Poštnina plačana v gotovini. Stanovsko in strokovno glasilo „Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani“. Izhaja 1. in 15. v mesecu. Cena: Za poštne uslužbence po 48 kron, za druge naročnike po 60 kron na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. Rokopise na uredništvo „Poštnega Glasnika“ v Ljubljani. — Reklamacije, oglase in drugo na upravništvo lista (Gospodar* ski urad poštnega in brzojavnega ravnateljstva.) Rokopisi se ne vračajo. Letnik I. V Ljubljani, dne 15. aprila 1921. 6. številka. Glavno zborovanje „Zveze“. Zapisnik občnega zbora „Zveze poštnih organizacij" v Ljubljani, ki je bil 4. t. m. v hotelu „Triglav“. Določeno je. bilo, da se občni zbor prične ob 2. uri popoldne. Ker pa ni bilo navzočih dovolj članov, ga je predsednik otvoril pol ure pozneje. Pozdravil je najprvo zagrebškega predsednika Serbedžijo in mariborska odposlanca tov. Fjrbasa in Gorupa, na kar se je s kratkimi besedami ozrl nazaj do rojstva „Zveze“, ki je po njegovem izvajanju prišlo itak prepozno. Ožjemu odboru je bilo na ustanovnem občnem zboru dne 16. maja 1919 poverjeno nešteto nalog. Prizadeval si je vseskozi, da ustreže čim več željam in doseže čim več uspehov. Ni on kriv, če mu sreča ni bila, vedno mila. Predsednik ima ■/. ožjim odborom vred čisto vest in čiste roke. Mnogo več uspehov bi pa lahko zaznamovali, če bi bilo med tovariši več zavesti. Nismo še tako organizirani, da bi vladi zadostno imponirali. Treba bo vzbuditi pravo zavest v vseh naših ljudeh Konča z željo, da bi taka zavest prešinila nas vse in bi vsi s srcem delali za organizacijo. Tajnik omenja v svojem poročilu že boj za pragmatike v 'etu 1914., ki se je končal za poštno uslužben-stvo častno. Preide na povojno dobo. Nadomestiti je bilo treba dunajske organizacije. Težavno je bilo delo. Pog'ajali smo se, izgubljali čas in zamudili marsikaj. Prva naša vlada bi bila pristala na naše upravičene zahteve, pa jih nj bilo. Ker nismo bili edini, nismo nastopili. V Mariboru je bilo nekoliko bolje. Tam so se kategorije sporazumele prej in ustanovile enotno organizacijo na široki idealni podlagi, Sele 16. maja 1919 je prišlo do ustanovnega občnega zbora „Zveze“. Pod Urbančičevim predsedstvom se. je zveza takoj lotila požrtvovalnega dela. Najprej je dosegla, da so pristopili k nam mariborski tovariši. Nato je iskala stikov z drugimi pokrajinskimi organizacijami, posebno s hrvatsko; Ko je nas 27. majnika 1919 obiskal predsednik te organizacije, smo izpoznali, kako smo si s hrvatskimi tovariši blizu. Enaki nazori, enaki smotri. V dneh 12 in 13. julija 1920 je bila v Beogradu skupščina’ vseh poštnih, brzojavnih in telefonskih nameščencev v Jugoslaviji. Bili smo tam tudi mi. Imamo torej ,,Savez“ že čez pol drugo leto. Mnogo uspehov ta „Savez“ ne more zaznamovati. Do zadnjega časa nas je podpiral ali pa nam vsaj ni delal ovir. Zdaj pa smo opazili v njem ten-dence, ki nam niso po volji. Do jasnosti pridemo na letošnjem kongresu junija meseca. Zveza se je vkljub slabim gmotnim razmeram in vkljub nasprotstvom med posameznimi kategorijami tako utrdila, da njen obstoj ni več v nevarnosti. Da si „Zveza“ gmotno opomore, smo priredili dve veselici, prva dva vira naših dohodkov. ' Pričeli smo nabirati tudi prostovoljne prispevke. Okrepili smo se tako, da smo pod pokroviteljstvom in po inicijativi poštnega ravnateljstva krenili na gospodarsko polje. Preskrbovali smo člane s premogom, drvi, reviji in obleko. Nabava je bila cenejša, člani pa so tudi imeli priliko odplačevati nabavljeno blago v obrokih. Opomogli smo si tako, da bomo pričeli udejstvovati tudi še druge naše gospodarske načrte. Odbor je delal neumorno, vendar pa je moral slišati dovolj brezobzirne^ nepravične kritike. Tolažil se je s tem, da ne more nihče vstreči vsakomur. Gospod direktor nam je v gospodarskem oziru največ pripomogel do uspehov. Zato naj se mu izreče pismena zalivala. Zveza je delala neprestano. Imela je 22 sej širšega odbora, 9 sej ožjega odbora, 14 sestankov in eno tajno sejo. Razen tega je imel še gospodarski odsek svoje seje. Predsedstvo je prejelo 750 pismenih vlog, ki je vse rešilo. Posredovali smo pri ravnateljstvu in odposlali dvanajstkrat delegate v ministrstvo. Udeleževali smo se tudi drugih kongresov in posvetovanj. Predsednik je moral tudi v Maribor. Celje, Ptuj, Novo mesto, Zagreb in Sarajevo. Priredili smo dva javna shoda. Bili smo sploh vedno povsod, kjer je šlo za izboljšanje naših gmotnih razmer. Zveza si je tudi v javnosti pridobila velik ugled. Predsednik in tajnik {2. tajnik je odstopil) sta le prač težavno še zmagovala svoje posle. Število povpraševanj jc naraščalo in odločili smo se izdajati lastno glasilo. Za „Poštni Glasnik“ pa žal ni pravega razumevanja. Nekateri ga sploh niso naročili, drugi pa ne vedo, da ga imamo tudi za to, da obrazložujemo v njem svoje težnje, stavimo zahteve in priobčujemo strokovne članke. Glasilo je naša glavna opora, zato pa je treba malo več zmisla zanje. Dosegli smo mnogo, posebno velik je naš moralni uspeh. Upoštevajo nas ne le druge naše pokrajinske organizacije, temveč tudi vse drugejv vsej državi. Osamosvojiti se moramo in postati tudi od „Zveze javnih nameščencev“ neodvisni. Naše zahteve pri bodoči pragmatiki si bomo morali uveljaviti sami. Pomagajte, odboru z delom, vzajemnostjo in slogo, da dosežemo še vse ono, česar doslej nismo mogli. Blagajničarka gospodična Modicova je podala poročilo o stanju blagajne, ki izkazuje roo.109.70 kron čiste imovine. Revizijsko poročilo je prečital v imenu tov. Riflja tov. Apih. Izjavil je, da so dobili vse račune v najlepšem redu, in je predlagal absolutorij. Bilanco je pregledal tudi tov. Rozman in izjavil, da tudi on v tehničnem oziru ni našel napak. Predsednik se zahvali poročevalcem za poročila in trud, obenem pa se zahvali za požrtvovalno delo v go-spodarskein odseku tov. Jurmanu in Pircu. Po odmoru 5 minut preide predsednik na izpre-membo pravil. Ko je „Zveza“ nastala, smo sprejeli površna pravila. Ta pravila je širši odbor, v katerem so najboljši čiani iz vsake skupine, predelal. Edini smo si bdi v vseh točkah, samo glede § 7 ne. Zato bi bilo najbolje, da pravil ne prečitamo in predelamo, ampak glasujemo samo o tej točki. V tem zmislu stavi tov. jereb predlog, ki se sprejme. 'lov. Ulepič predlaga v imenu „Društva p. u. in u.“, da naj volijo posamezna društva po številu članov delegate v „Zvezo“. Vsaka organizacija naj bi imela pravico, da voh Za vsakih petdeset članov po enega delegata. Predsednik odgovarja, da je „Zveza“ tako urejena, da ne more biti nobena organizacija prikrajšana. Tudi tov. Janežič se temu upira, ker bi to ne imelo nobenega pomena. Število glasov posameznih organizacij ne sme odločevati, pač pa njihove pravične zahteve. Zveza se mora zavzeti za največjo organizacijo, pa tudi za najmanjšo. Delati mora brez pritiska. Zato je proporc neumesten. Janežič stavi predlog, da ostane zastopstvo ko doslej. Zagrebški tovariš Serbedžija pojasnjuje, kako so urejene druge organizacije v naši državi. Tudi drugje so vse kategorije enako zastopane, kar je gotovo pravilno, ker ne more potem nobena skupina druge preglasovati. Tov. Ulepič vztraja vkljub vsem ugovorom pri svojem predlogu. Eri glasovanju propade njegov predlog s 27 proti 40 glasovom. Nato predlaga tov, Otoničar, da se pravila en bloc sprejmo, širši odbor naj pa dobi nalogo, da jih bolje stilizira. Ta predlog se sprejme. Pri volitvah je bil soglasno izbran za predsednika zopet Urbančič in za prvega tajnika Šalehar, čeprav sta oba temu ugovarjala. Za drugega tajnika je bil izvoljen Rozman, za pregledovalca računov pa Rhelj in Apih. Korun za namestnika. Med slučajnostmi predlaga Šalehar, da se določi članarina počenši s i. aprilom po 2, kroni za osebo na mesec. — Sprejeto. Glede na delno odškodnino vodstvu „Zveze“ so podali predloge tov. Jereb, Otoničar, Gruden in Apih. Rozman je govoril proti vsakršni nagradi. Sprejet je bil Apihov predlog, da dobi predsednik 4000 kron, tajnik in blagajnica pa po 3000 kron iz blagajne „Zveze“. Temu predlogu so se upirali vsi trije fun-kcijonarji. Na odločno zahtevo članov gaje dal podpredsednik Ulepič na glasovanje in je bil soglasno in z odobravanjem sprejet. Gospodična Modicova se zahvali za odškodnino, hkrati pa izjavi, da jo podari kot prvi kamen za „Poštni dom“. Ker se je tov. Pirc oglasil glede odtegovanja za kolek, ki naj se izvrši že prihodnji mesec, mu je tov. Korun pojasnil, da priprave za odtegovanje v prihodnjem mesecu še ne bodo končane. Predsednik pa vendar obljubi, da bo posredoval v tej zadevi pri ravnateljstvu. Gdč. Modicova je dala s svojim kamnom povod k debati o „Poštnem domu“. Tako je predlagal Šalehar, naj bi se vpeljali kolki za vloge na „Zvezo“, Širši odbor naj o tem razmišlja, Urbančič predlaga, da pričnemo takoj s skladom za „Poštni dom“. Širši odbor naj torej vse potrebno ukrene. Predlog smo prejeli. Tov. Gruden predlaga, naj bi se določil veselični odbor. Iz čistega dobička, ki bi ga prinašale prireditve, naj bi se podpirale potrebne družine naših tovarišev, drugo naj bi šlo za „Poštni dom“. Na predsednikova izvajanja pa Gruden svoj predlog umakne. Tov. Berčon meni, naj prihodnji občni zbor sklene, da da „Zveza“ od dobička 2O°/0 za „Poštni dom“. Tov. Zavodnik izreče predsedniku zahvalo. To da je več ko nag’rada, ker to prihaja od srca. Nato porabi zagrebški predsednik priliko, da sporoči pozdrave tamošnjih tovarišev. Ugotovi, da je naša organizacija napredovala za 2oo°/0. Preseneča ga naša disciplina, čudi se pa, ker je navzočih tako malo tovarišic. Govori o izenačenju. Omenja, da imamo mi manjše temeljne plače ko hrvatski tovariši in bomo torej s hrvatskim načrtom o izenačenju gotovo zadovoljni. Glavna tendenca tega gibanja je, da se izpremeni del naših doklad v dinarsko plačo, ker v sedanjih razmerah ne more nihče v pokoj. Takoj prihodnji dan bo anketa utrdila principe, po katerih bo treba ministrstvu poslati naše zahteve. Drugače bi nas z izenačenjem po svoje prehiteli. Pohvali Urbančiča, da je delal za vse kategorije z enako vnemo. Prepričan je, da ostane „Zveza“ pod njegovim vodstvom na pravem tiru, brez politike in brez strahu. Zahvali se za sprejem. Nadeja se, da nas kmalu zopet obišče in da najde med nami isto disciplino in isto zavednost. Urbančič se Serbedžiji zahvali. Povzdiguje njegovo požrtvovalno delo, ki ni koristilo le hrvatskim tovarišem, temveč vsem tovarišem v vsej državi. Zahvali se zopet Serbedžija. Predsednik pozdravi še mariborske tovariše in zaključi občni zbor ob pol 6. uri. Važnejše koristi pragmatiziranja. O koristih, ki nam jih prinese menda v kratkem pragmatiziranje nepragmatičnega osobja, vladajo med tovariši jako nejasni pojmi. Večina računa s kopo denarja in z lažjo službo, ki bo posledica lepše zvenečega naslova. Vsj oni, ki si obetajo takih pridobitev, bodo Zlatorog Ne kupujte impo«tiranega inozemskega mila, kajti to milo je veliko dražje. Vsaka gosđođinja mora dandanes štediti, zato naj rabi samo ZLATOROG-MULO katero je v kakovosti vsem importiranim milom zajamčeno enakovrstno, ako ne boljše. Glavno zastopstvo za Kranjsko : R. Bunc in drog, Lfülllpe, iOSpOEHOtslia SBSfa l bridko razočarani, ker bo veljalo pragmatiziranje državo le kakih 300.000 kron na leto za ves slovenski del Jugoslavije, kar menim ni veliko za številne tovariše, ki se jih bo moralo upoštevati. S „titelnom“ je še slabša. Dela bo ravno toliko po pragmatizaciji kakor ga je bilo pred njo opravljale ga bodo prav iste sile in v istem razmerju do ostalega osobja. Kako bo ta stvar izgledala, vidimo že danes lahko pri tovariših onkraj Sotle. Pomožni kontrolor vrši tam isto službo kakor naš adjunkt ali ofi-cjjant, če tudi je kontrolor. Stremeti bo treba za tem, da starejše kontrolorje ne bomo samo zmerjali z nazivi, ampak da bodo tudi v istini delali nadzorovalno službo. Sedanji nazivi so res neprikladni in bomo z novimi vsaj v mestih pridobili na ugledu. Na deželi bo ostalo vse pri starem in nas bodo nazivali slej ko prej v naši navzočnosti za stare, mlade, sitne ali pekove poštarje, v naši navzočnosti pa nas kratko klicali za gospode poštarje alj špediterje. Koristi najdem drugje in naj jih nekaj naštejem. Da naše tovariše peče in teži celibat, mi dokazuje članek v zadnji številki našega glasila. Ce bi se bilo pragmatiziranje izvršilo meseca januarja, kakor se nam je obljubilo, bi bil ta članek izostal in samo v listnici uredništva bi čitali: „Gospodični N. N. Vašega, dopisa ne moremo priobčiti, ker § 32 službene j^ragmatike ne deia razlike med obema spoloma. V slučaju omožitve je tekom 14 dni po poroki to naznaniti službeni oblasti.“ Kako enostavno! Vsem razen poštaricam .(odpravnicam) je sedaj zakon prepovedan sad in še te morajo tekati okrog notarja, ki potrdi, da njih bodoči brumni soprog pozna normalna določila iz leta tega in tega. Pragmatični državni uslužbenec ima z dnem nastopa službe že tudi domovinsko pravico v oni občini, v kateri je nameščen. Pri nas je to čisto drugače. Le ako si bil stalno uslužben v eni in isti občini celih deset let, imaš pravico poprositi občinske očete, da te milostno sprejrno v svoj krog. Malo je mojih tovarišev, ki bi služili 10 let pri istem uradu in zato so skoraj še vsi pristojni v očetovo domovinsko občino onkraj demarkacijske črte. Koliko stroškov, koliko potov bo treba preden bo vse urejeno. Menda v celi Jugoslaviji ni več pragmatičnega uradnika, ki bi bil tri leta v istem razredu. Velikokrat se mi je pripetilo, da sem v istem letu čita! dvakrat isto ime v časopisih med osebnimi vestmi. Vsak tocariš mi pripoveduje isto: „Poglej, vsi, samo mi neV Zadržek je samo v tem, ker nismo pragmatični. V smislu §49 službene pragmatike se lahko poviša vsak uradnik, ne oziraje se ra leta, kj jih je doslužil v nižjem razredu. Tega krasnega paragrafa ni najti v naših normalnih določilih jn zaradi tega lezemo počasno po lestvici, ki je bila narejena leta 1910. jz trhlega lesa. Ko l>o naš dolgoletni boj z uspehom dokončan, se ne bo nihče upal ustvarjati velikih avancementov v vjšjih kategorijah. ne da bi mislil tudi na nas; Ako nisi priden, se pregrešiš zoper človeške postave, ne spoštuješ predpisov ali, kar je še hujše, svojih predstojnikov. Pokličejo te pred disciplinarno komisijo, ki ti preišče obisti ter izreče končno zasluženo kazen. I a kazen je lahko bistveno različna za pragmatično in nepragmatično osobje, dasi je kazenski postopek komi-mjT in delikt isti. Pragmatični uradnik sedi kakor „faj-mošter trdno na svojem stolčku in ga ne more nobena službena oblast kazensko premestiti, medtem ko nas lahko premeščajo kakor jim drago. Omenil sem samo koristi, ki se meni zde važne in prosim, da me ne grajate zaradi površnosti. O. Vzajemnost in skupnost. Naš poštni aparat je tako ogromen, da bi mogel diktirali svojim delodajalcem. Da temu ni tako, je vzrok ta, da je razcepljena njegova moč analogno političnim strankam. Zaradi tega tudi trpi rad .ali nerad težke posledice. Smo obratni faktor brez vsakih sem spadajočih ugodnosti, smo velika skupina, ali njeni sklepi in resolucije imajo le delen ali sploh nobenega uspeha, i. t. d. Naša slabost se imenitno zrcali iz pripombe nekega bivšega ministra: „neka se bune, samo da rade“. Ne bezlajmo brezglavo nikamor, ker se pobijemo. Lovci nas polove vse v zanjke. Potem si vsakega ptiča lahko pobližje ogledajo in če jim ni prav, da kriči, mu odtrgajo kljun. „Bratje v kolo se vstopimo, k zvezi dajmo si roke . . .“ Beograd je velika tovarna vsakojakih dobrin. Za nas so vse te dobrine še sirovine, ki jih moramo predelati, da bodo imele čim večjo uporabnost in vrednost za nas. Izdeluje ali bolje rečeno, izdelana je že uradniška posteljca, katero bo uradnik uporabljal še leta in leta in v sivi starosti počitka. Prispevajmo kar največ za pernice in blazine, da utrujeni z užitkom ležemo vanjo. Danes čakajo, da naša moč še bolj izhlapi in potem prineso pragmatiko, kakor bo njim prav, ki jo bo spremljal ,,§ 13 Kibic . . .“ In ne samo to. Če mi upamo na boljšo bodočnost, je nujno potreba solidarnosti, pa naj nas čaka kakršen koli problem. S solidarnostjo zdrobimo vse ovire in nasprotnike, kj bi se upali staviti neupravičeno v bran. Zavedajmo se, da smo predvsem vsi poštarji, opravičene zahteve podpirajmo brez izjeme vsi kot eden, in eden za vse. Videli bomo, da imamo zaklad doma, pa ga le odpreti nismo znali. Trenotno je to ideal, prepričan pa sem, da ne manjka veliko, da se tudi realizira. Treba je le magneta in vsi atomi gredo eno smer. Vrzimo raz sebe apatijo, mržnjo in osebne prepire, pa smo en stan, kolosalna moč bujnega življenja. Zabavljanju konec. Slišali smo že Tiekaj časa tu in tam zahrbtno zabavljanje zaradi cen premogu, drvam, krojaškim in čevljarskim izdelkom. Po letošnjem občnem zboru, kjer smo objavili naše itak borne prihranke, pa se zabavlja še več. So gotovi gospodje, katere naši prihranki zelo bodejo v oči. Zato jih vprašamo, kaj bi porekli k termi, ako bi „Zveza“ izkazala tak primanjkljaj, namesto prebitka? Ali bi bili tako požrtvovalni, da bi posegli v žep in doplačali, ali pa bj rekli drugače? Priznamo, da se tudi pri nas včasih zgodi kaka pomota kakor povsod. Stojimo pa na stališču, da zato nima nihče vzroka zahrbtno zabavljati. Vsakdo ve, kam se ima obrniti, da se pomota popravi. To bi pričakovali namesto blatenja od vsakogar! Njsmo bili strokovnjaki, da bi mogli vnaprej čisto natančno preračunati, da ne bo ne prebitka ne izgube. Ne pozabite tudi, da smo delali deloma z izposojenim denarjem, deloma pa nakupovali blago na upanje in zato tudi nismo mogli vedno dobiti najcenejšega blaga. Mesečno vplačani obroki nam niso zadostovali niti za plačilo drv in premoga, ki smo ga morali plačevati takoj. No, in ti bori prihranki. Ali ne bo tudi vsak kričač lahko deležen nadaljnjih olajšav? Ali si nismo s tem le pomagali toliko na noge, da bomo lahko razmišljali o ustanovitvi podpornega društva v slučaju nezgod članov in njih družin. Pomislimo v kakem položaju se nahaja danes javni nameščenec! Težka bolezen, huda brezpogojna operacija, smrt, kaj naj počne, kam naj se zateče? AH se bodo naši kritiki v takem slučaju branili pomoči, ki jim jo bo nudilo tako podporno društvo? Žalostno je, da moramo že zopet poživljati k stanovski zavesil, pa je le prepotrebno. Vsem nezadovoljnežem povemo, da bomo šli preudarno preko njih svojo pot, pa naj jim bo prav ali ne. Pričakujemo pa dobrih nasvetov, za katere bomo zelo hvaležni. Ako hoče kdo aktivno sodelovati v naših gospdarskih vprašanjih in pokazati svojo sposobnost, ga z veseljem sprejmemo. Zaradi zabavljanja samega pa ne bomo nikdar in nikoli opustili naših smotrov! Dosegli bomo še več, pa naj se še tako zabavlja. Gospodarski in stanovski del. Vsakemu kar je prav. Pod tem naslovom nam piše poštni odpravnik: Predolgo smo čakali, da se gmotni položaj poštnega odpravnika izboljša. Odmerila se je pa nova draginjska doklada, ki bi bila komaj zadostovala pred dvema letoma, da bi si mogel nabaviti najpotrebnejšo obleko. Najbolj prizadet je nekvalificiran odpravnik. Vsak sluga brez kakršnega koli izpita, tako spremljevalec pošte, ima približno dvakrat višje prejemke ko odpravnik, ki je vodja poštnega urada IH. razreda. Ne mislim, da je z izboljšanjem kvalificirani odpravnik dobil preveč. Kri" vično se mi le zdi, ker sl niso priznale nekvalificiranemu enake doklade. Le-ta opravlja do 20 let in še več isto službo kot njegov kvalificirani tovariš. Slišim izgovor, češ da so nekvalificirani odpravniki navadno trgovci ali posestniki. Marsikateri je resnično v dobrem gmotnem položaju, toda vsakdo ne.. Tistim, ki so, gotovo ne gre za malenkostne prejemke, ki jih jim nudi poštna uprava. Tem urad služi v to, da z njegovo pomočjo pospešujejo svojo obrt. Je pa nas tudi takih, ki smo bili prej v državni službi. Šli smo zaradi bolezni v pokoj in stopili k pošti kot odpravniki. Opravljamo svoj novi posel že dolga leta tudi tako dobro kot kvalificiranj "tovariši.. Čakamo pa zaman, da bi se naše delo tudi tako upoštevalo kot njihovo. Poziv k organizaciji stanovanjskih najemnikov. O stanovanjski bedi mi ni treba dosti poročati. Vsakdo občuti to najbolje na svoji lastni koži, iz časopisov pa dobro pozna, brezuspešen boj za njeno odpravo. Videli smo, da so hišni posestniki povsod korifeji. Zakaj? Ker so bili le-ti organizirani in se najemnik, — uradnik in nastavljenec — ni postavil v bran. Kjer ni tožnika, ni sodnika, tako se je posrečilo hišnim posestnikom, da so prevrgH naredbo 166, ki pravi, da kapital zida stano-vanja, izpodriniti hočejo stanovanjske urade, ki so faktično v rokah hišnih posestnikov, to je toliko, kakor da ne eksistirajo, doseči hočejo, da najemnik plača za njegovo nemarnost in brezbrižnost za že po 20 let poprave potrebno hišo današnje stroške, za kar so obilni argumenti na razpolago, doseči hočejo še, da se današnja najemnina plača v dinarjih, kakor hitro se izenačijo plače. Torej ne 60—100 odstotkov poviška, ampak 400 odstotkov. Slutijo, da. se najemniki opravičeno pripravljajo na ofenzivo, zato delajo s polno paro in predsednik hišnih posestnikov se mrzlično napenja, da spravi setev pravočasno pod streho. V tem trenotku, najemnik na noge! V vseh večjih in malih mestih Jugoslavije vlada stanovanjska beda. Poskusili smo vse, da se doseže obojestranski sporazum, da ima tako hišni posestnik kakor najemnik pravice in dolžnosti. A pravica se je omejila le na posestnike, dolžnosti le na najemnike, socijalna krivica pa je slednje zasmehovala. V Ljubljani se je ustanovilo društvo hišnih najemnikov, ki ima dalekosežne načrte za odpravo stan. bede po vsej Sloveniji. Isto misel hoče zanesti tudi v državo, kjer mora najti najkrepkejšega odmeva. Nedeljski počitek. Versajska mirovna pogodba določa, da mora vsaka država, ki jo je podpisala, svojim delavcem z zakonom osigurati osemurni delavnik. Tedensko bi to iznašalo 48 ur, ker ima delovni teden samo šest dni. Omenjena določba jamči torej delavcem tudi za nedeljski počitek. Problem o številu delovnih ur in o nedeljskem počitku je tako važen, da so o njem razpravljali in sklepali celo na svetovni mirovni konferenci. Namen določbe je bil, da ublaži socijalni boj in ubrani širjenje nezadovoljnosti in boljševizma. Naša država je izdala naredbo o osemurnem delavniku. Kar velja za nekvalificirano delavstvo in privatne nameščence, pa svojim lastnim uslužbencem ni priznala. Čudno je, da so organizacije molčale o tej zadevi kakor, grob. Večina državnih nameščencev ima itak vse ugodnosti, za katere jamči država delavcem. Ljudje pa, ki trpe vsled neugodnosti službenih pogojev, so molčali iz strahu, da se jih ne označi kot proti-državne, boljševičke, Ta strah je bil neopravičen. To bi bilo infamno obrekovanje. Namen, ki ga bo imel ta pokret, bo čist. Stremili bomo samo za izboljšanjem svojega položaja. Boj za izboljšanje življenskih pogojev pa nikakor ni boljševizem, še manj je pa protidržaven. Ce kdo, naj uživa ugodnosti v prvi vrsti tisti, ki vrši naporno službo. Kdor opravlja hkrati še nezdravo službo v prstorih polnili prahu, ima še en vzrok več, da se pri tem upošteva. Ni prav na pr., da se meče nočna služba z dnevno v en koš. Država je priznala delavcem, ki opravljajo službo ponoči, da se jim službene ure ponoči dvojno štejejo. Tega vprašanja ne kaže sedaj načenjati, lahko pa se služba tako uredi, da spi človek v 12 urni nočni službi vsaj 4 ure. Nekateri naši tovariši vrše naporno službo v skrajno neugodnih zdravstvenih razmerah po 56 ur na; teden in imajo nedeljski počitek samo po enkrat na mesec. Drugi stoje v službi vsak drugi dan nepretrgoma po 8 ur. Namesto da bi se spočili, pa imajo z/i spremembo 12-urno nočne službo, Namen teh vrst ni vzbujati nezadvoljnost. Ugodite primitivnim zahtevam človekoljubja, da odrežete korenine nezadovoljnosti, kakor so delali državniki širokega obzorja na mirovni konferenci. Naša organizacija naj se pa spusti včasih iz nebeških višin službene pragmatike in nabavljalnih zadrug v zemeljsko ozračje ožjih stanovskih interesov, kjer je široko polje za delo, ki obrodi plod v doglednem času. Poštni odpravniki. Parkrat se nam je obljubilo, da dobimo izplačane 120 odstotne draginjske doklade. Sedaj se sliši zopet, da ne dobimo ničesar, češ, da finančni minister „nema novaca“, drugič, da ne more te doklade zaračunati za tekoče proračunsko leto. Izgovor za izgovorom. Uboga odprav- niška para pa naj prenaša vse gorje, v katerega, vendar ni zabredla po lastni krivdi, ampak po krivdi države. S čim naj poplačamo naše dolgove, ki smo jih morali napraviti? — Čudno se nam zdi, ker mislijo gotovi gg., da bo država res obogatela, če trgajo nam beračem naše že itak malenkostne plače? Cernu se štedi pri nas? Cernu ne štedi država tam, kjer meče denar osebam, ki mesece in mesece ne vidijo urada, ali pa ne delajo nič in jim je urad le za zabavo? — Vsem našim tovarišem {tudi začetnikom) se je ta doklada izplačala, le nas, poštne odpravnike, je država prezrla vkljub temu, da nekateri službujemo že celo dolgo vrsto let. Celih io dolgih mesecev se nam je delala krivica. S prejemki 500 — 556.66 kron nismo mogli živeti in zato smo padli menda vsi brez izjeme v precej velike dolgove. Razen tega smo še raztrgani in bosi gladovali. S sedanjimi prejemki nikakor ne moremo poravnati naših obveznosti, ker si ne. moremo prihraniti niti toliko, da bi se enkrat pošteno oblekli. Sicer pa. naj velja pravilo: „Za enako delo enako plačilo!" Zahtevamo, da se nam prizadeta krivica takoj popravi! Naša škoda narašča od dne do dne. Zvezo poštnih orgnizacij pa naprošamo, naj še enkrat energično nastopi in zastavi vse moči, da se nam kvalificiranim poštnim odpravnikom ta v nebo vpijoča krivica odpravi in izposluje čimprejšnje izplačilo. Poštni odpravniki Slovenije. Organizatorično gibanje. Zapisnik. seje širšega odbora „Zveze“ od dne 20. marca 1921 v mestni posvetovalnici. Dnevni red: Nova pravila „Zveze“, ki bi naj se predložila rednemu občnemu zboru dne 4. aprila. . Predsednik ugotovi po seznamu sklepčnost in otvori sejo ob 8. uri zvečer: Predno preide na dnevni red, poroča na kratko, kaj je Opravila zadnja delegacija v Beogradu, s katero je bil odpotoval dne 17. marca. — Delegacija je imela nalogo pospešiti izenačenje plač. Izdelan je bil za pošto poseben načrt, ki pa nam bo poslan pozneje in ga bomo priobčili v „Poštnem Glasniku“. Izenačenje bo po zagotovilu odločilnih faktorjev izvršeno najkesneje do 1. julija t. 1. Predsednik je v Beogradu dobil zagotovilo, da bo pragmatizacija predložena ministrskemu svetu, kj je sedaj popoln in da bo tudi prav gotovo izvedena. Službena obleka za služabništvo je v Beogradu in jo kmalu razpošljejo. Predsednik poroča nadalje, da je v „Savezu" v Beogradu mnenje, da se smejo uradniki na vodilnih mestih izmenjavati, kakor to zahtevajo politične smeri vsakokratne nove vlade. On je na to odgovoril, da bomo tudi v tem oziru na letošnjem kongresu v Beogradu morali priti do popolne jasnosti in sporazuma, ker smo mi pač drugačnega mnenja. Na dnevnem redu so se pretresavale posamezne točke novih pravil. Razvnela se je debata. Ob 11. uri se seja prekine. Odbor sklene, da se bo ta seja nadaljevala 29. marca ob 3. uri popoldne pri „Mraku“. Nadaljevanje seje 29. marca. Odbor predela pravila do konca in jih soglasno sprejme, le pri eni sami točki je ena organizacija glasovala proti. Tovarišem skupine C — nematurantom! Dolžnost nas sili k temu, da pozovemo vse tovariše skupine C — nematurante, ki še niso člani podpisanega društva, da mu takoj javijo svoj pristop. Ce so pa že tudi člani kakega drugega stanovskega društva, mo- rajo tam izstopiti. To velja za vso Slovenijo, torej tudi za štajerske tovariše. Nihče naj ne misli, da hočemo s tem razdirati. Nasprotno! Tudi mi smo bili za popolno ujedinjenje vsega poštnega uslužbenstva v enotni organizaciji, uvidimo pa danes, da je to vendar še prezgodaj. Počakati moramo, da stvar dozori. Treba je prej nove pragmatike. Do tja. pa moramo biti oprezni. Vsaka naša skupina ima svoje posebne interese in jih bo skušala pri novi pragmatiki uveljaviti. Da to dosežemo tudi mi, je treba, in biti mora brezpogojno tako, da se strnemo vsi tovariši nematuranti skupine C v enotno društvo. Izdali smo že ob svojem času sličen pismeni poziv, toda mnogo tovarišev se do danes še ni priglasilo. Nismo mi tisti, ki smo pričeli s to propagando, nočemo pa tudi biti zadnji. Hočemo pa biti odkriti bojevniki in zastopati vedno svoje interese. To bomo storili lažje zato, ker se nahajajo v društvu le člani ene same skupine. V prihodnjih dneh pričakujemo torej prijav od vseh onih, ki spadajo k nam, pa še niso pri nas, tudi od čekovnega uradništva naše skupine. „Društvo prom. pošt. urad. v Ljubljani. Strokovni del „Hughesov brzojavni aparat.“ „Hughesov brzojavni aparat, priročno navodilo za enojno in dvojno brzojavljanje s protitokom in brez njega. S 17 slikami. Spisal Ivan Napotnik, višji poštni preglednik v Ljubljani. Založila Ig', pl. Kleinmayer & Ferd. Bamberg v Ljubljani. Natisnila delniška tiskarna v Ljubljani. Pod tem naslovom je te dni zagledala luč sveta drobna knjižica, ki je kakor smo se prepričali, skoraj po besedah prevedena po nemški brošurici „Der Hughes Telegraf enapparat. Praktische Winke über den Hughes — Einfach u. Duplexbetrieb mit und ohne Gegenstrom, von Postoberoffizial Hans Napotnik, Wien 1918.“ Knjižica je vobče dobra, potrebni pa smo je bili tudi. .Samo nekaj se nam ne zdi prav: prvič; da nam spi-suje poštne strokovne knjige človek, ki z veliko težavo govori komaj tako slovenščino kakor je v „Kolomonovem shegnu“, kar vsekakor ni častno za nas, in drugič, da je izdal tako važno knjižico, v kateri je toliko novih terminov, ne da bi jo bil dal v presojo in odobrenje anketi, ki jo je p. in b. ravnateljstvo v ta namen določilo. Gospod avtor menda vendar ne misli, da nam bo on diktiral nove strokovne izraze. In če bi bili tudi dobri, nikar ki niso. Da je ostalo v brošuri tudi precej tiskovnih napak, se nam ne zdi nič čudnega, zakaj korekturo je skoraj go tovo opravljal sam, in ker ne pozna jezika, jih seveda tudi ni mogel zapaziti in popraviti. Večino takih napak si bo lahko vsak sam popravil, na nekatere pa bomo morali vendarle opozoriti čitatelje posebej. (Dalje prih.) Razne vesti. Darovi za „Poštni dom‘L— Tovrišica Karla Modic-ova nam je izročila kot temeljni kamen 3000 kron. Posnemajmo jo po svojih močeh. —- Na poslovilnem večeru za odposlance raznih ravnateljstev, ki so imeli v Ljubljani anketo za izenačenje upravnega poslovanja, se je nabralo 280 kron. — Tovariši, zbirajmo ob vsaki ugodni priliki! Izredni občni zbor. — Maturantsko društvo ima izredni občni zbor 21. aprila točno ob 20. uri pri „Mraku“. — Dnevni Led: Volitve. Vsem poštnim Organizacijam v Sloveniji. Na rednem občnem zboru „Zveze poštnih organizacij v Ljubljani“ od dne 4. t. m. je bila določena članarina za tekoče leto po 2 kroni za vsakega člana na mesec, počenši s 1. aprilom. Vse organizacije prosimo, da to upoštevajo in nam tako članarino dopošljejo. Članske izkaznice. V zmislu § 5 novih pravil, ki jih priobčimo v prihodnji številki in jih pozneje, še posebej izdamo, bo napravila „Zveza“ za vse člane naših organizacij posebne članske izkaznice. Zato pa odpadejo izkaznice posameznih društev. Po teh izkaznicah se bodo mogli člani posluževati vseh pravic in ugodnosti, ki se jim bodo nudile. Zato potrebujemo natančnega razpregleda vseh članov v Sloveniji. Vse organizacije naj nam takoj, najkesneje pa do konca aprila, pošlejo natančne sezname svojih članov, iz katerih naj bo razvidno ime, čin in službeni kraj. Poznejše izpremembe v članstvu pa nam morajo organizacije potem vsak mesec javiti. Potrebne tiskovine razpošlje „Zveza“. Zakaj ni točnosti? Veliko naročnikov našega lista še do danes ni plačalo doplačila k naročnini za list, dasi smo to v 4. številki natančno obrazložili in tudi priložili položnice. V interesu lista ponovno prosimo, da to takoj storite. Boriti se moramo itak z raznimi težkočami in, bi vsaj ta lahko izostala. Izlet! — Društvo poštnih prometnih uradnikov v Ljubljani priredi v nedeljo 17. t. m. popoldanski izlet čez Golovec, Orle in Lesičje v Škofljico. Zbirališče ob 14B1 pri Karlovškem mostu. V ljubljanski okolici je to najlepši spomladanski sprehod. Golovec nudi krasno gozdno pot. Naprej se hodi med samim cvetjem. Tri ure hoda. Povratek z večernim dolenjskim vlakom. Udeležite se družinskega izleta. Društvo poštnih uradnikov in uradnic nam poroča, da bodo redni mesečni sestanki v gostilni Lozar vsak prvi torek v mesecu ob 8. uri zvečer. V zadnjem listu smo pomotoma poročali, da bodo ti sestanki vsak prvi petek v mesecu, kar s tem preklicujemo. Dinarske plače. V zadnji številki smo na kratko po^ ročali, da so zastopniki poštnih organizacij v sporazumu z ministrstvom v Beogradu sestavili načrt o dinarskih plačah. Obljubili smo, da poročamo obširneje o načrtu v današnji številki. Načrt smo skupno z zagrebško organizacijo popravili na bolje. Poslali smo ga vsem organizacijam v vpogled. Ko dobimo'poročilo iz Beograda, da je ministrstvo načrt odobrilo, ga objavimo v listu v. celoti. Ker bo ministrstvo mogoče načrt še kaj 'zpreme-nilo, ga torej ne objavimo v listu dokler ni definitivno odobren. Pragmatiziranje nepragmatičnega uradništva. Na ponovne interpelacije raznih poslancev, ki smo jih v to naprosili, je naš minister obljubil, da predloži uredbo o pragmatizaciji prav gotovo na prvi prihodnji seji ministrskega sveta. Izpiti za uradnega vodjo. Na prošnjo „Zveze" je poštno ravnateljstvo odredilo tečaj za pripravo k izpitu za uradnega vodjo, kar je neobhodno potrebno, ker nedostaje učnih pripomočkov. Tečaj se je pričel v ponedeljek n. t. m. jn bo trajal največ tri mesece. Zunanjim tovarišem bomo redno vsak dan pošiljali litografirana scripta proti mali odškodnini. Oni zunanji tovariši, ki se hočejo pripravljati za, izpit in ki reflektirajo na scripta, naj nam to takoj javijo. Predsedstvo „Zveze“. Kdor še lista ni naročil, naj to stori takoj! Sestanek, — Vabijo se vsi poštni uslužbenci, ki do danes še nimajo stanovanja, k važnemu sestanku, ki bo dne 20, aprila t. 1. ob pol 8. uri zvečer v pismonoški dvorani glavne pošte. Sklicatelj: Ing. Kolarič. Strokovna knjiga. — Knjigotržnica Kleinmayr & Bamberg nam je poslala novo strokovno knjižico „Hughesov brzojavni aparat“. Izdal jo je višji poštni kontrolor Ivan Napotnik. Knjižica bo za sedanje razmere še precej koristna, zato jo priporočamo. Kritiko objavimo na drugem mestu. Nabirajte oglase! ' Odgovorni urednik Janko Tavzes, višji poštni oficijal, Ljubljana. Izdaja „Zveza poštnih organizacij za Slovenijo" v Ljubljani. Tiska „Zvezna tiskarna“ v Ljubljani. 03 r+ c/>' O CL 0) W< 03 O Priporoča se trgovina z mešanim blagom FRIDERIK ŠERBEC LJUBLJANA, STASI TSG ŠTEV. 4. (38) Inžener dr. Miroslav Kasal oblastveno poverjen stavbeni inžener Ljubljana, Hilrjeua ulica štev. 7. betonske, železo-betonske in vodne zgradbe. Ma sodnih sil. Specijelno stav- J beno podjetje za ' Trgovci! Trafikanti! POZOR! Cigaretni papir, stročnice vseh vrst, pisalni papir, kremo, ličilo, vazelina, riževe ribarice, konjske ščetke, nogavice, rokavice, svi-terje, šale, žabce, sukanec, bombaž vseh znamk, vezalke, sesalke, plavilo, ter vse galanterijsko blago, kupite najceneje in po konkurenčnih cenah pri (M) tvrdki Proslav Certalič, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 33 mtmw/wämm A. & E. SKABERNE Ljubljana, Mestni trg 10 Veletrgovina z manufakturnim blagom, pletenin mi in peri om Priporoča svojo bogato izbiro raznovrstnega suknenega, volnenega, svilenega in pe-rilnega blaga. — Dalje različne trikotaže, nogavice, pe-(22) rila za dame in gospode itd. Cene primerne ! Solidna postrežba j i I L JAX & SIN, LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 15 ______ priporoča svojo bogato zalogo SUH STU [15) za rodbino in obrt. Stroji za pletenje Pisalni stroji ,/\dler‘ Vozna kolesa Styria Dürkopp Orožno kolo (Waffenrad) Ceniki zastonj in franko. S :c>s3£>aEiSB l Brzojavke: Uhersped. TTlednarodm telefon 117. Mednarodni prevozi F. A.&UHER Podružnica: Maribor Ljubljältä Podružnica: Maribor Špedicije vseh vrst. Komisija in inkaso. Reekspedicije. Zacarinjanje. Skladišče. Redni nabiralni promet Dunaj — Ljubljana. Posebni nabiralni promet iz Češkoslovaške in v • (34) Češkoslovaško. Bts-ge>q— —_____gocsapocsa: Trgovina O. BERNATOVIČ priporoča največjo izbiro najnovejših, najfinejših in najcenejših oblek za gospode, dame in otroke LJUBLJHNfl, MESTNI TRG ŠT. 5—6. (*») vrdka Josip Peteline D Ljubljana I |i| Sv. Petra nasip št. 7 šivalnih strojev wmThZtl (10) Tovarniška zaloga rijal kot pred vojno. — Igle, olje in vse posamezne dele. — Galanterijo, modno blago, nogavice, srajce, na debelo in drobno. Ugodni plačilni pogoji Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo naj so obrne edino le na tvrdko TONE MALGAJ pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 6 1 M. Kuštrin Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. — Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarn e Walter Marting. — Autoga-raže in auiodelavnice s stiskalnico za montiranje gumijevih obročev pod —........ vodstvom inženirja v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. — Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje,za kar je na razpolago lOtovor. automobilov Centrala: Lfubljaaa, Rimska cesta štev. 2. I Podružnice: Ljubljana, Dunajska cesta 20, tel. štev. 470. Maribor, Jurčičeva ulica 9, telefonska št. 133. Beograd, Knez Mihajlova ulica broj 3. [40] ■ BHaaiaiHMieatBaBiace8ieaaiKei»aaaKHaBBBiBasa»Gsa8ii:Bi3a a 9 u m 1 a a I a m m m m a m m m ■ji n m a ■ a a a ■&