Koledar za leto 1911
je dobiti po 30c. komad s pošto vred. Vsak Slovenec v Ameriki bi
moral imeti ta zanimivi Koledar. • —
TELETOM PISARNE: 4687 OORTLANDT.
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Entered M Second-Ola* Matter, September fl, 1901, al tke Poel Oflee al X«v Tock, V. TH ander tke Act of Ooncreee of Muck t, 187«.
NO. 82. — ŠTEV. 82.
The only Slovenian daily In iJi«
United States, Issued every day except Sundays and Holidays,
TELETOM PIAAJffl: «87 CORTLAND*.
NEW YORK, SATURDAY, APRIL 8, 1911. — SOBOTA, 8. KAL. TRAVNA, 1911.
VOLUME
— LETNIK
Skupen izlet ameriških Iz delavskih krogov. Slovencev v Ljubljano. Strajkarji zmagali.
Uredništvo našega lista priporoča, da Pivovarniški delavci v Syracuse, N. Frirtde ameriški Slovenci letos sku- j Y., so ti priborili zvišanje plače.
pen izlet v staro domovino.
IZREDNE UGODNOSTI NA POTOVANJU.
POLOŽAJ V STAVBNI OBRTI.
Neunijski carpenter^ v tovarni Ely Rieser na 28. cesti in 1. aveniji v Izlet naj bi se priredil dne 29. julija New Yorku štrajkajo.
s pamikom "Martha Washington"!	-o-
ki je last avstrijske parobrodne družbe "Ausire-Americana".
Straj-zmn-
PCSEBEN VLAK LJUBLJANO.
Parotrodna družba "Austro-Americana bo cen« znatno znižala in dovolila posebne ugodnosti za udeležence izleta. Tiketi za vožnjo nazaj bodo veljavni eno leto.
Syracuse. N. V., (i. aprila, kujoči pivovarniški dela vri so vali na reli <"-rt i. Štrajk je v v-rii j pivovarnah končan in vsi skebi so IZ TRSTA V morali takoj zapustiti mesro. I)elav-ri bodo dobivali odzdaj naprej .fj I več plače na trden in bodo imeli ob gotovih dnrli pojM-ddan prosto. Met! delodajalci in delavri *e jL. sklenila pismena pogodba in po ooen stranka I] podpisala. Pivovarniški delavei ><» zri o veseli zaradi hitre in popolni- zrn a ur.
Nesreča v premogovniku blizu Scrantona.
V Dummore cehi prj Throop je nastal včeraj dopoldne požar, pri katerem je najmanj 70 premogarjev izgubilo življenje.
PONESREČENCI SO INOZEMCL
Rešilna dela so zelo težavna, ker so rovi napolnjeni z dimom in plini.
si
Tak Mik iii
Pogajanja med stavbinskimi delavci in stavbeniki.
Stavbinski delavri in kontraktorji v New Yorku si prizadevajo, da bi napravili mir v stavbni olirti in zaradi tega si» vrše med njimi že dalje rasa pogajanja. da bi se vsa prepor-na vprašanja reševala razsodiščuim
,	,	. potom. Delavri so s trm zadovoljni,
ki j »ometi m moralen usiteb. , ,	,	.	J
toda zahtevajo, da morajo delodajalci pritegniti v krog stavbinskili de-laveev t tuli želez ni na rje in pleskarje. Delodajalci niso hoteli tega storiti in zato so organizirani delavei odklonili vsa nadaljna pogajanja. Po-1 sledila t epa zna biti.	bo zopet
1'ojtolnoma na tvojo odgovornost »pi danes * * < i t - Naroda" pred >lo-venski svet v Ameriki in pi i|>oroea rojakom, da pri rede letošnje jxdetje sku|M'ii i/let v Ljubljano in druge slovej^ke kraje. Izlet bi imel za slo-veuskj narod lokraj in onkraj oceani;
vrli
/aloKtno dejstvo je. da	rojaki
stari domovini prav malo brigajo za In, kako >e jjudi tijih krvnim bratom v tujini i»j kako napredujejo ali nazaduj« jo. Slovenci \ Ameriki nimamo pra\« ga slika - Slovene! v domovini.
lm
gel s skupnim iz-
pri*lo do j»re]»ira in do štrajka
stavbni obrti.
letom rn * sknpnim obiskom stare domovine. Informirali smo m- na prist oj-
. < rn im-<tu 1.1 i/.vc ].• I i. da l»i parolir<> ;
.Ina družba A ust m-Americana za slu-,	Carpenterji na štrajku.
< a.j. da 0»lasi zadosti izletnikov Nennijski carpenterji v tovarni K-• !•«■-voz: to reiiu za t je in nazaj znatno '.v Kieser na 28. resti iti 1. aveniji v y nižala in da (»i poleg teim poskrbela.	Yorku so pričeli štrajkati. ker
• la bi bili izletniki nastanjeni v	razmere v tovarni neznosne. Dru-
>eh'iili oddelkih tretjega razreda in'-°d delajo carj)enterji osem ur na da l»i imeli tudi svojo domačo brano. j'lan. pri Rieserju pa devet in pol in rarobiodni listki, bi biii veljavni za;,,l's<>t «r za .$10 do -fl4 na teden.
dobo enega leta.
I*r» dajo lirikov bi prevzela t vnlka Frank Sakser Co. Iz Trsta do Ljubljane bi vozil poseben vlak za izletnike. Cena vožnji iti bila določena iz New Vin ka do Ljubljane in nazaj.
Naše uredništvo je zdaj stvar sprožilo in prosi rojake, da mu izrazijo svoje mnenje.
SLOVENSKE VESTI.
Slovenski grob.
C mrl je 31. marca v Brought on u. Pa., Slovenec Martin Kirk v bo. letu svoje dobe. Rajni je bil doma blizu Celja na Štajerskem. V Ameriki je bil že nad 20 let in v premo-1 govih rovih je delal nad 33 let, v I -tari domovini in tukaj. Zadnjih 7 let sta imela s sinom Ivanom trgovino z raznovrstnim blagom, ki jo se-
Strajkarji so si izvolili odbor, ki bi vodil pogajanja z unijo štev. 303, h kateri nameravajo strajkarji pristopili.
■-o-
Mirovna pogajanja v Mehiki razbita.
Zastopniki mehikanske vlade, ki so vodili mirovna pogajanja, so izjavili, da Diaz ne bo odstopil.
NEISTINITE GOVORICE.
—o—
Francesco J. Madero je preložil glavni stan iz Chihuahua v San Andres
Scranton. Pa.. 7. aprila. V Dummore ali China Vein cehi pri Tbroopu blizu Scrantona je danes okoli 10. ure dopoldne nastal ogenj, pri katerem je najmanj 70 ljudi izgubilo življenje Rešilna dela s0 zelo otežkočena. Mnogo trupel so že spravili na površje in ni najmanjšega upanja, da bi bili de lavei, ki jih je požar v jami ujel, rešeni. Večina ponesrečenih delavcev je tujrev.
Dummore ceha leži 7.">0 čevljev pod zemljo in je last Scranton Coal Co., ki je združena z New York, Ontario & "Western Co.
Ogenj, ki je provzročil katastrofo, je nastal v strojnici ob vznožju rova <>b pričetku požara je bilo v rovih nad .300 moških in dečkov, ki pafso se pravočasno rešili. 1'jeti so bili <>"i delavci, ki so delali v najskrajnejšem delu rova.
Pred u h od ora v rove se je nabralo na tisoČt. ljudstva in nepopisni so prizori, ki se tukaj odigravajo. Oblasti so morale naj>eti vse sile, da vzdržujejo red in preprečijo večjo nesrečo.
Rešilci, ki so šli v rov, so bili v veliki nevarnosti, da jih zaduše plini" in dim in res je tulit ponesrečil Joseph Evans, šef rešilne postajo, ki je bil šel predaleč v rov.
Ali se nahajajo med ponesrečenci tudi Slovene?, nam št. ni znano, ali mi smo 1 naprosili 'našega zastopnika v Carbondale, tla nam nemudoma poroča o nesreči.
-o-
Zasedanje kongresa. Proti lorimerju.
Senator La Foliette je zahteval novo preiskavo v zadevi izvolitve Lori-merja.
ZVEZNI ZDRAVSTVENI SVET.
Poslanec Sulzer iz New Torka Je predlagal, da zvezne države odpovedo Rusiji pogodbo.
-o —
"Washington. G. aprila. — Senator La F 'ollette, 1 epublikanssci insurgent iz Wisconsina je predlagal v seiiaru resol učijo, s katero zahteva, da se 11-vede preiskava proti senatorju Lorimerju, ki je obdolžen, da n je 9 sleparijo in s podkupovanjem pridobil svoj mandat. La Foliette navaja priče, ki bodo potrdile, da je obstal ko-rupcijski sklad & 00.000 za podkupovanje volileev.
Nov zakonski načrt.
Senator Owen iz Oklahoma Je pred-agal. da se ustanovi zvezni zdravstveni svet. Cnllom iz lllinoisa je želel. da se prepove prodaja opija v druge namene, kakor v zdravilne. Senator Bourne je priporočal direktne sena tors ke volitve. Senator Root je predlagal izpretuembo opravilnika. — Senator Hey burn je utemeljeval svoj predlog zaradi ureditve prodaje*živil, ki jih spravljajo v hladilnicah. — Senator Culberson je interpeliral vlado zaradi pripoznanja portugalske republike. — Vsega skupaj je bilo predloženih 297 Bills in 10 resolucij.
Proti pogodbi z Rusijo.
Reprezeutant Sulzer iz New Yorka je predložil resolucijo, s katero se poživlja vlada, da odpove Rusiji pogod-bo, ker ruska vlada ne pripoznava pravic ameriških Židov. Enako resolucijo jjp stavil Goldfogle iz New Vor-ka. Resoluciji sta bili izročeni odseku za zunanje zadeve.
Umori Amerikancev * Iz Avstro-Ogrske.
v okolici karlovca.
Roparska družba, ki se je ha vila s ubijanjem ljudi na veliko, je imela sedež v mestu Karlovcu.
POIZKUS TUDI V LJUBLJANI.
Morilec pri Karlovcu najdenih umorjenih in oropanih Amerikancev
prijet.
San Antonio. Tex-, (». aprila. — In-urgent i so odločeni, da ne sklenejo daj last nji- njegov sin Ivan sam in miru. ako predsednik Diaz ne odstopi.
Zastopniki mehikanske vlade so zahtevali, da iusurgenti odnehajo od t*?-ga pogoja in ker so ti ostali trdovratni. so s? mirovna pogajanja razbila. To vest sta prinesla v San Antonio J. S. Axcona in J. Vaseencelos, dva vstaška komisarja, ki sta na potu v Washington. Francesco J. Madero bo
izdal oklic 11a mehikansko ljudstvo, v katerem izjavlja, da se more mir skleniti samo tedaj, ako Diaz odstopi.
Izjava japonskega poslanika.
Washington, C. aprila. Z ozirom na vest, ki so jo prinesli časniki, da je
Kruppove zračne bombe.
Znana nemška tvrdka Krupp je dala pri patentnem uradu v Washingto-1111 patentirati granatni vžigalnik, ki ga bodo rabili pri streljanju na zrakoplove. Vžigalnik je tako sestavljen, d a provzroži eksplozijo, kakor hitro f se dotakne zrakoplova.
Naselniška oblast proti pomožnim družbam.
Naseliliški komisar Williams je izdal ukaz. s katerim prepoveduje pomožnim in dobrodelnim družbam prodajo prevoznih listkov in menjavanje denarja. Dotičui odstavek ukaza si glasi: Misijonarji in naselniške pomožne družbe, njih uradniki, agenti in nastavi jettci se ne smejo spuščati v kupčije in transakcije, ki bi jih spravile v konflikt z dolžnostmi nasproti vladi in naselnikom. Taka prepovedana opravila so menjavanje denarja, prodaja parobrodnih listkov proti proviziji in 11a profit in sprejemanje provizije ali nagrade od oseb, od katerih uaselniki kupujeje blago.
je ena največjih v lironghtonu. Raj ni zapušča soprogo, dva sina in eno hčer, ki vsi stanujejo, v Brought on u. Bodi blagemu možu tra.fen spomin! Žalujoči rodbini izrekamo naše so-žalje. .
Kdo bo župnik v Jolietu, 111.?
Iz verodostojne strani se nam poroča. da postane župnik v Jolietu duhovni vodja S. K. S. J. rev. John Kranjec, ki je zdaj župnik v South 1 Chicago, 111.
Za slovenske strajkarje Westmoreland okraja
Od čistega prebitka veselice skup-
Caruso ne bo več pel.
Po poročilih, ki jih prinašajo lisU, Caruso ne bo več pel v letošnji sezoni. Dva zdravnika sta ga preiskala in mu svetovala, da mora takoj oditi v kraj, kjer je milo' podnebje. Caruso bo uajbrže odpotoval v Italijo. Do-zdaj je Carusp izgubil na honorarju približno $100,000. On dobi za vsas nastop $2500.
ci zavlačujejo mirovna pogajanja. Vest, da je provizorični mehikauski predsednik Franeesco Madero preložil svoj glavni stan iz Chihuahua v San A-ndres in da je mesto Chihuahua Japonska skušala dobiti od Mehike,4*1 i»surg<mtov obkoljeno, je napra-
Predrzen napad
na avtomnbiliste.
Na vogalu Flathbush in Atiantic Ave. v Brooklynu so roparji napadli štiri ženske in tri moške in jih hoteli oropati.
DAMA OGRIZLA ROPARJA.
Roparski napad se ni posrečil, ker se napadalci niso mogli vzdržati na avtomobilu.
privoljenje za zgradbo premogovnega skladišta ob Magdalena zalivu, je iz-nih društev iz Greater New Yorka .jaril japonski poslanik baron Uehida, <m1jk>sU1o se je dne 7. t. m. zopet $60 'da so bile enake vesti že uradno za-štrajkarjem v podporo in siccr: .1»26 Jnikane in da so neresnične, za Irwin, Pa.; svota nakazana John
Prostoru istotam; $20 za Latrobe. Pa., znesek odposlan na Vineene Vales, istotam; $13.50 za Crabtree, Pa., svota nakazana v razdelitev na Ignae Uršič, istotam. — S tem se je izplačalo od čistega prebitka gorioznačene ravno $260. Sktipqih doKW-
Nezadpljivost nasproti vladi.
Mehika, 6. aprila. — Ljudstvo nima hobene^ra pravega zaupanja do vlade, ker vidi, da ni ona ni v stanu napraviti konca homatijam v deželi. Položaj je zelo resen in kritičen, ker ljun-stvo zahteva, da se sklene mir z ih-
isurgenti ali Diaz in njegovi svetoval-
_:_Jih___

vila v mestu globok utis in pomnožila nezadovoljnost.
Maderov ded umrl.
El Paso, Tex.. 6. aprila. — Francesco J. Madero st. je dobil brzojavno porofcilo, da je njegov 83 let stail. oče ' E variš to Madero v Coahuilla v
Mehiki umrl. Rajnik je bil ded1 vsta-akegn voditelja Franceseo J. Madero mL, in poglavar rodbine, ki šteje skoraj 1000 članov in ima tovarne, vino-farme in mline po eeli, državi
Mr. Oscar K. Strong, njegova žena in nečakinja, Mr. in Mrs. Covert, Mrs. William Meyers in Miss Lilian Scu-der so bili včeraj zjutraj na vogalu Flatbush in Atlantic Ave. napadeni. Družba je bila pozno v noč v nekem kegljalnem klubu in je šla na to še v restavrant na Flatbush Ave. Ko je družba prišla iz restavrauta in se vse-dla v avtomobil, je dal neki sivolasi .mož, ki je stal v bližini "znamenje in naenkrat je priskočilo deset mož k avtomobilu in stopilo na podnožnik. Roparji so prijeli posamezne osebe in jim skušali odvzeti dragocenosti ter jim izprazniti žepe. Mr. Strongu se je posrečilo spraviti avtomobil v dir iu ker je naglo vozil, se roparji niso mogli vzdržati na podnožniku in so mogli vzdržati na podnožniku in so Oni sivolasi mož, ki je bil dal znamenje za napad, je bil prijel Miss Scu-der in jej hotel iztrgati z vrata biserno ovratnico ali napadenka ga je v-gt iznila v roko in ga ni spustila z zobmi, dokler ni avtomobil že prevoei! par blokov. Sivolasi ropar je padel na cesto, ne da bi hil dobil ovratnico. Kraj, kjer se je napad izvršil, je ze!o obljuden ali ob napadu ni bilo ne pa-santov, še manj pa polieistov v bližini. V Flatbushu »operi glasovita roparska tolpa, Id se imenuje ' * D*ulha

• f m*
.ša •-•-, 1
>1^:-- ■■__- -.v -■- .r" ..
:leto Ijadi".
........- ~_

Ljubljana, 27. marca. — Ves Kar-lovec je razburjen, ker je sedaj gotova stvar, da je v tem sicer jako miroljubnem mestecu imela sedež organizirana roparska družba, ki se je ba-vila z ubijanjem ljudi na veliko. Ta tolpa je čakala one, ki so se vračali iz Amerike v domovino, jih zvabila v zasedo, jih umorila in oropala. Doslej so našli v Kulpi pri Karlovcu tri u-|iuorjeue Amerikauce, o katerih Še ne vedo, kdo so, o četrtem najdenem truplu pa trdi oblast, da je mož umrl le vsled srčne kapi. Detektivi na avtomobilih iščejo sledov. Danes poročajo. da so prijeli v Krstinji na bo-seaiski meji moža, o katerem je brez-dvom-no dognano, da jc morilec tretje žrtve. Iz previdnosti policija o podrobnostih molči. Sled za roparsko dražbo votli v Bosno-
V domovino se vračajoči Amerikanci hodite previdni.
Dne 2-1. marca ponoči našli so za južnim kolodvorom v Ljubljani v Pe-trovaradinu leta 1878 rojenega Jožefa Sommei-ja nezavestnega, ki je krvavel iz ušes in ust iu je imel na levi strani čela veliko ratio. Mož jp sedel zvečer v restavracij! južnega kolodvora. jt> šel potem v čakal 11 iro tretjega razreda, kjer je nameraval počakati prihodnjega vlaka; ku so pa kolodvor za pi li, je revež moral vsled posebnih ljubljanskih razmer na cesto. Težko ranjenega Jožefa Sommerja so prepeljali v deželno bolnico, kjer je že umrl. Ker se je okoli južnega kolodvora ob kritičnem času klatil nek brezposelni Bošnjak, je tega policija izsledila in izročila sodišču. V domovino vračajoči se Amerikanci in drugi potujoči naj bodo previdni, da ne padajo v roke kakemu članu družbe bosenskih roparjev.
Morilec prijet.
Iz Karlovca poročajo: Slike umorjenih Amerikancev so te dni razstavili in priobčili v listih. Gostilničar g. Facan iz Bauije pri Karlovou je spoznal v sliki enega umorjenih, ki je v družbi nekega po zunanjščini njemu dobro znanega moža iz Kladušc v Bosni. nedavno pil v njegovi gostilni. Oblast je takoj z avtomobilom poslala detektive in Facana proti Kladuši. Nedaleč od Kladuše sreča avtomobil dva človeka.'od katerih eden je 110-*il kovček. 4'To je ta!" je zaklical detektivom gostilničar Facan ter je pokazal na moža, ki je šel poleg onega, ki je nesel kovček. Avtomobil se je ustavil in detektivi- so vprašali moža, če ve. kje stanuje v obližjti duhovnik. ker imajo pri duhovniku o-pravka. Ko so možema obljubili bogato nagrado, sta oba moža stopila v avtomobil ter se z detektivi odpeljala dalje proti Krstuu.ji. Tu se je avtomobil ustavil pred gostilno, kamor je šla družba pit, eden detektivov je pa skočil po bližnje orožnike. Ko so o-rožniki d osli, so oba moža takoj aretirali. Mož brez kovčeka, katerega je spoznal gostilničar Facau, je vprašan za ime, rekel, da mu je ime Ikan Mil-kovie iz Kladuše. Pri možu s kovče-kom so našli v kovček u 400 K, nekaj listov, glaseč, se na neke ljudi v Ameriki, in delavsko obleko. Takoj so detektivi spozuali, da to ni ntkak sokrivec MHlkovičev, ampak da ga je Ikan vodil, da postane njegova nova — žrtev. Detektivi so takoj zaslišali celo vrsto oseb, ki so izjavile, da je Ikan MiHiovič redno spremljal one, ki so odhajali v Ameriko. Po opisu iz Korane in Kolpe izvlečenih oseb so priče iz Kladuše spoznale svoje znance in rojake, ki so odpotovali v Ameriko, ki pa Amerike nikdar videli ni-30, ker jih je Ikan spremljal na drugi svet... Ikan Milkovie je vodil t« osebe preko Topusfcega v Karlovae, da jih odpravi ▼ Ameriko, namesto toga (jih je 3» ubil, oropa' in
Volitev v Dalmaciji.
Razne novosti
iz inozemstva.
Publicisti in poročevalci v avstrij- Nemški skem parlamentu in petdesetletnica zjedinjene Italije.
CESAR IN PROTESTANTI.
Pet roparjev je vdrlo v zlate rudnike v Veresvie in je odneslo zlata za več stotisoč kron.
-o-
Trst, 6. aprila. Pri dopolnilnih volitvah v Boki Kotorski, ki so se vršile dne 20. marca, ni dobil nobeden kandidat večine. Dne 30. marca se je vršila ožja volitev in pri tej je bil izvoljen dr. Bož. Vukolič.
prestolonaslednik je bil v Rimu prav hladno sprejet; Italijani so razžaljeni, ker ni cesar sam prišel na jubilej ske slavnostL
TURKI IN ARABCI.
Italijanski ministerski predsednik Oiolitti je predstavil kabinet poslanski zbornici in razvil svoj program.
Časnikarji in italijanski jubilej.
Berolin, (i. aprila. Prestolonaslednik Viljem in njegova soproga sta prišla v Rim in v imenu resarja čestitala italijanski kraljevski dvojici k proslavi petdesetletnice zjedinje-nja Italije. Uradni listi poročajo, Dunaj. 0. aprila. Publicisti in p »-jda je bil sprejem prestolonaslednika ročevalci v avstrijskem parlamentu j zelo prisrčen, privatna poročila pa so poslali ob priliki oOletnega jubi-j pravijo, da je bil zelo hladen. Pre-Ieja zjedinjene Italije svojim itali-jbivalst v0 mesta Rima je zelo užalje-janskim kolegom pozdrav, v katerem; 110. ker ni sam nemški cesar posetil se spominjajo kulturnega dela zjedi- j Rima in je še prestolonasledniku njene Italije in izražajo nade, da bo !posebej naročil, da se vzdrži vsega, Italija tudi v bodoče hodila pot na-!kar bi žalilo čutila vatikanskih
predka.
Protest an to vska deputacija pri cesarju.
Cesar Franc Jožef je sprejel protestantsko d epu taci jo, ki mu je izročila spominsko kolajno. Letos je namreč preteklo petdeset let, odkar je cesar pripoznal protestantizem v Avstriji. Cesar je zagotovil deputarijo, da T10 tudi zanaprej ostal naklonjen protestantski cerkvi, kakor je bil doslej.
krogov.
Turki so premagali Arabce.
Carigrad, 0. aprila. Turške četo so zasedle arabsko mesto Sanaa in so premagale arabske upornike. Sanaa Šteje ."»00,000 prebivalcev in je najvažnejše mesto v provinci Yemen.
Rop v zlatem rudniku.
Budimpešta, 6. aprila. — V zlatem rudniku v Versevie so roparji izvršili predrzen rop. Pet roparjev je prišlo v rudnik in z bombami pregnalo čuvaje, na kar so si prilastili več grud zlate rude in je odnesli. Govori se. da je ukradena zlata ruda vredna več stotisoč kron.
Vatikan in Španija. Protest nadškofa.
španski poslanski zbornici je nadškof iz Burgoea protestiral proti cerkveno - političnim predlogam vlade.
ŠPANIJA IN FRANCIJA.
—o—
Španska vlada je vznemirjena radi postopanja flnancoskih vojnih čet v Maroku.
-o-
Madrid, 0. aprila. V senatu je nadškof iz Burgosa protestiral proti zakonskemu načrtu, s katerim hoče vlada prepovedati naselitev cerkvenih družb v Španiji in izgnati že naseljene. Nadškof je rekel, da bi tak zakon nasprotoval obstoječemu dogovoru z Vatikanom in imel daleko-sežne posledice. Načrt zakona bode v malo dni predložen poslanski zbornici in senatu! Vlada ni odgovorila na nadškofov protest.
Španija vznemirjena.
Madrid. 6. aprila. Med Španijo in Francijo je nastala napetost zaradi Maroka. Francoske vojne čete Maroku postopajo samovoljno in francoski poveljniki se ne brigajo za španske generale v Maroku. Vlada bo položaj v parlamentu pojasnila. o
Ženska — mayor v Hunnewell.
Hunnewell, Kansas. 5. aprila. Mrs. Ella Wilson je bila izvoljena, za na-čelnico mesta Hunnewell. Ona in njen protikandidat O. M. Akers sta dobila enako glasov in žreb je potem odločil za Mrs. Wilson. Kandidatinje za druga mesta so propadle.
Giolittijev program.
Rim. 6. aprila. Ministerski predsednik Giovanni Giolitti ji» danes predstavil poslanski zbornici novi kabinet in je razvil svoj program. V prvi vrsti jc naglasa 1 potrebo o volilni reformi. Izrekel se je za to. da pripozna vlada volilno pravico vsakemu, ki je služil v armadi ali ki je dosegel :J0. leto. Nadalje je Giolitti navedel, da bo "vlada predlagala delavski obvezni pokojninski zakon. Glede finančnega položaja dežele je izjavil ministerski predsednik, da je j isti ugoden, da pa se morajo izdatki omejiti. Razmerje do drugih držav je prijateljsko. Nasproti cerkvi bo nova vlada zasledovala politiko popolne neodvisnosti.


po, oziroma v Korano. Gostilničar Facan -bo dobil oa glavo morilčevo 1000 kron.
• - ■_ -ii >..
Aretacija radi veleizdaje.
Pari>, (>. aprila. — Uradnik zunanjega ministrstva R o ne t in časnikar Mairnon in njegov tajnik Paltiez so •bili aretovani. Rouet je osumljen, da je ukradel v ministrstvu važne dokumente. ki se nanašajo na bagdadsko železnico. A ret o van ei se bodo morali zagovarjati radi veleizdaje. Preiskava še ni dognala, kateri velevla-ii so bili dokumenti prodani.
Poskusen umor na parniku "George Washington".
London, ti. aprila. — Med vožnjo iz New Yorka v Evropo je na parniku "George Washington" zblaznel neki potnik v drugem razredu in je v blaznosti napadel zdravnika Vogtheerja in ga z nožem nevarno psnl!. Napadalec je vpil, da ga zasleduje "Črna roka".
Cena vožnja.
Parnik ^od Austro-Americana proge
EUGENIA odpluje dne 12. aprila 1911 t New Yorka v Trst in Reko. S tam parnikom dospejo Slovenci in Hrvati aajhitreje v svoj rojstni kraj. Vožnja staije iz New Yorka do: Trsta in Reke $33.00 Ljubljane	33.60
Zagreba	34.20
OCEANIA odplnje dne 19. aprila 1911
ALICE odpluje dne 26. aprila 1911. Vožnja atane i* New Yorka do: Trsta in Reko $36.00, Ljubljane	36.60,
Zagreba	86.20,
Vfcinje listke je dobiti pri Frank SakMr C*, 82 Cortlandt 8t„ New
_____: __
GLAS NAHODA* 8. HAL. TRAVNA.
Mačeha.
Spisala Zofka Kveder - Jelovškova.
Nekoč po zimi sem se vozila iz Prage m Dunaj. Vozila seni se z o-sebnim vlakotn in seveda v tretjem razredu. Vedno je polu ta vlak, in tlrugi ljudje plujejo na težavno vo-•injo v prepolnih vozovih. Ljudje jih motijo, ol 11**1, dolgočasni pogwori . . . . . Ali jaz imam vosebno srečo na svojih potih. Kamorkoli se vozim in kadarkoli, vselej se mi pripeti kaj prijetnejša. !e|»e stvari slišim od evojih sopotnikov. in v svoje veselje se uve-rkn vedno znova, da so ljudje dobri in plemeniti. Dostikrat se človek razočara, res. ali naša lastna narava je tako pomanjkljiva, da opažamo in zapomnimo slabe stvari prej. kakor <k*bre. Koliko lepega pozabimo stokrat in stokrat, ene krivice pa, ki nam jo je k«h> zakrivil, ne bomo pozaba H do srrrti nik lat.
Koliko prijetnih trenutkov doživi človek v železniške!o vozu samo. če Niti u>t mu ni treba odpreti, si. :no okro;r M-be naj irle<la. Koliko •»i esnih in lepili prizorov ze sem o-pn/il« na ta način! \ekoč v jeseni x n se vozila tako proti mestu. Mlatiti troKpa s tremi otroej je sedela meni u«	Ko sno >e bližali postaji, začela je t ret i z roko liea otrok, tipati jib za ušesa, kuštrati jim la-Ko je v;ilela moj začuden pop-led. i-eklu - povzilihoa1: '"Moji otroei s« ta-ko bledi in slabotni! Z velikim naporom je prišteti i 1 moj mož letos JK) zkn-i toliko, da -e-m mojrfa oditi 7.: otroci pt» leti na deželo. iKanri si si-lomak niti dopusta ni vzel. samo da bi otroei irojrli bili dl je zunaj. Ali nič jim ni koristila dežela. Slabotni so in bledi, kakor prej. Zato bi rada. da bi vsaj zdaj na kolodvoru bili malo rdeči. da jiii 1h> vesel prvi hip, ko jili bo j zasmejala presrčno, da so se ji zasve-vi lel." Stožilo >e mi je mlade gospe, j tile žive črne oči hudomušno, kakor in posmeh nad njenim početjem mi je mlademu dekletu. "Prav za. prav je
ee. gospa," je rekla večja deklica.
Pretigala sem časopis" na dvoje in jima dala.
Žena je prišla po punčki. "Opro-s-tite gospa,*' je rekla/'saj ve^e. o-troci š« nimajo razama. '*
Xasmeluiila sem se. 4<Xaj le iraata časopis. ne potrebujem ga več. Kako »ta si podobni, kakor dva krajearjc," sem rekla in pogledala obe kodrasti glaviei.	,
"Da, čez nekaj let bodo mislili ljudje. da sta dvojki." je menila žena.
"Kako jfc ro. da ni ne ena po mamici? Obe imata zlate lase, a vi ste črnolaska." pravim.
"Saj nista moji." se zasmeje žena.
"Nista vaši?!" se začudim "In tako vas imata rada, in vi ste tako lo-bra z obema! Kar ne verujem!"
"Sirotici sta ie brez matere," pripoveduje žena. "Mlajša je imela- komaj pol leta, ko ji je uuirla mati. sem bila ž njo v rodu. Ona je bila nekaka daljna moja se3trična. Umrla je za jetiko. sirota. Tako težko je u-mirala. Zaradi otrok bi bila ra^la se živela Zadnje dni pred smrtjo je neprestano tožila: Ljubi bog. kaj bo z otroei?! Lahko bi umrla ali kaj bo z otroei?!"
"Ko bi vedela, kako radi bodete i-ateli vi njeni deklici, gotovo bi bila umrla mimo, brez skrbi." sem rekla kla jaz.
Objela je otroka in ginjeno zatrjevala: " Ko bi bile od moje krvi, ne bi ju imela rajsa."
"Mama. tata mi bo punčko kupil." je rekla deklica.
"Bo. bo." je mirila žena. "Njihovemu očetu tudi ni najlepše." pripomnim jaz.
"Ni. ni," je pritrdila moja znanka.
"Ima rad otroka?"
"O, zelo." je rekla. "Zelo rad. Sploh je zelo pošten človek. Pri želez niči je na Dunaju."
Obmolknila .je malo. Potem se je
zamrl na ustnicaih. Drugič enkrat sem
vozila v za-
ion moj moz." "Prav za prav
?! Kako mi-
< kijem vozu vlaka, ter sem stala sko-l>lite to?"
raj cel ta« zunaj na ploščniku. Prele- • "Po postavi sem mačeha teh dveh" pa n-ese nn noč je bila. Kako je letel ! je pripovedovala in objela obe dekliH.
-kozi krajino, ki se je po bliskovo u-mikala mojim očem. Vse je bilo tako ■tiho in čarobno. "Zdaj pridejo ovinki." pravi neki jrlas za menoj. "Morate >e držati, da >e vam ne pripeti
"To je zelo smešna povest. Če hočete vam jo povem."" je rekla.
"Pa sem res radovedna," sem, rekla ja.
"Zaradi teh deklic sem se možila,
kaka nei*re«'-a." Ozrem ee in vidim ki niti moji nista." je začela pripo--taretra kondnkterja. "Lepa noč je." ivelovati. "Kosem bila še mlada, sem pravi. "Kadar -o take noči, tudi jazji^ela dosti suubačev. Pravili s*>, da najraj e stojim zunaj, fioxdovi so čr- sem najlepša iz naše vasi. Ali s ti-ni, pogreznjeni v nek čudni mir. a ne- stim. ki bi ga bila jaz rada imela, se bo je tako visok m svetlo. Toliko je vse razdrlo. Prodal je posestvo in zvezd je!" Zaeledal s« je kvišku. : odšel v Ameriko. A drusieg-a nisem ho-"Vi ljubite prirodo ?*' vprašam. "O tela nobenega. Rekli so. da sem ne-
zelo." odgovori on. "Vdovec sem. brez otrok. Še ko sem bil mlati nisem
umna. ali moje srce je bilo tako, saino na enega sem mislila. In ko je
bil za »»stilne, zdaj pa sploh ne pi-i on odšel, je bilo vsega konec. Bila jem. Na lov hodim. To je moje edino *em edinica, in ko je oče umrl. ostali veselje. Kadar ima-n; <"as. se pa peljem »va z materjo sa-mi na posestvu. Ni a en v gozdove. Ce bi prišel še enkrat veliko, a živi se. Včasih me je še na svet. po-1 al bi 'ovec. veti no bi hodil j vprašal kakšen pozni snubec, ali jaz po »me reč ju. pod bori in pod hrasti, sem se smejala ženskam v vasi, ki so 1>epo je to. Ali tudi moj poklic ni na- j mi prerokovale, da se bom možila pačen. Vlak ie moj dom. in kadar ni p«^j ali slej. Da me ne bo minilo. do*ti ljudi j. dosti mladih in veselih in Aalo-tuili obrazov
starih. i Imela sem neke daljne sestrične, tri
pa po-i^estre. ki so vse vzele železničarje za 1»! avim -emkrj in gledam na 4pKne J može. Mati teb dveli deklic je bila in breirove. ki l.-te mimo. Zadovoljen i najmlajša od njih. Angela se je ime--em s »vojim zivljenjeax" Pogladi! novala. Vabile so naji z materjo k -i je belo brado in odšel nazaj v voz. , *ebi na obisk, in res sva se peljali * * *	doli "a Dunaj vsako leto vsaj enkrat.
Zavila -em v >trnn. Pripovedovati Vse tri so imel otroke. In čudno, jaz m hotela o prrprosti češki ženi, ki j sem imela otroke teb treli sestičen ne-ie Ijila že nekoliko v letih in ki se je I izrečeno rada. Včasih <«m pripelja-
i la eno ali drugo dete k nam domu Praei natlačeno | za kakih štirinajst dni, potem je pri-poln, *e je čez par ur jako izpraznil, šla mati ponj ali pa oče. Vselej sem mo neka žena je ostala v drugem jokala, Jkadar so ocfcšli. Zdaj pred
inenovala Voz. ki
Ana. je bil
kotu z dvema tnanjhnima deklicama, /e prej sem jo pazila in se eutlila njeni veliki potrpežljivosti. s katero je kratkočasila mala, sitna otroka. Kn» deklic je bila stara po priliki poldrugo leto, druga je bila leto starejša. Nagajali sta obe in osobito prej. ko je bilo več ljudi, jima vožnja ni poaefano ugajala. Pretesno jtma je bilo med tolikimi ljudmi. Ali naposled »ta se utrtrdili. Mati je vzela najprej manjšo k sebi na roke; ali tudi starejša je hotela biti v naročju pri materi. Žena je malo ugovarjala, da to ne |jojde, ali nafmshed je vendar vzela obe nepotrpežljivki k sebi v naročje. Zaspali sta kmaJu, ena na levi, druga na desni roki. Več, kakor uro *ta spali. Žena je sedela ves čas nepremično, niti gen:!a se ni, da ne bi prebudila malih zlatolask. Ali ko sta «e obe hkrati prebudili, vzdibnila je *en» zadovoljno. "Oh. kako me ro-bolijo. dragici uooji," ^e rekla pun-" Veliki ste ie in težki."
"Fanitafc* je lačna." je reida starejša. "Mani«, daj kolače."
"And® tudi lačna." je ponavljala mlajša, "tudi kolače."
Zrna je odvezala culo, natočila vsadek lici kozarec mleka in dala vsa-uw»i makov kolaček v roke. Deklici a« atkkaJi k njej in kar je hotela botela je tudi druga. Ko sta se ih sta pogledovat k upe j. Tu-► sta prišli. Na klopi je ležal
I ožila.
...........
letom je najmlajša sestrična Angela abolela. Pisali so po me z Dunaja in jaz sem seveda takoj šla doli in sem ji stregla. Ko je umrla, hotela sem vzeti otroke k sebi. ali on ni hotel. Morala sam pustiti obe pri eni sestričen na Dunaju. Sedem tednov sokb stregla Angeli, sedem tednov sem pest ova La oba otroka, mlajše je spalo po noči polag mene Kuhala sem ji mleko, nj-čkala jo. umivala in previjala.
In ko sem prišla doa*>v, mi je bik) neizrečeno težko in žalostno. Pisala sam sestrieni. naj govok za me pri njem. da bi dal dekliei k meni v rejo. Da ne bom vzela niti vinarja, samo la naj ju. Sestrična mi je pisala, naj pridem na Dunaj, da se bomo ust meno pogovorili. Peljala sem se doli takoj. Deklici sta se tako navadiH na ms. da »sta jokali, ko me ni -bilo, bolj kakor za materjo. Neko nedeljo zvečer sem se pripeljala doli na Dum*j. Sestrična me je čakala na kolodvoru. Doma sta sedela za mizo mož in Antonih, oče teh dveh deklic. Ko je bila večerja na mizi in ko so že vsi otroei spali, sem rekla jaz: " No, Antonin. saj ti je povedala Zdenk«, po kaj sem prišla. Ti m vdovec, samec, kaj boš s punčkama ? Daj obe meni. Rada jo imam. vzgojna ji bom kpo m vestno. Niti mi ne moraa plačati. Vse <M lahko v hranilnico, d« bosta imeli za doto, ko bosta veliki."
On je moišal. Zdenk in trož je mol-
Ana. to ni nič. Ne dopade se mi to kar .si *si ti izmislila. Otroci naj ostanejo pri stariših. Ampak jaz imam Jragačen »vet za vajč. Antonin je polten človek, to ve§. Siromak je zdaj tako sam brez žene. Rati "ima svoji punčki, ali ne more ju imeti pri sebi. Za jesti -nima nič poštenega, po gostilnah troši. ves bree reda je. Ti bnaš rad« otodka. to je lepo. ali očeta jima nikar ne jemlji. To ni nič."
•Tako je govorila na dolgo in pogledala ua svojega moža: "No, stari, -:daj pa ti reci svoje."
In lrjeu nož mi j-e dejal: "Kaj l^mo okolišali, Ana? Če imaš rade obe punčki, pa še njega vzemi. Najbolje bo ,iu ne bo ti sile."
Jaz sem kar odrevenela. "Saj veste. da se ne mislim možiti," sem rekla. "Ko bi se mislila možiti, bi se bila prej. Sploh je p«. Antomn mlad človek, kaj bora ž njim."
"Šest let sta narazen," je dejala Zdenka. "Kaj pa je to? Nič ni to. Antonin je parr.#ten človek, skrbi je in tel zadosti in on bi ti bil prav bva-leežn. če bi ga vzela."
* ' To vem, d« bi bil tak, da bi se ti nikdar ne kesala," je rekel Antonin. "Samemu mi je težko, kakšne tuje ženske, s katero ne vem, kakšna bi bila z otroci, ne bi rad jemal, tebe pa poznam, prav lahko bi te imel rad."
"Tvoji punčki mi daj," sem rekla. "Vie drugo prazne besede. Na svoja stara leta se ne bom možila. Že zaraii matere ne."
"O." je rekel on. "Mater vzameš laJrko .k sebi. če hočeš. Toliko 'bom že zaslužil, da bomo siti vsi."
"O. iiikav se ne boj! Sama veš, da se marsikatera mlada skrije pred teboj."
Mene so ti pogqyori ujezili. "Možila se ne bom, pa konec," sem rekla. — "Punčki mi daj. da ju vzamem seboj na Češko, ti se pa oženi s kakšno mlado, ki ti bo vrstna."
"Punčk pa ne dam," je dejal. "Če že žene nimam, naj mi bosta vsaj o-troka blizu. Ampak rad bi pa. le, de se piemkliš," to je dtyal m odšel proč.
Mene je ujezilo vse skupaj in drugi dan sem se vrnila ua Češko ua veliko jezo sestrične Zdenke.
Nič si nismo pisali dva ali tri mesece. Potem sem dobila nekoč brzojavko od sestričnega moža, da naj takoj pridem na Dunaj.
Še tisti večer sem šrla. Sestričaia je padla po stopnicami in porodila je pred časom mrtvega otroka. V hiši je biLo vse narobe. Zdenka, je imela tri svoje otroke in še te dve punčki od Anto-nina. V jeseni je bilo to.Doacn ni bilo dela, in lahko sem ostala dlje pri sestričiii. Ves mesec je ležala bolna. Ali se v jjostelji ji ni dalo miru: "Tukaj ostani, Autonina vzemi. Boš imela vsaj kakšen cilj. Boš vsaj vedela, zakaj živiš. Seveda zdaj, dokler so še mati na svetu, ti je še lepo, ali ko oni um rjej o. ne boš imela nobene žive duše Pusto življenje bo to. boš videla." Tako je govorila vsak dan. In te dve punčki ste mi bili tudi čedalje bolj všeč. Sama nisem vedela, kaj naj počnem. Ko je Zdenka vstala, sem se dala pregovoriti in pred adventbm so me dali na oklice. Vse mi je prigovarjalo. Še mati so prišli z doma za par dni. hvalili so Aivtonina in silili vame, naj ga vzamem. Meni je bilo čudno, da bi se možila, ko nikdar nisem mislila na to. Ali punčki sta me že kli rali za mamo, ne bi ju mogla zopet pustiti za nič.
Tako je prišel tisti večer pred poroko. In naenkrat se mi je strašno stožilo. Ne, jaz nisem mogla misliti na poroko in na možitev! Jokala sem in kar po noči sem hotela odpotovali domov na Češko. Ali sestrična se je jeeila, naj ostanem vsaj do drugega jutra in potem naj delam, kar hočetre, ko sem tako svojeglava.. Drugo jutro pa je prišel Antonin s fijakerjem. Sestrična in njen mož sta me posadila notri in vsak na eno stran sta se veedla in mi prigovarjala, naj bom vendar pametna in na j ne delam »daj v zadnjem hipu zmešnjave. Antonin je šel s svojim prijateljem ki je bil za pričo, v drugi fftaker. Tako smo prišli pred cerkev. Sestrična in njen mož sta me peljala pred oltar, Antonin je stopil poleg mene in prej, ko sem vedela-kako in kaj, sem bila poročena. Strašilo jezna in vsa zmešana aem bila tisti dan. Žal mi je bilo, aama nisem vedela, aH sem storila prav ali ne. Sastriona se j« majala in »večer nas vsi peljali r Antondnor vo stanovanje. Dali so mi obe ptmčkd v naročje, potisnili me z Antoarmom v rm in konec je bilo.
Ko sva prišla v njegovo stanovanje, sem morala skrbeti najprej., da de-nem dekliei spat. Pouno je -že bHo in jokali sta od saspaaosti. Ko sta le-žaii v svoji posteljici, prijel me je Aatonifl za rame; zasmejal se je in je dejal: " Vidiš, Ana, zdaj ne pomaga nič več. Zdaj ei noja žena, pa a-men."
Sunila sem g« proč, jeaa.
I.
Hudo mi je bilo in jezna sem bila na vse. v
"Neweena bova ti in jaz," sem rekla in raztogbtila sem se nanj, zakaj se je zmislil na to nesrečno možitev.
Postavil se je pted mene iu rekel zeJo resno: "Ana, .mislim, da je zdaj zadosti kljubovanja. Verjemi, jaz se bom potrudil, da ti bo lepo pri meni. Ti veš, da sem bil dober s svojo prvo ženo in tudi s tebo|j bom. Ravno zato Sem želel vzeti tebe za ženo. ker si pametna. Za šalo in norije nisva več. ampak če bog da. upam,, da bova srečna in zadovoljna. Moji dve dekli«, ki sta zdaj tudi tvoji, bova vzgajala lepo i u složno, in videla boš, enkrat bo prišel' čas. ko boš to uro še bla^ro-vala. Ti veš, da sem pošten človek in noben veternjak. Iu tega tudi ne mi-sii. da sem te vzel iz file, zato da bom in iel ženo v hiši. Lahko mi verjameš. ko ti pravim, da te imam v resnici rad in da te spoštujem od srca."
Tako mi je govoril in me hotel prijeti za roko. Jaz pa sem rekla, naj me pusti pri miru in vedno bolj sem se jezila. Očitala sem irm, da so me vsi preslepili in premotili, posebno pa Še on. Da mi ni bilo na misli možiti se in da mi je neizrečeno žal, da so i|ie zvabili v to zmešnjavo.
On ni nč-več poskušal miriti me. "Jutri imam službo. Težak in odgovoren posel, moram, se spočiti nekoliko. Lahko bi zakrivil kakšno nesrečo zaradi zaspanosti in mnogo nedolžnih ljudi bi pahnil v pogubo. Pojdi v sobo in jaz si posteljem tu v kuhinji."
"Jaz ne grem nikamor," sem rekla trdovratno.
"Stori, kakor te je volja." je dejal. "Nisi več otrok, se boš že spametovala."
(Konec prihodnjič.)
v** i ^
t je, razun dveb oseb, mrtvi, volkovi so jih na najstrašnejši način; raetr-gali i« požrli. Le su možki iu ena žen-!
ska .sta se rešila kakor po čudeim in .... .	,
sta pripovedovala, da jih je napadlo ' 1 Prebivalstvo na vsej zemlji vsako j uvoženo v Avstro-l
več stotin volkov. Braniti se ni bilo ,et" f°hk°	Z1,a porabi* Tu «*™ov 818 tisoč 45
ikako * mogoče. Konji so se splašili PreceJse" P^astek, vendar se pa ži-.prečna vrednost kvintala znaša 1^80
er bežali na vse strani, a strašno je J"	se Ve*' kakor se P«™-jkrou. Največ se uvaža las iz Ki-
bi; pridela se ga namreč vsako leto! tajske. Leta 1910 se je izvozilo v
Poraba žita.	j Uvoz kitajskih las v Avstrijo.
' ' Poraba žita se viša vsako leto za j V Avstro-Ogrsko se uvaža mnogo II in pol milijonov hektolitrov, kaj-[las iz Kitajske. Ix-ta 1910 je bilo
Avstro-Ojrrsko za 7 mili-
____ ______________i ^ ^ ^ ^	30 kron las. Pov-
nikako
bilo javkanje in klicanje na pomoč svatov, ki so jih besi volkovi trgali iu žrli. Od 30 voz je prišel v mesto samo en voz. a na vozu bolj mrtva kakor	* bl Jiastlila «plo$oa lakota ?coske in 95 i/. Rusije
Rasne zatrimirasti.
Čafovnik ali umetnik.
povprečno 18 milijonov hektolitrov! Avstro-Ogrsko 1004 kvintalov iz Ki-več. Kljub temu je pa razširjen'tajske. 508 iz Italije, 120 iz Fran-
Ker razsaja
vsled pomanjkanja žita, ker prebi- sedaj na Kitajskem" kuga, zato tre-valstvo vedno narašča, zemlja za ba posvečati tej trgovini največjo pridelovanje žita se pa nič ne po- pažnjo.
zrva. oajeujena moški ia ženska, ki sta od 120 oseb ostala el lina živa. Vsi drugi so storili žalostno smrt.
množuje. Ta strah je pa neopravi-'
Kako spijo veliki možje.	čen. Na svetu je še zelo mnogo zem-
Ko so nekdaj vprašali sir Williama	lje' ki J"e setlaj 5e neobtlelana. ki bo|
Ramsaya, koliko ur spanja da potie-	p,a dajala še velikanski pridelek. \
Bogastvo Anglije.
Nek angleški list je izračuni!, tla
buje, da se popolnoma odpočije, je od- Cimadi Je ^zeml.je; ki_ meri 1600 kilo-!™ašajo terjatve in denar, ki ga
vrnil, tla aiu zadostuje tri do t^tiri u-re spanja. Ta odgovor velikega fizika nas spominja, kako malo spanja so po-trebovali tiJ.li drugi ženijalni možje,
metrov \* širini in oOO kilometrov v imajo Ansdeži vloženejra v inozem-dolžini, ki še čaka poljedelca. Kav-j^fvn. 3500 milijonov funtov sterlin-iiiotako se nahajajo velikanska zem- ali 84 milijard kron. Dohodki, ljišča v Argentiniji, v Sibiriji in v i !ii J''1 ima Anglija v posesti tujih
kakor n. pi-. Napoleon in Fridrik Ve- MaildžuriJi Ka<1i pomanjkanja ro-j vrednostnih papirjev, znašajo na k-iiki. Vendar ne velja mala potreba \dovitne zemlje sc nam še ni treba j t"^okroglih 4 milijarde kron. V zad-
•	bati svetovne lakote. Razmere so pa i«j»h treh letih je Anglija investira-
spanja kakor splošni karakteristik um genija, kajti znano je, da so :i-iogi veliki možje potrebovali več spanja, da so si ohrabrili svežost duha. Tako je nemški pesnik Goethe večji del svojega življenja spal povseun normalno, kakor drugi navadni zemlja u i, iu čim stare ji je postajal tem točneje se i]eto" je Ob določeui uri zvečer vlegel in je piav tako ob določeni tiri zjutraj vstajal. Mnogi drugi pesniki m učenjaki so zjutraj radi "poležali"'. Drugi ženijalni možje so iwtrebovali sicer malo spanja, ali bili o v stanu porabiti v-*nko svobtl In o minuto, da so malo zadremali. To imposed u jejo od angleškega generala Willingtoiia. isto od slavnega državnika Oladstona.
res v sedanjem času take. da str; ogromna večina prebivalstva.
P
ida
la v inozemstvu: L. 1!>08 ,"{S'J0 mili-1 jenov, leta 1 i>t>!) ..>840 milijonov, leta
11910 3900 milijonov, torej skoraj 11 i milijard. Omenjeni lisi eeni letne .prihranke Angležev n;l S milijard.
Vse jim prav pride.
Kdor se vrže na tatvino, da si ali s tem stanje zboljša ali morda samo otl tega preživlja, ni v izbiranju predmetov nikdar izbirčen. Tako sta tudi Ivan Kamnikar in Anton Pen-gov iz Ljubljane pobirala vse, kar jima je prišlo pod roke. Med drugim sta odnesla z nekega dvorišča
Kdo je Luther Bua-bank? Če bi ži-'-, K	7 T ° ,
. ... .. . . ... , . J ^	vredno tračnico za male zelez-
\ch se v starih časih, bi rekh, da je „	™ , . . , ,
* ^	Toda pri tem sta bi a zasače-
čarovnik. Tako pa pravimo, da je znanstvenik, ki napravi, da mu se oreh v dvanajstih letih tako zdebeli, kakor drugod ko raste štirideset let. Vzgojil je cvetlico, ki nikdar ne segnije, je vzgojil čeSplje brez koščki ali pa če-šplje z okusom žlahtnih itrušk. Ima bele borovnice, češplje. ki so pol če-šplje in pol marelice, vzgojil je neke
, , , ...	. je tudi osumljena tatvine iu
nove vršte jagodo, dal dišavo rožaun. J«	J
nice.
na. Ko sta prodajala pri starina-rici Tereziji Urbauija, katera se je odločno branila blago kupiti, jih je zasačil stražnik. Uvedli so nato še na stanovanju Kamnikarjevem hišno preiskavo. Dobili so več ukradenih predmetov. S Kamnikarjem skupno stanuje tudi neka Ana Lavričeva, ki
olju-
Erezžični fcrzcjav ined Dunajem in Kodanjem.
Obletnica marčnih žrtev revolucije L 1848.
Kakor vsako leto, je obiskalo tudi j v nedeljo 12. marca ogromno število dunajskega delavstva grobo- f ve žrtev, padlih v marčnih dneh re- [ Te dni napravili poskuse za volueije leta 1818. Navzočih je bilo j brezžični lAzojav me! T > una jem in tudi večje število socialno-demokra- i Kodanjem na Danskem. Dosedanji tičnih poslancev. Nagrobni govori poskusi so izpadli povoljno kljub te-s0 se vršili v nemškem, češkem in mu, da se je izkazalo, tla 45 me-poljskem jeziku. Na koncu je delav-itiov visoki drog za sprejemanje bistvo skupno zapelo "Pesem dela", zojavk na Dunaju prenizek.
" » » » » • ** *
:	a
Pozor slovenski farmerji! f
I
Vsled občne zahteve, naročili smo tudi letos pravih domačih

število
I
vsa razj«T-
ki jo niso imele, spremenil je ddh od 7	J .	' i
druzih. Vzgojil je novo cvrtje, nove If ^ ^w ^ °bt0i;ltelj. J° 1 S rože. zdaj se pa peča, da bi v^ojil Pa r^tegml obtožbo proti Lavnče-l |
jabolka brez peskov in breskve brez "{J^™ UUh J°bl V kriUkeU1 SVOje'!^ koščic. in ni dvoma, da bode dosegel P d 1 ° ti«ii -to, kakor je dosegel do danes še vse. ker je hotel in to s križanjem posameznih vrst iin z drugimi procesi. Durban k ne verjame, da se da naprav-Ijati tako samo z rastlinstvom. Enako se da napraviti z živalstvom iu z ljudmi. On je prepričan, da bi se dalo ustvariti idealuio človeško pleme. Pravila, ki veljajo za rastlinstvo, veljajo za vse kar živi. Pred vsem' trdi, da se otroke preveč obložil j? z delom. Pravi, la bi ne smeli prej začenjali z u-čeujem, kakor z desetim delom, tedaj so šele možgani pocolnoura razviti Ea učenje.
Duhovništvo v Avstriji.
V Avstriji je 8 nadškofi j, 24 ško- $ fij, 34 stalnih kapitljev, 2S koleg, iji kapi t! je v, 7559 župnij, 2177 kuratij. j ^ Duhovniki se vzgajajo v 28 semeni- j Sčih.
^ KRANJSKIH KOS ^
V	zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega iekla v znanej tovarni na Štajerskem. Isle se pritrdijo na kosišče z rinkcam:.
Cena. 1 kose je
Pri vecjej naročitbi znaten popust.
V	zalogi imamo tudi klepnlno orodje iz iiutga jekla in pristne "Bergamo"' brusilne kamne (osle).
Cena 1 garniture klepanja je $1. — I brusnega kamna 3<>c. Rojake opozarjamo tla se z naročili pnzurijo dokler zaloga ne poide
Naročilu priložiti je denar ali Postal Money Order.
Slovenic Publishing Co.
82 CORTLANDTj [STREET,	NEW YORK, N. Y.
K ti
i
i ♦i!

; <> 4 A


A A AAA A A A A A. A ^ ^ ^ ^ ^ ^
Podnebje in ženska lepota.
Xcfci aaigleški učenjak, ki je proučeval tipe lepote raznih delov sveta, je . prišel' do vtspeiia, da je lepota prebivalcev 1 ake dežele v veliki meri odvisna od podnebnih j>ogojev in sicer od padavin, ki vladajo v deželi. Tako so ženske na Irskem, tem "zelenem otohu" že od nekdaj na glasu, da imajo najlepše oči — lepo rjavo barvo — in krasno barvo obličja, a znano je da na Irskem vedno dežuje. Tudi ženske na Angleškem in Škotskem, kjer je podnebje megleno, deževno, so znane radi njihove lepe polti. Nasprotje k tem lieželain tvori jug Evrope S svofjia sirbim, ttfplim podnebjem. Se veda so tudi lam kpa ženske, toda Co-ba njihovega cvetja je navadno krajša, oe?a ena prebivalcev severnih dežel. Tako je tudi v druSjih deželah s»4nč:ietega juga. A<ko primerjamo lepoto žensk v Assanu, vlažne dežele v severni InHiji, z drsžestjo žensk, ki prebivajo v toplem Assanu. tedaj ua ha jamo tudi hrkaj^vzrok lepoti mokro to. Iz tega sklepa angleški »čenja-k. da je pomankanje -dežja največji so\Taž- j i nik lepot«. Lepe oči nahajamo trudi v deželali g pekočim eoineem. toda nefeio lepo barvo nahajamo le v krajih z znerokzv podnebjem.
Največ denaija iz Amerike
nalaga se \

P
►
Volkovi požrli trate.
Iz Petrograda poročajo o grozni nesreči, ki se je pripetila v južni Ru-»iji. Teh <dini ^e je iz vasi Opma od-peljalo v Tad ken t 120 oseb svatov. En kraj je <Hdaljen ott drugega 22 vrst. In 4er je bŠo slabo vreme, li bili potrebovali za to vožnjo štiri ure; Sva-ao sa rotili v 30 voadb, a čim so eefcoliko od daijili ol v«*, jih je Tt%M tofea jO}-
sa «> ftifl vsi sva- _
. .
MESTNI HRANILNia LJUBUANSKI
v Ljubljani v Prešernovi ulici št 3, Kranjsko.
Denarni promet koncem leta 1910 je znašal nad
Hranilnih vlog nad 40 milijonov kron.
, . 564 milijonov kron ^
Rezervnega zaklada nad	£
1,200.000 kron.	P
Sprejema vlogo vsak dan in jih obrestuje po
bres odbitka.
vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarcih savoriov kot gotov denar.	J
Zrn varnost vloženega denarja jatnži zraven rezervnega zaklada 5e mestna občina liub-ljaaeka a vsem premoženjem in vso davčno rao^jo. Izguba vloženega denarja je nerrio-^kerje po prtvilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena ™, žpekulacga z vloženim denarjem.	^ c,,tt V8a
in
v to hranilnico u^U denar mladoletnib otrok in varovancev, žnpauča cerkven.
86 nala^a Miyeč	^ t« hranilnico.	'
Ma« dopisnik v Z jed. državah je že več let
PRANK SAKSER CO.
aa
Stif
MEW T0UL
6104 St. Clair Ave. CLEVELAND, 0.
N. E^

►
►
Beraške misli.
OLAS KABODA, >. MAJL TRATO A.
Spisal Kapotinčev.
S prijateljem Vladimir jem sva se razpovarjala «v kavarni o tem ki onem. Pravil mi je. da s« kot slikar poslužuje starca berača za model. Stoji v poljubni pozi in je silno *rečen, ako dobi 40 vinarjev za uro. kar je mala odškodnina, če poa.ir.limo. da mora svoje staro, eestito telo do cela razgaliti ter se postaviti mladeniču na razpolago, da si je ogleduje kot predmet.	*
Za stareo sem se zanimal in ko mi je Vladi povedal, da navadno stoji pred nemško " Tonnhalle", sem ga prvi"-, ko sem ga tam našel, ogovoril: da! >cm mu običajen dar ter ga jmva-bil v krčmo na toplo, kar je starec rad. tresoč mraya. ubogal. Ko sva dobila vsak svojo n aro'-eno klobaso z zelje tu je švignil od njegovih oči plamen, kakoršnega zapali samo se želja, biti zoj>et enkrat >it. — sk tako. da še na mizi ostane, da se še vsega daru
ne more zavžitL S|>il je dva iitra belega vina, kar mu je razvezal o okorni jez:k ter ga navdušilo za Prešernovo črovorico. v katere niilodouečem za-vičaju se mi je za večerjo tako-le zahvalil :
"Vi go-jKnl, če mislite, da se Vam bom Ie.'H> zahvalil za to lakozvano dobroto, ki mislite da ste mi jo storili, -e prokleto uotite! Sram Vas ]>o-di, da <e dr/.;iete takega starca vlači za nos. Lot Me danes z menoj storili! Pfuj, baraba frakarska! Kaj nu-ni j treba klobase. zelja, vina in takih J re.'-i. saj sem že davno sklenil, da ne ^^— bom ve«" sit. Tri k none imam nul>era-	l.M»|; ;M
če te; te - moj kapital, s katerim ^nOgOfSKl Kfalj IU ir<M'
•If
Iz slevjuskcga sveta.
	....."	
Avstr. Slovensko		Bel. Pod. Društvo.
Ustanovljeno		16. januvaija 1892.
ra«-una m. Vem. tla ne l»*»in sit : Vs^tic dan za 4 solde kruha in za 4 solde jeniša. to je moj proračun. Ko l>o zmanjkalo, pa nič več; pa pride tista proklcta s'n.rt. ki je name ^»ozabila! In sedaj so drznete prav hinavsko vabiti me na večetjo. češ: se mi bo
coska turista.
Nova moda.
Važno svetovno vprašanje.
"Hivisia politiea e par] amen t are'' prljKJVeditje to-le mičn<> zgolbico: | Čudni glasovi prihajajo iz sveta: Pred kratkim sta prišla na Četi nje ženske so začele uositi hlat-e. Prav .....	, «h-a frjiHt.-k/ poslanea kot navadna j navadne moške lilaee -to še niso. am-
zaliva ,! : pftu. ligo se \ am bom7a- j hirista ltIi<>i ,ta „.(H,aJ:l moža vipak podobne jim zelo: imajo sicer hvalil .Kaj pa zato, ee »te me enkrat | ^^ ^ [n > j v ^ ^ , j tm,-k<>	_ kar ^ kon.
spravili v začarano kraljestvo sitosti. I ,	.	. .	,	,
,	, .	i la >ta ga za razna pojasnila. In moz | <-110 neizogibno — ampak so vendar
ko pa zdaj spet jie boni nikoli več sit. I ...	......	. . . .	. , ,
~ ......	.	jima je v vel:*« njinovo zacu ienje o<l- ekoliko tiruarm-tie, kakor one saroke
I a misel je 1» >lj strašna nego lakota	.. . .... 1 ,, , , .,	...
jruvorri v t laiu-oskem jeziku _ ter se t)!bl<'ke v katerih se nam kažejo razne
jima pinudll za vodnika po Čeliuju. Ihaivmske liuriske, odaliske. in vabi j i-
sama: Vas prt naj strela ubije, ker j
sem se ravno navadil stradati, pa me	,,	.	.	„	,
•i ♦	, ,	r t ancoza sta seveda puuudbo z vese- Ve prikazni kavkaškega ozemlja. iS
pridete uiotiti in to samo za enkrat	..	. ,	1	J
• t , , , v ,	i r...	'Jeul sprejela ter se napotila v spre- kratka: naše evropske da-u:e niso vze-
in to za to. da -e \ am bom zahvalil!?	...	,	K
ptllJ-,t,	*vu prijaznega ( rnogorca po cnestu. . le svoje mole od orijentaLk — to se
..	,	., Ker so jih lmvsodi liljuJuo m>zdra- /«>-«di k večiem ivi k-iki iM-cdmis-tni
Starcu se samega srda penile ....	. .. /'	j	K	Jla k*lvl Preapiisiaii
ustnice, za niči ji vo ine je dedal in raz- !	**ft	°	, "laškaradi - ampak so prišle do nje
očaran je bil, da se ne jezim. Ko sem | >Pl<,!l f^t spmuJjevak-n svoje ,ta j^dlagi razvaja. Danes pravzaprav
mn povedal, da ga razumem, ter, <la Pnznanje, rekoč:	vse kar zgodi, opravičujemo z raz-
ima pravico pljuniti mi v obraz se "Znres. Črnogorci ste nasproti tuj- vojem in tako smo prišli fwli do 1e
je saimega razočaranja zvrnil jkmI mi- izre,,no	in nljudni." I nove mode. Najprej so bila v onodi
zo, kjer je obležal v i>ozi pijanea. Ko i Spremljevalec je na to pohvalo ]»ri-	krila, na majhni ozki klobuki.
smo ga dvignili, je bil dib^Tio trezen. ; pomnil:	'	j Tn 1!U <la Je ostala dofeo in *e je spre-
1« irlava. roke in noge mu 4-oilj>o- ' Mi smo narod preprosti, kakor ; HMljala le V bltizall, kjer s0 se pojav-
v<*lale'Rekel je saxo še to:	| naše gore."'	'llali mel,utJ'« v znamenje, da se pri-
' \'e dajajte miloščine, ne ponižuj- ' xato sta Francoza jela izpraševati pravIja ra7Voj* te itak ponižanih siromakov beračev! ! svojega sju .-mljevalca. Naj prvo sta '	,es	ra^v,,.i navzgor, raz-
Ne zahtevajte, da me mojiJi deset vprašala, ako je kralj Nikola prilju- ;iri,i ^ klobuki, rasli so počasi sinov vzdržuje, oni imajo vsak svojo i>ijen prj svojemu narodu. Črnogorec jleta ,eta»	in 1>oI.i. dokler
družino, za katero morajo skrbeti. je krat ko odvrnil: Pravijo tako." t,i:io P°krili cele ženske. Toda sedaj A a> pa, če hočete da preklicem svoje \ a	f0	zasluži .''' sta poiz- Je	zgornji del preveliko obse-
psovke, prosim napravite zakone, ki ! vedovala tujca. Maja je z ramami je inost- t,tba .5° Lil<> toi-ej drugod ol-WU> odpravili beraštvo in vzdrževali | Črnogorec odgovoril: " Mor.la.'r In ko j	In odneha
siromake!"
(>d^el sem rekoč:
Prav
odnehalo je spodaj; krila sta Francoza še Ji^ieJa izvedeti. čej«o ^ začelo ožiti, ožila so se od leta j t udi on spoštuje kralja, se je spre- <k> lela 1x,1.i l>olj. nazadnje so bila
--------mljevalec zamislil in nato pripomnil:	Povezana s pasou^ tako da si
l-Ce hočem biti j>ošteu. ga ne aro- »Lsi mogel misliti, kako bi bilo. ko bi Preteudeut na krono Stare 3rbUe j ^^ hvalULM RaZume ^ da sta Fran- P^mer prišel s tako oblečeno lju-
▼ Italiji.	coza hotela dati svojemu epremlje-ibieo Jia svojem eprehoiu recimo do
"Giornale d* Italia" poroča, da \-alcu znatno napitnino. Toda Črno- nialega jaTka. kjer bi ne bilo mostu, živi v mestecu Lecee moi. ki je di- ! goreč je oIklonil vsako napitnino, pač Ker razvoj ne pozna stanja niti rektui potomec sribskega kralja Du- pa je sprejel dobro fracosko srnodko obstanka, niti miru in mora iti vedno šana Silnega, oziro rci stare stlfc^e ter se na to poslovil.	j naprej, iii bilo mogoče ostati pri oz-
vladanske hiše Nemanja. To je voj- Prišetkši v hotel, sta pripovedovala | kih krilih ampak jih je bilo treba še
svoj doživljaj gostilničarju ter ome- ^olj izožiti, ker pa to vsled hoje in iz nila, da se jima je vendarle p<«ueČilo raxnili drugih vzrokov ni .bilo mogo-dni predsednik v pokoju. Giaso^iti j najti Črnogorca, ki je odkrito pri- i je hilo, treba krilo preklati in na-italijan. ki genealog Carlo ^idi<Hio«ie jznaL da ne more hvaliti kralja. Go- j stale so hlače. Pravim, da, Jo niso bile je v svojem najnovejšem delu z doku- ! stil niča r se je razgrel ter jel dokazo- ; tak°J prave moške hlače ali prave žen-menti dokazal, da je imenovani voj- vati, da dotični spremljevalec ni ino- ske hlače. Ne. razvoj gre počasi in voda (Ikrot-io ( Froš) Constantino jk>- ' bi;i Črnogorec, ker Črnogorec ne ne dela skokov. Najprej je 'bilo krilo t<rniec. Teodora Neman je. brata carja J?ovori tako o svojem vladarju. ; le spodaj preklano, potao je šlo više Dušana Silnega. Ko so Turki zarobili ! Drugi »lan so za francoska j*.slan ca jil! viže in	Je prišlo že skoraj tki
Si-be, je Teodor FroŠ Nemanja pobe- ' izposlovali avdijenco pri kralju. Pe- j^oleij. Na tak način so si ženske bogi ul v Italijo. Tu mu je Alfonz Ara-Ujali *<> jih v majhen, okusno opr«w> ,elt* osvojiti-hlače. Da bi možje ne zagonski, kralj neapobski jx^laril fe\ -1 salon Iu tu je t tal pred njima Pazili preteče nevarnosti, so dale no-dalno jjosestvo Corte Rasiii v 4Ter- nni nljudni Črnogorec, ki ju je prej- i Vl modi ime "Hosonroek*' ali Rock^
po
voda Orosio OinMautino Cajione-Ne-magna di San Cescrio, po poklicu so-
snica je da kar so včasih tako skrivale. hočejo z«laj javno nositi. Boj za Idaee je <bil pa že od nekdaj in v mar.
sikateri liiši "oiia nosi hlače" ]>o-seJno ob časti volitev. Kaka nevarnost pa je vsled tega pretila našemu narodu, kaže to. da je naš kmečki pesnik, slavni Klančnik zložil grnijivo zgodovine kakor "pesem od hlač" ki se glasi:	j vendar ne spozna
Češka razstava t Sofiji.
* Pod protektoratom praške in so- i fijske trgovske zbornice priredijo le- i tos v Sofiji češko razstavo, ki bode i otvorjena dne 30. julija. Razstava j ima namen, da pomore uvozu v Bol- j garsko češki industriji v poljedelskih strojih.
Prebivalstvo Bosne in Hercegovine.
Sedaj so znani ofieijelni. podatki ljudskega štetja v Bosni, in Hercegovini. Prebivalstvo anektjranih dežel šteje 1339,000 duš. V zadnjih desetih letih je prebivalstvo narastlo za 321,000 duš, torej znaša prirastek 20 odstotkov. Ta poVišek je staviti na račun priseljevanja iz Avstro-Ogrske. Niso pa še ugotovljeni statistični podatki glede številnega razmerja med posamičnimi konfesijami.
Strahovlada na Hrvatskem.
Hrvatska vlada je dala uvesti proti znanemu branitelju v ''veleizdaj-niškem" procesu, dr. Hinkoviču.
disciplinarno preiskavo radi žaljenja sodišča v 27 člankih, ki jih je dr. Hinkovič priobčil v 4<Obzoru?\ ''Pokretn" in 4*Srbobraim!*. Dr. Hinkovič je v posebni vldgi na bah-
ski stol otlklonil sodnega svetnika j	.	...........
Pavešiča kakor preiskovalnega sod- |ska vlada tako postopati, kakor s ločen za vodstvo procesov. Skupno nika v tej disciplinarni stvari, ker I podaniki — zaveznice Avstrije. Ne [premoženje organizacije Straža"' ga po njegovem vedenju povodom J more jih izganjati. Posledica t emu iznaša ok(»!o ">0,000 mark. Lansko le-" veleizdajniškega" procesa ne sma-l.)^ da je industrija na West lak« ko m lo je načelstvo razdelilo 30,001) bro-tra nepristranskim. Rečeni so<lni]in ob Reni navezana na pritoke iz šur o grunwaldski bitki. Poljaki so dvor pa ni le odklonil prošnje dra. 'poljskih krajev.	•	raztreseni j-»o raznih krajih Westfal-
Iz nekega poročila, ki ga je pri-" občila " Sclilesische Zeitung", je razvidno:
Sedež: Frontenac, Kans
GLAVNI ODBOR:
JOHN BEDENE, I. glavni predsednik. MARTIN OBRZAN, II. glavni predsednik. LEO HROMEK, glavni tajnik. BLASIFŠ MOREJ, glavni tajnik. ALOIS SLAPSCHAK. gla\-ni zapisnikar.
NjVDZORNI ODBOR:
P0NGKAC JFRiSCHE. Mineral, Knns. FR ANK AFGUSTIN, Mineral, Kans. FRANK STARCIIICH, Frontenac, Kans.
GOSPODAR KI ODBOR:
FRANK MAUSER, Frontenac, Kans. PETER WIRXSBERGER, Pittsburg, Kans. CHARLES STARINA. Mulberry, Kans.
POROTNI ODBOR:
JOSEF SVATT0, Woodward, Iowa. FRANK PREiMK. Cherokee, Kansas. FRANK SETINA, Vale, Kansas.
Hinkoviča, marveč je dal uvesti proti njemu kazensko preiskavo radi zločina obrekovanja in — punta.
Uboga' Hrvatska, kaj si zagrešila, tla te tako bičajo — lastni sinovi!! Ban Tomašič je na glasu kakor velik učenjak in sam se smatra tudi velikim hrvatskim pat ri jot oni. alt učiteljice narodov In zgodovina uči,
Ne dajte ženami, da bi hlače nosile,
'la bi te klepetulje veljavo dobile ....
In ko našteva \se pokore, ki bi iz tega sledile, pravi nazadnje: Le hlač jim ne dej Tega boj se vselej.
Kamnik je bil pameten mož, saj je bil tako slaven, da je še danes znan in zato so gu poslušali vsi pametni in modri' AiK«ye. Dandanes seveda so-možje čMhdalje slabši in tako-izgubljajo svoje pravi ve in timii hlače si bodo ženske osvojile.
Kaj lx> možje? Od mir «2 je sicer pojavil, riitpak ženske — kar se mode tiče — znajo biti zelo vstrajive v svojih zahtevah. To izkusili vsi zakonski in nezakonski možje. V Pragi so s tako silo napadli prve ženske, ki so se pojavile v hlačah, da so morale pobegniti. V Parizu — tam so ji!li seveda kavalirji z depadnjenjem gledali V Trstu je nastal velik vriše, ko je prišla na corso delat neka dama v hlačah reklamo za novo modo. Španski minister Canalejas je baje izdal že jx>sehen ukaz. da se mora dati na ulicah ženam popolno svobodo glede mode in da bo dal zapreti vse» bi bodo damam nagajali Angleške su-f rage tke so seveda sprejele novo modo. ker upajo tako lažje doseči volilno pravico iza -parlament.. Američanke pa imajo itak več jrav-ic nego možje, vendar še ni slišati, ali ibodo imele vsled nove mode yeč spoštovanja ali »ie. Nemški cesar je za novo modo. ker upa s tem pomnožiti armado. Seveda se bo z novo modo marsikaj iz-premenilo.
Tako bomo peli namesto: Še kikljieo prodala bcirru Za sladko vince dala bom. tako-le:
Se hlačiee prodala bom Za sladko vince dala bom.
skega iu ob Reni. Povsodi imajo driižtva. ki razvijajo jako živahno delovanje.
Na Wesi falskem in ob Reni je se-laj 30 poljskih družtev "Straža". Ta organizacija ima sedaj na razpolago 37,000 mark v izobraževalne svrhe. Drug fond 6000 mark je do-
SL0VENCI IN SLOVENKE NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIKI
da k ruta proganjanja ne rode dobrega sadu in da se rade kruto maščujejo nad — kruteži! A tudi na Dunaju, kakor vse kaže, niso še nič pozabili in se — nič naučili iz zgodovine! Oni hočejo ostati slej ko prej pri tem, da si morajo zatirani narodi v monarhiji sami izvojevati živ-I jen ske pogoje in svojo svobo-do — proti volji Dunaja. Ali zapomnijo naj si, da se s takim varovanjem "avtoritete" ne pridobi src narodov.
Družtvo za slovansko kulturo v Moskvi
je poslalo profesorju Masarvku v Pragi dolgo in zelo prisrčno pisano pismo, v katerem se mu zahvaljuje za njegovo potegovanje Slovanom v \ prilog. Pismo pravi, da se družtvo popolnoma strinja z nalogami in tudi s sredstvi, ki jih uporablja Masa-ryk v posameznih slučajih. Zlasti mu izreka priznanje za pogumno o-brambo srbskih in hrvatskih bratov v stvari falsifikovanih doknmen-tov.
Poljaki v zapadni Prusiji
se množe vzlic vsemu besnenju pru-kih hakatistov. Nemški lisfi si v svoji jezi ne znajo pomagati drugače, nego, da priobčujejo v proskrib-eijske svrhe preglede o Poljakih v. Prusiji. Ali ne bode jim koristilo. Iu čudno: Poljake povspešuje pruska vlada sama s svojo brutalno politiko izgamjanja inozemeev iz Nemčije. Kajti s svojimi podaniki poljske narodnosti vendar ne more prti-
fd^ Velikazaloga vina lr» žganja.
830 * S t.
Marija Orlll
Prodaja bele viA» po........,......70c. gallon
Črno vino po.............50c. "
Droinik 4 galone »a....................$11.00
Brinjevec 12 steklenic za...............$12.00
A gal. (sodček) sa .................$16.00
Za obilno naročbo ee priporoča
MARIJA GRILL,
Clair Ave., IV. O., Cleve and, O


Za debeluhe.
Veliko je ljudi, ki niso zadovoljni
ra «1 'Ot rati to*. Do 18. stoletja je rod-|SnJl 4,:U1 vodil iu spremljoval bina Nemanja ohranila v najK>lMkem J 'ne^1'-kraijest ni vse vladarske časti. Za-j Čet kovu 1J». stoletja je poslal vojvoda <Jitrsei*pe Capoue-Nematrna spomenico ^ Na(>oleonu Velikemu, v kateri ga je j prosil, naj mu prizna naslov in čast is SV®J° ,w 111 ki bi ^ kneza Stare Srbije. Pra-vnwk ra je I	masti. Staro pravilo:
voj voda Oro«o (Crtw> Constantino I V^taJaJ ^>daj. jej malo. pojdi ^aio 4'ajwme-Nemagrna ,U Sat. Ce>ario. Kil- l^"1'	>»a	Je U1»"
kor zatrju-je gori navedeni "Gi«»male d'llalia", je sedaj tinti ta poslal velesHam spomenico, v kateri in_elja-vlja svoje pravice «a Staro Srbijo, oziroma na sandiak Novi pazar.
Prebivalstvo Moravske.
Po površnem ljudskem štetju je bilo *31. decembra 1910 na Morav-skem 2,612,106 navzočih civilnih o-seb, ki so bivale v 374.266 hišah. L. 1900 «0 našteli 2,420,445 civilnih o-aeb, hiš pa	Prebivalstvo se
je torej pomnoiilo z& 191,655 oseb. ali 7» odstot. Od 1890 do 1900 se
A
lo pravega odmeva. Yo«^key-i so kljub teu.u iznašli že davno drugo sredstvo pi*>ti debelosti. Zavijajo se namreč v debele odeje ter se vrte prod velikim ognjem. To sre» Lstvo pa iana sevala tudi svoje senčne strani ter ga vsi pravi •debeluhi tudi <»dkianjajo z j hlače iu da <se da s krilom "bolj koke-
ho.-e". francosko {»a Jupe Culotte. kar kaze. da se ima stvar nadalje razvijati. Tore i to, kar so možje že toliko časa branili kot svojo last in ponos, to si hočejo sedaj osvojiti žene. Sicer ne vemo, če niso morda moške hlače nastale na isti način in so ženske le v svoji zaostalosti prišle počasi za njimi, vendar je vprašanje, če bi ne kazalo tudi v bodoče ohraniti razliko, ki jo pozjiamo od' nekdaj.
Bo? je sicer Adama in Evo v raju oba neako oblekel, aia.tpak pozneje je ženska iznaj lljivost, lepoteželjnost fn nečimeniost kmalu spoznala, da se da na krilo mnogo več nasiti, nego na
vso ogorčenostjo. Neki učenjak pa je >edaj iznašel stroj, s katerim se ravnokar bavi pariška oe«licin-4ca fakulteta in potom katerega je možno iz-#rubrti na lahek način pre«»bilo debelost. Ore se pri teai namreč za navadno edektririranje telesa, kar je rooačn masaža za posa»Tez^ie mišiee in pri čemur se po redni uporabi odstrani pre-obilne tvrdbe masti v telesu.
tirati in dražiti, nego s hlačami. Iti tako je prišla ona krasna ženska gra-cijeznost do veljave, ki so jo tako ljubili y>ii nx»ški. Toda pred n^kaj leti se je začel boj za enako pravico žensk z moškimi in zdaj so jasno pokazale svoj teamen: hlače hočejo nositi. Kar se tiče hlač, so ženske rade zelo diskretne in tndi mi se ne maramo in-diskretno vtikati v to vprašanje. Be-j
Nova iznajdba.
Mr. James HuiiTkinson, šef tvrdke i4Jaane3 Hudkiuison LimitetC' a- Sai-dorfu 11a Anglewkoan je iznašel nov stroj, ki ibo preobrnil vso industrijo soli. S tem strojem se bo prihranilo tri četrtine goniva in se bo zamoglo dobaviti sol pehkrat hitreje kakor sedaj. Pri tem se ne "bo razvijal noben dim. Svojo iznaj lbo je prodal Cana-■di in Ameriki in je postal čez noč večkratni milijonar. Iznajditelj ima 70 let iu se je trudil cele štiri leta,
Vredno je prišel do cilja.
*
Imenitna kmečka sratovsčjna.
V Bads - Madoraszu v ogrskem Ba-natu. kjer preibivajo pridni in bogati nemški kolonisti s Svatekegai, se i_e nedavno poročil kmečki sm Josepii' Sebneider z Marijo Moiller. Pojedina bila pripravljena za 1400 gostov in je trajala od ponedeljka do četrtka. SnedJi so: 1 »pečenega vola, dve mladi govedi, 8 telet, 6 ovac, 650 gosi. 425 puranov, 1200 fcokoši, 600 golobov, 5400 knAov, 100 kM riza, ff»-pa 60 liektolitro^ m 100 sodov
Nekaj novega za gospodinje!
Najnovejši praktični proizvor
THE DUPLEX & TRIPLEX BAG
Ročna torbica, ktera se lahko rabi u treh velikostih,-k»*or is tukajšdjih slik razvidite.
Rabi -se :
štev. 1. 10 palcev doltra in"5 palcev globoka za denarnico.
štev. 2, _ 10 palcev dolga in 8 palcev globoka za denarnico in malenkosti.
štev. 3, 10 palcev dolga in 16 palcev globoka za dcnarnico in dmge stvari.
Torbica je najfineje izdelana iz Pantasote usnja- Te vrste torbica je posebno priporočljiva materam, ki jo neobhodno potrebujejo. < j	Kdor pošlje $2 50 dobi torbico po pošti poštnine prosto.
!; Zastopniki: FRANK LUPSMA & CO.
!j -413 E. 85th Street,
NEW YOfRKi.
3 i
SVOJI K 8VOJ1M!
Važno za vsačega rojaka!
Kadar pošiljate
denarje v staro domovino
aH kadar nameravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrnite se za
v^yO parobrodni in železniški listek O^-^
s popolnim zaupanjem na
FRANK SAKSER CO^
82 CorUandt Street, New York City,
ali na podružnico
6104 St Clair Ave., N. E., Cleveland, O. .
Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se ie že obrnilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen.
Mor Va» dmgace 8?eftqe li Vaš prijatelj in neče Vam dobro.

ayftB K svojimi sse^^M
ir ". '


'GLAS NARODA"
8lov«nlc Dally.;
roed and published by the .^v«nio PubllMhlng Co. (a corporation.)
ink »Acv-l-.n. iim<Ihii J »O Rl «.-CirO
">nTS BENEDTK,
i of Burim« of the corporation and
Bidreaaaa of above officers: 82 Cortlandf
jarowt,^Roro«gh of	New York
is<*k> leto velja list i
Csnado, , . .
i Ameriko in
m soil
*	fato xa neeto New York . got WUu meato Hew York
1 Evropo za vse leto . .
*	*• " pol leta. o 3 ■ * •• četrt leta
$3.00 1.60
1.76
Kardinal Gibbons in trnsti.
^SELAB NARODA" Uhaja vsak dan ia-"' nedelj in praznikov -
**OLAS NARODA'
("Voice of the People")
Kardinal Gibbons v Baltimore se je v nekem razgovora o industrial-nem razvoja dežele zavzel za. varstvo ljudskih interesov nasproti tru-stom. Rekel je, da je za razvoj dežele važno in ugodno znamenje, da zadobivajo pravice ljudstva vedno več veljave nasproti velikanskim in-diistriainim korporacijam in da te -S|praviee od leta do leta bolje vara-2.00|jejo zakoni, ki so bili izdani za kou-J-BO trolo teh velikih kupčijskih zvez in podjetij.
Misel, ki jo je pred kratkim sprožil Theodore N. Vail, voditelj velikanskega brzojavnega in telefonskega podjetja, in ki vsebuje idejo, da

OLAŠ KAJty^L 8. .HAL. TRATO A.
t
Na Rievotu^8. of Epril 1911. Dir Mister Editer:— Ali je morda tudi Vas kedo za
•UJfolS^' W*T* "" jetjih,
Subscription yearly $3.00
ite on

Dopisi bras podpiaa in oeobuostJ ae na jnkknejo.
Dauar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov parimo, da ae nam tudi prejšnje bivališč« naznani, da hitreje najde-•o naslovnika
PopMOiit m poeiljetvam naredite ta na-
«QUA8 ^ARODA^ JKMandt St.,	New York City.
mora biti pri vseh kupčijskih pou-j^P«1	narihtalt Poslušajte to-
pri katerih se gre za oboi reJ: Ko štediral minolo soboto blagor, ljudstvo zadružnik, priča o!zJutraj na 1- aprila razne prifelee naprednem in dalekovidnem duhu j na*ih lonemanov, spustim kakor naših vodilnih industrialcev. Ljud-' '»ževali Karota na cesto ali sajt vok.
stvo ima pravico do kontrole nad ti usti in velikimi korporacijami, ker
ker ga je bolela glava.
Cez kake pol ure s® ta hndiman
le na t a način more preprečiti sebič- pridrvi nazaj ter začne praskati po
no in umazano monopolizacijo.
Velikanski industrialni razvoj naše dežele in z njim združeno nakopičen je kapitala vstvarja velike družbe in te so neizogibne. Pri pre-sojevanju ]x>samezuih družb morhmo biti pravični in le iz tega bo nastala harmonija in korist za oba dela.
Ifcftefcm 46S7 Oortiandt
Koncem tedna.
vratih mojega fojneč ruma. V gobcu držal je star ledis paket buk, nabasan kakor napihnjena krota. — To bo pa že nekaj zate Mike, — si mislim. Potegnem mu hitro paket buk iz gobca, ter ga odprem. — Pa baj žingo! Nabasan je bil s samimi figami — pa s kakimi! To so me
| Javna kontrola in ureditev trn- za	nafulali! — Never egen
■ee stov pa mora biti taka.	da jamči
,ljudstvu za koristi, ki mu	pristojajo.
Ljudstvo ima pravico do	take kon-! t role.
Za 25 centov je v Omahi neki mož'
pr<>dnl svojo ženo in žena je bila s AmeriltanSka	SVl t)0(ld. kupčijo zadovoljna. dasi je moral kupec še 23 centov si izposoditi. To
je zadovoljnost. ^ Diek Croker. bivši	šef newyorske
• demokratske stranke,	je pri odhodu prijatelj si pri usiih lz Amerike dejal, da amerikanska
Popoldan pa dobim tele foil mesec, da pridejo zvečer k meni v vi-zite dve ledis in en grinar iz Gorenjskega. — Pripravil sem par pik nakeluov in saverkrauta za soper, ter V'2 galone Klaret vina. Oakam in čakam do 8. 9. 10. 11 — pa ti ni bilo nobenega liudimana blizu. Živijo epril fill! Never egeu!
V nedeljo ima naš fishink klub '•Riba" veliko parti ali pik nik v Nu Ročel. To bomo pekli k oš t runa!
Naš dol»ei
odtrga, da mora plačevati alimente svoboda ni mnogo vredna in radi VboSe ribe ondi so že naprej vse žeir. Ze-ia mu je grozila, da se po- tega silijo Amerikanci v Evropo, Iseagane od strahu pred našimi trn-vrne k njemu, kakor hitro ne bo kjer morejo svoj denar mirno in ki! ** počakaj ti tajkselsk zludij
kjer morejo svoj denar mirno in plačal alimentov. Drug naš prija-|brez strahu in tako potrositi, kakor.laz vam bom pokazal, kaj se telj, ki se je naveličal zakonskega ihočejo. V Ameriki se brigajo |Pravi flaundree loviti po Mike Ce-jarma, tudi plačuje alimente in je oblasti za vsako najmanjšo stvar in £are štajlu! rekel, da bo poprej padlo nebo na omejujejo vŽivanje. Amerikanec je zemljo, kakor da se bo on povrnil k srečen, kadar zapusti za seboj Saii-svoji ženi.	uy Hook.
* * *	To ni nič novega, kar je povedal jruz,le '-gance. — Jedna glista je žc
Neki Američan je po.-ial 10.000 Croker, ki mora poznati newvorske tako debela, kakor kaka krvava klo-budiluic i>a Kitajsko Zdaj se bodo ia ameriške razmere sploh. To jp.basa. — To bom namazal z medom Kitajci vendar vzbudil1.	j vedno tako in je bilo tako tudi ta-jin Ptičjim limom. pa jo bo ja kak-
• * ,	krat, ko je še on, kakor ruski earjšen ribi» "abec' P°ke*'al-
Neki mož v Brooklvnu se hoče lo-; vladal v New Yorku Croker živi I Lovil jih bom tudi na zanjko in
Ta teden sem zelo bizi, ker fu-trani črve, gliste, polže in španske muhe za nedeljo. — Kuham jim ko-
»uwaew
■ • -


som, ker rada pere, žehta in pegla. Rada klepeta, kadi in šnofa. Omoži se 5 do 6 krat in je v zakonu srečna, ter dočaka visoko ali nizko starost. Štorklja jo obdari lahko z 18 dvojčki.
FANTJE rojeni na TJUSDEJ (torek) v znamenju device, so posebno ženskemu spolu naklonjeni ter podvrženi. Kupujejo jim prezente, ter pišejo skrivoma na Ženeral deli veri svojim svithartarjem lips pri-felce. Hodijo radi bosi okoli, oženijo se pa še le tedaj, ko postanejo bossi. — ŽENSKA, ki zagleda luč sveta na ta dan v znamenju škorpijona, ljubi štajliš klobuke in sute. V mladosti je krotka kot piska, — stara pa huda kot škorpijon. Zato se že preje pomože, če se morejo. — Ženske rojene ta dan, tudi rade žvižgajo in pojejo, ter stoje najrajše pred lukink glesom ali mil neri štorom.
Rojen biti na VEN ZDE J (sredo) v znamenju jagra ali strelca, pomeni za MOŠKE strastne lovce, ki* streljajo po svetu divje kozle s puško in brez puške. Radi plešejo na pijeno ali fermonko, ter se zgodaj zaljubijo v stare bogate vdove z lepimi hčerkami. Pri mile teri hitro avanzirajo za frajtarje ali titular keprole. Boriti se morajo nekateri tudi z boleznijo kurjih očes. — ŽENSKE ta dan rojene v znamenjn dvojčkov, imajo sukces pri bebitih v za konjskem stanu. So jeznorite, hude in stinži. Ljubijo kendi z ajs krimom, ter se omože šele z lOtim svithartarjem. Rade se tudi vozijo v keričih in ata mopilih, — če jih imajo.
Nekateri MOŠKI rojeni na TOR ZDEJ < četrtek) v znamenju leva, so
Dopisi.
Slovensko katoliško

Qb
Cleveland, Ohio.
Cenjeno ured niš t vo:—
Znano je vsem Slovencem v Cleve-landu, posebno pa Žužemberčanom.: ^ da smo že pobirali prostovoljne do-1 neske za požarno brambo v Dvoru j pri Žužemberku. * Prvikrat je nabi-! ral rojak Ivan Strumbelj, podomače i Noviuc iz Jame. Nabral je $25.50. naznanil nam pa ni, kdaj je nehal nabirati. Ker se nam je zdelo vslei! male svote, da g. Ivan Strumbelj ni obiskal vseh prijateljev, kar bi bilo zanj pač tudi prenaporno, smo se še mi potrudili, da smo nabrali drugo svoto. Nabiralci so bili sledeči: Anton Bijek, Ivan Bijek, Leopold Fa-biani, Anton Kužnik, Josip Koželj. Josip Strumbelj. Ivan Straus, Anton Bijek in P. D. Ručevar. — Darovali so: Po $2.00: Josip Koželj, Ivan Straus in Fran Straus. — Po $1.00: Josip Koželj, Anton Kužnik. Josip Kužnik in sin Josip Kužnik. Ivan Mervar, Fran Makovec, J era Skebe, Anton Bijek, Ivan Bijek, Anton Bijek, P. D. Ručevar, Martin Legan, Henrik Zalokar, Fran Pueel, Fran Bijek, Josip Strumbelj, Fran Blatnik in Avgust Vovk. — Po 50c: Ivan Koželj, Fortunat Zupančič, Iv. Vidmar, Ignac Miluar, Anton Te-kavčič, Veneeslav Klaus, Josip Prime. Anton Kuhel, Tvan Glavič, Fraji Strumbelj, I^eopold Fabiant, Fran Kranjc, Mihael Jursinovič, Josip Petnar, Fran Bijek, Fran Val-land, Alojzij Florjančič, Josip Mervar in Josip Tomšič. — Po 30c: Iv. Glavič in Fortunat FifoTt. — Po 2.">e: Ignac (Jercar, Anton Cugel, Ka-
podp. društvo
sveteBarbare
o
Za Zjedinjene države Severne Amerike« Sedež: Forest City. Pa. KakorpoHrano dne 31. ianaarja 1902 v driavi Pennsylvania.
ODBORNIKI:
Pr^Jaednlk: MARTIN GERCMAN, Box 683, Forest City, Pa Podpredsednik: JOSEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. IL tajnik: STEFAN ZABRIC, Box 508, Conemaugh, Pa Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa
NADZORNIKI
Pradeedmk nadz. odbora: KAROL ZALA R, Box 547, Forest City. Pe f. nadzornik: IGNAC PODVASNIK. 4734 Hatfield St. Pittsburg, Pa IL nadzornik: FRANK ŠUNK, 50 Mill St.. Luzerne, Pa. KL nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. — 3rd St., Roe» Springs, Wyo.
PeB©TNI IN PRIZIVNI 0DB#E:
Preda, porot, odbora: PAUL OB REG Alt, RR.No. 1.' Weir City, Kana
I.	porotnik: MARTIN OBERZAN, Box 51 Mineral. Kan«
II.	porotnik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler St., Ciev.lana, Ohic
VRHOVNI ZDRAVNIK: IVr. J. M SELISKAR, 6127 St Clair Avenne, Cleveland, Ohia
močni kot Samson. Radi se fajtajo, ro1 Zlajpah. Anton Strojin, Iv. Jam
igrajo pes bol ali fut pol. Hodijo večkrat v muhen pik čes gledat jen dejan gemse ali -rajde. V zakonu se fajtajo tudi z ženami, če niso one ol raj t. — DEKLICA rojena ta dan v znamenju bika. hodi rada v pub-lek školo in kmalu greže vira. Ima zapeljive oči, dolge lase, lepe zobe in rdeča lica (pošminkana). Kedar jo bolijo zobje, gre k dentistu iste pofiksat. Ljubi strastno rože in kislo mleko, radi tega tlači jo včasih bolezeu "mora". V zakonu bo njena zadnja jxdovica življenja srečna.
MOŠKI rojen na FRAJ DEJ (petek) v znamenju ribe, je rad fižol in kislo zelje, frajd ojsters, šel kreps. klem Cauder ali sardine v paksali. Ho<li rad okoli vode ali plava po morju, ter prodaja iz navade okoli
Dopisi a%2 m pobijajo L tajnika IVAN TELBAN, P. O. Bex 7tT -Forest City, Pa
— ■■ o———
Dmltveno glasilo ]> "GLAS NARODA'
čiti od svoje žene, ker ne more več zdaj na Irskem in pozna življenje viv Vfckko mišnico za podgane. Živijo zijala. Meseca decembra ga rado ze-poslušati ponočnih pridig v postelji EvropL Kaj je vzrok, da v Ame- šport!	be, vsled tega ljubi kožuh ali roka
Strahopetec. V deželi enakosti ne riki nimamo prave osebne svobode? sme nihče imeti prednosti.	j Croker pozna te vzroke prav dobro, I	Mike' Mike! teden žc
. '	ali pripoznati jih noče. On ve iz i2- okoli poganjaš in bumlaš. Vac me-
V Ameriki zakoljejo vsako leto kušnje, da je polovična svoboda vir ter vi£Ju etiihau? Lukover, kako ti nad 3*> m lijonov svinj. Kar se tiče ]epim dohotikom ameriških mogot- je OUa komplecirana uganjka od ke-: i od akcije svinj, marsiramo v prvi cev botlisi v mestu bodisi na deželi.	čelado zmešala. Pamet Šnofaj,
vrsti.	; Polovico svobotle človek uživa, dru Pamet» lia se poprimi zopet kakega
* . *	go polovico si mora kupiti. To se i*>izmusa! Špešeli še sedaj k Ister«
Neki oženjeni mož si je importiral I vidi povsod v upravi, v justici, pri{,lole <leisoln; ne, se ti bo še tvoj atiniteto in naselniška oblast jo Je kupčiji in trgovini in drugod. Ame- !Karo lakote v pasja nebesa pre-deportirala, češ. da je kontraktna^jikanec si mora svobodo kupiti in |mufa!j ko ne bo več nikelnov za vampe in pljuča."
Tako sem jo pogruntal sinoči, ko sem za soper 2 kren pirštelna po-frontaU dal mi jih je za prezent naš bučer iž komarja.
O onem melejončku iz Afrike ni duha, ne sluha, in tako jo boš mogel Mike še in fjučer naprej ribati po starem kopitu.
Pa sem se zgrevano vsedel na rak enk čer vzemši v roko 100 letno pratko in trompihl; če bi se for in-1
i^j-ikanec
delavka. Ali ni to moralno in — plačevati za to, da jo nžlva. smešno?	1
* a *
Neki angleški 1st se razburja zaradi tega, da so svinji postavili spo- j menik. oziroma so ga hoteli postaviti. Moj B< g. kolikim oslom so 2e postavili spomenike.
Proro kovanja o kugi v >tarih časih.
Če je v starih časih pretila člove-Mož, ki si je dom šljaval. da mu- ®tvu	ni manjkalo zna-
ra dobiti od Standard Oil Company me,nj, ki so jo napovedovala. Na Ju-denarja. je prišel v norišnico. V tem trovem so trdili, da se prikazuje po-slačaju ni bilo treba preiskave porast, ki s svojimi perutmi, sličnimi štens dalo kaj-tacega pogruntati za-izvedencih.	netopirjevimi, napolnjuje zrak s sil-; me, da bi imelo suk ces, ali kaj me
* m *	|nim ropotom. Po spričevala nekega še vse letos čaka?
Škof v Havani ,hoče pod eksko- francoskega pisatelja so v letih 1301! Na peč 243 trompihelna stoji črno munikaeijo prepovedati nošnjo tur- 1563 okolu ^leteče jate krokarjev!na belem zapisano: Rojen biti v me-škili ženskih hlač. Ml m mu ne sve- prinesle vonj predstoječe kužne bo- secu oktobru, v znamenju škerpjona tovali Naj pusti cerkev žensko mo- le^nL Drugod so videli nad oblaki — kaže nepremišljeno, neumno rav-
faai t antično galopin'anje krilatih | nanje, zaradi česar imajo večkrat konj, na katerih so bili čudni jezde-jdrugi škodo in sitnosti! Vendar pa ci; vse je v silni naglici dirjalo mi-j kdor mene pozna, ga ima rad, ker mo. V šestnajstem stoletju so v ne- pije rajše vino, per in visko, — kot sto psov mlada teleta na vrvici. To katerih krajih odpirali laški oreh, da vodo. (Če jo ima.) Bravo, bravisi-ni nič uovega za Američanke. Te so zvedeli norico: če je prilezel izimo! Dobro so te Mike ti pratkarski
do v miru, sicer bo cerkev in vera v nevarnosti.
* • •
V Parizu vodijo zdaj dame name-
vodijo na vrvici svoje može. • •
Ljudem, ki se lažejo, teče jezik prav gladko, toda. kadar govore resnico, pa jecljajo.
Španski prestolonaslednik gluh.
Iz Madrida je došla vest, da je bil pred nekoliko dnevi poklican na španski dvor aeki medicinski speci-jalist iz Švicarske, da pregleda pr-vorojenega sina kralja Alfonza, don Jaimesa. Vest je najprej v dvorskih, potem pa tudi v drugih krogih izzvala senzacijo, in se sedaj govori, •da je bil strokovnjak pozvan, da pregleda triletnega princa, ker je gluh. Ista vest je krožila po listih ie pred nekoKko meseci, ali so jo dementirali.
oreha mal pajek, je bil to znak, da škrici pogruntali!
Mednarodna umetniška raaafeava.
Sredi mfseea maja otvorijo v Bar-, eeloni na španskem umetniško razstavo, ki bode trajala do sredi n
je kuga blizu. Po drugem mnenju se je kuga skrivala v studencih, ali je dala hudiču nalog, naj zastrupi studence. Še v minolem stoletju so prebivalci Normandije obdolžili pastirje, da So vrgli v studence strupa, da bi se tako maščevali nad zakupniki. V Milanu so leta 1630 pripisovali nastajanje kuge zastrupljenju zidov. Kdor se je dotaknil zida z roko ali samo s plaščem, je bil v nevarnosti. da ga ljudje takoj linčajo, tako pripoveduje Manzoni v svoji glasoviti povesti "Zaročeni". V Marsilji so zdravniki in postrežniki za časa kuge leta 1720 nosili obleko in rokavice iz safijana, katerega duh je baje preganjal vonj kužnega strupa. Na glavi so imeli nekako čelado s kristalnim očesom in nos v obliki kljuna roparskih ptie. V teh nosovih je bilo vse polno različnih protistrupov.	'
ROJAK*, NAROČAJTE 8E NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI IV
Pogledam pa še dalje na stran 130. ker se mi je zadnjič od liaus-kiparenega rusterja (petelina) sanjalo, da je znesel 2 tako debela jajca, kakor buče. To pa pomeni: slavo, Čast in srečo! Ne bodi stinži — pa sem Vam rajdovej stavil ajn-zar in elfar po tele graf v lblano na Prin amba sola ekstrakt v zlati luknji. Če bo kaj, — to ga bomo!
Nekaj so pa ti pratkarji enihau izpustili, kakšno fprčen imajo ljudje, rojeni gotove dni v tednu. Poslušajte torej:
Rojen biti na MOJJDEJ (ponde-ljek) v znamenju divjega koela, po-menja za MOŠKtE veselo življenje. So prijatelji živali, posebno mačk in mačkov (moraličnih), ter imajo večkrat z želodcem trubl. Ljubijo hromo selcer vodo z zajdlic pand ram, slanike, dil pikelne za takozvano Žermen Sikneš. Nosijo tudi radi po-š ved rane čevlje. — ŽENSKA rojena na ta dan v znamenja divje koze, lajka čistost
vice. Postane lahko tudi slaven mož in dobi za ženo lepo devico in postane konečno oče IG otrok. ŽENSKA rojena na ta dan v znamenju koštruna, je otožna in žalostna, ter se rada joka. Cita strastno romane in historije; hodi večkrat k forčen telerju vprašat za srečo. Posebno pa rada molze krave in dela na farmi V zakonu je srečna ali nesrečna, — kakor se vzame.
MOŠKI rojeni na SA-TER DEJ (soboto) v znamenju vage, so šmart ter akurat v vseh zadevah. Ljubijo vežes envelope s tolarji ali drobižem. Zvečer pa igrajo pik nokel gem, durhmarš ali marjaš — samo za trinke. Gredo pa tudi na plese, če jim kasa nese. Nekateri postanejo bizmus mani ali štorkipari, ter prodajajo razno robo na vago. — Srečna ti ŽENSKA, rojena v znamenju solnca na soboto! Po dnevi ti sveti solnce, po noči pa luna. Ljubiš zlatnino, ter staviš rada v loterijo. Že v mladih letih se privadiš .nakupovat po štorih potrebščin za nedeljo, ter hodiš z besketom okoli. Omožila se boš preje ali sleje — če ti je namenje-no, in vživala enkrat veselje poleg svojih pravnukov.
MOŠKI rojen na SUN DEJ (nedeljo) v znamenju solnca, drži se kaj rad salona, kamor ga vlečejo skunerji ali batelni pera. Lovi rad ribe in se sprehaja po gozdih. V zakonu nimajo sreče, ter ostanejo raje pečlarji. — ŽENSKA rojena ta dan v znamenju lune, hodi rada v cerkev in poje na koru, Če ima štimo. Kuha z veseljem dobre jedi in ljubi spring čikne. Iz same ljubezni se z možem večkrat špetira. Ljubi tudi dež, vihar in burjo, ter dovčaka visoko starost. Amen.
* a *
Cenjeni mi prijatelji! S tem končujem svoje. 30. pismo, ter naznanjam tem potom, da bom izdal eks-tra vsa dosedaj objavljena pisma v posebni knjigi, in sicer kmalu po praznikih.
Vsled tega se priporočam ter osta-jem
Vaš since reli frend
Mike Cegare.
P. S.
Master Editer:— Tebe st rekarc ta ja alzo!
K rimkn litij lit t eecfcvi
je prestopilo m**- Angleikem lani
nik. Ignacij Jerič, Janez A lit*. Josip Legan, Martin Fabink, Alojzij Radi-na, Ignacij Pograjec, Josip Hrovat in Anton Prijatelj. — Skupaj torej $36.60, katero svoto smo poslali po Frank Sakser Co. na določeno mesto. Lepa hvala vsem darovalcem, posebno pa onim, kateri so po dva-! krat darovali.	Ivan Bijek.
Potrjujemo sprejem omenjene svote, katero smo poslali županstvu.
Frank Sakser Co.
Mineral, Kansas.
Cenjeno uredništvo:—
Tukaj še vedno životarimo, dasi že dolgo ni bilo nobenega dopisa iz naše naselbine. Sedaj že ne delamo tri tedne, odkar je bila razstrelba v rovu štev. 16, ki je zahtevala 6 človeških žrtev. Do danes še vedno ne vemo, kdaj se delo zopet prične, ker so podzemeljski bogovi nanosili pol- j ne hodnike kamenja, da je vse v neredu. V drugih rovih, -ki so last Southwestern Coal Co., delajo vsaki dan, ker pa je vse prenapolnjeno, nikomur ne svetujem hoditi sem za delom.
Mesto Mineral ima jako lepo lego. Solnce ga lahko obseva od vseh strani, ker pa je malo drevja, v vročih poletnih dneh nimamo nič sence. Zato je pa tem bolj preskrbljeno za žejo; naše mesto ne šteje nič manj kakor 32 gostilen ali saloonov. kar je za 4 do 5 tisoč prebiva?cev veliko število, pa še v "suhi" državi. Slovencev nas je tukaj približno 500 in se medsebojno dobro razumemo. i>a skrbimo tudi za napredek, dokazuje sedem slovenskih in 2 hrvaška dru-žtva: torej smo za slučaj bolezni ali ponesrečenja dobro preskrbljeni. — Rojake Slovence in brate Hrvate, ki se niso zavarovani pri nobenem drn-žtvu, opominjam, da pristopijo prej ko mogoče, ker nesreča nikdar ne počiva. t
Ker imamo sedaj veliko časa, sem pogruntal neko "komplecirano" u-anko za Mike Cegare t a. in sicer: Nekdo je kupil 7 parov golobov, in ko se je vračal proti domu, še 5 golobic in 3 mladiče, v namenu, da za-redi veliko eniožino golobov. Ko je prišel domov in jih deval v golob-□jak, mu je ušlo 5 najlepših golobov. Koliko parov mu jih je še o-stalo? — Če reši Mike Cegare to u-ganko povoljno, mu pošljem par najboljših golobov pismonošev.
Koncem dopisa pozdravljam člta-telje in čitateljice Glas Naroda, ter želim vsem vesele velikonočne praznike.	Ivan Kastelic.
PIRUHE
pošiljajo nagi rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovino in to seveda najraje v gg.
tovem denarju, kar pa najhitreje, najvestneje innajainji
preskrbi
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland t St,	New York, N. Y.
-Podružnica:-
6104 St. Gair Ave., N. E.,	Cleveland, O.
(emm b! drugam segali, ako Tam Yaš rojak najboljše postreže J Sedaj pošiljamo
100 kron avstrijske veljave za $20.50.
s poštnino vred^^^l
Mulberry (Breezy Hill), Kana.
Cenj. g. urednik:—
Sprejmite sledeče vrstice v Glasu Naroda, da naznanim, kako se nam tukaj godi. Delavske razmere so slabe. Delali smo od štrajka lanskega leta pa do februarja t. 1. prav dobro, zdaj pa delamo le po en ali dva dni na teden, tako, da so se začeli ljud j« vsled slabih delavskih razmer izseljevati v stari kraj. Včeraj dne 3. t. m. smo spremili tri mladeniče na kolodvor, in sicer Ignaca Kogoj, Andreja Šorli in Fran Venedičica, ki ae bodo va skopaj vozili do Sv. Lucije na Primorskem. ZVečer, pred-
menjeni trije so kupili prevozne listke pri znani slovenski tvrdki Frank Sakser Co. v New Yorku.
M. Rijavec.
VABILO K PLESNI VESELICI,
katero priredi družtvo sv. Alojzija} št. 36 J. S. K. J. v Conemaugh. Pa., j v ponedeljek dne 17. aprila
v svoji lastni dvorani na Chestnur St., Conemaugh. Pa. Začetek točno ob 5. uri popoldan. Vstopnina za
Hamburg-American Line.
Redni prekooceanski premet iz
NEW Y0RKA do HAMBURGA prek" PLYMOUTH in CHERBURG
z dobro poznattmi parniki na dva vijaka:
možke 50 centov; žene in deklet n ! K»iserln Aueuste Victoria, America, Cincinnati
"j Cleveland, President Lincoln, President Grant, Pennsylvania. Patricia. Pretoria itd.
Veliki moderni parniki nudijo najboljše udobnosti za primerne cene; neprekoaljiva kuhinja in postrežbo.
Opremljeni so z vsemi modernimi aparati.
Odhod lz New Y. rka:
BLTJECHER - cdpl. 12. aprila ob 10 dp.
vstopnine proste.
Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje, ter vsa sosedna družtva iz Franklin, Moxham Cam-bi "ia in okolice, da se te veselice pol-
noštevilno udeleže. Slovensko pev- PRKTONIA - odui. 15. aprila ob 11 dep. sko družtvo "Bled" hode pod vod-' KA1SERIN AUGUSTE VICTORIA -m	T , _ '	1	20. aprila ob IU dopoldne,
stvom pevovodje Janka Bolka zap*.- ' CLEVELAND — odpluje 27. aprila ob 9
lo več milih slovenskih pesmi, ter;	rfopol.
nam P-^lo «o ho.ile zaba4 j RESIDENT GRANT - £££
Za dobro pijačo, fini prigrizek, iz-j Vozijo tudi v Sredozemsko morje.
p^lrežbo°fk^ei1 blZT^svviTZ; Hamburg-American Line,
voljeni odbor.	j 4145 Broadway, New York City.
Za obilen obisk se priporoča j P/sarne: Philadelphia, Boston, Pittsbart,
ODBOR	;
dr. sv. Alojzija št. 3(i J. S. K. J. (8,11,13—4)
Chicago, St. Louis, Sao Francisco.
NAZNANILO.
ZAHVALA.
Tem potom naznanjam vsem roja-|kom v Chisholm, Minn., in okolici, da sem prevzel službo v Miners State Bank kot pomožni blagajnik
Za vse izkazano sočutje povodom (Assistant Cashier). Ravno tako pa bridke izgube naše ljube matere j imam še zavarovalnino, ter poši-MARUE KOTCHEVAE, Ujam denar v staro domovino skozi kakor tudi za mnogobrojni obisk iJFrank Sakser CP- in izdelujem no-spremstvo nepozabne k večnemu po- tarska dela-Čitku izrekamo vsem • sorodnikom, I	Frank CouŽe,
prijateljem in znancem, ter ravno- pom* blagajnik Miners State Bank,
tako družtvu sv. Jožefa štev. 30 /J.	_Chisholm, Minn.
S. KL J. prisrčno zahvalo. Zahva-	v
ljujemo se še Rev. John Tschollu in Kje je TY1LLIAM WILKE (WIL-
Rev. Gamache za ginljive tolažil ne govore in vsem slovenskim gospodinjam ter visokošolcem za krasne vence.
Chisholm, Minn., 5. aprila 1911.
Žaldjoča rodbina Kotcbevarjeva.
KEY) f Star je 37 let ia rojen v St Paul, Miun. Izučeu je v slikarski stroki, ter imel svojeeasno svojo farmo v Maple Ridge, Minn. Mogoče je, da kdo izmed slovenskih farmerjev ve za njega in prosim, da mi naznani. — Frank Lupeha, 413 E. 85th St., New York City.	(6_&-~4) .
• iT,
il
" Roosevelt in papež.
(81ov«nlc DaIly.} _ -Owned and published by the flkrvonl« Publlfj^l^g Co.
( a corporation. JT FRANK SAKSER, President. -VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Pred par dnevi smo poročali, da je bil naš bivši predsednik Roosevelt v Rimu. in da ni videl papeža, j Nekteri časopisi, ki so bili o tem j zelo dobro iiiformovani in kterim je
fW^^s^ of the corporation and,tu<li "etiketa" v vaiika^h^dvora-addressee of above officers : 82 Cortlandt ■ nab dobro poznana, naznanjajo, da
-NS^Ttfncr^-p^j Roosevelta ni sprejel, "ker se nj i10tel podvreči onemu ceremonije-la četo leto velja tisi *a AnterHto is — - i-Iu, ki ^e ^Hifajdn- v~va
=
pol leta«- . . ... . . " UtVža rfceeto N^w York M pol leU ta mesto New York
"* Jtvropo za .vse leto . • % " *? cet|t leta
Ta trditev je pa vsekalko nekoliko
Leopc&d Polneč. Val. S$alik m Tomo ČSdež, nadzorniki. " f Člani in članice: Rev. Anton Šiflar uplačal $2.50; Tomaž Čadež in M. P. vsak po $1.00; po 50c: Leopold Po-ljanee, Anton Starman. Jernej Br-toncelj, Martin Erznožnik, Ignacij Jež, Neža Eržen, Peter Filipič. Ignacij Pinlar, Ivan Lebar, Ivan Golob, Antonija 'Proj, "Marija Kultelj, Simon Okorn, Anton Oblak, Val. Sta-
Vprašal sem ga. aaikaj da nima šopka kakor dragi- Karrol rde je pogledal nezaupno. pa slednjič vendar odgovoril : _
"Nimam dekleta, gospod." Nezadovoljen sam s svojim neuspehom, sem se zmerjal: po tej poti ne prideš dalj nego do tuJka j. Jezila mt je lastna neokretnost in Karlova ma-lobesednost.
"Pa bi bil rad vojak?" sem vpra-
Stalic, Fran Rant, Mat. Demšar, Mi-
Canado.........$3-00 štorih, kteri so izolirani od« ostalega
>1 leta«- i. . . ......-1.50 „. .,	_	V..?
» 4.00	•
. -2.00
4 50 -	• - „ . . „
* 2 60 T^refirana, kfyii tf resnici se ne ere I
1.7fi ^ ^cere4nonijel". kteremu se Roose-pael LivW JosiP DoIene' Matevž
— ivelt ni hotel podvreči, temveč pred Pevc- Frai1 Demšar, Ivan Demšar,"
^GLAS NAROnA^ izhaja vsak dan iz- y 2fl p0?0^ fsled kterega bi se Val- Malina, Josip Pišljar. Adam
, ^ nedelj U,polkov. . „.	^ škerl, Anton Fortuna. Marija For-
-«QLAS NARODA!' i dom. sestankfc^imakih metodistov ne U""^ Alojzij Tavčar.. Ivan Debeljak.
"* 'bode'"slednje pozdravil s posebnim ;Ivan Ptttz- Ivan Subi^ Ivaua SubiC' Storili W"lAHiater biti deležen Martin Majdič. Ignacij Krek, Urban
lik, Katarina Stalik, Jakob Sedej. šal zopet, gotov nepovoljnega odgo
Alojzij Fortuna, Josip Tegelj. Anton j vora.
Leskovee, Fran Meden, Makso Kr-f"" " Prav rad, gospod."
žišnik. Val. Jugovic. Andrej Hafner,' To ime je presenetilo: drugi pa ne
Ivan Luznar, Martin Stalilk, Ivan marajo biti vojaki!
QLAS NARODA!
("Vofce ofthe Pebpfe"T Hoed every -day, excepj^ Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00,
AdvertltMm^nta on a,
"Drugi imajo svoj dom. stariše. ljubice; jaz sem sam —"
"Ali ne 'poznaš nobenega svojcev?"
"Prav nobenega, gospod." "Ne očeta, ne matere?" "A, vam ni znano, seveda. Malo časa ste še tukaj. Moj oče in mati
TAINEXPELIER
Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomoči, ktJkor razbita ladi-ja na peščinah. eČ bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, pre hlajenju itd. poskusi vdrgnenje a
PAJN-EXPRI.LP.gJHM, priznano dobro domače aiedvtvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50^.
r. AD. RICHTER i CO.,
215 Pearl SU New York.
slovensko katoliško
Qs
P»». t« na varstveno znamko z sidrom.
podp,društvo
G	-
sveteBarba
m
l>ose"bne milosti pri -papežu. - _
Iz ameriškega stališča je Roosevelt povsem pravilno postopal, ko ni Dopisi brez podpisa in osobnoeti se ne hotel obljubiTT7:7Ia metodistov ne bo
"^Denar'naj ee blagovoli pošiljati po ObiskaLiK tako se je pripetilo, da je Mooejr Oitler.- . — _	raje obiskal metodiste in si s tem
Pri spremembi Icra}« rmcwfeikov onem0gočil obts£ pri'papezu. aroeimo, da se nam tndi prejšnje	~	r r r
Dlvalldče naznani, da hitrejenajde*	stvar bi pa bila že pozabljena
mo naslovnika,.	.iti o njej bi__§e več ne govorilo, ako
™ bi Roosevelt Ikot star politik te pri-Dopiaom in pošljatvam naeedrt® ta na- - ^-	_ - '
gtov :	like ne porabil v fo, da jo je po vsem
^OLiAS NARODA"	svehi raabobnal, kajti fo je izvrstna
MGortlandt St.,	New York City, reklamo^ - Vatikanske oblasti so po-
, -Telefon 4687 Cortlandt.
Tavčar. Ivan Demšar, Matevž Ferlic, !sta šla pred šestnajstimi leti v Ame-
Tvan Košir, Alojzij Lipar, Jedei-t Br-
toncelj in Val. Benedičič.	! V dvorani najdeno 10e.
Skupni znesek $31.60	odposlali smo osrednji podružnici v New-York.
Naš družbeni blagajnik	g. Makso
riko, pravijo; in jaz še ponuiim dobro. Mene sta postavila medpotoma tam le v Jezerski vasi z voza in — pognala." \ "Zakaj?"
"Morda jima je bil vsled mene pretežak voz in se jima je mudilo na
Proti dohodninskemu V davku.' ~
JCakor .tam>; že* oj>etovano-- pisali, u urna jo	-j>osa luezniU d]1-
žav miae reptibtike -pri sedanjejn. za-, sedanju glasovati glede spremenitve zvezine ihtave, tako, da bo<le poten1, n ko - "se - posta voda je izja*ijo- ugodna o tem predlogu, mogočt}-. uvesti. po-\smli v republiki zvezine dohodnirt-r »k» davke/ ktere" je )jUq pre^je sifia-trstw pmtuisUmŠB^ r - - , - .
' Tt>za3fevfio spremenite v ~«rezinae.
-
j vsem opravičene, da se sedaj "čudijo", čemu je Roosevelt objavil vse
! tajne brzojavke-in dopise, ktere je j	in: Živili! Nadejamo se. da se
Kržišnik nakupil je iz svojega žopa j železnico, morda sem bil že tedaj — potrebne tiskovine in knjige za po- preveč na svetu. Tako je, moj go-družnico v znesku $2.25, tako, da j spod!" : : -
smo odposlali vso prejeto svoto na Karlov pogled je ostal uprt va-me določeno .mesto.	nekaj tre no t ko v, potem ga je krenil .
Vsem cenjenim požrtvovalnim čla- zopet v pijačo, nom in članicam izrdkam iskreno za- 'tem liipu.
pa
-Za Zjedinjene države Severne Ame/2» Sedež: Foreat City, Pa-jokorpodrano dne 31. januarja 1902 v držat i Peonsy>ror%B
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. 0. Box 685, Forest City, Pa. I^dpr«d«ednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kam. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. BOtb Street, Cleveland, O hie, Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Foreat City, Pa.
je njegova treznost in odločnost, sem ga prašal:
"Kaj pa sedaj. Karol 1 Vojak si,;, pa nimaš več Danice?"
"Oprostite, gospod ! Lani je bilo | drugače: Obupan sem bil, osamljen.! zapuščen, a vi ste mi svetovali prav: izbereš drugo. Ako sem upal. da me počaka Danica, ki mi je postala nezvesta, zakaj bi se ne nadejal, da me počaka druga. Saj vse niso nezveste.' Glejte, ta-le šopek! Sinoči sem ga dobil v Jezerski vasi. Ju-hu-bu!" Zadovoljivo se je zasukal po sobi Spoznal sem. i
ITADZ0BHIX1:
MARTIN GERČMAN, predsednik, Box 683, Forest City, Pa. KAROL Z ALAR, L nadzornik, P. O, Box 547, Forest Cny, Pa. JOS BCCENELI, starci*«' H. nadzornik, Foreet City, P»-FRANK ŠUNK, I1L nadzornik, M Mill Street Luzerne, Pa.
POROTNI m PRIHVHI ODBOE:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOS PETE RN EL, L porotnik, P. O. Box 95, Willoek, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 522, Foreat City, Pa,
iTsttnif je^ kongres minolem"jsnliju ?.jtf(»]el r v^F^ak^r dvotrefjhiško* ve»- j čino. Da'pa postane pred^čKf [>ostavli o vel j aren. ga- iridra tudi tli četrtine postavodaj naših držav"*potrditi. Toda že sedaj" je gotovo, da- -zakon ne bode dobil pogrebne veČine" potrdil 6d* rftdftln* pbstavodsrj^-tk'kor'da ne bode °ftikdrrr" zrumogel poštat£".pravo-ifiofrtv in "veljaven. ' -1-" -
frvotno" je* mnogo "ljudi" upalo, da ■bode sjarememba ]K>s(avodaje sprejeta. Ta. nad a " je pai_' k malo splavala po vodi, kajti razne državne postavo-daje so tie izjavite proti femii". In sicer one, ki so po svoji večini republikanske, kakor tudi razne demokratične postavodaje„ " Iž vsega lega je pa vedno bolj. jasno "razvidno, *da se je na vse državne "post a voda je vsestranski vplivalo proii predlogu, ki bi omogočil, da bi zamogla zvežina vlada pobirati tudi od bogatinov direktne davtke.
Podjetništvu naše dežele je izdatno bolj poznano, kaj pomenja orga-
0	svoji zadevi dobil od vatikanskih oblasti, ^asiravno. ti spisi^ in brzojavke niso kake "diplomatične" li-stine.^ Ako bi _bil Roosevelt takten, bi to .'koitspondejicp ohranil za-se. Toda politiku, kteri zna ^skrbeti ob \saki pdliki za dobro x'eklamo; so
— - —	'	."T	f.**-.- ^
prišla vatikanska ^»isma prav m tako se' sedaj po vatikanski zaslugi zopet po vseh Zjediujenih " državah dela rekJsma za Roosevelta^ kteri je za reklamo pred vsem pošfkrbel za to. je v nekem londonskem listu objavil posebtid reklamacijo,' ki se je pričela z napisom: "Mojemu ljudstvu "0
PosTecfica temu bode, da še bode pri naš našlo na milijone ljudi, "kte-
1	ti bodo* Rooseveltav kot zastopnika protestantske dežele obsipali z lovorikami. tako. da mn je sedaj jamče-na še večja priljubljenost riied našimi državljani", kakor je ""bila dosedanja.
bode naša podružnica kmalu povečala in postala jedna izmed prvih.
Z rodoljubnim pozdravom do vseh rojakov širom Amerike iu ostalih Ci-ril-Metodovih podružnic
Josip Pišljar, tajnik.
Sam.
— CRTICA. —
Pomladni večer je objel zemljo. Iz-
„ . . . , m hitel iiued družbo. Karol m bil grd v ! ,	- ,
• da ze davno m bil vee revež, ne vec
"Čudni stariši! ' sem zmajal z glavo v splošnem trušču in ropotu. Mladenič me je pogledal začudeno, potem pa rekel odločno, trdo:
"Stariši? Slabši nego psi, ne zamerite!"
Mirno sem mu pritrdil in vprašal: "A kaj je bilo s teboj pozneje?"
"Pobrala me je v Jezers&i vasi zadnja bajtaiiea, beračila živež za-se in za-me. dokler ni zmrznila ne vem kje po svetu. Bog jej povrni! Te-
sam: z njim je bila nada v boljšo bodočnost.
Ivo Trošt.
Dopisi naj m poftiljttj« L tajnika i IVAN FELBAJT, E 7, Forest City, Pa.
Drnitveno glarilo "QLAB NAHODA"."
Socijalna zgodovina Slovencev v XIV. in XVI. stoletju.
1396. Razdejali so Ptuj iu odgnali
sledili leta 1418. 142-3 in 1429. Toda j tu so trpele le hrvatsko-srbske de-'žele. spodnje Štajersko in Dolenjsko. Dalje ti napadi niso segali. Združeni Slovenci in Hrvati pa so se že 0	sedaj izkazali v bitki pri Radgoni <1.
Naši poganski pradedje so pose-: 14IS). Pobili so baje 20000 mož daj mi je bilo sedem let. a sem se i a0vali to dobro, da so bili svobodni, močno turško vojsko, pridružil otrokom premožnega sose- Po zmagovitih bojih na Balkanu pro-! Vsled notranjih bojev v lastni dr-
da, jedel z njimi in pasel namesto njih, dočim so oni obiskovali šolo.
DOPISI.
Aurora, Minn.
Veleceujeni gospod urednik:—
Skoro bi smel človdk. trditi, da ima baŠ naša naselbina med" vsemi ostalimi širom Amerike najlepše ime. — Aurora zuači latinsko: "jutranja zora''.
Dasiravno našega mesteca ne diči v eiiomer jutranja" zora, ker se moramo' truditi globoko pod zemljo v
za gora se pravkar dviga polni me-j Sam nisem bil nikjer zapisan in ni-see, neumno zroe modro in pametno) kjer ni bilo zapisano, da moram ho-početje Zemljanov, njihovo bedo iii;diti v šolo. Zares, niti danes ne vem. onemoglost.	j kako bi se moral pisati, ko bi se
Po dva, po trije so prihajali v tem j znal, " času iz vasi za nabor sposobni mla- i "Revež!*"' sem si mislil in na ti-deniči v gostilno k županu. Nataika-j hem pritrdil županu, ki je od daleč rica Micka se je jezila, da jej slednjič i poslušal najin pogovor, čudeč se moji •rotovo izmanjka četrtinčkov, kajti. j>otrpežljivosti.
kdo je še videl tako klavrnih fantov, "Če te potrdijo, kako boš pisal da bi pili iz naprstnikov zvečer pred Zala rje vi Danici?" naborom. Bogpomozi! In črno oko j Karol me je pogledal pozorneje, je hipoma preletelo Micki vsa tri, o- zanjel in povesil oči kakor devojka, mizja,-V iistMb se ni nje ' oko_ praj'iiadeiajoča' se ugodne novice iz Iju-nobeneiti. Slednjič je prišel že skoro j bimčevih ust.
med zadnjimi- Kranjčev Jaka, ^isok. j ^ Zala r jeva 'ne mara za-me, go-močan mladenič. Ka'kol*'bi/pthnil, So'lspod te bi bil potrjen — seveda, zginili naprstifrkl z mi^er nekaj jih | pa: ^
je popil, večino razlit. "Ostale so izpraznili- tovariši" v flajvečji naglici. Na brkah Jake je obstalo Miekino oko in njena mala postava bi se bila najraje dvignila na prste do njegovih rudečih ustnic. "Ti, ti", jej ie
rudokopu, vendar je našo naselbino j zapretil šaleči se Jaka. "če boš prid-istinito obsijala ".SLOVENSKA ju- na, pa'te še nocoj stlačim — v žep." tranja zora. kajti ustanovili smo tu- Pra-v hvaležno ga je pogledala za
di mi prekoristno" narodno podružni-;rzacija in sistematično deh>. Kadar- sv. Cirila in Metoda. Članov nas koli se pri kaki postavodaji vloži za-j je pristopilo 29 skupaj in upamo, da konski predlog, ki i>reti njihovim ko-'se številče njih kmalo jxitroji. Drži ristinu tedaj store vedno vse. kar je 1 ''»aj se vsakdo znanega in lepega ge-v njihovi moči, da razveljavijo d<<- -hi: Mal poiozi dar — domu na al-tični predlog. V -to svrho vzdržuje-") t ar!	'
jo v koupresu, kakor tudi pri posa-1 V odbor so izvoljeni: Jakob Šer-meznih postavodajah svoje agente, |jak, predsednik; Anton Smolič. bla-kterim pravimo lobbyist!. Ti ljudje gajnife; Fran Križman, tajnik; Ivan običajno zadostujejo, "kadar je treba Bambic in Anton C vek, nadzornika, preprečiti sprejem kakega koristne- j Člani rn članice so vplačali po 50 ga zakonskega predloga. "	centov: Pet odbornikov, Neža Praz-
V sedanjem slučaju je pa treba ob- juik' AloJzii Zakrajšek, Jernej Jeri-delovati postavodaje 46 naših držav ha' J9^P S'abe. Jakob Marold, Anin vsled tega" se je treba poslužiti! ton ^orštnar. Uršula- Pajk, Anton jjosebne* organizacije, kiera se je se-"'	Josip HStibm'-^osip-Erja-
dnj tudi ustanovila, in" sieer baŠ tu-'Tec- Fran Dedič,-I\-aa^Zumer. Ivan
to opazko, zakaj iz Teh besed -je zvenela Micki vsa njegova ljubezen. Hitela je in prinesla vsakemu omizju kar tri ""stefane". Potem se je šele začelo pravo življenje v mladi družbi. Ko je radost že prikipevala na dan v veselih -vriskih, se je prikajal na pragu — meliač s harmoniko. Kdo ve. kje se je vzel ? Dirindaj se je j
"Zato? A-a-a? Sedaj vem!" "Jaz vem. da ne bom. Meni se s n u j e vse n a robe.'r
"Ne obupuj, saj si še mlad!" "Pa nesrečen, gospod, nesrečen, verjamite!"	"
'' O -tem ne govori mladenič. Mladina vriska tudi sredi nesreče, pa se premenja žalost v veselje. Če ne letos, upaj. da boš potrjen prihodnje leto, potem te bo marala."
i"Tako trdi tudi Danica; ali dotlej veni. da me ne. počaka."
"Hm! Izbere"š drugo", sem . odvrnil brez pomisleka, da se je nasqieh-nil moji opazki celo osameli mladenič in krepko potegnil iz kupice. Zde-
še povečal, da je tarnal župan, kako Ilo f rai 'ie; da P^ ~ ab»P- -
se boji, da bodo fantje zjutraj pue-več pijani na naboru.
"Če bi bili vsi trezni, bi vam pa najbrž tn-di ne bilo prav", sem ga tolažil.-"-Hvaležno se je ozrl va-me za pejasnilo: tudi pri njem je mnogo zalegel"— even k.	;
Za~gtKlcem- jO" prilezel v . gostilno
kaj v New Ytitbu"pofom posebnega Mihe!i(% Anton-Klkus, Fran Mavec,; tndi Kfirol'Rejec." Tiho, skromno, odbora.	; Josip MoštOvar. Ivarr VeranU Ivan • skoro? bb:jčfe si je bgledar družbo, sel
Ta odhor ima naravno obilo deJ^ufc^ Jakob Verant, Fran Kmet,' na kdHMTifltee, ptf <?d =vSeh, Td- no mu na rja na razpolago. Naši podjetniki \VM	Josip Skerl, M. Clero-; p0nnja!i;teP slednjič poklicaf - svoj
so vedno radodarni, posebno pa te- ^ Apoloni j a Jam-mk in. Anton Ko- četrtinček. Seveda je merica s pija-1
daj, kadar Pse za obrambo napada
»/.TT--?---	- JJai-onwa: . JSeimenovan 25* Ana
na niihove denarnice. Nikakor pa; „ ,.
v _ ,	. ...-i i v Kaphn 10c. .....- _
ni mogoče Zvedeti, v kolikih sluca-
... ?	. . ..... a . , . . Skupaj $14.85.«... J ;- . •
jih, oziroma pri tkohkih postavodajah i m"	•
...	-j - To svoto odposlali, sma glavnej
se je odboru pos.reoilo pridobiti po-' r- : •	-- --„
...	. ,,	a ... podruzanci v New- loilk.
>tavixlajalce proti predtogu, kajti __ v,
, .... ,	I; Vsem elanom ua^e potlrnziuce kh-
ziianc je le toliko, da so se proti i v . , . *.-,.,
predlogu celo izjavile nektere deimo- Jr	^
' .	, ft slovenskim pozdravom,
kraticne postavodaje, dasiravno do- -	-	- . -
, - , u	i i t-	■ ; - - " Fran Kiiž-man, tajmk.
liM*a demokratična plattorma zvezin ^	-	^
dohodninski davek. ' ^	* • -T
Newrvorlki odbor mora imeti obilčH
i	i vi ■ r.: ^ _ 1x Spoštovani gospod urednik:
denarja, kajti pomisliti moramo, da i '
Rock Springs, Wyo.
Naslednji dan — ni bil potrjen.
In zopet je -odmevalo ukanje po vasi.
Fantje so se" zbirali tudi naslednje leto v županovi-gostilni, klicali po četrtinki pijače in se šalilo z Micko. Za njimi je došcl Jafoa. ki ga je sprejela natakarica kakor svojega rešitelja;. Rada je imela slokega mladeniča in on njo, da je ni nič več dražil, kako jo dene v žep. Vsem je pometal posodice" z mize, sam " sedel med Wtjrfrer hitro in še hitreje■ "odfrcala tovariše-in poklical več "Štefanov", z mize. kakor je došla na mizo. To ! Za nekaj časa so se mladeniči spogle-je bil -posel Kranjčevega Jake, ki je dali. kakor bi se šteli: med njimi ni imel" rad vse tovariše in ni pustil,! bilo — Karla Rejca, da >bi kdo krhal družbo v tako svečanem trenotku.
"Karol, tukaj pij in se veseli; če
nimaš, plačam jaz!"
"O, im^rn", je pojasnil Rejec. f"saj služim, sem prihranil—"
"Dolifo", je potrdil Kranjčev in se važno obrnil drugam.
4'Saj sem vedel, da ga ne bo", je skomizuil Jaka z rameni. "Ze ve, kam ga vodi srce —"
Več se niso utegnili meniti zanj. saj tudi niso mogli; kajti došel je godec z mehom, začel se je ples in s plesom tlirindaj Ikakor vsako leto. Radoveden sem bil, kaj bode letos
^»oeoj je bilo vse polno posla v nje-|s Karlom. Zalarjeva se je namreč bdelovati Velikanske število ^ nameravanej ustanovitvi 'Ciril- j govern voditeljskem krogu.	;možila minuli predpust in ni marala
: .. Metodove podružnice v našej našel- Karol je mirno samoval in zrl pred- čakati, da potrdijo kodrolasega Kar-
jMistavodajaleev, klerkov, lobbxnstov,
(bini bilo je že pre teč en i mesec na-
odvetnikov in politikov dvaindevet-' znanjeno v Vagem ^^
, Z veseljem Vam toraj poročam, da se je tedanja ideja uresničila, ker smo dne 13. marca res-ustanovili po-
desetili zbornic šestiuštiridesetib po-stavodjLj... .. ,u %
se v kupico kakor v neznano večnost., la v vojake. Kdo ve. kako dolgo bi Krenil sem k županu in ga vprašal,'še potem ne mogla ustanoviti lastne-zakaj se Karol ne veseli s tovariši. |Sa ognjišča! Težko mu je bilo po "O, veste, revež je, revež."	i Danici, to smo vedeli vsi, zakaj za-
S tem pojasnilom nezadovoljen j našal se je na njo- kakor na zvezdo-dvužnico sv. Cirila in Metoda pod št. ;sem se obrnil ik mladeniču. Ni sicer: vodnico. Tudi nji je bilo težko, a
LISTNICA UREDNIŠTVA.
M. Iv., Chicago. III. Ruski car Nikolaj II. nima letne i»I;n'-e ali civilne liste, toda on je lastnik velikanskih posesti, koje je dobil ud takozvane kronske domene. K tem posestvom spada nad milijon oral najboljšega irbdelaneira zemljišča. l'o!- tega ima tudi velikanske trozde v Sibiru in je tudi lastnik raznih zlatih rudnikov na I ralskem gorovju. Ta ]x>-sestva mu prinašajo na leto do
ti Bizancu se je naselil slovenski na- žavi se Turki niso prikazali sedaj 40
rod v sedanjih pdkrajinah. Nemci in | let. Njihovo delo so pa zvesto izpol- .^50.000.000. vendar se pa o letnih Furlani so mu prinesli križ in — meč. i njevali medsebojni boji domačih ple-	ura(jonia nikdar ne poro-
Izguba svobode se toraj v zgodovini | mičev. Vsled tega so slovenske de- — Civilna lista av-trijskeira ee-druži v eno dejanje s pridobitvijo j žele tako os!al>ele, da jil-. je uašel s.irja pran Josipa znaša 1S.600.000 krščanstva.	Turčin pri svojem prihodu brez vse jjron. ali -f:?.750.000; jwlovi. o plačajo
S podjarmi jen jem se prične druga j moči. Ce je dosedaj napadal 1L* I>0" i avstrijski in druiro ]..'.ovico oirrski doba našega naroda. Sedaj jired-1 lenjsko in spodnje Štajersko, je postavlja slovenski narod le kmet, jtlem" jv teh napadih po vseh slovenskih stvo so nam ugonobili tujci. Slove- j pokrajinah gaziti v krvi. Vzrok te-nec je od sedaj v naših pokrajinah jje dejstvo, da se v dobi 40 let podložnik, tujec graščak je njegov | n i nič storilo za obrambo proti Tur-gospod. To hlapčevstvo se izraža v : kom. Gospoda se je sama poskrila popolni politični in gospodarski od-j za močno ozidje,
visnosii kmeta od gospoda. Kmet- Meseca rožnika leta 1469 udarijo	^^
Slovenec obdeluje polje. gospod-Ne- Tujf« - Po Vah-azorju jih je bih. pcz0R R0JAKI y cmSHOLMU! mec spravlja piidelke. Hodni y>a mo- 10.000 — iz Bosne na Kranjsko. Kaz-ra kmet vrhu tega k gos<)odi na j sajali so po celem Dolenjskem do
tlako.	i Ljubljane. Stanovi so sicer nabirali Slavnemu občinstvu v Chisholmu,
To »popolnoma brezpravno razmer- j vojake, a se jim ni mudilo, rurcin Minn., in okolici priporočam moj noje se polagoma zboljša. Določi se je v lepem miru z bogatim plenom
" podaniki * *. — Pr -lsednik Zjediujenih držav dobiva le Š75.000 letne plače, dasiravno so Zjedinjene države mnogo večje in bogatejše, kakor Avstrija, ktera ni niti tako velika, .kakor naša država Texas. — Pozdrav !
nekalka zakonita podlaga razmerja j odšel. "Dolenjska stran. Kočevsko, med podložnikom^in gospodom s tem. da se določijo dolžnosti in pravice kmeta do graščak a v urbarjih). Kmetu je novo razmerje v veliko korist.
Ižansko polje do Ljubljane. Kras d<> Gorice je bil pomandran. trgi, vasi. cerkve, hiše so bile požgane in razrušene, tisoč in tisoč umorjenih in
ker ve. da ni izročen na milost in j pobitih. 20—30.000 v sužnjost odpe-neniilost gospodi. Posledica te<ra ijanih." (Parapat.)
vourejeni saloon na Lake Street. Anton Serjak, po domače PijavČen, (:>x lx v t 7—4) Chisholm, Minn.
Hamburg-Ainorican Lins.
zboljšanja je lep razvoj kmetskega stanu. Soseske volijo župane, ki zastopajo njih koristi nasproti gospodi.
Ni se novo razmerje Še dobro usta-
Sklicani zbori so dovolili davek za obrambo proti Turkom. Porabil pa se je ta donar, da so plačali cesarjeve dolgove.
"Hlastno so sicer prištevali naše lilo, kar sledi velik preebrat. Nem- pokrajine velikemu rimsko-nemške-
šlka gospoda tepta določbe urbarjev, j m-ti cesarstvu, če pa vprašaš, (kaj srt na dva vijaka med na ktero pravno podlago se naslanja ; »am neštevilni zbori koristili, kak-slovenski kmet. Turške vojske, ki j šna pomoč je došla iz Nemčije stiska-se stalno začenjajo v XV. stoletju, ni™ Slovencem, wlgovarjajo tačasn*> Veliki komodni parniki, opremljeni skrajno izkoriščanje kmeta, narodno ; zgodovinarji s stalno ojH>mbo pri po- z vsemi modernimi napravami, ka-nasprotje slovenskega podložnika in pisovanju slehernega napada: Nihe* kor tudi z brezžičnim brzojavom
Ekspresni in redni promet z parniki a dva vijaka med
NEW-Y0RK0M !N HAMBURGOM.
nemškega gospoda so povod velikemu gibanju, ki se vzbudi v našem narodu in Iki se zrcali v kmet ski h uporih. Kmetsko ljudstvo, sicer ja-ko konservativen živelj, postane no-sitelj revolucije in hre|>eni spremeniti dosedanji družabni red. pridobiva
ni pomagal!" (Parapat.)
(Dalje prihodnjič.)
ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znači kombinacijo
---— VARNOSTI, HITROSTI
IN UDOBNOSTI.
domovino
POZDRAV.
Pred odhodom v staro domovino pQgERNA SKRB IN POD*
pozdravljava Še enkrat vse najine	TORBA ZA SLOVENCE,
TTr*vr! prijatelje in znance v Shcbovgaiiu.	. , - ,,
Lpor ' .	,	r ...... MOLTKE — odplme ir». ajuila.
polagoma jugoslovanski	posebno pa Ivan \ erseaja m baTAVI V — odpluje r,. maja.
značaj; kajti poleg slovenskih kine- vse one. ki so prisostvovali najini od- HAMBURG — odpluje 10. maja.
tov se upirajo tudi hrvatski. Sila bodniei in naju spremili na kolodvor, Za vo^nje nstke jn vožnii red, po
zmaga nad pravico. V Zagrebu iz- !(vr se vsem najiskreneje zahvaljuje- vprašajte pri
dihne svojo dušo po dolgih nrukah —:va-*a izkazano- nama gostoljubnost. •
kmetski" cesar Matija Gubee.	i Na zdravo iu veselo svidenje!
New York. 6. malega travna 1010.
Fran in Jernej Seiko.
Hamburg-American Line,
ali pa pri lokalnih agentih.
NARAYKA CALIFGFKIJSrA VINA.
Kje je moj sin JANEZ MLINAR?,-6- Članov ie pristopilo 57, kar zna-Dwavje iz Lr.čne. Prosim cenje-p1 narodno zav^t in ljubesen do-pre-r e rojake, če <kdo ve za njegov ha-^	j^ika^med tn
mi'ga oa^aw, W aasSef1
to posebno prijetna zabava v taki, vee nego za potrebo opiti družbi; tudi razgovor ne gre gladko. Vino teče z mize na kolena, kletvice odroe-
kaj je hotela?
Kaj se zgodi z njim. če ne bo potrjen letos, in kaj ukrene, ee se vrne listlkom za klobukom? To mi je
I.
Tui^ke vojske, za Slovence žalnega | spomina, so bistveno prispevale k re-' Pr(,(1 odhodom v staro domovino volueiji našega 'kmeta. Gos4>odarsko pozdravljam vse rojake Širom Ame-je bil kmet v teh roparskih napadih "ke, posebno pa znance v Herminie. skoro uničen. Tisoče Slovencev je Pa- LePa hvala vsem tem' ki 80 nie padlo v teh bojih, ali pa so vzdiho- i opremili do Greensburga, Pa., na kovali v sužnosti. Gospoda, ki je ime- lodvor. Kličem vsem skupaj: na vela dolžnost braniti podložnike pred ; selo svidenje!
sovražnimi napadi, se je zaprla v New York, 6. malega travna 1910. svoje močne gradove in se ni brigala	Anton Pavlin. :
dosti za slovenskega tlačana. Med-'
tem, ko so naše dežele tonile v lastni	obali Atlantika pozdravljam
krvi. so nemški vladarji sklicevali vse »ojake in rojakinje širom Ameri-zbore in nalagali davke, ktere je ke, posebno svoje brate v Spring-moral plačevati le kmet. Samostani | Seldu. 111., nadalje Peršinata in nje-in graščaki so dobili vse le od kmeta. S°vo družino. Stuparja in njegovo
Denar, ki se je nabral za obrambo i družino, ter mojega sina. Vsem ti- ^ VinoPod leU^WS S^i^uil^tel
NA PRODAJ
Dobro črno in belo vino mu
tel od
vanov
j Zdravilne knjige
—■	po «-elem svetu^slo-
s s. večcga M-sgr. Seb. /	\ Kneij pa, in vsa v
. / Sg^jS^'fiK \ - istih opirana idra-
■ /	\ viia iz stirega kraja,
■	I tor t:iv*ent »ože,
t ECC^SfŠff^-- T^"žajhelj k Čnatr.iva, ^■^Jtfc8^ ^'^"žp"riTh| ^P°vi in be«-V^^^'^^p^-ypv-.tft cvet, pelin, fcr -"ffio olje itd ima-o v zalogi,
..... Plf^te \cenik na
AL- AUSEINŠ^ & CO. 82 Cortlandt St-r___: New York, N, Y.:
NAZNANILO.
Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da je v korist onemu, ki želi dobro in naravno vino, če se obr-.ne na posestnika vinograda, ne pa na agente, ktcri nimajo svojega vina.
Najbolj varno naložen denar |e v slovenski
Stanje hranilcih iilog: nad 35 milijonov kron.
Rezervni zaklad: nad 1 milijon kron.
Cena dobremu belemu vinu je 33c galona in črnemu pa 28e galona. Tovorne stroške plačate sami. Manjših naročil od 50 gal. ne sprejmem. , Kjer je vas več skupaj, zložite se za celo karo, to je za približno 60 sodov in dam znižano ceno, za ktero se pismeno dogovorimo.
Z naroči?om se pošlje polovico de-.nnrja v r»«<prej in ostanek po sprejemu. Prosim za natančni naslov, kair naj vino pošljem.
Za obilo naročil se priporočam Frank Stefanlch. posestnik vinograda, R. R. 7, Bos 31,	Fresno, Cal.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chi
Draltveno glasilo je "GLAS NARODA.."
Za varnost denarja jomci ia je porok poleg rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno mečje. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter zupcišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsaki
dan Ia jih obrestuje
GEORGE L. BROZICH, gl. tajnik.
Drobnosti
i rs
r.rna zr=s t »-i o. Reumalizem v r.>l;ah noE::b in križiC-ah v ¥ dneh pop >ir.crn o7.iimr:im. kurjaočesa bradevic t, itnc n-nc in ozobiine f.e ropoinoriia ""i.-ar:: >.Da je t > resnica jamčim z	Piiile
t> . - katerega pošljem zastoju.
JAKOB VAHČIČ, P. O. Eox ;69.	CLEVELAND. O.
KRANJSKE NOVICE.
Rnski izletniki na Slovensko. Izletniki, ki (polotijo spomladi 'slovanski iujr, odidejo iz Petrograda dne 27. maja in prispo v Ljubljano najbrže 7. junija. Kakor se čnje. se bodo nekateri ruski uleleibnei s sofijskih (prireditev- vračali preko slovenskih dežela v svojo domovino.
Aretovana je bila 23. irfarea 231et-na služkinja Neža Solerjeva iz Št. Ju rja db -ju ž ž?lcz., ker je pri izstopu iz službe na Ivodelijevem v Ljubl jani ukradla svoji soslužkinji srebrno žepno uro z verižico, neki dru-gi služkinji pa je pok raki h« pozneje na Sv. •Petra ce-1 i več obleke. Navctdenka je zaradi enakih deliktov že večkrat ipredkaznovana in so jo tuli sedaj izročili pristojnem« sodišču.
10 hlebov sira je bilo še m-seča januarja ukradenega v skladišču " Agro-Merkuija" v Spodnji Šiški, vrednega 312 K. Orožništvo je storilce izsledilo in aretiralo v osebah 'delavcev Franceta Galjota i tz C:«r-kelj in Franceta Zlobca iz Notranjih iroric [>i i Brezovici in oba odvedlo v zarpor deželnega solišča.
Prijeta prisil j enca. Dne 3. mar a sta po'!>eynila od dela pri hotelu "Tivoli" v Ljubljani prisiljnca J. Žahor, false Jurij Margcsoff in Oktavijan Mamin ter jo -mahnila proti Tržiču (•Monfaieone). Med potjo sta pa izvršila "e is! i dan hudodelstvo tatvine in bila tudi tukaj prijeta ter oddana v zapore tržaškega sodišča.
Umrla je Ine 24. marca de -Sehiava, s.-irtrog-a gostilničarja de Sohiav? pri "Tišlrrjn" v Kolodvorskih ulicah. Pokojnica je bila splošno priljubljena pri vseh, ki so jo pcamali. .
Umrli so v Ljubljani Ivan SkraJba in trq-ovec Finn Eger ter Terezija Bohince. roj. Doliner.
:uci vlome nsjizice zrzgih denar. cc da Li cc obreržo'
BR^fcTC^v^te^Š^.jf	Kiirr k n p a j e
V^Sfe^J^Bi©^^;^^	nro ali drus*
tlAtnino. naj
kani ^loven«■ c*-n»ic. Cene pn zelo nizkr. opiraje «-
Uiutn. ITl Doffjarru) boiična in novoletni iiari-la direktno v stari krai in jamčimo za herojem IHai e I1.uk« m ceoili..
DERGANCE. WIDET1CH i CO, 1622 Arapahoe SU, Deavar, Colorado
PRIMORSKE NOVICE.
Samomor. Kmetovalec p. d. Urban s Šentviške gor? na Primorskem je nedavno, ko je bil z mlajšim sinom sam doma, zapustil hiše. šel po najkrajši poti proti Idrijci in skoči! v vodo. Neka žena je to videla, a ni mogla pravočasno sklicati sosedov na pomoč. Uflban je utonil: posestnik Blaž Lajpanje na Siapu je par ur. pozneje potegnil truplo iz vode.
Tragična smrt mesarja. A goriški bolnišnici je umrl za zastruplje-njem krvi mesar Andrej Brešan, star G2 let. Vreza 1 se je v roko z nožem, s katerimi je prej klal živino ter si zastrupil kri.
-t; Slosovih olksh 3,
je dobiti steklenica 50 ct. na doui * New Yorltn postavljen
STAJERSKE NOVICE.
Sainoumor vojaka. V Ptuju se je ustreiil vojak pijonir Jožef Turk, ki se je ie lani hotel vtopiti, a so ga takrat rešili.
HRVATSKE NOVICE.
Zborno povelj ni št vo v Dubrovniku.
Znano je, da so nameravali pretrd stiti letošnjo STpotr.ilad »poveljništvo 10. armad n etra »bera iz Zadra v Dubrovnik. a ker manjka potrebnih stanovanj v Dubrovniku, se nastani povelj-ništvo 3G. armadnega zbora v Dubrovniku šele jeseni.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI M NAJCENEJŠI DNEVNIKI
BALKANSKE NOVICE
Ma 2aTi v Mostam snujejo Tciažar-iSko dru-^tvo za "ra-zširj?vanje kultu-| re*' v Bosni ter mislijo tudi že r.a svojo ljudsko šolo.
Obsojen muslimanski urednik. V
Sarajevu je bil nedavno urednik 'Mu-savata', Alija Raljevič, cibsojen na' tri in pol mesece ječe. kef je v ndkem ■članku grajal, da so občani v Stolen praznovali obletnico aneksi je in v •dveh drugih člankih kritiziral vlado in uradniltvo. Obsojenemu se je odreklo Uvii vse poboljške glede zapora, j Dunavsko-jadranska železnica. Ve-■ liki vozir je ukazal ministers!vu ja>v-nih del, naj imenuje posebno komisijo, ki bo študirala traso dirnavsko-jjadranske železnie? po turškem ozemlju. Ta del železnice bo Turčija do-srracKIa na svoje stroš;ke,	j. ,
ktero jc varjeno is najboljšega importiranega češkega hmela. Sadi tega naj nikdo ns zaincdi poskusiti ga v svojo lastao korist, kakor tud» » icoritt svoje družine, svojih prijateljev iu dcugin,
JL.oIsy pivo je najbolj pi i ljubljeno tez se dobi r gostilnah. Vss podrobnosti zveste pri Qio, Travelkar-jc 6182 St. Ciai» »?». &E, kteri Vam drage volje vse pcj^u..
THE ISAAC LEISY BREWING C0MPA1H
CLEVELAND, O.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulica 2
Spljet, Celovec, Tnt
Spljet, OclBTec, Trst
in Sarajevo.
, -r- -'V	:
m
GLAft XABOMW Si MAt. fftAVNA.
dne 24. januaija. 1901 v drŽav! Minnesota. Sedež v ELY. "MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik: IVAN A. GERM, Box 57, Braddoek, Pa.
Podpredsednik: IVAN PRIMOŽIČ, Eveleth, Mino., Box 541.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn., Box 424.
Pomol, tajtiik: MIHAEL MRAVIXEC, Omaka, Nobr., 1234 So. 15. St.
Blagajnik: IVAN OO^ŽE, Ely, Minn., Box 106.
Zaupnik: FRANK MEIiOSH, So. Chicago, 111., 9483 Ewiaf Ave.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, Joliet, DL, »00 No. Cbinafo St.
NADZORNIKI:
ALOI8 EOSTELIC, Salida, Colo., Box 583. MIHAEL KLOBUCHAR, Calumet, Mich., 115 7th St. PETER SPEHAR, Kansas City, Kana., 422 No. 4th St.
POROTNI ODBOR:
IVAN KERZISNIK, Bardine, Pa., Box 138. PRANK GODŽE, Chisholm, Mien., Box 715. MARTIN KOCHEVAR, Pueblo, Colo., 1219 Eiler Ave.
KRETANJE PARNIKQV
zjutraj 22. marca mrtvega in vsej?.-, razmesarjenega ležati v neki luži. Od i Šnopsa pjjaua tovariša sta ga v pre- .	—*—
r .tt&^Sj mum?mmimmu
morilca »ta pod ključem in sta že priznala strašno dejanje
Parki k
apri.a U Bremen
Adriatic......
La Touraine...
Southampton Hamburg Trat - Fiume Havre
13! Bremen
Anttrerpen Liverp.H)! Southampton
18	Hamburg 18j Rotterdam
19	^outftampton
20	Havre
/ednotino glasilo je: "GLAS NARODA", New York Cit7. N. Y
Bvcjeg* »na hotel umoriti. Iz Br.- Kpriozwith...
žic poročajo: 17. marca zvečer je ho- ..."^J11"".....
..... T „ „ ,, , ... ,	Blaevber......
tel čevljar Jožef Molau, ki je zelo su- g^g^jj ,
rov in pijači vdan človek in ki je že t<a |'rovence pred kratkim, streljal na svojo ženo p. Wilhelro
z revolverjem, a je po srečnem naklju- Kroonlaail____
i-ju ni .zadel, ustreliti svojega sina Čaltic...........
Antona, ki se je vrni] domov z dela. Philadeiphia. .. Anton Molau je namreč priiel domov, ] K*i»erWilh JI. a je našel vežna vrata zaklenjena In Rotterdam je zato potrkal na okno sobe, v kateri je bil ravno njegov oče ter sestri Ana iai Marija. Ko je oče zagledal sina, je upihnil lučf sestra Ana pa je v tem zaklicala bralu. naj pobegne-. ker «;a hoče oče ustreliti. Antou Molau se je nato hotel skriti za ueko črevo, v tem 82 Cortlandt St., New York, N. Y hipu pa je že počil strel in kroglja s;a je ranila ua desni roki. Po tem do-godku je pobeguila vsa družina k sosedu, kjer je prenočila iu ostala toliko časa, dokler niso orožniki areto-vali nečloveškega očeta in ga izročili brežiškemu okrajnemu sodišču. Jožef Molau »e je nekoliko ur pred nesrečnim dogodkom prejmral s, svojim si- ; nofti, pri čemur je že napadel sina s j f>0 cm dolgo pilo ter mu grozil, da ga j ustreli.
50,000 KNJIŽIC
Glsde cene za parobrodne listke in vsa druga pojasnila obrnite se na: FRANK SAKSER CO.,

*- Vai dopisi naj se pc5iljajo na glavnega tajnika, in vs« denani« po-Ailjatve pa na gL&vaega bla+rajnik* Jednote.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
Iz Ihana poročajo: Pred kratkim je umila A. Sojee. ki je zapustila vse -voje imetje iliauski občini in sicer iu nekaj deuarja. V mesnici je bilo
/a občinske reveže. Vsak razsoden človek bi pričakoval, da bo županstvo
shranjenih tudi nekaj sodov piva in tatovi so si hoteli prilastiti tudi nekaj
pj\!t:alo posestvo iu premičnine potoni jmokre*ra. S seboj so vzeli kar dva javne dražbe. Zupan Fieri 11 je pa vse soda. Čudno je, da o tatovih ni sledu, kar pod roko prodal ter s tem znatno j
ošk« doval občino. Bi!n je namreč dri;- j	PRIMORSKO,
liilt ponudnikov, ki ponujali iuim^o i	„„Vsi .i<>
„,,, kui)(1(,n	Kapucma je nabil. 2«. pr. m. po- katm, imli družtvo "Slovenski
ifc.	KUpeC rsi «*z:iln.	1 , ,	. * 1 - ... .in, i	'
■»t	.	p ddne so aretirali v Jrstu JOletnega • ov„ *»	•>•? << t \ n y '»--■,.»
Neprevidno naglo je vozil dne 2. pr.', -	, - * BiaM°	-> s- l)- 1 • /•• *
J	' [dniuarja Jožeta Buzzija. stanujocega
M', po ->>ari cesti mimo Grma proti	. , ,,	-o- 1
1 v ulici delle Settetontane st. /0/. ker
<»<stai va-i pri Novem m^la Jožef I-
.....	, _ „, 1 je "bil par dni prej v ulici SS. Martiri
zante, xi jc -i*i po pesek 11a rezko vo- ,	,	, .
J .. !	.	brez povoda pretepel nekega Sapa-
do. Ker je bil 11-1 i <lait semenj ua To-.
i i-	- 1	• , • <'ina-
plicah. je srečal ve.- parov živine, dasi 1 _ , „
1 -1 * ■ - . • . •	Poskusen samomor, -losipina Foi-
je bilo sele zjutraj ob svitanju, pa1
bilo še!
\« ■ ! :i :i: v . /l pr • id ieje ]\!ed dri: ^.uii je -rtiča! tudi TJ u« starega po
KRANJSKO.
Umrl jc v Ljubljani dne 26. pr. n».
dolgi mučni bolezni Ivan Mo-r. brivski mojster ;ia Sv. Petra ce-
X. v m. p.! Nesreča v kamnolomu, kletnega iiijenega dninarja Tomažu Lavrif-a Gradišča v okraju Dvor je za>a?a a>t gramoza, tako da je bil do jusi kamenju, da je v par minutni pre-nil. Oh i>ti priliki je /lomilo kanje pofestnikoremu •im Josipu avpofičii levo no'40. Deklico povoziL pr. m. zvečer oli ]>ol C. je s svoj» \-|>rego pridir-I o J Kerčenove ^^o-tilne (»ix>ti Riui-i cesti v Ljubljani voznik L Strupi. ?u Marčanove lii>e je pa pt»drl ka-8 let staro Beličevo hčerko. Neki mobrau.-ki stotnik je teiko na »ilavi likodovano deklico dvignil izpO l za.
Zaradi krivca. Pri gostilničarju M. reetu Laj/ali pri Škof ji L»ki so leli ples. Na ples je prišel . b lil. uri ečer tudi kaj/arjev sin Frane I'o-ičnik iz Kaiišča s krivceai za kiobit-om. To pa je jezilo hlapca J.i^pa reka in 11111 je krivec iztrgal s klo-k.i ia raztrgal. <iostilnifar pa je J. reku razivzal klobuk i:i uuii njeiia nožem zabodel v trebuh, tako da ^a
zelo težko poškodoval. Požar. l)ne 21. pr. 111. popoldne j^ >ričelo goreti v Za reč j 11 pri Ilirski ***** pwaoenik Lovrenc Vrhovec iz strici. Zanetil je kakor običajno — S,are-a tr-'a" Jakob Petr« iz Vrhni-tletni otrok. Zgorela j- k - 'i K* »' 211otllt samski	lvai1 Gale
ua hiša in dvoje ».,Wlbaiet- Zt' l»"P"Waii so se fantje >ij Po*es ik 1	,	.	kregali, ob S. uri zvečer pa je srečal
bčutno škod *. llirskobistrišUa u«- <iait*	v veži in ga je sunil
KOROŠKO.
Nesrečen streL Na Jožefovo se je tistrelil prostak' Winkler domobranskega pešpolka št. 4 v Celovcu s slepo patrono v trebuh ter zelo težko ranil.
Vlcm. Kaj pogosto so se dogajali preteklo zimo vlomi v Kotmari vasi. I Ved nedavno so vlomili tatovi v mesnico in or nesli od tam precej mesA
Iščem UAŠPER PAVLO VIČ A iu JAKOB ČEŠNIKA: doma sta iz Polčja pri Št. Petru na Kranjskem. Preti 13 nteseci sta imela gostilno na Aquilar, Colo.. i;i sedaj ne vem, kje se nahajata. Prosim cenjene rojake, te kdo ve za jiju naslov, da mi javi. za kar bo-dem zelo hvaležen, ali naj se pa sama javita. — Ignatius Tomšič, P. O. Box 107, Delagua. Coio. (8-12—4)
Kje je JANEZ PIVKI Pred tremi leti je prišel iz Lead vili f, Colo., tukaj sem za delem iu ker pa istega ni dobil takoj prvi dan. je neznano kam odpotoval. Pozneje sem zvedel, da se ves ta čas nahaja v Superior, Wyo., kamor sem mu pisal, pa mi ni nič odgovoril Prosim cenjene rojake, če kdo ve. kje se nahaja, naj mi javi. ali naj se pa sam oglasi, ker jaz v kra:-kein odpotujem v stari kraj. —' John Pagon, llox 187. Cumber-laud, Wvo.	(8-12—i)
Popolnoma Zastonj.
Vsak moasii bi moral takoj pisati po to izvrstno knjižico. Možje, kateri se nameravajo ženiti—bolehni možje —inoije, kateri sc večkrat vpijauijo i a prihajajo pozno domov — možje, kateri so slabotni, nervozni in opešani — mo5je, kateri ne morejo delati ue uživati življenja v polni meri — vsi ti možje bi morali pisati po to brezplačno knjižico. Ta knjižica pove kako možje uničujejo svoja življenja, kako dobijo bolezni in kako morejo zadobiti popolno in trajno zdravje, moč in krepost v zelo kratkem času in po nizki ceni. Ako
hočeš biti mož knjižica ti pove, kako in kaj.
med
možmi, ta
Ta knjižica je vredna $10.00 vsakemu bolnemu človeka.
IMATE LI
zastrupljeno kri ali sifilis, triper, sploSno oslabelost, gubitek življen* skega soka. nočni gubitek, izgubo moške kreposti, impotenco, atrofijo, strikturo, revmatizem, organsko bolezen, bolezen na jetrih, v želodcu, mehurju ali na ledvicah?
Ako imate bolečine v križu, izgubo apetita, grenkobo v ustih, glavobol; ako vam prihaja slabo, nimate spanca, trudno in težko telo zjutraj, ako ste zdelan, dobiti 1110 rate to knjižico. V* lahko razumljivem jeziku vam pove zakaj trpite in kako zamorote ozdraviti. #
Tisoče mož je že zadobilo popolno zdravje s pbniočjo te knjižice. Zaloga znanosti jo in vsebuje ravno tiste stvari, katere bi moral znati
vsak moški, bodisi mlad ali star, bogat ali reven, samski ali oženjen, bolan ali zdrav.
Ne dajajte svojega težko prisluženega denarja za ničvredna zdravila dokler m prečitate te knjižice. Prihranila Vam bode mnogo denarja in vam nizo-b'!.!, k iko lahko postanete močan in krepak mož. Zapomnite si: Knjižica se dobi popolnoma zastonj. Mi plačamo poštnino. Na ovitku ni zdravnikovega imena. Nihče ne bo vedel, kaj je razen vas. Zapišite spodaj razločno svoje ime iu naslov, spodaj na kuponu,
izrezi te ga in pošljite nam. Ostalo izvršimo mi. .............................................................................
Pošljite Kam Ta Itapon še DaneSo
DR. JOS. LISTER & CO., Aus. 400, 22 Fifth Ave., Chicago, HI.
Gospodje:—Zanima me va.ša pouudba, s katero nudite zdravilno knjižico brezplačno, iu prosim, pošljite mi jo takoj.
Drži!
VABILO K VESELICI,
mas, W. Va.,
dne 17. aprila 1911
na velikonočni ponedeljek v M. Bn-lich-evi dvorani.
Tem potom najvljudneje vabimo vse rojake in rojakinje iz Thomas, Coketon in okolice, da st- te naše ve-; selice polnoštevllno udeležiti blago- i ] volijo. Ker je to prVa veselica našega družtva, pri kateri sc bode tudi razvila nova družtvena zastava, za-j to tudi upamo, da ne bode rojaka j ali rojakinje, ki bi nas s svojim ob
ii
uasaro. stara 2G let. stanujoča v ulici
Canova št. 14. je izpila precejšnjo 00-
, -i_ 1	.p• • •	- .„ i zo karholne kisline. Zdravniška p;j-'
estuika Jožeta l~.-aija /. • oieuje »e-1	1
žkt- vode. ki je gnal ,ar	na se-|Staja' ki je l,riSla Pmvomočuo na
meaj. S sprednjim d^lo.n voza je za- »xrtBof' ji Je reši!a žnlJenJe-
del Ižanec oba vola, ki sta se splašila : Sin Pfoti materi- Henrik Pavlin,
ji;. podrla ni i.a Tiča.ja. Padel je .jstar 28 Iet« *ežak iz Trsta, je že ope-
' nesrečno, da j - .»rsš 1 /. ev0 nogo 1 tovauo nasilno ravnal ]»roti lastni ma- iskom ue 1)0<-.astili. j zadnji konec le/l.eza voz t s trugo m; teri- 1>reti nedavno pa je prišel pijan 11111 je voz zlomil nogo. da so ga ino- ■ doinov iu začel brez razlaga tepsti ..Ji prepevati v	v Kandijc. |svojo llletno sestro. Drugi njegov
'iv.rr t j-. »i zdaj -* • i"..a iiii-d« u^-ci it ;hrat je priskočil sestri na pomoč in .neprevidnostjo.	nastal je velik pretep, med katerim je
Uboj. 15». pr. in. so popivali fantje |z,flSti Henrik bombardira! svoje na-v gostilni Josipa Tro ha v Markovcu '1'rotnike z najrazličnejšimi stvarmi, jni Ložu. Med njimi je bd tudi kam- Čevelj je zadel pri tej priliki svetilko
in jo razbil. Nato pa je planil pijani Henrik proti materi in jo tako neusmiljeno inlaril s i>estjo po licu, tla je bila vsa krvava. Mati je vrgla v silo-braiiu skledo proti sinu in ga ranila pod očesom. Slednjič so posegli vmes
Pozor vložniki "Glavne n posojilnice"!
Glasom sodnijskega odloka mora vsakdo, ki hoče, da se njegove terjatve do "Glavne posojilnice" upoštevajo in svoječasno tudi izplačajo, i3te pravočasno najkasneje do
dne 30. aprila 1911
pri ljubljanskem deželnefii kot kon-kurznem sodišču priglasiti.
Kdor izmed ameriških vložnikov še ni svoje terjatve priglasil, naj takoj pošlje vložilo knjižico na Frank Sakser Co., da ho ta 90 svojem zastopniku v Ljubljani priglasila in izterjala terdatev.
(30-3—p-4)
im SLOVENSKA TVRDKA,
ZASTAVE, REGAL*JE, ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA iN JEDNOTE.
Delo prve vrst©.	Cene nizke.
F. KERŽE CO.
2616S. I.AWJVOALE AVE.,	CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ. —^
Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravništvo, ne uredništvo.
' l.iv / iu.i-iuI-i 7 , X "	'sosedje, ki so 'storili konec rabuki.
rna hramba je 1*1 a k,nam na p >zc- ,,ll/	7- ""^m v gla\o. \ l ho-	. . . . ... *
ri. - . vec ie skočil na mizo zgrabil za ste- Ced,u S111 je bl1 aretIran-Iacu. a nagajala ]e neka7 Časa brlz- 1 I1	ua	/^laon za ml ,
alna; (manjkal, je brizgalnega moj-;kIeni«;0 ia udai"il x nJ° Galeta
ra), sicer jr pa <»d vseli strani!na Se Je
rav pii'-uo ya~ilo ia v nekaj mali je
tako < Končana stavka pomorščakov v Tr-
<teklenica zdrobila, (la- stn. V soboto, dne 25. pr. m. so stav-
le pa sc je vrgel tedaj na Vrhovca iu ion prizadejal z nožem tako rano v stegno, da je Vrhovec par minut nato izkrvavel. (Jaleta so oddali sodišču.
ŠTAJERSKO.
Umrl je v Celju krojaški mojster g. Hud. Tabor.
Ustrelil se je v Mariboru 19 let stari Ernest Tseliarre. sin gostil nič ar-
I ogenj udu.-ea.
Mati zadušila lastsega sina? Pred edavuo je prišel sin A. tako napil >mov na Brdo. da so ^a sosedje na fM>brali iu nesli; domov materi, fati je ukazala do nezavesti pijane-1 fcina položiti na li*>tje v hlev. zju-j s(» j>a našli mrtvega v listja le-tti. Ker sta mati in sin živela v .ečuem prej>iru, nastal je sum, da je
aati nna v -panju .radu^ila. Mater so Umrl jc nenadoma v Vučji vasi na pri i. a sina je sodna komisija pusti- M. p. 4'Jletni posestnik Lebar. V nila-obducirati. Baje so zdravniki raz- dih letih je študiral, pozneje pa se je čneira mnenja.	lotil kmetovanja in bil več let župan.
Opeharjeni trgovec. K. Jožefu Lav,-j Bil jc ot-ločen naprednjak. ki je imel ču» trgov.-u na <ilinc^h. je prišla ne- (7.aradi tega mnogo trpeti. Med somi-a služkinja z naročilom, da jo |K>šlje šljeniki mu bodi ohranjen hvaleže:: jena gospod i uja. naj ji da nekaj svil- spomin.
iatih,mU na ugled, ker jili misli pari Poueveril občinski denar. Občinski upiti. Ker trgovec dotiČno gosjxnli- tajnik Frane Krušič v Št. Ilju na 1 jo dobri* pozna, je izročil .služkinji Turjaku, slovenjegraškem okraju, je m rut. Ker se pa drugega dne ni;prejel od večih gostilničarjev v Mali ihče z«lasil in ni bilo ne denarja, ue Mislinji denarne zneske za koleke iu ut, se je o zadevi informiral in iz- licenčne pristojbine, a denar je pora-edel. da je postal žrtev mlade slepa- bil zase. Zadeva se je ovadila obla-■iee, ki je še dotičuo noč neznano kani stini Občina Št. 11 j ima vsled tega •voje službe izginila.	1 ]n>neverjenja znatno škodp.
Delavsko gibanje. V Aimilko se je i Uspeh šnopsa. Ptujski šnops je 24. pr. m. z južnega kolodvora v j prava mesnica za naše ljudstvo. Te-Ijani odpeljalo 46 Maredoncev, |den za tednom prihajajo iz Ptuja in ' Slovencev in 13 Hrvatov. 28 Hrva-J okolice prežalostne vesti o vedno po-!<>v je prišlo pa iz Amerike. 215 La- gostejših umorih, pobojih in tepežiii. lov je odpeljalo v Budimpešto, na V mariborskih kaznilničnih prostorih »j iu v Gradec. V Kočevje se je pa ječi vedno več ubogih žrtev — 1I0 32 laških ogljarjev. 2.3. pr. "Štajerceve'' šnopsarije. V šnopsa-je oilpeljalo v Amrnlo ~10 Ma- i*iji neke Tsehrepinko v Skorbi pri ■don<"*v in G Sloveiu-ev. nazaj je pa f Ptuju so 21. marca pili Sganje trije 1B2 Hrvatov. — 26. pr. m. se fautje: Valentin Brodnjak, J. Snpa-i^.t jtfzaega kolodvora v nič in Jeruej Kolarič. Vsled zaužitega
- Macedoncev m 14 Hrra- '---------5t ,i---5—* ""---1
peljalo 11. v Mo-
li u joči mornarji in kurjači sklenili z veliko večino, da začno takoj zopet z ilelom. Pogajanja «o se že začela in so se oficijelno nadaljevala v soboto pri namestniku. Obojestranski zastopniki so se zavezali, da bodo ^zastavili vse moči, da se sporna vprašanja rešijo tekom 14 dni.
Stara navada' je zdraviti revmatizem, trganje po udih, nearalgijo, zvi-n jen je itd. z Dr. Richterjevim "Pain Expeller". Pravi Pain Expeller se dobi tudi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba »»a to paziti.
Pritetek bode ob .'?. uri' popoldan.
Za dobro zabavo in Ono postrežbo; skrbel bode odbor.
Fran Bartolj. tajnik.
(8,10,12—t) ___!
VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA l
Vsak potnik, kteri potuje skozi New York v stari kraj ali pa iz starega *£/"'ja, naj obišče PF.VJ SLOVENSKO - HRVATSKO GOSTILNO S PRENOČIŠČEM August Bach, . 137 Washington St.. New York City, kjer bode dobro postrežen in ua razpolago so vedno čiste sobe za pre-nočenje. Dobra domača hrana.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Colliuwoodu, Ohio, in okolici naznanjamo, da je za tamkajšnji kraj naš zastopnik Mr. MATIJA SLAPNIK,
15408 Daniel St., Collinwood, O., kateri je od nas pooblaščen pobirat: j naročnino za "Glas Naroda" in knjige. Ker je g. Slapnik tamkajšnjim rojakom dobro znan, zatorej ga ] priporočamo, da se naši cenj. naročniki pri njem na - naš list in knjige caročujejo.	,
Upravništvo "Glasa Naroda".
Zgodnje znamenje jetike.
V naslovu označene bolezni, koja pomori na tisoče 1 asih ljudi, skoraj ni mogoče spoznati. dokler ž.- ni prepgzno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi iu sicer v pravem času. Prvo znamenje jciikc je
£31
ED
pa 21 Hrvat or.
anopsia »o se začeli prepirati. Na poti proti domu so se začeli pretepati^ Valentina Brodajaka j« našla mati j
ca z
-i
10
prave vrednosti, narejene iz čistega dozorelega tobaka za
15 centov;
Nenadkriljive v pravi vrednosti jmodk za nikako ceno.
s
Royal Bengals
Ugodno čisto kadenje do konca. Zaktevajte te. - Povdarite ce je trefca, Mt zahtevajte le te.
idU titod Itft*.

Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče nc smatra tega za prvi pojav jetike. Bled ljudje vedo, oziroma bi morali vedeti, da njilu vu kri ni v redu, da v njej ni dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla pravilnim potom rediti truplo. Koza izgubi svojo naravno rudečkasto baivo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec neče več pravilno delovati in vse ti uplo pojema od stopinje do stopinje. Vsletl tega je potrebno ustvariti novo kri — čisto in bogato kri — veuclar pa tega ni mogoče doseči, dokler želodec nc sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne postane Pako krepka, da zamoie sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivo, ker le ako se to zgodi, se zaraorc napravljati zopci čista in zdrava kri. Nam je poznano samo jedno sredstvo, s kterim sc to doseže, in to je
Trineijevo ameriško grenko vino.
To sre stvo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je /a pet sposoben za pravilno delo. Po tam Lodete 2opet lahko jedli in piebavali vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista^in jaka, vaša polt bo zadobila zopet naravno barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti kterikoli vzrok, rabite Trinerj to ameriško gienko >ino. Izguba, teka
Nepravilno prebavljanje Slabosti po jedi Običajno zaprtje Glavobol Nahod
Kolik** in krči Izguba moči Ermenica Onemoglost
Razne ženske bolezni Izpahljaji in drugo
je nekoliko bolezni, ktere se odpravijo z rabo Trinerjevega ameriškef a grenkega vina.
To sredstvo ie bilo m razstavi v Seattle leta 1909 o llikovano s zlato kolajno in v^ iko nagrado (najvišja nagrada) na razstavah v Londonu in I-'ruselju 1911.
V lekarnah.
TR1NER5
bitter-WIHE
T«IN£ROVO
H0RKE vmo
JOS. TRINER
i

Kemičen laboratorij
1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL
aAAAAAAA a 4k 'A
mmtr-r	■ —-,-miiin? • - .


GLAS NABADA. 8. HAL. TRAVNA.

IVAN CANKAR
A A A A ^ ^ ^
Smrt kontrolorja Stepnika.
je bil moj plas bolj votel in mrtvaški. Kadar mi je dal roko ob prihodft ali ob slovesu, se je vsesal v ohlapne gube na mojih licih in v mu je koščene, mrzle roke... Njegova postava je biia
črno kravato. Moj obras se je zdel vsled tega tako bled in upadel, da bi se kdo drugi ženiral med Jjudi s tako neprimerno zunanjostjo, in vruutejir. so izjrubile moje oči že <:avno vsako
bilo nekoliko surovosti in njegov pogled jc bil temen in nestalen. Hodil je s h" t rimi, dolgimi koraki iu privzJiga-val je ramena nenavadno vi-oko; to nit *etu >c - ]*>to vanja jk.z.jo zve- I>avkar je prihajal v pisarn« zelo mu ostalo od ponižne hoje po pi-Ili«..ik je bil ž. u-a>:iil svetilko jh.z.io; ,,»> desetih, časih šele ob pol- ^riiali izza časov. ko je bil ^e prakti-.lirah. s kovčekoui \ roki euajatih. Kadar je stopil v sobo, se kal,t- I,rt?j *va izhajala k.dikortoliko, ' / I ' i-i laviiror. Odklenil je ozrl uajprvo po nieui; ujegov obraz a zadnji dve leti je bila vsa njegova
•kako čudno ua»inehljal in oči sklli žal »t v mojem telesnem pro-
Pazil
Iščem svojega prijatelja "FilAN -IE-REBA, doma iz Rovt pri Logatcu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani. ali pa naj se sani oglasi. Pre-.l krepka: v polnem, rdečim obrazu je |barvo; puneiee so bile popolnoma ble- j 2 letoma je bil nekje v Pennsvl-I
vaniji. — Frank Terček, l-")JjJ7 Holmes Ave., Collinwood, Ohio. (8-11—i)
C0MPAGN1E, GENERALE TRANSATLANTIQUE.
(Franc ska
družba.
▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼WWWWWV
dosive, da so se komaj razločevale Ko sem si zavezaval kravato, so se m: roke tresle. Odpravljal sem se v čitalnično dvorano, praznovat od hod m-
eo gospodične Helene Tršanove. Rav- j ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ no ko sem zapiral vrata, sem se sponi-	^ Q ^
1 talil luč, -tal -red v/Valicai
Vo»
Za z lelo -
iii. nie je oosio ne k o p »m »•••l«»b'i., otnrjemu Mrabu. e u.i je. i.a se godile las'. \ ai i v mo ji sobi: dihalo je i l« !i. Itoka !ni jc tresla, ri/i^a! >vetilk<>: zelo nepri-H- bilo pri -r«*u. in obšla me da hi pustil vse skupaj pri šel pre.ločit v hotel.
nisem kljub temu nič |w>-xilia mi je zdcljt čisto ta-jo hit ostavil Stolj -o mi
»l oj«« > vrgel koveell. je nt
lež .ik na p i-icljo ter s.- >o mu zaiuežikale. kakor da bi hotel padanju. Pazil je name kakor najti |M»iskjI v/igaliee in za- opomnili: "Ali le še vrag m vzel?*" vestnejši zdravnik; kolikor dalje se je \!i v isteui hipu, ko -cm < >u bi pravzaprav ne imel nobene ko- stvar vlekla, tem večja je bila nje -.»!». ter tipal p . mizi za ri-ti od tega. tola najbrž ga je vzue- va pozornost, poostrena /. nervozno ■bilo » >o iM-e iiio mirjala moja mrtvaška zunanjost; ni m»Mrp:i«-.-ljo. Čakal > namreč na mo-prijetno. če ima človek neprestano j*-* mesio.
mrtveca poleg sebe. Vedel sem na- Naposled sem se bil torej odločil., tanko, da ga je grazla v dušo moja da napišem svojo prošnjo. Nekoliko j čudovita odpornost. In to me je vese- težko mi je bilo. kajti privadil sem se ' lilo. "Kako vam je danes. gosj>od bil črkam kakor <« >goljev Akakijl kontrolor? 7Ai -e mi. da vam ni po- Akakljevič. Privadil sem se bii tudi I sebno dolu o. Kj. dušica, ne t» laži tem >tenam in sovražnim obrazom o-1 se! "Hvala, gospod davTcar; počut'*ui kr«»g sebe. Dalo se je lepo sloneti ob | -c imenitno: moj obraz jc mršav sa- | n. zi in iri:-liii. medtem ko je v j»rsih mo iz navade.	trkala smrt.
Drugače pa je bil dobra duša; člo- Tisti dan je bilo veliko veselje v ;t j. bila vek -tarikav. > >kloiijcnim hrbtom in pisarni. Za trenotek >o mi zamrzeli ti redu. i 11 «-ivelo brado. Igral je na eitre za- lopovi, ko sem jih videl, kako globoKo
tistem trenutku, ko prošnjo. In ob tem spominu me je zaostala
je t r Jo mi je misel, miru ter Zapazi
-ebneira; x»ha k«, kakor -e«) bili na svojem pogrnjena, kti, I :i'-el m*m "lam^ati >voje Ih> jazui. Vrata -o bila r.;ik" in k| jč -em :n»sil - -elioj.
ige so bile
am- ljubljene jn-smi in sploh je trdil, da >o se oddehuili. Zamrzela mi je tudi t jena. je jako muzikalcn. Poleg tega >e je pisarna, kajti od tedaj pa do zad-briga! za politiko. Njegovi nazori so • njega dne se mi je zdela posebno
Ivako bi bilo mogoče, da bi izgubil uie*l moje ~:iri m-ae Skozi ključav nivo prihajajo .-amo duhovi.
Na nazi je le/alo kakor navadno kup papirjev. Začel se tu brskati j»o
e kdo bili «Klvi<-ii od slučajnega razpolože- praznična in svetla, kakor da so pa- njeno desnico ..ja: kadar je bil -labe volje, je zago- dali od teh zadovoljnih obrazov svetli' varjal konservativna načela in takrat 'žarki na stene____Čutil sem obenem.
jc bil njegov obraz resen in dostojanstven; toda časih je liolel napraviti
da sem v tistem hipu. ko sem oddai prošnjo, izrekel obsodim nad samim
le -< n m o/: l i.i ti.it- uslugo temu ali onemu iu kazal >c jc seboj. Šel sem domov s povešeuo gla
njili. a nmnogrt nik. Ti !: ik j»- "• il odprt, in |iere-a-e je dr/ala skorja ravnokar posušene tiute. Stvar jc bila malenkostna. ali vendar me je nenavadno vznemirila \ r >k sem imel par papirjev i i v ti--tem hipu "Cm zapazil, da pisava n.-. teli papirjih nj bila moja... j<- sedel v tem <-a- i v moji -<«l>i ta ni>»-j.-m - ohi ter pisal. Pisava mi .ie bila ci>i,i neznana. a kolikor dalje -cm či-tal. tembolj jc raslo moje začudenje. Moja sob« se mi j,- zazdela -tra-iia i:i
sKl ! dili
rt |M>i:ia
lt mene ljudi
I.
" llašal sem to rn' lo'a najMislel -e mi prišel čas, i:i najiisal -njo. Moji ko'e-_'c so ie čakali ko i - rp'iostjo: ali nie:ii s,-»lilo nikamor...
d dne do dne. • zdelo, da je cm svoji• pr i-z veli-ili mu-
lilH-ralnega: a obeiieni je zatrepetali« v njegovih očeh nekaj, prešernega iu huršikoznega.... Mene se je ženiral; pogledal mi ni nikoli naravnost v o-braz. V pisarni sc je dolgočasil do smrti: zehalo se mu je neprestano tu Nekdo °b tem so mu uhajali iz grla žalostni.
zategnjeni vzdihi. Dela sc je pritak-i! malok<!a.j: opravljal j:a je večji-de! -atu praktikatit. kajti tudi ad-jitiikt jc lenaril.
Ta nek — adjunkt namreč — me jc sovražil iz dna srca. Kadar sc mu je zdelo, da ga tie vidim, se obrnil oprezno proti meni ter me pogledal > pazljivimi, svetlimi očmi. .laz sem sc mu zasmejal naravnost v lice: to ga jc -praviio v zadrego; namršil je obrvi ter sc sklonil nad svoje delo. Pozna! -cm na njegovih očeh. če je bil moj obraz bolj uitade! nego navadno, če >o bili i noj i koraki bolj trudni, če
vi» in s trudnimi, drsajočimi koraki. I z oken pisarne .se je obračalo za mano troje neobritih glav in na cesti so postajali ter gledali moj sutu n.bct.
nil. da mi je prišla Helena na misel . , .
sem pisal, svojo [» NajP"Pravnei5a ieleinica za potnike namenjene v Evropo. V neposrednej bližini transa ti antskih
zeblo od temena do nog.	' parnikov.
Šel sem sam. moja žena je ostala Prevoz potnikov in prtljage zelo po
t doma. To je storila zato. ker ni hote- j la moje družbe; o:ia se tega morda
ni zavedala, ali meni je bilo jasno___|
Predno sem prestopil prag dvorane. im je obšel tisti grenki čut. ki obide prosilca, predno potrka na vrata. Po- j ioben je bil tudi bojazni t-Toveka. k'. ; si je v s vest i umazane krivde in sluti, da je njegov greh izdan. Ko sem v>- j lopil, so sj. nekateri ozrli po meni. iu zapazil sem takoj tisti pritajeni. |vprašujoči smehljaj: "Ali si tudi ti e na svetu? Doklej še misliš vznemirjati žive ljudiIn za trenotek se mi je zazdelo, da bi jih prosil opro-ščenja.
Helena je sedela ua gornjem koncu ! mize. Dala mi je roko. a med tem je gledala drugam, pozabila je. da sto-; jim pred njo. še predno sem izpustil ' Sedel sem pi leg zaspanega dacarja. ki me je jiogleda! od strani ter se potem ves čas ni več J brigal zame. Ravno sebi nasproti sem opazil široki obraz adjunktov: ko me. je ugledal, je pokimal z glavo ter iz- j tegnil roko čez mizo; naro pg, se jc najbrž nečesa domislil — prijel je za kozarec kakor v zadregi ter se obrnil i k svojemu sosedu, učitelju Breski.
parobrodna Direktna črta do Havre, Pariza, _vice, Inomosta in JL-juDljane.
Kkapre« parniki «oi "LA PRO VENCE" 'LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "f.A. TOUR \If
• vijak ■
na dva vijak*
na dva vijaka
na dva vijaka
II.
THE ROAD OF ANTHRACITE
Najkrajša pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton in premofrove okraje. Med New Yorkom in Buffalo voxi vsaki dan v vsakej smeri po pet vlakov;
Med New Yorkom, Chicagoin in sapadom vsaki dan Štirje vlaki;
Med New Yorkom, St. Louisom in jugoznpadom, dnevni promet;
Med lokalnimi točkami priročen in pripraven promet.
Nadaljne informacije glede voi-njih cen. odhoda in prihoda vlakov itd., ee dobe pri lokalnih agentih ali pa pri
George A. Cullen,
- davni potniški agent 90 West Street, New York.
POZOR ROJAK!!
Po dotfrcm f asu s tiii je poarečiki iznajti pravo A!ion tinkturo in Poirudp proti izpadanju in
CHra^tiao, kakorsn« ie dosedaj na sveto ni bilo. katere ir.oškiin in žrnskim poeti in	lašje
»•eijniOno popolnoma zrastejo in ne IkIo rrt izpaiiaii, ter ne cciveli. Kavno tako - j	možkim v H. tednih
SSv^SS* krasni brki po^l-
111 sen, mnogo; praznil sem čašo za ^^neh^TaU^kun^
("iiso. iu okroir Iliene ie pričela plavati h"daT'«- »Otne noge in ozebline !<e pco<rlnoma ,	,	1	• 'Hiatmniju. Da je to resnica jamčim z	Pwit»
motna, meglena svetloba; zdelo se nil CO oeni^ katereira pošljem zaatojn.
je, da gle.lam vse obraze skozi zakajeno steklo. Ali bilo mi je prijetno; bi bil zatisnil oči, zibal
Poštni parniki dOl
• "U BRETAGNE" "LA GASCOGNE";^"CHICAGO" na dva vijaka.
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
curncr Pearl St., Chcdcbrougli Building.
Parniki odplajejc od sedaj naprej vedno ob četrtkih iz pristanišča šteT. 57
North Ri v er in ob sobotih pa iz pristanišča 34 North River, N. Y.
*LA PROVENCE •LA TOURAINB •LA SAVO IB
13. aprila lf>ll *LA LORRAINE • 4. maja 19] 20. aprila 1911 *LA PROVENCE 11. maja : 27. aprila 1911' LA TOURA.INE	18. maja
roaj-£HA I»LOTIT»A
5' w ^	.
Par: ik NIAIJARA odpluje s pomola "t. S4 dne 13. aprila ob 3. uri po*pol| Parnik LA UUKTAON K'' odpluje s pomola št. 57 15. aprila ob 3. uri poji Pnrnik * * FL< 1D K " odkluje s pomola 84 dne "29. npr. ob 3. uri popoldne)
:iik ( iUCACO odpluje > pomola 'u dne 20. aprila ob .
Parniki z zvezdo zaznamovani Imajo po dvi vijaku.
uri popoldne.!
To je I j 11 iv> usoden korak. Stopil
sem z eno n >-o in zda j pojde samo
navzdol. Z<li se mi. kakor da bi bil
..	.	najrajši 01 uu zausnii od, Zioai set
j»nrstovoljno odprl vrata smrti. Kar	-	.	. , ,
...... . . , ;«a svojem stolu ter sanjal lepe sanje.
je viselo na meni življenja, je zavelo L
odpadati tako hitro, da niti opazil nisem vsake posamezne izjrube.... Človek pogleda nekega jutra na vrt in.,	. ...	......
... .	. . ..	, .	liovali z rokami; kadar so dvignili k >-
vidi. tla i«' drevje cisto irolo; in ven-!	... .
. .	. ..	,.	., izaree v visoko iztegnjenih rokah, ic
dar ie paaal.pocasi r.st za listom, tiho	, ,	, .
' ,	.	...	nastal hrup jjo dvorani, m caše so
m neopazno. I ako >e bo žiro lil ■ me-	...
zvenele m vino se je razlivalo. Tuli
jaz sem včasih vstal — in tudi ob moj
JAKOB
H O Ho« 69
VAHCIC, CLEVELAND r-

■ ovoiili so v»e navskriž, toda jaz jih nisem poslušal i:i ne razumel. Vide! ! sem. da st> vstajali govorniki in zama-
ni; vsaka kapljica krvi bc izginil« po časi. tiho in neopazno, a nekeira jutra 1 odo j>ris!i. in moje oči bodo steklene ...
Oblekel sem črno obleko in zavezal
CfTA-JTEI
Ukiižem Vam ccstu k 3tastiu. Dol^lzal soir to tisiccl'ujom a dokažem to uj Vam, ai.o nado-b-jd"!'jtf fastia. Odpište nit svoja adrcosu a pošli te 2c štomi^ lfn. a ja V itn poilen Uptny nd-vod s tajnosti, z čoho sa budete raaovat.
ELSDON NOVELTY CO.
35 t 5 VJ. SIst ST.. CHICAGO. ILL.
RED STAR LINE.
Plovitba med New Yorkom In Antwerpom
Redna tedenska zveza potom postnih parcikov brzoparnški na dva vijaka.
"Odkar uživam po navoilu "SEVEROV KRIČISTII -EC", pravi gospod £~Ia.VJa« jos Xidek, 2714 Millard Ave., Chicago, *'je ves moj ustroj pomlajen in
popolnemu zdrav sem".
pravilo
u/i vati kricistilno z lravilo vsako spomlad in isto bodi vedno le
Severov Kričistilec
Napravlja (isto, obilno kri, odstranjuje spomladanske opahke in prišče, ci^ti in poživlja obisti, o4g*nja utrujenost,
podeljuje moč, zdravje in silo celemu ustroju.
En dolar steklenica.

i
Hiter nastop
je potrebeu, <ljt hc olajša kapelj in. prehlad, a najhitrejšo in najizdatnej£o olajsbo dona^a
Severov balzam za pljuča
En dolar steVlenica.
Radosti življenja
pokvarja neprebavnoet in težka prebava. Ce ee hočete iznebiti ielodčre neprilike ter ho£cte imeti dobro zdravo elaet. uživajte
Severov želodčni grenčec
Cena $1.00.
Vsa gori n^vedrna zdravila so na prodaj v lekarnah. Izre£no pojrejte, da hočete 'SEVEROViH'
in odklonite vsa druga, če se vam ponujajo.
t> pišete ua naš Zdravniški oddelek, dobite zanesljiv nasvet zaatoni.
kozarec je trčil pomotoma ta ali oni. | Drugače pa me to vse.skupaj ni čisto [nič brigalo.
j Spominjam sc nekega čudnega hre-ll>euenja i/, tedanjih časov; tisti večer , nie je ovladalo popolnoma... Samo "a bi ji enkrat, samo enkrat v živi j"-
Ali že veste,
KROONLANE
12,185 ton
► Miju poljubil to drobno, belo loko. da bi se dotaknil z ustnicami teh tenkih
da smo izdali ravnokar nov, lep i:i ze!o obširen, ilustrovan slovenski celi '.k ur. verižic, družtveuih prstanov, z!atii:ue iu srebr.nine sploh, vrramot'o-ov in erlovenskih plošč, pušk, revolverjev, koles, pe;i. šivalnih strojev, prstkov! Časih sem se vzbudil ponoči,, daljnoglelov, semen itd. Pišite tain ko sem se spomnil te drobne roke, t -	1 ,
... ,	.... k(>J P« cenik, katerem vam ]x»ljemo
teh tenkih prstkov, sem grizel v rjuho	. . v .
od bolečine....	^	zastonj m poštnine prosto! Podpi-
Postalo mi je iežko. Megla se je	raJte e,lino narodno podjetje te vr-
zgostila okrog mene in legla mi je na	ste prepričali se bodeto o pošteni
^ dušo. Naslonil sem se s komolci na	in točni jwstre/.bi. j mizo; dihanje mi je bilo naporno in
mučno; v obrazu sem čutil veliko vro- A. J. TERBOVEC & CO.
čino. in ustnice so mi bile vse ožga- !
ne. Večjidel so bili že vsi pijani, in (na>1" D('r-anee- ^'idctich & Co.) zato ni zapazil nihče ničesar čudnega 1622 Arapahoe St., Denver, Colo, na meni...
Slueje.jo se okoli mene, kakor da bi trajal ta snieli ua večne čase, kakor! da l>i nikdar ne bilo konca te vesele; noči! Tudi jaz bi se rad tako smejal. — Ali morda je vse to neumnost. j morda so vse to samo sanje. Moj hrbet je sklonjen, ker mislim da -stoji smrt za menoj. Ali ni to neopravičen strah, ki izvira samo iz bolne <lonii-šljije! Za menoj ni morda ničesar. Tresem se oil bedaste bojazni kakot otrok v temi, — a vse je tiho, in strahu ni od nikoder. Zaradi povsem ne-osnovanega domnevanja si kratim u-živanje iu obračani jrlavo od solnca. i Zaradi povsem neosuovanega <lomne-! vanja---- če upa v življenje surovi
LAPLANl
18,694 lor
FINLAND 12.185 ton
.Kratka"in udobna j.ot za potnikt?"v Avptrijo, na Ogreko, SJovennko, Hrvatsko in Galicijo, kajti med Ant-weryom i a iru^novaniiri deželami je dvojna direktna ie-lezniika tveia'
Posebno se se "krbl ir ndohnoet pomikov medkrovja. Trejti razred onstoii malih kabin ra 2, 4, 0 in 8 potnikov
Za nadaljne informacije, cene ic vozne listke obrniti ae i« na
No. D Broadwa7'I
NEW YOFtK j 84 Sirete Street. BOSTON. MASS.
709 2nd Ave.. SEATTLE. WASH 1319 Wnlnut Street. PHILADELPHIA PA.
RED STAR LJINE.
130B "F" Strnet. N. WASHINGTON, D. C. ? 19 St. Chart«« Street. NEW ORLEANS. LA. 90-96 Dearborn Stree* CHICAGO. ILL 900 Locust Street ST. LOUIS. »MO.
205 McDermot Arm
WINNIPEG, MAN 319 Gearr Street. SAN FRANCISCO CA1 121 So. 3rd Street. MINNEAPOLIS, MINf 31 Hoioital Street, MONTREAL. QUE
jtfg gg »-g j
Aysts'o « Ameri Ik m, m s k a č r t, a
j preje tretje
lEalpripravnejSa in najcenejša pareorod^ črta Slovence in Hrvate
p
►
iobraz adjunktov, zakaj bi jaz ne u-! f>alf... Tako je torej vse skupaj neumnost iu' domišljija. In pričel bom življenje od začetka... Ah, samo da bi ne bilo domišljije: jasno je, da nie je uničila samo domišljija. Tudi moj j obraz bi "ne bil vee bled . . .
Vstal sem iza mize. ali prijeti seui j
se moral triitio za stolico, kajti zav:-j telo se je vse okoli mene in noge so j se mi tresle. Ko sem se Obrnil, sem ugledal zrcalo ravno -pred seboj; moj obraz je bil strahovito ^pačen; v tenkih ustnicah ni bilo niti kapljiee krvi. in oči so bile globoko udrte. A na ustnicah in očeh je ležal tako čuden izraz, da sem se zagnusil sam sebi; iziaz pohotnega starca, ki se vkljub svoji onemoglosti še ni uasi'til življenja. —
(Dalje prihodnjič^
OKLIC.
Rojak JOHN KESCHE, ki je bival še pred kratkem v mestu Saginaw, West Side. Mich., naznani naj nam svoj sedanji naslov glede naro-čeaih hanojgik.
Krank Šakser Co.',
82 Cortl&ndt St., New York, N. Y. (7-10—4)
"n apod«3 navedeni nori paro Dr o-41 n» dva vijak* imajo tires-iitai brsojav:
▲ ilOBt	LAURA,
MABTHHA WABHOGTOH
ABGBNTEBTA.
... , . OCSA^A*
i
Novi parnik na dva vijaka "AI/htua Washington'1,
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Rek&
Cene voznih listov iz New Yorka *a IIL razred «0 ^
........-.................................. §35 00
L JUBL JAK3C.....V............................... 35 ^
KB^B.......--'-.C................................. {,500
ZAGKKBA........................................ 36,20
KAKLOVCA................................. 3625
Xa Martha Waahin^ton stane $3.00 Trt. £L RAZBBD do TBSTA all BBKB.........................: $50.00 do 58.00
PHELPS BRGS.-& CO, 'Geiu^Ageiita. 2 Washington St, NeVr York

-'i >> r . h-