It&REDNX knjižnu* 'o°rnia Rejski tr 3°00 Celje STEVIÜKA 36 • (ilUé-xui: .:-;si UM /vim" K* 2Òfq r CENA 1.48 EUR POKLON LESNI m waMk v (stran 11) Ultramaraton Celje -Logarska dolina VSAKO SOBÖgQ^od 8. do 12. ure STRAN 17 ® Sf p f m fe inf Zadruga mozirje Zgomjesaviijska kmetijska zadruga Mozrje z.o.o. www.zkz-mozirje.com Usodne cene UMETNIH GNOJIL tel:03/838-80-03 Usodne cene - kana, - NPK 15-15-15 in - koruze v rinfuzi ali big bag-ih - PC Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje, - Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8, -Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno, -Železnina Luče, Luče 34, -Železnina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, - Blagovnica Ljubno, Plac 14, Ljubno, - Tekstil Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad 837-07-80 837-07-81 837- 07-82 839-44-20 584-12-41 584-40-24 838- 80-43 584-10-20 584-30-36 V vseh neživilskih poslovalnicah: Nivedur S 7,29 EUR Posoda za gorivo 2,80 EUR Kotni brusilnik De Walt 149,80 EUR Akumulatorski vrtalnik DeWalt + darilo: kotni brusilnik DeWalt D28113, 900 W 239 EUR ^ m + darilo: 109 delna garnitura Sanitarne enoročne armature ^ 57,90 EUR 41,90 EUR 36,90 EUR - Trgovina Šmarno, Šmartno 74, Šmartno/Dreti, 584-51 -32 - Trgovina Bočna, Bočna 63, G. Grad, 584-50-05 - SP Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad, 839-43-20 - Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3, 584-75-09 - Market Rečica, Rečica 115, Rečica ob Savinji, 838-80-84 -Trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, 838-80-42 - SP Foršt, Foršt 6, Ljubno, 584-10-35 - SP Ljubno, Plac, Plac 14, Ljubno 584-11-74 - SP Luče, Luče 105, Luče, 839-43-10 - SP Solčava, Solčava 17, Solčava 839-43-30 Čistilo V- Spin + 'm - Steleks + ^ krpa 3,59 EUR Jogurt Actimel 8/100 g Detergent Persil, 4 kg m Pèrsi! Čokolino, 1,8 kg 5 -■& ' 9,95 EUR 0,82 EUR Sadni jogurt MU, več okusov, 500 g 10,99 EUR tiri' UGODNA PONUDBA TEKSTILA IN OBUTVE v Blagovnici Ljubno 584 10 |( Tekstilu Gornji Grad 5S4 30 ’ PARTNER ACTIVE SLOVENIJA golte* ^ J?, M/*ttl ■kieie-k . slovenijo r hotel & mountain resort fi-J 15. do 30. september: -15% Trubarjeva 17,3230 Šentjur tel.: 03 5 730 044, fax: 03 5 730 043, gsm: 031 600 420,031 730 900 e-pošta: info@dom-streha.si «vww.dom-streha.si DOM-STREHA D.O.O. AKCIJSKE CENE nemške opečne kritine ^WALTHER ^DACHZIEGEL Zanesljivo pravi strešnik CREATONE NARAVNO 'VODILNO , r\ (strešnik 1/1) do neverjetnih ; ''««zìech ■E®5’ Active' do cenejšega preživljanja SL0W£N(A prostega časa. www.activeslo.com Pri nakupu kritine nad 130m2, vam |)(i |i|(:(!|i0(iri(:|ij |(i(KjOvom iituiimo BREZPLAČEN I siiokovni cJp vtičem (»oiiii1' Les je perspektiva Skoraj dve tretjini Slovenije prekrivajo gozdovi in les je (poleg vode) edina surovina, kije imamo (zaenkrat še) zares v izobilju. Na leto na enega prebivalca naše države prirastejo približno štirje kubični metri lesa, posekamo pa le polovico po gozdarskih merilih določene kvote. Če k temu dodamo še dejsh/o, da je les naravno obnovljiv, nastaja namreč v procesu fotosinteze s pomočjo sonca in vezave COr potem se postavlja resno vprašanje, zakaj ne znamo izkoristiti naravne danosti, ki bi lahko predstavljala našo veliko konkurenčno prednost? Nadaljujem z besedami dr. Franca Pohlevna, profesorja na ljubljanski Biotehniški fakulteti in vodje Slovenske gozdno-lesne tehnološke platforme: »Lesnopredelovalna industrija je delovno intenzivna, zato pomeni velike zaposlitvene možnosti, obenem pa ne onesnažuje okolja ter sovpada s turistično usmerjenostjo Slovenije. Vsak kubični meter lesa, predelan v izdelke, znatno prispeva k uslvarjanju delovnih mest in kzmanjšanju porabe energije oziroma bistveno prispeva k znižanju izpustov toplogrednih plinov, saj se s proizvodnjo izdelkov iz drugih materialov sprosti od 20- do 50-krat več C02. En kubični meter lesenih izdelkov v končnemu izračunu (zmanjša izpuste) zniža količino C02 v ozračju za ekvivalent dveh ton. V Sloveniji bi morali les predelovati v izdelke z najvišjo dodano vrednostjo. Predelava lesa bi morala potekati tam, kjer ta dobrina nastaja. Na gozdnatih območjih bi ustanovili centre predelave lesa (CPL). Ostanke sečnje in predelave lesa bi uporabili za proizvodnjo energije, s katero bi se samostojno oskrbovala CPL in regija. Z ustanavljanjem CPL bi decentralizirali slovensko industrijo in ustvarili delovna mesta v bližini bivanja. Na ta način bi zmanjšali dnevne migracije v industrijska središča in uporabo prevoznih sredstev ter s tem porabo goriv, kar bi še dodatno prispevalo kzmanjšanju izpustov C02. Preusmeritev na predelavo lesa bi omogočila trajnostni razvoj podeželja in enakomernejšo poseljenost Slovenije (demografski vidik).« Če se ozremo le par desetletij v preteklost, lahko ugotovimo, da smo natančno takšen CPL že imeli v Nazarjah. Imenoval seje Glin. Če pustimo ob strani tehnološko in ekološko zastarelo tovarno ivernih plošč, ki bi jo bilo potrebno pravočasno posodobiti, pa bi bila danes to edina »iverica« v Sloveniji, je bil proces predelave lesa celovit - od hloda do končnega izdelka, vključno s porabo ostankov za proizvodnjo toplotne energije. Ali si upamo razmišljati, kaj bi bilo treba narediti, da bi bilo nekoč znova tako? IZ VSEBINE: 36 Tema tedna: 3. razvojna konferenca slovenskega lesarstva Odlagališče Podhom: Z odlaganjem prenehajo v teh dneh.6 Kulturni dom Nazarje: O prihodnosti lesarske stroke OŠ Gornji Grad: Ob začetku pouka prenovljeni prostori.10 Goran J. Horvat: Izviren, močan in preroški ustvarjalec.12 Marija Bezovšek: Dobitnica priznanja za življensko delo.15 Jakob Presečnik: Matere ne bodo spraznile pokojninske blagajne......... Dodatni prostori za dve novi skupini otrok v vrtcu ISSN 0351 -8140, leto XLII, št. 36,10. september 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Densa, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Tema tedna, Aktualno 3. RAZVOJNA KONFERENCA SLOVENSKEGA LESARSTVA Predlagane rešitve izhod iz globoke krize? V domu kulture v Nazarjah je v sredo, 1. septembra, potekala dobro obiskana 3. razvojna konferenca lesarjev Slovenije. Organizirale so jo Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica. Občina Nazarje in Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija. Udeležence je pozdravil nazorski župan Ivan Purnat. Zanimivi in aktualni referati so spodbudili živahno razpravo, sprejeti so bili tudi nekateri konkretni predlogi, ki bi naj pripomogli, da se ta nekoč cvetoča panoga izvije iz sedanjega težavnega položaja. je pomembno mreženje skozi vso proizvodno verigo. Poseben poudarek dajejo malim in srednje velikim podjetjem, ki jim nudijo tudi marketinške usluge, skrbijo pa še za dodatno izobraževanje zainteresiranih. NOVI RAZPIS - PRILOŽNOST ZA LESARJE Ministrica za gospodarstvo mag. »LES JE ZAKON!« Je izjavil prvi od govorcev prof. dr. Franc Pohleven. V svojem izvajanju je poudaril ekološko vlogo gozda in lesa, zlasti z ozirom na nizkoog-Ijično proizvodnjo. Če bi v Sloveniji les v industriji, v gradbeništvu uporabljali v največji možni meri, bi lahko tako imenovane emisijske kupone celo prodajali, ne pa kupovali, kar stane državo in posledično vse prebivalce. Centre predelave lesa je treba umestiti čim bliže surovini in les predelati do najvišje možne mere doma, kar bo v praviloma manj razvita območja prineslo tudi delovna Ministrica mag. Darja Radič (v sredini) v družbi s predsednico Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice dr. Cvetko Tinauer in županom Ivanom Purnatom (foto: Marija Lebar) Mag. Darja Radič, ministrica za gospodarstvo: »Mislim, daje škoda, da v Sloveniji ne znamo izkoristiti edine surovine, kije imamo v izobilju - to je les. Lesnopredelovalna industrija je bila včasih naš ponos. Žalje vzadnjih desetletjih doživela slabo obdobje, vendar mislim, da je to panoga, ki ima potencial. Čas je, da vlada, podjetja in druge institucije stopimo skupaj in poiščemo novo pot za lesnopredelovalno industrijo. Z malo dobre volje na vseh straneh bomo na tem področju dosegli preboj.« Darja Radič je menila, daje od besed treba preiti k dejanjem. Po njenem je prva taka možnost prijava na objavljen razpis za razvoj gospodarskih središč. Lesnopredelovalna industrija je tukaj opredeljena kot posebno področje, za katerega so v razpisu, ki je vreden ZAOSTANEK V RAZVOJU Po mnenju nekaterih razpravljavcev je usmeritev razpisa nekoliko vprašljiva, saj po njihovem premalo upošteva potrebe malih in srednje velikih podjetij. Prav ta so tista, ki so najbolj prepuščena samim sebi. Vsaka panoga, tudi lesnopredelovalna mora slediti novim spoznanjem in trendom v oblikovanju. Če hočejo biti lesarji konkurenčni, morajo vlagati v razvoj in inovacije, ravno tega pa je pri nas premalo. O tem je govoril tudi Igor Milavec iz Združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Kot je dejal, so lesni predelovalci v vse hujši konkurenci in v potrebi po znižanju stroškov razvojne oddelke zapirali. Slovenija za razvoj nameni sedemkrat manj denarja kot Avstrija, je povedal, stroški dela pa so pri nas med najvišjimi. O stroških in o konkurenčnosti na evropskih trgih je razpravljal tudi Alojz Selišnik iz podjetja z več kot sedemdesetletno tradicijo, Melu Luče. Po njegovem sta tako delodajalec kot delavec preveč obdavčena. Znižati dajatve in prilagoditi delovni čas bi bila rešitev. Čas malice bi se naj ne štel v delovni čas, čeprav bi stroške same malice še vedno nosil delodajalec. Delavci bi tako kot v Avstriji delali mesta. Poskrbeti je treba, da bomo za lesno biomaso oziroma za gorivo porabljali le odpadni les in ne hlodovine, kot se sedaj tudi dogaja. Model uspešnega povezovanja lesarske panoge v Avstriji je predstavil Klemen Klemenak (Štajerska lesna mreža). Po njihovih izkušnjah 180 milijonov evrov, predvidena sredstva,, vendar le v primeru, če se bodo lesnopredelovalna podjetja znala povezati in izkoristiti to priložnost, je povedala Radičeva. polnih osem ur in zaslužili več, delodajalec pa bi bil ob enakih dajatvah relativno manj stroškovno obremenjen. Marija Lebar Tridimenzionalne javne razgrnitve Skupnost občin Slovenije bo oktobra zaključila projekt Tridimenzionalne javne razgrnitve. Cilj projekta je omogočiti občanom, da si prek javnega spletnega portala (www.3Dprostor.si) ogledajo tridimenzionalne postopke prostorskih razgrnitev in oddajo tudi svoje pobude in pripombe. Poleg prostorskih razgrnitev bo uporab- nikom na voljo tudi pregled preostalih geoinformacijskih podatkov, s katerimi sicer razpolagajo okoljsko ministrstvo, Geodetska uprava RS in občine. Komunikacijski modul (SOS Tabla) pa bo omogočil uporabnikom z občin, da si bodo med seboj laže izmenjavali informacije. AG (foto: ML) Branko Meh, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Velenje, podjetnik: »Kar precej težav je zaradi odhajanja surovine preko slovenskih meja. Ta naš les nato kot polizdelke ali izdelke uvažamo. Zaradi tega so v težavah mala podjetja oziroma žage, ki surovine enostavno ne dobijo. Po mojem mora ukrepati vlada in tudi sami lesarji, predvsem na razvoju, da dajo na tržišče nove, inovativne izdelke s čim višjo dodano vrednostjo.« Aktualno JAKOB PRESEČNIK, POSLANEC V DRŽAVNEM ZBORU Matere ne bodo spraznile pokojninske blagajne Obeta se nam vroča parlamentarna jesen, meni zgornjesavinjski poslanec Jakob Presečnik, Na programu je nekaj izredno pomembnih zakonov, ki se tičejo nas vseh. Med njimi sta gotovo delovno pravna zakonodaja in pokojninska reforma. »Eden največjih orehov, kijih bo treba streti letos, je gotovo pokojninska zakonodaja. Sto reformo sicer ne bomo rešili stanja v našem gospodarstvu, za to so potrebni drugi ukrepi. Pokojninska reforma, so prepričani v Slovenski ljudski stranki, pa bo rešila pokojninski sistem. Zagotavljanje vzdržnosti je nujno potrebno. Reforma je pomembna za vse generacije, ne samo za mlade. Sicer bo čez nekaj let manj denarja tudi za sedanje upokojence. »Pri tem zamujamo vsaj že en mandat. Vse države v Evropi prilagajajo pokojninski sistem novim razmeram. Pri nas je razmerje med zaposlenimi in upokojenci sedaj nekako 750.000 proti 500.000, se pa poslabšuje. Resje zadnja leta nataliteta nekoliko v porastu, a na nadaljevanje tega trenda ni računati. O nujnosti reforme je Evropska unija opozarjala že pred štirimi, petimi leti, toda takrat politika temu ni bila naklonjena, ker je bila gospodarska konjunktura.« Tako Presečnik. VkampuMeninavVarpoljahso zadnji avgustovski dan pripravili slovesnost ob zaključku izgradnje primarnega kanalizacijskega sistema v občinah Rečica ob Savinji in Šmartno ob Paki. Ob tej priložnosti sta župana rečiške in šmarske občine, Vinko Jeraj in Alojz Podgoršek, odkrila spominsko tablo. V svojem govoru je župan Jeraj izpostavil, daje operacija »celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje« združila štirinajst občin v Savinjski regiji za dobrobit Savinje in posledično za višjo kakovost življenja ter ohranjanja vodnih virov. S projektom izgradnje primarnega voda kanalizacije Varpolje-Spodnja Rečica, v dolžini 2.842 metrov, ki pokriva naselja Varpolje, Nizko in Spodnjo Rečico, pa so naredili prvi korak h kvalitetnejšim bivalnim pogojem. Investicijo, vredno 647 tisoč evrov, so zgradili v pogodbenem roku, in sicer v 330 dneh od podpisa pogodbe. Omogočala bo priklop več kot dvestotim gospodinjstvom, v nadgradnji pa še dodatnim stotim na območju Šentjanža in Gruš-oveij. Projekt je financiran partnersko v trikotniku EU iz Kohezijskega sklada (45,5 %), Republike Slovenije (12,06 %) in lokalne skupnosti (42,44 %). Marija Sukalo Po besedah Jakoba Presečnika imajo v poslanski skupini SLS do pokojninske reforme nekatere zadržke (foto: Marija Lebar) Vendar so vsaj tri področja, kjer se v SLS s pred-logi ne strinjajo in so že v času priprave dali pripombe, ki pa so bile upoštevane le delno. V Župana rečiške in šmarske občine, Vinko Jeraj in Alojz Podgoršek sta odkrila spominsko tablo (foto: Marija Šukalo) sedanji, to je tretji uradni verziji, je sicer upoštevano, da se materam z otroki skrajša delovna doba, in sicer za vsakega otroka po osem mesecev, vendar največ dve leti. To, pravi Presečnik, za nas ni sprejemljivo. Že tako je Slovencev malo, na ta način pa bi materam z več kot tremi otroki naredili krivico. Velikim družinam je treba tudi v okviru pozitivne družinske zakonodaje pomagati in jih spodbujati. Tudi na tak način, da se materam prizna skrajšanje pokojninske dobe za vse otroke. Navsezadnje so ti otroci bodoči davkoplačevalci. So proti ukinitvi državnih pokojnin. Do teh so od leta 2000 upravičeni tisti, ki iz različnih razlogov niso mogli plačevati prispevkov. Takih je okoli 17.000, večinoma starejših, njihovo število pa se po naravni poti manjša. Po novem predlogu naj bi namesto tega dosedanji upravičenci dobivali socialno pomoč. Tretja zahteva je, da se obvezno služenje vojaškega roka všteva v pokojninsko dobo. »Tisti, ki so se temu iz kakršnega koli razloga izognili, so si vtem času lahko plačevali prispevke in imajo tako daljšo delovno dobo,« zaključuje Jakob Presečnik. Marija Lebar UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Pet kandidatov za mesto načelnika Dosedanji načelnik Upravne enote Mozirje Vinko Poličnik se bo sredi septembra upokojil, ministrstvo za javno upravo pa je objavilo razpis za prosto delovno mesto. Do imenovanja novega načelnika bo vršilka dolžnosti načelnika Milena Cigale. Kot kaže, je zanimanje za izpraznjeno delovno mesto dokajšnje, saj smo na ministrstvu zvedeli, da so prejeli več prijav. »Na razpis za mesto načelnika Upravne enote Mozirje seje prijavilo pet kandidatov. Posebna natečajna komisija uradniškega sveta bo predpisane postopke - preveritev izpolnjevanja razpisnih pogojev, pogovor s kandidati - izvedla v mesecu septembru in za ministrico pripravila poročilo o primernosti prijavljenih kandidatov,« je pojasnil Miran Koren, vodja službe za odnose zjavnostmi in promocijo ministrstva za javno upravo po pooblastilu ministrice. Marija Lebar 0 VARPOLJE Zaključena izgradnja primarnega kanalizacijskega sistema OBČINSKI ODBOR SDS REČICA OB SAVINJI Predstavili kandidata za župana Vilibalda Vengusta Da bi Vilibald Vengust (levo) bolje spoznal utrip Rečice, je pripravil okrogle mize s podjetniki, obrtniki in kmeti (foto. Marija Šukalo) Rečiški občinski odbor Slovenske demokratske stranke je prvi septembrski ponedeljek na svoji kandidacijski konferenci predstavil kandidata za župana občine in kandidate za občinske svetnike. Za županski stolček na Rečici ob Savinji se bo na listi SDS potegoval Vilibald Vengust, specialist ortopedije, ki je svoje domovanje našel v Homcu. Vengust je bii več kot tri desetletja predstojnik Oddelka za ortopedijo in športne poškodbe v Splošni bolnišnici Celje, trenutno pa tam deluje kot strokovni svetnik. Strokovno seje udejstvoval kot član Združenja ortopedov Slovenije, Vertebro-loškega združenja Slovenije, Združenja ortopedov in travmatologov Evrope. Vse od ustanovitve pa do danes je član odbora za modernizacijo v Splošni bolnišnici Celje. Da bi bolje spoznal utrip Rečice, je Vengust pred časom pripravil okrogle mize s podjetniki, obrtniki in kmeti. Na njih je prestavil svoj strateški načrt razvoja občine in prisluhnil problemom, ki tarejo posamez- ne segmente prebivalstva občine. Na osnovi teh pogovorov bo poskušal rešitve problemov vnesti v strateški načrt razvoja občine. Prepričan je, da je Rečica kot občina premalo prepoznavna v slovenskem prostoru, zato se bo svoje aktivnosti usmeril v prepoznavnost občine in doline. Daje dolina še premalo poznana, se je strinjal tudi poslanec v državnem zboru Iztok Podkrižnik, ki je županskemu kandidatu zaželel dober volilni rezultat, obenem pa predlagal skupen nastop vseh županskih kandidatov stranke SDS, da se predstavijo po občinah Zgornje Savinjske doline. Tako bodo javne tribune v vseh občinah, razen v Solčavi, tam namreč stranka nima svojega kandidata. Marija Šukalo MATEJ PEČOVNIK, KANDIDAT ZA ŽUPANA S skupnimi močmi za skupno dobro Matej Pečovnik gre na volitve kot nestrankarski kandidat (foto: Marija Lebar) »Vsem občanom občine Nazarje želim sporočiti, da zjutrišnjim dnem vlagam kandidaturo za župana,« je na novinarski konferenci ta ponedeljek sporočil Matej Pečovnik, saj je zbral več kot dovolj podpisov podpore. Pečovnik se podaja na volitve kot neodvisni kandidat. »Ker nisem politično opredeljen, bom sodeloval z vsemi, ki bodo delali v korist skupnosti, kajti skupaj bomo močnejši,« je dejal Pečovnik. Da mu bo to uspelo, je prepričan, saj že dolga leta deluje tako v ra- zličnih društvih, katerih aktivni član je, kot v krajevni skupnosti, že tretji mandat pa je tudi občinski svetnik. V obdobju 2006-2010 opravlja funkcijo podžupana. »Kotpodžupanu mije bila vzadnjih dveh letih zaupana izpeljava nekaterih projektov, kot je rekonstrukcija Lesarske ceste, novogradnja ceste proti blokom, pridobitve gradbenega dovoljenja za izgradnjo infrastrukture Za samostanom ... Na osnovi dolgoletnega delovanja in pridobljenih izkušenj menim, daje prišel čas, ko mi občani lahko zaupajo štiriletni mandat za župana občine Nazarje,« je dejal Pečovnik. Povedal je, da se bo kot župan zavzel začete projekte končati. Med njimi je omenil ureditev centra Nazarij s krožiščem in regionalno cesto. Pomembna se mu zdi širitev zdravstvenega doma, v industrijsko obrtno cono je treba pripeljati investitorje, ki bodo zagotavljali delovna mesta in imeli dejavnosti, ki so ekološko neoporečne. Marija Lebar ODLAGALIŠČE PODHOM Z odlaganjem prenehajo v teh dneh Odlagališče nenevarnih odpadkov Bočna-Podhom bo z 10. septembrom prenehalo z obratovanjem. Na tem odlagališču se ne bodo več odlagali komunalni odpadki, kijih bo poslej treba odvažati v Regijski center za ravnanje z odpadki Celje. Zakonje predvidel, da bi že lani 15. julija morala prenehati delovati mnoga odlagališča po Sloveniji, med njimi tudi Podhom, saj je prenehalo veljati okoljevarstveno dovoljenje. Vendarje na ministrstvu za okolje in prostor stekel postopek, v katerem so še enkrat preverili možnosti za nadaljevanja odlagan- ja na nekaterih lokacijah. Postopek je zaključen, ministrstvo za okolje je v teh dneh izdalo odločbo o prenehanju delovanja odlagališča, ki je danes postala pravnomočna. Direktor gornjegrajske Komunale Zdenko Purnat je ob tem povedal: »V postopku zapiranja odlagališča Bočna-Podhom se bodo lahko še odlagale določene vrste odpadkov, kijih bo ministrstvo za okolje navedlo v posebni odločbi o zapiranju -na primer zemljine, livarski peski, predelani gradbeni odpadki in podobno - in s katerimi bo mogoče nadaljevati zasipanje. Marija Lebar SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Na lokalnih volitvah si obetajo dobre rezultate V Mozirju so se v torek, 31. avgusta, srečali člani regijskih odborov Slovenske ljudske stranke, in sicer s Koroške, iz Šaleške, spodnje in Zgornje Savinjske doline z vodstvom svoje stranke. Osrednja tema srečanja so bile lokalne volitve 2010. Redna srečanja vodstva in članov, tokratno je bilo šesto v nizu 3. kroga srečanj, je uvedel mag. Radovan Žerjav, koje prevzel vodstvo stranke. »Danes se bomo predvsem posvetili letošnjim lokalnim volitvam. Naredili bomo analizo stanja po občinskih odborih,«je izjavil prvak SLS. »Zanima nas, kako daleč smo z listami kandidatov za občinske svetnike in županje ter župane. Naša stranka je na Mag. Radovan Žerjav: »Ocenjujemo, da bomo imeli po teh volitvah primat pred ostalimi strankami v številu županov.« (foto: Marija Lebar) PRVI ŠOLSKI DAN V OSNOVNI ŠOLI NAZARJE Zahvala županu Ivanu Purnatu Prvi septembrski dan so nazorski osnovnošolci ponovno sedli v šolske klopi. Že vrsto letjim ob vstopu v šolo ravnatelj Jože Kavtičnik predstavi presenečenje - gosta. Do sedaj so gostili športnike in glasbenike, letos pa so se v nazorski osnovni šoli odločili, da se na svojstven način poslovijo od župana Ivana Pur-nata, človeka, kije bil najbolj zaslužen, da je Nazarje z okolico dobilo popolno osnovno šolo z dobrimi pogoji za izvajanje kakovostnega pouka. Ob tej priložnosti so mu izročili zahvalni šopek, Purnat pa je tokrat zadnjič v svojem županskem mandatu nagovoril učence ter jim za- želel obilo uspeha pri delu in da bi pomagali drug drugemu. Ob tem je mnenja, da uspehi ne pridejo sami, da bodo učenci morali sodelovati s sošolci, učitelji in starši ter se truditi po svojih močeh. Preden so se učenci podali v svoje razrede, jim je učiteljica Nataša Bele prebrala poslanico predsednika države dr. Danila Turka, v kateri je ta poudaril, da je odnos med vrstniki bolj živ, če je neposreden, obenem pa zaprosil starše, da spoštujejo znanje svojih otrok in njihovo samostojnost ter spodbujajo njihovo ustvarjalnost. Marija Sukalo Župan Ivan Purnat je nagovoril učence in jim zaželel obilo uspeha (foto: Marija Sukalo) lokalnih volitvah tradicionalno močna. Na tokratne smo se izredno dobro pripravili. Po Sloveniji imamo več kot sto evidentiranih kandidatk in kandidatov za župane. Ocenjujemo, da bomo imeli poteh volitvah primat pred ostalimi strankami v številu županov,« je še povedal Žerjav. Nadaljeval je v nekoliko poetičnem duhu: »Znani slovenski vinogradnik Čurin je na nedavnem kongresu naše stranke povedal, da bo letina v vinogradih dobra. Jaz pravim, da bo naša stranka imela dobro letino na lokalnih volitvah.« V Zgornji Savinjski dolini ima SLS enega županskega kandidata iz svojih vrst, trije kandidati in ena kandidatka pa bodo šli na volitve s podporo te stranke. »Tudi z ostalima dvema kandidatoma, ki sta župana že v tem mandatu, izredno dobro sodelujemo,«je povedal vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik. Po njegovih besedah je sodelovanje stranke s predstavniki lokalnih skupnosti zelo dobro. Marija Lebar REČICA OB SAVINJI Predstavitev nestrankarskega kandidata za župana Stanka Gaspariča Stanko Gasparič je izpostavil nekatere smernice, ki bi jih v svojem županskem mandatu poskušal izpolniti (foto: Marija Sukalo) V Spodnji Rečici seje prvi četrtek v avgustu predstavil samostojni nestrankarski kandidat za župana občine Rečica ob Savinji Stanko Gašparič. Na novinarski konferenci je izpostavil nekatere smernice, ki bi jih v svojem županskem mandatu poskušal izpolniti. K odločitvi za kandidaturo gaje gnala želja, da bi kot nestrankarski kandidat pomagal k napredku občine. Če bo izvoljen, bo njegov program temeljil na iskanju možnosti zaposlitve za brezposelne, reševanju problemov upokojencev in invalidov. Poskrbel bo tudi za izboljšanje infrastrukture ter reševanje številnih perečih vprašanj, ki se bodo pojavljala v občini. Zaupa volivcem, zato se nadeja dobrega rezultata, ki mu bo omogočil tudi drugi krog. Do sedaj se je Gašparič dokazoval na planinskem in pesniškem področju, saj je predsednik rečiške-ga planinskega društva in predsednik Kulturnega drušlva Slap. Pretekli mandat pa je bil tudi podpredsednik Planinske zveze Slovenije. Marija Šukalo SKUPINA GORENJE Polletno poslovanje preseglo pričakovanja in načrte Čisti dobiček skupine Gorenja ki zaznamuje 60-letnico, je letos v prvem polletju znašal 19,7 milijona evrov, medtem ko so lani v enakem obdobju beležili 7,5 milijona izgube. Z več kot odličnimi rezultati so seznanili javnost na novinarski konferenci. Zaradi nekaterih ukrepov gledajo z optimizmom tudi na drugo letošnje polletje. Objavili so izplačilo tretjega dela letošnjega regresa. STRATEŠKI UKREPI DOPRINESLI K REZULTATOM Kot je povedal predsednik uprave Skupine Gorenje mag. Franjo Bob-inac, se je glede na negotove razmere in večinoma slabo javno finančno stanje evropskih držav, zaradi krčenja javnih uprav in državnih proračunov, kar vse slabo vpliva na potrošniško klimo, bati možnosti padcev potrošnje v Evropski uniji. »Razmere niso ugodne, vendar vse strateške poteze, ki smo jih izvedli v preteklosti, od prevzema More in Ataga, razvoja dizajnerskih linij pa do izgradnje tovarn v Srbiji, pozitivno vplivajo na rezultate poslovanja.« Ocenjujejo, da bo vse to hkrati z ukrepi, ki sojih začeli izvajati v letu 2009, »tudi v prihodnje omogočalo kakovostno rast obsega poslovnih aktivnosti, krepitev dobičkonosnosti in doseganje zastavljenih ciljev,«je še dejal Bobinac. USPEŠNO ZNIŽEVANJE STROŠKOV Menil je, da država z višanjem trošarin na energente še dodatno otežuje poslovanje in posredno povečuje stroške. Poleg splošne svetovne situacije, ki vpliva na manjšo kupno moč in nižanje potrošnje, jih pesti še plačilna nedisciplina in nelikvidnost kupcev, po drugi strani pa marsikdaj skoraj monopolni položaj dobaviteljev surovin, kar vpliva na cene. Precejšen vpliv na poslovanje Gorenja imajo tudi valutni tečaji. Pri tem ne gre samo za razmerje dolar - evro, saj kot naš največji izvoznik poslujejo kars šestdesetimi državami po svetu. Dobre rezultateje prinesla pred- vsem druga četrtina letošnjega leta. S ponudbo so pokrivali vse cenovne razrede in se prilagajali spremembi v potrošnji in krepili vzhodne in jugovzhodne trge z višjimi donosi. Kljub upadanju potrošnje jim je uspelo zadržati, ponekod pa celo povečati tržne deleže. TRETJI DEL REGRESA IN DIVIDENDE Na izboljšanje poslovanja je poleg naštetega vplivalo zmanjšanje stroškov blaga, materiala in storitev, povečal pa seje strošek dela za skoraj 7 milijonov evrov. Lani so z mehkimi ukrepi znižali število zaposlenih za okoli 500, letos načrtujejo nadaljnje zmanjšanje za 350 sodelavcev, med katere niso všteti delavci ljubljanskega Tikija, za katere se bodo potrudili poiskati ustrezne rešitve. Ob tem je predsednik uprave povedal, da bodo v kratkem izplačali še tretji del letošnjega regresa. Letos bodo izvedli dokapitalizacijo in prestrukturirali dolg. Kot nov strateški korak so označili prevzem skandinavske družbe Asko in vstop v četrto skupino proizvodov s proizvodnjo pomivalnih strojev. Kot je dejal Franjo Bobinoc, je cilj doseči in preseči letni načrt. V tem primeru bo uprava za letošnje poslovno leto predlagala izplačilo dividend. Marija Lebar Predsednik uprave mag. Franjo Bobinac (desno) in Brane Apat, član uprave (foto: Marija Lebar) ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE Večja psihološka kot ekonomska kriza V preteklem letu so v Zgornjesav-injski kmetijski zadrugi Mozirje kljub krizi poslovali pozitivno. Direktor Andrej Presečnik meni, da je to v veliki meri zasluga različnih branž, s katerimi se ukvarjajo, vseh kriza ni doletela istočasno, niti v istem obsegu. V zadnjih treh mesecih beležijo ponovno rast prometa. Po mnenju Presečnika je kriza bolj psihološka kot ekonomska, saj ljudje ravnajo bolj previdno z denarjem, ker ne vedo, kako se bo situacija razvijala še naprej. KMETE ČAKA NOV DAVEK Na kmetijskem področju se precej odraža lanski padec cen mleka, ki pa se počasi dvigajo, ampak dvigi cen energentov in ostali stroški pridelave se še vedno večajo hitreje, kot se veča cena mleka. Kmete v prihodnje čaka povsem nov davek, davek na nepremičnine, ki bo zanje povsem nova obremenitev. Doslej kmetje tega davka razen pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest niso plačevali. Odkupne cene mleka in cena govedi za odkup se verjetno glede na dodatne stroške ne bodo toliko povečale, da bi pokrile tudi to novo dajatev, bodo se pa prilagajale tržnim razmeram. Pri odkupu govedi je cenovno nesorazmerje še slabše kot pri mleku. Pri odkupu lesa sledijo tržnim razmeram. Odkupno ceno lesa diktirajo avstrijske žage, posledica tega je, daje cena lesa postala veliko breme za slovensko lesno predelovalno industrijo, predvsem žagarstvo. Zadruga približno tretjino odkupljenega lesa izvozi in prodajo v Avstrijo, količino odkupljenega lesa pa letos v primerjavi z lanskim letom povečujejo. Težave gradbene in lesne industrije budno spremljajo in se prilagajajo razmeram na trgu. NOVIH ZAPOSLITEV NE NAČRTUJEJO Področje trgovine je v lanskem letu beležilo znižanje realizacije, v letošnjem letu pa je v zadnjih mesecih prikazalo pozitivno rast. Podeželska trgovina je po mnenju Presečnika na posebnem udaru. Kupna moč se ne spreminja in turizem prinaša nekaj večji promet samo v poletnih mesecih. Gostinstvo beleži v zadnjih letih pozitivno rast, predvsem na račun malic. V preteklem letu so prevzeli trgovino na Rečici ob Savinji in število zaposlenih je sedaj okrog 150 ljudi. Trenutno novih zaposlitev ne načrtujejo, če se kje pokažejo potrebe, to rešujejo s prerazporeditvami in sezonskimi zaposlitvami. V letošnjem letuje zaradi napovedanih sprememb pokojninske zakonodaje nekaj zaposlenih, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, in na ta račun se bo število zaposlenih spremenilo. Štefka Sem ( 8 ____/ \_______________________________________________________________________y V KULTURNEM DOMU NAZARJE 0 PRIHODNOSTI LESARSKE STROKE Les, živ in topel, naj postane strateška surovina Drugi dan praznovanja Lesarskega praznika v Nazarjahje bil namenjen znanstveni misli o lesu kot gorivu in surovini za predelovalno industrijo ter otvoritvi razstave, ki je opozorila na estetsko vrednost lesa in izdelkov iz njega. Oboje je napovedalo osrednji del praznika v Nazarjah, ki so zrasle zaradi lesa, kar je v pozdravnem nagovoru omenil Marjan Densa, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov krajevne enote GZS Nazarje. Prof. dr. Franc Pohleven z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je v uvodu predavanja z naslovom Pomen lesa in lesne predelave za trajnostni razvoj Slovenije s prstom pokazal na politiko, ki ni pravočasno prepoznala, kaj vse se lahko naredi iz lesa. Klimatske spremembe z ekstremnimi vremenskimi pojavi so posledica človekove dejavnosti in pogoltnosti ter povzročajo opustošenje. Za rešitev iz ekonomske in okolijske krize je treba ubrati nove poti, saj »težav ne moremo reševati z isto miselnostjo, kotsmojo imeli, ko smo jih ustvarili«. Profesorje navedel neizpodbitne dokaze otem, da je najmanj 60 odstotkov podnebnih sprememb posledica izpustov ogljikovega dioksida, »Les je zakon,« je prof. dr. Pohleven povedal s ponosno prepričanostjo (foto: Ciril M. Sem) ki nastane pri izgorevanju fosilnih goriv (nafte, plina, premoga), beton, opeka in jeklo pa so energetsko potratni gradbeni materiali. Rešitev iz krize je zato treba iskati v zmanjševanju porabe neobnovljivih fosilnih goriv, v pre- hodu industrije na energetsko nepotratne materiale. Z manj energije narediti več izdelkov je možno samo z lesom. Les, predelan v izdelke, bistveno prispeva k znižanju izpustov toplogrednih plinov, zlasti ogljikovega dioksida. Lesni izdelki ga namreč skladiščijo. »Lešje zakon,«je dr. Pohleven povedal s ponosno prepričanostjo. Iz njega je mogoče narediti skoraj vse, gradnja objektov in uporaba izdelkov iz lesa pa tudi varujeta okolje. V Sloveniji, ki ima lesa v izobilju, je delež lesene gradnje približno triodstoten, a možnosti so neizmerne. Ob tem je bil piker do »betonskega mastodonta«, novega hotela, ki raste na Golteh in ne kaže prav nobene domačnosti. Med ukrepi, ki bi lesu vrnili pomen, je omenil še ustanovitev centrov predelave lesa tam, kjer je gozd. Ti bi ustvarili nova delovna mesta v bližini krajev bivanja in omogočili trajnostni razvoj podeželja, kar sovpada tudi s turistično usmerjenostjo Slovenije. Prof. dr. Franc Pohleven je zaželel Lesarskemu prazniku v Nazarjah, da postane vseslovenski, in predlagal, da se 13. maj razglasi za mednarodni dan lesa. Andreja Gumzej SREČANJE LESARJEV-ŽAGARJEV V TABORU PRI VRANSKEM Kako dvigniti konkurenčnost lesno-predelovalne industrije v Sloveniji Zadnji avgustovski petek so se v Taboru pri Vranskem srečali lesarji-žagarji iz vse Slovenije. Tokratno druženje pod naslovom Kako dvigniti konkurenčnost lesno-predelovalne industrije v Sloveniji sta pripravili območni obrfno-podjetni-ški zbornici Velenje in Mozirje. Na njej so udeleženci spregovorili o aktualnih težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem poslovanju. V uvodu je flosar z Ljubnega ob Savinji Martin Juvan - Čuks spregovoril o zgodovini splavarjenja v Savinjski dolini. V nadaljevanju je prof. dr. Franc Pohleven z Biotehnične fakultete v Ljubljani predstavil svoj pogled na les, kije po njegovem priložnost za danes in upanje za prihodnost. Pohleven je prepričan, da bi država morala s svojimi ukrepi pospeševati uporabo in predelavo lesa v končne izdelke, saj Slovenija po deležu lesa v gradbenišlvu bolj na repu med razvitimi državami. Predsednik sekcije lesarjev pri slovenski obrtno-podjetniški zbornici (OZS) Mitja Bolčič je predstavil aktivnosti sekcije v okviru projektov Les v ponovno življenje in Alpe Adria Holz, skozi katera vidi v povezovanju možne premike k uveljavljanju lesa in lesne panoge v družbi. Dotaknil seje tudi prekomernega izvoza hlodovine in se vprašal, zakaj se kljub prostim kapacitetam več lesa ne predela doma. Razprava je razkrila nekatere slabosti sloven- ske lesnopredelovalne dejavnosti, ki izvirajo še iz bivše države, ko seje po mnenju razpravljavcev sistematično zaviralo to dejavnost. Primerjali so jo tudi s sosednjo Avstrijo. A avstrijskega modela k nam ni moč preslikati, lahko pa se od njih marsikaj naučimo. Enotni so si bili, da je potrebno odgovorne na vladi in celotno politiko prepričati, daje lesna panoga perspektivna in da potrebuje vzpodbude. Podporo panogi z obljubo, da bo na to temo zastavil poslansko vprašanje, je izrazil poslanec SLS Jakob Presečnik, ki je omenil tudi pomanjkljivosti v izobraževalnem sistemu, saj je kot gradbeni material les zelo zanemarjen. Podpredsednik upravnega odbora OZS Ivan Jani Ulaga je spregovoril o aktualnih vprašanjih, s katerimi se ubada Obrfno-podjetniška zbornica Slovenije. Predsednik Območne obrtno-pod-jetniške zbornice Mozirje Janez Kaker, ki je srečanje vodil, pa seje ob koncu zavezal, da bodo zaključki srečanja predstavljeni na razvojni konferenci lesarjev v Nazarjah. Marija Šukalo SAVINJSKO-ZASAVSKA GAZELA 2010 Med nominiranci ljubenski KLS Včeraj so se v Celjskem domu za naziv savin-jsko-zasavska gazela 2010 potegovala tri nominirana podjetja, izbrana s strani metodološke komisije. Poleg ljubenskega podjetja KLS sta bila nominiranca še trgovsko podjetje Jagros in izdelovalec stavbnega pohištva MIK. Gazela je priznanje za uspešnost hitro rastočih podjetij v Sloveniji. V letošnjem letu poteka že deseta podelitev teh priznanj, zmagovalce pa izbirajo med 500 najhitreje rastočimi podjetji v Sloveniji. Na savinjsko-zasavskem območju seje poleg podjetja KLS iz naše doline med stoterico hitro rastočih podjetij uvrstilo še šest samostojnih podjetnikov in podjetij. Gazele savinjsko-zasavske regije so v petletnem obdobju 2,5-kratno povečale prodajo in ustvarile preko 1.400 novih delovnih mest. Izbor organizira Časopisna družba Dnevnik od leta 2006. Zaradi zaključka redakcije pred podelitvijo bomo več o tem poročali v prihodnji številki. Štefka Sem OBČINA LJUBNO Dodatni prostori za dve novi skupini otrok v vrtcu V četrtek, 2. septembra, popoldne so se na Ljubnem ob Savinji razlegali razigrani zvoki Godbe Zgornje Savinjske doline. Razlog za veselje je bilo odprtje novih prostorov v tamkajšnjem vrtcu. V varstvo so sedaj lahko sprejeli dve novi skupini najmlajših. Potrebo po širitvi so na Ljubnem čutili že nekaj časa, saj seje nataliteta in z njo želja staršev po vpisu otrok v vrtec, stalno večala. Dosedanji prostori niso več zadoščali, zato so se lani odločili in pričeli s preurejanjem vrtca. Prostor so našli v nekdanji kurilnici, ki jo je bilo treba povsem preurediti in prilagoditi različnim zahtevam in standardom, ki so potrebni za varnost in udobje najmlajših. Županja Anka Rakun je v nagovoru pred otvoritvijo dejala, da so na Ljubnem vedno skrbeli, da so se mlade družine tukaj dobro počutile. »Žal nam je bilo, da nekateri naši Rezanje traku sta v družbi najmlajših opravila županja Anka Rakun in ravnatelj Rajko Pintar (foto: Marija Lebar) malčki niso našli prostora v vrtcu. Danes bomo z odprtjem dveh novih oddelkov to težavo odpravili. Starši se boste lahko brez skrbi posvetili svojemu delu, saj boste svoje najdražje - vaše otroke zaupali skrbnemu vzgojiteljskemu osebju,« je povedala županja. Občina je za preureditev zagotovila 125.000 evrov in, kar tudi ni zanemarljivo, vrtec je prinesel štiri nove zaposlitve. Kot je povedala Rakunova, je sedaj v vrtcu še nekaj prostih mest. Zaželela je, da bi »bili novi prostori kraj, kjer bo čim manj joka in čim več smeha«. Zbrane je nagovoril tudi ravnatelj Rajko Pintar. Ob tej priložnosti je vrtcu podaril nov fotoaparat, tega so si doslej sposojali na šoli. Po kulturnem programu v izvedbi vzgojiteljic in otrok iz vrtca, je sledilo še slovesno rezanje traku, ki sta ga v družbi najmlajših opravila županja in ravnatelj. Marija Lebar OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD Ob začetku pouka preaovljeni prostori in zunanjost Na prvi šolski dan popoldne so se pred gornjegrajsko šolo zbrali prvošolčki, otroci, ki že obiskujejo nižje razrede, njihovi starši, učitelji in gostje. Razlog je bilo odprtje prenovljenih prostorov dela šole, kjer nabirajo učenost mlajši gornjegrajski otroci. Zbranim je po prisrčnem kulturnem programu v izvedbi učencev spregovoril gornjegrajski župan Stanko Ogradi. Povedal je, da se tako občina kot šola zavedata pomembnosti dobrega počutja učencev, kot tudi njihovih učiteljev, saj dobršen del dneva vsi skupaj preživijo v šoli. Da bodo letos radi prihajali v šolo, je prepričan župan, saj so v skladu z denarnimi sredstvi v največji možni meri prenovili del, kjer so razredi nižje stopnje. Občina je za prenovo zunanjosti in opreme zagotovila več kot 70.000 evrov. Ravnateljica Lilijana Belejeobtem dejala: »Najbrž še nikoli niste prišli v šolo popoldne, to je nekaj posebnega. Ampak nekaj posebnega je letos tudi tale del šole, naša nižja stopnja. Že zunaj lahko vidimo, da ima nov klobuk in novo obleko, to je streho in fasado. Ko pa boste vstopili, boste videli, kaj vse je novo in prenovljeno tudi znotraj.« Na šoli so se letos odločili in za prvošolčke pripravili skupno prireditev; poleg gornjegrajskih so tako na prvi šolski dan na matično šolo prišli tudi tisti iz Bočne in Nove Štifte. Zanje so pripravili še poseben program, da bi jim tako olajšali začetek na novi poti učenosti. K temu je pripomogla lutkovna igrica in darilca, ki sojih prejeli. Marija Lebar CELJSKI SEJEM Razstavljavci iz več kot 30 držav V sredo, 8. septembra, seje uradno začel letošnji, že 43. Mednarodni obrtni sejem Celje. Slavnostni govornik je bil predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor. Kot pojasnjujejo v družbi Celjski sejem, ki prireditev organizira, jim je tudi letos uspelo privabiti več kot tisoč podjetij in obrtnikov, ki se predstavljajo neposredno. Če upoštevamo še zastopana podjetja, se ta številka povzpne na skoraj 1.700. Se- jem se odvija na 65.000 kvadratnih metrih površin, razstavljavci pa so prišli iz več kot trideset držav. Sejem je odprt vsak dan med 9. in 19. uro razen zadnjega dne, to je 15. septembra, ko bo vrata zaprl ob 18. uri. Tudi letos organizatorji poleg strokovnih srečanj in zanimivega ogleda razstavnih prostorov obljubljajo za obiskovalce številne popuste, ugodnosti, nagradne igre in darila. Marija Lebar Na otvoritveni slovesnosti v Gornjem Gradu (foto: Marija Lebar) 4. LESARSKI PRAZNIK V NAZARJAH Etnološki poklon lesni dejavnosti Zgornjesavinjski osnovnošolci so se pomerili v poznavanju zgodovine lesarske dejavnosti, gozda in njegove favne (foto: Tatiana Golob) Opoldan je završalo tudi v dvorani kulturnega doma, tam so se zbrale ekipe osmošolcev iz vseh zgornje-savinjskih šol. Polni znanja so se učenci prišli pomerit v poznavanju zgodovine lesarske dejavnosti, gozda in njegove favne. Največ znanja je pokazala ekipa OŠ Nazarje, prav nobena ostala ekipa pa ni razočarala, saj so vsi pokazali več kot zadovoljivo poznavanje prej omenjenih tem. Izobraževanje obiskovalcev pa je potekalo tudi zunaj. Prikazi različnih lesnih obrti, ki so že skorajda pozabljene, so bili prav poučni, svojo spretnost so na otroških lesnih delavnicah lahko preizkusili tudi najm- lajši obiskovalci. Vso soboto je bil prost vstop v Muzej gozdarstva in lesarsh/a, v katerem je na privlačen način predstavljena lesna zgodovina doline. Vse dogajanje pred gradom je humorno povezoval Bojan Štrukelj, kije na oder povabil kar nekaj nadarjenih glasbenikov. Veliko zanimanja je požel nastop Marjana Novaka, slovenskega talenta z zvončki z Vranskega. Ob 18. uri seje s podelitvijo pokalov športnim ekipam in žrebanjem dveh privlačnih nagrad za obiskovalce 4. Lesarski praznik kljub poprejšnji deževni osvežitvi več kot uspešno zaključil. Tatiana Golob V dnevih od 1. do 3. septembra je bil Lesarski praznik namenjen pretežno stroki in zgodovini lesne dejavnosti v dolini. Zadnji dan praznovanja, v soboto, 4. septembra, pa je v središču Nazarij kar vrelo ljudi, ki so prišli navijat na Športne igre lesarjev Slovenije, prisluhnit osnovnošolcem in njihovemu poznavanju lesa in si ogledat etnološko obarvano osrednjo prireditev pred gradom Vrbovec. Na prireditvenem prostoru so tudi letošnje leto razstavljali številni obrtniki in umetniki, ki bodisi iz lesa ali drugih materialov izdelujejo uporabne in okrasne izdelke. Sprehod skozi sejemsko »ulico« so še popestrile gospodinje s številnimi domačimi dobrotami iz pečice in vrta. Manjkalo ni niti medu, čebeljega pridelka, ki ga pridno pobirajo v društvu tokarskih čebelarjev. Pozno dopoldan so svoje kuhalnice pričeli vrteti še izbrani krajevni kuharji in kmalu je iz kotlov nazorske, kotorske in šmarčke krajevne skupnosti dišalo po domačem golažu. Tri ekipe so se preizkusile v kuhanju in njihovi kotli so nahranili številne obiskovalce, kaj številne, kar okoli 500 porcij je ta dan pristalo v lačnih želodcih. In daje bila mera polna, ni bilo najslabšega golaža, bili pa so trije najboljši. Na prireditvenem prostoru so razstavljali številni obrtniki in umetniki, ki izdelujejo uporabne in okrasne izdelke (foto: Tatiana Golob) 2. ROJSTNI DAN TRGOVINE SAM NAZARJE Stavijo na artikle, ki jih rabi kmečko prebivalstvo Trgovina Sam je zaokrožila drugo leto delovanja na novi lokaciji. Ob tej priložnosti so svojim kupcem prvo soboto v septembru pripravili številne ugodnosti in popuste. Pred trgovino so lahko obiskovalci uživali v prijetni glasbi in se prepustili kulinaričnim užitkom ob degustaciji, ki sojo pripravile kmečke gospodinje. Dve leti uspešnega poslovanja so za njimi, a se kljub temu v pri- hodnje želijo še bolj prilagoditi zahtevam kupcev. Prav zaradi slednjega bodo asortiman, ki so ga pripravili ob prvi polnitvi polic, delno dopolniti in ga nadgraditi s tistimi izdelki, po katerih kupci povprašujejo. Stavijo na artikle, kijih rabi kmečko prebivalstvo. Prav tako bodo poskušali izboljšati veleprodajo in pridobiti nove pogodbene kupce, saj se zavedajo, da maloprodaja ne more pokriti 11.9.2010 praznuje 70. rojstni dan Jože Zamernik Ob Tvojem okroglem jubileju Ti želimo veliko zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Tvoji domači, še posebej pravnuka Mark in Jaka V Samu so kupcem minulo soboto pripravili številne ugodnosti in popuste (foto: Marija Šukalo) vseh stroškov trgovine. Delajo pa dobaviteljem in končnim kupcem tudi na tranzitnih poslih, kar izdelka. pomeni, da so le posredniki med Marija Šukalo RINEK I.-’'- RELAX" AVTOGOLA 'RELAX' Več informacij na naši internetni strani www.avtosola-relax.si TEČAJ CPP v Mozirju: sreda, 15.septembei ob 17.00 Hotel Plesnik * * * * Vsako soboto in nedeljo Vam nudimo družinska kosila po ceni 10,00 EUR. Otroci do 10. leta imajo kosilo brezplačno (en otrok na eno odraslo osebo). Vljudno vabljeni! Vaš Hotel Plesnik **** Tel.: 03-839 2300 03 Ì I _03 _03^ 03 |o2® -- O — 03 Sc.EE -O — CD iS T3 -^ > ~ cc ro c i- izr’ 03 03 03 > -Q C/3 V Škocjanu pri Domžalah so v petek, 3. septembra, z glasbeno-slikarskim večerom v poletnem gledališču Studenec pred petsto obiskovalci odprli razstavo likovnih del Goran J. Horvat med razgovorom s Silvom Terškom v poletnem gledališču Studenec, v ozadju slika iz opusa Plovila (foto: Uroš Zagožen) Ksenije Benedetti, Bogdano Baroviča in Gorana J. Horvata. Bogat in pogovorno iskrivi program je vodil eden najvidnejših slovenskih radijcev Silvo Teršek. Goran J. Horvat se v Škocjanu pri Domžalah predstavlja z izborom slik izopusa Plovila, katerega še vedno aktivno ustvarja in dopolnjuje z novimi motivi. Silvo Teršek gaje opisal kot izvirnega, močnega in preroškega ustvarjalca podob, ki napovedujejo konec sodobne, naravi odtujene civilizacije. Horvatova dela bodo na ogled v prostorih kulturnega društva Miran Jarc do vključno 14. septembra. Od 19. do 22. avgusta pa je Goran J. Horvat na Pernicah nad Muto sodeloval na mednarodni likovni koloniji galerije Repnik. Idilična okolica pri lovski koči na Pernicah je bila kot nalašč za likovne ustvarjalce, ki niso zgolj ustvarjali, ampak so štiridnevno druženje izkoristili tudi za razprave o pomenu umetnosti v družbi, o načinih posameznikovega ustvarjanja in likovnega izražanja ter o številnih drugih družbenih temah. Da je pomen likovnih kolonij prav v medsebojnem druženju in spoznavanju raznovrstnosti umetnosti, je poudaril tudi organizator Janez Repnik, ki se tudi sam udeležuje likovnih kolonij doma in v tujini. Ustvarjena likovna dela nad Muto bodo na ogled na razstavi v začetku jeseni. Goran J. Horvat se je sredi avgusta, ob priliki njegove zlate maše v Nazarjah, srečal tudi s kardinalom dr. Francem Rodetom, prav sedaj pa potekajo razgovori z rektorjem Univerze v Ljubljani dr. Stanislavom Pejovnikom glede razstave Horvatovih del, ob 90. obletnici ustanovitve Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Franci Kotnik Andrej Terglav s.p Andraž 96b 3313 Polzela Tel.: 03/572-06-73 GSM: 041/216-214 • Beljenje notranjih površin in fasad • Dekorativni opleski • Izdelava izolacijskih fasad • Delo na višini z dvižno košaro Kultura, Oglasi ŽIVAHNA UMETNIŠKA DEJAVNOST GORANA J. HORVATA (D 2 -Q c O CD Izviren, močan in preroški ustvarjale« podob C/) -r; JÜ o O _CD JP>N IS'leZIO'MMM Umetnost je dolga, življenje kratko. Latinski pregovor Razni obredi u življenju naših ljudi (11) Piše: Aleksander Videčnik OHCET GRE H KRAJU (NADALJEVANJE) Na naših svatbah je bil glavni ples "štajriš". Navajamo besedilo okrogospe-vov, ki ima sicer dvajset kitic, pela pa sta ga izmenično earner in družica: »Preljubi mi svatje, le stop 'te na stran, da jaz svojo družičko po sredi peljam. Po sredi jaz grem, pa siz'mislit ne smem, ker krivica bo to, ker za krenček bo šlo. Jaz krenček imam, a teb'ga ne dam, zato ne dobiš, ker včas'z drug'mi ležiš. Družica moja mi pa krenček ne da, joj, kak ' sram me pač bo, če mi ga dala ne bo. Preljubi moj earner, le ven se ne daj, sem ti pušeljc kupila, pa krenček bo zdaj. V Ljubljani sem hodil, sem klobuček zapil, sem se semkaj pridružil, da b'druzga dobil. Ko bi earner moj bil, bi klobuk ne zapil, si pa earner falot, si ga iš'kje drugod. Družička moja mi je z ohceti ušla, zaradi vas svatov pa nazaj je prišla. Če se nizko prikloniš oh, earner ti moj, ti bom dala klobuček pa kranceljček svoj.« Pri vsaki napitnici je sledil tuš godcev, vsak od svatov je nato moral zapeti svojo, tisti, ki pa tega ni storil, je bil v posmeh celotne družbe. Nekaj takih spevovje vendarle treba objaviti, saj se v njih zrcali duhovitost svatov, ki sojih peli: »Sem fantič študiral, sem mislil bif far, mi je dekle branilo, oj fantič nikar. Ženina in nevesto najbolj veseli, da prišli ste skupaj prijatelji vsi. Najlepša podoba, ki svet jo ima, je takšnale ohcet, ki mal' kdo jo pozna. V enem oglu je ogenj, v drugem pepel, poglejmo Poštajnerja (svat, op. A.V.), kako je vesel. En koš je pelina, en koš je kopriv, poglejte Martinca, kako je lažniv. Je ohcet vesela, se nobenemu ne drema, še jaz sem vesel, da sem to doživel. Sem tih'se priplazil, zazizekjo zgrabil, je prosila Boga, da bi jo le za oba. Si se res tiho priplazil, za zizek jo zgrabil, si pač en paverski trep, ko si mislil, daje hleb. V Gracu na placu je mesarjeva hči, mije pošto poslala, da sama leži. Preklenska ti baba, no, kajti pove, je že stara navada, da baba vse ve. Godec se lahko na ohceti veselo drži, se vinca napije, pa še plačo dobi. Godec je svinja, 'ma srajco iz hlač, preljuba družica, nazaj mu jo stlač'. Kuhar'ca se pa revno drži, se je v godca zaljubila - pa mu zanjo nični. Družica ima dolg jezik, če b' godca ne b'lo, ga bi ne 'mela kam vtekn't. Ženin je jager, nevesta pa ptič, tak' dolgo jo bo streljal, da bo čisto zanič. Mat' starešnela so brihtni ljudi, so svate obči ra li s pušeljcami. Sem majhen fantič, ne bojim se pa nič, bom plačal za se'pa še za svoje dekle. Družica le varji ta kranček rudeč, da z njega ne zraste kak' trn bodeč.« Te okrogospeve je povedal dolgoletni godec Jože Brglez - Kugovnik iz Savine. Nekaj zdravljičk še iz okolice Luč. Povedala jih je Angela Kladnik -Jerčela iz Luč: »Veselje tega sveta so naša dekleta, če goršo dobi, pa pri gorši za- spi. Povsod sem že hodil, po Kranjskem še nič, vse ljub'ce že ljubil, al'moje še nič. Bom kelnerco ljubu, pa kelnerco 'mei, bom zmerom pocukrane žnab'lčke 'met Prezgodaj je s'noč petelin zapel, moja ljub 'ca je rekla, da zlodej b' ga vzel. Tri ljubce imeti so čudne reči, vsem trem se lagati, me nič ne skrbi. Sukal jo, sukal sem pod roko, djala je, djala je »drevže kaj bo«. Te lepe, te ljube sem vozil čez most, te stare, te grde sem smukal dol skoz'. Pod okencem stanje je prazno pledranje, se cajt zamudi, pa še ljubljenja ni. Smo lumpje, smo lumpje, smo lumpje mi vsi, pa še dečla le gleda, da lumpa dobi.« Še ženski okrogospevi. Tudi te je povedala Angela Kladnik - Jerčela: »Dečva na mlado netičje je šla, je pa zavbrnega poba pod grmom našla. Jazpapobeja nimam, de b' troštav me, me pa sonce potroš-ta, ko zjutraj gor gre. Prešmentane babe. kako ste grde, niste mogle zrediti n 'ga fanta za me. Prosite, molite vsi božji za me, da b'tud'jez dobila, kar te druge žene. KoTk lepih noči ne stisnem oči, se valjam, se matram, ker ljubčka šeni. GODČEVSKE UGANKE Znano je, da so svatbe ocenjevali po godcih. Če so bili ti vztrajni v svojih vragolijah, so jih povsod hvalili. Sicer pa je veljalo pravilo, da je bila ohcet veličastna, če je bilo dosti godcev. Ti so znali vrsto družabnih iger, veliko raznih prizorov in ne nazadnje so tedaj že poznali kino. Na vratna podvoja so razpeli rjuho, za njo pa dali po dve svetilki, da seje videlo spakovanje godca in slišalo njegovo govorjenje. Pa preberimo eno njihovih ugank: Vprašanje: »Po kateri poti ste prišli?« Odgovor: »Po krščanski.« Vprašanje: »Kdo vas je danes najprej srečal?« Odgovor: »Jutranja zarja« Vprašanje: »Ali veste, kakšna je nebeška lojtra?« Odgovor: »Rožni venec.« Vprašanje: »Kateri svetnik še ni v nebesih?« Odgovor: »Gre- gor« Vprašanje: »Od kod bo prišel sodnik soditi na sodni dan?« Odgovor: »Odondot.« Seveda so si godci marsikaj dovolili. Toda veljalo je pravilo, da se njim ničesar ne zameri. Kot so pripovedovali stari ljudje, ni nikoli prišlo do hujših nesporazumov zaradi godčevskih duhovitosti ali morda tudi pikrosti. Vsekakor je svatba pomenila ljudem veliko veselje in neke vrste družabni dogodek. Okoliščine, v katerih so tedaj živeli naši kmetje, posebno hribovci, so narekovale razna srečevanja. To so bili tudi številni zaključki večjih del, denimo konec žetve, tedaj so naredili "likof", na katerem je bilo veselo. Takšna prilika je bilo tudi ličkanje koruze in še bi lahko naštevali. Ljudje so ob trdem delu prav potrebovali sprostitve in zabave, pa tudi skrbeli so za dobro medsosedsko povezovanje, saj so bili pri raznih opravilih soodvisni. Nadaljevanje prihodnjič. Možakarji imajo nove lajb’če! Fotografiral Anton Jamnik pred prvo svetovno vojno. Fotografijo hrani Muzejska zbirka Gornji Grad. mag. BORUT REPŠE pooblaščeni zastopnik KD Skladi d.o.o. Geodetska uprava Republike Slovenije je v avgustu objavila poročilo o povprečnih cenah nepremičnin v Sloveniji v drugem četrtletju 2010. V priloženi tabeli sem zbral podatke, ki se nanašajo na regijo, ki jo GURS v svojih poročilih imenuje Celje z okolico in okolica Maribora, v katero je vključena tudi Zgornja Savinjska dolina. Po podatkih GURS-a je bilo na območju Celja z okolico in okolico Maribora v drugem četrtletju prodanih 96 dokončanih eno- in dvostanovanjskih hiš (samostojne hiše, dvojčki in vrstne hiše s pripadajočim zemljiščem). Povprečna vrednost takšnih hiš je znašala dobrih 110.000 evrov. Skupaj je bilo v prvem polletju 2010 na istem ob- URŠKA KRAJŠEK, samostojna pravnica v Banki Celje d.d. Ko se po temeljitem premisleku odločimo za nakup določene nepremičnine, nastopi čas za sklenitev kupoprodajne pogodbe. Ker kupoprodajna pogodba pri prodaji nepremičnin zahteva posebno obličnost(sam podpis ne zadostuje), kupec s podpisom le-te prodajalcu izroči tudi aro. Prepričana sem, da je vsakdo izmed nas že kdaj kaj »zaaral«, ampak, ali veste, kaj pravno pomeni ara? Če je vaš odgovor ne ali, če si želite svoje (---\ 14 V... J Hiše še vedno petino cenejše kot pred krizo močju 174 poslov s takšnimi hišami, njihova povprečna vrednost pa je znašala 108.000 evrov. Povsem enako število transakcij s hišami je bilo tudi v drugi polovici leta 2009, vendar je povprečna vrednost transakcij takrat znašala 101.000 evrov. V drugem polletju 2008, ko se gospodarska kriza na trgu nepremičnin še ni poznala, je pov- Medtem ko so se poleg hiš v zadnjem četrtletju malce popravile tudi cene stanovanj (1.200 eur/m2), so cene zemljišč za gradnjo ponovno rahlo upadle (37 eur/ m2). Cene kmetijskih zemljišč (1,51 eur/m2) so se v zadnjem četrtletju v Savinjski regiji rahlo popravile, cene gozdnih zemljišč (0,74 eur/m2) pa so ostale tam kot pred tremi meseci. nost (15 %) ter KD Indija-Kitajska (13 %) in KD Novi trgi (13 %). Največ vrednosti je izgubil Nova energija (-16 %), sledita mu KD Balkan (-9 %) in KD Rastko (-7 %). Na ravni 12 mesecev je največ pridobila KD Vitalnost (39 %), sledi ji KD Latinska Amerika (35 %) in KD Vzhodna Evropa (34 %). Na ravni 12 mesecev seje najslabše odrezal KD Balkan (-11 %), sledita mu KD 2008/3 2008/4 2009/1 2009/2 2009/3 2009/4 2010/1 2010/2 HIŠE Št. poslov 60 36 23 41 83 91 78 96 Vrednost (eur) 124.468 134.578 118.235 108.105 99.117 102.148 103.542 111.435 STANOVANJA Žt. poslov 114 82 84 76 78 100 136 115 Vrednost (eur/m2) 1.242 1.143 1.239 1.121 1.178 1.158 1.177 1.201 ZEMLJIŠČA Št. poslov 106 98 63 50 60 79 57 70 Vrednost (eur/m2) 47 37 35 37 46 41 38 37 Vir: GURS prečna vrednost hiše s pripadajočim zemljiščem znašala 128.000 evrov, in sicer v zadnjem kvartalu 2008 skoraj 135.000 evrov. Kljub rahlemu porastu povprečja v zadnjem obdobju so torej dokončane hiše s pripadajočim zemljiščem še vedno skoraj 20 % cenejše, kot so bile v najboljših časih. znanje o ari obnoviti, si preberite spodnje vrstice. Ara je znesek denarja ali drugih nadomestnih stvari, kijih ob sklenitvi pogodbe ena stranka izroči drugi stranki v znak, da je pogodba sklenjena. Namen are je utrditi obveznost obeh pogodbenih strank, zato je pogodba sklenjena šele, ko kupec prodajalcu izroči dogovorjeno aro, razen če se posebej ne dogovorita drugače (torej, da are ne bo). Izročitev are torej pomeni sklenitev pogodbe. Ko je pogodba izpolnjena, se ara vrne kupcu ali še bolje, všteje se v kupnino. Najpomembnejša plat are se pokaže, če ena od strank pogodbe ne izpolni svoje obveznosti. Če tako kupec prodajalcu da aro, prodajalec pa kupcu ne izroči nepremičnine, sme kupec od prodajalca zahtevati ali izpolnitev pogodbe (vključno s povrnitv- Kako pa je s skladi? V avgustu so vrednosti delnic po svetu upadale, v ZDA so tako glavni indeksi izgubili med 4 do 6 %, kar predstavlja najslabši avgust od leta 2001. V letošnjem letuje 13podskladovKD krovnega sklada med 17-timi doseglo rast, štirim pa je vrednost upadla. Najvišjo rast so dosegli KD Vital- Ara ijo škode, ki mu zaradi tega utegne nastati) ali vrnitev dvojne are in povrnitev škode, ki mu je nastala. Če pa pogodbe ne izpolni kupec, je prodajalčeva možnost ravno obratna: od kupca sme zahtevati ali izpolnitev pogodbe (vključno s povrnitvijo škode, ki mu zaradi tega utegne nastati) ali pa obdrži aro in zahteva povrnitev škode, ki mu je nastala. Vendar prepustitev zneska are nasprotni stranki avtomatsko ne pomeni enostavne možnosti za odpoved pogodbe, saj je tisti, ki svoje obveznosti ne izpolni, odgovoren tudi za povrnitev škode nasprotni stranki pogodbe. To je možno le, če je posebej dogovorjeno v pogodbi, in takrat govorimo o odstopnini oziroma skesnini. V praksi je dogovor o odstopnini pogost, saj v nasprotnem primeru sledi tožba in postopek pred sodiščem ter seveda veliko potrpljenja. Nova energija (-6 %) ter KD Rastko (-3 %). Na ravni 36 mesecev ima najvišji donos KD Vitalnost (10 %), sledijo mu denarni sklad KD MM (9 %), obvezniški KD Bond (6 %) in KD Novi trgi (2 %). Najslabše so se v zadnjih treh letih odrezali: KD Balkan (-73 %), KD Rastko (-57 %) ter KD Galileo (-51 %). Z aro si nepremično v bistvu rezerviramo. Praviloma ne presega 10 odstotkov celotne kupnine za nepremičnino. Velja opozoriti, da aro izročite šele, ko ste se dogovorili za vse podrobnosti kupoprodajne pogodbe. Seveda se ara ne uporablja le pri prometu z nepremičninami, temveč tudi pri prodaji drugih stvari - premičnin. Zelo pogosta je na primer pri trgovanju z avtomobili in prav tako pomeni neko obliko utrditve obveznosti obeh strank. Pozdrav do prihodnjič in vabilo k sodelovanju - na uredništvo Savinjskih novic nam lahko pošljete vaša vprašanja, ki so povezana s tokratno temo. MARIJA BEZOVSEK DOBITNICA PRIZNANJA ZA ŽIVLJENJSKO DELO Njen nenadomestljiv prispevek k razvoju zgornjesavinjskega podeželja Letos poleti je ob praznovanju svoje desetletnice Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije podelila priznanja tistim ljudem, ki so se na področju razvoja kmetijstva in podeželja še posebej izkazali. Visoko priznanje za življenjsko delo je prejela Marija Bezovšek iz Lenarta pri Gornjem Gradu. Priznanje ji je izročil predsednik zbornice Ciril Smrkolj. SE VEDNO ZELO AKTIVNA »Ob novici, da sem prejemnica priznanja, sem bila presenečena. Res sem poskušala kot kmetijska svetovalka napraviti čim več za razvoj kmetijstva, kmečke družine in podeželja, a taka je bila moja služba. Vseeno pa je lepo, če so tvoje delo kot potrebno in koristno prepoznali tudi drugi,« pravi Marija Bezovšek. V Zgornji Savinjski dolini so le redki, ki te prijazne gospe, kije že nekaj časa v pokoju, ne bi poznali. Še vedno je izredno aktivna kot predavateljica na različnih delavnicah predvsem kulinarične vsebine, brez nje pa že vse od začetka ne mine nobeno ocenjevanje zgornjesavinjskega želodca. Če ne drugače, jo je mogoče srečati v planinskem domu na Menini, kjer že dolga leta pomaga v kuhinji, kadar je zaradi gneče pomoč potrebna. ZAČETKI TURIZMA NA KMETIJAH Marija, rojena Presečnik iz Lenarta pri Gornjem Gradu, se je izobraževala na Pedagoški šoli v Grobljah pri Ljubljani, kjer je leta 1962 končala smer gospodinjstvo. Službo je dobila na šoli v Rakovniku in z družino devet let preživela v Ljubljani. Nazaj domovjoje povabil takratni direktor zgornjesavinjske zadruge Ernest Ermenc. V zadrugi se je kot kmetijski pospeševalec zaposlil tudi njen mož Franc Bezovšek. Marija je bila zadolžena za svetovanje kmečkim družinam in za razvoj turizma na kmetiji. Na tem področju je jo s turistično dejavnostjo. Bezovšk-ova je poleg rednega pisarniškega dela vodila številne tečaje, o čemer ima shranjenih več zvezkov ličnih dnevniških zapisov s priloženimi Marija Bezovšek je skromna: »Res sem poskušala kot kmetijska svetovalka napraviti čim več za razvoj kmetijstva, kmečke družine in podeželja, a taka je bila moja služba.« (foto: Marija Lebar) zaorala ledino, saj razen redkih izjem te dejavnosti pri nas ni bilo. »Bilo je pravo pionirsko delo,« se spominja Marija. »Nekaj seje na področju turizma na podeželju premikalo na Škofjeloškem, ogledali smo si to dejavnost v Avstriji in pričeli praktično iz nič. Sama sem morala poiskati zainteresirane, tako da sem hodila od hiše do hiše in poizvedovala. Kar nekaj zanimanja so takrat pokazali kmečki gospodarji, predvsem pa gospodinje. Pomagala sem jim s svetovanjem, pa tudi na področju predpisov in zakonodaje, pa še pri zagotavljanju sredstev, da so z dejavnostjo lahko začeli,« se spominja. To so bili časi brez avtomobila, brez rednih avtobusnih zvez, brez telefonov ... A z voljo so kljub temu zmogli, o čemer priča število kmetij, ki se v Zgornji Savinjski dolini ukvarja- fotografijami. Rada se spomni tudi ekskurzij, ki jih je organizirala za članice zadruge. Tudi če niso šle kam daleč, je bil tisti dan, ko so ga žene imele le zase - brez nenehnih vsakodnevnih skrbi - res enkratno doživetje. Marija je vedno poskrbela, da so se pri tem še kaj koristnega naučile. PRIZNANJE TUDI IZ BEOGRADA Kako pomembno je njeno delo, se vedeli že vtakratni Jugoslaviji, med drugim je prejela priznanje Zadružne zveze Jugoslavije iz Beograda. Njeno ime je bilo znano zunaj naše doline, saj sojo kot predavateljico in učiteljico vabili tudi v druge kraje Slovenije. Njeni tečaji kuhe so bili vedno nazorni, nikoli ni bila nervozna ali »tečna«. »Marsikaj sem se naučila od samih tečajnic. Spodbujala sem jih, da smo pripravljale jedi, ki sojih poznale od doma in so del naše dediščine, ki ne sme v pozabo. Marsikaj je bilo treba prilagoditi sodobnim prehrambnim spoznanjem in navadam,« pravi Marija Bezovšek. Po njenem mnenju večino gostov na kmetije poleg narave in miru privablja domača hrana. To je vrednota, ki seje moramo zavedati in biti nanjo kotna del naših korenin ponosni. Ravno zato je izdala knjigo z naslovom Od sirnice do ajdneka. V tem času je zbrala še več gradiva in razmišlja o ponovni, a dopolnjeni izdaji. Marija Lebar SLOVENSKI REGIONALNO RAZVOJNI SKLAD Spremembe javnih razpisov ZAHVALA Turistično društvo Luče se ob zaključenem projektu Lučki dan zahvaljuje tudi trgovini Mercator v Lučah in Klubu zgornjesavinjskih študentov (KZSŠ), ki je pomagal zlasti pri izvedbi Rock žura Luče. V smislu protikriznih ukrepov je Slovenski regionalno razvojni sklad v Uradnem listu RS objavil dopolnitev javnih razpisov za ugodna posojila za podjetništvo, občine in kmetijstvo. Spremembe prinašajo ugodnosti pri zagotavljanju dodatnih razpisanih sredstev, dodatnih rokov odpiranja, WWW. pokrivanja stroškov sklepanja pogodb v celoti ter pokrivanju stroškov zavarovanja posojil v celoti oziroma velikem deležu. Aktualni javni razpisi in razpisne dokumentacije so na voljo na spletni strani sklada: http://www.regio-nalnisklad.si. Sl .net ZAKLJUČNI KONCERT MEDNARODNEGA POLETNEGA PEVSKEGA SEMINARJA Doživetje klasične glasbe v akustičnem cerkvenem ambiento V ponedeljek, 30. avgusta, je bil v cerkvi sv. Jurija v Mozirju zaključni koncert desetdnevnega mednarodnega poletnega pevskega seminarja, kije pretekla tri leta potekal v Nazarjah, letos pa v Mozirju. Udeleženci iz Slovenije, Hrvaške in Črne Gore so pokazali, kaj so se naučili na seminarju mednarodno priznane hrvaške operne pevke Vlatke Oršanič, ki že nekaj let razdaja svoje bogato pevsko znanje in izkušnje perspektivnim pevcem. Ponedeljkov koncertje bil zaključek tega letošnjega druženja. V ambientu mozirske cerkve se je ob spremljavi klaviatur predstavilo devet pevcev. Izvajali so oratorijska dela najbolj znanih klasičnih avtorjev, kot sta Bach in Händel. Navdušene poslušalce je v imenu pevcev pozdravil organizator seminarja Boštjan Korošec. Prijazno seje zahvalil njihovi mentorici in gostiteljem v Mozirju ter vse obiskovalce povabil še na njihov koncert opernih arij, kije bil naslednji dan v Narodnem domu v Celju. Fanika Strašek Pevci so izvajali oratorijska dela najbolj znanih klasičnih avtorjev, kot sta Bach in Händel (foto: Ciril M. Sem) 30. ZLATA HARMONIKA NA LJUBEČNI Trbovšku bronasto priznanje Aljaž Trbovšek je dosegel svojo do sedaj najboljšo uvrstitev (foto: Marija Šukalo) Zadnji avgustovski vikend je na Ljubečni potekalo finalno tekmovanje za Zlato harmoniko 2010. Na jubilejnem 30. tekmovanju frajtonar-jev je meh harmonike raztegnilo 33 tekmovalcev v različnih starostnih kategorijah, ki so se do finala uvrstili preko enajst predtekmovanj in dveh polfinal. Prvič so na Ljubečni nastopili tudi najmlajši v kategoriji do 10 let, ki so pokazali zavidljivo raven znanja in bodo v prihodnje velika konkurenca starejšim. Komisija v sestavi Zoran Kolin, Tomaž Guček in Zmago Štih je letos podelila petnajst srebrnih, enajst zlatih in sedem bronastih plaket. S slednjo se bo v prihodnje lahko pohvalil tudi Aljaž Trbovšek, edini zgornjesavinjski frajtonar, ki seje v hudi konkurenci 327 tekmovalcev iz vse Slovenije uspel prebiti do finala. Aljaža harmoniko poučuje lanskoletni svetovni prvak v diatonični harmoniki Primož Zvir, zato ni naključje, da sta njegova pridnost in vztrajnost ter Primoževo znanje rodila dobre sadove. Ob prejemu priznanja mladi glasbenik ni skrival veselja. Na tovrstnem tekmovanju je bil namreč prvič ter s programom. Izvajal je Sotoškovo skladbo Na pustno soboto in venček narodnih ter dosegel svojo do sedaj najboljšo uvrstitev. Absolutni zmagovalec 30. Zlate harmonike Ljubečne je postal Žan Bregar iz Jagnjenice pri Radečah. Plaketa Avgusta Stanka je drugič zaporedoma prešla v roke Jaku Fidelu iz Knežaka, nagrado občinstva pa sije prislužil Janez Lekše iz Škocjana. Marija Šukalo ŽUPNIJA LJUBNO OB SAVINJI Mladi pripravili tradicionalno župnijsko praznovanje Zadnjo avgustovsko nedeljo so mladi iz ljubenskih zaselkov Savina, Primož in Ter ponovno poskrbeli za tradicionalno župnijsko slavje, Konštancijevo nedeljo. Po izročilu se namreč na Ljubnem že več kot tristo let priporočajo Sv. Konštanciju, kot priproš-njiku za dobro letino, ter za odvrnitev raznih bolezni in drugih nesreč. Pripravili so procesijo, ki seje vila po bližnjem polju. V njej so po stari navadi fantje poskrbeli za nošenje bander z liki različnih svetnikov. Na poti so že prej pripravili oltarje, pri katerih verniki prosijo za cerkev, za mir v domovini in v svetu, za blagoslov polj in travnikov ter na koncu za kraj in njegove prebivalce. Ob prijetnem sončnem vremenu so se slovesne procesije udeležili številni verniki, mladi pa so tradicionalni dogodek proslavili še s prijetnim druženjem v nedeljskem popoldnevu. Franjo Atelšek Nošenje bander ni lahko delo (foto: Franjo Atelšek) 26. ULTRAMARATON CELJE - LOGARSKA DOLINA Kralj rešil moško čast Društvo pohodnikov in maratoncev iz Celja je minulo soboto organiziralo 26. uitramaraton Celje - Logarska dolina. Številni ljubitelji pohodništva in teka so se tekmovalcem na najdaljši, 75 km dolgi progi pridružili še na startih v Mozirju, na Ljubnem ob Savinji in v Lučah. Neža Mravlje se je z očetom Dušanom veselila visoke uvrstitve (foto: Franjo Atelšek) Kralj letošnjega ultramaratona ■ Uroš Kralj (foto: Franjo Atelšek) Na cilju v Logarski dolini so kot vedno nestrpno pričakovali tekmovalca, ki bo kot najboljši na najdaljši progi prečkal ciljno črto, kar seje po 5 urah 30 minutah in 36 sekundah tudi zgodilo. Ta čast je tokrat pripadla mlademu slovenskemu maratoncu Urošu Kralju iz Radovljice. Ves nasmejan in svež, kot bi ravno prispel s kratkega sprehoda po Logarski dolini, je v prvem komentarju o doseženi zmagi dejal, da se mu je pač mudilo, ker mu je žena naročila, da mora biti čim prej doma. Tempo je pa še pospešil, koje izvedel, kdo je na drugem mestu, saj je, kot pravi, »moral rešiti moško čast«. Kralj letošnjega ultramaratona Uroš Kralj je imel še kako prav, saj je 17 minut po njegovem dosežku kot druga cilj prečkala Kranjčanka Neža Mravlje, hčerka znanega ultramaratonca Dušana Mravljeta, in tako uresničila pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Kakšen dosežek je dosegla Mravljetova, pove že podatek, da je naslednja tekmovalka pritekla na cilj kar uro in dvajset minut pozneje. Med zgornjesavinjskimi udeleženci na najdaljši progi se je najbolje odrezal Jakob Zajšek iz Mozirja, ki je dosegel 45. mesto od skupaj 132 uvrščenih (7:27:03), pri dekletih pa je prav tako Mozirjanka Bernarda Čeplak - Poznič s časom 8:12:39 med 28 prispelimi na cilj dosegla 9. mesto. Franjo Atelšek LEPA NJIVA Srečanje rodbine Podvratnik-Mlačnik V soboto, 28. avgusta, se je zbrala na družinsko srečanje rodbina Podvratnik-Mlačnik. Na domačiji Antona Podvratnika (pri ZANIMIVOSTI NARAVE Lisička moškega spola tpsf , ' M»-,_____ > h Poglejte sliko in se nasmehnite. Dan bo takoj lepši, svetuje Barbara Črnodovski, kije pri sosedi fotografirala lisičko ali bolje rečeno lisjaka. Mlačniku), ki ima z ženo Faniko kar sedem otrok, doma pa poleg kmetije znano ribogojnico za postrvi, se je udeležilo druženja okrog 70 članov družine in sorodnikov, da so ponovno preverili družinske in sorodstvene vezi. Takšno srečanje je bilo pri »Mlačniku« že pred sedmimi leti, vse pa kaže, da bi lahko bilo še kdaj. Prvi lastnik domačije na tej lokaciji je bil Anton Podvrat-nik. Oče mu je kupil to kmetijo (pri Mlačniku), ker je prejšnji lastnik odšel na delo v Ameriko. Prva družina Podvratnikovih na tej domačiji je štela poleg staršev še devet odraslih otrok, pet žensk in štiri moške, od njih pa živi le še 91 -letna Terezija Dolšak v Mozirju. Iz omenjene družine izhaja dvajset še živečih otrok, od katerih izvira sedanji mladi rod, rodbina pa danes šteje še okrog 90 ožjih in širših sorodnikov. Jože Miklavc za Vas in z Vami... ... od 13.9.2010 dalje! Julius Cafe 1ST R JE Delovni čas PON. - ČET. 05:30-23:00 PETEK 05:00-01:00 SOBOTA 08:00-01:00 NEDELJA 08:00-22:00 OBMOČNO SREČANJE ENO PESEM PETI Robnikovi sestri sta prepričali s svojim nastopom V Šmartnem ob Paki je 29. avgusta v sklopu prireditev 4. poletnega festivala potekalo tudi Območno srečanje ljudskih pevcev in godcev Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Najbolj prepričljivi sta bili sestri Robnik z Ljubnega ob Savinji, ki sta se uvrstili na regijsko srečanje. Kot je povedala Ivana Žvipelj iz Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Mozirje, so se iz naše doline srečanja poleg Robnikovih udeležile še Ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti. Srečanje je potekalo na odru za Hišo mladih v Šmartnem ob Paki, poleg šaleških in zgornjesavinjskih pa so letos prvič nastopili tudi udeleženci z Gorenjskega. Nastope je spremljala strokovna spremljevalka območnega srečanja Adriana Gabrščik. Za regijsko srečanje, ki bo v mesecu oktobru na Ravnah na Koroškem, je izbrala Robnikovi sestri, ki sta na podobnih prireditvah že večkrat nastopili. Kot je povedala Jožica Pustoslemšek, ena od sester Robnik, pojeta večinoma ljudske in stare pesmi še izpred druge svetovne vojne, kakršnih sta se naučili od svoje mame. Marija Lebar Živeti z naravo Člani Gobarskega društva Marauh, ki ga vodi Jože Lekše, so obiskovalcem delili znanje in nasvete (foto: Benjamin Kanjir) GOBARSKI DNEVI NA GOLTEH Na Golteh, ob poteh Alpskega vrta so člani Gobarskega društva Marauh iz Velenja v sodelovanju in s podporo Gorsko turističnega centra Golte prvi septembrski vikend pripravili razstavo gob. Poleg razstave je bila na ogled in pokušino kopica jedil, pripravljenih z dodatkom gob in drugih plodov narave, primernih letnemu času. Letošnja bogata letina teh plodov v gozdove vabi mnogoštevilne nabiralce, ki pa so velikokrat premalo poučeni o svojem početju. Zavoljo tega so ljubitelji gob z velenjskega konca pred štirimi leti ustanovili gobarsko društvo z imenom Marauh, z namenom, da združijo gobarje in vse, ki imajo radi naravo, da se poučijo, kako z njo ravnati, ob tem pa spoznavati mnogoštevilne vrste gob, ki rastejo v okoliških gozdovih. Teh je na desetine vrst, večini ljudi pa nabiralsko znanje ne seže dlje kot do gobanov, lisičk in orjaških dežnikov. Člani društva Marauh, kar je lokalno šaleško ime za gobana, zato pripravljajo najrazličnejše vrste izobraževanj. Eno izmed njih v obliki razstave vsako leto priredijo na Golteh, v okviru gobarskega tedna. Tokrat so v času prvega septembrskega vikenda postavili na ogled in skrbno označili več desetin vrst teh gozdnih sadežev. Obiskovalci so lahko ob prijetnem sprehodu skozi alpski vrst spoznavali najrazličnejše vrste, ki jih srečujejo na svojih gobarskih pohodih po gozdovih. Velika mera začudenja med njimi je pokazala neznanje poznavanja gob. Z nasveti sojim zveseljem priskočili na pomoč člani društva, ki ga vodi Jože Lekše. Marsikdo se je lahko začudil nad bogatim in zavidanja vrednim znanjem pripravl- javcev razstave. Užitne razstavljene gobe so lahko obiskovalci tudi poizkusili. Benjamin Kanjir Nazarje udeleži veliko ljubiteljev kolesarjenja (foto: Marija Šukalo) TRIM KOLESARJENJE V ŠMARTNEM OB DRETI Na kolesu vse generacije Ob prazniku občine Nazarje so člani Športnega društva Lipa Šmartno pripravili trim kolesarjenje in tako dodali svoj kamenček v mozaik praznovanj. Kolesarji so se podali iz Račneka do Kokarij in pot nadaljevali preko Nazarij, kjer so se jim pridružili tamkajšnji ljubitelji kolesarjenja, in se odpeljali do Pobrežij, Brdega ter nazaj v Šmartno ob Dreti. Pot so uspeli premagati tako na- jmlajši, med katere sodita petletna Nejc Bele s Prihove in Nika Benedek iz Vologa, kot tisti, ki bodo na svoja ramena naložili že osmi križ. Eden takšnih je tudi 80-letni Martin Remic, ki se tovrstnega druženja ljubiteljev koles udeležuje od samega začetka. Popoldan so se udeleženci športnega druženja v naključno sestavljenih ekipah pomerili v različnih igrah z žogo. Marija Šukalo AVTO MOTO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE OSREDNJI KOORDINATOR CESTNO PROMETNE PREVENTIVE Za varen začetek šolskega leta Avto moto društvo Zgornje Savinjske doline (AMD ZSD), Občina Nazarje in BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje so v sodelovanju z vsemi akterji s področja cestno prometne preventive, vzgoje in varnosti na območju doline preteklo soboto priredili dan prometne varnosti z družinsko učno uro Avto-moto zveze Slovenije (AMZS). S to osrednjo letošnjo prireditvijo so občanom, šolam in družinam omogočili, da so se lahko seznanili z novostmi in ukrepi za povečanje varnosti v cestnem prometu. Ob številčni udeležbi učencev Osnovne šole Ljubno ob Savinji in ostalih občanov iz Zgornje Savinjske doline je prireditev uspela tudi zara- di odličnega sodelovanja strokovnjakov. Prisotne so nagovorili župan občine Nazarje Ivan Purnat, predstavnik BSH Hišni aparati Tone Plošta-jner, direktor Policijske uprave Celje mag. Karol Turk in predsednik AMD ZSD Vinko Poličnik. Vsi so poudarili pomen prometne vzgoje in preventive ter tudi uspehe, ki se počasi odražajo vzmanjševanju žrtev v prometu. Tokratno, drugo srečanje je ponudilo različne možnosti uporabe prometnih simulatorjev, poligona spretnostne vožnje za kolesarje, spoznavanje policijskih sredstev za nadzor cestnega prometa, poklica prometni policist in policijskih vozil s sodobno opremo, odlično ohranje- Predsednik AMD ZSD Vinko Poličnik je čestital uspešnim tekmovalcem-kolesarjem iz Osnovne šole Ljubno ob Savinji Osnovnošolce je zelo zanimal postopek preverjanja alkoholiziranosti voznikov na in negovana starodobna vozila ter novo, pri nas konstruirano kolo z motorjem. Srečanje s tekmovaici-kolesarji OŠ Ljubno, ki so na državnem prvenstvu dosegli odlično četrto mesto, je bil še posebej prisrčen dogodek. Učencem, ki jih je spremljala mentorica Marija Ermenc, je Vinko Poličnik podaril praktične nagrade in izrekel priznanje. Podjetnik Toni Rifelj iz Gornjega Grada je ob tej priložnosti, ob začetku serijske proizvodnje njegovega izdelka na Poljskem, podaril novo kolo z motorjem AMD ZSD za potrebe prometne vzgoje in preventive. Tekst in foto: Jože Miklavc Letošnji drugi dan prometne varnosti z družinsko učno uro so pripravili predstavniki organizatorja AMZS, Zveza šoferjev in avtomehanikov ZSD, društva Zgomjesavinjski starodobniki, člani občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Policijske uprave Celje ter Policijske postaje Mozirje, podjetnik Anton Rifelj, Center varne vožnje Vransko z demonstratorjem Janijem Maroltom in drugi, ki se ukvarjajo s preventivo in vzgojo v cestnem prometu na območju Upravne enote Mozirje in širše. DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD Spominčice na Koroškem turističnem tednu Ročnodelska sekcija Spominčice, ki deluje v okviru Društva upokojencev Gornji Grad, je bila letos povabljena, da razstavi svoje izdelke v okviru Koroškega turističnega tedna, v Črni na Koroškem. Povabile sojih tamkajšnje klekljarice, Spominčice pa so se povabilu z veseljem odzvale. Sekcija šteje deset članic, vključno z mentorico Jelko Tajnšek, deluje štiri leta, vsako leto pa razstavi svoje izdelke na domači razstavi v Gornjem Gradu. Letos so prvič razstavljale tudi drugje. Korošice so njihove izdelke izredno estetsko razporedile na razstavni prostor, tako da so si obiskovalci poleg klekljanih izdelkov lahko ogledali še vezene in pletene izdelke Gornjegrajčank. Zelo zanimiv je bil tudi razstavni prostor koroškega izdelovalca lesenih golobov, izdelanih iz samo dveh kosov lesa. Olvoritev razstave je bila sicer na petek, 13. avgusta, vendar je olvoritvena prireditev potekala v nadvse prijetnem vzdušju. Tekst in foto: Karlina Mermal Korošice so njihove izdelke estetsko razporedile na razstavni prostor. MIHA FINKŠT Mozirjem na svetovnem prvenstvu v streljanju Nedavno je v Arezzu v italijanski Toscani potekalo svetovno prvenstvo v streljanju na glinaste golobe. Udeležila se gaje tudi ekipa iz Slovenije, katere članje bil Miha Finkštiz Strelskega društva Mozirje. Slovensko ekipo so sestavljali štirje tekmovalci, skupno so osvojili predzadnje, to je 21. mesto. Vendale Miha med posamezniki, kjer je tekmovalo 1.133 tekmovalcev, zasedel 538. mesto. »To je solidno mesto in s takim dosežkom sem zadovoljen,« pravi. Še posebej, ker so na prvenstvu sodelovali tudi profesionalci, ki jim je streljanje služba. »Kakšnih 600 ljudi, ki so sodelovali na svetovnem prvenstvu, se stal- Slovenska ekipa na svetovnem prvenstvu v Italiji - Finkšt prvi z leve (foto: arhiv Miha Finkšt) no ukvarja samo s streljanjem in trenira tudi po osem ur na dan. Delajo v podjetjih, ki izdelujejo orožje in se tako promovirajo,« še dodaja. Še pred tem je slovenska ekipa sodelovala tudi na evropskem prvenstvu v streljanju na glinaste golobe, ki je bilo letos na Pragerskem, kjer so Slovenci posegli po visokih mestih in osvojili tudi pokale. Kot pravi Finkšt, si v prihodnje želi najti kakšnega sponzorja, saj je to drag šport. Pri tem poudarja, da pri svojem udejstvovanju v matičnem strelskem društvu vedno naleti na razumevanje. Marija Lebar MOZIRSKI SKAVTINJI NA OBISKU V UREDNIŠTVU SAVINJSKIH NOVIC Kako nastane časopis Vsako leto smo mozirski skavti pred posebnim izzivom, in sicer čim bolje spoznati določeno veščino. Letos sva se Laura Janžovnik in Neža Brezovnik odločili za veščino novinarja. Pozanimati sva se morali za veliko stvari, kijih vedo in opravljajo novinarji. Vse od tega, kako pravočasno izvejo za dogodek in o njem poročajo, morali sva obiskati uredništvo, spoznati socialne zvrsti slovenskega jezika in njihovo uporabo v različnih vrstah pisanja. Spoznali sva tudi osnovne oblike novinarskega sporočanja, napisali pet različnih novinarskih besedil itd. Z razlogom, da bi spoznali delo časopisne redakcije, sva skupaj z najino mentorico Andrejo Gumzej obiskali uredništvo Savinjskih novic. Tam sta nas prijazno sprejela izvršni urednik Igor Solar in grafični oblikovalec Jan Zajc. Izvedeli sva veliko zanimivih in uporabnih stvari. Razložila sta nam, kako zberejo in izberejo dogodke iz cele Zgornje Savinjske doline ter na kakšen način z njimi seznanijo bralce. Še podrobneje sta predstavila, kako tednik Savinjske novice oblikujeta, »spravita« nek dogodek na papir oziroma v takšno obliko, kakršno dobijo v roke bralci. Predstavila sta nam, kaj počneta in kako pripomoreta k nastanku Savinjskih novic. Izvedeli sva, da sodelavci oziroma dopisniki lahko izbirajo med več vrstami sporočan- Z razlogom, da bi spoznali delo časopisne redakcije, sva skupaj z najino mentorico Andrejo Gumzej obiskali uredništvo Savinjskih novic (foto: IS) SUPERFINALE BERNIE MAROVT 2010 Znana manekenka odkriva nove talente Danes ob 21. uri bo v Vodnem mestu Atlantis v BTC Ljubljana Superfinale Bernie Marovt 2010. Med letošnjimi finalistkami bodo izbrali model Bella Donna, Oasis photo model in fotomodel Bernie Marovt 2010. Na superfinalu se bodo predstavile letošnje finalistke, ki so svoje prve profesionalne fotografije posnele junija na finalnem foto terminuvTunisu. Tekmovanje vse od leta 2004 soorganizira znana manekenka z Ljubnega ob Savinji, Bernarda Marovt, ki sicer živi in dela v Milanu. Štefka Sem ja-vse od novic, razširjenih novic in poročil do intervjujev, anket, komentarjev in portretov. Potem njihova besedila prevzame izvršni urednik, jih pregleda, preveri točnost podatkov in posreduje grafičnemu oblikovalcu. Ta vse članke in fotografije razporedi po straneh s pomočjo posebnega računalniškega programa, to še enkrat pregleda Igor Solar. S pomočjo e-pošte končni izdelek pride vtiskamo Grafika Gracer v Celju, kjer tiskajo Savinjske novice. Koje Igor Solar opisal, kako podrobno preverjajo članke, sva na- jprej vprašali: »Zakaj je potrebno toliko vnovičnega pregledovanja člankov?« Izvršni urednik nama je z veseljem odgovoril na to vprašanje. Najprej naju je spomnil na težave pri prenosu informacij in podatkov. Utemeljil pa je tudi s primerom, ki se ježe kdaj pripetil, in sicer ko pri zapisovanju priimkov izpade ali pa se zamenja kakšna črka. V uredništvu sva spoznali veliko zelo uporabnih stvari, ki nama bodo še kako prav prišle za dobro opravljeno nalogo. Neža Brezovnik in Laura Janžovnik TURNIR NAKLJUČNO IZŽREBANIH TROJK V ODBOJKI NA MIVKI ■ VARPOLJE 2010 Tavilke in Bombaši pred konkurenco ORATORIJ V GORNJEM GRADU Športno, ustvarjalno in zabavno dogajanje Varpoljski športni parkje gostil še zadnjo prireditev sezone, in sicer tradicionalni turnir naključno izžrebanih trojk v odbojki na mivki, ki ga domače Športno društvo Gmajna že vrsto let organizira v sodelovanju s podjetjem Droga Kolinska. Po opravljenem žrebu so se naključne trojke fantov in dvojice deklet pomerile najprej v skupinah, nato so sledili še odločilni polfinalni in finalni boji. Med moškimi so se najbolje ujeli Bombaši, ki so v velikem finalu dokaj gladko premagali ekipo PPR, pri ženskah pa je šele dodatna igra odločila zmagovalki, in sicer so Tavilke slavile nad Adidasom. Franjo Pukart Čeprav utrujeni in predvsem premočeni so tekmovalci ob podelitvi medalj in praktičnih nagrad pokazali obilo dobre volje, smeha in še kaj drugega, kar sodi k tovrstni športni zabavi, ki jo nameravajo organizatorji v bodoče še nadgraditi (foto: Franjo Pukart) vsak dan pripeljali. Zadnji dan so se pri maši zbrali otroci in njihovi starši, na razstavi pa so prikazali izdelke, ki sojih izdelovali v prijetnih dneh druženja. Štefka Sem NAZARJE Športne igre lesarjev Slovenije Tudi na letošnjem Lesarskem prazniku ni primanjkovalo lesarjev športnikov. V soboto so se pomerili v treh športnih disciplinah; malem nogometu, odbojki in balinčkanju. V malem nogometu seje pomerilo več ekip iz različnih koncev Slovenije. Zmaga je pristala v rokah ekipe SAM 2 iz Nazarij, drugo mesto so zasedli nogometaši GLIN-a, tretje pa ekipa Dijaki Lesarji. Vodbojkijezmagoslavila Gorenje Notranja oprema kuhinje Velenje, drugo mesto so si prislužili člani ekipe Gorenje Notranja oprema Pohišlvo Nazarje, tretje pa ekipa OŠ Nazarje. Tudi tekmovalci v balinčkanju so k svoji panogi pristopili z vso resnostjo in spretnostjo, največ obojega pa je izkazal Primož Slogar iz ekipe Garant Polzela in tako zasedel prvo mesto. Športnikom je bila podeljena tudi diploma za »fair play«. Največ poštenja so po presoji organizatorjev izkazali člani ekipe Gorenje Notranja oprema Pohištvo Nazarje. TG Kar štirideset mladih udeležencev je od 21. do 25. avgusta preživljalo zadnje počitniške dni na oratoriju v Gornjem Gradu, ki ga je organiziralo tamkajšnje turistično društvo. Petri Strmšek in njeni pomočnici Maji Zagradišnik seje pri vodenju dogodkov pridružilo 18 animatorjev, ki so skrbeli, da so otroci v varnem zavetju parka ob katedrali preživljali pestre dni. Veliko časa so namenili športnim in družabnim igram, raznim delavnicam, v katerih so izdelovali zapestnice,figurice izdaš mase, mozaike, vlakce, dežnike, manjkale niso niti vodne igre. En dan so preživeli v naravi, kjer so se preizkusili v preživetju v naravi, nabrali so drva, zakurili ogenj, na katerem so spekli hrenovke in iz naravnih materialov izdelovali različne izdelke. Kot vedno so pri organizaciji sodelovali številni posamezniki in društva. Nekateri so pomagali s tem, da so otrokom priskrbeli malico, topel obrok in sladoled, drugi so nudili prostor, razne materiale za delavnice ter klopi in mize, kjer so ustvarjali. Strmškova je vsem dobrotnikom, ki so omogočili izvedbo oratorija hvaležna, prav tako staršem in starim staršem, ki so si vzeli čas, da so otroke Dobra družba in veliko aktivnosti je sinonim za gornjegrajski oratorij (foto: Štefka Sem) Končni vrstni red: Ženske: 1. Tavilke (Andreja Veternik, Patricija Turnšek), 2. Adidas (Tadeja Pečnik, Helena Gajič), 3. Tarnale (Tadeja Matek, Jasmina Ribič). Moški: 1. Bombaši (Boštjan Bele, Tadej Žerjav, Tomi Golež), 2. PPR (Igor Petrič, Tomaž Račnik, Urban Pikmajer), 3. KO (Tomi Lomšek, Toni Pod-vratnik, Tilen Vidakovič) 4. Leteči... CRNA KR • TATVINA MACESNOV Podvolovljek: 30. avgusta zjutraj je bil dežurni v mozirski policijski postaji obveščen o tatvini dveh macesnov na območju Podvolovljeka. Policisti za neznanim storilcem še poizvedujejo. • RAZLITJE OLJA V POTOKU Mozirje: 30. avgusta okoli poldneva je občanka v reki Savinji opazila oljni madež. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, daje vozniku delovnega stroja med urejanjem brežine v potoku Trnava v Mozirju na dvižnem valju nad kopalno žlico počila cev, zaradi česar je iz sistema steklo okoli pet litrov eko hidravličnega olja. Pri intervenciji so sodelovali tudi gasilci PGD Nazarje, ki so na vodo namestili lovilce olja. NIKA • KRŠITEV JAVNEGA REDA IN MIRU Lepa Njiva: 3. septembra zvečer je prišlo do kršitve javnega reda in miru v Lepi Njivi. 19-letni kršitelj se ob prihodu policistov na kraj ni umiril inje s kršitvijo javnega reda in mira v vinjenem stanju nadaljeval, zato je bil pridržan do streznitve. • PRIDRŽANJE VINJENEGA VOZNIKA Rečica ob Savinji: 5. septembra ob 23.45 uri so policisti na Rečici ob Savinji odredili pridržanje do streznitve zoper vinjenega voznika, kije vozil osebni avtomobil. Voznik je na zadnjem sedežu vozila prevažal lovsko orožje v nasprotju Zakona o orožju, zato so mu policisti orožje zasegli. • PROMETNA NESREČA S TELESNO POŠKODBO Volog: 2. septembra zjutraj je bil dežurni policist obveščen o prometni nesreči, ki seje 29. avgusta ob 18.40 uri zgodila v Vologu. Policisti so z ogledom kraja prometne nesreče in z zbiranjem obvestil ugotovili, daje prometno nesrečo zaradi vožnje po levi strani vozišča povzročil voznik osebnega avtomobila. Slednji je trčil v kolesarja, ki se je pravilno po desni strani pripeljal iz nasprotne smeri. Kolesarje pri trčenju zadobil lahke telesne poškodbe, voznik osebnega avtomobila pa ga je sam odpeljal v zdravstveni dom v Mozirju. • PREHITER MOTORIST Primož pri Ljubnem: 2. septembra ob 17.52 uri seje v Primožu pri Ljubnem zgodila prometna nesreča. Do nje je prišlo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo voznika motornega kolesa, kije zapeljal s ceste in se pri tem lažje telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom prve pomoči je bil odpeljan v celjsko bolnišnico. • VLOM V TRANSFORMATORSKO POSTAJO Ljubija: V noči na 3. september je neznani storilec vlomil v transformatorsko postajo v Ljubiji, last Elektra Celje. Pri vlomu je storilec ukradel dva kosa bakrenega ozemljitvenega kabla in kosilnico na nitko. Z navedenim dejanjem je družba Elektro Celje oškodovana za okoli 7.500 evrov. Matična kronika za mesec avgust 2010 ROJSTVA: Rodilo seje sedem dečkov in šest deklic. POROKE: Tomaž Železnik in Klara Pelipenko iz Škofje Loke, Andrej Golavšek iz Skornega pri Šoštanju in Brigita Kolšek iz Lok pri Mozirju, Dušan Kumer in Jerneja Doler iz Železna, Igor Repotočnik in Suzana Repas z Ljubnega ob Savinji, Hernandez Medina Ruben iz Madrida in Katja Geršak iz Prevalja, Zlatko Praprotnik iz Velenja in Romana Praprotnik iz Ravn, Gašper Gros iz Višnje Gore in Manica Marovt iz Celja. SMRTI: Alojzij Poljanšek iz Dobletine, Ciril Potočnik iz Nove Štifte, Terezija Zal-eznik iz Savine, Marija Mavrič iz Gornjega Grada, Branko Doler iz Železna, Magdalena Remšak iz Gornjega Grada, Terezija Zagožen z Ljubnega ob Savinji, Franc Fricelj iz Potoka. Očizapremo, v spominu vedno znova tebe uzremo. Nikjer te ni in to boli... Spomin na tebe Matej večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel. X SPOMIN 9-9-2010 bodo minila štiri žalostna leta, odkar nam je kruta usoda vzela našega dragega Mateja SOVINŠKA (31-5.1989 - 9-9-2006) Hvala vsem, ki postojite ob grobu in se ga kakorkoli spominjate. Vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-I15 www.pogreb-morana.si Sprejem naročil: od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 Tel.: 83-90-790 savinjske@siol.net - vezave diplomskih n (srebrn ali zlat odtis na modro, bordo, zeleno ali črno platnico) BARVNO - izdelava publikacij in tiskovin (vizitk, vabil, letakov ... - plastificiranje - grafično iti ĆRNOBELO oblikovanje TISKANJE novice Čez mero razuma 'ISSHI Gobe za taščo “Poslušajte! Tehle gob, ki jih tovorite iz mojega gozda, je pa krepko preko dveh kil!” je nejevoljen kmet nad gobarjem. “Saj niso samo moje. S prijateljem, ki prihaja zadaj, sem jih nabral.” “Zakaj je pa zaostal? Ali ima ta vaš prijatelj težjo šajtrgo kot vi?” Zadnje čase nimamo nič več proti segrevanju ozračja. Če ga ne bi bilo, bi letos že sredi septembra zmrznili. Telečina “A veste, da je treba gobe očistiti že v gozdu?” vpraša gobar neko žensko. “Seveda. Moj mož je strasten gobar. On jih, preden jih prinese iz gozda, še zapakira in nalepi ceno.” “Aje vaš mož mogoče tudi ribič?” “Je.” “Ali je to tisti, ki vam prinaša sardele iz Savinje?” "Kako pa to veste?” “Slišal sem že zanj. Menda je tudi lovec.” “Tudi to drži.” “En njegov lovski kolega mije razlagal, da je tako dober lovec, da imate doma na krožniku redno divjo teletino.” Prijatelji nabirajo gobe. Eden od njih izjavi: “Te gobe so pa za taščo.” “A so strupene?” “Ne. Menda ne bom dolival olja na ogenj!” Dober ulov B8BBÌ Sosed: “Si videl, koliko gob sem prinesel iz gozda?” Sin lovca: “S čim ste jih pa krmili?” V Babica, si lahko tole sposodiva za šotor? V Podhomu so ponovno nehali z odlaganjem odlaganja zapiranja odlagališča odpadkov. Nesel sem jo v napačno stanovanje. Imajo izkušnje V gostilni, kjer strežejo gobe, kijih sami nabirajo, gost izrazi željo: “Natakar, gobovo juho, prosim.” Natakar zakliče proti kuhinji: “Eno gobovo juho. Spet. Pa enega rešilca za vsak slučaj. Spet.” “Gotovo se šalite?” “Sem se. Prvič.” Izbira dneva H ; Bočan: “Na petek 13. greš po gobe?” Gornjegrajčan: “To bo nesrečen dan za gobe, ne zame.” VSI V ISTEM GOLAŽU ... Po zaslugi pridnih »golažmajstrov« na Lesarskem prazniku seje znova izkazalo, daje goveji golaž veliko okusnejši kot tisti predvolilni, pa lačne želodčke tudi bolj nasiti kot kakšna preveč zasoljena politična obara. A to, da so kuharji iz nazorske, kokarske in šmarčke kra- jevne skupnosti kljub vsej »tekmovalnosti« tako z veseljem tiščali kuhalnice v isti kotel, pa tudi ni od muh. Cvetke k koprive r 3 KOLO JE ZDRZALO Zgomjesavinjski šoferski poveljnik Janez Štrucelj je ondan polagal kolesarski izpit pred okrajno policijsko komisijo, kijije predsedoval sam mag. Karol Turk- Celjski. Je Janko Rešilko izdelal izpit ali ga ni, še nismo uspeli izvedeti, saj so nekateri člani komiteja takoj po tistem zapustili prizorišče. Na srečo v bolnici ni nikogar od njih. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Ostvar, skrila, elativ, Bak, NS, sedlo, Krka, cat, Stojan, nevma, fotomaterial, Evian, ecarte, rosnica, Ken, ar, Šimen, rt, neska, Levi, mikron, emeza, Anas, Almaden, kart, trirema mm MINI SLOVARČEK: AMELOT- francoski zgodovinar- Niccolas KSAVER- španski jezuit- Franc LAAR- estonski politik- Mart ELEK- madžarska režiserka- Judit INBER- ruska pesnica- Vera Mesečni sejem v Mozirju Vsakega 15. v mesecu na starem sejmišču od 7. do 18. ure, Maritami Bojan ».p., Breg pri Koievjn 10, 1232 Stara Cerkev Napovednik dogodkov • Petek (10. september), ob 19.00. Galerija Nazarje Otvoritev spominske razstave Jožeta Horvata - Jakija • Sobota (11. september), ob 10.00. Ranč Veniše Občinsko prvenstvo v tenisu (mlojši moški, ženske)_______ • Sobota (11. september), ob 12.00. Ranč Veniše Občinsko prvenstvo v tenisu (starejši moški, ženske)_____ • Sobota (11. september), ob 17.00. Šmartno ob Dreti Otvoritev ceste, parkirišč in prevzem gasilskega avtomobila • Nedelja (12. september), ob 10.45. Samostan Nazarje Otvoritev razstave fotografij Karla D. Vuice o frančiškanih • Nedelja (12. september), ob 14.00. Kokarje (Laze) Vaške igre_______________________________________________ • Sreda (15. september), od 8.00 dalje. Sejmišče v Mozirju Sejem suhe robe, tekstila, bižuterije..._________________ ŽIVALI - PRODAM Prodam krave, dobre molznice; gsm 041 / 440-020. Prodamo 2 breji telici, simentalki, pašni; gsm 041/787-478. Telico sivko, brejo 8 mesecev - prodam; tel. 03/584-10-92 ali 041/332-898. Prodam 2 telici, breji 9 in 7 mesecev; gsm 031/886-035. Prodam teličko simentalko, staro 5 mesecev; gsm 031 /403-690. Prodam bikca simentalca, težkega 120 kg; gsm 041/785-207. Bikca sivca, 120 kg, prodam; tel. 584-54-20. 2 bikca simentalca po 20.9.2010 - za nadaljnjo rejo - prodam; tel. 03/583-51-47. Prodam ekološko vzrejene kunce za zakol; tel. 03/839-50-14. 2 burski kozici in prašiča 80 kg - prodam; gsm 041/804-574. ŽIVALI - ODDAM Oddamo 2 mladi, črno-beli, dolgodlaki mucki; gsm 031 /519-744 - Špela. Podarimo kužke mešančke, črne in rjave, srednje rasti, stare 6 tednov; tel. 584-46-32 ali 040/592-850. ŽIVALI-KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce terteličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim bikca mesne pasme, starega do 10 dni; gsm 070/708-155. DRUGO-PRODAM Prodam 3 m3 suhih smrekovih desk - d. 2 cm; gsm 041 /637-953. Bukova drva - klaftre, prodam -možna dostava in razrez; gsm 041 / 538-126. Prodam beli in rdeči krompir za ozimni- 26 co, cena 0,40 eur/kg; tel. 030/305-545. Prodam krompir za ozimnico, beli in rumeni, ročno prid., brez umetnih gnojil, iz Bočne; gsm 041/216-481. Jabolka zgodnja, neškropljena za ozimnico, telička sivca, 120 kg, prodam; gsm 041/239-017. Prodam: telico čb - breja 7,5 mesecev; silažne bale, mlekovod, prevozni bazen 4701; gsm 041/466-720. Stiskalnico 301, na vijak - prodam; gsm 031/667-963. Prodam skobeljni stroj weinig, štiristranski U17 - 22, el. dvig celotnega mostu; gsm 031/557-290. Prodam kosilnico bes, letnik 2005 - kot nova; gsm 031/557-996. Prodam kletke za kunce, kozolec 2x2 m (za okras), oboje za 100 eur; gsm 041 / 445-964. Prodam računalnik, LCD monitor, miško, tipkovnico; gsm 031 /477-271. Prodam: skiro, kolo, kolesar, čelado, voziček - globok in športni, oblačila (3-5 let)...; gsm 041/627-205. VOZILA Golf lil, 1.4, prevoz. 163.000 km, letnik 1996, temno moder, 5 vrat; gsm 031/ 574-779. Tomos avtomatik-starodobnik, let. 1973, zelo ohranjen, vozen brez izpita, prodam; gsm 041/468-440. DRUGO-PODARIM Repa za kisanje - brezplačno, samo opleti si jo morate sami; gsm 070/708-155. DRUGO-KUPIM Kupim rešetke za stojišče v hlevu, dolžina 1,10 m; gsm 041/574-846. Kupim rabljene moške rolerje, št. 41 ali 42; gsm 041/324-236. MORDA STE ISKALI PRAV TO ALI SO VAM POČITNICE NA MORJU OKREPILE IMUNSKI SISTEM? Tudi jeseni si lahko privoščite oddih. MOČ MORJA, SOLNI TEMPELJ. 031/788-881. Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad, PE Nova Štifta, PE Ljubljana. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; BRLEČ Franc 041/606-376. GP PIRC d.o.o., Zg. Palovče 3,1241 Kamnik. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. GENERALNO ČIŠČENJE stanovanjskih in poslovnih prostorov in objektov, zimskih vrtov, steklenih površin, oblazinjenega pohištva, tepihov, poliranje marmorja, granita, čiščenje in zaščita fasad, čiščenje in zaščita vseh vrst naravnih in umetnih kamnov... 031 887 587. Clean way, profesionalno čiščenje, Cesta IX 17, 3320 Velenje. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. MONTAŽA IN STORITVE Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018. Tisa, Ivan Turk s.p., Žtabor 23, Nazarje. DRUGO -IZGUBLJENO Lepo prosim poštenega najditelja zlate verižice, da pokliče na tel. 03/584-30-57. Prosim najditelja ročne ure na relaciji Šentjanž-Varpolje, da pokliče na gsm 031/518-814. DELO-NUDIM-IŠČEM Mlada družina iz Mozirja išče marljivo gospo za občasno pomoč v gospodinjstvu; gsm 041/393-774. Iščem kakršnokoli delo; gsm 040/204-316. NEPREMIČNINE Prodam stanovanje v prosvetnem domu na Rečici; gsm 031 /725-047. Dvosobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/866-613. Oddam garažo - 36 m2 ter prodam kavbojsko sedlo; gsm 031 /539-051. TURISTIČNO DRUŠTVO II/Ul /[/llllfl [Ji[M GORNJI GRAD (iUiit NCERT m PRODAJA VSTOPNIC, RE PREDPRODAJA: 20 €, NA TEL. ST.: - 041/753-404, 040/614-899j PEKARNA KRAMER, GOSTILNA "PRI JOŠKU" GORNJI GRAD j/LL * - NA DAN.KQNCERTA PRED KATEpRÄLO: 25 € 71 - s'**-/ >" VSTOPNICE POŠILJAMO TUDI PO POSTI. V SAVINJSKO-ŠALEŠKI REGIJI JIH DOSTAVIMO. 'M & 2010 TEDRALI -ORTUNATAV GRADU DIRIGENT: SIMON KREČIČ PROGRAM: FILMSKA GLASBA, DELA FREDERICA ^ CHOPINA, WOLFGANGA AMADEUSA ^ MOZAR^ t PRESENEČENJE VEČERA: EMINENTEN GOST SLOVENSKE GLASBENE ESTRADE UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC ERMO SGDi« Šešče 48 a, Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041/ 642 643 Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE Toplotno - izolacijski fasadni sistemi (Röfix, Baumit) r°EK0-P0PUST 10 % Velja za prednaročila za leto 2010. * 5 let garancije * Kvaliteta po evropskih merilih * ugodno * Izdelujemo • vse vrste fasad gk • notranje in zunanje strojne omete • gradimo stanovanjske objekte www.termosgd.com VABIMO VAS K VPISU! • BREZPLAČNA OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE • SREDNJE POKLICNO, SREDNJE STROKOVNO. POKLICNO-TEHNIŠKO IN SREDNJE SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE: • TRGOVEC •EKONOMSKI TEHNIK •STROJNI TEHNIK • OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR ■ ELEKTRIKAR • ELEKTROTEHNIK ■ GASTRONOMSKO - TURISTIČNI TEHNIK • EKONOMSKA GIMNAZIJA • MATURITETNI TEČAJ • PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj) ZDAJ JE PRAVI ČAS TUDI ZA VPIS V TEČAJE! * JEZIKOVNI IN RAČUNALNIŠKI TEČAJI * VADBE ZA ZDRAVO TELO * GLASBENA ŠOLA ZA ODRASLE * USPOSABLJANJA, TEČAJI ZA PROSTI CAS ROK ZA PRIJAVE V TEČAJE JE 24.9. 2010 Za več informacij pokličite na 713 35 50 ali obiščite www.upi.si Celje - skladišče D-Per 7/2010 COBISS 0 upaj na poti uspeha Ponosni smo, da že vrsto let sodelujemo pri razvoju naše občine in soustvarjamo ugodnejše pogoje za delo in življenje. Zavedamo se povezanosti in soodvisnosti z našim okoljem. Še naprej si bomo prizadevali za trajnostni odnos do družbenega in naravnega okolja terza izboljšanje kakovosti našega dela in življenja na vseh področjih. Skupaj dosegamo uspehe. Občanom Nazarij voščimo ob občinskem prazniku. BSH Hišni aparati d.o.o., Nazarje www.bsh-group.si BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP OSREDNJA KNJ. CELJE