SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXI (65) • STEY. (N°) 27
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 12 de julio - 12. julija 2012
UPORABA IN ZLORABA
-i- v	i	• v«•
težave se kopičijo
URŠKA MAKOVEC
Predsednik republike se je s svojim govorom na proslavi ob dnevu državnosti nedvomno izkazal. Smolo je imel le s kolobocijami okrog praporščakov, ki so mu vzele velik del publicitete. Za predsednikom očitno stoji odlična PR*-ovska ekipa, ki zelo dobro ve, kdaj, kako in kaj ob taki priložnosti in v takem (beri: predvolilnem) času reči.
Čestitke vsem, ki so govor do potankosti izpilili tako, da je s svojo »povezovalnostjo« prepričal veliko večino slovenske črede.
Imamo predsednika, ki iz svojega delovanja v svetovni diplomaciji ve, kako se obnaša uglajen človek. Ve, kaj dejansko pomeni povezovalnost. Ve, da mora s svojimi besedami po malem nagovoriti vse, da mora biti skrben, primerno (ne preveč) karati nepravilnosti, predvsem pa spodbujati in opogumljati. Predsednik naše države vse to dobro ve in s pridom uporablja.
Ali ustrezneje: zlorablja.
Naj samo z nekaj najbolj perečimi primeri utemeljim. V svojem uvodnem pozdravu se je na primer med drugimi spomnil rojakov po svetu. Hvala Bogu! Končno! A kaj, ko je potreben le en klik v glavi, da ti je jasno, zakaj so mnogi med njimi sploh po svetu. Umaknili so se pred tistim režimom, ki ga predsednik s podeljevanjem državnih odlikovanj očitno še vedno poveličuje. Na videz vključevalni pozdrav je v bistvu prvovrstna perverznost.
Nekateri so predsedniku očitali naslavljanje z »državljanke in državljani«, češ da bi moral reči »Slovenke in Slovenci«. Ne bodimo naivni — jeseni so predsedniške volitve, med volivci pa je ogromno takih, ki sicer so državljani Slovenije, a nikoli ne bodo Slovenci. Pragmatična vključevalnost ...
Vzhičenih besed zahvale vsem, ki so nam samostojnost prigarali in izborili, ni manjkalo, a je govornik v svoji »vzhičenosti« pozabil omeniti, da mu osamosvojitev ne pred enaindvajsetimi leti ne danes pravzaprav ne diši najbolj. Če pa že mora pristati na formalno nenavezanost na jugoslovanske silnice in (ker je pač predsednik demokratične države) razglašati »dokončni zaton komunističnega sistema in njegove preživete ideologije, konec hladne vojne in začetek novega, vse bolj povezanega, boljšega sveta«, mora še v istem stavku tudi pokazati, kako zelo se je ta sistem, ki smo ga tako želeli in ki se razglaša za demokratičnega, v bistvu sprevrgel. Subtilno nakazuje: »Hmm, ali ne bi bilo mogoče bolje vrniti se v prejšnjega?« Pa saj se niti ni treba vračati. Saj ga v dobršni meri še vedno imamo. Govoriti o dokončnem zatonu komunističnega sistema v Sloveniji ob dejstvu, da ta obvladuje gospodarstvo, medije, sodstvo in civilno družbo, je farsa. Še toliko večja, ker marsikateri govor predsednika države (ob drugi priliki oziroma v ne-predvolilnem času) naravnost veleva državljanom, naj spoštujejo NOB, zvezde in vse, po čemer komunizem še poznamo.
Gospod predsednik se je v svojem govoru spomnil tudi borcev za severno mejo in Primorcev v boju proti fašizmu, celo krščanske ljubezni, ki naj bi doprinesla k samostojnosti, ni pozabil omeniti, s citiranjem starih mislecev, Župančiča in Prešerna se je izkazal za humanistično razgledanega. Še nikoli prej nisem slišala poziva, naj evropski parlament postane »naš skupni dom demokracije«. Poudaril je pomen slovenskega izročila in ga označil kot najpomembnejšo družbeno in politično vrednoto. Spodbudil nas je k individualni odgovornosti za državo, k lastnemu angažmaju, k solidarnosti. Opozoril je, da si pri prerazporejanju sredstev za izobraževalne namene napak ne smemo privoščiti. »Amen, gospod predsednik, tako bodi!« kličem. A kaj, ko bi za vsakega od izpostavljenih delčkov predsednikovega govora zaradi njegovih preteklih ravnanj lahko napisala demanti, veliko predolg za eno kolumno.
Predsednik govori o pomembnosti vlaganja v izobraževanje (in prav ima!), a kaj ko po enaindvajsetih letih ministrov za šolstvo, ki so imeli po večini isto provenienco kot predsednik sam, raziskave kažejo, da imamo ogromno znanja, ki ga ne znamo uporabiti. Vlaganje, če je res bilo, očitno ni učinkovalo. Šola, ki naj bi tudi vzgajala, pa učence poziva, naj stisnejo roko v pest. Prav duh tega slogana pa je, se bojim, tisto, kar predsednik imenuje »lastna preteklost, ki jo moramo razumeti in spoštovati«. Od tu dalje vsakršno govorjenje o demokraciji, velikih mislecih ali - še višje - o krščanski ljubezni ni več verodostojno. In iz spoštovanja do vsega tega niti ne etično.
Slovenski volivec tovrstne dvoličnosti večinoma še ne zmore razkrivati. Je pa pričujoči govor šolski primer, na katerem bi se Slovenci lahko učili misliti s svojo glavo. Ko sem kot študentka prava pri dr. Türku opravila izpit dva dni po tem, ko je bil izvoljen, sem mu zaželela modrosti pri predsedovanju. Te mu želim znova, nam vsem pa tudi, da bomo znali to, kar je povedal, trezno presojati in jeseni prav voliti. Ni namreč vse v dobrem PR-ju.
(Časnik.si)
*PR - angl. kratica za public relations - odnosi z javnostjo
Prvi teden letošnjega julija je bil po vsej Sloveniji zelo vroč, ponekod pa tudi viharen. In te vremenske razmere je mogoče primerjati z dogajanjem na političnem odru. Za zdaj namreč ne kaže, da bo vročina, ki ga je dosegla, kmalu popustila. Vlada se brez oddiha in s težavo bori proti težkemu položaju, opozicija pa noče sodelovati in le kritizira to delo.
V Pozitivni Sloveniji, ki je zelo aktivna proti vladi, razmišljajo o interpelaciji več ministrov, v Socialnih demokratih, ki jih sedaj vodi Lukšič, pa bi vlado, tako kaže, najraje zrušili v celoti, saj so napovedali celo možnost konstruktivne nezaupnice. Vse to je za zdaj še zavito v meglo, saj konkretnih korakov ne v eni ne v drugi stranki niso storili. Načrtovali naj bi jih za jesen.
»Če so sposobni sestaviti ekipo, ki bo imela v parlamentu trdno večino in to ne bo povzročilo neke dolge politične krize, se pod interpelacijo podpišem tudi sam. Mislim, da v vladi ni nikogar, ki si ne bi želel vsaj kakšnega dneva dopusta, namesto tega garanja noč in dan ter reševanja situacije, za katero nismo vedeli, da je tako slaba, ko smo jo prevzemali. Odkrito povedano, zadnja tri leta Pahorjeve vlade bodo čez deset let, ko se bodo primerjali rezultati posamičnih
obdobij v zgodovini samostojne Slovenije, vzeta kot obdobje naravne katastrofe, katere posledice bomo odpravljali še dolga leta. Po svoje bi bilo prav, da tisti, ki so jo povzročili, to tudi rešujejo.« S temi besedami se je na glasna razmišljanja opozicije odzval premier Janez Janša v intervjuju za Televizijo Maribor.
Javni uslužbenci so medtem občutili učinke vladnih varčevalnih ukrepov. Skladno z zakonom za uravnoteženje javnih financ so bile namreč večini izplačane znižane junijske plače. So pa svobodni sindikati na ustavno sodišče poslali še zahtevo za presojo ustavnosti dela omenjenega zakona, ki omejuje pravico do letnega dodatka za upokojence in znižuje pokojnino določenim skupinam upravičencev. Ustavno sodišče že ima v presoji več členov
varčevalnega zakona. Vse predloge za začasno zadržanje posameznih členov je do zdaj zavrnilo. Takšno odločitev so ustavni sodniki prejšnji četrtek sprejeli še glede predloga Policijskega sindikata Slovenije.
Medtem pa se je stranka Socialnih demokratov odločila, da na jesenskih predsedniških volitvah podpre svojega dolgoletnega vodjo Boruta Pahorja. Zadnje javnomnenjske ankete napovedujejo tesen boj med njim, aktualnim predsednikom Danilom Türkom in evropskim poslancem Milanom Zverom, ki ga podpirata SDS in N.Si. Publicist Boštjan M. Turk je v pogovoru za Radio Ognjišče opozoril na dejstvo, da Slovenija do zdaj ni imela predsednika, ki bi izšel iz tako imenovanega polja demokratične tradicije. »Vsi predsedniški kandidati, kot tudi velika večina slovenske politike, se je zgodila na način, da smo imeli vtis, da gre za predajo štafetne palice. Namreč ves čas je tekla samo ena ekipa, vendar z različnimi kandidati, politiki, tudi predsedniki republike.« Turk tudi ugotavlja, da Slovenija še ni doživela preloma s preteklostjo. Verjame, da to lahko stori, a obenem dodaja, da mora pri tem upoštevati izročila oziroma zavezanost izročilom, ki so se artikulirala ob začetku slovenske pomladi.
Kaos v bankah Znova grožnje politikom
Nejasnost in kaos vladata tudi v slovenskem bančnem sistemu. Predsednik DeSUS Karl Erjavec na četrtkovi seji vlade pričakuje vse podatke gjede stanja v Novi ljubljanski banki (NLB). Če vlada teh podatkov ne bo prejela, bo predlagal, da o tem razpravlja Državni zbor, kar bi pomenilo izredno sejo.
»Ministri, poslanci in davkoplačevalci imamo pravico izvedeti, kakšno je stanje v državnih bankah. Nedopustno je, da tega ne vemo, kar pa je pa ključno za reševanje javnofinančnega položaja Slovenije,« je pred sejo izvršnega odbora stranke poudaril predsednik DeSUS.
Te podatke ima po njegovih besedah NLB, morala bi jih imeti tudi Banka Slovenije, ministrstvo za finance pa jih nima. Skrbni pregled NLB, od katerega so, pravi Erjavec, veliko pričakovali, po njegovih ocenah teh podatkov ni dal. »Celo več. Navajajo, da ne odgovarjajo za podatke v tem poročilu, saj da so bili pridobljeni od NLB,« je pojasnil Erjavec. Po njegovih ocenah je nedopustno, da lastnik ne more izvedeti, kakšno je stanje v državnih bankah. »Skrbni pregled NLB sploh ni skrben pregled. En papir je, ki nima nobenega smisla,« je bil do poročila, ki ga je vlada prejela glede stanja v NLB, oster Erjavec. Na komentar novinarja, da končnega poročila vlada še niti ni obravnavala, je odgovoril, da »ga tudi ne bo. Če so ga tako delali, kot zgleda, potem tega poročila ni«. Skrben pregled bi po njegovem mnenju pomenil, da bi imeli podatke o tem, kakšna posojila so bila dana, kdo jih je odobril in kako so zavarovana.
Anonimne grožnje političnim osebnostim v Sloveniji niso nič novega. To pot so bili žrtve takih dejanj vidni predstavniki stranke Nova Slovenija. V nedeljo zvečer in v ponedeljek zjutraj jih je nekaj prejelo grozilna SMS--sporočila, ki pa naj bi bila poslana iz njihovih mobilnih telefonov. Tiskovni predstavnik NSi Jernej Vrtovec, organizacijski tajnik NSi in generalni sekretar Mlade Slovenije Andrej Cimperšek ter mednarodni sekretar Nove Slovenije in državni sekretar Matjaž Longar so namreč prejeli SMS s sporočilom: »V peklu se boste cvrli, izdajalci slovenskega naroda.« Vrtovec je SMS dobil s svojega službenega mobilnega telefona, ki pa si ga po lastnih besedah ni poslal sam, še poroča pozareport.si. Longar naj bi SMS dobil s številke, ki jo uporablja strankarski kolega Andrej Cimperšek, slednji pa je SMS prejel s števil-
ke v lasti Longarja. Te telefonske številke so tudi sicer edine javno objavljene številke na spletni strani NSi. Vodstvo stranke je o dogajanju že obvestilo policijo, ki je že zbrala vse potrebne podatke.
Zadnje čase je bilo več konkretnih primerov groženj politikom. Prejel jih je kot predsednik SDS Janez Janša še pred izvolitvijo za predsednika vlade. Pred njim je bil tarča groženj tudi Zoran Jankovič, grožnje so bile uperjene tudi zoper njegovo ženo in oba sinova. Nato je prišel na vrsto Radovan Žerjav, predsednik SLS, ko so mu neznanci razbili avto. Ali je šlo za vandalizem ali pa kaj drugega, policija še preiskuje. Grozili so še Francu Pukšiču in menda tudi Marku Pavlihi. Ni torej niti razlike med levico in desnico.
»Vsaka, še tako banalna grožnja je resna in se mora jemati resno«, je ob tem prepričan Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede.
KO SE LASTOVKA VRNE
(Od našega dopisnika)
Dobrodošli doma
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
V mesecu juliju so Slovenci po svetu še posebej prisotni v slovenskih medijih, pa ne samo zato, ker so že pole-
Tudi naša RAST je sodelovala
tni dopusti in se manj dogaja kot med delovnim letom. Marsikatera prireditev upošteva dejstvo, da je to mesec, ko izseljenci izrabijo priložnost in obiščejo svojo domovino ali domovino svojih staršev, dedov. V ta sklop so postavljene tudi dejavnosti, ki jih načrtujejo tako Vlada kot Državni zbor Republike Slovenije.
V četrtek, 4. julija, je Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu - tako kot že lansko leto - pripravil dobrodošlico Slovencem izven meja matične države. To pot je bil izbran prostor na Novem trgu, oziroma na Bregu pri Ljubljanici. Letos je bila ena sama lokacija za nastope, kar je delovalo bolj slovesno, pa tudi vsa logistika - oder, ozvočenje - je bila boljše izrabljena. Edino-le sonce ni prispevalo k celotni sliki - pa ne zato, ker bi ga ne bilo, ampak ker je tako močno sijalo, da se mu je, kdor je le mogel, izognil in tako je kazalo, kot da ni publike.
Že zgodaj dopoldne so na stojnicah ob Ljubljanici predstavila nekatera izseljenska društva, na drugih pa so kazali tipične slovenske izdelke ter turistične ponudbe.
Medtem pa je v Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ki ima svoj se-
Zupan s Koroške. Zborovsko pesem sta predstavila Moška vokalna skupina Sv. Jernej iz tržaških Opčin in Mešani pevski zbor Danica s Koroške. Nastopili so tudi šolarji in dijaki: učenci diatonične harmonike šole Melodiart iz Metlike, slovenskega pouka iz Bosne in Hercegovine, pa maturanti iz Kanade in naša RAST s svojim programom. Vse nastope je napovedoval in povezoval Tomaž Simetin-ger, ki je Milana Vinčeca iz Kanade in Francija Žnidarja tudi nagovoril, naj v nekaj besedah predstavita delovanje šolskih tečajev, iz katerih izhajajo maturantje in tudi življenje slovenskih skupnosti v obeh državah.
Maturanti so nekako zaključili ta del srečanja, ko je bilo tudi največ publike. Med njimi je bilo veliko znanih obrazov, ker, kot rečeno, je to priložnost, ko se najdejo tako preseljeni »izseljenci« kot obiskovalci, pa tudi mnogi, ki so preko sorodstva ali potovanja navezali stike z rojaki, ki živijo po svetu. Krivičen bi bil, če ne bi omenil tudi tistih, ki pridejo iz solidarnosti do rojakov, ki živijo po svetu, čeprav so ti najmanj številni. Novi trg bi s svojo dvoransko urejenim naklonom lahko sprejel še veliko več gledalcev in poslušalcev.
Zanimiv mi je podatek, da so se srečanja udeležili tudi nekateri tuji diplomati. Med publiko in stojnicami so se sprehodili veleposlaniki ZDA, Madžarske in Brazilije.
TONE MIZERIT
Skupina Orlek, ki se tudi nam napoveduje
dež prav na Novem trgu) potekala strokovna konferenca na temo etnične ekonomije in Slovencev zunaj Republike Slovenije, kjer je sodelujoče uvodoma nagovoril državni sekretar Matjaž Longar. Z razpravami so sodelovali dr. Marina Lukšič Hacin, Matjaž Longar, dr. Zvone Žigon, dr. Breda Mulec, dr. Sonja Novak-Lukanovič, dr. Mitja Dur-nik, dr. Jure Gombač in dr. Darja Borsič.
Kasneje, po opoldnevu, so se na odru zvrščali razni ansambli in solisti, ki so glasbeno oplemenitili srečanje. In glasba je bila prav raznovrstna: od mladih članov skupine Tamburjaši iz Vipave, citrarke Irene Zdolšek, pa do ansambla BK* evolution iz Špetra Slovenov in Ansambla
VkV
Maturanti iz Toronta
Ko je moč sonca začela pojemati, sta z odra pozdravila župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič in ministrica za Slovence po svetu Ljudmila Novak. Sklepna točka na odru je bila v poverjena skupini Orlek. Njihova glasba se brusi že dobrih dvajset let in izhaja iz rudniškega revirja v Zagorju ob Savi. Napovedano je, da obiščejo Južno Ameriko (in Argentino) v prihodnjem oktobru.
Program dneva je imel še eno točko v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer je ministrica Ljudmila Novak likovnemu umetniku in pisatelju Tedu Kramolcu iz Kanade, ki letos praznuje 90. let, podelila priznanje Urada ter odprla njegovo razstavo »S peresom in čopičem: Ted Kramolc, 90 let«. Podelitev in priznanje je bilo v razstavni dvorani, kjer i je po stenah viselo več slik in risb, po vitrinah pa so bila razna pisma, skice, fotografije in tiskovine z njegovimi deli. Da je bilo še bolj slovesno, je zapel Slovenski oktet. Bogat program letošnje dobrodošlice se je zaključil z ogledom razstave prosojnic »Med Slovenci v Kanadi«, ki je na hodniku okoli vhodnega stopnišča. »Realnost naših
Ministrica Ljudmila Novak in bivši dr. Boštjan Žekš
w m^T
Lectovo -slovensko- srce
objektivov« pa je bil naslov fotografske razstave Slovenskega društva Bazovica iz Reke (Hrvaška). Razstave bodo v NUK na ogled še vse poletje.
GB
*BK pomeni Beneške korenine. Ansambel se opira na svoje glasbene in narečne korenine in jih poživlja v modernih ritmih rock, pop, itd.
Ves pretekli teden je spor med predsednico in guvernerjem province Buenos Aires bil osrednja točka javnega zanimanja. Kaže, da se tam bije boj za nasledstvo in preživetje.
Hladnokrvno. V prejšnji številki smo že omenili, kako zvezna vlada provincam pošilja vedno manj denarnih sredstev. Zakon o soudeležbi na davčnem skladu bi morali že zdavnaj spremeniti. To se vleče že od ustavne spremembe leta 1994 - torej dolgih 18 let. Tedaj je gospa Cristina kot senatorka glasno zahtevala spremembe. Sedaj, ko je kirchnerizem že devet let na vladi, je na nekdanje zahteve pozabila. Razdelitev skupnega fonda je globoko krivična in je posledica kaotičnega zgodovinskega razvoja. Tako provinca Buenos Aires, po raznih poteh, v davčni sklad prispeva kar 38%, iz njega pa prejme samo kakih 20%. Ker vlada razpolaga še z skladom, ki pri katerem ni avtomatične »soudeležbe«, ta sredstva deli po mili volji, ali pa jih sploh ne deli. Ugotavljajo, da glede na prebivalca, najmanj prejme avtonomno mesto Buenos Aires (trdnjava neperonistične opozicije), takoj za njim pa provinca Buenos Aires, ki jo je vlada kaznovala zaradi guvernerjevih predsedniških poželenj. Scioli se je tako znašel v stanju, ko mu za miren pohod do konca leta manjka 8.000 milijonov, ki naj bi mu jih posredovala zvezna vlada. Tega denarja najbolj verjetno ne bo. Zato uvaja strogo varčevanje, aguinaldo plačuje v obrokih, ukinil je skoraj vsa javna dela, napoveduje znižanje ali odpravo podpor privatnim šolam, itd., itd. Doživlja bojkot podgu-vernerja (Mariotto), ki je bil tja postavljen samo zato, da mu spodkopava tla. V domačem parlamentu pa mu nasprotujejo tudi poslanci, ki so »zvesti vojaki« gospe Cristine. Razvedelo se je celo, da naj bi bil namen predsednice, da ga prisili v odstop in tako zagotovi na parlamentarnih volitvah prihodnje leto popolno lastno zasedbo na kandidatski listi. A Scioli vztraja in prestaja stavke javnih uslužbencev. Hladnokrvno, kot za časa, ko je bil svetovni prvak v motonavtiki, izvaja svoje načrte v upanju, da mu bo sreča mila.
Razklani sindikati. Javno se je za guvernerja potegnil le dosedanji glavni tajnik CGT Hugo Moyano. A to sploh ni pomoč. Moyano sam ima dovolj težav, čeprav tudi sredi njih grozi z novimi stavkami. Za tega 12. julija je sklical kongres (občni zbor CGT) pa ga je ministrstvo za delo progla-
silo za neveljavnega. On ga bo vseeno izvedel in tako povzročil nov razkol. Imeli bomo pet »glavnih« delavskih organizacij. To tudi vlada hoče: »deli in vladaj«. A tudi to veliko ne pomaga. Celo v »prijateljskih sindikatih« rastejo zahteve po odpravi nesmiselnega davka na dobiček, ki prizadeva vedno večje število uradnikov in delavcev. Večina je tudi nezadovoljna z doseženimi povišicami, ker inflacija doživlja nov pogon in bo kmalu pojedla razliko med prejšnjo in sedanjo plačo. Mnogi pa še niti niso sklenili dogovorov. Tako si sledijo stavke, med katerimi gotovo izstopajo policisti province Santa Cruz, rodni kraj kirchnerizma. Guverner Peralta je padel v nemilost pri predsednici, ki mu tudi ne dostavlja potrebnega denarja. Položaj se zapleta in, kot v provinci Buenos Aires, mnogi opazovalci menijo, da se gospa Cristina igra z ognjem. Drugačen pa je primer stavk in blokad v petrolejskem vrelcu Cerro Dragon. Tam nek odsek gradbenega sindikata zahteva, da jih sprejmejo med petrolejske delavce. Sami sebe imenujejo »Zmaji«, po imenu kraja. A ta skupina, ki je bila svoj čas guvernerjev »udarni bataljon«, je povzročila ogromno razdejanje in zaustavil proizvodnjo. Trenutno vlada premirje, a izid je še v megli. Cerro Dragon je največji petrolejski vrelec, ki sam pokriva nad 15% celotne petrolejske proizvodnje v državi.
Po klancu dol'. Taka je pot argentinskega gospodarstva. Rast, ki je zadnja leta dosegala bajne številke do 9%, je pritisnila na zavore. Menijo, da letos ne bo presegla 1,5%, kar je isto kot nazadovati. Vlada meče vso krivdo na svetovno finančno krizo. A ni vse tako. Vzrok je notranji, v letih »debelih krav«, ko so veselo razsipali z denarjem in pozabili na notranje zadeve, predvsem na energetsko področje. Danes uvoz petroleja in plina predstavlja glavno krvavitev deviz in sredstev. Državni računi kažejo rdeč izid. Država več potrosi kot pa nabere. Potreben je nov razmah proizvodnje. Vlada je odločila, naj banke mali industriji ponudijo kredite na triletno odplačevanje in obresti v višini 15%, kar je 10% manj kot inflacija, Banke se že tresejo. Edina vesela novica je, da soja podira vse rekorde cen. Dosegla je že 612 dolarjev na tono. Sedaj bodo kmetje množično izvozili svoj pridelek in tisoče milijonov dolarjev se bo vsulo v državno blagajno. Vlada bo trenutno zadihala. A kisika vedno bolj primanjkuje.
OSNOVNOSOLSKI TEČAJI
Nenavadna prva nedelja v juliju, če govorimo o vremenu (visoka temperatura, vlaga, megla; a je to sploh zima?), nava-
Nikar ne sodite po zunanjosti...
dna pa za nas, ki smo hodili ali še hodimo v šolo ob sobotah zjutraj, saj gremo v Slovensko hišo, k Alojzijevi proslavi. Tam nas vsako leto eden izmed slovenskih osnovnošolskih tečajev toplo preseneti s pravljico, drugi pa prevzamejo ostale naloge in tako skupno preživimo prijetne urice.
Nedelja, 1. julija 2012 ni bila izjema. V
popoldanskih urah smo se najprej zbrali v cerkvi Marije Pomagaj in molili za žive in rajne katehete. Sveto mašo je daroval delegat dr. Jure Rode. Učiteljice Prešernove šole s Pristave so imele na skrbi vodstvo maše, branje beril ter prošenj in prinašanje darov na oltar. Na koru so učenci in učiteljice Baragove šole iz Slovenske vasi slavili Jezusa s petjem. Med pridigo je dr. Rode povezal življenje sv. Alojzija Gonzaga ter blaženega mučenca Lojzeta Grozde-ta z evharistijo. Spomnil nas je, da lahko
obiščemo Jezusa tudi med tednom in ne samo ob nedeljah pri sv. maši, saj Jezusa najdemo v tabernaklju; radi stopimo v to zavetje miru.
Po končani sveti maši smo se zbrali pred spomenikom padlim mučencem.
Nadica Kopač Grohar je nagovorila vse navzoče in v preprostih besedah razložila kdo so bili tisti mladi, ki so dali življenje za vrednote in zakaj smo se mi zbrali pred tem spomenikom. Sledila je recitacija: učenci Rožmanove šole iz San Martina so razločno in na glas podali verze Ludvika Ceglarja, kot poklon domobrancem. Dva učenca oblečena v narodni noši sta položila šopek rdečih nageljnov.
Vstopili smo v pritličje. Prejeli smo program igre »Cesarjev slavček«, ki so jo pripravili učenci Slomškove šole iz Ramos Mejie. Pred dvorano je publiko sprejel »kitajski paznik«, ki je gotovo znal brati velike napise, ki so viseli po stenah (ostali smo pa brali kar slovenski prevod!). Dvorana škofa Rožmana je bila polna teh napisov in od stropa so visele kitajske luči.
Irena Urbančič Poglajen je pozdravila navzoče, prav posebno delegata dr. Jureta Rodeta in podpredsednico Zedinjene Slovenije prof. Nedo Vesel Dolenc. Takoj za tem se je pričela glasba ... Zvoki so nas popeljali nekam daleč iz Argentine. Ko se je zastor odprl smo ugotovili, da smo že na Kitajskem. In ne kjerkoli! Spoznali smo cesarjeve vrtove in celo pokukali v cesarjevo palačo. Danes nista ne ati ne mami pripovedovala zgodbe. Nežen otroški glas nas je popeljal na dvor. Tam je sedel cesar, ki je želel vedeti, če so zgodbe o izjemni ptici pevki resnične. Zato so morali komornik in dvorjana poiskati največji zaklad cesarstva - slavčka. Pri iskanju jim je pomagala deklica, ki je redno z dedkom poslušala slavčkovo petje. Po poti so se srečali s kravo, ki je mukala ter z žabicama, ki sta regljali. Končno so našli slavčka, ki je sprejel povabilo in šel z njimi v palačo. Po zunanjosti je bil siv, navaden ptič. Njegovo petje pa je bilo tako prisrčno in ganljivo, da so cesarju padale solze iz oči. Ker je cesarju ugajalo petje, so ga poplačali z zlato ptičnico ...
Nekega dne je Japonski cesar poslal darilo. Bil je umetni zlat slavček, bleščal se je. Njegovo petje je bilo vedno enako in vsi so mu lahko sledili. Naravni slavček pa je bil siv in si je sproti izmišljal melodije. Vsi so se strinjali: umetna ptica je bila mnogo lepša. Slavček pa je medtem odletel.
Eno leto je minilo odkar je umetni slavček bival na cesarskem dvoru. Nekega večera se je pokvaril. Nihče ga ni znal
Prilagamo še seznam nastopajočih in pomočnikov, ki so uresničili povest Hans Christian Andersena na slovenskem odru.
Cesar: Niko Kastelic. Komornik: Veronika Brula. Slavček: Klara Mazieres. Umetni slavček: Cintija Pregelj. Dvorjana: Andi Jakoš in Martin Seljak. Deklica: Alenka Štrfiček. Dedek: Andi Kokalj. Gong: Lučka Pregelj. Urar: Matjaž Godec. Smrt: Milena Kocmur. Dvorne dame: Irina Podržaj, Saši Selan in Natalija Smole. Glas: Tatjana Brula. Pomočniki: Roman Hribar, Niko Pregelj in Marko Loboda. Krava: Matej Kavčič in Martin Miklavc. Žabi: Tomi Brula in Peter Štrfiček. Kuharica: Viki Miklavc. Pomočnici: Tatjana Brula in Martina Koželnik. Plesalke: Irina Podržaj, Saši Selan, Natalija Smole, Erika Pregelj, Martin Koželnik, Adrijana Pregelj, Tatjana Brula, Lara Petkovšek, Erika Ferreira, Jana Kastelic, Sol Roa, Viki Venti, Natalija Disabato, Mika-ela Mehle. Dvorna straža: Marko Loboda, Niko Pregelj, Roman Hribar, Martin Miklavc, Kristijan Pregelj, Matej Kavčič, Marko Kokalj, Martin Hribar, Simon Javoršek, Niko Delgado, Martin Godec in Maksi Kočar.
Zamisel in režija: Andrejka Vombergar Štrfiček. Pomoč pri režiji: Marcelo Brula. Petje: Marcelo Brula in Marta Selan Brula. Plesi: Gabi Malovrh. Kostumi: Marjana Modic Cestnik, Anka Smole Kokalj, Marcelo Brula, Ivanka Mali Rode, Zlata Aleš Malovrh in mamice otrok. Scena: Andrea Quadri Brula. Odrski tehniki: Aleksander Kastelic, Oskar Pregelj, Stanko Pregelj, Karel Pregelj, Marjan Petkovšek, Miha Podržaj, Jože Lenarčič in starši otrok. Maskiranje: Štefan Godec. Frizure: Gabi Malovrh. Sepetalki: Angelika Smole Selan in Olgi Bohinc Vester. Glasba: Marcelo Brula, Marta Selan Brula in Marko Selan. Zvok: Lavecchia Producciones. Luči: Aleks Šuc in Pablo Gaitan. Mikrofoni: Edi Cestnik. Zamenjava scene: Marko Koželnik, Matija Brula in Aleks Cestnik. Lektoriranje: Jure Vombergar, Lučka Poznič Pestotnik in Marjana Poznič Mazieres. Voditeljica šole: Mateja Hribar Šmalc. Predsednica odbora staršev: Gabrijela Tomazin Kastelic. Oblikovanje programa: Rozka Snoj. Zahvala: Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, Balantičevi šoli in staršem učencev.
popraviti in ostalo je le kup bleščečih koščkov. Cesar je dan za dnem postajal bolj žalosten. Dvorjani so mu zato pripravili veselico. Plesalke so zaplesale njemu v čast. Najprej so se predstavile s senčniki nato pa ustvarjali zanimive figure s pahljačami. Na vrsti je bil še nastop dvorne straže, katere člani so pokazali napadalno moč in spretnost v gibih. Odlična koordinacija, izvrsten nastop!
Minula so leta in cesar je zbolel na smrt. Ni bilo zdravila, ki bi ga ozdravilo. Deklica in dedek sta šla po slavčka. Ko sta ga našla sta ga lepo prosila naj se vrne na dvor. Medtem se je cesarju prikazala Smrt. Ko ga je že mislila odpeljati je slišala očarljivo petje slavčka; celo Smrt je zajokala. Oprostila je cesarju življenje in ta je ozdravel. Ponovno je hotel nagraditi ptico, a ta mu je rekla, da so potočene solze biseri, ki razveseljujejo pevčevo srce in s temi je poplačana. Obljubila mu je, da če jo pusti svobodno leteti mu bo vsak večer pela. Cesar je priznal in vsem gledalcem povedal veliko resnico: iščimo bogastvo v notranjosti, in ne v zunanjosti.
Z burnim ploskanjem smo se zahvalili igralcem Slomškove šole za tako odličen nastop. Besedilo je teklo brez zapletov in se je jasno razumelo. Vsi nastopajoči so sproščeno in prepričljivo odigrali vlogo v sijajnih kostumih. Pričeske (resnično so bili Kitajci!) in tudi maskiranje in frizure so bile posrečene. Glasba, zvočni efekti in luči so nedvomno pripomogli h tempu in poteku igre. Originalna menjava scen (točna in enostavna scena in hkrati polna bogatih p o d r o b -nosti) je povezovala dejanja tako, da gledalci nismo niti za hip zapustili pripovedi in
čudovitega kitajskega sveta. Resnično smo uživali predstavo, a žal ni bilo veliko otrok. Priložnost kot je ta, da lahko v živo vidimo igro v slovenskem jeziku, je edinstvena. Ne smemo je zanemarjati.
Da je vse tako dobro izpadlo je zasluga režiserke Andrejke Vombergar Štrfiček (ki si je igro tudi zamislila) in pomočnika pri režiji Marcela Brule. To sta nedvomno
dosegla s pomočjo učiteljev, staršev, učencev in celotne družine Slomškovega doma. Voditeljica šole Mateja Hribar Šmalc se je zahvalila vsem sodelujočim in prebrala njihova imena.
Ko so nekateri že hiteli odhajati, so otroci iz odra podarili še lepo pesem, ki je potrdila, da »nikjer ni kraja lepšega, kot tam kjer ti si doma ...« Zapeli so jo s tako vnemo, da so se vsi vrnili na svoja mesta in poslušali vesele pevce.
Hvala lepa vsem, ki ste sodelovali pri celotni proslavi. Tudi tistim, ki ste prišli in tako podprli dejavnost. Odšli smo domov polni lepih vtisov ob čudovito odigrani igri v slovenščini, ki je nosila v sebi nauk, da resnično bogastvo prihaja iz srca in ne iz varljive zunanjosti.
Marta P.
MENDOZA - COLEGIO ESLOVENO
Dan slovenske državnosti
SAN MARTIN - PEVSKI ZBOR
Pred argentinsko javnostjo
Na dan praznovanja osamosvojitve Republike Slovenije, smo se v uradni slovenski šoli v Mendozi spomnili na ta veliki in pomemben dogodek, ko je matična domovina Slovenija postala suverena in neodvisna država v zboru samostojnih narodov na svetu.
V ponedeljek 25. junija t.l. je bil Colegio Eslove-no Anton Martin Slomšek okrašen in pripravljen za praznovanje. Ko smo prihajali na slavje, so nas že iz ceste pozdravljale slovenske zastavice. Vhod je izžareval v belo-modro-rde-čih barvah. V prvem pozdravu, ko smo prestopili
mest, tudi vinograde, reke, smučarske centre ... Ko je film potekal v spremstvu domače melodije, je prof. Fužir istočasno napovedovala in razlagala v španščini imena mest in drugih krajev, ter omenila nekaj zanimivih podatkov o Sloveniji, kot so prebivalstvo, površina, višina gora, itd. Veliko vzdihov je vzbudila med publiko lepota Slovenije. Tako so v kratkem navzočim odprli »okence« v domovino naših prednikov.
Sledil je izvleček delovanja učencev v predmetu »Slovenska kultura, jezik in navade«. Tudi tedaj je prof. Barbara v nekaj minutah s pomočjo tehnologije poka-
šolske duri, so nas sprejele učiteljice in nam na prsi pripele slovenske kokarde.
Praznik slovenske državnosti je bil v oskrbi prof. Barbare Fužir iz Slovenije, ki gostuje v našem kolegiju in se je priključila delovanju pedagoške ekipe za šolsko dobo 2012. S pomočjo ravnateljice in ostalih učiteljic je predstavila odličen in zanimiv pogled na Slovenijo in njeno zgodovino. Posebno povabljeni na praznovanje so bili starši učencev. Mamice in očki slovenskega porekla so že nekako udomačeni s Slovenijo. Poudariti pa moramo, da so argentinski starši pazljivo in z vso pozornostjo sledili programu, ki je bil izbran zelo primerno in sestavljen z očitno kakovostjo, tako, da so prof. Fužir in ves učiteljski zbor ponudili navzočim (Slovencem in Argentin-cem) bogat in pester povzetek slovenskega vzdušja.
Slavnost smo otvorili s petjem slovenske himne. Direktorica šole Valerija Bajda Elias je podala nekaj misli o dogodkih preživetih 25. unija 1991 in o razvo-u političnih, socialnih in gospodarskih smeri v zadnjih 21 let, ter kako so spremembe v tej dobi prinesle napredek za Slovenijo.
Gospodična Barbara je s pomočjo projektorja v nekaj minutah prehodila vso Slovenijo, pokazala njene naravne lepote od sneženih gora do morja, in od zelenih gozdov do skrbno urejenih
zala, kako se otroci učijo v šoli, kaj že znajo, nekatere slovenske pesmice, tudi razvoj slovenskih igric v uri slovenščine. Film je prikazal plese in razne otroške zabave, ki pomagajo vtisniti slovenske besede v vsakodnevnem govorjenju v kolegiju. Za napredek učencev v uri slovenščine se moramo tudi zahvaliti ge. Angelci Šmon Bajda za vzpodbudo pri malih, kakor tudi za njeno široko in večvrstno izkušnjo z otroki.
Nato so nastopili najmlajši učenci šole - začetniki in predvrtec - ter na odru zaplesali kolo z dežniki v spremstvu pesmi »Jaz, pa ti, pa židana ma-rela, ...«. Prijazno in simpatično so vrtili svoje »para-zole« in pokazali, kako so korajžni za petje in ples.
Osrednja točka svečanosti je bila igrica »Veronika Deseniška«, zgodovinska pripoved o Celjskih grofih. S to predstavo je prof. Fužir dosegla na
najbolj znana in najmočnejša dinastija na Slovenskem. Od njih smo podedovali tri zvezde na grbu, ki ga nosi tudi slovenska zastava, in nas spominjajo na preteklost Slovenije. Tri zlate zvezde so prevzete z grba grofov Celjskih, ki so v poznem srednjem veku pod svojo oblastjo združili skoraj vse današnje slovensko ozemlje. Da je družina Celjskih grofov ostala brez potomcev in izumrla, nas tudi opozarja, da moramo pošteno živeti in vsem ljudem želeti dobro in jim pomagati. Čeprav je zgodba o Veroniki Deseniški kruta in žalostna drama, je profesorica in sociologinja Fužir pazljivo preuredila vloge in prilagodila odrsko predstavo za otroke. Igrali so petletni učenci vrtca in vsak posebej je užival ob svoji vlogi. Dobro vemo, kako malčki radi postanejo grofi, stražarji, princi in princese, in še posebej, če nosijo bogate obleke. Scenografija na odru je predstavljala Celjski grad.
Po končani igrici so učenci vrtca podarili gospodični Barbari spomin-ček: vsak malček je narisal slikico in te risbe so prilepili na tri velika srca v znak ljubezni in nežnosti otrok do učiteljic. Za konec praznovanja slovenske državnosti, so otroci razdelili navzočim prospekt (triptih) na katerem so zanimivosti in podatki Slovenije. Skupaj s tem prospektom je vsakdo dobil lectovo srce, ki nas bo doma spominjalo na lepo obhajanje slovenske suverenosti. Najvišjemu hvala za 21 let svobode in neodvisnosti!
Celoten program je bil bistroumno zamišljen. Malo manj ko ena ura je zadostovala, da smo navzoči Slovenci praznovali naš dan. Navzoči Argen-tinci pa so dobili splošen pogled na Slovenijo. Men-torka programa je agilno in bistveno predstavila Slovenijo, pokazala delo učencev v vezi s slovensko kulturo in opremila igrico o slovenski zgodovini.
Sodelovali so vsi učenci kolegija. Celotnemu učiteljskemu odboru se za-
1. julija tega leta se je pevski zbor San Martina predstavil pred tukajšnjo publiko v farni cerkvi posvečeni sv. Izidorju (San Isidro Labrador). Ta cerkev je v severnem mestnem okraju Saavedra. Notranjščina je zgrajena v romanskem stilu in je zelo akustična. Pročelje in vsa šolska poslopja so v arhitektonski harmoniji s kolonialnim stilom. Dolga leta je bil župnik msgr. Gonzalez, ki je bil Slovencem zelo naklonjen. Poznal nas je iz dobe, ko je bil kaplan pri sv. Juliji in sta bila prijatelja z msgr. Orehar-
dokler ni bila izpolnjena obljuba po »dodatku«, katerega krona je bila evropska himna. Ne smem pozabiti solistov in pa najmlajših članic zbora. Sploh, vse je bilo prvovrstno.
Na fari so izrazili željo, da bi zbor kmalu ponovno nastopil. Ko smo odhajali in se pozdravljali s svojimi »argentinskimi« znanci, so nam vsi čestitali in se zahvaljevali za globoko doživetje. Mi smo pa bili tudi veseli, ker se je naša skupnost izkazala in nas mnogim, ki nas še niso poznali, tako lepo
jem. Bil je tudi velik ljubitelj umetnin in bil prijatelj slikarja Soldija. Glavni oltar krasi velika keramika tega umetnika in v cerkvi je še več njegovih umetnin. Sedanji župnik pa nas pozna po nesebičnem in požrtvovalnem delovanju mladine iz naših družin, ki živijo v okolju. Sodelujejo v pastoralni skupini, pri učenju katekizma, pri mladinskem petju in predvsem pri misijonarjenju po oddaljenih krajih province.
Pa preidem na sam program, ki ga je zbor mojstrsko podal, kot vedno pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic. Pri vratih so gostje dobili v roke list, na katerem je na kratko omenjena zgodovina zbora in pa program koncerta. To je bilo temeljne važnosti za poznejše spremljanje prireditve. Glasbeno spremljavo je imel na skrbi pianist Javier Mas, ki je svojo dolžnost izborno opravil.
Program pesmi je bil zelo pametno sestavljen. V prvem delu je publika spoznala naše slovenske pesmi na čast Materi božji, v drugem pa so bile predstavljene pesmi v kastiljščini, angleščini, nemščini in latinščini. Zbor se je za prvo pesem predstavil v treh skupinah in sicer ena pred oltarjem in drugi dve ob straneh publike. Slišalo se je kot neke vrste stereo. Potem so se vsi uvrstili pred oltarjem in nadaljevali s koncertom. Moram omeniti , kako je zboro-vodkinja simpatično napovedovala in že v prvem trenutku ustvarila duhovni stik s poslušalci. Ti so vsako pesem nagradili z bučnim ploskanjem. Po končanem repertoarju so ploskali kar stoje in ni bilo konca,
predstavila.
V imenu vseh želim vam pevcem vsega najboljšega in Bog vas blagoslovi!
Vladimir Jurij Voršič
EN LEP KONCERT
Ja, lep koncert San Martinskega zbora je bil v nedeljo 1. julija. V cerkvi San Isidro Labrador, se je predstavil zbor pod vodstvom Lučke Marinček Kastelic, s prostoru primerno izbranim programom. Raz-delejen na dva dela, sicer brez presledka, je v prvi polovici, z izjemo skladbe Athosa Palme, izvajal slovenske, in v drugi pa od Villalobosa do Bacha, Händla in Mozarta, preko drugih, celo zelo lepo pridedbo Mendoške »Virgen de la Carrodilla«.
Cerkev je bila dokaj polna, pretežno slovensko, a tudi z zelo pomembno prisotnostjo neslovenskih poslušalcev. Navdušeno so z aplavzi nagradili nastopajoče. Zbor se lepo sliši, in cerkveni protiakustičen prostor, s kar dolgim odmevom in odbijajočim se zvokom ob gladke stene in številne stebre, je dodal tisto posebno, mistično atmosfero ki se nikjer drugje ne doseže. Za neprofesionalen zbor dober dinamičen razpon je zasluga pevovodkinje, tako kot primerni tempi, saj očitno obvlada tako glas-beno-stilističen kot vokalen aspekt.
Omeniti je treba soliste (tenorist Daniel Delich, sopran Marjeta Gerkman Žagar in baritonist Tone Podržaj), posebno še pri du-etu Zanglove skladbe, kjer sta se Daniel in Marjeta zelo dobro ujela.
Rok Fink
kratek in zanimivi način osvežiti delček slovenske zgodovine. Izbrala je življenje in usodo Celjskih grofov, ker so nekako bili
hvalimo za vzvišeno svečanost.
Bog živi Slovenijo!
T.Š.
Ni lahko najti lepše besede, kot je ta, ki pokaže naše vztrajanje do konca. Samo ljubezen do vsega dobrega je nad njo, oziroma, zvestoba je en izraz ljubezni. Če resnično ljubimo vse, kar je dobrega, se bomo potrudili tudi za zvestobo vsemu dobremu.
Ena največjih naravnih dobrin je naša Domovina, kot podaljšek naših družin.
Vsega, kar smo se dobrega naučili in nam je dala družina, je še povečala Domovina, ki smo ji dolžni za
to primerno zahvalo. Vse, kar smo dolžni družini, ki nas je vzgojila, smo dolžni tudi Domovini, ki je delo družine dopolnila.
In eden največjih dokazov naše ljubezni do družine in Domovine je naša zvestoba. Dolžni smo biti in ostati Slovenci, ali vsaj njihovi potomci.
Zvestoba našim koreninam, naši družini, pa tudi Domovini je naša naravna in narodna dolžnost. Zvestoba našim koreninam za vsako ceno, pa čeprav živimo v drugih deželah.
Drugačen je naš jezik in naša pesem, drugačne so naše navade, naša preteklost, naša kultura in naša vernost. Upam, da je
vse to po božji volji, da je za to dobro in pravilno in da smo ravno temu dolžni zvestobo.
V Domovini ni vse lahko. Tudi ni lahka zvestoba, ki so jo državljani dolžni prav tako, kakor mi. Principi in dolžnosti so vedno in povsod enaki, načini izpopolnjevanja pa so lahko različni. Mi moramo ostati pri tistih, ki smo jih prejeli od naših prednikov. In prav to imenujemo zvestoba.
Važno je to, kar se dogaja pri nas doma. Sojeni pa bomo po tem, kako smo obdržali principe in po njih živeli.
Sojeni bomo po naši zvestobi.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
poživitev slovenske folklore
V soboto, 7. julija se je vršil v Slomškovem domu v Ramos Mejii večer namenjen poživitvi ljudskih običajev in narodnih noš. Na zadnjem občnem zboru društva Zedinjena Slovenija je bilo sklenjeno, naj se v okviru kulturnega referata ustanovi tudi odsek za poživitev slovenske folklore med nami. Ustanovil se je nato Folklorni odsek z namenom gojiti in kultivirati slovenske narodne plese za razne reprezentančne nastope pred domačim in tujim občinstvom, ki ga vodi g. Bitenc; ustanovil pa se je tudi odsek za čim večje populariziranje narodnih noš, ki ga vodi ga. Čečeva. ... Nato je ga. Petričkova imela predavanje o slovenskih narodnih običajih ... takoj nato je prešla ga. predavateljica na narodno nošo, ki je tudi del teh naših etnografskih starin, ter razložila njen nastanek pa posamezne različice po naših pokrajinah ... Nato je ga. Čečeva prešla na praktično stran organiziranja kolektivnega dela za narodne noše in podala detajle, koliko bi znašali stroški na pr. za dekliško obleko, če bi se dekleta nabavila blago skupno in nato same krojile pod strokovnim vodstvom svojo obleko, kakor tudi avbe in podobno. ... Slomškov dom je pripravljen takoj odpreti tak tečaj, v katerega se je že ta večer vpisalo čez 20 interesentov. ...
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
Družinska sreča. V družini Boža Eiletza in njegove žene ge. Marije roj. Brajdih v mestu Colonia v Uruguayu so dobili 18. junija sinčka, ki ga je dne 8. julija t. l. krstil g. p. Silvin Eiletz na ime Tomaž Aleksander. Srečni družini naše čestitke.
BARILOCHE
23. junija so bariloški planinci že enajstič zborovali in pretresali vsakoletno društveno delovanje. ... Društvo bo vodil v prihodnji poslovni dobi sledeči odbor: predsednik France Jerman, tajnik Peter Arnšek, blagajnik Vojko Arko, oskrbnik Stana Blaž Razinger, oskrbnik orodja Jožko Simčič, odborniki: Ivan Arnšek. Lojze Simčič, Jadran Zidar. Nadzorstvo: Janko Habjan in dr. Lojze Grzetič.
VA.
Svobodna Slovenija, 12. julija 1962 - št. 28
RESUMEN DE ESTA EDICION
BREZPOSELNOST PADA
Na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo konec junija prijavljenih 105.630 brezposelnih oseb, kar je 1,1 odstotka manj kot konec maja. S tem se je brezposelnost znižala že peti mesec zapored. Na letni ravni je bilo število brezposelnih nižje za 1,4 odstotka.
Minister za delo Andrej Vizjak je izrazil upanje, da bodo ukrepi za znižanje brezposelnosti pokazali rezultate in da se brezposelnost v drugem polletju ne bo močno zvišala, tako bi bila stopnja brezposelnosti konec leta na ravni začetka leta.
KJE VSE SO NOVI KONZULATI?
Vlada je na seji sprejela sklepe o odprtju konzulatov v turških mestih Trabzon, Erzurum, Kayseri in Mersin, v mestu Roseville v ameriški zvezni državi Minnesota ter v mestu Klang v Maleziji.
PREMALO GLASOV ZA SPREMEMBO
Predsednik DZ Gregor Virant je predlog ustavne spremembe referendumske ureditve poslal vsem vodjem poslanskih skupin in jih pozval, da predlog poslanci podpišejo do četrtka opoldne. Virant računa, da bodo predlog za to ustavno spremembo že v četrtek ali petek tudi formalno vložili v parlamentarno proceduro. V Pozitivni Sloveniji in NSi zaenkrat podpore predlogu ne gre pričakovati, brez njiju pa ima predlog v DZ zagotovljenih 58 glasov, kar je dva premalo.
PO SVETU
USPEŠNI POGOVORI
Posebni odposlanec Združenih narodov in Arabske lige Kofi Anan je na svojem tretjem obisku v Siriji od izbruha konfliktov v Damasku. S predsednikom Bašarjem al Asadom sta se v ponedeljek pogovarjala o uresničevanju mirovnega načrta, čeprav je pred dnevi priznal, da je bil njegov načrt za zdaj neuspešen. Sogovornika sta po Ana-novih besedah dogovorila o pristopu za končanje nasilja v državi, o čemer bo mirovni odposlanec Anan seznanil tudi sirsko opozicijo.
OBLETNICA V JUŽNEM SUDANU
Pred letom dni je Južni Sudan postal samostojna država, ki pa ostaja ena najrevnejših dežel na svetu, kjer je zaradi dolgoletne vojne treba večino infrastrukture šele zgraditi. Ob notranjih konfliktih se država sooča tudi z grožnjo humanitarne katastrofe in je na robu vojne s Sudanom.
50 LET SPRAVE
V	mestu Reims na vzhodu Francije, ki je simbol dveh svetovnih vojn, sta se srečala francoski predsednik Francois Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel. Tako sta slovesno zaznamovala 50-letnico francosko-nemške sprave. Hollande je v nagovoru po slovesnosti poudaril pomen prijateljstva obeh držav v času evropske dolžniške krize. Merklova je podobno menila, da mora vsaka generacija na novo oživljati dragoceno zapuščino tega prijateljstva. Dogodek je zaznamovala skrunitev 51 grobov nemških vojakov na bližnjem pokopališču.
JEDRSKA ENERGIJA
Na Japonskem so spet začeli pridobivati jedrsko energijo. Na zahodu države so minuli četrtek zagnali prvi jedrski reaktor, potem ko so po lanski katastrofi v Fukušimi vse reaktorje zaustavili. Hkrati so v Tokiu objavili končno poročilo parlamentarne preiskave v Fukušimi, v katerem piše, da je bila to katastrofa, ki jo je zagrešil človek. V poročilu parlamentarne preiskave piše, da nesreča ni bila posledica potresa in cunamija, pač pa jo je zagrešil človek. Poročilo, ki temelji na več kot 900 urah pogovorov z več kot tisoč intervjuvanci, krivi operaterje obrata Tepco ter pristojne vladne organe za netransparentnost in medsebojna tajna dogovarjanja za samozaščito. Oboji so že leta 2006 vedeli za nevarnost potencialnega cunamija, kljub temu pa niso izvedli varnostnih ukrepov.
PLINSKI TERMINAL
V	italijanskem sindikatu gasilcev opozarjajo na nepravilnosti v dokumentaciji, s katero španski Gas Natural dokazuje morebitne okoljske vplive izgradnje plinskega terminala v Žavljah. Od pristojnih ustanov zahtevajo preverjanje pristnosti dokumentov, ki po večini niso podpisani. Ob tem zahtevajo tudi dodatne študije. Sindikat je o tem obvestil tudi Deželno agencijo za varstvo okolja Furlanije Julijske krajine ter vsakega od članov deželne konference, ki se ukvarja z vprašanjem terminala. Ob tem navaja dokumente, ki jih je Gas Natural predložil in v katerih navaja, da uživa soglasje deželne okoljske agencije tako glede izračunov o ohlajanju morske vode in uporabi klora.
Pri tem se sindikat sklicuje tudi na mnenje znanstvenikov in raziskovalcev, ki so zbrani v Tehničnem omizju o tržaškem uplinjevalniku.
GRČIJA
Grški premier Antonis Samaras se je zavzel za odlog pri izpolnjevanju strogih pogojev, na katere je morala njegova država pristati v zameno za mednarodno finančno pomoč. Pred parlamentom je zagotovil, da je nova vlada pripravljena izvesti širok niz strukturnih reform. A želi, da bi Evropska unija in mednarodni denarni sklad Grčiji odobrila dve dodatni leti pri izpolnjevanju zavez in varčevalnih programov. Kot je dodal, se bo nova vlada osredotočila na obsežnejšo privatizacijo državnih podjetij in liberalizacijo energetskega trga.
PORTUGALSKA
Portugalsko ustavno sodišče je odločilo, da je vladni varčevalni ukrep o odpravi 13. in 14. plače, ki ju delavci tradicionalno prejemajo pred poletnimi počitnicami, neustaven. Gre za neenako obravnavo državljanov, saj ukrep za zasebni sektor ne velja. Sodniki so sicer dovolili, da vlada letos ta ukrep izpelje, saj sicer ne bi mogla izpolniti obveznosti, ki jih ji nalagajo mednarodni posojilodajalci. Hkrati je sodišče za neustavno razglasilo tudi odločitev o ukinitvi štirih od štirinajstih prazničnih dni na Portugalskem.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Pavel Brula, Tončka Šmon, Vladimir Jurij Voršič, Rok Fink in Regina Truden Leber. Medij'i: STA, Radio Ognjišče, Družina.
BIENVENIDOS EN CASA
El pasado 4. De julio, en el centro de Ljubljana, tuvo lugar una mega fiesta, dedicada a los eslovenos que viven dispersos por el mundo suelen visitar la patria, o la tierra de sus ancestros, en esta epoca del ano. El evento, bajo en nombre de "Dobrodošli doma" (Bienvenidos en casa) estuvo organizado por la Oficina del Gobierno para los Eslovenos por el Mundo. A lo largo del dfa hubo espec-taculos varios, con actuacion de solistas, coros y bandas, provenientes de distintos pafses. Hablo la ministra Ljudmila Novak. Actuaron tambien en horario central los jovenes de la RAST, grupo de egresados de los cursos secundarios de nuestra colectividad en la Argentina. (Pag. 1)
EL CANTO DEL RUISENOR
El segundo encuentro anual de los alumnos de los cursos de idioma esloveno de Buenos Aires se realizo el domingo 1Q de julio por la tarde en el centro esloveno capitalino. A las 16 horas se realizo la misa en la iglesia Marija Pomagaj. La presidio el delegado pastoral Dr. Jure Rode. En el coro participaron los alumnos de Baragova šola (Lanus). Finalizada la misa, nos reunimos frente a la placa conmemorativa de las vfctimas de la segunda guerra mundial. Los alumnos de Rožmanova šola (San Mar-tfn) recitaron una poesfa y colocaron un ramo de claveles rojos. En el salon principal colgaban lamparas chinas y habfa banderines con inscripciones en chino. žPor que? Porque todos disfrutamos de la adaptacion y traduccion al esloveno del cuento de Han Christian Andersen, El ruisenor. Los alumnos de Slomškova šola (Ramos Mejfa) nos permitieron ingresar al palacio del emperador chino y descubrir el extraordinario canto del ruisenor. Partici-pamos en la busqueda del ave, conocimos el regalo del emperador japones, nos maravillamos con los bailes de las damas y de la guardia del emperador, vimos llegar a la Muerte... A traves del cuento aprendimos que no hay que juzgar al otro por su apariencia externa, sino que la verdadera belleza esta dentro de cada uno. La obra la di-rigio Andrejka Vomberga Štrfiček; Marcelo Brula fue el ayudante de direccion. (Pag. 3)
EL CORO DE SAN MARTIN
El 1Q de julio se presento frente al publico de la parro-quia San Isidro Labrador en el barrio de Saavedra, el coro esloveno de San Martin, dirigido por la Prof. Lučka Marinček Kastelic. En la primera parte, la audiencia conocio las canciones eslovenas en honor a la Madre de Dios. En tanto que en la segunda parte disfrutaron de las canciones en idioma castellano, ingles, aleman y latfn. Los apla-usos en reconocimiento por las bellfsimas interpretacio-nes del coro no cesaron hasta lograr el "bis". Finalizado el concierto, los parroquianos expresaron su deseo de que el encuentro se volviese a repetir. Publicamos tambien la opinion de Rok Fink. (Pag. 4)
MENDOZA: COLEGIO ESLOVENO
El lunes 25 de junio, aniversario de la independencia de la republica de Eslovenia, el colegio oficial esloveno Anton Martin Slomšek de Mendoza realizo un acto al cual asistieron los padres de los alumnos. La organizacion del evento estuvo a cargo de la Prof. Barbara Fužir. A la entrada repartieron escarapelas con los colores de la ban-dera eslovena. La directora Valeria Bajda Elfas reflexiono sobre los acontecimientos del 25 de junio de 1991 y el desarrollo politico, social y economico de los Ultimos 21 anos en Eslovenia. La Prof. Barbara recorrio toda Eslovenia y la presento al publico, con la ayuda de un proyec-tor. Tambien mostro como los ninos del jardrn aprenden el idioma esloveno. Los mas pequenos bailaron el "kolo" (danza tradicional en la que los bailarines se colocan en drculo). Los alumnos del preescolar interpretaron una adaptacion realizada por la Prof. Barbara de "Veronika Deseniška", un relato historico de los condes de Celje, la ultima gran dinastfa del territorio esloveno (las tres estrel-las hexagonales del escudo esloveno son el sfmbolo de la dinastfa). (Pag. 4)
Naročnina Svobodne Slovenje: Za Argentino, $ 500.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 635.-; beli papir $ 710.-; Bariloche; $ 560.; obmejne države Argentine, 215.- US dol.; ostale države Amerike, 225.- US dol.; ostale države po svetu, 235.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 165.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenja izhaja s podporo Urada za Slovence v zamej'stvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
Slikar ljubljanske stolnice
tM
TURIZEM TURISMO bled
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo Tel. 4441-1264/1265 TTS VIAJES Alenka Vivod 5294/3884 155/660/0859 - avivod@ttsviajes.com GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
zobozdravniki
Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
advokati
Dobovšek & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel./Fax: 4602-7386.
E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
OBVESTILA
PETEK, 13. julija:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Slomškovem domu.
SOBOTA, 14. julija:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15.
uri v Slovenski hiši.
Zveza mater in žena Slovenske vasi vabi na kulinarični tečaj, ob 16. uri v Hladnikovem domu. Gospod Stanko Jemec bo pokazal kako skuhati okusen »guljaž« ČETRTEK, 19. julija:
ZSMZ San Martin vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16h. Govoril bo Edvard Gruden o življenju in delu očeta kiparja Janeza Grudna. Vsi lepo vabljeni! SOBOTA, 21. julija:
Igra »Zakonci stavkajo«, ob 20. uri v Našem domu v San Justu
NEDELJA, 29. julija:
Srečanje molivk in molivcev Zivega rožnega venca,
ob 15.30 v Slovenski cerkvi. SREDA, 1. avgusta:
Učiteljska seja voditeljic, ob 19.30 v Slovenski hiši. SOBOTA, 4. avgusta:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15.
uri v Slovenski hiši. Sestanek staršev in razdelitev spričeval.
SOBOTA, 11. avgusta:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15.
uri v Slovenski hiši.
ZASTAVONOSA, SPORTNIKI, TRENERJI, SODNIKI IN ŠE KDO
Izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) je določil nosilca slovenske zastave na slovesnem odprtju poletnih olimpijskih iger v Londonu. Čast je pripadla svetovnemu prvaku kajakašu Petru Kauzerju.
Pred njim so slovensko zastavo na poletnih igrah vihteli Rajmond Debevec (Barcelona, 1992), Brigita Bukovec (Atlanta, 1996), Iztok Čop (Sydney, 2000), Beno Lapajne (Atene, 2004) in Urška Žolnir (Peking, 2008).
Slovenska olimpijska reprezentanca Team Slovenia se je predstavila javnosti na Ljubljanskem gradu. V britansko prestolnico bo odpotovalo 65 slovenskih športnikov. Poleg 28 športnikov ter 37 športnic bo v slovenski odpravi še 54 trenerjev, šest zdravnikov, pet fizioterapevtov oziroma maserjev ter dva športna psihologa. V vodstvu reprezentance bo šest oseb, na čelu olimpijske odprave pa je Bogdan Gabrovec, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije.
Predstavila pa se je tudi 22-članska reprezentanca športnikov invalidov, ki jo paraolimpijske igre čakajo od 29. avgusta do 9. septembra.
Slovenske barve na olimpijskih igrah bo zastopalo tudi 11 slovenskih mednarodnih sodnikov. Pravico na olimpijskem turnirju bodo delili Marjeta Kovač (ženska športna gimnastika), Enes Hodžic Lederer (moška športna gimnastika) ter Špela Dragaš (ritmična gimnastika). Dva sodnika, Nenad Krstic in Peter Ljubič, bosta Rokometno zvezo Slovenije predstavljala na rokometnem turnirju. Na igrah bodo še jadralni sodnik Andraž Koželj, namiznoteniški Gregor Mežek, v rokoborbi bo pravico delil Stanislav Šer-nek, v vaterpolu Boris Margeta, v lokostrelstvu Irena Rosa, v judu pa Franc Očko. Slovenski sodniki bodo pravico delili tudi na paraolimpijskih igrah; pri namiznem tenisu bo
sodnica Milana Krmelj, pri veslanju pa Borut Golob.
HANDANOVIČ K INTERJU
Inter je po poročanju italijanskega športnega časnika Gazzetta dello Sport dosegel z Udinesejem dogovor o prestopu slovenskega reprezentančnega nogometnega vratarja Samirja Handanovica za odškodnino v višini približno 11 milijonov evrov. Handanovič naj bi z italijanskim nogometnim velikanom iz Milana podpisal štiriletno pogodbo, ki bi mu letno prinesla približno dva milijona evrov.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENJI
10. julija 2012
1 EVRO 1,23 US dolar 1 EVRO 1,25 KAD dolar 1 EVRO 5,79 ARG peso
»K Tebi želim, moj Bog«
V globoki žalosti sporočamo, da je 19. junija, v Mendozi, v 74. letu starosti zaspal v Gospodu, naš oče, mož
Sebastjan Grošelj
Priporočamo ga v molitev in blag spomin!
Žalujoči:
žena, Terezija Močnik;
hčerki Kristina in Olga;
sinova: Maksimiljan z ženo Brigido Paušič,
Karel z ženo Ano Marijo Apuggliese;
vnukinje in vnuki: Sebastian, Catalina, Andres, Alexandra,
Pablo, Ana in Jose;
brata: Marjan z družino in Rafael z družino;
sestri: Rozka Grošelj, vdova Kavčič in usmiljenka Terezija Grošelj;
svak: France Močnik z družino, ter nečakinje in nečaki.
Argentina, Slovenija, Čile, Italija, Kanada in Nemčija.
3. julija leta 1 751 je umrl italijanski slikar Giulio Quaglio, avtor iluzionistične poslika-ve ljubljanske stolnice.
Quaglio, ki se je leta 1668 rodil v kraju Laino ob severnoitali-janskem jezeru Como, je zaznamoval podobo baročne Ljubljane. S svojimi iluzionistič-nimi poslikavami, katerih slog spominja na delo Tintoretta, Pietra da Cortona, Corregia in Veroneseja, je poslikal ljubljansko stolnico. Med letoma 1703 in 1706 je stolnici 'podaril' oljno sliko Kristusa v predpeklu s sv. Dizmom, s freskami pa je okrasil prezbiterij, osrednji del z navidezno kupolo ter kapele sv. Rešnjega telesa in sv. Dizme. Na eni od fresk je upodobil tudi svoj avtoportret.
Čeprav se ni rodil v Sloveniji, Giulio
Quaglijeva iluzionistična poslikava stropa
Quaglio velja za najpomembnejšega predstavnika slovenskega baročnega slikarstva. Njegove freske v ljubljanski stolnici pa so prva enotno zasnovana iluzionistična poslikava pri nas, ki je močno vplivala na domače slikarje.
Pet avtorjev za Veroniko
Žirija za Veronikino nagrado je v ožji izbor uvrstila pesniške zbirke Taje Kram-berger, Miklavža Komelja, Petra Semoliča, Primoža Čučnika ter Tomislava Vrečarja. Dobitnika nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta bodo razglasili 28. avgusta na Starem gradu v Celju.
Krambergerjeva, ki si je Veronikino nagrado leta 2007 za zbirko Vsakdanji pogovori delila s Tonetom Pavčkom, je delo Z roba klifa zaznamovala z izrazito avtobiografsko noto. V njem na primer poetizira »odstranitev z delovnega
mesta« na Fakulteti za humanistične študije v Kopru in odločitev na sodišču, ki je razsodilo v njen prid.
Zbirka Roke v dežju je sedma Komeljeva pesniška zbirka. Naslovi pesmi v zbirki govorijo zase: Pesem Leninovega brata, Roka, ki je znala samo ubiti, Igor Zabel, Grob Zdenke Kidrič - Marjete ter Srp in kladivo Tine Modotti. Komelj je leta 2002 prejel Veronikino nagrado za zbirko Rosa, med nominiranci pa je bil tudi z zbirko Hipodrom.
Semolič velja za rekorderja med nominiranci, saj je bil v ožjem izboru za na-
Le dieu du carnage Bog masakra
petek 3. in sobota 4. avgusta na Pristavi
grado že sedemkrat. Letos je žirijo prepričal z zbirko Noč sredi dneva. Jure Jakob je na zavihku dela zapisal, da avtor »v zadnji zbirki vprašanja, zabeleženega v verzih iz Barjanskih ognjev, ne zastavlja nič manj usodno, kot je to v svojem obsežnem pesniškem opusu počel doslej«.
Mikado je sedma Čuč-nikova samostojna pesniška zbirka, med nominiranci za nagrado pa je že tretjič. Na zavihku knjige piše, da se njegova tokratna zbirka od bližnjih predhodnic razlikuje po čistosti stavka, neelegičnem tonu, direktni vključitvi večnih pesniških vrednot in razmerij čustvo/ um, fizika/metafizika, končno/neskončno ali prosti/vezani verz, ...
Vrečar pa se za Veroni-kino nagrado prvič poteguje z zbirko Ime mi je Veronika. Avtor je izdal že pet pesniških zbirk, tokrat pa v pesmih tematizira mladost oziroma poslavljanje od mladosti, so sporočili iz Fit Medie.
V nebeške zarje si odšla tam prosi Boga za nas
Sorodnikom in znancem sporočamo da se je 9. junija 2012 v 19 letu starosti
NASA LUČKA
poslovila od nas in odšla v objem Večne Ljubezni
Zalujoči:
oče, Vladimir Šmon; mati, Marija Grebenc Šmon;
bratje in svakinje: Tine in Vera, Pavel in Celeste, Andrej in Nevenka, in Marjan; sestra Martina;
nečakinje in nečaka: Valentina, Gregor, Vinko, Guadalupe in Kamila;
stari starši, tete in strici, sestrične in bratranci, in ostalo sorodstvo.
Mendoza, Argentina