■p’-CMStJEs.jaatCE.jsaM.as, ŠtKB'B’.i 1 X>in..
P'oštnl.nM r>a v Sai Iš ?»»»%»..
Štev, 24.	Ljulsli®na$ i? četrtek I. maroa IS23.	Lete 6.
aw*žj5«aaa»KR»»Cža«a^-iJig^-agw«gsgc3>1«BK<ga^iBiiowMr^Mg^ww^T«<«^a^^	iHMMlJni'AVBamgBim n rnr»iiBnrwwwwiMBWMwi> f.7w u t,>iinwwwwwwMW————WM.aftaBBWiH!iawm
bliia mk gas ob B6 pop. rgS88 Mdelj te prazaiko?.
letečna Mreer-ina:
*» Ljubljano . . . Din 10'—
pošti............... 12'—
ge inozemstvo . .	. 22'—
m^Tsmrjrczzzzisssm&Jisrnsak
Ojjtasl po tarifo.
LJUDSKI
DNEVNIK
Glasilo liamdtEe Lludske Stranke.
Mraoklranih pisem
ne sprejemamo. — Pismenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor.
Poštno čekovni račun 8t. 13235.
Uredništvo: Breg, 12. li. nadstr. Telefon št. 119.
Uprava: Sodna ulica štev. 5. Telefon št. 423.
KAJ JE KLERIKALIZEM?
(Iz duhovniških krogov.)
V prvi številki letošnjega »škofijskega lista« daje ljubljanski škof dr. Jeglič duhovnikom navodila v dušnopastirskih in političnih zadevah. Okrožnica je pisana v tem smislu, da naj bodo duhovni men seboj složni in v ljubezni zvezam s škofom. Prav tako. Toda iz te ljubezni škof nekako izvaja posledico, da naj vsi duhovni njemu sledijo tudi v političnih nazorih. V prašanje nastaje, ee je to umestno m ee je mogoče pri takih duhovnih, ki se sami precej pečajo s politiko in ki imajo tedaj v političnih vprašanjih svojo utemeljeno sodbo. ,
Škof podaje v omenjeni okrožnici najprej to-le trditev »Dober duhovnik ne bo popraseval, je li to ali ono strogo zapovedano, temveč ho rad tudi utemeljene želje Škotove izvrševal, prepričan, da za vsestransko vodstvo ljudstva na potu izveličanja ima škof od Boga poklic in za poklic potrebno moc, ne pa posamezni duhovniki. 1 od tem vsestranskim vodstvom ljudstva škof baje misli duhovno pasti« rovanje. Ako bi omenjena trditev veljala tudi za strogo politične zadeve, bi bilo tako vodstvo prava bogovlada. To pa Rim odklanja. Papež in naš nuncij razglašata politično svobodo v okviru strank, ki niso cerkvi nasprotne. Pa tudi dni gače biti ne more, saj bi bilo protivno besedam Izveličarja:	»Moje
kraljestvo ni od tega sveta« in bi utegnilo roditi nepregledne posledice v škodo cerkve in verskega življenja.	.
Fevdalni srednji vek je poznal strmo gospodarje in hlapce, a tačas sc je svet vladal tako, kakor dandanes ni več mogoče. To oci-vidno tudi škof spoznava, samo »Slovenčevi« uredniki se vstrašijo, če omenjamo izjave papeža in nuncija, tedaj poklicanih predstavnikov vesoljne cerkve.
O razmerju med škofom in duhovniki v političnih zadevah piše ljubljanski škof v okrožnici dalje:
»Toda v politiki ne more škof uič zapovedovati! Distinguo (razločujem). Kaj pa, če je škof prepričan, da bi ta ali ona politična struja škodovala ljudstvu, škodovala ugledu duhovnikov, ako bi jo podpirali, čeravno ni naravnost proti-eerkvena, protiverska, pa jo primoran po okblnostik in po vesti obsodi in povabi, nujno povabi duhovnike, naj ne sodelujejo, naj se je otresejo? In ako ravno tako nujno in utemeljeno vabi v drugo strujo, ker je prepričan, da bo po njej mogel varovati ugled Cerkve, ugled in zaupanje duhovnikov? Kaj bo storil dober duhovnik? V luči gornjih izvajanj se mi zdi jako sumljiv in nekako predrzen sledeči stavek, ki sem ga nedavno čitah »Škofje nimajo pri tem (n. pr. v pogledu na stranke) druge dolžnosti, kakor da v posameznih slučajih razsodijo načela in ravnanje te ali one stranke so v nasprotju s katoliškimi verskimi in nravnimi načeli, zato katoličan ... ne more sodelovati. V vseh dragih vprašanjih je pa tako duhovnik kakor laik popolnoma svoboden. O laikih ne govorim, pač Pa bi vprašal duhovnike, ali ni po Potrebni disciplini včasih vezan, da sledi navodilu in željam škofa, ako-
ravno ne gre naravnost za verske zadeve, marveč za take, ki bi po prepričanju škofa posredno ali nekako zdaleč vanje posegale? In ali niso najgloblji nagibi za to ali ono politično strujo ravno verski nazori !«
Iz tega odstavka se vidi, da je postal škof glede vprašanja, kako naj duhovniki v političnih zadevah slušajo škofa, precej prijenljiv. Le po okolnostih in po vesti obsoja škof to ali ono strujo, recimo centralistično ali avtonomistično, le nujno vabi duhovnike, da naj gredo za njim v eno ali drago strujo, le nekako »sumljiv in predrzen« se mu zdi stavek, ki zahteva za duhovne in laike svobodo v političnih rečeh, in nazadnje pravi, da je le vsled discipline duhoven včasih vezan, da sledi navodilu in željam škofa.
Odkod ta škofova prijenljivost? Skušnje človeka izuče!
Pred petimi leti je bil škof bol j strog. Odločno je bil zoper samoodločbo narodov, rekoč, da je to neprestano vir prekucij. Svaril je pred širjenjem misli, da se uvede v Avstriji republika in je dostavil: »Ali bi ne izzival prekucije mož, kateremu ne bi bila pri nas po volji hiša habsburška, ampak bi imel rajši hišo K a rag jorg je vičev ?« To je proglasil škof dne 2S. avgusta'1917 v uradnem svojem listu. Dne 24. novembra 1917 je pa škof duhovnom izdal to-le pojasnilo: »Nekdo me je na Dunaju v ministrstvu vprašal, zakaj sem (majniško) deklaracijo podpisal. Odgovoril sem dotičnemu gospodu: To sem storil kot odločen ugovor zoper naklepe onih izvenav-strijskih slovanskih krogov, ki hočejo Jugoslovane odcepi ti od Av-
strije, zato naj ves svet ve, da mi Slovenci to naklepe od sebe odbijamo, ker hočemo ostati v avstrijski monarhiji in pod žezlom naših vladarjev iz habsburške hiše.«
Gotovo je škof povedal ministru svoje iskreno prepričanje. A to prepričan jo se je precej potem iz-premenilo, ko se je škof v politiki oklenil ideologije dveh duhovnikov: Dr. Kreka in dr. Korošca. Škof je hitel v Belgrad z na j večjo naglico.
Ker je vera nekaj stalnega, politika pa nekaj izpremenljivcga, je
že napredek, ako škof sedaj trdi, da je duhoven le včasih vezan, da sledi v političnih rečeh navodilu in željam škofa. Sčasoma utegne naš škof še priti do rimskega naziranja, da je najbolje, Ce si škofje in duhovni v strogo političnih zadevah prisvajajo le tako oblast, kakršno jim nudita razumnost in politična izvežbanost brez ozira mi njihov stan. Seveda bo potem tudi konec klerikalizmu v SLS in »Slovenec« nas ne bo več- popraseval, kaj je klerikalizem. Skupno bomo obsojali tistega, ki bi rabil besedo klerikalizem kot istovestno s katoličanstvom in s škofom vred bomo hvalili onega pisatelja, ki je zapisal »sumljivi in nekako predrzni« stavek: Škofje nimajo pri tem (v pogledu na stranko) druge dolžnosti, kakor da v posameznih slučajih razsodijo, da so načela in ravnanje te ali one stranke v nasprotju s katol. verskimi in nravnimi načeli, da zato katoličan ne more sodelovati, v vseh svojih vprašanjih pa da je tako duhovnik kakor laik popolnoma svoboden. Ni ga boljšega stališča v prid Cerkve, jasno ga zavzema tudi Sveta Stolica.
POGAJANJA Z BOLGARSKO.
Belgrad, L marca. (Izv.) Mace-donski komite namerava onemogočiti konferenco naših in bolgarskih delegatov, ki se ima jutri pričeti v Nišu. Sodijo, da je iniciativa za to akcijo izšla z Dunaja, kjer je sedež macedonskega komiteja. Kakor se doznava iz došlih poročil, namerava macedonski komite na meji sami pod-vzeti gotove korake za onemogočenje prehoda bolgarske delegacije. Bolgarska vlada je ukrenila potrebno, da ne pride do nobenega incidenta. V ta namen je zavarovana proga Pirot-Sofija, vlak bolgarske delegacije pa bo spremljalo vojaštvo. Opozicijonalci v Sofiji sodijo, da izvira ta vest od Stambolijskega, ki hoče dokazati naši državi svoje miroljubne namene. V Belgradu se gleda s simpatijami na sestanek naše in bolgarske delegacije v Nišu, vendar pa obstoja bojazen, da ne bo imela pozitivnih uspehov.
MAŽARSKA PROPAGANDA PROTI JUGOSLAVIJI.
Belgrad. L marca. (Izv.) Včeraj so došle iz Mažarske vesti o živahni agitaciji za vpisovanje prostovoljcev. Ker ne zadostuje Mažarski dosedanji kontingent vojske za njene namene, so sc pričeli nabirati prostovoljci, s čemer se krši mirovna pogodba. Za nabiranje prostovoljcev" se je razvila nenavadno obširna propaganda. zlasti ob naši meji. Mažar-ska letala so metala na naše ozemlje letake, ki pozivajo prebivalstvo, naj vztraja še nekoliko časa, ker se bo kmalu vse ozemlje vrnilo Mažarski.
URADNIŠKI DRAG1NJSKI RAZREDI V SLOVENIJI.
Belgrad, 28. febr. (Izv.) Danes sta finančni minister dr. Stojadino-vič in notranji minister Vujičič po predhodnem dogovoru sklenila, da se vsi oni kraji v Sloveniji, ki so sedež okrajnih glavarstev, pomaknejo v II. draginjski razred.
MINISTER ZA PRAVOSODJE NA AGITACIJI.
Belgrad, 1. marca. (Izv.) Minister za pravosodje dr. Laza Markovič je odpotoval v Vinkovce, kjer bo imel danes volivm' shod. Nato bo odšel v V ukovar. v nedeljo pa bo govoril v Sremski Mitroviči na shodu radikalne stranke.
SKLICANJE ITALIJANSKEGA PARLAMENTA.
Rim, 28. febr. (Izv.) Parlament je sklican na 16. marca.
KONGRES MALORUSKE AGRARNE STRANKE V POD-KARPATSKI RUSIJI.
Užhorod, 28. febr. (Izv.) Malo-ruska agrarna stranka v Podkar-patski Rusiji je obdržala dne 27. t. m. svoj deželni zbor. Zbor je tvorilo 400 odposlancev iz 250 tih občin. Na kongresu sprejete resolucije imajo približno tole vsebino:	Političen
pravec stranke je avtonomija Pod-karpatske Rusije, zato se je treba dobro pripraviti na volitve. Stranka zahteva korekturo meje med Slovaško in Podkarpatsko Rusijo. V jezikovnem oziru protestira stranka proti velikoruskemu jeziku v šolah. Od uradništva zahteva znanje malo-ruščine. V vsaki občini naj se ustanovi šola. V gospodarskih ozirih se zahteva takojšnjo agrarno reformo posebno na državnih posestih.
Pred Izpraznitvijo Sušaka in tretjega pasu.
Opatija, 28. febr. (Izv.) Danes se je sestala paritetna komisija, da razpravlja o odredbah za evakuacije Sušaka.
Reka, 28. febr. (Izv.) „Vedetta d' Italia*' se bavi s posetom članev paritetne komisije pri predsedniku reške vlade Depoliju ter ugotavlja, da pomenja ta poset priznanje legalnosti reške vlade. Ta poset je tem večje važnosti, ker ima paritetna komisija med drugim tudi nalogo razpravljati o juridični ureditvi države in municipija Reke.
Reka, 28. febr. (Izv.) Po posetu članov italijanske paritetne komisije pri predsedniku reške vlade Depo-liju. je bila takoj sklicana reška komisija, na kateri je Depoli poroča! o evakuaciji Sušaka in vprašanjih, ki so s tem v zvezi. Na predloc Bacicha je bil poslan pozdrav italijanski paritetni komisiji.
Belgrad, 1. marca. (Izv.) Včeraj dopoldne je bila v predsedništvu vlade konferenca, ki so se je udeležili Nikola Pašič, dr. Ninčič, dr. Stojadi-novič in dr. Šupilo. Zunanji minister dr. Ninčič je poročal, da se je sestala v Onatiji paritetna komisija, in da se danes nrične evakuacija tretjega nasu. Predložil je vse brzojavke, ki so došle od generala Miliča, kakor tudi načrte o izvršitvi evakuacije tretje-
ga pasu. ki jih je izdelal z italijanskim generalom Barbarichem ter konzulom Markovičem. Nato se je razpravljalo tudi o potrebnih kreditih za izpraznitev tretjega pasu ter so bili sprejeti tozadevni sklepi.
Belgrad, 1. marec (Izv.) V prepričanju, da se bo včeraj vršila evakuacija Sušaka po Italijanih, sc je včeraj okrasil ves Belgrad z zastavami. Od merodajne strani se doznava, da se bo evakuacija Sušaka odgodila za par dni radi nenadnih tehničnih priprav. Radi tega je bil pozvan v Belgrad prvi tajnik v paritetni komisiji general Priča, ki ostane še nekoliko časa v Belgradu kot referent za izvršitev st. marghe-ritskih konvencij. Pri izvrševanju dolžnosti prvega delegata v paritetni komisiji ga bo nadomestoval pooblaščeni minister dr. Rybaf, ki mu je bilo včeraj brzojavno odrejeno, naj odpotuje v Opatijo iz Rima, kjer se nahaja kot vladni delegat na konferenci južne železnice.
Zagreb, 1. marec (Izv.) Včeraj zjutraj je došel iz Belgvada v Zagreb član naše paritetne komisije za razmejitev z Italijo, admiral Priča, da potuje dalje v Opatijo. Medtem pa je došel od vlade nalog, naj se takoj vrne v Belgrad, kamor je nato odpotoval s snočnim brzovla-kom.
Skrinjica Narodne ljudske stranke na Kranjskem je
tretja — 3.
Lausannski mirovni načrt
Pariz, 28. feb v. (Izv.) „Petit Pa-risičn" javlja iz Carigrada:	Kakor
poročajo listi, je britanski nadkomt-sar obvestil Adnana beja, da Anglija ne bo dovolila, da bi se gospodarske določbe mirovne pogodbe odstavile z dnevnega reda in rešetale šele po podpisu pogodbe.
Carigrad, 28. febr. (Izv.) Kakor poročajo iz Angore, vlada tamkaj splošno prepričanje, da se bliža mirna rešitev spornih vprašanj. Tudi turški krogi v Carigradu in Angori so zelo optimistični.
London. 28. febr. (Izv.) Reuterjev urad poroča, da ni v L ondonu nobenih poročil, da nameravam zavez-
Dogodki v
Kočljivo vprašanje v angleški spodnji zbornici.
London, 28. febr. (Izv.) V spodnji zbornici je vprašal poslanec delavske stranke Wegdcwood podtajnika za vojno, če je zapazil Nittijevo ugotovitev v njegovi knjigi „Propadanje Evrope", ki pravi, da so bile občine v zasedenem ozemlju prisiljene, postaviti nemške ženske za vzdrževanje javnih hiš in plačevati tozadevne stroške ter če obstoji taka odredba tudi v angleški coni. -Podtajnik za vojno Buiness je na prvo vprašanje odgovoril z da, na drugo pa z ne. javne hiše v angleški coni za čete sploh niso dosegljive. — Wegdewood je na to vprašal, če da Buiness prav tako odločen demente glede celega zasedenega ozemlja, na kar je odgovoril, da glede drugih delov zasedenega ozemlja ničesar ne ve.
Nanovo zasedeno ozemlje pod poren-sko komisijo.
London, 28. febr. (Izv.) K sklepu porenske komisije, glasom katerega naj se ozemlje med mostišči Kolu, Koblenz in Mainz. ki so ga Francozi protipravno zasedli, od 26. februarja naprej postavi pod njeno avtoriteto, izjavlja Reuterjev urad, da angleški zastopniki pri glasovanju niso glasovali.
Angleški dementi.
Praga, 28. febr. (Izv.) Brezžično poročajo iz Londona:	Ministrski
predsednik Bonar Law je izjavil v spodnji zbornici, da ni nemška vlada stavila angleški vladi nobenega predloga za odpravo sedanjih razmer v rubrskem ozemlju.
pred angorsko skupščino.
niki umakniti gospodarske in finančne določbe lausannske konference.
London, 28. febr. (Izv.) Reuterjev urad poroča iz Carigrada, da je narodna skupščina sprejela na znanje poročilo vlade o lausannskem načrtu mirovne pogodbe. Izmet paša je obrazložil ob tej priliki stališče vlade.
London, 28. febr. (Izv.) Doslej nepotrjena vest iz Carigrada javlja, da je po burni debati, v kateri so razni člani zahtevali takojšnjo ureditev mosulskega vprašanja, odklonila narodna skupščina v Angori načrt turške vlade za ureditev mosulskega vprašanja tekom enega leta in gospodarskih določb tekom 6 mesecev.
Poruiirju.
Nemčija ne bo dovolila tujim rudarjem bivanja v Poruhrju.
Pariz, 28. febr. (Izv.) „Echo de Pariš" javlja iz Diisseklorfa: Nemška obiasiva v Poruhrju so oznanila, da inozemski rudarji ne dobe dovoljenja za bivanje v Poruhrju
Nemška nedolžnost.
Berlin, 28. febr. (Izv.) „Berliner Tageblatt" javlja iz Bochuma: V upravnih poslopjih tovarne Masclii-nenbau-A. G. Balke je bila konferenca ravnateljev strojne industrije Bo-cltumskega okraja, ki so se posvetovali o odredbah za vzdrževanje obrata. Naenkrat pridejo vdike francoske čete s tanki in obkrožijo skupino hiš. Oddelek vojaštva je vdrl v posvetovalnico in prijel 12 ravnateljev, ki so sc udeležili posvetovanja.
Francoske odredbe.
Berlin, 28. febr. (Izv.) Na pohodu proti Limburgu so zasedli Francozi kraj Kirberg, južno od Lim-burga, s čemer so dobili pod svoje nadzorstvo železniško progo Lim-burg-Frankfurt. V Stolbergu pri Aachnu so odpeljali zasedbene čete 15 z lesom naloženih vagonov, ki so bili zasebna last. Francozi so zasedli v Recklinghausnu policijsko predsedništvo, mestno hišo in libi-kaeije varnostne policije. Iz policijskega predsedništva so odnesli ves inventar. Policijske stražnike so aretirali in odvedli s seboj. V Bochumu in Hernerju so Francozi zasedli vse urade in ubikacije, aretirali uradnike, jih internirali ali pa odvedli drugam. V Recklinghausnu sta bila obsojena dva policijska stražmojstra na 6 mesecev oz. 2 le-
ti ječe. Tretji stražmojster je bil odveden v Z wische n br ii c k c n, kjer je bil obsojen na 1 mesec zapora.
Izgoni.
Koblenz, 28. febr. (izv.) V/olfov urad poroča, da je bilo do 26. febru-aija izgnanih 550 oseb iz ruhrskega > zemlja.
Essenska policija razpuščena.
Essen, 28. febr. (Izv.) General Degoutte je izdal odredbo, s katero se razpušča varnostna policija v Es-senskem mestu in deželi.
Sobotaža železnic in telefona.
Diisseldorf,„28. febr. (Izv.) Železniški promet se razvija normalno. Radi sabotaže se je raztiril pri Ka-■peUenu vlak in je 5 železničarjev lahko ranjenih. Renski telefonski kabel je bil vnovič sabotiran. Telefonska zveza med Essenom in Duisburgom je prerezana.
Beški rudarji za Francijo.
Praga, 28. febr. (Izv.) V uradnem poročilu ministrstva za socialno skrb se izjavlja, da se ne sprejema noben delavec za dela v minskem ozemlju. Pogodba med Češkoslovaško in Francijo se nanaša le na rudnike v Franciji in sc tiče le neznatnega števila delavcev.
Železniška nesreča pri Mainzu.
Frankfurt, 28. febr. (izv.) „Frankfurter Zeitung" poroča iz Mainza, da je pri Kaiserbrucknu zadel mednarodni Z-vlak, ki so ga vodili Francozi, danes dopoldne v tovorni vlak. Škoda je velika. Koliko je človeških žrtev, se ne ve, ker so Francozi zaprli na daleč dohode k mestu nesreče.
ZVEZA DRŽAV.
Pariz, 28. febr. (Izv.) Predsednik Harding je na podlagi resolucije zunanje senatske komisije pozval amerikanske zastopnike v inozemstvu, da sondirajo pri evropskih silah,'če bi stvoritev zveze držav, ki bi prevzela obvezo, da sploh prepre: či vsak vojni konflikt in izvede občno razorožbo, imela nado na uspeh. Amerika bi se obvezala, aktivno so delovati pri saniranju evropskih razmer. Predpogoj pa je, da se nemško reparacijsko vprašanje končno reši. — V francoskih vladnih krogih pričakujejo še pred početkom ameriške akcije, da bodo od neutralne strani došli predlogi za poravnavo poruhrskega konflikta.
GOVOR LORDA EDVARDA GREVA.
Reparacijsko vprašanje more rešiti Zveza narodov. Anglija ne more intervenirati.
London, 28. febr. (Izv.) Voditelj liberalne opozicije v zgornji zbornici, lord Grey, je izjavil v svojem bristol-skern govoru, da je po njegovem večina angleškega naroda mnenja, da more rešiti reparacijsko vprašanje zveza narodov in da ne bo dru-
gače rešeno. V to pa mora pritrditi francoska vlada. V sedanjem trenutku bi se poizkusi, doseči posredovanje narodov, ne samo ponesrečiti, temveč bi dovedli najbrže do razpada Zveze narodov. Angleška vlada mora Franciji razložiti, da se rešitev reparacijskega vprašanja da doseči le, ako francoska vlada poprej izjavi, da tako rešitev sprejme. Dokler pa francoska vlada tega ne stori, Anglija ne more intervenirati ali pomagati. Grey je povdarjal, da je treba Franciji vedno kazati na rešitev reparacijskega vprašanja po zvezi narodov. Obe skrbi Francije: reparacijsko vprašanje in vprašanje njene varnosti more rešiti edinole krepka zveza narodov. Ker je intervencija sedaj nemogoča, mora britanska vlada Franciji izraziti svoj nazor, da francoska akcija problema ne bo rešila. Varnost Anglije je zvezana z varnostjo Francije. Ako bi se stvoril kontinentalni blok brez Anglije, bi postal položaj za Anglijo neprtličen m nevaren. Nemčija bi delala na re-vanžo v skupini ali izven skupine, ruislo bi do vojne. Nasilna akcija, kakršna je v trenotku. ne bo dosegla gotovine od Nemčije in uspeh take akcije bi bil končno ta, da bi bila Anglija prisiljena, zvezati se z Rusijo.
MAŽARSKA ZASTOPSTVA V BALTSKIH DRŽAVAH.
Budimpešta, 28. febr. (Izv.) Finančni minister je predlagal naro.lni skupščini, naj se osnujejo v baltskih državah mazurska inozemska zastopstva.
NORVEŠKI KOMUNISTI PROTI MOSKOVSKI INTERNACIjONALL
Kristijanija, 28. febr. (Izv.) V deželnem zborovanju komunistov je bil včeraj takozvani kristijanski predlog, ki zahteva večjo neodvisnost od moskovske komunistične internacionale, sprejet z 94 proti 92 glasovom. Teh 92 glasov je bilo oddanih za posredovalni predlog zastopnika komunistične internacojonale Buharinovc.
NEMŠKE REPARACIJE ANGLIJI.
London, 28. febr. (Izv.) Zakladni kancelar je na pismeno vprašanje v spodnji zbornici sporočil, da je Nemčija na reparacijah Angini do. .M:. aprila 1922 plačala 1153 milijonov zlatih mark. Od 1. maja 1922 do 31. decembra 1922 je za reparacijske dajatve na barvilih itd. došla nadaljna vsota ca. J00 milijonov zlatih mark.
K ON SOLIDACIJ A ANGLEŠKIH DOLGOV.
VVashington, 28. febr. (Izv.) Predsednik Harding je podpisal zakon o konsolidaciji angleških dolgov.
MHOaBHEIBBHaBae
V mestu Ljubljana je naša skrinjica peta - 5.
ea&ititigissESBasaa
Amer. načrti glede poravnavanja meddržavnih sporov.
VVashington, 28. febr. (Izv.) Senatska komisija za zunanje zadeve je sprejela sklep, naj se predsednik Harding naprosi, da sporoči 1. če je za tak dogovor, ki bi vse signatarne države protokola/ po katerem se ustanovi mednarodno sodišče, primoral, da vse spore, ki se ne dajo
poravnati diplomatskim potom, vštevši one, ki se nanašajo na razlago pogodb, na kršitev mednarodnih obveznosti in na reparacije, predlože temu sodišču; 2. če je potem Harding pripravljen sondirati razpoloženje drugih sii napram kakemu dogovoru z Nemčijo.
Hans Dominik:	16
OBLAST TREH.
Roman Iz kta 1955.
(Dalje.)
Skupina za skupino se je prikazala, dokler jih ni bilo tisoč, dokler ni do stotlsoč letal pretkalo modrega azurja v gostem oblaku s srebrnim blesketom vsetlikajočega se aluminija.
Množica, ki je črno obrobljala po-brežje in skalovje Solen ta, je spontano zapela staro pesem. Ne oziraje se na vso politično napetost so pridrle te ogromne ljudske mase semkaj, da prisostvujejo tej izredni športni prireditvi. Pogled na nepremagljivo angleško zračno brodovje pa je privede! irenotno k tej elementarni patri-otičui manifestaciji. Vladajoči krogi so spretno izrabili priliko, da navdušijo množico ter se istočasno prepričajo o pripravljenosti in bojni moči zračnega brodovja. Petja, mahanja z robci in navdušenega klicanja ni hotelo biti konec, dokler se je lahko
videlo le še eno samo letalo. Potem .. bas tako naglo, kot se je zračno brodovje prikazalo na obzorju, je zopet tudi izginilo. Od Jarmoutha do Atlantskega morja, od Orkneyev do Kanalskih otokov je zopet kot jata razbesnjenih os tvorilo sklenjeno črto. Pripravljeno, vreči se na vsakega neprijatelja na morju, na suhem in v zraku s strupenimi svojimi želi in ga uničiti.
En del obrežja je ostal za množico nedostopen. Tukaj so ležale zračne jahte, v katerih so se pripeljali vodilni člani tekme prirejajočih klubov. Tamkaj težka in široka, preobložena z dragocenim nakitom, blesteča se v zlatu, jahta maharadže rankurskega. Nekaj metrov dalje čudovita letala Norfolkov, Sommerfetov, Cecilov in mnogih drugih. V sredini iztegnjeni trup aluminijeve jahte, last četrtega lorda britanske admiralitete, njegove ekscelence lorda Horace Maitlanda z Maitland Castle.
Lordu Horace Maitlandu je bila v njegovem uradnem delokrogu podrejena uprava vsega angleškega zrač-
nega brodovja. Bil je član načelstva Imperial Aero Cluba in velika sprejemna dvorana njegove jahte je bila shajališče za vse te aristokrate no rojstvu ali žepu, katerih letala so pokrivala polje okoli.
Sprejemna dvorana na jahti je dovoljevala skozi steklo razgled na tri strani. Samo četrta stena je bila masivna. Dvoje ozkih vrat je vodilo k poslovnim in gospodarskim prostorom zračne ladje. Sredino stene je zasenčevala skupina palm in drugih širokolistnatih rastlin. Orjaška levja glava iz bronovine, ki je bila pritrjena na steni kak meter in pol nad tlemi, je brizgala iz gobca curek sveže vode v školjkasto posodo med palmami.
Tukaj je sedela v krogu obiskovalcev gospodarica jahte, lady Diana Maitland. Kakor so bili gospodje prišli vsi v klubskem kroju, tako je tudi lady Diana nosila športno obleko Aerokluba. Vitka in krepka je izgle* dala njena mladostna postava v kratkem krilu in tesno prilegajočem se jopiču iz modrega mornarskega sukna. Z napeto pozornostjo so tudi da-
me sledile dogodkom v zraku, s posebnim zanimanjem lady Diana sama. Vedno znova je obračala svoj daljnogled proti nebu, da bi ji ne ušla nobena podrobnost. Njene oči so sijale v razburjenosti. Lahna rdečica je pokrila njena lica. Vsak živec v njej je trepetal, kot da je sama udeležena na izidu tekmovanja. Dober opazo-valec bi lahko hitro spoznal, da njen temperament in bistvo ne moreta biti angleškega izvora in da se veselje nad razburljivimi zračnimi tekmami ne kaže v njenih potezah tako močno le vsieđ^ tega, ker je soproga ministra za zračno brodovje, temveč predvsem vsled njene drugačno usmerjene narave, medtem ko so ostale dame njene iokolice s svojo težko angleško krvjo ohranile svojo hladno rezerviranost.
Zadnji letalci angleškega vojnega brodovja so izginili na obzorju. Vsi gostje so vedeli, da se imajo za ravnokar doživeli prizor zahvaliti odredbam lorda Maitlanda in niso šte-dili s pohvalo.
(Dalje prih.)
Politične vesti.
4- SLS je izdala brošuro: „Sodite po delih!“ Ker smo bili zelo radovedni, kaj je SLS po prevratu napravila, ko nam ni znano niti eno pozitivno delo te stranke,- smo poslali po brošuro in jo hoteli plačati. Brošure ni imela ne knjigama, ne uprava „Slovenca11, zato smo poslali po njo v tajništvo stranke. V tajništvu pa so izjavili, da brošure ne dajo, ker je mož, ki je šel ponjo, somišljenik NLS. S tem je SLS neizpodbitno dokazala, da jte vsebina brošure prav debelo zlagana, ker se boji kritike. Brošuro bomo dobili seveda tudi brez tajništva SLS in takrat borno izpregovo-riii o delu SLS, ki se skriva pred lučjo.
-h Advokata! Dr. Brejc je na šentviškem shodu javno izgovoril to, kar je že dolgo pred nastopom naše stranke brnelo v klerikalnem ozračju: dr. Šušteršič da je bežal v najtežjem času slovenskega naroda, ko bi moral ostati na krmilu; odtod izvira slovenska nesreča, ker je manjkalo sposobnih mož... Ali mislite, da smo res pozabili na oni čas, ko je bila njegova glava tako po ceni na prodaj? Tudi danes je dovolj težak čas, nič manj kot takrat, ker vi našega naroda niste rešili. Zakaj se ga zdaj branite? Hinavci!
-r Župnik z dežele pošilja v odgovor dr. Brejcu: „Ko sem bil ob prevratu v Ljubljani, so nekateri iskali dr. Šušteršiča in dr. Lampeta — da bi ju obesili.“ (Op. ured.) Gospod župnik naj bo prepričan, da to g. Brejc sam dobro ve.
4- »Kdo je snedel slovensko avtonomijo?« je vprašal dr. Brejc v št. Vidu. Naprosili bomo g. prošta Kalana, naj ga ob kaki slovesnejši priliki povabi v Marijanišče na obed. Tam bo našel pri omizju vse, ki sd se udeležili avtonomistične pojedine in tedaj se bo mogoče spomnil, da je bil tudi sam med njimi.
-4. Moje napake. Tako kot se v peZstirnl debati ne sme delati, navaja. »Domoljub« poglavje iz brošure »Moj odgovor«, kjer dr. Šušteršič z bridko ironijo govori o svojem iskrenem delu za stranko, ki se mu je pač na »poseben« način zahvalila za to. Ali je ta način debate za vas dovoljeno sredstvo! Kje stoji zapisano: Po njih delih jih boste spoznali.
-r Kdor se hoče prepričati, kakšen sadove rodi politični klerikalizem, ki ga bomo pobijali ob vsaki
priliki, ta naj čita „Domoljuba", ki ga niše in urejuje duhovnik. Izgleda pa, kot da bi ga urejeval vsakdo drug.
+ Koroški Specialist je govoril v Št. Vidu. O Koroški je bil tiho in je to nalogo očividno prepustil nam. Referat sprejmemo in zagotovimo dr. Brejca, da ga bomo častno rešili. Tudi o Brejčevem govoru še iz-1 regovorimo. Zabave bo še vse preveč.
+ Mož-beseda dr. Šušteršič. Zadnji „Domoljub11 piše pod tem naslovom:	„Le v politično strankarsko
življenje ne grem pod nobenim pogojem več.“ To je zapisal dr. Šušteršič v pismu na dr. Korošca 16. decembra 1918, ko ga je prosil, naj mu preskrbi kako poslaniško mesto v katerikoli tuji državi. (Glej dr. Šu-stevšičevo brošuro, stran 51.) Tako je takrat pisal, ker mu je tako kazalo, danes ravno nasprotno dela, ker mu drugače kaže. In na besede takih „mož11 naj zida slovensko ljudstvo? — Podobno očitanje jc izrekel borovniški g. kaplan na shodu NLS v Borovnici. Dr. Šušteršič je ob tej priliki prebral svoje tedanje pismo na dr. Korošca, ki je tudi ponatisnjeno v dr. Šusteršičevi broUtri „Moj odgovor11 ter pristavil nastopno: „Na to pismo dr. Korošec še odgovoril ni ter jc samo sporočil po mojem prijatelju, da „sedaj nič ni." Mislim, da je treba besedo tudi sprejeti, ako jo komu dam. Če bi dr. Korošec res kaj storil, da bi se lahko vrnil v domovino, bi se ne vtikal v politiko, razen, ako bi me ljudstvo samo ne klicalo. Dr. Korošec pa ne samo, da ni nič storil, zgodilo se jc ravno nasprotno, — vse obmejne straže so dobile nalog, mene ali kateregakoli člana moje družine na meji takoj prijeti in poslati v Belgrad. Vrnil sem se domov popolnoma prost, ker nihče od tistih, na katere sem se obračal in o katerih sem mislil, da bom našel pri njih nekoliko krščanskega srca. ni storil zame niti koraka."
+ Po pogajanjih, ki so trajala že dlje časa, se je v nedeljo sklenil med Nemci in Mazavi dogovor da bodo Mažari v Banatu, Sremu in Bački v vseh volivnih okrožjih podpisali nemške dandidate. Za hvaležnost pa so se Nemci zavezali, da bodo v parlamentu, kar najenergičneje zastopali mažarske interese. Nemški kandidat v Subotici dr. Kurz je nastopil na shodih v mažavskem - '4ku.
*	Združitev italijanske fašistov-ske in naeiouaiistiene stranke. Iz Rima poročajo, da je 25. februarja zaključila svoje delo mešana fašiste vsko - nacionali stiska komisija. Naeionalistiška stranka, ki je. že itak dobila v fašistovski stranki prevlado, posebno v socialnih vprašanjih, in kateri se jc Mussolini vdal že pri sestavljanju vlade po pohodu na Rim, se po sklepu mešane komisije spoji z fašistovsko stranko. X resoluciji, ki je bila sprejeta, se priznavajo zasluge obeh strank in se povdarja, da je bila z zadnjim sklepom velikega fašistovskega sveta z ozirom na prostozidarstvo odstranjena zadnja ovira za združenje obeh strank. Italijansko nacionalistično udruženje se odreka vsakemu strankinemu delovanju na političnem in socialnem polju in se združi z nacionalno fašistovsko stranko. V Rimu se bo ustanovil pod predsedništvom Mussolinija odsek fašistovske stranke in pod njeno kontrolo nacionalistiško učilišče, ki bo imelo nalogo širiti in braniti politične ideje stranke, člani nacionalističnega udruženja se vpišejo v fašistovsko stranko. Nacionalistična sindikalna udruženja se združijo z enakimi fašistovski-mi korporacijami, člani nacionalističke milice bodo sprejeti v nacionalno milico pod istimi pogoji kakor fašisti.
*	Izprememba volivnega reda v Bolgarski. V bolgarskem sobranju so bile sprejete v prvem in drugem
vlada ne bi bila kos. Ruski narod besni jeze nad Židi, ker'jim pripisuje vso nesrečo preteklih, trpljenja polnih let in '.»»no < ■ ugodnega trenotka,. da plane po- njih. Zato beže Židje.
3 Odkrita tajna propaganda v Po-ruhrju. »Matiu« poroča, ila so vdrli francoski vojaki v Essenu.v neko hišo na Jagerhofstrasse, kjer so h konen tega tedna opazili številne nočne dohode in odhode. Odkrili so veliko zalogo pušk, revolverjev, patron in uniform. »Argesch«, nemška fašistdvska organizacija, organizira tudi v Ministru, Barmenu in Elberfeldu nemire ter utihotaplja orožje in municijo. — Pri drugem obisku v essenski Alfre-dusstrasse, kjer ima svoj sedež evangeljska mladinska zveza, odkrili so 750 kg proti francoskih letakov in celo korespondenco, ki je obsegala ukrepe in načrte za akcijo proti Francozom. Sedem članov organizacije, na katere je bila korespondenca namenjena, je bilo takoj aretiranih. Iz koresponden-
ce, ki jo je prefekt iz Miinetra celo osebno prinesel, sd dognali, da je bil namenjen za sredo marca splošen upor.
* Velesemenj v Kijevu, ki se je vršil pretekli meseč, je obiskalo veliko trgovcev iz Poljske, češkoslovaške, Avstrije, "Nemčije, Francije in Švedske. Bilo je mnogo razstavljalcev iz omenjenih držav. O ruskem blagu so se vsi laskavo izražali. Pričakovati je živahen promet Rusije z zapadom. Koncem februarja je tudi odplula iz Petrograda prva ladja z žitom za Nemčijo. Vidi se, da ne vlada tako silna stiska v Rusiji, kot se večkrat čita v listih. Železniški promet je razvit kot v predvojnem času, kar se razvidi iz poštnih žigov na pismih, ki potujejo samo teden dni iz Moskve k nam. Iz Odese v Moskvo pa ne potujejo v cenzuro niti tri dni, dasi je razdalja skoro-trikrat večja kot iz Belgrada v Ljubljano.
Domače vesti.
čitanju izpiemembc volivnega reda, s katerim se odpravlja proporcih sistem in daje prednost večini. Razen tega je priznana volivna pravica muslimanom in ciganom, s čimer se poveča tudi število poslancev v sobranju. Vladna večina računa, da bo pri novih volitvah dobila najmanj 160 poslancev, žari.
e Soška legija proti Jugoslovanom.
»Slobodna Tribuna« poroča iz Gorice:
V zmislu sklepa velikega raporta nad-zorniške cone v Trstu za ustanavljanje in organizacijo fašistovske milice, je bila Soška legija razdeljena na gori-ško, konu insko in čedadsko kohorto. Ta legija ima čuvati nad jugoslvan-skimi elementi in odbiti vsak njihov napad v Italiji in izven nje.
® Sv. Stolica proti Judom v Palestini. Kardinal Gaspari je sprejel de- . legate angleške vlade, katerim jc izrazil protest Sv. Stolice proti protikr-ščanskim akcijam Judov v Palestini.
* Imigracija Židov v Poljsko. Poljski listi se silno vznemirjajo nad vedno se množečim številom ruskih Židov, ki se naseljujejo v Poljski. Sicer jim poljska vlada brani pristop v predele poljske države, toda vsiljivi Židje najdejo nebroj načinov, da se vtihotapijo v Poljsko. Kakor na ruski, tako imajo tudi na poljski strani dobro organizirane agenture, ki omogočijo s ponarejanjem listin, podkupovanjem Jn drugimi triki priseljevanje Židov, katerim preskrbe tudi topla gnjezda med Poljskim narodom. Poljski nacionalisti so skrajno ogorčeni nad to napiavo ruskih Židov in poživljajo vlado k strožjim odredbam. — Ta pojav židovskega preseljevanja si razlagajo tako, da se je ruskih Židov polastil strah pred pogromi, ki jim ruska
— Umrl je dne 28 febr. ob 8. zjutraj po kratki težki bolezni v .Šmartnem pri Kranju ondotni kaplan g. Andrej K a j d i ž. Rojen je bil. na Bledu dne 26. novembra 1890. Kot dijak je bil vzoren gojenec Alojzi-jevišča in Marijanišča. Kaplanova I je na treh krajih:	dve leti v
Smledniku, tri leta v Kranjski gori pri g. župniku Krajcu in poltretje leto v Šmartnem pri g. župniku Šarcu. Zaradi njegove vestnosti in odkrito-vedrega značaja je bil povsod priljubljen. Pogreb bo v petek, dne 2. marca ob devetih v Šmartnem. R. i. p.!
—- Odlikovanje Jos. Holečka Iz
Belgrada poročajo, da je kralj Aleksander odlikoval Josipa Holečka, češkoslovaškega književnika in novinarja ter velikega prijatelja našega naroda z redom sv. Save I. razreda.
— Jubilej tiskarskega strokovnjaka. Danes praznuje SOletnico tiskarskega delovanja g. Srečko M a g o -i i č, upravitelj „Zadružne tiskarne11 v Ljubljani. Leta 1873. je vstopil kot 1 dieten dečko v tedanjo Miličevo tiskarno na Starem trgu, služboval je nato v raznih tiskarnah, od leta 1902. pa je na svojem sedanjem mestu. Gospod Magolič ni znan le kot tiskarski strokovnjak, ampak zlasti tudi kot amaterski fotograf, kot slikar in ilustrator. Mnogo svojih del jc razstavil na razstavah v Ljubljani, Belgradu in Sofiji; par njegovih slik je tudi v ljubljanskem muzeju. V prejšnjih letih se je uspešno poskušal tudi s peresom. Jubilantu želimo še mnogo srečnih let!
— Denar za invalide. Iz Belgra-da poročajo, da je finančni minister odobril 5 milijonov dinarjev kredita za izplačilo tekočih obveznosti invalidom.
— Podraženje sladkorja. Vse naše domače tovarne sladkorja so sklenile, da povišalo cene in sicer za sladkor v kockah na 23 Din, za kristalni na 21.50 Din za kilogram. Te cene pa veljajo samo za nakup na debelo; kake cene pa bo moral plačevati ubogi konzument, si lahko predstavljamo.
— Uradniško vprašali je. Z današnjim dnem se je sladkor podražil od 94 iia 104 krone in premog od 150 na 160 kron.
— Uradnega slugo, enega ali tudi več, sprejme oddelek za socijalno politiko pokrajinske uprave. Prošnje je vložiti do 1. aprila 1923. Več glej v Uradnem Listu od 26. februarja t. 1. št. 20.
— Policijske vesti. Ravnatelju bukare-škega lista „Curentul Artelor" jc ukradel žepar med vožnjo iz Belgrad v Zagreb listnico, v kateri je bilo 2000 lir, 500 frankov in 2000 rum. lej. — Čevljarju Jožetu Vidmarju v Florrjanski ulici jc bilo ukradeno iz delav-„ice nekaj čevljev, blaga in vojaški samokres v vrednosti okrog 6000 kron. — V kavarni Evropa je bila ukradena uradniku Val. Jadranu zimska suknja vredna 12.000 kron. — V Hranilnični ulici št. 4 so vdrli 27. feb. nepoznani tatovi v stanovanje Vincenca Marinčeta ter odnesli trem strankam razne zlatnino in srebrnino, obleko, avstrijske tolarje, hrabrostno kolajno in 8000 kron v
bankovcih v skupni vrednosti 86.000 kron. O vlomilcih ni nobenega sledu. — Iz prc mogokopnega skladišča v Zagorju je bit ukraden blagajniku Jurjtt Terpotcu aparat za povečanje slik in razne slike v skupni vrednosti 20.000 kron. — Posestniku Adolfu Galetu v Zg. Šiški je bila ukradena 500 kron vredna kosa od slamoreznice.
— Porod ob Ljubljanici. Iz jeza Ljub-ijanice v Fužinah so potegnili 28. feb. dete, še neokopano in z odrezano popkovino. Dete je bilo močno, še dobro ohranjeno in je ležalo v vodi komaj par ur. — Trupelce so prenesli v mrtvašnico v Dev. Mav. v Polju.
— Koliko je nn srednjih šolah učiteljev? Po zadnji statistiki ministrstva za prosveto je na vseli srednjih šolah v naši državi 7165 učiteljev. V Srbiji, Čmigori in v Vojvodini jih je 3717, v Bosni in Hercegovini 518, v Hrvatski, Sloveniji in. Dalmaciji pa 2940. Učiteljic je samo 2504.
— Najden mrtvec. V Peklu pri Poljčanah so našli na neki njivi mrtvega, približno 35 let starega, čedno oblečenega moškega. Znakov iiasiltva ni. I;>red par dnevi so ga videli v neki okoliški gostilni in sumijo, da je že itak malo slaboumen zabredel pijan v snegu na njivo, tam obležal in zmrznil.
— Mariborska kronika: Julijana Gum-zej, ki je zapustila pred par dnevi zapore radi prepovedanega povratka v Maribor, je bila oddana sodniji. -- Prepirale so se zjutraj ob 3. uri dobro znane Kuster Liza in Zgonc Josipina. Policija jim je preskrbela prostor, kjer si lahko ohladijo vroči glavi.
— Stoletnica rojstva dr. Antona Starčeviea. Na iniciativo Hrvatske zajednice se je osnoval odbor zastopnikov vseh strank Hrvatskega bloka v svrho proslave stoletnice rojstva dr. Antona Starčeviea, ki se bo praznovala 23. maja.
— Prva promocija na zagrebški medicinski fakulteti se je vršila včeraj dne 28. februarja. Doktorjem medicine jc bil promoviran g. Zlatko Sremec. Prva promocija se je vršila na najslovesnejši način.
— Znižanje vizuma za zagrebški sejem. Ministrstvo za zunanje stvari je znižalo pristojbine za vidiranje potnih listov po-setnikom zagrebškega velikega sejma na 10 Din v srebru.
— 230 tisoč dinarjev vojne odškodnine. Belgrajsko sodišče prve instance je prisodilo belgrajski občini vojne odškodnine v znesku 230 tisoč dinarjev. Polovico naj bi mesto dobilo v denarju, drugo polovico pa v različnem materijalu na račun reparacij iz Nemčije.
— Prejem vojne odškodnine. V teku tega meseca smo dobili od Mažarske na račun vojne odškodnine 650 vagonov premoga iz peeujske-ga rudnika in 120 konj.
— Belgrajski Slovenci so ustanovili svoj lastni klub s knjižico in čitalnico. V okvirju tega kluba se bodo prirejali različni koncerti ih predavanja iz slovenske književnosti. Klub ima nalogo Belgrajčane seznaniti s Slovenci in njihovimi kulturnimi prilikami.
— Tatvina dolarjev. V Nove?m Sadu so prijeli te dni nekega pismonošo, ki je pokradel dolarjev iz ameriških pisem za 20.000 dinarjev. Pri njem so našli še 60 dolarjev'.
Gospodarstvo.
— Na poziv naše vojaške komisije je bil aretiran na. Dunaju se mudeči belgrajski trgovec Stokič, ki bi moral prevzeti tam 50.000 in-fanterij. usnjatih garnitur. Omenjeni trgovec je namreč prevzetje teh garnitur pod različnimi pretvezami odlagal. Končno pa je Stokič predložil pismo nekega Isnegnija v katerem se potrjuje, da je Stokič od njega blago kupil. Kupčija pa se je radi netočnega nadaljnega vplača-nja-z izgubo 400.000 dinarjev stornirala. Stokič je zahteval od tvrdke Mahajiovič v Belgradu, da se mu da na razpolago čisti znesek 400.000 dinarjev in bančno garancijo v višini 1,450.000 dinarjev.
— Žena zadavila moža. V Markovcu poleg Smedereva se je odigrala dne 23. t. m. strašna kmečka tragedija. Sofija Popovič, zelo lepa kmetica, se je zaljubila v nekega mladica iz vasi. Ker se je bala svojega moža, je sklenila, da ga umori. Nekega dne je pripravila konopec, katerega je soprogu ponoči, ko je spal zadrgnila okrog vratu in ga zadavila. Nato je vrvico odstranila, pobrala iz hiše najvrednejše stvari in pozvala svojega ljubimca, da ž njo ubeži. Mladenič pa, kateremu je svoj zločin priznala, jo je odpo-dil. Nato se je v obupu in kesu sama prijavila oblastim.
— Čevlje kupujte od domačih to-varen tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zalega na debelo in drobno Ljubljana, Breg št 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1.	12
Dopisi.
d Mi in »liberalci«. Od duhovnika smo prejeli sledeči dopis: »Slovenec« zadnje čase prav rad izprašuje, zakaj »Ljudski Dnevnik« ne napada liberalcev in drugih strank, ki niso katoliškega svetovnega nazora, in po svoji čudni logiki namiguje, da smo v zvezi s svobodomi-selci. Da komunistov in socialistov ne napadamo, je čisto razumljivo, ker so vaši zavezniki. Zakaj bi jih mi napadali, če gredo pi i-volitvah z vami in vi z njimi! Glede liberalcev pa eselesarjem par skromnih vprašanj: Zakaj vi niste napadali »liberalcev«, ampak le dr. Šušteršiča in nas, predno je napravil le en političen korak! Zakaj ste od leta 1916. do 1918. napadali le nas, ne pa liberalcev! Mi danes delamo v tem oziru podobno, kot ste vi delali v navedenih letih. Za nas je to smrtni greh — vi ste imeli pa odpustke —ne! Toda mi delamo le temu podobno, kar ste delali vi. Ne izdajamo pa katoliške stvari, kot ste jo izdajali vi. Šušteršiču ne morete dokazati niti enega izdajstva nad katoliško stvarjo, dočim ste jih vi nešteto zagrešili. Šušteršič ni zapravil niti ene pridobitve, dočim ste vi zapravili vse! V ilustracijo tale dogodek: Po prevratu je šel k nekemu mladinskemu poverjeniku naš mož in ga opozoril, naj neke ustanove ne da v roke svobodomiseleem, ker je bila v krščanskih rokah. Esel-esarski poverjenik pa ga je nahrulil: »Kaj ste še tako neumni, da mislite, da so še liberalci in klerikalci.« Če hoče »Slovenec«, mu postrežem z imenom; omenjeni nekdanji poverjenik je še danes vnet esel-esar in velik prijatelj Remca. V tistih časih je bil za nas naj večji očitek, da smo mi naredili liberalce in klerikalce, da smo mi krivi »bratomornega« boja! Danes nas pa isti gospodje pode v boj proti liberalcem, da bi nam ob prikladnem času zopet očitali, da smo mi povzročili klerikalni boj. Gospodje okrog »Slovenca« in »Domoljuba« le korajžo in v boj proti svobodomiselstvu, iz-vojujte nazaj, kar ste zapravili. Zakaj v »Slovencu« napadate bolj Šušteršiča kot liberalce, komuniste in socialiste! Gospodje, ki ste govorili »liberalci so se spreobrnili«, bodite potolaženi, da se bomo mi bolje borili zn katoliško stvar, kadar bo ta v nevarnosti, kot ste se in kot se boste vi.
g Tržne Cvdfc v Mariboru. Povprečne cene (za I kg v kronah) na sejmu dne 27. januarja so bile sledeče: debeli voli 44 do 55, poldebeli voli 38—43, molzne krave 28 do 38, mlada živina 29—40. Mesne cene- volovsko meso I. vrste 68, II. vrste 64, telečje meso: I. vrste 72, II. vrste 70; svinjsko meso sveže 120—128, mast 160. — Mleko, maslo, sir, jajca: mleko 16 do 18, smetana 60—64, surovo maslo 200. — Jabolka: I. vrste 16 do 24. — 2tto: pšenica 18—20, rž 16, ječmen 16, oves 14, koruza 16, proso 16, ajda 14, fižol navadni 16—20. — Moka: pšenična moka št. 0 32, št. I. 30 in št. IV. 27. — Drva: (1 m3) trda 700, mehka 480.
g Občni zbor narorine banke. V nedeljo, 4. marca se vrši tretji občni zbor delničarjev Narodne banke. V določenem roku ie bilo poioženih 40.493 komadov delnic s strani 387 delničarjev s pravico do 1762 glasov. Da more občni zbor v zmislu zakona in pravil pravomoćno sklepati, je potrebno, da je prisotnih najmanj 100 delničarjev, ki zastopajo 20.000 delnic.
g Bleerovo posojilo. Finančni minister Stojadinović je te dni podal sledečo izjavo: Kupon Bleerovega posojila za 1. maj v znesku 600.000 dolarjev je bil plačan žo vnaprej. Posojilo je pri emisiji kotiralo 95 za 100, zdaj pa samo 58, to pa vsled tega, ker so se čule govorice, da bo posojilo odpovedano: vendar pa je Bleerovi skupini dovoljena samo odgoditev plačila drugega, obroka (10 milijonov dolarjev) do 1. maja. Kupone garantira država z monopol-sklmi dohodki, ki znašajo 1.700 milijonov Din letno, dočim kuponi za to ame-rikanska in francoska predvojna posojila znašajo 360 milijonov Din letno. Po zadnjih vesteh iz Newyorka je posojilo poskočilo od 58 na 60 in 61.
g Odbit predlog za nakup vagonov. Prometno ministrstvo je odbilo predlog sarajevske železniše direkcije za nakup 2000 vagonov, ki bi jih direkcija plačala v dveh letih iz svojih prometnih dohodkov.
K Sanacijski projekt poljske vlade. Finančni minister Grabski je izdelal predlog, po katerem bo stavljen finančni načrt za dobo treh iet, v kateri bo treba dovesti državne prejemke na višino rednih državnih izdatkov. Proračun bo deljen v administra tivnega in v posebnega za državna podjetja in monopole. Vsak teh proračunov se deli zopet v rednega in izrednega. Izredni izdatki, posebno investicijski, bodo odvisni od kritja. Da pa ne bi doletelo državnih dohodkov prikrajšanje- vsled event. padca cen zlata, bo za dobo, dokler Poljska definitivno ne reformira valute, vpeljano stalno merlio, ki bo postavljeno na podlagi indeksa engros-ven. To merilo bo prilagođeno poljskemu goldinarju, njegov ekvivalent v poljskih markah pa bo od časa do časa objavil ministrski svet. Da se znižajo Izdatki železnic, bo uprava odstranila vse, kar ne odgovarja značaju trgovskega podjetja. Grajenje novih železniških prog pa naj se odda privatnim podjetjem v najem, vendar nat se zavaru-kjo državni" interesi. Da se hrani, bodo zmanjšana diplomatična zastopstva v in
zemstvu. Davki pa bodo zvišani na predvojno normo. Del izdatkov upravnega proračuna bo krit s premoženjskim davkom..
g inozemsko posojilo Avstriji je bilo izdano v pondelkk 26. t. m. in znaša 1 milijon 800 tisoč funtov po 1%. Izdajni tečaj bo 93. Subskribcija se bo izvršila pri Angleški ban ki in prt bankah Morgan in Rotschiid. Fran coska subskripcija se Izvrši v teku tega tedna.
g Cene blaga v Berlinu. Neka berlinska velefirma oferira v nedeljskem „Berliner Tageblattu“ svoje blago in navaja cene, ki jih iz kurioznosti priobčujemo. Omenjamo, da je ta dan veljalo 100 mark — 47 par, ali približno pol dinarja: Bluze 9.750: platne ženske obleke 34.000; plesna obleka ..Vbile" 49.000: volnena športna jopa s če pico 28.500: dnevne srajce 7.500—10.000: nočne srajce 12.500; bela gorenja srajca (za gospode) 16.500; ovratnik 490; namizni pri iz damasta 6900; ki robci iz batista 330—345; moški ro. '*60—660: damske nogavice, volnene 4900; nogavice za gospode iz volne 2850; srajce za gospode iz belega trikoja 9500 nemških mark.
g KrHIčuo gosiXMiarsko stanje v nemškem zasedenem ozemlju. Razveseljivo boij-šanje tečaja marke je naložilo konsumentom zasedenega ozemlja (Posaarje) vsled dohodkov v frankih — le naivečjo vzdržnost. Rudarji pa, kupno najmočnejši del prebivalstva, stoje že 14 dni v generalnem štrajku in s; . nabavljajo le najnujnejše življenjske potrebščine. izredna tišina vlada v trgovini in v prometu. Vsled podrejcnja carin pod Francijo, je ukinjen ves blagovni dovoz iz Nemčije. Pošiliatve, ki so na polu in predstavljajo milijardne vrednosti niso dospele na cilj. Zato se obračajo trgovci v Posaarju na nemško trgovstvo, da upoštevajo ta položaj in jim dovolijo izredne ugodnosti.
g Poštne tarife na Nemškem bodo po-čenši s 1. marcem povišane za 100 odstotkov.
BORZA.
Zagreb, 28. febr. (Izv.) Devize: Dn-naj 0.1452 — 0.1460, Berlin 0.455 — 0.470. Budimpešta 3.45 — 3.50, Milan 491 do 492.50, London 484 — 485, Newyork kabel 103 — 103.50, Pariz 628 — 630, Prasa 307 — 308, Švica 1950 — 1935, Bukazešt 48, valute: dolar 99 — 99.75, avstr, krone 0.1425 — 0.1450, madžarske krone 3.25, švicarski franki 1935. lire 482.50 — 485.
Curih, 28. febr. (Izv.) Berlin 0.0237. Newyork 532.50, London 25.08, Pariz 32.40, Milan 25.62, Praga 15.80, Budimpešta 0.18, Bukarešta 2.45, Belgrad 5.1250, Sofija 3.10, Varšava 0.0105. Dunaj 0.007475, avstr, krone 0.0075.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 1. marca (Izv.) 1 dolar 98 do 101 Din, 1 funt-šterl. 480 Din, 100 fr. frankov 625 Din, 100 šv. fr. 1915 Din. 100 mark 0.46 Din, 100 av. kron 0.1-15 Din, 100 češ. kron 306 Din, 100 it, lir 490 Din, 100 og. kron 3.40 Din.
Naročajte
»LJUDSKI DNEVNIK«!
!s?pred sedlščs,
s , Slovenec" zopet obsofeu. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem se ie vršila 26. januarja obravnava proti odgov, uredniku „Slovenca" radi članka, da je oddelek za agrarno reformo v Ljubljani ekspozitura samostojnežev in demokratov, da vladata v uradu korupcija: in strankarske pristranost in da se z njenimi odredbami javnost-var:: in goljufa. Obtoženec ni nastopil dokaza resnice. Zagovornik dr. Marko Natlačen je prosil za milostno obsodbo, češ da ie odgovor m urednik Mihael Moškerc vsled številnih obsodb v zadnjem času itak že gmotno težko prizadet. Sodišče je prisodilo Mihaelu Moš-kercu 1000 dinarjev globe ali 14 dni zapora. Pa bo še „Slovenec" trdil, da se nikoli ne laže in da govori samo čisto resnico. Zagovornik je torej predlagal, da sodišče v prišteva večkratno predkazen obtoženca za olajševalno okoliščino, dasi je' po kazenskih določilih ravno to najbolj obtežilno.
s Porotne obravnav-n. Zasedanje porotnega sodišča se ot. , dne 5. marca in sicer z žc znano obravnavo proti Alojziju Slejku, o kateri smo že poročali. Dalje. so razpisane do sedaj sledeče obravnave: Dne 6. marca: Pibrovec Rud., goljufija; dne 7.. marca proti bratoma Janez in Albert Bc-sednak iz Trsta, goljufija s čeki: dne 8. marca: Smuk Fr., Oblak Fr., Marčič Jas. in Heuiel Fr. radi ropa in Satler Rud. radi tatvine: dne 9. marca: Rusa Bukov Tkn.-.. raca ropa in Bcstokov Majo radi zlorabe uradne oblasti; dne 10. marca: Lamot Rud., radi ropa; dne 12. marca: Otrin Fr. in Fr. Karol, radi goljufije, dne 13. marca: Neža Vertinšek in Marija Judež, detomor; dne Iš. marca: Sohar Fr. In Podbevšek Fr., posilje in Čemžar Jak., tatvina; dne 15. marca: Zupančič Jos. in Bečan Jos., težka telesna poškodba in dne 16. marca: Svete Fr.. Cesu.r Martin, Okorn‘Ant. in G6rnar Adolf, rad: zlorabe uradne obiasti in Osolnik Al., raci tatvine. — Ncdoletni k obravnavam nimajo dostopa, odrasli dobe vstopnice v sobi št. 26,
Narodno gledališče,
DRAMA.
Četrtek, 1. marca: Za pravdo in srce.
Red D,
Petek, 2. marca: Madamc san gene.
Red B.
Sobota, 3. marca: Voiiček. Delavska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 4. marca: Za pravdo in srce.
(Ob 3. uri popoludne.) Izven.
Ugrabljene Sabinke. — (Ob 8. uri zvečer.) Izven.
Ponedeljek, 5. marca: Idijot. Red B.
OPERA.
Četrtek, 1. marca: Vrag in Katra. Red F Petek, 2. marca: Rlgoletto. Red C.
Sobota, 3. marca: Nižava. Red B Nedelja, 4. marca: Tosca. Izven.
Ponedeljek, 5. marca zaprto.
Izdaja konzorcij »Ljudskega dnevnika,* — Odgovorni urednik F r. J e r e b. — Tisk J. Blasnika nasL v Ljubljani.
r1
| Naznanilo I
Naznanilo I
e
#
P. n, občinstvu ter znancem, prijateljem in gostom z dežele vljudno naznanjava, da sva odprla 28. februarja opoldne
v novi palači Ljubljanske kreditne banke, nasproti glavne pošte prvovrstno
KRVflRMO „EMONA"
opremljeno Z vsem komfortom. — Sklicujoč se na najino dolgoletno prakso, upava cenj. goste s solidno in skrbno postrežbo v vsakem oziru zadovoljiti te? se priporočava za
nak,on^eDOS,•	Jan in Kati riala.
■
Ulk.
^ Restavracija se odpre nekaj dni pozneje in se bo to slav. občinstvvu naznanilo po