St. 728. Trst, torek dne 5. marca 1912. Ljubljana Leto III. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK PhC9m07na ct R vin »Jutro“ vsak dan — tudi ob nedeljah in praz- rUoalllCAlla ol. O Vlil« nikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki- rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica S. Francesco d’ Assisi, št. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu »Malič* v Ljubljani. Po pošti sprejemano stane Jutro“ mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se,plačuje vnaprej. — Ogiasi: i mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primeren popust. Mali oglasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko. Tržaška porota. Trst, 4. marca 1912. Danes bi se moralo začeti zasedanje tržaške porote, ali bilo je odgodeno tadi protesta italijanskih odvetnikov, češ da porotna klop ni bila pravilno sestavljena; pravi vzrok protesta je bil pa ta, da je bilo od 36 izžrebanih porotnikov — 26 Slovencev, kar je naše sosede zelo poparilo in ujezilo. Pravijo, da porotna lista res ni bila pravilno sestavljena, ker je deželno sodišče brez sodelovanja tržaškega magistrata, oz. namestniškega svetnika sprejela v porotno listo kakih 70 predlagancev, kar, seveda, ni bilo prav in zato se niti pritoževali ne bomo, da se nam je zgodila kaka krivica posebno, ker sploh ne zahtevamo, da bi morala biti porota v Trstu ravno slovenska, oziroma, da bi se jo razdelilo na slovensko in italijansko, nasprotno stojimo na stališču, da ima porota služiti samo in edino justici, ker ona ne rešuje narodnih vprašanj, temveč samo sodi, in sicer Slovence in Italijane, sploh vsakega, ki se je pregrešil, ali se ga pa obdolžuje, da se je pregrešil proti predpisom kazenskega zakona. Ali nekaj zahtevamo in sicer ravno v interesu justice: da je vsak porotnik v Trstu popolnoma zmožen obeh deželnih jezikov, t. j. slovenščine in italijanščine, to znanje teh dveh jezikov bi moral biti pogoj, da more postati kdo sploh porotnik. Pustimo tukai narodnost popolnoma na stran, v poštev pridejo pri tem samo razlogi človekoljubja, želja, da so pravdoreki porote — pravični, da porota ne bi izrekala oprostilnih razsodb nad krivci in da ne bi obsojala nedolžnih ljudi, kar se zelo lahko zgodi, ako so porotniki vezani na prestavljanje izpovedb obtožencev in prič po raznih tolmačili, katerih prestave so po-gostoma pomanjkljive, večkrat pa tudi netočne. Iz tega vzroka bi bili mi nasprotni tudi temu, da se loči porota na slovensko in italijansko, ker v jezikovnem oziru tako mešanem okrožju tržaške deželne sodnije se zgodi v veliki večini slučajev, da govori obtoženec, ali katerasibodi priča samo en jezik in bi bil tolmač v vsakem takem slučaju neizogiben, kar se da preprečiti samo na ta način, da se predlagajo in sprejmejo v porotno listo samo ljudje, ki so popolnoma zmožni obeh v deželi navadnih jezi kov, kar je prav lahko izvedljivo, ker takih ljudi je na Primorskem v izobilju. Narodni moment ne pride tukaj čisto nič v poštev ker — kakor že omenjeno — pred poroto se ne rešujejo narodna vprašanja, porotnik gleda v obtožencu, ki mu ima soditi, samo človeka, kar je tudi edino pravilno in tega človeka, kakor tudi priče, mora porotnik — ako hoče pravično soditi, v prvi vrsti razumeti, on ne sme biti vezan na nepopolne in morda tudi napačne prestave tolmača, on mora sam slišati in razumeti vsako besedico, ki jo izgovori obtoženec, ali kaka priča. Italijanskim odvetnikom, ki našega jezika navadno ne znajo, seveda to ne bo prav, oni bi radi, da bi se razpravljalo vedno le italijansko, v kolikor pa vdeleženci LISTEK. Nostradamus. DESETO POGLAVJE. Dvor kralja Henrika« III. Čarovnik. Kralj, Montmorency, Saint-Andre, Guise in vsi, ki so se bili pomenkovali o tem vprašanju, so se nehote zgenili od začudenja. Kancelar Olivier je molčal nekaj tre-notkov. Nato, kakor da jo črpal iz Noslra-dainovega pogleda nenavadno moč in pogum, je izpregovoril; »Sire, prišel sem prosit vaše veličanstvo, naj mi dovoli počitek po tolikem trudapol-nem delu. . .“ „Torej je resnica!“ je vzkliknil Henrik, „Ali hočete res odložiti svojo službo 'i . . .“ „Da, sire,* je dejal starec. ,In tu vam priporočam gospoda Mihela de 1’ Hospital ter prosim, da bi ga sprejeli za mojega naslednika. . .“ »Nadaljujte, gospod kancviar,' je dejal tega jezika ne bi bili zmožni, da bi nastopal tolmač — v Trstu za slovenski jezik! Razmere se morajo spremeniti. Porotniki v Trstu ne bi smeli zvedeti za izpovedbe slovenskih obtožencev in prič še-le s pomočjo tolmača, zgoditi se mora, da bo mogel postati porotnik samo človek, ki bo zmožen obeh v deželi narodnih jezikov, šele potem bo moglo imeti ljudstvo nekako zaupanje, do porotnih sodišč. Mogoče je, da porotna lista ni bila sestavljena pravilno. Mi to dopuščamo, ali ta napaka ni tako velika, da bi morali mnogi obtoženci, ki so morda celo nedolžni, ostati še na dalje v zaporu in čakati, da se sestavi nova porotna lista in da se izžrebajo iz te liste novi porotniki, ki jim bodo sodili. Tržaška porota se mora reformirati, da bo mogla odgovarjati svojemu namenu kar se pa nikakor ne zgodi, ako se bi reformirala na način, kakor to želijo italijanski odvetniki, ki bi hoteli poroto, kakor sploh sodišče v Trstu še bolj poitalijančiti, kot je že. Ako je treba narodni momenti v Trstu sploh kje popolnoma izločiti, je treba to gotovo storiti pri poroti, ki ne more in ne sme ostati taka, kot je bilo do sedaj. Kamora. Pulj, Trst, Gorica, a tudi druga gnezda italianissime kamore se kažejo prav poslednji čas v vsej svoji nagoti. Sredstva, s katerimi so se kamoristi dosedaj držali so bila predvsem kričavost o laški kulturi, zapostavljanje Slovanov, iredentovsko napihovanje, gentlemensko sleparstvo v obliki raznih oderuških obrestij, goljufije v raznih korporacijah in tudi v avtonomnih zastopih katere so znali vedno s pomočjo podkupovanja in zapostavljanja Slovanov obdržati v svoji oblasti. Zdi se pa, da vsa ta, sicer izdatna sredstva odpovedujejo svojo dosedanjo službo, ker o kaki laški kulturi ni govora pri ljudeh, ki svojo »Lega Nazionale" samo zato podpira o, da uničujejo Slovane, ki pa ne store ničesar za odpravo zabitosti med svojimi rojaki, med katerimi je za Malorusi največ analfabetov v državi. Kultura avstrijskih Italijanov ni vredna piškavega lešnika. Kar imajo v Avstriji pokazati je slovanske krvi, to sta Tomasini, ki se je sam in javno priznaval Slovanom in pa sedaj slavna pesnica Matilda Serao — recte Žerjav, ki še danes bolje zna slovensko kot laško, kar se na njenih poezijah pozna. Gospoda Mrach in drugi, nimajo laške, nego slovansko kri v sebi. Slovane ste zapostavljali, ker so predolgo spali, in pa ker niso imeli voditeljev, sedaj — ne bo šlo več, pa če se imamo v morje pometati, ker mi Slovani ne zahtevamo čisto nič vašega, a od svojega vam ne pustimo niti lasu več. Kar pripravite se na boj z barbari, ki vam dajejo še vedno življenski sok. a ga bodo v kratkem le sebi v korist in čast vzgajali in plodili, ker tudi ,Lega“ ne bo več koristila. Najbolj goreči bojevniki so in bodo še oni naši sinovi, ki so hodili v te vaše bez- Henrik II in začudeno pogledal Nostra-darna. „Sire, hotel sem se sklicevati na svojo visoko starost, na trud, ki sem ga prestal, in na, to, da sem skoro popolnoma slep... Toda to, kar je bilo rečeno, zadošča v opravičenje mojega odstopa pred mojo lastno vestjo. Pripravljen da pokleknem pred prestol božji, mu lahko porečem tisto uro: Gospod, zapovedal si nam, da naj se ljubimo med seboj, in si nam prepovedal rabiti moč. In zato nisem hotel, da bi kdaj potomci, ko bodo preiskavah tajnosti velikih klanj, vdihnjenih od sovraštva, našli pod listino, ki uvaja v Franciji inkvizicijska sodišča, ime Franca Olivier j a. . .* »Slabost!" je zarohnel Loyola. .Slabost, ki jo pregrešnejša od zločina samega !u »Kaj pa hočete ?“ je nadaljeval starec s silo, ki se ji je moral sam čuditi. „Ali gremo v versko vojsko ? Sire, ali ni prelite ze dovolj krvi po Parizu in po vsem kraljestvu ? Ali naj vam sestavim imenik tistih, ki so zaradi edinega greha, da časte Boga drugače kakor mi, poginili na vrvi, pod sekiro, v mukah natezalnice in na grmadi ob naglem ali ob počasnem ognju V Koliko mrtvih, sire, koliko mrtvih trupel! Inkvizitorji vere so pomorili že na tisoče nesrečnikov; moški, žene, otroci iu starci, vse je dobro- niee, ki jim vi pravite — šole, a so potuj-čevalnice. Iredentizem, ta vam več škoduje kot koristi, ker se vam vaši „bratje“ ono-stran luže sami smejo na vaših pajacadah, dasiravno bi iredentizem lahko imel večji pomen, ako bi ga vodili značajni in pošteni možje, ne pa naduti puljski aretiranci in pa tudi oni, ki jim še bodo sledili v Trstu, Gorici in drugod. Samo napihovanje brez smotrenosti, kar lahko obžalujete v naprej, kot to obžalujejo vaši »rojaki" onostran grenke mlake. Tudi oderuštvo vas več ne more rediti, vi preplemeniti gadje, ki ste izsesavali kri ubogemu istrskemu in dalmatinskemu kmetu in ste ž njega, ki je bil prej gospodar na svoji zemlji napravili kolona ali pa sužnja Tudi s tem torej ne bo nič več, ker sedaj ima prej ubogi in izsesavani istrsko-dalmatinski seljak svoje gospodarske organizacije, ki mu posojajo sicer včasih z desetimi odstotki, nikdar pa ne s sto odstotki, na katere ste brezsrčno navezavah trpina, od vas odvinega. Beneški sistem se je za vselej izprevrgel in logična posledica tega je, da danes na vsem avstrijskem takozva-nem italijanskem ozemlju nimate niti enega, res kakega uvaževanja vrednega denarnega zavoda, ter ste odvisni od slovanskega in nemškega, racijonelno poslujočega kapitala. Danes 20 let boste gospodarske ničle — slovanski in nemški uradniki, a ako boste hoteli imeti kruha, se boste morali učiti trdi jezik — per »zakaj". Tako je in nič drugače ni. Tudi vaše bojevanje za nacijo-nalno, liberalne, demokratične težnje in druge take politične atrakcije ni in ni bilo od nekdaj nič druzega, kot goljufiva in vabljiva omama za volilce. To vam je bilo mogoče pod Goessom in Rinaldinijem, pod rdečim princem Ho-henlohejem to že več ne gre, že marširajo vaši najboljši sinovi (seveda rodom Slovani) v luknjo, a na dan lezejo stvari da se grobovi odpirajo. Bodisi v korporacijah bodisi v avtonomnih zastopih povsod ste bili enako „pošteni“, vse ste uničili in kamor stopi vaša noga, nikoli več ne raste trava Tudi tega je začelo biti konec. Pujske lumparije, tržaške sumljivosti, goriško gospodarstvo in druge .malenkosti" katere skuša „11 PiccoIlo“ olepšati, vse te smrtne in smrtonosne pregrehe štrlijo kot nabrušeni noži proti vam, a tem morate podleči, ker vlada ne sme več tolerirati vseh teh škandalov. Saj je že pokojni puljski župan Stanič, bivši Slovan -z dušo in telom ogorčeno odklonil čestitke na izvolitvi puljskim županom, ker je prevzel to mesto samo zato, da je še za nekaj let potegnil, klaverno življenje trhle kamore. Bali ste se poklicati Slovane v razne zastope, a sedaj nam Slovanom ni prav nič žal, da nismo sodelovali pri vseh teh urnebesnih škandalih, pač pa smo se v tem času na vse mogoče načine organizirali, ter gremo sedaj čili in zmagosvestni v ta boj, ki je kolikor toliko že dovojevan. Sami ste si kuhali, sami posrebajte vso to umazano juho, če pa vsled nje poginete recite -- nostra massima culpa. — Zato da ste naše prodance podkupovali, ste si naprtili vso to sramoto. Tako je s kamoro, ki je bila nek taj vsemogočna in ki je pred nami, barbari, došlo njihovi neutešni krvoločnosti. Varujte se, sire! Pazite, da vas bodočnost ne bo poznala pod imenom Henrika Krvavega 1 Dovolj je solz! Dovolj sovraštva, razbrzdanega v imenu častihlepnosti gospodov Lo-tarinških! Molčite, monseigneur vojvoda Guiški! Molčite, gospod kardinal! Pustite, da govorim, ker sem začel 1 . . . Sicer pa sem povedal dovolj: Sire, dokler sem jaz kancelar, ne bo ustanovljena inkvizicijska sodba na Francoskem. Končal sem. Ako se vam zdi, da je kričala moja vest preveč glasno in da sem prekoračil meje dostojnosti in spoštovanja, ali pa, če sem si nakopal sumnjo vaših svetovalcev, kaznujte me in pošljite mene prvega na grmado ! . . .“ Mračno molčanje je sprejelo te besede. Velik krog se je bil napravil okoli starega kancelarja, ki je stal ves sključen in čakal kraljevega odloka. Vojvoda Guiški je stiskal bled od groze svoje bodalu, pripravljen, da ga zasadi starčku v prsi. Kardinal Lotarin-ški je izbiral besede, da izreče nad njim izobčenje iz cerkve. Loyola je stal nepri-mično in drevenel od začudenja. Dvorjani so upirali oči v Henrika II. Nostradamus pa je držal roke nepremično prekrižane, kakor da bi caroval nad tem prizorom, ki ga je bil morda nalašč izzval. . . . Henrik II. je mračno sklanjal - bledo vedno zarila oči v pesek, sedaj pa ko je vsa izpuljena svojega perja, s katerim se je ponašala, stoji pred nami naga, taka ka-koršno smo jo hoteli videti. Še malo, in o laški kamoristični slavi ne bo več govora. DNEVNE VESTI. Nobenega pardona ! Prejeli smo: Mislimo, da je Vaša prijateljica .Edinost* dobro pre-čitala prvo dnevno vest sobotnega »Slovenca*, ki pod zgorenjšnjim naslovom oznanjuje evangelij modernega krščanstva, napram kateremu so vsi brezverci in pogani pravi bogo i in kavalirji. Kristus je učil: ljubite tudi svoje sovftižnike ! toda ti, ki nosijo ime, ki se celo imenujejo njegovi nan estniki, pa v zgorej označeni notici oznanjuje novi evangelij. Vsi liberalci „zaslužijo, da se do zadnjega poteptajo1. V ta namen »odobrava-jo, brezobzirni boj slovenskega ljudstva proti liberalizmu." . . .Naj gre do kraja in iztrebi zadnjega liberalca iz svoje srede! Na to zaklučuje: Le eno geslo mora veljati proti liberalizmu: Nobenega pardona nikdar in nikjer 1“ »Edinost" pravim, je ta novi evangelij gotovo dobro prečitala. Toda ker se vkljub njeni starosti še ni spametovala, da bi na rovaš razmeram na Kranskem ne pretakala potoke solza ter klicala »brata" k slogi, ji svetujem naj si to „Slovenčevo“ dnevno vest izreže, dene v okvir in obesi pred seboj had uredniško mizo. In vselej kadar jo zopet napadejo taki občutki brez-plovnega solzarstva in slogaštva, naj si dobro ogleda ta novi evangelij. Če se pa vkljub temu še ne bo streznila, potem ni za njeno slogaško bolezen nobenega zdravila več. Ravno to svetujem pa tudi vsakemu naprednjaku, sploh vsakemu človeku, ki ni klerikalec. Ne svetujem pa le temu, da si besede tega novega klerikalnega evangelija le ohranijo v okviru spomina, ne, ampak kličem jim: Vzemite si vsebino tega evangelija resno k srcu, obrnite ga napram tistim, odkoder je prišel: Nobenega pardona, nikdar in nikjer! Boste videli, kako kmalu bodo izdali drugi, milejši, popolnejši evangelij 1 Klerikalna moč. »Slovenec" vulgo „Su-rovinec" nikakor ne gre. Odkar je postal za štiri vinarje cenejši, ga v Ljubljani in tudi drugod še manj bero, kakor popreje. Že včeraj smo poročali, kako barnumsko reklamo so razvili klerikalci v nedeljo v Ljubili za »Slovenca«. Prijatelj našega lista nam poroča o tem dogodku sledeče : V pedeljo okolu 8. ure zjutraj sem šel po opravkih. Kar zagledam velike plakate z napisom »Slovenec" samo 6 vinarjev, najcenejši in najboljši list na Slovenskem. Grem nekoliko dalje, že mi ponudi neki delavec reklamni listek z isto vsebino. To je torej tista klerikalna moč, ki jo klerikalci tako silno pov-darjajo. Moje mnenje je, da njih moč peša, ali pa je že popolnoma opešala, kajti za dobre časopise ni treba take cirkuške reklame. Sicer pa klerikalne cunje tako noben pameten človek več ne bere. Klerikalci bodo sčasoma morali „Slovenca" zastonj oddajati ali ga pa porabiti za kake druge namene. Drugače ne bo šlo. glavo. Roke so mu trepetale v enem tistih napadov hudega gneva, ki so se pri njem končali vselej s kakim krvavim poveljem. Misli o mukah in trpinčenju so mu rojile po možganih Ustnice, bele kakor vosek, so mu drhtele, ne da bi bil mogel izustiti besedo. Naposled je dvignil glavo in uprl v Olivierja svoje kalne, krvavoobrobljene oči. Hotel je izpregovoriti Trepet je prešinil vse zborovanje. Ta hip pa se je oglasil Nostradamus mirno: „Sire, mislimo si za hip, samo za hip, da vaš brat, dauphin Franc, ni umrl v Tour-nonu in da potemtakem zavzema mesto, kjer se zdaj nahaja vaše veličanstvo. . . Ali, še boljše, mislimo si, da je vstal iz groba z dovoljenjem angela smrti, ter stopi v tem trenotku med rias 1 . . Učinek teh besed na Henrika II, je bil čudovit. Planil je pokoncu, njegove oči so se obrnili z grozo proti vratom, kakor da bi mislil, da zdajci vidi vstopiti svojega brata; lasje so se mu naježili in hotel je govoriti, toda zgrudil se je v svoj naslanjač. Nostradamus se je sklonil čezenj. Začudeno mrmranje je vstalo po dvorani. »Sire," je zamrmral Nostradamus čisto tiho, »poslušajte svojega brata; govori vam z mojimi usti. Mrtve je treba ubogati, sire Kajti, 8i jih ne ubogamo, vstanejo včasih in Ustavi eno delo v škofjeloški tovarni. Poroča se nam; Tvornica za sukno last Kre-nerja v Škofji Loki je v soboto ustavila svo-delo. Že preje je bilo odpuščenih mnogo delavcev, tega dne pa je lastnik napovedal splošno odpoved. Tvornica bo le še toliko časa v prometu, da izvrši zadnje naročitve, potem se trajno ustavi. Baje -hoče lastnik vse skupaj prodati ter se preseli v Brno. Udarec je zadel mnogo delavcev in njih rodbin. Kakor se sliši, je temu krivo tudi to, da so klerikatci pri zadnjih občinskih volitvah proti Krenerju intrigirali ter mu onemogočili kandidaturo v občinski zastop, vsled česar se je Krener odločil da se preseli iz gnezda čukov in ščinkovcev. Moralni in nemoralni tisk. Semterja .Slovenec" v resnici postane tudi malo katoliški in povzdigne svoj glas v boju proti nemoralnemu tisku. Žalibog, da pri takih prilikah „Slovenčevi“ uredniki nikdar nimajo sreče, ampak se še-le tu pravzaprav pokažejo v pravi luči, v vsej svoji podivjanosti, v vsem svojem političnem fanatizmu. Tako so jo zopet pošteno polomili v sobotni številki. V isti notici, v kateri nastopajo proti nemoralnemu tisku naprednjakov, povdarjajo da je treba liberalce poteptati do zadnjega. Gospodje ! ali je to moralno, ali morda to odgovarja naukom učenika Krista. Vsak otrok vam bo odgovoril, da ne! Sploh pa dvo mimo, če imajo ti ljudje sploh pravico presojati, kaj je moralni in nemoralni tisk Ravno „Slovenec“ je s svojo pisavo zastrupil našo mladino do skrajnosti in privedel svoje somišljenike Že tako daleč, da v svojem političnm nasprotniku ne vidijo svojega bližnjega, niti vsaj človeško bitje, ampak navadno živino, katero je treba čisto enostavno pobiti »Slovenec- naj kar lepo molči, sicer se le preveč blamira kajti toliko psovkv takega zmerjanja in toliko laži ni najti v nobenem drugem listu, kakor ravno v »Slovencu". , Afera Vovk—Javornik. V .Jutru" že objavljena afera novo izvoljenega obč. odbornika Vovka iz Gotne vasi proti mesarju in gostilničarju Javorniku iz Žablje vasi, se prične v torek 5. t. m. pred novomeškim okrajnem sodiščem. Zurc je Vovka prisilil, da Javornika toži, ker je le ta govoril, da je Vovk v njegovi gostilni rekel, da so pri štetju glasov pri zadnjih občinskih volitvah v Kandiji vse tiste glasovnice, ki se niso glasile na Zurca in njegovo stranko, metali v koš. Vovk se zdaj izgovarja, da je le rekel, da so se take glasovnice vničile, ki so bile spočečkane“. Javornik pa vstraja pri svoji izpovedi. Smo radovedni, kako se bo to končalo. Zopet nov šulferanjski sklad Šulferajnska podružnica Otokar Kerustock na Duaaju se obrača na častilce Kernstockove muze, naj prispevajo k novi dvomiljonski vinarski zbirki, iz katerega denarja bi se ustanovila na slovenskem Štajerskem nemška šola za slovenske otroke. Vsak kamen bi znašal 1000 vinarjev, t. j. 10 K. Slovenci! sovražnik kuje zopet novo orožje zoper nas, zato podpirajte naša narodna obrambna društva. Občinske volitve Rožpohu pri Mariboru. Pri tukajšnjih občinskih volitvah so zmagali z veliko večino nemškutarji. Izvoljeni so sami pristni Germani slovanskega pokolje-nja. . Proti četrti božji zapovedi. V rodbini posestnika Zidarič iz Sela pri Brežicah je vladal med starši in otroci že dalje Sasa hud prepir. Te dni je planil sin z nožem nad mater in jo ranil na glavi, a hčerka je udarila očeta s krojaškimi škarjami po glavi. pripovedujejo regi, ki jih ljudje ne smejo vedeti. . .“ Henrika je tresel krčevit trepet. Kljub temu je imel še moči, da je napravil zapovedujočo gesto. Vsa okolica se je odmeknila. Takrat pa je izpregovoril z glasom, hripavim od groze; „Kaj hočete reči V“ .Samo to, da bi vaš brat po mojem mnjenju zaradi odpuščanja svo,ih grehov poslušal kancelarjeve besede.* ,Toda zakaj, zakaj mi govoriš o mojem bratu?" je zaškripal Henrik. „Kdo si? Ali veš, da te dam lahko prijeti? . . / ,Ne, sire. Videli sto, da me ni mogel prijeti niti vaš gardni kapitan. . ." Henrik je zaj< čal. Nostradamus ga je motril s tistim mračnim, zagonetnim usme-vom, ki ga vidimo na kamenitih ustnicah egiptovske sfinge. „Kdo si ?“ je zahropel kralj. »Ulovek sem, sire! Samo posel moj je bil vse življenje ta, da sem preiskaval vesti svojih bližnjih. Z bakljo v roki sem se spustil v brezdno zagonetke, ki mi je razodela svojo Skrivnost. Vi, sire, ste samo kralj in ukazujete samo živečim. Jaz, sire, pa sem več kakor kralj, kajti odpiral sem nevidna vrata in govoril z mrtvimi. . .* „Vi govorite z mrtvimi!" je dehnil Henrik. Proti nečloveškim otrokom so starši sami vložili ovadbo. Aretacija klerikalnega agitatorja Antončiča v Ljubljani. Znani klerikalni agitator Antončič je bil te dni aretiran v Ljubljani in sicer radi napeljavanja h krivemu pričevanju. Prvotno se je govorilo, da je bil aretiran radi neke tatvine v »Unionu". Toda kakor smo se informirali, se je o tej zadevi že razpravljalo pred sodiščem. Takrat je skušal Antončič zapeljati neko pričo h krivemu pričevanju. Toda dotična priča je o tem takoj informirala sodnika ki je sedaj vložil proti Antončiču tožbo radi krivega pričevanja. Res žalostna karijera nekdanjega ljubljanskega magistratnega uslužbenca. Klerikalci so lahko ponosni na tega svojega agitatorja. Klerikalno obrambno društvo »Slovenska Straža11 v Ljubljani plačuje za približno 1000 ljudij na Spodnještajerskem znani klerikalni zakotni listič „Slov. Gospodar". Pribijamo to javno, da bodo klerikalni pristaši uvideli, da se njih denar ne vporablja za narodne namene, kakor bi se moral, ampak samo v klerikalne politične agitacijske in druge svrhe. Liberalci so bolj pametni kakor smo mi. D > tega prepričanja je prišel kandijanski paša oča Štembur. ki je dal temu prepričanju tudi javno primernega duška. V njegovo gostilno prišli so namreč klerikalci, ki ga odslej podpirajo, ko se pravi liberalci že sramujejo se še dalje pustiti od Zurca za to ker tam zapravljajo denar, vleči za nos. Našli so pa tam v gostilni enega liberalcev, ki je imel nekaj opraviti v občinski zadevi. Zurc je namreč pameten, in že zna tako urediti, da se večina občinskih zadev rešuje pri litrih v njegovi gostilni, namesto tam, kjer bi se morali, v občinski pisarni. No, ko klerikalci zapazijo tega liberalca, jim to ni bilo všeč, ker so sklenili, da če oni podpirajo Zurca ne marajo, da bi tudi še liberalci tja zahajali. Zurc je zdaj odločino na naši strani, pravijo, in naši »gospodje" ga nam že iz „kanceljna“ priporočajo kot pravega katoliškega moža. Zato je eden klerikalcev, ki je imel največ korajže (poprej ga je namreč že nekaj politrov podrl) Štem-burja vprašal: »Ali črno tega liberalca vem vreči ?« Zurc pa je prestrašen poskočil in dejal: „Bog ne daj tega! Liberalci so veliko bolj pametni kakor smo mi — klerikalci1*. — In glejte, to pot je Zurc vendar enkrat resnico govoril. Namesto k sinu, v smrt Iz Gotne vasi pri Novem mestu nara poročajo: Tukajšnji vaščan stari Franc Avsec ima svojega sina žnpnika pri Sv. Juriju pod Kumom. Pretečeni mesec se je napotil od doma rekoč, da gre svojega sina obiskat. Pretekli pa so dnevi in pretekla sta že dva tedna, a starega Avsca ni bilo domov. Ker se jim čudno zdelo, da bi bil toliko časa ostal pri župniku, so le temu pisali, naj ga pošlje domov. Župnik, ki svojega očeta v tem času niti videl ni, ■je bil nemalo presenečen nad tem poročilom. Sluteč, da se je očetu zgodila med potjo kaka nesreča, je začel iskati po njem. Res se mu je posrečilo oče ta zaslediti vtopljenega v nekem potoku. Nesrečneža je že komaj spoznal ker je ves ta čas mrtev ležal v vodi. Kako je Avsec to nesrečno smrt našel, je težko uganiti. Smrt je našel pri poliranju hiše Jere Grandošek v Slov Gradcu, zidar Jernej Mer-tvoz Ko je 29. febr. popoldne spodkopaval dva metra visok zid, se ji ta nenadoma podrl in zakopal udeče^a Mertvoza. Ponesrečenec je za poškodbami umrl v bornišnici. „Da,* je rekel Nostradamus in se vzravnal s ponosno kretnjo. „In včasih mi razo-dejeno svoje skrivnosti. Zdaj, sire, odhajam od vas. Svobodno vam, da ukažete zaradi kancelarja Olivierja. kar hcčete.* In res se je Nostradamus globoko priklonil kralju, odmeknil se in se izgubil med množico dvorjanov, ki so ga pozdravljali že z najzaneljivejšimi usmevi, kajti zdelo se je vsem, da je postal v tem trenotku vsega-mogočna oseba. ..Messire," je rekel Henrik II svojemu kancelarju po dolgem molčanju, »govorili stenam odkritosrčne besede. Hvala vam zato' Premišljal bom o vaših nasvetih. Dotlej pa sprejmem naslednika, ki mi ga priporočate. Gospod de 1' Hospital bo prevzel državne pečate v svoje varstvo. Svobodno vam je oditi, messire. . »Kaj, sire 1* je zastokal Loyola, zadet v srce. »Sire," je zarenčal Guise, to ni mo- v u goce. . . »R^kel sem, gospod menih! Rekel sem, gospodje! No, dan božji! Smejte se 1 Ple- šite! Zabavajte se! . , „Saj sem vam pravil, da pojde vse dobro!* je zamrmral Nostradamus na uho staremu kancelarju, ki je odhajal, še ves zavzet nad svojo smelostjo in svojim uspehom. Kam je šel denar od Kandijanskega sejmišča ? Prejeli smo: Iz same ljubezni do NoVomeščanov, ki Štemburjevo gostilno najbolj podp'ra:o, je Zurc s pomočjo Šukljeja ustanovil v Kandiji konkurenco novomeškim sejmom. Kakor je pri vsem, kar Zurc napravi, že njegova navada, je imel tudi pri teh sejmih v prvi vrsti pred očmi le koristi svoje gostilne in prijatelja Kušljana. Kmetom pa je s tem dal priliko, da par tednov več v letu zapravljajo čas in denar, ker mislijo, da morajo biti na vsakem sejmu, ki jih ni veliko manj kot 1000 na Kranjskem. No pa to nas nič ne briga. Ampak kar nas mora brigati je pa vprašanje, kako je s tistimi dohodki, ki ga jih donašajo ti sejmi. Zaradi nakupa sejmišča se je morala zadolžiti cela občina. Naravno je, da imajo občani tudi pravico se pobrigati kako je z obračunom tega sejmišča Odkar e ustanovljeno in tega je zdaj že več let, občani še niso dobili jasnega obračuna. Nekaj pa gotovo morajo nesti ti sejmi, posebno odkar so bolje obiskani, kot so bili odpočetka. Morda se kje na Kranjskem najde kaka oblast, ki ima ne le pravico, nego tudi dolžnost se pobrigati za dohodke in sploh za obračun sejmov v Kandiji. Samo mir bi imel rad. V soboto dop. se je pred okrajnim sodiščem v Ljubljani vršila čudna razprava. Neki železničar stanujoč v Sp. Šiški je tožil Jutru" že znanega železničarja Presel-ja, češ, da mu je Presl oziroma njegova žena očitala tatvino in da niti mleka ne more plačali. Povabljenih je bilo več prič. Med razpravo je zelo gostobesedni tožitelj venomer ponavljal, da s svojo tožbo ne mara nič drugega, kakor da ima mir pred tožencem. Sodnik je skušal spor poravnati, za kar je bil tožitelj izpočetsa pripravljen. Šlo se je samo za stroške, ki bi jih moral tožitelj plačati sam. Že so se dogovorili za znesek 15 K kar šine tožitelj u v glavo da bi bilo v njegovo zadoščenje vendar bolje, če se razprava nadaljuje in se priče zaslišijo. Toda tako kot so priče izpovedale, bi bilo za tožitelja bolje, da bi domačega perila ne bil pustil razobesili v sodni sobi. Tožitelj vprašan, če predlaga, da se toženca kaznuje, je izjavil, da tega no mara, on hoče le mir imeti v hiši. Sodnik je na to izjavo seveda moral oba toženca oprostiti, kar pa bi tudi brez te izjave s oril. Povedal pa je tožitelju, da mu sodišče ne more začarati miru, to je stvar občine, toda da bi b.l tožitelj ceneje vsaj od sodišča prišel domov, če bi se bil popreje poravnal. Zdaj bo moral plačati polne stroške obravnave, zadoščenja ni dobil na sodniji, pa tudi miru doma mu njegova prevelika občutljivost ne bo prinesla. Preiskava Podbevškove afere na deželni kmetijski šoli. Kakor se čitatelji .Jutra* še spominjajo, se je lansko leto »Jut o" obširno pečalo z afera bivšega hišnika na deželni kmetijski šoli na Grmu. Dasi je Podbevšek strasten klerikalec in se mu ima klerikalna stranka za njen uspeh v novomeški ok lici skoro največ zahvaliti, so ga klerikalni ve-likaši vsled prizadevauja dvovernega vodje Rohrmana kar naenkrat postavili z družino vred na cesto Zgodilo se je to v kričečem nasprotju z določili štatutov za deželna usluž bence. Pahnili so ga pa ti prijatelji delavstva in uslužbencev z ene bede v drugo še večjo, ker je Podbevšek preveč dobro vedel, kako se je in kako se še gospodari na tem od dežele plačanem zavodu. Podbevšek je bil tako previden, da si je vsak slučaj nerodnosti in škandalov zapisoval v dnevnik, kjer si je biležil priče ter sploh vse okoliščine, za posamezne slučaje. To pa že prejšnjemu vodji Dolencu ni bilo povšeč, in ga je preganjal kolikor ga je mogel. Takrat je Ilohr-man kot pristav Podbevška še aminiral proti Dolencu, ker je Ilohrmanu pač bolj dišala služba vodje kot pa pristava. Rohrman je svoj namen tudi dosegel. Dolenca so vpo-kojili, na njegovo mesto pa imenovali Rohrmana. Rohrman je bil kot pristav še zave den naprednjak in tudi drugače jako priljubljen. A z novo službo je postal tudi nov značaj Zurčevega kalibra: jeziček na tehtnici pripravljen potegniti zdaj na to, zdaj na ono stran. Prdti uslužbencem je postal naravnost osoren, zahteval od njih vse mogoče in nemogoče, a sam pa je delal kakor je hotel. Preuredil si je na deželne stroške luksuri-jozno stanovanje uslužbence, med njimi posebno Podbevška pa je potisnil v zaduhle brloge. Podbevška je preganjal toliko časa, da ga je deželni odbor z očitnim kršenjem štatutov brez vsake pomoči vrgel tik pred zimo ns cesto. Nič ni Podbevšku pomagalo, da se je skliceval na svojo neoporočenost, na določbe štatrtov, na svojo sestradano rodbino; tedanji še mogočen Šaklje je imel zaprta ušesa za poro lico in kamnito srce za usmiljenje Dasi kakor že omenjeno, je Podbevšek klerikalec, ki je delal tudi proti našemu listu, smo vse to prezrli za nas je bil Podbevšek le delavec, le človek kateremu se je zgodila velika krivica od strani tistih, ki se izdajajo za prijatelje ljudstva in delav- stva. Preteklo je poldrugo leto odkar je bil Podbevšek odslovljen iz deželne službe. Za zadnjo zasedanje deželnega zbora je Podbevšek, — ki je imel kakih 14 let deželne službe, zopet apeliral, naj se mu storjena krivica popravi. To nalogo je imel prevzeti deželni odbor. Pretečeno soboto so poslali dr. Zajca iz Ljubljane, da to zadevo uredi. Dr. Zajc je vzel seboj Štemburja in kakor razni viri pripovedujejo, se je kakor je že pri teh komisijoh na Grmu, vsa slavna gospoda na deželni račun prav dobro zabavala pri ureditvi Podbevškove afere. Rohrman se razume svojim gostom postreči, in vino iz deželne kleti je neki jako dobro. Kaj je dr. Zajc in njegova komisija po preteku poldrugega leta od Podbevškove afere na Grmu, kjer ga že zdavno ni več, našla, o tem se bo dalo še kaj govoriti. Pijanost, ki jo je kdo drugi zakrivil. Kakor se nam od razni staani poroča, in kakor se tudi povsod lahko sliši, je čudni izrek lju-Ijanskih porotnikov v slučaju uboja obtoženega Jožefa Torkarja iz Vašč pri Lancovem, res vsepovsod vzbudil presenetljivo pozornost. Obrnili smo se na nekatere znane svo-ječasne prvomestnike in udeležence pri novomeški poroti Po opisu slučaja, v kolikor je za presojo potrebno stavili smo na nekatere gospode, ne da bi jim bili preje povedali sodbo njih ljubljanskih kolegov, tozadevna vprašanja. Pač pa se jim je povedalo, kako so ljubljanski porotniki obsodili v navadnem pretepu hudodelstva uboja obtoženega Janeza Kalana iz Zg. Besnice ter Janeza Šilerja iz Sr. Bitenj, ki je svoja dejanja storil res v popolni pijanosti in je bil zločin delo enega hipnega nepremišljenega trenotka, pa sta bila oba obtoženca obsojena prvi na 3, drugi na 2 in pol leta težke ječe Odgovor se je povsod glasil tako, da se morajo vprašanj* na uboj potrditi, ne glede na pijanost. Kajti človek, ki je zmožen iti sam domov ki je ves ljubi božji dan izpil 3 litra alkohola, ki se je pred svojema tovarišema skril, potem ju pa zasledoval, dokler je dobil priliko izvršiti" svoj sovražen namen, ta človek in naj je bil še tako pijan, se je moral zavedati svojega dejanja. To dejanje v tem slučaju ni bilo čin hipnosti, marveč dlje časa trajajoče premišljenosti. Zadnji udarec na račun sodbe o po!ni pijanosti, o pijanosti do popolne nezavesti, pa si je obtoženi sam izpodbil s tem, da je ko je že Miha Zupanca s kolom pobil na tla, se lotil še njegovega tovariša Franceta Zupanca. Če bi bil Torkar v prvem slučaju res do nezavesti pijan, zdaj ko je videl onega v krvi ležečega pred seboj bi se po vsej doslednosti psihološkega procesa, ki se pojavlja v vsakem človeku, najpreje pa ravno pri pijanem človeku, v tistem trenotku ko je prvega pobil, moral strezniti in poreči sam sebi: Kaj sem storil ? Ker pa je napadel še Mihotovega tovariša, je to dokaz, da njegova pijanost ni bila vsake zavest lzključojoča. kajti sicer bi bil dosledno po tem tolmačenju moral sploh kar naprej pobijati dokler bi se bil streznil sam ali bi ga bili drugi. Naravnost neumljivo pa se vsakemu zdi kako so porotniki mogli potrditi vprašanje, da pijanost Torkar ni sam zakrivil. Seveda ne, sam je ni, ampak alkohol, ki ga je sam vlival vjse. — Večina pa je mnenja, da ravno ta slučaj nudi misliti, da se porote sploh odpravijo. — K temu le še pripomnimo, da se je celo tako resni predsednik porotnega senata kot je dvorni svetnik Pajk, pri objavljenju razlogov k oprostitvi od uboja nehote moral nasmehniti, ko je izvajal. Ker so porotniki potrdili, da te pijanosti ni on zakrivil, amp?k kdo drugi.. Res za smejat se je, da bi ne bila stvar na drugi strani tako prokleto resna. dogodfii Odhod 97. pešpolka iz Trsta. Danes popoldne ob 2. uri odide s posebnim vlakom južne železnice 97. pešpolk iz Trsta. Dva batalijona polka sta določena za garnizijo v Bjelovar, eden za Karlovec, dočim ostane v Trstu samo en bataljon. Nevaren kuhar. Predvčerajšnjim popoldne je bil aretovan 31-letni kuhar Rajmund Nie-der, doma iz Rovinja v Istri, stanujoč v hiši št 29 v ulici S. Michele v Trstu. Aretovan je bil na svojem stanovanju, in sicer zato, ker je lleleni vdovi Stadi in njeni družini, stanujoči v ulici S. Michele št. 27 zagrozil z besedami: .Nocoj podrem vrata in gotovo vbijem katerega izmed vasU Seveda je bila Stadijeva vdova Helena vsled te pregrozne grožnje silno prestrašena ter je takoj hitela na policijo povedat, da ji hoče ta nevarni kuhar nekaj nakuhati. Policija je pa kuharja prijela in ga djala v zapore v u.co Tigor, kjer se bo nekaj časa .pacal*, da ga bodo potem skuhali. Za kuharjem, ogliar. Ker se sploh dandanes za kurjavo p’i kuhi rabi oglje, ne more biti noben kuhar brez oglja, odnosno brez ogljarja. In zato je policija, potem, ko je aretirala kuharja Niederja, o katerem po- Svoje zdravje ohranite. Vaša slabost in bolečine izginejo. Vaše oči, živci, mišice in žile postanejo krepke, Vaše spanje zdravo, zopet se počutile dobro, ako rabite pravi Fellerjev tluid z znamko E safluid. Poskusni tucat 5 K franko. — Izdelovalec samo lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg štev. 2<>4 (Hrvatsko). ročamo v gornji notici, aretovala še 30-let-nega ogljarja Ilijo Lovrena, doma iz Livna v Bosni, ki je pa zadnje čase stanoval skupaj s svojo ljubico Giacomino Stolica v ulici dei Vitelli (po naše: ulica teletov) št. 2. Ifija je bil pa aretovan zato, ker je svoji ljubici Giacomini Stolica razbil vse stolice, mizo in drugo pohištvo ter slednjič še njo prav pošteno obrcal in naklestil s pestmi. In tako je šel ogljar pomagat kuharju v zapore v ulici Tigor. htii Mno gledališče v Ljiljai Anton Funtek: Tetpia. (Premijera v soboto, dne 2. t. m.) Boj med staro in mlado generacijo, ta predmet si je izbral pisatelj za svojo dramo. Zakon narave je tak, da stari ne razumejo mladih, (prim. Turgenjev: Otci in sinovi). Zakon narave je pa tudi tak, da vsakemu človeku pod stara leta opešajo moči, telesne m duševne; zato izid tega boja konec koncev nikoli ne more biti dvomljiv; mladina sčasoma vedno zraste starim čez glavo. In ako se n. pr. ustvarjajoč umetnik hoče Opirati temu prirodnemu zakonu in hoče po sili na stare dni ustvarjati z isto silo kakor v mladosti, je v tem njegova tragična krivda in katastrofa neizogibna Tak pesnik, pisatelj, komponist, kipar ali karsižebodi, ki še vedno ne čuti, da se je preživel, je tragikomična figura, ki vzbuja pomilovanje in smeh obenem. Kak drug avtor bi bil tudi v resnici napravil iz takega predmeta tragikomedijo, Funtkov glavni junak, stari Lesovin pa vzbuja v nas le pomilovanje, n«kak pomilovanje, nekak dobrovoljen humor pa razliva krog sebe njegov resignirani prijatelj Grušč. Ravnatelj akademije kipar Lesovin je bil dozdaj prvi, zdaj pa mu odnese prvo darilo njegov učenec Danej. Konflikt je ta, zamotan še z Dane-jevo ljubeznijo do Lesovinove hčerke. Da ponuja Lesovin v užaljenem samoljublju Da-neju prostovoljno konkurenco za osnutek, ki ga je dobil v izvršitev od ministrstva sam, ni tako čudno, kakor se nekaterim zdi; on pač čuti še v sebi moč da premaga mladega tekmeca. Saj je ravno v tej samoprevari tragika takega starega umetnika. Ta konkurenca pa je ravno oni konkretni (prav duhovito izmišljeni) slučaj, na katerem se razbije. S krepko in sigurno roko nas vodi v drugo dejanje. Danej in Stana si razkrijeta ljubezen — mirujoč pol v razburljivih scenah, čeprav po pravici rečeno, takih stvari, ki so vedno nekoliko naivne, na odru ne gledam rad. Ponavlja se<- prizor med mladim in starim u-raetnikom; oni iz obzirnosti že v 1. dejanju odkloni ponudbo, da 4)i konkuriral, a zbičan po mojstrovih zasmehovanjih sprejme; isti proces, potenciran v 2. dejanju. — Kocka je padla. Mi ki vidimo v razjedeno dušo starega umetnika, vemo, da je že zmagan. To nam pokaže avtor še posebno v sceni s prijateljem Gruščem, ki je zelo posrečena figura, polna življenja, kar se o drugih, posebr^o Daneju, ki je zelo brezbarven, ne more trditi v tej meri. Mi vemo torej že v 2. aktu, da podleže Lesovin, silno razburjenje/ pa daje slutiti, da se stvar ne konča dobro, krepak obrat navzdol kaže, da je katastrofa neizogibna, ki nastopi v 3. dejanju: Danej je izvršil osnutek, razburjeni Lesovin pride v njegov atelije, vidi, da je premagan, se razburja in — izkuša Daneja zastrupiti. Ali je ravno to potrebno in okusno, o tem bi se dalo razpravljati; pa to še stopnjuje njegovo razburjenost, zadene ga kap in obleži mrtev, Ker se j£že v obeh prejšnjih aktih razburjal, nas“to razburjenje, ki ga ni mogoče več stopnjevati, nič več ne zgrabi in tretje dejanje, ki bi moralo po vseh pravilih, imeti največji efekt, ima ravno najmanjšega. Funtek nas je pripravil na Lesovinovo smrt; Se bi bil podal drami drug osnovni ton, bi pa tudi pomirjevalen konec v resignaciji mesto smrti bil mogoč. Tudi v 3. aktu naj bi bilo objemanje in loSitev obeh ljubimcev nekaka protiutež proti Lesovinoviin razburjenjem, pa tudi to mi je bilo mučno gledati na odru v tej obliki. V celoti je pa drama dosegla velik, časten uspeh; poznali smo Funteka kot pesnika Gregorčičeve šole, zadnji čas pa posebno kot tehtnega gledališkega kritika, zdaj pa je ta kritik svoje bogate izkušnje in svoje znanje pokazal tudi praktično v drami in odnesel je lovorov venec, kije bil gotovo zaslužen; v tej sezoni je pač to bila najboljša in skoraj bi rekli edina resnična nova slov. drama. Nekoliko je motilo, da je Lesovin ravnatelj akademije, te mali slovenski narod nima, sploh nimajo opisane razmere nič slovenskega. Drama je grajena trdno in krepko, s sigurno roko, dialog teče gladko in neprisiljeno; le krajšati, -krajšati marsikaj — kaj, — to je avtor gotovo sam čutil, ko je videl stvar na odru. Z igranjem smo bili lahko zadovoljni. Glavno vlogo Lesovina je igral g. Nučič z veliko vervo, le umiranje na koncu je bilo mučno, nekoliko je tega kriv tudi avtor. Ga. Šetrilova je bila prav živa hčerka, igrala je zelo dobro, postpva gdč. Wintrove ali ge. Iličičeve bi bila pač boljša. Vloga mladega umetnika Daneja. ki je zelo pasiven, je pač nehvaležna, g. Šimaček je napravil iz njp, kar je mogel. Izvrstno figuro starega Grušča je podal g. Danilo s karakteristično masko, gesto in govorjenjem; bil je najboljši med najboljšimi; ga. Bukšekova je izvršila svojo malo vlogo dobro. Gledališče je bilo popolnoma razprodano, polno najodličnejšega občinstva, prva dva akta sta ljudem Ugajala, tretje pa manj! In nauk: Slovenski pisatelji, pišite drame, ravnateljstvo deželnega gledališSa vprizarja jih ! Gledališče bo pjM- izvirnih novitetah vedno polno. Le tako se bo razvijala naša drama! - n. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Khuen v avdijenci, nove težkoče. Dunaj, 4. marca. Predsednik ogrskega ministrstva, grof Khuen Hedervary je bil danes ob 11. uri zjutraj sprejet pri cesarju v avdijenci, ki je trajala poldrugo uro. Cesar se še ni odločil. Khuen se nadeja, da bo cesarja prepričal, da njegov s Košutovci sklenjeni pakt ne tangira pravic krone. Po njegovi avdijenci je bil sprejet grof Stiirgkh. V ogrskih krogih zelo pesimisti'no presojajo položaj. Pričakuje se za danes odločitev krone. Grof Stiirgkh bo baje zahteval spre-menitev pakta in to ne samo v stilističnem smislu, vsled česar nastanejo nove težkoče. Vojni minister nima pri tem nič spraviti, vsled česar Khuen ne pojde k njemu. Generalna stavka v Budimpešti. Budimpešta, 4. mar. Manifestacije za splošno, direktno in tajno volilno pravico so se strahovito razširile; 50.000 demonstran- tov je šlo po ulicah in trgih; dosedaj vlada red. Pričakuje s; napoved generalnega štrajka. Združene države posredujejo v Mehiki. Dunaj 4. mar. Po verodostojnih informacijah, bodo Združene države Ameriške intervenirale v Mehiki. Nadvojvoda Fran Ferdinand na Brionih. Dunaj, 4 mar. Nadvojvoda Fran Ferdinand je sinoči odpotoval z vso družino na Brijonske otoke, kjer ostane delj časa. Zadeva Krete in izgon Italijanov iz TurCije. Carigrad, 4. mar. Ministrski svet je pre-tresoval zadevo Krete in pa o izgonu Lahov iz Turčije. Neredi na Kitajskem. Peking, 4. mar. Nedelja je bila mirna V Tientsinu so včeraj zažgali| kitajski del mesta, ki še gori. Tujci niso trpeli. Morilci nemškega zdravnika Schreierja so bili takoj prijeti in justificirani. Tujcem ne preti nobena nevarnost. Tujci v Pekingu v nevarnosti. Pariz, 4. mar. Iz Pekinga došlo poročilo trdi, d i so rebeli obkolili oni del mesta, kjer se nahajajo tujci in poslaništva. Tem grozi velika nevarnost. Braniti se, je tujcem in poslaništvom sploh nemogoče. Šlrajk angleških premogarjev. London, 4 mar. Efektov premogarskega štrajka se še ne čuti. Jutri pa bodo železnice morale že skrčiti promet. Eno glavnih londonskih postaj in 14 postaj v predmestih bodo zaprli. Ena stotnija železničarjev je pripravljena v Langwrodu, da prevzame funkcijo vse linije, ki bi služile transportu armade. Dosedaj ni bilo incidentov. Mali oglasi. Fotograf A. Jerkič££«'gS&K ul. 7. U etniški izdelki, stalne cene. Qlnvkn iXXA mlad n ož pošten priden, roar-OlltAUt) ljiv> pri kaki trgovini ali k;e drugod, kod skladiščni paznik ali kaj podobnega, prejme pa tudi vsako drugo službo. Nastop lahko takoj ali pozneje. Naslov pove Upravništvo Jutra. Antikvarno kupim 11°' del&(lzdala''tatica Slove!ska“) broširano. — Knjigarna Schwentner v Ljubljani. an. £isto novA Puška d?ocevka> najmo-X lOUd StJ dernejSi siste n za brezdimni smodnik in kopirni aparat za pis i a. — Več pove uprava »Jutra1* v Trstu.____________________________ Žena po ceni na prodaj, ‘žena" je dobiti v knjigarni L. Sclnventner v Ljubljani po znižani ceni na prodaj. Romeo Doplicher trgovina s klobuki TRST — Corso štev. 30 — TRST Prodaja klobuke prvih tovarn, posebni izbor trdih angleških klobukov Velika zaloga čepic za popotnike in. športnih. ©0©©©0©©©©00©@ 0© Iščem gospodično ali vdovo ako mogoče z večjim i etkom. — Dame posestnice imajo prednost. Otvorim svetovno pisarno, ki bi mi posebe nesla 16000 letno. kaUro pote (n razširi , da bo prinos trikrat večji. Žeuitev ni izključena. Sem Srbo-katolik, lep, srednjevdik, veleposestnikov sin, pričakujem veliko zapuščino. Kot potnik za-luži n 8500 letno, sem izobražen, govorim svetovne jezike. Resne ponudbe samo s slikami ki se vsaki dan dvignejo in ki se vrnejo do 1 aprila pod „Millionvertkanzlei“ „Centralpostrestant Trst“. 0000000000000000 Manjša ognjevarna železna - blagajna - se ceno proda. Kje se izve pri upravi «Jutra», Ljubljana. Imam več sto tisoč vsakovrstnih cepljenih dreves za prodati, cene od 40 do 80 hi. Ponudbe naj se pošljejo na naslov Ivan Gerjovich veleposestnik v Dobovi ob Savi pošta in postaja. AIIICBI A in mmln" za gospodi! in vlllf M fl Sosl"' priporoča, izvozna hiša f LLIIIL U Ulili n Prel<0P Skorkovsky in sin fT r||lr * * v Humpolcu, Češka. Vsorci ■ ••te na zahtevo franku. — Zelo ■MMBm zmerne — željo HMaHRI ■KaKreB dajani tuli a j izoc><>coo Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela J. ZAMLJEN čevljarski mojster v LJUBLJANI SS5I-—7 Sodnijska ulica št. 3. Dobe se jtudi izgotovljena obuvala. Izdeluje prave gorske in telov. čevlje. xxxxxxxx xxxxx.xxxxxxxxxx> xxxxxxxx Kmetska posojilnica ljubljanske okolice p. z. z n. z. li O ©@ obrestuje hranilne vloge po v Ljubljani 2 10 brez vsakršnega odbitka. Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. ^ ^ Popolnoma varno naložen denar. ^ ^ Rezervni zaklad: K 7DO.OOO. „JUTRO“ se prodaja v Ljubljani po 6 vinarje v naslednjih tobakarnah: Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor. Blaž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Pichler, Kongresni trg. Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica. Šubic, Miklošičeva cesta. Pirnat, Kolodvorska ulica. Šenk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na želez. prel. pri Nar. domu. Košir, Hilšjerjeva ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta. Ušeničnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Križaj, Sp. Šiška. Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč, Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Likar, Glince, Strkovič, Dunajska cesta. Klančnik, Tržaška cesta. Tulach, Dolenjska cesta. PODRUŽNICA LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE Trst, Plazasa dLolla Borsa lO Centrala r Ljubljani — Podružnica v Gorici, Celovcu, Sarajevu Splitu In Celju. Delnifika glavnica K. 8,000.000. Rezervni zaklad K. 800.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize in vse vrste denarja. — Vloge na knjižice °l 2 O obrestuje za sedaj s čistimi 4*, Prodaja *refcke na majhne mesečne obroke. A % g><3EX3g><3E><3E><3E><3E> <3£><3£><3£><3l!>> <3£>^<3£> ^3£><3^><3S> <3EX3g><3E> <3£>^D<3ž>^E><3ž>^><3ž><3S><3E><3|g><3g><3<3ŽX3£><3F><3E><ž><3&<3 £ * * 'C' E> Čitajte in strmite! 600 kosov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 vin. Krasna v ognju pozlačena, fina anker rem. ura s pozlačeno ploščo s številkami in 36 urnim dobrim idočim orodjem s triletno garancijo. Krasna kravatna igla z samili briljantom, v ognju pozla8en prstan si gospode ali dame, krasen collier z 150 orijentalskih biserov, najmodernejši ženski nakit, krasni gumbi za manšete, oviatnike in prsa, 3% double zlato; 6 kosov pravih platnenih robcev, krajno pisalno orodje iz niklja, krasno toaletno zrcalo v etuiju, lepo dišeče toaletno milo, vezan notes, 72 angleških pisarniških peres. 20 korespondenčnih predmetov, ki so neobhodno potrebni za vsako družino. Vse skupaj, z zlato uro vred, ki je sama vredna toliko, stane samo 4 K 20 vin. Odpošilja se po poštnem povzetju po eksportni trgovini H. Spingarn. Krakov št. 328 Pri naročilu dveh paketov dodam še lep žepni nož z dvema ojstrinama brezplačno. Pri vsakem nadaljnem paketu še en nož. Komur ne ugaja, se vne nazaj in je torej vsak riziko izključen. (330) r Priporoča se FRAN KUKANJA čevljar Via Pieiiulgi da Palestrina 3. prti. Obuvala vseh vrst za moške, ženske in otroke po nizki ceni. Špecijaliteta: Obuvala za bolne noge. Popravila. V._______________________________J Vekoslav Plesničar TRST ulioa OiuUa 20 TRST Trgovina z vsakovrstnim jestvinsklm blagom, razpošilja blago v mestu franko na dom in na deželo po dogovoru. Postrežba točna in solidna. - Konkurenčne cene Delo solidno. Cene zmerne Odlikovana čevljarnica Fratelli Rauber Trst, ulica Carducci 14 (prej Torrente) Zaloga ustrojenih kož zzi Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Špecijaliteta. potrebščin za sedlarje. ®©0®©©0©00©©©0®e MOJA S'ARA izkušnja je in ostane, da za odpravo solnčnih peg, kakor tudi za pridobitev in ohranitev nežne, mehke ki že in belega teints ne obstoji boljše milo kot svetovr.oznaiio S t c ck e npf e r d o v o milo iz lilijinega mleka (Steckenpferd-Lilienmilchseife), znamke Steckenpferd, od Bergli anna & Go., Ttšen ob Elbi. — Ko nad stane 80 h in se dobi v lekarnah, drogerijah, parfi-< erijah in vseh sličnih trgovinah. — Ravno-tako se obnese Bergmannova lilijska krema „M a n e r a“ naravnost ču tovito za ohranitev nežnih, belih rok pri damah; dobi se povsod po 70 h. Urar Augustin Holtl ul. Stadion 35 prodaia vsakovrstne ure in srebrne in «double* verižice. — Sprejema vsakovrstne poprave. Josip Skubich ima na razpolago volilto iztooro obuval za gospe, gospode in otroke najmodernejših oblik Moški čevlji .........od K 1S do K 581 ženski nizki............. „ O „ „ I© » v>so>u..........S. „ „ IS „ , *l otroški čevlji od št. 20 do 25, K ».80 do K 4.50 „ , 26 „ 22, „ 5.50 „ 0,50 „ „ 29 „ 34, „ S.- „ „ 0.50 Tomaž Zadnik trgovec i n na e st a r * ima na razpolago v svoji mesnici na trgu S. Giovanni št. 6 v Trstu goveje, telečje in janjčje meso prve vrste, po najnižjih cenah. — Priporoča se slav. občinstvu za obilno vdeležbo. V Najnovejše, dobro in ceno se kupi edino le v cffnlešt(em skladišča oblek Ljubljana Mestni trg. št. s- Ljubljana Mestni trg št. 5. Ogromna zaloga najnovejših spomladanskih oblek, raglanov, klobukov Ud. za gospode in dečke, ter najnovejša konfekcija za dame in deklice nudi vsakem ukusu v j>opolno zadovoljnost. Dospeli so tudi v Parizu, Berolinu in Dunaju osebno kupljeni modelih damske konfekcije, katere zadene poseben chic in pozornost. Cene priznano nizke in brez konkurence. d). JSematooič. |||j^T)sredr\jaB^ ■■HMaHnHHnitt Podružnica v Trstu Mampa S •g JS Kil Podružnica v Trotu Obrestuje vloge: Obrestuje vloge: -"01 414,451 povraono obrestovftnje 4 0 8 0 na knjižice ©0 na računu in fixne uloge @0 premijne vloge "iail,,,tg!iatBWM^ | Uradne ure otl 9-12, 2-5. Vse bančne transakcije.