37. številka.

Trst v četrtek 14. februvarija 1901.
..ZdlDoat ..
S i*ta enkrat na <t*n. razon ne.1e'j in ■ 'W<ii( •< .»f> 4 uri rve^er.
SbrurehiH 7ii»i» :
z* eelo leto
HI kroti
CM
trt let«........ 6
za em me»«w ........ 2 krom
Naročnino e p!»ie»»ti oaurej. Na na-c *h# hrM '.rilott* it- naročnin* ** aurava
1 leta.........12 _
Po tobakarnah v Trutu **• prodajajo p<>-lauiezne Številka po *» stotink (3 nvČ.i: »▼en Tr«t« pa po H mtotink f4 nvč.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost'" za Primorsko.
Tečaj XXVI
> cdl«v»it je tnuć I
Oglasi
se raćunaio po vrmah v petitu. 'Ah * eč-rratno naročilo 9 primernim popuMtoin Po»iana. osmrtnice in javne zalivale domači o»ria»i itd. «e računajo po pogodbe
Vni doniHi naj *e po^ilinjo uredulStv 11 Nefrankovam ilonmi se ne * urejeni a )«> Roko nisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije »11 -»Kln*« »i>«e-jema apravniStv«. Naročnino in okrlaae
;e plačevali loco 1'rat.
Urednlftltu in tlakama -<e imliaiata v j lic i Carintia iiv. 12. V pramiSt*«, in sprejemanje lai« rntov v ulici Moliti piccuio 4iv. -t, II. iimt-t!.
* «:•<•!< rt -dpo»orai ireJnik Kr»r o d .t*
:.-attn k kor »arcij lista ,K i o»t*
N*t*snila tiskarna <onsoiciia lista „EJinusi" v Trstu
kateri načrt bi l>il pač najkrajša iti najugod-niša železniška zveza z Dalmacijo; kakor tudi znani načrt železniške črte Split-Aržano-Bu-gojno, da napravim nekoliko primer in Ha uvodoma omenjeni načrt otočne železnice, ki je v očeh nestrokovnjaka v prvi hip morda neizvedljiv, bližje presodim in spravim v pravo luč.
O razpravi te naloge nastaja v prvi vrsti vprašanje, da-ii je ideja gradnje otočne železnice v Dalmacijo res lahko izvedljiva in da li l>i v gospodarskem oziru odgovarjala vsem zahtevam in nadam, ki se goje ?
Kes gre tu za uresničenje velikega načrta, o čemer pa —ker se je »ličen projekt že
> iz p< prav vsi, c
I je železniška zveza z Dalmacijo z notranjem , monarhije preko ogerskega, ai bolje rečeno, hrvatskega ozemlja izključena, ker je ogerska vlada principijelno nasprrtna in more ista po tarifarskih odredbah vsaki čas, kakor se jej poljublja, ovirati promet z Dalmacijo, ostala bi vsakako le pot preko otokov Čresa in Paga za zgradnjo železnice.
Vprašanje je le, kako naj se izvede otočna železnica v Dalmacijo ? Pogled na kart«) zadošča, da dobimo približno črto, ki bi bila blizu v soglasju s storjenimi pred-studijami.
ZiD3l m? MmM\ železni projekt-
(V iN. F. P.» priobčil dalmatinski poslanec dvomi svetnik vitez V u ko v ic). Dozdeva se skoro, kakor da ne bi imeli dovolj projektov za dalmatinske železnice, ki naj bi vzdrževale zvezo z monarhijo. Kakor doz naje m iz merodajnega vira, se bavijo na poklicanem mestu celo z idejo d a 1 m a ti n -skeotočne železnice od Istre s pomočjo trajektov preko otokov Cres in Pag na dalmatinsko k o p n o.
I<leia gradnje železnic po trajektih pač; - x	«. ^-i 1 1	-j
J ^ J	.... izvel v se vecem stilu, kakor razvidno iz po-
ni povsem nova : taki železniški trajekti so I 1	j • 1 •	-i
1	*	J	veoanega — ne dvomim, <ia imamo praviti
se napravili, ob težavnih okolnostih, preko „ .	l>i t • 1
' ;	mož za uresničenje istega. Predpostavivsi, da
velikih morskih ožin na Švedskem, Norve-' škem in Danskem, in slednjič se je izvel takov trajekt na veliki sibirski železnici. Menim tu trajekt na bajkalskern jezeru, ki nam daje dokaz, tla so taka podjetja možna ob danih okolnostih, ako je le resne volje in energije. Zdelo se je namreč, da bo bajkalsko jezero delalo nepremagljive težave nadaljevanj« -il»irske železnice od Irkutska do Sre tenska. To jezero je jedno najglohokejših kotlin sladke vode na zemlji (<lo 1500 metrov glohočine) in plovstvo na njem je bilo med najtežavnejimi radi ta.n vladajočih viharjev.
Po dolgoletnih študijah in hidrografiškem 1 proučevanju je odbor sibirske železnice skle-j Projektovana železnica bi se najbolje od-nil, da se bo prevoz preko bajkal.kega je-1 ha>la od Potaje Lupoglava avstrijskih dr-
obrežju. do mesta Osor in potem po obrežju do rta sv. Andreja (50 kilometrov).
Iz globoko zarezanega, pred valovjem zavarovanega pristanišča svetoandrejskega na Cresu bi se vršila prevožnja do otoka Pag (Puntaloni).	(Zvršetek pride).
žavnih železnic in bi vodila po dolini Boljun-ščiue, mimo cepiškega jezera do zaliva plo-minskega (vsega 28 kilometrov). Da bi železnica odhajala od postaje Matulje-Opatija in vodila po istrski Rivijeri, bi pač ne bilo
zera vršil na parniku, prirejenem za lomljenje ledu in ki bo jemal na-seves železniški vlak. Prevozna črta je dolga 64 kilometrov in se prevoz vrši s trajektno ladijo, zgradjeno od graditelja trajektov, Armstrong v Newvastle.	umestno, ker bi bila potem vsa črta otočne
S tem je pač jstdan dokaz, da je možen	Veznice odvisna ml južne železnice. Od za-
prehod preko jezer in zalivov, na katerih so	liva 111 I (v katerega bližini so la-
razmere veliko težavneje, nego na našem	binJski premogniki) vozili bi s trajektnim
K varnem	j	para i kom tja na otok Cres (rt Prestenica).
Omenjeni projekt otočne železnice v	Morski kanal med istrsko kopnino in
Dalmacijo je prav za prav že šesti resni pro-	otokom Cresom je tam le pet kilometrov ši-
jekt za zgradnjo železniške zveze srednje Dalmacije z monarh jo in z železniško mrežo v okupiranih deželah H«»sna in Hercegovina,
rok ; trajektni parnik bi rabil za vso prevo-žnjo le četrt ure ; in z ozirotn na kratkost Črte bi zadoščal sređen trajekten parnik (4000
ka^ jih je prišlo na tapet v zadnjih tri dese'- ton), na katerem bi bil prostor za vlak brez
tih letih» ne iz njih.
da bi bilo kaj na vstalo
Od teh projektov vzamem v svrho te razprave v razgovor le načrt železnice od
lokomotive.
Od rta Prestenica bi železnica vodila po zapadnem obrežju otoka Cresa do glavnega kraja istega imena (25 kilometrov), }>otem bi,
Karlovca do Knina, v zvezi z že obstoječo prevozi vsi kratek tunel, prišla v vransko do-
dmlmatinsko državno železnico Spljet-Knin.
PODLISTEK »s
Notturno.
opisal ' K<arrr Sandor-Gjalski — Prevel: Kadi.
»Ne -- ne tako, ali z«>|>et. — Poslušaj me in |*>jdi «m! tu prej ko mogoče — še sedaj. Ker — no da, ti mi oprostiš, ako jaz tvoje pri povesti drugače urnem. Tvoje prikazni so halucinacija na taki stopinji, da ima tu fMtela strokovnjak. Takov ne smeš ostati.«
»Ti me gotovo -matraš blaznim, a jaz
ti pravim, da ni več dvoma v tej stvari, _
jaz doživljam realno vse, kar ti prijtovedujem. Da sem blazen, tedaj bi moral čutiti v intervalih. da so moji doživljaji navadna l>o-lezen — moj'h možgan.
»P«*»lušaj me! Ne pravim ti, da si blazen. da si l»olan na možganih, da si bola u na umu. no — dandanes znamo že, kaj zamore avtoMigestija. Ti si sam Sebi ustvarjaš one doživljaje.«
»A kai je pa z rokopisom — kaj s cvetlico — kaj z vizijo Gjemine nesreče?«
»Kaj — kaj !« začel je prijatelj, no — jaz ga ni^em dalje poslušal, ker v istem sre-notkti — t4*v-no ob določeni minuti — je vstopila v sobo Jelena.
lino in po tunelu iz iste, zopet k zapadnemu
»Evo je!« sem vskliknil napram njemu in jej šel nasproti.
»Koga . .? — Lucij — za Boga — kam hočeš — kaj — ti je? Veruj mi — nobenega ni — v sobi, sva le jaz in ti. Ah — nesrečni moj prijateij !« izvil se mu je obupen vsklik. Opazil sem na njegovem licu, da ne dvomi več o moji blaznosti.
»Ti si vendar došla ?« sem se obrnil k Jeleni.
»Določeno je — moram! A dobro je, vsaj prepričava prijatelja, da nisi blazen.«
»Ali on te ne vidi, — trdi, da ni nobenega v sobi, razun mene in njega!«
»Lucij — kaj govoriš ? Poslušaj me — ti se razgovarjaš sam s seboj, poleg tebe ni nikogar!« je vzkliknil prijatelj.
»Slišiš-Ii ?« sem rekel Jeleni, ki je sela na kanape in odložila paleto.
»Slišim ga, a naravno je. da me ne vidi 'n ne čuje, ker njegovi organi niso v onem stanju, v katerem so tvoji in v katerem je edino mogoče, da me vidi.«
»On mora torej misliti, da sem blazen!«
»No — ti ga moraš postaviti v isto stanje, v katerem si ti, pa me bo videl.«
» Morem-li ?«
Pax vobiscum!
(Dalje.)
In kako naj bi bilo drugače ? Bojevati se ni moglo z edino pravim orožjem, z argumenti znanstva in resnice, ker nima naš malo izobraženi narod zanje nikakega razuma. Zato so bili voditelji prisiljeni, izbrati si drugo orožje, da žnjim pobijajo v očeh naroda svojega nasprotnika, namreč osebnosti in psovke. Na eni strani posvetna inteligenca, na drugi duhovščina, psovke in osebuosti lete z ene strani na drugo, narod gleda in se topi v nekem notranjem zadoščenju in neskončni sreči, ko vidi, kako se pestijo ti a isoki gospodje, njegovi voditelji, cbčinstvo se smeje, zabava, ploska in - surovi. Vsi vemo, kaj čaka družine, v kateri se oče in mati dan 11a dan psujeta in tepeta vpričo nedolžnih otrok. In kaj druzega naj pričakuje naš kulturno mladi, nedolžni slovenski narod, ko si njegovi duševni in narodni prvaki vpričo njega očitajo in podtikajo take podlosti in zlodejstva, o kakoršnjih se njemu niti sanjati ne more v njegovi prirodni na-jivnosti ? Narod je izgubil vso resnost, življenje se mu vidi neka višja sleparija, v kateri zmaguje in pospravlja dobiček tisti, ki razposojuje več denarja in v gotovih slučajih razpolaga z večjo zalogo psovk in da več za pijačo, goljaže itd. Strankarska strast je narod tako zaslepila, da vidi v svojem bližnji ku ali samo hudiča ali samo angela, ali nikoli tega, kar je: človeka z vsemi dobrimi in slabimi lastnosttmi. Koliko nepotrebnega zla prihaja iz tega, da se je izgubil čut za pravo človeštvo ! In vendar smo ljudje, samo ljudje! Kulturni boj nekulturne množice je pahnil naš narod tako nizko, da je popolnoma otopel, izgubil vso vero v ideale in čut za narodnost, prijateljstvo, zvestobo, poštenje in možko besedo, za pri zanesljivost in zanesljivost, značajnost itd.; razlila se je čezenj po-vodenj korupcije, ki mu je odnesla vso moralno moč, zaupanje v svoje vodnike ter v lastno voljo in moč, ki mu je izruvala iz srca vso plemenitost in velikodušnost ter namesto njiju zasadila bohotno in strupeno
»Seveda. Treba le, da hočeš, želiš, da sežeš med njegovo individuvalnost in da mu rečeš — naj me vidi isto tako kakor ti, — pa me bo videl.«
»Prijatelj!« sem se obrnil k njemu in mu povedal, kakor mi je rekla Jelena. On se je porogljivo zasmejal in pokimal z glavo, no — ni mi bilo treba ponoviti svoje naloge, kajti lice mu je bilo čudno izpreme-njeno in on se je zagledal v mesto, kjer je sedela Jelena.
»Vidiš-li sedaj? — Kaj ne— ti vidiš?«
»Da — jaz vidim — ali — — ali —«
»Ne dvomi več. A ti Jelena, daj, povej mu. da si res tukaj !«
»Evo vam mojo roko. — Naj vam bo kakor nevernemu Tomažu. Z dotikanjem se u veri te«, je rekla Jelena in mu nudila svojo krasno roko z dražestnim in ljubkim nasmeškom na licu.
On se je priklonil in jej poljubil roko.
Jaz sem sem se slavodobitno in glasno zasmejal, no, isti trenotek ni bilo" več Jelene. Niti on, niti jaz je nisva več videla.
Prvi hip je zavladal nad nama mir od strahu, bojazni in zmešnjave . . .
Jaz sem spregovoril prvi.
rastlinje samopašnosti in slavohlepja: vpe služi svojemu želodcu in povzdigovanju svoje neznatne osobice. Nikoli še ni videl slovenski svet toliko surovosti in podivjanosti ! Kaj naj začnemo s tako propalim, bolnim zarodom, ki nič več ne čuti, ki ga nič več ne gane, ki se samo posmehuje ! S svojim kulturnim bojem smo dosegli torej to, da smo žnjim s v d j narod 'moralno ubili i 11 mu vzeli tako 'zadnje orožje, ki ga potrebuje v ^težkem boju za obstanek.
Izgubo moralne zaslombe in moči nam : razsvetijo s Btrašno lučjo nekatera dejstva: začetkom deeeinbra 1900 smo obhajali Slovenci stoletnico Prešernovega rojstva. Vsi slovanski narodi so občutili pomen in važnost momenta, iz najviših slovanskih krogov so prihajali v Ljubljano telegrami. In kako smo proslavili mi Slovenci sami svojega Prešerna, osobito Ljubljana? Vzrok tiči globlje in nikakor ne velja izgovor volilne razburjenosti ! Kako naj si razlagamo, da se še zdaj ni nabrala potrebna svota za Prešernov spomenik ? Na pr. pri Ćehih samo namignejo in v par letih imajo sto tisočakov na kupu. Kako po malem kapljejo prispevki za vele-važno družbo sv. Cirila in Metoda! Kako slabo je bila obiskana prva slovenska umetniška razstava v Ljubljani ! koliko se je prodalo kipov in slik? Koliko členov ima »Slovenska Matica« ? Slovensko gledališče toliko da izhaja. Nobeno narodno podjetje ne vspeva. Nekateri listi ne prihajajo preko 1. številke, sturi in priznani listi kolebajo mej življenjem in smrtjo in vzdržujejo jih le z največimi žrtvami. Knjigarjem plesnijo pod streho kupi knjig. Naši arhitekti, slikarji in kiparji, koliko dobivajo naročil v domovini? Kdor se izgovarja z uboštvom, uaj gre pogledat v kmečke in mestne hranilnice: sko-pustvo cvete, izgovor ubostva ne velja ! Vzrok tiči globlje, to je apatija, ki temelji v splošni demoralizaciji. Vse kulturno delovanje je obtičalo v tem kulturnem boju (sic !): nimamo še nobene slovenske višje gimnazije, o univerzi niti ne govorimo. Na krmilo prihajajo iz večine ekziBtence sumljive vrednosti brez zdravja in pristnosti, ki se odlikujejo samo s posebno ročnostjo, s katero sukajo običajno orožje: psovke in podtikanja. Kje je slovenska učenost ? In naša literatura in umetnost? Nič velikega, posebnega, malo lastnega. Večina naših umetnikov presaja tuje, eksotično cvetličje, večina naših pesnikov poje o »bolnih rožah« in se pači in zvija
»Torej, kaj praviš sedaj ?«
»Nič. Isto, kakor prej. Priznavam, da sem videl, ali to je proizvedeno s sugestijo — hipnozo.«
»Oh — ti si nepoboljšljiv!« sem vskliknil skoro ljut.
Konec najine razprave je bil, da mi je priznal mističnost, cel6 transcendenčnost vsega mojega slučaja. Ali vedno je trdil, da so takšni doživljaji nevarni duševnemu zdravju, ter sera mu moral obljubiti, da pojdem žnjim v Pariz, ali v Nancv k tamošnjim glasovitim hipnotizerjem.
Evo me sedaj pri Charcot u, kateremu sem po njegovi želji verno načrtal s temi besedami svoj doživljaj.
*
* *
Pisateljeva opomba. Ko sem bi! pred dvema letoma v Parizu, sem se v vlaku za Versailles slučajno seznanil z nekim mladim ruskim dijakom, kateri je poslušal Char-cotova predavanja. Ko sem mu povedal, od kje da sem, vdaril se je mladenič po čelu ter vskliknil :
»E — vi ste torej rojak nesrečnega Lucija Banjčida ! Morda ste ga poznal« ?«
»Nisem ga poznal osebno. Ali iz časni-
v |H»narejenili ćutstvih, na-i novelisti prifMi-vedujejo o »umirajočih ljudeh«, smrtna sapa veje in duhove u-ži dušeč vonj po velem cvetju. Koliko imamo Slovenci lastnih tvor-nic, koliko našiti kmetov obdeluje polje s stroji ? Obtičalo je vsako kulturno delo, ves napredek, ker absorbira vse narodove moči »kulturni l»oj«.	(IVide še.)
Politični preg-led.
V TRSTU, dne 14. februvarja 1<*>1.
Dažavni zbor. (Zbornica |>oslancev.) O včerajšnjem govoru češkega fsislanea Stranskega, s katerim je utemeljeval nujni predlog, da se otvori adresna razprava, je prišlo do viharnih prizorov med govornikom in levičarji.
Za Stranskim so govorili drugi vodite- 1 telji strank. Nemški govorniki so se izrekli proti adresni razpravi, ker ob seda nji li razmerah v avstrijskem parlamentu nikakor ne bi ; mo^li priti do soglasja.
V imenu Slovencev je govoril dr. Ker-, j a n či č. v imenu Italijanov Malfatti. (rovor prvega prinesemo po stenografičnem zapisniku in pridodajem > tu le, da je govornik žigosal vladni zistem na Koroškem, Štajerskem in Primorskem. Zlasti na Pri m-»rskem je zistem tak, kakor da hočejo te f h »kraji ne pripraviti za bližnje kraljevstvo.
In ne}H»sredm» za temi i/.vajanji je imel predsednik italijanskega klulia, baron Mal-fatti. toliko |M gutna, da je govoril tako, kakor da vlada povsodi, tudi na Primorskem, proganja Italijane!!
Nujni predlogi za otvoritev adresne razprave niso dobili |H>trebne dvetretjinske večine in je zliornica z veliko večino — proti so bili le Velikonemci in socijalni deinokratje — sprejela piedlog Barnreitherjev, <la zbornica sklene le izjavo lojalitete. (J tein predlogu je začela takoj meritorna razprava, v kateri je prvi začel govoriti dr. Kramar.
Včeraj hi interpelirali : 8 p i n č i č radi ljudskega štetja; i* e r i <5 radi jezika na poštni upravi v Dalmaciji in o pisanju krajevnih irnt-ii : Hi a n k i ni radi iztirjevanja davkov in radi tolmačenja zakona o boleznih mej živino.
Parlamentarne stvari. <>d .Jugoslovanov .mi izvoljeni : v legitimac'jski odsek dr. S u s t e r š i č in P I a n t a n. v peticijski Z i č k a r, v imunitetni dr. K I a i e in V e n-c a j z.
Klub Poljakov je sklenil, naj bodo razprave legttiraacijskega od-eka javne. Tako je prav. Tako izve vsaj širši svet, kako so se vršile volitve na Primorskem.
Smrt Milana in avstrijska politika na Balkanu. Kjer je resničnih prijateljev naroda srbskega, izrekajo povsem soglasno sodbo o pokojniku, ki bi bil lahko velikan v zgodovini svojega naroda, a je moral preminoti v izgnanstvu, iztiran od sina, zapuščen od soproge, omržnjen od lasti ega naroda. To sodbo je »Hrvatska* izrazila la-pidarno. s par besedami : «V Milanu je bilo glave, a ni bilo srca !»
Praška * Politika« pa posebnu povdarja,-kar smo izrekli tudi mi, da namreč tudi re-gent-tvo Pilaznovae, Kistič in Gavrilovič ni bilo brez krivde, ker ni skrlielo za pravo vzgojo mladoletnega kneza. Praški list pravi jMivseni umestno: «!><>lxin*st odgojevateljera bi bila, «ia ne -krite K* za izobrazbo njegovega duha. ampak tudi njegovega značaja. Ali zdi
se, da je njegovo življenje že takrat zadobilo smer, ki je potem postala toli pogubna zanj in za Srbijo«.
Xo, Milan, če je kedaj mislil na svojo smrt, gotovo sam ni pr čakoval, da bi resnični prijatelji naroda srbskega, ki so morali biti njegovi nasprotni ki, drugače pisali o njem. Ali tega tudi ni pričakoval, da mu tudi oni. katerim na ljubo je zapustil narod svoj in mu iztisnil neštetih vzdihljajev in solza, na-inečejo kamenja v grob. Ne spominjano se z lepa gnusnejega prizora nego nam ga nudi židovska «Neue Freie Presse» v uvodnem članku od minolega torka posvečenega Milanu. d1i tajmo le odstavke :
«Ob odru, na katerem leži Milan, človek ne najde sentimentalnosti in nobenega s oštovanja, razun onega pred smrtjo. Ni v
dali pisati poročila o nemirih in napadati vladarsko hišo. *
Danes se ima vršiti poroka pnncezinje Asturske; prisostvovati smejo le povabljenci. Dijaki napravijo ob tej priliki žalovalno demonstracijo.
V	Santandru so udrli demonstranti v neki karmelitanski samostan, pokončali vse, kar jim je prišlo pod roko in potem zažgali. Pravočasno priteklim orožnikom se je posrečilo pogasiti ogenj. Streljali So potem v zrak, da razpršijo množico, toda ta je tudi odgovarjala s streljanjem.
V	Barceloni so bile burne demonstra-cje pred jezuitskim kolegijem; demonstranti so metali kamenje v poslopje.
V	Villainezza-Geltru so kamenjali demonstranti ž u pn išče, ker je župn'k spisal neki
zgodovini svoje dežele, ni v zgodovini svoje	članek proti demonstracijam, dinastije ne bo Milan dalje živel kakor kdo, Uboga Špaujska. Na zunaj si prišla ob
čegar spomin je obsevan od hvaležnih spo-	ve* "gled, nehala si biti svetovna vlada po-
minov. Celo tragika njegove smrti sama ne	»estva onkraj so se ti skrčila, zgubila si ko-
razširja nad njegovim spominom »vita, ki bi	Umije, ki so ti bile virom neizmernega
deloval spravljivo. Svojemu narodu ni bil v	bogatstva, nekdanji sijaj ti je ugasnil, a se-
izgled, kajti manjkalo mu je vsega, kar dela	<laj n« moreš še v skrčenih mejah priti do
značajno osebo . . . Ni sočutje, ni ljubezen, ni	miru »» konsolidacije, ker si razjedena in
pijeteta ne obdajajo odra, na katerem leži.»	razdejana od ljutih strankarskih bojev. Nadalje pravi dunajski list, da se je Milan Ministerska kriza V Italiji še ni
slednjič ujel v svojih lastnih zinjkah.	rešena. O sestavi novega kabineta razširjajo
rr .	. - . -	. , . . .. . se razne kombinacije, ki pa so gotovo ve-
I ako sramoti in tira v blato isti list, ^	J ' 1	...
činoma neosnovane in ne kaže, da bi jih omenjali. Skrajna levica bo baje podpirala Za-
ki je glasilo tistih krogov, ki so svojo vofobno politiko na Balkanu opirali baš na slabe instinkte v pokojniku in so brezobzirno izkoriščali baš njegove zmote.
Ali če se nam že gabi ta brutalni cinizem v nehvaležnosti, ta cinizem, ki blati spomin moža, ki je bil skruniteljem udan do zadnjega, pa smo naravnost osupnjeni, ako jedna »Neue Freie Presse« piše: »Ali na izgledu Milanovem se kaže, kako na nepravi poti je politika, ki se ne trudi, da bi odno šaje do sosednjega naroda napravila popularna v istem narodu samem, ampak ohranitev istih naslanja le na očesi j e d n e g a jedinca, pa b o d i isti tud' kralj.«
Cim bolj je sveta resnica to, kar je tu napisal dunajski list, tem v eča drznost in nesramnost se nam vidi, da nam jo kriči ravno »Neue Freie Presse«. To je že ta rti-ferija skrajne vrste. Kdo je inavguriral in jo vzdrževal tisto politiko našo na Balkanu, ki se je opirala v Bolgarski na jednega jedinega Stambulova in v Srbiji na jednega jedinega Mi'ana ?!
Kdo je bil neprestano z bičem za na-
nardelli-jev kabinet, noče pa imeti nobenega zastopnika v istem, baje radi tega. da ne bi se ii očitalo koristolovstvo (!?). Težko je verjeti, da bi bili italijanski politiki kar čez noč poztali tako idealni.
Tržaške vesti.
Imenovanje. Poštnima vežbenikoraa sta imenovana : doučeni učenec mornarske akademije, Karol Pecenco v Trstu in doučeni pravoslovec Marij Demonte v Gorici.
»Slovenec* pravi v sinoćnji številki, da smo mi v zvezi proti z a s t o p n ikom slovenskega »ljudstva*. Mi res neverno kako more »Slovenec« take trditve braniti pred svojo vestjo?! Za nas je zastopnik naroda vsakdo, ki je izvoljen od naroda, a pravi zastopnik le tisti, ki je za zložno delo VSeh zastopnikov tam, kjer je tako zložno delo imperativ ljubezni do svojega naroda. Mi nismo bili nikdar in nikjer zato, da bi se katerisibodi slovenskih poslancev kje iz-
ključal,	nismo bili torej nikdar proti komu ;
šiini državniki, da so tirali politiko, ki je re- i . •	. i i * • t i i
* . le proti	temu smo, da bi si kdo arogiral
zala v čutstvovanie balkanskih narodov ?! •	• i i- - • i -u
J pravico	za izkljucanje drugih iz zastopstva
na mu a
la ! !
Kdo je se svojimi tendencijoznimi dopisi iz
Sredca in Belegagrada neprestano varal svetin	Smešno in Žalostno. »Slovenec« je ob
ga zavajal v kriva naziranja o stvareh na	blamaži, ki jo je doživel vodja njegove
Balkanu, nego ravno tisti židovski madjarski	8tranke v parlamentu zbok svojega skrajno —
in nemški krogi, v katerih imenu govori	ja ne rečerao hujšega — neparlamentarnega
»Neue Freie Presse* ?! Kje je imela svojo	postopanja prišel že popolnoma v konflikt z
zašlo m bo tista nesrečna politika, ki se je	higiko. V včerajšnjem uvodnem članku očita,
opirala izključno na očesi Stambulova in na	n }ir zo.iet in zopet, da sta posl. Robič in
očesi Milana in ki nam je slednjič zapravila	ploj ^ p a stila kmečke poslance in
malone vse simpatije med balkanskimi narodi	se pridružila zastopnikom mest. Ali »Siove-
in spravila s tem v nevarnost življenske in-	„€Cc res ne ve ^a je večina poslancev v
terese monarhije na Balkanu?! Mar ni bila	hrvatsko slovenskem klubu iz kmečkih občin ? !
to »Neue Freie Presse« se svojim zaledjem?!	Ali ^ »Slovenec« ne huduje dan za dnem
Avstrijska diplomacija je mnogo grešila na	tUtH nad <)njmi dalmatinskimi poslanci, ki so
Balkanu, a da je grešila, jo je v prvi vrsti	sastopniki mest, ker niso pristopili k njegovi
silila »Neue Freie Presse«. oprta na židovske	skupini?! No, ako bi kranjski konservativci
smeli sedeti z zastopniki dalmatinskih mest, zakaj bi pa potem R>bič in Ploj ne smela?! Slednji« pa gospoda pri »Slovencu« : vaša stranka ne le, da bi rada sedela skupaj s
kov znam, da je — mislim — 'zvršil samomor radi nesrečne ljubezni — zdi se mi, od žalosti, ker mu je umrla zaročenka.«
»Harašo — liarašo*)! Isti je. — Ali znate še nekaj ? Prišel je pred svojim činom semkaj, da j>ove profe-mrju svoje doživljaje. Napisal je cel roman. Charrot je p reči tal isteg:«, — meni ga je dni, da ga preči tam,
—	in nismo ga ozdravili. V hipnozi so mu rekli, da mora vse pozabiti, kar se tiče njegovih vizij in halucinacij, — bat«, kakor da bi jih ne bilo nikoli. In res, šlo je krasno od rok. Lucij je pofiolnoma pozabil na pre-kogroboi roman — in na brezsmrtno dušo
—	vse to je bilo kakor izbrisano iz njegove pameti. Včasih pa je še vedno žaloval |mi zgubljeni ljubici. Bol ga je tako prevladala, da je v tem obupu seguil |»o revolverju. — Kedo bi bil mislil, da je takšen ? - Ako želite rokopis njegove izpovedi, — lahko vam ga <iam — «
Tako sem prišel do Lueijeve povesti.
(Z vrše tek.)
*) Po ruski : „Dobro — dobro.u
milijone.
In vprašamo nadalje, kdo pa dandanes najglasneje zahteva v notranjem Avstrije politiko - politiko nemškega državnega jezika,
politiko nemške hegemonije, politiko poniže-	za8topniki dalmatinskih mest, temveč je ho-
vanja nenemškib narodnosti, politiko torej, ki	^ tlu|j S!iraa vstopati ista kranjska libe-
mora naravnost ubijati simpatije slovanskih	ralna mesta , katera zastopajo Ferjanč.č,
narodov na Balkanu do nas?! »Neue Freie j	plantan in Tavčar! In vprašamo: ako bi
Pressec in njeni zaplečniki ! Kaj naj si mi-	»Slovenčeva« stranka zmagala v kranj-
slimo torej, ako nam taki ljudje govore o potrebi, da svoje odnošaje do balkanskih držav napravimo popularne med narodi ?!
Židovski politiki bi zaslužili pač, da vse kamenje, ki je mečejo sedaj v grob Milanov in na avstrijsko diplomacijo, ker je bila z Milanom, zasuje njih same. S tem bi bil ustvarjen glavni pogoj za pametno avstrijsko politiko na Balkanu.
Nemiri na Španjikem. V Madridu nadaljujejo demonstracije, množica je napadla orožnike s kamenjem in streljala nanje s samokresi. Orožniki so tudi vrnili s streljanjem in ranili 7 oseb. Zaprtih je 35. Vlada je prepovedala izdajanje lista »Pais», ker je pri-uesel svoječasno obsodbo grofa Caserte radi njegove udeležbe na karlističnem gibanju. To obsodbo je prinesel »Pais» z daljšim, jako
skih mestih, ali bi dotične svoje izvoljence tudi gonila iz Susteršicevega kluba in jih obsojala, naj bodo brez streh ? ! Prosimo odgovorite !
Stvar je resna: kam pridemo, ako bomo kopali propade med stanovi naroda, ako bomo vzbujali v priprostem ljudstvu menenje, da sploh ni možno, da bi zastopniki kmetijstva in meščanstva sedeli skupno v je<lnem klubu ? ! Na ta način ne pridemo nikdar več do skupne raprezentance naroda nasproti vnanjemu svetu ! Poljaki in Cehi delajo ravno nasprotno. Le ini Slovenci ... i seveda, smo pač — Slovenci !
Lahonstvo in ščavi ! Pišejo nam : Pred kakimi leti smo slišali razne laške težake, ko so nas in naš jezik nazivali s šč<*vi in sčavo! V teku teh 20 let se je spremenilo
pikantnim komentarjem. Listom so prepove- marsikaj v tem pogledu.
Danes je redek slučaj, da bi nas nižje ljudstvo pitalo se ščavi, ker se je to ljudstvo kolikor toliko omikalo, ali vsaj spametovalo! To spremembo pa so opazili tudi »omikaneji« irredentarji, zato so danes oni, ki nas obkladajo se ščavi !
Prvo mesto za ta, 2000-letne kulture vreden naslov — imajo magistratovi organi, osobito oni za ljudsko štetje !
Te dni je bil klican na sekcijo pri stari mitnici neki c. kr. uslužbenec. Klicali so ga na odgovor, zakaj da je dotično polo izpolnil v slovenskem jeziku ! Ko je mož odvrnil, da je • toril to, ker je ta jezik njega materini in občevalni jezik, mu je uradnik rekel : * Vi ste v službi na pošti, kjer se govori le t italijanski! !«
Stranka je povedala g. uradniku, tla na pošti se govori nemško, slovensko in laško, kar pa nima nič opraviti z občevalnim jezikom, ter je določno izjavila, da je njega in njegove družine občevalni jezik slovenski ! Tam nekje v kotu se je na to oglasil neki drugi »uradnik« in rekel: »Kaj nam tu pri-i digate, tu nismo — ščavi!«
Naš mož, užaljen po tem, — za magi-■ stratnega uradnika — nedostojnem vskliku, je odgovoril: »Gospoda! Mene ste pozvali semkaj, zato zahtevam, da se z manoj ve-I dete dostojnejše, ker drugače se utegnem I obrniti na drugo pristojnejše mesto!« — Se le na to kategorično zavrnitev začeli so postopati žnjim, kakor se postopa s človekom ! !
Iz Rojana se nam poročajo, da je tam na štev. 102, kjer bivajo rodbine Fornič, Si-mončič in Zetko, magistratov uradnik popisal, ne da bi izpolnil 13. rubriko, to je. občevalni jezik.
V	Škorklji štev. stanujejo družine Ferluga Iv. Marija. Pipan, Oibej in Kranjc. Tem je hišni gospodar Drioli vrnil slovensko izpolnjene pole ter /seli prepisal na laški jezik in jih tudi zapisal, da govore — italijanski ! !
Vi gospod urednik si že gotovo mislite, da ne bo več konca tem pritožbam?! To si mislim tudi jaz, a radoveden sem, kaj si morajo misliti slavni vladni organi — ko čitajo te spomenike nečuvenega postopanja, ki je v sramoto sedanjemu prosvetljenemu veku.
Laško hiperjunastvo. Predvčerajšnjim so se moretti, Zidje in tisti delavci, katere je mestna plinarna poslala spremit genoveske delavce, vračajoči se od demonstracij na kolodvoru, ki so v pravi luči pokazale šarla-tansko nrav nadih »ljubili« sodtželanov, podali demonstrirat pred »Avantijevo« ur dni-štvo. Ko se je na to izza ogla pokazala jedna suma policajeva kapa, izgubila in razpršila se je vsa ta »junaška« družba, ki se je držala kakor da bi hotela uprizoriti splošno ustajo, da ni bilo potem niti sledu o njej. — To so junaki — vedno enaki!
Občni zbor pevskega društva »Kolo«
Minolo nedeljo, dne 10. t. m. se je vršil, kakor je bilo razglašeno, občni zbor vrlega pevskega društva »Kolo«. Udeležba je bila precej mnogoštevilna.
Po pozdravu podpredsepnika g. Antona Vatovca, je tajnik g. Fran Kravos p reč i tal letno poročilo.
Iz tega posnemamo, da je društvo priredilo v minulem letu t-, i večje veselice in pet manjših zabav. Zato seje udeležilo polno-številno razvitja zastave bratskega društva »Nabrežina« v Nabrežiui : je sodelovalo na veselici narodnih goslarjev pri sv. Jakobu, je sodelovalo na veselici ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Rocolu in je v oddelkih priredilo več manjših izletov v okolico (enega | celo v Pomjan !)
Iz blagajn i ko vega poročila posnemamo, da je »Kolo« imelo 2145.07 K dohodkov in 201(3.72 K stroškov. Prometa je bilo 4161.79 K. Za društveno zastavo je nabranih f»00 K, ki pa niso »pojedene«, kakor govore nekateri ; »dobri prijatelji« tega društva, a m pak s o j n a 1 o ž e n e v »T r ž. posojilnici in h r a n i 1 ni c i«, nekaj pa je v rokah društvenega blagajnika.
Novi odbor je sestavljen tako-le : Predsednikom je izvoljen g. Miloš Kamuščič. V odbor *pa gg. : Vatovee Anton, Bukovič Fran, Rože Josip, Bone Fran, PodbrŠek Anton, Kolb Josip, Volčič Vekoslav, MaliČ Dragomir in Lukančič Ivan. Namestniki : gg. Svetina Anton, Skerjane Ivan in Pavlič Ferdo. Pregledovalci računov pa: gg. Ce-bohin Ivan, Čiač Arton in Sever Fran.
V	prvi seji, ki se je vršila dne 12. t., m. se je odbor konstituiral kakor sledi : podpredsednikom je bil izvoljen gosp. Anton
t
Valove«, tajnikom	Bukovič Fran,
blagajnikom	K'»že Josip, arhivarjem
gosp. Kolb Josip in nadzornikom pevskih vaj gosp. Svetina Anton.
Iz tega kratkega poročila lahko vsakdo razvidi, da pevsko društvo »Kolo« stori vse, kar se da storiti o sedanjih za naša društva žalostnih razmerah! Kaj in koliko bi se pa še le storilo, ako bi mogli nastopati v gledališčih !
Žirije, iredentarji, lahoni žele, a tudi nekateri narodnjaki menijo, da bi bilo bolje, ako bi ta in druga nrala društva izginila ; mi pa pravimo, da naj žive, dokler 1m> narod podpiral te, res ne velike, ali vseen > krepke narodne trdnjavice!
Ob zaključku tega poročila kličemo na-«emu »Kolu«: Le tako naprej z narodom za narod !	K o 1 a d.
Stavka t ladijedelnlei S. Jiareo traja
dalje, ker ravnateljstvo ladijedelniei noče p>-pravite delavcem storjene krivice, ki jo je napravilo s tem, da so se kršile pogodbe. Deputacija delavcev je zahtevala na ravnateljstvu, da se odpuščenim delavcem izplača zasluzeni denar, katerega dosedaj še niso prejeli.
/a zadnje dni pnsta. Policijsko ravnateljstvo doposlalo nam je naznanilo v katerem se določa red pustnih korzo v. Med drugimi navadnimi navodili je prepoved metanja, kakoršnjih koli pre I metov, ki bi za-mogli raniti ali žaliti osebe, kakor tudi prepoved metanja »serpentin«. Menda ni treba posebej omenjati, da je naznanilo sestavljeno edino le v blaženi laščini.
—	Kdaj se vendar neha tako preziranje našega jezika.
Nagla smrt. Sinoči ob 11. uri je sedel v gostilni »alla bella Trieste* neznan mož mornarske zunanjosti. Vse na enkrat se je naslonil z glavo na mizo in o^tal tako, neda bi se bil zganil. To videč šli" so k njemu nekateri navzočih in so opazili v svoj strah, da je mož nezavesten.
Kmalu na to je prihitel med tem poklicani zdravnik, ki pa je spoznal, da je mož že mrtev. Mrtvo truplo so od|>eljali v mrtvašnico k sv. Justu.
Z oklia je padla 5-letna deklica Angela Borsooi m si ranila glavo.
PnnesrfM'tl je sirupi 22-letni mehanik Evg. Bertuzzi stanujoč v ulici Castaldi štev. 4. — V ulici Scuole nuove uzela mu je burja klobuk in ga odnesla v bližnje ograjeno dvorišče. Ko je lezel črez »igrajo po klobuk, spodrsnilo -e mu j** in padel je tako nesrečno, da si j« zlomil nogo. Na njegovo upitje, prihiteli so policaji, ki so potem z bližnjega komisarijata telefoniČno pozvali zdravniško pomoč. Došli zdravnik dal mu je najnujnejšo pomoč in ga je |>otem dal odvesti v bolnišnic*«.
Požar. Ob 12. ponoči gorelo je v Sti-cott ievi prodajalnici v ulici Stadiou št. 2o. Prihiteli ognjegasci so kmalu pogasili ogenj, ki pa ni napravil velike škode. — M tčka, ki je bil v prodajalnici, je dim zadušil.
Dražbe premičnin. V petek, dne 15. februvaija ob 1U. uri predpobidne se lx»do vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile slede<"e dražbe premičnin : ulica Molin a ven to 1, oprema zaloga, p u ter, železna blagajna in tehtnice; Hocol 624, konji in vozovi ; Sv. M. M. zgornja 289, tehtnice, oprema zaloge, jestvine in hišna oprava; uliea deli' I<tria št. »i, hišna oprava; ulica delle Poste 12, hišna oprava; ulica S. Se-bastiano 4. oprema zaloge, butiljke in koza rci.
Vremenski veataik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutrai 4.0. ob 2. uri f»opoludn« 4.0 <°. — Tla komer ob 7. uri zjutraj 7*32.9.
—	Danes plima ob 5-11 pred p. in ob H. 6 pop.; oseka ob 0 29 pred|»ohidne in oh 1.11 poftoludne.
Vabilo na veliki ples. ki ga priredi pevsko društvo »Adrija« na pustno nedeljo, t. j. dne 17. februvaija t. 1. v krasno ožičeni dvorani »Narodnega doma«. Začetek plesa ob 4. uri pop. in traja do 11. ure zvečer. Ustopnina k plesu za možke 70 nČ„ za žensk«- ."i0 nve. Csfcop je dovoljen tudi dostojnim maskam.
Omenjamo še. da se IkkIo na tem plesu p^le tudi narodne pesmi, ki so bile nalašč zložene za to pustno sezono, da se tudi v Barkovljah rtzširijo namesto laških »can-zonet«. Torej upamo, da se v nedeljo vsi prijatelji plesa in lepih narodnih pesmi udeleže veliketra ple*a v Barkovljah.
moško podružuko sv. Cirila in
Metoda so nabrali v rodoljubni hiši g. Josipa Cerkveniča pri sv. M. M. Spodnji o priliki poroke njegove hčerke gce. Uršuline z gospodom Ivanom M. Pregarcem. Raj ko Logar v Pregarjih p. Podgradu nabral na svatovsčini g. Josipa Bubniča in Ivanke roj. Mavric na Pregarjih 5 K n2 st., g. J. Benkovič nabral v Bazovici dne 7. febr. na t kantu* jedne smotke »Havane*, ki je vstala g. Berikoviču, 5 K 17 st.
Tržaško podporno in bralno društvo
priredi, kakor je bilo že v svojem času v cenjeni »Ivlinosti« objavljeno, drugi in zal nji plesui venček dne 16. t. m. v lastni dvorani ulica Stadion št. 19 I. n. Pričrtek ob 9. uri zvečer iu bo trajal ples do 4. ure zjutraj. Vstopnina za moške 60 st., z t žen ske 40 st. Ker se posebnih vabil ne bo raz-ftošiljalo, uljudno vabi t^m potom vsm dru-štvenike in drugo našo plesa željno mladino na obilno udeležbo
V e s e I i č n i odsek.
na svoj dom in potoma vsklikal : Živela Ili- logu kralja Aleksandra položili venec cvetja rija! živeli vrli Pebežani! Bog Vam daj na krsto z napisom : Svojemu dragemu očetu, mnogo, mnogo podpornikov in darovalcev Aleksander.
prepotrebnih knjig!!	Klavzule o carini na vino v pogodbi z
Popotnik. |	Italijo.
X Nabiranje prispevkov zal BUDIMPEŠTA i3. (O. K.) V nada-Da n tej ev spomenik prepovedano. Ijevanjii riizprave o proračunu ministerstva Vlada je zabranila pobiranje prinosov po *a poljedelstvo je izjavil poljedelski minister Dalm -ciji za Dantejev spomenik v ZaJru, Daranvi, da se vlada zaveda težav, s kate-u temelj i vsi to svojo uredbo s tem, da vlada "mi se je boriti ogerskim producentom vina v Dalmaciji velika beda.	'n da bo svojedobno o rešenju vprašanja ca-
X »H r v a t s k a zavarovalnica.« rine "a italijanska vina varovala koristi istih. Vlada je dovolila hrvatski zavarovalni družbi <	dojila v južni Afriki.
»Croatia« razširiti svoj delokrog tudi na av/ LONDON 14. (B.) Zjutranji listi poro-strijsko ozemlje. Radi tega nameruje ta prva «aj° ix 1'retorije dne 12. t. m.: Polkovnik in ediua hrvatska zavarovalnica ustanoviti dve Babington je na nekem ogledovanju v Naun-zastopstvi : jedrni v Trst.i za Istro in slovea- P°rtu zajel mal burski komando, Buri so se ske pokrajine, drugo pa v Zadru ali Spljetn branili trdovratno in so se udali še le, ko je za Dalmacijo.	bilo neko število njih ubito ali ranjeno.
X Ljudsko štetje, Po zadnjem	Angleška posadka v Lidenburgu je bila
ljudskem štetju ima Spljet nekaj nad 18.000 minolega tedna napadena od Burov, ne pa duš, Dubrovnik s predmestji pa okolo da bi bilo prišlo do resnega boja. V pofrsčenje spomina pok. Andreja! 10.000 duš.	| KAPSTADT 14. (K.) Reuterjeva pi-
Mllšida je daroval gospod dr. J..»ip Abram j X Od vojakov v Ameriko. Po- 8aroa javlja.: Tu 8ta se pripetila dva nova družbi sv. Cirila iu Metoda 10 K. — Gosp. j sestnik Markč (domače ime) pri Kosih blizu slučaja kuge in en slučaj smrti. Fran Kerfila iz Gorice pa nam je doposlal Kanala prosil je, <la mu oprostijo sina tri-	Nemiri na Spanjskcin.
20 K za družbo sv. Nikolaja z l*esed>»m: : letne vojaške službe, ker ga rabi doma za	MADRDID 14. (B.) Popodom pogreba
Namesu« venca na grob pnjatelju-rojaku An tlelo. Tej prošnji je bilo ustreženo. Namesto pesnika Campoamorja je prišlo do pojavov, dreju Mitšiču, ki si je izvolil — enako na- j pa, da bi bil sina obdržal doma, poslal ga posamične skupine so obmetavale neki nun-šeinu Jvanu Dejaku — senožeška ro.lna mu je v Ameriko. Oblasti so to izvedele in so ski samostan s kamenjem, policija je stre-tla k zadnjemu počitku.	! radi tega minolega tedna Markča utaknili v ljanJem prepodila inanifestante. Tudi na dru-
Taniburašli I zbor »Škedenjske eital- zapor. Izvedelo seje tudi, daje Markč ne- zih krajih mesta je prišlo do demonstracij.
kak ageut za izseljevanje v Ameriko.	Orožniki so potegnili sablje, o čemer je bilo
———več oseb ranjenih. Demonstranti so odgovarjali z metanjem kamenja. Mnogo oseb je
i2 Kranjske- bilo aretiranih; med tistimi tudi jeden
*	Prebivastvo Vipave. Trg Vi- ča8tnik* pava štel je ob koncu leta 1900 - 1123 MADRID 14. (B.) V Madridu je pro-
'prebivalcev.	plašeno obsedno stanjej; vojaške oblasti so
*	Kmetijsko podružnico so usta- Prevze,e P°*le vseh ob,astL jnovili kmetovalci v Vrh,»olji pri Vipavi. ! MALAGA 14. (B.) Nekaj francoskih du-
*	M e l i j o r a c i j s k i urad za Kranj- |»ovnikov, ki so hoteli potovati v Brazilijo,
«i	. - i	.i« i« bilo, ko so šli skozi mesto napadenih,
sko. c Slovenec* poroča, oa je kranjska de- '	1
žt4na vlada [K>slala poročilo na Dunaj, da je ;	,	.
na Kranjskem uvedenje melijoracijskega urada	Trgovina in promet,
ne nogoče.	Tržaška posojilnica in hranilnica
*	Mraz na Kranjskem. Včeraj je imela v tern letu, to je v 1> tednih, nad zjutraj je kazal toplomer v Ljubljani 11° R 1.000.000 K prometa. To veseli človeka, če
Ilice« priredi v nedeljo 17. t. m. zadnjo veliko pustno maškarado v veliki plesni dvorani v Skednji. Začetek ob 4. uri popolulne. Ples traja do 3. ure zjutraj.
Vesti iz ostale Primorske.
^ Poročilo i n poziv. iS Koper ščine nam pišejo dne 11. febr. 1001 :
Ker je bil v i.edeljo dne 10. t. m. krasen zimski d: n, podal sem se na izprehod v bližnje Pobege. N « poslopju konsumnega društva je vihrala naša ljubljena trobojni ca. Na vprašanje ckaj to poinenja ?» — mi je odgovoril neki starček, da danes zboruje pevsko bralno društvo «Iliri ja*. Kakor strasten pe
vec in ljubitelj pevskih društev sem se po i .... .	, ,	, .	, 1 14° R i »od ničU
dal koj v zborovaluo dvorano, kjer sem uzrl	1
krasen venec pevk in pevcev, ki so pazljivo poslušali poročilo društvenega tajnika.
Iznenadilo ine je slišati, da je imelo društvo v prošlem letu 101 (! !) uda, kar je v resnici veliko število za vasico, ki šteje le kakih 50 hiš. številk. Se bolj ine je razveselilo slišati, da je v «Ilirijo* vpisanih tudi ne-
: pod ničlo, po nekaterih krajih dežele pa celo pomisli, kako počasi je slo prva leta in kako ». Mraz je pritiral tiče in veselje in navdušenje je povzročilo med tr-divjačino v niža ve.	žaškimi Slovenc, ko se je bil proglasil
žaškimi Slovenc, k<
*	Častno s v e t i n j o za štiridesetletno skupni promet od štirih let in pol iu je isti službovanje je dobil gosp. Florijan Vivoda, znašal 1,000.000 K. Kako velik i u močan se vpokojeni sodni sluga v Liožu.	nam je zdel nas zavod in s kakim ponosom
*	U m r 1 je v Ljubljani priljubljeni ro- smo gledali nanj, ko je leta 18{.ll3 imel doljub, koncipijent finančne prokurature g. 068.527*81 gld. prometa — torej v enem d«-. Pavel Drahsler.	letu en milijon kron ; sedaj pa toliko v ti
tedni » ! Le tako čvrsto naprej — da se bomo
kaj Itaiijanov, ki so marljivi in jako dobri	...» .... .
. , . ., g—* . -	čez 10 let še bolj Čudili in občudovali delo
slovenski pevci! — HrlTTlP VftSll	. . .
„ . . ..... . . , , IIU.4-HV/ v ■	m napredek — našega narod, zavoda v
Kako je »Ilirija* delovala v prosiera letu,	, ,
- • j o • .r . Tisknvna slnhnria v Srhiii Vlada ie ne-	1 rstu. — Na p redek našega zavoda
pričajo nam dogodki na Koperščini v mese- lisnuvna siouuua v oruiji. \ ia<i.i je ne	t ■ . ,. L,,
l i j i - i \r . - • lavno obliuliihi <i;i oredloži skiuiščiiii za-	nam :amči našo bodočnost, vsak tržaški Slo-
Cih november in december inm. leta. V0aki ,avno ooijuoua, «ia preoiozi sKiipscmi za (	i * . . .
ud bilje na svojem mestu _ konski načrt o razširjenju tiskovne slobode,	venec in vsaka Slovenka bi morala imeti
Društveni tajnik (jurist g.'Anton Va- me,i tem 86 > v!a<ia skesala »'»	svoi° ^jiiicn - saj se lahko vlaga
lentič) je vskliknil, da bi .Ilirija, še mnogo 86 Je stv:ir za 9e<,aj pred njenim	tud, po 1 krono; le začeti je treba, potem
več storila za izobrazbo svojih členov, ko bi ' rojstvom. Oblasti postopajo s tiskovinami še	že gre. Slovenc, »n Sh venke, ..« noge vs, !
imtda na razp,>lago vsaj nekoliko slov. knjig, ^amovlastno. Prve dni tega me-	Vsi d lajte m spodbujajte še druge, da po-
katere bi udje radi čitali. — To me jej zbodlo ^^ zaustavile nadalje izhajanje »Narod -	k"*emo tll(|, „:, tem polju - da smo
v srce. Narod želi hrane, izobrazbe, a je >h uu]i ni nobeneSa l,rav"	tllU"-' !
Zahvala.
nima! Dragi rojaki in rodoljubi slovenski, vi I	vzn>ka- ki 1,1 »pravičil t:i korak,
gospodje duhovniki, učitelji, odvetniki, pro-! Koliko se brigajo Buri za pisanje listov fesorji itd., pomislite koliko koledarjev, ve- ! nam dokazuje sledeči slučaj : Burskemn dr-černic, knjig slovenske in hrvatske matice, žavnernu tajniku Reitzu se je predstavil <io-gnjije v Vaših zaprašenih knjižnicah !! Dajte, pisnik dunajske »Neue Freie Presse«, na kar napravila in poklonila krasen nagrobni spo-usinilite se jih, rešite jih temne ječe, ter mu je I>ur hladno odgovoril: »Primite raje menjk nie ne poza I pošljite jih vrli «Iliriji» v Pobege! S tem, s puško in vstrelite štiri Angleže, s tem nam tem boste koristili našemu zapuščenemu a! pomorete več, nego z vsemi svojimi časniki«. ; ukaželj nerau narodu! Pokažite torej svoje ro- j Isti državni tajnik je takoj po Krugerjevem oljubje v dejanju. Imena darovalcev bodo v odhodu v Evropo zapustil svoje mesto insto-	Ob enem se podpisana zahvaljuje slav.
pil, kakor priprost vojak s puško v roki, v » A r i m a t e j s k e m u društvu«, ki jej je vrste generala Bothe.	! izplačalo primerno svoto v pogrebne stroške.
PrlnC Boris bolan. Iz Gradca so pozvali Srčna hvala.	'
Podpisana He najiskreneje zahvaljuje gg. F. G u s t i n č i č - u in A. < 1 r e I - u, ki sta
nje nepozabne mi udu
JTnionu.
resnici se zlatimi črkami zapisana v srcih vrlih Pobežanov, sedanjih in njihovih potomcev, a objavljena tudi v «El;nosti». Prosim torej!! — Ilirijin blagajnik gosp. Josip Bordon je poročal, da je društvo imelo ogromnih stroškov za izlete — (v Marezige, Cezarje, Dekani itd.) in za pevske vaje, vse-jedno je v blagajni še 139 K, in poseben fond za društveno zastavo ima že 1<»9 K, katere se je nabralo ob raznih prilikah. Živio! — Predsednikom društva bil je zopet izvoljen nentrudljivi in vrli rodoljub g. Rudolf Peča riS. —
Po zborovanju je «Ilirija* krasno prepevala do pozne nre. Ob tnj veseli priliki se je g. Ku'1. P«*čarič spominjal žalostne in revne naše dece, nade našega naroda v Pazinu in g. jurist Valentič je koj med udi nabral 11 K 14 st. za dijaško podporno društvo v Pa-
pri marija otroške bolnišnice prof. dr. Esche-rich-a k bolgarskemu princu Borisu, kateri je zbolel na legarju.
Brzojavna poročila.
Kralj Milan.
DUNAJ 14. (B.) »\Vr. Zeitung« objavlja v uradnem delu ceremonijel za prevožnjo, i zložen je in |>okop trupla Milanovega. (Truplo se je prepeljalo danes v srbsko cerkev na Dunaju, kjer je polože na oder. Jutri v petek je prevedejo z vojaškimi častmi na državni kolodvor.)
DUNAJ 14. (B.) O odnašanju Milano-
vega trupla bo grof Evgen Ziehv posloval zinu. katera svota se je izročila g. pevovodju kakor vrhui dvornik. Predpoludne je komi-Iv. Kuretu, da jo od|>ošlje na določeno me-! sija, sestoječa iz srbskega poslanika Kristiea
sto. S tem činom je vrla »Ilirija« zopet f»o-kazala, da dobro umeva svojo nalogo in svoj
n dvorndi uradnikov, izvršila konstatacijo identitete in je o tem sestavila zapisnik, na
namen. — Z radostnim srcem vrnil sem se kar so krsto zaprli. Predpoludne so po na-
BAIiKOVLJE, 14. februvaija 1901.
Rodbina Anton Pertot.
Aleksander Levi Minzil
Prva in največja tovarna pohištva SV vseh vrst
•i TRSTJ. g
TOVARNA: ZALOGE: Via Tesa. i Piazza Rosario št. 2 5y vogal I (Šolsko poslopje) faf Via Umitanea in Via Riborgo št. 21 đj -MOM------
Velik izbor tapccarij. zrcal iu slik. Iz-vršuje naročbe tudi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILUSTEOVAMJ CENIK ZASTOMJ IN FRANKO gf Predmeti postavio se na parobrod
ali železnico franko.	g*
Dunajska filjalka
rloge na knjižio« • 47,.
ktrzno posredovanje, posojila M vrod-menicni eskompt. vinluillranj« I* rmzvinkuliranje obligacij.
Poiip «-aiii si r-a^ri naznanjati r.lav-oeniu 4»lM*instvu v ncntii, okolici in na deželi. tl.i je |»r»*vz«*l
Zalop olja. Kisa, mila itd.
v Trstu, ulica Barriera vecchia 4
l»lag«» j« ciljam franko na iloni nar. čin na delalo in <irol»ii<<. l'o-čiljatve na <ieželt» s |Mtštnim |H»vxetjem.
Za iiir»«tgoi»n>jn<? nar«>čIk» k*- toplo prijM>r«»^a	udani
Josip Gregorič.
Kompanjona trgovca
ŽivnostenskA banka
na Dunaju, L, Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 2.
Centrala v Pragi. v
Fodrnftaio« v Brnu, Plznu, Budejevicah. Pardublcab, Taboru, Benežavi. Iglavi, Moravski Ostravi.
7 *	''fv^&'-v
i že več desetletij povsod razširjene. in malo družin je, kjer bi manjkalo to labko in milo učinkuj. če domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pr zlih nasledkih slabega prebavijanja in telesnega zapretja. Teh krogljic, ki so tudi pod imenom Pserhofer-jeve krogrljice ali Pserhofer-jeve kri čistilne krogijice znane, stane ikatljica s 15 krogljicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 ftkatljicami 1 gld. 5 kr., pri prejšnji vposiljatvi zneska stane s poštnine prosto vposiljatvijo : 1 zavitek 1 grl d 25 kr. 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki gld. 35 kr.,10 zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen.
Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga
J. Pserhofer-jeva lekarna
lhuiaij I., Sin^crstrasse štev. 15.
Prosi se izrecno, „J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice"
zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake s kutijice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rudečimi črkami.
ti'luiirnim blagom
P
Z 110-
renommirana tudi proda
za kupčijo
koliko kapitalom i š r v tvnlka.
Tvrdke se eventualno z vs4'in inventarjem.
V*** >e poizve pri upravi »Kdinosti.«
V najem M' «*l»la ob deželni cesti Ri-bn i<*a- K < nVvje ležeče
GOSTILNA
<«{<]a)j<*na <mI trga Ribnice lO minut. Pojasnila daj«* lastnik Anton Pajnič, (ioričavas \ |m>sta Ribnica. Dolenjsko.	j
V Dolini
pod Št. H»4 je na prodaj lepa, nova <£o|ts<i>kf hiša /. obširnim dvoriščem, hlevom, kletjo in dvema vratoma.
Ponudhs sprejema. I. Bergant v 1 >olini.
Balzam zoper ozeblino
J. Fa®rhofer-J«»v. 1 lonček -10 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo H.r> kr
J. Pserhofer-je v sok iz ozkega trpotca
J. Pserhofer-je v balzam
1 steklenica 40 kr s poštnin" prosto
zoper Gfolšo,
poAiljatvijo »>i> kr.
Stoli-ovi Kola-preparati
izvrstno krep<ilo za šelooec in živce, t liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., l[t litra 1 gld. rtO kr , l/4 litra »;"> kr.
J. Pserhofer-jeva grenka želodčna tinktura
esenca imenovana.) — Lahko razstoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učink.i na želodec pri oviranem prelmv-ljanju. t steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica steklenic 2 gld.
J. Pserhofer-jev balzam zoper rane,
t steklenica 50 kr.
T a n n o c h i n i n- p o m a <1 a
J. Pserhofer-jeva. najboljše sredstvo za rast las, 1 pušica 2 gld.
Zdravilni obliž za rane
pok. prof, Steudei-a. 1 lonček T>0 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol
A. W. Bnlricb-a. domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
l/^F" Kazeu tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtiske specijalitete ter se preskrbč vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevan je točno in najceneje.
Poiiljatve po pošti izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpoilje denar, večje n&ročbe tudi proti povzetju zneska.
O^ Će se preje vpoilje denar (najboljfte s pofttno nakaznico), potem Je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljat v ah proti povzetju.
X XX XXX XX XX X XX XX X
GOSTILNA
Fri G-asnbrinusu.
Via Ros se 11 i št. 2 Odprta vsaki <lan do pol 11 noči.
Podpisana naznanja slavnemu občinstvu, da toči vina prve vrste in sicer:
vipavsko belo po	44 novč
istarsko črno po dalmatinsko po brijsko rebulo po in izvrstno senožeško pivo po Kuhinja preskrbljena je vedno z ^ork.tni in mrzlimi jedili, ter stane:
kosilo s prikuho	18 novč.
porcija pečenke k solato o() « kuretniua in teletuina cvrla
porcija	■
Vse druge jedi po jako nizkih cenah
Za obilen obisk priporoča se slav. slovenskemu občinstvu	udana
Marija Butkovič.
xxxxxxxxxxxxxxxx
40 36 44 24
100 do 300 goldinarjev
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito d^.oijenili državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse, 8.
Važno za vsakega!
Kiizprodaja!
Po nečuveno nizki ceni s** dobi za samo
2 95 nč.
krasna garnitura obstoječa iz
C. Klemt.
Tovarna za zatvornice (Jalousien)
Braunau na Bavarskem.
Priporoča svoja H-kratno odlikovana no. vovrstna lesena zastirala (Rouleaux), in žaluzije. — Ceniki gratis.
Agentje
za privatne odjemalce se povsod $čejo
L I J A L K A
c. kr. m avslr. Kreditnega zavoila
za trgovino in ol»rt v Trstu.
Novci za vplačila. i vrednostnih papirjih na I	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 2»// 30-dnevni 30- „
33 O 4 O
2 V/-
ceniti predmetov
in sicer :
3-mesečni
j |,j « t <0
14- krasnih draoo* *** pisnifl. katera se morajo izplačati v sedanjih ban-" kovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija. 28. junija in odnosno 2<). avgusta t. 1. po dotičnih objavah. O k r o i n t oddel.
1 ur a od niklja. kliker r«mont. (na željo tud | ? vredn. papirjih 2*1, na vsako svoto. V napoleonih potw1»r.) z le|»o razrezljanim jm »krovom, točno	brez obresti,
urejena s 3 letnim jamstvom in škatljico. i	Nakaznice
1 kra-tia ^nldm ali ni kljasta okropna verižica ! aa Dunaj, Prago, PeSto, Brno, Lvov, Tropave s privfsom Parižki sistem	!	kako v Zagreb, A rad. Bielitz, Gablonz. Gradec
1 poldii, iflla, za kravate z'imitir. briljanti |	^omottu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu,
1 par gumbov za manšete, znamka »Garantie«. ( 1 parnitura <f> komadov) gumbov za srajce iii
Zaloga pohištva in ogledal
RAFAELA IT ALIA
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohištva za jedilnice, in spalnice prejemnice, iimnic in peresnic, ogledal in teleinlh blagajn, po cenah, da se ni bat! konkurence.
Najboljši in najpopolnejši
glasovir j i (pianini)
se vkupijo najceneje proti takojšnemu plačila aii na mesečne obroke od IG kron više <tudi na deželo) neposredno pri tovarnarju
HENRIK BREMITZ-u
c. kr. dvornem založniku glasovirjev (pianinov) v TRSTU. Borzni trg št. 9.
Svetovna razstava v Parira 1WM> »Srebrna kolajna«, ki Je najvišje odlikovanje Avstro-Ogerske /a pianoforte.
ovratnike.
1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno punci r.
1 jroldin prstan S krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etviju.
Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov ■/. uro Anker-Remont. vre<l pošilja le za 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali po naprej jm-slanem denarju, tvrdka
BRUDER HURVIZ
K rakovo - Stradoiii 17. - k rakovo
Neodgovsrjaioče sprejmem v S dneh nazaj in povrnem denar, v-ded čepar nin:a kupec nikakega rizika.
Boga'o iluirtrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Vsak kuj»ec vdobi v dar brezplačno krasen žepni album s lo razglednicami mesta Krakovo.
Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troSkov. Kupnja In prodaja
bitku 1°00 provizije. Inkaso vneli vrat pod najumestnejšitni pogoji. Predujmi, lamčevne lintine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloiki v pohrano. Na&a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kurau.
Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati al ► erel ni denar. — inozemski bankovci itd. po pogodbi
Najbolja prevlaka za podove je Fernolendtov
bliščeči tak 4. 4. 4. 4. za podove
Mala oznanila.
Nadaljne specijalitete: pisalna in kopirna črnila nepremočljive masti za usnje, patentovano sredstvo
Jfabirajte že rabljene
nnofno 7nimLo THeh	in vrst, tudi za ohranjevanje podplatov „Vaudol". Kovinska čistilna
PUSUIC zndmie nHjnavadnej^. s tem po.	Zlate čisUlna mila, laki za usnje in
. J	i u i -	bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje
lešCilo (biks)
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po l nyč. za besedo: za večkratno insercijo pa se ceni primerno zniža. Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo v četero nijansah za mehak les, ki pokrije vsako po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih auticipatnih prejšno prevlako, se ne prilepi, se ga laJiko opere in obrokih. Najmanja objava .'JO nvč. je trpežen. Za 10 □ m. zadostuje 1 kg. po 2 kroni v plehasti Akatlji.
Ces. in kralj, ^j^fe priviligirana
tovarna kemičnih izdelkov
ST. FERNOLENDT
Zaloga :
Dunaj, I Scfculerstrafise štv. 21
Ustanovljena 1832.
Razpošilja se tudi po poštnem povzetju.
magate ubogim dečkom pri vzgoji za duhovski stan. Lepe nabožne spominke, zla>ti križevnišk.' ložne \cncc?.
svetinjice sv. Antona in praškega Jezusa dj .it • za Cenik pošljem brezplačno poštnine prosto, marke. — Pisati in poslati je pisarni .	v
Brege n C (Predarelsko>.
iOOC*«Of
Ta sladna kava je priznano najboljša- priires bobovi kavi, jako okusna in posebne redilne vrednos+:
naj se zahteva povsod le:
zatore
KAVA DRUŽBE SV.C1 RILA IN METODA V LJUBLJANI.
M AL P0L0Z1 DAR DOMU NA ALTA R !
- 2A10GA PRI IV. JEBAČINU njUBLJANI.
V Trstu.
Zaloga likerjev v sodnih in buteljkah.
Parhonn lal/nh ulki4 Ac<iuedolto 81 roiiictub Jaivuu Zaloga vsakovrHinih
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Krčme.
Potočnik Fran
ima gostilno v ulici ireneo 5t. 2., toči istrsko, dalmatinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
Rphnr Pfttftr ul'ca KiborS° ^ Velika
'	zaloga in delavnica vsako-
vrstnega obuvala po naročbi.
H. Stibiel
Pekarne in sladčifrirne.
Piazzetta S. < Jiacomo ^t. 3 (Corso filijalka ulica Riborgo lf» ima vel ko pekarne* in sladćičarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih nladčič v kosih in v skatljicali, finih biSkotov. različnih li-n .	kerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in
Lenjene ccspctfinje druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vRak dan več-
----—	—— i krat pečen tin in navaden kruh se razpošilja po po-
SkUSlte da ta naša' godbi in naročilu franko na dom in trgovcem v
razprodajo.
izborna sladna kava
najde pot v vsako Jak. Perhauc
slovensko hišo.
Ulica Stadion St. *20, pekarna in sladčičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
„Ljubljanska kredima bar.ka*
v Ljubljani ■V Spitalske ulice Št. 2. "M
-> a^up in prodaja vsen vrst rent. državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogojih.
Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. zavarovanja proti kurzni izgrubi. Ptoom* k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog
na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4'/,°/, obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjlo najkulantneje. Borzna naročila.