
cerkvam, katere niso člani jedno¬
te. Cerkve še niso in nikdar ne
bodo povzdignile gospodarstvo
tega ali onega naroda; čim bolj
aroveško je.  tem boljše za cer¬
kve. Če bi bilo jednotam in zve
zam kaj ležeče na tem, da bi se
članom, pomagalo, da postanejo
lastni gospodarji, uvedle bi že
davno izposojanje denarja na po¬
sestva, in bodrile ter vnemale bi
člane k zanimanju do lastnih do
mačij in posestev. O tem se je že
večkrat razpravljalo; vendar vre-
sničilo se ni še nič in se nikdar ne
’bo, dokler ne bodo člani toliko iz¬
obraženi, da bi se zavedali, da so
oni gospodarji jednote, in da so u-
radniki le njih uslužbenci, dokler
se ne bodo zavedali zakaj je inici
jativa, referendum in recall in za
kaj so konvencije.

Stotisoče kapitala, katerega so
zložili in še zlagajo slovenski de¬
lavci in delavke, je. danes v tujih
rokah. Kako velikanskega pomena
zia razvoj našega gospodarstva bi
bil ta ogromen kapital, s katerim
špekulirajo danes tujci, ako bi
jednote uvedle izposojanje denar f
ja proti amortizaciji na posestva
članstva Jednote bi precenile ko¬
mu je posoditi in komu ne, koliko
:bo dolžnik zmagoval, itd. in mar
sikateri rojak bi se otel rok izko¬
riščevalcev in sleparjev, posojilo
bilo bi v blagor in ne v preklet¬
stvo kakor je v mnogih slučajih
sedaj. Sedaj se ljudje zadolžujejo

mu ni treba nazadnje skrbeti za j
veliko svoto denarja, da vrne po-
sojilo.

Ako se izposodi proti amortiza- i
ciji $1000. na 6 procentne obresti,
ves dolg z obrestmi vred porav- ;
nan v 16 letih. Letna odplačila
skozi 15 let bodo znašala $100., in j
šetsnajsto leto $73.10, s katero j
svoto bo zbrisan kapital in obre- 1
sti. Ako bi se plačevalo $90, na le- j
to, zbrisan bo kapital in obresti v j
19 letih; z $80. na leto plačan bo!
kapital in obresti v 24 letih; s
$70. na leto plačan bo kapital in
obresti posojila $1000. v 34 letih,
itd.

kuhinja.

mo

meč,

oziroma

• (Dalje).

652. Praženi žličniki.

Umešaj 2 unči surovega masla
ter mu priden! polagoma 3 cela
jajca, 3 rumenjake, potrebne soli
in toliko moke, da dobiš prav meh
ko testo, kakoršno potrebuješ z-a
žličnike. Zavri V 2  kvar. sveže slad¬
ke smetane ali mleka, prideni slad
korja, kolikor ugaja tvojemu o-
kusu, in devaj vanje z žlico žlični¬
ke. Ko so kuhani^ jih deni v skle¬
do, posebej v lončku pa razmotaj
4 rumenjake, mleko, na (katerem
so se kuhali žličniki, malo sladkor
ja in vanilje. Oblij s tem žličnike,
postavi skledo v pečico, da se ti
žličniki zarumene in mleko zgo¬
sti. Na mizo jih daj v skledi, v ka¬
teri so se pražili, posipane z vani¬
lij e vim sladkorjem ali s sladkor¬
jem in cimetom.

Ali: Razmotaj en četrt pajnta
kisle smetane s šestimi celimi jaj¬
ci ter prideni potem malo več kot
pol funta pšenične moke in potre¬
bne soli; stepi to v testo zažlični-
ke. Zavri v kozi poldrag kvart mle
ka ter zakuhaj v njem žličnike.
Ko so kuhani, jih poberi z  lopat
ko iz mleka, namaži porcelanasto
skledo s surovim maslom, posipaj
jo z žemeljnimi drobtinami, deni
vanjo kuhane žličnike, posipaj jih
po vrhu tudi z drobtinami, polij
jih s topljenim surovim maslom
ter postavi skledo v pečico, da se
žličniki rumeno opečejo. Daj jih
s sladkorjem posipane na mizo.

654. Masleni, rjavi žličniki.

Zreži 2 žemlji na rezine, katere
lepo rumeno opeci. Potem jih stol
ci v možnarju, polij jih v skledi
s kodeljico sladke smetane ter jih
pusti četrt ure stati. Pozneje pri¬
mešaj še žlico surovega masla in
2 jajci ter zakuhaj žličnike v slan;
vodi.

655. Zdrobovi žličniki.

Popari pol litra zdroba z mle¬
kom; ko se ohladi, mu primešaj
eno jajce. Iz tega testa zakuhaj
žličnike v slani vodi; ko so kuhani
jih pa opraži na surovem maslu.

656. Zdrobovi žličniki v mleku.

Kuhaj malo časa 3 četrt kvarta
mleka, % funta sladkorja, kosec ci
meta in prav malo soli ter prideni
potem pol fun. lepega zdroba. Ko
streseš ždrob v mleko, ga vedno
mešaj in nato še tako dolgo, da se
zdrob zagosti, nakar ga deni v
skledo in ga dobro zmešaj z eno
petino funta surovega masla, šti¬
rimi celimi jajci in osmimi rume-

, ......  , n jaki Zavri na to 3 četrt kvar. mla

brez premislika tja v en dan. Po- , . , n  ,

L  , . . n  , . ka, kateremu pridem %  tun. siad-

sestva se kupujejo na puf vsled ’

zapeljivih besed nevednih in edi¬
no po proviziji hrepenečih agen¬
tov. Kupec sprevidi prevaro še le
ko je prepozno; dohodki niso niti
približno taki kot jih je navajal
neizkušen agent; kupec ne more
vzdržati plačilnih pogojev, in dol¬
go ni ko je kupec ob vse dolgole¬
tne prihranke. Takih slučajev je
bilo med Slovenstvom mnogo, in
nogo jih S*  ker so naši ljud¬
je navadno prekunštni, dokler ni¬
so v jeti v pasti. Povdarjamo, pri
izposojevanju denarja,' sploh pri
zadolževanju naj se človek vselej
vpraša, če bo izposojena svota
prinašala toliko dobička, da bo
sama plačala obresti in kapital.

Le v tem slučaju se je zadolžiti,
drugače pa ne nikdar. In kadar se
denar izposodi za stvar, ki ima to-
lifkošno produktivno moč, da bo
donašal agotovi letni dobiček, je
najbolje, da se s tem letnim dobi¬
čkom vračajo sproti obresti in ka¬
pital, z drugo besedo,. da se izpo¬
sodi denar proti amortizaciji. Res
da so svote odplačila višje, kakor!
če se plačuje edino obresti, vendar
je pa dolžnik toliko Pa boljšem, da

V tobakih je velika razlika

Tuxedo je najmilejši, najslajši, najprijaz¬
nejši tobak za kaditi, zato ker—

Prvič—neče nihče kot izdelovalci Tuxedo izda¬
ti toliko denarja, da kupijo najmliejši, najbolj izbran
in najboljše omlajem, zdravi Burley tobak.

Drugič nihče izven izdelovalcev Tuxedo ne
ve kako preparirati Burley tobak na tak način, da
Tuxedo je mii, hladilen m toia- ostane vse najboljše v njem, vse slabo se pa vzame

zljiv — je ravno tobak, kakor- • J  f

šnjoga jaz ljubim. Tuxedo je pri nj6gčl.
meni kamorkoli grem.

V. STEFANSSON


CEO. RANDOLPH CHESTER

Zakaj bi človek ne priporočal
tobak ki daje tako hladilno, slad
ko iu zadovoljivo kadenje kot
**'ixedo?

^s«*

5RJxedo

The Perfect Tobacco for Pipe and Cigarette

Tuxedo je bil rojen leta 1904. Prvi ponarejalec
se je prikazal dve Jeti potem. Od takrat se je porodila
množica ponarejalcev, in Vam silijo slab tobak.

Noben ponarejen proizvod ni bil zatorej kot pr¬
votni tobak. Vse oglaševanje, vse vpitje in hvalisa¬
nje ne more napraviti ponarejenega tobaka takega
kot je Tuxedo.

Kdor ne kadi fajfe, isti si krati največjo zabavo,
katero ima človek s kadenjem. Kadite en teden Tu-
xedo pa boste imeli več zadovoljstva s kadenjem kot
kedaj preje — in konec tedna bodo vaši živci mir¬
nejši in zdravje boljše kot preje. Poskusite Tuxedo
še ta teden.

TUXEDO SE ZAMORE KU¬
PITI VSEPOVSOD.

Znamenita zelena škatlja
z zlatimi črkami, narejena
tako, da gre ravno v žep

Pripravna vrečica, podvleee-
na znotraj z vodovarnim pa- r
pirjem 3v

■ J. N. MARCHAND

N; polm mojo fajfo s Tuxedo
in/zadovoljen bom. Kar se tjče

milom' in rristAosti, ni boljšega v stekleni posodi 50e in 90c.

tcil-aca kot je Tuxedo.

IMEBICAN TOBACCO COMPASV

korja in % funta surov, masla,
položi žličnike z žlico v kozo v mle
ko, pokrij kozo, deni žerjavice na
pokrovec in pusti, da se žličniki
zarnmene. Na mizo jih daj z vin¬
sko ali marelično polivko.

657. Krompirjevi žličniki.

Stlači prav dobro 4 velike olup¬
ljene, kuhane krompirje, prime¬
šaj jim 4 rumenjake, par žlic slad¬
ke smetane in toliko moke, da bo
testo mehko; kakoršno potrebuješ
za žličnike. Zakuhaj jih v slani
vodi, potem jih na surovem ma¬
slu opraži.

658. Vodni cmoki (Wasser-

spatzen).

Razmotaj 2 jajci z osminko kvar
ta vode ter primešaj temu toliko
pšenične moke, kakoršno potrebu¬
ješ za, žličnike. Ko se nekoliko po-
eije, ga zakuhaj kakor žličnike.

Ako hočeš, da bodo vodni cmo¬
čki boljši, pmnešaji testu tudi pol
kozarca kisle smetane. Zabeli jih
dobro z maslom, v katerem zaru¬
meni drobtina

POZOR ROJAKI.

Lepa prilika za Slovenca, ki že-
i na kmetijo. Na prodaj je 120
aikrov obsežna farma z vsem go¬
spodarskim poslopjem v dobrem
stanju; moderna hiša, hlev za živi¬
no, 2 konja, 2 telici, 13 molznih
Krav, 'ki dajejo od $80.00 do $110.-
00 mleka mesečno, velik sadni vrt,
kokoši in vse kmetijsko orodje,
stroji za košnjo in žetev, vozovi,
vsi v dobrem stanju. Sosed je Slo¬
venec. Le 7. minut hoda do bliž¬
njega mesta, šole, prodaj alnic im
do železniške postaje, kamor pri¬
haja dnevno šest osebnih vlakov,
ci vozijo iz in v Chicago. Kdor je
kupec za farme, naj pride sedaj
ogledati, da vidi kaj vse raste, ne
pa v jeseni ali spomladi, ko nima
prilike, da bi videl rastočih pri¬
delkov. Proda se zaradi starosti
sedanjega lastnika. Cena te farme
je $5,500. — $3,000 je plačati ta¬
koj drago pa na letne obroke.

Rojaki potrudite se, nudi se vam
lepa prilika, za natančnejša poja¬
snila se je obrniti do Matt Šetina,
R. 2_ Box 16. Grand Haven, Mich.
Dobe se pa tudi tu naokrog drage
manjše farme, ki so tudi na pro¬
daj.

(8—6) (Advertisement)

I

Mioers National Bank,

EVELETH, MINN. *

« a  «

Kapital, preostanek in delniška
odgovornost

$ 74 . 000.00

O « O

Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne Ne
na vse strani sveta.

Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah.

Posetite na?.

Zastonj

revolver, britev in pas za; bruse -
nje. Mi moramo razprodati ameri¬
ške ure in zato damo skozi 30 dni
povsem zastonj z vsako uro lep,
$5.00 vreden revolver na 7 strelov,
1 navadno $2.00 vredno Cutler bri¬
tev (jamčeno), fin pas iz konjske
kože za britev brusiti, vreden $1,
in močne škarje, vredne tudi $1,
— za $9.00 blaga zastonj in uro,
za katero jamčimo 20 let, ameri-
kanski sistem, lepo gravirana, vre¬
dna $15,30, vse za $5.95. Blago po¬
šiljamo C. O. D. in vsak lahko
stvar pregleda, predno plača. De¬
narja ne pošiljati naprej. Samo pi¬
šite, naj pošljemo blago, da ga
pregledate, in če je za Vas, pla¬
čate ekspres kompaniji $5.95 za
blago, ki je vredno $24.30. Ta po¬
nudba velja le za 30 dni. Pišite če
hočete msežko ali žensko uro.

Pišite po cenik.

CARROLL CUTLER CO.

Dept. 47,

Chicago, 111,

AUSTRO-AMERIGANA
PAROBRODNA DRUŽBA,

Direktna črta med New Yorkom ia
Avstro. Ogrsko.

Nizke cene. — Dobra postrežba
Električna razsvitljava. — Dobr
kuhinja. — Vine brezplačno.

Kabine III. razreda na parobrodib

KAISER FRANZ JOSEPH I.

in

MARTHA WASHINGTON.

a ladjah se govore vsi avstrijski
.jeziki.

Družbini parobrodi na 2 vijaka:

KAISER FRANZ JOSEF I
MARTHA WASHINGTON,’
LAURA, ALIČE,
ARGENTINA, OCEANIA.

Novi parobrodi se grade.

Za vsa nadaljna pojasnil s <
obrni na glavni zastop:

PHELPS BROS. & CO., General Agents/

2 Washington St., New York,

ali da njih pooblaščene zastopnik«
v Zedinjenih državah in Canadi

NARODNI V E S T NIK


Dopisi.

Rochester, Minn.

Cenjeni urednik: — Prosim pri¬
občite ta dopis v N. V., ker to so
'prve vrstice, katere pošiljam od
tukaj. Povedati moram, da se mi
je Narodni Vestnik tako priljubil,
da brez njega ne bi mogel biti. V
njem najdem dosti zanimivega in
koristnega, članke za gospodarst¬
vo in gospodinjstvo, zraven tega
pa tudi še lepe povesti, kakor ne
v nobenem drugem listu. Zato bi
svetoval vsakemu oženjenemu in
samcu, farmerju in farmeriei, in
sploh vsem Slovencem in Sloven¬
kam širom Amerike, da se naroče
na ta prekoristni list. Ko sem se
vozil iz Dulutha proti Rochester,
sem videl ob železniškem tiru kra¬
sna polja. Res so mi oči skupaj le¬
zle, zaspanec se me je prijemal, a
spati nisem hotel. Zanimivo je, ka¬
ko gospodarstvo v Ameriki napre¬
duje. Vse se skoraj izvrši s stroji,
nekateri žanjejo oves, drugi ječ¬
men, tretji rahljajo zemljo in ob¬
delujejo koruzo. Kdor ima le 'kaj
“cesarske” moči, mu svetujem, da
si kupi farmo, pa ho zdrav in čil
ter sam svoj gospodar. Ne ho se ti
treba mučiti za kapitalista, ampair
zase. Ne bodo te preganjali kapi-
talistnični bossi in ti pili kri v fa>b-
rikah in rudnikih, kjer delajo z
njimi slabše kot s živino. Ko sem
prišel v Rochester na mesto, sem
bil še nekako hitro v zdravnikovih
rokah. Hudo je, ako človek ne zna
dobro angleščine. Vodili so me o‘d
Kajfeža do Heroda, in smo se prav
težko, domenili. Zatorej svetujem
rojakom, ki bi hoteli iskati tukaj
zdravniške pomoči, naj ne hodijo',
ako ne znajo dobro angleščine.

Rochester je prav v lepem in
zdravem kraju, vse je lepo zasa¬
jeno z drevesi. Prav lepo in pri¬
jetno je tukaj, seveda za zdrave¬
ga. Kakšne so druge razmere, mi
ni znano, ker sem med samimi
bolniki.

Koncem dopisa pozdravljam vse
rojake in rojakinje širom Ameri¬
ke, posebno pa mojo ženo in otro¬
ke. Pickov Lojze.

Enterprice, Iowa.

Cenjeno uredništvo: — Dovoli¬
le mi nekoliko prostora v priljub¬
ljenem nam listu Narodni Vest¬
nik, da poročam na kratko o moji
nesreči. Naznaniti moram namreč
žalostno novico, da je moja žena
dne 21. julija nenadoma obolela
na želodčnem krču, ter umrla tri
dni po operaciji. Zapustila mi je
štiri deklice v starosti od deset
mesecev do sedem let. Pokojnica
je Rila rojena leta 1878 meseca
oktobra in je bila doma iz Pirnice
na Moravskem. Večen ji pokoj!

Stefan Pepel.

bode moglo oknstvo prepričati, ko
1 ode izdan šestmesečni račun. Ali
ti c e bode vročo, Jože, ko bodeš či-
tul resnično poročilo? Tudi te vpra
šam, ali nisem imel jaz vse obresti
zapisane na vseli šestmesečnih ra¬
čunih kot i prva leta. Dokaži mi,
da je glavni tajnik Math Ožanich
ogoljufal Zvezo samo ‘za en cent,
ali 2 oa to nameraval storiti, pa sna¬
mem pred teboj klobuk z glave in
te imam za možaka, dotlej pa si tat
poštenega imena.

Kar se pa tiče glavnega odbora
in njegovih računov, to ni moja
skrb, ako si odborniki ne vzamejo
časa, da ibi knjige dobro pregle¬
dali.

Kadar bodo prišla tvoja dela na
dan, se bode že pokazalo, kdo dela
’ korist in kdo v škodo S. H. Z.
Mislim, da to za enkrat zadostuje.

Math Ožanich.

Calumet, Mich.

Cenjeno uredništvo: —- Blago¬
volite sprejeti sledeče vrstice v
naše pravo glasilo S. H. Z., ki je
bilo na zadnji konvenciji omenje¬
ne organizacije v Ely, Minn. z
veliko večino izvoljeno kot tako.

Članom S. H. Z. se v Glasniku
vedno poje, koliko je že napravil
za organizacijo, medtem, ko vsak
dobro ve, da je ravno Glasnik
največja ovira za napredek S. H.
Z. Zadnjic se je tudi neki Jože
Jerman spravil na nekatere mu
neljube osebe v Glasniku. Jožetu
bi bilo treba nekoliko preiskati
možgane, če je pri pravi pameti,
da more dati take neumnosti v
svet. Ali pa ne ve, da ima porotni
odbor samo to dolžnost, reševati
pritožbe, in ničesar drugega. Vti¬
ka se pa Jerman v stvari, ki ga
prav nič ne brigajo, in zraven se
tako nesramno laže, da je grdo.
Kako tudi otresa svoj dolgi jezik,
ker se vpisuje v glavne knjige
slovensko in ne angleško. Ko je pa
bil na Ely, in je teklo pivo., je ve J
del veliko govoriti o bratih Slo¬
vencih in Hrvatih, sedaj se pa sra¬
muje svoje narodnosti. To so zna¬
čaji ! — Ako mi dokaže Jerman,
da sem oškodoval Zvezo samo za
cent, se rad podvržem vsaki

en

kazni. Zakaj pa Jerman ne pove,
da je porotni odbor po nepotreb¬
nem potrosil $54.00, ko ima ven¬
dar svojo letno plačo?

Jerman naj lepo molči in ne vti¬
ka svojega nosa v stvari, ki ga nič
ne ‘brigajo. Če bo pa še kaj naprej
lagal, se znamo pa tudi še pome¬
niti.

Ferdinand Stiglich,
izvoljeni gl. tajnik.

Chisholm, Minn.

Cenjeni rojak in uirednik: —

Calumet, Mich.

Cenjeno uredništvo: — Priob¬
čite sledeči odgovor Joe Jermanu,
nekdanjemu, predsedniku porotne¬
ga odbora S. H. Z. na njegov dopis
v Glasniku dne 17. julija. Jaz se
na njegov dopis pač ne hi oziral,
če ne bi članstvo S. H. Z. mogoče
mislilo, da je ravno tako, kakor on
piše. Jerman pa je skoval skupaj
same laži, in vsled tega se moram
oglasiti in razjasniti članstvu S.
H Z., kaj je resnica in kaj je laž.
Vprašati moram Jožeta, če je kdaj
pogledal glavne knjige? Če jih je,
kakor sam pravi, potem mu io-
j;ain reči, da je videl samo to, kar
,je črno na belem, kako se piše v
glavne knjige, zastoplil pa ni n ; č.
•To sam dokazuje v Glasniku, ko
trdi, da je v Calumet State banki
$4000, v Merch. M. banki pa $4000,
torej skupaj $8000.00. Od teh o-
sem tisoč je naračunil obresti
$520.00 dolarjev za dobo od 1. ju¬
lija 1913 do 31. decembra 1913.
Jože, vprašati te moram, kje si pa
vzel te obresti za šest mesecev od
svote osem tisoč dolarjev. Kje si
pa pustil drugih devet tisoč dolar¬
jev, ki so tudi na bankah? Praviš,
da je na Calumet (State banki
$4000.00 in toliko tudi na Merch.
M. banki. Kje pa je ostala First
National banka? To je v resnici
Dno poročilo glavnega predsedni¬
ka porotnega odbora. Da bode pa
vedel Jože pravo stanje S. H. Z.,
mu moram povedati, da je na First
National banki v CalumrJ, Mich.
naloženo $6000.00, na Merch. M*,
banki tudi $C000.00, ter ua Caln
met State banki $5000.00. Ves ta
denar je naložen s 4%. o čemur se

Naj se jaz enkrat oglasim v na¬
šem listu, ki je zbistril že marsi¬
komu um ter marsikoga dovedel
na boljšo gospodarski pot. Naj re¬
če kdo kar hoče, pribita resnica je
in ostane, da so poduki za prak¬
tično življenje, poleg drugih pod-
učljivih in zanimivih razprav v
Narodnem Vestniku zlata vredni.
Priznati se mora, da je Narodni
Vestnik 'ne le eden najboljših slo¬
venskih listov v Ameriki, ampak
tudi, da je potreben za vsako hi¬
šo, za vsakega gospodarja, za vsa¬
ko gospodinjo, in nič manj za na¬
še fante in dekleta. Rojaki in ro¬
jakinje, naročajte se nanj, za ti¬
stimi $2.00 Vam ne bo nikdar žal,
ker tako čtivo, kakoršno je najti
v Narodnem Vestniku na 832 stra¬
neh na leto je vredno večkrat po
$2.00. Naravnost čuditi se je, da
je naročnina tako nizka. Narav¬
nost obsojati pa je, če kdo jemlje
list z namenom, ga ne plačati, ka¬
kor je raz videti iz svarila uprav-
ništva, da se je to dogajalo. Kaj
takega je nečastno, nemožato,
imejmo upanje, da 'bo vsak naroč¬
nino pošteno poravnal, kdor list
jemlje. (Saj ima menda vendar vsak
toliko soli v >glavi, da uvidi, da sta
nejo tiskarski stroji denar, plača¬
ti je treba delavce, papir, razni
drug materijal, najemnino, pošt¬
nino, davek, zavarovalnino itd.
Neumevno je torej, če se more naj
ti med Slovenci človek, ki hoče
zlorabljati podjetje, ki se trudi
dvigniti izobrazbo in blagostanje
slovenskega naroda v Ameriki.

Delavske razmere na Chisholmu
so slabe kakor povsod. Nekoliko
se je pa začelo delo odpirati in se
obračati nekoliko na boljše. Tr¬
govci smo odvisni od delavcev, in
ker delavci slabo služijo, gre tu¬
di trgovina po malem. Upajmo pa
‘vsi, da pridejo kmalu boljši časi.

Da se tudi tukaj vedno kaj ne¬
rodnega pripeti, je umevno. Dne

24. julija zvečer je bil pretep v je že z združenjem črez mero de-

gostilni rojaka Johna Champa, ali Ja. Vsekakor pa je potrebno, da
podomače pri Kanjcu. Stepla sta, resno razmišljamo o tem, da smo

se brata Josip in Ivan Champa; j pripravljeni stvar urediti, ko pri-
prvi je zagnal drugemu železni J de na dnevni red. Omenim še, da

pljuvalnik s tako silo v usta, da (je brat Zavrtnik izrazil mnenje
mu je zbil več zob. Josipa obisku-j da bi se penzija in zavetišče nekv
je zdravnik Smith. Žalostno, da se'ko spojilo, kar se mi zdi popolno-

dogajajo take stvari med našim
narodom.

Pojasniti želim tudi zadevo gle¬
de zakona rojaka John Champa in
njegove soproge, ker me rojaki
ustmeno in pismeno obsipavajo z
vprašanjem, kaj je na tem. Dejst¬
vo je, da je res zloglasni špijon
in tajni policaj “Rev.”’ Luka iz
Calumeta poročil rojaka John
Champa in njegovo malo sestro
Nežo Kajn. Pa kaj briga to Lo¬
kata. Dolar je dober, če že pride
od C. & JI. družbe za izdajstvo
delavcev, ali pa iz kršenja narav¬
nih in cerkvenih zakonov. Glavna
zamera gre premeteni Nežiki, ker
Luka ni toliko blagoslovljen, da
bi videl ženski skozi obleko.

Pozdrav vsem zavednim rojakom
in rojakinjam.

Stephen Zgonc.

Virginia, Minn.

Cenjeni urednik: — Prosim, od¬
merite mi nekoliko prostora v pri¬
ljubljenem nam listu 'Narodni Ve¬
stnik, in priobčite sledeče vrstice.
Ko sem hodil po Mountain Iron,
-Minn., sem prišel tudi v neko
slovensko hišo, kjer sem našel še-
stero slovenskih časnikov. Ko sem
prašal rojaka, kateri list se mu
najbolj dopade, je odgovoril, da
Narodni Vestnik, kar je tudi res¬
nica. Samo to je škoda, ko neka¬
teri Slovenci sicer radi čitajo, na¬
ročiti se na list pa le ne marajo.
To pa ni prav, ker vsakdo ibi moral
vedeti, da stane izdajanja lista
mnogo denarja, in da je list ko¬
likor toliko odvisen od naročnine.
Komur se tedaj kak list dopade,
da mu je po volji, naj se tudi na--
poči nanj, in naj poizkusi pridobi¬
ti še kakega novega naročnika.
Cim več naročnikov ima kak list,
tem boljši in tem lažje se razširi.

Pozdrav vsem bralcem in bral¬
kam Narodnega Vestnika širom
Amerike.

Virginski opazovalec.

spojilo,

tna pravilno in priporočljivo; a to
vprašanje naj bi se rešilo na kon¬
venciji.

Glasovnice, katere bi se naj od-
glasovale pri vseh organizacijah in
glasom katerih bi se tudi vsak
član in članica zavezal, da je v
slučaju, da glasuje za združitev
tudi zato, da se združitev izvrši po
volji večine članstva, naj bi bile
slične sledečemu vzorcu:

L da se s S. D. P. Z. združi
z drugimi slovenskimi pod¬
pornimi organizacijami ..

2. Da se S. D. P. Z. ne združi
z drugimi Slov. podporni-

mi organizacijami -.

V slučaju da glasujem za

uslužne j ši
Toda go-

Združenje sem odločno zato,
da se združitev izvrši po na-
' činu, katerega odobri članst¬
vo bodisi potom splošnega
glasovanja, ali pa sklepom
skupne združitvene konven¬
cije.

Lastnoročni podpis-

Na teli glasovnicah se dotieni,

OD PRIPRAVLJALNEGA OD¬
BORA ZA ZDRUŽENJE iiLOV.

PODP. ORGANIZACIJ.

Vsem članom in članicam organi¬
zacij, katere so se izrekle za
združenje, na znanje.

Rezolucija Slov. Delavska
Podporne Zveze.

(Konec.)

V točki 10. se navaja, da naj bi
vsaka organizacija, katera se
združi prispevala najmanj gotovo
vsoto v skupno blagajno združe¬
ne organizacije. Ker je moje mne¬
nje, da ima večinoma vsaka orga¬
nizacija več premoženja, kot na¬
vedeno v tej točki, mislim tudi.
ida ne bode nihče ugovarjal uved¬
bi iste, ali slične točke. V slučaju
pa, da bi katera izmed organizacij
bila tako v slaibem finančnem po--
ložaju, da 'bi'niti slične obveznosti
ne mogla izpolniti, se pa zopet ja¬
ko dobro izplača članom dotične
organizacije doplačati omenjeni
primanjkljaj potom izvanrednih
naklad, ker postanejo tako deležni
vseh zajamčenih pravic in vgodno-
stij, katera bode združena organi¬
zacija nudila svojim članom in čla¬
nicam. Sicer pa ne bodo take in
jednake stvari delale niti najina-
njega zadržka, ker se bodo lahko
ra skupni konvenciji rešile v za¬
dovoljstvo vseh.

Vsekakor pa je večje važnosti
ustanovitev penzijskega sklada,
kar je omenjeno v točki 11. v isti
točki se glasi, da naj se penzijski
sklad ustanovi, ako se je pa za
istega prijavilo vsaj 1000 elanov.
(Potrebno je, da se ustanovi pen¬
zijski sklad radi tega, da je orga¬
nizaciji S. D. P Z. & P. D. tudi
omogočeno se pridružiti. Gotovo
število v naprej prijavljenih za ta
sklad naj bi bil nekak predpogoj,
da se vsaj približno ve, v koliko
je ustanovitev omenjenega sklada
potrebna.

Točka 12. se tiče ‘zavetišča. Ne¬
potrebno je še posebej omenjati
m dokazovati živo potrebo jedna-
eega zavoda, a kljub temu, se o
istem ne more kaj več razpravlja -
pred faktično združitvijo, ker

ki glasuje za združitev izrecno za¬
veže, da bode podpiral isti načrt,
katerega bolde sprejela večina
članstva. Torej k'dor je v resnici
za združenje iz blagega namena,
se gotovo ne bode upiral volji ve¬
čine, ter bode slično glasovnico
radevoljno podpisal.

Naslednje je natančen predpis
točke illinoiške (postave glede
združenja:

Upon the approval of a contraet
of transfer of the membership of
one society to another by tvvo
thirds of the inembers of the
transferring soeiety, ali of the
medubers in the actual good stand-
ing in the transferring society be-
eome inembers in the transferree
soeiety vithout any further aet
upon their part, unless tliev eleet
to 'be transferred to some other
soeiety; one, vvho does not parti-
cipate in the meeting, where a vote
is had upon the rpiestion of trans¬
ferring the membership from the
one society to another, as not to
be regarded as a panty to the eon-
tract of transfer, in the sense that
he is preeluded from questioning
its terms

.Bolles vis. M ut. Res. Fund Life
Assn. Apr. 1906, 220 111, 400.

Predstava v slovenščini:

Ako glasuje dvetretinjska veči¬
na ene organizacije za pridružitev
k drugi orgamiza i.j 1. postanejo s
tem vsi drugi dobrostoječi člani
prve organizacije tudi člani v dru¬
gi organizaciji brez vsaeega na-
daljnega cina iz njihove strani,
razun, ako glasujejo, da se pri¬
družijo kaki drugi organizaciji;
kdor se ni udeležil glasovanja gle¬
de pridružitve, nima pravice ugo¬
varjati.

S sobratskim pozdravom.

Viljem Sitter,

zastopnik za ždruženje S. D. P. Z.

me upale, da ho
nego njegov prednik,
spod Carre je zelo štedljiv in me¬
ni, da mu ni treba plačevati onega
česar Claretie ni plačeval. To pa
je vznemirilo prav posebno manj¬
še igralke, ki še nimajo deleža pri
dobičku Comedie in ki imajo maj¬
hno plačo. Honorar teli majhnih
igralk znaša za vsak nastop po¬
vprečno 5 frankov, torej mnogo
manj, kakor pa velja par svilenih
nogavic. In te nezadovoljke so se
združile pod vodstvom, bojevite
mlade dame, gospodične Berte Bo-
vyove, ki je na čelu vsega revolu-
cijonarnega gibanja v Molierje -
vem domu. ter sklenile, prirediti
sledečo strašno demonstracijo:
Mile. Bovy, ko je nastopila čez
dni v elegantnem kostumu, je ime¬
la na nogah — o groza! — črne,
debele, volnene nogavice! To je
povzročilo v gledališču veliko sen¬
zacijo. in običajni mir pri predsta¬
vi je bil pferušen. Demonstracija
je imela izvrsten uspeh. Višji reži-
šer je hotel gospodični Bovyovi
diktirati pošteno globo, toda igral¬
ka mu je dokazala, da v reglemen-
tu ni govora o kupovanju nogavic
igralkam, da pa v ujem tudi ni
predpisano, kakšne nogavice mo¬
rajo dame nositi. Višji režiser je
bil tedaj prisiljen, da poravna za¬
časno vso zadevo, kupiti igralki ce¬
lo kolekcijo najfinejših nogavic za
toliko časa, dokler ravnateljstvo
ne ho rešilo zadeve. Mile. Bovy je
bila že gotova zmage, toda kon -
ceni meseca je prišlo razočaranje.
Videla je, da ji je ravnateljstvo
odtegnilo od gaze znesek, ki ga je
izdalo r za nogavice. Toda dame Co¬
medie 'Francaise so vendarle dose¬
gle ono, za kar jim je šlo. Seveda
na lep način.. Šle so lepo s prošnjo
k ravnatelju, pojasnile mu svojo
zahtevo s popolnoma ženskega in
modnega stališča in ravnatelj je
—■ dovolil." Igralke Comedie 'bodo
toliko časa dobivale za nogavice,
dokler bode to zahtevala moda.

COPENHAGe

DUHAN ZA NOSLAN

Veliki Slovensko-Angleški Tol -
mač, obsega slov. - angl. slovnico,
razgovore pisma in navodilo ka¬
ko postati državljan poleg naj več¬
jega slov.-angl. in angl. slov slo¬
varja. Knjiga je nujno potrebna
vsim onim, ki se res želijo nauči¬
ti angleščine. Cena v platnu trdo
vezana(430 strani) je $2. ter se do¬
bi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145.

da

v edr,|


o i

na*r


i P 1  - .j-reR 1


, F  fi# V 13
:>■ 1  ’ r eJ. a  t a 11

sl#

a3 e

ta« 1

tor

u

IVI


MI JAMČIMO

je COPENHAGEN s%

bil vedno in je tudi sedaj
popolnoma pristen,
hočemo prodajati povsod. \
ras trgovec nima, ga  ^
pošljemo po pošti
vadni ceni 5 centov za
dokler ga ne dobite

O'

kod s

r,ko P oj

kora

.»''“‘"de

ga

mi

Po na
škatli

pn vaje*

trgovcu. Sprejemamo tu:
poštne znamke.

Copenhagen Snuff za čikan
je najboljši tobak na svetu;
cikati.

L' s tvarI '

l-o^ faj li u ' baV T

iji*i#\li pctri

, se J 3  videča s

>*<r;

S’ r,e f r n vs P i# 1 i nl,il

da s° stopi 1 '

£$****S%

Z  pišejo, kark ° U

itd vas, da me
•/krova, ko
\toiolj»' bo  P laVa , J  .

£52 še katenkr«;

-najboljšo mokroto,

WEYMAN-BRUTON CO.

50 Union Square New

jjjr je zateptal — be 1
rrla duša, je postaj
. tt bu ladije m mahal

uro nato je

odplul

mrzla sapa je

bril

}ušan sta stala na
na je bežalo izpred ,
mesto krasote — n
.'. ali zagledava i
rvjo? In če jih vidi

Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni V«

DAMSKE NOGAVICE IN THEA
TRE FRANCAISE.

ti

Igralke Comedie Francaise v
Parizu so bile zelo razburjene. Šlo
je za to, je li jim bo ravnateljstvo
kupovalo nogavice, ki jih morajo
imeti v modernih igrah. Dosedaj je
smatrala Comedie Francaise za
svojo častno dolžnost, kupovati
igralkam cele kostume, ki so 'bili
predpisani v modernih igrali. S
tem se je hotelo dati drugim gle¬
dališčem na Francoskem dober vz¬
gled, obenem so pa gledali na to,
da bi bili kostumi kar najmoder¬
nejši. Ravnateljstvo je kupovalo
kostume nikdar pa onega, kar je
bilo pod njimi, kajti gledališče se
ni nikdar zanimalo za to, ‘kakšno
perilo nosijo igralke, kajti v Co¬
medie Francaise že tradicija ne
dopušča nikakršnih pohujšljivih
iger. Toda nova moda je bila vz
rok revoluciji. Pri najmodernejših
kostumih se vidi nogavica. Tako
pripadajo sedaj tudi nogavice
Comedie Francaise k toaleti in i-
gralke so mnenja, da mora zavod
kupovati tudi nogavice. Umrli rav¬
natelj Juli us Claretie, v čigar po¬
slednjih letih uradovanja je nasta¬
la ta moda z vidljivimi nogavica¬
mi, se je ozkosrčno držal regle -
menta zavoda: plačeval je rad ko¬
stume, z vsemi močmi pa se je upi¬
ral plačevati tudi nogavice. Ko je
novi upravitelj Comedie Albert
Carre nastopil svoje mesto, so da-

tnc=1

Povest. —

Frank

Glavni urad : 82 Cortlandt St.,
NEW YORK, N. Y.

Podružnica: 6104 St. Clair Ave.,
CLEVELAND, O.

Pošilja

DENARJE
v staro domovino

potom c. kr. poštne
hranilnice na Dunaju; hitro

n

?!

Prodaja

PAROBRODNE

LISTKE

za vse prekmorske
parobrodne družbe po izvirnih

H

in ceno.

?!

!

cenah.

Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro
tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi-


'■ i e  tarnala žena,
’ * ka i je 'bil tako i
‘ ko , me  i e  Pogledal č
: ml Ysele i, kadar j e
,5* bes ede, da hi
‘h otroci! Prav ^
1  nobene krivde ■
e in ° .^Pričanje, de
, kesa ; m mnogi
ior<if h Za Sv °i Preš'

. Iznebilo n

®»lila i
fci D  '! ala  denarja
treče J 1 ie v n ®kako
kji. Znasa ti se n,
ltin P !f 0 je bil 0  ,

od a ails el vzel
jHih. 61

a 3ali

1° Prib a :.T, n e

»

Mestna hranilnica ljublj

V LJUBLJANI, PREŠIRNOVA ULICA ŠTEV. 3 - KRANJA 0

NAJVEČJA IN NAJVARNEJŠA SLOVENSKA HRANILNICA-

I rometa koncem leta 1912 700.5 milijonov kron. — Stanje hranilnih vlog 43.5

zervni zaklad hranilnice ] ,330.000 kr° n -

— =  obrestuje po 4 r 2 % brez odbitka*

Za vloge jamei^rezervui zaklad hranilnice in mestna oeina ljubljanska z vsem sv°j' ,a 1  v ]»d»
a mio močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. & e2

vso di

Denar pošiljajte po  pošti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da ,fL ar fea s °

e na Mest.nn VlVOViilniAA I 4 Z _ 1 _! i r • -i _i Ufl P fl.0


le na

, . ?? e * tno  hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne~v kako drugo manj varno
tairoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov pišite razločno ni

Izključena je vsaka špekulacijam izguba vloženega denarja.

'° RnoO^ 111 '

S°! in v’z f ? aspI
az Qilj . 2(i ia

;, t: C l 8hil
^ ho

Je 4  r od:

ji,!) 11 «

skp--« Vi


m
ni

e *eino

1  3e stfei


'in

hi

r  ■ bl  isL? °Ha,

Ti


Sin

a S ? Sa


<1 «

1

k a a >

1914.

NARODNI VESTNIK

3 a vgus ta

ZA SVOBODO IN LJUBEZEN

ROMAN Z BALKANA.
Spisal Marko Stojan.

(Dalje.)

laliko izkrcamo natanko tam”, je menil poročnik. “ Ako
•‘D® 1  na pademo jadrnico na odprtem morju, kajti čas ni go-
a, krovna — nasprotno pa je njegova ialtta kni ir

. B r0 wna — nasprotno pa je njegova jalita kaj pripravna
■ P fl aar'® istra  prej naju je peljal v dve skriti kajuti, kjer stojita
jk nam en - brzostrelna kanoneka in gledata vsak na svojo

..loctm&i -*■

e lestna ;

. eden

Mo

En

sedaj


■

Mi

en.
Povsod

H

n a ,

'Osti

iv

C

9a  va,
P° na.|
Za  škati 0|
5  pri  vaše«
rnam o tuj

za  cikanje
na svetu za

„ eanu

naprej, drugi nazaj. Ko sem prašal romantičnega čuda-
"V- u aibavil ta navadni komfort, je odgovoril suho, da
S1  vse slučaje . . . Potem pa bi opozoril gospodo še na ne-

,r# 3 * 11-0  ^^-eniislek nam mora reči, da je nevarnost za dami spotoma
\saKP ne verjetna; in če bi jima pretila, potem na morju ni
»“‘Si »a kopni poti.”

ge  j e  zanimal zdaj — tik pred odhodom za svoja stara,
^Tiišča — za vso za( d evo  še žive je nego v početku, je prašal
itilK® 1  , H  r j p0 veduje ‘‘mokri Anglež”, kadar je imenoval AVhelerja

j sinoči
Eh

TON CO.

New lori

je vzkliknil skoraj z obžalovanjem, ko je izvedel vsebino
„ 0 vora. “T ako  P°j de vše ell ° Prehitro: prestrežemo jih v Solunu,
%ec bo vse lei P e stvari ' Ako mislite . opraviti tako naglo, ljudje
f.-j storite aii vsaj 1 juba\ in pustite jih malo dalje gor, da se po-
r^ 0 z  njimi na solncu in vetru”!

'  Vsi so se zasmejali potrtosti starega junaka; toda Ivan in Dušan
Umolknila takoj, videča skrito roso v Markovih očeh. In spomnila
L, da ga ne vodi zgolj prijateljstvo do njiju, marveč dolžnost, ki
[prva med vsemi, koder utriplje srbska kri: dolžnost, osvetiti pobra-

*u„vo smrt.

Tudi Miloš je pogledal žalostno in dejal:

■■Takne žaluj preveč, ti norce,’ se je nasmehnil Dušan resnobno,
ujsmo vendar vsi obljubili! . . . Odpravimo se> torej, prijatelji, in
jjufflo čimprej, kaj se da storiti.”

, Običajna angleška.resnoba je čisto izginila iz kapitanovih oči, ko
Iviiiel, da se^mala armada poslavlja od njega in njegove ladje. Pri¬
lil je tovariše, da so stopili znjim v kajuto na kozarec ruma, “prive-
Et si dušo za bodoče dogodke”. Obljubiti so mu morali sveto in sveča-1
L da mu pišejo, karkoli se jim pripeti važnejšega.

•Povabil bi vas, da me obiščete, kadar opravite svoje delo,” je
lllieal s krova, ko so stali v čolnu, ‘'toda kdo ve, kje bom že jaz
Jaj.s svojo ljubo plavajočo škatljo ‘Victory’ . . . Ampak fantje —
jo se srečamo še katerikrat . . . goddam, potem 'zalijemo svoje sre¬
nje z najboljšo mokroto, kar se je dobi od Vzliodnje do Zapadne

:.i >>

Motorje zateptal — bela pena je brizgnila okrog čolna; kapitan
ison. vrla duša, je postajal čim dalje manjši in manjši. Še dolgo je
Jalna robu ladije in mahal z roko . . .

Pičlo uro nato je odplula Rrovvnova jahta 'iz Carigrada.

Ostra, mrzla sapa je brila nad morjem — naznanilka bližnje zime.
;an in Dušan sta stala na krovu ter zrla zamišljeno na čarobno me-
^kijima je bežalo izpred oči. V srcih obeh je trepetala otožna misel:

Ti mešto krasote — mesto opojnih sanj — msto zločina in ko-
■rstva... ali zagledava, še kdaj tvoje zidove, sezidane s krivično
krvjo? Jn če jih vidiva zopet — ali bo takrat storjeno delo re¬

šitve? Ali ti bo moglo srce odpustiti, ker je pretrpelo zaradi tebe, me¬
sto neusmiljenega greha? Kdo ve . . .”

XX.

Ladije v mraku.

Bister je pogled sokola, jasno vidi tiger v noči, toda ni jih na sve¬
tu ostrejših oči, kakor so oči zločina. Naši prijatelji so bili pošteni
možje, nekateri med njimi sicer vajeni krvavega boja za križ in svo¬
bodo proti trinoštvu vernikov Allahovih •— toda vendar pošteni in
pravični, nezmožni zlobne nakane zoper življenje in blagor svojega
bližnjega. In nikomur izmed njih ni begalo oko po ladijah, ki so jih
srečevali, ko so se peljali z Johnsonovim motornim čolnom na Brovv-
novo jahto “Florida”.

Če pa bi bilo v njihovih dušah le količkaj tiste tajne bojazni, ki
zveri ne da miru ter jo goni v vedni opreznosti sem ter tja po pustinji,
in tiste temne sile, ki išče in voha na vsakem koraku le rop in plen —
potem bi 'bili 1  opazili majhno toda naglo ladjico, ki je švignila mimo
njih; opazili bi bili dve človeški postavi, ki sta se Obrnili sunkoma v
drugo stran, ko je ena izmed njiju spoznala v motornem čolnu Dušana
in Ivana . . .

Kakor hitro pa se je čoln dovolj oddajil, je velel ravno tisti izmed
Obeh, ki se je preje najprvi obrnil stran, čolnarju, naj sledi previdno
družbi, ki ga je presenetila s svojim pojavijenjem tako živo in burno.

“Donnerwetter”! je zaklel ta človek, videč da je pristal čoln ob
krasni jahti, ki se je očividno pripravljala k odhodu. “Fine znance
imata vse eno tu v 'Carigradu, satana. Če to ni jahta kakega kneza
ali miljarderja, naj me vzame hudič na mestu, ali pa naj postanem tak
osel, da me napravijo za ministra zunanjih zadev . . . Birbartini, slo¬
vanska sodrga je že spet na lovu! Paziva zdaj . . .”

“Corpo di ibaeco! To je veselje za naju in za Halila beja! Za tak¬
šno odkritje nama mora primakniti najmanj vsakemu po dvajset fun¬
tov, figliulo d’un cane.”

“Versteht sich —to se razume ! . . . Namesto da bi iskala križem-
sveta, jim bartroz daj enostavno sledili; zakaj dozdeva se mi močno, da
se niso odpravili na pot, ne da bi imeli sigurno sled Alija Kemala in
ptičic, ki ju je odpeljal staremu lumpu.”

“Misliš?” je zategnil Birbantini. “To se pravi, jaz menim tudi.”

“Verdammt, ti 'Slovani imajo, dobre nosove, in česar se oprimejo,
tega ne izpuste živi; posebno Srb ti je ptič! Če me kaj ljubiš Birbanti¬
ni, zahvali Boga z mano vred, da ni na svetu še več teh opankarjev
— drugače bi bili že zdavnej iztrebili naš deutsches Volk, kakor je ve¬
lik in mogočen . .”

“Prava škoda,” je zamrmral Italijan sovražno.

“Kaj godeš, mačikojedee?”

“Hotel sem reči, da morava nemudoma k 'beju . . ,. Kako je ime
jahti, ah — Florida! Tega ne smemo pozabiti . . .”

“Res je. Še nocoj moramo za njimi — samo, če nam ta čas ne ui¬
dejo.”

“Imipossibile! To ni mogoče . . .” je dejal Italijan z veliko si¬
gurnostjo.

“Ni mogoče?” je zategnil v on Schratten, ki se ni mogel ubraniti
občudovanja ob pogledu na vitko telo “Floride”, pričajoče v vseh
svojih posameznostih o hitrosti in moči. “Glavo stavim, da ne dobiš
v vsem carigrajskem pristanišču .bolj nagle ladije kakor se zdi tale.
Kako boš lovil konja z juncem?”

“Hehehe! Pozna se ti, da ne misliš dalje, kakor seže nemška pa¬
met ali pa oslov glas. Mari ne veš, da so ožine zaprte po solnčnem vz¬
hodu? Strel iz topa naznani, da nesme nobena ladija več skoz — in če
bi katera poizkusila, bi jo dohitele kaj naglo granate s Kale Sulta¬
ni e . . .”

“Misliš torej ...”

Naznanjam

Slovencem in bratom Hrvatom,
da sem zopet otvoril

SALO O N

—: na

VIRGINIA, MINN.

207 Chestnut Street.

Na razpolago vsakovrstne pija¬
če in smodke. — Jamčim dobro
postrežbo ter se priporočam za
obilen poset.

MATT. PRI J ANOVICH.

Ljudje, ki poznajo dober
tobak, kadijo

HAVANA CIGARE

Posku ite cigaro

=S. N. P. J.^

ki je naj toljša cigara na
Range.

VAROS in IBY so tudi
dobre cigare.

LOUIS TILLMAN

AURORA MINN.

ROJAKOM !

Kadar pridete v Gary, Ind., ste
vabljeni stopiti v Ign. Prosenikovo

GOSTILNO

ki je najboljša v tem mestu. Pri¬
stna pijača in smodke vedno na
razpolago.

Imam tudi usnjarsko obrt, po -
pravo avtomobilov, komatov ter
izdelujem ter popravljam jerme-
narske in sedlarske izdelke.

Priporočam se rojakom.

IGNAC PROSENIK

1113 Jefferson St., GARY. IND.

Pozor rojaki!

Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirane in
vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam vsakovr¬
stne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavljanje po¬
slopij, čiščenje zemlje, in druge vabljive pretveze, katerih sploh ne
morejo in ne nameravajo nikdar spolniti. Veliko denarja in dragoce¬
nega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis
zemlje, kraja, kupnih pogojev in mapo od izključno samo slovenske
farmarske naselbine v Wausaukee, Wis., kjer ima že mnogo rojakov
kupljen svet in jih je tudi že lepo število naseljenih. Tam je svet prav
rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke in raznovrstno sadje
ter vinsko trto. Ta svet se nahaja poleg prijaznega mesta, šol, mle¬
karne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in še mnogo drugih;
podjetji.

Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno postrežen,
dobiti dober in rodnviten kos zemlje v zdravem in prijaznem kraju ter
biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku

A. MANTEL

L. BOX 221 VVAUSAUKEE, VVIS.

po natančneje informacije in mapo tamošnje slovenske farmarske na¬
selbine predno greste kam drugam svet gledati, ter čas in denar po
nepotrebnem tratiti. (lx-7-13)

ofS ke

t* ,/

i^'>

.s«

Prihajač.

Povest. — Spisal Dr. Fr. Detela.

. (Dalje.)

J e  tarnala žena, ki se ni mogla načuditi zgodbi. “Zdaj pa
. 7  zai£a J jf* 'bil tako žalosten med boleznijo. Kakor bi bil jemal
ako me  je pogledal časi in zatisnil oči in se obrnil proč. In kako
jjj 3 . 1  vs ® le i> kadar je zagledal tebe! Tebe se je bal, in ti mu nisi
aesede ’ da  'ki bil vedel Tine, da si mu odpustil! O, tebi
tjgj !• j 13  °* roci ' Prav ti si ga preganjal!” Mejač je molčal. V sve-
Eg jjJ noaen ejkrivde; a dasi mu je bilo žal za sina, mu je vendar
E? .° P re PHčanje, da spoznava Tine svojo pregreho, da sc 3 e
L] ' 6Sa;  ™ j 1 ™ 0 !? 0  bolj ga je ljubil in čislal sedaj, ko se je
L am za SV0 J prestopek, kakor če bi 'bil ostal doma in se de-
ie ae  JI ne 'bilo nič zgodilo. Ni se dosti menil za očitanje svo-
,» ani  * Je m islila izprva, da je nemara ona pregnala Tineta,
,r edbi < ajala denar J a  m mu branila hoditi k 'Strženu; po očetovi
! 8 e$ re -^ a  ^ l^J^kako odleglo, ker je mogla koga drugega dolžiti
0  ln 2na 'šati se nad kom drugim.

Mjtts ^t°i e  bilo sedaj življenje pri Mejaeevih! Oče je hodil
ir j e  j. do ! 2am) šljen in malobeseden; mati je vzdihovala in stokala,
jie& odd v vze l Tineta, in Minica je imela svoje misli, nič

Jjiksi leži

' as  precej od velike ceste, so dohajali vendar pogosto
p 8 eve t . u aS - anj ' eV v a ^ za kak  teden in odhajali zopet proti jugu ali
^ Va 2 ne J® a  oseba je postal sedaj Stržen. Da sta Prus
Jetije v ' 0 l s 'ko, to se je bilo zvedelo že tudi v Dramlje;

SQ  ra  . n °_ vine > nemške in slovenske, a on se je znanil z vsemi
Izdale« krika ^ a ^ v  te kraje: on je vedel o vojski največ poveda-
. Sv °jee S ° ° a koddl  Poslušat, ali iz radovednosti, ali tudi, ker so
ki s 0  Pri vo i a kib. In pravil je Stržen, kako bodo premagani
* Ib in an  m ? ogo  manj izurjeni v orožju od naših vojakov, ker slu-
lir ®a c i C - asa ’ nas Proti jim stoji slavni, nezmagljivi Benedek s
:  s° v ra v ’ m  vzdignila se 'bode nanje črna vojska, da bo srečen
Za Poved * • ' ^ ko  odnesel pete. A za Laško da se je treba bati;
: T °jako Dekak ee ‘sarjev stric, ki se ne more meriti z Benede-
■ "D a  J da ni ma mnogo, ker je šlo vse na Prusa; tam bomo te-
p /' 15  so sg 3 ] e< ? kega ni  več,” so dejali možje poparjeni, zakaj na
"Sala L- 1  večinoma njih sinovi in bratje. Mejačka pa se je
> 4 i adar J' e stre g ia  trudnim in lačnim vojakom, svojega sina:
in rev  0U v  tujini usmiljenih ljudi! V sanjah ga je videla raztr-
inj * n< ; 8a > in  ui se dala utolažiti v svoji žalosti, tako da je bil
•’’se j e C - eS ’. da  j e  morala pač 'božja volja tako biti. “Da, božja
3da bi ^ ezila  °ua. “Ti si ga odgnal”, in udrle so se ji solze po
n ' Pir a ] asi£ala  tolažbe v delu, ki je najboljše zdravilo bolnih sre,
a 2  možem in zanemarjala gospodinjstvo

’ 1 v -- Ti-I m il


:  čase

■ m zanemarjaj.^ -„ , , _

sicer Tine ni bil tak, kakršnega bi si bila želela rodi

° lucr  mne m du  laa, aamo — 0 -

; oln ® a Se daj pogrešali povsod. Oče mu je bil že prepustil
■.-. 4 . nlfvaria.ti z družino.

<• AaP

1 1 jjf* **

:i bk >a . 2adrza l opravek doma, je zadremalo de o na po ju

2  dumačo razprtijo so se okoristili posli; da se je le kdo
C 33  šineta priliznil gospodinji, je. dobil zagovornico-proti
]u 'Gospodarstvo je nastopilo rakovo pot. Temnilo se je Me¬

jaču čelo, glava mu je lezla k tlom, in siveči lasje so svedočili zimo nje¬
govega življenja.

XI.

Čez visoke gore
Gredo črne megle,
Čez moje srce,

Pa težave bridke.

Stržen se je nekoč žopet razprl s sestro, ki mu je krčmarila; a hu¬
je kakor po navadi. Čakaj, zlodej, je dejal, jaz ti eno zagodem, ki ti
bo zvenela po ušesih. In sklenil je njej navkljub oženiti se. Da člove¬
ku ni dobro samemu hiti, tega mnenja je bil že precej časa, a fanto-
vanja se še tudi ni bil naveličal; toda ker ga Roza tako jezi, naj pa
pride nova gospodinja v hišo. Dramlje so se mu bile priljubile. Da ga
imajo ljudje radi, to je vedel; a da mu nič posebno ne zaupajo, ker
vendar ni domačin, to je tudi čutil: ako pa vzame dekle iz vasi, posta¬
ne pristen Dramljam In katera bi bila boljša od Mimice Mejačeve?
Brhka je, pridna, iz čislane rodovine, in, tristo medvedov! denar ima;
—- in, če Bog da, še Tineta ne bo več nazaj. V te prijetne misli utopljen
je oštel še do dobrega svojo sestro, oblekel se pražnje in hajdi k Me¬
ja če vim Krčmarica ga je sprejela hladno. Ko je pa opomnil, da se mu
toži po starih prijateljih, da ni razen pri Mejačevih druščine v vasi,
kjer bi se mogel človek pametno razvedriti; ko je obžaloval, da jih je
zadela taka nesreča, in se priduši!, da je Mejačka vedno mlajša: mu
je podala roko, da bi bila zopet prijatelja. On pa ni izpustil njene ro¬
ke, ampak ji razložil, po kaj da je prišel; in od .veselja se je razvnel
obraz Mejačeve matere: izpolnjevala se ji je srčna želja. “Zelo je sicer
potrebujemo”, je dejala, “a ker vem, da je k njeni sreči, Vam jo
rada dam in upam, da boste zadovoljni ž njo. Dela je vajena vsakega
in pohlevna je; no, in gospod Stržen, zaradi dote se tudi ne bomo raz¬
prli : saj imamo, hvala Bogu!”

“Kaj pa Minica?” je vprašal Stržen. “Ali bo' marala zame?”

“Kako morete dvomiti, gospod Stržen! Kolikor jo jaz poznam.
Vas ima zelo rada. Odpravila je vse snubce, dasi bi bila šla lahko
na dobre kraje, k  premožnim ljudem. A ni hotela, in mi je nečemo
siliti. Sama naj si izbira!”

Mejačka je cula, da je prišla Minica s polja domov; ostavila je
gospoda in šla hčer opozarjat na imenitnega gospoda.

“Minica, pojdi se umit in preobleci se hitro !”

“Zakaj pa, mati?” je vprašala Minica. “Popoldne gremo zopet
na njivo.”

“Boš videla,” je dejala zapovedljiva žena, in Minica, vajena
brezpogojne pokorščine, je šla, da izpolni materino povelje. Prišla ^e
v sobo in se začudila, ko je zagledala Stržena. Ta pa je molče, z za¬
dovoljnimi očmi gledal vitko postavo, sveže, lahno rdeče lice in te oči,
iz katerih je sijalo toliko ponižne vdanosti.

“Podaj roko gospodu Strženu”, je dejala mati; “saj veš, kako
prijetno smo se časi zabavali v njegovi druščini.”

“In bomo se še,” se je ujunačil Stržen. “še nocoj bode beseda, go¬
spa Mejačeva!”

“Torej le pogovorita se”, je dejala mati in šla iz sobe. Minico
je obšla neprijetna slutnja; Strženu pa, ki je že imel izvrstno šalo na
jeziku, je upadel nekako pogum, ko ga je zadel mirni, hladni pogled
•zale deklice, in prav pohlevno ji je razodel svoje želje. Minica se je
zahvalila za tako čast, a odrekla mu je odločno in šla. Rdečica je oblila
Stržena: sram ga je bilo, in jezil se je. Zastonj se je bil ponižal! Kako
mdško je odbilo dekle njegovo roko, ki bi jo bilo z veseljem zgrabilo
sto in sto drugih! In kmetsko dekle! Ali si je že slišalo kaj takega?

(Dalje prihodnjič.)

Najboljše

obdelane in neobdelane

FARME

v okrajih Rusk in Chippewa, Wis-
consin, blizu hitro napredujočih
mest Ladysmith s 5000 in Chip-
pewa Falls s 10,000 prebivalci.

Ozemlje križata dve glavni že¬
lezniški progi na Duluth in Minne
'apolis.

Vsa okolica je že gosto naseljena
kar je najboljši dokaz za dobroto
naše zemlje. — Težka ilovnata čr-
W prst, ki se redkokje drugod do
bi.

Kupilo je tam že več Slovencev,
ki so polni hvale nad cvetočimi
pokrajinami.

Oglejte si svet in se sami pre¬
pričajte, kako lepo sedaj vse ra¬
ste. Na zahtevo Vam pošljemo
brezplačno natančen popis naše
zemlje.

SLOVENSKA NASELNIŠKA
DRUŽBA

198 — lst Ave. Milwaukee, Wi*.

FIRST NATIONAL BANKA

DULUTH - MINN.

Glavnica. $500.000.

Preostanek In nerazdeljen
dobiček-$1,550.000.

V to banko vlaga država svoje
vrednosti.

Obresti hranilnih vlog se plačujejo od
dneva vloge.

BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”.

čarobna karte
iCijena lOe, tro
!je za 25 centi

Pišite po eije
nik knjiga.

KNJIG0TR2NICA SOJAT & JURKOVICH

Box 448 _ DULUTH, MINV.

ZNAK DOBRE OBLEKE

Clolhing Co

DVE VELIKI TRGOVINI

DULUTH_SUPERIOR

Cena ra vse enaka. — Obleka ra
moike ln fante; najboljše blaga
po primernih ln poštenih cenah.

{'4

ML

V
%
»

V

}'4

V

i'4

V

&

5

J'4

¥

«'4

V

i'4

V

i'4

v

i'4

i'4

¥

i'4

¥

i'4

¥

i’4

¥

i'4

V

6

#

FIRST NATIONAL BANKf

Chisholm - - Minn.

SLOVENSKA GOSTILNA

Frank Medved

CHISHOLM, MINN.
Phone 101.

PRIPOROČA SE CENJENIM
ROJAKOM V OBILEN
POSET.

NAJBOJSA POSTREŽBA Z
VSAKOVRSTNIMI
PIJACAML

Kapital $25.000. Preostanek $29.318.
Osebna odgovornost $5,000.000.

Obrestuje denar po 3°

Prodaja parobrodne liste in pošilja denar
na vse strani.

Posebno pozornost dajemo Slovencem.

_ 1

Pridite in se prepričajte! $

H

First National Bank,

EVELETH, MINN.

Najstarejša narodna banka na Mesaba Range.
KAPITAL IN PREOSTANEK
$ 122 . 000.00

Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah.

Parobrodni listi za vse črte.

Plačamo obresti po 3 od sto.

,==i

L

i*


SPLOŠNA EVROPEJSKA
VOJNA NEIZOGIBNA.

(Nadaljevanje prve strani.)

av

zopet spravili v nožnico. Vojska
(bode zahtevala velikanske žrtve,
toda mi moramo pokazati našemu
sovražniku, kaj se pravi, izzivati
Nemčijo. In .sedaj Vam priporo¬
čim, da idete v cerkev, pokleknite
in molite za našo hrabro armado.

Z BOJlsCA.

Dunaj, Avstrija, 2. avgusta.^—
SPouradno naznanjajo, ‘da z bojišča
ni poročati nobenih novih vesti.
Da bi avstrijska artiljerija stre¬
ljala na mesto Belgrad se zanika.
To bi pa tudi bilo proti mednaro¬
dnemu pravu. Streljalo se je samo
na one hiše zasebnikov, kjer se je
nahajal sovražnik.

Dunajski župan je na vladin
zahtevo izdal proglas, ki prepove¬
duje da bi trgovci v špekulacij-
ske svrhe shranjevali živila.

ČRNA VOJSKA.

Dunaj, Avstrija, 2. avgusta. —
“Reichspost” naznanja, da je od
redil cesar Fran Josip splošno
mobilizacijo armade in mornarice,
ter da so tudi emovojmiki klicani
pod zastavo. Uradni list izjavlja,
da nima cesarjeva odredba nobe¬
ne agresivne tendence.

VOJAŠTVO NA MEJE.

Pariz, Francija, 3. avgusta. —
Nemčija ima že silno veliko voja¬
štva na meji. Povsod je videa
nemške patrulje. Tri lokomotive
Iztočne železnice so bile ustavlje¬
ne na nemški mejni postaji, Mon-
treux-Cieux, 14 lokomotiv pa'v
Amanvillers. Tudi avtomobiliste
ustavljajo in zaplenijo vozov«. Pri
Pagny je bila razdejana železni¬
ška proga.

POSLEDICE VOJNE .

Dunaj,Avstrija, 3. avgusta —
Ljudstvo je začelo jemati denar iz
hranilnic. Samo Prva Avstrijska
Banka je izplačala v nekaj dneh
vsega skupaj šest miljonov kron
7000 preplašenim vlagateljem. Iz
Prage poročajo, da je več čeških
bank že moralo zapreti vrata.

RUSKI POVELJNIK

Petrograd, Rusija, 2. avgusta.
— Veliki knez Nikolaj Nikolaje¬
vič je bil imenovan vrhovnhu po¬
veljnikom ruske armade. — 8. av¬
gusta se snide duma k posebnemu
zasedanju.

kliče svoje čete iz Srbije in pred¬
loži zadevo (  mednarodnemu razso¬
dišču.

Kodanj, Dansko, 3. avgusta. —
Nemški torpedni rušilci so poižku
sili prerezati kabel, ki brzojavno
veže Rusijo z Dansko.

AVashington, D. C., 2. avgusta.
— Nemčija, Velika Britanija in
Francija so naprosile Združene
države, da “naj v slučaju” potre¬
be prevzamejo njihove poslaniške
posle.

Pariz, Francija, 3. avgusta. —
Tukaj vlada velikansko navduše¬
nje za vojno proti Nemčiji. Ljud¬
je prirejajo na ulicah patrijotične
demonstracije, slišati je klice:
‘ ‘ pohod v Berolin! ’ ’

Petrograd, Rusija, 3. julija. —
Ko je bila v glavnem mestu raz¬
glašena napovedim vojne, so tudi
tukaj ljudje prirejali patrijoti¬
čne demonstracije. Za vojno pro¬
ti Nemčiji vlada splošno navduše-
i'je v vseh slojih prebivalstva.

S POLNIM PAROM.

x\ltoona, Pa., 1. avg. — Pennsyl-
vania železniška družba je nazna¬
nila, da se bode v ponedeljek zače¬
lo v tem mestu delati v vseh de¬
lavnicah s polnim parom. To bode
v prid 12,000 delavcem, ki so de¬
lali že več mesecev ob skrajšanem
delavnem času.

POPLAVE NA KITAJSKEM.

'Washington, D. C., 31. julija. —
Konzularna poročila iz Cantona
j podajajo podrobnosti o poplavah,
ki so napravile veliko škodo v pro
| vimci K"vvang-Ting na Kitajskem.
Nad 3000 ljudi je utonilo, osem
| milijonov jih strada, ker je letina
uničena in je svet še pod vodo.
Napravljena škoda se ceni na
$4,000,000.

POGODBA S COLOMBIA.

Washington, D. C., 31. julija. --
Državni tajnik Bryan je včeraj
zvečer izdal še eno izjavo v opra¬
vičevanje pogodbe s Colombia. Ta
izjava je pravzaprav odgovor na
Rooseveltovo zabavljanje sedanji
vladi, ker je dovolila za Panamski
pas 25 milijonov dolarjev.

Iz dnevnika malega
poredneža.

Ameriška humoreska.

(Dalje.)

.Gospa, ki je sedela poleg mene,
se je čudila mojemu stokanju in
mi rekla: “Kaj pa ti je, ubožeek r
moj mali? Ali te trebuh boli? Tir
kaj-le iz te le steklenice napravi
en požirek.” Pripovedoval sem ji
nato, da sem v vozu 'zaspal in se
kot blisk urno peljal mirno rodne¬
ga kraja, mesto, da hi bil izstopil;
povedal sem ji, da nimam nobene¬
ga novčiča v žepu in kako ze o
da bo mamo skrbelo, ker me ne bo

Navodilo za vpo-
abo je na listu, ld
je ovit okoli ste¬
klenice.

Cena 25c i n  50 c
lekarnah.

F. Ad. Richter & Co.

74-80 "VVasliing-tcm
Street
NEW TOSK, N. Y.

domov. Smilil sem se ji in 'bila je žala
zelo prijazna z menoj. Povabila

je

me je, da grem 'z njo in mi oblju¬
bila. da zjutraj precej brzojaviva
očetu, kje sem, da me pride iskat.

Lepo sem se ji zahvalil, kakor

. v , v • ;kor mi je pripovedoval Peter, po-

pospravil mizo in nato je začel
snažiti posodp.

Okolu nog se mi je smukala le¬
pa, 'tigrasta mačka, ki je bila, ka-

PREGLED

NOVIC

DNI.

ZADNJIH

London. Anglija, 2. avgusta. —
V Budimpešti je nabit razglas, da
je glavno mesto Srbije, Belgrad,
padlo po hudem bombardiranju.

V hudi bitki pri Foči so bili ba¬
je Srbi poraženi. Pri Veršici se je
vršil hud boj avstrijske in srbske
artiljerije.

Srbsko poslaništvo v Londonu
je bilo obveščeno, da so srbski vo¬
jaki opetovano zagnali avstrijske
čete nazaj.

Nemčija je poslala Rusiji ulti-
matum, v katerem zahteva natan¬
čnega pojasnila, zakaj mobilizira
čete.

•Nemški rezervni častniki so do¬
bili pozivnico, da naj bodo priprav
ljeni za slučaj mobilizacije. Čuje se,
da je prvi pruski armadni zbor že
mobiliziran.

Cesar je poslal v Petrograd voj¬
vodo Ernesta Hessenskega, brata
c ari nje, da bode tam deloval v pri
Jo g miru.

Avstrijski cesar Fran Josip je
dospel na Dunaj, kjer mu je pre¬
bivalstvo priredilo burne ovacije.

“Fremdenblatt” taji, da bi iz
Berolina vplivali na AvStro-Ogr-
slko, da je sklenila -napasti Srbijo.

Anglija se pripravlja za vojno,
in spravlja tako mornarico kakor
svojo armado na vojno stanje.

Francija mobilizira z mrzličavo
naglostjo.

Čuje se, da se postavi Japonska
na stran Anglije, ako bode slednja
napadena.

ZADNJA POROČILA.

Petrograd, Rusija, 3. avgusta.
Nemški cesar je dal naznaniti po
svojem poslaniku ruski vlaldi, da
' ji napove vojno.

. Pariz, Francija, 3. avgusta. —
Neko neoficijelno poročilo, ki p;
pride od drugače dobro poučene
strani pravi, da se je Avstrija ž:
zadovoljila s predlogom, da odpo-

RAZGLAS.

Na AvstrijskoOgrskem je zau¬
kazana mobilizacija celokupne
vojne sile ^vojske in mornarice.)

Vsi zavezanci vojske, rezervisti
in črnovojniki do 38. leta imajo
zatorej odriniti v vojno službova¬
nje, v nasprotnem slučaju se bodo
stavili pri povratu v domovino v
nevarnost kazni (smrtne kazni-)
zaradi pobega ali dezercije v voj¬
nem stanju.

Jaz poživljam vse vojne zave¬
zance, se zglasiti pismeno na po¬
štni dopisnici z naznanilom nat in-
činega naslova. Potem bodo pre¬
jeli poziv, kdaj se morajo zglasi¬
ti temu ces. in kr. uradu. Po pre¬
jemu poprej omenjenega poziv,
morajo prtii vsi povabljeni v St.
Paul v 24 urah. Ivo so hipno vse
plovstvene zveze zastale, ne mo¬
rem precej pošiljati vojnih zave-
zencev v domovino, in zatorej
sem odredil, da pridejo semkaj,
ko se dobi prva prilika za potova¬
nje v domovino. Vi bodete, ko je
še poprej omenjeno posebej obve¬
ščeni po prejemu Vaše karte in
adrese

Potni stroški v domovino bode¬
jo onim, kateri jih morejo do New
Yorka sami plačati, povrnjeni pK
ces in krt generalnem konzulatu v
New Yorku. Oni, kateri so brez
denarja, bodo dobili svojo železni¬
ško karto pri temu ces. in kr. kon¬
zulatu. Od New Yorka bodo potem
poslani na državni strošek, po bro-
du domov.

Moji dragi rojaki! Domovina
zove svoje zveste sine v tem hu¬
dem času pod zastavo. To se tiče
Vaše domovine, in morate braniti
čast in slavo domovine z dobro l
in z krvjo.

Naši vojaki so se vedno pokazali
kot hrabri in junaški sini svoje
domovine, in so večkrat ovenčali
z lovoriko zastave naše vojske.
Zmislite se na slavo Vaših očetov,
pokažite se dostojni sini Vaših ju¬
naških prednamcev, in božji blago
slov naj bode z Vami in z Vašim
orožjem.

Edgar Prochnik, m. p.

ces. in kr. konzul.

spodobi, in jo vprašal, če ima
ma kakega dečka ali deklico,
se morem igrati, dokler ne pride
papa. Odgovorila mi je, da ni omo-
žena; pa kaj me briga, ali je mno¬
žena ali ne, ko sem hotel vendar le
vedeti, če ima kakega dečka a 1 1
deklico, s katero bi se lahko igral.
.Moja nova znanka je morala biti
bolna, kajti v Filadelfiji na kolo¬
dvoru jo je čakal voz. Kočijaž je
svojo gosjpo zelo spoštljivo pozdrtt
vil, mene je pa ogledoval od glave
do pete kot neko 1  neznano svetov¬
no čudo. Gpspa mu je rekla: “Mi¬
ha, ta mali deček se je izgubil in
zato ga bom vzela nocoj s seboj,
jutri na vsezgodaj pa brzojavim
njegovim starišem” — “Lep, če¬
den -dečko je”, se je oglasil Miha
z debelim glasom, “če le ni sam
utekel od doma, kakor časih na-
rede takiie majhni navihanci.”
‘Danes gre z menoj,” je rekla
gospa.

V njeni hiši je bilo krasno Ve¬
liko lepše kot pri nas. Spal sem v
lični anali sobici poleg njene spal¬
nice; vrata je pustila odprta, da
bi me ne bilo strah. V dveh minu¬
tah sem zaspal. Ko sem se zbudil,
bil je zunaj že svetel dan; k meni
je prišla naši Beti zelo podobna
sobarica in mi rekla: “Tu zraven
je kopalna soba. Milostna gospiea
je rekla, da se takoj idite kopat.
Vodo sem že pripravila in nikar
sami ne sukajte pipice. Čez pol ure
bo pa zajtrk gotov. Ko se oblečete,
pridite v salon.”

Imenitno sem se umil, samo to
i je zelo nagajalo, ker se je ba¬
nja prehitro napolnila s skoraj
vrelo vodo; neutegoma sem moral
izlesti ven. Nisem znal zapreti pi¬
pice in čiim bolj sem sukaj, tem
hujše je tekla voda. Hitro sem se
torej oblekel in tekel po sobarico,
da je pipico zaprla. Gotovo se je

, sebna ljubljenka gospice Varl, ter
zadovoljno predla. Na zidu so vi¬
sele tri kletke, v katerih so kanar¬
čki z veselim žvrgolenjem pozdrav
ljali zlate solnčne žarke, ki so se
skozi okno vsipali v sobo. Ker so
se mi zaprti ptički smilili, ddprl
sem vratca spodnje kletke in kma¬
lu se je krilati pevec objestno ska¬
kljajoč izpreletaval po sobi. 7
(Konec prihodnjič.)

morala -precej truditi, preden je TT V , S ~ „

.. , , ... Helena Hubat, Frank

ennoui a too v*  T»on ir D ITI VO" _' . _

zopet spravila vse v red, kajti vo
da se je že razlila po celi sobi.

Nato sem šel v salon; gospice
še ni bilo notri in zato sem odprl
okno in gledal na ulico.

Na obcestnem tlaku se je igrala

okno in skočil na cesto. “Oh jej !
ie zavpila in rekla: “Čigav pa si
Nisem vedela, da ima gospiea V ari cer tain

malega -dečka v svoji hiši.” Pove
dal sem ji zgodbo in smilil sem se
ji. Nekaj časa sva se igrala, potem

Za krč v želodcu
rabite znano in za¬
nesljiv

^5

Sredstvo I. V?vA

lisiiijiSSsi i!il !

Richter-jev

ANCHOR

PAIN-

EXPELLER.

..J-EXPHLLEi

Koti US Pat Oif aijspt

,. < 49% ALCOHOL 1

;^,FAiniCHTER&Co ( ;;|! |

'SŠrČ- NEV/ YORK3 S?

me je po

licu in odšla. Peter

RAZPRODAJA KNJIG.

Narodna biblioteka, nepopolna, 6

snopičev,

,60c

J--7 ’ ..

Narodna biblioteka, nepopolna, 14

snopičev,.— $1.5-'

Vjetnik na Galeji. 20c-

Kako postanemo stari.. 35„

Poduk novoprdseljencem z ze¬
mljevidom Združ >  -držav ... 3o„

Nihilist . 25,,

Roman Johar a.20„

Slov. angl. slovnica.1. —

Pravila dostojnosti.—• 25c

Vošeilna pisma
Pripovedke za mladino
Postojnska jama

—• 2o, ;
-. 25„
-. 25„

£bt s ,

Mali oglasnik, mike danc^

jo -“‘ovenr.,.. 81 -, -


V”

KJE JE

Frank Kaplan, sedaj najbržg bi- j

vajo o v Hibfbing, Minn. Pred leti -- ^

sva tila skupaj v Duluthu. Kdor v  °btini P0Set  *»* S

fehnn 3 * dila - k ar R ? 3al <l '

tila skupaj
ve za r-j egov našlo 1 ', naj mi ga bla¬
govoli naznaniti, ali se naj pa sam
javi, ker mu ima-n nekaj poročati.

Matija Kocjan,

1115 W Michigan Str.
(2x) Duluth, .Minn.


'.>' e

do

NA PRODAJ.


“Str:: ■ '

pite drug je Wagu  >» o e °4


Gl A

Jtev

63-

Marjetica    .—.25,,

—. 25„ ceni

Solnce in dež
življenje prestolonaslednika

ludolfa .$1.00

Razne nabožne slike po 25e komad

Te knjige so iz stare zaloge in
ene so nekoliko umazane, ker so
bile v izložbenem oknu, zato so
cene tako nizke. Poštnina je všte¬
ta. Naročila je nasloviti na:

Narodni Vestnik,

405 W. Michigan Str.,
Duluth, Minn.

Slovencem in Hrvatom!

se priporočamo, da nas obiščejo
kadar pridejo na South Range.
Naš dobro urejen SALONN je
zraven “dipe”. Dobra postre¬
žba z vsakovrstno najboljšo pi¬
jačo. — Dobrodošli!

Santorl Turskano Gompany

SOUTH RANGE, MICH.

OGLAS.

Službo dobi upravnik (mana
ger). Vešč mora biti angleščine v
govoru in pisavi in popolnoma
zmožen knjigovodstva. Imeti mora
skušnje v zadružni prodajalni z
jestvinami. Za točnost mora j Mo-
žiti varščino. Prošnje je nasloviti:

AURORA CO OPERATIVE CO.,

Box 298 Aurora, iVIinn.

IN I-IisTRICT CUriST,

E1EVENTH JUDICIAL DISTRICT.

State of Minnesota, County of St. Louis,

ss:

John Bolka as administrator
of the estahe of Joseph Hubat.
Deceased,

Plaiutiff,

Hubat and

Oliver Iron Mining Company,

Defen&ant.

To Helena Hubat and Frank Hubat,
and ali other persons interested in the
Estete of Joseph Hubat, Deceased.

Pursuant to order of the above named
District Court, duly made and filed in

j gouu, uuiy maae ana med in

lepa mala deklica ; zlezel sem na the above entitlea matter, notice is here-

1  , , . .by g -1  ven you:

That the undersigned John Bolka as
<t  administrater of the Estate of Joseph
Hubat, decadent, has in his posession a
sum of money received by him

as damages on account of the wrongful
death of said decedent.

That an application has been made to
the District Court of St. Louis County,
Eleventh Judical District of Minnesota,
w  . " _ _ ^ ^  for an order allowing and adjusting ali

pa ]e morala V solo : Spremljal sem attorney’s fees and other expenses in-

i vi , j  v -i curred in connection with the collection

nedvOrlKO, toda KO sem sel sam and distrubution of said fund, deter -

nazaj, nisem mogel več najti pra- STK^nt 1 ‘a^^thef £ n -

titled to share in the distribution of
said fund as creditors or otherwise, and

Podpisani prodam moje posest- LJUBO BOGlrc^
co na Ely, Minn., po zelo ugodni fi^j ainsr , D oint*h - -
eni, ker se bodem vstanovil na pooMastn 1 1 C 1 , Hr ’va^?*C.
farmi. Posestvo je pripravno za j siuaju poši oa b 0ste aui. f )-'
sake vrste trgovino ali stanovan- j - - -

je, za cene se je obrniti na marko

Joseph Smuk,

Greaney, Minnesota.

Minn., se  ""-'lil
cera in bra^nl! 0ro 5a
3en obisk en?in krv atG il1 -
dobiti svežf°n- ne - v - 1

hkerje. V sak Pk j».

n'

ve hiše. Iskal sem in iskal ter po
zvonil gotovo po 200 hišah, a -vse
zastonj.

.Grudila me je strašna lakota.
Že sem obupaval in mislil, da. sem
se vnovič izgubil, ko naenkrat za¬
gledam -gospico na oknu bližnje
hiše. Hitro sem pozvonil in spre¬
jela me' je s karajočimi pogledi;

rosil sem jo odpuščanja in bilo
je vse dobro. Pri zajtrku sem je¬
del kot volk ter slikal gospiei svo¬
je življenje in smolo, ki se me ved¬
no drži. Povedal sem ji, kako sem
hotel iz topa izstreliti Lilino hčer¬
ko, kako sem se vozil v zrakoplo¬
vu, potem o dogodkih pri slapu
Niagari ter da imam svoj dnev¬
nik. Časih se je smejala, časih pa
strahu obledela, nolrčavi strežaj
se je pa v bližnji sobi valjal po
tleh in vsle-d smeha so se mu potr¬
gali gumbi pri telovniku. Ko sva
pozajtrkovala, napisala si je pa-
panov naslov in mi rekla: “Jur¬
ček, sedaj grem nh pošto brzoja¬
vit tvojim starišem, kje da si. Bodi
lepo priden in ostani pri strežaju
Petru, ki 'bo pazil nate. Tu imaš
lepo knjigo, če hočeš citati. Poprej
ko čez pol ure bom nazaj.” Pobo-

authorizing and directing the under -
signed representative to distribute said
fund in accordance with such determi -
nation.

That said application will be brought
on for hearing before said Court at a
special term thereof, to be held in the
County Court House in Duluth, Minn.,
on the 29th day of August 1914, at
9.30 o’clock in the forenoon of said day,
or as soon thereafter as counsel can be
heard at which time and plače ali per¬
sons interested in the distribution of
said fund may assert their claims and
will be heard therein.

Dated, this 8th day of May 1914.

John Bolka, Administrator of the
Estate of Joseph Hubat, Deceased.

Fogarty &  Gonska, Attorneys for Ad¬
ministrator, 610 First National Bank
Building, Duluth, Minn.

N. V., 7-20, 29, 8-3, H4)

VARNOST!

Skrb, s katero
se vodi Bank of
Sheboygan, jam¬
či trdnost in moč
ECoristi vlagate¬
ljev in varnost
njih vlog je pr¬
va skrb naših
ravnateljev in u-
radnikov.

Mi Vas vabi¬
mo, da zberete
našo banko za
Vaše vloge.

Premoženje 3,000,000

BANKof SHEBOYGAN

A ROLLOF HONOR BANK

3% INTEREST PAID ON SAV1NGS 5%

| NAŠI ZASTOPNIKI.

. .Vsak tajnik postaje Slov. kat. podp.
društva sv. Barbare je pooblaščen po¬
birati naročnino za "Narodni Vestnik"
ter nas zastopati za vsa v tiskarsko
stroko spadajoča dela.

MINNESOTA:

Jakob Delak, Biwabik, Minn.

Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn.

John Pogačnik, Eve leth, Minn.

Max Volcanshek, Eveleth, Minn.

Jakob Muhvich, Gilbert, Minn
John Jerina. New Duluth, Minn.

Ant. Mahne, Frank Kochevar. Chis
holm, Minn.

Joseph Smuk, Greaney, Minn.

Frank Horvatich, Virginia, IVIinn.

John Dragovan, Soudan Minn.

Ignac Heglar, Buhi.

Vincenc Mikulich, Aurora.

Martin Grahek, Section 30.

Marko Majerle, Hibbing in Kitzville.

MICHIGAN:

Frank Plautz, Calumet, Mich.

Joseph Butala, Ahmeek.

Mike Muhvich, Baltic.

WISCONSIN:

Frank Zajc, Oliver, Wis.

Frank Hlanchar, Willard, Wis.

John Wodovnik, Milwaukee Wis.

John Stampfel, Grafton, Wis.

Frank Skok, West Allis, Wis.

Frank Meh, 243—lst Ave., Milwaukee,

ILLINOIS:

Josip Novak, 206—3rd St., La Salle.
Simon Jesenšek. La Salle, Dl.

Joseph Blish, Chicago, 111.

Joseph Omerza, De Pue, 111.

John Kulavic, Springfield, 111.

Frank Mally, Joliet, 111.

Frank Goličnik, Panama, 111.

Frank Brence, Waukegan, IU.

Tony Prosen, (Jranville.

Dominik Jerše, Virden.

Frank Kreffel, Nokomis.

INDIANA:

N. M. Vuksinich, Gary, Ind.

Anton Tratnik, Clinton, Ind.

Prank Baudek, 2605 W.  Michigan St.,
Indianapolis.

PENNSYLVANIA:

Matt. Kamin, Forest City, Pa.

Ign. Magister, Pittsburg, Pa.

Alojz Tollar, Imperial, Pa.

John Kern, Cannonsburg, Pa.

John A. Germ, Braddock, Pa.

Anton Klančar. Arona, Pa.

Martin Klinar.' Johnstown, Pa.

Prank Remic, Bušk.

Lamutu, iviananna. Pa.
ra n k M klaucich, McDonald, Pa.

'V.  " '^rosbec Ualnbton, Pa.

Math. Malovrh, Broughton.

John Mlakar, Claridge, Pa.

"rauk S«dminak, Yukon.

Stefan Guna, Herminie.

Vid Vodišek, Moon Kun.

OHIO:

Karol Bauzon, Frank Lunka, Cleve •
land, Ohio.

Ignac Prel 'gar, Collinwood, O.

Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton, O
Anton Kikel, Ycungston, Ohio.

Prank Guna, Bradley, Ohio.

Anton Brelich, East Palestine.

Frank Petrich, 1701 E. 29th St., Lorain.

COLORADO:

John Janežič, LeadviUe, Colo.

Frank Skrabec, Denver, Colo.

Prank Blatnik, Walsenburg.

Anton Udovich, Ludlow.

Frank Repovš, Somerset.

KANSAS:

John Homec, Yale, Kans.

Anton Zajc, Girard, Kans.

Mihael Breznik, Frontenac, Kans.
Anton žagar, Kansas City, Kans.

Simon Repovš, Columbus, Kans.

Tacob Cukljati. Pittsburg Kans.

Tath. šetina, Franklin,
gnac Gabršček, Mulberry.

WYOMING:

rAuff Jf t Char ' Rock s P rin S. Wyo.
fohn Globochnik. DiamondviUe, Wyo.
-rank Koblar, Cumberland.

John Slamnik, Superior.

Montana.

Kajetan Erznožnik, Red Lodge, Mont.
Mike Krivec, Klein, Mont.

Peter B :  Barich, Walkerville, Mont.

Martin Šetinc, Bear Cre i.

DRUGI KRAJI.

Frank Malavašič, Little Falls, N. Y.

John Rnzich, Wardner, Idaho.

Frank Suhadolnik, East Helena.

..eo Shermger, Roundup.

"iStv® A ™-

Josef Strukel, Bryant, Okla.

Josef Kersten, Oregon City, Ore.

L^nd ^k PCiČ ’ FOrt Smith in Jenn y

GOSTILNO

rojaka

JOŽETA ŠUŠTAR

201 East Northern Ave.,
PUEBLO, COLO.

se priporoča vsem rojakom radi
prijazne postrežbe z izvrstno pija¬
čo in smodkami.


’an


michig,


in n -taV'



P fIIS t M^0NlCH

Calumet,

jakom. Tel.: Res , 3l P 3 ,1n '


mat. d.

likovich ;

»aiige, Mich., s „ „ , -

i„ > se p rlp

'VI

V not ari v D

in Hrvatom
dev. spadajočih Vr5 ‘


Na prodaj

Po l dpisani prodam po jako ni¬
zki ceni vse poslopje, ki se na¬
haja na lotah 11 in 12, blok 7,
na Ely, Minn., ki je znano kot
Bartolovo posestvo, poleg tega
i-mam na prodaj tudi oprembo
za saloon (bar fixtures), 1 coun
ter za grocerijslko prodajalno in
1 “meat block” za mesnico. —
Kupec hiš mora premakniti iste
na drugo mesto, ker moram i-
meti prostor za novo poslopje.
Vprašajte za nadaljne podatke
pri

Frank Erchull

122 Campt St., Ely, Minn.

john barich

^ r ° d ^ a vozn e listki

DRUšTVENi qq

SLOVENŠkTeJ
DRUŠTVO “SLOVE

ŠT - 114 - J - s -K.j., NA£lti

Društvo zboruje vuv

mesecu ob pol 2
Gleasonovi dvorani. ' w  *

Pristopnina znaša stoj,

društveni obboi
marco BIiUTH,  Jr.
JOHN B. SMBEKAB tv/* 4 '
JOSEPH S. KOCHEVliČ 1
JACOCr PBEŠIBEN, !iK .

Ker je društvo vstanoei
«no le za mladeniče,
oni mladeniči, ki še niso Vi
društvu, da vstopijo v na&f«
se poleg tega, da bodo za«™
caj bolezni m smrti, tudi In
?' J ° v  marsičem, kajti naše
luje nato, da se člani kolik«,
tudi izobražujejo. -

FRANK ERCHULL

ELY, MINN.

se priporoča cenjenim rojakom
v  Ely, Minn., in okolici za naro¬
čila za nagrobna spominke in po¬
večanje slik, katere naročam od
zanesljivih tvrdk in jih prodajam
po zelo nizkih cenah.

FRANK ERCHULL

ELY, MINN.

Društvo sv. Frančiška

Borštnarjev (Catholic On
sters) v Ely Minn,—Vsak
razmere dopuščajo, da ras
slovenskih Jednot vzdržan
Jednoto, bi moral postati &«]
društva, kjer bi se marsikaj!
naučil. — Borštnarska drušftj
lep obrednik, po katerem vodi
seje in iz katerega se
uči lepe dostojnosti pri arufe
j'ah. — Društvo sv. Frančič
je popolnoma v slovenskem]
ko,_ da je vsakemu rojaku us
Pri nas se lahko zaavruje n
podporo po $ 20.00  na
-'smrtnino $500,00, $ 1000.00  ali
— Seje se vrše vsako četrte 1
mesecu v Gleason dvorani i
zvečer. — Za nadaljna poj&s
obrniti na: Chas. Merhar, C
Somrak, V. C. R., John Mati

S. . Jacob Butala, F. S.. Frani "O

T. Iv., Joseph Kovach, S. C.

Društvo sv. Cirila in Jta

št. 1, J. S, K. J., na EIy.

Gospodarji in gospodinje!

Kadar potrebujete pohištvo,
železnino, posodo, peči itd.
obrnite se na trgovino, ki
ima največjo zalogo in Vas
zamore najboljše postreči.

TA TRGOVINA JE

AURORA HARDWARE
AND FURNITURE CO.

AURORA, MINNESOTA.

starejše slovensko pod
Jugoslovanske Katoliške
El v, Minn. — Redne seje cj
! vršijo vsako nedeljo po 20.J*
Jos. Skala-tovi dvorani, ot-
poldne. — Društvo
pristop vse Slovane. Zav 2 : ^ (
hko za smrtnino od * r ’ tK  fl
za bolniško podporo ao  ** fl |
gubo roke ali noge H'
obeh rok ali nog, ali s
noge $800.00, za iz& uk b^
$ 200.00  in obeh očes pa
tako se plača popolna 9
za popolno o nemo & 0
šnekoli ponesrečbe. -- w
ma moške in „ z . en . !s , um  *
smr*nine. — Ro r,.!i V hi m
si ne morete nushti, k ^

čalo toliko podpor: dru-i j

no z J. S. K. Jednotojkir**
polnoma varnem sisiei
za vaše podpore jafJJ

J. A PETROSHIUS JTSffS

No. Chieug - 0  m. Tel. št. 965. Priporoča
se Slovencem in Hrvatom, kadar po¬
trebujejo vozove za svatbe ali pogre-
cfki 5 — ere Im , a  vedno na razpolago po
ce - nl , , kod dru &ie. Velika Izber
P^dogovoiu ? 1  ceni - Pogrebe prevzema

JOSIAH COLLINS p z «5 S

kvirjev za slike, SO. RANGE, MICH.

-Lei. st. 7bo J. Priporoča se Slovencem
in Hrvatom, kadar potrebujejo po -
f£S.i mka ’ ^}? Potrebujejo okvir in
steklo za sliko. Postrežba točna in za¬
dovoljiva. Cene nižje kod drugod.

PADU V BELG
JE  PRIŠLO 00

aBJotuon

Um m Tv

S E J! ITALIJA L

Bruselj. Belgija. 6

.nradaobMeus!),
iD ila več tisoč moz
, Liege. Belgijci s<
i vojak je bil junak,
g \a bojišču so pusl
»v Liege so pripeljali

Nemci so začeli n;
i junaško so se bo
i belgijski švadn

J red napadom na
iške armade ot
leno za svoje čete, t
a. Nato so začeli Ne
■jez mešano brigado
M: i >ju fortov se m mi

25,000 Belgijci

. Bruselj, via Londc
L )e  stalo v bitki \
Kljub tej pre
J-hrabrostjo berilij,
tS0se morale slednjič

Ne:

;iT!c i nast<

lija

| 0 >ndon, Anglij
ES listu “Cfhro

3.500 B

l

> emce in 1

za vase poopv' -<ene  » -  v. 1
nesete. —^ a , viK-r ' . , OeUlskp X

obrniti na sledeče ^^^j « 5 ^ ‘Sive Ce

Frank Gasp.erhn. P:^ ,,. 4 p rj J

M. Delach, Bos 61/, * Ue n C

Banovetz, st., Boi M” m  « ‘ nn ’

zastopnik.

ADRESAR SLOVENSKIH
TRGOVIN.

MINNESOTA

HELO PRIJATELJ! “S-!.u

”3, ač .® k » oglasi se v gostilni “Pri
.mački 1  (Anchor Bar) na 311—3. Ave.
Hibbing, Minn. John Povsha, lastnik.

MATH VIHA^ slovenska trgovi-

. , 1U * Vil JJ\0  na>  cenjenim ro¬
jakom in slovenskim gospodinjam iz
mesta Biwabik in okolice priporočam
ure jeno in bogato založeno

GBOCERIJSKO TRGOVINO. V zalogi

imam občeznana “Cremo” moko; dalje
prodajem krmo za živino, kakor: oves,
koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne,
postrežba solidna. Naročila se dostav-
ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen
ln _J 1 ^ k l° n jenost se vljudno pri-
poroča Math. Vidas, glovenzkl trgo¬
vec, Biwabik, Minn.

Društvo sv^ P|**$5

bfov7nTo"Hrvatsko

Mich. — Redn ?/„i(o v
vsako četrto nedeb»

Hall, ob 2. uri poP^ )r ,
za pristop 4 S«j SW Zve«,« (

Slovensko -Hr\atsK wW  ,
vsakega člana za  » a r
nlne, ter plač“J«’ , a  Uf>
za pestjo ♦ 30 J , 9 aa  oo,

pod členkom $30»^ .ni

za izgubo P°^' ic0 tr eh
150.00, za iz S“ b cn i roti Lk-f*.
jega členka na 00 c o 0:  a
gubo palca ,r=n 00 : **„. ati
gubljeni prst *»»• ,;o. 00 ,
do stopala na nogl f H vrrf .‘?
niča, ki se  mora P
kilo dobi 650.0" y  _
škodbe ud^rnodpo/®-, S-
vsaki nekoliko ^ obe

dajo k društvu, o pre  . ^

podpore: sled”J eva , 0 , „

zllra ™!'?«n S lzgu b ,° (

rok »80O-00J »
za izgubo obe » it fcf
ristopivSl c uSaJa

»morska

pAStj

!tmV! 7 Se še

- "D e  Brita
r Ahi nic le’
Lhbškj i '

7°z na ' to Te
>, o^ilo
L ^etja fi U ’° m ^

č or  ■>

VO pristopiva* L 1

tr! mesece v sl ^ ... ^

nič podpore, » ,

katerikoli nacn dne  »o .

poro od P r ' e ^, 20.00  iff -,1
štvo P laiu3e 0 o "pret^P iji »Jf.

na mesec, .

prevzame i* -

čilo podpore za
mesec

na mesec. ,

S n  Sl

b i V:

ir >dr

kakor tudi ^ K

podporo Ob « v • ^  ,

smrti P a hn s S
Ako se ho „ paj

svetovati, 2  gnicb, P^' D

ki so:John A "V nr e ds e< * i*

Omrsu, st., P °^  pn#

nich, I. tajnik; ^

Frank Bozicb,
iskovalci: J

b k

ISKOVaici. — . ti*-  u j

Adams Locatio 0  ^ V
Spruce Locati • ^ Ja 1

val Location: J 1

:  - a  Ki